Št. 12 Maribor, petek 16.3.2018 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII OBCINA BRDA 152. Pravilnik Obcine Brda o sofinanciranju programov kulture Na podlagi Zakona o uresnicevanju javnega interesa za kulturo ( Ur. list RS, št. 77/07 – uradno precišceno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16 in 61/17), 21. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 9. in 18. clena Statuta Obcine Brda (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 26/17), je Obcinski svet Obcine Brda, na svoji 30. redni seji, dne 13. 3. 2018, sprejel PRAVILNIK OBCINE BRDA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV KULTURE I. Uvodne dolocbe 1. clen (splošna dolocba) S tem pravilnikom se dolocajo pogoji, merila, in postopek za vrednotenje in dodelitev sredstev, ki jih Obcina Brda (v nadaljevanju: Obcina) zagotavlja v svojem proracunu za sofinanciranje programov izvajalcev na podrocju kulture. 2. clen (definicija programa in opredelitev javnega interesa) Programi, ki so predmet tega pravilnika ne sodijo na podrocje organiziranih inštitucionalnih ukrepov na podrocju kulture, pac pa na podrocje neprofitnega in prostovoljnega organiziranja civilne družbe. Po tem pravilniku se sofinancirajo programi namenjeni kulturnemu ustvarjanju in izražanju ter kreativni in ucinkoviti izrabi prostega casa. 3. clen (zagotavljanje sredstev) Programi na podrocju kulture se skladno s tem pravilnikom sofinancirajo do višine sredstev, ki je za ta namen zagotovljena v proracunu Obcine Brda. II. Nameni za katere se dodeljujejo sredstva 4. clen (nameni, za katere se dodeljujejo sredstva) Namen programov na podrocju kulture, ki so predmet sofinanciranja po tem pravilniku je: • Spodbujanje kulturnih društev in njihovih programov oz. projektov in sodelovanje med društvi. • Spodbujanje kulturnih društev in njihovih programov oz. projektov za kulturno izražanje, kreativno ustvarjanje ter ucinkovito izrabo prostega casa. • Vkljucevanje v kulturne prireditve, ki se izvajajo v obcini Brda. • Prirejanje nekomercialnih kulturnih prireditev. • Produkcija avtorskih izdelkov literarnih, likovnih, glasbenih in podobnih skupin. III. Izvajalci in pogoji za kandidiranje na javnem razpisu 5. clen (izvajalci) Po tem pravilniku so do sofinanciranja, ob izpolnjevanju drugih pogojev, upraviceni izvajalci na podrocju kulture, ki: • so ustrezno registrirani in imajo sedež na obmocju Obcine, • imajo urejeno dokumentacijo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo njihovo delovanje, • jih ne financira Zveza kulturnih društev Brda. • izpolnjujejo vse pogodbene obveznosti do Obcine Brda in ZTKMŠ Brda, • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresnicitev nacrtovanih aktivnosti. 6. clen (splošni pogoji) Splošni pogoji za prijavo na javni razpis za sofinanciranje programov in projektov s podrocja kulture so: • da ima prijavitelj zagotovljene materialne, kadrovske (izvajalce z ustrezno strokovno izobrazbo ali strokovno usposobljene za opravljanje posamezne dejavnosti), prostorske pogoje in organizacijske možnosti za uresnicitev nacrtovanega programa, kar prijavitelj jamci s podpisano izjavo v prijavi na javni razpis, • da pristojnemu obcinskemu organu, dolocenemu s pogodbo, redno dostavljajo vsa zahtevana porocila in programe, v kolikor na javni razpis ne kandidirajo prvic, • da nimajo do Obcine Brda ali Zavoda za turizem, kulturo, mlade in šport Brda neporavnanih obveznosti, • da imajo izdelan vsebinski plan dela in financno konstrukcijo za tekoce leto, v kateri so predvideni prihodki in odhodki za izvedbo programa tako in • da imajo urejeno evidenco o clanstvu za programe oziroma projekte za katere kandidirajo na javnem razpisu (velja samo za društva). • posamezni izvajalec lahko na razpis odda le eno prijavo za sofinanciranje istega programa. 7. clen (pogoji) Poleg splošnih pogojev, navedenih v 6. clenu tega pravilnika, morajo prijavitelji za prijavo na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da so ustrezno registrirani za opravljanje dejavnosti, • da so na dan objave javnega razpisa registrirani v skladu s predhodno alinejo in delujejo vec kot eno leto na podrocju dejavnosti v katero sodi program, ki ga prijavljajo na razpis, • da imajo sedež na obmocju obcine Brda, • da prijavljajo neprofitne programe oz. projekte, ki bodo izvedeni na obmocju Obcine, ali v sodelovanju z Obcino Brda ali Zavodom za turizem, kulturo, mlade in šport Brda, • da prijavljajo neprofitne programe, ki imajo zagotovljeno soudeležbo drugih financerjev, • da za prijavljeni program oziroma projekt niso prejeli sredstev drugih razpisih Obcine, oziroma njihov program ni bil kakor koli že financiran iz proracuna Obcine in • da niso posredni uporabniki proracuna Obcine Brda. IV. Merila za izbor programov 8. clen (splošno merilo glede razdelitve razpoložljivih sredstev) Sredstva se med predlagatelje razdelijo le do višine predvidene v letnem proracunu za namen sofinanciranja programov kulture po tem pravilniku. 9. clen (merila in kriteriji za vrednotenje prijav) Prijave, ki bodo pravocasne, popolne in vsebinsko primerne, se bodo vrednotile po naslednjih merilih: 1. kriterij delovanja v javnem interesu, po katerem bo: ocenjevano dejstvo utež izvajalec ima veljavno odlocbo pristojnega organa, da deluje v javnem interesu 20 tock izvajalec nima veljavne odlocbe pristojnega organa, da deluje v javnem interesu 0 tock 2. kriterij lokacije izvajanja programa/projekta, po katerem bo: ocenjevano dejstvo utež vec kot 75% aktivnosti se izvaja na obmocju Obcine 150 tock manj kot 75% aktivnosti se izvaja na obmocju Obcine 50 tock 3. kriterij – število clanov društva, ki imajo stalno prebivališce v Obcini Brda Do 5 clanov društva 20 tock Od 6 do 10 clanov društva 30 tock Od 11 do 40 clanov društva 40 tock Od 41 do 90 clanov društva 50 tock Nad 90 clanov društva 100 tock 4. kriterij vsebine in ocene programa/projekta: 4.1. Nivo izvajanja programa oz. projekta: Krajevni nivo (ožje od obcinskega) 10 tock Obcinski nivo 20 tock Širši nivo (regionalno ali širše) 40 tock 4.2. Izvedba/organizacija prireditve: ocenjevano dejstvo dodaten kriterij utež (so)organizacija prireditve na obcinskem/regijskem nivoju v obcini 100 tock izven obcine 30 tock sodelovanje na prireditvi drugega organizatorja V obcini 50 tock Izven obcine 20 tock 4.3. Založniška dejavnost in promocijske aktivnosti: Izdaja publikacije z vsebinami preventivno-informativnega znacaja (do 20 strani) 20 tock Obsežnejše publikacije z vsebinami preventivno-informativnega znacaja 40 tock 4.4. Vpliv na prepoznavnost Obcine: Promocija – programi oz. projekti prispevajo k prepoznavnosti obcine 70 tock 4.5. Sodelovanje: • ce v programu sodeluje vec kot dve društvi iz lokalnega okolja, taka vloga prejme 20 tock, • prijavitelj, ki redno sodeluje pri aktivnostih katerih organizator je Obcina Brda po tem kriteriju prejme 50 tock; V. Postopek vrednotenja in dodelitve sredstev sofinanciranja programov 10. clen (javni razpis kot postopek sofinanciranja) Postopek sofinanciranja programov iz javnih sredstev se izvede kot javni razpis. V okviru razpisanih sredstev se sofinancirajo tisti programi ali aktivnosti, ki so glede na pogoje in merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni oziroma ovrednoteni najvišje. Glede na razpisana sredstva se lahko v razpisu doloci tockovni minimum od katerega dalje se programi, dejavnosti sofinancirajo. 11. clen (komisija) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan, pri tem pa mora upoštevati, da vsi clani komisije poznajo predmetno problematiko izvajanja programov, ki jih po vsebini lahko uvrstimo v ta pravilnik. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva clana, vedno pa je število clanov komisije liho. Predsednik in clani komisije ne smejo biti s prijavitelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega cetrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, ce so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, ce obstajajo druge okolišcine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Predsednik in clani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Ce je predsednik ali clana komisije s prijaviteljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloci iz komisije in se to evidentira v zapisniku. Naloge obcinske uprave so naslednje: • vodenje postopka javnega razpisa, • pregled in potrditev besedila razpisa in razpisne dokumentacije, • priprava morebitnih dodatnih pogojev, meril in normativov, ki se po potrebi vkljucijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri vrednotenju prijav, • Naloge komisije so naslednje: • odpiranje in ugotavljanje pravocasnosti ter popolnosti prejetih prijav (formalna popolnost), • pregled in strokovno ocenjevanje prijav prispelih na javni razpis, glede na pogoje in merila, • vodenje zapisnikov o svojem delu, • priprava predloga o izboru prijav oziroma izvajalcev programov in višini sofinanciranja programa posameznega prijavitelja, • priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev pravilnika. • strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja pristojen organ obcinske uprave. 12. clen (javni razpis) Besedilo objave javnega razpisa mora vkljucevati: • naziv in sedež izvajalca razpisa, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, • višino sredstev, ki so predmet razpisa, • dolocitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene prijave za dodelitev sredstev, • kraj, datum in cas odpiranja prijav za dodelitev sredstev • rok, v katerem bodo prijavitelji obvešceni o izidu javnega razpisa, • kraj, cas in osebo, pri kateri lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo, • morebitne ostale informacije in podatke, glede na predmet javnega razpisa ali glede na presojo komisiji. • javni razpis se objavi na spletni strani Obcine. • Lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, ce so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa. 13. clen (razpisna dokumentacija) Razpisna dokumentacija mora vkljucevati podatke in navedbe, ki omogocajo izdelavo popolne in pravocasne prijave na javni razpis in pa obrazce, ki zagotavljajo navedbo primerljivih podatkov, ki se ocenjujejo. Razpisna dokumentacija mora biti dostopna na dan objave javnega razpisa na spletnih straneh Obcine v elektronski obliki, dostopna pa mora biti tudi v tiskani obliki. 14. clen (rok za oddajo prijav na javni razpis) Rok za prijavo na razpis, ki se doloci z javnim razpisom, mora biti dovolj dolg, da prijaviteljem omogoca kakovostno pripravo prijav skladno z zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ne sme pa biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa. Prijava mora biti Obcini dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. Prijava, ki na naslov Obcine ne pride do roka za oddajo prijav se vrne prijavitelju neodprta. 15. clen (oddaja prijave na javni razpis) Prijave na javni razpis se obravnavajo posamicno. Prijava mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je oznacena na nacin kot je to doloceno v razpisni dokumentaciji. Prijava, ki ni oznacena v skladu s prejšnjim odstavkom oziroma zahtevami iz razpisne dokumentacije ali prijava za katero ni bilo mogoce oceniti, da gre za prijavo na razpis, se vrne prijavitelju. Prijava je lahko tudi elektronska, ce je tako doloceno v razpisu. Nacin elektronske predložitve prijave mora biti dolocen v razpisni dokumentaciji. Prijava mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. 16. clen (odpiranje prijav na javni razpis) Odpiranje prejetih prijav ni javno in se izvede neposredno po izteku roka za oddajo prijav oziroma v roku predvidenem v javnem razpisu. Odpiranje prejetih prijav vodi komisija, odpirajo pa se samo prijave, ki so dospele v roku in so pravilno oznacene. Prijave se odpirajo po vrstnem redu dospetja, na odpiranju pa komisija ugotavlja pravocasnost prijave, ali je bila prijava dana s strani upravicene osebe in ali je prijava popolna. O delu komisije na odpiranju se vodi zapisnik, ki se neposredno po zakljucku odpiranja objavi tudi na spletni strani Obcine. Prijava, ki je ni vložila upravicena oseba, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 17. clen (možnost dopolnitev prijave) Komisija najkasneje v roku osmih dni od odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. Prijava se lahko dopolnjuje le v delu prijave, ki ne vkljucuje podatkov, ki se vrednotijo v skladu z merili po tem pravilniku in glede na merila iz razpisne dokumentacije. V kolikor je prijava pomanjkljiva v delu, ki se vrednoti z merili, se prijavitelja ne poziva k dopolnjevanju, prijava pa se s sklepom zavrže kot nepopolna. Pritožba zoper ta sklep ni dovoljena. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda obcinska uprava. 18. clen (ocenjevanje in vrednotenje prijav) Komisija opravi strokovni pregled popolnih prijav, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, dolocenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov. Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega clena vodi zapisnik, v katerem natancno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi se sofinancirajo in obseg sofinanciranja, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Ocenjevanje in vrednotenje prijav ter zapisnik komisije niso javni. 19. clen (odlocba) Na podlagi predloga komisije obcinska uprava izda odlocbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa. Odlocba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja programa. 20. clen (poziv k podpisu pogodbe) Ob izdaji odlocbe o izbiri Obcina prijavitelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja programa, ki je predmet sofinanciranja. Ce se prijavitelj v roku osmih dni od vrocitve poziva ne odzove se šteje, da je umaknil prijavo na javni razpis. 21. clen (ugovor) Prijavitelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopraviceno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vrocitve odlocbe iz 19. clena tega pravilnika vloži ugovor pri županu Obcine Brda. Ugovor se vroci pisno, in sicer priporoceno po pošti, ali ustno na zapisnik. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbire ali ocitna napaka. Predmet ugovora ne morejo biti merila in kriteriji za ocenjevanje prijav. Župan Obcine Brda o ugovoru odloci v roku 30 dni od njegovega prejema. Zoper županovo odlocitev pritožba ni mogoca, s cimer je odlocitev dokoncna. Možno je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodišcem. 22. clen (vsebina pogodbe) Pogodba z izbranim prijaviteljem, oziroma izvajalcem programa mora vsebovati: • naziv in naslov izvajalca, • vsebino in obseg sofinanciranega programa, • cas realizacije sofinanciranega programa, • nacrtovani obseg sofinanciranega programa in cilje, ki jih je potrebno doseci • višino in namembnost dodeljenih proracunskih sredstev sofinanciranega programa, • dolocilo, da je izvajalec upravicen do nakazila dodeljenih proracunskih sredstev pod pogojem, da ima poravnane vse zapadle obveznosti do Obcine Brda in javnih zavodov katerih ustanoviteljica je Obcina Brda, • postopek izplacila proracunskih sredstev izvajalcu, • nacin nadzora nad namensko porabo proracunskih sredstev, • dolocilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi proracunskih sredstev sredstva vrniti v proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sankcioniranje izvajalca, • dolocilo o obveznosti informiranja in obvešcanja javnosti, da se program sofinancira s sredstvi obcinskega proracuna Obcine Brda, • druge medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, tega pravilnika in javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. 23. clen (informacije javnega znacaja) Obcina na svojih spletnih straneh objavi izvajalce, naziv programa in višino sredstev, ki jih je posamezen sofinancirani program prejel. Dokumentacija vezana na postopek javnega razpisa je, razen tiste za katero ta pravilnik doloca, da ni javna, javnosti dostopna v skladu z doloci Zakona o dostopu do informacijah javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06-ZDavP-2, 23/14, 50/1419/15-odl US in 102/15). VI. Obveznost porocanja in nadzora nad izvajanjem sofinanciranih programov 24. clen (porocanje izvajalcev) Izvajalci programov, ki z Obcino Brda podpišejo pogodbo o sofinanciranju programov, so dolžni najkasneje do 31. 1. naslednjega leta Obcini Brda predložiti zakljucno porocilo o izvedbi programa, ki mora vkljucevati: • vsebinsko porocilo o izvedbi sofinanciranih programov, vkljucno z obrazložitvijo doseganja ciljev, • dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na javnem razpisu, • slikovno in ostalo gradivo s katerim dokazuje uspešno izvedbo programa, oziroma vse navedbe, ki so kot sestavni del koncnega porocila navedene v pogodi o sofinanciranju. Porocila in dokazila iz prejšnjega odstavka tega clena se v roku predložijo obcinski upravi Obcine Brda. 25. clen (porocanje obcinske uprave) Obcinska uprava Obcine Brda vsebino porocil prejetih s strani izvajalcev sofinanciranih programov vkljuci v obrazložitev letnega porocila obcinskega proracuna. 26. clen (nadzor nad izvajanjem pogodb z izvajalci izbranimi na javnem razpisu) Nadzor nad izvajanjem pogodb, ki jih Obcina Brda sklene z izvajalci programov izvajata Nadzorni odbor Obcine Brda in pristojni organ obcinske uprave Obcine Brda. Obcinska uprava Obcine Brda ali po njej pooblašcen organ, lahko kadarkoli preveri namensko porabo proracunskih sredstev, ki so bila namenjena sofinanciranju programov. V delu, ki se nanaša na organizacijo javnih prireditev nadzor izvaja tudi medobcinski inšpektorat – redarska služba. VII. Obveznost vracila sredstev sofinanciranja 27. clen (obveznost vracila sredstev) Izvajalec sofinanciranega programa je dolžan izvesti program in druge naloge v skladu s tem pravilnikom in dolocili pogodbe. Ce: • se ugotovi nenamenska poraba sredstev s strani izvajalcev programa, se sofinanciranje takoj ustavi ali ne izvede ter odstopi od pogodbe, • izvajalec v roku dolocenem s tem pravilnikom in pogodbo o sofinanciranju ne predloži koncnega porocila, • izvajalec namerno onemogoca nadzor nad izvajanjem pogodbe, • se ugotovi, da je izvajalec v prijavi na razpis, med nadzorom ali v koncnem porocilu navajal neresnicne podatke, ponarejene dokumente ali slikovno gradivo ter fiktivna financna dokazila, je dolžan vrniti prejeta proracunska sredstva v obcinski proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obracunanimi od datuma prejema sredstev. Izvajalec, ki krši pogodbena dolocila na nacin opredeljen v prvih treh alinejah prejšnjega odstavka, ne more kandidirati za proracunska sredstva na naslednjem javnem razpisu, pri kršitvi iz cetrte alineje prejšnjega odstavka pa dve leti. Ce prejemnik proracunskih sredstev ne vrne v dolocenem roku, se izvede postopek izterjave. VIII. Koncne dolocbe 28. clen (zacetek veljavnosti) Ta pravilnik zacne veljati 8 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 610-01/2018-05 Datum: 13. 3. 2018 Obcina Obcina Brda Franc Mužic, župan 153. Pravilnik Obcine Brda o sofinanciranju programov mladih Na podlagi 27. clena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10), 21. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 9. in 18. clena Statuta Obcine Brda (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 26/17), je Obcinski svet Obcine Brda, na svoji 30. redni seji, dne 13. 3. 2018, sprejel PRAVILNIK OBCINE BRDA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV MLADIH I. Uvodne dolocbe 1. clen (splošna dolocba) S tem pravilnikom se dolocajo pogoji, merila, in postopek za vrednotenje in dodelitev sredstev, ki jih Obcina Brda (v nadaljevanju: Obcina) zagotavlja v svojem proracunu za sofinanciranje programov mladih. 2. clen (definicija programa in opredelitev javnega interesa) Programi, ki so predmet sofinanciranja po tem pravilniku se nanašajo na: • avtonomijo mladih, • neformalno ucenje in usposabljanje ter vecanje kompetenc mladih, • dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, • skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi, • prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih, • mobilnost mladih in mednarodno povezovanje, • zdrav nacin življenja in preprecevanje razlicnih oblik odvisnosti mladih, • dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in • sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi in družbenih aktivnostih. Obcina kot nosilec javnega interesa v mladinskem sektorju na lokalni ravni zagotavlja financno podporo programom v mladinskem sektorju skladno z zakonom in tem pravilnikom. 3. clen (zagotavljanje sredstev) Programi v mladinskem sektorju se skladno s tem pravilnikom in javnim razpisom sofinancirajo do višine sredstev, ki so za ta namen zagotovljena v proracunu Obcine. II. Nameni za katere se dodeljujejo sredstva 4. clen (nameni, za katere se dodeljujejo sredstva) Namen programov, ki so predmet sofinanciranja po tem pravilniku je spodbujanje sofinanciranje programov v mladinskem sektorju, ki se izvajajo na obmocju Obcine oziroma so v njih aktivno vkljuceni mladi, torej mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do 29. leta., ki jih je mogoce umestiti v podrocja iz prvega odstavka 2. clena tega pravilnika. III. Izvajalci in pogoji za kandidiranje na javnem razpisu 5. clen (izvajalci) Po tem pravilniku so do sofinanciranja, ob izpolnjevanju drugih pogojev, upraviceni izvajalci v mladinskem sektorju, ki: • so ustrezno registrirani ali organizirani, imajo sedež na obmocju Obcine in najmanj 10 clanov, ki so skladno z zakonom opredeljeni kot mladi, • imajo urejeno dokumentacijo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo njihovo delovanje, • izpolnjujejo vse pogodbene obveznosti do Obcine in Zavoda za turizem, kulturo, mlade in šport Brda (v nadaljevanju: ZTKMŠ Brda), • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za izvedbo programa oziroma nacrtovanih aktivnosti. 6. clen (splošni pogoji) Splošni pogoji za prijavo na javni razpis za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju so: • da ima prijavitelj zagotovljene materialne, kadrovske (izvajalce z ustrezno strokovno izobrazbo ali strokovno usposobljene za opravljanje posamezne dejavnosti), prostorske pogoje in organizacijske možnosti za uresnicitev nacrtovanega programa, kar prijavitelj jamci s podpisano izjavo v prijavi na javni razpis, • da pristojnemu organu obcinske uprave Obcine Brda (v nadaljevanju: obcinska uprava), dolocenemu s pogodbo, redno dostavljajo vsa zahtevana porocila in programe, v kolikor na javni razpis ne kandidirajo prvic, • da nimajo do Obcine ali ZTKMŠ Brda neporavnanih obveznosti, • da imajo izdelan vsebinski plan dela in financno konstrukcijo za tekoce leto, v kateri so predvideni prihodki in odhodki za izvedbo programa in • da imajo urejeno evidenco o clanstvu za programe oziroma projekte za katere kandidirajo na javnem razpisu. Posamezni prijavitelj lahko na razpis odda le eno prijavo za sofinanciranje istega programa. 7. clen (pogoji) Poleg splošnih pogojev, navedenih v 6. clenu tega pravilnika, morajo prijavitelji za prijavo na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da so ustrezno registrirani za opravljanje dejavnosti, • da so na dan objave javnega razpisa registrirani ali organizirani v skladu s predhodno alinejo in v mladinskem sektorju delujejo vec kot eno leto, • da imajo sedež na obmocju Obcine in najmanj 10 clanov s stalnim bivališcem na obmocju Obcine, • da prijavljajo neprofitne programe oziroma projekte, ki bodo izvedeni na obmocju Obcine, ali v sodelovanju z Obcino ali ZTKMŠ Brda, • da prijavljajo neprofitne programe, ki imajo zagotovljeno soudeležbo drugih financerjev, • da za prijavljeni program oziroma projekt niso prejeli sredstev drugih razpisih Obcine, oziroma njihov program ni bil kakor koli že financiran iz proracuna Obcine in • da niso posredni uporabniki proracuna Obcine. IV. Merila za izbor programov 8. clen (splošno merilo glede razdelitve razpoložljivih sredstev) V proracunu Obcine zagotovljena sredstva se razdelijo med prijavitelje tako, da se izracuna vrednost ene tocke glede na skupno število tock vseh prejetih prijav, ki izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika in so s tem upravicene do sofinanciranja, v odnosu na skupno višino zagotovljenih sredstev, tako dobljena vrednost ene tocke pa se množi s prejetimi tockami, ki jih je prejela prijava posameznega prijavitelja. Sredstva se med prijavitelje razdelijo le do višine predvidene v letnem proracunu za namen sofinanciranja programov v mladinskem sektorju. 9. clen (merila in kriteriji za vrednotenje prijav) Prijave, ki bodo pravocasne, popolne in vsebinsko primerne, se vrednotijo po naslednjih merilih: 1. kriterij kvalitetne priprave in realnosti izvedbe programa, po katerem lahko prijavitelj prejme maksimalno 25 tock, in sicer: ocenjevano dejstvo utež program je smiselno zasnovan ter kvalitetno in pregledno predstavljen 5 tock terminski nacrt izvedbe programa je predstavljen in realen 5 tock cilji programa so kvalitativno in kvantitativno opredeljeni 15 tock skupaj kriterij 25 tock 2. kriterij zaprtosti financne konstrukcije, po katerem lahko prijavitelj prejme maksimalno 20 tock, in sicer: ocenjevano dejstvo utež financna konstrukcija programa je zaprta in realna 5 tock predvidena sredstva sofinanciranja programa predstavljajo manj kot 70% celotnih stroškov izvedbe programa 5 tock financna konstrukcija programa predvideva vec kot 2 vira financiranja programa 10 tock skupaj kriterij 20 tock 3. kriterij inovativnosti, po katerem prijavitelj lahko prejme maksimalno 24 tock, in sicer: ocenjevano dejstvo utež program v lokalno okolje prenaša primere dobre prakse od drugod 3 tock program predstavlja inovativno nadgradnjo sicer tradicionalnega programa 8 tock program predstavlja inovativnost v pristopu v mladinskem sektorju 13 tock skupaj kriterij 24 tock 4. kriterij referenc, po katerem lahko prijavitelj prejme maksimalno 8 tock, in sicer: ocenjevano dejstvo utež program izvaja prijavitelj z vecletno tradicijo uspešnega dela (vec kot 3 leta) 4 tock prijavljen program je v lokalnem okolju tradicionalen in uspešen (vec kot 5 let) 4 tock skupaj kriterij 8 tock 5. kriterij sodelovanja, po katerem lahko prijavitelj prejme maksimalno 23 tock, in sicer: ocenjevano dejstvo utež prijavitelj v prijavljenem programu sodeluje z vec (3 in vec) društvi, ki si v smislu sinergije rezultatov/ciljev programa delijo naloge in odgovornosti pri njegovi izvedbi 5 tock prijavitelj je nosilec programa v katerem sodeluje vec (3 in vec) subjektov lokalnega družbenega življenja (npr. poleg društev tudi zavodi, lokalne inštitucije, zveze, zadruge, gospodarski subjekti ipd.), ki si v smislu sinergije rezultatov/ciljev programa delijo naloge in odgovornosti pri njegovi izvedbi 8 tock v prijavljenem programu sodeluje referencen partner/sodelavec, ki daje programu znacaj vec nacionalnosti/multikulturnosti/medgeneracijskosti 10 tock skupaj kriterij 23 tock V. Postopek vrednotenja in dodelitve sredstev sofinanciranja programov 10. clen (javni razpis kot postopek sofinanciranja) Postopek sofinanciranja programov iz javnih sredstev se izvede na podlagi javnega razpisa. V okviru razpisanih sredstev se sofinancirajo tisti programi ali aktivnosti, ki so glede na pogoje in merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni oziroma ovrednoteni najvišje. 11. clen (komisija) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan, pri tem pa mora upoštevati, da vsi clani komisije poznajo predmetno problematiko izvajanja programov, ki jih po vsebini lahko uvrstimo v ta pravilnik. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva clana, vedno pa je število clanov komisije liho. Predsednik in clani komisije ne smejo biti s prijavitelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega cetrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, ce so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, ce obstajajo druge okolišcine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Predsednik in clani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Ce je predsednik ali clana komisije s prijaviteljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloci iz komisije in se to evidentira v zapisniku. Naloge komisije so naslednje: • vodenje postopka javnega razpisa, • pregled in potrditev besedila razpisa in razpisne dokumentacije, • priprava morebitnih dodatnih pogojev, meril in normativov, ki se po potrebi vkljucijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri vrednotenju prijav, • odpiranje in ugotavljanje pravocasnosti ter popolnosti prejetih prijav (formalna popolnost), • pregled in strokovno ocenjevanje prijav prispelih na javni razpis, glede na pogoje in merila, • vodenje zapisnikov o svojem delu, • priprava predloga o izboru prijav oziroma izvajalcev programov in višini sofinanciranja programa posameznega prijavitelja, • priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev pravilnika. Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja za družbene dejavnosti pristojen organ obcinske uprave. 12. clen (javni razpis) Besedilo objave javnega razpisa mora vkljucevati: • naziv in sedež izvajalca razpisa, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, • višino sredstev, ki so predmet razpisa, • dolocitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene prijave za dodelitev sredstev, • kraj, datum in cas odpiranja prijav za dodelitev sredstev, • rok, v katerem bodo prijavitelji obvešceni o izidu javnega razpisa, • kraj, cas in osebo, pri kateri lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo, • morebitne ostale informacije in podatke, glede na predmet javnega razpisa ali glede na presojo komisiji. • javni razpis se objavi na spletnih straneh Obcine. Lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, ce so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa. 13. clen (razpisna dokumentacija) Razpisna dokumentacija mora vkljucevati podatke in navedbe, ki omogocajo izdelavo popolne in pravocasne prijave na javni razpis in pa obrazce, ki zagotavljajo navedbo primerljivih podatkov, ki se ocenjujejo. Razpisna dokumentacija mora biti dostopna na dan objave javnega razpisa na spletnih straneh Obcine v elektronski obliki, dostopna pa mora biti tudi v tiskani obliki. 14. clen (rok za oddajo prijav na javni razpis) Rok za prijavo na razpis, ki se doloci z javnim razpisom, mora biti dovolj dolg, da prijaviteljem omogoca kakovostno pripravo prijav skladno z zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ne sme pa biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa. Prijava mora biti Obcini dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. Prijava, ki na naslov Obcine ne pride do roka za oddajo prijav se vrne prijavitelju neodprta. 15. clen (oddaja prijave na javni razpis) Prijave na javni razpis se obravnavajo posamicno. Prijava mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je oznacena na nacin kot je to doloceno v razpisni dokumentaciji Prijava, ki ni oznacena v skladu s prejšnjim odstavkom oziroma zahtevami iz razpisne dokumentacije ali prijava za katero ni bilo mogoce oceniti, da gre za prijavo na razpis, se vrne prijavitelju. Prijava na javni razpis je lahko tudi elektronska, ce je tako doloceno v javnem razpisu. Nacin elektronske predložitve prijave mora biti dolocen v razpisni dokumentaciji. Prijava mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. 16. clen (odpiranje prijav na javni razpis) Odpiranje prejetih prijav ni javno in se izvede neposredno po izteku roka za oddajo prijav oziroma v roku predvidenem v javnem razpisu. Odpiranje prejetih prijav vodi komisija, odpirajo pa se samo prijave, ki so dospele v roku in so pravilno oznacene. Prijave se odpirajo po vrstnem redu dospetja, na odpiranju pa komisija ugotavlja pravocasnost prijave, ali je bila prijava dana s strani upravicene osebe in ali je prijava popolna. O delu komisije na odpiranju se vodi zapisnik, ki se neposredno po zakljucku odpiranja objavi tudi na spletni strani Obcine. Prijava, ki je ni vložila upravicena oseba, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 17. clen (možnost dopolnitev prijave) Komisija najkasneje v roku osmih dni od odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. Prijava se lahko dopolnjuje le v delu prijave, ki ne vkljucuje podatkov, ki se vrednotijo v skladu z merili po tem pravilniku in glede na merila iz razpisne dokumentacije. V kolikor je prijava pomanjkljiva v delu, ki se vrednoti z merili, se prijavitelja ne poziva k dopolnjevanju, prijava pa se s sklepom zavrže kot nepopolna. Pritožba zoper ta sklep ni dovoljena. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda obcinska uprava. 18. clen (ocenjevanje in vrednotenje prijav) Komisija opravi strokovni pregled popolnih prijav, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril iz tega pravilnika, oziroma z merili dolocenimi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov. Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega clena vodi zapisnik, v katerem navede razloge za razvrstitev in predlog kateri programi se sofinancirajo ter obseg sofinanciranja, kateri programi pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Ocenjevanje in vrednotenje prijav ter zapisnik komisije niso javni. 19. clen (sklep) Na podlagi predloga komisije obcinska uprava izda sklep o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa. Sklep o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja programa. 20. clen (poziv k podpisu pogodbe) Ob izdaji sklepa o izbiri Obcina prijavitelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja programa, ki je predmet sofinanciranja. Ce se prijavitelj v roku osmih dni od vrocitve poziva ne odzove se šteje, da je umaknil prijavo na javni razpis. 21. clen (ugovor) Prijavitelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopraviceno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vrocitve sklepa iz 19. clena tega pravilnika vloži ugovor pri županu Obcine Brda. Ugovor se vroci pisno, in sicer priporoceno po pošti, ali ustno na zapisnik. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbire ali ocitna napaka. Predmet ugovora ne morejo biti merila in kriteriji za ocenjevanje prijav. Župan Obcine Brda o ugovoru odloci v roku 30 dni od njegovega prejema. Zoper županovo odlocitev pritožba ni mogoca, s cimer je odlocitev dokoncna. Možno je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodišcem. 22. clen (vsebina pogodbe) Pogodba z izbranim prijaviteljem, oziroma izvajalcem programa mora vsebovati: • naziv in naslov izvajalca, • vsebino in obseg sofinanciranega programa, • cas realizacije sofinanciranega programa, • nacrtovani obseg sofinanciranega programa in cilje, ki jih je potrebno doseci • višino in namembnost dodeljenih proracunskih sredstev sofinanciranega programa, • dolocilo, da je izvajalec upravicen do nakazila dodeljenih proracunskih sredstev pod pogojem, da ima poravnane vse zapadle obveznosti do Obcine in javnih zavodov katerih ustanoviteljica je Obcina Brda, • postopek izplacila proracunskih sredstev izvajalcu, • nacin nadzora nad namensko porabo proracunskih sredstev, • dolocilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi proracunskih sredstev sredstva vrniti v proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sankcioniranje izvajalca, • dolocilo o obveznosti informiranja in obvešcanja javnosti, da se program sofinancira s sredstvi obcinskega proracuna Obcine Brda, • druge medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, tega pravilnika in javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. 23. clen (informacije javnega znacaja) Obcina na svojih spletnih straneh objavi izvajalce, naziv programa in višino sredstev, ki jih je posamezen sofinancirani program prejel. Dokumentacija vezana na postopek javnega razpisa je, razen tiste za katero ta pravilnik doloca, da ni javna, javnosti dostopna v skladu z doloci Zakona o dostopu do informacijah javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06-ZDavP-2, 23/14, 50/1419/15-odl US in 102/15). VI. Obveznost porocanja in nadzora nad izvajanjem sofinanciranih programov 24. clen (porocanje izvajalcev) Izvajalci programov, ki z Obcino podpišejo pogodbo o sofinanciranju programov, so dolžni najkasneje do 31. januarja naslednjega leta Obcini predložiti zakljucno porocilo o izvedbi programa, ki mora vkljucevati: • vsebinsko porocilo o izvedbi sofinanciranih programov, vkljucno z obrazložitvijo doseganja ciljev, • dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na javnem razpisu, • slikovno in ostalo gradivo s katerim dokazuje uspešno izvedbo programa, oziroma vse navedbe, ki so kot sestavni del koncnega porocila navedene v pogodi o sofinanciranju. Porocila in dokazila iz prejšnjega odstavka tega clena se v roku predložijo obcinski upravi. 25. clen (porocanje obcinske uprave) Obcinska uprava vsebino porocil prejetih s strani izvajalcev sofinanciranih programov vkljuci v obrazložitev letnega porocila obcinskega proracuna. 26. clen (nadzor nad izvajanjem pogodb z izvajalci izbranimi na javnem razpisu) Nadzor nad izvajanjem pogodb, ki jih Obcina sklene z izvajalci programov izvajata Nadzorni odbor Obcine Brda in pristojni organ obcinske uprave. Obcinska uprava ali po njej pooblašcen organ, lahko kadarkoli preveri namensko porabo proracunskih sredstev, ki so bila namenjena sofinanciranju programov. V delu, ki se nanaša na organizacijo javnih prireditev nadzor izvaja tudi medobcinski inšpektorat – redarska služba, oziroma se izvaja nadzor v skladu z dovoljenjem pristojnega državnega organa, v kolikor je potrebno to dovoljenje pridobiti v skladu z zakonom. VII. Obveznost vracila sredstev sofinanciranja 27. clen (obveznost vracila sredstev) Izvajalec sofinanciranega programa je dolžan izvesti program in druge naloge v skladu s tem pravilnikom in dolocili pogodbe o sofinanciranju programa. Ce se tekom izvajanja programa ali ob njegovem zakljucku ugotovi: • nenamenska poraba sredstev s strani izvajalca programa, • da izvajalec v roku dolocenem s tem pravilnikom in pogodbo o sofinanciranju ni predložil koncnega porocila, • da izvajalec namerno onemogoca nadzor nad izvajanjem pogodbe, • da je izvajalec v prijavi na razpis, med nadzorom ali v koncnem porocilu navajal neresnicne podatke, ponarejene dokumente ali slikovno gradivo ter fiktivna financna dokazila, se sofinanciranje takoj ustavi ali ne izvede ter odstopi od pogodbe, oziroma je izvajalec dolžan vrniti prejeta proracunska sredstva v obcinski proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obracunanimi od datuma prejema sredstev. Izvajalec, ki krši pogodbena dolocila na nacin opredeljen v prvih treh alinejah prejšnjega odstavka, ne more kandidirati za proracunska sredstva na naslednjem javnem razpisu, pri kršitvi iz cetrte alineje prejšnjega odstavka pa dve leti. Ce prejemnik proracunskih sredstev ne vrne v dolocenem roku, se izvede postopek izterjave. VIII. Koncne dolocbe 28. clen (zacetek veljavnosti) Ta pravilnik zacne veljati 8 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 0325-01/2018-03 Datum: 13. 3. 2018 Obcina Obcina Brda Franc Mužic, župan 154. Pravilnik Obcine Brda o sofinanciranju programov na podrocju kmetijstva in podeželja Na podlagi 24. clena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17), 21. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 9. ter 18. clena Statuta Obcine Brda (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 26/17), je Obcinski svet Obcine Brda, na svoji 30. redni seji, dne 13. 3. 2018, sprejel PRAVILNIK OBCINE BRDA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV NA PODROCJU KMETIJSTVA IN PODEŽELJA I. Uvodne dolocbe 1. clen (splošna dolocba) S tem pravilnikom se dolocajo pogoji, merila, in postopek za vrednotenje in dodelitev sredstev, ki jih Obcina Brda zagotavlja v svojem proracunu za sofinanciranje programov namenjenih za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. 2. clen (definicija programa in opredelitev javnega interesa) Programi, ki so predmet tega pravilnika ne sodijo na podrocje organiziranih inštitucionalnih ukrepov na podrocju kmetijstva in niso v nasprotju z nacionalnim programom razvoja podeželja, Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/09 in spremembe) ali na njegovi podlagi sprejetih predpisov. Po tem pravilniku se sofinancirajo programi prostovoljnih in neprofitnih organizacij in stanovskih združenj na podrocju kmetijstva. Delovanje v prejšnjem stavku navedenih organizacij in združenj lahko zaradi pomena kmetijstva v lokalnem okolju, zaradi vkljucenosti obcanov v njihovo delovanje in zaradi krepitve prepoznavnosti Brd ter njihovega vpliva na družbeno okolje, prepoznamo kot javni interes. 3. clen (zagotavljanje sredstev) Sredstva za izvajanje ukrepov in programov po tem pravilniku se zagotavljajo v proracunu obcine. Višina sredstev se doloci z odlokom o proracunu za tekoce leto. 4. clen (nameni, za katere se dodeljujejo sredstva) Namen programov na podrocju kmetijstva in podeželja, ki so predmet sofinanciranja po tem pravilniku, je spodbujanje sofinanciranja programov in aktivnosti društev, organizacij in interesnih oziroma stanovskih združenj obcanov ter zavodov in s tem krepiti njihovo medsebojno sodelovanje, prispevati h krepitvi njihove kmetijske dejavnosti ter k ohranjanju in spodbujanju razvoja podeželja. II. Upravicenci in pogoji za kandidiranje na javnem razpisu 5. clen (upravicenci) Na javni razpis za pridobitev sredstev lahko kandidirajo registrirana stanovska društva in interesna združenja, ki delujejo na podrocju kmetijstva in podeželja na obmocju obcine in imajo sedež na obmocju obcine oziroma imajo clane s stalnim prebivališcem na obmocju obcine. 6. clen (pogoji) Splošni pogoji za prijavo na javni razpis za sofinanciranje programov in projektov s podrocja kmetijstva in podeželja so: • da ima prijavitelj zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske pogoje in organizacijske možnosti za uresnicitev nacrtovanega programa; • da pristojnemu organu obcinske uprave Obcine Brda (v nadaljevanju: obcinska uprava) redno dostavljajo vsa zahtevana porocila in programe, v kolikor na javni razpis ne kandidirajo prvic; • da nimajo do Obcine neporavnanih obveznosti; • da imajo izdelan vsebinski plan dela in financno konstrukcijo za tekoce leto; • da imajo urejeno evidenco o clanstvu za programe oziroma projekte za katere kandidirajo na javnem razpisu (velja samo za društva); • posamezni prijavitelj lahko na razpis odda le eno prijavo za sofinanciranje istega programa; • da so na dan objave razpisa registrirani za opravljanje dejavnosti in delujejo vec kot eno leto; • da prijavljajo neprofitne programe in aktivnosti; • da za prijavljeni program oziroma projekt niso prejeli sredstev drugih razpisih Obcine oziroma njihov program ni bil kakor koli že financiran iz proracuna Obcine in • da niso posredni uporabniki proracuna Obcine. III. Merila za izbor programov 7. clen (splošno merilo glede razdelitve razpoložljivih sredstev) V proracunu Obcine zagotovljena sredstva se razdelijo med prijavitelje tako, da se izracuna vrednost ene tocke glede na skupno število tock vseh prejetih prijav, ki izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika in so s tem upravicene do sofinanciranja, v odnosu na skupno višino zagotovljenih sredstev, tako dobljena vrednost ene tocke pa se množi s prejetimi tockami, ki jih je prejela prijava posameznega prijavitelja. Sredstva se med prijavitelje razdelijo le do višine predvidene v letnem proracunu za namen sofinanciranja programov na podrocju kmetijskih dejavnosti po tem pravilniku. 8. clen (merila in kriteriji za vrednotenje prijav) Prijave, ki bodo pravocasne, popolne in vsebinsko primerne, se bodo vrednotile po naslednjih merilih: 1. kriterij lokacije izvajanja programa/projekta, po katerem bo: ocenjevano dejstvo utež vec kot 75% aktivnosti se izvaja na obmocju Obcine 150 tock manj kot 75% aktivnosti se izvaja na obmocju Obcine 50 tock 2. kriterij vsebine in ocene programa/projekta: 2.1. Nivo izvajanja programa/projekta: ocenjevano dejstvo utež lokalni/obcinski nivo 5 tock medobcinski/regionalni nivo 10 tock nacionalni nivo 15 tock mednarodni nivo 20 tock 2.2. Vsebinski kriteriji: ocenjevano dejstvo dodaten kriterij utež utemeljenost in namen programa program temelji na potrebah udeležencev 3 tocke program ima jasno postavljene in merljive cilje 2 tocki program ima realen organizacijski in casovni okvir 2 tocki program ima jasno in zaprto financno konstrukcijo 2 tocki skupaj po kriteriju utemeljenosti in namena 10 tock inovativnost in ucinkovitost programa program predstavlja inovativnost glede na obstojece prakse 10 tock program ima pozitivne ucinke na daljše casovno obdobje 10 tock skupaj po kriteriju inovativnosti in ucinkovitosti 20 tock 2.3. Reference prijavitelja: - prijavitelj programa, ki izkazuje redno in kvalitetno delovanje v daljšem casovnem obdobju (vec kot 5 let), po tem kriteriju prejme 5 tock; 2.4. Sodelovanje: - ce program izvaja v sodelovanju z najmanj še enim društvom iz lokalnega okolja, taka prijava prejme 20 tock. IV. Postopek vrednotenja in dodelitve sredstev sofinanciranja programov 9. clen (javni razpis kot postopek sofinanciranja) Postopek sofinanciranja programov iz javnih sredstev se izvede kot javni razpis. V okviru razpisanih sredstev se posamezni program, ki izpolnjuje pogoje po tem pravilniku financira v višini glede na prejete tocke in vrednost ene tocke glede na dolocila 8. clena tega pravilnika. 10. clen (komisija) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan, pri tem pa mora upoštevati, da vsi clani komisije poznajo predmetno problematiko izvajanja programov, ki jih po vsebini lahko uvrstimo v ta pravilnik. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva clana, vedno pa je število clanov komisije liho. Predsednik in clani komisije ne smejo biti s prijavitelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega cetrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, ce so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, ce obstajajo druge okolišcine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Predsednik in clani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Ce je predsednik ali clana komisije s prijaviteljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloci iz komisije in se to evidentira v zapisniku. Naloge obcinske uprave so naslednje: • vodenje postopka javnega razpisa, • pregled in potrditev besedila razpisa in razpisne dokumentacije, priprava morebitnih dodatnih pogojev, meril in normativov, ki se po potrebi vkljucijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri vrednotenju prijav, • Naloge komisije so naslednje: • odpiranje in ugotavljanje pravocasnosti ter popolnosti prejetih prijav (formalna popolnost), • pregled in strokovno ocenjevanje prijav prispelih na javni razpis, glede na pogoje in merila, • vodenje zapisnikov o svojem delu, • priprava predloga o izboru prijav oziroma izvajalcev programov in višini sofinanciranja programa posameznega prijavitelja, • priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev pravilnika, • strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja pristojen organ obcinske uprave. 11. clen (javni razpis) Besedilo objave javnega razpisa mora vkljucevati: • naziv in sedež izvajalca razpisa, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, • višino sredstev, ki so predmet razpisa, • dolocitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene prijave za dodelitev sredstev, • kraj, datum in cas odpiranja prijav za dodelitev sredstev, • rok, v katerem bodo prijavitelji obvešceni o izidu javnega razpisa, • kraj, cas in osebo, pri kateri lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo, • morebitne ostale informacije in podatke, glede na predmet javnega razpisa ali glede na presojo komisiji. • javni razpis se objavi na spletni strani Obcine. Lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, ce so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa. 12. clen (razpisna dokumentacija) Razpisna dokumentacija mora vkljucevati podatke in navedbe, ki omogocajo izdelavo popolne in pravocasne prijave na javni razpis in pa obrazce, ki zagotavljajo navedbo primerljivih podatkov, ki se ocenjujejo. Razpisna dokumentacija mora biti dostopna na dan objave javnega razpisa na spletnih straneh Obcine v elektronski obliki, dostopna pa mora biti tudi v tiskani obliki. 13. clen (rok za oddajo prijav na javni razpis) Rok za prijavo na razpis, ki se doloci z javnim razpisom, mora biti dovolj dolg, da prijaviteljem omogoca kakovostno pripravo prijav skladno z zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ne sme pa biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa. Prijava mora biti Obcini dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. Prijava, ki na naslov Obcine ne pride do roka za oddajo prijav se vrne prijavitelju neodprta. 14. clen (oddaja prijave na javni razpis) Prijave na javni razpis se obravnavajo posamicno. Prijava mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je oznacena na nacin kot je to doloceno v razpisni dokumentaciji. Prijava, ki ni oznacena v skladu s prejšnjim odstavkom oziroma zahtevami iz razpisne dokumentacije ali prijava za katero ni bilo mogoce oceniti, da gre za prijavo na razpis, se vrne prijavitelju. Prijava na javni razpis je lahko tudi elektronska, ce je tako doloceno v javnem razpisu. Nacin elektronske predložitve prijave mora biti dolocen v razpisni dokumentaciji. Prijava mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. 15. clen (odpiranje prijav na javni razpis) Odpiranje prejetih prijav ni javno in se izvede neposredno po izteku roka za oddajo prijav oziroma v roku predvidenem v javnem razpisu. Odpiranje prejetih prijav vodi komisija, odpirajo pa se samo prijave, ki so dospele v roku in so pravilno oznacene. Prijave se odpirajo po vrstnem redu dospetja, na odpiranju pa komisija ugotavlja pravocasnost prijave, ali je bila prijava dana s strani upravicene osebe in ali je prijava popolna. O delu komisije na odpiranju se vodi zapisnik, ki se neposredno po zakljucku odpiranja objavi tudi na spletni strani Obcine. Prijava, ki je ni vložila upravicena oseba, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 16. clen (možnost dopolnitev prijave) Komisija najkasneje v roku osmih dni od odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. Prijava se lahko dopolnjuje le v delu prijave, ki ne vkljucuje podatkov, ki se vrednotijo v skladu z merili po tem pravilniku in glede na merila iz razpisne dokumentacije. V kolikor je prijava pomanjkljiva v delu, ki se vrednoti z merili, se prijavitelja ne poziva k dopolnjevanju, prijava pa se s sklepom zavrže kot nepopolna. Pritožba zoper ta sklep ni dovoljena. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda obcinska uprava. 17. clen (ocenjevanje in vrednotenje prijav) Komisija opravi strokovni pregled popolnih prijav, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril iz tega pravilnika, oziroma z merili dolocenimi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov. Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega clena vodi zapisnik, v katerem navede razloge za razvrstitev in predlog kateri programi se sofinancirajo ter obseg sofinanciranja, kateri programi pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. 18. clen (sklep) Na podlagi predloga komisije obcinska uprava izda sklep o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa. Sklep o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja programa. 19. clen (poziv k podpisu pogodbe) Ob izdaji sklepa o izbiri Obcina prijavitelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja programa, ki je predmet sofinanciranja. Ce se prijavitelj v roku osmih dni od vrocitve poziva ne odzove se šteje, da je umaknil prijavo na javni razpis. 20. clen (ugovor) Prijavitelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopraviceno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vrocitve odlocbe iz 19. clena tega pravilnika vloži ugovor pri županu Obcine Brda. Ugovor se vroci pisno, in sicer priporoceno po pošti, ali ustno na zapisnik. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbire ali ocitna napaka. Predmet ugovora ne morejo biti merila in kriteriji za ocenjevanje prijav. Župan Obcine Brda o ugovoru odloci v roku 30 dni od njegovega prejema. Zoper županovo odlocitev pritožba ni mogoca, s cimer je odlocitev dokoncna. Možno je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodišcem. 21. clen (vsebina pogodbe) Po pravnomocnosti sklepa o izbiri obcina sklene z izbranimi upravicenci oz. izvajalci programa pogodbo v kateri so podrobneje dolocene medsebojne pravice in obveznosti. Pogodba mora vsebovati: • naziv in naslov izvajalca, • vsebino in obseg sofinanciranega programa, • cas realizacije sofinanciranega programa, • nacrtovani obseg sofinanciranega programa in cilje, ki jih je potrebno doseci • višino in namembnost dodeljenih proracunskih sredstev sofinanciranega programa, • dolocilo, da je izvajalec upravicen do nakazila dodeljenih proracunskih sredstev pod pogojem, da ima poravnane vse zapadle obveznosti do Obcine Brda in javnih zavodov katerih ustanoviteljica je Obcina Brda, • postopek izplacila proracunskih sredstev izvajalcu, • nacin nadzora nad namensko porabo proracunskih sredstev, • dolocilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi proracunskih sredstev sredstva vrniti v proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sankcioniranje izvajalca, • dolocilo o obveznosti informiranja in obvešcanja javnosti, da se program sofinancira s sredstvi obcinskega proracuna Obcine Brda, • druge medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, tega pravilnika in javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. 22. clen (informacije javnega znacaja) Obcina na svojih spletnih straneh objavi izvajalce, naziv programa in višino sredstev, ki jih je posamezen sofinancirani program prejel. Dokumentacija vezana na postopek javnega razpisa je, razen tiste za katero ta pravilnik doloca, da ni javna, javnosti dostopna v skladu z doloci Zakona o dostopu do informacijah javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06-ZDavP-2, 23/14, 50/1419/15-odl US in 102/15). V. Obveznost porocanja in nadzora nad izvajanjem sofinanciranih programov 23. clen (porocanje izvajalcev) Izvajalci programov, ki z Obcino Brda podpišejo pogodbo o sofinanciranju programov, so dolžni najkasneje do 31. 1. naslednjega leta Obcini Brda predložiti zakljucno porocilo o izvedbi programa, ki mora vkljucevati: • vsebinsko porocilo o izvedbi sofinanciranih programov, vkljucno z obrazložitvijo doseganja ciljev, • dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na javnem razpisu, • slikovno in ostalo gradivo s katerim dokazuje uspešno izvedbo programa, oziroma vse navedbe, ki so kot sestavni del koncnega porocila navedene v pogodi o sofinanciranju. Porocila in dokazila iz prejšnjega odstavka tega clena se v roku predložijo obcinski upravi Obcine Brda. 24. clen (porocanje obcinske uprave) Obcinska uprava Obcine Brda vsebino porocil prejetih s strani izvajalcev sofinanciranih programov vkljuci v obrazložitev letnega porocila obcinskega proracuna. 25. clen (nadzor nad izvajanjem pogodb z izvajalci izbranimi na javnem razpisu) Nadzor nad izvajanjem pogodb, ki jih Obcina Brda sklene z izvajalci programov izvajata Nadzorni odbor Obcine Brda in pristojni organ obcinske uprave Obcine Brda. Obcinska uprava Obcine Brda ali po njej pooblašcen organ, lahko kadarkoli preveri namensko porabo proracunskih sredstev, ki so bila namenjena sofinanciranju programov. V delu, ki se nanaša na organizacijo javnih prireditev nadzor izvaja tudi medobcinski inšpektorat – redarska služba, oziroma se izvaja nadzor v skladu z dovoljenjem pristojnega državnega organa, v kolikor je potrebno to dovoljenje pridobiti v skladu z zakonom. VI. Obveznost vracila sredstev sofinanciranja 26. clen (obveznost vracila sredstev) Izvajalec sofinanciranega programa je dolžan izvesti program in druge naloge v skladu s tem pravilnikom in dolocili pogodbe. Ce: • se ugotovi nenamenska poraba sredstev s strani izvajalcev programa, se sofinanciranje takoj ustavi ali ne izvede ter odstopi od pogodbe, • izvajalec v roku dolocenem s tem pravilnikom in pogodbo o sofinanciranju ne predloži koncnega porocila, • izvajalec namerno onemogoca nadzor nad izvajanjem pogodbe, • se ugotovi, da je izvajalec v prijavi na razpis, med nadzorom ali v koncnem porocilu navajal neresnicne podatke, ponarejene dokumente ali slikovno gradivo ter fiktivna financna dokazila, je dolžan vrniti prejeta proracunska sredstva v obcinski proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obracunanimi od datuma prejema sredstev. Izvajalec, ki krši pogodbena dolocila na nacin opredeljen v prvih treh alinejah prejšnjega odstavka, ne more kandidirati za proracunska sredstva na naslednjem javnem razpisu, pri kršitvi iz cetrte alineje prejšnjega odstavka pa dve leti. Ce prejemnik proracunskih sredstev ne vrne v dolocenem roku, se izvede postopek izterjave. VII. Koncne dolocbe 27. clen (zacetek veljavnosti) Ta pravilnik zacne veljati 8 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 3300-01/2018-03 Datum: 13. 3. 2018 Obcina Obcina Brda Franc Mužic, župan 155. Pravilnik Obcine Brda o sofinanciranju programov športa Na podlagi 5. in 16. clena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17) in 9. in 18. clena Statuta Obcine Brda (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 26/17), je Obcinski svet Obcine Brda, na svoji 30. redni seji, dne 13. 3. 2018, sprejel PRAVILNIK OBCINE BRDA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV ŠPORTA I. Uvodne dolocbe 1. clen (splošna dolocba) S tem pravilnikom se dolocajo pogoji, merila, in postopki za vrednotenje in dodelitev sredstev, ki jih Obcina Brda (v nadaljevanju: Obcina) zagotavlja v proracunu za sofinanciranje športnih programov (v nadaljevanju: programov), ki so v javnem interesu in so doloceni v Letnem programu športa Obcine Brda (v nadaljevanju: letni program). 2. clen (javni interes) Javni interes na podrocju športa v Obcini obsega naloge lokalnega pomena, ki jih kot take dolocajo zakon, ki ureja podrocje športa, nacionalni strateški dokument s podrocja športa in nacionalni program športa (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) in so namenjene zagotavljanju pogojev, da se obcani vec in bolj kakovostno ukvarjajo s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Obcina uresnicuje javni interes v športu: • z zagotavljanjem sredstev za izvedbo letnega programa, • z nacrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v obcinski lasti, • s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti. Sredstva za zagotavljanje javnega interesa v športu se zagotavljajo v obcinskem proracunu, s sredstvi sofinanciranja s strani državnega proracuna, Fundacije za šport, preko donacij, sponzorskih sredstev in drugih virov. 3. clen (programi športa) Športni programi po tem pravilniku so: 1. prostocasna športna vzgoja otrok in mladine, 2. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, 3. obštudijska športna dejavnost, 4. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, 5. kakovostni šport, 6. vrhunski šport, 7. šport invalidov, 8. športna rekreacija, 9. šport starejših, 10. športni objekti in površine za šport v naravi, 11. razvojne dejavnosti v športu, 12. organiziranost v športu, 13. športne prireditve in promocija športa, 14. družbena in okoljska odgovornost v športu. 4. clen (izvajalci športnih programov) Izvajalci športnih programov po tem odloku so: 1. športna društva in klubi s sedežem na obmocju Obcin, ali na obmocju obcine izvajajo dejavnost namenjeno obcanom, 2. športne zveze in zavodi, ki vkljucujejo športna društva s sedežem na obmocju Obcine, 3. pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in zasebni športni delavci, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu in to dejavnost izvajajo na obmocju Obcine, 4. zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe i javne ustanove, ki delujejo na podrocju športa. II. Letni program športa 5. clen (letni program športa) Za izvajanje nacionalnega programa na lokalni ravni Obcinski svet Obcine Brda, za posamezno koledarsko (proracunsko) leto, sprejme Letni program športa Obcine Brda, ki doloca programe in podrocja športa, ki se sofinancirajo v posameznem letu in obseg sredstev, ki se zagotavljajo v proracunu. Pri pripravi letnega programa je potrebno upoštevati strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu. 6. clen (priprava letnega programa športa) Letni program športa pripravi pristojni organ obcinske uprave, ki v postopku priprave upošteva potrebe lokalnega okolja in izvajalcev športnih programov v lokalnem okolju, razvojne plane, prioritete v športu in razpoložljiva proracunska sredstva. V letnem programu se doloci:: • programe ali podrocja športa, ki se v proracunskem letu, za katerega se sprejema letni program sofinancirajo iz proracuna, • višino proracunskih sredstev za sofinanciranje posameznega programa ali podrocja športa, • dodatne pogoje, merila in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje letnega programa. 7. clen (sprejem letnega programa športa) Obcinski svet sprejme letni program za posamezno leto najkasneje ob sprejemu proracuna za isto obdobje. III. Merila za izbiro programov oziroma podrocij 8. clen (merila za izbiro programov) Pri izbiri programov oziroma podrocij letnega programa se uporabljajo naslednja merila: 1. za športne programe: • prostocasna športna vzgoja otrok in mladine, • športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, • obštudijska športna dejavnost, • športna rekreacija, • šport starejših, merila: a) cena športnega programa, b) kompetentnost strokovnih delavcev in c) število vadecih; 2. za športne programe: • športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, • kakovostni šport, • vrhunski šport in • šport invalidov, merila: d) kompetentnost strokovnih delavcev, e) konkurencnost športne panoge, f) lokalni pomen športne panoge, g) število športnikov oziroma razširjenost športne panoge in h) uspešnost športne panoge; 3. za investicije v gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje športnih objektov in površin za šport v naravi, merila: a) dostopnost vsem prebivalcem, b) obstoj športnih objektov in površin za šport v naravi, c) vrednost investicije in d) zagotavljanje vadbenih površin za vec športnih panog; 4. za razvojne dejavnosti v športu: • na podrocju izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v športu, merilo: a) deficitarnost; • na podrocju statusnih pravic športnikov, merila: b) lokalni pomen športne panoge, c) naziv športnika oziroma športna uspešnost, d) število športnikov oziroma razširjenost športne panoge in e) c) uspešnost in konkurencnost športne panoge; • na podrocju založništva, merili: a) deficitarnost in b) reference; • na podrocju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, merila a) izvedljivost in gospodarnost projekta, b) razvojna kakovost, c) relevantnost in potencialni vpliv projekta in c) reference; • na podrocju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, merila: a) deficitarnost, b) dostopnost informacijsko-komunikacijske tehnologije za uporabnike in c) uporabnost informacijsko-komunikacijske tehnologije; 5. za organiziranost v športu: • na podrocju kakovostnega in vrhunskega športa, merila: a) konkurencnost športne panoge, b) nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge, c) število športnikov oziroma razširjenost športne panoge in c) uspešnost športne panoge; na podrocju športne rekreacije, prostocasne športne vzgoje otrok in mladine oziroma na podrocju obštudijske športne dejavnosti: merila: a) delovanje na lokalni ravni, b) organiziranost na lokalni ravni in c) število vadecih; 6. za športne prireditve in promocijo športa: • športne prireditve, merila: a) odmevnost (mednarodna, nacionalna, lokalna); b) množicnost, c) raven prireditve in c) ustreznost vsebine (pretežno športna); • javno obvešcanje, merila: a) doseg medija, b) pogostost pojavljanja in c) vsebina; • športna dedišcina, merili: d) izvedljivost projekta in e) pomen projekta (najmanj lokalen pomen); 7. za družbeno in okoljsko odgovornost v športu, merila: a) izvedljivost projekta, b) lokalni pomen projekta in c) odlicnost projekta. V prejšnjem odstavku navedena merila se natancno in kvantitativno ovrednotijo v letnem programu športa, glede na njegovo vsebino in objavijo v javnem razpisu ter razpisni dokumentaciji. IV. Postopek vrednotenja in dodelitve sredstev sofinanciranja programov 9. clen (javni razpis kot postopek sofinanciranja) Postopek sofinanciranja programov iz javnih sredstev se izvede kot javni razpis. V okviru razpisanih sredstev se sofinancirajo tisti programi ali aktivnosti, ki so glede na pogoje in merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni oziroma ovrednoteni najvišje. 10. clen (komisija) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan, pri tem pa mora upoštevati, da vsi clani komisije poznajo predmetno problematiko izvajanja programov, ki jih po vsebini lahko uvrstimo v ta pravilnik. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva clana, vedno pa je število clanov komisije liho. Predsednik in clani komisije ne smejo biti s prijavitelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega cetrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, ce so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, ce obstajajo druge okolišcine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Predsednik in clani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Ce je predsednik ali clana komisije s prijaviteljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloci iz komisije in se to evidentira v zapisniku. Naloge obcinske uprave so naslednje: • vodenje postopka javnega razpisa, • pregled in potrditev besedila razpisa in razpisne dokumentacije, priprava morebitnih dodatnih pogojev, meril in normativov, ki se po potrebi vkljucijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri vrednotenju prijav, Naloge komisije so naslednje: • odpiranje in ugotavljanje pravocasnosti ter popolnosti prejetih prijav (formalna popolnost), • pregled in strokovno ocenjevanje prijav prispelih na javni razpis, glede na pogoje in merila, • vodenje zapisnikov o svojem delu, • priprava predloga o izboru prijav oziroma izvajalcev programov in višini sofinanciranja programa posameznega prijavitelja, • priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev pravilnika. Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja pristojen organ obcinske uprave. 11. clen (javni razpis) Besedilo objave javnega razpisa mora vkljucevati: • naziv in sedež izvajalca razpisa, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, • višino sredstev, ki so predmet razpisa, • dolocitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene prijave za dodelitev sredstev, • kraj, datum in cas odpiranja prijav za dodelitev sredstev, • rok, v katerem bodo prijavitelji obvešceni o izidu javnega razpisa, • kraj, cas in osebo, pri kateri lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo, • morebitne ostale informacije in podatke, glede na predmet javnega razpisa ali glede na presojo komisiji. • Javni razpis se objavi na spletni strani Obcine. Lahko v razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, ce so potrebni glede na vrsto predmeta razpisa. 12. clen (razpisna dokumentacija) Razpisna dokumentacija mora vkljucevati podatke in navedbe, ki omogocajo izdelavo popolne in pravocasne prijave na javni razpis in pa obrazce, ki zagotavljajo navedbo primerljivih podatkov, ki se ocenjujejo. Razpisna dokumentacija mora biti dostopna na dan objave javnega razpisa na spletnih straneh Obcine v elektronski obliki, dostopna pa mora biti tudi v tiskani obliki. 13. clen (rok za oddajo prijav na javni razpis) Rok za prijavo na razpis, ki se doloci z javnim razpisom, mora biti dovolj dolg, da prijaviteljem omogoca kakovostno pripravo prijav skladno z zahtevami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, ne sme pa biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa. Prijava mora biti Obcini dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. Prijava, ki na naslov Obcine ne pride do roka za oddajo prijav se vrne prijavitelju neodprta. 14. clen (oddaja prijave na javni razpis) Prijave na javni razpis se obravnavajo posamicno. Prijava mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je oznacena na nacin kot je to doloceno v razpisni dokumentaciji. Prijava, ki ni oznacena v skladu s prejšnjim odstavkom oziroma zahtevami iz razpisne dokumentacije ali prijava za katero ni bilo mogoce oceniti, da gre za prijavo na razpis, se vrne prijavitelju. Prijava na javni razpis je lahko tudi elektronska, ce je tako doloceno v javnem razpisu. Nacin elektronske predložitve prijave mora biti dolocen v razpisni dokumentaciji. Prijava mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je dolocen v javnem razpisu, ne glede na nacin oddaje. 15. clen (odpiranje prijav na javni razpis) Odpiranje prejetih prijav ni javno in se izvede neposredno po izteku roka za oddajo prijav oziroma v roku predvidenem v javnem razpisu. Odpiranje prejetih prijav vodi komisija, odpirajo pa se samo prijave, ki so dospele v roku in so pravilno oznacene. Prijave se odpirajo po vrstnem redu dospetja, na odpiranju pa komisija ugotavlja pravocasnost prijave, ali je bila prijava dana s strani upravicene osebe in ali je prijava popolna. O delu komisije na odpiranju se vodi zapisnik, ki se neposredno po zakljucku odpiranja objavi tudi na spletni strani Obcine. Prijava, ki je ni vložila upravicena oseba, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 16. clen (možnost dopolnitev prijave) Komisija najkasneje v roku osmih dni od odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. Prijava se lahko dopolnjuje le v delu prijave, ki ne vkljucuje podatkov, ki se vrednotijo v skladu z merili po tem pravilniku in glede na merila iz razpisne dokumentacije. V kolikor je prijava pomanjkljiva v delu, ki se vrednoti z merili, se prijavitelja ne poziva k dopolnjevanju, prijava pa se s sklepom zavrže kot nepopolna. Pritožba zoper ta sklep ni dovoljena. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda obcinska uprava. 17. clen (ocenjevanje in vrednotenje prijav) Komisija opravi strokovni pregled popolnih prijav, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, dolocenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov. Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega clena vodi zapisnik, v katerem natancno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi se sofinancirajo in obseg sofinanciranja, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Ocenjevanje in vrednotenje prijav ter zapisnik komisije niso javni. 18. clen (odlocba) Na podlagi predloga komisije obcinska uprava izda odlocbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa. Odlocba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja programa. 19. clen (poziv k podpisu pogodbe) Na podlagi predloga komisije obcinska uprava Obcine izda sklep o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali podrocja letnega plana. Ce se prijavitelj v roku osmih dni od vrocitve poziva ne odzove se šteje, da je umaknil prijavo na javni razpis. 20. clen (ugovor) Prijavitelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopraviceno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vrocitve odlocbe iz 19. clena tega pravilnika vloži ugovor pri županu Obcine Brda. Ugovor se vroci pisno, in sicer priporoceno po pošti, ali ustno na zapisnik. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbire ali ocitna napaka. Predmet ugovora ne morejo biti merila in kriteriji za ocenjevanje prijav. Župan Obcine Brda o ugovoru odloci v roku 30 dni od njegovega prejema. Zoper županovo odlocitev pritožba ni mogoca, s cimer je odlocitev dokoncna. Možno je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodišcem. 21. clen (vsebina pogodbe) Pogodba z izbranim prijaviteljem, oziroma izvajalcem programa mora vsebovati: • naziv in naslov izvajalca, • vsebino in obseg sofinanciranega programa, • cas realizacije sofinanciranega programa, • nacrtovani obseg sofinanciranega programa in cilje, ki jih je potrebno doseci • višino in namembnost dodeljenih proracunskih sredstev sofinanciranega programa, • dolocilo, da je izvajalec upravicen do nakazila dodeljenih proracunskih sredstev pod pogojem, da ima poravnane vse zapadle obveznosti do Obcine Brda in javnih zavodov katerih ustanoviteljica je Obcina Brda, • postopek izplacila proracunskih sredstev izvajalcu, • nacin nadzora nad namensko porabo proracunskih sredstev, • dolocilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi proracunskih sredstev sredstva vrniti v proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sankcioniranje izvajalca, • dolocilo o obveznosti informiranja in obvešcanja javnosti, da se program sofinancira s sredstvi obcinskega proracuna Obcine Brda, • druge medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, tega pravilnika in javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. 22. clen (informacije javnega znacaja) Obcina na svojih spletnih straneh objavi izvajalce, naziv programa in višino sredstev, ki jih je posamezen sofinancirani program prejel. Dokumentacija vezana na postopek javnega razpisa je, razen tiste za katero ta pravilnik doloca, da ni javna, javnosti dostopna v skladu z doloci Zakona o dostopu do informacijah javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06-ZDavP-2, 23/14, 50/1419/15-odl US in 102/15). V. Obveznost porocanja in nadzora nad izvajanjem sofinanciranih programov 23. clen (porocanje izvajalcev) Izvajalci programov, ki z Obcino Brda podpišejo pogodbo o sofinanciranju programov, so dolžni najkasneje do 31. 1. naslednjega leta Obcini Brda predložiti zakljucno porocilo o izvedbi programa, ki mora vkljucevati: • vsebinsko porocilo o izvedbi sofinanciranih programov, vkljucno z obrazložitvijo doseganja ciljev, • dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na javnem razpisu, • slikovno in ostalo gradivo s katerim dokazuje uspešno izvedbo programa, oziroma vse navedbe, ki so kot sestavni del koncnega porocila navedene v pogodi o sofinanciranju. Porocila in dokazila iz prejšnjega odstavka tega clena se v roku predložijo obcinski upravi Obcine Brda. 24. clen (porocanje obcinske uprave) Obcinska uprava Obcine Brda vsebino porocil prejetih s strani izvajalcev sofinanciranih programov vkljuci v obrazložitev letnega porocila obcinskega proracuna. 25. clen (nadzor nad izvajanjem pogodb z izvajalci izbranimi na javnem razpisu) Nadzor nad izvajanjem pogodb, ki jih Obcina Brda sklene z izvajalci programov izvajata Nadzorni odbor Obcine Brda in pristojni organ obcinske uprave Obcine Brda. Obcinska uprava Obcine Brda ali po njej pooblašcen organ, lahko kadarkoli preveri namensko porabo proracunskih sredstev, ki so bila namenjena sofinanciranju programov. V delu, ki se nanaša na organizacijo javnih prireditev nadzor izvaja tudi medobcinski inšpektorat – redarska služba. VI. Obveznost vracila sredstev sofinanciranja 26. clen (obveznost vracila sredstev) Izvajalec sofinanciranega programa je dolžan izvesti program in druge naloge v skladu s tem pravilnikom in dolocili pogodbe. Ce: • se ugotovi nenamenska poraba sredstev s strani izvajalcev programa, se sofinanciranje takoj ustavi ali ne izvede ter odstopi od pogodbe, • izvajalec v roku dolocenem s tem pravilnikom in pogodbo o sofinanciranju ne predloži koncnega porocila, • izvajalec namerno onemogoca nadzor nad izvajanjem pogodbe, • se ugotovi, da je izvajalec v prijavi na razpis, med nadzorom ali v koncnem porocilu navajal neresnicne podatke, ponarejene dokumente ali slikovno gradivo ter fiktivna financna dokazila, je dolžan vrniti prejeta proracunska sredstva v obcinski proracun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, obracunanimi od datuma prejema sredstev. Izvajalec, ki krši pogodbena dolocila na nacin opredeljen v prvih treh alinejah prejšnjega odstavka, ne more kandidirati za proracunska sredstva na naslednjem javnem razpisu, pri kršitvi iz cetrte alineje prejšnjega odstavka pa dve leti. Ce prejemnik proracunskih sredstev ne vrne v dolocenem roku, se izvede postopek izterjave. VII. Koncne dolocbe 27. clen (zacetek veljavnosti) Ta pravilnik zacne veljati 8 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 671-01/2018-03 Datum: 13. 3. 2018 Obcina Obcina Brda Franc Mužic, župan 156. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 23. clena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno precišceno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odlocba US, 120/06-0dlocba US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US in 57/12) in 18. clena Statuta Obcine Brda (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 26/2017) je Obcinski svet Obcine Brda na 30. redni seji dne 13. 3. 2018 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukinja kot javno dobro - pot nepremicnini parcela 2290 479 katastrska obcina 2290 KOJSKO parcela 479 (ID 4685239). 2. Nepremicnina iz 1. tocke tega sklepa preneha imeti znacaj javnega dobra - poti in postane lastnina Obcine Brda. 3. Ta sklep zacne veljati takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 4781-17/2017-06 Datum: 13. 3. 2018 Obcina Obcina Brda Franc Mužic, župan OBCINA DIVACA 157. Odlok o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah v obcini Divaca Na podlagi 3., 4. in 7. clena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, s spremembami), 149. clena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami), 21. in 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, s spremembami), skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006, s spremembami), 3., 4. in 63. clena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) in 16. clena Statuta Obcine Divaca (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 4/14, 24/14, 9/15 in 55/17), je Obcinski svet Obcine Divaca na 21. redni seji dne 14.03.2018, sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBCINI DIVACA 1. clen V Odloku o gospodarskih javnih službah v obcini Divaca (Uradni list RS, št. 64/2008) se spremeni 2. clen tako: »V celoti se briše besedilo 3. tocke 2. clena in se ga nadomesti z novo vsebino, ki se glasi: zbiranje dolocenih vrst komunalnih odpadkov«. »V celoti se briše besedilo 4. tocke 2. clena in se ga nadomesti z novo vsebino, ki se glasi:obdelava dolocenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave«. »V celoti se briše besedilo 8. tocke 2. clena in se ga nadomesti z novo vsebino, ki se glasi: izvajanje 24-urne dežurne službe«. 2. clen V Odloku o gospodarskih javnih službah v obcini Divaca se v 3. clenu doda nova 5. tocka, ki se glasi: »pokopališka dejavnost – upravljanje in urejanje pokopališc«. 3. clen V vseh ostalih clenih ostane besedilo odloka nespremenjeno. 4. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 032-0001/2018-08 Datum: 14.3.2018 Obcina Divaca Alenka Štrucl Dovgan, županja 158. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dovolilnicah za vožnjo vozil na obmocjih omejenega prometa Obcine Divaca Na podlagi 52. clena Odloka o obcinskih cestah (Uradni list RS, št. 70/07, 88/11), in 16. clena Statuta Obcine Divaca (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 4/14, 24/14, 9/15 in 55/17), je Obcinski svet Obcine Divaca na svoji 21. redni seji dne 14.3.2088, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O DOVOLILNICAH ZA VOŽNJO VOZIL NA OBMOCJIH OMEJENEGA PROMETA OBCINE DIVACA 1. clen V Pravilniku o dovolilnicah za vožnjo vozil na obmocjih omejenega prometa Obcine Divaca (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 49/2016) se v 1. clenu oznaci prvi odstavek z (1) ter doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ta pravilnik velja tudi za medobcinske ceste, ki segajo na obmocje dveh obcin in za katere je med obcinama dogovorjena prepoved prometa za vsa motorna vozila in dovoljena vožnja z izdano dovolilnico.« 2. clen (1) V 3. clenu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Postopek izdaje dovolilnic za vožnjo vozil po medobcinskih cestah vodi obcinska uprava tiste obcine, ki prejme vlogo za izdajo dovolilnice, pri cemer mora o tem seznaniti tudi sosednjo obcino.« (2) Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 3. clen (1) V 4. clenu se v prvem odstavku spremeni prvi stavek tako, da se glasi: »Dovolilnica je dokument, ki izjemoma dovoljuje vožnjo na obmocju omejenega prometa Obcine Divaca in na medobcinskih cestah, za katere se s prometno signalizacijo zahteva izdaja dovolilnic (v nadaljevanju: dovoljeno obmocje).« (2) V drugem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Na dovolilnico z grbom in žigom Obcine Divaca in na skupno medobcinsko dovolilnico z grboma Obcine Divaca in sosednje obcine ter žigom Obcine Divaca, kot izdajateljice dovolilnice, se vpiše številka izdane odlocbe, vrsta vozila, obmocje, za katerega se dovolilnica izda, ter trajanje dovolilnice.« (3) V tretjem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Skupna medobcinska dovolilnica je sestavni del in priloga tega pravilnika.« (4) Dosedanji drugi stavek postane tretji stavek. 4. clen (1) V 6. clenu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Vlagatelj placa upravno takso obcini, pri kateri vloži vlogo za pridobitev dovolilnice.« (2) V drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Vlagatelj mora placati pridobitev skupne medobcinske dovolilnice le v primeru, da je dolocena višina placila za pridobitev dovolilnice na podlagi sklepa Obcinskega sveta Obcine Divaca in obcinskega sveta sosednje obcine.« 5. clen V 8. clenu se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »V primeru izdaje skupne medobcinske dovolilnice, mora obcina izdajateljica dovolilnice o tem obvestiti sosednjo obcino. V tem primeru vodita evidenco izdanih skupnih medobcinskih dovolilnic obe obcinski upravi.« 6. clen V drugem odstavku 9. clena se na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: »V primeru odtujitve ali izgube skupne medobcinske dovolilnice, mora o tem obcina, pri kateri je upravicenec vložil prijavo, obvestiti sosednjo obcino. V tem primeru se upravicencu lahko izda novo dovolilnico, vendar le po predhodnem dogovoru med obema obcinama.« 7. clen V 11. clenu se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »V primeru zlorabe in nepravilne uporabe dovolilnice, le-to zaseže medobcinski inšpektorat in redarstvo in jo skupaj z obvestilom o ugotovitvah posreduje obcinski upravi izdajateljici dovolilnice.« 8. clen Ta pravilnik zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 032-0001/2018-10 Datum: 14.3.2018 Obcina Divaca Alenka Štrucl Dovgan, županja Priloga: • Vzorec medobcinske dovolilnice 159. Pravilnik o spremembi Pravilnika o sofinanciranju programov društev s podrocja kmetijstva in podeželja v Obcini Divaca Na podlagi 16. clena Statuta Obcine Divaca (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 4/14, 24/14 9/15 in 55/17) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008 in 3/2013), je Obcinski svet Obcine Divaca na 21. redni seji dne 14.3.2018, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROCJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBCINI DIVACA 1. clen Spremeni se naslov pravilnika, ki se po novem glasi: »PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROCJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA, GOZDARSTVA, LOVSTVA IN RIBIŠTVO V OBCINI DIVACA« 2. clen Prvi odstavek 1. clena se spremeni tako, da se po novem glasi: »S tem pravilnikom se dolocajo namen, upravicenci, pogoji in postopek za dodelitev proracunskih sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov društev s podrocja kmetijstva in podeželja, gozdarstva, lovstva in ribištva v Obcini Divaca in nadzor nad porabo dodeljenih sredstev«. 3. clen Spremeni se vsebina 2. clena tako, da se po novem glasi: »Namen tega pravilnika je spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja, gozdarstva, lovstva in ribištva na obmocju obcine Divaca«. 4. clen Spremeni se vsebina 3. clena tako, da se po novem glasi: »Sredstva za sofinanciranje programov društev s podrocja kmetijstva in podeželja, gozdarstva, lovstva in ribištva se zagotovijo v proracunu Obcine Divaca v višini, ki je dolocena z odlokom o proracunu za posamezno leto. Sredstva se dodelujejo na podlagi javnega razpisa«. 5. clen Spremeni se prvi stavek 4. clena tako, da se po novem glasi: »Upravicenci do sredstev so društva, ki delujejo na podrocju kmetijstva in podeželja, gozdarstva, lovstva in ribištva in izpolnjujejo naslednje pogoje«: 6. clen Spremeni se 2. alineja 4. clena tako, da se po novem glasi: »so registrirani skladno s predpisi o društvih ter imajo dejavnost s podrocja kmetijstva oziroma podeželja, gozdarstva, lovstva ali ribištva opredeljeno v ustanovitvenem aktu.« 7. clen Spremeni se 5. alineja 4. clena tako, da se po novem glasi: »delujejo na podrocju kmetijstva in podeželja, gozdarstva, lovstva in ribištva vec kot eno leto.« 8. clen Spremeni se prvi odstavek v 5. clenu tako, da se po novem glasi: »Predmet sofinanciranja po tem pravilniku je letni program društev / zvez, ki delujejo z namenom ohranjanja in pospeševanja dejavnosti na podrocju kmetijstva in razvoja podeželja ter gozdarstva, lovstva in ribištva v Obcini Divaca«. 9. clen Spremeni se 2. alineja v 3. odstavku 5. clena tako, da se po novem glasi: »predstavitev in promocija dejavnosti društva, kluba ali zveze ter obmocje delovanja.« 10. clen Spremeni se 1. alineja v 5. odstavku 5. clena tako, da se po novem glasi: »profitni oz. pridobitni programi društev, klubov ali zveze.« 11. clen V vsem ostalem ostane besedilo pravilnika nespremenjeno. 12. clen Ta pravilnik zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 032-0001/2018-09 Datum: 14.3.2018 Obcina Divaca Alenka Štrucl Dovgan, županja OBCINA MARKOVCI 160. Sklep o zacetku priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za obmocje Markovci – obmocje ob glavni cesti (EUP MA02) Na podlagi 57. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 _ ZureP-2 ; v nadaljevanju: ZPNacrt) in 30. clena Statuta Obcine Markovci (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 47/17) je župan Obcine Markovci sprejel SKLEP O ZACETKU PRIPRAVE OBCINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NACRTA ZA OBMOCJE MARKOVCI – OBMOCJE OB GLAVNI CESTI (EUP MA02) 1. clen (splošno) S tem sklepom se zacne postopek priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (v nadaljevanju: OPPN) za obmocje Markovci – obmocje ob glavni cesti (EUP MA02). 2. clen (vsebina) Vsebina sklepa: • ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN; • obmocje OPPN; • nacin pridobitve strokovnih rešitev; • roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz; • navedba državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki predložijo smernice za nacrtovanje in mnenja glede nacrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti; • obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN. 3. clen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) Obcinski prostorski nacrt Obcine Markovci (v nadaljevanju: OPN) ureditveno obmocje OPPN opredeljuje kot obmocje stavbnih zemljišc, podrobneje opredeljeno kot obmocje stanovanjskih površin (SS). OPN za obmocje enote urejanja prostora z oznako MA02 doloca obveznost izdelave OPPN. V naravi zemljišce obsega predvsem njivske in delno travniške površine. Obmocje OPPN se nahaja severno od Osnovne šole Markovci in njenih športnih igrišc in sega do državne ceste. Razlog za pripravo OPPN so razvojne potrebe obcine znotraj ureditvenega obmocja OPPN v smislu individualne stanovanjske pozidave. Predvideva se gradnja individualnih stanovanjskih hiš, prav tako pa se bo obmocje ustrezno opremilo z gospodarsko javno infrastrukturo in prometno uredilo. Pobudo za izdelavo OPPN je podala Obcina Markovci. Pravna podlaga OPPN: • OPN Obcine Markovci (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 29/17), • ostale strokovne podlage in gradiva, ki so relevantna za izdelavo naloge s podrocja prostorskega razvoja, varstva okolja in ohranjanja narave. Priprava OPPN bo potekala po predpisanem postopku v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. 4. clen (obmocje OPPN) Obmocje OPPN Markovci – obmocje ob glavni cesti (EUP MA02), zajema parcele 479/1, 479/4 - del, 479/8 - del, 480/2, 480/3, 480/4, 480/5, 480/6, 481/10, 481/11, 481/13, 481/14, 481/16, 481/17, 481/18, 481/23 - del, 481/3 - del, 481/4, 481/5, 481/8, 484/4, 811/1 - del, 823/4 - del vse k.o. 417 - Markovci (GURS, januar 2018). Skupna površina OPPN je približno 2,5 ha. Obmocje OPPN se nahaja severno od Osnovne šole Markovci in njenih športnih igrišc in sega do državne ceste na severu. Na zahodu sega do obstojece pozidave severnega dela naselja Markovci. Na vzhodu sega do obstojece nekategorizirane ceste. 5. clen (nacin pridobitve strokovnih rešitev) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati veljavne prostorske akte obcine, strokovne podlage, ki so izdelane, podatke o prostoru in investicijsko namero investitorja. Za pripravo OPPN se zagotovi strokovne podlage analize obstojecega stanja in variantne rešitve predvidene ureditve ter geodetski nacrt z aktualnimi podatki o stanju prostora. V postopku priprave dopolnjenega osnutka OPPN je potrebno zagotoviti vse potrebne strokovne podlage, ce potreba izhaja iz nacrtovanih rešitev predvidene prostorske ureditve ali ce to izhaja iz smernic nosilcev urejanja prostora. 6. clen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Postopek priprave OPPN bo potekal skladno z dolocbami in roki, ki jih predpisuje ZPNacrt. Predvideni okvirni roki priprave OPPN so naslednji: priprava osnutka OPPN 20 delovnih dni po uveljavitvi sklepa pridobitev smernic in sklepa MOP (CPVO) k OPPN 30 dni po zakonu priprava dopolnjenega osnutka OPPN 30 delovnih dni po pridobitvi in uskladitvi vseh smernic javna razgrnitev in javna obravnava OPPN 30 dni po zakonu priprava stališc 10 delovnih dni po prejetju vseh pripomb iz javne razgrnitve priprava predloga OPPN 15 delovnih dni po prejetju sprejetih stališc do pripomb pridobitev mnenj k OPPN 30 dni po zakonu priprava usklajenega predloga OPPN in predložitev OPPN obcinskemu svetu v sprejem 10 delovnih dni po pridobitvi vseh mnenj priprava koncnih izvodov sprejetega OPPN 5 delovnih dni po objavi odloka v uradnem glasilu Predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora lahko tudi spremenijo. V primeru zahteve po vodenju postopka CPVO se aktivnosti s tega podrocja smiselno vkljucijo v faze izdelave OPPN ter se izvajajo skladno z dolocili Zakona o varstvu okolja in ZPNacrt, posledicno pa se podaljšajo tudi roki izdelave in sprejema OPPN. 7. clen (navedba državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki predložijo smernice za nacrtovanje in mnenja glede nacrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti) Državni in lokalni nosilci urejanja prostora in izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki podajo smernice za nacrtovanje in mnenja glede nacrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. za podrocje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor obmocja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor, 2. za podrocje cestne infrastrukture: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, 3. za podrocje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor – Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor, 4. za podrocje telekomunikacij: AKOS, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana, 5. za podrocje oskrbe z elektricno energijo: Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, 6. za podrocje zašcite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 7. za podrocje oskrbe z vodo, odvajanja in cišcenja odpadnih voda: Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, 8. za podrocje gospodarjenja z odpadki: Komunalno podjetje Ptuj d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, 9. za podrocje lokalne kabelske TV: TELEING d.o.o., Razkrižje 23, 9246 Razkrižje, 10. za podrocje lokalnih cest: Obcina Markovci,Markovci 43, 2281 Markovci. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, sodeluje v postopku kot organ, ki skladno z zakonodajo odloca, ali je za prostorski akt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. V primeru, da se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice ter mnenja tudi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se te pridobi v postopku. Nosilci urejanja prostora morajo v skladu z drugim odstavkom 58. in prvim odstavkom 61. clena ZPNacrt podati smernice k osnutku in mnenja k predlogu prostorskega akta v 30 dneh od prejema poziva. 8. clen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Izdelavo OPPN financira Obcina Markovci. 9. clen (zacetek veljavnosti) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in v svetovnem spletu na spletnih straneh Obcine Markovci ter zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 3505-0001/2018 Datum: 13. 3. 2018 Obcina Markovci Milan Gabrovec, župan OBCINA OPLOTNICA 161. Odlok o oskrbi z vodo na obmocju Obcine Oplotnica Na podlagi 3. in 7. clena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. clena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, Ur.l. RS, št. 17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNacrt), 3. in 17. clena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/2007, Ur.l. RS, št. 45/2004-ZdZPKG, 86/2004, 7/2005 Skl.US: U-I-19/05-5, 23/2005-UPB1, 34/2005 Odl.US: U-I-19/05-11, 44/2005, 55/2005-UPB2, 40/2006 (51/2006 popr.), 70/2006-UPB3, 115/2006, 139/2006 Odl.US: U-I-69/06-16, 3/2007-UPB4, 29/2007 Odl.US: U-I-56/06-31, 58/2007 Odl.US: U-I-34/05-9, 16/2008 Odl.US: U-I-414/06-7, 17/2008 (21/2008 popr.), Statuta Obcine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 49/2015) in Odloka o gospodarskih javnih službah v Obcini Oplotnica (Uradni list RS, št. 22/2002) ter Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v Obcini Oplotnica (Uradni list RS, št. 80/2012) je Obcinski svet Obcine Oplotnica na 15. redni seji, dne 12. 3. 2018, sprejel ODLOK O OSKRBI Z VODO NA OBMOCJU OBCINE OPLOTNICA I. Splošne dolocbe 1. clen (vsebina) Ta odlok doloca nacin izvajanja obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), splošne pogoje zagotavljanja oskrbe z vodo, dolocitev upravljavcev vodovodov na obmocju obcine, obveznosti upravljavcev in uporabnikov, pogoje prikljucitve na javni vodovod, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom vode, pogoje za prevzem objektov in naprav za oskrbo z vodo v upravljanje, pogoje za odvzem vode iz hidrantov, nadzor nad izvajanjem tega odloka v Obcini Oplotnica in prenos javnih vodovodnih sistemov v last Obcine Oplotnica. 2. clen (namen) Namen tega odloka je: zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z vodo z ucinkovitim izvajanjem javne službe, uskladitev z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode ter zagotavljanje trajnostnega razvoja oskrbe z vodo. 3. clen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja podrocje pitne vode; 2. Obdelava vode je filtriranje, cišcenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo; 3. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odcitava poraba pitne vode posameznega porabnika. Na posamezno odjemno mesto je lahko prikljuceno vec porabnikov pitne vode, ce je v skladu z dolocbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; 4. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda kot so cevovodi, crpališca, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoca oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlicno locen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca. 5. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje prikljucijo gasilna vozila z vgrajenimi crpalkami ali prenosne gasilne crpalke; 6. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali vec sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali vec primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot obcinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe; 7. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in crpališca, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali vec vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so obcinska gospodarska javna infrastruktura; 8. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno prikljucevanje stavb na posameznem poselitvenem obmocju. V sekundarni vodovod je vkljuceno tudi vodovodno omrežje, vkljucno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so obcinska gospodarska javna infrastruktura; 9. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni prikljuckov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na vecje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda; 10. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo; 11. Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizicne in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo; 12. Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, obcina doloci ali izbere za izvajalca javne služba in je strokovno usposobljena služba, ki upravlja z vodovodnimi sistemi, skladno z veljavno zakonodajo. 13. Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizicna oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda, kateri se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe s pitno vodo, sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju. 14. Nedovoljen odvzem pitne vode, so vsi odjemi pitne vode, ki so v neskladju s tem Odlokom in zakonodajnimi predpisi. 15. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine in omrežnine. 16. Vodarina je del cene, ki vkljucuje neposredne stroške materiala, storitev in dela, splošne proizvajalne, nabavno-prodajne in upravne stroške, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povracila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo ter druge poslovne stroške in odhodke. 17. Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo, stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture, odškodnin, obnove in vzdrževanja prikljuckov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti in placilo za vodno pravico. 18. Izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med nacrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetij za pitno vodo, ki napajajo vodovod in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo, 19. Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na obmocjih, kjer Obcina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode, 20. Obmocje javnega vodovoda je obmocje, ki vkljucuje obmocja poselitve, obstojeca in predvidena poselitvena obmocja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere Obcina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v obcinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda, 21. Obracunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je namešcen pred odjemnim mestom in je osnova za obracun izvedenih storitev javne službe, 22. Prikljucek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: prikljucek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Prikljucek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture. Prikljucni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obracunski vodomer so sestavni deli prikljucka na javni vodovod, 23. Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, 24. Rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo, 25. Vodovarstveno obmocje je obmocje, doloceno v skladu s predpisi, ki urejajo vode, 26. Zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo, 27. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko nacrtovanje. Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je doloceno v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: uredba) (Ur.l. RS, št. 88/12) in Pravilniku o pitni vodi (v nadaljevanju: pravilnik) (Ur.l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09). 4. clen (Tehnicni pravilnik) Podrobnejša vsebina o tehnicni izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe bo opredeljena v Pravilniku o tehnicni izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnicni pravilnik), ki ga izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo sprejme v roku enega leta od zacetka veljavnosti tega odloka. Pred sprejemom Tehnicnega pravilnika je izvajalec dolžan pridobiti soglasje obcinskega sveta. 5. clen (uporaba storitev javne službe) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, ce se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, ce: • iz vode zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; • je namen rabe vode proizvodnja pijac; • se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov; • se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališc ali • se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. • Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službe šteje: • oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali obcinske javne službe; • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin; • oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo; • oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz 1. odstavka tega clena, ce letna kolicina vode ne presega 50 m3. 6. clen (zagotavljanje javne službe) Javno službo oskrbo s pitno vodo Obcina Oplotnica zagotavlja skladno z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o gospodarskih javnih službah. Lastnik javnega vodovodnega sistema v upravljanju in vzdrževanju Komunale Slovenska Bistrica d.o.o. je Obcina Oplotnica. Lastnik javnega vodovodnega sistema Vodovod Božje-Koritno-Kovaški vrh-Brezje pri Oplotnici je Obcina Oplotnica, ki pa je v upravljanju in vzdrževanju Vodovodne zadruge Pohorski izviri. Ostala infrastruktura oskrbe s pitno vodo je v lasti upravljavcev navedenih v tretjem odstavku 6. clena tega odloka. Izvajalci obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter upravljavci objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo na celotnem obmocju obcine so: Komunala Slovenska Bistrica, Vodovodna zadruga Pohorski izviri z.o.o. (Vodovod Okoška Gora, Vodovodni odbor Raskovec – Dobrova pri Prihovi – Pobrež – Dobriška vas, Vodovod Prihova – Zgornje Grušovje – Straža). Obcina Oplotnica sklene pogodbe za opravljanje obvezne obcinske gospodarske javne službe z izvajalci iz prejšnjega odstavka. Vsi upravljavci morajo delovati skladno z veljavno zakonodajo. 7. clen (strokovna usposobljenost) Upravljavci morajo biti tehnicno opremljeni in strokovno usposobljeni za kakovostno izvajanje javne službe. Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za vprašanja zdravstvene ustreznosti in varnosti javne oskrbe s pitno vodo, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnicne ali zdravstvene smeri oziroma sklenjeno s to osebo pogodbo o sodelovanje. II. Oskrba s pitno vodo 8. clen (uporabniki storitev javne službe) Uporabniki storitev javne službe oskrbe z vodo so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je prikljucen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. Ce je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznost uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, ce je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V vecstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega locenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje vecstanovanjskih stavb. Uporabniki ter upravniki vecstanovanjskih stavb morajo izvajalca javne službe pravocasno pisno obvešcati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o vseh spremembah naslova za dostavo racunov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstojece razmerje. Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obracunskega obdobja in obsega listino o prenosu lastninske pravice, številko in naslov odjemnega mesta ter podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu izvajalca javne službe, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. Izvajalec javne službe se lahko dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesecno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov ali podatke o stanju na internih veljavnih vodomerih. Obracun storitev ter izstavitev racunov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec javne službe. Razlika porabe vode, ki nastane med glavnim vodomerom in internimi vodomeri se enakomerno porazdeli na vse uporabnike vode v stavbi, ki nimajo vgrajenih internih merilnih vodomerov. V primeru, da živijo v stavbi, pri kateri se poraba vode meri z enim glavnim vodomerom tudi živali, se pri podatkih upošteva žival kot 1/3 uporabnika. V primeru, ko vecstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec dogovori z vsemi uporabniki vecstanovanjskega objekta o nacinu zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in obracun, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Uporabniki javne službe iz prve in druge alineje tretjega odstavka 5. clena tega odloka so izvajalci državnih ali obcinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda. Uporabniki javne službe iz tretje in cetrte alineje tretjega odstavka 5. clena tega odloka so Obcine. 9. clen (lastna oskrba s pitno vodo) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na obmocjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer obcina ne zagotavlja javne službe oskrbe s pitno vodo. Ce je stavba ali vec stavb na poselitvenem obmocju, na katerem v skladu z merili iz uredbe in tega odloka prikljucitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, ce so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje in je pridobljeno vodno dovoljenje za uporabo vodnega vira. 10. clen (obmocja izvajanja oskrbe z vodo) Obcina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na obmocju poselitve s 50 ali vec prebivalci s stalnim prebivališcem in z gostoto poselitve vecjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališcem na hektar. Ne glede na prvi odstavek tega clena mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi obmocje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališcem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališcem na hektar, razen ce se na obmocju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: • da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališcem in • da je letna povprecna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. 11. clen (evidenca upravljavcev) Obcina mora pristojnemu ministrstvu porocati o vodenju evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah. Upravljavci Obcini zaradi porocanja ministrstvu posredujejo podatke o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca javnega vodovoda. 12. clen (porocilo o standardih opremljenosti) Obcina ministrstvu najpozneje do 28. februarja tekocega leta posreduje porocilo o standardih opremljenosti iz 9. clena uredbe na dan 31. decembra preteklega leta, v skladu z navodili, ki jih objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh. Sestavni del porocila iz prejšnjega odstavka so tudi podatki o stanju lastne oskrbe s pitno vodo in nacrtovani ukrepi za zagotavljanje predpisanih standardov opremljenosti, kjer ti še niso doseženi. Obcina mora obcanom omogociti vpogled v letno porocilo iz prvega odstavka tega clena na sedežu obcine. 13. clen (porocilo o izvajanju javne službe) Izvajalci javne službe pošljejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekocega leta letno porocilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. Sestavni del letnega porocila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc o opravljanju storitev javne službe in podatki monitoringa kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo. Izvajalci javne službe morajo uporabnikom javne službe omogociti vpogled v letno porocilo iz prvega odstavka tega clena na sedežu izvajalca javne službe. Izvajalci javne službe morajo voditi evidence in pristojnemu ministrstvu porocati skladno z navodili in zahtevami o: • oskrbovalnem obmocju in poselitvenih obmocjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališcem na oskrbovalnem obmocju; • uporabnikih javne službe; • prikljuckih na javni vodovod in odjemnih mestih; • tehnicnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda; • vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem; • vodni bilanci javnega vodovoda; • pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj; • rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 5. clena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe; • monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo; • letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz porocil o izvajanju javne službe; • stroških in cenah obveznih storitev javne službe. • Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem clenom hraniti najmanj deset let. 14. clen (dolocitev upravljavca javnega in zasebnega vodovoda) Javni vodovod mora imeti upravljavca javnega vodovoda. Obcina zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov na svojem obmocju. V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, ce oskrbuje: • eno ali vec stanovanjskih stavb, v katerih je skupno 5 ali vec stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališcem; • eno ali vec stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišc in stavb splošnega družbenega pomena in • eno ali vec stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogocena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda. Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizicno osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti pristojno Obcino. Ce med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, Obcina za upravljavca zasebnega vodovoda doloci izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena obmocja. Kadar imajo stavbe iz drugega odstavka tega clena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda, ni potrebno skleniti pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno Obcino. 15. clen (upravljanje javnega vodovoda) Objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti Obcine, jih ta na predpisan nacin prenese v upravljanje izvajalcu javne službe. Nacin upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu vec Obcin, Obcine uredijo z medsebojno pogodbo. Upravljavec javnega vodovoda njegovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu. Obveznosti obcine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se dolocijo s pogodbo. 16. clen (vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljevanju: vodno dovoljenje). Vodno dovoljenje mora pridobiti obcina, ce so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni lasti. 17. clen (vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. Ce je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo vec, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda. III. Storitve javne službe 18. clen (obvezne storitve in naloge javne službe) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja: • oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo; • obvešcanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe; • redno vzdrževanje javnega vodovoda; • redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajocih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari; • redno vzdrževanje prikljuckov na javni vodovod; • vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe; • posredovanje porocila o izvajanju javne službe ministrstvu; • izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo o oskrbi s pitno vodo; • izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, dolocenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo; • monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo; • monitoring kolicine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, ce se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije; • oznacevanje vodovarstvenih obmocij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena obmocja; • obcasno hidravlicno modeliranje javnega vodovoda; • izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami; • izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja; • redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so prikljucene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na obmocju javnega vodovoda; • prikljucevanje novih uporabnikov javne službe; • zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravocasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zašcite in izkorišcanje vodnih virov; • redno vzdrževati obracunske vodomere; • redno kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki urejajo to podrocje; • kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred prikljucitvijo na javni vodovodni sistem; • obvešcati uporabnike o casu trajanja in izvajanja ukrepov ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obvešcanja, na krajevno obicajen nacin ali neposredno; • odcitavati vodomere in redno obracunavati stroške po veljavnem tarifnem sistemu; • izdajati soglasja in omogociti prikljucitev na javni vodovod, kot do doloca ta odlok; • organizirati preskrbo v primeru izrednih razmer in porocati o nastopu izrednih razmer pristojnim obcinskim organom; • sistematicno pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo; • vzdrževati hidrante in hidrantno omrežje; • opraviti pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, v kolikor je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna; • meriti kolicino nacrpane vode na lastnih crpališcih; • upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda na obmocju obcine Oplotnica, pri posegih v prostor; • pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo veljavnim normativom za hidrantno omrežje; • nacrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh na nacin, da je omogoceno vzdrževanje vodov in prikljuckov; • zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov in v skladu z geotehnicnimi pogoji. Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. tocke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to doloceno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda. Redno vzdrževanje prikljuckov iz 5. tocke prvega odstavka tega clena obsega: • preverjanje in redno vzdrževanje prikljucka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je prikljucek vodotesen, • zagotavljanje delovanja obracunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in • interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in pušcanje pitne vode na prikljucku pred vodomerom, okvare obracunskega vodomera in podobno). 19. clen (prikljucitev na javni vodovod) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 5. clena, ki leži znotraj obmocja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti prikljucena na javni vodovod v skladu s tem odlokom. Na javni vodovod mora biti prikljucena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obracunskim vodomerom. V vecstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z locenimi obracunskimi vodomeri. Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno na odjemnem mestu, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. Ne glede na drugi odstavek tega clena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje vec stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. Nacrtovanje, gradnjo in financiranje prikljucka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se prikljucuje na javni vodovod. 20. clen (prepoved prikljucitve na javni vodovod) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in cišcenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in cišcenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme prikljuciti na javni vodovod. Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za prikljucitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoci izvedbo gradbišcnega prikljucka za dobo najvec 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena vode pri porabi gradbišcnega prikljucka je povecana za faktor 1,5 krat osnovne cene vode za gospodinjski odjem. Po preteku roka za gradbišcni priklop mora uporabnik podati pisno zahtevo za podaljšanje gradbišcnega priklopa na sedežu upravljavca. Gradbišcni priklop lahko uporabnik podaljša najvec za dobo enega leta. V nasprotnem primeru upravljavec gradbišcni priklop prekine. Ce lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme prikljuciti na javni vodovod. 21. clen (prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) V stavbi, ki leži znotraj obmocja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni prikljucena na javni vodovod in so postopki za prikljucitev v teku, do prikljucitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena za dobo do enega leta. Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen ce gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode. 22. clen (vodovodni sistem) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti Obcine ali upravljavcev, glede na to, kdo z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami upravlja. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri cemer je slednje v lasti lastnika nepremicnine. Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega znacaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblašceni pogodbeni izvajalci. Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so: • magistralno vodovodno omrežje in naprave (objekti za hranjenje, transport in cišcenje vode, ki so pomembni za oskrbo vec obcin, transportni vodovodi od crpališca ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni prikljuckov neposrednih porabnikov pitne vode, vodna crpališca, precrpališca, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za cišcenje ter pripravo vode, ki služijo vec obcinam ali regiji); • primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, crpališca, naprave za cišcenje in pripravo vode, precrpališca, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja, cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi obmocji v ureditvenem obmocju naselja); • sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno prikljucevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem obmocju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, crpališca in naprave za dvig ali reduciranje tlaka na sekundarnem omrežju, naprave za cišcenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju). Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so: • vodovodni prikljucek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja, vkljucno z obracunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom; • vodomerni jašek ali niša; • interni hidranti, interni vodomeri, naprave za znižanje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehcanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so namešceni za obracunskim vodomerom ali pogodbeno dogovorjenim odjemnim mestom; • interna instalacija za obracunskim vodomerom. • Objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške, z njimi upravljajo in vzdržujejo na lastne stroške. • Naprave in objekti za skupno rabo so: • objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidrant in hidrantna omrežja); • vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin. Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo v lasti obcine se financira iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in proracuna obcine. Upravljavci javne infrastrukture v lasti obcine, so dolžni vsako leto, najkasneje do 30. novembra, za naslednje leto, predložiti obcinski strokovni službi, pristojni za okolje in prostor, financno ovrednoten plan vseh del, ki so povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem teh naprav in objektov. 23. clen (vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe. Investitor v obnovo javnega vodovoda je obcina. Obcina s tem odlokom pooblašca izvajalca javne službe Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o., za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo. Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je obcina, ki pa lahko izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije. Ce investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri izvedbi javnega vodovodnega omrežja, izvajalec del pa mora tak nadzor omogociti in placati stroške nadzora. Vse navezave novih vodovodov na obstojeci, delujoci vodovodni sistem izvaja izkljucno samo imenovani izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na obmocju izvajanja investicije tretje osebe, zaradi zagotavljanja varnosti oskrbe s pitno vodo uporabnikov. Stroški navezav so stroški, ki jih zagotavlja tretja oseba (izvajalec investicije). V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so prikljucki in ponovna prikljucitev na obstojeci prikljucek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev. Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstojecih vodovodnih prikljuckov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje sistema oskrbe s pitno vodo uporabnikov, izvaja izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe iz planiranega dela postavke omrežnine. Vodovodni prikljucki se obnavljajo v skladu z letnim vzdrževalnim investicijskim planom obcine, razen: • ce dejansko stanje prikljucka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroca okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo; • ce je prikljucek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov; • v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture; • ce obstojeci prikljucek tlacno ne ustreza normativom. 24. clen (prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, ce uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe. Upravljavec javnega vodovoda lahko zacasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali prikljuckih na javni vodovod. V primeru nacrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem casu in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno obicajen nacin in z objavo na svoji spletni strani. V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno obicajen nacin in z objavo na svoji spletni strani. V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprecitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno obicajen nacin takoj, ko je to mogoce, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen ce do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega clena. Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na obmocju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri cemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na obmocju javnega vodovoda. Podrobnejši pogoji prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo v casu izrednih razmer bodo doloceni v predpisu Obcine v Pravilniku o oskrbi z vodo v izrednih razmerah na obmocju Obcine Oplotnica. Obcinski svet Obcine Oplotnica sprejme Pravilnik o oskrbi z vodo v izrednih razmerah na obmocju Obcine Oplotnica v roku enega leta od zacetka veljavnosti tega odloka. 25. clen (krajše prekinitve) Upravljavec ima pravico za krajši cas prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikov v primerih: • ce stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju; • ce interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja; • ce uporabnik krši objavljene omejitve pri varcevanju z vodo; • z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroca nevarnost onesnaževanja vode; • ce uporabnik pismeno odpove prikljucek ali zahteva prekinitev dobave vode. Upravljavec zagotavlja minimalni standard dobave vode po predložitvi ustrezne posode na njegovem maticnem naslovu. 26. clen (program oskrbe s pitno vodo in porocila) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. Program oskrbe s pitno vodo se na podlagi evidenc iz prejšnjega clena izdela za vsako obcino posebej in vsebuje naslednje vsebinske sklope: 1. Osnovne podatke, ki so podatki o: • izvajalcu javne službe; • obcini izvajanja javne službe; • predpisih in drugi pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe, vkljucno z dolocitvijo izvajalca javne službe in • obmocjih javnih vodovodov, kjer se izvaja javna služba. 2. Podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, ki so podatki o: • javnih vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del javnega vodovoda; • zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo; • vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje; • vodovarstvenih obmocjih, njihovem oznacevanju in izvajanju drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena obmocja in • cenah obveznih storitev javne službe. 3. Podatki o nacinu izvajanja javne službe, ki so podatki o: • številu prikljuckov in odjemnih mest na javnem vodovodu; • vzdrževanju in cišcenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe; • ukrepih za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih; • ukrepih za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih; • ukrepih za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo; • režimih obratovanja rezervnih zajetij za pitno vodo; • režimu nadomešcanja rezervnih zajetij za pitno vodo v skladu s sedmim odstavkom 16. clena te uredbe; • nacinu obvešcanja uporabnikov javne službe; • izvajanju posebnih storitev z uporabo javne infrastrukture in • javnih površinah, za katere se iz javnega vodovoda zagotavlja pitna voda za pranje, namakanje ali oskrbo s pitno vodo, ki je namenjena splošni rabi. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje obcini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred zacetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z obcino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi. Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred zacetkom njegove veljavnosti na nacin, objavljen na spletni strani ministrstva. Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogociti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. Programi oskrbe s pitno vodo, ki jih izvajalec javne službe pošlje ministrstvu, niso javno dostopni, neposreden dostop do njih pa je omogocen ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za obrambo, in uradu pristojnemu za državno statistiko. Za sprejem sprememb programa oskrbe s pitno vodo se smiselno uporabljajo tretji do šesti odstavek tega clena, pri cemer se ne sme spreminjati obdobje njegove veljavnosti. V programu oskrbe s pitno vodo morajo biti podatki, ki so poslovna skrivnost v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ustrezno oznaceni. 27. clen (gospodarna in varna raba zajetij za pitno vodo) Investitorji in nacrtovalci novih javnih vodovodov, lastniki javnih vodovodov in upravljavci javnih vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno rabo zajetij za pitno vodo. Pri nacrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda je treba prednostno zagotavljati, da se poveca obmocje obratujocega javnega vodovoda s prikljucitvijo na sosednji obratujoci javni vodovod. Ce povecanje obmocja obratujocega javnega vodovoda ni mogoce zaradi nezadostne zmogljivosti obratujocega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujocega javnega vodovoda s katero se poveca njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo. Ce povecanje obmocja obratujocega javnega vodovoda ni mogoce zaradi nezadostnih kolicin pitne vode iz zajetij za pitno vodo obratujocega javnega vodovoda, ima povecanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo obratujocega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obstojecimi zajetji za pitno vodo prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo za nov javni vodovod. Ce je za povecanje obmocja obratujocega javnega vodovoda treba zagotoviti nova zajetja za pitno vodo, ima prikljucitev na nov ali obratujoc transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo. Nacrtovalec mora merila iz tega clena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega obmocja. 28. clen (prednostna raba pitne vode iz vodovoda) Pri nacrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. Ce javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo socasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug nacin v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. Ce se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z zunanjim hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlicno loceno od javnega vodovoda. S prikljuckom na javni vodovod se lahko izvede napajanje požarnega bazena. V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri cemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode. 29. clen (rezervne zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda) Javne vodovode Obcina nacrtuje tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povecujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda. Pri nacrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg obmocij poselitve upoštevajo tudi obstojeca in predvidena poselitvena obmocja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda. Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod. Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, ce je izveden ustrezen prikljucek nanj in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe. Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališcem, pri cemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode. 30. clen (zmanjševanje vodnih izgub) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo. Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka. Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda. Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri nacrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda nacrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih kolicin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda. Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub. Ce Obcina zaradi potreb po vecji rabi pitne vode nacrtuje oskrbo s pitno vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povecanje zmogljivosti crpanja iz obstojecih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube obstojecih javnih vodovodov ne presegajo dopustne ravni vodnih izgub. 31. clen (izmenjava pitne vode med vodovodi) Ce se vec javnih vodovodov s pitno vodo oskrbuje iz istih zajetij za pitno vodo, mora biti raba pitne vode urejena s pogodbo med imetniki vodne pravice, lastniki in upravljavci javnih vodovodov, ki ne sme biti v nasprotju s pridobljenimi vodnimi pravicami. Iz javnega vodovoda se lahko za lastno oskrbo s pitno vodo oskrbuje tudi zasebni vodovod v skladu s prvim odstavkom tega clena. Pri izmenjavi pitne vode med vodovodi morajo njihovi upravljavci kolicino dobavljene pitne vode meriti in evidentirati. Oskrbovanje javnega vodovoda z vodo iz zasebnega vodovoda je prepovedano. IV. Viri financiranja javne službe 32. clen (viri financiranja) Javna služba se financira iz: • cene storitev javne službe; • proracunskih sredstev Obcine; • drugih virov. 33. clen (proracunska sredstva obcine) Ce cena storitev javne službe ne zadošca za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, obcina za ta del zagotovi lastna sredstva. V. Nacrtovanje vodovoda 34. clen (prikljucitev stavb na javni vodovod) Predvideno poselitveno obmocje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z dolocbami uredbe in tega odloka. 35. clen (upravni postopki) Upravljavec javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje izdaja smernice za nacrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi projektov itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za prikljucitev na javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter potrdila, pri cemer mora investitor k vlogi predložiti v nadaljevanju navedeno dokumentacijo. Za smernice in mnenja: • vloga za izdajo smernic; • dokumentacijo, ki jo doloca Zakon o prostorskem nacrtovanju. Za projektne pogoje: • vloga za izdajo projektnih pogojev; • dokumentacijo, ki jo doloca Zakon o graditvi objektov; • idejno zasnovo in situacijo obstojecega stanja; • situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji; • opis specificnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode; • strokovno porocilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to doloceno s predpisi. Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov: • vloga za soglasje k projektnim rešitvam; • projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z nacrtom vodovodnega prikljucka v sklopu nacrta strojnih instalacij; • situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500; • soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni prikljucek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika, služnostna pogodba; • soglasje za prekop cestišca in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); • dokumentacijo, vezano na odvajanje in cišcenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ce se objekt gradi na obmocju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom; • strokovno porocilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to doloceno s predpisi. Za soglasje za prikljucitev, ce ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: • vloga za soglasje za prikljucitev; • pravnomocno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici do gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora; • katastrski nacrt (nacrt parcele); • situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500; • nacrt instalacij; • soglasje za prekop cestišca in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); • pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni prikljucek, oziroma sodno odlocbo, ki nadomesti soglasje; • pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in cišcenje komunalne odpadne in padavinske vode, ce je to predpisano. Za soglasje za prikljucitev obstojecih stavb oziroma drugih inženirskih objektov: • vloga za soglasje za prikljucitev; • gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta; • projekt vodovodnega prikljucka; • projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije; • pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni prikljucek oziroma sodno odlocitev, ki nadomesti soglasje; • pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in cišcenje komunalne odpadne in padavinske vode. Za soglasje/pogodbo za zacasni prikljucek, katero se lahko izda za gradbišcne prikljucke, javne prireditve, zacasne objekte in podobne primere, vendar za obdobje najvec dveh let: • vloga za izvedbo zacasnega prikljucka; • situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500; • upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odlocbo ipd.); • opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in casu trajanja prikljucka; • pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni prikljucek, oziroma sodno odlocbo, ki nadomesti soglasje; • dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor; • soglasje za prekop cestišca in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi); • dokazilo o nacinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in cišcenje komunalne odpadne in padavinske vode, ce je to predpisano. Za soglasje za ukinitev prikljucka: • vloga za ukinitev prikljucka; • situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim prikljuckom v merilu 1:1000 ali 1:500; • potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe. Za soglasje k spremembam: • vloga • projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. Prikljucek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z dolocili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Objekt se prikljuci na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki prikljucitev tudi izvede. V kolikor uporabnik oziroma investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za prikljucitev na javni vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je prikljucitev obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za prikljucitev na javni vodovod. Investitor in uporabnik sta dolžan zagotoviti izvedbo prikljucka v okvirih, ki so doloceni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe prikljucka in spremembe na prikljucku, mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca. Projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se prikljucujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. Za pridobitev soglasja za obstojece zgradbe se uporablja clen v celoti, gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, ce je bil objekt zgrajen pred letom 1967; lastnik to dokaže z veljavno uradno listino ali izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo. Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehnicnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture. Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnicne podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega clena, upravljavec zaracuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so dolocene v ceniku upravljavca. 36. clen (dolocitev pogojev prikljucitve) Pri izdaji soglasja iz prejšnjega clena tega odloka mora upravljavec dolociti: • minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja; • pogoje in navodila za zašcito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje; • traso, globino, dimenzijo prikljucnih cevi in prikljucno mesto na javno omrežje; • lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška; • dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku; • tehnicne pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom; • pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega prikljucka; • posebne zašcitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem obmocju podtalnice; zajetij vodnih virov ali na obmocjih predvidenih za zajem pitne vode; • posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode; • ostale pogoje, ki so doloceni s Tehnicnim pravilnikom za projektiranje, tehnicno izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. 37. clen (obveznost prikljucitve na javni vodovod) Kjer je javni vodovod že zgrajen ali se gradi ali rekonstruira, je prikljucitev vsakega novega objekta na javni vodovod obvezna. Ob gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške, vseh uporabnikov na obmocju rekonstrukcije omrežja. Vodomerni jašek vkljucno z montažo je strošek uporabnika, prevezava vodomernega mesta v objektu, kjer je bil namešcen vodomer, pa strošek upravljavca. Lokacija vodomernega jaška mora biti cim bližja parcelni meji, oziroma oddaljena maksimalno 15 m od glavnega vodovodnega cevovoda. Priporocljivo je, da uporabniki ob rekonstrukciji izvedejo menjavo dovodne cevi od nove lokacije merilnega jaška do objekta. Menjava tega dela vodovodnega prikljucka, vkljucno z gradbenimi deli, je strošek uporabnika. Ce se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem obmocju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, ce je izvedba prikljucka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški zaradi dolžine prikljucka, ki presega 200 m. Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na nacin, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov prikljucenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu. 38. clen (storitve v zvezi s prikljucki stavb na sekundarni vodovod) Prikljucek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. Nacrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme prikljucka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Vodovodni prikljucek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Prikljucek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati prikljucek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme prikljucka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe placati v okviru omrežnine. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi prikljuckov stavb na sekundarni vodovod, v primeru novogradenj pa tudi o trasah prikljuckov z izvedbo geodetskega posnetka. Uporabnik ne sme dovoliti prikljucitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni prikljucek brez soglasja upravljavca. Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega prikljucka se dolocijo v Tehnicnem pravilniku. 39. clen (stalen ali zacasen prikljucek) Prikljucek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in pogoji soglasja upravljavca. Upravljavec je dolžan izdelati prikljucek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo prikljucka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega clena in poravnal vse obveznosti do obcine in upravljavca. Upravljavec sme prikljuciti uporabnika, ko so vsa gradbena dela predhodno izvedena na nacin, kot to doloca Tehnicni pravilnik. Vodovodni prikljucek je lahko stalen ali zacasen. Vsaka sprememba dimenzije prikljucka se obravnava kot nov prikljucek. 40. clen (vodomerna mesta) Nova prikljucitev na javni vodovod je možna po pridobitvi vseh upravnih dovoljenj, z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu vodovodnega sistema. V vecstanovanjskih objektih je možna izvedba vodomernih niš z vgrajenimi vodomernimi števci v skupnih prostorih, za vsako posamezno stanovanjsko enoto. Vgrajeni vodomeri morajo ustrezati kakovostnemu merilnemu razredu najmanj Q3/Q1, R>=160. Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obracunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obracunskega vodomera bremenijo uporabnika. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z dolocili tega odloka. Vsak obracunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati. Upravljavec vzdržuje obracunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave vodomera bremenijo uporabnika v obliki tarifnega sistema obracuna, ki jo upravljavec mesecno zaracunava uporabnikom. 41. clen (omejitev prikljucitve) V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih prikljuckov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika in investitorja o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila prikljucitev možna. V vecstanovanjskih objektih, montaže vodomernih števcev na interni instalaciji niso predmet javne službe. V primeru opreme vseh posameznih stanovanjskih enot z vodomernimi števci in obnovo interne instalacije, se lahko po pregledu strokovnih služb upravljavca, izvede popis uporabnikov in vnos v bazo podatkov direktnih placnikov. 42. clen (posebnosti izdaje soglasja) Soglasje oziroma ustrezno upravno odlocbo izdajajo upravljavci tudi k tistim gradnjam objektov, ki se prikljucujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. 43. clen (dostop do vodovodne infrastrukture) Pri izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del, katerih posledica bo prikljucitev na vodovodno omrežje, so dolžni lastniki zemljišc oziroma osebe, ki razpolagajo z zemljišcem, dopustiti pooblašcenim osebam upravljavca dostop do naprav in objektov vodovodnega omrežja. Pooblašcene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je poseg v prostor cim manjši in vzpostaviti zemljišce v prvotno stanje v najvecji možni meri. VI. Prevzem objektov in naprav za oskrbo z vodo v upravljanje 44. clen (prenos novozgrajenih vodovodov) Kadar je s pogodbo o opremljanju doloceno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajocimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po koncani gradnji s pogodbo le-te predati v last Obcini. Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega clena v upravljanje izvajalcu javne službe mora biti predložena naslednja dokumentacija: • gradbeno dovoljenje; • projekt izvedenih del; • elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI); • zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov; • meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja; • porocilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode; • zapisnik o uspešnem tehnicnem pregledu; • uporabno dovoljenje; • garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v garancijski dobi); • vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi racunovodskimi standardi; • notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda. 45. clen (prenos zasebnih vodovodov) Obstojeci vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti Obcine, se lahko prenese v lastništvo Obcine z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Obcino. V pogodbi se dolocijo vse njune medsebojne obveznosti. Za prenos vodovodnega sistema v last Obcine in upravljanje izvajalcu obvezne gospodarske javne službe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih del, elaborat geodetskega posnetka, popis in nacrt omrežja, objektov in naprav, evidenco prikljuckov uporabnikov, vodno dovoljenje in predlog odloka o zašciti vodnega vira); • vodovod, ki se predaja, mora ustrezati dolocilom tega odloka in navodilom o tehnicni izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav; • izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s financnim ovrednotenjem; • pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstojecega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije; • sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda; • na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti od prevzema vodovoda v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obracunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere. Tip vodomera mora ustrezati zahtevam izvajalca javne službe in biti veljaven še najmanj 4,5 let po prevzemu; • zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehnicnim pravilnikom; • urejene in notarsko overjene morajo biti vse služnostne pogodbe ali lastništva za zemljišca, na katerih se nahajajo objekti in naprave ter individualni vodovodni prikljucki; • urejena morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in Obcino, povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe; • postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji. Obcine prevzete vodovodne sisteme v skladu s pogodbo predajo upravljavcu v upravljanje in najem. V primeru, da obstojeci uporabniki nasprotujejo predaji vodovodnega sistema izvajalcu javne službe, lahko izvajalec izvede odklop vodovodnega prikljucka. Ponovna prikljucitev na javni vodovod je možen po postopkih, predpisanih s tem Odlokom. VII. Meritve in obracun porabljene vode 46. clen (poraba vode na osnovi vodnega dovoljenja velikih uporabnikov) Kolicina porabljene vode se meri z obracunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode, upravljavec sklene posebno pogodbo o porabi vode na osnovi pridobljenega vodnega dovoljenja uporabnika za posebne pogoje dobave vode iz javnega vodovodnega sistema. 47. clen (obveznost uporabnikov) Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje obveznosti: • pridobiti soglasje upravljavca za prikljucitev na javni vodovod ; • prikljuciti se na javni vodovod najkasneje v 6-ih mesecih po njegovi izgradnji in pricetku uporabe ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje upravljavca; • redno vzdrževati interno vodovodno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno omrežje; • izvajati zašcito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizicnimi poškodbami; • upravljavcu omogociti dostop do vodomernega mesta in vodomera • zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišcu v zvezi z javnim vodovodom; • upravljavcu omogociti pregled ustreznosti prikljucka stavbe (in interne vodovodne inštalacije); • skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna (mesta prikljucitve na javni vodovod) na svojem vodovodnem prikljucku; • upravljavcu omogociti vzorcenje pitne vode na internem delu vodovodnega omrežja; • obvešcati upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in prikljucku stavbe ter omogociti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, ce gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišcu, ki ni v lasti obcine; • dopustiti obnovo vodovodnega prikljucka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, s Tehnicnim pravilnikom in z odlokom; • ne sme dovoliti prikljucitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno omrežje ali vodovodni prikljucek brez soglasja upravljavca; • povrniti škodo povzroceno na javnem vodovodu, ki je povzrocena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzrocil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim ucinkom na kakovost vode v javnem vodovodu; • urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obracunava preko skupnega obracunskega vodomera; osnova za obracun storitev je število oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti ali podatkih internih vodomerov; • prikljucitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavcevem nadzoru izgradnje vodovodnega prikljucka; • izvrševanje varcevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravicene prekinitve dobave pitne vode; • kontrolirati stvarno porabo vode na lastnem vodomeru in jo primerjati z dovoljeno ob prikljucitvi, • zagotavljati oskrbo objekta s pitno vodo na nacin, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in na nacin, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodnem vodovodu; • placevati racune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na racunu, • pisno obvešcati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obracun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za dolocitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Ce se popis ne izvede, se storitve javne službe zaracunavajo novemu uporabniku enako kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika. • upoštevati varcevalne in ostale ukrepe v primeru izrednih razmer ali upravicene prekinitve dobave vode iz 24. clena tega odloka; • pridobiti soglasje upravljavca za vecja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja; • ne sme posegati v vodovodni prikljucek. 48. clen (obveznosti drugih izvajalcev) Vsakdo, ki na obmocju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega prikljucka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred zacetkom del pri upravljavcu na svoje stroške narociti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije na zemljišcu uporabnika, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo. Izvajalci gradbenih del in upravljavci drugih infrastrukturnih objektov (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, kanalizacija …), morajo pred pricetkom del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 0,5 m od osi vodovodnega cevovoda) pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda h gradnji in poskrbeti za zakolicenje obstojece vodovodne napeljave. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, odmiki od vodovodne infrastrukture pa v skladu s predpisi. V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega clena izvajalci del oziroma upravljavci drugih omrežij odgovarjajo za vso povzroceno poslovno in neposlovno škodo, takoj pa zagotoviti, brez nepotrebnega odlašanja, upravljavcu popravilo javnega vodovodnega omrežja oziroma prikljuckov, ki je posledica napake zaradi njihovega ravnanja oziroma opustitve (vzpostavitev v prejšnje stanje). Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroci izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in posledicno vse stroške, ki pri tem nastanejo. Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzrocijo poškodbe na vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih doloci upravljavec. Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v obmocju vodovodnega omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje upravljavca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri upravljavcu javnega vodovoda narociti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi terena. 49. clen (oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem obmocju zagotoviti: • oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; • redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda; • vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, prikljucenih nanj, v skladu s predpisom, ki na podrocju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; • nadzor prikljuckov stavb na zasebni vodovod; • HACCP dokument in odgovorno osebo; • monitoring kolicine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov; • meritve kolicin dobavljene vode in obracun storitev. Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Upravljalci vodovnih sistemov v obcini ob vsakem popisu, oziroma najmanj enkrat letno, izvajalcu javne službe odvajanja in cišcenja odpadnih voda posredujejo podatke o uporabnikih, dimenzijah števcev, porabi pitne vode in obracunanih akontacijah. 50. clen (kataster javnega vodovoda) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavljajo Obcine v okviru posebne javne službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko nacrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati. Stroški vodenja katastra se v skladu s predpisi krijejo iz proracunskih sredstev obcine. V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidrantih, ce so oskrbovani iz javnega vodovoda, ter prikljuckih na javni vodovod. Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, crpališce, razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetja, drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda. V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana obmocja javnega vodovoda. Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehnicnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov. Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravicen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravicenega interesa. Skladno z dolocili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega znacaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon doloca, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega znacaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplacno, za posredovanje ostalih informacij javnega znacaja pa je izvajalec upravicen zaracunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega znacaja. 51. clen (uporaba hidrantov) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Javno hidrantno mrežo vzdržuje upravljavec na stroške lastnika infrastrukture. Brez predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrecah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in kolicini odvzete vode. Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno pisno sporocati vsak odvzem in kolicino odvzete vode ter sporociti morebitne tehnicne pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzrocitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi. V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju upravljavca, uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zašcito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnicno opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in kolicino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in nacin placila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju. Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe kot so cišcenje ulic, cest in trgov, zalivanje parkov in javnih nasadov, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišc in druga gradbena dela, potrebe javnih prireditev, potrebe gasilskih vaj, polnjenje cistern za razvoz vode (suša ipd.) je dovoljen le s pisnim soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo. Gasilska društva morajo sama poskrbeti za varnost prevoza pitne vode z vozili, ki mora biti skladen z veljavno zakonodajo. Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti prikljuceni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih lastnik objekta-uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma porocati upravljavcu vodovoda, in sicer o vzroku in casu uporabe ter porabljeni kolicini vode. 52. clen (elementi za obracun storitev javne službe) Uporabnik je fizicna ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na obmocju obcine, prikljucenega na javno vodovodno omrežje oziroma uporabnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno dolocijo placnika storitev. Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o nacinu placevanja stroškov javne storitve in poroštvih. Upravljavec zaracuna uporabniku, ki je prikljucen na javni vodovod: • vodarino, porabljeno kolicino pitne vode, izraženo v m3/mesec; • omrežnino, izraženo v EUR/kom; • vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo. Poraba se za potrebe dolocanja kolicin iz prejšnjega odstavka izracunava v skladu s tem poglavjem odloka. 53. clen (priprava elaborata in potrditev cene storitve) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikuje v skladu z dolocili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe. V kolikor razlika med potrjeno ceno in obracunsko ceno glede na dejansko kolicino opravljenih storitev presega 10 % od potrjene cene, ga izvajalec do 30. 9. tekocega leta posreduje v pregled obcinski upravi. Obcinska uprava elaborat pregleda in posreduje morebitne zahteve za njegovo dopolnitev, spremembo ali potrditev, najkasneje 30 dni po prejemu elaborata. Dopolnitev oz. spremembo elaborata pripravi izvajalec v 15 dneh od prejema pisnih pripomb, obcinska uprava pa ga potrdi v roku 10 dni. Elaborat se do konca tekocega leta obravnava in potrdi na obcinskem svetu. 54. clen (vzdrževanje prikljucka stavbe) Upravljalec skrbi za redno vzdrževanje prikljucka stavbe, tako da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in zagotavlja interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov v skladu s tem odlokom. Mesecni stroški za vzdrževanje prikljucka stavbe so doloceni glede na zmogljivost prikljucka in dimenzijo obracunskega vodomera in so sestavni del omrežnine. Upravljavec skrbi za vzdrževanje obracunskih vodomerov in redne preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesecni stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so doloceni glede na zmogljivost prikljucka in dimenzijo obracunskega vodomera in so sestavni del omrežnine. 55. clen (uporaba vodomerov) Obracunski vodomer je sestavni del vodovodnega prikljucka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obracunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za prikljucitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v termoizolacijskih jaških izven stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji, navedenimi v Tehnicnem pravilniku. V primeru merilnega mesta znotraj objekta se s strani upravljalca vzdržuje prikljucek od mesta prikljucitve na javni vodovod v dolžini prikljucka do maksimalno 15 metrov. V primerih, ko je na internem vodovodu vec uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega prikljucka, na katerem se meri poraba z enim obracunskim vodomerom, izda upravljavec racun pooblašcenemu upravljavcu internega vodovoda. V primerih, ko je na internem vodovodu vec uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega prikljucka, na katerem se meri poraba z enim obracunskim vodomerom in pooblašcenega upravljavca internega vodovoda ni dolocenega, upravljavec javnega vodovodnega sistema izdaja racune za porabo vode lastniku nepremicnine. Pooblašceni upravljavec internega vodovoda porazdeli racun na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Ce vec uporabnikov ne doloci pooblašcenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki solidarni dolžniki za placilo racuna. V vecstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko namešceni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so namešceni za obracunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in ne zamenjuje. V primeru, ko upravljavec izvaja obracun porabe vode v vecstanovanjskih objektih, se podatki internih vodomerov, ki jih morajo izvajalcu dostaviti upravniki stanovanj, lahko uporabljajo za obracun porabljene vode, ce merilci porabe vode zadostijo zahtevam Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo (Ur. l. RS št. 76/01, 42/06 in 16/13) in Pravilnikom o merilnih instrumentih (Ur. l. RS št. 42/06, 97/10 in 16/13). Dolocilo clena velja le za obstojece stanje. Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblašcenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in popise vodomera. Vodomere namešca, zamenjuje, vzdržuje in odcitava izkljucno upravljavec, ki skrbi tudi za pravocasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zašcito vodomerov pred poškodbami in nizkimi temperaturami. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe. Ce upravljavec ugotovi nedovoljen nacin rabe pitne vode, spremembo lokacije prikljucne cevi in vodomernega jaška ali ce zaradi poškodbe vodomera ni mogoce izvesti odcitavanja obracunskega vodomera, si mora uporabnik pri upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za prikljucitev na vodovodno omrežje. Vsi stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na prikljucku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izkljucno upravljavec. Upravljavec skrbi za vzdrževanje obracunskih vodomerov in redne preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesecni stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so doloceni glede na zmogljivost prikljucka in dimenzijo obracunskega vodomera in so sestavni del omrežnine. Uporabnik ima zraven rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo tocnosti obracunskega vodomera, v kolikor dvomi v njegovo tocnost. Ce vodomer deluje v mejah predpisane tocnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec. Odcitek stanja na vodomeru se izvede praviloma minimalno enkrat letno. 56. clen (dolocanje kolicin porabljene vode) Kolicina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odcitanem na obracunskem vodomeru. Upravljavec zaracunava uporabnikom porabljeno vodo doloceno na osnovi povprecne mesecne porabe vode v zadnjem obracunskem obdobju. Obracunsko obdobje je obdobje med zadnjima odcitkoma. Praviloma najmanj enkrat letno, ob menjavi obracunskega vodomera ali ob popisu obracunskega vodomera, opravi upravljavec obracun porabljene vode za posamezno odjemno mesto. Upravljavec lahko doloci popise tudi drugace in skladno z medsebojnim dogovorom lastnika ali upravljavca vecstanovanjskih objektov, zaracunava porabljeno vodo uporabnikom, ter stanovalcem v vecstanovanjskih stavbah na podlagi dejanske porabe, zabeležene na skupnem obracunskem vodomeru.. V primeru, da je v objektu vec uporabnikov vode iz istega prikljucka oziroma obracunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim sporazumom dolociti pravno ali fizicno osebo, ki prejema ter placuje racune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem podrocju. Interna delitev in zaracunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca, lahko pa se z uporabniki dogovori , da izvaja zaracunavanje porabe vode posameznemu uporabniku v objektu, pod pogojem, da uporabniki zagotavljajo izvajalcu potrebne podatke za obracun (podatke internih vodomerov, število oseb , itd.) Ce so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo v skladu s pogoji soglasja vgraditi svoje obracunske vodomere. Višino akontacije praviloma doloci upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoce odcitati dejanske porabe vode, se za cas od zadnjega popisa do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obracuna v višini uporabnikove povprecne porabe v preteklem obracunskem obdobju. Ce uporabnik onemogoca izvajalcu zamenjavo vodomera ali odcitavanje vodomera se šteje, da odjemno mesto nima vodomera in se mu v takšnem primeru za obracun upošteva pavšalna poraba vode, kot je dolocena v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obracunskim vodomerom. Kolicina porabljene vode se, pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, doloci na osnovi predpisane kolicine iz metodologije oblikovanja cen gospodarskih javnih služb. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obracuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega prikljucka oziroma najvec za obdobje treh let, glede na število oseb v gospodinjstvu in povprecne mesecne porabe vode dolocene v metodologiji oblikovanja cen. Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaracuna porabljena voda v višini predpisane kolicine za zagotavljanje požarne varnosti. 57. clen (uporabniki, ki nimajo vodomera) V primeru, ko obstojeci objekt, ki je prikljucen na javni vodovod ali ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni narociti in omogociti upravljavcu, da na stroške uporabnikov vgradi obracunske vodomere. Uporabniku se do vgradnje vodomera za obracun upošteva pavšalna poraba vode, kot je dolocena v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obracunskim vodomerom. 58. clen (objava cen) Na osnovi porabljene kolicine vode in veljavnih cen upravljavec zaracuna uporabniku vodarino , na podlagi velikosti vodomera pa omrežnino. Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega obvešcanja in na spletnih straneh podjetja. Ce se spremeni cena vode, upravljavec obracuna porabljeno vodo, vendar ne odcita vodomerov, temvec se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izracuna iz povprecne porabe vode v preteklem obracunskem obdobju. VIII. Evidence uporabnikov 59. clen (evidence uporabnikov) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. Osnovna evidenca uporabnikov za fizicne osebe vsebuje naslednje podatke: • številko placnika in odjemnega mesta; • EMŠO, davcna številka; • številko soglasja za prikljucitev na javni vodovod; • vrsto storitve; • ime, priimek in naslov stalnega ali zacasnega prebivališca nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu); • znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti. • Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke: • šifro uporabnika in placnika; • naziv firme oziroma samostojnega podjetnika; • naslov; • transakcijski racun; • davcno številko; • znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti. • Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: • podatke o merilnih napravah in prikljucku, • lastništvo nepremicnine, • podatke o nacinu odvajanja odpadnih vod iz objekta, • datum vnosa podatkov. Izvajalec javne službe upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi. 60. clen (pridobivanje evidenc) Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi zakonskih dolocil in Zakona o GJS. 61. clen (placilo racunov in ugovor) Uporabnik je dolžan placati racun najkasneje do dneva zapadlosti racuna. Ce uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15-ih dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplacila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. Ce se uporabnik s prejetim racunom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema racuna vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8-ih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan racun ne zadrži placila. Kolikor uporabnik racuna ne poravna niti v 15-ih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Ce tudi takrat uporabnik racuna ne poravna, se mu osem dni po prejemu opomina prekine dobava vode ter se zacne postopek izterjave po sodni poti. Ce uporabnik zamudi s placilom, mu upravljavec zaracuna zakonsko veljavne zamudne obresti. 62. clen (oprostitev placila storitve v primeru okvare na internem prikljucku) Izvajalec javne službe lahko na podlagi pisne reklamacije, v primeru prekomerne porabe pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, cišcenja komunalne odpadne vode, storitve povezane z greznicami in MKCN ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ce ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni vlogi za zmanjšanje racuna predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni okvari in okvaro slikovno evidentirati. Iztok pitne vode po števcu je potrebno placati. IX. Prekinitev dobave vode 63. clen (prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika) Upravljavec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih: • ce je bil prikljucek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v upravljanje s strani upravljavca; • ce interna hišna instalacija uporabnika ni tehnicno ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda (lastna oskrba z vodo); • ce uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli prikljucitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje; • ce notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noce odstraniti; • ce uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pecatno plombo (na vodomeru, hidrantu …) ali kako drugace spremeni nacin izvedbe prikljucka; • ce uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in prikljucku stavbe; • ce uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera; • ce uporabnik onemogoca upravljavcu odcitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja; • ce uporabnik ne zagotavlja odvajanja in cišcenja odpadnih voda skladno z zakonodajo; • ce uporabnik ne placa racuna za dobavo vode v skladu s pogoji tega odloka; • ce uporabniku preneha veljavnost zacasnega prikljucka. Upravljavec lahko ukine prikljucek tudi na podlagi primerov iz 24. in 25. clena tega odloka. Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovicno vzpostavitev dobave vode mora uporabnik placati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca. Na zahtevo uporabnika, da se mu zacasno prekine dobava vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovicne prikljucitve pitne placa uporabnik. 64. clen (ukinitev prikljucka) Uporabnik lahko pisno naroci zacasni ali stalni odklop prikljucka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehnicnim pravilnikom. Stalni odklop prikljucka pomeni fizicno izvedena dela odklopa na prikljucnem ventilu ali prikljucni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu s 35. clenom tega odloka. Upravljavec ukine prikljucek na osnovi pisnega zahtevka uporabnika: • fizicno odstrani prikljucni ventil in cev, • izbriše prikljucek iz katastra, • vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev. Stroške ukinitve prikljucka nosi uporabnik. Ponovna prikljucitev je možna po dolocilih tega odloka in se obravnava kot nova prikljucitev na javno vodovodno omrežje. 65. clen (prenos lastništva vodovodnega prikljucka) Vodovodni prikljucek je del nepremicnine in je v lasti lastnika nepremicnine. Pri prenosu nepremicnine na novega lastnika ali pri spremembi uporabnika storitve dobave pitne vode, morajo biti poravnani vsi stroški izgradnje prikljucka in vzdrževanja ter vse zapadle obveznosti, ki so nastale na vodovodnem prikljucku zaradi distribucije in porabe vode v preteklem obdobju pred prenosom prikljucka na novega lastnika ali uporabnika. X. Kontrola kvalitete vode 66. clen (HACCP dokument) Upravljavec zagotavlja izvajanje monitoringa kvalitete vode skladno z veljavno zakonodajo in uvedenim HACCP sistemom. Analize pitne vode morajo biti dostopne vsakemu uporabniku na sedežu upravljavca. 67. clen (izredna vzorcenja) Uporabnik lahko zahteva dodatno kontrolo kvalitete pitne vode z vzorcenjem na lastnem odjemnem mestu. V teh primerih je uporabnik tudi placnik stroškov analiz kvalitete vode. XI. Nadzor in kazenske dolocbe 68. clen (inšpekcijski organ) Nadzor nad izvajanjem dolocil tega odloka izvajata Medobcinski inšpektorat in redarstvo, katerega soustanoviteljica je Obcina Oplotnica in obcinska uprava Obcine. Pri izvajanju nadzora mora medobcinski inšpekcijski urad izdajati odlocbe ter odrejati druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje dolocb tega odloka. 69. clen (prekrški ) Pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se kaznuje z globo 1.400,00 EUR, ce pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 4.500,00 EUR: • ce se ne prikljuci in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (19. in 37. clen), • ce se prikljuci na javni vodovod brez soglasja upravljavca, • ce ne izpolnjuje obveznosti iz 47. in 48. clena tega odloka, • ne upošteva dolocb 65. in 66. clena tega odloka, • ce odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 51. clenom tega odloka. Fizicna oseba, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega clena kaznujejo z globo 400,00 EUR. XII. Prehodne in koncne dolocbe 70. clen (prehodni roki) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih obmocjih morajo obcine zagotoviti do 31. 12. 2015. Ce obstojeca poselitvena obmocja, kjer mora posamezna obcina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna obcina ne vzpostavi pogojev za prikljucitev stavb na sekundarni vodovod. Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu z dolocbami pravilnika in tega odloka. Obratujoce zasebne vodovodne sisteme na obmocju obcin, ki oskrbujejo vec kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališcem in z letno povprecno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo vecjo od 10 m3 pitne vode na dan, lahko lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo prenesejo v last obcine in v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015. Zahteve, ki se nanašajo na storitve v zvezi s prikljucki stavb na sekundarni vodovod, se morajo prilagoditi v skladu s tem odlokom v roku 6-ih mesecev po uveljavitvi tega odloka. 1. odstavek 19. clena tega odloka se pricne uporabljati po 31.12.2015. 71. clen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na obmocju Obcine Oplotnica (Ur.l. RS št. 121/2008). 72. clen (veljavnost odloka) Ta odlok zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 24.15/2018 Datum: 12. 3 2018 Obcina Oplotnica Matjaž Orter, župan 162. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Obcini Oplotnica Na podlagi 3., 4. in 7. clena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11-ORZGJS40), 3., 4., 7. in 149. clena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZV1-UPB1, 28/06, 49/06 – ZMetD, 66/06, 33/07 – ZPNacrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNacrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 -GZ), 3. in 17. clena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno precišceno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14- odl. US, 92/14-odl. US 32/16 in 15/17 – odl. US), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11, 37/15, 69/15), Uredbe o odlagališcih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11-popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16-popr. in 35/17), Uredbe o obvezni obcinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih obcinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), 3., 4., 6. in 7. clena Odloka o gospodarskih javnih službah v obcini Oplotnica (Uradni list RS, št. 22/02), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v obcini Oplotnica (Uradni list RS, št. 80/2012) in Statuta Obcine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 49/2015) je Obcinski svet Obcine Oplotnica na 15. redni seji dne 12. 3. 2018 sprejel ODLOK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBCINI OPLOTNICA I. Splošne dolocbe 1. clen (namen odloka) (1) Ta odlok doloca nacin in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na obmocju Obcine Oplotnica. (2) S tem odlokom so dolocene vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvoz, obdelava in odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje), subjekti ravnanja z odpadki, nacin obracunavanja stroškov za ravnanje z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka. 2. clen (cilji odloka) (1) Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so: 1. Preprecevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov. 2. Zajetje in loceno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka. 3. Vracanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo. 4. Sprejemljivost ukrepov za okolje. 5. Viri financiranja, oblikovanje cen in obracun storitev javne službe. 6. Uveljavitev nacela »stroške placa povzrocitelj«. 7. Izboljšati dostop do storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 3. clen (pomen pojmov) (1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. Povzrocitelj odpadkov po tem odloku je vsak prebivalec obcine in vsaka fizicna ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost na obmocju obcine povzroca nastajanje odpadkov (izvirni povzrocitelj odpadkov), oziroma vsaka oseba, ki izvaja pred-obdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov. 2. Imetnik odpadkov je povzrocitelj odpadkov (pravna ali fizicna oseba), ki ima odpadke v posesti. 3. Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki je zbiranje, prevoz, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vkljucno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališc po zaprtju. 4. Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 5. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vkljucitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Prepušcanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. 7. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepušcajo izvajalcu javne službe, njihovo razvršcanje ter predhodno skladišcenje zaradi oddaje v obdelavo. 8. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvršcen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, dolocenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek). 9. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvršcajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Med katere sodijo kot npr.: razbiti krožniki, skodelice, kozarci, ogledala, plenice, vložki, vatirane palcke, iztrebki malih živali, posip za macji WC, kosti, smeti, ki jih pometamo po tleh, napolnjene vrecke sesalcev, necista, onesnažena, zapackana embalaža (v kolikor se je ne da ocistiti in ne vsebuje nevarnih snovi), cigaretni ogorki, žvecilni gumi, papirnate serviete, papirnate brisace in papirnati robcki za enkratno uporabo, izrabljene kuhinjske krpe in gobice, zavržena zobna šcetka, polomljene igrace, barvice, flomastri, kasete, CD-ji, vosek, tapete, PVC lepilni trakovi; 10. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, ki se odložijo na odlagališcu po mehansko biološki obdelavi (MBO) in po odstranitvi lahke frakcije. 11. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti. 12. Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do koncnega uporabnika ali potrošnika. 13. Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »loceno zbrane frakcije«, odpadki primerni za kompostiranje iz podskupine »odpadki z vrtov in parkov (vkljucno z odpadki s pokopališc)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov in podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama, dolocenega s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. 14. Loceno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »Loceno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in loceno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža (vkljucno z loceno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek)« s klasifikacijsko številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, dolocenega v predpisu o ravnanju z odpadki. 15. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, dolocenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepušcanje v zabojnikih, posodah ali vreckah za odpadke. 16. Nevarne frakcije so loceno zbrane frakcije, ki imajo eno ali vec nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so dolocene v predpisu o ravnanju z loceno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe. 17. Posoda za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, vrecke, kompostniki in druga prepisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov. 18. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki namešcene predpisane namenske posode ali zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v casu do prevzema odpadkov. 19. Prevzemno mesto je vnaprej dolocen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrecah za odpadke prepušcajo te odpadke izvajalcu javne službe. 20. Premicna zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za loceno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po dolocenem urniku na naseljenih obmocjih omogoca, da povzrocitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premicna zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za dolocen krajši cas zacasno uredi in opremi za oddajanje in loceno zbiranje teh frakcij. 21. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za loceno zbiranje in zacasno skladišcenje nevarnih frakcij, kjer povzrocitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. 22. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za loceno zbiranje in zacasno hranjenje vseh vrst locenih frakcij, kjer povzrocitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepušcajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. 23. Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki stalno ali obcasno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v loceni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. 24. Stavba je stavba po predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali zacasno prebiva ena ali vec oseb. 25. Objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroca nastajanje komunalnih odpadkov. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je doloceno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. 4. clen (subjekti ravnanja) (1) Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so: 1. Obcina Oplotnica (v nadaljevanju: obcina). 2. Izvajalec javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec). 3. Povzrocitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzrocitelji) so pravne in fizicne osebe, ki na obmocju obcine stalno, zacasno ali obcasno povzrocajo odpadke s tem da: • bivajo v svojih ali najetih nepremicninah, • so lastniki pocitniške hiše, • opravljajo dejavnost, • upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišca, igrišca, avtobusne postaje, parke, parkirišca, ulice, plocnike in podobno), • organizirajo kulturne, športne ter druge javne prireditve. (2) V primeru, da ni mogoce ugotoviti ali dolociti povzrocitelja odpadkov, se za povzrocitelja šteje lastnik zemljišca ali nepremicnine, kjer so odloženi odpadki. 5. clen (vkljucevanje) (1) V sistem ravnanja z odpadki se morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka vkljuciti vsi povzrocitelji, ki bivajo v svojih ali najetih nepremicninah, ki so lastniki pocitniških hiš ali stavb, ki opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih, ki upravljajo javne površine ali organizirajo kulturne in športne ter druge javne prireditve na obmocju obcine, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali zacasno prebivališce oziroma sedež. (2) Izjemoma so uporabniki iz prejšnjega odstavka prosti obveznosti po tem odloku, ce izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v trajni uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece. (3) Prav tako je odlok obvezen za udeležence pri nacrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. Nacrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi dolocbe tega odloka ter obstojeco tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca na osnovi pridobitve projektnih pogojev oziroma smernic. 6. clen (tehnicni pravilnik) (1) Izvajalec javne službe sprejme interni Tehnicni pravilnik o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: pravilnik), ki podrobneje doloca nacin izvajanja javne službe. Pred sprejemom pravilnika je izvajalec dolžan pridobiti soglasje Obcinskega sveta. Po enakem postopku se sprejemajo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika. (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega clena obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki. 2. Tehnologijo, pogoje in nacin zbiranja odpadkov. 3. Pogostost ( frekvenca) prevzemanja odpadkov. 4. Obracun storitev ravnanja z odpadki. 5. Tipizacijo predpisanih posod in/ali vrec za odpadke in merila za dolocanje izhodišcne prostornine posod in/ali vrec. 6. Minimalne standarde za dolocitev prevzemnih mest in zbiralnic, vkljucno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih. 7. Razpored – urnik odvoza komunalnih odpadkov. 8. Podrobnejše pogoje prepušcanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnih centrih. 9. Javne prireditve. 10. Podrobnejšo opredelitev vsebine katastra (registra) zbirnih in prevzemnih mest in zbirnih centrov. 11. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. 12. Reklamacijski postopek. 13. Nadzor na terenu. 14. Koncne dolocbe. II. Vrste in obseg storitev javne službe 7. clen (vrste in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja, odvoz, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepušcajo izvajalcu javne službe, in sicer: 1. Storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in zbirnih centrih, vkljucno s prevozom komunalnih odpadkov na CERO Pragersko. 2. Storitev mehansko – biološke obdelave komunalnih odpadkov. 3. Storitve kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni. 4. Storitve predhodnega skladišcenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo. 5. Prevoz ostanka odpadkov po obdelavi komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo. 6. Prevoz preostankov odpadkov po obdelavi komunalnih odpadkov na odlagališce. III. Prevzemanje komunalnih odpadkov 8. clen (loceno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe loceno zbirajo in prevzemajo naslednje locene frakcije komunalnih odpadkov: 1. Papir in drobna lepenka, vkljucno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. 2. Drobna odpadna embalaža iz stekla. 3. Kuhinjski odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in biološko razgradljivi odpadki). 4. Mešana odpadna komunalna embalaža, zbrana od vrat do vrat. (2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo loceno od drugih loceno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo loceno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki. (4) Imetniki odpadkov prepušcajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in oznacene zabojnike, posode ali vrece, postavljene na prevzemnih mestih in zbirnih centrih pod pogoji in na nacin, ki so doloceni s tem odlokom. 9. clen (prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej dolocenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 80 l, 120 l, 240 l in 1100 l. (2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrecke za prepušcanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih doloca pravilnik iz 6. clena tega odloka, se lahko uporabijo samo, ce iz objektivno opravicljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povecanja kolicine odpadkov) ni mogoce uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi. (3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na obmocju obcine najmanj enkrat mesecno. (4) Podrobnejši nacin prevzema odpadkov na obmocjih iz predhodnega odstavka tega clena doloci izvajalec javne službe v Tehnicnem pravilniku. 10. clen (velikost in uporaba posod) (1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike storitev dolocita skupaj izvajalec javne službe in povzrocitelj odpadkov. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz 36. clena se število obveznih posod in zabojnikov in njihovo velikost doloci z upoštevanjem predvidene najmanjše kolicine prepušcenih odpadkov in števila povzrociteljev odpadkov skladno z merili, dolocenimi s pravilnikom iz 6. clena tega odloka. (2) Kadar zaradi prostorskih ali tehnicnih razlogov ni mogoce zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov dolocijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost doloci izvajalec javne službe skladno z merili, dolocenimi s pravilnikom iz 6. clena tega odloka. (4) Ce imajo povzrocitelji obcasno vec odpadkov, kot to dopušca njihova posoda za zbiranje odpadkov, morajo le-te odložiti v dodatno embalažo (v predpisano vreco z logotipom izvajalca) za zbiranje odpadkov, ki si jo proti placilu priskrbi pri izvajalcu, ter jo postaviti poleg posode za zbiranje odpadkov. (5) Ce kolicina prepušcenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe doloci ustrezno povecanje prostornine posode ali zabojnika oziroma povecanje števila posod ali zabojnikov. 11. clen (prevzemanje loceno zbranih frakcij) (1) Storitve prevzemanja locenih frakcij obsegajo: 1. Prevzemanje zbrane odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat. 2. Prevzemanje locenih frakcij v zbirnih centrih in po sistemu od vrat do vrat. 3. Prevzemanje locenih frakcij v zbirnih centrih. 4. Prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in obcasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov po sistemu »narocilnica«. (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzrocitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premicnih zbiralnicah nevarnih frakcij. 12. clen (biološko razgradljivi odpadki) (1) Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzrociteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati loceno od drugih loceno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je isto kot za mešane komunalne odpadke. (2) Za biološko razgradljive odpadke je potrebno zagotoviti loceno zbiranje in prevzemanje pri povzrociteljih odpadkov. (3) Na obmocjih, kjer izvajalec javne službe ne zagotavlja rednega odvzema biološko razgradljivih odpadkov, mora povzrocitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biološko razgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku. (4) Izvajalec javne službe spodbuja povzrocitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na obmocjih z organiziranim rednim prevzemanjem biološko razgradljivih odpadkov, ce imajo za tako kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke predelave biološko razgradljivih odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora zagotoviti: 1. Da se na obmocjih, kjer je organizirano loceno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpušcajo v okolje in da ne povzrocajo emisije vonjav. 2. Prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim razporedom (urnikom odvoza). 3. Cišcenje in razkuževanje predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje ter vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko razgradljivih odpadkov. (6) Ce povzrocitelj odpadkov odlaga v posodo za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov nepravilno locene odpadke, ki jih ni mogoce predati v koncno oskrbo, izvajalec takih odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne prevzame, temvec jih prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem povzrocitelj odpadkov izvajalcu placa strošek prihoda (zbiranje in odvoz), dodatni strošek zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za odlaganje odpadkov, ob prevzemu na dan odvoza ostankov odpadkov. Izvajalec to ugotovitev posreduje prekrškovnemu organu. 13. clen (sistem »od vrat do vrat«) (1) Izvajalec javne službe s sistemom »od vrat do vrat«, ki vkljucuje uporabo namenske rumene vrece zagotavlja pri uporabnikih storitve izvorno locevanje in prevzem naslednjih vrst odpadne embalaže: 1. odpadna embalaža iz plastike, 2. odpadna embalaža iz kovin, 3. odpadna embalaža iz sestavljenih materialov. (2) V rumeno vreco se ne odlaga: 1. steklena embalaža, 2. ostanki hrane, 3. neciste vrecke in embalaža, 4. nevarni odpadki (baterije, plocevinke barv, razredcil, kartuše). (3) Uporabniki storitve javne službe papir in steklo zbirajo loceno v zabojnik, škatlo ali posebno vreco in ga po urniku na dan odvoza odložijo na prevzemno mesto ali ga oddajo v zbirnem centru. 14. clen (prevzemanje nevarnih frakcij) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z loceno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (2) Loceno zbiranje nevarnih frakcij se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premicno zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej dolocenem urniku, ki ga doloci izvajalec javne službe. (3) Izvajalec javne službe mora povzrocitelje komunalnih odpadkov najmanj teden dni pred prevzemom nevarnih frakcij obvestiti o casu in nacinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obvešcanja in na drug krajevno obicajen nacin. III. Nacin izvajanja javne službe 15. clen (prevzemno mesto) (1) Prevzemna mesta se praviloma dolocijo na javnih površinah, ce se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Ce prevzemnega mesta ni mogoce dolociti na javni površini, se prevzemno mesto lahko doloci tudi na zasebnem zemljišcu uporabnika. (2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno najvec 5 metrov od roba prometne poti smetarskega vozila. (3) Uporabnik mora zagotoviti, da se zabojnik ali namenska vreca prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj glede na predviden dan odvoza, po prevzemu odpadkov pa prazni zabojnik cim prej, najkasneje pa do konca dne, ko je bil prevoz opravljen, vrne na zbirno mesto. (4) Prevzemno mesto doloci uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Ce do soglasja ne pride, doloci prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojne službe Obcine Oplotnica. (5) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogocen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem casu, v vseh vremenskih razmerah in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila. (6) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoca dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število namensko oznacenih vreck za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto. (7) Povzrocitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, lahko odlagajo odpadke v plasticne vrecke z logotipom izvajalca za odpadke. Odpadke v vreckah morajo povzrocitelji odpadkov na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto, ki ga doloci izvajalec javne službe. (8) V redko poseljenih hribovitih predelih obcine z razpršeno gradnjo se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzrociteljih, kjer bodo namešceni zabojniki volumna primernega volumna za ostanke komunalnih odpadkov in namenski zabojniki za odpadno embalažo. Lokacije skupnih zbirnih mest ter lokacije prevzemnih mest v redko poseljenih hribovitih predelih obcine doloci izvajalec v sodelovanju z obcino in lastnikom zemljišca. (9) Izvajalec javne službe sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od letnega koledarja odvozov le v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, zacasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil. O tem mora povzrocitelje v najkrajšem možnem casu na krajevno obicajem nacin obvestiti o razlogih opustitve odvoza ter o novih terminih odvoza odpadkov. 16. clen (zbirno mesto) (1) V casu do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so namešceni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na nacin, ki ne povzroca emisije vonjav in onesnaževanja okolice. (2) Za urejenost in cistoco zbirnega mesta skrbi povzrocitelj. (3) Ce s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta. 17. clen (zbirni center) (1) V zbirnem centru je zagotovljeno tudi redno oddajanje locenih frakcij, nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov. Prevzemanje locenih frakcij, nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in odpadne elektricne in elektronske opreme je nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem. V zbirnem centru se loceno zbirajo naslednje locene frakcije: 1. kartonska embalaža, 2. casopis in revije, 3. plocevinke , 4. konzerve, 5. trda plastika, 6. plastenke, 7. železo, 8. plocevina, 9. plasticni zabojcki, 10. oblacila in ostanki tekstila, 11. steklo, 12. plasticna embalaža, 13. barvne kovine, 14. odpadni les, 15. stiropor, 16. kosovni odpadki, 17. ŽSP (živalski stranski proizvodi), 18. OEEO (odpadna elektricna in elektronska oprema). (2) Izvajalec je dolžan cistiti in vzdrževati zbirni center. IV. Obveznosti izvajalca javne službe 18. clen (register podatkov) (1) Podatke o povzrociteljih odpadkov vodi izvajalec javne službe v registru storitev javne službe (v nadaljevanju: register povzrociteljev). (2)Register povzrociteljev za fizicne osebe vsebuje naslednje podatke: ime, priimek in naslov povzrocitelja, EMŠO in davcno številko, število clanov gospodinjstva, ter tip in velikost posod za zbiranje odpadkov. (3) Register povzrociteljev za pravne osebe vsebuje naslednje podatke: naziv in naslov povzrocitelja, davcno in maticno številko, število zaposlenih, ter tip in velikost posod za zbiranje odpadkov. 19. clen (sprememba podatkov) (1) Podatki v registru povzrociteljev se lahko spremenijo na podlagi: 1. Pisnega sporocila povzrocitelja (najemna, kupoprodajna pogodba ali pogodba o dedovanju). 2. Zemljiško knjižnega izpiska. 3. Povecanega obsega odpadkov. (2) Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru povzrociteljev, na vlogo potrdi povzrocitelju vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obracun storitev javne službe s spremembami najkasneje s prvim naslednjega meseca po vpisu spremembe v registru povzrociteljev. 20. clen (uporaba in praznjenje posod) (1) Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posode za zbiranje posameznih vrst odpadkov. (2) Izvajalec javne službe ni dolžan prevzemati odpadkov iz netipiziranih, neoznacenih in prenapolnjenih posod za zbiranje odpadkov, ki jo povzrociteljem nudi izvajalec javne službe. Prav tako izvajalec ni dolžen prevzemati odpadkov v vrecah, ki so nastavljene zraven posode in niso oznacene z logotipom izvajalca. (3) Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati velike zabojnike tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, jo je dolžan tudi ocistiti. V. Obveznosti povzrociteljev 21. clen (obveznosti povzrociteljev) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki je za povzrocitelje, ki bivajo v svojih ali najetih nepremicninah, ki so lastniki pocitniških hiš, opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih na obmocju obcine, pri katerih nastajajo odpadki obvezno. 22. clen (pogodba – fizicna oseba) (1) Pred pricetkom izvajanja storitev javne službe se z povzrociteljem sklene pogodba v pisni obliki. Pogodba vsebuje: 1. ime oziroma naziv placnika, 2. naslov placnika, 3. davcno številko in EMŠO placnika, 4. kontakt placnika (kontaktna številka, spletna pošta), 5. lokacijo prevzemnega mesta, 6. število clanov gospodinjstva oziroma število prebivalcev v vecstanovanjskem objektu, 7. velikost zabojnika oziroma namenskih vrec, 8. razdelilnik stroškov v primeru vecstanovanjske stavbe in nacin delitve stroškov, 9. podatke o upravitelju objekta pri vecstanovanjskem objektu. 23. clen (pogodba – pravna oseba) (1) V primeru, ko se pogodba sklepa s pravno osebo ali drugim pravnim subjektom, ki opravlja kakršnokoli dejavnost, pa vsebuje pogodba iz prejšnjega clena še naslednje podatke: 1. davcno številko, 2. maticno številko, 3. številko transakcijskega racuna, 4. velikost zabojnika oziroma namenskih vrec. (2) Ce se dejavnost opravlja v objektu, kjer se nahaja tudi gospodinjstvo, se v pogodbi doloci tudi delitev izracunane kolicine odpadkov, na del, ki pripada gospodinjstvu in del, ki pripada pravni osebi ali drugemu pravnemu subjektu, v primeru, ko se uporablja skupen zabojnik za odlaganje komunalnih odpadkov. (3) Skupni zabojnik volumna 1100 litrov se lahko uporablja le za odlaganje ostanka komunalnih odpadkov, ce pri opravljanju dejavnosti nastajajo tudi komunalni odpadki. Za vse ostale odpadke, ki niso komunalni odpadki (odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti) mora uporabnik uporabljati locene zabojnike. Za odvoz in odlaganje teh odpadkov se z povzrociteljem odpadkov sklene posebna pogodba skladu z dolocili tega odloka. 24. clen (obveznosti povzrociteljev) (1) Povzrocitelji odpadkov morajo odlagati komunalne odpadke na zbirnih mestih v: 1. Tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120, 240, 660 ali 1100 litrov. 2. Tipizirane velike zabojnike. 3. Tipizirane zabojnike za loceno zbiranje odpadkov volumna 240 in 1100 litrov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov. 4. Posebne plasticne vrecke (kolikor se ne morejo uporabljati posode iz 1., 2. in 3. tocke tega odstavka), ki morajo biti oznacene z znakom izvajalca. 5. Posebne plasticne rumene vrecke, za loceno zbiranje odpadne embalaže, ki morajo biti oznacene z znakom izvajalca. (2) Vrsto posod za odpadke doloci izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma s strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov. (3) Število in velikost posod za odpadke se doloci glede na nacrtovano kolicino odpadkov skladno z merili dolocenimi s pravilnikom iz 6. clena tega odloka. 25. clen (1) V posode za odpadke je prepovedano odlagati: 1. Gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje. 2. Odpadke v vecjih kosih (vecja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, hišna in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobne odpadke iz drugih virov). 3. Gume ali pnevmatike. 4. Nevarne odpadke. 5. Usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov. 6. Odpadke v tekocem stanju. 7. Kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov. 8. Tlece, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, 9. ki so po pravilniku o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki. 10. Poginule živali in kože. (2) Na zbirnih in prevzemnih mestih je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene posode za biološko razgradljive odpadke. (3) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posod za odpadke, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike za loceno zbiranje odpadkov ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke. (4) Medobcinski inšpektorat in redarstvo, katerega soustanoviteljica je obcina Oplotnica z odlocbo zahteva odstranitev odpadkov, ce ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov opravi izvajalec na stroške povzrocitelja odpadkov. 26. clen (1) Prepovedano je: 1. Odložiti ali zliti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za locene frakcije ali v posode in vrecke za ostanke komunalnih odpadkov. 2. Mešati nevarne frakcije z locenimi frakcijami ali ostanki komunalnih odpadkov ali mešati posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj. 3. Mešati locene frakcije med ostanke komunalnih odpadkov. 4. V posode in vrecke za ostanke komunalnih odpadkov odložiti ali zliti nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnicne odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov in odpadke v tekocem stanju, gošce in usedline, ne glede na vrsto odpadka. 5. Odlagati odpadke v vreckah, ki niso tipizirane. 6. Razstavljati opremo, ki vsebuje nevarne snovi. 7. Pisati na posode ali zabojnike ter nanje lepiti plakate. 27. clen (1) Povzrocitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepušcajo cim vec locenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat« oziroma kosovne odpadke na prevzemnem mestu ter na zbirnem centru na CERO Pragersko ali zbirnem centru Oplotnica. (2) Povzrocitelji morajo oddajati vse nevarne frakcije pri obcasnem prevzemanju v premicni zbiralnici nevarnih frakcij in/ali v zbirnem centru na CERO Pragersko ali zbirnem centru Oplotnica. 28. clen (1) Povzrocitelji odpadkov so dolžni posode za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, na dan odvoza še pred zacetkom delovnega casa (najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza), pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto in jih po izpraznitvi tudi vrniti nazaj. Povzrocitelji odpadkov so tudi v zimskem casu dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. (2) Za viške odpadkov, ki pri povzrociteljih nastajajo obcasno in presegajo volumen namešcene posode za doloceno vrsto odpadka mešani komunalni odpadki in odpadno embalažo, si je povzrocitelj dolžan zagotoviti namenske oznacene vrecke z logotipom izvajalca. 29. clen (1) Povzrocitelji odpadkov so dolžni dotrajane posode za odpadke nadomestiti z novimi, poškodovane pa popraviti. Izvajalec je dolžan priskrbeti ustrezne tipizirane posode. 30. clen (1) Povzrocitelji morajo: 1. Pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila Republike Slovenije ter Obcine, ki urejajo podrocje ravnanja z odpadki, ter navodila izvajalca javne službe. 2. Nastale odpadke zbirati in locevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v namenske posode za zbiranje, ki je v skladu z letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov. 3. Prepušcati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v posodah za zbiranje odpadkov ali brez nje, ce je tako prepušcanje dovoljeno v skladu s pravilnikom. 4. Prepušcati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v terminih, ki so doloceni z urnikom odvozov za prevzemanje posameznih vrst odpadkov. 5. Prepušcati locene frakcije na zbirnem centru v casu njegovega obratovanja. 6. Prepušcati nevarne frakcije pri obcasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premicni zbiralnici nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij v casu njenega obratovanja. 7. Hraniti odpadke na zbirnem mestu, vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe varno in neškodljivo za ljudi in okolje. 8. V primeru drugih sprememb le-te pravocasno sporociti izvajalcu javne službe. Redno placevati storitve javne službe. 9. Kompostirati biološko razgradljive odpadke. 31. clen (1) Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom dolociti, kdo bo placnik komunalnih storitev, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih storitev. Ce tega ne storijo, stroški odvoza komunalnih odpadkov do dneva obvestila bremenijo lastnika nepremicnine. 32. clen (1) Povzrocitelj mora odložiti kosovne odpadke na prevzemno mesto v skladu z letnim urnikom za zbiranje kosovnih odpadkov oziroma glede na oddano prijavo. Izvajalec preveri ali ima povzrocitelj odpadkov poravnane vse terjatve, ki so nastale iz naslova ravnanje z odpadki in nato povzrocitelja obvesti o dnevu odvzema kosovnih odpadkov, ki jih stranka zloži na svojo prevzemno mesto. Ce odloži odpadke, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec javne službe ne prevzame, ampak jih oznaci z nalepko o neustreznosti. Stranka jih mora odstraniti s prevzemnega mesta takoj po koncanem prevzemanju kosovnih odpadkov. 33. clen (1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev na prostem, javnih shodov na katerem se pricakuje vec kot 1000 udeležencev, morajo na kraju prireditve zagotoviti ureditev posebnih zabojnikov za loceno zbiranje odpadkov locenih frakcij papirja in drobne lepenke, vkljucno z drobno embalažo iz papirja ali lepenke ter drobne odpadne embalaže iz stekla in plastike. (2) Organizator prireditve mora izvajalcu javne službe te frakcije oddati loceno od ostalih odpadkov in prireditveni prostor po koncani prireditvi ocistiti. 34. clen (1) Prepovedano je sežiganje odpadkov, razen suhega odreza (veje). VI. Odvažanje odpadkov 35. clen (odvoz) (1) Redni odvoz komunalnih odpadkov in loceno zbranih frakcij opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in locenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati kolicinam odpadkov z upoštevanjem sezonskega znacaja poslovanja. Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno obicajen nacin. (2) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad prevzemni mesti tako, da v primeru potreb opravi predcasen ali pogostejši odvoz odpadkov. V primeru casovno daljšega povecanja kolicine odpadkov se povzrocitelj in izvajalec dogovorita o ustrezni velikosti posode. V tem primeru izvajalec poskrbi za zamenjavo obstojece posode. 36. clen (1) Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov: 1. mešani komunalni odpadki 1x mesecno, 2. rumena vreca 2x mesecno, 3. papir 1x na dva meseca, 4. steklo 1x na dva meseca, 5. biološko razgradljivi odpadki 1x tedensko ali 2x mesecno, 6. kosovni odpadki 1x letno, 7. posebni in nevarni odpadki 1x letno. Biološko razgradljivi odpadki se od 1. marca do 30. novembra odvažajo 1x tedensko – poletni cas. Od 1. decembra do 29. februarja pa se odvažajo vsakih 14. dni – zimski cas. 37. clen (1) V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje, zemeljski plaz, itd.) ali vecjih ovir na dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dnevih po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dnevih. 38. clen (1) Ce je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom zacasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzrocitelj zacasne ovire, v soglasju z izvajalcem, zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem zacasnem prevzemnem mestu. V tem primeru je izvajalec dolžan obvestiti povzrocitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu. (2) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki in kosovni odpadki se odvažajo za odpadke primernim vozilom. VII. Obdelava odpadkov 39. clen (obdelava) (1) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov: 1. Storitev mehansko – biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov. 2. Storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni. VIII. Odlaganje odpadkov 40. clen (odlaganje) (1) Na odlagališce je dovoljeno odlagati odpadke, ki so bili predhodno mehansko biološko stabilizirani in preostanek kosovnih odpadkov po sortiranju. 41. clen (1) Upravljavec CERO Pragersko mora imeti Poslovnik za obratovanje Odlagališca, ki je predpisan z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališcih (Uradni list RS, št. 61/11, 108/13, 10/14). (2) Poslovnik za obratovanje Odlagališca doloca režim odlaganja odpadkov in obratovalni cas CERO Pragersko. Odpadki se sprejemajo samo v obratovalnem casu. 42. clen (1) Manjše kolicine komunalnih odpadkov lahko povzrocitelji odpadkov sami pripeljejo na zbirni center in jih odložijo na za to dolocena mesta v dogovoru z upravljavcem zbirnega centra, ob pogoju, da so vkljuceni v redni odvoz odpadkov. (2) Dokazilo o vkljucitvi v redni odvoz odpadkov je pogodba, sklenjena z izvajalcem in/ali dokazilo o placilu storitve (dokazilo - placana položnica preteklega meseca). Ce povzrocitelj nima dokazila oziroma nima poravnanih obveznosti se mu pripeljani odpadki zaracunajo po veljavnem ceniku na samem CERO Pragersko. (3) Ce odpadki ne sodijo na zbirni center se odloženi odpadki zaracunajo po veljavne ceniku na samem CERO Pragersko. 43. clen (1) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven Odlagališca. Kdor odloži odpadke izven Odlagališca, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališce. Ce tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec takoj, ko to odredi Medobcinski inšpektorat in redarstvo, katerega soustanoviteljica je obcina Oplotnica. IX. Viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe 44. clen (viri financiranja) (1) Sredstva za izvajanje obvezne javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov po obdelavi komunalnih odpadkov v obsegu in na nacin, kot je doloceno v tem odloku, se pridobivajo iz: 1. Placila uporabnikov za storitve javne službe. 2. Prodaje locenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo locenih frakcij. 3. Proracuna Obcine Oplotnica. 4. Drugih virov. 45. clen (viri financiranja javne infrastrukture) (1) Viri financiranja infrastrukture so sredstva: 1. Iz proracuna obcine. 2. Iz sredstev razvojnih skladov. 3. Iz dotacij, donacij in subvencij. 4. Iz taks in drugih virov, dolocenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu. 46. clen (oblikovanje cene) (1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne gospodarske službe oblikovati v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cena se oblikuje kalkulativno za letno proracunsko obdobje na osnovi upravicenih stroškov. Cene storitev posamezne javne službe za obmocje obcine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu obcinskemu organu v potrditev. (2) Pri javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki se loceno oblikujejo cene za posamezno javno službo: 1. Zbiranje dolocenih vrst komunalnih odpadkov. 2. Obdelava dolocenih vrst komunalnih odpadkov. 3. Odlaganje dolocenih vrst komunalnih odpadkov. 4. Posebej se loceno zaracuna cena zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ce ima uporabnik tudi to storitev. (3) Cene se oblikujejo na kg opravljanje storitve in se uporabnikom zaracunajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Pri zbiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada se zaracuna glede na prostornino zabojnika za biološke odpadke in pogostost odvoza le-tega. (4) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev (npr. vikendi, vinske kleti in ostali podobni stalno nenaseljeni objekti) in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se porazdelitev kolicine opravljenih storitev javne službe ravnanja z odpadki upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza v skladu z obcinskim predpisom, ki ureja opravljanja javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov. (5) Cene storitev izvajalca javne službe med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen ce ti dokazljivo povzrocajo razlicne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije. 47. clen (obracun storitev javne službe) (1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni placevati vsi povzrocitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost placila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko zacne izvajalec opravljati dejavnost na obmocju obcine ali se povzrocitelji vselijo v stanovanje, pricnejo uporabljati poslovne prostore ali stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev. (2) Uporabniki storitev javne službe so dolžni izvajalcu placevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z dolocili veljavnih predpisov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (3) Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na obmocju obcine je dolžna pred zacetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu javne službe datum zacetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki. (4) Pravne osebe, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih zabojnikih. Podlago za izracun storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke. Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120 litrov, ki se odvaža skladno z letnim razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec javne službe. (5) Osnova za obracun storitev iz stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov je volumen odpadka in pogostost odvoza. Potreben volumen posode dolocita skupaj izvajalec in povzrocitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, kolicine odpadkov ter uspešnosti locevanja na izvoru. (6) Za individualno postavitev posod pri fizicnih osebah – gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posode za odpadke 120 litrov. V primeru ko vec povzrociteljev uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzrocitelji uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzrociteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti. V primeru, da so povzrocitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posode za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število clanov gospodinjstva. (7) V primeru, da povzrocitelj odpadkov s potrdilom upravne enote potrdi, da v gospodinjstvu živita en ali dva clana se odvoz odpadkov uredi z logotipsko vreco volumna 60 l. Minimalno predpisano število vrec je 2 na mesec. (8) Povzrocitelja komunalnih odpadkov je izjemoma možno oprostiti placila stroškov ravnanja z odpadki na prošnjo povzrocitelja iz socialnih razlogov. O oprostitvi placila stroškov iz prvega odstavka tega clena odloca pristojni organ obcine na podlagi predložene odlocbe o denarno socialno pomoci po zakonu, ki ureja socialno varnost. Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki se v tem primeru poravnajo iz proracuna obcine. (9) Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obracun cene storitev javne službe, pisno obvestiti izvajalca, najkasneje v roku 8 dni po nastali spremembi. Ta sprememba se pri obracunu upošteva s prvim naslednjim mesecem. Obracun ravnanja z odpadki je mesecni. V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obracun teh storitev ali v prijavi navede napacne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališcem v stavbi oziroma podatke o velikosti, število posod in številu oseb v gospodinjstvu. 48. clen (1) Ne glede na dolocbe prejšnjega clena, lahko izvajalec prevzema v ravnanje tudi nenevarne odpadke, ki jih povzrocijo pravne osebe v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Cena za ravnanje s temi odpadki ni sestavni del pravilnika o oblikovanju cen ravnanju s komunalnimi odpadki v Obcini Oplotnica in se doloci posebej v pogodbi med izvajalcem in povzrociteljem. X. Inšpekcijski nadzor in kazenske dolocbe 49. clen (opravljanje inšpekcijskega nadzora) (1) Nadzor nad izvajanjem dolocb tega odloka opravlja pristojni medobcinski inšpektorat in redarstvo, katerega soustanoviteljica je obcina Oplotnica. (2) Organ iz prvega odstavka tega clena je prekrškovni organ po tem odloku. 50. clen (1) Globa 1.400,00 EUR se izrece izvajalcu, ce: 1. Ne prevzema komunalnih odpadkov za vse uporabnike na celotnem obmocju Obcine Oplotnica. 2. Ne zagotovi prevzema locenih frakcij po sistemu prosojna rumena vreca in v zbirnem centru. 3. Ne prevzema kosovnih odpadkov glede na dolocen urnik, skladno s pravilnikom. 4. Ne prevzema nevarnih frakcij z obcasnim prevzemanjem v premicnih zbiralnicah in v zbirnem centru. 5. Ne cisti in ne vzdržuje zbirnega centra 17.clen. 6. Ne vrši stalnega nadzora nad prevzemnimi mesti in ne odredi v primeru potreb predcasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov 35.clen. 7. Ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile kot to doloca ( 37.clen). (2) Globa 400,00 EUR se za prekrške iz prejšnje tocke izrece odgovorni osebi izvajalca. 51. clen (globe za fizicne in pravne osebe) (1) Kadar povzrocitelj odpadkov: 1. Se ne vkljuci v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (5. clen). 2. Ne vzdržuje cistoce na zbirnem in prevzemnem mestu (15. in 16. clen). 3. Ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v zimskem casu (28. clen). 4. Ne odloži odpadkov na zbirnem centru po navodilih izvajalca (17. clen). 5. Ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (22. clen). 6. Odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (25. clen). 7. Po izpraznitvi posode za odpadke ne vrne posode na zbirno mesto (28. clen). 8. Odlaga odpadke na javnem komunalnem odlagališcu v nasprotju s Poslovnikom upravljavca CERO Pragersko (38. clen). 9. Odlaga odpadke izven javnega komunalnega odlagališca ( 43.clen). 10. Ravna v nasprotju z 31. clenom. 11. Ravna z odpadki v nasprotju z 30. in 34. clenom. 12. Ravna v nasprotju z 12. clenom. se izrece 200,00 EUR globa fizicni osebi, odgovorni osebi pravne osebe, in odgovorni osebi samostojnega podjetnika oziroma posamezniku, ki samostojno izvaja dejavnost, za prekršek iz tega clena. (2) Pravni osebi se za storjen prekršek iz prvega odstavka izrece globa 1.400,00 EUR. V primerih, ko se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko družbo, se le-tej izrece globa 4.500,00 EUR. 52. clen (1) Globa 1.400 EUR se izrece za prekršek pravni osebi ali posamezniku, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, javnih shodov ce ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za cišcenje prostora po koncani prireditvi ter odvoz odpadkov. (2) Globa 400 EUR se izrece za prekršek iz prejšnjega odstavka tega clena odgovorni osebi pravne osebe. Pravna oseba ali posameznik iz prvega odstavka poravna tudi stroške cišcenja in odvoza odpadkov izvajalcu. XII. Prehodne in koncne dolocbe 53. clen (1) Dejavnosti, ki jih ta odlok obravnava, vendar se še ne izvajajo, se bodo uvedle v roku dveh let od uveljavitve tega odloka. 54. clen (2) Tehnicni pravilnik iz 6. clena tega odloka sprejme izvajalec najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka. 55. clen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Obcini Oplotnica (Uradni list RS, št. 75/10). 56. clen Ta odlok zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 23.15/2018 Datum: 12. 3 2018 Obcina Oplotnica Matjaž Orter, župan Obcina Vojnik 163. Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec Mavrica Vojnik Na podlagi 20. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB2 in 25/08, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17)) in 19. clena Statuta Obcine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 3/2016) je Obcinski svet Obcine Vojnik na 22. redni seji dne 8.3.2018 sprejel PRAVILNIK O SPREJEMU OTROK V VRTEC MAVRICA VOJNIK I. Uvodne dolocbe 1. clen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik ureja postopek sprejemanja otrok, sestavo in nacin dela komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec Mavrica Vojnik (v nadaljevanju: vrtec). II. Vpis in sprejem otrok v vrtec 2. clen (pogoji sprejema otrok) Na podlagi 20. clena Zakona o vrtcih vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj enajst mesecev, ce starši ne uveljavljajo vec pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. V primeru podaljšanega porodniškega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, se mesto za otroka, ki je bil sprejet v vrtec, rezervira do zakljucka podaljšanega starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. To dolocilo velja samo za starše otrok, za katere je Obcina Vojnik po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa. 3. clen (število vpisanih otrok in razporeditev v oddelke) Vrtec lahko vpiše oziroma sprejme toliko otrok, kot to dopušcajo normativi za oblikovanje oddelkov v skladu z veljavno zakonodajo. Vrtec sprejema otroke s posebnimi potrebami v skladu z veljavnimi predpisi, ce ima zagotovljene ustrezne prostorske in kadrovske pogoje. Število oddelkov in vrsta programov je sestavni del LDN vrtca, h kateremu daje soglasje ustanovitelj vrtca. Vrtec starše pisno obvesti o datumu vkljucitve otroka v vrtec ter o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec (sklenitev medsebojne pogodbe; predložitev zdravniškega potrdila o tem, da se otrok lahko vkljuci v institucionalno varstvo; za otroke s posebnimi potrebami se priloži odlocba o usmeritvi …). Ce vrtec med šolskim letom otroka ne more sprejeti, temvec ga lahko sprejme šele s 1. septembrom tekocega leta, starše o tem obvesti v najkrajšem možnem casu. Vrtec v zacetku šolskega leta sprejme novince, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v vrtec s septembrom tekocega leta. Ostale otroke sprejema, ko izpolnijo z zakonom dolocen starostni pogoj za vstop v vrtec na podlagi cakalnega seznama in ce ima vrtec še prosta mesta v že oblikovanih oddelkih po LDN. 4. clen (objava javnega vpisa) Vrtec vsako leto v mesecu marcu ali aprilu objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto, ki ga potrdi ustanoviteljica. Javni vpis objavi vrtec v sredstvih javnega obvešcanja, na svoji spletni strani in na krajevno obicajen nacin. 5. clen (vloga za vpis) Starši oziroma skrbniki otroka (v nadaljnjem besedilu: starši), ki želijo vpisati otroka v vrtec, oddajo vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na sedežu vrtca in na njegovi spletni strani. Vlogo za vpis novinca v vrtec oddajo na sedež vrtca neposredno v roku, navedenem v javnem razpisu. Ce je vloga za vpis oddana osebno, se staršu vroci potrdilo o prejemu vloge in šifro, pod katero se vodi novinec. Ce je vloga za vpis oddana po pošti, mora vrtec starša pisno obvestiti o prejemu vloge in o šifri, pod katero se vodi novinec. Vloge za vpis, ki prispejo po roku javnega vpisa, se obravnavajo kot vloge za vstop novinca na prosta mesta, ki bi morebiti nastala v obstojecih oddelkih med šolskim letom, ce na cakalnem seznamu ni ustreznega novinca. 6. clen (odlocanje o sprejemu otrok) Ce je v vrtcu dovolj prostih mest, odloca o sprejemu otrok ravnatelj vrtca ali od njega pooblašcena oseba. Ce se za sprejem v vrtec prijavi vec otrok kot je prostih mest, odloca o njihovem sprejemu Komisija za sprejem otrok. 7. clen (sestava Komisije za sprejem otrok, v nadaljevanju: komisija) Komisijo imenuje ravnatelj zavoda s posebnim sklepom. Komisija šteje tri clane in jo sestavljajo: • en predstavnik strokovnih delavcev vrtca na predlog ravnatelja; • en predstavnik staršev na predlog Sveta zavoda in • en predstavnik ustanovitelja na predlog župana. • Komisija je sklepcna ob prisotnosti 2/3 clanov komisije. 8. clen (mandat clanov komisije) Clani komisije so imenovani za dobo enega leta in so lahko ponovno imenovani. Mandat predstavnika staršev v komisiji je vezan na status oziroma vkljucenost otroka v vrtec, mandata preostalih clanov pa na mandat obcinskega sveta. 9. clen (nacin dela komisije) Komisija odloca o sprejemu otrok v vrtec praviloma enkrat letno oziroma po potrebi veckrat letno. Delo komisije vodi predsednik, ki ga clani komisije izvolijo izmed sebe na prvi seji po imenovanju. Postopek dela komisije vodi pooblašcena oseba vrtca, ki ima opravljen preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku. Zadolžena je tudi za pisanje zapisnika. Prvo konstitutivno sejo vseh clanov komisije sklice ravnatelj vrtca. 10. clen (podlaga za odlocanje komisije) Komisija obravnava vloge na svoji seji v skladu z dolocbami Zakona o vrtcih. Na seji komisije so lahko prisotni samo clani komisije in oseba, ki vodi postopek in piše zapisnik. Komisija odloca o tem, kateri otroci se sprejmejo v vrtec na podlagi podatkov vodstva vrtca o predvidenih prostih mestih po posameznih oddelkih in enotah vrtca. Komisija obravnava vse vloge na seji v skladu z dolocili zakona, ki ureja splošni upravni postopek, z uporabo skrajšanega ugotovitvenega postopka. Komisija lahko zahteva pisno mnenje pristojne institucije ali povabi na sejo predstavnike institucij, katerih mnenje je pomembno za odlocitev o sprejemu otrok (npr. center za socialno delo, patronažno službo in druge). Ce starši oddajo nepopolno vlogo ali ce vrtec zaradi uporabe kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, lahko starše pozove k odpravi pomanjkljivosti ali dopolnitvi vloge. O tem se naredi uradni zaznamek. Ce vloga ni dopolnjena v roku, se jo obravnava in o sprejemu otroka odloci na podlagi podatkov, ki jih vsebuje vloga. 11. clen (zapisnik o delu komisije) Zapisnik o delu komisije vsebuje: • cas in kraj zasedanja komisije; • imena clanov komisije in drugih navzocih na seji; • število prostih mest v vrtcu v posamezni enoti in po posameznem programu ter starostnih obdobjih, upoštevaje tudi t.i. fleksibilni normativ; • število prijavljenih, sprejetih in odklonjenih otrok v posamezni enoti in po posameznem programu ter starostnem obdobju; • imenski seznam otrok s skupnim številom tock ter po posameznem kriteriju v posamezni enoti in po posameznem programu ter starostnem obdobju in letnikih rojstva, po vrstnem redu zbranega števila tock od najvišjega števila do najnižjega kot sestavni del arhivskega izvoda zapisnika ter oznako, kateri otroci so sprejeti in kateri ne. Zapisnik podpišejo vsi clani komisije. Zapisnik je treba hraniti v dokumentaciji vrtca, skladno z veljavnimi predpisi. En izvod zapisnika se posreduje obcini ustanoviteljici. 12. clen (prednost pri sprejemu) Prednost pri sprejemu v vrtec imajo otroci s posebnimi potrebami na podlagi odlocbe pristojnega organa, otroci, katerim je bilo odloženo šolanje, in otroci, za katerega starši predložijo mnenje Centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Komisija sprejme sklep, kateri otroci se na osnovi prejšnjega odstavka sprejmejo v vrtec. Pred obravnavo vlog za vpis novincev v vrtec se v želeno oziroma izbrano enoto vrtca razporedijo otroci, ki že obiskujejo vrtec. 13. clen (kriteriji za odlocanje) Komisija odloca o sprejemu otrok v vrtec po naslednjih kriterijih: +------+----------------------------------------------+---------+ | |Kriterij | Število | | | | tock | +------+----------------------------------------------+---------+ |1. |a) Starši (ali eden od staršev v primeru | | | |enoroditeljske družine) imajo skupaj z | | | |otrokom stalno prebivališce: | | | |– oba starša in otrok Obcina Vojnik | 30 | | |– en starš in otrok Obcina Vojnik | 20 | | |– nihce iz Obcine Vojnik | 0 | | |b) Otrok in starši so tuji državljani, ki | | | |prebivajo na obmocju Obcine Vojnik | | | |(predložijo potrdilo o zacasnem bivališcu) | 30 | +------+----------------------------------------------+---------+ |2. |Zaposlenost: | | | |– oba starša zaposlena | 10 | | |– en starš zaposlen | 5 | | |– nihce zaposlen | 0 | | |Ce gre za enoroditeljsko družino, kar je | | | |razvidno iz ustrezne dokumentacije (ali | | | |zavarovana iz naslova kmetijstva ali imata | | | |status študenta) | 10 | +------+----------------------------------------------+---------+ |3. |Otrok, ki ima skupaj s starši stalno | | | |prebivališce na obmocju Obcine Vojnik, | | | |uvršcen na seznam za prednostni sprejem, ki | | | |ga je potrdila komisija v preteklem letu, | | | |– ce sta zaposlena oba starša | 10 | | |– ce je zaposlen le eden od staršev | 3 | | |– ce sta oba starša nezaposlena | 1 | +------+----------------------------------------------+---------+ |4. |Družina ima v ta vrtec že vkljucenega enega | 4 | | |ali vec otrok | | +------+----------------------------------------------+---------+ |5. |Sprejem dvojckov ali trojckov | 3 | +------+----------------------------------------------+---------+ |6. |Družina ima vec vzdrževanih otrok: | | +------+----------------------------------------------+---------+ |6A |4 otroci ali vec | 4 | +------+----------------------------------------------+---------+ |6B |3 otroci | 3 | +------+----------------------------------------------+---------+ |6C |2 otroka | 2 | +------+----------------------------------------------+---------+ |7. |Posebno zdravstveno in socialno stanje v | | | |družini: invalidnost ali kronicne bolezni | | | |družinskih clanov, krizne situacije (se | | | |dokazuje s potrdilom pristojne institucije po | | | |presoji komisije glede na težo posameznega | | | |primera) | 1–5 | +------+----------------------------------------------+---------+ |8. |Otroci iz Šmartnega v R.D., ki bodo vkljuceni | | | |v Vrtec Mavrica in nimajo stalnega bivališca | | | |v Obcini Vojnik, spadajo pa v šolski okoliš | | | |OŠ Vojnik | 30 | +------+----------------------------------------------+---------+ Tockuje se tako, da se pri vsakem kriteriju, ki je izpolnjen, dodeli pripadajoce število tock. Pri razclenjenih kriterijih se upoštevajo tocke najvec enega izmed podkriterijev. 14. clen Komisija se sklice, ce vrtec ugotovi, da je po zakljucenem javnem vpisu novincev, vpisanih v vrtec vec novincev, kot je prostih mest. Komisija obravnava vse vloge za vpis, ki so prispele v roku javnega vpisa. Komisija na podlagi kriterijev doloci prednostni vrstni red novincev tako, da razvrsti vse vpisane novince po doseženem številu tock od najvišjega do najnižjega števila. Komisija obravnava vse vloge novincev na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi in so veljavni na dan zasedanja komisije oziroma podatkov, ki jih pridobi pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, doloci število tock po posameznih kriterijih in doloci prednostni vrstni red otrok. Komisija lahko preverja pravilnost podatkov, navedenih v vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo v skladu z zakonom. Ce komisija ugotovi nepravilnosti podatkov, navedenih v vlogi, odloci na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov. Ce vec otrok doseže enako število tock, komisija pri dolocitvi prednostnega vrstnega reda upošteva naslednje dodatne kriterije po naslednjem zaporedju: 1. starost otroka: prednost ima starejši otrok; 2. datum oddane prijave: prednost ima otrok, katerega prijava je bila oddana prej. 15. clen (cakalna lista) Komisija sprejme sklep o tem, kateri otroci so na podlagi doseženega števila tock sprejeti v vrtec in kateri otroci niso sprejeti. Vrtec v osmih dneh po seji komisije odloci, koliko otrok bo sprejetih iz prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku. Otroke, ki niso bili sprejeti v vrtec, uvrsti komisija na cakalno listo po prednostnem vrstnem redu glede na doseženo število tock, od najvišjega do najnižjega števila. Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije šifriran prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in cakalni seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Seznam sprejetih otrok vsebuje šifro otroka, število tock po posameznih kriterijih za vsakega otroka, datum vkljucitve v vrtec, sporocilo staršem, da bodo po koncanem vpisnem postopku pozvani k sklenitvi pogodbe. Cakalni seznam vrtca vsebuje šifro otroka, število tock po posameznih kriterijih za vsakega otroka, skupno število tock in rok veljavnosti cakalnega seznama. Cakalni seznam velja do izpraznitve seznama oziroma do naslednjega javnega vpisa za novice. Dokler velja cakalni seznam, vrtec ne sme sprejeti otroka, ki ni uvršcen na cakalni seznam, razen: • novinca s posebnimi potrebami, za katerega so vlagatelji predložili odlocbo o usmeritvi, • novinca, za katerega so starši predložili mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine, • ce starši novincev iz cakalnega seznama odklonijo vkljucitev v prosto enoto oz. oddelek v predlaganem casu oz. casu, ko je bila vkljucitev možna, • ce na cakalnem seznamu ni otroka, ki bi izpolnjeval pogoje za prosto mesto za program v konkretnem oddelku. 16. clen (obvestilo o sprejemu otrok) Komisija izda v roku osmih dni po seji vsem staršem obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih ali cakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko. Vrtec starše novincev, ki so bili sprejeti v vrtec, pisno obvesti o: • Roku za sklenitev pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši, • Datumu vkljucitve novinca v vrtec, • Obveznostih staršev, da ob vkljucitvi novinca v oddelek predložijo potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka. V obvestilo staršem vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis v vrtec, ce v roku 15 dni od vrocitve poziva, ne podpišejo pogodbe. Ce starši odklonijo prosto mesto na želeni enoti vrtca, se uvrsti novinca na zadnje mesto cakalnega seznama. 17. clen (obvestilo o zavrnitvi) Za otroke, ki so zavrnjeni, mora obvestilo vsebovati podatek o številu sprejetih otrok, vkljucno z najnižjim številom doseženih tock, ki je zadošcal za sprejem otroka v vrtec, podatek o številu doseženih tock za zavrnjenega otroka ter informacijo o tem, na katero mesto je otrok uvršcen na cakalni listi. 18. clen (ugovor zoper obvestilo) Starši lahko zoper odlocitev komisije v petnajstih dneh po vrocitvi obvestila vložijo ugovor na Svet zavoda. Svet zavoda mora o ugovoru odlocati v 15 dneh po prejemu ugovora. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten. 19. clen (pravica do vpogleda v zapisnik) Starši imajo pravico do vpogleda v zapisnik komisije za sprejem otrok v vrtec in dokumentacijo, ki je bila podlaga za delo komisije, vendar le tistega dela, ki se nanaša na njihovo vlogo. 20. clen (pogodba in umik pogodbe) Ko je v vrtcu odloceno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih staršev in vrtca. Ce starši v 15 dneh od vrocitve poziva ne podpišejo pogodbe z vrtcem, oziroma ne zaprosijo za razumno podaljšanje roka iz utemeljenih razlogov oziroma otroka ne vkljucijo v vrtec s predvidenim datumom, se šteje, da so umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec. V tem primeru se izda sklep o ustavitvi postopka vpisa otroka v vrtec. S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se šteje, da je otrok vkljucen v vrtec. V primeru rezervacije mesta za otroka na podlagi tretjega odstavka 2. clena tega pravilnika, vrtec in starš skleneta dodatek k pogodbi o dolocitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca. Z dodatkom se doloci, da v primeru, ce starš po izpolnjenem pogoju za vstop v vrtec le tega ne vkljuci, vrtec izstavi staršem racun v višini 145€ mesecno, z namenom povrnitve stroškov rezervacije. 21. clen (vrocanje staršem) Odlocitve vrtca in druge listine v postopku vpisa in sprejema otroka v vrtec se vrocajo staršem po pošti z navadno pošiljko. Šteje se, da je pošiljka vrocena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto. 22. clen (obvestilo o vpisu v vrtec) Vrtec o vpisu in vkljucitvi otroka obvesti tudi obcino ustanoviteljico in obcino zavezanko za placilo. 23. clen (vpis in izpis med šolskim letom, zapolnitev prostih mest in izpis) Otroci se lahko vpisujejo med šolskim letom oziroma po zakljucenem rednem vpisu. Na prosta mesta v vrtcu, ki se sprostijo med šolskim letom, se najprej sprejmejo otroci s prednostnega vrstnega reda cakalne liste. O prostem mestu, ki se je sprostilo med šolskim letom, obvesti vrtec starše, ki je na vrsti za vpis, v najkrajšem možnem casu, vendar najkasneje v roku 10 dni od sprostitve mesta. Starši lahko izpišejo otroka iz vrtca kadarkoli s 15-dnevnim odpovednim rokom, ki zacne teci z dnem prejema pisne izpisnice na upravi vrtca. 24. clen (informacija o številu mest) Vrtec mora na svoji spletni strani objaviti informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so v posameznih enotah vrtca na voljo med šolskim letom ter podatek o predvideni cakalni dobi, ki predstavlja cas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vkljucitve v program vrtca. III. Prehodne in koncne dolocbe 25. clen (objava pravilnika) Ta pravilnik objavi vrtec na oglasnih deskah posameznih enot in na svoji spletni strani. 26. clen (zacetek veljave pravilnika) Ta pravilnik zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. S pricetkom veljave tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih obcin št. 15, dne 26. 4. 2012. Številka: 032-0002/2018/5 Datum: 8.3.2018 Obcina Vojnik Branko Petre, župan OBCINA BRDA Stran 152. Pravilnik Obcine Brda o sofinanciranju programov kulture 356 153. Pravilnik Obcine Brda o sofinanciranju programov mladih 360 154. Pravilnik Obcine Brda o sofinanciranju programov na podrocju kmetijstva in podeželja 364 155. Pravilnik Obcine Brda o sofinanciranju programov športa 368 156. Sklep o ukinitvi javnega dobra 372 OBCINA DIVACA Stran 157. Odlok o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah v obcini Divaca 373 158. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dovolilnicah za vožnjo vozil na obmocjih omejenega prometa Obcine Divaca 373 159. Pravilnik o spremembi Pravilnika o sofinanciranju programov društev s podrocja kmetijstva in podeželja v Obcini Divaca 374 OBCINA MARKOVCI Stran 160. Sklep o zacetku priprave obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za obmocje Markovci – obmocje ob glavni cesti (EUP MA02) 375 OBCINA OPLOTNICA Stran 161. Odlok o oskrbi z vodo na obmocju Obcine Oplotnica 377 162. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Obcini Oplotnica 393 OBCINA VOJNIK Stran 163. Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec Mavrica Vojnik 402