List 28.
Politični oddelek.
Slovanske stranke.
III.
Ureditev jezikovnega vprašanja je eden najglav-nejših pogojev za trajni mir med cehi in Nemci. Urediti pa se je more edino le na podlagi ravnopravnosti in sicer ravnopravnosti politične, ravnopravnosti jezika in oseb v celi javni upravi in v šoli. Enake dolžnosti, enaka prava!
Pod javno upravo stoje državni in teritorijalni (deželni, okrajni, občinski) uradi in poleg tega še taki zavodi, katerih se ne more prišteti ne k prvim ne k drugim, a stoje vender pod državnim oziroma deželnim nadzorstvom (kakor na pr, bolniške blagajne, javne zavarovalnice, bolnišnice, penzijski fondi itd.)
Uradnik je po starem, absolutističnim naziranju le lep mehanizem, stroj države; narodno in demokratično sedanje naziranje hoče imeti v uradnikih organe ljudstva. Iz tega naziranja izvira zahteva jednojezičnega uradovanja v prvi vrsti onih uradov, s katerimi pride ljudstvo neposredno v dotiko. Radi tega je treba čeških in nemških uradov na Češkem in Moravskem in poleg teh še poljskih na Šlezkem.
Kot naravna potreba sledi iz tega razdelitev okrajev po narodnosti. Ta razdelitev pa ne sme biti mehanična, mora se ozirati na posebnosti vsakega okraja osobito na njegove gospodarske potrebe. Jezikovno vprašanje je v tem oziru i gospodarskosocij alno (če upoštevamo na pr. razmerno veči odstotek čeških delavcev v nemških mestih) in kulturno sploh, ker sam jezik narodnosti še ne izčrpuje.
Ta razdelitev se mora izvesti zelo premišljeno in temeljito na podlagi materinega a ne t. j. občevalnega jezika. Ta akcija se tudi ne more vršiti za zeleno mizo v  kakem  ministrskem  kabinetu,  ampak pod  vodstvom
domačih, mešanih   komisij, poznajočih  natančno  razmere v istem okraju.
Češki in nemški živelj pa je preveč zapleten, da bi mogli zadostovati samo jednojezični okraji, treba bo i mešanih okrajev. Pri teh okrajih bo treba še veče pozornosti; treba se bo ozirati na število občin, na njihovo velikost itd. Glavna mesta (Praga, Brno, Opava) naj bodo mešana, če tudi ne bi dosegala določnega minorit-nega procenta. Največ težav prizadenejo oni okraji s nestalnim t. j. fluktuantnim prebivalstvom. Pravično postopanje je tukaj možno le s pomočjo temeljitega statističnega preiskovanja.
Razdeljevati se ne sme šablonsko, vsak okraj treba urediti za se; tudi ne sme biti taka razdelitev določena na večne čase, ampak mora biti periodično revidovana in po potrebi popravljena.
Na teh podlagah stavi češka ljudska stranka sledeče zahteve:
I Na Češkem, Moravskem in Šlezkem, naj se ustanovijo — uvede s privoljenjem prebivalstva — jednojezični in mešani okraji. Vsaka dežela kot celek je mešana.
II.   Uradi v vseh čeških deželah so po potrebi občinstva povsod dvojezični, v tem smislu torej, da more vsaki občan pri vsakem uradu iskati si pravice v svojem jeziku. Uradniki v jednojezičnih okrajih in v svojih oddelkih v jezikovno mešanih okrajih morejo biti jednojezični.
III.  Jezikovne težave za urad nastanejo seveda tam, kjer je malo uradnikov ali pa samo eden, tedaj pri najnižjih uradih v jednojezičnih okrajih. Če je tukaj mino-rita drugonarodnega prebivalstva vender premala, da bi se moglo radi nje nastaviti poseben uradnik, naj se z najbližjega urada deleguje uradnik, kateri razume i drugi jezik, ali pa naj se stranki oskrbi brezplačno prevod. Pri višjih uradih, posebno pri okrajnih sodiščih (jednojezičnega okraja) naj se nastavijo za drugonarodno prebivalstvo posebni uradniki.  Teh  naj  bo, če potreba  tako
Stran 264.
zahteva toliko, da se v kazenskih obravnavah more sestaviti senat, kateri razume jezik drugonarodnega obtoženca.
Pismene vloge se rešujejo v vseh uradih v tistem jeziku, v katerem so bile podane. Jezik daljšega urado-vanja, tikajočih se teh spisov, mora ostati v interesu strank isti.
Zaslišanje strank in prič naj se vrši v njihovem jeziku.
Obravnava in uradovanje v kazenskih stvareh mora se vršiti v jeziku obtoženca.
IV.  Uradniki zemskih centralnih uradov naj bodo — izvzemši posebne jednojezične vadelke — dvojezični. Zadeve strank se rešujejo v jeziku prve instance.
V.  Uradi nižji dopisujejo uradom enake stopinje in višjim uradom v svojem jeziku; višji uradi dopisujejo nižjim uradom v njihovem jeziku, med seboj v svojem jeziku.
Z najvišjimi državnimi uradi, ministrstvi, nadso-dišči itd. dopisujejo deželni uradi v svojem jeziku; na teh instancah naj se nastavijo — dokler ne bo na Češkem enakih uradov — taki uradniki, kateri bodo vse češke spise reševali češki.
VI.  Porote naj bodo v mešanih okrajih razdeljene po narodnosti ali pa mešane. V jednojezičnih okrajih naj se po potrebi poskrbi za porotniško delegacijo, katera razume jezik drugonarodnega obtoženca.
VII.  Notranji službeni jezik naj bo v jednojezičnih uradih njihov jezik, pri mešanih uradih jezik večine prebivalstva, pri centralnih uradih mešani jezik.
Javni uradni oglasi, publikacije, pečati itd. naj so jednojezični v okrajih jednojezičnih, dvo- trojezični v mešanin okrajih in v centralnih uradih.
VIII.   Tudi v nečeških   krajih — posebno  na  Du naju in v Dolnjem Avstrijskem — naj se uredi jezikovno vprašanje na podlagi ravnopravnosti. Sploh si hoče češka ljudska   stranka   izdelati   za   one   razmere   natančnejši program.
JX. Za vse zakone in naredbe naj se oskrbi avtentični češki tekst.
X.   Število šol naj se poveča in popolni v vseh strokah. Za minoritne šole velja sledeče pravilo: Kakor hitro je zadostno število (30) otrok druge narodnosti, naj se ustanovi paralelka; če traja to stanje tri leta, ustanovi naj se posebna šola za manjšino. Skrbeti treba tudi za vzgojo otrok nestalnega prebivalstva; v tem oziru bi se dalo veliko doseči s potovalnimi učitelji.
XI.  Vse te zahteve, tikajoče se ureditve jezikovnega vprašanja, naj se urede potom zakona s posebnimi določbami v obrano narodnih manjšin.
Češka ljudska stranka se razločuje od Nemcev s tem, da oni zahtevajo jednojezičnost svojih uradov in uradnikov, a dvojezičnost čeških uradov in uradnikov in svojo državno in posredovalno nemščino, katero pa ona zavrača.