------ 331 ------ Dopisi. Maribor 23. sept, m Z veseljem javimo vsem prijateljem slovenske stvari, da smo 19. t. m. pravila tukajsne ^itavnice od visoke vlade poterjene dobili. Z Bogom." Na Poljanah pri Kupi 25. sept. L. Podgoriški. -— Naš Dovi žapan, Ijudoljabni gosp. Antoo Barta se verlo obnaša. Zapanovanje ^a stane sicer dokaj posla in trada, nI vse to ga ne straši. Odpravil je že mnogo starih neugodnosti, to se ve, da ne na pervi mah al vendar. Ostro prepovedano je v njegovi županii tobak piti po vaseh in t)8tro zaukazano , da se ima varno ravnati z lučjo povsod, "kjer se lahko kaj zaterne. Se živa duša ne sme vec s ter- skami in golimi svečami, temoč z lučirnami hoditi okoli hlevov, senic in sploh po vseh drugih nevarnih krajih. Kdor se zoper to pregreši, zapade kazni, naj je ta ali ta. To je danes ta dan sicer že povsod prepovedano, in tudi tH je bilo, pa kaj! bila je prepoved le samo razglašena, drugega pa nič; al to ni dosti; treba je, da se tudi spol-nuje. Kdor nima varnega predpečka ali oboka nad pečjo v veži, si ga mora napraviti in starega podreti. Nadalje. Ljudem, koji dan sovražijo in le bolj noč ljubijo, to je, ponočnjakom, terdo na nogo stopa; zategadel je pa tudi vse vriskanje, razgrajanje in ves tepež, kojega je bilo prej, zlasti ob nedeljah zvečer, zadosti, čisto zaostal, tako, da zdaj brez izjeme po vaseh, kjer se je popred mnogo rajalo, že ob desetih zvečer mertva tihota vlada. Ravno tako ne terpi kratko malo ne tistega, v vsakoverstnem oziru toliko škodljivega bezposličenja. Vsakdo, bodisi Peter ali Pavel, se postavno kaznuje, ako se pregreši zoper oklicane postave. Pa še nekaj se je tu ustanovilo, kar se po Dolenskem doslej ne nahaja še povsod. Pisalo se je namreč že mnogo in načivkalo dokaj o potrebi poljakov;^) dokazovalo se je že dokajkrat temeljito, kako potrebni so, pa se oziroma tega vendar-le ni storilo povsod, kar bi bilo jako potreba; saj se vendar po mnogih krajih pogostoma čaje tožiti čez poljsko tatinstvo! Tega ne terdim na vrat na nos. Tukajšna srenja si jih je to leto tudi najela. Ko je gospod župan vpervič v misel vzel poIjake, so se gospodarji nekako muzali in spogledovali, berž pa, ko se jim je do dobrega dokazalo, koliko koristijo, so enoglasno vsi privolili v to, in zdaj so prav zadovoljni ž njimi in županu jaKo hvaležni za to, prepričani, da škoda, ki jo poljski tatje učinijo, preseže plačo, kojo je treba poljakom odrajtovati. Vjeli so nek samo na spašnikih že čez dvajset zanikernežev z živino vred. Pa tudi na polju so jih zasačili že precej. Nadjati se je, da se kmali ne bo več nikomur zljnbilo na tuje gmajne ali spašnike z živino vhajati, ali pa po drugem polji krasti, kar se je do tega leta tako obilokrat zgodilo. Ali niso take naprave in točno njihovo spolnovanje hvale vredne in po-snemovavne? Odkimaj, kdor si upaš! — Gospod župan so mi zadnjič rekli, da bojo zanaprej prav gotovo in berž kot ne že mesca oktobra svoji srenji omislili „Novice". Kje nek nahaja kmet toliko in več poduka za kmetijstvo in za razne, vsakojake domače reči, kot ravno v ^^Novicah?^^ Pa tudi, kar se drugih reči in novic tiče, so mu koristne, pa tudi potrebne, posebno sedanji čas. Zato bojo gosp. župan tudi 8 tem pravo zadeli, da hočejo po j^Novicah" skerbeti za poduk svojih srenjčanov. Iz Vinice na Dolenskem 20. kimovca. Naj vam ljube drage ^^Novice" tudi jaz od tukajsne letine kaj povem. 8Iaba je, da davno tega ni bilo, ker nepozabljiva letošnja suša je, kakor povsod, tudi tukaj gospodarila. Sliv, hrušk, jabelk in češenj nismo prav nič imeli. Tadi koruza, ajda iu krompir le slabo kažejo; žito celo tu in tam s koso strižejo. Hude zime in glada se bojimo,.da se Bogu usmilil Pšenica je še hajde dobro rodila. Vina bo malo, pa s tem, kar ga bo, se bomo slobodno pouosili, ker stari ljudje, kterim se na nosu pozna, da vince izverstno poznajo, pravijo, da, ako Bog še ugodno vreme da, bo morebiti kakor ^firedrajsgar^. — Se nekaj. Hajduki okoli Szeverina na Horvaškem jako lazijo in skerboi Poljanci so že na svojem gričku ponočuo stražo v zvoniku postavili, ki ti vsako uro na srednjoveliki zvon bije, v znamenje, da ne spijo. Ni davno, kar je 12 tacih neslug od Szeverina naprej v nekem gojzdu vozarje napadlo, jim peuezo vzelo, jih bilo, da so reveži komaj pete odnesli, in se potem pobiti siromaki v neki kerčmi malo od-dihali. Ako v Vinico ali v Poljane pridejo, ne bojo gotovo druzega kot kervave buče odnesli. Pa vendar, Bog nas čuvaj tej bitve! L. Tomšič. *) Poljak zn tako Beli Kranjci pravijo poljskim čuvajem. Pis. Iz GorenskejS^a 28. sept. j^ — Ker dra^e „Novice" ee B poseboim veseljem ozerate Da domače šole, uaj Vam povem, da Da svojem potovanji sem zadel konec pretečene^a mesca na konecletno šolsko izpraševanje v Preddvora, h kterema se je mno^o gospodov soslo; krnali bi jih bilo več kot učencev in učenk. Veselo je bilo slišati, kako dobro so otroci, le v milem maternem jeziku podučevani, odgovarjali na vprašanja. Znabiti da je komu tern v peti, da se v pohlevni ljudski šoli pod Zaplato ne šopiri nemški jezik, ker g, učitelj in g. katehet vesta dragi šolski čas za kaj beljena, mladini djansko-koristnega oberniti kakor na prazen lov nekterih nemških besed, ktere fant pri oranji kmalo izpoti in jih dekle pri terlici berž pozabi; al korist šole mora biti pervo in edino načelo, ne pa koketiranje z jalovo neumščino; zakaj resnične so besede, ki so jih izustili svetli knezoškof lavautinski v letošnjih ^Drobtinicah^', da ^iz takih nemškutarskih šol prirastejo mladi bahači pa stari berači, perteni kmetiški gospodje, pa slabi orači in gospodarji za jokati.^^ Pri > tej priložnosti sta mi učitelja mladine dopovedovala, kako slabo se za preddvorsko šolo skerbi. Pol leta se je prosilo za šolsko desko. Stola in mize še zdaj ni v šoli. Tudi dotičnim gospodom, žalibog! nič mar ni, ali otroci obiskujejo šolo ali ne, dasiravno so se vsak mesec zanikerneži jim oglaševali. In kdo bi verjel, celo leto je že okoli, kar jo učitelj tukaj in še zdaj ni nič od pičlo mu odmerjene plače dobil I Zrak in voda sta, tukaj res čista in dobra, toda — od nju samih človek ne živi. Iz Senožeške fare 23. kimovca. — Z — Marsikaj bi Vam imel potožiti, kar nam serce teži, pa kaj! saj tako veste naše rane, ranocelnika pa — ni. Zato raji molčim in ne ponavljam kar ste že stokrat gluhim ušesom pridigovale. Cujte raje nekoliko o naši letošnji letini. Ozimino kakor tudi jaro žito je zlo prisahlo, ravno ko je jelo zerno polniti, ga je bila suša zaterla tako, da smo vzrok tega tretjino žita manj pridelali. Sena smo tudi manj memo lani spravili. Feržol je drobnega zerna, vendar hvala Bogu! naš najobilniši letošnji pridelek. Krompir je ob najboljcm času, namreč ob sv. Lovrencu, suša pritisnila, da ga je zlo malo, še ne polovica od lani; tudi zelje, eden najboljših pridelkov našega kmeta, sta letos merčes in suša jako skerčila, tako da si tudi po vlagi ne more dosti pomagati. Ajda dobro kaže, repa se debeli; ta dva pridelka nam bosta čez zimo pomagala, ako nam Bog navadno burjo in prezgodnje mrazove odverue. Iz Vipave 27. septembra. T. H, — Ne zamerite, da vzamem pero v roke in Vam radostno povem, da jeremijada v zadnjih ^Novicah'' ipavakega korespondenta je nekoliko prenapeta, ker, čeravno jo bila slana (kar so „Novice" povedala) in suša, pa 12. t. m. toča, bode letos najmanj „še enkrat toliko^^ kakor lansko leto vina, ktero se je, kar je kerčmarjem in voznikom dobro znano, boljšim letom prištevalo. Vino bo letos prav dobro, česar se vsak lahko prepriča, in, kakor sploh slišim, cena ne bo prenapeta. Iz Ljubljane. ^/^^^^ Naj Vam naznanim nov djansk dokaz za potrebo slovenskega jezika v uradnijah. Kar bom povedal, je od konca do kraja resnica, ker sem bil sam pričujoč. — Neka kantonska gosposka je te dni komisijo napovedala zastran mnogoterih srenjskih potreb; bili so tudi župani dotičnih sosesk pismeno povabljeni. Ko smo prišli v pervi kraj komisije , župana ni bilo — vsi smo se prašali: dete vendar, kako je to, da ga ni ? Pretekla je dobra ura, in ko smo se že proč podajali, prikobaca župan ves spehan kakor da bi mu bil kdo za petami kuril. Kan-tonski gospod ga pobara: ^Kako je to, da Vas tako dolgo *) Menda bota oba gospoda dopisnika prav imela; Vi pišete „iz Vipave", to je, prav iz doline (vipavske}, uni naš gosp. kor^-spondent pa je pisal „od Vipave", to je, iz nekega kraja, ki je biizo rečice Vipave, tedaj zunaj doline vipavske. Vred. v Di?'' Zupan ves zasopen odgovori: ,,Jaz sem Vas v kancelii iskal. Tam so mi rekli, da ste šli v ta kraj na komisijo^ naj le hitro za Vam grem/^ Kantonski gospod: ,,Poštalenc, saj sem Vam dal spisan dekret.^ Zupan: ,,Cmu mi je ta dekret, ki je bil po nemško pisan; saj veste, da nemško ne znam; slovensko dobro berem, pa tudi moje dve hčerki prav dobro znate; zakaj nam v našem jeziku ne dopisujete?^ Gospod: „Saj Vam je služabnik dekret prinesel; naj bi Vam bil pa povedal.^' Zupan: „Ravno ta služabnik mi je rekel, da naj se danes v kancelijo oglasim.^ Služabnik, ki je bil tudi pričujoč, pravi, da on ne razume nemških spisov, in da ni vedil, da bo komisija tukaj; on sam pa ni mogel dekreta dati nikomur drugemu prebrati, ker je bil zapečaten, in je mislil, da mora župan v kancelijo priti. Ravno v tej zadevi se oglasi še drug župan od bližnje soseske, kteri je bil tudi pričujoč in pravi: ,^Tudi meni je prinesel ta služabnik dekret in je rekel, da moram danas v kancelijo priti; al jez, ker le slovensko znam, berž nesem ta dekret enemu prebrat, in ta mi je dopovedal, da bo tukaj komisija, in tako sem še jez sam služabnika svojih krivih misel rešil, da mi je za ušesi se praskaje djal: ^Hencej, jez sem pa županu J. rekel, naj gre v kancelijo; revež bo zdaj zastonj gori cokljal; jez mu več ne morem odpovedati.^ Pričujoči služabnik je vse to poterdil, — kantonski gospod je pa z glavo majal in je djal: „Ti presneta reč ti!'' — To je zgolj priffodba — komentar prepuščam drugim. Iz Ljubljane. V pondeljek, torek in sredo so bile, kakor je niiidan oznanjeno bilo, očitne preskušnje učencov ži v i n ozd ra vn iške šole; iz nekterih naukov te šole pa 80 bili tudi učenci kmetijske učilnice izpraševani, tako, da se je v vsem skupaj 15 učencov preskušnjam podverglo. Razun druzih domoljubnih gospodov so svetli g^, knezoškof Vidmar, g. dr. Srot, začasni pervi ces. deželni zdravnik, in pa gosp. Mih. Ambrož, mestni župan, počastili preskušnje s svojo pričujočnostjo in vsi so svojo posebno zadovoljuost razodel! s šolo, ktere večina je prav dobro odgovarjala. Ker so še nektere vaje učencom potrebne, bode v 2 tednih za letos konec te šole. Novo šolsko leto se začne ob vseh Svetih. — Ze se bližajo h koncu dela za plinovo (gazno) svečavo našega mesta; sliši se, da 12. dan t. m. bojo poskusili prižgati nove svetilnice, 14. dan t. m. pa bo pervikrat celo mesto razsvetljeno s plinom. Bavarec gosp. Riedinger, ki je že v 37 mestih napravil plinovo svečavo (^Ljubljana je 38. mesto), bo nek v spominek srečno dover-šenega dela pogostil čez 100 mestjanov. Radovedni smo, kako se bo nova svečava obnašala. — Se nekaj, kar smo te dni zvedili, naj povemo danes j^Novicam", da bojo imeli korespondenti „Triesterčni", ^Ta-gespoštni'' et Comp. gradiva, ^slovenskim agitatorjem^ spet kaj novega podtikati. Znano je vsakemu — tako nam je verljiv mož pravil — da St. Jakobška cerkev, ktera je ob nedeljah in praznikih pri zjutranji in popoldanski službi polna, je pri nedeljski nemški pridigi ob desetih zlo prazna in rned malo množico je še dosti takih vmes, ki brez znanja nemskejara jezika ostanejo v cerkvi zavolj poznejše sv. maše. To je naneslo od kompetente strani nasvet pri visokem konsistoriju, naj blagovoli to reč v pre-vdarek vzeti in nemško pridigo namestiti s slovensko, ker v cerkvi gre le za Božjo besedo, ne pa za jezik. Kakor slišimo, se sedaj ta zadeva preiskuje. Povedalo se nam je sicer za gotovo, da se ,.nekoliko^^ takih Št. Jakobških far-manov za nemško pridigo poteguje, kterih leto in dan oi nikoli pri tej pridigi viditi (gotovo hodijo drugaml, io da je nekdo celo rekel: kaj se tu nam hočete vaš ^kmečki'' jezik vriniti! Stanovavci iz druzih far ljubljanskih, ki niso tedaj jjParteigangerji" o tej zadevi, le to želijo, uaj bi se zavolj prejšne navade ne kratila Božja služba obilni množici takih, ki bi jo radi v domači besedi poslušali, samo zavolj male pešice drugih, ki ne razumejo slovenski in grejo prav ------ 332 ------ lahko v šenklavsko cerkev k nemški pridigal. Ako pa se najde res sto in sto pobožnih vsako nedeljo v cerkvi in ne ho pridigar z nemško besedo preveč praznim klopem govoril, tedaj pa se bo gotovo vsakemu dalo kar mu ^re in nemška pridiga bo ostala. ,,Novice^^ pa naj omenijo to le 7>ato, da bojo mo«:li ijublj. korešpondenti spet novo laž skva-sati zoper slovenske ajg^itatorje, kakor je te dni spet tista ^Iz Kranja^ bila v ^Presi'^ , ko nek pod dopisnikom ^kranjskim^^ skrit Ljubljančan ali Teržičan dobro znane kompanije žaluje, da je ,,slovenisches Gymnasium^^ v Krauji in da se je ^slovenskim agitatorjem^' spolnila zdaj saj ena tijih želj. O ti predra«:i korespondent! to vendar ni lepo od tebe, da celo nič usmiljenja nimaš z nami in da nas še z ironijo iraktiraš v nesreči naši! Kaj mar to ni strašna ironija, ako na čelo svoje;s:a dopisa celo z debelejimi čerkami staviš: ^Slovenisches Gymnasium?" Po vseh kotih še išemo celi teden, da bi našli u,^anjko tvoje Ijubeznjive zastavice; al nikjer ni duha ne sluha o ,,s 1 o ve ns k i^' ^im-nazii. Lej, kako smo si povsod s teboj navskriž-misli I Ti misliš, da kranjska o:imnazija ne bo dobra, ker nima buk-varnice, botaniške^ra verta, muzeja itd. Vidi se ti, dra^ri korespondent, da nisi hudil h Pestalozzi-u v šolo; če ne bi vedil, da fantič v pervih 4 klasih naj pridno bere le svoje šolske bukve, še Bog, da te dobro zna; botanike za te šole je dosti na vsakem vertu, za muzej pa ne bojo učenci še prepozno prišli v Ljubljano. Sicer pa nikjer ni nič z nebes padlo; napraviti se je vse moglo, in se bode tudi v Kranji , gotovo hitreje kakor v nemškem Teržiču, kamor bi ti, mili korespondent, rad prestavil kranjsko gimnazijo, da bi ne bilo treba lepe nemščine se učit hoditi v Korotan! Al, dragi korespondent, saj vemo, da vse te zabavljice zoper kranjsko gimnazijo si i/.vlekel na dan le za to, ker si ti je sanjalo, da bo ^^slovenisches Gymuasium^'. Potolaži se ; zagotavljamo Te, da je tvoj strah čisto prazen — ^deutsches Gymna8ium" bo! čeravno je verli župan napis na soUko poslopje napravil napol slovenski napol nemški. Naj te nikar ne straši, kar se zunaj na hiši godi; da ti bo znotraj po tvoji volji, bojo že skerbeli drugi gospodje. ------333 ------