Naši dopisi. lz držarnega zbora. (Konec.) Tako pa mislijo, gospoda, tudi poslanei slovenskega naroda (bravo! na desni) in naj se jim ne podtikajo Fanje in fantazije, katerih nikdar niso imeli in jih niinajo! (Bravo, bravo! na desni.) Sedaj pa se mi je, gospoda, poprijeti predmeta, katerega bi se najraje ne dotaknil. Kajti nisern bil nikoli take narave, da bi pomagal ostriti nasprotja; vedno seni videl svojo nalogo v tem, pri nasprotjih posredovati in jih gladiti. Povem torej tudi tukaj kar naravnost, da nimam nič proti vojnega ministerstva zahvali nemškemu »Schulvereinu«, da je poslavil šolo za nemške otroke. Dalje priznavam iziecno, da tudi temu ne bi nasprotoval, če bi se nemškemu šolskemu društvu poljubilo po Spodnjein Štajerskem ustanavljati šjle za nemške otroke. (Puslanec Klun: »Prar gotovo!«) Seveda omenjeno društvo ve baš tako dobro kakor jaz, da bi inu v tem oziru nobenega dela ne preostajalo, ker so že šolske oblasti to nalogo rešile v popolni meri. (Prav res! na desni.) Gospoda, imel scm priložnost opažali, kako deluje nernški »Schulverein« po Spodnjem Štajerskem od tistega časa, ko se je ustanovil, a drugih nego germanizatorskih teženj vkljub najboljši volji niseni mogel opazovati. (Tuko je! na desni. — Puslanec Šuklje: Pri nas že! — Puslanec Mixa: Pocsod!) Kakšne so razmere kje drugje ne vem, pri nas je tako. (Poslanec dr. 1'an'ik: Pri nas tudi! — Veselost na demi.) Moram si torej misliti, da tisti, ki opetovano in s posebnitn poudarkom po povodih različnih pritožeb proti nemškemu »Schulvereinu« naglašajo, da ima zgolj le smoter, ohranjevati nemškirn otrokora njih narodnost, nikakor pa ne gennanizirati, ne poznajo delovanja tega društva po Spodnjem Štajerskem. Ustanovile so se šole po takih krajih, kjer od tamoBnjega prebivalstva niti jedna obitelj ni nemške narodnosti. (čujte, čujte! na desni.) Za zidanje žolskih poslopij so se podarile podpore v šolskih okrajih z izključno slovenskim prebivalstvom le s tem pogojem, da bi bil učni jezik vseskozi nemški. (Poalanec Klun: Prav tako, kakor pri nas!) Nemške šole ob jezikovni meji se podpirajo le takrat, če so všolane slovenske občine, oziroma če se všolajo. Se morda strinjajo s tem postopanjem besede vladnega zastopnika pri zadnjein zborovanji v Celovci: »Er hat sich leiten lassen von der Achtung und gerechten Wtirdigung der Eigenart des anderen Stammes.«? (Cujte, čujte! na desni. — Poslanec Šukljc: Cudno praviino spoštocanje!) In če je društvo res namenjeno ohraniti neinškim otrokom njih narodnost, kaj pa ima potem sploh opraviti s spoštovanjem in čislanjem posebnostij drugega roda? (Tako je! na desni. — Poslanec Spinčič: Dvorni svetnik, Goess, je to našel!) Ni še tako dolgo, odkar se je ustanovila v nekem šolskem okraji Spodnjega Štajerskega ne daleč od jezikovne meje po nemškein »Sehulvereinu« šola, in priznavam, da je tam res nekoliko nemških otrok. Reklo se je sicer: Mi ustanovimo to šolo le za neinške otroke. Ali kako dolgo so ostali pri tem sklepu? Kmalu se je začel divji lov na slovenske otroke. Nek glavni pospešitelj neinškega šolskega društva pridjal si je eelo naslov »baion« (veselost), najbrž, da bi mogel delovati bolj uspešno. (Veselost na desni! — Poslanec Klun: Izvrstno!) Nek železnični čuvaj je bil, ko vkljub eetirikratnemu obdelovanju po železničnem inženirji ni hotel svojih dveh otrok pošiljati v društveno šolo, premeščen in se je moral preseliti ravno ob istem času, ko mu je ležala pri njein stanujoča teta na sinrtni postelji. (Čujte, čujte! na desni. — Puslanec Klun: To je pa že neeloveško!) Gospoda, ne morem o tej gnusni agitaciji natančneje govorili, dasi iinam o tem materijala v veliki množini, in bi le še opomnil, da je na omenjeni šoli že jedno leto poludnevni pouk in da se je vkljub poludnevnemu pouku predlagalo, naj bi se tej šoli •podelile pravice javnosti, tako da so kmetje kar povpraševali, veljajo-li za dotično šolo druge postave nego za javne! (Cujte, čujte! na desni. — Poslanec Klun: »Protekcija«.) Saj je jasno, da se seje s takim postnpanjem med ljudstvo le prepir, (tako je! na desni) ne da bi se slovenskemu narodu izdatno škodovalo. Prepričan sem, da se dandanes slovenski narod — ki je pripravljen in voljan braniti svojih pravie in interesov, kjer in kadarkoli z vso odločnostjo — germanizirati ne da več. (Priznanje na desni.) Nočem se pa odpovedati upanja, da bo končno prišel vender čas, ko Nemci avstrijski, ki pripadajo veličastneinu kulturnemu narodu, težnjam po nravnem in gmotnem povzdigu našega naroda ne bodo več nasprotovali in jih ovirali, temveč nam bodo privoščili naš narodni razvoj! (Živahno odobravanje in ploskanje na desni. — Govorniku se čestita.) \/. krškega okraja. (Konec.) Poročilo knjižnionega odbora o stanji, uporabi in računu okr. učiteljske knjižniee. Gospod Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Kiškem poroča, da je okrajna učiteljska knjižnica štela koncem rožnika 1891. 1. 10-20 knjig v 1460 zvezkih in več nevezanih časnikov. Izposodilo si je 25 učiteljev 201 knjigo. Gospica blagajničaiica Ana Schmiedinger, ueiteljica v Krškem, poroča o računu: Dohodkov je bilo 263 gld. 43 kr. Troškov pa 176 » — » Ostane . 87 gld. 43 kr. Kot pregledovalca računov se izvolita gg. Grčar Andrej iz Mokronoga in Saje Ivan iz Št. Jerneja, katera sta račune v popolnem redu našla, na kar se račun odobri. Potem se priporooajo nekatere knjige in muzikalije v nakup ter se sklene, da se nevezane knjige in časniki dajo vezat. Volitve: a) stalnega odbora. Po nasvetu g. nadučitelja Sajeta ostane stari odbor, gg. Bezlaj Jožef, dr. Roinih Tumaž, Rupnik Ivan in Lapajne Ivan; b) knjižničnega odbora. Po nasvetu g. nadučitelja Lundra ostane stari knjižnični odbor: gdč. Ana Schmidinger, gg. Lapajne Ivan, dr. Romih Tomaž, Rupnik Ivan in Cepuder Jakob. <:) Volitev 3 delegatov k deželni učiteljski konferenciji. Ta volitev se je vršila po nasvetu g. prvosednika po listkih. Izvoljeni so gg. dr. Tomaž Romib, raeščanske šole učitelj, Leopold Abram, nadučitelj v Kostanjevici in pri ožji volitvi med g. Slancem in g. Lundrom izvoljen je Frančišek Lunder. Posamezni nasveti. Gospod Leopold Abrain, nadučitelj v Kostanjevici nasvetuje, naj pošiljajo krajni šolski sveti sejne zapisnike sl. c. kr. okiajnemu šolskemu svetu v pregled. Po razjasnjevanji g. prvosednika sprejrae se nasvet z opombo g. Jožefa Bezlaja, da se ti zapisniki pošiljajo posamez, kadar to zahteva šolsko voditeljstvo, sicer pa vsaj celoletno skupaj ob priliki predlaganja proračuna. S tem je vspored končan. (iospod prvosednik sklene konferencijo zahvaljujoč gg. poročevalce za trud in za odlična poročila, vsem pa za pazljivost in potrpežljivost ter izreka željo, da bi ta konferencija mnogo sadu obrodila. Vspodbuja navzočnike, naj neutrudno delujejo na korist izročene jiin mladine, naj jo v pravem duhu vzgojujejo in ji vcepljajo v mlada srca čut ljubezni do Boga, do domovine, države in prevzvišene vladarske hiše. Gospod prvosednikov namestnik se končno srčno zahvali v imeni vsega učiteljstva g. prvosedniku za tako izvrstno in nepristransko vodstvo okrajne učiteljske konferendje. Med poročilom g. prvosednika počasti konferencijo s svojim pohodom gospod c. kr. okrajni glavar Henrik Weiglein. G. prvosednik ga prisrčno pozdravlja, zahvaljujoč ga za uspešno podporo pri šol- stvu ter mu čestita h godu v imeni vsega učiteljstva krškega okraja, na kar se g. glavar toplo zabvali in ostane pri konferenciji skoro do konca. Popoludne je bil na vrtu g. Gregoriča skupen obed, po obedu pa zborovanje »Pedagogiškega društvn«. Le piekmalu je minil čas in težkim srcein sino niorali odriniti vsak na svoj dom v srci veselo zavest, da. ostane dan konferencije vsakomur v dobrem spominu. Gebauer. / Brda.*) Dne 1. inalega srpana smo se zbrali v Mengši, polnoštevilno k letošnji uradni konferenciji. Predsednik c. ki\ okr. š. nadzornik g. Lovro Letnar otvori zborovanje ob 9. uri dopoludne ter pozdravi zbrane nekako tako-le: »V tretje dušln mi je čast, da Vas k uradner.nu zborovanju zbrane tnorem dostojno in prijateljsko pozdraviti. Bog Vas spriini! Zopet sino si podali roke, da v bratovskem sporazumljenji premotrimo sedanje stanje kulturne stavbe, katere prillični del inorar.no sestavljati rni, — pa tudi da pregledamo bilanco svojo, ki ,je v zvezi s tem deloin. Preiinenitna, prekrasna bode tastavba, saj je v nji bodočnost premilega nam naroda in sam presvetli vladar podal ji je načrt ter čuva nje izvrševanje. Dodali smo zopet nekaj kainenov, a mnogokrat pehali srno se zaman: easi po svoji krivdi, časi pa tudi zaradi ovir, katere so nam stavili nasprotniki naši, ki deloma vedoe, deloma nevedoe zavirajo ali celo razdirajo uspeh našega truda. A ne omahujrno zaradi tega! Kakov bi bil naš značaj? Prepričani. da je dobra stvar našla vedno ovir in nasprotnikov, spominjajoč se resničnih besed sl. Diesterweg-a, ki veli: ,Nikomur ne preti tolika nevarnost od stagnacije in nadzorništva, kakor ravno stauu učiteljskemu, ker nikomur ni dana tako težka naloga, kakor jo ima zvrševati učiteljstvo" — vstrajamo! »A stena skalna Ostane stalna, Vibarju klubujem, ostanein! Kedor je možak — On vedno ostane enak!« S temi besedami našega pesnika Vas bodreč vabirn Vas prijazno na denašnje delo, pri katerem blagovolite sodelovati iz one ljubezni, ki neumorno deluje na blagor mladine in naroda našega!" Možatemu teinu pozdravu je sledilo njegovo poročilo. iz katerega smo posneli sledeče: 1. Premembe pri uči teljstvu so bile letos prav redke. Osobje najavnih šolah je dobilo tovariša g. Kosa. Nadučitelj moravški pa je dobi) nadučiteljsko službo v Mengši. Voditeljica zasebne dvorazrednice v Repnjab č. s. Zupančič Benedikta napravila je izpit za meščanske šole, a zasebni učitelj špitališki J. H r i b a r *) Zaradi raznili zaprek zakasnjeno! odpovedal se je službi. Na njegovo mesto je prišel zasobni učitelj Šuštar Anton. V Domžalab se je otvorila z dovoljenjem vis. c. kr. dež. š. sveta zasebna nemška (Scbulverein) šola, kjer poueuje izprašana učiteljica gdč. Eckert Friderika. 2. O delovanji š. o blast i v minulem šolskem letu je malo kedaj prilika pri uradni konferenciji omenjati tako važne stvari, kakor je razvrstitev naših plač — v materijalni bilanci našega stališča najvaž-  nejša rubrika. V n.išeni kraji je še vedno nekaj prav težavnili služeb s piačo zadnjega plačilnega razreda. Dalje omenja odloka vis. c. kr. dež. š. sveta, kateri sklicuje deželno konferencijo ter omeni, da ima naš ukraj tja dva odposlanca poslati. Sl. c. kr. okr. š. svet nam je z odlokom dne 29. vinotoka 1890., št. 664 zopet izdatno olajšal obravnavo šolskih zamud s teiu, da je kr. š. svetom ukazal, vsakega pismeno posvariti. S tem se je tudi tisto odijozno izpraševanje roditeljev, zakaj niso otrok v šolo pošiljali. v grob položilo. Imenovano š. oblastvo se je trudilo od vis. c. kr. dež. š, sveta izposlovati ukaz, po katerem bi moralo š. vodstvo vsakega učenca siliti do konca šolskega leta k obiskovanju. Žalibog, da se ni posrečilo zaželjenega ukaza dobiti. Vprašanje je dež. š- svet pač rešil, a med vrsticami odloka je jasno brati, da je od učiteljstva samega odvisno, kako bode v svojih šolah oziroma razredih vzdrževalo redno obiskovanje z izdavanjem izpustnic. Izmed naineravanih ali gradečili se šolskih s t a v b, katere je vis. dež. š. svet že pred leti potrebnim spoznal, otvoriti bode se morala v prihodnjem šolskem letu (1891/2) le nova šmartinska šola. Novo poslopje pri Sveti Trojici se bode izročilo v kratkem svojemu namenu. Sl. c. kr. okr. š. svet je pospeševal po vsej moči razširjenje jednorazrednice v D o 1 u, a kr. š. svet obračal je stvar tako, da bodo inorali učenci in učitelji še jedno leto obiskovati najslabejšo sobo v našem okraji. Prenapolnena jednorazrednica v Gorenjem Tuhinji razširiti bode se raorala v dvorazrednico. 3. Ker nam »Učiteljski Tovariš« zvesto objavlja ukaze in odloke š. oblastev, znani so vsi našo kronovino zadevajofii. List ta nam je zaradi tega še bolje potreben in želeti je, da ga ima vsika učiteljska moč. Slučaj, da smo imeli ined učenci I. oddelek obiskujočimi tudi dečka požigalca. dal je povod omeniti ukaz vis. c. kr. dež. š. sveta od dne 10. svečana 1880, št. 2.387. 4. Nekatera šo 1 ska poslopja bodo imela pač še vedno nekaj pomanjkljivosti, katerih pa ni možno drugače odstraniti, kakor s tem, če jih podero in nova postavijo ali razširijo. Vender pa se po večini skrbi s pridnim prevetrovanjem vsaj za dober zrak. Okraj šteje 15 pravilnih in primernih šolskih poslopij. V nekaterili sobali so čudno nerodne peči, poleg te lastnosti pa še slabo grejejo. Marsikje bi kr. š. svet ne- katero nedostatnost s prav malimi stroški lehko odpravil, a prošnje voditelja so »bob v steno«. V takem slučaji naj si vodja naravnost pri c. kr. okr. š. svetu jšče pomoči. Po naznanilili šolskih vodstev so se letos vršile poprave na 15 poslopjih. Glede i-nažnosti sob opomni, da naj se nekatere prahii bolj snažijo. Vedno naj se tudi učenci vadijo snažiti šolsko opravo, police pri šolskih oknih in naj skrbe, da bodo njihovi prostori čedni. 25 šolskih sob je bilo prav snažnih. 10 snažnih in 3 inanj snažne. 5. Šolsko opravo je imelo 21 sob prav dobro, 5 zadostno, 1 komaj zadostno in 3 nezadostno. Slednjim spadajo vse zasebne šole. 6. Predpisanih učil inanjka devetindvajsetim šolam skupno okolu 300! Učila treba skrbno hraniti in sproti pomnoževati. Tovariš Trost nani je dal pri zborovanji društva navod, kako si učitelj lahko nekatera učila z maliini stroški sani pripravi. Osobito treba zemljevide ?krbno hraniti, kajti so dragi in se najlaže pokvarijo osobito v vlažnih sobah. Najbolje je zanje napraviti posebno stojalo, ki je podobno stojalu ruskega računskega stroja. 7. Šolsko obiskovanje je doseglo letos isto stopinjo, kakor lani, ker postopamo dosledno po odkazanem nam potu dalje. A ker je narastlo število obiskujočih otrok na 4000, je nekoliko le napredovalo. Bolezni so letos islo malo ovirale, a zima je bila nenavadno ostra in dolga. Vse šolske občine, ki imajo šolsko obiskovanje pravilno uravnano, imajo za vsakdanjo šolo godnih 4585 otrok (2305 -|- 2280), za ponavljalno šolo pa 1119 (520 + 599). Vsakdanjo šolo je obiskovalo 3794 otrok (2004-}- 1790), obrtno nadaljevalno 1, zasobne šole 198 (4+184), doma poučevanib je bilo 9 (3-j- 6). Na pocllagi postavnih določil § 17. ali zaradi telesne in duševne nesposobnosti oproščenih je bilo do 8. leta 356 (167 + 189), do 12. leta 47 (25 + 22), do 14. leta nobeden. Zaradi prevelike oddaljenosti je bilo do 8. leta oproščenih 64 (34 -\- 30), do 12. leta 66 (41 -|- 25), do 14. leta nikdo. Šole ni hotelo obiskovati 10 (4 _J_ 6) otrok, a sosedne šole je pohajalo 50 (22 + 28) otrok. Glede rednosti v obiskovanji na podlagi mesečnih pregledov šolskih zaniud ima 29 šol s 3794 vsakdanjimi šolarji v °/o izraženo 3823 splošnih zamud, a z ozirom na število samo neopravičenih zamud 90'3. Povprečno število °/n za vse šole na jeden dan znašalo bi glede splošnih zamud 1314, oziroina samo neopravičenih 31. 8. Otroške knjižnice broje skupaj 1657 knjig, torej 200 več nego lansko leto. Pri izposojevanji knjig treba stroge kontrole glede kako in s kako pridnostjo učenci posamezne spise čitajo. Učiteljske in šolske knjižniee iniajo seda.j 1890 zvezkov. Poleg teh je v okraji tudi 5 kmetijskih knjižnic, v katerih je 62 knjig. Za otroške in šolske knjižnice je bilo proračunjenih 107 gld. 14 kr. 9. Šolskih vrtov je do sedaj v okraji 19. Voditelji tistih šol, katere še takih niniajo. naj pridno nagovarjajo kr. š. svet, da ob priliki prikupi vsaj par arov velik vrtiček. 10. Poslovanje šolskib vodstev. Voditelj je odgovoren za v?e uradno poslovanje. kar ga zabteva njemu izročena šola. Raznierje ined vodjo in ostaliin učiteljstvom naj se kaže v postavno ure'enih službenih razmerah vedno v bratovski ljubezni in pravi kolegijalnosti. Dopisi in odgovori naj se pošiljajo predpostavljenim oblastvom vselej pravočasno in v doslojni obliki. Poznati se mora, da ne pišemo svojemu tovarišu. Dopisi naj se vender skrbno pretitajo, da ne boderao uradnikom dajali prilike, občudovati našo uradniško skromnost! Skib vodstva bodi tudi, da imajo vsi učenci po- trebna učila ; v tem nioramo biti neizprosni, nepri- zanesljivi ]iosebno v tacib slučajih, ko stariši učila labko napravijo. Hodi učitelj z vojaško natančnostjo k pouku, bode se redko pripetilo, da bi kak učenec prepozno došel. Ako se vodja oddalji od svojega služ- benega mosta, n. pr. če počitnice drugje prebije, tedaj raora se ravnati po ukazu vis. c. kr. dež. š. sveta od dne 21. vinotoka 1890, t. j. vložiti mora prošnjo za dopust ter oddati ključe šolskili prostorov predsed- niku kr. š. svel.a. 11. Uradni spisi so bili razven potib slučajev popolnoma v redu. Tednik naj se ne piše za 14 dnij skupaj. Pohvalno omenena je naprava map za kurentne uradne spise.  12. Vedenje učiteljstva spričuje, da visoko ceni svoj poklic ter se zaveda stanovske časti. Vender naj se po^topa še l)olj taktno, bodi si kadar se ima pero v roei, bodi si v slučaji, kader se išče okrepčila pii gostilničarjevi mizi. Sveiujmo si v tacih, recimo kritiOriili položajih drug druzeinu ter si bodimo zaupni. Svet je takšen, da rad večino sodi po posaruezniku. Vse priznanju izreka učiteljstvu za njegovo delavnost v prospeh našega društva, ki go- tovo naše izobraženjc popolnjuje, — za trud pri iz- delovanji podrobnili učnib črtežev in pridno dopiso- vanje šolskim listom, kar daje le dobro ime okraju. 13. Dobro d i s c i p 1 i n o vzdržuje pred vsem dober pouk. Jedriorazrediiičarjem bi lajšalo disciplino in pouk razvrstitev oddelkov : recimo I. od. na levo — II. oddelek na desno polovico klopij — zna se, kjer je to možnu. V 29 razredih je bila discipliaa prav dobra, v 7 dobra in v 2 zadustna. 14. Vzgoja mladine napreduje kolikor toliko; le zloben človek more trditi, da šola v tem oziru nič ne stori ali da je ona kriva hudobij, ki jib rnladina tu in tam učini. Bojevali se naiu jo vedno z neštevilnimi hibami douiače vzgoje. 15. Učni uspebi po v 24 razredih prav dobii, v 9 dobri in v 5 zadostni. Kolikor več učitelj stori v šoli, tein večji ugled uživa v ljudstvu. Prav toplo priporoča nadzornik liospitiranje. »Kedor bospitira, že izkuša«. 16. Jezikovni nauk. Ker je nazorni nauk podlaga vsega daljnega pouka, naj se ta prav pridno goji. Mali naj ?edeč beto. Tudi memoriranje naj se pridno vadi. Slovnici nasprotuje vsekako in vedno nepravilni govor, naravnost v liee pa bije dijalekt, ako se rabi dosledno in celo v višjih oddelkih. Nekaterim se priporoča pridno prebiranje najboljših literarnih del slovenšeine in tudi nakupovanje istili. Najvišji smoter jezikovnega pouka je pravopis in spisje, t. j. pripravljanje učencev do samostojnega za- pisovanja in spisovanja. Zato se sine stanje šole po pravici ceniti z ozirom razredov v zvezkih. Vaditi pa treba spisne, pravopisne in slovniške naloge v pravem sorazmerji. Vsaka nalnga imej vrstilno število, poleg naslova pa v oklepaji pojasnilo: je li samo prepis ali popis po vprašanjib ali načrtu, ali je prosta naloga. Pod vsako nalogo naj se tudi podpišejo. Podpis je jako potreben ; čuje se, da se fantje potrjeni k vo- jakoni jako slabo podpisujejo ali se še celo ne znajo. Posebno pkrben navod podal nam je g. nadzornik v govoru o popravah. (Konec prih.)