91. številka
Ljubljana, v soboto 21. aprila 1900.
XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve5, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo (pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Romanje v Rim.
V ponedeljek se odpelje več sto slovenskih mož in žena na „božjo pot". Romarji pojdejo v Rim in tisti, kdor jih bo peljal do papeža, bo lahko s ponosom dejal, da je slovenska romarska družba v primeri s številom našega naroda in njega go spodarskimi razmerami naravnost ogromna.
Vdeležba pri tem romanju bo velikanska in površen račun kaže, da bode veljalo to romanje nad 50 000 kron. Plačali pa jih ne bodo morda premožnejši ljudje. Ti ne hodijo na božja pota in se ne vdeležujejo romanj. Plačali jih bodo ravno tisti sloji, ki se morajo najhuje boriti z obstankom, in ki se bodo gotovo še bridko kesali, da so za to romanje toliko potrosili.
Kolosalna vdeležba iz kranjske dežele ni ravno posebno spričevalo za inteligenco našega ljudstva. Vendar mi ljudstvu vde-ležbe čisto nič ne zamerimo. Sami smo največ krivi, da so razmere tako klavrne. Pre puščali smo ljudsko vzgojo in omiko duhov-ništvu, ki si ne more želeti omikanega in dobro vzgojenega ljudstva. Tista politika impotence, tista polovičarska politika, ki je delala z malimi spletkami in najskromnej-šimi paliativnimi sredstveci, je tudi kriva, da ima „il nemico eterno" — kakor je imenoval italijanski minister Grimaldi nekoč klerikalizem — danes tako veliko oblast nad ljudstvom, da zamore več sto ljudi pripraviti do znatnih žrtev, za potovanje, ki nima za posameznega vdeležnika že vsled njegove neomike prav nobene koristi.
Prirejevanje romanj v Rim spada mej sredstva, s katerimi se silno poglablja slepa pokornost in udanost ljudstva pred duhovniško avtoriteto, s katerimi se vceplja ljudstvu nepopisen strah pred duhovniško oblastjo, ne glede na to, da so za cerkev tudi prav znatnega materialnega pomena. Omnia serviliter pro dominatione!
Slovenskim romarjem želimo v večnem mestu prav obilo zabave. Želimo jim to iz srca. Videli bodo mnogo lepih stvari, a kot dobri in odkritosrčni prijatelji jim želimo, naj si v Rimu ogledajo tudi Campo dei flori, kjer so papeški rablji toliko stoletij izvrše-
LISTEK.
Pismo.
Velecenjeni gospod urednik!
Vedite, gospod urednik, da sem že dolgo gojila skrivno, drzno željo spisati kakov »prav imeniten" podlistek za sobotno številko vašega lista. Sobotna številka! To ni, kar si bodi. Ob sobotah je .Narod" tako voluminozen kakor kak velik list velikih narodov, ker veste, da ob nedeljah se „Narod0 najrajše in največ čita.
V takov sobotni „Narod" pisati feuilleton se pa pravi znati biti duhovit in dovtipen. in — dovtipna nisem jaz prav čisto nič. Kje pa naj tudi vzamem snovi za dovtipe, recimo, ko bi tudi imela talenta zanje ? Pri vas, tam zunaj, je vse kaj druzega; vi dragi lahko zbijate boljše ali slabše dovtipe, ker se poznate in shajate drag z drugim vsi po vrsti, prijatelji in neprijatelji. Tu pri nas je vse drugače; svoji svoje vidimo le vsake kvatre to le na »besedah", tedaj pa ni časa za dovtipe, tedaj le poslušamo, gledamo in „vživarno" (?), potem se zopet mirno razhajamo, da se snidemo čez par mesecev zopet tako
vali svoj krvavi poklic. Tam vidijo spomenik Giordana Bruna, ki je bil pred tristo leti umorjen in sežgan. Morda se bo temu ali onemu, ako bo videl, da kaže Giordano Bruno tja na papeško Cancellerio in proti Vatikanu, začelo svitati, in uganil bode, da je ta spomenik za klerikalizem nekak Banko v duh!
Romanje v Rim je pojav, ki nam kaže, da tiči naše ljudstvo še jako globoko v kle rikalizmu, dasi se ne da tajiti, da je kul turni boj, ki se bije v naši deželi, dosegel že lepih uspehov, in da se je tudi v zadnji vasi že začelo daniti. Kakor posamezen človek, tako potrebuje tudi ves narod za življenje svojega zraka, in kar je v naših močeh, 3mo storili vse, da se mu zagotovi. In navdaja nas zaupanje, da semena, ki smo ga zasadili v tem kulturnem boju, no bena moč na svetu več ne zatre. Naj pomakne cerkev uro časa nazaj, če more, naj zaduši uspehe štiristoletnega svobodnega znanstvenega delovanja, če je vstanu. Pro-metej se je otresel verig in brez uspeha je, ga strašiti z nebeškimi strelami.
Najnavadnejše obrekovanje, s katerim se deluje proti nam, je, da smo nasprotniki vere in cerkve. Ta že stokrat ovržena trditev se ponavlja vedno in vedno. In ven dar smo vedno jasno in odločno priznavati, da človeška družba ne more obstati brez vere. Toda vera se ne sme zlorabljati v posvetne namene, vera ne sme biti orodje za politični boj. Duhovnik naj se omeji na delo na polju evangeljskega pouka, omeji naj se na cerkev, in naj ne išče posvetnega gospodstva. Zunaj cerkve poznamo samo jed-nega gospoda, to je naš vladar, samo jed-nega suverena, to je naš parlament, a kdor drugi si lasti v posvetn:h zadevah kakršnokoli, pa bodi tudi najmanjšo avtoriteto, tisti je naš sovražnik in proti tistemu se bomo borili z vsemi silami.
Romanje v Rim nam kliče to dolžnost v spomin, kajti to romanje,, prirejeno pod verskim plaščem, ni druzega kakor sredstvo za povečanje duhovniškega vpliva na ljudstvo v vseh, zlasti tudi v posvetnih rečeh. Kolikor večja je duhovniška avtoriteta, toliko laglje je ljudstvo vladati in tlačiti, a
pazljivi in poslušni, ko nas kako društvo zopet povabi.
Ali se vam zdi, gospod urednik, da zna biti naš slovenski narod res dovtipen ? Imel je revček v svoji prošlosti, ima v svoji sedanjosti in kakor vse kaže, imel bode še v daljni bodočnosti preveč „smole", da bi mogel biti dovtipen. To pa ni ni-kaka sramota, ako smo Slovani sploh bolj resne narave; Francoz na pr. je duhovit, ima mnogo „esprita", ali dovtip se mu neče prav posrečiti, kakor tudi Italijanu ne. Za imenitne „Witze" zde se ustvarjeni le Nemci, katerim se mora priznati, da znajo biti res dovtipni.
Ker dovtipkovati torej ne znam in ker tudi duhovita ne znam biti dovolj za sobotno številko, odrekam se tej tajni, grešni želji ter prehajam v svoj navadni resni ton; vi pa, gospod urednik, uvrstite ta moj podlistek kadar vam drago: torek, petek, sobot — ne — skoro bi se bila zopet zarekla — no, kadar sploh hočete ...
Še par strani, pa končam Zolovo „Feconditš". 752 strani — to ni šala in vendar mi bo žal, ko odložim to knjigo iz rok. Vi majete z glavo in se čudite; seveda, ker se spominjate, kako sva se, Vi in jaz, sporekla ustno in pismeno radi Zole, zdaj pa nakrat obžalujem, da sem že na
kaj naj na ljudstvo bolj upliva kakor — Rim. Mi pa stojimo na stališču, da Slovenci ne smemo biti ne Guelfi, ne Ghibellini, nego samo Slovenci in druzega nič, in ker vemo, da ogromne večine romarjev, ki pojdejo pojutrišnjem v Rim, ne pelje tja nikaka verska potreba — saj Boga lahko vsak doma v svoji cerkvi časti — zato tega pojava nismo veseli. Tolažimo se pa z upanjem, da se razmere sčasoma gotovo izboljšajo, ako ima slovenska inteligenca toliko moralne moči, da pomore svojemu prepričanju do zmage. V to pa treba odločnosti in moči. Le tistega, kdor je močan in odločen, se boje nasprotniki, in ga spoštujejo nasilniki.
Deželni zbor kranjski.
VIII. seja dne 21. aprila 1900.
Predseduje deželni glavar pl. D e t e la Vlado zastopa deželni predsednik baron Hein. Došle peticije in predloge se odka-žejo pristojnim odsekom.
Posl. Božič je poročal o prošnji županstev občin Rovte, Žiri in Dolenji Logatec za izvršitev cestne zgradbe Rovte Žiri po progi „Sovra". Govornik je pojasnil, da je že 1.1882. bila predložena za zvezo Logatec-Žiri. Drugo leto sta se Vrhnika in njega cestni odbor oglasila za drugo zvezo. Takrat je dobil dež. odbor naročilo, da izve, katera proga bi bila umestnejša, in katero želi večina prebivalstva. Poslanci dr. Samec, Lav-renčič in Faber so na lici mesta preštudirali razmere in se izrekli za progo »Sovra8. Toda dež. zbor je z ozirom na železniško progo Škofjo Loko Divača stvar takrat od ložil, in počivala je do zadnjih deželnozbor skih volitev. Tedaj je došlo vse polno prošenj tako za jedno, kakor za drugo progo. Na-glašalo se je pri ti priliki, da bi bilo najbolje zgraditi obe zvezi, da bi se odprl promet tako na Logatec kakor na Vrhniko in Ljubljano. Dež. inženirja Vičl in Klinar sta na novo proučila situvacijo in izrekla, da sta lahko izvedljivi obe zvezi, ki bi tudi ne veljali toliko, kolikor se je mislilo, da pa treba pred vsem uravnati „Sovroa in Ra-čevo. L 1896 in 1898. je dež zbor naročil dež odboru, naj načrte popolni in skrbi za
konci njegove poslednje, jako obširne knjige. Od kod ta izprememba in pri kom, ali pri Zoli ali pri meni? Hm, jaz mislim pri obeh, dasi sem uverjena, da bi podpi sala te njegove nazore, katere razvija v tej knjigi tudi prej, ko sem bila še „tako". — Ako ta roman ne odpre Zoli vrat v akademijo nesmrtnih, ne odpre mu jih nobeden več. Saj je znano, da pri volitvi nesmrtni-kov se gleda tudi na ideje umetnikove, in kje najdete lepšo idejo, nego jo je Zola tu spravil v svet?
Če ga pa navzlic tej knjigi ne všte jejo med nesmrtnike, nesmrten ostane vendar le, ako vsled druzega ne, vsled tega romana, kateri je za francoski narod veli-cega pomena in velike koristi. In ko bi se Zola bojeval še v tolikih vojnah, ko bi še tako vzorno in uspešno vodil finačno ali katero drugo ministrstvo, toliko bi svojemu narodu vendar ne koristil, kakor je koristil se svojo knjigo — „Fecondite*".
Francoski narod propada naglo, Fran-cozje izmirajo, ne da bi se množili, požira pa jih tisto nenasitno žrelo pariško. Pariz, Pariz! Vse sili v Pariz ne le sedaj, ko se je otvorila svetovna razstava, ampak vedno sili in tišči vsa Francija v svoje glavno mesto, kjer potem izginja, izginja brez nadomestitve.
uravnavo vod. Vlada je izdelala projekt, po katerem bi uravnava vode Račevo veljala kacih 10.000 gld. ter se cel projekt nahaja pri ministrstvu. Pred vsem je seveda treba uravnati vode in popolniti načrte. Ker še vse to ni izvršeno, se sedaj tudi še ni mogoče končno izreči, ne za jedno ne za drugo progo Vsled tega je poročevalec predlagal, naj se dež. odboru naroči izvršiti gotovo tekom letošnjega leta deželnozborska sklepa z dne IG februvarja 1896 in 15. februvarja 1898 in o tem poročati v prihodnjem zasedanju. — Sprejeto.
Posl. vit. Langer je poročal o pre-skrbljenju Suhe krajine s pitno in napajalno vodo. Govornik je pojasnil vso zgodovino te zadeve. Dež. odbor je vsled naročila dež. zbora izdelal nov projekt in bi stroški za vodovod in napajališče znašali 156.300 K. Vsebina te kombinacije je ta, da bi se voda za potrebe prebivalcev vseh svoječasno v vodovodni projekt sprejetih vasij napajala iz potoka Globočice v Ara-brus, medtem ko naj bi se za preskrblje-vanje domaČih živalij z vodo v vsaki vasi napravila napajališča. Toda vodovodne cevi drže mimo več pred Ambrusom ležečih vasi; naravno je torej, da se te vasi ne preskrbe z vodo po kombinaciji, ampak izključno le z napeljano vodo, kajti enotno preskrbovanje ni le popolnejše, ampak tudi naprava je cenejša. Te vasi so: Malo Globoko, Kuželovec, Hrastovec, Mali Koren, Veliki Koren, Kal, Kamnivrh in Ambrus. Živinska napajališča pa bi se imela napraviti v vaseh onkraj Ambrusa, mimo katerih vodovodne cevi niso več napeljane, in to so: Brezovidol, Primčavas, Višnje, Ba-kerc, Visejc, Ratje in Žvirče. Kombinirano preskrbljevanje z vodo vpeljati bi bilo torej le v poslednje naštetih vaseh ter bi obstalo v tem, da bi prebivalci po napeljano vodo za lastno porabo morali hoditi v Ambrus, medtem ko bi se živina preskrbovala po napajališčih.
Ta naprava bi torej nikakor ne bila po ceni, posebno ne z ozirom na koristi, katerih je pričakovati. Sprejet je bil poročevalcev predlog: Dež. odboru se naroča, naj da napraviti nov proračun h glavnemu
Največji in najboljši francoski pisatelji so spisali po raznih listih o tej francoski rak rani mnogo člankov, postavljali se tudi posebno zoper divorca — ločitev, katero smatrajo tudi glavnim vzrokom propadanju francoskega naroda. Ali tako živo, tako na dlani nam ni pokazal posledic pariške razuzdanosti nihče kakor je zdaj pokazal Zola. Res, da morda tu in tam malce pretirava, osobito s kaznimi za grehe, ali saj vidimo in vemo da „alle Schuld iiicht sich auf Erden". Narava se maščuje prej ali slej; tako sodi tudi Zola in podpira svojo trditev z dokazi. Poleg tendence je knjiga še pisana v tako krasnem jeziku in tako zanimivo, da je upati, da obrodi kar največ sadu. Lepo vas prosim, tu imate najlepšo in najboljšo moralo, žive slike in dokaze v mični obliki, zato pa tudi koristi mnogo bolj nego li koristilo nebroj moralizovanj in pridig.
Čitajoča to knjigo, sem si večkrat mislila, da bi jo morala čitati vsaka kan-didatinja sv. zakona in vsak zaročenec naj bi svoji izvoljenki podaril v vezilo to knjigo, potem ko jo je sam pazno prečital . . . Ali tudi Slovenci? Menda je tudi že treba, ako pa še ni, čitajo naj jo zato, da izvedo iz nje, kako zmagujejo le oni, katerih je veliko Število in ki so zdravi... La terre
projektu, ki je bil predložen dež. zboru L 1895 in naj stopi v dogovor z interesenti, da dobi od njih pravoveljavno zagotovilo: a) da bodo plačevali 20% vseh stroškov za izvršitev tega projekta, b) da bodo nosili stroške vzdrževanja in c) da bodo plačevali vsakoletne režijske stroške. Šele kadar bo vse to doseženo, naj dež. odbor z novim predlogom stopi pred dež. zbor.
Prošnja odbora pedagogiškega društva v Krškem, da se mu odkupi nekaj za obrtne nadaljevalne šole potrebnih, knjig se je po poročilu posl. M urnika odstopila deželnemu odboru, da jej ugodi v kolikor se mu zdi.
Prošnja cdgonskega sprevodnika Matije Eppicha za zvišanje pokojnine se je po poročilu posl. grofa Bar bo ta odstopila deželnemu odboru.
Muzejskemu društvu za Kranjsko se je v društvene namene po poročilu posl. M u r n i k a dovolila ista podpora kakor lani.
Prošnja Janeza Grilca iz Klenika, da se mu dovoli nagrada za izkopanine, ka tere je oddal deželnemu muzeju, se je po poročilu posl. grofa Bar bo ta odklonila.
Posl. vitez Langer je poročal o podpori gasilnemu društvu v Št. Rupertu na Dolenjskem. Prošnja se je odstopila deželnemu odboru.
0 prošnji županstva v Preserj:, da se mu dovoli prispevek 1000 K k stroškom za ustanovitev železniškega' postajališča je poročal posl. dr. Schaffer, ki je predlagal, naj se odkloni. Po kratki debati, v kateri je posl. Hribar z ozirom na to, da gre za postajo ob južni železnici predlagal, naj se dovoli 500 K, in sta govorila tudi poslanca Jelovšek in dr. Schaffer, je bil sprejet predlog posl. Hribarja.
Prošnja kmetijske podružnice na Planini pri Vipavi, da bi se jej dovolila podpora za napravo matičnjaka za ameriški trs, je bila po poročilu posl. vit. Langerja odklonjena.
Nadučitelju Janku Jegliču iz Sv. Križa pri Litiji se je za udeležitev tečaja za zdravljenje jecljajočih otrok dovolilo 100 K.
Na prošnjo občin Radovljica, Kropa. Kamna gorica itd., da se jim dovoli prispevek k troškom za napravo brvi čez Savo pod Mošnjami se je dovolila podpora 300 K. _ (Konec prih.)
W ILjssbiJasfll, 21. aprila. Dr. Kaizl o jezikovnem vprašanju.
Te dni je poročal dr. Kaizl svojim volivcem o položaju ter je zavračal stališče radikalcev v jezikovnem vprašanju, ki se drže gesla .Vse ali nič!" Očitanje, da Mla-dočehi ne znajo biti radikalni, je ovrgel govornik z mladočeško obstrukcijo 1. 1895 in 1899. Seveda je obstrukcija Čehov vedno dostojna in premišljena, ne pa slepo strastna. Stremaviove naredbe z L 1880, ki so določile rabo češčine v zunanjem urado-vanju in naredbe Gautscheve, ki so začele uvajati češemo tudi kot notranji uradni jezik, so podale podlaga za izvršitev enakopravnosti in za spravo z Nemci. Kapitulacija Clarvja pred ntmško obstrukcijo
pa je vse pokvarilo ter porinila spravo v nedogledno daljavo. Kaizl pa meni, da se more le z vpeljavo češkega notranjega uradnega jezika ustvariti novo podlago za spravo. Hrvat Radić je izrazil željo, da se uredi jezikovno vprašanje tudi za vse druge narodnosti in za vse mešovite kronovine. Kaizl je odgovoril, da je razmerje Čehov do Jugoslovanov prav prijateljsko. Srbski Piemont. „Sloboda" p;še v dopisu iz Belega gradu: Vest, da je sultan dovolil, da se ustanovi v Prizrenu črnogorski konzulat, je hud udarec za srbske vladarje, katerim se sedaj šele svita, da more postati Črnagora srbski Piemont, ter da je milanovština do-igrala. Nič manjši udarec je bil za Srbijo, ker sultan ni hotel sprejeti srbskega poslanika Stojana Novakoviča Ako je imela Srbija doslej v Turčiji neka vspehe, se mora zahvaliti samo ruskemu poslaniku v Carigradu, ki je Srbijo vedno podpiral. Milan pa je končno razžalil tudi Rusijo. Tako tone Srbija vedno globlje in globlje.
O ruskem posojilu Bolgarski. „R08sija* ne ve kaj je na vesteh, da Rusija da Bolgariji posojilo, a misli, da bi tako posojilo ne bilo nič čudnega in nič novega. Ako je mogla dati Rusija posojilo Kitajski ali Perziji, more pomagati tudi Bolgariji. Vpraša se le, ako sme Bolgarija, vazalna država Turčije, skleniti tako posojilo. Pri dobrih razmerah Rusije s Turčijo ni ne varnosti, da bi se takemu posojilu ustavljal sultan, zlasti zategadelj, ker za gospodarske in finančne stvari sploh ni potreba sultanovega dovoljenja. »Rossija8 pa meni, da bi Bolgariji s par milijoni ne bilo pomagano, nego ji mora Rusija popolnoma pomagsti, mora jo drugič osvoboditi in sicer iz krempljev dunajske borze.  To pa je možno le s popolno konverzijo vsega bolgarskega dolga in s prenosom dolga z Dunaja v Peterburg. Osvobodivši Bolgarsko od iga političnega, jo osvobodi Rusija tudi iga gospodarskega. Vojna v Južni Afriki. Položaj pri Wepenerju se ni spremenil. Baje imajo Buri 8000 — 10000 mož ter 15 topov. Generala Rundle in Brabaat še nista prišla \Vepenerju na pomoč.   Angleži pač nimajo konj in nniform, zategadelj pa vse stoji. Obžalovati je, da Buri bolje ne usko ristijo sedanjega položaja.   Ako bi irr-eli vsaj nekaj več ofenzivnega duha. bi mogli doseči v sedanjem položaju velike uspehe. V Bloemfonteinn leži 2000 bolnih vojakov. Zadnje dni je došlo v Kapstadt 3000 konj, ki pa še niso izvežbani in neksj časa še nerabni. Konji se morajo pred vsem odpo-čiti ter se privaditi podnebju.   To trpi pa zopet par tednov. Za generalom Gataerejem in Warrenom poj de baje v kratkem tudi general Buller v pokoj.   Uničujoča kritika Robertsa je ubila vso slavo Bullerja, katerega so pri odhodu v Južno Afriko spremili do ladije prvi možje Anglije, med temi prestolonaslednik, princ Waleski. Vojaštvo, ki že itak ni imelo velikega zaupanja v svoje genen, , je že malone brez discipline. Sicer pa je bilo sila nespametno, da je vojno ministrstvo Robertsovo kritiko objavilo!   Iz Blotmfonteina je došlo 19. t. m.
poročilo, da se vrši pri G lenu, južno Karre Sidinga, vroča bitka. Angleška pehota ima baje dobre pozicije ter jo podpira topničarstvo. Posameznosti niso znane General Methuen je izdal na okoličane Kim-berleva poziv, naj mu do 6. maja izroče svoje orožje, ter zahtevo, da se mu vstaši brezpogojno udado. Deputacija Burov je bila sprejeta pri nizozemski kraljici in kraljici vdovi. Obe sta bili izredno prijazni z Buri. „Newyork Herald" poroča iz \Vashing-tona, da se Burom ne posreči v vsej Evropi dobiti niti ene velevlasti, ki bi hotela posredovati.
est a cer-x qui sont la sante e le nocobre... No, zdravi bi še bili mi, Slovenci ali malo, malo nas je, zato ne moremo posesti mnogo sveta; zato pa se moramo še tesneje držati nazorov, katere razvija Zola v tem svojem delu.
Ob enem je tu Zola postavil na laž svoje obrekovalce, ki so mu očitali da ne ljubi svoje domovine, da ne ljubi Francije. Vse to njegf.vo delo, vsa njegova knjiga „Fecondite" je srčna želja, oživiti, okrepčati, dvigniti francoski narod in je ob enem obupen kiic do naroda, ki stoji že na robu propada. Boljše ni mogel Zola pokazati svoje domovinske ljubezni in boljše ni mogel postaviti svojih obrekovalcev na laž.
Ta simpatični, živahni francoski narod! Saj je še meni žal, ko čujem, kako gineva to duhovito ljudstvo ali pravega pojma človek vendar nima. Zola šele je nam odprl oči. 0;le strani v knjigi so globoki, srčni vzkliki nad egoizmom francoskih starišev, ljubimcev in žen. In s temi vzkliki ne moralizuje Zola, polaga jih na jezik svojemu junaku Matiju in zdravniku Boutauu in te tožne vzklike moraš Čitati po dvakrat, trikrat, večkrat. Nobena vojska bi ne uničila toliko ljudij, kolikor jih umore Francozi sami in to leto za letom, moreči otroke v kali, novorojenčke, ali izročevaje jih brezvestnim dojkam. En sam klic gre po de-
želi, pravi Zola, klic egoizma: Nič otrok, nič taoega. ki bi križalo denarne račune in zadeve ali motilo ambicioznost Smrt jutrajš-njemu življenju, samo da uživamo danes!
Popolnoma sem pozabila, da pišem listek, razgrela sem se, kakor da bi s kom polemizovala in zdaj se smejem sama sebi, ker vidim, da mi ni nihče oporekal!
Kaj mislite, gospod urednik, priđe li tudi ta Zolov roman na indeks, kakor je toliko njegovih del? Morebiti ca bodo pa kar z lece priporočili in prav bi bilo. Poleg zabave, umetniško dovršenega dela še taka imenitna ideja — takih knjig ni mnogo.
Velika nedelja je, vstajenja dan. Neka tajna poezija je razlita v teh dneh in neki blaženi mir kraljuje po vsem me3tu. Nihče me ne moti, razven mojega lepega vis a-vis. Krasen vam je, oblečen je tako slikovito, tako divno kakor noben junak v najčarob-nejši pravljici ne. Obleka mu je vsa zelena, zelena in bela, posuta z rumenimi cvetkami. In velik, impozanten je ta moj vis-a:vis, ta divni vrt bogatega Žida. Po raz-cvelem drevji vse mrgoli in žgoli, da moram često dvigniti glavo in zamakniti se tja v prekrasni božji svet, ki je tako lep, tako lep!
Do svidenja, g. urednik!
Marica.
V Trstu, 15 aprila 1900.
Dopisi.
Iz Železnikov,  17. aprila.  V „Slov. Listu" v dne 14. t. m. št- 15 boža me zapisnik „Iz Selške doline" z nastopnim odstavkom: „Ko je po želji soriških  mož se osnovala mlekarska zadruga v  Sorici, je železniški župan z veliko mogočnostjo svaril župana in župnika pred konzumom in sebe ponujal, da bi posredoval pri takem možu, ki bi jim osnoval pravo mlekarsko zadrugo. Kdo se, zlornka, v Sorici meni za železniškega župana! O mojih pismih (2) na g. župana in (1) č. g. župniku, obveščen je edin o drž. poslanec č. g. doktor Krek. Jeli pisal sam ali po narekovanji kdo drugi ne vem, zato prosim dopisnika naj blagovoli sprejeti naslednje moje poročilo: Že deseto leto vladam z veliko   mogočnostjo našo občino. Prijatelji so mi  bili v tej dobi soriški župani gg. Matej Gasser, Fran Fajfar in tudi sedanji   župan   Anton  Fr<",b.lich; največji prijatelj bil mi je pa vedno oče sedanjega župana gospod Andrej Fiohlich. Do 25 let služil je občini deloma kot župan, deloma kot obč. tajnik, in ni bilo moža sram priti po svet k novincu, mladeniču o novih upeljavah s katerimi nas slavni c. kr. uradi obkladajo na novo od leta do leta. Smelo trdim, da me je vsak prihod počastil, kadar je prišel 70!etni skuSeni mož iskat sveta in pomoči k meni. Enako počastili so me gg tovariši župani iz Sorice v tej dobi, za kar znova smelo trdim da so bili z menoj vedno zadovoljni, kakor sedaj ni gosp. obč. tajnik. — To je odgovor na vprašanje: Kdo se zlomka v Sorici meni za železniškega župana!   Kar  zadeva  mlekarsko zadrugo v Sorici, prosim g. dopisnika naj imenoma odgovori na sledeča vprašanja: a) kolika je razlika živinoreje v Soriški občini cd 1860 do danes, b) kaj je donašala živinoreja pred 40timi leti in kaj danes,  in c) zakaj je mlekarska zadruga ne le v Sorici ampak i v drugih večjih  vaseh te občine sedaj neobhodno potrebna. Kadar dobim odgovor (s podpisom) povem kaj sem nameraval   govoriti  na  ustanovnem shodu mlekarne, kojega je g. dr Krek ali tovariš g. župan vedoma ali nevedoma preložil od 2. do 6. ure zvečer, o kterem času se shoda nisem mogel udeležiti. Na druga, po večem lažnjiva poročila pred imenovanega dopisa odgovorili bodo drugi, katerih se tiče.
Luka Košmelj.
Poročilo tajnika „Drama-tičnega društva"
na občnem zboru dne 18. i. m.
Ko je po končani lanski sezoni odstopil ves odbor, bili so na zadnjem občnem zboru na novo izvoljeni kot odborniki gg.: dr. vitez Bleivveis - Trsteniški, Hubad. Milčinski, Pintar, Prosenc, dr. Stare, dr. I. Tavčar, dr. Tekavčič in dr. Zbašnik. Na-daljni član odbora bil je tudi g. G. Pire kot predsednik gledališkega društva. Ta odbor je v svoji prvi seji volil v intendan-cijo gg.: dr. vit. Bleivveisa, Hubada in Mil-činskega.
Delovanje „Dram. društva" osredotočilo se je tudi to sezono v prirejanju pred stav v dež. gledališču v Ljubljani. Teh je bilo 81, torej še za 5 več nego v lanski sezoni, ki je že presegala vse prejšnje sezone po številu. 39 predstav zavzemala je drama, 28 opera, 4 opereta, a 8 predstav bilo je sestavljenih iz opere in drame. — Dramskih novosti je bilo 14, opernih 3 in 1 opereta. Izvirne dramske novosti igrale so se tri: Stritarjeva igra „Logarjevi", Aš kerčev „Izmajlov* in Cankarjev „Jakob Ruda". — Gostovali so gg.: Ign. Borštnik 5 večerov, c. kr. op. pevec Pacal 2 večera, Ptak iz Prtage 1 večer, Olševvski 2 večera in gospa Šramova 1 večer. — V tej sezoni je praznovalo .Dram. društvo" svojo 1000. predstavo.  Proslaviti jo je nameravalo z
uprizoritvijo navdušujoče Jurčičeve trage dije „Tugomera", a vlada je to predstavo sploh in pozneje tudi le pred povabljenimi gosti nameravano prepovedala ; zoper te od-'edbi vložena rekurza še nista rešena. — Po sj-u 6 svojih pravil ima „Dram. društvo" pravico ustanoviti poseben zaklad za onemogle igralce slov. gledališča. V prid temu pokojninskemu fondu priredili so člani slov. gledališča dne 17. svečana t. 1. v „Narodnom domu" gledališki večer, ki se je vsled izredne požrtvovalnosti gospej pokroviteljic in velike naklonjenosti občinstva zelo dobro obnesel; čisti dohodek znašal je 1406 K G2 h, ki so se naložili na knjižico »Mestne hranilnice ljubljanske" št. 30.264.
Podavši tako kratek pregled društvenega delovanja v preteklem društvenem letu, mogel bi smatrati svojo nalogo končano. — A vodstvo našega gledališča menjava se vsako leto; tudi našemu delovanju je že zazvenelo prvo znamenje za konec — skorej nas zakrije zavesa; v tem zadnjem hipu me mika ziniti še dve, tri, ki so mi najbolj pri srcu. — Nimam begvekaj posebno novega ali duhovitega povedati, mnogemu se bodo moja „razodetja" celo precej stara, ob sebi umevna zdela. — Vendar zdi se mi zelo umestno in za stvar koristno, jih slednjič vendar le enkrat izreči jasno in glasno in brez ozirov, kajti bal dva za obstanek in prospeh gledališča velevažna faktorja, namreč dnevna kritika in pisateljstvo, to, kar nameravam povdar-jati, skorej brezizjerano in menda načeloma prezirata.
f Govoriti hočem o repertoarju. Leto za letom se točno ponavlja prikazen, da igre, ki jim je kritika pritisnila na čelo sramotni pečat, da niso za nič, pri našem občinstvu najbolj uspevajo in polnijo hišo za hišo, dočim je za igre, ki so po volji kritiki-, zanimanje občinstva večinoma skromnejše Občinstvo, oziroma odločujoča večina občinstva in kritika si torej v tem oziru kaj čestokrat nasprotujeta, a gledališko vodstvo se mora odločiti, ali se naj ukloni nazorom kritike in skuša vzgajati prazne fotelje in zevajočo galerijo do pravega umetniškega razumevanja, — ali naj prezira kritiko, in da občinstvu, kar je občinstva. To nesoglasje je mučno za vse tri, — za kritika, ki čuti preziranje od strani občinstva in znabiti tudi od strani gledališkega vodstva, — za slednje, ker za svoj nesebičen trud žanje često zasmehovanje po listih — in za občinstvo, ki ga take kritike begajo. To vsem neprijetno nesoglasje bi pa — zdi se mi — izginilo, ako bi kritika zivzela napram gledališču, stvarnim razmeram odgovarja joče stališče in bi skušala razločevati 1 i -terarno kritiko od gledališke kritike. / Kak namen pa ima gledališče? Duševne vžitke naj nam nudi, razveseljevati nas mu je naloga. Kdor podtika gledališču druge namene, vara samega sebe. Razveseljevati pa mislim v besede nar-širšem pomenu; ne le smeh, tudi sraga v očesu je znak razveseljevanja. Razvedrila je naš delavni red zelo potreben; po težkem napor n možgan in živcev čez dan postanemo na večer zmučeni in nemirni, pokoja potrebni a za pokoj še preveč razburjeni. In baš za to naše stanje bodi gledališče kraj, kjer se človek odpočije in razvedri'; ako si pa velika večina občinstva ne gre iskat razvedrila in odpo-čitka v igre, ki zahtevajo isto ali celo neprijetnejše delovanj e mož ganov kot vsakdanje delo, ni občinstva zaradi tega zaničevati in zasmehovati, marveč resno u v a-zevati je to dejstvo. *) — Naše praktično duševno delovanje je zelo jedno-stransko; če praša prijatelj prijatelja, kako se kaj počuti v svoji službi, v svojem poslu, čuje običajno odgovor : „Sem že sit tega dela, vedno je isto!" Naloga gledališča je, da spravi naše jednostranski napete duševne sile zopet v ravnotežje, da da onemu delu naše duševne eneržije, ki mora pri naših vsakdanjih opravilih zane marjen počivati, primernega opravila in ga ohrani gibčnega.**) Ako torej kaka igra na ta način vpliva na občinstvo, je uže do-
*) Glej, kake igre se igrajo v „Katoliškein domu" pod vodstvom „Slovenčevega" g. kritika'!
**) Te misli na Široko razklada Alfred pL Berger, bivši tajnik c. kr. dvornega gledališča na Dunaju in docent dunajske univerze, sedaj gledališki vodja v Hamburgu, v svojem javnem govoru z dne 1. svečana t. 1.: „Die Bedeutung des The-aters fiir die moderne Gesellschaft".
Dalje v prilogi.
segla svoj namen, — in nad strujami zvi-Sena kritika, ki privošči občinstvu ta od-počitek in razvedrilo in zabilježi vspeh igre v tem oziru, ni kar nič izgubila na svojem ngledu, če prav ni imela igra — žal — tudi literarne vrednosti.
Gledališče je za občinstvo. Najslabše je ono gledališče, ki je prazno, je ono gledališče, ki vanj ne zahaja občinstvo iz lastne žive potrebe, marveč bodi si, kakor se pri nas večkrat poživlja, iz narodne požrtvovalnosti, bodi si iz katerega koli druzega izven gledališča ležečega vzroka.
Naše občinstvo obstoji iz različnih slojev različne izobrazbe; vsled tega so tudi duševna razpoloženja in dovzetnosti za te ali druge vrste vžitek različna; kar vzbuja v jednem gledalcu prisrčno veselje, druzega sploh ne gane, ali mu je celo mučno. Vse ni vstani ugajati vsakemu. Naloga gledališkega vodstva je, da vzvišeno nad literarnimi in sploh umetniškimi predsodki in brez slepega navdušenja za kako posamezno strujo, sestavi svoj repertoar tako, da ustreza ž njim čim širšemu občinstvu in nudi v gle dališču odpočitka in razvedrila najrazličnejšim okusom, — ampak v pravičnem razmerju njih števila, ki je natančno za bilježeno — v blagajniški knjigi.
Na pr.: V zadnji sezoni vrglo je vseh 28 opernih predstav 2428 gld. čistega dohodka, vseh 38 dramskih predstav pa le 2219 gld.; te številke pravijo, da je opera privabljala jedno tretjino več občinstva nego drama, in da opera v tem razmerju bolj nego drama ustreza duševnemu razpoloženju občinstva. Ta prikazen ni izredna, kajti javlja se po vseh gledališčih, in da se tudi s fizijologičnega stališča kratko in gladko razložiti: ker nimajo naši vsakdanji posli navadno nič opraviti z godbo, so tem dovzetnejši zanjo naši možgani. — Naloga gledališkega vodstva je, da ne razmotriva dolgo prisiljenega vprašanja, je li drama važnejša ali opera, in je li znabiti slednja zaradi slabotnih tekstov celo neopravičena — da marveč odkaže operi v svojem repertoarju oni prostor, ki ji gre po zanimanju občinstva. Po sedanjem nagnjenju našega občinstva ni nobena druga vrsta gledališke umetnosti vstani nadomestiti opere, o opustitvi ali skrčenju iste torej ne more biti govora.
Oglejmo si potem še dramski repertoar. Največkrat sta bili igrani v tej sezoni narodni igri s petjem: „Rokovnjači" in „Od stopnje do stopnje", vsaka po petkrat, ločim so „šle" ostale igre povprečno le po Ivakrat. —■ To ni slučajno. — V prejšnjih sezonah doživele so največ predstav sledeče gre: V sezoni 1894/95 „Chonchon" 3, L895 96 »Brat Martin" 3 in „Razbojniki" 3, 1896,97 „Ali je to dekle" 4; — v sezoni L897 98 ni bila nobena igra nad dvakrat lana, — največje vspehe so imele reprize n sicer poleg tradicionalnega „Mlinarja": ,Robert in Bertram", „Revček Andrejček", ,Brat Martin" in „Alije to dekle"; slednjič r sezoni 1898 99 igrali so se največkrat Rokovnjači" (4) in „Trije pari čevljev" (3).
Mrtve te številke nam glasno troben-ajo, da imajo največji vspeh na našem ;ledališču narodne igre s petjem in tem orodne igre.   Vzroke kmalu najdemo, če ih iščemo po prejšnji metodi. Narodne igre adevajo s  svojo  običajno resno-šaljivo, ečkrat tudi nekoliko romantično snovjo i izpeljavo ob najbolj spočite strune na-;ga duha. Izsegačejo nam smeh, ki ga pri srojih strokovnih opravkih pogrešamo, — izigravajo nam fantazijo, ki mora čez dan mičevana čepeti v kotu, — vzbujajo nam io ljubeznivo ganjenost srca, ki je prak 5no življenje ne pozna. Ustrezajo torej v »ilni meri duševnim potrebam. — Poleg irodne igre zanimajo  občinstvo v večji eri tudi še klasične igre osobito romanike vsebine. Shakespere v prvi vrsti more vzemati v repertoarju slov. gledališča dno častno mesto. Zanemarjati pa seveda idališkemu vodstvu, ki upošteva ta dej-ja, nikakor ne bo treba moderne rea-tične drame, osobito ko se zanimanje za sraturo v nas leto za letom širi, in ko amo baš za to obliko drame izvrstnega letnika interpreta v bližini; še celo za »rarne eksperimente preostajal bo kak fer. Povdarjati le hočem, da je sedaj, der redno obiskovanje  gledališča ne radi v občinst vu samem potrebe do iniranejšega vžitka, steber našega gle-iškega repertoarja narodna igra s petjem, da mora gledališko vodstvo to uvaža-
vati, ako hoče, da izpolnuje gledališče svoj namen v Čim večji meri.
Želeti bi bilo, da bi se tndi nase pi-sateljstvo, ki kaže veliko zanimanje in zmožnost za dramo, zanimalo bolj za te vrste igre. Pričete k je storjen z .Rokovnjači" Prvič uprizorjeni 7. svečana 1899, igrali so se dosedaj že devetkrat! — To je nezaslišan vspeh! — Ta vspeh najodločnejše zavrača priljubljeno očitanje literarnih krogov, da naše občinstvo ni naklonjeno slo venski drami. Zelo ji je naklonjeno, hrepeni po njej, s cimbali bi jo sprejeli in z vihrajo čimi prapori, kakor se v bukvah bere, — a drame ni prave. V tuji halji prijaha in tuje govori, da jo le peščica literarnih strokovnjakov spozna za domačo. Taka bo pač vzbujala literarno zanimanje, trajnega gledališkega uspeha pa še dolgo ne bo dosegala, naj si je boljša od Ibsenovih in Haupt-manovih dram. Ta vzrok, zakaj naša izvirna drama tako redko uspeva na našem odru, je posebno zaradi tega zanimiv, ker ga naši pisatelji glasniki, zdi se mi, načeloma prezirajo, namesto da bi nanj opozarjali. Smatram za veliko in za kulturelni razvoj našega naroda naravnost osodepolno napako, ako izgubi naše pisateljstvo vso do-tiko s širšim občinstvom, bodisi gleda liškim, bodisi čitajočim.
Slovensko gledališče ima že veliko občinstva, a pridobilo ga bo še več. V zadnji sezoni bilo je čestokrat razprodano, policija je morala včasih odganjati ljudi od blagajne. Skoraj bo treba misliti, ali in kako bo moč pomnožiti prostore v našem gledališču. Število predstav narašča v vsaki sezoni; v zadnji igralni dobi dvignilo se je osobito vsled obilib popoludanskih ljudskih predstav, ki so zelo ustrezale željam najširšega občinstva. Kdor je le enkrat pri-sostoval taki popoldanski predstavi in je količkaj človekoljuben, tistega je morala razveseliti do dna srca ona navdušena živahno st in prisrčna veselost, ki sta vladali po vsem občinstvu in dokazovali popolno zmago iluzije. Moč, ki v tako dovršeni meri dviga občinstvo nad kruto vsakdanjost in njene skrbi, učinkuje kakor duševna kopelj in smatrati jo je za izredno kulturelno sredstvo. Te popoludanske ljudske predstave bo kolikor mogoče še pomnožiti; priporočamo jih bodočemu gledališkemu vodstvu, naj jih neguje z vso ljubeznijo. Čim širšemu občinstvu bo služilo gledališče v odpočitek in razvedrilo, tem bolj bo izpolnjevalo svoj namen.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 21. aprila.
— Občinske volitve. Ker volilni imeniki še niso v tisku gotovi, in ker se vsled tega niso mogli v smislu § 17. občinskega volilnega reda volilskim upravičencem pravočasno dostaviti, sistujejo se za 2 3., 25. in 2 7., oziroma za 24, 26. in 28. dan aprila meseca razpisane dopolnilne volitve v občinski svet in se bodo vršile: dne 14. maja za III. volilni razred; dne 16. maja za II. volilni razred; dne 18. maja za I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopoludne v veliki dvorani .Mestnega doma". Ko bi bilo treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne 15., oziroma 17. in 19. maja t. 1. ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne. Vse druge določbe, ki so bile volilskim upravičencem z volitvenim razpisom dne 21. marca t. 1. štev. 10.041 naznanjene, ostanejo neiz-premenjene v veljavi.
— Kranjski deželni zbor. Tudi poročilo o današnji seji smo morali pretrgati. Poleg dolge vrste peticij je deželni zbor danes rešil tudi zakon o ustanovitvi zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem. Daljša razprava se je vnela o načrtu zakona o skrbi za prazgodovinske in starinske najdbe na Kranjskem. Zakon se je vrnil deželnemu odbora, da ta izve o njem mnenje vlade. Poročilo o predloga glede živinskega prometa z Ogrsko je bilo sprejeto, potem je pa prišlo na razpravo poročilo deželnega odbora glede deželne kulture. Čudno je, da se na dnevnem reda deželnega zbora ravno najvažnejše točke nahajajo na konca, ko so poslanci že utrujeni. S peticijami se je po tratilo danes mnogo časa, ko so prišle važne stvari na vrsto, je pa bila že tretjina poslancev odšla.
— Boj, in samo boj hoče imeti škof Anton Bonaventura, to šibko in slabotno trsje v rokah nekaterih iifikavih mlađih da*
hovnikovl Ti duhovniki nekaj tednov sem nekako skrivnostno šepetajo, da bo „dika Slovenstva", da bo Presvetli zopet skuhal nekaj novega. In sedaj že čivkajo vrabiči na šenklavški cerkvi, da si je knezoškof — mu jeli vse to aufliral Šiška ali Šuateršič, tega ne vemo — vtepel v glavo, da je treba delovanje konsumnih društev poživiti, in da ima v ta namen stopiti v boj škofova oseba sama. Izdal se bo torej od škofa samega nekak ukaz v bodočem škofijskem listu, s katerim se bodo duhovniki poživljali, da naj povsod tam, kjer še ni konsumnih društev, taka društva snujejo, in da se naj tako po-laste zadnje kramarije v deželi, tako da gospod Anton Bonaventura Jeglič ne bode več naš vrhovni dušni pastir, pač pa vrhovni naš kramar. Tudi so se baje že določili kraji, v katerih se morajo zasnovati nova konsumna društva. Tako na primer v Zagorju na Pivki in v Košani. Našim ubogim trgovcem torej še ni pričakovati miru, in zopet se bodo morali braniti za svojo eksistenco, zopet bodo morali bojevati se za svojo skledico, da jim lačno duhovništvo še zadnjih kapljic ne posreba ž nje! Zopet v boj tedaj! Oni imajo na svoji strani svojega škofa, mi pa imamo na strani svojega Boga, ki ne dopušča, da bi mlade tiče z gnezdov padale, ki torej tudi ne bode dal svojega blagoslova tistim mlinom, v katerih naj bi se vsi trgovci — po želji ljubljanskega knezoškofa — zmleli in uničili!
— Zopet nepotrjena konfiskacija. C. kr. višje dež. sodišče v Gradcu, VI. senat, kot sodni dvor II. instance je po zaslišanju c. kr. najvišjega drž. pravdništva pritožbo c. kr. drž. pravdništva v Ljubljani proti nepotrjenju konfiskacije notice o mi-sijonu v Šmihelu zavrnilo ter s tem konfiskacijo kot neutemeljeno dvignilo. Dotična notica se glasi takole:  „Misijon v Šmihelu pri Novem mestu. Piše se nam iz Kandije : V Šmihelu je zopet misijon. Predlanskim je bil in letos že zopet. Petnajst dni bodo jezu vit je „panali" uboge naše ženice in tiste moške, kateri hodijo .misijonarje"  poslušat   Te dni je peljal jezuvit može in fante v Krajčevo cerkev .pri božjem grobu".   Zaklenil je vrata in potem zbrane može in fante rotil, naj se odpovedo hudiču, t. j. gostilnam. Ko jih je bil dovolj pridušil, morali so priseči, da ne pojdejo v nobeno krčmo več.   Jezuvit jim je po storjeni prisegi obljubil, da dobe neko znamenje, katero bodo kot zapriseženi sovražniki gostiln na suknjah pripeto nosili. Torej .Massigkeitsverein" ali pa priprava za kak farovški vinski konsum. Pri nas je pač vse mogoče. Ali bo lepo videti kacega pijanega fanta s kordonom novega reda, — ustanovljenega .pri božjem grobu" — na suknji in reveža-analfebeta slišati, ko bo rekel:   „Krucefiks aleluja, hudič naj vse vzame" ! Kjer naši kmetje nimajo vina ali piva doma, jih bo s temi kordoni vsako nedeljo in ob tržnih dneh dobiti v gostilnah, časih še v družbi kacega posvetnega duhovnika.   Morebiti bo le  dobro, če se pusti jezuvitom v naši deželi, da delajo kar hočejo.   Visoka vlada je očividno zelo zadovoljna s  tem, kar se dela v naših cerkvah. No, ako izgube ljudje pred srednjeveškimi uredbami in njih zagovorniki ves respekt, je nam tudi prav. Če postane kaka stvar smešna, potem je ž njo kmalu pri kraji.   Tercijalstvo  je že davno postalo smešno, in tercijalke tudi niso kaj prida ženske. Zdaj pride na vrsto red sv. litra. Najvišje stopnje v tem redu zavzemo seveda duhovniki   Kdor bo imel moder ali rudeč nos, postane „Grossmeister", tisti duhovnik, ki ima cel rudnik bakra na nosu, postane predsednik kakega farovškega vinogradniškega društva, ki 'dela vino- iz vode. Veselo življenje se razvija na Kranjskem Pa naj nam kdo pokaže kako drugo deželo, ki bi bila naši podobna !
— Program za rimsko romanje, kakor ga je objavil sinočnji .Slovenec", je jako klavern in pomankljiv. Menda se zgodi slovenskim romarjem tako kakor tistemu štajerskemu kmetica, ki je na vprašanje, kaj je vendar videl v Rima, odgovoril: .Papeža, mnogo cerkev in par strašno čudnih volov!" Toda ne, slovenski romarji morda niti tega ▼sega ne bodo videli .Slovenec" piše namreč, da bo v nedeljo, 29. aprila zajutrek v Vatikana in .potem naj brž avdijenca". Gotovo torej ni, da bodo videli slovenski romarji papeža, in najbrž se bodo morali zadovoljiti samo s ogledovanjem cerkev, grobov in ječ, s maftnmi, s procesijami in • ■povedjo.
— Elita vernikov. Pišejo nam t Veliki petek bil je za tretjerednice v Trnovem pomenljiv dan. Kaplan Oranič je povabil stare in mlade tretjerednice, ter jim natanko pojasnil vele važen pomen tega reda. „Gospod" so rekli: Ve, drage moje, ste mnogo več vredne — kot drugi navadni ljudje, ve ste nekaj — vzvišenega, nekaj izvoljenega med ljudstvom. Veliki petek bode izključno le za vas, „ovčice moje", sv. spoved, v nedeljo pa skupno sv. obhajilo. To so vam bile tretjerednice ponosne same nad seboj. In kaj bi ne bile! Sedaj vedo, da so „elitni kor" med verniki.
— Agitacija proti našemu listu. S Turjaka se nam piše: Po naši občini, kakor tudi po dobrepoljski občini hodil je zadnje čase neki agent od hiše do hiše, ter na jedni strani iskal zavarovancev za banko .Slavijo", na drugi strani pa je prav široko zabavljal na priljubljeni „Slovenski Narod". Pridobil si s tem ni ničesar. Niti naj zadnjega klerikalca ni pridobil, nas „Naro-dovce" pa je razkačil, tako da se marsikdo ni zavaroval, ki bi se drugače morda bil zavaroval. Prosimo torej, da se naj zavarovalni agentje ogibljejo vsaki politični razpravi, ker jim to le škoduje. .Slovenskemu Narodu" pa tako hujskanje čisto nič ne škoduje, nasprotno, še rajše ga čitamo!
— Dr. Mauringov žegen se je — tako nam poročajo — veliko soboto britko slabo obnesel. Običajno prihaja ta dan v Vrb-ljenje, v Tomišelj pripadajočo vas, velikonočne potvice in drugo blagoslovit tomišelj-ski beneficiat, kar je bilo tudi oznanjeno in o čemer je zvedel za ižansko faro propadli župniški kandidat gosp. dr. Mauring. Pred napovedano uro je vstopila blagoslovljena oseba Mauringova v prostor, kjer so žene in dekleta poleg košaric, napolnjenih z gnjatmi, potvicami itd., čakale blagoslova tomišeljskega, — ne pa ižanskega svečenika, dasi se je ta že ugnezdil v župniku namenjenih prostorih. Odlomivši vejo bršlina od blagoslovljene cvetne butare, je dr. Mauring opetovano komandiral: „Žene in dekleta, pokleknite! Blagoslovil bom jaz." Mauringa in njegove lepe lastnosti pozna-joče vrbljenske žene in dekleta pa se temu pozivu seveda niso pokorile, nego so odločno odklonile tak Mauringov žegen tei čakale, da je prišel tomišeljski gospod s kadilnico in blagoslovljeno vodo blagoslovit vskrsna jedila.
— Pretep v cerkvi. Poročajo nam, da so se pripetili na velikonočno soboto popoludne v cerkvi na Krašnji veliki škandali. Radi bandera, katero so hoteli nositi različni fantje, se je vnel prepir in končno pretep sredi cerkve. Župnik je zaman miril in bil baje celo sam udarjen. Procesija se je menda odpovedala.
— Spoštuj nedelje in praznike! Ta cerkvena zapoved menda ne velja za „gospode" v Šmartnem pri Litiji. Na velikonočni ponedeljek so dovažali namreč kmetje na poziv z lece opeko za ondotno novo cerkev, in dekan in kaplan sta jih pri tem nadzorovala. Pobožne ženice pa so podajale pripeljano opeko.
— Propalost klerikalne morale. Iz Košanske doline se nam piše:  Pred kratkim je imela kaplana Lenasija družbinska posojilnica neki takozvan občni zbor v Šmihelu, pri katerem so seveda Lenasijevi ki-movci vse v redu našli. Kako tudi ne, saj se nihče v računih ne izpozna in je sploh vprašanje, če je nadzorništvo še katerikrat svojo dolžnost vršilo. Sicer pa Lenasi ve\ da so zanj občni zbori posojilnice le neka sitna formalnost, zato je bila glavna naloga tega občnega zbora, udrihati po c. kr. kmetijski družbi. Šmihelsko podružnico kmetijske družbe je namreč on razbil in sedaj ga jezi,   da se osmelijo zavedni kmetovalci Šmihelske občine brez njegovega dovoljenja drugo ustanoviti. Na tem občnem zboru so zopet lagali, kako je kmetijska družba odirala kmetovalce s predrago žlindro ter so sedaj iznašli še novo laž, namreč, da je bil ravnatelj g. Pire zaradi tega klican na odgovor na Dunaj. Seveda take laži trositi in k njimi molčati ni greh, pač pa .Slov. Narod" brati, ki razkrinkuje klerikalno lopovstvo! Konečno še eno: Kakor smo po izvedeli, ni nad 40 udov prejšnje šmihelske podružnice ustopnine plačalo in zato niti niso bili družbeni člani, a vendar so ali dvakrat v Ljubljano na občni zbor zgago delat. Glasovi teh udov so bili tedaj vsi neveljavni. Za plačati vstopnino kakih 80 gld. so bili prerevni, s za lopovščino uganjati se jim ni zdela škoda nad 400 t$A
proč zagnati. — Vemo, da je veČina teh revežev res zapeljana, tako jih je Lenari pregovoril, da so odstopili iz dražbe, a sam je vendar ostal Član. Za člene v .Narodnem gospodarja" plačali so 2 gld., a udje kmetijske družbe so pa dobili v Košanski dolini po 10 dreves, če je podružnica tudi le 1 gld. od uda poslala v Ljubljano. Kdo kmeta slepari in odira? — Opomba uredništva: K temu dopisu pristavljamo, da bo le takrat se obrnilo na bolj Se, kadar bo kmet sam pričel spoznavati, kako ga varajo in sleparijo njegovi gospodarski osrečevatelji. časti tako nimajo v sebi, kako tudi, saj niso nikdar imeli prilike, se poštenosti učiti. Gospod ravnatelj Pire jim je očital javno v naSem listu, da so vse vesti o oddaji Tomasove žlindre, ki so bile tiskane po .katoliških" listih, neresnične, povedal jim je, da lažejo, obreku-jejo, sleparijo in goljufajo in prosil jih je, da naj ga tožijo, češ, prej ne bo miru, dokler se vsa zadeva pred sodiščem ne razjasni. In kaj so storili pobožni narodni gospodarji? Molčali so in mirno vtaknili v žep vsa ta huda očitanja, katera bi najzadnejši pošteni človek ne prenesel mirno. Kaj pravijo naši dvorni .svetniki" in obmejni Slovenci k moralno tako propadli stranki?
— f Anton Kos - Cestnikov. Včeraj smo kratko poročali, da je umrl v Požegi sodnijski svetnik in slovenski pisatelj g. A. Kos-Cestnikov. Rojen je bil na Štajerskem, gimnazijo je posečal v Celju, kjer ga je proSt Vodušek pridobil za narodno stvar. Pravniško akademijo je obiskoval v Zagrebu. Tu je postal tajnik banskega stola. Pozneje je služboval kot sodnijski uradnik na raznih krajih, najdlje pa v Požegi, kjer je kot sodnijski svetnik umrl. Pokojnik je bil marljiv pisatelj ter sotrudnik različnih časopisov. Mnogo je pisal v „Novice", največ pa v naSem listu. Pisal je zanimive potopise, spomine na razne važne dogodke, male povesti in humoristične črtice. Zlasti izvrsten je bil njegov humor. Podlistki, katere je pisal pod pseudonimom Spectabilis, so zbujali najsplošnejše zanimanje. Bil je duhovit in sploSno naobražen mož, poštenjak od nog do glave. Zadnja leta ga je bolela pohabljena noga, končno pa ga je zadela kap. čast njegovemu spominu!
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sklenilo je za one svoje člane, ki to žele, preskrbeti potrebne predpriprave in priloge za prošnje, ki se bodo vlagale za dovolitev zakonitih olajšav pri vrače-vanju državnega potresnega posojila. Naznanila se sprejemajo vsaki dan do 15. maja izvzemSi nedelje in praznike ob 51/« do 7. ure zvečer v društveni pisarni. Po končanih predpripravah dobe" naznanjeni člani posebej pismeno vabilo, da se sestavi prošnja na c. kr. finančno ministrstvo in formulira naprošena olajšava. Prošnjo podpiše vsak prosilec sam. Potrebne tiskovine preskrbi društvo.
— Društvo kranjskih zdravnikov imelo je dne 11. t m. svojo mesečno znanstveno sejo, katere se je udeležilo 20 članov. Začetkom seje naznani prvomestnik dr. Šlajmer, da je kranjska hranilnica darovala tudi letos zopet 300 gld. v korist dr. Loschner-Maderjeve ustanove, in izrazi v najtoplejših besedah zahvalo društva za ta velikodušni dar. Naznani potem da je eksekutivni odbor XIII. mejnarodnega medicinskega kongresa v Parizu ustvaril hrvatski narodni odbor, in mn imenoval predsednikom dr. L. Rakovca, tajnikom dr. pl. Čačkoviča. Društveniki, kateri nameravajo prisostovati kongresa, naj se prijavijo s pristojbino 24 kron pri tajnika dr. pl. Čačkoviča, Zagreb, Gajeva ul. štev. 7. Pri macij dr. Gregorič omenja, da je kranjska zdravniška zbornica imela enketo z zastopniki zavarovalnic zoper nezgode, tako da se bode v kratkem uredilo razmerje med zdravniki in zavarovalnicami V prav temeljitem in zanimivem govora obdelava! je potem dr. Peter Defranoeschi vprašanje: .Kako ocenjevati kile v sodnijski in nezgodno — zdravniški praksi" Razprava natisnila se bode v polnem obsega v »Pravniku". Živahne debate o tem vprašanja udeležili so se gg dr. Šlajmer, dr. Schuster, dr. Mahr, dr. Kopriva, dr. Bleiweia in končno predavatelj. Doseglo se bode s takimi predavanji motno postopanje pri oddaji zdravniškega mnenja v dotičnih slučajih.
— Bolgarski dijaki v LJubljani. Pod vodstvom ravnatelja E. Karanova prispe
ljano 30 gojencev in 10 profesorjev Kljnsten-dilakega pedagogičnega učilišča, da si ogledajo tukajšnje učne zavode. Ob poln treh popolndne odpotuje družba s poštnim vlakom zopet iz Ljubljane.
— »Vseslovenska županska zveza". Ideja o vseslovenski županski zvezi še nikakor ni zaspala, temveč se skliče za bin-koštne praznike občni zbor.
— Pogreb gospe Kotnikove. Z Vrhnike se nam piše: Rodbino Kotnikovo je zadela velika izguba. Na velikonočni ponedeljek smo spremili k večnemu počitku gospo Marijo Kotnikovo, Pogreb je kazal, kako visokospoštovana in občepriljubljena je bila pokojna gospa. Na krsto je bilo položenih nebroj vencev, udeležba pri pogrebu pa je bila mnogobrojna. Vse je hitelo da blagi gospej, ki je bila kot mati in gospodinja vsej okolici najlepši izgled, izkaže zadnjo čast. Zastopana so bila vsa domača društva, iz Ljubljane pa je prišlo .Zidarsko in tesarsko društvo". Seveda so dohiteli od vseh strani mnogoštevilni prijatelji rodbine Kotnikove. Nam vsem in vsi okolici ostane pokojna gospa vedno v najboljšem spomina. Bodi jej zemljica lahka in blag spomin!
— Iz Spodnje Šiške se nam piše: Kmetijska podružnica za Spodnjo in Zgornjo Šiško jako lepo napreduje. Gosp. predsednik podružnice vrlo deluje za procvit kmetijstva. Jutri, 22. t. m. bode predaval v čitalniških prostorih ob 2. uri popolndne ravnatelj .Kmetijske družbe kranjske", g. G. Pire. Snov predavanja je jako važna in zelo koristna za vsacega kmetovalca.
— „Olasbena Matica" v Novem mestu. Drugi glasbeni večer bo v nedeljo 22. aprila 1900 v čitalnični dvorani v Novem mestu. Iz prijaznosti sodelujejo gg. J. Junek in J. Prochazka iz Ljubljane ter domači glasbeniki. Vspored: 1. L. van Beethoven: Trio op. 1 št. 3 — C moli, Allegro con brio, Andante cantabile, Mennetto, igrajo gg. *% J. Junek in J. Prochazka. 2. A. Dvorak: Samospev št. 8. iz oratorija .Sveta Ljudmila" op. 71. poje gospioa A. Sarkova, na klavirju spremlja g. I. Hladnik. 3. Fr. F. Chopin: a) Valček — E moli, b) Poloneza, op. 40 št. 1. 4. Fr. Gerbič: Milotinke — op. 28 št. 3 — poje g. A. Ross, na klavirju spremlja g. L Hladnik. 5. F. Servais: .Sou-venir de Spaa" na cello igra gospod J. Junek, na klavirja pa spremlja g. J, Prochazka.
6. A. Dvorak: Bagatele — op. 47 — gg. *% in J. Poula (violine), J. Junek (cello), J. Prochazka (harmonij). Početek točno ob 8. uri zvečer.
— Kamniški salonski orkester priredi v nedeljo, dne 22. t. m. v dvorani kopališča koncert na korist podružnice »Slov. planinskega društva". Izborna glasba tega slavnega orkestra pod vodstvom g. Vikt. Parme je porok, da se bo občinstvo vseskozi odzvalo vabila, to je želeti tembolj, ker ima kamniška podružnica .Slovenskega planinskega društva11 prav mnogo važnih in koristnih naprav izvršiti, ter zasluži vsestranske podpore.
— Kolesarji se splošno pritožujejo, danamitniških drogovih ni postavno predpisane razsvetljave. Razun ljubljanske mitnice, ki nosi sredi droga rudečo svetilko, ni niti jedna mitnica do Reke ali Trsta pravilno razsvetljena. O tem sem se prepričal sam minoli teden, ko sem vozil proti Notranjskem. V temnej noči postane lahko ta malomarnost za kolesarja usodepolna. Poklicani krogi naj bi vendar že preskrbeli, ds se vpelje prepotrebna razsvetljava!
— Izpiti učiteljske usposobljenosti se začno na mariborskem učiteljišču dne
7. majnika t. 1. Prošnje je vložiti do dne 30. aprila t. 1.
— Revizije traoe za zgradbo normalno-tirne lokalne železnice od Št Jurja (Gro-belno) čez Slatino-Rogatec do štajersko-hr-vatske meje odredila se je v smisla odloka c. kr. namestnije tako, da ee prične v sredo, dne 26. t. m dopoludne na južnoželezniški postaji na Grobelnem in nadaljnje omenjenega dne do deželne meje. Protokolarično postopanje se bode tega dne na Slatini pričelo, dne 26. aprila pa v Rogatca končalo. Izpeljava rečene tračne revizije izročila se Je & kr. namestniškema svetovalcu Henriku pl. Hammer-Purgstallu s pripomočjo o. kr. stavbenega svetovalca Friderika Pemiteoba. Vsakomur je dovoljeno priti k tej komisiji ter glede proge, kakor tudi glede interesov in morebiti MhajajoMh ee pravic do le ob-
— Vsa vas pogorele. Velikonočno nedeljo zjutraj je začelo goreti v vasi Gornja vas blizu Cirkovio na Ptujskem polju. Gorelo je ves dan, dasi so došle tri požarne brambe. Zgorelo je baje osem hiš z gospodarskimi poslopji Zažgali so menda neprevidni dečki, ki so streljali a pištolami. Pihal je močen veter.
— Nesreča pri streljanju. V Žrečah pri Konjicah je streljal na velikonočno soboto a topičem 431etni oženjeni vi ni čar Miha Krančan. Topič se je razletel ter je zadel kos strelca v sence, da je obležal mrtev. Ponesrečenec zapušča ženo s tremi otročiči.
— Požar. Včeraj ob polu 6. zvečer so se unele saje v Faleschinijevem prebivališča zidarjev v Trnovem. Kuhali so polento. Delavci so ogenj sami pogasili.
— Pes vgriznil je včeraj popolndne šolskega slugo Valentina Cerarja, ki je šel po Lončarski stezi mimo hiše št. 8. Pes je bil sicer na verigi, katera pa je bila tako dolga, da je pes lahko prišel na ulico.
— Ukraden kos. Predvčerajšnjim je neznan tat ukradel črevljarju Blažu Vrečkotu na Radeckega cesti št. 11 iz tičnika kosa, katerega ceni na 20 kron.
— Krausejeva predstava. Druga in zadnja predstava hipnotizerja in sugestorja Krauseja bode danes zvečer ob 8. uri v Sokolovi dvorani. Pri prvi predstavi je bila dvorana dubkom polna, in nadejati se je, da bo obisk tudi današnje predstave prav dober. Eksperimenti g. Krauseja so tudi znanstveno jako zanimivi ter zaslužijo večje pozornosti.
— Narodna prodajalnica delikates. Podjetni posestnik .Narodne kavarne", gosp. Krapež, je odprl danes v prostorih pod svojo kavarno prodajalnico delikates, mrzlih jestvin, različnih vin, vsakovrstnega žganja i. dr. Prodajalnica je opremljena jako okusno in elegantno. Pohištvo je napravila v sece-sionistovakem slogu odlična narodna tvrdka Iv. Naglasa ter je preskrbela tudi načrte za slikarsko delo, katero je izvršil v moderni maniri g. slikar S t ar e Veliko železno dekorativno obešalo nad prodajalnično mizo pa je napravil jako slikovito g. Spreitzer. Tla so iz linoleja. Razsvetljevana je prodajalnica z obločnico in z žarnicami. Narodno občinstvo opozarjamo na to prodajalnico, ki je izvrstno založena.
* Viljem Jahn obolel. Bivši ravnatelj dunajske dvorne opere, Viljem Jahn, boleha že dlje Časa na pljučih, a sedaj se je pridružila vodenica in srčna slabost, tako da se je bati slabih posledic. Od ponedeljka je v nezavesti ter fantazira, da je še vedno dirigent dvorne opere; ko se zmrači, začne svoji roki majati, kakor bi hotel dirigirati opero. Jahn, ki je 65 let star, vodil je dunajsko dvorno opero od 1. 1881. do 1. 1897.
* AH je kajenje škodljivo? Dr. Brei-tung poroča, da se kadi največ v Zjedin-jenih državah, kjer pride na vsakega človeka 2560 gramov tobaka na leto. Na drugem in tretjem mestu stojita Belgija in Holandska, kjer pride 2300 gramov, na četrtem Švica, po 2000, na petem Nemčija po 1400, potem Avstro-Ogrska, Norveška, Danska, Francoska, Rusija in Anglija itd Anglija stoji torej precej na koncu vrste, a vendar se izda ondi za tobak okoli 12 milijonov kron več na leto kakor za kruh! Statistika kaže, da je za 30% več bolnih med kadilci kakor med nekadilci. Navadno se misli, da je nikotin vzrok škodljivosti tobaka, a to je zmota. Ogljeni oksidni plin je, ki provzroča znake otrplosti, slabost srca in celo smrt Srce kadilca trpi največ. Škodljivost smodke je odvisna od amonijaka, ki se razvija in ki vpliva tudi na želodec živce in na čutila. Pri zastrupljenju a tobakom oslabi tudi posluh. Zlasti škodljive so cigarete. Ako se jih pokadi preveč, oslabi srce, se pokvari želodec in zmanjša prenavljanje, poslabša spanje ter provzroča katare v nosu in grlo. Več kakor 25 gramov tobaka na dan je škodljiva
* Z vilami pobila hčer. Župana Chla-peka žena Ivana v občini Pudlan pri Oderbergu Je pobila svojo hčer Karolino s vilami za gnoj, ker se ni hotela omožiti s nekim bogatinom. Županja je veleugledna žena, a vendar sta jo odvedla dva orožnika pel na oderbersko sodišče. Ko jo je ječar preiskal, Je našel pri njej na prsih skritih 6000 g|d. Županja pa ima več kakor 60.000 gld. v hranilnici in veliko posestvo.
Js bogat, a človek, U nima sa ki dobiva od
na mesec le po par gld. Županja je torej na domu ukazovala in pokoriti se ji je moralo vse. Ona je bila prav za prav župan, ker mož je moral storiti vse po želji žene. Ko je hčer pobila, je rekla, naj jo po kopljejo za plotom Upala je, da se odkupi z denarjem ter mislila, da bode s kavcijo 10.000 gld. dosegla, da bo smela ostati do obravnave doma. V ječi pa moli — rožni venec.
* Vojna v Južni Afriki in angleški klobučarji. Angleži imajo, vsaj po mnenji klobučarjev, to hvalevredno navado, da o vseh veselih prilikah mečejo svoje klobuke po zraku in da na neusmiljen način udrihajo z njimi po svojih znancih ali tudi druzih predmetih ter o tem tudi s cilindri ne delajo izjem. Kadar pridejo torej iz Afrike vesele vesti, tedaj se pokvari na tisoče najraznovrstnejših klobukov, in klobučarjem trgovina naravnost krasno uspeva.
Književnost
— „Učiteljski Tovariš". Št. 12. Vsebina: Pomagajmo si sami. — Nekaj o celibatu učiteljic. — Učiteljski pravnik. — Zmes. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 21. aprila. Danes dopoldne ob 11. uri je imelo ministrstvo skupno sejo.
Dunaj 21. aprila. Avstrijski poslanik v Berolinu je dospel sem, da se zahvali cesarju za podelitev zlatega runa. Hkratu se odobri vspored za cesarjevo potovanje v Berolin. Cesar se odpelje 3. maja ter dospe 4. maja zjutraj v Berolin, kjer ostane do 6. maja.
Dunaj 21. aprila. Bivši ravnatelj dvorne opere Viljem Jahn je danes ob 9. uri dopoludne umrl. Rojen je bil 1. 1834. na Moravskem. Predno je prišel na Dunaj, je služboval v Temešvaru in Pragi. Na Dunaju je bil kapelnik dvorne opere od leta 1881—1897. Pogreb bo pojutrišnjem.
Budimpešta 21. aprila. Predloge za delegacije so že za tisk pripravljene ter se izroče v kratkem delegatom. Vlada namerava podati o političnem položaju obširno poročilo.
Haag 21. aprila. Burska deputacija je dobila iz Berolina poročilo, da nemška vlada ne želi, da bi prišla deputacija v Berolin.
London 21. aprila. Iz Bloemfon-teina poročajo, da so videle angleške patrulje 15 milj vshodno od Bloemfon-teina trdne pozicije Buro v, ki se vlečejo od reke Modder do reke Kaffier.
London 21. aprila. Iz Kapstadta javljajo, da je postala cenzura v zadnjem času še strožja, ker se Roberts boji da bi Buri izvedeli za njegove načrte.
Poslano.*)
Gospod Matija Erzar, župnik v Selcih, mi še ni plačal dolžnih 6 gld. ali 12 kron. Dokler mi jih ne plača, jih ima na vesti in naj ne imenuje na leci 4. vnebovpijočega greha: Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati!
V Dolenji vasi, 20. aprila 1900 France Rakovec, poprejšnji njegov hlapec.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Darila.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Clrlls In Mstods: G. Albert Kette v Langau 15 K, namestu venca na krsto pok. gospe Kotnikove. — Gdčna To ni ca Majze-ljeva v Belicerkvi 7 K 80 v. (6 K dobiček od razprodanih razglednic, 1 K 80 v. pa je darovala vesela družba iz Novega mesta dne 18. t. m.) — Skupaj 82 K 80 v. — Živela darovalec in neutrud-ljiva gospica nabiralka!
Za Prešernov spomenik: Gospod Albert Kette v Langau 15 K namestu venca na krsto pok. gospe Kotnikove. — G. Anton Fabjan v Ilir. Bistrici 8 K, nabrane v zabavni družbi gospode iz Bistrice in Trnovega v Jablanci pod geslom .Danes prvič nas topli moški kvintet poje le, ako dobi za vsako pesmico vsaj jedno krono, kar bodi za izklesanje prve gumbe na spomeniku našega ljubljenca." — G. JoSko Bergant, učitelj na Vinici pri Črnomlja 7 K, darovali naprednjaki iz Vinice pod geslom: .Vremena bodo Kranjcem se zjasnila". — G. E. Oman v Begunjah 5 K nabrane pri »rastnem koprolu" v Radovljici. — Skupaj 36 K — Živeli vsi darovalci! __
Dalja v prilogi.
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „ Mol lovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c.inkr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (11—6)
Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah. Glej inserat. b
— eO.OOO kron, 15.000 kron in lt.OOO kron so glavni dobitki invalidske zahvalne loterije, kateri se izplačajo v gotovem denarju z 2070 odbitkom. S tem opominjamo naše častite čitatelje, da je I. žrebanje nepreklicno dnć 19. maja 1900.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306-2 m. Srednji Bračni tlak 736 0 mm.
i Štanjel i O
Cas opa-1 baro- | 2_ >
zovanja   metra : g os
v mm. _§
20 21
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Vetrovi
Nebo
II
■t _
a.
7472     105 >1. sever jasno
7470 7445
G 2 si. jzahod oblačno 171 sr.svzhod del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 102", nor-male: 10 5°._
D-u.n.a.3sls:a, "borza
dne 21. arpila 1900. Skupni državni dolg v notah . . Bkkpni državni dolg v srebrn . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4%   . .
Ogrska zlata renta 4°/0.....
Ogrska kronska renta 4% . . . Avstro-ogrske bančne delnice . . Kreditne delnice ......
London vista.........242
Nemški drž. bankovci za 100 mark
80 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
99 K		10 h	
99	B	—	b
98	n	60	n
98	ti	70	n
97	n	45	■
93	n	55	•
126		50	n
229	n	30	n
242		80	
118		35	
23	si	66	n
19	„	27	n
90	a	60	n
11	n	36	n
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje
katari v sapniku.
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
alkalična kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (36—3)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Notarski uradnik
neoženjen in trezen, želi vstopiti s 1. majem h kakemu notarju ali odvetniku na deželi.
Isti je izurjen pevec tenorist in vešč tudi nekaj godbe.
Ponudbe pod „Pevec" na upravniStvo
„Slov. Naroda". (783—2)
se takoj sprejme.
Vpraša naj se v zavodu VValdherr v Ljubljani. (775-3)
"CJraclzi© dovoljena
posredovalnica stanovanj in služeb i1
Gospodske ulice št. 6
kuharico za Reko in za Gorenjsko; tocajsko folaarajnlearieo za Opatijo 18 gld. plače;v*ia-
taltarja za železniško restavracijo; hišino in kuhinjsko deklo ,'za Ljubljano, jako fina hiša; več deklet za razna dela.   Več se izve istotam. (797)
Gosp. Albert Kol-blagovoli naj svoj naslov svojemu bratu naznaniti.
(796)
Kratek tolmač laščine
in kažipot po RimuT803
jako pripravna knjižica z narisom svetega mesta Rima in italijanskih železnic
po «0 kr. in brez narisov po 40 kr. pri
J. Giontini-ju v Ljubljani.
Pekarija
se da takoj v najem.
V vasi je štirirazredna ljudska šola; hiša je poleg farne cerkve. Pekarija obstoji že od leta 1863. (805-1)
Kdor kupuje
jajcainkuretino
po najboljši ceni na debelo
naj pošlje naslov pod št. 100 poste re-stante Pragerhof, Štajersko. (787—2)
Ces. kr. avstrijska      državni železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod lz Izubijane gos. kol. Proga če* Trbii. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Sf:yr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heu, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 nri 5 m. popolndne, ob 6. nri 55 m. zvečer. — Prihod v ljubljeno juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Fran co vi h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, So ln ograd a, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. nri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljrbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga Is Kovega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. nri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. nri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. nri 10 m. zvečer. (4)
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplulbet Rotterdam 26. april 10*30 dopoludne. Maasdam 3. maj 4*30 popoludne. Amsterdam 10. maj 11-00 opoldne. Potsdam 17. maj 3-00 popoldne.
Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.SOO ton.      (696—3) Cene v prvi kajiti od 240 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 204 K SO h j nišca III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring10;
za III. razred: IV., VVevringergasse 7 A. AvBtr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Svc/o Sp&cetijo&o ftaovino ^
na Siarem trffu Št 21 * * * * * * * * * * * opustim 2 današnjim dnem
in SoBcm oSslej &atno cc itnef -tzaovino
na ^Dunajski cesti štev. 8
poprej (Schober).
fSa&vatfufzni cc naflepSe z>a  doofoj iz&a&ano zaupanje in pzooim Safjneaa pzi/a»neaa poseta v ocSan/i foaovini.
Jfaro/ Planinšek
(808—1) Žbunaje/ia ceota Si. $ (poptej ScAoSctJ.
S^aj e rs k
krepčevalna pijača. Nep rekoše na zdravilna voda.
Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER
v Ljubljani. 573-10)
VABILO
na
tamburaškega zbora Viško-Glinške čitalnice
„Krim"
kateri bode
v nedeljo, dne 22. aprila 1.1.
v gostilni na Martinovi cesti št. 32.
Začetek ob 3. uri. Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi z vsem spoštovanjem
Fran Poljšak
(804)
gostilničar.
krepak, dobrih starišev, sprejme se takoj v trgovino z železnino. (693—3)
Kje? pove opiavništvo „Slov. Nar.".
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se  priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilnstro-(110) vasi ceniki zastonj. (15)
Styria-kolesa
so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in najcenejše (427—7)
8tyria-kolo
se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku.
,Styrial-Fatirrad-Werke
Joti. Puch & Comp., Gradec.
Zastopnik:
ZF'ra.n. CuLd-erL trgovec s kolesi v I^jiit>ljo.ui.
2 lepi konjski staji
se oddasta s 1. majmkom t 3.
Staja suha. Natančneje se poizve v zalogi budjeviškega piva na Marije Terezije cesti št. 2. (798—1)
za trgovino z lesom sc išče, ki naj bo
posebno spretna v računih. — Ponudbe pismeno (754 -2)
trgovini z lesom J. Tauzher.
Prašno olje
kakeršno se vporablja za \ puNeuiije t tO v tovarnah, prodajalnah, kavarnah, rrNlai rantlh, bolnlHiiirah itd.
priporoča (735—4)
1 klg. K 2-22O
tovarna oljnatih barv, firneža, laka ter kita.
Stanovanji
jedno* s 4 sob imi in vsemi pritiklinami v moderni, novozgrajeni vili v Spodnji Šiški št. 107 ter
drugo z 2 sobama in pritiklinami v Kolodvorskih ulicah št. 34 (Vodnikova hiša) I. nadstropje, kjer se dajo vsa pojasnila.
Obe stanovanji oddasta se s 1. majem tek. I. (792—1)
Najcenejše in najsolidnejše nakupovališče za sukneno in volneno blago
je samo pri firmi (468—14)
Jakob Theumann
Brno, Rotovžka ulica 12.
Bogato asortirane vzorčne zbirke za gg krojaške mojstre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-skega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. == Vzorci igrati* In franko. -
C
Zenitna ponudba.
Vdovec, 50 do 60 let star, išče za možitev žensko, ki dobro ume gospodinjstvo in se spozna pri gostilničarski obrti. Stara naj bi bila od 40 do 55 let in imela premoženja 16.000 kron.
Ponudbe s sliko in naslovom naj se pošljejo upravništvu „Slov. Naroda". (786-2)
„THE MUTUAL"
zavarovalna družba za življenje v New-Yorku.
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteka 3 let
nezapadljive. Honerne številke bllanee za leto 1898:
Denarno stanje...................,  1,369.576,69329 kron.
Zavezanosti na račun lastnikov polic............1,150 168,487 79
Prebitek na račun lastnikov polic............ 219.408,20560 kron.
Zavarovalno stanje, vštevši telesne rente.......... 4 795 509175 81
Dohodki leta 1898 ...................'299.660ioOO— »
B2ŠT Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—14)
generalno zastopstvo za Kranjsko
^ ^     v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, 11. nadstr. <
3756
Vsak dan
ledna \m, leto čotolaia
v konditoriji in kavarni
Rudolfa Kirbiseh
Kongresni trg. (786-2)
Na pljučih in v vratu bole-hujočim, astmatikom in na jabolku bolnim!
Kdor se hoče enkrat za vselej iznebiti svoje bolezni na pljučih ali na jabolku, in če je še tako trdovratna, ali svoje naduhe, in Če je še tako zastarana, in se kaže skoro neozdravljivo, naj pije A. Wolffsky-jev čaj za kronične bolnike na pljučih in v vratu. Na tisoče zahval jamči za veliko zdravilno moč tega čaja. Zavoj zadostujoč za dva dni 75 kr. Brošura brezplačno. Samo pristnega ima na prodaj A. Wolffsky, Berolin št. 37, Weissen-burgerstr. 79. (439—8)
L LiiseF olllž za tate.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-= som, žuljem itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling-.
Lnser-jev-S«
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—7)
Zahtevajte
s hlevom in shrambo za voza
5 sob, z velikimi pritiklinami, upravljena kopalna soba; dalje
stanovanja
s 4 sobami, s 3 sobami z ndobnimi pritiklinami  se  oddajo  za termin f. avgusta t. 1.
v Šubičevi ulici — Marije Terezije cesti — Novi ulici
v I. in III. nadstropji. — Več se izve pri hišniku v Šubičevi ulici št. 3. (755—2)
Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj kapi
CHOCOLAT SUCHARD.
Ta staropreizknšena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vsem sveta priljubljena. (213—13)
Dobiva se povsod na prodaj.
Županstvo v Mokronogu
^STiJpl (777—3 že rabljeno, a dobro ohranjeno
mostno tehtnico.
Na prodaj je
malo posestvo
z že poslujočo usnjarijo in popolnoma na novo opravljeno delavnico v nekem večjem trgu ob železnici blizu Ljubljane, in sicer po ceni in po ugodnih plačilnih pogojih takoj, ali pa se tudi da v najem*
Več se izve v posredovalni pisarni A. Kališ-a na Jurčičevem trgu. (799—1)
fl2S" Ođ. leta. 186S. se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih sdrarnikoT, na le t ATStro-Ogerski, nego tudi ▼ Nemčiji, Rusiji, balkanskih driavah, Švici itd. proti poltnitm boleznim, slasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja a najboljšim tupehom. Učinek Bergerjevegat kotranoveg*. mila kot higijeničnego sredstva aa odstranjenje luskinic na glavi in t bradi, za čiščenje in desin-fekacijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima t sebi 40 odstotkov temnega kot rami in ae razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da ae pride sleparijam Iv okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih ae na mesto kot rano vega mila a uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žveplano milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti, (586-3)
proti apnščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kozmetično milo zA umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komada vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr
Od drugih llergerjevih medieinsko-koirmetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za fino polt; boraksovo milo za prisče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vslel koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo smrekovo-ifflasto milo za umivanje in toileto, Bergerjevo milo za nežno otročjo dobo (26 kv.)
Bergerjevo Petrosulfo-milo
proti rudečici obraza, rude čemu nosu, oprišču in sklenju kož«; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; žveplenomleeno milo proti zakotnim crvom in nečistostim obraza; taninsko milo »a potne noge^in proti izpadanjn las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah,
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh dragih Bergerjevih mil se najde vse potrebno v navodila o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. Ssjr, O. Piccoli, J. Svoboda in U. pl. Trnktfczv.ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Na debelo:
G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
Fran Bernik, Ivan Štrukelj
priporočata se slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini v mestu in na deželi za vsa v njuno obrt spadajoča dela po najnižji ceni (741—7)
Postrežba točna in delo solidno po najnovejših vzorcih.
Cenjena naročila prosiva naslovljati
Dunajska cesta št. 15. |
Št. 10.353.
(772-3)
KomisJJoncliio ogledovanje In razrcdovanje konj. katero se
ima vršiti po izvrševalnih določilih k zakonu o stavi konj z dne" 16. aprila 1873 zopet letos, se bo vršilo glasom razpisa c. kr deželne vlade z dne" 7. marca 1900, št. 4005, za mesto Ljubljano dne 7., 8, in 9. maja t. L, in sicer na trgu pred šenlpcter-§ko vojašnico po nastopnem reda:
Dne ?• maja t. 1. a) ob 9. dopoludne za I. okraj (šolski del); b) ob 10. dopoludne za II. okraj (šentjakobski del).
Dne 8« maja t. 1. a) ob 9. dopoludne za III. okraj (dvorni del); b) ob 10. dopoludne za IV. okraj (kolodvorski del).
Dne 9. maja t. 1. a) ob 9. dopoludne za V. okraj (predkraji: Hradeckega vas, Dolenjska cesta, Hauptmanca, Ilovica, Karolinška zemlja, Črna vas); b) ob 10. dopoludne za Vodmat; c) ob 1/all. dopoldne za vse one konje, ki 7. in 8. maja niso prišli pravočasno h klasifikaciji ali pa so zadržani bili.
Tega reda se je strogo držati. Dohod k nabornemu prostoru je od šentpeterskega mostu ob drevju za Ljubljanico, odhod pa med vojašnico in deželno bolnico.
V obližju označenega kraja ni dovoljeno voz puščati. Ako bi ne bilo mogoče pripeljati kakega konja o pravem času k ogledu, je vzrok naznaniti mestnemu magistratu ali pa komisiji.
Za konje, ki so oproščeni predstave, in za žrebeta, katera v tekočem letu ne izpol-nejo četrtega leta, prinesti bo v smislu §. 7. ministrske naredbe z dne 18. marca 1891, it 35 drž. za k., spričevalo, izdano po dveh lastnikih konj, kojih konji se predstavijo, in obsegajoče razlog oprostitve.
Lastniki konj se opozarjajo, da je vse spremembe glede" konj, ki se dogode v času med naznanitvijo in pa med razredbo konj, t. j. od 20. aprila do štetega 9. maja naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in voz vročili se bodo posestnikom posebni popisovalnl listi, katere jim je, vestno izpolnjene, vrniti magistratnemu ekspeditu vsaj d« 25. aprila t. 1.
Iz opazk na teh listih je razvidno, kateri konji so oproščeni od vsakoletnega naznanila, in kateri od predstave za razredbo.
Lastniki konj, ki opuste pravočasno naznaniti ali predstaviti svoje konje in se ne morejo dovoljno opravičiti, se kaznujejo v zmislu ministrskega ukaza z dne" 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, z globo do 200 K ali z zaporom do 20 dni; poleg tega pa imajo plačati vse stroške poznejšega razredovanja.
Mestni magistrat v jLjublJauil
dne 5. aprila 1900.
Lepo stanovanje
s 3 sobami in pritiklino, v III. nadstropji, z najlepšim razgledom, v sredi mesta, odda se ugodno eventualno takoj na Marijinem trgu št. 1, I. nadstropje. (737—4)
Iz proste roke se proda
(749-3)
s tremi sobami, kuhinjo in s vrtom, v Kladeznih ulicah št 5
po ugodni ceni. — Natančneje istotam.
Zdravilišče
TOPLICE
na Kranjskem
dolenjske železnice postaja Straža.
Akratoterma 33—38° C, pitno in kopalno sslraaljenje, izredno vpljivajoče pri protlnu, reuml, Isehlas in nevralgrljl, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni ban In I, posebne kopeli in barske kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družbinske sobe. Zdravo podnebje. — Gozdnata okolica. — Dobre in cenene restavracije. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in razjasnila brez stroškov pri
(803-1) kopališkem ravnateljstvu.
Sukno
PISSK
Gradec
Jacominiplatz 6.
Najcenejša in najboljša šta-jerska prodaja sukna, lodna
in blaga iz ovčje volne, za
moške  in   deške obleke,
damske jopice, ovratnike
in plašče pripravnega po
čudovito nizkih cenah.
Vzorci brezplačno In franko. (695 3) Dobavitelj c. kr. drž, uradnikov.
Raznovrstne
kočije (Landauerji) in vozovi ter konji
so na prodaj.
Več se poizve pri gospodu JBulcu, fijakarjn na RefcJ._ 614-8)
q Pleskarska in lakirarska obrt
A. Bricel # ♦ ♦ ♦ Fm Oražem & ♦ ♦ J. Korbar ♦ ♦ ^ *
♦ ♦ 30 Florjanske ulice 30
SE PRIPOROČA SPOŠT. OBČINSTVU ZA IZVRŠITEV VSEH DEL PO NAJ-N1ŽJI CENI, i m m m m « « «(254-12)
Vsem kasljujorlm se nujno priporačajo
Kaiserjevi prsni bonboni.
notarslco overovljenih spričeval je 7* najboljši dokaz, da so neprene-
seni puri kaalju, hrlpavastl, kataru In zasllženju. Zavoj IO kr. in *© kr. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v LJubljani, t orlovi lekarni poleg železnega mosta, pri Ubaldu pl. Trn-koczvju in v deželni lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. (1919-23)
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika
ali izvir sreče44
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe In druge blažiti In prav ollkati) (112—17) ter se dobi za predplačilo 1 «cl<l. .»o kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bea., Steingasse Nro. 9, I. Stock, Thtlr IO.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
i Patentirano žično stekla
najbolil material za gornje avltlobe tla, tovarniška okna, razne debelosti, ploSče do 175 Dmetr.
; Posebne prednosti: Največja varnost proti z drobljenja, proti prodrenjn in prebitju, nadležne žične mreže ao nepotrebne, varnost proti ogrnu Je Jako velika, tudi če ae slomi, ostane gosto, ker drži žična vložka steklo skupaj, luč prodira Jako lahko, ie doslej nepoznan lačni učinek Uporabljalo se je z najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzoroi so na razpolago.
Vlite steklene plošče za prozorne štrene, po katerih se lahko hodi
za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodni-hov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi površinami, belo ali napol belo (okoli 30% ceneje nego navadno surovo Uto steklo) in barvasto z žično vložko ali brez nje.
Stekleni stresni ti in stek. zarezni strešniki
v najrazličnejših oblikah in velikostih. Actien Gesellschaft fiir Glasindustrie
vorm- Friedr. Siemens
Neusattl bei Elbogen (Bohmen). Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst. ste-klenlčni zamaikl, steklo v ploičah, belgijske in nemške vrste, vlito in preiano steklo, patentovane črko lz preianega stekla. (341—4)
Najceneja in najsolidneja tvrdka za nabavo koles (bicikljev) kakor tudi vseh kolesarskih potrebščin.
D$3C
^ Proti posnemanju zavarovano z varstveno znamko.
Želodčna si
deželnega lekarnarja v Stockerau-u. Več let preizkušeno dljetetlena HredMtvo za pospeševanje prebave. Odstrani takoj nepotrebno zelodena kislina.   \eprekoalJlvo za ureditev In vzdrževanje dabre prebave. b (2040—5)
Dobiva se v vseh renomiranih Opno olotlji 7C |/n PoBilja se po postnem povzetju lekarnah avstro-ogrske države. UDII0 OlVailJI / J M. pri naroCitvi najmanj 2 Skatljic.
Glavna zaloga: Dež. lekarna Julija Schaumann-a v Stockerau-u.
Dobro ohranjen, skoro nov, posebno trpežen (779-2)
jpo ceni proda.
Povpraša naj se v železninski trgovini gosp. F. CSoloba v vVolfovlb u lirah št. 8.
oderce
najnovejše facone, u najboljši izdelek ^
pripore ča
Alojzi] Porsche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
17
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 17
.<p_.
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov. *
št 12.710
Razglas.
(801—1)
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi letos 600 kron v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradeži.
Magistrat to oznanja s pristankom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročiti mu do 15. maja 1900 in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim
spremstvom.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo domovinsko pravico v Ljubljani.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 15. aprila 1900.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupnje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala same (1996—24)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c kr priv< povaodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- g9~ CU 7?a*nrtlen/^
sti pazi naj se natančno na moje Ime §§m%f I". * eJ/UUieUUW. ~zjbj
Juž. Tirolsko
Levico
Avstrija.
Vetriolo
(.»OO metrov) (1500 metrov)
(Zdravilišča v visokih alpah.) — Imeniten zdraviliški etabliserrent prvega reda. Celoletno, odprto po leti in po zimi. Od 1. januvarja 1900 pođ novim upravitelj s tirom.
Prva zdraviliška doba pod novim vodstvom se začne dne 15. maja leta 1900. Levico - arsenasta voda se dobiva v vseh lekarnah. Levico-krepka voda in Levico - medla voda.
Železniška postaja Valsuganske železnice, jedno uro od Tridenta. — Severnojužni brenerski ekspresni vlak do Tridenta. — Neposrednja zveza z brzovlaki na vse strani
in z vseh strani.
Prospekti, popisi, obširna pojasnila po vseh priznanih potovalnih pisarnah, kakor tudi pri vodstvenih pisarnah v Charlottenburgu (Berlinerstr. 33) in v Levico (Juž.Tirolsko).
Brzojavni naslov: MPS] Centralni ravnatelj zdraviliškega mesta Levico-Vetriolo:
(64i-3) dr. A. Polly-Polacsolc.
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča naslednik
M Golob
Sf Mestni trg št. 10
založnik zveze avstr. c. kr. državnih uradnikov
priporoča svojo bogato zalogo hišne in kuhinjske oprave. Zaloga vseh asa stavbe potrebnih predmetov, kakor tudi
Ronan in Portiand i7 cminta.
Zibpiagrobnikkriief.
j.Pzir Alojzij Erjavec s!Žt
črevljarski mojster v Ljubljani, biljarski ulic« 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaja v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter rasne potrebščine sa to obrt 17 Wm h aksfokji. — haja unfika uj aprile* ama
o
Se dobivajo v vseh tobakarnah!
Najboljše in najcenejše vžigalice sedanjega časa!
Gord 5 minut, torej so praktične, da se po noCi z njimi posveti po stopnjicah, v kuhinji pa se lahko podkuri. Ne tele" in tudi ne vgasnejo v sapi, ter niso dražje od vseh navadnih vžigalic.
Posebno za gostilne in kavarne so ceneje, ker je mnogo večje število v Skatljici.
IVza debelo pri
(691—3)
Ivanu Kordik-u, Prešernove ulice 10-14.
s-
<~
fi. o"
<
ca o
p*
Se doblvafo v v n e li tobakarnah!
T
V A sai upi lx g\ Sdpen'fe0dSt Compagnie Generale ▼ imlllCl      V • b™™p|™w Transatlantique
Iz Basela preko Parlzu-lluvrn v Xew.York v H—O dneh. Vozna cena v m. razredu gld. SO-— (osemdeset goldinarjev).
Iz Basela 12. aprila, Iz Havra 14. aprila parobrod .,!.» Teuraine"
„       „ 19.    „ „      „       21.   „ „ „La Bretagne*'
„        „ 26. „       „        28.   „ „ „lia IhaiiipuKiie •
„       „ 3. maja „       „       5. maja        „ „l.a Ganrosne"
„       „ 10.    „ „        „       12.     „ „ ..1/ Aciultalne-
„       „ 17.    „ „       „      19.     „ „ „«La Touralne"
Za sklepanje pogodb se priporoča glavna agentura (235—23)
Zmrilclteiibavt, 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora, Basol (Švica).
Vožnje z omnibusom
Ljubljana-Laverca
in na^aj
prično se 15. aprila redno vsako nedeljo in praznik pri ugodnem vremenu.
Odpelje se ob znani uri od Lozarjeve gostilne,
Rožne ulico št- 15 (Sv. Jakoba trg). (763-2)
E 897/00/8
Razglas.
Hiša št. 5 na Dolenjski cesti v Li
(790—1)
z gospodarskimi poslopji in vrtom
(poprej gostilna ivpri Hrovatu")
se da izvršilnim potom v najem za dobo do 1. novembra 1900.
Natanfineje se poizve pri upravniku gosp. Hugonu Turk-u, Pred škofijo št. 6, I. nadstropje, vsaki dan v času od 11. ure predpoludne do 1. ure popoludne.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek V.
dne* 18. aprila 1900.
Feliks Toman
Resljeva cesta št. 26.    LJUBLJANA    Resljeva cesta št. 26.
priporoča svojo največjo zalogo (601—5)
od namera, granita, Sved. slenlta In labradorja lastnega Izdelka. %*mw*B*&wmm. dela,  plošče za pohištvo, plošče za naozajlenl tlak, razne izdelke od granita za tlak Itd. po najnižjih eenah. * ar rti In eentkl brezplačno.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni Palica za okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljlske kroglje 12 cm debele 1 gld. 85 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., nogs zs omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgamlke in zdravstvene plps do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa iarrtuje po najnižji ceni. 17
MOOERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki Uvot in ▼ vsaki fkeoni ®   ®   ®   &   m   priporoča   ®   @   ®   (§£ ®
v Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. ® jg> n
Skladišče sa modno blago, pozimentrije, trakove, oipke, svileno blago, perilo, e o e • e klobuke ss dame, tkana In kratka roba na debelo in drobno. • * * * •
HENRIK KENDA
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Olavna trgovin«:
= Stari trg št 21.=
Podružnica:
Vegove ulice šL 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanille-Zvnebak). V svojih slasčl-čarnlcah postrezam točno s najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter s Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krof« in zavitka a smetano napolnjene. 17
SeelllllllUlIllIlllaJliiilsisa
DOBRA USPORHA KUCHYH£
Maggi-jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadoSča.  V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (793)
Štev. 256 m. šol. sv.
(773-3)
Z dnevom 1. majnika tekočega leta otvori se II. mestni otroški vrt v pritličnih prostorih hiše št 21 v Cerkvenih ulicah [bivši topničarski vojašnici], Stariši, ki žele poslati svojo deco v ta otroški vrt, se opozarjajo, da se vpisovanja vrše v petek, dne 27., v soboto dne 28. in v ponedeljek dne 30. aprila t. 1. in sicer v šolskih prostorih otroškega vrta od devetih do dvanajstih dopoludne.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 13. aprila 1900.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah.
priporoča svoj pripoznano izvrsten aroz*sl za za asVas^nnadzadi v vedno jednakomerni,
vse od av8trij8kegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljajocl dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni uradi Dunaj, 1», IVIaximili&nstrasse 8.
(2210—20)
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
g P. i. oMstata svetovne razstave i Pariza *
e
e (743—2)
»
e « e e
e e e e
e - »
a     L. C. Luckmann v Ljubljani. »
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
I kreditna pisma
Prostovoljna razprodaja
grajščine Rakovnik pri Ljubljani
se je vsled slabega vremena
preložila na četrtek, 26. aprila
dopoludne ob 9. uri na lici mesta.
Ljubljana, dne 10. aprila 1900.
(800—1)
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ .^gg^, Založena 1847.\jŠr Založena 1847. |s|«
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 17
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
CM IO 00
0> =>
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
SS. PIX.IHAX.S-a naslednik
priporoča svoj I»- asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbollnenm, kartolne kisline, benzine, benzinske firneže, sajovine itd. (644 - 4)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6.
cz
00
ro
S^retOTmo znana ci3£Q
PEUGEOT-kolesa.
Samo novi 1900 modeli.
Jedini zastopnik: ____________ (534-6)
VIKTOR BOHINEC, Ljubljana.
NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 8.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško
Gradec, T3o.lllifins-s£*-ns-;s-io 1.
Po poročilu C. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je ,,Allianzo" velika čast, da si Je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rspidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter ime _noval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9yW9JT9M kron.
Z.. 1897 se Je na podlagi 1269 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378-80 kron. Od 1. 1890—
1897 ae je Izplačalo 1,864 37816 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (747-2)
Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Stari trg št. 28.
Zastopniki so iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura.
1 krrono za 3 žrebanja. | zadnji mesec.
kron.1 h
Glavni dobitek
kron in
v gotovem denarju z 20% odtege.
(716—6)
Invalidske zahvalne srečke a 1 krono.
I. žrebanje: 19. maja 1900.
II. žrebanje:   7. julija 1900.
III. žrebanje: 10. novembra 1900.
Srečke priporoča: J. C MllKll v 1 Juliljanl.
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 16 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firneže*
na drobno in na debelo.
Velika izblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih oopičev za pleskarje, «11. karje in zidarje, itedllnega mazila za hrastov« pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo is likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse t najino stroko spadajoče delo v mestu in na deisli kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
11. lian Stori
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 16
* Vnanja naročila se točno izvrše", ""•***
»IQSJQSiOSJQSJQSJQ^^
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja 16
sAlojzU Perschea
m—Ino hita.
znp
Anton Presker I
krojač |
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 |
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in .
dečke,   i6 1 jopic in plaščev [y za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obisk« po meri se po
najnovejših uzorcih in po nSjnff^j"* imnah m<rAUtnn fo, najhitreje isgotovljajo.
Klobuke
najnovejši fazone
priporoča
J. S. Benedikt •
X^ j ubijana,, Stari trg-.
4
01620215
priporoča
J. Soklič.
OS- 'Z "j? ooubjj. pod •>«
S •S
vilnato blago
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 17
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
« i i
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 17
•WV?mtvTItVfVtVftT
mtTtrvrin
Josip Reich >
likanje sukna, barvarija in > kemična spiralnica ► Poljanski nasip
Ozke ulice št, 4 \
se priporoča za vaa v to stroko spadajoča k 17 dela. [
Postrežba todna. — Oene nizke. £
Fran Detter I
LJUBLJANA, Stari trg št. 1. !
w Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(t7- Trnove aao.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
po najnižjih eenali. 17
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
17 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo i
štedilnih ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše".
P
i
c:
i
iS
Ustanovljeno 1861
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861
Dunajska cesta št. 7 in 16    Ljubljana    Dunajska cesta št. 7 in 16 <j>g Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najceneja izvršitev leseno-cementnih streh in pokrivanja s strešnim lepom ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. — Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršne poprave. — Zgradba stranišč in kopalnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega,
trpežnega dela. (694—3)
Proračuni na zahtevacje brezplačno.
Avstro-
Ogersko
Francija
Portugal
Nizozemsko
Srbija
Norvegija
Nemčija
Reofistrovana znamka
Levova znamka.
Ovratniki manšete
Se ne prodaja ra drobno!
Me dobit »s j» v najltolj renoiniranih prodajal-nieali za *bio»1*.o moderno in platneno lilajco.
M. Joss & Ldvvenstein i dobavitalja Praga, VII.
Brazilijske
Turčija
Egipt
Grško
Bolgarija
Rumunija
83
potovanja, v družbah posamna potovanja
r7 eLzilj v Parizvu.
Popolna hrana izleti, entre itd.
Dunaj-Dunaj po specijalnem vsporedu. Več pove in daje programe (609 -4)
THOS. COOK & SON, i, stetopiatz 2, DUNAJ.
čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmrzlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brizgal ni c itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
2&I priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo (SI bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti Izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Posiljatve franko na vsak kolodvor.
M Podružnica R. 2L.
2x1
Z velespoštovanjem
(391-9)
v Zagrebu.|
Dunajska izdelovalka oblek za dame
ki je bila kot ravnateljica mnogo let v prvih damskih modnih salonih na Dunaji in tudi v Berolinu, se priporoča častitim damam za izdelovanje najfinejših in tudi najpriprostejših toalet po zmernih cenah.
Tudi se dame po nizki ceni v kratkem času lahko nauče risanja vrezkov in izdelovanja oblek po najlažji metodi. (791-1)
Za prav mnogobrojna naročila se najudaneje priporoča z velespoštovanjem
Antonija Jekel, Emonska cesta št. 10,1. nadstr.
Stavbeni prostori
na takozvanem
Križevniškem svetu (Mirje) v Ljubljani
se z?..si pso&aj ped Tj,g©&2ai;crii pogoji.
Tudi se dajo v najem
komendski travniki in dvojnati kozolec
v trnovskem predmestju, oziroma na Viču, blizu kolezijskega mlina.
Več pove c. kr. notar dr. Franc Vok v Ljubljani. (742-3)
Trgovina z lesom
J. Tau^tier
Dunajska cesta štev. 35, Bežigrad (756-2)
priporoča pri početku stavbinske dobe svojo veliko zalogo suhega stav-binskega in rezanega lesa, pesek in apno po najnižjih cenah pri točni postrežbi in si usoja naznanjati, da je za udobnost p. n. odjemalcev zveza z vsemi v Ljubljani obstoječimi telefonskimi mesti v trgovišča in iz njega upeljana.
rsus-piva izpodrine
najbolje renomirano
dvojno vležano in granatno pivo 1
iz delniške pivovarne v Budjevicah JZ
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo j% častno darilo z izrecnim pri stavkom „za izborno pivo". %A
Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogo- f% številno na blagohoten vpogled na razpolago. %A
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a »/i litra po 5j
konkurenčnih cenah. jV
Dalje (589-9) K
glavno zastopstvo »
I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina jB
Vinko Majdiča v Kranju. «
Anton Ditrich v Ljubljani jg
f^ Telefon SM09.   Marije Terezije cesta št. 2.   Telefon št. 109 A
52
-O O ±Z
«- j*
.E i5 ..2
c >
-KO
«.-£
N
00 °-
_o
ta '
N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Stvria kolesa ^
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-29) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       °3"   Ceniki poštnine prosti. tjsq
Spoštovanjem FrOltA   PllHon urar
_ 1 Idilu  OUUGII, na Velikem trgu nasproti rotovža.
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin.
Solicitator
ali spreten pisar sprejme se takoj v notarsko pisarno. Plača po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo „ Slovenskega Naroda". (782—2)
Lepo telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
Imm Maček & Go.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143—35)
Varst. znamka: Sidro. A. A A
iz Rlchter-jeve lekarne v Pragi
priznano   izborno,   bolečine tolažeče
mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Richter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le  take steklenice  kot pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-28)
se daje v najem
z vso prodajalniško opravo in stanovanjem.
Stoji na prostoru, zelo ugodnem za trgovino, katera bo pa sedaj večjega pomena, ker bo odslej tam sodišče. (788—2)
Več se izve pri Franu Rebolju na Krki.
Praško domače mazilo
iz lekarne
<9
B. FBAGNEB-j a v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
Velika pušica 35 kr, mala pušica 25 kr., po pošti 5 kr. več.
Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi
Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan.
Svarilo ! ' Vsi deli embalaže imajo  zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccoli,  U. pl. Trnkdczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.    B (367—26)
I
Za stavbinsko sezono!
V Prulah se prodajo pod ugodnimi pOgOJi (476-7)
večje in manjše parcele
pripravne za stavbe.
Več pove upravništvo „SIov. Naroda8.
Naznanilo.
vzela
I
obrti
|5j Podpisana javlja slavnemu občin-
5r| stvu, da je po smrti svojega moža pre-
J..............~B
Rji In se bode trudila vciem željam r0i Kij p. n. občinstva kar najbolj m o- jN| |nJ aroee ustreči. (780—1) \K
MJ| S posebnim spoštovanjem |N
U   Barbara Uranič S
I« ključavničarjev* vdova m
Hilšerjeve ulice št 12. Rj
Prva moč
(806-1)
za pisarno večjega industrijskega podjetja se z dobro plačo sprejme.
Ponudbe naj se pošljejo pod ,,Knjigovodja" na upravništvo „SIov. Naroda".
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s Bimili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni mošnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavrat-niških in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej:
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau L M.
Poštno predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (877—1)
Oddelek za sukno firme
Kastner & Ohler v Gradcu
ima največji sortiment
(426—15)
psis1
Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode.
Vzorci franko.
s pivom, raznimi vini itd.
se je danes otvorila
na Dvorskem trgu št. 3, pod Narodno kavarno.
Oprava in slikarije izvedene so v secesijonistiškem slogu. Za dobra in vedno sveža jedila ter pijače se bode vestno skrbelo.
—» Oeas.^ zxxa.exxa.e-
Za mnogobrojen obisk se priporoča z zagotovilom točne in reelne z odličnim spoštovanjem
postrežbe (802)
Fran Krape^«
Bodi lepo ali slabo vreme   mh nedeljo ia praznit ZONCEET s PLESOM
v gostilni „pri Kankertu" v Spodnji Šiški št. 20.
■>>X» Vstop prost. »XZ*
K mnogobrojnemu obisku uljudno vabi 8 spoštovanjem
(795—1) hišni posestnik in krčmar.
mm'm
m
iti
mmM
Glavni trg št. 9. Josip Kolar Glavni trg št. 9.
Javljam najuljudneje, da sem prevzel razen dosedanjega zastopništva ^ČrraKiosa^koles tudi še
avstrijske orožne tovarniške družbe glavno zastopništvo za Kranjsko
Radi tega se priporočam vsem onim, ki žele" to najfinejše kolo kupiti, naj se obrnejo na-me.  Vsakemu bodem najkulantnejSe postregel.
Popravila teh koles prevzamem ter jih dobro izvršim samo jaz, ker imam kot zastopnik tovarne na razpolago vsa dela za kolo nWaffenradu.
Imam tudi največjo, na električno silo vpeljano
mehanično delavnico
v kateri izdelujem kolesa z 21etno garancijo in prevzamem ter točno izvršim najtežja popravila, poniklanje in lakiranje, sploh pre-novljenje koles. _ w __ _
(682 -4) JTeeap SSelar
lijnbljana, Glavni trg 9.
»TJ
tSM O
■ MM
CD l/l
o
IM
O
\u »1»       *y> •!»      *A» »i» +k*
1 F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. ig
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
faaa
= -o-rsir = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvaliteta po nizkih cenah. iToTroatl T žepnih in stenskih urah so vedno ▼ zalogi 16 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila
In vnanja naročila točno In ceno.
16
Vzorci na zabtevanje poštnine prosto. •
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
Z3 sDODilsflDO in poletno sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoštovanjem 16
Hugo lhl.
Su nenih ostankov vodno veliko v zalogi.
Isdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Molli
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'
56706327
4
D1^A