31. štev.
V Kranju, dne 6. avgusta 1910.
XI« leto«
Političen in gospodarstvi list.
SUne m Kranj s dostavljanje* na do« 1 K, po poŠti ta nI« leto • K, sa pol lata t K, aa droge držav« stane 6*60 1. Posamezna Številka po  10 to.  ~ Na naročbe brat istodobne vpošiljatve naročnine se ne oiira. — DredniitTo in uprav niitvo je tu pristavi gosp. K. Floriana v «Zvexdi»
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ,
Inserati se računajo sa celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjfa oznanila se plačuje za petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten ■ popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.'
Stimfalidstvo
V vsej naravi opazujemo Cul, da tista bitja, ki se porode na istem krajo, žive pod istimi pogoji in v enak h razmerah, obdaja tajinitfena čavstvena ves, ki staj se te imenuje navada, simpatija, ljubezen ali kakor biča. Z-iano je, kakih nadčloveških žrtev je zmožna materina ljubezen. I>U čnt zapazimo pa tudi v vsem živalstvu: Med-vedinja zbeži pred izprehajalcem v gozdu, epasna pa jo je srečati, ko spremlja svoje amada. I o calo top«, bojazljiva koklja se zaleti v močnega Človeka, če urani svoja piioeta.
Tega čuta pa no pozna katoliika duhovščina, ali vsaj en dal te duhovščine.
Nikjer se mednarodna bresčutnost venkegt fanatizma ne kaže sijajneje nego v slučajih, ko pridejo v ko i flikt naravni, prirojaai narodovi interesi s interesi rimske kuri je. V tem slu Sij« vskoči Dala duhovščina veino r nasprotni tabor, seveda s pretvezo, da želi to nase pobožno ljudstvo, in je pripravljena prodati vse — za osebne koristi.
Ko se je vrfila v Zagrebu «veteizdajoilka» pravda, ko se je na sramoto hivaška jttsUee in v veliko začudenje cele Strope močilo m podlagi fal-z.fluranih listin in na podlagi izjav plačanih dannn-cijantov skoti mesece in mesece pravoslavno Srbe, seje postavil »Slovenec* v vrsto Franku v cav, v ñadí da bo pravda pomagala hrvaškemu klerikalismu na noge.
V razburjenih dneh, ki smo j h preživeli ob času aneksi je Bosne in Hercegovine, smo imeli včasih čut, kot da bi bil »Slovenec* slovenski prerod «Fremdenblatta». Takrat v celi Evropi ni bilo večjega ignoranta in nerodneža od ruskih diplomatov, in ne večjega dobrotnika človeštva, nego bafon fiuriaa. In zakaj P Morda ie ljubezni do bosanskega kmeta P Samo zaradi tega, da bi se priskočilo intrigujoči in razdirajoči Stadlerjsvi politiki.
Škofu Stadlerju bosanska ustava ni prinesla pričakovanih uspehov.
Zasluga sa to gre v prvi vrsti premoči Srb-stva, nemala zasluga pa tudi blagemu, previdnemu, človekoljubnemu delovanju bosenskih frane Stanov. V dosedanjem delovanju bosanskega sabora je bil najginljivejsi prizor, ko sta si podala bratsko roko zastopnik Mohamedancev in načelnik bosanskh frančiškanov pod geslcm: enakopravnost vseh veroizpovedanj.
Posledica tega koraka je bila, da so se skrčile podpore, ki jih dobivajo Stadierjeve gimnazije, zvišala pa podpore za loie, ki jih vodij? frančiškani
To so pojavi, ki napravijo urednike ljubljanskega »Slovenca« Vedno nervozne, to so pojavi, ki zastopnike ljubljanskega krščanstva tirajo v položaj, da pozabijo, da so Srbi in Hrvati naSi krvni bratje, naj si molijo Boga tako, da se obračajo proti solnčoemu vzhodu ali potlekajo pred tabernakel-no m, tu bruhne iz nj h ona str a .t, ki kriči po krvi.
Razen tega prihajajo s Španskega neugodna poročila.
Vsa ta dejstva so priveila »Slovenca* do stim-faiidstva, katero je zagrešil pretočeni teden. Narodno-aaprednp stranko deoaacira zaradi simpatij, ki jih goji proti vsem Slovanom, torej radi proti Srbom, da je protikatoliska, ergo protiavstrijska.
Peifiiaost tega postopanja otipati je s celo roko.
V cvetn ustavoverne dobe, v času Giskre, Auersperga, Banhmisa in Stramajrerja, se je vzgajalo javno mnenje v smeri, da je vse, kar je proti-nemško, tudi protiavstrijsko.
NemStvo je bilo identično z avstrijskim patri« je ti trnom.
To je bil scar le političen manever, kakor je manever «Slovenceva* denuncijacija. Vendar takrat avstrijski Nemci niso žogali t revolucijo, če se jim dinastija zameri. »Slovenec« pa piše, da je Alfonz XIII. duševna reva, nerazsodno, zadolženo dete, katero vodijo fanatizirane babnice, da bo ta katoliški kralj izgubil prestol po revoluciji, če se bo le na-
dalje opiral nakanam rimske kurije. In ta kralj je najožji sorodnik avstrijske dinastije.
Španija je veljala do zadnjih dni kot ena najbolj katoliških dežel, ki je vsa preprežena s samostani, ki ima Se mnogo bolj zanemarjeno in zasužnjeno kmetsko ljudstvo, nego je naše, in kjer duhovščina vlada brez vsake kontrole.
In vendar je prišlo na Španskem tako daleč, da bi *31oveočeva» taktika tam ne imela več uspeha.
Na Španskem namreč ne velja več načelo : da je protirimsko tudi protilpansko.
Upajmo, da dospe tudi Avstrija tako Taleč.
Germonik — redivivus.
Če je znani občudovalec poguma in čarov naših Blejk dal na svetlo kako literarno delo, je bila kmalu na to brati v »Novicah* kritika in sicer pohvalna kritika. .Novice" so visoko dvignile vse vrline novega duševnega proizvoda, jezikovne in znanstvene. En teden pozneje pa je obelodanila .Laibacherica" tudi kritiko o istem delu, in sicer uničujočo kritiko. Jezik je za nič, skrpucalo nima nobene literarne vrednosti, je pravi šund. Javnost se je začetkoma čudila, kako morejo biii o eneministem duševnem delu mnenja strokovnjakov tako različna. To čudenje pa je ponehalo, ko se je zvedelo, da je Germonik pisal obe kritiki, v „ Novice" in .Laibacherico".
Evgen Lampe je v torek objavil v »Slovencu" strupen članek proti narodno - napredni stranki, češ, da je podkupljena od srbske vlade, da konspirira proti Avstriji, proti dinastiji, da je protikatoliska in prctiavstrijska in da se .Slovenec" čuti poklicanega, opozoriti na nevarnost, ki preti tronu in altarju, ker pobožno naše ljudstvo ne trpi kaj takega.
V četrtek pa se isti Lampe vsede v Katoliški tiskarni pred ogledalo, lastni obraz mu menda ugaja, za las bi se nagovoril z ekscelenco
PODLISTEK.
Josip Premi:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
«Aha,» ji je poočitaia, —■ «jas sem ti povedala vse, ti pa molčil in prikrivali O, saj veml»
«KajI» je hotela vprašati Ana, a Minka je že stekla po stezi in izginila sa grmičevjem.
0«oie, ki je menda za cul njuno govorjenje, se je obrnil la bil takoj pri ograji.
cAli ni bila tukaj MinkaP* je vprašal naglo, a Ana ga je pogledala izpod obrvi, nato pa se ni mogla vzdržati in se je zasmejala.
<Ali ti je žal, da je odšla P» mu je ponagajala in mu ponudila roko skozi ograjo.
cTi, čemu pa mi očital vedno to MinkoP» se je Oso le navidezno razvnel, a videč njeno smehljajoča lice, ji je stisnil desnico, da je skoro krlksula. c Se enkrat mi jo omeni na ta način,* ji je zagrozil, — «pa pojdem takoj k — davkariji 1»
- Ana se je zasmejala na glas in mu vrgla v obraz malo potočnico, ki jo je prej odtrgala ob poti«
«No, no, tako hitro pa že ne 1»
Petem se je naslonila ob ograje in gledala Oekaj časa molče,
sgje Pi j* MUMfekF*
Osole je pogledal naokrog in je skomignil z rameni.
#Vidis ga,» ga je okafala in prijela za uho, a tako lahno, da je Oiele komaj čutil.
«Ti mi bel lep oče I — — Povej mi no, Fran, kak ntis je napravil na te, ke si ga videl prvič P*
Oaole je za hip pomolčal, nato pa se je sklonil k njej in ji dejal Sepetaje:
«Povej mi raje, kak utis je napravilo na te tisto pismo, ko sem so ponudil za vzgojitelja P»
Ana je pomislila, kot da se več dobro ne spominja, nato pa je odvrnila:
»Pojdi v mojo sobo, v mizaici je daevn k, pa čitaj, samo ne smeji se preveč 1 Vse druge strani so čiste, tiste pa, ki sem jim spisala tisto noč — se omadeževane, saj bos videl —».
<Od česa P» jo je prekinil Osole in jo lahno pobožal po licu.
«Od —> solz,» mu je šepnila naglo in odhitela, ker za grmičevjem se je že pojavila Mtnka.
»Kje pa je dimen P» je vprašala Ana.
»Takoj pride, samo preoblekel se bo. Nič na vem, kaj mu je — tako nekako čuden je videti,* je pričela pripovedovati Mtnka. »Dejal mi je, da bi zdaj ostal rad le sto let v Zapolju, — menda se ne veseli tako bolezni mojega o četa.»
»Ah, beži», jo je pomirila Ana, ker Minki se as je lice nekako stofilo.
Ko sta dospela na poŠto, ni bilo razen ekspe-ditorice, ki je imela vrata v urad odprta — nikogar videti. Tiho je bilo po bili, kot da vse nečesa s strahom pričakuje...
* »Počakaj,* ji je polepetaht' Minka, ko sta prišli na vrh stopnic <Ako spi, ga ne bova motili. Celo noč je kašljal in se premetaval is ene strani na drugo; proti jutru je šele nekoliko zaspal.*
Počasi je odprla vrata, samo skozi Špranjo ja pogledala notri, ampak poštar nf spal. Ležal je med belimi blazinami globokoobitih oči; roka, ki jo je imel položeno po odeji, se ni razločila od bele rjuhe in ustnice, nekdaj tako zdrave in rdeče, so osinjele.
c Ali je prišel P* je vprslal s cvilečim hripa-vim glasom in se hotel skloniti, ampak omahnil je zopet nazaj in rdeča lisa se mu je pojavila v obrazu.
»Pride,* je dejala Mtnka in odprla vrata, da je ta mogla vstopiti tudi Ana.
»Moj Bog,* je zavzdihnila, ko ga je zagledala tako izpremenjenega in prvi hip ni mogla {spregovoriti drugega.
Poštar pa se je izknlal nasmehniti. Podal jI je suho desnico in se je odkašljal.
«Ne bo dolgo,* je dejal. »Nič več ne pojdem s vami na Krsao. Oh, tam sem sa prehladil! — fih, da, starosti*
■"V
in Lampe na stolu vpraša Lampeta v zrcalu, kaj da misli o srbski iredenti. In čujte: Lampe v zrcalu odgovori: pačuli, vse skupaj ni vredno papirja in črnila.
Ta scena pred ogledalom pa je zanimiva še v drugem oziru. Kaže nam vso mladeniško površnost in vihravost našega deželnega odbora.
Oermonik v .Novicah" vpraša Germonika v .Laibacherici" kaj bo, če deželni zbor ne odobri nakupa savskih mlinov. In podoba v zrcalu pravi: potem bom jaz srečni lastnik kupljenih mlinov. Tn pa imamo en pomislek.
Nakup savskih mlinov je velika špekulacija, ki se, kakor vsaka špekulacija, lahko posreči ali tudi ponesreči. Če se zgodi zadnje, potem zna priti dežela v položaj, da izgubi najmanj, če prepusti Lampetu kupljene mline. Seveda bi morala kupnino .kreditirati". — Ker pa se sedaj mlini prepisujejo na deželo, jih bo treba prepisati na prejemnika. — Če torej tudi dežela .kreditira" kupnino, kdo bo plačal pristojbine? Fiscus semper rapax.
Da pa Lampe zbija o celi stvari slabe gostilniške šale, da nima, ko je brez zakonitega dovoljenja izdal par stotisoč kron deželnega denarja v riskirano špekulacijo, prav nobenih skrbi, je najznačilnejše v celi zadevi. — In to smo hoteli pribiti.
Naša vlada in nemščina.
Da je naša c. kr. vlada opora kranjskega nem-itva, to je že večkrat dokazano dejstvo. Toda to ji se nikakor ne zadošča. Ker je njen uradni jezik nemški, hoče tudi pri občinah polagoma vpeljati nemščino. Eklatanten slučaj se je zgodil v Radovljici. C kr. okrajno glavarstva v Radovljici je namreč ukrenilo, da se bode razvidnoitni imenik tistih črno-vojnikov, ki imajo namembnice, vodil pri županstvu. Kar je bil navedeni imenik popolnoms nemili, je radovljiško županstvo popolnoma upravičeno zahtevalo, naj se imenik isda v slovenskem jeziku. C. kr. ernovojnilko poveljstvo it. 4 v Celovcu je na to izjavilo, da se bodo imeniki izdali v slovenskem jeziku, kakor hitro se bodo dobile sloveaske tiskovine. Od takrat pa je c. kr. okr. glavarstvo v Radovljici samo vodilo imenik. Dne 22. februarja 1910 pa je c. kr. okrajno glavarstvo zopet poslalo nemški imenik z namembnicami v dostavljanje ter naročilo, naj občinski urad imenik shrani ter ga razvidno vodi. Vsled tega se je mestno županstvo v Radovljici pritožilo na c kr. okrajno glavarstvo ter zahtevale, naj izda c kr. ernovojnilko poveljstvo slovenske imenike. Na to pritožbo je c. kr. ernovojnilko poveljstvo poslalo dvojezično tiskovino, a izpolnjena je bila samo v nemškem jeziku. Proti nepostavnemu in žaljivemu postopanju c. kr. črno-vojniškega okr. poveljstva se je mestno županstvo zopet pritožilo na c. kr. glavarstvo ter vrnilo nemški izpolnjeno imensko popisnico. Obenem je pa
zahtevalo, da si obvaruje svoje po zakonu zajamčene politične in jezikovne pravice v zmislu člena XIX. državnega osoovnega zakona z dne 21. decembra 1867., drž. rak. št 142, naj se tudi raz-predelki te tiskovine izpolnijo slovenski.
Dozdaj je c kr. okrajno glavarstvo vedno priznavalo, da ima mestno tnpanstvo vso pravico, zahtevati od c. kr. čroovojniškega okr. poveljstva slovenski izpolnjeni rszvidnostni imenik črnovojni-kov. To je dokazalo s tem, da je upravičene pritožbe mestnega županstva brez vsega obotavljanja poslalo na merodajno mesto. Toda to svoje nazi-ranje je c. kr. okrajno glavarstvo kar naenkrat iz-premeailo. S tem je pa dokazalo, da razlaga zakon vsak dan drugače, kar je skoraj gotovo odvisno od narodnega in političnega mišljenja posameznega uradoika ali pa od temperature. In tako sa je zgodilo, da je c. kr. okrajno glavarstvo kar a li-mine zavrnilo pritožbo mestnega županstva v Radovljici Ta ukrep c. kr. okr. glavarstva je zelo značilen, zato ga hočemo priobčiti v celoti«
«Stev. 175/pr.
Mestnemu županstva
v Radovljici. S tuuradnim v slovenskem jeziku pisanem odlokom z due 17. februarja 1.1, štev. 3268, poslala se je županstvu imenska popisnica z 21 namembnicami za črnovojakine obvezance v daljno nrado-vanje.
Županstvo je pa protipostavno vrnilo z v obliki pritožbe pisanem dopisom z dne 23. aprila 1910, št 320, imenovano imensko popisnico ter v nedostojni in za c. kr. vojaško oblast razžaljivem tonu zshtevalo slo ver* "ko izpolnjeno novo popisnico.
V smislu določb § 94 in 98. občinskega reda za Kranjsko in na podlagi člana XIX. 2. odstavek državljanskega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, It 142. drL zak., pošilja se mestnemu županstvu zavrnjena imenska popisnica z do-stavkom v daljnje uradovanje, da je županstvo ravno po teh postavnih določilih dolžno imenovano imensko popisnico c kr. črno vojno okrajnega poveljstva It. 4. v Cilovcu ne samo sprejeti, ampak tudi o njej po predpisih uradovati, to pa že zaradi tega, ker se mora ravno vsled določb § XIX. zgorsj navedenega državno-temeljnega zakona nemški jezik na Kranjskem deželnonavadnim smatrati in ker je ta jezik vsled te postavne določbe s slovenskim jezikom v loti, v uradu in v javnem življenju enakopraven, ter sledi iz tega, da morajo vsi kranjski uradi in vae kranjske oblasti, ter torej tudi občinski uradi vse pri istih vložene v nemškem jeziku spisane in sestavljene dopise in vloge, — sprejemati in ne krateč pravice, da se smejo pri urado-vanju in uradnem obravnavanju o istih (v dopisih in vlogah) posluževati gotovega v deželi navadnega jezika kot uradnega jezika — tudi pravilno reševati.
V smislu g 98. obč. reda za Kranjsko in na podlagi g 10., 11 in 12. cesarske naredbe z dne
20. aprila 1854, Stev. 96 dri. zar., te pa mora dalje mestnemu županstvu nedostojnn in naravnost razžaljivo pisanje tem bolj grajati, ker se je gospodu županu že s tnuradnim odtokom z dne 2. maja 1909 Stev. 6276, v enaki jezikovni zadevi zapretilo, da ae bode proti istemu radi nagajivosti v smislu § 98. občinskega reda postopalo.
Vsled tega si tudi c. kr. okrajno glavarstvo izrecno pridržuje pravico v tem slučaju proti županstvu postopati.
C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljica dne 10. julija 1910.
Zupnek L r.» C. kr. okrajno glavarstvo kritizira torej pritožbo meataega županstva ter jo nazivi je nedostojno in za c. kr. oblast razžaljivo. Ce torej s'ovenska občina popolnoma upravičeno zahteva od c. kr. vojaške oblasti, da ji pošilja slovenske tiskovine, tedaj smatra kak od davkoplačevalcev vzdržsni vladni uradnik to za nedostojno. Naravnost smešno pa je, če se tak uradnik nekako pobaha, da je bil odlok c. kr. okr. glavarstva v slo venskem jeziku pisan. Zilibože se smatra po neprevidnosti na Kranjskem tudi nemščina kot deželnonavadci jezik. Toda s tem pa še ni rečeno, da bi morali naši občinski funkcionarji razumeti nemški. In tudi ni postave, ne zakona, ki bi lahko silil naše župane in občinske nastavljance, da razumejo nemški. Vsled tega naSi občinski uradi prav lahko zavračajo nemške dopise in nemške tiskovine ter zahtevajo slovenskih prestav, ker nerazumljivih dopisov vendar ne morejo reševati. NaSim c. kr. političnim uradnikom pa svetujemo, naj ne vzbujajo po nepotrebnem narodnostnih aporov. Kajti ravno c kr. politična oblastva morajo vživati zaupaoje ljudstva, če hočejo izpolnjevati svojo nalogo. Sicer dobro vemo, da je predstojnik c. kr. politične vprave na Kranjskem eksekutor nemške misli na Kranjskem. Vendar pa naj nekateri uradniki ae mislijo, da so c. kr. politični uradi za to, da bi delali ž njimi razne germanizatorične poizkuse, samo da bi ae malo navzgor prikupili. Nali občinski ursdi, p s tudi naše slovensko ljudstvo bo znalo najti pota, po katerih se ubrani nemščine, katera se jim hoče s pomočjo raznih c kr. uradnikov vtihotapiti. Našim državnim in deželnim poslancem pa priporočamo, da upoštevajo to prakticiranje in ga Se ob pravem času preprečijo. Prepričani pa smo, da drevesa naše nemške vlade ne bodo zrastla do nebes ...
SI. N.
Jfcfor teli dobro Jest*
privošči naj si večkrat ijborne pe^atete, ki naj bodo napravljene po receptni knjigi frve kranjske tovarne testenin v 31. ^ Jjistrici. :: pošlje se vsakomur J / zastonj in poštnine prosto.   : g
Nato se je zopet odkašljaL
»Minka, — pojdi malo ven, pojdi, — nekaj ■orana govoriti s gospo —»
Minka ga je pogledala začudeno, a bila jo akoro prepričana, da bo oče kaj omenil radi Ivana, in odšla je molče.
Poštar se je zagledal v strop in je dolgo saolčaL Ustnica so mu vztrepetavale kakor mrzličnemu in včasih je zavzdihnil globoko.
«Po Simonu sem vam hotel sporočiti,* je pričel počasi in v pretrganih stavkih, — »ampak
— ker ste prišli sami — bodi 1 — Težko govorim, pa — morami Samo — ne srdite sel Pred psr dnevi —- sem zvedel — verujte mi, nikdar nisem mislil, da bo prišlo tako ... $>men mi je povedal — pred par dnevi, ko aem ga prvič poklic*! k sebi. Moja pokojna žena je pač omenila —- a ne tako natanko. S men mi je razložil v«e — oh, odpustite mi 1 Vse, boste izvedeli, v«« I Bre*rčeo človek — sem bil takrat — bal sem se «r-«m 't««, —- a danes čutim, kaj sem storil — «h. Bog vas ni zapustili Uslišal je molitev vaše matere — oh,
— ona je toliko pretrpela, danes vera. Počiva na pokopališču — pod hladno rolo — Hanca — oh, nI vas dočakala I — — dimen vam bo povedal,
— on ima pisma, pokazal mi jih je — oh, — ne srdite so —»
Takrat so se odprla vrata in Simen je vstopil skaro malce bled.
«Tukaj je,s je zavzdihnil poštar in pokazal na Sintaa. Poten se je obrnil proti njemu, pokazal
na Ano, ki je sedela ob postelji, tresoča se po celem telesu.
•Simen, ti govori, — ju sem pričeli I o pisma pokaži revici — pokaži in — povej vsel Oh, odpusti mil»
Simen se jo obrati proti oknu, potegnil is lopa robec, ker debele solze so mu stopile v oči, nato pa je prijel Ano za roko In jo objel...
Dolgo, dolgo se jo culo po sobi pretrgano govorjenje, vzdihi poštarja in ihteaje Ane, naenkrat pa je planila v sobo Minka, se oprijela za čelo in knknila:
•Oče, oče I — Ivani*
Poštar je vzbudil oči in je izhropel sunkoma:
«Kaj je za božjo voljo 1 P*
Ana je slonela na postelji in je jokala, Simen pa, ki je slutil, da se je moralo zgoditi nekaj groznega, je stopil doli po stopnicah.
I', sobe na levo se je culo vzdihovanje dekle iti osuplo govorjenje tkspmiitoi<ce. Ko je Sotvi vstopil, je videl ltžati na tleh Kana — vsega v krvi.
»Bog naa odreši, kaj se je zgodilo 1 P* A ko je zagledal na mizi okrvavljen nož, je razumel in ni vprašal več ...
•  o o
Cez štirinajst dni je pozvonil pri cerkvi mrtvaški zvon«
»Kdo bi bil P* so se vpraševali vsščani. < Alt stari, ali mladi P*
In vse je hitelo proti pošti, kjer so zvedeli, da je umrl poštar.
»Bog mu daj nebosa; ni bil slab človek in zaradi starosti bi le lahko živel,* so skimavale ženice in silile v hilo, ampak Simen, kije bil zadnji čas več na pošti kakor v gradu, je odganjal radovedneže, čel, sin je bolan in ne more trpeti hrupa.
Proti opoldnevu sta prišla tudi Ana in Osole in ko sta izvedela, da je izdihnil stari, sta pošto-pila najprvo v stransko sobo, kjer je ležal l mu.
Ob postelji je sedela ekspeditorica, ki mn je ves čas stregla z največjo skrbnostjo, ne zmenivli se, da ji je on tako brezsrčno zavrnil pred petimi leti njeno ljubezen, ko se je kmalu po prihodu ta gledala v njegovo mladeniško lice. Pozabiti njegove hladnosti ni mogla in srdita jo je do zadnjega časa, a aedaj, ko je videla, da se bori s smrtjo in mu Minka, ki je bila itak vedno pri očetu ali pri * Ani, ni megla toliko streči —- je pozabila na vso jezo in mu stregla z vso udano«tjo.
Ana ga je gledala sočutno in Ou,'e ki je vedel, da se je hotel usmrtiti le radi oje. ki jo je i tako goreče ljubil, a izvedel, da mu je po materi 1 sestra, — mu je podal roko kot dragemu prijatelju.
»Le pomirite se, kmalu bo bolje,* ga je jal tolažiti, ker Ana je samo molčala in ga venomer zrla, a ekspeditorica se je umaknila v stran, kot da noče motiti. -*
Konec prih.
L priloga ,,Gortn|cu" if. 31 z I. 1910.
Otvoritev Prešerno?© Koče na Stola (2193 ■).
Planinska koča na Stolu! Dolgo Časa je že ed l« ga, kar je sklenil odbor planinske podružnice v Kranju, da ovenča vrb ponosnih Kara ank «siv'ga poglavarja*, vrh iiroknplečega Stola s stavbo primernega turističnega zavetišča. Mot, ki je prvi rprržil to misel in se z vso vnemo zavzel zanjo ter ji dat tudi dobro gmotno podlago, dragi naS Janko Majdič, ni učakal dneva, da se uresniči njegova ideja, prezgodaj je legel v grob in peto leto že teče, kar ga krije demača gruda tam na kranjskem pokopališču, odkoder je ob jasnih dneh že tako lep pogled na Stol. Pa misel je bila izražena, odbor se je je oklenil s pravim veseljem, delal je m se trudil, nabiral kakor mravlja prispevke, prenašal potrpežljivo razna očitanja; Sel je mirno, vztrajno svojo pot in dosegel svoj namen. 2) lani so do-gotovili zgradbo; letošnja dolga zima jo je preizkusila in jo sama kolavdirala, da je dobra, tekom letošnjega poletja so oskrbeli Se pohištvo in razne druge malenkosti in tako so mogli določiti dan 31. julija t I., da jo otvore in izroče premetn. Napočil je za naSo podružnico tisti veseli, srečni dan, kakor ga pozna tudi nsS kmetic, kadar dovrši to ali ono zgradbo, pa naj bo že hiša, hlev ali tozolec, in nasadi na novopostavljeno poslopje zelen vršič in povabi delavce in sosede, da se povesele ž njim in ga as srečo nove stavbe popijejo kozarec v dobri volji. Tako je tndi odbor planinske podružnice v Kranju nataknil zelen vrtiček na svojo novo kočo in v prelepo napisaaem vabilo rekel: dne 31. julija prthitite, vsi moji prijatelji, pomočniki, io-trudniki, da odpremo novo atavbo, pa da ob tej priliki rečemo katero prijateljsko med seboj. Ta prijateljska beseda, to vabilo, je našlo obifega odmeva v krogih slovenskih planincev, z največjim veseljem pa so ga sprejeli tam del ob znožju Stola, v mični Žirovnici, v t hem Seln, v beli Zabrezaici, v vabljivem Smokuču in v Prešernovi Vrbi. Mislili so si: sedaj je napočil aaS dan, otvarja se naša koča na našem ljubem Stolu, kjer imamo mi svoje gozdove, pašnike, rovte. Kdo jim ne bi privoJčl trga upravičenega veseljs osšm drag'm prijateljem 2 rovničanom, Seljanom, Zabrezničanom, Vrbljanom P
K otvoritvi smo se odpravljali eni preje, drugi pozneje, kakor so komu pripuščale razmere in čas. Jaz sem ae priklop 1 mali družb i ci iz Kranja. Da-poljanski vlak nas j« v soboto dne 30. julija popeljal do 2 ravnice. M ;d seboj smo imeli skrbnega moža z mnogimi zavoji, vrečami, škalljami itd. V teh zavojih, vrečah, škatljah so bile varno shranjene in spravljene v papir in koprive rasne jeitvine, vse namenjene ra otvoritveno stavnost V Žirovnici izstopimo. Pristopijo Ir je krepki, mladi nosači, da nakže na močna ramena vse tisto, kar ja pripeljal naš «pro iantni mojster* seboj. Razen tega se nam pridruži Se kopica domaČih turistov, med njimi načelnik kranjske podružnice, prof. Tonej Zupan. Pod njegovim vodstvom jo takoj mahnemo naprej skozi 2 ravnico in Moste k Sumeči Zaušnici
Opoldansko sclnce močno pripeka. Suhim in debelim kaplja pot v curkih po obrazu. Pa kaj nam to mar P Saj smo mladi in zdravi. Torej le ročno da'je. Oim manj človek mm Sija o neprijetnost h p ta, t«m lažja je pot, to je naši načelo. Zato se nam pa pot tudi odseda pod nogami, da je ka'. Nič več nam ne šumi na uho živahna Zavišnica. Kneza je za našim hrbtom, z lave, z desne nam tako prijazno pozvanjajo kravji zvonci. Dospeli smo v pravi planinski svet. Pot nas vodi z enega «rovta» na drugi. Na Belejevem rovtu se nekoliko pomudimo pri koscih, ki bsš v senci po-vživajo kosilo Ur z radovednostjo opazujejo, kako hitro *e suti dišeče seno' pod pripekajo čim solncem. Studenec nad B lejevim rovtom nam da okusne vede. Pa le naprej 1 Malo pota po kamenju In pred nami se razgrne Žabrezniška planina s svojimi pastirskimi kočami, pri katerih imajo turisti pa tudi domačini običajni odmor. Tudi nam se dobro pri-h že počitek in poleg počitka založaj raznih jedi, ki so nam jih spravile v nahrbtnike skrbne gospodinje, žene, sestre itd. Z vodo bližnjega studsnea gasimo žejo. Gledamo na vse strani, a najrajši nam obstaja oko dol ob prelepem Blejskem jezeru. Dal naše družbe se dvigne in krene naprej. Drugi pa si privoščimo še četrt ure odmora, nato se otovorimo z nahrbtniki in tudi polagoma odrinemo kvišku.
Na desno se nam ponuja raLgfed na Zelenico in Begunjsico. Ob naši levi se vedno bolj krči lesovje, prehaja v grmičevje in naposled popolnoma izgine. V treh velikih ovinkih križamo zgornje pobočje Malega Stola. Popoldansko solnce naa žge v hrbte, kamenje se nam vali po strmi poti pod nogami. Naš proviantai mojster peša tuintam, pa zopet se ojunači in jo s sokolskc vztrajnostjo reže za nami. Vse skupaj pa nas tolaži sladka misel, da se bliža precej naporna pot svojemu koncu. Dospemo do ovčarske koče, zložene iz kamenja, in se zleknemo po vabljivi tratini, ki še Siri pred kočo.
Četrt ure odmora. Sedaj pa le naprej 1 Nekaj ovinkov in gori v višavi se nam prikaže lična atavba Prešernove koče. Ob strehi se gibljejo v večerni sapi pestrobarvani balončki, pred kočo pa stoji večja gruča planincev in planink, ki so že pred parni dospeli gori. Med njimi opazimo tudi
več deklet v narodni noši; to so pridne gospodične iz Kranja, ki so z gospo dr. Kussrjevo že pred dvema dnevoma prišle v kočo, da ondi urede vse potrebno za dostojen sprejem gostov.
Konec pota za nocoj. Ze nas sprejme koča v svoje gostoljubno okrilje, kakor nas je gostoljubno sprejela in pozdravila gruča planincev pred kočo. Preoblečemo se, preobujemo, pa sedemo v jedilni sobi za mizo. Postreiljive gospodične nam bero naše želje že z obraza. Temu prineso čaja, če treba, tudi tri porcije, drugemu peneč, ga budjeviškega piva, tretjemu okusnega Kuntovegi cvička ali sočnega bizeljca. Za večerjo je pripravljena tolita koslrnnova pečonka.
Jedilna soba se polni z gosti. Treba, da je človek oprezen in da skrbna čuva svoj sedež, sicer mu ga takoj prevzame drugi. Vedno prihajajo Se gostje, z vseh vetrov, s Koroške, s Primorske, s Kranjske. Seznanimo se drug z drugim, a ko traba tudi pobratimo. Zidana volja zavoje pi sobi. Oglasi se narodna pesem; pevci pri mizi ob oknu se kosajo brez zavisti s pevci pri mizi ob vratih. Sala pobija šalo, dovtip sledi dovtipu. Prvo besedo ima pri burkah neki hudomušnež doli izpod Gorjancev, ne vem, kako se že piSa ta človek srečnega temperamenta. Narodno petje pa vodi s prirojeno spretnostjo doktor Tine iz Kranja. Kdo bi pri taki Zabavi mislil na spanje 1 Pa čeprav je truden, da mu lezejo oči skupaj. Se bo že doma naspat. In tako nam hitro mineva ura za uro.
Komur je pa preteplo v sobi, pa hajdi ped milo nebo. Solnce je zašlo. Nisem videl še kmalu tako lepega zahoda. In še razklada mehka poletna noč svoja čuda. Po jasnem nebu pa zaspano vesla bledi mesec. V gručah se zbirajo planinci zunaj koče, pa tukaj pojo, ali se čudijo prekrasni lepoti čarobne planinske noč*, ali gledajo doli v doline na večje skupne luči in ugibljejo, kateri kraj bi bil to, kateri pa oni. Naravnost bajen je pogled na kolodvor na J esencah, kjer miglja v lepih črtah nešteto luči.
Jutro se bliža, zvezde izginjajo, luna jemlje slovo. Večina planincev se odpravlja na Veliki Stol, da ondi pr.čaka solnčnega vzhoda. 2e se razloč jo iz temine višji vrhovi, veličastno k pi v nebo Triglavska skupina. Nebo rdi, polpetih je že, solnce megočno priplava tam izza Savinjskih planin. Razgled postaja vedno lepši, vedno jasnejši, megla po dolinah se izgublja. Glej ga tam v daljavi Velikega Kleka, o katerem je dvomil neki priznani turist, da bi se videl s Stola. Videti je tndi vrhove v Turah, a najlepše je opazovati vrhove v Savinjska planinah, ki se kopljejo v žarkih jutranjega šolnea.
Na vrh Velikega Stola* vedno dohajajo nove skupine planincev. Mično jih je gledati, kako stopajo po robn Malega Stola in se vedno bolj bližajo vrhu Velikega. Med planince se doli na Malem Stolu pomešavajo tudi tolpa ovac, da je slika tem mikavnejla.
Razvija se najlepše plan nsko jutro. Množica, ki ga uživa z vso dnšo, raste od trenotka do tre-notka. Tam ob koči pa se zopet neutrudno gibljejo gospod čne, da p ustrezajo ljudem s čajem, pivom, vinom i. t. d. V globeli pod kočo postavi mat, zajeten mož velik kotel, obesi ga na ž lesen drog, zakuri pod njim in začne pripravljati pristal lovski golaž po vseh pravilih nimrodske kuharske umetnosti. Ljudje ob stopajo zagorelega kuharja, delajo opazke, a mož ve ne da motiti, vidi se, da je strokovnjak v tej stvari. Kaj tudi ne. Saj je ži tolkokrat pripravljal enako jed za najbolj razvajene lovske želodce doli v romantičnem Udnem berštu pri Kranju. Sedaj pa že tudi veste, kdo je ta kuhar. I, gospod Nande Polak iz Kranja, tisti, ki je pred kratkim posta vH tako lep stolp doti nad Kokre na Pungrtu Goiaš je gotov, gospodične romajo h kuharju s krožniki, da ga razpečajo med lačne planince. Fotografi marljivo napravIjajo vsakovrstne »1 ke. BNsu koče zaptapela mogočna tro-bojnica.
Bliža se deseta ura, planinci se zbirajo po bregu ob koči in nad kočo. Nad nami sinje po-hstno nebo, okrog nas prelep planinski dan, na vse strani jasen razgled. Zazvoni cerkovnik, prične se sveta maša, katero služi gospod Jaka Kteindienst, župnik v Begunjah. Nsd petsto ljudi se udeležuje svetega opravila. Kako pestra slika. Ljudje najrazličnejših stanov, največ seveda domačega krepkega kmečkega ljudstva. E ii stoje, drugi sede, tretji se naslanjajo na svoje palice. Nedolžni otroci, brstna mladina, zagoreli možje, starci z osivelimi glavami —» vsi pa okrašeni s planinskim cvetjem, s plaoin-kami, slečem, murkami i. t. d. — so tu zbrani v iskreni molitvi in prosijo Bjga, naj da novi stavbi sreče in blagoslova. Nihče se ne gane, sveti mir vlada med množico; le z?onček oznanja glavne dele svete maše, vrh Malega Stola odgovarjajo zvončku mogočni streli iz puške. Pogled na to pisano množico prt maši na Stolu ostane vsakemu udeležencu v neizbrisnem spominu* Nehote sem se spomnil pri tem prizoru lepih slik, ki nam pred-atavljajo znano zgodbo o Jezusovi pridigi na gori
Po masi nagovori gosp. Jaka Kleindienst navzoče. Izroča kočo božjemu varstvu, pa tudi varstvu nesmrtnega moža, čigar ime nosi — Prešerna, Z vneto besedo vzpodbuja navzoče, naj tako ljubijo svoj svet slovenski kakor ga je ljubil Prešeren. Saj je ta svet tako neskončno lep, en pogled s Stola nas overi, da je ni kmalu zemlje, ki bi se po le*
poti mogla meriti z naio. Duhovnikove rodoljubne besede očivldno vplivajo na zbrano množico. Nato g. J. Kleindienst blagoslovi kočo.
Načelnik kranjske podružnice gosp. profesor Tone Zupan pozdravi vse navzoče, zlasti zastopnike osrednjega odbora, tržiške, tržaške, celovške, kranjskogorske in idrijske podružnice in poda v kratkih, preciznih besedah zgodovino gradbe Prešernove koče. Našteje glavne dobrotnike koče, ti so: umrli Janko Majdič iz Kraoja, ki je zanjo voBl nad 2000 K, Kreditno društvo v Kranju, kije priskočilo na pomoč s posojilom, meščanstvo v karanju, zlasti ondotne gospo in gospodične s gospo Marijo dr. Knšarjevo na čelu; domačini pod Stolom, v prvi vrsti gospodična Ivanka Jegličava, Id jo v Kantovi gostilni na Seln neumorno nabirala prispevkov sa kočo. Proglaša kočo za otvorjeno in žeii, da napoči sedaj nova doba razvoja turistike v doslej precej zanemarjenih Karavankah.
Predsednik osrednjega odbora, g. dr. Franco Tominšek iz Ljubljane, častita kranjski podružnici, ki je postsvila kočo z mnogim trudom in velikimi žrtvami, in primerno po v d ar ja, da sije največ zaslug za novo stavbo pridobil njen načelnik g. profesor Tone Zupan.
Na poziv g. župnika J. Kleindiensta zaklicejc navzoči navdušeno trikrat „Slava Prešernu*4!
Konec slavnosti. Večina planincev prične odhajati v dolino, nekaj pa jih š s ostane v koči, da se pozabavajo v prijateljskem krogu.
Prešernova koča na Stolni Vsak tvoj kamen, vsak tvoj les je poročen od znojnik kapljic marljivih delavcev. Velika moč in sne, pa tudi velik blagoslov počiva v teh zaojnih kapljah. Tako se mi sdiš, ti koča, kakor bi hotela reči: poglej me pa vidiš, kaj dosežeš s vztrajnim delom in trudom. Kot znak dela mi bodi srčno pozdravljena, saj po-menjaš v našem turističnem delu velik korak naprej. In tako bodil V delu in truda naprej po začrtani poti v prospeh našega planinstva, v varstvo in čast naše svete domačije.
Ravnokar je izšel
5. snopič »Več luči!"
pod naslovom
Štiri
namreč:
Neka] ii življenja fajnoštra Boiidarf« Koiaaernika. — Kako dolg rep je latel pes svetopisemskega Tobije. — ¥ ne-besln. — Konec sveta In sedel sa ..nebeško kraljestvo*4.
as
KraUeulC In berač.
Spisal Mark Twain.
Cena broširan 40 vin., trdo man 66 vin.
Gospodarski del.
Bolehanje govedi na vnetju drevesa.
Po naših pokrajinah in tudi preko mej naše domovine je med govejo Živino zeio razširjena bolezen, takozvano kronično črevesno vnetje, ki je po svoj'h znakih zelo podobno črevesni sulici, jetlr, ali — tuberkulozi. Razlikuje se pa od te v tem. da jo povzročajo drugače glivice ali bakterije. Tej bolezni, ki v toliki meri škoduje našemu kmetovalca, so podvrženo zlasti krave od 2—6. leta, manj starejše. Pri juacih in bikih najdemo jo le izjemoma. It tega sledi, da se ne širi omenjena tosMs*n po plemenskh bikih, kakor nekatere droge bolezni, fn kakor se je to prvotno mislilo. Le redke oboli le ena krava. V več repov broječ/h hlevih opažamo, da je kar d do 10% vso živine okužene, tudi ni omejena na gotov letni ea«, ampak nastopa oozfsai in poleti, bodisi; da jo gonijo na pate. Vendar zatrjujejo strokovnjaki, da se pojavlja bolj pogoste pozimi in tedaj tudi s vidnejšimi znaki. Prvi znak omenjene je, da daje obolela krava oddnedodne manj mleka. Dasiravno povžrjejo take živali dosti krese, prično hirati in krave, ki ao bile poprej dobro rojene, postajajo rarsave fn suhe. Dlake no pada ve* tako gladko po telesu, ampak štrli po koncu. Po* prej voljna koža, se sedaj tesno drsi ogrodja. Oči postajajo motne in upadle. Tem znakom se pridruži še driska. Odpadki so tekoči, seleno-rujarkatte barve, razširjajo pogostokrat prav neprijeten duh, ter vsebujejo precej neprebavljenega krmila. Okužene živali popijejo isvenredno veliko vode. Množina mleka jo ve dne manjša In se v posameznih slučajih, predno šivinče pogine, popolnoma posuši. Mnogokrat se bolezen brez pravega vzroka izboljša, zlasti če premenimo krma ali prestavimo živtači v drug hlev, toda čas ved ali manj časa nastopi le hujše nego prej.
Dasi je živinozdravniska veda tekom zadnjih let zelo napredovala, ji ni moč to bolezen ozdraviti docela. Te bolezni bakterije so tako globoko zarite v črevesno sluznico in v limfatiene štete v črevesu, da kljubujejo tudi najmočnejšim razkuži« lom. Nimamo pa posebnega sredstva, ki bi jih zamoril, ne da bi pri tem poškodoval črevesne sluznice. Eaiuo, kar moremo za omejitev te kuge storiti je, da odstranimo o'delo Lvat od zdravih ter jo deset
notarja. S tem jo, kolikor mogoče dobro vnovč'mo In preprečimo, da ae bolezen ne ratlirja. Odstraniti pa moramo iz hleva tudi steljo in vse odpadke, ker ae v Uh nahaja velika množina bakterj. Stajo bolnega živinčeta, jasli in vso okolico moramo dobro očistiti in prebeliti z apnom. Ce h'evov dobro ne razkužimo, nam odprodaja sama veliko ne pomaga. Kako se razširja ta bolezen, ali po krmi, V.i na kak drug nač n, še ni popolnoma dognaao. _
Kisgtai o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori trinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trsjal IS mesecev. Goj-mke morajo stanovati v savodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Msrijaoišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je alovenski in brezplačen, zavzema poleg verouke, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva, vse one predmete, ki jih mora umeti vsska dobra gospodinja, slasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivsnju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, * Inarstvu itd. Go-jenke se iatotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačeo pouk in pni ko, da se v enem letu zadoati privadijo nemškemu j -ziku. Go-jenka, ki bo aprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo perilo, t. j. sploh za vi", 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — V aka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dvs para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji kril, šest srajc, šest parov nogav'c, 10 do 12 žepnih robcev, seat kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasnki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morejo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega otira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 8. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuhe, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim na-lože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošrje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo sta^š v, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembia t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrst« se v gospodinjsko šolo sprejemajo d< klice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih d •žel. Glavni odbor r. kr. kmetijske družbe kranjske. V L ubljai i, dne 31. julija 1910.
Plsmaaike bike po laliajtl osel bo razdeljeval deželni odbor kranjski tudi Ittošajo jesen. Prošnje naj s? vložijo pri deželnem odboru v Ljubljani do 20. avgusta t. 1. Živinorejskim zadrugam bo deželni odbor prispeval polovico, občinam in zasebnikom pa tretjino kupnine.
Hakup mladih bikov. Deželni odbor kranjski nakupuje za deželno pristavo mlade bike vseh treh v deželi priznanih pasem, to je pinegavske, tirno-doUske in sive. B ki ne smejo biti mlajši od pol leta in ne starši nad poldrugo leto. Ponudbe naj se takoj pošljejo deželnemu odboru v Ljubljani. Ponudijo naj se samo lepe živali brez hib, da se ne bodo deželni veščaki pri ogledu zastonj trudili.
Semeni it ječmen. Dae 23. avgusta 1910 se vrši v Miskolczu semenj za ječmen. Vzp rad m izpisek is poslovnega reda sta oa vpogled v pisarei trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Mednarodna raietava ? Londona 1010. Kakor se naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se bo v času od 3. do 10. septembra t. 1. vršila v Londonu 13. mednarodna razstava za pekarstvo, slaščičarstvo in sorodne obrti. Zaradi zagotovitve določen h prostorov se je treba kmalu prijaviti. Dopise je poslati na naslov H. S. Rogers, assistant Manager and Secretary of The Trades Markets and Exhibition, London, £. G. Palmerston House, old Broad street.
Zakupni rasglag. G. in kr. vojaško preskrbo-valno sklad šča v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni rasglat c. in kr. intendance 3. voja v Gradcu glede zagotovitve sena, slame, drv in premoga za leto 1910/1911. Ponudbene razprave se bodo vršile v različnih krajih v času od 16. avgusta do 16. septembra 1910. Zakupni razglas, ponudbeni vzorci in splošni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Suainest livrstae vpliva na rast prašičev. Poizkusi in izkušnje ram to potrjujejo Sliri piašiče enake velikosti- so krmili skozi šest tednov popolnoma enako. Dva izmed njih so vsak dan s vodo in krtačo dobro osoažili, a druga dva so pustili umazana. Ko je čas Sesttedenske preizkušnje potekel, so tehtali osnaženi prašiči 25 funtov vtč kot umazani.
Slab« ladje, ki odpada, predno je zrelo, se mora porabiti, da se uniči s škodljivimi mrčesi vred, ki se mu škodovali, Kdor to vsak dan po-
navlja, bo morebiti že v prihodnjem letu opazil vpliv svojega dela. Za pobiranje sadja se lahko uporabljajo majhni otročiči, ki so drugod povsod oa poti.
»
Tedenski sejem v Kranju dna I. avgusta
1910. leta. — Prignalo se je: 170 glav domače goveje živine, 38 glav bosanske goveje živine, 15 glav goveje živine hrvaške, 13 domačih telet, — hrvaških telet, 134 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 46 domačih ovac, — hrvaških ovac, 4 koze, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 8-, oves K 7 50, ajda K 7—, repno seme K 40*—, fižol ribničan K — , man-dalon K — koks —, krompir K — za 50 kg.
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu juliju 1910 je 261 strank vložilo 134.352 K 74 vin. 326 strank je dvignilo 124.972 K 62 vin. 12 strankam se je izplačalo posojil 27 400 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vlož.obr. 4,481.405 K 28 vin. Stanje hipotecnih posojil 2,987.451 K 13 vin. Stanje občinskih posojil 475 516 K 86 vin. Denarni promet 329 640 K 34 vin.
Mesioa hranilnica ? Radovljici. V mesecu juliju 1910 je 256 strank vložilo 165 586 K 53 vin. 267 strank vzdignilo 163.636 K 45 vin. 28 strankam se je izplačalo posojil 32.100 K — vin. Denarni promet 633.966 K 49 vin.
Meitaa hranilnica v Kamnika. V mesecu juliju 1910 je 136 strank vložilo 36 231 K 70 vin. 174 strank vzdignilo 42 705 K 06 vin. 5 strankam se je izplačalo hipotecnih posojil 9.200 K. Stanje hranilnih vlog 1,981.405 K 42 v. Stanje hipotecnih posojil 1,516.266 K 80 vin. Denarni promet 158.194 K 58 vin.
Godovi prihodnjega tedna:
7. Kajetan, Vidojka; 8. Girijah, Larg in Smaragd, Godeslav; 9. Roman, Emigdij, Ljubisw», Ra-tibor; 10. Lavrenoj, Hugon, Ozrin, Jurica; 11. Tiburcij, Suzana, Bolemir; 12. Klara, Hilarija, Te-kana, Slavo mir, 13. Hip.lit in Kasijan, Radegunds, Gostimir, Svetopolk.
Sejmi p rib., teden na Gorenjskem:
10. v Dobu, v Železnikih, v Kamni gorici.
Umetnost in književnost
Nova umetnost Na Bledu poleg pošte v izložbi gospoda Otona Wolfunga je g. Fran Roječ iz Radovljice razstavil dve plastični podob', ki sta sestavljeni na poseben nov način iz naravnih predmetov v naravnih barvah. Podobi predstavljati « Božič* ah «Speco naravo* in « Veliko noč* ali «V*tajajočo naravo*. Oaredje vsake podobe tvori palček, oblečen v obleko, ki je sešita iz blaga, iz kakršnega se dela obleka za ljudi'. Pri prvi podobi je palček zavit v zimski plašček s kapico čez glavo, čez levo ramo nese smrečico za božično drevesce z desno roko pa drži košarico, ki je težko obložena z lišpom za božično drevesce in na tem hšpu cepiti dve ptički, kakršne peko iz testa o Božiču na Dolenjskem. Vsa okolica je pokrita a snegom. Druga podoba, ki je par prvi, je bila letos spomladi razstavljena v Radovljici in je nam že nekoliko znaaa is »Gorenjca*, ki je takrat prav pohvalno pisal o njej. Pri tej podobi sedi psiček na bledo modrikastem račjem jajcu in nabija s kladivom po rujavo rdečkastem kurjem jajcu, is katerega sili rumenkasto, čivkajoče pisce. Okrog palčka je v lepem naravnem slogu ravrščeno razno brstje, kakor macice ter leskove in jelševe vejice s obronki, a iz tal poganja trava in prvo pomladansko cvetje. Na desni strani je še golo, z mahom poraščeno hrastovo drevo in v ozadju se vidi s snegom pokrito gorovje. Po brstju in cvetju mrgole razne žuželke, ki ae dobe v naravi o Veliki noči. Tu se vidijo trije pisanokrib metulji, hrošči, črmlji, čebele, mra "ije in dr. Razstavljeni podobi imati to posebnost, da so vsi predmeti, ki ju tvorita, nabrani v naravi in so vsi v pristn.h naravnih barvah in oblikah. Tudi okvirja, ki sta narejena iz trdega h roško vega lesa v naravni barvi, sta okrašena s naravnimi predmeti. — Ti podobi bodeta gotovo posebno zanimali prijatelje narave, ker sta prvi te vrste, in bih bi v okras vsaki boljši slanici, pikami in dvorani. Na prodaj nista, pač pa služita kot vzorec in se zamuro take podobe naročiti pri izumitelju v Radovljici.
Dopisi.
Is tuhinjska doline.
V Smartnem nas zapusti naš stari učitelj g. Fr. Zore in gre v zaslužen pokoj. Da bo vsak izmed faraaov težko pogrešal t« ga moža, ki je čez 53 let pri nas učiteljeva!, je jasno. Saj mož je bil blaga duša skozioskoz, desna roka v vat h občinskih opravkih in nam Tuhinjcem vedno dober in edini svetovalec v vseh stvareh. Oba njegovem odstopu mu želimo vsi njegovi učenci, saj smo skoro vsi, kar nas je šmarskib fazanov, da bi mu bilo dode-
ljenih še mnogo let in v njegovih starih letih naj ga blaži zavest, da njegovo življenje, ki ga je žrtvoval nam, ni bilo zastonj I Sadaj se * jveda veliko vprašuje o njegovem nasledstva. Zelo veliko se gjvori a tej stvari, a za nas je pa vsakako najbolj aktualno to, da tnče b (i Ziretov naslednik zgor. tuhinjski Malenšek. Mi sicer ne damo dovolj na te govorice, ker še živimo precej pod utlsom prejšnjega Malentakovega govorjenja in zatrjevanja, da on ne gre v Šaaartno za cA svet, ker Šuarčani za »joga niso ustvarjeni. Toda to, kar se zadnje čase čuje izza kulis, pa nam vedno bolj vsiljuje prepričanje, da so se Maieošku res jele cediti sline po naši bodoči dverazrjdnici. O tem vedo že tudi Zg. Tu-hinjci, in da so vesel', to se samoobsebi razume. Besede: »Hvala Bjgu da bo šel I Tega se pa kaj radi iznebimo i. t. d.» ae čujejo povsod. Da so šmarski farani Malenška vse prej, kakor veseli, je jasno. Ker smo pa mi prepričani, da g. Male osek gotovo ne bi imel rad, da bi mu pripisovali ša tisto lastnost, kakor onim, ki drugače delajo in mislijo, kakor pa govore in se kažejo boljše, kakor pa so, ga poživljamo, naj odkrito še enkrat pove, da ne mara pr ti v Šmartno, da bodo ljudje rešeni iz sedanje slabe volje. To bo za g. Malenška dnbro. Ker osebna čast ja pač rsakemu, kakor tudi njemu, draga in veseli bomo pa tega tudi ra>, ker bomo videli, da nas naše dobro mnenje v g. Malenška ni varalo in ker bi v nasprotnem slučaju bili prisiljeni začeti boj, prei katerim naj ima g. Malenšek, in to mu povemo prav na uho. raj Se poprej nekoliko pozornosti. Za danes samo to I
S pitali č. Majhen in neznaten je naš kraj, a tembolj interesanten in zanimiv po dogodk h, ki se tu doigravajo in katerih junak je vedno naš Mezek. Ta človnk je skrajno prepirljiv in s»rov in vse prej, kakor p a župnik. Sedaj se je zopet spravil s svojo brutalno sirovostjo na svojega soseda g Fr. Erzina, gostilničarja. V torek zjutraj je prišel navsezgodaj nad njega z običajnim namenom, da bi se ž njim prepiral. Ko začne s svojo karakteristično modo, katere bi se vsakdo sramoval, napadati g. Erzina, mu je ta, ki ima pač vse boljše nazore s krš a tiske ra življenju in poštenosti, kskor pa župnik, s pravo, njemu lastno primitivno bistroumnostjo za-solil par takih, ki bi spravile v pravi lir vsakega še tako podivjanega človeka, a pri * upniku so bile brez u piha. Mad drugim mu je Erzin rekel tudi to: «Vsak župnik zjutraj najprej bere mašo in šele potem ima druge opravke, vi se pa takoj, ko vsta-nete, pridete prepirat in zmirjatl C j smatrate vi to za pravo, ne vem, jaz in vsak pošten kristjan gotovo ne 1» Tudi to ni dosti izdalo, župnik je bruhal dalj». Prideta pa včasih tuli oba s kuharico, ki igra v fari vlogo nekakega generala, v župnišču pa še n ko bolj imenitno vlogo, ki jo nekoliko pojasni slučaj pred par dnevi. Ko jih je bil g. Erzin zadnjič enkrat že sit in jim povedal, da so vrata za to tukaj, da se tudi lahko ven gre, je vzel župnik kuharico, rekoč: Pojd' z mani, gremo!* Ljuljepa, ki se jih v takih prilikah vse pslno nabere, so v svoji hudomušnosti rezali prav fine do.tipe, med katerimi je tudi ta: »Poglejte, p glejte, kako ata peljejo mamol* Smeha seveda ni manjkalo. Kake priimke daje župnik ljudem, kadar mu ni kaj prav, naj pojasni sledeči slučaj. Ko se je neko dekle, ki je v Marijini družbi, vračalo od dela v grajščini, kjer je bila najeta, mimo žipaišča domov, jo je župnik obsul s sledečimi priimki: «Ti cklaš v graščini, ti si k ... , troja m: ti je bila k .. .., k . ... rodi k . ...!» i. t. d. (besed ne izpišemo, ker imamo o dostojnosti drugače nazore, kakor Mezek.) Pa tudi z lekarno se baje peča Mezek. Ko je prišel Erzinov pes v župnišče, je župnik pretil E ziciu, da bo zastrupil psa in kuharica je trdila, da ima župnik res v kleti strnp. In sedaj so bili psi res zastrupljen ; kdo je to storil, to še ne vemo, a ljudje gavore različno. Ali župnik res ne pozna nikakih mej P Ali res men«, da je njemu vse dovoljeno? In, g. dekan in visoki knž. škof. ordioarjat, kakšne pojme imate Vi o pravem dušnem pastirju I? Med ljudstvom vre, nezadovoljnost narašča danna-dan in vseh edino upanje je še, da bomo kmalu rešeni od tega človeka, ker drugače si bo ljudstvo samo iskalo pravice I Ker smo prepričani, da nai gospodje razumejo, ne govorimo dalje, a če ne bode bolje, bode zagrmelo in z«grmelo bode tako, da se bodo Mezeku stresla tla pod nogami in bo prišel do prepričanja, da tudi priprosto ljudstvo pozna meje obzirnosti, do žegnane kaste. Govorili smo 11
Is Železnikov. Vodja naših vrlih čukov, župnik Marčič, je zašel v blato in vsak poizkus se izogniti, je brezuspešen. Vedno in vedno ima opraviti s njegovimi ljudmi orožništro, kar Valentina silno jezi. Zato pa si je dal duška v nedeljo pri pridigi ter izlival svojo jezo nad orožniki, dasiravno ao popolnoma nedolžni. Ako dobijo orožniki naznanilo, da so čuki ribe lovili, pekli in jedli, je njih dolžnost, preiskavati stvar in ravno tako tudi, ako ao obveščeni, ds so Čuki srnjaka iz kože dajali, pekli in jedli. No, končno če «stvarca * ali kunštni Luka Markelj hoče svojim pristašem malo postreči ter jim da zraven zaseko, ker klerikalci ž s vedo, kaj je dobro, ln zato to tudi orožniki Uvedo, ni potreba, da bi se jezil župnik Marčič, ker dokacano je, da jeza škoduje. Ronovcov Tonček bi se tudi rad zmazal, toda ne bode šlo, ker Putovc, njegov sin in drugi še vsi živijo in bodo pričali, kaj vse uga-
11. priloga „GortnJcu" itev. 31 z 1.1910.
Djajo naii Čuki. Tudi Renovc tam se je precej opekel nad GlavaDom ter je gotovo pozabil na pregovor: »kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade*. Šrajnarjeva Anica pa kaj rada pocuka organista za rokav in s tem takoj povzroči prepir pri drugih pevkah, katere so vse do uses zaljubljene v njega. Kdo se more potem nditi, ako v takem slučaju orgije zahreščijo in te jlasovs zmedejo ter nastane prava mačja godba. — Na slavnost bralnega društva ni bilo pri Lukelnu nič zastave izobešene in le čudimo sp, da ni kaka kikla visela iz strehe v znak, da je v tej hiši zmagala kikla in da se mama nič ne bojijo liberalcev, ker zdaj celo sami «ata» Coč pošiljajo po meso za svojo družino. Kako zelo so zdaj, kar sami gospodarijo, mama povzdignili hišo, bi nihče ne verjel in le škoda, da jo ne morejo še blizu iupni ča prenesti. Tudi Lu-kelnova Rezika je postala zelo ošabna in nje podpis se glasi od sedaj naprej «klerikalka», na kar je Rezika jako ponosna. To dično dekelce po vsej pravici lahko pričakuje, da jo vsled nje odločnosti in značajnosti pride snubit iz Rakovnika kak Saškov Miha ali pa Muhen, ker sla oba iz boljših (?) hiš doma in dobra katoličana. Dober teki
II Železnikov, h vedeli smo, da se je čutil gospod Fran Tavčar v Selcih užaljenega, ker se je pisalo v »Gorenjcu* med novicami iz Železnikov, da se je vršila veselica »Orlov* v gostilni «pri vrlem značaju*. Gotovo pa pri tem ni bil namen gospodu Tavčarju delati krivico, saj je vobče znano, da se v Tavčarjevi bisi nahajajo napredni časopisi in da tudi ne podpira nikakih klerikalnih društev. Kljub temu, da napravljajo klerikalci pri njem veselicr, smo prepričani, da ne bode izginilo iz hiše napredno časopisje, in ravnotako smo tudi prepričani, da ostane gospod Tavčar naprednega mišljenja, zato pa izraz »pri vrlem značaju* ni smatrati kot Ironijo. Ako selški klerikalci mislijo, da bodo s prirejanjem vesele v njegovi gostilni dobili g. Tavčarja aa svojo stran, se presneto motijo. Kakor se ne branijo duhovniki liberalnega denarja, tako tudi ne bi bilo pametno, ako bi trgovec odklanjal klerikalen groš. Klerikalci, kar obrišete se pod nosom, ker značaj, kakar je oni gospoda Frana Tavčarja, z veselicami še ne boste kupili.
V Kranju, dne 6. avgusta 1910.
Sklicanje deielaih zborov, delegacij in državnega zbora. Iz poljskih krogov je zvedela „Hrvatska korespondenca", da se skliče istrski deželni zbor tudi v slučaju, ako ne pride do sporazumljenja med Italijani in Slovenci, odnosno Hrvati; češki deželni zbor pa da se skliče le v slučaju, ako se posreči posredovalna akcija veleposestnikov obeh narodnosti, da se rešijo vsaj najnujnejši predlogi. Za sklicanje deželnih zborov je določen 20. september. Sklicanje delegacij je določeno na 4. oktobra., V delegacijah se bo naj-prvo razpravljalo o ekspozeju zunanjega ministra grofa Aehrenthala in se izvrže volitve odsekov; plenarno zborovanje je določeno Šele za sredo oktobra. Državni zbor se skliče med 14. in 18. oktobrom. Državnemu zboru se predloži proračun, ki se že sedaj izdeluje v finančnem ministrstvu. Med tem časom so bodo poizkusile posredovalne akcije med Cehi in Nemci. Proračunski odsek bo zboroval tudi med božičnim zasedanjem deželnih zborov. Da bo to zborovanje omogočeno, se namerava odrediti, da bi odloži i mi državni poslanci, ki so obenem deželni po-tlanci, svoja mesta v proračunskem odseku V slučaju, da bi se v jesenskem zasedanju še nadaljevala obstrukcija tudi v proračunskem odseku, se govori, da razpusti vlada državni zbor in da bo vladala na podlagi § 14. Volitve se na to razpišejo in se vrše takoj po novem letu.
V vsepoljiki stranki je prišlo do razdora. Poslanec German, ki je bil do nedavno temu predsednik vsepoljske frakcije v poljskem klubu aa Dunaju, je bil izključen iz stranke, ker delajo na to, da bi ae osnovalo novo stranko.
SUrideietletaico, odkar je bil v Avstriji odpravljen konkordat, smo obhajali minulo soboto. Dne 31. julija 1871 je bila Av*trija prosta pap-zeve vrhovne vlade. V štirideset h letih se je tz-premenilo le toliko, da komandira v Avstriji namesto papeža dr. Gessmann, ki je še nekoliko bolj papeževsai.
V bosanskem saboru je šolski odsek sklenil, da ne subvencionira v Bosni nikakih šol, na katerih ni učni jezik hrvaški ali srbski. Vlada je bila proti temu, da bi se znižale postavke za škofijska konvikta v Travniku in Sarajevu, po 30.000. Frančiškanskim zavodom so zvišali podpore, pa znižali škofijskim.
Deželni tabor Beine In Hercegovine konča v kratkem svoje p-vo zasedanje. Delovanje je bilo zelo uspešno. Kakor povsod, tako so se pokazali tuui tu klerikaalci v pravi luči. Med hrvaškimi poslanci sta dve stranki, klerikalna Stadlerjeva grupa in napredna Mandičeva grupa. — Skof šarič je izjavil, da obstoji samo narod hrvaški ter da se ne ame priznati cirilice in zastave bosanskih Srbov. Mandičeva grupa in Srbi so se ožje oklenili med seboj in vsi obsojajo protislovansko taktiko klerikalne grupe, ki razdira slogo med Hrvati in Srbi in služi s tem edinole dunajski in budimpeštaa-aki politiki.
Dogodki v Španiji- Španski klerikalci sklicujejo za prihodnjo nedeljo v S. Sebastiano veliko
protestno zborovanje proti vladi. Po vsej deželi širijo lepake, v katerih poživljajo direktno na meščansko vojno.
V severni Ameriki so zopet hude rabuke med belokožei in zamorci. V mestn Palestine je bilo ubitih dvajset zamorcev ia pet belih. Tristo oboroženih zamorcev iz sosednjih mest je odšlo svojim rojakom na pomoč. V mestecu Andersen so ubili najmanj 18 zamorce?, po nekaterih vesteh pa 30.
Nova perzijska vltda je predložila parlamentu program, ki obsega: Nameščenje svetovalcev iz znnanjih dižav, preložitev močne vojaške čete v glavno mesto, da se more po potrebi vojaščina odpošiljati v pokrajino; reforma sodišč; ustanovitev kasacijskega sodišča. Na vprašanje o tuji vojaščini, ki je v deželi, je minister za zunanje zadeve odgovoril, da bodo te čete kmalu zapustilo Perzijo.
V H on d ara s v centralni Ameriki je bil v pondeljek pri La Caiba bitka med revolucionarji in vladnimi četam-, v kateri je padlo 100 mož; dvesto je bilo ranjenih.
Glavo nstrel|enega Jakoba Rožiča na Begunjščici našli čez leto dni.
Pred deželnim sodiščem je bila 2. aprila zanimiva obravnava. Zagovarjati se je moral Nemec Pavel Eseapass, lovec barona Borna, na katerem je ležal težak sum, da je ubil Slovenca Rožiča in mu potem odrezal glavo. Vsa slovenska javnost je bila o tem prepričana, vse je bilo radi te bestjal-aosti do skrajnosti razburjeno. Obtoženi Eisenpass pa je bil obsojen samo na 14 dni zapora, ker sodišče je bilo mnenja, da je ubil Rožiča slučajno, brez sovražnega namena, a glavo Rožičevo da je požrla kaka zver!
Nihče ni tega verjel, ali: pravica je pravica in ljudje so sicer zmajevali z glavami, čudih ae, ali molčali, potem pa tudi pozabili na celo zadevo.
Rožičeva glava — najdena.
Te dni sta se pa javila orožnika iz Tržiča sodišču v Radovljici, da sta našla glavo na B?guij-ščici umorjenega Rožiča. Sodišče je odredilo, da se prenese glava v mrtvašnico ▼ Begunjah. Glavn sta našla orožnika približno 1000 korakov od mesta, kjer ao našli truplo umorjenega Požiča. Glava je torej bila odrezana.
Nahajala se je nekako sredi »kopiši* Begunj-ščice v €grabnu», 229 m 20 cm pod onim prostorom, kjer so prejšnje leto našli truplo. Ležala j* na levi strani, tako da je desna stran že vsa od dežja izprana ia obeljena, na levi strani pa S9 drži še koža in lasje na polovico glave. Glava ima zadaj v črepinji luknjo v premeru okoli 6 cas. Zdrobljena je tudi leva stran spodeje čeljusti, medtem ko je desna stran in gornja čeljust cela. Tadi v levem sencu ima glava luknjo. — Čudni znaki 1
Upamo, da ne bodo sedaj »izvedenci* več trdili, da se ni tu izvršil zahrbtni umor in da bodo prišli ti »izvedenci* do spoznanja, da na Begunj-sčici ni takih zverin, ki bi odgrizavale glave in nosile skrivat. Ljubljanske časnikarje poživljamo, da naj pazno zasledujejo vso zadevo in da naj si dobro ogledajo dobljeno glavo. Uredništvo »Jutra* pa opozarjamo, da pripravi raspisano nagrado 100 kronic za najditelja glave. Vrla orožnika bodeta prav hvaležna, ča prav kmalu dobita nagrado. E senpassa so prijeli, pa jim je menda ušel. Kako se stvar razvije, bomo poročali.
Vabilo na naročbo. S 1. julijem smo pričeli drago polletje tega lota. Ker je nekaterim potekla naročnina, zato prosimo dotične, da jo obnove člmpreje, da se Jim pošiljanje lista no prekine. Ne moremo si kaj, da ne bi vnovič poživljali, naj somišljeniki pridno agltira|o za »Gorenjca", saj se pošteno trudimo, da nudimo svojim čitateljem, kolikor Je v naših ročen. Zatorej, Gorenjci, naročajte In razširjajte svoj listi
Novičar.
Občinske volitve v Krilih pri Tržiču Zadnji četrtek so se vršile v znamenju boja občinske volitve v Križih, pri katerih je znani devičarski general in zagovornik škofovih rdečih bukvic, bivši jeseniški župnik Zabukovec z vsemi svojimi kandidati sramotno pogorel. Četudi so se on in njegovi bseki pehali nočindan okoli volilcev, jim lagali in izsiljevali pooblastila, delovali z vsemi njim prirojenimi aredstvi. Celo v volilni dvorani so agi tirali in fabricirali pooblastila. Pa vse ni pomagalo n č. Zmagali so zavedni neodvisni kmetje s prešnjim županom, ki jim je blagor občine na srcu. Vsa čast jim, da se ne puste komandirati iz farovža, katerega morajo sami vzdrževati in plačevati. To je bila grda blamaža za župnika in njegove backe. Znani klerikalni konsumar Arhar je bil po končani volitvi ves proč.
Srebrno poroko sta včeraj obhaja na tihem in v krogu svoje obiteljl g. Vinko Majd'C, vele-industrijalec i. t. d. v Kranju, in gospa Matilda Majdič, rojena Kotnik. Pri tej priliki so jubilejnemu paro priredili uslužbenci g. Majdiča serenado, na
, kateri je zapel tukajšnji čitainiški pevski zbor kot podoknico troje pesmic. Gospod jubilar je svoj personal tem povodom pogostil. In vse osebje je imelo ta dan prost. Naj bi jubilarja dosegla še zlato poroko 1
Čestitamo! Naš vrli rojak iz Trboj pri Kranju, g. Valentin Zun, c. kr. finančni komisar v Logatcu, je prideljen v finančno ministrstvo v na-daljne službovanje. To je izredna čast zanj, ki je moral toliko pretrpeti od gotovih ljudi. Gospod Zun je pred kratkim pridno deloval tudi v Radovljici, zlasti v občinskem odboru, zato so ga ondi izvolili častnim občanom. Ako povemo, da g. Zon obladnje 8 jezikov, med njimi pet perfektno, smo povedali dovolj. Torej iskrene čestitke, prijatelj Zunl
Velika točnost deželno vlade. »Slovenski Narod" piše: Dne 3. septembra 1906 je imenoval občinski odbor blejski za častne občane gg. Ivana Hribarja, dr. Andreja Ferjančiča, dr. Karola Tril-lerja, dr. Janka Vilfana in dr. Josipa Plemlja, Vsled pritožbe nekaterih klerikalnih volilcev je c. kr. okr. glavaratvo v Radovljici z ukazom z dne 6. aprila 1907 razveljavilo ta sklep in prepovedalo njega izvršitev, češ, da ni jasno razvidno, s kako večino so bili častni člani izvoljeni, je-li bila dotične seja sploh sklepčna i. t. d. Hkratu je zaukazalo c. kr. okr. glavarstvo, da se imenovane črta iz volilnega imenika I. razreda ter je tako provzročilo, da so izpadle volitve v prilog klerikalcem. Zoper to postopanje okrajnega glavarstva pa se je zopet pritožila občina Bled na c. kr. deželno vlado in sedaj, čez tri in en četrt leta, je izšlo razsodilo deželne vlade, s katerim se razveljavlja kot nezakonita odločba okrajnega glavarstva. Zares točnost, kateri bi bilo težko najti para v vsi naši, vsled polževega uradovanja pro-sluli administrativni birokraciji. Toda sedaj še nekaj! Dognano je torej, da so bili imenovani častni člani pravilno izvoljeni in da so imeli pravico udeležiti se dotičnih občinskih volitev leta 1907. Ker se jim je pa to protizakonito zabranilo, kar je brezdvomno uplivalo na izid volitev, smo radovedni, koliko časa bo rabila sedaj c. kr. deželna vlada, da razveljavi dotične neveljavne občinske volitve v občini Bled. Po našem mnenju najmanj vsaj sedem let, ako se ne bo zdelo umestno naprednim blejskim občanom, da stvar nekoliko — podkurijo.
Deželni odbor kranjski podpira gennanlia-oljn. Dovolil le 800 K podpore nemškemu društvu »Schutzengelverein", ki ima v Šiški pod vodstvom neke plemkinje zavod, v katerem ponemčujejo slovenske otroke. Društvo vzdržuje .Schulverein"! Torej roko v roki s Schulvereinom delžjo klerikalci v kranjskem dež. odboru za germanizacijo... odkar dobiva klerikalna stranka Judeževe groše iz nemške kranjske .šparkase"! Škandal I
Narolno-obrinbao društvo »Brailber* se je konstituiralo minuli ponedeljek. Za društvenega predsednika je bil soglasno izvoljen g. notar Aleksander Hudo vernik, ki je obljudil v svojem nagovoru, da bo posvetil vse svoje moči narodno-obrabnemu delu ter prosil odbornike za požrtvovalno delo. Podpredsednikom je bil izvoljen g. dr. Gregor Žerjav, tajnikom urednik g. Rasto Pusto-slemšek, blagajnikom pa g. profesor Anton Jug. OJbor je oa to razpravljal o velevažnem predlogu, ki ga je stavil predsednik Hudovernik, in o rasnih drugih nasvetih. Vsi predlogi in nasveti so bili v meritornem oziru po kratki debati soglasno sprejeti. Društvo »Branibor* započne v najkrajšem času svoje delovanje in nadejati se je, da bo to delovanje v korist *n blagor slovenskemu narodu.
Narodno - gospodarski kongres. V dneh 14. in 15. avgusta se vrši v Ljubljani slovanski narodno gospodarski kongres, katerega se v prav velikem številu udeleže — razen Slovencev — pred vsem Čehi. Za kongres sam ima dela v rokah pripravljalni odbor, v katerem so odlični Slovenci in Čehi. Da bo pa tudi za zunanji vspeh kongresa preskrbljeno, se je osnoval v Ljubljani poseben odbor, ki bo preskrbel za stanovanja udeležencem, za sprejem i. t. d. Sestanku, ki ga je sklical g. župan Hribar, se je odzvalo veliko število povabljenih, med dr. dež. odbornik Jarc, obč. svetovalec Franchetti, za .Češkoslovenski klub" poslanec dr. Novak, dr. V. Zupan, inšp. Ružička, V. M. Zalar, A. Pleško, dalje dr. Murnik, Krapež, Petrin i. t. d. V imenu g. župana, ki je odsoten iz Ljubljane, je otvoril sestanek g. dr. Novak, pojasnil je namen kongresa in je povedal, da so referati za Slovence že razdeljeni; poljedelski referat ima dr. Pegan, obrtniškega E. Franchetti in trgovinskega dr. Novak. Treba je pa tudi v zunanjem oziru poskrbeti za vspeh kongresa, zato naj se osnuje poseben odbor. O. Franchetti predlaga, naj se izvoli za predsednika g. župan Hribar, za podpredsednika pa g. dr. J. Novak in dr. Pegan. Zaostale Člane odbora se nominirajo sledeči gospodje: J Ružička, Kregar, Fr. Breskvar, Stare, Primožič, Pleško, Štefe, Zalar, Krapež, Lilleg, dr. VVindischer, Petrin, Mejač, Lončarič, Pust, Franchetti, poleg tega odpošljeta v ta odbor zastopnike trgovsko društvo .Merkur" in n Češkoslo venski klub". Konstituirali so se še posamezni pododbori, in sicer stanovanjski, sprejemni in časnikarski.
Nov projekti Zatrjujejo, da ženijalni Oail-hofer izdeluje nov načrt za bodočo eentralo
kranjske elektrarne. Ta centrala bo stala v obližju vasi Globoko ob Savi v biižini Radovljice. No, to centralo prenašajo kakor mačka svoje mlade. Najprej Pavšlar, potem ob Završnici, dalje v Štengah ob Bohinki, sedaj pa pri Globokem. In kakšen bo konec?!
fllaa is občlaitva. Pile ae nam: Naravnost nesramno se mora zdeti vsakemu postopanje tvrdke Dolenz v Kranju napram slovenskemu občinstvu, ker na zadnji opomin v Vaiem listu se noče odstraniti dvojezičnega napisa s svoje podružnice. Menda nasprotuje to pristnemu (?!) germanskemu duhu g. Dolenza. Nesramnost tega postopanja l<?ži ravno v tem, da g. Dolenz žali ooo občinstvo, od katerega je do skrajnosti odvisen. Nikar pa naj gosp. Dolenz ne misli, da je s tem popravljan vse, da ima na glavni trgovini nabit nspis, da prodaja čistilo za čevlje v prid •Družbi sv, Crila in Metoda». To je le pesek v oči ia hinavstvo! Najbrže se bo g. Dolenz posmehoval tudi temu članku; a kdor se smeje poslednji, se smeje najbolje! — Podpirajmo v prvi vrsti zavedne slovenske trgovce, ki čutijo z nami!
Opozarjamo ponovno na dasein jI vrtni koncert orkestra «81oge». Ker se je občinstvu ta ortester v teku zadnjih dveh let po svoji marljivosti zelo priljubil, je pričakovati, da razveseli občinstvo vrle «Siegase» z mnogobrojnim obiskom. Nesebičnost orkestra pa nam zopet razodeva namen, v katerega se vrli koncert: plačati «Družbi sv. Cirila in Metoda» en obrambeni kameri. Kolikor nam je znat o, so »Slogaši* že odplačali iz lastnega žepa polovico tega kamna. Taka požrtvovalnost vsekakor zasleži, da se jo podpira. Vsem melčanem, ki imajo količkaj smisla za godbo, kličemo torej: na svidenje pri koncertu »Sloge*! —- Koncert se prične, kakor iz lepakov razvidno, na vrtu gostilne g. Marije Mayer popolnoma točno ob 'A 9- zvečer. Vrli se ob vsakem vremenu.
Centn bi to 1 Te dni sem se vračal iz veliko-mestnega direndaja v mirno rojstno vasico, čim bližje sem prihajal domu, tem nemirnejše mi je utripalo srce. Vlak ostane na postaji Kropa. Tu napoje železnega konja, zato stoji vlak delj časa. Pozorneje si ogledam postajo, a svojim očem nisem hotel verjeti. Neposredno pred seboj zapazim v mali razdalji tri bele tablice s sledečimi napisi: „Pachtgrund Industrie-Genossenschaft Kropp", „Pachtgrund Debelak Lukas" in .Pacht* grund Debevc Franz". — Ker so mi bili ti napisi tuji, vprašm izprevodnika, če ve, kdo ima te prostore v najemu. Mož mi pojasni, da je prva „kroparska že bij. zadruga", a ostala dva sta pa menda domačina, tam nekje iz Kamnegorice. To začuvši sem prav debelo pljunil ter sedel nazaj na klop — prav tja v kot, da nisem več videl slovenske .zavednosti".
Redni občni ibor gor. akad. fer. društva •Vesna» se vrši v četrtek, 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Marije Mayrjeve. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. volitev odbora, 4. slučajnosti.       Odbor «Vesne».
Kleparski mojlter, kateri zna dobro delati proti solidnim cenam, bi imel mnogo posla, ako se naseli v trg Ze)e*niki pri Skofjiloki.
Velja tudi tu dvojna mera T V kratkem smo culi, da sta bila precej občutno kaznovana — v Ljubljani namreč — klobasar Andretto in slad-ščičar Gärtner, ker sta se pregrešila proti človeškemu želodcu. O hotelu .Union" se čuje, da imajo tam neko zver v reji, .zelenega volka". Bo li tu tržno nadzorstvo tudi tako strogo postopalo? Zahtevamo I Gostilničar
Huda jim prede t Čuje se, da je Katoliška tiskarna tako na koncu, tako v dolgeh, da si ni mogla drugače pomagati, kakor tako, da je od-jedla .Učiteljski tiskarni" zaslužek, ki ga je leta imela pri tiskanju vladnih tiskovin. Krščanska ljubezen!
Politični okra) kranjski šteje po najnovejšem izkazu 53 073 prebivalcev. V zadnjih treh mesecih je bilo 89 porok. Rodilo se je 416, umrlo pa 333 ljudi, med temi je umrlo 115 otrok, starih do pet let Starost 50 do 60 let je doseglo 85, čez 70 let pa 60 oseb. Zi ietiko je umrlo 69, pljučnico 25, za davico 6, za oslovskem kalijem 1, za škrlattnko 13, po no »či I o je 4 oseb. Samomor, umor ali uboj se ni dogodil.
»Slovensko bralno društvo* v Tržiču priredi v nedeljo, dne 7. avgusta 1910 v gostdai gospoda Ivana Sajovica v Bistrici vrtno veselico. Vspored: Petje, godba in ples. Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina prosta.
b Škofje Loke. Škofjeloški Sokol je priredil v nedeljo pri gosp. Mariji Logondrovi v Stari Loki javno telovadbo z ljudsko veselico, katere se je udeležil tudi kranjski »Sokol* v jako obilnem številu. Telovadba je uspela zelo dobro. Posebno so ljudstvu ugajale skupine članstva in deštega naraščaja. — Po telovadbi je priredil veselični odsek igro «V Ljubljano jo dajmo*. Igralne moči ao bile izborne, tudi režija je bila dobra. Po igri S3 je razvila živahna zabava.
Vtem enako! Pred nedavnim časom je bil prav občutno kaznovan aodnijskim potom nek uslužbenec »Zadružne Mlekarne*, ker je nepravilno postopal z denarjem »zadruge». Znesek je znašal nekako 700 kron. Radovedni smo, ako bo »zadružna mlekarna* tudi tako strogo postopala i Kumpom.
V nedeljo vsi v Kranjsko goro, ker ta dan, t. j. 7. avgusta, ae tam vrši nekaj izvanrednega, namreč »Borovški semenj*, veselica, ki jo priredita kranjskogorska podružnica Ciril Metodova in Gasilno društvo. Veselica je nekaj prav posebnega, kar se ne vidi vsak dan. Stojnice z raznim blagom, paviljoni, tekmovalno kegljanje in streljanje, sreč-kanje, ples ter pestrobojne narodne noie, vse bo vzbujalo občo zadevoijnost in krasno petje bo bodrilo udeležnike Občudovali bomo znano spretnost jeseniških sokolov v telovadbi. Posebna zanimivost bo tudi izpuščanje prvega borov-škega zrakoplova. Ker se »Borovški semenj* kljub svoji zanimivosti vrli samo vsakih sedem let, naj mhče ne zamudi letošnje ugodne prilike.
Umrl je v Ljubljani znani narodai trgovec gospod Jernej Bahovec. N. v m. p!
Prostovoljno gasilno društvo na Zg. Bernlku bode praznovalo dne 11. septembra t. 1. slavnost ob priliki blagoslovljenja novega doma. C slana gasilna društva kakor tudi druga društva v okolici ae uljudno naprolajo, da ne bodo na ta dan prirejala kakih veselic in slavnosti. Natančni spored slavnosti se objavi svoječasno. Odbor.
Nova Clril-Metodova podružnice ns Ooren)-
skem. Po dolgem času nam je vendar tudi na Gorenjskem zabeležiti lep vgled narodne zavednosti in požrtvovalnosti. Po prizadevanju gospej Omanove in Kalanove ter nadučitelja g. AŽmana se je ustanovila za Begunje in Breznico lepa podružnica, ki že šteje nad 70 članov. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 24. m. m. pri Štur-movih v Poljičah ob mnogobrojni udeležbi. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg. Naj bi nova podružnica budila tudi ostale gorenjske pokrajine na rodoljubno delo!
Kolodvorske restavracijo na Jesenicah je prevzel g. Delničar, restavrater v Trbovljah. Zdaj se gostu postreže tudi na slovensko zahtevo.
Il Begun) nam poročijo: Naše vrlo gasilno društvo se prav marljivo giblje. Pretečeno nedeljo jo to društvo priredilo lepo vspelo veselico na tako-zvani »Ledevnici*, to je v mičoem gozd ču med Begunjami in Radovljico pri Novi vasi. Da je veselica vspela v vsakem oziru tako lepo in dobro, gre pač prva zasluga našemu lepemu župniku J. Kleindieastu. Kajti očito je hujskal proti veselici in molil menda kar tri dni, da bi deževalo to nedeljo. Veselica je imela prav velikomestno obličje, kajti v petih šotorih so prodajale brhke in ljubke Begunj« čanke vse, kar ti je želodec poželel, za zabavo so skrbeli neumorni tamburaši društva »Stol*, boginjo plesa so dražili ciganski godci, a za smeh so mnogo storili policisti in sodnik, sodbe so bile naravnost »krute*. Veselica je bila prav mnogoštevilno obiskana, kajti poleg domačinov je prišlo mnogo Radovljičanov, Blejeev, Brezjanov i. t. d. Nikakor ne smemo pozabiti, da je begunjski mešani pevski zbor pod spretnim vodstvom našega nadučitelja prelepo prepeval ves popoldan. Prireditev je v vsakem oziru vspela dobro. Društvena blagajna je prav zadovoljna z dohodkom. Vrlim Begunjčanom kličemo: le po tej poti naprej I Konečno omenjamo, da priredi na ravno tem prostoru svojo prvo veselico novo ustanovljena »podružnica sv. Crila in Metoda* Begunje-Breznica in sicer v kratkem.
V Predoeljlh pri Kranju je vnovič izvoljen županom deželni poslance g. Ivan Zabret, tovarnar in posestnik.
Na Dolenji Dobravi pri Poljanah je v četrtek zv čer umrl Tomaž Miktavčič v starosti 77 let. Pokojnik ni bil zmižen branja in pisanja, vendar je bil zač 1 na stara leta skladati pesmi v duhu narodnih pesmi. Eno je prinesel tudi naš list v zač 'tka letošnjega leta. namreč o dobra vski zadrugi. «D m in Svet* 1. 1905 pa ima v 8. št. njegovo pesem «C-pkar;ca» Zložil je tudi več drug h, ki so precej razširjene med ljudrn. Dobremu možu blag spomin!
li Eatlšja. 2. avgusta so se vrnili v Ljubljano dečki, zdravi in krepki. Ob prihodu v Zatišje so tehtali 2805 kg 30 dkg, ob odhodu pa 2906 kg, prirastlo je tedaj 100 kg 90 dkg. Vodstvo zavoda je oskrboval Jos. Lapajne. učitelj v Cerkljah, nadzorniki pa so bili: g. Fr. Zupan, Ivan Tavčar, učitelja v Ljubljani in g. Fr. Trošt, učitelj v Borovnici. 5. avgusta so odšle deklice v Zatišje, ki bodo tamkaj pod vodstvom gdčne. Filomene Senekovičeve in 3 gdč. nadzorovateljic do 2. septembra 1.1.
Škof Jeglič postane sadiko!. Naše ljudstvo se je zelo naveličalo, dajati ogromne svote za razne cerkvene in duhovniške namene. Prav posebno je pa naše ljudstvo, pa tudi duhovništvo ne voljno, ker pride škof za drag denar že v zadnjo gorako vas birmovat. Tako je prišel pred nedavnim časom v Gameljne. Seveda je bil ondotni župnik nezadovoljen, ker je moral škofu odšteti par svetlih kronic. Toda tudi kmetje so godrnali. In ko so dekleta vprašala ondotnega kaplana, ali bodo morale tudi prihodnje leto pleati vence, jim je kaplan odgovoril, da najbrže še preje. Bonaventura Jeglič postane namreč v kratkem nadškof — tako je kaplan trdil — in takrat se pride skoraj gotovo poslovit tudi od Gameljčanov. Is tega se vidi, da se že kaplani norčujejo iz škofa ter si žele, da bi odjadral. Tudi sam se zdi, da postajajo škofu tla ze prevroči.
Otvoritev novega mosta. Poroča se: Novi , most čez Savo na firodu rod S .a; rno g iro bo iz-! ročen javnemu premetu 18. t. m. Povodom otvoritve priredi gasilno društva v Vižraarjih vrtno ve-i selim  tik  mostu v  gostilniških prostorih g. Jos. | Bitenea na Brodu 21. t. m. z zanimivim sporedom. Bogaboječ is pravičen mož je marsikateri izmed večine občinskih odbornikov v Železniških. Kadar je njemu prilično, bo neprestano nosil na jeziku Biga in pravico in bo zahteval od drugih, da spoštujejo oboje, kadar mu ne služi, bo pa brezobzirno pozabil na Boga in pravico. Pod vlado prejšnjega župnika, pokojnega Korbiča, so bili vstali skoro vsi merodajnejli naši klerikalni bogabnjefineži in pravičniki zoper svojega dušnega pastirja. Zanič-ljivo so govorili o njem, dolžili ga tega in onega nečastnega početja; celo v Škofijo so ga hodili tožit njegovemu sošolcu Bonaventuri. Pozabili so, da je
— kakor pravi sedanji naš župnik Marčič — duhovnik namestnik božji, ki ga je treba kljub vsem napakam spoštovati že zaradi njegove službe. To zaničevanje, s katerim so Častili bogaboječni in pravični sedanji klerikalni odborniki svojega župnika, je izviralo odtod, ker jim je bil župnik ovira, da niso mogli doseči svojih političnih želja v občini; Štraj-narja in njegovih podprednikov se je bil gospod raje kar odkrizal in jim s tem prekrižal tudi nji-
j ho ve častihlepne špekulacije. Ko je prišel novi žup-| nik, so se mu vsi ti bogaboječneži in pravičniki I obesili za suknjo. I a res se jih siromak ne more l otresti, drže se ga kot k'tipi. Sodaj so ti poštenjaki
(zopet potegnili pobožnost, pravičnost in spoštovanje duho-nikov iz malhe, kamor so jih bili preje spra-i vili. Župnik jim pa veruje in jih proslavlja kot i vzorne svoje ovce. Skoda, ko imajo tako revno ] volno! — Kakor vidimo, bogaboječi so ti pošte-! maki zanesljivo takrat, kadar jim služi. Pa so tudi ■ taki med njimi, ki so pravičniki le zato, ker si sami 1 delajo pravico. Tomaž Dolenc bi n. pr. bi vedel natančno razložiti, kako lahko je biti pravičen takrat, kadar si vstvarja na skrivnosten način vodne pravice. Mož zleze v potok, pa trebi in trebi, da poglobi strugo. Zato se seveda nihče ne zmeni. Cez nekaj  časa si izbere pripraven prostor in položi preko struge debelo brnno, — kot bi ga bila voda prinesla in  kot bi se bilo samo zagvozdilo ondi. Vsak si misli, da je prišlo slučajno, in nihče se ne zmeni za to. Mož privleče čez nekaj časa zopet ! drugo bruno in ga pritrdi nad prvim, tako da ima že mal jez ia da voda zastaja in sili na javno ob-! činsko pot. Sedaj se že ta ali oni povpraša, kaj da dela ta mož-poštenjak, stori mu pa nihče ne ničesar. Ko se oči polagoma zopet privadijo, pride mož a tretjim brunom in potem s četrtim in jih pritrdi k prvima dvema. Voda je zasipala sama, , nekaj je zasul poštenjak — in nad meter visok jez je bil narejen. V par letih in lepo po tihe m. Tako ai je ustvaril vodno pravico. Videl je, da voda zastaja in ob nalivih cesto poplavlja; očitno mu je bilo, da bo voda sosedu sedaj hitro izpod-. kopala in podsula zid ter mu vdirila čez travnik,
— a mož poštenjak se zato ne zmeni, da preti drugim škoda zaradi njegovega nepostavnega dela, samo da ima on svojo »pravico*, ki si jo je vsta-ril po tihotapsko. Končno pride protest. Okrajni glavar iz Kranja si ogleda to najnovejšo »pravico*
| Tomaža  Dolenca in spozna, da mora pravičnik f odstraniti eno bruno in tako znižati j«z. Mož uboga ; glavarja in odstrani eno bruno. Toda za tem naj-r višjim brunom je tičalo v isti v»i ni le drugo bruno, j katerega pa gla ar ni videl, ker je bili v grušču že zasuto. Tako je poštenjak izpolnil glavarjev ukaz, i ne da bi bil podrl svoje <vodne pravice*, kajti jez ima sedaj tisto višino, kot je bila poprej. Tako je bil t volk sit, in koza —-1, j. Dolenčeva »vodna pravica* I — cela. Občinski odbor seveda vidi, da gre tu za I občinske koristi in za koristi posameznih občinar-j< v ; vendar ne ukrene Bi česar. Seveda. Tomaž Dolenc je županov svetovalec in kako naj bi svetoval j proti svojim koristim? Saj je on tudi občinar! I Bogaboječ in pravičen 1 In če mu tega ne verjameš, j te hitro umori s pobožnim izrekom IZ sv, pisma 1 Družba sv. Cirila Is Metoda v Ljubljani je ! imela meseca julija 1910 I* sledeči promet i. s. ■ Dohodki. A. redni dohodki: 1. prispevki iz nabi-' raloikov 1531 K 93 2 prispevki pndrmnic i. s. ' Kranjsko 2335 K 24,  Štajersko 3578 K 78, Ko-! ro ko —, Primorsko 5057 K 22, skupaj 10.971 K 24. j 3. razni prispevki 19 449 K 27, skupaj 31.952 K 44. f B. izredni dohodki. 4. prispevek za obrambni sklad i 9317 K, skupaj 41.269 K 44. Izdatki. A. redni f izdatki: 1. plače, remun. učiteljskemu osobju, razni j računi i. t. d. 19.232 K 01. B. izredni izdatki. 2. f naložitev na glavnico, ozir. obrambeni sklad 17.160 K \ 46, skupaj 36 392 K 47, torej prebitka 4866 K 97. Skrivajte pred otroci vžigalice ! Marija Struž-nik je dekla na Jesenicah, ki je sicer celi dan na delu, a je prostovoljno prevzela nadzorstvo petletne hčerke Ane, tovarniškega delavca žene Marije Lampe. Marija Stružnik in deklica sta spali v eni postelji. Dne 12. junija 1.1. je Stružnik pozabila pod vzglav jem vžigalice. Istega dne zvečer je pa mati Aačike položila otroka v deklino posteljo ter odšla. Otrok je pa našel vžigalice ter se jed ž njimi igrati, kar je imelo za posledico, da se je deklici vnela tiraj-čica ter je vsled tega zadobila take opekline, da je v ljubljanski bolnišnici umrla. Sodišče je obe obdolženki oprostilo,
Podraženje masa v Domžalah. Iz Domžal se piše: Iz več krajev sc čuje, kako so mesarji po-
dražili meso. Mesar v Domžalah je gospodinjam napovedal, da bode prihodnji teden meso po
1 K 36 v, to je 16 v dražje, kakor je bilo prej. Prva vrsta mesa velja 1 K 36, druga vrsta 1 K 36 in tretja vrsta 1 K 36 v. Prvo vrsto dobe Tl-rolci, druga in tretja je pa za domačine, saj so potrpežljivi in z vsem zadovoljni. Prav se jim godi, naj pa obirajo samo kosti.
Kmet)e. skrbite, de le vem odpišejo davki! Letošnja letina je kmetom in vinogradnikom neugodna. Moča je uničila veliko žetve. Vinogradi so marsikje veliko trpeli. Tudi povodnji so oškodovale kmete. Opozarjamo, da so župani upravičeni začasno ceniti škodo na vsaki parceli, obenem naj pa župani naznanijo tudi škodo okrajnemu glavarstvu. Naznanilo o elementarni škodi je prosto kolka, obsegati mora označbo poškodovane parcele in višino škode, nakar odredi oblast komisionalni ogled. Po postavi se odpiše davek: a) če toča, voda, ogenj, suša in moča, miši ali trtna uš pri 2 ha parcelah uniči četrtino naturalnega pridelka, pri parcelah ki merijo nad
2 ha pa vsaj 1 ha; b) če drugi izredni dogodki (n. pr. slana, požar žita, žuželke itd.) brez po-sestnikove krivde v že označenem obsegu uničijo nad četrtino vsega pridelka obdelanega davko-plačevalčevega sveta v eni davčni občini. Davki se morajo odpisati tudi, če poljske pridelke, bodisi pod streho ali ne spravljene na polju, v kozolcih, uničijo povodnji ali kake druge elementarne nezgode. Opozarjamo župane, naj kmalu vlože potrebne vloge po krajih, ki pridejo v poštev.
V Plantei pri Ratečah streljala sta dva oddelja strojnih pulek dne 27., 28 in 29. m. m. od dežel, brambov. pespolka št. 4. Kar konca ni tega streljanje.
Železnica na Triglav- Morda bo že v kratkem času tudi ueturistom omogočen dostop na vrh Tr glava. Inženir Planinski in docent dr. Steiner v Pragi sta izdelala že svoj čas naznanjeni generalni načrt za gorsko železnico čez triglavski vrb. Po tem načrtu bi vozila od Bohinjske B ctrice av-tomobilna omnibus-železnica, ki bi jo gonili bencinovi motorji s 40 konjskimi silami, do Velikega Polja, odhod pa bi peljala na vrh Triglava električna žičnovrvna železnica. Električni tok bi dajala električna centrala v Velem Polju. V avrho reali-ziranja projekta bi se ustanovila akcijska dožba.
Slovanski gaiilikl ilet. O priliki itirideaet-letnice ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva poseti metropolo slovenskega naroda, našo belo Ljubljano, toliko slovanskih gostov iz severa in jnga, da jih toliko ni bilo zdavnaj v Ljubljani. Leta 1899 je bil napovedan gasilski kongres avstrijske gasilske državne zveze v Ljubljani in takrat se je pripravljalo, po zgledu občinskega sveta, cela Ljubljana na to, da dostojno pozdravi in sprejme goste, sodržavljane, ki delujejo za ljudski blagor po vseh kraljevinah in deželah širne Avstrije. Osoda pa je hotela, da se je omenjenega leta uvedlo v ljubljanskem prostovoljnem gasilnem društvu slovensko poveljevanje in napovedani kongres se je odpovedal, ker zveza ne mara slišati slovanske besede. Zveza kranjskih gasilnih društev,
zlasti pa ljubljansko prostovoljno gasilno društvo, sta si zapomnila ta čin in prvo priliko sla porabila za ločitev od avstrijske gasilske državne zveze in pa za združitev v slovanski gasilski zvezi. Ca ae je torej Ljubljana že leta 1899 pripravljala na dostojen sprejem gasilcev, tembolj se mora pripraviti sedaj, ko nas posetijo naši mili bratje iz severa in juga. Tvoja dolžnost, bela Ljubljana je, da se dne 13. 14. in 15. svgnsta praznično oblečeš in da pozdraviš mile slovanske goste, ti pa slovenski gasilec, iz sleherne gorske vasi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem pribiti v Ljubljano, da pozdraviš naše brate Čehe, Poljake in Hrvate, da izpolniš svoje človekoljubne misli, da osvežiš svoj slovanski duh in ljubezen do svoje mile domovine. Občinski svet ljubljanski je, kakor leta 1899, tudi sedsj vse potrebno odredil, da doatojno sprejme v Ljubljano došlo gasilstvo. Torej vse na noge!
Velika poletna veselica v ivetovnosaaal Postojnski lami. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. se vrši v Postojnski jami velika poletna veselica. Ta čarobni podzemeljski svet, kateri meri nad 21 km, od teh je 6 km dostopnih občinstvu, zavzema vsled svojih premnogih prednosti — najrazličnejše kup-niške oblike, čist zrak, izključno električna razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota, ležeč na glavni progi južne železnice — prvo mesto med vsemi jamvroi na sveto. V obširnih dvoranah bode koocertiralo več godb in vstopnina v jamo ae je znižalo na 2 K za osebo. Veselica se prične ob 3. uri popoldne (pri vsakem vremenu). Pri tej priliki bode vozilo več posebnih vlakov v Postojno.
Doklade uradnikom, ki govore več jezikov. Z Dunaja poročajo z dne 29. t m.: C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo za Avstrijo pod Anižo je izdalo pod št. 25 960 odlok, za vse poštne urade na Dunaju in Nižjem Avstrijskem, v katerem stoji: »Premotriva se, če bi bilo umestno, da se dovoli primerna doklada onim uradnikom, ki razumejo angleški ia francoski ter morejo dokazati zanesljivo praktično uporabo v prometu s strankami, ki govore kak tuj jezik. Da se določi, pri katerih uradih in službenih mestih bi bilo neobhodno potrebno znanje kakega tujega, nedežilnega jezika, zlasti francoskega in angleškega in koliko je uradnikov, ki imajo za ta mesta potrebno jezikovno znanje, naj uradi izpolnijo natando priložene vprašalne pole ter naj jih vrnejo v teku štirinajstih dni.» K temu se poroča, da se je pojavila v krogih nemških obrambnih društev bojazen, da se more izraz «ne-deželni jezik* tudi raztegniti na 軚ki jezik ter da bo vsled tega tudi večje število čeških uradnikov dobilo službe na Dun«ju in Nižjem Avstrijskem. Po našem mnenju bi bilo to tudi čisto upravičeno. Zveza Nemcev na Nižjem Avstrijskem namerava že ukreniti potrebne korake pri poštnem ravnateljstvu, da se odlbk tolmači tako, kakor žele Nemci. *
Počitnice ia celo mesto. Na Angleškem je več mest, kjer plačujejo vsi celo leto določene zneske v mestno blagajno. Ko pride poletje, gredo vsi meščani takorekoč na mestne stroške na počitnice v Švico, na Francosko ali kam drugam. Taka
mesta so posebno Lancashire, Oldham ia BlacVburg. 3—4 milijone šilingov imajo na razpolago. Mesto ostane popolnoma zapuščeno, varujejo je edinole policaji. Izletniki so povečini delavci. Celo leto plačujejo samo, da vidijo en mesec v letu nove kraje.
Atentat na prejlnejega ministrskega predsednika v Spahiji, Mauro. 18 letni trgovski pomočnik Rosa Roca je streljal v Barceloni na kolodvoru na Mauro, ko je ta zapuščal vlak. Maura je lahko ranjen, njegov prijatelj pa težko. Maura ni bil priljubljen, bil je hud klerikalec, spravil je Španijo radi vojne z Maroko v dolgove in se je obsodil pred celim kulturnim svetom z usmrčenjem Ferrerjs. Rosa Roca je streljal, ker je hotel na vsak način priti v ječo.
Smodit li tvalčlee, ki se prižigale same. Industriji se je zopet posrečilo, da potegne za nos davčne oblasti, ki hočejo tudi pri nas vpeljati na vžigalice monopol. V veliko veselje vseh strastnih kadilcev, ki navadno nimajo nikoli pri sebi vžigalic, ne bo treba kadilcem plačevati davka na vžigalice. «Vossische Zeitung* poročs, da izdeluje neko industrijsko podjetje na Nemškem smodke in svalčice, ki se same prižigajo. Na konceh imajo namreč neko snov, ki se vžga sama, kakor hitro se jo podrgne ob kak predmet, ter tako tudi vžge tobak. Snov nima nobenega vpliva na okus ali vonj tobaka. Vsled tega so postale nove amodke in svalčice zelo hitro priljubljene med lovci, vojaki in sploh ljudmi, ki se veUko gibljejo v prosti naravi ter so izpostavljeni vremenskim nezgodam.
Narodi v Avstriji. Po ljudskem štetju leta 1800 je bilo v Avstriji: 27 4% Nemcev, 46 7% Slovanov, 16 1% Ogrov (Madjarov), 7*8% Rumun-cev, 1 7% Lahov in 0 3% drugih narodov. Leta 1900 pa je bilo: 24 9% Nemce*, 45*7% Slovanov, 19 3% Ogrov (Madjarov), 6 7% Rumunov, 11% Lahov in 1-7% drugih narodov. Pri ljudskem štetju se zapiše pri nas veliko Slovanov za Nemce, na Ogrskem pa veliko Slovanov za Ogre. Vkljub vsemu temu, da se sne na ta način veliko Slovanov, je v Avstriji še po tem krivičnem vladnem štetju le enkrat toliko Slovanov, kakor pa je Nemcev. Tudi po tem, za Slovane krivičnem štetju, je za polovico (ali dve četrtini) Slovanov, med tem ko je Nemcev le za eno četrtino. Torej je: za dva četrt Slovanov, za en četrt Nemcev, in za ostali četrt Ogrov, Ru-muacev, Lah 3v itd. Naravnost sramotno bi torej bilo za Slovane, če bi se pustili komandirati od Nemcev, katerih je komaj za četrti del prebivalstva, in katerih je polovico manj, kakor pa Slovanov. Te Številke pa so le za nas itak krivične. Če bo zahteval pri ljudskem štetju, ki bo letoiojo zimo, vsak Slovenec, da se ga zapiše le za Slovenca, se bo pokazalo, da je v Avstriji le več Slovanov.
Nevs male smodke sli olgsra bomo dobili v kratkem, skoro gotovo, da že v tej jeseni. Te smodčice bode posebno za take, ki ne kadijo ve« liko, ker smodka ni dobra, če se jo drugekrat zopet v modi. Pa tudi v žepu se bodo te smodčice prav leno pustile hraniti.
136 let star aož živi v Perdimu na Bolgarskem. Počuti se prav dobro in je tako čvrst, kot bi bil star lele 60 let
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem ofcra|nll
JKcstna hranilnica V Kranju
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
246.000 kron.
Koncem leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron.
**********************************
Ta najstarejši denarni savod v Kranju nradnje na rotovžu vsak
delavnik od 8. de 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
»leioiiiiiiifiiismenniimminuiHimioiimiitunemtumsisiiiiniiii
obrestuje hranilne vloge po
44/
7 86-17
imumniimii
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
t
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega saklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnlšča cerkveni denar.
Hranilnica posoja na zemljišča po 6% na leto in na amortizacijo v 86 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo se tndl vložne knJIŠloe dragih hranllnlo In posojllnio kot _gotov denar, ne da bi se prekinilo obrostovanje.
Premoženje dunajskega Relillls. Rotsildrv je troje: ©den na Danijo, eden v Parizu in eden v Londonu. Vii trije io enako bogati Dunajski Rot-iild ima le čez 11 miUjard (11.000 milijonov) kron premoženja. Recimo, da mu nese to premoženje 4%ne obresti. Tedaj ima jud Rotšild na leto 440 milijonov kron dohodkov, na dan več kot en milijon, na uro kakih 50.000, na minuto okoli 833 in na sekundo 14 kron dohodkov. Če je pa Rotšild pri svojih denarjih tudi srečen, to je drugo vprašanje. Hčerka njegova je tako pohabljena, da je ne mara vzeti nihče za ženo, le navaden delavec ne. Io ni dolgo od tega, kar se je ustrelil njegov sin.
Cigan — dvomi ■ustkaat. Ciganski goslač Bela Berkel je imenovan za dvornega glasbenika. To je čast, ki doleti le maloksterega glasbenika.
Smrt lartdl zavzltji gob V nekem kraju blizu Draždan je jedla družina gobe. Kmalu ao zboleli radi tega vsi. Oče in trije otroci so umrli, meti in četrti otrok ps sta v smrtni nevarnosti.
Zakladi V razvalinah Najnovejši potresi na Portugalskem so trdnjavo Soveral v Alcazabi deloma razruiili, deloma tako poškodovali, da so jo morali popolnoma porušiti. Pri tem so našli v zidovju podzemskih ječ železne blagajne, v karih je bilo skoro za en miljon frankov srebrnega In zlatega denarja.
Umor proitltutke. V Berolinu so dobili umorjeno 20 letno prostitutko Malvino Nielsen. Sumili so, da jo je umoril njen prejšnji ljubmec Jurij Olšinskij, sin bogatega tovarnarja v Varšavi. Olšinskij se ;e pa drugo jutro v javnem parku ustrelil, še prej je pa prebral jutranje liste in se tako prepričal, da je Malvina res mrtva.
Umor In samomor. V Časlavi se je vojak 12. domobranskega pešpolka Jelen zaljubil v hčer protestantovskega mežnarja. Oče ni trpel tega razmerja ter je vojaku prepovedal, še nadalje se shajati z njegovo hčerjo. Vsled tega se je vojaku vzbudila grozna misel. V nedeljo opoldne je prišel k mežnarju. Po kratkem razgovoru je Jalen potegnil revolver ter parkrat ustrelil na mežnarja in njegovo hčer. Mežnar se je, zadet v prsi in trebuh, takoj mrtev zgrudil, dočim je hči zbežala. Medtem si je Jelen pognal krogljo v glavo ter obležal mrtev.
Najvišja gora na svetu Učenjak in raziskovalec dr. Tom Longstaff je preštudiral Karako-runsko hribovje v Aziji in našel, da se nahajajo tam gore, ki so višje od Gavrizankarja, k' je veljal dosedaj za najvišjo goro na svetu (8300 m). Najvišji vrh je krstil učenjak za Teram Kangri, in kakor meni, je ta vrh visok 9420 m.
Strelen 6tn blaznega V Železnem brodu pri Jabloncah na Češkem je neki kmet nenadoma zblaznel in je v tem stanju umoril celo svojo rodbino. Enega otroka je tako dolgo suval z nogo, da je umrl, drugega je z glavo naprej porinil v vrelo vodo, ženi je odrezal uho, očetu je s sekiro prebil lobanjo, svojo mater je pa obesil. Komaj so ga obvladali.
Žalostna rodbinska drama, h Pariza poročajo: V Vervieresu je umorila neka žena svojo 161etno hčer in potem uma sebe. Ko je mož ne-srečnice prilel domov ter videl trupla svoje žene in hčere, so mu le težko ubranili, da si ni končal življenja.
Tovarna pognana ? irsk. It Friedrichsho-fena poročajo, da je eksplodirala tamoinja tovarna Zepelinnve družbe za pripravljanje vodikovega plina. C)la tovarna je zl« tela v zrak in je popolnoma razdejana. Mnogo delavcev je težko ranjenih, eden od njih smrtnonevamo.
Izpred sodišča.
Prepir radi nedeljskega po čitka. Miha Muhavc, 63 let stari užitkar, je bil v nedeljo, dne 19. junija t L nekoliko vinjen in ae je jezil nad mizarskim pomočnikom Valentinom Tomanom ▼ Bodeščah, ker je v nedeljo delal. Začel ga je valed tega grdo zmerjati, kar je Toman apočetka mirno prenašal. Končno ga je popadla jeza, pograbil je lato in ga ž njo s tako silo udaril no levi pod-lehtnici, da mu je prelomil kost. Obdolženec se deloma zagovarja s silobranom, češ, da je Muhavc segel v žep, kakor da bi hotel potegniti nož, kar pa ni bilo res. Za kazen se mu je priznalo Sest tednov ječe.
Žgancev in zelja ni maral jesti. Jožef Pibrovc, 67 let stari zasebnik v Kropi, je bil stric lene Janeza Trohe, trafikanta v Kropi, ter ima zato pri ajem začasno stanovanje. Ker je pa Pibrovc prepirljiv, Troha pa rad pije, zato sta imela dostikrat med seboj prepir. Nekoč je dobil Pibrovc za večerjo žgano s kislim zeljem, medtem ko so drugi jedli cmoke z omako. To je Pibrovca jezilo. Začel je zmerjati Trohovo ženo, in ko ae je ta zavzel za svojo ženo, jel je še tega a psovkami obkladati. Troha ga je opozarjal, naj miruje in ko Pibrovc le ni odnehal, naskočil ga je z odprtim nožem. A tudi ta ga je pretepal s palico, končno mu je pa vrgel stojalo za vžigalice v glavo. Troha je zadobil poleg poškodbe na glavi tudi vnetje okostnice na desni podlehtnici. Pibrovc ae je po tem dogodku več mesecev skrival, tako da ga niso mogli najti in je sodišče izdalo zoper njega tiral-nico. On se zagovarja, da se na dogodek ne more več spominjati, ker je bil takrat ves zmešan. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
Listnica uredništva.
Gospod K. D.: Dopisa iz Tržiča od vas nismo prejel!.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kmečki posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Figovoa:: v lastni hlii:: Dunajska eests.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalca in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po *Vk
II
II
V kmečki posojilnioi je naloženo te nad 15 milijonov kron.
Beservni zaklad čez 800.000 kron.
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—15
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
pr
Meril. Na boljše barvilo za lase Popolnoma neškodljivo. Matatln-CrSmsi. Obrazno lepoti'o prve k kovosti in razne
dišave, dalje: Bav-Rum, St. Ttsomaa, double distilled in Eais sla Ossisaine tonique. Priznani sredstvi za negovale las.
Eau da Cologsae. Znamka Fmna. 177 5—2
Eisxatoss. Antiseptična brivska krema. Rabi se mesto mila
in brez vode. Zelo prikladno za gospode, ki se
tri jejo sami.
Krep, pristno angleški in vsakovrstni lasni izdelki v
vseh barvah.
Prodaja: VALENTIN ROZMAN, brivec
v Kranju (nasproti župne cerkve).
Zahvala.
Slovesna otvoritev Prešernove koče na Stolu se je izvršila ob obilni udeležbi turistov in domačinov nad vsa pričakovanja sijajno. Podpisani odbor Kranjske podružnice Slov. planinskega društva izreka tem potom vsem udeležencem svojo najtoplejšo zahvalo. Osobito pa dolguje odbor iskreno zahvalo gospej dr. Kušarjevi ta požrtvovalnost, naporno sodelovanje in naklonjenost ob priliki pr.prav za otvoritev Prešernove koče in na do otvoritve same. Zvesto in s planinsko živahnostjo so jo v napornem delovanju podpirale in z največjo ljubeznivostjo so žejnim in lačnim planincem streg'e; Gospa Anica prof. Zupanova in gospice: Ivanka Jegličeva, Nadina Kudarjeva, Zdenka Pirčeva, Mara Polakova, Hani Sa-jovičeva, Karla Sajovičeva, Marta Savnikova in Meta Savnikova. Polno priznanje in srčno zahvalo zaslužijo tudi gospodje I trgovec Janko Sajovic, ki je krepko podpiral odbor, bodisi z nasvetom, bodisi dejansko pri otvoritvi koče, dalje trgovec Ferd. Polak, ki je planincem s priznano spretnostjo in hitrostjo skuhal izvrsten zajutrkovalni guljaš, in konečno dr. Fr. Mišic in iur. Stanka Sajovic, ki sta s pohvalno vnemo ob
vsaki priliki podpirala dame pri otvoritvenih pripravah. Srčna hvala vsem onim, ki so z darili, bodisi v denarju, bodisi v blagu krepko in isdatno podpirali podružnični odbor pri otvoritvi koče. Vsem podružničnim prijateljem iu dobrotnikom naša najiskrenejša zahvala!
,  Odbor Kranjske podružnice »Slov. plan. društva*.
b
■ Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
■ Lastni isdelki      76 12-6
oljnatih barv, lakov
flrnažov In otekle rakega, kleje. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barve za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, oene niake.
Za obilna naročila se priporoča
Premrl & Jančar
trgovina oljnatih barv na drobno in na debelo.
Če od Jedi Zelod'c tišči:
PIJl
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hlšll
Ljudska
kakovost
Kabinetna kakovost
liter K 2*40.
n    n 4-80.
Naslov za naročila: »FLORJAN«, LJubljana.
Postavno varovano.
Moderna, popolno urejena
mE. kavarna
v Kranju nasproti gimnazije se takoj odda ▼ najem.
Natančneje se Izve v upravnlštvu »Gorenjca".
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril na Bledu, Z»§toriee, 1 vila Ganer.Oa
tehnično pisarno
Izdeloval bodem vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe, sprejemal tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Po 14letni akad. teoretični in praktični izobrazbi ter z izkušnjo stavitelja, ki sem jo s prav dobrim uspehom napravil na Dunaju, lahko zatrjujem, da bodem izvrševal točno, solidno in strokovnjaško delo.
spoštovanjem
11
Hranilne vloge
ae obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk.
flvstr. hranilna, Kreditna is stavbena družba
re§. udmfm t ob. poioAtvom.
Cantrala Dunaj, 0. 1 haobafdBjaas« 4. -  Uradna kontro'a.
Domada hraiiiiiiioe
ae dobe zastonj.     108 02—18
LASE
166 5-5
Ženske, odstrižene in zmešane
plačale najboljše
VALENTIN ROZMAN
brivec v Kranja nasproti župne cerkve.
Zaqrebski
oooooooooooooooooooooo   /cof    wvarnlSKú mamla
tr naiSoM A/
kotprfzna*
Moli ftül
ne mrnjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergin an no ve «Steckenpferd»-lilij i no mlečno milo (Znamka «Stec'enpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo naj ho j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solačnJm pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega t inta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-26
G. Tdnnies
v Ljubljani £'4
tovarna za stroje, železo in kovinolivama priporoča kot posebnost ftage in me stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za izgine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Zlite 5fctii]f: Berti», Pariz, ftta WtA
JzdthvateD
0. Seydl
JOjubljana, Spita i.-Stritar, ut. A
^^*»*« 5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kal se rje ve   w 2*-is prsne karamele
• tremi Jelkami
•kašelj*
hripavoat,   aasllaenoat, katar, krčeviti in hripavi kaJelj najbolje. Za^oj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Triičn.
Priporočilo in naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem prevzel
•tajiJatečfl""
te dni v najem.
Točila se bodo pristna dolenjska in Štajerska vina, domače pivo iz MengiSke in Mavrjeve pivovarne. Dobila se bodo ukusna mrzla in gorka jedila. Za dobro in točno postrežbo je v polni meri poskrbljeno. V nadi, da bodo cenj. gostje, kakor dosedaj obiskovali to gostilno tudi le nadalje, se najuljudneje priporoča z odličnim spoštovanjem
179 3—2
Ignacij Rebolj
gostilničar ira trgovec as živino.
J
Ij. Pr. topit
Matija Ažman mtear; 123
nasproti   klobučarja Ovcjaka
naznanja slavnemu občinstvu, da |e prevzel otoirt Mihaela Pantarja v Kranju
wkt za izdelovanje mrtvaiklb krst
ker |e bila hlia enega prodana. »s s
Krste ae dobe vsakovrstne In po najnižjih cenah.
dejeli, da 5«rr> destejo© rcryoolrsl  ge$tiir>l$ke prostore
pri >>\or)tif, 051V. pri Jf5tirr)rti'
3o¿irr) o«j'5L>r$to«j$* 010* ir> piuo ter in>éiri> qork* ¡r) rorjléi jedila ücéoo r>¿i ra^polago. ebélr>5tL>ti 3agotai>ljarf) L>cdr>o toérjo io kar oéijboljl© po$tre£bo ter 5* roa djtidrjo    priporoeart)   3 r>aj-odlic.-)«j$¡rr) $po$toi>ar>jerr)
b. ^«bolj
r^rar>j.
tos
184 2-1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica k 5,000.000 k.     Stritarjeva nlioa štev. 2
Podružnice v Spljetn, Celovcu, Trstu ln Sarajevu
Reservnl fond K 450.
Sprejema vloge na knjižice ln tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih
2 jO
TaBMmaaammmBB  n 52-22 Kupuje ln prodaja srečke ln vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kursu.
£OtSfnj^KBT lYicKSt dni 30 Julija t. !, 7M  »? 67   60   70 16
LJublJomiske
i    »o zopet odprte.
Za obilen ot>i»R se uljndno priporoča
Kavarna »PreSeren", LJnablJana.
Priporoča so
ima Jo REfTfi
Lep senčnat vrt, sobe za tujce,
kopalna soba
je vsakomur na razpolago. 178 2—2
Lepo, zračno slinje
s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in morebiti tudi s kletjo, se takoj odda za primerno ceno v novozgrajeni hiši 172 4
Franca Sastersloa
na Primskovem pri „Žoloanem mostu'.
letel Tratnik
»Zlata fcapHa" , I4ii!?ijaBa S2 — c**ta kl 7
▼ bliitni kolodvora,  m 10-9
Upa zračne sobe. :: Električna Inč. , Prisnane fina kuhinja.:: Izborne pijače. Nlske cene. :: Lepi restavracijski prostori In povsem na novo urejen velik fceneiiat vrt.
Vsake sredo pri mgodnem vremenu
veAU* koneerto
Pred rano.
Po rani.
Tak   Cudotvorril   učinek ima.
K o 1 et * D %x 1 o"
99
4TL»Jt>olJ«8«   naravna   lir«««««  ae«  mo£t«ne  in ilvoe.
Razpoloženje, mišljenje, delovanje, kakor tudi vsak gibljej naš-ga tele«a je odvisen od možgao.
Olabljenje, glavobol, slabosti, onemoglost, slabost živcev, kakor tudi splošna slabost telesa, so znamenje nedostaj nja življeiske sile.
Hočeteli se trajno čutiti zdrave in sveže, s jasno glavo, zdravim razumom in dobrim spominom, hočete li delo in vse žalosti smatrati za zabavo, uživaj e «Kola-Dulc». Ta pomladi in izboljša kri, da lako zopet moč in življenje ter vpliva na celo telo blagodejno. 182 —1
„Kola-Dulo" povzroča veselje do življenja in moč k poklicu,
povzroča tudi, da se človek čuti mladega, zdravega in delavnega, kar prinaša uspeh in srečo. — Ce v živa te nekaj "časa «Kola-Dulc» vsak dan, postanejo vadi živci močnejši, vsaka slabost izgine, in vsled močnega učinka se boste čutili zdrave in močne.
iiBala" prlaoreoaie zdravniki celega avata tar ga rabijo w bolnicah, kakor tUdI v vaeh zavodih za zdravljeni« živcev.
Zahtevajte ,,Kola-Dulc" zastonj!
Zdaj se vam ponuja ugodna priložnost za ojafenje živcev. Ne odlašajte in pis te mi dopisnico s svojim natančnim naslovom, na kar vam pošljem z obratno pošto eno dozo «Kola-Dulc» zastonj in poštnine prosto.
Ta doza je dovolj velika, torej zadošča, da ae vam po zautitju oLjša in da s i morete sami prepričati o njegovi čudotvorni moči.
Če vam ugaja, lahko naroito potem ?eJ. Pilite pa takoj, predno to pozabite.
Glavoa zaloga: Mifr pntc, Budlapcjta Vili., odd. 473, Tabakpsse 29.
Mostna hranilnica
v Radovliici
ielprvllnajvarnejši li največ)! zavod za nalaganje denarja
V pol. oKr. Kado^ijica na girnjjli«
Mestna hranilnica^v Radovljici obrestuje vse hrafcime>loge poJ^V^od^sto. Vse narasle Jn nedvignjenejobresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in |sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo ktreba to zahtevati. Retitni davek od teh obresti pladnje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 26 v od sto čistih obresti in poleg tega Se dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamii v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih sadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojhte premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Ntftna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okrajn Radsvljlca. Zato nalagajo c. kr. sodnlje ln drugi o. ar. uradi vse vloge od nedoletnih otrok ln druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor zeli is drugega denarnega zavoda; prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vtožno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici postne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahke vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167», 197«, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika telo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K 8 6% obrestmi, plača zanje v 36 litih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela hsnebl, dasl plača v celi dobi še sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in prdti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobHi kaka rlruga pojasnila, fglasi naj se v branilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pd 9. do it. nre dopoldne in od pol 8. do 5. ure popoldne razen v nedeljato in praznikih.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče Šivalne namene. ::
Dobe so v vseh rašlh prodajalnah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Krasi It. 53, nasproti c kr. poŠte.
i Josip Pogačnik v Radovljici
ii318-s Popravila
šivalnih strojev
se izvršujejo v niši delavnici točno in stvarno.
SINGERCo.,
delu. družba šiv. strojev.
Največja io najstarejša trgovina s sevalnimi stroji v Avstriji.
Kranj, eiaonl tri 53.
Konc. zobarski atelje
tti ÍCÍ IlEHfc
od sedaj nadalje samo v
£j»MJ8«i!^
Konc. zobotehnični atelje
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 49 52 27
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj prisnane
šiv. stroje in kolesu
Ceniki na iah te vanje zastonj.
Glinaste peči
147 52-8
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tndl kipe, vase in drage glinaste lsdelko v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Orelse
prva in največja tovarna paoi In glinaatih izdelkov v LJubljani.
■ na ■ ■ n ■ ■ ■
1ÍUUUUUUUU
■ ■   Električna gonilna sila.   ■ ■
ToVarna oljnatih barf, lal(a ia f irneža
Brata Ocrl3
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Miklošičeve niioe 0,
nasproti bot. »Union*
Ustanovljeno 1842.
,68—48 ______
Telefon 154.
DD3QÚÍIDDDD
kroja&ki mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizn s prvlst darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim krilcem ln veliko zlato kolajno
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega ln brnskega suka*. — Naročila ae izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter ae sprejemajo popravila.
Spscljtiist i izde!3Vti]i) Trakov li salonski! sokesi
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevan ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—22
209 52-50
Največja trgotina n Bircijam
Rudolf Rus
urar v Kranju
Največja zaloga nr, zlatnine ln srebrnlne. Ceniki poštnine presti.
Pozor! Zaloga  gramoionov najnovejšega sistema.  :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno lets 1885.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
t 'gm
rt
■
282 62-8 S
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga
Agro -Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova cesta 20 O   £&|tff Martinova oesta 20
Postajališče električne &Stne emOeeejBj      železnice pri šentpeterski cerkvi 180—8
LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov
Bogata zaloga pohištva vsake vreto v vseh oenah. Oglodala, olike r vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki oenj,
Modno! It 2lčns> toga omrežja, afrh čanake travo ali Um», prta vrata vodna r zalogi.
ia spalno tobo od
180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprava za Jedilno sobo, salone, predsobe, oele garniture.
¿a sodo; postelja, noöna omarlea, o* mivalna miza, obešalnik, mizar oten-iko ogledalo.
Speoi¡alltete v nevestinih balah* Voliti prostori, prh tllöno In t I. nad'
atropju. čudovito poceni ta hotele, vile In za letovlUa 62 gld.
VA i   ! lil t M I   liti i ,1 I jI I    'A   I )! I: )i )' lil A A A ;l t I
I lil I  I I: J lil !   I I
\fKamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in JifAifflef     Aftff {Ifft Id^U*11* p pohištvene oprave, spominki iz marmorja, gra- AtUJAlJIl   F vUWvl}H Kolodvorska nita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem mojstru = niioa =
» m>m i;
76»-ia pnra tovarna
naznanja a tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto EraaJ, Skorjo Loka li Tržič pri gosp.
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice ia pokuiojo so po 40 fta. in se dobijo pri g. Dolenzu.
Vdteka
slamnike)
vsake vrste po tovarniški ceni prodaja
176 182
Anton Adamič
KRANJ z Olavnl trg.
inn i
M  1 1:11 )»!(:(
Edini
mv smflea ja
zono
zdraunlSkl tehniški »%
atelje
Utffla*4lHflli dr-Eduard IVTalljll GlobiiCnlk
u Isti MSI« kjer je lekarna.
Umetni zobje se izgotove ? enem dneva, popravila v nekoliko orali, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Golidno delo.
Ordinacije vsak dan, tndl ob nedeljah. 220 52-48
Črtajte ln priporočajte 1
Poljudna zbirka prav po-■ trebnlh, poučnih in aktu-elnih spisov za slovensko ■i I UU 1UU1 i    ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto.
1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnlna
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATICA)
4. snopič: Blra, kongrna in cerkvena konkurenca
5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja
fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Tobi e — V nebesih.—Konec sveta ln sedež za .nebeško kraljestvo"
Cena vsakemu snopiču 30 v, 4 snopiči skupaj 1 K.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah
kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnih konserv *
pr. čust Jfoapf, BcljaK (Villacb).
Zaboje za napolnitev se dopoilje vsakemu, četudi ni množine. 156 10—7
J OS. 1FEIBI
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomftlcova   ulioa &t.
sumno-nttit li koutrikcljskc kliieavalCarstve. Slftno omraaje na stroj, ograjo na miro dvoru, obmejno omraaje, veža* vrata, balkoni, verando,
stolpno krize, štedilnike 1.1, d
Specijaliteta: 88 52 21
valjicni zastori (Rollbalken).
POSOJILNICA V RADOVLJICI
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«V« ali z 1 •/• amortizacijo, na menice pa po 6%:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
181 62
registrovana aadmga 1 omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
D «nanu promet ▼ letu 1809:
i m.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. nre dopoldne
in od
2.-6. nre pop. lzvzemšl
nedelje ln praznike.
Poštno hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah St. 75.299.
Izdaja konsorcij «Qorenjca».
Odgovorni urednik Miroilav Ambroiii,
Lastnina ia tisek Iv. Pr. Umpreta v Kranju.
68
5^4