52. štev. V Kranju, dne 24. decembra 1908. IX.-leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Stane la Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niš t ?o je na pristavi gosp. K. Florjana v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto = zvečer = Inserati m računajo .& celo stran 50 K, n pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati m plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Geoj. SUOjIrr) dopisoi^orr) irj Qaroco^oiT) :: uesele pra¿r)i^<2 ir) srečko qodo leto! :: (Jrcdr)¡5tuo ¡q opraüQistuo. Božične misli. Naš čolnič pogube ottnimo! Simon Gregorčič. Nismo sanjači, da bi slovenskega naroda in še posebno svoj položaj, v katerem živimo ob teh bo« žanstvenih dneh, slikali preveč z modroslovskega stališča, temveč mi hočemo odkrito povedati, kar nam je in kar nam mora biti pri srcu. Lahko rečemo, da so nas veliki dogodki L 1908 našli zelo majhne in popolnoma nepripravljene. Najslrastnejše deželnozborske volitve, kar jih je kdaj bilo,, v februarju letos, ko nas je hotel klerikalni zmaj pogoltniti kar vse naenkrat, so odločile, da bode dun* napredka in svobodomiselnosti tudi Še zanaprej, ako bo le hotel, lahko zapihljal v deželni zbornici. Bali smo se že, da bo kranjska dežela za nedogledni čas pošiljala v deželni zbor same najgorečnejše pristaše rimskega klerikalizma. Vspeh teh volitev je bil, da se nova volilna reforma v letošnjem poletju ni napravila po znanem dunajskem receptu. Živo so nam še pred očmi pretresljivi sep-temberski dnevi. Zgodovina bi morala začeti pisati o njih posebno poglavje. Mnogo se je storilo v kratki dobi treh mesecev za narodno probujo Slovencev, za osamosvojo na narodno-gospodarskem polju. Toda po našem mnenju še vse premalo. Pogrešamo intenzivnejšega, vsestransko dobro premišljenega in spretno začrtanega gospodarskega dela. Koliko besedi čimo o slovenski trgovini, o slovenski industriji i. t d., pa niti ne razmišljamo, kje in kako bi bilo bolje zastaviti svoje moči? Opaža se, da se sicer nekaj vidno boljša, vendar zistematično ne gre stvar naprej. Zdi se nam, kakor bi gradili stavbo od vrha dol. Pa zakaj vse to? Zato, ker nimamo nobene prave organizacije, nobene tako potrebne enotnosti, nobene -delavnosti, nobene požrtvovalnosti, prav nič upogleda in mišljenja, pač pa čez glavo vse polno drugih neprikladnih lastnosti. Črv razjeda in gloda dalje in dalje.. . Nič več si ne prikrivajmo! Narodno-napredna stranka n« Kranjskem je na robu propada. Črtali smo zadnjič v novinah, da je ali hoče vse učiteljstvo izstopiti vsled znanih dogodkov v Ljubljani iz stranke. Tak korak bi bil za narodno-napredno stranko usodepoln. Edino vez, ki nas je dosedaj vezala z maso naroda na deželi, se odriva od sebe proč na korist ene ali dveh oseb. Govori se, da učiteljstvo na deželi že izvaja posledice: izogiba se narodnemu in gospodarskemu delu. Nezadovoljni pa postajajo tudi drugi stanovi, kolikor jih je še pod okriljem narodno-napredne stranke. Videli smo to pri zadnjih dopolnilnih deželnozborskih volitvah v Ljubljani v splošni kuriji. Razpok, katerih ni malo, je torej toliko, da jih sproti ni mogoče zamašiti. Taktično zelo slab je bil sklep, da se je narodno-napredna stranka pri poslednjih splošnih volitvah nečastno umaknila z dežele v mesta. Prej tako zavedna Notranjska je danes — kakor se bana «Slovenec» — najtrdnejša opora klerikalizma. Izgubili smo na deželi vse kmečke mandate. Sedaj pridejo na vrsto mesta in trgi. Tudi tu, kakor nam vsem znano, ni treba mnogo umetnosti, da ne padejo kot zrela jabolka klerikalizmu v naročje. Dolžnost naših brodarjev bi bila, da srečno pripeljejo razbiti čolnič v varno zavetje. Potem pa iti takoj na delo, da se reši, kar se še rešiti da. Popravila, če se sploh popraviti da, utegnejo biti zelo dragocena in temeljita. Najvišja instanca, zaupniki iz cele dežele, naj sklenejo njega usodo. Zatorej naj bi se nemudoma sklical tak zaupen shod. Kakor vse kaže, mora biti takrat korenit obračun glede notranje ustrojbe narodno-napredne stranke. Nehati se mora takoimenovana diktatura, častiblepnost in lov za mandati. Kako se vendar izvršuje program, katerega je lansko leto odobril in potrdil zaupni shod is cele dežele. Kje je strankin davek, kje krajevni odbor, kje organizacija? Tako ne more iti dalje, sicer se zna zgoditi, da utonemo ali pa da nas denejo žive v grob. I n pod klerikalno kuto ne gremo nikdar. Naša želja bi bila, da gremo V boj za načela, za dobrobit, za svetinje milega nam slovenskega naroda. Živio, vztrajno delo in vsestranska požrtvovalnosti Vzklije in trasto naj is stranke narodna radikalnost i modernim, resnično naprednim, demokratskim, svobodomiselnim ta globoko premišljenim gospodarskim programom I To razmišljujmo o letošnjih božičnih praznikih. Po novem letu pa čvrsto na delo, na delo 1-- _ S. PODLISTEK. Zajčji lov. Zanimiv je lovski šport, zanimivi pa tudi dogodki, ki se pripetijo tuintam posameznim lovcem in katere ob danih prilikah kaj radi pripovedujejo. Osobito v zimskem času kaj radi pripovedujejo lovci na kmetih, sedeči ob gorkih pečeh, lovske pripovedke in tako kratijo dolge zimske večere. Ker smatram tudi jaz ta čas takim pripovedkam za naj-prikladnejsl, sem se odločil na tem prostoru navesti dogodek, ki se je pripetil našemu lovcu Jož-kotu letošnjo jesen. Jožkotu, možu majhne postave, širokih pleč, meščanskega obraza, katerega poteze izpričujejo, da je okusil že davno in precejšni del sladkosti te solzne doline, se je minolo jesen porodila misel, posvetiti svoj prosti čas lovskemu športu. Nekega dne kot nalašč se snide z najemnikom nekega večjega lova in porabivši to ugodno priliko, razloži temu svojo največjo bolest Lovski najemnik je z veseljem obljubil Jožkotu, da ga povabi prihodnjo nedeljo na zajčji lov ter pripomni, da ga bode iz-vanredno veselilo, če se odzove njegovemu povabilu. Jožko, ves iznenaden, da je prišel brez vsake kri-zeve poti do te prijazne ponudbe, je pričel s potrebnimi predpripravami, jela pa ga je mučiti misel, kje si izposoditi puško, torbo in dr., toda Jožko «— kakor vse — je kmalu rešil tudi to pereče vprašanje. 2e prihodnjega dne tem ga vidil tekati po mestnih ulicah in nositi različno orožje skupaj. Človek, kateremu Jožkotove namere niso bile znane in ki bi Jožke ta kot starega in dobrega sina Avstrije ne bil poznal, bi mislil, da je ta kak srbski ali črnogorski državljan, ki je dobil od pristojne vojaške oblasti poziv, naj se vme nemudoma domov in prinese v obrambo domovini preteče nevarnosti od strani Avstrije — potrebno orožje seboj. Komur pa je znano, da je radi zadnjih dunajskih dijaških dogodkov postalo avstrijsko -ita-ljansko razmerje naravnost sovražno, pa bi mislil, da jo je že udaril Lah preko avstrijskih mej, da jo seka že celo čez sv. Jošt proti Kranja, a Jožko pa, da hoče biti prvi' za pungradskim ozidjem, odkoder bode pošiljal smrtonosne svinčenke preko Save približajo čemu se sovražniku. To nenavadno lovsko oboroževanje dalo mi je povod, da sem prihodnje nedeljo pričakoval na kraju, koder je bil določen lovski «rendezvous» Jožkota. Tega točnost mi je bila itak znana in tako je tudi takrat prišel res ob napovedani uri. Že od daleč sem ga videl iti nenavadno trdih korakov, glava, ki jo je nosil drugače povešano, je držal danes pokoncu. Med tem je prišel na cilj in tu sem imel priliko opazovati njegovo lovsko opremo. Puška, ki ju je nosil po vojaško na rami, mu je gledala skoro za 1 m preko glave, njena oblika pa mi je pri prvem pogledu napravila vtis, da bi bil trdil za stavo, bila je najdena pri izkopavanju grobov v Lajhu in da si jo je izposodil naš Jožko v ljubljanskem muzeju. Torba ji nosila roške Andrej Hoferjevib časov? na klobuku gornještajerske oblike, na katerem se je nahajalo le nekaj malih madežev, kar izpričuje, da sta se ž njim njegova mlada kužka tupatam nekoliko na nedostojen način poigrala, pa je nosil kukavično perje. Čevlje je imel za triglavsko pogorje zakovane, in bile so kamnite plošče po hodnikih, katerih pa slučajno ni veliko v našem mestu, v nevarnosti, da jih razbije. Sploh je bil Jožko oborožen in opremljen kakor le redkokdaj vidim v Ifeggendorferjevih listih kakega enakega lovce. Vsled neugodnega vremena ni bila ta dan nič kaj posebno sreča mila. Naš Jožko je stal kakor skala na odkazanem mu prostora in prisegel vsakemu zajca, ki bi se mu približal, neizprosno smrt Stal je celo dopoldne, a vidil ni nič. Proti 3. ari popoldne mu nasvetuje gonjač, naj izpremeni «štant» in se postavi na vzhodu j i strani —- tik barja, kamor mora priti zajec, če ga le podijo psi v bližini. Jožko, poslušajoč nasvet starega in izkušenega lovca, izpremeni pozicijo. Komaj četrt are na to zasliši pse, ki gonijo zajca vedno bližje v smeri proti njemu, gonjač kakih 100 korakov oddaljen zavpije naenkrat «varda», Jožko se ozre naokrog in zagleda, kako jo maha zajec ornih krač proti njemu, neposredno za njim pa psi, sedaj dvigne puško in že se je razlegal siloviti grom po gozdu. Tu naj bode povedano, da je tekel zajec v istem trenotku tik barja, ko je vstrelil Jožko, sploh pa zašel v tako stisko, odkoder ni imel drugam prostega izhoda kakor v bajer. Na desni strani je stal Jožko, na levi so tekli psi, od sedaj pa zopet psi Š Zveza kmetijskih podružnic. Vse m dandanes druži in organizira po srojih močeh, ostali organiziram se spajajo med seboj v močnejše celote ali zveze, da so v stanu vspesno braniti stavljene si naloge ter zastopati one težnje in koristi organizacij, katere imajo pred očmi. Tako imamo zveze kulturnih in izobraževalnih, bralnih in čitalničnih društev; imamo zveze, kjer so združena in koncentrirana gospodarska društva, posojilnice i. t. d. (Zveza slov. zadrug, Zadružna zveza); imamo zveze, katere zastopajo politična stremljenja slovenskega ljudstva. Skratka: posamezni, razstreseni organizmi po deželi, bodisi teh ali onih stremljenj, načel, namenov se sdruž|jo v krepko obrambo stavljenih si Ciljev. Vedo namreč prav dobro, da le kompaktno združeni nekaj pomenijo ter vzbujajo rešpekt, nasprotno bi se na posamezne, desorganizirane skupine nihče ne oziral Kakor smo že rekli, težijo vsi Se tako trdni, močni in življenja polni, tudi na popolnoma zdravi podlagi ustanovljeni in upravljani organizmi po skupnosti, centralizaciji sorodnih si stremljenj in načel. Zato prav pogrešamo, da je ena prvih organizacij kmečkega stanu, to je naša podružnica kmetijske družbe v Ljubljani prepuščena popolnoma sama sebi — lahko bi rekli čisto desorganizuaiia. Da nas kdo ne zavrne, češ, pretiravamo 1 Pomislimo. Zveza osrednjega odbora ali glavne družbe je razen običajnega letnega občnega zbora s podružnicami, popolnoma pretrgana. Ge bi ne imeli v resnici strokovno in v gospodarskih vprašanjih dobro podkovanega ravnatelja, kateri se za kmečki stan v resnici tudi mnogo žrtvuje, bila bi c. kr. kmetijska družba samo na papirju, takorekoč pljusk v vodo ali strel v zrak. Da ima družba med ljudstvom simpatij, zaslombo, prištevamo zasluge z mirno vestjo g. ravnatelju in cesarskemu svetniku Pircu. Dobro vemo in posebno povdarjamo, da kmetijska družba ni taka, kakršno bi si želel naš kmetovalec. Resnica je, da ima izmed vseh organizacij na Kranjskem največ gmotnih koristi od nje kmečki stan. Saj tako vemo, da se drugod samo obljubuje, ne stori ps nič! Da bi pa družba z 8000 člani, obilico podružnic sirom dežele in splošnimi simpatijami prebivalstva in kmečkega stanu se mnogo več koristila kmetu, Se mnogo večje in boljše vspehe dosegla za kmete, podajamo nasvet bralcem v pretres in razmišljanje. Začeti bi se moralo gibanje, da se gorenjske kmetijske podružnice združijo v «zvezo gorenjskih kmetijskih podružnic*, lstotako naj bi storile dolenjske, oziroma notranjske. Skratka, podružnice enih gospodarskih stremljenj skupaj v zvezo istih gospodarskih stremljenj. Na Gorenjskem treba pospeševati živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo, planinarstvo L L d., zato bi bilo nesmiselno se družiti z onimi vinorodnih krajev. Te bi pa tvorile zopet svojo zvezo. Vsaka podružnica bi imela, svojega zastopnika v centraliziranem odboru, in sicer bi poslala moža, ki bi bil res vnet za napredek, ki bi tudi kaj razumel, ne pa slamnata figura za v koruzo. Ta odbor bi se shajal k rednim mesečnim sestankom. V svoji evidenci bi imel predavanja za posamezne podružnice, skrbel bi za govornike, organiziral povsodi redne mesečne kmečke sestanke, kjer bi se govorilo o raznih kmetijskih panogah; gospodarji bi pravili svoje lastne izkušnje o vspehu umetnih gnojil, semenih, izkušnjah pri živinoreji, kar bi se objavilo v družbenem uradnem glasilu •Kmetovalcu*. Koliko dragocenih izkušenj posameznih kmetov bi se tem potom rešilo pozabljivosti, katere bi prišle jako prav še neizkušenim. Na takih kmečkih sestankih bi se vzelo v pretres delovanje glavnega odbora, dajalo mu direktive i. t. d. Posebne važnosti bi bilo, da bi se določili na teh kmečkih sestankih kandidatje za odborniška mesta in sicer pristni, izkušeni in vneti kmetje iz okoliša. Pridobilo bi se tako člane, da bi se mnogoštevilno udeleževali glavnih občnih zborov, prisilili bi glavni odbor, da bi respektiral sklepe občnih zborov, ne pa kakor se dela doslej, da se ne vzamejo niti v pretres. Bila bi pa skrajna potreba v glavnem odboru res odločnih, izkušenih, za javni blagor kmetov vnetih in nesebičnih mož. Za božjo voljo, kakšen pa je naš glavni odbor kmetijske družbe? Vsakdo ve, da je eni strani kup graščakov in veleposestnikov, na drugi pa kup samih — no, c kr. mož. Da pa c. kr. vladni mož ne more zastopati koristi kmeta po svojem srcu, tega ni treba posebej povdarjati. Ea sam oster pogled ali migljaj višjega mesta zadostuje in vsa korajža je v hlačah, ves pogum se razkadi v dim. Da pa pride v bodoče kmet v kmetijsko družbo, katera le njemu spada, hočemo zastaviti vse sile in ne odnehati, dokler se to ne izvrši. Razmere se morajo korenito izpremeniti. Da bi ljubljanske srajce imele odločujoč vpliv, do tega ne sme nič več priti na glavnih zborih. Kmetom, posestnikom Sirom lepe Gorenjske, posebno pa še priporočamo kmeta prijaznemu učiteljstvu, da razširja misli, da propagira ideje za ustanovitev take zveze — katera, mimogrede bodi omenjeno, je po pravilih kmetijske dražbe dovoljena — da pride čimpreje do ustanovitve «Zveze kmetijskih podružnic na Gorenjskem*. Podzrvavški. Slovenci, ne nabite družbe SV. CIRILA IN METODA! **as^>sj<>»j»ss^Ma*i Gospodarski del. o □□□□ 0 nove« starostnem savarovanju. Konec. Ako se postavijo tem dajatvam zavarovancev nasproti dajatve blagajnice, se pride do naslednje slike: 2. Dajatve blagajnice rent za onemogle in starostnih rent. Plačila blagajnice rent za onemogle in starostnih rent: ■J3 "S jr Si*! " ■« « 5* g os 2 e E m S rs o. S m ■ vi ■65 o 8 m --t. p S* «-3 j ■ 0C " -9 g "S? o a> rt hO * 'a iz I « f i » c as 00«Hi-(c00o'*rtlNHOl-'> OO o <£> I- C-3 O a "X- ¿5 v> — »° I i •h To pomenja, da kažejo stroški starostnih rent samostojnih oseb po preteku petletnega roka čakanja, torej v šestem letu, začetno višino 3*2 milijonov, pa narastejo do desetega leta na 25*4 milijonov, da so v 30. letu dosegli višino 77 2 milijonov, in dospejo po 40. letu, v stanju stanovitnosti, na višino 95'5 milijonov kron. K tem stroškom 95*5 milijonov kron bi prispevala država 33 milijonov kron, kakor se kaže iz računa, ki sledi nižje. Delavci. Rente za onemogle in starostne rente za delavce in pomagajoče rodbinske ude bodo terjale stroškov: V petem letu 3 milijone kron, potem in gonjač. V istem trenotku, ko je dobil vsled velikega dima zopet Jasni izpogled in ko se ozre po svoji žrtvi, zagleda zajca in pse v vodi. Meneč, da je zajca zadel tako močno, da ga je preko-bucnil v vodo, si je dejal samprisebi: Takih strelcev pač malo. Med tem je stopil lovec k psom in tako sta ravno ob zadnjih zdihljejih izvlekla zajca iz vode, psom pa iz gobcev. Takoj, ko so v Jož-kotovi bližini se nahajajoči lovci o tem njegovem prvem vspehu zvedeli, so mu prišli čestitat Eden izmed teh lovcev pa je opazil Jožkotovo nenavadno bledo lice in hudomušnež pripomni svojemu kolegi, da morda vest peče Jožkota, ker je vzel zajcu življenja, ali pa se je »straši! puškinega poka. Za ta dan je bil lov končan in Jožko se je v trdni zavesti, da ima bistro oko in ravnotako dobro puško, napotil domov; prihodnji dan pa seje napram marsikomu pobahal, kako dobro je pomeril \n vstrelil zajca. Toda Jožkotovo veselje ni trajalo dolgo. Na prihodnjem lovu je povedal namreč najemnik svojim gostom, da je zajca, ki ga je Jožko dozdevno vstrelil, obdržal zase in, da ni našel na njem nikakih sledov šviber, pač pa je natančna preiskava dognala, da je bil zajec deloma zadavljen od psov, oziroma da je deloma vtoniL Jožko, ki je bil za svojo osebo še vedno trdnega prepričanja, da je vstrelil zajca, se je pridušil, da hoče danes na neovrgljiv način dokazati, zna 11 streljati ali ne, toda tudi takrat je Jožko obračal, njegov lovski tovariš, po imenu cDolgobrki», pa je obrnil. Dopoldne istega dne je imel Jožko smolo. Dasi mu je gonjač odkazal dober prostor, koder so se križala skoro vsa dotična gozdna pota in da so gonili psi vedno v njegovi bližini, videl vendar ni nič, na kar bi bil zamogel streljati; šele proti 2. uri popoldne je postajalo kratkočasneje. Postajališče Jožkota in ono njegovega lovskega tovariša «Dolgobrkega> je ločila le mala dolinica. Naenkrat se zaslišijo pasji glasovi, na to pa sledita dva zaporedna strela, ki jih je oddal njegov lovski tovariš «Dolgobrki» in takoj za tem je zagrmelo tudi na Jožkotovi strani, temu pa je sledilo ude pretresajoče zajčje jokanje. Jožko se je približal jokajočemu zajcu, odgnal od njega pse, toda zajec ni prenehal jokati. Jožko ga gladi, da bi vsaj za trenotek prenehal ta ganljivi glas, med tem pa premišljuje, kako bi ga končal brez nadaljnega strela. Neutolažljivo jokanje zajca privedla je še druge lovce na kraj nesreče, ki so povedali Jožkota, naj udari zajca med ušesa, sicer da še ne bode kmalu konca. Jožko je ta nasvet izpolnil in tako spravil zajca v drugo deželo. Med tem dejanjem pa je njegov tovariš «Dolgobrki», ki je streljal zajca od zadaj in ki je bil trdega prepričanja, da je zadel zajca, tega iskal, ki je po drugem strelu le še polagoma odšel v grmovje v smeri proti Jožkotovemu «štantu», a ni ga našel. Jožko pa se je radoval nad svojo žrtvijo in pripovedoval gonjaču, da je streljal zajca, ki je pritekel čisto od nasprotne strani, kakor pa je stal tovariš «Dolgobrki» in sicer od spredaj. Tovariš «Dolgobrki» pa je trdil venomer, da je zadel zajca in da ga mora najti za vsako ceno, toda vse njegovo in drugih lovcev iskanje je bilo zaman. Temu je stvar postajala vedno bolj sumljiva in odločil se je natančno preiskati Jožkotovega zajca, kje je zadet, in res je dognal pozneje, da je zajec, katerega je navidezno vstrelil Jožko, njegov, kajti zadet je od zadaj ne pa od spredaj, kamor je Jožko, kakor je trdil sam, streljal. Pojasnjeval je slučaj tako, da je on zadel zajca, katerega pa so ranjenega tik pred Jožkotom vjeli psi, Jožko pa je, to videvši, oddal z namenom, da vsak tak sum odstrani, strel in tako prilastil žrtev sebi. Po dolgem odmora je imel pred kakimi 3 tedni zopet srečo viditi zajca in sicer se mu je slednji kakor pravijo lovci pripeljal v kočiji nasproti. V oddaljenosti kakih 30 korakov dvigne Jožko puško ter ustreli, v istem trenotku pa jo obstal zajec kakor okamenjen. Jožko ves vesel, da je imel njegov strel tako silen učinek, se je napotil proti zajcu, da ga pobere, toda smola je smola. Ko se približa Jožko zajcu, obrne mu ta, ki mu je bilo še vedno ljubše ležišče v gozdu, nego v Jožkotovemu želodcu, hrbet. Jožko, se nad to zajčjo predrznostjo pošteno maščevati hoteč, dvigne puško, da izstreli za zajcem še naboj druge puškine cevke, a glej ga spaka, dasi je pritiskal na petelina s celim životom ter pri tem nudil sliko, kakor bi bil gonil mehove cerkvenih orgelj, se puška le ni hotela sprožiti. Jožko je bil mnenja, da mu je petelin zamrznil, a pozneje pa vidi, da sploh ni imel napetega in da je bil to edini vzrok, da zajcu si odbil vsaj zadnjih dveh bedrev. I. prlloja »Gortnjcu" if. 52 Iz 1.1908. brzo naraščajoč na 45 7 milijonov kron v desetem letu, na 104 milijone kron v 20. letu in na 166 8 milijonov kron ▼ stanju stanovitnosti po 40. letu. Od teh 166 8 milijonov kron mora plačati država 58*1 milionov kron. Zaostal i. Glavnična odpravnina za zaostale bo terjala že v prvem letu 18 milijona kron, v drugem letu 8*3 milijonov kron, potem naraščajoč v desetem letu 19 6 milijonov kron in v stanju stanovitnosti, po 40. letu, 26 milijonov kron. Povračilo prispevkov ženskim zavarovancem, ako se poroče. Stroški za to se pričenjajo z 1*9 milijona kron v petem letu in naraščajo do 4*5 milijonov kron v 30. letu, katera vsota se tudi v stanju stanovitnosti ne prekorači. Upravni stroški, h katerim prispeva država 2 milijona kron, se jemljejo z enakomerno 12 milijoni kron. Skupni stroški zavarovanja onemoglih in starostnega zavarovanja za delavce in samostojne osebe bodo potem znašali v prvem letu 13 8 milijonov kron, v četrtem letu narastejo nekako na dvojni znesek, potem v desetem letu bodo narasli na 106 2 milijonov kron, v 20. letu na 206 milijonov kron, v 40. letu na 277 milijonov kron in utegnejo v stanju stanovitnosti znašati 305 milijonov kron. Te številke dado oceniti narodnogospodarski pomen starostnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost Obremenitev države. Država prevzame stalno tekoč prispevek upravnih stroškov za dva milijona kron. Nadalje se bodo izplačevali k vsaki renti državni prispevek v znesku 90 K in končno rentni prispevki povodom vojaškega službovanja. Rentai prispevki se začnejo šele v petem letu. V prvih štirih letih bodo znašali torej stroški za državo le dva milijona kron. Potem naraščajo počasi, tako da bodo v 10. letu potem, ko dobi moč zavarovanje, znašali državni prispevki za samostojne osebe 13 2 in za delavce 23 6 milijonov kron, v celem torej 36 8 milijonov kron. V 20. letu bodo terjali prispevki za samostojne 29 milijonov kron, za delavce 48 8 in prispevki v času vojaškega službovanja 01 milijona kron, v celem torej 77 9 milijonov kron. V 40. letu znašajo stroški za samostojne do 32 9, za delavce do 57 6, za tiste, ki so v vojaški službi do 1*1 milijona, v celem torej do 91*6 milijonov kron. V stanju stanovitnosti bi znašali stroški za samostojne 33 milijonov kron, za delavce 681, za vojaški službi zavezana osebe 5*4 milijonov kron, v celem torej 96*4 milijonov kron in vštevši prispevek k upravnim stroškom 98 4 milijonov kron. V okroglih številkah računjeno je torej pričakovati, da bo država po nekako 10 letih morala prispe v. ti ua leto 40 milijonov kron, po 20 letih 80 milijonov kron in v stanju stanovitnosti (po 40. letu) okroglo 100 milijonov kron. K spredaj stoječim številkam je še pripomniti, da slone na zavarovalno-iebniških poizvedbah, ki morejo biti zanesljive le za določno dobo časa, in da bo, kakor je pričakovati, število stavljenih zahtev do zavarovalnih dajatev v pričetku razmeroma majhno in da naraste šele s časoma na polno vi- šino. Osnutek ima torej tekom 12 let pregleda eventualno uredi nanovo. namero, da se pred poveš zavarovalni načrt in Vsekakor zagoneten slučaj se je dogodil minuli četrtek v prijaznem mestecu Radovljica. Kakor blisk se je popoldne raznesla govorica, da se je ustrelil tajnik ondotne posojilnice, g. Dragotin Pohlin. Vsakomur, kdor je poznal nesrečnika, se je na prvi hip zdelo čudno in je zmajeval z rameni, češ, da je to neverjetno. In zakaj? Ce si poznal Dragotina ali Karola Pohlina, katerega so njegovi prijatelji čestokrat nazivali za Marko Pohlina, boš pritrdil temu zmajevanju. Rodom iz idiličnega Kamnika, se je pokojnik po dovršenih študijah posvetil posojilništvu. Služil je nekaj let v Mariboru, Gorici, Kranju in poslednji čas v gorenjskem najnaprednejšem mestecu, Radovljici 1 Bil je- vesten strokovnjak v svojem poklicu, dober tenorist, strasten lovec, izvrsten družabnik, a nesrečen — mož. Videl si ga vedno šetati se z njegovim psetom Valdijem. Z eno besedo rečeno: Bil je odkrit značaj, navdušen narodnjak in naprednjak. A rojenice mu niso bile mile, ker je padel — kakor bomo razvideli — v naročje njegove sedanje brezsrčne žene in njene satanske tašče, po imenu Maliner. Njegova žena je silno domišljavo, eksotično bitje, ki je vedno tičalo v kriminal-romanih, njena mati, Pohlinova tašča pa je pravcati tip neprenosljive, odurne tašče. Vrhu-tega je imela to suha, eksaltirana babnica — kar ni nobena tajnost — še intimno razmerje z nekim R. Takega človeka bi pa morala bojkotirati tudi vsaka dostojna človeška družba. Pohlin, ta blaga in mirna duša, je moral že dlje časa prenašati vse to gorje. Nerad je razkladal svojo srčno bol, le najintimnejšim svojim prijateljem je večkrat jokaje tožil o svoji nesreči. In trpel je, trpel... Minuli četrtek dopoldne je bil v uradu — v posojilnici — vestno in marljivo opravljal svoj posel, ob pol dvanajstih je imel opravek pri radovljiški sodniji, ker je prevzel varuštvo pokojnega Karola Floriana otrok iz Kranja, šel domov opoldne kosit, sicer prav dobro razpoložen — kakor pravijo — po kosilu je slekel suknjič in čevlje in se vlegel na divan, kjer je najbrie zadremal. Po eni uri popoldne pa se je raznesla po Radovljici pretresljiva vest, da se je Dragotin Pohlin ustrelil. Spal je na divanu slečen. Miza je od divana stala par korakov proč. Orožniki, ki stanujejo blizu poleg in so prvi došli na pozorišče, so našli Pohlina na obrazu ležečega na tleh poleg divana, zadetega v desno sence vodoravno. Samokres je ležal na mizi. Pripomnjeno bodi, da je bil Pohlin levičnik. Ustreljen pa je bil od desne strani Vsa Radovljica govori, da se Pohlin ni ustrelil. Vse okolnosti kažejo, kakor bomo videli, da ga je ustrelilanajbrž njegova žena sporazumno s svojo materjo. Ni verjetno, da bi se levičnik streljal v desne sence, da bi se slekel (z namenom najbrž, da se po kosilu vležo na zofo), da bi revolver položil na mizo, sam pa se vlegel na tla. Pohlin je bil skoroda pri trenotnem zadetju čre-pinje onesveščen in ni mogel več misliti na revolver. Pri obduciranju se je dognalo, da je bil duševno popolnoma normalen, imel krepka pljuča in zdrav želodec, torej ni bil neozdravljivo bolan. Revolver ni bil Pohlinova last, ampak njegovega sostanovalca, ki je izpovedal, da je parkrat opazil, da mu je izginil iz njegove miznice. Njegova žena ni imela nobenega srca, še manj pa iskrice čuta zanj in se nt niti, dasiravno se je boril Pohlin skoro 15 ur s smrtjo, zadnji trenotek, ko so jo policah, naj gre po slovo k umirajočemu, zmenila zanj, temveč ravnodušno ležala v postelji in potegnila odejo čez glavo. Pohlin je bil txM zavarovan in imel več polic. Teh pohc ni mogoče najti in pravi, da ne ve, kje so. Okrvavljen zglavnik so baje našli pod streho. Pohlin je nekemu svojemu prijatelju enkrat pravil, da so mu ponoči eksplodirali patrom na nočni omarici. Bil je namreč lovec in njegova puška je visela na steni. V posojilnici je vse v redu do pieice. Slučaj one kuharice, ki se je slučajno ob istem času ustrelila, ni ž njim v prav nobeni zvezi. Govori se celo, da dotičnice Pohlin še poznal ni. — Obe ženski so zaprli in radovedni smo, kaj bo ukrenilo državno pravdništvo. Zgodovinski in slovstveni prag lad sa prih. todos. 25. decembra. — 814. f Cesar Karel Veliki. — 1569. f Protestantovski pisatelj Sebastijan Krelj v Ljubljani. — 1642. * Matematik in fizik Isac Newton. — 1745. Mir v Draždanih, konec druge šleske vojske. — 1781. * Nabožni pisatelj Janez Traven v Dobu. —- 1818. * Pisatelj Stefan Kocijančič v Vipavi. — 1833. * Pesnik Jožef Novak v Podbrezju. — 1840. * Ruski skladatelj P. I. Caj-kovskij. — 1865. * Pisatelj dr. Janez Krek pri Sv. Gregorju. 26. decembra. — 1769. * Pesnik Ernst Moric Arndt v Schoritzu na otoku Rujani. — 1805. Mir v Požunu med Avstrijsko in Francosko; konec tretje koalicijske vojne. — 1825. * Slikar Janez Wolf v Leskovcu na Dolenjskem. 27. decembra. — 1282. Avstrija pripade habsburški rodovinl — 1356. Cesar Karel IV. izda zlato bulo. — 1571. * Astronom Janez Kepler v WeUder-stadtu. — 1870. Pariz začno obstreljavati (Mont Avron). 28. decembra. — 1622. f France Šaleški, rojen 1567, škof v Genfu, ustanovitelj reda salezijank. — 1773. Severoamerikanske kolonije se začno upirati proti Angliji. — 1789. V ljubljanskem deželnem gledališču predstavljajo prvo slovensko igro, namreč Linhartovo »Županova Micika». — 1818. * Kemik Karel Remigus Fresenius. — 1839. * Časnikar Janez Zeleznikar v Stiski vasi pri Cerkljah. — 1859. f Angleški zgodovinar Macaulay. 29. decembra. — 1796. * Fizik I. Poggendorf. — 1843. * Pesnica Carmen Sylva (Elizabeta, romunska kraljica). — 1870. Nemci zasedejo Mont Avron. — 1874. Alfonza XII. proglase za španskega kralja. 30. decembra. — 1636. Ferdinanda III. vencejo v Regensburgu za rimskega kralja. — 1812. Konvencija v Tauroggenu. — 1819. * Francoski pisatelj Teodor Fontane. — 1857. f Pisatelj Jernej Medved v Ljubljani. — 1871. j Nabožni pisatelj Andrej Bohinc v Cerkljah. 31. decembra. — 1194. f Babenberžan Leopold V. Krepostni, vojvoda avstrijski in štajerski. — 1600. Ustanovitev angleške vzhodno - indijske družbe (kompanije). — 1747. * Pesnik G. A. Bürger. — 1812. * Francoski državnik Gambette. —- 1841. * Pisatelj dr. Jožef Križan pri Sv. Križu na Murskem polju. — 1870. Vhod kralja Viktorja Emañuela v Rim. — 1871. f Pisatelj Anton Janez Murko v Kočah pri Mariboru. — 1885. f Pisatelj France Šrol v Ljutomeru. „Idor |eml|e aladini autenii feilk, ji krade rama in življenje in oropa narod časti in pravice." Tako Je dejal veliki ne miki pesnik Herder. Tudi takrat ni stal daleč od Jožkota njegov tovariš «Dolgobrki>, ki je izza neke smreke ob koncu tega komičnega prizora na ves glas kričal: Bravo, Jožko! Ko je bil lov končan, so se vsi lovci podali T bližnjo gostilno in tu je «Dolgobrki» vsojo prvotno trditev podprl napram Jožkota s takim argumenti, da so bili konečno vsi navzoči prepričani, da Jožko še ni tstrelil nobenega zajca. Jožko tega ni zameril, šel je še mnogokrat na lov, a zadel ni nikdar nič; postal je pozneje preveč krvoželjen in tako mesto da bi stal mirno na svojem štanta, hodil in iskal zajca po gozdu, a našel nič, za pse in gonjače pa se tudi ni več zmenit Zajčki kličejo našemu Jožkotu izpod sneženih smrek € vesele praznike*, mi pa mu želimo v prihodnjem letu več , naučili se bodo ceniti vrednost samega sebe — ko nasprotno na Dunaju in Gradcu veli-krat še tisto izgube na teh lastnostih, kar so prinesli is domovine s seboj. Toda, nikakor ne mislite, da boste ta sedeli pri polnih loncih mesa, da boste izrabljali poljsko gostoljubnost v podpiranje lastne indolence — ne, tega Vam ne obetam, zato Vas ne vabim sem. Takega Slovenca bi se tudi gostoljubni Poljaki kmalu naveličali in mu pokazali vrata, prav zato, ker so narod kavalirjev, obenem narod dela. Vsak, kdor misli delati — dobro došel, Mlinska industrija. Nato prinaša «Trscanski Lloyd» sliko Majdi-čevega mlina, da listovi fiitatelji laglje pojraijo to veliko mlinsko podjetje in končuje članek nastopno : •Dokler do leta 1906 ni bila uvozna carina za pšenico tako visoka, in dokler je tudi izvoz avatro-ogrskih mlinov v inozemstvo bil živahneji, odpravljali so se dan za dnem celi vagoni finih pšeničnih mok in krmnih izdelkov v severno Afriko, na Angleško, Francosko, Holandsko itd. Toda ta tržišča so radi današnjih visokih domačih cen izgubljena. Vendar vzlic temu tvrdka Vinka Majdiča v Kranju komaj da more danes vsled priljubljenosti njenih preizvrstnih izdelkov, zadovoljevati celo domačim potrebam. Zato namerava tvrdka svoj mlin, ki je itak že ogromen, še razširiti in ga povzdigniti do enega največjih mlinskih podjetij v celi monarhiji Za gotovo vemo, da se v samem Trstu proda vsako leto približno okrog 80.000 q moke Vinka Majdiča. Vsi peki v Trstu in tudi po celem našem Primorju hvalijo Majdi-čevo moko kot najizbornejo in najboljšo in jo kupujejo največ in najrajše, ker daja ne samo lepo rumenkasto pecivo, nego zbog svoje izvanredne spojivosti z vodo proizvaja todi velik množinski donesek, in razun tega ima jako dober in tečen okus. Našim trgovcem, pekom in vsemu našemu narodu na Hrvaškem, v Slavoniji, Dalmaciji, Istri, Bosni, Hercegovini, na Goriškem, v Srbiji in Črni gori toplo priporočamo, da se v vseh svojih potrebah in naročbah posluži najpoprej in najrajše pri tvrdki Vinko Maj die v Kranju (Kranjsko).* Priobčnjemo ta res zanimivi članek iz «Trš-čsnskega Lloyda», da s tem svojim cenjenim čita-teljem predočimo, kako se tudi izven ožjih meja naše domovine hvalijo izdelki naših domačih podjetnikov. Po tem nam je zlasti v mislih naša Notranjska, potem Reka in njena divna okolica. Iz Reke, Celja in drugod prihajajo neprenehoma židovski agentje, ki vsiljujejo našim trgovcem malo-vredno ogrsko moko. Res, da izdelki podjetnika Vinka Majdiča vsikdar ne morejo konkuritati s cenami, ijki jih svojim mokara postavljajo židovski špekulantje, zatopa vendar lahko daleč prekaša in vedno lahko konkurira z izborno kvaliteto. Kolikor je nam znano, je zastopnik valjičnega mlina Vinka Majdiča za okrožje Podgrad (Severna Istra) in Trnovo Ilirska Bistrica trgovec Slavoj Jenko v Podgradu, ki ima svojo zalogo tudi v Trnovem. V teh za naš preganjani slovenski narod tolikanj kritičnih časih, ko se venomer povsod poudarja spa-sonosno geslo «Svoji k svojim*, bi našim zavednim slovenskim trgovcem ne glede na njihovo strankarsko politično prepričanje, ker se nam ne gre tu za koristi posameznika, kakor pa za občno korist, posebno priporočali zalogo omenjenega zastopnika. Z našimi kletimi sovragi je prišel čas obračuna. Židovskim prijavkam, ki se klatijo po naših lepih deželah in do kosti izmozgavajo naš ubogi narod, pokažimo odločno vrata I Seveda se nahajajo tudi še drugod zastopniki Vinko Majdičevega valjičnega mlina, tako na pr,: v Zadru (Babic & Klein), v Kotoru Radoslav g. Zutkič) Pulju (Lacko Križ), Trstu (Aleksander Rup-nik in dr). Ljubljani (Jakob Bončar) in v Gorici (Fran Kavčič). Našim trgovcem v dotičnih pokrajinah pač ni treba še posebej priporočati in opozarjati na te zastopnike. Godovi prihodnjega tedna: 25. Božič, Zornica, Božidar, Bogoslav; 26. Stefan, Zlatka; 27. Palislav, Dragana; 28. Ned. otiočiči, Zenica; 29. Tomaž, Vratoje, Vrhslava, Mi-lada; 30. David, Branimir, Soka, Miloš; 31. Silvester, Blažena, Danila; 1. januarja Novo leto, Zdislava; 2. Makarij, Milena, Zlatan, Milo, Slava. Univerza v Krakovu stoji na enem prvih mest evropskih vseučilišči Zlasti medicina in naravoslovje imata take moči, da se lahko smelo merijo z najboljšimi v Evropi. Pa tudi filozofija in jus ne zaostajata za drugimi. Kdor ima veselje do slovanske filozofije, naj si izbere Krakovo. Poljščina naj Vas ne straši. Učila se je prvotno v gimnaziji, čitajte v originalih poljske pisatelje in jih primerjajte s prevodi Po par mesecih bivanja med Poljaki boste že govorili poljski. Sicer pa ni neobhodno potrebno, da bi moral znati že poprej poljsko, kdor ima namen študirati na poljski univerzi; Slovenec se itak kmalu nauči vsakega tujega jezika pa naj bi bil tudi — hotentotski! — Kdor pa se misli učiti slovanskih jezikov — naj le začne pri poljščini Poljščina je kakor centrum, odkoder je na vse strani pot najbližja. Kdor zna poljski, razume že tudi češko in rusinsko, a od maloruščine ni več daleč do velikoruščine. Gimnazijci, naj bi te besede ne bile zastonj. Za Krakov govore i materijelni i etični oziri, slovanska vzajemnost in rešitev slovanskega vprašanja pa narodnost zahtevata, da se jim približamo. In kdo tvori najboljši most za razširjanje novih idej? Dijaštvo. — figo dili — vos arbitranisui t Tedenski sejam v Kranju dne ti decembra 1908. Prignalo se je — konj, 124 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, — domačo tele, — hrvaških telet, 42 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K- Pšenica K 1225, proso K 750, rž K 10—, oves K 9 — , ajda K 9—, repno seme K —» fižol ribničan K 13*—, mandalon K 12*—, koks 14*— krompfr K 2*75 za 50 kg, seme dom. detelje 60—65. Dopisi. 46. Občni sbor Narodne čitalnice v Kranja. V soboto se je vršil v društvenih prostorih 46. občni zbor »Čitalnice*. Udeležba ni bila ravno sijajna, a presenetila ni nikogar, vsaj je znano, kako malo se meščanstvo zanima za take stvari. Ob 9. uri je predi, -inik g. prof. Makso Pir-nat otvoril občni zbor s kratkim nagovorom. Spominjal se je umrlih članov gg. Petra Mayrja, Ludovika Matajca, Ivana Majdiča in Frana Stein-bauerja. Vznak sožalja se je dvignilo navzoče občinstvo raz sedeže. Nato je poročal o društvenem delovanju tajnik g. A. Novak: Slavni zbor! Na lanskem občnem zboru so bili voljeni v odbor naslednji g.: prof. Pirnat Makso, prof. Peter-lin Anton, Ivane Fran, dr. Jos. Kušar, Novak Zdravko, Valenčič Ivan in Novak Alojzij. V odbor sta pa vstopila po § 11 naših društ pravil tudi pevovodja g. Vilko Rus in režiser g. Leop. Mikuš.— Pri prvi odborovi seji se je sestavil odbor takole: predsednik Vilko Rus, podpredsed. Valenčič Ivan, tajnik Al. Novak, knjižničar in blagajnik Zd. Novak, gospodar pa Peterim Anton. Toda g. Rus se je kmalu odpovedal predsedništvu. — V 2. odborovi seji je bil nato izvoljen predsednikom prof. Makso Pirnat — drugi gospodje so pa obdržali že v prvi seji odločena odborniška mesta. Meseca septembra je bil prestavljen v Ljubljano g. prof. Anton Peterlin in mesto njega se je poklical v odbor namestnik g. Ant. Adamič. Iz službenih ozirov nas je pa zapustil tudi marljivi in delavni knjižničar in blagajnik g. Zdravko Novak. V odbor je stopil namestnik g. Fran Luz-nar — knjižničarjem je bil izvoljen g. Ivan Valenčič, blagajnikom pa g. Leop. Mikuš. Društveni odbor je imel 11 odbornih sej, pri katerih se je posvetoval o važnih zadevah. Društvena pravil, spremenjena v smislu sklepov lanskega občnega zbora, je potrdilo deželno pred-, sedništvo 12. maja t. 1. Odbor se je trudil, da zadosti vsem zahtevam društvenikov. Priredile so se razne veselice, zabave in predavanja. Gledaliških iger je bila letos 16. Največ zaslug si je pri teh predstavah pridobil naš marljivi in delavni dramatski odsek — na čelu mu g. Mikuš. Vse predstave so bile izredno dobro obiskane, — kar se pa ne more reči o koncertih, ki jih je priredil naš pevski odsek pod vodstvom tov. Rusa. Posebno drugi koncert je pokazal, kako malo se občinstvo zanima za glazbo in kako malo razume ceniti trud, ki ga imajo za take prireditve pevci, pevke in pevovodja. — O igrah in koncertih Vam bosta pa tako natačnejo poročala gospod pevovodja in g. režiser. Omeniti pa moram izlet, katerega sta napravila dram. in pevski odsek meseca marca v prijazno sosednjo mesto Škofjo Loko, in izlet pevskega odseka v Gorico. 20 junija je predaval g. jurist Ivan Stanonik v «Čitalnici» o kmetskih uporih na Slovenskem in 26. septembra o političnem porodu slov. naroda. Obe predavanji sta bili res zanimivi in g. predavatelj je žel vsestransko zahvalo. Na Silvestrov večer se je priredila običajna veselica z igro in plesom, b je trajal do jutra, ffa belo nedeljo se je pa tudi vršila veselica s plesom. 5 decembra pa je prišel v našo dvorano sv. Miklavž. Najvažnejša pridobitev »Čitalnice* v tem letu ;e pa vsekakor ljudska galerija. Nebom vam našteval njene važnosti, vsaj nam jih je tako lepo razložil njen ustanovitelj g. predsednik Makso Pirnat ob njeni ustanovitvi dne 27. maja. Odhajajočemu odb. Zd. Novaku se je priredila odhodnica dne 4. novembra. Društveno dvorano je odbor prepustil tudi letos v zimski dobi za plesne vaje dijakom. Neizprosna smrt nam je med letom ugrabila 4 člane: Petra Mayrja, Ivana Majdiča, Ludovika Matajca in Franca Steinbauerja. —> Vse umrle člane je spremenilo društvo z zastavo k zadnjemu počitku. V krvavih septemberskih dneh pa je zavela prva črna zastava v Kranju raz «Narodne čitalnice*. Pogreba žrtev se je udeležilo naše društvo po deputaciji z društveno zastavo, Število članov je letos nekoliko naraslo, OruStvo šteje danes 2 častna člana g. ces. svetnik i n župan K. Šavoik, in g. dr. Mencinger, odvetnik v Krškem. 85 tukajšnjih in 4 vnanje plačujoče člane 43 pevk in pevcev in 31 diletantov, ki pa niso plačujoči člani. Med pevci in diletanti je pa tudi nekaj plačujočih članov, tako da je vseh članov 141. Blagajniško poročilo je podal gosp. Leopold Mikuš: Cenjena gospoda! Mesto iz službenega ozira prestavljenega tovariša Zdr. Novaka naj vam podam danes jaz zaključni račun čitalniške blagajne. Kakor smo v vsem drugem letošnjem letu napredovali, tako se je tudi denarni promet proti lanskemu letu skoro podvojil. Medtem ko je bilo lansko leto 4185 K prometa, izkazujemo za letos 799802 K. Vsekakor lepa svota, ki priča o vsestranski delavnosti odbora. Dohodkov smo imeli letos 4105*49 K, ki se porazdele sledeče: 1. Blagajniški prebitek iz 1. 1907 K 173*59, 2. Članarina K 1805'—, 3. Volila, darila K 750—, 4. Ljudska knjižnica K 40*42, 5. Ljudska gslerija K 569, 6. Igre, koncerti, veselice K 1291*19, 7. Razno K 39 60. Stroškov pa je hilo 3892 53 K in sicer: 1. Najemnina K 400—, 2. Služkinja K288—, 3. Časopisi K 40045, 4. Igre, koncerti, veselice K 563*60, 5. Knjižnica 460 28, 6. Razsvetljava K 169 26, 7. Kurjava K140 20, 8. Inventar K 591*—, 9. Ljudska galerija K 115*63,10. Tiskovine K 234*20, 11. Godba K 180.66, 12. Miklavž K 56 40, 13. Razno K 292*85. Premoženski izkaz za leto 1908 je sledeči: 1. Blagajniški prebitek iz 1. 1908 K 212*96, 2. 2 komada 3% Bodenkreditlose (v nom. vred. 400 K) po kurzu 17./12 1908 K 529—, 3. Knjižnica mestne hranilnice v Kranju št 12.979 dne 31/12. 1908 K 915*58, 4. Knjižnica mestne hranilnice v Kranju št. 6575 dne 31./12 1908 K 57*56. Skupna vrednost 1715*10. Vrhutega hrani čitalnice v Kranju knjižico Mestne hranilnice v Kranju št. 14.692 v vrednosti 267*02 (po stanju 31./12 1908) kot deposit pod imenom »Sklad za Simon Gregorčičev spomenik v Gorici*. Končno poda blagajnik še kratek pregled denarnega prometa v zadnjih 8 letih, to je od 1. 1900 naprej ter je bilo 25.360 75 K dohodkov in 24.344.09 K stroškov, torej skupno 49.704 84 K. denarnega prometa. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje. _ Konec prih. Radovljica, 19. decembra 1908. Žalostno dolžnost je izpolnil danes naš »Sokol». Spremil je k zadnjemu počitku preljubega mu brata — prvega društvenega tajnika — Dragotina Pohlina. Zadnjo čast mu je izkazal s tem, da se je skoraj polnošte-vilno udeležil pogreba in da je krsto nosilo 6 bratov Sokolov, ki so se prostovoljno v to javili. Globoka žalost je zavladala ne le v sokolskib vrstah, ampak med vsem narodnim prebivalcem radovljiškim, ko se je bliskoma razširila vest — , za kar bo dobival letnih 30.000 dolarjev. Kot bivši predsednik ne dobi penzije, čeravno je bil več let na tem mestu. Pri nas pa nosijo ministri komaj par mesecev ministrski frak in že imajo mastno penzijo. Za njegovega naslednika je bil letos izvoljen od njega priporočani Taft. Neverjetno hud je bil njegov boj z demokratom Brianom. Ker kandidati ne morr jo povsod biti in govoriti, so si izmislili iznajdljivi Amerikanci novo metodo. Zborovanja se vrše labko povsod. Treba je samo kakega odra, na katerega postavijo podobo kandidata v naravni velikosti. Zraven pa pove potem poseben inštrument (gramofon) ves govor kandidata ravno tako, kakor bi govoril sam. Kako prijetno bi bilo to za tiste naše poslance, ki poznajo volilce le pri volitvah. Koliko si prihranijo Lahi v Švici? Vsako leto pošljejo Lahi 18 milijonov frankov iz Švice svojim domačim v Južno Tirolsko ali Italijo. Javna zahvala. Podpisani dr. Josip Kušar, odvetnik v Kranja, se zahvaljujem s tem oa rešitvi od smrtne nevarnosti svojega sina predvsem in s toplim izrazom g. Ivana Šmajda, mestnega redarja v Kranju, ki z nevarnostjo lastnega življenja otel človeško življenje. Dalje se zahvaljujem svojima sotrudnikoma gg Maksu Nitschu in Leopoldu Markiču ter vsem drugim, da se je rešitev posrečila. Bodi vsem prizadetim izrečena zahvala, ki prihaja iz srca. V KRANJU, dne 24. decembra 1908. Dr. Josip Kušar. Zahvala. V proslavo 60 letnice Nj. Veličanstva cesarja priredilo je podpisano učiteljstvo dne 2. decembra t. 1. za obe ljudski šoli v Kranju šolsko slavnost z uprizoritvijo E. Adamičeve spevoigre * Slava cesarju». Dne 3. decembra t. 1. so bili vsi šolski otroci izborno pogoščeni, spevoigra pa se je uprizorila za občinstvo sploh še dne 6. in 8. decembra. Da se je moglo vse to storiti, je v prvi vrsti zasluga slav. krajnega šolskega sveta v Kranju, ki je v ta namen daroval svoto 300 K. Bodi mu za toliko darežljivost izrečena na tem mestu najiskrenejša zahvala. Velika pa je tudi zasluga blagorodne gospe Anice prof. Pirnatove in slav. godbenega kluba «Sloge» v Kranju, ker sta oba z največjo vnemo in uprav umetniško dovršenostjo sodelovala v glasbenem delu spevoigre in mnogo pripomogla do krasnega vspeha. Tudi njima najsrčnejša zahvala. Premnogo pa je tudi še drugih prijateljev šole in mladine, ki so pomagali podpisanim na razne načine, deloma tudi z velikimi denarnimi žrtvami, da se smemo vsi skupaj ponosno ozirati nazaj v one slavnostne dni. Bodi jim vsem skupaj naše hvaležno priznanje. V KRANJU, dne 22. decembra 1908. Učiteljstvo deške in dekliške šole Loterijska srečka dne 20. decembra 1.1. Trst 8 27 73 83 54 Izjava. Podpisani pekovski mojstri uljudno naznanjajo, da so primorsni z novim letom radi podraženja moke zvišati cene pekovskim izdelkom sledeče: Bel kruh kg. 20 kr. ali 40 vin. Cm kruh kg. 18 kr. ali 36 vin. Zemlje: male 6 komadov 10 kr. ali 20 vin.#2 zemlje 4 kr. ali 8 vin. 3 zemlje 5 kr. ali 10 vin. Jože Bučar, Alojzij Soklič, Konrad Čadež, Marija Hafner, Leopold Pikuš, Franc Tepina. Odkupnina mesto novoletnih voščil 1909, na korist družbi sv. Cirila in Metoda: Bloudek Eliška, Brilli Ana, Bučar Nika, Česen Marija, Crobath Marija, Dolenc Fani, Engelman Marija, Florian Ter., Fajdiga Palmira, Globočnik Marija, Golob Marija, Golob Terezija, Hlebš Franja, Jager Lud., Jeglič Mar., Jezeršek Marija, Jezeršek Franica, Juguvič Franja, Jugovič Ana, Kokalj Ivanka, Kocmut Josipina, Keržič Marija, Kušar Marija, Krenner Alojzija, Konc Ter., Korošec Mici, Krenner Lcop., Krenner Franja, Krisper Jos., Lampe Mar., Lampret Zora, Levičnik Mar., Likozar Mar., Logar Ivanka, Majdič Matilda, Majdič Marica, Majdič Ivanka, MaHy Ida, Mally Ana, Mayr Anu, Mayr Jelica, Mayr Marija, Marenčič Marija, Miklavčič Janja, Matiašič Leop., Nadižar Mici, Omersa Ana, Omersa Ivanka, Omersa Kristina, Pavšlar Helena, Pire Minka, Pire Mirni, Pirec Ana, Pezdič Amalija, Pečnik Josipina, Pirnat Anica, Polak Marija, Pole Josipina, Preširen Terezija, Prevc Marija, Puppo Josipina, Rakove Mara, Hanl Magda, Rus Ana, Reboh' Mirni, Rebolj Marija, Sajovic Anuša, Sajovic Jeanetta, Sajovic Karla, Šavnik Leop., Šavnik Anica, Savnik Marija, Šavnik Olga, Šinkovec Jerica, Steinpihar Ana, Steaka Elza, Suhadolnik Ana, Sumi Marija, Starnberger Inka, Ullrich Ra-divojka, Valenčič Hermina, Windisar Marija, Zupane Apol., Zupan Ana. Odkupnino od novoletnih voščil na korist družbi sv. Cirila in Metoda za 1. 1909 so darovali sledeči gospodje: Ažman Matija, Benedik Franc, Bizjak A, Bloudek Boleslav, Bučar Jos., prof., Crobath Fr. star.. Crobath Fr. ml., Crobath Mirko, Cvar Josip, Dokler Anton, Dolar dr. Simon, Fajdiga I., gimn. ravn., Fock Ignac star., Fock Ignac mL, Fock Makso, Formandl Ant., Geiger Konrad, Globočnik dr. Ed., Herle dr. Vlad., Hlebš Ferd., Holzhacker Fr., Jagodic Iv., Jakofčič Lud., Kokalj Rud., Komatar Fr., Korošec Ant., Koukolik Iv., Kovačič Iv., Krenner Fran, Krenner Jos., Kušar dr. Jos., Lampret Iv., Likozar Jos., Logar Jos., Luznas Fr., Majdič Ani., Majdič Jos., Majdič Vinko, Masten Ivan, Mayr Mavrü, Meden Jos., Mikuš Leopold, Novak Alojz, Omersa Fr. star., Omersa Fr. ml.„ Orehek Ant., Pavšlar Tomo, Pezdič Ivan, Pire Alfons, Pire Ciril, Pirec Ivan, Pirnat Makso, Pirnat Vinko, Pollak Janko, Polak Ferd., Pogačnik Iv., Pučnik Konrad, Pučnik Ad., Puppo Kari, Rakove Ivan, Ravhekar A., Rebolj Lovro, Rooss Rud., Rus Rud., Rus Vilko, Sajovic Janko, Šavnik Franc, Šavnik dr. Ed., Šavnik Karol, Šinkovec Ant. star., Šinkovec Ant. ml., Starnberger Ant., Stempihar dr. Val., Treo dr. Lud., Valenčič Ivan, Windisar Kari, Zupan Anton. Naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu javljam, da na željo mojih uslužbencev odpiram trgovino ob sedmi uri zjutraj in |o zapiram ob sedmi uri ===== zvečer, = Z velespoštovanjem Franc Ontrsa star. Trgovina z železnino in mešanim blagom „MERKUR" - Peter Majdič v Kranju želi vsem cenjenim odjemalcem ter se obenem priporoča nadaljni naklonjenosti. m m m m m 46 Ponosni Gorenjeo In zavedna Gorenjka! Izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčursko trgovino? Slovenec podpiraj Slovenca! Srečno, veselo doto lelo 1909 želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih i v bodoče enakega za-z_upanja_^ FRANC DOLENZ = KRANJ. = se prodaja sedaj pod ceno, n. pr. Tropinovec.........Liter kron 2*20 Slivovka.......... » » 2*40 Stari borovniCevec...... » » 3>_ Rožmarinovo žganje...... » 4-— Konjak........... » »5 — ■■>■ Za pristnost se jamči.__________+...... : I. Ručigaj v Kranju 3-1 (gostilna «pri zlati ribi*. Ustna voda „KALO DIN" Lekarna, Kranj. Martinova cesta 20 O £ m m m Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne 11 *"w «jp železnice prt šentpeterski cerkvi Bogati zaloga pohištva vsake vrste v vseh oenah. Ogledala, allka v vseh velikostih. LJUBLJANA ::: Zalagate!] društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički po vsaki oenj. Uodrool Iz lična-tega omrežja, afrl-danske trava aH žima, prva vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprava za Jedilna sobe, salone, predsobe, oale garniture. Èpeoljatltete v nevestinih balah. Voliti prostori, pritlično In r /. nadstropju. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. f Za tobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledajo. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v Xnc?Ki posojilnici v Iijnbltanl (nasproti Fioovca:: v lastni hlii:: Dunajska eests.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po 4y|0. HV kmečki posojilnici je naloženo II ie nad 15 milijonov kron. :: II Rezervni zaklad čes 800.000 kron. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 8000 članov. KmeCka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—3 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice prugih denarnih zavodov kot gotov denar. Zobozdravnlškl atelje dr. SdVard Globocnik ▼ Kranju 844 62-i6 le od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JSS3S3B3BSSSSSSBSSSS§ Večja kmetija z dobro ohranjenim poslopjem, s 5 sobami, kuhinjo, 2 prostornima kletema in poleg še gospodarsko poslopje s kuhinjo za prašiče, kletje in jedilno shrambo. Prašični hlev za 25 do 30 prašičev, goveji hlev za 15 govedi in 2 konja, oboje obokano in obsežen pod. Travniki, gozdovi, dobra polja, lep sadni in sočivni vrt, se radi rodbinskih razmer ===== cono proda. ■ Pisma pod Anton Gradlschnlg, Celovec (poste rastsnte). Mestna hranilnica v Kranj i Splošni rezervni zaklad 185,000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. 26—26 ********************************** Končen leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na senijišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron. Ta najstarejši denarni saved v Kranjn nradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob saanjih In tržnih dneh pa tndl od 2. do 4. ure popoldne. i >twt»»itit>hiriiT»mf»Mtt??m»nm»tntnwn»iwitm»ii5im»»i obrestuje hranilne vloge po 41 1I1W1IIIW0H brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici si»»nBjnjn*njsj^^ Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega reservnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim promoienjem In s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% °* leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron s obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Stanovanje z dvema ali tremi sobami in kuhinjo se takoj odda iosp. IVANO POTDČNIKIT V KRANJU 171. Usojam ae ti. občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril v Tržiču štev. 112 kavarno ki je opremljena z vsemi udobnostmi. Cenjenim gostom je na razpolago modern biljard in različne druge igre, kakor tudi raznovrstni časopisi. Toči se samo pristne pijače najboljše kakovosti in cene. V isti hiši se nahaja tudi slaščičarna kjer se dobe vsi v to stroko spadajoči predmeti. Velika izber za božič in novo leto. Dobi se vedno najfinejše torte, pecivo, bonboni, bonbonijere i. t. d. Naročila hitro in ceno. Za mnogobrojen obisk se priporoča 8 E. BrancL. Hebllrana soba za enega ali dva gospoda je za oddati. Kje? pove upravnistvo »Gorenjca*, s—13 „?rder«ov bran" v KRANJU je nanovo prenovljen in se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v mestu in okolici. Toči se izborni cviček, kakor tudi druga pristna vina. 5 1 Ncwyork Juž. Amerike Odhod Iz LJubljane vsak torek. POZOrl! 327 62—21 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Bavoie, La Lorraino in La Touraine iz Havre v Newyork — Najkrajša črta. i- Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska c. 18, nasproti znane gostilne ,pri FigovcuS Svoji k svojimi Prodan več tisoč komadov strašno §p§k© iz samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verejami. 385 8 Ivan Waland, posestnik Hlebce pri Lescah, Gorenjsko. Slovenci, kupujte vii-gralioe v korist dražbi sv- Cirila in Metoda! Dvoje stanovanj e t se takoj odda. mm Povpraša se pri tvrdki R. & E.[Rooss v Kranju. Slab želodec nieesar n in navadna posledica tega je, hrezslastnost, želodčna bo), slabosti, nerodnosti prenavljanja, glavoboli i. t. d. Gotova odpomoč prt .i temu so Kalserjeve karamele •.............■.......■. zdravniško preizkušene 1 ===== Oživljajoče, prebavo pospešujoče in želodec okrepujoče sredstvo. 876 12—10 ::: Zavoj po 20 in 40 vin. v: = lekarni v Tržičn. : Majcene ji naknp pri sv. Cirilu ln Metoda!! >m a> ¿3 33 a >o o a S •a o oo Nova narodna trgovina pri sv. Cirilu in Metodu xxet debelo in drobno ŠTIGLIC & ŠMIT v Radovljici, na Glavnem trgn (srsven cerkve) :: Podružnica v Predtrgn. Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, kakor: riž, vedno svežo kavo, najboljšo moko iz Majdičevega mlina, zelo fini ruski čaj in rum, različne barve, razne vrste igranja, kakor: slivovko, tropinovec, Florian, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Zvezdno kavino primes. Dalje imava v zalogi različno šeleznlno za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d. Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: orehe, fliol, oven, suhe gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju naše cenj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje postreči. ===== Blagovolite ee prepričati! ===== Za mnogobrojni obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem 1 -d CO g- i 52-5 Štlgllc & Šmlt. NajceneJ! naknp pri sv. Cirilu ln Metodu! I Istrsko vino lastnega pridelka, pristno naravno, prve vrste moškat :: belo vino :: teran rožno vino Tropinovec lastnega pridelke, zajamčeno pristni Is samih čistih jagodovih vinskih tropin brez peeljev 60 odstotni 382 10—9 Vzorci zastonj dobiva se po prav ngodnlh cenah na veleposestvn vinogradov Hocco Fcrlan V KoVinju (3stra)liÄ Krasna božična in novoletna darila! Anton Adamič, Kranj, Glavni trg galanterijska, norimberška in modna trgovina priporoča svojo veliko zalogo ravno došlih primernih daril, kakor parne Stroje, motorje, lokomotive, parne železnice, parnike, avtomobile, železnice na pero, plavalne čolne, mehanične in magnetične podobe, najnovejše godbene volke, gugalnice, razne družabne Igre, halma, croquete, šah, domine, tombole tivoii i. t. d. Velika izbera punčk tudi z godbo. :: Najfinejše drsalke „Eisblume". Nadalje krasne albume za slike in razglednike, spominske knjige, denarnice, vaze, papirne kasete, kadllne garniture, garniture za svalčlce, lasne garniture i. t. d. Največja izbira lišpa za drevesce ln svečlc, božičnih in novoletnih razglednic, pratik, koledarjev ter Jaslic. Mm drobno in debelo I ===== Um drobno in debelo I 814 52—24 B Rudolf Rus war v BLraujik sMF* poleg lekarne. Ustanovljeno leta 1885. Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine ln srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. ■■.—n«Priznano lzborno blago. 09 00 SINGER šivalne stroj® naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naii stroji ae na oddajo prekupoem, temveč ee jih prodaja naravnost od nas oenjenemu občinstvu. SINGER Co. ake. dražba za šivalne stroje Kranj it. 63. 41 Nova kubična knjiga! r-— —¡ r— — r— Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi neri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj naj boljša kubična knjiga. Kazala i 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; S. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in tratne vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Preračunjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 283 *2- 47 aigs stane v močno celo platno vezana S K, po poŠti več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raOunar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven Obe knjigi skupaj vezani staneta O K 20 vin« Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. á A Q Mavrici} 5nolcj a Da krni M19 priporoča svojo veliko zalogo pravih ivioarokih žepnih ur vsake vrste, dalje budilka, urit aa ■IhsilCf prstain varlsloo, pa najnižjih eaaah. 0Bbj Popravila mg se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn SO letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno ln po sdSkBi cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro „lnsTAOT". Kolesarske potrebščin© HB. A ko talite imeti uro ras debrc popravljeno jo ne It lajal ltkia,kJ urarije niti isučeoi eise. 17-iJ g*ff$ä|S Iü-anJollTErajncn7 |B£îî$S najfinejše pecivo za čaj. Mnogo drugih različnih špecialitet, rib, konserv, ===== čaja, ruma i. t. d. ===== Zdravilo Krajnc, Kranj trgovina z dellkatesaml. SVOJI K SVOJIM! js\${¿2 sJU Brata HLAVKA isdelovatelja kirurg instrumentov atelje za ortop. aparate in bandaže Cjubijana, praZerno ve nUB priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacija s paro, steriliz;rane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—40 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naredila aa Isvreujeje to6na, hitra In diskretne, Galvanični pcniklovani zavod z obratom na motor. Popravila aa Izvrsujeje točno jn osno. Jn=Jr=zJr=Jn=Jn=Ir=]r=Tr Šivalni stroji in koiesa Tovarniška zaloga 180—75 Iv. Jax-a v Iijubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na sahtevanje zastonj. ="■ Kdor c= hoče sebe ali svoje otroke oprostiti § ka Sij et g hripavosti, katara, sastisenja ustnega katera, krčevitega in oslovskega kaslja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene KiUerjefe prsne Ksnaele s 8 smrekami. 375 24—9 5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se v: Lekarni v Tržiča. J OS. IfEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, SlomSkove ulioe sit* 4. Stiviuo-isetio li koistrnkefjsio Hiibviicirstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i.1, d Špecijaliteta: 152—57 valjični zastori (Rollbalken). Zlate ste tii]< : lir Iii, Firiz, \\m HI. y% ¡IT Najboljše kosmetlčno ZObOčlstilno sredstvo Jzdelcvotc/j 0. Seydt Ljubljana, Spita I,-Stritar, ul. 7 422-46 Tönnies tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje ez obdelovanje lesa. Francis- turbine osobito za žagme napfflve zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generators ki plinaki motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Kavarna »Ilirija11 v Ljubljani oddal|eoa S ■imite od lažnega kolodvora je vsak dan 813 23 celo noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen po«* ft,,, HttolK. Svoji k svojim! 268 Staronnana narodna tvrdka: 62—41 Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po oenl 30—50 vin. liter; potem s plnenjskim pivom €prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in Izb ornim protivin-akim pivom iz pivovarne kneza achwarzenbergo v Proti vina na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem X. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franke goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje it kopeli, kakor Ml kipe, vaze in drnge glinaste iidelke v vseh barvali, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna padi in glinaatih izdelkov v LJubljani. 1 68-85 Predno iščete ali rialii POSOJILO zahtevajte brezplačni prospekt Meller L. Egjred, BndtanpešU IX., L6nyal-utca 7. »so 52-11 r= Telefon interurban 46—31. ,,-„ Trgovina s špecerijskim blagom. A. ŠARABON Trgovina z moko :: in deželnimi :: pridelki. LJUBLJANA priporoča svojo novourejeno LJUBLJANA glavno zalogo nulninsHc Vode. Velika pražarna za kavo, mlin za :: dišave :: s električnim obratom. Točna in solidna postrežba! fla drobno in debelo! Jfa drobno in debelo! 5-2 Zaloga brinjev in sliv za :: žganjekuho. :: DDODQDDDQQ Električna gonilna sila. ToVarns oljsatih ban/, tak« in firneža Brata Cberl črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja CjttblJ3lt3 Miklošiče*e 111166 C( nasproti hot. ,Union« Ustanovljeno 1842. ,52—?8_ Telefon 154. DDDDQDDDDD Od c. kr. namestniStva oblastveno ^ dovoljeni urad za revizijo in reklama- W cijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov f2 L. Jandl I prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc. Dopošljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 391 52—7 M^^^^^^^ls^M l^rntlü OiiiersM -v Krai-iju prodaja domaSo l>t.iU;ovo oulje, vlite leotle Murin V. « « 11 . petrolej s<»m«Rf«r«i Wliltü» purtiand oexuenti 839 lis ZobOtebnKni itf!jf Oton 5cydl v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju. ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 111-80 Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne. POSOJILNICA V RADOVLJICI regietrovana zadruga 2 omejenim poroštvom Rezervna zaklada iznaša: s podružnico na Jeseničan sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po BVaVt ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Izdaja konsorei, « Gorenjca*, Odgovorni msdaik Lavoslav Mikui. Ustnima in Usek Iv. Pr. Umpreta v Kranju.