mAmerlkanski Slovenec
j J5 ■ j	r-C 19 V - PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	jSjt. «SS J
l(	(t	: Za vero in narod — za pravico in ranico — od boja do zmage!	) JawM™^* Z
( letnarodvoj (j glasil0 sl0v- kat01- delavstwt^meriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; p. s. družbe sv. mohorja v ja ^vambmkl ^	chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedin jenih državah.	)—1)
_____(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV /NO ^ la	—	"	T	■	. ■ ■ .	.	, ,	•	. . -—
' } '	_ CHICAGO, ILL., SREDA, 18. FEBRUARJA — WEDNESDAY, FEBRUARY 18, 1942	LETNIK (VOL.) LI.
- 1 • ' 1 ■ ...
----- 1 '
_ _ _ _ ^^ ^^^
PADEC SINGAPORA JIN
ODPRL BAZNA POTA
Pričakuje se, da se bodo pričeli Japonci polaščati otokov
drugega za drugim. — Avstralija se čuti direktno
ogrožena. V nevarnosti Indija in celo tudi Afrika, i _ i ?__
London, Anglija. — S pad-1 cem trdnjave Singapor so zado-bile zavezniške velesile tak udarec, Japonska pa nasprotno tako nadmoč na širnem bojišču daljnjega vzhoda, da se tukaj očitno priznava, da ni nikakih izgledov v bližnji bodočnosti, da bi se nadaljnje japonsko prodiranje sploh moglo kaj uspešnejše ustaviti. Celi Orient je v nevarnosti, kakor se glasijo razne izjave, kajti Japonci so zdaj v poziciji, od koder lahko udarijo na vse smeri.
Najprej bodo očividno poskušali, polastiti se velikega otoka Sumatre, ki leži neposredno! južno od Singapora; z okupacijo so tudi že začeli, in sicer tako uspešno, da so že zasedli na njem mesto Palembang, ki je bogato na oljnih ležiščih. Na vr-"Što bo potem prišel brez dvoma otok Java, ki bo ogrožen od treh strani, namreč Sumatre, Bornea in Celebesa; na zadnjih dveh otokjh so se Japonci že zasidrali. Na ta način se bo vojna prav nevarno približala Avstraliji ter se je ta kontinent tudi že začel pripravljati za najhujše. Tamkajšnji min. predsednik Curtin se je izrazil v ponede-, Ijek, da je bil Singapor za Av- j stralijo nekaj podobnega kakor je bil Dunkirk za Anglijo; ko je Dunkirk padel, se je pričela bitka za Anglijo in s padcem Singapora se pričenja bitka za Avstralijo. Povdaril je, da "vse, kar imamo, mora biti zdaj mobilizirano."
Enako pa grozi japonska nevarnost tudi na drugo stran, namreč proti Indiji. Nikakega dvoma ni, da se bodo zdaj vrgli Japonci z vso silo na Burmo, kjer so bili že do zdaj zelo aktivni, in od tam bo do Indije le kratek skok.
Niso torej nikake sanje več, da utegnejo končno Japonci kontrolirati celi Indijski occan in se razširiti tja do vzhodne obale Afrike. Hitler ima baje načrt, kakor je bilo Že poročano, da prodre preko Sueza in Arabi- | je ter se v Afriki sreča z njimi <
PRIČAKUJE SE SPOPAD MED NEMČIJO IN AMERIKO
Washington, D. C. — Mornariški izvedenci izražajo možnost, da utegne priti tekom te pomladi do velikega konflikta med nemško in med ameriško mornarico. Izzvala, pravijo, gai bo Nemčija, in sicer zato, da' prereže črto preko Atlantika, po kateri pošilja Amerika vojni materijal Angliji.
Ta spopad se pričakuje istočasno s splošno ofenzivo. Tudi ta ofenziva se z vso gotovostjo pričakuje kajti Hitler bo brez dvoma skušal, doseči zmago, predno bi mogle Zed. države producirati toliko materijala,
m
da bi z njim grozile prekositi nemško produkcijo.
Nobenega dvoma ni več, da je nemška mornarica znatno močnejša, kakor še je splošno mislilo, in tudi to je gotovo, da Hitler nekaj namerava z njo, kar se lahko sklepa iz drznega pohoda, ki so ga napravile nemške ladje skozi Kanal mimo Anglije, o čemer je bilo včeraj poročano. Očividno je, da so te ladje pod-vzele svojo nevarno pot iz francoskih pristamišč proti severu zato, da bo cela mornarica zbrana na enem kraju in se bo lahko uporabila cela udarna moč.
ČETNIKOM MANJKA ZALOG
Srbski četniki v stiski z« živila in mun>cijo.
-O-
Ankara, Turčija. — Iz Jugoslavije prihajajo semkaj poročila, da tamkajšnja četniška vojska pod poveljstvom generala Mihajloviča čimdalje bolj čuti pomanjkanje municije in živil. Z orožjem je sicer dobro oprem: Ijena, toda dovoz streliva je bolj težaven. Z živili gre pa trda zato, ker je ta armada odvisna za preživljanje od srbskega civilnega prebivalstva. To je pa že tako obubožalo, ko je bilo od Nemcev število vasi razdejanih, da niti samo nima hrane in direktno* šTracfa. "
-O--
MRS. ROOSEVELT ZA REGISTRACIJO ŽENSK
New York, N. Y.—Mrs. Roosevelt, soproga predsednika, se je v govoru po radio izrazila zadnjo nedeljo, da bi se morala u-vesti za ženske enaka registracija za vojno službo kakor za moške. Kakor pravi, je prepričana, da bo do te registracije prišlo, ako bo vojna kaj dolgo' trajala, in, da se bodo ženske uporabljale za mnoga opravila kakor zdaj v Angliji. Umestno bi bilo torej po njenem mnenju, da bi se to že zdaj izvršilo, in bi se lahko v naprej določile zmožnosti in uporaba posamezne.
-o—^—-
NEMČIJA BAJE UTRJUJE NORVEŠKO
London, Anglija. — Preko Švedske se je objavila iz Berlina neka vest, ki govori, da je dal Hitler svojemu novemu mu-nicijskemu ministru ukaz, da ima nemudoma pričeti graditi utrdbe ob norveški obali. Iz tega je sklepati, nadaljuje poro-Hlo, da Nemčija pričakuje, da si bodo Angleži izbrali Norvc ško za svoj morebitni napad na evropsko celino.
ZAHTEVAJO PO-POLNA DEJSTVA O HAVAJIH
Washington, D. Č. — Posebna preiskovalna komisija, ki jo je imenoval predsednik Roosevelt, da ugotovi, kdo je kriv ve-Hkih izgub, ki so jih zadali Japonci ameriški mornarici na Havajih, ko so udarili na njo prvi dan vojne, 7. decembra, je sicer že pred tedni dokončala svoje delo ter sta bila na podlagi njenega poročila tudi odstavljena oba tamkajšnja poveljnika, neki general in neki admiral, toda s to rešitvijo vladni kritiki še daleč niso zadovolj-1 ni. Pravijo namreč, da je bila ta preiskava preveč površna ter ni vzela v poštev dejstev, ki so prispevala k oslabitvi ameriške mornarice na Pacifiku. V afero vlečejo tudi predsednika samega, rekoč, da je zagrešil s tem, ko je velik del mornarice vzel s Pacifika ter ga poslal na Atlantik v pomoč Angliji, in očitajo mu tudi 50 rušilcev, ki jih je oddal Angležem. Dalje kritiki tudi trdijo, d4 se ameriškemu ljudstvu prikrivajo resnična dejstva in se mu ne poročajo izgube, kakoršne so res bile, da tako osišče za nje bolje ve kakor pa Amerikanci sami.
-o-
GANDHI PROTI VOJNI TUDI Z N AZIJI Bomba j, Indija. — Znani indijski voditelj Gandhi je proti temu, da bi Indija prijela za . orožje tudi v slučaju, da bi na-■ ziji zasedli deželo. Kakor je zapisal zadnjo nedeljo v svojem listu, bi stranka vseindijskega kongresa podvzela proti nazi-jem podobno borbo, kakoršno je vodila proti Britaniji, namreč pasivno rezistenco. "Iz tega klanja," nadaljuje Gandhi, "mora vstati nov red, po katerem je milijone izrabi j an ih trpinov tako dolgo žejalo."
—s—o-
NOVA BOJNA LADJA SPUŠČENA V MORJE Porthsmouth, Va. — V ponedeljek dopoldne se je iz tukajšnje ladjedelnice spustila v morje nova, 35,000 tonska bojna ladja Alabama, katere graditev je stala 80 milijonov dolarjev. Na istem kraju se prične v najkrajšem času izdelovati še ena bojna ladja,- ki bo imela 45,000 ton.
--o-
NA NORTH SHORE ZOPET NORMALEN PROMET
Chicago, 111. — Na North Shore električni železnici, ki vzdržuje potniško zvezo med Chicago in Milwaukee, pride to sredo zopet do normalnega prometa. Nad dva tedna so namreč morali potniki prestopati na mestni meji z vlakov te železnice na vlake chicaške nadulične železnice in obratno, in sicer vsled nekega pričkanja med unijama uslužbencev obeh železnic. Sodnija jih je zadnjo nedeljo končno prisilila k spravi v toliko, da se bo na mestni meji v naprej, dokler ne pride do trajnega sporazuma, spremenilo le vlačno osobje na North Shore, ko doseže vlak mestno mejo. V mestu bo vlake »prevzelo osobje ' nadulične železnice.
*"•	i i M i	ii	i	.i	. ■
Vsled večdnevnega deževja so se tla ▼ hribih nad mestom Saa Fran-ciscom tako razrahljala, da so se utrgali zemeljski plazovi, ter pričeli držati I navzdol; s hitrostjo po 400 čevljev na uro. Več hiš je bilo podsutih in ob| življenje je prišlo par oseb.	K *	1
PLAZ ZEMLJE NAD SAN FRANCISCOM
KRATKE VESTT
—	Bern, Švica, -f- Nad nekim 40 letnim poštnim uradnikom je bila zadnjo nedeljo izvršena smrtna odsodba zaradi tatvine cigaret iz zavojev, ki so ■ bili namenjeni za vijake Pri [obsojencu so na domu našli tudi množino čokolade in konser-viranih živil.
—	Vichy, Francija. — Neki član vlade je v nedeljo opozoril francosko ljudstvo na to, da se v naprej "ne bo smelo niti eno zrno pšenice uporabiti v kake druge svrhe, izvzemši za kruh." Drugače, pravi, pičla zaloga žita, ki je na roki, ne bo trpela do žetve.
—	Berlin, Nemčija; — V nekem tukajšnjem pom&Hu 3e je
v nedeljo navajala vest iz Tokio, ki pravi, da se je večina ! britanskih čet najbrž umaknila iz Singapora pred podajo trdnjave. Izkrcali na ladje so se, pravi, že v petek.
-c-
OPROSTITEV DAVKA ZA DOBRODELJE BO SKRČENA
Washington, D. C. — V prihodnje se bo smelo od dohodnin skega davka oprostiti za dobro-delje le 15 odstotkov skupnih dohodkov. Preostalo bo podvrženo navadnim davkom. Tako odredbo je izdalo zadnjo nedeljo zakladniko tajništvo. Do nje je prišlo, ko se je ugotovilo, da je predsednikova žena, Mrs. Roosevelt, odtegnila več kot 15 odstotkov v ta namen.
NEMČIJI ODKLONILA ZAHTEVO PO NADALJNJIH ČETAH
m ■	i	ii
Antonescu pripravljen baje prispevati le tri divizije vojaštva, d oči m jih zahte&a Hitler dvajset. — Od Bolgarije Nemčija ne zahteva vojaštva za fronto.
Bern, Švica. — Neko poročilo, ki seveda ni uradnega zna- i čaja, o katerem pa se trdi, da je prišlo iz dobro poučenih virov, ve povedati, da Rumunija ni več tako ponižna napram Nemčiji, kakor je bila doslej, marveč, da se upira, da bi prispevala nadaljnje žrtve.
i Zadnji teden je bil načelnik rumunske vlade general Antonescu poklican k Hitlerju v njegov glavni stan in ob tej priliki, tako trdi poročilo, mu je Fuehrer stavil zahtevo, da mora imeti do aprila pripravljenih 20 divizij vojaštva, da bo z njimi sodeloval pri nemški pomladni ofenzivi. Antonescu pa je Hitlerju baje gladko odklonil to zahtevo, rekoč, da ne more obljubiti več kakor kake tri divizije, tqc je priporočal,	B za druge obrne na Ogrsko.
Stališče Rumunije je razumljivo, kajti ona ima na ruskem bojišču zdaj okrog 120,000 mož, dočim jih ima Ogrska Romaj polovico toliko. Obenem pa želi iJ prihraniti vojaško moč za se, : kajti možnost obstoja, da se utegne kdaj pozneje spopasti z 1 Ogrsko zaradi Transilvanije. '
Značilno je, da ne zahteva 1 Hitler nikake vojaške pomoči ■ proti Rusiji od Bolgarije. Sluti ' namreč, da Bolgari simpatizira- 1 jo, z Rusi, in tako jih utegne uporabiti le za nekako policij- ^ sko silo v Jugoslaviji, da bo ! lahko vzel na bojišče tamkaj zaposlene nemške in italijanske 1 čete.
<
——o--;
ŠIRITE AMER. SLOVENCA" j
VESTI 0 DOMOVINI
Nadaljne vesti iz ameriških virov, poročajo o nadaljnih junaških bojih jugoslovanskih četriikov, ki se bore proti nemški, italijanski in madžarski vojski. — Razna druga poročila.
Vesti iz ameriških virov
London, 14. januarja (UP) V dobro obveščenih diplomatskih krogih vlada prepričanje, da je bil g. Svobodan Jovanovič imenovan za predsednika vlade z namenomt da se utrdi edinstvo Balkana.
London, 12. januarja (UP)
—	Dr. Milan Gavrilovič, bivši jugoslovanski poslanik v Moskvi je bil imenovan za ministra pravosodstva v preustrojeni vladi predsednika vlade g. Svo-bodana Jovanoviča.
Dr. Milan Gavrilovič, dolgoletni urednik beograjskega lista "Politika" je bil prvi in edini jugoslovanski poslanik v Moskvi, po ustanovitvi diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko Unijo v februarju 1. 1941.
f . J&^vjetska Rusija vej gg priznavala Kraljevino Jugoslavijo po nemški zasedbi, so dr. Gavriloviču priredili zelo prisrčno poslovilno slovesnost, čeprav noben Rus ni smel pri-jsostvovati njegovemu odhodu na železniški postaji.
Dopisnik ameriške poročeval-ne družbe "United Press" je tedaj poročal iz Moskve, da je bil dr. Milan Gavrilovič najbolj priljubljena oseba med tujimi diplomatskimi in ruskimi političnimi krogi.
Čim je sovjetska Unija znova priznala Jugoslavijo kot samostojno državo, je g. dr. M. Gavrilovič vnovič prevzel svoje mesto kot poslanik v Moskvi.
Vrnitev dr. Gavriloviča na staro mesto, je prišla po nemškem napadu na Sovjetsko Rusijo in po njenem vstopu v obrambno zvezo z državami demokracije.
London, 14. januarja (AP)
—	Novi predsednik jugoslovanske vlade g. Svobodan Jov&no-vič je prvič javno nastopil na londonski konferenci za kaznovanje vojnih zločinov, na kateri je poudaril skupno trpljenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji, rekoč, da bodo krivci neusmiljeno kaznovani in da se bodo pokorili za svoje zločine, i
London, 5. januarja (ONA-JČO) — Neki dobro obveščeni Jugoslovan je danes dejal, da je zunaj meja Jugoslavije dovolj jugoslovanskih vojakov, da se sestavi cela divizija, 200 izurjenih pilotov borcev pa pričakuje uvrščenje v sestavne dele. Dejal je, da imenovanje g. Svobo-dana Jovanoviča za predsednika jugoslovanske vlade v izgnanstvu pomeni napredek jugoslovanskih vojnih prizadevanj.
Načrti nove vlade vključujejo tudi popolno mobilizacijo vseh jugoslovanskih moči povsod, zalaganje z močmi glavnega poveljnika in vojnega ministra Draža Mihajloviča na bojišču in prehrana tistih, ki v Jugoslaviji umirajo od lakote. I Izrazil je prepričanje, da bo I britansko-rusko soledovanje ta
načrt omogočilo.
Stockholm, 15. januar jr. (ONA-JČO) — Poroča se, da & jugoslovanski četmki svoje de lovanje razširili iz Srbije tud v Hrvatsko.
Berlinska poročila švedskem listu "Goeteburgs Posten" pre vi, da je hrvatski pro-nacijsk vodja Ante Pavelič kaznovr dva zagrebška častnika zarac občevanja z uporniki, ki se bc-rijo vsega nekaj milj od Zagrc ba.
Istočasno nemški viri, ki ji" navaja švedsko časopisje, pra vijo, da je četniški vrhovni pc veljnik Draža Mihajlovič % Bosni, "da podžge nemire v Hr vatski".«
Angora, 11. januarja (ONA JČO) — Poročila iz zasedene Jugoslavije govore, da Nemčija V'o4i -.POlitika^ razdolifvo Jfogf ozčmfja v majhne nasprotne ši "narodne države", da bi tako onemogočila razvoj bodoče balkanske zveze.
V času, ko je jugoslovanska vlada v Londonu povzela korake za ostvarjanje federativne Jugoslavije in balkanskega sodelovanja po vojni, so nacijski vodje—lutke v Srbiji hujskali in zbujali stara sovraštva.
Beograjski list "Novo Vreme", nekdanji časopis'naci jem prijaznega jugoslovanskega premijerja Milana Stojadinovi-ča, je nedavno prinesel sledeči komentar: "Mi danes vemo, katera pot je prava. Vemo, da Srbija more biti svobodna in neodvisna samo, če se vrne ideja velike narodne srbske države!"
Istočasno je Ante Pavelič, nacijski vodja Hrvatske zahteval v nekem svojem zagrebškem govoru od Hrvatov, naj "razvijejo svojo lastno hrvatsko neodvisnost in gospodarstvo".
Berlin, 14. januarja (Radio-NBC) — Berlinski radio je nedavno sporočil tragično in junaško "zgodbo nekega hrvatskega polkovnika, ki se je pridružil jugoslovanski osvobodilni vojski; vest je prišla iz Zagreba. Polkovnik Stjepan Neuber-I ger, ki je bil v "redni hrvatski vojski", ne pa pri vštaših, je bil poslan nekam v Bosno, da bi zatrl vstajo. Namesto tega se je s svojo četo pridružil četnikom. On in njegova četa so napadli vlak v katerem so bili predstavniki vstaškega vojaškega povelj ništva.
Neustrašenega polkovnika se pozneje vstaši ujeli v zasedi in obsodili so ga na smrt ter v Zagrebu ustreli.
Rim, 19. januarja (AP) — Danes je bila sporočena nova sprememba v italijanskem glav-nev poveljništvu. General Mario Roatta, načelnik generalnega štaba, je zamenjal generala Vittoria Ambrosi-ja dosedanjega poveljnika druga italijanske zasedne artnije v Dalmaciji. o-
Najnovejše vesti najdete t dnevniku "Amcr, Slovencu!"
AMERIKANSKI SLOVENEC
in najstarsjH slovenski The first and the Oldest Slovene Ust 9 Ameriki*	. Newspaper m America,
. UttuodjM Uta *19L	E»tebliihed 1891.
Un)t mk dan runa nedelj, pone- Issued daily, except Sunday. Mon-dsljkoy k> da—qt pe praznikih.	day and the day after boKdaya.
Izdaja in tiaka:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Nadav wertntlSw is oprave:	Addre« of poblleatie* office:
1949 W. Cenaek Rd., Chicago. 1849 W. Cermak Rd., Chicago.
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročahiai	Subscription:
Za celo leto	f*™ For one yeer	IfiOO
2a pol leu _3.00 For half a year -3.00
Za ktt_i 1.75 For three months ----- L75
Za Chicaco, TChxmU In Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za eeto leto__$7.00 For one year -$7.00
Za pol teta_3.50 For half a yerfr--3.50
Za četrt leta_2.00 Foe three months--2.00
Posamezna iterilka _ 3c Single copy ... ,	- 3c
Dopisi važnega pieimis aa hitro objavo morajo biti podani na nredniitvo vm| dan in pol pred dnevom, ko iside list. — Za zadnjo itevilko v tednu je £as do Cetrtkn dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at ' Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.__
J. M. Trunk:	* » * ? * * 4 1 <
0 "SRECI IN SREČNIH" V AMERIKI
\ Štirikrat sem bil v Ameriki, pa prav nič nisem mislil na Ameriko. Cemu tudi? Ni bilo nobenega razloga, da bi bil odšel iz delokroga, ki mi je bil odmerjen in nakazan. Spoznal pa sem Ameriko. Sonce in senca. V mislih mi Amerika nikoli ni bila. Po dogodkih L 1920 na Koroškem me nekdo v Ljubljani opozori na Ameriko. "Vi greste lahko v Ameriko," mi pravi, "saj ste že bili tam in jo poznate." Čudno, da kdo drugi za me misli na Ameriko, ko meni taka misel ni prišla! Ta misel me pa ni prav nič spravila iz mrtvila. Prav odurna se mi je misel zdela. Cemu od doma?
Dnevi so pa potekali in razmere so postajale od dne do dne bolj neznosne. Zavezane roke. Pet križev je že. Ali naj ostane le čakanje na konec? "Še las ne pade raz vaše glave". Pa pride tiste dni neka ženska, ki je imela hčerko v Ameriki. Treba je bilo nekaj raztolmačiti. "Vsak je srečen, ako ima koga v Ameriki," pripomni. Srečen? Hm? Kako to, da srečen? Kak dolar je pač prišel za poboljšek, ko je bilo še za koruzni sok precej trdo. Srečen? Kako bi bil toraj šele srečen vsak, ki je v Ameriki! Čudne misli.
Prav nič nisem mislil, pa je prišlo, da sem začel misliti. Srečen? Prav rtafbbe je bilo. Srce se mi je krčilo, amfjafc razmere so se tako razvijale, da sem se—odkrito povem— težkega srca tudi jaz odločil za — Ameriko. Kakor sko-roda vsak, odločil vsaj za nekaj časa, par let morda. Zopet pa je bilo tudi pri meni tako, kakor pri tisočerih drugih, v Ameriki so se raztegnila leta, povratek so razmere odlagale, dokler niso povratka kratkomalo odložile. Danes še blagrujem razmere, moda bo tudi mene, kakor druge, ki so "se mislili povrniti", krila amerikanska zemlja.
"Vsak je srečen, ki ima koga v Ameriki!" Kako mora biti srečen šele, kdor je v Ameriki!
"Well, tu je da nekaj zapišem, ne o sebi, nekaj bolj o drugih, ki so prišli v Ameriko in so v Ameriki, in tudi iz Amerike odšli v večnost.
Srečen, kdor je v Ameriki. Morda. Kakor so razmere zdaj v stari domovini, utegne biti nekaj na tem, ne morda pfi posameznikih, pač pa v splošnem. Že prej so se morda mnogim sline cedile po sreči tistih Amerikancev. Hiša, avtomobil, židasti štumfi, čipke ali špiceljni... tako so kazale slike, ki so šle nazaj. Moški perfektni gospodje, ženske perfektne dame ... to je bilo slin! "Pridi in se pokaži!" Tak poziv sem dobil tudi jaz. Mnogi so odšli, da se pokažejo. Od miz je teklo, ker dolar je zalegel, vsa vas je prišla gledat in občudovat prišlega Amžrikanca. Ali ni bilo tako?
Well, jaz vsakemu privoščim vse, kar mu je Amerika morda res prinesla, njegova zadeva je tudi, ako se je šel nazaj malo postavljat, v vsakem človeku je nekaj takega na-gnenja, Slovenci so še prav posebno znani kot bahači. Ne bom niti zabavljal, če je bilo pri mnogih po znanem reku: "Gospod, pa slamo spod!"
Tako ali tako. Dnevi potekajo tudi v Ameriki in pri kaki sreči potekajo še bolj hitro in končno pride do konca, kakor bo prišlo tudi z menoj.
Kako pa je tudi v Ameriki, ko pride do konca v prav mnogih slučajih ? Morda je bilo prej vse naravnost sijajno, ampak konec je bil na zunaj enako sijajen, pogreb namreč je bil sijajen, bil pa je pogreb — civilen, toraj je bilo prej v Ameriki brez Boga, in brez Boga in križa tudi pri pogrebu, in že prej je bilo dosti tiste civilne robe, in kadar je v Ameriki prišlo in pride do takih civilnih zadev, bi se človek, ki gleda malo tudi čez grob in onkraj groba, pri vseh hišah in avtomobilih, pri vsi židi in vsi amerikanski "sreči" najraje razjokal, in bojim se, da bo dosti jokanja, ker tista "sreča", v Ameriki—no—taka bo, da utegne biti dosti preklinjanja in tarnanja radi—Amerike. Sijajno življenje morda, sijajen tudi pogreb, sijajne govoranče na grobu, hvale na koše, srečne večnosti bo pa težko kaj. Več ne pravim, moramo počakati, da bomo videli.
kevno in siromašno bi morda bilo v stari domovini, pa bi bilo morda res srečno zavednost, sijajno in srečno je bilo v Ameriki, pa utegne biti malo drugače v večnosti po — civilni robi,	_
-ujBSeiv	•	,	. •	,	■	i- ■ -■.: '	■■■'-.-;■
AMERIKANSKI SLOVENEC	_Sreda, 18. februarja 1942
DVOJNA POMOČ
Clevelnnd, O.
Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, nabira denarne prispevke pod nadzorstvom naših podpornih organizacij in državnega oddelka v Washing-tonu, D. C., ki zahteva, da račune pomožne akcije pregledajo tudi . zapriseženi računski pregledovalci. Obenem ima pomožni odbor tudi svoj nadzorni odbor, tako da bodo računi pregledani dvakrat. Do 17. januarja je bilo v blagajni JPO,SS $12,735.69. Do sedaj je imel odbor samo $12.50 stroškov. Vse drugo delo je bilo brezplačno. Stroške odborovih sej plačajo posamezne organizacije. To je dokaz, da naše bratske organizacije, ki v resniqi zastopajo pretežno večino slovenskega naroda v Ameriki, vršijo to delo nesebično in nadstrankarsko.
Sedaj ne moremo nuditi pomoči našim revežem onkraj morja. Ko bo konec vojne, ali če bi slučajno preje kaka zavezniška armada zasedla naše kraje, potem bi bilo mogoče nuditi to pomoč, da bo v resnici prišla v roke naših trpečih bratov in sester onkraj morja. Sedaj samo nabiramo denar, katerega pa še ne rabimo. Lahko pa napravimo, da posodimo sedaj ta denar ameriški vladi v obliki obrambnih bondov. Ako napravimo ta korak, potem bo denar v blagajni JPO,SS porabljen v dvojen namen: Prvič v pomoč ameriški vladi, drugič v pomoč trpečim v domovini. To bo dvojna pomoč: Prva Ameriki, druga naši stari domovini onkraj morja. S takim delovanjem se mora vsak strinjati; s tem pokažemo, da smo zavedni in zvesti ameriški državljani, a obenem krvni bratje in sestre onih, ki'trpijo v zasedenih krajih onkraj morja.
Naše slovenske žene in dekleta, posebno članice Slovenske ženske zveze in Progresivnih Slovenk, so pokazale resno voljo, da hočejo pomagati. Pokazale so to zanimanje pri svojih postojankah ali pri lokalnih odborih. Njih moč je velika, ako jo hočejo izrabiti. 2enj je že po naravi dano, da lažje poprosi, kakor mož.
Ameriške Slovenke, vaša usmiljena srca naj se zavedajo, da naša slovenska žena ali de-(kjte v ! domovini onkraj morja trpi nepopisne muke. Naše slo-.vfcjhske matere v domovini so ostale same brez vsake pomoči. Iskra upanja živi v trpečih srcih 2 mislijo na njeno krvno sestro v Ameriki, če se bo ta spomnila njene grozne nesreče. Zato je ob teh temnih in groznih časih poklicana ameriška Slovenka, da pokaže usmiljenje. Usmiljena srca naših ameriških Slovenk lahko čutijo, kaj je materina ljubezen do svojih otrok, kateri prosijo kruha, kruha in kruha . . . Zadnjo skorjo kruha bi jim dala ter legla 3pat lačna ; toda zadnja skorja kruha je že zdavnaj izginila. Pred nje-
nimi očmi hirajo in se obrazno 1 starajo njeni otroci, katerih ( solzne oči prosijo košček kru- 1 ha. In te nesrečne matere čaka ] jo in upajo, da bodo doživele s svojimi otroci konec te strašne negotovosti. In tem materam ne bi pomagala ameriška Slovenka, ki je njih krvna sestra! Prav lahko jim pomaga, če ima dobro voljo, usmiljeno srce in lepo besedo, s katero poprosi za denarno pomoč. .	i
Žene in dekleta, odgovorite in pokažite, da ste krvne sestre.
Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska* sekcija, ima sedaj organizirane lokalne odbore po sledečih naselbinah:
Joliet, L., Jcjt. 1; Cleveland, Ohio, št 2; Chisholm, Minn., št. 3; Sheboygan, Wise., št. 4; Milwaukee, Wise., št. 5; Ely, Minn., št. 6; St. Louis, Mo., št. 7; Chicago, 111., št. 8; Wauke-gan, 111., št. Lloydell, Pa., št. 10; Butte, Mont., št. 11; Pittsburgh, Pa., št. 12; Farrell, Pa., št. 13; Lorain, Ohio, 14; Clin ton, Ind.( št. 15; Salida, Colo., št. Jr6; Rock Springs, Wyo., št. j 17 i Barberton, Ohio, št. 18 Aspen, Colo., št. 19; Pueblo. Colo., št. 20; Denver, Colo., št. 21; La Salle, 111., št. 22; Johnstown, Pa., št. 23.
Ko to pišem, organiziranih je že 23 lokalnih odborov JPO,SS. Kje so druge naselbine? Ali ni moža ali žene v slovenski naselbini, ka l/i organiziral lokalni odbor? Kje so naša društva, ki pripadajo k bratskim organiza-i cijam, ki tvorijo slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora? Bratje in sestre, zakaj zaataj&W za naselbinami, ki ; imajo že svoje odbore. Predno i mine vojska, organizirana mo-, ra biti vsaka slovenska naselbi-i na v Ameriki. Ko bo pot zopet odprta v domovino, takrat bomo izvedeli, kako potrebna • bo pomoč. Kako jim bomo po-! magali, ako ne bomo organizi-t rani in pripravljeni.
V pismu, ki je prišlo v Ame-
■	riko pred dobrim mesecem, je
■	bilo zapisano: "V Sloveniji ni i več bogatina in ne reveža, tu , smo danes vsi enaki: nobeden ! nima nič. Tu smo danes vsi
združeni — samo Slovenci smo. Samo čakamo, kdaj pride dan l rešitve, če ga sploh dočaka-. mo . .. "
Tako je v domovini naših bra-i tov in sester onkraj morja. Ža-
-	lostna jim majka. Kaj jim pri-
>	nese konec vojne? Kako bodo . mogli lačni, potrti ln bolni odlo-
-	čevati kakšno formo vlade si že-
>	lijo. Naj prva naj bo pomoč, po l tem naš nasvet, katerega bomo . lahko povedali iz izkušnje naše
■	ga svobodnega ameriškega živ-l Ijenja v Ameriki.
Kri ni voda. Daj brat, daj; i pomagaj sestra!
Janko Rogelj
-o-
i — Alf ste že kaj prispevali
-	za ubogo trpeče staro domovi-
■	no? Ako še ne, položite čim*
■	preje mal dar, domovini na altar!
VABILO NA SEJO JPOiSS ] Chicago, IB. ]
Vsi zastopniki in posamezni- \
ki se uljudno vabite na sejo po-slovnice št. 8, Jugoslovanskega ] pomožnega odbora, Slovenska i sekcija, ki se bo vršila to sredo, : 18. februarja, ob pol osmih zvečer, v dvorani pod slovensko cerkvijo sv. Štefana, 22nd Place in Wolcott Ave. Prosim, da vsak vzame to na znanje, ker se osebna vabila niso razposlala.
John Gottlieb, tajnik.
--o-
RESNIČNOST STAREGA PREGOVORA SE POTRJUJE
Biwabik, Minn. Dovolite g. urednik,, da obelodanim svoje vrste rekord, ki se je zgodil tukaj v Minnesoti. Tukaj na Biwabiku se je ustanovila dobra akcija, da namreč skavti (Boy Scout's) pobirajo po hišah papir, magazine, stare časopise in sploh vse, kar se kliče papir. To potem prodajo vladi, denar pa hranijo v svoji blagajni. Tako so ti junaki prišli nekega dne tudi k našemu rojaku Mr. Jakobu Kariž-u, Sr., ki jih je z veseljem sprejel. Vesel je bil, da zamore tudi on nekaj narediti za Ameriko. Takoj jim je dal velike skladovnice samega "Amerikanskega Slovenca", katerega je hranil nič manj kot sedem let. j Pa naj kdo reče, ako ni Mr. ' Kar i ž stoodstotni Amerikanec! Smelo lahko rečem, da mu ga ni para, da bi kdo imel sedem let vse številke Amer. Slovenca. — No, sedaj pa tudi lahko vidite, da je resničen stari pregovor, ki pravi, da čez sedem let vse prav pride.
M. Delak
-o
DRUGO PISMO
Vsa v cvetju in zelenju se je bohotila prelepa okolica našega zavoda, ko smo v skupinah po trije ali več v svetnih oblekah, kakor tatovi, tiho in plašno odhajali ha svoje domove, ali pa v Ljubljano. Lepo in prijetno nam je teklo življenje v zavodu vse do izbruha vojne, to je do cvetne nedelje. Pri zajutreku imenovanega dne smo izvedeli, da so Nemci vkorakali in odslej smo neprenehoma v strahu in -epetu čakali, kedaj se pojavi jo nad nami sovražna letala. Dočakali sme. V zraku se je za-čul mozeg pretresujoč žvižg letal in nato zamokle eksplozije bomb, regljanje strojnic. Iz višine smo prav razločno videli par težkih bombnikov, ki so se spuščali nad Zidani most in odlagali svoja peklenska jajca. Odslej so nas prav pogosto strašili. Cilj jim je bil Zidani, most, 3 kaj prida niso uspeli. Na Rad-ni smo prekinili šolo. — Na veliki četrtek so se začeli vračati s hrvaške strani prvi vojaki in pripovedovali, da so Hrvatje položili orožje, da je vojska raz-puščena. V Sevnici in drugod so ljudje vdrli v vojaška skladišča in praznili na vse kriplje. Častniki in vojaki so iskali po hišah civilne obleke. Razburljive vesti o prihajajočih Nemcih so zmedo še povečale. Na veliki petek se je res pripodilo nekaj avtomobilov z nemškimi vojaki, ki so kmalu odšli, a kmalu so začeli prihajati k nam orožniki in vojaki in odnašali; inštrumente za godbo, postelje, odeje, radie,
pisalne stroje, boljše pohištvo, i predvsem pa živila. Obiski so postajali čedalje pogostejši. l"a-;rat smo že zvedeli, da so se morali naši sobratje iz Celja u-makniti, da so trapisti izgnani. Zbeganost je postajala vedno večja, zato so nas klerike poslali* deloma domov, deloma v Ljubljano. Potem so se začeli umikati gg. predstojniki, zadnji g. ravnatelj. Sedaj je zavod že dolgo zapečaten in pod nadzorstvom nemškega komisarja. Duhovnikov ni več. V ljubljanski škofiji je bilo že do 1. junija 89 izpraznjenih župnij. Ubogo ljudstvo!
Predragi, posledice razrvanih razmer tudi vi zelo občutite, vendar ne mislite, da ste pozabljeni. Vaši sobratje v domovini se vas tudi v teh najžalostnej-ših dneh spominjajo in molijo : za božji blagoslov. — Dal Bog, 1 da bi svetu kmalu zasijala zarja
-	miru, da bi mogli potem zamu-! jeno nadomestiti. — Obljublja-
*	mo vam, da se vas bomo spomi-1 njali kjerkoli bomo, vas pa pro-" simo, da ne pozabite nas in na 1 vse naše trpeče slovenske ljudi. ► Dal Bog, da bi kmalu lahko po-
*	slali kaj lepših in bolj vazvese-
*	Ijivih novic. — Pozdravljeni! i — Za radniške klerike.
šerjak Jože. . o
i	ŠE ENO PISMO
H k^ncu naj vam še jaz napi-' šem nekaj vrstic. To le pismo i-ma namen vas seznaniti nekoliko
*	z razmerami v domovini. Ker je
1	take vsebine, da ga ne sme videti nepoklicno oko, ga bom sku-
5 šal poslati po ovinkih, kajti, odkar je vojna z Rusijo, smo ^[skoro popolnoma odrezani od sveta. Vsa pošta je namreč poprej prihajala skozi Rusijo, zdaj pa res ne vem kod pojde, a kakšna luknja se bo že našla.
2	Zadnje misijonsko pismo sem
-	dobil od g. Majcena 30. junija, i pisal ga je pa 17. febr. in poslal
-	z zračno pošto. Pa, da le pride!
3	To pismo pojde najbrže preko i Portugalski, po tej poti pišite 3 tudi vsi ki ste v .angleških ko-l Ioni j ah, s katerimi je direktna 3 poštna zveza prepovedana, dru-l gi pa pišite pisma naravnost v , Ljubljano, ker z drugih "neso-j vražnih" držav pošta -še priha-i j a, kolikor toliko, seveda. Sicer
pa, ko dobite to pismo, se bodo . okoliščine morebiti že kaj spre-
-	menile. Splošno prepričanje je
-	namreč tako, tudi nemških in e italijanskih vojakov in častni-
-	kov, ki se nekateri že kar resno i pripravljajo, da bodo nared, ko e bo treba bežati. Nemški orožni-
-	ki na Gorenjskem so si dali že . vsi napraviti civilne obleke, da
-	bi jo imel vsak hip pri roki; , prav tako v Srbiji. Tam se je
-	a reč tako razpasla, da je se-
-	daj pod silno strogo kaznijo pre-i povedano, da bi jim kdo delal i obleko. Italijanski vojaki, zlasti e pa častniki, v precejšnjem števi-
-	!u dezertirajo, posebno sedaj, ko 3 morajo na rusko bojišče. Pred i nekaj dnevi so se pa v Ljubljani
-	nekateri oddelki naravnost uplli i in so jih, kakih 15 — pravijo — i ustrelili. Zlasti je pa veliko med
-	njimi samomorov. Reči moramo, t da so Italijani že siti vojne, zla-
-	sti ljudstvo, ki nima nobenih i'simpatij do Nemcev, ampak jih
-	naravnost sovraži, kot se je izra-l zil te dni neki nemški častnik, j katerih je vedno dosti v Ljublja-, ni, kamor hodijo kupovat vse
Dogodki lil
Bssasssss=sssssJI
Tony Blazine postal atleticni direktor
Chicago, 111. — Tony Blazine, zet Mr. in Mrs. John 2efra-na, Sr., ki je pred nekaj leti poročil hčerko Christine 2efran, je bil te dni imenovan za pomožnega "State Coach" na illi-noiški univerzi s plačo $6,000. na leto, kar je zelo lep napredek in zelo odlična služba. — Njegov tast, Mr. John Zefran, Sr., je podpredsednik KSKJ. — Mlademu rojaku naše iskrene častitke!
Poroka
Cleveland, O. — Zadnjo soboto 14. februarja sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Emma Steklasa in Mr. Adolf Si-mončič. Nevesta je hčerka tukaj poznane družine Mr. in Mrs. Frank Steklasa iz E. 64th St., ženin pa tudi sin tukaj dobro poznane družine Mr. in Mrs. Charles Simenčič iz E. 63rd Street. — Prijatelji žele novemu paru vse najboljše!
Smrt pobira
Cleveland, O. — Po dolgi ir mučni bolezni je v Glenville bolnišnici izdihnil svojo duše rojak Anton Novak, po doma če Piretov, v starosti 55 let, k je stanoval na Olivet Ave. Do ma je bil iz St. Vida nad Ljuh Ijano in je prišel v-Amerik< pred 29. leti. Tukaj zapušča ža lujočo soprogo Frances, rojene Bonča, tri hčere, zeta, dva vnu ka in več sorodnikov, v staren kraju pa brata, sestro in dru ge sorodnike. Pokopan je bil "v ponedeljek 16. februarja is cerkve sv. Vida na Calvary po kopališče.
mogoče stvari, tako, da je ž< vsega zmanjkalo. So kakor ko
bil ice. V krajih, ki so jih zased li Nemci, so trgovine docelj prazne. So vse pokupili in odpo slali v Reich, iz česar se vidi, dj jim tam tudi trda prede. Sice se pa sedaj že tudi pri nas močn< čuti pomanjkanje vsega. Denaj je izgubil vso veljavo; kar j< pred nekaj dnevi stalo 100 dinar jev, stane danes 100'lir, dasirav no smo morali pred desetim dnevi zamenjati 100 dinarjev zi 38 lir. Menim, da bomo še hud< trpeli in stradali, bolj kot v zad nji svetovni vojni. Rakovnišk zavod je že sedaj v pravih sti skah ... — Našo konsekriran< kapelico v Veržeju so Neme spremenili v plesišče, v škofjelo škem samostanu uršulink, s< imeli in še imajo prave nočn< orgije. Sinoči so spet peljali sko zi Ljubljano (ob 11) cel vlal pregnancev z Gorenjskega. S kolodvora se je razlegal pretre sljiv jok in klicanje na pomoč ki so ga v zaplombiranih vagonil gnali ubogi izgnanci, katere sc stražili nemški vojaki. In pravi jo, da bo to sedaj noč za nočjo . Bog se nas usmili ! Molite bra t je, molite, da bomo prestali t< strašno preiskušnjo ... Če Ne mec zmaga. Slovencev ne b< več. — Ljubljana-7. julija. Mo-rituri, ne, resurrecturi vas po zdravljajo. Za vse;
Tone Vode.
TARZAN (392 TOMMYJEVO UMNO BOJEVANJE	(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice Burroughs
Naenkrat se je odtrgal od vrste divjih kosmatih plesalcev in stekel k onima, ki so suažile TarzeLo. „ ...... :
Tommy je premišljeno vstopil v blazni ples opic, da. bi jih preslepil.*
Videla je, da je bil njegov pogled prijazen; povedal ji je. naj bo oprez-* na. Zakaj?
Medtem, ko je Tommy skakal z opicami, je vjel Tarzelin pogled.
^»••OBOO+OOOOWOOOyOCOOOOBOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOC ^
Zapadna
Slovanska W ^Veza
DENVER, COLORADO	|
$	Naslov tat imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:	f
| j	Predsednik: Leo JurJovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago. I1L	Ž
O	Podpredsednik in iniadhnld nadzornik: Geo. J. Miroelarich, 3360 Vine	g
6 Street, Denver, Colo.	6
j |	2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 NichoUon St., Lockport, lil.	2
< i	Tajnik: Anthony Jeriin, 4825 Washington Su Denver, Colo,
g	Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver, Cola	g
$	Vrhovni sdravnikt D». J. P. Snedec, Thatcher Bldgn Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:	X
9 Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo. Colo.	X
5 2. nadzornik: Mik* Popovkh, 1849 Grove St. Denver, Celo.	0 2 3. nadzornik: Anten Ropar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo. Colo.
POROTNI ODBOR:
5	Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
2 2. yorotnica: Johanna V. Mervtr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O. X
6	3. porotnik. Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.	0 9 4. porotnik: Jonph Godee, 16215 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio. £
I* 5. porotnik: Candid Grmrk, 9537 Ave. M. So. Chicago, I1L
URADNO QI ASILO:	§
"Amerikanaki Slovenec", 1849 W. Ccnnak Rd, Chicago, m.	X
Vse denarne nakaznice in vte uradne reči naj te pošiljajo na slav-	o
nega tajnika, vge pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-	9
iaje za sprajen ▼ odrasli oddelgc, spremembe zavarovalnine, kakor tudi	O
bolniške nakaznice, naj ee pošiljajo na vrhovnega zdravnika.	$
Z. S- Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	§
gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	g
Kdor zeli postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbliznjega dru-	o
štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	X
ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	0
m potrebne listine.	x
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! g 'Ooeooooooeoeooooooooooooooooooocooooooooooooooo^oo^
from office of 1st supreme vice president and juvenile supervisor
UNITY AND BROTHERHOOD
Our worthy Supreme President has made an appeal to all Supreme Officers to write an editorial regarding our present-Unity Campaign, and has assigned a specific month for each to write. Our President has given me the honor of starting the ball rolling in this respect in the month of February.
In the same mail came information calling my attention to the observance of BROTHERHOOD WEEK. February 15—22, under the auspices of the National Conference of Christians and Jews. A picture of a poster being used this week shows the Statue of Liberty in the background with a huge link in a chain across the face of the poster on which is inscribed BROTHERHOOD—DEMOCRACY'S STRONGEST LINK. It suggests UNITY and stresses that the strength of American democracy reats on the genuine practice of Brotherhood, in war as in peace.
Brotherhood is nothing new to us, because we practice it day in and day out. Brotherhood means the association of men for any purpose. Our purpose is the mutual, fraternal aid of our fellow members and to work for welfare and benefit of all mankind. And now we find that our fraternal efforts can and will benefit our Country.
It is the intent of the writer, as you read this during Brotherhood Week, to call attention to our readers of one of the main purposes of this week "to build understanding, defeat intolerance."
Giving his support to the, annual observance of Brotherhood Week by Protestants, Catholics and Jews in communities throughout the country. Feb. 15 to 22, President Roosevelt declared: "Now is the time for men of good will in America to stand together for national unity, to, build under* standing on the foundation of justice and freedom for every citizen." In his letter, the President called upon Americans to resist prejudice and intolerance, pointing out that "in every time of danger in the past, the good sense and loyalty of our people has repudiated the counsel of those who sought to divide and confuse them by arousing suspicion and hatred. Let us make Brotherhood Week the visible demonstration of our faith in each other."
All the things written in this editorial can be promoted by all fraternal societies, especially the WSA, because being founded on democratic prin- \ ciples disregarding religious, political and partisan beliefs and opinions we always have and always will promote true Unity and Brotherhood and understanding and cooperation on the part of citizens of different race or religion or national origin.
You can be proud to belong to such an organization, and you should be proud to invite your neighbors and friends to join us. Have their entire family enroll into the WSA. For your efforts you will receive cash commissions aa will be published in the Fraternal Voice next week, and youi lodge treasury will benefit by prizes being offered. For the first 25 new adult or juvenile members your lodge will receive $15.00 and thereafter $5.00 for each additional even 10 new members. Should your lodge enroll 200 members in the Unity Campaign, an extra $100.00 will be given. And if your lodge happens to get the most members, still another $100.00 will be given in additicn to the Championship Trophy.
AD members are requested to concentrate heavily on the enrollment of a great many juvenile members.
Let us all then unite in a pledge during this Brotherhood Week to work for unity of purpose, thought, deed and action for our fellow men of America and for our beloved WSA. Remember, our organization with its life insurance, fraternal benefits and service, constitutes a link in the nation's first line of defense. Let us make it strong.
GEO. J. MIROSLAVICH.
ZAPISNIK
Letnega zborovanja gl. odbora in revizije knjig ZSZ.
(Dalje)	!
REPORT *	of the
SUPREME FIRST VICE PRESIDENT and
SUPREME JUVENILE SUPERVISOR Submitted at the Annual Meeting of the Supreme Board held
January 23-24, 1942. Esteemed Supreme Officers:
In spite of the great volume of work prior to and following our Convention last August, I kept busy in tke performance of my usual duties and in my efforts for the general welfare and progress of the Association. Preparation for organization work in the immediate future and the months to follow occupied a good deal of my time. Publicity and advertising for the Association as well as taking advantage of every opportunity to bring its goodness and worth before the public
i was a part of my regular work during the past six months. This included weekly articles IJ in the official organ, editing ' the Fraternal Voice, and in ^ other publications reaching the ^ public. Together with our worthy Supreme Secretary, \ Anthony Jersin, I tried always ^ to represent the WSA where ] we knew it wootd reflect for the benefit of our organization and fraternalism in general. Every available moment was j utilized for the good and welfare of the WSA.
I am proud to report that we -immediately pledged our As- i sociation to take a part in the ! United States' war effort when ] our country declared war. We < have endeavored to call atten-tion to our members that into ; this struggle every individual J and every organization has been thrust. Into it every man and woman, boy and girl must < give their all. To this end we '
ČLANSTVO AKTIVNEGA
ODDELKA:
V	zadnji polovici lanskega leta je pristopilo 138 in v prvi polovici pa 114 novih članov in članic. Skupaj 252. Zopet sprejetih je bilo 42 in v prvi polovici pa 38. Skupaj 80. Suspendiranih je bilo 94 in v prvi polovici pa 86. Skupaj 180. Izplačano in odstopli so bili trije in v prvi polovici pa 1. Umrlo jih je 9 in v prvi polovici pa 12. Sku-kaj 21. Torej je bil čisti napredek v članstvu aktivnega oddelka za 74 članov in v prvi polovici lanskega leta pa za 53. Skupaj 127. Zveza šteje 31. decembra 1941 2,703 Članstva v aktivnem oddelku. ČLANSTVO MLADINSKEGA
ODDELKA:
V	zadnji polovici lanskega leta je pristopilo 205 novih članov in članic in v prvi polovici lanskega leta pa 246. Skupaj 451. Zopet sprejetih je bilo 34 in v prvi polovici leta pa 26. Skupaj 60. Prestopilo v aktivno članstvo 52 in v prvi polovici leta pa 54. Skupaj 106. Suspendiranih je bilo 204 in v prvi polovici leta pa 111. Skupaj 315. Umrli so trije in v prvi polovici leta pa 1. Skupaj 4. Torej smo v tem oddelku nazadovali za 20 članov in članic. Toda, ker smo v prvi polovici
napredovali za 106 članov in članic, je bil tudi v tem oddelku čisti napredek za 86 članov. Dne 31. decembra 1941 Zveza šteje 2689 članstva v mladinskem, oz. 5392 v obeh oddelkih. Čisti letni napredek v številu članstva v obeh oddelkih je bil za 213 članov in članic.
Sobrat Geo. Miscannon je or- i ganiziral 3 nova .društva v j Pennsyivaniji ter jih priklopil i pod našo Zvezo. Imena teh društev so: Atlas št. 61 v Atlas, Pa., Kulpmont št. 62 v Kulp-mont, Pa. in Kelser št. 63 v Keiser, Pa. Omenjeni sobrat poroča, da bodo omenjena društva lepo napredovala in pričakuje obilo napredka v rečeni državi. Omenjenemu so-bratu se najprisrčneje zahvaljujem ter se priporočam ostalemu članstvu, da ga posnemamo v njegovem izvrstnem in kolosalnem delu. Kajti enakih sobratov in zavednih delavcev za preprost narod potrebujemo po vseh naselbinah kjerkoli žive naši in tudi drugi preprosti ljudje po Združenih državah Ameriških.
Prisrčno se zahvaljujem tudi vsem ostalim agilnim članom in članicam, ki ste na eden ali drugi način pripomogli, da je Zveza zopet napredovala v
POROČILO GL. TAJNIKA:
Cenjeni in spoštovani gl. odbor:
V smislu pravil ZSZ sem pripravil okrajšano šestmesečno poročilo, kakor tudi nekoliko izčrpkov za celo leto 1941 iz katerega je razviden kratek pregled o napredku in poslovanju Zveze, in sicer sledeče: FINANCA AKTIVNEGA ODDELKA:
V	smrtninskem skladu smo napredovali za ................ $12,402.24
In v prvi polovici leta pa za _______________.'.________________________ 7,987.27
Skupni letni napredek v tem skladu je bil............$20,389.51
V	bolniškem skladu smo napredovali za....................... 949.90
In v prvi polovici leta pa za ________________________________ 1J6.50
Skupni letni napredek v tem skladu je bil—.............1,116.40
V	odškodninskem skladu smo napredovali za______________ 434.20
In v prvi polovici leta pa za ...................................... 66.15
Skupni letni napredek v tem skladu je bi1.„................494.35
V	stroškovnem skladu smo napredovali za ________________ 258.76
In v prvi polovici leta pa za__________________________________ 338.97
Skupni letni napredek v tem skladu je bil__________________597.73
Skupni letni napredek v zgorajšnjih štriih skladih je hiL....... 22,597.99
Toda, ker smo vsled zadnje redne konvencije, ki se je vršila meseca avgusta, v Chicagu, IU., prenesli iz dobrodelnega sklada v konveneni sklad vsoto $300.00, in ker je konvencija odobrila več izrednih podnor. smo v dobrodelnem skladu v zadnjih 6. mesecih nazadovali za 1,061.71
In v prvih šestih mesecih smo pa napredovali za.____ 262.10
Čisti letni nazadek v tem skladu je bil.......$799.61
V	konvenčnem skladu smo nazadovali za.... 5,978.78 In v prvi polovici leta smo pa napredovali za 780.25
Cisti letni nazadek v tem skladu je bil ............. 5,198.53
Skupni letni nazadek v omenjenih dveh skladih je bil za.... 5,998.14
Čisti letni prebitek je bil ........................................................ 16,599.85
Preostanek 31. decembra 1940 je bil .................................. 322,019.85
Preostanek 31. decembra 1941 je pa ................................ $338,619 70
FINANCA MLADINSKEGA ODDELKA:
V	smrtninskem skladu smo napredovali za................... 1,167.94
In v prvi polovici pa za............................Jt________________ 1,829.93
Skupni letni napredek v tem skladu je bil............ 2,997.87
V	stroškovnem skladu smo napredovali za_______________: 254.43
Toda, ker smo v prvi polovici leta nazadovali za........ 329.62
Je bil čisti letni nazadek v tem skladu za __________________________$ 75.19
Torej je bil čisti letni napredek v mladinskem odd.............. 2,922.68
Preostanek 31. decembra 1940 ________________________________________ 21,933.72
Preostanek 31. decembra 1941 ................................................... $24,856.40
have already contributed in many ways and hope to continue to show our patriotic loyalty, in the future.
One girl and twenty-five boys of our Association have been reported to date to be in the Armed Forces of our country. I have contacted all of these and sent Christmas greetings to those whose addresses were on hand at that time. I recommend that the Association send a gift to each member in the U. S. Service as soon as possible. Most of the members have written me expressing appreciation for being remembered, and several requested that the official organ be sent them.
There are a great many important items I should like to report regarding our Juvenile Department, but it would make this report too lengthy. Rather, I shall discuss these juvenile matters with you when the time comes at this meeting to deliberate on juvenile affairs. One important factor of our adult enrollment in the Crusade ol 1941 that should be brought to light is, that out of the 252 adults taken in 106, nearly 50 per cent, came from the Juvenile Department. This gratifying record is only one reason why we must devote a major part of our attention to a greater developement of our real future — the Juvenile Department.
As we Supreme Officers embark on another four-year term entrusted to us by the delegates of the Chicago convention we find ahead of us the job of building a greater Association. As individuals we cannot accomplish the task as well as we can with the cooperation of the collective efforts of all Supreme Officers, lodge officers and the entire membership. We must, therefore, strive to gain the cooperation, good will, loyal understanding and unity of all within the Association. We must built unity that means devoted, unselfish support of those placed in leadership. If we work together, plan together, and everybody is alert to cooperate, then we will achieve the success for which we all are striving.
It is my recommendation that we at this meeting dedicate the year 1942 to Unity and Cooperation with heavy concentration on the advancement of our Juvenile Department and the building up of^ adult membership with the younger generation. Our future depends on the children and youth of the English. Speaking people of the land,	'
Geo. J. Miro3lavich,
. Supreme 1st Vice Pres. & Juv. Supervisor.
Report unanimously accepted as read.
Sreda, 18. februarja 1942	.	■	AMCRIKAMSKI SLOVENEC ;	____Stran S
članstvu, kakor tudi v financi, ter se vam priporočam za enako kooperacijo tudi v bodoče. Onim, ki pa niso prav nobenega člana pridobili v zadnji krusa-di, se pa tudi priporočam, da v bodoče ne dovolijo, da bi njih društva izostala ne da bi kakega člana pridobila v celi kampanji kot se je nam vsem neljubo zgodilo pri en par društvih v zadnji krusaai.
Obžalujem, ker usoda zahteva, da se našemu spoštovanemu in zmožnemu predsedniku gl. nadzornega odbora ni mogoče vdeležiti te seje. Jaz se nikakor ne morem sprijazniti z mislijo kako se bomo privadili našim sejam brez navzočnosti tako agilnega člana in zmožnega ter poštenega odvetnika kot je sobrat Matt J. Kochevar. Omenjeni sobrat danes leži v bolniški postelji v Parkview bolnišnici v Pueblu in se mu vsled njegove onemoglosti ni mogoče vdeležiti današnje seje, kar bi sobrat Kochevar z največjim veseljem storil ako bi mu bilo to mogoče storiti. Z sobratom Kochevarjem sva privedla našo Zvezo na najvišje stališče, vsled tega je toliko bolj težko pretrgati zveze z sodelovanjem tako agilnega, zmožnega in odkritosrčnega souradnika. Prisrčno obžalujem, ker našo zmožnost in na-> še dobre želje ne morejo doprinesti so bratu Kochevar ju popolnega zdravja, da bi bil zopet z nami na prihodnjih sejah kot je bil v zadnjih 15. letih, kar je želja vseh članov tega odbora. Zato vsaj upajmo, da bo sobratu Kochevarju njegovo mizerno usodo bolj milostno in da se kmalu povrne k njegovi družinici zdrav in vesel in da bo se v nadalje vodil njegovo plemenito delo za naš narod V tej okolici. Obenem pa priporočam, da mu gl. odbor kupi lep šopek cvetlic z najboljšimi željami za hitro okrevanje.
Kot ste že čitali v glasilu je dr. Western Star št. 16, v Pueblu, Colorado zopet postalo "CHAMPION" zadnje krusade ter odneslo krasno trofejo v Pueblo, oz. v mesto od koder je prišlo, kajti trofejo je kupil naš ravnokar imenovani ter spoštovani sobrat predsednik gl. nadzornega odbora, Matt J. Ko-1 chevar. Dr. Western Star št. 16, je bilo prvo, ki je pridobilo o-menjeno trofejo v kampanji leta 1938, in je zadnje leto zopet prišlo v ospredje ter pridobilo največ novega članstva v oba oddelka. Congratulations and lots of luck in the next two campaigns! Lepo hvalo dr. Three Star št. 33, v Chicagu, ki je pridobilo največ novega članstva v ml. odd. ter pridobilo prvo nagrado v tem oddelku. Ravno tako se zahvaljujem dr. Trail Blazers št. 41, v Denver-ju, ker je odneslo drugo nagrado v ml. odd. Vso priznanje in zahvalo zasluži dr. sv. Martina št. 1, tudi v Denverju, ker je odneslo tretjo mladinsko nagrado. Društvo Western Star je v mladinskem oddelku odneslo četrto nagrado, in je bilo upra-jvičeno kar do dveh posebnih j nagrad ter po vrhu pa še do Itrofeje. Do pete, oz. zadnje na-igrade v mladinskem oddelku je bilo pa upravičeno dr. Svobodah. 36, v So. Chicagu. To dr. bi gotovo prejelo višjo nagrado ali pa mogoče kar dve, ako bi ne izgubilo najagilnejšega delavca v osebi sobrata Mike Po-povicha, drugega gl. nadzornika, kajtromenjeni sobrat se je za stalno preselil v Denversko naselbino, kar je v veliko škodo So. Chicagi in Denverju pa v veliko korist. Upati je, da bo sobratu Popovichu kmalu mo-moče storiti veliko za ZSZ, kakor tudi celo naselbino v Denverju.
Nadalje se prisrčno zahvaljujem vsem ostalim društvom, njih uradnikom in članom, ki so na eden ali drugi način pripomogli, da je bila naša krusada uspešno zaključena; Ker ravno niso prejela posebnih nagrad jim pa želim več sreče v prihodnji kampanji.
|, Ker Zveza raste v vseh ozi- 1 rih tako v članstvu kot v denar- i ju, se tudi delo v gl. uradu od i dneva do dneva bolj kupici, za- t to morem delati čezurno delo, ^ da bo delo točno in pravilno iz- ' vršeno, kajti Zveza ima dobro ] ime, da točno in pošteno plaču- . je vse obveznosti in moja iskre- < na želja je, da bo to dobro ime obdržala tudi v bodoče. Samo to obžalujem, ker se zadnjo konvencijo ni zavedala, da jaz delam po 60 do 70 urna teden in da ni moja plača mojemu delu zadostna. Upam pa, da se ] razmere izboljšajo in pa tudi, j da bom tudi jaz dostojno pla- ] čan, kajti stari pregovor pravi, ' da za malo novaca je malo mu- ] , zike. To naj velja za vse druge < okoliščine.
Investicije denarja so še ved- : no omejene in smo se zadnje i čase poslužili večinoma investi- ! cij v obrambne bonde Združe- i nih držav, kjer dobimo po ] 2.53 V' letnih obresti, če jih bo- iS mo pridržali 12 let. Vsekakor < pa je priporočljivo, da tudi v j bodoče kupujemo kolikor naj- i več mogoče omenjenih obvez- i nic, kajti s tem pripomoremo ] ugonobiti diktatorskih dežel i ter pomagamo do celotne 2ma- i ge naše priljubljene in edine ] svobodne dežele na svecu.
Kot razvidno iz šestmesečne- i ga poročila smo, izvzemši kon- i venčnega in dobrodelnega skla- j da, lepo napredovali v vseh t skladih za kar se zahvaljujem ] vsem onim, ki ste pripomogli do splošnega napredka. V omeje- 1 nih dveh skladih smo pa priča- * kovali, da bomo nazadovali, i kajti omenjena dva sklada ob- < stojita nalašč za kritje kon- J venčnih stroškov in pa za izred- < ne podpore, katere se po nava- j di odobre na konvencijah.
Priporočam tudi, da se za le- j to 1943 naroči 2000 stenskih ! koledarjev, kajti isti so nam v t veliko reklamo in se je članstvo 1 privadilo, da jih dobi vsako le- ] to. Poleg stenskih koledarjev bi : morali naročiti vsaj 100 velikih' 1 za trgovine in zborovalne dvorane.
Končno priporočam, da se tudi za leto 1942 razpiše kampanjo za nove člane in prisrčno želim, da v tekočem letu vpišemo najmanj 1000 novih članov ] l v oba oddelka.	i
V nadi, da bo tekoče leto obrodilo obilo dobrega sadu za j ves bratski sistem, zlasti pa še ] za našo priljubljeno, nepri- ] stransko in nadsolventno brat- ] sko podporno organizacijo Z. S. Z., ostajam z bratskimi pp-zdravi in najboljšimi željami ]
Vam udani za ZSZ,	i '
Anthony Jeršin, gl. tajnik.
Poročilo soglasno sprejeto kot čitano.	]
(Dalje prih. sredo)
——o-
IZ URADA DRUŠTVA WESTERN STAR ŠT. 16, ZSZ.
Pueblo, Colo.
Še enkrat prosim članstvo našega društva, da bi nam ko Iikor mogoče v kratkem dali na znanje, ali boste pristopili k zadnjič omenjenemu "Defense Bond Klubu". Ob enem vam tudi naznanim, da lahko vzamete več kakor eno ime, na primer, če plačate po 20c v omenjeni sklad, bo vaše ime zapisalo na dveh listkih. Če več pla-jcate v sklad, boljšo priliko boste imeli za dobiti omenjeni bond. Če bi na primer dali po en dolar, bi bilo vaše ~i me na desetih ,listkih in bi se vam nudila še boljša prilika za dobiti omenjeni bond. — Pomislimo, kako bomo .s tem dobro napravili za naše sinove in pa tudi za našo deželo, ob enem pa tudi sebi, če dobimo za samo 10c $25.00 bond. — Društvo bo dalo napraviti za vsakega posameznega po sebne kartice. Kjer je pa v družini po več članov, se bo poslalo za vse samo eno kartico, na kateri bo vsak, ki bo želel pri-;stopiti k omenjenemu Defense j Bond Klubu zapisal svoje ime ,in boste plačevali kolikor boste jhoteli. — Menim, da če bomo • vsi storili svojo dolžnost, je maše društvo dovolj veliko, da
bofcio lahko kupili vsaki mesec najmanj po dva bonda. — Zato prihajajte na naše redne mesečne seje, da se tako lahko kaj več dobrega stori za naše sinove, ki se bojujejo. Ob enem pa pomaga Aiqeriki in samim sebi. — Še enkrat vas prosim, da storite to, kolikor hitro mogoče.
Joe Blatnik, preds. o-
DRUŠTVO WASHINGTON, ŠTEV. 32, ZSZ.
Cleveland, Ohio
Cenjenemu članstvu omenjenega društva se naznanja, da na letni seji, se je izvolilo nekaj novih odbornikov. Antonia Tomle, predsednica, John Zaic, podpredsednik, Josephine Maček, tajnica in blagajničarka, Anna Zaic, zapisnikarca, nadzorni odbor: Frank Mora, Joseph Godec in Julia Pezdirtz. Seje se vrše vsaki tretji petek, kakor po navadi. Od zdaj naprej se bo asesment pobiral v Slovenskem Delavskem Domu vsak mesec 24. dne. Vas lepo prosim, da redno plačujete vaše mesečne asesmente ker jaz ne morem zakladati. Če pa ne morete plačati pa se izglašajte na rednih sejah, ali pa pri tajnici na 14614 Sylvia Ave. ali pa pokličite na telefon P03627.
Prošeni ste, da se gotovo udeležite prihodnje seje 20. feb., ker se bo nekaj važnega sklenilo v korist konvencije in tudi prosta zabava se bo vršila po seji.
Kakor berete v našem glasilu, je zdaj še kampanja za leto 1942. In nas prosijo, da naj bi vsak član nekaj novih članov dobil, kakor imenujejo "KAMPANJA EDINOSTI". Kakor tudi si lahko nekaj denarja zaslužite, ker so lepe nagrade.
Upam, da bote delali v korist društva Washington št. 32, ZSZ in da se boste udeležili mesečnih sej, da bo nas več v številu, pa tudi da bote delali in pomagali meni tako, kakor ste za sestro Anna Zaic. Hvala VšettT*
Josephine Maček, tajnica
14614 Sylvia Avenue,
-o-
WESTERN STAR LODGE NO. IS.
W. S. A.
Pueblo. Colo. Scores made in the Western Star Ladies league match of the Feb. 6. Bowling as follow:
No. 1 Team— Haddy Prelesnik 138 1C0 153—451-
Mary Gorshe...... 84 98 100—292
F. Hochevar ...... 38 104 95—287
Mary Kukar 139 101 116—356 F. Vodapich ........ 138 167 144—449
Totals........ 587	630	618 1835
Team No. 2—
Lousie Piserchio 126	135	117—378
Olga Bowsher .... 135	114	154—403
Jennie Babish ... 91	138	152—381
Eliz. Blatnik ...... 141	111	111—363
Rose Lesar ........ 80	110	125—315
jHandicap ........... 12	12	12— 36
Totals........ 585 620 671 1876
No. 1 Team Lost 17—Won 19 No. 2 Team Lost 19—Won 17 •V _	JOE BLATNIK.
-—O-
— Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži ▼ stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke!
iFCj^ICTOKVl
lis BUY
vMSS UNITED
fiLlEL STATES
M Jfr DEFENSE
Mm STAMPS
jXw jnBjt
'
WAR NEEDS MONEY!
It will cost money to defeat our •nmzny aggressors. Your govern-ment calls on you to help now.
Buy Defense Bonds or Stamps today. Make every pay day Bond Dmy by participating in the Pay- . roll Savings Plan.
Bonda cost $18.75 and up. Stamps are lOf, 3H and up.
The help of every individual ia needed.
Do your part by buying your share every pay day.	j
"SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER
\	'	'	- .	/	S	r	i	" -"i '• ' - -	A".
Stran 1	_AMUOKAnaiu sLWtflfcC	-	Sreda, 18. februarja 1912
—— ■ -ggg^^———— • - ■
J. M. Trunk:
■ ■■■■■ ■ ■■ ■ .—i. VELIKA MANIFESTACIJA
SLOVENCEV ZA JUGOSLAVIJO	j
Govor ministra g. Franca Snoja v Clevelandu.
' - , • i
Zamolki' vzdih se je utrgal možu iz prsi ; povesil je glavo in se težko napotil dalje. Sedaj sta prišla na vrh Križevja. In spet se je obrnil ujetnik, oči so mu grozni-čavo žarele.
"Kaj bo z mano?"
"Kakor z vsemi, ki so storili to, kar si storil tir
"Lovec! Usmili se moje žene in mojih otrok, pusti me ubežati!"
"In če bi tudi hotel, ne smem!" je dejal Hajmo z negotovim glasom. "Moja dolžnost in obljuba! Prisegel sem!" *
"Dovoli vsaj, da zmolim očenaš za ženo introka!"
- "Molije odvrnil Hajmo.	j
Divji lovec je pokleknil pred križem na | zemljo,- sklenil roke in pričel šepetati. Hajmo mu je stopil ob stran in se hotel odkriti, da bi se zahvalil tudi on Kristusu, ki ga je obvaroval prelivanja krvi in vse prav obrnil Toda, ko je dvignil roko, je ko blisk planil tat kvišku, izdrl Hajmu lovski bodež izza pasu, in preden se je mogel lovec zavarovati, mu je oni zasadil svetlo rezilo v ramo.
Samostrel je zdrknil Hajmu iz rok, klec-nil je, zastokal in se sesedel na mahovito kamenje, ki ga je obarvala njegova kri — g poslednjo močno se le napol dvignli, njegove oči so se ozrle še na podobo na križu, potem je omahnil, zavest mu je ugasnila...
Vse gorske vrhove je obsevalo svetlo sonce; po silnem razdiranju divjega juga je oplajajoče in rahlo božala pobočja mlačna spomladanska sapa, in medtem ko se je na kamniti strmini razgubljal odmev naglih korakov bežečega morilca, je priplulo rahlo in tiho skozi zrak, od nekod iz daljne, globoke doline — glasovi veliko- j nočnih zvonov. Njih duše so se bile vrnile iz Rima in njihovi glasovi so odmevali sirom dežele od zvonika c!b zvonika, slaveč moč in veličastje Boga, ki je vstal iz groba.
9.
Nad solarjevo hišo je tiho in vsa v zvezdah počivala velikonedeljska noč. Le Aha je šumela; sicer nikjer nobenega glasu; kajti AJst i, ki se je bila približala to noč j revni hišici, je hodila z neslišnimi stopinjami; i ©trkala je na zaprta vrata — niso se odprla in ie vendar stopila v hišo.
V izbi se je zdramila žena; zbudilo jo je tiho ječanje. Vlekla je na uho — in je spet ujela glas. Bil je otrok.	'	1
"Muci, kaj pa je?" fe vprašala. Toda otrok ni odgovoril. Zefa je bila zvečer tako slaba, da se ni mogla držati več pokon-cu. Ali zdaj se je na mah začutila močno. Za jecljala je nekaj besed in skočila s po-. stelje. "Volfratr je zaklicala, v svojem strahu ie bila popolnoma pozabila, da moža ni doma. S tresočimi se rokami je v temi tipala za kresilom; kamen je dajal samo medle iskre in goba se ni hotela vneti.
"Moj Bog, moj Bog, da bi vsaj ne bila hodila spat!" je tarnala. Do polnoči domala je bedela, potem je zmagala narava nad voljo. Gitka je hotela vso noč prečuti pri otroku, toda Zefa sama je odpravila dekleta spat. Sai se je vendar zdelo, da 'muca' trdno in dobro spi! Seveda bil je grenek dan, ki je pravkar minil, in le s težkim crcem je Zefa videla odhajati moža za to noč iz hiše; tudi samemu se je poznalo, da ne hodi rad. Če bi ne bilo zaradi teh nekaj bornih novčičev, ki so se dali zaslužiti! Ko ie pri odhodu, klobuk je imel že na glavi, fe enkrat pobožal efcroka po čelu, je rekel: Potrpi, Zefa,-jutri bo bolje!" Res, da se
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
^^H NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois /
stane letno samo j2.00 — naročite si ga se danes!
mu je glas tresel, vendar mu je beseda zvenela tako zaupajoče! Morda je vedel za čudežno zel ali zdravilen koren, ki ga je hotel prinesti z gora domov — za lečen te-lohov koren morda; o njem je govorila tudi že Gitka.
Končno se ji je posrečilo, da je prižgala luč. Z gomolečo svečo je posvetila na posteljo in se prestrašila do dna srca. Otro-• kov obrazek se ji je zdel tako spremenjen, kakor bi ne bil to njen lastni otrok, temveč neki tuji. Opotekla se je k vratom v kamrico in jih odpahnila na stežaj.
"Gitka! Gitka!"
Zaspano se je odzvalo dekle. j "Lepo te prosim, vstani," je dejala Zefa | pojemajoče, "otroku je tako slabo!"
Bosa, popravljaje si rdeče krilce, se je prikazala Gitka med vrati.
"Tam poglej, moj otrok, moj otrok, moj otrok!"
Gitka se je sklonila nad otroka in ga prijela rahlo za ročice, ki so ležale na odeji s stisnjenimi pestmi navzgor. "MuČica", je zašepetala s sladko nežnostjo, "mučica, ali me ne poznaš več? Poglej, teta Dita je pri tebi!" Trenutek je zaman čakala na odgovor. Potem je zaklicala še enkrat z vso bojaznijo svojega srca v glasu: "Mučica!"
Komaj spoznaven utrip je preletel otrokovo obličje, rahel jecljaj ne kakor v bolesti, ampak kakor iz hrepenenja — se je izvil iz negibnih, malce odprtih ustec, toda telesce se ni zganilo, glavica z bogatimi zlatimi kodri je ležala togo nagnjena na stran, in izpod drobnih, napol priprtih vek so nepremično zrle brez bleska in življenja nekdaj tako prisrčno in hudomušno blesteče oci.
"Ali, ljubica, moja najdražja, kaj ti je?" je zajecljala Gitka in se vsa v solzah brezupno, boječe zagledala v Zefin obraz.
"Moj Bog, moj Bog, da bi bil vsaj Vol-frat doma!" je zatamala žena in se zgrudila ob postelji na kolena. "O, da bi bil o-stal doma! Moj Bog! Kaj naj le storim? Moj otročiček, moj otročiček! Kaj paj storim, kaj naj le storim?"
"Zefa, potrpi, potrpi, že tečem, po pa-darja grem!" je jecala Gitka, in kakršna je bila, bosa, v tankem krilcu, je stekla iz hiše.
Na poti ni pazila na ostro kamenje, ki jo je rezalo v noge, ne na hladno noč, ki jo je grozljivo prehaiala, samo tekla je, tekla, dokler ni hlipajoč pritekla do hiše na tržnici, kjer je stanoval padar. Brezumno je začela tolči z betičem po vratih, brez prestranka, tako dolgo, dokler se zgoraj nad njo ni odprlo okence.
"Mar boste nehali ali ne! Kakšen hrušč pa je to sredi noči!" se je začul moški glas.
"Oh, prosim vas, doma imamo bolno dete !" je jecala Gitka in dvigala roke. "Pojdite, pojdite vendar, prosim vas lepo, prosim, prosim, prosim!"
"Kdo pa si?"
"Gitka sem, sestra šolarja Polcerja!"
"Takooo?" Ime, ki ga je povedala Git-| ka, ni padarja nič ganilo. Da, če bi se bila ' domislila in zaklicala: Cenca sem, hči bogatega Egerja, tedaj bi bila videla, kako bi bil padar ves v ognju! "Takooo? Ze dobro, le lepo domov pojdi in povej, da pridem, ko se zdani."
Okno se je hrupno zaprlo. Gitka je obstala kakor omamljena in se prijela z obema rokama za glavo. Ali je bilo mogoče? Otrok -r- taka sladka, srčkana stvarca. In | našel se je Človek, ki ni pohitel, kar bi mu dala pljuča, da bi pomagal!
(Dalje prih.)
(Dalje)
Ameriška gospodarska kriza je imela velik vpliv na Evropo. V letih 1932. in 1933. že je Hitler začel uresničevati svoj gospodarski načrt, svojo peto kolono in svojo propagando, z edinim ciljem, da bi v Evropi onemogočil vse gospodarske in politične sile. Hitlerju se'je najprej posrečilo gospodarsko zasužnjiti skoraj vse male narode. Ko jih je zasužnjil gospodarsko, je bilo lahko, zasužnjiti jih tudi politično* Jugoslavija je bila v polnem gospodarskem razmahu. Bogata država, je morala prodajati previšek svojih gospodarskih pridelkov, da bi mogla napredovati in živetf. Anglija in Francija za to niste bili pripravljeni; niste se dosti brigali za gospodarske potrebe malih narodov. Nemčija se je v tem času pojavila kot kupec, ki je stremel za tem, da bi našel način, kako bi zgrabil pridelke malih narodov. Ko je Jugosla-
vija največ pridelovala, se je Hitler oglasil kot kupec, pripravljen pokupiti vse pridelke, ki so bili na razpolago. Jugoslavija je morala prodati, ker svojih pridelkov ni mogla pustiti na trgu v izgubo. Cena pšenici je bila 25 centov, mesu 35. Nemčija je v okvirju kliringa pokupila vse. Plačala pa ni v denarju, tqmvec obljubila, da bo plačala s stroji. Dala naj bi nam orožje in stroje. Pri razmerju sil je velika Nemčija dolgovala Jugoslaviji skoraj milijardo dinarjev in vagon pšenice nam je plačala z enim pisalnim strojem. Za naše pridelke nismo dobivali ne denarja ne zlata. Ta-lfo nas je Hitler zasužnjeval.
Tako so postale njegov gospodarski plen Madžarska, Kumu-nija in Jugoslavija. t)o leta 1936. je Hitler imel skoraj vse v svojem poljedelskem in gospodarskem načrtu. Ko je bilo treba gospodarsko {»odpreti male države, so bile velike demo-
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
H	ZDRAVNIK in KIRURG,
naznanjam, da bom po 12. februarju uradoval samo na
3724 W. 26th STREET, CHICAGO
T*L CRAwford 2212
URADNE URE: 1:36 do 4. pop., iz vre mš i srede in nedelje; 6:30 do 8:30 zvečer, izvzemši srede, sobote in nedelje.
STANOVANJE: 2219 So. Ridgewey ave. Tel' CRAwford 8440 Ako ni odgovora, pokličite AUStin 5700
■
Dr. Frank T. Orill I
4 ZDRAVNIK IN KIRURG.
orfiiiifi Bi
1858 W. Cermak RtL, Chicago, Illinois
od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljmh ; PO dOftfUL
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
TaL ▼ urada CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027
Od konca do kraja. Roba ro-basta. Pugt se približuje. V vseh glavah se nekaj zavrti. Seme se prikažejo na ulici. Rajajo, česar nočejo ka2lati, narobe svet. Lev štobevsa in se opira na marelo! Meh za smeh. Tak lev! In do marele- je prišel tak lev! Ali vidiš, kako udari — pust, ko pride do šem?
Od konca do kraja. Tudi Vesna kuka nekaj izza plota zimske ječe. Vesna, vigred je tudi šmentana roba in muhast čas. Pesniki začnejo v vesni zijati tja med zvezde in pojejo kakor škrjančki na njivi, in prazna srca se začnejo širiti prav tja do lune ali bledega mesca. Hrvat pravi; Zora puca! . Strelja vesna zora, in Slovenec, ki nima toliko mašte, pravi proza-jično, da "drevesa pokajo", ko se bliža vesna in je" prišel pust.
Od konca do kraja. Toliko za uvod, da ne bo zamere, ko vse puca in strelja in poka in što-
kracije v tej gospodarski vojni, ki jo je vodil Hitler, pasivne in niso uvidele posledic te vojne. Zraven gospodarske vojne je delala njegova propaganda. Najprej dan za dnem in potem uro za uro, noč in dan, je delalo osemdeset nemških radijskih postaj, zastrupljajoč v vseh jezikih vse narode v Evropi, zelo previdno naznanjujoč Hitlerjeve načrte in na svojem prvem pohodu Ubijajoč zaupanje v demokracijo in odpornost. V Jugoslaviji sami je bil vsak od 300—400.000 Nemcev pravcati Hitler; govorili so, delali so vse tisto, kar je Hitler hotel in nameraval. Za gospodarskim pritiskom je sledil politični pritisk (Dalje prihodnjič)
ŽENSKO
srednje starosti, od 45 do 60 let, za hišna opravila in tudi za kuho, Slovenko ali Hrvatico, išče slovenski rojak, in sicer tako, ki bi bila pripravljena v hiši tudi stanovati in streči njegovi soprogi. Plača po dogovoru. — Oglasi naj se na uredništvo tega lista pismeno.
ka, pust je in vesna poleg in nikogar naj ne štokne, ko lahko vsakega štokne prav pod nos. Meh za smfeh.
Alston, tako je bilo, od konca do kraja je bilo. V Brežicah se je začelo in začelo pri Srbih, ki so bili vsepovsod, pa jih nikjer ni bilo, in zato je prišlo do konca in kraja. Še do ministra dr. Kreka tam v Londonu je prišlo in nekaj ga je štokni-lo, da je ištoknil fajmoštra v ieadvilskih gorah. Vojna je pač in vse strelja. Dr. Krek je zapisal in popisal, kako je bilo v Brežicah tiste dni, ko so prišli Srbi v Brežice, pa ni bilo nobenega Srba-tam, torajvje bilo vse "od konca do kraja" zlagano. Ampak brežiška roba je štoknila v Chicagu nekaj pod nos. To je druga zadeva in pride na vrsto, ko mine pust in ne , bo več maškerad. Danes je "od ! konca do kraja". Ali si zabit?
Ali ne vidiš, kakor se sam što-. kaš pod nos? Konec je konec in kraj je kraj, eno in isto je, kla-| da, pa tavlaš in ponavljaš, da je od konca do kraja. Ali nisi | hodil v šole, ali pa si moral biti zabit, kakor si še danes, ko ti | leze že osmi križ na hrbet? Ko-( nec in kraj je isto, in to je po tehničem izrazu med strokovnjaki v takih zadevah slovničnih zadevah in učenih zadevah "tav-tologija" in slovniška polomija, ^ < in lahko bi se še vsaj spomnil, ( da je vsak profesor in strokovnjak v slovnici vsako tako tav-I tologijo debelo podčrtal, ako je . bila zapisana v šolski nalogi, in navadno pod nalogo zapisal: komaj zadostno? He? In polomil je jo minister dr. Krek v Londonu in zdaj jo lomiš še ti naprej v Leavillu! To je že več ko od sile in pust ti ne more : služiti za izgovor ali opravičbo!
Tavtologija je polomija in v 1 Chicagu je nikoli ne polomimo, vedno smo na pravem, in pra-
■	vilno in po slovniških in čistih pravilih se mora glasiti: od začetka do konca, ker od konc8
• do kraja je — no — tavtolo-
■	gija je, prazno tavljanje.
Sakramiš. Glavice so v Chicagu! Priznam, da sem revež v ' slovenščini, revež že radi tega, ker sem prišel iz tiste Koroške, odkoder so sicer najstarejši slo-\*enski spomeniki, kakršnih od drugje ni, ampak dandanes smo moderni in se ne zmenimo za kake stare in starikave robe, ko imamo moderno govorico, ne kako koroščino, in pravimo: vestebisen^i gospahabfensišon-gehertali strežeslišalignedigego-spa . . . Kako je pri dr. Kreku pri slovnici, ni moja zadeva, jaz sem skozi tri leta imel za učitelja profesorja Lendovška, ki je spisal hudo znanstveno slovensko slovnico posebno o takih izrazih, ko pravi Slovene: od konca do kraja, in pet let mi je bil učitelj dr, Šket, ki je pisal dosti o slovenščini, ko so drugi še govorili, kakor je zgoraj označeno. Ampak pri meni je bilo vse bob ob steno, slovenščina je ostala koroščina, tako pravi merodajna glava v Chicagu in tako bo šlo v grob, kamor bodo drugi še lahko pred menoj zlezli.
(Konec prihodnjič)
ZADOSTIVNA MOLITEV
T
Milwaukee, Wis.. — Božjerop-na tatvina se je zgodila v tukajšnji cerkvi sv. Gala, v katero je vdrl neznan tat, vlomil ta-bernakelj, vzel iz njega ciborij s posvečenimi hostijami in jih raztresel po oltarju in po pre-sbiterju. V zadostitev tega božjeropnega dejanja so imeli pred kratkim v omenjeni cerkvi štirideseturao pobožnost, katere sklepa - se je udeležil tudi Rt. Rev. mons. Bernard G. Traudt, generalni vikar milwauSke nadškof i je.
VSE ZA
ZMAGO!
-----Izjava cilja 30.000 mestih Amerikancev -
f *. v *	vaših prijateljev pn
J ■	ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
- ,	«	Bomo tudi storili najbolje, ob vsa-
Bomo si zapomnili, da se dežela ne »	nadalje nudimo vam
prSnikati nič hitrejše nego k«nt c	^ zanesljivo teie-
SoV-Cbo, ki jo p.čaku-
obratu na vrhuncu uspešnosti--	riU vse drugo, kar more-
, SsagSS ca S^."*«
tako bistveno potrebna Ame	zmagati v vojni.
\	na potu do zmage	Kupujte več! Kupujte zdaj! *
S * Kupujte bondel Kupujte anamke! Kup j