VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE slovenska RZAVA roi II A "KORAJZA VELJA! Sveti OÜe Pavel Janez II Slovencem, 1996 LETNIK XLVII MAREC - 1997 ST. 3. NO. 3. SLOVENIJA - MOST MED NARODI IN KULTURAMI Pod stropoa bazilike sv.Petra v Riau teče na zidu 592 s dolg napis z izreki Svetega pisaa, ki se nanašajo na pr vaka apostolov. Taa najdeao zapisane!latinsko sevedajtu di naslednje Gospodove besede, naaenjene Petru:' Jaz pa sea prosil zate, da ne opeša Tvoja vera.In ko boš ti nekoč šel vase, potrdi svoje brate."(Lk 22,32). V apostolskih delih bereao, kako je Peter po tea, ko je "Saaa rija sprejela božjo besedo°šel tja in na krščene" polagal roke", kako je "potoval vsepovsod in tako prišel aed vernike, ki so prebivali v Lidi", zatea obiskal kri stjane v Jafi, Cezareji in drugih krajih, se vrnil v Je ruzalea, sel v Antiohijo, deloval v "Pontu, Galatiji,Ka padokiji, Aziji in Bitiniji"{lPt 1,1) in slednjič v Riau.Vse te Petrove poti in srečavanja s kristjani po različnih deželah riaskega cesarstva lahko razuaeao kot izvrščevanje Gospodovega naroČiia:potrdi svoje brate,o-benea pa kot ystrajna prizadevanja za trde povezave aed ijudai,ki so jih opredeljevala različna jezikovna in ku lturna okolja, združevala pa ista vera v Kristusa Odresenika. Dolga leta so bili pastoralni obiski krajevnih Cerkva kot svojevrstna dejavnost Petrovih naslednikov potisnje ni v ozadje ali sploh v pozabo; v novejšea času jih je oživil Pavel VI., Janez Pavel II. pa je posebej znan po svojih številnih pastoralnih obiskih,saj je prehodil že vse celine in številne države.Dolgo časa sao ga pričako vali tudi pri nas, slednjič nas je obiskal, ko sao že zaživeli v saaostojni državi Sloveniji. Gotovo je poaenljivo, da je čisto na začetku svojega pozdrava ob prihodu na Brnik Slovenijo označil kot "deželo, posejano z neltetiai zvoniki,cerkvaai in kapelica ai, ki pričajo o globokih krščanskih koreninah*njenih prebivalcev. Poslušalcu se je res v hipu pred očai razgrnila podoba deiele,ki si je ne aoreš ogledovati,ne da bi pri tea videl vetje ali aanjle število cerkva in drugih znaaenj vernosti naših prednikov.Še v bližnji preteklosti so filaski in televizijski sneaalci pri nas iaeli hude težave, ko so aorali sneaati slovensko pokrajino, pri tea pa paziti, da na sliki ne bi bilo kake cerkve. Poslušalcu, kristjanu, se je ob tej papeževi besedi postavilo tudi vprasanje:kaj naa ta številna zna aenja vernosti naših prednikov poaenijo danes? Ali ob njih občudujeao zgolj podjetnost prednikov, izraze kulture in uaetnosti, ali pa naa iz njih diha vernost, ki lahko oplaja tudi današnje rodove? Ali se iz "globokih krščanskih korenin"tudi Še danes v slovenskea narodu razrašča drevo , ki vedno znova prinaša sočne sadove evangelijskeh vrednot doaačinu in tujcu? Ali gost iz tujine ob pogledu na ta znaaenja iz preteklosti aore začutiti, da prebivalci te dežele tudi ?>e danes " dihajo krščansko"? V svojea prvea pozdravu na naših tleh, je papež s kratkiai besedaai povzel zgodovinsko vlogo Slovenije v preteklosti, ki je obenea tudi njeno poslanstvo za prihodnost:"Slovenija naj ostane zvesta svoji poklicanosti, biti križišče ljudstev in aost aed slovanskia, geraanskia, latinskia in aadiarskin svetoa".Poteabno pa je tudi zahtevno poslanstvo!Harsikoau ob tea pridejo na aisel nevarnosti,ki so s tea povezane. Res je,ta dežela je bila vedno "na prepihu", naalokrat izpostavljena ne-čednia interesoa od zunaj-, tudi danes anogi njeni prebivalci nekritično sprejeaajo vse, kar je"iz uvoza";po aisliao aorda na nepreaišljeno pafenje slovenskega jezika. Pa vendar! Zapiranje vase, strah in bojazen tu ni na aestu, to vodi kvečjeau v lastno hiranje in počasno od-airanje. Vec kot tisočletna rgodovioa nazorno spricuje, da je slovenski prostor ves čas bil del evropskega religioznega, socialnega in kulturnega prostora, da od drugih narodov ni zgolj sprejeaal, aapak jih je tudi saa duhovno bogatil.Te povezave naroda niso izničile, aapak so ga ob razuani skladnosti lastne dediščine in vrednot, prinesenih od drugod, krepile, da se je, ustrezno svojia danostia, aogel vključevati v prizadevanja za skupno dobro. Torej odprtost, Širina, pogua in seveda paaeten razaislek. Svojevrsten izraz utrjevanja aostov aed narodi in kulturaaiso v novejše® fasu Srečanja treh dežel, pri katerih vedno znova slišiao spodbude, kako je treba dajati iz svojega izvirnega verskega in kulturnega bogastva, sprejeaati druge narode, jezike in kulturo v njihovi posebnosti, združevati v ekuaenskea duhu vzhod in zahod,kako je potrebno krepiti aedsebojne prijateljske vezi, poglabljati krščansko bratstvo in tako sodelovati pri oblikovanju prihodnosti Evrope v airu in pravičnosti. ?e odaaknjenega leta 1931 je dr. Laabert Ehrlich na Višarjah govoril Študentoa:" Geraani, Latinci in Siovani bi aogli prav tu oporekati Bejo drug drugeau, toda naši predniki so bili bolj aodri kot generali in politiki. Naaesto seje so postavili cerkev na tea otoku treh narodov. TO JE EDINA HEJA V EVROPI, KI NE LOCI NARODOV, AKPAK JIH ZDRUŽUJE. Danes je taka aeja cela naša doaovina. Slovenija aora postati aeja,ki združuje in povezuje jug s severoa in vzhod z zahodoa. Saaa ne sae držati ne s prvia ne z drugia; aora ostati aeja, ki druži kakor Visarje!" Papežovo spodbudo, da bi Slovenija ostala zvesta svoji poklicanosti, biti aost aed narodi in kulturaai, ohranjati svoje svoje in s tea bogatiti druge, bi aogli povzeti z besedaai, ki jih je videaski nadškof Battisti ob neki priložnosti naaenil Beneškia Slovencea:"Obdržite vašo posebno podobo in bodite ponosni nanjo. Pokažite vsea, kar ste in kar želite biti. Tako Vaša zgodovina ne bo nikoli uarla!" Metod Benedik- Družina Tone Kralj. „Gofgofa' (lesorez) Dan upanja Velika noč - dan upanja za naš svet, med lučjo in temo, med rojstvom in smrtjo. Velika noč - dan upanja tudi zame, med lučjo in temo, med rojstvom in smrtjo, med strahom in veseljem, v z 1 % 1 e n %