gpedizlone In abbonamento postaie — Poštnina plačana v gotovim fosamczna Številka cent. 60 Leto XXV. Ljubljana, 8. julija 1943*XXI štev. 2? in KMETSKI LIST UpravnlStvo in uredništvo »DOMOV LN Hi*, Ljubljana, • - • a « Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6,— L, polletno Puccinijeva ulica St. 5, EL nad., telefoni 31-22 do 31-26 lZlle poznava . .. ali vzlic temu ... nekaj hočem reči, bolje prositi: bodite mi prijateljica!« »Prijateljica?« je vprašala narahlo. »Prijateljica, da. Glejte, gospodična, ko sem vas videl onega pustega, deževnega popoldne, ko ste stali pred pošto in ni bilo nikogar, k! bi vam pokazal pot, sem vas spoznal... Iz vaših oči sem bral željo po dobri duši, ki bi vam bila v pomoč. Ali se motim?« »Ne motite se, gospod. Tisti trenutek sem čut'la samoto bolj nego kedaj. želim si v resnici človs-ka, ki bi mi stal ob strani v težkih urah, ali bojim se ...« »Česa, gospodična?« je vprašal mehko. »Bojim se .. . ah, ne . .. čemu bi vam pravila. .« In položila si je roko na čelo. »Povejte, prosim vas!« je rekel. »Morda se b >-jite, da bi slišali oni, ki kvartajo?« Toda kolikor je tudi Hudson rad videl naraščajočo poljudnost svoje mlade žene, poljud-nost, ki se je izražala v večji družabni dejavnosti, vendar te nove dolžnosti niso mogle okrepiti utrujene žile, ki je delala Pyleu skrbi. »Vodja je videti trdnejši, kaj ne?« je dejal Jennings. »Začasno,« je menil Pyle. »Živčevja ne pozdraviš s poznim ponočnim delom. Bojim se zloma!« Pogosto se je dr. Hudson pripeljal na »Skalnati vrh« s kakim tovarišem, ki ga je obiskal, kajti zdaj klinika Brightwood ni privabljala le bolnikov od blizu in daleč, marveč je postala romarski kraj znanstvenikov, ki so se ukvarjali z možgansko kirurgijo. Kako čudno podobni so si bili vsi ti možganski kleparji, ki so prihajali z vseh strani sveta! Zamišljeni, razmiš-ljeni. največ v štiridesetih in petdesetih letih, malokdaj se smehljajoči se, nesposobni za lahak razgovor, pogosto grobi. Zvesta postarna dvojčka sta čuvala »Skalnati vrh«. Perry Ruggles, trdih kolen, kosmatega grla in zvest kakor pes, je popravljal motor čolna in hodil ribarit. Marta, dvojčkova sestra, je paprešivavala odeje in prikrivala molčečemu Perryju pustošenja razbrzdanega jelena, katerega je vzgajala. Vsako soboto okrog pol pete ure se je Marta, ko se je bila prepričala, da je doktorjeva spal- na srajca pripravljena na njegovi postelji, namestila pred oknom sončne sobe; tiščala si je prste na zobe, zvesto želeč, da bi zagledala na ovinku ceste rumenkast oblak prahu in blišča*-nje svetlega niklja. Ko je zaškripal prod pod težkimi kolesi, je skočila k vratom, da jih na stežaj odpre, ra-dejaje se, da prihaja doktor sam, ali če ni sam, vsaj s kakim moškim. Počutila se je v zadregi pred mlado gospo Hudsonovo, katpre lepota ,» je spominjala nekega izleta na rojstni dan. ko je bila stara devet let... * Na širokem podstavku kaminčka v »orožar-nici« je spoštovanje vzbujajoča vrsta srebrnih pokalov pričala, da Wayne Hudson ni bil nič manj vešč v športnih igrah kakor v kirurgiji. Med trofejami na kaminu je bil tudi potem-nel pokal s tremi ročaji, nagrada, ki jo je dobil dr. Hudson, ko je prvi preplaval miljo v prvih časih svojega šolanja. »Ali še plavate?« so ga izpraševall. »Da, redno.« »Vas zabava?« »Da ... dobro mi stori.« »Da si ohranite vitkost?« »Morda. V vsakem primeru, dobro mi stori.« Časih so se njegovi gostje duhovito šalili nad preveliko razboritostjo svojega atletskega jo-stitelja; kajti predmet, ki je v »orožarniei« naj- bolj vzbujal pozornost, je bil ne ravno lep aparat za kisik, ki so.ga uporabljali pri reševat.ju v pristajališču in vzdolž morskega obrežja. »Kaj je to?« Hudson je kratko pojasnil. »Kaj delate vi s tem?» »Oh. kdorkoli utegne pasti v vodo.« Bilo je dovolj jasno, da doktor Hudson ni rad odgovarjal na vprašanja o plavalnem športu Bog vedi. čemu ne. se je vpraševal gost. Perry Ruggles bi mu lahko to pojasnil, ako bi hotel. Preživeli so nekoč uro velikega strahu v »Skalnatem vrhu«, tu ob ozkem obrežiu. Niti Marta tega n' vedela. In ko je kasneje šel plavat. je dr. Hudson vzel seboj aparat za kisik ter razložil pre-traše"°mu Perryju, kako ie treba ravnati z niim. Perry se ie poslej bal te stvari, ki ie bila podobna strašni prikazni. Slutil ie. da se hn moral danes ali j.utri ukvarjati z nio. in ta odgovornost ie oorniala neprestano in neusmiljeno grožnio. ki ga je mučila in mu ponoči ni dala spati. T'sto popoldne je neokretni čuvaj govoril q Virusom Vqkor človek s človekom, bror zadržka. Do,rr mu že nihče ni povedal v obraz, da je neumen, in doktor je dostojno spreiel ta ^aziv. 'Morda sem res nor, Perry,« je deial dr. HuHson resno. »Na vsak način si zapomnite, da zaklopka od zgoraj kontrolira kisik: ako bi se zgodHo. da bi morali uporabiti aparat, ostanite mirni in ne pozabite tega!« * Ko so mnogi odličniki iz kirurških krogov V najraz'ičnejših mestih nekega nedeljskega jutra v začetku avgusta brali na prvi strani časopisov novico o ?mrti dr. Hudsona, slovitega kirurga iz Detroita. ki se je dan prej utopil nedaleč od svojega letovišča ob jezeru Saginscku, so se spominjali svojih kratkih in največkrat burr.ih »Ne,« je dejala. »Povem vam, kako sem iskala prijatelja. Ne čudite se. Študirala sem v samostanu, kamor ne sme življenje. Na ulic: sem spoznala človeka, mladega moškega. Imel je obraz, kakršnega so želele moje sanje. V temno, enolično življenje med sadovi je posijalo sonce. Gradila sem gradove, ki jim bom gospodarica jaz — in on. Ali čimbolj sem ga spoznavala, tembolj se mi je zdel daleč, namesto da bi bil blizu. Naposled sem zvedela, da nima duše, da je samo moški, samo stroj. Moje življenje je bilo ranjeno. Stala sem na križišču dveh cest. Vedela sem, da ta, po kateri sem hodila do sedaj, vodi v prepad. Sklenila sem, da krenem s tem na drugo, stransko .. . Dasi je bila rana težka in moči slabe, sem stopila na pot, ki me je vodila v samoto. Tako. Zgodba je kratka.« Mladenič je poslušal njeno pripovedovanje. »Hočem vam biti prijatelj, gospodična Anica!« Stresla se je. Gospodična Anica ji je rekel? Ali ni tako rekel oni v prvih dneh? Pogledala je uradniku v obraz. Ne, to ni on! Oči tega so mehke, otožne, oči onega pa so bile svetle, nagajive ... In iz tistih nagajivih oči je pogledal vrag... Še je zrla v bledi obraz mladeniča, sedečega ji nasproti, pogled ji je šel z obraza na črno kravato pod vratom ... To je spomin na mater, ki jo je ljubil... Da, to ni oni iz ulice .'.. »Bodite mi prijatelj!« je rekla vdano. »Mi zaupate?« je vprašal. »Zaupam.« Dvignila se je in pogledala na uro na steni. »Kasno je že.«-- Ko mu je pri slovesu ponudila roko, je rekla: »Obiščite me, k^dar vam drago.« Obiskal jo je večkrat. Sedela sta pri mizi v njeni mali sobici za vasjo in pila čaj, ki ga je skuhala na samovarju. Pogovor jima je tekel o knjigah, o umetnosti. Včasih je vzela v roke violino in zaigrala nežno pesem. Violina, * je rekla večkrat, »mi je tovarišica v tej sobici. Ce sem vesela, se veseli z menoj tudi ona: nasprotno pa v težkih urah joka zmenoj.« Tekli so dnevi, minilo je leto, odkar je prišla v ta kraj. Prijateljstvo med obema se je utrdilo, se razcvetelo in rodilo svoj sad: ljubezen. Spoznala sta se dodobra, sorodni duši sta se strnili v eno samo. V cerkvi, oni veliki cerkvi, visoko nad hi':.-mi je našla konec pričujoča zgodba o prijateljstvu. . '<. ■ I. I ———1——M———^» KAKO BI NE VEDEL — Ali veš, kako pravijo človeku, ki tiči neprestano v gostilni? — nahruli žena moža, ki se je vrnil pozno po noči domov. — Seveda vem, — natakar! NIKDAR DOVOLJ »Pivo, pravijo, da je prav tako redilno kakor kruh.« »Beži no! Kruha imaš brž dovolj, piva pa ne!« Ženski vestnik m ii m m i ni m »■»m i nii ni i m um.....m iiiiiiMimniM Grah, njegova svojstva In različna priprava Grah je zaradi prijetnega okusa, bodisi svež ali konserviran, zelo priljubljeno sočivje. Da se njegova tečnost poveča, mu pridevajo praktične gospodinje korenje, (čigar sladkoba se spoji prijetno z grahovo), ali pa špargelj in mavrahe. Glavni pogoj za dober okus graha je, da se uporablja'kolikor mogoče svež. Čim krajši je čas med trganjem in pripravo, tem mehkejši je. čez dva dni izgubi že precej na okusu, ker se sladkor spremeni v škrobovo moko. Tedaj čutimo, da grah ni več tako sladek, ampak Ima bolj močnat okus. Tudi vkuhani grah mora biti kolikor mogoče svež. če vzameš pri vkuhavanju dva do tri dni starega, se to takoj pozna; grahova voda ni čista, ampak kalna, kakor da bi bila z moko pomešana. Na okusu to brž čutiš. Ako je grah nepokvarjen, nalij sveže vode in dodaj malce sladkorja. Veliko gospodinj kuha grah, kakor drugo sočivje z juho ali vodo in ga napravijo z v masti dušeno moko, gostosočnega, začinijo ga pa s peteršiljem. Za sočivje vzamejo drobna zrna, za juho pa debelejša. Izborna grahova mečkanina (pire) je sledeča: Grah uduši z vodo in maslom počasi, da postane mehek, pomešaj ga večkrat. Pretlači ga skozi sito, kuhaj močnik z nekoliko juhe in prideni dva jajčja rumenjaka, (katera si — če moreš — stepla v kislo smetano). — Izvrstno juho dobiš s perutnino ali telečjim mesom. Francoska kuhinja nudi za poletje grah s slanino. Tam zrežejo 300 g slanine na drobne kocke in jih speko, da postanejo rumenkaste. Nato jih vzemč iz ponve in zarumenijo v masti dve žlici moke ter zalijejo z juho ali vodo. Denejo potem v prežganje 1 kg graha in kocke, dodajo še nekaj čebule, popra in sesekanega peteršilja ter pustijo, da se grah mehko skuha. Zelen grah z novim krompirjem je tudi zelo okusna jed. Na 1 kg graha vzemi 20 do 25 srednje velikih krompirjev, katere lepo olupi. Pristavi krompirje in grah v vroči, nekoliko osoljeni vodi, dodaj srednje veliko čebulo in šop peteršilja ter pusti, da se počasi mehko skuha. Lahko pristaviš krompir 10 minut prej in nato prideneš grah. Ko je kuhano, odlij vodo, vzemi čebulo in peter-šilj proč, stresi sočivje v pogreto skledo in zabeli z maslom. Zelo fina jed je grah z maslom in sladko smetano. Toda... nu, recept lahko povemo: vzemi 8 dkg masla, zmešaj ga z 1 žlico moke ln raztopi to zmes v ponvi, pridaj do 1 kg graha in ga duši počasi, pri tem večkrat stresi ponev. Ko je grah mehak, primešaj Vb do V* litra sladke smetane in dodaj nekoliko sladkorja, pusti, da ostane močno vroče, a ne kuhaj več. Zelo razširjena navada je, kuhati grah v štročju. Zveži stroke v snopiče, kakor šparglje in jih kuhaj v močno soljeni vodi. Skuhane položi na vroč krožnik in zabeli z vročim maslom. V ostalem pa d grahu ni treba dajati preveč receptov. Vsaka dobra gospodinja ga zna pripraviti po lastnem okusu. £a kuhinji Goveja juha ne postane kisla, zlasti velja to za bolj vroče dni, ako vodi, v kateri se kuha meso, ne primešaš drugega kakor potrebno sol. Zelenjavo, ki se dodaja navadno juhi, da ima prijetnejši okus, skuhaj v malo vode posebej. Priiij zelenjavasto vodo juhi, ko je že gotova. Mesna juha, ki jo kuhaš na ta način in je pokrita z mastno plastjo, shranjena na hladnem prostoru, ostane dolgo uporabna in dobra. Zrezek iz cvetače. 30 dkg kuhane cvetače dobro odcedi, fino sesekljaj, zmešaj dva rumenjaka, dodaj žlico sesekljanega peteršilja, sesekljane gobe ali skuhan zelen grah in cvetačo, zabeli z juhino začimbo in z dvema žlicama parmezana, strdi vse s kruhovimi drobtinami. Čez 1/, ure napravi na deski z moko potresene zrezke, obrni jih previdno v raztepenem jajcu in drobtinah ter jih speci v masti. špinačni cmoki. Zmečkaj 60 dkg kuhanega krompirja in zmešaj z nekoliko naribane čebule, soli in % 1 sesekljane špinače, lahko dodaš 1—2. žlice mleka, testo lahko strdiš z drobtinami. Ia tega se napravijo enako veliki cmoki, katere kuhaj 12 do 15 minut v slani vodi. Položi jih potem na segreto skledo in polij z vročo mastjo. Drobni nasveti Mleko — sredstvo proti zastrupljenju krvi. Cestokrat se dogodi, da se kdo zbode s peresom, ki je bilo v črnilu, pa si na ta način lahko zastrupi kri. Prav tako se lahko zastrupiš s ši-vanko ali gorečo vžigalico. Zastrupljeno mesto hitro oteče in boli. Pri tem pomaga preprosto sredstvo, mleko. Seveda, če ga imaš. Treba je vtakniti otekli prst ali roko v mleko, ki se od otekline kmalu segreje; zato je treba mleko večkrat menjati. Bolečina kmalu odneha in v teku ene ure mine nevarnost zastrupljenja. Nepotrebno pospravljanje si lahko prihraniš, ako si postaviš poleg šivalnega stroja papirnato vrečo, če nimaš druge košarice. Kar niti odtrgaš in krp zavržeš, deni vse sproti v vrečico. Prihraniš si ne samo ostanke, temveč tudi precej pometanja in pospravljanja, ki se nabere, kadar kaj šivamo. Sardelna juha. Napravi iz treh žlic masJa in moke dobro prežganje. dodaj dve ali tri lepo osnažene in sesekljane sardele ter duši. Priiij po potrebi mrzle vode, osoli, okisaj z limono in pasiraj skozi sito juho, ki se je kuhala še četrt ure. Raztepi vanjo jajce in serviraj s praženi-mi rezinami. pogovorov o plavanju, ko so bili gostje v »Skalnatem vrhu«. , V Settleu je dr. Herman Bliss, ko je pri zajtrku bral strašno poročilo osvoji ženi. dodal na njene pripombe: »Draga moja, to ni samo jako žalostno, temveč tudi jako čudno!« Na vprašanje, naj ji pojasni te besede, ji je pripovedoval, kaj se je bilo zgodilo, ko ga je nekega dne obiskal v njegovi hiši ob jezeru, ter sta se pogovarjala o gostiteljevi zabavi v vodi. »Misliš, da je nosil v svoji duši nejasno slutnjo o tem, kar ga je čakalo?« je vprašala gospa Blissova. Mož je stisnil ustnice in zmajal z glavo. »Ne verjamem dosti v te teorije«, je dejal malo prepričljivo. »Toda nekoč si ml dejal, da je bil dr. Hudson ,v i do vit'« »To sem le tako rekel, Grace. Nihče ni vido-vit. Pač pa je bil dr. Hudson izredno občutljiv. »Toda zakaj je na vsak način hotel plavati, ako se je bal vode?« »Brez dvoma prav zaradi tega Nikdar nisem poznal bolj nepotrpežljivega človeka, ki bi se raiš' kakor on osvobodil vsakega strahu.« »Po podobnem sklepanju,« je omenila gospa Blisfcva, -bi moral torej tudi skočiti v prepad, ako bi čutil strah pred njim « »To ni isto! Tu je šlo za stvar, ki si jo je s spretnostjo in sigurnostjo lahko podvrgel. Nemara ga je zgrabil krč . . med plavanjem. Strah se mu je zajedel v misli. Vedno se je čutil tako ponosn^n da ie živel v popolni svobodi duha . . Toda vedel je, da se krije v njem neki strah1 In ni bil več sam svoj gospodar dokler je ta strah domoval v njegovi duši Tako je torej sklenil spoprijeti se s svojim nasprotnikom. Mislim, da je treba na tak način razlagati to reč.« Časopisje je pisalo podrobno o čudnem naključju, ki je hotelo, da si je njegov aparat za kisik, ki je bil v doktorjevi vili, izposodil nekdo na drugem koncu jezera prav v tistih usodnih trenutkih, ko bi ga bil doktor sam potreboval. Nekaj sto metrov od obale je mladi Robert Merrick ki je bil sam v svojem čolnu, padel v vodo »Biti je moral pijan,« je ogorčeno pripomnil dr Bliss. »Kaj takega se ti ne more prigoditi. ako nisi pil.« Nekaj razburjenih kopalcev, ki so vedeli, da ima dr Hudson v svoji vili aparat za kisik, je steklo poni in po eni uri junaških naporov se jim je posrečilo, da so spravili utopljenca k zavesti. V članku Je bilo zapisano, da bi se bil dr. Hudson lahko- rešil, ako bi mu bi aparat za kisik nemudno na razpolago. Ko je čuvaj Perry opazil, da se je njegovemu gospodarju pripetila nesreča se je neutegoma podal z barko za njim, se potopil v vodo ter privlekel onesveščenega zdravnika iz vode. Perry se je obupan vračal s svojim tovorom proti obali Windymere ter je veslal, dokler mu niso poš'e moči Nekaj majhnih bark. ki je opazilo njpgove signale, mu je pohitela naproti; našli so ga krčevito jokajo-čega nad negibnim truplom svojega gospodarja dr. Hudsona. medtem ko se je njegov čo'niček oddaljeval od svojega cilja »Robert Merrick je bil edini sin pokojnega Clifforda Merricka iin njegove žene Maxine. ki je trenutno v Parizu,« ie Bliss nadaljeval razlaganje članka. »Mladenič se je bil prav ta dan vrnil s svojega dolgotrajnega obiska pri materi, potem ko je odpotoval v tujino, ne da bi bil utegnil prej končati zadnje semestre univerze. Vrh tes?a Je bil opisan kot nečak Nikolaja J. Merricka. ustanovitelja (v pokoju) in glavnega delničarja Axion Motor Corporation, s katerim je živel na posestvu, imenovanem »Windymere«.« Še neko drugo naključje je sovpadalo s tem dogodkom. Tamkajšnji zdravnik je, meneč, da je rana na mladeničevi glavi take narave, da je sam ne bi mogel zdraviti, poslal mladega Merricka v brightwoodsko bolnišnico. »Kaj neki poreče fante, ko txT izvedel, za kakšno ceno je bilo rešeno njegovo življenje?« »Da«, je dejal zdravnik, »ta mladi paglavec, ki mu je oče umrl in mu mati živi v Parizu, ki mu je stric milijonar v pokoju in ki se da pri belem dnevu strmoglaviti iz čolna .. mislim. da bo prižgal vžigalico ob posteljni stranici in znmrmral: .Cesa mi ne poveste!'« DRUGO POGLAVJE Nalahko in previdno sta dve bolničarki potiskali posteljo mladega Merricka gori na teraso, kajti bil je izčrpan po borbi s pljučnico, ki je nastopila zaradi predolge uporabe aparata za kisik v neveščih in razburjenih rokah. »Ne bo mu škodovalo,« je bil rekel dr. Wat-son, »in tem zgoraj je vsaj prijetna hladna sapica.« Ko sta tihi spremljevalki namestili ležišče v pregradek, nekoliko ločen od skupnega prostora rekonvalescentov, ki so imeli skoraj vsi tako kakor on obvezane glave, sta se naglih in lahnih korakov oddaljili. Njun beg je še povečal Merrickovo zmedenost. Prejšnji dan si je bil skušal s slabim vremenom razložiti vztrajno mo^ečnost teh. ki so mu stregli. Ako so bili zdravniki surovi in kratkih besedi in bolničarke čemerne ln zadržane. so bili bolniki jezljivi. Vsi slabe volje... kaj naravno! in vendar je bilo videti, da teži bolnišnico v Bivali, ki pri nas izumirajo Pomenimo se danes o tistih živalih, ki, se pri nas vedno bolj redčijo. Preden jih naštejemo, naj omenimo vzroke, zakaj je nekaterih živali od leta do leta manj. Povod daje gotovo človek in sicer deloma hote, deloma, nehote. Slepa lovska strast, ki je gotovo prav nečedna lovska lastnost in se največkrat pojavlja baš pri nelovcih, je glavni vzrok, deloma pa tudi kultura, ki obvladuje najaktivnejše kotičke zemlje in uničuje, kar je ustvarila priroda. Vse živali, ki donašajo človeku količkaj dobička, tako domače kakor divje, so odvisne od njegovega gojenja. S tem je seveda pokopana prava romantika lovstva. Vzemimo na primer našo srnjad. Če bi je človek ne podpiral v hudih zimskih dneh, bi bila že davno izumrla. V davnih letih, ko je bilo v gozdovih še dosti podlesja, je Imela srnjad dobra skrivališča in tudi več hrane kakor pa sedaj, ko moderno gozdarstvo Iztreblja grmičevje, rastoče v visokem gozdu. Odkar gospodari žaga, posebno moderni jarmenikl, so se gozdovi spremenili v parke; vsako drevo ima predpisan prostor, kje mora rasti. V takih gozdovih ni hrane, človek jo mora živali šele dona-5ati. Ako pa se priklatijo volkovi, katerih človek ne more zatretl kljub modernemu orožju, žival ne najde pravega zavetja in že zopet ji mora pomagati človek. še bolj so navezane na človekovo pomoč jerebice in fazani, če bi jih ne gojili, bi jih poznali le še iz knjig in iz muzejev. Podobno se godi zajcu. Mnogo živali je nadalje, ki Jih človek sicer ne goji in ne krmi, pač pa jih čuva s strogimi predpisi, ki točno določajo, po kakih pogojih jih smeš loviti in kdaj. Najbolj izpostavljene pa so bile do zadnjih let tiste živali, ki človeku ne nudijo posebno velike, ali bolje rečeno, vidne koristi in pa tiste, ki mu tupatam povzročajo kako škodo. Kosmatinec v kočevskih gozdovih Med te spada na primer medved. Ubogi kosmatinec, kakšne grehe so mu naprtili! Ker je res pravi orjak in človeku nevaren — toda samo, če je izzvan — so ga preganjali, tako da so ga zatrli že skoraj popolnoma. Kaj malo krajev na svetu je še, kamor bi mogli pokazati, da tam prebiva gozdni velikan, ki prav za prav ne povzroča nobene škode človeku. Tako je znano, da se žive medvedje na Dolenjskem ln Notranjskem, kjer ne pasejo ovac in koz, samo od sadežev, korenin, zelišč ln žuželk. Domačih živali nimajo priliko napasti, človeku pa se umaknejo na veliko razdaljo. Največ medvedov je bilo pred sedanjo vojno v obsežnih kočevskih gozdovih, kjer jih je posebno čuval knez Auersperg in še nekateri drugi zakupniki lova. Pred leti pri nas skoraj že popolnoma izumrla žival si je precej opomogla in smo računali, da imamo v Sloveniji okoli 30 stalnih medvedov. Neusmiljeno preganjani jazbec Prav hitro pada število jazbecev. To se opazuje lahko po raznih lovskih statistikah ln pri prodaji kož. Lepa živalca Ima poleg precej težkih življenjskih pogojev tudi hude sovražnike, ki jo obsojajo kljub majhni škodi in veliki koristi. Znano je, da jazbečevka vrže prva v letu mladiče in sicer jih Ima že tedaj, ko je še vse zmrznjeno in pod snegom, Kako naj se preživlja sama, s čim naj živi mladiče? Res je, da jih tedaj doji, ali za to je treba tudi hrane. Ko ozeiene trate, jazbec kmalu spozna, kje razjedajo koreninice trave ogrel, ličinke majnikovega hrošča. Z družinico se napoti starka ter preorje in uniči v eni noči vso škodljivo zalego. Ce kmet to opazi, ne obdolži škodljivih hroščev, ki so mu uničevali sadno drevje in zasejali grdo zalego, marveč jazbeca, ki mu je travnik razril, s tem ga pa rešil škodljivcev. To je prvi povod, da nastavlja jazbecem pasti, ali jih pa počaka na senožeti v mesečni noči. Zatem pozabi na jazbeca, dokler mu leta ne povzroči škode v koruzi; ta škoda je časih res precej občutljiva, prav gotovo pa krita s koristmi, in to z uničevanjem ogrcev, mišjih gnezd in druge golazni, ki jo zatira jazbec skozi vse poletje. Kratko in malo. kakor hitro opazi kmet škodo, že ga gre čakat In to ponavlja 'ako dolgo, dokler ga ne ubije. Ubogega sivega samotarja so razupili za največjega škodljivca, kljub temu, da njegove koristi zdaleko nadkriljujejo po njem povzročeno škodo. Lovč ga nelovci, ki si laste posebno, po zakonu prepovedano pravico. Taki nočni lovci prebijejo svetle poznopoletne noči zunaj in prelovč kar cele pokrajine. Ce bo šlo tako naprej, bo jazbec kmalu iztrebljen. Vidre so že zelo redke Precej redka je postala tudi vidra. Zelo jo omejuje regulacija vodovja, mnogo so jih pa tudi polovili. Ob Savi nad Medvodami jo usledijo kaj redko. Pa tudi drugod na Gorenjskem spada že med zelo redke živali. Vidro zasledujejo zaradi lepe kožuhovine. Nekaj vider je še ,ia Dolenjskem. Pa tudi škoda, povzročena po vidrah, ni taka, kakor jo označujejo ljudje. Pozimi in v zgodnji pomladi res uniči precej rib, posebno rakom je prav nevarna, čez poletje pa se no večini hrani z razno golaznijo. Kje gnezdijo orli? Za druge četveronožce pri nas ni nevarnosti* da'bi izumrli. Pač pa so v veliki nevarnosti pred iztr ebljenjem razne ptice, ki so potrebne posebnega, očuvanja. V prvi vrsti kralj planin, planinski orel! Planinski orli gnezdijo na Gorenjskem V kakih petih ali šestih krajih. Dve do tri gnezda so v Julijskih Alpah, in sicer eno v Vratih nad Peričnikom, kadar pa tam ne, pa v Krmi, v Am« bružčevem žlebu. V obeh krajih pa v enem letu; le prav redko. Drugo ali tretje gnezdo je v Bo-« hinju. Navadna gnezdijo nad Savico. Ce je p al prazno gnezdo nad Savico, se izvali mladi orel y sosedni Komarči. V Karavankah orli gnezdijo na! skrajni točki in to v Kokri, v Kozjem vrhu, alt pa pod Vanežem. V Kamniških planinah nlsq stalni gnezdilci, dogodilo pa se je, da so Imeli kar na dveh krajih mladiče. Lepega orla, izredno) veliko samico, so ujeli pozimi 1929 v kočevskem! okraju. Ta je baje gnezdila v pečinah ob Kolpi« Ali kljub temu, da so orli že tako redki ln jfll, strogo zabranjeno jih loviti in streljati, jih ljudjef uničujejo, kjer jih le morejo. Res so orli precej škodljivi, a zdaleka ne tako, kakor jih obsojajo« Nadalje je treba pomisliti, da pri tako malem Ste« vilu ne morejo napraviti njim pripisane škode« Tisti mrharji, ki bi jih radi zatrli, opozarjajo na, kupe kosti, ki jih vidimo pod stalnimi orlovlml gnezdi. Ne puste si dopovedati, da orel pobira mrhovino, posebno gamsove kozliče, ki se jili vsako pomlad mnogo pobije po planinah. Kako zelo rad orel uživa mrhovino, dokazuje najbolj to, da se kaj rad ujame v past, kjer je nastavljen gamsov ali srnjakov drob za kune in za lisice« Veliki krokar in rdečenoga kavka j Redek je postal tudi orlov sodrug, veliki kro« kar, ki ga ljudje kaj radi zamenjujejo z naS« preprosto črno poljsko vrano. Listi so poročali* da so po Rožniku pobirali tisto hudo zimo 1929 krokarje, ki jih slišimo le tupatam samo še vi« soko v planinah, ali pa v velikih gozdovih. V Slo« veniji gnezdi morda še kakih petdeset parov ve« likih črnih ptic, ki ne povzročajo niti najmanjšd škode. Baš pri krokar jih pa je povod izredčeva* nja kultura, ki ne dopušča, da bi črni gobar vršil higijenske dolžnosti. Primanjkuje mu hrane, mr« hovine. S krokarjem pa se redči tudi njegova pol« sestra, rdečenoga planinska kavka, še redkejša kakor ta je postala rumenokljuna planinska! vrana. Prav pametna je bila misel, da so nekateri planinske pokrajine proglašene za prirodni vrtq kjer so poleg omenjenih ptic zaščitene tudi snež« na in skalna jerebica, ki si iščeta zavetja le še V planinskem svetu. Po sedanji vojni bo zlasti treba! tudi pri nas, da pojdemo na delo vsi, ki ljubimo! lepo prirodo, da rešimo vsaj ostanke redkih bitij* ki so gotovo v okras naše domovine. nekaj resnejšega od običajnega barometrskega pritiska. Zla volja je bila vse preveč moreča, da bi jo bilo pripisovati -oblačnemu nebu. Nad bolnišnico je ležala žalost in Bobby se ni mogel otresti občutka, da je on vzrok te žalosti. Čemu naj bi sicer ravno spričo njega vsi molčali in kazali slabo voljo? Moj Bog! Ali ne ve-d6, kdo je! Njegov stric bi lahko kupil vso bclnišnicc. ne da bi trenil! Niso ga zanemarjali; to je bilo treba priznati. Vedno se je kdo vrtel okrog njegove postelje... Bože!... Kakšna žalostna izkušnja!... Ta siva megla — gosta, ostra, težka — vla?en, leden oblak, ki mu težko pritiska na prsi, ki mu veže roke, noge... Kakšna strašna utrujenost! ... Časih je ni mogel več prenašati. Cez nekaj časa, ki se mu je zdel neskončno dolg, se je čutil postaranega in otrplega po obupni borbi —' zdaj pa se je jel položaj jasniti. Odprl je oči in skozi okno je zagledal kos sinjega neba. Z dvorišča je zaslišal ropot motorja; pred njim je kapljal led v kozarec. Bolničarka v naškrob-Ijenem krilu, s pogledom na uri. je tipSje iskain njegovo zapestje in konica termometra se mu je zarila tja do jezikovega korena. Ko je z odvratnostjo gledal bolničarko, ki se je sklanjala nad njim. se mu je posrečilo vprašati. kje je. Bolničarka mu je povedala in on ji je odvrnil, da se je moralo nekaj zgoditi z njegovo glavo, ako ie v Brightwoodu. In zares, glava Ea je strahovito bolela in ie bila obvezana »Hud udarec. A kai gladko ste se izmazali! Popijte tole!« Potem ie zaspal. Ko se je prebudil, .le bila svetloba tako medla in vse je bilo tako tiho, da je hote' iznova zaspati. Minil je dan . .. morda dva ali trije ... ni se mogel spomniti. Pojavil se je mlad zdravnik v belem plašču, da je nekaj vprašal bolničarko. Bil je videti prijazen, toda mlad. Dr. Hudson je gospodar v tej hiši! Ako ima kaj ha glavi, bo zahteval dr. Iludsona. »Povejte mi,« je zaklical ranjenec in mukoma okrenil glavo k zdravniku, »zakaj me ne pride pogledat dr. Hudson? Pozna me. Bil sem tudi že v njegovi hiši. Ali ve. da sem tu?« Gospod Merrick, jaz sem dr. Watson. Jaz vas zdravim. Dr. Hudson ni v mestu.. .« Ko se je dr. Watson oddaljil, je pokimal bolničarki, naj gre za njim. Aii ga je prišla pogledat gospa Hudsonova? Ne; to pa zaradi tega ne. ker obiski še niso bili dovoljeni... Prišel pa je njegov stric... in neki Masterson. Zdaj mora spati Pozneje ga bodo lahko obiskovali in mu povedali tisto, kar bo hotel vedeti.. . Zjutraj se je vznemiril. Ti ljudje so prekoračili vse meje s svojim bedastim molkom! Jasno je bilo, da se je moral zaplesti v kakšne neprijetnosti. Dobro. Ni prvič. Vedno se je našel kak izhod. Mar ni bi vajen, da je plačeval razbite ograje, porcelan, pohištvo? Ako ima kdo kai zahtevati od njega, naj kar pride z računom in on ga bo podpisal! Vsekakor to ni stvar ki bi zadevala bolnišnico Ali je zavozil vanjo z avtomobilom? »Gospodična, prosim vas, povejte mi samo to..., kje sem dobil rano na glavi?« »Veslo ali kaj podobnega vas je udarilo, da ste padli v vodo.« »Hvala.« Veslo ga je podrlo iz čolna? Skušal se je spomniti. Ako se je to vse zgodilo tam ... kaj se to .potem tiče bolnišnice? * Opoldne je prišla sama nadzornica gospa Ashfordova. da bi za eno uro zamenjala bolničarko Sedela je ob oknu, na videz zatopljena v ple-« tenje. Bobby je ocenjeval njeno obličje ln bil zadovoljen. Zalotil se je v ugibanju, kolika utegne biti stara. Vsckdo je prišel na take mi« sli, čim je zagledal Nancy Ashfordovo. Njena materinsko vedenje nasproti zdravnikom, bol« ničarkam in bolnikom je slonelo edinole n« njenih sivih laseh. Dejstvo, da so ji lasje osi« veli, ko je komaj prekoračila dvajseto leto, z& časa usodne moževe bolezni, ni zmanjševalo materinske veljave, ki jo je uživala kot glavn« svetovalka v Brightwoodu. ' Tragična smrt dr. Hudsona jo je globlje pre* tresla, kakor so mogli slutiti ljudje, ki so jO poznali. V petnajstih letih je postala gospa Ashfordova vsak dan bolj potrebna dr. Hud* sonu. Vendar nihče ni bil ljubosumen zaradi njenega vpliva na dr. Hudsona ali na njeno ve« Ijavnost v bolnišnici. Neprevidni mladi interni« sti so jo vpraševali za svet, kadar so se znašli v kaki zadregi Bolničarke so ji zaupale svoj« ' ljubezenske dogodivščine. Bolniki so ji odpirali svoja srca. pisali so ji. ko so se bili vrnili nil svoje domove. »Ali ni ljubka?« so govorili bolniki. Bila Jfl I obzirna in pred vsem odločne volje, z duhom mO" škega in belimi lasmi matrone Dr. Hudson se ie bil navadil zaupati ji vsako težavo in se redkokdaj ni strinjal z njo. Nič i* oiego ) poklicnega živlienja ji ni ostalo pri« krito. Bobbyjevo srce se 1e ogrelo za gospo nedd« ločne starosti ki je šivala Ali bi jo nadlegoval, oko bi ii zastavil nekaj vprašanj o nekaterili dejstvih, ki se iih ni dobro spominjal? Dejal ie da ie gotovo povzročil kako zmedo. Nikoli ni počen i nI kai drugega, kakor da je povzročal zmede To je bila niegova stvar. Kakšne vrst® { zmeda je bila to? Ali ie bil kdo ranjen? N0 ' more se spomniti. Katedrala v Kolnu hudo poškodovana Nemško vojno poročilo je 29. junija objavilo, da je britansko letalstvo prejšnjo noč izvršilo nov, silovit teroristični napad na središče mesta Kblna. Zaradi velikega števila zažigalnih in rušilnih bomb, ki so bile odvržene na močno pozidane de'e mesta, so nastali veliki požari. Stolnica v Kblnu je utrpela hudo škodo, prebivalstvo mesta pa je utrpelo velike izgube. To Doročilo je vzbudilo val ogorčenja po vsej Nemčiji in v zveznih državah. Kakor v Italiji, rušijo sovražni letalci že dolgo tudi cerkve in znamenite zgodovinske stavbe in spomenike v mestih zapadne Nemčije. Katedrala v Keimo-rajnu. kakor Slovenci pravimo »nemškemu Rimu«, ie že stoletja znana tudi slovenskim romarjem. To je res veličastna cerkev, najmogočnejša stvaritev v nemškem gotskem slogu. Temeljni kamen je bil položen že leta 1248. Proti koncu 14. stoletja pa so bila dela ustavljena in mogočna gradnja je zsčela razpadati Ko pa je kralj Friderik Viljem IV leta 1840. zasedel prestol so se dela obnovila in so trajala polnih 38 let. Lani je minilo sto let, odkar je katedrala v Kelmorajnu dobila tisto mogočno obliko, v kakršni io občuduje kulturni svet. Še v preteklem stoletju pa tudi še pred prvo svetovno vojno so S'ovenci romali v Kelmorajn. V prejšnjih stoletjih so hodili tja v velikih skupinah pod vodstvom romarskih »vojvod«. V Kolnu so bili vselej prijazno sprejeli, imeli so svoje gostišče in njim na čast so bile prirejene razne veselice. Marsikateri r>ar slovenskih zaročencev je stopil v Kolnu pred oltar Zdaj pa je ta -znamenita cerkev opustošena Kakih rušilnih bomb ie padlo v bližino stol- Bobby s svojim pogovorom ni imel posebne sreče, predvsem zato ne ker gospa Ashfordova ni dvignila pogleda iznad svojega dela. Sredi živahnega stavka pa se je nenadno zdrznil in jo presenečen pogledal: ko je dvigniia pftgled, je Bobby opazil, da so ji oči polne solz. Ustnice so ji drhtele. »Kaj sem storil?« je hripavo vprašal. »Nekaj strašnega mora biti. Vidim to na vašem obrazu. Povejte mi odkrito! Ne morem več prenašati tegA.« Gospa Ashfordova je položila ročno delo na mizo, pristopila k postelji, vzela Bobbyjevo roko med svoje in rekla; »Prijatelj dragi, pri nas se je zgodilo nekaj, kar nas je vse jako jako onesrečilo. Zgodilo se je to v tistem trenutku, ko ste prišli k nam, in še vedno si nismo opomogli. Pa niste vi krivi in škoda se ne da popraviti. Nikar se več ne menite za to.« Bobby. ki ni bil zadovoljen, a je vedel, da vsai ta trenutek zam&n vprašuje, ni skušal kaj več izvedeti. Cez eno uro je nasvet dr Watsona, da odnesejo bolnika na teraso, dosegel jako ugodno iz-premembo. V dvigalu se je Bobby skušal šaliti. Ni mogel verjeti, da bi to mlado dekle, ki mu je stalo ob strani in nemo čakalo, da pridejo na vrh, z enako močjo občutilo bol, ki je morila go^po Ashfordovo. »Stavim škatlo bonbonov proti ljubkemu smehljaju,« je dejal in ji pomežiknil, »da na vsem svetu ni kraja, kjer ljudje govorijo manj kakor v tej bolnišnici.« takoj je spoznal, da njegove besede niso bile baš umestne. Dekle mu ni pritrdilo. Bila je le žalostna, mučila jo je ista bol kakor vse ostale v tej bolnišnici. Bobby je čutil, da se znova potaplja v žalost, iz katere so ga neko- nice. Ena je zadela severno ladjo in je iz višine kakih 50 metrov zrušila ogromno količino kamenja. Zračni pritisk je bil tako močan, da se je vsa katedrala stresla do temeljev, kakor bi jo majal potres. Skoda je taka. da bržkone dolgo ne bodo mogli opravljati v stolnici verskih obredov. Uničene so tudi znamenite orgije, med žrtvami t>a je obležal tudi ravnatelj znamenitega pevskega zbora te stolnice dr. Molders, znan po vsem glasbenem svetu. Razen stolnice je poškodovanih ali uničenih tudi več drugih zgodovinskih stavb, med njimi mestni magistrat in dva slavna muzeja. Naš vrt je na vlškis razvaja Julija meseca imamo stalno opraviti s pletvijo, okopavanjem in zalivanjem. Skrbimo, da bodo gredice vedno čiste, da bo zemlja okrog rastlin rahla in da rastline ne bodo trpele žeje^— pa nam ^ uspeh zagotovljen. Ta mesec sejemo endivijo — rumeno in zeleno eskarijol — za jesensko uporabo, dalje tudi še glavnato solato in kolerabo. Presajair.o listnati in rožnati kapus in poletno endivijo. Gojimo paradižnike in temeljito pognojimo špargeljnjak. Spravimo rani krompir, spraznimo grede, kjer je rasel grah in vsak izpraznjeni prostorček obde- ' lamo, pognojimo in iznova zasadimo. Prijatelji cvetlic pričnemo z okuliranjem rož in sadnega drevja na speče oko, sejemo mačehe za drugo pomlad, presajamo zlasti šeboj, privezujemo geor-gine, mečke ali gladijole. liko potegnile ne preveč'prepričljive besede gospe Ashfordove Nemo se je zag'edal predse, čuteč, da mu sili kri v lica. Namestili so njegovo posteljo v pri-stenek, popravili so mu blazine. Spustili so zaveso in Dostavili špansko steno, da je bil ločen od ostalih bolnikov, nakar so bolničarke naglo odšle, brez najmanjšega nasmeška, brez ene same besede Ostal ie tam eno uro, preden je izvedel tisto, kar je mislil, da mora vedeti (Dalje.) Dolski Tone: Hudiča so klicali Dokaj let je že minilo od tega, ko se je to zgodilo, vendar še vsi razen Lojzeta žive. Vem, da se bodo, ko bodo čitali, te-le vrstice, z veseljem spominjali lepih mladih let. Bilo je v maju. Jože je šel iz Dola domov. Ko pride do gostilne »Pod skalo«, vidi, kako čita in razlaga Emanuel nekaterim gostom skrivnostni kolomon. »Strašno nevarna reč je to,« pravi »in ni ga dati vsakemu v roke. Samo eno besedo čitaj napačno — pa je po tebi! Nikdar več ne boš sedel ,Pod skalo' in tudi smrdljivega rudniškega zraka ne boš več vdihoval.« Gostje so ga strmč poslušali. Emanuel je nato odšel in Jože za njim. Med-potoma ga je Jože pregovoril, da mu je posodil kolomon, vsaj za nekaj dni. »Tebi ga dam,« pravi, »a na tvojo odgovornost. Ce te zlodej vzame, bo to tvoja reč, ne moja.« Pritlično sadno drevje pinciramo, privezujemo, zatiramo ušice, trebimo pregosto vejevje. Na breskovih in mareličnih špalirjih porežemo veje, ki rasto stran od stene; kar ima prostor, prive-žemo na ogredje. Jagode obdelajmo, režimo prit-like od najboljših vrst, pa si vzgojimo naraščaj, ki gabomo sadili na stalno mesto drugi mesec. Vrt je v juliju na višku razvoja. Skrbimo, da bo vedno snažen in prikupljiv, da bo sproti koristen vsej družini, prijeten pa vsakemu očesu! Domače zdravilne rastline Kako jih nabiramo in sušimo 11. KOLMEŽ Kolniež je doma v Aziji, pa se je pri nas čudovito razširil. Skoraj povsod ga dobiš ob bregovih plitkih, stoječih ali leno tekočih voda. V zdravilstvu se rabi vonjava korenika, ki je dolga, členkasta in za palec debela. V blatu jo pntr-jajo šopki vlaknatih korenin. Skorja korenika je rjavo ali rdečkasto zelenkasta, sredica pa je belkasta in gobasta, ker se vlečejo po njej cevi, napolnjene z zrakom. Iz konca korenike poganjajo mečasti, žlebasti listi, ki so pri dnu rdečkasti in navadno 1 m visoki. Med njimi raste steblo, ki je na eni strani ostrorobo, na drugi pa žlebasto. Pod vrhom nosi steblo nekoliko v stran nagnjen, 6—8 cm dolg betič, ki ga na gosto poraščajo rjavorumeni cveti s šesterolistnim perigonom. Ob cvetnem betiču se dviga dolg, ozek list, ki presega betič za trikratno dolžino. Zgodaj spomladi ali jeseni, če vodno stanje dopušča, rujemo korenike iz blata, in sicer ali z rokami ali s kakim orodjem. Korenikam porežemo liste in korenine, jih dobro operemo, navadno po dolgem prekoljemo in sušimo na pečeh ob primerni toploti. Kolmež pridevajo zdravilom za želodec in okrepčevalnim vinom. IZREDNA ČAST — Ali je kdo telefoniral ta čas, ko ne ni bilo doma ? — Da, gospod generalni ravnatrelj. — O, kolika čast! Kaj pa je hotel? — Nič. Bilo je napačno zvezano. KAKOR ONA •— Čuj, možiček, obljubil si mi, da ne boš nikoli več ostal v gostilni čez enajsto, zdaj je pa že polnoč, — očita žena možu. — Ti se držiš pariške mode, jaz pa pariškega časa, — odgovori mož. -— A zdaj je v Parizu točno enajst. Obnavljajte naročnino! Jože pride domov in pokaže kolomon Milošu, Lojzetu in Janku. Bila je to štiriperesna deteljica, zlasti vzajemna, če je bilo treba koga potegniti. * »Beži, beži!« pravi Lojze. »Saj vendar nisi tako trapast, da bi verjel takim oslarijam.« »Bodi pameten!« pravi Jože. »Se ne spominjaš, da so se Tine, Ivan in Pavle ponovno pogovarjali, kako radi bi šli hudiča klicat? Zdaj imamo priložnost, da jim pokažemo hudirja. Kolomon je tu. drugo pa lahko hitro pripravimo. Klical bom jaz, drugo uredite vi.« n. Z vso vnemo so se lotili dela. V bližini je bil od treh strani z gozdom obdan visok, star, zapuščen kamnolom. Pod njim je bila mala ravnica, kjer so vozniki, ki so svojčas vozili kamenje obračali vozove. Na eno stran je bil svet odprt, — njiva, ki je visela proti Jožetovim in drugih domu. Na nji so stale preklje za fižol. Miloš, Lojze in Janko so zbrali vse rtare železne in lončene lonce, nerabno steklovino .n podobno. Spravili so vse skrivaj vrh kamnoioma na dolgo in široko desko. Dobili so hitro nekaj žabic, rdeč bengalični ogenj in močno patrono, povito z bombažem in polito s špiritom. Med tem je šel Jože riad Ivana. Tineta in Pavleta. Naj še omenim, tla je bil Pavle klepar in je malo jecljal, Ivan kovač, Tine pa mlinar. Poštenjaki od nog do glave — samo nialo praznoverni, posebno Pavle. »Fantje,« pravi Jože, »če imate korajžo, gremo drevi klicat hudiča — danes je ravno petek, kolomon pa imam.« »Vraga! Kolomon! Popokakaži ga! - »Tega pa ne, to je nevarna reč. Saj veš, jaz znam ravnati z njim. Iz rok ga pa ne dam. Ce ste zadovoljni vsi trije, gremo drevi ob enajstih v kamnolom in ga bomo poklicali.« PO SVETU | X Nedavni potres v Turčiji je zahteval več tisoč smrtnih žrtev. Najhujše je bilo v mestu Adapazarju, kjer so porušene vse hiše. Docela se je zrušilo kolodvorsko poslopje, sesule so se vse mcšeje. vsa javna poslopja in vse tovarne. Doslej so izkopali izpod ruševin 2000 mrtvih. Prvi vlaki so pripeljali v Carigrad mnogo beguncev iz prizadetih krajev. Poleg Adapazarja sta zlasti poškodovani mesti Hendep in Geje. X General gikorski se je ubil z letalom. Iz Gibraltarja poročajo, da se je po odletu z letališča zrušilo na tla veliko angleško letalo in sicer bombnik »Liberator«. Letalo se je raztreščilo. V bombniku je bil med drugimi general Sikcrski,' predsednik tako imenovane poljske vlade v Londonu, s svojo hčerko. Pri nesreči sta se oba ubila. Ravno tako se je ubil general Klo-mecki in več drugih višjih častnikov poljskega generalnega štaba. Ziv je ostal samo pilot, ki pa je tudi nevarno poškodovan. X Vladar na papirju. Italijanski listi pona-tiskujejo izvleček iz nekega članka, katerega je objavil v angleškem tedniku »News Leader« bivši abesinski poslanik v Londonu dr. Maxim. Clan-kar pravi, da Haile Selasie vlada Abesinijo samo na papirju. Povratek njeguša na prestol je bil samo formalnost, kajti pravi gospodarji v Abe-siniji so Angleži, ne pa Haile. Haile Selasie nima niti pravice, da bi si sam izbral politične in gospodarske svetovalce. Moral je sprejeti v službo za upravo države veliko število Angležev. Angleži so tudi organ:zirali denarno poslovanje v deželi. Vsak Evropec uživa v Abesiniji posebne pravice, kakršne so bile v veljavi na Kitajskem pred izbruhom japonsko-kitajske. vojne. Abesi-nija, zaključuje člankar, ni danes nič drugega kakor angleški protektorat brez samouprave. X Prve mine. Ko se je leta 1848. šlezvik-Hol-štajn dvignil proti Danski in ko so nameravali Danci bombardirati Kiel, se je ponudil mlad! pruski topniški častnik Ernst Werner Siemens začasni vladi šlezviga, da zapre kielsko pristanišče z minami na električne zažigalnike in ga tako zavaruje pred sovražnikom. šlezvig-Holštajn je vprašal Prusijo, ki je to dovolila. Po Siemensu konstruirane in izdelane mine so bili navadni, dobro zabiti in zamašeni sodčki, v vsakem je bilo pet stotov smodnika. Zasidrali so jih pred kiel-skim pristaniščem tako, da so plavali dobrih 20 čevljev pod vodno gladino. Električni vodi so bili napeljani na dva dobro prikrita in zavarovana kraja na obali. Pozneje So priključili sodčkom še velike vreče iz posebno močnega, s kavčukom pokritega platna. Poročnik Siemens je najprej ai primo allarme — Naravnava letalskega torpeda, da bi mogel aparat odleteli takoj ob alarmu naskočil s 150 možmi kielske meščanske garde in 50 rezervisti trdnjavico Friedrichsort, kjer se je danska posadka, obstoječa iz šestih starih top-ničarjev in seržanta, kmalu predala. Potem je počakal na prihod treh velikih danskih ladij, ki so nameravale napasti trdnjavo. Za obrambo vhoda v pristanišče so nastavili mino, ki je pa prezgodaj eksplodirala. Popokale so vse šipe in vrata trdnjave. Posadke na danskih ladjah so slišale silno eksplozijo in opustile misel na napad. Ko so dve leti po sklenitvi miru potegnili prve mine iz vode, je bil smodnik v njih še povsem suh in uporaben. X Krst, prvo obhajilo in birma ruske povratnice. V cerkvi Carmine v ulici Mercato v Milanu je bila deležna zakiamentov krsta, prvega obhajila in birme 38-letna Ferdinanda Ronchi, ki se je nedavno vrnila v svojo domovino iz Rusije, potem ko je doživela nešteto dogodkov. Ronchije-va je hčerka pianista Josipa Ronchija ter pevke Elizabete TenibilK ki sta' se izselila v Rusijo. Rodila se je 1905 v Vilni. Med boljševiško revolucijo je našla zatočišče v bolnišnici v Oifesi, ker je zbolela zaradi tifusa. Starši so jo morali zapustiti ln so se vrnili v Italijo, kjer so pozneje | umrli. Ronchijevo so pozneje v Rusiji zaprli, ker I je bila obtožena vohunstva, potem ko je prejela neko pismo iz Italije. Ko je bila Izpuščena, se je preživljala kot plesalka in baletna mojstri-nja v Kijevu in Rikovem, kjer jo je zatekla zasedba po italijanskih četah. Vrnila se je lahko v Italijo. Ko je prispela v MIlan, je doznala za smrt svojih staršev. Stanuje pri fašistki Ivani Novari v ulici Pontaccio v Milanu. Pri krstu ji je botrovala gospa Novara, pri birmi pa podzaup-nica Molinarijeva. Vse tri obrede je opravil škof Hektor Castelli. Med mašo je prejela Ronchijeva prvo obhajilo. X Največja stavba v Španiji. Madrid bo prva prestolnica na svetu, v kateri bodo nastanjena ministrstva v enem,samem poslopju. Palačo so začeli graditi že pred državljansko vojno na severu največje madridske ulice Castellana. Po vojni se je delo pospešilo in je zdaj zaposlenih okoli 2000 delavcev. Palača je med vojno mnogo trpela zaradi topovskega ognja. V njej so bile tudi vojaške delavnice, skladišča, municije in zaklonišča za Čute. V novozgrajenem poslopju bodo nastanjena vsa ministrstva razen zunanjega tn vojnega. —i »Huhuhudlča?!« »Koga pa misliš?« »Kakakšen pa bo?« »Tega še sam ne vem. Mogoče lak ko kozel, mogoče kakor lovec, mogoče bo črn maček ali kaj podobnega. Njemu je to vseeno.« »Dododobro, pa gremo! Titine in Ivan sasaj gresta, ali ne?« Oba sta pritrdila. »Ob enajstih, še bolje malo prej, bodite pri meni. Do tedaj: zdravi!« Jože jo udari proti domu, a Pavle stopi za njim. »Veveveš malo se bobojim, a ššššel bom. Bom vsaj vividel, kakak je.« III. Bila je oblačna noč. Nekaj minut pred enajsto je koračila četvorica temnih postav proti kamnolomu. Bili so naši znanci. Imeli so do kamnoloma še nekaj minut, ko so se ustavili. »Od sedaj naprej tiho,« reče Jože. »Govoriti ne sme — razen mene — nihče. Ce ima kdo kaj železnega pri sebi, naj tukaj odloži!« Jože se je bal, če ima kdo kako orožje. In res! »Jajaz imam rerevolver,« pravi Pavle. »Jaz imam pa hlače s konjskim žrebljem spete, ker se ml je utrgal gumb,« omeni Ivan. »Odložita,« zapove Jože in se hitro obrne vstran, da bi oni trije ne zapazili, kako ga sili smeh. Zahteval je to, ker je bil prepričan, da ima ta ali oni pri sebi kako orožje. Najbolj nerodno je bilo Ivanu, ker je moral nositi hlače v rokah. »Zdaj pa za mano!« komandira Jože. »A bog-varuj, govoriti!« Šli so, Jože naprej, drugi za njim. Nosili so s sabo tri enoletne leskove šibe, blagoslovljene na cvetno nedeljo, blagoslovljen les in drugo. Prišedši na ravnico pod kamnolomom, so se ustavili. Jože vzame šibo in zariše z njo krog. V tem trenutku so se začuli zamolkli udarci cerkvene ure iz Dola. Bila je enajst. V sredini kroga zažge Jože iz blagosloljenega lesa cgenjček, onim trem pa migne, naj se vsedejo. Nato naredi z drugo šibo drugi, in s tretjo tretji krog. Na zadnji krog ostavi v obliki križa štiri blagoslovljene sveče in jih prižge. Pred ogenj — tako da je kazal ostalim trem hrbet — se vsede tudi Jože in vzame iz žepa kolomon. Pogleda malo postrani in vidi, da sedijo vsi trije mirno kakor kipi in bledi ko strahovi. Prične mrmrati nerazumljive besede, nakar zažvižga »V kljuko«, da se je razlegalo daleč po mirnem gozdu. Uhuhuhuuu! zajoče v tem trenutku v bližini sova in po kamnolomu — tek, tek, tek — kakor bi kamenčki kapall izpod neba Uhuhuhuuuu zavp!je zopet sova Jože pogleda skrivoma nazaj in vidi, da drži Pavle v tresočih se rokah rožni venec ter hitro prebira Jagode, medtem ko imata onadva pobožno sklenjene roke in šepetata vsak svojo molitev. Jože mrmra in mrmra ter riše v pesek različna skrivnostna znamenja, nakar zažvižga drugič. Kamenje pada bolj pogosto, sova še strašneje zavija. Oni trije zadaj gledajo, na katero stran je — za vsak primer — pot najlepša. Jože zažvižga tretjič in glasno zakliče: »Lucifer, vladar pekla, rotim te!«... V tem trenutku so se velikemu oblaku, ki je plaval po nebu, raztrgale hlače in bleda luna se je nasmehljala skozi razpoko. Pričelo je pokati, šumeti, ropotati, žvižgati, rjuti, kakor da gredo vsi vragovi iz pekla. Na vrhu kamnoloma se je pokazala goreča krogla in se spustila navzdol — cop, cop, cop! — — Kamor je udarila, tam so se vsule iskre. Ustavila se je tik pred »risom« — in tresk! Razletela se je z močnim pokom, vsipajoča na vse strani mod- re iskre — in zasmrdelo je po žveplu. Tedajci se je posvetil ves kamnolom v krvavo rdeči luči, izza velike skale poleg naših junakov se je vzdignila črna, kosmata pošast. Začulo se je peketanje, kakor bi tropa Hunov dirjala na konjih po kams-niti cesti. Ko se je Jože spet" ozrl, je opazil — da je sam. Le od daleč se je slišalo, kako se lomijo preklje, kakor bi vlekel plaz. Slika v kamnolomu se je spremenila. Poleg Jožeta je stal Janko v ovčjerr kožuhu in črn ko parkelj. Prišla sta tudi Lojze in Miloš in smeha ni hotelo biti konca ne kraja. »Ko sem prevrnil desko s tisto staro ropotijo,« je dejal Miloš, »je bil tak polom, da je bilo skoraj tudi mene strah.« III. Drugi dan so bili že na vse zgodaj, skupaj Ivan, Tine in Pavle. Ivan je bil gologlav. »Kje imaš pa kapo?« »Saj veš, da sem moral nositi hlače v rokah. Ko smo bežali, sem vzel kapo v roke, da bi šlo hitreje, a pozabil sem, da hlače niso več spete z žebljem. Zamotale so se ml okrog nog. Strahovito sem padel in sem se popeljal še nekaj metrov po trebuhu. Potegnil sem s kapo po njivi in v roki mi je ostal držaj, kapa po na njivi.« »Jaz pa ne verjamem, da smo res videli hudiča,« podvomi Tine. »Lelepo tte pprosim, Titine, bbodi titiho! Ga ninisl vividel, kako je leletel po kamnolomu? Ni-nisi vohal, kakako je sssmrdelo po žveplu? Ka-kamor je sstotopil, ssso se mu usule iliiskre izpod kopit. Kar lelepo Boboga zahvali, da si še žlživ!« Nu, nekaj dni po tem dogodku se je vs i reč razvedela. Nekaj časa so se fantje sicer giedali malo po strani' a je bilo kmalu vse po starem. Kje ste danes, dragi fantje? Qb posetu obeh odličnikov je dejal stoletni starček: »Ne vem, kdo sta, nisem vaju še nikdar videl.« Ko sta mu povedala, kdo sta, je bil zelo presenečen ter se jima je prisrčno zahvalil za poset. X življenje se ne da uničiti, življenje se ne da uničiti. Vedno znova se obnavlja tudi tam, kjer bi človek mislil, da se ne bo nikoli več pojavilo. Tako je tudi s področjem znanega ognjenika Kra-katava na otoku v vzhodnoindijskem otočju. Ognjenik je 1883 tako strahovito bruhal, da je pokril vso okolico s 70 m debelo plastjo lave. Uničeno je bilo vse živalstvo in rastlinstvo tako temeljito, da ni nikjer ostala nobena bilka, in vendar je zadostovalo nekaj desetletij, da se je življenje obnovilo, živalstvo in rastlinstvo ni potrebovalo nobene človeške pomoči, vse delo je opravila narava sama. Vetrovi in viharji so prinašali od vseh strani semena, žuželke in klice vseh vrst, morje je naplavilo različne sadeže in cela drevesa, ptice so prinašale semena in same so se naselile v opustošeni okolici ognjenika Minilo je komaj 40 let, pa je znova zakipelo tu življenje, kakršno je bilo pred strašno katastrofo. X Zastrupljenje s plinom. Huda nesreča se je pripetila v Kasslu. Dve lahkomiselni ženi sta povabile k sebi na dom dva inozemska delavca. Postregli sta jima s kavo pa sta pozabili zapreti pipico plinovoda. Drugo jutro je sosedom zasmrdelo po plinu. Vlomili so vrata in našli vse štiri zastrupljene s plinom. En delavec in ena žena Bta bila že mrtva, druga dva so hitro prepeljali V bolnico, kjer je pa druga žena tudi kmalu izdihnila. X Od kdaj Evropa sadi tobak? Neko poročilo, ki je prispelo iz portugalske prestolnice, pravi, da so v Evropi začeli saditi tobak leta 1560. in Sicer na Portugalskem. Evropa ima torej že skoraj 400 let doma pridelan tobak. X Nov uspeh v borbi proti meningitidi. Danski bakteriologi so že dolgo iskali bacil meningitisa. Zdaj se je posrečilo dr. Tempiju odkriti bacil te bolezni. Dr. Tempi je delal poskuse v farmacev-tičnem laboratoriju v Kodanju sn je zdaj prepričan, da je z najdbo mikroba napravljen važen korak za zatiranje te nevarne bolezni. SMEŠNICE — Tvojega moža zelo dobro poznam moj bivši. — Kaj mi to pripoveduješ! Mar misliš, da mi ni jasno, da ne morem najti moškega, ki ni tvoj bivši ? * » * ŠKOTSKA Velik prekooceanski parnik zasači na morju strašna nevihta. Ladja se razbije in od nje ostane samo kos krova. Na njem se stiskajo vsi premočeni Anglež, Irec in Škot. Sonce je sijalo samo pol dne, potem so pa temni oblaki ponovno zagrnili nebo in pripravljala se je nova nevihta. Irec je brez pomisleka pokleknil, sklenil roke fn začel glasno moliti, ne da bi se zmenil za svoja soseda. Anglež je snel klobuk z glave in jel razmišljati o zadnjih rečeh človeka na zemlji. Cim je Škot opazil klobuk v Angleževi roki, se je ustrašil javne zbirke prostovoljnih prispevkov — in je skočil v morje ... V ŠOLI Učitelj razlaga o kovinah. Na koncu še enkrat ponovi: »Zlato in srebro sta žlahtni kovini in nikdar ne zarjavita. Ali mi ve kdo povedati še kak primer?« Nada: »Stara ljubezen.« NAPAČNO JE RAZUMELA niči, — jemljite redno to zdravilo, ki vam bo podaljšalo dneve življenja. — Gospod doktor, dnevi so tudi brez tega predolgi. Ali bi mi ne mogli dati zdravila, ki bi mi podaljšalo noči? OTROŠKA ISKRENOST Učiteljica hoče raztolmačiti otrokom, kako grda lastnost je bahaštvo. — Ce bi recimo, jaz trdila, da sem lepa in zelo pametna, kaj bi bilo to? — vpraša v želji, da bi otroci sami doumeli pojem »bahaštvo«. — To bi bila pomota, — se oglasi Jurček. NA OBROKE — Naša Marička ima pa otroka na obroke. — Kako je to mogoče? — Pravim ti, da je tako. Včeraj je bil pri nas tisti gospod, ki je Marička z njim hodila, pa je rekel, da ji pošilja za otroka 500 lir mesečno. VPLIV GLASBE — Ali verjamete, da ima glasba tudi svoj praktični pomen v življenju? — Seveda ga ima. Sodeč po slikah najslavnejših skladateljev kaže, da preprečuje izpadanje las. EPIGRAM — Pametni ljudje sestavljajo epigrame, neumni jih pa citirajo. — Imenitno! Rad bi samo vedel, od koga izvira ta epigram. Križanka št 19 Besede pomenijo: V°doravno: X. država v Severni Ameriki, 6. oblika pomožnega glagola, 9. nagajati, 15. pesem, 16. ljubezensko sanjav, 19. značilnost pesmi, 20. tuja kratica za gospoda, 21. kazalni zaimek [(množina), 22. vrste prašičev, 24. rejeu, zalitih Oblik, 26. prav tako, 28. višje računstvo, 30. znamka avtomobila, 32. živalski glas, 33. de! stanovanjske opreme, 35. vrsta telesno pohabljenega, 37. osojskega je ovekovečil Anton Aškerc, 38. povratni zaimek, 39. zlitje, spajanje, 40. ošaben, pretirano ponosen, 41. napol suha, neživahna, 42. kemični znak za erbij, 44. veznik, 46. žensko ime (množina), 47. padavina, 49. denarna enota, 51. razdobje, 53. pogosta kratica za podrobnejšo označbo, 54. velikani, orjaki, 56. svetopisemska oseba, 58. redek gozd, gaj, 60. pritok Save, 62. rimska številka 99, 63. neke barve, 65. del vojaške opreme, 68. italijanski spolnik, 69. kratica za cir-ca, 70. predlog, reka v Sibiriji, 71. hišna napeljava, 73. sostavni policijski lov, 76. izobraženost, prosvetljenost, 78. je znak dobrega zdravja, 79. stara vinska mera, 80. opravljati poljsko delo, 81. dve enakodolgi besedi: časovne enote in kositer, 82. italijanski spolnik, 83. pripadnik izumrlega slovanskega plemena, 84. država v Severni Ameriki, 85. že tako, brez tega, 87. nekritično prepričanje, žensko ime, 89. pritrdilnica v narečju, 90. izguba blaga pri tehtanju, prevažanju, zaradi osušitve Itd., 91. veznik, 92. nasprotno od umeten, priprost, 93. lepilo. Navpično: 1. večja posoda, 2. angleško pristanišče v Arabiji, 3. predlog, 4. trud, napor, opravek, 5. denar, s katerim si blago zagotovimo, 6. polovico Stične, 7. del mohamedanskega svetišča, 8. naočniki, 9. reka, ki loči Besarabijo od Rusije, 30. površinska mera, 11. svilen, 12. naziv, 13. zasilno vojaško bivališče, skupina ljudi, ki jih veže neka misel (dvjina), 14. kratica za akademski naslov, 17. njim, tistim, 18. enota za merjenje mehaničnega dela, 20. racionirano živilo (množina), 22. mlečni izdelek, 23. sredi ribe, 25. doba, razdobje, 27. predmet, ki prinaša srečo, varuje pred nevarnostjo, 29. naravni odtok voda, 31. postaja ob progi Ljubljana-Zidani most, 33. ugotovim vrednost, 34. igralna karta, 36. gora na Koroškem, 37. nealkoholna pijača, 39. vrsta žganja, 41. deli nekaterih rastlin, 43. izraz pri kvartanju, 45. nalezljiva bolezen, 47. prositi v zakon, 48. ekrajšano moško ime, 49. italijanski spolnik, 50. eseba iz pravljice »Tisoč in ene-noči«, 52. igralna karta, 53. trpežnost, dolgost (življenja, uporabnosti in podobno), 55. prijeten duh in okus, 57. kvalificiran delavec, 59. del kolesa, 61. spodobno obnašanje, 64. pramati vsega človeštva, 66. moč-nata jed, pecivo, 67. kraj ob slovensko-hrvatski jezikovni meji, 72. glasbeno delo, 74. češka vpra-šalnica, 75. gorovje v osrednji Aziji, 76. površinska mera, 77. velike ribe, 80. žuželka, 81. študij, pripravna doba, 82. brez volje in veselja za delo, 84. glej 81. navpično, 86. okrajšava za Anton, 87. osebni zaimek (množina), 88. okrajšan pod-redni veznik. *** REŠITEV KRIŽANKA ŠTEV. 18 Vodoravno: 1. beg, 5. splav, 9. kabel, 13. to, 15. as, 17. lopar, 19. roman, 21. norec, 23. lit, 25. lovec, 27. zidar, 29. gore, 30. eter, 32. dalek, 34. lanen, 36. jed, 37. tarok, 39. napoj, 41. raven, 43. ne, 44. rakev, 46. tiran, 48. Savel, 51. namen, 53. naval, 55. liter, 57. in, 59, vitek, 61. Nepal, 63. nesem, 65. ras, 67. Kemal, 69. nožič, 71. repe, 72. Abel, 74. resen, 76. revež, 78, nad, 79. novec, 81. cekin, 83. narod, 85. re, 86. jedek, 88. nakar, 90. rilec, 93. risar, 95. robat, 97. nikel, 99. os, 101. narok, 103. lonec, 105. Cahej, 107. kolar, 108. papir, 109. ravan, 110. se. Navpično: 1. balet, 3. el, 4. gol, 5. Savan, 6. prelat, 7. ar, 8. voz, 9. kadar, 10. ananas, 11. en, 12. log, 13. teren, 14. ocedek, 16. sitar, 18. pod, 20. mil, 22. roj, 24. teran, 26. cepin, 28. Reval, 31. rokav, 33. koran, 35. nevin, 38. kemik, 40. javen, 42. netek, 45. veter, 47. napor, 49. lesen, 50. Miran, 52. Nemec, 54. lažen, 56. repar, 58. naboj, 60. kasen, 62. livar, 64. medel, 66. sever, 68. lekar, 70. čerin, 73. ledina, 75. nikoli, 77. žo-lica, 80. cesar, 82. nabor, 84. dekan, 87. kar, 89. ran, 91. cek, 92. sok, 94. rop, 96. ter, 98. les, 100. so, 102. ka, 104. ca, 106. je. Izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner Urejuje: Davorin Ravljen Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeran