Naslednja številka bo izšla 29. septembra, redakcijo bomo končali 16. septembra. NAS ČASOPIS Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLI, 418. številka 25. avgust 2014 Nov režim parkiranja Razpis za športno dvorano Zmagoviti folkloristi Prenova gostilne Pr' Kozinc Občinske investicije Huda ura na Polhograjskem Frajtonarica pod Veternikom Velik projekt v Brezju pod streho Asfaltiranje ceste Bevke-Log Občina kupila stanovanje Žabice osvojile Evropo Najučiteljica v Slovenji stran od 2 do 17 stran od 18 do 22 stran od 23 do 25 stran od 26 do 36 stran od 37 do 43 V Sinji Gorici parkirišče P+R Za slabih 600 tisoč evrov bo Vrhnika gradila v Sinji Gorici parkirišče Parkiraj in pelji se za 149 parkirnih mest. Vrhnika, str. 2. Vlaki kratijo spanec V Borovnici imajo od februarskega žleda velike težave z glasnimi dizelskimi lokomotivami. Borovnica, str. 18 V Žažarju sanirali plaz Zemeljski plaz iz leta 2010 je saniran, cesta med Ligojno in 2ažarjem ni več ogrožena. Horjul, str. 24 Asfalt do dragomerskega pokopališča Predvidoma septembra naj bi občina asfaltirala cesto do vrha strmine, preostali del pa ob gradnji mrliške vežice. Log - Dragomer, str. 37 FUMIHM [Ш JU KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING 05 I бб 22 I I Huda ura na Polhograjskem Polhov Gradec z okolico - V noči iz ponedeljka na torek (4.- 5. avgust) se je nad Polhograjskim razbesnelo močno neurje, ki je najbolj prizadelo območje Potrebuježevega in Petačevega grabna, del Črnega Vrha in Zaloga ter območje vzdolž strug Male vode in Božne. Hudourniki so odnesli nekaj mostov in številne brvi, sprožilo se je pet večjih in več manjših plazov, uničenih in poškodovanih je bilo več kot 30 kilometrov cest, kar se ocenjuje na več kot 400.000 evrov škode. Poleg tega je bilo prizadetih 33 stanovanjskih objektov ter tri poslopja bližnjih podjetij, kamor je vdrla voda in nanosila mulj, blato in kamenje. Več o ujmi si preberite na dobrovsko-polhograjskih straneh. (Foto: Sebastjan Vehar) Kulturni center uradno odprt 10. septembra, knjižnica in šola že od 1. Vrhnika - Slovesno odprtje Kulturnega centra Vrhnika bo 10. septembra ob 17. uri. Kljub temu bosta knjižnica in šola v njem že od 1. septembra dalje. л f~ V i ^jjjjj fQ i;i ju Ш 4 I<1l.ll9llli.dl941 ■ J IFLOVĆ ** J. Tr.liJil -1.1 shru /rfncv ■ ■I : .tP ...... i^^P^r J,r '^JlKJ 111 liCytnRSBll i iN- Hrt lülüvtiin Navodila za volilno številko Naslednja številka, ki bo izšla 29. septembra, bo hkrati tudi volilna. Kandidati za župane imajo na voljo pol strani brezplačnega prostora, liste oziroma stranke ravno toliko. Velikost in formate ter tudi nekatere druge podatke najdete na spletni strani www.zavod-cankar.si pod zavihkom Naš časopis. Ker bo številka zajemala tudi siceršnje članke, prosimo vse pisce, naj bodo besedila kratka, resnično kratka in jedrnata, ker bomo le na tak način zagotovili objavo vseh, sicer jih bomo pustili zunaj in objavili samo na spletni strani. Posebne volilne številke si v teh kriznih časih ne moremo privoščiti, z dobro mero razumevanja in upoštevanja okoliščin pa bomo lahko spravili skupaj siceršnjo in volilno številko. Hkrati opozarjam avtorje siceršnjih člankov, naj Naš časopis ne postane bojno polje za obračunavanje z nasprotniki. Dragi bralci, del tokratne številke je tudi priloga Konec, ki je nastala v poletnih mesecih, besedila zanjo pa so prispevale šole. V njih lahko spoznate, kako marljivi so naši otroci, koliko priznanj so osvojili, kam vse so se podali in kaj vse znajo. A med nami so tudi taki, ki niso osvojili nobenih priznanj, mogoče se je kdo od njih trudil celo bolj kot »zmagovalci«. Nekateri od teh »anonimnežev« bodo postali odlični očetje, odlične mamice, prijatelji, možje in žene ... To so priznanja, ki se ne merijo, pač pa se jih živi. Papirnato priznanje zbledi, ljubezen ali prijateljstvo pa je lahko večno. Gašper Tominc Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si ^ NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod4iankar.si Bodimo previdni - šolarji na cesti! Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika opozarja vse krajane na bližajoči se začetek pouka. V ponedeljek, 1. septembra 2014, bodo z nami na cesti tudi naši najmlajši. Bodite pozorni, še posebno v okolici šol in vrtcev. Prilagodite hitrost vaših vozil in odpravite se od doma pravočasno. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih. Vedno jih pripenjajte z varnostnimi pasovi in jih namestite v ustrezne avtosedeže. Bodimo jim dober zgled in se pripnimo tudi sami! Tudi letos bomo člani ZŠAM Vrhnika aktivno, ob pomoči Policije in Mestnega redarstva, varovali prehode za pešce in nevarne prometne točke. Naše člane boste prepoznali po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Bodite strpni in previdni. zivljenje je neprecenljivo - spoštujmo ga. Varno vožnjo! Upravni Odbor ZŠAM Vrhnika ÜH Kulta/ center Vrhnika 1 .III J jI * ш j 1 J " Ш SkAuw) <*lfnin Kidtiirnr^a centra Vrhnika, vsreeto. 10.9. № \ ob 17.00. ì Ijutino vabljeni. Hidrotehnik bo gradil 149 pakirnih mest Vrhnika, 18. julij - V prostorih občinske uprave je potekal podpis pogodbe z izbranim izvajalcem gradbenih del projekta Parkiraj in pelji e«, ki bo zrasel v Sinji Gorici. »V začetku oktobra 2013 smo, v skladu z razpisnimi pogoji, pravočasno oddali vlogo na javni razpis Parkiraj in pelji se, s katero smo uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor. V skladu s podpisano pogodbo bo Projekt Park & Ride v Sinji Gorici delno financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, druge razvojne prioritete Cestna in pomorska infrastruktura, področje javnega potniškega prometa. Občina Vrhnika je upravičena do sredstev v višini 456.697,64 EUR, pri čemer predstavljajo namenska sredstva Kohezijskega sklada 85% delež, 15% pa zagotavlja Republika Slovenija. V začetku junija 2014 smo uspeli pripraviti, uskladiti in objaviti javno naročilo za izvedbo del parkirnih površin Park & Ride v Sinji Gorici z zaključkom zbiranja ponudb 20. 6. 2014. Tega dne je bilo tudi odpiranje ponudb,« so sporočili iz občinske uprave. Kot je povedal Janko Skodlar, podžupan, ki na občinski strani vodi projekt, so se 28. junija odločili, da bodo javno naročilo oddali podjetju Hidrotehni, d. d., in sicer za ponudbeno vrednost 585.716,01 EUR skupaj z 22% DDV. »Dosežena vrednost del je nižja od projektantske ocene predvidenih stroškov in je v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev,« je dejal Skodlar. Dela obsegajo asfaltno ureditev 149 parkirnih mest in nadstrešnico za kolesa. Izvajalec mora dela dokončati do 30. junija 2015. GT, foto: arhiv Občine Vrhnika Vrtec Vrhnika bo septembra začel uporabljati pralne plenice Vrtec Vrhnika je na pobudo društva Ekologi brez meja v začetku leta začel razmišljati o uvajanju pralnih plenic v svojih enotah. Najprej so prek ankete želeli izvedeti, kakšen bi bil odziv staršev. Razveseljivo je, da jih je kar 70 % podprlo uvajanje pralnih plenic v vrtcu. Med razlogi najpogosteje navajajo zdravstveni vidik, nižje stroške, prijaznost do okolja, ekološko naravnanost, izogibanje nevarnim snovem in manjše količine nastalih odpadkov. Na drugi strani pa ocenjujejo, da bi pralne plenice prinesle več dela vzgojiteljicam in da bi bile lahko nehigienične. To kaže, da starši načeloma poznajo prednosti pralnih plenic. Njihova oblika je namreč podobna tistim za enkratno uporabo, ni jih treba likati ali dodatno zlagati in iste plenice otrok lahko nosi od rojstva do kahlice. Ne dražjo otrokove kože, pogosto so narejene iz ekološko pridela- nih materialov in bistveno zmanjšajo količino nastalih odpadkov v gospodinjstvu. Odpadne plenice za enkratno uporabo namreč predstavljajo 2-3 % vseh odpadkov iz gospodinjstev, v mešanih ostankih pa dosegajo tudi do 14 %. Anketa je trajala približno en mesec in nanjo se je odzvalo 117 staršev otrok, starih od enega do tretjega leta. Rezultati kažejo, da 8 % anketirancev že uporablja pralne plenice. Preostali starši kot ovire za njihovo uporabo navajajo več dela, so manj higienične, manj praktične, stroški nakupa in uporabe pa so po njihovem mnenju višji tudi zaradi porabe elektrike, vode in praška. Za mnoge anketirane je pomembna cena ob nakupu plenic (39 %) ter način in pogostost pranja (4l %). Ocene staršev o zapletenosti previjanja pralnih plenic so manj enotne, saj jih 29 % meni, da je to pomembno, 26 % pa je nevtralnih. V anketi je vrtec želel preveriti še, ali bi bila za starše zanimiva ponudba storitve izposoje in pranja pralnih plenic. Takšna storitev bi ustrezala 30 % staršev. Subvencioniranje nakupa pralnih plenic s strani občine bi jih podprlo 83 %. Vrtec Vrhnika je julia in avgusta začel testirati uporabo pralnih plenic, septembra pa jih bodo začeli uporabljati pri otrocih, starih od enega do treh let. Pripravila Lenart Jerina in Erika Oblak Gozdna koča Jerinovc pred požarom ... (foto: ... in po njem (foto: gt) Stane Zalar, zemljevid Google) Koča Jerinovec požgana do tal Vrhnika, 6. avgust - V začetku julija je do tal čebeljimi panji, ki so ravno tako končali v og- pogorela gozdna koča Jerinovec, ki je stala njenih zubljih. Gozdna koča Jerinovc je služila globoko v gozdu na zahodni strani Ljubljan- kot točka oddiha pohodnikom, marsikdo si jo skega vrha. Njen lastnik nam je povedal, da je izbral tudi kot lokacijo za praznovanje jubi- je dejanje prijavil Policiji, ki si je ogledala pri- leja ali za piknik. Kot je videti na fotografiji, je zorišče in opravila zapisnik, a ne goji večjega bila lepo urejena in prenovljena, na žalost pa je upanja, da bodo storilce odkrili. Dejal je še, da od vsega blišča ostal le kup pepela. je bila v njej v usodnem trenutku še prikolica s Gašper Tominc Občina Vrhnika je na svoji spletni strani odprla posebno »mapo«: Lokalne volitve, kjer si zainteresirani lahko pridobijo potrebne informacije o prihajajočih volitvah. Objavljen je rokovnik opravil, sklep o določitvi volišč, obrazci in preostala spremljajoča dokumentacija, ki se nanaša na lokalne volitve 5. oktobra 2014. Močilnik, čigav ponos? Tisti, ki ste se v zadnjih mesecih podali v Močilnik, verjetno ne ostajate ravnodušni nad videnim. Že lani so na uredništvo prihajala vprašanja zakaj ni tam klopic, letos pa zakaj sploh ni več prehoden. Zdi se, da je naravni biser in ponos Vrhnike vse kaj dragega kot to. Ko smo šli po sledi razlogov za tako stanje, smo odkrili slepo črevo zapletov, nezaupanja, pravnih krivic, površnosti in nenazadnje, kot menijo nekateri, tudi nagajanja. Območje Močilnika je večinoma v lasti TD Blagajana in »novega lastnika«, ki pa ne dovoli objave imena v časopisu. V njegovi lasti je po naših podatkih večina desnega bregu gledano gorvodno, vključno z izvirom in iz tega tudi izhaja, da s tem območjem počne tisto kar mu je volja - seveda v okviru pravnih norm. Pred tem je bilo območje last Tomšičevih, ki so prodali zemljišče »novemu lastniku«. Tedanji župan, prav tako iz omenjene rodbine, Vinko Tomšič, nam je povedal, da mu je žal, da sorodstvo ni prodalo zemljišč občini. Tudi danes bi bila enostavna rešitev vsega skupaj, če bi občina odkupila območje od lastnika, a župan ostaja neomajen: trenutno ni denarja, saj imajo prioriteto drugi projekti. Je pa Jakin na eni zadnjih sej dejal, da se mora čimprej vzpostaviti normalno stanje, nosilec katerega bi po njegovem moralo biti TD Blagajana, ki bi se moralo, če je potrebno, poslužiti tudi sodne poti. Vse do tedaj pa Močilnik ostaja vsej prej kot vrhniški ponos... Gašper Tominc Zaključek evropskega projekta ROSEE v Občini Vrhnika Občina Vrhnika je na povabilo Prometnotehni-škega inštituta ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v letu 2013 pristopila k sodelovanju v evropskem projektu ROSEE (ROad Safety in South East European regions), katerega cilj je spodbujanje varnosti v cestnem prometu in izboljšanje dostopnosti cestnega omrežja. Projekt je na eni strani obravnaval institucionalno, zakonodajno in infrastrukturno problematiko ter se na drugi strani ukvarjal z udeleženci cestnega prometa, tudi v okviru preventivno-iz-obraževalnih vsebin. V okviru pilotskih aktivnosti na področju infrastrukture je bilo - v sodelovanju s predstavniki Občine Vrhnika ter preostalih deležnikov -, izbranih šest prometno neustreznih oziroma nevarnih lokacij. Na izbranih lokacijah so bile s terenskim ogledom (angl. Road Safety Inspection) določene infrastrukturne in prometno-tehnične pomanjkljivosti, ki vplivajo na prometno varnost, predvsem ranljivejših udeležencev v prometu, kot so pešci in kolesarji. Projekt ROSEE se je na pilotskem infrastruktur-nem delu ukvarjal predvsem s proučevanjem različnih nizkocenovnih, učinkovitih in hitro izvedljivih ukrepov za umirjanje prometa ter povečanje prometne varnosti. Kot rezultat so bile izdelane projektne rešitve na nivoju idejne zasnove. V okviru projekta ROSEE na območju Občine Vrhnika so bile obravnavane naslednje lokacije: območje Stare ceste, križišče Gabrče, krožno križišče pri Sparu, križišče Stara Vrhnika, križišče za Verd ter prehod za pešce Raskovec. Krožno križišče Spar Krožno križišče zaradi obstoječe geometrije omogoča prevelike vozne hitrosti v smeri Vrh-nika-Brezovica, kar otežuje vključevanje vozil s stranskih smeri, saj je mogoča vožnja v tej smeri praktično naravnost. Predlagana je sprememba teksture in višine notranjega povoznega dela krožišča, kar bo onemogočilo velike prevozne hitrosti. Križišče Stara Vrhnika Neugodna geometrija križišča (stranska prometna smer se priključuje tangencialno) in prevelike hitrosti vozil na glavni smeri so potencialna nevarnost za voznike, ki se vključujejo s stranske smeri, in za pešce, ki prečkajo glavno smer. Predvideno je, da se izvede geometrijska korekcija križišča, da se uredi in obnovi vertikalna signalizacija ter na glavni smeri uredi prehod za pešce na platoju - grbini. Za povečanje zaznavnosti prehoda za pešce predlagamo vgradnjo 'led' svetilk. Križišče Verd Neustrezni tehnični elementi, neustrezna preglednost, nerazmejene prometne površine in slaba signalizacija so vzrok za nevarnost tega križišča. Dolgoročni ukrep bi bila večja preureditev križišča, tudi z odstranitvijo stanovanjskega objekta tik v območju križišča in spremembo poteka prednostne smeri, kratkoročno pa ureditev horizontalne signalizacije ter površin za pešce. Križišče Stara Vrhnika Stara cesta Na ozki enosmerni cesti ni jasnih razmejitev površin za vozila, pešce, mirujoč promet in preostale udeležence v prometu. Na nekaterih odsekih, npr. na začetku te enosmerne ceste, je že izveden začasen ukrep za ločevanje motoriziranega in nemotoriziranega prometa, vendar se je treba problema lotiti celostno. Predlagana je celovita prometno-urbanistična ureditev območja z izvedbo tlakovanja v različnih barvah/teksturi/z različnim materialom za vizualno razmejitev in označitev vozišča ter uvedbo načela skupnega prostora (ang. Shared space), kjer so vsi udeleženci v prometu enakovredni. Križišče Gabrče V križišču - priključku naselja Gabrče na državno cesto Vrhnika-Logatec je velika nevarnost naleta vozil na glavni smeri, saj ni posebnega pasu za tiste, ki zavijajo levo, ter trčenj pri priključevanju vozil na državno cesto. Zaradi velikih hitrosti, tudi motoristov, v glavni smeri in nezadostne preglednosti, ki jo omejuje vegetacija, je vključevanje s stranske smeri nevarno oziroma oteženo. Predviden je ukrep za umirjanje prometa in povečanje zaznavnosti križišča z izvedbo zvočnih zavor ter prepoved prehitevanja na območju križišča s polno črto. vrfle X 4 Jth loLogrdfli bi A3, A2 v e ni uri, Сепд od naprej. LiE№ D Pi Щ Ы.СЛ г? -HU» www.foio-tìnnPconn foto_ Amasio I net □1/750 4ЪЬ£ 031/474-005 TIM VRHNIKA nCMsruhK M VrbnJlHlj Rebovat. 6, VrhnUia IRJANJE OKVIRJANJE OKV! G Poletje na Vrhniki tokrat namenjeno predvsem otrokom Prehod za pešce Raskovc Preglednost na prehodu za pešce je zaradi bližnjega objekta neustrezna, prečkanje državne ceste pomeni za pešce veliko težavo. Za zagotavljanje prometne varnosti oziroma varnega prečkanja ceste predlagamo semafori-zacijo prehoda za pešce z najavo - »semafor na tipko«. Slep V projektu ROSEE so pri pilotnih aktivnosti na območju Občine Vrhnika s predstavniki Pro-metnotehniškega inštituta ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo aktivno sodelovali predstavniki občinskega SPV, vključno z županom. Skupaj so bili opravljeni terenski ogledi, obravnavana problematika ter predstavljene in obravnavane predlagane rešitve. Želimo, da bo čim prej nastala tudi do realizacija predlaganih rešitev ROSEE oziroma, da so dale dobro podlago za pripravo končnih rešitev na obravnavanih lokacijah. Vrhnika, 1. in 8. avgust - Letošnje Poletje na Vrhniki, ki ga organizira Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, je bilo za razliko od preteklih let, namenjeno predvsem otrokom. Na prvi avgustovski dan jih je v Parku samostojnosti obiskal Maček Muri in istoimenska predstava, teden dni kasneje pa so se malčki prepustili pravljicam Rade Kikelj Drašler, se preskušali v izdelovanju velikanskih milnih mehurčkov ter izdelovali miniature prako-les. Obakrat je šlo organizatorju na roko lepo vreme, zalomilo pa se je na veliki šmarn, ko je predvideni program moral zaradi slabega vremena odpasti. V času po zaključku redakcije Našega časopisa potekata v okviru cikla prireditev Poletje na Vrhniki še Nočni tek in Vzpon na Ulovko (23. 8.) ter dogajanje v Kavarni park (29. 8) in projekcija dokumentarca na bazenu. GT, foto: GT ZAHVALA ZA SODELOVANJE PRI IZVEDBI PRIREDITVE DNEVA DRŽAVNOSTI Katarini Lenarčič, Pihalnemu orkestru Vrhnika, Mepz Mavrica in Glasbeni šoli Vrhnika. Zahvaljujemo se vam za vaš prispevek k prireditvi. NAŠ ČASOPIS Občina jiS! Vrhnika Župan Stojan Jakin »V štirih letih smo dobili okoli 10 milijonov evropskih in državnih sredstev« Stojan Jakin, nekdanji prvi mož komunale, danes pa občine, zaključuje županski mandat. Z njim smo se pogovarjali o teži županske lente, opoziciji v Verdu, smradu na Vrhniki, pridobljenih evropskih sredstvih, o opravljenem delu ter še o marsičem. Intervjuvanec bo kandidiral tudi na letošnjih volitvah, ponovno kot neodvisen kandidat, le da se mu bo tokrat pridružila tudi neodvisna lista. Župan Stojan Jakin, tri desetletja ste bili direktor vrhniške komunale in štiri leta župan Občine Vrhnika, lahko primerjate udobnost stolčkov na komunali in na občini? Težko je reči, kje je bil udobnejši. V obe službi sem rad zahajal, ker sem okrog sebe naredil dober krog sodelavcev, ki so bili tako strokovnjaki na svojem področju kot dobri ljudje po osebnostni plati. V senci tega niso izostali dobri rezultati bodisi na komunali bodisi na občini. Župansko mesto ali direktorsko na komunali ste verjetno jemali oziroma jemljete tudi kot izziv? Seveda, izzivi in cilji so gonilno sredstvo, ki te ženejo v življenju. Je pa po mojem tako, da bi morali biti županski mandati omejeni na dva mandata. Ni dobro, da je nekdo predolgo na istem mestu, ker se izpoje. Tudi na županskem mestu je dovolj osem let: v prvih štirih letih pripravljaš projekte, v naslednjih štirih jih dokončaš. Če v osmih letih nisi nič naredil, potem tudi v dvanajstih ne boš. Ob morebitni zmagi na volitvah potemtakem obljubim, da ne bom več kandidiral in da bom čez štiri leta začel uživati zaslužen pokoj. Kaj bi izpostavili v sedaj že skoraj minulem mandatu? Najvišje na moji osebni lestvici je tržnica, s katero je mesto dobilo nek nov utrip in pa kvalitativno ponudbo. Visoko rangira tudi vrtčevska enota Komarček, ki je kot ptič feniks vstala iz pepela, ko smo obnovili propadajočo stavbo in ji nadeli ne samo lep jzgled, marveč tudi odlično funkcionalnost. Številni gostje si ga pridejo ogledati, kot vzor, kar je mogoče narediti iz spomeniško zaščitenega objekta. Izpostavil bi še projekt »Čista Ljubljanica« v okviru katerega gradimo kanalizacijo in čistilno napravo. Na območju gradnje bomo zaobjeli 95% prebivalstva in na ta način pripomogli k čistejši Ljubljanici, ki je izrednega pomena - ne samo za naše mesto, marveč tudi v širšem merilu. Ljub mi je tudi projekt obnove nekdanje šivalnice IUV v tako imenovani Kulturni center, ki pa še ni popolnoma dokončan. Vrhniška občina je ena uspešnejših pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev. Lahko bi sicer rekli, da so ljudje v občinski upravi plačani za to, da »izsledijo« ta sredstva, pa vendarle, je prav, da poveva koliko nepovratnih sredstev se je nabralo v teh štirih letih. Na palec izračunano smo v štirih letih dobili okoli 10 milijonov evrov državnih in evropskih sredstev. Če pogledamo občinski proračun, kjer znaša priliv s strani države dobrih 8 milijonov evrov, od katerih jih tričetrt uporabimo za z zakonom določena področja, potem vidimo da nam od tega ostane samo dobra dva milijona za investicije. Torej smo v štirih letih uspeli z uspešnimi kandidaturami na razpisih podvojiti investicijska sredstva. Šest milijonov evrov omenjenih pridobljenih sredstev gre za projekt »Čista Ljubljanica«, štiri pa bo šlo ali pa je že šlo za obnovo in ureditev Kulturnega centra, vrtca Ko-marček, glasbene šole, parkirišča »park+ride« in drugih investicij. Računam še, da bomo milijon evrov dobili za doživljajski center Ljubljanice v pritličju Kulturnega centra in pa pol milijona za obnovo Cankarjevega doma, katerega podoba je vse prej kot v ponos. Veliko omenjate čisto Ljubljanico. Ko gledam vaše predvolilne obljube izpred štirih let, je bila ta na prvem mestu. Pa bo Ljubljanica resnično čista in kopalna, ko bo zgrajena kanalizacija? Upam da bo, kajti ni vse odvisno samo od nas, pač pa tudi od zaledja. Ampak ker pri projektu »Čista Ljubljanica« sodelujejo tudi druge občine v njenem porečju, ki ravno tako urejajo kanalizacijo, upam da bo na Vrhniko pritekla kot čista reka. Ne vem če bo ravno kopalna, ker je razmeroma hladna, ampak vsekakor pa bo primerna za osvežitev. Ali občinski prostorski načrti predvidevajo kakšno ureditev brežine Ljubljanice? Ta je trenutno povsem neizkoriščena. Da, v občinski prostorski načrt smo vnesli sprehajalno pot ob reki, kar je usklajeno tudi s Krajinskim parkom Ljubljansko barje, vendar ker pa gre za spomenik državnega pomena, ni vse odvisno samo od nas. Vemo da je država zbi-rokratizirana in njene birokratske akrobacije lahko zadušijo še tako dobre ideje. Upam, da bo prevladal zdrav razum, in bomo dobili potrebna soglasja od državnih uradov. Se malce ostaniva pri temi o vodi in tudi Ljubljanici. V okviru projekta Čista Ljubljanica gradite tudi čistilno napravo na Tojnicah. Ali bodo občani morali plačati komunalni prispevek tudi zanjo, po tem ko bo ta zgrajena? Po zakonu je komunalni prispevek obveza, vendar bom, če bom izvoljen, predlagal občinskemu svetu, da se ta prispevek začasno ne izpelje oziroma ga bodo plačevali novograditelji od določenega datuma dalje. Torej bi določili nek presečni datum: do takrat ne, po tem pa? Tako. Na Verdu je nedavno zavrela kri, ko so dobili položnice za kanalizacijo. Da, ampak menim, da malce neupravičeno. Celotna občina plačuje po istem sistemu, ne samo oni. Omogočili smo tudi plačevanje na obroke - po obrokih najmanj sto evrov do poplačila - in pa desetoodstotni popust v primeru plačila v enkratnem znesku. Pri tem pa moram poudariti, da povsod kjer se gradi kanalizacija, iz občinskih sredstev, brez obremenjevanja občanov obnovimo vse komunalne vode, ter na novo zgradimo tako pločnik kot javno razsvetljavo. Največkrat nam uspe prepričati še elektrodistributerje in ponudnike kabelskih omrežij, da se nam pridružijo in uredijo še svoje vode. Zato je naš pristop je nekoliko drugačen kot v večini občin kjer se gradi kanalizacija iz kohezijskih sredstev, saj se tam največkrat vgradi le kanal in cesta obnovi le v gabaritih izkopanih jarkov. Toliko namreč je priznanih stroškov s strani kohezije. Po Vrhniki se govori, da naj bi ukinili Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Ne vem kaj se govori. Dejstvo je, da je bilo na začetku mojega mandata kar nekaj težav v povezavi z zavodi ( glasbena šola, zdravstveni dom, ZIC), pa tudi s Komunalnim podjetjem. S pogovori in ponekod novimi vodstvi smo dosegli kompromise in zaorali ledino, katere sadove lahko danes pobiramo. Menim da so zavodi uspešni in da dobro delujejo. Res pa je, da če bi sam krojil usodo ustanavljanja zavoda Ivana Cankarja, potem bi ga organiziral nekoliko drugače kot je. Nekateri vam očitajo, da ste premalo postorili za gospodarstvo. Kaj porečete na to? Nekateri bi radi obrtno cono, ker mislio, da bi z njo odpravili vse probleme, ampak poglejte sosednji Logatec, ki ima dve coni in obe še nista popolnoma zasedeni. Zato menim, da je obrtna cona le delni odgovor. S sprejetim OPN-jem so postavljeni pogoji za njen razvoj, občina pa vodi še dodatne aktivnosti za spodbujanje gospodarstva, seveda vse v okvirih zmožnosti in pristojnosti (v proračunu zagotavljamo sredstva za sofinanciranje določenih aktivnosti, organiziramo sejme dela, srečanja z gospodarstveniki kjer se seznanjamo s težavami in jih, v kolikor so v pristojnosti občine, tudi rešujemo,...). Zavedeti se moramo, da po osamosvojitvi sistem ne dopušča več neposrednega vmešavanja države, oz. občine v gospodarstvo, pač pa lokalna skupnost le pripravlja pogoje za razvoj. V občinskem prostorskem načrtu je bila sicer predvidena tudi obvoznica, ki bi bistveno izboljšala dostopnost Vrhnike, a smo jo morali umakniti, če smo ga želeli v doglednem času sprejeti. V novem OPN, ki se bo začel pripravljati naslednje leto, bo obvoznica umeščena, poleg tega smo šli v študijo variant uvozov na avtocesto, saj je sedanji, ki je v središču mesta neprimeren; predvsem za tovorni in tranzitni promet. V kolikor bo naš predlog sprejet, go sedanji uvoz dopolnjen s priključkom na barjanski strani, katerega bodo lahko uporabljali Borovničani in Verjani, predvsem pa bo koristil tranzitu iz kamnoloma, ter gospodarskih con Liko in Tojnice. Zgrajen pa naj bi bil še en uvoz na območju Frtice, ta pa bi omogočal povezavo s severno obvoznico, ki bi se pričela na tem mestu. Ti posegi bi po mojem mnenju občutno povečali zanimivost Vrhnike tudi v poslovnem smislu. Drugače pa lahko rečem, da smo se vedno pogovarjali z gospodarstveniki in iskali kompromise, kjer smo jih lahko. Ampak občina kaj več kot toliko tudi težko stori. Tudi sam sem že slišal, da premalo postorimo za gospodarstvo, a naj mi kdo pove kaj naj naredimo? Vedno smo odprti za nove predloge, a kot rečeno, še vedno smatram, da obrtna cona ni edini pravi odgovor za gospodarstvo. Poleg Verda imate opozicijo tudi v Civilni iniciativi, ki se bori proti smradu, ki se širi iz vsaj ene vrhniške kompostarne. Zaokrožila je anonimka, da se občina do te problematike obnaša mlačno, ker naj bi bili tudi vi lastniško povezani z eno od kompostarn. Občina dela vse kar lahko v okviru zakonov.Ne moremo zapreti kompostarne, ker za to nimamo pravne podlage. Mogoče si ljudje nekatere stvari predstavljajo preveč preprosto. Zadevo o smradu spremljamo, pošiljmo dopise na pristojne inšpekcijske službe, problematiko smo obravnavali na občinskem svetu, večkrat smo se glede tega mudili na okoljskem ministrstvu. Ampak več kot toliko nam zakon ne dovoljuje. Zakonodaja je tako v Slovenji, kot v Evropski uniji na tem področju zalo skopa. Kar se pa tiče mojega poslovnega sodelovanja s katero od kompostarn, namige kategorično zavračam. Res je Roks d.o.o. nekoč sodeloval s Komunalnim podjetjem, z njihovim direktorjem Matjažem Rusom pa sva želela ustanoviti tudi skupno podjetje, a se iz tega na koncu ni nič izcimilo. Res je tudi, da moja partnerka sodeluje včasih z družbo Roks d.o.o.,, kar ji nalaga služba katero opravlja. Toda verjemite mi, da je Slovenja tako majhna, da se poslovne poti subjektov, ki se ukvarjajo z odpadki, slej ko prej srečajo. Bi pa mogoče, ker se bližajo volitve, koga od predstavnikov Civilne iniciative povabil v našo neodvisno listo, da se preskusi kot svetnik ali svetnica ter tudi iz te strani spozna tovrstna odločanja oziroma pove kaj storiti v primeru smradu. Biti v opozicji in opozarjatna probleme je mnogo laže, kot pa jih reševati. Na volitve se ponovno podajate kot nestrankarski kandidat. Zakaj ne izberete katero od strank z leve provenience, ker ste svetovno nazorski vendarle levičar? Ne maram strank, kjer na nek način vlada eno-umje, poleg tega pa lahko iz dnevne politike razberemo kaj počnejo in kako na to gledajo ljudje. Zato sem se ponovno odločil za samostojno kandidaturo oziroma ustanovili smo še neodvisno listo Povezujemo Vrhniko. Ne imenuje se, kot slišim po mestu, lista Stojana Jakina, kajti v njej ne želim imeti vloge liderja. Želim si, da bi tisti, ki bodo izvoljeni in bodo prišli v Občinski svet, se odločali po lastni vesti in v korist okolja iz katerega prihajajo, in ne po mojem diktatu. Vsi pa bodo morali imeti pred očmi dobrobit Vrhnike, ne glede na svetovnonazorsko opredelitev. Pričakujete v občinskem svetu večino? Ne. Pričakujem pa, da bo glede na stanje v Sloveniji in posledično na Vrhniki, izvoljenih kar nekaj novih svetnikov. Za konec še, morda za nekatere osladno, a po drugi strani zelo pomembno vprašanje: kaj obljubljate volivcem v naslednjih štirih letih? Vsekakor se bom zavzemal, da spravimo pod streho potrebne spremembe OPN, ki bodo vsebovale tudi obvoznico, kajti želim da bi Tržaška cesta postala mestna ulica in ne magistralna cesta, na kateri ob prometnih nesrečah na avtocesti zavlada prometni kaos. Ponovno bo velik poudarek na ekologiji, saj smo dolžni, v skladu z zahtevami EU do konca leta 2017 zgraditi še kar nekaj kanalizacije, na območjih, kjer kanalizacije ne bo, pa zagotoviti izgradnjo malih, hišnih čistilnih naprav. Nadalje bi potrebna korenita obnova vodovodnega sistema, saj so trenutne vodne izgube preko 30%. Na področju turizma je potrebno revitalizirati Star Maln in Močilnik, radi bi uredili kolesarsko pot skozi Vrhniko (relacija Ljubljana - Koper) in pa med Vrhniko ter Podlipo. Poleg tega bi rad uredil še Cankarjev dom, ki s svojo podobo bolj kazi mesto kot pa kaj drugega. Tudi stanje cest je v občini slabo, manjkajo nam pločniki v naseljih. Seveda je predpogoj vzdržno finančno stanje, zato tudi ne obljubljam gradov v oblakih. Glede na izkušnje tega mandata pa bomo zagotovo pristopili k projektom, kjer bo možno finančni konstrukcijo nadgraditi z evropskimi sredstvi. Zato v tem trenutku tudi ni mogoče natančno opredeliti vseh bodočih investicij, saj so potrebe bistveno večje od možnosti. Pa bo mogoče brez kreditov? Zaenkrat še nismo nič zadolženi, ne vidim pa razloga, za kaj se ne bi zakreditirali, če je projekt dober za Vrhniko? Gašper Tominc 4 25. avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Vrhnika bo imela eno najlepših knjižnic Vonj po usnju in hrup strojev bodo zamenjale knjige ter šolski zvonec Vrhnika - Prvi september bo prelomen dan za marsikoga, tudi za Vrhniko kot lokalno skupnost. Na ta dan bo po slabih dveh mesecih zaprtja odprla svoja vrata nova Cankarjeva knjižnica, zgornjo etažo nekdanje šivalnice, ki se po novem imenuje Kulturni center Vrhnika, pa bodo naselili osnovnošolci. Uradno odprtje centra bo 10. septembra ob 17. uri. V vzpostavitvi Kulturnega centra in pokopu šivalnice IUV je veliko simbolike. Nekoč največja tovarna usnja v tem delu Evrope je pred desetletji pod svoj plašč varnosti vzela tudi Cankarjevo knjižnico Vrhnika in ji na ta način omogočila varen razvoj v današnji hram literature, ki je pomemben dejavnik v lokalnem okolju. A kot bi se zgodovina ponorčevala iz vsega skupaj, sedaj knjižnica na nek način rešuje propadlo IUV. Naselila se bo v njeno šivalnico, ki na vratih Vrhnike kot trdnjava pozdravi prihajajoče in jih opozori, da se je v tem mestu rodil največji slovenski literat. Pridih usnja, ki so ga arhitekti objekta oziroma takoj po tem, je bilo kar nekaj slabe volje nad nezaščitenostjo objekta. Prostore šivalnice so namreč vedno pogosteje začeli zasedati vandali, odkrili so jo tudi ljubitelji barvnih kovin. Pod okriljem noči naj bi izginile nekatere usnjarske znamenitosti, večina tistih, ki so preostale pa je odpeljal velenjski muzej usnjarstva. Številni so bili mnenja, da Vrhniki, ki se ponaša Ena od predavalnic v novi knjižnici in idejni očetje vpletli v notranjo infrastrukturo objekta, pa še dodatno poudarja zgodovino tega objekta. Z enim udarcem nad več muh Za gorčično šivalnico nekdanje IUV se je zdelo, da bo le še en propadajoči objekt v mestu, ki bo še leta kazil Cankarjevo mesto. A na srečo je Občina Vrhnika v odločilnem trenutku imela toliko modrosti, da je sprevidela, da bi bil lahko nakup preko 3600 kvadratnih metrov velikega objekta tudi dobra naložba s katero bi rešila več muh na en mah. Osnovne šole so namreč pokale po šivih, knjižnica pa je imela resne težave s pomanjkanjem prostora in zamakanjem strehe, zato je bila potreba po novih prostorih velika. Jeseni 2012 so člani vrhniškega občinskega sveta podprli namero občine, da kupi objekt za 1,1 milijon evrov ter tako sprožili proces, ki je po dveh letih tričetrtinsko končan. Trenutno je v objektu urejena Cankarjeva knjižnica in nekaj razredov OŠ Ivana Cankarja, del pritličja, kjer naj bi bil doživljajski center o reki Ljubljanici, pa je še vedno prazen. Kar je ulica naredila, je tudi vzela 21. decembra 2012 je občina prejela gradbeno dovoljenje za prenovo objekta, kar je bil predpogoj za kandidiranje na različne razpise. Uspelo ji je pridobiti sredstva na razpisu za energetsko sanacijo objekta v višini 854 tisoč evrov, malce kasneje pa še okoli 450 tisoč evrov od Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Preden je občina postala uradna lastnica ЩмЦНса Vrhnika Sedmega julija je knjižnica zaprla svoja vrata s tako usnjarsko zgodovino, to ni v ponos, a škoda je že bila storjena. Na srečo so se stvari počasi umirile, preostale dragocenosti zaščitile, vhodi pa trdno zaprli. Po Koreji šivalnica, po šivalnici Kulturni center Vrhnika 21. junija letos je minilo 56 let od ustanovitve vrhniške knjižnice, tedaj imenovane Ljudska knjižnica, ki je dobila svoje mesto v baraki IUV, skoraj točno tam kjer danes stoji Kulturni center oziroma nova lokacija knjižnice. Baraka se je imenovala Koreja, po vročih glavah in pesteh, ki so pele - podobno kot se je tedaj rožljalo z orožjem v korejski vojni. Knjižnica se je nato večkrat selila na različne lokacije in se leta 1976 preimenovala v Cankarjevo knjižnico Vrhnika, a kot bi se usoda želela poigrati, jo je znova pripeljala na mesto, kjer se je pred dobrim pol stoletjem začela njena pot. Velika površina in sodobno opremljeni prostori, ki omogočajo bogat spremljevalni program bodo pravo nasprotje dosedanjih razmer, ko jo je pestila huda prostorska stiska, svoje pa je dodajala še puščajoča streha. 4 "-- Л ti i V.^" Postoriti je bilo potrebno ogromno - med drugim tudi zapakirati vse knjige. Kulturni center ima uporabno dovoljenje Tehnični pregled Kulturnega centra Vrhnika je potekal 27. in 28. maja na katerem je komisija ugotovila nekaj pomanjkljivosti, te pa so izvajalci odpravili v mesecu dni. Janko Skodlar, podžupan, ki na občinski strani vodi projekt, je prvega julia vložil na vrhniško upravno enoto vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja, ki ga je dan kasneje tudi prejel. S tem ni bilo več zadržkov, da Cankarjeva knjižnica dokončno začne s selitvenimi postopki. Knjižnica je 7. julia tako za obiskovalce zaprla vrata. Pri selitvi pomagala Slovenska vojska Veliko dela so opravili zaposleni v knjižnici, ki so morali pripraviti knjižnično gradivo na selitev. Po Vrhniki so morali nabrati goro kartonskih škatel, za kar se zahvaljujejo lokalnim podjetjem, ki so prisluhnili njihovi prošnji po pomoči in jih darovali. A selitev na novo loka-cio bi težko opravili sami, če ne bi na pomoč priskočila Slovenska vojska. Več dni so njeni pripadniki selili knjižno gradivo in dele stavbnega pohištva, vse skupaj pa sta si ogledala tudi brigadir Milan Obreza, poveljnik Združenega operativnega centra Slovenske vojske in župan Podoba Kulturnega centra Vrhnika sredi avgusta. Razvrščanje knjig na mladinskem oddelku imena po Cankarjevih obdobjih ali delih, dvorani pa po Karlu Grabeljšku in Ivanu Malavašiču. Računalniška učilnica bo dobila ime po Kemisu, ki je zanjo prispeval visoko donacijo, o čemer smo lani že poročani. Tisti, ki boste prvič prestopili njen prag, boste zagotovo očarani, primerjava med staro in novo je nemogoča. Oddelek za odrasle v času našega obiska še ni imel knjig. Stojan Jakin, ki sta sodelovala v živi verigi. Kot je dejal slednji, je vojska dokazala, da dobro sodeluje s krajem v katerem prebiva. To je potrdil tudi brigadir Obreza in izrazil upanje, da bo takšnega sodelovanja še več. V znak zahvale pomoči ob selitvi je Cankarjeva knjižnica Vrhnika ponudila vsem zaposlenim v vojašnici na Vrhniki enoletno brezplačno članarino. Ena najlepših knjižnic V času tega pisanja so že znani obrisi knjižnice, ki bo na otroškem oddelku nekaj posebnega. Cankarjeva hiša na klancu bo postala skriti kotiček otrok, mesarjeve klade bodo očarale s svojo mehkobo, premični vagončki s posrečeno tehnologijo, prehod med otroškim in mladinskim oddelkom pa bo mogoč tudi preko mostu »11. šola«. Posamezna območja v knjižnici nosijo Polno vrhniške simbolike: zadaj Cankarjeva hiša na klancu, spredaj mehke klade, ob strani pa va-gončki ... Prostori šole tudi lepi Tudi prostori za šolo v zgornjem nadstropju so lepi in izdelani po zahtevanih področnih predpisih. Šola bo imela na razpolago še telovadnico v pritličju in pa zunanje igralne površine. Občina bo s tem gasila požar prenatrpanosti obeh šol, zagotovo pa takšna razdrobljenost objektov OŠ Ivana Cankarja (poleg matične šole na Loš-ci ima še »staro šolo« in sedaj Kulturni center Vrhnika) od vodstva zahteva akrobacije v organizaciji pouka oziroma vsega kar je potrebnega za nemoten potek učnega procesa. Šola bo zasedla tudi prostore sedaj že nekdanje knjižnice, in sicer jo bodo preuredili v manjšo telovadnico, šolsko knjižnico in razrede. Gašper Tominc, foto: GT Najbolj bran članek na portalu www.mojaobcina.si/vrhnika Pri selitvi je med drugim pomagala tudi Slovenska vojska. Na fotografiji ožje občinsko vodstvo in Koreja - lesena baraka v kateri je nekoč domovala tedanja ljudska knjižnica, je stala na skoraj istem brigadir Milan Obreza v živi verigi podajanja knjig. mestu kot danes stoji nova knjižnica (foto: arhiv CKV). Slovesno v Smrečju Blagoslov obnovljenega zvonika Smrečje, 15. avgust - Veliki šmarn je bil za krajane Smrečja, podružnice župnije Šentjošt, slovesen praznični dan. Že zvečer pred praznikom in naslednje dopoldne so pritrkovalci iz zvonov smreške cerkve izvabljali melodije, ki so se razlegale daleč na okrog in naznanjale slovesnost žegnanja in blagoslov prenovljenega zvonika. Že dalj časa se je kazala potreba po prenovi celotnega ostrešja, vendar so zbrana denarna sredstva zadoščala le za obnovo ostrešja na zvoniku. Sanacija del v grobem zajema obnovo strešnega ogrodja in kritine iz skodel. Le te so izdelane ročno iz macesnovega lesa, pripeljanega iz Koroških gozdov. Vrednost del je znašala cca 40.000,00 EUR, opravilo pa jih je podjetje Skodlarstvo - Koželj Bojan, s.p. iz Stahovice. Denar za obnovo so več let zbirali od darov krajanov in romarjev ter ga namensko varčno hranili. Obnovo preostalega ostrešja se bodo lotili, čim jim bo uspelo zbrati dovolj denarja. To praznično petkovo dopoldne, ko so zvonovi glasno doneli in vabili, so kljub deževnemu vremenu proti smreški cerkvi prihajali domačini Smrečja, šentjoške fare in bližnje okolice, pa tudi množice vernikov in romarjev z vrhniške, žirovske in rovtarske smeri. Nekateri z avtomobili, drugi s kolesi ali peš. Ob cesti pod cerkvijo je slovesnost že od daleč naznanjal visok mlaj na katerem je vihrala slovenska zastava. Tudi pred vhodom v cerkev sta bila postavljena mlaja s pozdravno tablo »Vodi, Marija, po pravi nas poti«. Napis, ki je še kako primeren za čas v katerem živimo in za vsakogar. Mogočno proti nebu se je ponosno dvigoval zvonik s prenovljeno streho, ozaljšan z novim svetlečim jabolkom, vrtečim petelinom in simbolom sonca. V jabolko je bila vstavljena steklenička s podatki o šentjoški fari, izvajalcu del, vrednosti obnove, pa tudi o trenutnem političnem in cerkvenem vodstvu, priložen pa je bil še kovanec slovenskega evra. To bodo čez mnogo let z zanimanjem prebirali naslednji rodovi ob podobni prenovi. Slovesnost bogoslužja in blagoslov zvonika je vodil gospod Franci Petrič, arhidiakon in pisec knjig o romarskih cerkvah. Prisrčno je pozdravil zbrano množico in nagovoril vernike in romarje, da je zvonik simbol vere, ki se dviga visoko proti nebu in opozarja nase, a obenem tudi kljubuje vsem zunanjim vplivom. Po nje- govem mora biti tak tudi kristjan: pogumen in trden. Med obredom maševanja se je glasno razlegalo zborovsko in ljudsko petje. Ob koncu pa je sledila zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri prenovi in nato še darovanje za potrebe cerkve. Po končanem bogoslužju so se udeleženci slovesnosti zadržali ob prijetnem druženju in dobrotah, ki so jih pripravile smreške gospodinje. Sonja Malovrh, foto: Gašper Tominc Na Festivalu hrane zbrali 565 evrov Vrhnika - V sklopu letošnjih Argonavtskih dni je med drugim na Stari cesti potekal tudi Festival hrane (20. junij), na katerem so se udeleženci preskušali v kuhanju dobrot, obiskovalci pa so lahko za simboličen en evro omenjeno kuho tudi preskušali. V dogovoru z lokalnim Rdečim križem in v senci tedaj aktualnih poplav v državah naše skupne države, se je organizator - ZIC Vrhnika - odločil, da prispevki romajo v poseben sklad, namenjen žrtvam poplav. Rdečemu križu so tako predali kar 565,16 evrov, pri čemer so nekateri obiskovalci zaradi človekoljubnega namena zbiranja denarja darovali v sklad tudi po več kot zgolj en evro. (gt, foto: Janja Furjan) Srečanje Slovenija - Hrvaška - Italija Od 12. do 14. junija letos je Vrhnika gostila tridnevno srečanje Slovenja - Hrvaška - Italija. Povezala so se mesta Vrhnika, Gonars in Pulj in pod okriljem Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika organizirala in izvedla tridnevno srečanje, katerega namen je bil povezati tri mesta, poiskati sinergije in deliti dobre prakse. Srečanje je vsak dan znova privabilo veliko obiskovalcev, saj je bil program pester in aktualen glede na trenutne gospodarske razmere v svetu. Tako so bili že prvi dan srečanja organizirani Sejem dela ter številni posveti in delavnice na temo zaposlovanja, iskanja službe in delitev dobrih praks pri samostojni podjetniški poti. Obiskovalcev in udeležencev se je trlo, številni so izjavili, da pogrešajo več tovrstnih dogodkov, ki so pomembni in potrebni za kraj. Drugi dan srečanja je zaznamovala predvsem tema ekološkega kmetovanja. Vrhničani so z gosti iz sosednjih držav delili dobre prakse pri ekološki pridelavi hrane, jim pokazali izdelke ter jih popeljali po vrhniški ekološki tržnici. Popoldan in večer sta bila namenjena predstavitvi pesmi in plesov ter kulinariki vseh treh občin, nad čemer so bili navdušeni številni obiskovalci od blizu in daleč. Srečanje se je končalo z okroglo mizo, na kateri so udeleženci iz vseh treh mest iskali možnosti medsebojnega tesnejšega sodelovanja na področju turizma. Razvil se je pogovor, prek katerega so udeleženci našli konkretne predloge za sodelovanje. Sam zaključek srečanja je potekal v športno-prijateljskem vzdušju, saj so poleg delegaci na srečanje pripotovali tudi člani rokometnih, nogometnih in košarkarskih ekip iz pobratenih mest, ki so se pomerile na prijateljskih tekmah. (MZ) fV SREČANJE........... «Slovenija X Hrvaška Ц )Italija Romanu Lukančiču v spomin Ko smo se konec meseca maja skupaj s teboj veselili tvojega Abrahama, nismo slutili, da bo tvoj čas med nami tako skopo odmerjen. Le mesec kasneje smo pretreseni onemeli ob novici, da si hudo zbolel in da se boriš za življenje. Skupaj s tvojimi domačimi smo upali na najboljše in verjeli, da boš ozdravel, vendar usoda je hotela drugače. V naše pevske vrste si prišel med zadnjimi, bili smo te veseli, na vaje si prihajal točno in redno. Prikupil si se nam s svojo nevsiljivostjo. Iz tvojih ust nismo nikoli slišali žal besede, vedno si bil nasmejan in dobre volje, nikomur nisi odrekel svoje pomoči. Radi so te imeli tvoji sodelavci, varovanci doma starejših, kjer si delal, tvoji prijatelji, znanci in domači. V svojem prostem času si bil gasilec in bolničar, tako si lahko združil dve dejavnosti, kjer si lahko pomagal ljudem v stiski, reševal življenja. Večkrat si pripovedoval, kako rad si v družbi najbližjih in prijateljev hodil po slovenskih planinah, z veseljem si se posvečal vrtnarjenju... Zadnje obdobje svojega življenja si preživel na Drenovem Griču. Tvoj odhod s tega sveta je naredil veliko praznino. Najbolj pa te bo pogrešala Joži, s katero sta si ustvarila mali raj na zemlji stkan iz številnih drobnih radosti. Med vama ni bilo nesoglasij, dopolnjevala sta drug drugega. Imela sta številne načrte, veliko sta jih uresničila, vendar ne vseh. Še zadnjič se je od tebe poslovilo ogromno ljudi. Naš zadnji poklon tebi je bil, da smo ti lahko še zadnjič zapeli. ...Tudi jaz sem enkrat peval, tudi jaz sem bil vesel. O da bi še enkrat mogel, to bi srečen bil vesel... Žal nikoli več ne boš z nami zapel, iz tvojega grla ne bomo več slišali pesmi Dere sen ja mali bio. Bernarda Novak, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo Partizanska Pokljuka Na Pokljuki je bila v nedeljo 13. julija že 29. spominska slovesnost v spomin na leto 1944, ko so partizanske patrulje na vrhu Tri- Vrhniški pohodniki v ozadju so se priključili Logatčanom 713LJENI NA GASILSKO VESELICO Na Stari Vifaniki 30.8. ob 19h, 24h ognjemet glava izobesili partizansko trobojnico z rdečo zvezdo. Čeprav je bilo deževno vreme, se je na ploščadi biatlonskega centra zbalo veliko še živečih partizanov, njihovih somišljenikov, nekaj politikov in tudi precej mladih, ki spoštujejo vrednote NOB. Na svečano prizorišče so prvi prišli praporščaki in pohodniki, ki naj bi 70-obletnico obeležili na vrhu Triglava. Slabo vreme s snegom na Triglavu in Kredarici je preprečilo ta tradicionalen pohod. Celotne spominske slovesnosti se je udeležilo tudi 50 članov ZB NOB Vrhnika, med njimi tudi štirje pohodniki: praporščak Vojko Je-rina, Milan Šulek, Jaka Trček in Milan Nagode. Med udeleženci smo videli tudi borovniške člane ZB NOB. Simon Seljak PGD Ligojna se zahvaljuje vsem pravnim in fizičnim osebam, ki so z denarnimi ali blagovnimi sredstvi pripomogli k izvedbi srečelova na veselici 1. 6. 2014. Prav tako se zahvaljujemo kaplanu za blagoslov novega vozila. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! PGD Ligojna iwnvnn • »izdelovanje diatoničnih harmonik, •popravila diatoničnih harmonik. •Še nekaj prostih mest za učenje diatonične harmonike JMatjaž Končan, tel. št: 041 584 531. www.koncan.si 25. avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Veterani OZVVS Vrhnika - Borovnica uresničujejo letni program Obiskali bomo park vojaške zgodovine v Pivki Letni zbor veteranov je bil zadnji petek v februarju v domu krajevne skupnosti Stara Vrhnika. Predsedniku KS Stara Vrhnika Janezu Krvini se zahvaljujemo za prijazen nagovor veteranom, krajanom Stare Vrhnike pa za prostor. Zbor je bil volilni in izvolili smo nove organe društva. Za naslednja štiri leta smo mandat predsednika zaupali dr. Marjanu Riharju, podpredsednik pa je Jože Zorman. V burnem letu negotovosti smo se tudi veterani znašli v nezavidljivem položaju, pa vendar nas kar velika večina vztraja v društvu. Povsod tam, kjer smo bili pričakovani, smo opravili svojo dolžnost. Naši strelci, pohodniki in praporščaki so z udeležbo na tradicionalnih prireditvah veteranov vojne za samostojno Slovenijo po vsej Sloveniji vzdrževali povezavo z drugimi veterani. Vodstvo in delegati so opravili svoje obveznosti v ZVVS, na Vrhniki smo celo gostili sestanek pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana okolica. Balinarji vztrajajo v medobčinski ligi in vabio v ekipo nove člane. Na športnih igrah ZVVS v Šmarjah pri Jelšah je bila naša ekipa Mirka Jagra, Milana Šuleka, Srečka in Romana Kostanjevca prva v pikadu. Na povabilo Slovenske vojske smo v juniju, ob dnevu odprtih vrat vojašnice SV Šentvid, postavili v parku TO RS našo razstavo Veterani ne skrivamo. Pred nami je druga polovica leta, ko bomo vsi angažirani predvsem kot občani ter v skrbi za naš vsakdanji dan. Morda bo k boljšemu razpoloženju med veterani pripomogel naš načrtovani izlet v park vojaške zgodovine v Pivki, ki smo ga tri leta prestavljali, da bi nam letos uspelo. Program izleta v park vojaške zgodovine v Pivki Sobota, 13. 9. 2014 7.30 - odhod avtobusa iz avtobusne postaje pri Kocki v Borovnici 8.00 - odhod avtobusa s parkirišča pri Črnem orlu na Vrhniki 9.00 - prihod v Park vojaške zgodovine v Pivki in poklon pomniku osamosvojitve Slovenje, nato bo voden ogled muzeja in možnost nakupa spominkov. 12.00 - 13.30 - odhod na turistično kmetijo Pri Andrejevih v Nardinu in ogled (na voljo bosta enourni peš sprehod do kmetje in prevoz z avtobusom) 13.30 - 16.00 - domače brkinsko kosilo 16.00 -17.00 - vrnitev domov Društvo zagotovi avtobusni prevoz, udeleženci prispevajo ob prihodu na avtobus 18 evrov za vstopnino in kosilo. Za pijačo poravna stroške vsak zase. Na izlet vabimo člane OZVVS Vrhnika - Borovnica in njihove svojce. Prijave zbiramo na telefonski številki 031 767855 in info@vrhnika-borovnica.zvvs.si najkasneje do 1. 9. 2014 oziroma do zapolnitve avtobusa. Jožef Molk, sekretar društva Športni dan z mravljico Ulo Športno rekreacijsko društvo Ulovka (www.ulovka.si) bo organiziralo v soboto, 20. septembra, od 10.00 do 14.00 otroški športni dan z mravljico Ulo. Dogodek bo v vsakem vremenu, ker je šotor predviden na parkirišču pred Okrepčevalnico pod Ulovko, Jamnik 17,1360 Vrhnika, Zaplana Udeležba je brezplačna, obvezna pa je prijava na www.ulovka.si (stran bo urejena v naslednjem tednu). Aktivnosti: - ob 11.00: interaktivna otroška gledališka predstava škratek Skokec in čebelica Lenka, prek katere otroci spoznajo pomen športa za zdravje in dobro počutje - ustvarjalne delavnice (ustvarjanje iz naravnih materialov, izdelovanje torbic v obliki mravljice) - otroški športni preizkusi - velikanska slikarska delavnica - mešanje in okraševanje zdravih brezalkoholnih koktejlov za otroke (Meglica pod Ulovko, Rdeča mravljica) - športni kviz - vadba za otroke s starši in športno svetovanje - nagradna pobarvanka (lahko vam jo tudi pošljem, če bi jo imeli morda v časopisu - otroci prinesejo ali pošljejo pobarvanko potem društvu in na dogodku bomo izžrebali prejemnike igrač Direndaj) - ob 13:00 dobrodelni tek malčkov (simbolična prijavnina 1 evrov bo namenjena za dobrodelni sklad) - od 12:00 naprej družinsko kosilo (za udeležence dogodka popust!) Dobrodelnost: - zbiramo sredstva s tekom malčkov in za prispevke bo na voljo škatla na dogodku - prejemnika sredstev še izbiramo, saj bo to otrok s posebnimi potrebami, ki si mora kupiti kakšen pripomoček; če imate kakšno idejo, komu bi lahko to namenili, javite na spodnji telefon - tudi samo predajo sredstev bomo potem medijsko pokrili in zraven dopisali morda še račun, kam lahko bralci nakažejo denar za otroka Pokrovitelji: zlati pokrovitelj: Nagodeti Logatec, d. o. o./pokrovitelj nagradne pobar-vanke: Direndaj/bronasti sponzorji: Vesna Plevnik Vodušek - Pediatrična in alergološka ordinacija, Milus, d. o. o., MAR-TEH, d. o. o. Vabljeni pokrovitelji še v naslednjem tednu. Za vse dodatne informacije pokličite tel. 051 611 588 (Urša Miv-šek Sitar) ®22. Argonavtskf dnevi Noe na Vrhniki 2014 Z vašo pomočjo nam je odlično uspelo! ***** Evropa za ***** državljane Program sofinancira Evropska Unija Občina Vrhnika mm PRIREDITVENA AGENCIJA Г zie RADJO 1 OMON NAŠ ČASOPIS Generalni pokrovitelj: FORTRADG PRO SPORTS Ш^С « Birosistemi Фч® jy KAMNOLOM VERD I Avto Lev Vrhnika №№STVO fSKEMIS ~~~ BLATNIK 1—1 IVI DG69 ТЬаУММШ ЯЕЦЖ** ««m Kjer je volja, je tudi uspeh Člani društva zdravljenih alkoholikov smo se 17. maja kljub zgodnji uri z obilico dobre volje odpeljali z avtobusom na 34. tradicionalni Maraton treh src v Raden-ce. Rahle deževne kaplje so bile nemočne, da bi pokvarile naše razpoloženje po želji prehoditi dvanajst kilometrov pohoda, ki je v sklopu prireditve. Čeprav je bil zame najlepši del pohoda zaradi narasle reke Mure preusmerjen na lokalno cesto, smo prikorakali na cilj zadovoljni, da smo naredili nekaj dobrega za svoje telo. Da pa bi bil dan popoln, smo izkoristili preostanek dneva z namakanjem v termalnih vrelcih, kjer smo si med pogovori obljubili, da se bomo naslednje leto zopet vrnili, saj smo preživeli zares prečudovit dan. Ali je še kaj lepšega, kot srečati in pokramljati s starimi prijatelji, ki se srečujemo na letnih skupščinah, predavanjih? Ena takih prireditev je letno srečanje klubov in društev zdravljenih alkoholikov Slovenje, ki ga je 21. junija v Pečinah na Šentviški planoti organiziral klub zdravljenih alkoholikov Tolmin. Prečudovita množica udeležencev je napolnila že tako pozitivno ozračje, ki nas je obdajalo v prečudovitem kraju. Po dobrodošlici in okrepčilu smo se podali na pohod na Črv vrh, od koder je prelep razgled po okoliških vršacih. Po vrnitvi na prireditveni prostor je sledil uradni del s pozdravnim nagovorom predsednika zveze in povabljenih častnih gostov, ki so vsi pozdravljali pozitiven korak, ki smo ga naredili s prenehanjem uživanja alkoholnih pijač in s tem sebi in svojim bližnjim omogočili boljšo in kakovostnejšo raven življenja. Še pozdravni nagovori predsednikov društev in klubov, aplavz in veseli del srečanja s plesom in dobrotami z žara se je lahko začel. Ura se je prehitro prevesila pozno v noč. Slovo in zahvala organizatorju za prečudovit dan, ki smo ga preživeli skupaj. Prenočišče je zagotovljeno, kuharja imamo, torej terapevtski vikend - dober dan. Sobota, 28. junij, še zadnji pomenki in že se peljemo. Smer Poreč. Vožnja v prijetni družbi hitro mine in kot bi trenil z očesom, smo že na cilju, kjer nas z zajtrkom pričakata prijazna gostitelja, starši našega Borisa. Ker pa je bil mojster kuhalnice zelo skrivnosten glede jedi, ki nam naj bi jo skuhal, smo se odpravili na plažo in se prepustili sončnim žarkom. Smeh. Le kje je balin, a gremo še eno tekmo? Gremo raje pogledat, kaj je pripravil Renato za naše želodčke. »Vsaka mu čast,« so bile besede, ko smo uživali »lonec«, kakor je poimenoval jed na žlico. Ker pa brez športnih aktivnosti pač ne gre, smo organizirali turnir v pikadu; udeležba obvezna za vse, brez izjem. Kam vse so letele puščice, si lahko samo predstavljate. Nihče se ni poškodoval, fanfare in slovesna podelitev simbolične nagrade Slavku za doseženo prvo mesto. Dan se je prevesil že krepko v noč, druščina se je manjšala, le mojstri taroka so še neutrudno vztrajali pri polaganju kart in še v snu jih je bilo slišati pri usklajevanju pravil. Dobro jutro, kava. Zajtrk in načrt za drugi del terapevtskega vikenda. Veter in valovi so druženje na plaži predčasno in ne namenoma preselili na nastanitveno lokacijo. Ampak mi se ne damo! Tem za prijetno druženje nikoli ne zmanjka. Je pa vsega lepega enkrat konec in treba se je bilo posloviti. Za nami sta bila dva prečudovita dneva. Verjemite, da mi bo ta terapevtski vikend v krogu prijateljev, kakršne si marsikdo lahko samo želi, še dolgo ostal v spominu. Za Društvo zdravljenih alkoholikov, Miro Železnik Soorganizatorji: ★ PRIREDITVENA AGENCIJA INTERPLAN ★ NOGOMETNI KLUB VRHNIKA ★ ŠPORTNO DRUŠTVO AGONIJA ★ ALEXBAR ADVISE ALEŠ OGRIN S.P. ★ ANITA KOBE ★ AVTOTRADE D.O.O. ★ BAR AS STARA CESTA ★ DRUŠTVO AJDA VRZDENEC ★ DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE BOBRI ★ GOSTILNA MOSTIČEK ★ GOSTILNA BISTRA ★ HOTEL MANTOVA ★ HUMANISTIČNO UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« ★ KAVA BAR MEDEJA ★ KAVA BAR URŠKA ★ KAVARNA MIKAVNA ★ KAVARNA PARK ★ KLUB LETALCEV VRHNIKA ★ KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV ★ KULTURNO DRUŠTVO IVANA CANKARJA BEVKE ★ MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA ★ MITJA LAMPIČ ★ PETER PIKL ★ SKUPINA STIK ★ TJAŠA KOGOVŠEK ★ TURISTIČNA AGENCIJA ARGONAVT ★ TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA TER VSEM OSTALIM SODELUJOČIM PRI PRIPRAVI IN IZVEDBI 22. ARGONAVTSKIH DNEVOV IN NOČI NA VRHNIKI 2014! 25. avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Do kdaj bomo še nemočno opazovali, kako nam kradejo državo? Od predčasnih državnozborskih volitev je minilo že več kot en mesec, a je država še vedno v prostem teku, brez odgovorne vlade. Zmagovalna stranka se ukvarja z le-porečenjem in političnim kupčkanjem, kar pa države ne bo potegnilo iz brezna. V soju medijskih luči se oblikuje koalicija, za katero je jasno, da bo zgolj nadaljevanje tega, kar je Slovenijo zaznamovalo večino časa od osamosvojitve, predvsem pa v poraznih letih vladanja Boruta Pahorja in Alenke Bratušek. Igra za javnost o tem, kako se Miro Cerar navidezno pogovarja z drugimi strankami, kako usklajuje najboljši program in išče najboljše kadrovske rešitve. Toda to, kar smo videli doslej, nas ne bo rešilo, kaj šele popeljalo na pot napredka. Še manj bodo državo rešile razprave, v katerih koalicija ugotavlja, ali mandat predsedniku SDS Janezu Janši odvzeti ali ne, čeprav so tako zakonodaja kot mnenja vodilnih pravnikov jasna - to ni mogoče. Gre za še eno krivico, ki jo želio storiti svojemu političnemu tekmecu in za manever, s katerim se njihove politične mahinacije skriva v ozadje. Zmagovalna stranka SMC bi s tako velikim številom poslanskih sedežev lahko vlado oblikovala v rekordno hitrem času, če bi bilo to v njenem interesu. Toda očitno strici iz ozadja, ki so poskrbeli za zmagoviti naskok instant stranke, potrebujejo še nekaj časa, da v povolilni zmedi poplenijo ostanke državnega denarja in preračunajo, katera vladna kombinacija jim bo tudi v prihodnje zagotavljala nemoten dostop do korita. Zato vse skupaj poteka neverjetno počasi, država pa izgublja milijone evrov in mlade, ki bežijo v tujino. V SDS bi ob takšnem volilnem izidu koalicijo sestavili že zdavnaj. V stranki se tudi ne bi smešili s kandidatno listo za evropskega komisarja, saj bi na to mesto predlagali kandidata zmagovalne stranke na evropskih volitvah, dr. Milana Zvera. Prav tako bi javnosti tudi po volitvah jasno še enkrat povedali, da novih davkov ne bo, niti nepremičninskega, in da so naša prioriteta gospodarska rast in nova delovna mesta. Ničesar od tega od zmagovalne stranke nismo slišali, nasprotno, obetajo se nam znova nepremičninski davek, nove projektne pisarne, dodatno ministrstvo, bogata javna uprava. Med tem pa gospodarstveniki bežijo iz Slovenje, podjetja propadajo, mladi se izseljujejo. Do kdaj bomo še nemočno opazovali, kako nam kradejo državo? SDS OO Vrhnika Spoštovani, zahvaljujem se vsem volivcem, ki ste oddali glasove za stranko DeSUS in mene osebno na letošnjih julijskih državnozborskih volitvah, s čimer ste mi omogočili, da vas predstavljam v slovenskem zakonodajnem telesu. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem članom in predvsem članom izvršnih odborov ter še posebej predsednikom osnovnih organizaci DeSUS v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika, za pomoč pri organizaciji predvolilnih srečanj in pri vsebinski poglobitvi ter konkretizaciji, včasih presplošnih, formulaci posameznih strateških usmeritev. Ob tej zahvali mi dovolite le nekaj kratkih misli. Ne glede na način izvolitve (na listi DeSUS), imam trden namen zastopati potrebe in želje večine občanov vrhniškega volilnega okraja, torej vse tiste, ki se vidite znotraj najširše razumljenega programa stranke, katerega sem pisno in ustno predstavil vsem zainteresiranim občanom in katerega omejujejo le ustavne določbe. Veste, da bomo poslanci stranke DeSUS dosledno delovali v korist starejših, sedanjih in bo- dočih upokojencev ter v dobro vseh pomoči potrebnih ljudi, kar pravzaprav od nas vseh zahteva Ustava RS, saj sta socialna in pravna država temeljni ustavni kategoriji. Zahtevali bomo ustanovitev urada za starejše, kot neke vrste varuha 600 000 slovenskih upokojencev. Zahtevali bomo oblikovanje posebnega demografskega sklada za redno izplačevanje pokojnin in regresa, ki se mora polniti na temelju medgeneracijskega sodelovanja tudi v dobro bodočih upokojencev, da se ne bi nesigurnost zaposlitve prenesla še v obdobje po upokojitvi. Poslanci DeSUS-a bomo zahtevali sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi starejših in si prizadevali za uvedbo številnih oblik deinstitucionalnega načina pomoči vsem, ki jo potrebujemo. Posebno pozornost bomo posvetili večji zaposlenosti mladih, pri čemer se zavedamo, da je ta mogoča le ob večjem razmahu gospodarstva. Ker je slovensko gospodarstvo pretežno izvozno usmerjeno, mu je treba ustvariti več priložnosti za prisotnost na tujih trgih. Nujna je tudi t.i. reindustrializacija slovenskega gospodarstva na področjih, za katera imamo vse možnosti. V primeru vrhniškega volilnega okraja to pomeni obnova usnjarstva, lesne industrie in seveda turizma, za razvoj katerega ima ta rob Ljubljanskega barja z naravnim parkom in mnogimi izviri reke Ljubljanice neizmerne možnosti. Vse občanke in občane, ne glede na strankarsko pripadnost ali druge različnosti, z edino željo pomagati pri razvoju svojega področja v korist lepšega življenja ljudi, vabim, da me obiščete v poslanski pisarni na Vrhniki. Primož Hainz Veronika Švigelj, ekološka kmetovalka Rekla slovo kemiji in se odločila za ekološko pridelavo Blatna Brezovica - Na ravnini pod Blatno Brezovico se proti sinjegoriškemu sv. Jobu zarivajo dolge njive, na katerih rastejo kmetijske kulture. Ena od njih se loči od sosednjih po številu različnih sort in načinu pridelave. To obdeluje Švigelj Veronika iz Blatne Brezovice, ki prisega na ekološko pridelano hrano. Veronika je dejala, da odločitev ni bila težka, saj ji je bilo delo na zemlji vedno v veselje, izguba službe pa je bila še dodaten motivator, da se je z vso resnostjo vrgla v tovrstno pridelavo zelenjave in zelišč. Veronika Švigelj med cvetovi ameriškega slamnika Preden je ostala brez službe, je delala kot komercialistka na terenu za razne preparate farmacevtskih družb, kjer je doumela velikokrat sprevržene namene farmacevtskih družb, ki so ljudem vsiljevali kemijo, čeravno bi ljudje lahko primerljive učinke dosegli iz njim dosegljivih naravnih virov, to je predvsem iz rastlin. »Ko sem ostala brez službe, se je bilo treba pač znajti. Znanja sem imela dovolj, pa tudi volje, da sem se lotila ekološkega kmetovanja. Imamo dober hektar površin, nekaj tu v Blatni Brezovici, nekaj pa na Mirkah na Vrhniki. Trenutno imajo še status »preusmeritve«, naslednje leto pa bodo že certificirano ekološke,« je pojasnila Švigljeva in dodala, da je potrebno tri leta ekološkega kmetovanja, da se zemlja odpočije od strupov, kmetija pa pridobi tudi uraden certifikat »ekološke kmetje«. Od ameriškega slamnika do zelja Na omenjenih površinah rastejo zelenjava, začimbe in zelišča. »Oh, veliko je rastlin. Če naštejem nekaj, recimo temu, osnovnih: ameriški slamnik, ajda, oves, melisa, več vrst mete, origano, timijan, ognjič, citronka, sivka, avtohtona koruza, osem vrst čebule, česen, zelje, repa, buče, fižol in še bi lahko naštevala.« Celotna njiva je kot velikanski vrt, kajti vsakih nekaj metrov je nova povr- šina z novim posevkom, le koruza se steguje v dolgi neprekinjeni vrsti. Kot pravi, je pravi eksot, saj gre za osemdeset let staro vrsto, ki prav nič ne zaostaja za novodobnimi sorodnimi vrstami. »Ne razumem, zakaj bi gojili hibride, če imamo toliko dobrih in odpornih slovenskih avtohtonih vrst.« Ne supermarketi, pač pa samooskrba z doma pridelano zelenjavo »Težko rečem, če je sedaj, ko se gremo ekološko pridelavo, več dela, kajti dela ne jemljem kot nekaj, kar bi mi bilo odveč. Mogoče je res več ročnega dela, samo ker ga ne gledam skozi oči zaslužka in ker rada delam na zemlji, mi je na neki način vseeno,« pravi Švigljeva. Zelo rada svoje znanje in ekološko zavest posreduje naprej, mlajšim generacjam in kupcem na tržnici. »Veste, če se ne bomo Slovenci odločali za samooskrbo in doma pridelano zelenjavo, nam bo na dolgi rok trda predla. Ne bodo nas reševali supermarketi, marveč zgolj doma pridelana hrana. Rada bi, da čim več ljudi osvoji to dejstvo in se zaveda, da je doma pridelana hrana bolj zdrava in okusnejša od tiste na trgovinskih policah megamarketov. Tudi tu je možnost novih delovnih mest, ne samo v pridelavi, ampak tudi predelavi. Predvsem pa kulinarični predstavitvi zdrave hrane, ki jo znamo sami pridelati.« Turisti radi posežejo po ekoloških pridelkih Zavest ljudi o dobrih učinkih ekološko pridelane zelenjave in zelišč je velikokrat odvisna od njihove denarnice. Nobena skrivnost ni, da je ekološka pridelava dražja od klasične, pridelek pa včasih manjši, temu primerne pa so tudi cene. A kot pravi Švigljeva, se stanje izboljšuje in vedno več je ozaveščenih ljudi ki segajo po ekoloških pridelkih, četudi so nekoliko dražji. S prijateljico načrtujeta prodajo na slovenski Obali, kjer med tujimi turisti vlada veliko zanimanje za slovenske ekopridelke. Sicer pa je glavno Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob nedavnih državnozborskih volitvah naši kandidatki Veroniki Švigelj namenili svoj cenjeni glas. Zavedamo se, da je v tej situaciji težko dajati obljube, ki se jih ne izpolni. Zato še toliko bolj cenimo vaše trdne glasove, ki ste nam jih namenili. Vaša podpora nam daje voljo, da se jeseni zopet vidimo na volitvah - tokrat lokalnih. Hvala vam! OO SLS VRHNIKA tržišče vrhniška tržnica, kjer spomladi prodaja sadike ekološke zelenjave in zelišč, jeseni pa ekološko zelenjavo. Na stojnici jo vedno spremljajo še ekološko pridelana semena ter sušena zelišča za čajne mešanice, zeliščne soli, različne vrste kisa in biovegete. »Še raje kot prodajam, ljudi navdušujem za doma pridelano zelenjavo ali pa jim razdajam svoje izkušnje. Najlepši trenutki so zame tisti, ko se stranke vrnejo in mi povedo, da jim je po mojem nasvetu doma zrasel ogromen pridelek. Teh občutkov se ne da poplačati. Učinek je tako obojestranski: meni dobro dene, stranka pa je storila nekaj zase in za vse nas, ko se je odrekla uporabi kemijskih preparatov. Pohvalno je tudi, da se vedno več mladih družin odloča za obdelavo vrtičkov, saj s tem učijo svoje otroke, da hrano dobimo iz zemlje, ne pa spolic trgovin,« je še dejala sogovornica. Gašper Tominc 90 let gasilstva na Drenovem Griču in Lesnem Brdu Naši predniki so se že davnega leta 1924 zavedali, da se bodo požarom in drugim naravnim nesrečam lažje zoperstavili, če bodo združili svoje moči in tako so ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič-Lesno Brdo. Tedaj sta Karel Završnik in Johan Kržmanc sklicala ljudi k ustanovitvi gasilskega društva na Drenovem Griču in Lesnem Brdu. Po obstoječi matični knjigi je razvidno, da je bilo takrat vpisanih 30 članov. Za prvega predsednika je bil izvoljen tov. Franc Oblak, tajnik je bil Franc Vrhovec in blagajnik Martin Petkovšek. Prva misel odbora je bila, kako priti do strehe nad glavo in pre-potrebne gasilske opreme. Upravni odbor je predlagal gradnjo gasilskega doma pri Stari Šrangi, vendar se krajani Lesnega Brda in tov. Anton Merlak niso strinjali s predlaganim, zato sta Anton Žitko in Anton Merlak odstopila nekaj sveta, na katerem so začeli graditi. Za gradnjo in opremo gasilskega doma je bilo opravljenih veliko prostovoljnih ur članov in krajanov. Z veliko spodbude in motivacije Antona Merlaka je bil gasilski dom leta 1927 usposobljen za svoje namene. Po gradnji gasilskega doma je 1928 na ljubljanskem velesejmu sledil nakup brizgalne. Kmalu je bil gasilskemu društvu podarjen voz Gasilskega društva Vrhnika, h kateremu se je lahko pripregla nova črpalka, ki je služila svojemu namenu dobrih 30 let. Omenjena črpalka se je na pobudo Angela Bajca leta 1997 obnovila in postavila na vidno mesto gasilskega muzeja našega društva. Nekaj mejnikov, ki so zaznamovali razvoj društva: Po 2. svetovni vojni si je društvo priskrbelo avtomobil »mercedes« muzejske vrednosti. Leta 1968 se je kupila motorna črpalka »Rosenbauer« in leto kasneje kombi »Volkswagen«, ki je služil gasilcem dobrih 11 let. 1980 je društvo pridobilo nov kombi TAM 2000 za potrebe gasilcev in krajanov. Od leta 1974 je sledilo obdobje obnove in dograditve gasilskega doma. Ponovna obnova je sledila s pomočjo samoprispevkov krajanov leta 1987. Obnovljena je bila sejna soba, sanitarije in zgrajena nova orodjarna. Sledil je nakup prve avtocisterne. Cisterna je bila dotrajana, zato jo je bilo treba obnoviti. 5. oktober 1991 je bil za gasilce in krajane velik dan, ko je bila le-ta uradno prevzeta.13. junija, leta 1992 se je na pročelje gasilskega doma ponovno postavil naš zavetnik sv. Florjan. Hkrati je bil izdelan nov napis na gasilskem domu in otvoritev oddelka podružnične šole. Blagoslov omenjenih pridobitev je bil 18. oktobra leta 1992. Od leta 1994 do 1999 je bila obnovljena že prej omenjena, več kot 75 let stara motorna črpalka »renault«. Na mestu bivše orodjarne je bil urejen manjši gasilski muzej, katerega krasio stare čelade, svečana obleka in orodje. KS Drenov Grič - Lesno Brdo je s pomočjo gasilcev, krajanov in kulturnega društva v celoti obnovila dvorano in oder, ki služita za potrebe osnovne šole, kulturnikov, krajanov, športnikov in gasilcev. Ker vas nima cerkve, se v dvorani odvijajo tudi nekateri verski dogodki. Postavljena je bila tudi lopa za shranjevanje gasilskih miz in klopi. Leta 1999 je bila energija vložena v pripravo in izdelavo novega prapora, ki je bil razvit ob 75-letnici društva. Leta 2002 je bila na Občnem zboru sprejeta nujna potreba po nabavi novega gasilskega vozila GVC 16/25. S prostovoljnimi prispevki krajanov in donatorjev ter prihranki smo nabavili podvozje vozila renault - midlum. Praznovanje 90-letnice gasilstva smo obeležili v sredini junja s slavnostno sejo in teden dni kasneje z gasilsko parado, ki ji je sledila gasilska veselica z bogatim srečelovom. Na področju gasilstva v kraju je bilo zastavljeno veliko ciljev in izpeljano veliko nalog, za kar se je potrebno zahvaliti številnim posameznikom. Gasilci so uspešni na operativnem področju, udeležujejo se različnih izobraževanj. Konec leta 1999 se je pod vodstvom Francija Friškovca zbrala desetina fantov, v starosti do 30 let in pričela s treningi vaje z motorno črpalko. Treningi so se stopnjevali do prvih meddruštvenih tekmovanj in nato do prvega tekmovanja za pokal Gasilske zveze Slovenje. Danes tako mladi in nekoliko manj mladi člani društva dosegajo zavidljive uspehe na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Društvo organizira tudi silvestrovanje, pohod na Koreno, kolesarjado, veselice, Florjanovo mašo... Ob tej priložnosti so bila podeljena številna priznanja. Priznanje PGD Drenov Grič-Lesno Brdo za izjemne dosežke na področju tekmovanj in promocijo društva so prejele naslednje enote: tekmovalna enota starejše gasilke, ki jo vodi mentor tov. Anton Je-lovšek; tekmovalna enota članice B, tekmovalna enota člani B, ki ju vodi mentor tov. Franci Friškovec; tekmovalna enota mladinci, ki jo vodi mentor tov. Andrej Zdešar. Enoto sta v preteklosti vodila Zdenko Krušnik in Aleš Hribar. Vse štiri ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje Matevža Haceta v maju 2014. Priznanje je bilo podeljeno tudi tekmovalni enoti članice A in člani A, ki ju vodi mentor tov. Franci Friškovec; tekmovalni enoti mladinke, z mentorjem tov. Blažem Klevišarjem, v preteklosti pa je bil njihov mentor Peter Jelovšek; tekmovalni enoti pionirji, ki jih vodi mentor tov. Žane Ban, v preteklosti so bili njihovi mentorji še Peter Jelovšek, Matjaž Nartnik, Igor Oblak in Sebastjan Sotlar; tekmovalni enoti pionirke z mentorjem Sebastjanom Sotlarjem, v preteklosti so bili mentorji tudi Peter Jelovšek, Matjaž Nartnik in Klara Jelovšek. Priznanja PGD Drenov Grič-Lesno Brdo za podporo društva, za vzajemno sodelovanje in prispevek k razvoju gasilstva, zaščite ter reševanja so prejeli GZ Slovenje, GZ Vrhnika, številna okoliška društva in pobrateno PGD Dobrnič z Dolenjske. Občina Vrhnika, KS Drenov Grič-Lesno Brdo, ŠD Dren, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo, župnik g. Blaž Gregorc, Advant d.o.o, DG 69 d.o.o, JFM Elektronik-Franc Jelovšek, Kovina Trade d.o.o, Trans Feliks d.o.o, Ziegler S gasilska tehnika d.o.o, Vodjan-Janez Jesenovec s.p, Jesenko Roman s.p, Tolea d.o.o, g. Anton Zdešar, Mizarstvo Jamnik, Šampinjoni Smuk in Gutnik transport so prejeli spominske zahvale. Podeljena so bila naslednja priznanja za požrtvovalno in usešno delo v gasilstvu ter na področju zaščite, reševanja ter tekmovanj: priznanje GZ Vrhnika III. stopnje je prejela Nataša Mrzlikar; pri- Strelsko društvo Vrhnika Uspešni strelci na glinaste golobe Zmaga na GP Beretta v Beogradu Naš najboljši strelec Denis Vatovec je v sestavi reprezentance Slovenje nastopil na močnem mednarodnem tekmovanju v Beogradu in osvojil 1. mesto. V pred tekmovanju si je z letošnjim najboljšim rezultatom v kvalifikacijskem delu s 119 zadetki od 125 možnih priboril mesto v reprezentanci, ki bo nastopila na letošnjem svetovnem prvenstvu v Granadi v Španiji. Izjemno je nastopil v polfinalu, kjer ni zgrešil nobene tarče in zadel vseh 15 tarč. V finalnem boju za prvo mesto je zadel 14 tarč. Zadnjo je zgrešil potem, ko je bil la zlata medalja že njegova. Tekmovanja so se udeležili tudi naši strelci, ki so v absolutni konkurenci 36 tekmovalcev iz 8 držav so dosegli naslednja mesta: Anže Macur 17, Aleš Hozjan 22, Igor Macur 23 in Klemen Žef-ran 25. Finale lige v trapu Sredi avgusta se je v Rakičanu pri Murski soboti odvijalo letošnje finale lige v trapu. Nanj se je uvrstilo 10 najboljših ekip iz predtekmovanja v obeh skupinah 1. lige in najboljši posamezniki. Skupaj je imelo pravico nastopa 48 najboljših strelcev letošnje sezone. Našim strelcem je uspelo ponoviti lanski uspeh z osvojitvijo 3. mesta. Ta uspeh smo dosegli brez našega najboljšega strelca reprezentanta Denisa Vatovca, ki se tekmovanja zaradi službenih obveznosti ni mogel udeležiti. Zmagali so domačini SD Štefan Kovač iz Murske Sobote pred Ilirsko Bistrico. Med posamezniki sta slavila reprezentanta Ivo Kompan iz Ilirske Bistrice pred olimpijcem Boštjanom Mačkom. Kljub temu, da se med posamezniki ni nobenemu našemu strelcu uspelo uvrstiti v finale, pa so se kar trije uvrstili tik za finalisti. Zasedli so sledeča mesta: 7. Štefan Pleško, 8. Igor Macur, 9. Aleš Hozjan in 13. Anže Macur. Bojan Lampreht znanje GZ Vrhnika II. stopnje so prejeli: Marija Jelovšek, Žane Ban, Matjaž Vrščaj, Sebastjan Sotlar in Anton Mihevc; priznanje GZ Vrhnika I. stopnje so prejeli: Igor Oblak, Janez Velkavrh, Andrej Gutnik, Andrej Zdešar, Franci Sotlar in Gabrijela Koprivec. Priznanje GZ Slovenje II. stopnje je prejel tov. Jožef Ogorevc. Gasilsko odlikovanje GZ Slovenje III. stopnje so prejeli: Aleš Hribar, Matjaž Nartnik in Janez Jesenovec. Gasilsko odlikovanje GZ Slovenje II. stopnje sta prejela: Stanislav Potrebuješ in Urška Jelovšek. Gasilsko odlikovanje GZ Slovenje II. stopnje je prejel Janez Podboj. Priznanje GZ Slovenje Gasilska plamenica II. stopnje je prejel Peter Jelovšek. Gasilsko odlikovanje GZ Slovenje I. stopnje sta prejela Anton Jereb in Slavko Koprivec. Priznanje GZ Slovenje Gasilska plamenica I. stopnje sta prejela Franci Friškovec in PGD Drenov Grič-Lesno Brdo. Za kulturni program sta poskrbeli Pihalni orkester Vrhnika in MePZ KUD Drenov Grič-Lesno Brdo.Ob tej priložnost je nastal tudi bilten, v katerem si lahko preberete kaj več o gasilstvu v kraju. Biti gasilec ni kar tako. In le gasilec ve, koliko časa, truda je potrebno, ko sočlovek v nesreči potrebuje pomoč. Tukaj ni plačila, je le zadovoljstvo, da si naredil nekaj dobrega. Vsak gasilec v društvu da svoj prispevek in tako iz drobnih kamenčkov nastane mozaik in mislim, da bi bili naši predniki z delom gasilcev v kraju več kot zadovoljni. Fotografije: Janez Jesenovec Zapisala: Bernarda Novak PGD Drenov Grič-Lesno Brdo Ameriška borovnica je kot otrok, ki nikdar ne odraste V močvirnatih ravnicah skrivnostnega Ljubljanskega barja, kjer se zgodaj zjutraj zaspano vijejo meglice in kjer so svoj dom našle številne rastlinske in živalske vrste, stoji tudi eden večjih evropskih sortnih nasadov okronanega delikatesnega sadja, katerega je že v zgodnjih šestdesetih letih iz Severne Amerike prinesla univerzitetna diplomirana inženirka agronomje Milica Oblak z Griča in s tem Slovenskemu narodu pokazala, da ameriške borovnice lahko uspevajo tudi čez »lužo«. Še nekaj ovinkov, izza koruzne njive mi pred avto skoči srna, aha mreže že vidim, na pravi poti sem. Ob prihodu v nasad, ki potrebuje stalno vlago za uspešno rast, takoj zagledam nekaj pridnih obiralcev, ki se s polnimi košarami vračajo v leseno hiško na sredini nasada. Tam je namreč zbirni prostor za borovnice in prostor za avtomobile, ki male sadne kraljične vozijo v streljaj oddaljeno skladišče domačije Lavrinc na Drenovem Griču. Med odbiranjem zrelih borovnic mi lastnik in vodja nasada Ferdinand Lavrinc, ki je dopolnil že oseminsedemdeset let, razloži, da se z gojenjem ameriških borovnic ukvarja že tretje desetletje in da mu to delo pomeni vse prej kot zaslužek. Počitka namreč ne pozna. Prav tako je z ostalimi obiralci v nasadu. Dela nikdar ne zmanjka, ven- Vrhničan na avstrijskih tekih nanizal uspehe Med nami so tudi dobri in vztrajni tekači. Zagotovo mednje sodi Zahid Abdaković iz Trčkovega griča, sicer član ŠD Zaplana, o katerem smo v eni od preteklih številk Našega časopisa že poročali. Tokrat ga je pot vodila v sosednjo Avstrijo, kjer se je v začetku poletja udeležil 12-urnega nočnega teka v Irdningu. Tek, ki je štel za avstrijsko državno prvenstvo, je zaključil kot drugi v skupnem seštevku in prvi v lastni kategoriji. V 12 urah je pretekel 122,922 km. Nekaj dni kasneje sta se z bratom Mirsadom udeležila še dobrodelnega 12. urnega teka v avstrijskem Vogau. Tam se je okronal s srebrom v svoji kategoriji, v skupnem seštevku pa je bil 7. Z bratom sta v dvanajstih urah pretekla 122,387 km, kar ju je na svetovni lestvici umestilo na 82. mesto. Gašper Tominc PGD Drenov Grič-Lesno Brdo organizira v soboto, 20. 9. 2014 gasilsko tekmovanje za POKAL PGD DRENOV GRIČ-LESNO BRDO, in sicer: - mladinsko tekmovanje s pričetkom ob 8.00 uri in - člansko tekmovanje s pričetkom ob 14.00 uri. Razpis je objavljen na spletni strani http://www.pgd-dglb.si/ Vjudno vabljeni! dar jim dobra volja in delovni duh dajeta zagon za polnjenje košaric, katere so kmalu v skladišču, kjer jih pridne roke družine Lavrinc najprej stehtajo, kasneje pretresejo v okrogle plastične škatlice in jih odpeljejo v trgovine. Veliko kupcev se oglasi tudi kar na njihovem domu na Drenovem Griču. Med srebanjem jutranje kavice mi gospod Ferdinand razloži, da ameriška borovnica potrebuje kisla, vlažna in humusna tla. Po sprehodu skozi nasad me v oči zbode majhen merilec vlage v zemlji, na katerem je kazalec poskočil kar na 9 stopnjo. Pogoji so resnično dobri, vendar je kljub vsemu potrebno veliko znanja, da nasad dobro obrodi. Nekaj čez 9000 sadik na skupno 4 ha je v lanskem letu obrodilo okoli 11000 kilogramov ameriških borovnic, v prihodnjih letih jih zaradi novih nasadov pričakujejo kar vrtoglavih 50000 kilogramov. Borovnica potrebuje namreč celih 8 let, da obrodi v svoji polni rodnosti. Sortam, ki se med seboj razlikujejo po debelini, času zorenja, okusu, obstojnosti in odpornosti pa so skupna zahtevna tla, ki ne smejo biti ne presuha, prav tako pa grmičevje ne sme plavati v vodi. Med pogledi po širnem visoko grmičastem nasadu se mi pogled ustavi na starejši obiralki, ki je dopolnila enako število jeseni kot lastnik nasada, vendar ji pridni prsti in natančen pogled še kar ne dajo miru. Gospa Olga je namreč najstarejša obiralka v nasadu, kar tudi ponosno pove, a kljub najinemu pogovoru pridno polni košarico. Nasad redno obiskuje tudi dr. Darinka Koron iz Kmetijskega inštituta Slovenje, ki upravlja z delom nasada. V tem delu inštitut opravlja analize, poskuse, določa kisline in opravljajo raziskoval- ne naloge. V letu 1993 so prejeli tudi certifikat o integrirani pridelavi sadja, katerega ponazarja model sinice na leseni hiški in jim pomeni pozitiven odgovor na oranje ledine s katero so začeli že leta 1984. Med pogovorom zazvoni telefon;v-sak čas bodo, kar po dvanajsti se oglasite v skladišču. »Kam grem pa jaz?« sprašuje obiralka, ki je ravno stresla dve polni košari na mrežo in se takoj s praznimi podala naprej. »Kar v 3n pojdi,« ji naroči Ferdinand. »Kam pa vidva? A gresta v 101?« Ferdinand sprašuje obiralca, ki sta si ravno razkužila roke in ponovno izginila v visokem grmičevju. V nadaljevanju pogovora o nasadu mi gospod Ferdinand razloži, da načrtujejo preoblikovanje nasada v optimalno rast, kar pomeni povečati pridelek na omenjeno količino. V nasadu imajo ob grmičevju tudi čez petsto stekleničk s kisom, ki pomagajo v boju zoper vinsko mušico, poleg tega jadrajo z vetrom ekologje, saj se izogibajo pesticidom, ki so človeku neprijazni. Borovničev nasad je kot otrok, ki nikoli ne odraste, saj si z njim praktično vse dni v letu, vendar ti kljub vsemu pričara veselje, skrb ter zdravje. V delo je vpeta cela družina ter sosedje, prijatelji in znanci. Konec sezone je konec meseca novembra, vendar se s prvim decembrom začne že nova. Takrat pričnejo z obrezovanjem, glavna sezona cvetenja pa traja od meseca maja, vrhunec pa doseže v julju. Takrat so v nasadu tudi po osem ur in več dnevno, zato lahko upravičeno rečemo, da nasad »na mahu« takrat postane njihov drugi dom. »V času izven sezone poskrbimo za mreže, ki dajejo zaščito pred točo, pregledamo morebitne odprtine, skozi katere bi lahko v nasad vstopile nepovabljeni živalski gostje z barja ter opravimo dela, ki so za nasad neizbežna.« Polna ameriška borovnica tako doseže 8-22 mm debeline in je zdrava za prebavo, pogosto se jo poslužujejo tudi diabetiki, skrbi za zdravje sluznic, debelega črevesa, čisti sečne poti ter blagodejno vpliva na možgane. Po sprehodu skozi nasad se ponovno vrnem do lesene hiške, kjer me je čakalo pravo majhno presenečenje, katerega sem pojedel kar na poti proti domu, medtem ko sem zapuščal svet pridnih rok, dolgih nasadov, žgočega sonca ter glavnih akterk nasada, torej; slastnih ameriških borovnic. Besedilo in foto: Blaž Uršič To je Planina nad Vrhniko: Prijetne poti, zavetišče, stolp in še Kot Ljubljančani vsakodnevno oblegajo Smarno goro, Vrhničani vsakodnevno grizejo kolena na poteh, ki vodjo na Planino. Eni se podajo mimo Kurna, drugi mimo bukve, nekaterim je všeč pot čez Spico, zanimiv je tudi Blatni dol in pot iz Zaplane ... Vsi imajo enak cilj: osvojiti 733 m visok vrh, katerega si lahko z vzponom na razgledni stolp še nekoliko povišamo in na katerega nobena pot ni daljša od dveh ur zmerne hoje. Na poti z Betajnove me ves čas vzpona spremlja družba prijetnih dreves od katerih prevladujejo smreke, bukve, nobena posebnost niso tudi hrasti, češnje, javorji in gabri. Nekateri izmed njih so se v letošnjem žledu nekoliko upo-gnili, nekateri celo izgubili krošnje, a večina jih še vedno kljubuje času in kraju v katerem uspevajo. Na poti naletim na triindvajsetletnega Jureta, ki srčno mišico z vzponom na vrh krepi kar trikrat tedensko in ni videti prav nič zadihan. Doma je z Vrhnike in mu vzpon pomeni sprostitev po napornem dnevu in odmik v naravo. Pot skozi krošnje dreves večkrat ponudi pogled, ki spominja na vrh, a do tja bo potrebno prešteti še kar nekaj markacj. V oči me zbode rumen napis Špica, ki je vrezan v leseno klopco, ki mi bo naslednjih nekaj trenutkov nudila počitek po napornem »klancu«. Tu nekaj pohodnikov ravno pospravlja ostanke hrane in plastenke v nahrbtnike in pričenja z zadnjo tretjino podviga. V zadnjih letih so poti na Planino postale čiste, saj na njih praktično ni smeti, kar gre pripisati večji ozaveščenosti ljudi in čistilnim akcjam PD Vrhnika. Po nekaj srkih mrzle vode in zaužitju koščka čokolade se tudi sam podam proti vrhu. Od tod naprej je pot speljana po ozkih skalnatih hudournikih, za katere skrbjo lokalni markaci-sti. Pot proti vrhu z vsakim prehojenim metrom postaja položnejša in na koncu se le pokaže vrh. Pred zavetiščem, katerega lastnik je omenjeno planinsko društvo, oskrbnik ravno pripravlja kotel, iz katerega se širjo prjetne vonjave. Pri mizi se zapletem v pogovor z Urošem iz Logatca, ki je na vrh prišel s celo družino. V pogovoru mi zaupa, da so bili letos na vrhu že šestkrat in da jim to pomeni družinski izlet na katerem si privoščjo tudi kosilo. Še prazna sosednja miza je v hipu dobila obiskovalca; pri njej se namreč ustavita kolesarja, ki sta na vrh prikolesarila po asfaltni cesti iz Stare Vrhnike. Po vstopu v za- vetišče takoj opazim otroke pri žigosanju lističev papirja z žigom vrha. V kuhinji oskrbnik Mitja Kovačič ravno kuha čaj in reže gibanico. Pripravljajo tudi jedi na žlico, krače, žrebičkov golaž ter jabolčni zavitek. V pogovoru z oskrbnikom izvem, da je ravno domačnost tista, ki privablja ljudi v kočo. Zavetišče je najbolj obiskano v zimskem času, saj so visoke gore takrat pokrite z visoko snežno odejo in je obisk Planine ravno pravšnji za pobeg iz civilizacje. Do zavetišča takrat vodi le ozka gaz, katera je v večini poti obdana z gostim vejevjem, ki spominja na »tunel«, takrat je občasno potrebno natakniti tudi dereze. »Odprti smo le ob petkih, sobotah in nedeljah,« še doda Mitja, ki tudi sicer pove, da je ravno Gospodov dan tisti, ki na vrh privabi največ pohod-nikov. Planina je resnično postala prava stalnica v življenju Vrhničanov, kar se je pokazalo prav to zimo, v kateri je žled neusmiljeno klestil drevesa in s tem vestnim pohodnikom onemogočal pristop na vrh. »Takrat sem prejel največ klicev, kako je z odprtjem koče,« doda Mitja. »Vsako leto organiziramo tudi »ultra šiht«, kar pomeni, da pohodniki osem ur neprestano hodjo gor in dol ter si nabirajo vzpone. Lansko leto so jih imeli prvi trje kar enajst, letos pričakujemo rekord. Morda bo padla številka dvanajst. Tudi sicer je nekaj takih, ki se letno na vrh povzpnejo skoraj osemstokrat. Za nekatere šport, za druge nedeljski izlet za vse pa oddih v naravi.« Po skodelici vročega čaja se podam na strme stopnice razglednega stolpa na katerem se vje slovenska zastava. V hipu sem na vrhu, pred menoj pa stoji kovinski obroč, ki mi usmerja poglede proti posameznim vrhovom. Zahod, vzhod, sever in jug in prav vsaka stran neba ponudi svoje hribovje in večje vrhove. Snežnik, Krim, Učka, Slivnica, Javorniki. Pogled proti Postojnskem se mi ustavi na Nanosu, opaziti je tudi Juljske Alpe s Triglavom ter vrhove predgorja. Z odmikom pogleda v Karavanke vidim vrh Košute, Storžiča in Stola. Vidjo se tudi krušljive Kamniško Savinjske Alpe ter Kum v Zasavju. Med razgledovanjem se ozrem tudi na bližnji Ljubljanski vrh; del Ajdovske stopnje, ki po mitologji nosi eno stopinjo na Planini in drugo na omenjenem vrhu. Po mitologji naj bi Ajdovska deklica stala na omenjenima vrhovoma in prala perilo v izviru reke Ljubljanice; Močilniku. Po sestopu s stolpa se še ohladim v hladni senčki poleg zavetišča in se vrnem v dolino. Med potjo me kaj kmalu prehiti starejši možak, ki je srednja leta že zdavnaj pustil za seboj. Devetinšestdeset letni Viktor ima resnično pravo ime, saj se na vrh povzpne kar dvakrat dnevno, povrhu vsega pa se do vznožja pripelje še kolesom iz Borovnice. Njegov hiter korak, ki meji že na skoke, mi pokaže, da leta resnično niso ovira za šport. Čez nekaj trenutkov ga ni več opaziti. Med sestopom proti Betajnovi, kjer imam parkiran avto, me prehiti še nekaj po-hodnikov. Pot se ves čas strmo spušča proti dolini, kjer mi občasni pogledi proti bližnji okolici krajšajo čas in kjer na zelenju vejevja počivajo oči. Še ovinek v desno, mimo pašnih površin naravnost v prizorišče Cankarjeve drame. Na poti se ustavim še pri predsedniku PD Vrhnika Jožetu Šušteršiču s katerim spregovorim nekaj besed. Gospod Jože, na katerega modri majici se ponosno sveti zaščitni znak PD društva Vrhnika, na katerem stojita zavetišče in razgledni stolp na Planini ter se nad njima ponosno baha letnica ustanovitve društva, ki sega v daljno leto 1960. »Da, toliko časa smo že aktivni,« poudari in pogleda izpod hudomušnega čela. Za pohode na Planino pove, da se število obiskov iz leta v leto povečuje. »Človek pa je ustvarjen za gibanje, za kar je kot nalašč ustvarjena tudi bližnja Planina, ki je primerna prav v vseh letnih časih. Poleti nam privošči hladno senčko, jesen poskrbi za zlatorumeno listje, mesec maj in ostali pomladni meseci nam pokažejo bujno rastje, zimski meseci pa nas popeljejo v svet pravih zimskih skušnjav.« V okviru PD Vrhnika delujejo številni odseki. Markacisti skrbjo za poti na Planino, v svojih vrstah imajo alpiniste, varuhe gorske narave, vodnike ter podmladek na katerega so še posebej ponosni. Prav z mladinskim odsekom namreč veliko sodelujejo tudi v okviru osnovnih šol. Na mladih stoji svet, kar se pozna tudi pri omenjenem društvu, nič kaj manj aktivni pa niso tudi pri akcjah čiščenja in ostalih delovnih akcjah. Skoraj šesto članov krepi verigo. »Največ težav nam na poti na Planino povzročajo ekstremni športniki, ki delajo škodo in pogosto preplašjo zamišljenega pohodnika.« Na vprašanje predsedniku, kaj priporoča pohodnikom, mi odgovori, da naj s seboj nosjo mobilnike zaradi večje varnosti in naj ne uporabljajo bližnjic, saj v primerih, da se pohodnik izgubi, postanejo veliko daljše in onemogočajo, da bi jih reševalci hitro. Med poslavljanjem si predsednik Jože Šu-šteršič že zavezuje planinske čevlje in kmalu sta s soprogo na prvi klančini za hišo, pot pa ju pelje - nikamor drugam kot na Planino nad Vrhniko! Besedilo in foto: Blaž Uršič Prva svetovna vojna na Vrhniki 28. julija je minilo 100 let od začetka prve svetovne vojne, ki je pustila svoj pečat tudi na vrhniškem koncu. V pričujočem prispevku, ki v glavnem temelji na prispevku Olge Pivk v Vrhniških razgledih iz leta 2OO6, si bomo ogledali, kako je bilo Cankarjevo mesto vpeto v »veliko vojno«, kot jo tudi nekateri imenujejo. Prvi neposredno napoved težkih časov je Vrhnika doživela že 2. julija 1914, ko se je na Verdu ustavil vlak z umorjenima prestolonaslednikom in njegovo ženo. Šolska kronika, kopje katere nam je posodila Ema Goričan s Stare Vrhnike, piše, da se je zgrinjala številna množica, da se še zadnjič poslovi od prestolonaslednika. Kmalu za tem se je začela mobilizacija. 25. julija je bila na železniški postaji ogromna množica ljudi, ki so se poslavljali, brisali solze in mahali v pozdrav odhajajočim možem in fantom. Hrkati je mesto dobilo stalno naseljene vojake: naselili so se v šolo, kjer so imeli v razredih spalnice, v kleteh pa zapore. Tudi pivovarna je postala njihov drugi dom. V mestu, tedaj še trgu, zrastejo vojaški šotori Najprej so može poslali v Galicijo med današnjo Poljsko in Ukrajino, kjer so utrpeli ogromne izgube, ko pa je Italija 1915 prestopila na stran antantnih sil, pa se je vzpostavila soška fronta, ki je postala nov dom in tudi grob slovenskih fantov ter mož. Bližina fronte se je čutila v številnih ozirih. Med drugim je nanjo spominjalo pritajeno grmenje topov, še bolj kot to pa povečan promet in vojaška podoba Vrhnike. Na »Lenarčičevem travniku« so zrasli vojaški šotori, stavba Črnega orla je postala vojaška bolnišnica, kateri so postelje posodili Vrhničani. »Zanimiva je bila velika množina vojaških kolesarjev, ki se je peljala v rednih vrstah po cesarski cesti. Kmalu za tem se je pomikala velikanska čreda goved z vojaki, pastirji... Vsak dan kaj drugega,« je zapisal kronist v šolsko kroniko. Kozolce z glino preuredili v zapore Ker so šolo zasedli vojaki, je pouk moral odpasti ali pa potekati na drugi lokaciji. Večkrat so jih selili, a vse lokacije (mlekarna, kavarna, katoliški dom) so bile vse prej kot primerne za učenje, saj so bile premrzle in prevlažne. Poleg učenja so učenci opravljali še patriotska opravila, kot je nabiranje zdravilnih rastlin, oblačil za vojake, pletenje rokavic in nogavic, zbirali so star papir, divji kostanj ... Vpliv fronte se je kazal tudi v priseljevanju beguncev iz krajev ob Soči. Prišlo naj bi jih kar 459, ki so se nato nastanili pri posameznih družinah na Vrhniki in v okolici. Za večino je država poskrbela z nekaj podpore, sicer pa so zanje skrbeli domačini. S fronte so proti Vrhniki prihajali tudi vojni ujetniki, katere so nameščali v Jelovškovo pivovarno, v kletne prostore šole, pa tudi kozolce so z glino predelali v zapore. Šolski kronist omenja od nekaj sto do več tisoč vojnih ujetnikov, od katerih so bili nekateri dolgo časa na Vrhniki, drugi pa le dan ali dva. Ker hrane zanje ni bilo dovolj, so jim nekateri domačini ponujali hrano po drastično visokih cenah - (ujetniki so dajali uro ali zlatnino za kruh) spet drugi pa so razumeli stisko in jim jo podarili. Italijanski vojni ujetniki na Vrhniki z butarami protja za izdelavo košar. Vojaki in ženske pri sajenju krompirja za Črnim Orlom (foto: P. Na-glič) Barake za pivovarno Velika množica ljudi na kupu in pomanjkljive higienske razmere so kar klicale k množičnim okužbam. Da bi jih preprečila, je vojna uprava za pivovarno v smeri proti opekarni zgradila posebno barako samo za bolne vojake in hkrati prepovedala pranje perila v Ljubljanici in pitje vode iz nje. Vsi ki so delali v tovarnah in obrteh z vojaško dobavo so se morali nujno cepiti proti kozam. Sčasoma je vojna prodrla do zadnjega kotička vsakdanjega življenja. Nenazadnje je šlo za tako imenovano »totalno vojno«, torej vojno, ki je potegnila za seboj vse plasti civilnega življenja. Mobilizirala je celotno industrijo, ne le vojno. Da bi prehranjevali vojsko in prebivalstvo, so morali intenzivno izkoristiti kmetijske površine. Ker so bili moški na fronti, so morali za delo poprijeti otroci, ženske, ujetniki in za boj nesposobni posamezniki. Cena hrane se je zato mesečno zviševala, obvezna oddaja presežnih živil, pa je spodbujala črnoborzijanstvo in skrivanje le-te. Veleposestnik Lenarčič naj bi tako na svojem posestvu skril večje zaloge pšenice, krompir pa naj bi pokril s peso, da ga ne bi našli državni uradniki. Še posebej hudo je bilo leta 1917, ko so poljedelcem vzeli še 10% žita, ki so ga imeli za seme. V takem pomanjkanju se je bilo potrebno znajti tudi pri vsakodnevni kuhi. Država je priporočala, naj ljudje namesto moke čim več uporabljajo krompir, nabirajo gobe, namesto klasične zelenjave naj bo na jedilniku kopriva, regrat, kislica..., sejejo naj stročnice. Bili pa so tudi taki, ki so se v vojni, recimo temu, dobro znašli, Razdeljevanje hrane pred današnjo staro šolo na Vrhniki (foto: P. Naglič) saj je vojska postala njihov poslovni partner. Josip Kunstelj je na primer s svojimi delavci dobavljal les za 5. armadno poveljstvo, z vojsko so se povezali tudi usnjarji, cvetel pa je tudi posel z italijanskimi ujetniki, katerim so domačini velikokrat po oderuški ceni menjavi lire za avstroogrsko valuto. Zbogom orožje Ljudje so bili leta 1918 že močno naveličani vojne, zato so se začeli pojavljati celo znotraj njenih vrst upori. Enega takih je spomladi v Judenburgu skupaj z drugimi tovariši vodil tudi Vrh-ničan Karel Možina, a vojska je na koncu upor zadušila, vodje le-tega, skupaj z Možino, pa postavila pred strelski vod. Kljub temu dogodek ni zaustavil »vrenja« med ljudmi. Junija 1918 je na Vrhniko prispel dr. Anton Korošec, ki je z balkona Črnega orla nagovoril domačine. Čeprav je bil shod uradno prepovedan, ni bilo zapletov in se je odvil v celotnem obsegu. 11. novembra so topovi le umolknili in v Mantovi so takoj ustanovili tako imenovani narodni svet - nekakšno občinsko telo, ki je skrbelo za obrambo, prehrano, nastanitev in rekvizicijo. Vojakom so odvzeli orožje in ga shranili v šolsko telovadnico, hkrati so odstranili tudi vse javne cesarsko-kraljeve simbole. Trenutno brezvladje so poskušali izkoristiti Italjani, ki so začeli prodirati proti Ljubljani, a jih je Srb Svetozar Švabić na Vrhniki zaustavil. Z ozemlja vrhniške občine so se umaknili šele v začetku leta 1921, ko so odšli na Planino pri Rakeku, kjer je potekala nova državna meja. Obeležje v spomin V spomin na padle so v vrhniški župniji še pred koncem vojne razmišljali o postavitvi spominskega obeležja. V ta namen so z uprizarjanjem iger celo zbirali denar, a je nato načrt nekako zvo-denel. Kot navaja Pivkova v Vrhniških razgledih, naj bi bilo po dostopnih evidencah z vrhniškega območja okoli 200 padlih. Da Vrhnika ne bi bila ena redkih slovenskih občin brez tovrstnega obeležja, so se v vrhniškem muzejskem društvu odločili, da ob pomoči občine, donatorjev in dobrih ljudi vendarle postavio obeležje. Na žalost je prvi svetovni vojni že čez dve desetletji sledila še druga svetovna vojna, ki je terjala še več žrtev in pustila še večje rane v slovenski družbi. Gašper Tominc Tudi »Povžarji« na 40. Lenčevm pohodu Tudi pohodna skupina »Povžarji« se je letos udeležila 40. Lenčevega pohoda na relaciji Vrhnika - Triglav. Na pot smo se odpravili en dan kasneje kot ostali skupini in to 23. 7.2014. Zbrali smo se pred domom Krajevne skupnosti Stara Vrhnika, odkoder nas je na pot krenilo 15 pohodnikov in trije v spremljevalni ekipi. Medtem ko so se pohodniki bližali Kurenu, je spremljevalna ekipa nabavila še najnujnejše prehrambene artikle in seveda golaž, ki so nam ga pripravili v Cankarjevem hramu. Prva postaja je bila na Ulovki, kjer so se pohodniki nekoliko okrepčali in se posladkali z burekom, ki nam ga je spekla gospodična Brankica. Seveda smo se pozdravili tudi z znanim pevcem Marjanom Zgoncem, ki ima na Jamniku vikend in je ravno sprehajal svojega hišnega ljubljenčka. Naslednja postaja je bila tradicionalno pri gostilni »Kasarna« v Smrečju, kjer je sledila obilna malica in seveda tudi mokro okrepčilo in kavica za prebujanje. Dobro razpoloženi smo se odpravili naprej proti Suhemu dolu, Sivki in na Pasjo ravan, kjer smo imeli kosilo (Cankarjev golaž). Po malo daljšem postanku in tudi dremežu smo se odpravili naprej proti Poljanam, kjer smo se ustavili v krajevni gostilni, kjer smo imeli nekoliko daljši postanek in tudi malo rekreacije, saj so nekateri vzeli v roke tudi balinarske krogle. Tu smo srečali tudi znanega vremenarja Janeza Markovška, ki pa nam ni napovedal najboljšega vremena. Kar z nekoliko težkimi koraki smo se odpravili naprej do našega prvega prenočišča na kmečkem turizmu Tavčar na Čateni ravani. Tu smo se namestili v udobne postelje, nekateri pa so prespali na seniku ali kar v kombiju. Seveda smo se pred spanjem še dobro okrepčali in povečerjali in to spet z golažem, ki smo ga imeli v izobilju. Sledila je jutranja budnica za katero je bil zadolžen naš vodja Jani in seveda kavica in čaj z medom, ki nam ga je za popotnico podaril Caserman Franci. Spremljevalna ekipa se je preko Starega vrha premaknila pod Ostri vrh, kjer smo se okrepčali in seveda tudi kaj popili in se odpravili naprej proti Železnikom. V Železnikih smo se ustavili za dobre pol ure, napolnili akumulatorje, spremljevalna ekipa pa je nabavila še nujne življenjske potrebščine (kruh in pivo). Naslednja postaja je bila brunarica v Dražgošah, kjer smo imeli kosilo in to pasulj, ki je bil odličen tako, da smo kar nekajkrat »repetirali«. Po napornem kosilu smo se kar težkih nog, predvsem pa trebuhov odpravili čez Jelovico proti Rovta-rici, kjer nas je pred lovsko kočo pričakala naša dobro izurjena spremljevalna ekipa z mrzlim okrepčilom. Po polurnem počitku smo se ločili od spremljevalne ekipe, ki se je odpravila proti Bohinjski Bistrici, mi pa smo krenili naprej preko Jelovice, Babjega zoba do Kupljenka, kjer smo se ponovno srečali. Sledil je še spust v Bohinjsko Belo, kjer smo imeli dogovorjeno nočitev v tam-kajšni vojašnici Slovenske vojske. Po opravljenih formalnostih na kapiji in legitimiranju smo se udobno namestili na vojaških pogradih in se tudi dobro oprhali. Sledila je še dobra večerja z Blatnikovimi klobasami in tudi kakšen liter so (smo) zvrnili, čeprav je vnos alkohola v vojašnico prepovedan. Po trdnem in prijetnem spanju z zelo glasnim smrčanjem (cca 30 kubikov) smo se zbudili v nekoliko oblačno jutro, ki pa ta dan ni obetalo nič kaj dobrega. Dobro razpoloženi smo krenili naprej proti Gorjam, Krnici in po dolini Radovne do Kota, kjer smo se ločili od spremljevalne ekipe, ki se je odpravila z kombijem proti Pokljuki. Dobro na-brušeni smo krenili proti Staničevi koči, kjer smo imeli daljši postanek in naprej krenili proti Kredarici, kjer smo se srečali z ostalimi Vrhniškimi planinci. Spremljevalna ekipa se je za nekaj časa ustavila na Pokljuki, kjer si je ogledala tekaški poligon in spremljala trening naše biatlonske reprezentance. Peš so se odpravili v smeri Uskov-nice, kjer smo se najprej dobro okrepčali z joto in klobaso, ter odšli na zaslužen počitek. Po poznem vstajanju smo se odpravili nazaj na Pokljuko, kjer so se utaborili pri zaprti okrepčevalnici »Jurček«, kjer so pričakali nas pohodnike iz smeri Triglava. Pripravili so jim obilno kosilo z našim tradicionalnim prebrancem in seveda tudi ostalih dodatkov ni manjkalo. Postregli pa smo seveda tudi vse vrhniške planince s tradicionalnimi borovničkami, ki ne smejo manjkati ob takih priložnostih. Ob 15. uri ko smo bili vsi zbrani na Pokljuki, je sledil odhod na Vrhniko k zadnji postaji v gostilni Kranjc, kjer je bilo zaključno srečanje z glasbo in odojkom do poznih nočnih ur.Seveda na naši mizi ni manjkala tudi torta z likom Triglava, saj je naša pohodnica Anja prejšnji dan praznovala rojstni dan. V imenu »Povžarjev« se zahvaljujem vsem našim donatorjem, predvsem pa Gostinstvu Dolinar, Bar Tonki, Mesarstvu Blatnik, M - Orel, BJ. Pub, kmetiji Kuren, Gozdnemu Jožetu, Tinetu Suha-dolniku, Krajevni skupnosti Stara Vrhnika in seveda Športnemu društvu »Povž« Franci Petkovšek Foto:" Povžarski" pohodniki: J. Krvina, T. Krvina, K. Grom, M. Mole Poletje v Krki Del letošnjega poletja smo vrhniški taborniki zopet preživeli v objemu narave. Kar 52 nas je taborilo ob čudoviti reki Krki, blizu Dvora na Dolenjskem. Starejši smo se na taborjenje odpravili že nekaj dni prej. Z vlakom smo se odpeljali do Višnje Gore, se tam nagledali polžev, nato pa šli peš proti taboru. Ustavili smo se ob izviru Krke, v Žužemberku pomagali krajanom pri različnih opravilih ter bili zato lepo nagrajeni. Ko smo končno prispeli do tabora, so nas že lovile dežne kaplje, ki pa so se nas na srečo do konca taborjenja usmilile, a nato zadnji dan sosednjemu taboru rodu Srnjak iz Logatca priredile pravi rock Otočec. Blata je bilo polno vsepovsod. Medvedki in čebelice, ki so v tabor prišli kasneje, so skozi teden odkrivali nove taborniške skrivnosti, lovili lisico, se učili prve pomoči in ustvarjali iz najrazličnejših materialov. Preživeli so progo preživetja in dokazali, da se ne bojio gozdnih gepardov in tigrov, ki lomastijo po dolenjskih gozdovih. Gozdov-niki in gozdov-nice so medtem postavljali razgledni stolp, risali najrazličnejše skice, se preizkušali v orientaciji in jezili vodnike. Vsi skupaj smo se igrali našo različico paintballa, bili vsi rdeči in modri, našlo pa se je tudi nekaj izgubljenih smrkcev. Ob večerih se je tabor zbral okoli ognja. Ob njem smo peli in pekli banane ter krstili nove člane in tiste, ki so prestopili v višjo starostno skupino. Poleg vsega bi se radi zahvalili kuharici Nadi, ki nas nikoli ni pustila lačnih, rodu Srnjak Logatec za vso opremo, ki so nam jo posodili, ter drugo pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki ste kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi našega taborjenja. Čeprav je bila reka mrzla in nas je na koncu pošteno namočilo, smo uživali. Otroci so z nasmehi in polni novih doživeti odhajali s starši domov, in to je tisto, kar šteje. Petra Jelovšek - Teta, gugl Dom upokojencev Vrhnika Piknik: imeli smo se lepo Vsako leto v našem Domu priredijo piknik za vse, ki tod živimo. Tega smo zelo veseli in ga komaj čakamo. Letos je bil izbran datum petek, 13. junij. Vsi sorodniki, ki imajo dobro povezavo z nami v Domu, so bili obveščeni in povabljeni na piknik. Delo v Domu je bilo zelo dobro razporejeno in vsak zaposleni je vedel, kje je njegovo mesto in kakšno je njegovo delo. Pripeljali so veliko klopi in miz, ki so si jih izposodili od društev, ki jih imajo v lasti, saj jih večkrat rabijo. Vodja kuhinje je po dobrem premisleku in pogovoru nabavil, kar je bilo potrebno za veliko stanovalcev in seveda obiskovalcev ter gostov, ki so bili povabljeni. Pri ročnem delu smo ob petkih izdelovale razne okraske in izdelke, ki so polepšali naše bivališče in okolico Doma za prijaznejše vzdušje. Vsi naši uslužbenci, ki so bili kakor koli zaposleni, so oblekli enotne modro bele majice, ki so jih prejeli za darilo že ob lanskem pikniku. Za razvedrilo nas je razveselila veteranska sekcija mengeške godbe, ki nam je igrala kar precej dolgo in živahno. Vmes in tudi pozneje nas je z glasbo navduševal Duo JureNika. Ob začetku so vse navzoče pozdravili: kot predstavnica stanovalcev ga. Balohova, nato glavna sestra ga. Veronika Habe, g. direktor našega Doma Štefan Kociper in vrhniški župan g. Stojan Jakin. Na pikniku so bili tudi nekateri znani gostje, npr. direktor ZD Vrhnika, direktorica Lekarne, trije člani Sveta zavoda, slikar Janez Ovsec in še nekateri. Na delu so bile tudi prostovoljke, ki rade prihajajo v Dom in pomagajo kjer koli je potrebno. Za desetletno prostovoljno delo je dobilo darila petnajst prostovoljk. Pet prostovoljk, ki še niso aktivne deset let, pa so obdarili z rožico. Simboličnega darila so bili veseli stanovalci, ki so v Domu že 5, 10, 15, 25 ali celo 40 let. Zelo smo bili presenečeni, ko smo med glasbo zagledali skupino otrok s Stare Vrhnike. To je bila plesna skupina Polžki. Z voditeljico Barbaro so stopili v krog in nas ob glasbi razveselili s petjem in ritmičnimi vajami. Lepo! Pri majhnih je treba začeti, da bodo iz njih zrasli ljudje, ki bodo znali ceniti, kaj je v življenju lepo. Domski uslužbenci in prostovoljci so ves čas stregli obiskovalcem in vsem navzočim z raznimi pijačami, saj je bilo vreme sončno in vroče. Tam izpod vrbe pa so prihajale zelo mamljive dišave, po katerih smo slutili, da se nekaj peče na žaru. Kmalu smo bili vsi postreženi in naši želodčki so dobili zajetno porcijo okusnih jedi z žara, katerim se je prav prilegla tudi čebula. Za poslastico je bil še obilen kos prekmurske gibanice, ki se ji nismo mogli odreči. Veselili smo se tudi dobitkov, ki smo jih zadeli na srečelovu, če smo seveda kupili srečko za 1,5 evra. Vmes so najbolj razgreti plesali ali še kako drugače uživali. Proti večeru, ko je bil že čas za zaključek, pa so se začeli zbirati oblaki, ki niso naznanjali nič dobrega. Naši pridni ljudje so pospravili vse, kar je bilo treba. Kar mimogrede so bile mize in klopi na tovornjaku, vsa posoda na svojem mestu, prostor, ki je bil popoldne polno zaseden, pa je bil prazen in očiščen Čutim dolžnost, da se v imenu vseh, ki smo uživali v tem petku, 13. 6., zahvalim vsem, ki so imeli kakršno koli dolžnost in so jo dobro opravili. Želim, da bi se še kdaj srečali v takem prijetnem razpoloženju. Antonija Baloh Ob tej priložnosti se delavci in stanovalci Doma upokojencev Vrhnika zahvaljujemo sponzorjem, ki so omogočili izvedbo srečelova. To so bili: BOGDANA ROSNAKY, SANOLABOR, d. d., AVTOSERVIS MIVŠEK, Jaka Mivšek, s.p., TATJANA MOLE, JOŽE HABE, IVKA WINCHNURER, ZA-LOKER & ZALOKER trgovinska in proizvodna, d.o.o., OBČINA VRHNIKA, SILVANA, d. o. o., Horjul, Mizarstvo Janez Kogovšek, Elektro Aleksander Brenčič, Simon Hlebec, Saniker, d. o. o., JFM Franc Jelovšek, Galerija svetlobe, Menard RA, Mavrica, Rajko Mivšek, Dimnikarstvo Kraner, SILIKO, d. o. o., PE Vrhnika, ŽGANJEKUHA KRŽIČ, Ciril Kržič, s. p., SLAŠČIČARNA BER-ZO, Muhametsejda Alizira, s. p., MOLEK SERVIS, Peter Molek, s.p, PEKARNA - KEKSARNA ADAMIČ, Jože Adamič, s. p., GOSTILNA IN PRENOČIŠČE Anton Turšič, s. p., TURISTIČNA KMETIJA KISOVEC, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d., KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, d. o. o., ANVINA, d. o. o., SIMPS'S, d. o. o., TOSAMA, d. o. o., ABBOTT LABORATORIES, d. o. o., PAUL HARTMANN ADRIATIC, d. o. o., LEKARNA LJUBLJANA, PE Vrhnika, BARJANS, obvladovanje čistoče, d. o. o. PRI-MA, d. o. o., KARAN & DELFIN, d. o. o., ERA GOOD, d. o. o., MANET, d. o. o., FOTELJČEK - ZDRAVKO KERŠMANC, s. p., CLAVIS, d. o. o, PE Vrhnika, KOVINGRAD, d. o. o., ZEPTER SLOVENICA, d. o. o., GOSPA BAJT, RAJSKI VRT NADA, Savo Vukovič, s. p., BARTOG, d. o. o., LOKUS, d. o. o., BIROSISTEMI BOJAN ČEBELA, s. p., BOJAN POVŠE, s. p., AVALON ZAVAROVALNICA, PR'FRIZERJU, KATI MRAK, s. p., AVTOTRADE, d. o. o., BLAGOMIX, d. o. o. MERCATOR, d. d., TIMO, d. o. o., Ajdovščina, SLIKOPLESKARSTVO IN ČISTILNI SERVIS MATEJ KOMAN, s. p., ŠTIRN, d. o. o., SAMEKS-A, d. o. o., ANTONJA BALOH, TRČEK, ANTON ŠPEC, s. p. AT TEAM, d. o. o., AVR, d. o. o., vzdrževanje in popravila motornih vozil, PRALNA TEHNIKA, d. o. o., ALPEKS, trgovina z gostinsko opremo, PEKARNA POSTOJNA, d. o. o., PEKARNA PEČJAK, POSTOJNSKE MESNINE, MLEKARNA C ELEI A, DON DON, d. o. o., PIVKA PERUTNINA, SADEX trgovina, d. o. o., Janez Stržinar, s. p., Trgovina Kara, Stanislav Marinčič, s. p.. Zahvaljujemo se tudi zaplaninskim gasilcem, ki so nam posodili svoje mize in klopi. Društvo invalidov Vrhnika - Delamo tudi v času dopustov Letošnje deževno poletje je marsikateremu društvu nagajalo pri uresničevanju načrtovanih dogodkov. Tudi mi smo se vsakokrat bali, da nam jo bo vreme zagodlo, ko se bomo odpravili na izlet, srečanje ali tekmovanje. A imeli smo srečo. Srečo smo imeli 19. junija, ko smo na izlet popeljali težke invalide. To je dogodek, ki ga ponovimo vsako leto in je vedno zelo težko pričakovan. Tudi letos se je prijavilo za dva avtobusa članov. Odpeljali smo jih na morje, na ogled Sečoveljskih solin. Ustavili smo se še v Portorožu, da so si ga ogledali tudi tisti invalidi, ki težko pridejo od doma. Kosilo smo použili pri naših starih znancih v Gostilni Idila, kjer so nas zabavali godci našega Ansambla Detlca V soboto, 5. julija, smo se v vročem soncu zbrali pri Abramu na Nanosu. Tam smo se srečali s člani pobratenih in prijateljskih društev iz Aj- dovščine, Vipave, Logatca, Zagorja, Hrastnika, Izole in Postojne. Najprej smo poslušali pozdravne govore županov, med katerimi je bil še posebno "udaren" govor župana Občine Ajdovščina, Marjana Poljšaka. Nagovorili so nas tudi predstavniki posameznih društev, nato pa smo si lahko privoščili kosilo in zaplesali ob zvokih Ansambla Javor. Kdor je imel srečo, je tudi zadel dobitek na srečelovu. Že čez dva tedna, v soboto, 19. julija, smo se odpeljali proti severovzhodu naše domovine. Ob jezeru Zgornje Konjišče smo se srečali s pobratenim društvom Gornja Radgona, kjer smo se dogovarjali o načrtih za nadaljnje sodelovanje, se zabavali in tudi dobro jedli. Pevski zbor Pevski zbor je s približno petnajstimi pevci sodeloval na 45. Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. To je največja tovrstna prireditev, na kateri sodelujejo pevski zbori iz vse Slovenije. Tudi naš zbor se redno udeležuje Tabora in z marsikaterim pevcem drugih zborov smo že stari znanci in prijatelji. Sodelovali smo tudi v programu na predvolilnem srečanju stranke Desus, ki je bilo 9. julija v Cankarjevem domu na Vrhniki. Šport V spomladanskih in poletnih mesecih so najbolj dejavni balinarji. Konec junija so sicer zaključili spomladanski del medobčinske lige, v katerem so odigrali deset krogov in dosegli soliden rezultat: z OZVVZ si delijo 4.-5. mesto. Preostale štiri kroge bodo odigrali jeseni z začetkom 1. septembra. Sledil bo še zaključni turnir, vendar datum še ni določen. V soboto, 28. junija, se je moška ekipa udeležila prijateljskega turnirja v Žireh in dosegla tretje mesto. V soboto, 9. avgusta, pa sta moška in ženska ekipa gostovali v Pivki, kamor jih je povabilo DI Pivka, ki je v počastitev občinskega praznika priredilo balinarski turnir. Sicer pa med poletnimi meseci pridno trenirajo vsak četrtek popoldne na balinišču v Sinji Gorici. Društvo invalidov Vrhnika OŠ Ivana Cankarja Vrhnika obvešča, da se pouk prične v ponedeljek, 1. septembra 2014. SEZNAM RAZREDNIKOV OD 1. DO 9. RAZREDA BO OBJAVLJEN V ČETRTEK, 28. 8. 2014, NA SPLETNIH STRANEH NAŠE ŠOLE. 4.-9. razredi LOŠCA 1 - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, delovne zvezke po seznamu, beležko »Načrtujem« dobijo v šoli. 8.30 Učenci od 6. do 9. r. se zberejo na ploščadi pred «B« vhodom (novi del stavbe - zaklonišče) na Lošci 1. Seznam učencev 6. r. po oddelkih bo objavljen v ponedeljek, 25. 8. 2014, po 12. uri na oglasni deski šole na Lošci 1. 8.30 Učenci 5. r. se zberejo v zgornji avli «A100« v starem delu šole na Lošci l. 8.30 Učenci 4. r. in oddelkov šole z nižjim izobrazbenim standardom se zberejo v spodnji avli »A0« v starem delu šole na Lošci 1. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence 4. in 5. razredov. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni bodo na spletnih straneh in na oglasni deski. Pouk bo potekal do 12.55 ure. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence, nanj se prijavijo 1. šolsko uro pri razredničarki. 3. razred TRŽAŠKA 32 ŠIVALNICA - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko »Načrtujem« dobijo v šoli. 6.00 Jutranje varstvo v učilnici 101 na Tržaški 2 8.00 Učenci 3. razredov se zberejo pred vhodom v Kulturni center na Tržaški 32 - bivša šivalnica IUV. Pouk bo potekal do 11.35, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence, nanj se prijavijo 1. šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Vozni red dobite pri razredničarki, objavljeni bodo na spletnih straneh šole in na oglasni deski. 2. razred TRŽAŠKA 2 - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko »Načrtujem« dobijo v šoli. 6.00 Jutranje varstvo v učilnici 101 8.00 Učenci 2. razredov se zberejo na dvorišču šole I. triletja na Tržaški 2 (zadnji vhod). Pouk bo potekal do 11.35, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence, nanj se prijavijo 1. šolsko uro pri razredničarki.. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni bodo na splet- nih straneh šole in na oglasni deski. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. DRENOV GRIČ - učenci naj imajo s seboj šolske copate in peresnico, beležko »Načrtujem« dobio v šoli. 8.30 Učenci 2., 3. in 4. r. podružnične šole Drenov Grič se zberejo v učilnicah na Drenovem Griču. Pouk bo potekal do 12.05. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene učence, nanj se prijavijo 1. šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Jutranje varstvo se prične v torek, 2. 9. 2014. PRVOŠOLCI TRŽAŠKA 2 9:15 Vsi prvošolci in starši se zberejo v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Po predstavi gredo peš v šolo I. triletja na Tržaško 2 v učilnice, kjer jih sprejmejo razredničarke. Parkiranje osebnih avtomobilov bo ta dan možno tudi na asfaltnem igrišču na Tržaški od 7. do 12. ure! Vsi prvošolci bodo vabilo prejeli po pošti. Seznam učencev po oddelkih bo objavljen v ponedeljek, 25. 8. 2014, po 12. uri na oglasni deski šole na Tržaški 2. PRVOŠOLCI DRENOV GRIČ 8:50 Drenov Grič - odhod avtobusa s prvošolci in starši z Drenovega Griča v Cankarjev dom na Vrhniki. 9:15 Predstava in po zaključku odhod avtobusa s prvošolci in starši na Drenov Grič v učilnico 1. r. PREVOZI ZA 1. ŠOLSKI DAN Šolski avtobusi v ponedeljek, 1. 9. 2014 - zjutraj iz smeri: - Sinja Gorica Opekarna 7:00, Sinja Gorica Kapelica 7:01, SG Oblak 7:05, Tržaška 7:20 Sinja Gorica Opekarna 7.55, Sinja Gorica Kapelica 7.56, Lošča 8.20 - Sinja Gorica Oblak 7.50, Tržaška 7.55 - Bistra Gostilna 6:45, Tržaška 6:50 Bistra Gostilna 8.10, Lošča 8.20 - Zaplana: Mizni dol 6.45, Cerkev 6.47, Žaga Petkovšek 7.05, Jaz-bar 7:07, Strmica 7.10, Raskovec 7:15, Lošca 7.20, Tržaška 7:22 Zaplana: Mizni dol 7:50, Cerkev 7:52, Žaga Petkovšek 7.55, Jaz-bar 8.00, Raskovec 8.10, Šivalnica 8.15, Lošca 8.18 Šolski avtobusi 1. 9. 2014 - odhod iz šole v smeri: - Zaplana: 11.45 Tržaška, Šivalnica, Raskovec Strmica, Zaplana (vozi Oblak) 13:20 Tržaška, Lošca, Raskovec Strmica, Zaplana (vozi LPP) - Sinja Gorica 11:45 Šivalnica, Tržaška, Sinja Gorica (vozi LPP) 13:05 Lošca, Tržaška, Sinja Gorica (vozi Oblak) - Bistra: 11:45 Šivalnica, Tržaška, Bistra (vozi LPP) 13:05 Lošca, Tržaška, Bistra (vozi LPP) Vsem otrokom in staršem želimo uspešen začetek šolskega LETA. 12.-14. strambar info:zavas-futsal.si NOGOMETNI KLUB VRHNIKA ... urejen fiCuß! urejena igrišča urejeni prostori urejeni igralci urejeni trenerji urejeno okolje urejena miselnost NOGOMETNA ŠOLA S TRADICIJO ... ocCCeta 1918 ! PRVI MESEC ZA POKUSINO: VSAK PONEDELJEK, TOREK in ČETRTEK ob17.00 na nogometnem igrišču v športnem parku Vrhnika igralna dneva za vse, ki bi radi igrali nogomet fòoòergCas, se širipo Europi. TRENINGI SELEKCIJ: VSAK DAN od 17.00 do 20.00 na nogometnih igriščih v športnem parku na Vrhniki. vse podrobnosti na: www.nkvrhnika.si od 5 let ZAKAJ K NAM? dalje prečen otro{- neprecenljivo! skrbno izbrani trenerji odlični pogoji dela red in disciplina vrhunski rezultati pri nas igrajo VSI (dekleta in fantje) ^PRVI MESEC BREZPLAČNO ^PRVA OPREMA ZA TRENIRANJE (kratke hlače in kratke majice) BREZPLAČNO INFO: 070760001; 041 697637 25. avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina M Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Prav lep poletni pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci! Z velikim veseljem lahko takoj na začetku zapišem, da je najemnik, gospod Metod Keršmanc, uspel v celoti prenoviti prostore starega bifeja in jih polepšati, tako da boste lahko uživali ob klepetu in dobri kavici. Več o odprtju bomo pisali v naslednji številki. Lahko se boste prepričali, da so prostori higiensko in prostorsko precej drugačni in privlačnejši. Končno lahko tudi zapišem, da je uspelo sestaviti moško balinarsko ekipo, ki je v Polhovem Gradcu osvojila kar prvo mesto. Iskrene čestitke! Sicer pa se pripravljamo za avgustovsko srečanje starejših od 75 let, kjer vas bo zabaval Ansambel Presenečenje, le pridite v čim večjem številu. Kar dobro smo napolnili tudi avtobus za Beograd. Izlet bo 16. ,17., 18. septembra z odhodom ob 5.00 izpred OŠ IC Vrhnika. Ne pozabite vplačati drugega obroka! Spomniti moram tudi tiste, ki se radi kopajo, da bo kopalni izlet tokrat izjemoma v ponedeljek, 8. septembra! V juniju smo razposlali obvestila in vas vljudno poprosili, če plačate članarino. Velika večina se je že odzvala, preostale pa vljudno prosim, če to storijo čim prej ali pa nas obvestite, da ne želite biti več član. Škoda je za tiste, ki že več let plačujete vzajemno samopomoč, ker denar propade, če ne vplačate vsako leto. Torej, potrudite se, da se vidimo. Našima neutrudnima Nežki in Marjanci boste veliko pomagali, če boste članarino plačali čim prej. Hvala. Skupina Zimzelenov - pripravljalni odbor - z vso zagnanostjo pripravlja srečanje ob desetletnici skupine, ki bo 1. oktobra v mali dvorani Cankarjevega doma. Uredniški odbor je v zaključni fazi s pripravo zbornika, ki ga bodo prejeli vsi pohodniki in pohodnice, ki so bili kadar koli več kot eno leto naši pohodniki Zimzeleni. Več o tem seveda kasneje. Kaj napovedujemo: Konec avgusta (28) socialna komisija vabi na srečanje starejših od 75 let h Kranjcu na druženje ob 15.00. Ker je letošnje poletje zelo muhasto, pričakujemo, da bomo lahko v jesenskem času spet po programih pohodnih skupin lahko odhajali na pohode. V septembru se bo kar veliko dogajalo. Zaradi izleta v Beograd in Novi Sad, bo kopalni izlet v Strunjan 8. septembra, v septembru balinarke pripravljajo Mamin memorial, tridnevni izlet v Beograd bo 16. 17. in 18. septembra. Oglejte si ponudbo na naših oglasnih deskah. Že zdaj vas lahko povabimo na Martinov kostanj, ki bo verjetno v Ždinji vasi pod Trško goro. Upam, da ste lepo preživeli muhasta julij in avgust in da boste polni dobre volje obiskovali naše dejavnosti. Za UO Elica Brelih Julija in avgusta 2014 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Ivana Bogataj, Dom upokojencev Vrhnika (1910) Mihael Markič, Pri lipi, Vrhnika (1919) Marija Novak, Sinja Gorica, Vrhnika (1921) Slavka Bajec, Dom upokojencev Vrhnika (1921) Minka Grom, Turnovše, Vrhnika (1922) Vinko Jereb, Verd, Vrhnika (1923) Anica Starc, Verd, Vrhnika (1924) Ančka Vuk, Poštna ul., Vrhnika (1924) Marija Šmigoc, Dom upokojencev Vrhnika (1924) Marija Markič, Pri lipi, Vrhnika (1924) Alojzi Semič, Mokrice, Vrhnika (1929) Ana Grom, Kolodvorska ul., Vrhnika (1929) Marija Žilavec, Turnovše, Vrhnika (1929) Magdalena Žitko, Sinja Gorica, Vrhnika (1929) Marija Gostiša, Opekarska c., Vrhnika (1929) Erika Novak, Drenov Grič, Vrhnika (1929) Ida Trček, Kotnikova c., Vrhnika (1934) Ana Miklošič, Dol pri Borovnici, (1934) Meta Kastelic, Sivkina ul., Vrhnika (1934) Marija Jelenc, Krpanova ul., Vrhnika (1934) Marija Kalauzović, Cesta na polju, Vrhnika (1934) Stanislava Lorenzin, Cesta 6. maja, Vrhnika (1934) Boris Jelenc, Krpanova ul., Vrhnika (1934) Janez Krvina, Stara Vrhnika, Vrhnika (1934) Marija Nartnik, Drenov Grič, Vrhnika (1934) Rajmund Jesenovec, Stranska c., Vrhnika (1934) Marjan Sajovic, Pot k studencu, Vrhnika (1934) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so julija in avgusta praznovali rojstni dan. Tekma v Polhovem Gradcu se ni iztekla za nas balinarke DU Vrhnike po predvidevanjih, zato pa so naši moški priigrali 1. mesto in osvojili fantastičen pokal. Bravo fantje, čestitamo ! Balinarke DU Vrhnika smo bile zelo uspešne v juniju V Loški dolini smo osvojile drugo mesto med devetimi ženskimi ekipami, Dragica Pelan pa je osvojila pokal za najboljšo ba- poraščene, ki pa dajejo zavetje številnim živalim. Sonja je prevzela vlogo vodnice na ladjici in nam marsikaj zanimivega povedala o zgodovini, kajti Ljubljanica je bila vedno, vse do odprtja železniškega tira za Trst, edina močna prometna povezava. Poskrbeli smo tudi za glas harmonike, dobro so nas pogostili, tudi prijetno toplo sonce nas je ogrelo po hladnem in deževnem jutru. Proti Ljubljani smo se vračali mimo Črnega grabna in Gra-daščice, od tam pa smo z druge perspektive pogledovali na mesto. Zanimivi mostovi preko Ljubljanice imajo svojo zgodovino in spet smo prisluhnili Sonji. Lep pogled je na »trimostje«, Frančiškansko cerkev in vse naprej do Zmajskega mostu. Ni čudno, da so tujci, ki pridejo v Ljubljano, tako presenečeni nad mestom. Lepo je, samo videti je treba. Samo tokrat smo razbremenili Elico skrbi in dela z organizacijo ter pripravo vseh desetletnih pohodov. Za ves njen trud smo se ji zahvalili s šopkom cvetja z logov domačih. Ivanka Sluga, foto: Joža Miklavčič Tudi SVIZCI v Tamar - z Elico in Milanom Pohodniška skupina SVIZCI je edina v DU Vrhnika, ki združuje upokojene delavce vzgoje in izobraževanja kar iz štirih občin. V maju je pohod odpadel; bilo je premalo prijavljencev. Zato smo junijski termin čakali kar z malo tesnobe, da se stvar ne bi ponovila. Zbralo se nas je triindvajset in v lepem poletnem jutru smo linarko. Nadaljevale smo v Cerknici na Švelcevem memorijalu in osvojile tretje mesto in zaključile na Brezovici na tretjem med enajstimi ekipami. Potem smo malo počivale, in sicer smo gostovale v Sodražici in ostale na petem mestu in v Ljubljani na Brdu tudi osvojile peto mesto. Sedaj se veselimo gostovanja v Polhovem Gradcu, kamor smo kot vsako leto povabljene tudi letos. Pravzaprav se veselimo vsake tekme posebej, pa čeprav smo nekje pri vrhu ali na kakšnem bolj nehvaležnem mestu, saj sta druženje in snidenje z balinarskimi prijatelji vedno vesel dogodek kjer si izmenjujemo vtise in občutja iz prejšnjih tekem. Ob tem se spletajo lepa prijateljstva, četudi smo med tekmo nasprotnice, se po tekmi spet družimo in obujamo spomine na prejšnje tekme in na ljudi, ki jih ni več, pa so nekoč bili del naših druženj. (MP) Zimzeleni na zaključku polletnih pohodov Zimzeleni nismo samo pohodniki, znamo se tudi zabavati, se družiti in uživati ob vsaki priložnosti, ko smo skupaj. Tudi ob zaključku polletnih pohodov smo si organizirali prijeten izlet z ladjico po Ljubljanici Ponudila se nam je ugodna priložnost triurne plovbe in pogostitve na ladjici Žaba. S kar štiridesetimi udeleženci smo preizkusili plovbo najprej do Črne vasi. Dišalo je ob peki na žaru, opazovali smo lepo urejene brežine Ljubljanice, ponekod gosto Elici smo se za ves njen trud zahvalili s šopkom cvetja z logov domačih. se odpeljali proti Gorenjski. Mnogo smo si imeli povedati, a nismo prezrli prelepe pokrajine, ki je »bežala mimo nas«. Kar hitro smo bili v Planici, kjer smo se zazrli v nove skakalnice; vendar stroji še kar brnijo - Planica je še vedno veliko gradbišče. Krenili smo po predvideni poti proti Tamarju. Milan nam je spotoma predstavljal mogočne stene in vrhove Ponc, Mojstrovke, manj prijazen obraz Slemenove špice, nazadnje pa se je pred nas postavil še mogočni lepotec Jalovec s svojo diamantno silhueto. Milan je v objektiv ujel še živahno kačo, Elica pa je opozarjala na botanične zanimivosti alpskega rasytlinstva. Tako smo občudovali drobne modre navadne mastnice in bele alpske mastnice, trilistne vetrnice ... Ko pa se je odprl zgornji del doline - Tamar - so se zableščale skupine zlato rumenih pogačic in še obsežnejše bele preproge alpske velese. Mnogo občudovanja je bil deležen slap Nadiže, ki se je lesketal po pobočju Ponc in se umirjal v potoku. Kmalu se zgubi v produ. Prevzeti od lepot alpskega sveta smo posedli pred kočo in se okrepčali z dobrotami njene kuhinje; še največ pohval so bili deležni različni štruklji. Ogledali smo si še kapelo Marije Pomagaj z mozaikom umetnika Marka Rupnika ter prebirali imena ponesrečenih v okoliških stenah - preveč jih je! Preživeli smo lep dan. Oh, pa še kdaj! Hvala Elici in Milanu. Vika Končan, foto: Milan Jerman Zimzeleni na Bogenšperku Kot že velikokrat nam je tudi tokrat vreme prekrižalo načrte za načrtovani pohod. Vremenska napoved ni bila ugodna za pohod, zato je naša Elica našla zvito rešitev: iz-letniško-pohodniški dan s poučno vsebino. Obiskali smo namreč grad Bogenšperk. Pred odhodom z Vrhnike nas je naša Ana založila z dobrotami, med potjo pa nas je še pogostila. Pot smo nadaljevali prek Litje in Šmartnega pri Litji, kjer stoji mogočna neogotska cerkev, do gradu Bogenšperk. Tam nas je prisrčno sprejel grajski hlapec Jurij. Kasneje se mu je pridružila še grajska gospa Ana Valvasor, ki sta nam družno razkazala notranjost gradu. Še prej sta nam podrobno predstavila njuna grajska oblačila. Ob sprehodu po gradu smo spoznavali življenje in dela polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja. Ana Valvasor nas je gledala vedno z viška, da smo se »počutili« resnično kot pravi podložniki. Ogledali smo si tudi izdajo najslavnejše knjige v štirih zvezkih, Slave vojvodine Kranjske. Ob izdaji te knjige se je Valvasor zaradi velikih stroškov zelo zadolžil. Prodati je moral dragoceno knjižnico in grad ter se preseliti v Krško, kjer je tudi umrl, star Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček komaj 52 let. Leta 1972 so začeli s sistematično obnovo gradu. V njem so zdaj na ogled grafična zbirka, slovenska geodetska zbirka, geološka zbirka, zbirka noš, lovska zbirka in zbirka vražever-stva. V nekdanji knjižnici je zdaj poročna dvorana. Hlapec Juri nam je želel prirediti poročni obred, a med nami ni bilo kandidata. Ob duhovitih zgodbah hlapca Jurija in grajske gospe Ane je skoraj dveurni sprehod skozi grajske prostore kar prehitro minil.Obogateni z novim znanjem smo se odpeljali do Ivanč-ne Gorice, kjer smo se okrepčali s kavo in pijačo, ki nam jo je privoščila Dragica. Tokrat se nas je vreme usmililo, tako da smo se od zunaj suhi, znotraj pa mokri veseli vrnili domov. Karli Mesarič, foto: Joža Miklavčič Številka: U-I-188/12-24 U-I-91/13-13 Datum: 10. 7. 2014 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetih z zahtevama Vlade, na seji 10. julija 2014 sklenilo: Postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika-Center (Uradni list RS, št. 1/95, in Naš časopis, št. 274/01, 282/02, 308/04, 335/07, 354/08, 362/09, 374/10, 393/12, 397/12 in 400/12), kolikor določa izdajo soglasja krajevne skupnosti, 16., 17., 19., 26. in 27. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika-Center, kolikor določajo dovoljenost novogradenj, če tako oceni strokovna urbanistična presoja, 17. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3-Vrhnika-Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 2/95 in 77/06, ter Naš časopis, št. 319/05, 330/06, 354/08, 362/09, 374/10 in 400/12), kolikor določa dovoljenost novogradenj, če tako utemelji strokovna urbanistična presoja, in 9. člena Odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (Uradni list RS, št. 6/99, ter Naš časopis, št. 292/03, 323/06 in 349/08), kolikor velja v Občini Vrhnika in kolikor določa predložitev pozitivnega mnenja pristojne urbanistične službe, se ustavita. Obrazložitev 1. Predlagateljica izpodbija v izreku sklepa navedene določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika-Center, Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3-Vrhnika-Sinja Gorica ter Odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-188/12 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12) do končne odločitve v izpodbijanem delu zadržalo izvrševanje 16., 17., 19., 26. in 27. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika-Center, s sklepom št. U-I-91/13 z dne 18. 4. 2013 (Uradni list RS, št. 39/13) pa izvrševanje 17. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3-Vrhni-ka-Sinja Gorica. Z uveljavitvijo Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/14) so izpodbijani prostorski akti prenehali veljati. 2. Če med postopkom pred Ustavnim sodiščem predpis v izpodbjanem delu preneha veljati, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 - uradno prečiščeno besedilo in 109/12 - v nadaljevanju ZUstS). 3. Ustavno sodišče je predlagateljico pozvalo, naj sporoči, ali še vztraja pri vloženih zahtevah, oziroma naj izkaže okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbjanih predpisov niso bile odpravljene. Hkrati je bila predlagateljica opozorjena, da lahko Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov ustavi, če v danem roku ne bo dala zahtevanih pojasnil. Predlagateljica na poziva ni odgovorila. Ustavno sodišče je zato postopka ustavilo. 4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno. Mag. Miroslav Mozetič, predsednik Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) in v povezavi s 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji S K L E P o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjske stavbe na Lošci na Vrhniki 1. člen Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjske stavbe na Lošci na Vrhniki, ki je bil začet s Programom priprave za občinski lokacijski načrt za stanovanjske stavbe na Lošci na Vrhniki (Naš časopis, št. 322/06) in Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjske stavbe na Lošci na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 88/07), se ustavi. 2. člen Postopek se ustavi, ker investitor ni zainteresiran za nadaljevanje postopka. 3. člen Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 350-05-11/2005 (5-08) Vrhnika, 11. 8. 2014 OBČINA VRHNIKA Župan Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12; ZPNačrt) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za Dom upokojencev Vrhnika 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) V Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 -teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) je območje OPPN Dom upokojencev razdeljeno na tri enote urejanja prostora: VR_1360 (namenska raba SB - stanovanjske površine za posebne namene), VR_1700 (namenska raba CD - druga območja centralnih dejavnosti) in VR_1699 (namenska raba ZP - parki). 2) Enota urejanja prostora VR_1360 je namenjena gradnji objektov za potrebe doma starejših občanov in varovanih stanovanj za starejše občane. Enota urejanja prostora VR_ 1700 je namenjena gradnji objektov za storitvene, trgovske, gostinske in zdravstvene dejavnosti. Enota urejanja prostora VR_ 1699 je namenjena ureditvi parka za oskrbovance doma starejših občanov in spremljajočemu javnemu programu. 3) Pobuda za izdelavo OPPN je bila podana, ker želi Dom upokojencev, Idrijska cesta 13, 1360 Vrhnika, graditi objekt za oddelek za osebe z demenco, dnevnim varstvom in medge-neracjskim središčem. 2. člen (območje OPPN) 1) Območje OPPN se nahaja na Vrhniki, med Idrijsko cesto in vodotokom Hribski potok. 2) OPPN obsega: - zemljišča s parc. št. 1969/1, 1972, del 1970, 1973/4, 1973/3, k.o. Vrhnika, s skupno površino cca. 6.210 m2 - območje VR_1360 (SB); - zemljišča s parc. št. del 1974/3, del 1983/1, 1982/2, del 1982/3, del 1982/1, del 1981/1, del 1980/1, del 1980/2, del 2864/3, k.o. Vrhnika, s skupno površino cca. 9.073 m2 - območje VR_1700 (CD); - zemljišča s parc. št. del 2864/3, del 1980/2, del 1980/1, del 1981/1, del 1982/1, del 1982/3, del 1983/1, 1971, del 1974/3, 1974/4, k.o. Vrhnika, s skupno površino cca. 7.702 m2 - območje VR_1699 (ZP). 3) Območje OPPN lahko obsega tudi druga zemljišča izven zgoraj navedenih enot urejanja prostora. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) OPPN v celotni vsebini se izdela za enoti urejanja prostora VR_1360 in VR_1699. V enoti VR_1700 se načrtuje samo prometne ureditve, gospodarsko javno infrastrukturo in proti-poplavne ukrepe. Ostalo območje v VR_1700 ostane prazno kot rezervacija prostora za gradnjo objektov centralnih dejavnosti. 2) Strokovne rešitve se pripravio na podlagi: - prikaza stanja prostora, - OPN (splošni prostorski ureditveni pogoji, prostorski ureditveni pogoji glede na namensko rabo in usmeritve za pripravo OPPN), - investicijskih namer investitorja OPPN, - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - strokovnih podlag. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 1. Osnutek OPPN: september 2014 2. Pridobitev smernic od nosilcev urejanja prostora: oktober 2014, 30 dni 3. Pridobitev odločbe o CPVO od Ministrstva za kmetijstvo in okolje: oktober 2014, 30 dni 4. Izdelava strokovnih podlag - glede na smernice: oktober - december 2014 5. Izdelava okoljskega poročila - glede na odločbo o CPVO: oktober - december 2014 6. Dopolnitev osnutka OPPN in priprava osnutka programa opremljanja: januar 2015 7. Javno naznanilo: februar 2015, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve 8. Javna razgrnitev in javna obravnava; februar 2015, 30 dni 9. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: marec 2015 10. Priprava predloga OPPN: marec 2015 11. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora in mnenja o sprejemljivosti vplivov na okolje: april 2015, 30 dni 12. Priprava usklajenega predloga OPPN in programa opremljanja: maj 2015 13. Predložitev usklajenega predloga OPPN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo: juni 2015 14. Predložitev usklajenega predloga OPPN občinskemu svetu v sprejem: juni 2015 15. Sprejem OPPN z odlokom in objava v uradnem glasilu: junij 2015 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 4. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 5. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenje, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana) 6. Elektro Ljubljana d.d., Di-stribucjska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 7. Telekom Slovenje d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 8. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Toj-nice 40, 1360 Vrhnika 9. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 10. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 11. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) 1) Finančna sredstva za izdelavo OPPN, strokovnih podlag za OPPN (razen idejnega projekta za objekt), okoljskega poročila in geodetskega načrta zagotavljata Občina Vrhnika in Dom upokojencev Vrhnika, vsak v polovici. 2) Kot sestavni del odloka OPPN se sprejme tudi program opremljanja, ki ga naroči Občina Vrhnika, plačata pa Občina Vrhnika in Dom upokojencev Vrhnika, vsak v polovici. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-5/2014 (5-08) Vrhnika, dne 30. 7. 2014 OBČINA VRHNIKA Direktorica Občinske uprave Vesna Kranjc, l.r. Po pooblastilu Župana Stojana Jakina Številka: 3520-9/2014 Datum: 21. 7. 2014 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor št. 4 v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 13,01 m2. Najem vključuje souporabo sanitari . Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas, do rešitve denacionalizacjskega postopka. Po tem datumu se, v kolikor poslovni prostor ne bo v naravi vrnjen denacio-nalizacjskemu upravičencu, najemno razmerje podaljša, izbranemu ponudniku pa bo oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 00-3520-9-2014 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 109,54 EUR mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora št. 4 - CT4", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 9.9.2014. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 9.9.2014. Ponudbe bodo po preteku roka komisijsko odprte. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; • številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino); • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino; • dokazilo o položeni varščini; • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Andrejem Guzeljem (tel. št. 041-357-818). Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (Erika Červek). Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12; ZPNačrt) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta - Cankarjev trg) 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) Na podlagi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 -teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta - Cankarjev trg) (v nadaljnjem besedilu: OPPN) obsega več enot urejanja prostora: - SSea - stanovanjske površine za eno ali dvostanovanjske objekte na ravnem terenu: VR_1680; - CU - osrednja območja centralnih dejavnosti: VR_457, VR_460, VR_ 464, VR_467, VR_473, VR_1774, VR_1859, VR_1873, VR_1875, VR_ 1893, VR_2052; - CD - druga območja centralnih dejavnosti: VR_463, del VR_468, VR_ 470, VR_471, VR_1957, VR_2026, VR_2029; - ZP - parki: VR_469, VR_472, VR_ 1412, VR_1773, VR_1871, VR_1872, VR_1874, VR_2051; - ZD - druge urejene zelene površine: VR_1313, VR_2025; - PC - površine cest: VR_458, VR_ 459, VR_462, VR_1329. 2) Na območju OPPN se nahajajo objekti s centralnimi dejavnostmi (trgovine, gostinstvo, storitve, uprava, šolstvo ipd.) ter javne površine (ceste, kolesarske poti, hodniki za pešce, trgi, parki in druge zelene površine). 3) OPPN se izdeluje z namenom celovite prenove centra naselja Vrhnika, ki zajema: - prenovo javnih površin za pešce in kolesarje vzdolž Tržaške ceste, dela Ljubljanske ceste, križišča pri objektu Črni orel, križišča pri Zelenici, dela Robove ceste, dela Sternenove ceste, dela Ceste 6. maja in dela ceste Lošca, - novo ureditev javnih površin za pešce in kolesarje na območju Tržaške ceste med križiščem pri Črnem orlu in pri Zelenici s širšimi tlakovanimi površinami, - prenovo trških površin (trg pred hotelom Mantova, trg pred knjižnico), - oblikovanje novih zelenih površin (nov mestni park, pešpot ob Ljubljanici), - prenova parkovnih površin (park Mlečna, Park samostojnosti, Park ob Tržaški cesti, park pred kulturnim domom), - delni umik parkirnih površin ob Tržaški cesti in ureditev novih parkirišč, - posodobitev in poenoteno oblikovanje urbane opreme, - določiti lokacije in obliko objektov za oglaševanje na javnih površinah (prostostoječi, pritrjeni na fasade ipd.) ter na zasebnih objektih za lastne potrebe (konzole za izveske - več tipov ipd.), - določitev lokaci in oblikovanje nadstreškov avtobusnih postaj, kioskov, ekoloških otokov ipd., - prenove objektov (kulturni dom, Črni orel, občinska stavba idr.), - obnova fasad objektov - objekti stavbne dediščine (in drugi), ki še nimajo obnovljenih fasad, - novogradnje (upravni ali poslovni center na Zelenici, prizidek k občinski stavbi, prizidek k OŠ), - določitev možnosti plombnih novogradenj, nadzidav, prizidav, - določitev možnih pomožnih objektov in oblikovanje le-teh, - oblikovanje možnih objektov v parkih (npr. senčnica). 4) Kot strokovna podlaga k OPPN se izdela konservatorski načrt za prenovo na podlagi Pravilnika o konserva-torskem načrtu za prenovo (Ur. l. RS, št. 76/10). 2. člen (območje OPPN) 1) Območje OPPN obsega center mesta Vrhnika, in sicer območje ob Tržaški in Ljubljanski cesti, od avtocestnega priključka do Kulturnega centra Vrhnika (stavba bivše šivalnice IUV). Območje zajema tudi Cankarjev trg, Jelovškovo ulico, del Ceste 6. maja in del ulice Lošca. 2) OPPN obsega zemljišča s parc. št. *2/1, *2/2, *2/3, *3, *4, *6/1, *6/2, *9/9, del 18/2, *39, *48, *49/1, *49/3, *49/4, *420, *437, *438, *476, *622, *776/1, *778, *785, *805, *814/2, 2041/5, del 2041/6, 2041/7, del 2041/9, del 2041/10, 2045/2, 2046/1, 2046/2, 2046/3, 2046/4, 2052/1, 2053/1, 2053/6, 2053/7, 2053/15, 2053/16, 2053/17, 2053/18, 2053/19, 2053/20, del 2053/21, 2055/8, 2059/3, 2055/9, 2059/9, 2059/10, 2059/11, 2061/1, 2061/2, 2061/3, 2062, del 2080/11, 2238/4, 2238/5, 2238/6, 2238/9, 2238/10, 2238/11, 2238/12, 2238/13, 2238/14, 2238/15, 2240/1, 2240/2, 2246/2, 2246/3, 2246/4, 2246/5, 2246/6, 2246/7, 2246/8, 2246/9, 2246/10, 2246/11, 2246/12, 2246/13, 2246/14, 2246/15, 2246/16, 2247/4, 2249/1, 2249/4, 2249/5, 2249/6, 2249/8, 2249/9, 2249/10, 2249/11, 2249/12, 2249/13, 2249/14, 2249/18, 2249/19, 2249/11, 2250/1, 2250/2, 2250/3, 2250/4, 2250/5, 2250/6, 2250/7, 2250/8, del 2520/10, 2523/1, 2523/2, 2523/3, 2523/4, 2524/1, 2524/2, 2524/4, 2524/5, 2524/6, 2524/7, 2524/8, 2524/9, 2524/10, 2524/11, 2524/12, 2524/13, 2524/15, 2524/16, 2524/18, 2524/19, 2524/20, 2524/ 21, 2524/22, 2524/23, 2524/24, 2524/25, 2524/26, 2524/27, 2524/28, 2524/29, 2524/30, 2524/31, 2524/32, 2524/33, 2524/34, 2524/35, 2524/36, 2524/37, 2524/ 38, 2524/39, 2524/40, 2524/41, 2525/2, 2525/3, 2525/4, 2525/5, 2526/1, 2526/2, 2526/4, 2527/1, 2527/2, 2528/1, 2528/9, 2528/10, 2528/23, 2528/31, 2528/32, 2528/35, 2528/34, 2529/8, 2529/9, 2529/16, 2532/8, 2768/3, 2768/7, 2768/8, 2768/9, 2768/14, 2768/15, 2768/16, 2768/17, 2768/18, 2769/1, 2769/2, 2769/3, 2769/4, 2769/9, 2769/10, 2769/11, 2770/3, 2770/4, 2770/5, 2770/6, 2770/7, 2770/8, 2771/1, 2771/2, 2771/3, 2779/1, 2779/2, 2779/3, 2779/4, 2783/1, 2785/1, 2785/2, 2785/3, del 2785/5, 2785/6, 2785/7, 2785/8, 2785/9, 2785/10, 2785/11, 2785/ 12, 2785/13, 2785/14, 2785/15, 2788/1, 2788/2, 2788/3, 2788/4, 2788/5, 2788/6, 2788/7, 2788/8, 2789/1, 2818/2, 2818/8, 2818/11, 2818/12, 2818/13, 2819/2, 2819/3, 2819/7, 2819/8, 2824/10, 2824/19, 2825/2, 2825/5, 2825/7, 2825/9, 2825/ 12, 2825/13, 2825/14, 2825/15, 2825/16, 2825/19, 2825/20, 2825/21, 2825/22, 2825/23, 2826/1, 2826/3, 2826/24, 2826/ 25, 2826/26, 2826/27, 2826/31, 2826/36, 2826/37, 2826/38, 2826/39, 2848/4, del 2848/5, 2848/6, 2848/7, 2854/1, 2854/ 24, 2854/45, 2854/50, 2854/51, 2854/52, 2854/53, 2854/54, 2854/55, 2854/57, 2855/2, 2855/4, 2855/8, 2855/9, 2855/11, 2855/12, 2855/13, 2855/16, 2855/67, 2856/2, 2856/3, 2856/7, 2856/8, 2857/3, 2857/6, 2857/7, 2857/8, 2857/9, 2858/1, 2858/6, 2863/1, 2863/5, 2863/6, 2863/7, 2863/8, 2863/9, 2863/10, 2863/11, del 2890/1, 2892/3, 2894/1, 2894/4, 2900/4, 2900/20, 2906/1, 2906/2, 2911/1, 2911/2, 2913/1, 2913/8, 2925, 2926/1, 2926/2, 2926/3, 2940/1, 2940/2, 2951/1, 2951/2, 2951/3, 2951/4, 2951/5, 2951/6, 2951/7, 2951/8, 2951/9, vse k.o. Vrhnika, s skupno površino cca. 148.066,75 m2. 3) Območje OPPN lahko obsega tudi druga zemljišča zunaj navedenih enot urejanja prostora. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravio na podlagi: - prikaza stanja prostora, - OPN (splošni prostorski ureditveni pogoji, prostorski ureditveni pogoji glede na namensko rabo in usmeritve za pripravo OPPN), - Urbanističnega načrta Vrhnika - Verd - Mirke - Sinja Gorica, - veljavnih izvedbenih prostorskih načrtov: • Odlok o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika - Center - Območje hotela Mantova (Ur. l. SRS, št. 42/1989), • Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja urejanja V1I/2 Vrtec Vrhnika (Ur. l. RS, št. 65/97) (Ur. l. RS, št. 29/2006), • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika - Center - območje hotela Mantova (Naš časopis, št. 393/2012); - že pripravljenih idejnih zasnov (upravni center na Zelenici, prizidek k občinski stavbi), - smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - Analitičnega dela Konservatorske-ga načrta za prenovo za naselbinsko dediščino Vrhnika - Trško jedro - drugih strokovnih podlag, ki se izdelajo med pripravo OPPN. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt, in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: (glej preglednico) 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direkto- rat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspilerje-va 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 4. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 5. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana) 6. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 7. Telekom Slovenje d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 8. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 9. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene zadeve in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 10. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 11. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo OPPN zagotavlja Občina Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-5/2014 (5-08) Vrhnika, 7. 8. 2014 OBČINA VRHNIKA Direktorica Občinske uprave Vesna Kranjc, l.r. Po pooblastilu župana Stojana Jakina FAZA ROK OKVIREN ČAS Izdelava idejne zasnove načrtovalskega dela KNP in OPPN 20 delovnih dni september 2014 Pridobitev odločbe o CPVO 30 dni oktober 2014 Raziskava javnega mnenja - anketa, delavnica 1 dan za delavnico, 14 dni za anketo september, oktober 2014 Priprava stališč do pobud javnosti in priprava osnutka načrtovalskega dela KNP oz. osnutka OPPN glede na javno mnenje 10 delovnih dni oktober 2014 Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora 30 dni november 2014 Izdelava strokovnih podlag x x Izdelava dopolnjenega osnutka načrtovalskega dela KNP in dopolnjenega osnutka OPPN 10 delovnih dni december 2014 Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni december 2014, januar 2015 Priprava stališč do pripomb 10 delovnih dni januar 2015 Izdelava predloga načrtovalskega dela KNP in predloga OPPN 10 delovnih dni januar, februar 2015 Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni februar, marec 2015 Izdelava načrtovalskega dela KNP in usklajenega predloga OPPN 10 delovnih dni marec 2015 Sprejem OPPN - obravnava na odboru za urejanja prostora in občinskem svetu april 2015 VARSTVO PREDSOLSKIH OTROK NA DOMU MAVRIČNI JÌSVET www.mavricnisvet.s Vabljeni malčki od 11. meseca do 3. leta Katja: 040 300 086 | Lea: 040 691431 info@mavricnisvet.si Prevalje pod Krimom 20a, 1352 Preserje Borovnica v soju žarometov Borovnica se je letošnje poletje znašla v soju žarometov slovenskih medijev. Širno Slovenijo je namreč nenadoma od radovednosti zaščemelo, kje se nahajamo, kakšne znamenitosti imamo, kakšni ljudje smo in kako živimo. Najprej se je pri nas oglasil novinar Slovenskih novic, ki želi svojim bralcem predstaviti krožno pot po borovniški dolini. Prispevek o ideji za družinski izlet - ta se prične pod stebrom viadukta, se nadaljuje skozi staro trško jedro, nato se izletnik povzpne skozi Jele na staro progo ter malce za čuvajnico 666 spusti v dolino, prečka Dol, se skozi Laze vzpne nad Jelensko jamo, nato pa prek razgledišča znova spusti v trško jedro - bo skupaj z opisi preostalih znamenitosti menda izšel konec avgusta. Malce zatem se je v Borovnici najavila ekipa Radiotelevizije Slovenja, ki je v nedeljo, 3. avgusta, v živo prenašala sveto Ciril Furlan je poslušalcem razložil vse o srečanju z medvedom. Pevke so zapele coklarsko himno. mašo iz farne cerkve sv. Marjete. Farani so pridno napolnili cerkev, okraševalci, pevci, bralci in ne nazadnje g. župnik Janez Šilar pa so poskrbeli, da je šel v slovenski svet vtis o lepi in urejeni borovniški fari. RTV Slovenja se je Borovnica očitno tako dopadla, da se je vanjo že 11. avgusta vrnila ekipa Radia Slovenja 1. Za postojanko so si izbrali prjetni nadstrešek pri Pošti, kjer so se s številnimi sogovorniki v živo javljali v program oddaje Poletni utrip. Ciril Furlan je pripovedoval o srečanju z medvedom, Franc Drašler in spodaj podpisani o soteski Pekel, železniški dediščini, Borovnici nekoč in danes ter borovniškem turizmu, Marija Suhadolnik o nasadih borovnic, Tanja Matij aševič o športu in posebej floorballu, Slavica Ošaben o borovniški kulturi, Milka Pečlin o skrivnem receptu za borovničev zavitek, izmenjali so tudi nekaj besed s tujimi turisti, za konec pa so Rudjeve pevke Marinka Vuk, Anka Palčič ter Irena Nemec zapele »coklarsko himno«. Oba posnetka sta že dostopna v spletnem arhivu oddaj MMC RTVSLO. Upati je, da ne bodo zavoljo tolikšne pozornosti Borovničani zaspali na lovorikah medijske slave in se raje oprijeli rekla našega občinskega nagrajenca: »Še bolj bom delal.« Damjan Debevec, foto: DD Ropota, ropota, kako ropota! Vse se je začelo z zlomkom po nazivu žled, ki je v začetku februarja opustošil dobršen del Notranjske, Slovenske železnice (SŽ) pa dobesedno spravil na kolena. Borovničani so se veselili, ko je po manj kot tednu dni začel na relaciji Bo-rovnica-Ljubljana zopet voziti vlak, in skupaj s preostalo Slovenijo, ko so prvi vlaki odrinili proti Kopru in obratno. Veselje pa je hitro splahnelo, ko je postalo jasno, da železniško električno omrežje med Borovnico in Pivko še ne bo prav kmalu vzpostavljeno in bodo tod še nekaj časa kraljevale dizelske lokomotive. Ko bi SŽ dosegale nivo avstrijske ÖBB, bi to za lo-kalce ne bila nikakršna novica, tako pa je nezadovoljstvo nad (pre)glasnim in zastarelim voznim parkom sprva naraščalo po spletnih družabnih omrežjih, deževali so dopisi, peticje in drugi pisni izdelki. Proti poletju pa se je vendarle oblikovala bolj konkretna Civilna iniciativa Borovnica (CIB), ki so jo sestavljali tudi občinski svetniki in je, menda tudi ob podpori župana, na SŽ naslovila odprto pismo, opremljeno z večjim številom podpisov prizadetih občanov. Osrednja ost je bila uperjena na povečani promet na železniški postaji, ki da povzroča čezmerni hrup, vibracije in izpuste v okolje, CIB pa je želela odgovore na to, kakšne ukrepe so izvedli v smeri izboljšanja trenutnega stanja, predvsem v nočnem času, zatem predvideni terminski plan sanacije in obnove ter predstavitev načrtovanega projekta postavitve baznih postaj. Odgovor je prispel v začetku julia, češ da si železnice prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo proge, a da za odsek Borovnica-Verd niti projektne dokumentacije še nimajo, do pred kratkim pa prav tako še niso imeli zagotovljenih sredstev države. Elektrifikacija našega odseka naj bi tako prišla na vrsto šele v letu 2015. Naj bi si pa že poleti poleg dveh že najetih izposodili dve moderni dizelski lokomotivi, pogovarjali pa naj bi se o nakupu nadaljnjih štirih. Ko je kak teden zatem zakro-žila anonimka, ki je obljubljala opozorilno zaprtje proge v noči z 11. na 12. julij, v kolikor bo v nočnih urah s postaje speljala kakšna preglasna kompozicija, in so policijske enote izvedle poostren nadzor v bližnji in daljni okolici, se je za 15. juli v Borovnici najavila delegacija predstavnikov SŽ, ministrstva za infrastrukturo in izvajalcev omrežja GSM-R. V osnovni šoli so se sestali s člani CIB, predstavniki občine in drugo zainteresirano javnostjo, kjer so bile prvič predstavljene tudi konkretne številke. Na dan gre menda skozi našo občino približno 100 vlakov, za katere potrebujejo od 12 do 15 dizelskih lokomotiv, med njimi tudi pet starejših »reaga-nov«, ki se jim ob koncih tedna pridružijo še trije. Cena nove lokomotive je okrog pet mil jonov evrov, dobavni rok je dve leti, medtem ko se na najem čaka od tri do šest mesecev, če bi bila seveda kaka v Evropi prosta. Kljub temu naj bi v kratkem pridobili dve novi. S sanacijo proge bo še težje, saj je ocenjena na 40-50 milijonov evrov, letos pa naj bi obnovili le progo do Logatca, šele v prvi polovici leta 2015 tudi do Borovnice. Morebitna izvedba Borovniški dnevi (in noči) grmenja (foto: Slavko Zlobec) Razstavljanje električnega omrežja je šlo hitro od rok. Obnova pa . protihrupnih ograj ne bi bila mogoča prej kot v dveh letih. O preseženih mejnih vrednostih hrupa obiskovalci sicer niso prav radi govorili, so pa dejali, da imajo vozniki lokomotiv navodilo izogibanja nepotrebnemu piskanju, kot tudi umika le-teh na del postaje, najdlje od stanovanjskih hiš. Kar se tiče načrtovanih oddajnikov sistema GSM-R, naj bi sevali zgolj v smeri železniške infrastrukture, eden bo že v Prevalju, drugi, manjši -osem-metrski, pri tunelu, večji, tri-desetmetrski, pa na Dolu, a je lokacija pri Novaku za zdaj še predmet dogovora. Za konec je bilo rečeno, da bo naslednji sestanek čez 14 dni. Od tedaj je minil že debel mesec ... Damjan Debevec, foto: DD, SZ ZE OD LETA 1868 BOROVNIŠKI 4L SEMENJ ■■■ . A^20- SEPTEMBRA 201 OD 8. DO 14. URE V SREDIŠČU BOROVNICE Prodaja in razstava kmetijskih, sadjarskih, čebelarskih pridelkov ter izdelkov domače obrti; brezplačni vodeni ogledi kraja. TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA Lokalne volitve - obvestilo Predčasno glasovanje: na volišču na sedežu Občinske volilne komisije, na Občini Borovnica, Pa-plerjeva 22, Borovnica, v sredo, 1. oktobra 2014, od 9. do 19. ure. Glasovanje po pošti: Volivci, ki glasujejo po pošti, morajo najkasneje do 24.9.2014 obvestiti Občinsko volilno komisijo, da željo glasovati po pošti. Glasovanje na domu: Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, najkasneje do 1.10.2014 vložijo zahtevo, da želio glasovati na svojem domu. Zaupniki: Predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko do 29.9.2014 predloži seznam zaupnikov Občinski volilni komisiji. 22.9.2014 - zadnji dan, ko lahko član volilnega odbora obvesti Občinsko volilno komisijo, o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, o katerem se glasuje na volišču, za katerega je imenovan v volilni odbor. Spremembe območij posameznih volišč v naselju Borovnica Volivce obveščamo, da so deloma spremenjena območja posameznih volišč v volilni enoti Borovnica I (naselje Borovnica). Vse volivce zato naprošamo, da so pozorni na prejeta obvestila volivcem, iz katerih bo razvidno, na katerem volišču izvršujejo svojo volilno pravico. Sklep o določitvi volišč v volilnih enotah Borovnica I in Borovnica II za volitve župana in občinskega sveta, ki ga je Občinska volilna komisija občine Borovnica sprejela na 1. seji dne 29.07.2014, je objavljen na spletni strani www.borovnica. si - lokalne volitve 2014. V sklepu so določena posamezna volišča s popisom ulic in hišnih številk, ki spadajo v posamezno volišče. Občina Borovnica Občinska volilnakomisija Občinski praznik letos v znamenju Krasa in »posebnega gušta« Železnica je za vedno spremenila podobo Borovnice, jo povezala s tedanjo prestolnico na Dunaju in tržaškim pristaniščem. Borovničani se z občinskim praznikom spominjamo 27. julija 1857, ko je na pot po celotni progi Dunaj-Trst krenil prvi vlak. Prav v Borovnici pa je bil zgrajen 561 metrov dolg in 38 metrov visok viadukt, tedaj največji zidani objekt v Evropi. V 20 letih po odprtju južne železnice se je prebivalstvo Borovnice podvojilo, veliko Borovničanov je dobilo delo že med gradnjo, še posebno so si opomogli furmani. Kmalu se je razcvetela lesna obrt, delovati so začele žage in posledično je zaživela trgovina z lesom. Redna železniška potniška linija je našim krajanom odprla tudi pot v Ljubljano, za delo, študij in nakupe, poslovanje ter kulturno in družbeno delovanje. Življenjskega pomena železnice pa se krajani Borovnice zavedamo tudi v 21. stoletju, saj smo bili po letošnjem žledolomu za kratek čas popolnoma brez železniške povezave z Ljubljano, nekateri pa še vedno občutijo spremenjeni režim vožnje proti Kopru. Ob občinskem prazniku, ki ga v Borovnici praznujemo že dvajsetič v svobodni Slovenji, je župan Andrej Ocepek preletel minulo delo in načrte za prihodnost: »Programe, ki smo si jih zadali pred štirimi leti, smo dokaj dobro izpolnili. Pohvalimo se lahko s projektom kanali-zacje, saj so končana dela na primarnih vodih na Ljubljanski cesti, Cesti bratov Debevec, Stari postaji, na Dolu in Lazih. Dela še aktivno potekajo na Bregu in Pakem, primarna kanalizacija pa naj bi bila končana do konca leta. V gradnji je tudi čistilna naprava za 6000 enot, končana naj bi bila prav tako letos, za prihodnje leto pa je predvideno poskusno obratovanje. Zaradi obvezne priključitve na čistilno napravo smo na zadnji seji sprejeli nov odlok o komunalnem prispevku, ki je zdaj 30 % nižji kot prej. Še je visok, za marsikoga še vedno previsok, vendar komaj pokriva z zakonom predpisane stroške. Počasi širimo vodovodno in hidrantno omrežje, tako da smo letos končali dela v Ohonici in delu Dražice. Obnovili smo kar nekaj cest, velik zalogaj je bila cesta na Pokojišče. Pokopališče je urejeno in dokončano, hkrati pa dobivamo pohvale za funkcionalnost in umestitev v prostor. Trenutno nas v Borovnici živi 4210, kar je 10 % več kot pred petimi ali šestimi leti. V vrtcih ima- mo v 14 oddelkih 232 otrok in kot ena redkih občin skoraj stoodstotno pokrivamo potrebe. S pomočjo evropskih sredstev smo izvedli tudi energetsko sanacijo vrtca na Bregu in v Borovnici, v teh dneh pristopamo k enaki sanaciji zdravstvenega doma. Po dobrih šestih letih prizadevanj smo dobili tudi občinski prostorski načrt.« Čeprav je bilo narejenega veliko, pa je župan opozoril, da nekaterih projektov iz tega ali onega razloga niso izvedli, med katerimi je izpostavil trgovski center v Borovnici in ogrevanje na lesno biomaso. Občinski praznik je priložnost, da se zahvalimo tudi vsem tistim, ki svoj čas nesebično namenjajo za skupno dobro. Letos sta tako zlato plaketo Občine Borovnica prejela Marija Makovec in Ivo Mršić, s priznanjem smo se Borovničani za vso nesebično pomoč v letošnjem žledolomu oddolžili tudi gasilcem. Po koncu uradnega dela praznovanja so na oder stopili člani Etno bande Poseben gušt, ki izvajajo izključno pesmi Iztoka Mlakarja. V slabo uro dolgem koncertu smo uživali ob »izrezanem« Iztoku Mlakarju, ki ga vrhunsko imitira Aleš Plut, ob spremljavi Tomaža Šulna na kitari, Marka Šušteršiča na harmoniki in Tomaža Zorka na kontrabasu. »Hm, kaj naj vam rečem o posnetkih: če zamižim, skoraj ne ločim vaših od mojih. Dobro ste me 'sneli' ... Szi rešpektom.« (Iztok Mlakar) Predlagam, da na spletni strani Etno bande Poseben gušt sami preverite, da fantje res »obvladajo« Iztoka Mlakarja. Mojca Pušlar ZLATO PLAKETO OBČINE BOROVNICA za dolgoletno pevsko aktivnost prejme MARtfA MAKOVEC, Cesta na grič 50, Borovnica (predlagatelj: Kulturno društvo Borovnica, skupina Ženski pevski zbor Barjanke). OBRAZLOŽITEV: Lepo in prijetno je predstaviti osebo, ki jo prepoznaš po prijaznem nasmešku, prirojeni nežnosti, ljubezni, toplini. Odlikujejo jo življenjske vrline - prijateljstvo, modrost, strpnost, potrpežljivost, radost, veselje, dobrota, medsebojna pomoč - in mnoge aktivnosti, predvsem s področja kulturnega delovanja. To je naša draga gospa Meri Makovec. Začetki njenega prepevanja segajo v šolska leta, ko je začela peti pri gospe Paplerjevi, v letih 1935-1936. Leta 1950 je Kulturno društvo Borovnica ustanovilo moški, ženski in mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Franca Novačana in Merin glas ni manjkal. Nastopali so na raznih prireditvah. Do danes je zamenjala kar nekaj pevovodj, ki so vodili zborovsko petje v Borovnici, in še vedno prepeva. S svojo pozornostjo, predvsem pa odločnostjo je v svojem 91. letu še vedno aktivna članica Ženskega pevskega zbora Barjanke, ki je del Kulturnega društva Borovnica. Pevovodja je gospod Rudi Cerk. Za dolgoletno pevsko dejavnost je prejela zlato Gallusovo značko, ki jo podeljuje RS JSKD. Veseli smo, da je še vedno dejavna med nami. Daje nam zgled, pogum in pogled v prihodnost. Hvala, Meri! ZLATO PLAKETO OBČINE BOROVNICA za dolgoletno delo na športnem področju, predvsem v nogometu, prejme IVO MRŠIC, Miklavičeva cesta 2, Borovnica (predlagatelj: Športno društvo Optimisti Borovnica). OBRAZLOŽITEV : Gospod Ivo Mršić je svoje življenje posvetil nogometu. Po zaključeni uspešni igralski poti se je posvetil trenerskemu in sodniškemu delu. Za oboje je opravil strokovni izpit pri državni panožni organizaciji. Zaradi svoje strokovnosti, človeškosti, predvsem pa pregovorne nepristranskosti je postal med slovenskimi igralci malega nogometa priljubljen sodnik. Prav ta upravičeni sloves sodnika, ki mu igralci zaupajo, je pripomogel k uspešni izvedbi Borovniške lige malega nogometa. Idejo zanjo je dal prav gospod Ivo Mršić. Okoli sebe je zbral skupino športnih delavcev in nastala je zgodba o uspehu. V našem kraju osem let poteka ena od - priznano - najbolje organiziranih rekreativnih lig v malem nogometu v državi. Osem let, vsako leto osemnajst nedelj, gospod Ivo Mršić kot sodnik stoji na prvi črti odgovornosti za uspeh lige. In osem let zapored je sloves lige tako močan, da privablja številne igralce iz drugih krajev. Delovanje gospoda Iva Mršića sicer ni omejeno le na nogomet. Kot član turističnega društva se dejavno udeležuje večine njihovih akcij. Znan je tudi po nesebični sosedski pomoči. Najdražja kanalizacija daleč naokoli Kar malo težko je razumeti, da sta nam Evropa in Slovenja dali 90 % za izgradnjo kanalizacije, hkrati pa bomo občani doplačali daleč najvišji komunalni prispevek daleč naokoli. Pred skoraj štirimi leti sem sprejel vlogo člana vaškega odbora. Predvsem zato, ker sem vedel, da se bo po naših krajih veliko gradilo. Pričakoval sem težave, tolikšnih pa res ne. Če preskočim samo potek gradnje kanalizacije, ki je bila na nivoju igranja otrok v mivki, sem kmalu opazil, da namerava Občina Borovnica bistveno podražiti prispevek za kanalizacijo. (Župan je ob- ljubljal približno 1000 evrov na priključek.) Na mojo pobudo je bil Vaški odbor Dol - Laze EDINI, ki je podal pripombe na novi odlok, ki je povečeval prispevek za kanalizacijo. In deloma sva IstmCuii - Sinn lldick Hovi udh* Italib foi rfahjc v * ч ll.TflUHBUR 2 ЯЖЗЗ EUR 1J2U5.EUR Я.Ж z g. Kostanjevcem tudi uspela. Izposlovala sva »subvencijo« za hišna črpališča ter popust za tiste, ki imajo bolj oddaljen hišni priključek. Na žalost pa nama ni uspelo znižati doplačila za fekalno kanalizacijo - ni bilo zadostne politične podpore. Na moje veliko presenečenje niti svetniki niso kazali nekega zanimanja za odlok, ki bo v naslednjih dveh letih 550 družinam vzel 3-4 povprečne slovenske plače. Kot eden redkih iz »civilne« družbe sem prisostvoval seji sveta, kjer so odločali o tako pomembnem odloku. In rezultat? Trije svetniki so imeli važnejše opravke in jih na sejo ni bilo, trije so se vzdržali in tako prikimali večini, g. Volek je bil odločno proti, štirje svetniki pa so nam naložili plačilo skoraj celotne kanalizacije, skupaj s čistilno napravo. Po mojih izračunih bomo občani doplačali ravno toliko komunalnega prispevka, kolikor je občina plačala za vse kanalizacijske vode s čistilno napravo in obnovo cest skupaj. Komunalni prispevek za kanalizacijo se je namreč z novim odlokom podražil za neverjetnega 66,1 %. Na račun poceni cest pa se zdaj lahko župan pohvali, da imamo najnižji komunalni prispevek. A to velja le za novograditelje, Borovničani staroselci pa bomo krepko segli v svoje žepe. Čeprav so zneski okvirni, govorijo sami zase. Najbolj pa me žuli dejstvo, da bom samo za priključek na kanalizacijo plačal več, kot bi me stala izgradnja nove individualne biološke čistilne naprave. Drugače povedano, tistih 10 % občinskega denarja pri projektu Čiste Ljubljanice me bo stalo več, kot če sploh ne bi dobili evropskih sredstev ... Ko je članek izšel v spletni izdaji (www.mojaobcina.si), je sledil buren odziv nanj. Zato mi dovolite, da pojasnim nekaj trditev: - Primerjava je bila nareje- na na podlagi gradiva za svetnike, ki ga je pripravila Občina Borovnica. Po mojih informacjah pa bi našel še kako cenejšo občino v naši bližini. »Najdražja kanalizacija daleč naokoli.« - Iz gradiva je razvidno, da imajo VSE okoliške občine nižji prispevek za kanalizacijo. Večjega imajo občine onkraj Ljubljane, a to je že daleč, obstaja pa tudi bojazen, da so bile te občine izbrane ravno zaradi velikega prispevka. 300 evrov nižji prispevek ima celo Občina Vrhnika, kjer so večino kanalizacije zgradili BREZ sredstev EU. Borovnic bolj malo, veselja pa veliko Dan borovnic, 18. in 19. julija, je uspel. Bogata sejemska ponudba, srečelov ter kulturno in športno dogajanje so razmigali dopustniško mrtvilo jugozahodnega Barja. Kljub slabi letini ameriških borovnic kupcev ni manjkalo. Letos zgolj tretjinski pridelek borovnic Pridelovalcem modrih sadežev, ki dozorijo ravno v času borovniškega »festivala«, Dneva borovnic, letos prav res ni bilo postlano z rožicami. Različne naravne nesreče so njihov pridelek zmanjšale tudi za dve tretjini. Največji med njimi, Anton Palčič, je na vsesplošno presenečenje že v prvi polovici avgusta zaključil sezono: »Lani smo jih imeli še oktobra, letos je zgolj tretjinska količina. Zaradi žledu smo že tako morali porezati grme na pol, imam pa tudi veliko zgodnjih sort, 3000 grmov, na katerih zaradi pozebe ni bilo nič. Od 14. do 18. aprila je bila prva pozeba, 5. maja druga. Na Mahu je bilo -6,5 °C, ravno ko je bilo vse v polnem cvetu. 11. maja je bila pa še toča. Lani smo namreč pokrivali že 1. maja in se mi je notri ujelo milijon čebel. Smo rekli, da bomo počakali do ponedeljka, v nedeljo zvečer pa je udarila toča.« Slišati je tudi govorice, da je plantaže ameriških borovnic letos napadla »suzuki« mušica, ki je zaslužna za uničenje letine breskev v Vipavski dolini. V borovnice se naseli v času zorenja, ko se sadežev nikakor ne smemo lotevati s kemijo. čina Borovnica, za kakovostno gostinsko ponudbo je vnovič poskrbelo Gostinstvo Dolinar, občini pa so na pomoč priskočila še domača gasilska društva ter turistično društvo. Slavnostni uvod v prireditev je bil v petek zvečer, s parado horjulskih mažoretk, ki so pri nas nastopile prvič, in nastopom nepogrešljivega sopotnika borovniških proslav, vrhniškega pihalnega orkestra. Zbrane goste sta pod šotorom nagovorila predsednik državnega zbora Janko Veber ter župan Andrej Ocepek. Sledil je žur do jutranjih ur s skupino Calypso ter Joh-ny DJ-em, ki je kot vsa pretekla leta pritegnil predvsem mlajšo publiko. Sobotni večer pa je bil namenjen bolj domači glasbi, z ansambli Krjavelj, Iber in Erazem. Med obema veselima večeroma je bil razpet prečudovit, morda že kar malce prevroč poletni dan, ki ga je popestril zabaviščni park z napihljivim gradom in vrtiljakom, kamor so, poleg popoldanskega Živ-žava, najbolj drli najmlajši, pa športno dogajanje na gornjem igrišču, gasilski srečelov ter seveda sejemski del Pisana stojnica podeželskih žena Borovnice so se dobro prodajale. Okraski iz lesa na sto in en način Menda bi bila rešitev v postavitvi komarnikov. Poleg naravnih nesreč pa je naše pridelovalce onemogočil prosti trg, saj naj bi največji trgovec k nam začel na veliko uvažati poljske borovnice, ki so se ponekod nato tržile kot pristno slovenske. Zadevo že obravnavajo pristojni inšpektorati. Zabava za stare in mlade ter prepolne stojnice Program Dneva borovnic, ki je tradicionalno potekal predzadnji konec tedna v juliju, morda res ni bil tako pester kot v preteklih letih, a je kljub temu zadovoljil širok spekter domačih in tujih obiskovalcev. Organizacijsko vlogo je znova prevzela Ob- Horjulske mažoretke že prvič navdušile. Dneva borovnic. Tradicionalnega turnirja v floorballu so se udeležile ekipe od vsepovsod. Po celodnevnem igranju, od jutra pa do poznega večera pod »morilskim« soncem, so zmago odnesli igralci ekipe Škampki B, drugo mesto so osvojili Kralji, bron pa je pripadel Šalabajzerjem. Najboljši igralec turnirja je bil Tadej Trlink. Domislic polni floorballisti so nagradili tudi najbolj opečeno igralko ter sodnika. Da pa se med rundami igranja ne bi preveč »ohladili«, so tekmovalci udarili še nekaj rund odbojke na bližnjem, pred kratkim preurejenem igrišču ter vzporedno tekmovali v balinčkanju. Tod sta baje »s konkurenco pometla« Mami, hočem balon! Klemen Novak in Matija Rihteršič. Najmlajši so, kot že rečeno, še najbolj posegali po storitvah zabaviščnega parka, prodajalca sladkorne pene, kokic in balonov, bili so tudi med največjimi odjemalci dobro obiskanega (in založenega) gasilskega srečelova, v popoldanskih urah pa so imeli še Živ-žav z energično pevko, glasbenico in animatorko Andrejo Zupančič. Obiskovalci so seveda ob prihodu najprej zavili na obsežno sejemsko postavitev, ki jo je letos zasedlo kar 33 prodajalcev vseh vrst dobrin. Najbolj vabeče so bile seveda borovnice iz Borovnice, ki jih letos resda ni viška, a tudi pošle niso. V prodajo so šle po osem evrov za kilogramsko škatlico. Od domačih društev so se s slaščicami predstavile članice DPŽ Ajda, z umetelnimi izdelki iz čipk klekljarska sekcija KD, s čebeljim pridelkom čebelarsko društvo, sadjarsko društvo s sadjem in njegovimi ekstrakti, nato HUD Karel Barjanski in ne nazadnje skrbnik sejemskega dela TD Borovnica. Na stojnicah pa se je šibilo tudi od klobas, domače zelenjave, lesnih umetnin, tiskovin, pokrival, nakita, pa vse do zdravilnih učinkovin in kuhinjskega pribora. Za vsakogar se je našlo kaj na sedemnajstem Dnevu borovnic. Damjan Debevec, foto: DD Za vsako borovničko se najde cekar. Zmaga Stranki Mira Cerarja, poslanec Desusu Predčasnih volitev v Državni zbor RS, 13. julija 2014, se je v Občini Borovnica udeležilo za dober odstotek več volivcev kot na državni ravni - 51,9 % (1732). Z izjemo volišča v osnovni šoli so vsa presegla državno povprečje, volišče v Gasilskem domu Borovnica je zabeležilo celo več kot 60-odstotno udeležbo. Kar pa je v občinskem povprečju še vedno za dobrih 20 % manjša udeležba kot na prejšnjih dr-žavnozborskih volitvah, leta 2011. Razlogov za to, da kar petina volilnih upravičencev tokrat ni poromala na volišča, je verjetno več, ne nazadnje so bile volitve prvič v času poletnih dopustov. Je pa bilo zato tokrat za tretjino manj neveljavnih glasovnic, zgolj 22. Zmaga je sicer tudi v Borovnici šla v roke pred kratkim ustanovljeni Stranki Mira Ce-rarja, ki je osvojila kar 34,5 % (597) src ter slavila na domala vseh voliščih, razen v Brezovici, kjer na prvem mestu ostaja drugouvrščena SDS z 18,8 % glasov (326). SMC je osvojila domala isti odstotek glasov kot pred tremi leti zdaj že zu-najparlamentarna PS Zorana Jankoviča, SDS pa je svoj pol- ožaj oslabila za kar 5 %. Tretje mesto je pripadlo Desusu, ki je z 9,1 % (158) glasov izboljšal svoj rezultat in se na to mesto zavihtel za las, pred »novopečeno« Združeno levico (145 glasov) in NSi (139 glasov). Preostale stranke so ostale pri dvomestnih številih glasov podpore (podrobneje v raz- predelnici). Zmagi SMC navkljub pa zaradi volilne matematike poslanec za vrhniški okraj tokrat ne prihaja iz zmagovalne stranke, temveč iz tretjeuvrščene stranke Desus. In kot v preteklem skrajšanem mandatu bo naše občine še naprej zastopal nedomačin, točneje Primož Hainz iz Ljubljane. Predvolilna kampanja je bila sicer pretežno nezanimiva, z javnimi predstavitvami nekaterih kandidatov, nekaj letaki in za spoznanje več plakati, nad katerimi so frustrirani posamezniki sproščali svoja zatrta čustva. Damjan Debevec ** ri»': ; BLii ft*. |н»Г ^rLJ—'m r* ____.___ Pulivi i L-fj Iriim KiiraituS iL rnmttm Lmpn *dM«t Щ s пан i [}1Ш ■■чгъ.-.-л №n»>. □5Г M * j ■J i 4 J3 j i a T v H У J., Zrp^jT^J^ ьл-а-i SW3— w I « j j H U 4 й Hü" 5 J Jä. .i. . я i : T"" I t 14 t a a 11 "Г M ! i ЙJizhii i" Ì" ^ i J i i » Hp ...... T » 1 M IG i 1 o 4 i ill _5 1 '■: m Ьфллг !Чг ■ i жт» ■ F \ H L ' . _ G» >■. эел. hnwa 1 ÉH ш bJ..-Ч 4 14 Jt sa " ll M" "ПГ - i : , a" TT 1 afe JK ■ s ii « IB ■ q_ 'ff 1 T i» a i -.t 4 Ti 1 Y"> AVv» 22 ■4i> 1Э .И L- - J ITI IMF1 Neuradni izid volitev Borovniški ponos - Luka Mejač Borovnica ima diamantnega maturanta. Letošnjo maturo je namreč med dvajsetimi v državi brez vsake napake opravil naš občan Luka Mejač. Slovenja ima kar 212 občin, a le 20 diamantnih maturantov, in Borovnica je ena izmed srečnih občin, ki se lahko pohvali s svojim. Konkurenca namreč sploh ni bila tako majhna. Na spomladanskem roku mature je bilo uspešnih 6396 dijakov, več kot 30 točk jih je zbralo 284, a le dvajset je bilo tistih, ki so dosegli vse možne - 34 točk. Devetnajstletni Luka Mejač iz Borovnice je eden od teh zma- Uradno najpametnejši generacije Borovničan govalcev. In njegov komentar? Skromen: »saj sem vesel« ter »fina potrditev za dosedanje delo«. Z že večjim žarom pripadnosti zmagovitemu moštvu pa pove, da jih je kar petina z bežigrajske gimnazje in da je pravzaprav tudi 18 % zlatih maturantov djakov iste šole: »Končno se je pokazalo, glede na številne pripombe, češ, da je težko priti na Gim-nazjo Bežigrad, potem ti je pa vse podarjeno in se z lahkoto zdeluje. Tu imamo objektivno oceno, da vendarle ni tako lahko.« Na dan hitro privre timski duh in visoko spoštovanje do trenerja, se pravi profesorjev, ki so djake »znali pripraviti na maturo. To je, kot smo že tedaj rekli, delo štirih let. To ni nekaj, kar se 'napiflaš' dva, tri tedne prej. Menim, da so nam znali profesorji dobro predati to znanje, se spustiti na naš nivo.« Pa je moral za popolni rezultat sedeti za knjigami 24 ur na dan, sedem dni na teden? Luka pravi, da je gimnazi- ja »res kar izziv in dostikrat je kar težko, se moraš res veliko posvečati, ampak je dobro, da maturo sestavlja le pet predmetov«. Od tega dva izbirna, ki človeku najbolj ustrezata, v tem primeru geografija in fizika, ter trje obvezni - slovenščina, matematika, angleščina, od katerih je za večino najtežja matematika, a ne zanj. Letos je namreč osvojil dvanajsto mesto v državnem tekmovanju iz finančne matematike. Kar se slovenščine tiče, je tako ali tako že dolgo znano, da je tod že davno zmagala Kopitarjeva linja, Prešeren pa je dvignil belo zastavo. »Tu bi predvsem poudaril dobro delo moje profesorice, ki je poznala sistem mature, ki je pri eseju zelo rigiden in so od vseh osemdesetih točk le štiri posvečene lastnemu slogu, preostalo je predvsem iskanje podatkov.« Ostala je torej le še angleščina, s katero je imel, tako pravi Luka, »kar precej problemov« ob prihodu na gimnazijo. »Imel sem zelo slabo podlago in sem moral predvsem na tem največ delati ta štiri leta.« Medtem ko se je z nekaterimi sošolci še opotekal od gimnazjske abecede, so drugi menda že hlastno prebirali Harryja Potterja v izvirniku. Štiriletno trdo delo se je obrestovalo: »Kar se tiče učenja, ga na koncu niti ni bilo toliko. Imel sem pač cilj, da dosežem več kot 30 točk, se pravi, da postanem zlati maturant, kaj več se mi pa ni šlo.« In kaj se zgodi, ko namesto med povprečno odličnimi pristaneš v sami špici najodličnejših? Dobiš svoje priznanje, lepo kupico, nekaj stiskov rok, in že si skupaj z vsemi ostalimi (brez zvez) na študentskem servisu, kjer »pišeš prošnje, pa od 80 % sploh ne dobiš odgovora, od preostalih 20 % te polovica takoj zavrne, druga polovica pa povabi na razgovor, kjer je situacja porazna. Za povsem preprosto službo deljenja leta- svoje Rolanje v Borovnici se nadaljuje v septembru Julj in avgust - čas za naš dopust, september in oktober - na rolerjih vsak lahko je dober ... Pridružite se nam na začetnem ali nadaljevalnem tečaju rolanja! Dobimo se v torek, 9. 9. 2014, ob 18. uri na parkirišču za osnovno šolo v Borovnici. Dodatne informacje: www.ekolaskar.com/podjetje-vivian ali 040 462 373 kov sem prišel na razgovor, pa je bilo tam že od 70 do 80 ljudi in na koncu pet izbranih.« Ni ti treba biti hud analitik, da veš, da je nekaj hudo narobe z družbo, ki takemu vrhunskemu inteligentu ne najde mesta drugje kot med sezonskimi obiralci borovnic. A prevzeten naš Luka (hja, zmagovalca pa Slovenci hitro vzamemo za svojega) ni. S prihranki od Zoisove štipendje in poletnega dela si bo privoščil lepo popotovanje na Norveško. In potem? »V šoli mi je bila predvsem blizu matematika, zadnje čase pa se najbolj navdušujem nad politiko in idejo osebnega izobraževanja, osebnostne rasti, zdravega življenja. To se mi zdi ena taka reč, ki bi se ji moral posvečati vsak človek, a ni nikjer omenjena, niti v šoli,« pravi Luka, ki je že izpolnil vpisni obrazec za ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Všeč mu je »sama tematika, pa družbeni del, povezovanje z drugimi področji« in ne nazadnje so ga sem nagnili tudi izčrpni pogovori z materjo, bančnico. Preseneča odločitev za domovino, ko pa je za sposobne toliko boljših šol v tujini, a razlaga je preprosta - vse se konča pri denarju. Celo ob štipendji bi bil to precejšen zalogaj. Zato dve leti stara razmišljanja za zdaj prepušča za podiplomski čas. In še pozneje? »Naprej sem se mislil usmeriti v podjetništvo. Da bi med študjem videl, kaj me zanima, in iz tega potem odprl podjetje. A do tja je še dolga.« Kako pa bi kot diamantni maturant svetoval naključnemu osnovnošolcu, ki se odloča med gimnazjo in poklicno šolo? Na to mi je, kot sveži interesent za politiko, odgovoril precej politično zrelo: »Verjetno bi mu svetoval, naj dobro razmisli, ali bo šel na gimnazjo ali ne, ker je preveč ljudi na gimnazjah, premalo na poklicnih šolah. Premalo se vlaga vanje in se jih ceni, zato tudi vsi rinejo na gimnazje. Da celoten sistem deluje, mora biti vsak poklic enako vrednoten in cenjen.« Damjan Debevec, foto: DD Samonikla krajinska arhitektura srečo kar oblačno in deževno in klime na srečo niso kaj dosti pokurile v poskusu, da nadomestijo odvzeto senco prisojni strani zdravstvene postaje. Prihodnje leto bodo morebiti še manj, saj je proti nebu že začelo poganjati košato zelenje. A glej ga zlom-ka, ne na zelenici, pač pa kar skozi rešetke ob stenah, se pravi iz kleti zdravstvene postaje. Ugledni pa tudi manj ugledni so jeli moževati, kaj naj bi to pomenilo, in najpo-gumnejši so si drznili celo na glas ugibati, da je pa stvar nemara povezana z evropskim projektom energetske prenove stavbe, kot je zadjič župan ob prazniku razlagal. Hja, najsi bo evropski, najsi bo coklarski, nekaj je gotovo - čez kako leto bodo grmiči že dajali prijetno senco. Damjan Debevec (tudi občinski svetnik), foto: DD Letošnji žledolom je pokončal park pred zdravstveno postajo v Borovnici, je rekla občinska oblast. Kdo bi o tem podvomil, saj smo vsi videli v led odete borovce in smreke, grozeče strmeče v mimoidoče, nič hudega sluteče občane. Pa so šli, vsi do zadnjega, s koreninami vred. in Onikrat pa so svetniki župan vendarle razglabljali o novi zasaditvi in ureditvi zelenih površin pred imenovano zgradbo, pa kar študirani krajinski arhitekt naj bi se lotil idejne obdelave površin, ki se zadnje čase prav prjetno kosjo, tako ravne in brez ovir. Poletje pa je bilo na Lokalne volitve 2014 v Občini Borovnica - najava kandidature za župana Na letošnjih lokalnih volitvah v Občini Borovnica bo kot protikandidat dolgoletnemu županu Andreju Ocepku nastopil Edvard Bešlagič, dipl. inž. elektrotehnike, uspešen podjetnik v IT-panogi, lastnik podjetij v Slovenji in tujini, ki zaposlujejo nekaj deset mladih, visoko izobraženih kadrov. S svojimi rešitvami za elektronsko poslovanje nudijo IT-podporo največjim trgovskim in logističnim podjetjem v širši regiji. Je dolgoletni občan Borovnice, z življenjsko družico in sinom živi na Kraljevi domačji Borovnica, kjer se v sodelovanju z Yorkshire Riding Centrom (YRC) ukvarjajo z razvojem in izvajanjem konjeniških delavnic za vse, ki imajo radi konje. Kot občanu in dolgoletnemu občinskemu svetniku so mu dobro znani lokalna problematika in težave, nemoč občanov in občinskih svetnikov, stihjsko delovanje brez dolgoročnih usmeritev, nezaposlenost, gospodarsko propadanje občine. In reševanju tega namerava posvetiti svoje znanje, poslovne izkušnje in povezave. Za kandidaturo se je odločil z vsem spoštovanjem do opravljenega dela dolgoletnih županov g. Močnika in g. Ocepka. Kot pomembno mlajši kandidat svojo kandidaturo utemeljuje s tem, da ima mnogo poslovnih idej in znanja, kako doseči spremembe in izboljšave v dobro vseh občanov, dolgoletne poslovne in orga-nizacjske izkušnje, da je fi- nančno neodvisen, da je zaradi izostrenega socialnega čuta globoko zaskrbljen nad stanjem v državi in občini, nad brezperspektivnostjo mladih, ki se željo zaposliti, mladih družin brez zadovoljivih prihodkov ter upokojencev s sramotno nizko pokojnino, ki pa jim z novo vlado ponovno grozi nepremičninski davek. Njegov razvojni program je že izdelan, javno ga bo predstavil v primernem trenutku. Volivci pa se bodo odločili, ali bodo z Edom Bešlagičem kot županom zgrabili priložnost za nov razvojni impulz Občine Borovnica ali pa se bodo prepustili gerontološki stvarnosti in bodočnosti. G. Edvard Bešlagič kandidira s podporo stranke in skupine »aktivnih« občanov. V slovo Zoranu Mušiču Zakaj je življenje kratko, tega nihče ne ve, zakaj je ljubiti sladko, nihče ne ve. Zakaj vse v hipu mine, odide med spomine? Zakaj je tako ... skrivnost ostaja ... Dragi Zoran, zadnjikrat si tukaj, med nami in mi vsi prvič tako tesno zbrani okrog tebe. Z bolečino, ki ni tako večna kot tvoja smrt, jecljamo zadnje besede slovesa. Z zlomljenim glasom ti jih polagamo med cvetje, ki obdaja tvojo žaro. Govorimo ti in ti nas več ne slišiš, govorimo tebi, pa vemo, da je to naš boleč in mučen samogovor. Kruto je zadelo tvoje domače, neprijetno presenetilo prijatelje, znance. Vest o tvojem nenadnem odhodu nas je toliko bolj prizadela, saj miselno sprejeti in dojeti je težko. Vendar zgodilo se je. Sleherna smrt je dokončnost, ko se nam v preblisku razodene bistvo pokojnika, vrednost njegovega dela. Lahko rečemo: umrl je prizadeven človek, domoljub, borec za nacionalno svobodo in še ... Tvoja življenjska pot se je začela pred dobrimi 52 leti na Dolu. Odraščal si v zavedni slovenski družini, ki ti je dala trdne temelje in popotnico v življenju. Končal si šolanje, se zaposlil, ustvaril družino. Leta 1991 pri obrambi naše domovine nisi razmišljal - si jo zavestno in predano branil za vse nas. V ljubezni do domovine, samostojnosti, svobode, slovenstva, za kar so se borili kleni Slovenci, si pristopil tudi v Društvo za vrednote NOB Borovnica. Tvoj širok nasmeh in preblisk v očeh ostajata z nami. Dragi Zoran, prehitro si odšel, prehitro omagal, pustil nedokončano delo. Zapustil svoje drage, ki te bodo neizmerno pogrešali. Zoran, naj ti bo lahka slovenska - »bruniška« zemlja, ki si jo ljubil, spoštoval. Draga Breda, Samo, starši, sorodniki, prijatelji, znanci in vsi tisti, ki ste ga imeli radi in ste ga spoštovali, izrekamo vam iskreno in globoko sožalje. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Borovniški floorballisti pred novo sezono Sredi septembra bodo borovniški floorballisti znova stopili na parket in začeli tekmovati v državnem prvenstvu. Tudi v prihajajoči sezoni bodo sodelovali s tremi članskimi ekipami, dvema moškima in eno žensko. Sezono 2013/14 so zaključili z zadovoljivimi rezultati, cilje, ki so jih ekipe določile pred sezono, pa so v večji meri tudi dosegli. Člani A Po naslovu državnih prvakov v sezoni 2012/13 so tudi v minuli sezoni ciljali najmanj na finale. Ekipa je ostala skoraj nespremenjena, z izjemo selitve Luke Časarja v praško Sparto. V rednem delu državnega prvenstva so igrali odlično in zasedli prvo mesto. Dosegli so 11 zmag, 2 neodločena izzida in 2 poraza. V polfinalu je sledila ponovitev lanskega finala. Olimpijo Ljubljana so na prvi tekmi premagali z visoko razliko (11:2), na drugi pa šele po zlatem golu v podaljšku (6:5). Z rezultatom 2:0 so se uvrstili v finale. V finalu, ki je bil odigran na ško^eloškem Podnu, so se pomerili z domačini, ekipo InSport Ško^a Loka. Tekma ni potekala po željah Borovniča-nov. Z eno od slabših predstav sezone so doživeli poraz z rezultatom 3:5 in zasedli 2. mesto v elitni floorball ligi. V prihajajoči sezoni cilj ostaja isti: uvstitev v finale državnega prvenstva. Članice Članice so kot edina ženska ekipa tekmovale v 1. slovenski floorball ligi. Čeprav rezultat-sko ni bilo takih dosežkov kot sezono prej, pa so konstantno napredovale in na nekaj tekmah nevarno ogrozile zmago favoriziranih moških ekip. V prihajajoči sezoni bodo prav tako sodelovale v 1. slovenski floorball ligi, poleg tega pa še v ženski ligi malega floorballa. Dekleta upajo na čim več ženskih ekip. Člani B Druga moška članska ekipa je v minuli sezoni v 1. slovenski floorball ligi osvojila 3. mesto. V rednem delu so lovili 2. mesto v skupini A in ga z nekaj sreče tudi ujeli. S tem rezultatom so se uvrstili v končnico. V polfinalu so se pomerili z InSport mladimi in na obeh tekmah klonili v podaljšku. Na tekmi za 3. mesto pa so premagali Polycom Brlog. Zaradi širitve elitne floorball lige bi se lahko tudi borovniška B-ekipa merila z najboljšimi v državi, vendar so se zaradi številnih sprememb v ekipi odločili, da tudi v prihodnji sezoni sodelujejo v 1. slovenski floorball ligi. Ekipo je zapustilo nekaj standardnih igralcev, ki bi jih za konkuriranje najboljšim močno potrebovali. Mladinske selekcije Borovnica se je v minuli sezoni predstavila tudi z mladinskimi ekipami. V državnem prvenstvu je sodelovalo 8 ekip. U19 fantje: 3. mesto Fantje so branili naslov državnih prvakov, tekmovanje pa so zaključili na 3. mestu. U19 dekleta: 7. mesto V konkurenci 7 ekip so tekmovalke zasedle zadnje mesto, a so se kot edina ženska ekipa dostojno upirale fantovskim ekipam. U15 fantje: 7. mesto U15 dekleta: 8. mesto Še zadnjič so dekleta in fantje tekmovali v konkurenci do 15 let. V prihajajoči sezoni se bo starostna meja dvignila na 16 let. U13 dekleta: 5. mesto Tudi v tej kategoriji so dekleta igrala le proti fantovskim ekipam in pokazala odlično igro. U11: 4. mesto Ekipa do 11 let se je uvrstila v končnico, kjer so zasedli 4. mesto. U9: 4. in 5. mesto Naši najmlajši so imeli kar 2 ekipi. Državno prvenstvo mladinskih selekci v sezoni 2014/15 se bo začelo predvidoma sredi oktobra. Oratorij 2014 - na tvojo besedo Od 6. do 11. julija je vsak, kije šel mimo naše župnijske cerkve, lahko opazil, da se nekaj dogaja. Otroški vrišč se je slišal daleč naokoli, prav tako je daleč segla pesem, potem pa so tu še zastava, plakati... Verjetno veste, za kaj gre. Seveda! To je bil naš letošnji ORATORIJ! Začeli smo z nedeljsko sveto mašo ob 10. uri, sam oratorijski program pa smo nadaljevali popoldne, ob 15h. Nedelja je bil edini dan v tednu, ko so bili udeleženci oratorija tudi starši. Zanje smo povabili gostji. V tem tednu smo se otroci in animatorji bolje spoznali z našim letošnjim junakom, svetim Petrom, ki je bil Jezusov učenec in pozneje tudi prvi papež! Ta mož nam je vsak dan pomagal spoznati novo vrednoto: biti apostol, vera, odpuščanje, pripadnost, papeštvo in neustraš-nost. Geslo letošnjega oratorija so bile njegove besede: »Na tvojo besedo,« ki so bile odgovor na Jezusovo povabilo, naj še enkrat vrže mreže v morju. Pred tem je Peter vso noč lovil ribe, a ni nič ujel. Tudi mi smo se trudili (in se še trudimo), da bi znali izreči iste besede za vse, kar nam naroča in daje Jezus. Vsak dan smo z otroki malo bolje spoznali letošnjega junaka, svetega Petra, vsak dan nam je šla bolje od ust oratorij-ska himna, vsak dan smo se kaj novega naučili v naših delavnicah (imenovale so se: »Šumar-ji«, »Mmm, kako diši!«, »Na deskah« in »Mojstri za vse«), predvsem pa smo se čez cel teden zbližali z Bogom, svetim Petrom in seveda tudi drug z drugim. Sredo je zaznamoval izlet v Opatijo in na Trsat, kjer smo se Mariji priporočili v varstvo. Načrtovano kopanje je si- cer odpadlo, a za pokušino smo si v morju namočili noge, prav tako pa so nas malo namočile dežne kaplje. Teden je minil v smehu in veselju, v soncu in dežju, v vrišču in molitvi, v petju in pogovoru. Oratorj smo sklenili s sveto mašo v petek ob 17h, po maši pa smo otroci in animatorji staršem pripravili krajši program, v katerem ni manjkalo smeha, pa tudi ban-sov (skupaj s starši!) ne. Letošnji oratorj je zaznamoval tudi rekord: največ otrok (83) in najmanj animatorjev (17). Prvič pa smo animatorji imeli dva pomočnika - hišnika. Animatorji bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali pripraviti letošnji oratorij: Klemenu Jevni-karju za ribice, Rami za recepte in margarino, osnovni šoli za telovadnico, mamicam za pecivo in sadje, Francu Molku, gostjama Romani Rožmanc in Majdi Zdešar ter oratoriju Bevke. Zahvala gre seveda tudi gospodu župniku za vso podporo, ideje in pomoč, vsi animatorji pa smo zelo hvaležni tudi Janji Švigelj, letošnji voditeljici oratorija, ki je trdno držala vse vajeti. Naj oratori pusti v nas sledi in nas spremeni na bolje. Sedaj smo mi na vrsti, da zakličemo: »Na tvojo besedo!« Jožetu Petrovčiču v spomin Praznovanje občinskega praznika, 26. julija letos, je dodatno obogatilo Turistično društvo Borovnica, ki se je s prvo spominsko klopjo v naši občini poklonilo enemu od svojih ustanoviteljev in prvemu predsedniku Jožetu Petrovčiču (1951-2003). Petrovčič, ki je društvo vodil v letih 1993-1996, se je izkazal za izvrstnega organizatorja in ne nazadnje vizionarja, ki je po več kot dvajsetletnem premoru od ukinitve prvega na noge po- ln park pod stebrom je postal za malenkost lepši. stavil drugo turistično društvo, ki še danes aktivno sooblikuje življenje v borovniški dolini. Izhodišče za razvoj turizma je Petrovčič videl v Peklu, kjer se je neumorno vrgel v obnovo planinskih poti in mlina, društvo je v naslednjih letih pod njegovim vodstvom uredilo Mavčevo dolino, postavilo turistični kozolček pod stebrom viadukta, izvajalo čistilne akcije, prirejalo pohode, ki živijo še danes, izdajalo publikacije ... med bolj širokopoteznimi načrti pa sta bili tudi razglasitev Pekla za krajinski park ter ureditev vaškega jedra s stebrom viadukta. »Predstavljena vizija razvoja borovniškega turizma je še po dveh desetletjih izjemno aktualna, njena uresničitev pa trenutnemu društvenemu vodstvu velik izziv, ki ga z veseljem sprejemamo,« je podpredsednik TD Alen Lešnik ob odkritju spominske klopi v parku pod stebrom viadukta komentiral Petrovčičev nagovor prve- ga občnega zbora društva. K besedi je povabil tudi gospo Marijo Petrovčič, ki se je zahvalila v imenu družine in izrazila veselje ob dejanju pozornosti za pokojnega Jožeta. »Imeli smo ljudi, še jih imamo, ki se jim največkrat ne znamo zahvaliti. Včasih celo narobe iščemo, da se jim kaj ponesreči. Jože je bil zagotovo eden takih ljudi, ki imajo tako vizijo kot voljo in pripravljenost, in še nekaj je imel - znal je nabrati ljudi okrog sebe. Tole si je prav zares zaslužil,« pa je bil kratek župan Andrej Ocepek, ki je akcijo TD toplo pozdravil. Sledilo je odkritje klopi, kar sta opravila župan in ga. Petrovčič, nakar je bila, v skladu s pokojnikovo vizijo polepšanja borovniškega središča, predana v uporabo vsem Borovničanom. Damjan Debevec; foto: DD Gasilke zavzele obalo Savudrije Pravijo, da ima vse svoj začetek in tudi konec. Naše zanimivo in sončno letovanje se je začelo v soboto, 28. junija, v naših dveh gasilskih kombijih - Kačanskem Blisku in Velikem kombiju, ki sta mlade gasilke PGD Brezovica pri Borovnici popeljala proti topli savudrijski obali. Ko smo prispele v dom, kjer nas gostjo že leta, se je najprej zataknilo prav pri nastanitvi, saj so nas pričakovali šele v nedeljo. Ker pa smo se skozi leta izkazale za dobre in mirne gostje, smo vseeno dobile svoje sobe in tako zavzele Savudrijo. Naš program letovanja smo začele kar z eno pravo gasilsko fotografijo. In ker nismo kar neke gasilke, smo k spominski fotografiji povabile še znanega in čednega rokometaša Uroša Zormana ter selektorja slovenske rokometne reprezentance Borisa Denića. Kaj pomeni, če se 18 pametnih in lepih gasilk sonči na toplih skalah? To, da je precej »drena« okoli njih - mentorice smo bile na trenutke bolj podobne kakšni višji nadzorni službi. Ker pa nam resni in strogi položaji niso šli, je vse skupaj večkrat zajel smeh, ki je bil obarvan s soncem in morsko soljo. Naši popoldnevi in večeri so bili zelo pestri in gasilsko obarvani. Plesale smo ob zvokih zum-be in tako pripravile dve plesni točki za našo gasilsko veselico. Med drugim smo si priredile tudi spoznavni večer. Ta je bil res zanimiv. Izkazalo se je, da je stvar, ki ne diši skoraj nobeni gasilki - grah. Imeli smo tudi kviz z naslovom Male gasilske celice in pa Gasilske igre brez meja, kamor smo povabile tudi druge gasilce, ki so letovali skupaj z nami. In kdo je zmagal? Vsak, ki se nam je pridružil, saj je bil glavni namen sodelovati in se zabavati. Predstavile smo tudi svoje točke po sobah in na koncu smo izbirali mis Savudrije. Se razume, da je bila izbira težka odločitev. Teden letovanja je bil kar naenkrat pri koncu. Vse mlade gasilke so se izkazale za delavna in pridna dekleta. Mentorice se vam zahvaljujemo za nova poznanstva in vam želimo veliko učnih uspehov v novem šolskem letu. Naj gre na koncu beseda zahvale še predsedniku PGD Brezovica pri Borovnici, Jožetu Drašler-ju. V današnjih časih se mladi srečajo le še v šolskih klopeh. Po vaseh ni videti otrok, ki bi se skupaj skrivali ali lovili. Prav zato je zelo dobrodošlo, da je še kdo, ki ima voljo in željo ukvarjati se z mladino. Ta je namreč naša prihodnost. Gasilske vaje vaških otrok niso le napenjanje mišic ob prejetih pokalih, temveč zdrav način druženja mladih med seboj. Pionirke z Urošem Zormanom in Borisom Denićem Mlade gasilke in njihove men- in nepozabno letovanje v Sa-torice se zahvaljujemo vsem, vudriji. Za PGD Brezovica pri ki so nam omogočili doživeto Borovnici Marjeta Debevec • Občinske novice • Občinske novice • •Novi režim parkiranja pri domu starejših S 1. septembrom se obeta sprememba pri parkiranju pri domu starejših v Horjulu. Po novem bo 6 parkirnih površin rezerviranih za zaposlene z uporabo dovolilnic, pri preostalih parkirnih mestih pa bo veljalo kratkotrajno pravilo parkiranja, ki bo časovno omejeno na največ dve uri. Vse občanke in občane naprošamo, da upoštevajo novo prometno ureditev. •Virtualni panoramski posnetki občine Našo spletno stran smo obogatili s posnetki nekaterih krajev in cerkva v naši občini. Ogledate si jih lahko na prvi strani občine (www.horjul.si) v zavihku Panorame. •Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe pomoči na domu v Občini Horjul Občina Horjul je na spletni strani objavila Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe pomoči na domu v Občini Horjul. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani pridobijo prek spletne strani ali elektronske pošte oziroma jo dvignejo na sedežu občine v času uradnih ur. Vse informacije o razpisu dobite na telefonski številki 01/759 11 23 (Urška Marolt) ali po elektronski pošti: urska. marolt@horjul.si. Javni razpis za najem športne dvorane Na spletni strani Občine Horjul je objavljen javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za leto 2014/2015, objavljamo pa ga tudi v tej številki Našega časopisa. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, fizične osebe in podjetja naj svojo pisno vlogo za uporabo športne dvorane pri OŠ Horjul oddajo na naslov Občine Horjul ali po elektronski pošti obcina@horjul. si. Več informaci o razpisu dobite na sedežu občine ali na telefonski številki 01/759 11 20. • Občinske novice • Občinske novice • Kandidiranje za župana in občinski svet Leto 2014 je leto lokalnih volitev, na katerih se volita župan in občinski svet. Volitve so razpisane za 5. oktober 2014. Čas za vlaganje kandidatur že poteka, skrajni rok za vložitev kandidatur pa je 10. september 2014 do 19. ure. Kandidature za župana in občinski svet se do navedenega roka vložijo na upravi Občine Horjul, kjer jih bo prevzela Občinska volilna komisija. Kandidature se vlagajo ali preko političnih strank, kjer kandidiranje poteka po pravilih stranke, ali pa neodvisno, s podpisovanji oz. pisnimi podporami. Kandidati, ki boste nastopili neodvisno, s podpisovanji, morate za kandidiranje za župana zbrati najmanj 26 podpisov, za kandidiranje v občinski svet pa najmanj 15 podpisov. Več o kandidiranju preberite na naši spletni strani www.horjul.si. Kako rešiti parcelo pred izgubo vrednosti - zazidljivosti? Pri delu nepremičninskega posrednika se srečujem z različnimi zapleti in anekdotami, najbolj boleče so tiste odločitve, ki ljudem zazidljivo parcelo spremenijo v nezazidljivo. Kaj storiti? Vrzdenec, kraj nesrečnega imena ... za gasilca ljubljanske gasilske brigade, ki je pred nekaj leti kupil zazidljivo parcelo z veljavnim gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hišo. Denarja za gradnjo mu ni uspelo zbrati, zato se skupaj lotimo prodaje in po letu dni oglaševanja se vendarle pokaže resen kupec, prvi korak pa je potrdilo o namenski rabi, ki ga brez plačila takse izda občinski urbanist in prikaže vrsto parcele ter morebitne omejitve pri prodaji in parcelaciji. Šok - parcela, vredna 45.000 evrov, ni več za- le mleka in krompirja pridelamo dovolj za lastne potrebe (pa seveda lesa, ki ga pa nimamo kje predelati v končne izdelke in se surova debla večinoma izvažajo), vse preostalo moramo uvažati. Urbanist nato izdela analizo stavbnih zemljišč, torej deleža nepozidanih stavbnih zemljišč glede na velikost celotnega naselja, pa tudi demografsko bilanco naselja - ali se skozi leta kaže upad ali rast števila prebivalcev, pri čemer upošteva tudi kapaciteto in zasedenost šole in vrtca. Proučiti je treba tudi okoljske omejitve, torej po- na slabo banko ... Ja, očitno bo moral imeti vsak lastnik svojega posrednika, ki bo spremljal stanje njegovega zemljišča, tako kot imajo delničarji svojega borznega posrednika! Primer samovolje brezoviške občine Najbolj v nebo vpijoč primer takega nespametnega početja se je zgodil pred devetimi leti v Občini Brezovica, kjer je občinski svet šel zavestno v prekršitev sklepa vlade in je samovolja občine do- Pogled iz zraka (Gurs) Po novem je zazidljiva le še desetinka parcele! zidljiva!? Torej je lahko le še pašnik v bregu, ne pa družinska hiša s sadovnjakom ... Ne le da je lastnik izgubil 25 % zaradi splošnega padca vrednosti zemljišč po letu 2008, izgubil je še 1000 % vrednosti zaradi padca zazidljivosti! Pogovor z izkušenim urbanistom več primestnih občin, ki ima zato uradne ure za občane pri vsaki občini le enkrat tedensko, pokaže kruto realnost slovenske zakonodaje. Glede spremembe namembnosti zemljišč, torej postopka pridobivanja zazidljivosti, je večina dela urbanista namenjena legalizaciji črnih gradenj, ki so se postavljale v prejšnjem stoletju na nezazidljivi zemlji, po logiki »zakaj denar v banko, če ga lahko dam v zidake«. Brez soglasij in načrtov so rasle hiške kot gobe po dežju. Vstop v Evropo je še zaostril pravila gradnje, nova zakonodaja je leta 2007 sprejela take zakone, da je treba pri prvi spremembi prostorskega načrta objaviti vabilo občanom za mnenje o spremembah zazidljivosti na javnih mestih in v Uradnem listu, ne pa tudi lastnikom osebno poslati vabila ali jih obveščati glede padca zazidljivosti na njihovi parceli! Niti urbanist ne ve in ni dolžan spremljati, na katerih zemljiščih so bila izdana gradbena dovoljenja - sistem javne evidence izdanih dovoljenj je sicer država napovedala že pred leti (posamične upravne enote razpolagajo s kopijami vseh gradbenih dovoljenj in gradbenih projektov), a ga še vedno ni. Postopek pridobivanja zazidljivosti Občani in lastniki zemljišč vlagajo svoje želje na občino v obliki dopisa z obrazložitvijo in slikovnimi prilogami ter načrti parcelnih mej, ki so javno dostopni na straneh geodetske uprave (Gursa). Urbanist želje pregleda in sprejema prva mnenja - v kolikor gre za nujnost legalizacije objekta, ima zazidljivost seveda prednost, kot pa če se vlaga želja po zazidlji-vosti cvetočega travnika; interes države je namreč varovanje kmetijskih površin, saj smo izrazito nesamozadostna država, plavno ogroženost, določila Nature 2000 in druge omejitve, pa seveda tudi prisotnost javne infrastrukture - če sta ob parceli kanalizacija in vodovod, ima prednost pred tistimi, ki tega nimajo v bližini, kajti v interesu urbanizma kot stroke je združevanje gradbenih področij, in ne razpršena gradnja po širšem okolju (kar pa je želja večine kupcev zemljišč, ki želijo biti na samem). Urbanist svoje predloge novozazidljivih področij, kakor tudi na novo nezazidlji-vih, preda naprej v obravnavo in sprejem občinskemu svetu, nakar elaborat roma naprej, v presojo in soglasje na kar 16 državnih naslovov in v primeru potencialne okoljske ogroženosti še v urad okolj-skega ministra, ki izda posebno odločbo o potrebnosti celovite presoje vpliva na okolje. Sledi dodatnih nekaj mesecev dela urbanizma za okoljsko poročilo, ki spet zahteva dodatna soglasja in mnenja, in izdelavo spremenjenega prostorskega načrta, ki ponovno roma na ministrstvo. Zaplet pa se lahko zgodi, če ministrstvo ne odgovori v predpisanem roku in torej ne zahteva dodatnih okoljskih poročil - Občina Sežana je tako nadaljevala postopek, pridobila 16 soglasi države in naredila prostorski načrt po redni poti, vendar je naknadno država dosegla svoje; sodba ustavnega sodišča je prostorski načrt za celo naselje in s tem tudi zazidlji-vost razveljavila, saj so okoljski predpisi nad prostorskimi predpisi, zadeva pa se je nato časovno zamaknila skoraj za leto dni, ko je bil prostorski načrt vendarle sprejet in gradnja mogoča. Zakon o prostorskem načrtovanju določa, da se ob prvi spremembi zazid-ljivosti, torej uveljavitvi novega prostorskega načrta, lastniki ne obveščajo neposredno in se smatra, da sami prebirajo Uradni list, se udeležujejo javnih razgrnitev ter tam podajajo konkretne predloge in pripombe. Zelo samovoljna drža države, torej, pa vendar je država tudi razlastila male delničarje pri prenosu terjatev banke NKBM, d. d., segla, da se je 37 nezazidljivih kmetijskih površin spremenilo v zazidljive, s tem pa so bile takoj vsaj 50-krat vrednejše. Pa je ustavno sodišče v sporu države z občino nato odločilo v prid države in zazidlji-vost odvzelo, ne glede na to, da so polovico površin posamezni lastniki vmes že bogato preprodali. Le 22 zemljiščem od 37 je nato po več letih vlaganja in moledovanja lastnikov, tudi joka, kot mi pove sedanji in takratni občinski urbanist, uspelo, da so spet postala zazidljiva; od 19. julija 2004 je namreč veljal triletni moratori zaradi spremembe zakonodaje, in prostorskih planov do leta 2007 ni bilo možno spreminjati. A po besedah urbanista je le eden od lastnikov teh nezazid-ljivih parcel dejansko gradil hišo zase, in ne za trg in dobiček . čeprav je bilo ravno na ta račun veliko solz in zaigranih žalostnih zgodb . Birokracija melje in računa... Spremembe prostorskih načrtov in s tem zazidljivosti so lahko zelo pereče zadeve ... Investitorju marsikdaj ni jasno, kako je možno, da tu ni matematike in logike, temveč gre velikokrat za osebno mnenje birokratov, ali jim elaborat in prostorski načrt ustrezata ali ne, zato traja ponekod po pet let ali več . Take ohlapnosti puščajo prostor potencialni korupciji. Za uvodoma omenjeno območje Vrzden-ca in Horjula se je priprava prostorskega načrta začela leta 2007, leta 2009 je sledila prva javna obravnava s številnimi predlogi občanov in šele v letu 2013 je bil sprejet prvi prostorski načrt po novi zakonodaji, ki je nekaterim nekaj dal in drugim vzel, predvsem pa je dodatno omejil gradnjo zaradi poplavnih območi in vpeljal omejitve Natura 2000, ki doslej niso segale kaj dosti naprej od Ljubljanskega barja. Občina sprejema pobude za spremembo namembnosti ravno ta mesec in predvidoma pozno jeseni so možni prvi popravki največjih nelogičnosti in izgub vrednosti. Sebastjan Vehar, licenca MOP št. 454 Pevski zbor vabi nove Mešani pevski zbor vabi vse ljubitelje petja in glasbe, da se nam pridružijo v novi pevski sezoni. Prve vaje bodo v četrtek, 4. 9. 2014, ob 19.30 v pevski sobi Prosvetnega doma Horjul. Vabljeni! Prišli, odplesali, zmagali! Letošnja zelo uspešna sezona Folklorne skupine Klas iz Horjula je kar globoko zakorakala v poletje. Ko so se vsi odpravljali na morje, smo mi še vedno pridno hodili na vaje, ponavljali korake, prepevali ter se pripravljali na prav posebno priložnost. Po uspešnem nastopu na območni reviji smo se namreč uvrstili med osem najboljših skupin iz vse Slovenje, ki se vsako leto zberejo na državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih. Zagona nam po uspešnih nastopih zagotovo ni manjkalo. Petje smo požrtvovalno vadili tudi na krajših oddihih na morju, korake pa na marsikateri veselici. Bili smo folkloristi na vsakem koraku, ne samo na vajah. In to smo dokazali tudi 27. 7. 2014, na državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih. Dobili smo priložnost in jo izkoristili. Žiriji in publiki smo predstavili splet z naslovom Na ples v sosednjo vas, ki govori o ljubezni in nepovabljenem plesalcu. Ljubezni na eni strani in neodobravanju domačih fantov na drugi. Celovito pripoved smo dopolnili z ubranim petjem, izvirno zvočno podlago, pripomočki ter navdušujočimi atraktivnimi elementi. Manjkal ni niti pretep. Komisijo smo navdušili z mladostno energijo, sproščenostjo in preprostostjo, zato nam je podelila zlato priznanje in pohvalo za domiselno pripoved. Nagrado, ki jo prejme najboljša skupina. Občutke je skoraj nemogoče opisati. Zagotovo ni nihče ostal ravnodušen, ni bilo obraza brez nasmeha, utrnile so se solze sreče, objemi in čestitke so deževali z vseh strani. Veselje se ni poleglo še dolgo v noč in se je nadaljevalo tudi na poti domov. Priznanje je pika na i letošnji uspešni sezoni in nagrada za vsak večer, ki smo ga preživeli na vajah, za vse napore naše mentorice Marije Čipić Rehar in za požrtvovalno delo prav vsakega člana skupine. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali na tej poti, in hkrati povabili vse mlade, da se nam prihodnje leto pridružijo. Septembra gremo novim zmagam naproti. Vaditi bomo začeli 19. 9. 2014 ob 19.30 v Prosvetnem domu v Horjulu. Vabimo plesalke in plesalce, harmonikaše, violiniste, klarinetiste ter vse, ki si želite ogledati svet, saj nameravamo odplesati tudi v tujino. Eva Grmek 14. kolesarska dirka na Koreno in 5. gorski tek na Koreno ^JjPjfffl J J ^jfu Kolesarski klub Zapravljivček Horjul organizira tradicionalno kolesarsko dirko na Koreno nad Horjulom. Cestna dirka kolesarjev bo v soboto, 27. 9. 2014, s startom ob 14. uri pred Športnim parkom v Horjulu, poleg kolesarske dirke M О Й J Ut pa bo organiziran tudi gorski tek tekačev na Koreno, s startom ob 12.30 pri cerkvi v Horjulu. Zaključek dirke s pogostitvijo udeležencev, objavo rezultatov in podelitvijo nagrad bo na kmetiji odprtih vrat Pri Lenart. Prijave sprejemamo na startnem prostoru pred Športnim parkom v Horjulu, na dan prireditve od 11.00 do 13:50. Vse dodatne informacije o dirki vam bodo pred prireditvijo na voljo na naši spletni strani www.zapravljivcek.si ter po telefonu 051 384 078 (Robi). Za vse kolesarje je obvezna uporaba varnostne čelade. Vabljeni v čim večjem številu! Gostilna Pr' Kozinc z novo zunanjo podobo in prostorom za zaključene družbe Podolnica - Po petnajstih letih delovanja se je gostilna Pr' Kozinc odela v novo podobo in odprla nov, ločeni prostor za zaključene družbe. Gostilna Pr' Kozinc, ki ima v Podolnici vrata odprta vse od leta 1999, je po petnajstih letih delovanja ponosna na novo pridobitev - ločeni prostor za zaključene družbe, ki sprejme okrog 50 gostov, ter novo, za oko nadvse prijetno zunanjo podobo. Družinska gostilna, ki je posebej v Horjulski dolini dobro poznana po okusnih malicah in kosilih ter picah in drugih jedeh po naročilu, bo v svoje prostore po novem lahko sprejela okrog 100 gostov. Le nekaj manj se jih je zbralo na odprtju 20. junija, ko je gostilna tudi uradno odprla vrata novega prostora. Kozinčevi so veselo druženje pripravili predvsem za svoje prijatelje in znance ter seveda redne goste, nanj pa so povabili tudi ansambel Mladi godci, ki je zbrano družbo v pri- jetnem ambientu novega prostora zabaval dolgo v noč. Kot se za gostilno Pr' Kozinc spodobi, tudi tokrat ni manjkalo slastne hrane in pijače, ki je na voljo tudi vsem vam, in sicer vsak dan, razen ob ponedeljkih popoldne. »Pa dobrodošli,« pravijo. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Konjeniško društvo vabi na piknik KONJENIŠKO DRUŠTVO ZELENA DOLINA VAS VABI NA KONJENIŠKI PIKNIK, KI BO V NEDELJO, 7. 9. 2014, NA BITENCOVI DOMAČIJI. OB 15. URI BO SPREVOD S KONJI IN KONJSKIMI VPREGAMI, OB 16. URI PA BO SLEDILA ZABAVA Z ANSAMBLOM SAŠE AVSENIKA. VLJUDNO VABLJENI NA PIKNIK Z BOGATIM SREČELOVOM! Iz Žažarja proti Ligojni odslej brez nevarnosti Žažar - Plaz, ki je nastal ob močnem deževju cestno povezavo med vasema Žažar in Ligojna, prevozna. Jugozahodna stran hriba Gradišče pri Žažarju je že od nekdaj izredno plazovito območje. Zadnji večji premiki, ki so ogrožali cestno povezavo Žažar-Ligojna, so se zgodili ob močnem deževju leta 2010, ko je v širino približno 15 metrov na spodnjem robu cestišča zdrsela gmota hribine. Takrat so situacijo poskušali urediti z zabijanjem kostanjevih pilotov in z legami, a je bila rešitev le začasna. Ob vsakem večjem dežju se je namreč pojavil hudourniški izvir, ki je bruhal vodo, ta pa je povzročala pritisk na glineno strukturo hribine in zastajanje vode, ki je vselej pomenila nevarnost udora cestišča. Zato se je Občina Horjul leta 2013 odločila plazovito območje celostno sanirati. Naročila je strokovno študijo, s kate- v jeseni leta 2010 in je vse od takrat ogrožal so končno odpravili in cesta je zdaj normalno ro je hidrogeolog Stanislav Vehar podal predlog možne odprave plazu. Na podlagi študije so maja 2014 objavili javni razpis za izvajalca sanacije plazu in izmed štirih prispelih ponudb so izbrali vrhniškega MKeršman-ca. Iz skal je zgradil oporno kamnito zložbo oziroma škarpo, ki v širino meri cca 15 metrov in v višino cca 17 metrov. Ta zdaj zadržuje pobočje pod cestiščem, na spodnji strani je urejeno odvodnjavanje izven plazljive-ga območja, na zgornjem robu pa so izdelali globoko drenažo in muldo, ki vodo v celoti odvaja v prepust na ovinku. Pogodbena vrednost projekta je skupaj z DDV 37.705,77 evra, pri čemer bo občina poskušala kakšen evro dobiti tudi od države. Nadja Prosen Verbič Cesta Žažar-Ligojna naj bi bila tudi na plazovitem območju odslej varna. JAVNI RAZPIS za uporabo Športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za sezono 2014/2015 1. V Športni dvorani pri OŠ Horjul je mogoča športna vadba, tekme ter rekreacije za športna društva, klube, fizične osebe in druge organizacije vse dni v tednu od 16. do 23.00 (od ponedeljka do petka) in od 9.00 do 22.00 (ob sobotah, nedeljah in praznikih), razen v času šolskih počitnic. 2. Športno dvorano Horjul je mogoče z eno pregradno steno preurediti na dve ločeni vadbeni površini. 3. V Športni dvorani Horjul je mogoče igrati: - v celotni dvorani (32 x 28 m = 896 m2): rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka, - v pol dvorane: košarko, odbojko, badminton, mogoče pa so tudi različne oblike splošne vadbe. - v telovadnici (95 m2 oz. mala telovadnica): aerobika, ples, joga, 4. Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, organizacije, fizične osebe ter podjetja s sedežem v Občini Horjul in zunaj nje, ki imajo poravnane vse obveznosti do Občine Horjul. 5. Termini se delijo na podlagi prejetih prijav. 6. V ceno najema je vključeno koriščenje športne dvorane ter ene garderobe, sanitarij, tušev ter parkirišče. 7. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, podjetja in fizične osebe naj svojo pisno vlogo za uporabo Športne dvorane Horjul oddajo na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul ali na elektronski naslov ob-cina@horjul.si. Razpis je odprt do zasedbe mest. 8. Obrazec vloge je sestavni del razpisa in ga dobite na spletni strani Občine Horjul - www.horjul.si ali na sedežu Občine Horjul. Vloga mora vsebovati: - podatke o vlagatelju - termin (dan in uro ter datum uporabe od - do) - prostor: dvorana (pol ali celotna) ali mala telovadnica - vrsta rekreacije oz. dejavnosti - ime odgovorne osebe 9. Po pripravljenem urniku koriščenja Športne dvorane Horjul bodo z uporabniki podpisane pogodbe o uporabi. TERMINI IN CENIK TELOVADNICA VELIKA (DVORANA ) Termini za veliko telovadnico se oddajajo v sklopih po naslednjem časovnem razporedu: • od 16. do 18. ure • od 18. do 19.30 • od 19.30 do 21.30 • od 21.30 do 23. ure Cena uporabe za pol dvorane: Ura je 60 minut. Od 16. do 18. ure 10 EUR/uro Od 18. do 19.30 19 EUR/uro Od 19.30 do 21.30 19 EUR/uro Od 21.30 do 23. ure 16 EUR/uro Za uporabo cele dvorane se zgoraj navedeni cenik pomnoži x 2. Cene za termine za uporabo pol dvorane: Termin Cena za termin 16.00 - 18.00 20 € 18.00 - 19.30 28,5 € 19.30 - 21.30 38 € 21.30 - 23.00 24 € Celodnevna uporaba (24 ur) celotne dvorane ob sobotah, nedeljah in praznikih: sobota: 313 EUR nedelje, prazniki: 209 EUR Zgoraj navedene cene ne vsebujejo DDV. TELOVADNICA 95 m2- mala telovadnica Cena uporabe za malo telovadnico: Ura je 60 minut. Od 16. do 18. ure 5 EUR/uro Od 18. do 21.30 6 EUR/uro Od 21.30 do 23. ure 5 EUR/uro Celodnevna uporaba (24 ur): sobota: 40 EUR nedelje, prazniki: 28 EUR Zgoraj navedene cene ne vsebujejo DDV. Popusti: Športna društva z območja Občine Horjul:10 % Splošni popust za vse uporabnike: uporaba dvorane več kot 20 do vključno 30 ur na sezono 5 % več kot 30 do vključno 40 ur na sezono10 % več kot 40 do vključno 60 ur na sezono 15 % več kot 60 ur na sezono 20 % Celodnevni najem dvorane se ne upošteva v splošnem popustu. Občina Horjul Župan Janko Jazbec Datum: 8. 8. 2014 Štev.: 671-0014/2014-1 Sprehod s starši V sredo, 21. maja, smo v dopoldanskem času odšli na daljši sprehod. S seboj smo povabili tudi starše. Sprehod smo izvedli za športni program Mali sonček. Pridružile so se nam štiri mamice, ki so nam na sprehodu zelo pomagale, saj smo morali na poti premagati nekaj večjih ovir. Iz vrtca smo odšli takoj po zajtrku, ko je bilo zunaj še malo hladno. Hitro smo se ogreli, saj nas je pot najprej vodila po dolgem pločniku do Ljub-gojne, kjer smo prečkali cesto in se podali proti gozdu. Šli smo skozi gozdiček in prišli na gozdno jaso, kjer smo spustili vrvico, za katero smo se držali. Takoj smo začeli opazovati travniške rože, jih poimenovali in vonjali ter povedali, kakšne barve so. Zagledali smo tudi rdeče gozdne jagode, ki so nam pocedile sline. Po ogledu rož smo se dogovorili, da bomo malo tekli. Tekli smo po gozdni poti navkreber in zagledali smo naš vrtec v daljavi. Ker smo se že malo utrudili, smo počivali v senci. Dolge rokave smo slekli in privezali okoli pasu. Nato smo z zaprtimi očmi prisluhnili različnim zvokom v naravi. Po nekaj trenutkih smo oči odprli in se pogovorili o tem, katere zvoke smo slišali. Na prvem mestu je bilo ptičje petje, šumenje listkov na drevesih, nato še zvoki avtomobila, traktorja in tovornjaka, ki so se peljali po cesti, ter zvok letala. Po pogovoru smo odšli naprej po gozdni poti, prestopali smo veje na a ■ , : ' poti, izogibali smo se blatu in manjšim lužam, nato pa smo prispeli do velikanske ovire, premagati smo morali kar nekaj metrov blatne poti z lužo. In tukaj ne bi mogli čez, če z nami ne bi bilo naših mamic! Vsaka je prijela po enega otroka in tako smo jih prenesle do suhe poti. Ampak to še ni bilo vse. Pojavila se je nova ovira, blato, ki je bilo mehko, vendar za otroke pregloboko. Tako so se mamice skupaj z Alenko in Barbaro postavile po skalah in vejah ter naše malčke kot vreče prenesle do suhe strani. Bilo je zelo zabavno in otrokom je bilo všeč, ko so se nosili kot vreče. Na suhem delu smo v blatu opazovali različne stopinje in ugotavljali, čigave so. Največje so bile stopinje od čevljev, manjše so bile od kuž-kov, opazili smo še nekatere druge. Potem je sledila pot, ki je potekala navzdol, po manjših in večjih kamnih. Prišli smo do nove ovire, ki je nismo mogli premagati; pot je bila zagraje-na z ograjo in večjimi vejami. Obrnili smo se in odšli krajši del poti nazaj ter zavili na ozko stezico, ki je vodila skozi gosto grmovje in drevesa. Morali smo biti zelo pogumni in mamice so nam bile v veliko pomoč. Ko smo prispeli na pokošen travnik, smo se posedli na tla in se osvežili z vodo ter posladkali s piškotki. Po krajšem postanku smo se prijeli za vrv in odšli do ceste, kjer smo nekaj časa nadaljevali pot. Na bližnjem hribčku smo opazili ovce, ki so se pasle, nekaj jih je poležavalo v senci pod drevesom. Prispeli smo do velikega pokošenega travnika, kjer smo lahko prosto tekali gor in dol, sem in tja. Sonce je že začelo kazati svojo moč in poiskali smo senco, kjer je bil drugi večji postanek. Tudi tukaj smo popili vodo in pojedli nekaj čokolade, ki nam je dala toliko moči, da smo nato srečno prispeli do vrtca, kjer nas je čakalo dobro kosilo. Barbara Rožmanec Izlet v živalski vrt na Vrzdencu Sončnega in vetrovnega pomladnega jutra v aprilu smo se peš odpravili do ZOO parka Rožman na Vrzdencu. Dolga kolona otrok iz skupin Murnov, Metuljev in Čebel se je sprva vila po glavni cesti do Ljubgoj-ne, nato smo se povzpeli čez hrib, kar se za planinski izlet vsekakor spodobi, in se znašli v Zagorici. Od tu smo po glavni cesti nadaljevali svojo pot do Rožmana, saj je bil živalski vrt glavni cilj tega izleta, če seveda izvzamemo malico. V živalskem vrtu smo se razdelili v dve skupini, saj je sledil vodeni ogled. Skupaj smo opazovali živali in njihove navade, poslušali njihovo oglašanje, jih hranili in nekatere tudi pobožali. Na vrsti je bila malica, na katero so otroci čakali, še preden smo se sploh dobro odpravili na pot. Čokolade, sendviči, sadje, bomboni, suho sadje in še marsikaj se je skrivalo v otroških nahrbtnikih, ki so že komaj čakali, da jih otroci odprejo in se posladkajo z njihovimi dobrotami. Potem ko so si potešili začetno lakoto, je sledilo pokušanje sosedovih dobrot. Po koncu malice pa smo pobrali svoje smeti, jih spravili v nahrbtnik in se z veliko lažjim korakom odpravili čez Lipalico nazaj proti vrtcu. Šli smo po kolovozu, tako da je bila pot bolj sproščena in smo se namesto avtomobilom morali izogibati le lužam, ki so bile na poti. Sledil je še zadnji vzpon, čez Staje, in planinski izlet, ki smo ga izvedli v sodelovanju s Planinskim društvom Horjul, se je počasi zaključil. Veter nam je še zadnjič razmršil lase, preden smo polni vtisov in pordelih lic vstopili v vrtec. Otroške glasove so kmalu zamenjali zvoki žlic, ki so naznanjali kosilo, in ni trajalo dolgo, ko je nad vrtec legla tišina in naše male pohod-nike popeljala v sen. Le kdo bi vedel, o čem so sanjali tisti popoldan? Barbara Čepon Obnova cest Lokalna cesta Polhov Gradec-Črni Vrh Izgradnja pločnika in sočasno tudi rekonstrukcija ceste mimo podružnične osnovne šole v Črnem Vrhu, v dolžini 430 m, je v polnem teku. Dela na razširitvi ceste, izdelavi drenaže in zaščiti brežin s kamnitimi zložba-mi so končana, tako da trenutno potekajo le še dela v okviru izboljšanja nosilnosti ceste, izdelave pločnika in odvodnjavanja. Izvajalec del KPL, d. d., zagotavlja, da se bodo dela do 31. 8. 2014 zaključila, in tako bodo šolarji na prvi šolski dan prišli v šolo po obnovljenem in predvsem varnem odseku ceste. Pogodbena vrednost investicije je 227.724,05 EUR. Obnova ceste »občinska meja - Buh« 15. 7. 2014 so zabrneli gradbeni stroji na odseku treh cest, ki se med seboj povezujejo in so strnjene v eno gradbišče. Izvajajo se razširitev ceste, drenaža, odvodnjavanje in zamenjava tamponske podlage, tako bo celoten odsek v dolžini 2140 metrov po koncu zemeljskih del asfaltiran. Pogodbena vrednost investicije je 286.458,96 EUR in oba domača pogodbena izvajalca, KE-Sabina Kreft, s. p., in Trobec Andrej, s. p., zagotavljata, da bodo vsa dela končana že septembra, pred pogodbenim rokom, ki je 15. 10. 2014. Rekonstrukcija ceste na Hruševem Avgusta se je začela rekonstrukcija prvega od dveh odsekov ceste v dolžini 400 metrov na Hruševem. Cesta se bo razširila, odstranil dotrajani asfalt, zamenjal spodnji ustroj, uredilo se bo odvodnjavanje, po koncu zemeljskih del pa se bo obnovljeni odsek asfaltiral. Pogodbena vrednost investicije je 47.215,23 EUR, dela pa izvaja domači izvajalec KE-Sabina Kreft, s. p. Obnova drugega odseka ceste, z navezavo na regionalno cesto R3 (Ljubljana-Ljubljanica), je predvidena v prihodnjem letu. Občinska uprava V celostno podobo urbane opreme so vključeni tudi koši za pasje iztrebke, ki jih bo občina v mesecu septembru zaradi naraščajočega števila hišnih živali poskusno postavila na Dobrovi, v Polhovem Gradcu in Brezju. Projekt nove urbane opreme v IV* • občini Z investicijo, ki jo načrtuje že dobro leto, želi občina pridobiti nove elemente urbane opreme, ki bodo prispevali k enotnejši vizualni podobi občine. Elementi bi morali glede na posamezne značilnosti naših krajev ustrezati vsem naseljem, na nevpadljiv način. Postavitev v naselja bi bila postopna - kjer so poškodovani obstoječi elementi oziroma kjer se bo načrtovala nova enotna podoba. Primer avtobusne postaje z oglasnim mestom, prostorom za vozne rede, košem in klopjo ter napisom postajališča Posebna pozornost je namenjena doseganju racionalno zasnovanega urbanega pohištva, oblikovanega po enakih oblikovnih načelih. Za elemente sta značilni predvsem sestavljivost in enostavnost. Uporabljeni so lokalni materiali. Vse osnovne nosilne konstrukcije so jeklene, vroče cinkane zunaj in znotraj, površinsko brušene in prašno barvane. Vse obrobe, zaključki, strop in kritina so aluminijasti in prašno barvani ter iz impregniranega lesa, ki se ne barva in z leti posivi. Merila pri načrtovanju so bila enostavnost objektov, obstojnost materiala ter čim manj potrebnih vzdrževalnih del. V projektu so bili izpostavljeni naslednji elementi urbane opreme: avtobusna nadstrešnica Paravan za ekološke otoke. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi je potrebna ponovna preveritev ustreznih lokacij in števila zabojnikov na otokih; v praksi se kazeta prenatrpanost zbirnih mest ter nepravilno odlaganje odpadkov. (večja in manjša; možnih je več različic vsake glede na dejanske potrebe in izbor posameznih pozicij); avtobusni oz. informativni steber, več različic klopi (enojna klop brez in z naslonjalom, dvojna klop brez in z naslonjalom); oglasna tabla, oglasni pano, koš za odpadke, koš za pasje iztrebke; paravan za zastiranje zabojnikov za smeti (2 varianti); miza za tržnico in zunanja svetilka. Ob upoštevanju predlogov in potreb Občine Dobrova - Polhov Gradec je projekt urbane opreme izdelalo podjetje PLAN B, d. o. o., iz Maribora. Občinska uprava Neoporečna voda na vodovodu Kurja vas in Butajnova V preteklih letih so se na javnem vodovodnem sistemu Kurja vas in Butajnova v pitni vodi pogosto v večjem ali manjšem številu pojavljale bakterije, kar pomeni, da je bilo treba vodo pred vsako uporabo v prehranske namene prekuhavati. Kljub temu, da so se po prenosu obeh vodovodnih sistemov v upravljanje režijskega obrata občine (spomladi 2012) redno izvajale vse potrebne aktivnosti čiščenja in dezinfekcije vodohranov, zajetij in vodovodnega omrežja (v Vodovod Kurja vas - priprava vode skladu z navodili HACCP in priporočili ZZV Ljubljana), se je kakovost vode na teh dveh vodovodih le malo izboljšala, uporaba pitne vode pa za krajane ni bila vedno varna. Občina je takoj pristopila k potrebnim aktivnostim, saj se v takšnih okoliščinah neoporečna pitna voda lahko zagotovi le z ustrezno pripravo (dezinfekcijo). Po posvetovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, več strokovnjaki s področja priprave pitne vode ter različnimi ponudniki opreme je tako občina v začetku letošnjega julia na obeh vodovodih, na lokaciji vodohrana Kurja vas in vodohrana Lomovec za vodovod Butajnova, L iž Pogled v »notranjost« butajnovskega vodovoda namestila opremo za stalno pripravo vode. Nameščena sta bila peščeni filter z avtomatskim izpiranjem vode ter UV-lučka za dezinfekcijo pitne vode. Občina je morala poleg same nabave in vgradnje opreme za dezinfekcijo predhodno izvesti rekonstrukcijo obstoječega prizidka k vodo-hranu Kurja vas, saj je bilo treba zagotoviti tudi ustrezen, dovolj velik prostor za vso opremo. Prav tako je bilo treba zagotoviti stalni vir električnega napajanja na obeh lokacijah, tega pa do zdaj tam še ni bilo, kar je zahtevalo dodatne investicije s postavitvijo novih elektromerilnih mest ter izvedbo dveh novih elektropriključ-kov. Občina je za investicijo na obeh vodovodih skupaj namenila približno 50.000 EUR. Prvi rezultati analize vode na obeh vodovodih so po pričakovanjih pokazali, da so vsi odvzeti vzorci pitne vode skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Občina je tako uporabnikom javnega vodovodnega sistema Kurja vas in Butajnova zagotovila trajno in varno oskrbo s pitno vodo, saj bo s tema posodobitvama voda na dotoku v vodovodni sistem v vsakem trenutku zdravstveno neoporečna. ReZijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec Projekt izgradnje javnega vodovoda Praproče-Zalog Uporabno dovoljenje za vodovod je pridobljeno, sledi priklop objektov na javni vodovod. Občina Dobrova - Polhov Gradec je v začetku letošnjega avgusta pridobila uporabno dovoljenje za novozgrajeni vodovod Praproče-Zalog, ki se je začel graditi avgusta lani. Sočasno je občina pridobila uporabno dovoljenje za obstoječi javni vodovod Praproče, ki ga je bilo treba sočasno z novogradnjo odseka Praproče-Zalog legalizirati. Projekt je tako dejansko prešel v zaključno fazo, saj je izvajalec del Prenova - Gradbenik, d. o. o., opravil vsa potrebna gradbena in montažna dela na vodovodu, položena je bila glavna trasa vodovoda, izvedeni so bili vodovodni priključki do vključno vodomernega jaška z obračunskim vodomerom, dezinfekcija vodovodnih cevi in preizkus tesnosti. Obstoječi objekti so se do zdaj oskrbovali z vodo prek svojih vodnih virov (lastna vo- dooskrba), kar pa bo treba preurediti in opraviti preve-zavo interne vodovodne inštalacije prek vodomernega jaška na javni vodovod. Prevezave na javni vodovod bo opravil pooblaščeni vzdrževalec vodovoda Koprivec Franc, s. p. Gradnja projekta vodovoda Praproče-Zalog je tako potekala po zastavljenih terminskih planih, saj občino k temu zavezuje tudi Pogodba o sofinanciranju projekta iz evropskih sredstev iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi. Z novozgrajenim odsekom javnega vodovoda med Prapročami in Zalogom v skupni dolžini nekaj manj kot 4 kilometre bo z vodo iz javnega vodovodnega sistema oskrbovanih skupaj 33 objektov. Občinska uprava Rekonstrukcija čistilne naprave Dobrova Junija 2014 je bila izdelana projektna naloga za rekonstrukcijo obstoječe čistilne naprave Dobrova z namenom, da izboljšajo njeno delovanje, saj je trenutno močno preobremenjena, vzporedno pa bo treba obnoviti kanalizacijski sistem (vdori tuje vode). Predvidena je izgradnja nove, večje čistilne naprave, za katero se izvedejo v celoti novi objekti, skladno s spremenjeno tehnološko zasnovo čiščenja. Cilj je, da se uredi območje naselja Dobrova in okoliških krajev, Hruševo (Selo), Ga-brje, Šujica, Stranska vas, Draževnik, Razori in Komanija. Investicija je predvidena z Razvojnim programom Občine Dobrova - Polhov Gradec za obdobje 2012-2022 in je tako v interesu Občine Dobrova - Polhov Gradec in njenih občanov, zato bo občina pristopila k takojšnji izdelavi projektne dokumentacije. Za rekonstrukcijo predvidene čistilne naprave za nazivno zmogljivost 4000 PE znaša ocena stroškov del in dobave opreme 3,280.000 evrov. Občinska uprava 25. avgust 2014, NC_št. 418. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 Izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta v Polhovem Gradcu v teku S sprejemom Sklepa o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za enoto urejanja prostora (EUP) PG-12 v mesecu juliju 2014 je občina začela izdelavo omenjenega načrta. Ta v naravi predstavlja območje ureditve avtobusnega postajališča, stanovanjskih objektov in nepozidanih travnatih površin, v planskih aktih opredeljeno kot poselitveno območje, za katero je treba za potrebe realizacije gradbenih posegov predhodno sprejeti prostorske izvedbene pogoje oziroma usmeritve ter pogoje in omejitve v obliki OPPN. Območje predstavlja del središča naselja Polhov Gradec in del območja, za katerega je bil v smislu ureditve centra naselja razpisan javni natečaj. Celotno območje centra naselja, ki je bilo obdelano v natečajni rešitvi, je razdeljeno na enote urejanja prostora, ki izkazujejo tudi možno postopno rešitev predvidene natečajne rešitve za celotno območje. Izhodišče za nalogo predstavljajo obstoječi elementi identitete naselja (topografija, vode, posebne točke prostora in vedute, vstopna pot in stara vaška naselbina), ki so povezani med seboj z novimi potmi in nizom štirih trgov. Poti se usmerjajo na glavne višinske poudarke kraja, trgi pa se odpirajo v širši prostor. Tako so zasnovani štirje trgi: Trg ob Božni, v območju gostilne Pratkar, ki odpira pogled na silhueto kraja, Spodnji trg na mestu sedanje avtobusne postaje, na katerem se uredi krožišče z Območje OPPN drevesom in ploščad ter nov objekt postajališča in informacijske pisarne, Narodni trg, katerega nivo se dvigne (na nivo vhoda v kulturno dvorano); na trg se spuščajo stopnice zunanjega avditorija, ki bo namenjen druženju ljudi in prireditvam (v na- logi je predlagana prenova kulturnega doma ter poenostavitev volumna strehe, ker zdaj preveč konkurira dominantni cerkvi); ter Gornji trg - Britof, trg okoli cerkve, ki se proti jugu odpira s pogledi v pokrajino. Predlagana je bila tudi izgradnja poslovilnega objekta - gradnja se bo začela predvidoma že letošnjega septembra. Vse te trge povezujejo poti, ki so zasnovane tako, da omogočajo večplastno rabo površin za pešce in pretočnost javnega prostora. Za nekatere obstoječe stavbe se bo predlagala postopna sanacija, vse z namenom, da se uredi čim bolj skladna podoba kraja. Urbanistični koncept temelji za zgoščanju naselja na način, da prometna ureditev ohranja promet po obstoječih cestah, dopušča pa tudi možnost obvozne ceste mimo Blagajeve graščine ter predlagane parterne ureditve - tlakovane peščeve površine, sezonske ureditve in zeleni sistem. Pri oblikovanju in pripravi naloge je bila opravljena podrobna analiza širšega prostora in zgodovinska analiza. Občina ocenjuje, da izbrana naloga predstavlja najboljše izhodišče za nadaljnji razvoj Polhovega Gradca. Občinska uprava F1M J_L TI........ Severna fasada predvidene mrliške vežice v Polhovem Gradcu Takšna naj bi bila mrliška vežica v Šentjoštu. Gradnja mrliških vežic v Polhovem Gradcu, v ' v Črnem Vrhu in Šentjoštu Občina Dobrova - Polhov Gradec je pridobila gradbeno dovoljenje za postavitev poslovilnih objektov. Po arheoloških izkopavanjih v prvi ki jo je izdelalo podjetje Arheja, d. liške vežice v Polhovem Gradcu. Ker polovici letošnjega leta ter pripravi o. o., iz Ljubljane, je občina pridobila že poteka javni razpis za izbiro iz-ustrezne projektne dokumentacije, gradbeno dovoljenje za gradnjo mr- vajalca gradbenih del, začetek grad- Severna in južna stran predvidene mrliške vežice v Črnem Vrhu nje upravičeno pričakujemo meseca septembra. Z omenjenim razpisom za izbiro izvajalca del bomo v teh dneh izbrali tudi ponudnika za gradnjo mrliških vežic v Crnem Vrhu in Šentjoštu, katerih gradnja bo predvidoma potekala vzporedno, skladno s terminskim planom, ki ga je občina predvidela za gradnjo vseh treh poslovilnih objektov. Z izgradnjo navedenih investici bo tako dosežen cilj, začrtan v Razvojnem programu občine, prvič pa bodo tudi vse štiri krajevne skupnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec imele objekte, v katerih se bomo lahko v skladu z njihovim namenom dostojno in mirno poslavljali od svojih najbližjih. Režijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec Rekonstrukcija čistilne naprave Polhov Gradec Občina je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo čistilne naprave Polhov Gradec, saj obstoječa čistilna naprava ne zadostuje več okoljskim standardom. Razlog za načrtovano investicijo je prevelika obremenjenost obstoječe čistilne naprave Polhov Gradec, kar zmanjšuje njeno učinkovitost, in njena zastarela tehnologija, ki ne omogoča doseganja zakonsko predpisanih standardov čiščenja odpadne vode. Rekonstruirana čistilna naprava bo omogočala primerno hidravlično obremenitev in s tem priklop večjega števila gospodinjstev in nosilcev poslovnih dejavnosti v naseljih Polhov Gradec, Praproče in Briše pri Polhovem Gradcu. Rekonstrukcijačistilnenapravespadamedpomemb-ne aktivnosti za razvoj občine in regije. Izboljšala se bo kakovost bivalnega okolja in življenja prebivalcev na območju Polhovega Gradca in sosednjih naselij, hkrati pa se bo ohranila poseljenost podeželja. Zaradi večje zmogljivosti re-konstru-i r a n e čistilne naprave, ki bo omogočala priklop novih gospodinjstev, se lahko poseljenost tega predela v prihodnjih letih tudi poveča. Ocenjeni stroški gradnje so 2,994.500,36 evra z DDV. S projektom bo občina kandidirala na evropska sredstva, razpis se pričakuje predvidoma jeseni. Novi kraki kanalizacijskega omrežja so tudi sicer pripeljani do obstoječe čistilne naprave, vendar bodo lahko priklop izvedli šele po izgradnji nove čistilne naprave. Boris Krnjajič, občinska uprava Blagajeva dežela - zelena vrata v Ljubljano V jesen z novo turistično brošuro Področje turizma je ena od glavnih razvojnih prioritet Občine Dobrova - Polhov Gradec, zato se dejavnosti in programi, ki jih ta ponuja, iz leta v leto širijo. Velik zagon je dodalo tudi sodelovanje z Zavodom za turizem Ljubljana, ki v svoje programe zadnja leta vključuje tudi nekatere ponudbe, ki jih za domače in tuje obiskovalce pripravljajo ponudniki v občini. Rezultat dobrega sodelovanja med zavodom in občino se bo znova pokazal proti koncu poletja, ko bo izšla nova turistična brošura oziroma nekakšen turistični vodič občine, poimenovan Blagajeva dežela v osrčju Polhograjskega hribovja - zelena vrata v Ljubljano. Zanj na občini pravijo: »Želimo si, da bi brošura in programi, ki jih razvijamo, k sodelovanju privabili nove ponudnike, ki bi z dejavnostmi, povezanimi s turizmom, našli nove poslovne priložnosti.« V brošuri bodo bralci našli podatke s področja kulturne dediščine v Občini Dobrova - Polhov Gradec, v njej bodo predstavljeni večji kraji in vasi s pomembnejšimi kulturnimi znamenitostmi in obrtmi; podatki o turistični ponudbi, vključno s predstavitvami glavnih turističnih dogodkov ter športnih in kulturnih izletov; področje športa in rekreacije z glavnimi podatki o najvišjih in najpriljubljenejših vrhovih Polhograjskega hribovja ter področje kulinarike, tako s slikami kot recepti in osnovnimi informacijami o ponudnikih domačih izdelkov in pridelkov ter o gostinskih ponudnikih v občini. Vsak, ki je na kakršenkoli način želel biti vključen v vsebino brošure, je bil z javnim pozivom, objavljenim v lanski januarski številki Našega časopisa, povabljen k sodelovanju. Knjižica bo poleg naštetega opremljena z zemljevidom in bogatim slikovnim gradivom, ki bo obiskovalcem iskano informacijo še bolj približalo. Brošura bo izšla v 12.000 izvodih, v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. »Naša občina podobne turistične brošure še nima, zato bo ta bistvenega pomena za razvoj turizma pri nas,« pravi koordinatorka projekta Helena Cuk. Strošek izdelave in tiska naj bi bil okrog 14.400 evrov, od česar naj bi slabo polovico pridobili iz evropskega programa Leader, ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Nadja Prosen Verbič Poziv staršem za oddajo vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2014 V skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev imate starši možnost uveljavljanja znižanega plačia vrtca. Za uveljavitev znižanega plačila vrtca za leto 2014 morate en mesec pred mesecem vstopa otroka v vrtec, tj. npr. do 31. 8. 2014, v kolikor bo vaš otrok v vrtec vključen s 1. 9. 2014, oddati Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. OBRAZEC: Znižano plačilo vrtca uveljavljate na Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo kupite v knjigarni oziroma si jo natisnete s spletne strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (http:// www.mddsz.gov. si/si/uvelj avlj anje_pravic/) ali s spletne strani vrtca. KDO? Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo oziroma zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Za otroke, katerih starši so tujci, se vloga odda, če ima vsaj eden izmed staršev začasno prebivališče v Republiki Slovenji in je zavezanec za dohodnino v RS. KAM? Vlogo vložite pri centru za socialno delo v kraju, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina oseb dejansko biva. Vložite jo lahko osebno, pošljete priporočeno po pošti ali jo oddate v elektronski obliki prek e-uprave. KDAJ? Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge - za novo koledarsko leto je to vedno v decembru, sicer pa en mesec pred mesecem vstopa otroka v vrtec -, podeli pa se za obdobje enega leta ali do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice. Če vloge ne boste oddali oz. če zamudite rok, vam bo vrtec izstavil račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %). Simona Kostrevc, Občina Dobrova - Polhov Gradec Predšolska vzgoja 2014/2015 V vrtce v občini Dobrova-Polhov Gradec bo po trenutnih podatkih ob zaključku redakcije Našega časopisa v 21 oddelkih vključenih skupaj 371 otrok in sicer v vrtcu pri OŠ Polhov Gradec bo v 11 oddelkih vključenih skupaj 184 otrok, v vrtcu pri OŠ Dobrova pa bo v 10 oddelkih vključenih skupaj 187 otrok. Javni vpis otrok v vrtce v občini Dobrova-Polhov Gradec za šolsko leto 2014/2015 je potekal od 1. do 31. marca 2014. Na dan 1.4.2014 so vrtci v naši občini prejeli 136 vseh vlog (lani 156 vlog): tako so občani naše občine naslovili 72 (lani 82) vlog za otroke prvega starostnega obdobja in 23 (lani 36) za otroke drugega starostnega obdobja. Vrtci so v »prvem« krogu sprejeli 100 otrok (lani 96 otrok), tako kot lani so bili sprejeti vsi otroci II. starostnega obdobja. Po zaključenem postopku vpisa in z združitvijo seznamov vrtcev v centralni čakalni seznam se nadaljuje proces vključevanja otrok na prosta mesta. Na čakalnem centralnem seznamu za naknadni sprejem otrok za šolsko leto 2014/2015 je trenutno: - 5 otrok I. starostnega obdobja, občanov naše občine, katerih starši želio izključno vrtec prve izbire, a v tem vrtcu ni prostih mest in - 17 otrok, občanov naše občine, ki na dan 1.9. ne izpolnjujejo zakonskega starostnega pogoja. V vseh štirih enotah vrtcev pa je skupaj še nekaj prostih mest: 9 mest za otroke II. starostnega obdobja in 8 mest za otroke I. starostnega obdobja. 12 otrok pa lahko sprejmeta tudi oba varuha predšolskih otrok, ki delujeta na območju naše občine in sta vpisana v register varuhov pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport: Vrtec ob gozdu in Dnevno varstvo otrok Razred zase (več na spletni strani http://www.dobrova-polhovgradec.si/vsebina.asp?id=697). Končno število vključenih otrok v vrtce v občini Dobrova-Pol-hov Gradec bo znano šele v jesenskih mesecih, saj je praksa nekaj zadnjih let pokazala, da starši iz različnih vzrokov odklonijo ponujeno mesto v želenem vrtcu ali pa celo izpišejo otroka iz vrtca. Simona Kostrevc Močno neurje zalilo Kurjo vas Kurja vas pod Šentjoštom, 21. avgust - V noči iz srede na četrtek (21.) je zopet divjalo neurje s sunki vetra in močnimi nalivi dežja. Struge potokov so močno narasle, hudourniške vode pa so celo prestopile bregove svojih strug in poplavile vas. Prinesle so ogromno plavja in blata ter odnesle s seboj kopico drobnari z dvorišč. Voda je spodjedla lokalno cesto Kurja vas - Šentjošt in v prvo križišče v vasi nanesla za tovornjak peska. Posledično se je asfalt na omenjeni cesti na številnih mestih nagubal. Nekaj hiš je bilo tudi zalitih (Ljubljanica), na cesti proti Polhovem Gradcu pa se je sprožil zemeljski plaz. Gasilci PGD Šentjošt so v Kurji vasi z rokami in gradbeno mehanizacijo skrbeli za odstranjevanje posledic vremenske ujme že od tretje ure zjutraj. Krajani Kurje vasi se jim za pomoč iskreno zahvaljujejo. Še enkrat se je pokazala neučinkovitost države, ki naj bi skrbela za vodne pregrade. Tik na Kurjo vasjo se dviga velika pregrada, narejena pred desetletjema, a je seveda zasuta. Najbolj zgovoren dokaz o njenem stanju je drevo, ki se več metrov visoko vzpenja iz nje... „v „ , . ™ r ' ' Gašper Tominc, foto: GT Plavje in blato, ki je pridrvelo ponoči v vas. GLEDALIŠKA SKUPINA, KUD Dobrova SEZONA 2014/15 Tako kot v preteklih letih, bodo člani Gledališke skupine KUD Dobrova za ljubitelje C amaterskega gledališča pripravili abonma s šestimi predstavami. Predstave bodo na sporedu predvidoma ^^^^ vsako tretjo soboto v mesecu, od oktobra do ГОЯНОТЛ marca. Vpis za lanskoletne abonente bo v soboto, 13. septembra 2014, od 9. do 10. ure (lahko tudi preko elektronske pošte ali telefonsko), vpis za nove abonente pa v soboto, 13. septembra 2014, od 10. do 12. ure Vpis bo potekal v prostorih kulturnega doma na Dobrovi. Več informaci dobite na www.kud-dolomiti.si ali pišite na gsdobrova@gmail.com ali pokličite na tel. 031/344 707 (Miha Prebil) , 031/341 270 (David Tehovnik). Med nabiranjem gob zdrsnila v globel in umrla Polhov Gradec, 9. avgust - Ženski, ki je nabirala gobe na strmem pobočju med Mačkovim in Petačevim grabnom, je zdrsnilo in padla je 70 metrov v globino. Reševalci ji niso mogli več pomagati. Ob 12.20 je na strmem pobočju med Mačkovim in Petačevim grabnom v občini Dobrova - Polhov Gradec umrla nabiralka gob. Zdrsnila je namreč 70 metrov globoko, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje. Posredovali so reševalci GRS Ljubljana, gasilci PGD Polhov Gradec ter reševalci NMP Ljubljana, ki pa ponesrečenki niso mogli pomagati. Z vrvno tehniko so jo potegnili iz globeli in jo predali pristojni službi. (gt) SPET SMO TU! Za varen začetek šolskega leta Občina Dobrova-Polhov Gradec v želji, da omogoči šolarjem prijeten začetek novega šolskega leta, izvede vsako leto, tako tudi letos, naslednje aktivnosti na področju varnosti in prometa v cestnem prometu: - Pregled šolskih poti, ki zajema tudi osvežitev oz. zaris talnih cestnih označbe, postavitev morebitnih novih prometnih znakov, pregled in morebitna obnovitev avtobusnih postaj,... - V okviru vsakoletne akcije »Začetek šolskega leta« obe osnovni šoli, OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec, opremimo z vidnimi plakati »Šolska pot«. Ti plakati se izobesijo na šolske poti, kjer voznike opozarjajo na začetek šolskega leta. Plakati so trikotne ali pravokotne oblike, prepoznamo pa jih po značilnem motivu šolarjev, ki tečejo iz prometnega znaka. Ilustracije na plakatu so delo znanega ilustratorja Boža Kosa. - Že tretjo leto zapored občina na začetek šolskega leta dodatno opozarja z postavitvijo mobilnih prometnih trozna-kov »Šolska pot - vozite previdno«, ki so bili izdelani po priporočilih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenje. S tem dodatnim obvestilom želimo otrokom na območju naše občine zagotoviti varno pot v šolo, voznike pa pravočasno opozoriti na pešce, ki šele pridobivajo izkušnje v prometu. Znake se postavi na vse glavne vpadnice v okolici posameznih šol. Ob pomoči Društva upokojencev Dobrova na šolskem okolišu OŠ Dobrova in gasilskih društev na šolskem okolišu OŠ Polhov Gradec s POŠ Šentjošt in POŠ Crni Vrh, policije in redarstva, bo zagotovljena še dodatna varna pot osnovnošolcem. Prostovoljci bodo pomagali učencem pri prečkanju ceste na dogovorjenih točkah in odsekih ter s svojo prisotnostjo opozarjali voznike na posebej previdno vožnjo v okolici šolskih poti. S svojim delom tako pomagajo staršem in ostalim udeležencem v prometu zagotoviti večjo varnost otrok. Simona Kostrevc Na območju Našega časopisa izvoljena Hainz in Logar Dobrova, 14. julj - Območje petih občin, ki ga pokriva Naš časopis,bo imelo dva poslanca, in sicer bo glede na neuradne rezultate poslanec 2. volilnega okraja (Vrhnika) Primož Hainz iz stranke Desus, poslanec 6. volilnega okraja (Dobrova, Horjul, Polhov Gradec in drugi) pa Anže Logar, SDS. Objavljamo neuradne rezultate. 6. volilni okraj - LJ-Vič- Rudnik IV Kandidat Lista Število glasov Odstotek glasov LJ-Vič- Rudnik IV - 11.753 - 100,00 % 1. DEJAN BALAŽIČSMC, STRANKA MIRA CERARJA, 4.056 - 34,51 % 2. MAG. ANŽE LOGAR, SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3.077 - 26,18 % 3. MOJCA KUCLER DOLINAR, NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 975 - 8,30 % 4. DOC. DR. MIROSLAV HUSKIĆ, KOALICIJA ZDRUŽENA LEVICA (DSD, IDS IN STRANKA TRS) 815- 6,93 % 5. ANTON SLAK DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENJE 660 - 5,62 % 6. JERNEJ PAVLIČ, ZAVEZNIŠTVO ALENKE BRATUŠEK 490 - 4,17 % 7. MIRKO PEČARIČ SD - SOCIALNI DEMOKRATI 418 - 3,56 % 8. TADEJA DRENOVEC, POZITIVNA SLOVENJA 350 - 2,98 % 9. ANDREJA GRABNER SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 300 - 2,55 % Anže Logar, izvoljeni poslanec za območje (med drugim) občine Dobrova - Polhov Gradec. 10. JANA ZAKRAJŠEK, PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE194 - 1,65 % 11. MARICA JURKOVŠEK, SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 162 - 1,38 % 12. IGOR ŠOLTES, STRANKA VERJAMEM - 113 - 0,96 % 13. MIHA ISTENIČ, DRŽAVLJANSKA LISTA - 76 - 0,65 % 14. BORIS ANDREJ MLAKAR, ZELENI SLOVENJE, 45 - 0,38 % 15. BORUT VODOPIVEC, ENAKOPRAVNI DEŽELANI - NAPREJ SLOVENJA 22 - 0,19 % Vsi rezultati so neuradni iz 14. julija. GT Z javnim odprtjem zaznamovali zaključek gradnje kanalizacije in čistilne naprave v Brezju Brezje pri Dobrovi, 31. maj 2014 - Več let trajajoči in več kot dva milijona vredni projekt izgradnje kanalizacije ter čistilne naprave v Brezju pri Dobrovi se je z javnim odprtjem tudi uradno zaključil. Investicije so namenu predali občinski in lokalni možje, vaščani pa čakajo le še na njihov zagon. 2014, ko so bila dela tudi na tej investiciji zaključena. Čistilna naprava je torej zasnovana kot mehansko-biološka čistilna naprava z biološkim čiščenjem blata po SBR-tehnologiji (aerobna stabilizacija). Pogodbena vrednost za ta del pa je znašala 409.957,89 evra brez DDV. Po zaključku izvajalskih del na kanalizacijskem omrežju in čistilni napravi je sledila še izdelava dokumentacije za tehnični pregled, ki je bila skupaj z vlogo za uporabno dovoljenje poslana na Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija, od koder sporočajo, da bo to uradno pridobljeno septembra. O tem bo Vo-Ka vse krajane, ki se bodo priklopili na kanalizacijsko omrežje, tudi obvestila z dopisom in pogoji za priklop na omrežje. Pred časom pa je Vaška skupnost Brezje že organizirala zbiranje naročil za izvedbo projektov hišnih priključkov, tako daje za krajane, ki so k tej akciji izdelave hišnih priključkov pristopili, del postopka za priklop na kanalizacijsko omrežje že opravljen. Dodatne informacije o izvedbi priklopa pa lahko pridobijo tudi na spletu: http://voka.jhl.si/informacie/postopek-za-pridobitev-soglasja. Sočasno z izgradnjo kanalizacije so ob glavni cesti zgradili pločnik v dolžini 510 metrov, na obstoječem delu pa so bila opravljena sanacijska dela - menjava poškodovanih robnikov in nov asfalt. Potek del pri izgradnji kanalizacije je pokazal potrebo po razširitvi tudi tega dela projekta, tako je bilo treba na delu lokalne ceste v dolžini 1600 metrov le-to razširiti in obnoviti ter dodatno narediti pločnik z javno razsvetljavo, od križišča ceste proti igrišču; tako so zdaj pločniki med seboj povezani. Tudi ta investicijska dela je opravilo podjetje G. P. Komgrad, d. o. o., njihova vrednost pa je 298.432 evrov. Konec letošnje pomladi sta bila na dveh lokacijah - pred vrtcem in gasilskim domom - nameščena še dva prikazovalnika hitrosti, ki po informacijah krajanov zelo pozitivno vplivata na omejevanje hitrosti vožnje skozi naselje Brezje. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Predstavnik občine, župan Franc Setnikar, predsednik Vaške skupnosti Brezje Andrej Urbančič in predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc so si segli v roko, saj je projekt zahteval veliko medsebojne pomoči in sodelovanja. Projekt izgradnje kanalizacije in čistilne naprave, ki je za sabo potegnil izgradnjo pločnika, javne razsvetljave ter telekomunikacijskega omrežja, čemur je na koncu sledila še obnova cest, je končno zaključen. Trak so prerezali župan Franc Setnikar, predsednik Vaške skupnosti Brezje Andrej Urbančič in predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc. Župan se je ob tem vsem prebivalcem vasi zahvalil za potrpežljivost: »Danes se lahko veselite in ste ponosni, ker živite v infrastrukturno najbolje opremljeni vasi v naši občini.« Za izvajalca izgradnje kanalizacijskega omrežja v Brezju je bilo Dogodek so združili z gasilsko vajo PGD Brezje. z javnim razpisom izbrano podjetje G. P. Komgrad, d. o. o., ki je dela začelo 27. 3. 2012. Sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja se je občina odločila urediti cesto s pločnikom in telekomunikacijami v območju gradnje kanalizacijskega omrežja. Dela na glavni cesti v območju gradnje kanalizacije so se zaključila novembra 2013. V sklopu kanalizacije Brezje je bilo zgrajene 2718,6 metra kanalizacije (vključno s tlačnimi vodi) in izvedenih 71 odcepov za hišne kanalizacijske priključke, zgradili so tudi dve suhi črpališči. Skupna pogodbena vrednost izgradnje kanalizacije s črpališči je znašala 1,272.761,87 evra brez DDV. Za izgradnjo čistilne naprave je bilo izbrano podjetje Komunalne gradnje, d. o. o., iz Grosupljega, ki je dela začelo 28. 5. 2013, vendar se je že kmalu pokazalo, da se ne bodo izvajala po ter-minskem planu, saj je bilo treba sprva pri izkopu gradbene jame zaradi bližine potoka izvesti dodatno varovanje gradbene jame z jeklenimi zagatnicami, kar je dokončanje del prestavilo v maj Lekarna na Dobrovi dobila novega koncesionarja Dobrova - Lekarniška dejavnost na Dobrovi je vzpostavljena že vse od leta 1997, odkar se je tu zamenjalo že nekaj koncesionarjev. Zadnji, ki je pogodbo za 25 let podpisal v letošnjem letu, je zasebnik Matija Centrih, ki obljublja prijazen in oseben pristop k vsakemu obiskovalcu lekarne. Občina Dobrova - Horjul - Polhov Gradec je decembra 1997 podelila prvo koncesijo za opravljanje javne službe v lekarniški dejavnosti na območju občine, takrat s sedežem dejavnosti na Dobrovi. Od tega leta se je iz različnih razlogov zamenjalo že kar nekaj koncesionarjev, občani pa so se možnosti prejema oziroma nakupa zdravil in drugih zdravstvenih izdelkov dodobra navadili. Do zadnje zamenjave je tako prišlo v letošnjem letu, ko je Lekarna Dobrova prišla v roke zasebnika Matije Centriha, magistra farmacije, ki mu izkušenj ne manjka, saj je pred tem več let vodil zasebno lekarno v Kranju. Vse od leta 2008 je vpisan v register zasebnih zdravstvenih delavcev na ministrstvu za zdravje, pred tem pa je nekaj let kot farmacevt receptar delal tudi v kliničnem centru ter v eni od zasebnih lekarn. »Čas je bil za spremembo, zato sem se odločil, da pridem na Dobrovo in sem prinesem nov zagon, da bo lekarniška dejavnost znala iti novim izzivom naproti,« pravi novi zasebnik, ki je z Občino Dobrova - Polhov Gradec sklenil pogodbo za opravljanje lekarniške dejavnosti, in to za dobo 25 let. Napoveduje, da v samem začetku bistvenih sprememb ni pričakovati: »Odpiralni čas lekarne ostaja enak, torej bomo strankam na voljo vsak delavnik med 7.30 in 19. uro ter ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Tudi telefonska številka ostaja nespremenjena, kar pomeni, da nas v času odprtja lekarne pacienti lahko pokličejo na 01/364 21 40 ali 030 337 999.« Se pa Centrih že veseli novih prostorov, ki jih občina z novim OPN-jem namerava zgraditi na Dobrovi in vanje postaviti vse zdravstvene dejavnosti, tudi lekarniško. »Novi, večji prostori bi bili skoraj nujni, saj se v obstoječih prostorih stiskamo, večji bi dejavnosti omogočili ustrezen razvoj in napredek,« pojasni Centrih in dodaja, da bo nova ekipa na Dobrovi odslej stalna in bo štela pet ljudi - dve magistri, dva tehnika in njega kot vodjo. »Stalna oziroma ista ekipa je tudi ena od pomembnejših prednosti, ki jih omogoča zasebnik, v večjem sistemu je namreč znano, da farmacevti krožijo in nikoli ne veš, na koga boš v svoji lekarni naletel,« izpostavi in podkrepi s primerom: »Ljudje smo navajeni, da gremo k svojemu zdravniku, zobozdravniku, frizerju, zato je prav, da bi imeli tudi svojega farmacevta, saj so nasveti, ki jih pacienti v zvezi z zdravstveno težavo ali terapijo potrebujejo, pogosto zasebne oziroma intimne narave.« Druga večja prednost zasebnikov je večja fleksibilnost, saj po besedah sogovornika zasebniki lahko ustrežejo nekaterim željam posameznika, ki jim v večjem sistemu ni mogoče ustreči. Kar se tiče ponudbe, po pripovedovanju novega vodje ne bo posebnih sprememb, temveč Lekarna Dobrova ostaja prilagojena kraju in povpraševanju. Spremembe, ki jih je pričakovati z novim nosilcem koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na Dobrovi, ne bodo drastične, bodo pa vsekakor občutne - prijazne za vsakega posameznika, takšno bo tudi uradno odprtje, ki bo potekalo v sredo, 10. septembra, ob 17. uri na parkirišču lekarne. Nanj ste povabljeni prav vsi - pacientke in pacienti ter bralke in bralci, ki ste prav tako dobrodošli, da Lekarno Dobrova obiščete v odpiralnem času, saj se nova ekipa že veseli vsakega vprašanja ali komentarja ter obljublja, da se bo potrudila za vaš zdravi vsakdan. Nadja Prosen Verbič , foto: npv Huda ura na Polhograjskem Polhov Gradec z okolico - V noči iz ponedeljka na torek je neurje z močnim dežjem, ki je sicer divjalo po večjem delu Slovenje, najbolj zaznamovalo Polhov Gradec z okolico, in sicer območje Potrebuježevega in Petačevega grabna, del Črnega Vrha in Zaloga ter območje vzdolž strug Male vode in Božne. Hudourniki so odnesli nekaj mostov in številne brvi, sprožilo se je 5 večjih in več manjših plazov, uničenih in poškodovanih je bilo preko 30 kilometrov cest, kar se ocenjuje na preko 400.000 evrov škode. Poleg tega je bilo prizadetih 33 stanovanjskih objektov ter 3 poslopja bližnjih podjetij, kamor je vdrla voda in nanosila mulj, blato in kamenje. Bolj blatnemu igrišču kot balinišču podobno. Se zgodba stoletnih voda ponavlja? Prebivalci Polhovega Gradca in okoliških vasi so po devetdesetih letih, ko so to območje nazadnje zajele stoletne vode, doživeli podobno zgodbo, le da neurje tokrat na srečo ni terjalo življenj. Vse cestne službe in gasilska društva na delu od zgodnjih jutranjih ur Kot prvi so na teren odhiteli gasilci prostovoljnih gasilskih društev Polhov Gradec in Dvor, ki so bili aktivirani kmalu po drugi uri zjutraj. Razmere, ki so se iz minute v minuto spreminjale, so skrbno spremljali tudi župan Franc Setnikar, poveljnik civilne zaščite Franc Koprivec ter poveljnik Gasilske zveze Dolomiti Filip Božnar. Vse javne službe in vsi delavci pogodbenih izvajalcev, ki v občini skrbjo za cestno infrastrukturo, so bili po besedah župana s potrebno mehanizacijo na delu že ob tretji uri zjutraj in so poskušali nekatere posledice sproti odpravljati. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez prostovoljnih gasilcev, ki se jih je po informacijah poveljnika gasilske zveze tekom torkovega dne zbralo več kot 230, in sicer preko 170 domačih ter 60 gasilcev iz gostujočih gasilskih enot. Ti so skupaj z nekaterimi lokalnimi prostovoljci ves dan pomagali na najbolj ogroženih in poškodovanih območjih. Na prošnjo domačih vodij intervencij pa je tudi tokrat na pomoč priskočil Urad RS za zaščito in reševanje, ki je zagotovil he- Žalosten posnetek razdejanja, ki ga je hudournik povzročil pri Skopčevih. likopter slovenske vojske, s katerim je bil opravljen helikopterski prelet. Prva groba ocena škode na infrastrukturi naj bi znašala več kot 400.000 evrov Po poročilu Franca Koprivca, poveljnika civilne zaščite Občine Dobrova - Polhov Gradec, so deroče vode odnesle številne brvi, močno so poškodovale dva mostova, preko deset pa je bilo prav tako nevarnih za prehod. Tako je bilo nekaj hiš za nekaj ur odre- zanih od sveta, a z vsemi je bil po zagotovilu Koprivca ves čas vzpostavljen stik. Poleg mostov se je sprožilo pet večjih in več manjših plazov, ki so uničili in poškodovali preko trideset kilometrov cest. Zupan Franc Setnikar del nastale škode na cestah in mostovih pripisuje Agenciji RS za vode, ki ji kljub večkratnim opozorilom s strani občine še vedno ni uspelo očistiti vodnih pregrad, prav tako ji ni uspelo odpraviti posledic žledoloma ter očistiti strug gramoza, vejevja in dreves, zaradi česar so se tokrat ob neizmerno veliki količini padavin zamašili številni kanali in mostovi, voda pa je tako ubrala drugo pot. Po njegovih besedah bo občina na vse pristojne in odgovorne organe poslala zahtevo za oceno škode, vendar posebnih pomoči, vsaj po izkušnjah sodeč, ne pričakujejo, zato bo odprava posledic naravne nesreče, ki je letos že druga, znova pošteno zarezala v občinski proračun. Kljub vsemu župan zagotavlja, da bodo varno prevoznost cest uredili v najkrajšem možnem času. Manjša dela na cestnih ban-kinah in drugi cestni infrastrukturi so bila že opravljena, večja so v izvajanju, težavnejše probleme, kot je primer podrtega mostu, pa bo potrebno reševati širše, zato ocenjuje, da bo celotna sanacija trajala tri mesece, morda še nekoliko dlje. V 105 intervencijah prizadetih preko 30 stanovanjskih hiš, gostišče, balinišče in številni drugi objekti Navidezno mirna noč se je v torek, nekaj po drugi uri zjutraj, za mnoge občane Občine Dobrova - Polhov Gradec začela spreminjati v pravo nočno moro. Najbolj so bili prizadeti Skopčevi iz Smolnika, kjer je hudournik poškodoval vse tri stanovanjske hiše. »Val je v nekaj minutah odnesel vse pred seboj,« je povedal Marjan Skopec, ki mu je voda vdrla skozi okna v garaži in odprla vrata, za seboj pa dobesedno pometla, odnesla je celo avtomobil, zmrzovalne skrinje in vso električno opremo in orodje, ki ju je imel v garaži, pred hišo pa pustila ogromne količine peska, skal, blata in vejevja. Okrog pol metra vode se je nabralo tudi v drugi hiši, kjer živi njihov oče, ki pri svojih osemdesetih česa podobnega ne pomni. Zelo kratko in jedrnato, z besedama »groza in strah«, opiše razmere Katja Skopec, ki s svojo družino živi v spodnji hiši, kjer je voda poškodovala le spodnje nadstropje. Posledice vode, ki je prodrla iz potočka, ki je večino leta suh, na dan pa pride le ob najbolj deževnih dnevih, so že ob svitu začeli odpravljati gasilci in delavci z mehanizacijo, ki so po svojih močeh poskušali sanirati nastale razmere. Škoda je po besedah prizadetih nepredstavljiva, saj so se za nekatere odtujene stvari in infrastrukturo trudili vse življenje. Iz poročila Občine Dobrova - Polhov Gradec je razvidno, da je poleg poškodovanih hiš v Smolniku, voda poplavila še okrog dvajset stanovanjskih hiš, dvanajst jih je zasul plaz ali kak druh nanos, prav tako pa je bilo prizadetih okrog dvajset kleti, skratka večina objektov vzdolž strug Male vode in Božne na območju Polhovega Gradca. Na teh lokacijah so prostovoljni gasilci opravili 105 inter-venci - na pomoč so priskočili s potopnimi črpalkami in motornimi brizgalnami, s katerimi so črpali vodo iz kleti in spodnjih prostorov hiš, na koncu pa prostore in dvorišča še sprali. Podjetje Konstrukcije Schwarzmann upa na razumevanje kupcev Posledice neurja so v torek ustavile delo tudi v proizvodnji podjetja Konstrukcije Schwarzmann, ki v Polhovem Gradcu izdeluje rastlinjake, industrijske šotore in hale. Voda je v celoti zajela dve proizvodni hali, kamor je nanesla okrog 15 centimetrov blata, tretja hala je bila malenkostno pod vodo, četrti pa je ta prizanesla. Vsi delavci, ki so ta dan prišli na delo, so se tako morali spopasti s čiščenjem strojev in drugega proizvodnega materiala, na pomoč pa so jim priskočili številni prostovoljni gasilci iz sosednjih društev. Po besedah direktorja Boštjana Bevca podjetje trenutno izvaja nekaj večjih projektov za tujino, in sicer za Švico, Francijo ter Anglijo, pri čemer pa so dobavni roki najbolj problematični, zato bodo zamujeno poskušali nekako nadoknaditi, kupcem pa pojasniti nastalo situacijo, saj vse le ni odvisno od njih samih, temveč tudi od serviserjev in drugih vpletenih, ki bodo stroje in drugo opremo morali usposobiti za nemoteno nadaljnje delo. HVALA VSEM VPLETENIM za pomoč pri odpravljanju posledic naravne nesreče! Poleg številnih objokanih in pretresenih obrazih prizadetih, je človek na terenu doživel in občutil tudi veliko hvaležnost, ki so jo ti v dani situaciji včasih sicer težko izrazili. Zato naj velja vsem prostovoljcem in odgovornim beseda "hvala" pošteno plačilo za opravljen trud, delo in voljo, ki so jo pri odpravljanju posledic te naravne nesreče delili. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Leseni most, s katerega je pred leti padel poštar z motorjem vred, s katerega smo pred 30 leti skakali na glavo skupaj s Francijem Koprivcem, poveljnikom civilne zaščite, ki živi točno nad njim ... Podrl ga je plavajoči hlod, voda sama ga ne bi odnesla .. л ; - ■ -у _i_ Hiša pred Pograjskim domom je tudi žrtev poplavnega vala. Petačev graben - most je voda zaobšla, saj je zamašen z drevjem in vejevjem! Narava splaknila gozdove namesto človeka Strokovnjaki zavoda za gozdove so ves čas po žledu, ki je prve dni februarja spravil na tla veliko lesa, opozarjali na pojav luba-darja in nujnost spravila smrekovine iz gozda do 15. maja. Devetega maja so imeli tiskovno konferenco in ugotovili, da se je v prvih treh mesecih posekalo 75 % več lesa kot običajno (1,4 mio. kubičnih metrov), kar je glede na razmere neverjetno malo, kaže pa na to, da se Slovenci težko organiziramo in še težje najamemo kvalificirano delovno silo za spravilo lesa. Isti dan je zavod za gozdove vsem 11.000 lastnikom gozda poslal pošto s pozivom, naj sanacjo končajo ali podajo pobudo za podaljšanje termina ... Niti enkrat pa nisem zasledil opozorila zaradi naraslih hudournikov, ki bodo podrta drevesa pognali navzdol kot rušilni oven in podrli mostove! In ravno to se je zgodilo na poti hudourniške Male Božne - največje razdejanje v občini je nastalo v Petačevem grabnu, kjer so odrezani od sveta in se vozio v dolino prek Crnega Vrha. V stilu oddaje Sekunde do katastrofe bi lahko analizirali dogodke, ki so Zahvala Na območju Krajevne skupnosti Crni Vrh se je 5. avgusta raz-besnelo neurje, ki je povzročilo ogromno materialno škodo. Med nami je nekaj družin, ki so utrpele posebno veliko škodo. 10. avgusta smo organizirali zbiralno akcijo pomoči sokraja-nom, ki je bila zelo uspešna. Spoštovani krajani in krajanke Krajevne skupnosti Crni Vrh, iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se odzvali na naš klic pomoči ob neurju. Odziv je bil nad pričakovanji, pokazali smo, da pri nas še živi solidarnost in želja pomagati sočloveku v težkih trenutkih, ko preseneti nesreča. Zato še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste priskočili na pomoč. Svet Krajevne skupnosti Črni Vrh v zgodnjih jutranjih urah po nekajurnem izredno močnem deževju spremenili pokrajino in povzročili za 100.000 evrov škode le na mostovih: pred betonskim mostom, ki ni uničen, kot so napačno javljali mediji, se je nabralo za 100 kamionov podrtega drevja in vejevja, večinoma smrekovine, in ta zamašek je vodi preprečil pretok pod mostom - v hudem nalivu, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši, si je izdolbla novo strugo poleg mosta! Prerinila se je skozi petmetrsko plast asfaltne ceste, proda in zemlje, se razširila v desno za osem metrov in sprostila svojo ogromno energijo navzdol; ne dvomim, da je ta poplavni val, ob zrušitvi brega, krivec za poplavo gostilne Pograjski dom, kjer si je reka skrajšala ovinek ter preplavila parkirišče, zelenico in gostišče. Novinarji glavne medijske hiše v Slovenji so situacjo v naši občini posneli in pripravili petnajstminutni prispevek v oddaji 24 ur, saj smo bili tokrat najbolj prizadeta občina, a so svoje delo opravili zelo površno, novinarka v visokih petah pač le težko stopi z asfaltne ceste ... Ker sem prejel več klicev, sem se lotil bolj temeljitega raziskovanja in fotografiranja škode; krivdo za razdejanje na mostovih je tokrat treba pripisati tudi plavajoči hlodovini, in ne le visokim vodam! Se bomo iz tega kaj naučili ali le podaljševali roke za pospravljanje gozdov? Sebastjan Vehar Schwarzmann - zaliti proizvodni šotor Na terenu sem srečal tudi vidno utrujenega župana Francija Set-nikarja, ki je na terenu cele dneve in aktivno sodeluje pri analizi stanja ter pripravlja teren za čimprejšnjo odpravo škode. Že tekom nekaj dni bodo vzpostavili prevoznost cest in s pomočjo gasilcev in občinske službe za vzdrževanje se bo stanje normaliziralo. V interesu je, da se na mostu v Petačevem grabnu prevoznost uredi bolje kot doslej, torej ne le zamašitev ogromnega jarka. Trenutno prav tako potekajo dogovori z upravo za zaščito in reševanje o postavitvi začasnega kovinskega pontonskega mostu, kakršne uporablja in postavlja vojska. Petačev graben kot bojno polje In v boju je zmagala narava. Vsekakor. Neprehodna dolina, kjer si je hudourniški potok Mala Božna izklesal pot čisto na novo, pri tem dvakrat prečkal traso nekdanje ceste, ki je danes v ruševinah, bele bankine spremenil v slapove, podrl še manjša mostova in odrezal od sveta družino z majhnimi otroki! K sreči jim je helikopter Slovenske vojske pripeljal najnujnejša zdravila in kruh! Nedostopnost terena nas ni zaustavila tako kot avtomobiliste, kakor televizijsko hišo - s kolegom sva zajahala motorni kolesi in se po glavni cesti odpeljala proti Črnemu Vrhu. Pot so nama nekajkrat prečkali zemeljski plazovi, ogromni kupi nanosov so zlovešče nagrmadeni ob poti, vendar je ta vseeno prevozna, pa četudi le enosmerno. Pri kmetiji odprtih vrat Sovovo sva naletela na znak za delo na cesti, malo nad odcepom za Smolnik pa sva se spustila po strmem makadamu navzdol, po najbližji poti do zaprtega Petačevega grabna. Začuda je ta neregistrirana javna pot brez posledic prestala vodno ujmo. Na kratko sva se ustavila še pri Čehu, ki ga je z dveh strani objela vodna poplava in dodobra namočila brunarico. Spustila sva se v dolino in naletela na tri gradbene stroje, ki so hiteli odmetavati velikanske količine materiala. Na desni se je utrgal mogočen zemeljski slap, a ni zgrmel direktno na cesto. Mostiček, ki vodi na Gaberše, je preživel, ne pa tudi pot - skoraj celotna pot je ostala brez zgornje plasti peska, spremenila se je v podivjani hudournik, k sreči je dostop možen iz sosednjega Mačkovega grabna. Tišino je trgala deroča voda in pa rohnjenje tovornjaka; kiper je vozil pesek z vrha, z Gaberš, kjer k sreči še niso pozabili vseh kamnolomov, nasuval ga je pa od mosta dalje na vsakih deset metrov, torej 100 ton materiala za 100 metrov, kar priča o velikem razdejanju ceste, katere zdaj ne bi prevozil niti zloglasni čudežni lekarnar, ki ima hišo z bazenom tu zgoraj ... V nadaljevanju poti se pojavljajo ob asfaltu ogromne razpoke, v eni lahko stojim in mi glava komaj vidi asfalt, prav groteskno je opazovati rumena mejna znamenja, ki štrlijo iz razsutih bankin kot spomenik nekdanjih urejenih časov. Cesta je kmalu neprevozna zaradi velikega plazu z leve, ampak gradbinci ga odstranjujejo. Greva peš, a ne dolgo, saj ceste kmalu zmanjka. Deroča voda jo je ob pomoči plavajoče hlodovine presekala v dolžini 80 metrov, vmes pa je narava postavila še oviro v obliki podrte smreke. Po gozdu se tako plaziva naokrog do ostanka ceste, do asfalta, ki ga čez 100 m spet preplavi zemljina in kamenje plazu z leve. Tu še ni bilo delavcev, pokrajina je nekako vesoljska, nedolžna... mistična! No, lepota in mistika pa izgineta za naslednjim ovinkom, kjer skrivljeno železje odbojne ograje štrli v zrak in se konča v vodi, ki dere tam, kjer je nekoč stal most! Na drugem bregu, nekako dva metra navpične stene je nad vodo, pa divjanje narave opazuje družina, ki je ostala odrezana od sveta z obeh strani. Prizor, ki spominja na slike beguncev v Afganistanu, mi da moči in prebrodim vodo ter splezam k njim, tudi kolega, ki se potrudi in zaradi debel ostane suhih nog. Veselje. Tolažba, optimizem ... Smeh otrok nas sprosti, klepet odobrovolji. Lepo se pozdravimo in kreneva naprej, skozi bojišče te sicer lepe doline, ki je tu naseljena in najširša, vendar neprepoznavna - prepredena s kamni in skalami, les leži vsevprek, saj je voda drla kar čez polja in pri tem sprožala številne zemeljske plazove na desni ... In šoka še ni konec, asfalt se spremeni v pravo lunarno površino, polno kraterjev in kucljev, kar sredi črnega asfalta! In pod njim zatlačeni lesni ostanki, kmalu se vidi, da je tudi ta dosežek civilizacije padel v neenakopravnem boju s podivjano naravo, ki nam vrača udarec ... Cesta je postala vodna struga, njen rob pa namesto bele bankine spremlja slap! Sanacija poteka, združeni smo močnejši Delavci so zagnali stroje in ocenjujejo, da bo cesta prevozna v 14 dneh, saj morajo strugo speljati nazaj v njene prvotne okvire, premetati na tisoče kubikov proda in kamenja, kje je potem šele asfaltiranje ... postavitev ograj ... Ampak vsak sovražnik, četudi narava, ki takole v nekaj urah raz-deja in uniči, kar je človek gradil desetletja, ima za posledico tudi nekaj dobrega - združitev in boljše sodelovanje ljudi, strnili smo vrste, lastnoročno in po svojih močeh sva z Martinom pomagala, z motorjem prepeljala okrepčilo utrujenim delavcem, bodrila domačine, ki so utrujeni, a odločeni, da bodo odpravili škodo. Kakor Zdravko Setnikar na sliki, ki pove, da je takale povodenj nazadnje divjala tu skozi leta 1924, leta 1926 pa v Mačkovem grabnu. Kleni in trdni so »grapar-ji«, to so ljudje, ki jih je narava izklesala v čvrste karakterje, in tale izkušnja z bojišča mi je dala vedeti: spoštujmo naravo, ne dovolimo si biti več nikoli njeni sovražniki! Sebastjan Vehar Popravek V pretekli številki je tiskarski škrat pomešal imena pri prispevku »Galerija kot materija, Nataša kot energija umetnosti«. Napačno je bilo navedeno ime nastopajočih. Pravilno se glasi, da sta navzoče s harmoniko in kontrabasom presenetila Borut in njegova hčerka Mojca. Za napako se opravičujemo. Naš časopis Slovenski Argentinci v Šentjoštu Eno samo veselje, ena sama mladost V nedeljo, 13. julija, so nas, kot že vrsto let doslej, obiskali mladi Slovenci iz Argentine. Najprej smo se zbrali sredi vasi, kjer je 33 veselih obrazov s harmoniko pozdravil Gašper, s kruhom, soljo in orehi pa so jih v narodnih nošah postregle Zala, Katarina in Elizabeta. S kratkim uvodnim pozdravom smo jim predstavili zgodovino in sedanji utrip vasi Šentjošt ter jim pokazali obe cerkvi. Fantje iz Argentine so pri Kapeli mučencev ubrano in pogumno zapeli nekaj domobranskih pesmi, v spomin na 160 fantov, mož in žena, katerih imena so zapisana na tablah v Kapeli. Nato smo se odpravili v kulturni dom, kjer so gostje iz Argentine s pesmijo in besedo ogreli polno dvorano poslušalcev, ki jim je navdušeno ploskala in pela skupaj z njimi. Srečanje je z besedo Ivana Cankarja obogatil tudi pesnik Tone Kuntner. Prehitro je minil mladosti poln večer, vendar povsem razumljivo, saj se je mnogim mudilo pred TV-zaslone, kjer so nestrpno pričakovali zaključno nogometno tekmo med Argentino in Nemčijo. Tokrat je bila žoga naklonjena nemški reprezentanci. Mladi iz Argentine o sebi pravijo: RAST XLIII smo potomci slovenskih beguncev, ki so po drugi svetovni vojni morali zapustiti domače kraje in so se preselili v nov svet. Smo mladi člani slovenske skupnosti v Argentini. V njej odkrivamo verske in slovenske vrednote, hodimo v slovenske šole, nastopamo, pojemo slovenske pesmi in plešemo folkloro. Sodelujemo tudi pri mladinskih organizacijah, pevskih zborih, pri gledališču in športu. Srečujemo se ob sobotah popoldne, ko se učimo slovenščino in slovstvo, verouk, slovensko zgodovino, zemljepis, etnografijo, svetovne nazore, živo besedo, družbeno vzgojo in petje. Skupaj hodimo po poti, ki nas pelje v deželo, od koder izhaja naš rod - prelepo Slovenijo. Sporočilo vsakoletnih obiskov skupin iz Argentine, Amerike in še od kod je jasno: lepo je biti Slovenec, vredno si je prizadevati za živo slovensko besedo in pesem, meje našega naroda so tam, kjer so meje vseh, ki nosimo v sebi kulturo slovenskega duha in srca. Marta Keršič 19. spominska slovesnost pred Kapelo mučencev O okamenelih srcih Šentjošt, 29. junij - Že devetnajsto leto zapored je pred Kapelo mučencev sredi vasi potekala slovesnost v spomin na žrtve rdeče revolucije, domačine, pobite med vojno in po njej. Pred kulturnim programom, v katerem je bil slavnostni govornik v Argentini rojeni dr. Andrej Marko Poznič, moralni teolog in publicist, pa je potekala še spominska maša. Janez Juhant je med pridigo spregovoril o okamenelih srcih, tistih, ki naj bi po njegovem na eni strani še vedno zagovarjala zločine, in tistih, ki se na drugi strani zaradi strahu ne marajo odpreti. Kot je dejal, dokler ne bodo srca mesena, se stanje v naši državi ne bo spremenilo. Po maši je sledil slabo uro dolg kulturni program, v katerem je dr. Poznič dejal, da so ljudje ravnali prav, da so se uprli brezbožnemu komunizmu, ki je po njegovem po vojni prinesel velikansko škodo. Obžaluje, da se nekateri želijo vrniti v ta čas in omenjeno ideologijo ponovno postaviti na piedestal vladavine. Prisotni, ki sta jih pozdravila tudi Mojca Kucler Dolinar (NSi) in Anže Logar (SDS), so lahko prisluhnili še tonskemu pozdravu 95-letnega Mirka Gogale iz Argentine, ki je pel novo mašo 18. junija 1944 v Šentjoštu. V sklepnem delu je odbor za podelitev Ehrlichovih priznanj (podelil jih je Tone Rode, dir. časnika Družina) omenjena priznanja podelil Mirku Gogali, Petru Urbancu, Meti Veli-konja in Zori Kraševec ter Stanetu Strbenku; priznanja so prevzeli bodisi sami bodisi njihovi svojci oziroma prijatelji. Dogodek je spremljala spominska razstava v Možinetovi hiši. Gašper Tominc (foto: GT) 24. Dan pod Lovrencem »V tem času pred stotimi leti so bile njive že obdelane, košnja je bila v polnem teku, pripravljalo se je na zadnjo veliko žetev. Potem so poželi, napolnili kašče in zvrhali državne zaloge, in 28. julija 1914 je iz balkanskega konflikta zrasla Velika vojna. Tako se začne Dan, kot vedno, s konjenico, brez težke mehanizacije, ob pol treh z Briš. Nato se fronta prestavi v grajski park, kjer bo ob treh Neptun zagnal spomin na leto 1914, ko gre Janez na fronto in se poslovi od svoje zemlje in od svoje Mete; kot Polde in Milena v Cvetju v jeseni. Pred tem nam še zaigrajo na harmonike in klarinet, zaplešejo, kot se za veliko slovo spodobi, in fronta se prestavi na prireditveni prostor. Tam novega soldata pričaka sprejem v kasarni, vojaški red, bolhe in uši. Že čaka kolar, oglar, pek, saniteta, animacija za otroke ... Skratka vse, kar za dobro vojsko stoji v ozadju, in zato bo tukaj še stotnik Čudnov Grega in za njim Saša Avsenik, da se poslovimo pred polhograjsko graščino. Pod lipo v grajskem parku so harmonikarji in Otroška folklorna skupina Nagajivčki s pesmijo in plesom pričakali obiskovalce in sprevod. Igralci Dramske skupine Neptun so grabili seno in delali kopice. V mirnem popoldnevu jih je zmotil sosedov Janez, ki je odhajal na vojsko in se je prišel poslovit od Mete, ki jo je rad videl. Pričelo se je slovo, pridružil se jim je še vojak Jernač in skupaj so se na vozu odpeljali na zbirno mesto, to je na prireditveni prostor pred Pograj-skim domom. Preverjanje podatkov, urejanje vojaških frizur, pregled opreme in morebitnih skritih ilegalcev v obliki malih zajedavcev so člani Dramske skupine Neptun na hudomušen način nadaljevali s spomini na začetek prve svetovne vojne, ki se je začela pred sto leti, leta 1914. Osrednja tema vseh dosedanjih Dnevov pod Lovrencem so bile predstavitve domačih obrti in opravil. Letos je Rok Kozjek iz Setnice »kuhal« oglje. Obiskovalci so lahko dim iz oglarske kope večkrat zavohali na celotnem prireditvenem prostoru. Taka znanja bi letos marsikomu prišla prav, da bi lahko polomljeno drevje po žledolomu spravil za več let. Postavljena je bila tudi manjša kopa, pri kateri so si lahko obiskovalci ogledali, kaj vse je potrebno za postavitev kope. Druga obrt, prav tako povezana z lesom, je bila kolarstvo, izdelava koles za vozove. Ta gre danes zaradi uporabe traktorjev in prikolic precej v pozabo. Nedeljski popoldan na prireditev privabi veliko družin z otroki. V otroškem kotičku so lahko otroci pod mentorstvom članic Turističnega društva Briše preživeli prijeten popoldan ob druženju in ustvarjanju. Pripravili so kar nekaj dejavnosti za mlade in najmlajše ustvarjalce. Tako kot sta bili obrti kolarstvo in oglarstvo povezani z lesom, so bili s tem povezani materiali, ki so jih otroci uporabljali v otroških ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali so lesene hiške, risali z ogljem in izdelovali lepljenke z različnimi motivi. Izdelke so otroci lahko odnesli domov za spomin na prireditev. Za najmlajše pa smo pripravili pobarvan-ke s prizori iz znanih pravljic in risank. Najbolj pa jih je navdušilo drsanje po napihljivem gradu. Pred gradom se je vila vrsta čakajočih otrok, čeprav sta bili na voljo dve stezi, po katerih so se lahko spuščali. Že v dneh pred prireditvijo je hiše in domačije na Brišah in v dolini ob Mali vodi obdajal prijeten vonj po raznem pecivu, poticah in kruhu. Po napečenih dobrotah iz krušnih peči in po »dobrutah s ta črne kuhne« (zelju, žgancih, domači klobasi in ocvirkovki) obiskovalci radi posežejo. Marsikdo teh jedi doma ne pripravlja več in si tako obudi prijetne spomine na babičino ali mamino kuhinjo. V kmečki hiši, ki jo člani TD Briše prav za to prireditev postavimo na prireditvenem prostoru, so pridne gospodinje Ani, Kolarstvo Dramska skupina Neptun Peka kruha z otroki od vojne in zaplešemo v naš vsakdan, ki ga radi prejamramo, pa čeprav nismo lačni in nas ne zebe in nam ne grozi vojna. Pa nasvidenje v spominu na to in v pozdrav, da nam je lahko lepo in da se srečamo.« Tako se je glasilo vabilo Turističnega društva Briše na 24. Dan pod Lovrencem v Polhov Gradec, v nedeljo, 22. junija 2014. Kot naročeno je lep nedeljski popoldan že sam po sebi vabil na plano. Z Briš so v sprevodu krenile vprege z narodnimi nošami Folklorne skupine Grof Blagaj in godbo Dobrova - Polhov Gradec, ki je igrala vso pot do prireditvenega prostora v parku Oglarstvo in Zganjekuha Izdelava lesenega kolesa pa je našega mojstra Janeza Droftino iz Šentjošta zaposlila za cel popoldan. Z veseljem je poklepetal ter svoje delo pokazal in razložil obiskovalcem. Franci Dolinar z Briš je predstavil še žganjekuho. Včasih se je potovalo z vozovi in kočijami in prav v povezavi s potovanji in izleti je naš sokrajan Marjan Bradeško predstavil svoj popotniški vodnik Konec tedna na izlet po Slovenji in zamejstvu. Popotniški vodnik ponuja deset velikih tridnevnih izletov po Slovenji in zamejstvu ter dodatnih petdeset idej za enodnevni izlet. Dramska skupina Neptun v parku Pavla in Mimi pekle kruh v pravi krušni peči. Obiskovalci so si lahko ogledali ves postopek, od priprave testa, vzhajanja ter priprave hlebcev in krušne peči do same peke ... Spekle so več kot 100 hlebcev različnih vrst kruha (belega, črnega ajdovega, koruznega) in ta je še topel šel v roke obiskovalcev. Z zadnjo peko smo še posebno razveselili otroke, ki so sami oblikovali skoraj trideset hlebčkov in jih s pomočjo spretnih gospodinj dali v peč. Otroci so nanje nestrpno čakali in jih potem še vroče odnesli s seboj. Klekljarice Klekljarskega društva Polhov Gradec vsako leto z veseljem sodelujejo z nami. Prikaz klekljanja in ponudba že izdelanih čipk posebej pritegneta ljubitelje te umetnosti. Clani ekip z Briš in iz sosednjih vasi so pri kmečkih in zabavnih igrah pokazali svoje spretnosti. Ob spodbujanju in spretnem usmerjanju povezovalca prireditve Gregorja smo se vsi skupaj dobro zabavali. Smeha in veselja ni manjkalo. Pripravo prireditve so omogočili tudi sponzorji in donatorji, ki članom TD Briše na tak način pomagajo pri njihovem delovanju in organizacji prireditve s tako obsežnim programom. Predsednik TD Briše Tone Koprivec je to posebej izpostavil v svojem pozdravnem nagovoru. Ves popoldan je Grega skrbel, da so obiskovalci dobili vse informacije in še kakšno več o dogajanju na prireditvi, potem pa je glavno vlogo do poznih nočnih ur prevzel Ansambel Saša Avsenika. Staro in mlado so zasrbele pete in so se veselo zavrteli. Lepo druženje in sodelovanje je za nami, člani TD Briše smo že začeli razmišljati o idejah za 25. Dan pod Lovrencem, ki bo junija 2015. Marjeta Stanovnik, foto: Jelka Koprivec Peti Blažev memorial Iz Polhovega Gradca na Sveto Goro s kolesi Drugo julijsko soboto je bil že peti Blažev memorial. Tudi letos so to kolesarsko romanje pripravili župnija Polhov Gradec, Športno društvo Setnik in TD Briše. Na okrog sto kilometrov dolgo pot iz Polhovega Gradca čez Lučine, Gorenjo vas in Sovodenj (od tu strm vzpon in spust proti Otaležu), v dolino Trebuše in prek Cepovana v Grgar, od tu pa na Sveto Goro se je podalo trideset kolesarjev. Spremstvo s tremi kombiji je poskrbelo za hrano in pijačo, da ne bi kdo omagal. Na vrhu Svete Gore smo romarji, ki smo prišli z avtomobili, pozdravili naše kolesarje in dvajset motoristov, ki so se pripeljali s šestnajstimi motorji. Tako kot vsako leto so nam tudi tokrat frančiškani odstopili zelenico pod cerkvijo, kjer smo imeli piknik. Sledila je sveta maša v cerkvi svetogorske Marije, pri kateri smo se spomnili Blaža, naših domačih in tistih, ki so tudi v teh krajih preživljali težke dni prve svetovne vojne. Pred cekvijo smo naredili tudi skupinsko fotografijo - število vseh romarjev, ki smo prišli, se je spet vrtelo okrog sto. Po maši je župnik Bogdan vsem kolesarjem in motoristom razdelil spominske plakete. Podelitev je bila pri klopi miru, ki so jo postavili letos, ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, ki se je začela 28. julija. Pogled s Svete Gore na Sočo in kraje ob njej ter spomin na to, da so v času prve svetovne vojne tam padli številni mladi fantje, vojaki na strani Italije in Avstro-Ogrske, za katerih interese so se borili tudi slovenski fantje in možje na Soški fronti, je boleč. Mnogi so tukaj izgubili svoja mlada življenja. Težko bi našli odgovor in smisel vsemu temu - Bog ve, zakaj toliko gorja in trpljenja. Bolj ko razmišljam o vsem tem, se mi zdi, da ima ta Gora (Skalnica) res pravo ime, Sveta Gora - ne samo zaradi prikazovanj Marije Urški, ampak tudi zaradi nedolžne krvi, ki je bila prelita v teh krajih, in molitev mnogih, ki so bile izrečene pred podobo svetogorske Marije. Tudi nam bi lahko danes Bog, tako kot Mojzesu, rekel: »Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja (2Mz 3,5).« Domov sem se vračala s spomini na te nedolžne žrtve, tiste fante in može, ki so se jim grozote vojne zapisale v življenje. Po drugi strani pa tudi z lepimi spomini na ta dan, ki nas je spet povezal zaradi spomina na Cpinovega Blaža. Jelka Koprivec 24. Dnevi medu Hiše medu Božnar Medene dneve letos obiskal evropski med Polhov Gradec, 7.-10. avgust - Hiša medu Božnar je na letošnjih Dnevih medu pripravila pokušino tridesetih vzorcev medu iz desetih evropskih držav, skratka medeno pokušino, kakršne v Slovenji še ni bilo. Poleg tega je dogajanje obogatila z zanimivimi predavanji, razstavo fotografij domačega fotografa Romana Peklaja ter klekljarsko razstavo. Ceprav je bila letošnja medena letina izredno skromna, se je prejšnji konec tedna v Polhograjski graščini in grajskem parku pošteno medilo - dišalo je po medenjakih, mazal in okušal se je tako domači kot evropski med, lizal se je medeni sladoled in pilo se je medeno pivo. Vse to je bilo letos zgolj izjemoma - Hiša medu Božnar je na ta način zaznamovala svoje 24. Dneve medu v Polhovem Gradcu. »Že več let smo se odločali, da bomo na ogled in v pokušino dali vzorce medu naših evropskih prijateljev, saj se je pogosto dogajalo, da so nam naši obiskovalci in stranke z dopustovanj prinašali v oceno različne vzorce tujega medu, in ker menimo, da ima vsak svoj okus, smo se letos končno odločili, da zberemo reprezentativne vzorce in jih razstavimo. Poleg tega pa se na tej razstavi lahko prepričamo o trditvi, ki jo Slovenci radi poudarjamo - češ da je naš med najboljši,« je na odprtju razstave dejala Malči Božnar iz Hiše medu Božnar, ki se je obenem zahvalila vsem, ki so pomagali pri organizaciji dogodka. Spregovoril je tudi evropski poslanec in prijatelj čebelarjev Lojze Peterle ter med drugim spomnil, kako so slovenski pogajalci ob vstopu Slovenje v Evropsko zvezo pred desetimi leti zavarovali dva slovenska naravna vira, to sta slovenska čebela - kranjska sivka in cviček. Od takrat namreč v slovenskem prostoru lahko léta le kranjska sivka, kar je v evropskem prostoru izjema. Zbrane je nagovoril tudi župan Franc Setnikar, ki je organizatorju, čebelarstvu Božnar, čestital in se mu zahvalil, da na tem območju zgledno ohranja čebelarsko dejavnost ter prek svojih izdelkov dobro ime širi in predstavlja tako na domačem kot tu- jem trgu. V nagovoru je med drugim poudaril, da moramo biti na domače pridelke in izdelke še kako ponosni, saj nas bodo po njih spoznali in cenili tudi drugje. Program je razgibano povezoval Robert Bogataj, s prijetnim glasom pa je dogajanje popestril šansonjer Matija Puš, ki je poslušalce prek glasbe popeljal v različne evropske prestolnice. Zbrani so bili po uradnem zaključku prijazno povabljeni v graščino, kjer so jih čakale bogate vsebine letošnjih Dni medu, zatem pa na prijetno druženje ob medenem prigrizku in pijači pod grajsko lipo. Pester program v znamenju evropskih okusov Od četrtka do nedelje se je na Dnevih medu zvrstilo lepo število obiskovalcev od blizu in daleč. Ti so se sprehodili skozi razstavo, poimenovano Medena simfonija, na kateri se je predstavilo trideset vzorcev medu iz desetih evropskih držav - Avstrije, Belgije, Bolgarije, Grčije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Romunije, Slovenje in Spanje. Brbončice nekaterih so se najbolj naježile ob okušanju timjanovega ali žajbljevega medu, ki sta dajala bolj izrazito zeliščno aromo, druge pa pri okušanju pomarančnega, limoninega ali mandarininega medu, ki so nekoliko bolj osvežilne narave, če medu lahko dodamo takšen pridevnik. Obiskovalce je pot vodila še skozi fotografsko razstavo oblikovalca in fotografa Romana Peklaja, ki je svoj grafični pečat sicer pustil na številnih tiskovinah in embalažah čebelarstva Božnar, tokrat pa se je javnosti predstavil kot fotograf in na ogled postavil razstavo z naslovom Srečanja s čebelami - čebele in čebelji pridelki od blizu in daleč. Klekljarsko društvo Polhov Gradec pa je ob tej priložnosti na ogled postavilo tudi del razstave Leti, leti čebelica v nebo, ki so jo članice pripravile ob srečanju slovenskih čebelarjev. Vsi dnevi pa so bili zapolnjeni in popestreni tudi z različnimi poučnimi predavanji. Na njih so o zdravljenju ran z medenimi oblogami Vivamel pri diabetikih spregovorili strokovnjaki iz podjetja Tosama, d. o. o., doc. dr. Mojca Korošec z biotehniške fakultete je spregovorila o barvitosti medenih okusov, prim. dr. Peter Kapš pa je predstavil svojo novo knjigo in spregovoril o bolezni dihal in čebeljih pridelkih. Nedelja pa je bila kot vsa leta do zdaj medena, kot tudi pestra paleta izdelkov Hiše medu Božnar, ki so krasili police grajske sobane in bili tako za oči mimoidočih obiskovalcev še bolj privlačni in mamljivi. Večina se raznoliki ponudbi ni mogla upreti in je domov odšla bogatejša za kak kozmetični medeni izdelek ali pa slajša za kak slasten medenjak oziroma košček medene čokolade Grofica. Božnarjevi so tudi tokrat poskrbeli, da bo spomin na medene dni v Polhovem Gradcu še nekaj časa ostal sladek, morda celo vse do naslednjega leta, ko bo praznovanje jubilejno - temu primerna bo tudi tematika, vsaj tako so namignili. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Hišice na Blagajevi učni poti V Polhovem Gradcu je lani zaživela obnovljena pralnica, za katero je Občina Dobrova - Polhov Gradec uspešno kandidirala za evropska sredstva, no, dobra praksa se nadaljuje - Blagajeva gozdna učna pot je bila v zadnjih nekaj mesecih po žledolomu urejena od spomenika grofu Blagaju nad čebelarskim domom do hišice - grajskega izvira. Poteka po na novo razširjeni pešpoti in gozdnem kolovozu pod obronki gozda. Nosilec tega ekološkega projekta je občina s 50-odstotno finančno udeležbo (preostalo je prispevala EU prek programa Leader), sodelujejo tudi Javni zavod Polhograjska graščina, OŠ Polhov Gradec in čebelarstvo Božnar, za strokovni nadzor in nasvete pri okolju prijazni postavitvi hišic pa je skrbel revirni gozdar Uroš Alič... Hišic? V gozdu? Prav nič ne bi danes pisal, če ne bi na terenu neumorno garal, žagal in brusil naš »Gozdni Joža«, ki je hkrati idejni vodja oblikovanja gozdnih igral in pripomočkov; vrtnar Gregor Cuden se je izkazal že pri urejanju brežin pri šoli, pri obnovi avtobusne postaje in še kje, no, zdaj pa se je s svojimi in najetimi stroji zapodil v breg nad travniki in sprva poskrbel za varno odstranitev podrtega drevja, ki ga je oklestila mati narava ob žledolomu, nakar je ob pomoči kar 15-tonskega bagra goseničarja v pravilni položaj, »na noge«, postavil velike štore, ki so grozili, da zdrsnejo na pot. Sledila je širitev pešpoti, ki je bila v razdalji 200 metrov široka le nekaj korakov, zdaj pa je povsod široka en meter, pri čemer se je prav uvidevno umikal malim drevesom, saj gre vendarle za ekološki projekt; material za gradnjo je našel kar v naravi, v podrtem drevju. Le kostanjev les za temelje objektov je navozil od drugod, pa pocinkane kovinske loke, ki ohranjajo obliko predora ... Kar nekaj objektov je zraslo sredi narave, in to na način, ki se dopade vsem, ki ni umeten; tudi klop je iz debel, in ne iz desk, prav tako vstopni portal šestkotne hiške - kako praktično, saj veste, da ženske podpirajo tri vogale v hiši in tukaj niso taglavne ... Ograje in viseči most so tudi iz manjših debel, prav tako ograja in vrtljiva vrata predora. Na obisku je bil tudi strokovnjak za podelitev certifikata za varnost igral, ki ni imel pripomb, razen glede nekaj zaokrožitev na vogalih, še prej pa je bilo treba pridobiti soglasja zavoda za gozdove in sklada kmetijskih zemljišč. Vsebina bo pravljično sladka Najprej štal'ca, pol pa krav'ca ... Vsi ti objekti bodo pridobili dodano vrednost z vsebino, ki bo res prava paša za oči in usta, saj bodo otroci OŠ Polhov Gradec septembra pripravili ideje glede poslikave in pravljične vsebine, čebelarstvo Božnar pa bo en objekt oblikovalo kot čebelje svetišče in ga pospremilo z ustrezno tablo, posvečeno čebelam. Obetajo se še zgodba o polhih, anekdota o nastanku imena vasi ter prava škratova dežela s predorom! Pot bodo popestrile table z opisom drevesnih in grmovnih vrst, tudi na ptice ne bodo pozabili. Pri spomeniku grofu Blagaju si željo na občini zasaditi blagajev volčin, saj to redko in opevano rožo vrtnarstvo Cuden goji in vzgaja v lastnih vrtovih, za rast pa potrebuje bolj senco kot sonce. V načrtu je tudi prikaz dela v gozdu s starim orodjem in pripravami. Ko bodo hišice polne vsebine, predvidoma jeseni, sicer ne bodo odprte ves čas; odprle se bodo ob vodenih ogledih, občina pričakuje predvsem organizirane šolske in upokojenske skupine, ki so že zdaj najpogostejši obiskovalci tehniškega muzeja oz. muzeja pošte in telekomunikacij v graščini. Turistične vsebine se tako dopolnjujejo in širio, tudi pralnica sredi parka je zdaj odprta med tednom od 8. do 16. ure in konec tedna od 10. do 20. ure, a le ob lepem vremenu, ko vam Nina razkaže razstavo starega orodja, etnološko gozdarsko in tekstilno zbirko iz tehniškega muzeja Bistra (avtor razstave je Vid Klančar iz Šentjošta), medenih in čokoladnih izdelkov pa si lahko nakupite tudi za seboj. Utrujeni? Kavica z mlekom ali brez? Na voljo so vam tudi čaj in sladoled, med, medica, majice in spominki . Več informacj in najava skupin: prodaja@grad-polhovgradec.si. Sebastjan Vehar 30 let Prostovoljnega gasilskega društva Črni Vrh Trideset let je preteklo, odkar je bilo na pobudo krajanov in občinske gasilske zveze Ljubljana Vič -Rudnik 24. marca ustanovljeno Gasilsko društvo Črni Vrh. Ustanovnemu zboru je prisostvovalo 33 krajanov, za prvega predsednika društva je bil izvoljen Jože Bizjan, za tajnika Franc Bradeško, za poveljnika pa Rajko Plestenjak. Prvi program dela je temeljil na pridobivanju novih članov, nabavi osnovne opreme, izobraževanju gasilcev, načrtovati pa so začeli tudi gradnjo gasilskega doma. Tako so že leta 1984 kupili nekaj opreme, med drugim tudi traktorsko cisterno. Leto pozneje je društvo v dar prejelo gasilski kombi IMV. S posebnimi črkami je v zgodovino črnovrškega gasilstva zapisano leto 1989, ko so namenu predali Dom krajanov, motorno brizgalno Rosenbauer in obnovljeno vozilo TAM 2001. Ob tej priložnosti je bila podpisana tudi listina o pobratenju z Gasilskim društvom Nadgorica. Naslednje leto so razvili gasilski prapor, praznovanje 10-letnice pa je bilo »polepšano« s prevzemom avtocisterne. Tako so postavili temelje za uspešen razvoj društva. Letos društvo praznuje 30. obletnico delovanja. Prvi del praznovanja je bila slavnostna seja, ki je potekala v petek, 18. julija. Udeležili so se je člani domačega društva, pobratenega društva Nadgorica, gasilci sosednjih društev in društev Gasilske zveze Dolomiti ter gostje, med njimi podpoveljnik Gasilske zveze Slovenje Iztok Zajc, župan Franc Setnikar in predsednik Gasilske zveze Dolomiti Marjan Peklaj, ki so navzoče tudi nagovorili. Na seji se je društvo s posebnimi spominskimi darili posameznikom in društvom zahvalilo za uspešno sodelovanje, podelili so tudi društvena priznanja, priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu ter priznanja Gasilske zveze Dolomiti. Še bolj slovesno pa je bilo v soboto, 2. avgusta, ko je potekala osrednja prireditev praznovanja obletnice društva. V gasilski paradi je sodelovalo več kot 100 gasilcev, dodatno pa so sprevod polepšale narodne noše ter Pihalna godba Vodice. Poveljnik Gasilske zveze Dolomiti Filip Božnar, župan Franc Setnikar ter podpoveljnik Gasilske zveze Slovenje Iztok Zajc so si bili v svojih nagovorih enotni, kako velik pomen v skrbi za sočloveka in pomoči v stiski imajo gasilci. Hkrati so pohvalili velik napredek društva, uspešno delo in številne dejavnosti, pri katerih člani sodelujejo. Ob tej priložnosti so podelili tudi najvišja gasilska priznanja - priznanja Gasilske zveze Slovenje. Po prireditvi se je prijetno druženje nadaljevalo s krajšim koncertom Pihalne godbe Vodice, potem pa še s plesom in zabavo z ansamblom Javor. XXI. prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki »Babna Gora 2014« Pod Veternikom znova zvenela frajtonarica Babna Gora, 28. junij - V organizaciji Turističnega društva Veternik se je tudi letos v Babni Gori odvijalo izbirno tekmovanje za 34. Zlato harmoniko Ljubečne, na katerem se je z izbrano skladbo predstavilo kar tri-inštirideset harmonikarjev z vseh vetrov naše Slovenje. Praznik harmonikarjev v Babni Gori, ki ga Turistično društvo Veternik pripravlja že enaindvajset let, je tudi letos pod vznožje Veternika privabil lepo število tekmovalcev, njihovih navijačev ter poslušalcev. Znova se je izkazalo, da je harmonika, ki ji pogovorno najpogosteje rečemo kar frajtonarica in velja za pravo ljudsko glasbilo, vse bolj priljubljena med najmlajšimi, kjer je tekmovalna konkurenca tudi najmočnejša. Triinštirideset tekmovalcev, ki so tekmovali v petih starostnih skupinah, je s svojimi hitrimi prsti ter ubranimi akordi poskušalo prepričati člana žirije, zastopala sta jo priznana glasbenika Jože Burnik in Tomaž Guček, ter si tako zagotoviti uvrstitev na 34. Zlato harmoniko Ljubečne. Ljubitelji zvokov harmonike so lahko prisluhnili številnim slovenskim narodnim oziroma ljudskim skladbam, pa tudi tistim nekoliko modernejšim. Tako skrbna izbira skladbe kot tudi točnost melodične in harmonske interpretacje ter ritmičnost interpretacije, dinamika in celoten nastop tekmovalca so oblikovali mesto najboljših. Ti so si tudi tokrat prislužili lepe nagrade in priznanja, ki sta jih podelila predsednica TD Veternik Mojce Černe in župan Franc Setnikar; za dober nastop sta jim tudi čestitala in zaželela veliko uspeha na nadaljnjih tekmovanjih. Najbolje so se letos odrezali: 1. skupina: Domen Baša iz Beltin-cev, Gal Kovačič iz Krškega in Kevin Poredoš iz Velike Brusnice; 2. skupina: Martin Stopar iz Mengša, Tadej Borštnar iz Kamnika pod Krimom in Grega Skubic iz Plešivice pri Grosupljem; 3. skupina: Simon Razpotnik iz Dolenje vasi pri Selcah; 4. skupina: Metod Bradeško iz Praproč pri Polhovem Gradcu in Anton Pustovrh iz Topola pri Medvodah; 5. skupina: Ivan Šekoranja iz Seče pri Portorožu, Stane Makovec iz Kamnika pod Krimom in Vinko Ušeničnik iz Zgornjih Bitenj pri Žabnici. Prireditev so harmonikarji zaključili s skupinsko izvedbo slovenskih ponarodelih, tisti s harmoniko, uglašeno v C-F-B, so zaigrali Avsenikovo Na Golici, tisti s harmoniko, uglašeno v B-Es-As, pa Slakovo V dolini tihi. Toda s tem se večer in rajanje še nista zaključila, zvoki ansambla Skala so pod velikim kozolcem v Babni Gori doneli in odmevali še pozno v noč. Nadja Prosen Verbič , foto: Klemen Zibelnik Veselo poletno druženje Društva upokojencev Polhov Gradec Polhov Gradec, 5. julij - Društvo upokojencev Polhov Gradec je, kot že nekaj let zapored, pri Pograj-skem domu pripravilo prijetno druženje s piknikom in srečelovom za vse svoje člane. Poletni čas je posebej primeren za druženje in piknike v naravi in tega se zadnja leta poslužujejo tudi člani Društva upokojencev Polhov Gradec, ki pripravijo prijeten dogodek, na katerega Dobrovski gasilci v Prlekiji V začetku junja je društvo prejelo vabilo prijateljskega gasilskega društva Sv. Jurj ob Ščavnici, naj se člani udeležimo pohoda in druženja v Prlekiji. 5. julija smo se vabilu odzvali člani, članice in veterani. Z mi-nibusom (prevozi Jazbec) smo odpotovali proti Slovenskim goricam. Prvi polurni postanek je bil v Tepanjah, za krof in kavo. Ob 12. uri pa so nas že sprejeli prijazni gasilci, predsednik Jože Kranjc, podpredsednik Ivan Belec ter člani in članice društva. Ob 13. uri smo se z minibusom in kombiji odpeljali mimo Bla-guškega jezera v vas Sovjak med vinograde, kjer nas je sprejela družina bivšega tajnika - učitelja Čuša. Postregli so nas z dobrotami Prlekje, prleško gibanico in dobrim vinom. Zatem smo začeli pohod ob spremljavi gasilskega ansambla do predsednikove domačije, kjer so nas postregli pod vaško lipo. Po uri in pol hoje smo prispeli na Staro goro, dvignili zastavo na jambor ter si ogledali mlin na veter in cerkev sv. Duha iz leta 1697, ki ima 47 m visok zvonik. Poslovili smo se od Stare gore in po polurni hoji obiskali proizvodnjo strojništva družine Hole. Zadnji obisk pa smo namenili oljarni Kocbek, kjer nas je sprejela mama Silva (učiteljica v pokoju) ter nam pokazala proizvodnjo in trgovino. Njihove izdelke smo tudi pokusili. Po petih urah hoje smo rajžanje zaključili v gasilskem domu, kjer so nas čakali preostali člani in članice društva ter župan občine g. Anton Slana. Nadaljevali smo s piknikom pozno v noč. Veseli in polni lepih spominov smo se odpravili proti domu, s povabilom, da se naslednje leto spet srečamo, a tokrat na Dobrovi. Za PGD Dobrova: kronist Tone Tomšič povabijo vse svoje člane. Letos se jih je na prvo julijsko soboto popoldne, na prostoru za piknik pri Pograjskem domu, zbralo 55. Zbrani so se najprej okrepčali z dobrotami z žara ter se odžejali s hladno pijačo, nato pa jih je čakal srečelov, na katerem so si izmenjali skromna, a izredno domiselna darila. Seveda pa so takšna srečanja namenjena predvsem veselemu druženju in pogovoru, zato tudi tokrat ni manjkalo smeha in dobre volje. Kot pa se za društvo, v katerem balinarska sekcija velja za eno najštevilčnejših in najuspešnejših, spodobi, se je družabni dogodek zaključil z balinanjem. Upokojenci, najsibo zmagovalci ali poraženci, so domov odšli vedrih in nasmejanih obrazov in prepričani, da so takšna srečanja še kako potrebna, zato bodo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Popravek V zadnji številki se je avtorju teh vrstic pomotoma zapisalo, da za skupino malčkov - Ježkov - v šentjoškem vrtcu skrbita Mateja in Mojca. Seveda ni res. Za kratkohlačne Ježke, od katerih bodo nekateri letos prestopili k starejši skupini Zajčki, skrbita Mojca in Maja. Gašper Tominc Aktivna jesen v OK fit centru Želite aktivno preživeti naslednje mesece in novo leto pričakati v vrhunski formi? Potem vas vabimo, da obiščete OK fit center, v katerem so za vas pripravili pester urnik skupinskih vadb za sezono 2014/2015. Kot vedno so poskrbeli za nekaj novosti, da bodo treningi učinkovitejši in še zabavnejši. V začetku septembra se lahko tekači in tisti, ki se s tekom šele spoznavate, pridružite preostalim članom centra na tekaških pripravah za Ljubljanski maraton, ki se ga OK-fitovci že nekaj let redno udeležujejo. Priprave bodo potekale trikrat na teden. Naučili se boste tekaške abecede in skupaj z dolgimi teki, teki v klanec ter intervali izboljšali tekaško vzdržljivost. Po izjemno uspešnem programu »fit 2014«, ki ga je z zavidljivimi rezultati zaključilo več kot 40 njihovih članov, so se v OK fit centru odločili, da ga ponovio tudi jeseni in tako znova izzovejo vadeče. Najpomembnejši cilj trimesečnega programa je namreč spodbuditi člane k redni vadbi, saj od njih »zahteva« najmanj tri ure športnih dejavnosti na teden. Na podlagi telesnih meritev in testiranj vam trenerji v centru svetujejo najprimernejši nabor vadb, s katerimi boste kar najhitreje dosegli zastavljene osebne cilje, naj bo to izguba kilogramov, preoblikovanje telesa ali dvig splošne kondicije. Prednosti programa so torej v osebnem pristopu, prilagajanju treningov posameznikovim sposobnostim in željam ter rednem spremljanju napredka. OK fit center bo letos sodeloval tudi v novem vseslovenskem medgeneracijskem projektu Simbioza giba, ki bo potekal od 13. do 19. oktobra. V tem tednu bodo lahko starejši spoznavali nove športe in se udeležili različnih vadb skupaj z mlajšimi generacijami. Z začetkom novega šolskega leta v svojo družbo zopet vabi tudi FitKO, ki bo svoje najmlajše člane razveseljeval na razigranih športnih uricah, medtem ko boste starši v tem času lahko obiskali fitnes ali katero izmed skupinskih vadb. Poskrbite za aktivno jesen in obiščite OK fit center. Več informaci o njihovi športni ponudbi najdete na njihovi spletni strani www. ok-fit.si ali pa jih obiščite v centru. 10. balinarski turnir upokojencev z mednarodno udeležbo Polhov Gradec, 2. avgust - Že deseti balinarski turnir Društva upokojencev Polhov Gradec, ki je po tradiciji potekal na balinišču pri Pograjskem domu, je imel mednarodni prizvok, saj je na njem poleg šestnajstih slovenskih ekip tekmovala tudi ženska ekipa iz Lovrana. Na balinišču pri Pograjskem domu se je zbralo osem moških in osem ženskih ekip, ki jih pozdravil predsednik balinarske sekcije Janez Novak, posebno dobrodošlico pa je namenil ženski ekipi iz Lovrana. Zbrane sta pozdravila tudi župan Franc Setnikar in predsednica komisije za šport in rekreacijo Helga Kucler; ta je vsem ekipam postregla z okusnim napojem, ki ga je društvo ob okrogli obletnici pripravilo za vse prijavljene tekmovalce. Med ženskami se je najbolje izkazala ekipa DU Moste, na drugo mesto so se uvrstile članice DU Dragomer, tretje so bile članice DU Brezovica, nehvaležno četrto mesto pa so osvojile članice domačega društva. Pri moških so najbolj točno me- Pokale je predsednik DU Marjan Plestenjak podelil najboljšim štirim ekipam. tali člani DU Vrhnika, sledila jim je ekipa DU Dragomer, tretji so bili člani BS3 iz Ljubljane. Posebni priznanji so podelili najboljšima tekmovalcema v bližanju; tokrat so nagradili člana domačega društva, Helgo Kucler in Daneta Remškarja. Po podelitvi priznanj je sledilo popoldansko druženje ob hrani in pijači, organizator pa je pripravil tudi srečelov - in ob tej priložnosti se zahvaljuje vsem, ki so zanj prispevali dobitke. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Piknik članov DU Dobrova Letos je bil tradicionalni piknik 18. junija na športnem igrišču v Gabrju. Jedi z žara so zopet pripravljali »stari mački«, zaradi katerih kvaliteta nikoli ne zataji. Za dobro kavico pa je znova poskrbel lastnik manjšega bifeja v prostorih športnega društva, kot pozornost za vse udeležence. Je pa le treba poudariti, da pri organizaciji vedno sodelujejo člani upravnega in nadzornega odbora. Srečelov, ki je lani popestril zabavo, sicer letos ni bil predviden, spet pa je igral ansambel Dolomiti, ki ga vodi naš član Slavko Zorec. Poleg slovenskih domačih so svoje igranje popestrili z najuspešnejšimi dalmatinskimi pesmimi, tako da smo imeli občutek, kot da smo nekje na morju. Letos se je zbralo 110 članov in gostov. Kot predstavnik območne zveze Vič je prišel Tone Slak, iz DU Kozarje Robert Golob in Stane Hribar, iz DU Polhov Gradec Marjan Plestenjak in iz DU Horjul Magda Tratnik. Po peti uri popoldne smo se počasi razšli in si obljubili, da bomo drugo leto še prišli ter s seboj pripeljali še več članov. Takrat bomo za kratek čas pozabili na upokojenski slogan »nimam cajta«. Rajko Komat Nordijci v Julijskih Alpah V četrtek, 26. junija, se je 19 članov Društva upokojencev Dobrova, sekcije Nordijska hoja, odpravilo na izlet v Julijske Alpe. Sicer se vsak četrtek od marca do decembra odpravimo v bližnjo in daljno okolico Dobrove in tudi na izlet v sosednje občine. Z Dobrove smo se odpeljali do Kranjske Gore, nato pa proti Vršiču. Za tretjim ovinkom stoji Mihov dom, kjer smo parkirali minibus in se odpravili v smeri Krnice. Obiskali smo spomenik ponesrečenim v gorah - Mali Tamar. Po dokaj lepi poti smo pohod nadaljevali, palice so lepo pele in ob 11. uri smo bili pri koči na Krnici na višini 1113 m. Sledil je počitek, malica, fotografiranje in klepet, nato pa po desni strani hudournika Pišnice vrnitev v Kranjsko Goro. Na tretjini poti smo obiskali Kekčevo deželo z lepimi planinskimi travniki in kolibami, kjer so snemali film o Kekcu. Po dveh urah nordijske hoje ob reki smo prispeli na parkirišče ob mostu, kjer nas je čakala voznica Mateja z avtobusom. Odpeljala nas je do jezera Jasna, kjer smo imeli kratek postanek. Krasen sončen dan smo zaključili z odličnim kosilom pri »Martinu« v Kranjski Gori. Organizatorja, predsednik Tone in Vinko Kuder, sta pohvalila vse člane ter jim zaželela prijeten dopust, z obvestilom, da se zopet vidimo prvi četrtek v septembru. Za DU Anica Tomšič * Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec Veliki vrh nad Jezerskim (1742 metrov) Pogled v Atlas Slovenje pove, da je v Slovenji kar 83 vrhov z imenom Veliki vrh. (Najnižji je v Pre-kmurju, »visok« je 311 metrov.) Na enega od višjih pa smo se v nedeljo, 6. julja, namenili planinci PD Blagajana iz Polhovega Gradca. In to ne kar tako! V veliko veselje nam je bilo, da smo imeli s seboj vodnika kandidata, Uroša Malovrha, kateremu bo vodenje na nekaj turah dokončno potrdilo status vodnika. Vodstvo je prevzel ob mentorju Rajku Škrlju. Da ime gore skriva pravi pomen, pove to, da je za vzpon treba premagati višinsko razliko okrog 700 metrov, in to v približno dveh urah in pol. A o tem nismo razmišljali. Le kar visoko smo morali dvigniti pogled, ko smo parkirali v dolini za Jezerskim. Lepo poraščeni gozdnati vrh z nekaj skalami na vrhu se je bočil pred nami. Po cesti smo jo mahnili ob pogovoru o preteklih in prihodnjih turah, od katerih nas je še najbolj zaposlovala tista v mesecu avgustu, ki nas bo vodila v Karnijske Alpe, na Monte Zermu-la. Vse kaže, da postajajo Karnijci čedalje bolj priljubljeni. Steza se je počasi usmerila v gozd, na začetku je mehka kot preproga, potem vse bolj prepredena s koreninami, proti vrhu pa strma in skalnata, na nekaj mestih tudi malce izpostavljena. Opozorilo vodnikov, naj »gledamo gor« oziroma »v zid«, je bilo seveda na mestu, a ženska radovednost v takih trenutkih mogoče deluje še bolj in je seveda z levim očesom poškilila tudi »navzdol«. Tudi v teh jezerskih gozdovih je nesrečni zimski žled naredil svoje in velika drevesa še čakajo na spravilo drvarjev. Če bodo seveda dočakala. Ob postanku smo se zagledali v možica posebne vrste. Kup lepo zloženega kamenja, kar je primeren opis možica, je našel mesto na več kot dva metra visokem štoru. Vrh je precej samoten, a pohodniki radi tako zaznamujejo svoje podvige. Gozd je počasi prehajal v ruševje, tudi rože so postajale vse bolj planinske, spominčicam so se nekoliko višje pridružili sleč in sončki, ki so z nami veselo pozdravljali greben pod vrhom. Tu smo raziskovali, katere gore se vidijo. Jezerska Kočna se je kazala v vsej svoji mogočnosti, pod njo pa se je kot tanka črta vil drobni slap Čedca. Do leta 2008 je bil s 132 metri najvišji slap v Slovenji, potem pa so mu podori vzeli tovrstno prvenstvo. Tam za gorenjsko ravnino pa nismo mogli zgrešiti našega Tošča; značilna stožčasta oblika je njegov prepoznavni znak. Spust je bil ob taki višinski razliki previden, in ko smo ob prihodu do avtomobilov spet dvignili pogled precej pokonci, je bilo smiselno vprašanje enega od nas: Ali smo bili res tam gori? Milka Bokal Projekt Comenius v vrtcu Polhov Gradec in srečanje v Sloveniji Projekt Comenius v vrtcu Polhov Gradec se počasi zaključuje. V okviru projekta smo izvedli veliko dejavnosti v vrtcu, obiskali šole v štirih državah, Turčiji, Poljski, Španiji in Bolgariji, ter se naučili marsikaj novega. Pridobili smo mnogo izkušenj, doživeli veliko zanimivega, z veseljem pa se spominjamo tudi dobro izvedenega srečanja v našem vrtcu. Drugo srečanje v okviru projekta Comenius z naslovom Untold stories of children and culture je namreč potekalo v Sloveniji, v Vrtcu pri Osnovni šoli Polhov Gradec. Gostili smo učitelje in otroke štirih šol iz štirih držav, ki sodelujejo v projektu, Turčije, Poljske, Bolgarije in Španije. Na srečanje smo se pridno pripravljali že ves mesec prej, saj je bilo treba organizirati in pripraviti veliko stvari (nastanitev za učitelje in otroke, prevoze, prostore, okrasitev hodnikov, predstavitve tem, načrt za ves teden, delavnice, ekskurzijo ipd.). Tema tega srečanja se je glasila: Zgodbe o uspehu otrok in običaji v posamezni državi. Že prvi dan, v ponedeljek, nam jo je zagodlo vreme, saj je ves dan snežilo, vendar smo dejavnosti, ki smo jih načrtovali, vseeno uspešno izpeljali. Goste smo sprejeli v mali telovadnici, ki smo jo prav za potrebe projekta ustrezno okrasili in pripravili vse potrebno. Tako smo naše goste najprej počastili s pozdravom koordinatorice projekta, ge. Katarine Možek, pozdravom takratne ravnateljice šole, ge. Albine Jerman Slabe, nagovorom vodje vrtca, ge. Silve Križič, sledile pa so himne vseh držav in pozdrav v njihovem jeziku. Tudi vrtčevski otroci so pripravili nekaj zanimivih točk s petjem in plesom. Goste smo po sprejemu povabili na ogled šole in vrtca ter Comenius kotičkov. Sledile so predstavitve držav. Vsaka od partnerskih držav je s seboj prinesla značilne predmete, hrano in plakate, s katerimi so se udeleženci predstavili drug drugemu, nekatere države pa so pripravile tudi predstavitev v powerpointu. Ta dan smo se odpravili še v čebelarski dom, kjer nam je ga. Malči Božnar pripravila pokušino medu, predstavitev njihovega dela in izdelkov, gostje pa so se na koncu pozabavali z izdelovanjem svečk iz voščenih plošč. V torek so vse države predstavile svoje delo, ki so ga opravile v povezavi s temo tokratnega srečanja. Predstavile so različne zgodbe o uspehu otrok in običaje, in sicer v powerpointu, nekatere pa so običaje prikazale tudi na drugačne načine (s pomočjo predmetov, odlomkov iz nanizank ipd.). Obiskal nas je tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, g. Franc Setnikar, in pozdravil goste, ki so zanj pripravili nekaj daril ter kratke nagovore. Gostom smo prav tako predstavili izobraževalni sistem v Slovenji in metodo dela, ki jo uporabljamo v našem vrtcu, Korak za korakom. Sledil je ogled enote našega vrtca v gasilskem domu in pozneje tudi enote vrtca v Šentjoštu ter podružnične šole. Večer pa je minil ob multikulturnem srečanju za učitelje, kjer so se pozabavali ob slovenski glasbi, zvokih harmonike in značilnih slovenskih plesih (polka, valček, »povštertanc« ipd.), pripravili pa smo jim še kratek kviz o Slovenji, pri katerem so se najbolj izkazali učitelji iz Bolgarje. Sredi tedna smo gostom predstavili nekaj slovenskih znamenitosti. Odpeljali smo jih na ogled Predjamskega gradu, ki se jim je zdel občudovanja vreden, veličasten, navdušila in očarala pa jih je tudi Postojnska jama. Ob vrnitvi smo se ustavili še v Crni vasi in jim pokazali zanimivo Plečnikovo cerkev. Zadnji dan so se učitelji in učenci preizkusili v ročnih spretnostih in ustvarjalnosti. V vrtcu smo jim pripravili delavnice, na katerih so izdelali svoje butarice in okrasili jajca iz stiropora, hkrati pa so bili prisotni v oddelkih vrtca, se poigrali z vrtčev-skimi otroki in opazovali delo v skupinah. Sledila je evalvacja celotnega projekta in tudi srečanja v Slovenji, po kosilu pa smo se odpravili na sklepni del celotnega srečanja, in sicer na čajanko v Polhograjsko graščino. Tam so nam pripravili prjeten spre- jem. Ga. Malči Božnar je povedala nekaj o graščini, sledila sta sprejem grofa Blagaja in čajanka (pogostitev s pecivom in čajem). Ga. Darinka Orel nam je predstavila Polhov Gradec tudi preko stripa, ki so ga izdelali učenci in učitelji OŠ Polhov Gradec. Grof Blagaj je vsem gostom razdelil darila, ki smo jih pripravili zanje. Odrasli so nato odšli v klet, kjer so pokusili eliksir mladosti in ugotavljali njegove sestavine, zmagovalci (turški predstavniki) pa so dobili tudi majhno nagrado - stekleničko tega čudežnega eliksirja. Otroci so si medtem z vzgojiteljicami ogledali poštni muzej, ki se nahaja v graščini. Po nakupu spominkov in poslo- vilnih besedah smo goste odpeljali nazaj v hotel, učenci pa so se vrnili h gostiteljskim družinam. S tem se je srečanje uspešno zaključilo, petek in sobota sta bila le še dneva za poslavljanje in odhode. Srečanje v Slovenji je bilo uspešno izvedeno, gostje so bili zadovoljni in glede na njihove pripovedi v evalvacji so Slovenjo zapustili polni novih, zanimivih doživetij in vtisov. Veseli nas, da so gostje v naši državi uživali in bodo dober glas o Slovenji lahko širili tudi v svojih državah. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi srečanja v Slovenji, in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi celotnega projekta. Vzgojiteljici Katarina Možek in Nataša Peljhan Mijav, mijav, iz Brezja en mačji pozdrav Otroci v skupini Mucki se po starosti razlikujejo, saj je skupina kombinirana. Naš najmlajši mucek je star eno leto, najstarejši pa že kar štiri. Prav razlika v starosti prinaša skupini veliko pozitivnih lastnosti in ena od teh je, da se otroci učijo drug od drugega. Naš časopis, 418, 25. avgust 2014 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS št. 26/2012) je občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na svoji 24. redni seji dne 9. julja 2014 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepremičnini, parc. št. 1227/9 k. o. Polhov Gradec (ID 6296972), v izmeri 221 m2. 2. člen Nepremičnina iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postane last Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 011-0009/2014-14 Dobrova, 9. julja 2014 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar l. r. Starejši otroci mlajšim hitro priskočjo na pomoč in so do njih zelo strpni, mlajši pa posnemajo starejše in tako postajajo vedno bolj samostojni. Vsem pa je skupno to, da radi pojemo, ustvarjamo in se igramo prstne igre -bibarje. In vse to in še kaj smo vključili v tematski sklop Na kmetji je lepo. Naš vrtec je obdan s kmetijami, a smo se odločili, da znanja nimamo nikoli preveč, zato smo kar nekaj časa namenili zbiranju informacj o življenju in delu na kmetji. Ogledovali smo si fotografije, knjige in slikanice, naučili pa smo se tudi pesmico z naslovom Na kmetji je lepo in tako prek pesmi spoznali živali, ki živjo na kmetji. Naši najmlajši mucki pa so z glasovi ponazorili, kako se vse te živali oglašajo. Odšli smo tudi na daljši sprehod do kmetje našega prijatelja Nejca, kjer so nas prijazno sprejeli in nam dovolili, da si živali in delovne stroje ogledamo od blizu. In za vso gostoljubnost in prijaznost se vsem še enkrat lepo zahvaljujemo. Zdaj pa razigrano v poletje. V poletnih mesecih nas čakajo same zabavne dejavnosti, ki bodo vključevale igre z vodo in naravne materiale. Delali bomo poskuse z vodo, jo pretakali in polnili vodne balončke ter upali, da v teh vročih mesecih čim prej kakšen poči. Opazovali bomo taljenje ledu in ugibali, preden se stali, kaj vse so nam vzgojiteljice skrile v te ledene skulpture. Juhuhu, počitnice so tu. Mateja Rozman in Tanja Železnik Občina je kupila stanovanje v loškem vrtcu Kupnina za enosobno stanovanje v tretji etaži vrtca na Logu je plačana. Družina, ki prebiva v njem, bo morala stanovanje izprazniti in ga v uporabo in posest občini predati do maja prihodnje leto. Občina Log - Dragomer je korak bližje cilju, da bi postala edina lastnica objekta na Loški cesti 12, kjer domuje sedanji loški vrtec. Občinska uprava je realizirala sklep občinskega sveta, ki je odobril nakup enosobnega stanovanja v tem objektu. Zanj je odštela 70.000 evrov. V bližnji prihodnosti želi občina odkupiti še trisobno stanovanje in tako postati lastnica celotnega spomeniško zaščitenega objekta. Tega naj bi nato celovito obnovili in ga namenili javnemu programu, vrtec pa naj bi preselili v novo zgradbo. V. L. Cesto Bevke-Log bodo zgradili do konca avgusta Konec julija so delavci podjetja Pirc gradnje, d. o. o., začeli modernizacijo ceste Bevke-Log na območju Občine Log - Dragomer in obnovo vodovoda. Polovico prenove polkilometrskega odseka bo plačala vrhniška občina. Stroji so konec julija začeli ropotati na še neobnovljenem odseku ceste Bevke-Log. Kot so nam pojasnili na občini, bodo dela predvidoma potekala do 31. avgusta. Do takrat bo veljala popolna zapora cestišča, obvoz pa bo urejen po cesti skozi Drenov Grič. Stroške modernizacije ceste si bosta občini razdelili, vsaka bo plačala 90 tisočakov, Log - Dragomer pa bo financiral še prenovo vodovoda na tem odseku, ki bo stala 27.000 evrov, nam je pojasnil Martin Martinčič iz občinske uprave. Naj ob tem omenimo, da je Občina Vrhnika cesto do občinske meje modernizirala že leta 2010 oziroma 2012. Ob rekonstrukciji je bil na stroške Občine Vrhnika obnovljen tudi vodovod, ki bo po ponovni uporabi bevške vrtine služil Log-Dra-gomerčanom. V. L. Prve skice nove mrliške vežice Idejni projekt, ki naj bi rešil problematiko dragomerškega pokopališča, je le izdelan. Gradnje pred letom 2015 oziroma 2016 zagotovo ne bo, saj je treba najprej izdelati še vso preostalo dokumentacijo. Letos je v načrtu asfaltiranje dostopne ceste do pokopališča ter nasutje in utrditev parkirišča. Znani so prvi orisi preureditve pokopališča v Dragomerju in nove mrliške vežice. Kot nam je pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos, je idejno zasnovo prostora in objekta izdelal Megaron, d. o. o., oziroma njegov arhitekt Krune Stevanovski. Idejna zasnova predvideva gradnjo nove mrliške vežice s prostorom, v katerem se bodo žalujoči lahko poslovili od pokojnika, zraven pa bodo še prostor za svojce in sanita-rje ter vsi preostali spremljevalni prostori in nadstrešek. Vežica naj bi merila skoraj 50 m2, preddverje pa dobrih 60 m2. Po idejni zasnovi naj bi vežica stala zahodno od cerkve, točno lokacijo pa bo opredelila dokumentacija, ki jo bo treba izdelati v naslednji fazi. Kot nam je še pojasnil Kos, naj bi sedanji poslovilni objekt porušili, saj je bistveno premajhen in ni več primeren, njegovo Približno tako naj bi bila videti mrliška vežica na dragomerškem pokopališču. vlogo pa bi prevzela nova vežica. Z rušitvijo objekta naj bi odprli pogled na veduto cerkve sv. Lovrenca, najstarejšo cerkev v župniji Brezovica in eno redkih zgodovinskih znamenitosti občine. Poleg gradnje mrliške vežice je v idejni zasnovi preureditve drago-merškega pokopališča predvidena še gradnja asfaltnega parkirišča ter preureditev novega dela pokopališča. Do pokopališča južno od cerkve bo z zahodne strani urejena dostopna pot, pokopališče bo glede na idejno zasnovo precej večje. Kot nam je pojasnil Kos, se bo saniralo obstoječe stanje, zgradili bodo nove oporne zidove, s katerimi bodo pridobili dodaten prostor za klasične grobove, uredili pa bodo tudi prostor za žarne grobove. V spodnjem delu pokopališča, kjer se še ne pokopava, bo zgrajena žarna stena, tam pa bo tudi prostor za raztros pepela. Naj spomnimo, da so bili prvi koraki za ureditev problematike na območju dragomerškega pokopališča narejeni že pred kar nekaj leti. Najprej so se na Griču lotili reševanja mežnarije, ki so jo poleti leta 2008 odkupili. Sledil je dolgotrajen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objekta, ki je med drugim vključeval arheološke raziskave ter večmesečno čakanje na projektne pogoje zavoda za varstvo kulturne dediščine in Arsa. Objekt so porušili skoraj tri leta po nakupu. Vmes so na občini rešili še postopek denacionalizacije, v katerem so brezoviški župniji vrnili zemljišče ter odmerili in v karte vrisali dostopno cesto. V. L. Enormno zmanjšanje vodnih izgub Občina in vrhniška komunala sta zaradi visokih vodnih izgub na vodovodnem omrežju v Občini Log - Dragomer še drugič pristopili k nadzoru vodovodnega omrežja. Potem ko so večja puščanja omrežja odkrili in popravili na območju Loga, so analizo opravili še na območju Dragomerja in Lukovice. Rezultat - zmanjšanje vodnih izgub za kar 95 odstotkov ter veliki prihranki. v Z e v začetku letošnjega leta so se v podjet- bi se lahko v cev infiltrirala umazanija, zaradi ju Andotehna lotili pregleda vodovodnega česar bi se lahko uporabniki vode zastrupili. Po re v začetku letošnjega leta so se v podjetju Andotehna lotili pregleda vodovodnega omrežja na območju Dragomerja in Lukovice, in sicer od vodomernega jaška pri osnovni šoli, kjer so pregled vodovodnega omrežja zadnjič končali, pa vse do Lukovice, kjer se vodovod zaključi. Analiza se je končala šele sredi maja, saj so pregled omrežja oteževale vremenske neprilike, predvsem obilno deževje, poplave in žled, ter sanacija dela načetega vodovoda na Poti na Polane. Tokrat so pregledali vsaj 16 kilometrov omrežja ter odkrili 5 puščanj. Kot smo izvedeli, je omrežje najbolj dotrajano na območju Poti na Polane. »V naselju Dragomer smo izolirali majhen del omrežja in ugotovili dve puščanji na Poti na Po-lane s skupno vrednostjo kar 3,5 m3/h. Popravilo se je izvedlo v zelo kratkem času,« je povedal Andrej Andoljšek iz Andoteh-ne. Dodal je, da so teden dni po prvi meritvi opravili novo nočno meritev in, presenetljivo, znova odkrili občutno večji pretok vode od pričakovanega: »Po rutinskem pregledu popravil na Poti na Polane smo ugotovili nova puščanja na praktično istem odseku cevi. Puščanje se je pojavilo takoj po prvi sanaciji. Predlagali smo interventno sanacjo novonastalih puščanj.« A kljub popravilu se pretok vode ni zmanjšal, nasprotno, situacija je bila še nekoliko slabša. Nova puščanja so še tretjič odkrili na istem odseku, zato so predlagali interventno menjavo 28 metrov dolgega, kot sito načetega cevovoda. Kot so pojasnili na Andotehni, je bila rekonstrukcija tega dela vodovodnega omrežja nujna, saj rekonstrukciji vodovoda težav niso več zaznali. »Po sanaciji je bil minimalni nočni pretok zabeležen v višini 0,2 m3/h, kar je 4,2 m3/h manj kot pred sanacjo,« je pojasnil Andoljšek. Povedal je še, da so s sanacjo vodovoda sistem stabili- zirali, kritični del na Poti na Polane je sicer zamenjan, a je na tem delu omrežja kljub temu še vedno potrebna previdnost. Druga kritična točka omrežja na tem delu občine pa je visoka cona Dragomer. Višjeležeči odjemalci vodo dobivajo iz vodohrana v Dragomerju, kamor jo črpajo s pomočjo črpališča. Ker se vsak liter za visoko cono ponovno prečr-pava in se zaradi tega troši električna energija, je toliko bolj pomembno, da se vodne izgube na tem delu minimalizirajo. Kot so ugotovili ob analizi, tudi ta del omrežja ni bil popolnoma vodotesen, odkrili so eno puščanje na hišnem priključku, napako odpravili ter po novi merit- vi pretoka ugotovili, da je stanje vodovodnega sistema v visoki coni odlično. Po sanaciji se je potrošnja vode zmanjšala skoraj za polovico, čas delovanja črpalk pa se je zmanjšal za 35 odstotkov. Vodne izgube v Dragomerju in na Lukovici so tako le še 2-odstotne, pred sanacjo pa je iz omrežja odtekla kar tretjina vode. Veliki so tudi prihranki. Izračunali so, da so imeli zaradi odtekanja vode 5150 evrov stroškov z električno energijo in plačilom vodnega povračila. »V kolikor računamo, da je povprečna proizvodna cena 1 m3 vode v Slovenji 0,3 €/m3, lahko upravičeno trdimo, da bo letni prihranek vsaj 11.040 evrov. Seveda pa to predstavlja le ekonomski prihranek,« so dodali na An-dotehni. Naj spomnimo, da je Komunalno podjetje Vrhnika v sodelovanju s podjetjem Andotehna, d. o. o., konec lanskega leta pregledalo 16 kilometrov vodovodnega sistema v naselju Log. Takrat so na omrežju odkrili dve veliki puščanji, kjer je iz omrežja v zemljo vsako sekundo odtekel en liter vode. S sanacjo obeh napak so se vodne izgube zmanjšale za 81,5 odstotka. K analizi vodnih izgub je občina pristopila zaradi izjemno visokih, kar 44-odstotnih vodnih izgub. Že lani je občina na svojih mejah namestila vodomerne jaške, s katerimi je Komunalno podjetje Vrhnika pridobilo točno informacijo o količinah vode, ki priteče v občino. S pomočjo vodomernih jaškov pa so lahko pregledali tudi »vodotesnost« vodovodnega sistema. V. L. Tudi v Logu - Dragomerju slavila Stranka Mira Cerarja Občani Loga - Dragomerja so ji namenili še nekoliko več glasov od slovenskega povprečja, stranko je volilo 37,78 odstotka Log-Dragomerčanov. Drugouvrščena SDS je tu dobila dober odstotek več glasov od povprečja (21,83 %), Desus kot tretji pa dva odstotka manj glasov (7,93 %), kot kažejo trenutni neuradni rezultati glasovanja po Slovenji. Sledi NSi s 6,15 odstotka, Združena levica s 5,9 odstotka in Zavezništvo Alenke Bratušek s 4,98 odstotka, parlamentarni prag pa bi, zanimivo, prestopila tudi Pozitivna Slovenja s 4,18 odstotka glasov. Manj volivcev od slovenskega pov- prečja je svoj glas namenilo stranki SD, ki bi ostala zunaj parlamenta (3,69 %), ter SLS, ki je tu dobila le 2,28 odstotka glasov. Najbolj prepričljiva je bila Stranka Mira Cerarja na volišču v gasilskem domu na Logu (vzhodni del Loga), kjer je dobila kar 42,64 odstotka vseh glasov; tu je SDS prejela najmanjši odstotek glasov, in sicer 15,43. Ta stranka je bila najuspešnejša na volišču v osnovni šoli (27,31 %), kjer je bila Stranka Mira Cerarja najmanj uspešna (35,65 %). Sicer pa je Desus največ glasov dobil na volišču v občinski stavbi v Dragomerju (9,52 %), tu sta bila najmočnejša tudi NSi s 7,25 % ter Zavezništvo Alenke Bratušek s 6 %. Najbolj množično so Združeno levico podprli na zahodnem delu Loga, tu je dobila kar 9,52 odstotka glasov; najboljši rezultat je imela na tem območju tudi Pozitivna Slovenija, ki jo je volilo 7,1 odstotka volivcev. Parlamentarni prag bi SD uspelo prestopiti le na volišču v osnovni šoli, tu je zanje volilo 5,09 odstotka volivcev. Na volišča se je odpravilo 1653 občanov, kar je 56,69 odstotka vseh volilnih upravičencev v Občini Log - Dragomer. Največ volivcev je prišlo na volišče v osnovno šolo, kjer je bila udeležba skoraj šestdesetod-stotna. V. L. Septembra gradnja dragomerškega križišča Še pred tem naj bi delavci Komunalnega podjetja Ljubljana, ki gradi kolesarske steze ob regionalni cesti, asfalt položili na že utrjenih peščenih kolesarskih stezah med križiščem za Dragomer in kapelico na Lukovici ter uredili križišče za Dolino. Poleti se je ob regionalni cesti sočasno z gradnjo kanalizacije in vodovoda pospešeno nadaljevala gradnja 1,6 kilometrov dolgega odseka kolesarskih stez in pločnikov. Pločniki na desni strani cestišča so v zaključni fazi, zgrajen pa je tudi že del kolesarskih stez med križiščema za Dolino in Dragomer ter med dragomerškim križiščem in osnovno šolo. Kot so nam pojasnili v Službi za odnose z javnostmi DRSC naj bi še pred začetkom šolskega leta asfalt položili na kolesarskih stezah med Dragomerjem in Lukovico. »Asfaltiranje med križiščem za Lukovico in hišami na Vrhniški cesti 1-9 je predvideno v tem, 34. tednu. Asfaltiranje križišča za Lukovico in Notranje Gorice (K7) oziroma ureditev odseka kolesarske povezave na katerem se le-ta nahaja, je predvideno do 28.8.2014.« V okviru tega več kot 1,4 milijona evrov vrednega projekta, ki je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, bodo preuredili tudi križišči. Lukovško križišče naj bi do izida Našega časopisa že kazalo svojo končno podobo, dragomer-škega pa naj bi začeli graditi septembra. Več pa Helena Petrina iz Službe z odnose z javnostmi: »Urejanje križišča K8 (Dragomer) je predvideno od začetka septembra do konca leta. Izvajalec del je KPL d. d. Ljubljana. Ureditev obsega dograditev križišča z levim zavijalnim pasom za Dragomer ter novimi površinami za pešce in kolesarje. Križišče bo semaforizirano.« Ob asfaltiranih pločnikih pa v oči bodo še precej neurejena pešpot med Lukovico in Drago-merjem. Kot smo izvedeli ta ni predvidena za asfaltiranje. Na DRSC so nam pojasnili, da naj bi bila pešpot v skladu s projektno dokumentacijo urejena v makedamski izvedbi. Takšna ure- ditev kot kaže ni pogodu niti Občinski upravi, ki se naj bi pogajala z DRSC, da bi bila pešpot v okviru tega projekta urejena z asfaltom. Omenjeni projekt, ki ga je pripravila Direkcija RS za ceste, je del kolesarske poti od Brezovice do Logatca, ki je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. S tem projektom želio poskrbeti za prometno varnost so nam še pojasnili na Direkciji. »Prioriteta Evropske unije (EU), ki sofinancira izgradnjo cestne infrastrukture, ter nenazadnje tudi direkcije za ceste je zagotoviti prometno varnost za vse udeležence v prometu, predvsem pa se posebno pozornost namenja šibkejšim udeležencem v prometu, slednje je prioriteta tudi v ostalih članicah EU. Menimo, da je varnost na prvem mestu, zato je tudi gradnja in vlaganje v tovrstne projekte gospodarsko upravičeno.« V. L. Dela so v zaključni fazi Gradnja kanalizacije in vodovoda ob regionalni cesti je v poletnih mesecih v polnem razmahu. Izvajalci prehitevajo roke, predvsem zaradi sočasne gradnje kolesarskih stez in pločnikov. Na gradbišču ob regionalni cesti, kjer polagajo kanalizacijske in vodovodne cevi ter gradijo kolesarske steze, je v poletnih mesecih zelo živahno. Gradbeni stroji od jutra do poznega popoldneva ropotajo na dveh gradbiščih. Kot nam je zaupal vodja nadzora Mitja Gamser, izvajalec z deli celo prehiteva: »Rok za dokončanje kanalizacije in vodovoda je 24. december, a gradnja prehiteva zaradi sočasne gradnje kolesarskih poti in pločnikov ter terminskih rokov za izgradnjo teh.« Kot smo že poročali, morajo biti kolesarske steze ter križišča končani do 20. decembra, zaradi česar morajo cevi, ki so umeščene v traso kolesarskih stez, položiti že bistveno prej. Kot pravi nadzornik, bi se lahko gradnja kanalizacije in vodovoda končala do oktobra. Zaupal nam je še, da je večina dela že opravljenega. Izvajalec je tako v poletnih mesecih že položil 1,5 kilometra kanalizacijskega omrežja, položiti pa je treba še okoli 100 metrov cevi pri odcepu za osnovno šolo. Glavnino del so prav tako že opravili pri vodovodu, ki ga polagajo na trasi kolesarskih stez. »Manjka še 70 metrov priključnega vodovoda,« je povedal Gamser. Sicer pa je v okviru kanalizacijskega projekta predvideno še polaganje dveh nizkonapetost- nih električnih vodov za črpališči ter del priključnega voda za čistilno napravo. Kanalizacijski sistem je gravitacijsko-tlačni, cevi so položene na globini od 1,5 do 3 metrov. Kot nam je povedal naš sogovornik, je večina kanalizacijskih cevi položenih klasično, z izkopi z mehanizacijo, polaganjem cevi in zasipi. Del kanalizacije ob vodotokih pa so gradili s pomočjo gradbene mehanizacije za vodeno vrtanje, s pomočjo katere so podvrtali teren in skozi rov nato vlekli kanalizacijske cevi. Ob gradnji kanalizacije in vodovoda je bilo treba izvesti še okoli deset podvrtanj pod cesto, ki so jih uporabili, da ne bi poškodovali cestišča, ter tudi zato, da ne bi bilo treba zapirati ceste. Sočasno z gradnjo glavnega kanalizacijskega voda so bili do mej zasebnih zemljišč izvedeni tudi hišni priključki. Sicer pa smo Gamserja še povprašali, ali so pri gradnji omrežja izvajalci imeli kakšne težave: »Tako kot pri drugih tovrstnih projektih so se tudi tu pojavile ovire, ki pa smo jih sproti operativno reševali. Vendar situacija ni bila kritična.« V. L. / Foto: V. L. Jeseni sanacija Molščice Občina Log - Dragomer in Agencija Republike Slovenje za okolje naj bi jeseni začeli sanacjo dela struge vodotoka Molščica. Kot nam je pojasnil župan Mladen Sumina, je v načrtu obnova najbolj kritičnega dela potoka, kjer je ozko grlo. Gre za del med regionalno in Šolsko cesto. Poleg tega je občina v letošnji proračun uvrstila ureditev in razširitev Molske ceste v delu, kjer bo potekala sanacija Molščice. Sicer pa Sumina še pravi, da naj bi obnova tega dela vodotoka bistveno izboljšala razmere, saj je tu največja nevarnost poplavljanja. Glede na ekstremne vremenske razmere, ki smo jim priča v zadnjem času, ter divjanje naraslih vodotokov bodo po sanaciji okoliški prebivalci zagotovo lažje spali. Sumina je ob tem poudaril, da je dober primer reševanja razmer ob vodotokih, ki poplavljajo, sanacija Malenščice, ki jo je občina skupaj z Arsom uredila pred tremi leti. Kot smo takrat poročali, je bila struga urejena v srednjem in spodnjem delu, kjer so jo precej razširili in poglobili. Z ukrepi so bistveno povečali pretok in tako pred poplavljanjem zaščitili okoliške prebivalce. Naj spomnimo, da je divjanje Malen-ščice občane, ki živijo ob tem vodotoku, najbolj prizadelo ob septembrskih poplavah leta 2010, potok pa je popljavljal tudi prej in pozneje - ob obilnejšem deževju. Kot je prepričan Sumina, je sanacija vodotoka razmere rešila, saj kljub kar nekaj hudim uram v zadnjih treh letih na tem območju ni več poplavljalo. V. L. Uredili so gozdno vlako na Rosovše Zadnje mesece v gozdovih po Občini Log - Dragomer brnijo žage. Lastniki gozdov so začeli odstranjevati drevesa, poškodovana v letošnjem žledolomu. Boljši dostop do svojih zemljišč imajo lastniki gozdov na Rosovšah, kjer je občina uredila gozdno vlako. V občinski upravi so nam pojasnili, da so za ureditev vlake namenili 5 tisočakov, s katerimi so sanirali njen spodnji del. Kot smo izvedeli, so vlako razširili in nasuli s tamponom, uredili pa so tudi prostor za spravilo lesa. Tja bodo lahko posekana drevesa iz gozda privlekli s traktorji in jih nato naložili na kamione, ki se bodo zdaj, ko je vlaka sanirana, lahko pripeljali do prostora za spravilo lesa. V letošnjem letu je predvidena tudi sanacija gozdne vlake Ob Snežaku. Gozdar je že izdelal elaborat sanacije, pridobljena pa so tudi soglasja vseh lastnikov, tako da bi se dela lahko začela že kmalu. Sicer pa so nas na občini še opozorili, da je zaradi žledoloma več gozdnih vlak še vedno neuporabnih. Lastniki višjeležečih gozdov, ki želio očistiti svoj gozd, a je dostop do njega onemogočen zaradi podrtih dreves na vlaki, imajo dve možnosti. Vlako lahko očistijo sami: na mestu, kjer poteka, od debla odrežejo hlod dolžine 4,10 m, 5,10 m, 6,10 m ... ga odstranijo z vlake in pustijo čim bližje kraju, kjer je bil odrezan, ter tako namesto lastnikov opravio delo. Ali pa se obrnejo na revirnega gozdarja krajevne enote Vrhnika, ki bo lastnikom podrtih dreves na vlaki izdal odločbe o izvedbi sanitarne sečnje. V. L. Asfalt bo dobila cesta do dragomerškega pokopališča Dela naj bi se po načrtih začela prihodnji mesec, asfalt pa naj bi položili do vrha strmine. Preostali, manj kritični ravni del ceste naj bi asfaltirali takrat, ko bodo preurejali pokopališče in gradili mrliško vežico. Gradnja ceste bi lahko ovirala spravilo lesa. Občina Log - Dragomer je izbrala izvajalca, ki bo asfaltiral cesto Pod Lovrencem. Kot nam je pojasnil Martin Martinčič, je občina prejela pet ponudb za gradnjo ceste. Izbran je bil najugodnejši ponudnik, Euro Grad, d. o. o., ki naj bi cesto poasfaltiral za 74.000 evrov, najdražja ponudba pa je bila za 11 tisočakov višja od izbrane. Trenutno še tečejo pritožbeni roki, gradnja pa bi se lahko začela po tem, ko bo izbira izvajalca postala pravnomočna. Če bo šlo vse po načrtih, če se nobeden izmed neizbranih ponudnikov ne bo pritožil, bi se gradnja ceste lahko začela septembra. Kot smo še izvedeli, bo cesta široka tri metre, v sklopu gradnje pa bo urejeno tudi odvodnjavanje, ki je bilo ena izmed težav, ki so ji posvetili kar nekaj pozornosti. Župan Mladen Sumina nam je pojasnil, da je območje Pod Lovrencem plazovito, zato je treba biti pri načrtovanju odvodnjavanja zelo previden. Poleg tega pa se z odvodnjavanjem ne smejo poslabšati razmere v dolini, kjer bi zaradi nepravilno speljanih meteornih voda s ceste Pod Lovrencem lahko preobremenili že tako obremenjene vodotoke v Dragomerju, zaradi česar bi lahko poplavljalo. Zadnje mesece so tako proučevali možnosti, ki ne bi bile predrage in bi rešile perečo težavo. Kot so nam še pojasnili na občini, so rešitev na- šli v razpršenem odvodnjavanju. Naj ob tem še omenimo, da bodo izvajalci cesto gradili od začetka gozda, se pravi od tam, kjer so jo leta 2010 zaključili, vse do vrha Griča. Ravninski del pa bo v tej fazi ostal peščen. V proračunu je za to investicijo sicer načrtovanih skoraj 30.000 evrov več, ki naj bi jih deloma porabili še za ureditev peščenega parkirišča, ki naj bi ga nasuli z gramozom in utrdili. Parkirišče naj bi asfaltirali po tem, ko bodo začeli celostno urejati pokopališče. V času gradnje bo otežen dostop Zaradi strmega terena in razmeroma ozke ceste bodo v času gradnje cesto morali zapirati, uporabnike pa občinska uprava prosi za razumevanje. Dostop do pokopališča bi bil lahko nekaj tednov, ko bo na Griču gradbišče, oviran. Prav tako pa bi zapora ceste lahko ovirala spravilo lesa. Kot smo se prepričali, trenutno v gozdovih v okolici cerkve sv. Lovrenca intenzivno poteka sečnja dreves, ki so bila poškodovana ob žledu. Na občini so nam pojasnili, da se z brezoviško župnijo že dogovarjajo o uskladit- Leta 2010 je bila cesta Pod Lovrencem asfaltirana do gozda, jeseni naj bi asfalt položili še na preostali strmini. vi terminov gradnje in spravila lesa. Ostale lastnike gozdov pa prosijo, naj imajo v mislih, da bo predvidoma septembra Pod Lovrencem potekala gradnja ceste, in temu prilagodio načrtovano čiščenje gozdov. Bolj natančni termini začetka gradnje naj bi bili znani do konca tega meseca. V. L. Športni del prireditve bo potekal od 8. do 19. ure. Na prireditvi sodelujejo: ŠPORTNI PARK LOG Športno društvo Log: gorsko kolesarjenje; delovna akcija Naredimo pot na FERJANKO ponovno prehodno; košarkarski turnir trojk; nogometna tekma med veterani Log - Dragomer Šolsko športno društvo Log - Dragomer (ŽABICE): delavnice z žabicami Cheerleading in cheerdance; tekmovanje Memorial MILI GERBEC Nogometni klub Dragomer: nogometne tekme cicibanov U 8, U 10, U 11 ter mlajših dečkov U 13 in U 15; tekma veteranov Plezalno društvo Korenjak: Dan odprtih vrat - mlajše kategorije Športni klub Škulja - Barje: 1. občinsko prvenstvo v škuljanju ŠPORTNI PARK DRAGOMER Športno društvo Dragomer - Lukovica: teniški turnir dvojic; turnir v malem nogometu Balinarsko društvo Dragomer: veliki balinarski turnir 4. memorial SLAVKA VINDIŠARJA Planinsko društvo Rega: tradicionalni POHOD NA KLJUČ DU Log in DU Dragomer - Lukovica: POHOD po gričih in dolinah naše občine Letos smo se odločili, da društveni gasilski izlet opravimo na Gorenjsko. Sobotno jutro v juniju smo se domači gasilci in prijatelji PGD Log z LPP-jevim avtobusom in voznikom Borutom iz sosednjega gasilskega društva na Drenovem Griču odpravili najprej proti letališču Brnik (Aerodromu Jožeta Pučnika). Samo letališče, gasilsko in policijsko enoto ter servisno cono smo si ogledali pod strokovnim vodstvom našega prijatelja tov. Boštjana Turka iz PGD Stara Vrhnika, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo. Gasilke so bile najbolj navdušene nad starim in novim Rosenbau-erjevim pantherjem in atraktivno vožnjo z njima. Po ogledu aerodroma smo odbrzeli proti Kropi, kjer smo si z zanimanjem ogledali kovaški muzej z zanimivim prikazom starih veščin kroparskih mojstrov. Muzej fužinarskega žebljarstva prikazuje tehnično-zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja, gospodarske, socialne, demografske in kulturne razmere v Kropi. Ogledali smo si tudi umetniško kovane železne izdelke mojstra Joža Bertonclja. Ker pa so se po napornem delovnem izletu oglasili želodci, smo jo brž ucvrli še proti Radovljici, kjer je bila naša postojanka v gostilni Lecter. V spodnjih prostorih gostilne je lepo urejen lectarski muzej, kjer si je vsak lahko izbral kakšen spominek iz medenega testa. Gospod Jože Andrejaš nam je s svojimi orgličarskimi vižami lepo popestril popoldansko kosilo. Ob veseli harmoniki našega Blaža pa smo vsi nabrusili pete in se zavrteli ob poskočnih vižah. Vesele urice so hitro minile, a Blaževa harmonika nas je zabavala tudi na avtobusu, ko smo se prešerne volje vračali domov. Lep izlet, ki bo še dolgo ostal v spominu. Andrej Gubič, PGD Log Sobota, 6. september 2014 Tudi letos občinska prireditev ŠPORTfejst Občina Log - Dragomer tudi letos (že osmič zapored) prireja veliko športno prireditev ŠPORTFEJST 2014. Organizacijo in izvedbo prireditve je zaupala Balinarskemu športnemu društvu Dragomer. Športfejst bo potekal v športnem parku Log in športnem parku Dragomer. Sodelovalo bo 650 športnikov, od tega kar 300 otrok. Udeleženci prireditve se bodo pomerili v dvanajstih športnih disciplinah. Zabavni del prireditve bo tokrat prvič potekal v Dragomerju, seveda pred gasilnim domom in tudi v športnem parku, od 19. do 3. ure. Za zabavo s plesom bo poskrbel ansambel MLADI DOLENJCI. Med zabavo si boste lahko ogledali tudi zabavne športne točke, ki jih bosta izvedla ŠD Log in ŠŠD Log - Dragomer (Žabice), in sicer pod žarometi na športni ploščadi v Dragomerju: Demonstracija BOKSA Tekmovanje v DVIGANJU UTEŽI S PRSI Plesna skupina ŽABICE - SHOW POD REFLEKTORJI Da bo prireditev uspešno potekala, pa nam bodo tudi tokrat pomagali naši neumorni gasilci PGD Log in PGD Dragomer - Lukovica. B. Š. Naj učiteljica Slovenije je Ložanka Natalija Rožnik z Loga, ki že 22 let poučuje otroke prve triade na Osnovni šoli Ledina, je postala naj učiteljica v državi po izboru bralk in bralcev revije Ona. Akcijo so v uredništvu revije izpeljali v sodelovanju s civilno iniciativo Kakšno šolo hočemo, potekala pa je že peto leto zapored. »Ta naziv mi pomeni veliko. Obenem je potrditev, da delam prav in dobro, da sem na pravi poti, na drugi strani pa pomeni odgovornost za naprej, za širjenje moje vizije poučevanja,« nam je zaupala prejemnica laskavega naziva. Natalija Rožnik na Osnovni šoli Ledina poučuje že od svojih študentskih dni. Z nasmehom in ponosom se spominja, da se je v njenem razredu kalilo kar nekaj generaci otrok, ki so obiskovali to osnovno šolo. »Zanimivo je, ko srečujem učence, ki sem jih poučevala v prvem razredu; ti so medtem odrasli, postali starši in zdaj poučujem tudi njihove otroke.« Še bolj zanimiva pa je njena zgodba o tajni akciji, ki jo je izpeljala generacija otrok, ki jih je poučevala v letošnjem letu. Kot nam je povedala, so se otroci skupaj s svojimi starši na pobudo učenke organizirali in na uredništvo One poslali veliko število glasovnic, h glasovanju pa so pritegnili tudi njene nekdanje učence. Premišljeno izpeljana akcija je, kot je povedala Rožnikova, potekala v strogi tajnosti, brez njene vednosti, zato je bilo njeno veselje ob razkritju še toliko večje. Sama pravi, da je otroke in starše verjetno prepričala s svojim dolgoletnim dobrim delom: »Mislim, da s svojo srčnostjo in strokovnostjo enim in drugim, ampak sem preprosto vedela, da je to moje poslanstvo,« pravi naj učiteljica Slovenje za leto 2013/2014. Kot učiteljica se je v vseh teh letih spremenila in se še vedno spreminja. »Kot učitelj si težko uniformiran. V razredu se namreč vsak dan zgodi toliko novih drobnih in velikih reči, da je nemogoče, da se ne bi spreminjal. Spreminjaš se z leti, spreminja se sistem, spreminjajo se otroci.« A kot dodaja, jedro ostaja enako: »Otroška duša, njihova srčnost, vztrajnost, vedoželjnost, to otroku ostaja in to se ne spreminja. Vse okrog pa se in s tem se spreminjam tudi sama.« Poleg poučevanja aktivno sodeluje s fakulteto, zavodom za šolstvo ter tudi rehabilitacijskim centrom URI-SOČA ter tako dodaja znanje in širi svoja obzorja še v drugih institucijah. Kot še dodaja, rada poučuje na način, ki mu pravi šola za življenje, šola v naravi, šola v institucijah, v muzejih. »Zdi se mi, da otrokom to izkustveno življenje prinese zelo veliko, zato ga pri svojem poučevanju s pridom uporabljam,« nam je še zaupala Natalija Rožnik. Ob slovesnosti, ki so jo na Ledini pripravili ob razglasitvi naj učiteljice, so naj učitelja na izviren način predstavili tako: vedno pristopam k reševanju, ne zapletanju. Mislim, da jih je prepričalo to, da imam neizmerno rada otroke, da jemljem svoje delo kot izziv, ne pa kot neko obremenitev.« Po njenem mnenju je naj učitelj oseba, ki ima rada svoje delo, oseba, ki ima rada otroke in delo s starši, ki je strokovna, ravno prav stroga, vesela in nasmejana ter ima rada življenje in izzive. »Zdi se mi, da je bil vzgib, da bi postala učiteljica, ves čas v meni, da nisem kolebala med Naj učiteljica oz. učitelj je lahko od A do Ž vsak, ki zmore biti T akten trener staršem, A natomsko prilagojen otrokom, L jubiteljski zbiralec nadur, I mprovizatorski multipraktik, J asnovidno izurjen v branju želja vodstva in A sketski zapravljivec javnih sredstev. V. L. / Foto: arhiv Osnovne šole Ledina Ložanke na državnem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta 2014 Starejše gasilke PGD Log so se 24. maja udeležile državnega gasilskega tekmovanja, ki je potekalo v lepem okolju podeželskega mesteca Ormož. V organizaciji GZ Ormož in Gasilske zveze Slovenje se je tekmovanja udeležilo okoli 2400 gasilcev iz vse Slovenje. Naše tekmovalke so nastopile v vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti. Ob bučni podpori ložanskih gasilcev so borbeno opravile z gasilskimi cevmi in orodji, da bi dosegle čim boljši čas. Izmed 42 tek- movalnih ekip so zasedle solidno 26. mesto. Ob koncu tekmovanja je bila slovesna podelitev kolajn, ob spustu gasilske zastave pa še slavnostni mimohod vseh ešalonov. Gasilke Ančka, Majda B., Majda T., Nevi, Mari, Olga, Dani, mentor Janko, Tatjana in Sonja - hvala vam, ker PGD Log pišete tako lepo zgodovino. UO PGD Log 00 DeSUS Log - Dragomer Spoštovane volivke in volivci Loga - Dragomerja - Lukovice Naj takoj na začetku posebej poudarimo in upoštevamo, da navedeni lokalni problemi in naloge presegajo strankarske delitve in jih je treba reševati v dobro vseh občanov, ne za politične koristi posameznih list strank, posameznikov ali župana. Občina Log - Dragomer je bila ustanovljena leta 2006/2007. Občani so imeli velika pričakovanja, pričakovali so, da se bodo mnoga lokalna vprašanja, denimo želja po hitrejšem razvoju, boljši prometni in komunalni opremljenosti, kakovostnejši oskrbi in storitvah ter učinkovitejšem vodenju, reševala hitreje, kot so se reševala v prejšnji občini. V določeni meri je to v prvih dveh mandatih tudi uspelo, mnogi problemi pa se še rešujejo in realizacija teh je tudi predmet programa DeSUS za naslednji mandat (2014-2018). Mi ne obljubljamo, vendar vemo, da zmoremo, zato vas vabimo, da pridete na DeSUS-ov predvolilni zbor občanov, ki bo v gasilnem domu v Dragomerju 29. septembra 2014 ob 18. uri. Se vidimo. Program: razgrnitev programa DeSUS s kulturnim pridihom ter prosto besedo ob skromni pogostitvi in glasbi. OO DeSUS Log - Dragomer, predsednik Anton Fridl DeSUS V spomin Franc Kociper, 1934-2014 Na tretji julijski dan, ko bi moral praznovati 80. rojstni dan, nas je zapustil velik človek, dober prijatelj in strasten ljubitelj balinanja. Franc Kociper se je z družino priselil v Dragomer leta 1981, pet let pozneje pa se je, kljub velikim obveznostim, kijih je imel z vodenjem lastnega podjetja, pridružil balinarski sekciji Dragomer - Lukovica. Vsa nadaljnja leta je bil njen velik sponzor, za balinanje pa je navdušil tudi svojega vnuka. Franci je bil odličen igralec in ponosen vodja ekipe, ki je dolga leta nastopala v občinski ligi in bila skoraj nepremagljiva. Po upokojitvi mu je balinanje še bolj priraslo k srcu, sodeloval je z upokojenci in tudi z njimi velikokrat osvojil pokal. Še posebej ponosen je bil na mladino, vedno pa je bil tudi pripravljen pomagati, dati prave napotke in nakloniti spodbudne besede; vsak dober rezultat mu je bil v veselje, kot bi ga dosegel sam. Ob Franciju balinarji niso bili nikoli žejni ali lačni, poleg tega pa je kdaj rad tudi zapel kakšno pesem in zaigral na kitaro. Bil je najemnik brunarice, ki jo je zgradil skupaj z drugimi člani in vanjo vložil veliko truda in sredstev. V njej sta skupaj z ženo Ančko lep čas skrbela za dobro vzdušje ter držala skupaj »družino balinarjev« in skrbela zanje, kot bi bili njuni otroci. Potem je prišla bolezen, a kljub temu se je Franci še vedno z veseljem pojavil na balinišču in držal pesti za balinarje ter jih bodril s spodbudnimi besedami, vendar za krogle je poprijel le redko... In da se mu zahvalimo za vse, kar je v vseh teh letih naredil za nas, smo se balinarji soglasno odločili, da vsako leto konec aprila v spomin na Franca Kocipra organiziramo 24-urno balinanje. Dragi Franci, še enkrat iskrena hvala za vse, kar si storil za balinanje v našem kraju, pustil si neizbrisen pečat! Počivaj v miru! BŠD Dragomer - Lukovica Članice PGD Dragomer - Lukovica še tretjič prve v Lazah V soboto, 19. julija, seje v Lazah odvijalo 17. tradicionalno srečanje članic gasilk, ki ga organizirata GZ Logatec in PGD Laze - Jakovica. To srečanje ne pomeni, da se notranjske gasilke samo družimo in poklepetamo, ampak tudi tekmujemo. Članice В smo se aktivno pripravljale na to za nas zelo pomembno tekmovanje. Dvakrat zapored smo zmagale in naša velika želja je bila zmagati še tretjič ter dobiti prehodni pokal v trajno last. Srečanja se je udeležilo 29 ekip: v kategoriji A -13 ekip, В - 8 ekip in C - 8 ekip. Ekipo je sestavljalo pet članic: štiri tekmovalke in vodja. Tekmovanje je potekalo na travniku pred vasjo, sonce je neusmiljeno pripekalo, napetost je naraščala. Tekmovale smo v treh disciplinah: vaji s hidrantom, vaji raznoterosti in štafetnem vezanju vozlov. Vse tri vaje so nam odlično uspele. Sledil je še gasilski test, ki smo ga rešile brez napak. Z nestrpnostjo smo čakale na razglasitev rezultatov. Bile smo nepopisno vesele, ko so ime naše ekipe prebrali nazadnje, kar je pomenilo, da smo zmagale. Domov smo odnesle dva pokala: za prvo mesto in prehodni pokal. Odličen uspeh, ki smo ga dosegle, je velika spodbuda za naprej. J. Trček Gasilska vaja Požar v kuhinji V petek, 27. 6. 2014, smo se gasilci Loga in Dragomerja zbrali na 5. letošnji redni vaji, na temo nevarnosti požara v kuhinji. V gasilskem domu Dragomer smo imeli kratko uvodno predavanje poveljnika poveljstva tov. Pavla Remškarja in vodje reševalne ekipe tov. Tomaža Požarja, nato pa smo si na ploščadi bivše trgovine ogledali prikaz gorenja in seveda gašenja olja in plinske jeklenke, ki sta najpogostejša vzroka požarov v kuhinjah. Praktični del vaje sta vodila kolega iz PGD Šenčur, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Udeležba na vaji je bila tudi tokrat visoka, pridružili so se nam župan g. Sumina in nekaj občanov, predvsem pa nas veseli, da se rednih mesečnih vaj udeležuje vse več mlajših gasilcev in gasilk. Rok M. Skozi Log - Dragomer smetana amaterskega kolesarstva 31. avgusta bodo na svoj račun znova prišli ljubitelji kolesarstva. Po trasi maratona Franja, ki poteka tudi skozi Občino Log - Dragomer, se bodo namreč podali tekmovalci svetovnega prvenstva amaterskih kolesarjev, ki se bo prvič odvilo na slovenskih tleh. Na kolesarski dirki boste lahko videli najboljše kolesarje in kolesarke različnih starostnih skupin, ki so se na prvenstvo uvrstili skozi 15 kvalifikacijskih tekmovanj. 156 kilometrov dolga dirka se bo začela ob 9. uri v BTC Cityju, uradni start maratona pa bo na Brezovici. Cesta bo iz varnostnih razlogov nekaj časa zaprta za ves motorni promet. Organizatorji pričakujejo od 1000 do 2000 kolesarjev, skupaj z vsemi spremljevalci in navijači pa naj bi Slovenijo ob tridnevnem dogodku obiskalo vsaj 10.000 ljudi. Ljubljana bo sicer poleg cestne dirke gostila tudi kronometer ter prvič na svetovnem prvenstvu za amaterske kolesarje še tekmo štafet. V. L. / Foto: V. L. Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 41 Junijsko potepanje po Dolenjski in Beli krajini 10. junja smo se člani Društva upokojencev Log pri Brezovici udeležili izleta na Dolenjsko in v Belo krajino. V prekrasnem, jasnem in še svežem jutru smo se člani Društva upokojencev Log pri Brezovici zbrali na naših običajnih zbirnih mestih, od koder nas je, polne pričakovanja lepega dne in lepih doživetij v družbi prijateljev iz društva, avtobus odpeljal proti Dolenjski in Beli krajini. Na programu je bil najprej ogled gradu Žužemberk. Krajevna vodička nam je zelo zanimivo in doživeto pripovedovala o zgodovini gradu in življenju grajske gospode od njegove prve omembe v 13. stoletju. Po občudovanju njihovih umetnin smo grad zapustili, na razglednem mestu smo si privoščili še pogled na reko Krko in kraj Loka, ki ga domačini skrbno urejajo in kjer preživljajo lepe poletne dni tudijjtevilni turisti. Pot nas je vodila naprej, proti Črnomlju, do kraja Občice, kjer smo si ogledali Muzej Društva Kočevarjev staroselcev. Še pod močnim vtisom zanimivih in pretresljivih zgodb o Kočevarjih smo se odpeljali v Belo krajino, kjer smo se na Mladici pri Se- miču ustavili na idilični domačiji legendarnega ljudskega godca in pevca Tončka Pluta. Znan je bil po vsej naši domovini in tudi zunaj slovenskih meja, kamor so ga njegovi navdušeni občudovalci vabili v goste in na koncerte. Njegova posebnost je bilo igranje na bršljanov list. Domačijo sta njegova sinova Slavko in Anton uredila v muzej. Pot nas je vodila naprej, do lepega kraja Podzemelj, kjer nas je v gostišču Veselič že pričakovala simpatična in jezična gostil-ničarka, gospa Andreja. Gostilničarka Andreja nas je po kosilu povabila k dvema mizama, na katerih so bile pripravljene razne jestvine. Po dobrem kosilu sta se dva od naših članov preskusila v peki belokranjske pogače, ponovno pa ni manjkala harmonika in ples. Vsi dobre volje ter polni novih spoznanj in lepih vtisov smo se odpeljali proti domu. Prijetno utrujeni in polni vtisov smo se ob slovesu še zahvalili naši organizatorici Lidiji za res lepo izpeljan izlet in vozniku Bojanu za lepo in varno vožnjo. Člani društva se že veselimo našega jesenskega izleta! Daljši opis izleta si lahko preberete na www.mojaobcina.si/log-dragomer Na najvišjem vrhu Mozirske planine PD Rega na Golteh V nedeljo, 15. junja, smo se odpravilii na Golte - visoko kraško planoto na vzhodnem obrobju Savinjskih Alp. Površje je iz apnenca, na njem so kraške vrtače in jame. V nekaterih jamah se vse leto zadržujeta sneg in led. Kraški svet »golta«, torej požira vodo, to pa je dalo planoti tudi ime. Naš pohod smo začeli pri alpskem vrtu (1336 m) in se mimo lepega hotela odpravili na krožno Pot po Golteh. Pot je vseskozi označena s kažipoti na lesenih rogovilah. Kratek čas nas je vodila po strmem kolovozu, nato smo prečili travnik in se mimo lovske koče povzpeli na Medvedjek (1563 m). Nadaljevali smo po grebenu do koče na Treh plotih (1530 m). Odprl se nam je pogled na Peco, Raduho in Uršljo goro. Tam se nahaja akumulacijsko jezero, ki v zimskem času zagotavlja vodo za zasneževanje prog. Po krajšem vzponu smo se spustili po pašniku in mimo koče Stari stani po dolinici prišli do kraškega brezna, kjer smo imeli odmor za malico. Po krajšem postanku smo po gozdni poti odšli do Jezerc in se nato povzpeli na najvišji vrh Mozirske planine, Boskovec (1588 m). Od tam je bil lep razgled na Šoštanj, Velenje in hribovja v ozadju. Potem smo se spustili do Mozirske koče, kjer smo zunaj posedli na klopce. Po daljšem počitku smo se odpravili še na ogled alpskega vrta, kjer raste več kot sto vrst alpskih rastlin. Imajo tudi svoj horoskop, kjer so znamenja poimenovana po drevesih, in na tablah smo z zanimanjem brali njihove opise ter ugotavljali, ali se ujemajo z našim značajem. Pot med pašniki in gozdovi je bila prijetna in polna raznovrstnega cvetja; najlepša je bila pogačica z zlatorumenimi cvetovi. Krasen planinski izlet nam bo še dolgo ostal v spominu. J. Trček Juš Rožnik Novak - dvigovalec uteži Juš Rožnik Novak se je rodil 15.11.1996 v Ljubljani. Obiskuje 3. letnik gimnazije Šiška in ima status vrhunskega športnika. Ukvarja se s športom, imenovanim olimpijsko dvigovanje uteži. Že od mladih nog se rad ukvarja z različnimi športi. Preden se je srečal z dvigovanjem uteži, je sedem let treniral karate in pridobil znanja za rjavi pas. Vsakodnevno treniranje v telovadnici in učenje za šolo mu vzameta veliko časa. Ko pa ga le kaj ostane, zelo rad s prijatelji zaide v hribe ali na morje. Vidi se kot discipliniranega, zagnanega in nasmejanega športnika, z močno voljo do treniranja in pridobivanja znanj, za katera verjame, da so nujno potrebna za uspešno delo. Disciplina olimpijskega dvigovanja uteži ga je pritegnila predvsem zaradi nenehnega postavljanja in doseganja novih ciljev, ki vlečejo naprej in višje. Da ta šport v Slovenji sploh obstaja, ni vedel do trenutka, ko ga je sošolec pred slabimi tremi leti ves navdušen povabil s seboj na trening. Seveda je šel z njim, ker se mu je ta šport zdel zanimiv. Po prvem tednu je vedel, da je ta šport zanj, in se vpisal v klub dvigovanja uteži Olimpja. Tako se je maja 2012 začela njegova »dvigovalska pot«. V KDU Olimpja je treniral in nabiral znanje ter veščine. V letu 2013 je prestopil v klub Vigor ground. Leta 2012 se je udeležil prvega večjega tekmovanja - Alpe Adria v Avstriji. Prav tako je leta 2012 postavil rekorde za kadete, člane ter mladince v kategoriji do 56 kg (poteg: 62 kg, sunek: 82 kg, biatlon: 144 kg). Istega leta je postal državni prvak v kategoriji do 56 kg in podeljeno mu je bilo priznanje za najboljšega P ^^ f H kadeta leta. V letu 2013 je postal mladinski in članski državni prvak v kategoriji do 62 kg. Udeležil se je mladinskega evropskega prvenstva v Litvi, kjer je zastopal Slovenijo in zasedel 13. mesto v kategoriji do 62 kg. Tudi v letu 2013 so mu podelili priznanje za najboljšega kadeta, saj je dosegal odlične rezultate. V letu 2014 je trenutno mladinski državni prvak v kategoriji do 62 kg. Aprila letos se je udeležil tekmovanja 36th Edition of Small Nations Tournament v San Marinu, kjer se je v svoji kategoriji (62 kg) uvrstil na tretje mesto in s tem rezultatom postavil državne rekorde v kategoriji do 62 kg (poteg: 81 kg, sunek: 106 kg, biatlon: 187 kg). Juš je v tem športu do zdaj dosegel že zelo veliko. Promovira šport, ki je bil do zdaj nekoliko v ozadju, in s to željo in trdno voljo želi nadaljevati. Njegova vzornika sta Kitajec Lu Xiaojun ter Rus Dimitrij Klokov. Oba sta vrhunska dvi-govalca, ki sta ga navdušila s svojimi rezultati ter dovršeno in precizno tehniko dvigovanja. Poleti 2014 se bo udeležil svetovnega mladinskega prvenstva v Rusiji in upamo, da mi bo uspelo dobro zastopati Slovenijo. V prihodnje mu želimo, da bi dosegal dobre rezultate, ki bi mu omogočili uvrstitev med svetovno dvigovalsko elito in doseči normo za sodelovanje na olimpijskih igrah. RN ■v Žabice osvojile Evropo 28. in 29. junja je v nemškem Bonnu potekalo mladinsko in člansko evropsko prvenstvo v cheerleadingu in cheer plesu. Predstavilo se je več kot 3000 tekmovalcev iz 127 klubov iz 23 držav. Slovensko reprezentanco je zastopalo 8 društev (ŠŠD Log - Dragomer;, ŠK Flip Piran, ŠD Pom Pon 2000, ŠD Sovice, ŠPK V.I.P., ŠK Maredi, ŠK Twist Nova Gorica in ŠD Zmajčice), ki so s 16 osvojenimi pokali Slovenijo ustoličili kot najuspešnejšo državo evropskega prvenstva! Največ zaslug za to imajo prav Žabice (Frogs Cheer Team Slovenia) iz ŠŠD Log - Dragomer, najuspešnejšega evropskega društva, ki se domov vračajo z 10 pokali s 14 tekmovalnih nastopov! Na sobotnem tekmovanju v 13 članskih kategorijah so člani ŠŠD Log -Dragomer Slovenijo zastopali s šestimi brezhibnimi nastopi in se veselili naslednjih izjemnih rezultatov: • 1. mesto: Žabice (Senior Coed Premier) 1. mesto: Špela in Liza Urbančič (Senior Duble Cheer Freestyle Pom) 2. mesto: Špela in Liza Urbančič (Senior Duble Cheer Jazz) 2. mesto: Pegice (Senior All Girl Group Stunt) 2. mesto: Žabice (Senior Coed Group Stunt) 2. mesto: Ida Grom in Matevž Rem-škar (Senior Coed Partner Stunt) Nedeljski del evropskega prvenstva je bil namenjen tekmovanju mladincev v 11 kategorijah. Žabice so se predstavile z osmimi nastopi in nadaljevale z izjemnimi predstavami: • 1. mesto: Loti Obal in Ambrož Rem-škar (Junior Coed Partner Stunt) • 1. mesto: Žabice (Junior Coed Group Stunt) • 2. mesto: Žabice (Junior Coed Elite) • 3. mesto: Žabice (Junior Team Cheer Jazz) • 4. mesto: Žabice (Junior team Cheer Freestyle Pom) •5. mesto: Žabice (Junior All Girl Group Stunt) • 6. mesto: Tjaša Ogrič in Tjaša Ža-kelj (Junior Duble Cheer Freestyle Pom) •8. mesto: Urša Smrekar & Maja Molek (Junior Duble Cheer Hip Hop) Za izjemne rezultate čestitamo vsem tekmovalcem in trenerjem: Matevž Remškar, Nika Kogoj, Miha Gerbec, Lupe Davis, Katarina Kern Pirnat, Ana Janko, Jan Gomboc, Tamara Brudar in David Ajdič. Dobrodošlica našim šampionom ob vrnitvi domov bo v torek, 1. julia, ob 10.00 v Športnem parku Log! VABLJENI! v Košarkarski turnir trojk "SD Log 2014" V nedeljo, 22. junja, je na pobudo Tomija Mirkoviča, ob podpori Simona Koščaka in Poldeta Šolca ter v organizaciji ŠD Log na košarkarskem igrišču pri OŠ Log - Dragomer potekal košarkarski turnir trojk "ŠD Log 2014". Na tekmovanju se je zbralo osem ekip. V glavnem so jih sestavljali najstniški igralci košarke iz lokalnega okolja, ki so k sodelovanju povabili tudi vrstnike iz okoliških krajev, lep zgled vztrajnosti in modrosti pa so jim bili igralci v zrelejših letih, ki so se na vročem soncu in v vetrovnem vremenu zavidljivo dobro upirali svojim tudi več kot 30 let mlajšim nasprotnikom. Po štirih urah igranja košarke je bil vrstni red sodelujočih ekip naslednji: 1. mesto: Mlijeko 2. mesto: 3. mesto: 4. mesto: 5. mesto: 6. mesto: 7. mesto: 8. mesto: Prodana tekma Medicinci Mladi zobki Fantastic four Invalidi 3K Zicerji Udeleženci in organizatorji turnirja Vsi sodelujoči so v zahvalo prejeli uradne majice turnirja, igralci treh prvouvrščenih ekip pa še medalje, denarne in praktične nagrade. MVP finalne tekme, Domen Novak, je kot posebno nagrado prejel majico s podpisom Gorana Dragića. Ta je bil predviden v vlogi podeljevalca nagrad na turnirju, a je tokrat moral opravičiti svojo odsotnost. Prijeten dan so udeleženci turnirja zaključili v Športnem parku Log, z druženjem ob hrani z žara. Strinjali so se, da naj tekmovanje preraste v tradicionalni dogodek. Zatorej se ponovno vidimo naslednje leto, v nedeljo, 21. junija 2015, organizatorji pa že obljubljajo, da bo Goran Dragic takrat zagotovo obiskal turnir. Argumentirano delovanje v občinskem svetu Končuje se mandatno obdobje 2010-2014 občinskega sveta Občine Log - Dragomer, v katerem je imela stranka SDS dva občinska svetnika, Hermino Šaba-nov in mag. Domna Cukjatija. Naša občina je majhna in mlada in občinski svetniki do zdaj niso delovali na podlagi ideoloških razlik, temveč na podlagi kvalitete argumentov in dejstev. To je bilo dobro in takega dela si želimo tudi v prihodnje. Konstruktivno in aktivno sodelovanje je bilo in bo tudi v prihodnje usmeritev vseh članov občinskega sveta iz liste SDS. To je naše zagotovilo. Poleg dela v občinskem svetu je Hermina delovala kot predstavnica Občine Log - Dragomer v svetu zavoda Zdravstveni dom Vrhnika, kjer je bila predsednica in je tako aktivno sodelovala pri reševanju težav, ki jih je imel zdravstveni dom. Domen je bil nekaj časa predstavnik Občine Log - Dragomer v skupščini Komunalnega podjetja Vrhnika in v tem obdobju je vsem trem občinam uspelo uskladiti odlok o KPV, s čimer so bile odpravljene nekatere formalne ovire za poslovanje podjetja. Domen je bil celoten mandat predsednik odbora za prostor, ki je aktivno sodeloval pri pripravi občinskega prostorskega načrta. Konstruktivno sta sodelovala pri vseh razpravah in pobudah na občinskem svetu, med drugim redno pozivala občinsko upravo, da bi dokončala občinski prostorski načrt, katerega izdelava se je popolnoma ustavila pred letom dni. Ves čas sta se zavzemala za dograditev, razširitev in popravilo vrtca na Logu; za ureditev prehoda za pešce na Logu pri gasilskem domu; za asfaltiranje dostopa do pokopališča Dragomer in ureditev celotnega območja pokopališča; za pripravo projekta razsvetljave v vsej naši občini; za kanalizacijo in predvsem uspešno pridobivanje kohezijskih sredstev, brez katerih bi bila izgradnja kanalizacije neizvedljiva; za reševanje nepozidanosti Liparjevega griča; za aktivnejše sodelovanje občine z državnimi institucijami pri reševanju problemov, kot je izgradnja zaščitne ograje ob avtocesti, urejanje izvozov iz naseli na magistralko, izvoza z avtoceste na Lukovici in še bi lahko naštevali. Cilj njunega dela in dela preostalih članov stranke je bilo ustvarjanje prijaznega okolja za vse občane ter spoštovanje različnosti in interesov vseh ljudi. Sredstvo za dosego tega cilja je bilo argumentirano predlaganje in podpiranje dobrih projektov ter argumentirano nasprotovanje slabim idejam. Prepričani smo, da je to edini pravi in najučinkovitejši način, da naša občina postane in ostane vsem občanom prijeten dom, na katerega bomo lahko ponosni. Hermina in Domen, občinska svetnika, in OO SDS Log - Dragomer ■v Županske volitve v Občini Log - Dragomer Nezadržno se bliža jesen, z njo pa tudi volitve organov lokalnih skupnosti. Štiri leta so izjemno hitro minila, kandidati, ki so pripravljeni resno in odgovorno poprijeti za zahtevno župansko delo, pa morajo že zelo aktivno pripravljati svoj program. V Občini Log - Dragomer bomo v naslednjem mandatu imeli novega župana, saj je dosedanji, Mladen Sumina, najavil, da na prihajajočih volitvah ne bo več kandidiral. Ob razmišljanju, kaj vse je treba v naši občini še postoriti, da bomo občani uživali večjo kakovost bivanja, sem ugotovil, da lahko s svojimi osebnimi lastnostmi, znanjem in energijo veliko pripomorem k uresničitvi ključnih projektov, ki so pred našo lokalno skupnostjo v naslednjih letih. Izkušnje, ki sem si jih pridobil na svoji poklicni poti, še posebej pa na županski funkciji Občine Škofljica v letih od 2006 do 2010, mi dajejo potrebno samozavest, ki je nujna za sprejemanje ključnih, tudi težkih odločitev. Menim, da moramo vsi, glede na svoje zmožnosti in po svojih najboljših močeh, pomagati, da se bo naša lokalna skupnost v prihodnje razvijala v skladu z željami in pričakovanji občanov. Zato sem se po predhodnih pogovorih z občani, ki jih osebno zelo cenim, odločil, da kandidiram za župana Občine Log - Dragomer. Svojo kandidaturo bom vložil s pomočjo podpisov podpore občanov, seveda pa sem zelo vesel tudi širše podpore strank in lokalnih list. Na podlagi pogovorov z občani, društvi in drugimi organizacijami, ogledov na terenu in proučitve javno dostopnih ključnih dokumentov občine sem pripravil ambiciozen, a izvedljiv program, ki ga bom občanom predstavil v času volilne kampanje. Boštjan Rigler, Log Drage soobčanke in • I v • spostovam soobcani, spoštujem dano obljubo in sporočam, da sem se odločil kandidirati za župana naše občine. Ugotavljam, da se domoljubje začne v najmanjši celici našega okolja, to je družina, in se prav prek okolja bivanja nadaljuje na raven države. Odločil sem se, da vam svoje mednarodne izkušnje in tiste, pridobljene na najvišjih nivojih naše domovine, ponudim pri vodenju naše občine. Moja družina nadaljuje že stoletno tradicijo bivanja v krajih današnje občine. Še kako mi je mar, kako se bo to okolje v prihodnje razvijalo. Zato čutim odgovornost in potrebo po tem, da v domače okolje posredujem svoje znanje in izkušnje iz gospodarstva, športa, voditeljstva in spoštovanja človeških vrednot. V vsej svoji delovni dobi sem dobrih 21 let prebil na vodstvenih delovnih mestih in opravljal tudi odgovorno nalogo poveljnika v boju za samostojno domovino Slovenijo. Na potovanjih v tujini sem spoznal, kako zelo veliko mi pomeni slovenska tradicija. Prav je, da v takih prizadevanjih dodam svoj prispevek k temu, da se tradicija v domačem okolju še bolj poudari in ohrani za poznejše rodove. Naša tradicija pa že pregovorno živi le skupaj z visoko razvitimi človeškimi vrednotami, na kar pa v zadnjem obdobju ne moremo biti ponosni. Naša občina glede na dohodek na prebivalca sodi med materialno najbolj razvite v Slovenji, o tem ni dvoma, vendar to ni dovolj. Naš potencial vidim v tem, da svojo skupnost dvignemo na višjo raven medčloveških odnosov, da bomo občani te lepe občine dobre volje in s pokončno držo hodili po že asfaltiranih cestah. Zato naša občina potrebuje graditelja medčloveških odnosov, katerim so osnova plemenite človeške vrednote, kajti pozitivno motiviran občan je najboljša promocija kraja bivanja in po tem bomo prepoznavni. Gradnje cest in ekonomije se ljudje učimo v šolah, zato je tak kader razmeroma lahko najemati, čeprav ne smemo zanemariti odgovor- nosti planiranja in poštene izvedbe tovrstnih projektov. Razvoj kraja in odnosov ljudi v njem je odvisen tudi od izgradnje, dokončanja ali razširitve določenih športno-kulturnih objektov, ki jih potrebujemo in kjer se krajani srečujemo. Ampak o mojem programu enkrat naslednjič. Lahko me pa še vedno pocukate za rokav na cesti in vprašate, kar vas zanima. Zavedam se odgovornosti svoje odločitve, ki me vodi iz varnega in motivacijsko izrednega delovnega okolja v še delno neraziskano področje. V ekipi, s katero sodelujem, je polno realnega optimizma, kar pomeni, da se za rezultate naših prizadevanj ne gre bati. Odločali pa boste vi, drage moje soobčanke in soobčani! Vaš sosed Miran Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Žaltava ocvirka iz Občine Log - Dragomer (nadaljevanje) Praznjenje greznic in ugotovitve po objavi v Našem časopisu št. 417 (7. julij 2014). Ker na Komunalnem podjetju Vrhnika nismo dobili podatka o tem, kako so nekateri krajani, ki protipravno sami praznijo greznice, vodeni v evidenci greznic Občine Log - Dragomer, smo morali zaprositi za pomoč informacijsko pooblaščenko, saj tovrstne informacije spadajo med podatke javnega značaja. Ta je komunalnemu podjetju naložila, da v 31 dneh sporoči zahtevane podatke, in sicer: naslov praznjenja greznice - lokacijo, vključno s koordinatami, popolni naslov in osebo, ki je podatke o greznicah vnašala v računalniški program, da se ugotovi dejansko stanje. Med iskanjem resnice smo vzporedno iz javnih podatkov Geodetske uprave RS sami ugotovili, da omenjeni prebivalci niso priklopljeni na kanalizacijsko omrežje, kakor v svojem dopisu obratno trdijo na komunali. Sprašujemo se, zakaj ... Rada Arsenijević, Varstvo okolja Log - Ljubljana Nujna postavitev prometnega znaka Zahtevamo, da župan Sumina čim prej naroči povrnitev prometnega znaka za omejitev 5 t pri vhodu v naselje Log pri trgovini. V času njegovega mandata smo ga na to neštetokrat pisno opozorili (nazadnje 25. 9. 2013). Kaj se dogaja? Znak je bil po mojem mnenju namerno odstranjen zato, da lahko prebivalca večdesettonska vozila vozita v naselje (na primer 40 ton hlodovine do »črne« žage v stanovanjskem naselju) in uničujeta javne ceste v njem. Rada Arsenijević, Varstvo okolja Log - Ljubljana Stran od politike Upokojenec z nadpovprečno pokojnino, poln energje in idej, razočaran nad občino, člani ŠD in podjetjem v stečaju, doživi možgansko kap. Več kot 1/3 mrtvih pomeni dodaten prihranek vlade za nagrajevanje vladnih, stečajnih in bančnih strokovnjakov, 2/3 preživelih pa se različno trudi z deli uničenih možganov in posledicami, ki trajajo tudi več let. Jaz sem eden od primerov, ki sem uvedel 15-urni delovnik, prednostne naloge in učenje raznih metod po kapi. Preveč truda in prehitro pospeševanje odločanja je povzročilo, da sem zamešal imena ljudi, živali, krajev, inovacij in zgodovine. Nikole Tesle iz Butal in občinske politike nisem razumel in rešitve niso bile primerljive z zgodovino izumov. Kup predlogov in politične zmage se v Butalah razlikujejo za 8 milijonov. Ne vem, če kdo to razume in kdo loči en teden in en mandat. KS Butale v 14 dneh naredi varno pot, butalski župan jo pa pokvari in podraži. Pot v klanec ali britof Butal se v 8 letih ne asfaltira, ker je stro- šek vzdrževanja vsako leto en asfalt. Sončna elektrarna ne sme biti v Bu-talah, ker ni stroškov občine, ampak zaslužek, ki ni dovoljen. Če Teslo brez plačila nariše pravilno idejno skico za kanalizacijo v enem dnevu in KS soglasja zbere v enem mesecu, se to prepove, najde več podjetij in po 7 letih nagradi strankarske svetnike, ki pohvalijo povečano hitrost dostave fekalij v Ljubljanico v skladu z butalskim tolmačenjem bruseljskih želja. Pradedje so pred 100 leti kot vojaki ob Soči v 7 nočeh naredili 3 km rezervne železniške proge za oskrbo vojakov. Vnuki svetniki Butal so si ogledali Kitajce, ki delajo 25 km železniške proge na dan za vlak, ki gre nad 300km/h; nagrajeni bodo za 15 let projektiranja drugega tira proti Kopru in pol leta študija za prevrnjen znak. Ali kdo ve, da se lahko društvo ustanovi, opremi in registrira v 6 dneh in je čez 10 let najboljše v državi in dobi priznanje ... Najbrž sem Blovdka in Butale zamešal, zato obljubim, da v letu 2015 s politiko ne bom sodeloval iz zdravstvenih razlogov. Ciril Krašovec Kaj manjka krajanom Loga Najbolj srečni krajani nekdanje občine Vrhnika smo krajani nekdanje krajevne skupnosti Log. Hoteli smo Občino, dobili pa smo občino in zraven še Nogometni klub Dragomer (v nadaljevanju NK). Ker se »fuzbal« praviloma igra v predmestju, je tam vse podrejeno no- gometu. Tako Log, predvsem so lahko Mole zadovoljne, da lahko uživajo na tekmah NK iz nekdanje sosednje KS Dragomer. Jasno je, da NK na te tekme privablja številne glasne »navijače«. Le ti skrbijo za peklensko atmosfero, ki odmeva po celotni »školjki« Mol, tako da smo se poslovili od nedeljskega mrtvila in mirnega počitka. Dan pred tekmo ure in ure odmevajo glasni stroji, ki skrbjo za ugodje na travnatem terenu, za kar redno in nesebično skrbi Občina. Kaj je proti temu hrupu in glasnemu vpitju ob zadetku domačih prepovedano lajanje psov, ki opravljajo svoje poslanstvo pri odganjanju nepridipravov. Da so Ložani resnično navdušeni nad NK Dragomer, pove tudi dejstvo, da lahko v svojem športnem parku v objektu, zgrajenem s svojimi sredstvi in rokami, dobimo pijačo celo po klubski ceni, a le če se pred tem včlanimo v NK Dragomer. V ta namen se lahko vsak krajan Loga - brez komplikacij - na sedežu Občine, Na Grivi 5, včlani in si z letno članarino zagotovi cenovno ugodno pijačo v ŠP Log. Na račun nogometa je Log pridobil tudi nujno potrebno parkirišče ob vrtcu. Parkirišče je sicer tekom tedna zelo malo zasedeno. Oživi šele, ko se na Log pripeljejo bolj oddaljeni navijači NK Dragomer. K sreči je občinska uprava pravočasno uredila prometni režim v Molah in odpravila, po njenem mnenju, desetletja trajajočo anomalijo, da so najbolj številni krajani Mol, iz številnih »slepih« ulic, ki tako ali tako ne morejo zaviti drugam kot na Molsko cesto, »neupravičeno« imeli prednost, tako da je zdaj nimajo več. Prav je, da se manj številnim Loža-nom s ceste z dvema izhodoma na regionalno cesto omogoči prost dostop na eno ali drugo stran, če jim to ustreza. Včasih med njimi sicer prihaja do negotovosti, ko niso prepričani, ali so sokrajani seznanjeni s spremembo prometnega režima, zato oboji vozijo bolj previdno, kar pa varnosti v cestnem prometu nikakor ne more škodovati. Na tak način tudi takrat, kadar številni navijači drvijo na tekme iz smeri Dragomerja, ne prihaja do zastojev, saj se ve, kdo ima prednost. Vsakomur je jasno, da bi bila, pri tako plodnem sodelovanju med naselji Občine, ustanovitev kakršnekoli oblike nižjega nivoja lokalne samouprave velik korak nazaj in ovira za nemoteno delovanje NK Dragomer na Logu. Pa tudi ne bi bilo prav, da se NK poimenuje po občini, kot NK Log - Dragomer. Tako jim ostane vsaj ime NK po domačem kraju, če že tam nimajo svojega nogometnega igrišča. Zadovoljni Ložan: R. Vidaković Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 43 Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! O uradniški akrobatiki, pravni državi, etiki in morali V svojem prispevku v 416. številki Našega časopisa (v nadaljevanju NČ) sem pisal o seji občinskega sveta, na kateri se je (med drugim) obravnavalo tudi poročilo nadzornega odbora o nestrokovnih posegih v brežino hudournika Snežak. Poglavitni namen pisanja g. Sumine v 417. številki NČ pa ni bil odgovor na poročanje s seje občinskega sveta, ampak očrnitev in blatenje tistega, ki si je upal opozoriti na nepravilnosti. Čas pred volitvami je očitno zelo primeren za diskreditacijo drugače mislečih, še posebej tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti pri delovanju aktualne občinske oblasti. Na pisanje župana g. Sumine se niti ne bi odzval, a je tako zavajajoče in polno sprenevedanja, da zaradi prikaza dejanskega stanja nujno terja odgovor in dodatno pojasnitev določenih dejstev. S tem tudi zaključujem polemiko z g. Sumino na to temo, saj je razprava, v kateri se druga stran za zamegljevanje svoje odgovornosti poslužuje zavajanja, pripisovanja lastnih dejanj nasprotni strani ter blatenja državnih institucij, pristojnih za urejanje prostora, povsem nesmiselna. Moj prispevek v 416. številki NČ o nestrokovnih posegih v brežino hudournika Snežak je bil podprt s strokovnim mnenjem priznanega urejevalca hudournikov, ki je bilo predloženo tudi uredništvu časopisa. Voda iz vcevljenega hudournika, torej iz cevi, ki poteka po zemljišču g. Sumine, je bruhala v brežino pod kotom (kot je razvidno tudi iz načrta Hidrotehnika) in povzročila spodkopavanje brežine Snežaka ter je ogrožala cesto. Za odpravo škode so se izvajale neustrezne »sanacije« in porabljal se je proračunski denar, ne da bi pred tem ugotovili vzroke za nastalo škodo in njenega povzročitelja. Trditev iz pisanja g. Sumine v 417. številki NČ, da sem poskušal preprečiti ponovno financiranje sanacije iz občinskega proračuna, je potvar-janje resnice. Skupina občanov z mojim pod- pisom na prvem mestu je namreč na Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami naslovila vlogo za zadržanje izvajanja sanacije, dokler se ne ugotovi odgovornost za izvedbo prejšnjega nestrokovnega poseganja v brežino. Tak je bil tudi sklep 18. redne seje navedenega odbora z dne 17. 12. 2012, ki je zahteval izločitev te postavke iz predloga proračuna za leto 2013. Ugotavljanja odgovornosti za izvedbo nestrokovnih posegov v brežino in posledično negospodarno porabo proračunskega denarja pa nato ni bilo, ker je g. župan vse postopke odločanja vodil v smer, da do tega ne bi prišlo. V stilu starih političnih manir je bilo zato treba lastna dejanja prikriti tako, da se jih je naprtilo nasprotni strani, in se nato pretvarjati, da se je zgodovina pričela šele včeraj. Prav temu je bilo namreč namenjeno pisanje g. Sumine v 417. številki NČ. Pri tem pa g. Sumina pozablja, da je ravno on v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vcevil potok in ga na ta način »reguliral« po svoji želji. Skrb za poplavno ogroženost, ki jo je s to vcevitvijo povzročil, takrat očitno ni bila niti namanj pomembna. Klenovškovi pa nismo storili ničesar, kar bi ogrožalo poplavno varnost, kar je ugotovil tudi strokovnjak z vodnega področja v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za oporni zid, kateremu je g. Sumi-na kot fizična oseba in istočasno v vlogi župana občine v vseh pravnih postopkih neuspešno nasprotoval. Župan g. Sumina se tako postavlja nad zakonodajo, nad pravni red države ter nad državne organe in pristojne institucije, kadar njihove odločitve niso v skladu z njegovimi pričakovanji. G. Sumina v prispevku piše o »pravni in uradniški akrobatiki«, pri čemer pa ni povsem jasno, kaj naj bi to pomenilo. Verjetno je s tem mislil na svojo Odločbo o dovolitvi priglašenih del za vcevitev Snežaka št. 3/8-35101-50/93, ki mu je bila izdana dne 8. januarja 1996, ter na (po županovem sedanjem mnenju) domnevno sporni gradbeni dovoljenji za hiši, ki ju je investitor postavil v letu 2005. G. Sumina takrat kot predsednik Krajevne skupnosti Dragomer - Lukovica in prvi sosed gradnji ni nasprotoval (najverjetneje zaradi prijateljskih povezav z investitorjem), zato so njegove sedanje reakcije popolnoma nerazumljive. Še posebej pomenljivo pa je dejstvo, da je obe gradbeni dovoljenji kot tudi zgoraj navedeno odločbo g. Sumini (o dovolitvi vcevitve Sne-žaka) podpisal uradnik, ki je zdaj zaposlen na Občini Log - Dragomer kot direktor občinske uprave. Tu pa se polemika o etiki in morali ter pravni državi, na katere se g. Sumina večkrat sklicuje, resnično lahko začne. Ivan Klenovšek, Dragomer O uradniški akrobatiki, pravni državi, etiki in morali Spoštovane bralke in bralci Našega časopisa, upam, da vam že presedajo pisanja Ivana Kle-novška in še dveh drugih občanov naše občine ter posledično tudi moji odgovori na njihova pisanja. Da bi razumeli kontekst njihovih pisanj, naj omenim, da sta dva od omenjenih, med njima Ivan Klenovšek, bila kandidata za župana ali moja protikandidata na volitvah. Pričakovali bi, da se bosta z volilnim porazom do sedaj že sprijaznila, med mandatom opravila kakšno družbeno koristno neplačano delo v okolju, v društvih ali v drugih oblikah in se na ljudem prijazen in dostojen način predstavila na novih volitvah. Videti pa je, kot da uspehov in pozitivnih rezultatov kar nimata, in tako jima ostaja le čim večja očrnitev trenutnega župana. Morda pa bi volivci kateremu sedaj namenili zmago, saj Sumina ne bo več protikandidat. Sumina se po dveh uspešnih mandatih dostojno in pokončno umika. Kolikšna je njuna priložnost za zmago, se bo izkazalo oktobra. Ker pa imam našo občino rad, bom držal pesti, da dobi najboljšega župana! Takega, ki ne bo pisal zmagovitih besed ob preprečitvi gradnje za občane nujno potrebnega objekta, ampak le ob skupnih zmagah za celotno okolje. S posameznimi podrobnostmi vas ne bom nadlegoval, je pa vsa dokumentacija vseh projektov vedno na voljo na občini. Res pa se je težje pošteno pregristi skozi dokumentacijo kot napisati površne in povrhu še neresnične trditve. Tako, nekateri se vsa leta gredo »bitke in vojne« z namenom spodkopavanja in rušenja. Prav veliko jim na srečo ni uspelo. Nadaljnji komentar in odgovori na navedbe iz pisma bi bili odveč. Mladen Sumina, župan Ob robu praznika Občine Log -Dragomer Branko Gorjan, član OS, je ponovno zamudil priložnost, da bi bil tiho. V prejšnji številki NČ je objavil prispevek »Ob robu praznika Občine Log - Dragomer« in zlorabil svečani dogodek za svoje pritlehno in neetično delovanje. Če se ne motim, se je v osmih letih prvič udeležil kakšne od tozadevnih občinskih prireditev, kar kaže na njegovo pripadnost domačemu okolju. Ob druženju po prireditvi sem od sleherne udeleženke in udeleženca prejemal voščila za praznik in pohvale za vrhunsko prireditev, pa tudi pohvale k opravljenim nalogam in izvedenim projektom. Samo Branku Gorjanu so takšne manire tuje. Želim biti spoštljiv do bralk in bralcev NČ, zato ne bom odgovarjal na njegov manipulativni način. To bi pomenilo, da sem pristal na njegovo raven, česar si nikakor ne želim. O rezultatih dosedanje občinske uprave in občinskega sveta govorijo dejstva, govorijo uspešno izpeljani proračunski plani, o težavah in nezaključenih projektih in razlogih pa tudi vsakoletna poročila. In Branko Gorjan vse to ve, saj je 8 let občinski svetnik. Kako pa so svetniki konstruktivno delovali, je razvidno iz zapisov oz. posnetkov vsake občinske seje posebej. Kar dolge so bile, pa vendarle vas vabim, občanke in občani, da kakšno poslušate na občinski spletni strani in si o sodelovanju ogorčenega Branka Gorjana ustvarite svoje mnenje. Mladen Sumina, župan skupne strani • skupne strani • skupne strani • skupne strani • skupne strani • skupne strani • skupne strani v v v v v Črna kronika - junij 2014 • Črna kronika - junij 2014 Črna kronika - junij 2014 • Črna kronika - junij 2014 • Črna kronika - junij 2014 Območje Policijske postaje Vrhnika Povsod so, pa tudi na območju Policijske postaje Vrhnika, posamezniki, ki bi z največjim veseljem in niti najmanjšim kančkom vesti zaslužili na žuljih in plečih svojih sodržavljanov. Eden teh si je pred časom omislil, da bi ljudje zanj pridno delali, on pa bi si še pridneje izplačeval (oz. jih zadržal) njihove prispevke iz delovnega razmerja. Delavcem zamisel - glej presenečenje! - ni bila prav nič pogodu, zato so svojega delodajalca kratkomalo prijavili na najbližji policijski postaji. Policisti so hitro ugotovili, da gre za kaznivo dejanje kršitve njihovih temeljnih pravic, zato so na pristojno tožilstvo že podali kazensko ovadbo. Težave z razumevanjem pošteno prigaranega premoženja pa so imeli tudi drugi. Na Vrhniki je nepridiprav v dopoldanskem, se razume delovnem, času neovirano obiskal stanovanjsko hišo, si z vzvodom pomagal v notranjost skozi drsna balkonska vrata, tam pa pobasal kar je bilo vrednih tehničnih predmetov, seveda pa se ni branil niti denarja in zlatnine. Njegov kamerad na Logu takšne sreče ni imel, saj ga je že kmalu po ruvanju s hišnim oknom na smrt prestrašila alarmna naprava in se je s kraja pobral brez plena. Pred odločnimi zlikovci pa bore malo pomaga tudi najdebelejša veriga. Z njo je bil na drog javne razsvetljave na Vrhniki priklenjen lahki priklopnik (prikolica), sicer polno naložen z neregistriranim motornim kolesom znamke Yamaha YZ250, modre barve z rdečo plastiko in več kosi delovnega orodja (kompresorji, agregati, kotne brusilke, itd...). Drog je sicer ostal, prav tako zlomljena obešenka, ki je povezovala verigo, priklopnik pa je izpuhtel v neznano. Spet drugi zmikavt pa se je z Vrhnike odločil podati na pot z belo-rdečim gorskim kolesom, znamke Comax MTB 8000, ser. številk okvirja AD07L2-4982. Kako daleč bo fizičnih naporov nevajeni prisopihal, bomo še videli. Prav daleč lumpi dandanes še z boljšo motorizacijo ne pridejo. Na Vrhniki so pred kratkim izsledili na novogori-škem koncu ukradeni Ford Focus, medtem ko so tod ukradeni Renault Kangoo našli zapuščen na območju sosednje PP Ljubljana Vič. Vroči poletni mesec juni pa je bil očitno prehud za neznanega možakarja, ki se mu je pod kapo nevarno dvignila temperatura in je kar sredi vrhniške trgovine pričel zlovešče razgrajati in groziti. Uslužbenka je poklicala može reda in postave, ki so razgreteža pospremili iz trgovine, ga legitimirali in odpravili s primerno globo. Ker se še kar ni preselil v kako odmaknjeno hladno senco, temveč je besedne dvoboje z vidnimi in nevidnimi sovražniki nadaljeval v bližnjem lokalu in na pošti, umiril pa se ni niti v prisotnosti uradnih oseb, so ga kratkomalo pospremili v pridržanje. Nič lažjega dela niso imeli policisti niti na cestah, kjer je prišlo do več prometnih nesreč. Štiri so se končale zgolj z obdelano pločevino, dve, v Podlipi in Ligojni, z nič kaj prijetnimi, a lažjimi telesnimi poškodbami, ena pa žal s smrtnim izidom. Do slednje je prišlo na regionalni cesti Vrhnika-Logatec, v bližini odcepa za Zaplano, kjer je voznik osebnega vozila v levem ovinku iz neznanega razloga s polno hitrostjo zapeljal naravnost v skalnati nasip. Zaradi hudih poškodb se je njegova pot tu tudi končala. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Z območja Policijske postaje Ljubljana Vič pa znova poročajo o drznih tatvinah. V Občini Do-brova-Polhov Gradec so štirje rokomavhi temnejše polti oropali prebivalce stanovanjske hiše, nato pa jo s kraja dogodka pobrisali v sivi Seat Cordobi. Eden naj bi bil star med 25-30 let, Policija pa naproša vse, ki bi karkoli vedeli o vozilu ali storilcih, naj to sporočijo na eno izmed telefonskih številk Policije (113 ali anonimni telefon 080 1200). Policija ob tem dogodku znova svetuje občanom, naj bodo ob obiskih neznanih oseb izredno previdni. Menda se je na teh koncih znašla celo neka klapa, ki jo je nekdo naplahtal, da se da živeti od zraka. Ideje niso prav dobro razumeli in že v kratkem so napadli najbližje skladišče plina, s kraja dogodka pa jo ucvrli s kombiniranim vozilom bele barve. »Plinarji« so se nato oglasili tudi v sosednji, horjulski občini in izvedli podoben podvig. Če ne nameravajo postati nelojalna konkurenca šejkov arabskega polotoka, se nam v bližnji bodočnosti obeta ustanovitev nove ba-lonarske baze. Glasno nestrinjanje med lastnikom podjetja in njegovim zaposlenim pa je može v modrem pritegnilo na horjulski konec. A ker po opravljenih razgovorih ni bilo ugotovljenih znakov kaznivega dejanja, nadaljnje ukrepanje ni bilo potrebno. Pokalo pa je zato na dobrovsko-polhograjskih cestah. Zaenkrat še neznani voznik je z neznanim vozilom prav nerodno zapeljal v parkirani osebni avtomobil, nato pa jo v izogib plačilu povzročene škode strahopetno popihal s kraja nesreče. Pobeg pred odgovornostjo pa ni uspel vozniku tovornega vozila, ki je ponečedil vozišče in brezskrbno nadaljeval pot. Ko so ugotovili njegovo identiteto, je seveda prejel primeren plačilni nalog. Da se je pametno držati cestno-prometnih predpisov, tudi ko se okrog prevažaš na dvokolesnem vozilu na nožni pogon, pa je malce pozno ugotovil kolesar, ki je v začetku poletja trčil v pred seboj vozečo kolesarko. Predstavnici nežnejšega spola so bile poškodbe na srečo prizanesene, njega pa so morali z reševalnim vozilom prepeljati v oskrbo urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana. Zbral in uredil Damjan Debevec 4 •"ЫР 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani Izbrisani in odškodnine V četrtek, 18. decembra 2013, je začel veljati Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (objavljen v Uradnem listu 3. decembra 2013), uporabljati pa ga bomo začeli šest mesecev po uveljavitvi, torej 18. junija 2014. Tedaj bomo tudi začeli sprejemati vloge upravičencev in objavili natančnejše informacije o izvedbi postopkov. Z zakonom, ki ureja povračilo škode osebam, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, se popravljajo kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in izvršuje sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, izdana 26. junija 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Slovenji. V pravnem redu Republike Slovenje se tako sistemsko ureja pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Za škodo, ki je izbrisanim nastala zaradi izbrisa, zakon ureja pravico do denarne odškodnine in pravico do drugih oblik pravičnega zadoščenja kot povračilo nastale škode. Pravica do povračila škode, nastale zaradi izbrisa, se prizna tistim izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje (na pravni podlagi: Zakona o tujcih, Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Slovenji ali Zakona o začasnem zatočišču) ali so bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenje. Za upravičenca po zakonu se šteje tudi tisti izbrisani, ki je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Slovenji iz leta 2010 vložil vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih, Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Slovenji iz leta 1999 ali Zakonu o začasnem zatočišču ali vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenje in je bila vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. To ne velja v primeru, če je bila vloga zavrnjena zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo Republike Slovenje, mednarodne odnose ali zaradi izvrševanja kaznivih dejanj v skladu z določbami Zakona o državljanstvu Republike Slovenje, Zakona o tujcih ali razlogov iz 3. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Slovenji ali je bil postopek ustavljen zaradi nesodelo-vanja stranke pri ugotavljanju teh razlogov. Obenem se za upravičenca šteje oseba, ki je v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti navedene odločbe ali sklepa tudi dejansko živela v Republiki Slovenji. V upravnem postopku se bo denarna odškodnina določila glede na obdobje izbrisa. Za vsak zaključen mesec izbrisa bo upravičenec upravičen do 50 evrov denarne odškodnine. O zahtevah bodo v upravnem postopku na prvi stopnji odločale upravne enote, o pritožbi pa Ministrstvo za notranje zadeve. Poleg uveljavljanja denarne odškodnine v upravnem postopku je upravičencem dana možnost, da lahko denarno odškodnino uveljavljajo tudi v sodnem postopku po splošnih pravilih Obligacjskega zakonika, s tem, da je določen nov, triletni rok, v katerem bodo lahko vložili tožbo. Zakon omejuje najvišji skupni znesek odškodnine (tako iz naslova premoženjske škode kot nepremo-ženjske), ki ga bo sodišče lahko odmerilo upravičencu. Višina denarne odškodnine je omejena na trikratnik odškodnine, ki bi bila upravičencu določena v upravnem postopku, če bi jo zahteval. Odločitev o tem, v katerem postopku, upravnem ali sodnem, bo uveljavljal plačilo odškodnine, je prepuščena upravičencu. V upravnem ali v sodnem postopku določena denarna odškodnina se bo upravičencu izplačala v denarju. Način izplačila (izplačilo v enem znesku ali obročno izplačilo) in rok izplačila bosta odvisna od višine določene denarne odškodnine. Denarna odškodnina bo - odvisno od višine - izplačana v največ petih obrokih. V enkratnem znesku in v roku tridesetih dni od pravnomočnosti odločbe ali sodbe bo izplačana denarna odškodnina, ki bo določena v višini do vključno 1000 evrov. Odškodnina, določena nad 4000 evri, pa bo izplačana v petih obrokih. Poleg denarne odškodnine zakon ureja tudi druge oblike pravičnega zadoščenja, ki omogočajo oziroma olajšujejo dostop do pravic na različnih področjih, na katerih je bilo v praksi ugotovljeno, da bi bile olajšave koristne ali potrebne. Upravičenci bodo po predlaganem zakonu upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendje, do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja z državljani Republike Slovenje, do dostopa do izobraževalnega sistema in do vključitve in prednostne obravnave v t. i. integracjskih programih. Šestmesečni rok za začetek uporabe zakona je predviden zato, da Ministrstvo za notranje zadeve pripravi vse potrebo za izvajanje zakona, vključno z obrazci vlog, evidencami in navodili upravnim enotam, ki bodo sprejemale vloge. Upravna enota Vrhnika Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer - prve zero waste občine v Sloveniji Prevod Zero Waste pomeni brez odpadka. Če gledamo širše, pa Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Ali je to mogoče ali je to znanstvena fantastika, si mora odgovoriti vsak sam. Na Vrhniki, v Borovnici in Log - Dragomerju so se odločili že pred 20 leti zato so jih letos na Zero waste Evropa povabili, da se pridružijo občinam, ki se z rezultati približujejo družbi brez odpadka. Da so v mednarodno Zero Waste združenje povabili prav občine v katerih izvaja storitev ravnanja z odpadki Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, ni naključje, saj v teh občinah ločeno zbiranje odpadkov poznajo že 20 let in izmed vseh nastalih odpadkov izločjo 76,17 % koristnih. Poleg tega na prebivalca nastane zgolj 80 kg mešanih ostankov letno, kar je pomemben rezultat tudi na evropskem nivoju. Pot približevanja družbi brez odpadkov se je začela leta 1994. Takrat je občina Vrhnika, ki je obsegala tudi območje današnje občine Borovnica in Log - Dragomer, na pobudo Komunalnega podjetja sprejela vizionarsko odločitev o modernizacji ravnanja z odpadki. Podprla je pričetek ločenega zbiranja odpadkov v gospodinjstvih v času, ko o tem v Slovenji ni razmišljala še nobena občina. Odločitev je bila pogumna zato, ker je bila prva zakonodaja, ki je na nacionalnem nivoju uvedla obvezno ločevanje odpadkov, sprejeta šele leta 2001. Začetni koraki komunalnega podjetja Vrhnika so bili usmerjeni v vzpostavitev potrebne infrastrukture. Leta 2003 smo odprli kompostarno z računalniško vodenim vpihovanjem zraka, ki je bila prva tovrstna kompostarna v Slovenji. Leta 1997 smo skupaj s podjetjem Riko iz Loške doline pričeli graditi prebiral-nico, ki je bila rezultat domačega znanja. Potem, ko so količine ločeno zbranih odpadkov pričele naraščati, smo leta 2002 pre-biralnico razširili, ji dodali stiskalnico in uredili manipulativne površine. Poleg ozaveščanja občanov v Komunalnem podjetju Vrhnika izvajamo predavanja tudi za mladino, ki jih ta tematika zanima. Tematsko so predavanja pripravljena za pet starostnih skupin, od otrok v vrtcih, učencev v osnovnih šolah, djakov in študentov. Letno jih obišče okvirno 1.500 obiskovalcev. Skupine se predhodno najavjo in povedo kakšno vsebino bi radi poslušali. Kot prvi v Slovenji, smo v komunalnem podjetju že leta 1999 uvedli posebno akcjo »S Kokom ceneje«. Prebivalce spodbujamo, da ločene odpadke namesto na ekološki otok pripeljejo v zbirni center. Spodbuda počasi raste in trenutno znaša 0,1 euro za vsak kilogram ločeno zbranih odpadkov (steklo, pločevinke, papir, mešana embalaža), ki jih prebivalci pripeljejo na zbirni center. Znesek, ki ga občani zberejo v Akcji KOKO se jim mesečno odšteje od položnice. Na Vrhniki, Borovnici in Log - Dragomerju letno na prebivalca nastane 334 kg odpadkov. Da bi te količine še znižali, smo začeli izvajati nekaj ukrepov. Eden izmed njih je center za ponovno uporabo Depo. Ideja, da se stare predmete, ki jih ljudje ne potrebujejo več, ponudi drugim je že stara in v tujini kar pogosta praksa. V Slovenji je okrog 12 centrov ponovne uporabe. Sredstva za delovanje večinoma dobivajo na razpisih ali pa njihovo delovanje podpira lokalna skupnost. Na Komunalnem podjetju bi radi dokazali, da je mogoče z dejavnostmi, ki se odvjajo v zbirnem centru, našega smo poimenovali Depo, zbrati pretežen del sredstev za plače zaposlenih, ki v takem centru delajo. Seveda je bilo za dosego takega cilja potrebno spremeniti zasnovo in v Depo vključiti take dejavnosti, ki prinašajo večjo dodano vrednost. Tako se trenutno v Depoju poleg priprave rabljenih predmetov ukvarjamo tudi z njihovim preoblikovanjem. Iz tega razloga smo se povezali tudi z nekaterimi umetniki, ki stare predmete preoblikujejo, včasih do take mere, da popolnoma spremenjo njihov namen. Tako na primer iz stare kasete nastane denarnica, iz ure obesek za verižico, del soda postane svečnik in stara zračnica pas za hlače. Deli motorja postanejo pepelniki, star televizor akvarij, avtomati za smuči pa obešalniki. Poleg navedenega zaposlene v Depo ju usposabljamo za naloge ozaveščanja, razmišljamo pa tudi o samooskrbi in nekaterih dejavnostih, ki bodo tudi prinašale večjo dodano vrednost. Ves dohodek Depo ja gre za kritje stroškov plač zaposlenih in odpiranje novih delovnih mest. Trenutno je možno izdelke Depo ja kupiti vsako soboto na vrhniški tržnici. V naslednjem letu se načrtuje trgovino preseliti v prostore v centru mesta. več infor-macj lahko bralci poiščejo na spletni strani Javnega podjetja Komunalnega podjetja Vrhnika www.kpv.si; ali pokličejo na 041 777 385. Komunalno podjetje je tudi partner v projektu, ki poteka v Vrtcu Vrhnika. Tam so na pobudo društva Ekologi brez meja pričeli s pilotnim projektom uvajanja uporabe pralnih plenic. O projektu, ki bo potekal naslednja tri leta, bo najbrž še veliko napisanega saj je eden redkih, ki v Evropi poteka na to tematiko. Vse napisano vodi k družbi brez odpadkov in se lahko udejanji v vsaki lokalni skupnosti. Potrebna je le volja, sodelovanje in razumevanje trajnostnega razvoja kot vodila ohranjanja narave. Za vsako uspešno zgodbo stojjo posamezniki z vizjo in z vztrajnostjo, ki postanejo gonilo sprememb. Zgodbo na Vrhniki sta pričela Stojan Jakin, takratni direktor Komunalnega podjetja in Maja Gunstek, nadaljujejo pa jo njuni nasledniki. V mesecu aprilu, ko so občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, na področju katerih skrbi za ravnanje z odpadki, Komunalno podjetje Vrhnika, povabili med lokalne skupnosti brez odpadka, smo se zavezali, da bomo do leta 2021 izmed vseh nastalih odpadkov izločili najmanj 82 % koristnih odpadkov. Zavedamo se, da je poleg dobrega dela Komunalnega podjetja za dosego opisanih rezultatov bistvenega pomena tudi okolj-ska zavest občanov. Slednje vam res ne manjka in z ponosom lahko zatrdimo, da v Borovnici, Log - Dragomerju in Vrhniki živjo občani, ki jim ni vseeno za okolje in imajo visoko razvito okoljsko zavest. Zaradi tega verjamemo, da bomo s skupnimi močmi dosegli zastavljen cilj in ga še presegli. Skupne strani NAŠ ČASOPIS 45 Inšpekcija opravila nadzor ločenega zbiranja odpadkov Inšpekcija SUMIRED je 21.5.2014 od 8.30 do 12. ure izvajala nadzor ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Vrhnika in Občini Borovnica. Vsakoletne akcije v sodelovanju z javnimi komunalnimi podjetji na območju občin, kjer nad akti izvaja nadzor SU MIRED, je tudi letos zastavljen z enakimi cilji: preveriti ali smo na področju ločevanja s komunalnimi odpadki povečali učinkovitost ali stanje enote odlagajo ne ločeno zbrani komunalni odpadki. Vse stanovanjske skupnosti imajo vsaka svojo zbiralnico in tudi slikovno označeno, kaj sodi v posamezen zabojnik. Dejansko stanje iz nadzora pa kaže, da se v zabojnike odlaga vrečke, kjer posamezniki ne stagnira ali celo nazaduje. V primestnih naseljih oziroma vaseh je zaznati večjo aktivnost občanov pri ločenem zbiranju odpadkov, saj gre v večini za zasebne hiše, kjer vsak poskrbi za svoje komunalne odpadke. Odlok o ravnanju z odpadki v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (Uradni list RS, štev. 100/13; v nadaljevanju odlok) določa, da povzročitelj že pri izvoru poskrbi za pravilno ločevanje komunalnih odpadkov. Opustitev pravilnega ločevanja komunalnih odpadkov, ki so jo najprej zaznala javna komunalna podjetja, je večji pri večstanovanjskih objektih, kjer se v določene zbiralnice za posamezne stanovanjske ločujejo komunalnih odpadkov. Ne gre za to, da to odlagajo drugi in ne stanovalci naseli, kar je pogost izgovor; med odkritimi kršitelji so prav stanovalci večstanovanj-skih naselij. Tudi ne moremo trditi, da gre za pomanjkljivo obveščenost, saj javna podjetja v medijih in posamezno obveščajo uporabnike, prav tako so vse zbiralnice jasno označene, kaj sodi v posamezni zabojnik. Torej temeljna težava ni v obveščenosti, ampak v tem, da uporabnik odpadkov ne ločuje že pri izvoru, torej v svojem stanovanju, saj vse skupaj preprosto odloži v eno vrečo in to odvrže v prvi zabojnik. V obeh občinah so bile v več- stanovanjskih naseljih, ki so bila predmet nadzora, zaznane številne kršitve. Na prvo oceno kaže, da se je poslabšalo stanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Gre torej za evidentno odgovornost izvirnega povzročitelja komunalnih odpadkov, saj sam ne stori tistega, kar mu jasno nalaga odlok. Odgovornost za to je tudi na upravljavcih stanovanjskih skupnosti, ki bi se morali odzvati na pozorila javnih komunalnih podjetij in na to opozoriti stanovalce in sami izvajati ukrepe za izboljšanje stanja. Preveč pa je neodziv-nosti, saj dokler nas ne doleti nek ukrep, smo prepričani, da ta obveznost ne velja za nas, ampak je to težava tistih, ki tam odlagajo ali pa nekoga drugega. Upravnik je pravna oseba, ki v imenu skupnosti skrbi za vsa razmerja, v konkretnem primeru do javnega komunalnega podjetja, glede na pravni temelj, ki ga določa odlok. Odlok predpisuje globe za posameznike, ki so v višini 400 evrov, za podjetja od 1.500 do 10.000 evrov, za podjetnike posameznike pa 800 evrov. Globa je skrajni ukrep, ko ne učinkuje več nobeno opozorilo in trud, pa naj bo prejemnik še tako nejevoljen, bo moral zadeve predvsem začeti urejat pri sebi. Inšpekcija je zoper vse kršitelje iz predmeta tega nadzora uvedla tudi prekr-škovne postopke in izrekla globe skladno z odlokom. Naš namen je tudi na to opozoriti vse, da ni ločeno zbiranje odpadkov zadeva nekoga drugega, ampak je to naš skupni cilj. Občina skladno s predpisi skrbi za subsidiarno ukrepanje oziroma za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in poravna stroške odprave posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem. Lahko povzamemo, da kdor koli od nas je že povzročitelj, poravna strošek ali neposredno ali pa posredno prek občinskega proračuna, ki bo zaradi tega reševanja morda prikrajšan za katero drugo vsebino. Inšpekcija SU MIRED Izšla je druga številka Kneippovih biserov Revijo, ki jo izdaja Društvo Kneipp Vrhnika, privablja mnogo ljudi; priklicala je ljudi iz okolice Celja, Mislinja in Kozjanskega. Tokrat revija nosi idejo, da nas vodjo otroci in naj jih vključujemo v zdrav način življenja. Veliko zanimivega branja, ponos našega kraja. V njej zelo korenito opisuje delovanje in napredovanje vrtcev ravnateljica vrhniških vrtcev gospa Marta Samotorčan. Vrtec se ponaša z oceno najboljših vrtcev v Slovenji. Vsi preostali prispevki in prevodi pričajo o otroškem vključevanju v program življenja po Kneippovih načelih. Berite, spoznajte tudi tovrsten pristop, pridružite se nam, potujte z nami, spremljajte zanimiva predavanja in delavnice, ki lahko popestrijo vsakdan vsakogar. Tokrat (30. avgust) potujemo na Kozjansko, na kmetijo, ki ponuja Kneippove točke in lahko pripravimo čudovito delavnico po Kneippovih načelih. Vabimo vas! Društvo Kneipp Vrhnika, Kneippdv@gmail.com Vsi lahko sodelujemo pri popisu vrst Slovenija je biotsko izjemno pestra, tod živi tudi mnogo redkih in ogroženih vrst. Nekatere med njimi so takšne, ki jih poznamo vsi, ali pa so prepoznavne, če nanje opozorimo. Na Zavodu RS za varstvo narave smo pripravili spletni portal www.sporocivrsto.si, kamor lahko vsakdo sporoči svoje opažanje katerega izmed štirih vrst hroščev, ki so redki, ogroženi v Evropskem merilu in zato vrste Natura 2000. To so rogač, alpski kozliček, bukov kozliček in hrastov kozliček. Ti hrošči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj prepoznavni, da jih lahko opazi vsak od nas. Podatke o teh vrstah zbiramo sedmo leto. Vse štiri naštete vrste hroščev so lahko prepoznavne in jih zlahka opazimo. Vrste imajo širši, evropski naravovarstveni pomen, saj so navedeni na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. V nekaterih državah Evrope so že izginili zaradi spremenjenih raz- o ■ - ---- fl V Ъ.к hm д. mer v gozdovih, nastalih zaradi intenzivnega gospodarjenja. Iskane hrošče, ki so odvisni od ohranjanja naravnega ravnovesja v gozdu z dovolj odmrlega in starega lesa, praviloma najdemo v prvobitnih listnatih gozdovih. Kjer je z izsekavanjem gozd zelo spremenjen in je nasajena smreka, ti hrošči ne morejo več preživeti. Zbiranje in vpogled v podatke lahko opravi vsak na spletnem naslovu www.sporocivr-sto.si, kjer so tudi navodila in opis iskanih hroščev. Spletna stran nas skozi vnos podatka vodi po korakih od vnosa lokacije, nato vrste hrošča do končnega vnosa preostalih potrebnih podatkov. Nekateri vpisani podatki so dosegljivi zgolj administratorju, da lahko preveri veljavnost vnosa in ga morebiti dopolni ali popravi z vašo pomočjo. Da ne nastajajo zamenjave vrst hroščev in s tem napačni vnosi, pa je ob vpisu podatkov avtorja zaželeno dodati tudi fotografijo hrošča. Z akcijo smo z vašo pomočjo za rogača zbrali že okoli tisoč različnih podatkov, za alpskega okoli sto, bukovega okoli dvesto in hrastovega kozlička okoli trideset različnih podatkov. Število opazovalcev se povečuje iz leta v leto, sodelovanje s strokovnjaki je še boljše. Letos smo v okviru projekta LlFE+, s katerim pripravljamo med sektorji povezan program upravljanja z območji Natura 2000, natisnili tudi plakat, s katerim dodatno spodbujamo opažanje teh vrst. Plakat lahko vsak prejme brezplačno na Zavodu RS za varstvo narave, na osrednji enoti ali območnih. Za vpise in s tem prispevek k ohranjanju teh vrst hroščev se zahvaljujemo vsem, ki bodo letos na spletni portal vpisali svoje opažanje. Akcija strokovnjakom prinaša neprecenljive podatke o spremljanju stanja živalskih vrst, vsem nam pa novo znanje in možnost sodelovanja pri ohranjanju biotsko izjemno bogate slovenske narave. Zavod RS za varstvo narave VETERI NAZARJE AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI » - ^ ■ " AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI hrana in oprema za male živali ^ www.vet-barje.si ^ _ Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 8:00 - 12:00 15:00 -19:00 sobota: 8:00 -13:00 nedelje in prazniki zaprto Informacije in naročanje na tel. št.: 05 9048 720 GSM: 064 156 093 Dežurna št. za nujne primere izven del. časa: 064 156 163 e-mail: info@vet-barje.si Veterina Barje, ambulanta za male živali d.o.o., Tržaška cesta 479, 1351 Brezovica Zdravljenje malih živali: diagnostika in terapija internih bolezni, dermatologija, kirurgija, zobozdravstvene storitve, kardiologija,... Preventivno varstvo: cepljenje proti steklini, registracija in mikročipiranje ... Diagnostika: digitalna rentgenska, laboratorijska, ultrazvočna Svetovanje o prehrani, negi in vzgoji, prodaja veterinarskih diet, hrane, opreme in izdelkov za nego malih živali, zaščitnih sredstev proti zajedavcem ... 46 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Nase zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje DORA se ponovno vrača na Vrhniko V začetku septembra se državni pre-sejalni program za raka dojk DORA po dveh letih ponovno vrača na Vrhniko. Na presejalno mamogra-fijo (slikanje dojk) bodo v mobilno enoto programa DORA povabljene ženske med 50. in 69. letom s stalnim prebivališčem v občinah Brezovica, Borovnica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer, Logatec in Vrhnika. Mobilna enota bo stala pri ZD Vrhnika, in sicer od 5. septembra 2014 do 31. marca 2015. V petek, 5. septembra 2014, bo na Vrhniki pričela delovati mobilna enota državnega presejalnega programa za raka dojk DORA. Na pregled (slikanje dojk z mamografijo) v to enoto bodo vabljene vse ženske med 50. in 69. letom iz občin Brezovica, Borovnica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer, Logatec in Vrhnika. Mobilna enota bo stala ob Zdravstvenem domu Vrhnika. Tokrat bodo ženske iz teh občin vabljene že v drugi krog presejalnega slikanja. Mobilna enota programa DORA je v Vrhniki namreč delovala že pred dvema letoma - od oktobra 2012 do marca 2013. V skupaj šestih mesecih delovanja na Vrhniki je bilo v okviru presejalnega programa slikanih 3.747 žensk. Udeležba glede na vse povabljene v presejalni program je bila na Vrhniki takrat okoli 79-odstotna. Mag. Maksimiljan Kadivec, vodja programa DORA: ''Z odzivom žensk v prvem krogu slikanja smo bili zelo zadovoljni, saj je za uspešnost prese-jalnega programa pomembno, da se slikanja udeleži vsaj 70 % ciljne populacije. Upamo, da bodo tudi tokrat ženske prepoznale prednosti programa DORA za njihovo zdravje in se odzvale na vabilo." Ženske bodo z Onkološkega inštituta Ljubljana prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda v mobilni enoti. Za sodelovanje v programu DORA ženske ne potrebujejo napotnice. V program pa se lahko naročijo tudi same, če ustrezajo merilom, in sicer tako, da pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 27 28, vsak dan od 9.00 do 12.00, ali pišejo na elektronski naslov: dora@onko-i.si. Državni presejalni program za raka dojk DORA omogoča ženskam med 50. in 69. letom pregled dojk z mamografijo na vsaki dve leti. V tem obdobju je največja verjetnost, da ženske zbolijo za rakom dojk, presejalna mamografija pa je pomembna, saj je z njo mogoče odkriti bolezenske spremembe v dojki, ki še niso tako velike, da bi jih lahko ženska zatipa-la pri samo-pregledovanju ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu. Če raka odkrijemo zgodaj, je zdravljenje zelo uspešno. Cilj programa DORA je v preseja-ni populaciji zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Pogoj za uspešnost programa je, da se vabilu na mamografski pregled odzove vsaj 70 odstotkov žensk. Sodelovanje žensk v organiziranem državnem presejalnem programu za raka dojk DORA je v njihovem interesu, saj jim zagotavlja večjo kakovost kot dosedanje prese-janje v diagnostičnem sistemu. Zato strokovnjaki Onkološkega inštituta priporočajo, da se ženske odzovejo vabilu na pregled in se s tem vključijo v program DORA. bOGsCA Nogica svetuje NOGICA BOROVNICA, Zdravstveni dom, Mejačeva 3 NOGICA BREZOVICA, Tržaška 453 (nasproti BS Logo) Najprej en lep poletni pozdrav in zahvala občanom za res topel sprejem in izkazano zaupanje. Zaradi velikega povpraševanja po masaži vas od sedaj v Nogici tudi zmasiramo - lahko celotno telo ali pa samo utrujen in boleč hrbet. Pa je končno prišel čas, ko kažemo svoje nogi-ce. Tisti, ki čez zimo niste opravili z glivicami, lahko to storite zdaj, ko so noge bolj na zraku. Take nohte je treba pedikersko prej obdelati, ob pregledu pa stranki tudi povemo, ali so razna mazila še primerna za popolno odpravo glivic glede na stanje ali ne. Lak za nohte in glivice nista prijatelja, ker lak glivicam ustvarja dobre razmere za nadaljnji razvoj. Ampak ta dva meseca si morda le privoščite lakiranje in boste v hladnejših dneh poskrbele za to nadlogo, če ste v dvomu, ali take nohte lakirati. Kožo na stopalih v vročih dneh še dodatno izsušita veter in sonce, zato ji zvečer le privoščite dobro kremo. Zlasti pete vam bodo hvaležne, med prsti pa je navadno vlage dovolj in tam mazil ne nanašamo. Starejši ljudje in diabetiki še posebno pazite, da ne boste hodili bosi, ker si lahko poškodujete stopala. Glede na zmanjšano občutljivost stopal kot posledico bolezni in oteženo možnost zdravljenja poškodbe dostikrat niso mačji kašelj. Ogibajte se nestrokovnih pedikur »naredi si sam«, ker olfa noži in drugo hišno orodje ni namenjeno negi nohtov. Ravno tako je treba skrbno izbrati osebo, ki bo skrbela za vaša stopala. Potrebna je namreč zadostna strokovna usposobljenost, še zlasti pri medicinski pedikuri oz. kadar stopala niso popolnoma zdrava. Zato se o tem pozanimajte, preden komu dovolite, da vam uredi stopala. Tudi pri nas opravljamo obiske na domu, vendar je, če je mogoče, to dosti bolje opraviti v salonu, saj so možnosti dela za stranko in pe-dikerja boljši in tudi glivice in drugo ostane v salonu in ne v vaši kuhinji ali sobi. Vprašanje stranke: Imam kurja očesa. Ali odstranjevanje boli in koliko časa ne bom mogla hoditi? Odgovor Nogica: Odstranjevanje je neboleče, kar nekateri težko verjamejo (sploh tisti s slabimi izkušnjami) in po pedikuri boste takoj normalno hodili, zato ni razlogov za strah. Pedikura stane manj kot frizer, pa je za mnoge frizura pomembnejša, čeprav ne hodimo po njej. Se pa od nog veliko pričakuje in če ne naredimo nič zanje, je tudi težko veliko pričakovati. Pri nas je cena pedikure od 25 do 35 evrov in ničesar drugega ne zaračunavamo posebej. Možnost darilnih bonov za pedikuro, depilacijo ali masažo - podarite korak do boljšega zdravja. Pohvala moškim, saj jih je med našimi strankami kar polovica! Naročnik oglasa: NOGICA pedikura, Aleksandra Vujisič s.p., Tržaška cesta 82c, Ljubljana Vadba za dojenčke Je prijetna za malčke in poučna za starše. Malček bo užival, starši pa se boste sprostili in se naučili dojenčka dvigovati, nositi, polagati, se z njim igrati njegovemu razvoju primerno ter usmerjati in spodbuditi njegov motorični razvoj v različnih razvojnih obdobjih. Vadba poteka v manjši skupini. Primerna je za dojenčke od šestega tedna pa vse do enega leta starosti, vadba poteka na Vrhniki vsak ponedeljek. Več informaci na www.terapevtskidotik.si, 051/395 059. Pomoč z bioenergijo in delavnice Čarobni otroci Bioenergija je del vsakega živega bitja, pomeni življenjsko silo, ki nas ohranja zdrave in popravlja škodo, kadar zbolimo ali se poškodujemo. Količina in način pretoka te energije sta za človeško telo in počutje izredno pomembni. Kadar živimo in delamo v mejah sposobnosti svojega organizma, se tudi zdravje ohranja. Nezdravi odnosi, napačna prehrana, dolgotrajna izpostavljenost stresu ter premalo gibanja so pomembni dejavniki, ki motijo neoviran pretok energije in posledično se to odrazi na različnih nivojih bodisi kot bolezen ali kot druge motnje. Za pomoč pri takih stanjih si lahko pomagamo z različnimi metodami, kot so joga, akupresu-ra, akupunktura, ayurveda, reiki, kvantni pristopi, karmična diagnostika, ponovna povezava in še mnogimi drugimi. Predvsem pa se je dobro večkrat opomniti, da je zdravje dobrina, v katero moramo začeti vlagati dovolj zgodaj. Pogosto izrečemo stavek: »Usoda nas vodi in kreira naše življenje,« pozabljamo pa, da smo mi tisti, ki oblikujemo svojo usodo. Zato je nujno, da se čim prej srečamo, najdemo svoj jaz in analiziramo svoje vloge v življenju. Pri tem so strahovi in zamere bremena največje ovire, ki jih nosimo s seboj. Ovire pa so na poti samospoznanja zato, da jih premagamo, se nečesa naučimo in gremo močnejši naprej. Septembra bo na Vrhniki začela delovati svetovalnica za kakovostnejše življenje. Pri svojem delu uporabljam različne metode dela z bio-energijo (kvantni pristopi, karmična diagnostika, ponovna povezava, reiki, osnove tredicio-nalne kitajske medicine), pri svetovanju mi je v veliko pomoč tudi znanje iz terapije imago (veja psihoterapije). Energijska podpora in svetovanje lahko človeku pomagata stopiti na pot dobrega počutja, samospoštovanja, lastne ozdravitve in celo novih izzivov. Pri tem je pomembno, da pridobimo nova spoznanja, se česa novega naučimo in si mnogokrat lahko pomagamo sami. Kaj so delavnice Čarobni otroci? Čarobni otroci je program sproščanja in osebnostnega razvoja otrok. Izvajamo ga že v več različnih krajih po Slovenji. Sproščanje izboljšuje sposobnost poslušanja, pozornost, zaupanje in pozitivno mišljenje. Delavnice vključujejo: gibanje, igre, raztezanje, masažo, dihanje, vizualizacijo in afirmacije ter pripomorejo, da se otroci počutijo bolj mirno, pozitivno, optimistično, sproščeno in samozavestno. Program je primeren za otroke od 3. do 11. leta starosti. Pri sproščanju in vajah za večjo samozavest spodbujamo otroke, da spoznajo svojo moč, znajo poskrbeti zase, razvijejo zaupanje in pozitiven pogled ter spoštovanje do sebe in drugih. Dobro se je zavedati, da redna sprostitev lahko zelo vpliva na življenje otroka! Delavnice se bodo septembra začele tudi na Vrhniki. Več informaci za osebna svetovanja in prijave na delavnice dobite na tel št. 041-422-410. Simona Zrinski Trajkovski Skupne strani NAŠ ČASOPIS 47 Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefonsko številko 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Pričarajmo nasmeh - letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem rtiču Tudi letos se je Rdeči križ Slovenje s podjetjem Engrotuš dogovoril, da bomo nadaljevali z akcjo letovanja socialno ogroženih otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič oz. akcjo Pričarajmo nasmeh.Tako kot lani je bilo tudi letos v program letovanja vključenih petsto socialno ogroženih otrok iz vse Slovenije. V času od 4. do 11. avgusta je v okviru omenjene akcije letovalo tudi osem otrok iz občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Letovanje je bilo skrbno pripravljeno in otroci, ki sicer ne bi šli na morje, so preživeli prečudovite počitnice. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa V soboto, 7. junija, se je ekipa prve pomoči Rdečega križa Vrhnika udeležila XIX. Regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK. Preverjanje je potekalo na območju Dobrova - Polhov Gradec in je potekalo na podlagi predpostavke delovanja ekip prve pomoči ob različnih množičnih nesrečah, ki lahko prizadenejo prebivalce regije, s poudarkom na tematiki voda in nevarnosti v povezavi z njo. Vsaka ekipa je usposobljenost in znanje prikazala pri dajanju prve pomoči poškodovanim na različnih, realistično prikazanih situacijah. Poškodovance so morale ustrezno oskrbeti in jih pripraviti za transport do zdravstvene ustanove. Naša ekipa je svoje delo odlično opravila in dosegla četrto mesto od trinajstih sodelujočih. Želite tudi vi postati član ekipe prve pomoči Rdečega križa Vrhnika? Pridružite se nam. Oglasite se na sedežu OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B ali pokličite na telefonsko številko 01-7502-447 - Mojca Marolt. Člani ekipe, ki so se udeležili preverjanja: (zadaj levo) vodja ekipe Jan Hočevar, trener ekipe Zlatko Kržič, Zorka Drašček, Fatima Abdić, (na sredini) Silvo Nagode, Blaž Srnec, Lojze Pezdir in Jure Vrbančič. P Naši zvesti krvodajalci, ki ne manjkajo skoraj na nobeni akciji. (Foto: SS) merja. Vabilu na akcjo se je kljub dopustniškim dnem, odzvalo 206 krvodajalcev. Za OZ RK Vrhnika Mojca Marolt Prav Ш vesen Krvodajalska akcija V četrtek, 17., in v petek, 18. julija, je bila na Vrhniki organizirana krvodajalska akcija za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Drago- ш JF n posebno slo-dan je bil 18. julij za Andreja Meseca, ki je na ta dan daroval kri že 50-krat. Iskrene čestitke in prisrčna hvala! NOVO NOVO NOVO NOVO AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist kirurgije Z delom je začela ambulanta za krčne žile in žilno kirurgijo. Opravljali bomo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki bodo potrebovali operacijo, se bodo lahko naročili na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko št. 031-881-745. PREDAVANJE S PREVENTIVNIM PREGLEDOM PROSTATE Primož Rus, dr. med., spec. spl. med., druž. medicine Žal ugotavljamo, da se v Slovenji pojav raka prostate hitreje povečuje kot pojavnost preostalih vrst raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da napreduje predaleč: odkrijte jo pravočasno in jo ustavite. Poznamo dva načina obrambe: • seznanite se z rakom na prostati • po petdesetem letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice krvi - PSA, ki ga določimo laboratorijsko. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedia- ter in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ-kol-kov med šestim in osmim tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergi ter dermatosko-pja. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja: • glede načrtovanja nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • nudi pomoč pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • glede možnosti lajšanja porodne bolečine • nudi drugo mnenje glede ginekoloških težav, vrsti in možnosti operaci • svetuje glede različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in preostalih ginekoloških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja V okviru STUDIA R odpiramo novo dejavnost: dr. Vida Stržinar bo imela - vam bo nudila okološko svetovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkologje, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arte- rijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzja, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko privedejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomembnejša metoda skrbi za naše zdravje; odvisna je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere nam še z večjo gotovostjo pokaže izvid arterio-grafije. Namenjena je vsem: zdravim ljudem medtride-setim in sedemdesetim letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali e-pošti: ambulanta. dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. studioR d. o. o. ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna j diagnostika — Li} «j Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična Ж posvetovalnica Psihiatrična dejavnost Щ( specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r studioR Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 01/7504755 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com Kulturno dogajanje na Stari Vrhniki Pozdravljeni, bralci Našega časopisa. Res je, da se že nekaj časa nismo oglasili s prispevki. To pa ne pomeni, da se na Stari Vrhniki nič ne godi, nasprotno, toliko je stvari, da jih ne uspemo sproti zabeležiti. Sedaj pa hiter pregled zadnjih dogodkov od najbolj svežih do tistih, o katerih še nismo poročali. 71. Villacher Kirchtag - Žegnanje v Beljaku in povorka narodnih noš Letos smo se člani KD Stara Vrhnika že petič zapored udeležili ene izmed največjih prireditev v sosednji Avstriji, kjer se vsako leto zbere več kot dva tisoč udeležencev v tradicionalni pomalicamo in popijemo kavo. Ko prispemo v Beljak, se počasi pripravimo na sprevod. Letos nam je prvič uspelo, da so se lahko predstavili tudi naši pritrkovalci - pinkači, kot jim rečemo pri nas. Prijazno nam je na pomoč priskočil gospod Franc Gorenc s svojim Mercedesovim najst oblečenih v notranjske noše, take ta lepe - praznične in obleke za vsak dan - delovne, trije so bili v gorenjski noši, skupaj en lep pisan šopek dvaindvajsetih noš. Za oblačilno podobo poskrbim Anita Garafolj, mentorica folklorne skupine Stara Vrhnika. Če kakšen kos oblačila manjka, ga potegnem kar iz domače podstrehe. Franci Petkovšek je bil oštir, ki je s pomočjo dveh spretnih natakaric, Irme in Marinke, delil rujno kapljico. Otroci - Eva, Katarina, Jakob in Bor - pa so delili šopke, ki jih vsako leto naredimo ženske Ema, Irma, Joži in Anita. Vzdušje je enkratno, saj so skoraj vsi obiskovalci prireditve ravno tako v nošah in nas vsako leto prisrčno Člani KD Stara Vrhnika v Beljaku povorki narodnih noš. Vedno je to dogajanje v Beljaku prvo soboto v avgustu z začetkom ob 17. uri. Tudi letos smo se odpravili na pot z avtobusom izpred OŠ Antona Martina Slomška ob 11. uri skupaj s Turističnim društvom Blagajana z Vrhnike pod vodstvom naše vodičke Tine Haj-dinjak in predsednice KD Stara Vrhnika Anke Grom. Noše seveda vzamemo s seboj in si jih nadenemo šele v Beljaku. Na poti se ustavimo pred mejnim prehodom Karavanke, da malo tovornjačkom, ki ga je pripravil in predelal ter okrasil skupaj s pritrkovalci tako, da so nanj lahko naložili male prenosne zvonove za pritrkavanje. Za to prijaznost se mu iz srca zahvaljujemo. Avstrijcem so tako naši fantje pokazali veščino pritrkovanja - pinkanja in poželi veliko pohval in začudenja nad tem zanimivim" igranjem" na zvonove. Pritrkovali - pinkali so štirje Ogrini - mentor Nik, brata Urban in Matic ter Nikov stric Primož. Za njimi nas je šlo še osem- Malči Potrebuješ z vnukom Marcelom na Pomladnem večeru pozdravljajo. Še posebno slovesen je del, kjer je glavna tirbuna, na kateri so zbrani visoki gostje. Po končani povorki gremo na zasluženo malico in pijačo, ki jo prispeva prireditelj. Letos smo se še poveselili in plesali do 21. ure; ne boste verjeli, na slovensko glasbo, ki čisto obnori Avstrijce, pa seveda tudi nas. Sedaj pa še na kratko o preostalih prireditvah. Pustovanje smo imeli 1. 3. 2014. Zimo smo maškare preganjale s sprevodom in pustnim raja- Pritrkovalci v Savljah na Štehvanju Vesoljski povžki - Festival plesa v Piranu njem v domu KS Stara Vrhnika. Posladkali smo se tudi s slastnimi krofi. Dramska sekcija je pod vodstvom Joži Krvina gostovala dvakrat in polepšala vsakdanjik stanovalcem dveh domov za ostarele. Uprizorili smo igro Bilo je nekoč. 12. 3. smo gostovali v Logatcu v Domu Marije in Marte in čez en teden, 19. 3. 2014, v Domu starejših občanov Bežigrad. Marsikateremu je po licih pritekla solza, ko se je spominjal časov, ko so si ljudje še pisali, prek katerih govori igra. Konec meseca smo imeli še četrto prireditev Pomladni večer, ki je posvečena vsem mamam, babicam, ženam ...Tudi ta je že tradicionalna, na kateri se predstavijo otroci iz glasbene šole, domača plesna skupina Vesoljski povžki. Letos so programske niti lepo povezovali skozi prizore iz zakonskega življenja mlade družine, ki sta jo odigrala mama Tina Krvina, oče David Potrebuješ, sin Kristjan Starič in prijatelj Aljaž Garafolj. Kot gosti so se predstavili PZ z Lavrice. Ženam smo poklonili čudovite slike šopkov, ki so jih otroci naslikali na likovnih delavnicah. OFS Stara Vrhnika je nastopila na binkoštni ponedeljek, 21. 4. 2014, na povabilo FS Grof Blagaj iz Polhovega Gradca na njihovem letnem koncertu Na vel'k pondel'k. Otroci so se predstavili s spletom Po borovnice, njihova mentorica Anita Garafolj pa je z vodjo skupine Anito Kobe odigrala v dveh skečih vaški perici. Žegnanje je bilo letos v začetku junija, v nedeljo, 8.6. 2014, na katerem se zberemo vaščani, naši sorodniki in obiskovalci iz bližnje in daljne okolice. Vedno se nas nekaj odraslih in otrok obleče v oblačila, ki so jih nosili pred sto leti. Po končani sveti maši imamo po stari slovenski navadi srečanje pod Spanovo lipo, kjer nam lastniki vedno prijazno odstopijo čudovit prostor v senci krošnje mogočne lipe. Okušamo dobrote gospodinj, veselo kramljamo in spijemo kakšno kupico rujnega. Štehvanja v Savljah so se 14. 6. 2014 prvič udeležili naši pritrkovalci in obiskovalce prireditve navdušili s pritrkavanjem na male prenosne zvonove. Drugo leto zapored so se plesalci plesne skupine Vesoljski povžki udeležili Festivala plesa v Piranu. Nastopili sta dve skupini: srednja pod vodstvom mentorice Tine Krvina in starejša pod vodstvom mentorja Matije Pribošiča. Za nastop sta bili obe skupini pohvaljeni, hkrati pa sta preživeli lepo soboto na naši slovenski obali. V začetku julija, 6. 7. 2014, se nas je pet članov KD udeležilo nove maše Jošta Mezga v Logatcu. Oblečeni smo bili v praznična notranjska oblačila in na tak način počastili novomašnika ter ohranjali običaj oblačenja v nošo ob novi maši, ki morda počasi izginja, saj nas je bilo skupaj le deset noš. Trenutno je v Domu KS na ogled razstava ge. Eme Goričan in Polone Zalokar z naslovom Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo. Avtorici sta obdelali 65 hiš na Stari Vrhniki in jih predstavili na razstavnih panojih. Ujeli sta utrinke iz življenja ljudi, ki bi lahko za vedno odšli v pozabo. Izdelavo panojev je finančno podprla KS Stara Vrhnika in sedaj imamo razstavo doma. Če ste jo zamudili na Vrhniki, si jo še vedno lahko ogledate v dogovoru z avtorico Emo Goričan ali Joži Krvina. Anita Garafolj, foto: Joži in Jani Krvina Kdo upravlja z našimi življenji? Se kdaj vprašate, kdo upravlja z našimi življenji? Vsak dan mi prijatelji in znanci prek elektronske pošte pošiljajo čudovite slike, ki jih ljudje po vsem svetu naredijo v svojem okolju. Lepota naše Zemlje je tolikšna, da se kar ne morem načuditi. Po drugi strani pa nas mediji vsak dan zasipajo s fotografijami in novicami o uničevanju prav te lepe Zemlje in o trpljenju ljudi, ki so se sredi vsakdanjega življenja v svojem okolju znašli v vrtincu najhujšega vojnega nasilja, ne da bi kdor koli razumel čemu in zakaj. Nekje v nekem vir-tualnem svetu lastnikov kapitala in moči nastane ideja in že padajo bombe, vojaki kot roboti ubogajo ukaze svojih nadrejenih, morio in uničujejo in padajo pod streli nasprotnikov, ki jih ne poznajo in ki se prav tako borijo za nekoga, ki ga sploh ne poznajo. In mediji v svoji želji po »novicah« nekritično prenašajo informacije in nas prepričujejo, kako potrebni so taki spopadi in čim bolj nasilni so prizori, tem bolj gledani so. In vsak dan se sprašujem, kako ljudje to lahko kar sprejemamo, kako da se vsi hkrati ne ozave-mo in rečemo: Dovolj! Zakaj so vojaki pripravljeni uničevati vse vprek brez vsake slabe vesti. To lahko počneš samo, če prav nič ne razmišljaš s svojo glavo in si le avtomat, ki ga poganja nekdo drug. Včasih sem mislila, da imamo vojsko zato, da nas brani in varuje v primeru nevarnosti. Tako razmišljajo tudi drugi ljudje po svetu in politiki to dobro izkoriščajo in vsak poseg na tuje ozemlje zagovarjajo kot varovanje demokracije in svobode ... Kako se jim ne zaleti ob tolikšnih lažeh! Mi pa smo pripravljeni verjeti ne le to, pač pa tudi vse reklamne trike, s katerimi nas zavajajo proizvajalci ne le nepotrebnih, pač pa tudi škodljivih proizvodov. Reklame, ki nas dosegajo povsod: z velikih plakatov ob cesti (ki so po moje velika nevarnost za promet, saj dekoncentrirajo voznika, pa še kvarijo čudovito pokrajino) z vsiljivimi vložki med TV- ali radijskim programom in s preglasnimi oglasi v trgovskih centrih se nam zažirajo v podzavest in nas delajo ubogljive potrošnike. In vse to sprejemamo brez premisleka ali ugovora. Da imamo zaradi presladkih pijač in drugih prehrambnih proizvodov že ogromno pre- debelih ljudi in žal tudi otrok, ne skrbi naših poslancev. Podkupljeni od lobija proizvajalcev niso sprejeli zakona o obdavčitvi presladke hrane in pijač, čeprav bi bila edino logična rešitev za zdravje ljudi, da bi jih sploh prepovedali. Vendar je žal dobiček od tovrstnih proizvodov tolikšen, da premaga vsako zdravo logiko. Ljudje ne znajo več piti doma narejenih sirupov, čajev ali vode iz pipe. Raje pijejo postano pobarvano in škodljivo sladko vodo, ki so ji dodani umetni okusi. Ljudje na splošno zaupajo državnim organom in zdravstvu, prepričani so tudi, da proizvajalci prehrane skrbio za naše zdravje že po lastni vesti, kar bi bilo sicer logično. Pa vendar so celo kmetje, ki za lastno prehrano pridelujejo zelenjavo drugače (z manj kemije) kot za trg. O takih problemih bi nas morali opozarjati tisti, ki smo jih pooblastili, da nas vodio in skrbio za nas. Toda to se ne dogaja in ostane nam samo možnost, da sami razmišljamo s svoj glavo in se obnašamo samozaščitno. Je pa nekaj nevladnih in nekomercialnih organizaci in posameznikov, ki jim je pomembnaskrb za zdravje in dobrobit človeka. Na srečo! Čeprav je videti, kot bi bili boj z mlini na veter, pa postopoma v zavest le prodira zavest, da moramo za svoje zdravje in življenje skrbeti predvsem sami, in sicer tako, da smo čim bolje obveščeni tudi o tistem, česar nam uradno ne povedo ali celo prikrivajo. Kajti le če imamo informacije z več strani, če vidimo več vidikov, se bomo lahko svobodno odločali, kaj bomo naredili s svojim zdravjem in svojim življenjem. V klubu Orfej v Sinji Gorici se je lani spontano zbralo nekaj posameznikov, ki jim je to mar in ki jih skrbi tudi za druge. Poiskali so ljudi, ki vedo in znajo prenašati informacije in jih pripeljali v klub, da bi jih delili tudi drugim. Spoznavali smo drugi vidik v temah o: obveznem cepljenju otrok, zdravilnih vrednostih konoplje, zdravilnem učinku posta, permakulturnem vrtnarjenju, zdravljenju s ponovno povezavo, metodi postavitve družine in prehrani za zdravje in moč. Zainteresirani so spoznavali tudi feng shui v praksi. V klubu najdemo prostor tudi za veselje in zabavo. Večeri učenja salse, koncerti etno glasbe, zabave in lutkovne predstave za otroke in še in še. Enkrat na teden je čas za transmisijsko meditacijo. Klub je trenutno v prenovi, z oktobrom pa bo spet zaživel v vsej svoji raznolikosti. Pridružite se nam, povejte svoje želje, prinesite nove ideje. Skupaj lahko naredimo še več, drug drugemu nudimo koristne informacije, odpiramo oči in si pomagamo ozaveščeno in svobodno upravljati svoje življenje. Ana Kovačič Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 49 Slikarski simpozij Enotnost v različnosti Zaplana, 11. - 14. junij - Štiri dni je likovno ustvarjalo več akademskih in ljubiteljskih slikarjev, ki so na platna prenašali lokalne vedute. Srečanje bi bilo samo po sebi zgolj eno od mnogih, če se jim ne bi pridružilo še nekaj varovancev Centra Dolfce Boštjančič, maturantje, ki željo opraviti sprejemni izpit na likovno akademjo in invalidni slikar. Ravno vsa ta raznolikost udeležencev je botrovala poimenovanju simpozja: »Enotnost v različnosti«. Kot so nam povedali udeleženci, so se veliko naučili, ne samo likovnih elementov, pač pa tudi tistih drobnih »resnic« iz vsakdanjega življenja. Simpozj je gostoval v prostorih Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, nastala dela pa bi bo moč ogledati tudi v vrhniškem Cankarjevem domu. (gt, foto: Niko Bernard) Zahvala Organizator se zahvaljuje vsem, ki ste po svojih močeh pomagali, da je slikarski simpozij uspel: Krščanskemu bratstvu bolnikov in invalidov, Župnijskemu vrtcu Vrhnika, Občini Vrhnika in DG 69 Drenov Grič, Pekarna Vrhnika, Polona in Bogdan Kemperle, Zdenka in Miha Mivšek. Marjan Bradeško, Po Slovenji in zamejstvu. Konec tedna na izlet. Ljubljana, O Media, d. o. o., 2014.127 str., fotogr. Slovenja je zares med najlepšimi deželami na svetu. Zato ni nič čudnega, da jo opisujejo mnogi avtorji, potopisci in ljubitelji naših pokrajin. Med njimi niso samo domačini, nekateri celo večkrat, ampak tudi tujci, ki se podajo na popotovanja po naših krajih. Med prvimi je tudi Marjan Bradeško, doma iz Polhograj-ske doline, redni član uredniškega odbora Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revje, ki redno izhaja že več kot 110 let. V omenjeni revji je predstavil že mnoga podobna dela, predvsem iz planinske tematike in naravoslovja. Sam je v knjigah in revijah prispeval več samostojnih besedil. Letos je izšlo še eno njegovo delo pri založbi O Media, d. o. o., ki sicer skrbi za redno izhajanje revje Moja Slovenja, namenjena Slovencem zunaj meja domovine. Naslov knjige Konec tedna na izlet je zanimiv in vabljiv posebno s podnaslovom Po Slovenji in zamejstvu. Tako v tretjem poglavju opiše najdaljši izlet v tej knjigi. Popelje nas v kraje za mejo na avstrijsko Koroško, v KONEC TEDNA Ziljsko dolino, prek Kanalske doline ter skozi tesne doline Zahodnih Juljskih Alp zopet nazaj v Posočje. Nato se še enkrat vrnemo v tujino, v Bene-čjo, na Doberdobsko planoto in se nato po Vipavski dolini vrnemo na izhodišče. Že v tem poglavju lahko vidimo lepe posnetke Kamniških Alp nad zelenim gozdom, Dobrač ob sončnem zahodu, znamenite Višarje, kjer se srečujejo narodi vseh treh dežel, Mangart nad Belopeškimi jezeri in še mnoge druge. Sicer pa avtor ponuja še devet potovanj po različnih predelih Slovenje. Prva opisana pot nas^bo vodila po Gorenjski, od Ško^e Loke čez Soriške planine v Bohinj, na Pokljuko in Bled ter pod Stolom, najvišjim vrhom Karavank, v vasi, v katerih so bili rojeni mnogi slovenski kulturniki. V drugem poglavju obiščemo še enkrat Julijce, Trento in Soško dolino, kamor pridemo čez prelaz Vršič (1611 m). Pri vrnitvi ne smemo izpustiti ne Bovca ne Tolmina, mnogih spominov iz časa prve svetovne vojne ter predvsem ne Idrje z znamenitim rudarskim muzejem drugega najpomembnejšega rudnika živega srebra na svetu. V zahodnih slovenskih deželah na Krasu, v Brdih in Vipavski dolini niso zanimive le vinske gorice in pršut, pač pa je vredno videti tudi kobilarno v Lipici in jamo Vilenica ter doživeti razgled s Svete gore nad Gorico. Po Obali si bomo ogledali zanimiva slovenska mesta, ob vrnitvi pa tudi znamenite freske v Hrastovljah in vsaj še grad Snežnik in presihajoče Cerkniško jezero. V južni Slovenji bomo lahko obiskali Kočevje in kraje ob Kolpi, ob Sotli in Krki pa večji del krajev ob Slomškovi romarski poti ter starodavne in znamenite kraje na Dolenjskem. Na širšem območju dveh strani Mure bomo obiskali Ptuj, najstarejše slovensko mesto, obširne Slovenske gorice ter Prekmurje. Tudi na Koroškem in Štajerskem, ki ju pogosto neopravičeno obravnavamo skupaj, je mnogo naravnih in kulturnih znamenitosti. Slovenci imamo le en Triglav, Korošci pa kar dva, Peco s Kraljem Matjažem in Uršljo goro (1699 m), osa-melcem z najviše postavljeno cerkvjo pri nas. Zelo lepo je tudi v Savinjski dolini z našo najlepšo visokogorsko dolino, Logarsko dolino, najvišje (1326 m) ležečo kmetjo Bu-kovnik, s cerkvjo v Gornjem Gradu z največjo prostornino na Slovenskem itn. Vsak opisani izlet je predviden za tridnevno potovanje. Ob koncu vsakega poglavja pa avtor predlaga še pet krajših enodnevnih izletov v zanimive kraje s posebnostmi naše slovenske naravne in kulturne dediščine, ki so bogato predstavljene na avtorjevih fotografijah. Ciril Velkovrh Odmevi iz bazena #2/Echoes from the pool #2 Druga izdaja Odmevov iz bazena je nadaljevala lansko eksperimentalno podstat svobodnega in odprtega javnega prostora; zvočujočega se z glasbo Andreja Fona, Marka Karlovčca, Marka Jeniča, Sama Kutina, Jošta in Vida Drašlerja; posnetega izpod leč Gaje Naje Rojec in Rade Kikelj Drašler; z razširjenim izrazom slikarje-nja Bojana Mavsarja, Draga Leskovarja in Vasje Stojanovskega; performansa Katjuše Kovačič; opesmnjen z Dejanom Kobanom; in prispevkom zbora Blaža Tomšiča, Aleša Kovača, Klem-na Šiberla in Janeza Drašlerja. Sprašujemo se o pomenu oziroma vsebini dogodka; kaj je smisel pevca, če ne njegov glas, poeta beseda, perfor-mersa gib, slikarja črta, glasbenika zvok, vsebina bazena je voda. Odmevi iz bazena so imeli nedogovorjeno vsebino (z družbene perspektvie zaupaš poetu, ki piše, da tehtno piše) in mini-malistično obliko štirih žvižgov transformacje; zrcali družbo, ko ima človek svobodo biti. Po uvodni zahvali podpornikom Kemisu, ZIC-u in Klubu Zakon je začetni žvižg nogometne sodniške piščalke odstrnil zastor pogleda na prve slike ladje, morja, oblakov, brodolomcev, ki so v otroških risbah na steni bazena skupaj s prvim zvočenjem ustrojili platno. Sčasoma je najmlajša dvoletna udeleženka Rozi izrazila željo, da bi v mikrofon zapela pesmico; neobremenjeno; ali jo kdo posluša, ali koga petje moti, ali se jo sliši, ali krši pravila, ali ima svobodo poseči v prostor; srčen in iskren izraz človeškega življenja. Politika odprtega prostora. Sobivanja. Teksturo saksofonov in bobnov dopolnjo hurdy gurdy, violina in kontrabas; na sliki Lampeduze uvidimo up otoka z drevesom, helikopterja. Pojavi se na mavrici jahajoč odrešenik s papirji nove zaveze. Poet bere steni. Živa po sodnikovem žvižgu s sredine igrišča iz krvavo rdečega kroga izvaja začetni udarec in kotaljenje žoge pospremi praznina subtilne transformacje zvoka. Če hočeš dati gol, tvegaš, da boš gol prejel. Tveganje; drzna odločitev združitve zvoče-nja z zborovskim petjem; sedenje na Al Arafu; kako se odraža medgeneracjski dialog? Tradi-cja zahteva absolutno poslušnost in tišino? So enakoglasni zvoki izražanja prihajajočih sočasno s petjem nespoštljivi? Pravzaprav odgovarja na to vprašanje petje male Rozi. Slikarja na steni postaja kaotična; nevihta na sliki ustvarja zaveso, ki megli pogled v daljavo in motri pogled na prihajajoče. Improvizatorji se po odpeti pesmi združjo v krogu in njihovo zvočenje se spremeni zaradi vpliva zbora v zvočni krajini. Slikarja zadobiva svoje tretje ali četrto življenje. Novi motivi zamenjujejo stare, katerih sled ni popolnoma izbrisana, ampak transformirana. Namesto vode bazen oplaja umetnost. Krog improvizatorjev razpade, družna družba zvo-čenja ostaja. Mia poizkusi zažvižgati s piščalko prvikrat v svojem desetletju in žvižg je medel, nedefiniran; ponovno zažvižga, se uči, vedno bolje piska; zvok okoli nje postaja vedno gostejši vedno močnejši. Žvižgi in zvoki ustvarjajo eks-plozjo dimne gmote in zadnji žvižg, vrh gobastega oblaka, pospremi popolna tišina vsemirja. V otroških očeh spoznanje. Kakor seme, ki se kali in začenja poganjati iz zemlje, se v komaj slišnem šepetu bere poezja. Že od samega za- četka v tridimenzionalnem polju bazena s svojo strašljivo-groteskno podobo bazensko-modre sprašuje se bazenšček: Sem človek ali duh? Me kdo vidi, vsaj opazi? V temnem mraku poslednjega žvižga forma izgublja dinamiko. V temi obnemi. Spomin na Odmeve je viden v jutru novega dne z abstraktno nadrealistično sliko na steni bazena; izčistila se bo v jesenski razstavi. Tečaj diatonične harmonike Mihe Debevca Vse, ki vas zanima igranje na diatonično harmoniko vabimo, da se prijavite na tečaj, ki ga bo vodil Miha Debevec, dvakratni absolutni zmagovalec najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na to glasbilo. Tečaj se bo začel v soboto 20. septembra, v prostorih Doma krajanov Notranje Gorice in je primeren tako za začetnike, kot tudi za tiste s predznanjem. Za prijave in podrobnejše informacije vas naprošamo, da pokličete na telefonsko številko 041/806414 ali pošljete mail na e-naslov: miha.debevec@siol.net DtATONfČNA HARMONIJA °o o0 Glasbena šola Mihe Debevca TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE SEPTEMBER V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Bistra pri Vrhniki, telefon: 01/750 66 70, www.tms. si, info@tms.si Nova občasna razstava: ANA IN TEDDY: Medved v Sloveniji Z razstavo želimo javnosti celovito predstaviti rjavega medveda ter osvetliti odnos do te naše največje zveri skozi čas. Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenje in sodelavci Skupine za ekologjo živali Biotehniške fakultete UL ter finančno podporo Lovske zveze Slovenje in Ministrstva za kulturo RS. Odprtje bo v torek, 9. 9. 2014, ob 18.00. Občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biomedicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Predstavljeni so najvidnejši znanstveniki in njihovi dosežki ter kaj je posamezno odkritje pomenilo v svetovnem merilu. Na ogled do 3. 12. 2014. Spored prireditev: torek, 26. 8., in četrtek, 28. 8., ob 10.00: Odkrivanje muzejskih zbirk za otroke od četrtka, 28. 8., do nedelje, 31. 8., ob 14.00, 15.00 in 16.00: Planetarj na obisku (projekcja s predavanjem, cena: muzejska vstopnica + 2 €/osebo) petek, 5. 9., ob 13.00: vodeni ogled muzejskih zbirk za upokojence sobota, 6. 9., ob 9.30: delavnica Spoznajmo kaligrafijo (obvezne predhodne prjave) nedelja, 7.9., ob 15.00: vodeni ogled muzejskih zbirk nedelja, 7. 9., ob 16.00: Ukročena elektrika, predstavitev poizkusov Nikole Tesle torek, 9. 9., ob 18.00: odprtje občasne razstave Ana in Teddy: Medved v Sloveniji sobota, 13. 9., ob 9.30: delavnica rezbarstva (obvezne predhodne prjave) nedelja, 14. 9., od 14.00 do 18.00: modelarske delavnice za družine v organizacji Modelarskega kluba Vrhnika sobota, 20. 9., ob 9.30: pletarska delavnica (obvezne predhodne prjave) nedelja, 21. 9., od 15.00 do 18.00: prikaz predenja na kolovratu in s preslico od torka, 23. 9., do petka, 26. 9., od 9.00 do 13.00 ter v nedeljo, 28. 9., od 11.00 do 18.00: Dnevi strojništva V sklopu predstavitev, ki so jih za vas pripravili študentje in sodelavci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, boste lahko spoznali izjemne projekte, ki so plod dela študentov, ter zanimive izdelke, ki so jih razvili v času študja. Vsi predstavljeni projekti so rezultat uspešnega sodelovanja med študenti in profesorji Fakultete za strojništvo, ki s svojimi dosežki na mednarodnih tekmovanjih prispevajo k večji prepoznavnosti slovenskih tehničnih inovacj. Strojništvo je izziv, ki ponuja veliko možnosti za udejstvovanje in priložnosti za izdelavo kreativnih rešitev. Vabimo vas, da se na Dnevih strojništva v to tudi sami prepričate! Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite prek telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Odprto: od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobote od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 10.00 do 18.00, ponedeljki zaprto. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Spored prireditev: petki ob 13.00: vodeni ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence) od torka, 26. 8., do petka, 29. 8., od 10.00 do 13.00: počitniške delavnice za otroke (delavnice izdelovanje poštnega roga in štampiljk). Prjave niso potrebne. nedelja, 7.9., ob 15.00: vodeni ogled muzejskih zbirk Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki zaprto. 50 nas časopis Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^ L J" P ^lJi t f El '■■-'♦I- A f t i I 4.J j( -. ■ ■ шсч -J ■. L i : ik '.'-T ■F Ii. иП1«|1НН f h 1 Ш 1 - JH r 1 rti 3 j.>i t* -' lj г г. ■ J г " I i " .bila ■ i I. . .Л h... |ifLÌ|d4ll.Ì< TI Fl iJ Ìli I g 1 ( JL-"* ri L 4 A1 A is E--J-J ■ >Fp ^JÉUl Lup.u ;cic Cankarjada - gledališki festival - od 1. do 7. septembra 2014 na Vrhniki z okolico TOREK, 2. 9. 2014, ob 20. uri. Vstopnina: 5 evrov. KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV CANKARJADA 2014 IZTOK MLAKAR Koncert Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Od 1. do 28. 9. 2014 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Franjo Čretnik UTRINKI IZ AFGANISTANA Fotografska razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Od 1. do 21. 9. 2014. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Pavel Hrovatin HARMONIJA KRASA Kiparska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 23. 9. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Marta Frei SENCE Slikarska razstava bo odprta do 12. oktobra 2014. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 30. 9. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KORAK ZA KORAKOM Razstava del, nastalih na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanovski, bo odprta do 2. novembra 2014. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Program: ponedeljek, 1. 9., ob 18.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Gledališče Unikat - Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra ... /otroška predstava torek, 2. 9., ob 20.30, mala dvorana Cankarjevega doma, Vrhnika Iztok Mlakar koncert sreda, 3. 9., ob 20.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Grand pok - virtuozni kabaret/kabaret četrtek, 4. 9., ob 21.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Red Cabaret with Surprises - CabarRret/trash burleska kabaret petek, 5. 9., ob 20.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Gledališče IGLU - Izbranka/ impro predstava sobota, 6. 9., ob 20.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Perica Jerković - Rojen v Jugi/celovečerna stand up komedija nedelja, 7. 9., ob 20.30, dvorišče MKD Arterija, Borovnica Tomaž Lapajne - Aida/ulična predstava Podrobneje o programu: ponedeljek, 1. 9., ob 18.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Gledališče Unikat - Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra ... Babica Pra je pravljičarka, ki otrokom pripoveduje zgodbo o Trnuljčici. A med pripovedovanjem se v občinstvu pojavi tiger! In kakšno zmedo dela! Babica Pra sploh ne more povedati pravljice do konca! Mogoče ji pa lahko pri tem pomaga prav tiger ... Tiger in Trnuljčica, gre to skupaj? Predstava, polna nepričakovanih zasukov in neprestanega sodelovanja občinstva. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta naprej. Igrata Mojca Weber in Marko Plantan. www.gledalisce-unikat.si Vstop prost Torek, 2. 9., ob 20.30, mala dvorana Cankarjevega doma, Vrhnika Iztok Mlakar Iztok Mlakar je tisti Primorec in Goricjan, ki je prišel igro študirat v Ljubljano in se vrnil ustvarjat nazaj v domače kraje. Je mojster jezika in pripovedovalec nabritih, domiselnih in pronicljivih pesmi. V njih pripoveduje zgodbe preprostega človeka od minevanja, ljubezni, smrti do vsakdanjih prigod in preprostih življenjskih radosti. V gostilni ob kozarcu vinu se mu odpre duša in na dan privrejo najgloblje misli in življenjske resnice. Pesmi večinoma zapoje v svojem narečnem jeziku, kar jim doda še poseben čar in lepo slika primorski značaj. Včasih si sposodi tudi kateri drug narečni jezik in tako še dodatno obarva svoj repertoar. Iztok Mlakar ustvarja že vrsto let, njegova diskografija obsega štiri zbirke pesmi, od katerih je prenekatera že skoraj po-narodela. Kot igralec je stalno zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, znan pa je tudi kot avtor dveh predstav: Douhtar pod mus! in Sljehrnik. Njegovi kantavtor-ski nastopi potekajo v manjših družbah, kar ustvari posebno intimno izkušnjo in še poveča čar njegovih pesmi. Za koncert Iztoka Mlakarja so potrebne vstopnice, ki bodo na voljo v predprodaji od 26. 8. od 16.00 naprej v TIC Vrhnika na Tržaški 9. Cena karte je 5 eur. foto: Stanko Gruden Sreda, 3. 9., ob 20.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Grand pok - Virtuozni kabaret Trije virtuozi - pevka Anja Strajnar, performer Tomaž La-pajne Dekleva in pianist Tadej Horvat - so pod režijo Marka Bratuša prepletli svoje spretnosti v kabaretu, kot ga še niste doživeli. Najboljše skladbe iz svetovne zakladnice muzika-lov v svežih preoblekah sodobnega klovnovstva. Grand pok bi bil lahko dober koncert, a je več kot to. Je tudi več kot predstava, saj združuje izvrstne virtuoze z različnih področi v enkraten kabaret, ki ima vse: glasbo, gledališče in prefinjen humor. Pridite lahkotno oblečeni, ker bo vroče! www. grandpok. com Foto: Janez Marolt Vstop prost. Četrtek, 4. 9., ob 21.00, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Red Cabaret with Surprises - CabarRret CabarRret je svež projekt ustvarjalcev Rdečega Cabareta, ki so razprli svoja preznojena bedra svežemu vetriču. Skupino druži radoživost kot ena naj-poglavitnejših sestavin odrske kuhinje, začinio pa jo z ekshibicijo, provokacijo in humorjem. CabarRret je glasbeno-gleda-liško-plesni dogodek, ki meša dramo in trash, klovne in seks shop, Turbo folk in Broadway ter ljubezen do domovine in živali. Kadar se mu zahoče, ga zanese tudi v aerobiko, izrazni ples ali disko, ugrizne v politične teme, tabuje ali pa dvigne ogledalce in se igra zajčke z aktualnimi družbenimi temami. Žanr New cabaret, kateremu se priklanja, je nova vrsta nočne klubske (sub)kulture, ki prodira po krizni Evropi. Gledalca grabi za podzavest in poščege-ta njegove skrite želje, različne odrske in glasbene bravure pa gledalcu navlažio vse, tudi možganske brazde. CabarRret bo na Cankarjadi premierno razgalil svojo najgloblje bistvo, da bi v atmosferi svobode otajal srca in pogrel pod popkom. Foto: Domen Repnik Vstop prost. Petek, 5. 9., ob 20.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Gledališče IGLU - Izbranka Improvizatorji Improvizacij-skega gledališča Ljubljana, krajše IGLU, obožujejo dobre zgodbe. Filmski epi, urbane legende, babičine štorije. Zato si vedno nove zgodbe izmislijo kar sami oziroma ob pomoči občinstva. A la carte. V prvem delu predstave Izbranka bodo improvizatorji Peter Frankl, Vid Sodnik in posebna gostja Maja Dekleva Lapajne ob glasbeni spremljavi Andraža Gartnerja odigrali krajše improvizacijske izsečke, ki bodo navdih črpali iz občinstva - tako bodo gledalci soustvarili zgodbe, ki so jih vedno želeli videti. V drugem delu pa bodo gledalci izbrali tisti prizor, ki jim je bil najbolj všeč in po navdihu izbranega prizora - izbranke bo nastala daljša zgodba. IGLU - Improvizacijsko gledališče Ljubljana so Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski, ki so združili moči v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. Kljub mladosti gre za izkušene igralce, ki redno nastopajo po vsej Slovenji, aktivni pa so tudi v tujini. Za svoje ustvarjanje so prejeli več nagrad, med drugim so v različnih zasedbah osvojili štiri naslove državnih prvakov v gledališki improvizaciji ter priznanja za najboljšega improvizatorja in novinca Impro lige. So tudi aktualni prvaki Impro lige. Gre za zasedbo raznolikih talentov, ki jih pridno izkoriščajo v svojih improviziranih predstavah. Trenutno jih lahko redno gledate v Menzi pri koritu na Metelkovi, kjer nastopajo sami in s posebnimi gosti iz tujine. Njihova raznolikost vam zagotavlja humorno-umetniški performans, kot ga še niste videli! Gledališče IGLU je eno redkih profesionalnih slovenskih Ш 1 gledališč s poudarkom na improvizaciji. Zasedba je aktivna tudi v mednarodnem združenju mladih improvizatorjev - Ohana, poleg tega pa redno obiskujejo velike mednarodne festivale, kjer se udeležujejo delavnic, poučujejo in nastopajo. IGLU je v tesnem sodelovanju z gledališči iz Nemčije, Švice in Kanade, posamezni člani zasedbe pa so se predstavili tudi na Nizozemskem, Hrvaškem, v Franciji, Avstriji ter v več mestih v Kanadi in ZDA. www. iglutheatre. com Foto: Uroš Žuraj Vstop prost. Sobota, 6. 9., ob 20.30, dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Perica Jerkovič - Rojen v Jugi Po večletnem ustvarjanju in osemsto nastopih v Slovenji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini, pa tudi v Angliji, Perica Jerković predstavlja celovečerno stand-up komedijo Rojen v Jugi! Gre za enega najbolj priznanih stand-up komikov pri nas. Povsem zasluženo - pred odrom, na katerem stoji on, je smeh neizbežen. Je stalni gost mariborskega festivala Lent (2007-2014) in ljubljanskega festivala Panč (2008-2014). Največ privržencev je pridobil z istoimensko avtobiografsko zgodbo, ki je v tej predstavi uvod v smeha polno potovanje. Perica je z leti izoblikoval svojstven komični slog, prepletajoč osebne anekdote z duhovitimi pripombami o vsakodnevnem lo življenju in družbi. Pogosto postreže s parodijami in absurdi, vpeljujoč fizično komedijo in avdio vložke. Vse z glavnim namenom - občinstvo nasmejati do solz. Predstavo Rojen v Jugi toplo priporočamo ljubiteljem samo-ironije, sarkazma in jugonostal-gije, predvsem pa kakovostne stand-up komedije, ki zagotavlja obilico smeha. perica.blog.siol.net Vstop prost. Nedelja, 7. 9., ob 20.30, MKD Arterija, Borovnica Tomaž Lapajne - Aida Kako uprizoriti veličastno opero na majhnem prostoru, brez odrske tehnike in z enim samim nastopajočim? Mihael je velik oboževalec opere. In neverjeten optimist. Zato bo postavil veličasten operni spektakel, čeprav nima orkestra, ne pevcev, ne tehnike ... Ima pa ogromno željo, da bi sam nastopil kot veličastni Ra-dames. In kot Amonastro. In še Aido lahko poje, če malo zviša glas ... Piramide si gledalci lahko predstavljajo sami, lahko odigrajo tudi mogočni zbor sužnjev, orkester nadomesti CD-predvajalnik ... Vstop prost. V primeru dežja bodo zunanje prireditve v dvorani kluba Zakon in MKD Arterija. Tekoče informacije in morebitne spremembe na: www. cankarjada.si / www.facebo-ok. com/ cankarj ada info: cankarjada@gmail.com Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto naš časopis 5i I (ANKARIEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Gledališki abonma sezona 2014/15 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja za sezono 2014/15! Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja. Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Mestno gledališče Ljubljana s komedijo Jere Ivanc (po motivih anonimnega renesančnega avtorja) - PREVARE, režija: Jaka Ivanc, igrajo: Gašper Tič, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič, Nika Rozman, Jurij Drevenšek in Domen Valič, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s komičnim trilerjem Erica Chapella - KRAJA, režija: Jaša Jamnik, igrajo: Tomislav Tomšič, Gorazd Jakomini, Arna Hadžialjević, Maja Nemec, Gojmir Lešnjak - Gojc, Gledališče Koper in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica z romantično melodramo Eduarda de Filippa - FILUMENA MARTURANO režija: Katja Pegan, igrajo: Saša Pavček, Bine Matoh, Ivo Barišič/Pavle Ravnohrib, Teja Glažar, Lara Jankovič/ Lidija Sušnik, Ajda Toman, Blaž Popovski, Igor Štamulak, Rok Matek, Blaž Valič/Vojko Belšak, Slovensko narodno gledališče Drama z dramo Yasmine Reza - ART režija: Žarko Petan, igrajo: Aleš Valič, Jernej Šugman, Bojan Emeršič Mestno gledališče Ljubljana s komedijo Georga Axelroda - SEDEM LET SKOMIN, režija: Primož Ekart, igrajo: Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, Mojca Funkl/Anja Drnovšek, Gregor Čušin in Gregor Gruden. Za šesto predstavo se z gledališči še dogovarjamo. Mag. Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Boštjan Koprivec, direktor PROSTOR Parter Balkon Polna cena abonmaja 78 € 75 € Plačilo v dveh obrokih 82 € 77 € Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, do 31. 7. 2014 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 13. 9. 2013, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično-informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice! Abonma ENAJSTA ŠOLA, SEZONA 2014/15 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola! Kot vsako leto vas tudi letos konec junija vabimo k vpisu v novo abonmajsko sezono. Na oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Kulturno-umetniško društvo Baobab s plesno glasbeno predstavo- OBISK V AFRIŠKI VASI; idejni zasnova: Jasne Knez, izvajalci: Dalanda Diallo, Maša Kagao Knez, Lea Menard, Issiaka Sanou, Blaž Korez, Leticia Slapnik Yebuah /Irena Yebuah Tiran, Mini teater Ljubljana z lutkovno predstavo Franeta Milčinskega Ježka - ZVEZDICA ZASPANKA, režija: Robert Waltl, igrajo: Nina Ivanišin/Maruša Majer, Tadej Pišek in Igor Štamulak, Lutkovno gledališče FRU-FRU z lutkovno predstavo - ZIMSKA PRAVLJICA, režija: Irena Rajh Kunaver, igrata: Marjan Kunaver in Ana Špik, Bimbo teater z igrano predstavo - LUNOŽER režija: Jure Karas, igrata: Juš Milčinski in Urška Mlakar Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana in Slovensko narodno gledališče Maribor s predstavo Frana Levstika - MARTIN KRPAN, režija: Janez Burger, igra: Janez Škof. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Mag. Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Boštjan Koprivec, direktor PROSTOR Parter Balkon Polna cena abonmaja 23 € 18 € Plačilo v dveh obrokih 24 € 19 € Invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust Vpis novih abonentov bo v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika od 1. 8. do 13. 9. 2014 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. Spoštovane uporabnice in uporabniki, zaradi zamika del pri zunanji ureditvi stavbe načrtujemo, da bomo vrata nove knjižnice na Tržaški cesti 32 za vas odprli na prvi šolski dan, torej 1. 9. 2014 ob 9.00. Slovesna prireditev ob odprtju Kulturnega centra Vrhnika bo 10. 9. 2014 ob 17.00. V avgustu bomo poskrbeli še za inventuro knjižničnega gradiva in namestitev računalniške opreme, čakamo tudi na priklop interneta in telefonije. Novosti v novi knjižnici: • Vsi oddelki (mladinski, oddelek za odrasle in čitalnica), prireditvena dvorana, računalniška učilnica, domoznanska soba in ustvarjalna soba bodo v prvem nadstropju Kulturnega centra Vrhnika, Tržaška cesta 32. • Urnik bo enoten za vse oddelke: ponedeljek - petek: 9.00 - 19.00, sobota: 7.30 - 12.30. • Enotna zamudnina za vso knjižno gradivo: 0,15 evra/dan. • Obveščanje za prispelo rezervirano gradivo po telefonu: 0,30 evra/obvestilo za vse oddelke. • Obvezna uporaba izkaznic. • Vsak tretji četrtek v mesecu vam bomo ob 18.00 pokazali, kako se išče gradivo po COBISS-u in v knjižnici. Vabljeni v našo novo računalniško učilnico. Uporabniki, ki imate rok vračila v avgustu in v začetku septembra, lahko gradivo vrnete do 20. 9. 2014 brez zamudnine. Toplo vabljeni v knjižni- co, ki z malo domišljije še diši po usnju in Cankarjevi kavi. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika Hvala za pomoč pri selitvi Zahvaljujem se uporabnikom, saj ste si do 7. 7. 2014 izposodili ogromno število knjižničnega gradiva in nam s tem pomagali pri selitvi. Hvala vsem lokalnim podjetjem in posameznikom, ki ste nam priskočili na pomoč s škatlami, njihovemu iskanju in dostavi (spisek je na koncu). Mercatorju in Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika se zahvaljujem za vozičke, na katerih so se naše knjige in ostalo gradivo ter oprema odpeljali novemu domu naproti. Dragocena nam je bila pomoč prostovoljk in prostovoljcev. To so: Katarina Kuzmič Peternelj, Nina Filipič, Marjeta Hudjek, Merima Nuhanović, Nejc Nagelj, Žiga Valentič, Špela Jerina in Katarina Molk. Hvala tudi Hasibu Ožegoviču, Nedeljku Stamatoviću in Damirju Babačiću. Zaposleni na Zavodu Ivana Cankarja so bili na Tržaški 9b zagotovo naš najboljši sosed, saj so nam Jože Nagode, Roman Novak, Andrej Mesec, Božo Potrebuješ, Robert Samotorčan in še kdo pomagali z orodjem, kombijem in rokami, kadar smo potrebovali pomoč. HVALA VAM. Za pomoč pri demontaži in montaži knjižničnih regalov ter izposojo orodja se zahvaljujem tudi Matjažu Gromu (Osnovna šola Antona Martina Slomška), Simonu Zalarju (Vrtec Vrhnika), Marjanu Zajcu (Zdravstveni dom Vrhnika), Jožetu Slabetu (Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika) in njihovim direktoricam/-jem, ki so to omogočili: Darji Guzelj, Marti Samotorčan, Tomažu Glažarju in Polonci Šurca Gerdina ter Boštjanu Koprivcu (ZIC). Brigadirju Milanu Obrezi, poveljniku Združenega operativnega centra Slovenske vojske, se zahvaljujem za neprecenljivo pomoč v obliki kamiona s šoferjem in za vojake, ki so poskrbeli, da so knjige kar poletele na Tržaško 32. Z njihovo pomočjo je bila oprema in vse gradivo preseljeno v dobrem tednu! Rada bi pohvalila tudi svoje sodelavke in sodelavca, saj smo se ob selitvi in pripravah nanjo vsi polno angažirali. Helena Kalan je bila vodja odprave, Nataša Oblak Japelj pa vodja razporeditve, obe sta članici Komisije za selitve, ki jo je imenovala direktorica Suzana Po- točnik. Za sodelovanje in pomoč v živi verigi se zahvaljujem tudi zaposlenim na Občini Vrhnika, predvsem županu Stojanu Jakinu, podžupanu Janku Skodlarju in direktorici občinske uprave Vesni Kranjc. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam pomagali, da je bila selitev hitra in uspešna. Za velikodušno pomoč pri osvežitvi in okrepitvi se zahvaljujem: Seznam posameznikov in podjetij, katerim se zahvaljujemo za pomoč pri škatlah: Mercator Loka, Mercator na Ulici 6.maja, Mercator Sodnijski trg, Mercator Tehnika, Mercator Podpeč, Mercator Borovnica, Mercator Notranje Gorice, Mercator Logatec, Intersport, La Scarpa, Žito, Tuš Drogerija, Two Way, DG 69, G.T. Kocka Borovnica, Anvina, Mladinska knjiga, Kara, Jurček Borovnica, Duro-pack, Saniker, Mavrica, Lidl, Hofer, Spar, Natura-ljust, Butan plin, Alpina Logatec, Petrol, Bencinska črpalka Podpeč, Prosaf, Avtomax, Kalia, Kara, Marija Šinkovec, Barbara Šemrov, Katja Bizjak in Špela Jerina. Hvala tudi vsem ostalim. Se vidimo 1. 9. 2014 ob 9.00 v novi knjižnici. Sonja Žakelj, vse foto: NIN Cankarjeva knjižnica Vrhnika Novičke v Športne zveze Vrhnika Po dveh mesecih, odkar smo za objavo v junijski številki časopisa posredovali novičke, se je kljub počitniškemu času in dopustovanju zvrstilo kar nekaj dogodkov. Predsednica zveze sem se v vlogi predstavnice športnih zvez Notranjske regije udeležila letne skupščine Olimpijskega komiteja Slovenje - Združenja športnih zvez, ki je bila 19. junija v Ljubljani. Na skupščini smo poleg sprejema letnih poročil za leto 2013 in programa dela za leto 2014 sprejeli dopolnitve Pravil OKS-ZSZ in Poslovnik o delu skupščine OKS, po katerih bomo ob koncu leta volili predsednika in novo vodstvo naše krovne organizacije. Opravili smo tudi volitve, in sicer smo atleta Rožle-ta Prezlja soglasno izvolili za prvega varuha športnikovih pravic; v volilno komisijo za decembrsko skupščino pa smo izvolili: Aleša Re-miha, Dušana Gerloviča in Romea Podlogarja, za nadomestna člana pa Metoda Jermana in Igorja Angelovskega. Na skupščini je bila podana informacija o predlogu Izvedbenega načrta Nacionalnega programa športa 2014-2023, z dnevnega reda pa je bila umaknjena točka o vzpostavitvi licenčne kartice OKS in nacionalne športne kartice, ker še ni bilo doseženo soglasje s panožnimi zvezami, ki imajo že svoje športne kartice. V povezavi z javnim razpisom za sofinanciranje športa v Občini Vrhnika je tudi Sportna zveza Vrhnika, kot izbrana izvajalka Letnega programa športa, podpisala pogodbo o sofinanciranju. Na podlagi te pogodbe smo pripravili polletno poročilo o delu in ga skupaj z dokazili o namenski porabi sredstev posredovali zavodu. V juniju smo vsem našim članom posredovali poziv za evidentiranje kandidatov za organe zveze. Njihov odziv nas ni presenetil, bil je pričakovano skromen. Funkcije v organih zveze so prostovoljne, ni plačila sejnin in preostalih stroškov, ki članom nastajajo zaradi njihovega delovanja v organih zveze. Tudi s sredstvi, ki jih zveza pridobi na javnem razpisu, je treba zelo racionalno ravnati, da lahko vse obveznosti poravnamo v dogovorjenih rokih in tako ohranimo korekten odnos s poslovnimi partnerji. Prepričani smo namreč, da z rednim plačevanjem obveznosti ne samo, da zadostimo zakonskim predpisom, ampak pokažemo tudi spoštovanje do tistih, s katerimi poslujemo. Člani organov se s svojim delovanjem tudi izpostavljamo pred javnimi institucijami in smo zaradi tega nemalokrat postavljeni v vlogo, ko imamo občutek, da nam opravljanje prostovoljne funkcije celo škoduje. Naše člane bomo vsekakor še enkrat pozvali k posredovanju predlogov. Prepričani smo, da športniki in športni delavci premorejo dovolj poguma in zanimanja tudi za opravljanje »nehvaležnih funkcij« v organih zveze. Kot že nekaj minulih let smo tudi letos v sredini julia člane opozorili na rok za posredovanje vlog za najem športnih dvoran. Po odzivih sodeč smo s tem nekaterim društvom prihranili težave, ki bi jih imeli v jeseni, ko bi želeli začeti z uporabo dvoran, pa zaradi zasedenosti z drugimi uporabniki to ne bi bilo mogoče. V začetku avgusta se je v Zrečah predstavila mladinska olimpijska reprezentanca Slovenje, ki bo od 16. do 28. avgusta nastopila na drugih mladinskih olimpjskih igrah, ki bodo v Kitajskem Nandžingu. V vlogi trenerja se bo iger udeležil tudi trener Košarkarskega kluba Vrhnika, Matic Vidic. Igre bomo spremljali in pri tem držali pesti za mlade športnike. Kljub počitnicam smo nadaljevali z delom pri pripravi novega Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. Žal pa gradiva, za katerega smo se z direktorjem zavoda dogovorili na sestanku pri županu v februarju in ki naj bi bilo pripravljeno do konca marca, še nismo prejeli. Tudi to je na Vrhniki, na področju športa, delček slike odnosa javnega sektorja do civilne družbe. Pregovor pravi: Besede so odveč, dejanja povedo vse. Gradivo, brez področja o sofinanciranju uporabe športnih objektov, bomo obravnavali na redni seji izvršnega odbora, predvidoma v drugi polovici avgusta. V času pisanja teh novičk se torej dogovarjamo za termin izvedbe redne seje izvršnega odbora. Poleg obravnavanja osnutka pravilnika se bomo na seji dogovorili o sklicu volilne skupščine, o izvedbi druge Mini olimpijade, obravnavali bomo vlogo za sprejem v članstvo zveze, pa še kakšna zadeva se vedno znajde na dnevnem redu. V tem mandatu se trudimo, da, kolikor je le mogoče, sledimo aktivnostim in spremembam zakonodaje na področju športa na državni ravni. V času, ko boste brali ta prispevek, bo verjetno Vlada Republike Slovenje že sprejela Izvedbeni načrt Nacionalnega programa športa. V nadaljevanju se obetajo tudi spremembe Zakona o športu. V ta namen je minister dr. Jernej Pikalo že imenoval delovno skupino. Na podlagi navedenega menimo, da bi bilo treba tudi na Vrhniki pripraviti strategijo za obdobje do leta 2023, za katerega je sprejet Nacionalni program športa. Leta 2007 je ob koncu drugega leta delovanja takrat praktično novoustanovljeni Zavod Ivana Cankarja Vrhnika za obdobje od 2006 do 2010 izdal knjigo Strategja razvoja kulture, športa in turizma v Občini Vrhnika. Do danes, ko je minilo že več kot osem let in pol, odkar zavod deluje, razen gradiva Analiza števila udeležencev letnega programa športa v Občini Vrhnika od leta 2006 do leta 2012 ni bilo predstavljeno nikakršno gradivo. To gradivo, ki je sicer samo del tistega, za kar smo prosili, smo prejeli natanko pred dvema letoma, to je avgusta 2012, potem, ko smo zanj prosili skoraj eno leto. Prepričani smo, da je na področju športne dejavnosti poleg upravljanja športnih objektov zagotovo temeljna dejavnost zavoda tudi spremljanje in analiziranje nalog ter razmer na področju športa in priprava strokovnih gradiv za ustanovitelja. Nekako tako je namreč zapisano v odloku o ustanovitvi zavoda. Pričakujemo torej, da bo zavod za področje športa pripravil analizo oziroma jo javno predstavil, če jo je že pripravil in da bo v sodelovanju s civilno športno sfero, kamor se uvršča tudi občinska športna zveza, pripravil strategijo razvoja športa v Občini Vrhnika. Menimo, da bi bilo prav, da zainteresirana javnost ve, kje smo in soodloča o tem, kam želimo priti. Če namreč ne veš, kam greš, ne veš niti, ali si tja prispel ali si zgrešil cilj... Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail. com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pisarni Sportne zveze Vrhnika, v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Rijavec 9. v Moskvi Moskva, 7. juli - V ruski prestolnici je potekalo večdnevno tekmovanje, ki je štelo za točke Evropskega mladinskega pokala. Na tekmovanju v osmih kategorijah je nastopalo 211 tekmovalcev iz triindvajsetih držav sveta. Slovenski dres je nosil tudi mladinec Jan Rijavec, ki je z ukrivljenim lokom končal tekmovanje na devetem mestu. V prvem krogu dvobojev, takoj po kvalifikacijah, je bil brez nasprotnika. V sredo pa je v 1/16 s 6 : 2 premagal Belorusa Kardizaliu-ka, v 1/8 pa je izgubil proti Moldavcu Olaruju, ki je na koncu potegoval za zlato. Kot rečeno, je Rijavec končal tekmovanje na devetem mestu. (gt) Rekorden obisk Poletnega vklopa Vrhnika - Od 1. julija do konca avgusta poteka tako imenovani Poletni vklop. Brezplačna organizirana oblika poletnega varstva za osnovnošolske otroke, ki ga izvajata Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Center za socialno delo Vrhnika, je vedno bolj priljubljen - vsaj sodeč po številkah obiska, ki je letos rekorden. Dnevno se je v družbi animatorjev mudilo v povprečju 122 otrok, medtem ko jih je bilo lani v povprečju 96. Kot pretekla leta so zanje pripravili vrsto ustvarjalnih, družabnih in športnih aktivnosti, med katerimi so bile najbolj priljubljene četrtkove - obisk toplic ali morja. Več o dogajanju v prihodnji številki. GT Namiznoteniška sekcija ŠD Vrhnika Rekreativci naše sekcije so v minuli sezoni (2013/2014) izvajali svojo dejavnost dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 21. ure, in sicer od začetka septembra do konca aprila. Poleg rekreacije so sodelovali s tremi ekipami (tričlanske) v ljubljanski rekreativni ligi, kjer se tekmuje v petih kakovostnih skupinah po deset ekip v vsaki. Naša prva ekipa je tekmovala v četrti kakovostni skupini in osvojila osmo mesto ter ostala v tej kakovostni skupini še naslednjo sezono. Tretja ekipa je tekmovala v peti kakovostni skupini in osvojila četrto mesto. Naša druga ekipa (djaško-štu-dentska) je tudi igrala v peti kakovostni skupini in bila po dobrem jesenskem delu na tretjem mestu, v drugem delu pa popustila in pristala na šestem. V vseh skupinah tekmovanje poteka po liga-škem sistemu. K sodelovanju vabljeni vsi iz prejšnje sezone. Vabljeni tudi drugi interesenti te športne panoge, predvsem ženske, katerih udeležba v minulih trinajstih sezonah je bila res skromna. Vabljeni tudi začetniki. V primeru večjega zanimanja se bomo naknadno dogovorili za razširitev urnika na še kateri drugi dan v tednu ob isti uri. Franci Drašler S srečanja naše tretje in druge ekipe v peti kakovostni skupini ljubljanske rekreativne lige. Od leve: Iztok Koritnik (III - tretja ekipa), Boris Kandare - III, Izak Pruško (II - druga ekipa), Jan Vrhovec - II, Robi Mele - III, Jernej Ogrin - II, Stane Petrovčič - III in Nejc Nagelj - II WWW.SD-DREN.SI Л ЩА Đveru na MLAD ZACHAH STROKOVEN TRENERSKI KADE" " ооиш POGOJI ZA oa • ZMAGOVITA NOGOMETNA DRUŽINA iciu fFPNINA OTROKU OSTANE, SM JE Pm MESEC VADBA ZA NEČLANE !№BJ№ ■ELI do 19.00 * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren Novi nogometaši na Drenovem Griču imajo prvi mesec brezplačno vadnino! Čez poletje smo si privoščili enomesečni zaslužen dopust, sedaj pa smo že začeli s treningi na Drenovem Griču. Naši trenerji so se dodatno usposabljali tudi na treningih Arsenala. V zadnjem tednu avgusta bomo organizirali nogometni tabor za vse naše člane. Igrišče je v vrhunskem stanju za treninge, saj je to eden izmed temeljnih pogojev za lepo igro. Vabljeni vsi novi navdušenci nogometa, da se nam pridružite na Drenovem Griču, kjer imate prvi mesec vadbo nogometa brezplačno. Vpisujemo nove člane Vas otrok vleče na igrišče igrat nogomet? Si želite za svojega otroka le najboljše? Želite, da se otrok navadi dela v skupini, fair playaa in svoj čas preživi v zdravem okolju? Želite trenerja za svojega otroka, ki je pedagog in ima licenco za nogomet? Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno, potem je najbolje, da pripeljete svojega otroka na Drenov Grič, kjer vam prvi mesec vadnino poravna klub. Tako imate možnost, da nas vi in vaš otrok spoznate in se nam pridružite. Obisk treningov Arsenala V ŠD Dren verjamemo, da znanja ni nikoli preveč, zato so se naši trenerji udeležili dveh treningov nogometnega kluba Arsenal, ki se je mudil na krajših pripravah pred začetkom prvenstva v sosednji Avstriji (Bad Waltersdorf). Po ogledu treningov so se naši trenerji fotografirali s posameznimi igralci, s katerimi sta spregovorila tudi nekaj besed. Najbolj pa so bili veseli fotografije z glavnim trenerjem Arsenom Wengerjem in njegovim pomočnikom Stevom Blodom, ki jim je dal tudi nekaj uporabnih nasvetov. Dober trener = temelj Vemo, da nam ogromno pripomočkov, ki jih imamo, nič ne pomaga, če nimamo trenerja, ki jih zna uporabiti. Seveda je pomembno, da je pri mlajših selekcijah tudi dober pedagog in ima že veliko izkušenj. Vse otroke, ki še obiskujejo vrtec, bo vodila diplomantka Fakultete za šport Tina Petkovšek, ki ima ogromno izkušenj z delom z najmlajšimi. Prve razrede (letnik 2008) bo vodil športni pedagog Brane Bizjak. Drugi razredi (letnik 2007) bodo trenirali pod vodstvom diplomanta Fakultete za šport Jana Zaletela in Anžeta Valentinčiča. Absolvent Fakultete za šport Gašper Stržinar bo ostal s svojimi fanti še naprej, ki bodo letos obiskovali tretji razred (letnik 2006). Trener Iztok Gruden bo svojo trenersko pot nadaljeval s četrtimi razredi (letnik 2005). Diplomant Fakultete za socialno delo Jan Kragelj, ki je nova moč v našem klubu, pa bo treniral dečke, ki bodo obiskovali peti in šesti razred (letnika 2004 in 2003). Da pa ne bo veliko žog končalo v naših golih, bo naše vratarje treniral diplomant Fakultete za šport Damjan Miklavčič, ki je svojo diplomsko nalogo pisal prav o vplivu akrobatike in koordinacije na vpliv uspešnosti nogometnih vratarjev. Tako je naša trenerska sestava izpopolnjena in pričakujemo, da ji bo uspelo prenesti še več znanja in vrednot na naše otroke. Igrišče = temelj za lepo igro Letošnje poletje nam je šlo na roko, saj nam je pomagalo ohraniti izredno lepo igrišče. Na lepem ravnem igrišču je mogoče igrati lep in všečen nogomet. Zato smo zelo veseli, da imamo v širši okolici eno izmed najlepših igralnih površin z novim sodobnim garderobnim objektom. Velkavrh prevzel vodstvo V začetku julja se je končal še četrti reli za državno prvenstvo Slovenje in tako se je sezona prevesila v drugo polovico. Vrhniški dirkač Andrej Velkavrh s sovoznico Nino Gorenc, ki nastopata za klub OPV Šport iz Lučin, je po osvojenem drugem mestu na zadnji dirki v Mariboru prevzel vodstvo v skupnem seštevku državnega prvenstva divizje I, v kateri so vozila do 1400cm. "Z Nino sva dirko odpeljala po svojih najboljših močeh in se na koncu veselila osvojenega drugega mesta in novih točk. Avto je deloval brezhibno, tako da smo iztržili kar * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren se je dalo. Za nove zmage pa bi potreboval edino močnejši avto." Andrej in Nina se zahvaljujeta pokroviteljem, ki so bili: Olja Divinol, Salkon, Termotom, Geodetske storitve A-Gea, Krili - izdelki iz pleksi stekla, VR-Elektronika, Avtodeli BMC, Gostilna Pri Kranjcu Vrhnika, Karoserija Novak, MSM Stražišar, Trgovina z gradbenim materialom Stirn in Avtomehanika Mivšek ter mehanikom Bojanu Velkavrhu, Marjanu Hrenu, Andreju Velkavrhu st., Boštjanu Turšiču in Ladu Žnidaršiču. Foto: Tadej Verdev 54 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija .......25' avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniški košarkarji aktivni vse poletje Kot smo poročali, so se vrhniški košarkarji konec junija po končani tekmovalni sezoni odpravili na zaslužene počitnice. Nekateri med njimi pa so počitnice zamenjali s tabori, reprezentančnimi akcijami in tekmovanjem v ulični košarki - Samsung državnega prvenstva košarke 3 x 3. Tabor KZS Postojna - foto: KZS/Aljaž Močnik Ekipa Mlijeko - foto: Samsung DP košarke 3 x 3/Alen Murič Košarkarji letnika 2000 in 2001 so se v začetku julija odpravili na košarkarski tabor pod okriljem KZS v Postojno. Poleg igralcev sta za delo na taboru skrbela tudi dva vrhniška trenerja Primož Jurca in Matic Vidic. Fantje so v tednu košarke trdo delali in se borili za prve vpoklice v reprezentančne vrste. Med reprezentančnimi akcijami je počitnice za treninge zamenjal mladi Nikolas Suša. Z naborom najboljših košarkarjev I j r ■- ir ЪЯ Ъ^Ь ^Б^Н. "J ^ii^TÄ J * "vftJg Л Ekipa reprezentance - foto: KZS/Aljaž Močnik Ekipa moške reprezentance - foto: KZS/Aljaž Močnik letnika 1999 je treniral in zastopal slovenske barve na pripravljalnih tekmah. V znamenju prave košarke pa je poskrbelo pravo državno prvenstvo v igri 3 x 3, ki sta se ga v kategoriji U-18 ekipi Mlijeko udeležila tudi Vrhničana Žiga Habat in Domen Novak. S pomočjo Marka Savića in Blaža Bajca so fantje osvojili sam vrh. Na finalnem turnirju v Ljubljani so ugnali ekipi 97ers, Leteči štapiči in Sarma ter osvojili prvo mesto. Velik uspeh jim je prinesel prave možnosti za odhod na poletne olimpijske igre mladih za prihodnjo sezono. S ponosom lahko povemo, da tudi vrhniški športniki in trenerji gredo na poletne olimpijske igre mladih v Nandžing. V torek, 5. avgusta, je bila v Zrečah predstavljena mladinska reprezentanca Slovenje, ki bo med 16. in 28. avgustom sodelovala na drugih poletnih olimpijskih igrah za mlade. Slednje bo gostil kitajski Nandžing, na njih pa bo prvič potekalo tudi tekmovanje v košarki 3 x 3. Slovenja bo nastopila s fantovsko in dekliško ekipo. Slednji bosta predstavljali eno od štirinajstih panog (od skup-noosemindvajsetih), v katerih bo naša dežela na Daljnem vzhodu imela svoje predstavnike. Slovenska odprava bo skupno štela 48 športnikov - 32 fantov in 16 deklet , košarka pa bo za rokometom (14 športnikov) druga najbolj številčno zastopana panoga (sedem košarkarjev in košarkaric). Ekipi sta sestavljeni iz odličnih slovenskih košarkarjev. Fantovsko ekipo sestavljajo nekdanji vrhniški košarkar, zdaj odličen branilec KD Slovana Milan Kovačevič, Heliosov branilec Žiga Lah ter Gregor Klobčar in Aljaž Šlujet. Ekipo dekleta pa sestavljajo Novomeščanka Maruša Derlink, Althea Gwash-vanhu in Ela Mićunović. Treningi so potekali pod budnim očesom vrhniškega trenerja Matica Vidica, ki bo ekipi vodil tudi na olimpjskih igrah. Na treningih so mladim olimpjcem priskočili na pomoč člani ekipe Mlijeko, aktualni prvaki fantovske kategorije U-18 v Samsung državnem prvenstvu košarke 3 x 3 za leto 2014, katere polovična zasedba je sestavljena iz vrhniških košarkarjev Žiga Habata ter Domna Novaka. Slovenja bo v Nandžingu v ulični košarki nastopila kot edina reprezentanca z območja nekdanje Jugoslavije. Pri obeh spolih bo sicer na olimpjskih igrah nastopilo po dvajset reprezentanc. Naše fante in dekleta čaka tudi snidenje z nekdanjo zvezdo Lige NBA Yaom Mingom, ki so ga organizatorji imenovali tudi za ambasadorja iger. Konec avgusta pa bodo priprave na novo sezono začeli tudi preostali košarkarji KK Vrhnika. Ob tem lepo vabimo vse dečke letnika 2005 in starejše, da se nam pridružite na treningih košarke. Za vse informacije v povezavi z vpisom se lahko obrnete na trenerja Vlada Beka, GSM 040-702-349, poiščete informacije na naši spletni strani www.kkvrhnika.si ali Facebook profilu KK Vrhnika. Vpisi v šolo košarke bodo potekali na šolah OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Horjul in OŠ Log - Dragomer. Vrhničani na druge poletne olimpijske igre mladih v Nandžing V torek, 5. avgusta, je bila v Zrečah predstavljena mladinska reprezentanca Slovenje, ki bo od 16. do 28. avgusta sodelovala na drugih poletnih olimpjskih igrah za mlade. Slednje bo gostil kitajski Nandžing, na njih pa bo prvič potekalo tudi tekmovanje v košarki 3 x 3. Slovenja bo nastopila s fantovsko in dekliško ekipo, ki bosta predstavljali eno od štirinajstih panog (od skupno osemindvajsetih), v katerih bo naša dežela na Daljnem vzhodu imela svoje predstavnike. Slovenska odprava bo skupno štela 48 športnikov - 32 fantov in 16 deklet -, košarka pa bo za rokometom (14 športnikov) druga najštevilčneje zastopana panoga (sedem košarkarjev in košarkaric). Ekipi sta sestavljeni iz odličnih slovenskih košarkarjev. Fantovsko ekipo sestavljajo nekdanji vrhniški košarkar, zdaj odličen branilec KD Slovana Milan Kovačevič, Heliosov branilec Žiga Lah ter Gregor Klobčar in Aljaž Šlujet. Ekipo deklet pa sestavljajo Novomeščanka Maruša Derlink, Althea Gwashvanhu in Ela Mićunović. Treningi so potekali pod budnim očesom vrhniškega trenerja Matica Vidica, ki bo ekipi vodil tudi na olimpjskih igrah. Na treningih so mladim olimpjcem na pomoč priskočili člani ekipe Mlijeko, aktualni prvaki fantovske kategorije U-18 v Samsung državnem prvenstvu košarke 3 x 3 za leto 2014, katere polovična zasedba je sestavljena iz vrhniških košarkarjev Žiga Habata ter Do-mna Novaka. Slovenja bo v Nandžingu v ulični košarki nastopila kot edina reprezentanca z območja nekdanje Jugoslavije. Pri obeh spolih bo sicer na olimpjskih igrah nastopilo po dvajset reprezentanc. Naše fante in dekleta čaka tudi snidenje z nekdanjo zvezdo Lige NBA, Yaom Mingom, ki so ga organizatorji imenovali tudi za ambasadorja iger. DRŠ Vrhnika Poletje se je začelo in najmlajše rokometašice so se morja veselile v Mini rokometnem taboru, ki ga je DRŠ Vrhnika organizirala v začetku julija v Fiesi. Pod vodstvom trenerk Zdenke Dežman, Sendy Jonović in Tare Jono-vić se je štirinajst najmlajših vrhniških roko-metašic na slovenski Obali zabavalo z rokometno igro. Deklice so na petdnevnem taboru trenirale in se zabavale od ranega jutra do poznega večera. Dvakrat na dan so vadile rokometne prvine na piranskem igrišču, v prostem času pa je bil čas zabave, kopanje, družabne igre, peka palačink, sprehodi po Piranu ter nočno kopanje. Deklice so se vrnile dobre volje in predvsem z novimi željami po rokometu in zabavi, ki jo prinese sama igra. Preostala dekleta DRŠ Vrhnika pa so pridno preživljale aktivne počitnice z nabiranjem kondicije za novo sezono, ki se približuje. Želja posameznih ekip je dvigniti igro na višji nivo in k že velikim uspehom, ki so jih dekleta v prejšnjih letih že dosegla - državne prvakinje v sezoni 2012/2013 ter viceprvakinje v sezoni 2013/2014 - dodati nove. Trenirati so začele v začetku avgusta na Vrhniki ter se kasneje odpravile na nekajdnevne priprave v Slovenj Gradec. Vsem ekipam želimo veliko športnih uspehov v prihajajoči sezoni ter vse privržence lepo vabimo, da jih s podprete na tekmah skozi celotno sezono. Obenem pa vse najmljaše deklice od 1. do 3. razreda lepo vabimo, da nas obiščete na interesni dejavnosti mini rokomet pod okriljem DRS Vrhnika na OŠ Antona Martina Slomška in OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki in se same preizkusite v rokometni igri - zabavno bo. Damjana Oven Medmeš NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA Vpis v nogometno šolo s tradicijo Nogometni klub Vrhnika sodi med najstarejše klube v Slovenji. Skozi tako dolgo obdobje smo dodobra izpopolnili organizacijsko strukturo in postavili trdne temelje dobremu delu in napredku. Skrbno izbran in strokovno izjemno usposobljen kader je le odskočna deska in ne pogoj v drugi polovici julija. Tekmovanje v prvi ligi terja resno in zavzeto delo. Fantje se zavedajo, da je igranje na tako visokem nivoju edinstvena priložnost za njihov optimalen nogometni razvoj. Varovanci trenerja Sebastiana Zalaraja in pomočnika Nebojše Vuki-čeviča bodo zaradi svoje številčnosti igrali v dveh ligah. Selekcija kadetov U17 in mladincev U19 ima novega trenerja. Slednji se je dolga leta trenersko kalil v nižjih selekcijah, kjer je pridobil veliko pedagoškega znanja in potreb- za uspeh. V klubu verjamemo, da mora dober trener poleg smisla za svoje delo imeti tudi veliko mero nogometnega znanja, ki ga je pridobil s treniranjem in igranjem nogometa. Trenersko strukturo nenehno izobražujemo in dopolnjujemo. Podrobnosti o selekcijah, trenerjih in treningih lahko dobite na telefonih: 070 760 001 in 041 697 637 ali pa na naši spletni strani: www.nkvrhnika.si Vpis otrok vseh starosti se odvija domala vsak dan. Vadba poteka po skrbno načrtovanem in kvalitetno izpeljanem programu, pri katerm je glavno vodilo, da otroci igrajo, se družijo, zabavajo in jim je nogomet pri srcu. Rezultat pri teh selekcijah je povsem nepomemben. Osnovno vodilo naše nogometne šole je: srečen otrok - neprecenljivo! Mladinski center je del urejenega kluba Mlajši dečki imenovani U13 so lansko nadvse uspešno sezono kronali s prebojem v prvo ligo. Izvrstni trenerski tandem trener Elvis Hru-stanovič in njegov pomočnik Gorazd Gomboc Gombi verjameta v svoje fante, in z njimi pridno trenirata že cel avgust. Starejši dečki U15 so s pripravljalnim obdobjem pričeli spremljali igralce na tekmah državne reprezentance (med drugim tudi na otvoritvi stadiona Stožice), pobirali žoge na finalih pokala Slovenje, pomagali pri promocji Slovenskega nogometa doma in v tujin, in se družili z nogometnimi zvezdami. Podoben dogodek se je odvijal konec julia na stadionu Stožice v Ljubljani, kjer je nogometni klub Olimpja gostil evropskega velikana, Londonski Chesea FC. Slednji je Slovenijo obiskal z domala vsemi super zvezdniki ki sestavljajo no kilometrino. Ob dejstvu, da ima Jasmina Muratagiča Jasko bogate nogometne izkušnje še iz časov nogometne kariere, verjamemo, da bo bogato znanje prenesel tudi na svoje varovance. Na čelu selekcij deklet DU 15 in DU19 ostaja trener Vje-koslav Ivanušec. Pri mlajših selekcijah mu pomaga pomočnica Daniela Ivanovič, ki je tudi sama igralsko še aktivna. Selekcija starejših deklic DU15 nastopa v 1. državni ligi, med tem ko so starejše vrstnice lani suvereno osvojile naslov prvakinj v notranj- letošnjo četo trenerja Joseja Mourihnja. V njihovo družbo je bil povabljen tudi naš predsednik Sebastian Zalar. Koga vse je spoznal si lahko preberete na spletni strani www.nkvrhnika.si. Fireball 2014 - največji nogometni dogodek na Vrhniki V vikendu 21. in 22. junij se je v športnem parku Vrhnika odvijal mega nogometni dogodek za selekciji starejših in mlajših dečkov. Odprtega prvenstva Vrhnike se je udeležilo po 10 ekip v vsaki starostni kategoriji. Pohvale in najave udeležbe klubov iz Slovenje in tujine za prihodnje leto prihajajo v naš klub že celo poletje. Tako ni dvoma, da bo dogodek postal tradicionalen. Pri organizaciji je sodelovalo izjemno veliko staršev, članov kluba ter kopica sponzorjev in donatorjev. V kategoriji mlajših dečkov je prvo mesto osvojila ekipa nogometnega velikana HNK Rijeka, pri starejših dečkih, pa je pokal za prvo mesto ostal v Slovenji pri ekipi NK Radomlje. Na nogometnem spektaklu so se poleg turnirjev odvijale še revijalne tekme za kadete, mladince, dekleta in veterane. Dogajanje so popestrile še bo- ski ligi Črni Graben, česar se nadejamo tudi v novi sezoni. NK Vrhnika - klub ki v nogometnem svetu nekaj pomeni V preteklosti se je že nič kolikokrat dogodilo, da je bil NK Vrhnika povabljen k sodelovanju pri dogodkih najvišjega nivoja. Tako so naši otroci že večkrat nosili zastave in gate otroške animacije. Ker gre za izjemno velik dogodek je vse nemogoče opisati v kratkem članku, zato smo se odločili, da obširnejšo reportažo objavimo v naslednji številki našega časopisa. Za najbolj neučakane so na voljo podrobnosti na naši spletni strani: www.nkvrhnika.si. Oglejte si zakaj je NK Vrhnika najboljši nogometni klub v kraju. Vpis novih članov Karate klub Vrhnika vabi Vabljeni vsi, ki vas zanimajo tovrstni tečaji s poudarkom na izboljšanju psihofizičnih sposobnosti ter prijetnem druženju s sovrstniki v večjih ali manjših skupinah pod strokovnim vodstvom visoko kvalificiranih trenerjev z dolgoletnimi izkušnjami. Kaj je karate Karate je japonski izraz za "prazno rook", sicer pa samoobrambna borilna veščina Daljnega vzhoda, ki se je v drugi polovici 19 stoletja razširila na zahod, kjer se je pod vplivom novega kulturnega okolja in posameznih športnih znanosti razvila v najbolj množičen borilni šport. Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi striktno predpisana, s to ali ono tradicijo opredeljena in z strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja. Karate kot šport pomeni s tekmovalnimi pravili opredeljeno borbo ter z zahodno kulturo, znanostjo in sistematiziranim športnim izkustvom opredeljeno pripravo tekmovalcev za športna tekmovanja.. Otrokom predstavlja karate obliko telovadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot koristen sestavni del kvalitete njihovega vsakodnevnega življenja. Duh karateja Osnova karateja je, da se um in telo uskladita ter razvijata v duhu humanosti. V odločilnem trenutku se mora karateist zmeraj postaviti na stran pravice. Tisti, ki se pošteno in iskreno sooča s samim seboj, se bo lahko soočal tudi z osebami polnimi predsodkov. Če tega nismo sposobni, kako lahko sanjamo o napredku člo- veške kulture? Tisti, ki sledi stezi karateja odkriva skrivnosti vesolja, neba, zemlje in človeškega bistva. Karate-do je življenski maraton, na katerem je možno zmagati le z disciplino, naporno vadbo in kreativnostjo. Trening karateja je v bistvu borba s samim seboj. Potrebno je spoznati svoje meje. Karate se začne in konča s spoštovanjem. Nihče si ne zasluži, biti karateist, če ne goji spoštovanja, čeprav v tehniki prekaša ostale. Prednosti vadbe v našem klubu Že po kratkem obdobju redne vadbe, (najmanj dvakrat tedensko) je opaziti dvig nivoja splošne fizične kondicije, pri mlajših kategorijah, pa je opaziti izredno pozitiven vpliv vadbe na skladen telesni razvoj. Pridobivanje občutka za redno, disciplinirano in odgovorno ravnanje ter spoštljivo obnašanje, Skladno s tem si predvsem mlajši pridobivajo odlične delovne navade, ki so še kako dobrodošle tudi na drugih področjih današnjega življenja, Vse navedeno ima izredno pozitiven vpliv na nadzor lastne agresivnosti, Izboljševanje vizualno - motorične koordinacije, tako statične kakor tudi v gibanju, Spoznavanje in izpopolnjevanje tehnike pravilnega dihanja, Mnogo lažje obvladovanje vsakodnevnega stresa. Kdo lahko obiskuje karate? Se posebno ga priporočamo vsem,ki do sedaj niso niti pomislili na vadbo: • ljudje v zrelih letih, ker ohranja in spodbuja energičnost in vitalnost, • ljudje z zdravstvenimi težavami, ker zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, • ljudje s povečano telesno težo, • odraščajoča mladina, ker vzpodbuja rast in telesni razvoj, telesno slabo pripravljeni in aktivni športniki. Vpisi od ponedeljka do petka od 17.00 do 20.00 ure. GSM: 051 303 857 www.karateklubvrh-nika.net ali www.dojofit.si, elektronski naslov: dzemal.mustafic@gmail.com. Vljudno vabljeni! Karate klub Vrhnika Vrhnika - plesno mesto Plesno mesto na Vrhniki v okviru OŠ Ivana Cankarja in A. Martina Slomška deluje že več kot dvajset let in zadnja sezona je bila še posebno pestra. V decembru 2013 so izvedli svetovni pokal v rokenrolu, kjer so bili prisotni vsi najboljši plesni pari. Med Slovenci sta najbolj blestela Tjaša Pintar in Miha Matečko, ki sta si priplesala drugo mesto, ob tem pa sta tudi zaključila sezono na tretjem mestu svetovne rang lestvice. Vrhunci večera pa niso bili le izjemni nastopi Rock n Roll plesalcev; nastopili so tudi Rok n Bad, Sam's fever in Čuki z Majči. Za posebno presenečenje je poskrbela Tjaša Pintar, ki je odpela pesem Love me tender (Elvis Presley), ki jo je posnela z Rok n bandom v studiu Muzikaviva. Prireditev si je ogledalo nekaj ambasadorjev in tudi predsednik Borut Pahor. Plesalci so imeli decembra tudi svojo novoletno produkcijo, kjer se je zbralo več kot sedemsto plesalcev in vsaj tisoč obiskovalcev (starši in sorodniki). Po novem letu se začnejo vse tekmovalne skupine pripravljati za tekmovanja, v plesni šoli pa plesalci spoznavajo vse več novih in novih koreografij. Prizadevno delajo tudi učenke, ki sodelujejo v Solskem plesnem festivalu, ki ga je Plesno mesto ob sodelovanju OS I. Cankarja in A. M. Slomška izvedlo na Vrhniki. OS Ivana Cankarja je zasedla EKIPNO PRVO MESTO, učenke pa so se tudi posamično odlično uvrstile: Nina Ogrin - 6. mesto, Brina Jesenovec - 10., Tjaša Železnik - 13., Izza Sraj Miklič - 16., Karmen Rosa - 16., Neja Stirn - 16. mesto. Na prireditvi so nastope popestrili še plesalci Plesnega mesta, Katarina Mala, Alja Krušič in Blaž Vidovič. Konec maja je imelo Plesno mesto zaključno produkcijo, na kateri je v Slomškovi športni dvorani znova rajala celotna plesna šola in nastopili so tudi vsi plesalci tekmovalnih skupin. Z njimi sta plesala tudi Ribič Pepe in Jože Potrebuješ. Prireditev sta si ogledala tudi pevec Sebastjan in Saška Lendero. Krona plesne sezone 2013-14 so rezultati, ki so jih plesalci Plesnega mesta dosegli na državnih prvenstvih. ROCK N ROLL Člani B: Maja Narobe - Jaka Južnič, 1. mesto; Julija Horvat - Luka Brulc, 2. mesto; Tjaša Pintar - Miha Matečko - 3. mesto. Člani C: Ana Gruden - Sergej Oštir - 1. mesto. Starejši mladinci: Evelin Arh - Matej Matečko - 1. mesto. Mini: Laura Ignijič - Filip Klančnik - 3. mesto. Ženske formacije: M sisters - 1. mesto. MODERNI TEKMOVALNI PLESI Pionirji: Street formacija, državni prvaki; mala skupina - 3 mesto. Mladinci: Street formacija, državni prvaki; mala skupina - 1. mesto; Hip hop formacija - 3. mesto. Članice: Street, mala skupina - 4. mesto; Jazz, mala skupina - 2. mesto; Disco, mala skupina - 3. mesto Ni kaj, letošnja sezona je bila za PLESNO MESTO več kot odlična, zato čestitke vsem trenerjem, koreografon in plesalcem. Pred vrati pa je že nova sezona in če želite odplesati med zvezde tudi vi, se pridružite meščanom Plesnega mesta. Vse informacije dobite na svoji osnovni šoli ali pa obiščite na spletu strani Plesnega mesta. PLESN www.plesiiomesto.si • info@plesnomesto.si • 01 510 84 84 041 33 33 03 • Uradne ure: od 10h do 12h in od 16h do 20h Plesne vaje potekajo tudi na OŠ Ivana Cankarja in Antona Martina Slomška ter v vrtcih Želvica, Žabica, Komarček in Rosika. O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotičekO Povžarji so krenili proti Triglavu dan kasneje, s Stare Vrhnike, seveda. 15 Cekinčkov, en Zimzeleni in en Barjan je Lenčev podvig proslavilo štirinajst dni kasneje. 12. 7. 2014 - Stolp je prestal ognjeni krst Sobota, 12. julij 2014, in naš najemnik zavetišča na Planini nad Vrhniko, Mitja, je v Facebo-oku zapisal: "Ko fseka, fseka 3 x. Dva fanta sta ravno rit s stola odnesla ..." Prve vesti niso bile najboljše, a ogled povzročene škode večkratnih udarov strel v sam vrh stolpa in v zavetišču nas je malce pomiril. Kakšna škoda je nastala na fotovoltaiki in električnem omrežju, bodo povedali strokovnjaki, ki so montirali sončne celice in napeljavo. Kljub vsemu so akumulatorji vzdržali in zavetišče ima potrebno električno energijo. Ko smo se vzpenjali na stolp, so nas na stopnicah pričakovale trske, ki jih je povzročila strela. Sele na vrhu smo ugotovili, kakšne posledice je pustil udar strele: poškodovano letev v ograji ploščadi, načet vršni del enega od tramov v sredini ploščadi, poškodovan nosilni tram ploščadi in dve deski na podestu, in to je vse. Mnogo ali malo, popraviti bo treba in kar poceni smo jo odnesli. Seveda bomo škodo prijavili zavarovalnici in vsaj delno poravnali stroške popravila. Besedilo: Milan Jerman Foto: Milan Jerman 22. do 26. 7. 2014 - 40 let od prvega Lenčevega pohoda z Vrhnike na Triglav Visok jubilej je množica vrhniških planincev opravila v danih razmerah in tako obeležila začetek podviga, ki sega že štirideset let nazaj. Vtisi še niso pozabljeni, nekaterim je to uspelo urediti, napisati svoje misli in urediti množico fotografij, drugi pa so se podali še na druge ture ali poiskali oddih na morju in njihove članke lahko pričakujemo v naslednji številki Našega časopisa. Prilagamo nekaj fotografij za »pokuši-no« s starta na Vrhniki oziroma Stari Vrhniki. 22. do 26. 7. 2014 - Triglavke so letos v celoti uresničile postavljeni cilj Minilo je štirideset let, odkar so trije Vrhniča-ni, Lenč, Pavkar in Urh, prvič prehodili pot od Vrhnike na Triglav. V letu, ko se je rojevala samostojna Slovenja, se je Lenču porodila krasna misel: Prav bi bilo, da bi tudi nežni spol doživel čar pohoda. Ideja se je prijela, ženske smo se z navdušenjem začele prijavljati. Že na prvem sestanku se je odločil, da bomo njegove »punčke«. Od takrat smo to pot prehodile devetkrat. Spomin na naš prvi pohod je lep. Tudi letos smo se večkrat s spoštovanjem spominjale Lenča. Z Damjano sta poskrbela za vso organizacijo, z ličkom sta prehodila skoraj celotno traso, Metod in Martin sta skrbela, da nismo bile žejne in lačne. Tako je bilo prvič, bogato in polno doživetij. V nas je zrasla trdna odločitev o vsakoletnem nadaljevanju. Žal nas je Lenč zapustil še pred tretjim pohodom. Njegove punčke hodimo v njegov spomin. Prvo leto ga je zamenjal Jože, naslednje pa Bogdan. Jutro, na dan letošnjega pohoda, ni bilo preveč obetavno, a smo kljub temu z veseljem krenile na pot. Hoja mimo Kurena do Jamnika, kjer nas je čakal dober rogljiček, je hitro minila. Tudi nadaljevanje čez Peske do Smrečja ni prineslo nobenih težav. Po obilni malici smo z lahkoto nadaljevale pot po Žirovskem vrhu z Javorčem v Lajše in Gorenjo vas. Pred Hotavljami je začelo deževati. Z odprtimi dežniki smo prišle na prostor za piknik ob Poljanski Sori. Marjan je s pomočjo kuharic postavil pravi beduinski šotor. Za kosilo smo pojedle okusne čufte, ki jih je že doma pripravila Irena. Kljub dežju je bilo vzdušje prijetno. S hojo smo nadaljevale skozi Hotavlje, po dolini Kopačnice, do novo nastajajočih toplic pri Topličarju. Med pitjem kave je začelo zelo deževati. Do večera smo prispele do spodnje postaje smučišča Počivalo, kjer smo prenočile v prijetnem apartmaju Gatej. Veselo je bilo naslednje jutro. Dobro naspane smo v lepem vremenu začele s hojo mimo Jure-ža v Zgornji Davči, po pobočju Porezna, mimo Podhočarja na Petrovo Brdo. Med potjo smo nabrale veliko lisičk in lepe jurčke. Irena je takoj določila, da bo iz njih skuhala okusno večerjo. Po zelo okusnem sladkem zelju nas v vročini ni mikal vzpon preko Vrha Bače in Koble. Raje smo se spustile v Podbrdo in se z vlakom skozi predor zapeljale v Bohinjsko Bistrico. Pot po kolesarski poti iz B. Bistrice v Staro Fužino je bila dolga in naporna. Potolažile smo se v razkošju na travi, ob večerji z gobami. Pred spanjem v planinskem domu v Vojah smo si pripravile nahrbtnike za tri dni in se posladkale z borovnicami, ki jih je prinesel Jože. Z obteženimi nahrbtniki smo se povzpele preko planine Blato, planine Krstenice in planine Jezerce na Velo polje. Zaradi dežja smo vedrile Triglavke in Veseli triglavci so se za nekaj dni poslovili od Ivana Cankarja. kar v sirarni pod Vodnikovim domom. Pastirja sta nam skuhala kavo, narezala sir in postregla s kislim mlekom. Ko je dež ponehal, smo nadaljevale skozi Velsko dolino proti Doliču. Na pol poti je spet začelo deževati, vedno pogosteje smo prečile sneg. Ko se je spustila še megla, so postale razmere čisto zimske. Z dobro orientacijo naših vodnikov smo srečno prišle v Tržaško kočo na Doliču. Zbudile smo se v pričakovanju vzpona na Triglav. V meglenem jutru smo šle na Planiko. Kadar se je megla vsaj malo umaknila, nam je Bogdan poimenoval vse vrhove, ki so se videli. Ob opazovanju vrhov smo se tudi odpočile. V dobrih dveh urah smo se razveselile toplega čaja v Planiki. Med pitjem nam je pogled uhajal proti vrhu, ki je bil skrit v oblakih. Želja, da ga osvojimo, je bila vedno večja. Končno je padla odločitev: Gremo! Če ne bo šlo, se bomo lahko obrnile. Zaradi zahtevnega vzpona smo si nadele zaščitne čelade. Kljub slabi vidljivosti je bilo razpoloženje dobro. Ko pa smo tik pod vrhom prvič zagledale Aljažev stolp, je bilo veselje nepopisno. Meglo je prav gotovo razgnal Lenč. Ob osvojitvi vrha nas je pozdravilo celo sonce. Nobena ni skrivala solz sreče. Ob vrnitvi na Planiko so vsem žarela lica, pogledi so uhajali nazaj, gor v strmo ostenje, preko katerega so se podile megle ali pa jih je za kratek čas obsijalo popoldansko sonce. V očeh vodnikov smo videle srečo. Pot do Kredarice je minila v podoživljanju trenutkov na vrhu Triglava - simbola slovenstva. Večer na Kredarici je minil v izmenjavi spominov o prehojeni poti Povžarjev in Triglavcev, ki so se tudi udeležili jubilejnega pohoda. Tudi zadnji dan, ko smo se spuščali na Pokljuko, nas je motil dež. Skale so bile spolzke, zato previdnost ni bila odveč. Utrujene in mokre smo končno prišle na cilj. V dobro voljo nas je spravilo druženje pod napuščem vojaškega objekta. Pojedle smo še vso hrano, ki nam je ostala, in se z avtobusom odpeljale na Vrhniko. Pri Kranjc smo se razživele ob dobri jedači in plesu. V vseh dneh pohoda sta nam bila v veliko pomoč vodnika Roman in Jože. Posebno se zahvaljujemo Marjanu, ker je ustregel vsaki »babji muhi« in razumel sitnobo, ki jo stresajo »zma-trane« punčke. Za uspešen pohod je »kriva« šefica Cilka. Pohod smo opravile ob donatorski podpori naslednjih: Telekom Slovenja, d. d.; Ljubljana; Fortrade, d. o. o., Vrhnika; JP KP Vrhnika, d.o.o., Vrhnika; Andreja Križan, Vrhnika; Krka, d. d., Novo Mesto; Borut Mrak, Vrhnika; Robi Vehar, Bevke; Unichem, d. o. o, Sinja Gorica in Jože Su-šteršič, Vrhnika. Tudi njim najlepša hvala za nesebično pomoč. Zapisala: Mateja in Bogdan Foto: Jože Školč 1. do 10. 8. 2014 - 50. planinski tabor v Logu pod Mangartom V avgustu je mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika organiziral jubilejni, petdeseti planinski tabor, katerega vodja je bil Andrej Stržinar. Udeležilo se ga je osemdeset otrok in spremljevalcev. Taborni prostor je bil v dolini Loške Koritnice, kjer so nas obdajali na eni strani mogočna Loška stena z dvatisočaki, v ozadju Mangart in Jalovec, ko pa je otrok stopil iz šotora, je najprej ugledal Jerebico. Opravili smo naslednje ture: ogled rudniškega vhoda v rudnik Rabelj - Stoln ter potok Gorej-ca, Koritniška planina, Stože, Vršič, korita Možnice, slapovi potoka Fratarica (Parabora in Katedrala), trdnjava Fort Hermann in Kluže, Jerebica, Mangartsko sedlo in Rombon. Odpadlo je le bivakiranje, ki bi potekalo pod Čuklo. Naslednji dan pa bi šli na Rombon. Popoldnevi so bili namenjeni družabnim igram, med katerimi sta bili najpopularnejši odbojka in med dvema ognjema. Imeli smo tudi risarske delavnice, olim-piske igre in kopanje v reki Koritnici, ki je tekla v neposredni bližini tabora. Za presenečenje nas je obiskal nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Franci Petek, ki je prišel z mobilno skakalnico. Tako so se otroci lahko preizkusili v smučarskih skokih. Tabor je imel tudi svoj poštni nabiralnik, kamor so udeleženci pisali pisma Da, toliko in občasno še več nas je bilo. svojim skritim prijateljem ali kar tako. Ker je bil to jubilejni tabor, smo povabili nekdanje načelnike mladinskega odseka, vodje taborov, aktivne člane ter kuharice in kuharje. Tisti, ki so se odzvali vabilu in nas obiskali, so se z obujanjem spominov iz taborov vrnili v svoja mladostniška leta, pripovedovali o svojih prigodah in so lahko primerjali, kakšne spremembe so nastale v vseh teh letih. Najbolj se jim je vtisnilo, da imamo v tušu toplo vodo, kar je bilo nekoč nepredstavljivoJ. Večere smo preživljali ob tabornem ognju, kjer smo pekli hrenovke, prepevali sami ali ob spremljavi harmonike in občudovali vrhove, ki so bili obsijani z luno, ki se je večala iz večera v večer. Na zadnji večer tabora, ko je bila že skoraj polna (in imela močan vpliv na otroke in večerno dogajanjeJ), smo imeli krstni večer. Krstna komisija je podelila planinska krstna imena trem planincem. Ti so bili: Matjaž Dremelj - LAJŠTA, Lea Hlebec - FRATARCA in Anže Zajc - POU'BIČ. Da nismo bili lačni, pa je skrbela kuharica Mateja. Vseh deset dni nas je razvajala z jedmi, ki so dobila oceno 10+J. Finančno in materialno so nam pri izvedbi tabora pomagali: Anapurna, d. o. o., Apis M&D, Avtoelektričarstvo Robi Trček, s. p., Avtopre-vozništvo Janez Vehar, s. p., Kmetija Habe, Naš časopis, Pekarna Adamič, s. p., Pralnica Rosa, s.p., Pro-saf, d. o. o., Syncomp, d. o.o., Stirn, d. o. o., Tiskarna Somaru, s. p., Tomaž bar, Vesper, d. o. o., Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Žito, d. d.. Vsem sponzorjem se najlepše zahvaljujemo in si želimo tudi vnaprej uspešno sodelovanje. Besedilo: Tomaž Stržinar Foto: Mladinski odsek Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz septembrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik SEPTEMBER, 6. 9. PLANINA RAVNE - VELIKI VRH 6.00 5-6 TATJANA PEČLIN 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 25. avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi V Borovnici oddam v najem opremljeno garsonjero, 36 m2. Info: 041-863-600. Červar, 5 km pred Porečem, oddam v septembru in oktobru. Zelo ugodno. Apartma je primeren za do štiri osebe, povsem opremljen. Blizu plaža, infrastruktura, kolesarske in sprehajalne poti. Zelo je primerno za starše s predšolskimi otroki. Inf.: 041 828 455. J. W®icqfja w POSTOJNI DM LJUBLJANI Г T®Sa PRVE I ; Vadba VARNE VOŽNJE □ PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO £3 TI URO VOŽNJE ZA В KATEGORIJO □ PRVIH 10 UR PO 19€ □ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si C C C C E C ™d тш 15.9.-19.9. 6.10.-10.10. ob 17.00 v podjetju Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si S PRAVO IZOBRAZBO DO USPEHA Višja strokovna šola V centru Idrije se oddaja poslovni prostor, primeren za trgovino ter dobro vpeljana slaščičarna z barom, v dveh etažah. Informacije na telefon: 051 688 424 ali 041 201 901 ali 031 855 552. Nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih, tudi delo s starejšimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. šja strokovna šola CPU nudi: Dolgoletne izkušnje v izobraževanju Uporabno znanje Sodelovanje z izkušenimi predavatelji, odličnimi strokovnjaki iz prakse Bogat program vaj na sodobni opremi Spodbudno okolje za razvoj kreativnosti, podjetniške naravnanosti, samoiniciativnosti Individualni pristop Programi: inženir informatike, inženir gradbeništva, ekonomist, poslovni sekretar, inženir varovanja Gospodarska ЖшI * J I ^B' zbornica Slovenije ■■■ CTNTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE ЯЯШ Kardeljeva ploščad 27a, 1000 LJUBLJANA tel.: 01 5897 662, julijana.rifl@cpu.si Izkoristite možnost Informativne prijave, izpolnite jo še danes in uživajte brezskrbne poletne dni. www.cpu.si Naš časopis Manjšo samostojno hišo s pripadajočo parcelo kupim. Tel. 040 978 448. Prodamkokošjajajcaekološke reje, kokoši se vsak dan pasejo na travniku, in meso domačih piščancev. Lahko tudi kruh iz krušne peči. Tel: 031 504 644. Prodam ali posodim večji nahrbtnik, 50-litrski, namenjen za daljše pohode v hribe. Tel: 031 504 644. Manjši skupini otrok ali odraslih razkažem domače živali na kmetiji, na željo pripravim tudi malico za simbolično ceno. Tel: 031 504 644. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.src-na-moc.si. Druženje: 60-letna, mirna, neaktivna upokojenka iščem žensko družbo mojih let za (občasne) sprehode v/po Logatcu. Če ste tudi sami v podobni situaciji ali če poznate koga (npr. prostovoljstvo), se priporočam za stik. Tel.: 041 590 246. meg@phone Oglašujte v Našem časopisu: 1 cm2 samo 1,06 evra z DDV. www.avtotrade.kia.si ZMAGOVALCI V SVOJEM RAZREDU! Popolna kombinacija kakovosti, dizajna in visoke tehnologije. ^vtotrade vrhnh™ WsIS/spp,?061^^ Dnnninnma ™„i__________ ->m л Izboljšani Sportage 2014 ™znaMkekia Popolnoma novi pro_cee d 2014 številkaJ med Sp0I£imi tere* po študiJi ш Power ___ Clan družine cee'd, kije številka 2 med kompaktnimi vozili po Q zadovo|jstvu strank v |etu 2014 v №miyi študiji J.D. Power o zadovoljstvu strank v letu 2014 v Nemčiji №5,3 i/100 km »3,7 i/100 km V — ^ «Ел L-i Ю3,7 i/100 km - < ЯП i Щ J. D. Power je vplivna svetovalna organizacija, ki že vse od leta 1968 s pomočjo raziskav predstavlja mnenja potrošnikov in meri zadovoljstvo strank. KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! Я1 Blrl Иwww.facebook.com/KiASiovenya The Power to Surprise AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 8,5 i/100km, emisije CO2: 97 - 197 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 - 0,16 g/km. Pogoji garanc. so na vojo v garanc. knjižici voziia, oz. pri poobi. zastopniku vozii Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši topiogredni piin, ki povzroča giobaino segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k posiabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo ziasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, deicev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse ostaie info. o porabi goriva in emisijah CO2 so na vojo v priročniku o varčni porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževai zunanjega zraka, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Siike so simboiične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubijana (сою. -10% -50% □ □ CTvj Notranjska 14, LOGATEC telefon: 01 754 21 50 OPTIKA LARA Trg svobode 9-ZD- ŽIRI, opto NAVTic d.o.o. telefon: 04 510 63 80 25. avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi * Traktorski prevozi ' Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp Bojan Nadlišeks.p. Vas 18,1360 Vrhnika, T: 017553 418 T: 041742 018 Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13 • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov in drugih talnih oblog Jelovškova 7 ('01/750* M SUPER CENA 1.09.2014 HtT€l od 18.08 do 01.09.2014 NAPOLITANKE KRAŠf SLADKOR 25kg samo 13,"€ ZALIVALNA CEV 50M Kozarci in steklenice za vlaganje s pokrovčki, f 79€ >0 Moč: 180W 900 obr./min OUDEW Ф 0,35€/kos ELIKA IZBIRA BATNIH KOMPRESORJE1 ABAC že od 149€ Živilska trgovina VERD Verd 6, 01/7506 844 Novi del. čas od 1.-31.8.2014 pon. - pet. 7-16, sob.: 7-12, ned.: zaprto ШША «МШПТУШ4 (smreka) REPSOL 5L olje za motorne žage 14,49€/5L naprej VA®. i J • I 'kos GRADNJE N DVA NADZOR IN IZVAJANJE GRADBENIH D DVAK 1 IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH DEL AVTOMOBILSKI NADSTREŠKI NADZOR NAD GRADNJAM ZUNANJE UREDITVE MONTAŽNE HIŠE NOVOGRADNJE ADAPTACIJE FASADE GASPER NOVAK S. P. Jezero 1 42 1 352 Preserje □ 41 B44 697 E! EASPER@GRADN JENOVAK.SI WWW. G RADN J EN □ VA K. 5 I IIG M DEBEVEC FaujanvaJft: глмя IIUH, Hinm... IJ riD[siol.net ♦ www.cvetlicarna-jana.si KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R0&E - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net POGRF.RNF STORTTVF LAVANDA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli ... ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče FRANC KENK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice MARIJE OGRIN (22. 3. 1930 - 30. 6. 2014) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter trobentaču in Pogrebni službi Pieta. Še enkrat vsem prav lepa hvala! Vsi njeni Dol pri Borovnici, avgust 2014 Koje srčna bolečina prevelika, se tudi. solza posuši; le srce še nemo kliče: Oh, kje si zdaj ti. fS. Kosovel) ' ZAHVALA FRANČIŠEK SLABE (2. 4. 1926 - 6. 8. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, darove za maše in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, rogistu, LD Šentjošt in njenemu predstavniku za poslovilni govor ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Podlipa, 2014 ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustila žena, mami in babica CVETKA ŠIROK, rojena ŠIMENC 1946-2014 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se zadnjič poslovili od Cvetke in jo pospremili na pot večnega počitka. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za besede tolažbe in lepo opravljen obred, pevcem, Pogrebni službi Vrhovec in članom Društva upokojencev Polhov Gradec.Iskrena hvala članom sekcije balinarskega društva DU Polhov Gradec. Zahvala Andreji Novak za lepe misli! Vsi njeni Dolenja vas, avgust 2014 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč daleč je ... ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi ROMAN LUKANČIČ 20.5.1964 -30. 6. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala osebju Nevrološke klinike UKC Ljubljana, DS Logatec, PGD Dolnji Logatec, ekipam prve pomoči Dolnji Logatec, KPL Logatec, pevcem MPZ Drenov Grič - Lesno Brdo, sosedom Je-lovšek, Novak in Oblak. Hvala g. Bernardu Jerebu in ge. Heleni Primc za ganljive besede ob slovesu. Zahvala tudi g. župniku Janezu Komparetu za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za darovano cvetje in sveče in ker ste Romana v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njeeovi Poslovil se je dragi mož, ata, ded in pra-HpH J- À JANEZ VERBIČ 21. 7. 1922 - 21. 7. 2014 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in ga pospremili na pot večnega počitka. Vsi njegovi Pako, juli 2014 ZAHVALA Poslovil se je dragi ati, dedek in prade-dek STANKO PERIC, rojen leta 1921, borec 1. Tankovske brigade Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in z nami sočustvovali. Hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika za dolgotrajno skrb in nego. Hvala ga. Valči Fefer za izrečene besede slovesa ter Združenju borcev za vrednote NOB Vrhnika. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvaležni smo vsem, ki ste se poslovili od našega ljubega dedija. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši; če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V 76. letu starosti se je od nas poslovila draga žena, mami, babi in prababi HELENA JESENOVEC, roj. Molk 18. 8. 1938 - 5. 8. 2014 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Avgust 2014 MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 DOSEGLJIVI 24 UR www.usluge-lavanda.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS PRISTAŠ HINAVSTVA,SVE-TOHLIN -STVA SATIRIKI, POSME-HUIVCI REKA V ČRNI GORI, GRŠKA ČRKA PRAVOSL BOŽJA PODOBA MERE ZA ZLATO IN DRAGE KAMNE PROUČI SESTAVO SNOVI IN POJAVE BETLOVA AZIJSKA PALMA VRTEČI DEL MOTORJA 10 SUMERS. BOGINJA PLODN. ZLATA I PATOVA JAPONKA NABIRA BISERE TEKAČ Z. IME , VOGELNIK IZVRŠNI ODBOR RIBJA JAJČECA M. IME , PEVEC HENDRIX OFER V CERKVI KASTRIRAN BIK KRIŽANKA 8 -14 VADI -TELJ KOŠČKI KREMENA V KAMENI DOBI RIMSKA PETINPE- DESET PRITOK VOLGE V RUSIJI PIS, SAPICA ZNAK ZA JAKOST ELEKTR. TOKA TABLETA, ZDRAVIL. BONBON NEUJEMANJE VERZOV, STIHOV MAT. NEZNANKA ZNAK ZA VZHOD NJORKA, PINGVIN BEOTI-JES_ KONTRA PROTI KAZALNI ZAIMEK VADBENI OBJEKT JEK, EHO RUSKO MESTO OB IZLIVU DONA POLJSKE MIŠKE KRAJŠE ZA ELEMENT KRAJ OB J. BALATON,Mad. ARABSKI ŽREBEC GERMAN. PREGOVOR JOD PREDSEDNIK ZDA 12 BOGOVI PARTSKI PERZIJSKI KRALJI 300-229 ZNAK ZA EAST ANO DOMINI CVIRN, SUKANEC 2.0SEBA MORSKI »ROMB« RIBI-E DRŽAVNI SOCIALIZEM LOVLEN-JE RIB RIBE KRA- POVCI 18 ELEN KREIG ZNAK ZA DŽUL KLINIČNI CENTER TRENING AVTOR JAKOB SUSMAN PRIIMEK IN IME TOČEN NASLOV GESLO = 10 13 Za najmlajše: poiščite 12 razlik med sličicama meg(g)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika I T: 01 755 71 61 I M: 041 342 ODO I mega.phone@siol.net Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika se je glasilo: »Poletje že greje«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Leonu Perko iz Bevk, Brejc Tatjani z Brezovice in Željku Novaku iz Borovnice. Nagrajenci bodo prejeli po pošti praktično nagrado. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 17. septembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja tokratni sponzor križanke OK Fit center z Dobrove. Med nagrajence bomo razdelili (po eno nagrado): mesečno karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa, 15-dnevno karto za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa ter obisk savne (2h) in obisk savne za dve osebi (2h). Izdelava in urejanje ^^ ^^ _ FB strani že za M /mes Studio za oblikovanje in spletne komunikacije Pokličite zdaj! 041 772 722 www.okusi.si Spremljajtedogajanjevsvoji občini na portalih www.mojaobcina.si/vrhnika www.mojaobcina.si/borovnica www.mojaobcina.si/horjul www.mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec http://www.mojaobcina.si/log-dragomer Vrhn'ške iskr'ce Ja,eni grejo na murje, drug pa na mor'je. Sma mel na Vrhnk njega dni ta velk alimpijsk bazen, pa zravn še avtokamp. Holandci in drugi sa prhajal se s'm kopat. Mulci sma hadil u Retuje u Krnica, »Kafe« Oknce,pa u Furlanove taplice na Mirkah, kir ma vada kr 26 stapin, pa sa j'h zaprl, zabetoniral. Je IUV nucov gvorka vada. Kva pa zdej. N'č,sej se vatroc nimaje j't k'm namakat. D' j'm bi vsaj k'šn bazenčk t'm u športn'm parku pastavl,sej je vjelk za d'set fus-bal placov,pa se pa njem enajst žogabrcov poje za ena sama žoga. Ki drgod bi iz Furlanavih (IUV) taplic zrasle v'like TERME.Stjepl bi se za kancesije za gvorka vada. Vrhnške bi ble l'hku kr zravn u »IUV« bazenu ad čistilne. J. Sulc NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 25. avgust 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r> /j GALAXY |EXCOVER 2 akcija na obroke Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. TelekomSIovenije meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@sioi.net RAČUNALNIKI - NOVI IN RABLJENI • FOTOKOPIRANJE • IZPOSOJA BLAGAJN • SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV ŠOLA JE ZAKONI». >> PRIHAJA NOVO SOLSKO LETO, NA VOLJO IMAMO PESTER IZBOR RAČUNALNIKOV (TUDI RABLJENIH) IN RAČUNALNIŠKE OPREME ... REDNA CENA TISKALNIKA: 72,99 € AKCIJSKA CENA KOMPLETA: 69,99 € Multifunkcijski tiskalnik HP PSC 1516 Advantage All-in One (4800 X 1200 dpi 7 str/mm čb, 4 str/mm) 1 leto garancije Delovni čas: pon - pet: 8-12 in 13-18 sob: 9-12 •pogovorov • SMS/MMSov + DARILO : dodatno Kartuša črna HP 650 ČRNA + dodatno Kartuša barvna HP 650 TRI-COLOR AKCIJA ASUSpY;e"0MsfP, 1R,. serija X551 MA, Ekran 15,6 Procesor INTEL Celeron 2.13GHz 4 GB ram, 500GB trdi disk INTEL HD grafična kartica HD spletna kamera Čitalec kartic, Bluetooth 4.0 Priključki : USB 3.0, HDMI Operacijski sistem: Microsoft Windows 8 24 mesecev garancije (12 mesecev na baterijo) www.molek.si AKCIJSKA CENA: m- j s MINUTE znotraj omrežja MINUTE v ostala omrežja SMS/MMS sporočila Najbližji S 200 600 00 299,99 € r RAČUNA 9,90 MINUTE znotraj omrežja MINUTE v ostala omrežja SMS/MMS sporočila MB prenosa podatkov leK.si RAČUNALNIŠTVO ■ SERVII M: 070 21 08 14 .5001500 -5001500 .5001500 14,90 € 17,90 RECiKLiRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRi PROJEKTU RDEČi NOSKi! 10% POPUST NA BARVE IN TONERJE ob vračilu prazne kartuše / tonerja. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. VEDNO KORAK PRED KONKURENCO Več informacij v Cen e namene. Strošek pnključ ki 080 700 700 ter v vseh N v tujini, pošiljanja SMS tusmobil bje 24 NAJBLIŽJI S, M lakete NAJBLIŽJI 40 EUR. Tusmobil) et preneha. Vključene količine Tusmobil Mobitel ali znak za g