Naš časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (odgovorni urednik), Franc Petelin (tehnični urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Janez Pečar, Franc Fortuna in Janez Žnidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tisk tiskarna Kresija, 61000 Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2 mam GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Leto 5 Številka 31 FEBRUAR 1977 Fotografija je nastala leta 1961, ko sta začetnika neuvrščenosti, tovariš Naser in tovariš Tito, obiskala Vrhniko (slika je iz arhiva SZDL) Titova misel in revolucionarna dejavnost-navdih in obveza Ljubezen do tovariša Tita je nekaj povsem drugega kot navadna ljubezen. To ni zanosna ljubezen mladeniča, ki z objemom izkazuje svojo naklonjenost dekletu v hrepenenju po njej. To je ljubezen do človeka, ki je s svojim revolucionarnim delom zadolžil in zadolžuje vse narode in narodnosti Jugoslavije, ves napredni svet. Vsaka ped naše zemlje nosi pečat njegovega ustvarjalnega duha, dela in razuma, njegove hrabrosti, tistega njegovega posebno človeškega — humanega. Ni pa našega človeka, ki v sebi ne bi nosil del njegove ustvarjalnosti. Ni ga našega človeka, ki v sebi ne bi nosil del njegove ustvarjalnosti. Ni ga otroka, ki v svojih prvih besedah ne bi znal reči besedice TITO. Značilnost njegovega imena je, da ga sprejme in ljubi vsak, ki ljubi mir, svobodo, neodvisnost, samoupravljanje. .. Učili smo se v šoli, še se učimo in bomo se učili o TITU, o njegovih ustvarjalnih mislih, potrjenih stokrat in tisočkrat našim ljudem, povsod, na vsakem mestu, revolucionarno, dostopno in enostavno. Titov smisel za tisto, kar se dogaja, še posebno za tisto, kar bo, daje idejo in smernice, kam in kako. Ponosni smo, ker ga imamo, ponosni, ker ga ima ves napredni svet. Enako drag je otroku in odraslemu, delavcu in kmetu, mladinki in mladincu, starčku, dedu in vnuku, vojaku in profesorju, pionirju in rudarju . . . Drag nam je, ker veruje v ljudi, v svoj narod, svoj delavski razred. Z eno besedo, veruje v ljudi, navadne ljudi iz baze, v ljudi, ki so se oblikovali v revoluciji. Leta 1937, ko je bilo treba odločno v boj, je bil zastavonoša borbenega duha za boljši jutri. 1941. je pokazal zobe močnemu Hitlerjevemu aparatu, domačim izdaljalcem in kvizlingom in učil svoj narod, kako je treba braniti svojo domačo zemljo. 1945. je s svojim narodom slavil herojsko izbojevano svobodo. 1948. je stal na čelu boja za pravično stvar in rekel Stalinu zgodovinski „ne ". To je naš TITO. Dan in noč žare Titove oči, bede in vidijo vse tisto, kar ni dobro. Vsi ga imajo radi in si žele njegove bližine. Žele stiska njegove roke, kajti to je stisk tople, tovariške, ustvarjalne roke, vedno pripravljene na boj, da z ramo ob rami s svojim narodom stopi v obrambo svoje zemlje, brani človeka samoupravlja/ca in njegove pravice. Skupaj z njim smo najmočnejši. Tvorec koncepta o osnovah narodne obrambe, nepremagljive moči, kajti to je moč volje in hotenj vseh nas, da hranimo Jugoslavijo — socialistično, samoupravno, neuvrščeno, za nas najlepšo domovino, iz katere veje enakopravnost, samostojnost, združeno delo in ki je celemu svetu vzor človekovih svoboščin. Leta 1977 je leto jubilejev tovariša TITA. 40-letnica revolucionarnega boja Tita — vodje naše partije in naših narodov in narodnosti. To obdobje je najznačilnejše obdobje v naši novejši zgodovini. Ta etapa njegovih misli in revolucionarnega dela v borbi delavskega razreda, ZKJ in vseh naših narodov in narodnosti je tisto, kar vsi občudujemo. To občudovanje pa ne sme in ne more biti samo spontani odnos, ampak manifestacija dela in aktivnosti na vseh področjih družbene dejavnosti v naši občini, da z njo pokažemo, da smo nasledniki Titove začrtane poti za boljši jutri. Vso našo naklonjenost njemu in ZKJ moramo dokazati še z večjim ustvarjalnim delom in revolucionarnim odnosom do vsega, kardelomo. Pionir in mladinec, delavec v tovarni in bagerist, rezervni oficir in zdravnik, športnik in vojak, uslužbenec in profesor, znanstvenik in kmet in vsi, ki ga tako brezmejno ljubimo, moramo doprinesti temu jubileju, ker vse, kar naredimo, naredimo zase, vse kar še naredimo več in bolje v izgradnji in krepitvi naše samoupravne socialistične Jugoslavije, je najdražje darilo in zahvala za vse tisto, kar je naredil in dela za nas in obenem najdražja čestitka za njegov 85. rojstni dan. Rifat Šehovič Ob tragični smrti tovariša Džemala Bijedića, so bile tudi v naši občini številne žalne seje, tako v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih. Fotografija je iz žalne seje v krajevni skupnosti Bevke, na kateri so bili prisotni predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij iz kraja. Ob 8. marcu, DNEVU ŽENA Letošnjemu 8. marcu, ki ga slavimo v znamenju 40-letnice ustanovitve KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, moramo dati še večji poudarek njegovi revolucionarni vsebini, saj njegov razredni značaj izražamo tako, da ga obeležujemo kot praznik delavskega razreda in delovnih ljudi, vseh organiziranih socialističnih sil, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter samoupravnih organov. V preteklem obdobju smo v osvobajanju žena in v izboljšanju družbenoekonomskega in družbenopolitičnega položaja žensk dosegli velike uspehe v množičnem vključevanju žensk v združeno delo, v izobraževanje in v razvoj družbenega varstva otrok. Uveljavljanje nove ustave in zakona o združenem delu pa je še razširilo možnosti, da se ženska uveljavi kot samoupravljalka, ki zavestno gradi in usmerja svojo bodočnost. Kljub uspehom pa vsa vprašanja družbene preobrazbe, ki bi omogočala ženski polno ustvarjalnost, še niso razrešena. Zato velja ob 8. marcu na delovnih srečanjih v vseh sredinah, na vseh ravneh pregledati dosežene uspehe, ugotoviti nerešene probleme in si zastaviti nove naloge. Ta politična stališča, ki naj dajejo temeljni značaj in ton prazniku, pa seveda z ničemer ne zanikajo tistih človeško intimnih sestavin praznovanja, ki so ob polnem spoštovanju osebnosti naše delovne ženske, skozi dolgo zgodovino borb jugoslovanskega delavskega razreda pripomogle, da je postal 8. marec doživet, vseljudski praznik. 8. marec praznujemo tudi kot dan mednarodne solidarnosti z vsemi gibanji proti kolonializmu in ne-okolonializmu za neodvisnost in človeka dostojno življenje. V času ko se prepad med razvitimi deželami in deželami v razvoju poglablja, se odločno zavzemamo za uresničevanje novega ekonomskega sistema, ki bo zagotovil pravičnejšo porazdelitev dobrin in plodov dela in omogočil trajno odstrnitev vojnih žarišč, zavedajoč se soodvisnosti in povezanosti vseh narodov sveta v boju za mir in boljšo bodočnost človeštva. VSEM ŽENAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU ISKRENE ČESTITKE! UREDNIŠTVO STRAN 2 naš Časopis URESNIČEVANJE ŠTIPENDIJSKE POLITIKE NA RAVNI OBČINE POMOČ POSOČJU Naša občina se je nedvomno solidarno odzvala akciji zbiranja sredstev za odpravljanje posledic potresa v Posočju. Oglejmo si, kakšno je bilo stanje zbranih sredstev 12. decembra preteklega leta: — V prvem solidarnostnem krogu — denarna sredstva po bančnih izpiskih (enodnevni zaslužek, sklad skupne porabe, učenci osnovnih šol in prostovoljni prispevki) 938.637,75 — RK Vrhnika — poslano na žiro račun RO RK Slovenije 55.000,00 — v materialu: „Liko" - vrata, les 30.000,00 IUV - 2 prikolici 47.107,35 „Obrtnik" Borovnica, gradbeno pohištvo _13.267,00 1.084.012,10 - V drugem solidarnostnem krogu — denarna sredstva po bančnih izpiskih (enodnevni zalužek, iz sklada skupne porabe, obrtniki) 563.921,60 — „Liko" TOZD Verd - mladinci pomagali pri odstranjevanju posledic potresa-vrednost obpravljenih del 5.040,00 — Mladinci Vrhnika — vrednost opravljenih del 11.760,00 580.721,60 Enodnevni OD Vplačilo % I. solidarnostni krog 592.863,00 1.084.012,10 183 H. solidarnostni krog 592.863,00 580.721,60 97 SKUPAJ 592.863,00 1.664.733,70 280 V občini Vrhnika so enodnevni zaslužek prispevale vse delovne organizacije in druge delovne skupnosti. V letu 1974 je bil v Sloveniji, kot tudi v občini Vrhnika podpisan Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, ki razrešuje vprašanje štipendiranja. V skladu z določili tega dogovora so sprejeti samoupravni sporazumi za območje občin. Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Vrhnika so delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela sprejeli 12.2.1975. V sporazumu so določeni kriteriji za štipendiranje učencev in študentov. Podpisniki sporazuma združujejo (na osnovi 7. člena) sredstva v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov za štipendiranje učencev in študentov. Na podlagi 13. člena sporazuma gospodari s temi sredstvi skupna komisija. Torej delovanje skupne komisije sloni na delegatskem sistemu. Sestava same komisije je primerna, tudi delegati se menjavajo, vendar kljub temu lahko pogosto ugotavljamo, da delegatski sistem ni zaživel tako kot je začrtan. Delegati na sejo komisij ne prihajajo vedno z „določenimi" stališči, predlogi iz „baze". Ugotavlja pa se, da se pogosto delegati nekaterih delegacij sej niti ne udeležujejo in se včasih pojavlja celo vprašanje sklepšč-nosti. Tudi glede določanja delegatov za republiške skupne komisije bo potrebno več „delegatskoga odločanja", kajti te vloge se zelo pogosto branijo in nemalokrat prepustijo oz. določijo kar strokovno službo. Torej sama načela glede sestave, delovanja, so dobro zamišljena, uveljavljanje v praksi pa je pogostokrat slabše. Z ozirom na težavno finančno situacijo štipendiranja iz združenih sredstev so sprejeti sklepi, skupne komisije, ki so bistveno vplivali na področje štipendiranja. Na osnovi določil teh sklepov je strokovna OK ZSMS Vrhnika je 9. februarja sklicala zbor štipendistov, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev. Na zboru, ki se ga je udeležilo preko 80 srednješolcev in študentov, so bili prisotni tudi predstavniki občinske skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju in njenega izvršnega odbora ter predstavnik Konference mladih v izobraževanju pri RK ZSMS, tovariš Franci Kržan. Ta je zbranim tudi obrazložil stališča, ki jih je RK ZSMS sprejela ob 6. seji republiške Skupne komisije podpisnic družbenega dogovora. Na zboru so mladi ugotovili, da je bila mladinska organizacija vse premalo angažirana pri uveljavljanju in izvajanju štipendijske politike v občini. Glede na to so mladi sprejeli sklep, da se v okviru OO ZSMS formirajo aktivi štipendistov, katerih glavna naloga naj bi bila: — razpravljanje o politiki štipendiranja - seznanjanje štipendistov z vsemi ukrepi in odločitvami samoupravnih organov služba pripravila nove izračune višin štipendij in seznam štipendistov upravičenih do nadaljnjega štipendiranja, kot tudi tistih, ki so po teh kriterijih štipendijo izgubili. Izvršni odbor je na svoji seji v decembru ponovno preverili upravičenost in neupravičenost do štipendiranja po kriterijih sklepov 6. seje skupne komisije. Na podlagi predlogov skupnosti socialnega skrbstva, kot tudi nekaterih že prejetih priporočil krajevnih skupnosti, je izvršni odbor že evidentiral nekaj kandidatov, ki bi bili upravičeni do individualnega obravnavanja. Krajevnim skupnostim je posredovano celotno gradivo (seznami, zapisnik 6. seje skupne komisije, kot tudi obrazložitev pregleda potreb po kadrih v obdobju 1976-80 za občino Vrhnika), da na osnovi te ponovno preverijo upravičenost vseh, ki še oz. že prejemajo štipendijo iz združenih sredstev, kot tudi kandidatov, ki po teh kriterijih do štipendije niso upravičeni in da med njimi evidentirajo še koga za individualno obravnavanje (mimo cenzusov) kar sklepi 6. seje dopuščajo. Pri preusmerjanju štipendistov iz združenih sredstev na kadrovske štipendije smo si pomagali s pregledom razpoložljivih štipendij v šol. letu 1976/77 (Zveza skupnosti za zaposlovanje), razpisi v dnevnem časopisju kot tudi pregledu razpisov z območja občine Vrhnike. Vendar ob ugotovitvi, da je bila struktura štipendistov v šol. letu 1975/76 kadrovsko precej ,,nezanimiva" za področje našega združenega dela (več kot polovico usmeritev v gimnazije in družboslovne poklice). Usmerili smo 10 štipendistov (v občini Vrhnika — kemijski tehnik, ekonomist, ekonomski tehnik, glasbena šola, pedagoška akademija) ostali pa so usmerjeni na delovne organizacije v Ljubljano. Tudi iz letošnjih kan- - dajanje pobud in predlogov za reševanje odprtih vprašanj - razpravljanje o aktivnosti posameznih štipendistov v delu ZSMS - skrb za boljšo povezavo med štipendisti, šolo in delovno organizacijo ter usmerjanje mladih v kadrovsko štipendiranje. Ti aktivi štipendistov se morajo ustanoviti do 10. marca povsod tam, kjer ima OO ZSMS najmanj 10 štipendistov v svojem članstvu ali jih toliko štipendira delovna organizacija, v kateri ta OO ZSMS obstaja. Na občinskem nivoju pa bo formiran kordinacijski svet aktivov štipendistov, ki bo usklajeval in koordiniral delo aktivov ter skrbel, da se bodo stališča prenašala preko delegacije v samoupravne organe komisija podpisnic. Ob tej priliki so se mladi v pogovoru dotaknili tudi Titovih štipendij in poudarili, da bi morali vsi tisti, ki prejemajo štipendije iz Titovega sklada, pokazati veliko večjo aktivnost v delu ZSMS. R.B. didatov smo že 5 preusmerili v kadrovsko štipendiranje v Ljubljano. Na osnovi kriterijev 6. seje je bilo izmed štipendistov v šol. letu 1975/76 24 izločenih iz štipendiranja. Od novih prosilcev (78 za osnovne štipendije) je bilo 6 zavrnjenih že pred sklepi 6. seje, 11 pa jih je zavrnjenih zaradi sklepov 6. seje. 61 novim kandidatom pa je štipendija podeljena (9 od teh je že štipendirano v šol. letu 1975/76 in ker kandidati srednje šole nadaljujejo šolanje na višji in visoki stopnji). Od starih štipendistov 1975/76 imamo še 44 upravičencev do štipendiranja iz združenih sredstev. Vsem upravičencem do štipendije po sklepih 6. seje je bila ta odobrena in izplačana že v mesecu decembru za čas do 31.12.1976. Ker se štipendije izplačujejo za nazaj, bo naslednjo izplačilo v mesecu februarju in raktrat bomo lahko vključili tudi morebitne še predlagane kandidate krajevne skupnosti. Upamo, da bodo tudi sredstva za izplačilo teh štipendij do februarja zagotovljena. Pri dosedanji praksi obravnavanja vlogbje sodelovanje socialne službe in krajevnih skupnostih bilo le v določenih primerih, predvsem pri štipendistih, katerih starši so kmetovalci ali pa obrtniki oz. poročenih študentov. Družbenopolitična aktivnost študentov oz. kandidatov ni bila postavljena kot pogoj za pridobitev štipendije, čeprav je bilo v velikem številu vlog priloženo „mnenje" šole. Torej neko sodelovanje pri ugotavljanju upravičenosti do štipendiranja je obstojalo že dosedaj. Po sklepih 6. seje sezname vseh kandidatov posredujemo krajevnim skupnostim tako, da sedaj pričakujemo njihove pripombe o morebitnih nepravilnostih, ki so se pojavile pri dodeljevanju štipendij. Z ozirom na to, da v naši občini ni srednjih šol, naši štipendisti obiskujejo srednje šole v drugih občinah in ni povezave z družbenopolitičnimi organizacijami na šolah. Sicer pa sam samoupravni sporazum ne postavlja kot pogoj za pridobitev štipendije iz združenih sredstev neko ,.družbenopolitično aktivnost" temveč je osnovni pogoj le „socialni oz. materialni položaj". Vendar pa je z ozirom na težave, ki se pojavljajo pri štipendiranju potrebna neka povezava štipendistov oz. njihova družbenopolitična aktivnost pri reševanju vseh problemov. V naši občini so vse organizacije združenega dela podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Glede na obveznosti, ki jih imajo po 7. členu tega sporazuma 0,5 % od bruto osebnega dohodka, sedaj ni več težav pri vplačevanju tega prispevka, saj je v letu 1976 bilo to vplačevanje redno in so se tudi sredstva dokaj redno zbirala. Problem glede sredstev se pojavlja potem v republiškem merilu. Nekatere občine ne izvajajo tega dogovora dosledno, zato pride do določenega primanjkljaja sredstev (in sicer v nekaterih primerih so delovne organizacije tega prispevka začasno oproščene — pri nas tega primera ni bilo). Sredstva, ki so se zbirala v naši občini (približno 98.000 mesečno) so tudi nekje zadoščala za štipendijo v letu 1975/76. Novi prosilci iz leta 1976/77 bi to situacijo spremenili in sredstva ne bi v celoti zadoščala. Sedaj, po ukrepih 6. seje, pa je situacija podobna kot prej, če seveda zopet ne bo prišlo do novih sprememb. Glede ostalih obveznosti samoupravnega sporazuma, predvsem 22. člena, se je situacija sedaj že vidno spremenila. Organizacije združenega dela tudi obveznosti tega člena izpolnjujejo, čeprav ne v popolnosti. Interni akti so prirejeni po merilih samoupravnega sporazuma, tako se tudi kadrovske štipendije podeljujejo po številu točk in odvisno od uspeha štipendistov. Točkovna vrednost se vsako leto valorizira na novo z ozirom na porast življenjskih stroškov. Edino nekoliko neurejenosti je še na področju štipendiranja učencev srednjih šol s periodičnim poukom, oz. učencev v gospodarstvu. 28. člen samoupravnega sporazuma določa, da veljajo določila tega sporazuma tudi za te učence v času „teoretič-nega pouka". Organizacije združenega dela pa se tega člena vedno ne držijo, temveč podeljujejo samo nagrade določene s sindikalno listo. Tako je na tem področju neka neenotnost, vendar ne samo v naši občini, temveč povsod. To nekoliko otežuje delo izvršnega odbora in skupne komisije, ker potem niso vsi učenci v gospodarstvu nekako izenačeni glede pravice razlik iz združenih sredstev do višine življenjskih stroškov. Po vsej verjetnosti bo ta problem s postopnim odpravljanjem periodičnega izobraževanja kot tudi uvajanjem usmerjenega izobraževanja odpravljen. Glede števila kadrovskih štipendij, podeljenih v naši občini, lahko ugotavljamo, da je razmerje teh z ozirom na število štipendistov iz družbenih sredstev dokaj ugodno (trenutno - na eno kadrovsko štipendijo 1,15 štipendij iz združenih sredstev). Po sklepih 6. seje je število štipendistov iz zdru- ženih sredstev 105 in je le nekaj višje kot število kadrovskih štipendistov - 91 (21 od teh prejema tudi razliko iz združenih sredstev). Število podeljenih kadrovskih štipendij v šol. letu 1976/77 - 24 je ostalo približno na isti ravni kot v letu 1975/76. Z ozirom na potrebe združenega dela v naši občini, bi morda bilo potrebno to število le nekoliko povečati. Od razpisanih štipendij je ostalo nezasedenih še 5 štipendij (3 visoka - ekonomska fakulteta in 2 višja lesna šola), vendar med kandidati prosilci iz združenih sredstev ni bilo primernih kandidatov za preusmeritev v te proste kadrovske štipendije. Poleg kadrovskih štipendistov imajo delovne organizacije v občini Vrhnika še 102 učenca srednjih šol s periodičnim poukom — oz. učencev v gospodarstvu (15 od teh prejema tudi razliko iz združenih sredstev). Poleg tega je še 21 učencev v učnem razmerju pri samostojnih obrtnikih. V šol. letu 1976/77 pa je ostalo še 21 prostih učnih mest (16 KZ Vrhnika - mesarski poklici, LIKO - 2, IUV - 2, Iskra Antene 1). Z ozirom na sam način dela skupne komisije, ki temelji na delegatskem sistemu je omogočeno informiranje delavcev o uresničevanju samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki preko splošnih delegacij v organizacijah združenega dela, kot je tudi na isti način zagotovljeno prisotnost odločanja delavcev kot nosilcev štipendijske politike. Ker pa pogosto ugotavljamo dejstvo, da ta način ne funkcionira kot je zamišljen, da ni več konkretnih predlogov, stališč, mnenj, priporočil itd., pa se lahko pojavlja določen formalizem, da skupna komisija oz. delegati in s tem tudi delavci kot nosilci te politike, le formalno sodelujejo pri uresničevanju nalog, opredeljenih s samoupravnim sporazumom. ZBOR ŠTIPENDISTOV naš Časopis stran 3 NEKAJ MISLI O USTAVNI PREOBRAZBI KRAJEVNE SKUPNOSTI (nadaljevanje zapisa iz prejšnje številke Našega časopisa, ki smo jo povzeli po gradivu za seminar o KS, ki gaje pripravila RK SZDL decembra 1976) Krajevne skupnosti so se pri nas sorazmerno uspešno organizirale. K čimbolj ustavni organiziranosti KS pa pripomorejo zlasti naslednje oblike organiziranosti. - zbor delovnih ljudi in občanov je najširša oblika samoupravljanja v krajevni skupnosti, - zbor delegatov krajevne skupnosti je samoupravni organ, v katerem so po poti delegatskega sistema zastopani prav vsi interesi, ki morajo biti prisotni pri odločanju tega organa (mislimo zlasti na teritorialne, proizvodne in družbenopolitične interese znotraj krajevne skupnosti) - svet krajevne skupnosti je izvršilni organ zbora delegatov krajevne skupnosti, ki izvršuje politiko sprejeto na zboru delovnih ljudi ali na zboru delegatov krajevne skupnosti. Razen omenjenih osnovnih organov krajevne skupnosti obstaja pri svetu krajevne skupnosti oziroma pri zboru delegatov krajevne skupnosti še vrsta komisij, odborov in drugih delovnih teles, ki spremljajo, proučujejo in pripravljajo predloge rešitev za najrazličnejša vprašanja z vseh področij življenja in dela v krajevni skupnosti. Število teh te les pa je vsekakor odvisno od samoupravne razvejanosti KS. Nedvomno je zanimiva ugotovitev seminarja, da v praksi ponekod postajajo sveti krajevnih skupnosti premočni in da posegajo tudi v kompetence zbora delegatov KS in drugih organov KS, ki še niso zaživeli tako, kot bi morali. Javna razprava se v delegatskem sistemu postavlja v mnogoširšem in bogatejšem pomenu. Je v najtesnejši zvezi z uresničevanjem drugih oblik samoupravljanja v krajevni skupnosti. Pri javnih razpravah mora predlagatelj predhodno pravočasno seznaniti delovne ljudi in občane z gradivom za sklicano javno razpravo, določiti rok za razpravo, zagotoviti zbiranje mnenj, ob sprejemanju odločitve obrazložiti svoja stališča do vseh mnenj in predlogov. Osnovo za samoupravno in politično organiziranje in delovanje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti pa pomenijo pravzaprav delovni ljudje in občani posameznega kraja, naselja, soseske, vasi, ulice, večjega stanovanjskega bloka itd. Tu v teh socialnih enotah bi morali ljudje najprej opredeliti svoje interese in skupne potrebe ter jih po delegatski poti soočati z interesi in potrebami delovnih ljudi in občanov v drugih takih zaokroženih socialnih enotah v okviru krajevne skupnosti. Tudi v nekaterih krajevnih skupnostih v vrhniški občini delujejo vaški odbori (BOROVNICA), na Vrhniki pa že dalj časa teko prizadevanja za organiziranje tako imenovanih uličnih odborov, ki bodo zajemali posamezne dele znotraj KS Vrhnika. Tudi nekatere druge KS v občini pa so že precej storile, da bi prenesle odločanje med krajane. Ti vaški ali ulični in podobni odbori imujo svoje delegate v zboru delegatov ali pa v svetu krajevne skupnost in medsebojno povezanost občanov pri urejanju skupnih vprašanj. Tudi hišnim svetom bi morali zagotoviti ustrezen položaj in določiti naloge v okviru krajevne samouprave. Zagotavljanje materialne osnove za delo in potrebe KS na osnovi programov in planov Trajno sistemsko zagotavljanje materialne osnove KS je po ustavnih načelih treba iskati v okviru celotnega dohodka TOZD in take delitve tega dohodka, v kateri bodo delavci enakopravno obravnavali vse svoje skupne potrebe v krajevni skupnosti in v samoupravnih interesnih skupnostih. Zamisel pretežno samoupravnega združevanja sredstev za potrebe krajevnih skupnosti predvideva: 1. da bi se ves tisti del nalog krajevnih skupnosti, ki se prekriva s programirano dejavnostjo samoupravnih interesnih skupnosti financiral v glavnem iz njihovih sredstev. 2. da delavci v TOZD na osnovi predloženih celovitih programov izvajanja in financiranja prispevajo del ustvarjenega dohodka za sofinanciranje tistih nalog krajevnih skupnosti, ki niso vključene v program SIS ter se z njimi urejajo občutljiva vsakodnevna pereča vprašanja (izgradnja družbenih in društvenih prostorov, otroških igrišč, izvedba raznih kulturnih, telesno kulturnih in podobnih akcij itd.). 3. da se iz proračunskih sredstev občine financirajo predvsem naloge v zvezi z delovanjem delegacij, krajevne samouprave, najemnine, ostali stroški v zvezi s poslovnimi prostori KS itd. Pokrivajo se tudi stroški za delovanje odbora za SLO in DS v KS. Iz tega naslova se pokrivajo tudi stroški za delovanje družbeno političnih organizacij na nivoju KS. 4. da je treba takoj ob prenosu kakršnihkoh' obveznosti ali nalog na KS določiti sredstva ali zanesljive vire financiranja, iz katerih se bodo krili stroški za izvajanje sprejetih nalog. 5. z republiškim družbenim dogovorom bi se morala določiti načela po katerih bi občina odstopala tudi del svojih sredstev (davkov in taks) krajevnim skupnostim. Skupni interesi in potrebe delavcev v združenem delu in vseh delovnih ljudi in občanov v KS morajo postati osnovno izhodišče za program razvoja KS Delovni ljudje in občani v KS v skladu s svojimi potrebami in možnostmi usmerjajo in zagotavljajo razvoj svoje ter s tem tudi razvoj širše družbene skupnosti. Pri pripravi svojih programov razvoja naj bi KS izhajale iz življenjskih potreb in razpoložljivih materialnih sredstev ter skušale v okviru planov povezovati vse dejavnike v KS, upoštevajoč pri tem nujo, da je njihov plan čimbolj realen, enostaven in konkreten in da ne predstavlja občinskega plana v malem. Krajevna skupnost kot temeljna celica delegatskega sistema Ko je KS postala temeljna celica delegatskega skupščinskega sistema, je bilo tudi omogočeno odpiranje lokalne družbe k ožjemu in širšemu družbenemu okolju. Vsaka KS je izvolila delegacijo za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino samoupravnih interesnih skupnosti. Osnovna naloga delegacije in njenih članov je, da v zboru krajevnih skupnosti ali v skupščinah SIS izražajo resnično pristne interese delovnih ljudi in občanov in da se na podlagi teh interesov dogovorijo o odločitvah. Zato mora biti delegacija v stalni delovni povezavi z delegatsko bazo v KS. Iz dosedanje prakse lahko ugotovimo, da se delegacije zaradi skupnega oblikovanja stališč še vedno povezujejo le s svetom KS, veliko manj pa z delegatsko bazo ali vsaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v KS. Opozoriti pa moramo, da je velikost izbora velikokrat ovira za stalno povezanost z delegacijama in da bi bilo veliko uspešnejše, ko bi se delegacije povezovale z zbori kot so ulični, vaški, zbori stanovalcev, hišnimi sveti itd. V tem primeru bi lahko prišli do izraza prav vsi identični interesi občanov ker bi delegacije lažje oblikovale stališča za občinsko skupščino oziroma za skupščine SIS. V okviru problemov s tega področja naj ponovno opozorimo na nevarnost odtujenosti odločanja v skupščinah od delovnih ljudi in občanov, ker delegacije niso ustrezno povezane z delovnimi ljudmi in občani ter s samoupravnimi organi v KS. Sodelovanje KS s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela Lahko ugotavljamo, daje večina delavcev za samoupravni način vzpostavljanja odnosov z delovnimi ljudmi in občani v KS, pa najsi je to na materialnem ali na drugih področjih. Vendar se pri tem uresničevanju pojavljajo različne težave in so storjeni šele prvi koraki v graditvi novih družbenoekonomskih odnosov med KS in TOZD. Kot posebna oblika sodelovanja KS svTOZD posebnega družbenega pomena se ponekod že uveljavljajo Sveti potrošnikov, preko katerih se vzpostavljajo neposredni odnosi med delovnimi ljudmi, občani KS kot potrošniki dobrin in storitev ter delavci TOZD s področja trgovine, gostinstva in podobnih dejavnosti. Sodelovanje KS z drugimi krajevnimi skupnostmi V okviru problemov s tega področja naj ponovno opozorim, da je krajevni skupnosti omogočeno široko razvijanje iniciative in da ji je dan odprt prostor za širše povezovanje in medsebojno sodelovanje z drugimi krajevnimi skupnostmi, ne glede na občinske in republiške meje. Praksa pa nam kaže, daje proces združevanja KS v čvrstejše in stal-nejše oblike sodelovanja med KS že v začetni fazi razvoja. 141. člen republiške ustave omogoča povezovanje KS v skupnosti krajevnih skupnosti. Osnova za medsebojno sodelovanje KS morajo biti dejansko ugotovljeni skupni interesi in potrebe krajevnih skupnosti, ki izhajajo iz njihovih programov in planov dela in razvoja. Sodelovanje krajevnih skupnosti z občinsko skupščino in njenimi organi V nekaterih skupnostih prihaja do nezadovoljstva zaradi premajhne pripravljenosti občinskih skupščin in njihovih organov pri nuđenju pomoči za reševanje zadev krajevne skupnosti. Z novim in enotnim načinom financiranja, z neposrednim povezovanjem krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela, z upoštevanjem določil načela soi darnosti, z uspešnim uveljavljanjem pobud in zahtev delegatske baze preko delegatov, delegacij in konferenc delegacij v procesu usklajevanja, dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja v občinski skupščini, se bodo vsi ti problemi bolj zadovoljivo reševali kot doslej. Močno je tudi prisoten problem strokovne zagotovitve reševanja številnih nalog, kijih ima sedaj KS. Občinski organi in službe bi morali vsekakor strokovno več pomagati KS. Velike naloge in odgovornosti, pa tudi možnosti ima pri tem zlasti zbor njenih skupnosti v občinski skupščini. Nadaljevanje prihodnjič Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika Razpisuje na podlagi 9. člena odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika Priznanje občine Vrhnika, ki je „PLAKETA PISATELJA IVANA CANKARJA" Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: Priznanja na področju gospodarstva podeljujejo za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in druž-beno-ekonomskih odnosov, organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih organizacij združenega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Priznanja na področju družbenih dejavnosti podeljujemo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Priznanja na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti podeljujemo za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih ali v temeljnih organizacijah združenega dela za izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v družbe-no-političnem, kulturnem in športnem življenju občine; ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega predlagajo in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata. Kandidata za priznanje lahko predlagajo temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične in družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva, zveze, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti ter občani občine Vrhnika. Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. marca 1977 na naslov: Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika, Tržaška cesta 1. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA USTNI ČASOPIS Prav gotovo je skrb vojakov, njihovih starešin pa tudi vseh nas, ki živimo skupaj z njimi, da naredimo vojakov vsak dan kar najbolj pester in zanimiv. Tako je kasarna Ivana Cankarja skupaj z vojaškim klubom v februarju pripravila „Usrni časopis" — srečanje novinarjev ljubljanskih dnevnikov in televizije z vojaki v kasarni, nato pa še z občani v domu JLA. Novinarji so v razgovoru, ki ga je vodil tovariš Jovan Miškov, zbranim pripovedovali o tem, kaj novinarstvo sploh je, kaj pomeni biti novinar, o težavah s katerimi se srečujejo pri opravljanju tega dela in še in še ... T.H. PRIKAZ PROBLEMATIKE IN PREDLOG REŠEVANJA ŠOLSKIH IN VZGOJNO VARSTVENIH ZMOGLJIVOSTI SOOČENJE Z DEJANSKIM STANJEM Razprave, ki potekajo že dalj časa glede realizacije srednjeročnega programa razvoja šolstva v občini Vrhnika, se nanašajo predvsem na iskanje najsprejemljivejših rešitev v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, ki so trenutno na razpolago, ker le-ta ne omogočajo realizacije začrtanega in sprejetega programa izgradnje šol in vzgojno varstvenih objektov, sprejetega ob referendumu. Samoupravna interesna skupnost za izobraževanje zagotavlja sredstva le za redno dejavnost in funkcionalne izdatke na obstoječih objektih, zaradi česar ni možno izločiti finančnih sredstev za novogradnje, razširitev kapacitet ah drugačno rekonstrukcijo šolskih objektov. Ob sprejemanju referenduma leta 1973 je bila čeloma finančna konstrukcija zbiranja sredstev sestavljena iz naslednjih virov: v 000 din IETO Samo- Samo- Najeti Lastna Repub- Riso- Ostali Skupaj pris. pris. krediti sred. lik va viri obča- delov. otr. sred. sred. nov organ. var. otr. stva var. . 1 972 650 585 2.771 2.459 492 247 7.204 1974 1.300 1.170 2.333 640 128 494 - 6.065 1975 1.300 1.170 2.369 688 138 494 _ 6.159 1976 1.300 1.170 2.405 736 147 494 — 6.252 1977 1.300 1.170 2.442 787 157 494 - 6.350 1978 650 1.170 2.002 849 170 364 - 5.205 1979 - 1.170 1.559 908 182 234 4.053 1980 - 1.170 1.605 970 194 234 4.175 SKUP. 6.500 8.775 17.486 8.037 1.608 3.055 323 45.784 Že dalj časa ugotavljamo, da nam je pri virih izpadla najmočnejša postavka, to je najeti krediti v znesku 17,486.000 din. Leta 1973 je takšna konstrukcija oz. možnost še obstojala, ta pa je kasneje z zakonskimi predpisi odpravljena. Srednjeročni program razvoja šolstva in varstva je bil narejen na podlagi takratnih podatkov o številu otrok in oceni gibanj, danes pa ugotavljamo nekoliko drugačno situacijo. Na področju šolskega okoliša v Borovnici je v zadnjih letih število šoloobveznih otrok celo padlo in sicer od 470 v šolskem letu 1965 /66 na 427 v šolskem letu 1976/77 (v šolskem letu 1975/76 celo 414). Na Vrhniki je stanje nekoliko drugačno in so tudi problemi na tem področju večji. V samem mestu Vrhnika se število prebivalcev neprestano povečuje, predvsem prihajajo mlajše družine in število šoloobveznih otrok se iz leta v leto naglo veča, kljub temu, da šole delajo v dveh izmenah, grozi že tretja izmena. V šolskem letu 1970/71 je bilo v obeh šolah na Vrhniki 1.236 šoloobveznih otrok, v letu 1974/75 1.339, leta 1975/76 ]pa že 1.389 šolobveznih otrok. Na področju otroškega varstva je situacija prav tako kritična, saj imamo samo 15 % vseh predšolskih otrok zajetih v organizirano varstvo. Ob sprejetju referenduma nismo pričakovali tako hitrega porasta števila prebivalcev v KS Dragomer in Log, s tem pa tudi ne števila predšolskih otrok in smo predvidevali, da bomo usposobili prostor za sprejem cca 40 otrok v organizirano varstvo. Danes ugotavljamo, da je v teh dveh krajevnih skupnostih že 290 predšolskih otrok, v krajevni skupnosti Bevke pa 60. Navedeni podatki nam kažejo, kako je za celo občino in za sprejeti program izgradnje šol in vzgojnovarstvenih objektov, bila potrebna ponovna odločitev glede prioritetnega vrstnega reda izgradnje. Ugotavljamo, da sredstva po referendumu redno dotekajo na sklad za izgradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov iz neto osebnih dohodkov občanov, organizacij združenega dela in Skupnosti otroškega varstva. Predvidevamo, glede na stanje konec leta 1975, da bo do konca leta 1976 oziroma po zaključnih računih zbranih cca 15 milijonov din. Poleg izpada pomembnega vira finančnih sredstev (krediti) je na realizacijo sprejetega programa vplivala tudi izredno visoka podražitev cen v gradbeništvu. Na osnovi te ugotovitve bi realizacija celotnega programa izgradnje šol in vzgojnovarstvenih objektov zahtevala cca 110 milijonov din sredstev. Sedanji dotok sredstev ne omogoča realizacije izgradnje objektov po sprejetem programu. Zaradi tega in zaradi okoliščin, ki so nastale po sprejetju programa in ki ob sprejemanju programa niso mogle biti upoštevane (novo naselje v Dragomerju, priselitev večjega števila mlajših družin vojaških starešin), je Skupščina občine Vrhnika na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora enakopravno s skupščinami Izobraževalne skupnosti in Skupnosti otroškega varstva sprejela sklep, v katerem se v prvi fazi predvideva gradnja treh objektov. Za te bi rabili naslednja sredstva: - prizidek na osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki, predračunska vrednost 25.000.000 din — prizidek na 23.000.000 din osnovni šoli v Borovnici, predračunska vrednost v Dragomerju, predračunska vrednost — in vzgojnovarstveni zavod 5.000.000 din Skupaj 53.000.000 din Na osnovi projektantskih predračunov je v predvideni ceni teh objektov upoštevana tudi izdel§va zaklonišč pri prizidkih osnovne šole na Vrhniki in Borovnici, medtem ko za otroški vrtec v tej ceni ni predvidena izgradnja zaklonišča. Vsekakor pa bo naloga sklada, da poišče vse možnosti za znižanje teh postavk, tako da bi z zbranimi sredstvi zgradili čun več objektov. Izgradnja naštetih objektov je opredeljena tudi v družbenem planu razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976 - 1980. Poleg navedenih objektov, ki jih v I. fazi moramo zgraditi, se predvideva nevezano na samoprispevek občanov izgradnja oziroma adaptacija objektov za potrebe otroškega varstva: - adaptacija stavbe na Hribu, za katero finančna sredstva zagotavlja Industrija usnja. Kapaciteta adaptirane stavbe bo za cca 70 — 80 predšolskih otrok, - adaptacija prostorov v krajevni skupnosti Borovnica za cca 25 predšolskih otrok, sredstva zagotavlja skupnost otroškega varstva Vrhnika, - izgradnja vrtca na Bregu - Krajevna skupnost Borovnica za 44 predšolskih otrok, sredstva bo zagotovila tovarna Fenolit Borovnica, - adaptacija prostora v krajevni skupnosti Log za 25 predšolskih otrok. Sredstva bo zagotovila Skupnost otroškega varstva Vrhnika. Za realizacijo I. faze po naši konstrukciji predvidevamo naslednje vire finančnih sredstev: — zbrana sredstva do konca leta 1976 iz samoprispevka občanov in organizacij združenega dela — predviden priliv sredstev iz samoprispevka v letu 1977 in 1978, ki bi bil pokrit z bančno garancijo — predviden kredit ..Zavarovalnice Sava" 15.000.000 din 11.544.000 din 26.544.000 din 15.000.000 din 41.544.000 din 11.456.000 din Vso razliko v znesku bi bilo potrebno pridobiti z bančno garancijo na osnovi bodočega priliva iz samoprispevka občanov in organizacij dela. V času, ko bo potekala gradnja teh predvidenih objektov, pa bo potrebno izvršiti vsa pripravljalna dela začenši z urbanističnimi dokumentacijami, lokacijskimi dokumentacijami, raziskavo tal ter pripravo projektov za šolo na Logu in za vse ostale objekte, ki so bili zapisani v programu referenduma. Zavedamo se, da bomo morali vse napore vložiti za podaljšanje in povečanje stopnje samoprispevka, kar smo tudi sprejeli v planu razvoja občine za obdobje 1976- 1980. S povečano stopnjo ne bomo uspeli v kolikor spomladi leta 1977 ne bomo pričeli z izgradnjo omenjenih treh objektov. Že v novembru leta 1975 je UO Sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov občine Vrhnika v svojem poročilu navajal težave, s katerimi se srečuje in je opozarjal, ,,da postavljenih nalog ne bo mogoče realizirati, v kolikor ne bodo zagotovljena dodatna sredstva. Pa tudi, če bodo sredstva na razpolago, zaradi časovne stiske ne bo mogoče nalog uresničiti v predvidenem roku". Sklad za gradnjo šol in vzgojno varstvenih objektov je zaprosil za finančno pomoč vse delovne organizacije v občini, istočasno pa išče vse možne vire financiranja pri Ljubljanski banki, da bi lahko reahziral izgradnjo treh objektov, ki sodijo v prvo fazo izgradnje šol in vzgojno varstvenih objektov. Zbor varčevalcev V naporih, da bi se Ljubljanska banka kar najbolj približala samim varčevalcem, spoznala njihove interese ter jim omogočila, da bi tudi ti kar najbolj aktivno sodelovali v kreiranju poslovne politike ter s svojimi predlogi pripomogli k najuspešnejšemu razvoju varčevanja, bo Ljubljanska banka podružnica Ljubljana organizirala v marcu zbore varčevalcev. Zbor varčevalcev bo rta Vrhniki 25. marca ob 17h v Domu JLA, z naslednjim dnevnim redom: — otvoritev zbora, izvolitev delovnih teles in sprejem dnevnega reda — referat o poslovnem poročilu Ljubljanske banke podružnice Ljubljana za leto 1976 in o zaključnem računu za leto 1976, s posebnim poudarkom na doseženih rezultatih na področju poslovanja s prebivalstvom — referat o srednjeročnih planskih usmeritvah Ljubljanske banke podružnice Ljubljana in podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter uresničevanje letnega programa v letu 1977. — poročilo o delu odbora varčevalcev Ljubljanske banke podružnica Ljubljana — razprava o podanih poročilih — predlog sklepov in stališč zbora varčevalcev Ljubljanske banke podružnice Ljubljana za 10. zbor upravljalcev Ljubljanske banke podružnice Ljubljana Da bi se tega zbora udeležilo čim večje število varčevalcev, bo tega dne tudi preskrbljen prevdz iz Borovnice na Vrhniko in nazaj. Torej ne pozabite — 25. marca na zbor varčevalcev! Ko sestankujemo, sprejemamo tudi sklepe, za katere se odločamo „za" ali pa smo „proti" in tudi„vzdrži-mo" se lahko glasovanja. Prav slednjemu: Se je kdo vzdržal? je namenjeno tole razmišljanje. Vendar, kaj pomeni nečesa se ..vzdržati"? Biti torej v določeni meri„nasredini"? Zame pomeni to, ne imeti lastnega mnenja. To pa je tolikanj bolj nerazumljivo, če o določeni zadevi, za katero se pri glasovanju ..vzdržiš" - ne rečeš ničesar in tudi ne poveš - zakaj? Nihče nima nič proti, če se nekdo o nečem ..vzdrži" glasovanja. Vendar bi bilo samo po sebi umevno, da to svojo odločitev obelodani, da pove: O tem pa ne bom glasoval zaradi takih in takih razlogov! Samo tako bi bilo tudi prav! Kajti v našem samoupravnem sistemu se posameznik - volilec, krajan, občan - ne bi smel obnašati tako, da bi se ogradil in ne bi imel lastnega stališča do nekega vprašanja. A U pa -povej! - glasujem „za", vendar z določenimi pomisleki. To naš samoupravni sporazum povsem omogoča. Najbolj nepravilno (ali pa nepošteno) pa bi bilo ob skrivanju za „se vzdržim" bati „nekoga", kije na določenem sestanku prisoten. Če že imamo tako ustaljeno prakso v najrazličnejših samoupravnih strukturah -da se razumemo, nismo proti tej tretji „inačici" in - da me ne bi kdo označil za ..okorelega" itd. - pa je mnogo manj razumljivo, da tudi na sestankih zveze komunistov, katerim sem neštetokrat prisostvoval, nekateri člani glasujejo tako, da se ..vzdrže". V poglavju „Organizacijsko politična vloga zveze komunistov", iz Statuta zveze komunistov Slovenije v 5. členu piše: „Organizacija ali organ zveze komunistov lahko sklene, da se morajo člani pred glasovanjem opredeliti o vprašanju, o katerem glasujejo. Član zveze komunistov se lahko vzdrži glasovanja, vendar mora svoje mnenje obrazložiti. Organizacije in organi zveze komunistov se lahko izrečejo o utemeljenosti vzdrževanja pri glasovanju..." Komunisti torej ne bi smeli poznati besedic „se vzdržim ". Povsem nekaj drugega pa je, če o posameznih rečeh niso dovolj obveščeni in se pač ne morejo opredeliti. Takim ugotovitvam se tudi lahko drugače streže: ..Zahtevamo dodatna pojasnila in obrazložitve"! Brez mnenja - takega ali drugačnega - pač ne moremo biti. Sicer se mi zdi, da bi tako ravnanje že malce dišalo po Oportunizmu. Iz Metalurga nas Časopis stran s >NAŠ ČAS0PIS< SPRAŠUJE - ZDRAVSTVENA SKUPNOST ODGOVARJA To pot smo vprašanja postavili Občinski zdravstveni skupnosti in pa Notranjskemu zdravstvenemu domu z namenom, da bi dobili kar najbolj točne in celovite odgovore na zastavljena vprašanja. 1. Vemo, da je problem kadrov v zdravstvu zelo pereč; na podeželju je zelo čutiti primanjkljaj zdravnikov splošne prakse, medtem, ko pa ti v večjih urbanih središčih sploh ne dobe zaposlitve. Verjetno je situacija podobna tudi pri ostalih poklicih v zdravstvu. Kakšna je glede na te pereče situacije vaša načrtna kadrovska politika? Koliko imate štipendistov in kakšni profili so to? Notranjski zdravstveni dom Vrhnika - TOZD Zdravstvo Vrhnika je do sedaj vodil skupno kadrovsko politiko in tudi štipendiranje programsko najbolj potrebnih kadrov v okviru NZD. Regionalno zdravstvena skupnost do sedaj ni v ceni storitev upoštevala sredstva, ki bi jih nujno potrebovali za kadrovske štipendije. Naše lastne štipendiste smo krili s sredstvi, namenjenimi za strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev naše delovne organizacije. Po podpisu Samoupravnega sporazuma o štipendiranju pa smo del oziroma 1/3 sredstev, namenjenih za izobraževanje, namenili solidarnostnim štipendijam. Tako nam je edini možni vir usahnil in od tedaj dalje nismo sprejeli več novih štipendistov. Sedaj imamo še 6 štipendistov in sicer 2 Medic.fakulteta, 1. Stomatološka fakulteta, 1 Višja med.šola, 1 Zobotehnična šola, 1 Babiška šola. 2. Nedavno je bilo v okviru Notranjskega zdravstvenega doma (NZD) izvedeno tozdiranje. Kaj pričakujete od tega in ali bo tovrstna reorganizacija kaj vplivala na izboljšanje osnovne zdravstvene službe? NZD Vrhnika se je organiziral v temeljno organizacijo združenega dela po teritorialnem principu. Tako je nastal TOZD zdravstvo" Vrhnika, Cerknica, Logatec in Idrija ter delovna skupnost skupnih služb. Na strokovnem področju oziroma pri izvajanju neposrednega zdravstvenega varstva ne bo imelo novo organiziranje po TOZD posebnega vpliva. Pričakujemo pa bistvene spremembe v samem samoupravnem delovanju, kjer se bodo delavci lažje in bolj neposredno odločali o svojih pravicah in dolžnostih. Dosedanja samoupravna organiziranost, ki je bila namreč v sklopu 4 občin, je zaradi medsebojne soodvisnosti mišljenj in velike oddaljenosti vse pogosteje imela za posledice prepočasno oz. togo reševanje tekoče problematike. 3. Borovnica s svojo okolico je prav gotovo velik problem za tamkajšnjo zdravstveno službo. Ali nameravate povečati število zaposlenih v tamkajšnji ambulanti? Zdravstveno varstvo v Borovnici je bilo vsekakor okrnjeno z ozirom na nezadostno kadrovsko zasedbo. Ta problem se je že delno rešil z nastavitvijo novega zdravnika, ki ordinira v Borovnici 2 x oz. 3 x tedensko. Tako se je ojačala služba v splošni ambulanti, medtem ko bo treba v bodoče misliti še na okrepitev dispanzerske dejavnosti — varstva otroka in matere. 4. Ali imate v srednjeročnem razvojnem načrtu morda tudi vzpostavitev nove zdravstvene postaje v kateri od tistih krajevnih skupnosti, kjer je priseljevanje prebivalcev zelo naglo in kjer še ni zdravstvenih postaj? 1/ srednjeročnem razvojnem načrtu ni predvideno kakšna nova ordinacija v krajevnih skupnostih. Nova ordinacija namreč ne zahteva samo dobro opremljeno ordinacijo, v skladu z zakonskimi predpisi, temveč tudi dodatni kader in dodatna funkcionalna sredstva. Zaradi zahtev rimskega dela (laboratorij, EKG, Rtg, inhalacijska terapija, fizioterapija) in zaradi razdelitve specifičnosti služb (otroški dispanzer, dispanzer za žene, medicina dela)-bi bila ordinacija splošnega zdravnika nepopolna. Vsekakor je tendenca manj zdravstvenih ustanov in te boljše opremljene in uvajanje boljših strokovnih kvalitet. Krajevne skupnosti Log, Dragomer in Lukovica se v zadnjem času resnično močno jačajo in bo treba misliti tudi na eventuelno ojačano zdravstveno varstvo v smislu polivalentnega zdravstvenega varstva, kar bo zahtevalo gotovo ne majhna finančna sredstva. Uvajanje zdravstvenega varstva mora sloneti na neki kontinuiteti, ne pa samo na občasnem pisanju receptov. Avtobusne veze in osebni avtomobili že danes dovoljujejo zelo dobre veze f Vrhniko. 5. Kako se v naši občini občuti problem pomanjkanja zdravnikov splošne prakse glede na to, daje Vrhnika primestna občina? Vprašanje pomanjkanja zdravstvenega kadra, predvsem 'zdravnikov in zobnih asistentk, je že več letni pereč problem. Konkretno za našo občino nam je prav v zadnjem času uspelo pridobiti število zdravnikov v mejah republiških kadrovskih normativov in naše sistemizacije. Momentalno — z ozirom na primestno občino — vodimo v tem pogledu pred ostalimi našimi TOZD, zlasti v Cerknici in Idriji, kjer pomanjkanje zdravnikov že vodi v izredno težak položaj in se zavarovancem ne more nuditi takšnega zdravstvenega varstva, kot je nujno potrebno. OBRAZLOŽITEV samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Vrhnika. Iz kongresnih dokumentov ZK in 8. kongresa ZSS in drugih nalog družbenopolitičnih dejavnikov jasno izhaja, da je potrebno iskati take rešitve, kakršne ustrezajo našemu samoupravnemu sistemu na področju kadrovske politike zaposlovanja, boljši organizaciji dela, življenjskim pogojem in kulturnim razmeram in socialni varnosti delavcev in občanov. Družbenopolitični dejavniki, posebno še sindikati, so že v letu 1975, dali pobudo za izdelavo ustreznega dokumenta, ki naj bi usmerjal zaposlovanje in zagotavljanje minimalnih standardov, da se bodo delavci laže in aktivneje vključevali v delovno okolje in da bi zaradi teh pogojev dosegli pri delu večje uspehe in uspešneje uresničevali svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Pod pojmom „minimalni standard" po tem samoupravnem sporazumu razumemo: — pogoje, ki zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v skladu s krajevnimi razmerami, pogoje, ki zagotavljajo prehrano delavcev, to je topli obrok med delom in celodnevno prehrano ter pogoje, ki omogočajo vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti in uporabljanje raznih drugih storitev. Ta sporazum sprejemamo z namenom, da bi delavcem, ki večji del svojega aktivnega življenja preživijo na delu in v začasnih stanovanjih, to je v delavskih naseljih, samskih domovih, zagotovili dostojen stanovanjski standard, zadovoljivo prehrano in kulturno razmere, kar predstavlja osnovni pogoj zdravja in produktivnosti dela in zagotovitev enakopravnosti delavcev v združenem delu. V pogojih vse bolj svobodnega delovanja tržnih zakonitosti v našem gospodarskem sistemu, želimo s tem sporazumom zagotoviti enotna izhodišča pri gospodarjenju in preprečiti, da bi posledice, često tudi nelojalne medsebojne konkurence, škodljivo vplivale na življenjske pogoje in standard teh delavcev. Upoštevajoč tudi dejstvo, da večina delavcev največji del prostega časa preživi v stanovanjskih prostorih, delavskih domovih in se prehranjuje v delavskih restavracijah, je nujno upoštevati vsaj minimalne standarde iz tega sporazuma. Posebno poglavje smo v sporazumu namenili zaposlovanju delavcev in planiranju. Ugotavljamo namreč, da je v preteklosti zaposlovanje v gospodarski in negospodarski sferi potekalo stihijno, ekstenzivno, kar je tudi povzročilo nezadovoljive rezultate gospodarjenja in zmanjšanje dohodka na zaposlenega. Vzporedno z ekstenzivnim zaposlovanjem se je v nekaterih OZD in TOZD zaradi enostranskega in nerealnega vrednotenja živega dela zanemaril socialni položaj delavcev, zlasti tistih z najmanjšimi osebnimi dohodki in so bili ti s tem bistveno prikrajšani pri mate-' rialnih in kulturnih dobrinah. Posebno pozornost v zaposlovanju bo treba dati poklicem, ki so perspektivni in na novo bomo zaposlovali lahko le takrat, kadar bomo iz ostanka dohodka lahko pokrili stroške za minimalne starde že zaposlenih delavcev. Ta samoupravni sporazum je izdelan na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika oziroma MS ZSS in je nadaljevanje regijskega družbenega dogovora, katerega podpisnik je tudi občina Vrhnika. Uveden je bil dvofazni postopek, kar pomeni, da je osnutek že bil v razpravi in je doživel veliko zanimanje in nanj je bilo danih tudi nekaj pripomb. Ce na kratko še enkrat povzamemo poglavitne značilnosti sporazuma, so to sledeče: — povprečna letna stopnja zaposlovanja ne sme preseči 2,9 % — prioritetno panogo razvoja so elektroindustrija, kemična, kovinska industrija, komunalne usluge in stanovanjsko gospodarstvo — upoštevati moramo standarde prehrane, kar pomeni zagotoviti vsem delavcem do leta 1978 obrok med delom — do leta 1979 mora biti zagotovljena tudi celodnevna prehrana za delavce, ki žive v samskih domovih — do leta 1979 mora biti zagotovljeno reševanje stanovanjskih vprašanj Občinski svet ZSS Vrhnika Lansko leto je bilo v naši občini zgrajenih oziroma usposobljenih 121 stanovanj v skupni vrednosti 47,7 milijonov dinarjev iz sredstev, ki se zbirajo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in sredstev organizacij združenega dela. 6. Kolikšni so osebni mesečni dohodki zdravnika in ostalih zaposlenih v zdravstvu? Mesečni dohodek znaša: (v prvem letu delovnega staža) 1) za redni delovni čas zdravnika, ki ni vključen v dežurno službo 5.692.— 2) zdravnika, ki je vključen v dežurno službo 6.092 — 3) višje med. sestre v zavodu 4.191 — 4) višje med. sestre na terenu 4.591.— 5) višji fizioterapevt 4.242.— 6) srednja med. sestra v zavodu 3.535.— 7) srednja med. sestra na terenu 3.935.— 8) laborant 3.686.- 9) stomatolog. 5.692- 10) višji zobotehnik 4.090.- 11) zobna asistentka 3.474.— 12) zdravnik, ki opravlja dežurno službo in hišne obiske, mrliške oglede in drugo prejme povprečni mes. dohodek 8.730.— Specifikacija: za hišni obisk dobi 25.— din, za mrliški ogled 25 — din. za vsako uro pripravnostne službe ponoči 12.60 din, z vsako uro nedeljske in praznične dežurne službe pa dobi 23,60 din. 13) Višja sestra z dežurno službo dobi mesečno 4.503. — 14) Srednja medicinska sestra v zavodu z dežurno službo dobi mes. 3.847.— 15) Srednja medicinska sestra na terenu z dežurno službo dobi mes. 4.247 — 7. Kako lahko delovni ljudje in občani neposredno vplivajo na zdravstvene storitve? Konkretnega sodelovanja s Krajevno skupnostjo ni. Takšno sodelovanje obstaja le v povezavi delegata Krajevne skupnosti v delovskem svetu zdravstvenega doma, ki je vedno vabljen na sejo sveta in je soočen z vsem gradivom, ki ga dobijo ostali člani delavskega sveta. Večje je sodelovanje z občinsko zdravstveno skupnostjo, kjer imajo delovni ljudje v zboru uporabnikov možnost sodelovanja in dajanja predlogov na zdravstveno službo. Bolj povezano pa je sodelovanje z delovnimi Organizacijami, s katerimipogostoma rešujemo vsakodnevne konkretne primere. stran 6 naš Časopis EVIDENTIRANJE IN VOLITVE DELEGATOV Volilna komisija predsedstva Občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Vrhnika (v nadaljnjem besedilu SZDL),jena svoji 2. seji, 15. januarja 1977., začela z akcijo, ki se imenuje „Evidentiranje, kandidiranje in volitve delegacij, ki bodo marca 1978 leta, ko poteče 4-letni mandat delegacijam za skupščino občine. Cez nekaj več kot leto dni bomo torej drugič volili delegacije, ki delegirajo delegate v zbore občinske skupščine in v skupščine samoupravnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti občinske skupščine (to so: občinska izobraževalna skupnost, kulturna skupnost, zdravstvena skupnost, raziskovalna skupnost in skupnost socialnega varstva) v določenih zadevah iz njihove pristojnosti. Pomeni, da so potekla že skoro tri leta, ko smo prvič oblikovali in izvolili delegacije za zbore skupščine. Delegacije za samoupravne interesne skupnosti smo volili nekoliko kasneje, točneje 5. in 8. decembra 1974 leta. Kljub povedanemu, pa bomo spomladi 1978. volili delegate v obe vrsti delegacij. Marca meseca 1974. so delovni ljudje in občani izvolili 470, decembra istega leta pa še 440 delegatov. Zaradi tega bomo prihodnje leto, v mesecu marcu, volili 900 delegatov. Seveda pa bodo sedanji delegati lahko vnovič kandidirali še za 4-letno mandatno dobo. Na podlagi analize o dosedanjem delovanju delegatskega sistema, moramo vzporedno pripraviti tudi argumentirane predloge, kje in do katere mere moramo uresničiti načelo rotacije oziroma reelekcije in to tako za nosilce posameznih vodilnih funkcij kot za izvršilne organe in za celotne delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti (v nadaljnem besedilu TSOS). Tam, kjer dosedanje delo ni bilo uspešno zaradi pomanjkljivosti v organizacijski in kadrovski sestavi organov, bo treba zlasti zagotoviti oblikovanje na-daljnih meril in ustrezno uresničiti načelo zamenljivosti. Ob evidentiranju možnih kandidatov bi že morali vedeti o vseh rotacijah oziroma vedeti in upoštevati celovitost kadrovskih potreb tudi za samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije v občini, v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Pri evidentiranju možnih kandidatov, kandidiranju in volitvi delegatov za vodilne funkcije, moramo imeti v vidu tudi to, da bo treba v krajevnih skupnostih pa tudi v organizacijah združenega dela oblikovati odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih je treba ustanoviti po zakonu o Ljudski obrambi (Uradni list SRS,št. 23/76). Oživeti moramo akcijo stalnih kadrovskih priprav na volitve, ki naj poteka od danes dalje do volitev v marcu 1978. To pomeni, da morajo vsi organizirani nosilci volilnih priprav, zlasti družbenopolitične organizacije, spremljati, beležiti in evidentirati tiste delovne ljudi in občane (tudi med sedanjimi delegati), ki so se s svojim delom v vsakodnevni samoupravni praksi uveljavili in si pridobili družbeni ugled za možne kandidate. Cim preje pa moramo oceniti delovanje skupščinskega in delegatskega sistema, ovrednotiti moramo dosedanje delo in kadrovsko sestavo delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, to je v temeljnih in delovnih organizacijah, delovnih skupnostih v samoupravnih in krajevnih skupnostih. Oceniti moramo delovanje skupščinskih organov in njihovih funkcionarjev, organov in funkcionarjev v samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih. Po oceni pa bo potrebno sestaviti poglobljen in realen ter razumljiv program družbenopolitičnih nalog za prihodnje volitve delegacij. Tako kot so si organi samoupravljanja v organizacijah združenega dela (delavski svet, sveti zavodov, sveti krajevnih skupnosti itd.) od sprejetja temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih od leta 1950 dalje s težavo utirali samoupravljalsko pot, prav tako se s težavo prebija skozi prenekatere ovire in preko čeri delegatski sistem. Počasi, vendar vztrajno se uveljavlja vloga delavskega razreda pri uresničevanju delegatskega sistema v občini. Ustavno načelo, da delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve zahteve, da se morajo delovni ljudje za uresničevanje tega načela na ustrezen način organizirati in med seboj povezati. Kljub povedanim ugotovitvam pa bomo morali ponovno proučiti pravilnost organiziranja delovnih in temeljnih organizacij in tudi krajevnih skupnosti. To nalogo nam je naložil Zakon o združenem delu, ki velja od 11. decembra 1976 (Uradni list SFRJ, št. 53/76). Zakon o združenem delu nam nudi nove priložnosti - z zakonom bo treba uskladiti statute, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte vseh TSOS, da bomo v kar največji meri odpravili ugotovljene slabosti in pomanjkljivosti v normiranju pravic, dolžnosti in odgovornosti delegacij in delegatov v samoupravnih splošnih aktih v vseh TSOS in v vsaki posebej. Uresničevanje delegatskih odnosov, od temeljnih samoupravnih odnosov organizacij in skupnosti do skupščine občine, je sestavni del celovite preobrazbe družbe in odnosov v njej na temeljih ustave. Smo v akciji za preobrazbo celotnega družbenega življenja in ravnanja, ki ga prilagajamo novim ustavnim določbam, po kate rili delavski razred in delovni ljudje postajajo subjketi in nosilci odločanja O vseh družbenih zadevah na vseh ravneh. Delegatski sistem je revolucionarna pridobitev, s pomočjo katere se utrjuje oblast v rokah delovnih ljudi in omogoča spremembo družbenoekonomskih odnosov v smislu delegatskega odločanja delovnih ljudi. To pa ni enostavna niti lahka, pač pa težka in zapletena naloga. TSOS so aprila 1974, oblikovale svoje delegacije s posebnimi začasnimi statutarnimi sklepi, v katerih so zelo splošne določbe o pravicah in delu delegacij ter delegatov. Omenjeni sklepi pa niso uredili vsakodnevno in čim manj komplicirano vez med delegacijo in delovnimi ljudmi, ki so jo izvolili, prav tako pa tudi ne stalno konstituirano vez med delegacijo, delavskim svetom, svetom KS oziroma družbenopolitičnimi organizacijami. Precej statutov TSOS ima skopa določila v tem, kako delegacije oblikujejo stališča, zlasti ni določeno, kdaj mora delegacija oblikovati temeljna stališča na podlagi razprav in smernic sprejetih na zborih delovnih ljudi oziroma na zborih volilcev, kdaj skupaj z delavskim svetom ali s svetom KS oziroma z družbenopolitičnimi organizacijami v TSOS in kdaj lahko delegacija sama oblikuje stališča. Prav tako je presplošno normiran način obveščanja, ki naj bi omogočal delovnim ljudem in občanom v TSOS opredelitev njihovih interesov in oblikovanje smernic kot izhodišč za delo delegacij in delegatov ter njihovo uveljavljanje v skupščini občine, kakor tudi poročanje o sprejetih odločitvah na zborih skupščine. Sicer pa, kaj konec koncev pomaga prav lep zapis o pravicah, dolžnostih in odgovornostih delegacij in delegatov, če pa se ga v praksi ne držimo. Vse temeljne in delovne organizacije, delovne skupnosti in krajevne skupnosti morajo že jutri oživeti ali na novo oblikovati KOORDINACIJSKE ODBORE ZA VOLITVE (v nadaljnem besedilu KO za volitve). To seveda niso volilne komisije, ki služijo za volilna opravila v skladu z zakonom, temveč pomemben političen organ — metoda dela v sistemu stalnih kadrovskih priprav na volitve. KO za volitve bodo opravljali vse operativne naloge, ki so vezane na pripravo in izvedbo volitev. Njihova posebna naloga je, da spremljajo potek akcije evidentiranja možnih kandidatov v TSOS in o tem obveščajo odgovorne politične dejavnike, spremljajo uresničevanje načel in meril kadrovske politike, skrbijo za evidenco možnih kandidatov in evidentirajo potek postopkov posameznih faz (evidentiranje, pred-kandidacijski, kandidacijski postopki itd.) na volitve. Občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov Vrhnika sta že spomnila TSOS na nujnost oživitve oziroma ustanovitve KO za volitve. Uvajanje delegatskega sistema in razmerij v skupščinski in celotni politični sistem zahteva, da kandidacijski procesi postajajo vedno bolj stalna in vsakodnevna naloga ter akcija vseh organiziranih sil, zlasti pa SZDL in SINDIKATA. Zaradi tega je treba dopolniti in utrditi sistem stalnih kadrovskih priprav za volitve. Evidentiranje možnih kandidatov kot enega od najpomembnejših elementov, ki to omogoča, pa moramo pričeti takoj. Pri uveljavljanju sistema evidentiranja možnih kandidatov je treba t ■ upoštevati pobudo za evidentiranje možnega kandidata (to lahko da vsak posameznih, organizirana skupina v TOZD, KS, SIS, družbenopolitična organizacija, samoupravni organ, društvo itd.). Vsako pobudo je treba obravnavati na zborih delovnih ljudi oziroma občanov oziroma na sestankih članov posameznih organizacij. Vključitev posameznika v evidenco možnih kandidatov je družbenopolitično priznanje za njegovo prizadevanje. Evidentiranjo se tisti kandidati, za katere se delovni ljudje izrečejo, ko prejmejo obrazložitev za predlaganega kandidata s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike. Med temeljnimi opredelitvami socialistične samoupravne kadrovske politike je uveljavitev idejno-političnih, moralnih in drugih vrednot, ki morajo biti značilne za osebnost delovnega človeka — samoupravljalca. Zato se SZDL zavzema za ne ločljivost idejnopo-litičnih, moralnih in strokovnih kvalitet pri izbiranju kadrov za kandidate za delegate, zlasti pa za kandidate za delegate, ki bodo postali nosilci družbenih funkcij. To tudi pomeni, da naj bi evidentirali in kandidirali ter volili tako delegate, ki se bodo prizadevali za uresničitev zgodovinskih interesov delavskega razreda, za razvijanje socialističnega sistema in odnosov, ki imajo pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije, ki se zavzemajo za krepitev in razvijanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, za uresničevanje politike aktivne miroljubne koeksistence in politike neuvrščenosti. Za take, ki se borijo za uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, za uresničevanje sprejetih programov razvoja posameznih področij družbenega življenja in dela, za razvijanje tovariških odnosov, za solidarnost in vzajemnost, za odgovorno in uspešno opravljanje strokovnega in družbenega dela, za krepitev medse- bojnih odnosov v delovni skupnosti, za stalno usposabljanje za delo in za samoupravljalsko funkcijo, za uvajanje sodobne organizacije dela in tehnologije, za podpiranje novatorstva in racionalizator-stva in za take, ki so odkriti in pošteni. Sprejete predloge evidentira KO za volitve, ki kopijo - izvod izpolnjene podpisnice za možnega kandidata (obrazca EE-77) pošlje volilni komisiji predsedstva Občinske konference SZDL Vrhnika. Kandidiranje za družbene funkcije (predsednika in podpredsednika občinske skupščine, predsednika zborov, predsednika skupščinskih delovnih teles, predsednika skupščine in izvršilnih odborov SIS, predsednika svetov KS, predsednika odborov za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in druge funkcionarje) temelji na evidentiranih možnih kandidatih. Izven evidence možnih kandidatov je možno predlagati le izjemoma, pri čemer mora predlagatelj svoj izjemni predlog za vsakega takega kandidata posebej obrazložiti in utemeljiti. Seveda pa je po evidentiranju mogoče kandidirati le tiste evidentirane možne kandidate, ki se s kandidaturo strinjajo. Po končanem evidentiranju možnih kandidatov sledi pred-kandida^ijski postopek, ki se opravi v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih oziroma krajevnih skupnostih, na sestanku članov oziroma na razširjeni seji vodstva osnovne organizacije sindikata v OZD oziroma na razširjeni seji odbora krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti. Na predkandidacijske konference se povabijo delegati družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter samoupravnih organov OZD oziroma KS. Na predkanih dacijski konferenci poda poročilo KO za volitve o poteku dosedanjih priprav na volitve. Sprejete predlagane možne kandidate po tem obravnavanju ocenjujejo in potrjujejo še delovni ljudje in občani na svojih sestankih ali zborih. Končno pridemo do kandidiranja v skladu Z zakonom O volitvah delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in zakonom o volitvah delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (Uradni Ust SRS, št. 7/74 in 34/74/. Kandidiranje se opravi na temeljnih Nadaljevanje na strani 7 ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE Občinski svet VRHNIKA RAZPIS ZA PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA ZVEZE SINDI KATOV Na podlagi drugega odstavka 80. člena statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v letu 1975 sprejel pravilnik o podeljevanju srebrnega znaka sindikata Slovenije. Po tem pravilniku srebrni znak sindikatov Slovenije podeljuje občinski svet ZS vsako leto ob delavskem prazniku 1. maju. Po sklepu predsedstva občinskega sveta ZS Vrhnika 21. decembra 1976 bomo v občini podelili 20 srebrnih znakov za posameznike in enega za najboljžo OOS v letu 1976. Na podlagi zgoraj navedenega prosimo, da najpozneje do 30. marca 1977 posredujete predloge. Predlog lahko poda OOS oziroma posameznik. Za podelitev srebrnega znaka pridejo v poštev člani sindikata, ki so več let prizadevni delavci v OOS ali občinski organizaciji, kar pomeni, da ni nujno, da so sedaj aktivni ampak so lahko tudi upokojeni. Predloge pošljite na občinski svet Zveze sindikatov Vrhnika, Cankarjev trg 8. Občinski svet ZS Vrhnika kandidacijskih konferencah, ki jih sestavljajo delovni ljudje in občani v TSOS, ki to funkcijo opravljajo neposredno alt po delegatih. Temeljna kandidacijska konferenca TSOS izmed predlaganih možnih kandidatov določi predlog liste kandidatov za člane detegacije TSOS, razpravlja o poročilu KO za volitve in na osnovi predloga liste možnih kandidatov določi z glasovanjem listo kandidatov za člane delegacij o kateri delovni ljudje in občani tajno glasujejo, osebno in z volilnimi listki. Na kadidatni listi mora biti najmanj toliko kandidatov kolikor je treba izvoliti članov delegacije. Splošne volitve delegacij in glasovanja o izvolitvi delegatov razpiše vsako četrto leto predsednik skupščine SR Slovenije. Z razpisom določi tudi dan, od katerega začno teči roki za izvedbo posameznih končnih opravil za volitve. Potrebno bo tudi proučiti ali je dosedanja organizacija delegacij in konferenc delegacij v vseh organizacijah združenega dela še sprejemljiva ali pa jo bo treba spremeniti oziroma drugače oblikovati. Za delegaciji, ki delegirata delegate v zbor združenega dela in so ju oblikovali delovni ljudje, ki s svojim delom opravljajo kmetijsko, obrtno ali podobno dejavnost z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica (delegacija obrtnikov in delegacija kmetov) je prav, da se številčno povečati na 15 oziroma 19 delegatov in da obe delegaciji postaneta pristojni, da izmed sebe pošiljati tudi delegate v pet skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, tj. tistih skupnosti, ki so vključene v skupščinski sistem in seveda ustrezno število delegatov v zboru združenega dela skupščine občine. Upoštevati in rešiti bo potrebno tudi pripombe o preobremenjenosti ,,splošnih delegacij", ki so oblikovane za delegiranje delegatov v skupščini samoupravnih interesnih skupnosti, ki so vključene v skupščinski sistem, v resnici pa delegirajo delegate še v ostale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (otroško varstvo, socialno skrbstvo, telesno kulturo, požarno varnost, zaposlovanje, vodno gospodarstvo in pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje). Omeniti je treba, da imamo še samoupravno stanovanjsko skupnost in kmetijsko zemljiško skupnost, ki imata stalne delegate (stalni delegati pa nimajo svojih delegacij) in da ustanavljamo samoupravno komunalno skupnost, za katero bo treba najti rešitev glede oblikovanja delegacij, ki bodo pošiljale delegate v skupščino omenjene skupnosti. Na koncu moramo opomniti delavske svete, svete zavodov, svete krajevnih skupnosti in druge pristojne samoupravne organe na 15. člen zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine DPS (Uradni Ust SRS, št. 7/74), po katerem morajo omenjeni organi imenovati volilne komisije, ki bodo opravljale vsa tehnična dela v zvezi s pripravami volitev članov delegacij (vsaka v svoji organizaciji), ugotavlja ah so kandidatne liste za volitve članov delegacij sestavljene v skladu z zakonom, imenovale volilne odbore, opravljale in-štruktaže omenjenih volilnih odborov, skrbele za pravilnost njihovega dela, ugotavljale izide glasovanja na voliščih in razglašale izid volitev itd. Ce bomo v akcijo stopili že v začetku leta 1977 oziroma če bodo družbenopolitične organizacije ZKS, SZDL, SINDIKAT, ZVEZA BORCEV IN ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, predvsem pa v občinskem merilu že jutri stopile v družbenopolitično akcijo glede priprav na volitve, ne bo posebnih težav, katerih pa je bilo v preteklosti nič koliko. Vse to je bilo potrebno zapisati tudi zaradi tega, ker je letošnje leto tudi leto proslav, prireditev in drugih družbenopolitičnih manifestacij, kot so: 40-letnica ustanovnega kongresa KP Slovenije, 40-letnica Titovega vodenja naše partije in 85. življenski jubilej. Prihodnje leto se bo sestal 11. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS. Na vse omenjene manifestacije se moramo pričeti pripravljati že letos. Drago Debeljak DeloKS Bevke v preteklem letu V prvih treh mesecih preteklega leta je bilo delo posvečeno predvsem pripravam za podaljšanje krajevnega samoprispevka za izgradnjo centralnega vodovoda ter obnovitev električnega omrežja v krajevni skupnosti. V teh akcijah so sodelovale vse družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti, pomoč pa nam je nudila tudi skupščina občine. 9. maja smo izvedli referendum, ki je tudi uspel, saj je bila udeležba krajanov 100 %. Druga akcija, ki pa je pravzaprav izhajala iz prve, je bila poiskati vse delovne organizacije, v katerih so zaposleni prebivalci iz Bevk ter jih obvestiti o podaljšanem referendumu. Temu je sledilo sklepanje pogodb s Komunalnim podjetjem Vrhnika, o izdelavi projekta vodovodnega omrežja. Komisija za izgradnjo vrhniškega vodovoda je krajevni skupnosti Bevke posodila 15000 dinarjev za eno leto in tako se d-ela na tem področju odvijajo normalno. Med važnejša komunalna dela, ki smo jih opravili v preteklem letu pa moramo šteti še: — tekoča vzdrževalna dela - izdelava kletnih prostorov v Kulturnem domu, kjer so prostori za skladišče trgovine in mladinski prostori — popravilo javne razsvetljave — obnovitev mrliške vežice — ureditev strehe nad javno tehtnico Omeniti pa moramo tudi praznovanje krajevnega praznika 29. avgusta, na katerem je bila izvedena skupna vaja Civilne zaščite in Gasilskega društva. Še pred to pa smo 17. junija skupaj s štabom CZ, pod geslom „Takoj", organizirali vajo za usposabljanje članov Civilne zaščite v krajevni skupnosti. Ob koncu leta smo pripravili novoletno praznovanje, za katerega so program pripravili potujoči vrtec, osnovnošolci in mladina iz Bevk. Skromno obdaritev najmlajših je financirala krajevna skupnost. Oglejmo si še finančno poročilo krajevne skupnosti! Dohodki samoprispevka: 1970 22.345,50 din 1971 57.768,70 din 1972 71.647,20 din 1973 113.057,50 din 1974 108.641,20 din 1975 122.251,77 din 1976 /do 31.8./ 87.743,50 din Skupaj: 583.455,42 din Izdatki: Za asfaltiranje ceste skozi vas Bevke: I. investicija 329.232,00 din Asfaltiranje ceste proti Logu: II. investicija 819.602,00 din RAZPIS Odbor za medsebojna razmerja delavcev delovne organizacije I G R A D "Vrhnika objavlja naslednja prosta delovna mesta: 6 KV ali VKV tesarjev - 2 KV železokrivca 1 VKV železokrivec 1 KV električar — šofer B kategorije z lastnim prevozom — šofer B kategorije z lastnim prevozom in opravljenim izpitom za obratnega elek-tričarja — 1 KV kuharico ali kuharja Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili v 10 dneh od dneva objave na naslov: „IGRAD" Vrhnika, Opekarska 23. Upravljanje s Cankarjevim domom na Vrhniki Vsi občani smo pozdravih' prizadevanja za adaptacijo dotrajanega Cankarjevega doma na Vrhniki. Lahko rečemo, da je kulturna razgibanost, ki je zajela naše občane ob lanskoletnih proslavah in prireditvah ob stoletnici Cankarjevega rojstva in pa kulturna akcija, ki jo je sprožil teden komunista Človek, delo, kultura, še bolj razgalila razmere v tem našem največjem kulturnem domu. Da ne bi sredstva, ki so jih za adaptacijo doma namenili delovni ljudje iz naših TOZD, SIS, KS in iz proračuna občine, ponovno propadla, (ta sredstva pa niso bila ravno majhna) so se člani IO P OK SZDL odločili, da skličejo vse tiste organizacije in društva ter samoupravne interesne skupnosti, ki dom najpogosteje uporabljajo na skupen dogovor o upravljanju v domu. Izvoljen je bil Odbor uporabnikov Cankarjevega doma na Vrhni: ki, v katerem imajo svoje predstavnike družbenopolitične organizacije občine: Kulturna skupnost, Zveza kulturnih organizacij, Krajevna skupnost Vrhnika, godba, kino Vrhnika in IUV, ki ima v najemu malo dvorano tega doma ter Stanovanjska skupnost, ki sedaj po sili razmer gospodari z domom. Na dveh januarskih sejah tega odbora so se člani zavzeli za čim bolj smotrno in namensko uporabo prostorov v domu, hkrati pa so se soočili s problematiko finansiranja tekočega vzdrževanja. Ugotovili so, da brez ekonomsko upravičenih najemnin ne bo šlo. Dogovorili so se med drugim tudi, naj v bodoče Odbor uporabnikov deluje v okviru Občinske zveze kulturnih organizacij. Ta zveza pa naj posebno pozornost posveti tudi kinu Vrhnika in njegovi, dostikrat nesprejemljivi repertoarni politiki. Ce bi imeli na Vrhniki knjigo rekordov, bi vanjo prav gotovo morali vpisati 31. januar. Tega dne je namreč vrhniško knjižnico obiskalo 111 izposojevalcev, ki so odnesli kar 300 knjig. Tudi ta podatek sodi med tiste, ki govore o veliki potrebi po novih prostorih za našo knjižnico. V času, ko toliko govorimo o kulturnih prireditvah in vedno znova ugotavljamo, da za te nimamo primernega prostora, pa gradnja večnamenskega objekta pri Cankarjevi šoli stoji. SGP „SLOVENIJA CESTE" n.sol.o. LJUBLJANA, TITOVA c. 38 objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE na gradbišču avtoceste Vrhnika — Dolgi most Pogoji: Poslovni administrator Delovne izkušnje so zaželjene Na delo sprejemamo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja 30 dni. Na delo sprejmemo takoj ali po dogovoru. Podnudbe- sprejema kadrovsko splošni sektor SGP „Slovenija ceste", Ljubljana, Titova cesta 38 in sicer 15 dni po objavi v časopisu. Obvestilo OBVEŠČAMO VSE OBČANE, DA NE BOMO VEC OBJAVLJALI BREZPLAČNO ZAHVAL, OGLASOV, PREKLICOV IN OBVESTIL (zaračunali bomo stroške tiska!) UREDNIŠTVO Šahovsko društvo MARJANOVIH >200 JURJEV< v preteklem letu Na kratko o tem, kaj in kako je delalo šd v preteklem letu Za delo vrhniškega šahovskega društva pomeni nedvomno prelomnico letna konferenca, ki je bila v decembru 1975. leta. Takoj po tej konferenci so se člani društva pričeli pripravljati na praznovanje 50 letnice, na kateri so se srečali vsi „veterani", nekateri celo po 40. letih. Dolgoletna tradicija Šahovskega društva se ne kaže tako izrazito v doseženih visokih rezultatih ampak zlasti, in to je najvažnejše, v razvijanju prijateljstva in tovarištva med člani društva, katero šteje danes že preko 100 članov. Starost teh je od 7 pa do 77 let, so najrazličnejših poklicev in kar je najpomembnejše, to šahovsko društvo je „Jugoslavija v malem", saj so njegovi člani predstavniki vseh jugoslovanskih narodov. Nedavno ustanovljen aktiv ZK, ki šteje 50 članov in aktiv ZSMS s 47 člani, imata zlasti nalogo, gojiti in razvijati vrline, ki jih šah zahteva in obenem tudi nudi, še zlasti mlademu človeku: skromnost, točnost, discipliniranost, vztrajnost, odločnost, doslednost, samokri-tičnost, prijateljstvo, bratstvo in enotnost. Za društvo pomeni prav gotovo največji uspeh osvojeno prvo mesto v drugi slovenski ligi - zahod. Na žalost je bilo veselje zmagovalcev le kratko, saj so se zaradi reorganizacije tekmovanj ta kmalu pričela znova. Težko bi našteli vsa tekmovanja, na katerih so sodelovali člani našega Šahovskega društva v preteklem letu. Namesto tega bomo raje našteli priznanja, ki jih je ŠD prejelo v preteklem letu in ki člane obvezujejo na še večjo aktivnost. Ta priznanja so: — Plaketa Šahovske zveze Jugoslavije — Pokal Sveta za dopisni šah Šahovske zveze Jugoslavije za največ prijavljenih tekmovalcev v dopisnem šahu v sezoni 1975/76 — Diploma Šahovske zveze Slovenije za aktivnost v razvijanju dopisnega šaha — Knjigo s posvetilom VP. 5312 za dolgoletno sodelovanje — Priznanje Šahovske zveze Notranjske ob 50-letnici aktivnosti našega šahovskega društva. Danes, ko je naš vsakdan tako ,,fm" in čudovit, se človeku pogosto csiljuje vprašanje, da je to sploh res. To bi lahko trdil tisti, ki zasluži vsaj enkrat toliko kot dober delavec, slednji pa si verjetno ne upa niti potožiti, da mu kaj manjka in dasiravno smo v obdobju samoupravljanja, so še takšni, ki se boje „višjih" in ne povedo tistega, kar jim leži na duši. Dobro je in pije lahko le tisti, ki ima dobro plačo, delavec s tristo tisočaki ter številno družino pa si tega ne more privoščiti. Niti sam ne vem kako sem se znašel v vrhniški klavnici, vem pa, da bi jo najraje pobrisal, ko sem ugledal suhljatega dečka, ki je na vrvi držal uporno živinče, za katero sem bil prepričan, da ga bo vsak hip poteptalo. Ko se je žival izmučena od divjanja zgrudila na spolzkih tleh, kar še daleč ni v skladu s pravili, jo je ubila kot že toliko drugih, mesarjeva pištola. Deček, ki je sicer že fant, pa si je oddahnil in si obrisal pot s čela. Predstavil se je kot Marjan Jescnovec, doma z Idrijske ceste na Vrhniki in kot je sam dejal, točneje iz Kurje vasi. Po nedokončani osemletki se je zaposlil v klavnici, kjer je neprestano v nevarnosti, da ga bo razjarjena žival poteptala pod močnimi nogami ali pa ga nataknila na roge. Če ga kdo opazuje dela Marjan še z večjo korajžo, drži močnega bika zdaj za rep, zdaj za roge. Ko Marjana vprašam, zakaj to dela, mi kratko odgovori: „Moram", a v srcu že zdaleč ni tako vesel kot se to kaže na njegovem obrazu. Zabolelo me je srce, ko sem videl, kako se Marjan sam ubada s podivjano živino za dvesto tisočakov. Najraje bi mu priskočil na pomoč, a priznati moram, da meje premalo v hlačah. On pa vestno opravlja svoje delo, vsi cenijo njegovo korajžo in imajo ga radi. V trgovini sem se zazrl v viseče stegne in pomislil sem, kolikokrat Marjan občuti njegovo moč. In ko sem se nato zagledal še v astronomske cene, nisem mogel razumeti, da dela Marjan le za borih dvesto tisočakov. Pravijo, da dela kot črna živina, toda kje so tu tisti, ki so odgovorni in ki le od strani opazujejo njegovo nevarno delo in se ne zavedajo, da se bo nekega dne naveličal delati zastonj. Takega fanta vrhniška mesarija potem ne bo lahko dobila. Prav gotovo pa bo treba tudi za to delovno mesto zvišati osebni dohodek in nihče se ne bi smel izgovarjati, da so plače zaradi izgub v mesariji tako slabe. Verjetno pa bomo morali še dolgo čakati, da Marjan, v ne preveč sodobni vrhniški klavnici, ne bo deležen samo besede Jivala lepa" ampak tudi plačila, ki mu gre. Franci Tršar PLANINSKA SEKCIJA NA OSNOVNIH ŠOLAH VEDNO MLADA SILA V gorah še vedno velja pristno in neponaiejeno tovarištvo, solidarnost v sreči in nesreči, spoštujejo se še človeške vrline kot so skromnost, požrtvovalnost, pogum, srčna kultura, nesebičnost, vztrajnost v naporih in premagovanju vsakovrstnih težav ter lastnih človeških slabosti. Kdor že v mladih letih zaide v gore, je srečen človek še na stara leta, kajti gorski svet mu nudi toliko neponarejeuih užitkov in vzgoje, da od tega tudi v dolini lahko srečnejše živi in bolj vedro sprejema na svoja pleča tudi težja življenjska bremena in udarce. Kdor se mlad navadi gorskega življenja, si pridobi dobrih navad in koristnih izkušenj, pa tudi še v zrelih in starih letih ostane svež in mlad.Ni lepšega, kot so prva mlada leta v gorah, ko je še vse polno dogodivščin in prigod. Planinska sekcija na šolali deluje v okviru Mladinskega odseka planinskega društva na Vrhniki. Glavni namen te sekcije je, da se pionirji že v dolini pripravimo na prvi korak v gore, da spoznavamo lepoto naših gora, svoje domovine in se navajamo h koristnejši porabi prostega časa. Pionirji se sestajamo enkrat mesečno, sestanki so skupni za obe osnovni šoli, kijih vodijo člani UO MO. S tem se zbližamo med seboj, marsikdo je že navezal prijateljske stike s planincem sosednje šole. Letošnje šolsko leto poslušamo predavanja v okviru osnovne planinske šole: organizacijo planinstva, zgodovino planinstva, orientacijo in spoznavanje gorstev, nevarnosti v gorah in vremenoslovje, planinska pota, prva pomoč, favno floro v naših gorah, opremo pla- ninca in gibanje v gorah in gorsko reševalno službo. Zlasti zanimiva in obiskana so predavanja, ki so spremljana z diapozitivi. Za konec, ko smo vsi najboljše volje pa pojemo planinske in druge slovenske pesmi. Organizacijske težave smo rešili s tem, da smo izvolili planinsko vodstvo sekcij, določili kroničarja in zadolžili pionirje planince za urejevanje omaric v šoli. Po njihovih zaslugah sta bili tudi ti kar lepo vzdrževani. Dogovorili smo se, kako bomo porabili članarino, pisali članek za list,,Markacije" in vključevali čim več pionirjev in mladincev v naše vrste. Pionirji sc odločimo za vstop v planinsko organizacijo prostovoljno. Za najbolj vnete planince, ki so s svojim delom izpolnili zahteve za znak Pionir — planinec smo poskrbeli tudi značke. Kot vse organizacije na šolah smo tudi mi že v začetku šolskega leta sprejeli delovni plan. Med našimi številnimi izleti, ki jih imamo letos v načrtu so: smučarski izlet na Vogel, izlet na Kofce, spominski Francijev pohod na Planino, kolesarski izlet v Pekel, srečanje s PD Šmarna gora (Kumro-vec in Boč), orientacijsko tekmovanje, dvodnevni izlet na Zelenico, Stol in Javorniški rovt in visokogorski planinski tabor v Tamarju od 21.— 30. julija. Na naših izletih bomo obiskovali tudi spominska obeležja iz NOB in druge zanimivosti iz zgodovine slovenskega naroda. Vsi si želimo, da navdušenje mladih planincev ne bi usahnilo, da bi se z njimi vrsta planincev pomnožila, da bi vedno radi odhajali v gore in uživali ob doživetjih in lepotah narave. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam omogočili in pripravili toliko prijetnih ur, mentoricama Varšek Jani in Smrtnik Betki. Posebno pa smo hvaležni tovarišicama Dcžman Betki in Marenče Boži zaves trud, ki sta ga vložili v sekciji! MO PD in pionirji - planinci Pripis uredništva: Na Kmetijski zadrugi smo se pozanimali o Marjanovih osebnih dohodkih, kjer so nam povedali, da je njegov povprečni od v lanskem letu znašal 2525,28 dinarjev za približno tri leta delovne dobe. Z BEVŠKEGA KARNEVALA TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Gospodarska politika na Morostu se še do danes ni kaj bistveno spremenila. TOZD in SOZD Morostarje ni kaj dosti zanimal dokler se niso pojavile delovne org., ki so bile več ali manj sposobne za razpad. Več ali manj znano je, da so se v velikih težavah znašli dve del. organizaciji in to: Šota trans Morost in Avto tramvaj Bevke. Obe podjetji imata zelo dobro razviti kadrovski program., k da je Šota transu propadel statut, podjetju Avto tramvaju pa je rja požrla glajze. Finančno poslovanje tukaj ni važno, saj sta obe podjetji poslovali že več let z 150 % izgubo, ki jo do danes razen delavcev še ni noben občutil in odkril. Dokler je Šota gas lavfal pozitivno ni hotel slišati o združitvi obeh firm. Sedaj ko je menda tudi pri njih Jinanca na psu pa pravijo, da je integracija edini izhod v pogubo. Referendum je bil pravočasno razpisan, saj sta ga dobila in glasovala oba direktorja in tudi razdelila položaje. Direktor Šota trans naj bi po novem bil šef za gospodarstvo in finance, direktor Avto tramvaj pa predsednik obrtne gospodarske zbornice krajevine Morost. Direktor novega podjetja, ki se bo imenovalo ŽABA TRANS pa naj bi bil neki privatni pravnik, ki je že 10 let zaprt zaradi neupravičenega bogatenja. Misel na to je padla zato, češ če je sebe dvignil 3 krat na zaviden položaj pa mu je davkarija pobrala vse naj dvigne še ti dve organizaciji, ki so ji direktorji pobrali vse. Da ne bi kdo slučajno posumil v poslovanje delovnih org. so ta podjetja imela še kako dobro razvito del. kontrolo. Del. kontroli obeh firm sta se že pred časom domenili, da predajo vsak svojo firmo nekem privatniku — kasirajo denar - v službi pa še naprej ostanejo češ saj nas bo rabil, če bo hotel poslovati. Denar so tudi kasirali in bi načrtovani plan tudi uspel, če ne bi obrtnika kije to kupil in seveda ni imel del. kontrole začopatila davčna uprava in sedaj sedi na varnem. Na varnem sta tudi obe podjetji, saj jim nimaš kaj vzeti. Novo ustanovljena firma ŽABA TRANS pa bo problem rešila s tem, da bo svojih 60 šoferjev zaposlila tako, da bosta vsak dan vozila dva šoferja v enem avtobusu in dva potnika, saj so pri Viatorju tudi mnenja, da za tista dva potnika se v Bevke ne splača odpirati večerne proge. Lovska družina Vrhnika V tem'prispevku je moj namen predvsem seznaniti občane o problemih, s katerimi se srečuje Lovska družina na Vrhniki. Marsikatera pikra pade na račun lovce vr pa ni vedno tako. Pravi lovec ni tisti, ki hodi samo ob nedeljah na lov, da bi prinesel domov neko divjad, pravi lovec mora biti ljubitelj narave, gojiti in hraniti mora živali in jih gojitveno odstreliti Predvsem mora skrbeti za obstoj življenja po gozdovih. Na splošno se vrhniški lovci zgražamo nad onesnaževanjem okolja. Kaj nelep je pogled na kupe smeti po gozdovih. Tu se najde vse od papirčkov do odsluženih štedilnikov in avtomobilov. Vse to pa kvarno vpliva na lepo in čisto naravo. Menim, da smo vsi dolžni skrbeti za čisto okolje in dolžnosti opomniti brezvestneže, ki odlagajo svojo odvečno ,,kramo" po gozdovih. Ravno tako daleč ali pa celo bližje je smetišče na katerega lahko vsak odlaga smeti. Poleg tega imamo na Vrhniki urejeno odvažanje smeti, čeprav ni redno, katerega si lahko vsak uredi. Že tako se nam krči lovišče, ker si posamezniki grade vikende po jasah, na katerih se je prej pasla divjad, po lovišču' se grade komunikacijski objekti, iz dneva v dan se veča število prometnih sredstev, s katerimi brezvestneži nalašč povozijo bežečo žival, ki si išče hrano na drugi strani ceste; nekateri kmetovalci po svojih poljih strupe škodljivce, s tem pa se zastruplja tudi plemenita divjad ~ vse to povzroča vedno manjše število divjadi. Graje vredno pa je tudi početje mladine, ki iz užitkov strelja z zračno puško ptice pevke. In kdo jim dovoli tako početje - verjetno da starši! Zakon o nošenju in posesti orožja točno citira, kje in kako se uporablja zračno orožje. Po zakonu o lovu je strogo prepovedano razdirati pticam gnezda, pobirati jajca, zasledovati in prijemati mladiče srn itd. Morda bi o teh zadevah spregovorili pedagogi v šolah in opozorili svoje učence, kako se naj obnašajo zunaj šok do narave in do vsega, kar v njej živi. Največje zlo divjadi pa so pote-puški psi in tisti psi čuvaji, ki jih lastniki zvečer spute, da se „zleta-jo", le ti pa se zatečejo v bližnje gozdove in preganjajo, love in pokončajo divjad. Verjemite, dokaj žalosten in nelep je pogled na žival, ki je bila žrtev takega psa in največkrat so to srne. Vsakega takega psa imajo člani lovske družine pravico po zakonu o lovstvu pokončati, če se pes nahaja 200 m od lastnikove hiše ali 50 m od lastnika izven naselja. To opozorilo naj velja, da ne bo nepotrebnih pritožb! Kakšen naj bo zaključek mojega prispevka, prav gotovo lahko ugotovite sami. Treba se je le malce zamisliti nad vsem zapisanim! Član lovske družine Franc Krajne NAŠ ČASOPIS STRAN 9 ŠOLA - REKREACIJA 240 petošolcevsi je skupaj z vaditelji teden dni nabiralo smučarsko znanje na Ulovki Še zadnji nasvet pred tekmovanjem Tako dober sendvič in topel čaj pa že dolgo nista bila TTTiT Približno polovica otrok, ki so bili letos v šoli v naravi, je že bila na smučeh, toda kot so povedali vaditelji, je bilo njihovo smučarsko znanje slabo. Prav vsi otroci, ki so bili glede na smučarsko znanje razdeljeni v vrste, so tO šolo absolvi-iali. Še zlasti je to razveseljivo za vse tiste, ki so letos prvič stopili na smuči in so se ob koncu že upali peljati z vrha Ulovke. Seveda pa morajo vsi z vadbo nadaljevati, kajti znanje, ki so si ga pridobili v tem tednu, je le osnova. Vreme je bilo petošolcem in njihovim učiteljem naklonjeno, le zadnji dan, ko je bil na vrsti preizkus znanja, ga je zagodlo. Toda kljub dežju in megli je tekovanje bilo in najboljši so dobili simbolične nagrade, prav vsi začetniki pa TRIM značke. Pomen zimske ali pa letne šole v naravi je nedvomno velik, pa najsi jo gledamo iz kateregakoli stališča; vzgojnega, športnorekreacijskega, zdravstvenega ali pa s stališča splošnega ljudskega odpora, saj danes otrok v 5. razredu osnovne šole že zna smučati in plavati.....to se je naučil v 4. razredu, ko je šola v naravi organizirana na morju. Kaj naj zapišemo za konec? Prav gotovo to, da se da z ne pretirano velikimi stroški, temveč z medsebojnim sodelovanjem vseh treh šol in pa z veliko dobre volje nekaterih posameznikov - organizatorjev pripraviti in izbijati tudi to obliko izobraževanja, ki ni zakonsko obvezna, ampak sodi v dogovorjeni del programa Občinske izobraževalne skupnosti. In prav letošnja zimska šola v naravi je obenem tudi dokaz, da brez te v bodoče ne smemo ostati. R.H. ULOVKA - gostiteljica šole v naravi Od 17. do 22. januarja je bila Ulovka gostiteljica približno 240 otrok iz 5. razredov vseh treh osnovnih šol, za katere je Občinska izobraževalna skupnost, v sodelovanju s šolami in nekaterimi zunanjimi sodelavci, pripravila šolo v naravi. Ta je tudi financirala vsakodnevni prevoz z avtobusi na Ulovko in pa voditelje, tako da so otroci plačali 45 dinarjev za dnevno oskrbo, to je za hrano in žičnico. Ne smemo pa pozabiti poudariti, daje IUV nudila popust pri hrani, Komunalno podjetje pa popust na žičnici in je zato cena bila tako nizka. Priprave z vaditelji je opravila smučarska sekcija ŠD Partizan Vrhnika. Ob tej priliki se Občinska izobraževalna skupnost toplo zahvaljuje vsem zunanjim sodelavcem — vaditeljem, ki so bili v teh dneh pripravljeni koristiti tudi svoj dopust. Ni važno tisto, kar govori tovariš učitelj, važno je biti na sliki K dobrim rezultatom na tekmovanju je prav gotovo pripomoglo tudi bučno navijanje sošolcev Lakota je bila vedno tolikšna, da v loncu ni nič ostalo Padec več ali manj, smučati pa le znam! OBČINSKA KONFERENCA SZDL 2IRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJA OF RAZPISUJE za leto 1977 srebrna priznanja OF posameznikom in temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom in drugim organizacijam. Priznanja lahko prejmejo občani, družbenopolitične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, društva, ki s svojim nesebičnim delom in prizadevanji prispevajo k razvijanju in krepitvi samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Predlagatelji so lahko posamezniki in organizacije, predloge pa sprejema žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZD L Vrhnika, Cankarjev trg 8, do vključno 30. marca 1977. Vse predlagatelje obveščamo, da je to edini objavljeni razpis in jih o tem ne bomo še posebej obveščalil Del regresa v sklad za solidarnost Na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika smo pred kratkim obravnavali nekatera določila sindikalne jiste za letošnje leto, predvsem pa razdeljevanje regresa za dopust. Pri tem smo sprejeli stališče, katerega naj upoštevajo vse OOS, ko se bodo odločale za delitev regresa na osnovi določil letošnje sindikalne liste. V določilih sindikalne liste namreč piše, da so sredstva regresa za letni dopust namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha predvsem tistim delavcem, ki sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov, pa tudi za skupna vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti. Naslednje stališče je tudi, da ni mogoče dehti regresa za letni oddih vsem delavcem v enakem znesku. Predlagamo, da bi organizacije združenega dela delile regres za podupst v višini največ 1200,00 din na posameznika, ostali del pa naj bi vložili v skupni sklad pri OOS. Namen tega sklada bi bil regresiranje dopusta socialno šibkih občanov in njihovih družin. OOS naj bi izdelale merila, po katerih bodo OOS določale, kdo je upravičen do dodatnega regresa, v kolikor bo OOS omenjeno stališče sprejela. Predsedstvo občinskega sveta ZS Vrhnika PREOBRAZBA SOCIALISTIČNEGA ZAVAROVALSTVA Bralcem našega glasila, kakor tudi delovnim skupnostim je znano, da v zadnjih mesecih aktivno poteka reorganizacija na področju slovenskega zavarovalstva. Pri reorganizaciji gre v prvi vrsti za ustavno preobrazbo zavarovalstva, ki se bo odražalo predvsem v tem, da bodo s sredstvi, kijih bodo zavarovanci združevali kot del svojega dohodka v zavarovalni skupnosti, za zavarovanje sebe in svojega premoženja, upravljah sami. V okviru zavarovalne skupnosti „TRIGLAV" se bodo zavarovanci združevali na določenih zaokroženih območjih na osnovi svoje dejavnosti* in dohodkovne soodvisnosti v temeljne rizične skupnosti: industrijsko, kmetijsko, prometno, skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti ter osebnih zavarovanj. Temeljne rizične skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti se bodo v zavarovalni skupnosti povezovale v rizične skupnosti, v katerih bodo zavarovanci preko svojih delegatov določali osnovna načela zavarovalne politike, za vrsto zavarovanj, značilnih za posamezne rizične skupnosti. Samoupravljanje zavarovalcev se bo uresničevalo po delegatih, izvoljenih v TOZD ter KS, povezatiih v konferenco delegatov na območju občine in tako naprej do zavarovalne skupnosti. Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o konstituiranju in odlikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev, združenih v zavarovalni skupnosti TRIGLAV, bo za območje občine Vrhnika ustanovljena konferenca, ki bo štela 39 delegatov iz predstavnikov, izvoljenih za posamezne rizične skupnosti. V območni zavarovalni skupnosti Ljubljana, ki zajema 12 občin, bo sledeče število posameznih temeljnih rizičnih skupnosti: 6 industrijskih temeljnih rizičnih skupnosti, v tem primeru bo Vrhnika povezana z občinami Logatec, Ribnica in Ljubljana Vič-Rudnik, 5 temeljnih prometnih rizičnih skupnosti, občina Vrhnika bo povezana z občinami Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica in Grosuplje, 4 temeljne rizične skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti, občine Vrhnika bo povezana z občinami Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec in Ribnica, 5 temeljnih rizičnih skupnosti osebnih zavarovanj, povezani bomo z občinami Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec in Ribnica, in 1 kmetijsko rizično skupnost v območni zavarovalni skupnosti za vseh 12 občin regije. Osnova za tak predlog iniciativnega odbora izhaja iz 56. člena samoupravnega sporazuma, ki določa pogoje za ustanovitev posamezne temeljne rizične skupnosti kot na primer: 1. da obstojajo splošni in ekonomski pogoji za razvoj zavarovanja, 2. da se združuje toliko zavarovancev s takim zneskom združenih sredstev, ki omogočajo delno izravnavanje nevarnosti in se s tem zagotavlja materialna podlaga za neposredno uresničevanje interesa po varnosti ter da se lahko najbolj neposredno uresničujejo pravice, dolžnosti in odgovornosti zavarovancev. 3. da se zagotavlja v okviru dogovorjenih premij dovolj sredstev celotnega prihodka delovne skupnosti in za razširitev materialne osnove dela na tem območju, 4. da so izpolnjeni pogoji za oblikovanje organov upravljanja 5. da je delovna skupnost usposobljena za izvrševanje vseh strokovnih, tehničnih in administrativnih poslov za vse temeljne rizične skupnosti na območju. Konferenca delegatov v občini Vrhnika bo v mesecu februarju, zbor delegatov v temeljnih rizičnih skupnostih mora biti opravljen do 15. marca 1977, na katerih bodo izvoljeni člani poslovnih odborov in delegati za zbor rizične skupnosti območne skupnosti. V drugi polovici meseca marca naj bi bila dokončno konstituirana zavarovalna skupnost „Triglav" z vsemi njenimi poslovnimi oziroma izvršnimi organi. Sojer Jože ZBOR VARČEVALCEV BO 25. MARCA OB 17. URI V DOMU JLA OBVESTILO LJUBLJANSKA BANKA, EKSPOZITURA VRHNIKA, JE UVEDLA NOV DELOVN I CAS ZA STRANKE TOREK ČETRTEK OD 7h DO 13h PETEK PONEDELJEK OD 7h DO 18h SREDA SOBOTA OD 7h DO lih IZ DELA SZDL O DELU KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA KADROVSKA VPRAŠANJA PRI O K SZDL Petnajstčlanski koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Vrhnika, ki je delegatsko sestavljen iz delegatov vseh družbenopolitičnih organizacij občine Vrhnika, je nedvomno tisti organ, ki nosi, poleg drugih samoupravnih subjektov, veliko breme uresničevanja samoupravno sprejetih načel kadrovske politike v naši občini na svojih plečih. Delegati se tega v polni meri zavedajo, saj moramo reči, da je to eden od organov OK SZDL, ki ima zelo veliko dela. Seje tega organa so zelo pogoste. Na njih člani razpravljajo o družbenopolitični in moralni ustreznosti vseh tistih kandidatov, ki se prijavljajo na najodgovornejša vodilna in vodstvena mesta v TOZD, KS, SIS, društvih, družbenih organizacijah in seveda tudi v družbenopolitičnih organizacijah v naši občini. Dogovorjena in sprejeta načela kadrovske politike, ki izhajajo iz Družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki velja za vse ljubljanske občine in občino Vrhnika, so s strani večine kreatorjev.kadrovske politike v občini dosledno spoštovana, čeprav moramo priznati, da nekatere temeljne samoupravne skupnosti, društva, družbene organizacije itd., še niso dojele družbenopolitične vsebine načel samoupravne socialistične kadrovske politike. Za primer naj navedem, da so člani KO kar na dveh zadnjih sejah med drugim razpravljali o problemih kadrovanja v organe temeljnih rizičnih skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav. ZAPIS Z ZADNJE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL VRHNIKA Člani tega organa OK SZDL VRHNIKA so na zadnji seji razpravljali med drugim tudi o načrtu izvedbe javne razprave o kmetijski politiki v naši republiki in občini. Zavzeli so se za_čim širšo javno razpravo o dokumentih C K ZKS, ki naj zajame prav vse občane in ne samo kmetijske proizvajalce v občini. Poudarili so zlasti, naj razprava poseže tudi med vse tiste TOZD v občini, ki so neposredno vezane na kmetijsko proizvodnjo (zlasti trgovino in obrat Droge iz Portoroža). Nedvomno mora razprava zajeti tudi vse krajevne skupnosti, saj vemo, da so naši občani v pretežni meri tudi kmetijski proizvajalci, čeprav jim kmetijstvo ni edini vir preživljanja- IO P OK SZDL je posvetil posebno pozornost tudi pripravi seminarja o družbeni samozaščiti v krajevnih skupnostih. Seminar je namenjen zlasti vsem tistim aktivistom SZDL, ki na območjih KK SZDL delujejo v družbeni samozaščiti in so zanjo odgovorni. Seminar organiziramo skupno z OK SZDL Logatec in pomeni ta seminar tudi po tej strani novost za našo občino, saj bomo na ta način zbližali občane, izmenjali izkušnje, pocenili izvedbo seminarja in prispevali k podružbljanju družbene samozaščite med delovnimi ljudmi in občani. Člani Izvršnega odbora so pregledali tudi realizacijo sklepov prejšnjih sej in pripravili načrt dela za prihodnje dni. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA PROSLAVE PRI OK SZDL VRHNIKA se je na zadnji seji zavzel za izdelavo celoletnega koledarja vseh prireditev in proslav na območju občine Vrhnika. Člani KO so bili mnenja, da je tak koledar nujno potreben, če hočemo, da bomo posvetili pomembnim obletnicam iz naše polpretekle zgodovine dovolj pozornosti. Vsekakor bomo tudi v občini Vrhnika kar naj-slovesneje proslavili 40-letnico KPS, 85-letnico rojstva našega maršala in 40-letnico prihoda tov. Tita na čelo KP. V ta namen je že imenovan posebni organizacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za osrednjo občinsko proslavo teh pomembnih obletnic. Koordinacijski odbor za proslave pa bo vsebinsko in časovno koordiniral vse proslave, ki jih bodo pripravile Krajevne organizacije SZDL, osnovne organizacije sindikatov in druge organizacije in društva. Sodelovanje z Gonarsom V preteklem mesecu so imeli sejo člani Sveta za mednarodne odnose in stike s tujino pri OK SZDL Vrhnika. V prvi točki dnevnega reda so analizirali mednarodni politični položaj in vlogo Jugoslovaije v svetu. Posebno pozornost pa so posvetili izdelavi letošnjega načrta sodelovanja in stikov s pobratenim italijanskim mestom Gonarsom. Načrt sodelovanja z Gonarsom zajema predvsem izmenjavo na kulturnem in športnem področju. Prijateljem iz Gonarsa bomo ponudili gostovanje vrhniških pevcev in recitator - jev ter jim tako poskušali posredovati delček iz bogate kulturne zakladnice slovenskega naroda. Prepričani smo, da se bodo tudi naši košarkarji z veseljem pomerili z ekipo iz Gonarsa. Seveda pa bo načrt sodelovanja lahko uresničen šele tedaj, ko ga bodo sprejeli in potrdili tudi predstavniki Gonarsa. Člani sveta so na zadnji seji razpravljali tudi o obisku predstavnikov Stalnega gledališča za Furlanijo, Benečijo in Julijsko krajino, ki so v februarju kar dvakrat obiskali Vrhniko in bih naši gostje. Pravica do obveščanja in obveščenosti v samoupravni socialistični ureditvi je pogoj za uspešno samoupravljanje občanov'in delovnih hudi. Zakon o javnem obveščanju iz leta 1973 je, ne glede na nove ustavne določbe, ki zadevajo obveščanje in načela javnosti delovanja, opredelil obveznosti vseh virov informacij in dejavnikov v sistemu javnega obveščanja. Obveznosti, ki izhajajo iz navedenega zakona, se prav v ničemer ne razlikujejo od obveznosti, ki jih imajo druga sredstva javnega obveščanja (npr.: dnevno časopisje založniških organizacij). Sredstva javnega obveščanja so posebnega družbenega interesa „zato SRS pospešuje podružabljan-je javnega obveščanja in odpravljanja slehernega monopola obveščenosti, s tem, da krepi vlogo in vpliv občana in delovnega človeka ter poglabljanja odgovornosti virov in sredstev javnega obveščanja do njiju." Upoštevanje 24. in 28, člen zakona, NAŠ ČASOPIS še nima usreznega dopolnila akta (Pravila o izhajanju in izdajanju ,NAŠEGA ČASOPISA"), ki ga zakon imenuje „TEMELJNA VSEBINSKA ZASNOVA GLASILA". Predlagano besedilo „Temeljna vsebinska zasnova NAŠEGA ČASOPISA", ki ga objavljamo v tej številki, je seveda šele v fazi OSNUTKA. Pred dokončno določitvijo zasnove bo izdajatelj, to je Občinska konferenca SZDL Vrhnika, upoštevala pripombe in predloge, ki bodo v času razprave podani s strani družbenopolitičnih organizacij, Krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter od zainteresiranih organizacij in organov na področju SO Vrhnika. Iz osnutka zasnove je razvidno, da te ta vsebuje NAMEN izdajanja časopisa, PREDMET obravnave in CILJE glasila. 17. februarja je uredništvo Našega časopisa sklicalo sestanek vseh tistih, ki skrbe, da pride to glasilo v vsako hišo. Naš namen je bil pogovoriti se z njimi o vseh težavah, s katerimi se srečujejo, saj smo prepričani, da bi s skupnimi močmi veliko lažje te težave tudi odpravili. Kot pa smo se lahko prepričah, pa ta oblika sodelovanja žal ni primerna, kajti tega sestanka so se udeležili le tovariši iz tistih krajevnih skupnosti, kjer je raznos časopisa reden in v uredništvo ne prihajajo pripombe občanov, da Našega časopisa ne dobe. Ni pa bilo tistih tovarišev za katere vemo, da časopis leži pogosto pri raznašalcu doma tak, kakršen je prišel iz tiskarne. In prav s temi smo se hoteli pogovoriti, kje in kakšen je vzrok temu in skušali skupaj z njimi pois-' kari rešitve. Zavedati se namreč moramo, da poleg tega, da časopis mora priti v vsako hišo, do vsakega našega občana, ta tudi veliko stane. In če ta obleži pri nekomu doma, prav gotovo ne moremo opraviti tiste družbene funkcije, Id jo ima, in je obenem tudi velik izdatek za družbo, od katere pa de- Področja, ki so predlagana z NAMENOM izdajanja Našega časopisa, vsekakor obsegajo te najpomembnejše. Razumljivo je, da se vzporedno z njimi poraja še vrsta drugih, morda po vsebini in obsegu manj pomembna in ožja, pa vendarle interesantna in tudi potrebna za nekega občana. Zato je razumljivo, predvsem pa zaželjeno, da bomo pisah tudi o njih. Naloge in problemi s katerimi se srečujemo na področju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini, KS, SIS, OZD in TOZD, društvih in prav tako tudi pri delu v družbenopolitičnih organizacijah, so tako pestri, da resnično ne bi smelo biti težav pri oblikovanju in uresničevanju predlagane temeljne vsebinske zasnove. Če hočemo uresničiti, da bo „NAŠ ČASOPIS" postal odprta tribuna za obravnavanje tekočih in odprtih vprašanj, da bo omogočal izmenjavo mnenj, spoznanj in predlogov, ki jih prinaša vsakodnevna praksa", potem moramo postati mi njegovi soustvarjalci. Do sedaj nam je bilo večkrat očitano, da smo po vsebini preveč „kronisti", to je, da beležimo v glavnem le stvari, ki so se že dogodile, na katerih rešitev praktično lovni človek in občan nima nobene koristi. Verjetno bomo prisiljeni, da bomo nekatere raznašalce morah sami poiskati, se z njimi pogovoriti in če še to ne bo dovolj, poskati nove raznašalce, ki bodo vestno opravljali delo, za katero tudi dobe skromno plačilo. Tanja Hrovatin PA ŠE ENA IZ BEVŠKEGA KARNEVALA Med novicami, ki jih je na pustno nedeljo objavila televizija Bevke, je bila tudi tale: .Agencija Fracis press poroča, da nekatere krajevne skupnosti v naši občini še do danes niso raznesle Našega časopisa za pretekle tri mesece. Agencija navaja, da je vzrok tega stroga cenzura v posameznih krajevnih skupnostih, ki obljubljajo, da bodo strokovnjaki ta kup časopisa pregledali v najkrajšem času"! občan nima več možnosti nikakršnega vpliva. Kljub umestnosti očitkov, pa moramo vendarle ugotoviti, da bodo najbrž tudi v naprej, nekateri članki še vedno poročali o že izvršenih dogodkih v občini. In to zaradi tega, ker tudi ta oblika informiranja ni v nasprotju s predlagano temeljno vsebinsko zasnovo in drugič zato, ker enkrat mesečno izdamo glasilo, ta resnično ne more sprotno spremljati vseh številnih dogajanj in s predhodnimi alternativnimi rešitvami vplivati na delegatsko bazo in preko nje na delegate, da bodo sprejeli najboljše rešitve. Prav gotovo je, da bo treba več prostora posvetiti pomembnejšim gradivom, ki bodo obravnavani bodisi za zborih Občinske skupščine, Skupščinah SIS, svetih KS, Zborih občanov itd., katerih pomen je daljnosežnejši in posredno ali neposredno zadeva slehernega občana. Čas za razpravo o tako pomembnih vprašanjih je v večini primerov dovolj dolg, tako da ses-tavljalci predlogov ne bi smeli pozabiti na vlogo Našega časopisa pri oblikovanju javnega mnenja pred sprejemom tako pomembnih odločitev. Izdajanje časopisov je za družbo posebnega pomena, zato ne more biti prepuščeno kot izključno zadevo kateremukoli subjektu, ki ima sicer pravico izdajati časopis. Zakon ne dopušča možnosti monopolizacijo obveščanja, zato v 27. členu predpisuje obvezno ustanovitev DRUŽBENEGA ORGANA UPRAVLJANJA in njegov sestav. Iz tega je nedvoumno mogoče razbrati, da je družbeni organ upravljanja časopisa temeljnega pomena za podružabljanje izdajanja časopisa in njegove uredniške politike. Zakon določa, da se družbeni organ oblikuje po delegatskem principu in vseh zainteresiranih organizacij in organov. Izvoljen delegat je odgovoren sredini, ki ga je delegirala. Do izdajatelja pa ima le tiste dolžnosti, ki izhajajo iz njemu zakonsko predpisanih dolžnosti. V Pravilih o izhajanju in izdajanju „Našega časopisa", ki jih je sprejel izdajatelj, to je Občinska konferenca SZDL Vrhnika je razviden sestav družbenega organa, to je IZDAJATELJSKEGA SVETA. Zastopstvo v tem organu zagotavlja prisotnost vseh zainteresiranih organov . in organizacij. Ena izmed najpomembnejših nalog izdajateljskega sveta je „da obravnava vprašanja, ki so temeljnega pomena za izdajanje in urejanje našega časopi-sa. Od članov izdajateljskega sveta ne pričakujemo, da se bodo te enkrat ali dvakrat na teto sestali in ugotavljali, kaj ni bilo dobro in kaj je potrebno v bodoče izboljšati, pač pa, da bodo tudi aktivni samoupravljahu in pomočniki pri kreiranju vsebine uredniškemu odboru in odgovornemu uredniku za vsako številko Našega časopisa. Zavedati se moramo, da naš časopis izpolnjuje le eno izmed oblik posrednega obveščanja delovnih ljudi in občanov. Vsi, ki smo v naši samoupravni socialistični ureditvi odgovorni za informiranje, moramo izvajati znane in možne druge posredne, zlasti pa neposredne oblike informiranja, če želimo doseči, da bosta obveščanje in obveščenost čimbolj popolna. Cenjeni bralci — delovni ljudje in občani Vrhnike! Izdajateljski svet in uredniški odbor pričakujeta od vas polno angažiranost v razpra vi za oblikovanje temeljne vsebinske zasnove našega časopisa in seveda tudi tvorno sodelovanje pri uresničevanju sprejete vsebine. Le v skupnem sodelovanju bo Naš časopis tudi vnaprej resnično NAŠ! pp. POMEMBEN POGOJ ZA URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV OBVEŠČANJE IN OBVEŠČENOST Uresničevanje zahtev Zakona o javnem obveščanju OSNUTEK Temeljne vsebinske zasnove glasila SZDL Vrhnika IMAŠ ČASOPIS Temeljna vsebinska zasnova, uredniška politika in delovna usmeritev glasila ,,Naš časopis" izhajajo iz ustavnih načel samoupravne socialistične ureditve naše družbe, iz programa in drugih dokumentov ZK ter SZDL, iz Zakona o javnem obveščanju, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, iz novinarskega kodeksa itd. Sredstva javnega obveščanja so posebnega družbenega pomena. Zato SR Slovenija pospešuje podružbljanje javnega obveščanja in odpravljanje slehernega monopola obveščenosti, s tem da krepi vlogo in vpliv delovnih ljudi in občanov v procesih obveščanja ter poglabljanje odgovornosti virov in sredstev javnega obveščanja do njih. Namen izdajanja glasila „Naš časopis" spremlja vsa pomembna dogajanja, ki izhajajo iz delovnega procesa in zastavljenih ciljev delovnih ljudi in občanov in obratno, preko „Našega časopisa" ti tudi uresničujejo zastavljene naloge. Glavni interes mora „Naš časopis" posvečati področju komunalnega sistema, to je samoupravnim in drugim odnosov v občini. Tako mora to glasilo postati tribuna za obravnavanje vseh tekočih perečih in odprtih vprašanj ter nadaljnje graditve komunalnega sistema. Obravnava vsa pomembna družbenopolitična vprašanja samoupravljanja in delegatskih odnosov v občini, občinski sistem v vsej njegovi celovitosti, njegovo sedanje delovanje in predvsem vprašanje nadaljnjega razvoja. Posebno pozornost mora posvetiti teoriji in praksi krajevnih skupnosti, drugih temeljnih samoupravnih skupnosti, samoupravnim interesnim skupnostim in njihovemu vključevanju v samoupravne odnose Komune, vlogi družbenopolitičnih organizacij, skupščinskemu sistemu, občinski upravi, medobčinskemu sodelovanju ter drugim vprašanjem, ki so posebnega pomena za občane in skupnost kot celoto. Posebno vlogo mora odigrati pri obravnavanju naše ustavne ureditve, pri uresničevanju stavnih načel, principov komunalne ureditve in ureditve samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti ter v drugih temeljnih samoupravnih skupnostih. ,,Naš časopis" se mora v vseh svojih prispevkih boriti za uresničitev osnovnega družbenoekonomskega položaja delavcev in delovnih ljudi, da bodo resnično razpolagali z rezultati dela tisti, ki so jih ustvarili. Prispevati mora tudi k čim popolnejši uresničitvi delegatskih odnosov in razmerij, ki so temelj našega političnega sistema od temeljne samoupravne skupnosti navzgor, kjer prihaja do dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja o družbeno pomembnih vprašanjih. „Naš časopis" se vključuje tudi v druge akcije in dejavnosti, zlasti v organizacijo in pospeševanje javnih razprav, v sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter usklajevanje nalog samoupravnih in ukpravnih organov na področjih, kjer naj bi bila dosežena enotna izhodišča in rešitve. „Naš časopis" omogoča izmenjavo izkušenj, spoznanj, predlogov mnenj in pobud, ki jih prinaša vsakodnevna praksa; postati mora odprta tribuna in daje prostor vsem, ki si prizadevajo za uresničevanje samoupravnih odnosov v naši družbi. Zagotavljati mora možnosti dialogov, kritike in vključevanja najširšega kroga bralcev v ustvarjanje in oblikovanje uredniške politike. Veliko pozornost mora glasilo posvečati ustrezni selekciji vprašanj, ki jih obravnava. Osredotočiti se mora na tista najpomembnejša vprašanja, ki naj pripomorejo, da bodo družbenopolitični delavci in vsi delovni ljudje v glasilu našli kar največ odgovorov za sprotno reševanje aktualnih družbenopolitičnih vprašanj. Prav zato si mora „Naš časopis" prizadevati za čim bolj preprosto, razumljivo, ažurno, resnično in celovito informacijo. Predmet obravnave Predmet obravnave glasila „Naš časopis" je določen že z namenom izdajanja glasila. Cilj glasila - Skrbi za uspešno uveljavljanje samoupravljanja v občini; — Pospešuje uresničevanje delegatskih razmerij na vseh ravneh; - Daje informacije, ki krepijo medsebojne odnose delovnih ljudi in občanov; — Daje delovnim ljudem in občanom informacije, ki so neobhodno potrebne za uspešno samoupravljanje; - S pravočasnim in resničnim obveščanjem preprečuje dezinformiranje delovnih ljudi in občanov; — Delovne ljudi in občane vzgaja v poštene državljane naše samounrav ne socialistične skupnosti. Sestanek z raznašalci VREDNOSTNI BONI Soglasja za regresiranje prehrane med delom Občinski svet Zveze sindikatov je v skladu s sindikalno listo za leto 1977 pooblaščen za regresiranje prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov. Sindikalna lista tudi omogoča, da se delavci hranijo v drugih organizacijah združenega dela ali restavracijah, s katero sklenejo ustrezno pogodbo o pripravljanju toplega obroka. Ker pa za vse zaposlene v občini ni mogoče zagotoviti toplih obrokov v delavskih restavracijah, bo občinski svet ZS še vnaprej dejal soglasja za regresiranje prehrane med delom, v obliki vrednostnih bonov za živila. Delavci, ki morajo imeti dietno prehrano, lahko dobijo vrednostne bone za živila brez soglasja občinskega sveta ZS. Upravičenost do takšnega načina pa morajo dokazati z zdravniškim spričevalom. Naj povemo, da je v občini Vrhnika v lanskem letu dobilo soglasje za vrednostne bone za prehrano med delom 645 delavcev, kar znaša 15,5 % vseh zaposlenih. Ker smo dolžni po sprejetju samoupravnega sporazuma o zaposlovanju delavcev in minimalnih standardih za kulturne razmere zagotoviti topli obrok med delom za vse zaposlene, bo potrebno razmisliti tudi o možnostih razširitve kapacitet za tople obroke v obstoječih restavracijah ali na drug primeren način zagotoviti topli obrok med delom. OBČINSKI ODBOR ZRVS OBRAČUN DELA IN REALIZACIJE PLANA V 1976 PRIZNANJA IN NAPREDOVANJA V LJUDSKI OB RAMBI Ob 35. obletnici ustanovitve JLA je bila 21. decembra priložnostna slovesnost, katere se je udeležilo večje število pripadnikov teritorialne obrambe in drugih obrambnih struktur občine. Ob tej priliki so bila podeljena pismena priznanja in bila prebrana odredba, o povišanju vojaških obveznikov in rezervnih vojaških starešin v višji čin. Pismene pohvale in priznanja je prejelo 36 tovarišev, medtem ko je napredovalo v višji čin 45 pripadnikov teritorialne obrambe in iz drugih obrambnih struktur. Vse zadane naloga v planu ZRVS so bile izvršene. Člani RVS so bili dokaj aktivni in so svoje obveznosti dosledno izvrševali, bilo je le nekaj izjem, ki pa se vedno izmikajo svojim obveznostim vsakoletnih strokovnih izpitov. Ti tovariši pokažejo svojo neodgovornost do družbe in obrambe domovine. Vsi smo dolžni sodelovati in se izpopolnjevati v splošni ljudski obrambi, v prvi vrsti pa RVS, ki imajo v tem pogledu več znanja, ki so si ga pridobili v šolah in se še vedno ispopolnjujejo v svojih organizacijah. V bodoče bomo še bolj javno seznanjali občane o aktivnosti v splošni ljudski obrambi naših RVS, odborov in posameznikov na terenu. Vse tiste, ki pa negativno vplivajo na delo ZRVS in ne opravljajo svojih dolžnosti, bomo javno obravnavali. Moramo pa tudi pohvaliti nekatere osnovne organizacije in tudi posameznike. Najboljša 00 ZRVS v preteklem letu pri opravljanju letnih izpitov je bila 00 ZRVS Borovnica, ki jo vodi Franc Leben iz Dola pri Borovnici. Čeprav je bila ta organizacija najboljša, pa ni dosegla 100% udeležbe zaradi 4 manjkajočih članov, ki se niso udeležili izpitov. TUDI LETOS SEMINAR V MOCILNIKU POUK Konec februarja sta občinski konferenci SZDL Vrhnika in Logatec pripravili seminar o vlogi, pomenu in nalogah družbene zamo-zaščite v krajevnih skupnostih kot komponente splošne ljudske obrambe. Izvedenega seminarja v Močil-niku se je udeležilo preko 80 udeležencev iz logaških in vrhniških krajevnih skupnosti. Osnovni poudarek je bil dan dejstvu, da družbena samozaščita po vsebini in obliki zagotavlja delovnemu človeku in občanu, da postane aktiven soustvarjalec varnosti samoupravnega socialističnega sistema in svoje varnosti, na temelju samoupravnih pravic in dolžnosti, opredeljenih v Ustavah SFRJ in SRS, ter konkretiziranih v Zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter drugih samoupravnih aktih. Z razvojem družbene samozaščite postaja skrb za varnost, za varno počutje občanov, njihove lastnine pred vsemi oblikami zlorab in kršitev družbenih, zakonskih in moralnoetičnih norm postopoma stvar odgovornosti vseh nas. Seminar je bil nedvomno koristen, saj je razjasnil in konkretiziral marsikatero ustavno in zakonsko določilo. MM. DOM JLA VRHNIKA FILMSKA TRIBUNA PRIKAZUJE: Ciklus: ,,40. obletnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ' 3. marec - ZGODOVINA ZKJ I in II del 10. marec - ZGODOVINA ZKJ III in IV del ob 18, uri Ciklus: „Risani film" Vsako soboto ob 10h dopoldan. Za otroke do 15. leta vstop brezplačen FILMI ZA OTROKE IN MLADINO: 4. marec - HITLER IZ NAŠE ULICE - jugoslovanska vojna drama 11. marec - ČLOVEK S FOTOGRAFIJE - jugoslovanski vojni film 18. marec - TOPOVI ZA CORDOBO - ameri%ki avanturistični film 25. marec - PANCO OZ AKAPULKA - mehiški glasbeni film Vse predstave se prično ob 18. uri. Blagajna kina se odpre eno uro pred pričetkom predstave. PREBIVALSTVA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO Naša koncepcija ljudske obrambe izhaja iz tega, da je treba celotno ljudstvo, vse občane SFRJ, ne glede na njihov spol in starost, usposobiti za vse oblike učinkovanja, za dolgotrajno in izčrpljujo-čo vojno. Med oblikami usposabljanja prebivalstva za uspešen odpor napadalcu, za lastno zaščito in zaščito materialnih dobrin ter za nuđenje prve pomoči sebi in drugim sodi tudi pouk prebivalstva za obrambo in zaščito. V naši občini bo tudi letos v MESECU MARCU IN APRILU V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH izveden dopolnilni pouk prebivalstva za obrambo in zaščito, na katerem bomo obravnavali naslednje teme: — organizacija ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini — samozaščita v vojni in ob hudih nesrečah ter — zaklanjanje prebivalstva v vojni. Z ozirom na to, da bodo v pouku zajete aktualne teme, lahko z gotovostjo pričakujemo resen odziv prebivalstva in aktivno sodelovanje pri predavanjih! Pouk je obvezen za vse občane od 15. do 60. leta starosti (moški) oziroma do 55. leta starosti (ženske), izvzemši pripadnike oboroženih sil in milice. O PRIČETKU POUKA BODO OBVEZNIKI PRAVOČASNO OBVEŠČENI S POZIVI! Na splošno pa ugotavljamo, da postajajo člani ZRVS bolj disciplinirani in se vse bolj zavedajo svojih dolžnosti, posebno na področju splošne ljudske obrambe. To je razvidno tudi iz tega, da bomo letos manj članov predlagali v upravno kaznovanje. Upamo, da se bo v bodoče to število še zmanjšalo. V letošnjem letu je pred nami veliko nalog, ki jih bomo skušali čimbolje realizirati. Tako je pred nami jubilejno leto, v katerem se bo zvrstila vrsta proslav, ki ne morejo brez sodelovanja ZRVS. Predvidena je tudi osrednja proslava notranjskih aktivistov na Vrhniki, v kateri bomo morali vsi neposredno sodelovati. V letošnjem letu se mora tudi povečati aktivnost posameznih 00 ZRVS in komisij, predvsem na področju propagandne dejavnosti, družbeno politične dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pomembno je tudi kadrovsko vprašanje: zelo smo skopi pri predlogih za napredovanja in odlikovanja naših RVS, ki to zaslužijo. Vsekakor pa morajo priti ti predlogi iz baze same, to je od 00 ZRSV in aktivov ZRVS. Prav letos bomo tudi volili nova vodstva v 00 in aktive ZRVS in občinski odbor ZRVS. Zato moramo že sedaj razmišljati in voditi evidenco, da bodo prišli na vodilna mesta ljudje, ki bodo sposobni in pripravljeni delati za napredek in obrambo naše domovine. ZRVS mora v naših občanih vzbuditi zaupanje in ugled. To pa bomo dosegli le z marljivim delom na področju družbenopolitičnih organizacij in v društvih. Letos se bodo zvrstila tudi predavanja o novem Zakonu o ljudski obrambi in dopolnilni Zakon o organih za notranje zadeve. Druga tema pa bo nadaljevanje iz preteklega leta — „Ognjeni sistem zasede". Za vse to imamo pripomoček - revijo „Naša obramba", na katero bi moral biti naročen vsak član ZRVS, saj brez revije ne bo mogel uspešno opraviti izpitov. Ta revija pa ni namenjena samo RVS, pač pa tudi vsem ostalim občanom. Kdor želi naročiti to revijo, ki izhaja 1 krat na mesec, jo lahko naroči pri 00 ZRVS ali na občinskem odboru ZRVS na Vrhniki. Sekretar občinskega odbora ZRVS Franc Krajne ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta KOGOVŠEK VALENTINA upokojenca IUV iz Sinje Gorice. Svojci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje, vsem sosedom, ki so mu v težkih urah njegove bolezni velikokrat priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se tudi organizaciji Zveze borcev in tovarišu Nusderferju za poslovilne besede, gasilcem iz Vrhnike za organizacijo sprevoda. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi doktor Žekšu za vso njegovo pozornost. Žena, sin, hčerke ter vnuki ZAHVALA ob prerani smrti dragega moža, očeta in starega ata FRANCETA STRBELJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in nam stali ob strani, izrazili sožalje ustno ali pismemo, poklonili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo predsedniku KS tovarišu Rožniku in predstavniku ZB za izrečene poslovilne besede, njegovi delovni organizaciji, SZDL in Društvu upokojencev ter vsem ostalim Žalujoča žena Rezi, hčerka Olga z družino in hčerka Martina ZAHVALA Ob priliki, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož in ata JAKOB URH iz Podlipe, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, najlepša hvala tudi vsem, ki so darovali vence in cvetje. Posebno toplo se zahvaljujemo gasilcem in pevcem ter vsem, ki so kakorkoli sodelovali ob zadnjem slovesu. Žena Antonija ter hči in sinovi z družinami NA RAZSTAVI Srečanje s pisateljico Branko Jurca Igralci in vodstvo Stalnega gledališča iz Trsta so se med potjo v Ljubljano, kjer so se predstavili s Cankarjevim Martinom Kačurjem, ustavili na Vrhniki in k Cankarjevemu spomeniku položili venec in šop pomladanskega cvetja Predstavniki >Teatro Stabile < na Vrhniki Branka Jurca nedvomno sodi med najbolj priljubljene mladinske pisatelje. Da bi bolje spoznali njeno ustvarjalno delo, smo jo člani literarnega krožka prosili, da nas obišče. Učenci smo se z veseljem zbrali. Pripravili smo razna vprašanja in pogovor je stekel. ,,V katerem dnevnem času najraje pišete? " „Jaz sem jutranji ptič, kar pomeni, da najraje pišem zjutraj. Razne članke in kritike za časopis pišem na stroj, zgodbe, pravljice in drugo pa na roko, ker me moti ropotanje stroja in se v svoje delo ne morem poglobiti. Sedaj pripravljam zgodbo Ba- Če bi bil vojak Kakor vsak fant moje starosti, si tudi jaz zelo želim, da bi bil vojak. Kadar srečam na ulici četo vojakov, ki strumno korakajo in pojejo pesem o Titu, si v mislih predstavljam, kako z brzostrelko na rami stojim na straži, ali kako s sotovariši rešujem ljudi in imetje izpod ruševin, kot so to delali naši pogumni vojaki letos jeseni na Tolminskem in še marsikje drugje, koje bilo treba pomagati ljudem v stiski. Ko bo prišel čas, ko bom res moral odslužiti vojaški rok, bi bil najbolj vesel, da bi me uvrstili med raketne enote. Rakete me zelo zanimajo. Če bi bila vojna, bi z njimi uničevali sovražnike. Rakete napravijo lahko mnogo škode, zato bi jih uporabili le v skrajni sili, ko bi bila ogrožena naša domovina. Mislim, da bom nekoč dober vojak. Andrej Gotvajn, 4.a Kljub slabemu vremenu, ki je zagodlo že v prvih dneh zimskih počitnic, je vrhniški smučarski klub organiziral 5 dnevni tečaj za začetnike in nadaljevalni smučarski tečaj za otroke in odrasle, prav tako na Ulovki. Za predšolske otroke je bil ta tečaj predviden na Vrhniki, a je zaradi slabega vremena odpadel. Tečaja se je udeležilo kar 170 smučarjev, cena pa je bila za člane smučarske sekcije 200 dinarjev, za nečlane pa 300 dinarjev. Vsi tisti, ki so ta tečaj plačali in se ga niso udeležili, naj se zglase v ŠD Partizan ob četrtkih med 16 in 18 uro, kjer jim bodo denar vrnili! Vzporedno s tem tečajem je bičina pravljica." Vprašali smo jo tudi, če bo poleg Gregca Kobilice še kakšno njeno delo na filmskem traku. Odgovorila nam je, da je Viba film posnel njeno zgodbo Ko zorijo jagode, ki jo bomo na televiziji lahko spremljali že letos. Špelin dnevnik pa bodo v kratkem začeli snemati. Preden smo se poslovili, nam je še dejala: ,,Vse svoje knjige imam rada — vsako po svoje. Če bo kdo od vas kdaj pisal ali pesnil, naj se drži pravila: piši to, kar res občutiš, kar si doživel in videl. Zgodbo lahko predelate, toda čustva morajo biti pristna." Tatjana Gerdina, 6.a Moja prababica Imam prababico, ki bo marca stara 97 let. Zdrava je, zelo razumna, zna tudi pisati in brati. Bila je pridna kmetica. Živela je vedno skromno, a bila je kljub temu radodarna. Med vojno je pomagala partizanom. Rodila je 15 otrok. Njen tretji otrok je bila moja babica, ki pa mi jo je huda bolezen že pred dvajsetimi leti spravila v grob. Minilo je že tri leta, odkar mi je železna cesta za vedno vzela mojega očka, ki sem ga imela zelo rada. Zato grem še rajši z mamico in bratom k prababici na obisk, ker zna v svoji veliki preizkušnji nas lepo potolažiti z besedami: „Le pogum, vse se prestane." Imam jo rada. Za slovo jo za hvaležnost vselej objamem in ji zaželim, da bi dočakala sto let. Duška Mele, 2.a potekala tudi tekmovalna šola smučanja. Učenci te tekmujejo za Notranjski pokal, katerega organizator je smučarski klub Vrhnika. V tem pokalu sodeluje kar 9 Notranjskih klubov v štirih smučarskih kategorijah: — cicibani — mlajši pionirji — starejši pionirji — mlajši mladinci V okviru tega pokala je predvidenih 15 tekmovanj v sezoni, doslej so 4 že realizirana. Vrhniški tekmovalci so se dobro odrezali, še zlasti najmlajša Verbič Barbara, ki vodi v svoji kategoriji in se bo udeležila republiškega prvenstva. T.H. Od 10. do 24. decembra je bila v prostorih IUV razstava slik Božidarja Grabnarja, akademskega slikarja iz Lukovice pri Ljubljani. Imel je že mnogo samostojnih razstav. Leta 1972 v Valjevu, leta 1975 v Piranu in v Kopru in 1976 v Cerknici. Sodeloval pa je pri mnogih razstavah tudi izven naše domovine. Razstavo sta omogočili kulturna skupnost Vrhnika in IUV. Slikar Božidar Grabnar ima zanimiv način oblikovanja z zidnimi barvami na platno. Tudi naš razred si je ogledal razstavo. Slik najprej nisem razumel, ko pa je tovariš Mrak, prijatelj Božidarja Grabnarja, razložil, kaj slike pomenijo, so mi bile bolj všeč. Najbolj mi je ugjala slika z naslovom Ljubitelji petja. Na njej so bili naslikani trije pevci, ki so se trudili, da bi čim lepše peli. Razstava je obsegala približno 20 slik. Po ogledu smo dobili prospekte s posnetki o slikarju. Potem smo se vrnili v šolo, kjer smo se o razstavi pogovorili še s tovarišico. Andrej Gotvajn,4.a STOP Če si hotel kdaj . . . No, kam? Na oni kraj! Pa STOP! Rdeča, rumena in zelena. Vse blestele so. Listala sem Stop in brala Stop. Pa BUM in POP takole za zabavo! Sabina Toplak, 6.b V MISLIH PREHODIL DEŽELO SEM NAŠO V mislih prehodil deželo sem našo . . . Od prekmurskih ravnin do Jadranskega morja, od brez belokranjskih do belih planin .. . Ponosno Gorenjci gledajo v svet! Na licih in čelu žarita jim volja in moč. Veselo pesmi Primorcev odmevajo preko brajd in skalnega Krasa. Vrisk odmeva preko Dolenjske in mirno, kot Krke valovi, dnevi Dolenjcem teko . Na Štajerskem veselo klopotec odmeva in v štajerskih srcih ima radost svoj dom. Nad plugom veselo Prekmurec se sklanja in kot Belokranjcem mu vriska srce. Notranjcem tiho gozdovi šumijo -o sreči, veselju njih šepet govori. V mislih prehodil deželo sem našo . . . Povsod našel sem delo, možganov in mišic napor. II. Povsod našel sem srečo v slovenskih očeh. V mislih prehodil deželo sem našo . . . Na vrh Karavank sem se v mislih podal, na sever otožno sem v mislih pogledal, tam videl slovensko žuljavo dlan. A srečo, veselje zastonj sem iskal! Tiha otožnost v očeh je sijala .. . kjer ni svobode - ni sreče srca. Koroška predlaga, kdaj tvojim sinovom sreče cvetovi vzcvetijo v očeh? Kdaj tvojim hčeram bo pesem svobode privrela iz src? Kdaj seme sovraštva bo izpuhtelo iz tujčevih prsi? ! Ivan Malavašič Nekaj dni pred slovesno uprizoritvijo dramatizacije Cankarjevega Martina Kačurja, ki je v italijanskem prevodu dobil naslov Idealist, so predstavniki Stalnega gledališča iz Trsta obiskali Vrhniko. Uprizoritev tega Cankarjevega dela za italijansko publiko nedvomno pomeni še en korak k boljšemu poznavanju kultur obeh narodov, s tem pa tudi veliko prispeva k hitrejšemu in boljšemu sožitju med prebivalci sosednjih držav. Predstavniki iz tržaškega gledališča so zbranim Vrhničanom pripovedovali o tem, kako je sploh prišlo do tega, da so se odločili rav- STROKOVNA LITERATURA: Bernot D .F. Bitenc: Uporaba sadja Dialektični materializem in sodobno naravoslovje Gliha S.: Mala šola ekonomike kmetijstva Gores H.H.: Gradbena dejavnost za vsakogar Samostojna dela pri hiši Grum - Kovacič: Konzerviranje in zmrzovanje živil Grum A.: Slovenske narodne jedi Horstmann R.: Oblaganje stropov, tal in sten Ivanjko S.: Združeno delo Kardelj F..: Problemi naše socialistične grad itve Kazenski zakon SFRJ Kovačič E.: Zamrzovanje živil v gospodinjstvu Likar M.: Bolezni našega časa Mathiot G.: Znam kuhati Muzeji Jugoslavije Narodna galerija lx>ndon Narodni antropološki muzej Cindad Mexico Od pesmi do filma Pokom D.: Osnove splošne dietetike Sivec J.: Opera skozi stoletja Ulaga D.: Telesna vzgoja, šport, rekreacija Zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti Zobec Ž.: Zakonik o kazenskem postopku s komentarjem in sodno prakso Priročniki: Atlas svijeta Enciklopedija fizičke kulture Leksikon jugoslovenskog leksikografskog zavoda Muzička enciklopedija LEPOSLOVJE Mladinsko: Bevk F.: Kurir Markec no za to Cankarjevo delo, kako so ga oni razumeli, s kakšnimi težavami so se srečevali ob pripravah in kako je italijanska publika sprejela to delo, s katerim so se predstavili že v nekaterih večjih italijanskih središčih. Cankarjevega Martina Kačurja — življenjepis idealista, je za italijansko občinstvo priredil Fulvio Tomizza, po rodu Istran in mu dal naslov Idealist. Režiral ga je Fran-cosco Macedenio, scena in kostumi pa so delo Sergia D'Osma. Vlogo učitelja Kačurja je odigral Corrado Pani, njegovo ženo Tončko pa Leda Negroni. Baudelaire Cl.: Rože zla Capek K.: Devet pravljic pa še ena za nameček Greene C: Deklica Al Habe T.: Katka brez copatka Jurca B.: Špelin dnevnik Lagerlof S.: Čudovito popotovanje Nil- sa Holgersona Lindgren A.: Brata Levjesrčna Mal V.: Roki Rok Pearce P.: Polnočni vrt Za odrasle; Kovic K.: Labrador Pavček T.: Poganske hvalnice Torkarl.: Odsevanja Bevk F.: Kaplan Martin Čedcrmac Vihar Cankar I.: Na klancu Matičič L: Živi izviri Prevodi: Dickens Ch.: Dombcv in sin Gardonvi G.: Božji sužnji Howard E.J.: Brez Juliusa Paretti S.: Drevo želja Zilahi L.: Ararat V srbohrvatskem jeziku: Andrić I.: Jelena, žena koje nema. Zed. Nemirna godina. Prokleta avlija. Gospođica. Travnička kronika. Na Drini ćuprija. Omerpaša Latas. Kuća na osami. Znakovi pored puta. Umetnik i njegovo delo. Istorija i legenda. Ex ponto, nemiri, lirika. Staze, lica, predeli. Deca. Znakovi. Hailev A.: Kotači. Menjači novca. Jelić V.: Pobožni davo Prešeren F.: Soneti nesreće. Sonetni vijenac i druge pjesme Stahulja V.: Pustolovka Salgari E.: Sandokan Muhamed AH: Ja,najveći Radović J.: Dobra nema de ljudi nema Junačke narodne pjesme Krkeljić B.: Zapisi o crvenom gradu Andreis J.: Povjest glazbe Še nekaj o smučarskem tečaju NOVOSTI V KNJIŽNICI Ob slovenskem kulturnem prazniku -8. februarju Letošnji kulturni praznik smo Vrhničani proslavili nekoliko drugače kot doslej. Dolgoletno tradicijo, ko so bile na ta dan pripravljene proslave s kulturnim programom, smo letos nadomestili z delovnim srečanjem, ki sta ga pripravila Komite OK ZKS in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. V novi sejni sobi družbenopolitičnih organizacij so se na predvečer praznika zbrali kulturni delavci, predstavniki delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij naše občine. Za slavnostno vzdušje je na začetku poskrbel oktet Kašča, tak ime so si izbrali fantje iz Verda, ki je zapel nekaj slovenskih pesmi. Predsednik skupščine občine tovariš Strgar je nato izročil pisatelju Karlu Grabeljšku Red zaslug z zlato zvezdo, s katerim gaje odlikoval predsednik Tito, za požrtvovalno delo na področju novinarstva v času NOB in v povojnem obdobju in za kasnejše bogato literarno ustvarjanje. Zbrani so nato v sproščenem razgovoru, ki ga je vodil predsednik ZKO tovariš Pavel Mrak.pregle-dali, koliko je bilo doslej storjenega, da bi vrhniški občan in delavec res dobil stik s kulturo, da bi spoznal, da mora tudi sam postati ne samo potrošnik kulturnih dobrin ampak tudi njihov soustvarjalec. Nedvomno je lansko, Cankarjevo leto, prineslo tudi v vrhniško kulturno življenje veliko novega, saj so se kulturne prireditve vrstile skozi celo leto. To pa se je zaključilo še s tednom Komunista, kate- rega sam naslov „Človek, delo, kultura" dovolj ilustrativno govori o tem, čemu je bil namenjen. Ne smemo pa pozabiti na to, da ta teden pravzaprav še ni končan, saj smo se dogovorili, da se morajo kulturne akcije nadaljevati v letošnje leto. Da pa nam je uspelo pripraviti toliko kulturnih prireditev v lanskem letu, pa tudi v preteklih letih, ima nedvomno veliko zaslug prav Kulturna skupnost in nekateri požrtvovalni posamezniki, v zadnjem času pa tudi konec preteklega leta ponovno ustanovljena Zveza kulturnih organizacij. Ta je v kratkem času, od ustanovitve do danes dokazala, kako nujno potrebno je njeno delovanje v naporih, približati kulturo našemu delovnemu človeku. Navzoči predstavniki iz delovnih kolektivov, so osvetlili dejansko stanje, potrebe ter možnosti, ki jih imajo v svojih delovnih sredinah za stik s kulturnimi stvaritvami. Tako je naprimer zadnja razstava v Mo- Mladinska dramska skupina Vrhnika Bogataje tradicija amaterskih dramskih skupin v naši občini, pa najsi je to na Vrhniki, Borovnici in njeni okolici, v Verdu ah pa kje drugje. Zdi se, da amaterizem v kraju mora živeti, da združi vse tiste zagnane in energije polne ljubitelje teatra, jih poveže v trdno skupino, kije pripravljena odreči se marsičemu in večer za večerom vaditi, največkrat v izredno slabih pogojih. Vse težave pa so pozabljene v trenutku, ko delo na odru zaživi in publika v dvorani zaploska. Mladinska dramska skupina obstaja na Vrhniki že nekaj let. Sprva je bila skupina brez strokovnega vodstva, sestavljali so jo predvsem srednješolci, nekateri med njimi pa so že bili zaposleni. Igrali so predvsem kratke igre, njihov glavni cilj pa je bil vsaj z enim delom sodelovati na Naši besedi. Člani so jo zaradi raznih obveznosti pričeli zapuščati in ko je odšel v vojsko še režiser, je ta dramska skupina razpadla. Takoj za to prvo, je nastala nova, študentska, a tudi taje imela le kratko življensko dobo. Septembra 1975 se je formirala nova skupina, ki so jo sestavljali mladi Vrhničani in Verjani. Ta skupina je pod strokovnim vodstvom Jožeta Voznyja in Jožeta Rodeta dosegala velik uspeh z recitalom „V areni življenja sem stal", to je bil izbor iz Cankarjeve socialne, kritične in politične proze, namenjen zlasti lanskoletnemu praznovanju Cankarjeve 100. letnice rojstva. Kljub slabemu informiranju je bila dvorana ob teh predstavah potno zasedena in med mladimi obiskovalci se je pričelo pojavljati vedno več starejših. Po uspelih nastopih in gostovanjih s tem recitalom v lanskem letu, se je tudi tej skupini zgodilo tisto, kar se je dogajalo s prejšnjima dve- ma. Mladi so jo pričeli zapuščati, vsak je imel svoj razlog za odhod. Dva pa sta ostala in okoli teh dveh so se pričeli zbirati novi in danes jih je zopet okoli dvajset, ki prav v teh dneh pridno vadijo in v prvih dneh marca nam bodo predstavili komedijo situacije pisano v verzih, španskega avtorja Calderona de la Barca, „Dama — škrat". Režija je delo zamejskega Slovenca Sergeja Verča, dramaturško vodstvo pa opravlja Jože Rode. Torej bomo kmalu zopet lahko na premieri, ki jo pripravlja mlada dramska skupina katere člane združuje mladost, entuziazem, predvsem pa ljubezen do vsega, kar le malce diši po teatru. Videli bomo njihovo igro in vsak od nas si bo ustvaril lastno sodbo o tem, koliko dela je bilo treba vložiti, koliko prostih ur žrtvovati, da se lahko predstavijo širšemu občinstvu. Le sami in pa ozek krog okoli njih pa ve, v kako slabih pogojih delajo. Gostujejo v garderobi Cankarjevega doma, prostor si sami kurijo. Veliko lastnega dela so že lansko jesen vložili v čiščenje prostorov v tem domu in še so pripravljeni prostovoljno delati, seveda ob podpori nekoga, samo da bi prišli do svojih lastnih prostorov. T.H. Posnetek je iz razgovora vrhniških kulturnih delavcev in predstavnikov delovnih organizacij ob kulturnem prazniku, ki je bil zlasti namenjen pogovoriti se o tem, koliko je kultura že približana našemu delovnemu človeku in občanu. čilniku, akademskega slikarja Hermana Gvardjančiča, tako razgibala delovni kolektiv hotela M*antove, da nameravajo v kratkem pripraviti, ne predavanje, ampak razgovor o kulturi. Veliko je bilo govora tudi o prostorskih možnostih, ki jih imamo na Vrhniki za prireditve in razstave in vsi navzoči so bili mnenja, da je treba v tem trenutku vse sile vložiti v dokončanje gradnje večnamenskega objekta, kjer bo dobila prostor tudi knjižnica, ki se že vedno nahaja v neprimernih in premajhnih prostorih starega doma JLA. Beseda je tekla tudi o kulturnih prireditvah, s katerimi se bomo srečali v letošnjem letu in o možnostih, da bi se teh udeležilo kar naj-večj število zainteresiranih občanov. ŠOLSKO KULTURNO DRUŠTVO Na osnovni šoli Ivan Cankar je bilo ta mesec ustanovljeno šolsko kulturno društvo. V kulturnem tednu šole, ki je trajal od 7. do 11. februarja, je na osnovni šoli Ivana Cankarja zaživelo šolsko kulturno društvo. Že samo ideja, da naj bi tudi na osnovni šoli obstajalo kulturno društvo, je vse hvale vredna, kaj šele, če to tudi v resnici zaživi. Prav gotovo je tudi to dokaz več, da se je v kulturnem življenju ali bolje rečeno v odnosu do kulture, na Vrhniki res premaknilo. Ob takih prilikah, kot je ta, da ima človek priložnost biti na ustanovnem občnem zboru, ki ga v celoti pripravijo in izvedejo Osnovnošolci in ga obenem še, tako prisrčno popestre s pesmijo, recitacijo, risbico, šolskim glasilom,razmišlja, da se za naš narod ni treba bati, kajti njegova kultura, pa čeprav nanjo vse prevečkrat pozabljamo, je še vedno živa. In če ta zaživi še med našimi najmlajšimi, med tistimi, ki bodo čez dan, dva postali odrasli ljudje, delavci in samoupravljala, ta kultura prav gotovo ne bo ostala „pastorka", kajti prav ti otroci si bodo že v teh osnovnošolskih dneh na neprisiljen način izoblikovali pravilen odnos do kulture. In prav v tem ima šolsko kulturno društvo nedvomno največji pomen. TU. Naj za konec zapišem le to, da so takšna srečanja, na katerih teče beseda sproščeno, kjer odkrito povemo, kolikšne so naše možnosti in pripravljenost sodelovanja, kjer se neprisiljeno rojevajo nove ideje in misli, o tem, kako bi še izboljšali pogoje, ki jih imamo na kulturnem področju, nedvomno dobrodošla. Torej, led je prebit in lahko samo upami, da se bomo na podobnem razgovoru kmalu zopet srečali. TJH. Mlademu slikarju B. Simčiču - Barjanskemu pomeni svet Barja toliko kot življenje. Ne zapusti ga niti za trenutek iz svojega objema. Svet Ljubljanskega barja, segajoč od vzhodnih robov, tam od pogorja Turjaka, do Krima, tja prek ravni od Žalostne gore in Vrhnike, kjer je zasijalo življenje našega velikega Cankarja, pa do Ljubljane, je tisti svet, v odnosu do katerega so nastale mnoge slike, olja, ki potrjujejo toliko vrednoto slikarske sposobnosti in moči, da jim lahko priznamo več kot samo to, da so lepe in zanimive. Te pa niso samo resnična upodobitev tega sveta, v katerem mladi umetnik dobiva navdiha, temveč so dokumentarni foktum vsega kar je, kar je bilo in še obstaja, pa čeprav v manjši meri kot nekoč. Samo najti je treba ta svet, treba ga je poiskati in seveda tudi doživeti. Mladi slikar Simčič je našel ta svet; svet neskončne modre ravnine, neizčrpen vir motivov in idej in si po njem nadal tudi ime - Barjanski.