‘RM»a ik sSTm mistica ‘ VIA GLPPA g chieste šestih 30 lir; TRST, ; Duca 28-402. uredništvu. NefranKirana - jemajo, ne vračajo. — Oglasi; v širdkosti enega stolpca lir. Oglasi se plačajo vnaprej.* A V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMLatlSTIČIKE PARTIJE S.T.O. Podpisujmo za STO! Stri ET ’os«1 vsk1 195* Po vesteh iz Beograda bi moral biti dogovor med Jugoslavijo in Italijo sklenjen in objavljen do 15. julija, ko bo podpisan sporazum o balkanski vojaški zvezi - Poziv komunistov in socialistov k enotnemu nastopu proti razkosanju Vse kaže, da hočejo zahodne . Mesile čimbolj pospešiti reši-:j. Jt6v tržaškega vprašanja, ki je 5 Predložitvijo anglo-ameriško lllgoslovanskih predlogov rinunci«?5! vladi stopilo v drugo in od-vi« °čilno obdobje svojega raz-v°ja. Tako sta Churchill c: 5 'n Eisenhower na nedavnih Pjjazgovorih v Washingtonu, Jer je bilo med drugim govo- tudi o tržaškem vprašanju, 'e ^glasno ugotovila, da je tre-j! Y priti v tem pogledu v do-e ?®dnem, čeprav ne točno dojenem času do želene reši-to- Spričo ustrežljivosti rim-j5® vlade in zlasti demokristja- °v, ki so pohiteli z načelnim ‘«Stankom na Titove predloge *‘ede razkosanja -STO, nočejo .‘Oglosasi dražiti občutljivosti pijanskega javnega mnenja Priganjanjem in stavljenjem Pirnatov. A tudi ostala dva partnerja, sta neposredno prizadeta v Hrvlh.^šanju, to je Jugoslavija in valija, kažeta v zadnjih časih se večjo prizadevnost, da se ^Tprej likvidira to viseče hBrašanje ter pride do «koristma sodelovanja» v okviru 'antskih vojaških načrtov. . .Posebno Titovi vladi se oči-^no mudi, da bi prišlo kar Mpreje do popolnega spora-dr« 5l«tn.a mecj Rimom in Beogra-'f ?°tn glede Trsta. Kot ponavadi 1 ? tudi to pot prišla prav iz ejjc« j eograda vest, ki jo je nato ebbi reibf -slov rrst se 1 odna ljeib ali v . Vlla neka ameriška agencija, u treba vsak trenutek, naj-sneje pa v teku dveh tednov ^'cakovati obvestila o dose-$,nen> sporazumu glede trža-Ke8a vprašanja. j ta vest ni iz trte izvita, ^•tazuje tudi dejstvo, da so ,. v vladnih krogih v Rimu ,, e'i «kot zelo verjetno». Tako 10 j- !avUa torkov «Giornale di j. l®ste» poročilo iz Rima, v aterem pravi, da so navedene insU1 ».ti, ki so prišle danes (v ;toV> te del jek — op. ur.) iz ino-;m ! ( . tva glede tržaškega vpra-ti 5 številni krogi sprejeli s o f ^'cejšnjim zanimanjem; v eni Jasnilo je treba povedati, da drli! le vesti riso pojavile v nas- i, j03tiu z možnostjo in verjet-bal*1 t^io, ter predstavljajo enega j, d1 tQlikšnih znakov, ki napove. dujejo zelo bližnjo rešitev. Zadnji znak so bile oprezne a optimistične izjave, ki jih je ameriška poslanica gospa Luce dala novinarjem po obisku pri -Scelbi pred svojim odhodom v Združene države...» Dopis iz Rima je še točnejši in jasnejši. «Novice — piše G. d. T. ki so dospele danes, izglodajo izredno važne. In novice so sledeče: Obvestilo o doseženem sporazumu glede Trsta med Italijo in Jugoslavijo po dolgem posredovanju Angliie in Združenih držav bi moralo biti objavljeno do 15. julija, to je približno čez dva tedna... Datum 15. julija, kot skrajni rok, je bil določen kot izgleda, v zvezi z najavljenim podpisom balkanske vojaške zveze.» V četrtkovi številki skuša demokristjanski dnevnik omiliti težak vtis, ki so ga te vesti, ki jih je tudi on pomagal širiti, napravile na tržaško jav- no mnenje. Zato jih čisto enostavno označuje kot jugoslovanski manever za izvajanje pritiska na italijansko vlado, da bi sprejela predložene ji predloge. V podkrepitev navaja odhod gospe -Luce na tritedenski dopust v ZDA, odkoder bi se vrnila po 20. juliju. Toda tudi v tem primeru ne more zanikati, da je dan podpisa sporazuma med Titom in Scelbo glede delitve Ozemlja zelo, zelo blizu, predvsem pa da se v tem oba popolnoma strinjata. 2e v nedeljo je isti list poudaril, «če ni že predvidevati med njeno odsotnostjo dovršenih dejstev, bi pa vendar morali razgovori dospeti do svojega zaključka v najkrajšem možnem času». Rim in Beograd se strinjata v vseh glavnih točkah. Oba sta za razkosanje na podlagi note 8. oktobra. Vsak od njih skuša doseči še kakšno koncesijo, ki pa niso bistvenega pomena. Soglasna sta tudi v tem, naj se ta rešitev prikaže v javnosti «kot začasna». S tem manevrom se Tito in Scelba skušata oprati pred lastnim javnim mnenjem trdeč, češ saj ?e nismo ničemur odpovedali, Jugoslavija ne Trstu m coni A. Italija pa ne coni B. Dejansko pa bi pomenila ta «začasnost» kruto resnico, s katero bi se morali prebivalci obeh con pod silo sprijazniti. Kaj naj bi kasneje še oviralo beograjske in rimske oblastnike, da v danem trenutku izjavijo, da se «začasna» razdelitev spreminja v «dokončno». To bi bila potem le še gola formalnost. Spričo te neposredne nevarnosti, ki je globoko pretresla vse tržaško prebivalstvo, izdano in prevarano po obljubah in lažnih geslih tako titov-cev kot demokristjanov in njihovih pajdašev, se Slovenci in Italijani vse bolj oklepajo de- mokratičnih sil s Sovjetsko zvezo na čelu, ki se edine is-Kreno m dosledno borijo proli razkosanju za edino pravilno rešitev z ustanovitvijo Svobodnega ozemlja. Z odločnim navdušenjem ,e bila zato sprejeta skupna izjava Komunistične partije STO in tržaške federacije PSI, ki poziva vse stranke na enoten nastop proti razkosanju in nadaljuje: Vztrajamo na tem enotnem stališču čeprav vemo, da je najboljša rešitev, če hočemo priti iz tega položaja, ustanovitev Svobodnega tržaškega o-zemlja. Ta bi pomenila enotnost obeh con, odhod tujih če, z Ozemlja, njegovo demilitarizacijo in nevtralnost, obnovite/ demokratičnih svoboščin in narodnostnih pravic, povratek beguncev na njihove domove, krajevno in mednarodno pomiritev. To je rešitev, na katero gledajo s simpatijo in zaupanjem prebivalci obeh con. Amerika je polom svojih agentov uvedla v Gvatemali terorističen režim Razlike med politiko Anglije in ZDA so vedno očitnejše in večje - Ču En Laj je z obiskom v Indiji in v Birmaniji utrdil mi' v Aziji 2e je izgledalo po poročilih iz Guatemale, da bo vlada pod predsedstvom polkovnika Ardenza v kratkem ukrotila fašistične pustolovce, najete od ameriške Fruits Company. Toda slednja je izkoristila nerede, povzročene po najeti «bananski armadi» in divji š em bombardiranju mest, da je potom svojih agentov v redni guatemalski armadi izsilila odstop prvega ministra. Na njegovo mesto je stopil vrhovni poveljnik oboroženih sil polkovnik Carlos Diaz. Med prvimi njegovimi ukrepi je bil razpust Delavske stranke. Mislil je, da bo s tem zadovoljeno oficirjem, ki so jih ameriški agenti nahujska- snovnih vprašanj. V svojih iz- .es 1 gov» fka» akri ; d« ;i oi te I» im»; ;talii >d S' solu1 D C iajo Otu' kol' pri' olJ ia, , i, K‘, nof1 tein a e? a ;sn>* Dva>, kup; i od , da , če teli . 1" kaf iti naj 10. noV‘ Ji li as" ne«" ava liaž'1 i»nc V nedeljo, 4. julija bo ob 18. uri v gostilni “ Paradiso “ na Pončani PROSLAVA 4, obletnice pakta akcijske enotnosti med KP SIO in trž. jeder. PSI Govorili bodo : poslanec Mario Alleata Marija BernetiČ Salvo Teiner Predsedoval bo Vittorio Vidali li, češ da je Arbenz sovjetski agent. Toda zelo se je zmotil. Komaj dober dan po odhodu Ar-benza, za katerega pravijo, da se je zatekel na mehiško poslaništvo ter da bo odšel v Argentino, je že oficirska klika pod vodstvom dotedanjega notranjega ministra polk. E-lfeda Munzona odstavila in zaprla Diaza Vojaška klika je sestavila novo vlado pod Munzono-vim predsedstvom, razpustila izvoljeni parlament ter začela z množičnimi aretacijami voditeljev demokratičnih strank, sindikatov in drugih organizacij. Med ljudstvom je nastala silovita panika. V trumah so se začeli ljudje zatekati na poslaništva Mehike in drugih držav. Munzonova začasna vlada namerava pritegniti v 'vlade tudi poveljnika «bananske najemniške armade» Castilla Armasa. Kljub terorju pa se čete ljudske armade in oboroženo delovno ljudstvo še vedno odločno upira v mnogih krajih države. Združene države, ki so vseskozi aktivno podpirale in finansirale Armasovo ekspedicijo proti demokratični državi, so na Varnostnem svetu s svojim vetom preprečile, da bi sploh razpravljali o razbojniškem napadu na mirno državo; bale so se namreč, da jih bodo guatemalski predstavniki razkrinkali pred svetovno javnostjo. * * * Večdnevni razgovori med Churchillom in Einsenhowe-rjem v Washingtonu so ponovno potrdili velike razlike v politiki obeh držav glede o- javah po končanih razgovorih je Churchill povedal marsikaj, česar ni v zaključni izjavi. Predvsem je potrdil svoje stališče, da je mogoče mirno sožitje socialističnega in kapitalističnega sveta, kar pa ameriški oblastniki zanikajo in u-ravnavajo svojo politiko k vojni in uničenjo socialističnih držav. Anglija se pa le predobro zaveda, da vsaka druga politika vede neizbežno v vojno, ki bi bila zanjo usodna. Izredne važnosti je bil obisk kitajskega ministr. predsednika Cu En 'Laja v Indiji in v Birmaniji. Po končanih razgovorih s prvim ministrom Indije Panditom Nehrujem je bila objavljena skupna izjava, v kateri se ponovno potrjujejo načela medsebojnega spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti obeh držav, nenapadanja, nevmešavanja v notranje zadeve druge države, enakosti in vzajemne koristi ter mirnega sožitja. Obe stranki sta se obvezali, da bosta delali na o-hranitvi miru v jugovzhodni Aziji ter si bosta prizadevali za dosego pravičnega miru v Indokim. Podobna izjava je bila objavljena tudi v Rangu-nu, prestolnici Birmanije, ob zaključku razgovorov. POZIV KOMUNISTOV IN SOCIALISTOV PROTI RAZKOSANJU! V četrtek zvečer je bil v prostorih PD Kraljič aktiv Komunistične partije STO, kateremu so prisostvovali, razen sekcijskih komitejev in številnih aktivnih tovarišev, tudi voditelji KP STO in tržaške federacije PSI, Tovariš Vidali je poročal o zadnjih razvojih pogajanj za razkosanje našega Ozemlja. V zaključku so prisotni soglasno odobrili sledeči poziv prebivalstvu Trsta. SOMEŠČANI! Po vesteh iz Rima in Beograda je odločitev že padla. Nahajamo se na predvečer razkosanja našega Ozemlja. V Kratkem se bo izvršila «začasna amputacija». Cona B bo šla Titu, cona A, brez Hrvatinov, Bazovice in Repentabra pa Italiji. To je barantanje, izvršeno Pred nekaj tedni smo 'tovorili o krizi v SKSZ tn , ‘du Besednjakovega «Novega ji lSj - ____ „ 1I! , ‘C- Kri™ Se vedno traja in se ' ' ok‘at>Ua. Eni uperabljajo dolgo ' drugi pa se zatekajo ^Uskim opominom. Ene in .... druži skupna protiko- esol" '» i!:iena podlaga, kar prihaja en»11 » “2a v «Katoliškem glasu» ,tid‘Si0vem Listu»- Razlika med ! Vod Je, le v lam, da se ljudje rd 3C"\ 'j, l V hte ^ «Katoliškega glasa» sma-V *a slovenske privržence ita-)(■ K~ ' S ^ii^demokristjanske stranke, •a,, " se ljudje okrog «Novega anii l$l0u r°di postavljali v vlogi li 0.Sef*ceu». ne morejo 'oje ,lvcu», ne morejo pa skriti a sumljivega izvora. prebira «Novi -list», , k 'V® človek Predvsem vsiljuje misel, JI P/1 - — ‘'O*, ut L/OlLJUJtZ nuoti, u r<- l'ktt , vzdržuje. M j pač . ne mo-,so'i1 Aliai 1rieti v bajke «dediščin», W*eiJZeD* itd - M razširja ji. j ! i,s. dnjak, da bi skušal zama-t toe,.a Ustim, ki šušljajo nekaj ,(ebio 1 s finansiranjem lista. Mi da Je v Trstu tudi neki ki noče na vztrajna la Povedati, kje dobiva tj! »ertta kritje svojega deficita, s krem. se Je izkazalo, da ta M h, ko zajema v širokogru-... _____________________________ “Novi list“ - staro lice njega, da vodi politiko propagiranja titovskih idej. «Novi list» pa se tiska v tiskarni, ki se je zaradi lepšega iz titovske spremenila v nekako «zadrugo tiskarjev Graphis». Poleg tega pa vemo, da je bil dr. Besednjak dalj časa zelo čislan gost v Beogradu in v Jugoslaviji. Vrhu tega nam noče z glave dejstvo, da je odgovorni urednik tega lista nekdaj vroč dombranec Drago Le-giša iz Devina in sedanji Prijatelj «neoavisnika» dr. Škrka m tito ca Srečka Colje. Vsa ta dejstva so torej precej zgovorna in nas prav gotovo ne morejo prepričati, da bi moge «Novi list» predstavljati kakršno koli zaščito Slovencev, prav posebno še, ko namerno pozablja na veliko večino tržaških Slovencev, t. j. na delovne ljudi, na njihove probleme, na njihove borbe, težave itd. kot pač delata njegova konkurenta «Demokracija» in «Katoliški glas», ______ ..... „ Kar pa nas je najbolj prepri- aBajnt, ki v zameno hoče odialo, dà gre tu zet kako slabo pri- krito simpatijo do titovstva, je stališče, ki ga zavzemala «Novi list» in Besednjak do tržaškega vprašanja. To stališče je prišlo do izraza že v prvi številki, ko so se skušali prepričati naši ljudje, naj se ne razburajajo, češ da se tudi tokrat ne bo naše vprašanje rešilo. V tretji številki pa je E. B., t. j. Besednjak napisal daljši članek, v katerem razlaga vse kolobocije, ki smo jih bili deležni, dviguje slavospeve Atlantski zvezi in Balkanskemu paktu, prikazuje Sovjetsko zvezo kot potencialno napadalko, kot krivko sedanje tekme v oboroževanju in atomske nevarnosti in končno prihaja do zaključka, da ne Tito ne Scelba ne bosta sprejela novega anglo - jugoslovansko - a-menskega načrta za razkosanje STO. In pravi: «če se bo tržaško vprašanje sploh sedaj rešilo, se bo le začasno, to se pravi, da bo STO pravno še nadalje ostalo ter bodo zavezniki v imenu OZN tu še naprej izvajali vrhovno oblast». Ni treba posebej poudariti, da se je dr. Besednjak kot «prefinjen» politik tudi tokrat, kot vedno, zmotil, ker je Tito že pristal na rešitev. Scelba se pogaja le za nekaj, popravkov, Anglo-amerikcnci pa pritiskajo, naj bi se vse čim prej končalo. A to ni najbolj važno. Važno je, da E. ti. hoče prepričati naše ljudi, da ni nevarnosti in da naj bodo mirni, češ da bodo tako ali tako še vedno tu ostali Anglo - amerikan-ci! Zdi se nam, da prebiramo «Borbo», prav posebno «Borbo» od 16. VI., ki pravi v drugih besedah isto. Ali je ta «linija» slučajna? Ali ni to tudi «linija» ti-iovcev, ki skušajo uspavati budnost naših ljudi zato, da se ne bi borili proti razkosanju in tako ovirali nesramno Titovo izdajstvo in predajo Trsta ter cone A Italiji, četudi pod anglo - ameriško okupacijo? Zato ni nič čudnega, da je «Primorski» navdušeno pozdravil izid «Novega lista» in ga ni do danes napadel. Naše ljudstvo pa naj ve, s kom ima opravka: z maskami, za katerimi se skriva marsikaj, kar bo prav go. tovo v kratkem prišlo do izraza. MARTIN KRPAN za hrbtom prebivalstva Trsta in Istre. TRŽAČANI! Se lahko preprečimo to nesramno kupčijo z našo zemljo in našim prebivalstvom. Slovenci na podeželju protestirajo z referendumom proti razkosanju. V Miljah so se vse stranke soglasno izrekle za celovitost in nedeljivost obeh con. Borimo se torej tudi v Trstu PROTI RAZKOSANJU! ZA PLEBISCIT! Ta enotnost ne prejudicira stališča, ki ga ima vsaka stranka do tržaškega vprašanja, še manj pa naše stališče, ki ja za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, to je za rešitev, ki pridobiva vedno nove pristaše, ker predstavlja edino pot za izhod iz sedanjega nesrečnega stanja. Delavci, uradniki, kmetje, svobodni poklici, obrtniki, trgovci, industrije!! Slovenci in Italijani! Možje in žene, ki ljubite to vašo zemljo- ZDRUŽIMO SE! PROTESTIRAJMO! BORIMO SE ZDRUŽENI PROTI RAZKOSANJU! ZAHTEVAJMO PLEBISCIT, NAJ PREBIVALSTVO SVOBODNO IN DEMOKRATIČNO IZPOVE SVOJO VOLJO! * * * V podpisni akciji proti razkosanju in za ustanovitev STO so bili v tem tednu doseženi v dolinski občini odlični uspehi. Tako se je Domjo stoodstotno odzval pozivu občinskega sveta v Dolini. V Mač-kovljah so podpisale razen 3 ali 4 vse družine, v Borštu, kjer je 350 volilnih upravičencev, je bilo nabranih 372 podpisov, to je vse razen redkih izjem. V Boljuncu je na 809 prebivalcev oddalo svoj glas za STO 530 odraslih oseb. V Prebenegu 115 podpisov V iem tako težkem trenutku, tik pred razkosanjem, pozivamo vse državljane, naj protestirajo, naj bodo budni pred provokacijami, naj zahtevajo od svojih strank, da se uprejo proti razkosanju skupno z vsemi silami, ki so pripravljene na borbo. Zahtevati morajo, naj se nič ne ukrene, dokler ne bo prebivalstvo obeh con vprašano za mnenje potom svobodnega in demokratičnega plebiscita, v katerem se vsak državljan lahko izjavi, če hoče Jugoslavijo, Italijo ali Svobodno ozemlje. atomsKo (entralo na svetu MOSKVA — Dva uspeha izredne važnosti je zopet doseglo sovjetsko ljudstvo. Svet ministrov je v sredo sporočil, da je bila stavljena v pogon prva atomska centrala za proizvajanje električne sile. To je prva atomska centrala na svetu. Od ostalih držav je najbližja temu cilju Anglija, ki pa bo rabila eno do dve leti do zgraditve takšne centrale. Vse ostale države so še daleč zadaj. Vest o otvoritvi prve a-tomske centrale v ZSSR, ki i-ma proizvodno moč 5000 kilovatov, je vzbudila v vseh državah ve’iko presenečenje. Drugi velik uspeh je bil dosežen v poljedelstvu. Letošnje leto je bilo obdelanih devet in pol milijonov hektarov zemlje več kot lani; 3.000.000 ha novih njiv je bilo zasejanih s pšenico, ostalih šest in pol pa z drugimi žitaricami. Posebno velik uspeh je imel poziv za pridobitev nove zemlje. Armada nad 140.000 mladih prostovoljcev, ki je letos odšla v razne kraje širne države, da pridobi nove zemlje, je doslej obdelala 3 milijone 600.000 hektarov še nikdar obdelane zemlje. Ustanovili so 124 državnih posestev in imajo na razpolago 50.000 traktorjev poleg drugih modernih poljedelskih strojev. Francoska vlada proli EOS PARIZ — Francoska vlada je odklonila vabilo Belgije za udeležbo na sestanku šestih zunanjih ministrov glede Evropske obrambne skupnosti v Bruslju Prav tako je vlada odklonila predlog, naj bi se ta konferenca vršila v Parizu. Uspeh vielminške vojske SINGAPUR — Francoske go-lonialne čete so se umaknile iz štirih pokrajin v južnozahod-nem delu ustja Rdeče reke in jih prepustile vietnamskim ljudskim četam. Ta strateški umik iz pokrajin, ki štejejo skupno 2 mvijona prebivalcev, je povzročil veliko ogorčenje v vladnih krogih ZDA. tako nos je uto prodal 1. faza —— Podpis mirovne pogodbe leta 1947 : Kardelj : a Jugoslavija se kljub podpisu pogodbe ne odpoveduje zahtevanim ozemljem, hi so po pogodbi pripadla STO ali haliji. » 1 2. faza — Ob objavi tristranske nete od 20. marca 1948: Zunanji minister Simie : « Tržaško vprašanje se lahko reši z neposrednim sporazumom med /talijo in Jugoslavi jo.p 3. faza — Po veliki stavki tržaških delavcev februarja 1950: Babič : «Odpadla je vsaka možnost realizacije STO, kot je bilo določeno v mirovni pogodbi.p 4. faza — Pred odkritim Titovim pristopom v ameriško tujsko legijo 1951 : Tito ameriški novinarki : uMi smo proti združitvi obeh con. Smo za to, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo. Oni zahtevajo več, kol lahko dobe. Lahko dobe Trst.p 5. faza — Po londonski konferenci barantanja za STO leta 1952 : Tito novinarjem : «Sodim. da je najboljši naš predlog o kondominiju... Mi nismo apriori prozi delitvi.p 6. faza — Priprava na noto 8. oktobra 1953., za katero je Tito vnaprej vedel : Tito na Okroglici : aDanes jc mirovna pogodba, kakršna je, skoroda nemogoča in bi jo morali v marsičem spremeniti. Prednost internacionalizacije bi bila v tem, da bi bila umetna tvorba,, kot je STO, likvidirana.p 7. faza — Po osmooktobrski noti : Tito v Leskovcu: « Naj bi se ustanovili dve avtonomni enoti, cona B z vsem zaledjem Trsta, z vsem zaledjem cone A. Naj bo enota pod suverenostjo Jugoslavije in to, recimo, za določeno dobo, recimo, za deset ali več let. Samo mesto Trst pa naj bo za isti čas prav tako samostojna enota pod suverenostjo Italije.p 8. faza — Demonstracije v Jugoslaviji proti dvostranski noti : Gesla : «Življenje damo. Trsta ne damo! Tito, daj nam puške ! Rajši vojno kot Italijo ! » Istočasno pa so oboroženi titovski razbojniki ponoči napadali v coni A odločne borce za STO in strahovali slovensko prebivalstvo, ki se je izreklo proti razkosanju. 9. faza — Tajen pristanek Tita na noto 8. oktobra : Poslanik ZDA Clara Luce 5. januarja 1954 : «Tito je praktično prepričan, da bo njegova država sprejela rešitev (noto 8. oktobra — op. ur.), ne more je pa odkrito zagovarjati.p 10. faza — Priprava na dokončen predlog o razkosanju - letos : Zunanji minister Koča Popovič : « Jugoslavija ne zahteva drugega kot nekaj slovenskih vasi cone A STO, vasi, ki nimajo za Italijo nobenega gospodarskega pomena.p TAKO JE TOREJ TITO PRIŠEL KONČNO DO TEGA, DA JE STAVIL «SVOJ PREDLOG» O RAZKOSANJU, KI SE V BISTVU UJEMA Z NOTO OSMEGA OKTOBRA. EDINA RAZLIKA JE V TEM. DA BI PRIŠLO NEKAJ SLOVENSKIH VASI CONE A POD JUGOSLAVIJO, DA BI S TEM PRED JUGOSLOVANI PRIKRIL SVOJE PODLO IZDAJSTVO NAD TRŽAŠKIMI SLOVENCI. POSLEDNJE TITOVE LIKVIDACIJE PRIDOBITEV N.O.B. Jugoslovanski sindikati se ne smejo več boriti za gospodarske pravice delavcev Na nedavnem zasedanju plenuma zveznega odbora Socialistične zveze DLJ v Beogradu, je bilo določeno, da se formalno odpravi vloga sindikalnih organizacij za. zaščito ekonomskih in političnih pravic delavskega razreda. To je najnovejši korak v likvidatorski dejavnosti beograjske vlade proti sindikatom v cilju, da bi se delavcem odvzela edina strokovna organizacija. V današnjih pogojih, ko so jugoslovanski delavci podvrženi divjemu. izkoriščanju, ko vladajoči krogi vodijo vedno ostrejšo ofenzivo na delavske pravice, ko v deželi vlada množična brezposelnost, korumpirano sindikalno vodstvo dela na tem, da jugoslovanske sindikate spremeni v poslušno režimsko orodje za še večje izrabljanje jugoslovanskih delovnih ljudi. Vsa dejavnost birokratskega sindikalnega vodstva sestoji v tem, da čimbolj oslabi borbo delavskega razreda za njegove pravice. O hlapčevski vlogi sindikatov pričajo neštevil-na dejstva. V račetku tega leta je bila izdana cela vrsta novih protiljudskih odredb in ukazov. Eden izmed teh ukrepov je ured- ba o plačah delavcev ih uslužbencev, s katero se že itak revna plača uslužbencev in delavečv zmanjšuje za 10-30 odst. Sindikalni birokrati so ne samo podprli to uredbo, marveč so pričeli borbo proti vsem onim sindikalnim organizacijam in sindikalnim članom, ki so nastopili proti tej protiljudski odločbi. Pod izgovorom «olajšanja» položaja žena-delavk je sindikalno vodstvo predložilo, da su za žene uvede skrajšani 4-urni delovni dan, da se jim zmanjša otroške doklade za 50 odst. in da se jim delovna doba za pokojnino priznava samo polovično. Prav tako so beograjski voditelji likvidirali letos vse delavske pravice do letnega dopusta, kar sindikalni predstavniki odobravajo. V svoji razpravi na plenumu SZDL je Edvard Kardelj s temi besedami orisal pomen sindikalne organizacije: «Značaj sindikatov se je pri nas očitno spremenil. Sindikati ne morejo biti, kakor je Stalin formuliral, transmisija v rokah političnih organov, niti ne morejo biti nekakšen borben zaščitni organ. Zdaj imamo delavske svete, ki sklepajo v sogla- sju s komuno, in zato popolnoma ščito svojih pravic in zahtev. To odpede odnos sindikatov do države kot celote v zaščiti posebnih delavskih interesov. V takem položaju postanejo sindikati Iz borbene zaščitne organizacije ena izmed samoupravnih organizacij proizvajalcev in nič drugega». Delavskemu razredu je s tem odvzeta tudi politična pravica, likvidirana je pravica do stavke, eno izmed glavnih orožij proletariata za zaščito svojih osnovnih interesov. Namesto tega hlapčevsko sindikalno vodstvo poudarja in postavlja na prvo mesto, kot glavno nalogo sindikatov «idejno vzgojno delo» med delavci — v duhu delavskega samoupravljanja in podpore režima, v duhu nesramnega blatenja Sovjetske zveze, držav ljudskih demokracij in mednarodnega delavskega gibanja. Glavni vzrok, ki je privedel vladajoče kroge in sindikalne voditelje do likvidacije enotnih sindikatov Jugoslavije, predvsem pa njihove zaščitne vloge, je iskati v dejstvu, da so delavci v tovarnah, rudnikih in podjetjih u-spevali s splošnimi napori vsaj delno izkoriščati sindikate v za- po vedno proti volji voditeljev osnovnih organizacij, O tem nam dobesedno pričajo množične akcije delavcev v rudnikih Raša, Bor, Kreba, tekstilnih delavcev v Mariboru, gradbenih delavcev ti Beogradu itd. Z zadnjim ukrepom likvidacije sindikatov se je vodstvo ponovno razkrinkalo kot osovraženi podrepnik protiljudskega režima, s tem je še enkrat dokazalo, da sindikalno vodstvo nima nič skupnega z resničnimi interesi jugoslovanskega proletariata. Vedno globlji je prepad med sindikalnimi voditelji in ogromno množico članov sindikata, ki se bore za svoje življenjske pravice. V svojih aktivnih akcijah proti neusmiljenemu izkoriščanju, jugoslovanski delovni ljudje dokazujejo jačenje odpora jugoslovanskega delavskega razreda proti današnji politiki vladajočih krogov. Zavedni delavci vedno uspešneje izkoriščajo različne o-blike dela med člani sindikatov, utrjujoč enotnost delavskega razreda v borbi za dosego ekonomskih in političnih pravic. ZDENKO LJUBIC TRI DNI PLODNEGA ZASEDANJA KONGRESA ZVEZE DELA STO Za gospodarsko obnovo našega mest X Pia Ben in višjo življenjsko ravénMelovnih ljud Jizahodm zemlje P- V sol iivečji [inko-Zai [ob veli Iil f 1 ' til! Predsedstvo kongresa. Na desni strani poleg tov. Gombača predstavnik Svetovne sindikalne zveze tov. Frassinet V nedeljo zjutraj se je ot-voril v Kinu ob morju 5. redni kongres Zveze enotnih sindikatov, edine prave razredne organizacije, ki zastopa in šteje v svojih vrstah večino delavcev obeh narodnosti našega področja. Letošnji sindikalni kongres je nedvomno še večje važnosti z ozirom na izredne mednarodne in krajevne politične dogodke, ki vzbujajo, posebno kar se tiče usode našega ozemlja veliko zaskrbljenost med prebivalstvom. Zato je prišlo tudi na kongresu do izraza odločno in nedvoumno stališče proti z zake-mu poskusu razkosanja STO, prišla je do izraza, bodisi v glavnem poročilu tov. Radicha kakor tudi v intervencijah delegatov iz tovarn, delovišč in vseh sektorjev dela odločna zahteva za spoštovanje in uveljavitev mirovne pogodbe, ker predstavlja slednja edini izhod iz današnjega stanja težke krize. Isto tako so se delegati v svojih intervencijah izrazili proti EOiS, sleparskemu mezdnemu sporazumu ter še enkrat kompaktno podčrtali vročo željo po miru. Prvo zasedanje je otvóril tov. Gombač, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva in raznih komisij podal besedo tajniku Z ES tov. Ernestu Ra-dichu. Na predsedstvu kongresa so bili kot gostje tov. Ghedini, pokrajinski tajnik CGIL za Beneško ter zastopnik CGIL za Gorico tov. Parenzan, ki so ju prisotni pozdravili z burnim ploskanjem. Pozneje je prišel tudi predstavnik Svetovne sindikalne zveze tovariš Frassinet, ki so ga vsi prisotni pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. cer od 39.000 zaposlenih v decembru 1952 na 31.966 v decembru 1953. Tov. Radich je nato obravnaval agitacije brezposelnih, ki so prišle do izraza v pouličnih manitestacijah, intervencijah pri oblasteh itd. Vse akcije je vodila ZES, ki se ji je pozneje pridružila tudi DZ, kar je omogočilo, da so prizadeti lahko konkretneje postavili svoje zahteve, ki so bile v precejšnji meri sprejete. Vzporedno s to akcijo se je zaostrila tudi agitacija ladjedel-niških delavcev, kjer je bila dosežena enotnost akcije. Tako so večkrat enotno prekinili delo, manifestirali po ulicah in organizirali februarja meseca važno tiskovno konferenco, na kateri je bil podan pregled kritičnega stanja tržaških ladjedelnic in predložen načrt na gradnjo 320.000 ton ladjevja. Druga važna pobuda je bila konferenca o trgovskem prometu, ki so jo organizirali pristaniščniki s pomočjo strokovnjakov za gospodarska vprašanja. Na vse to stanje naraščajoče krize in poslabšanja gospodarskih pogojev je ZIVU povsem pasivna. Italijanski funkcionarji v sklopu uprave odobravajo to pogubonosno politiko Določene odgovornosti pa nosi tudi italijanska skih obračunov in drugače dejansko pomaga za vzdrževanje takega stanja, proti kateremu se mi nenehno borimo. Naše gospodarstvo je spojeno z italijanskim in sicer potom valute, pobiranja davkov in v veliki meri tudi potom zakonodaje. Potom svoje ustanove IRI je italijanska vlada v posesti glavnih objektov tržaškega gospodarstva, to je ladjedelnic Sv. Marka, Sv. Roka, Tovarne strojev, Arzenala, plavžev v Skednju, Tržaškega Lloyda, krajevnih podružnic paroplovnih družb «Adriatica» in «Italia» in denarnih zavodov. Od italijanske vlade je torej dejansko odvisno kako se usmerja proizvodnja in ona je odgovorna za njen popolni zastoj. V nadaljnjem je tajnik ZE1S obravnaval številne sindikalne borbe, ki so jih vodile razne kategorije dela za dosego svojih pravic. Omenil je borbe industrijskih delavcev za obnovo delovnih pogodb kategorije, državnih nameščencev in. krajevnih ustanov, ki so dosegli različna ekonomska izboljšanja. V industriji so dosegli obnovitev pogodbe in izboljšanja petrolejski delavci, grafiki (samo kar se tiče nameščenih pri dnevnikih), stavbarski delavci, delavci lesne kategorije, nameščenci občinskih električnih podjetij, pre- vlada, ki s sestavljanjem con- hrambena stroka. Sindikalne borbe Poročilo tov. Radicha V uvodu svojega poročila je tov. Radich, po bežnem pregledu razvoja mednarodnih in krajevnih dogodkov, podčrtal nasprotovanje delavcev proti vsakemu razkosanju ter poudaril pravico prebivalstva, da samo odloča o svoji usodi. O-bravnavajoč poslabšane gospodarske razmere in naraščajočo krizo, se je dotaknil bolečega vprašanja brezposelnosti V naši coni imamo že več let skoro stalno okrog 19 do 20 tisoč brezposelnih v razmerju s 87.736 zaposlenimi, kot izhaja iz podatkov za april 1954. Kar se tiče zaposlenih pa je treba upoštevati, da je v tem številu vključenih 6687 pripadnikov civ. policije, 4756 civilnih nameščencev pri raznih vojaških edinicah ter nadaljnje število začasno zaposlenih pri Selad, dočim se pri sestavljanju uradnih podatkov sploh ne računa preko tisoč suspendiranih delavcev GRDA in drugih, ki jih je treba smatrati kot delno brezposelne. Razen tega obstoja tudi vprašanje brezposelne delovne mladine. Iz uradnih podatkov ZVU od oktobra 1952 izhaja, da je brez zaposlitve 35,4 odst. mladincev v starosti od 14 do 17 let, 24 odst. od 18 do 19, 17 odst. pa od 20 do 29 let starosti. Kar se tiče starejših pa je o-brazec naslednji: 6,2 odst. od 30 do 49 let, 4,1 odst. od 50 do 59 let, 5,7 odst. od 60 do 64 let. Kot drugo posledico krize i-mamo strahotno naraščanje meničnih protestov, ki so porasli od 4.792 v letu 1948 na 25.462 v letu 1953 in nato na 6.790 v prvih treh mesecih tega leta Nadalje beležimo po-rastek stečajev in sicer od 23 v letu 1950 na 55 v letu 1953, dočim je bilo samo v prvih 3 mesecih letos 22 novih stečajev. Poleg tega beležimo tudi vidno upadanje pristaniškega in železniškega prometa skozi našo luko in to za 1, milijon 342.291 ton od 1952 do 1953, kar je imelo porazne posledice za številne industrije in razne gospodarske sektorje. Tako je padla tudi zaposlena flelovna sila v industriji in si- Na trgovinskem sektorju dela so bila dosežena konkretna izboljšanja, kot računanje dra-ginjske doklade pri odmeri odpravnine itd. Javni nameščenci so dosegli sicer skromno izplačilo predujma na bodoča mezdna izboljšanja; z odločnim nastopom so tudi preprečili izvajanje disciplinskega postopka proti stavkajočim. Tudi pristaniški delavci so dosegli potom enotne in kompaktne borbe vidne uspehe, kot sporazum za dopolnitev pokojnine, bodisi za začasne, kakor tudi stalno nameščene delavce. Tako je šlo lahko v pokoj določeno število pristaniščni-kov in na njihovo mesto so bili vpisani v liste stalnih drugi delavci. Dosegli so tudi tarifna izboljšanja ter začasni sporazum za delo na lesnem trgu. Tov. Radich je nato obširno obravnaval vprašanje poenotenja mezd ter označil sra- motni sporazum, ki so ga podpisale s Conlindustrio CISL, UII, in fašistična C1SX AL. kot najpodlejše izdajstvo na škodo delavcev Vsi delavci v It. republiki obsojajo in odločno zavračajo navedeni sporazum. V tej borbi so jim bili ob strani tudi tržaški kovinarji, petrolejski delavci, električarji in nameščenci Acegata. Kar se tiče Trsta predvideva gornji sporazum 488 lir mesečnega poviška to je 18.75 dnevno, kar predstavlja dejansko miloščino. V zvezi s poslabšanjem gospodarskega stanja in nesposobnosti s strani vodilnega razreda, da bi ustavil krizo, se postavljajo pred delovne množice nove naloge. Delovno ljudstvo mora doseči uveljavitev novih načrtov za zagotovitev dela in poživitev gospodarstva na splošno, ki je v korist malim trgovcem, obrtnikom, malim in srednjim in- Glavno poročilo tov. Radicha - Burno pozdravljeni gostje tov. Frassinet, Ghedini, Lizzadri in Parenzan dustrijcem ter določenemu številu večjih industrijcev. Preučiti je treba konkretne ukrepe za zajezitev krize. ‘Preučiti jih je treba iz tehničnega in finančnega vidika ter jih istočasno čim bolj popularizirati. Ti načrti morajo postati za delavca orožje v bodočih borbah. Tov. Radich je obravnaval načrt za gospodarsko obnovo Trsta, ki je razdeljen na štiri dele: trgovski ' promet, indu- strija, obrtništvo in zadružništvo ter kmetijstvo. Po krajši obrazložitvi načrta, je še podčrtal, da slednji ni nikakor smalran kot definitiven in nedostopen za spremembe. O tem bo še razpravljal kongres Vsekakor pa je to predlog, ki ga sindikalna organizacija po stavlja drugim plastem prebi valstva v diskusijo, da se nato sestavi dokončni načrt, ki bo skupno predložen oblastem Delavci pa morajo zastaviti vse sile in to naj bo njihova obveza — za izboljšanje načrta, popularizacijo tudi med druge sloje, da se bo prisilile ZVU na konkretne ukrepe v smislu načrta V svojem poročilu je prešel nato na občuteno vprašanje enotnosti delavskega razreda. Prikazal je prizadevanja sindikata za združitev vseh delavcev v eno samo sindikalno organizacijo. Se posebno je poudaril, da enotne akcije s pripadniki D'Z, ki jih ES neprestano iščejo, niso ni-kaka pretveza ali manever, Ta enotnost je neobhodni predpogoj delavskih borb. Razbijači enotnosti Tov. Radich je v svojem poročilu ožigosal titovski namišljeni sindikat, ki ima vlogo razbiiaštva in provokacije, je pa dejansko osamljen, ker mu delavci ne sledijo. Govoril je nadalje o težkočah, ki so se večkrat pojavile za dosego enotnih akcij in to zaradi vodstva DZ, katero je na vse načine zavračalo predloge ES. Prišlo je sicer tudi do pomembnih skupnih akcij, ki so pa imele kot podlago probleme pogodbenega značaja. Za širše probleme pa je vodstvo OZ vedno odbijalo skupne nastope, zato se lahko smatra stališče voditeljev D>Z kot razbijaško. Zaradi posebnih in težkih pogojev ter za dosego zmag v borbah je potrebna trdna in močna sindikalna organizacija. Cim bolj se delodajalska reakcija zaganja proti delavcem, tem bolj je treba krepiti in izpopolnjevati organizacijo. V zaključnem delu poročila je tov. Radich podal analizo sindikalne organizacije, prikazal razne pomanjkljivosti, napake in njih vzroke ter podčrtal, da morajo vsi delavci aktivno poseči v življenje sindikata. Postavil je tudi predlog za spremembo imena. V zaključnih besedah je poudaril, da pomeni ta kongres novo etapo v mogočnem pohodu delovnega ljudstva v borbi proti razkosanju, za boljše življenjske pogoje, za svobodo in mir. Pod sindikalno zastavo enotnosti bodo tržaški delavci utrdili vezi bratstva in prijateljstva med tu živečimi Slovenci in Italijani ter z delavci vseh dežel sveta, v sklopu Svetovne sindikalne zveze in ob strani slavne CGIL. Borili se bodo za načrt obnove tržaškega gospodarstva, za mir pri nas in v svetu ter blagostanje, ki je težnja delovnega ljudstva vsega sveta. Po poročilu tov Radicha, ki je bilo sprejeto z navdušenim aplavzom delegatov in povabljencev, so se vrstile na predsedstvu razne delegacije: delavcev iz velikih tovarn pristanišča in trgovskega rektorja, demokratičnih žen?, in skupina mladincev. V imenu delavcev iz gori-ške pokrajine je spregovoril nato tov. Parenzan, zastopnik DiZ v Gorici. Orisal je potek in uspehe težkih borb delavcev industrije, poljedelskih delavcev v Fossalonu. V zaključku je podčrtal važnost skupnih borb s tržaškimi delavci, ki imajo z delavci go-riške pokrajine skupne interese. KAMPANJA ZA DEMOKRATIČEN TISK IMEZE SEICIJII CELIC IIMIMIJIHMIOU V okviru kampanje za demo-1 du tovarišev iz Podlonjerja in kratičen tisk so se začele izvajati prve pobude, to je prazniki tiska, ki so želi povsod dober uspeh Tudi kar se tiče širjenja naših listov beležimo prve uspehe v sekcijah na Kolonkovcu, Greti, pri Sv. Ivanu, v miljskih hribih, še posebno pa v Križu z nedeljsko razprodajo «Unità». Tudi kar se tiče «Dela» je opaziti v nekaterih sekcijah prve poviške razprodaje. Naj omenimo tokrat sekcijo v Podlonjerju, kjer so tovariši povišali širjenje za 9 nadaljnjih izvodov. Sekciji Pečar in Sv. Jakob bosta organizirali posebne dneve za širjenje. Akcija se bo vršila skupno z godbo, kar bo dalo še večji poudarek kampanji za naš tisk. Nedvomno se no v mesecu juliju delovanje v okviru kampanje znatno povečalo. Za to so nam porok številni delovni načrti sekcij in celic, v katerih so zapopadene akcije za širjenje naših listov, nabiranje prispevkov, organiziranje praznikov tiska in razne športne tekme. V zadnji številki smo poročali o obvezah, ki so jih sprejele poedine sekcije kar se tiče širjenja tiska. Prvi rezultati niso izostali. Kot primer požrtvovalnosti naj služijo sekcije Sv. Križ in Podlonjer. Prepričani smo, da bodo vzgie- SAMI PRIZNAVAJO. RAZLIKE PRI CENAH Velike so razlike med odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Te razlike pri nekaterih pridelkih znašajo 50 in celo nad 100 odst. V septembru se je krompir v nekaterih prodajalnah odkupoval po 6 dinarjev, v trgovinah so ga prodajali po 15 do 24 din. Nedvomno je, da na te razlike v cenah vpliva vsekakor široko razpredena mreža posrednikov v trgovini kmetijskih pridelkov Pridelki pridejo najprej v skladišča odkupovalcev, nato gre do v centralna skladišča na veliko, šele od tam v podjetja na drobno, ki pošiljajo blago v prodajalne. («Borba» 16.6.54) OBRATNE NESREČE V CELJU Na skupščini okrajnega sindikalnega sveta v Celju je prišla do izraza vrsta negativnih pojavov zaradi premajhne skrbi oziroma brezdušnega odnosa kolektivov do dela in življenja delavcev. Komisija za odpuste pri OSS je samo lani od 418 primerov ovrgla nekaj nad 390 primerov odpusta z dela. Ti primeri so bili najbolj kričeči, ker se je med njimi kar 256-krat razpravljalo o delovnem razmerju žena. Pereče vprašanje ženske delovne sile pa je bilo razvidno v podatkih posredovalnice za delo, kjer je bilo prijavljenih od 1491 brezposelnih kar 1084 žena, Kakor na vseh občnih zborih se je tudi danes pokazala pomanjkljiva skrb za higiensko zaščito dela, kot glavna hiba v našem gospodarstvu. Samo lani je bilo v celjskem okraju 2564 obratnih nesreč, ki so obremenile narodni dohodek za nad 99 milijonov dinarjev. Skupne številke s tega področja pa nam povedo, da je bilo lani v okraju obratnih nesreč in obolenj kar 15.223, ki so terjale 212 tisoč delovnih dni in povzročile izgube za nad 392 milijonov dinarjev. («Slovenski poročevalec» 17.6.54) svoje usluge podražilo za -povprečno 25 odst. v odnosu na preteklo leto, («Ljubljanski dnevnik» 15,6.54) NAZADOVANJE DOMAČEGA TURIZMA Po prvih petih mesecih letošnjega leta lahko ugotovimo, da je tudi izletniški turizem nazadoval, oziroma bivanje izletniških skupin v gostinskih podjetjih je znatno krajše. Potovalni urad «iPutnik» v Ljubljani je preteklo leto v mesecu aprilu in maju imel skupno 5.680 izletniških dni, letos pa v istem obdobju 4.675 izletniških dni . Najmočnejši vzor, da domači turizem pada, pa so visoke cene v gostinskih podjetjih. Nekatera turistična podjetja so občutno zvišala cene. Tako je n. pr. hotelsko podjetje na Plitviških jezerih ZMANJŠANA PROIZVODNJA USNJARSKE INDUSTRIJE Obseg proizvodnje usnjarske industrije in industrije za predelavo usnja se je v zadnjih štirih letih zmanjšal skoraj za polovico. Predvsem se je zmanjšala industrijska proizvodnja obutve od 9,14 milijonov parov v letu 1949 na 4,78 milijonov parov v lanskem letu. Ze v prvih štirih mesecih letošnjega leta smo izvozili še enkrat toliko goveje živine kakor lani v istem razdobju. S to živino so šle v tujino tudi kože. Ce bomo vse leto izvažali živino v sedanjem obsegu bo to povzročilo primanjkljaj 2.200 ton surovih kož. Industrija za predelavo svinjskih kož pa je prišla v težave, ker se je odkup svinjskih kož v zadnjih štirih letih zmanjšal od 6.400 na 4.100 ton. Naša največja tovarna za predelavo svinjskih kož na Vrhniki mora zaradi pomanjkanja surovin obratovati le s 55 odst. zmogljivosti. Z uvedbo novih ekonomskih instrumentov se je usnje doslej podražilo za 5,5 odst., je pa nevarnost nadaljnje znatne podražitve. («Ljudska pravica-Borba» 17,6.14) Križa sledile tudi druge sekcije. Tokrat objavljamo seznam sekcij, ki so si prevzele določene obveznosti kar se tiče nabiranja prispevkov za demokratičen tisk. Objavljeni seznam naj služi kot vzgled in vzpodbuda še ostalim sekcijam, o katerih nam niso še znani cilji, ki si jih nameravajo zadati. Sekcija v Miljah je tudi letos na častnem mestu. Obvezala se je za znesek 280.000 lir. Ni dvoma, da se bodo milj-ski tovariši tudi letos dobro izkazali in tako ohranili prvo mesto v lestvici. Nadaljnje obveze so: sekcija Sv. Vid 80.000, Barriera 80.000, Arzenal 50 tisoč, Curiel 280.000, torej nevaren tekmec za Milje. Sv. Jakob 130.000, Pončana 90 tisoč, VOM 20.000, Pečar 10 tisoč, Acegat 70.000, Sv. Marko 70.000, Magdalena 70.000, Skedenj 80.000, Kolonkovec 50 tisoč, Sv. Alojz 40.000, Podlonjer 20.000, Dolina 12.000, Do-mjo 8.000, Ricmanje 15.000, Mačkovlje 5.000, Boljunec 12 tisoč, Boršt 4.000, Sv. Ivan 50 tisoč, Barkovlie 60.000. Naprej tovariši iz mesta in podeželja, za čim večji uspeh pobud v okviru velike kampanje za demokratičen tisk! lepša. Danes ima že štirikrat toliko prebivalcev kot pred zadnjo vojno. Tirana ni postala le najvažnejše industrijsko središče z mnogimi modernimi tovarnami in napravami, marveč tudi žarišče albanske kulture. V mestu je poleg znanstvenega instituta, zavoda za poljedelska raziskovanja tudi 5 visokošolskih institutov z nad 800 študenti, 12 višjih srednjih šol ter 26 osnovnih in nižjih srednjih šol. Za časa ljudske oblasti je bilo zgrajeno moderno narodno gledališče, muzej, umetniška galerija, kulturna palača, filmsko podjetje «Nova Albanija» in mnogo drugih kulturnih ustanov. Javna knjižnica je od predvojnih 1.2.000 izvodov prišla na 160.000 knjig. Poleg tega je nova oblast zgradila 2.100 udobnih stanovanj, 79 parkov in ljudskih vrtov, obsadila vse glavne ulice z drevesi in na druge načine o-lepšala prestolnico najmanjše ljudske demokracije. Po siElalisliioEi svetli TIRANA SE VEČA Albanska prestolnica postaja iz dneva v dan večja in NAJGLOBLJI PETROLEJSKI JAŠEK V EVROPI V bakujskem petrolejskem bazenu grade sovjetski tehniki nov jašek, ki bo s svojimi 5.200 metri najgloblji v Evropi. Postavili so 50 m visok stolp s črpalkami in drugimi napravami. Vrtalni drog, debel 28 cm, tehta 250.000 kilogramov. Cementiranje jaška je bilo dogotovljeno v rekordnem času. Doslej :šo prišli do globine 3.400 metrov. . Tudi tov. Ghedini, glavni tajniK CGIL za beneške pokrajine je v svojem jedrnatem govoru orisal veličastne in tezKe borbe uelavcev proti sleparskemu mezdnemu sporazumu. Pripomnil je še, da se v tej veliki borbi vključuje v enotno fronto vedno večje število delavcev različnih sindikalnih pripadnosti. Se posebno je govornik podčrtal junaško borbo, ki jo ze mesec oni vodijo poljedelski delavci Ferrare. Slednjim je poslal kongres — na predlog enega izmed delegatov — brzojavko solidarnosti. Plodna diskusija Kongres je nato odobril brzojavko solidarnosti z Guatemale ter solidarnostno resolucijo s slovenskimi, hrvat-sicimi in italijanskimi delavci cone b. Z navdušenim ploskanjem je bila nato odobrena resolucija za STO. Kot prvi se je oglasil k diskusij. Grabar, Ki je obravna-navai pereče stanovanjsko vprašanje ter podčrtal potrebo uresničitve predloženega načrta za stanovanjske gradnje. Okrog tega načrta je treba — je dejal govornik — mobilizirati vse delavce v tovarnah in na deloviščih, kot jih je treba mobilizirati proti nevarnosti poviškov najemnin in sodnih izgonov. O! stanju v Arzenalu je poročal delagat Sorgo, ki je dal vrsto predlogov za organizacijsko utrditev sindikatov. Delegat Cecchini pa je opisal ekonomsko stanje Defàvskih zadrug in iznesel vrsto konstruktivnih kritik v zvezi z zgrešenim načinom poslovanja sedanjega vodstva Pred zaključkom prvega zasedanja je spregovoril še delegat Javnih skladišč Bravin, nato je tov Gombač prečital številne pozdravne brzojavke in pisma med temu pozdrav CGIL s podpisom tov. Di Vit-torija, sindikata iz DR Nemčije ter Delavskih zbornic iz raznih večjih in manjših industrijskih centrov in mest v It. republiki. Na čast kongresu je bila popoldne do pozne večerne ure v' Domju dobro uspela vrtna veselica, ki je privabila veliko število delavcev 5 svojimi družinami. Posebno posrečen je bil stand Kmetijske zadruge, ki je vzbudil splošno zanimanje vseh udeležencev. V ponedeljek zvečer je sledilo drugo zasedanje kongre- kongresa nestrpno pričakovanje, kar nam dokazuje tudi velika pazljivost s katero so poslušalci sledili obema govoroma ter nepopisno navdušenje, ki je zavladalo v dvorani ko sta stopila pred mikrofon. Zaradi pomanjkanja prostora se moramo omejiti le na izvleček obeh govorov. Tovariš Lizzadri je pozdravil kongres v imenu slavne CGIL ter prinesel osebne pozdrave velikega sindikalnega voditelja tov. Di Vittcrija. V svojem daljšem govoru je v glavnih obrisih opisal težke in junaške borbe, ki jih vodi italijanski proletariat na polju dela. Ostro je nadalje obsodil de-magoške špekulacije, ki se iz- združeni z delavci iz vseh m lov sveta, ki hočejo vedrejj bodočnost v miru, svobodi blagostanju. Ob burnem ploskanju v sl udeležencev se je tov. Radii) zahvalil govornikoma za drilne besede. Kongres je to odobril zaključno resole) io in nekatere popravke stf tuta. Z večino glasov je ludi sklenjeno preimenovati sindikata in sicer v «Zve| dela STO». V zaključku bila izvoljena Izvršna komi| ja, ki jo sestavlja 31 poznan in požrtvovalnih sindikalni voditeljev in delavcev iz ra| n ih tovarn in delovišč. Tudi na zadnjem zasedanji so se vrstile intervencije, ! glavnemu poročilu tov Delegacija žena je prinesla pozdrav kongresu vajajo na račun Trsta prav s strani tistih krogov, ki se pa ne. brigajo, da bi preskrbeli delo za tržaške ladjedelnice in industrijo. Govoril je obširno o borbah proti sleparskemu sporazumu ter o širjenju delavske enotnosti na bazi, načrtu za delo, ki ga je predlagala CGIL ter odobraval načrt predložen na kongresu. Tov. Frassinet je pozdravil kongres v imenu velike družine 88 milijonov delavcev vključenih v Svetovni sindikalni zvezi. Govoril je med drugim o poskusih razbija-štva na mednarodnem sindikalnem polju s strani AFL, CIO in Trade Unions. To razbi-ja.štvo se je izkazalo kot orožje v rokah imperializma, ki hoče vedno bolj izkoriščati delovno ljudstvo. Toda danes se v svetu vedno bolj razjasnjujejo zdravi pojmi enotnosti. Tovariš Frassinet se je dotaknil tu-du naših problemov ter v zaključku poudaril, da tržaški delavci niso sami, marveč cha. O važnih vprašanjih ktf* tijstva je spregovoril 1 to4\ riš Marij Gerbec, tajnik kfl1*, tijske strokovne zveze. P°f 11 črtal je važnost tega vpraš* nja tudi iz razloga, ker kmetijska proizvodnja na "Ti šem področju vrsti tik za dustrijo. Globalna vredn® kmetijske proizvodnje za F tj 1952 je znašala 1 milijardo ? milijonov 460 tisoč lir, dočij znaša industrijska proizVc ’tiaèo 1 bodril ^ienjsk '°vriim t0|tineg ^ Sk-u žaluje 'Vedajoč ,.ug za , ■'Vljen •tlimo, J' v ni ‘bi deh ’^stvò, .v2više ^note. Pred "Usrja Trčfr osnov ‘ti Cei 'N 12 , «lenh- nja, na podlagi statistik n'^-J ter ^ nad 2 milijardi. Omenil je Pjis „ -dalje, da živi v coni A 25.$ ' kmetov, ki so v ogromni v‘!HCv;'V čini Sloven-ci. Nakazal je 's0t.1Cl" dalje težke pogoje našeh viie kmetijstva, problem razlasti tev, vojne škode ter druge, [1 je 1 tarejo našega kmeta. V zaklr lja 11 čku je podčrtal važnost en°! i,m v ' nosti med delavcem in krt1' ’ toni, ki je dokaz slnuanslti^»-»^ italijanskega bratstva ter ■ v korist enih in drugih, Slovence pa je še posebne K® risti v njihovi borbi za zaF ^ stavljane nacionalne pravit1 Delegati pazijivo sledijo glavnemu poročilu tov. Radicha Predstavnik Svetovne sindikalne zve»e tov. Frassinet (na levi) v prijateljskem razgovori1 Lt Pos s tov. Ghedinijem, pokrajinskim tajnikom CGIL za Benečijo sa, pod predsedstvom tov. Radicha. Po otvoritvi je tov. Radich prečital še druge brzojavke, ki so bile poslane kongresu s strani raznih delovnih kategorij v It. republiki. Se posebno navdušenje je zavladalo v dvorani, ko je bila pre-čitana brzojavka albanskih sindikatov. Nadaljevala se je nato diskusija, v katero so posegli Bortolotti za Acegat, Tremul za kategorijo lesnih delavcev, Lucchesi, ki je 0 ibravnaval problem socialnega skrbstva, pokojnin, turberku-lože, nezgod na delu in socialnega zavarovanja. Po intervenciji delegatke Ade Gulli iz tovarne Mediano je prišel v dvorano, burno in dolgotrajno pozdravljen z a-plavži, poslanec tov. Oreste Lizzardi. Veliko navdušenje je zavladalo v dvorani tudi, ko je prišla na oder delegacija delavk, ki je poklonila v dar sindikatom veliko rdečo zastavo, na kateri so všita i-mena vseh tovarn, kjer je zaposlena ženska delovna sila. V zaključku so predvajali tri kratkometražne filne in sicer 2 sovjetska in 1 češkega. Na zadnjem zasedanju kongresa, v torek dopoldne sta spregovorila tudi predstavnika CiGIiL posl. tov. Lizzadri in tov. Frassinet za Svetovno sindikalno zvezo. Za obe in-tervepciji je vladalo ves čas ZA VSAKOGAR NEKAJ\ GLAS RADIJSKEGA NAPOVEDOVALCA: «Pravkar smo oddajali izžrebane številke državne loterije» * * v NA SPIRITISTiCNI SEJI «PAZITE!» — vzklikne medil) s tresočim glasom. «Evo, pred vami je sedaj duh vaše pokojne žene». Na te besede se klient sploh ne oglasi. «Ali niste slišali?» — ga zopet opozori medij. «Rekel sem vam, da je v tej sobi duh vaše žene. Cernu ne spregovorite?» «Ni treba» — odgovori klient «Ce je v resnici moja žena, bo že 'tak governila samo ona» * sjt * DOBER ODGOVOR PRECEJ domišljava gospa stopi v knjigarno in začne listati prve strani zadnjih knjižnih daj, prebira naslove knjig, f more se pa odločiti, da bi N kupila. Blizu nje stoti last"!, knjigarne, ki potrpežljivo ča*' Končno pokaže dama na slov neke knjige in vpraša: «Ali je ta knjiga lepa?» «Ne vem gospa, ker je n is6',, j i igt citai» — ji odgovori lastnik Kw ssna game. , «Kako je vendar mogoče, da t AVst Citate knjig, ki jlih prodajate. T 1 je pa nezaslišano». «Oprostite gospa, ali rr da lekarnar pokuša vsa zdraviK ki jih prodaja?» — m ironie" zavrne lastnik. * * * fizična napaka V nekem dnevniku je cbja’ ljen ta-le oglas: mlada, neopOL ena, z doto in malo tizično " Pako se želi poročiti. j oglas čita neki mladenič, a, se sipravi z njo v stik potom G pisovanja in ji na ta način d° en tudi sestanek: ... 1, n ?° dSi? ?estaneta' opazi mia "j h me, da je dekle zelo lepo L mikavno; ni pa opaziti ni kak« zicne napake. Vsekakor se b° prepričati in zato jo vpraša: -j io rih «Oprostite gospodična, kje L L W imate fizično napako? V resfl1 je ni videti. ,, «An, sedaj je v šoli» — mu °° govori dekle. V SOLI «Kaj pa študiraš?» «Zemljepis». «Ali mi - veš povedati, Anglija?» «Na strani 45», . . ob fSkó ic6re ; % »°l bi leo C? 5 'hi A21 „ ^ il! n lste B o !|i. >6 B s; * s Šoto UMRL JE BUDITELJ BENEŠKIH SLOVENCEV 'esnik Ivan Trinko - Zamejski Na Beneško. Slovenijo, ta Jizahodnejši ogranek sloven-zemlje, je legla nema ža-k- V soboto ob devetih z veli je za vedno: zaprl oči njen livečji sin — slovenski pe-. 1'k m narodni buditelj Ivan ■ako-Zamejski. V sredo. so ob veliki udeležbi njegovih 'Ufo kot zlatomašnik (po sliki Toneta Kralja) rh rojakov — Beneških Vencev,, kakor tudi mnogih ostalih krajev slovenske Uje in sosedne Furlanije ["ožili k poslednjemu počit-v njegovem rodnem Trč-lu. i^eneški Slovenci so izgubili Piena svojega dobrega očeta, [ ie nad sedemdeset let bdel njihovo usodo, branil nji-' te pravice, jih učil ljubiti 3 1'ačo govorico in običaje, I 1 bodril in kazal pot v težkih. [Ijenjskih preizkušnjah. O-pa je seznanjal svet z °\'riim bogastvom svojega Vitinega in žilavega ljud-Skupno z beneškimi bra-*aluje ves slovenski narod, |Ve(lajoč se njegovih velikih l‘*ug za narodno kulturo. kni1 ’*vtienJ6 je Trinku potekanj ,/birno, brez velikih pretresi,1 v neprestanem ustvarjal-p0i j*1 delu za njegovo siroma-)ra5l ® in vedno zapostavljeno S^stvo, ža slovensko stvar, ni, '"'zvišene. moralne človeške j( pilote. Luč sveta je zaglé-!.. Bred več kot 91 leti. — 25. jet . Srj.a 1863 v beneški va-1 rfTrčjnun pod Matajurjem. joči15 0sn°Vni šoli v bližnji Jele-zV„j Čedadu je v videmskem n^V^Bišču dovršil srednjo šo-e f|1iater B° štirih letih bogosio-fll r. 2,1 • junija 1886 pel novo ,, »So .1 V' nekaj leti. Zadnja leta svoje častitljive starosti je preživel v krogu svojih bližnjih sorodnikov v rojstni vasi. Kljub temu, da se je Trinko od prvega razreda ljudske šole učil in vzgajal le v italijanskem jeziku, je vendar že v mladih letih vzljubil svoj narod in se navdušil za njegovo ,vu.vedeti moramo, da je Beneška Slovenija prišla pod Italijo leta 1860, ko je imel Trinko komaj tri leta, po znanem plebiscitu, ko so se vsi beneški Slovenci razen župnika v St. Lenartu izrazili za Italijo in se' s tem odtrgali od ostalih Slovencev pod Avstrijo. Za slovensko stvar ga je navdušil župnik Peter Podreka, njegov ožji rojak in prvi pesnik Slovenske Benečije. Ko mu je bilo' dvajset let je napisal za «Ljudski glas» prvi svoj slovenski spis «Beneški Slovenci». Od tedaj naprej vedno češče srečujemo njegov psevdonim «Zamejski» v mnogih slovenskih revijah, kot Ljubljanski zvon, Slovan, Dom in svet, Mladika ter drugih, v katerih je objavljal svoje pesmi, zgodovinske in narodopisna razprave o Benečiji, folklorne prispevke iz svojih krajev. Izdal je v slovenščini tudi ved knjig. Leta 1897 je na Gregorčičevo prigovarjanje izdal v Gorici svoje «Poezije», leta 192-9 zbirko otroških črtic «Paglavci». V mnogih razpravah in člankih je seznanjal Italijane Slovensko Benečijo, njeno zgodovino, običaji, ljudsko pesmijo, jezikoslovjem itd. Za I-talijane je napisal dalje slovensko slovnico, politično, književno in umetniško zgodovino Jugoslavije in še mnogo diugih knjig in razprav filozofske, zgodovinske, glasbene in druge vsebine. Tudi kot prevajalec slovenskih, ruskih m poljskih književnikov Prešerna, Gregorčiča, Tavčarja, Stritarja, Puškina Turgenjeva, Gogolja, Tolstoja, iSien-kiewicza in dr. —- je hotel prispevati k poznavanju in zbhžanju med Slovani in Italijani. A to je šele del njegove vsestranske kulturne delavno- sti. Mnogo je doprinesel k poznavanju beneških dialektov, zlasti rezijanskega, o katerem je napisal več razprav v slovenskem, češkem in italijanskem jeziku; obenem pa je bil v pomoč m nasvet vsem, ki so se ukvarjali z narodopisjem, običaji, pesmijo, glasbo, jezikovnimi posebnostmi Benečije. Mnogo se je ukvarjal tudi z glasbo in risanjem. -Na obeh področjih je ustvaril pomembne umetnine. Poleg slovenščine in italijanščine je obvladal skoro vse slovanske in nekatere druge jezike. V Slovanih in posebno v Rusih je videl silo, ki bo prinesla svetu novega duha in novega življenja, ki ga propadajoči Zahod ne more več dati. Tudi po ruski revoluciji se ni izneveril svoji trdni veri v slovansko bodočnost, temveč jo je samo še utrdil; vztrajno je zavračal vse beda ste laži in predsodke, ki, jih je zlasti fašizem širil proti vsemu, kar je bilo slovansko. Reforma kitajske pisave PEKING — Pekinški radio poroča, da je v načrtu reforma kitajske pisave. Namesto tradicionalne dosedanje pisave, ki je pravzaprav podobo-pis, predvidevajo postopno u-vajanje «fonetičnega sistema» nekakšne abecede. Isti radio poroča, da bodo sedanjo pisavo najprej poenostavili, kasneje pa bodo uvedli popolno reformo. Z izdajalci pa je žigosal vse one Slovence, ki so se za skledo leče izneverili veliki slovanski družini. Velike so Trinkove zasluge ne samo za njegove ožje rojake, marveč za vse Slovence. Tem večje pa so, ker je kot osamljen hrast na planjavi desetletja kljuboval najhujšim viharjem. Ni ga upognilo nasilno potujčevanje skozi devetdeset let, ni klonil pred fašizmom kljub grožnjam s kon-finacijo, ni podlegel vabam slovenskih izdajic v Hitlerjevi službi. Do smrti je ostal neupogljiv. Tržaški Slovenci se klanjamo spominu velikega sina naše Benečije. Njegova domovinska ljubezen, slovansko ro-doljubje, razumevanje in spoštovanje do drugih narodov ter demokratična premočrtnost naj bodo za vzgled še poznim rodovom. Ivanu Trinku Zamejskemu večna slava! bis. IVAN TRINKO-ZAMEJSKI Stùuandd dati Glej, v dalji svila se: do luči luč, do kresa kres gori na vzhodu daljnem in bliskajo se bridki meči v mrak; zastave bojne se vi jo pod nebom in šum nebrojnih čet, kot šum mogočen razburjenega morja, zrak pretresa. A evo, evo tam ožarjen duh, kot zvezda repatica čez ozračje na vitkih krilih brzo semkaj plove! Trobenta silna v roki mu kot grom iz viška glasi se nad nemim gr obl jem. Nebo se jasni, svit odzgor se siplje; potresa zemlja se v korenu, poka, odpira se, zija zija do groba grob. Kosti mešanje čudno! Šum, topot... Pri drugu mrtvec giblje se, oživlja, na noge skoči, sluša, zre in teka, orožje zgrabi, v bojni red se stavi; nestrpno čaka zmagovalnih bratov čakaje zraven davne pesmi peva. Planjava mrgoli, šibi se zemlja, pretresa zrak se in nebo oživlja: minula noč je grobnega nam spanja, slavjanski dan mogočno se oznanja! RAZVOJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM Slovenci v mestu brez šole „da se ne krši italijanstvo Trsta" Za Milje - mesto v 2 letih potrosili 213 milijonov lir Ureditev kanalizacije - Pokritje hudournika Funjan je stalo 25 milijonov - Občinska kopalnica - Skrb za stanovanjski problem Leto 1868 pomeni za naše šolstvo pomemben mejnik. Z uveljavitvijo tretje ustave in splošne demokratizacije javnega življenja v Avstriji se je temeljito reorganizirala tudi šola. Po zakonu od 25. maja 1868 so vso skrb za šole namesto duhovščine prevzele država in občine, proti čemur se je cerkev zelo upirala, toda zaman. Tako so prišle tudi slovenske okoliške šole pod upravo mestne občine tržaške ter dobile naziv «občinske ljudske šole». Magistrat je imenoval na vse naše šole laične učitelje, ki so pa morali v dveh letih napravici izpit iz italijanščine. iZ okrožnico od 2. novembra istega leta je občina potrdila, da je slovenščina učni jezik na vseh okoliških šolah, pač pa naj se uvedejo dve do tri ure pouka italijanščine na teden, kjer to še ni uvedeno. Razen proseške in škedenj-ske dvorazrednice so bile do te dobe vse slovenske ljudske šole enorazrednice. Po tem ča su pa se začno hitreje razvijati, tako da imamo leta 1891 že štiri štirirazrednice, tri triraz rednice in tri dvorazrednice. Leta 1910 pa je edino še trebanjska dvorazrednica, kati-narska štirirazrednica, vse o- V dosedanjih člankih smo objavili nekak pregled javnih del, ki jih je miljska demokratična občmska uprava izvršila v teku dveh let po vseh vaseh. Lahko trdimo, da so si občinski možje s svojimi napori za uresničitev volilnega programa zaslužili priznanje vseh volivcev brez strankarske razlike. V petletnem upravljanju so se izkazali kot odlični upravitelji, ki jim služijo kot vodilo koristi vseh občanov. Tudi naši politični nasprotniki, ki bi jim za polemiko proti občinski upravi prišla prav kakršna koli napaka, morajo priznati, da je bila pristranost odpravljena iz občinske palače v Miljah in da je težko najti vzroke nerganja proti tej politiki. C e smo dobro sledili vsem dosedanjim člankom, lahko pridemo do zaključka, da miljsko podeželje ni zapostavijano, kot je bilo do ljudske zmage na volitvah pred 5' leti. Občinski možje skrbijo za podeželje prav tako kot za mesto. C e je malo denarja na razpolage, skušajo vedno napraviti tako, da se ne delajo razlike med mestom in podeželjem, marveč da se uresničijo najprej najnujnejše potrebe bodisi v mestu ali na podeželju. Število milijonov, ki je bilo potrošeno za podeželje, nam to , . v trčmunski podružni e pigici. Kot prefekt in proces; A je nato dolgo poučeval ,lasf j, vi Urugvajci so pokazan ti, hitrejšo m odločnejšo P Posebno pred vrati. z,e L.1 bunuu prvega polčasa ■itn'®65 presenetil Angleže s golom. Sele tedaj so se —-'Ir1 zavedu, da gre zares, i I\, napell-vse sile ter v 16. J ti[*ti izenačili. Toda urugvaj-/1 apacl je pod vodstvom oa-J v8a scniatrina vse bolj ih -i »ip^al ter je še v prvem tAu dvignil na 2-1. Takoj i ij.vt minuti drugega polčasa ■črti «Itio a usoda Angležev prak-t Zapečatena, diedi! je si-. , I, . vsake strani se po en «SCJgra J® postala vse bolj 118 in neodločna. f1 (^,VsTRIJA-svICA - 7-5 . ijtf. tekme prav gotovo ne 1 resničnega razmerja Urugvaj na 3-i, s čemer močnejšemu in vigranemu mo štvu. Toda žoga je okrogla in ima svoje muhe. Jugoslovanski igralci so izbrali proti Nemcem napačno taktiko, da so spočetka začeli s prehitrim tempom, misleč da jih bodo utrudili. Toda nemški igralci so s premišljeno igro vzurzan jugoslovanske napade, prešli v protinapad in zmedli nasprotnike. V nervoznosti je jugoslovanski srednji krilec Horvat napačno oddal žogo, ki je obtičala v lastni mreži. Kljub vsem poskusom niso mogli izenačiti. Pet minut pred koncem je Rah zvišal na 2-0. MADzARSKA-BRAZILIJA 4-2 Ta tekma, ki so jo napovedali kot «tekmo tisočletja», je bila kljub odločni igri obeh moštev veliko razočaranje za športno javnost. Brazilci so namreč, ko so videli, da ne bo nič iz njihove zmage, v katero so bili slepo prepričani, spremenili igrišče v ring ter namesto žoge obdelovali madžarske igralce. Tako surovih izpadov ni lahko videti na mednarodnih tekmah. Madžari so v naglem napadu že v peti minuti prišli v vodstvo in so v 8. minuti povišali na 2-0. Brazilce je to razkačilo in so začeli suvati in brcati, tudi na 0lC||( , nasprotnikoma, s igf 0 Je bila Avstrija ves *a razred močnejša ou Ko *1’ pa so pokazan .irfUrj,,. °rbenošt. S svojo od-6* tJ°,> v 19. mirimi pril n3" VB lcasa dosegli ze 3-U v j W °rist, kar je švicarska JU1 piki S-£JreJeia z gromovitim: ‘tA Aji zuiagosiavja. Toda pre d° SijAvstnjci so se te, !lad^ 'l sis^z dremote ter k> J. 1 s„ternatično ofenzi t iSvi"*“alluno ofenzivo, ka-Lho£* t'tVolCa,r;ii kliub vsej svoji 1 .^«Msti niso bili kos. e P’ i W sestih- minutah izena-;sn‘c ,%taf v nadaljnjih sedmih U ot to4VtiS£1J\iZid na 5f V U it; bio ,st Kljub vsem silam . -j Sli Švicarji več izena-v*itlo l®ra Ì® bila zelo lepa, na 5-3 v izena- "»a še vseskozi dostoj--\tc,, Aesku- ■ j i h sJ ^JUGOSLAVIJA-2-0 1 gou Brerokovali Jugosla-v° zmago, kot precej lepem, Madžare, ki so zaradi tega postan opreznejsi in se boij izogibali surovezem; sicer bi bila razlika golov brez dvoma mnogo večja. V 19. minuti so z enajstmetrovko Brazilci znižali na 2-1. V drugem pol času zabije Lantos gol iz e-najstmetrovke 3-1, 5 minut nato pa najboljši brazilski igralec Julinho zabije drugi gol - 3-2. Dve minuti pred koncem pa Kocsis zabije za svoje barve četrti, in zadnji gol. POLFINALE NEMC i J A-AVSTR! J A - 6-1 Nemčija se je pokazala mnogo močnejša, kot so jo splošno smatrali. Veš čas so v hitrem napadu obvladali Avstrijce, ki so razočarali, čeprav niso bili resni tekmeci za prvo mesto. MADZARSKA-URUGVAJ - 4-2 Po zelo napeti igri, kjer se je sreča nagibala enkrat na eno drugič na drugo stran, je bil po 90 minutah dosežen neodločen izid 2-2. Zato so morali igrati podaljšek, v katerem se je madžarskim igralcem posrečilo zabiti še dva gola; končni rezultat 4-2. Tako se bodo Madžari srečali z Nemčijo v finalni tekmi, ki bo odločila, komu pripada svetovno prvenstvo leto, 1954. dokazuje. Res pa je, da se vse zahteve vasi niso uresničile. Prt tem pa je treba računati na vse težave finančnega značaja, ki jih občina, mora prebroditi, če hoče izvesti to ali ono delo. Prav zato skuša občinska uprava razvijati vsakršno pobudo, ki prinaša nekaj denarja v občino. Prav gotovo sta bili pobudi miljskega pusto, in Goldonijevega festivala zelo hvalevredni, ne samo iz ljudskega in kulturnega gledišča, marveč prav iz gledišča občinskih dohodkov. Da nekako zaokrožimo celotno sliko delovanja miljske občinske uprave, smo si zadali nalogo,, da spregovorimo tudi o delih, ki so bila izvršena v Miljah-mestu. Vsekakor moramo najprej ugotoviti, da so Milje začele že postajati nekako zelo priljubljeno in simpatično središče. Začele so se razvijati kot pravo manjše mesto. V Miljah ne vidiš več samo starih hiš, starih, ozkih in temnili uličic benečanskega tipa, marveč opaziš, da je mestece začelo dihati, se razširjati. Nove ulice so moderne, ravne, široke. Nove hiše so zgrajene po najmodernejših načelih. V Miljah je ob nedeljah in delavnikih zelo živahno. Tržačani radi prihajalo v Milje, ker vedo, da bodo našli dobro kapljico, dobro kosilo ali večerjo, snažne gostilnice, dobre in gostoljubne ljudi. Gotovo je pa, na se tudi v Miljah občuti težka kriza, ki je zajela v tem zadnjem času vse področje. Občuti se stanovanjska kriza, ki jo občina skuša z vsemi sredstvi olajšati. Toda stanovanjska kriza v Miljah je drugačnega značaja kot v Trstu. V Miljah ni družine, ki bi bila brez stanovanja ali bi živela v baraki. V Miljah so družine, ki imajo svoje stanovanje, katero pa ne odgovarja več modernemu življenju, higienskim principom, modemi udobnosti. In to je prav tista hiba, ki najbolj tare Miljčana. Saj je logično, da niso samo gospodje tisti, ki imajo pravico do zračnih sob, do predsobe, do jedilnice, do kopalnice. Kopalnico in zračne prostore rabi bolj delavec kot pa gospod, ki ves dan nič ne. dela ali pa dela, kolikor se mu zljubi. Zato je miljska občinska uprava začela resno misliti na rešitev tega stanovanjskega vprašanja svojstvenega značaja. Ne bomo govorili o tem, kar je napravila od 1949 do 1952, saj smo že pisali. Govorili bemo o njehih delih od 1952 do 1954. V teh dveh letih so bile zgrajene 3 zasilne stanovanjske hiše v kraju Torpidi s 36 stanovanji ter 4 ljudske hiše z 28 stanovanji, kar pomeni vsega skupaj 64 stanovanj. Sedaj pa gradijo 4 nove ljudske hiše s 27 stanovanji. Te hiše bodo v kratkem izročene novim stanovalcem. To pa pomeni, da je bilo ali bo v dveh letih izročenih 91 stanovanj. Miljski župan tov. Pacco nam je dejal, da bi Milje potrebovale kakih 400 novih stanovanj. Iz tega pa je razvidno, da je bila četrtina potreb že pokrita. Za zasilne hiše v Torpiai se je potrosilo 41 milijonov lir, za ureditev ulice, ki pelje pred hiše, in za druga dela je bilo potrošenih nadaljnjih 5 milijonov. Za 4 že zgrajene ljudske hiše so potrosili 52 milijonov in za tiste, ici so še v gradnji, bodo potrosili 60 milijonov. Vsega skupaj torej 98 že izdanih milijonov in 60, ki bodo izdani, t. j. 168 milijonov. Občina je začela tudi skrbeti za odtočne naprave, ki so bile v zelo slabem stanju in so predstavljale v določenem trenutku pravo nevarnost za higieno in zdravje prebivalstva. Ze pred drugimi volitvami so bila izvedena dela za ureditev 1. in 2. dela teh naprav. V teh dveh letih so pa izvršili tudi 3. in 4. del naprav in so izdali za to 25 milijonov Ur. Ze sedaj se misli na izvršitev 5. dela. Na občini so nam rekli, da so bile odtočne naprave urejene po najnovejših principih tako, da se lahko uspešno kosajo z istimi tržaškimi napravami. V določenem smislu so te naprave še modernejše kot v Trstu. Prav tako so se v teh letih lotili pokritja hudournika Funjana, za kar so potrosili 25 milijonov. Izgradili so javno občinsko kopalnico, ki je stala 3 milijone in pol lir, preuredili so občinsko ribarnico, ki je bila prav potrebna popravil Svob K I K O i g»; ti, OPČINE ; Preste Sobota, 3. julija: «Tihotapi* ->rr>i rE2 Macava» U contratobafl" tye Ti-ža di Macao). Universal tild* Nedeija, 4. j-ulija: «Eno noč v -, 1 pa net-kah» (Una notte a * 'a zia). 'a Torek, 6. julija: «Tarzan in 11 ) na slonovo kost» (Tarzan ^ bil: cacciatori d’avorio). Potre Sreda, 7. julija: se ponovi. , er NAG Četrtek, 8. julija: «Muka» I1 ^ TA.] mento). Titan us film. h,""vu V tednu se začnejo -predajusti v Za Ljudski dom Za Ljudski dom so prispevali: Bernotič Stefan 1000, A-pollonio 300, Guido Apollonio 1200, 'JST.N. 300, Piščanc 100, Cergoi 100, Seramic 200, Stur-man 1000, Križman 100, S. M. 200, Guerriri 200. Balbi 200, N. N. 200, N.N. 100; -Maria C. 100; N.N. 100; Darinka 100, Man-de 100, Paola 100, N.N. 100, Doz Rosa 50, Bazzaro Marcello 100, Doz Agostino 50, Ri-ialli Antonio 500, Gigetto Bo-scolo 100, Bruno 100, Lenar-k2aške Svobodna avstrijska mladina organizira od 5. julija do avgusta 3. mednarodno mladinsko taborjenje v Kočah Koroškem in sicer v biižini Vrbskega jezera. Prenočeval» ' bo v šotorih. Na sporedu je pestra športna in kultuf aktivnost. Taborjenje bo v 3 izmenah po 12 dni, ki se la*1 ( , tudi podaljšajo. Vsa podrobne.ša pojasnila se dobijo l 0cL 35-3* ZKM, Dom pristaniških delavcev, IV. nadstr., tel. 100, zdravilišče, kjer so mu izprali in obvezali nekaj majhnih -ran na li-cu, gla-vi in desni no-gi. Nato so ga izročili staršem. *** Pred kazenskim -sodiščem se je začel v torek proces proti skupini tatov, ki so kradli kar cele vagone blaga. Zaradi tatvine, prevare, ponarejevanje listin in koru-pcije sedijo na zatožni klopi: Vincenzo Scianambio, -Cesare Frontoni, Felice Gatti, Antonio Torce-ilo, Enri-co Forchi, Cosimo Carbone, Ugo Li-ppero, Santo Vailina in Chiarine Ferrari. Državne železnice so se prijavile na procesu kot zasebna stranka. Tatvine, ki -se nanašajo na pošiljke Unrre so bile iz-vršene leta 1946. *** V sredo je izvršil samomor s plinom 50-letni Alessandro Ven-gusto iz ul. Giulia, iki ga je našla mrtvega v jutranjih urah sostanovalka Gisella Cozzi por. Marron. *** Pod težo treh eseb se j.e v sredo -popoldne zrušil balkon v 4. nadstropju stavbe v u-1. Cotogna 68. Dve osebi in sicer 49 letna Maria Gasparelli -por. Zanche tti in '57-letna Giovanna Olissi -por. De Rosa sta padli na spodnji balkon, dočim je 17-letn:i Sergio Z anche tti padel na dvorišče. Ponesrečence so prepeljali v bolnico. Mladi Zanchetti ima verjetno zlomljeno hrbteni-co ter več ran -po vsem telesu.! njegovo stanje je resno. Obe ženski pa bosta okrevali v 15 oziro-ma 30 dneh. *** v četrtek zvečer se je zaključil pred porotnim sodiščem proces proti Giovannii-ju Bozzola. ki je bil obtožen u-mora trgovca O linda Rosa Bianco. Dža-vni tožilec je za-hteval 24 let zapora, porota pa je obtoženca oprostila zaradi pom-anjikanja dokazov. * * * V dneh od 17. do 30. junija se je v tržaški občini rodilo 102 otrok in 4 -mrtvorojeni, umrlo je 90 oseb, porok je bilo 73. .etojnič ol), G. 50, na pobudo skupine zena s Fondane 850, sexc. VOM 15-50. Polog sekc. vuriel: v počastitev spomina matere tov. Uaiaraa: Terzon Anna 200, Gorena -Maria 100, Kovačič Karla 500, Vaniglio iua lov, Celentano Angela 100, Chersovan Irma 100, Umek nu.e.iu ICO, Piessi 150, Ne-mez Gemma 10O, Gaiardo Nives 500, Furlani 300, Ižac Olga 50, Negri Ada 200, Bartolomei Aldo 1000, Cesari Bruno avo, Matteoni Giuseppe 600, prezzi Rodolfo 600, Fossidel Eugenio 500, Subiani Giovanni wJ, Grison Giovanni 500, Walter B. 100, Vitali Vittorio 100, tiarnobi Luigi 100, Sponza Stefano 100, Radovan Mario 100, Blagim Giuseppe 100, Bogateč Anton 100, Scherga Giuseppe 30-0, Novaro Gaetano 100, Rovatti Giuseppe 200, Mi-ìotti Giovanni 200, -Cergoi Natale 500, Flego Josip 500 Nadaljnji prispevki za 1. maj. seKc. Opčine 6230, sekc. Pončana: celica Tome-Jamnik 168a; Arzenal 2440, sekc. Sv. Vid 900, sekc. Barkovije 200, sekc. VOM -600, Sv. Marko 840, sekc. Pončana 1630, sekc. Ko-lonkovec 360, Briščiki 1360, Bane 2600. Izidi izpitov Dne 21. junija 1954 se je zaključil na Državni nižji te-govski strokovni šoli nižji tečajni izpit. Izpit je opravljalo 18 rednih dijakov in 1 privatisti Izdelali so: 1. Miklavec Li vij, 2. Radoicovich Lucijan, 3. Azzoiin -Franka, 4. Bogateč Valerija, 5. Cosina Ada, 6. De-mark Helena, 7 Strani Irma, 8. Brandoiin Ana Marija, 9. Cicchi Marcella, 10. De Lucia Barbara, 11. Furlan Elda, 12. Majcen Ana Marija, 13. -Sancin Livija, 14. Turco -Sergija, 15. Umek Mirela. Pojavili so se termiti °Pn O-ddeiek Zavezniške voj uprave za kmetijstvo, goz» stvo in ribištvo sporoča: V zadnjih letih je bilo »j ziti v severni Italiji v»' več termitov. Lansko let» »e pojavili v kraju Mira Benetkah. Pred nekaj d! jih je Kmetijsko gozda1 puskusni center zasleuii v Trstu, in sicer v nekem uovanju v mici Marconi. Uiti so se v pod sobe, kjef parketi rahlo odstopili od s\ daj ležečih smrekovih 6« Te žuželke, ki jih napat( nazivajo tudi «bele mravl žive, kot znano, v tropskih želah. Dve vrsti termitov je najti tudi na -SredozemS1* področju. V določeni dobi miti rojijo in se pri 3V°j poietu lahko vrinejo tud1 stanovanja ter tam zležejo > čka. Uničiti termite, ki so vgnezdiii v stanovanja. (i praktično skoro nemogoče. , zen če se poda v sobah he domesti z novim; za nov pa je treba uporabiti P°\t noma zdrav les, ki je prePui s kreozotovimi preparali! 0 še so cementne ploščice: (1 Prebivalstvo naj zato Počasno javi Kmetijsk£L-g°/ skemu [:gl ’ trli poskusnemu- cemto ulici IS. Nicolò 7, telefon če kje odkrije domnevna , vljišča in žuželke. Center-:) se bo prepričal,, če. so i vljene domneve- utemeljeni' bo dal navodila za borbo ’ ti temu mrčesu. Odgovorni urednik ,t RUDOLF BLAŽIČ (Bi«1' Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebi»»16 Dovoljenje AIS Pri) 8. , hr in A Ho £(]( He ŠO\ <4i n Tr *4