DEMOKRACIJA K30 HBHBiSSSSBna Leto II. - Štev. 31 Gorica - Trst, 30. julija 1948 Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Ptazzutta 10 Cena: Posamezna štev. L. 15,-Nlarodnina: Mesečna L. 65.-Za inozemstvo mesečno L. 95.- ^oftt. ftok. rafi At. 0*18127 Izhaja vsak petek MM88RATBAGUA V svojem drugem poročilu Varnostnemu svetu je poveljnik Zavezniške vojaške uprave anglo-ameriškega področja STOsja na: povedal izpremembe v organizacb ji uprave področja z namenom, da se doseže čim tesnejše sodelovanje civilnega prebivalstva. Skladno tej želji so sledili razni ukrepi o ustanovitvi pokrajinskega in ob-črnskih svetov, ukinjeni so bili nekateri uradi, zamenjani razni uradni naslovi itd. Ob teh prilit kah je lokalno časopisje stalno izražalo željo, naj bi to pomenilo pot k čim večji samoupravi in sat moodgovornosti lokalnega prebit valstva. Tem željam so pozitivno odgovarjale razne izjave poklicat nth činiteljev. Opazovali smo, kaj se bo zgot dilo. Od vsega začetka sta namt reč obstojali dve stremljenji: eno, ki se je hotelo poslužiti te prilit ke, da ponovno potrdi in zajamči monopolni položaj italijanskih strank v vseh krajevnih samot upravnih organih, in drugo, ki je želelo končno vendarle videti vsaj delno uresničeno demokratit zacijo področne uprrnte, demokrat tizpcijo, o kateri ne more biti got vora, vse dokler se najvažnejša krajevna upravna vprašanja rešut jejo brez sodelovanja in pogosto tudi mimo interesov tretjine pret bivalsfva, katero tvorijo Slovenci. Zanimalo nas je, kam in kako se bo nagnila nepristranska Zavezt niška vojaška uprava. Prejšnji teden so bila končno izvršena pričakovana imenovanja v predvidene svete krajevnih sat mouprav. Radi prepirčkov v dot mači hiši sicer še ne popolna, vendar taka, da nam nudijo že dovolj jasno sliko o hotenju in namerah njihovih avtorjev. Iz imenovanj lahko sklepamo, da se v gledanju ZVU, posebno na vse kar zadeva temeljne narodnostne probleme na STOtju, še ni prav nič izpremenilo. V čisto slovenskih občinah, kjer živi kvečjemu nekaj italijanskih doseljencev, večinoma javnih nat meščencev (n. pr. v Nabrežini žet lezničarjev) so imenovani tudi poedini italijanski občinski svett nlki. V pokrajinskem svetu, 1> trt žaški in miljski občini pa zaman iščemo zastopnike Slovencev, čet prav predstavljajo Slovenci na anglotameriškem področju STOja dobro tretjino, v Miljah (z vasmi, ki spadajo v Miljsko občino) skot i'o polovico, v tržaški občini pa četrtino prebivalstva. Ks/ oni, ki ostro grajajo neobjektivno objekt tivnost Zavezniške vojaške uprat ve, kakršna prihaja posebno do izraza, odkar so padle znane izjat ve francoskega zunanjega minit stra v Turinu, torej niso ostali razočarani. Razočaran pa je slovenski člot vek, ki je upal, da mu bodo njet govi zavezniki iz časa vojne in zastopniki demokratičnih sil praktično pokazali, kaj pomeni demokracija in kako je na narodt nostno mešanem področju voditi politiko narodne enakopravnosti. To je pričakoval tembolj, ker je politjka narodne enakopravnosti pogodbeno in svečano zajamčena v listini, na osnovi katere zavezt niške vojaške sile danes to pot d roč je upravljajo. Kol resnični demokrati nimamo ničesar proti temu, a ko so v s/o. venskih občinah imenovani tudi Italijanski občinski svetniki, vse dokler je to vsaj v približnem sorazmerju s sestavo prebivalt stva. Toda nikakor ne moremo odobravati dvojne mere, kakršne se je poslužila Zavezniška vojat ška uprava s tem, ko je Slovence popolnoma izključila iz onih krat jevnih samouprav, kjer tvorijo Italijani sicer večino, a niti izdat leka ne celino prebivalstva, kot bi to vsakdo napačno sklepal iz ZA EDINOST Enotnost nasprotnikov zahteva naše skupno nastopanje Naš narod je z nestrpnostjo pričakoval osvobpjenja izpod fašističnega suženjstva: dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Samo Primorci vemo kaj so ta leta pomenila za narod, ki je po številu sicer eden najmanjših toda po kulturi eden najnaprednejših v Evropi. Vse so nam vzeli. Slovenski živelj je šel preko prave Kalvarije. Fašistični režim je v svoji zagrizenosti pričel izvajati dosledno preganjanje Slovencev. Naše ljudi so metali iz služb, delovale so epu-racijske komisije, našemu prebivalstvu so vsilili tuje učitelje, uničili so naše gospodarstvo. Vrgli so se celo na osebne priimke in na napise na grobovih. Toda našemu narodu ni nikoli upadlo upanje na rešitev. Zavedal se je minljivosti vsakega nasilstva. Tesno se je strnil okrog prapora narodne svobode, človečanstva in demokracije. V maju 1945. je napočil dan, ko je naš narod mislil, da mu je zasijala trdo priborjena svoboda. Toda prvemu veselju je takoj sledilo grenko razočaranje- Domovine In nas Primorcev se je polastila teroristična klika fanatikov, ki ji ni bilo mar vseh naših upov in ki je pričela uvajati uničevalno politiko proti vsem moralnim, narodnim in političnim vrednotam, zaradi česar je zahodni demokratski svet tri leta po zaključku vojne imel za potrebno preučiti naše nacionalno politično stanje in nas je kot podložnike ponudil tistemu italijanskemu šovinizmu, ki nam že danes odprto grozi po tržaških časopisih. Nevarnost je kljub naši trdni odločnosti, da se bomo neumorno borili za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, velika. Nihče izmed naših sonarodnjakov naj si ne dela najmanjše utvare. Po razcepu slovensko-itali-jatiske komunistične fronte v Trstu je položaj naslednji: »Giunta d’ intesa« med italijanskimi strankami, in sicer med' demokrščansko. socialistično, liberalno, akcijsko in kvalunkvistično, katero so močno moralno in tvarno podprle stranke v Italiji in italijanska vlada, so za vrnitev tega Ozemlja italijanski državi. Ravno tako težijo k tei rešitvi v bistvu italijanski kominformisti, ki pod vodstvom Vidalija predstavljajo veliko večino tržaškega komunizma. Vse omenjene organizacije predstavljajo po svojem hotenju, organizaciji in delovanju popolnoma homogeno, strnjeno telo, čemur lahko nudimo kot protiutež edino našo narodno edinost in strnjenost. Slovenski komunisti, ki jih vodi Babič s svojimi tovariši, so izgubili orientacijski čut in s tem mozeg svojih sil. Tako je med Slovenci, Hrvati in Srbi ostala samo naša politična organizacija — Slovenska demokratska zveza — ki brani narodne pravice in obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja in s tem svobodo in kruh slovenskega življa. Zato je v tem za naš narod tako težkem zgodovinskem času SDZ združila vse narodne sile, da odstrani vsako razliko, ki bi nas delila. Tako z jekleno voljo branimo svobodo tega koščka zemlje, na katerem že 1.300 let živi in dela naš narod. Politična edinost na Primorskem je bila vedno tista edina prava pot, po kateri smo vedno uspevali, da smo se kljub največjemu pritisku j vzdržali na površju ter držah i svoje politične in kulturne po-i stojanke. Politična edinost je j vedno edino prava pot mar j-j šinskega naroda, kadar se | znajde nasproti večinskemu. To tradicionalno politično edinost so nekateri včasih poskusili kršiti. Prvi, ki so napravili ta neodpustni. narodni greh, so bili na Primorskem v letih 1.900 social-ko-murdsti. Toda njihova želja, da bi pod vidikom ideoloških in strankarskih interesov raz- dvojili naš narod na Primorskem, je imela le kratkotrajen in nepomemben uspeh. Narod je to politiko hitro spoznal za škodljivo in stara edinost in slogaštvo je znova zaživelo ter želo uspehe. Nov poizkus razbijanja edino mogoče pdlitične oblike udejstvovanja — to je sloga-štva — na Primorskem je predstavljala Osvobodilna fronta pod vodstvom komunistov. Trdila je sicer, da narodno združuje, v resnici pa je narod razbijala, ker je predstavljala internacionali-stično diktaturo ene stranke ter brezobzirno odstranjevala vse resnične narodne elemente.. Tudi ta poskus je spodletel ' in Primorec ie danes na tem, da odstrani še zadnje sledove tega zločina nad narodom. Slovenska demokratska zveza je zgradila svojo politično organizacijo na osnovi ravno te tradicionalne politične edinosti in političnega slogaštva na Primorskem. N i k a k i h strank, nikakih separatističnih tendenc, ampak le enotno, povezano sodelovanje vseh rodoljubov, vseh tistih, ki se čutijo resnično narodno zavefine primorske Slovence, ki niso pozabili trplenja preteklosti in ki hočejo čuvati interese našega naroda. Naš narod si namreč ne more dovoliti ni-kakega cepljenja na morebitne ideološke ali kakršne koli druge struje. V vjdu čuvanja koristi Slovencev mora poznati le eno — narodno slogo, združitev vseh poštenih Slo^ vencev. Takšna politika je bila vedno in ostaja osnovno načelo Slovenske demokratske zveze. To je,namreč politika fia- \ rodno zavednih Primorcev: | našega kmeta, našega delav-| ca in obrtnika, našega duhovnika, našega trgovca in urad-; nika. Zato pa tudi šteje SDZ ; v svojih vrstah vse te ljudi: i kmeta in duhovnika, delavca I in razumnika. Na tej načelni j osnovi bo Slovenska demokratska zveza odločno stala. Združevala bo vse in obsojala vse, ki ne uvidijo, da je le v tem uspeh našega naroda na tem edinem svobodnem koščku slovenske zemlje. Po tej poti politične edinosti in dela v tem smislu ismo že pred letom 1918 dosegli tako visoko raven kulture, civilizacije , in blaginje, to nam je dalo moč, da smo vztrajali v težkih dneh in po tej poti danes spet znova ustvarjamo. Ponavljamo. Prišel je čas, ko mora vsak Slovenec, Hrvat in Srb tega Ozemlja, ki je vreden tega! imena, pristopiti k Slovenski'demokratski zvezi, katera je edina predstavnica hotenja slovenskega naroda, ki živi svobodno na svoji zemlji. Dolžnost vseh zavednih in poštenih je, da z aktivnim osebnim sodelovanjem doprinesejo svoj delež k okrepitvi in utrditvi te skupnosti demokratičnih Slovencev, ki je našla svoj politični izraz v Slovenski demokratski zvezi. Ustanovili smo jo zato, ker smatramo, da bi vsako delovanje v kakršnikoli drugi smeri naše sile samo cepilo ter bi na ta način škodovalo našim narodnim interesom. V borbi smo z nasprotniki, ki so zbrali in osredotočili vse svoje moči zato moramo združiti in povezati tudi mi vse svoje sile. Dr. Fran Vesel Odkar se je slovenski narod uvrstil v okvir kulturnih evropskih narodov, so bile vse njegove težnje in vsi njegovi napori posvečeni narodnemu šolstvu. Kadar koli in kjer koli zasledimo v zgodovini slovenske narodne in politične voditelje vseh prepričanj, povsod sta skrb in ljubezen za narodovo vzgojo prva in najodločneiša zahteva vsakega narodnega in po- sestave pokrajinskega ter tržot škega in miljskega občinskega sveta. Pričakujemo, da bo Zavezniška vojaška uprava to krivico poprat vila. Ako bi bile dalekovidne in resnično demokratične bi odprat vo te krivice zahtevale tudi italit jenske stranke same. V bližnjih dneh se bodo namreč v sosednjih italijanskih pokrajinah vršile ob--činske volitve. Pričakujemo, da bodo iz volitev izšli samoupravni organi, kjer bodo sorazmerno zat stopani tudi Slovenci. Žalostno bo za tržaške italijanske stranke, ako bo nastala realnost na ta nat čin javno ožigosala politiko nat cionalistične zagrizenosti kakršno izvajajo na STOju, in vsega obt sojajnja vredna bi bila Zuveznit ška vojaška uprava, ki bi tako politiko zavestno podpirala, kajti ta politika ni ne demokratična ne pravična. To je kvečjemu demot kratizacija in uzakonitev zapostavljanja. Pri tem nimajo morebiti ne zunanjepolitične težnje, katere so si poedine struje m velike sile postavile, prav nobene vic ge, kajti v vprašanju je notranjciupravrie, ne pa mednarodnopravna krivica. Mi še nismo izgubili vse vere v načela demokracije in pravice. Zato smo tudi izpovedali ta svoj protest in izrekli to svoje opozot rilo vsem onim, ki s svojimi pot siopki na sami meji svobodnega demokratičnega sveta škodujejo ugledu idej, katere bi po svojih programih in tudi v svojem lasft nem interesu morali zastopati. litičnega programa. Tako je bilo v Času avstro-ogrske monarhije, tako je bilo tudi kasneje, ko je po p^vi svetovni vojni tretjina Slovencev padla pod oblast zatiralcev v Italiji, Avstriji in Madžarski. V krajih, kjer je mačehovska Avstrija krojila pravico po volji pristranskega gospodarja, je ves narod kot čebelica zbiral drobne vinarje in iz teh je zraslo mogočno Ciril -Metodovo šolstvo, ki je posebno pri nas v Trstu dvignilo slovensko kulturno raven na zavidno višino. Pohlepni šovinizem, ki se je v sovraštvu do našega kulturnega vzpona, pobratil s fašizmom in njegovo sadistično uničevalnostjo, je z ognjem in mečem, z zločinskimi tolpami in inkvizicijskimi zakoni, do samih korenin izpodrezal slovensko kulturno rast. s katero se v svoji moralni manjvrednosti ni mogel pomeriti v plemenitem in pravičnem tekmovanju. Po zasedbi STO-ja po anglo-ameriških oblasteh so zasedbene sile z razumevanjem obnovile in razširile slovensko šolstvo na tem ozemlju in s tem poskušale popraviti kulturne krivice italijanskega šovinizma in fašizma. Mirovna pogodba z Italijo je pravice Slovencev sankcionirala po načelih popolne enakopravnosti Italijanov in Slovencev. Enakopravnost v praksi Kako izgledia ta enakopravnost v resnici? V miliski občini imamo, n. pr. tako-le stanje: V Miljah (Muggia) je nad 20 slovenskih šoloobveznih otrok; v Sv. Kolonbanu je 20 — 30 slovenskih šolarjev; v Čamporu (Chiampore) tudi nad 20. Slovenski starši so v teh krajih vložili prošnje na ZVU za otvoritev slovenskih osnovnih šol. Vojaška oblast ie prošnje tudi upoštevala. Pri ugotovitvah glede pristnosti podpisov na licu mesta pa na žalost ni postopala tako, kakor bi bilo potrebno. Vse tri kraie je obiskal višji zavezniški častnik v spremstvu tolmača in italijanske učiteljice. Po našem mnenju uniforma ni bila umestna. Namesto ugotavljanja pristnosti podpisov, se je ta obisk sprevrgel v nekako uradno Od srede do srede. 22. JULIJA : Češkoslovaški g e-, neral Hasal, ki je pred nekaj dnet vi zbežal na ameriškb področje v Nemčijo, je izjavil, da je češkot slovaška vojska po veliki večini protikomunistična in da zato Sovt jeti ne vedo, kaj bi napravili z njo v slučaju konflikta z Zahot dom. — Nemški socialisti smatrat jo sovjetsko blokado Berlina in poskus izstradanja prebivalstva za prav tak zločin, kot so bili tisti, zaradi katerih so pred dvet ma letoma v Nuerehbergu obesili 12 nacistov. — Francoski listi takode komentirajo Titove izjat ve o »osvobodilni« borbi: Nikdar ne pretiravajmo; Tito in njegovi komunisti so šele 22. junija, ko je Hitler napadel Sovjete, opazili, da so Jugoslavijo zasedli nacisti. Komunisti so se borili ne za svot bodo, temveč za oblast. 246 jugoslovanskih dijakov, ki študb rajo na moskovski vojaški akat demiji, je poslalo komunističnet mu kongresu v Beograd odprto pismo, v katerem pozivajo jugosl tovariše, naj odstranijo izdajalca Tita in druge komun, voditelje, ki jih je ukorila Moskva. — Vsi komunistični poglavarji, ki so se zbrali na kongresu v Beogradu, v svojih govorih neusmiljeno udrb hajo po Kominformu, obenem pa se dobrikajo Stalinu. — Amerb čani bodo v Solunu v kratkem zgradili mogočno radijsko postajo s 50 kilovati, ki jo bo mogoče slit šati v vseh državah vzhodne Evt rope. 23. JULIJA : Britanske oblasti so poslale Sovjetom oster protest, ker se njihova letala vežbajo s strojnicami v letalskem koridorju med Berlinom in zahodnimi pod» roč ji. — Američani pošiljajo v Evropo najmodernejša lovska let tata na reakcijski pogon »Shooting Starš«. — Na Češkoslo: vaškem so pospešili »čistko« v so: kolskih vrstah. — Ameriški vos jaški poveljnik v Nemčiji, general Lucius Clay je poročal o polo: žaju v Berlinu pred posebno par* lamentarno komisijo v Washing* tonu. Dejal je, da so Združene države trdno odločene ostati v Berlinu, ker imajo ameriške čete sredstva za to, da to namero lahko izpeljejo. — Fsi udeleženci beograjskega komun, kongresa so brez. izjeme izraziti svojo vdanost Titu in rotili kongres naj se za nobeno ceno »ne vkrca v barko propada in nazadnjaštva, ki jo kj-mari Kominform«. — General Eisenhower ter republikanski kam didat za predsednika USA, De: wey, sta izjavila, da sta oba prei pričana, da morajo Združene dr: žave v Berlinu nastopiti močno in odločno. — Tudi Sovjeti so izvedli valutno reformo in dali novi marki isto ime, kot jo ima na zahodnih področjih: »Deutsche Mark«. — Po Titovem sporu s Kominformom so začeli bolgarski komunisti vlačiti na dan stare spore med »tovariši« v pogledu ureditve macedonskega problema. 24. JULIJA : Ameriška vlada je sklicala vse svoje najvišje db plomatske in vojaške strokovnja: ke za sovjetska in nemška vpra: šonja na nujno konerenco v Lom donu. — Predsednik Truman je izjavil, da zadnji poskusi z atom• skimi bombami v Tihem morju potrjujejo, da se je ameriški po» ložaj na področju atomskih orož> ji nadalje bistveno izboljšal. — Predstavniki dveh največjih ame: riških sindikatov so izjavili, da ameriški delavci odločno podpb rajo evropski obnovitveni načrt. — Novi francoski ministrski predsednik Andr e Marie je se* stavil svojo vlado iz skoro vseh strank z izjemo komunistov. Fram Od srede _____________do srede coska narodna zbornica mu je že izglasovala prvo zaupnico s 352 proti 10G glasovom. — Angleški liberalni poslanec Clement Davies je v svojem govoru pred parla* meniom poudaril, da se morajo svobodni narodi sveta združiti, če se hočejo rešiti pred napadalci. Dejal je, da pacifizem in kom* promisarstvo zdaj nista več na mestu. — V Budimpešti so areti* rali 62 uradnikov poljedelskega ministrstva pod pretvezo, da so krivi sabotažnih dejanj, z namenom zrušiti Jcom. režim. 25. JULIJA .* Ameriški guverner v Nemčiji general Lucius Clay in posebni svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva Bohlen sta prispela z, letalom v Berlin. — Britanske oblasti so obtožile Sov* jete, da so v zadnjih dveh letih zaplenile v Nemčiji nad 2 milu jona ton živil, medtem ko prebi* valstvo strada. — V angleškem parlamentu bodo v kratkem raz* previjali o zgraditvi predora pod Rokavskim prelivom. — Voditelj finskih socialdemokratov Hager-holm je sprejel nalogo za sestavo nove vlade. — Moskovski radio je objavil članek glasila sovjet* ske kompartije »Pravde«, ki divje napada Tita. »Pravda«, kar po* meni v ruščini »resnica«, piše, da se komunistični režim v Jugoslaviji opira le na bajonete in na teror, ker sedanji gospodarji v Jugoslaviji nimajo za seboj ljudi s tv a in se raje zanašajo na silo, kot pa na moč svojih dokazovan] in govorov. — Kongres komuni* stične partije v Beogradu je na te obtožbe takoj odgovoril in zmerja »Pra\’do« z ležnico, ki ob* javlja vsa »obrekovanja«, ki jih je priobčil komunistični tisk po svetu, razen tega pa take laži še sama fabricira. 26. JULIJA : Predsednik Truman je obžaloval, da svet v treh letih po vojni še ni našel rešitve vprašanja vojne qU miru in pripomnil: »Preostaja pa še atomska bomba, ki predstavlja resno o pot zorito, da je mir treba ustva* viti«. — Visoki ameriški funkcio* narji, med njimi general Clay, londonski veleposlanik Douglas, moskovski veleposlanik Smith in pnn Marshallov svetovalec Bohlen so imeli dolge razgovore o berlin* ski krizi. — V Parizu je pričela konferenca 16 narodov, ki sodelu* jejo pri Marshallovem načrtu._______ V Beogradu so zaskrbljeni, ker je začela Moskva sama s kampanjo proti Titu. *Nekateri opazovalci menijo, da je nekaterim jugosl. komunistom in morda tudi sames mu Titu že žal, da so se spustili tako daleč. — Grški ministrski predsednik Sophulis je podal o-stavko svoje vlade. Boji v Pa: lestini so ponehali in so zdaj tu* di Arabci pripravljeni spoštovati pogoje premirja. Italijanski notranji minister je izjavil, da so imeli komunisti že pred atenta= tom na Togliattija točno izdelan načrt za sprožitev revolucije v Italiji in da sta vojaštvo ter polit cija preprečila krvoprelitje. 27. JULIJA ; Na konferenci o zahodnji Nemčiji so upravitelji zahodnih pvdročjji in ministrski predsednik nemških dežel (Laen-der), dosegli sporazum glede u* stanovih'e nove nemške vlade za zahodna področja. — Tito je izjavil, da bi želel pristopiti k Marshallovemu načrtu, Če A met ričani ne bodo stavili političnih pogoje\>. Na drugi strani pa poro* čajo, da je Kardelj na komuni> stičnem kongresu surovo napadel Združene države. — Združeni nat rodi so opustili začasno načrt za splošno razorožitev, ker ni zato nobenih izgledov. Angleži so izjavili, da odslej ne bodo izročali Jugoslaviji nobenih tako imenot vanih vojnih zločincev več. — Sovjeti prirejajo na svojem podt ročju v Nemčiji doslej največje vojaške vaje po vojni. — Na kom gresu jugosl. kom. partije je govoril Kidrič, ki je surovo napadal aretirana »tovariša« Zujeviča in JIebrangu, ter jima očital vse gre* he, kar jih premorejo komunistih Pršice Slovencev do slovenskih šoi (Nadaljevanje s prve strani). zasliševanje, ki je delalo vtis preiskave in ki je med podpisniki vzbujala sumničenje, da so storili nekaj protizakonitega, ali vsaj nekaj, česar ni po godu vojaški oblasti. Zato in tudi zaradi nepotrebne prisotnosti italijanske učiteljice — na mestu bi bila slovenska učiteljska moč, saj je šlo za slovenske starše, ki bi podpisnikom pravilno tolmačila dobrohotne namene zavezniških oblasti — je nekaj podpisnikov spremenilo svoje zahteve po 'slovenski šoli v zahtevo po nekaterih slovenskih tečajih. ZVU je večkrat dokazala, da stremi po pravičnosti glede slovenskega šolstva, zato pa se italijanski šovinizem, ki se od svojega žalostno propadlega fašističnega pobratimstva ničesar ni naučil, z vso strupenostjo in histerično tl v V OSvijiVGoi.] cta Vet > vensko šolstvo na tem ozemlju. Malo primerjave V popolnoma sloveskih naseljih je italijanska šolska vzgoja takole zavarovana : V Sv. Ivanu pri Devinu so 4 italijanski šoloobvezni otroci, ki imajo svojo šolo iti svojega učitelja. Ne samo to, za te 4 1 šolarčke italijanske narodnosti obstoja tudi posebna šolska menza, ločena od slovenske. Na Proseku se je ob začetku šolskega leta priglasilo 5 italijanskih učencev. Oblast je odprla italijansko šolo in postavila italijanskega učitelja. Med letom1 !so trije šolarji izostali. Italijanska šola na Proseku je zaključila šolski pouk z dvema učencema in učiteljem. V Sv. Križu je 12 italijanskih otrok v dveh razredih z dvema učiteljema. Teh dejstev nismo podčrtali na tem mestu zato., ker nas tare zavist; nobenemu resnemu Slovencu ne pada na um, da bi odrekal tudi enemu samemu italijanskemu otroku šolsko vzgojo v materinščini, j Upravičeno pa zahtevamo, da se italijanski sodržavljani sproste enkrat za vselej ne samo z ničemer opravičljive kulturne nestrpnosti, pač pa da tudi končno veljavno prenehajo s snubitvami in grožnjami nasproti slovenskim staršem, naj svoje otroke vpisujejo v italijanske šolske raznarodovalnice. Samo tako ime namreč zasluži za slovenske otroke šolski zavod, ki se je ponižal na stopnjo potu jčevalnice. V premislek Tržačanom italijanske narodnosti Pozivamo trezne in spravljive Tržačane italijanske narodnosti, da si vzamejo za vzgled svoje sobrate v demokratični Švici, ker samo. s ši-rokogrudnostjo, enakopravnostjo in razvitim čutom med ■ sebojnega spoštovanja bomo pravi demokratje obeh narodnosti lahko skupno branili življenjske interese našega ozemlja. Oboji se držimo načela: Tujega nočemo, svojega ne damo! Kar nudi civilizirani svet črncem v kolonijah, ne more isti svet odrekati Slovencem na Tržaškem svobodnem o-zemlju! Prepričani smo, da bo ZVU upoštevala to preprosto načelo demokracije, saj je ona glavni pobornik teh načel in s prihodnjim šolskim letom odprla slovenske šole povsod, kjer koli na tem o-zemlju bivajo slovenski šoloobvezni otroci. koroško pismo Tako je bilo v Sloveniji, tako ie bilo na Tržaškem in Goriškem, tako bo (v kolikor že ni!) tudi na Koroškem. Ljudem, ki so spočetka verovali v lepe besede, >so se ob dejanjih koj kmalu odprle oči. Videli so, da je tako imenovana Osvobodilna fronta, samo voz, ki ga morajo vleči oni sami, na kozlu pa sedi z vajeti in bičem v rokah brum-na druščina KP. ki se imenuje v Sloveniji n. pr. Kardelj, ni seznami. - Američani so za* čeli z\ velikanskimi vojaškimi poskusi v puščavi blizu Slanega je-, zera na zahodu USA. Vse dohode do puščave so strogo zastražili. — Na področju tržaškega ozemlja, ki ga upravlja Jugoslavija, nadat ljujejo s preganjanjem komuni* stoit, ki so se izrekli za Komin* form. — Francoska narodna zbor* nica je odobrila novo vlado s 357 proti 197 glasovom. — Avstrijski socialisti so obdolžili Sovjete, da so popolnoma upropastili indut strijsko področje Triesting, ki leži kakih 40 km južno od Dunst ja. Nesposobni komunistični upra* vitelji so povzročili propad tovar* niških obratov in veliko brezpo* selnost. — Britanci so preklicali odpustiiev večjega števila letal* cev, ker se položaj v Berlinu ni izboljšal„ 28. JULIJA : Ameriški kongres bo razpravljal o novem zakon* skem predlogu, ki predvideva vset litev preko 400 tisoč evropskih beguncev v USA v teku prihod* njih 4. let. Ob priliki smrti dr. Alfreda Bilmanisa, latvijskega po* slanika v. USA, je ameriška vlade ponovno poudarila, da še vedno priznava diplomatske zastopnike baltskih držav, ki so jih okupirali Sovjeti in da Sovjetske zasedbe ne priznava. — Baebler je na kom. kongresu v Beogradu izjavit, da je Titova Jugosla\’ija med vsemi državami vzhodnega bloka naj* bolj zvesta Sovjetski zvezi. Dejal je, da ni zlata na svetu, ki bi lah* ko podkupilo Titovo Jugoslavijo. Na drugi strani pa poročajo, d» si Tito na moč prizadeva približat ti se Ameriki, da bi bil deležen dobrot Marshallovega načrta. — V izvršni odbor jugoslovanske kom* partije so na novo izvolili Tita, Djilasa, Rankoviča in Kardelju, to je vse tiste člane partije, ki jih je obtožil Kominform v svoji iz* javi. — V veliki kemični tvornici v* Ludvigshaffenu v Nemčiji je silovita eksplozija usmrtila 200 o* neb, ranila pa preko 2500. Celovec, proti koncu julija Kidrič, Vidmar, 'na Tržaškem zdaj Babič, Uršič, Dekleva, na Goriškem prej Beltram, Dujc, zdaj pa Vižintin, in na Koroškem Prusnik, Ogris in drugi. Naš.kmet ni neučakan: o-pazuje, razmišlja in — čaka. Čas ne igra pri njem nobene vloge, ker ve, da bo vedno dočakal. Videl je nastop Hitlerja, gledal je parade z morjem zastav ter slik, videlje tudi, kako ga je vzela burja'časa. In spet je gledal, kako se je pojavil Tito, videl od zmagoslavja zariple obraze, katerih rdečica je zasenčevala celo njih istobarvno zastavo, a danes že vidi, kako se mu sumljivo majajo tla. Tako teče čas, tako se z dosledno nujnostjo razvijajo dogodki in tako bo naš krnet v kratkem priča, kako bodo padale v blato, odkoder so se dvignile, razne muhe enodnevnice, kot so pri nas na Koroškem tovariš Gašper. Takrat ne bodo prišli na dan samo razni Pis-terniki, Opertnikove, Kaiserji, Krenni, Koglerji, ampak vse kaj drugega, nad čemer bo. narod strmel. »Glasila slovenske Koroške« takrat ne bo več in tudi ne štirikolonskih naslovov v »Vestniku«, kot je n. pr. tisti od 14. t. m.: »Budnost in strnjenost v OF bo preprečila razdiralno delo združene reakcije«, mar ne, gospod »tovariš « Franci Ogris!? No, ker pa so takšni naslovi, kot je omenjeni, za tistega, ki je nekoliko psiholog in razume duševne reakcije, vedno zelo sumljivi, poglejmo nekoliko to zadevo. Ko je kominformsko kladivo padlo na Titovo glavo, so se zamajale tudi glave vseh njegovih koroških opričrtikov. Razumljivo, saj so vedno poudarjali: Mi in Tito smo eno! Pa ne samo to. Udarec je prišel tudi z druge strani, s strani tako imenovane »proklete reakcije«, kar za Koroško pomeni: s strani tistih Slovencev, ki jim je po treh letih pa-ševanja KP in OF postalo že vsega dovolj. In OF je šla, pozvonila s kladivom ob srp in zbrala »vse ljudstvo« 9. julija na izredni pleuum, da ga pozove k »budnosti in strnjenosti«. Gospodje »tovariši« so vzeli v roke učbenik navodil ter pogledali, kaj je potrebno reči ob taki priliki. In navodi- la so rekla: 1) treba je napasti vse, kj niso z nami; 2) treba je dopovedati, da smo zeb močni (tudi če. ni res!); 3) treba je ponovno poudariti, da smo še vedno edini zastopniki ljudstva: 4) treba je reči, | da bomo preprečili vse pojave ... itd. itd. l'n tako je med drugim »to-; variš« Ogris od »Vestnika« z | obema rokama prijel svoje možgane in jih stisnil. To, kar se je izcedilo, leži zdaj pred nami pod štirikolonskim naslovom »Vestnika«. Tako imenovana polemika z avstrijskimi oblastniki in organizacijami se nas tu ne tiče. Omejujemo se le na tiste strani, v katerih ta »tovariš« in »prijatelj« koroškega ljudstva napada naše ljudi, to je Slovence. Spotika se ob Ti-! skovno zadrugo, govori o j »mahinacijah« okrog Združe-j ne zveze, o »razbijanju« enot-| ne in vsenarodne Mohorjeve : družbe, napada dr. Tischler-j ja, »Koroško kroniko« in nje j urednika Čuješa itd. O vseh 1 teh ljudeh govori — naravno | — kot o »razbijalcih narodae ' enotnosti koroških Slovencev«, kot o »protiljudskih in narodnjaških samozvancih«, kot o »šovinistih« itd. Kaj bi rekli k temu? Le tnalo se izplača. Naši ljudje pravijo takim pojavom pljuvanje proti vetru, ko ti sapa nosi vse sline nazaj in ti jih meče v obraz. Toda še nekaj je. »Tovariš« Ogris je našel tudi »krivca« | za vse, kar se dogaja danes na Koroškem. Ta »krivec« je Slovenska demokratska zveza za Goriško in Tržaško,* dr. Agneletto' in dr. Kacin tei glasilo zveze »Demokracija«. Goriški zvezi — pravi Ogris — je Bitenčev proces v Ljubljani »dokazal«, da je bila špi-jonska podružnica proti »no- vi Jugoslaviji«, oznovski minister Kreigher pa je na zasedanju »ljudske skupščine Slovenije« temeljito razkrinkal vso vodilno druščino itd. Ne pove pa, »tovariš« Ogris, da je predsednik Slovenske demokratske zveze v Gorici, dr. Sfiligoj, tožil urednika komunistične »Soče«, ker ie vsa ta »dokazovanja« in »razkrinkanja« ponatiskovala in širila. Sodišče pa je spoznalo, da je ! vse to lažnivo in žaljivo in ! urednika »Soče« obsodilo na j eno leto zapora in 100.000 lir j globe. »Tovariš« Ogris govori nadalje o nekem skupnem sestanku v Trbižu v svrho razgovorov o snovanju in u-stanavljanju nove politične stranke na 'slovenskem Koro- škem, v čemer vidi spet po-skus »razbijanja in odvajanja koroških Slovencev od matičnega naroda«, kar bodo gotovo pozdravili nekateri časopisi kot »Tiroler Nachrich-ten« in »Neue Zeit«. Strašno! »Budna in strnjena« OF je dobila zaradi SDZ v Trstu in Gorici, zaradi »Demokracije« in možnosti nove slovenske stranke na Koroškem pravi pravcati živčni napad. Gospodje »tovariši«, pomirite se vendar. Saj za »vaše ljudstvo« vendar niti »Demokracija« niti nova stranka ne predstavljata nobene nevarnosti. Saj to, kot pravite, itak m ljudska zadeva. Saj so ti ljudje vendar sami izkoreninjenci, belogardisti, dolarski plačanci, špijoni in sploh protiljudski elementi, vi pa ste »strnjeno ljudstvo«. Cernu toiiko togote, čemu toliko neprespanih noči zaradi tega neznatnega pojava? Zagotavljamo vam, da nimamo nobenega namena segati v »vaše ljudstvo«, to se nravi med tistih nekaj vaših kimavcev, ki ne vedo, ali so Avstrijci, ali nacisti ali iiiternaciona-listi, vedo le samo eno, da niso narodno zavedni Slovenci. Bodite uverjem, » tovariš« Ogris, da vas nihče ne bo vabi! v SDZ, niti k »Demokraciji«, niti v novo_ slovensko koroško stranko. Če pa boste nekoč morali ugotoviti, da ste ostali popolnoma sami, tudi brez tiste peščice, ki se vas še ni naveličala in ko boste dobili udarce v hrbet .tudi od svojih avstrijskih »tovarišev«, ki se danes izrekajo za Kominform, boste pač morali spoznati, da je za vas napočila zadnja ura yaše politične veličine, ko boste ostali le še »strnjeni v sami sebe«. Do te ure pa vam bomo pomagali kljub vaši »budnosti« vsi, ki ste jim — naivnež — hoteli v svojem govoru pritisniti pečat sramote. Narod Einspielerjev in Grafenattrjev je preveč pameten, pošten in časten, da bi dolgo trpel na svoji narodni koži madeže kova samih likvidatorjev Gašperjev ter solilcev pameti in uredništva celovškega »Vestnika«. Slovenski narod vstaja, na pobudo neustrašenih in izkušenih iia.1 odnosa v odmii mož, vstaja močan, in njegov klic je klic naroda, ki se zaveda, da mora nastopiti, da reši življenje, gospodarstvo, kulturo in čast. Ostali so, kar so bili! Izjave Titu in drugih komunističnih poglavarjev na kongresa komunistične partije Jugoslavije neizpodbitno dokazujejo, da je jugoslovanski komunizem kljub trenutnemu sporu z Moskvo in Ko-minformom ostal internacio-nalističen, vdinjan cilje m svetovne revolucije ter sovražen vsakemu resničnemu demokratičnemu pojmovanim Z drugo besedo: ostal je izdajalski, če ga presojamo s stališča pravih koristi našega naroda. Tito, uradno poosebljenje vsega jugoslovanskega komunizma, je v svojem poročilu na kongresu izjavil: »Kot najtežjo obsodbo resolucije (Kominforma) smatramo očitek, da smo obrnili hrbet Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije; da smo nacionalisti in ne inter-nacionalisti; da smo se odrekli nauku marksizma ih leninizma... « Tisti, ki naš napadajo... bi morali biti vsaj toliko pošteni, da se ne bi bavili s takimi lažmi in strahotnimi klevetami, kakor je na primer trditev, da smo nacionalisti; to je, da nismo več interna-cionalisti... « »Leta 1946. smo imeli veliko sušo in slabo letino, pa smo se vendar takoj odzvali prošnji romunskih tovarišev in jim poslali' 2000 vagonov žita v času... ko ie tudi pri nas bilo hudo za prehrano prebivalstva ... Ali je to nacionalizem? Ne, to je interna-cionalizem v praksi in ne v besedah.« »Pr«v tako smo ravnali tu- \ di v primeru Poljske leta 1947. in v primeru Češkoslovaške, katerima smo poslali 15.000 vagonov žita. ko naši narodi skoraj stradajo tudi to leto ... Mar naša pomoč, ki smo jo dali v času, ko je bilo nam samim težko, ne predstavlja internacionalizma, |n-ternacionalizina v praksi, v dejanjih in ne v frazah?« »Noglašam, da je komunistična partija Jugoslavije do danes častno izpolnjevala svojo misijo iti... s svojo neomajno zvestobo nauku Marksa, Engelsa, Lenina, Stalina z dejanji dokazala, da se ni odvrnila s poti znanosti!.« Očitek nacionalizma torej vrhovnemu poglavarju jugo-siovansiiHi K.oifiuidstov potne-ni hujšo žalitev kakor očitek trockizma in drugih zločinov zopr človeško svobodo. Titova desna roka in duša jugoslovanskega komunizma, podpredsednik beograjske vlade Edvard Kardelj, se v svojem poročilu suma nacionalizma otepa takole: »Ker ne najdejo političnih argumentov, skušajo tisti, ki nas kritizirajo, obsoditi nas nacionalizma. Ravno naša partija je... s svojim odporom proti vsem nacionalističnim pojavom mnogo doprinesla v boju proti nacionalističnim težnjam v nekaterih komunističnih partijah drugih držav ... « »Nedvomno je, da so v naši partiji še ostanki nacionalizma ... Vsi vedo, da se. je naša partija vedno, med in po vojni, borila proti takim pojavom ... « »In prav zaradi tega bosta naša partija in njeno vodstvo napravila vse, kar ie v njuni moči, da eliminirata nesporazum med nami in centralnim komitetom bpljševiške komunistične partije kot osnovne sile socializma.« »Naša partija pripada socialističnemu taboru pod vodstvom Sovjetske zveze.« Tako je govoril o nacionalizmu Kurdelj. Centralni komite Komunistične partije Slovenije pravi v svoji izjavi na obsodbo Kominforma, da je očitek nacionalizma »najabsurdnejši očitek«. Potem nadaljuje: »Da bi naš ljubljeni maršal in naša Partija, ki ima po sumi izjavi Kominforma in-ternacionalistične tradicije, v poslednjih petih do šestih mesecih iz mističnega razloga nacionalistično degenerirala, je zares antimarksistična mistika.« »Politika bratstva in enotnosti se je rodila iz interna-cionalistične ideologije naše partije po veliki zaslugi maršala Tita.« In tako dalje ... Spor v tržaškem komunizmu je glede Titovega »nacionalizma« prav tako poučen in nedvoumen kakor gornje izjave. Ne italijanska, ne Titovska skupina v. tržaški partiji ne vesta druga drugi očitati hujšega zločina kakor ju nacionalnost. i liuvslii paša Habič si že štirinajst dni po listih, zborovanjih in sestankih vrizadeva dopovedati, da imata samo on in njegova skupina monopol na pravi internacionalizem. Fratellanza, italo-slavizem, mešane prireditve vseh vrst, in kar je še podobnih komunističnih sleparij vse to mora zdaj delovati bolj nego kdaj koli poprej — samo da bi titovči ne prišli na sum nacionalizma! Ves ta obupni trud bo rodil samo en uspeh: odprl bo oči tudi tistim redkim Slovencem tukaj, ki so morda še vedno verjeli, da se tako imenovani slovenski komunizem v Trsta z OF in drugimi pomožnimi ustanovami res bori za kake narodne cilje. Ta zadnja izdaja že rodi sadove. Sicer pOZnG, todCL venudr. Druga korist te neverjetne tekme v internacionalizmu bo s treznjenje, ki ga bodo ob tem doživeli oni, ki si od Titovega spora s Kominformom obetajo kako nacionalno spreobrnitev jugoslovanskega in še posebej slovenskega komunizma. Tito, Kardelj, Babič in vsak komunist je lahko samo komunist. Kakor koli bi hotel biti še kaj drugega, je nehal biti komunist. Sedanji dogodki v Beogradu in Trstu nam kričeče, dokazujejo, da so Tito in njegovi ostali, kar so bili. To nam in vsemu svetu tudi sami te dni krčevito dopovedujejo. Ni razloga, da jim ne bi verjeli ter se v svojem nadaljnjem boju ne ravnali po tem spoznanju. sndar samo usoja nar KULTURA 6 P "7 M S L. £- Sl I Venceslav Sejavec.-A D ! O %£ S U uLn i\ i 19 4 8 Na prvi strani knjige: - »Prinesle so Vas zarje in večerni j mraki, z vetrovi plule ste čez širni svod neba. bile ste vzdih in jok in spev iz dna srca, žarele v soncu ste — ko bežni šle oblaki... « (str. 3) Pred seboj imamo novo pesniš ško zbirko Venceslava Sejavca. Njegovo ime nam ni novo. Pred štirinajstimi leti jo —■ tako kot sedaj, v samozaložbi — izdal svo« jo zbirko »Pesmi« (Trst, 1934), ki jo sedaj dopolnjuje z novo žetvijo iz let 1928 — 1948 pod naslovom »Bežni oblaki«. Notranji svet nove pesniške zbirke se bistveno nc loči od one« ga v prvi zbirki. Glavna tematika Sejavčeve pesmi je Se vedno re» fleksija pesnika—duhovnika, ki sam v sebi s strastjo išče najin« timnejših srečanj s svojim Gospo« dom. Rad bi bil Kristusu braf in prijatelj, rad bi si že utešil žejo po božjem tihem vrtu. V teh nad vse osebnih srečanjih duhovrrka s svojim Bogom je Sejavčeva pe« sem .najbolj doživeta (Temne sence, Ti svetel meč si. .. ). Te« mu snovnemu krogu je posvečen osrednji del zbirke (III.), dočim mu rastejo pesmi v prvih delih iz narodnostne tematike. To so večinoma pesmi, ki jih pesnik v svoji prvi zbirki ni mogel ob j a« viti, pa so bile posamič že tiska* ne v Mentorju in drugje. To so pesmi iz let mrtvaške stagnacije (V globoki ječi), ko je »bila naša misel ukleta« in umolknila piščal, »čeprav šumela je pastirju po* mlad v srcu«. Iz tega časa je ostala komaj še vera v Vstajenje, ki jo gluši tragika zadnjih vojnih let, ki jo izražajo pesmi drugega razdelka zbirke. V »Črni pesmi« je Sejavec kljub vztrajnemu od« mikanju življenju vendar ujel takt moderne nervoze in je ta pesem poleg dokumentarnega »Odgovora tiranom« v tem delu najboljša. Zadnji, četrti del zbir« ke obsega pesmi, ki so čisto oseb« ne refleksije. Glavne teme so. klic po izgubljajoči se mladosti, domotožje po materi, domu in prijateljih. Najboljša med vsemi pa je pesem »Dnevi«, ki je s svojo objektivnostjo kar tuja v teir. raza delku. V zaključni pesmi (Svet gori) se pesnik spet poviača k glevni misli svoje zbirke: k svo>. jemu Bogu. To je notranji svet pesniške zbirke Bežni oblaki. Sejavčeva pesem se giblje vedno v svetu osebne refleksije. Po večini so njegove pesmi tihi samospevi, ki vsaj v njegovih duhovniških pe« smili spominjajo na Vodnikovo liriko — dasi gre pri Sejaveu za preprostejše in bolj resničnostno, bolj pristno iskanje zveze z Bo« gom. Venceslav Sejavec spada v vr> sto onih goriških pesnikov, kate« rih pesem pod pritiskom razmer ni mogla doraščati v plodovitem stiku s sodobnim umetniškim us stvarjanjem kulturnega ccntra. Tako sožitje in pravočasno bru« šen j e bi Sejavčevi pesmi morda razširilo območje tematike, goto« vo pa bi ji dalo močnejši zvok! ob Soči kriva, da je v periferni ! samoti in pod pritiskom marši« kdaj »morala tišati piščal«, čeprav 1 so bile oči in srce polne pomladi. | Eno pa se mi zdi, 'da moram poudariti : kadar kritik teh« ta pesmi, jih mora tehtati pred« vsem po resničnosti doživetja in pristnosti občutja. In v tem po« gledu so Sejavčevi »Bežni oblaki« zbirka resnično poezije, ki je dvo desetletji poganjala iz najbolj notranjega doživetja osebnega Boga in naroda, s katerim je pesnik dotrpel v naš čas. V dobi, ko se slovenska pesem pod priti« skom zelo malo umetniških fak« torjev vedno bolj odmika duhov« nim vrednotam, je zbirka pesmi, ki rastejo prav iz tega sveta, brez dvoma dragocen dar! Primer Bogdana Mce Lei a 1945. je postal znani ju« goslovanski publicist hrvatskega porekla Bogdan Radiča šef oddeb ka za tuji tisk informacijskega ministrstva Titove vlade. Med vojno je r.pmrer prekinil zveze z jugoslovansko vlado v begunstvu in prešel v Titov tabor. Pred tem jc bil šef tiskovnega oddelka ju« goslovanske delegacije v \Vashing« tonu. Sodeloval je tudi kot do« pisnik aObzota«. »Politike«, »No-ve Evrope«, i>Srbskega .književne« ga glasnika« ter je leta 1940 na; pisal knjigo »Agonija Evrope«. Toda predstave o Titovi demos kraciji in svobodi so se temu idealistu, ki je po prestopu v Titov tabor spada! v krog Luja Adamiča, kmalu pokazale v pravi luči. Bil je eden izmed redkih, ki je izvajal konsekvence. Pobegnil je iz Jugoslavije in se javno ori« rekel Titu ter ga obsodil. Glavni njegov članek je takrat (oktobra 1946) izšel v ugledni ameriški re« viji Reader’s Digest pod našlo-, vom »Tragični nauk Jugoslavije svetu«. Danes živi Bogdan Radiča v New Yorku. Po takratnem razo: čaranju se je posvetil nalogi, da odkrije ameriški in vsej svetovni javnosti pravo sliko o Titovem totalitarističnem režimu v Jugo« slavi ji. Objavil je že veliko število člankov in razprav, ki so vzbudile nedeljeno pozornost. Naj v informacijo naših čitate: Ijev poleg že omenjene navedemo le nekatere: »Priznanje za sovjetsko zavoje; vanje« (Nexv Leadcr). »Kako so se Sovjeti polastili j nadzorstva nad Albanijo« (Neiv 1 Leader). i »Rdeči veleposlanik« (Sava Ko-! sanovič) (Plain Telle). »Večerja v Beli hiši« (Ploin ! Talk). i j »Sovjetske rakete merijo na ■ Italijo«; »Titove tovarne izdelu« jejo orožje za rdeči sunek«; »Ti: 1 tov a armada kopje Rusije« a* ‘ “ mm m Korenje in palica V ameriških vladnih krogih smatrajo spor med Titom 1» Kominformom za enega najvažnejših povojnih političnih dogodkov. Vendar ne mislijo za zdaj spremeniti svoje politike niti do Sovjetov, niti do Tita. Za zdaj bodo na stvar gledali kot na rodbinski spor, v katerega se pameten sosed ne meša. Tito bo sicer užival ameriške simpatije, ne bo pa dobil nobene nomoči, dokler ne spremeni domače in zunanje politike. Njegov položaj bo podoben položaju Franca... Skratka, Amerika bo Tita obdelovala tako, kakor je 1943 Churchill obljubil Italijanom: s korenjem za vabo in s palico za spametovanje... Titovina se širi 7. aprila letos je Titova Jugoslavija obtožila Grčijo pri Združenih narodih, da so grška letala kršila njeno ozemeljsko nedotakljivost na točki 91 stopinj 30 minut vzhodne dolžine ter 40 stopinj, 59 minut in 15 isekund severne širine. Zemljepisci organizacije Združenih'narodov so ugotovili, da mora ležati ta točka jugoslovanske meje na nekem slanem jezeru v zahodno kitajski pokrajini Sinkiang, kakih 250 milj od meje Zunanje Mongolije... Hej Titani, kje so naše meje ... ! SIRITE DEMOKRACIJO “ (New York World — Telegram) m drugo. Bogdan Radiča dopisuje stalno tudi v druge liste in revije, n. pr. j v The N at ion, American Mercury, j poleg tega pa tudi v Hrvatski I glas, ki' izhaja v Winnipegu. Na« ši čitatelji se še gotovo spominjaš J jo, da smo pred kratkim objavili i nekaj njegovih misli, ki jih je I vsebovala njegova daljša študija o Trstu, katero je prinesel »Neu’ j I^eaddr«. Bogdan Radiča je plodovit in ! objektiven pisec, ki uživa v Amer ; riki velik ugled. »Demokracija«, ! katere je v stalnem stiku, mu J c j tem pot mn izreka priznanje za l njegovo narodno delo, ki ga ni: i koli ne maličijo pogledi ozko: grudnosti nekaterih naših ljudi v ; tujini, marveč je poln razumeva: j n ja naših osnovnih potreb ter ši* rokih koncepcij za našo bodoč« nost. " D. K • • • peša nas Ko sem pred dnevi zopet stopal po predmestnih tržaških ulicah, se mi je zdelo, da se mi z vseh tako pestro popisanih zidov reži v obraz rdeči 8. september 1943. Ubogi Tito, žalostna št. 7, polomljeni SIAU, solzava mednarodna mladina, v spokorjenih oblačilih hlipava in histerična AFZ, sestradani in raztrgani agenti AGIP-PROP-a, pohajkujoči Tanjugovci, Uivodovci in njim podobni, po trebuhu se plazeči Mosovci, upokojeni terenci, pasivni aktivisti, do tal • upognjeni kulturniki, v švicarski tisk globoko potopljeni škrlatasti literati, cmeri-kavi sindakalisti, pošvedrani fizkulturovci, užaljeni pionirčki, to so žive sličice tržaških cest in ulic. V tramvajih se na široko šopiri naša »Demokracija«, razprostrta kakor bela zastava za vdajo — v rokah včerajšnjih gromovnikov, dikta-torčkov, ugrabljivcev in takih, ki jim v Trstu pravijo »bi-žati«, v Praffi pa rdeče redkvi- ce, ker so zunaj rdeče, znotraj pa bele. Samo so se v Trstu rdeče redkvice podaljšale, kakor nosovi raznih Babičev, Uršičev, Beltramčkov itd. v lepe, bele in zapeljive korenčke, ki tako dobro teknejo v teh pasjih dnevih. Ta babilonski stolp se je pod kominformsko bombo zrušil v prah in pepel. Ubogi maliki v zlatih in srebrnih okvirjih, češčeni in s cvetjem krašeni, so se kar čez noč spoprijaznili s cestnim prahom, s sadnimi odpadki, cigaretnimi ogorki in beraškimi izmečki. Na tleh ležijo, niti brce niso več vredni, le »zba-štardjeni« kužek se jih še u-smili in jih po svoji potrebi zaliva, da ne uveneio popolnoma. Je pa v Trstu precej do dna duše razočaranih ljudi. Saj vemo, da smo bili Slovenci v preteklosti znani kot ljudje čokatih hrbtenic in jeklenih načel. Teh ljudi je ostalo na našem ozemlju mogočno število in tudi v tržaškem mestu jih-ni nikoli manjkalo. In ve-j ste, kaj so ti simpatični naši j rojaki prerokovali? Prerokov ( je namreč po teh deževjih nič i , koliko. Nič manj kot strašno j kužno bolezen, ki da bo po- j mandrala najboljši cvet naših ! »progresivnih velmož in vel-: maričk«. Prisegali so, da bo! Veliki kanal nabit rdečih obupancev, kajti samomorilna kuga, da bo zajela na tisoče rdečili hrbtenic, ki da bodo v svoji jekleni načelnosti, našle edino rešitev v strihninu, pištoli, solidni vrvi, na železniški tračnici ali pa najenostavnejše v sinjem Jadranu. »Poglejte Nemce!« so govorili, »kako veličastno, kako gen-ljivo so se oni poslovili od; svojega tirerja. »Naši progre-j sisti« »kaporjoni« niso »miga« mussolinijanske šalobarde, ki: niti ene same solze niso preli-, le za »dučejem«. Ne. naši so žive hrbtenjače!« Pa so se hudo zmotili ti naši dobri, usmiljeni rojaki. Ti-! sti po postavi sicer majhni in brezhrbtenični plazilci, zatoj pa po oholosti in pohlepih do samega neba segajoči številni samozvani kandidati za voditelje tržaškili Slovencev, so se kakor gliste znižali do samega cestnega asfalta in v svoji neskončni modrosti med ostalimi skesanimi izpovedmi, odkrili zadnjo uteho svojemu narodu: Dovolj je žrtev!... Tako, dragi rojaki, vsaka misel na hrbtenico, na značaj in na vse tisto, kar je slovenski rod 13 stoletij varalo in ščitilo pred1 uničenjem, je golo nazadnjaštvo. Nekdanji naši Ribari, Slaviki, Wilfani so bili sicer narodni voditelji, ampak staromodni. Današnji morajo biti kameleoni, bižati, gliste, ker je morala njihova preteklost vsaj skozi ducat političnih strank in svetovnonazorskih predalčkov, ker mora biti njihova hrbtenica koc masleno testo, njih značaj kot kameleonska koža. Se nikdar se ni slišalo, dragi rojaki, da bi glista napravila samomor; če ji pol telesa odneseš, živi dalje in žre sadove tvoie zemlje, ki jo ti obdeluješ v potu ■svojega obraza. Zato, ljubi tržaški rojaki, zagotavljam Vam. da ni nobene nevarnosti za Veliki kanal; epidemija je bila odstranjena, še predno se je porodila. Dovoli ie bilo žrtev!... FE E LOM M El) TITOM IN ŠTETO VONIM KOMUNIZMOM Needinost glede vojaške organizacije Med vojno so Tita vojaško podpirali samo Angleži. Od Sovjetov ni dobil menda drugega kakor samo eno brzostrelko zase. Po konen vojne pa so mu iz Moskve poslali cel roj štabnih častnikov, vojaških strokovnjakov in političnih komisarjev, katerih ni bil prav nič vesel. Hotel je svojo vojsko izuriti po zahodnih, modernih zgledih. Zaradi tega mu je bilo stalno nadzorstvo teh preštevilnih sovjetskih »prijateljev« čez glavo. Svojim pomislekom je večkrat dal duška tudi v pogovorih s sovjetskim vojaškim odposlancem v Beogradu. Temu se je vsa reč začela zdeti sumljiva, pa je poslal v Moskvo podrobno poročilo o »krivoverskih« vojaških nazorih jugoslovanskega diktatorja. Hkrati je prav tako poročilo poslal tudi generalmajor Gtindorov, sovjetski zastopnik v beograjskem Vseslovanskem odboru. To je bilo lani spomladi. Konec julija je v Beograd prišel sam sovjetski maršal Tolbuhin, da bi Tita poučil, kako mora misliti o vojaških stvareh. Spor z maršalom Tolbuhinom Tito in Tolbuhin sta prišla navzkriž v naslednjih treh točkah: 1) Tito je obsojal sovjetska prizadevanja, da je treba posvečati največ pozornosti vzgoji pehote, če tudi na škodo drugih panog orožja. Dokazal ie. da h> *p SovWi v prihodnjem spopadu lahko izognili ogromnim človeškim žrtvam, če bi v enaki meri kakor pehoto izpopolnili topništvo in letalstvo. Zahteval je, da je treba izuriti čim več tako imenovanih amfibijskih edinic za izkrcevalne nastope ter organizirati samostojne napadalne oddelke po vzgledu angleških komandosov. 2) Tito je dalje zahteval, naj Sovjeti pokličejo svoje strokovnjake iz Dalmacije, češ da jugoslovanska mornarica lahko sama brani dalmatinsko obalo in tudi sama izvede vse potrebne napadalne nastope. 3) Uprl se je Tolbuhinovi zahtevi, naj bi čez jugoslovansko ozemlje pretihotapili v Grčijo večje število sovjetskih vojakov, ki bi šli pomagat grškemu razbojniškemu poglavarju Markosu. OZNA hoče biti samostojna Tretje področje, na katerem je Tito prišel v spor s Sovjeti, je politična policija. Tito dobro pozna organizacijo sovjetske politične policije, njene šibke in močne strani. V prav kratkem času je znal v Jugoslaviji postaviti na' noge tak policijski aparat, ki sovjetskega celo presega. To je bila zloglasna OZNA, današnja UDV. Spor med OZNA-o in sovjetsko NKVD je izbruhnil tedaj, ko so oznovski agenti začeli zasledovati in nadzorovati agente svoje nekdanje učiteljice in pokroviteljice in celo njihovega poglavarja Judina samega, Ti agenti so se pritožili pri sovjetskemu poslaniku v-Beogradu, tovarišu Judinu, a on je sam doživel isto! Tudi njemu je OZNA obesila na vrat vrsto ogleduhov, »zaradi osebne varnosti«, kakor se teinu uradno pravi. In tako so se sovjetski agenti znašli v smešnem položaju: namesto da bi oni nadzorovali delo OZNA-e in njenim ljudem gledali na prste, je OZNA sedla njim na vrat. Kominform ni nič drugega kakor orodje sovjetskega imperializma. Zaradi tega morajo njegove nesovjetske članice pošiljati sovjetski politični policiji vse informacije. Sovjeti hočejo imeti vpogled v najbolj skrite notranje zadeve svojih podložnikov. Zlasti hočejo imeti v rokah sezname vseh dejanskih in morebitnih nasprotnikov komunizma. To za tedaj, če bi v tej ali oni državi prišlo do upora proti sedanjim režimom in bi bilo potrebno sovjetsko oboroženo posredovanje. Tito in Rankovič sta se stalno branila, da bi dala NKVD kaj več kakor pa imena najbolj znanih nasprotnikov komunizma. Tito preganja sovjetske vohune Še več, Tito je OZNA-i naročil, naj mu dobi čim natančnejše podatke o zvezah, ki jih imajo razni nezadovoljneži v paniji in vladi s sovjetskimi agenti. Rankovič je kmalu ugotovil, da se je n. pr. sovjetski trgovinski »strokovnjak«, v resnici pa špijon NKVD, Igor Minkin, stalno družil z ministroma Zujevičem in Hebrangorn, sovjetski poslanik Judin pa se je sumljivo pogosto posvetoval z Mošem Pijadom. V isto vrsto so spadali visoki partijski in vladni funkcionarji s procesa v Ljubljani, ki so se zaradi svoje temne dachauske preteklosti hoteli zavarovati s poslušnostjo do Moskve. Vse to dokazuje, da je Tito hotel biti več kakor navaden sovjetski podložnik: hotel je biti samostojen diktator svojega komunizma. Takšnega greha dozd&j še ni storil noben komunist. Boj za Stalinovo dedščino Napad Kominforma na titovstvo je dalje izraz strahu, da bi Tito utegnil izpuliti Moskvi vodstvo mednarodnega komunizma jz rok. Sovjetski Politbiro sodi, da je Stalin star in da najbrž ne bo več prav dolgo živel. Tito bi potem bil edini možni tekmec za vodilno mesto v mednarodnem komunizmu. Današnji voditelji komunizma v posameznih državah so brezbarvni in nepriljubljeni ljudje. Edino Tito je človek / izrazito osebnostjo in ima tudi prav takšno zaslombo v komunistih kakor Stalin. Če Stalin umre, se v Moskvi boje, da ie ni sile, ki bi preprečila Titu, da ne bi postal prvi človek v svetovnem komunizmu in da ne bi vrhovnega komunističnega vodstva in nadzorstva potegnil iz Moskve v Beograd. Sklenili so, da je treba Tita o pravem času umazati in mu vzeti ugled. Zato so njega in njegovo partijo zapodili iz Kominforma. ® Zunanjepolitične razlike Bili so še drugi razlogi za napad Kominforma na I ita. Mož ni maral svoje zunanje politike podrediti zahtevam sovjetske zunanje politike, marveč je hodil svojo not. Sta- linu se je zameril s svojimi načrti za balkansko federacijo, ker bi v njej lahko nastala mogočna slovanska komunistična država, ki bi utegnila tekmovati s Sovjetijo. Stalin in Molotov sta bila divja zaradi Titove neizprosnosti glede Trsta in Koroške, ker je to v marsičem prekrižalo sovjetski politiki račune. Sovjeti so se hoteli pred volitvami prikupiti Italiji s tern, da bi ji bili ponudili Trst. Toda Tito se zahtevi po Trstu ni maral odreči. Potezo s Trstom so naredile potem zahodne države. Italijanski komunisti so volitve izgubili. Poslednji zunanjepolitični vzrok, da je Tito prišel v nemilost, so pa njegove težnje po vsej Makedoniji in po Solunu. Zaradi teh teženj je tudi pustil na cedilu Markosa niurr<'u ^ r njvfju » u|jui moikO ^iuutijv s ^c^askega. Titovi načrti na Balkanu so bili Sovjetom zelo čez glavo. Zaradi njih so se začela kazati stara nasprotja med balkanskimi narodi in Sovjeti so celo tam izgubljali vajeti iz rok. Videli so, da hoče Tito ustanoviti komunistično balkansko federacijo kot zametek bodoče zveze evropskih sovjetskih republik. Poglavar te zveze bi bil on in vodstvo svetovnega komunizma bi se tako nujno preneslo iz Moskve v Beograd. Zaradi tega je bilo treba spraviti s poti poglavitno nevarnost — Tita in njegov imperializem. Sovjeti se otresajo slovanstva Sovjeti so si naložili silno nalogo, ko so sklenili spraviti podse kakih dvajset evropskih narodov. Delo so si hoteli olajšati s tem, da so obudili iz groba vseslovanstvo. Najvažnejši njihovi podložniki so bili Slovani: Poljaki, Slovaki, Čehi, Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bolgari. Vseslovanstvo uči, da so vsi Slovani bratje v varstvu, to je pod peto, velike sestre Rusije. Rusi imajo prednost v tem, da so prvi med enakimi. O vseslovanstvu so sanjarili Bierut in Gottwald, Beneš in Ripka, Tito in Dimitrov. Z govorjenjem o vseslovanstvu so Sovjeti hoteli odbiti roge nacionalizmu malih slovanskih narodov, da ta ne bi delal neprilik v območju sovjetskega vpliva. Z nacionalizmi neslovanskih narodov na tem področju bi potem že opravili. Mali slovanski narodi, ki so jih Sovjeti podjarmili in jih skušali uspavati s frazo o slovanskem bratstvu, so menili, da bodo svoje narodnostne težnje in zahteve po zgodovinskih mejah lahko uresničili prav s pomočjo slovanske vzajemnosti pod vodstvom »slovanske« Rusije. A so se zmotili Jugoslovani in Tito, ki so pričakovali, da iim bodo Sovjeti pomagali do Trsta in Južne Koroške. Ne Trst, ne Koroška nista za Sovjete nič važni. Življenjsko važna je zanje Nemčija. Jugoslovanske, češke in poljske zahteve so jim križale račune glede Nemčije. Pridobiti Nemce, bodisi one v Nemčiji, bodisi Avstrijce, za svoje cilje in svoj red, — to je za Sovjete važno. Zato je bilo treba ukrotiti vse tiste, ki so vseslovanstvo napak razumeli — to je, ki so mislili, da jim bo slovanska vzajemnost s Sovjeti na čelu pomagala do tistega, za kar se že sto let bore. (Se nadaljuje). Kako je SIAU volila V dolinski občini so bile v ne« deljo 25. t. m. volitve v uaisarske odbore. Ljudem je presedlo šu* šmaren je teh dvoživk, ki ne vedo več, kaj so. Zato so naši kmetje in delavci ostali doma. Ali kaj se jo zgodilo? Ko so videli siauarski priganjači, da ljudstvo bojkotira volitve in noče na volišče, so pri« čeli tekati od hiše do hiše, od osebe do osebe in jim vsiljevati stare odbore: »Kaj ne, vi ste za stari odbor in boste prišli volit.« Tako so jih nagovarjali. In niti niso počakali na to, da jih naš člo* vek pošlje nekam, že so nekaj za« pisali in odšli. To so bile prave ♦n in« ?Tro,bodt,<>, komunistično uaisarske volitve. Pa naj še kdo reče, da uaisarji niso demokrati in da narod ni za njih! Kaj si še danes nekdo v Borštu domišljuje Živi med nami človek, ki je vsem poštenim Borštanom v naj* slabšem spominu izza časa okupa* cije in ki se ga vsak na daleč izog* ne, samo da nima z njim opraviti. Ta možič si je upal groziti zaved* nim Borštanom, ker so svobodni demokrati in se ne boje javno iz* povedati in pokazati svojega po* litičnega in verskega prepričanja. Za enkrat se za njegove grožnje več kot toliko ne zmenimo. Naj pa ve, da mu drugič ne boi šlo ta* ko gladko. Psom, ki grizejo, se da* jo nagobčniki. Boj terorju in teroristom! Iz Boršta Čas je, da se tudi mi Borštani oglasimo v naši »Demokraciji« in sporočimo, da smo preživeli tež* ko dobo strahovanja, ki nas ni upognila in zasužnila. Kar nas je zavednih in samostojno mislečih, vsi z veseljem čitamo »Demokra* cijo« in željno pričakujemo njen izid. Kot povsod se tudi pri nas borimo za edino demokracijo in pravo svobodo. Ni nas malo, ki čutimo, mislimo in živimo v pra* vem narodnem, demokratskem in verskem duhu. Naša stvar mora zmagati, ker je pravična in po* štena. Tudi pri nas se čuti razkol med komunisti. Nedavno sta se tu na shodu prerekala in zmerjala dva komunistična agitatorja, eden Ti* tovec, drugi Stalinovec. Titovec se je dobrikal ljudem in je točil krokodilske solze nad razdorom. Je pa pozabil, kako je še nedolgo od tega kričal pridigal sovraštvo proti misijonarjem in vpil, da bi jih morali vreči s prižnice in jih ne poslušati. V opomin naj bo njemu in vsem komunistom, da božji mlini meljejo počasi, a go* tovo. Titovski agitator je nekdaj žel pri vdanem in pohlevnem ljudstvu uspehe. Danes pa !se mu smejejo in ga ne poslušajo. Kar je poprej sejal, to danes žanje. Laž in prevara zaslepi ljudi samo za kratek 'čas. ^ cišfcega Poslano Ko sem podpisani Fran Zacearia odšel v aprilu 1948. iz Trsta v Ve* nezuelo, so nekateri italijanski li* sti, zlasti »La Voce libera«, pri* nesli o meni bombastične vesti, ki niso bile resnične in ki so ža* lile mojo čast in ugled. Nisem to* žil, pač pa sem poslal na »La Voce libera« popravek, ki ga je obja* vila 29. t. m. in ki sc glasi; »Go* spod Fran Zaccaria nam pošilja iz Venezuele sledeče pismo, ki ga radi pravilnosti objavljamo: »Z ozirom na članek objavljen o moji osebi v Vašem listu od 21. junija 1948 pod naslovom »Kolosal* na goljufija«, kateri je iznenadil dosti tržaških krogov, ki me pot znajo, prosim, da objavite slede* dečo mojo izjavo: Desetletja sem v Trstu živel in delal, kjer sem znan kot skrben in korekten trgo= vec, ki se zaveda svojih dolžnosti. Leta 1945. sem ustanovil avto * transportno podjetje in dobil tudi dovoljenje za cono B. Delal sem z Jugoslavijo, ali moje delovanje je imelo izključno trgovski značaj, kot ono mnogih italijanskih tvrdk, ki delajo z Jugoslavijo. Ni* sem sprejemal nikakih političnih nalog; in ker je mogoče, da se u* stavijo nekatere moje proge, ( « ta ustavitev bi bila tem bolj občutljh va, v kolikor je v zvezi s svetovno krizo avtomobilskih transport tov * ) sem se odločil, da grem, ne da pobegnem; v Venezuelo. Pot v Trst mi je odprta in upam, da se tja vrnem, to tem bolj, ker me nikdo ne more obdolžiti, da bi bil kdaj koga goljufal, za de* setine milijonov, ampak niti za en sam vinar. Z odi. spoštovanjem FRAN ZACCARIA« ČITAJTE »DEMOKRACIJO* Poziv slovenskim volivcem iu volivkami „ Slovenska demokratska zveza “ poziva vse volivce in volivke, da sodelujejo z volivnim odborom in mu pomagajo točno in vestno pri pripravah za volitve. Gre za važen nastop slovenskih demokratov, ki bodo nastopili s svojo tisto pri občinskih volitvah, zato je nujno potrebno, da se vsi odzovemo klicu dolžnosti. Nihče naj ne odreče svoje pomoči. Poletna zabavišča Starši pozor! Vponedeljek, 2. avgusta se otvori v Gorici v ulici Don Bosco 3' »Alojzevišče« polet* no zabavišče za otroke Šolskega in Malega doma, ki so ostali v mestu čez počitnice. Zabavišče bo odprto ves mesec avgust; bo v varstvu učiteljstva in otroci bodo pridobili mnogo na zdravju, vzgoji in kulturno* zabavni zapo* slitvi. Dobivali bodo hrano ob 10. 12. in 16. uri. Prihod v zaba* višče ob 8. uri; vrnitev na dom ob 17. uri. Pridite gotovo vsi. Enako zabavišče otvori mestni šolski patronat v Podgori z istim dnem kakor v inestu. Podgorci, pošiljajte svoje otroke redno v zabavišče! Kot pod fašizmom ... Pod zgornjim naslovom smo priobčili v našem listu z dne 9. t. m. kratko notico, na katero nam je poslal g. Coneilio pojasnilo, ki ga v prevodu priobčujemo v celoti: * * * Gospod ravnatelj, v zvezi z znanim člankom, ki ste ga objavili v Vašem časopisu dne 9. t. m. smatram potrebno za« devo pojasniti, ker se je ugledni goriški Slovenec prizadeval bolj :ia to, da jo je potvoril kot pa, da bi se potožil za drugo stvar, samo da je označil za fašiste, kakor je sedaj v navadi, mirne in delavne italijanske državljane, ki vršijo svojo dolžnost v uradih katerim pripadajo. Besede, ki sem jih jaz iz/rekel duhovniku in učiteljici, ki sta prit šla v moj urad, da dvigneta pres mi jo »ima tantum« in med tem ko sta čakala, so bile sledeče: »Bo* dita tako vljudna, da govorita itas lijanski, ker ne razumem sloveni ščine in kakor vidita imam pred seboj stotisoče Ur in, torej, prat vico vedeti kaj se govori v moji bližini.« Nobenega velelnika, torej, kas kor je bilo krivo poudarjeno, am,-pak samo vljudna zahteva, ki je nc bi bilo niti treba, če bi prisotna bila poznala bolj globoko pravila lepega vedenja. Gorica, 22. julija 1948. Errico Coneilio pri Šolskem skrbništvu v Gorici. Ker nočemo nikomur delati kri« vice, smo lojalno priobčili zgornji popravek. ObrnUj smo se pa tudi na prizadetega duhovnika in do* bili od njega sledečo izjavo: G. urednik! Prebral sem dopis g. Concilia. Ponovno izjavljam, da je b'l njegov nastop krivičen in nevljuden. G. Coneilio je gotovo vedel, da duhovnik ni imel nobe* nega napadalnega namena, ko se je v njegovem uradu poslužil svo* jega materinega jezika, da je spregovoril z gdč. učiteljico, svojo znanko, tistih par besed, kakor to zahteva osnovno pravilo olike, ki mu jo zanika g. Coneilio. Smrt mladega dijaka V torek 27. t. m. je utoniL v Vi* pavi g. Darko Žigon, sin gospoda Jožeta Žigona iz Vrtojbe. Mladi g. Darko, ki je bil star 20 let in je letos napravil gimnazijsko ma< turo, se je kopal v Vipavi z dru* gimi člani družine. Ko je hotel ne* sti svojo sestro čez reko, se je kar zgrudil v vodi. Najbrže mu je po* stalo slabo v vodi in ga niso mogli rešiti, ker ga je voda zanesla v globino. Prizadeti družini ob pri* liki težke in velike izgube naše iskreno sožalje. Penicilin Pokrajinski urad za zdravstvo deli posameznikom, in bolniškim zavodom penicilin, ki ga je uvo* zila italijanska vlada, in sicer po ceni, ki jo je določil visoki komi* sariat za javno zdravstvo. Za pe* nicilin lahko zaprosi vsakdo pri gori imenovanem uradu proti predložitvi zdravniškega recepta. Delno bodo penicilin delili tudi brezplačno, toda le vpisanim v seznam ubožnih, vojnim invali* dom, povratnikom iz vojne, biv* Šim partizanom in tistim, ki do* bivajo pomoč od občinskega za* voda (ECA), če predložijo izpri* čevalo, ki jim ga izdajo pristojno županstvo ali tozadevni zavodi. poročilom, da se »Ljudski tednik« prihodnjič nauči bolje šteti: saj je za to, tečajev in »kurzov« do« volj tudi v »progresivnih« mon» golskih deželah! Mavhinjci«. Jo* sip G. — v pričakovanju, da se kmalu vrne v svojo sončno Vi* pavsko, daruje edinemu svobod* nemu slovenskemu političnemu glasilu na razkosanem Primor* skem 200, kot prispevek za julij; T. Dekleva, Trst, prispevek za julij 100; N. N. Trst, prispevek z n juiij 300; »ua bi sc Slovenci kmalu združili in strli fašistični jarem, ki nas zatira, N. N. iz Tr« sta 300, za julij; J. Legiša iz Se* sljana prispevek za julij 100; N. N. iz Trsta 100; za »Demokraci* jo«, braniteljico časti Slovanov, J. R. iz Trsta daruje kot mesečni prispevek za julij 500; N. N. 50 L. Skupaj L. 4.600.—. Vsem iskrena hvala! Kdor daruje »Dobrodelnem! društvu" v Gorici, Rlva Piaz-zutta iS/i, pomaga revnim in potrebnim, ki iim Je življenje težko in včasih tudi obupno. Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije« Pepca Tabaj, Štandrcž prepla* čilo 610; Črt 1000; 3000 iz Mav* hinj po«i geslom: »L. 3000 darujejo svojemu priljubljenemu listu Mavhinjci — med njimi seveda tudi tista dva, ki' ju je priobčil »Ljudski tednik« —- s toplim pri* Radio Trst II Postaja oddaja vsak dan od 7.29 do 8.00, od 11.29 do 14.30 ter od 17.29 do 24.00 ure (razen ob nedeljah, ko se konča jutranji spored ob 8.30, dopoldanska odr daja prične ob 9.29, popoldanske pa ob 16.29) na valovni dolžini 203.6 m, oziroma 1474 kc na s® kundo. Poročila: dnevno ob 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15. Dnevni pregled tiska: vsak dan ob 14.00. Prihodnji teden: NEDELJA 1. rili.: 17.00 To kar vsakdo rad posluša. — 19.15 Slovenske narodne in umetne pe* smi. — 20.10 Rimski Korzakov: Šeherezada. — 22.00 Čajkovskir Violinski koncert v D duru. PONEDELJEK 2.: 12.10 Pesmi jugoslovanskih narodov. — 18.15 Musorgski: Slike z razstave. — 20.10 Pevski koncert sopranistke Vuge Justine. — 21.00 Verdi: Tru* badur * opera v štirih dejanjih. TOREK 3.: 12.10 Češke in ru* ske melodije. — 13.30 Iz Chopei* novih skladb. — 20.10 Iz slovan* skih oper. SREDA 4-: 20.10 Pevski kon«' cert. ČETRTEK 5. : 13.30 Dvorzeko. ve skladbe. — 18.30 Slavni pevci. —• 19.15 Poje komorni zbor. PETEK 6. : 12.10 Pesmi sloven« skih skladateljev. — 20.10 Violin* ski koncert. — 21.10 Pesmi hrvat* skih skladateljev. SOBOTA 7.: 13.00 Glasba za najmlajše. — 18.45 Ravel: Span* ska rapsodija. — 20.40 Pestra glasba za sobotni večer. — 21.30 Pisan spored slovenskih pesmi. Opomba : Kronika olimpijskih iger, za ves čas olimpijskih iger dnevno ob 20.00 in ob 23.30 uri. Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici Noč in šibkost sovjetske policije Švicarski tednik »Die Wochen* zeitung« priobčuje zanimiv sesta* •vek o organizaciji in delovnih načinih sovjetske politične poli* oije, ki jo je svet nekoč poznal kot GPU, pozneje kot NKVD in danes pod značko MVD. Če hočemo razumeti, odkot iz* vira na videz neomejena moč in vpliv policijske organizacije, ki predstavlja edini temelj sovjet* skega režima ter tako imenovanih »novh demokracij«, je naj* bolje, da si ogledamo, kako si MVD ter njeric podružnice zago* tovo neomejeno oblast v kaki za* sedeni deželi. Za primer vzemimo neko glavno mesto v vzhodni Ev* ropi, ki so ga sovjetske čete »o* svobodile«. Ko je rdeča vojska vkorakala v to mesto, se ni zgodilo tisto, kar je prebivalstvo zatrdno pri* čakovalo: zloglasnih ljudi od MVD ni bi bilo videti nikjer. Nasprotno, poveljujoči sovjetski general je povabil vso moške, naj se prostovoljno priglasijo v »meščansko milico«, ki ho skrbela za red in varnost. Pripravljalna doba je imela dve značilnosti: živo in pridno iskanje vseh mogočih podrobno* sti, ki se tičejo življenja prebival* stva, in pa zares mil policijski režim. Zapirali so le toliko, da se ne bi zdelo, da je policija preveč neumna. Potem je prišel prvi ukrep* ki je zadel vse. Vsi nad šestnajst let stari državljani so se morali priglasiti na poveljstvu »Delav* ske in kmečke milice«, kakor sc je nova policija preimenovala. Poziv je b i utemeljen, s pretvezi* da mora vsakdo imeti osebno iz* kaznico, ki velja za nqkak notra* nji potni list, brez katerega se nihče ne more gibati niti po lastni deželi. Pri tej priliki so ljudje morali izpolniti zelo natančne vprašalne pole, ki so jih dopolni* Ii še s fotografijo in prstnimi od* tisi. Poleg tega je moral vsakdo lastnoročno napisati obširen ter izčrpan življenjepis, ki je z dru* gimi podatki vred prišel v oseb* ni akt vsakega državljana. Tako je policija na mah prišla do po* polne kartoteke vsega prebival* stva. Razdeljevanje osebnih izkaznic je trajalo kake tri mesece samo v prestolnici. Ponje je moral vsakdo sam. Med tem so pa orga* nizirali mrežo tako imenovanih Seksatov (tajni sotrudniki), to je, tajnih sodelavcev policije, ali z drugo besedo, vohunov in ovadu* hov. Vse mesto^jjazdelilj v šti* ri rajone, rajone v kvarte, kvarte v bloke in tako dalje do posamez* nih hiš. Vsaka hiša je dobila hiš* nega zaupnike, ki se je moral ob* vezati, da bo blokovnega zaupni* ka redno in natančno obveščal o vsem dogajanju v hiši. Ta poro* čila, največ same drobne denun* ciacije, so šla dalje do kvartnega zaupnika. Ta je pa bil že tako važan, da ni bil podrejen več no* benemu domačemu komunistu, marveč uradniku MVD. Hišni zaupniki imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Lahko vsako uro pridejo v sleherno stanovanje ter zahtevajo od navzočih izkaznice ter pojasnila, kje se mude od* šotni. Mreža Seksotov je organizirana po teritorialnem, kraje,vnem na» čelu. Hkrati z njo spletejo drugo nadzorstveno mrežo po podjetjih in mestih zaposlitve. Tretjo, naj* višjo in najbolj popolno mrežo pa si ustvari MVD sama povsem neodvisno od prejšnjih dveh. Ta* ko je vsak »svoboden« državljan »nove demokracije« stalno pod nadzorstvom vsaj treh parov oči in ušes, ki mu utegnejo življenje zelo greniti. S tem so bila konča* na vsa najpotrebnejša pripravljal* na dela. Vsemogočni novi policij* ski aparat je začof delati. Vzhod* no mejo države so odprli, zahod* no pa zastraž:li tako, da niti miš ne bi mogla čez njo.Nato so za* čeli nove »osvobojene« in »de* mokratizirane« državljane prebi* rati po stopnjah nezanesljivosti. Razporedili so jih v več skupin. Ko se je pokazala prva potreba po »sovražnikih države«, ki bi morali na delo v Sibirjo, je bilo žo vse prej pripravljeno. Poli* cija je kakršno koli naročilo lah* ko izvedla v eni sami noči. Naj* prej so prišli na vrsto tisti, ki so imeli sorodnike v tujini. Nato rodbine bivših visokih častnikov in uradnikov, ter tisti, ki so po* prej kakor koli politično delali. Ljudje so začeli živeti v strahu. Trepetali so ob vsakem avtorno* bilu, ki je drdral mimo, in se od* dahnili, ko so videli, da se ni ustavil. Sistem stalnega strahu in negotovosti je začel poslovati brezhibno. Nova demokracija, ki more obstajati samo na tem stra* hu, je bila »utrjena«. Spet so en narod ukrotili in ga zvezali, «.■» na kak odpor še misliti ni utegnil. Zdi se, da je spričo tega izpo* polnjenega in na videz vsemogoč* nega boljševiškega policijskega aparata vsaka opozicija v dežehh »nove demokracije« nemogoča. Toda temu ni tako. Prav ta po* polnost, ki je seveda zelo zaple* tena, je hkrati tudi poglavitni vzrok za šibkost in neuspešnost MVD, Ozna*e in drugih podobnih ljudskodemokratičnih ustanov za ustvarjanje stoodstotnih volivnih zmag. Pomisliti moramo, da za* radi obsežne vohunske in nadzor* stvene mreže že navaden kvartni policijski poglavar ne more pre* brati istih nekaj tisoč poročil in ovadb, ki mu jih vsak dan dobav* ljajo hišni, ulični, blokovni, ob* ratni in drugi zaupniki. Zato so vsi nagrmadeni po