DECEMBER 1962 LETO II ST. 16 3 L A S I L O SZDL O B C I N E L 3 U B.L. 3 A NA - S t S K A -•Občinski razgledi« — glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana-SUka. Izhaja enkrat mesečno, razen v juliju in avgustu. Ureja uredniški odbor: Glavni in odgovorni urednik Franc Bergant Množična razprava Brezdvomno je obravnava zveznega in republiškega predosnulka ustave v naši občini velika politična akcija, pri kateri je sodelovalo preko polovico vsega aktivnega prebivalstva. Naše organizacije SZDL, sindikati in LMS so zelo iniciativno organizirale to akcijo, ki sicer še ni končana, saj se še nadaljuje, vendar ne več tako množično, le še posamezni KO SZDL, manjša podjetja in ustanove imajo še predavanja o tem važnem družbeno političnem vprašanju. Plan dela, ki ga je občinski odbor SZDL pripravil, smo v glavnem zajeli. Predai'alclj-ski kader smo skupno z DU kar dobro izbrali in ga tudi dobro pripravili. Ta predavateljski kader je nato predaval raznim aktivom v podjetjih, ustanovah in na terenu. Ta predavanja so zajela ves teren in vsa podjetja ter ustanove, vendar nismo dosegli namena, ki smo ga imeli vzporedno z razlago predosnutka. Mislili smo namreč, da bomo iz aktivov dobili drugi del predavateljskega kadra, ki bi potem posegel v širšo kampanjo. No, lu smo nekako precenjevali naša aktive in je moral stalni predavateljski kader nositi tudi v širši ustavni kampanji ■ glavno breme dela. Obisk je bil v delovnik organizacijah boljši kot na terenu, vendar lahko rečemo, da smo imeli ponekod zelo dober obisk in kvalitetno razpravo. Na področju občine smo imeli doslej 89 predavanj. Vendar so tu zajeta le predavanja, ki jih je registrirala DU. Razprava je bila živahna in je pokazala, da je Večina naših ljudi prečitala Predosnulek ustave. V diskusiji je bilo postavljenih (pri registriranih predavanjih) 2Gi vprašan); če Pa še všlejemo vprašanja pri neregistriranih — pa je skupno število preko 300 vprašan). Dobili smo tudi 17 Predlogov za spremembo besedila ustave. Če analiziramo vsebino diskusije dobimo nekako mhlednjo sliko: 1. V ustanovah in na terenih v mestnem področju in v šolah je bila diskusija živahna in se je v glavnem gibala okrog splošnega družbenega razvoja, o organizaciji federacije, o rotaciji, o pravicah m dolžnostih državljanov, o volitvah, o funkciji posameznih zborov, o šolstvu, kulturi, nacionalnem vprašanju, o domu narodov, o enakopravnosti jezikov, o mladini itd. 2. V gospodarskih organizacijah: Mislili smo, da bo tu več diskusije o vprašanju upravljanja in o nadaljnjem razvoju gospodarskih organizacij. Ugotavljamo, da so na terenih o teh vprašanjih več diskutirali. Tu so bila vprašanja o odnosih gospodarskih organizacij — komuna, o poslovni tajnosti, o ustavnem sodišču in delu skupščine ter njihovih zborov. Zanimivo je, da je bilo v več podjetjih postavljeno vprašanje privatne lastnine in vprašanje kmetov. Skratka,, v delovnih kolektivih smo pričakovali več poglobljene razprave o gospodarskih vprašanjih, o upravljanju ter o perspektivi našega razvoja. 3. V kmečkem predelu je bila razprava najslabša in tudi udeležba manjša. So posamezni primeri, ki so posegali v diskusijo s stvarnimi vprašanji (Tacen — o perspektivi kmetijstva in podobno), vendar se je razprava v glavnem stikala okrog vprašanja privatne lastnine, okrog cen, gozdnega gospodarstva, c nedotakljivosti stanovanj, dedovanja, davkih in podobno. Smatramo, da bi morali na vasi nujno imeti več sestankov, posvetiti več pozornosti širšemu izobraževanju in tolmačenju splošnih vprašanj našega razvoja. Najprimernejša oblika bi bila javna tribuna, na kateri bi se sistematično obravnavala najrazličnejša vprašanja, ki zanimajo današnjega kmečkega proizvajalca. SZDL bi morala v tem pogledu ljudem nuditi več, zlasti pa poslati v ta predele strokovnjake, ki so jim ta vprašanja jasna in bi jih znali pravilno tolmačili. VK. Prvi posvet proizvajalcev industrije, gradbeništva in prometa PRVO POSVETOVANJE 'f >✓ * 1 * ™”cEv in as cilj: proizvajalec z visoko produktivnost] o Prvo posvetovanje proizvajalcev naše občine je obravnavalo nekatera aktualna vprašanja v zvezi z uveljavljanjem delavskega samoupravljanja, družbenih in ekonomskih odnosov v gospodarskih organizacijah ter uveljavljanja človeka proizvajalca v gospodarski organizaciji in komuni. Na tem posvetovanju so se zbrali proizvajalci iz industrije, gradbeništva in prometnih podjetij ter si izmenjali izkušnje, ki so si jih o teh vprašanjih pridobili v domačih podjetjih. (Nadaljevanje na 4. str.) O OBČINSKI LJUDSKI ODBOR • OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKI KOMITE LMS ® TER VODSTVA OSTALIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ 'Želijo občanom mnogo zdravja ter DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1963! Brez kompleksa zamude Sem in tja sc slišijo vprašanja: »-Kaj pa je z našim občinskim statutom.« Večina slovenskih občin je osnutke statutov že dala v splošno razpravo. Torej zaostajamo!? Občinska komisija za statut odgovoraja na ta vprašanja z zagotovilom, da bo predložila osnutek statuta v splošno razpravo takoj, ko bo prepričana, da je osnutek zrel za to razpravo. V marsikateri občini se je namreč zgodilo, da so pohiteli z razpravo o osnutku statuta, pa so ugotovili, da so prehiteli razpravo o zvezni in republiški ustavi ali pa so bili osnutki res premalo prilagojeni lokalnim pogojem' in so osnutki doživeli spet nove in nove korekture. Komisija za statut je mnenja, da je treba pri zadnji redakciji pred splošno razpravo o osnutku statuta upoštevati dokončne redakcije zvezne in republiške ustave ter skrbno prisluhniti lokal- nim pogojem, predno naj bi bil osnutek predmet splošne razprave. Nedvomno pa lahko pričakujemo razpravo o os- j nutku statuta v januarju | prihodnjega leta. Nova kino dvorana v Šiški HINKO SMREKAR: Ce- V minulem mesecu so bile konference krajevnih organizacij SZDL, ki so se zelo razlikovale bodisi po kakovosti razprave ali po udeležbi članstva. Ker je nemogoče posredovati temeljito analizo za vsako iz- potrebuje kmetijska zadruga med njih, naj posredujemo za vsako le nekaj informativnih ugotovitev: BUKOVICA: Na konferen- jil ter strojno obdelavo, med- tizana« napolnjena. V ci je bilo 9 "/o članstva. Poro- tem ko je zanemarjena slro-čilo za konferenco je bilo kovna tehnična služba in slabo pripravljeno, kar pa pomoč kooperantom. sodelovali tudi predstavniki predvsem omenjeno, da je »Agrokombinata« in kmetij- bila popolnoma odveč boja ske zadruge. Navzoči so ob- zen ob združitvi občin Šent ta, ker je kasneje med letom sprejete dokumente težko spreminjati. Ob razpravi pa kombinata«. Kooperacija po- kino dvorano, šola je pred meni na tem področju le na- otvoritvijo, že prihodnji me-bavo semen in umetnih gno- sec pa bodo Vodice priklju- razprave čene na nov vodovod Cerklje_M en^eš Rebalans proračuna 1962 “m”c ” Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so sprejeli 110 udeleženci posredoval _ . uspehe organizacije na tem predlog rebalansa proračuna za letošnje leto. Po rebalansu obrno(-ju p0U(-]ar|j fja se tudi odgovore. mu razvoju GAMELJNE: V središču nosti. so bila kmetijska ŠIŠENSKI RAZGLEDI TELEGRAFSKE INFORMACIJE O KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ Razprave boljše kot udeležba med članstvom. Med drugim stroškov gradnje vzgojno so bile štiri uspele razprave varstvenega zavoda od pred-o novi ustavi ter razgovor o videnih HO na 51 milijonov arondaciji 40 ha zemlje, ki jo dinarjev. Vzlic tako velikim stroškom pa je bilo delo pomanjkljivo opravljeno in ob- prav je bilo prisotnih le 5 Vo jekt ne ustreza povsem svo-članov, je bila dvorana »Par- jemu namenu. raz- Razpravo o občinskem sta-pravi je bilo med drugim tutu in kasneje statutu kra-ugotovljeno, da bodo morali jevne skupnosti bodo teme-občani v bodoče temeljiteje Ijito pripravili in bodo orga- slučajno ni bila ovira, da ne VODICE: Udeležilo se je je in skrbneje proučevati osnut- nizirali razpravo v šc manj- bi slabemu poročilu sledila 65 članov ali 12»/« vsega ke družbenega plana in pro- ših enotah kot so volilne živahna razprava, v kateri so članstva. V poročilu je bilo računa in zazidalnega načr- enote. VI2MARJE: Udeležba je bila samo odsev življenjske moči te organizacije: 37 ude- sodili začet in nedokončan, vid in Šiška. V zadnjih dveh dovolj priložnosti, da pri- ležencev. Pasivnost članov postopek za arondacijo 130 ha letih so uredili s pomočjo zadeti občani povedo svoje SZDL in KS samo škoduje zemlje na kompleksu »Agro- občinskih dveh milijonov pripombe in prejmejo nanje gospodarskemu in -družbene- njihove skup- Spet je bilo grajano neure-vprašanja. Pojasnjen jim je jeno oštevilčenje hiš, pa če-bil odiok o arondaciji 2o ha prav je bil elaborat za novo Ije na Rašici, na kateri bo kmetijska zadruga predvidoma uredila plantažni nasad hrušk. Krajevna organizacija bo ustanovila posebno oštevilčenje izdelan že 1958. leta. Pogovor I proizvajalcev | ■ m i potrošnikov ( Konferenco krajevne j organizacije Dravlje orne- j hjamo posebej zaradi raz- s Veseljive novosti, ki je 1 čredna posnemanja. Na f| konferenci so namreč so- s delovali tudi predstavni- 1 ki podjetij, ki imajo svoj = sedež na območju te kra- 1 jevne organizacije. Sodelovanje proizvajalcev g na konferenci SZDL je ukrep g v smislu gesla »Podrimo zi- g dove okrog tovarn«. Tovarna g he more biti z močnim zi- g dom ločena od zaledja, na = drugi strani pa potrošniki g lahko mnogo bolje razumejo g Probleme proizvajalcev, če g se od časa do časa najdejo g Pod skupno streho in oboji = spregovorijo z jezikom obča- §§ Pa. Pogosto se namreč doga- g ia, da proizvajalci pogosto g Pozabljajo, da so hkrati tudi g Potrošniki, ljudje izven to- g Vam pa za vsako ceno iščejo = krivca znotraj tovarniških zi- g dov. Ce pa se najdejo na g Skupnem pomenku, lahko = “rez težav najdejo skupni § lezi k. I Predstavnika »Dekorativke« h [P podjetja »Unitas« sta na g konferenci govorila o proiz- g Vodnih in materialnih pro- g “lomih svojih kolektivov, g pdeleženci konference so z .g fanimanjem poslušali stvari, g ki so bile za njili povečini g |“ove in zanimive. Prav ne- g Posredna posledica tega g skupnega pomenka pa je bil g sklep, da tovarna »Dekora- s |‘ivka« odpre svoje igrišče za g Gladino vsega terena. bodo zmanjšani izdatki za prosveto in kulturo, socialno sodelovanje in prizadetost komisijo, ki bo pomagala ir s= predvsem v druž- v ,tw„, v,«.«. opozorili skrbstvo, zdravstveno zaščito, državno upravo, komunalno članov zrcalita dejavnost ter za obveznosti in rezervo 36,136 milijona dinarjev. Prav tako pa so povečani izdatki od; i ko va fo "predvsemsčid e- za negospodarske investicije (delno kritje stroškov za grad- lovanje predstavnikov delov-njo in opremo ambulante v Unionu) ter za dotacije (skla- mh_ kolektivov s tega ob-du za šolstvo zaradi premajhnega doteka.,ja dohodkov In m^aARTN0.TACEN; zim_ . večjih izdatkov, za zaključek izgradnje kino dvorane in za s[, dnevna zmogljivost 1000 do 1500 kg obarvane preje. Stroje za barvarno so nabavili v Zahodni Nemčiji, strežeta pa jim dva človeka, medtem ko so v prejšnji zastareli barvarni zaposlovali za obarvanje enake količine preje 10 ljudi, ki so morali delati v zadušljivi pari, mokroti in sploh slabih delovnih pogojih, slabša pa je bila tudi kvaliteta barvanja. Sedanji stroji delajo polavtomatsko, iz njih pa ne prihajajo nobene izparine. Zgradba barvarne Je tako prostorna, opravili pa so tudi že vsa inštalacijska dela, da bodo lahko oh priliki poleg sedanje polavtomatske linije za barvanje postavili šc eno tako. Prednost te nove barvarne Je predvsem v njeni ekonomičnosti in tudi seveda v kvaliteti barvanja. Za razliko s prejšnjimi barvarnami, ki so delale š parnim ogrevanjem, dela ta na osnovi vodnega ogrevanja, pri čemer mnogo prihranijo na kurjavi, pa tudi na vedi, saj ogreto vodo, ki jo rabijo v delovnem procesu, ponovno zajemajo, jo samo pogrejejo na zahtevanih ICO stopinj Celzija, to je približno za 30 stopinj, ter jo nato zopet uporabijo. Poleg barvarne je urejen tudi sodoben laboratorij, v katerem delajo analize kvalitete barvanja, recepte za sestavo barvil ter proučujejo obstojnost barv na tkaninah na svetlobi, pri drgnjenju ali pranju. V tovarni dekorativnih tkanin pa ni to edini uspeh tega kolektiva v letošnjem letu. S svojimi izdelki so se začeli uveljavljati tudi na tujem tržišču. V letošnjem letu so izvažali svoje tkanine posredno s tapeciranim pohištvom. Tako so izvozili 50.000 tekočih metrov preko raznih naših izvoznih podjetij. Za prihodnje leto se jim obetajo še lepši rezultati,, saj so žc sedaj sklenili preko »Eksport-drvo« Zagreb dogovor o 40 povečanju odkupa njihovih tkanin, ki bodo šle v Sovjetsko zvezo. Podobno kaže tudi pri drugih izvoznih podjetjih, s katerimi imajo poslovne odnose, razen tega pa so se začeli dogovarjati tudi za neposreden izvoz svojih tkanin predvsem v Ameriko, Holandijo in na Poljsko. Iz Poljske so že dobili pozitiven odgovor za dobavo 40 do 50.000 tekočih metrov pohištvenih tkanin. Tako računajo, da bodo letošnji dohodek 2650 milijonov povišali v prihodnjem letu na 3 milijarde dinarjev. ŠIŠENSKI RAZGLEDI 1 Naš cilj: proizvajalec z visoko produktivnosti o Nadaljevanje s l. gtfani Udeleženci posvetovanja so opozorili, da za merjenje produktivnosti in uspeha nekega podjetja niso vedno najobjektivnejša merila finančni pokazatelji, da Je nujno treba doseči nivo evropske produktivnosti ter da moramo začeti izkazovati povečano produktivnost z znižanjem lastne cene proizvodov ter predvsem, da je treba posvetiti več pozornosti človeku — proizvajalcu in njegovemu standardu. V drugi polovici januarja se bodo zbrali na podobno posvetovanje tudi proizvajalci iz obrtno komunalnih podjetij, nato pa še iz vseh vrst javnih služb. • LJUBLJANA- TRANSPORT: Intenzivno poslovno sodelovanje O decentralizaciji so začeli razmišljati v podjetju »Ljublja-na-transport« v prvih mesecih 1961. leta. Vzrok za takšno razmišljanje je bil predvsem v želji, da bi pritegnili čim več članov kolektiva k neposrednemu upravljanju, ter hitra razširitev dejavnosti podjetja, tako da se osrednji organi upravljanja niso mogli podrobneje ukvarjati z vsemi različnimi dejavnostmi, jih spremljati in usmerjati njihovo poslovanje. Tridesetega maja pa je bil na seji delavskega sveta sprejet začasni pravilnik o formiranju ekonomskih enot in organih samoupravljanja v ekonomskih enotah. Ocenjujoč dosedanje izkušnje velja predvsem poudariti, da je v novih pogojih delitev sredstev za osebne dohodke mnogo realnejša. V manjši enoti je tako enostavnejše najti vzroke manjšega delovnega učinka, ki se zrcali v manjši vrednosti točke, hkrati pa je lažje tudi ukrepati za odstranitev ugotovljenih slabosti. Oblikovanje manjših ekonomskih enot pa je hkrati spremljalo izredno živahno poslovno sodelovanje podjetja s oorod-nimi gospodarskim organizacijami. Podjetje sodeluje z -Intereuropo« Koper, na področju turizma v okviru Turistične agencije -Izletnik«, v združenju »Avtonabava« ter s sosednjim Litostrojem. © UNITAS: Zavzemanje za skupne sklade Najgloblja decentralizacija bi teoretično zahtevala tudi delitev ustvarjenih skla- dov po ekonomskih enotah Mnenja smo, da bi takšna politika privedla do drobljenja finančnih sredstev za razširjeno reprodukcijo, kar bi v končni fazi privedlo do drobljenja podjetja. Razvoj podjetja, proizvodnja, inve- in ekonomsko enoto, lahko formiranja, ki so v različ-pa prepušča oblike in način nih podjetjih različni. • FARMIS: Decentralizacija ne izključuje gospodarske enotnosti boljše in racionalnejše rešitve svojega dela in poslovanja. Pravila kombinata določajo namreč med osnovnimi nalogami, da podjetje: — pri svojem gospodarjenju uporablja najsodobnejša načela organizacije in poslovanja; stičije, finančna politika, so osnovni elementi, ki spadajo v pristojnost gospodarske skupnosti kot celote. Stojimo na stališču, da je v pogledu smotrnega gospodarjenja edino pravilno, da so skladi centralni. S tem prav z ničemer ne okrnjujemo decentralizacije samouprave. O razporeditvi skladov naj odloča delavski svet celote, ker ta najbolje presoja interese skupnosti, EE so pa tako v njem zastopane. • LITOSTROJ: Enota skupnih interesov Smatramo, da je najboljša definicija, kar jih je bilo 'z-rečenih do sedaj, tista,' ki pravi, da je ekonomska enota enota skupnih interesov v okviru interesa podjetja. Definicija ne daje receptov o velikosti enote, o številu članov, o proizvajalnih sredstvih, temveč definira družbene odnose med podjetjem V okviru združevanja delovnih organizacij, pa so v našem primeru problematika dosedanjega poslovanja kombinata Farmisa in naloge pri nadaljnjem razvoju, narekovale potrebo po intenzivnejšem proučevanju orga-ganizacije in notranjega poslovanja. Temeljni cilj kombinata je ustvariti močno farmacevtsko-kemično podjetje, in sicer z združiIvijo vseh proizvajalnih sil dveh proizvodnih gospodarskih enot. To se bo odvijalo na področju mobilizacije razpoložljivih sredstev za uveljavljanje nove moderne proizvodnje, uvajanja sodobne tehnologije, specializacije, uporabe najsodobnejših načel organizacije in poslovanja, enotne organizacije skupnih služb itd. Spričo nalog, ki izhajajo iz razvoja in notranje problematike (proizvodnja, finančno poslovanje, nabava-prodaja itd.) in razvoja zunanjih činiteljev (domače in tuje tržišče, konkurenčnost, nastajanje močnih integrira-riih enot, odnosi z denarnimi zavodi itd.), se poraja potreba po vse tesnejši povezavi organizacijskih enot v eno- ten, ekonomsko močan in — enotno organizira izvr-notranje čim tesnejše pove- ševanje vseh tistih nalog, zan kolektiv Farmisa. ki so sicer nujne za vsako V pričakovanju takega proizvodno enoto, a jih je razvoja notranjega in zuna- mogoče zaradi njihove last-njega gospodarskega položa- ne tehnične narave reševati ja, v katerem je kolektiv, je skupno, da bi se na ta na-že v pravilih kombinata čin doseglo bolj učinkovito vsem službam v podjetju da- in cenejše izvrševanje in s na naloga, da iščejo čim tem znižali stroški v celoti. • DEKORATIVKA: Povečanje rentabilnosti Z ustanovitvijo EE v podjetju je krenilo delo povsem po novih smereh. Nenadoma so se pokazale nove možnosti razvoja proizvodnih postopkov in nove možnosti za povečanje količinske proizvodnje. Danes po treh letih obstoja in organizacije dela po EE lahko ugotovimo, da so bile v podjetju odkrite prenekatere notranje rezerve, za izkoriščanje katerih podjetje praktično ni porabilo nobenih sredstev, pa so vendar omogočile znatno povečanje gospodarskega uspeha. Naslednja tabela nam pokaže, kako se je gibala rentabilnost v letih 1960, 1961 in 1962. Povprečno na 1 zaposlenega indeks 1960 - 100 1960 % 1961 % 1962 % Vložena sredstva 831.051 400 1,018.475 123 1,132.561 130 m* 1.674 J 00 1.740 104 1.927 115 Uruto dohodek 2,405.740 100 2,563.100 107 3.204.633 133 dohodek 890.832 100 845.220 95 1,055.311 118 čisti dohodek 484.690 100 633.205 131 797.941 163 OTROŠKO VARSTVO POD KRITIČNIM MIKROSKOPOM Premalo zmogljivosti in preveč »Starši imajo pravico in dnžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok«, pravi 61. člen predosnutka nove ustave. Le takrat, kadar so te pravice staršem na podlagi obstoječih zakonskih določil odvzete, ali pa kadar iz objektivnih vzrokov svojih dolžnosti ne zmorejo, so dolžni take pravice iz varstva aM vzgoje prevzeti vsi družbeni činitclji. Iz teh ustavnih določil se jasno vidi, da je težišče skrbi za varstvo in vzgojo otroka v družini, medtem ko je div .ba s svojimi institucijami dolžna, da pomaga družini pri uresničenju tega cilja. Ce hočemo s številkami izraziti to pomoč družbe pri vzgoji in varstvu otrok, nam daje statistika naslednje številke: 6 vzgojno varstvenih ustanov s skupno zmogljivostjo 5C5 otrok; 10 otroških igrišč v skupni izmeri 10.000 m’: 9 osnovnih šo! s 184 oddelki in 5390 vpisanimi učenci (vsaka šola ima mlečno bi šolsko kuhinjo); 9 šolskih knjižnic s skupno 13.137 knjigami; 7 šolskih športnih društev s 1602 članoma; 3 počitniški domovi za letovanje ptrok: 2 otroška dispanzerja; 2 ambulanti za šolske otro- ke; 2 nižji glasbeni šoli i 22 oddelki in 900 učenci; 2 telovadni društvi ter še 15 raznih 'Športnih organizacij In klubov. Mimo tega skrbijo za varstvo in vzgojo otrok še trije rodovi tabornikov. 9 društev prijateljev mladine ter 7 pionirskih odredov in pionirskih starešinskih svetov. Ce pa analiziramo dejavnost in uspehe vsake posamezne institucije. pridemo med drugim do naslednjih ugotovitev; Od 1G80 mater otrok v stato-sti dt> dveh let Je približno 500 mater zaposlenih, od 2360 mater otrok v starosti od 2 do 7 let Jih jc zaposlenih približno 1500, od ;ti7G mater otrok v starosti od 7. do 15. leta pa 2700. Zmogljivosti vzgoino-varstve-nih ustanov pa nc dosegajo teh številk. Varstvena ustanova za otroke do ■ dveh let starosti lali-ko sprejme le 8 •/» otrok, katerih matere so zaposlene. V ustanovah za otroke od 2. do 7. leta pa je prostora za 35 "/n otrok zaposlenih staršev. Kljub temu pa ugotavljamo, da zmogljivosti nekaterih ustanov niso v celoti izkoriščene, za kar imajo starši običajno pripombe materialne narave. Z letošnjim letom je bil namreč uveden nov način prispevka staršev v skladu z njihovimi finančnimi možnostmi. Ker sodijo otroško-varstvene ustanove v pristojnost stanovanjskih skupnosti, bi morali sveti stanovanjskih skupnosti temeljito razmisliti, kaj ukreniti. da bi izpolnili to vrzel med velikim številom otrok, katciih starši so zaposleni, in razmetoma majhno Izkoriščenostjo zmogljivosti 'nekaterih ustanov. Otroška igrišča bi lahko v veliki meri izpolnila vrzel v varstveni vzgoji otrok. Zal pa imamo za to premalo otroških Igrišč, še manj pa takih, na katerih hi bilo organizirano varstvo otrok. Vsega je v občini fi. otroških igrišč, od tega pa je organizirano varstvo samo na enem izmed njih. Premalo je tudi skrbi za stalno vzdrževanje naprav na teh igriščih. Pomanjkljivost Je, tudi v tem, ker projektanti pogosto ne smatrajo otroškega igrišča kot del uro* , dltvencga načrta za posamezno območje. V naši občini so letovanja otrok že tradicionalna, saj preživi v poletnih mesecih v dveh J domovih ob morju in v enem višinskem okrog 800 otrok Z organiziranjem letovanja v ča- -j su šolskih počitnic pa Je le del- ’ , no poskrbljeno za šoloobvezne j otroke, ki so po ves dan pre- j puščeni sami sebi. Zato ugotav- $ ijamo da nam mimo otroških , Igrišč, ki bi v tem času zapoj {&. silil otroke, primanjkuje tudi t rekreacijski center, ki bi prt- i vabljhl mladino med tem pro- i stlm časom. Za vso to dejavnost j so seveda potrebna materialn* 1 sredstva. Ne bo odveč, če opo- j j zorimo, da daje letno občinski i proračun za varstvo in vzgojo*© otrok, zn delovanje orcanlze.-ij./j i ki se s temi vprašanji ukvarja-Ji , Jo, nad 50 */« občinskega prora- i čung.