TRGOVSKI M ST Časopis Kat trgovino, industrijo im obrt. ‘ »fednišlv® to upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulict. Dopisi se ne vročaj a — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo. 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani .ETO vin. TeIe!o» St. 552. LJUBLJANA, dne 28. oerembra 1925. Telefon št 552. ŠTEV. 140. oaaiM«« E&spozo našega finančnega ministra. finančni minister g. dr. Stojadino-vi£ je imel dno 26. t. m. v radikalnem poslanskem klubu ekspoze o proračunskih dvanajstinah. V svojem ekspoze ju je v glavnem poudarjal: Za leto 1925/26 določena vsota izdatkov znaša 12.250 milijonov dinarjev. Zvišanje se predlaga, ker so se povečali krediti za ministrstva agrarne reforme, prometa in vojne, kakor tudi za pokojnine in invalidske podpore. Nato je finančni minister ute-meljeval potrebo povečanja dohodkov, ki pa jih bo treba poiskati drugje, ne pa v davkih, ker je davčna obremenitev prebivalstva že itak znatna. Zlasti je naglasa!, da so davki v Vojvodini zelo veliki in je objavil nato odpravo imovinskega davka z vsemi dokladami. Ta določba se bo nanašala tudi na Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo. Nadalje se bo odpustilo 12%, ki bi se naj izterjali za zaostale davke v preteklih letih. Ubožnim državljanom se bo dovolilo, da plačajo zaostale davke v obrokih. Nato je minister razpravljal o cenah kmetijskih proizvodov. Nazadovanje teh cen je pripisovati zvišani svetovni produkciji. Na svetovnem trgu se je pojavila kot proizvajalec Rusija. Letos je bilo na vsem svetu pridelane več pšenice kakor pred vojno. Minister upa, da bo zmanjšanje izvozne carine na pšenico vplivalo na cene pšenice v državi. Dalje je razpravljal minister o določbah finančnega zakona in obrazložil vzroke, ki so prisilili vlado, da predlaga tiho likvidacijo Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva. Konkurz tega društva bi bil težak udarec za zadruge v Hrvatski in Slavoniji. Razen tega se bo z likvidacijo preprečil del škode, ki bi nastala s konkurzom. Za vsoto 13 milijonov dinarjev prejme država dve hiši v Zagrebu, ki se cenita na 12 milijonov dinarjev!. Glede valutne politike je izjavii, da se izvaja sporazumno z Narodno banko. Ministrov namen je, nadaljevati sedanjo politiko, da se doseže stabilizacija dinarja in prepreči hitro skakanje ali padanje naše valuto. Nadalje se je bavil finančni minister z oakupom sladkorne tovarne na čukarici. -Njegov tozadevni predlog jo vlada sprejela, četudi stoji finančni minister načelno na staliscu, da ta tovarna državi ni potrebna in da bi se državi ne bilo treba spuščati v taka podjelja, ker je pokazala izkušnja, da je država slab trgovec in slab industrialec. V tem primeru pa ni bilo nobene druge rešitve, ki je v ostalem samo začasna, ulede na določbe finančnega zakona o upokojencih je finančni minister ugotovil, da znašajo izdatki zanje v letu 1925,26 dvakrat več kakor leta 1924, ker so bile dra-ginjske doklade povišane. Ležarina za vagonsk& pošiijatve. la trgovskih krogov se nam poroča: Še ni dolgo, odkar je ministrstvo saobračaja v Boogradu zvišalo tarif-ske ležarinske pristojbine na iznos zlate paritete, že je objavljena druga ni c manj drakonska odredba nego prva. Skrajšan je tovorni in raztovomi* rok za vozovne pošiljke in povišane so v znatni meri stojninske pristojbine. Vse to gre na račun najširših gospodarskih krogov in na račun kon-zumenta. Doslej nam je tarifa nudila za nalovoritev ali raztovoritev voza 24 urni stojnine prosti rok. Ta rok je sedaj znižan na 6 delavnih ur. Če so v roku teh 6 ur voz ne natovori ali raztovori, zapade stojnini, ki znaša po preteku prvih 24 ur 330 dinarjev, po preteku 48 ur 1050 dinarjev, medtem, ko v prvem primeru doslej še nismo plačali nikake stojnine, v drugem pa samo 48 dinarjev, plačamo sedaj kakor zgoraj navedeno. Vsak trgovec, kateri prejme recimo samo en vagon blaga, bi moral imeti najmanj dva para konj, da zamore izprazniti vagon v teku 6 ur, a še to le pri lepem vremenu. Vprašanje pa je, koliko parov konj bi potreboval po zimi in sploh ob slabem vremenu, da bi zamogel izpolniti zahteve nove naredbe. To so razlike, katerih naši trgovski krogi * LISIfK* Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Pomen teh norm je, da naj, da-■i velja že pri ustanovni skupščini načelo, da s© manjšina mora pokoriti večini (večinsko načelo), vendar ne bo mogoče, da bi bodisi posamezen delničar, ki je podpisal večje število delnic, prisilil številne »male< podpisnike k udeležbi pri družbi, katere ustanovitev so po podpisu spoznali ®a nekoristno, bodisi da bi večje število malih podpisnikov prisililo >velike< v družbo, katere ustanovitve ti ne marajo več, ker so se, recimo, začeli bati za svoj kapital. Primer pove več: Podpisali so delnice in n* ustanovno skupščino so prišli A s 1000, B s 1500, C z 2000, D s BOO, E, F, G, H s po 100, J, K, L, M s po 50, N, 0, P s po 10, R, s s po 5 delnicami, T, U, V, Z, Z • po 1 delnico, skupaj 22 podpisnikov s 5645 delnicami; vseh podpisnikov j« 50 * 12.000 delnicami; v statutu naj j« določena gori naveden* minimalna večina; vsaka delnica naj daj« po n g la«. Quoru* J« dan, zado. N stovalo bi 13 podpisnikov in 3000 delnic, ravno toliko mora obsegati večina, ki glasuje za ustanovitev družbe, sicer bi ustanovitev ne veljala za sklenjeno. Jasno je, da imata že' sama A in C ali B in C potrebno 'A vseh delnic in imela bi z ozirom na zastopanih 5645 delnic tudi večino v skupščini. Tudi A in C ali B in C, ki imata večino delnic v skupščini, pa seveda ne tvorita V* vseh podpisnikov. Niti vsi veliki delničarji A, B, C, D, ki imajo skupaj 5000 delnic, ne morejo sami sklenili ustanovitve, da, niti ne v zvezi z E—M, ker bi jih bilo šele 12; treba, da jim pristopi najmanj še eden izmed N—Z, da je. ustanovitev sklenjena. Večina po-glavah ščiti torej male delničarje. Obratno: E—Z so 18 oseb, torej znatno preko ene četrtine podpisnikov, imajo pa samo 645 glasov in zato ne morejo skleniti ustanovitve. Ko bi jim pristopil en sam fzmed velikih podpisnikov, bi to še ne zadostovalo, kajti večina mora iznašati najmanj 3000 delnic, to število s« doseže le, če srednjim in malim podpisnikom pristopita ie ali A in B ali A in C, ali B in C ali C in D; ne bi zadostoval pristop A-ja in D-ja ali B-ja im D-ja. c) Pri kvalifikovanl ustanovitvi, kjer j* kateri izmed podpisnikov vložil v del-ftuUa glavnino m račun delnic druge ne bodo unogli, ako »e t» odredba takoj ne prekliče. Kolikor so nam prilike v Sloveniji znane, vemo, da se promet redno razvija, ...,.pa se je polovica po drugih (to ie neposredno ne prizadetih) podpienikih oddanih glasov izrekla zoper uatiuiovitev.« Glasovi •• štejejo, ne oseba. I Stran 2. TRGOVSKI UST, 28. novembra 1023. MiMui»iBvr<(r?w-iw.Mr,T:< i -----------------------------—-rnr 'tir mrniHBii>wmiiijiju Stev. 140. eu, mr nrUmiin* rati*twt v, .. a ■. (leči način. Tanka skorja krhke glazure prevleče debelo plast lončenine; termični raztezni koeficijent tanke skorje je mnogo večji od onega debele plasti. Če ohlajamo z glazuro prevlečeno lončenino, tedaj se hoče tanjša skorja močneje skrčiti, kakor debela plast. Kadar pa ohlajenje prekorači določeno mejo, tedaj postane napetost tanke skorje tako velika, da raztrga končno posamezne površinske dele, ki pa seveda še vedno ostanejo na lončenini, ki kaže sedaj svoje tipično razorano lice. Vzrok razpoka-nju glazure na lončenini je toraj vedno znatni razloček med termičnima koeficijentoma glazure in lončenine. Da pridemo temu o okom, si moramo izbrati take zmesi za glazuro in lončenino, da bo razlika med obema koeficijentoma malenkostna ali pa celo ne bo obstojala. To razliko je posebno težko izjednačiti pri kamenini (Stein-gut), kjer je njena lončenina zelo slabo osteklenela, dočim da kamenina izrazito stekleno glazuro. Ugodnejši slučaj nam nudi porcelan, ki ima bolj osteklenelo lončenino (der Scher-ben). Predpogoj za izjednačenje termičnih koeficijentov v vseh slučajih je predvsem ta, da mora keramična snov, predno nastopi ohlajevalna perioda, — doseči primerno stopnjo popolne izžganosti, in ima toraj lončenina gotovo odporno zmožnost napram ohlajevalnemu razpokanju. Ta slučaj nam tudi zadostno ilustrira znani pojav, ki v keramični praksi cesto nastopa, — pojav pri katerem zadobi gla-^ zura na slabo (nezadostno) žganem porcelanu razpoke, ali pa se od vpo-rabljene porcelanaste posode pri ma- lo krepkejšem ravnanju, glazura le prerada in prehitro odlušči. Z ozirom na poprejšnja 'izvajanja o osteklepe-nju porcelanske lončenine lahko sklepamo, kedaj je porcelan preslabo žgan. Ta slučaj nastopi tedaj, kadar žgana snov dalje časa ni bila razžarjena nad topilno točko primešanega živca. Tako pridobljen porcelan označujemo v praksi po pravici kamenina-sti porcelan (steingutartig). - Mnogo manj od razpok v glazuri, upoštevamo v praksi razpoke v lončenini kamenine in porcelana. In vendar učinkuje slednji slučaj zelo škodljivo pri električnih izolatorjih za visoke napetosti, ker jim zmanjšuje dobo vzdržnosti (obstoja). Pa tudi na obstojnost posode škodljivo upliva. Razpoka pa lončenina v sledečem slučaju. , Kakor že omenjeno, osteklene kre-menjakova zrna v keramični snovi, pri razstalitvi kovinskih silikatov ali v raztopini živcev, najprvo le na površju. Če ta proces, skupaj z žgalnim završimo, — še predno more ostekle-neti večji del kristaliziranega kreme-njakovega zrna, — tedaj je podan zadosten pogoj za razpokanje lončenine. Ko se ohladi tako, na površju oste-klenelo kremenjakovo zrno, (ali pa tridymit), tedaj se skrči vrhnja plast mnogo močneje kot notranjščina zrna in se razpoka v večini slučajev na isti način kot glazura na lončenini, ki je pri skrčitvi zakasnela. Ako se opisani proces završi pri velikem številu kremenčevih zrn v lončenini kamenine ali porcelana, tedaj ga prepreže mreža zelo finih razpok, vsled česar postane porozen. Pri izolatorjih visoke napetosti lahko potem električna iskra prebije lončenino skozi mrežaste razpoke. Tudi trdnost tako pokvarjene lončenine je znatno manjša od one pravilno žgane. f). Naloge dobavitelja in keramičnega u p o r a b1 j a 1 c a k a o 1 i n a. Malenkostne razlike v lastnostih keramičnih surovin lahko že znatno poslabšajo končni keramični proizvod. Poleg tega tudi ni mogoče keramične fabrikacije tako lahko in hitro preosnovati za vsako vsebinsko izpremembo surovin. Iz navedenih vzrokov mora keramični uporab-ljalec brezpogojno zahtevati, da prejme surovine, — ki si jih je prvotno odbral in kojih način predelave mu je že poznan, — trajno z istimi lastnostmi (dobrimi in slabimi). Radi tega mora proizvajalec in dobavitelj kao-lina skrbeti za to, da nudi trajno produkt ene in iste vrste, — neizpreme-njenih dobrih lastnosti in napak. V dosego konstantne kvalitete produkta mora trebljenje svojega surovega kaulina s tennicnega in gospodarskega vidika vedno še izpopolnjevati ter cesto preizkuševati njegovo kakovost. iTejernnik kadilna mora vedno določi li še pred odpremo pošiljatve, koliko vode vsebuje kaolin. Na podlagi določitve mineralnega sestava svojega finega kaolina, pridobljenega in surovega, naj določi tudi prvotni sestav surovega kaolina in tako more kontrolirati tudi pravilen postopek trebljenja. Določitev vsebine vode v kaolinu je precej primitivna. Na najrazličnejših mestih skladišča kaolina naj se vzame nekaj gramov snovi za preizkušnjo (»proba«). Vse te »probe« naj se zmešajo skupaj in odtehtajo, tako kakor so bile vzete. V primernem sušilnem kaminu, — (1 m visoka in 25 cm široka pločevinasta škatlja, razdeljena po mrežastih policah v več nadstropij), — sušimo »probo«., — natreseno na mreže, s pomočjo (lo 10UU C segretega zraka, ki od spodaj prehaja skozi mreže, — nekaj ur. Takoj po ohladitvi »probo* tehtamo. Razlika tež v obeh slučajih, množena s 100, nam pove vsebino vode v kaolinu v odstotkih. V nadomestilu mineralne ali raci-jonalne analize, ki je zelo dolgotrajna in draga (treba je poklicati mineraloškega strokovnjaka), zadostuje določitev izgube mase na žarenju (Gliih-vcrlust). Ta izguba nam pa že precej sigurno naznači vsebino glinaste sno- vi v kaolinu. Izgubo na žarenju določimo na sledeči način: (Konec prihodnjič.) železnica proti aeroplanu. V Severni Ameriki so pri vseh večjih podjetjih posebni oddelki, ki nimajo drugega dela kakor da premišljujejo na kakšen način bi se mogel današnji tehniški napredek še razširiti z novimi iznajdbami. Avtomobilizem je v Zedinjenih državah že na taki stopnji, da so merodajni tehniki prepričani, da se s sedanjimi sredstvi v doglednem času ne da napraviti noben boljši avto, kakor jih imamo sedaj. Poleg tega je ameriški avtomobil ni trg prenasičen in ameriške avtomo-bilne tovarne si prizadevajo, da dobijo s preplavljanjem evropskega trga nove dežele za prodajo. V podobnem položaju so ameriške železniške družbe. Zedinjene države so preprežene z železniškim omrežjem, ki je last nekaterih velikih zasebnih družb; te družbe si seveda na vse načine med seboj konkurirajo. V letih pred vojsko so skušale druga drugo prekositi s hitrostnimi rekordi; vlaki so dosegli na ta način hitrost, ki je nismo mogli doseči v Evropi tudi na najhitrejših progah ne. Napredek aviatike med vojsko in po vojski je pa železniške družbe prisilil, da so obrnile svojo pozornost drugam. S hitrostnimi rekordi ameriškemu trgovcu niso mogle več imponirati, odkar so aviatični velikani napravili pot tudi najhitrejšega ekspresa v tretjini ali polovici dotičnega časa. Aeroplani so postali naenkrat nadvse huda konkurenca železnic, ki so jo morali na katerikoli način zlomiti. Jasno je, da se more proti aeroplanu nastopi.i samo z dokazom udobnosti potovanja. Sicer velja v Ameriki še zmeraj izrek time is money :, čas je zlato; a ameriške železniške družbe naglašajo v svojih propagandnih letakih in brošurah, da so ure, ki jih prebije trgovec,na trgovskem potovanju v aeroplanu, zgubljene; kajti trgovcu, ki se mu mudi, je nemogoče, da bi v kabini aeroplana pri neprestanem tresenju in hrupu propelerja narekoval pisma, študiral akte ali pa kaj resnega bral. Železniške družbe so si nabavile sedaj v velikem številu nove vozove, ki nudijo potovalcu kot odškodnino za daljše potovanje v brzovlaku prijetnost in udobnost, ki jo moramo res imenovati popolno. Bodoči veliki direktni vlaki imajo sedaj ves koinfort velikih prekomorskih parnikov. Pennsylva-nia Railway Company si je dala napraviti nove Pullmanove vozove, ki pomenijo rekord udobnosti na potovanju. V vsakem vlaku je brivnica in česalnica z moško in gensko postrežbo, nadalje popolne naprave za kope- li vseh vrst, vse v belem marmorju. Trgovec dobi v vlaku tudi tipkarice, lci vso njegovo korespondenco med vožnjo vestno opravijo. V vsakem vlaku je telefon, ki s pomočjo radia vsak čas lahko dobi zvezo s »celino-, kakor imenujejo tam svet izven vlaka. En voz služi samo za pisarno in čitalnico, v njem dobiš skrbno izbrano biblioteko. Krojača dobiš tudi, da ti zlika ali popravi obleko, v nanovo zlikani obleki greš lahko v kino, za katerega je rezerviran poseben voz; v vzornem jedilnem vozu igra godba. V vsakem vagonu je damam na razpolago strežnica, gospodom strežnik. Pri vožnji skoz gorovje pritaknejo k vlaku še poseben razgledni voz. Ves ta komfort se nam zdi pretiran, če ga primerjamo z našimi razmerami; a če pomisliš, kakšno neizmerno daljavo morajo prevoziti ameriški popotniki med Atlantskim in Tihim oceanom v enem in istem vozu, tedaj lahko razumeš, da napravi s takim koru-fortom opremljeni železeniški vlak kljub velikanskim razdaljam vožnjo res prijetno in da nudi trgovcu obenem priložnost, da opravlja svoje posle kakor doma v pisarni. Zanimivo bo, kateri način potovanja si bo sedaj ameriški trgovec, oziroma Amerika-nec sploh, izbral, hitrost v aeroplanu ali prijetno vožnjo v Pullmannovem vozu. jdrea‘ prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši l o Odklanjajte slične a manjvredne izdelke! Trgovina. Pogajanju za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Madžarsko. I)ne 30. t. in. te bodo začela v Budimpešti pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko za sklenitev trgovinske pogodbe. Za predsednika ju-goslovenske delegacije je bil imenovan Tiča Popovič. Pogajanja so namenjena urediti privatno-pravnih oduošajev, razdelitvi posestev dvolastnikov itd. Gruž-Dubrovnik 11. Na predlog dubrovniške trgovske in obrtniške zbornice je vlada odredila, da se mesto Gruž, ki je prava luka Dubrovnika, imenuje poslej službeno Dubrovnik 11. Mesto in luka veljata poslej kot eno rnesto. Prodaje. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do ‘2. decembra i. I. ponudbe glede prodaje ‘2763 kg kartona od voznih kart, glede prodaje 5574.5 kg jekla od orodja ter glede prodaje 5000 kg starega raz,bitega stekla. — Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije interesentom na vpogled. Vpis r trgovski register. Vpisala se je nastopna firma: Matzelle & Co., produkcija in eksport oglja. Crmošnjice pri Semiču. Konkurzni oklic. Razglasitev konkur-za o imovini Alberta Kopača, trgovca v Slovenjgradcu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 16. decembra 11)25 ob desetih. Oglasitve-ni rok do dne 1. januarja 1926. Ugotovitveni rok pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dno 18. januarja 1926 ob devetih. Češkoslovaški izvoz v oktobru t. 1. je znašal vrednost 1617 milijonov Kč, to je za 155 milijonov Kč več kakor v enakem mesecu lanskega leta. Napram septembru t. 1. za 70 milijonov Kč manj. V prvih desetih mesecih t. 1. je dosegla vrednost češkoslovaškega izvoza 15.040 milijonov Kč, proti 13.144 milijonov Kč, v enaki dobi lanskega leta. Porast znaša torej okroglo' 1900 milijonov Kč. Glavni izvozni predmeti v oktobru t. 1. so bili: bombažno blago, volneno blago, sadje in sočivje, železo, steklo, usnje in drugo. Porastel je zlasti izvoz tekstilnega blaga, železa, stekla in usnja, dočim je izvoz lesa, premoga, sadja in sočivja padel. Izvažalo se je največ v Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Anglijo, (talijo, Jugoslavijo (za 74 milijonov Kč), Romunijo, Ameriko, švico, Poljsko in drugam. VII. trgovski semenj v Bruslju. — V Bruslju se vrši od 7. do 21. aprila 1926 VII. trgovski velesemenj. Ministrstvo belgijskih železnic dovoljuje 259£ zniža- nje na normalnih tarifih za člane znanih družb, kakor tudi uradnikom in delavcem podjetij, ki potujejo v Bruselj v skupinah najmanj 10 oseb v svrho obiska trgovskega velesejma. Izvoz sliv iz Brčkega. Na hrčki trg' se je dovozih) od 9. do 15. novembra t. I. vsega 2874.38 meterskih stotov sliv. Cena jim je bila od 4.70 do 5.60 Din. V istem času se je izvozilo v razne kraje naše države 199.19 meterskih stotov, v Češkoslovaško 1013.14, v Avstrijo 611.80, v Nemčijo 418.35, na Ogrsko 104.80, v Italijo 284.80, v Švico 190.20, na Dansko 108 in na Poljsko 159.75, vsega 3090.03 meterskih stotov. Ruska zunanja trgovina. Statistični centralni urad poroča o zunanji trgovini v oktobru. Import je znašal 73 milijonov rubljev, eksport pa 76 milijonov. Napram septembru se je eksport zvišal za 10 odstotkov, import je pa za 4 odstotke padel. Pa niso zadovoljni, čeprav je bilanca aktivna; eksport bi moral biti večji. In tudi bo, ko bo šlo žito v večjih množinah ven. Italijanski uvoz žita. Iz italijanskih listov posnemamo: poleg ameriškega im avstralskega žita prihajajo v zadnjem času znatni transporti iz Madžarske preko Postojne. Nabavlja se tudi pšenica in rž iz Nemčije. V prvi polovici novembra j« dospelo 167.700 meterskih stotov ruskega žita. Na trgu vlada tendenca, da *» pravočasno, pokrije domačo produkcijo presegajoča letna potreba. Uvoz na, Poljsko. Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu j* semkaj naznanil, da so se odločbe ministrskega sveta z dne 7. avgusta, 11. julija in 17. junija t. 1. glede prepovedi uvoza nekaterih vrst blaga na Poljsko z dnem 14. novembra t. 1. tako spremenile, da od tega dne za tako blago ni več potrebno uvozno dovoljenje ministrstva trgovine in industrije temveč zadostuje, da se tako blago v slučaju, da pride zavij v poštev konvencijonalna znižana carinska postavka, opremi s potrdilom o svojem poreklu. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarn« čevljev Peter Kozina & K., Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo ▼ lastni podružnici Ljubljana na Bregu 20. 0**Kf*&&&S(SResesm»am® I -J % Ako piješ nBuddhaMlaK uživaš že na zemlji raji TflADfMARK C Industrija. Euotnu zveza mlinov. Kakor poročaj« iz Beograda, se ustanavlja enotna zvez« mlinov za celo našo državo. Ustanovni občni zbor nove zveze se namerava skli-eati v kratkem. Zaposlenje inozemskih delavcev. Minister za socijalno politiko je podpisal pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev. Ta pravilnik bo objavljen v »Službenih Ndvinahc. Industrijski velesejm v Kairu. — Industrijski velesejm v Kuiru se otvori okoli 22. decembra. Jugoslavija Ekspres Agencija, Ljubljana, Kolodvorska ulica št! 41/a daje glede prevoza potnikov in blaga na ta semenj podrobna pojasnila. Denarstvo. Direkcija za poljedelske kredite. Prihodnji teden se vrši seja upravnega odbora novoustanovljene direkcije za poljedelske kredite, na kateri bodo razpravljali o definitivnem besedilu pravilnika za izvrševanje zakona o poljedelskih kreditih. Načrt za posojilo pri Francoski bajiki sprejet. Tudi senat je sprejel s 173 glasovi proti 103 načrt za novo posojilo pri Francoski banki v znesku 1500 milijo- nov. Najugodnejši nakup OBLEKE Vam rtu dl JOS. ROJINA, Ljubljana 3 velite ptminosfi k / / /ma / IVP^toiikntin fWOnOROG MILO 1.) Izborna kakovost 2.) Hitra razprodaja. 3.) Zadovoljnost odjemalcev. 0 b re s to va n je^ v 1 o g, nakup in prodaja _ vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, saie- Ljobljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon štev. 40, 457, 548, 805, 806 ‘ Pcterson International Banking Code depositi itd. itd Stev. 140. TRGOVSKI LiST, 28. novembra 1025. Promet. Italijansko-jugoslovonski žele/niški tarifi. Iz Rima sta prispela v Beograd d va delegata italijanskega prometnega ministrstva, ki imata nalogo, da podpišeta pogodim glede italijansko-jugoslovenskih tarifov. Pogajanja o teh tarifih so bila najpreje v Rimu in pozneje v Benetkah ter se bodo sedaj zaključila v Beogradu, .iugoslovenska delegata načelnik Lukič in Cugmus sta že prispela iz Benetk. Pogajanja bodo trajala še en mesec. Sporazum o železniških tarifih je velike važnosti za napredek naše trgovine in industrije. RAZNO. Kako mi je ravnati z italijanskim dolžnikom? Prijatelj našega lista daje iz svoje prakse naslednja pojasnila: Sod- nijsko postopanje v Italiji je precej dol-dotrajno, intervencija sodišč neprimerno draga. Posebno je treba računati z okol-nostjo, da se naložijo stroški postopanja — vsaj deloma — tudi zmagujoči stranki. Običajno pa ima tožitelj tudi v slučaju ugodnega pravdoreka nositi stroške za svojega pravnega zastopnika sam, redko kedaj se dolžnik obsodi k poravnavi vseh nastalih stroškov. V Italiji obstoji sicer tarifni pravilnik za odvetniške stroške, ki se pa po posameznih večjih mestih precej razlikuje, sicer pa ta pri-Htojbenik vsebuje samo minimalne tarife, ki se dajo seveda poljubno raztezati, ter se stroški v obče ravnajo po vrednosti spornega predmeta in po obsegu opravil, ki jih pozroča postopanje. Priporočljivo je torej vsekakor doseči iz-venSodnijsko poravnavo ter ž njo poveriti zanesljivega in vestnega odvetnika, osobito strokovnjaka za tirjatve. Če upniku naslovi priporočljivih pravnih zastopnikov niso znani, naj se obrne do pristojnega konzularnega zastopnika naše države, ki tudi postreže s potrebnimi pojasnili. Povdarjati pa je treba, da konzularna oblastva nimajo nobena prisilna sredstva na razpolago; njih intervencija je omejena na opominjalne dopise, poravnalno posredovanje in informacije. V vseh količkaj dvomljivih slučajih, in če . pravno stanje tirjatev ni popolnoma jasno, ali gmotni položaj dolžnika ni vsestransko zadovoljiv, bi v lastnem interesu upnikov svarili, se spuščati v sodno zasledovanje, posebno če se ne gre za previsoke tirjatve. Izvensodnijsko poravnalno postopanje in medsebojna ue-posredna pogajanja imajo pod navedenimi okolnostmi vsaj prednost, da si prihrani upnik riziko razven zgube terjatve še prevzeti občutne stroške za brezuspešno postopanje. Ce se razglasi nad dolžnikom konkurs, naj upniki — ino-zemci — brez odloga prijavijo na koleko-vanih vlogah svoje tirjatve. V varstvo svojih pravic do konkurzne imovine je treba poveriti zastopstvo priporočenemu odvetniku; seveda je tudi v tem oziru priporočljiva previdnost, da konečno iz konkurzne mase ne bi bilo najti kritja niti za pravno zastopstvo. Produkcija tobaka. Letošnjo produkcijo tobaka v Jugoslaviji cenijo na 11.000 ton napram 33.670 tonam v letu 1 »24 in 18.003 tonam v letu 1923. Gibanje na Državni borzi dela v Ljubljani. V času od 1. junuarja do 21. novembra 1925: zahtevalo je delo 5753 moških. 1606 žensk; vsega 7359 oseb. Ponujeno je bilo delo: 4182 rnoškim, 1006 ženskam, vsega 5188 osebam. Izvršena posredovanja: 2211 moških, 901 ženska, vsega 3112; odpotovalo: 1642 moških, 386 žensk, vsega 2028 oseb. Zadnja cenitev ameriškega bombaževega pridelka. — Po poročilu iz Wa-shingtona ceni ameriško poljedelsko mirni strstvo bombaževi pridelek Zedinjenih držav na 15,298.000 bal na podlagi raz-nier od 14. novembra. Dež v prvi no-vemberski polovici je bombažu izdatno škodoval, zlasti v državah Mississippi, Louisiana, Arkausas in Missouri, in je poslabšal kakovost. Četrtina, oziroma tretjina pridelka je v nekaterih državah še zunaj, drugod pa je že vse potrgano in nabrano. Kar šeni pod streho, bo zelo odvisno od bodočega vremena. Splošno so s pridelkom zadovoljni. Spričo pomanjkanja nekaterih vrst na trgu pričakuje trgovski svet končnih rezultatov z veliko pozornostjo. O petroleju. Oba največja svetovna producenta sveta, Zedinjene države in Mehika, se kar moč prizadevata, da bi obdržala svojo prednost na svetovnem trgu. Ker gre produkcija v nekaterih ameriških okrajih nazaj, so začeli na več krajih na novo vrtati. Ameriška produkcija surovega petroleja znaša na teden okoli 500.000 barrelov, mehikanska trenutno še nekaj več. Poljska petrolejska industrija je trpela vsled carinske vojske z Nemčijo, tudi niso pogajanja s Češkoslovaško dovedla do nobenega zadovoljivega zaključka. Medtem je pa poljska vlada znižala eksportno tarifo od 10 zla-tov na 1 in je poleg tega dala do konca 1925 za 2000 vagonov surovega petroleja dovoljenje za izvoz. Na Češkem prodira zmeraj bolj ameriški petrolej, Rusija daje predvsem bencin. Poljaki niso znižali samo ekspertnih tarif, temveč tudi ceno nafte same. Surovo nafto prodajajo sedaj mali producenti po 160 do 165 dolarjev, uradno pa notira cena za cisterno 165 do 170 dolarjev. V Romuniji povprašujejo posebno po svetilnem petroleju in po svetilnem bencinu. Za težki bencin je pa malo zanimanja. Ekspertna cena za lahki bencin je sedaj 10.90 lejev loco tovarna in 13.30 od Constance proč, cena za težki bencin pa 7.10 oziroma 9.10. Petrolej za razsvetljavo se je pocenil in znaša cena 1.95 ozir. 3.20 proti prejšnjemu 2.50 ozir. 3.60. Ruska petrolejska industrija je v gospodarskem letu 1924/25 za 44.2% več eksportirala kakor v letu prej in je znašal eksport zadnjega leta 81.3 milijonov pudov (glej tudi poseben članek). — V Bukarešti se je vršila pred mčsecem dni mednarodna konferenca, ki je obravnavala več znanstvenih in gospodarskih vprašanj; zlasti so govorili tudi o najnovejših načinih vrtanja in o uvedbi teh ameriških načinov v evropski petrolejski industriji. Evropski način je pripraven samo za višje ležeče plasti, ameriški rotary-način gre pa tudi v globlje jame. V Evropi so se ga Rusi 'prvi oprijeli. V Rum uniji to vprašanje še ni tako pereče, ker imajo tam še gornje plasti dosti petroleja za desetletja. Petrolejska industrija v Rumuniji se je čudovito hitro razvila. Njeni začetki datirajo iz leta 1895, ko je znašala skupna pro-iz leta 1895, ko je znašala skupna produkcija 80.000 ton. Do leta 1914 je šla produkcija tako hitro navzgor, da je znašala tega leta že dva milijona ton. Sicer so rumunski petrolejski okraji v vojski dosti več trpeli kakor marsikateri drugi; vendar so si veliko hitreje opomogli kakor ti in bo znašala letošnja produkcija že čez dva milijona ton. Danes je Rumunija v vrsti petrolejskih dežel že zopet na petem mestu. Pridobivanje petroleja raste kar od meseca do meseca; letošnji julij na primer je dal 197.000 ton, avgust 199.000, september pa čez 200.000. Več. kot polovico vsega petroleja daje še zmeraj stari okraj Prahova, za njim pride Dimbovi-ca. Cene glej zgoraj. Nadaljni razvoj cen je seveda odvisen od tendence na ameriškem trgu in v zadnjem času tudi od tendence na ruskem trgu. \ Po svetu. Češkoslovaške tovarne jekla o dobile zadnje dni tako velika naročila iz inozemstva, da so zamogla eksport zelo zvišati in nezaposlenost izdatno znižati. — V Rusiji imajo poseben komisa-rijat za notranjo in poseben komisarijat za zunanjo trgovino. Sedaj so ju združili v en sam komisarijat, ki odgovarja za-padnoevropskemu trgovskemu ministrstvu. Vodil ga bo Ukrajinec Zurupa, namestnika sta Krasin in Schdnmann. — Stran 8 Veletrgovina v v Ljubijanl priporoča špecerij sko blago ravnovrslno žganje moko Irt | deželne prldelKe raznovrstno rudninsko vodo f Lastna pražarna za kavo tn mlin za d*~ Save sc električnim obratom, esimu NA HAZPOtAOOl !m#~=== Ljubljanska borza. v petek, dne 27. novembra. 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 74, bi. 76V,; Obveznice za fin. likvidacijo agrarnih odnošajev v B. in H. iz leta 1921 den. 40, bi. 47; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 290, bi. 300; Celjska posojilnica d. d,, Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 100; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg, in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123, bi. 123, zaklj. 123; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihagc, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 34; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d„ Škofja Loka den. 146, bi. 153. Blago: Hrastovi plohi z malimi zdravimi grčami 90, 110, 130 mm debelj., od 3 m dolž. napr. in 25 cm Sir. napr., fco meja tranz. 10 vag., den. 1100, bi. 1150, zaklj. 1100; trami •r>'6, po 9. 10, 11, 12 m, fco meja tranz. 2 vag., den. 384, bi. 384, zaklj. 384; pšenea 76/77 kg, fco vag. nakL pos.. bi, 285;,pšenica, 70/77 kg. fco vag. Ljubljana bi. 305; koruza stara, fe® vag. naklad, postaja bi. 157.50; koruza umetno sušena, fco vag. nakladalna postaja blago 155; koruza nova z kval. gar., fco vag. nakladalna postaja bi. 115; koruza nova z kval. gar. fco naklad, postaja za I., II. bi. 130; koruza nova z kval. gar. fco vag. nakladalna postaja, za 111. in IV. bi. 140; oves resetani, fco vag. naklad, postaja bi. 175; ajda domača, par. Ljubljana 1 vag., den. 265, bi. 265, zaklj 265;proso domače, fco vag. nakladalna postaja bi. 205; krompir beli, fco vag. naklad, po staja bi. 65; jezice zlatorumene, fco vag. nakL postaja bi. 250; fižol mandolon v egal. vrečah, fco Postojna tranz. bi. 400; fižol prepeli-čar v egal. vrečah, fco nakladalna postaj® den. 320; laneno olje domače, fco Ljubljana 12 (i, den. 1600, bi. 1600, zaklj. 1600. ^ KUPUJMO IN PODPIRAJMO ® Urraia® Kolinsko cikorijo ^ d«na£f tidelek. TRŽNA POROČILA. Situacija ua svečarskem trgu: Tenden ca surovinam za izdelovanje konzumnih sveč je z vsakih dnevom čvrstejša, na nu-jorškern trgu celo v porastu, kar dokazuje, da je povpraševanje večje od po nudbe. To velja posebno za parafin. — Pri nas se ni še uveljavila 12% podražitev surovin, dasiravno se sveče danes i/. delujejo že iz dražjih surovin. Vsekakor pa Se opaža, da so cene konzumnim svečam od dneva do dneva čvrstejše. Dunajski goveji sejem (23. t. m.). Do-gon 2939 komadov; od tega 179 iz Jugoslavije. Cene povprečno za 5--10 grošev nižje pri kg. Notira jo za kg žive teže v šilingih: voli I. 1.65—1.90 (izjemno 1.95 do 2.20), II. 1.40-1.50, III. 1.10—1.30. biki 1.15—1.50 (1.60), krave 1—1.40 (1.55) in slaba živina 0.60—1. Dunajska borza za kmetijske produkte (23. nov.). Položaj nadalje čvrst. V pše nici, turščici in rži je bilo občutno po manjkanje blaga. Cene višje. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovno-premetni davek brez carine v trgovin/ na debelo: pšenica: domača 36.50 do 38.50, madžarska potiska 41.50—43.50 madžarska 39—40.50; r ž : domača 27.50 do 27.75; j e č m e n : domači 33—39. slovaški 39—43; t u r š č i e a : sušena 25.50—26.50, nova 20.75—21.75; oves: 27.50—29.50. DOBAVA, PRODAJA. Dobave, Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. I. ponudbe za dobavo 2450 ni3 gramoza, z« dobavo 23 komadov osi, za dobavo 240 kg raznega motvoza, za dobavo 15.000 komadov škatljic vžigalic, za dobavo 3<; komadov kolesnih obročev za stroje, ter za dobavo 100 m’ brestovega lesa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonom skem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema d 20. decembra t. 1. ponudbe za pretoplje nje ca 1000 kg medenih odpadkov v valjčke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Za grebu glede utovorenja 11.477 m' hlodov na postaji Lekenik. — Dne 22. decembri, t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lomljenega kamna in gramoza, glede dobave desk in kolov glede dobave raznega materijala za tračnice in skretnice, glede dobave 3920 komadov tračnic, glede dobave skretnic glede dobave mizarske robe. — Dne 23. decembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede, dobave Spiralnih svedrov, glede dobave orodja za ključavničarje, mizarje in tapetnike; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave orodnih strojev itd. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic* v Ljubljani interesentom na vpogled. Iffer jtt 4 TtG0V8W um, 28. Iifaahn 1126. ARGUS je <<11 wt]bo1|tt 4o»ib« flnforniačnf mrod-ARGUS faw v vseh »estih «nesljlv poverjenik«. ARGUS dfije informacije o v«cm, po»ebno pa o imovner« «tanjn denarnih »avodov trgovsko-lnduslrijskih podjetij in privatnik oseb. ARGUS -o** informacije te točne, izčrpne tn brze. ARGUS ** nohajo v Voka Kcradiiča ul. 11, Beograd. ARGUS ~°T telefon Je 6*25, a brzojavni naslov Argus. SW. 140. c*r •-*.h,er®s't-wat|(| TalkeI ha »nlvl "Gradbeno podjelje r. Dukič in. drug syuJb^«m«s* BohortCeva uL gf. Z-4 Telefon itev. 560 W m pdporoča za vsa t io stroko spadajoča del*. iGROMI O. K O. Z. carinsko posredniški in spedlcljski burean LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 Na* tov brzojavkam: *QROM~ Telefon intermrbugi štev. 454 l .snvr i j OBČE ZASAROtfAlHA 0. D. I V ZAGREBU : | j Lastni jamstveni fondi znašajo : j nad 50 miljonov dinarjev j - ..oceania« tar 99 Glavno odpravnlktvo v tr««u. Redna mesečna trgovska proga Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov Odhod S* Splita votaigm 1. «nwi> « » Šibenik« „ *• » . • Sufiak* t* » » Trata „ JU. „ priorja »rtmtnalno v Grniti aai Mar»m.r Bure«!«««. Talea* etjo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Ca*a-Bl«nc», Tenoriffe in Laa Palma«, pristane po potrebi tudi v ostalih mediukah. USTANOVITELJI: Hrvfitska eskomptna banka, Zagreb Jadiansko-podu a.-ska banka, d. d« Beograd Prva hrvatska ktedionlca, Zagreb Sroskn ba ko, d. d., Zagreb Zemaljskn banka, d. d., Beograd Zemaljska banka za Bo nu i H ere e go tl. m. Sarajevo GENERALKI ZASTOR ZA SLOVESIIJO y LJUBLJANI SV* PETRA CESTA št- 2 Posluje v vseh Petnajstdnevna trgovska proga mn Effejslco morje is: Snšaka, Trsta, Splita, eventualno is Grnža za: Patra«, Kal mata, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghjrtion, Dedeagač, Rodi, K&ndijo in Kanejo. Za pojasnila, se je obrniti na ravnateljstvo na Sušakn in glavno odpravništvo v Trstu ali na društven.) zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gražu. •i vrtW*M**MWOWmn rtbog, MetkovIC, Novi Sad, Plul, Sarajevo, Split, Tret AGENCIJA: Logatec. Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana TeL štev. 261,413,502, 503,504. Se priporoča ca vse v bančno stroko spadajoča delcu. i • 'itt». '»Tj i j»I (. iti l», ([i Effritfiij.lliij (|t i |i f) |; f f 111 j | {11 >1) 111, »v, ii i i t l-i1111'.«t.i ff «i Mi «| 1111 • i • ri |T I i 11 Hi*itilt MMk 44 itak rus, l|Hh»—i. ..Ju. d. d. >M«rk«r< kot itdajmtolja i« tit)k«rj» A. MK V I K Ljuhljaaa.