L
? C
SLn nJ
¿Ji
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
46, KNJIGA
1995
LJUBLJANA 1996
ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 46/1995
TKE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 46/1995
T? racrD/T^F
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
46. KNJIGA 1995
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND AR TS
VOLUME 46/1995
LJUBLJANA
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOST! IN UMETNOSTI DNE 25. APRILA1996
Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št, 415-01-137/94 (z dne 26. 4. 1994) je ta publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa
Naslov - Addrcss SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1000 LJUBLJANA I Novi trg 3 /p p 323 / telefon (061) 125 60 G8 telefaks: 386 61/125 3423
I
ORGANIZACIJA SAZU
SKUPŠČINA SAZU
Predsednik_France Bemik, redni član
Podpredsednik	Robert Blinc. redni član
Podpredsednik	Ciril Zlobcc, redni član
Glavni tajnik	Matija Drovenik, redni član
kkuni ČLAN t (70)
Lidija Andolšek-Jeras, Aleksander Bajt, Janez Bat is, France Bcrnik, Janez Bcrnik, Robert Blinc, Miroslav Brzin, Emilij an Cevc, Davorin Dolar, Vinko V Dolenc, Mauja Drovenik. Peter Fajfar, Janez Fettich, Slane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Josip Globevnik, Ljubo Golič, Peler Gosar, Stanko Grafeoauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži. Franc Jakopin. Vinko Kambič. Taras Kennauncr Janko Kos. Kajetan Kovic, Jože Krašovec, Bratko Kreft, Uroš Krek, Rudi Kyovsky. Lojze Lebič, Valentin Logar, Jože Maček. Boris Majer, Jane/. Matjašič, Ernest Mayer, Janez Menart, France Mihelič, Milan Mihelič, Lev Miičinski, Ivan Minatli, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Janez O resni k, Boris Paternu. Janez. Pcklcnik, Mano Pleničar Janko Plcterski, Stojan Preinar, Primož Ramovš, Veljko Rus, Janez Stanonik, Branko Stanov nik, Lujo Šuklje, Miha T iS le r, Jože Tronlelj, Anton Trstenjak. Drago Trsar, Dragica Turnšck, Ivan Vidav, Sergij Vilfan, Lojze Vodov ni k. Anton Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Ciril Zlobcc, Boštjan Žckš, Andrej O. Zupančič.
IZ REUNI Čl. ANI (22)
Raj ko Bratož, Dušan Fcrluga, Kajetan Gantar, Matija Gogala, Igor Grabeč, Andrej Hieng, Valentin Hribar, Drago JančaT. Andrej Jcmcc, Gabrijel KcrncI, Marjan Kordaš. A loj i Kralj, Andrej Krarijc, Milko Matičetov, Vasilij Mclik. Jože Mlinarič, Jože Pogačnik, Saša Svetina. Alojz Šercelj, Jože Toporišič, Dane Zaje, Mitja Zupančič.
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi dopisni člani.
DOPISNI ¿'LANI (85)_
Krešimir Bale novic, Derek H R. Barton, Friediich-Karl Bcicr, FrantiM Benhart Nikolaj A, Bonsevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann Cilenšek. Henry R Cooper jr., Edhem Čarno, Alcksandar Dcspič,
Milan Dimitrijevič, Arnold Feil, Kurt von Fischer, Aleksandar Fiaker. Rudolf Flotzmgcr, Ivo Frangeš, Branko Fučič, Gerhard Giesemann, Drago Grdetiič, Irena Grickat-Ratiulovic. Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan Hcrak, Lukas Hottinger, Vil Htymyi, Milka Ivič, Pavle Ivič, Stevan Karamala, Zoran Konstantinovic, Georg Kossack, Miroslav Kravar, Leopold Kretzcnbacher, Anne McLaren, Abel Lajtha. Henry1 Lceming, Rado Lcneek, Florjan LipuS. Zdravko Lorkovič, Radomir Lukič, Juraj Mart i novic, Janez Matičič, Mylon Eugene Mereliam, Pavle Merkü, Ki ril Micevski, MthaiJo Mihailovič, Slavko Mihalič, Joseph Milič-Emili, Andre Mohorovičič, ZoTan MuSič, Hermann Müller Karpe, Karl-Al exander Müller, Vladimir Negovski, Rudolf Neuhäuser, Boris Pahor, Branko Pavičcvič, Marton Pecsi, Slobodan Pero vi č, Jože Pirjevec. Boris Podrecca, Livio Poldini, Bogdan Povh, Vladimir Prclog, Otto Prokop, Stanojlo Rajičič, Chintamaiu H. R. Rao, Alojz Rebula. Karl H Ree lunger, Helmut Rumplcr, Peier Safar, Jakov Sirotkovic, Lojze Spacal, Jan Stankowski, Dimitrije Štefanovi č, Petar S leva novic, Jože Strauss, Ivo Supičic, Gunnar Olaf Svane, Nikita lljič Tolstoj, Rajko Tomovič, Felis Unger, Mstislav Volkov, John Waugh
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 1995
A. PREDSEDSTVO
Predsednik	France Benuk
Podpredsednika	Robert Blinc
	Ciril Zlobec
Glavni tajnik	Matija Drovemk
Tajnik 1. razreda (zgodovinske i o družbene vede)	Emilijan Cevc
Načelnik oddelka za zgodovinske vede	Emilijan Cevc
Načelnik oddelka za družbene vede	Zdravko Mlinar
Tajnikll. razreda (iilološkc in literarne vede)	Janez. Orcšnik
Tajnik IIf. razreda (matematične, fizikalne, kemijske m tehniške	
vede J	Loj/s Vodovnik
Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede	Lojze Vodo vni k
Načelnik oddelka za tehniške vede	Boštjan Zekš
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede)	Ernest Mayer
Tajnik V. razreda (umetnosti)	Uroš Krek
Tajnik VI, razreda (medicinskc vede) Lidij	a Andolšek-Jeras
B. POSEBNE ENOTE SAZl	
1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
Vodil ga je akademik Miroslav Brzin,
2 BIBLIOTEKA SAZU
Vodila jo je Marija Fabjančič.
3.	SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodil ga je znanstveni svetnik v pokoju dr. Avguštin Lah.
4.	ODBOR ZA ENERGETIKO
Vodil ga je akademik Janez Pekle nik
C. 11 PRAVA SAZU_
Upravni direktor je bil Zoran Mezeg
SKUPŠČINA SAZU
PREDSEDSTVO
POSEBNE ENOTE
RAZREDI
-1
UPRAVA SAZU
1.	ODDELEK ZA MEDNARODNO SODEI jO VANJE IN ZNANSTVENO KOORDIN AC1JO SAZU
2.	BIBLIOTEKA
3.	SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
4 ODBOR ZA ENERGE TIKO
I.	razred
za zgodovinske in druilitre ved« Oddelek ta družbene vede Oddelek za zgodovinske v^dij
II.	razred
Za fikiluSke in literarne vede
III.	razred
za matematične. iiztkalne, kemijske in tehniške vede Oddelek /a matematične, fmkihc in kemijske vede Oddelek za tehniške vede
IV.	razred
za naravoslovne vede V. ra/red m umetnosti Vi, razred za medicinske vede
I 'pravna pisarna Kahinet predsednika Pisarn« predsedstva Tajništvo razredov Oddelek zjtiik iti puhlikadje Pinan£tiora£uno vodska služba Tehnitnonahavna in investicijska služba
Oddelek za gradbene zadev«
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v te (v 1995,
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Predsedniki
Nahligal.
Vidmar,
Kidrič.
Ramovš, Vidmar, Milanski. Bcrnik.
Rajko, od 1939 do 1942. Član filozofsko-filološko-historičnega razreda Milan, od 1942 do 1945, Član matematiCno-prirodoslovnega razreda France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 1945 do 1948 in član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950. Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede. Josip, od 1952 do 1975 Član razreda za frlološke in literarne vede. Janez, od 1976 do 1992, Član razreda za medicinske vede. Francc, od 1992 dalje Član razreda /& fiioioške in literarne vede
Podpredsedniki
Lavric, Božidar, od 1950 do 1961, Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede.
Kuhclj, Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede,
Zihei l. Boris, od 1975 do 1976 Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Krtft, Bralko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti.
Illinc. Robert, od 1980dalje Član razreda za matematične, fizikalne m tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994 dalje.
Zlobec, Ciril, od 1992 dalje. Član razreda /a umetnosti.
Glavni tajniki
Krek, Gregor, od do 1942. Član pravnega razeda. Kamovš Fran. od 1942 do 1950, Član Hlo/ofsko-filološko-historičnega razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 1945 do 194S, član razreda za filološkc in literarne vede od 1948 do 1950 Kos, Milko, od 1950 do 1971, Član razreda za zgodovinske in druibenc vede.
Kukj, Gora/d, od 1972 do 1980, Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Goričar. Jože, od 1980 do 1985 Član razreda za zgodovinske in družbene vede, Bat is. Janez, od 1985 do 1992, Član razreda za medicinske vede IJrovenik. Matija, od 1992 dalje Član razreda za naravoslovne vedc.
II
ČLANI
REDNI, IZREDNI iN DOPISNI ČLANI
L RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
liajl, Aleksander, dr. ekonomskih znanosti, redtii profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen /asluini profesor Rojen 21. februarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v 1. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1 aprila 1995 in tajnik 1 razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 32, tel. 312-1(50.
Službeni naslov: Ekonomski inštitut Pf, 1000 Ljubljana, Prešernova 21, tel.
221-688, faks: 218-776.
Ovc, Entiiijan, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umct-no s tno zgodovinske m iuštilutu Franceta Stcleta ZRC SAZU v pokoju Rojen 5, septembra 1920 v Kamniku, l/.rcdni član od 24. aprila 1981, redni član od 23 maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I, razredu SAZU od 25 januarja 1991 dalje in tajnik L razreda od L marca 1995 dalje. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ziatek 55 a, tel. 575-904.
Gibrovcc, Stane, dr znanosti, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju: pogodbeni Tedni profesor za prazgodovinsko arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku Izredni član od 23, aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 126-18-16
Gestrin, Fcrdo, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 8 oktobra 1916 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Predsednik upravnega odbora ZRC SAZU od 23. aprila 1992 do 21, novembra 1995,
Privatni naslov 1000 Ljubljana, Gestrinova L tel, 321-313.
Kjovskv. Rudi. dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju Rojen 17. avgusta 1906 v Roču, Istra, Hrvaška. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jezerska 4, tel. 310-426,
Majcr. Boris, dr. /.natiosii. redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni čtan od 24. aprila 1981 Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 226-440.
Mlinar. Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 30. januarja 1933 v Žirch. Izredni član od 24 aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede v T. razredu od I. aprila 1995 dalje. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel.331-032. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 168-14-61, faks: 168-23-29 ali 168-23-29, 168-34-21.
Plete ritki. Janko, dr. znanosti, redni profesorja zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18 stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru izredni član od 18. maja 1989. redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Štefanova 13. tel. 219-162
Pretnar. Slojan, dr prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 23. jami a rja 1909 v Bovcu, izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva il a, tel. 218-808.
Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Rojen H deccnibra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel. 573-589.
Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad
1, tel. 168-31-18, 168-31-22, faks: 168-34-21,
T rs len j ak, Anton, dr. filozofije, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor m psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 8, januarja 1906 v RodmoScih. Gornja Radgona. Izredni član od 29, marca 1979, redni član od 6 junija 19H3. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Resljeva 7, tel. 315-740.
Vilfan. Sergij, dr, prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 5, aprila 1919 v Trstu, Italija. Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, M i rje 23, tel. 211-802.
Vratni a. Anion, dr, filozofije, častni doktor Univerz v Ljubljani in Mariboru Redni profesor za razvoj samoupravne socialistične družbene ureditve v Jugoslaviji in
delavskega samoupravljanja v svetu ler za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Fakultete za politične vede Univerze v Beogradu v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slaveči h. Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978. redni član od 23. maja 1985 Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14. tel. 210-188
Izredni člani
Brat tri, Rajko, dr. /.godovitiskih znanosti, redni profesor za zgodovino srednjega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen ¡7. februarja 1952 v Braniku Izredni član od 6 junija 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna tlolma IV/39, tel. 263-315. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, lel. 17692-00, faks: 125-93-37.
Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1292 Ig, Tomišelj l A, lel. 662-516.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. tel 17692-00, faks: 125-93-37.
Meh k. Vasilij, dr zgodovinskih znanosti, redni profesor za slovensko zgodovino 19. stoletja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 222-544.
MlinariČ, Joie, dr. znanosti, redni profesor za slovensko zgodovino Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995,
Privatni naslov; 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 062/ 31-394.
Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. 2000 Maribor.
Koroška c. 160, tel. 62/225-611, faks: 62/281-80.
Dopisni člani
Bcier Friedrich-Karl. rojen 9. aprila 1926 Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo. Milnchen, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910 Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23 maja 1985.
Feil, Amold, rojen 2. oktobra 1925. Redm profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tiibingcnu, Nemčija. Dopisni član od 30 ntaja 1991,
tischer von. Kuri, rojen 25, aprila 1913. Redni profesor za muzikologijo Univer?e vZiirichu. Švica, v pokoju. Dopisni član od 29, marca 1979.
Fiotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1922. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni Član od 23. maja 1985.
Fučič, Branko, rojen 8 septembra 1920. Znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbani/em HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti, Rijeka, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 18 maja i989.
Kossack Georg, rojen 25. junija 1923. Redni profesor ¿a prazgodovino in stari vek Univerze v Miinchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1990.
Lukič, Radomir. rojen 31. avgusta 1914, Redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju Dopisni član od 23. aprila 1987
Miiller-Karpe. Hermanu, rojen l. februarja 1925, Redni profesor za prazgodovino m stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini. Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993,
Paviievic, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Titogradu, Črna Gora. v pokoju Dopisni član od 10. marca 1977.
Pero vi t, Slobodan, rojen 10, septembra 1930. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 23. aprila L987.
Pirjevec, Jože, rojen 1, junija 1940, redni profesor za evropsko zgodovino Filozofske fakultete v Trstu in Fakultete za politične vede v Padovi, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Rumpter, Helinul, rojen 12 septembra 1935, Rodni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja
1993,
Sirot ko vi i, Jakov, rojen 7. novembra 1922 Vodja Zavoda za ekonomske raziskavo Hivaškc akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, HrvaŠka Dopisni član od 29. marca 1979.
Štefan ovir, Dimitrije, rojen 25 novembra 1929, Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Sirauss, Jože, rojen 1938. Redni profesor in predstojnik oddelka za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Inštitutu Maxa Plancka, Miiiichcn, Nemčija.
Supičit, Ivo, rojen 18, julija 1928. Predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanost) in umetnosti, Zagreb, HrvaŠka Dopisni član od 24. aprila 1981.
II. RAZRED	za filatoške in literarne vede
Redni člani
Beritik, France, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, nazivni rodni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za ftlološke in literarne vede od 16, februarja 1988 tlo 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23, januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 dalje. Privatni naslov. 1001) Ljubljana, Židovska 1. tel 125-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel 125-60-68 ali 125-5247, faks: 125-34-39 ali 125-34-39.
Jakopin, Franc, dr. znanosti, znanstveni svetnik v inštitutu za slovenski jezik Fnuta Ramovša ZRC SAZIJ v pokoju. Rojen 29 septembra 1921 v Dramljali pri Celju. I/redni član od 23 maja 1985, redni član od IS. maja 1989, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vodnikova 4, tek 553-288,
kermauncr, Taras, dr. literarnozgodovinskih znanosti, literarni zgodovinar, svobodni književnik, v pokoju, Rojen 13, aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30, maja 1991, Tedni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 6210 Sežana, Avber 8
Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in lileramo teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani, l/redni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Plelerinikova 1, tel. 314-614. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel 176-9200. faks: 125-93-37.
Krašnvcc, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr, teologije, dr, zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični S Indij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze V Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: KlOfl Ljubljana, Dolničarjeva 1, tel 310-7U5, faks: 133^)4-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 312-593 ali 132-91-97. faks: 32-92-65.
Logar. Valentin, dr. filozofije, redni profesor ta dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen II. februatja 1916 v Horjulu. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 198 J Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5, marca 1975 do 31. oktobra 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Ilirska 4, tel. 321-004.
Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. 1/redni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981 Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 6. februaija 1984 do 29. februarja 1988. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9. tel. 216-792.
O rešil i k, Janez, dr znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in splošnega jezikoslovja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 26. maja 1992 dalje
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 125-54-45, Službeni naslov Filozofska fakulieta, 1000 Ljubljana. ASkerčeva 2. tel. 176-9200. faks: 125-93-37.
Paternu. Boris, dr, literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. junija 1926 v Predgradn. I/redni član od 29 marca 1979, redni Član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vidcmska 5, tel, 554-628 Službeni naslov Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 176-9200. faks: 125-93-37.
Sianunik, Janez, dr. ftl otoški h znanosti, redm profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 2. lanuarja 1922 v Slovenj Gradcu Izredni član od 21 aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 216-692.
Z.adrflvcc, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske Takultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Strne j i vasi pri Ljutomeru Izredni član od 29. marca 1979. redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, te L 218-820.
Izredni člani
Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani
Uredili član od 27. maja 1993.
Privatni naslov: 11)00 Ljubljana, Rusjanov Lrg 6. tel 140-90-60 Službeni naslov: Filozofska fakulteta. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17692-00, faks: 125-93-37. Matičetov, Milko, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, v pokoju. Rojen 10 septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995,
Privatni naslov 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 226-352.
Pogač ink, Jože, dr znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Rojen 14. marca 1933 v Kovoiju Dopisni član od 30, maja 199L izredni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 2000 Maribor, Koroška 118. tel. 062/ 223-401. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta. 2000 Maribor, Koroška 160, tel. 062/ 22-56-11, faks: 062/28-180, e. pošla: dekanat pfmb@uni-mb.si.
Toporišič, Jože, dr. /nanosii, redni profesor za slovenski jezik m stil ¡sliko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen l L, oktobra 1926 rta Mestecu pri Brežicah, Izredni član od 3D. maja 1991 Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Šarhova 18, tel 341-197, Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17692-00. faks: 125-93-37.
Dopisni člani
Coopcr, Heiuv R. jr., rojen 30. scplembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Blooniingtonn. Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995,
llaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924, Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju Dopisni član od 23. aprila 1987.
Frangcš. Ivo. rojen 15, aprila 1920. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univer/e v Zagrebu. Hrvaška, v pokoju Dopisni član od 6 junija 1983.
Giesemann, Gerhard, rojen 14, julija 1937, Redni profesor za slavisliko v Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Licbiga. Gicssen, Nemčija, Dopisni član od 18. maja 1989.
Griikat-Radulnvic. Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosli. BcogTaci. Srbija. Dopisna članica od 6, junija 1983.
Ivič. Milka, rojena 11. decembra L923. Redna profesorica za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Vojvodina, Srbija. Dopisna članica od 6. junija 1983.
Inf, Pavle, rojen 1, decembra 1924. Redni profesor za srbski jezik in hrvaški je/ik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Konstantinom ic. Zoran, rojen 5, junija 1920 Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucks Avslrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989.
Kravar, Miroslav, rojen 6. apriia 1914. Redni profesor za klasično lilologijo in hrvaški je/.ik Filozofske fakultete v Zadni, HrvaŠka, in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Nemčija, v pokoju. Zadar. Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.
K reize n h ¡tc her Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za etnografijo Univerze v Miinchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27 maja 1993.
leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920. Redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu. Anglija, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985.
J ah rek Rado L., rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, City or New York, ZDA in zaslužni profesor tc univerze Dopisni član od 30. maja 1991.
Martinovih, JuTaj, rojen 24 maja 1936 Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Bosna in Hercegovina, Dopisni član od 23. maja 1985.
NeuhSuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933, Redni profesor za slavisti ko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija Dopisni član od 6. junija 1995.
Svane, Gunnar Olaf, rojen 25 septembra 1927. Rodni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu. Danska. Dopisni član od 27. maja 1993,
Tolstoj, Nikita lljič, rojen 15, aprila 1923. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija, Dopisni član od 23. aprila 19S7.
III. RAZRED
za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede
Redni člani
iilinc, Robert, dr fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 31 oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni Član od 7. februarja 1969, redm član od 25. marca 1976. Tajnik 111, razreda SAZU od 27, februaija 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2, oktobra 1980 dalje.
Privatni naslov 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 315-213, Službeni naslov: Institut Jožef Štefan, 111J Ljubljana, Jamova 39, tel. 177-3344 ali 177-39-00, faks: 219-385, SAZU. 1000 Ljubljana. Novi trg 3, tel. 12560-68, faks: 125-34-23,
Dular, Davorin, dr. kemtjškili znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 1. februarja 1921 v Kranju. Izredni član od 5. febru-atja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Igriška 2, tel. 210-828
Fajfar, Peter, dr, znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inže-uirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993,
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, PuhaijevaG, tel. 219-852. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 1000 Ljubljana. Jamova 2, tel. 176-85-92. 176-86-02. faks: 125-06-93, e. pošta: peter.fajfar@ikpir fagg.uni-lj.si
Globcvuik, Josip, dr. matematičnih znanosti, redni profesor za matemalično analizo na oddelku za matematiko in mehaniko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 112-067, Službeni naslov. Oddelek za matematiko in mehaniko Fakultete za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel 176-65-48. faks: 217281; e. pošta: josip.globevnik@ftnf.uni-lj.si.
Gol i C, Ljubo, dr kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerzo v Ljubljani. Rojen 2. julija 1932 v Vrcnski Gorci. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Na peči 4, tel, 445-349. Službeni naslov: Fakulteta /a kemijo in kemijsko tehnologijo. 1000 Ljubljana. Aškerčeva 5, tel 176-05-00, faks: 125-82-20, e, pošla: ljubo.go1ic@uni.lj.si.
i; os ar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25, marca 1976.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Mitje 21, tel. 211-019.
Gyergyek, Ludvik, dr. uporabnih znanosti, dr. pliil h. c. (Uppsala) častni doktor Univerze v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kiberncliko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 2. septembra 1922 v Vidoncih. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Pod akacijami 23, lel. 272-390.
l[adži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za stnikturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju Rojen 26. avgusta 192] v Ljubljani Izredni član od 7. februarja 1967, redni Član od 21. marca 1974. Tajnik 111. razreda SAZU od 27, oktobra 1980 do 30. junija 1992.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 225-166
Pek len i k. Janez, dr ing. habil, dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko. obdelovalne si sle me in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Rojen 11 junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Predsednik odbora za energetiko pri SAZU, Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 348-500, Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 6, lel. 177-12-00 ali 223-224, faks: 218-567.
Stanovnik, Branko, dr znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11 avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6 junija 1995
Privatni naslov: 1360 Vrhnika. Tičnica 26. tel 751-140.
Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 100(1 Ljubljana.
Aškerčeva 5, tel. 176-05-00. faks: 125-82-20,
Stiki je. Lujo, dr tehniSkih znanosti, redni profesor za mehaniko lal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužjii profesor. Rojen 21. septembra 1910 v Jelši na Hvaru, Hrvaška Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20, marca
1979.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Gregorčičeva 13. tel 125-53-74.
TJšler, Miha, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko lehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen lii. septembra 1926 v Ljubljani, Izroditi član od 5. fcbruaija 1970, redni član od 10 marca 1977.
Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani. Lukovica. Pod gradom 32, tel 653-264.
Službeni naslov: Fakulteta /a kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 176-05-00, faks: 125-82-20.
Vid a v. Ivan, dr filo/ofijc, redni profesor /a matematiko Fakultete /a naravoslovje in tehnologijo Un i verze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januaija 1918 na Opcinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 321-303.
Vodov ni k. Lojze. dr. znanosti, redni profesor za biokibcrncliko in nevTokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. septembra 1933 v Mariboru. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnih 111. razreda SAZU od 16. aprila 1992 dalje in načelnik oddelka za tehniške vede v istem razredu od 5. oktobra 1994 dalje. Privatni naslov; 1231 Ljubljana, Pot v Čevelj 16. tel. 372-213. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, 1000 Ljubljana. Tržaška 25, tel. 176-84-11, faks: 126-46-30.
/jckš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede v razredu za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU od 5. oktobra 1994 dalje.
Privatni naslov J000 Ljubljana, Trubarjeva 77, tel, 329-293,
Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana.
Lipičcva 2, tel. 314-127, faks: 131-51-27 e. pošta: bostjan@bioriz mf.um lj.si.
Izredni člani
Grabeč, Igor. dr fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojni Sivo Univerze v Ljubljani, Rojen 17, novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995,
Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Katttetova 75, tel , 263-718,
Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel,
177-12-00, faks: 218-567, e. pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si
Kerncl, Gabrijel, dr fizikalnih zna nosi i. redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerzi v Ljubljani, Rojen 14 septembra 1932. Izredni član od 6, junija 1995,
Privatni naslov; 1000 Ljubljana, BiČevje 2, tel. 125-96-61.
Službeni naslov: Fakulteta za matcniatijo in fiziko. 1000 Ljubljana, Jadranska
19, tel. 176-65-74, 177-37-95, faks: 125-70-74 ali 217-281; e, pošta: gabnjel.
kernel@ijs.si
Kralj, Alojz, dr znanosti, redni profesor za bicmedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 12. niarca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993. Rektor Univerze v Ljubljani od 25. septembra 1995 dalje, Privatni naslov: 1231 LjubIjaua-Čnitiče, Planinska 26. tel. 374-825, Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko. 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel ¡76-84-11. faks: 126-46-30; Univerza v Ljubljani. 1000 Ljubljana, Kongresni trg 12, tel 125-41-17, faks: 125-40-53.
Dopisni člani
Halcnovic, Krešimir, rojen 17 inaja 1914. Redni profesor za organsko in bioorgan-sko kemijo Univerze v Zagrebu v pokoju in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, HrvaŠka. Dopisni član od 25. marca 1976.
liarton, Derek Harold Richard, rojen 8 septembra 1918. Redni profesor za kemijo na Texas Univerzi A&M in njen zaslužni profesor, College Station, Te\as, ZDA. Nobelov nagrajenec, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985.
Itorisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fi/iko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 198).
Uralos, Savo, rojen 28. julija 1926. Redni profesor za liziko. Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre el Marie Curie v Parizu, Francija Dopisni član od 23 aprila 1987.
Despic. Aleksandar, rojen leta 1927. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakullele Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976
Grdenic, Drago, rojen 11 avgusta 1919 Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, HrvaŠka, v pokoju. Dopisni član od 25, marca 1976.
Ilahn. Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Bar-kelcyu. California, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981
Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923 leta. Redni profesor za staliko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Merchant. Eugene Mykra, rojen 6. niaja 1913. Višji svetovalcc Inštituta za pospeševanje proizvodnje, Itic. An Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Mihailuvié. Mihajlo Lj.. rojen 22 januarja 1924 Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-inatcmatične fakultete Univerze v Beogradu. Srbija. Dopisni Član od 25. marca 1976.
Vlii lier. Kari Alex, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Z tiri chu, Švica. Nobelov nagrajcnec za fiziko, 1967. Dopisni član od 23 aprila 1987.
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član. član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Maxa Plancka, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Hcidclbcrgu, Nemčija. Dopisni član od 10 marca 1977.
Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906. Predstojnik laboratorija za organsko kemijo Švicarske visoke tehniške Sole, Zurich. Švica, v pokoju. Nobelov nagrajencc za kemijo, 1975, Dopisni član od 29. marca 1979.
Rao, Chintaraani Nages Ramachandta,	rojen 30. junija 1934. Redni profesor /a
kemijo in direktor ter predsednik	Indijskega znanstvenega instituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija Dopisni član od 24, aprila 1981
SI an kerns ki, Jan, rojen I januarja 1934 Redni profesor za molekularno fiziko v InStitutn za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti. Poznanj, Poljska Dopisni član od 27, maja 1993.
Tomovič, Rajko. rojen L. januarja 1919. Redni profesor za računalništvo in bio-medieiusko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Waugh. John S,, rojen 25, aprila 1929, Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18 maja 1989.
IV. RAZRED	za naravoslovne vede
Redni člani
Drovenik, Matija, dr znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kaniranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Roje ti 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978. redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14 maja 1992 dalje.
Privatni naslov: 11100 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 343-435
Službeni naslov: SAZU, 10110 Ljubljana. Novi trg 3, tel. 125-60-68. faks: 12534-23.
Gams, Ivan, dr, znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 5. julija 1923 v Šmart-nem pri Stovenj Gradcu, Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 23, maja 1985
Privatni naslov JI 13 Ljubljana. Pohorskega bataljona 185. tel, 341-846,
G rafe m ¡mer, Stanko, dr. le hni škili znanosti, redili profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 13 maja 1922 v Ljubljani Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26 maja 1981 do 28. februarja 1989.
Privatni naslov: 4294 Križe. Senično 84. tel. 064/ 57-984,
Maček Jože, dr agronomskih znanosti, dr ekonomskih znanosti, dr. znanosti, redni profesor za fitopatologijo in fit o farmacij o Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 28. oktobra 1929 v Olcščah pri Laškem. Izredni član od 18 maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jcrančičcva 12, tel. 52-581 Službeni naslov: Biotehniška fakulteta. 1000 Ljubljana. Jamnikaijeva 101, tel 123-11-61 in 263-770, faks: 123-10-88,
Matjašič, Janez, dr. bioloških znanosti, zooiog - speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 14. maja 1921 v Ljubljani Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989, Privatni naslov: 1240 Kamnik, Šutna 12. tel. 83 1-542.
M ayer Ernest. dr. filozofije, botanik - takso nom, znanstveni svetnik v Biološkem inšlitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6, junija 1983, Tajnik rv. razreda SAZU od 15, februarja 1989 dalje Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5. tel. 214-659
1'leniEar. Mario, dr znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biosiratigralijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 30 maja 1991.
Privatni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19. tel 064/ 714-112
Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleonto-loškont inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prek m urjo. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zelena pol 13, tel 331-834,
Vrišer, Igor, dr, /.nanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23 aprila 1987. redni član od 27, maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 271-030. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17692-00 ali i 76-92-44, faks: 125-93-37,
Izredni člani
Gogala, Matija, dr znanosli, znanstveni svetnik in direktni Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani: babilitirani redili profesor za fiziologijo živali Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani Izredni član od 30, maja 1991.
Privatni nasiov: 1351 Brezovica, Pot na Tičnico 6, tel. 654-444. Službeni naslov: Prirodoslovni mu/ej, 1000 Ljubljana. Muzejska 1, tel 12584-72, 218-886, 211-670, 125-84-72, faks: 218-846, c. posta: matija.goga-la@uni-lj si; matija. gogala@ gucst. arnes. s i
Kranjc. Andrej, dr, znanosti, znanstveni svetnik in predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Rojen 5. novembra 1943. Izredni član od (i. junija 1995.
Privatni naslov: 66230 Postojna, RoŽJia nI. 6, tel 067/21-502. Službeni naslov: IRK ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. + 67/24781. faks: +67/23-965, e. pošta: izrk@zrc-sazu.si
Šercelj, Alojz. dr. znanosti, palinolog. znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah, Izredni član od 18. maja 1989. Privatni naslov. 1000 Ljubljana. Tržaška 51, tel. 263-224.
Zupančič, Mitja, dr, gozdarskih znanosti, rnocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Rojen 25, decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27 maja 1993. Privatni nasiov: 1000 Ljubljana. Trubarjeva 61, tel, 132-41-66. Službeni naslov: Znanstvenoraziskovalni ccntcr SAZU, 1000 Ljubljana. Gosposka 13, tel, 125-60-68, faks: 125-52-53.
Dopisni člani
Ne rak, Milan, rojen 5. marca 1917, Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju Dopisni član od 30, maja 1991.
Moltingcr. Lukas Conrad. rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geolcško-Paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni Član od 27 maja 1993,
Karamata, Stevan, rojen 26, septembra 1926. Redni profesor za pelrogenezo Ru-darsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija Dopisni član od 30 maja 1991.
I.orkovit. Zdravko, rojen 3. januatja 19(10, Redni profesor /a biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, HrvaŠka, v pokoju, Dopisni član od 30. maja
199 i,
Miceviki, Kiril, rojen 29. aprila 1926 Redni profesor za rastlinsko sistemizacijo in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6 junija 1995
Pecsi. Marto n. rojen 29. decembra 1923. Profcsor-raziskovaleč za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska, Dopisni član od 18. maja 1989.
Puldini. Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu. Italija Dopisni član od 6 junija 1995
Kectiinger. Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, Dvorski svetnik in direktor Priro-doslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija, v pokoju, Dopisnt član od 30. maja 1991.
S leva novic, Petar, rojen 3. junija 1914. Redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju Dopisni član od 20. marca 1975.
V. RAZRED	za umetnosti
Redni člani
Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor in predstojnik oddelka za slikarstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989. redni član od 27 inaja 1993. Privatni naslov, 1000 Ljubljana. Komen skega R, tel, 311-766. Službeni naslov/ Akademija za likovno umetnost, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, tel. 212-726, faks: 219-071.
Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21 oklobra 1931 v Mariboiu I/.rcdni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleieršnikova 13, tel. 310-589,
Krčit, Bralko, dr. filozofije, književnik, lealrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju Rojen II februarja 1905 v Mariboru. Redni čian od 22. decembra 1961. Tajnik V, ra/.reda SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976. Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14, maja 1992. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Tavčarjeva 4, tel. 311-159.
Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21 maja 1922 v Ljubljani Izredni član od 29 marca 1979, redni član od 23. maja 1985, Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 dalje. Privatni naslov: 4248 Lesce, Na vrtači 5, tei. 064/718-091.
Lcbič. Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaijah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bratov Učakar 134, tel 571-281. Službeni naslov Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 2, tel, 17692-00, faks: 125-93-37.
Men ari, Janez, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju Rojen 29 septembra 1929 v Mariboru. Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23, aprila 1987. Tajnik V, razreda od 8. januarja 1985 do 12, januarja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, tel. 313-331.
Mihelič. France, akademski slikar redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju Rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Redni član od 6 februarja 1963. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 15, tel 22M83.
Mihehč Milan, dipl ing. arhitekt, samostojni kulturni delavec Rojen 20, julija 1925 v Dolenjih Lazali pri Ribnici Izredni član od 24. aprila 1981, Tedni član od 23. aprila 1987.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Peričeva 22, tel. 320-515, Službeni naslov: AB Arhitekt m biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 311438.
Minatti. Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga, Ljubljana v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel 216-735,
Ramovš. Primož, skladatelj, višji bibliotekar specialisi in upravnik Biblioteke
SAZU v pokoju. Rojen 20, marca 1921 v Ljubljani Izredni član od 10 marca 1977, redni član od 6. junija 1983
Privatni naslov, 1000 Ljubljana, Slovenska 1, tel 125-33-66
Tršar. Drago, akademski ktpar. redni profesor in predstojnik oddelka za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991. redni član od 6. junija 1995,
Privatni naslov: 1111 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 213-928. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23. tel. 212-726. faks: 219-071, atelje: 1000 Ljubljana. Svetčeva 1.
Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, član predsedstva RS v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu, izredni član od 23 maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 dalje.
Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Voinjakova 10, tel. 312-876. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana. Novi trg 3. tel. 125-60-68, faks: 12534-23.
Izredni člani
llieng, Andrej, pisatelj. Rojen 17, februarja 1925 v Ljubljani, Izredni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Bratovševa ploščad 24. tel. 342-472.
Jančar, Drago, pisatelj, tajnik Slovenske matice v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948. Izredni član od 6 junija 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štihova 2, tel 132-33-22. Službeni naslov: Slovenska malica. 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. 214200. faks: 214-227.
Je met, Andrej, akademijski slikar redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovne umetnosti Univerzi v Ljubljani, Rojen 29 novembra 1934. Izredni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel./faks: 064/ 802-266 ali Studio. 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 225-761
Službeni naslov: Akademija za likovne umetnosti. 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, tel. 212-726, faks: 219-071.
Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v fiokoju, Rojen 26. oktobra 1929 v Zgornji Javorščici izredni član od 27. maja 1993.
Privatni naslov 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, tel. 225-407
Dopinij Člani
Be ciliar!, František, rojen 10. septembra 1924. Slavist kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23. maja 198i.
Brajdič. Ivan, rojen 16, junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18, maja 1989,
Cilenšck, Johann, rojen 4. decembra 1913. Skladatelj, redni profesor na Visok] šoli za glasbo Franza Liszta v Wcimarju, Nemčija, v pokoju, Dopisni član od 7. februarja 1967.
llandke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23, aprila 1987.
Hrymyt. Vil, rojen 7 junija 192i. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave Kijev-ske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni Clan od 30. maja 1991.
L i paš, Florjan, rojen 4. maja 1937, Pisatelj, učitelj osnovne šole Šentlipg na Slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985
Matičič, Janez, rojen 3. junija 1926. Komponist in honorarni doccnt /a analizo glasbenih form in hannoiisko analizo Filozofske fakullele Univerze v Ljubljani v pokoju, Paris, Francija. Dopisni član od 23. aprda 1987
Merkü, Pavle, rojen 12 julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia "Trst A" v pokoju. Italija Dopisni član od 23 maja 1985.
Mihalič, Slavko, rojen 16, marca 1928, Pesnik v Zagrebu. Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995.
Mohuruvičii. Andre, rojen 12. julija 1913 Redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju Dopisni član od 6, junija 1983.
M uši e. Zoran rojen 12. februarja 1909, Akademski slikar v Parizu, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981
Pahor. Boris, rojen 26. avgusta 1913, Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na stednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Italija v pokoju. Dopisni član od 27 maja 1993.
Pod reče a, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. ing, arhitekture. Direktor Inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične Univerze, Stuttgart. Nemčija Dunaj, Avstrija Dopisni član od 23. aprila 1987.
Kajičič, Stanuj]o, rojen 16. decembra 1910 Skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Rebula, Alojz, rojen 2 i julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoii v Trstu. Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
S paca I. Lojze Luigi, rojen 15 junija 1907. Samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23, aprila 1987.
VL RAZRED	za medicinske vede
lletlni člani
Andolšck-Jeras, Lidija, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze V Ljubljani v pokoju. Rojena 30 julija 1929, Brvace, Grosuplje Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 dalje. Privatni naslov; 1000 Ljubljana. Goce Delčeva 64, tel. 455-632. Službeni naslov: Ginekološka klinika, Klinični center, 1105 Ljubljana, Šlajmerjeva 3. tel. 140-31-01 (int. 200) ali 140-11-51. faks: 140-11-10.
Dati s, Janez, dr, veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 15, marca 1919 na Konju pri Liliji, Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992. Predsednik Terminološke komisije ZRC SAZU Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Slovenska 55 c, tel. 326-526,
Brzin. Miroslav, dr kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. aprila 1923 v Ljubiji, Bosna in Hercegovina. I/Jedni član od 21 marca 1974, redni član od 29 marca 1979 Predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU od 22. februarja 1979 dalje. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Presetnikova 1, tel, 344-502, Službeni naslov: SAZU, 100U Ljubljana, Novi trg 3, tel, 125-60-68, faks: 12534-23; Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 312-721 ali 310-841, faks: 302-272.
Dolenc, Vinko V, dr. znanosti, redili profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29, junija 1940 v Sestr/ah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Bratov Učakar 60.
Službeni naslov; Klinika za nevrokirurgijo. Klinični center, 1105 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 329-494, faks: 133-41*63.
I'd lic h. Janez, dr, znanosti, redni profesor za dennatovcncrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 9, okiobra 1921 v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni čian od 29, marca 1979. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Veselova 19, tel, 126-43-00,
Kam bič Vinko, dr znanosti, redni profesor za olorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 7. aprila 1920 v Metliki, Izredni član od 23. maja 1985, Tedni član od 18. maja 1989. Privatni naslov- 1000 Ljubljana, LevČeva6, tri. 213-868,
MilEinski, Lev, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Mcdicinske fakuhele Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužjii profesor Rojen 23. junija 1916 v Ljubljani. Izredni član od 29 marca 1979. redni član od 6 junija 1983 Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Beethovnova 12, tel. 210-839
Novak. Franc, dr znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 2 junija 1908 v Kranju Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. Tcb-ruaija 1970. Tajnik VI, razreda SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992, Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Valvasorjeva 7, tel. 214-523.
Trontclj, Jože, dr znanosti, redni profesor za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja oddelka za ncvrobiološke raziskave in razvoj Univerzitetnega inštituta za klinično nevrofiziologijo KC v Ljubljani, Rojen 1, junija 1939 v Kamniku, Izredni član od 30, maja 1991. redni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 645-009.
Službeni naslov: Inštitut za klinično ncvrofiziologijo. Klinični center, 1105 Ljubljana,Zaloška 7, tel. 316-152, faks: 302-771, e. pošta: joze,trontelj@wkn. mf.uni-ij.si.
Župančič, Andrej O t dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. januarja 1916 v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasoijeva 12. tel 216-974. Službeni naslov: Kabinet prof. A. O. Župančiča, Patofiziološki inštitut Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 312-721, 310-841, faks: 302272,
I/redni člani
Ferluga, Dušan, dr, znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik 1 uši i tu ta za patologijo MF Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnem polju. T/redni član od 27, maja 1993.
Privatni naslov: 1O00 Ljubljana. V Murgljah LIL, tel. 332-944
Službeni naslov: Inštitut za paiologijo Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana.
Korytkova 2, tel. 140-30-42, faks: 301-816.
Kurdal Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. avgusta 1931 v Cupriji. Izredni član od 6. junija 1995,
Privatni naslov: 10000 Ljubljana, Ilirska 8. tel. 322-496. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana. Zaloška 4. Lel, 310-841, 312-721: faks: 302-272; e. posta: inarjan. kordas@pali mf.uni-Jj.si
Svetina, Saša, dr znanosti, redili profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju, Izredni član od 6. junija 1995,
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6,
Službeni naslov; Inštitut /a biofiziko Medicinskc fakultete. 1105 Ljubljana. Lipičeva 2. iel 314-127. faks: 131-51-27,
Dopisni člani
Camo, Edhcm, rojen 30. decembra 1909. Redni profesor za zoobigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, v pokoju. Dopisni član od 31 marca 1972,
Dijnitri.jcvič, Milan, rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor College of Mcdicinc, Houston, Texas, ZDA, Dopisni član od 24. aprila 1981.
Lajtha, Abel, rojen 29. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York, in Centra 7a nevrokemijo v N.S. Kline Inštitutu, Orangeburg. N.Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
McLaren Annc. rojena 26. marca 1927, Redna profesorica v Wellcome CRC inštitutu, Cambridge in podpredsednica Kraljevskega društva v Londonu, Anglija, Dopisna članica od 6, jnnija 1995.
Mili£ Emili, Joseph, rojen 27 maja 1931 Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo, redni profesor za eksperimentalno medicino in direktor Mea-kins-Christie Laboratorijev McGill Univerze, Montreal P.Q , Kanada Dopisni član od 6. junija 1983.
Negovski, Vladimir A., rojen 19, marca 1909. Direktor Inštituta za splošno reani-matologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, v pokoju, Dopisni član od 6. junija 1983.
Prokop, Ouo, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Hum-boldtove Univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23, aprila 1987.
Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924 Redni profesor za reanimatologijo in d i rek I or Mednarodnega centra za reanimaiološkc raziskave Univerze v Pittsburghu. PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983.
lliiger. Felix, rojen 2, marca 1946. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijo in predsednik Acadcmiae Seien liarum et Ari i u m Europaea, Salzburg. Dopisni član od
6.	junija 1995,
Volkov. Mstislav Vasiljevič, rojen leta 1923 Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo m ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija, Doprsni član od
7.	februarja 1968.
NOVI ČLANI
I, RAZRED	za zgodovinske in družbene vede
VELIKO RUS
Prof. dr. Veljko Rus, rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani, sociolog, je bil na skupščini SAZU dne 30, maja 1991 izvoljen za dopisnega člana SAZU, Vse temeljne oznake njegove dotedanje dejavnosti veljajo tudi za obdobje po tem. Njegova obsežna znanstvena dejavnost na področju sociologije organizacije in socialne politike, tako v slovenskem kot v mednarodnem merilu, je razvidna že iz obsežne bibliografije, ki kaže, daje (so)avtor oz. urednik šlirih knjižnih del in avtor 14 (dva sta Se v tisku) prispevkov, objavljenih v revijah in zbornikih Vsebinsko sc osTedotoča zlasti na različne vidike lastninjenja in privatizacije ter na problematiko socialne države. Le ilustrativno lahko prikažemo vsebino nekaterili publikacij:
1.	(Jwnership and Partiapaiion (Lastništvo in participacija), 1992. Gre za zbornik prispevkov na temo, ki je zajeta z naslovom. Veljko Rus je dal pobudo za to temo še prej, preden je prišlo do spremembe režima v vzhodnoevropskih državah, Skupaj s sourednikom Raymondom Russelom. profesorjem na kalifornijski univerzi River-sidc, je k sodelovanju pritegnil 23 najvidnejših strokovnjakov s področja sociologije organizacije, sociologije dela, industrijske sociologije in socioekonomije. Urednika povzemala prispevke v naslednjih temeljnih ugotovitvah: a) Oblike industrijske demokracije, izražene v različnih vrstah, stopnjah in ravneh soodločanja zaposlenih se v večini primerov razvijajo neodvisno od lastnih oblik in razširjenosti lasi ni ne zaposlenih, b) Višja stopnja ali večji obseg lasUiištva zaposlenih v večini primerov ne povečuje demokratizacije organizacij, c) V organizacijah, kjer potekata hkrati širjenje delavskega delničarstva in tudi participacija zaposlenih, so učinki teh dveh sprememb pomembni, saj vplivajo na bolj demokratično distribucijo moči in tudi na večjo identifikacijo zaposlenih s podjetjem.
2,	Privatizacija na področju družbenih dejavnosti, 1993, je zbornik tekstov, ki obravnavajo možnosti in omejitve privatizacije zavodov na področju družbenih dejavnosti Veljko Rus je bil urednik in pisec glavnega prispevka, v katerem opredeljuje pojmovna in vrednostna izhodišča ler socialno-kulturne okvire privatizacije družbenih dejavnosti.
Prispevki so sad dveletnega raziskovalnega projekta, ki ga je vodil urednik. So analitični, komparativne in empirične narave ler konvergirajo v tezi, po kateri naj
bi bi) najboij uresničljiv in najbolj sprejemljiv cilj privatizacijske politike na tem področju "kvaäprivatizacija" družbenih dejavnosti; kvazi privat i za-cijsa pomeni javno financiranje sfužb in privatno produkcijo sloritev po izvajalcih.
Porazdelitev moči naj bi bila poliarhič-ua bolj ah manj enakomerno porazdeljena med državo, izvajalce in uporabnike. Zlasti uporabniki bi morali V prihodnje dobili večji vpliv na aloka-cijo in kvaliteto storitev.
3.	Industrial Democracy in Europe Revisted, 1993 (Industrijska demokracija v Evropi - Ponovna ocena). Glavna ugotovitev j«, da so se spremenila kvantitativna razmerja v porazdelitvi moči med posameznimi deželami, ne pa ludi struktura moči po posameznih podjetjih: ta je še naprej hierarhična, čeprav so ponekod razlike med hierarhičnimi ravnmi večje, drugje pa manjše.
Vpliv institucionalnih sprememb na notranja organizacijska razmerja moči je v posameznih deželah v letu 1987 manjši kot pred desetimi leti, medlem ko je logika "noil zero sum" prav tako prisotna v večini primerov, kot je bila pred desetimi leti.
4.	Med ant¡komunizmom in postsocializmom, 1992. Knjiga vsebuje prispevke, ki obravnavajo probleme "tranzicije" slovenske družbe: značilnosti tranzicije, lastninjenje in soupravljanje v delovnih organizacijah in probleme socializacije, post-sociali/acijc družb. Avtor nakazuje dvopomenskost tranzicije, ki niha med evolucijo in revolucijo, kar označuje s pojmom "refolucija". V zvezi z lastninjenjem opozarja predvsem na ncckonoinske vidike lastninjenja in v zvezi s lem na pravičnost lastninjenja; pravičnost bi morala biti enakovredno upoštevan vidik kot ekonomska učinkovitost, saj je dolgoročno gledano nemogoče pričakovati, da bi nepravično in s tem nelegitimno lastninjenje lahko generiralo ekonomsko učinkovit sistem V zvezi s tretjim sklepom avtor poudaija, daje treba razlikovati med socializmom kot ideološkim redom in različnimi oblikami socializacije, ki preprečuje niarginahziicijo posameznih skupin prebivalstva v sodobnih družbah.
Veljko Rus je objavil tudi številne prispevke v množičnih medijih, v katerih je skušal opozarjati na različne - ne dovolj upoštevane socialne vidike regulacije slovenske družbe.
Dr. Veljko Rus je od slovenskih družboslovcev največkrat navajani avtor (Social Science Citation Iudex - S S CI).
Leta 1993 je postal član Sveta za prihodnost Evrope (Council Tot Future of Europe), ki je bil ustanovljen v okviru Rimskega kluba. Istega leta je prevzel mcsio predsednika področnega sveta za družboslovje in v okviru tega sveta leta 1994 organiziral strateško konferenco na temo Družbeni razvoj in razvoj družboslovja
Po [cl i 1994 seje udeležil 13. svetovnega kongresa ISA-1 (Mednarodnega sociološkega združenja - International Sociological Association), kjer so na njegovo pobudo ustanovili podkomite za privatizacijo, ki ga tudi vodi Trenutno je vključen v naslednje mednarodna raziskovalna projekta: 1. Odziv men cd/men ta na privatizacijo (Managmenî Respottse Toward Privatization; the case of S loven i a). 2. Kakovost delovnega življenja (Quality of Working Life). Leta 1993 je ustanovil v okviru Inštituta /a družbene vede, FDV, Center za eval-vacijske in strateške študije in vzpostavil stike z. ustreznimi inštituti v Vzhodni Evropi (Haag. Bruselj, Maastricht, London, Dublin). Skupščina S AZU je Veljka Rusa dne 6. junija izvolila za Tednega člana.
Zdravko Mlinar
HAJKO BRATOŽ
Dr. Rajko Bratož seje rodil 17. februarja 1952 v Braniku. Diplomiral je 1975 iz zgodovine in geografije in 1981 iz latinskega jezika in literature Magistrski študij je končal 1979 z delom Evgipij, življenje svetega Severina, leta 1986 pa je doktoriral s lemo Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetka do nastopa verske svobode.
Leta 1976 je postal asistent na Zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, 1986 docem in 1990 izredni profesor
Svoje študije je R. Bratož dopolnjeval v tujini: v Italiji, predvsem v Trstu, na Dunaju (1984) in na nemških univerzah.
Glavno Bratožcvo delo velja začetkom krščanstva na ozemlju Slovenije in sosednjih dežel z Acjuilejo kot središčem. Na novo je zbral in interpretiral vse pisane in arheološke vire in kritično ovrednotil vsa dosedanja mnenja in tako nadomestil dosedanje glavno sintetično delo iz te problematike, E. Zeii-leija bes chrétiennes dans les provinces danubiennes de l'empire. Je eden vodilnih strokovnjakov za zgodnjekrščansko obdobje Aquileje in njenega zaledja. O tem govore njegove študije in knjižne izdaje, ki so izšle v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Italiji O svojih strokovnih dognanjih je predaval na univerzah v Celovcu (1982). Regcnsburgu (1982, 1985), na Dunaju (1985, 1988, 1989), v Trstu, Beogradu in Bolgariji.
Začetna dela je R, Bralo/ posvetil začetkom krščanstva pred nastopom verske svobode, sedaj pa zasleduje njegovo zgodovino vse do propada anLike. Z nekaterimi študijami pa je posegel že tudi v zgodnji srednji vek. Obravnaval je ludi Podonavje, Balkan in Makedonijo, kjer so posebej pomembne njegove ugotovitve o različnem razvoju in usmeritvah zahodne in vzhodne krščanske cerkve in njunem medsebojnem tekmovanju. Avtorjeva načrtna in sistematična raziskovanja so že dala pomembno sinteza zgodovine krščanstva v Ogleju in njegovem vplivnem območju, kamor večinoma sodi tudi slovensko ozemlje.
R. Bratož je obravnaval tudi celotno politično kulturno in etnično problematiko pozne antike Organiziral je mednarodna simpozija Zaton rimskega cesarstva in poznoantične dobe na Slovenskem (leta 1994 na FF v Ljubljani) in Zahodni Ihrik in severovzhodna Italija v po/no rimski dobi (na gradu Zemono pri Vipavi ob 1600. obletnici bitke pri Figidu in imel na njih tudi odmevni predavanji). Če je Bratožcvo znanstveno delo posvečeno predvsem po/.ni anliki, pa njegove Številne ocene v Zgodovinskem časopisu in drugod dokazujejo, da skrbno zasleduje celotno zgodovino antike, tako grško-rimsko in bizantinsko Njegova bibliografija obsega pet knjižnih izdaj, 31 razprav v naših in tujih znanstvenih revijah ter zbornikih, 25 recenzij, poleg drugih strokovnih prispevkov v enciklopedijah in različnih publikacijah.
Njegova dognanja so sprejeli tudi avstrijski in italijanski raziskovalci. Skupščina SAZU jc Rajka Bratoža dne 6. junija izv olila za izrednega člana.
Stane Gabrovec
VALENTIN I1K1BAK
Prof dr. Valentin Hribar seje rodil 28 januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani jc diplomiral 1964 iz filozofije in sociologije, magistriral 1968 in istega leta doktoriral na Univerzi v Ljubljani Leta 1964 seje zaposlil na Inštitutu za sociologijo in filozofijo, dobil 1967 Hum-boldtovo štipendijo, študiral fcnomcnologijo v Kolnu in raziskoval v Husscrlovem arhivu. 1971 je bil izvoljen za docenta na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in tuje poučeval do 1975, Nalo je bil do 1980 znanstveni sodelavec Centra za preučevanje znanosti in 1981 postal njegov predstojnik, Na njegovo pobudo je bila leta 1990 FSPN preimenovana v Fakulteto za družbene vede z oddelkom /a kulturologijo.
Od vsega začetka je sodeloval pri oblikovanju nove slovenske ustave in pri pripravi osamosvojitvenih dokumentov.
Izšlo jc 18 Hribarjevih knjig, 26 raziskovalnih poročil in več kot 100 razprav. V lujc jezike jc prevedenih deset enot.
Pomemben del predstavlja njegova prevajalska dejavnost Nieizscheja, Husscrla. Hcideggcrja, Lev i naša in Dcrridaja.
Hribarjevo filozofsko delo obsega filozofijo religije, umetnosti, teorijo znanosti, fenomcnologijo in etiko V prvi knjigi - Človek in vera (1969) je predstavil novoveškega človeka kol kon-Slitucijo subjekta in njegovo razmerje do transeendence. V ta okvir spada tudi knjiga o Svetem na Slovenskem (1991), razmerje med svetim in pro-fanim, Zadnje poglavje je namenil Smoletovi Antigoni in njenemu sprejetju med Slovenci, V delu Drama hrepe-nenja (1983) je pokazal razsežnost različne ravni Cankarjeve in Šeligove Lepe Vide in vlogo hrepenenja v slovenski literaturi. V študiji Sodobna slovenska poezija, sestavnem delu antologije povojne slovenske poezije, je izoblikoval teorijo post modernizma, lo pa je dopolnil v knjigi Sveta igra sveta, v kateri je zajel tudi prozo, dramatiko, arhitekturo in glasbo.
V teorijo znanosti se uvrščajo knjige Metoda Maficovega Kapitala (1983), Kopernikov obrat (1984), Moč znanosti (1985) in Teorija znanosti in organizacija raziskovanja (1991). V prvi je kritiziral Mantovo teorijo vrednosti, v drugi je obdelal razvoj moderne znanosti, katere vrh je sodobna kibernetika, in posebej obdelai razmerje med naravoslovjem, družboslovjem in modroslovjem, na dni g i si rani pa produkcijo, organizacijO in orientacijo. Posebno nicsto gre knjigi Slovenska državnost (1989) s teksti o slovenski suverenosti in slovenskem narodu kol mednarodnem subjekiu.
Največji del zavzemajo knjige iz feno meno! oglje: Molk besede (1970), Resnica o resnici (1981), Ontološka diferenca (1992), Fenomenologija (1993) in Pustiti biti (1994) V /aduji je izostril kritiko Hcidcggcrjcvc podobe sodobnega sveta in njegovega raznieTja do nacionalizma in komunizma kot neogibnih oblik dovršitve milili stičnega bistva tehnike.
Dr Hribar je najbolj vpliven sooblikovalec duhovnih tokov v Sloveniji v zadnjem desetletju Njegova temeljila kritika lenMztna in marksizma je omogočila postopno m organsko preusmeritev mlajših generacij, povezovanje evropskih duhovnih silnic s slovenskimi družbenimi, generacijskimi in kulturnimi tokovi pa je prispevalo k intelektualni zrelosti in politični avtonomiji mlajših generacij. Vplival je tudi na integracijo vodilnega intelektualnega jedra, ki si je zmoglo zamislili in uresničiti polnovredno slovensko drža vnosi.
Skupščina SAZU je Valentina Hribarja dne 6 junija izvolila za izrednega člana.
Ve lj ko Rus
JOŽE MLINARIC
Profesor Jože Ml i narič je bil rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Diplomiral je 1961 na oddelku za klasične jezike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po večletnem delu na srednji Šoli (Ravne na Koroškem in v Novem mesiu do 1965) se je zaposlil v arhivu in nadaljeval študij na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je ieta 1969 diplomiral, 1977 je dosegel doktoral zgodovinskih znanosti in iz klasične fdologije in zgodovine. Poglavitni deli so bili objavljeni v Analecta Cartusiana S16, 1988, Salzburg Lota 1985 jc dosegel habilitacijo za rednega profesorja za zgodovino obdobja TevdaJi/nia in hkrati tudi za pomožne vede istega obdobja.
Po omenjenem kratkotrajnem delu na srednjih šolah (1961-65) je delal Jože Mlina-rič kot arhivar za hranjenje in obdelavo starejšega (največ latinskega in nemškega) arhivskega gradiva v Dolenjskem muzeju v Novem mestu (1965-71) in nato v Pokrajinskem arhivu Maribor (1971-90) Po I, 1971 (zlasti od 1975) je dobil nalogo evidentiranja starejšega gradiva do začetka 19. stoletja, ki bi prišlo v poštev za vrnitev iz. avstrijskih v slovenske arhive Pri tem jc močne razširil znanje o štajerskih virih, in še posebej virih mariborskega okoliša. Tako je nastal diplomatarij za mariborsko zgodovino (do srede 16. stolelja), ki zajema preverjen prepis vseh listin do tega časa (blizu 1600) Prof. Mlinaric je izdal tudi temeljne vire cerkvene zgodovine Podravja posebej za čas p roti reformacije in akte cerkvenih vizitacij tega prostora v 18. stoletju. Zc prod koncem 60-ih lei je začel z raziskovanjem gospodarske zgodovine večjih gospoščin in zgodovine lopografije, najprej na Dolenjskem (okrog Kostanjevice) in nalo na Štajerskem, kjer je obravnaval zlasti široko okolico Maribora in Podravje.
Poglavitno znanstveno delo pa je posvelil zgodovini samostanov (zlasti kartuzi-jancev in cistcrijanccv na Slovenskem). Sprva je raziskoval vprašanja posameznih samostanov, vendar je htiro ^ajel oba Tedova na slovenskih ileh v celoti. Pri kostanjeviški cistcrci je dejansko zajel zgodovino belih menihov v vseh glavnih postojankah na slovenskih tleh (zlasti v Stični iti Vetrinju, delno pa tudi v Reinu) Samostane jc prikazal v celoti - kot organizme zemljiške pose-sli in cerkvcnega življenja (pri inkor-poriranih župnijah!), zlasti pajc Ireba podčrtati pomen samostanov za kulturno življenje Mlinaric jc postal najpomembnejši zgodovinar samostanov in samostanskega življenja pri nas -zgodovinar širokega slovenskega kulturnega razvoja na slovenskih tleh To delo je široko odmevalo tudi v evropskem znanstvenem svetu na
mednarodnih simpozijih in drugačnih sestankih m zgodovino samostanov Mlinarice va bibliografija kaže zlasti pomenibnosl njegovega dela /a zgodovino Maribora in njegovo Širšo okolico, pa mdi od Slovenj Gradca do Ptuja in Slovenskih goric. Skupščina SAZU je Jožeta Mhnariča dne 6, junija izvolila za izrednega člana.
Boga Cirafenauer
JOŽE FHUEVEC
Zgodovinar Jože Pirjevec seje rodil v Trstu 1 junija 1940 Diplomiral je 1966 na Filozofski fakulteti v Trstu. Dve leti se je izpopolnjeval na univerzi v Pisi in ludi lam diplomirali 1971). Absolviral je tri semestre na Diplomatski akademiji na Dunaju in bil 1971 imenovan za poverjenega profesorja zgodovine vzhodne Evrope na Fakulteti za zgodovino slovanskih narodov na FF v Trstu. Leta 1983 je postal pridruženi profesor na tržaški univerzi, 1986 pa redni profesor za zgodovino vzhodne Evrope na Fakulteti za politične vede v Padovi.
Že do disertacije (1978) se v Pirjevčevem delu nakazuje njegovo izhodiščno področje raziskovanja: j užnoslovansko-italijanski odnosi od predmarčne dobe do konca 19 stoletja Pisal je o Mazziniju in ludi že o Tommasscu 1974 je obdelal vprašanje slovenske univerze v Trstu Disertacijo Niccolo Tommasseo med ¡talijo m Slavijo je obranil na Filozofski fakulteti v Ljubljani (knjižna objava 1977 v Benetkah). V njej ga zanimata idejna in politična usmerjenost ter aktivnost Tommassea, Ne raziskuje njegove osebnosti kot filologa, etnografa, pesnika. S pritegnitvijo številnih virov in literature je prišel do pomembnih novih rezultaiov.
S knjigo Storia della Russia del XIX secolo (1984) je stopil na široko polje vzhodnoevropske zgodovine in meddržavnih odnosov To je drago območje Pirjevčevega znanstvenega zanimanja. Nadaljnji vrhunec je v isteni letu izšla knjiga
Tito. Stalin e 1'Occidente (slovenska izdaja 1987) z evropsko dimenzijo problematike, vključno s stališčem ZDA kol dejavnikom hladne vojne v Evropi, Delo je rezultat večletnih raziskovanj v diplomatskih arhivih v Washingionu, Parizu, Londonu in Rimu. V Trstu je 1990 izdal razširjeno in dopolnjeno verzijo z naslovom II gran rijiuta. Guerra jredda e ca Ida tra Tito, Stalin e 1'Occidente. V primerjavi s prvo knjigo je pomemben zlasti dodani del o dramatičnem razvoju spora v letu 1949, ko je zahod (ZDA) končno presegel svoje dvome in sklenil strateško podpreti neodvisnost Jugoslavije, ne da bi bil terjal njeno ¡deološko-sistemsko prilagoditev. Knjiga končuje
s Titovimi ugotovitvami o napakah režima, storjenih v zvezi s kolektivizacijo kmetijstva, in z njegovim priznanjem, da je "izgradnja socializma1' terjala "poleg junaških vidikov tudi dramatičen tribut v človeških življenjih". Upošteva tudi iniciative jugoslovanske diplomacije, da izkoristi nove možnosti za konipiomis o tržaškem vprašanju in za normalizacijo odnosov z Ilalijo,
Delo Piijevca kot raziskovalca problemov slovenske moderne zgodovine v ožjem smislu je tretje polje njegove dejavnosti, Tudi tukaj opazuje probieme v širšem kontekstu srednjeevropske zgodovine, in šc posebej zgodovine habsburške monarhije, zlasti njenih razmerij do Italije in njenih vplivov na položaj narodov Najvidnejši dosežek s tega področja je knjiga Tržaški vaze!. O zgodovinskih dogodkih in ¡Mdi tičnem razvoju v le lih 1945-1980 (Trsi, 1984), V njej združuje tankočutno doživljanje usode domačega mesla in slovenskega življa v njem Ob vsem intenzivnem znanstvenem delu se Pirjevec odziva tudi na sočasno dogajanje kot kvalificirana in kritična priča. Svoja mnenja in dognanja sproti sporoča javnosti, S kombinacijo znanja in izkušenj z vseh svojih delovnih področij je ustvaril svoje najnovejše delo. impozantno knjigo o zgodovini obstoja in konca Jugoslavije JI giorno di san Vilo. Jugoslavija ¡918-1992. Stotin di una tragedia (Nuova Eri Edizioni Rai Radiotelevisione llaliana. Torino. 1993, 608 str,), Knjiga je kronološko razdeljena na iri dele: o kraljevski Jugoslaviji, o Jugoslaviji v vojni in o socialistični Jugoslaviji. Težišče je na tretjem delu, ki sestavlja dve tretjini celotnega opusa. Tukaj je tudi vloga rezultatov njegovih lastnih raziskovanj in njegovega pričevanjskega osebnega opazovanja največja. Knjiga je solidno informativna tudi v tem smislu, da je izbor uporabljenih del zelo širok, tako v političnem kot tudi v kulturnem smislu, da temelji za leta sklepne krize Jugoslavije vrh vsega še na avtorjevem sprotnem komentatorskem delu in da je zato v marsičem sama na sebi dokumentarnega pomena.
Od 1984 je Pirjevec predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, v letih 1987-1991 pa je bil tudi predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Skupščina SAZU je Jožeta Piijevca dne 6. junija izvolila za dopisnega člana.
Janko Pleterski
JOŽE SIKAtSS
Dr. Jože Slrauss seje rodil 1938 v Trstu. Je italijanski državljan, vodi pa oddelek Max-PIatickovega inštiluta za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Miinchnu.
Dr. Strauss je vrhunski strokovnjak svetovnega ugleda za celotno področje intelektualne lastnine in konkurenčnega prava. Poseben ugled si je pridobil s teoretičnim in konzultanskim delom na področju celovite pravne obdelave biotehnologije in genetskega inženiringa, kar potrjuje tudi njegova obširna bibliografija s področij družboslovnega, sociološkega, psihološkega in tehnološkega raziskovanja, Je član najpomembnejših mednarodnih znanstvenih zdniženj, pomemben pa je tudi kot pedagoški vodja - med drugim je bil povabljen kot predavatelj na Corncll
University v I. 1989 in i992, heidel-berška akademija znanosti pa ga je pritegnila kol predavatelja na t. i. "Workshop".
Dr Strauss posveča posebno skrb stikom s Slovenijo, saj je po enem od staršev Slovenec, Je tudi profesor ljubljanske Pravne fakultete, pogost predavatelj med nami, tudi na SAZU, kot sodelavec Max-Planckovega inštituta pa je omogočil Štipendije mnogim slovenskim pravnikom. Leta 1991 seje pri nemškem zunanjem ministrstvu odločno zavzel /a osamosvojitev Slovenije.
Je član Advisory Panel of the Assessment of the Human genom Project, predsednik Deutsche Forschungsgemeinschaft (DFG) in T lie Human Genome Organisation. Hkrati je predsednik Mednarodnega združenja za pospeševanje vzgoje in raziskovanja intelektualne lastnine (ATRIP), ustanovljenega 1981 v Ženevi. V tej funkciji je dosegel, daje bilo zborovanje ATTUF-a leta 1994 v Ljubljani z udeleženci iz 37 držav.
Objavil je 144 razprav in Tcccnzij in predaval na vseh cclinah Med novejšimi deli so spet prispevki, ki prvič mednarodno izvirno obdelujejo teoretično in praktično /elo pomembne vidike evropskega in konvencij skega patentnega prava-npr. o dopustnosti kliničnih raziskav z medikamenti, ki so predmet odvisnih patentov, o vplivu konvencije o biološki različnosti na intelektualno lastnino, sprejeli v Rio de Janeiru, o interpretaciji člena 4H Pariške konvencije, o novosti, starejših prijavah in neškodljivih informacijah itd
V veliki meri je bila po zaslugi dr. Slraussa Slovenija prva od držav, ki niso članice evropskega patentnega sistema, zajetega v Evropskem patentnem uradu v Miinch-uu, pogodbeno vključena v ta sistem. Vsebino naše zakonodaje je predstavil v svetovni javnosti vodilnih mednarodnih znanstvenih revijah. Skupščina SAZU je Jožeta Straussa dne 6. junija izvolila za dopisnega člana.
Stojan Pretnar
U. KAZRtl)	za filološke itt literarne vede
TARAS KERMAINER
V času od izvolitve za dopisnega člana do začetka leta 1995 je dr. Taras Kerniauner uspešno nadaljeval s svojim znanstveno-raziskovalnim, intrerpTetativnini in kritiškim delom na področju slovenske literature, pa tudi kulturne problematike v
širšem pomenu besede. Ohranil je sistematičnost, doslednost in polemično gibčnost svoje raziskovalne metode, obenem jo je prenesel na nova tematska področja, od katerih so bila nekatera še neraziskana, druga pa komajda deležna sistematične analize in poskusov večje sinteze. V teh štirih letih jc dr Kcrmauncr zajci z novi ni i knjižnimi objavami štiri večje raziskovalne komplekse, jih problemsko podprl z izvirnimi analizami in hkrati sistematično zaokrožJl v pregledno celoto. Prvi ich sklopov mu jc bilo pesništvo slovenskega primorskega življa na obeh straneh meje.
Obravnaval ga je v treh knjigah pod skupnim naslovom Poezija slovenskega zahoda. Prva je izšla že leta 1990, drugi dve 1991 in 1993. Celotno delo je sestavljeno iz interpretacij, posvečenih posameznim avtorjem, ki so bili rojeni na Primorskem aii so živeli in ustvarjali v tem območju, od 17. stoletja pa do današnjih generacij. Gre za prvo sistematično delo te vrste v slovenski literarnointerpreiativni vedi. pomembno tako s posameznimi sodbami kot s pregledom nad celoto tega predela slovenske poe/ije. Drugi pomembni rezultat Kcrmauneijevih raziskav zadnjih štirih let je delo Majc-nova dramatika v kontekstu slovenske dramatike, izdano leta 1992 v dveh obsežnih knjigah Sestavljeno je iz analiz vseh dramskih besedil enega osrednjih slovenskih dramatikov tega slolelja, tudi tislih iger, ki so javnosli ostale manj znane Odlika avtorjevega pristopa je ta, da Majcnove igre po motivih, temah, ideologiji in dramski strukturi primerja z deli drugih slovenskih dramatikov, od Cankaija do Emila Filipčiča; rezu!tal teh primerjav jc globlji vpogled v duhovne in družbene razsežnosti slovenske literature 20. slolelja.
Leta 1993 je dr. Kemtauner objavil knjigo z naslovom Od bratovstva k bratomoru, ki je prvi del obsežno zasnovanega dela Reinlerpretacije slovenske dramatike, kar pomeni, da gre za novo, sintetično in sistematično zasnovano raziskovanje dramske umetnosti na Slovenskem.
Četrti, najbrž najizvirnejši sklop novih Kermaunetjevih raziskav je zaobsežen v treh knjigah s skupnim naslovom Slovenski čudež v Argentini (1992). Obsežna celota jc zgrajena iz posameznih razprav, esejev, komentarjev, spominskih zapisov, ki iz različnih zornih kotov analizirajo življenje, usodo, današnji položaj, predvsem pa duhovno, kulturno in literarno uslvaijalnosi slovenske politične emigracijc v Argentini in Kanadi.
Skupščina SAZU je Tarasa Ke rman ne rja dne G, junija 1995 izvolila za rednega člana.
Janko Kos
jože krašovec
Prof. dr. Jože Krašovec je redni prof. za biblični študij Stare zaveze na Teološki fakulteti v Ljubljani ter predstojnik fakultetnega inštituta za svetopisemske vede. Od ¡984 predsednik koordinacijskega odbora /a nov prevod Biblije. Od 1993 je redni član Evropn ske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu
V zadnjih letih je bilo njegovo raziskovanje osredinjeno na razmerje med krivdo, kaznijo in odpuščanjem v hebrejski Bibliji v primerjavi z grško kulturo in na moderno pravno-filozofsko tolmačenje razlogov za kazen in odpuščanje. Ker ta tvarina še nikoli ni bila izčrpno raziskana, sc je prof. Krašovec odločil za dolgoročen projekt, ki bo predvidoma obsegal tudi mrtvomorske rokopise Dosedanje doneske je objavil deloma v domovini, zvečine pa v nekaterih slovitih mednarodnih časopisih Lani so na temelju dosedanjih objav prof Krasovca to žgočo Kari no na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu sprcjeii kot skupen izraelsko-nemški projekl. 1993 je v Vetus testamentom izšel sestavek "The source of hope m the Book of Lamentations". Tu pi sec izčrpno razčlenjuje Žalostinke kol pričevanje o priznavanju krivde in o sprejemanju kazni in upanja 1993 je izšla v Zeitschrifi fur alttestamentliche Wissenschaft razprava "Vergebung und ncuer Bund nach Jer 3 L 31-34". Pisec v prvem delu razčlenjuje zgradbo besedila, v drugem delu pa presoja sloviio obljubo o novi zavezi iz jwglcdncga kola hebrejskega verovanja in človeškega bivanja.
1993 je i/i I a v Živi antiki študija "Plato's and Plutarch's theories of punishment" o posebnostih /namenile Platonove in Plutarhove teorije o ka/ni. Pisec razčlenjuje izjave obeh in izpostavlja njuno prepričanje o notranji vrednosti kreposti in o samodejnosti kazni.
1993	je i/šla ra/prava "Eksegeza v svetopisemskih in j udovriav krščanski h izročilih"' (v zborniku Postmoderna in živo izročilo). Pisec izpostavlja ugotovitve nekaterih novejših teoretikov biblijske hermenevtike, da je v analizi biblijskih besedil nujno treba računati z ver/elmi.
1994	je v časopisu Ephemerides theologicae Lovantenses izšla razprava 'Punishment and mercy in the primeval history (Gen 1-11}," Upoštevajoč implicitno izražene misli v slovitih pripovedih o biblijski prazgodovini pisec razkriva vrzeli, ki so ključnega pomena za razumevanje razmerja nicd kaznijo in odpuščanjem.
1994 je v časopisu Anthropos-lntemational Issue izšla razprava "Intrinsic ethical foundations in Biblical Proverbs". V njej piscc obravnava tiste pregovore, ki teme-
Ijijo na načelu povračila, in ugotavlja, da poučna besedila in sentencc. zbrane v Knjigi pregovorov in raztresene drugod po Bibliji, izražajo izkušnjo in verovanje v samodejni nastop pravne posledice človekovega ravnanja
V	časopisu Comrnunio je piscc objavil dva sestavka, ki razkrivata sintetično nazorsko ozadje izraelskega razmerja med krivdo, kaznijo in odpuščanjem, Naslova: 'Babilon: identiteta narodov prek nasprotja" (izšlo v francoski, italijanski, nizozemski, portugalski, slovenski in španski izdaji) in "Bog med vojskami: Sveto pismo in vojna" (doslej v slovenski izdaji).
V	zadnjih 4 letill je prof Krašovec objavil 23 bibliografskih enot v revijah in zbornikih (tu niso všteti prevodi istih besedil), 6 je poljudnoznanstvenih del, 20 jc člankov v dnevnem časopisju. Imetje 44 javnih predavanj in javnih nastopov. V 16 glasilih je bil predstavljen bralcem.
V	navedenih in drugih študijah je prof, Krašovec ostal zvest dosedanji usmeritvi v semantiko, filologijo in literarne vede. v njegovih delih iz zadnjega obdobja pa je dodatno opaziti določen premik v smeri filozofskih razmišljanj. Slej ko prej pa jc za njegov opus značilna poglobljena leološka refleksija
Skupščina SAZU jc Jožeta Krašovca dne 6. junija 1995 izvolila za rednega člana
Janez Orešnik
MILKO MAHČETOV
Dr, Milko Matičetov je bil rojen 10, 9. 1919 v Koprivi na Krasu. Klasično gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer jc maluriral 1938. Na univerzi v Padovi jc vpisal klasično in moderno filologijo in diplomiral 1943. Oktobra 1945 jc postal kustos v Etnografskem muzeju v Ljubljani, aprila 1952 pa strokovni sodelavec v Institutu za slovensko narodopisje SAZU, Tu je 1955 doktoriral s Studijo o "Sežganem in prerojenem človeku". Že zgodaj se je odločil za preučevanje jezikovnega in narodopisnega i/.ročila Slovencev, zlasti njihovega ogroženega dela zunaj meja matične države V ta namen je ubral najprej pot zbiralca gradiva, postal je eden naših najboljših terenskih delavcev. Zbiral je tostran meje na Gorenjskem, v Prckmurju, v zahodni Sloveniji, zlasti pa v zamejstvu, v Porabju, na Koroškem, v Benečiji Na pomembno mesto je postavil pripovedovalca kot avtorja nabranega blaga. Pravo torišče svojega dela je našel v Reziji, ki se mu jc odprla kot živ vrelec ljudskega pripovedništva, pesmi in šeg,
Častno je zastopat stroko doma in v svelu s Številnimi objavami v tujem strokovnem tisku in na med narodu il t konferencah. To mu je prineslo številne zaslužene nagrade Njegovo obsežno publicistično delo obsega nad 200 objav tako doma kakor v tujini. Že njegov "Sežgani in prerojeni človek" je mojstrsko delo. ki ga odlikuje velika natančnost in poglobljenost. Čeprav ni zanemarjal matične Slovenije, pa njegova ljubezen očitno velja slovenskemu zamejstvu, predvsem Reziji V številnih raziskovalnih obiskih si je pridobil globoko poznavanje ljudi in njihovega življenja, si osvojil tudi aktivno znanje njihovega arhaičnega narečja, kar ga je ljudem še bolj približalo. Spoznanja in dognanja so dala pobude za nastanek dolge vrste objav, kjer je pokazal svojo natančnost. Vse lo so spoznali tudi Režijam sami in lani maja so mu podelili naziv častnega občana Rezije.
V Reziji je odkrival številne pripovedne motive, ki so za komparativni študij ljudskega pripovedništva izrednega pomena. Odkril je rezijanskega Kralja Matjaža, režijanskega Martina Krpana, izročilo o razmejitvenem teku. Tezijanskcga tolovaja Mataja, rezijansko Pcpciko, Polifema, Pronictcja, Orfeja, Amorja in Psyche, Barla-aiia in Jo/afaia in še vrsto drugih motivov, kar je vzbujalo pozornost strokovnega sveta Pa tudi v drugih slovenskih pokrajinah je zasledil nove stvari, pisal je o zve/dah iu Skopnikoveni gnezdu, o Kentavrih in Kurentu, o prekopavanju mrličev in umivanju lobanje. Na svojih terenskih potih ni mogel mimo ljudskih napisov na Primorskem.
Svoja spoznanja jc združil v temeljni šludiji '"O etnogrofiji in folklori zapadnih Slovencev'". Bogato bero svojih zapisov je objavil v zbirkah pravljic "Rožice iz Rezije*" (1972) in "Zverinice iz Rezije"' (1975), pospremil z uvodom in opombami Maillyjevo zbirko "Leggende del Friuli e delle Alpi Giuiie", napisal komentar k izdaji Baudouina do Courtcnaya Materiali IV Testi popolart in prosa e m vcrsi in Val Natisone ncl 1873, izdal tudi nekaj zbirk za otroke. Bilje sourednik 20 letnikov Slovenskega etnografa, sourednik zbornikov AI pes OrientaJcs. izdaje Slovenskih ljudskih pesmi in Traditiones.
Skupščina SAZU je Milka Maličetova dne 6. junija 1995 izvolila za izrednega člana.
Niko Kurel
HENRY RONALD COOPER, JR.
Henry Ronald Cooper, jr. (r. 30. septembra 1946), profesor za slovanske jezike in književnosti na univerzi v Bloomingtonu, sodi med najvidnejša imena sodobne slavi stike v ZDA. Je predstavnik široko profil i rane si a vi slike, težišča njegovega znanstvenega dela pa so doslej usmerjena na tri glavna področja: srednjeveška in klasična ruska književnost, južnoslovanske književnosti in v zadnjem času predvsem prevodi Biblije v slovanske jezike. S prvega področja sta doslej najbolj znani knjižni deli The Igor Ta le: An Annotated üibliography of 1 weilt i et h-C e rt turv Non-Soviet Scholarship on the Slovo o Polku Igor ovc, 1978 in The Language of Pushkin, 1980 (druga dop izdaja 1993), poleg vrste razprav v znanstvenih
glasilih Največjo pozornost pa je posvetil slovenski književnosti, lako da danes v ZDA predstavlja najbolj vidnega slovenj sta liicrarnozgodovinske usmeritve.
Glavno območje njegovih sloveni-stičnih raziskav zav zema France Prešeren in njegovo pesništvo. Coopcrjev prvi prispevek k prcšernoslovju je nastal v okviru njegovih širših raziskav vplivov italijanskega renesančnega pesnika Tassa na vzhodnoevropske literature, pri čemer sc je pozorneje ustavtl tudi ob Tassovem vplivu na Prešerna, in sicer v posebni razpravi Tasso and Prešeren 's Krst pri Savici, obj. v Papers in Slovene Studies, New York 1976. V njej prvi ločuje vpliv Tassovega življenja in vpliv njegovega pesniškega dela na Prešerna, pri čemer se osTedini na razmerje med Tassovim epom GenisaJetnc liberata (1575) in Prešernovim Krstom pri Savici, po njegovem najbolj tassovskim delom slovenske literature. Nova je njegova interpretacija Bogomile ("is a far more sophisticated character Ihan many critics have taken her to be". Naslednja študija Pre še rn s Erotic Poetry, obj v Papers in Slovene Studie, 1978. uvaja v razlago Prešernove ljubezenske poezije biografsko hipotezo o ljubezenski travmi, ki naj bi delovala zadaj V tretji razpravi The Krst pri Savici as Romantic Program, obj. v zborniku Obdobja II, Ljubljana 1981, mtcprctira Prešernovo pesnitev kot alegorijo, ki vsebuje pesnikov (iti seveda Čopov) program; prebili meje narodne zaprtosti in samozadostnosti iu se odpreti zahtevam razvitih evropskih literatur, kar je pogoj, da literatura malega naroda sploh preživi
Svojo celovilo raziskavo Prešerna je prof. Cooper predstavil v knjižni monografiji France Prešeren, Boston 1981 (169 strani).
Oton Župančič predsiavlja drugo opaznejše področje Cooperjevih s loven t stični h študij, še posebej pa velja to za razmerje slovenskega pesnika do W. Whit mana Tesna stičišča z ameriški m pesnikom opazuje v Zupančičevih pesnitvah Duma in Kovaška pa tudi v eseju Adamič in slovenstvo iz leta 1932, in sicer v razpravi Influence and Affinity: Walt Whitman's Leaves of Grass and the Early Poetry of Oton Župančič, Obdobja IV. Ljubljana 1983, Ugotavlja, da oba avtorja zavzemala podobno stališče do vprašanja, ki je še zmeraj aktualno: velik pesnik živi v napetosti med zavezanostjo svoji narodni posebnosti in odprtostjo kozmopolitizmu. ponotranja to napetost in uslva tj a kulluro, ki je razpoznavno nacionalna in občečloveška hkrati. V razpravi Oton Zupančič and Slovene Modernism, obj. v Slovene Studies 1991. daje ob širokem /arisu slovenske moderne m njene tipologije (ob izhodiščnem pogledu na modernizem, kot ga je definiral Boyd G. Carter L 1983) Zupančičev pesniški portret, in sicer s poudarkom na pesnikovi najširši
pojmovni ideji narodne samobitnosti, utijeni ob Whirmanu Prof, Cooper posega s svojimi razpravami in eseji tudi v novejšo slovensko književnost. Sem je treba usvrstiti na primer njegovo študijo The Structure of Preži hov I'orane's Samorastniki. obj. v Slavic and East European Journal 198K, in vrsto člankov o sodobni književnosti, na primer o T. Šalamunu, D. Lokarju, E, Kocbeku, l Torkaiju, F. Papežu, V. Zupanu in A. Debeljaku. pretežno v World Literature Today in Slavic Review.
Na mejno področje književnosti in jezikoslovja sodijo njegove razprave iz starejših obdobij slovenskega slovstva. Na printer razprava Primož Trubar and Slovene Literature of the 16th Century, obj. v Slovene Studies 1985, ki na podlagi širšega kulturnozgodovinskega zarisa slovenskega protestanti zrna in Trubarjevega deleža v njem opazuje padec in "redukcijo" tvornosti v drugem obdobju tega gibanja. Prof. Cooper ima tudi zelo vidno mesto v ameriškem znanstvenem d m šivu za sloven i stčne študije Society for Slovene Studies, sprva je bil član upravnega odbora (1978-1985), od 1990 pa je njegov predsednik Urednik društvenega strokovnega glasila Slovene Stusiesjc bil od 1979 do 1985 in urednik biltena SSSLetter od 1987 do 1990. Skupščina S AZU je Henrvja Ronalda Cooperja dne 6. junija 1995 izvolila za izrednega člana.
Boriš Paternu
RUDOLF NEUHAUSER
Temeljno področje Ncuhauserjevega znanstvenega in visokošolskega pedagoškega dela je zgodovina ruske književnosti s posebnim poudarkom na 18. stoletju (Ka-ramzin. senliincmalizcm, predromantika), 19. stoletju (romantika, "bidermajer",
Gončarov, Dostojevski]) in 20. stolelju (avantgarda in sovjetska literatura šestdesetih in sedemdeset i h let) Kot primerjalni literarni zgodovinar Ta /.i skuje lako razmerje med slovanskimi in ttc-slovanskimi književnostmi kot med» slovanske slike na področju besedne umetnosti. Posebno mesto med južno-slovanskimi književnostmi zavzema pri njem slovenska literatura. Od kulturne zgodovine ga zanimata predvsem slovanofilstvo in paiislavizem v 18. in 19. stolelju. Kot liierarni tcoTctik obravnava ruski formalizem, strukturalizem in kriUčno tudi marksistično literarno teorijo. Znotraj imanentne interpretacije književnosti zavzemata v njegovem delu osrednje mesto nara-tologija in verzologija. Pri tej disciplini
ga zaposluje zlasti zvočna struktura stiha in njena funkcija v poeziji, Mednarodni ugled si je R. Ncuhäuscr pridobil z nekaj samostojnimi knjigami, od katerih velja omeniti vsaj dve tehtni publikaciji o F.M, Dostojevskem in njegovem literarnem delu Najprej gre tu za monografijo Das Frühwerk Dostojevskljs - Literarische Tradition und gesellschaftlicher Abspruch (Heidelberg, 1979), potem za nadaljevanje te monografije F. M, Dostojevski j - Die grossen Romane und Erzählungen (Wien-Köln-Weimar, 1993). Obe knjigi stremita tako kot avtorjeve številne študije in predavanja na simpozijih za tem, da dc mit i/i rata velikega ruskega in svetovnega pisatelja, razčlenita njegovo bogato, vendar zapleteno miselno pToblemaliko v vsej njeni protislovnosti ter razkrijeta v lilerarnem delu pisatelja prepletanje različnih pripovednih tehnik in posameznih struktur na vsebinski in oblikovni ravni Čeprav R, Ncuhäuscr ne podcenjujc "ideološke" vsebine pripovednih del Dostojevskega, zavrača stališče, ki d ruzbenozgodo vinske in pol i lične cilje pistaeija enači z. njegovimi literarnimi besedili, tendenco lorej, ki jo zasledujemo v Rusiji od pisateljevih prvih nastopov sredi preteklega stoletja do danes, ko postkomunistična družba v Dostojevskem spet bolj gleda preroka kot pisatelja, seveda drugačnega od lislega v sovjetskem obdobju.
Posebno lehtnc in upoštevanja vredne pa so njegove znanstvene raziskave slovenske književnosti 19, tn 20. stoletja. Poleg objav na to tematiko v avstrijskih in nemških strokovnih revijah ter zbornikih je treba opozoriti zlasti na naslednje njegove interpretacije slovenske poezije v našem tisku Nekaj pripomb k evoluciji mladega Župančiča med leti ¡895 in 1899 (Simpozij o Otonu Župančiču, S AZU, Ljubljana. 1979), Zur Rolle von Lautinstrumentierung und Lautmetapher im lyrischen Gedicht der Romantik anhand von Beispielen aus den Poezije Prešerens {obdobja 2. Ljubljana 1981), § Randbemerkungen zur früheren Dichtung Josip Muins (Obdobja 4, Ljubljana 1 '183 ), Stanka Majcens frühe expressionistische Dichtung im Vergleich mit dem deutschen Expressionismus (Obdobja 5, Ljubljana 1984) in Reim und Lautstruktur in Vida Taufers Versband "Veje v vetru " (Obdobja 7, Ljubljana 1987), Skupna značilnost navedenih razprav in sestavkov je med drugim Neuhiluserjevo poseganje na področje, ki nm slovenska literarna veda doslej ni posvečala zadostne pozornosti. Gre za oblikovne posebnosti slovenske poezije, za zvočnost našega pesniškega jezika in njeno prepletenost s pomenskimi plastmi poezije, za semantizacijo glasovnih in ritmotvornih prvin slovenske lirike v obdobju romantike, nove romantike pa tudi nove stvarnosti.
France Bern i k
III. KAZRU»
2(i matematične, fizikalne in tehniške vede
BRANKO STANOV N1K
Dr Branko Stanovnik, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je bil 30. maja 1991 izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tedaj je bila podrobno predstavljena njegova znanstvena aktivnost in navedena so bila področja njegove znanstvene dejavnosti. Iz bibliografskih podatkov prof Stanovnika je mogoče ugotoviti, da je tudi v zadnjih letih po izvolitvi za izrednega člana ohranil svoj ustvarjalni ritem. Njegova ustvarjalna usmeritev je ostala nespremenjena in sega na področje 1,3-dipo-larnih cjkloadicij organskih diazo spojin na dušik, vsebujočih hctcrocikličnc sisteme. Raziskave na tem področju je opisal tudi v preglednem članku. Drugo pomembno področje raziskav obsega aminoklisline in iz njih izvirajoče sintezi hctcrocikličnih sistemov. Tudi za to področje raziskav je napisal dva pregledna Članka S področja strukturnih značilnosti organskih spojin je nekaj člankov, kjer so navedeni podatki rentgenske strukturne analize, V zadnjih štirih letih je objavil prek 30 člankov, Rezultate raziskav je predstavil na petih vabljenih predavanjih na mednarodnih kongresih in simpozijih, predaval pa je ludi na univerzah v tujini Leta 1994 je organiziral tri mednarodne simpozije s področja organske in hctcrocikličnc kemije.
Leta 1991 je bil izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Visoka kako vosi del prof. dr. Branka Stanovnika se odraža v odmevnosti njegovih Člankov, objavljenih v ugednih mednarodnih znanstvenih revijah in v vabilih, da o svojem delu poroča v lujini
Skupščina SAZU je Branka Stanovnika dne 6. junija izvolila za rednega člana.
Davorin Dolar
IGOR GRABEČ
Profesor Igor Grabeč je redni profesor ¿11 fiziko in opis naključnih pojavov na Fakulteti za si roj ni št vo Univerze v Ljubljani in vodja laboratorija za tehniško fiziko. Poleg lega je oziroma jc bil gostujoči profesor na Department of Thcorctical and Applied Mechanics of the Cornell University, Ithaca, NY, USA, v letih 1988. 1989, 1991. 1993, 1994 in Physics Laboratory 111 of The Technical University of Denmark, Lyngby. Denmark 1989. Njegovo raziskovalno delo se nanaša na tri interdisciplinarna področja: nelinearne m naključne pojave v šibko ionizirani plazmi, analizo akustične emisije in razvoj nevronskih mrež, ki jih povezuje opis nelinearnih in kaotičnih dinamskih pojavov
Ptof. Igor Grabeč je začel svoje raziskov alno delo na Institutu Jožef Stefan, kjer je v laboratoriju za fiziko plazme raziskoval nestabilnosti in nelinearne lastnosti ioniza-eijskib valov. Na osnovi eksp rt men tal nega raziskovanja je nato tudi teoretično formuliral sinergetsko enačbo nelinearnih ionizacijskili valovanj in / njo pojasnil vrsto značilnih nelinearnih pojavov
Po prihodu na Fakulteto za strojništvo jc prof. Igor Grabeč začel z raiskavami pojava akustične emisije pri deformaciji snovi, razvoju poškodb in faznih premenah v kovinah. Začel je tudi anali /o ultrazvočne emisije obdelovalnih procesov s ciljem njene uporabe za identifikacijske namene. Na področju analize akustične emisije je razvijal nove metode in instrumentarij, predvsem senzorje.
Raziskave pojava akustične emisije so prof. Grabca vodile do študija kaotičnih lastnosti tega pojava. V ta namen je formuliral poenostavljeni, vendar nelinearni dinamski model rezalnega procesa, ki je poka/al možnost razvoja kaosa, Delo jc /budilo pozornost strokovne javnosti na področju analize akustične emisije in kaotične dinamike, kar se jc odrazilo v več vabljenih predavanjih in navedbah v literaturi s lega področja.
V zvezi z analizo akustične emisije jc prof. Grabeč začel v zadnjem obdobju raziskovati možnost uporabe simuliranih nevronskih mrež. V sodelovanju z laboratorijem za ultrazvok na Cornell University v ZDA je v seriji člankov pokazal uporabnost nevronskih mrež za procesiranje signalov in možnosti karakterizacije izvorov zvoka v materialih na osnovi učenja iz ekspreri mental no okarakieriziranih primerov Urednik serije "Synergetics" pri Springer-Verlagu jc ua osnovi objavljenih del prof L Gtabca in W Sachseja z Univerze Cornell naprosil za pripravo monografije Intelligent Measurement ant! Automatic Modelling of Natural Phenomena. Profesor Grabeč jc pri svojeni iazi skoval nem delu razvil mnogo mednarodnih
stikov Sodeluje kot član znanstvenih programskih odborov pri organizaciji mednarodnih konfcrcnc s področja akustične emisije in nevronskih mrež, kol so na primer International Acoustic Emission Symposia in International Conmcrence on Parallel Applications in Statistics and Economics. Eno mandatno obdobje je bil v uredniškem odboru revije Acoustic Emission, sedaj pa je recenzent revije ASME Journal of Engineering for Industry. Aktivno sodeluje tudi v mednarodnih si rok ovnih dtruStvih kot sta Acoustic Emission Working Group in European Neural Network Aociciy Zaradi aktivnega sodeiovana je Cornell Univcristy v ZDA leta 1994 izvolila Igorja Grabca v naziv Adjunct Professor. Skupščina SAZU je Igoija Grabca dne 6. junija izvolila za izrednega člana.
Janez Peklenik
GABRIJEL KERNKL
Profesor Gabrijc Keruel jc vodilni slovenski znanstvenik na področju raziskav fizike elementarnih delcev in je redni profesor na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani,
Od leta 1958 do 1965 je delal v betatrouskem laboratoriju Instituta J. Štefan na področju fotonuklearne absorpcije, V letih 1966 in 1967 je raziskoval {p, i) in (ot, y) reakcije na Univerzi v Ovfordu {prvo leto kot štipendist, drugo leto kot znanstveni sodclavec). Med letoma 1968 in 1974 je meril parcialne preseke za fotojedrske reakcije na Institutu J. Štefan. Leta 1975 sc jc vključil v kolaboracijo OMlCRON v CERN v Ženevi, kjer jc meril preseke za e lasi i č no sipa nje p ionov na jedrih, zavorno sevanje pionov na protonih, razvejitveno razmerje za razpad tt" -i eV ter presek za
reakcije rtp Arrot. Leta 1980 in 1981 delal kol znanstveni sodelavec v CERN. Od leta 1984 jc član kolaboracijc ARGUS v DESY v Hamburgu, kjer so ležišče njegovega dela interakcije viso-koenergijskih fotonov s fotoni. Objavil jc (večinoma skupaj s sodelavci) 135 publikacij v mednarodnih revijah in poročal o svojem delu na konferencah (okrog 30 objavljenih referatov) V njegovem raziskovalnem opusu velja poudariti zlasti raziskave s področja foto jedrski h reakcij, produkcije plinov in interakcij med elektronom in pozi-tronom. pri katerih so njegove osebne ideje in prispevki najbolj očitni Po raziskavah rotojedrskih rekacij v Ljubljani je v letih 1966 in 1967 vodil meritve inverznih fotojedrskih reakcij
na Univerzi v OsTordu. Tu jc vpeljal metodo /a analizo kotnih porazdeli Lev. Leta 1975 je dosegel, da so skupino laboratorija za fiziko delcev v Ljubljani, ki jo jc vodil, sprejeli v kolabo racijo OMICRON v evropskem razi skoval nem središču CERN v Ženevi, kjer so merili elastično sipanjc pionov ua jedrih in Tedki razpad ;rtJ -y.eY Po končanih omenjenih meritvah je leta 1981 predlagal znanstvenemu svetu CERN meritev serije reakcij vrste tip Ntin v bližini praga Predlog jc bil sprejet in G. Kcrncl jc bil imenovan za vodjo projekta. Gre za tipičen primer močne interakcije pri nizkih energijah, kjer jc obravnava takih procesov oležkočena, ker je parameter skiopilve blizu 1, zaradi česar je standardni perturbaeijski račun nemogoč. Kol alternativa se ponuja izbira oblike interakcije, ki sloni na simetrijskih lastnostih fizikalnih procesov. Težava jc v tem. daje primerjava z meritvami zanesljiva le pri zelo nizkih energijah - v bližini praga za tvorbo pionov, kjer pa je signal približno milijonkral manjši od ozadja. Z izbiro primernih kinematičnih in indetifikacijskih kriterijev je uspelo izluščiti signal pri vseh reakcijah tvorbe pionov. Izkazalo se je, da je opis interakcij^ ki sloni na simetrijskih lastnostih, dober. I [krati pa so kotne porazdelitve pokazale, da vpliva resonanc ne gre zanemarjati. Pod njegovim vodstvom in na njegov predlog so nastala v znanstvenem središču DESY v Hamburgu dela. pri katerih gre za določitev parametra močne interakcije ot„. /a prvo meritev nastanka resonanc A v interakcijah eV in /a študij dvofotonskih interakcij, kjer je skupina G. Kerncla in njegovih sodelavcev trenutno vodilna. Po zaslugi prof. Keruela se je Slovenija uspešno vključila v mednarodne raziskave na področju fizike visokih energij, m to tako v prjekt Omicron v CERN-u v Ženevi kol l ud i v projekt ARGUS na pospeševal ni ku DESY v Hamburgu, S leni je omogočil, da se slovenska fizika uveljavi iudi na področju raziskav elementarnih interakcij i;n fizike osnovnih delcev, kjer sami zaradi izredno dragih raziskav, ki zahtevajo velike pospeševal ni ke, nikoli ne bi mogli enakopravno tekmovati s tujino. Skupščina SAZU jc Gabrijela Kernela dne 6 junija izvolila za izrednega člana.
Peter Gusar
IV. RAZRED	-<r naravoslovne vede
JOŽE MAČEK
Jože Maček, rojen 28. oktobra 1929, dr. agronomskih, dr. ekonomskih in dr zgodovinskih znanosti, jc v preteklih petih letih, odkar jc bil leta 1989 izvoljen za izrednega člana SAZU, nadaljeval s svojo izrazito intenzivno in široko zasnovano raziskovalno dejavnostjo v okviru litopalologije, cnlomologije, fitoniedicinc. kontaminacije tal in rastlinskih pridelkov, varstva okolja in agrarne zgodovine. Rezultati lega sorazmerno kratkega obdobja so objavljeni v 46 znanstvenih razpravah, od katerih je skoraj polovica i/Sla v rcnomirani tuji strokovni periodiki, nadalje v 10 samostojnih domačih, pretežno Obsežnejših publikacijah ter v ncŠtetih strokovnih prispevkih, poročilih, occnah in krajših sestavkih, Po njihovi tematiki razvrščene znanstvene razprave vsebujejo sledeče raziskave in rezultate:
S področja d lopato I ogije je j. Maček objavil 14 razprav Poleg niikroflori-stičnih prispevkov o novih vrstah parazitskih gliv v Sloveniji in pregledu njene mikroflore na travniških plevelih je v njih posvetil posebno pozornost raznim raziskavam fizioloških lastnosti parazitskih gliv, predvsem fuzariozam na koruzi, vplivu raznih tungicidov na povzročiteljapegavosti vinske irie ipd. V 12 enlonioloških razpravah obravnava avtor predvsem h i po no mol oš ko problematiko. Iz tega dolgoročnega projekta, kalerega cilj je monografija luponomološkc favne Slovenije, so objavljeni rezultaii zadnjih petih let Del rezu I ta lov prikazuje lisi ne zavrta če na raznih skupinah Tastiiu in njihovo ustrezno primerjavo, drugi, obsežnejši del pa za Slovenijo novo ugotovljene vrste cnlomofavne.
Iz fitofarmaccvtskcga področja je J. Maček v devetih razpravah objavil svoja izvirna dognanja, med drugim zavrnitev možnosti, da bi bakrovi ioni v rastlinah delovali sistemično in preprečevali glivne okužbe itn.
S področja kontaminacije lal in rastlinskih pridelkov z ostanki fitofarmacevtskih sredstev je prof Maček objavil deset razprav, ki izhajajo iz nadaljevanja leta 1972 /ačetih raziskav. Pri proučevanju lal v hmeljiščih glede ostankov perzislentnih kloriranih ogljikovodikov ter kontaminacije tal s koruzišč z ostanki triazinov je bila ugotovljena zelo nizka obremenitev. Tudi kontaminacija vrtnin z ostanki bakra, ditiokarbaniatov, organskih fosfornih estrov iu kloriranih ogljikovodikov je neproblematična in ne dosega dovoljenih toleranc. Posebej so zanimivi rezultati primerjalnih analiz kmetijskih in gozdnih tal z ostanki kloriranih ogljikovodikov. O 15-letnih rezultatih svojih raziskav kontaminacije tal in kmetijskih pridelkov je J. Maček poročal na svetovni konferenci o zdravstvenih in okoljskih nevarnostih uporabe fitofarmacevtskih pripravkov v Kairu leta 1989, kjer je njegov referat /budil pozornost zaradi nizke ravni kontaminacije tal in pridelkov v Sloveniji; vzrok temu je predvsem naše sorazmerno ekstenzivno kmetijstvo. 7 /gornjo problematiko je ozko povezanih tudi njegovih trinajst strokovnih razprav m prispevkov s področja varstva okolja, v katerih obravnava bioakuniulacijo in sinergizeni kot osnovne procese v biosferi ter vplive naravi tujih snovi in sodobnih agroiehničnih postopkov na živi svet v kultivirani krajini. Obravnavana je nadalje zapletena problematika med alternativno in bio predelavo ter razmerje med kmetijstvom in ekologijo.
S področja agrarne zgodovine je J. Maček nadalje objavil v zadnjem petletnem obdobju poleg osmih slrokovnih člankov 3 večje samostojne publikacije z izvirnimi in odmevnimi rezultati V prvi z naslovom Schwizenova inštrukcija za upravnike
državnih posestev iz leta 1788 so obdelana navodila, kako gospodami na državnih gospoščinah, prejšnjih samostanskih posestvih, ki so bila po razpustu samostanov domala v popolnem gospodarskem ¡11 uptavnetn razsulu. Delo daje nazorno sliko gospodarjenja v kmetijstvu proti koncu 18 stoletja V publikaciji Statistika kmetijske rastlinske pridelave za obdobje 1869-1939 so zbrane časovne serije o posejanih površinah, skupnih in hektarskih pridelkih za vse vrste gojenih rastlin na sedanjem slovenskem ozemlju, ki so jih statistično zajemali od začetkov uradne krnelij-ske statistike leta I KG S pa do leta 1939. V tretjem, najobsežnejšem delu iz tega področja z naslovom Reluicija tlake v slovenskih deželah v stoletju pred zemljiško odvezo je J. Maček podrobno obdelal absolutistični agrarno-reformni ukrep prevedbe tlake v denarne in naturalnc dajatve v sklopu osvobajanja kmetov podložniških spon, ki še ni bil raziskan niti za slovenske dežele, niti za cislajtansko Avstrijo, Publikacija, ki temelji izključno na ustreznih virih iz arhivov na Dunaju, v Gradcu. Brisnu, Celovcu, Mariboru, Ptuju, Celju in Ljubljani, ima sicer svoje težišče na ¡ožeiinskcm obdobju, upošteva pa tudi reformna prizadevanja v letih od 1753 do 1780 m od 1790 do 1848.
Kot v znanstveni smeri je J Maček enako zavzet tudi v strokovni smeri, v kateri je deloma sam. deloma v soavtorstvu objavil vrsto obsežnejših uporabnih knjig in priročnikov thopatološkega in fitomedicinskega značaja
Redno se aktivno udeležuje doma in predvsem v tujini kongresov in simpozijev let velja /a našega vodilnega, mednarodno priznanega znanstvenika na širšem področju varstva rastlin.
Skupščina SAZU je dne 6. junija izvolila Jožeta Mačka za rednega člana.
Emest Maver
ANDRIi.1 KRANJC
Andrej Kranjc seje rodil 5, novembra 1943 v Ljubljani Na ljubljanski univerzi je ! 1971 končal študij geografije in arheologije. Za diplomsko nalogo o Kočevskem polju je prejel 1. 1970 Prešernovo nagrado za študente. L. 1972 seje dva meseca študijsko izpopolnjeval v Laboratoire Souterrain C K. R Sv Mou l i su v Franciji. Naslov magistra je dosegel 1. 1977 s študijo o razvoju krasa v ribniški Mali gori. naslov doktorja znanosti pa I. 1986 z disertacijo o rečeni 11 i h fluvialnih jamskih sedimentih
Svoje delovanje v okviru Inšlitula za raziskovanje krasa SAZU (pozneje ZRC SAZU) je začel I. 1966, sprva kot zunanji sodelavec, od I. 1968 kot redno zaposlen, nato kot geograf - speleolog, od I 1972 kot asistent, od l 1979 kot raziskovalni sodelavec, od I 19K4 kot višji raziskovalni sodelavec, od I. 1987 znanstveni sodelavcc SAZU, od L 1991 višji znanstveni sodelavec SAZU in zdaj je znanstveni svetnik SAZU Raziskovalno delo Andreja Kranjca sega v glavnem na področje krasoslovja. K regionalnemu krasoslovju oz. regionalni geografiji kraških predelov v Sloveniji je največ prispeval na področju kraške geomorfologije, speleologije. geografije in agrarne geografije. V primerjavi z drugimi geografskimi ¡11 krasoslovnimi regionalnimi prikazi Kranjčeve regionalne analize odlikuje kvantifikacija obdelanih pojavov in
temelj i Lo poznavanje zgodovinskih virov.
A. Kranjc seje pričel ukvarjati s kraško hidrografijo že ob svojih regionalnih študijah o Kočevski. Ribniškem polju in o Dobrepolju. Dodatno vzpodbudo je prinesla vključitev v vseslovensko raziskavo poplavnih področij Z jamami se je začel ukvarjati že v mladih letih kot jamar, z jamoslovjem pa predvsem med regionalno kraso-slovno analizo Kočevskega polja in ribniške Male gore. Kol soudeleženec jamarskih skupin je poročal o odkriiju novih jam in o novih spoznanjih v drugih. Poročal je o votlinah na Kočevskem polju, o Breznu ob Zgornji Lenčajski cesti, o jami Weites Loch, o Gola rje vem ali Jamniškem peklu pod Olševo, o Rupi na Brodu. o Kačni jami, nadalje o Breznu pod Gamsovo glavico in Breznu pri Leški planini Kot član IZRK jo zadnja leta poročal predvsem o odkritjih in novih ugotovitvah o Škocjanskih jamah.
Če so navedeni Kranjčevi dosežki iz krasoslovja pomembni predvsem za spoznavanje slovenske zemlje, je njegova študija o spreminjanju recentnega rečnega proda med pretokom skozi jame mednarodno pomembna. Je prvi jamoslovcc, ki se je načrtno lotil vprašanja, zakaj nekatere po no mi ce vnašajo v podzemlje prod, na izvini pa transportirajo le še pesek, melj in glino. Rečentne alohtone in avtohtone jamske Sedimente je laboratorijsko analiziral morfometrično in mineraloško in ugotavljal spremembe vzdolž, ponornic v mnogih slovenskih jamah Rezultate je sproti objavljal v domačih in tujih zbornikih, Opo/,atjal je na pomen človekovega posega za nastanek in oblikovanje jamskih sedimentov Ugotovitve je zaokrožil v samostojni knjigi liecent Fluvial Cave Sediments, their Origin arid Rote in Speleogenesis (1989), To je prva monografija o tej tematiki na svetu
A Kranjc je v Sloveniji znan kot najboljši poznavalec zgodovine slovenske in svetovne speleologlje, To je dokazal s svojimi objavami o deležu Slovencev v speleolo-giji, Kranjčeva bibliografija navaja 6 samostojnih znanstvenih in strokovnih publikacij in 124 člankov V znanstvenih in strokovnih revijah.
A Kranjc je bil in je aktiven v mnogih mednarodnih strokovnih organizacijah in organiziral doma več mednarodnih prireditev, Med drugim je bil v letih 1987-1988 sekretar Študijske skupine Človekov poseg v kras pri mednarodni geografski zvezi, le član komisije INQUA za obale Sredozemlja in Črnega morja, komisije za spremembe v okolju Mednarodne spelooioške zveze in je organizacijski sekretar 7. mednarodnega simpozija o sledenju voda ATH Pri Mednarodni speleološki zvezi je bil član komisije za velike jame sveta (1977-1986) in član British Geomorpho-logical Research Group (1980-1984).
Dr. Kranjc se jc v svoji stroki uveljavil v slovenskem okviru kol najboljši poznavalec zgodovine speleologije in kot izvrsten analizator slovenskih kraških predelov v luči kombiniranega razvoja površinskega in podzemeljskega krasa Skupščina SAZLi je dne 6. junija izvolila Andreja Kranjca za izrednega člana.
Ivan Gams
KIRII M1CEVSKI
Akademik Kiril Micevski. profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Priro-dosiovno-matematične fakultete Univerze v Skopju v pokoju, je bil rojen 29. aprila 1926 v Skopju, kjer jc leta 1951 diplomiral iz biologije ter leta 1958 v Zagrebu doktoriral z disertacijo T i po loške raziskave vegetacije nižinskih travnikov in močvirij v Makedoniji. Leta 1951 je bil izvoljen za asistenta, leta 1959 za docenta, leta 1965 za izrednega in leta 1970 za rednega profesorja za omenjena predmeta Prirc-doslovno-matematične fakultete Univerzi v Skopju, Za dopisnega člana MANU je bil izvoljen leta 1974, njen redni član je postal leta 1979. Več let je bil zelo aktiven predsednik projektnega sveta za Vegetacijsko karto Jugoslavije in v tem obdobju se jc še posebej poglobilo njegovo sodelovanje s slovenskimi botaniki Znanstvena dejavnost K. Miccvskcga jc bila od vsega začetka usineijcna v medseboj povezano floristiko, taksonomijo vaskulanuh rast h n s rologeografijo ter geobotaniko s posebnim poudarkom na vegetaciji osrednjega Balkanskega polotoka. Dosedanji rezultat njegovega več kot 40-ictncga raziskovanja predstavlja okrog 120 objavljenih publikacij, cenjenih doma in pogosto citiranih v tujem strokovnem slovstvu, ki ga kvalificirajo za vodilnega taksonoma makedonskega in širšega obrobnega balkanskega prostora. Pomembno mesto v znanstvenem opusu K. Micevskega imajo njegova raziskovanja vegetacije, ki zajemajo vse glavne združbe od nižinskih predelov navzgor preko vsega monianskega pasu do visokogorskih formacij na apneni m silikatni podlagi. Izrazita pestrost vegetacije, v kateri so poleg balkanskih, makedonsko-trakijskih in južnoevrop-skih odločujoče udeleženi I udi malo-azijski, egejski in grški geoclementi, so mu bili osnova za razčlenjevanje vegetacije vzhodnega Balkanskega polotoka. Njegovo suvereno obvladanje teh flora i h posebnosti se kaže v povsem novih analizah specifičnosti in raznolikosti tamkajšnje vegelaeijc, ki se zrcali v sintezi novo opisanih siusiste-malskih enot raznih stopenj, objav-
Ijenih v preko 30 publikacijah v domačih m tujih znanstvenih revijah. Enako pomembne so tisle publikacijo, ki prinašajo zanimive novosti k poznavanju vegetacije Balkanskega polotoka in so izšle kot posebna dela ali monografije. Kot pni je raziskal svojevrstno halofitsko vcgetacijo obširnega Ovčega polja in je z natančnim proučevanjem ari d ni h območij vzhodne Makedoni je ugotovil specifično parastepsko vegetacijo, ki spominja samo fiziognomsko na stepo in vsebuje le nekatere elemente prave stepske flore. Njegove monografije montansbe in visokogorske vegetacije so splošno znane in cenjene.
Drago, enako pomembno in prvo dopolnjujočo znanstveno dejavnost K, Micevske-ga predstavljajo njegova več kot uspešna raziskovanja flore in z njo povezani rakso-nomski in fitogeografski problemi makedonskega prostora in njegovega obrobja Kritična obdelava vsega na terenu ugotovljenega in nabranega rastlinskega materiala, ki se je desetletja kopičil v njegovi lierbanjski zbirki, eni največjih v osrednjem delu Balkanskega polotoka, je bila in je osnova za dolgo serijo prispevkov k flori Makedonije, za horološke in fitogeografske študije, revizijo polimorfhih agregatov ter nc nazadnje za postopno sestavljanje in pisanje prve analitske Flore Republike Makedonije Rezultat teh raziskav zajema 92 objavljenih del, Tudi življenjsko delo K. Micevskega, analitična Flora Republike Makedonije, kateri so vse naštete raziskave v bistvu podrejene kot predhodne objave, v zadnjem desetletju dobro napreduje: prvemu in drugemu zvezku bo v kratkem sledil tretji ki je že v tisku.
Že več desetletij so strokovne in osebne zveze med prof dr Kinlom Miccvskim in slovenskimi botaniki prijateljske in plodne. Skupna prizadevanja pri raziskovanju (lore in vegetacije bivše Jugoslavije so nas zgodaj zbližala. Sprva samo redna izmenjava publikacij in rastlinskega materiala je pripeljala do tesnega sodelovanja, ki se je šc poglobilo ob vsakoletnih skupnih ekskurzijah po Makedoniji in sosednjih predelih ter občasno tudi v Sloveniji. Odprta taksonomska in geobotanična problematika je bila ustrezno predi skuti rana in njeni rezultati so bili podlaga za razne skupne publikacije in referate na domačih in tujih botaničnih kongresih ali simpozijih.
Skupščina SAZU je dne 6. junija izvolila Kirila Micevskega za dopisnega člana
Ernest Mayer
LIVTO POLMNI
Livio Poidini, redni univerzitetni profesor za rastlinsko ekologijo Lržaške univerze, je bil rojen 7. septembra 1930 v Trstu. Po maturi na klasičnem liceju v rojstnem mestu je študiral naravoslovne vede na univerzi v Padovi in tam leta 1959 diplomiral Po kratki zaposlitvi kot botanični konservator v Naravoslovnem muzeju v Trstu jc postal leta 1961 sprva asistent pri katedri za farmacevtsko botaniko iržaške univerze, po doktoratu znanosti iz botanike pa leta 1968 najprej docent za filosociologijo, nato leta 1976 izredni in leta 1979 redni profesor za ekologijo rastlin Fakultete za matematične in naravoslovne vede univerze v Trstu.
Vegetacijske raziskave je dopolnjeval z intenzivno floristično dejavnostjo in jih postopoma širil na področja fitogeo-grafije. rastlinske kartografije, planiranja okolja, taksonomijo vaskularne ilore in ftlokemijo Rezultate svojega dosedanjega intenzivnega raziskovalnega dela je L. Poldini objavil v 182 razpravah in člankih v raznih domačih in tujih strokovnih časopisih, tri dela pa so večje samostojne publikacije monografskega značaja. V florislični, taksonomski in fitogeo-graiski smeri je L. Poldini postavil v več kot 110 publikacijah nove temelje za poznavanje rastlinske odeje Furla-nijc in Julijske krajine Na podlagi dolgoletnega terenskega dela, v katero je znal vključiti organizirane skupine sodelavcev, je sistematično raziskal ta prostor od njegovih obmorskih nižin preko montanskega pasu do visokogorskih predelov Julijskih in Karnijskih Alp ter sosednjega avstrijskega in slovenskega obrobja. Sprotne revizije nabranega rastlinskega materiala in komparativni študij splošno razšiijenih in redkejših. I udi subendemičnih in endemičnih vrst so dale številne nove, deloma presenetljive rezultate Fitogeografsko, tudi za Slovenijo pomembne so nadalje Poldirujeve horološke novosti v furlanskem predalpskem in alpskem območju. S številnimi novo odkritimi nahajališči v Zahodnih Julijskih in Karnijskih Alpah je namreč za razne endemične vrste, ki so značilne predvsem za naše ozemlje, revidiral in na novo določil zahodno mejo njihovega arcala. V tein kontekstu zavzemata vidno mesto razprava o endemizrini in vikarizmu v Karnijskih Alpah (1974) 1er v najnovejšem Času njegova odlična knjiga Botanični itinerariji v Furlaniji-Julijski krajini (1991). Končno je Livio Poldini s sodelavci posvetil več publikacij ftloke-mi enega značaja raznim taksonomski m in farmacevtskim problemom, v zadnjem desetletju pa vse več razprav in prispevkov vprašanjem teoretične in praktične računalniške priprave in izdelave ustreznih ho ro loški h in podobnih kart. Plod teh prizadevanj je nedavno objavljeno Poldinijevo monumental no delo Horološki atlas vaskularnih rastlin Furlanije-Julijske krajine (1991) z instinktivni m i in zanimivimi uvodnimi poglavji, osrednjim kartografskim delom z 2780 arealmmi kartami, popolnim seznamom ustreznega slovstva 1er dopolnilnimi tak so iionisko-liorc loškimi pripombami.
Vegetacijska raziskovanja L. Poldinija zajemajo široko področje vodne, barjanske, rude ral ne, travi ščne, grniiščne in gozdne ter visokogorske vegetacije severovzhodnega dela Italije s posebnim poudarkom na Tržaškem območju. Krasu, Furlaniji-Julijski krajini ter Karnijskih in Zahodnih Julijskih Alpah. Njegove kompleksne vegetacijske raziskave tega proslora so tudi pomembne za sosednji deželi Avstrijo
in Slovenijo, Rezultati so objavljeni v 5U razpravah, tiskanih doma m v tujini Še posebej pa i/stopajo pomembne monografije, ki kompleksno predstavljajo vegetacijo severnojadranskega Krasa s posebnim poudarkom na Tržaškem ozemlju in Soški dolini ter sodobni prodromusi travi ščne, visokogorske in gozdne vegetacije severovzhodne Italije.
Preko mednarodnega Vzhodnoalpsko-dinarskega d m šiva za proučevanje vegetacije je že v sedemdesetih letih navezal lesne in prijateljske stike s slovenskimi botaniki Skupna raziskovanja na mejnem področju med Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Koroško, ki so zajemala tako vegetacijsko kot taksonomsko-horološko ter filogeografsko problematiko, so rodila več skupnih publikacij. V prof. Poldiniju pa nimamo samo uspešnega sodelavca v znanosti, temveč ludi dobrodošlega občasnega mentorja našim mladim botanikom v svojem tržaškem inštitutu. Skupščina SAZU je dne 6. junija izvolila Livia Poldinija za dopisnega člana.
Ernest Mayer
V. RAZRED
KAJETAN kovic
za umetnosti
Izjemen sprejem pri kritiki, ki sta ga v obdobju zadnjih štirih let doživela Kovičev roman Pol v Trento m Sibirski ciklus, poirjuje in ponazarja Kovičcvo plodno delo m navzočnost v slovenski literarni javnosti,
Pod Kovičevim izkušenim peresom se biblične in antične figure spreminjajo v živo pričo našega časa, ki ga zaznamujejo begunci in lujci, nasilne smrti in razpadajoče ljubezni. Slovenci imamo v njem velikega pesnika, ki pred izzivom fin de millénaire
ni ostal brez odgovora, kako ubesediti blazni vojaški čas, ki uhaja človeškemu razumevanju. Sibirski ciklus je knjiga vhunske izpovedne moči, v kateri iz vsakega posameznega soneta zasijeta na eni strani žalost in turobnost, ira drugi pa milost in radost našega tesnobnega eksistiranja.
V romanu Pot v Trento gre Koviču za žlahtno kron i kalnost, iz katere naj se i/svetlijo pomembnejše kategorije: preteklost v njeni neizogibno minljivi obliki, resnica "melahnolična inventura senc", hrepenenje, oblikovano v dramatične človeške množice z ostro karakteristiko izrisanimi osebami v dvojnih podobah: v bojevilosti in pomirjujoči dobrohotnosti.
Njegova dela izhajajo v antologijah in revialnih objavah pri nas, v Avstriji, Italiji, Nemčiji in na Madžarskem.
Skupščina S AZU je Kajetana Koviča dne 6. junija izvolila za rednega člana.
Ciril Zlobec
LOJZE LEBIČ
Lojze Lebič je eden naj marka Milejših skladateljev slovenske moderne glasbe. V zadnjih štirih letih se je njegovo ustvarjalno delo šc posebej razvilo. Dela Od blizu i rt daleč, Iz veka vekov, A j dna. Simfonija z orglami pomenijo gotovo vrh slovenske produkcije. Nesporna kvaliteta kompozicijskega koncepta, ki je vedno suvereno nadzorovana, premišljena zgradba in originalna domiselnost v uporabi vseh elementov kažejo ustvarjalca tudi kot široko razgledanega muzika z lastnim pogledom na razvoj glasbene umetnosti Ponovna potrditev v naziv rednega profesorja na oddelku /a muzikologijo leta 1994 in Prešernova nagrada sta dokaz ugleda, ki ga Lebič uživa kol ustvarjalec in pedagog. V teh letih jc doživel mnogo izvedb po svetu npr. Ouensland v Brisbanu pod taktirko Johna Htopkinsa, kjer je prejel laskavo kritiko in potrditev ponovnih izvedb. Ob izvedbah Rubato per viola in skladbe za /bor Urok jc prejel super-lativne ocene.
Pred letom jc bil izbran za predstavnika Slovenije na Generalni skupščini ISCM v Varšavi. Izdana mu je bila avtorska zgoščenka, soudeležen pa je tudi na drugih.
Pomembna je njegova pisana in govorjena beseda v intervjujih na radiu in televiziji. Skupščina S AZU je Lojzeta Lebiča dne 6 junija izvolila za rednega člana.
Primož Ramovš in Uroš Krek
DRAGO TRŠAR
Kipar in redni profersor na ALU Drago Tršarje v zadnjih letih izjemno dejaven v javnem razgrinjanju svojih kiparskih dosežkov. Razvijal je nove tematske cikle in se uamcrjaJ v problematiko skulpture. ki naj bi do skrajnosti krčila snovno kvantiteto in leinost gmot. s tem pa tudi s lati č no inertnosf
Posebej velja podčrtali Tršaijevo vztrajanje pri t. i. masovni plastiki in hap-tično občutenem volumnu barvno iek-stuirane površine, ki postaja radoživa prvina sedanjih kiparjevih tematskih sklopov Največje priznanje je Tršar doživel na razstavi v Bonnu. Bil je med šestimi slovenskimi umetniki (z Jakopičem, PiIonom, Stupico, Tihccm in Bemikom), izbranimi po najstrožjih kriten jih mednarodne žirije, kot eden tistih redkih ustvarjalcev, ki so "iz vzhodne Evrope zahodni Evropi" s svojim delom doprinesli odločilen prispevek k razvoju evropske umetnosti tega stoletja.
Med zadnjimi razstavami TrSarjevega kiparskega opusa velja posebej omeniti njegovo ckstcrierno postavitev skulptur v Volčjem Potoku in izbrano pregledno razstavo v Cankaijcvem domu v Ljubljani, ki je s svojimi inovativnimi prvinami nakazala smer kiparskega snovanja. Skupščina SAZU jc Draga Tršaija dne 6. junija izvolila za rednega člana.
Janez Bernik
ANDREJ HI EN G
Andrej Hiengje prozaist, novelist, romanopisec in dramski avtor v vseh žanrih. Akademik Kos je zapisal, da vidi li-lerarna zgodovina v njegovem pisanju prvine psihološkega in psihoanalitičnega realizma. Hieng je bil in ostaja literarni in umetniški pojav zase, ne glede na lo, kako ga slogovno lite-raruozgodoviusko opredeljujemo. Je pravzaprav edini, ki sc je z umetniško močjo preizkušal v vseh literarnih zvrsteh, Ustvarjalna umujenost mu je prinesla klasično mon umen tal nost, po kateri je v sodobni slovenski književnosti Hiengova romaneskna proza prepoznana eorpus scparatuni. To so romani Gozd in pečina, Orfeuiti,
Čarodej, Obdobje metuljev in Čudežni Feliks.
Mon umen talni Leksti ustvarjajo v psihološkem iznsu Hiengovih figur tako intenzivno upodobljene osebe, da so že same po sebi resnično dramatične. Hiengov junak je skorajda praviloma posledični kontrapunkt časa in razmer. Družbeno okolje, največkrat meščansko, tragedije in banalnosti razmerij ga prikazujejo kot avtorja meščanskega romana. Je eden od pionirjev posebne zvrsti radijske igre, od katerih izstopata dve: Cortesova vrnitev, izvedena na mnogih radijskih postajah v Evropi, Kanadi in Novi Zelandiji, in Krvava ptica, zgodovinska dramatična vizija usode renesančnega komponista Gesualde da Venosa V umetniški kvaliteti je treba iskati razlago za to, da so domala vsa dela prevedena in povsod sprejeta s pri znanjem, Na Češkem. Slovaškem. Hrvaškim, Poljskem, v Nemčiji in na Švedskem, Za svoje ustvarjalno delo jc prejel vrsto priznanj, med njimi leta 1987 Prešernovo nagrado in leta 1994 nagrado k resni k.
Skupščina S AZLJ je Andreja Hietiga dne 6. junija izvolila za izrednega člana.
Ciril Zlobec, Jant'2 Menart, Ivan Mina tU
ItltACO JANČAR
Drago Jančar je pisatelj, ki /& od začetka sedemdesetih let bistveno zaznamuje in sooblikuje slovensko literaturo kot pripovednik, dramatik in esejist. Najprej se je uveljavil s prozo, z romani in novelistiko, v osemdesetih letih jc prodrl z dramskimi besedili, v devetdesetih letih pa z mednarodno odmevno esejistiko Njegov obsežni in ra/.novrstni opus sodi med najvišje dosežke sodobne slovenske lilerature predvsem zaradi svoje estetske kakovosti in miselne pro Ubranosti. nič ntanj pa tudi /aradi izjemno širokega in pritrdilnega odmeva v javnosti. Jančaijevi romam doma izhajajo v dveh, treh izdajah, zunaj pa v več prevodih. Galjot je izšel celo v devetih tujih jezikih. Podobno velja za njegove drame Zaluezujoč Godu ta. Veliki briljantni valček, Halštat in druge, ki so jih igrala vsa slovenska gledališča, v prevodu pa so jih uprizorila številna gledališča od Zagreba, Sarajeva. Dubrovnika do Skopja in Sofije, od Celovca. Gradca do Toronla in Washitigiona, Za svoje literarno delo je prejel Jančar poleg nacionalnih priznanj, poleg Prešernove, Grumove in Rožančeve nagrade, ludi ugledne tuje nagrade, priznanje za TV-dranto v Monte Carlu in kot doslej edini
Slovence evropsko nagrado za kratko pro™ Amsberg. Jančar je od vseli naših sodobnih pisateljev najbolj radikalno presegel dogmatsko enosmernost in provincial 110 samozadostno miselnost. Nesporno avtoriteto si je pridobil tako z estetsko odličnostjo kot z velikim pogumom, s katerim se loteva razreševanja temeljnih eksistencialnih, moralnih in političnih dilem našega trenutka v nase m i 11 širšem evropskem prostoru
Skupščina SAZU je Draga Jančarja dne 6 junija izvolila za izrednega čkuia
Janez Bemik. Dane Zaje in Uroš Krek
ANDREJ JKMEi:
Že večkrat so kntiški spremljevalci obsežnega dela Andreja Je m ca, slikarja in profesorja na ALU, zapisali, da so redki ustvarjalci tako razločno zamejili, pa tudi razločno razgradili vsako od stopenj svojega razvoja, kot je to umel Andrej Jemec. V svojem prvem obdobju je našel svoje svet v t. i. abstraktnih krajinah Te slike so izražale dramatične spopade krajinskih svetlob sredi prevladujoče lente. Nasledn je obdobje je značilno po barvni ekspresiji Z žari lito presečnimi horizonti so čaralc Utvare nočnih morskih vizij. Iskrivo domišljijsko izražanje s tonsko kontrastnimi črtami, nanosi oblik je sugestivno zvabljalo gledalca v breztežne iluzije globin, V naslednjem obdobju pa je slikar drzno zakoračil v Čisto barvno ekspresijo. Na belini platna sc je razigral v sproščenih potezah likov, ki v pretehtanih raznorodnih barvnih skladih vzpostavljajo ravnovesje,
Prav do korenin govorice pa je slikar želel problema t izi rati z raziskavami naj-prvobilncjšcga izrazila - črte. Presenetljiva je sugestivnost takšnih prostoročno vlečenih, rahlo irepelljavih črt, ki se zlivajo v živa nugetajoča tkiva. In bržčas je ta izkušnja poteznočrtne preprljivosti namerila slikarja v sedanje potezno akcijsko
gestulatno slikarstvo. jJ^t^	Poslej začenjajo vodno izraziteje vstopa-
^jJ^^^^^^Hflhk	v le ve heme nt ne preplete tudi antro-
pomorim prisluhi, sčasoma že fragmenti ^f	človeške figure Poleg mnogih nagrad je
m	prejel Prešernovo in Jakopičevo, je nosi-
M ^^H^^^^J^B	lec nagrade Grand Prix International na
. -^WPF^^^fc 4. mednarodnem bienalu grafike v Tot /jKf^^^^^^B kiu. Njegova dela hranijo mnoge stalne V zbirke: Tate Galery v Londonu, Nacio-nalili muzej sodobne umetnosti v Tokiu, K	sodobni umetnostni center v Osaki.
Kongresna knjižnica v Wash mg tonu in Al be rti na na Dunaju. Skupščina SAZU je Andreja J cm ca dne 6. junija izvolila za izrednega člana.
Janez Bemik, Primož Ramovš, Uroš Krek
SLAVKO MIHALIČ
Slavko Mihalič je član hrvaške akademije /nanosii in umeinosti in tajnik njenega razreda za književnosti. Doslej je objavi i 17 pesniških zbirk in nekaj izborov Domala za vse zbirke je mogoče reči, da ga je kri lika ocenila z najvišjimi ocenami. Visoko raven njegove poezije dokazujejo tudi številne nagrade: Vladimirja Kazorja - najvišja nacionalna nagrada za k nj t zev nosi, dvakrat mesla Zagreb, pa še nagradi Miroslava Krleže, Zmajeva nagrada itd. Njegove pesmi so prevedene v slovenščino, angleščino, ifalijanšščino. švedščino, nemščino in še kak drug jezik. Ob tem so pomembni prevodi v samostojni knjižni izdaji. Za SAZU je najpomembnejše, da se Mihalič že trideset lel posveča slovenski poe/iji. T/dal je pesmi Edvarda Kocbeka. Srečka Kosovela in Cirila Zlobca. Naravnost enkraten uspeh pa je doživela antologija slovenske poezije, pri kateri nastopa kot glavni prevajalce (okrog dvajset pesnikov), pobudnik same izdaje antologije, organizator celotnega prevajalskega dela in. kar ni nepomembno» znal je antologijo in slovensko poezijo uludi ustrezno popularizirati, o čemer priča podatek, da je izšla kar v treh izdajah z nad 20.000 izvodi. Vsi so bili razprodani. Sodeloval je tudi pri prevodih Franceta Prešerna, Slovenci pa smo se mu oddolžili s simbolno Zupančičevo listino.
Skupščina SAZU je Slavka Mihaiiča dne 6 junija izvolila za dopisnega Člana.
Ciril Zlobec, Janez Alenari, Ivan Mina iti
V L KAZKED	za medicinske vede
JO ŽE TRONTELJ
Jože Trontclj, redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je bil na skupščini SAZU 30. maja 1991 izvoljen za dopisnega (izrednega) člana SAZU,
Jože Trontelj je eden od avtorjev inikroclcklromiografije. uveljavljene diagnostične in raziskovalne metode v klinični nevro fiziologij i Veliko je prispeval k razvoju iu uveljavitvi metode, pa i udi k novim spoznanjem o m ikro fiziologij i motorične enote v zdravju iu bolezni.
^^^^^	Bibliografija dr, Trontlja obsega če?
200 objav, od katerih se skoraj 100 tiče raziskav na področju niikroclektro-miogralije. Med njimi je nad 60 člankov v uglednih mednarodnih revijah, samostojna knjižna publikacija s soav-torjem Švedom Stalbcrgom. poglavja v 7 {v tujini i/dani h) knjigah in več poglavij v knjigah, i/dani h doma. KLnjiga Vjk^S^^H	o mikioelektromiografiji je bila v zad-
njih 10 letih citirana nad 200-kral.
Wj^^L	Najpomembnejši raziskovalni dosežek
^^^ po izvolitvi za dopisnega člana leta jS^^^^^HI 11 je razvoj in izpopolnjevanje M	modifikacije inikroeleklrOiniografske
^^k	metode v kombinaciji z mikrostimu-
W ^IV	B lacijo motoričnih aksonov. Ta prinaša
^B	več izrazitih prednosti
metodo in je v mnogočem poglobila razumevanje in spremenila ludi interpretacijo pojavov v klasični elektronu ogralij i To med drugim dokazuje obsežno poglavje E. Stalberga in J. Trontlja v zvezku o boleznih mišic ene od elitnih publikacij v klinični nevrologiji, Handbook of Clinical Neurology Vinkcna, Bruyna in Klavvansa.
Od 1993 je član uredniškega odbora Zdravniškega vestnika. Od leta 1993 je tudi član uredniškega odbora mednarodne revije Muscle and Nervc, uradnega glasiia American Association of Electrodiagnostic Medicine, Dr. Trontclj je imel v tem času ludi 7 predavanj na vabilo na mednarodnih kongresih, konferencah in simpozijih, 2 na zamejskih konferencah in 3 na mednarodnih tečajih. V njegovi bibliografiji za zadnja štiri leta je tudi nad 20 recenzij za revije z, visokim kazalcem vpliva (2.0 ali več).
V	imenu Sveta za raziskave in razvoj medicinskih ved (v katerem je predsednik) je pripravil Teze o razvoju znanosti v medicini in Prikaz stanja, smeri razvoja in financiranja medicinskih ved.
Od leta 1994 je predsednik Državne komisije za medicinsko etična vprašanja.
V	leni času je bil mentor trem doktorandom in trem magistrandom.
Vodi raziskovalni projekt Fiziološki mehanizmi nevroloških bolezni pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in projekt Electrical stimulation of paralysed muscles: reliability of neuromuscular transmission pri Commission of the European Communities (v okviru mednarodnega projekta RAFT), Skupščina SAZU je Jožeta Trontlja dne 6. junija izvolila za rednega člana.
Vinko V. Dolenc
MARJAN KORDAŠ
Marjan Kordaš jc bil rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Maturiral je v Ljubljani leta 1950, diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani lela 195K. Leta 1959 seje zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer dela še danes Stopnjo doktorja medicinskih znanosti je dosegel leta 1972, Za doccma za paiološko fiziologijo je bil izvoljen leta 1973, za izrednega profesoija leta 1975, za rednega profesorja pa lela 1979. Znanstveno delo Marjana Kordaša je zasidrano v razvoju mikroelektrofiziologije, V letih 1964 - 1992 je preučev al prenos informacije v motorični ploščici, Po njegovih publikacijah velja izpostaviti, da je Marjan Kordaš v laboratoriju profesorja B Katza (poznejšega nobelovca) vpeljal metodo vpete napetosti (voltage clamp). Takrat v anglosaškem prostoru te metode skoraj niso uporabljali. Po vrnitvi v Ljubljano je dr. Kordaš (1969) opisal prv i nespecifični ionski kanalčck, ki je fiziološko podoben danes poznanemu glutamatncmu kanalčku v osrednjem živčevju. Temu članku jc sledilo zaporedje široko zasnovanih raziskav (predvsem v Veliki Britaniji in ZDA), ki so omogočile boljše poznavanje bifizikalnih značilnosti tega kanalčka. Po letu 1986 je Kordaš s svojimi sodelavci začel uvajali nove d ek t ro fiziološke metode Tako je njegova skupina v laboratoriju za ncvroendokrinologijo začela preučevali t i. presinaptično stran celic hipolize ter pomen obeh že zgoraj opisanih kanalčkov pri homeostazi kalcija v celici Te raziskave so danes v gorišču raziskav celične (nevrojftziologije, ki se v zadnjih petih letih usmerjajo v študij nadzora in plastičnosti cksocitozc, plastičnosti izločanja hormonov iz hipofiznih celic. Tu je v ospredju merjenje membranske kapacitivnosti z novo metodo, ki jo uporabljajo le v nekaterih laboratoijih v svetu Ta meloda omogoča uvajanje molekularnih sond v celico ter hkratno meritev vpliva teh snovi na dinamiko spreminjanja celične površine V zadnjih letih se je v laboratoriju za nevroendokrinologijo v tej metodi izpopolnjevalo več znanstvenikov iz zamejstva.
V zadnjih letih jc prof. Kordaš s svojimi sodelavci napisal dve poglavji za serijo Metkah in Neurosciences. Poleg tega je s sodelavci na vabilo napisal poglavje za knjigo o plastičnosti moto nevronski h zvez.
Kordaševa citiranost je med najvišjimi na področju medicine v državi, V bibliografiji Marjana Kordaša zasledimo številne prispevke, ki se ukvarjajo z metodiko pouka pni o loške fiziologije - od analognega električnega modela krvnih obtočil pa vse do računalniških simulacij funkcije ledvic in krvnih obtočil. V podiplomsko
izobraževanje je dr. Kordaš uvedel izhodišče za razvoj celične elektrolizi ologijc na molekularni ravni Kot raziskovalec je bil me mor številnim magistra ndom in doki ora udom iz temeljnih in kliničnih medicinskih ved. Prof. Kordaš je opravljal številne javne funkcije in je slovenski javnosti znan tudi zaradi svojega doslednega javnega nasprotovanja konepetu usmerjenega izobraževanja Poleg tega je napisal vrsto poljudnoznanstvenih člankov. Njegovo podobo zaokroža še prevod knjige ti neha Fromma The Heart of Man.
Skupščina S AZU je dne 6. junija izvolila Marjana Kordaša /a izrednega člana
Andrej O. Župančič
saša svetina
Prof. dr. Saša Svetina seje rodil leia 1935 v Celju. Sedaj je redni profesor za predmet bioiizika na Medicinski fakulteti in predstojnik Inštituta za biofiziko. Obenem je V dopolnilnem delovnem razmerju v Odseku za teoretsko fiziko Instituta Jožef Štefan.
V prvem obdobju svojega raziskovalnega delovanja (1959-1966) seje prof. Svetina ukvarjal s teoretsko fsziko trdne snovi, in to je predvsem z raziskavami faznih prehodov v feroclcklričnih kristalih z vodikovimi vezmi. Iz tega področja jc ludi njegova doktorska disertacija, v kateri je predstavil m analiziral teoretski model faznih prehodov v feroelektričnih kristalih tipa KH^PO^, Toerija, ki je bila objavljena v dveh ključnih člankih, se je uveljavila kot temeljno delo na tem področju in se še danes citira.
Po doktoratu se je prof Svetina usmeril na različna področja molekulske in cclične biofizike. Zanimajo ga tematike, kot so lastnosti vodikovih vezi v parih baz liukJcinskih kislin, molekulski mehanizmi rcgulacijc v bioloških sistemih, prenos
kisika in ogljikovega dioksida s krvjo, struktura fosfolipidnih in bioloških membran, struktura vode na meji med vodo in membrano, celični cikel in celična diferenciacija ter različne lastnosti eritrocita
Med pomembne rezultate njegovega dela na področju molekulske bi lizike lahko štejemo vpeljavo termodinamske analize vpliva alosleričnih ligandov na vezavo kisika na hemoglobin, Na področju študija strukture membran jc kvantitativno razčlenil vpliv porazdelitve naboja na površini fosfolipidnih membran na temperaturo faznega prehoda v membrani Veliko raziskovalnega dela je posvetil celični biofiziki. Študiral je zvezo med biokemijskimi
procesi med celičnim ciklom in k i neti ko celičnih populacij. Vrsto svojih raziskav je prof. Svetina posveti J študiju lastnosti eritrocita. Bistveno je prispeval k razumevanju osmoznih lastnosti le celicc, upoštevaje Iransportnc lastnosti celične membrane in medmoJckulskc intcrakeije v znolrajcelični raztopini. Omeniti je treba tudi njegovo določitev zvez ined populacijskimi variacijami posameznih lastnosti eritrocita, ki sloni na enačbah stanja posamezne celice. Posebno odmevne so v svetovni literaturi njegove raziskave mehanizmov, ki določajo obliko eritrocita. Prvi je teoretično pokazal, da na obliko eritrocita bistveno vpliva dejstvo, da je celična membrana sestavljena iz plasti. Skupaj s sodelavci je izdelal ustrezno teorijo, katere napovedi so bile kasneje potrjene tudi z meritvami oblik fosfolipidnih mehurčkov.
Prof. Svetina je pri nas utemeljil novo, pomembno raziskovalno področje - teoretsko bioli/iko. S lega področja je objavil sam ali skupaj s sodelavci preko sto del, v glavnem v mednarodni znanstveni jiieraturi, Ta dela so kljub svojemu teoretskemu in matematičnemu značaju zelo citirana. Skupina prof. Svetine je postala ena vodilnih raziskovalnih skupin na svetu na področju Študija cel i čn t h oblik in mehanskih lastnosti celičnih membran.
Skupščina SAZUje dne 6. junija izvolila Saša Svetino za izrednega člana.
Boštjan Žekš
ANNE MCLAREN
Anne McLaren seje rodila 26. aprila 1927 v Londouu Leta 1949 je diplomirala na Univerzi v Oxfordu iz zoologijc, fizike in matematike Na i si i univerzi je leta 1952 obranila doktorsko delo Factors affecting sesceptihility to neurotropic virusen in mice, Po doktoratu je delala v letih 1952 do 1959 kot raziskovalka na Unhnersity College in Royal Veterinai} College v Londonu. V letih 1959 do 1974 je bila zaposlena kot raziskovalka (Senior Scientific Officer) na AKC Unit of AnimaJ Genetics na Univerzi v Edinburgu, od takrat do leta 1992 jc bila direktorica novega razvojnega oddelka britanskega Mcdical Research Councila (MRC), od leta 1992 naprej pa je predsednica Britanskega druživa za napredek znanosti. Dr. Anne McLaren je svetovno znana raziskovalka na področju temeljne re-produktivne biologije Njen osrednji interes je oogeneza. ovulacija, implan-tacija in imunologija reprodukcije, razvojna biologija sesalcev, zlasti spolna
dctcriniiiacija in razvoj primordial ni h spolmh celic, genetika sesalcev, posebej izražanje genov v času razvoja in matcrnalni učinek.
S teh področij je napisala od leta 1954 do 1990 okrog 200 raziskovalnih člankov in 2 knjigi, izdani na univerzah Cambridge in Yale. Poleg lega je bila urednica šestih mednarodnih revij ter sourednica številnih knjig.
Jc članica 12 angleških in mednarodnih društev, Od leta 1978 je bila članica, svetovalka ali predsednica v 42 odborih različnih angleških, evropskih ali mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s temeljnim in kliničnim raziskovalnim delom na področju reprodukcije sesalcev in človeka. V znanstvenoraziskovalnem programu humane reprodukcije Svetovne zdravstvene organizacije od leta 1972 opravlja najpomembnejše dolžnosti V zadnjih dvajsetih letih je sodelovala v projektih Ginekološke klinike.
Za svoje delo je prejela številna priznanja. Poleg članstva v ekskluzivnih angleških društvih je postala leta 1988 ustanovna članica Evropske Akademije (London), leta 1991 dopisna članica Ameriške akademije znanosti in umetnosti, v zadnjih dveh letih (1992-1994) pa častna doktorica petih angleških univerz. Od leta 1991 je podpredsednica in tajnica za mednarodne stike The Royal Society of London, Zaradi dolgoletnega sodelovanja s slovenskimi raziskovalci je dr. Anne McLaren ob osamosvojitvi dobro poznala naše splošne razmere, našo znanstveno raven in naše potenciale, Ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 1991 predlagala vrsti evropskih akademij znanosti vzpostavitev znanstvenih stikov in izmenjavo raziskav, se je po njeni zaslugi kot ena prv ih odzvala The Royal Society of London. Skupščina SAZlJje dne 6. junija izvolila Anne McLaren za dopisno članico
Lidija Andolšek
FELIX UNGER
Felix linger seje rodil 2. marca 1946 v Celovcu, gimnazijo je končal leta 1965 na Dunaju in je bil leta 1971 na Medicinski fakulteti Univerze na Dunaju promoviran v doktorja splošne medicine Po promociji je specializiral splošno kirurgijo in se obenem izpopolnjeval v iravmaiologiji in še posebej v srčni kirurgiji. Med specializacijo iz kirurgije je za krajši ali daljši čas obiskal številne druge centre. Leta 1978 je bi J imenovan za docenta kirurgije na Dunaju,
Od leta 1978 do 1983 je prof, dr Unger delal kot "oberarzt" na T. univerzitetni kirurški kliniki v Innsbrucku. Tam se je prvič samostojno srečal s problemom kirurgije korotiark Leta 1983 je bil imenovan za izrednega univerzitetnega profesorja /a kirurgijo, marca 1985 za vodjo oddelka srčne kirurgije in januarja 1986 za predstojnika klinike za kardiokirurgijo v Innsbiucku.
Prvi stik z raziskovalnim delom je prof dr. Felix Unger imel med enoletnim pripravništvom, ko se je dodobra seznanil s praktično diagnostiko v kardiologiji. V času specializacije je bil zelo aktiven pri raziskavah na področju asistiranc cirkulacije,
Kasneje seje šest nicsccev izpopolnjeval v Texas Heart Institute v Houslonu kjer je dodobra spoznal kirurgijo koronark. V Salt Lake Cityju pa je prvič sodeloval pri
presadi Iva h srca, Metodo presaditve srca jc nato prenesel v Avstrijo. Iz dela s prof, dr. Kolffom izhaja njegovo odkritje eiipsoidnega srca. V okviru kliničnega raziskovalnega dela se je prof. dr. Unger udejstvoval tudi na drugih področjih, kot je p tlimo na In a steno/a in stenoza ntitralkc, ter s problemom travmatske hemolize pri različnih oksigenatorjih. Tudi v tem času je nadaljeval z raziskavami na področju asistiranc cirkulacije in umetnega srca,
Leta 1986 je njegova skupina kot prva v Evropi nadomestila obolelo srce z umetnim srcem, k t ga ima bolnik le začasno, in sicer do trenutka, ko je na razpolago ustrezno srce /a iakega bolnika. Prof dr Ungerju je s številnimi izboljšavami pri srčni kirurgiji uspelo znižati monaliteto po operacijah na odprtem srcu na 2.8% in pri elektivnih operacijah na koronarkah na 0,45%. Uspelo mu je izboljšati končne izide zdravljenja pn vseh vrstah srčnih anomalij, in kar je še posebej zanimivo, tudi pri operacijah po akutnem infarktu. Prof. Ungcr je član petih domačih in petnajstih mednarodnih strokovnih združenj Na osnovi kliničnega in znanstvenega dela je prof, dr. Unger objavil devet knjig, ki obravnavajo kirurgijo koronarnega ožilja in asistirano cirkulacijo Sam ali s sodelavci je objavil skupaj 198 člankov v domači in tuji strokovni literaturi, in 86 povzetkov v zbornikih strokovnih srečanj Doslej je 107-kral predaval v tujini in doma. in organiziral 38 nacionalnih in mednarodnih kongresov Za svoje klinično in znanstveno-razi skoval no delo je prejel tudi deset nagrad. Prof, dr. Felix Unger je kot eden od ustanoviteljev Academiae Scieniiarum et Artiuni Europaca v Salzburgu (leta 1990) in kol njen pivi oziroma sedanji predsednik izjemno tesno povezan s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti Academia Scieniiarum et Anium je s S AZU 8. junija 1993 sklenila sporazum o sodelovanju in več slovenskih akademikov7 se je v zadnjem času aktivno vključilo v njeno delo.
Skupščina S AZU je dne 6 junija izvolila Feliva Ungerja /a dopisnega člana.
Vinko V. Dolenc
BIBLIOGRAFIJA
NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1995
Lidija Aiulolsek,teras
ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI
Initiation of Contraception Postpartum. Contraception 1995, 51(2), str. 75-82 (Avlotji: Rojnik B„ Košmelj K.. Andolšek-Jeras L.)
Women in difficult circumstances: war victims and refugees. - Int, J. Gynecol. Obstet 1995, str. 311-5. (Avtorja: Rojnik B , Andnlšek-Jeras L.)
Regulacija fertilnosti. - In: Kurjak A i sur. Ginekologija i perinatology a (J. svezak). Vara/dinske Toplice, Golden Tinic, 1995, sir. 379-418, (Avtorja: Andolsek-Jeras L, Rnndič L.)
Perimenopauza in postmenopauza. - V: Kurjak A i sur. Ginekologija i peririatologija (L svezak). Varaždinske Toplice, Golden Tiinc, 1995, str. 587-594. (Avtoija; Pretnar-Darovec A., Andolšek-Jeras L.)
Repmdukiivno zdravje v izjemnih okoliščinah - In: Rcner T, Potočnik V. Ko/mik V Družine različne - enakopravne, Ljubljana: Virlum d o.o., 1995, str 95101. (Avtorji: Andolšek-Jeras L,. Rojnik B,, Obcrsncl-Kvcdcr D.)
Starši ¡n družba - skupaj. - V: Prešernov koledar 1995. Ljubljana. Prešernova družba, 1994, str. 51-55.
IZVLEČKI
Sexual and contraceptive behavior among secondary-school students in Ljubljana, Slovenija, - In: Eleventh World Congress: Pediatric & Adolescent Gynaecology, Singapore. Book of Abslracl, 1995, str. 90.
Fertility survey in Slovenia. 1989, Popul Index 60(3};60:30180 (Avtorji: Andolšck-Jeras L., Kožuh-Novak M., Obersnel-Kveder D., Pinter B.)
France Bern ik
Die europdische Kunst am Begin des 20. Jahrhunders. Festschrift fur Hans-Be rud Harder zum 60. Geb uri stag, Osteuropastudien der Hochschuien des Landes Hessen, Reihe II. VeriagOlto Sagner, Munchen 1995, si t, 23-31
Peace Talks of the Academies of Sciences and Arts of Croatia, Serbia, Slovenia, Bosnia-Herzegovina, Macedonia. Montenegro and Kosovo 1992-1995. Academia Scientiarum ct Artium Europaca. Vol. 11, NR V, MXMVL Sal/burg 1995, str. 61-63, 83-85
Fran Filer. Znane in neznane poezije Zbral, uredil in opombe napisal. Založba Drava, Celovec, 365 str
O temeljnih raziskavah Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Božjo voljo spolnjevati. Jubilejni zbornik ob 75-lctnici Alojzija Šuslaija, ljubljanskega nadškofa in metropolita. Mohoijeva družba, Celje 1995, sir, 399-402.
Med skepiicizmom in zavezujočo ust\'arjalnostjo. Homniage a Edvard Ravnikar 1907-1993, Francc in Marta Ivanšek, Ljubljana, 1995, str 94-95.
Nagovor. Slovenci in država. Razprave razreda za zgodovinske in družbene vede
S AZU. Ljubljana, 1995, str. 5-6 Uvodno pojasnilo. Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. III. razred: matematične, fizikalne, tehniške vede 1. del. S AZU, Ljubljana. 1995, str.5,
Doktor France Prešeren - jasnovidec naše zgodovine. Delo-Književni listi, 9,
februar 1995, str. 12. Beseda o Ljubki Šorli. Mladika, TrsL 1995, št. 4, str. 80-81. Slavnostni nagovor dr Franceta BernikaJRast, Novo mesto, maj 1995, St. 1-2, sir, I 13-114: Znanost, ustvarjalnost, kultura so lepe posebnosti Dolenjske. Zbornik povzetkov, Krka, Novo mesto. 1995, sir. 15-16. Kakovost in odličnost. Delo-Znanjc za razvoj 14. junija 1995, str.9; Rast, Novo mesto, julij 1995, St 3-4, str, 301-302. Predgovor, Janez. Gabrijelčič, Od kakovosti k odličnosti. Po poti organizacijskega razvoja Dolenjska založba. Novo mesto 1995, str 5-6, Beseda o Milanu Vidmarju. De I o-Znanje za razvoj 28. junija 1995, str. 10, Polemičen tudi do somišljenikov [o Josipu Vidmarju]. Delo-Književni lisi i 12.
oktober 1995, str. 14. Josip Vidmar (1895-1992). Nisem nič, če nisem kritik. NU K, Ljubljana. 1995, str. 4-5.
Koncept znanosti in njegove, nevarnosti. Delo-Znanost 15, november 1995, str. 9. Največje versko m kulturno dejanje škofa Jegliča. Družina, Ljubljana. 19 november 1995, sir. 13.
Uvodna beseda fo Josipu Vidmarju]. Sodobnost, Ljubljana, 1995, št. 11/12, str.
962-963. GLAVNO UREDNIŠTVO
Bibliografija članov SAZU, III. razred: matematične, fizikalne in tehniške vede, J. del. SAZU, Ljubljana, 1995, 249 str.; Juš Kozak. Zbrano delo. Osma knjiga (Jožje Munda), DZS, Ljubljana, 1995, 424 sir.; Anton Vodnik. Zbrano delo. Druga knjiga (France Pibernik). DZS, Ljubljana, 1995, 467 str.; Stanko Majcen. Zbrano delo. Druga knjiga (Goran Schmidt). DZS. Ljubljana, 1995, 373 str.
Janez It e in i k
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
Restrospektiva grafike Galerija "Medium", Bratislava, 12,12,-3.1.1996. SKUPINSKE RAZSTAVE
"imago \ Galerie im Griechenbcisl, Dunaj, 26.1 -25.2. "Differenze ". Razstava grafike. Socielä Sauzanobi, Bologna. 11.2.-25 2. 3. Grand Prix Alpe A dna. Narodna galerija, Bratislava, 23.2.-2.4. Von uns aus. .. Neue Kunst aus Slowenien, Gästehaus der Landesvertretung Hessen. Bonn, 31.3,-21.4. Informationsbüro des Landes Hessen, Brüssel, 24 4 -20.6 Alles Rathaus, Gellingen, 3.12.-31.12. Graphik. Messe Dresden 1995 (Galerie Šikoronja. Rosegg). Dresden, 18 5,-21,5 Slowenischer Zeitgenössischer Graphik, Singen, maj-junij,
Kaust Wien 95 45 Galerien für moderne Kunst. Dunaj, 26.S.-29.8.
Razstava profesorjev Akademije za likovno umetnost Mednarodni grafieni likovni
center. Ljubljana, 27.10.-12.11. 177. Biennale d'Arie Sacra. Museo Diocesanü d'Arte Sacra. Venezia. Benetke,
Kuberl Kline
New Ways to Look at Slow Motions. - Phys. World 8 (1995), sir. 25-2(5. 2D10NMR Study of the Phase Transition in KSCN - Solid State Commun. 93 (1995), str. 609-61), (Avtorji: R. Blinc, J Dolinlek, T. Apili, W. Schranz, A. Fuith in H. Warbanek.) 1V7 Spin-lattice Relaxation in Incommensurate bis(4-chlorophenyl) Sutfone. -Phys. Rev. B 51 (1995), str. 1354-1357. (Avtorji: R. Blinc. T. Apih. J. Dolinšek. U. Mikac, D C. Ailion in P. -H. Chan.) ESR Study of Doping Effects on the Spin-Peierls Transition in CuGeO$. - Solid State Commun. 94 (1995), str. 593-596. (Avlorji: R. Blinc, P. Ccvc, D. Arčon. A Lappas, K Prassides in G Voölkel.) Deuteron NMR Study of Liquid Crystals Confined in Aerogel Matrices. -Phys. Rev. E 51 (1995), sir. 3332-3340, (Avtorji: A. Zidatišek, S. Kralj. G. Lahajnar in R. Blinc) mCs NMR of the Structural Phase Trasition in CsSCN. - Solid State Commun 94 (1995), str. 983-985. (Avtorji: R. Blinc. T, Apih, A. Fuith in H. Warhanek) Orienlational and Magnetic Ordering of Buckyballs In TDAE-Cg). - Science 268 (1995). str 400-402. (Avtorji D, Mihailovič, D. Arčon, P Vcnturiiii, R Blinc, A Oincrzu. P. Cevc.) Spontaneous Magnetic Ordering in the Fulterene Charge-Transfer Salt (TDAE)Cm. - Science 267 (1995), str, 1799-1802. (Avtorji: A. Lappas, K. Prassides, K. Vavekis, . Arčon, R Blinc, P. Cevc, A. Amato. R. Feyerberm, F, N Gygax in A Schenck.) NMR Study of the Fast Protonic Conductor Cs^iSO.iK, H20. - Solid Stale Ionics 77 (1995), £U 101-104. (Avtorji: A. M. Fajdiga-Bulat, G. Lahajnar, J. Dolinšek, J Slak, B. Ložar. B Zalar, L A. Shuvalov in R. Blinc.) 2D Exchange NMR of ¡¡-Bond Dynamics in Conducting Deuteron Glasses. - Sohd Slate Ionics 77 (1995), str, 97-100. (Aviorji: R BJinc, J Dolinsek, B. Zalar.) Order Parameter Dynamics Near the Lifshiiz Point in a Ferroelectric Liquid Crystal. - Physica B 211 (1995). sir. 331-334. (Avtorji: t Muševic. B. Žekš, R. Blinc, M M Wittebrood, Th, Rasing ) Polymer Network Volume Stabilized Ferroelectric Liquid Crystal Displays. - Mol. Ci}st. Liq, Cryst. 26+ (1995), sir. 155-163, (Avloijr J. Pirš, R. Blinc, B. Marin, S. Pirš in J. W. Doanc.) wRb NMR of the Structural Phase Transition in RbSCN. - Phys. Rev, B 52 (1995), str. 833-840. (Avtorji: R. Blinc. J. Seliger, T Apih. J. Dolinäek, A. Fuilh. W, Sc h ranz in H Warhanek.) Ferroelectric Liquid Crystals. From the Plane Wave to the Multisohton Limit. -International Journal of Modern Physics B 9 (1995), str. 2321-2362. (Avtoiji: 1. MuŠevič, B, Žekš, R. Blinc in Th. Rasing.)
170 NQH Study of Glass Order in Tb0i(NHA\^i2POA. - Phys. Rev. B 52 (1995), sir. 12519-12521. (Avtoiji: J. Seliger, V. Žagar in R. Blinc.)
Dynamics of a Nema tic Liquid Crystal Constrained by a Polymer Network: A Proton NMR Study - J. Chem. Pliys, 103 (1995), str. 8726-8733 (Avloiji: M. Vilfan. G. Lahajnar, i, Zupančič, S. Žumer, R. Blinc, G. P. Crawford in J. W. Doane.)
Rajko Bratu/.
Die Antike Geschichte des Gebeites zwischen Donau und Adria in den Vorstellungen der mittelalterlichen Autoren, - Ettinogenese und Überlieferung Andewandte Methoden der Frühini tlelallerforschungen. Herausgegeben von Karl Brunner und Brigitte Metta. Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung. Band 31, Wien-München 1994, str. 264292.
Der Einfluß Aquileias auf den Alpenraum und das Alpenvorland (von den Anfängen bis um 700). - V: Das Christentum im bairischen Raum Von den Aidlingen bis ins 11 Jahrhundert. Herausgegeben von Egon Boshof und Hartmut Wolff, Passauer Historische Forschungen 8, Köln-Weimar-Wien 1994, str, 29-61.
I contatti de lia chiesa a qu Hei ese con gli Slavi delle Alpi Orientali net Vil e VIJJ secolo. - V: Studi Goriziani 79, 1994, str. 7-26.
Der "heilige Mann" und seine Biographie (unter besonderer Berücksichtigung von: Eugippius, Leben des heiligen Severin). - V: Historiographie im frühen Mittelalter. Herausgegeben von Anton Scharer und Georg Scheibel reifer, Veröffentlichungen des Institut fur Österreichische Geschichtsforschung, Band 32, Wien-Münchc 1994, str. 222-252.
Davorin Dolar
Activity Coefficient of a Polyelectrolyte from Solubility Measurements. - J. Phys. Chem. 99 (1995), str. 4763-4767. (Avtoija: Dolar D., Better M.)
Peter Fajfar
Osnove potresnega inženirstva 2.izdaja - Univerza v Ljubljani, Fakullela za gradbeni Sivo in geodezijo, Ljubljana, 1995, 88 str,
V: Proč. 10th European Conference on Earthquake Engineering, Dunaj, Balkema, 1995:
Elastic and inelastic response spectra. Vol.2, str 1169-1178.
Design spectra for the new generation of codes. Eurocode S achieves the half-way mark. Vol.4, str. 2969-2974.
A method for prediction of seismic damage in RC buildings, Vol.2, str, 1053-1058. (Avtoija: P. Fajfar, P, Gašpcrgič.)
Behaviour factors taking into account cumulative damage Vol, 2, str, 959-964. (Avlorja: T. Vidic, P. Fajfar.)
4j7ú(víis of earthquake, resistent RC buildings: Sta te -of- the-practice and trends, -V: Dynamic behaviour of concrete structures, (T Javor, urednik), Expertcentrum, Bratislava, sir.285-290, 1995,
Floor response spectra for inelastic structures. - Transactions 13th SM1RT, Porto
Aiegre, Vol.3, str. 259-264. 1995 {Avtorja: P Fajfar, D.Novak.) Seismic hazard reassesment of an existing NPP in Slovenia. - Transactions 13th SMIRT. Porto Aiegre, Vol 4. str. 797-802, 1995. (Avtorja: J Lapajne, P. Fajfar.)
Experience in the application of Eurocode 8 to seismic design of RC bridges. - V: European seismic design and practice. Research and Application, (A. EJnashai, urednik), Balkema, sir. 109-116, 1995, (Avlorji: M. Fischinger. P. Fajfar, T. Isakovic )
The N2 method for seismic evaluation of buildings. - V: Festschrift Prof. Dr. Hugo Bachmann zum 60. Geburtstag, ETHZuertch, str. 32-37, 1995, (Avtorja: P. Fajfar, P. Gasperšič.) V: Gradbeni vestnik, 44, Ljubljana, 1995:
Nova metoda za Ocenjevanje ¡Mtresne varnosti in poškodovanosti, Str. 88-93 Ocena potresne nevarnosti na lokaciji jedrske elektrarne Krško, str, 115-118.
(Avtorja: J. Lapajnc. P. Fajfar.) Ljubljanski nebotičnik. Skrb za potresno varnost v tridesetih letih, str. 119-122. £ potresnim inženirstvom ni nič narobe, le upoštevati ga moramo Delo, Ljubl jana,
Znanost, 12.4.1995. GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 9.knjiga Potresno inženir siv o (203).
Stane Gabrovet
L'Archéologie slovène. - L,'Oeil 473, Magazin international d'art, Paris 1995, str. 28-31,
Tone Knez, Novo mesto i11, Kapiteljska njiva. Knežja gomila, Raziskovalec 24.
1994 (Izilo 1995)78. (Ocena.) Krščanstvo in oblikovanje slovenska - Slovenci in prihodnost. Zbornik Drage
1994, Trst 1995. str 11-27 Stan svet vrednot Se živi. - Svobodni mikrofoni Drage, Trst 1995, str. 31-32 Za uvod. - V: Alojz Rebula, Na prepihu časa. Ljubljana 1995, str. 7-12. Ob stoletnici rojstva Jakoba Šolarja. - Mohorjev koledar za 1996, Celje 1995, 129131.
Metropol i t Alojz Šuštar in Zavod sv. Stanislava - Božjo voljo spolnjevati. Jubilejni
zbornik ob 75-letnici Alojzija Šuštarja. Ljubljana-Celje 1995, 459-461. Profesor dr. Anton Čepon. - Delo, 5.4 1995, str. 14. Ob peti obletnici naše državnosti. - Tretji dan 24, 1995/6-7. str. 62-63. Poboiična razmišljanja. - Trnovo 15/5, str. 2-3,
J va ti Gams
Types ofpoljes in Slovenia, their innundation.f and land use. - Acta earsologica. 23, str 285-302,
Types of the contact karst. - Studia carsologica št 6. Czeck academy of sciences,
Inst. ofGeonics, Brno 1995, str. 98-116. Changés in the Triglav glacies in the 1955-94 period in the light of climatic
Indien tors. Spremembe na Triglavskem ledeniku 1955-1994 v luči klimatskih pokazateljev. - Geografski zbornik, XXXIV. 1994. sir. 814 17,
Pojem in obseg doline v slovenski regionalni geografiji. - Geografski vesltiik. 66, 1994, str. 125-136.
Spremenljivi pomen krasa za krasoslovje med razvojem pojma kras. - Anna les 4/94, Koper 1994, str, 135-141.
Rast kapnikov iz različnih zornih kotov. - Naše jame, 35, Ljubljana 1994, sir. 77-«5.
S igo ve ponvice s posebnim ozirom na Škocjanske jame. - Naše jame, 35, Ljubljana 1994, str, 86-93
Relief kot vir rekonstrukcije paleoseiziručnosti na Slovenskem. - Ujma, 9. 1995, str 160-162.
Besedila k naseljem slavenjegraške občine (kratica I. G) - Krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana 1995.
Types of contact karst -Geografia Fisicae Quaternaria, vol. 17. Torino 1994. sir. 37-46,
Anna les 3/93 - Annah Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin. - Geografski vestnik, 66, 1994, str 161-162
Petru Habiču ob šestdesetletnici. - Geografski vestnik. 66. str 185-186
Večjezičnemu slovarju na pot. (uvodno posvetilo). - V: P. Šcgula, Večjezični slovar - Sneg in plazovi. GR$S, PZS, Ljubljana 1995.
G grbinah pod Triglavskim ledenikom. - GEA, št. 9, V. Ljubljana, sept, 1995. str. 8-9.
Kaj pomeni beseda "kras" ? - Kras, št. 10, Ljubljana, oktober 1995.
Jezero v Mislinjski dolini in njegova dediščina. - Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, f, Slovenj Gradec 1995, str 13-23,
Kajetan Gantar
Die Probleme der Zweisprachigkeit und der sprachlichen Kultur in der römischen Republik - Jahres- und Tagungs- bcrieht der Görrcs-Gcscllschaft. Köln 1994. Str. 197-198.
Cicero und die Anfänge der Philosophie in Rom. - Wiener humanistische Blätter/ Sonderheft: Zur Philosophie der Antike, Wien 1995, str. 45-58
Die Probleme des Lateinunterrichts in Slowenien. - lanus 16, Graz 1995, str. 4548.
Pomen klasične fdologije za slovensko kulturo in njen soustvarjalni delež -Informativni kulturološki zbornik, Ljubljana 1995, str. 269-278.
Pohabljena gimnazija. - Dom in svet 1995, Maribor 1995. str. 272-280.
Fcrdu (»estrin
Trgovina in obrt v Radovljici do 17. stoletja. - Radovljiški zbornik 1995, Radovljica ¡995, str. 58-76.
Slovani vPesaru od 15. do 17. stoletja - Zgodovinski časopis 49. 1995. str. 341-352
Tovorništvo. - Zgodovina v Šoli 4, 1996. str. 3-9.
Bogo Grafenauer. - Delo 20,5.1995, str. 15.
GESLI V ENCIKLOPEDIJ L SLOVENIJE, 9. knjiga
Podeželska trgovina (98-99); Pomorski promet (129-131; karta Prometne poti čez slovensko ozemlje v 15. stoletju).
Josip Globevnik
Holomorphicembeddings of planar domains into C2. - Mailt. Ann. 303 (1995) str. 579-597 (Avtorja: J. Globevnik, B. Stensones.)
Matija Gogala
ZNANSTVENA DELA
Songs of four cicada species front Thailand. - Bioaeoustics, 6, 1995, str. 101-116. Unconventional ultraviolet sensitivity spectra of Ascalaphus (Insecta, Neuroptera). - J. Comp. Physiol A, 177, 1995, str. 201-206 (Avtoiji: Gribaknt F„ Alekseyev E., Shukolyukov S., Gogala M.) Time sharing ofsong activity by cicadas in Temengor Forest Reserve, Hit hi Perak, and in Sahah. Malaysia - Malayan Nature Journal, 48 (3-4), 1995, str. 297305 (Avtorja: Gogala M , Ricdc K ) UČBENIK
Gogala M.. Ramovš M., Stušek P., Valeniiitčič T.: Primerjava strukture in funkcije organskih sistemov pri mnogoccličttih organizmih. - Državna založba Slovenije (8, izdaja: 1995). KASETE, ZGOŠČENKE
Sodelovanje pri zgoščenki B Perovška: DOTIKI, Lipa, Ajdovščina, 1995. DRUGADELA
http://stenar.anifis.si /guest /Ijpri rodm3 /ci kade. ht mi.
Ljubo Golič
ČLANKI
The Synthesis and Transformations of Ethyl (Z)-2-[2,2-Bisfelh oxycarb any!) -vinyIJamino-3-dimethylaminopropenoate, a New Reagent in the Synthesis of Heterocyclic Compounds. - J Heterocyclic Chcm, 32, (1995), str 921-926. (Avtorji: G Soršak, A. S i nur, L. Golič, B. Stanovnik.) A Novel Open-framework Sodium ZinCophosphate With homorphous Cobalt(II) Substitution. - J. Chem. Soc., Chcm. Commun., (1995), str. 1681-1682. (Avtorji: N. Zabukovec Logar, N. Rajič, V Kaučič, L, Golič ) ffydroxylammonium Scandium Sulfate Sesquihydrate, Sc(NH3OH)(SO^}2-1 5H20. -
Ada Cry St., C51, (1995), str 175-177. (Avtorja: A. Mirčeva, L. Golič) Untersuchungen der Hydroxylammonium-FluoroxirconatefiP), - Monatshcfte fur Chemie, 126, (1995). sir. 1279-1289. (Avtorji: I. Ban, L, Golič, S. Mihcev, B. VolavŠck)
Molecular and Crystal Structures of New Binuclear Thiooxa late -Bridged Complexes: /p.- Trithiooxalato-S, S':SS'') bisfb isftriphenylphosphinejsilver (1)J, the First Verified Simultaneously End-on/Side-on Coordinated Thiooxalale. and f)i-1,1 -Dithiooxalato-S, O: SO jbisf bis(triphenylphosphlne) metal (I)] (Metal = Copper, Silver). - Inorg Chem., 34, (1995), sir. 763-766. (Avtorji:
P Strauch, W Dietzsch, L, Golič, J. Sider, A Franke, I. Miinzberg, K Tnibcnbach. R. Kirmse, J. Reinhold, E. Hoyer)
REFERATI NA KONGRESU!
Ifydroxylammonium-Fluorometalates. - J lih European Symposium on Fluorine Chemistry, Bled. Slovenia, September 17-22, 1995. Abstracts, str. 180, (Avtorji: i. Ban, L. Golič, B, Volavšek.)
Identification of trans, trans-\XfoXTpy^\\MoXipy2\ (X-Cl,Br; py-pyri-dine), -Sixteenth European Crystallographic Meeting - EC M-16, Lund, Sweden. 611 August. 1995, Abstracts, str 98, (Avtorji: J. V. Brenčič, L. Golič, J Lcban, B. Modec. J Sieler.)
Benzopyrano/3t4-djisoxazol-4-one Cieff^Cl^NOj (J) and its Derivative CihHj1 C1?N03 (11). - Sixteenth European Crystallographic Meeting - ECM-16, Lund, Sweden, 6-11 August 1995, Abstracts, str. 138. (Avtorji: A Sinur, L Golič, B. Stanovnik, Z Čadež)
Tetraphenylarsonium brotriotrichloro-trans-bispyridine-inolybdaleflU). - Sixteen! h European Crystallographic Meeting - ECM-16, Lund, Sweden, 6-11 August 1995, Abstracts, str. 145. (Avtorji: A. Meden, B Čeh, L. Golič.)
Dimcric Cu(IJ)-Cu(II) benzoate with urea as axial substituent - Fourth Croatian-Slovenian Crystallographic Meeting, Trakoščan. Croatia. September 28-30. 1995, Abstracts, str. 11. (Avtorji: L. Golič, 1. Ukan, P. Šegedin.)
Substituted propionates - A report of two new crystal structures and a discussion about configuration about C(2)=C(3) double bond, - Fourth Croat ian-Slovenian Crystallographic Meeting, Trakoščan. Croatia, September 28-30, 1995, Abstracts, str. 26. (Avtorji: A. Golob i č, J. Koller, L, Golič, B. Stanovnik.)
Phase Transitions in a New Zincophosphate System, - Fourth Croatian-Slovenian Crystallographic Meeting, Trakoščan, Croatia, September 28-30, 1995, Abstracts, str. 35, (Avtorji: N. Zabukovcc-Logar. N Rajič, L. Golič, V Kaučič.)
Tine Hribar
KNJIGE
Slovenci kot nacija. - Enotnost, Ljubljana 1995, 272 slrani.
Fenomenologija //. - Slovenska malica, Ljubljana 1995, 700 strani.
Shinichi Ilisamatsu: Polnost niča - salon. - Obzorja Maribor 1995, 114 strani (str 3-58 prevod, str. 59-66 prevajaJčeva opomba, str 67-114 spremna beseda Budistični nič in/ali budistična praznina).
Martin Heidegger: Konec filozofije in naloga mišljenja, - Phainomcna 4(1995)1.3-14. Nova revija, Ljubljana 1995, I44sirani (prevod).
RAZPRAVE IN ČLANKI
Kulturne in razvojne smeri civilne družbe v Sloveniji. - Slovenija po letu 1995 (urednik VcljkoRus), FDV, Ljubljana 1995, str 122-134.
Avguštin in Kani, notranji človek in oseba. - Nova revija 14(1995)156-157, str. 132-140 in 14(1995)158, str. 103-117.
Nadboštvenost ideje Dobrega. - Phainomcna 4(1995)11-12, str. 48-99,
Poročilo o stanju duha na Slovenskem. - Nova revija 14(1995)162-163, str. 1-22.
Hele niti hrepenenja. - Damlr Zlatar Frcv: Lepa Vida, Koncodrama, Ljubljana 1995, str. 12-14.
Der europaeische Nihliistnus als planelarisches Phaenomen. - Begegnungen, Nova revija, Ljubljana 1995, str 222-236.
INTERVJUJI
Pusti govorici, da spregovori. - Literatura 7(1995)43, str. 48-72.
Razočaran sem nad Svojimi kolegi. - Dnevnik, Ljubljana 1995 (13. maja), str. 14.
Najhujši xo spreobrnjenci. - Večer, Maribor 1995 (24, junija.). Str, 27-28.
Plebiscit je bil za Slovence politična sprava. - Gorenjski glas, Kranj 1995 (23. junija), str. 20-21.
Franc Jakopin
Tipologija nove leksike (ob Slovarju slovenskega knjižnega jezika). - Riječflik i društvo - Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksiko-logiji od™nog 11.-13. X. 1989 u Zagrebu. Zagreb 1993, str. 147-152.
Stoletnica Pieteršnikovega slovarja. - Glasnik Slovenske matice XIX, 1-2, str. 2328.
K zgodovini Inštituta za slovenski jezik Frana /?íj/míjv.$£t. - Jezikovni zapiski 2, ZRC SAZU, Ljubljana 1995, Str. 9-25.
František Váciav Mareš (20.12.1922 - 3.12.1994). - Slavistična revija 43, 1, 1995. sLr. 77-79.
Besedoslovec Stane Subadolnik - Stane Suliadolnik (življenje, dela), 1919 - 1992, Razstava na Vrhniki 11.5.-31.5.1995, str. 1-2.
Liana Spinozzi Monai. Dal Friuli alia Russia, Udine 1994. - Lingüistica XXXV. 2, Ljubljana 1995, str. 332-334,
O priimkih na Slovenskem. . RAST M, št. 7-8, Novo mesto 1995, str. 558-562.
Na kaj se apira nacionalna identideta? - Delo, Književni listi, 29, deccmbra 1994
(Ne)samostojnost slovenske pameti (tujci lastna imena v slovenščini). - Delo, Književni listi, 4, maja 1995.
Odhajajoči Mitterand in naše pravopisne zagate. - Delo, Književni listi. 1. junija 1995.
Od kod priimek Žele. - Nedeljski dnevnik, 11. junija 1995, str, 7.
Poljski prevod Brižinskih spomenikov. - Delo, Književni listi,22. junija 1995.
Dinamika lektoralov slovenščine po svetu (pripis). - Delo, Književni listi, 20. julija 1995.
Besedno ugledalo naše preteklosti (France Bezlaj), Etimološki slovar slovenskega jezika 3). - Razgledi 21 (1052), 8. novembra 1995, str. 25-26.
Vzpon heloruščine je vzdržal le nekaj let - Delo, Književni listi, 16 novembra 1995.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. 9. knjiga
Popovič Janez Sigismund Valentin (144-145) (soavtor), Praslovanščina (219-220), Preobražen ski Nikolaj Fjodorovič (298), Pretnar Janko (317-318). Priimek
(335-336).
Andrej Jemec
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
Galerija Syscn. Ljubljana. 10,3.-25.4.1995,
Galerija Waszto\viak_ Berlin. 5.10,-29,11 1995.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Galerija Be visa na Europ'art 1995, Ženeva, 274.-L5.1995.
Razstava sodobne slovenske grafike. Singen. 24.5,-30.6.1995.
Von uns aus... Neue Kunsl aus Slowenien, Bonn. 30.3.-21.4.1995, Bruselj. 24. 4. 1995-20.6.1995, Göllingen, 3. 12.-31. 12 1995.
Nagrajenci 111. novomeškega bienala 94, Galerija Dvorni trg, Ljubljana. 15.631.7.1995.
21. mednarodni grafični hienale, Ljubljana, Moderna galerija. 16 6 -30.9 1995 {avtoija Plakata Jemec, SkalaT).
11. Norwegian International Print Triennale, Frcdrikstad, 10.8.-8.10.1995.
Razstava mednarodne mape grafik " Giuseppe Santomaso" zu Ehren, Gesellschaft der Kunstfreunde e.v,, Lindau, S.9.-8.10.1995.
Razstava slovenske grafike v Salonu Slovenije v Palači narodov, Ženeva, 24.10,1995-15.3.1996.
Razstava profesorjev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, 50 lei ALU, MGLC, Galerija Tivoli. Ljubljana. 27.10.-12 1L1995
Galerie Was/kowiak na ART Cologne, Köln, 11.11,-19. Ii, 1995.
Razstava umetnikov Bažato 1993-1994" , Hum-Cerovc, 30.9,-3 1.12,1995,
Taras Kermauner
Slovenski plemenski junaki - Tugoiner Prvi del, - S AZU, Ljubljana 1994 (izšlo 1995), 372 str.
Blato 1. (Od bratovstva k bratomora II) - LUM!. Ljubljana 1995. 400 str.
Politika 1. (Od bratstva k bratomoru 11.) - LUMI, Ljubljana 1995, 250 str,
Perspektivovči. - Mala edicija ZPS. Ljubljana 1995, 172 str.
Perspektivovski svet v perspektivOvski dramatiki. - Borec, št. XLVII, 1994, Str 941-1043,
Andrej Kranjc
Anthropogenic impacts on karst polje morphology in Slovenia. - Cave and Karst Science, Papers presented at the International Symposium on Changing Karst Environments, Oxford and i biddersfteld, September 1994, 21, 2, sir. 51-53, s.l.
Highways across Karst - Environmental Risk with Special Regard to World Natural Heritage.- Regional Conference of Latin American and Caribbean Countries. International Geographical Union, Program/Abstracts. Havana 1995, str. 168.
.lame so že zdavnaj privlačevale romarje, popotnike, učenjake - Kras. Revija za promocijo, Ljubljana 1995, str. 16-19,
Najbolj poznano presihajoče jezero na jTftu. - Kras, Revija /a promocijo. Ljubljana 1995, 6, str. 28-29.
Največ odgovorov ho dat štiriletni mednarodni projekt. - Delo, Znanje za razvoj, 15.3.1995, str. 13.
Spomini na Kočevsko - Bilten Jamarskega kluba Železničar, Ljubljana 1995, 19, str. 9-l L
Škocjanske jame, Problems of the World Heritage Mon unie at Monitoring and Safeguarding - Grotte Turistiche e Monitoraggio Ambiemalc, Simposio Inter-nazionale/A.A.Cigna Ed., Frabosa Soprana 1995, str. 19-28.
The beginnings of cave tourism in former hereditary lands Carniola and (Lower) Styria. - Proceedings Caves and Man, international Symposium of die occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the Deinanovska cave of Liberty , Liptovsky Mikulaš, 1995, str. 62-66
GESL.0 V ENCIKLOPEDIJI
"Yugoslavia" (Bosnia-Herzegovina, Croatia, Macedonia, Montenegro, Serbia. Slovenia). 111. Karst Areas and Interstitial Waters. - Encyclopaedia Biospeo-logica. 1, Moulis, Bucarest 1994, str. $26-827
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 8. knjiga, 1994
Pivka (361), Obrh (72-73), Planinsko polje (385), Pivška kotlina (364-365).
IZŠLO V LETU 1995 z Ictnico 1994 ali 1993.
About the Name and the History of the Region Kras, - Acta carsologica, 23, str. 8290, Ljubljana 1994.
ALCADJ- 94. - Naše jame, 36, str 147-148. Ljubljana.
Druga mednarodna krasoslovna šota " Matični Kras", - Naše jame. 36. str, 148150, Ljubljana 1994.
Edouard Alfred Martel and the Slovene Karst. - Acta carsologica. 23, sir. 172-176, Lj ubij ana 1994
Martel dans tes grottes yougoslaves. - Cent ans de spéléologie française. Spelunca Mémoire No. 17, 83-86. FFS, Paris 1993.
Kako se pretakajo podzemske vode. - Kras, Revija za vsak dom, 3, str. 30-32, Ljubljana.
Mednarodni simpozij "Spreminjanje kraškega okolja " (Karst Environment Changes - An International Symposium) (Oxford A Huddcrsficld, Anglija, 13,-23.september 1994).- Geografski veslnik, 66, str. 208-210, Ljubljana Soavtor: D. Rojšck.
Naravna pitna voda ho kmalu kot tekoče zlato, - Delo. Znanje za razvoj. 16.3.1994, 6, Ljubljana.
O imenu in zgodovini pokrajine Kras. - Annales, Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin. 4. str 131-134, Koper
Opazna je vodilna vloga slovenskih krasoslovcev. - Delo, Znanje za razvoj, 10.8 1994, 15, Ljubljana.
Prispevek k imenoslovju Škocjanskih jam. - Annales, Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin. 4. str, 187-192, Koper
Sliko naših hribovskih kmetij. - Idrijski razgledi, 38 (1993), str. 106, Idrija.
Stephen Adrian Craven, Cango ('ave, Outtshoorn District of the Cape Province, South Africa: An Assessment of its Development and Management 1780-1992,-NaSe jsine, 36, sir. 187-189, Ljubl jana.
.Fože Krašovcc
A Biblia t? íi guerra no Antigo Médio Oriente. - Communio Revista Internacional Católica 11, Lisboa 1994. str. 494-505 (izšlo 1995).
Cosmological and Personalistic Foundations of Justice - Sv ti thesis philosopluca 19-20, Zagreb 1995, str. 261-81.
Forgiveness and the Call to Repentance in Isaiah 40-66. - Bogoslovni vestni k 55, Ljubljana 1995, str. 427-49.
History of Israel's Apostasy and God's Mercy. - Božjo voljo spoiljevail- Jubilejni zbornik ob 75-letnici Alojzija Šuštarja, ljubljanskega nadškofa in metropolita, zbral in uredil A, Štrukelj, Slovenska škofovska konferenca I Mohorjeva družba Celje, Ljubljana-CeSje 1995, str. 531-40.
Divine and Human Faithfulness. General Observations and the Place of the Concept in the Psalms. - Biblische Notizcn Bcihefie 10, Institut fur Biblischc Exegese, München 1995, 133 str. (Avtorja: T.S. Večko in J Krašovec).
The Unconditional Davtdic Covenant within the Unconditional Covenant with Israel. - International Organisation for the Study of the Old Testament. Fifteenth Congress. Cambridge. I6th-21th July 1995, str. 86-87.
Is There a Doctrine of Collective Retribution in the Hebrew Bible? - Hebrew Union College Annual. Volume LXVI, Hebrew Union College - Jewish Institute of Religion. Cincinnati 1995, str. 5-55.
Mesto teologije v human is tiki in družboslovju. - Raziskovalec 25, str, 5-6, Ljubljana 1995, str, 41-43.
ČASOPISI
Pogovor: Sveto pismo je prva knjiga sveta, zato je njen pomen v moralnem pogledu izreden. - Slovenec LXXIX, št. 297, str. 20 (pogovarjal se je Aleš Kocjan).
RADIOTELEVTZTJA
Napravil načrt za 40 polurnih oddaj o Bibliji za Televizijo Slovenije in sam kol razlagalce sodeloval pri naslednjih oddajah:
Biblija J: Naravne religije in Sveto pismo, 8. januarja 1995.
Biblija 2: Zgodovina nastajanja Stare zaveze in njen kation, 15. januarja 1995.
Hib lija 3: Literarne značilnosti Stare zaveze, 22. januarja 1995,
Biblija 5: Stopnjevanje greha, 5. februarja 1995,
Biblija 8: Razodetje na Sinaju, 26, februarja 1995.
Biblija 18: P sa bm, 7. maja 1995.
Biblija 40: Biblična hermenevtika, 17, decembra 1995,
¿incurría oddaja o Jordanu na Televiziji I, 4. junija 1995
Oblike in pomen Svetega pisma, 4. oktobra 1995, Radio III, program Ars (enourni pogovor z Meto Kušar).
Pogovor o Svetem pismu, 26. decembra 1995. TV 3.
PREDSTAVITVE IN PREDAVANJA
La Nouvelle Traduction de la Bible en Slovène: Caractéristiques et importance, 27 marca 1995 predavanje na Ecole Biblique v Jeruzalemu za stalne in vabljene profesoije.
Egypt and.Judgment in Isaiah, 5. aprila predavanje na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu na med narodne m simpoziju Isaiah 18-19: A Meeting of Cultures: Israelite, Egyptian, Assyrian.
The Unconditional Davidic Covenant within the Unconditional Covenant with Israel, 18, julija 1995 predavanje v Cambridgeu na 15. svetovnem kongresu akademskega združenja International Organisation for the Study of the Old Testament.
Poetic Features of the Hebrew Psalms in Slovenian Translations, 8 avgusta 1995 predavanje v Varšavi na 5, svetovnem kongresu akademskega združenja International Council for Central and East European Studies, Tiskovna konferenca na SL4ZU o izidu novega prevoda Svetega pisma in o Mednarodnem simpoziju ü interpretaciji Biblije, ki bo v Ljubljani od 18. do 20. septembra ¡996, 22. novembra 1995. O tem so poročali vsi glavni slovenski časopisi; 26, decembra je temu posvetila del programa Televizija v programu Obzorje duha; 2. decembra 1995 pa je bil o tem pogovor na Radiu I z Marjanom Strojanom.
I i ruš Krek
NOVA DELA
Capriccio za violino in harfo.
NEKATERE KONCERTNE IZVEDBE
Mouvements concertants, Ljubljana
Inventionesferales, Bern. Celje,
Sonatina za godala, Ljubljana, Maribor. Beljak.
Rapsodični ples, Ljubljana.
Druga sonata za violino in klavir - krstna izvedba Ljubljana iti arhiv ni posnetek Radio Slovenija. Zürich, Wintert hur, Kranj, Črnomelj.
i rio za violino, violo in violončelo, Thun
Pet pesmi na ljudsko izročilo m Tri pesmi na ljudsko izročilo - Konzerl hau S Dunaj
in posnetek za ORF. Ljubljana, Maribor. Jesenice. Espressivo za flavto in klavir - Ljubljana
A passionate za jlavto in klavir - na mednarodnem tekmovanju v Runu.
l'ester. Cemenae (Quintas Iforatius Flaccus) za mešani zbor - Ljubljana, krstna
izvedba na Evropskem simpoziju za zborovsko glasbo, NATISI
Druga sonata ta violino in klavir. - P izzivalo Verlag Helvetia - PVH 026, Švica. Vester. Camettae (Quintus Hominis Flaccus). - Pizzicato Verlag Helvetia - PVH 053, Švica.
Three Autumn Songs (J. Gracen Brown) - Walton Music Corporation. USA. ■Tuit Maček
SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE
Uvajanje dosežkov agrarno-tehničnega prevrata v slovensko kmetijstvo v obdobju ¡848-1941.- Zbornik Biotehniške fakultete v Ljubljani, suplcmcnt 21, Ljubljana, 1995, 231 str Glavni urednik: Zbornik predavanj in referai o v z, 2, slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Radencih od 21,-22. februarja 1995. - Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana, 1995, 546 str
Glavni urednik: Research Reports Biotech ni ca! Faculty, University or Ljubljana.
Agricultural Issue, 65, Ljubljana 1995, 156 str ZNANSTVENE IN STROKOVNE RAZPRAVE
Die Wirkung der Primisulfiiron, Triasulfuron and CGA 152005 Herbtzide auf das Myzehvachstum und die Sporulterung einiger Fusarium- mid Helmintho-sporium Arten. - Proceedings of the 46lh international Symposium on Crop Protection. May 3, 1994, Gent, 1994, Part 111, MFLBER 59 (3a), str. 11191126 (skupaj z Ingrid Angelini), Unterstíchuñgen uber die Erreger der Weissfatde (Fusarium s pp.) an Hartoffeln (Solarium tuberosum L.) in Slowenien. - Ibid. str. 885-894 (skupaj z Jožetom Savorjem).
The influence of filter sterilized aqueous compost extracts on mycelial growth and sporu la t i on of parasitic fungi. - Research Reports Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, 65, 1995, 55-64 (skupaj s Heleno Wcilguny), Burne diskusije o povečanju toleranci za rezidue hemijskih sredstava u vodi u
Europskoj uniji. - Glasnik zaštite bilja XVJI., 5. 1994. str. 231-233 PREDAVANJA IN REFERATI VABLJENA UVODNA PREDAVANJA
Die St nil un g der Stadtbewohner Sloweniens üher die Komamination der land-wirtschaftlicheti Produkte mit Pfianzenschutzmittelriickstünden. - Pannon University of Agricultural Sciences Keszthely, Institute for Plant Protection Novényvedelemi Forum '95, Keszthely 1995, Januar 26-27, sir. 30 Mišljenje stanovnika slovenskih gradova o kontaminaciji poijoprivrednib proiz\>o-da pesticidima. - 39. seminar iz zaStite bilja Opatija 14.-16, veljače 1995, Agronomski raku I tel u Zagrebu i Hrvatsko agronomsko društvo. Sekcija za biljnu zaštitu Glasnik zašlilc bilja XVIII, l, 1995, str. 3 Ekosocialno kmetijstvo in varstvo rastlin. - Zbornik predavanj in referatov z 2. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Radencih od 21-22 februarja 1995, Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana, i 995, (skupaj s Stojanom Vrablom). REFERATI
Die Bekámpfung der Erdbeerfüule (Botrytls ciñeren) mil dem Mykofungi zid Tricho-dex. - International Symposium on Crop Protection 47e, 9 May 1995, Facultcit Landbouwkundige en Toegepaste Biologische Wctcnschapen U i live rsitci t Gent. Programme ^ Summaries str 153 (skupaj z A. Pajnionom in F. Celaijem).
Pesticide residues in plant products in Slovenia in the period !9?3-1992. - XIII International Plant Protection Congress the Hague - The Netherlands 1-1 July 1995, European Journal of Plant Pathology, Kluwer Academic Publishers, Abstract str. 1319. The opinion of town population in Slovenia about contamination of agricultural
products with pesticide residues. - Ibid, sir, 1219. OCENE KNJJG
Pomembna knjiga o integriranem varstvu koruze pred škodljivci. - Sodobno kmetijstvo, 28. 2, 1995, 80,
Andreas Tränkner: Kompost und Pflanzengesundheit: Möglichkeiten und Auswirkungen der biologischen Beeinflussung pflanzlischer Oberflächen zur Krankheitsbekämpfung. - Verlag; Kovač Hamburg, 1993, Glasnik zaštite bilja XVII, 5, 1994, sir. 238-239.
Ponti Ivan, Franca Laffi: Matattie. crittogramiche delle colture erbacee. - Schede fitopatologiche Ldizioni inforinatore Agrario. Verona 1990. VII + 168 str., Objavljeno ibid. XVII, 6, 1994, sir. 285-286.
Payrleitner, A. (Herausgeber), Barfield, L., Koller, A., Lipper t: Der zeuge aus dem Gletscher. Das Rätsel der frühen Alpen-Europäer - Edition Universum. Ueberreuter, Wien 1992, 208 sir. Časopis za zgodovino in narodopisje 65 (30), 2, 1994, str. 356-357.
Celjski zbornik 1993. - Založila skupščina občine Celje, izdala Osrednja knjižnica Celje, Celje 1993, 366 + 8 str.. Časopis za zgodovino in narodopisje, 65 (30), 2, 1994, str. 365-367.
Sekulič Ante: Oiimje v XVII. in XVIII. stoletju. - 1. izdaja. Zavod Spominski park Trebče, Podsreda, 1993, 109 str. Časopis za zgodovino in narodopisje, 65 (30), 2, 1994, str. 368-371.
PREVODI
K. König, W, Klein, W. Grab ter: Strokovna izobrazba iz varstia rastlin. Pripomoček za preizkus znanja iz varstva rastlin. - 5. predelana izdaja. Izdajatelj: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije. Zaiožba Didakta Radovljica, 1995, 108 str.
Harmuth, P. et al.: Dokaz o preizkusu znanja iz varst\'a rastlin. Poljedelstvo, zele-njadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, pridelovanje okrasnih rastlin - Izdajatelj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije, Založba Didakta Radovljica, 1995, 184 str
Poleg tega je objavil 18 krajših zapisov v revijah Sodobno kmetijstvo, Glasnik zaštite bilja in v tedniku Kmečki glas in imel intervju s Hrvatsko televizijo Zagreb 19. 2. 1995 in Slovensko TV 5. 3. 1995.
Vasilij Melik
Slovenci in Dunaj. - Die Slowenen und Wien. Razstavni katalog Slovenija in Dunaj - Slowenen und Wien, Ljubljana 1995, str. 13-20,
Die Reformpläne Österreich-Ungarns und Slowenen Richard G Plasclika. H. Haselsteiner, A. Suppan, A. Drabek, B Zaar Hg,, Mitteleuropa Konzeptionen in der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts Wien 1995, str. 77-80.
Središča, provinca, meščani Razstavna publikacija To in ono o meščanstvu v provinci, ur. Tatjana Badovinac. R. Fugger Gerdmadnik, Celje 1995, str. 6-9.
Začetki slovenskega političnega življenja in Lovro Toman. Kroparski zbornik, ur. Verena Štekar-Vidic. Kropa-Radovljica 1995, str. 159-167,
Opombe (in uredniško delo). Fran Šukljc, Iz mojih spominov, II. del. Ljubljana 1995, str. 274-289.
Spremna beseda. Iskra Čurkina, Riisko-slovenski kullurni stiki od konca 18. stoletja do leta 1914. Ljubljana 1995, str, 2Ä5-286.
Die politischen Parteien im Reichsrat und der Austroslavismus. Andreas Moritsch Hg., Der Austroslavismus. Wien 1995, str. 205-208
Anton Alexander Graf A u ersperg und Slowenen. Anton Janko, Anion Schwöb Hg., Anastasius Grün und die politische Dichtung Österreichs in der Zeit des Vormärz, München 1995, str. 93-108,
Die nationalen Programme des Matija Afajar-Ziljski Andreas Mo ritsch Hg , Matija Majar-Ziljski. Klagenfurt/Celovec 1995, str. 93-106.
Die Einßuss der Reformation auf den Prozess der sozialen Affirmation der slowenischen Sprache. Rolf-Dieter Kluge Hg., Ein Leben /wischen Laibach und Tübingen - primus Trüber und seine Zeil. München 1995, str. 186-190.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE 9 knjiga
Podgornik, Franc (10-11), Politična stranja (81, 82-83), Pravaši (222), Prcdmarčna doba (265-266).
Janez Menart
IZVIRNA POEZIJA
Možnost v mraku. - V knjigi Raymont Peynet: Na vrtiljaku ljubezni Co l i vri. Ljubljana, 1995. (Ponatis.)
Majska Ugankarjev domenek, 24.4.1995, str L (Ponatis.)
Horoskop. (Ob intervjuju). Slovenec 1S.3.1995. (Ponatis.)
PREVODI POEZIJE
Alhonse de Lamartine: Prvo žalovanje. - Sodobnost 3/4, 1995, str, 254-259. (S kratko spremno besedo in pojasnili.)
Alphonse de Lamartine: Lirika. - Izbral, prevedel, spremno besedo in opombe napisal Janez Menart. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1995, str. 162,
ČLANKI
Kdaj m oh kom naj bodo brala pozorni. - Delo, Književni listi, 13.4 1995.
Dodatek k resnici. - Delo. Književni listi, 28.9.1995.
INTERVJUJI
Alenka Juvan in Nataša Bavec: A če lahko bi kdaj spet vstal iz gorba, bi rad v tem času spet živel in tod. - S Jo venec, 18,3,1995,
Vesna Marinčič: Janez menart. Intervju. - MAG, ät 9, 14.6.1995, str 40-44.
G i ta Vončina Janez Menart. - V knjigi: Pogovori s slovenskimi pesniki in pesnicami Radio Slovenija. HI. program - programs Ars. Ljubljana 1995,
VEČJE RTV ODDAJE
Sandi Čolnik: Večerni gost. Janez Menart. - T V intervju. 20,4.1995. Ob 20.05, TVS 2,
RAZNO
Jani Kovač ič Kilt Roben Burnsa U glasb itev in izvajanje Menartovih prevodov 21 Burnsovih f>esmi, KU D France Prešeren Prva izvedba 23.3. J 995. Več ponovitev.
Lev Milanski
Obličja norosti. - Med medicino in liieraturo Zbornik referatov s " Prvih Piniar-jevih dnevov" , 14.-15,10.1994. In šti ni t za zgodovino medicine, Ljubljana, 1995. str. 45-51,
Etični problemi stacionarnega obravnavanja bolnikov v psihiatriji. - Dileme ob
neprostovoljni iiospitalizactji. Zbornik referatov, Begunje na Gorenjskem. 1995, sir. 10-20.
Duševne in vedenjske motnje (FOO - F99), Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodu ili zdravstvenih problemov za sla ti stične namene. Deseta revizija 1. knjiga. Poglavje V. sir, 311-387. (Prevod iz angleščine.)
Pozni spomini na pri mar ija Mihaela Kamina sir. 9-17. V: Psihiater Mihael Kamin (uredil Lev MUčlnski), Založila SAZU, 1995, 191 strani
Prispevek v diskusijski temi na 132. rednem letnem srečanju Slovenskega zdravniškega društva. Bled 11 5.1995. Zdravniški vestnik 64/6, junij 1995, sir. 365-366.
Najnovejša statistika o samomorih po svetu in položaj Slovenije v njej. - Samomo-mor in samomorilni poskus v Sloveniji. Uredila Mira Vi rant-Jaklič Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana 1995, str. 21-23,
O odnosu do nesmrtnosti, dolgoživosti in samomoru v nekaterih delih starih modrecev. Jbid., str. 24-31.
Ivan Minatti
PESMI V TUJIH PREVODIH
Ivan Minatti: Profilu beti ticha. Izbrane pesmi, prevedel František Benhart Založba H & H, Praga 1995,
LITERARNO GLASBENI VEČER
Literarni večer Mina t tije.ve poezije, Mladinsko gledališče Svoboda, Trbovlje 1995.
PREVOD
Ivo Sanader - Ante Stamač: V tem strašnem času. Antologija sodobne hrvaške lirike. - Mladinska knjiga 1995, Prevajalci Ervin Fritz, Marko Kravos, Ivan Minatti, Tone Pavček. Jože Š m it, Ciril Zlobec, Ciril Stani.
Zdrav ko Mlinar
KNJIGA
Osamosvajanje in povezovanje v evropskem prostoru (soavtor in urednik} Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana 1995.
OBJAVE
Europe of Regions: Closer to Both Citizen and Global Society. - V: Faltan Lubomir (Ed.), Regions- Self-Govern men I- European Integration, Institute of Sociology, Slovak Acadcmy of Sciences, Bratislava 1995, str. 94-101.
Territorial dehierarchization in emergent new Europe. - V: Langcr Josef. Wolfgang Pollauer (Eds), Kleiue Staaten in grosser Gesel I sell a ft/Small States in the Emerging New Europe, Eiscnstadf Vcrlag fur Sozjologie und Hu man ethologies Iagenfuri 1995, str 161-179.
Autonomy and (Dis)integralion in Post-socialist Transformations. - V: Jiri Šubri. Ni ko Toš (Eds.) Crossroads of Transit i on, Praga, 1995, str. 32-52.
Europe of Regions'' in the Context of Micro-Macro Convergence. - VS. Dcvc-lak, K. Fledelius (ur.), Regional Contact, Journal for regional information and the exchange of experience and ideas in the field of European Regionalism, ECERS. Maribor, sir. 19-24.
Trendi in problemi družbeno-prostorskih sprememb. - V: Veljko Rus (ur) Slovenija po letu 1995, Ljubljana, FDV, str. 67-85.
Slovenci smo kritični in domoljubni. - V: Niko Toš ct al, Dozorevanje slovenske samozavesti - dokumenti SJM, FDV - ID V, Ljubljana 1995, str. 9-20.
Local Rsponse to Global Change. - Annals of the American Academy of Political and Social Sciences, 540, July 1995, str. 145-156.
Na pragu ubikvitarne družbe? Teorija in praksa š! 5-6, 1995. str. 426-443.
Majhno in veliko ni lokalno in globalno. - Razgledi, 17. marec 1995, št. 6, str. 12-13.
Teritorialne kulture in globalni vplivi. - Razgledi, šl. 18 (1049), 27. septembra 1995, str. 18-21 (skupaj s F. Trčkom)
Od območne k omrežni organizaciji evropske družbe. - Teorija iti praksa, št. 7-8, 1995, str. 659-671.
Univerza na pragu globalne informacijske družbe: izzivi, dileme in perspektive. -Slavnostni govor dobitnikom priznanj in gostom, Slavnostna seja senata Univerze v Ljubljani, 1. decembra 1995, Vestnik. 1. 26, Si. 11/1995. str, 1011.
Teritorialno predstavništvo postaja ob vse večji notranji raznovrstnosti vse manj reprezentativno, intervju, Delo, 20 decembra 1995, str. 9.
Dušan Mora* ec
Mejniki v razvoju slovenskega gledališča. - Informativni kulturoloŠki zbornik Filozofske fakulletc Univerze v Ljubljani. 1995, str. 233-243
Anton Tomaž Linhart kot utemeljitelj slovenskega gledališča. - Radovljiški zbornik 1995, str. 322-330.
Gledališka publicistika Osipa Šesta. - Sodobnost 1995, str. 270-277.
Mejniki v razvoju Vidmarjeve dramaturgije m teatrologije. - Sodobnost 1995, str. 811-815.
Devetdeset tel življenja in sedem desetletij ustvarjanja akademika lira tka Krefta. -Delo. Književni listi, 16. februar 1995
Bajke in povesti o Gorjancih v vrhovih slovenske proze. (Govor na proslavi v Mengšu 14. julija 1995.) - Delo, Književni listi, 20. julij 1995.
Vida Juvanova, devetdesetletnica. - Delo. 17 junij 1995.
Mestno gledališče ljubljansko, (Jubilejna oddaja.) (Ne)/nani oder. TV 2, 13. januar 1995.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 9. knjiga
Podgorska Vika. Potokar Lojze, Potokar Stane, Požar Anton, Presetnik France.
Janez. O reSni k
Uradi za jezik v Skandinaviji. Language committees in Scandinavia. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za lilo loške in literarne vede, Dela 42. Uredil Tine Logar. Ljubljana 1995, 145 str.
Primerjalno in splošno jezikoslovje ", Informativni kultnrološki zbornik. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1995, str. 367-384, (Av-toiji: J OrcSnik. Metka Furlan. Marko Snoj,)
Janez Puklcrtik
Development of a Lean Scale Manufacturing System for CAD/CAPP/CAM/CAQ. -C1RP- Proc. on Manufacturing Systems, 1994. Vol. 23, No. 4. pp. 335-342. (Soavtorstvo)
EMŠO in Slovencelni - Delo, 16. julija 1994, str. 40.
Profesorju Feliksu Lobetu, pionirju strojniških znanosti na Slovenskem, ob 199 letnici rojstva. - Strojni Ski vcstnik. Vol, 40, No. 9-10, 1994
Theoretical Models of Manufacturing Systems - a Critical Assessment. - Proceedings on Manufacturing Systems, Vol. 23, 1994, No. 2, p. 1-9
Complexity in Manufacturing Systems. - Proc. of Laser Assisted Net Shape Engineering, Meiscnbach Mamberg Verlag, pp. 2L39, 1994.
A New Approach to Education of University, Graduate for Complex World of Manufacturing. - Proc. on intern World Conference on Educatuion in Manufacturing, Preparing World Class Manufacturing Professionals, San Diego, Cal. March 13-15, 1996.
The Energy Quanta and the Entropy - New Parameters for Identification of the Machining Processes. Annals of the CIRP, Vol. 44/1/1995, pp, 63-68. (Avtorja: S. DolinSek. J. Peklenik.)
Complex Systems in Manufacturing Technology. - Keynote paper; International Conference on Self-Organisation of Complex Structures, Berlin, 24-25 Sept., 1995.
Mario Pleni čar
ČLANKI
Santonijski in campanijski rudisti i z okolice. Bazovice (severozahodni del Tržaškega krasaj: sistemadla in paleoekologija. - Razprave SAZU, IV. razr., Ljubljana 1995, 36, 35 str. in 14 tabel. (Avtoija: M Cafíau in M. Pleničar.)
IZVLEČKI IN NATISI PRISPEVKOV NA SIMPOZIJIH
Morphologic changes of rudist shell as reflectation of the environment at the terminal Cretaceous layers. - European Science Foundation, 4 International Workshop of the Scientific Network on Impact Cratering and Evolution of Planet Earth; May 12-17, 1995, Portonovo di Ancolia, Italy; Ancona 1995, p. 133 and poster. (Avtorji: M. Pleničar. M. CafTau, B. Jurkovšek.)
Micro and Macrofossi Is Kil Boundary through Pa ¡eocene m the Northern Adriatic Platform. 1. Hrvatski geološki kongres, Opatija 18-21,10.1995, Zbornik radova 2, Zagreb 1995, str 505-513. (Avtorji: N. Pugliese, K Drobne, F. Baraitoio, M. Caffau, R. Galvaui, M Kedvcs, M. E. Montenegro, C Pinui Radrizzani, M Pleničar, D. Turnšek.)
Riunione del Gruppo Infórmale di Ricerca CNR "Paleobenthos-Palcoecologia e Paleobiogcografia del le Comtinita Bcnthoniche,\ Workshop 1GCP 286 "Early Paleogene Benthos Project", Trieste 6 -8.6.1994, Aui Musco Geolog ico Palcontologico di Monfalcone, Quad t spec. 3 (1995); ekskurzije: Stop. 1: The Dolenja Vas section (Upper Maastricht i an, Locwer and Upper Da-nian, Thanctian). - Str. 99-115, 2 tabli slik, (Avtorji: K. Drobne, B. Ogore-lec, F. Barattolo, T. Dolenec, M Pleničar. D, Turnšek, M L Zucchi-Stolfa,
E Marlon), Slop 2: ZolLa. - Str 117-122. (Avtorji: M. Caffu, M, Pleničar. N. Pugliesc, R Galvani). Stop 3: Padriciano. - Sir, 123-133. (Avtorji: M. CaiTau, F. Cucehi, K. Drobne. R. Galvani, M. Pleničai, N. Pugliese. D Turnšek.)
Janko P U' te rs ki
STROKOVNI TISK
Nacionalna ta istoriografija i istorijata na bivia Jugoslavija kako problem na so-vremenosta. V: Slo godi ni na osnovanjelo na VMRO, Makedonska akademija na nankite j umetnost i te, Skopje. 1994, 517-525,
Pravica in moč. V: Bogo Grafenauer et al , ur, Slovenci in država, Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na S AZU, Ljubljana, 1995, 11-20.
Častiti kolahoracijo - podlaga za prihodnost? V: Marjan Žnidarič, Zvonko Canjko. ur, Kullurno-moralne razsežnosti NOB 1941-1945, Muzej narodne osvoboditve, Občinski odbor ZBU NOV, Maribor, 1995, 70-77. (Objavljeno tudi v Delu, 4. marca 1995, odgovor na kritične pripombe, 22, aprila 1995.)
Zgodovinska (ne)zmožnost za odločitev o uporu. V: Naš zbornik 1996, Ljubljana. 1995, 17-28.
Avtentičnost izjave slovenskih strank 27. maja 19IS. V; 17, Arhivi, 1994, 1-2, 116117.
Prva odločitev za jugoslovansko državo. V: 4, Zgodovina v šoli, 1995, L 10-13,
Slovenci in Jugoslavija od sovražnega napada na Jugoslavijo do osvoboditve države. V: 4. Zgodovina v Soli, 3. 1995.6-12,
OSTALI TISK
Obletnica utemeljitve prihodnosti. V: Dnevnik, 21 januar 1995, št. 20.
Prispevek na okrogli mizi o spravi v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa, konference za Slovenijo, 7. aprila 1995 v Ljubljani. V: 33, Svobodna misel, 28. april 1995. 8. [2-13.
"Veličanstvo, prepozno je... " Poročilo o knjigi F. J. Bister, Majestät, es ist zu spät,.." Anton Korošec und die s love ni sc he Politik im Wiener Reichs rat bis 1918, Bühlau, Wien - Köln - Weimar, 1995. V: Razgledi, 9. junij 1995, 12 (1043).
GESLA ZA ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, 9. knjiga
Poznik Albin. Preporod.
Jože Pogačnik
Slovensko slovstvo v obdobju razsvetljenstva. - Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1995, 242 + (II) str.
Primož Ramovš
PUBLIKACIJE
Dve koralni predigri za orgle - Edicije Društva slovenskih skladateljev Ljubljana. fl)+ 10 str.
Kontrasti. - RTV Slovenija. Založba kaset in plošč, Ljubljana.
Sinfonietta. - Zgoščenka $F 995018, Ljubljana.
ARHIVSKI POSNETKI (Ljubljana). Dvojčka za dva violončela. Til-Ed za rog in violončelo. Monolog /a violončelo. Dovolj naj bo za violončelo in klavir. KRSTNE IZVEDBE
Pojoče strune za dve violini in klavir (Ljubljana).
Duo moteli in honorem S. Caeciliae ¿a zbor (Maribor).
Dovolj naj bo za violončelo in klavir (Ljubljana).
Živio SGŠJ za trobento in orkester (Ljubljana).
Gre zares za dva klavirja (Velenje).
Diptychon nrationis za zbor (Ljubljana),
D - S za klarinel in klav ir (Ljubljana),
Simfonija Pietd za orkester (Ljubljana)
Pika na i za klavir (Ljubljana),
V soglasju za dve gani bi in orgle (Repen tabor).
Cortcerto da cameta za orgle in godalni orkester (Kanal),
Luwigana 1144 za klarinet, violončelo in klavir (Dobrovo).
Caesar vincit za fagot (Trst).
Ex uno za dva klavirja in dva tolkalca (Ljubljana).
Trojni koncert za oboo, klarinet, fagot in orkester (Nova Gorica).
Veljko Rus
KNJIGA
Slovenija po letu 1995, Teorija m praksa, 1995. ČLANKA
Uncmptoyemertt in Transi t ion Economies. - V: Kotay, J. and Biesbrouck, W.(eds) Unemploytnent and Evolving Labor Mark et s in Central and Eastern En rope. Aveburv, Aldershot, 1995. (Avtoija: V. Rus, S. Drobnič.)
Evolucija in strategija družboslovnega raziskovanja, - Z nanosi in tehnika, št. MZT, Ljubljana 1995.
,laues Sianonik
Prvi Slovenci v San Franciscu. - Slovenski izseljenski koledar '95, Slovenska
izseljenska matica, Ljubljana 1994, str. 166-173. Marcus Antonius Kappus, The First Slovenia-Horn Poet in America. - Acta Nco-
philologia XXVIII (1995), str, 59-68, Die Rezeption der Werke Anastasius Grüns in Amerika. - V zborniku Anastasius Grün und die politische Dichtung Oesterreichs in der Zeit des Vormärz, hgg. von Anton Janko und Anton Schwöb, Verlag Südost deutsches Kulturwerk. München 1995, str. 147-155. Andrej Bernard Smolnikar. - Zgodovinski časopis 49, 1995, str. 183-191 GESLi V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. 8. knjiga Oberstar James (55). Ostcrc Ludovik (197).
H ran ko Stanovnik
ZNANSTVENI ČLANKI
Amino Acids m the Synthesis of Heterocyclic Systems. Synthesis of 7-(5-(l,2,4-Triaziny]idene))-«,|5-dehydro-a-aimno Acid Derivatives and 6//-Pyrido| 1.2-d ] f1,2,4]triazin-6-ones. - J. Heterocyclic Chem. 32, 425-434 (1995). (Avtorji: A. Čopar, B. Slanovnik, M. TiSler.)
The Synthesis and Transformations of Ethyl (Z)-2-[2,2-Bis(ethoxycarbonyl)vi-nylJamino-3-dimethylaminopropenoate, a New Reagent in the Synthesis of Heterocyclic Compounds. - J. Heterocyclic Chem,, 32, 921-926 (1995), (Avtorji G. Soršak, A. Sinur, L, Golič, aB. Slanovnik)
Ethyl (E)~2-Benzoyl-3-dimethylaminopropenoate in the Synthesis of Organic (Compounds. The Synthesis of Ethyl (Z)- and (E)-2 Ben/:oyl-3-arylamiiiopro-penoates. - Acta Chi m Slove nica, 42, 231-248 (1995), (AvlOiji: J. Svete, L, Kralj, and B. Stanovnik.)
Nitrosa t ion of Methyl 2-Acylamino-3-dimethylamino- propenoates. A Simple Conversion of N-Acyl glycines into 5-Substiluted 1,2,4-Oxadiazole-3-carbo-xylates. - J. Heterocyclic Chem 32, 1563-1565 (1995), (Avtoija: M. Kmeti Č, B. Stanovnik.)
The Transformations of 4-Heteraarylaminomethylenc-5(4H)-axazolones into De-hvdropeptide Derivatives - J Heterocyclic Chem.. 32, 1605-1611 (1995) (Avtorji: M. Rožič-Aljaž, J. Svete, B Stanovnik.)
PLENARNA IN VABLJENA PREDAVANJA
The Heterocyclic Chemistry Horizons from Ljubljana Standpoint (Plenarno predavanje), Fcstkolloquium: Moderne Aspektc der Organischen ("hemic, Wicn, Austria, junij 1995. (Avlorja: B Stanovnik, M. Tišler.)
The Synthesis and Transformations of Substituted EL, fi-De hydro - re- amino- and -12-Hydroxy Acid Derivatives. New Reagents in the Synthesis of Heterocyclic Systems. (Plenarno predavanje) Symposium on Heterocyclic Compounds, Hradec K ra lové, Czech Republic, junij 1995, Folia Pharmaccutica Universi-latis Carolinae, XVIII Supplement m, 1995, L-9, p. 31.
Stereoselective and Regioselective Synthesis of C-Mucleosidcs by 1,3-Dipolar Cycloaddi lions of Azomethine Imines to Unsaturated Compounds. (Vabljeno predavanje) International Symposium on 11 Selectivity in Basic and Applied Organic Chemistry", Jerusalem, Israel, avgust 1995. Program and Abstracts, p. 64.
REFERATI NA KONGRESIH IN SIMPOZIJIH
1,3-Dipolar Cyctoaddition of Azomethine Imines to Unsaturated Compounds. Dia-slereoselective Synthesis of C-Nucleosldes. - XIV. Skup hrvatskih kemiCara, Zagreb, februar 1995. Abstract B-145. (Avtorji: C, Turk, B. Jelen, B. Stanovnik.)
Nitrosatlon of Compounds with Dimethylaminomcthylene Group and their Reactions with Nucleophiles. - XIV. Skup hrvatskih kemičara. Zagreb, februar 1995, Abstracts B-146. (Avtorja: M. Kmelič, B. Stanovnik,)
2-A cylamino-3-dimethylam inopropenoa te s in the Synthesis of Heterocyclic Systems. Methyl 2-A cetylamino-3-dirrtethylamirto- propenoate in the Synthesis
of Some Benzopyran and Benzodipyran derivatives, - XI V. Skup hrvatskih kemičara, Zagreb, februar 1995, Abstracts B-l 47. (Avtoiji: L. Kralj, J. Svete, B Stanovnik.)
Methyl 3-Dlmethyiamino-2-hydroxy Substituted Propenoates in Organic
thesis.- XIV. Skup hrvatskih kemičara, Zagreb, februar 1995, Abstracts B-148. (Avtorja: J. Smodiš, B. Stanovnik,)
Some Transformations of Natural Compounds into their Heteroaryl Substituted Analogues, - XIV. Skup hrvatskih kemičara, Zagreb, februar 1995, Abslracts B- 149. (Avtorja: J. Svete, B. Stanovnik,.)
Synthesis and Reactivity of Some New Pyrano-Pyridines. - XIV. Skup hrvatskih kemičara, Zagreb, februar 1995, Abstracts B-150. (Avtoija: S. Strah, B. Stanovnik.)
Ethyl 2-f2,2-Bis(ethoxycarbonyl)vinylJamino-3-dimethylainiriopropenoaie in the Synthesis of New Unsaturated Amino Acid Derivatives, Some 3-Amino-pyran-2-ones and its Fused Analogues, - XIV. Skup hrvatskih kemičara, Zagreb, februar 1995, Abstracts B-151, (Avtorja: G. Soršak, B. Stanovnik.)
The Synthesis of b -Hcterocychc-a, b -dehydro-a-amino Acid Derivatives by Cycloaddition Reactions ofAzomethine Ylides to Multiple Carbon-Carbon Bonds. - lXth European Symposium on Organic Chemistry. Warszawa, Poland, junij 1995. (Avtorja: A. Hvala. B. Stanovnik.)
Ni trasa t i on of 2-Acylamino-3-dimethylaminopropenoates. - IXth European Symposium on Organic Chemistry. Warszawa, Poland, jimij 1995. Book of Abstracts PA-61. (Avtorja: M Kmetič, B, Stanovnik.)
Methyl 2-Acetylamino-3-dimelhy!aminoprpenoate- A Versatile Reagent for the Synthesis of Some Fused Pyranones. - TXth European Symposium on Organic Chemistry, Warszawa, Poland, junij 1995. Abstracts PA-65 (Avtoiji: L. Kralj, J. Svete, B. Stanovnik.)
Methyl 2-[2,2-Bis(ethoxycarbonyl)vinyla>mno-3,3- dimethylamtnobutenoate in the Synthesis of Heterocyclic Systems. - IXllt European Symposium on Organic Synthesis, Warszawa, Poland, junij 1995. Abstracts PA-1)4. (Avtorja: E. Selič, B. Stanovnik.)
New Reagents in Organic Sysnthesis. Methyl 3-Dimethyl- amino-2-hydroxy Substituted Propenoates, - lXth European Sympsoium on Organic Chemistry, Warszawa, Poland, junij 1995. Abstracts PA-125.(Avtorja: 1 Smodiš., B. Stanovnik.)
Some New Transformations of Ethyl 2-/2,2-Bis(cthoxycarbonyl)vinyl]arnino-3-dimethylaminopropenoate. - IXth European Symposium on Organic Chemistry, Warzsawa. Poland, junij 1995. Abstracts PA-127. (Avtorja: G. SoTŠak, B. Stanovnik.)
Studies on the Isomerization of the Substituted Pyrano[3,2- cJ pyridine and Pyrano [2,3-b j pyridine - IXth European Symposium on Organic Synthesis, Warszawa, Poland, junij 1995. Abstracts PA- 128. (Avtorja: S. Strah, Stanovnik.)
The Synthesis of Aza-Tryptophane Analogues and Hotnologucs, - IXth European Symposium on Organic Synthesis, Warszawa, Poland, junij 1995, Abstracts PA-130, (Aitoiji: J. Svete, i. Kejžar, M, Škof, B Stanovnik )
1,3-D i polar Cycloadditions of Azomethine [mines to Unsaturated Compounds. Diastereoselcctive Synthesis of C-Nucleosides. ■ IXth European Symposium on Organic Synthesis, Warszawa, Poland, jutiij L995 Abstracts PA-136 (Avtoiji: C Turk, B Jelen, B Stanovnik )
New Reagents in the Synthesis of Heterocyclic Systems. The Synthesis and Transformations of Substituted 2-Amino- (or 2-Hydroxy)-3- dimetfeylamino-propenoates. - I5lh Internationa] Congress of Heterocyclic Chemistry. Taipei, Taiwan, avgust 1995. Abstracts OP-la-9. (Avtoiji: B. Stanovnik, J Svete, A. Hvala. J. Smodiš, M. KmetiČ, L. Kralj, L. Selič, G Soršak, S. Strah, R, Toplak.)
Regiospecific and Stereospccific 1,3- Dipolar Cycloadditions of Diazolakanes, Azome thine 1 mines, Ni tri le Oxides arid Nitrite 1 mines to Heteroaromatic Systems - Hong Kong International Symposium on Heterocyclic Chemistry , Hong Kong, avgust 1995. Programme and Abstracts p. 40, OP-16. (Avtoiji: B. Stanovnik, Z, Čadež. 8. Jelen, C. Turk.)
Saša Svelina
ČLANKI
Parametrization invariance and shape equations of elastic ax i symmetric vesicles. -Phvs Rev. E 51 (1995), sti. 544-547. (Avtoiji: R Podgornik. S. Svetina., B. Žekš.)
Depletion of Membrane Skeleton in Red Blood Cell Vesicles. - Biophvs, J, (¡9 (1995), str. 274-179. (Avtojji: A. Iglič, S. Svelina, B. Žekš.)
VABLJENA PREDAVANJA
Cytokinesis and Bi layer Couple Models of Vesicle Shapes. - Workshop: Cell and Tissue Motion: Models, Analysis and Simulations. March 19-24, 1995, Bonn, Germany, Abstrakt str. 10. (Avtorji: S. Svetina, B. Božič. B. Žekš.)
Elastic properties of phospholipid vesicles and their role in vesicle fission and fusion processes - Liposome Birthday Conference, March 26-30. 1995, Cambridge, England.
Cytoskeleton and Red Blood Cell Shapes. - W Mcjbaam-iiatzcncllcnbogcn s Seminars 2, Membrane Skeleton Structure and Function, June 19-21, 1995, Wroc-la w/Karpacz, Poland. (Avtorji: S. Svetina, A. Iglič, V. Kralj-Iglič. B. Žekš.)
Miha Tišicr
ČLANKI
Amino Acids as Synth on s for Heterocyclic Compounds. - Advances in heterocyclic Chemistry. 64 (1995), str. 1-79. (Avtorja: M. Tišler, P. Kolar.)
A New Synthetic Approach for Imidazo (1,2-a) imidazoles and Pyrroto (I,2-a) imidazoles. - Journal of Heterocyclic Chemistry, 32 (1995), sir. 141-144. (Avtorja: P. Kolar, M. Tišler,
Glossary of Class Names of Organic Compounds and Reactive Intermediates Based on Structure (7UPAC Recommendations i995). - Pure & Applied Chemistry, 67 (1995), str. 1307-1375. (Kot član komisije III, 2. lUPACa sodeloval pri pripravi.)
Values of <sm artd cfp based on Ionization of Substituted Benzoic Acids in Water at 2?C, - Pure & Applied Chemistry, 66 (1994, bilo 1995), str. 2451-2468. (Kot elan komisije tU. 2, lUPACa sodeloval pri pripravi.)
PLENARNO IN VABLJENO PREDAVANJE
Heterocyclic Amino Acids as Synthons for Heterocycles.- 15th international Congress of heterocyclic Chemistry, Taipei, Taiwan, Avgusi 6-11, ¡995, Abstracts of Papers, 1L-111-6.
Heterocyclic Amino Acids, a new Challenge for Heterocyclic Chemistry. - 5th Ibn Sina International Conference on Pure and Applied Heterocyclic Chemistry , Cairo, 9-12.12.1995. Abstracts of Papers, Book of Abstracts, str. 3.
REFERATI NA KONGRESIH
A New Synthetic Approach to ImidaZO{lt 2~a)pyridines and Pyrimidines from Pv-rido(l,2-a)pyrazine Derivatives. - 15th Internationa) Congress of Heterocyclic Chemistry, Taipei. Taiwan, Avgust 6-11.1995, Abstracts of Papers, Book of Abstracts P02-122. (Avtorji: P. Kolar, A. Pizzioli, M Tišler.)
A New One-pot Synthesis of imidazo(l,2-cJquinazolines from Esters of a-Amino Acids. - Hong Kong International Sypomosium on Heterocyclic Chemistry, Hong Kong, Avgust 13-16.1995, Abstracts of Papers, P43, Book of Abstracts, sir, 113. (Avtorja: P. Kol ar, M. Tišler.)
UČBENIK
Organska kemija. 4. popravljena izdaja (srednje izobraževanje). - DZS, Ljubljana 1995, ¡39 str.
Jože Toporišič
KNJIGE
Slovenski jezik in sporočanje t. (Popravljena izdaja), - 1995 Zalo/ba Obzorja Maribor 1993, 223 str,
P. Stanislav Škrahec. Jezikovna dela 2. - Ponatis platnic časopisa Cvetje ... 18901902. Frančiškanski samostan, Nova Gorica 1995, 517 str, (s Skrabčcvimi pripisi za Jezikoslovne spise), urednik in pisec spremne besede.
P. Stanislav Skrabec, Jezikovna de ta 3. - Ponatis platnic časopisa Cvetje ... 19021915, 630 str. Urednik in piscc spremne besede.
Škrabčeva misel I - Zbornik s simpozija 94, Nova Gorica, 204 str., urednik in piscc spremne besede
RAZPRAVE
Besedilna skladnja. - Slavistična revija 43, št. 1, Ljubljana 1995, str, 13-23.
Die Figur des Gegensasses in '1'rubers publizistisehen Texten. - Primus Trubcr und seine Zeit Verlag Otto Sagner, Miinchcn 1995, str 352-362.
Tuji raziskovalci slovenščine (knjižne objave). - SSJLK ZP 31 (1995), str 655-665.
Pleteršnikov Nemško-slovenski slovar. - Slavistična revija 43 (1995), št. 3, str. 277291.
Stanislav Skrabec o samem sebi. - Škrabčeva misei I (1995), str, 1-20,
DRUGO
Anton Breznik - ob petdesetletnici njegove smrti. - DiS 1994.
Stanislav Skrabec kor kri lik in polemik. - KMD 1995.
Sodobni položaj slovenskega jezika. - S 10.12.1994, str, 34.
Spremna beseda/k: P. Stanislav Skrabec. - Jezikoslovna dela 2 /.../, str. 3-5.
Spremna beseda /k: P. StanislavSkrabec. - Jezikoslovna dela 3 /.../, str, 3-6.
Spremna beseda ob zborniku Skrabčevth dnevpv '94. - Škrabčeva m i se 11. 1995, sir. 191-196.
Juže Trontelj
ČLANKI
Multiple innervation of muscle fibers in myasthenia gravis. - Muscle Nerve 18 (1995), str. 224-228. {Avtorja J. Tronielj, E. V, Slalberg.)
Single fiber EMU and spectral analysis of surface EMG in myotonia congenita with or without transient weakness. -Muscle Nerve 18 (1995), sir. 252-253 (Avtorja J. Trontelj, E. V. Stalberg.)
Program razvoja medicinskih ved. - Znanost & tehnologija 7, september 1995: Razvoj znanstveno-raziskovalnih področij na Slovenskem, str. 41-56 (Avtorji J Trontelj, L. Andolsck-Jcras, T. Lah, D Skcl in drugi)
POGLAVJE V KNJIGI
Reliability of neuromuscular transmission in upper motor neuron weakness. - V: P.H. Vel t ink in H.B.K. Boom (ur): Control of ambulation using functional electrical stimulation. Izd. University ofTwentc, Enschedc, the Netherlands. 1995. str. 61-64. (Avtorji: J. Trontelj. J M. Fernandez, M Mihclin, A Mesec, M Povšc, M. Kržan.)
PREDAVANJA NA VABILO
Stimulation single fiber EMG: A diagnostic method and a tool in research. - Xth International Congress of Electromyography and Clinical Neurophysiology, Kyoto, Japan (October 15-19, 1995). Izvleček v Electroencephalography and Cluneal Neurophysiology, Electromyography and Motor Control 97 (1995), str. S24. (Avtoija J. Trontelj, E. V. Stalberg.)
Disorders of Neuromuscular Transmission: Problems of Neuropkysiologicat Diagnosis. - 20 3 .1995, Departments of Neurology and Neurosurgery , Ibu Sina Hospital. Kuwait, Na povabilo Ministrstva za zdravstvo v Kuvajtu.
Pressure and entrapment neuropathies. The role of EMG and nerve conduction studies in establishing diagnosis, plan of treatment and prognosis. - 27. 3. 1995, Department of Plastic Surgery1 and Burns, Al-Babtein Hospital. Kuwait. Na povabilo Ministrstva za zdravstvo v Kuvajtu.
Brain Death: Medical, legal and ethical issues. - 29. 3. 1995, Departments of Neurology and Neurosurgery. Ibu Sina Hospital, Kuwait. Na povabilo Ministrstva za zdravstvo v Kuvajtu.
Education for 21st century. Report of round table discussion and closing remarks. -FORUM BLED "95: Transfer of Knowledge: Acadeinia - Technology -Industry - Quality of Life. Bled, 3rd-6th December 1995.
IZVLEČKI IN NATISI PRISPEVKOV NA SlMPOZIJtH
Muscle fiber conduction in myotonia congenita. - Xth International Congress of Electromyography and Clinical Neurophysiology, Ky oto, Japan (October 1519, 1995). Izvleček v Electroencephalography and Clinical Neurophysiology ,
Electromyography and Motor Control 97 (1995), str. S131. (Avtorji J Tromelj. M, Mihci in, E. V. Slaiberg, A. J. Khuraibet, M. F. Khamees.) (A>mjntter communication between EMG laboratories. - XIh International Congress of Electromyography and Clinical Neurophysiology. Kyoto, Japan (October 1.5-19, 1995). Izvleček v Electroencephalography and Clinical Neurophysiology, Electromyography and Motor Control 97 (1995), str. S168 (Avtorji P. E. O. Filllmar. E, Slaiberg. S. Slaiberg, M. Aslrotn, P, Yuerberg, J. Tronlclj, M. Ertas ) Neuromuscular transmission in weak muscles after stroke. - Xth International Congress of Electromyography and Clinical Neurophysiology, Kyoto, Japan (OctobcT 15-19. 1995). Izvleček v Electroencephalography and Clinical Neurophysiology, Electromyography and Motor Control 97 (1995), sir, $216 (Avtorja M. Kržan, J. Trontelj ) Forum Bled '94 - Concluding remarks. -V: S. Pejovnik in M. Komac (ur.): FORUM Bled. International scientific and technological cooperation -Problems, cliallcnges, opportunities. 11.-13, dec. 1994, Bled. Slovenija. Proceedings, pubI. by Ministry of Sciencc and Technology of the Republik of Slovenia, Ljubljana 1995, str. 83-85, (Avtor: J. Tronteij.)
Anton Trstcnjak
KNJIGA
Slovenska poštenost. - Inštitut Aniona Trstenjaka. Ljubljana 1995 (220 strani):
1995 (2. dopolnjena izdaja). ČLANKI
A feine IVege zur hogotherapie. - Journal des Viktor-Frankl-Instituts Vol, 3 (1995), Nr. 2, str. 65-72.
Milan Budna - Realnost likovne teorije - Zbornik referatov (ur. J. Muhovič), Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost, Ljubljana 1995. str. 58-60.
Dr France Veber (¡890-1949). - Glasilo zgodovinskega društva Gornja Radgona 2, 1995, 2. str. 4-9
Univerza in civilna družba. - Univerzitetna revija, Maribor 1995, sir. 1-2, 4 si Od človeka do stroja. - Univerzitetna revija, Maribor 1995. 3, str. 22. Slovensko duša med satiro in humorjem. - Zbornik Satira mul iti Perfckta, Celje 1995, sir, 6-9.
Draga od vsega začetka draga - Društvo slovenskih izobražencev Trst. Svobodni
mikrofon Drage, 1995, sir, 95-96 Prim. dr. Ri hard Jug (1875-1975). - Zborni k med medicino in literaturo. Prvi
Pintarjevi dnevi. Ljubljana 1994, str, 105-111, Predgovor. - Slovenijada. Ljubljana: samozaložba 14 dec 1994 ('vodne misli. - Dragar Milenka. Križana ljubezen. Ljubljana 1994 Predgovor k slovenski izdaji - E. Freitag. Podzavest. , pol do pozitivnega
mišljenja. Priredil M. Beranič 1992, str. I i Zaključna beseda, - Katarina Lavš: Iz spomina za spomin. Berlin 1995. sir. 195. Delo drži človeka pokonci. - Vzajemnost, 1995, 3, str. 24.
Nikoli z nikomer tekmovati. - Jana 1995, 14, sir, 10,
Epilog h knjigi. - Jerovec Prihaja trcijc tisočletje, Ljubljana, samozaložba 199S.
Popravek zgodovine. - Mohorjev koledar. Celovec 1995.
Mati m otrok. - Delo. Sobotna pologa, 4. febr. 1995.
Slovenska poštenost. - Zbornik Dom m svet. 50. 1995, str, 241
Beseda 90-tetmkov. - Mohorjev koledar Celje 1995, str 142.
Več kot žival. - Mohorjev koledar. Celje 1995, str 167.
Miklavžev večer. - Družina 48, 1995: 48,
K psihologiji narodne asimilacije. - Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji.
S AZU, Ljubljana 1987, str. 91-102. Knjigi na pot. - Rajko Šugman. Športni i pas i Ljubljana 1995, str. 9. Evropa je. spet pri S ta k nam - Sv. Fortunat Red sv. Fortunata za kakovost življenja
Ur Drago Medved. Tisk Galerija Avscnik. Ljubljana 1995 (brez strani). Živimo kot de! narave. - Večer, Intervju (Urške Šprogar), 12.10.1995, str. 29. Človek je predvsem bitje upanja. - Večer. Intervju (Urške Šprogar). 23.1 I 1995. Vodilo skozi življenje. - Pipeta. Intervju. Ljubljana 1995, str. 10-15 in 140, Iskanje poti do sočloveka. - Rodna gruda 6, 1995, 2, str. 8-9 Balzam na rano poštenosti. - Nedeljski dnevnik, 22. okt, 1995, str. 5. Poštenjaki pa taki., - Jana, 24.10.1995. str. 20-21,
Gozd z antropološkega vidika. - Kaj mi prameni gozd, Zbornik razprav. Ljubljana 1995,
Drago Tršar
KATALOGI
Skuipture in risbe - Cankarjev dom. Galerija.
J, mednarodni blenale akvarela, GradZapric.e - Galerija Miha MaleŠ, Kamnik El/ROP A RT, Geneve. - Genčve-palevpo OSEBNI RAZSTAVI
Razstava skulptur in risb, Cankarjev dom, Ljubljana, 7, lebruar-20. marec 1995, Rastava skulptur na prostem, Vila Bistrica, Tržič, 24 avgust-5. november 1995, SKUPINSKE RAZSTAVE
Celjski mednarodni slikarski teden, galerija Celeia, Celje, 14. februar-1. marec 1995. Viški salon, Ljubljana, 16. fcbruar-22, februar 1995.
Razstava galerije Celeia, Dom hrvaških likovnih umetnikov, Zagreb, 24, marec-20 april 1995.
EUROPART, Ženeva, Švica, 27, apriJ-30. apnl 1995, I. mednarodni hienale akvarela, Kamnik, 10. maj-11. avgust 1995. Galerija Bevisa, Kranj, 25 maj-20, avgust 1995.
Razstava profesorjev Akademije za likovno umetnost, Mednarodni grafični center,
Ljubljana. 27, oktober-12. november 1995. Von uns aus, Neue Kunst aus Slowenien, Altes Rathaus, Göttingen, 3. december -31. dcccmbcr 1995.
Franc Zadrtv«
ŠTUDIJE V ZBORNIKIH IN REVIJAH
Die Kunst und das Kriterium der Moral. - Anthropos- International issue- 1994. Sir, 101-115. Ljubljana.
Slowenische Schriftsteller über Trüber und Luther. -. Primus Trüber und seine Zeit. Sagners slawistische Sammlung. Band 24. str. 528-538. München 1995.
Poetika in stil Kovičevega romana " Pot v Trento ". - SR 1995, sstr. 25-37.
Poetika in gnoza (Uršičevega) romana " Romanje za Animo " . - SR 1995, str. 293302,'
Matija Murko in srbsko-hrvaška ljudska epika. - Truditiones 1995, str. 53-58.
Pogled rta Vidmarjevo rodovitno brazdo. - Sodobnost 1995, str. 823-825.
Reseda tesnobe, ljubezni in moči. Delo, Književni listi. 9. nov. 1995, str. 14.
ŠTUDIJE V KNJIGAH
Monologi in dialogi z resničnostjo. - Antologija slovenske koroške literature. I/bral, uredil in napisal poglavje O avtorjih, str, 329-359. Celovec 1995.
Zemlja v srcu. Spremna beseda v zbirki "Golčim besede srca in vesli" Toneta Kuntncrja, str. 111-119. Ljubljana 1995.
Ciril Zlobec
POEZIJA
a)	Knjižne izdaje
Stopnice k tebi, spremni esej Ivo Svetina: Visoka pesem radostne dvojine, ilustracije F. MiheliČ, DZS. Str. 100.
Skoraj himna (izbor), spremna eseja: Marija Švajncer, Spoznanja o poeziji Cirila Zlobca, Giaciuto Spagnolctti. Poezija Cirila Zlobca Bibliografija (19531995), DZS, str. 190.
Mojih sedemdeset (izbor), minialuTka, neprodajna izdaja v 99 numeriranih in podpisanih izvodih Založila in izdala Tiskarna Delo, str, 80
Ciril Zlobec - Kiavdij Palčič:Ti-jnz-midva, dvanajst ljubezenskih pesmi (Večer, Ljubezen dvoedinatX, Skoraj himna) v desetih jezikih (v slovenščini, francoščini, češčini, hrvaščini, italijanščini, ruščini, kitajščini, angleščini, nemščini, španščini), spremna eseja (prav (ako v desetih jezikih); Ivo Svetina, Pesem, ljubezni edina prispodoba; Nelida Nemec, Ljubezen - svetlo sonce in tema. Knjigo, kije izšla v štirih različnih izdajah, je ilustriral Kiavdij Palčič, bibliofilski izdaji (40 izvodov) je priloženih 12 izvirnih barvnih grafik K. Palčiča in zgoščenka Krog svetlobe Lada Jakšc na temo Zlobčcvih pesmi v knjigi. Založba Edina, strani niso numeri rane.
b)	Poezija v antologijah
Janko Kos, Moderna slovenska lirika 1940-1990, Ciril Zlobec: Erotika III, Svetloba smrti. Tiha pesem. Ljubezen, Beseda. Založba Mladinska knjiga, Knjižjiica Kondor, str. 61-65.
Ivan Dorovsky, Orfeus v deäti, vyboT ze slovinske moderni poezie, Ciril Zlobec: Svetnice, Jitro, Jscm priliš žizniva, Bez budouenosti. Večer (prev. Ludvik Kundera, Viktor Kudčlka, O. F Babler, Ivan Dorovsky) Sazba a tisk DaTaPrinl, Bmo 1995, str. 45-50.
c)	Poezija v zbornikih, v revialnem in dnevnem tisku.
Drug v drugem l-IV, Razgledi 17 3.1995. str. 11, 27, 31, 35.
Vilcnica 95: Ciril Zlobcc: Ljubezen dvocdina - Unico amorc c dno (prev. Grytzko Mascio ni). Društvo slovenskih pisateljev, sir. 344-351
Deset mca. Ciril Zlobec: Ljubezen droedina - Unico amore e duo (prev Grytzko
Mascioni), Društvo slovenskih pisateljev, str 69-74. Fnajsl pesmi Cirila Zlobca (Zagrrzi v moje hrepenenje, Kamen L Skoraj himna. Vračanja na Kras II, Skriti ognji. Beseda, Dmg drugega sva pila, V večernem soncu, Vsak jo po svoje sajija, Sveta mesta tvojega telesa, Kvadratura kroga), Kraški koledar za leto 1996, založba Žblinca, Sežana, sir, 63-73, Ljubav dvojedina (prev. Luko Paljetak), Forum (Zagreb) 1995, št, 5-6, str. 401406.
Trenutek malodušja, na ulica Si Šatighaja, Ponikve, srečna, draga vas domača. Delo,
Književni listi, 23.3.1995. SLr. 11. Ti i pesmi Cirila Zlobca (V pomladnih labirintih, Poznojescnska, Spomin na Pariz),
Republika, Nedeljske leme, 26.3,1995, str, 19. Vsak jo po svoje sanja, Ljubljana, moje mesto, Dnevnik 28. 3. 1995, str 22. č) Poezija na radiu (arhivirani posnetki): Stopnice k tebi, 14.3.1995, Literarni večer, trajanje 20 minut Ciril Zlobec - ob sedemdesetletnici, 27, 7. 1995, Literarni večer, trajanje 20 minut. Ciril Zlobec: Dvoje (poezija kot radijska igra, scenarij in režija FI za Ritupcr), 23. 6.
1995, trajanje 14 minut, Ponoviiev 24,3.1995. Ciril Zlobec: svoj obraz iščoč (poezija kol radijska igra, avtorjeva priredba), 4. 7.
1995, trajanje 36 minut, d) Prevedena poezija:
Ivo Sanadcr - Antc Stamaé: V tem strašnem času, antologija sodobne hrvaške vojne lirike, spremna beseda, Ciril Zlobec: Dve realnosti - dva simbola: Vukovar -Dubrovnik, str. 7-9. Prevedeni pesniki: Pajo Kanižaj (Pel in mi a tu rk), Dražcn Katunarič (Pred zoro), Željko Kneževtč (Iz teme, iz mraka vekov. Vinkovci-Nuštar 1-2). Stjcpan Vladimir Leti nič (Banijski psalmi 1-11), Mladcu Machiedo ( Iz Jobovih lističev). Miroslav S. Mader (Vrni se, niesto). Alojz Majelic (Teorija poezije pri Hrvatih), Nikola Ma nič (Grm divjih vrtnic. Čas, o katerem sanjaš), Slavko Mihalič (Letala ubijalska, Karlovac za obrambo. Pregnanstvo lloka), Nikola Miličevič (Morda je tako pisano, Najsvetejša žrtev. Moja dežela). Luciano I,nisi: Ljubezen odpušča. Sodobnost 1995, št, 1-2, str. 121-124. Grytzko Mascioni: Glas čarovnic. Sodobnost 1995, št 1.-2, str. 125-127. Giacinto Spagnoletti: Ljubezen v starosli. Sodobnost 1995, št. 1-2, sir 118-120 (Vsi trije avtorji so bili emitirani tudi na Radiu Slovenija) RADIJSKA IGRA (ponovitev); Moška lela našega otroštva, 1 raj a nje 40 minul. PROZNA ZAPISA;
Smeh pod slovensko lipo, zbornik Satira multi, satira, humor - multiincdiahto,
založba Perfekta, Celje 1995. sir 192.106, Zaradi dreves ne vidim gozda, zbornik Gozd je veliko več, In št i lui za gozdno in
lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana 1995. sir. 132-141, ESEJ!, ČLANKI, RAZMIŠLJANJA:
Quando la minoranza di venta un malinteso, Letterature d i Frontiera -Littérature Frontalières (zbornik), št. 11. str, 101-106.
Dvije realnosti - dva simbola: Vukovar - Dubrovnik, Zagreb 1995, Forum, št. 1.2, str. 15-18.
Potovanje na Sicilijo s postankom v Rimu. Primorska srečanja, it 166, str 148-150
Zvest Apollonio, uvodna beseda v monografij] Nives Marvin: Zvest Apollonio, slikarstvo, grafika, tapiserija, steklo, keramika 1980-1995, Samozaložba, Portorož 1995 str. 11-12.
Trenulkasta nestrpnost, spremna beseda h knjigi Marjane Remiaš z istim naslovom. Samozaložba, Gorica 1995, str. 105-108.
Vrtil jak v labirintu, spremna beseda h knjigi Sanje Pregl z istim naslovom, založba Edina, Ljubljana 1995, str, 118-124.
Primorska univerza? Glasujem zanjo, Dnevnik, priloga Odmevnik, 26. 4. 1995, str, 4-5,
Jc kolektivna moTala lahko nepolitična? Sodobnost 1995, št,5, str. 242-346.
Kulturno-moralne razsežnosti Narodnoosvobodilnega boja 1941-1945 (zbornik referatov, Maribor 23,2.1995), Ciril Zlobec: Jc kolektivna morala lahko nepolitična?, str, 4-11.
Premišljevanje na Trgu republike, revija 2000, št, 82-83, str. i -6,
Radijska igra - lastovka, ki naznanja pomlad?, v oddaji Dvignjena zavesa, ITI, program Radia Slovenije, 26.6.1995, trajanje 30 minut Esej. ki jc bil preveden v angleščino in nemščino, so predvajale številne evropske radijske postaje.
O Zvestu Apolloniju povsem laično. Sodobnost 1995, št, 8-9, sir, 769-772.
Josip Vidmar - še zmerom referenčna točka, Sodobnost 1995, št. 10, sir. 826-832.
Pier Paolo Pasoliiti spet vznemirja in Zakaj odsotnosi Piera Paola Paso linija v slovenski kulturi. Sodobnost 1995, št. 11-12, str. 1033-1041.
Lojze Krakar - umrl je pesnik, Delo 30. 12. 1995, str. 15.
Zmeda v glavah in srcih, Republika, Nedeljske teme, 31. i2. 1995, str, 13.
INTERVJUJI (kot spraševanec)
a)	V časopisju in zbornikih:
Andreja Paljevec, Ciril Zlobec: Tesen je prostor pod soncem. Republika. Nedeljske teme, 16, 4. 1995, str. 18
Igor Bratož, Ciril Zlobec: Pod težkim sedmim križem. Delo. Sobotna priloga, L 7. 1995, str. 38.
Jelka Kušar, Ciril Zlobec: Ustvaijalcc mora verovati v svoje delo, Dnevnik 14. 7 1995, str. 6-7,
Meta Kušar, Ciril Zlobec: Primorska je najbolj čuteča, Primorske novice, priloga 7. val. 20. 10. 1995, str. 15.
Gila Vončina, Pogovori s slovenskimi pesniki m pesnicami: Ciril Zlobec (zbornik), str. 63-82.
David Terčon, Ciril Zobcc: Čutil sem. da sem med prijatelji, Kraški koledar 1996, založila Žbnnca, d.o.o, Sežana 1995, str. 54-62,
b)	Na televiziji (arhivirani posnetki);
Tadej Čaler, T V Lmvigana, pogovor 8. 4 1995, l rajanje 5 minut.
Peter Kuhar, pogovor v oddaji Osmi dan, 25. 4 1995, trajanje 8 minul.
Lado Ambrožič, v oddaji Intervju, 27. 7. 1995, trajanje 60 minut.
Sandi Čolmk, v oddaji Večerni gost, 7. 12. ¡995. trajanje 60 minut
c) Na radiu (arhivirani posnetki):
Breda Susič, Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg? RAJ Tisi A, 15. 6. 1995, trajanje 70 minul,
Nova Zaje, Ciril ZJobcc - sedemdesetletni k, Radio Koper-Capodi stri a, 23. 6. 1995, trajanje 60 minut,
Meta Kušar, v ciklu Pogovor /, akademiki: Ciril Zlobec, Radio Slovenija, 111. program, 6.9 1995, trajanje 51 minul.
INTERVJUJI (kot sprašcvalec):
Andrej Hieng, Sodobnost 1995, št.3-4, sir. 179-197.
Tone Partljič, Sodobnost 1995, št. 6-7., str, 473-481.
Miloš Mikeln. Sodobnost 1995, št, 8-9, str. 627-643.
KONGRESI, SIMPOZIJI, OKROGLE MIZE - PREDAVANJA
Maribor, 23. februarja: Kulturno-moral ne razsežnosti Narodnoosvobodilnega boja 1941-1945: Je kolektivna morala lahko nepolitična?
Bled, 20. maja: Srečanje Zveze evropskih radijskih in televizijskih postaj (EBU), uvodno predavanje: Radijska igra - Lastovka, ki naznanja pomlad? Villa Man m pn Passarianu (Pordenone), 19,-21. oktobra: Mednarodni simpozij ob dvajsetletnici umora Picra Paola Pasolinija: Zakaj Odsotnost Piera Paola Pasolinija v slovenski kulturi.
Trst, 16.-18. semptembra: 72. mednaiodni kongres Društev Dante Alighicri Navzočnost italijanske literature v Sloveniji (1945-1995).
Ljubljana, 28. novembra: Dvajset let po Osi mu: Kullurni stiki med Slovenci in Italijani.
Trst. 1,-3, decembra: Mednarodni kongres: Z dveh obal Mediterana - kaj mislimo drug o drugem: Težavno prijateljstvo.
Narodnoobranibno gibanje primorskih Slovencev, Nova Gorica. 2 i aprila, vodenje okrogle mize,
Ob stoletnici rojstva Josipa Vidmaija. Ljubljana. SAZU, 13 oktobra, priprava in vodenje okrogle mize
KNJIŽNE RAZSTAVE (ob sedemdesetletnici):
Ciril Zlobec - življenje in delo. Knjižjtica Kojjer-Capodistria, od 11. utaja do konca junija.
Rad bi živel dolgo, vendar ne umrl kot starec, Kulturni cenier Srečka Kosovela, Sežana, od 3 julija do 4, avgusta,
Ciril Zlobec, bibliografija prevodov v luje jezike, Naiodua in univerzitetna knjižnica, od 16. do 22. oktobra.
Promocije z branjem pesmi in pogovori z občinstvom
Ljubljana, SAZU (30, 3.), Gorica, Kulturni dom (30. 3.), Ajdovščina, knjižnica {20. 4), Ljubljana, Knjižnica Jožeta Mazovca, Moste (10. 5), Kojjer. Knjižnica S. Vilhatja (1 L 5,), Ljubljana, Grafični likovni center (16. 5.),Trst, Slovenski klub mladih (20. 5.), Logatec, Knjižnica (6. 6),Komberk pri N. Gorici, Goriški muzej (8 6), Sežana, Kulturni center S, Kosovela (3. 7.), Postojna, Knjižnica Bena Zupančiča (12. 10.) Ljubljana, NUK (16. 10), Ljubljana. Gledališče Krka (17. 10), Trst, Musco Civico Revoltclla (4. 11), Ljubljana.
Austrotel (13. 12). Koper Slovenska gimnazija (19. 12.), Ilirska Bistrica, Hotel Soča (21. 12), Sevnica, profesorski kolektiv (22. 12).
URRDfL vseli dvanajst številk 43. letnika Sodobnosti ¡995, strani 1.064.
Boštjan Želi J
Microscopic origin of spontaneous polarization in ferroelectric S' liquid crystals. -Liquid Crvstals 18 (1995). str 483-488. ( Avtorja: B. Kntnjak-Urbaiie and B. Žekš.)
The SmA f-> SmC* (SmC) phase transition in a planar cell with a polar surface coupling. - Mol. Cry si. Liq Cryst. 263 (1995), str 49-59. (Avtoija: B. Rovsek and B.Žekš.)
Influence of competing inter layer interactions on the structure of the SmC*a phase. - Mol. Cryst Liq. Cryst. 263 (1995), str 61-67. (Avtorja: M. Čepic and B. Žekš.)
Dielectric studies on materials exhibiting SmC*« phase. - Mol. Cryst. Liq. Cryst 263 (1995), str 207 (Avtorji: M. ČcpiČ, G Hcpppke, J.-M, Hollidl, D Ltiizsch, D, Moro and B. Žekš.)
Parametrization invariance and shape equations of elastic axisymmetric vesicles. -Phys. Rev. E 51 (1995), str. 544-547. (Avtorji: R Podgomik, S. Svetina and B. Žekš.)
Behavior of ferroelectric liquid crystals in external fields. - Phys. Rev. E 51 (1995), str 1569-1572 (Avtorja: B. Kutnjak-Urbane and B, Žekš.)
Depletion of membrane skeleton in red blood cell vesicles. - Biophys. L 69 (1995). sir, 274-279. (Avtorji: A. Iglič, S. Svetina and B Žekš.)
Spreading of giant vesicles on moderately adhesive substrates by fingering: A reflection interference contrast microscopy study. - Phys. Rev, E 51 (1995), sir, 3427-3433. (Avtorji: T. J. Fcder, G Weissmulller. Žekš and E. Sackmann)
Order parameter dynamics near the Lifshitz point in a ferroelectric liquid crystal. -Physica B 211 (1995), str. 331-334. (Avlorji: I Mušcvič. B Žekš, R Blinc, M. M. Wmebrood, Th. Rasing.)
Ferroelectric liquid crystals: From the plane wave to the multixoliton limit - Int. I Mod. Phys, B 9 (1995), str 2321-2362. (Avtorji I Muševič, B Žekš. R, Blinc and Th, Rasing.)
Phase-excitation spectrum of ferroelectric liquid cryst o Li in an external Static electric field. - Phys. Rev E 52 (1995), str, 3892-3903. (Avtorja: B, Km njak-Urbanc and B. Žekš.)
UMRLI ČLANI
And rit Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13 marca 1975. književnik. Nobelov nagrajcnec za književnost, Beograd Dopisni čian od 2 junija 1953.
Apostolski Mihatlo, rojen 8. novembra 1906. umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje. Dopisni član od 10, marca 1977.
Bajte Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10, junija 1985. dr fil, izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23 marca 1978.
Bartoi Milan, rojen 10 novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava.
redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Bedjanič Mirko, rojen 29, junija 1904, umrl 15, februaija 1^76, dr. med , redni profesor za infekcijske bolezni na Mcdicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 2], marca 1974; lajnik razteda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti
Belič	Aloksandar. rojen 2, avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr, fil.,
profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947,
Renat Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheolškib znanosti. redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakultet i v Sarajevu. Dopisni član od 23, marca 1978,
licrkopet Oton, rojen 6 dcccmbra 1906. umrl 16 septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Izredni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981.
lievk	France, rojen 17 septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književ-
nik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953, tajnik razreda za umet-nosii od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966,
lle/laj FTance, rojen 19, septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil.. redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Redni član od 3 julija 1964.
Bogdanovih Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964. književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953
liulc	Jože, rojen 17, junija 1929, umri 26 decembra 1995, dr znanosti.
zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitut Jovana
Hadžija ZRC SAZU Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 23. maja 1985,
Boršnik Maija, rojena 24, januarja 1906, umrla 10, avgusta 1982, dr. lil.,redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Dopisna članica od 10. marca 1977.
B raj kovic Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4, aprila 1981.
H ravnic h r Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25 novembra 1977, skladatelj, redni profesor /a kompozicijo in glasbcnoleoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Izredni član od 13. marca 1972, redni Član od 21 marca 1974.
Brecelj Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med , redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in pTedslojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Breznik Anton, rojen 26. junija 1881, umri 26. marca 1944, dr.HI., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940,
Brodar Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 17. aprila 1987, dr, fil.. redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Izredni član od 6, decembra 1949, redni član od 2, junija 1953.
Broz-Trto Josip, rojen 25 maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948.
liulo/an Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 14. maja 1974, dr veterinarskih Znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7 februarja 1967.
Cankar Izidor, rojen 22. aprila 1886, uinrl 22, scplembra 1958, dr. fil,, redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulleti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953.
Cignj Slojati, rojen 27, junija i920, uinrl 19. septembra 1989, dr prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23, aprila 1987, '
Cvetko Dragolin, rojen 19. septembra 19II, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani Izredni član od 7. fcbniarja 1967, redru član od 5. februarja 1970 Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od L aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31 januarja 1991,
ČeleŠnik Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7 februarja 1969
Čem igo j Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana, Dopisni član od 24. aprila 1981.
Čop	Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3, avgusta 1994, dr filoloških zna-
nosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistjko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13, marca 1972, redni član od 25. marca 1976.
Čubrilovič Vasa, rojen 14 januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 24, aprila 1981
JJcanovie Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr ftl , redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 21. marca 1974.
Demus Otlo, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. 61., ordi-narij imietnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Dopisni član od 23, aprila 1987
Djordjevič Jovan, rojen 10. marca 1908. umrl 9. deccmbra 1989. dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerz! v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djurdjev Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. novembra 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Djuričič llija, rojen 18. julija 1898, umrl 2 aprila 1965, dr. med,, redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakultcli v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22 decembra 1961.
Dolenc Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 1Q, oktobra 1941, dr prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravili fakulteti Univerze v Ljubljani Redni član od 7. oktobra 1938: načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.
Dolirtar Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar.
redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 7 februaija 1970.
»nijan Boris, rojen 27 junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IViC v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od JO. marca 1977
Dyggve Ejnar, rojen 17. oklobTa 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Kobenhavnu. Dopisni člaa od 17.oktobra 1958
Hnžgar Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno m rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23 marca 1978 Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 16. septembra 1980 do 3 L maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15, marca 1982 do 25. januarja 1991
Finžgar Fran Šaleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30, scplcmbra 1949.
Framhini Aldo, rojen leta 1910, umrl 3, aprila 1987, dr medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Dopisni član od 29. marca 1979
Gaspari Maksi m, rojen 26 februarja 1883, umrl 14 novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972.
Gavazzj Milovan, rojen 18 niarca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr flJ , redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976,
Gerškuvič Leon,rojen2.februarja 1910, umrl I. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Dopisni član od 17 oktobra 1958.
Gligoric Velibor, rojen 28. junija 1899, umrl 3. oklobTa 1977, književni kritik, Beograd. Dopisni Član od 7. februarja 1967.
Gulia Pavel,rojen 10 aprila 1887. umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Guričar Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20, februarja 1985, dr prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25 marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SA2U od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
Grad	Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28 marca 1983. dr. fil., rodni
profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10, marca 1977.
Gradnik Alojz, rojen 3, avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana Redni član od 21. dcccmbra 1962.
Grafenauer Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12, maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972
Grafenauer Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. JU. gimnazijski profesor, Ljubljana Izredni član od 16. maja 1940, rodni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30 septembra 1949 do smrti
Grošelj Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17, oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Gušič Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr med., dr fil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulleti v Zagrebu. Dopisni član od 3. junija 1964.
lladži Jovan, rojen 22 novembra 1884, umrl II. dcccinbrn 1972, dr fil,, redni profesor /a zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Red nt član od 7. oktobra 1938.
Hauptman Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968. dr lil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 16, maja 1940,
HegediilSii Krsto, rojen 28. novembra 1901, umrl 8, aprila 1975, akademski slikar-mojster, Zagreb. Dopisni član od 20. marca 1975.
lbiovac Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoJoških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973.
ilcšlč	Svetozar. rojen 8. junija 1907, »mri 4. februarja 1985. dr. fiL redni
profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja i970.
Ingolič Anton, rojen 5 januarja 1907. umrl 11. marca 1992, Ljubljana, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31 maja 1981,
.laka«; Božidar, rojen 16, julija 1899, umri 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Redni član od 6. decembra 1949.
Jakopič Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Ljubljana. Redni član od 7, oktobra 1938.
Jama Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4 aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana, Redm član od 7, oktobra 1938.
Ju vtič Dimitrije, rojen 14 oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr med,, redni profesor za ortoped ijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Jurančii Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr filo-loških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljuh-ljani. Izredni član od 25 marca 1976, redni član od 24 aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25, septembra 1979 do februaija 1984.
Kalin Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Redni član od 2 junija 1953.
Kalin Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umri 11, novembra 1990. akademski kipar, redni profesor za kij>arstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25 marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985
Kardelj Edvard, rojen 27. januarja 1910. umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.
Kenk Ronian, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988. dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne
knjižnice v Washing! on u v oddelku za zoologijo nevrctenčarjcv Dopisni član od 6. junija 1983,
Kcrmavner Dušan, rojen 7, decembra 1903, umri li. junija 1975, dr prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Izredni član od 5. februarja 1971
Kidrič Boris, rojen 10 aprila 1912. umri 11 aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.
Kidrič France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. lil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7, oktobra 1938: od 28, junija 1941 do L julija 1942 načelnik filozofsko-filolo-ško-hisloričnega razreda SAZU. predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti
KJopčii Mile. rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984. pesnik in prevajala:, Ljubljana. Izredni član od 23 marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Koblar France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr fil . redni profesor na Akademiji za gledališče, radio. Film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v, d tajnika razreda za filolo-ške in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti
Kot h an sky- Vanda, rojena 10 aprila 1915, umrla 26 februarja 1990, dr. nara voli evidč slovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-inatemalični fakulteti v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Kogoj Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983. dr. med., redni profesor za dcnnatovenerologijo univerze v Zagrebu Dopisni član od 29. marca 1953,
Ktmeski Blaže, rojen 19 decembra 1921, umrl 7. dcccmbra 1993 Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Dopisni član od 7, februarja 1968
Korošec Viktor, rojen 7. dcccmbra 1899. umrl 16. novembra 1985, dr. prava.
redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Kos	Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22 maja 1970, akadem-
ski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umctnosl v Ljubljani. Redni član od 6. dcccmbra 1949,
K<m	Milko, rojen 12. decembra 1892. umrl 24, marca 1972, dr ni., redni
profesor /a občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač Ciril, rojen 28. septembra 1910. umrl 28. januarja 1980, književnik. Portorož. Redni član od 22. deccmbra 1961
Kost ran člc Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19, maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu Dopisni čian od 2. junija 1953.
Košir Alija. rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24, junija 1955.
Kozak Juš. rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik. Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961,
Marjan, rojen 4. junija 1907. umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani Redni član od 2. junija 1953.
Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962
Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983. književnik, Ljubljana. Redm član od 2. junija 1953,
Stane, rojen 14. julija 1905, umrl L3. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981,
K ra toc h vil Joscf, rojen 6, januarja 1909, umrl 17. februarja 1992. dr naravoslovja, dr. biologije. profesoT zoologije, konzultaiit - vodilni znanstveni delavec InšLituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti Dopisni član od 5. februarja 1970
Krhek Ivo, roejn 23 avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr prava, redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Kozina
Koželj
Kranjce Krašovcc
Krek Gregor, rojen 27. junija 1874, umrl 1, septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v
Ljubljani Redni član od 7. oktobra 1938. prvi glavni tajnik AZU od 28. januarja 1939 do 11. julija L942,
Krklec Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 30. decembra 1981, književnik, Zagreb, Dopisni član od 2. junija 1953.
Kuhdj Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31 julija 1980. dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik S AZU od 22. decembra 1961 do smrti.
Kumhalovič Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl inž.
arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 14. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Niko, rojen 24, aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC S AZU Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr fil., redni profesor za paleontologijo in palcobiologijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1965,
Gorazd. rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjal no ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Redni član od 17, oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.
Rado, rojen 21, julija 1875, umrl 10, maja 1941. dr, prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Anton, rojen 19. decembra 1878. umrl 28. avgusta 1960. skladatelj in muzikolog. Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30 septembra 1949 do smrti.
I.urochc Emmanuci, rojen 11 julija 1914, umrl 16. junija 199!, profesor za splošno lingvistiko m primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29, marca 1979.
Lavrač Ivan, Tojen 11 februaija 1916, umrl 25. decembra 1992, dr ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino
Kuret
Kühn
Kušcj
Kušcj
1 .ajovic
politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 19»7.
Lavrič Božidar, rojen 10, novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr med., častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulieti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Lav rtu Janko, rojen 10 februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinhamu. Izredni član od 2. oklobra 1956.
I oho	Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9 maja 1970, častni dr., rodni
profesor na Fakulleli za si roj niši vo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Logar Janez, rojen 3. februarja 1908. umrl 9, novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne m univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6 junija 1983.
Luknjan Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani, Izredni član od 16. maja 1940.
Lunafek Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo i it porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954,
MaksimovičDesanka, rojena 16. maja 1898, umrla H, februarja 1993, pisateljica Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Anton, rojen L januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani: upravnik Inštituta za geografijo SAZU, Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8, oklobra 1955 do smrti
Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija, Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29, marca 1979,
Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989. profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj /a zgodovino slovenskega slovstva do modeme na Filozofski
Molili
Moku I i
Merhar
fakulteti Univerze v Ljubljani Izredni član od 25. marca 1976, redm član od 23. maja 1985.
MilČinski Janez, rojen 3, maja 1913, umrl 28. julija i993, dr prava in dr med , redni profesor za sodno medicino Medicinske rakullete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22, decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Predsednik SAZU od 25 marca 1976 do 14. maja 1992.
Mole	Vojeslav, rojen 14 decembra 1886. umrl 5. decembra 1973, dr fil ,
redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagclonski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Murko Matija, rojen 12. februarja 1861. umrl 11, februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940.
MuSič Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt. Tedni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Nalili «al Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr, fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramaliko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27, junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Nejedly Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti CSSR Dopisni član od 7. novembra 1947.
Ncubauor Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3 maja 1969. dr med , redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
Nilsch Kaziinierz, rojen l, februarja 1874, umrl 26. Septembra 1958. profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu Dopisni član od 7, novembra 1947.
ÎSougajrol Jean, rojen 14. februarja 1900, onirl 23, januarja 1975. asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Éludes v Parizu. Dopisni član od 7 februarja 1968
Novak
Grga, rojen 22, aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr fiL redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Ocvirk Anton, rojen 23. maTca 1907, umrl 6 januarja 1980, dr. fil., redni profesor /a zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 3. julija 1964
Ols/ak Waclaw. rojen 24, oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine), Dopisni član od 29, marca 1979.
Oš lir Karel rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za prinicijalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni člaii od 2, junija 1953 do 17. junija 1958.
Fanteieev Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umri 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Pavlin Alfonz, rojen 14, septembra 1853, umrl L decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistemaliko, Ljubljana. IzTedni član od 16. maja 1940,
Pavlov Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega material i zma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949,
Pavšič Vladimir- lior Matej, rojen 14, aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965.
Pe rs i milino v Lconid SemcnoviČ, rojen 18. avgusta 1908. umrl 27. decembra 1978.
dr. mod , predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Dopisni član od 29. marca 1979,
Peterim Anton, rojen 25. septembra 1908, »mrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6, decembra 1949
Pitam ic Lconid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30, junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulleli Univerze v Ljubljani, Redni član od 7, oktobra 1938 do 21. maja 1948
Plečnik Jože, rojen 23 januaija 1872, umrl 7 januaija 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani Redni član od 7. oktobra 1938.
Pleme tj Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 dO 30, septembra 1949.
Polce	Janko, rojen 19, avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr prava, redni
profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni rakul-teti v Ljubljani, Redni član od 7 oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949, predsednik Terminološke komisije prt AZU oz, SAZU.
Potrč Ivan. rojen 1. januarja 1913, umrl 12. jumja 1993, pisatelj. Izredni Član od 10. marca 1977. redni član od 6, junija 1983.
Kakovec Ivan, rojen 18. septembra 1899, unirl 3. avgusta 1985, dr. £11., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. dccembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981.
Rammelmeyer Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr filozofije. redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frunkfunu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Fran. rojen 14. septembra 1890. umrl 16 septembra 1952, dr, fil, redni profesor /a fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1918; načelnik filozofsko-fiIološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januaija 1940; glavni tajnik AZU oz, SAZU od 11 julija 1942 do 19. maja 1950, upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr, tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunscbvvcigu. Dopisni član od 3. julija 1964.
Edvard, rojen 4, deccinbra 1907, umrl 23. avgusta 1993, ing. arhitekture. redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29 marca 1979.
Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr, fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo, Ljubljana. I/.redni član od 16, maja 1940.
Ramovš
Kant
Ravnikar
Regen
Rigler Jakob, rojen 2. decembra 1929. umrl 8 julija 1985, dr bioloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985,
Saeverud Harald. rojen 17. apnla 1897, umrl 27. marca 1992. skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Salopek Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr fil,, profesor Univerze v Zagrebu Dopisni član od 7. februarja 1967.
Samce Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1 julija 1964, dr. Ql.. redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945. nato do 1959 upravnik Kemijskega inStituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savii
Se Idi
Skok
Slmlnjak
Sodnik-Zupanc
Sovrt
Stankmic
Štele
Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994. redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972,
Ferdinand, rojen 10. marca 1856. umrl 1 decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, scizmoJogijo in geologijo. Ljubljana Dredničlan od 16. maja 1940.
Petar, rojen L marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. Fil,, redni profesor za romansko "biologijo na univerzi v Zagrebu Dopisni član od 2. junija 1953.
Anton, rojen 13, junija 1899, umrl 13, marca 1983, dr fil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Anica, rojena 21, marca 1892, umrla20. januarja 1978. slikarka, Ljubljana. Izredna članica od 25 marca 1976.
Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl I maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953,
SiniSa, rojen 26. marca 1892, umrl 24, februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953.
Franc, rojen 21. febniarja 1886, umrl 10 avgusta 1972, dr fil., Tedni profesoT za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Redni Član od 16, maja 1940,
Steni Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20 marca 1976, redni profesor za faraiakologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21. marca 1974.
Stnpica Gabrijel, rojen 21. inarca 1913, umrl 19, decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10 inarca 1977, redni član od 6 junija 1983,
SzentaKulhai Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. avgusta 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Dopisni član od 24 aprila 1981
Šasel	Jaroslav. rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheolo-
gije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU Izredni član od 23, maja 1985.
Šidak Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25, marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor /a občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni čian od 4, aprila 1981.
Škcrjanc Lucijan Marija, rojen 17, decembra 1900, umrl 27, februarja 1973, skladatelj, redili profesor na Akademiji za giasbo v Ljubljani. Redni Član od 6. decembra 1949
Skerlj
Škcrlj
Šlebinger
Smiderl
Štampar
Tavčar
Milan, rojen 4 septembra 1875. umrl 8 decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940
Stanko, rojen 7, februarja 1893, umrl 21 julija 1975, dr fil,, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. februarja 1969,
Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil,, slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21 decembra 1946.
Makso, rojen 13, oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor /a ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. okiobra 1956,
Andrija, rojen 1. septembra 1888. umrl 26. junija 1958, dr. med , redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU. Dopisni član od 7, novembra 1947.
Alois. rojen 2. marca 1895, umrl 2 marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2 junija 1953.
Tavčar Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr med , redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubijam, upravnik Inštituta za medicinske vede S AZU. Redni član od 6. decembra 1949,
Taylor Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7, septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Ovfordu Dopisni član od 6. junija 1983.
Tesniere Luden, rojen 13. maja 1893, umrl 6 decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Monlpellieru. Dopisni član od 2. junija 1953.
Todorovic Kosta, rojen 5, julija 1887, umrl 19, septembra 1975, dr, med , redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu Dopisni član od 2. junija 1953.
Trofenik Rudolf, rojen 15 aprila 1911, umrl 7 decembra 1991, dr prava in dr, fil,, založnik v Milnchnu. Dopisni član od 30, maja 1991,
llduvtč Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24, aprila 1981, redni čian od 23, maja 1985.
llšcničtiik Aleš, rojen 3. julija 1869, umrl 30 marca 1952, dr fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva "Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939, Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948: namestnik v nadzornem odboru akademije od 2. oktobra 1945 do 21 maja 1948
V svilo v Sergej IvanoviČ, rojen 24, marca 5891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7, novembra 1947
Vavpetič Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28, marca 1982. dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Veber Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945.
Vidmar Josip, rojen 14 oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicisl, lilerarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra
1949; predsednik SAZU od 7. okiobra 1952 do 25. marca 1976, častni član SAZU od 25. marca 1976.
Vidmar Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oklobra 1962, dr. tehniških ved.
častni dr. lehniSkih znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-pri rodoslovnega razreda od tO, oklobra 1940 do 16. junija 1942: predsednik AZU oz, SAZU od 27. junija 1942 do 2, oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti,
Vouk Vale, rojen 21. februatja 1886, umrl 27, novembra 1962, dr, fil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu Dopisni član od 2. junija 1953.
V učeno v Dimitrije, rojen 30. okiobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Dopisni član od 24 aprila 1981.
Woilman Frank, rojen 5 maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr lil,, redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bralisiavi in Brnu. Dopisni član od 7, februarja 1969.
VVraber Maks, rojen 16 septembra 1905, umrl 14 maja 1972, dr naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu lova na Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969.
Zavada Vi leni, rojen 22, maja 1905. umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga Dopisni član od 29 marca 1979
Ziherl Boris rojen 25, septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6 decembra 1949, redni član od 17, oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20 marca 1975 do smrti.
Zupančič Riliard rojen 22. dcccinbra 1878, umrl 23, marca 1949, dr. HI., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, okiobra 1938 do 25, julija 1945; namestnik načelnika matematično-pri rodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 5. junija 1942.
Zwidcr Fran rojen 24. oktobra 1905. umrl 14, aprila 1988, dr fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski f;ikuheti Univerze v Ljubljani Izredni član od 2. junija 1953. redni član od 17. okiobra
1958 Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.
Župančič Oton rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949. književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oklobra 1938
BOGO GRAFENAUER
(¡916-1995)
Dne 12. maja ¡995 jc tako rekoč za delovno mizo umrl redni član razreda za zgodovinske in družbene vede Bogo Grafcnauer. zaslužni profesor ljubljanske univerze in eden najvidnejših predstavnikov slovenskega zgodovinopisja. Dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je postal leta 1968, od leta 1972 pa je bil njen redni član,
Univerzitetno akademsko kariero jc začel leta 1946 kol prvi nosilec in utemeljitelj stolice za zgodovino Slovencev, Zanjo je bil z obsežnim teoretskim znanjem in resnično cruditivuini vedenjem povsem pripravljen. Zgodovina mu je bila najbolj kompleksna družbena veda, kar je izpričeval s svojimi znanstvenimi raziskavami in rezultati. Na zgodovinske pojave in procese je gledal z vidika širšega dogajanja v kontekstu dobe in okolja, v katerem so se dogajali, izhajajoč pri tem iz kritične analize virov, kar jc mojstrsko obvladal.
Slovensko zgodovino je preučeval v širokem časovnem razponu od naselitve Slovanov v Vzhodne Alpe in na Balkan do 20. stoletja. Posebej je poudariti štiri širša področja njegovega znanstvenega zanimanja. Privlačila so ga mnoga nerešena iti zapletena vprašanja slovenske zgodovine in jugoslovanskih ljudstev v zgodnjih stoletjih srednjega veka, pa naj je šlo za problema l i ko naseljevanja, elnogeneze, formiranja zgodnjih državnih tvorb in vključevanja v evropsko fevdalno in civilizacijsko sredino. Zlasti sc je posvetil problemom Karantanije, njeni družbeni stmkturi in organizaciji ter vlogi m pomenu nenavadnega obreda ustoličevanja koroških vojvod, ki seje ohranjal tja v IS. stoletje Bilje najboljši poznavalec teh vprašanj v širšem jugoslovanskem in celo v srednjeevropskem prostoru. Do podrobnosti jc raziskal kmečke upore 15, in 16, stoletja, jim sledil vse do leta IR4R, do odprave podložništva in fevdalnih odnosov To področje preučevanja ga jc potegnilo - tudi pod vplivom francoskih analistov in nemške zgodovinske šole - v obsežno problematiko zgodovine, kar je dobilo mesto v delu Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Agrarne panoge I in H (1970. 19SO), enem temeljnih del novejšega slovenskega zgodovinopisja. Po očetu čustveno povezan z
usodo slovenske manjšine na Koroškem je od mladosti sledil lej problematiki v celoti, še posebej pa je obravnaval etnično strukturo v deželi v 19 in 20 stoletju, narodnostni razvoj in boj ter organizacijsko politiko. Od tod tudi vodilna dejavnost v klubu koroških Slovencev v Ljubljani ter pri organizaciji in oblikovanju vsebine Koroških kulturnih dnevov v Celovcu
Na teh področjih so izpod njegovega peresa i žila obsežna kapitalna in sintetična dela slovenskega zgodovinopisja: Ustoličenje koroških vojvod in država karan-tanskih Slovencev (1952), Kmečki upori na Slovenckem (1963) in Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem (1974), Zgodovina slovenskega naroda do srede 19. stoletja, ki je izšla v petih zvezkih (1954-1962) in nato v popravljeni ler dopolnjeni, a žal nedokončani izdaji le prva, druga in peta knjiga (1964-1974). Sintezo starejše slovenske zgodovine je objavil v kolektivno napisani Zgodovini Slovencev (1979), celoten pregled pa v Enciklopediji Jugoslavije 7 (1968) Mimo njegovega dela Koroška in koroški Slovenci (1974) ter razprav v Koroškem zborniku (1946) ne bo mogel nihče, ki se bo ukvarjal s to problemtiko. Omeni d je Ireba njegova sintetična besedila iz slovenske zgodovine, a tudi dopolnilne prispevke k drugim poglavjem Ler poudarili velik delež njegovega sodelovanja v širši in ožji redakciji pri nastajanju kolektivnega dela jugoslovanskih zgodovinarjev Zgodovina narodov Jugoslavije 1 in 11 (1953, 1959)
V zvezi z njegovim skoraj 40-letnirti pedagoškim delom (upokojil se je predčasno po lastni želji J 982, a je predaval do letal 1985) je ugotoviti, daje bil edini v povojni generaciji akademskih učiteljev, ki se je poglabljal v teorijo in tehniko zgodovinske znanosti ter v predavanjih in z učbenikom vplival na razvoj slovenskega zgodovinopisja. Bilje zgodovinar - znanstvenik z doslej najobsežnejšim opusom, ki obsega nad 450 bibliografskih enot, od tega 20 knjižnih objav in več slo razprav. S številnimi objavami in nastopi - tudi kot gostujoči profesor na fakulteti v Mii ustni - se je uveljavil v mednarodnem prosto m in bil tudi član več mednarodnih zgodovinskih komisij.
Akademik Bogo Grafenaucr nikakor ni bil zgolj kabinetni znanstveni človek, čeprav mu je bilo znanstveno delo najpomembnejša življenjska preokupacija. Vedno pa se je vključeval v javno življenje, kadarkoli in kjerkoli je menil, da jc to njegova človeška in državljanska dolžnost. Živel je s problemi časa, sledil vsemu bistvenemu dogajanju sočasnosti in ko je iskal poti za njihovo razrešitev, se jc oslouil na izkušnje slovenske zgodovinske in civilizacijske dediščine Ob naraščajočem fašizmu in nacizmu v predvojnem času je kot Kocbekov sodelavec opozarjal na nevarnosti, s katerimi sla grozila slovenskemu narodu in ogrožala njegov obstoj. Člauke je ponatisnila Slovenska matica v knjigi Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski poloiaj (1987). Med okupacijo, po vojnem ujetništvu in internaciji, je v okviru OF preučeval problematiko slovenskih meja in bil nato ekspert jugoslovanske dclegacijc na mirovni konferenci v Panzu. Veliko časa je posvetil reševanju arhivskega gradiva in se vključil v dolgotrajno v veliki meri uspešno akcijo za vračanje Sloveniji pripadajočega gradiva iz avstrijskih arhivov, Prizadeto se je z ocenami, kritiko in predlogi odzival na vse Teformne akcije študijskega programa iti organizacije univerzitetnega študija (bil jc predsednik fakultetne študijske komisije) in prav tako na vse reforme srednjega šolstva: še posebej je
nastopal proti uveljavitvi usmerjenega šolstva, ker je sodil, da vodi k zniževanju splošnega znanja mladih generacij Enako ni šlo mimo njega dogajanje v času razkrajanja Jugoslavije, ko se je zlasti v okviru Slovenske malice zavzemal za vse bolj odločna stališča do naraščajočih in vse bolj zaostrenih nacionalnih nasproti;. Tako jc bilo tudi v času osamosvajanja in po njem (prim. Kova revija 1990 in 1993). Mnogovrstne so bile njegove funkcijo na univerzi in fakulteti; vodil je tudi znanstveni svet Zgodovinskega inštiluta Milka Kosa SAZU oz. ZRC SAZU. Dolgoletna je bila njegova aktivnost v strokovnih organizacijah in uredništvih zgodovinskih revij v slovenskem in jugoslovanskem p rosi oni
Številne počastitve, častna članstva, nagrade in oblikovanja govore o odmevnosti Grafcnaucrjevcga znanstvenega dela. Ferdo Gestrin
BRANIŠ LAV DJURDJEV
(J 90S-¡993)
V (¡hoti in osami jc umrl v Novem Sadu aprila 1993 zgodovinar in os mani st akademik prof. dr Brani-slav Djurdjev Za dopisnega zunanjega člana SAZU v razredu za zgodovinske in družbene vede jc bil izvoljen 7. februaija 1969.
Brani s lav Djurdjev se je rodil 4, avgusta 1908 v Srcmskih Kari ovc i h Zgodovino in orientalsko filologijo j c študiral na Filozofski laku l tet i v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1934. Leta 1937 je odšel za eno leto na podiplomski študij v Carigrad. Kot odličen poznavalec turškega jezika jc bil vključen v ekipo orien-lalistov, ki je začela že pred drugo svetovno vojno sistematično zbirati arhivsko gradivo v turških arhivih, predvsem v carigrajskcm arhivu Predsedstva vlade, To delo je nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni. Po njegovi zaslugi jc nastala neprecenljiva in bogata zbirka mikrobimanega turškega arhivskega gradiva za zgodovino južnosJovanskih narodov, ki pa je bila kmalu po začetku vojne v Bosni leta 1992 ob nekem srbskem napadu uničena
Branislav Djurdjev je najplodnejši del svojega življenja preživel v Sarajevu, skoraj štirideset ict Od leta 1939 je bil kuslus v Zemaljskem muzeju v Sarajevu in vodja turškega arhiva, Leta 1952 je doktoriral s tezo Jurska v las t u C moj Gori u ,WI i XVII veku. Leta 1950 je bil eden od pobudnikov ustanovitve samostojnega Orijc u talnega instituta in postal njegov direktor. Na tem mestu je bil vse do leta 1965. Bil jc ustanovitelj in prvi urednik odmevne revije Priloži za orijentalnu filologiju in spodbudil je obsežno zbirko turških virov Monumenta Turcia historica Slavorum Meridionalivm iltustranlia Bil jc član širše in ožje redakcije za pripravo druge knjige Zgodovina narodov Jugoslavije (1959) in pisec mnogih poglavij iz uirškega obdobja v zgodovini narodov Jugoslavije.
Od ustanovitve Filozofske Takulicie v Sarajevu leta 1950 do upokojitve leta 1979 jc kot profesor predaval zgodovino jugoslovanskih narodov v času turške vladavine m zgodovinsko metodologijo. Od ustanovitve Znanstvenega društva Bosne in Hercegovine leta 1951 jc bil njen član in v letih 1955-1959 njegov predsednik. Ko
je Znanstveno društvo preraslo leta J966 v Akademijo nauka i umjetnosti BiH je bil njen redni član in od 1968 do 197! tudi njen predsednik
Z raznovrstnimi temami je bil Branislav Djurdjcv prisoten v znanstvenem življenju na področju oricntalistike in zgodovine južnoslovanskih narodov v času turške oblasti Med posebno odmevne raziskave in rezultate njegovega znanstvenega dela spadajo študije o socialnem in razrednem značaju osmanskega fevdalizma s posebnim oziroin na vprašanje lastnine, nato o položaju dm/benih razredov (krščanski spali ije, vlaški k ne/j) v času procesa osmanskega osvajanja Balkana in utrditve osmanske oblasti. Posebno pozornost jc posvetil študiju vloge srbske cerkve v času Nemanjičev in v času osmanske vladavine. Med najobsežnejša in najpomembnejša njegova dela spadajo študije o položaju Črne gore v času osmanske oblasti. Zagovarjal je tezo, da sta se v 16. in 17 siol, razvijali etnarhija in avtonomija. Z upoštevanjem znanih dejstev in navajanjem novih podatkov iz turških defteijev je skušal rešiti vprašanje nastanka črnogorskih plemen. Veliko kritičnih izdaj turških virov je pripravil sam ah s sodelavci, za mnoge izdaje je bil pobudnik Ukvarjal seje tudi z vprašanji zgodovinske metodologije in s teoretičnimi vprašanji marksističnega pojmovanja zgodovine. Kritično je obravnaval teze mnogih posl-niarksistov
Bil jc redni član Vojvodinske akademije nauka i umjetnosti. dopisni član JAZU. dopisni član SANU v Beogradu in dopisni član makedonske akademije na naukite i umetnosti te v Skopju.
Ignacij Veje
NIKO KURET (1906-1995)
Pokojni akademik dr. Niko Kurct (24, 4. 1906 - 25. 1. 1995), storosta slovenskih narodopiscev, se je postavil v vrsto najzaslužnejših slovenskih preučevalcev ljudske ustvarjalnosti, kot so bili K Šlrekelj, Matija Murko, France Kotnik in Iva" Gra-fcnaucr.
Niko Kurct so jc rodil v Trslu, gimnazijo jc obiskoval v Celju, kjer
i^^BI jc leta 1925 mauiriral. Na Filozofski **
fakulteti v Ljubljani jc najprej diplo-I	mirai iz francoščine in primerjalne
književnosti (1930) ter pozneje še iz ^^Poučeval (s
^Hv	vami) na gimnazijah v Kranju, Ljub-
ek	Ijani in Novem mestu; od leta 1954
do upokojitve 1978 jc bil sodclavcc Inštituta za slovensko narodopisje SAZU Tuje doktoriral in bil zadnjih 15 leî službovanja zanstveni svetnik; vodil je sckcijo za šege in igre v Inštitutu, načrtoval in usmeijal raziskave ter pisal o širših nalogah slovenskega narodopisja. Bil je pobudnik za ustanovitev letnega zbornika Traditiones; njihov sourednik in giadni urednik, zlasti pa njihov najzvestejši in najeminentnejši avtor, z Inštitutom je bil delovno in človeško povezan do smrti.
Niko Kurct je bil spoštovan m cenjen gost številnih mednarodnih etnoloških srečanj in kongresov, pisec mnogih prispevkov v tujih znanstvenih revijah, zbornikih in enciklopedijah; pogosto jc bil vabljen predavat na lujc univerze. Za svoje znanstvene dosežke je prejel nagrado iz sklada Borisa Kidriča, dvakrat mednarodno nagrado Premio intemazionale folclorico "Giuseppc Pietré"' v Palermu (1955, 1971) in Herdeijevo uagTado na Dunaju (1966); postal je dosmrtni član Société Internationale d'Etnologie et de Folklore v Parizu, dopisni član Commission Royale Belge de Folklore v Bruslju in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu.
Za vsemi tenvi podal k i stoji Kurctovo velikansko (večinoma tudi pionirsko} narodopisno delo. Medlem ko je bila njegova predinštilutska uslvarjalnist še na meji umeiništva in znanosti, se jc s svojimi spisi o nastanku in razv oju velikonočnih in božičnih iger ter z razpravo o iri kraljev ski h igrah m ko leda h na Slovenskem že v ccloti zapisal znanosti; v obrisih je ludi že mogoče zaznati glavna območja
Kmetovih raziskav slovenske ljudske kulture, s katerimi jc do kraja izpolnil zadnja štiri desetletja svojega za slovensko humanistično znanost tako plodnega življenja.
Osrednje in najobsežnejše Kureiovo delo o ljudskih Šegah in verovanjih po štirih letnih časih je njegova monumental na sinleza s poetičnim naslovom Praznično leto Slovencev v štirih knjigah 1965-1971 (druga, predelana in dopolnjena izdaja je v dveh knjigah izšla leta 1989; avtorje pripravil tudi ncmüko različico z naslovom Das Jahresbrauchtum der Slowenen), V tej monografiji je zajel in obdelal velikansko gmoto novega gradiva, razložil nastanek in pomen posameznih šeg v slovenskem ljudskem življenju ter jim našel vzporednico pri drugih indoevropskib ljudstvih. Delo je doživelo ugoden sprejem in velik odmev v znanstvenih krogih, seglo pa je tudi globoko v zavest širših plasti slovenskega bralstva.
Tudi za monografijo Maske slovenskih pokrajin, 1986, je Ntko Kuret moral orali ledino. Ni mu šlo za opis in pokrajinsko razvrstitev mask; prizadeval sije odkriti njihov globlji smisel in pojasniti psihološke vzgibe, ki delujejo v človeku pod njo. Pred objavo znamenite Kuretove knjige o maskah so se doma in na tujem zvrstile njegove šlevilne razprave o lej problematiki, med njimi naj omenim samo eno zgodnejših, ti po loško zasnovano študijo Aus der Maskenwelt der Slowenen (Dunaj 1955), s katero si je pridobil mednarodni sloves na tem področju.
Med pomembna Kuretova znanstvena in občekulturna dejanja moramo prišteti tudi njegove slovenske jaslice, priljubljeno iutkarstvo, prizadevanje za slovenski etnološki film, mojstrske prevode in komentarje črnskih, ciganskih in drugih pravljic.
In ne nazadnje moramo biti hvaležni pokojnemu akademiku Niku Kuretu, da jc v zadnjem desetletju objavil štiri snopiče (Sv. Ana nad Laškim - Sv. Jedri nad Laškim) nadvse zgovornega gradiva o življenju štajerskih Slovencev v prvi polovici preteklega stoletja Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848 (topografski podatki po odgovonh na vprašalniče nadvojvode Janeza - 1811, in Georga Götha -1842), S AZU, 1985-1993; delo je zahtevalo toliko vseh vrst znanja, vneme in vztrajnosti, da ga je lahko opravi! samo znanstvenik lakih obzorij, kot je bil Ni ko Kurel.
Franc Jakopin
ALFRED RAMMELMEYER
(¡909-/995)
16. marca je v starosti 85 Jet umrl Alfred Rammelmeyer, upokojeni profesor za slovansko filologijo in zunanji dopisni član Slovenske akademije znanost; in umetnosti,
Dal um i njegove znanstvene kariere se berejo kot reprezentativen odstavek iz zgodovine nemške s lavi-stike, katero je odločilno zaznamoval po drugi svetovni vojni pa tja v sedemdeseta leta. O tem priča ustanovitev in razširitev inštitutov v Kiclu, Marburgu. v Frankfurlu na Maini, na to kaže njegova literarna znanost, moderna za 50. in 60. leta. ki je razširila metode formalizma in strukturalizma v znanosti in raziskovanju, to dokazujejo njegovi številni učenci, tesno povezani s serijo ¡•rankfurter Abhandlungen zur Slavi stik, ki jo je ustanovil in sklenil Ramniclmcycr Dolgoletna plodna dejavnost Rammclmcycrja v Frankfurtu je utemeljila akademsko skupnost, katere rezultate lahko merimo ob znanstvenem "ponovnem rojstvu" ruskega 18 stoletja in ob usmeritvi k južno- in zahod nosi o van skemu obdobju preporoda. Te aktivnosti so bile dolga leta vključene v visokošolski in znanstveno-politični angažma. Znanost je bil za Ranimelmeyerja predajanje spoznanj študirajoči generaciji in ni si je mogel misliti brez vpetosti v okvir družbenih pogojev in brez demokratične odgovornosti.
Alfred Rammelmeyer se je rodil 31. decembra 1909 v Moskvi in je žtvel tam do oktobrske revolucije. Študij slovanske in romanske filologije, evangeličanske teologije in filozofije na univerzi Friedrich Wilhelm v Berlinu so zaznamovali zlasti njegovi akademski učitelji Max Vasmaser, Eduard Wechßler, Erich Seebcrg in Max Dessoir. Leta 1935 je Alfred Rammclnteycr promoviral z disertacijo Študije o zgodovini ruske basni IS. stoletja in s leni položil temelje za kasnejšo obdelavo zgodovine /vrsti ruskega 18. sioleija v Frankfurter Abhandlungen. Lei a !93<> je prevzel službo lektorja za tuščino na univerzi Greifswald in leto dni pozneje na trgovski visoki šoli v Königsberg!]. Marca 1943 seje Rammelmeyer habilitiral na univerzi v Konigsbergu z delom Fi ¡¡poni v Vzhodni Prusiji, spis je zasnovan na dialektološkem gradivu, zbranem med vzhodnop ruski mi ruskimi staroverci in na
arhivalijah državnega arhiva v Konigsbcrgu. Ko jc bil Rammelmeyer odpuščen i t vojnega ujetništva, je prišel kot docent v Kiel in prevzel vodstvo novo ustanovljenega slovanskega seminarja. Leta 1948 je bil tu imenovan za "fakultativnega" profesorja (auflerplanma&ig, ki predava zunaj obveznega učnega načrta, op. p rev,). Potem so ga poklicali kot rednega profesorja na siolico v Marburgu. kjer je bil leta 1954 izvoljen za dekana filozofske fakultete Leto poprej gaje predsednica konference ministrstva za kulturo in znanost imenovala v odbor za vzJiodnc raziskave V letili 1955-1957 je Rammelmeyer predsedoval konferenci dekanov filozofskih in naravoslovnih fakultet Zvezne republike Nemčije in Zahodnega Berlina. Prav tako kot v Marburgu je Rammelmey er tudi v Fraukfurtu na Maini, kamor jc bil poklican leta 1958, lahko razvil svojo preudarno in daljnovidno organizatorsko dejavnost pri ustanavljanju slovanskih seminarjev, ki jih - z izjemo ruskih lektoratov - dotlej tam sploh ni bilo. V letih 1965 - 1970 je zaslopal hesenske univerze v radijskem svetu hesenskega radia. Kljub častnemu povabilu na Dunaj je Rammelmeyer ostal zvest Krankfurtu na Maini. Leta 1963 so ga izvolili za rcktoija univera; Joliann Wolfgang Goethe, ki je v času njegovega službovanja praznovala 50-letnico obstoja V drugi polovici 60. in v začetku 70, let je Rammelmeyer opravljal naloge pooblaščenca za mednarodna vprašanja visokega šolstva in likrali deloval v predsedstvu Nemške akademijske izmenjave (DAAD). Po izteku prorekforala lela 1965 je predsedov al vzhodnoevropski komisiji zahodnonetnSke rektorske konference. Še enkrat ga jc univerza v Frankfurtu oklicala za proTektorja, v letih univerzitetne reforme 19671970: na koncu tega obdobja jc skupaj v vsemi hesenskimi rektorji iz protesta proli hesenskemu univerzitetnemu zakonu iz lela 1970 odstopil s svojega položaja,
Rainindmeverjeve znanstvene interese jc določal globok zgodovinski pristop do slovanskih jezikov, književnosti in kulture, v primerjavi med njimi samimi in z drugimi zahodnoevropskimi kulturami. Ruščina kot njegova druga materinščina, zanimanje za vprašanja primerjalne književnosti, njegovo inienziviio znanje evangeličanske in pravoslavne teologije, nenehna pozornost za aktualni razvoj - vse to jc bilo hkrati pogoj in pobuda za daljnosežne interese. Zahodnoevropsko-slovanski odnosi in razvoj literarnih zvrsti posebej v 18. stoletju, 'tem velikem in občudovanja vrednem stoletju razsvetljenstva in tolcraiicc", kakor ga je Rammelmeyer sam nekoč dobro označil, so bile teme, ki so mu bile posebno pri srcu in ki jih je posredoval svojim učencem v obdelavo Ta dela so zaznamovala serije marburških in frankfurtskih slavističnih razprav, ki jih je sam izdajal, S številnimi članki in predavanji si je Rammelmeyer predvsem v prvem povojnem obdobju prizadeval, da bi sodobnikom posredoval podobo intenzivnih stikov, ki so jih slovanski misleci in literati gojili z nemškim kulturnim krogom (posebno tudi v območju nemških univerz); to so raziskave, ki niso očarale samo s svojim jasnim konceptom in razumljivostjo (to je Rammelmeyer še prav posebej cenil); na dnu skrivajo tudi humano osmislitev književnosti, zaradi katere so postale prave poslanice Sporočila m pobude, ki zmeraj znova presenečajo, so tako številni kakor so bila njegova daljnosežna zanimanja: dotikajo se raziskovanja motivov, fascinantnosli likov v pripovedni literaturi 18. stoletja, sprejema ruske literature v Nemčiji, slovanske moderne - vse pa s pogledom, ki združuje raziskovalca književnosti in teologa. Vse življenje seje Alfred Rammelmeyer kot raziskovalec in akademski učitelj ukvarjal z
osebnostjo in delom F, M. Dostojevskega. Že naslovi nekaterih njegovih duhovitih in bleščečih študij - O svetovnem nazoru in vernosti K JU. Dostojevskega, Dostojevski in Voltaire, Srečanje Dostojevskega z Belinskim - nakazujejo, da ga je povezava disciplin slovanske in romanske filologije ter teologije predcstinirala za obravnavanje velikega Rusa, Oba Rammelmeyerju posvečena jubilejna zbornika (1975 in 1988) v delih njegovih učencev na mnogotere načine odsevala njegovo umevanje zanimivosti slovanskih kultur: vsak od učencev je napredoval na lastni poli spoznanja, vsi pa so še udeleženi pri začetni vzpodbudi,
Podoba Rammclmcyeija je nepopolna brez presoje njegovih zaslug, ki si jih je pridobil pri obnavljanju ali vzpostavljanju zvez s slovanskimi deželami. V času, ko ni bilo samoumevno in je deloma zadevalo tudi na ideološki odpor, če je kdo vzpostavljal stike z ruskinn ali poljskimi učenjaki, jih pripeljal predaval v Nemčijo ali pošiljal študente v vzhodnoevropske dežele, se je Rammeline>er neomajno zapisal tej nujno potrebni zemljepisni pragmatiki. Vedel je, da lahko samo živa izmenjava preprečuje nevarno ločevanje stroke. Njegov trajni in enkratni dosežek je vzpostavitev vezi z deželami južnoslovanskega področja, posebno s Slovenijo. Ta uspeh je neločljivo povezan z zgodovino inštituta v Franfurtu na Maini - številni znanstveniki so bili, deloma za dolga lela, angažirani v Frankfuru, rned njimi A, Slodnjak, V. Žmegač, J Badalic, M. Kravar, N. Preobraženski, B. Kreft, lirik L, K.nikar Marsikomu mod njimi je Ranimelmevcr lahko dal zatočišče pred preganjanjem in izobčenjem in si s le in postavil trajen spomenik svoje skrbi in poguma Mnogim študentom so Rammelmeverjeva posredovanja iu zveze ust varile spodbudo in možnosti, da so sc na kraju samem spoprijeli z južnoslovanskimi jeziki in literaturo. S AZU ga je imenovala za svojega dopisnega člana, pač tudi v hvaležno priznanje za to posredovanje,
Poslovili smo se od učenjaka, učitelja, organizatorja, nepozabnega človeka, kateremu se mora slovanska filologija v Nemčiji v bistvu zahvaliti za svoje vstajenje po letu 1945 in za priznanje po vsem sv etu Naj mi bo, potem ko sem bil skoraj dve desetletji v inštitutu v njegovi bližini, dovoljena osebna pripomba: Alfred RanimeT meyer je deloval s svojo premočrtnostjo in neomajnosijo - s krepostma, ki ju je, kakor vem iz mnogih pogovorov, pripisoval reformatorju Lulhni Bil jc prepričan Iuteran. Z Luthrovo pesmijo "Veselite se zdaj, ljubi kristjani" smo ga ponesli do groba
Gerhard Giesemann
1+0
JOŽE BOLE
(1929-1995)
MaJo pred novim letom, dne 26. XH. 1995, nas je /a vedno zapustil akademik dr. Jože Bole, ugledni znanstvenik in dolgoletni predstojnik Biološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Rodil se je 17. junija 1929 leta v Ljubljani, diplomiral iz biologije leta 1953 in doktoriral leta 1960 na ljubljanski univerzi. V študentskili letih je delal kol demonstrator na Biološkem inštitutu Medicinske fakultete, po diplomi pa je bil tam zaposlen pet lel
Na vabilo prof. Jovana Hadžija je nato leta 1959 prišel za asistenta na Inštitut za biologijo SAZU, kateremu je ostal zvest do upokojitve. Leta 1961 je bil izvoljen za znanstvenega sodelavca, leta 1966 za višjega znanstvenega sodelavca in leta 1972 za znanstvenega svetnika Od leta 1973 je bil celih petnajst let upravnik tega inštituta. Dopisni Član Akademije je postal leta 1977, akademik pa lel a 1985,
Pno znanstveno delo je objavil skupaj s pokojnim Štefanom Michiclijem lela 1956 v Biološkem vestnikn o malo znanih žuželkah - nogoprclcih, in o njih jc ponovno pisal še čez 22 let, Sicer pa jc bila skoraj vsa njegova strokovna dejavnost posvečena polžem in drugim mehkužcem. Tem jc v vseh teh letih posv etil ogromno časa in energije, sledil jim jc v težko dostopni pod/imeljski svet Slovenije in Balkana in odkrival njihove skrivnosti. Prvo malakološko delo je objavil leta 1958 in le mu je sledila dolga vrsta tchlnih in odmevnih člankov Največ razprav in drugih znanstvenih prispevkov jc dr. Bole objavil o jamskih oz podzemeljskih polžih in drugih mehkužcih. Izredno pomembno delo iz. njegovega zgodnjega obdobja je opis pravega živega fosila, reliktne vrste školjke Congetia kusceri i z jam na Popovem polju
Pomembna novost, ki jo je dr, Bole uporabil po svojem delu, jc bila uporaba histoloških in anatomskih metod pri raziskavah polžev, saj so do tedaj mnogi opisi in razvrstitve v višje sistematske kategorije slonele le na morfologiji polžjih hišic. S histološkimi podatki pa je dr. Bole v mnogih primerih pokazal, da so njegovi predhodniki zato večkrat naredili velike napake Seveda pa jc bilo za uporabo teli metod
polrebno najti žive primerke mnogih vrst, ki so jih opisali le po praznih hišicah. Zato je bilo tijegovo znanstveno delo povezano s trdim in včasih zelo napornim terenskim delom,
Kar 25 let, od leta 1956 do 1981. je v raziskavah jamskega živalstva družil moči in izkušnje z drugim velikim slovenskim speleobiologom Egonom Preuierjem. Skupaj sta prehodila in prevozila na stotine kilometrov in obiskala do tedaj znane in neznane jame po naši širši domovini. Iz vse to dejavnosti je nastala vrsta temeljnih del o naših jamskih in površinskih polžih ter hroščih.
Med svojim malakološkim delovanjem je dr. Bole opisal mnogo novih podvrst, vrsi in višjih sistematskih kategorij, in marsikje je utemeljil drugačno uvrstitev znanih taksonov v sistem. Med razgovorom pred šestim i leti je dejal, da je do takrat opisal okoli 30 novih vrst ali podvrst, in do danes seje ta seznam Še znatno povečal. Naj jih nekaj naštejemo; Lanza ia basni ca iz izvira Dabar pri Sanskem mostu, Plagigeyeria montenigrina iz Obodske pečine v Črni gori in P. minuta iz izvira Vrelo pri Bajini Bašti v Srbiji, Kerkia kusceri ¡¿jame nad izvirom Krke na Dolenjskem, Zospeum premeri iz Do nje Cerovačkc pečine v Liki ter Spelaeodiscus unidentaius ter Spelaeodiscus obodensis iz Obodske pečine pri Rijeki Crnojeviča v Črni gori Posebej je v svojih razpravah obdelal rodove Zospeum, Lonzaia, Sftelae-odiscus, Ancylus, Acroloxus, Lithabitella, Sadleriana, Pholeoteras, Lithogfyphus, Aegopis in Cochlostoma, družino Moratiidae in pravzaprav celo skupino Hydro-bioidea. V tisku jc še delo o rodu Pagudolina.
Ukvarjal pa se je tudi z drugimi problemi; analiziral je speciacijo polžev na jadranskih otokih, razmišljal o položaju mehkužcev v Hadžijcvcm sistemu živalstva, raziskoval je ekologijo nekaterih ekosistemov in tudi lokalne malakofavne naravovarstveno zanimivih območij. Za marsikaterega kolega je prispeval strokovne ilustracije knjig ali člankov, saj jc bil v biološkem risanju pravi mojster, Kot urednik ali član uredniškega odbora jc deloval pri publikacijah Katalogi favne Jugosiavije, Scopolia, Razprave IV, r, SAZU, Opera in Acta carsologica.
Pri svojem znanstvenem in strokovnem delu je dr. Bole ostajal zvest domovini, ožji in širši. To je utemeljeval z dejstvom, da jc od okoli 1000 vrst balkanskih mehkužcev vsaj polovica endemičnih in so prav zato vredni posebne raziskovalne pozornosti. Tudi objavljal je predvsem v domačih znanstvenih in strokovnih glasilih. Kljub lemu je njegov znanstveni ugled v svetu izredno velik. Pred nekaj leti jc s Francetom Velkovrhom napisal za knjigo Stygofauna mundi poglavje o vodnih podzemeljskih mehkužcih sveta, Takrat je bilo, v veliki meri prav po zaslugi dr. Bo leta, od vseh na svetu znanih vrsl vodnih podzemeljskih polžev več kot polovica Opisanih z Balkana.
Dr Jože Bole je bil znan in cenjen zaradi svoje bogate biološke razgledanosti in prijaznega, iskrenega odnosa do soljudi, V krogu Slovenske akademije znanosti in umeuiosti, med slovenskimi biologi in v krogu njegovih bližnjih ga bomo zato toliko težje pogrešali.
Matija Gogala
III
POROČILO O DELU SAZU V LETU 1995
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1995
Osrednji dogodek v življen ju naše Akademije letos je bila skupščina 6. junija, ki je izvolila nove člane in sprejela nov staiul. V primerjavi s prejšnjimi skupščinami je bila izjemno dobro obiskana, udeležba je dosegla več kol kot 86%. kar dokazuje, da se člani zavedajo svojih pravic in odgovornosti. Skupščina je izvolila nove dopisne, izredne in redne člane, De vel novih dopisnih članov prihaja iz Šestih evropskih držav in Amerike (dva izmed njih sta slovenskega rodu) Prav tako je bilo izvoljenih vseh dvanajst predlaganih izrednih članov, od desetih predlaganih rednih članov pa je skupščina izvolila devet Predstavitev novih članov je uvrščena v posebni razdelek Letopisa. Če upoštevamo, da smo v tem letu izgubili tri naše redne člane oz. akademike Nika Kureta. Boga Grafenauerja in Jožeta Bolela ter dopisnega člana Alfreda RammeJmeycija, je stanje članstva zdaj takole 70 rednih in 22 izrednih, torej 92 domačih ter 85 dopisnih članov. Povedano v duhu novega ziikona in njegovega 12. člena 66 rednih in izrednih članov, siarih manj kot petinsedemdeset let.
Volilna skupščina je v javnosti izzvala razmeroma živahno odmevnost, najprej zaradi neizvolitve enega izrednega člana v akademika, pozneje so se različni komentarji razširili še na nekatere druge naše člane, tudi pokojne, in na delo Akademije v preteklosti. Izvršilni odbor se je zato nekajkrat odzval na tc glasove od zunaj: 6. septembra je predsednik odgovarjal na akiualna vprašanja v oddaji TV Slovenije "V žarišču", 16. septembra je izšlo v Delu. dan pozneje v drugih naših časnikih. Sporočilo izvršilnega odbora, ki poudarja, da tajne volitve nimajo alteT-nalive v demokratičnem političnem sistemu, zalo jih moramo spoštovali, in da se Akademija čuti zavezana izključno znanosti in umetnosti. Naposled so 6 oktobra predsednik, podpredsednik Robert Blinc in akad. Lojze Lebič sodelovali v oddaji prvega programa Radia Slovenije Studio ob sedemnajstih. Govorili so o sedanji problematiki naše Akademije v pnmeijavi z, drugimi akademijami znanosti v tran-zicijskih državah srednje in vzhodne Evrope Drugi dosežek skupščine 6. junija pomeni sprejem novega statuta. Statut, ki gajev končni fazi za sprejem pripravila posebna komisija pod vodstvom glavnega tajnika akad- Matija Drovenika, izhaja iz novega zakona in opredeljuje na nov. času ustreznejši način več temeljnih in statusnih določb naše institucije, predvsem pa opredeljuje novo razmerje do ZRC SAZU, ki mu je Akademija ustanoviteljica. Skupščina je izglasovala tudi soglasje k novemu statutu ZRC SAZU. V tej zvezi gre omeniti prizadevanja za oživitev Inštituta za medicinske vede O njegovem statusu se bo Akademija še morala odločili, tembolj ker inštitut načrtuje dva nacionalno izjemno pomembna raziskovalna projekta: slovensko rodnosi in slovensko samomorilnost.
Od javnih znanstvenih manifestacij je bila letos na prvem mestu Okrogla miza ob stoletnici rojstva Josipa Vidmar/a, na kateri je sodelovalo devet literarnih zgo-
dovinatjev in kritikov. Organizacijsko jo jc pripravil in vodil podpredsednik akad. Ciril Zlobec, referáis je objavila revija Sodobnost v letošnji 10, in 11. številki, Med vidnejše zunanje nastope bi lahko uvrstili še Izjavo za javnost, objavljeno v Delu 17. novembra, v drugih časnikih dan pozneje, v kateri izvršilni odbor svari pred zastojem na naši poti v Evropo prihodnosti in ugoiavlja, da bi zunaj evropskega civilizacijskega sveta utegnile bili ogroženi naša narodna samobitnost in državna samostojnost.
Izdajateljska dejavnost Akademije kaže tendenco rasti. Stopnjuje se zaupanje avtorjev, akademikov, do izdajanja knjig v lastni ustanovi. Izšlo je štirinajst akademijskih oz. skupnih publikacij in tiskov, ena ko produkcijska izdaja s komercialno založbo, pet publikacij pa jc pred izidom Letošnja bibliografija obsega torej dvajset enot. pet več kol leta 1994.
Krepi se mednarodna dejavnost Akademije - sporazum o sodelovanju imamo podpisan z osemnajstimi evropskimi akademijami znanosti, s šestimi smo letos uspešno sodelovali V kratkem bomo obnovili dogovor o sodelovanju z Madžarsko akademijo znanosti in Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti, za podpis sporazuma pa se zanimata Poljska akademija znanosti v Krakov™ (PAU) ¡n Roya) Acadcmy of Engineering iz Londona Pomembno mednarodno uveljavitev pomeni tudi članstvo naše akademije v Evropski znanstveni fondaciji (od 23. novembra dalje). Razen individualnih obiskov tujih akademikov pri nas, naj navedem vsaj Anne McLaren, podpredsednico Royal Society iz Londona in našo dopisno članico, kaže omeniti obisk delegacije Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani s predsednikom akad. Ivanom Supkoin na čelu ter udeležbo predsednika S AZU na letni slovesni skupščini iu spremljajočih prireditvah Avstrijske akademije znan os l i na Dunaju ter njegovo udeležbo na jesenskem zasedanju in simpoziju o medijski problematiki Evropske akademije zna nosi i in umetnosti v Frankfurtu ob Maim. Na srečanju European Science Exchange Programme pod pokroviteljstvom Royal Society v Atenah je slovensko Akademijo predstavljal podpredsednik akad. Robert Blinc, na mednarodni konferenci Forum Bled 95 pa član predsedstva akad. Boštjan Žekš.
K podobi Akademije v javnosti veliko prispevajo priznanja akademikom za njihove znanstvene in umetniške dosežke, l/med njih navajam samo najuglednejša, v celoti so objavljena na drugem mestu. Letos so visoka državna odlikovanja prejeli akad Ciril Zlobcc Zlati časi ni znak svobode Republike Slovenije, akad, Lev Milčinski Srebrni častni znak svobode, akad. Anton Trsteujak Listino častnega meščana mesta Ljubljane in akad. Miha Tišlcr papesko odlikovanje - Viteški red sv. Grego rija Velikega. Nagrado Republike Slovenije za znanstveno-razi skoval no delo, najvišje znanstveno priznanje, so dobili akadeniikinja Lidija Andolšek-Jeras ter akad. Zdravko Mlinar in akad Lojze Vodovnik s sodelavci. Naziv Ambasador Republike Slovenije v znanosti jc bil dodeljen akad. Veljku Rusu in akad. Mihu Tišlerju ter dopisnemu članu Radu L Lenčku Rado L. Len ček je prejel še nagrado American Association of Tcachcrs of Slavic and East Euro[Jcan Languages. Za legata Slovenije in člana senata v Evropski akademiji znanosti in umetnosti je bil izvoljen predsednik S AZU, redni član Evropske akademije v Salzburgu je postal akad Miha Tišlcr, član New York Academy of Sciences akad. Branko Stanovnik.
Za rektorja Univerze v Ljubljani je bil izvoljen naš izredni član Alojz Kralj. S področja umetnosti je prejel Prešernovo nagrado dopisni član Alojz Rebula, Kozi novo nagrado akad. Priniož Ramovš, izredni član Drago Jančar pa Grumovo in Rožančevo nagrado.
Za uspešno dejavnost in uveljavitev Akademije letos so zaslužni vsi: tako akademiki in izredni člani kot izvršilni odbor, ki je imel veliko podporo v prizadevnih tajnikih razredov, v oddelku za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ne nazadnje 1 ud i v upravnih funkcionarjih in uslužbencih naše ustanove.
FRANCE BERNIK predsednik
IZ ZGODOVINE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOS TI IN UMETNOSTI
V zadnjem času, pa tudi že prej, jc naša javnost večkrat pokazala zanimanje za preteklost Akademije, /Jasli za njeno neposredno povojno obdobje Ne bo torej odveč, če predstavimo nekaj opaznejših, celo prelomnih trenutkov v življenju najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove po koncu druge svetovne vojne, predvsem seveda z vidika spreminjanja njenega članstva, ki so ga povzročile, kot je znano, politične razmere časa.
Še preden je povojna revolucionarna oblast uspela radikalno poseči v dejavnost in članski sestav Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani - določeno aroganco je pokazala že s tem, ko ni priznala njenega preimenovanja v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti leta 1943 - je precendcns napravil dopisni oz. izredni član France Vebcr, profesor filozofije na ljubljanski univerzi. Vcbcr naj bi se po uradnem sporočilu, objavljenem v Letopisu, sam "odrekel članstva", kar naj bi pomenilo. da je to storil prostovoljno, morda celo z občutkom krivde pred javnostjo, V resnici jc bila Vebrova zgodba drugačna. Njegovo pismo predsedstvu Akademije, datirano z 18. majem 1945, kaže. da seje Veber za ta korak odločil pod pritiskom govoric, ki so ga politično zaznamovale in mu grozile celo z. zaslišanjem na tako imenovanem sodišču narodne časi i. Čeprav nekriv. kot poudaija v pismu, in z namenom, da ne škoduje Akademiji, je predsedstvu sporočil svoj "odstop od članstva v Akademiji vse dotlej", dokler ne bo njegova "zadeva do kraja razčiščena" ~ Vcbcr je torej sporočil, da se pod pritiskom političnega razpoloženja v javnosti začasno umika w. Akademije, njeno vodstvo pa jc najbrž, prav tako pod političnim pritiskom to stališče spremenilo v dokončen izstop izčlansiva. Vebrova odločitev je totalitarni oblasti nedvomno prišla prav, ni je pa mogla povsem zadovoljiti, saj jc imela z Akademijo daljnosežnejše načrte, kol je bil izsiljeni odstop enega njenega člana. Pa I udi samo vodstvo Akademije - predsednik Milan Vidmar in generalni sekretar Fran Ramovš - ni čakalo na prvo potezo nove oblasti, ampak jc že na seji 15 junija
1	Letopis AZU v Ljubljani Druga knjiga 1943-1947, Ljubljana 1947, str. 26.
2	Vebrovo pismo predsedstvu AZU 18 maja 1945. (Arhiv S AZU, SL 68/IS.V.45 )
t.J. predlagalo, da se iz sestava "črta" Rihard Zupančič, akademik in profesor matematike na ljubljanski univerzi. Omembe vredna je pri tem okoliščina, da je Zupančič leta 1945 emigriral v Avstrijo in jo bil ukrep proti njemu sprejet na predlog generalnega sekretarja, ker da seje akademik "V dobi okupacije Slovenije, kakor je bilo vsem očitno in znano, ne prisiljeno, marveč iz lastnega nagiba postavil na okupatorjevo stran in se s tem izločil iz našega občestva."1 Zupančičev primer torej ni enak Vebrovemu - Zupančič se je pregrešil zoper slovensko narodno pripadnost prostovoljno, "ne prisiljeno". In danes ne poznamo prepričljivih dokazov, ki bi ovrgli utemeljitev, s katero ga je Akademija izključila iz svojih vrst. Ukrep proti obema članoma je zatem skupščina 25. julija 1945 soglasno potrdila. Rihard Zupančič je bil črtan iz članstva, Vcbrova odpoved članstvu pa je bila brez pridržkov vzeta na znanje.4
Zdaj je dogajanje v Akademiji vzela v roke politika, medtem ko je nanjo že ves čas vplivala od zunaj. Odslej naprej se je vse v Akademiji dogajalo na neposredno pobudo oblasti ali vsaj z njenim strinjanjem. Že pred jesenjo ti., 6. septembra, je Narodna vlada Slovenije - predsednik Boris Kidrič in minister za prosveto Ferdo Kozak - sprejela Začasno uredbo o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, uradni akt, ki je Akademiji vzel avtonomijo. S to uredbo je Akademija postala vladi "neposredno podrejena", njej je bila dolžna "polagati račun" o svojem delu, Tedni in dopisni oz, izredni člani so obdržali članstvo pogojno, tj. do novega zakona, ki ga bo sprejela Ljudska skupščina. In najpomembnejše: članstvo v Akademiji je zdaj moglo uradno prenehati na tri načine - s smrtjo, odpovedjo ali z "izključitvijo, ki jo t nora skleniti tri četrtine članov, navzočih na glavni skupščini".5 Zanimivo je pri tem dejstvo, da je bil Riliard Zupančič izključen iz članstva že pred sprejetjem in zakonsko veljavnostjo Začasne uredbe. Anticipiral je lorej prakso ideološkega izključevanja članov - akademikov,
Novi zakon, datiran z 21. majem 1948, je stopnjeval pritisk na Akademijo, Preimenoval jo je sicer v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti - v petih letih se je 10 preimenovanje zgodilo že drugič - po duhu in črki pa je zakon ostal skrajno omejevalen.6 Odvisnost Akademije je še poglobil in utrdil, kajti vsa njena dejav nost je bila odslej postavljena pod nadzorstvo države in njenih organov. Predsednika bo po novem potrjeval prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, člani bodo dokončno izvoljeni samo v primeru, če jim prezidij v trideset i h dneh po izvolitvi ne bo ugovaijal, prezidij bo potrjeval tudi siatut Akademije, medtem ko bo število njenih članov prešlo v prisiojnost vlade, ki bo hkrati inicla pravico zahtevali strokovna mnenja od Akademije in dajali soglasje k nastavitvi njenih uslužbencev, Najpomembnejša sta bila seveda 13, in 25 člen novega zakona. Prvi je dopuščal izključevanje članov "iz zelo tehtnih razlogov javnega in zasebnega značaja", drugi jc določal, da "postanejo" člani SAZU samo tisti njeni sedanji člani, ki jih potrdi prezidij Ljudske skupščine v tridesetih dneh po uveljavitvi /akona. S sprejetjem
3	Zapisnik 11 seje predsedstva SAZU 15. junija 1945 (Arhiv SAZU).
4	Zapisnik glavne skupščine SAZU 25 julija 1945, točka 5 (Arhiv SAZU),
' Letopis A7.\j V Ljubljani Druga knjiga 1943-1947. Ljubljana 1947, str 13
6 Letopis SAZU. Tietja knjiga. 1948-1949. Ljubljana 1950, str. 7-14.
novega zakona je Akademija tako ostala brez članov, bila jc dobesedno razpuščena, saj trideset dni tako rekoč m obstajala. Ta ukrep je bil v evropski kulturni zgodovini edinstven in komaj ponovljiv, mogoč je bil samo v razmerah, kakršne so vladale pri nas in v Jugoslaviji. Predvsem pa je revolucionarni oblasti novi zakon omogočal, da je iz Akademije lahko odstranila tiste člane, o katerih je menila, da ne izražajo uradno predpisanega političnega prepričanja in svetovnega nazora In pokadilo se je, da sta to Lconid Pitamic, profesor za ustavno pravo in teorijo države, ter Aleš Ušcničnik. filozof in profesor na ljubljanski teološki fakulteti. Ukaz o potrditvi članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga je 21. junija 1948 razglasil prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, podpisala pa predsednik Josip Vidmar in sekretar France Lubej, je namreč oba akademika izpustil iz seznama potijenih članov. Glede na lo, da je imel ta ukrep podporo v novem zakonu in je oba sprejel isti prezidij iste skupščine, lahko izključitvi razumemo kot formalno legitimnost, v resnici je šlo za hudo krivico, prizadejano tako članoma kot Akademiji, Zalo Akademija tokrat le ni mogla povsem mimo grobega poseganja v njeno pristojnost in njeno vodstvo oz. prezidij, kot se je vodstvo zdaj imenovalo, se je pri oblasteh zavzelo za oba izključena člana, vendar brez uspeha O leni je skupščino SAZU 24, julija L L seznanil generalni sekretar Fran Ramovš, rekoč, da po novem zakonu "potrjena nista bila redna člana Ušeničnik Aleš in Pitamic Lconid. prezidij si je vse prizadejal, da izposluje njuno jjolrdjtev Obema članoma se je končno moral vendarle samo zahvaliti za njuno dosedanje sodelovanje in ju obenem prosil, da svoje delo pri filozofskem slovarju in pri terminološki komisiji za pravne vede kot strokovnjaka dalje opravljala, kar sta oba obljubila in zares tudi dalje še v zadevnih strokovnih odborih sodelujeta."8 Na tej skupščini je bil za mandatno obdobje treh let jjonovno izvoljen za predsednika SAZU France Kidrič in prezidij Ljudske skupščine ga je v skladu z novim zakonom tudi potrdil.
V naslednjem letu - II maja 1949 - jc prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije sprejel zakon o 'spremembah in dopolnil vali" zakona iz leta 1948 in 1L julija 1.1. potrdil še stalni Akademije. Spremenjeni in dopolnjeni zakon nikjer ne odstopa od eno leto starejšega zakona, kvečjemu potrjuje odvisnost Akademije od republiške oblasti. Izpopolnjen je le IG. člen v odstavku, ki govori o častnih članih. Po novem laliko postanejo častni člani ne le vrhunski znanstveniki in umetniški ustvarjalci, temveč ludi tisti, kalerih dela "imajo poseben pomen za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Ljudsko republiko Slovenijo ali za Akademijo.'^ Ta člen novega zakona jc politikom na široko odprl vrata v Akademijo in potrdil že začelo prakso izbiranja častnih članov. Lelo pred tem - 9, avgusta 1948 -jc bil nanireč za častnega člana SAZU izvoljen Josip Broz-Tito. po sprejetju zakona pa Edvard Kardelj, eden najvišjih funkcionarjev povojnega enostrankarskega poli-ličnega sistema, ki ni holel za posredovanje v prid Pitamicu in Ušeničniku s strani vodstva Akademije niti slišati,t:i Isti dan kol Kardelj na skupščini 6, decembra 1949
7 Prav tam, str. 15-16.
e Arhiv SAZU
9	Letopis SAZU. Tretja knjiga, 1948-1949, Ljubljana 1950, str. 19.
10	Ustna, izjava akad, Primoža Ramovša 21 marca 1996.
sta bila med drugimi izvoljena za redna člana SAZU Boris Kidrič in Josip Vidmar, za izrednega pa Boris Ziherl. Tako sc jc v nekaj letih v samem vrhu daljnosežno spremenila članska struktura SAZU, ki je bistveno vplivala na njen razvoj v naslednjih desetletjih. Josip Vidmar je npr. kmalu po izvolitvi za člana postal predsednik Akademije in rekordno dolgo vztrajanje na lem položaju - od leta 1952 do 1976 -pomeni najbolj bleščeči del njegove kulturne kariere
Zastavlja sc vprašanje, kako se je Akademija v svobodnejših časih opredelila do opisanih sprememb članstva in kako danes gleda na povojne dogodke, predvsem na izključitve članov in na izsiljeni odstop enega med njimi Pripomniti kaže, da jc SAZU v približno istem času iz svojih vrst izključila ludi enega zunanjega člana, Todora Pavlova, bolgarskega marksističnega filozofa, nedvomno iz, političnih razlogov, saj sodi ta izključitev v čas, ko je prišlo do spora med jugoslovanskim političnim vodstvom in Sovjetsko zvezo ler njenimi zaveznicami 11 Nas zanima seveda odmev ua izključitve slovenskih članov in omembe vredno je, da prv i odziv nanje zasledimo leta 1988, torej žc pred osamosvojitvijo in spremembo političnega sistema pri nas. Tedaj je izšla publikacija Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petdesetletnici, /bornik, ki prinaša življenjepise članov Akademije, lako rednih kot izrednih in dopisnih, ter seznam umrlih članov In v ta seznam je Francc Benuk, urednik zbornika, iz lastnega nagiba, potem pa tudi s privolitvijo vodstva uvrstil izključene člane.12 To je bila prva rehabilitacija, kije priznala vsaj dejstvo, da so štiijc izločeni člani sploh obstajali Vrnitev dotlej zamolčanih članov v naš zgodovinski spomin je v javnosti odmevala pozilivnon, ker jc bila razumljena kot dejanje etične pokončnosti, ne kol pragmalična kretnja. Odslej ludi Letopisi SAZU navajajo vse člane brez Tazlik.
Danes sc zavedamo, da bo v nepristranski zgodovini SAZU treba verodostojno opisati tudi to poglavje naše preteklosti. Ko je na seji predsedstva 26. februarja 1996 tekla razprava o tem. je bilo posebej poudarjeno, da Akademija po vojni politično izobčene člane, tj. L. Pitamiea, A. Ušcničnika iu tudi Fr. Vebra, ' šteje za svoje, hkrati pa obžaluje in obsoja krivico, ki se jim je zgodila," Opisano dogajanje v Akademiji je seveda le del celote. Kot je ledaj Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije kot najvišji organ tedanjega družbenega sistema posegla v Akademijo in druge ustanove javnega življenja ter si jih podredila, tako ima zdaj Državni zbor Republike Slovenije kot njen formalnopravni naslednik priložnost in dolžnost, da zavzame kritično razmerje do lega obdobja naše zgodovine v celoti.
FRANCE BERNIK predsednik
" 1 odor Pavlov, predsednik Bolgarske akademije znanosti, je bil za Jop.člana SAZIJ izvoljen 7. novembra 1947, prezidij Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije ga je potrdil 21. junija 1948, med dop, Člani za leto 1948/49 pa ga ne najdemo več (prim. Letopis; AZU11, 1947, str. 29, in Letopis SAZU IU, 1948/49, str. 16 in 68).
13 Prim. Delo 28. febmarja 1989.
13 Prim, članke Alenke Puharjeve v Delu oz, v njegovi prilogi Znanje za razvoj 27. januarja in 1 .,8 ,15 ,22.,29 marca ter 5. aprila 1989
M Zapisnik seje predsedstva 26. februarja 1996 (Arhiv SAZU)
STATUT
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI iN UMETNOSTI
l TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (v nadaljnjem besedilu SAZU) je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bi)i izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti.
2.	člen
SAZU neguje, spodbuja in pospešuje znanost in umetnost ter s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju znanstvene misli in umetniške ustvarjalnosti s tem, da:
*	obravnava temeljna vprašanja znanosti in umetnosti;
*	sodeluje pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja;
*	daje ocene, predloge in mnenja o stanju, razvoju m pospeševanju znanosti in umetnosti, organizaciji raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja:
*	sodeluje pri obravnavi splošnih družben i h in gospodarskih vprašanj;
*	podpira znanstvene, kulturne in umetnostne dejavnosti vseh delov slovenske narodne skupnosti;
*	spodbuja znanstvene in umetnostne dejavnosi i pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji;
*	ustvarja možnosti za znanstveno in umetnostno delo svojih članov;
*	organizira raziskovalno delo, tudi v sodelovanju z univerzami m drugimi raziskovalnimi organizacijami, zlasti na področjih, ki so pomembna za poznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda, za razvoj njegovega jezika in kulture;
*	ustanavlja zavode na področju znanstvene, raziskovalne in kulturne dejavnosti; » organizira razprave, znanstvene sestanke, posvetovanja, predavanja in razstave;
*	izdaja stalne in občasne publikacije s področja znanosti in umetnosti:
*	razvija mednarodno sodelovanje na področju znanosti in umetnosti.
3. Člen
SAZU sodeluje z drugimi akademijami znanosti in umetnosti (ct drugimi znanstvenimi in umetnostnimi organizacijami v tujini in sc dogovarja o skupnih nalogah in njihovem izvajanju
Pri izvrševanju svojih nalog SAZU sodeluje z raziskovalnimi, visokošolskimi in umetnostnimi zavodi, gospodarskimi organizacijami, državnimi organi rer s posameznimi znanstvenimi delavci in umetniki
Za uresničevanje nalog, ki zahtevajo sodelovanje širšega kroga znanstvenih in umetnostnih delavcev in zavodov, ustanavlja SAZU stalna ali občasna telesa, v katera vključuje poleg članov SAZU tudi druge znanstvenike in umetnike,
5.	člen
SAZU sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami pri ohlikovanju politike in programov znanstvenoraziskovalnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji.
6.	člen
SAZU podeljuje nagrade in priznanja v skladu s pravilnikom o nagradah in priznanjih, ki ga sprejme predsedstvo SAZU.
II. STATUSNE DOLOČBE
7.	člen
SAZU je pravna oseba z nalogami, pravicami in dolžnostmi, ki jih določa zakon. Sedež SAZU je v Ljubljani
8.	člen
SAZU predstavlja in zastopa predsednik SAZU.
9.	člen
SAZU je vpisana v sodni register.
10.	člen
SAZU ima svoj pečat.
Pečat, je okrogel in ima v sredini znak SAZU, okoli pa besedilo: Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Delo SAZU je javno. SAZU zagotavlja javnost dela zlasti s tem, da:
*	obvešča javnost z Letopisom;
•	izdaja znanstvena dela, periodične publikacije, zbornike, poročila, biografije in bibliografije svojih članov;
*	objavlja monografije svojih članov in sodelavcev;
♦	organizira znanstvena posvetovanja, predavanja ter znanstvene in umetniške razstave;
*	razvija, pospešuje in uresničuje sodelovanje z drugimi ustanovami;
♦	zamenjuje svoje publikacije s publikacijami podobnih ustanov doma in v tujini.
III. ČLANI SAZTJ
I. Kategorije in vulitve članov
12.	člen
V okviru SAZU delujejo znanstveniki in umetniki, ki so bili zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti izvoljeni za njene člane. Izvolitev za člana SAZU je nacionalno in družbeno priznanje. SAZU ima častne, redne, izredne in dopisne člane Redni člani imajo pravico do naziva akademik.
13.	člen
Za častnega člana SAZU je lahko izvoljen, kdor je s svojim znanstvenim ali umetniškim delom izjemno obogatil slovensko kulturo ali je posebno zaslužen za slovenski narod in razvoj njegove znanosti ah umetnosti.
Za rednega člana SAZU je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki jc državljan Republike Slovenije in je ustvaril posebno pomembna dela, ki predstavljajo vrhu tiske storitve na področju znanosti ali umetnosti.
Za izrednega člana SAZU jc lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki jc državljan Republike Slovenije in je ustvaril tako pomembna dela, daje z njimi tehtno obogatil znanost ah umetnost.
Za rednega oziroma izrednega člana SAZU je lahko izvoljen tudi znanstvenik ali umetnik slovenskega rodu, ki ni državljan Republike Slovenije, če jc dejavno povezan z. domovino m je ustvaril posebno pomembna dela na področju znanosti ali umetnosti,
Za dopisnega člana je lahko izvoljen /.natisi v eni k ali umetnik, ki ni državljan Republike Slovenije, če izpolnjuje druge pogoje za rednega člana in ima posebno pomembne zasluge za znanost ali umetnost v Republiki Sloveniji.
14, člen
SAZU ima največ 60 rodnih in 30 izrednih ter 90 dopisnih članov Omejitev se nanaša na člane mlajše od 75 let.
2. Volitve ho vi h članov
15.	člen
Volitve članov SAZU so vsako drugo leto
Redne ter dopisne člane volijo le redni člani, častne in izredne pa redni in izredni člani Volitve so lajne, Tajno glasovanje je izjemoma tudi pisno za tiste člane, ki se zaradi zdravstvenih ali dnigih opravičenih razlogov ne morejo udeležiti volitev.
16.	flen
Kandidiranje za člane SAZU poteka na osnovi predlogov in pobud
Predlog za izvolitev rednega, izrednega ali dopisnega Člana lahko dajo:
•	predsedstvo SAZU za kandidate s kateregakoli področja znanosti ali umetnosti;
•	razredi SAZU za kandidate s področja delovanja svojega razreda;
•	najmanj trije redni Člani za kandidate s področja delovanja svojega razreda.
Pobudo za izvolitev rednega, izrednega ali dopisnega člana lahko dajo: ■ ra/redi SAZU /a kandidate s področja znanosti ali umetnosti drugih razredov,
•	visokošolske, znanstvenoraziskovalne, umetnostne in kulturne organizacije ter strokovna in umetnostna društva za kandidate s področja njihovega delovanja. Vsi predlogi in pobude morajo biti pripravljeni v pisni obliki in morajo vsebovati ustrezno predstavitev kandidatov z njihovimi biografskimi in bibliografskimi podatki. Podana mora bili utemeljitev, ki vsebuje oceno njihovega znanstvenega oziroma umetniškega dela in odmevnosti lega dela doma in v tujini
Vse predloge in pobude prejema predsedstvo SAZU.
Predsedstvo SAZU odloča, ali bo v nadaljevanju kandidacijskega postopka posamezne pobude obravnavalo enako kot predloge ali pa jih zavrnilo. O zavrnitvi pobude predsedstvo SAZU obvesti predlagatelja.
Predsedstvo SAZU odstopi predloge in sprejeto pobude v obravnavo ustreznemu razredu.
17. člen
Predloge za izvolitev častnih članov daje predsedstvo SAZU in jih posreduje v obravnavo vsem razredom,
18. člen
Najmanj osem mesecev pred volilno skupščino objavi predsedstvo rok /a vložitev predlogov m pobud Od roka za vložitev predlogov in pobud do volilne skupščine mora miniti vsaj šest mesecev.
i 9. člen
Najmanj šest mesecev pred volilno skupščino določi predsedstvo SAZU po obravnavi predlogov, pobud in mnenj razredov ter analizi stanja v razredih in na posameznih področjih znanosti in umetnosti v Republiki Sloveniji, zgornje število prostih mest v posameznih razredih, po vrsti članstva.
20.	člen
Po preteku roka za vložitev predlogov m pobud razredi razpravljajo, na osnovi pisnih vlog, o posameznih predlogih in pobudah, ki jih je sprejelo predsedstvo SAZU, in sestavijo ožji izbor kandidatov. Za vsakega kandidata v ožjem izboru imenuje razred vsaj dva poročevalca. Poročevalci morajo biti redni člani SAZU ali druge akademije iste ravni. Vsaj en poročevalec mora biti redni član SAZU.
Ko razred dobi poročila, o njih razpravlja in izbere kandidate, ki jih bo predlagal volilni skupščini. Razred lahko izbira le med kandidati, za katere so poročevalci podali pozitivno poročilo Pri tem upošteva poleg znanstvenih in umetniških meril I udi primerno pokritosl znanstvenih in umetniških disciplin, ki so pomembne /a /nanosi in umetnost v Republiki Sloveniji. Za posamezno prosto mesto lahko razred izbere največ dva kandidata
21.	flen
Razred pošlje svoj izbor kandidatov v presojo drugim razredom Ko prejme mnenja drugih razredov, razred o kandidatih ponovno razpravlja. Če imajo drugi razredi bistvene pripombe na posamezni predlog in se zato razred odloči za umik kandidature, lahko izbere novega kandidata, vendar le iz ožjega izbora. O izbiri novega kandidata mora razred obvestiti druge razrede, da dajo ponovno mnenje.
Končni izbor kandidatov skupaj z mnenji poročevalcev ter biografskimi in bibliografskimi podatki dostavijo razredi predsedstvu SAZU do roka, ki ga določi predsedstvo SAZU, vendar najkasneje en mesec pred volilno skupščino. Tajniki razredov poročajo o končnem izboru kandidatov za redne, izredne in dopisne člane na seji predsedstva
23.	člen
Vabilo na volilno skupščino SAZU, ki jo po sklepu predsedstva skliče predsednik SAZU, inora biti dostavljeno rednim in izrednim članoni SAZU skupaj s predlogi za kandidate vsaj teden dni pred skupščino.
24.	člen
Na volilni skupščini SAZU tajniki razredov ali njihovi namestniki predstavijo kandidate za nove redne, izredne in dopisne člane. Razpravi o predlogih sledi tajno
glasovanje.
25.	člen
Člani SAZU, ki se zaradi daljše bolezni ali drugih posebnih upravičenih razlogov ne bi mogli udeležiti volitev, lahko izjemoma glasujejo o kandidatih pisno. Na njihovo prošnjo jim pisno glasovanje odobri izvršilni odbor predsedstva SAZU. V tem primeru jim tajništvo SAZU pošlje glasovnice, izjavo o pisnem glasovanju in dve pisemski ovojnici V manjšo ovojnico vložijo izpolnjeno glasovnico in jo zalepijo, V večjo ovojnico vložijo podpisano izjavo, da so volili, in manjšo ovojnico ter vse skupaj pošljejo predsedstvu SAZU, Pisna glasovanja se upoštevajo le, če prispejo na predsedstvo SAZU pred začetkom volilne skupščine.
Predsedujoči na volilni skupščini ovojnice s pisnim glasovanjem javno odpre in vrže glasovnice v volilno skrinjico,
16. člen
Za rednega, izrednega in dopisnega člana je izvoljen kandidat, ki je dobil več kol polovico glasov volilnih upravičencev.
Če za isto prosto mesto kandidirata dva kandidata in ni nobeden od njiju izvoljen, se za tistega, ki je dobil relativno večino, volitve ponovijo še na isti volilni skupščini.
Za časi nega člana je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot tri četrtine glasov volilnih upravičencev.
Če j c za časi nega člana izvoljen redm član SAZU, obdrži ob izvolitvi tudi redno članstvo z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz Zakona o SAZU in iz tega statuta.
28.	člen
Podrobnejši poslopek volitev ureja pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo SAZU
29.	člen
Izvolitev novih rednih, izrednih in dopisnih članov SAZU se slovesno objavi na posebnem javnem /boru članov SAZU. Pri leni predsednik SAZU izroči novoizvoljenim članom diplomo o članstvu.
Diploma se lahko novoizvoljenemu članu izroči tudi oh drugi priložnosti.
30.	člen
Članstvo SAZU preneha s smrtjo ali z odpovedjo članstvu. Odpoved članstvu se sporoči pisno predsedniku SAZU Članstvo preneha z dnom. ko pisno odpoved prejme predsednik SAZU.
3. Pravice in dolžnosti članov
31. člen
Člani SAZU imajo pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz zakona in tega statuta.
Člani uresničujejo svoje članske pravice in dolžnosli predvsem s tem, da:
•	ustvarjalno delujejo na ustreznem znanstvenem ali umetnostnem področju;
•	uživajo podporo SAZU pri znanstvenem raziskovanju ah umetniškem ustvarjanju;
•	za svoje znanstveno ali umetniško delo lahko uporabljajo sredstva in naprave SAZU v okviru materialnih in prostorskih možnosti SAZU Sodelujejo pri delu in uresničevanju programa SAZU;
•	sodelujejo pri delu razredov, delovnih teles in organov SAZU, katerih člani so;
•	volijo in so voljeni v delovna telesa in organe SAZU ter njenih razredov;
•	imajo predavanja ali razstave, ki jih prireja SAZU;
•	objavljajo svoja dela v publikacijah SAZU.
Redni in izredni člani SAZU. državljani Republike Slovenije, s stalnim bivališčem v Sloveniji, prejemajo stalno mesečno nagrado kot družbeno priznanje. Rodni in članom pripada nagrada v višini sto odstotkov, izrednim članom pa Šestdeset odstotkov povprečne bruto plače zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji za obdobje zadnjih treh mesecev
Mesečna nagrada za predsednika SAZU sc zviša za stopetdeset odstotkov, za glavnega tajnika za siodvajsct odstotkov, za oba podpredsednika za osemdeset odstotkov, za tajnike razredov in za prcdslojnika Oddelka za mednarodno sodelovanje m znanstveno koordinacijo za petdeset odstotkov in za načelnike oddelkov za štirideset odstotkov povprečne bruto plače zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji za obdobje zadnjih ireh mesecev. Nagrade se začno izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu izvolitve ali imenovanja,
33. £ten
O vsakem članu se vodi dokumentacija, ki obsega tudi članski list. Ta vsebuje pomembnejše podatke o življenju in znanstvenem ali umetniškem delu člana. Navodila za sestavo in dopolnjevanje članskega lista predpiše predsedstvo SAZU.
IV, ORGANIZACIJA SAZU
34,	člen
Znanstvena in umetnostna dejavnost SAZU se izvaja v okviru razredov in njihovih oddelkov ter Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljnjem besedilu ZRC SAZU).
1. Razredi
35.	člen
Razredi SAZU so nosilci nalog SAZU in se oblikujejo za eno ali več področij znanosti in umetnosti. SAZU ima naslednje razrede:
1. za zgodovinske in družbene vede; 2 za filološke in lite rame vede;
3.	za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede;
4.	za naravoslovne vede;
5.	za umetnosti;
6 za medicinske vede.
Za uresničevanje nalog z ožjih področij znanost j in umetnosti sc lahko v okviru
razredov SAZU ustanovijo oddelki.
3(i. člen
SAZU ima v razredih naslednje oddelke:
V	razredu za zgodovinske in družbene vede sta:
1.	oddelek za zgodovinske vede,
2.	oddelek za družbene vede.
V	razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede sta:
1.	oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede.
2.	oddelek za tehniške vede.
37.	člen
Razredi opravljajo naloge SAZU s področja svojih znanstvenih oziroma umetnostnih disciplin. Razredi v mejah svojega delovnega področja uresničujejo naloge
SAZU zlasti s tem. da:
•	obravnavajo temeljna vprašanja ustreznih znanstvenih oziroma umetnostnih disciplin;
•	sodelujejo pri oblikovanju politike razvoja znanosti in umetnosti ter izobraževanja;
•	dajejo ocene, predloge in mnenja o stanju in programih razvoja znanosti oziroma umetnosti na svojem področju;
•	organizirajo razprave, znanstvene sestanke, posvetovanja, predavanja in razstave;
•	podpirajo znanstveno in umetnostno delo svojih članov in skrbijo za izdajanje njihovih prispevkov
38,	člen
Razredi kot organizacijske enote SAZU opravljajo tudi naslednja dela:
•	volijo tajnika razreda in njegovega namestnika ter načelnike oddelkov;
•	imenujejo komisije ali odbore za obravnavo posameznih tem s svojega področja dela;
•	imenujejo poročevalce za oceno predlogov za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU;
•	obravnavajo predloge za volitve članov SAZU:
•	predlagajo svoje predstavnike za zborovanja, sestanke, odbore in komisije znanstvenikov ali umetnikov, ki jih organizira SAZU ali na katere je SAZU vabljena;
•	imenujejo strokovne referente za oceno del, ki so predložena za objavo v akademijskih publikacijah;
•	sprejemajo znanstvena in umetniška dela in jih predlagajo predsedstvu SAZU v odobritev za tisk;
•	volijo znanstvene delavce SAZU;
•	opravljajo druge naloge na podlagi statuta, sklepov skupščine SAZU in predsedstva SAZU;
•	posredujejo javnosti mnenje razreda o določeni problematiki s soglasjem predsednika SAZU ali izvršilnega odbora.
39.	člen
Člani razreda so redni in izredni člani SAZU ustrezne znanstvene ali umetnostne usmeritve. Vsak redni in izredni član SAZU je član razreda, ki gaje kandidiral
Dopisni člani so glede na znanstveno in umetnostno usmeritev tudi razvrščeni v ustrezne razrede Lahko sodelujejo na sejah razreda, nimajo pa drugih članskih pravic in dolžnosti.
40.	člen
Delo razreda vodi tajnik razreda. Izvolijo ga člani razreda s tajnim glasovanjem praviloma izmed svojih rednih članov /, večino glasov članov razreda.
lajni k ima lahko namestnika, ki ga izvoli na njegov predlog razred izmed svojih članov z večino glasov članov razreda.
Mandai tajnika in njegovega namestnika traja tri leta z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. To funkcijo lahko opravljata do 75. leta starosti.
41.	Člen
Delo oddelka vodi načelnik oddelka Izvolijo ga člani razreda praviloma izmed rednih članov z večino glasov Mandat načelnika oddelka traja tri lela z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. To funkcijo lahko opravlja do 75. leta starosti Načelnik oddelka je lahko hkrati namestnik tajnika ali tajnik tistega razreda, v katerega oddelek spada.
Tajniki razredov, njihovi namestniki in načelniki oddelkov smejo biti izvoljeni najpozneje pri 72. letih starosti zalo, da lahko triletni mandai opravijo v celoti.
42.	člen
Razred sklepa in odloča na sejah
Sejo razreda skliče in vodi tajnik razreda Na sejo vabi člane / navedbo dnevnega reda vsaj teden dni pred sejo
Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov razreda. Na seji se odloča z večino glasov navzočih članov. Če je število glasov za in proti enako, odloča glas tajnika razreda.
Na seji se piše zapisnik na način, ki ga določi razred.
Tajnik razreda mora sklicati sejo razreda v osmih dneh, če to zahtevajo najmanj trije člani razreda in navedejo zadevo, o kateri naj se razpravlja na seji.
Tajnik razreda skrbi za izvršitev sklepov razreda
43.	člen
Zadeve, ki se tičejo dveh ali več razredov, se obravnavajo na skupnih sejah pristojnih razredov, Skupno sejo skliče in vodi najstarejši izmed tajnikov razredov, razen če se tajniki ne dogovorijo drugače.
2. Druge organizacijske enote S A Z l
44.	člen
Oddelek m mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Oddelek ima naslednje naloge:
•	daje pobude za navezovanje stikov z akademijami znanosti in umetnosti ter drugimi znanstvenimi in umetnostnimi ustanovami v tujini glede na obojestranske interese za sodelovanje,
•	pripravlja predloge osnutkov sporazumov o sodelovanju (er jih v imenu SAZU usklajuje s predlogi tujih akademij;
•	obvešča razrede SAZU ter znanstvene in umetnostne ustanove o možnosti sodelovanja na osnovi sklenjenih dogovorov;
•	na osnovi predlogov razredov SAZU in drugih znanstvenih in umetnostnih ustanov ter v okviru finančnih možnosti SAZU predlaga letni obseg recipročne izmenjave na podlagi sklenjenih bilateralnih dogovorov;
•	vodi organizacijo študijskih bivanj slovenskih znanstvenikov in umetnikov v tujini in tujih v Republiki Sloveniji;
•	predlaga predsedstvu SAZU letni načrt potrebnih sredstev za mednarodno sodelovanje;
•	pripravlja gradivo v zvezi z načrtovanjem in usklajevanjem znanstvene in umetniške dejavnosti, s čimer pomaga predsedstvu in razredom SAZU pri uresničevanju njihovih nalog;
•	pomaga pri organiziranju posvetovanj, predavanj, razstav in podobno, ki jih prireja SAZU;
•	opravlja druge naloge, ki jih določi predsedstvo.
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU vodi predsiojnik. ki je redni član SAZU in ga imenuje predsedstvo SAZU za dobo treh let z možnostjo ponovne izvolitve
45. člen
Biblioteka:
•	zbira, ureja, brani in restavrira knjižnično gradivo;
*	vodi knjižnično iuventarizacijo. katalogizacijo, klasifikacijo in indeksiranje;
*	obvešča člane SAZU in druge interesente o novih knjižnih pridobitvah;
*	izposoja knjige in drugo gradivo, ki ga hrani; ■ ima javno čitalnico;
•	aktivno sodeluje v kooperativnem bibliografskem sistemu:
*	zamenjuje publikacije SAZU s publikacijami tujih akademij ter s publikaci jami domačih in tujih ustanov;
•	opravlja vsa dokumentacijska opravila za SAZU, vključno z avtomatsko obdelavo podatkov;
•	biblioteka služi tudi inštitutom ZRC SAZU in ima v njih del svojega knjižnega fonda.
Biblioteko vodi vodja biblioteke, ki ga imenuje in razrešuje predsedstvo SAZU.
Strokovna dela v biblioteki opravljajo strokovno usposobljeni delavci. Na osnovi razpisa jih sprejme komisija, ki ji načeluje vodja biblioteke.
V. UPRAVLJANJE SAZU
46.	člen
Organi SAZU so: skupščina, predsedstvo in predsednik, h Skupščina
47.	flen
Skupščina je organ upravljanja SAZU Sestavljajo jo vsi redni in izredni člani SAZU. Sestaja se najmanj dvakrat na leto.
Skupščino SAZU sklicuje predsedstvo SAZU na lastno pobudo, na predlog najmanj dveh razredov SAZU ali na predlog najmanj desetih Tednih članov SAZU.
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi častni in dopisni člani SAZU, vendar nimajo pravice glasovanja
48.	člen
Skupščina SAZU opravlja predvsem naslednje naloge:
•	obravnava temeljna vprašanja uresničevanja nalog, ki jih ima po zakonu o SAZU;
•	sprejema program dela SAZU;
•	sprejema statu: SAZU in njegove spremembe;
•	voli člane SAZU;
•	voli in razrešuje predsednika, oba podpredsednika, glavnega tajnika in tri člane predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU;
•	odloča o organizacijskih vprašanjih SAZU;
•	odloča o ustanavljanju in ukinitvi razredov in oddelkov;
•	za uresničevanje nalog SAZU ustanavlja raziskovalne zavode in druge organizacije;
•	daje soglasje k statutu ZRC SAZU ter drugih raziskovalnih zavodov, ki jih je ustanovila, in k njihovim spremembam;
•	sprejema finančni načrt in zaključni račun SAZU;
•	opravlja druge naloge, kijih določata zakon in statut SAZU.
49.	člen
Skupščino skliče predsednik SAZU v imenu predsedstva vsaj dvakrat letno.
Vabilo z dnevnim redom mora bili dostavljeno vsaj teden dni ptcd skupščino vsem rednim in izrednim članom SAZU.
50, člen
Skupščina sklepa veljavno, Če je navzoča večina vseh rednih in izrednih članov SAZU.
Skupščina odloča z navadno večino, razen;
*	pri sprejemanju statuta in njegovih sprememb;
volitvah predsednika, podpredsednikov, glavnega tajnika in treh članov predsedstva izvoljenih po 22.členu zakona o SAZU in pri volitvah častnih in izrednih članov, ko sklepa z večino vseh rednih in izrednih članov in
•	pri volitvah rednih in dopisnih članov, ko sklepa z večino vseh rednih članov
2. Predsedstvo
Predsedstvo S AZU je izvršilni organ skupščine S AZU in je odgovorno za izvajanje njenih odločitev in smernic.
Predsedstvo S AZU sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in trije člani, ki jih po 22. členu zakona o S AZU izvoli skupščina S AZU.
52.	člen
Predsedstvo S AZU zlasti:
•	sklepa o sklicu skupščine S AZU in predlaga dnevni red za njeno delo,
•	skupščini izroča v razpravo in odločanje predlog statuta S AZU ali njegovih sprememb;
•	skupščini izroča v soglasje predlog slatuta ZRC S AZU in njegovih sprememb ter predloge statutov drugih raziskovalnih zavodov, ki jih je ustanovila SAZU, iti njihovih sprememb;
•	določa, koliko je največ prostih mest, razčlenjenih po kategorijah članstva v posameznih razredih:
•	pripravlja dolgoročne programe dela SAZU, ki jih predlaga v razpravo in odobritev skupščini SAZU;
■	skupščini predlaga v odločanje predlog finančnega načrta, zaključnega računa in investicijskega programa;
•	razpravlja o poročilih razredov;
•	skupščini SAZU predlaga ustanovitev raziskovalnih zavodov;
■	daje soglasje k letnemu načrtu ter k imenovanju in razrešitvi direktorja ZRC SAZU ter drugih raziskovalnih zavodov, kijih ustanovi SAZU;
•	imenuje predstavnike SAZU v državnih in družbenih organih;
•	imenuje predstavnike SAZU v upravnem odboru in znanstvenem svetu ZRC S AZU in drugih raziskovalnih zavodih, ki jih ustanovi SAZU,
•	imenuje in razrešuje upravnega direktorja SAZU in sekretarja predsedstva;
•	sprejema poslovnike, pravilnike in druge akte SAZU;
•	sprejema program tiskanja publikacij;
•	izvaja kadrovsko politiko SAZU;
•	dodeljuje ustrezne prostore za delo razredov ter za znanstveno in umetniško delo sv ojih članov
53.	člen
Predsedstvo SAZU odloča o nagrajevanju članov in drugih strokovnjakov za posebno delo, ki jim ga je naročila SAZU. in o povračilu stroškov, ki so jih imeli pri opravljanju naročenega dela
Predsedstvo odloča na sejah
Na sejo predsedstva so vabljeni vsi njegovi člani z navedbo dnevnega reda vsaj teden dni pred sejo.
Seja predsedstva je sklepčna, če je navzoča večina njegovih članov, med njim) pa mora biti predsednik ali njegov namestnik. Predsedstvo odloča z navadno večino glasov. Ob enakem številu glasov odloča glas predsedujočega.
Na sejo predsedstva so lahko vabljeni tudi drugi čianj 5AZU in osebe, ki jih povabi predsedstvo,
O zadevi, ki se nanaša samo na določeni razjed, sc sine sklepati le, če je navzoč tajnik ali namestnik tajnika tega razreda
Na sejah predsedstva se piše zapisnik, ki se pošlje vsem rednim in izrednim članom SAZU.
Izvršilni odbor
55. člen
Izvršilni odbor predsedstva sestavljajo predsednik, oba podpredsednika in glavni lajntk. Izvršilni odbor opravlja tekoče zadeve v času med sejama predsedstva in o svojem delu in sklepih poroča na sejah predsedstva
Izvršilni odbor se sestaja praviloma vsak reden. Na sestanke izvršilnega odbora so lahko vabljeni tudi drugi člani predsedstva in osebe, ki jih povabi odbor, da dajejo podatke in mnenja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Na sestanku izvršilnega odbora predsedstva se piše zapisnik,
i. Predsednik SAZU
56, člen
Predsednik SAZU predstavlja in zastopa SAZU,
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini SAZU, v okviru nalog, ki jih opTavlja predsedstvo, pa tudi predsedstvu SAZU,
Predsednik sklicuje skupščino SAZU in jo vodi, razen pri volitvah funkcionarjev Predsednik sklicuje in vodi tudi seje predsedstva in izvršilnega odbora predsedstva
Skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in predsedstva SAZU in opravlja zadeve, ki mu jih nalagajo zakon, statut, drugi akti SAZU in sklepi skupščine ter predsedstva SAZU.
Predsednik SAZU je odrcdbodajalec za izvajanje finančnega načrta SAZU. Pooblastila za njegovo izvajanje lahko prenese na oba podpredsednika in glavnega tajnika.
Predsednik posreduje sporočila za javnost, ki so povezana z nalogami in delom SAZU, na lastno pobudo ali po naročilu skupščine, predsedstva, izvršilnega odbora ali na predlog razredov
57. člen
Predsednik SAZU odgovarja za zakonitost dela SAZU,
člen
V primeru, da je predsednik zadržan, imenuje svojega namestnika izmed članov predsedstva. Če predsednik tega ne more storiti, ga nadomešča starejši izmed obeh podpredsednikov do seje predsedstva, ki določi namestnika. Sejo predsedstva skliče glavni tajnik, v njegovi odsotnosti pa najstarejši član predsedstva,
59. Člen
Predsedniku SAZU pomagajo pri njegovem delu oba podpredsednika in glavni tajnik SAZU.
Podpredsednika, od katerih jc eden predstavnik naravoslovne, tehniške in biomedi-einske, drugi pa humanistične, družboslovne in umetnostne vejo SAZU, opravljata sporazumno s predsednikom Še druge naloge na podlagi zakona o SAZU, lega statuta, sklepov skupščine in predsedstva.
Podpredsednik s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine poleg lega še:
•	spremlja politiko raziskovalne dejavnosti s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine v Republiki Sloveniji in o njej poroča SAZU ,
•	predlaga SAZU ustrezno sodelovanje z državnimi organi pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine;
•	predlaga organom SAZU potrebno dejavnosti za pospeševanje znanosti s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine v Republiki Sloveniji;
•	pripravlja predloge za obravnavanje temeljnih vprašanj znanosti s področja naravoslovja, lehnike in biomedicine v organih SAZU.
Podpredsednik za področje humani stike, družboslovja in umetnosti pa poleg tega še:
•	pripravlja predloge za spremljanje in obravnavanje temeljnih vprašanj s področja umetnosti:
•	spremlja politiko raziskovalne dejavnosti s področja humanistikc in družboslovja v Republiki Sloveniji in o njej poroča SAZU;
•	predlaga SAZU ustrezno sodelovanje z državnimi organi pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti s področja humanistikc in družboslovja:
" predlaga SAZU potrebne ukrepe za pospeševanje znanosti s področja humanistikc in družboslovja.
60.	člen
Glavni tajnik SAZU:
•	pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog;
•	v imenu predsedstva SAZU nadzoruje upravo SAZU;
•	v imenu predsedstva SAZU vodi vse dejavnosti, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog, in daje uslrezne pobude;
•	organizira pripravo sej skupščine in predsedstva SAZU in zanje sporazumno s predsednikom SAZU pripravlja dnevni red. predloge in poročila;
•	sodeluje s tajniki razredov, kadar je to potrebno za izvršitev nalog razredov in usklajevanje njihovega dela;
•	opravlja druge naloge na podlagi zakona, slaluta in drugih aktov teT na podlagi sklepov skupščine in predsedstva SAZU,
•	ureja Letopis SAZU in podobne publikacije SAZU.
Če je glavni tajnik zadržan opravlja njegove naloge začasno eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik SAZU. Če sta odsotna tudi oba podpredsednika, nadomešča glavnega tajnika eden izmed tajnikov razredov, ki ga določi predsednik SAZU.
61.	i len
Predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika SAZU izvoli skupščina SAZU izmed rednih članov.
Izvolitev velja za tri leta z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. To funkcijo lahko člani opravljajo do 75. leta starosti, Predsednik, podpredsednika in glavni tajnik smejo biti izvoljeni najpozneje pri 72. letih starosti, zato, da lahko iriletni mandat opravijo v celoti,
Tudi tri člane predsedstva izvoljene po 22, členu zakona o SAZU, izvoli skupščina SAZU. Izvolitev velja za 3 leta z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
62.	člen
Kandidate za predsednika, oba podpredsednika, glavnega tajnika in tri člane predsedstva izvoljene po 22. členu zakona o SAZU, lahko predlagajo skupine najmanj desetih članov SAZU. posamezni razredi ali več razredov skupaj Predlogi morajo
bili podani v pisni obliki in dostavljeni predsedstvu vsaj dva meseca pred volilno skupščino. Člani SAZU morajo bili se/Jianjeni s predlogi najmanj cn mesec pred volilno skupščino. Na skupščini morajo biti predlogi predstavljeni in odprta razprava o njih.
63.	člen
Volitve so tajne Za izvolitev jc potrebna večina vseh rednih in izrednih članov. Potek volitev ureja pravilnik, k t ga sprejme skupščina SAZU,
64.	člen
Če predsedniku, podpredsednikoma, ali glavnemu tajniku preneha funkcija iz nepredvidenih razlogov pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni, mora predsedstvo SAZU sklicati skupščino SAZU najpozneje v roku enega meseca zaradi i/vol ti ve novega predsednika, podpredsednikov ali glavnega tajnika po izrednem postopku, kakor ga določa pravilnik o volitvah.
Če preneha članstvo v predsedstvu kateremu od treh članov izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU, se nov član izvoli na naslednji skupščini SAZU.
VI. Uprava SAZU
65.	člen
Uprava SAZU opravlja admi ni s trati v no-strokov na, pomožna ter druga dela skupnega pomena za SAZU.
66.	člen
Uprava jc organizirana v službe po področjih del in nalog, ki jih mora opravljali za redno in nemoteno delo SAZU. Te službe so: upravna pisarna, kabinet predsednika, pisarna predsedstva, tajništvo razredov, oddelek za tisk in publikacije, finančno-računovodska služba, tehnično nabav na in investicijska služba ter oddelek za gradbene zadeve.
67.	člen
Upravo SAZU vodi upravni direktor, ki odgovatja tudi ¿a ekonomsko-finančna in administrativna dela v Oddelku za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo ter v Biblioteki SAZU. Imenuje in razrešuje ga predsedstvo. Upravni direktor je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Za svoje delo neposredno odgovarja glavnemu tajniku SAZU.
Predsedstvo SAZU ima sekretarja, ki jc imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Za svoje delo jc odgovoren predsedniku SAZU.
VIL PUBLIKACIJE SAZU
68, ¿kil
SAZU opravlja redno izdajateljsko dejavnost.
69.	člen
Publikacije SAZU so splošne publikacije, publikacije razredov ter skupne publikacije SAZU in ZRC SAZU.
Splošne publikacijo so predvsem:
•	Letopis;
•	jubilejne publikacije.
•	biografije in bibliografije članov;
•	dela splošnega pomena za akademijo in družbo;
•	večja dela o naravni in kulturni dediščini slovenskega naroda;
•	večja dela, ki so pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture;
•	zborniki znanstvenih ali umetniških srečanj, ki jih organizira SAZU
Publikacije razredov so predvsem:
•	periodične publikacije razredov;
•	spominski zborniki;
•	zborniki znanstvenih ali umetniških srečanj, ki jih organizirajo razredi;
•	samostojna dela in monografije članov razreda;
•	zborniki s področja dejavnosti Ta/.reda, pri katerih sodelujejo tudi znanstveniki ali umetniki, ki niso člani SAZU;
•	monografije nečlanov, kijih razred sprejme v objavo.
Skupne publikacije SAZU in ZRC SAZU so predvsem:
•	pe riodične pub likacije ZRC S AZU;
•	monografije sodelavcev ZRC SAZU;
•	zborniki ZRC SAZU.
70,	ilen
V znanstvenih publikacijah SAZU se objavljajo dela, ki predstavljajo obogatitev znanstvenega spoznanja na ustreznem področju.
71.	člen
Publikacije SAZU imajo urednika ali uredniški odbor, ki ga imenuje:
•	za splošne publikacije predsedstvo SAZU;
•	za publikacije razredov ustrezni razred;
•	za skupne publikacije SAZU in ZRC SAZU predsedstvo SAZU v soglasju z znanstvenim svetom ZRC SAZU,
72.	člen
Splošne publikaci je gredo v tisk potem, ko jih sprejme predsedstvo SAZU,
Publikacije razredov gredo v tisk potem, ko jih sprejme ustrezni razred, predsedstvo pa odobri natis,
Skupne publikacije SAZU in ZRC SAZU gredo v tisk potem, ko sta jih sprejela znanstveni svet ZRC SAZU in pristojni razred, predsedstvo SAZU pa odobrilo natis
73.	člen
Dela morajo bili pred sprejetjem za lisk rccenzirana. Recenzente, ki so praviloma Člani SAZU, imenuje glede na naravo publikacije predsedslvo SAZU ali ustrezni
razred.
74.	člen
Predlog za tisk monografije nečlana lahko da le član ustreznega razreda.
75.	člen
Publikacije SAZU se tiskajo v slovenščini. Tiste, ki so namenjene predvsem mednarodni javnosti, pa ludi v enem od svetovnih jezikov.
Publikacije SAZU v slovenščini morajo imeti izčrpen povzetek v enem od svetovnih jezikov publikacije v tujem jeziku pa izčrpen povzetek v slovenščini,
76.	člen
Določbe glede avtorskih pravic vsebuje poslovnik o izdajanju in razdeljevanju publikacij SAZU, ki ga sprejme predsedstvo SAZU.
ZaložniSke pravice (copyright) si pridržuje SAZU,
77.	člen
SAZU lahko pri tisku pomembnejših publikacij sodeluje z založbami na podlagi
sozaložniSke pogodbe
VIII ZNANSTVENI DELAVCI SAZU
78.	i Itn
Nazivi znanstvenih delavcev, kijih podeljuje SAZU so:
•	znanstveni svetnik SAZU,
•	višji znanstveni delavec SAZU,
*	znanstveni delavec SAZU.
79.	ilen
V znanstvene nazive SAZU voli ustrezni razred
80.	ilen
Za izvolitev v naziv znanstvenega delavca SAZU je potrebna ustrezna strokovna usposobljenost in znanstvena ustvarjalnost
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
*	znanstveni svetnik SAZU: doktorat znanosti, večje število pomembnih objavljenih del, s katerimi je kandidat prispeval k razvoju in obogatitvi znanosti na ustreznem področju in mednarodna odmevnost raziskovalnih dosežkov;
•	višji znanstveni delavec SAZU: doktorat znanosti in pomembnejša objavljena dela;
*	znanstveni delavec SAZU: doktorat znanosti, objavljena dela in sposobnost za samostojno znanstveno delo.
81.	ilen
Izvolitev v naziv znanstveni svetnik SAZU je trajna.
Višji znanstveni delavci SAZU in znanstveni delavci SAZU so izvoljeni v naziv za pet let in so lahko po enakem postopku znov a izvoljeni v isti ali višji naziv.
Ponovna izvolitev v naziv višji znanstveni delavec SAZU oz, znanstveni delavec SAZU ni potrebna po dopolnjenem 60 letu starosti.
S2, ilen
Postopek za izvolitev znan si veni h delavcev SAZU določa pravilnik za izvolitev znanstvenih delavcev SAZU, ki ga sprejme predsedsivo SAZU.
IX. ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU
83.	člen
Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti deluje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ga je ustanovila SAZU. ZRC SAZU ima pravice in dolžnosti javnega raziskovalnega zavoda
84.	člen
ZRC SAZU izvaja skupaj s SAZU dolgoročni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda zlasti s proučevanjem slovenskega jezika, arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, muzikologije, slovenske literature in literarnih vod, etnologije, slovenskega izseljenstva, filozofije, geografije, krasoslovja, paleontologije, biologije in medicine.
85.	eleti
Ustanoviteljske pravice SAZU so opredeljene s tem:
•	da upravni odbor ZRC SAZU pred sprejetjem statuta ali njegovih sprememb in pTed sprejetjem letnega načrta pridobi soglasje SAZU;
•	da z aktom o ustanovitvi in soglasjem k statutu ZRC SAZU odloča o pristojnosti in sestavi upravnega odboTa ZRC SAZU, načinu imenovanja oziroma izvolitve njegovih članov in trajanju mandata,
•	da z. aktom o ustanovitvi in soglasjem k statutu ZRC SAZU odloča o nalogah, načinu oblikovanja in delovanja znanstvenega sveta ZRC SAZU;
•	da upravni odbor ZRC SAZU pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja ZRC SAZU pridobi soglasje predsedstva SAZU;
•	da v skladu s statutom ZRC SAZU imenuje svoje predstavnike v upravni odbor in znanstveni svet ZRC SAZU.
86.	člen
Predstavnike SAZU v upravni odbor in znanstveni svet ZRC SAZU imenuje predsedstvo SAZU.
X. SREDSTVA SAZU
87.	člen
Sredstva za delovanje SAZU zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna za:
•	delo skupščine, predsedstva in razredov SAZU;
•	osnovni program dela SAZU;
•	program dela upokojenih rednih in izrednih članov SAZU;
•	redno izdajateljsko dejavnost;
•	stalne mesečne nagrade rednim in izrednim članom SAZU;
•	amortizacijo, in vesli cijc in investicijsko vzdrževanje;
■	opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih del;
•	materialne in operativne izdatke;
•	izpopolnjevanje knjižnice (v besedilu statuta: Biblioteka), odkup zapuščin, umetniških del pomembnih za kulturno in naravno dediščino.
SAZU pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka iz proračuna Republike Slovenije na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa, ki ga predloži v soglasje Vladi Republike Slovenije.
Sredstva za raziskovalno in umetnostno delo zagotavlja SAZU tudi s pogodbeno raziskovalno in umetnostno dejavnostjo
SAZU lahko pridobiva sredstva tudi z dotacijami, volili in darili ali na kakšni drugi pravni podlagi.
XL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
RS. člen
SAZU mora uskladiti svojo organizacijo in svoje splošne akte z določbami tega statuta v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
89. člen
Statut sprejme skupščina SAZU, potem ko Vlada Republike Slovenije izda soglasje k 32, in 87, členu statuta, ki se nanašata na financiranje SAZU.
9(1. člen
Slatut začne veljati osmi dan po sprejemu v skupščini SAZU,
Z dnem, ko začne veljati la slatut, preneha veljati statut, ki ga je sprejela skupščina SAZU dne 19.11.1981 in potrdila Skupščina SRS dne 24 2 1982 (Uradni lisi SRS št. 8 z dne 5.3. S982).
91. člen
Spremembe statuta sprejema skupščina SAZU na enak način in po enakem postopku, kakor je določeno za sprejem statuta.
92.	člen
Trije člani predsedstva po 22. členu zakona o SAZU se izvolijo na prvi redni skupščini SAZU po sprejetju statuta
93.	člen
Predsednik, podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in načelniki oddelkov SAZU opravljajo svoje funkcije do izteka mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni
Dosedanji niandat se pri ponovni izvoiilvi ne upošteva. Prvo izvolitev opravljeno na podlagi novega zakona o SAZU se šteje za prvi mandat po tem zakonu,
Statut Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sprejela skupščina SAZU dne 6, junija 1D95.
Glavni lajnik	Predsednik
Akad. prof. dr. Matija Drovenik	Akad. prof. dr. France Bernik
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU jc v letu 1995 zasedala dvakrat, in sicer 23, februarja in 6 junija. Dne 22. juni ja pa jc bil javni zbor. na katerem je predsednik SAZU izročil novoizvoljenim članom diplome o članslvu,
Skupščina SAZU 23. februarja 1995_
Skupščina jc sprejela poročilo predsednika Akademije o delu v letu 1994. zaključni račun za leto 1994 ter finančni predračun za lelo 1995.
Skupščine so jc udeležili.
C lani predsedstva: predsednik France Bernik, podpredsednik Robert Bhnc, glavni tajnik Matija Drovenik; tajniki razredov: Emilijan Ccvc, Janez Orcšnik, Lojze Vo-dovnik, Boštjan Žekš, Ernest Maver in Lidija Andolšek-Jeras. Redni člani: Janez Bati s, Janez Berili k. Miroslav Brzin, Davorin Dolar. Janez Fettich, Stane Gabrovcc. Ivan Gams, Ferdo Gcstrin, Peter Gosar, Ludvik Gvcrgyek. Vinko Kambič, Rudi KjfOV$ky, Valentin Logar, Lev Milčinski, Ivan Minatti, Zdrav-ko Mlinar, Dušan Moravec. Franc Novak, Mario Pleni čar. Stojan Pretnar, Primož Ramovš. Janez Stanonik, Anton Trstenjak, Dragica Turnšck. Sergij Vilfan in Igor Vrišcr.
Izredni Člani: Dušan Ferluga, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Lojze Lcbič, Jože Maček, Vasilij Melik, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar in Milja Zupančič. Ostali navzoči: upravni direktor Zoran Mezeg in sekrelar predsedstva Miha Lesar,
Opravičena odsotni:
Redni člani: Peter Fajfar, Ljubo Golič, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Janko Kos. Uroš Krek, Janez Pcklenik, Janko Pleterski, Miha Tišlcr, Anton Vratuša, Franc Zadra-vec, Ciril Zlobec in Andrej O. Župančič,
Izredni člani: Kajetan Gamar, Matija Gogala, Taras Kcnuauner, Jože Krašovec, Veljko Rus, Branko Slanovnik in Alojz Šercelj.
Ps 55. členu statuta SAZU opravičeni člani: akademiki Bralko Kreft, Boris Majer. Janez, Matjašič in Lujo Šuklje.
Skupščino je vodtl predsednik akad, France Bermk, kije pozdravil navzoče in opravičil odsotne člane. Po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna, je predlagal v sprejem m morebitno dopolni lev naslednji
Dnevni red:
1.	potrditev zapisnika zadnje skupščine SAZU z. dne 01. 12. 1994,
2.	poročilo predsednika Akademije,
3.	zaključni račun za leto 1994,
4.	finančni predračun za leto 1995,
5.	razno.
Skupščina je sprejela predlagani dnevni red brez pripomb
Ad 1
Pol rdite v zapisnika zadnje skupščine SAZU z dne 01. 12. 1994
Skupščina je soglasno potrdila zapisnik zadnje skupščine z dne 01. 12. 1994.
Ad 2
Poročilo predsednika Akademije
"Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 1994
Kol doslej je Akademija tudi letos dajala prednost svoji poglavitni nalogi, tj negovanju, spodbujanju in pospeševanju znanosti in umetnosti, In kot doslej so bdi tudi leios akademiki in i/.rodni člani v ospredju teh prizadevanj, bodisi v ustanovah, kjer so redno zaposleni, bodisi zunaj njih, kol posamezniki ali pa v okviru Akademije. Posebej velja poudariti, da je Akademija v letu 1994 priredila štiri simpozije -največ doslej v enem letu, vse s področja humanističnih in družboslovnih ved in večidel v sodelovanju z ustreznimi inštituti Znanstvenoraziskovalnega centra. Najprej smo imeli -20. in 21. januarja - simpozij "Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru", potem "Mednarodni simpozij o Bri-žinskih spomenikih" od 14. do 16. aprila, zatem mednarodni simpozij "Glasbcm barok na Slovenskem m evropska glasba" (13. in 14 oktobra) in naposled - od 9. do U. novembra - znanstveni posvet "Slovenci in država". Pripomnili kaže, da so referati prvega simpozija izšli v posebni knjigi že pred koncem leta kot Balantičev in Hribovškov /borni k, medtem ko je d ni g i simpozij, prav tako še pred koncem leta, spodbudil izid italijanske izdaje Monumenta Frisingensia (Trst-Firence, 1994). Poleg teh je bila Akademija pokroviteljica ali soprircdiicljica še nekaterih nacionalnih in mednarodnih znanstvenih posvetovanj.
Težave pa smo imeli - kol že nekaj let - pri uresničevanju lastnega izdajateljskega programa. Ob hudem pomanjkanju sredstev in z velikimi napori nam je kljub temu uspelo natisniti štiri najsi publikacij različnih strok, katerih avtorji so bodisi akademiki bodisi sodelavci inštitutov ZRC ali oboji skupaj Ob teh knjigah je treba omeniti še eno koprodukcijsko izdajo - enozvezkovni Slovar slovenskega knjižnega jezika Tako se ob računalniškem tisku kaže kot možen i zli od iz kritičnega položaja naše cdicijskc dejavnosti že uveljavljeno nastopanje s komercialnimi založbami. V okvir institucionalnega sodelovanja doma sodita - poleg u stanovi leljstva ZRC in skupnega raziskovalnega programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda" zlasti dve povezavi, Kot soustanoviteljica jc Akademija pristopila k Slovenski znanstveni fundaciji. Temeljni finančni delež za Fundacijo je zagotovilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Kot delni soustanovitelji brez finančnih obveznosti pa sodelujemo od konca leta tudi z Inštitutom akademika Antona Trste-njaka za psihologijo, fogoierapijo in antropohigicno. Seveda ima Akademija svoje predstavnike še v drugih upravnih organih znanosti in kulture - v Svetu za znanost in tehnologijo in Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije, v Svetu RTV Slovenije, v upravnem odboru Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru in še kje, Mednarodna dejavnost se širi kljub žaljivo skromnim sredstvom, ki jih dobivamo v ta namen iz državnega proračuna Letos je Akademija podpisala tri nove dogovore o sodelovanju: s slovaško akademijo znanosti (21 februarja), s poljsko akademijo
znanosti (28. septembra) in z bolgarsko akademijo znanosti (12. oktobra). Mednarodna izmenjava raziskovalcev je v okvini European Science Exchange Programine (ESEP) zajela šest akademij in to avstrijsko, češko, lelonsko, madžarsko in slovaško akademijo znanosti ter Royal Society iz Londona, Morda bi v tej zvezi omenil še obisk predsednika Akademije v Londonu od 3. do 6. maja, njegove pogovore o znanstvenem in tehniškem sodelovanju s predsednikom Roya I Society sirom Michaelom Ativahoin ter njegov obisk pri predsedniku Evropske akademije - Academia Euro paca - siru Arnoldu Burgenu in pri generalnem direktoiju Bn tanskega sveta Johnu Hansonu.
Od najvidnejših tujih ali v tujini živečih znanstvenikov, ki so lani obiskali Akademijo. moramo imenovati vsaj tri: Karla Alexa Müllcrja, švicarskega fizika in Nobelovega nagrajenca, s katerim smo se srečali na Bledu (5, seplembra), Jean-Marie Lchna, francoskega kemika, tudi Nobelovega nagrajenca, smo sprejeli v Ljubljani (27. septembra), prav tako Bogdana Povha. direktorja Jedrskega inštituta Maxa Plancka v Heidelbergn lu našega dopisnega člana (21. oktobra). K ugledu Akademije v javnosti je veliko pr ispevala tudi zavest o njeni dolgi, čeprav nepovezani tradiciji. Ta zavest se je okrepila /Jasli po nedavnem znanstvenem posvetovanju o Acadcmii Operoso rum in po slovesnosti ob njeni Iri slo letnici. Na ponien tradicije naše ustanove je posebej opozorilo odkritje spominske plošče Janezu KTstniku Prešernu, prvemu predsedniku Akademije delavnih (2, oktobra), pred tem pa tudi postavitev spomenika Francu Ksavcrju Luknianu, izrednemu članu naše Akademije {11 septembra),
S mrl je letos iztrgala iz naših vrsl dva redna člana - akademika Alojzija Finžgarja (28. marca) in akademika Bojana Čopa (3. avgusta). Od dopisnih članov sla prav tako umrla dva: Pavle Savič in Janos Szentagolhai.
Letošnjo dejavnost Akademije je zaznamovalo še nekaj okoliščin in dogodkov, tudi takih, ki bodo usmerjali njeno življenje v prihodnje Mednje sodi na prvem mestu novi zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pomembna zareza na področju pravne m organizacijske ureditve Akademije. Predlog zakona v prvem bmnju je bil obravnavan v Državnem zboru 1 niarca Uvodni ekspoze ministra za znanost in tehnologijo prof. dr. Rada Bohinca je hkrati z nastopom predsednika Akademije pripomogel, da so poslanci vseh strank podprli predlog zakona, tudi člen o enojnem ustanoviteljstvu ZRC, o ustanoviteljstvu Akademije, kar je dobilo potrdilo še v končni obliki. Drugo branje je Državni zbor opravil 23. junija, zadnje pa 20. juJija, ko je bil zakon dokončno sprejel, nekaj dni zatem tudi v Državnem svetu. Objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije 5. avgusta. V zve/j z njim kaže reči vsaj dvoje - da novi /akon spel priznava Akademijo za najvišjo, prvič pa tudi /a najvišjo avtonomno slovensko znanstveno in umetnostno ustanovo ter v načelu ureja razmeijc med Akademijo in ZRC. V le m pogledu pomeni zakon trdno izhodišče za novi statut Akademije, ki je v zaključni fazi in novi siatut ZRC. Močno seje letos zvišal gmotni standard Akademije v lem smislu, da seje z Novim trgom 5 zaključila celovita adaptacija in sanacija naših hiš, ki je trajala dcscl let Za njeno dokončanje so /asluAni vsi. tako ali drugače povezani z, njo v tem času, tudi in zlasti prejšnje vodstvo, Z dovrši Lvijo adaptacije pa se je sprostilo več prostorov za potrebe naših članov. Do konca lela jc bilo izpraznjenih sedem sob in garsonjera na
Gosposki 13. Večina teh prostorov in večina izpraznjenih sob na Novem trgu 3 je že naseljenih in služi svojemu namenu. Prednost pri dodeljevanju sob so imeli lajniki razredov in načelniki oddelkov ter člani, ki so bili pn znanstvenem delu ali umetniškem ustvarjanju v najhujši prostorski stiski.
Iz povedanega izhaja, da se je le los v Akademiji marsikaj premaknilo na bolje. Tudi v prihodnjem letu nas čakajo naloge, od katerih sta vsaj dve za nadaljnji razvoj naše ustanove temeljnega pomena: sprejem novega staiuta in reorganizacija Akademije v skladu z novim zakonom in statutom ter volitve novih članov."
Akad. France Bernik
Skupščina je soglasno sprejela poročilo predsednika SAZU.
Ad 3
Zaključni račun /a leto 1994
Upravni direktor SAZU Zoran Mezeg je podal finančno poročilo za leto I9y4 in razložil pisno poročilo, ki so ga člani prejeli na današnji skupščini Le-to zajema: Finančno poročilo o poslovanju SAZU /a lelo 1994 / grafičnim prikazom. Odhodke v lelu 1994 z grafičnim prikazom in Investicije v letu 1994 z grafičnim prikazom. Leta 1994 je imela SAZU 234.223,342,30 SiT prihodkov. 232 455.188,20 SIT odhodkov in 1 768 154,10 SIT presežka. Slednjega naj bi prenesli v proračun za leto 1995.
Prihodki so bili naslednji:
PRIHODKI 1994
Píenos presežka iz leta 1994	
Proračun Republike Slovenije	190.016.138,00
Ministrstvo za znanost in tehnologijo	24.929.548,10
Valvasorjev odbor in monografija o Francctu Mihcliču	14.443.110,30
Obrcsl i	2.959.771,10
Razni drugi prihodki	1.773.719,20
Za investicije jc SAZU iz pioračuna Republike Slovenije prejela 28.22.737,90 SIT.	
ki jili je porabila /a naslednje namene:	
- adaptacija stavbe Novi irg 5	12.826.508,90 SIT
- adaptacija stavbe Novi trg 3	8 865.372,00 SIT
- investicijska vzdrževanje slavbe Novi trg 3	5.790.114.00 SIT
- nabava osnovnih sredstev	740.743,00 SIT
Skupščina je soglasno sprejela zaključni račun za leto 1994
Ad4
Einančni predračun /a teto 1995
Upravni direktor je seznanil skupščino z okvirnim osnutkom plana predračuna SAZU za leto 1995, ki je bil pripravljen na podlagi delovnega gradiva Ministrstva za finance Republike Slovenije za predlog proračuna za lelo 1995 Proračun bo obravnavala in sprejela Vlada Republike Slovenije
SAZU naj bi leta 1995 iz proračuna Republike Slovenije prejela finančna sredstva za naslednje namene:
- plače delavcev	88.543 mio SIT
- materialni stroški	5,516-5,848 mio SIT
- amortizacija	5,001-5,304 mio SIT
- meddržavno sodelovanje	2,474-2,622 mio SIT
- nakup knjig in revij za Biblioteko SAZU	5,690-6,032 mio SIT
- tisk SAZU	7,421-7,867 mio SIT
- pasovno financiranje ZRC SAZU	32, 571-34,529 mio SIT
- članske nagrade akademikom	79.159-83,919 mio SIT
- investicije	34,632-36,714 mio SIT
Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije bo Akademiji v letu 1995 nakazalo od šest do sedem milijonov SIT za Znanstveni fond za delo upokojenih akademikov ler financiralo sedem publikacij SAZU. Poleg lega je SAZU na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije vložila prošnjo za sofinanciranje Štirih publikacij v znesku 3,2 mio SIT.
V	razpravi o proračunu Akademije za leto 1995 je na opozorilo akad Janeza Grešnika, da so načrtovana sredstva za tiskovno dejavnost Akademije prenizka, upravni direktor pojasnil, da je lahko pripravil pTedlog le poslavke samo za tiste publikacije SAZU, za katere so bili pravočasno podani ustrezni zahtevki. Za osiate morebitne dodauie natise bo Akademi ja krila stroške iz drugih postavk
Akad, Janez Slanonik je pohvalil novo obliko finančnega poročila, v proračunu pa pogreša sredstva za delo predsedstva in sinipozijsko dejavnost Akademije Predlagal je tudi. da bi izjemne pokojnine za člane SAZU urejala Akademija enotno, ne pa za vsakega člana posebej
Glede simpozijske dejavnosti je predsednik pojasnil, da zaenkrat ni načrtovanih posvetov za leto 1995. v letu 1996 pa so predvideni trije posveti: Mednarodni dia-Icktološki simpozij. Simpozij pod naslovom "Interpretacija Biblije" in kolokvij v počastitev 100-letnice rojstva akad Josipa Vidmarja, ki bo oktobra 1995
V	zvezi s pobudo akad Ivana Gamsa, da naj bi SAZU v letošnjem letu pripravila simpozij o dobrih in slabih straneh združevanja z Evropsko skupnostjo, je podpredsednik akad Robert Blinc pojasnil, da sla tako ožje vodstvo kol predsedstvo SAZU pobudo načelno sprejela in bo v tem okviru 16, in 17. marca obiskal Akademijo prof. Teli o. nekdanji španski minister za znanost, ki bo predavat o strategiji znanosti in vključevanju v Evropsko unijo. Za morebitne posvete šc v letošnjem letu
pa bo SAZU, po zagotovilih upravnega direktorja, pravočasno priskrbela potrebna finančna sredstva. Podpredsednik akad. Robert Biinc je tudi ugotovil, da so v proračunu Republike Slovenijo finančno ovrednotili načela novega zakona o SAZU in za financiranje uvedli nekaj novih postavk, kot so tiskovna dejavnost SAZU, Biblioteka SAZU in mednarodna dejavnost SAZU. Prizadevali pa si bo treba, da se v bodoče tudi znanstveni fond akademikov vključi v proračun, s čimer bi omogočili, da ta fond lahko uporabljajo tudi člani V. razreda za umetnosti. Po informaciji upravnega direktorja, da sta SAZU in ZRC SAZU uskladila dogovor o financiranju programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda'1 v višini 39,5 mio SIT, je podal predsednik še nekaj pojasnil glede prizadevanj vodstva Akademije za izplačilo zaostalih avtorskih honorarjev.
Skupščina je soglasno sprejela finančni predračun za leto 1995.
Ad 5 Razno
Upravni direktor je seznanil skupščino, da so predstavniki SAZU 22. februarja s predstavniki Tovarne zdravil Krka iz Novega i nesla podpisali pogodbo o prenosu naje m ni škili pravic za počitniško vilo Epos na Bledu od koncema Slovenijales na Krko za preostalih 16 lel po določilih osnovne najemne pogodbe S podpisom nove pogodbe se pogoji letovanja v vili Bled za člane SAZU ne bodo spremenili, pač pa Krka ponuja še dodatne možnosti za letovanje v njenih počitniških objektih: v zdraviliščih Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Stninjan ter v Gradu Otočec, z 20-odstotnim popustom in možnostjo plačila v štinh obrokih brez obresti. Člani SAZU lahko uporabljajo tudi Krki na letovišča na Cresu, Lošinju in v Vrsarju z enakimi plačilnimi pogoji. Cene bodo veljale tri lel a. Prijave za letovanje bo sprejemala SAZU po objavljenih razpisih tovarne Krka.
Na opozorilo akad. Ludvika Gycrgycka o nepravilni javni rabi slovenščine se je razvila daljša razprava, v kateri so sodelovali predsednik, akademika Janez Orešnik in Janez Stanonik ter izredni član Jože Toporišič, Najprej je akad. Janez Orešnik seznanil skupščino z izjavo za javnost, ki jo je o razmerah v slovenskem jeziku lansko leto pripravila SAZU, in opozoril na potrebo, da se ustanovi ustrezen organ (npr. urad za jezik), ki bi bil pristojen za posredovanje odgovorov na tovrstna vprašanja in bil neke vrste naslednik tako imenovanega jezikovnega razsodišča. Izredni član Jože Toporišič je seznanil skupščino s svojimi brezuspešnimi prizadevanji za oh ranile v Sekcije za slovenščino v javnosti v okviru novoustanovljenega Odbora za vprašanja rabe slovenskega jezika pri Državnem zboru Republike Slovenije. Povedal je tudi, da Komisija za pravopis pri SAZU sicer daje strokovna mnenja o nekaterih odprtih jezikovnih vprašanjih, ne more pa prevzeti pobude za javno razgrinja nje te problematike. Izredni član Toporišič je tudi opozoril na neko vrsto liberalizma na jezikovnem področju, ki nikakor ni primeren za našo kullurno stopnjo in dolgotrajne jezikovne tradicije. V zvezi s temi problemi je predlagal, naj skupščina pripravi in objavi poslanico o nezadovoljivem sianju kulture slovenskega knjižnega jezika ter naše zavezanosti tradicionalnim normam in značilnostim, ki se sedaj kršijo.
1 Ril
Predsednik je podprl predlog izrednega člana Jožeta Toporišiča, ob tem pa Še pozval komisijo za slovenski pravopis, naj pospešeno pripravlja slovarski del novega slovenskega pravopisa, Na koncu razprave o teh pomembnih jezikovnih vprašanjih je skupščina sprejela sklep, da IL razred pripravi javno izjavo SAZU o najpogostejših nespornih odklonih rabe slovenskega jezika od knjižne norme. Akad. Janez Stanonik je pohvalil novo obliko Letopisa, zlasti popolno poročilo o mednarodni knjižnični izmenjavi. Opozoril pa je na nepopolna poročila o delu akademikov, saj v njih pogreša širšo navedbo njihovih dejavnosti v preteklem letu. Ti podatki bi pomenili tako za posameznika kol za splošno rabo zgodovinski vir informacij. Glavni tajnik je pojasnil razloge za tak način predstavitve posameznih članov, predsednik pa je opozoril, da so bibliografije najprimernejša oblika predstavitve njihovega dela
V sklepu te točke je glavni tajnik seznanil skupščino, daje pravkar izšel iz tiska zbornik prispevkov Academia operosoium ter zaprosil člane, naj prcdsedstvcui pisarni dostavijo fotokopije svojih doktorskih diplom zaradi točne navedbe nazivov v Letopisu i 11 osebnih mapah članov.
Predsednik seje članom zahvalil za udeležbo in sodelovanje ter zaključil skupščino ob 12,30.
Skupščina SAZl! 6. junija 1995
Skupščina je bila posvečena lako volitvam novih članov SAZU kot I ud i sprejemu novega statuta SAZU in sprejemu soglasja k novemu statulu ZRC SAZU.
Volilne skupščine so se udeležili:
Člani predsedstva: predsednik Francc Bcrnik, podpredsednika Robert Bline in Ciril Zlobce, glavni tajnik Matija Drovenik; tajniki razredov: Lidija Andolšck-Jcras, Emilijan Cevc, Uroš Krek, Ernest Mayer. Zdravko Mlinar, Jane/. Orešnik, Lojze Vodovnik in Boštjan Žekš.
Redni člani: Janez Bati s. Janez Be mik, Jože Bole. Miroslav Brzin. Davorin Dolar, Vinko V, Dolenc, Peter Fajfar, Jane/ Fetrich, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Fcrdo Gestrin, Ljubo Golič, Peter Gosar, Stanko Grafenauer. Ludvik Gyergyek, Dušan Had/i, Franc Jakopin, Vinko Kambič, Janko Kos, Valentin Logar. Boris Majcr, Janez Menart, Milan Mihelič, Lev Milčinski, Ivan Minatti, Dušan Moravec, FTanc Novak, Boris Paternu, Janez Peklenik. Mario Plcničar. Stoj an Pretnar, Primož. Ramovš, Janez Slanonik, Miba Tišler. Anton Trste njak. Dragica Tumšck. Ivan Vidav, Sergij Vilfan. Igor Vrišcr. Franc Zadravec. Dane Zaje in Andrej O Župančič. Izredni člani: Dušan Fcrluga. KajeLin Gantar. Matija Gaga I a, Taras Kcrmauner Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Lojze Lebič, Jože Maček, Vasilij Melik, Jože Pogačnik. Veljko Rus. Branko Stanovnik, Alojz Šercelj, Jože Tronielj. Drago Tršar, Dane Zaje in Milja Zupančič.
Ostali navzoči: upravni direktor SAZU Zoran Mezeg, direktor ZRC SAZU Olo Luthar, sekretar predsedstva Miha Lesar, upravna direktorica ZRC SAZU Zvonka Pere ter predstavniki tiska in radia,
Opravičeno odsotni:
Redni člani: Aleksander Bajt, France Mihelič, lanko Pleterski in Anion Vratuša. 1/red ni Člani: Jože Toporišič.
I'o 55. členu statuta SAZTI odsotni člani: redni člani Bralko Kreft, Lujo Šukljc in Janez Matjašič ter izredni član Jože Krašovec
Volilno skupščino je vodil predsednik SAZU akad. France Bcrnik, kije pozdravil vse navzoče in opravičil odsotne člane. Na njegov predlog je skupščina sprejela naslednji
Dnevni red:
I potrditev zapisnika zadnje skupščine SAZU z dne 23. fcbruaija 1995, 2. izvolitev verifikacijskc in volilne komisije, 3 predstavitev kandidatov za nove člane SAZU,
4.	volitve novih članov SAZU,
5.	predlog in sprejem statuta SAZU,
6.	predlog in sprejem statuta ZRC SAZU.
7.	objava volilnih rezultatov, S. razno.
Ad 1
Potrditev zapisnika za d nje s kupi čine SAZU / dne 23. februarja 1995
Udeleženci na skupščini so soglasno poirdili zapisnik zadnje skupščine SAZU z dne 23. 02. 1995.
ad 2
Izvolitev verifikatijske in volilne komisije
Skupščina je izvolila akad. Franca lakopina in izrednega člana Jožeta Mačka za člana verifikacij ske komisije.
V volilno komisijo pa je skupščina izvolila akad. Petra Fajfarja za predsednika komisije, ler izredna člana Matijo Gogalo in Kajetana Gantarja za člana komisije.
Ad 3
I* red slavite v kandidatov za nove člane SAZU
Predsednik akad. France Bernik je seznanil navzoče, da bodo na skupščini volili 31 kandidatov ler naprosil lajnike razredov in načelnike oddelkov oziroma njihove namestnike, naj kandidate predstavijo s krajšimi utemeljitvami, v katerih naj navedejo samo bistvene podatke
Akad. Emilijan Cevc, tajnik I. razreda za zgodovinske in družbene vede, je predstavil dr Jožeta Ml i tiari ča in dr. Rajka Bratoža, kandidata za izredna člana, ter dr. Jožeta Pirjcvca, kandidata za dopisnega člana,
Akad. Zdravko Mlinar, načelnik Oddelka za družbene vede L razreda, je predstavil še preostale kandidate I, razreda: dr Tmeta Hribarja za izrednega člana, dr. Veljka Rusa za rednega člana in dr Josepha Strausa za dopisnega člana, Akad Janez Orešnik, tajnik EL razreda za filološkc in literarne vede. je predstavil kandidate: dr. Milka Matičetovega za izrednega člana, dr. Tarasa Kermaunerja, dr, Jožeta Krašovca in dr. Jožeta Toporišiča za redne člane ter Henryja R. Cooperja jr. in Rudolfa Neuhausega za dopisna člana.
Akad, Lojze Vodovnik, tajnik III, razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, je predstavil kandidate: dr. Igorja Grabca in dr Gabrijela Kernel a za izredna člana ter dr. Branka Stanovnika za rednega člana.
Akad. Ernest Mayer, tajnik IV, razjeda za naravoslovne vede, je predstavil kandidate: dr. Andreja Kranjca za izrednega člana, dr Jožeta Mačka za rednega člana, ler dr. K i ril a Micevskcga in dr Livia Poldinija /a dopisna člana, Akad, Uroš Krek, tajnik V. razreda za umetnosti, je predstavil kandidate: Andreja Hienga, Draga Jančarja in Andreja Jemca za izredne člane, Kajetana Kovica, Loj žela Lcbiča in Draga Tršaija za redne člane ter Slavka Mihaliča za dopisnega člana, Akad Lidija Andolšck-lcras, tajnica VI razreda za medicinske vede, je predstavila kandidate: dr. Marjana Kordaša in dr. Sašo Svetino za izredna člana, dr Jožeta Trontlja za rednega člana ter dr. Annc McLaren in dr Felixa Ungerja za dopisna člana.
Po opravljenih predstav i Ivah je predsednik odprl razpravo o predlaganih kandidatih.
Akad. Dušan Iladži je podal tri pripombe glede predstavitve kandidatov. Menil je, da so bile predstavitve v nekaterih primerih odločno prekratke in nebistvene. Vprašal je tudi. ali je možno, da se kandidatura dr. Milka Matičetova za izrednega člana 11 razreda glede na starostne omejitve spremeni v kandidaturo za rednega člana. In nazadnje je opozoril, da je bila članom SAZU prepozno dostavljena fotokopija dopisa akad. Aleksandra Bajta, v katerem akad. Bajt pojasnjuje svoje razloge za odstop s tajniškega mesta 1 razreda zaradi poteka kandidacijskega postopka v tem razredu
Glede druge pripombe akad. Dušana Hadžija, so predsednik, akad. Janez Orešnik in akad. Franc Jakopin ugotovili, da pri kandidaturi dr. Milka Matičetova ni pravno-formalnih zadržkov za takojšnjo izvolitev za rednega člana, vendar se za to možnost razjed ni odločil. Glede pisma akad. Aleksandra Bajta pa je predsednik pojasnil, da so le-to članom posredovali takoj, ko je akad. Bajt to željo izrazil. Po koncu razprave je predsednik obvestil člane, da je v času od zadnje volilne skupščine leta 1993 do danes preminulo devet rednih članov Akademije: Ivan Potrč, Janez Milčinski, Edvard Ravnikar. Dragotin Cvetko. Vladimir Pavšič - Matej Bor, Alojzij Finžgar, Bojan Čop. Niko Kuret in Bogo Grafenauer, Ker je osem članov iz družboslovnega, humanističnega in umetniškega področja, sla I. in V. razred za letošnje volitve predlagala izjemoma po tri kandidate za nove izredne člane V sklepu tretje točke dnevnega reda je akad. Franc Jakopin podal poročilo veri-llkacijske komisije Od skupno 81 rednih in izrednih članov Akademije se je skupščine udeležilo 71 članov. Za sklepčnost je potrebna navzočnost 41 članov. Z upoštevanjem odsotnih članov po 55. členu statuta je za izvolitev kandidatov po-irebnih 39 pozitivnih glasov.
Ad 4
Volitve novih članov
Predsednik je predlagal, naj se med odmorom opravijo volitve.
ad 5
Predlo;; in sprejem statuta SAZU
V uvodu k tej ločki dnevnega reda je predsednik predlagal upravnega direktorja Zorana Mezga in sekretarja predsedstva Miha Lesarja v komisijo za štetje glasov pri sprejemanju statuta SAZU, kar je skupščina soglasno sprejela. Nato je zaprosil glavnega tajnika akad. Matijo Drovenika, da predstavi predlog statuta SAZU. Le-ta naj bi bil na podlagi zakonskih določil sprejet najkasneje do 20 07. 1995 Glavni tajnik je najprej kronološko prikazal potek naslajanja predloga statuta SAZU in predstavil delo statutarne komisije, v kateri so nazadnje sodelovali: glavni tajnik akad. Matija Drovcmk, akad, Janez Bat i s, akad. Peter Gosar in sekretar predsedstva Miha Lesar. Člane je seznanil, da bo Akademija na podlagi določil sprejetega statuta do konca leta sprejela še naslednje akte: pravilnik o volitvah tajnikov razredov, njihovih namestnikov in načelnikov oddelkov, pravilnik o volitvah članov
SAZU, pravilnik o volitvah predsednika, podpredsednikov in glavnega tajnika, pravilnik o volitvah treh članov predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZIJ, pravilnik za izvolitev znanstvenih delavcev SAZU, pravilnik o nagradah in priznanjih ter poslovnik o izdajanju in razdeljevanju publikacij SAZU. Osnutki prvi Štirih aktov so že pripravljeni.
Nato je prebral in pojasnil vse spremembe, ki jih jc komisija vključila v predlog statuta na podlagi pripomb posameznih razredov. Posebno pozornost jc namenil 32. in 61. členu statuta, ki sta vsebinsko povezana in razen osnovnega besedila vsebujeta, tudi variantna predloga. Gre za status treh članov predsedstva, ki se volijo po 22. členu zakona o SAZU. Osnovno besedilo 32. in 61. člena statuta ne opredeljuje teh članov kot funkcionarjev, kar ponicni, da njihovo delovanje ni omejeno ?. leti. Varianta določa nasprotno, to jc. da so pridruženi člani predsedstva funkeionaiji, za katere tudi velja določilo starostne omejitve 75 let. Opredelitev članov posameznih razredov SAZU za prvi oziroma drugi predlog omenjenih členov je vzpodbudila krajšo razpravo, v kateri je a kad. Peter Gosar pojasnil, da so člani predsedstva funkeionaiji po svojem položaju (predsednik, oba podpredsednika, glavni tajnik in tajniki razredov) ter glede na posebne naloge, ki jih imajo na podlagi zakonskih določil. Status treh pridruženih članov pa jc svoboden, ker po zakonu nimajo posebnih zadolžitev, torej za njih ne velja starostna omejitev.
Predsednik jc dal predlog 32. in 61. člena na glasovanje. Člani so o predlogu glasovali dvakrat in v drugem glasovanju s 46 pozitivnimi glasovi sprejeli osnovno različico besedila v 32. in 61. členu predloga statuta SAZU, po kateri pridruženi Člani predsedstva nimajo statusa funkcionarjev.
Glasovanju je sledila splošna razprava o predlogu statuta SAZU, v kateri je najprej akad. Boris Paternu opozoril na to, da dnigi člen statuta med nalogami Akademije ne navaja skrbi za izobraževanje
Akad. Stojan Pretnar je pripomnil, da za dopisne člane ne bi smeh upoštevati določila numerus ciausUs. Nadalje je predlagal, da za člane Akademije lahko kandidirajo tudi poustvaijalni umetniki, da se pri volitvah upošteva načelo dopolnjevanja izpraznjenih mest po merilih stroke ter nazadnje, da se odsotnim članom omogoči pisno odločanje za normalen potek dela v posameznih razredih. Na pripombe akad. Pretnarja jc odgovoril predsednik, kije povedal, daje določilo numerus ciausus nespremenljivo, ker lako določa zakon. Vključevanje reproduktiv-mh umetnikov v SAZU bi bilo glede na zakonska določila statuta SAZU možno, vendar pa jc odločitev o leni v pristojnosti V. razreda za umetnosti Načelo dopolnjevanja je lahko satno dodatno merilo pri volitvah, ne pa splošno pravilo Pisno odločanje znotraj posameznih razredov se lahko uveljavlja v upravičenih primerih, kar omogoča, da pri delu razreda sodelujejo tudi odsotni člani. V zvezi z vprašanjem vključevanja reproduktivnih umetnikov v članstvo SAZU j C akad. Janez Menart opozoril, da v to skupino umetnikov sodijo tudi prevajalci, zlasti prevajalci poezije.
Ker so se člani na skupščini odločili, da bodo statut SAZU sprejemali ločeno od statuta ZRC SAZU, je dal predsednik predlog statuta na glasovanje. Skupščina je o predlogu statuta glasovala javno in ga sprejela s 57 pozitivnimi glasovi
Ker je volilna komisija že preštela glasove, sla se 5. in 6. točka dnevnega reda medsebojno zamenjali
Ad ti
Objava volilnih rezultatov
Akad. Peter Fajfar, predsednik volilne komisije, je poročal o rezultatih glasovanja: Oddanih je bilo 69 glasovnic Za izvolitev je potrebno 39 pozitivnih glasov.
Kandidati za dopisne člane S AZU so prejeli:
Jože Pirjevec	63 glasov
Jože Straus	64 glasov
Henry Cooper	65 glasov
Rudolf Heuhäuser	60 glasov
K i ril Miccvski	59 glasov
Livio PoJdini	58 glasov
Slavko Mi hal ič	61 glasov
Anne McLaren	64 glasov
Fcli\ Ungcr	63 glasov
Volilna komisija je ugotovila, da so bih vsi kandidati za dopisne člane izvoljeni
Kandidati za izredne člane SAZU so prejeli:	
Rajko liratož	50 glasov
Tine Hribar	45 glasov
Jože Mlinaric	54 glasov
Milko Matičetov	56 glasov
Igor Grabeč	65 glasov
Gabrijel Kernel	65 glasov
Andrej Kranjc	59 glasov
Andrej Hieng	59 glasov
Drago Jančar	55 glasov
Andrej Jenicc	49 glasov
Marijan Kordaš	54 glasov
Saša Svetina	58 glasov
Volilna komisija je ugotovila, da so so bili izvoljeni tudi vsi kandidati za izredne člane
Kandidati za redne člane SAZU so prejeli:
Vcljko Rus	45 glasov
Taras Kermauner	57 glasov
Jože Krašovec	55 glasov
Jože Toporišič	35 glasov
Branko Stanovnik Jože Maček Kajetan Kovič
61	glasov 66 glasov 58 glasov 53 glasov 56 glasov
62	glasov
Lojze Lebič Drago Tršar Jože Tronielj
Volilna komisija je ugotovila, da so bili izvoljeni vsi kandidati za redne člane, razen izrednega člana Jožeta Toporošiča. Izredni član Jože Toporišič je prejel 35 glasov od 39 glasov, ki so potrebni za izvolitev.
Predsednik se je zahvalil volilni komisiji za dobro opravljeno delo in za razglasitev rezultatov. V imenu ožjega vodstva SAZU in predsedstva SAZU ter v lastnem imenu je čestital navzočim novoizvoljenim rodnim članom. Ostalim članom je predsednik čestital brzojavno.
Ad 7
Predlog in sprejem statuta / KC SAZU
Akad, Ferdo Gestrin, dosedanji predsednik upravnega odbora ZRC SAZU, je predstavil predlog statuta ZRC SAZU.
Besedilo predloga statuta ZRC SAZU je pripravila posebna statutarna komisija, in sicer na podlagi zakonov (zakona o raziskovalni dejavnosti, zakona o SAZU. zakona o javnih zavodih in vrsti odlokov oziroma pravilnikov, ki jih je izdalo ministrstvo v zvezi z delovanjem javnih zavodov), ter v tesnem sodelovanju s statutarno komisijo SAZU in predsedstvom SAZU. V sklopu tega sodelovanja je komisija ZRC SAZU našla ustrezno rešitev za besedilo statuta. Razredi SAZU so dali na osnutek statuta ZRC SAZU skupaj šestnajst pripomb, ki so bile deloma redakcijske, deloma pa vsebinske narave. Glede na vsebinske pripombe je komisija spremenila oziroma dopolnila naslednje člene:
V	zadnji alinej i 4. člena se v besedilo vnese pojasnilo o likovnem znamenju ZRC SAZU. V predlog statuta se vključi tudi nov člen (15 člen), ki opredeljuje status predstojnika inštituta, 21 člen vsebuje določilo o nespremenljivosti nazivov posameznih inštitutov. 45. Člen pa se dopolni z določilom o sestavi znanstvenega sveta ZRC SAZU. V 47, členu se doda al mej a: daje soglasje k uredniku ali uredniškemu odboru za skupne publikacije SAZU in ZRC SAZU11. V 49. členu sc skladno z. zakonom o raziskovalni dej a vnosi i dopolni prvi odstavek lako, da se glasi: 'Znanstveni svet inštituta sestavljajo odgovorni nosilci raziskovalnih projektov in šleje glede na velikost inštituta od 5 do 7 članov.''
V	sklepnih besedah je akad, Ferdo Gestnn poudaril, da jo bil celoien koncept sia-tula ZRC SAZU izdelan lako, da ima Akademija kot ustanoviteljica ZRC SAZU dejanske itigeretice nad delom inštitutov, predvsem pa pri sprejemanju letnega programa dela in imenovanju direktorja
V	razpravi o 49. členu, ki je sledila uvodnim besedam akad FeTda Gestrina. Sla se oblikovali dve nasprotujoči si stališči glede loga, ali v omenjeni člen vključiti določilo o imenovanju dveh članov ustreznega razreda SAZU v znanstveni svet
inštituta. Tajnik II. razreda akad. Janez Orešnik jc podpri predlog o imenovanju dveh čJanov SAZU v inštituiske znanstvene svete, zavrnil pa je ugotovitev akad. Ferda Cestrina, da statut ZRC SAZLi omogoča Akademiji nadzor in vpliv nad delom ZRC SAZU. Dejal jc, da gre samo za splošne in načelne pravice Akademije, nc pa tudi za pravo možnost sprotnega vpliva SAZU na tekoče znanstvenoraziskovalno delov inštitutih. Stališče akad Janeza Orešmka je podprl tudi predsednik. Po njegovem mnenju bi Akademija z imenovanjem dveh članov SAZU v znanstveni svet inštituta obdržala sistemsko možnost za soobl i kovanje znanstvene politike ZRC SAZU.
Akad. Fcrdo Gcstrin jc, sklicujoč se na 15, člen zakona o raziskovalni dejavnost], ki predvideva vključevanje nosilcev raziskovalnih projektov v znanstvene svete, dodatno pojasnil, da akademiki kot nosilci projektov v posameznih inštitutih lahko neposredno strokovno vplivajo na delo ZRC SAZU Mnenju akad. Ferda Gestriua se jc pridružil tudi akad. Boštjan Zckš, ki jc predlagal kompromisno rešitev za 49. člen. Imenovanje dveh članov SAZU v znanstveni svet inštituta naj bi bilo za Akademijo neobvezno, glede na možnost, da med članstvom SAZU ni vedno možno zagotoviti znanstvenika z ustreznega strokovnega področja. Akad. Branko Sta novink in izredni član Kajetan Gantar sta tudi podprla to rešitev in predlagala, da Akademija dva zunanja člana znanstvenega sveta inštituta imenuje izmed svojih ali i/.med zunanjih članov,
Akad Peter Gosar je vprašal, kako daleč lahko ustanovitelj, to je SAZU, posega v notranjo organizacijo določene ustanove, to jc ZRC SAZU. glede ua to. da že ima svoje predstavnike v znanstvenem svetu in upravnem odboru ZRC SAZU. Saj se možnosl za sodelovanje na znanstvenem področju ponuja prek znanstvenih projektov. katerih nosilci so izključno akademiki. Akad. Roben Blinc se je strinjal z mnenjem akad Petra Gosarja in pojasnil, da so določila statuta ZRC SAZU pripravljena na podlagi veljavnih zakonskih določil Podprl jc tudi predlog akad. Ivana Gamsa, da se črta prvi odstavek v 49, členu, ki govori o tem, da znanstveni s vel inštituta sestavljajo nosilci strokovnih nalog. Tako bi se člen začel / besedilom: "Znanstveni svet inštituta šteje glede na velikost inštituta 5 -7 članov." Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar je vprašal, zakaj bi z. določilom o imenovanju dveh akademikov v znanstveni svet inštituta zaprli možnosti za sodelovanje ostalim članom SAZU, saj je zaželeno, da pri delu inštitutov sodeluje čim večje število akademikov
Ob koncu razprave je akad, Janez Orcšnik še enkrat predlagal skupščini, na j glasuje o določilu v 49, členu, da se dva člana SAZU imenujeta v znanstveni svet inštituta. Njegov predlog sta podprla tudi akademika Kajetan Gantar in Boris Paternu. Člani so sklenili, da bodo glasovali o predlogu določila v 49. členu statuta ZRC SAZU, ki pravi, da sta praviloma dva zunanja člana znanstvenega sveta inštituta člana Akademije Od trenutno 49 navzočih Članov se je za omenjeno določilo izreklo 30 članov S tem jc bilo določilo sprejeto,
V sklepu 7, točke dnevnega reda je skupščina glasovala o predlogu statuta ZRC SAZU in s 47 pozitivnimi glasovi dala soglasje k statutu ZRC SAZU.
Ad 8 Kazao
1.	Akad. Janez Orešnik je seznami navzoče člane, daje II. razred SAZU na podlagi sklepa skupščine z dne 23. 02. 1995 pripravil izjavo o najpogostejših odklonih v javni rabi slovenskega knjižnega jezika. Osnutek izjave je pripravil izredni član Jože Toporišič v sodelovanju z akad. Francem Jakopinom in akad Janezom Oreš-nikom, ki jc izjavo prebral in jo skupščini predlagal v dokončno potrditev. Sprejeto izjavo bo SAZU objavila v sredstvih javnega obveščanja.
V razpravi so Čiani načelno sprejeli besedilo izjave, vendar so pri tem opozorili na številna druga vprašanja v zvezi z javno rabo slovenskega jezika, in sicer na upravičenost rabe tujih jezikov za objave v tujini, zlasti pri naravoslovnih vedah, na predavanjih tujih predavateljev oziroma pri nekaterih slušateljih. Zavzeli so se za dosledno uporabo slovenskega jezika za slovensko govoreče doktorante oziroma kandidate, ki opravljajo magisterij. Ugotovili so, da so vsa ta vprašanja zelo pomembna zlasti za razvoj slovenskega strokovnega jezika in strokovnega izrazja. Člani so izrekli tudi upanje, da se bo uresničila že dana pobuda 11. razreda za ustanovitev jezikovnega razsodišča ali podobnega jezikovnega urada Po končani razpravi in na podlagi podanih predlogov jc skupščina sklenila, da se odločanje o t;iko pomembni zadevi, kot jc izjava SAZU o javni rabi slovenskega jezika, preloži na kasnejši čas, in sicer po predhodni obravnavi besedila izjave v posameznih razredih SAZU,
2.	Akad. Robert Blincje seznami člane na skupščini, daje III. razred sprejel sporočilo za javnost v zvezi z zmanjševanjem sredstev za znanost v letošnjem letu. Sporočilo jc bilo objavljeno v dnevnem časopisju.
Predsednik jc seznanil člane, da potekajo priprave za ustanovitev inženirske akademije Slovenije oziroma akademije tehniških ved. Nato se jc zahvalil navzočim za udeležbo in sodelovanje na današnji skupščini ler jo zaključil ob 14.05.
Slovesna podelitev diplom iinvoizvnljcnim Elannin Slovenske akademije znatm-sti in umetnosti 22. junija 1995_
Javni zbor Slovenske akademije znanosti in umetnosti na katerem so bile i/ročeue članske diplome novoizvoljenim članom SAZU, seje pričel ob 11. uri, Poleg članov predsedstva SAZU so javnemu zboru prisostvovali številni redni in izredni člani SAZU ter gosli: predsednik Državnega sveta Republike Slovenije dr Ivan Kristan, minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr Tone Jcrovšck. ljubljanski nadškof in melropolit dr. Alojzij Šuštar, rektor Univerze v Ljubljani akad. Miha Tišlcr, župan Mesia Ljubljane dr Dimitrij Rupel in upravna direktorica ZRC SAZU Zvonka Pere Prisotni so bili ludi predstavniki radia, televizije in tiska.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad France Bernik je naprej toplo pozdravil vse navzoče na slovesnosti izročitve diplom novim izrednim, rednim in dopisnim članom Akademije. Nato je pojasnil potek kandidacijskega
postopka in izvedbe volitev na skupščini 6. junija i995, na kateri so bili na osnovi zakonskih določi] izvoljeni izredni, redni in dopisni člani SAZU. Pri tem je opozoril na visok odsLolek udeležbe članstva na volitvah, kar kaže na njegovo veliko zavzetost, da soodloča in sodeluje pri lako pomembnih vprašanjih Akademije, kol je širitev njenega članstva. Kandidate za nove člane so poleg razredov SAZU predlagale tudi zunanje organizacije in društva. Izmed številnih predlaganih kandidatov je predsedstvo SAZU po tehtnem premisleku in upoštevanju strogih meni kakovosti in odličnosti izbralo kandidate, ki jih je uvrstilo na volilno skupščino Pri tem je upoštevalo tudi stališče, da se številčno okrepijo tisti razredi, ki so jih prizadele smrti, ali pa je okrepitev potrebna zaradi strokovih razlogov. Po teh uvodnih besedah predsednika SA2U, ki jih je v angleškem prevodu povzela prireditvena povezovalka Tajda Lekše, se je začela svečana podelitev diplom, in sicer najprej izrednim članom SAZU. Vsi člani so bili predstavljeni s krajšo utemeljitvijo, ki je vsebovala podatke o bistvenih potezah njihovega znanstvenega oziroma umetniškega ustvarjanja. Diplome za izredne člane so prejeli: dr. Raj ko Bratož, dr, Tine Hribar, dr. Jože Mlinarič, dr. Milko Mati čelo v, dr. Igor Grabeč, dr. Gabrijel Kernel, dr. Andrej Kran je, Andrej Hi eng, Andrej Jemcc, dr Marjan KordaS 111 dr. Saša Svetina. Na slovesnosti je bil predstavljen tudi novi izredni član Drago Jančar, ki bo zaradi odsotnosti prejel diplomo kasneje.
Podelitvi je sledila prva glasbena točka v izvedbi violinista Tomaža Loren za in kitarista Jerka Novaka, nato pa podelitev diplom novoizvoljenim rednim članom SAZU. V uvodu k podelitvi je predsednik pojasnil, da je volilna skupščina <5. junija od desetih predlaganih kandidatov za redne člane izvolila samo devet članov, kar je v medijih neupravičeno sprožilo dramatičen odmev. Pripomnil je lud i, da šteje članstvo SAZU kljub novim izvolitvam, 15 članov manj od zgornje meje, ki jo določa zakon. To kaže na strogost meril, s katerimi so člani presojali upravičenost kandidatov do izvolitve za nove člane. Avtonomnost presoje posameznih razredov pa je dobila podporo večine članstva.
Diplome za redno Članstvo so prejeli naslednji dosedanji izredni člani: dr. Veljko Rus, dT, Jože Krašovec, dr. Branko Stanovnik, dr. Jože Maček. Kajetan Kovič, Lojze Lcbič, Drago Tršar in dr. Jože Trontelj Za rednega člana je bil izvoljen tudi dr. Taras Kcrmauner, ki se podelitve ni mogel udeležiti.
Javni zbor je bil po izvedbi druge glasbene točke zaokrožen s podelitvijo diplom novoizvoljenim dopisnim članom SAZU, ki so bili. po predsednikovih besedah, izbrani po najstrožjih merilih kakovosli in merilih povezanosti oziroma sodelovanja s slovensko znanostjo in umetnostjo. Dopisni člani prihajajo iz šestih evropskih držav in ZDA ter se vključujejo v vseh šest razredov Akademije. Za dopisno članstvo so na svečanosti prejeli diplome: dr Jože Pirjevec, dr Joseph Strauss. dr. Henry7 R. Cooperjr., dr, Rudolf Neu häuser. dr, K i ril Micevski, dr. Livio Poldini in Slavko Mihalič Vsi člani so bili predstavljeni s krajšo utemeljitvijo za izvolitev, Za dopisna člana sta bila izvoljena in na zboru predstavljena tudi odsotna člana dr. An ne McLaren in dr. Felix Unger.
V sklepu podelitve diplom jc predsednik čestital novim članom z naslednjimi besedami:
"Spoštovani, drogi novi člani naše Akademije in kolegi,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti čuti zadovoljstvo, ker ste sprejeli njeno Članstvo, Hkrati upa, da bosta članstvo in zavest pripadnosti naši Akademiji tudi Vam v zadovoljstvo in da si bomo odslej naprej vsi skupaj in vj<tS" posebej prizadevali za uresničitev visokih in plemenitih ciljev znanosti in umetnosti. V tem duhu čestitam vsem novoizvoljenim članom naše Akademije, domačim in tujim. Čestitam v imenu predsedstva in v svojem imenu in v upanju, da bi nam današnji dan pomenil tudi prijazno človeško doživetje. "
Nato jc predsednik čestitaj tudi trem članom SAZU. ki so 21 junija letos od ministra /ju znanost in tehnologijo Republike Slovenije dr. Rada Bohinca prejeli visoko nacionalno priznanje "ambasador Republike Slovenije v zna nos IP dopisnemu članu prof, dr. Radu Lenčku iz. ZDA. akademiku in rektorju Univerze v Ljubljani prof. dT. Mihi Tišlcrju iti akademiku prof dr. Veljku Rusu.
Ob koncu uradnega dela podelitve diplom sta program zaključila glasbena umetnika.
RAZREDI S A Zli
lUzred za /godminske in dniihene vede
Razred jc imel ob koncu lela 13 rednih, 4 izredne in 17 dopisnih članov. V lelu 1995 jc ugasnilo srce rednega člana prof dr Boga Grafenauerja. moža. ki je vtisnil trajno sled v raziskovanje slovenske zgodovine in je tudi v deiu razreda živo sodeloval Ker je Odelek za zgodovinske vede že leta 1988 izgubil rednega člana prof. dr. Frana Zuillra in 1993 rednega člana prof. dr Dragotina Cvetka, se jc obč\ilno skrčil. Zalo je predsedstvo SAZU uvidevno dovolilo izvolitev ne enega, marveč dveh izrednih članov zgodovinske stroke Predlagana in izvoljena sta bila /godo\ inarja prof. dr. iožc Mlinaric in prof. dr. Rajko Bralož. Po odstopu tajnika I, ra/reda prof, dr, Aleksandra Bajta je bil do volitev 1996 soglasno izvoljen načelnik Oddelka za zgodovinske vede dr. Emilijan Ceve. Ker jc problema Lika o naselitvi Slovencev in o celotni etnični in zgodovinski situaciji v času od 6. do 9, stoletja še v ninogočem premalo raziskana in nedorečena, je razred spTejel sklep Oddelka za zgodovinske vede, da do jeseni (I udi z, zunanjimi sodelavci) pripravi interdisciplinarni simpozij o kontinuiteti in zgodovinski situaciji tega časa na slovenskih etničnih tleh Med vzporedne naloge naj se uvrsti redakcija in izdaja Virov za starejšo zgodovino Slovencev z. urbarji briksenškega blejskega gospostva in kostanjevlškega samostana.
Med drugimi nalogami je izstopala pobuda za oživitev delovanja skupine za narodnostna vprašanja (ki je v prejšnjih letih pripravila že tri publikacije, nadaljevala naj bi s četrto) in medakademijskega sodelovanja, zlasti s HAZU. To pobudo akad. dr Aniona Vratušeje razred soglasno sprejel Akad. dr. Zdravko Mlinar seje udeležil pripravljalnega sestanka (v zvezi s predlogom predsednika HAZU dr. Ivana Supka) za ustanovitev nove mul t idisc ¡plinarne revije za območje Srednje Evrope (Central European Quaterly); njen sedež in uredništvo naj bi bila v Gradcu. Začela se jc tudi razprava o "Gulbenkian Commission of the Social Sciences", ki se bo nadaljevala. Akad. dr. Veljko Rus je bil imenovan za ambasadorja Republike Slovenije v znanosti Akad dr Zdravko Mlinarje prejel nagrado R Slovenije za vrhunske dosežke na področju sociologije.
Leta 1995 je izšlo delo dr Boža Otorcpca "Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidina (Ud i ne) 1270-1405". Kot Razprave I. razreda je izšel zbornik referatov iz simpozija Slovenci in država: Znanstveni posvet S/o vene i in državas 1995 Ljubljana
Emilijan Ccvc
Razred za filološke in literarne vede
Razred seje sestal (pod vodstvom razrednega tajnika) na 5 rednih sejah, in sicer 14.
2, 18. 4, 7. II in 5. m 12 1995. V februarju 1995 je razred izvedel še korespon-
denčno sejo Namestnik tajnika razreda je bil akademik J, Krašovec
25 januarja 1995 jc umrl redni član razreda akademik Niko Kuret, 16. marca 1995
pa dopisni član razreda Alfred Rammclnicver (glej nekrologc).
Na volilni skupščini SAZU 6. junija 1995 se je članstvo razreda pomnožilo z izred-
ni m članom Mil ko m Matičelovim in z dopisnima članoma Ronaldom Cooperjem in Rudolfom Neuhauserjem; izredna člana Taras Kermauner in Jože krašovec sla postala redna člana.
Razred je spremljal pripravljanje slovarskega dela Slovenskega pravopisa in asodo Slovenskega biografskega leksikona. Večkrat je razpravljal o sodelovanju s tujimi akademijami znanosti in o knjižnem programu za 1995. Razred je izvolil izr. člana J. Pogačnika za razrednega referenta za tisk. Spremljal je priprave na mednarodni simpozij, načrtovan za september 1996 ob izidu celotne izdaje novega prevoda Biblije. Podrobno se je ukvarjal s pregledom statuta SAZU in s predlogom statuta ZRC SAZU.
Tiskovne konference razreda so bile 22. 2,, 25, 10 (oboje ob izidu publikacij) in 22. 11 (ob načrtovanem simpoziju o Bibliji).
Razred je na pobudo skupščine SAZU pripravil javno izjavo SAZU o jezikovnem položaju pti nas.
Janez Grešnik
Razred za matematične, fizikalne, kmcijske in tehniške vede Člani razreda so večino dejavnosti namenili naslednjim nalogam: sodelovanju SAZU in SATENA-e, izvolitvi novih članov razreda in obiskom tujih sodelavcev lil razreda,
V	zvezi s S ATEN A-o je večkrat tekla intenzivna razprava, vendar kaže, da bo nasprotja možno rešiti brez večjih težav, saj sta sedaj presednih SATENA-e (akad. Janez Peki eni k) in podpredsednik (izredni član SAZU Igor Grabeč) člana lil. razreda.
Razprava o izvolitvi novega rednega člana (dr. Branko Stanovnik) in dveh izrednih članov (dr, Gabrijel Kernel, dr, Igor Grabeč) je bila razmeroma neproblematična, kar so pokazala tudi volitve
Razred jc organiziral goslovanje večjega Števila lujih akademikov in profesorjev, od katerih je večina imela tudi predavanja na SAZU:
-	prof dr M. Nalecz, član poljske akademije znanosti (PAN); naš gost je bil od 17. do 24. aprila.
-	prof M Sniith, FRS, Birniingham; predaval jc 25. maja;
-	prof. J. Handa, Tohoku Umversitv Scndai, Japonska; predaval jc 21 avgusta,
-	dr L. Mir, Institute Gustavc-Roussy, CNRS. Pariš; predaval je 26. oklobra. Posamezni člani razreda so sodelovali pri nekaterih obiskih tujih znanstvenikov:
-	Anne McLaren, FRS, od 17. do 19, junija,
-	Maurice Jacob, CERN. od 16, do 19. oktobra
Prav tako so sodelovali pri proslavi 120-letnice rojstva Milana Vidmarja.
Lojze Vodovnik
Razred za naravoslovne vede
V	Iciu 1995 je imel razred za naravoslovne vede 10 rednih, 4 izredne in 9 dopisnih članov Tik pred zaključkom leta jc izgubil rednega člana Jožeta Boleta, ki je po daljši bolezni umrl 26. decembra 1995,
Med letom jc imci razred lest sej Na prvih dveh je obravnaval predvsem predloge za napredovanja in za nove izredne ter dopisne člane. Odločil se je, da predlaga enega kandidata za napredovanje, enega kandidata za novega izrednega in dva kandidata za dopisna člana. Predlagane kandidate razreda je izvolila skupščina SAZU dne 6. junija 1995. Istočasno je razred razpravljal o predlogih za novo članstvo in napredovanje kandidatov drugih razredov in se, ob nekaterih kritičnih pripombah glede na avtomat i zem in selektivnost predlogov, strinjal s predloženimi kandidaturami. Kasneje je razred razpravljal o predlogih zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije, statutov SAZU in ZRC SAZU, pravilnika SAZU o volitvah, pravilnika za izvolitev znanstvenih delavcev SAZU in poslovnika o izdajanju in razdeljevanju publikacij SAZU ter dostavljal svoje pripombe predsedstvu SAZU.
Od periodičnih razrednih publikacij so bile sprejete v tisk Razprave IV. razreda 36 (1995) in Acta carsologiea 23 (1994) ter 24 (1995), Rokopisi zunanjih avtorjev so bili ustrezno recenzirani. Problematika razredne publikacije Geografski zbornik pa je ostala odprta in jo bo treba urediti v začetku prihodnjega leta. Razred /a naravoslovne vede je izvolil za znanstvenega svetnika dr Andreja Kranjca iz Inštituti za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, dr. Lojzeta Maiinčka in dr. Boža Drovcuika ponovno za znanstvena svetnika, dr. Metko Culiberg za višjo znanstveno sodelavko ter dr. Rajka Si a pni ka za znanstvenega sodelavca iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.
Ernest Mayer
Razred za umetnosti
Razred se je na svojih petih sejali posvečal v glavnem dvema nalogama: soobh-kovanju statuta SAZU in v zvezi z njim raznim pravilnikom ter pripravam za sprejem novih članov in napredovanjem izrednih v redne Člane Na 3. seji je dokončno izdelal listo sedmih kandidatov z utemeljitvami, ki jih je skupščina v juniju 1995 potrdila in kandidate izvolila. Na svoji zadnji seji v tem letu pa je razred sprejel predloge pravilnikov o volitvah in načinu volitev znanstvenih delavcev SAZU.
Razred jc opravil izredno plodno in odmevno delo svojih uslvarjajočih članov na vseh področjih umetnostnih dejavnosti. Podrobna poročila o tem podajajo člani v svojih prispevkih, objavljenih v tem letopisu,
Akademija seje odzvala vabilu Mednarodnega simpozija za zborovsko glasbo, ki ga jc letos prvič gostila Ljubljana, in odobrila pokroviteljstvo s tem. da prevzame tajnik našega razreda predsedniško funkcijo organizacijskega odbora Zastopnik razreda izredni član Andrej Jemec. se je udeležil odprtja galerije akademika Franceta MiheliCa v Skofji Loki, kjer bo odslej shranjena njegova zbirka - darilo slikarja obnovljeni Kašči, Tajnik razreda je na pobudo muzikološke sekcije HAZU v Zagrebu organiziral v sejni sobi SAZU sestanek in nanj povabil dirigenta Sama Hubada in skladatelja Daneta Škcrla, ki sla docentki Evi Selak iz Zagreba posredovala dragocene podatke o delu dirigenta Lovra Maticiča v Sloveniji Spominska publikacija bo izšla v začetku leta 1996. Tajnik razreda se je kot član reda sv. Fortunata
udeležil mednarodne skupščine v Weimaiju in ob tej p rilo/nosi i obiska i dopisnega člana Akademije skladatelja Johanna C i le tiska, ki je letos praznoval svojo osemdesetletnico.
Razred šteje 32 članov: 12 rednih, 4 izredne in 16 dopisnih,
Uroš Krek
Razred za medicinske vede
V	letu 1995 je imel razred za medicinske vede tri redne (14. 2., 25. 4. in 23. II) in eno i/redno sejo (1. 6.), Seja, sklicana za 19. oktober je bila zaradi odsotnosti večine članov razreda preložena,
Na leh sejah smo obravnavali:
-	predlog Zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije.
-	osnutka Statuta SAZU in Statuta ZRC SAZU,
-	Pravilnik SAZU o volitvah in Pravilnik za izvolitev znanstvenih delavcev. Pripombe na zgoraj omenjene akte smo posredovali vodstvu SAZU v zapisnikih. Na vseh treh rednih sejah smo obravnavali tekoča dogajanja v zvezi z vitalizacijo Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU, na eni seji pa informacijo o projektu "Medicinska akademija oz. Akademija slovenskih zdravnikov", ki ga pripravlja Slovensko zdravniško društvo (SZD). Tajnica razreda je bila v zvezi s tetni vprašanji na razgovorih na SZD, Ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) in na Ministrstvu za zdravstvo (MZ).
Člani razreda so poleg raziskovalnega dela, ki ga opravljajo na domačih institucijah, sodelovali v različnih telesih MZT in MZ (Svet za medicinske vede MZT, Republiška strokovna komisija za medicinskoelična vprašanja pri MZ, Zdravstveni svet MZ, Komisija za strokovna napredovanja pri MZ, Slovenski medicinski slovar). Številni člani razreda so prisostvovali promociji knjige akademika V. Kambiča Epithelial Hyperplastic Ahherations of the Larynx, nekateri pa tudi promociji monografije prof, dr. P, Borisova Ginekologija na Slovenskem od začetkov da leta 1V80 Prvo knjigo je izdala založba Elsevier, drugo pa SAZU,
V	letu S995 je izšla tudi spominska publikacija Psihiater Mihael Kantin ki jo jc napisal akademik L, Milčinski Predstavitev te publikacije bo na SZD predvidoma januaija 1996,
Poleg omenjenih tem smo obravnavali šc poročila s sej predsedstva SAZU in predlog življenjsko nagrade za raziskovalno delo akademiki nji L Andolšck Razpravljali smo tudi o počastitvi 100-letnioe rojstva prof, dr. A. Scliškarja ler o mednarodni konferenci Epithelial Hyperplastic Lesions of the Larynx, pri katerih pripravi sodelujeta akademika A O Župančič oziroma V, Kambič
Lidija A ndolšek-Jeras
Svet za proučevanje in varstvo oknlja pri SAZU
V	evropskem letu varstva narave (1995) se je svet vključil v usmerjeno akcijo v republiki. Njegov predstavnik jc sodeloval v slovenskem organizacijskem komiteju.
V	program delovanja seje vključil s projektom Kemikalije v vsakdanji rabi V ra-
ziskoval ni skupini sodeluje .10 predvsem medicinskih in naravoslovnih strokovnjakov. ki lahko iz zakladnice znanja in svojih izkušenj prispevajo dragocena spoznanja in nasvete za varstvo narave in zdravja ljudi. Projekt ni bil končan v tem letu in se bo delo nadaljevalo do priprave posvetovanja o škodljivih kemikalijah in objave knjige.
Več članov sveta jc sodelovalo pri sestavljanju leksikona Okolje in človek, ki je i/šel kol knjiga Evropskega leta varstva narave. Izbor strokovne literature se je v tem letu zaradi aktivnosti članov in sodelavcev sveta znatno razširil, Člani sveta sodelujejo pri naravoslovnih projektih in izobraževalnem delu. Na fakultetah in drugih ustanovah uvajajo nove ali prenavljajo že utečene programe okoljskega izobraževanja, s čimer se širi tudi raziskovalno in seminarsko delo. Prav tako sodelujejo na drugih področjih, kjer se uveljavlja odgovornost za ohranitev narave in izboljšanje okolja.
Svet še vedno vztraja pri stališču, daje mogoče dopustili gradnjo malih ali velikih hidroelektrarn samo na podlagi zagotovil o čiščenju rek. Zavzsma se za takšno ureditev vodnega gospodarstva, da bo lahko skrbelo za kakovost vodovja in redno oskrbo prebivalstva z dobro pitno vodo, nadzorovalo delovanje čistilnih sistemov za odplake in uspešno interveniralo ob ujmah. Prav tako se zavzema za razumno gospodarjenje z gozdovi, da bi ohranili kakovost seslojev in celotnega bogastva. Vključuje se v strokovne razprave o energetski prihodnosti države, o zdravju primernem pridelovanju hrane in o večjih posegih v naravo
Pomembno je sodelovanje s Svetom za varstvo okolja Republike Slovenije, ki se ob obravnavanju okoljskih lem ter sprememb v gospodarstvu in družbenem dogajanju zavzema za okoljsko etiko zakonitosti in pravičnosti ter ustrezno okoljsko politiko. Posebno pozornost posveča naravoslovnim raziskavam in mednarodnim okoljskiiu akcijam V tem pogledu sodeluje z Regionalnim okoljskim centrom za Srednjo in Vzhodno Evropo.
Svet sc jc odločil, da oblikuje projekt, namenjen proglasitvi in urejanju vseh naravovarstvenih območij Slovenije.
A vguStin Ixih
Med akademijski odbor /a proučevanje zouno/
Nekdanji Mcdakademijski odbor za proučevanje zoonoz ho zaključil svoje delo v letu 1996 z i/daj o /adnje publikacije s področja parazitskih zoonoz. Akademik dr Teodor Wikcrliauser redni član Hrvatske akademije znanosti i umetnosti, in prof. dr, Janez Brglez, redni profesor Veterinarske fakultete v Ljubljani, sta pripravila za tisk Atlas parazita, uzročnika zoonoza u Hrvatsko) i Sloveniji, Do sedaj je bilo v okviru Medakadeinijskega odbora za proučevanje zoonoz objavljenih že dvoje monografij s področja parazitskih zoonoz in več del s področja bakterijskih in glivičnih zoonoz ter simpozijev o virusnih zoonozah. Čeprav je bilo v zgodnjih lelih možno sodelovanje samo s hrvaško akademijo, bo program raziskav Medakadcmijskega odbora za proučevanje zoonoz naslednje leto uspešno končan.
Janez Batis
MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
Avstrijska akademija znanosti
Mag. Barbara Haider je 4 dni (od 8 do 11. jauuaija) delala v Arhivu Republike Slovenije. Obisk je krila S AZU.
Dr. Alois Haidinger in dr Franz Lacku er sta 1 teden delala s prof. dr Natašo Golob na Filozofski fakulteti Obisk jc potekal na stroške Oddelka /a umetnostno zgodovino FF.
Dr Olo Luthar, dr. Marjeta Golež, prof Julijan Slrajnar in dipl. ing. Drago Kunej so bili 4 dni (18, do 21. junij) na obisku Avstrijske AZ zaradi uspešno končanega projekta Sicherung der Lui bâcher Aufnahmen Kärtner Slowenen. Obisk jc potekal na stroške AAZ
Akademija znanosti 11 os rie in Hercegovine
Prof. dr, Sreto Tomaževič, prorektor Univerze v Zenici, in doc. dr. Zečir Hadži-ahmetovič s Fakultete za strojništvo v Zenici sta se na povabilo S AZU mudila od 19. do 30. novembra v Sloveniji zaradi vzpostavitve stikov z, znanstveniki in gospodarstveniki Slovenije za rekonstrukcijo univerze in gospodarstva v BiH. V istem času je S AZU obiskal predsednik AZ BiH akad. prof dr Seid Hukovič
Akademija znanosti - Češka repuldika
Dr Irena Gantar G odi na. Inštitut za izseljenstvo ZRC S AZU, dr France Kxcsa I, Inštitut za novejšo zgodovino, in prof. Franc Rozman s Pedagoške akademije Univerze v Mariboru so se na povabilo AZ R Češke mudili od I do 5. aprila v Pragi zaradi obnovitve oz, ustanovitve Češko-slovenske komisije zgodovinarjev. Geografski inštitut Univerze v Ljubljani sta na stroške inštituta obiskala dr, V, Novaček in dr. O. Miku! i k iz AZ R Češke v času od 15. do 21 maja. Dr. Metka Špcs in dr. Marjan Ravbar. Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, sta delala v Institute or Geonics AZ R Češke v času od 4 do 8. septembra in sta se udeležila Moravian Geographica I Conference CONGEO '95.
Francoska akademija znanosti
Prof. dr Maurice Jacob, svetovalec generalnega direktorja Organisation Européenne pour Ja Recherche Nucléaire, se je mudil na S AZU in v Institutu Jožef Stefan od 16. do 19. oktobra.
Poljska akademija znanosti
Prof. dr. Maciej Natçez, direktor Mednarodnega centra za biokibemeliko v Varšavi, se je s soprogo mudil v Sloveniji kot gost S AZU v času od 17. do 24. aprila, imel številne strokovne razgovore in predavanje na S AZU Obisk je sofinanciralo MZT
Kraljevsko društvo, London (LSEP)
Dr Samo Ribane. Inštitut za patološko fiziologijo MF je delal od 28, novembra do 12. decembra v Churchill College, Cambridge
Di Madeleine ilelliweil, Oddelek za kemijo Univerze v Manchestru, se je od 13 do
19. maja mudi ¡a na Studijskem obisku pri prof. Venčeslavu Kaučiču. Delala jc na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.
Dr. Damjana Ola, Nacionalni inštiut za biologijo, Ljubljana, jc bila od 15. junija do 15, julija 4 tedne na Studijskem obisku na Dep of Biology, Imperial College, London.
Dr Gorazd Planinšič, Oddelek za fiziko FNT, Univerza v Ljubljani, je v času od 1. do 31. julija v okviru programa ESEP delal z dr. D. Luric na Dept. of Bio-Medical Physics and Bi o-Engineering, University of Aberdeen, Velika Britanija
Slovaška akademija znanosti
Dr Klara Kuzmovä, Arheološki inšitiut Slovaške AZ. seje mudila od S. do 12. maja na 4, mednarodnem kolokviju na temo Probleme über die Datierung des pro-vinzialrömisehcn Künste haffens. k i ga jc organiziral Pokrajinski muzej Celje. Obisk jc financirala S AZU.
Dr. Jan Jankov ič, Inštitut za svetovno književnost Slovaške AZ, jc v času od 4. do 11. junija delal v knjižnicah in arhivih v Ljubljani. Obisk je financiralo MZT. Dr. Egon Glavaty. Ekonomski inštiut Slovaške AZ. sc jc mudil na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani v času od 19 , do 24, junija, Obisk je potekal na stroške inštituia.
Dr. Emil BSläk, Fizikalni inštitut Slovaške AZ, se je mudil kot gosi prof. dr F. Cvelbarja na Inštitutu Jožef Stefan od 28. avgusta do 9. septembra. Dr. Norbert Fuchsberger m dr. Peter Komsek sta bila od 26. do 30. septembra na delovnem obisku pri dr, Bratku Fi lipi ču, Mikrobiološki inšiitul MF Obisk je financirala SAZU,
POROČILO O IZDELAVI SLOVARSKEGA DEL A NOVEGA SLOVENSKEGA PRAVOPISA
Komisija za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa jc bila v polni sestavi imenovana po dokončanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika od maja do sep-lembra 1991, leta, različno za posamezne člane. Ti so se z novo vrsto dela dalj časa usposabljali, preden jc redigiranje steklo. Zaradi družbenih sprememb konec 80, let m posebno I 1991 jc uredniški odbor primerno dczidcologiziral besedilo pravil, da bi lc-ta bila v sozvočju z demokratično preureditvijo naše jezikovne in državne skupnosti. V tem smislu mestoma spremenjeno besedilo je izšlo v 4. i/adji novega Slovenskega pravopisa 1 Pravila I. 1994. Za posebno izdajo v zvezi z enozvez,-kovnim ponatisom SSKJ so bila Pravila izdana še s stvarnim kazalom. Uredniški odbor je imel dosti dela tudi z izdelavo teoretične podstave pravopisnega slovarja in z uveljavljanjem ustreznih načel pri redaktorskem delu
Uredniškemu odboru je ZRC v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša redaktorje dodeljeval postopoma: M. Ahlin je bil imenovan 15. 5, 1991, L. Bokal 4. 6 1991, A, Gložančev 1 6, 1991, J. Kebcr 4, 6. 1991, B Lazar 4. 9 1991, V, Nartnik 4, 6. 1991, Z, Praznik 15. 5, 1991, J, Snoj 4 9. 1991. Šest redaktorjev je z redigiranjem zaposleno s celotnim delovnim časom, eden ftO-odsiotno, naglasoslo-
vec 20-odstotno, 100-odstotno tudi oba sestavljal ca geslovnika: N. Vojnovič je bila imenovana 4. 6. 1991, P Weiss dela pri njem od 1. 2. 1995. Komisija ima še tajnico in vnašal ko redakcij in drugega v elektronski zapis.
Redigiranje je dospelo do sredjne črke P, le ena redaktorica je pri črki A/, torej v zaostanku. Vtipkane redakcije so od črk A do vključno K za posamezne redaktorje. združene rcdakcijc ravno tako (del K-ja še nc), natisnjene redakcije so od A do F. Od uredništva recenzizame so črke .4, B, C, C in del D. po končanem redigiranju črke P bodo ua podlagi črke C redakiorji izenačili vse redakcije od A do P, nato se bo redigiranje nadaljevalo.
Deloma zaostaja izdelava geslovnika, zlasti pa je v zaostanku tipkanje redakcij, tudi združenih. Tu bi bila nujna pomoč s strani Inštituta. Prav tako bi bili dobrodošli dodatni redaktorji,
Rokopisne redakcije od A do G so shranjene v sobi Inštituta, drugo redigirano se postopoma vtipkava in spravlja na zgoraj opisano mesto Redakcije so sedaj povr-ščene abecedno po črkah in avtorjih, za absolutno povrstitev po abecedi bi bila potrebna pomoč od Inštituta.
Določene težave je prinesla odločitev Znanstvenega sveta Inštiuta. da je število iztočnic treba s 120 tisoč znižati na 1000 tisoč.
Jože Toporišič
jubileji
V letu 1995 so praznovali: 95 let dopisni član Zdravko Lorkovič, 90 lel redni član Bratko Kreft, 85 let redni član Lujo Sukljc in dopisna člana Zoran Bujas in Stanojlo Rajičič, 80 let redni član Anton Vrahiša, 75 let redni člani Emilijan Ccvc, Stane Gabrovcc, Vinko Kambič, Dušan Moravec in Ernest Mayer, dopisni člani Ivo Frangeš, Branko Fučič, Zoran Konslanl¡novic in Henry Leeming, 70 let redm člani Milan Mihclič, Franc Zadravec in Ciril Zlobec, dopisni člani Arnold Feil, Vil Hrymvč in Herman Muller-Karpe, 65 let redna člana Taras Kermauner in Igor Vrišer. izredni član Kajetan Gantar, dopisni član Livio Po Idi ni, 60 let redni član Janez Orešntk, izredni član Saša Svetina, dopisni čian Helmut Rumpler, 55 let redna člana Vinko V. Dolenc in Boštjan Žekš, dopisna člana Jože Pi rje vec in Boris Podrecca ter 50 let redni član Josip Globevnik.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, 1ZVQI,ITY'E, IMENOVANJA
Akademikinja Lidija Andolšek-Jeras je prejela nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo na področju medicine.
Akademik France Bernik je prejel diplomo častnega člana ZRC SAZtJ za življenjsko delo in vrhunske raziskovalne dosežke na področju literarne vede, dobil naziv legatus Sloveniae v Evropski akademiji znanosti in umetnosti in napredoval v naziv Officier v Redu sv. Fortunala ter postal član Mednarodne tehnične akademije. Sankt-Pctcrburg.
Izredni član Rajko Bratož je postal član Republiške matu n let ne komisije. Akademik Vinko V. Dolenc je prejel nagrado Who is who, 1994/1995, prejel priznanje The best doctors in America, 1994/1995, in postal Man of the year 1995, American Bibliograf. Inst.
Izredni član Drago Jančarje prejel Grumovo in Rožančevo nagrado. Izredni čian Alojz Kralj je bil izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani. Izredni član Andrej Kranjc je postal predsednik Upravnega odbora ZRC SAZU, član Znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, član Znanstvenega sveta Geografskega inštilula Antona Mehka ZRC SAZU in član Komisije za nagrade in priznanja ZRC.
Akademik Lev Milčinskt je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije
Akademik Zdravko Mlinar je prejel nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju sociologije in bil izvoljen za načelnika oddelka za družbene vede Razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU.
Akademik Janez Peklenik je postal predsednik Inženirske akademije Slovenije
(1AS).
Akademik Janko Pletcrski je prejel priznanje Inštituta za narodnostna vprašanja, Akademik Primož Ramovš je prejel Kozinovo nagrado
Akademiku Veljku Rusu je bil dodeljen naziv ambasador Republike Slovenije v znanosti
Akademik Branko Stanovnik je postal član New York Academy of Sciences Akademiku Mihu Tišlorju je bil dodeljen naziv ambasador Republike Slovenije v znanosti in postal je član Aeademia Scientarium ei Aru um Europaea ter prejel papeško odlikovanje - viteški red sv. Gregorija Velikega. Akademik Anton Trslenjak je prejel listino časi nega meščana mesta Ljubljane. Akademik Lojze Vodovnik je skupaj s sodelavci prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo in bil izvoljen za načelnika oddelka za tehniške vede razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU. Akademik Anion Vraluša je bil imenovan v Upravni odbor Znanstvenoraziskovalnega središča Koper
Akademik Ciril Zlobec jc prejel zlati znak svobode Republike Slovenije in pečat mesta Trsi.
TISKOVNE KONFERENCE
22. 2. Tiskovna konferenca li. razreda SAZU:
Aeademia operosorum, zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve;
Taras Kermauner: Slovenski plemenski junaki - Tugomer; Traditiones 23 (Naš živi jezik), 1994, zbornik razprav Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in
Janez Orešnik: Slovenski glagolsM vid in univerzalna slovnica.
30. 3. Tiskovna konferenca treh knjižnih novosti, posvečenih 70-leliiici Cirila Zlobca:
Ciril Zlobec: Stopnice k tebi, zbirka petdesetih ljubezenskih sonetov; Ciril Zlobec: Skoraj himna, izbor iz Zlobčeve poezije od Pesmi štirih (1953) do Ljubezni dvoedine (1993) in
Marija Švajncer; Ciril Zlobec pesnik Ljubezni, monografija o celotnem pesnikovem literarnem delu s posebnim poudarkom na poeziji. 12 10. Tiskovna konferenca:
Anton Trstcnjak: Slovenska poštenost in
Anton Trstenjak. Andro Skalcras: Dvajseto stoletje in pogled čez. 13. 10. Okrogla miza Ob stoletnici rojstva Josipa Vidmarja. 25. 10. Predstavitev tretje knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika avtorjev Franceta BezJaja, Metke Furlan in Marka Snoja. 22. 11. Predstavitev programa: Prireditve ob izidu novega prevoda Svetega pisma
- in simpozija Interpretacija Biblije; 18~ 20. 9. 1996 28. 11. Tiskovna konferenca Slovenskega zdravniškega društva, k jer je bila predstavljena publikacija:
Peter Borisov: Ginekologija na Slovenskem od začetkov do leta 1980.
PREDAVANJA NA SAZU
Minister za znanost in tehnologijo dr. Radn Bohinc je 28 februarja predaval o predlogu novega zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije.
Član španske akademije znanosti prof. dr. M. J. Tcllo z univerze v Bilbau je 17. marca predaval o znanstveni politiki, tehnološkem razvoju in njuni vlogi v ekonomskem razvoju na primeru Španije,
Direktor Mednarodnega centra za biokibernetiko poljske akademije znanosti v Varšavi prnf. dr, Maciej Nal^cz je 20. aprila predaval o razvojnih smereh biomedi-cinske tehnike.
Prof. dr, Thomas G. Winner je 3. maja predaval o praškem strukturalizmu in se-miotiki.
Član Kraljevskega društva (Royal Society, London, ESEP) prof. lan William Mu risov Smith z univerze v Birminghaniu je 25. maja predaval o molekulah v vesolju (o kemiji v skrajnih razmerah).
Izredni član SAZU prof. dr. Matij* Gogala je 30. maja predaval o zvočnem bogastvu Belumskega pragozda (Malezija)
Član makedonske akademije znanosti in umetnosti Jordan Pop-Jordan o v je 13. junija predaval o holističneni pristopu do zdravstvenega in okoljskega tveganja pri različnih energetskih sistemih.
Predstojnik oddelka za rest o rati vno nevromišično kirurgijo in rehabilitacijo bolnišnice za funkcionalno električno stimulacijo prof. dr. Jasunobu llanda z univerze Tohaku v Sendaiju je 21. avgusta predaval o funkcionalni električni stimulaciji nevromuskularnega sistema okvar zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona.
Prof. Maurice Jacob iz Evropskega laboratorija za fiziko delcev (CERN, Ženeva) je I S. oktobra predaval o raziskavah zgodnjega vesolja s pomočjo novih spoznanj o /gradbi materije
1'ruf. dr. Lluis M. Mir iz Laboratorija za molekularno farmakologijo Inštituta Gustave- Roussv (CRNS. Villejuif) je 26. oktobra predaval o razvoju od elcktropcrme-abilizacije celic do protitumorske elekirokemolerapije
Dr. Krhard Dušek, nekdanji avstrijski podkanclcr in dolgoletni minister za znanost. je 4. decembra predaval o tem, kaj je dosegla Evropa v obdobju 1989-1995.
Maciej INaJfcz, Razvqjne smeri biomedicinske tehnike
Biomedicinska tehnika sodi med tista interdisciplinarna področja, ki so se v preteklik 10-20 letih izjemno hitro razvijala. Glavni razlog za tak razvoj je povečan vpliv različnih znanstvenih ved na medicino
Predavanje je obravnavalo zglede: informatiko in računalniške znanosti pri medicinski diagnozi in obdelovanju slik, tematske sisteme pn domači zdravstveni negi, nove biološke materiale za implantibilne sisteme in selektivne membrane za notranje organe, mikromehaniko in robotiko v sodobni kirurgiji. mikroelektroniko in razvoj novih senzorjev, molekularno, celično in Ikivno tehniko ter enkapsulacijo celic Predavanje je predstavilo ludi dejavnosti biomedicinske tehnike na Poljskem s poudarkom na delu Inštituta za biokibernetiko poljske akademije znanosti.
lan William M uri son Smith, Molecules in Space: Chemistry under Extreme Conditions
Ohscrvaiions using radiotelescopes have already revealed the presence of about 100 molecules in space. They are concentrated in interstellar clouds where, by terrestrial standards, temperatures and densities arc extremely low. It is clear that these molecules must be the result of a rich network of chemical processes. This lecture reviewed the nature of interstellar clouds and the chemical reactions which can occur under these extreme conditions. The role of laboratory measurements in providing data for chemical models of the clouds was indicated and novel experiments in the lecturer's own laboratory were described. These experiments measured the rates or chemical reactions between simple gas-phase species close to ihe absolute zero of temperature, The results have clear and important implications for chemical models of interstellar clouds and for theories of chemical reaction rates.
Matija Gogala, Zvočno bogastvo Be I umskega pragozda (Malezija} Predavatelj seje leta 1994 udeležil ckspedicije MNS (Malezijskega naravoslovnega društva) v deževni pragozd na seveni Malajskega polotoka ob jezeru Temengor. Tam je posnel za 14 ur naravnih zvokov, predvsem glasove škržatov in drugih žuželk, ptičev, žab in celo plazilcev. Presenetljivi glasovi mnogih živali so zanimivi kol vršim znak, po njih lahko presojamo biološko raznolikost, zanimiva pa je tudi primerjava s človeškim svetom zvoka in glasbe. Nekatere žuželke se vsak dan oglašajo le zelo kratek čas ob določeni uri, kar je morda v zvezi z izredno biološko raznolikostjo žuželčjih vrst v izginjajoče m okolju tropskega deževnega pragozda.
Predavanje jc popestrila mullivizijska projekcija ob originalnih posnetkih zvokov iz Bel umskega pragozda (s kasete Belunu prirodoslovno društvo Slovenije, 1994).
J. Pop-Jordanov, Holistic Approach to Health and Environmental Risks of Different Energy Systems
Critical review of the existing risks assessment paradigm. Introduction of multidimensional representation and "psychological pollution". Illustration by Chernobyl effects in Skopje region and the dTects of the Bitola coal power plant. Psychosomatic risk due to X-ray radiation and Bitola plant. Formulation of holistic risk paradigm comprising psychosomatic and substitutional efTccts Corrcctcd risk pathway model. Response measures through coin pule r aided relax and power plant integration.
Josuiiohu 11 an d a. Electrical Therapy for the Neuromuscular System of the Upper and Lower Motor Neuron Disorders
Prof Handa je v predavanju prikazal raziskovalne dosežke terapije in restavracijo gibanja roke ob ujjorabi transdermal ni h elektrod za selektivno stimulacijo globokih mišic. Pri svojem pristopu uporablja tudi do 50 stimulacijskih elektrod in zaradi lega izključno računalniško nadzirano generiranje stimulacijskih sekveuc Pri sintezi stimulacijskih sekvenc izhaja iz polimiografskih vzorcev, posnetih med gibanjem normalno oživčenili okončin. Predavanje jc bilo posebej zanimivo, saj jc predstavil i udi dosežke raziskav električne slimulacije za restavracijo gibanja ohromelih spodnjih okončin ter pristop pri rehabilitaciji v primeru okvare spodnjega motoričnega nevrona. 2 nevroloških in nevrokinirških vidikov jc pričakovati zanimive prikaze vstavljanja transdermalnih elektrod za stimulacijo globokih mišic.
Maurice Jacob, The early Universe as it is Studied in the Deep Structure of Matter Our Universe originated from a Big-Bang about 15 billion years ago and, as we tiy to approach lis origin extrapolating back in time from present observations, we find increasing temperatures and densities. The physics which prevails under such circumstances is the one we discover probing the structure of matter with increasing scrutiny The talk discussed how recent finding in particle physics allowed one to reconstruct events in the early Universe which have had a great impact on the Cosmos as we see it today.
IJuis M. Mir, O d elektropermeabilizacife celice do protitumorske dektrokemo-terapije
Bleomicin je citotoksična učinkovina, ki jo uvrščamo med antibiotike citoslatikc. Jc Tazno specifičen citoslalik in povzroča enojne in dvojne prelome DNK-vijačmce Bleomicina pri zdravljenju raka ne uporabljamo zaradi slabe protitumorske učinkovitosti. Na Institutu Gustave-Roussy so ugotovili, daje bleomicin v monoterapiji slabo učinkovit, ker slabo prehaja celično membrano - z receptorsko odvisno endo-citozo. Povečana /not raj celična koncentracija bleomicina je vzročno povezana z njegovo c¡toksičnostjo.
Na Institutu Gustave-Roussy so s poskusi na poskusnih živalih in ljudeh pokazali,
da z lokalno danimi visokonapetostnimi električnimi pulzi in sistemskim dajanjem bleoniicina dosežemo odličen protilu morski učinek. BSeomicin sam ali visokonapetostni električni pulzi niso izzvali takega protitumorskega učinka kot njuna kombinacija. S temi poskusi so pokazali, da visokonapetostni električni pulzi neselektivno povečajo prepustnost ccličnc membrane, zaradi česar bleomicin lažje prehaja membrano in se kopiči v celici. Prav tako so pokazali, da je po elektrokemoterapiji, ki uniči večino tu morski h celic, za cradikacijo preostalih potreben imunski sistem gostitelja.
Število ozdravitev na poskusnih živalih so povečali s citokinom IL-2 Interleukin-2 je rastni dejavnik za T-limfocite. Interlevkin-2 ima v telesu kratek razpolovni čas. Z in vitro gcnclsko spremenjeni mi histoinkompatibilnimi celicami z vstavljenim genom IL-2 so dosegli povečano izločanje IL-2 in tako podaljšali njegov učinek na T-limfocite. Tako genetsko spremenjene celice so vbrizgali v ali v okolico tumorja, ki jc bil pred tem zdravljen z clcktrokcmoterapijo Ugotovili so, da je opisana kombinacija elektrokemoterapije z IL-2 izločajoči mi cclicami ne samo potencirala lokalni, temveč tudi sistemski protitumorski učinek ToTej elektrokemoterapija ni samo lokalni način zdravljenja raka, temveč jc lahko skupaj z modilikatorji biološkega odziva tudi sistemski način zdravljenja Trenutno so klinični rezultati elektrokemoterapije na kožnih in podkožnih solidnih tumorjih spodbudni, kot je bilo pričakovano brez neželjenih stranskih učinkov, prvi klinični poskusi elektrokemoterapije z IL-2 izločajoči m i celicami pa so v fazi priprave.
ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1995
PRIHODKI	v tisočih SIT
1. RS - Ministrstvo za financc - Proračun	262 403
2. RS - Ministrstvo za znanost in tehnologijo	19.667
3 Prenos presežka iz leta 1994	1.768
4. Drugi prihodki	17.604
SKUPAJ:	J01.44 2
ODHODKI	
1. Brutto plače s prispevki in regresom	85.284
2 Materialni stroški in amortizacija	94.729
3. Tisk in avtorski honorarji	25.858
4. Članske nagrade akademikov	92.940
5 Meddržavno sodelovanje	2.476
SKUPAJ:	301.287
Presežki prihodkov nad dohodki	155
INVESTICIJE	
PRIHODKI	
1 RS.- Ministrstvo za finance - Proračun	144.590
2. Drugi prihodki	2.784
SKUPAJ:	147.374
PORABA	
1 Adaptacije in investicijsko vzdrževanje objektov SAZU	28.784
2. Adaptacije in investicijsko vzdrževanje objektov Postojna in	Planina 101.551
3. Nabava osnovnih sredstev in drobnega inventarja	17.039
SKUPAJ:	147.374
BIBLIOTEKA S AZU
V prenovljenih prostorih Biblioteke S AZU smo se v letu 1995 z velikim olajšanjem lahko posvetili strokovnemu delu.
Aktivno sodelovanje pri vzajemnem katalogu v sistemu COB1SS, najpomembnejše področje našega dela, že pelo leto pomaga znanstvenikom, raziskovalcem in drugim bralcem pri iskanju informacij o našem, pretežno tujejezičnem gradivu z vseb področij znanosti in umetnosti.
Značilnost Biblioteke S AZU, tretje največje knjižnice v Sloveniji, je zamenjava publikacij Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo več kol 1.500 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se lako aktivno vključuje v mednarodno znanstvenoraziskovalno süero.
Biblioteka S AZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za S AZU in Znanstvenoraziskovalni center S AZU, prav tako pa opravlja tudi dela tehničnega izvajalca akademijske založbe,
S podpisom dogovora o sodelovanju med Biblioteko SAZU in specializiranimi knjižnicami ZRC SAZU smo v letu 1995 še pravno uredili že utečeno sodelovanje. Aktivno smo sodelovali pri pripravi razstave glasbenih publikacij, postavljene v času mednarodnega kongresa zborovske glasbe 1FCM (Cankarjev dom, Ljubljana, 7.-15.julij 1995), in pri pripravi 12. slovenskega knjižnega sejma (Cankarjev doni, Ljubljana, 6.-11.november 1995), - Sodelovali smo tudi pri pripravah šestih tiskovnih konferenc na SAZU
Z delom smo seznanili več domačih in tujih gostov, Med drugimi so nas obiskali kulturni ataše Rusije dr Gahna I, Zainjatina (Moskva, Ljubljana - 5.7.j, bibliotekarska strokovnjakinja dr. Janet Crane (University of Michigan Library, Ann Arbor - 30.7,), raziskovalca dr. Borui Justin {Justlnfo - 16.3 ) in dr Anthony Alofsin (Austin. Texas -9,1!.), predstavniki založb in distributerjev dr Ulrich Stephan (VCH-Verlagsgesellschaft. Weinheim - 29.6.), Olto Sagncr s soprogo, Paul H. Don in Darinka Gavcz (Kubon & Sagner. München-7.11.) in študentje s lavi stike (Filozofska fakulteta - 3.3)
Rezultate strokovnega dela Biblioteke SAZU v prenovljenih proslorih. opremljenih z novim pohištvom, dopolnjeno računalniško in drugo tehnično opremo, predstavljamo po ustaljenem redu Še s statističnimi podatki
AKCESIJA
Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje labele:
	Zamenjava	Darilo	Nakup	Obvezni izvodi	Skupaj
Knjige, letniki revij	3.61Î5	1.912	989	817	7.403
Mikrofilmi	8	0	0	0	8
Fotografije, reprodukcije	2	73	0	0	75
Plošče, kasete	5	13	21	0	39
Skopaj	3.700	1.998	1.010	817	7.525
Biblioteki S AZU so podarili več dragocenih knjig Alexander von HumboldtStiftung (Bonn - Bad Godesberg), Gouvernement français (Ljubljana), UNESCO (Paris), Österreich-Kooperation (Wien), akademiki Taras Kermauncr, Tine Logar. Ciril Zlobec, družina akademika Janeza Milčinskcga, dr. Marjan Dolgan, dr Zmaga Kumer, dr. Marjeta Šašel-Kos, Jože Faganel. France Baraga, Miloš Likar. Drago Samec in Julijan Strajnar
DVOJNICE
Za 330 dvojnic, ki so se nabrale v preteklih letih, smo objavili dva seznama (knjige: 167 enot, revije: 163 enot). Poslali smo ju v izbiro 118 ustanovam (od tega 62 v i nozemstvo) V zamenjavo smo odposl ali 16 5 dvoj nic,
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND
Ob koncu leta 1995 je imela Biblioteka SAZU inventaiiziraiiih:
knjig in letnikov revij	408.780
rokopisnih zapuščin	114
mikrofilmov	745
geografskih kart	3,523
fotografij in reprodukcij	8,849
gramofonskih plošč m kaset	465
Skupaj	422,476
KATALOGI TN BAZE PODATKOV
Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signaturnega kataloga (numerus currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abcced 110imenski
katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij. Biblioteka SAZU je tudi v letu 1995 gradila več lokalnih računalniških baz podatkov, in sicer:
bazo podatkov za periodične publikacije (1641 zapisov tujih senj, 1.235 zapisov tujih revij, skupno 2.876 zapisov tuje periodike; 102 zapisa slovenskih serij, 89 zapisov slovenskih revij, skupno 19 J zapisov slovenske periodike; vseh periodičnih publikacij skupno je 3.067 zapisov); ob koncu leta 1995 smo to bazo nehali dopolnjevati, ker imamo večino podatkov že evidentirano v sistemu COB1SS; baze podatkov o publikacijah SAZU (kumulativna bibliografija publikacij SAZU za leta 1981-1990; letne bibliografije; razpoložljive in razprodane publikacije oz. cenik: 960 enot)
in ba^e podatkov o naslovnikih, katerim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.432 naslovnikov, Slovenija: 99 naslovnikov), v dar (in-štitucijc: 145 naslovnikov; člani SAZU: 92 naslovnikov), v recenzijo (61 naslovnikov, od tega 48 tujih) in ba/o podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 173 naslovnikov). Vse baze podatkov so izdelane s programom STE VE na računalnikih ATARI. Lastno računalniško bazo podatkov o tujih monografijah, ki ima 12.948 zapisov. 20.694 pojmov in 73.138 dcskriplotjev, je Biblioteka zaradi prehoda v sistem COBISS v letu 1992 zaključila, ima pa jo pripravljeno tako, da bi jo po konverziji lahko vključila v bazo COB1B
Kot rezultat sodelovanja v kooperativnem on I i ne bibliografskem sistemu COBISS lahko navedemo naslednje podatke:
V	sistem vzajemne katalogizacije seje Biblioteka aktivno vključila !4. julija 1991. Ob koncu leta 1995 je imela v lokalni ba/i skupno 15,665 zapisov, in sicer 12.208 zapisov monografskih, 2.655 zapisov periodičnih publikacij in 802 analitična zapisa (članka). Od skupnih 15.665 zapisov je bilo originalnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 10.040, kopiranih in za lokalno bazo formalno in vsebinsko dodelanih zapisov pa 5.625,
V	letu 1995 je bilo vnešenih 4.090 zapisov, in sicer 3.610 zapisov monografskih publikacij, 253 zapisov periodičnih publikacij in 227 analitičnih zapisov (člankov). Od 4.090 zapisov, vnešenih v letu 1995, je bilo originalnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 3.046, kopiranih in za lokalno bazo formalno in vsebinsko dodelanih zapisov pa 1.044
ZAMENJAVA
Zamenjava akademijskih publikacij je naše naj obširnejše in najaktivnejše delovno področje. Med leiom smo redno poslovanje prekinili s 25 inozemskimi in 2 slovenskima naslovnikoma, nove zanienjevalne stike pa smo navezali s 25 naslovniki (od tega 23 v inozemstvu in 2 v Sloveniji). Ob koncu lela je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta in jc zajemala 1.531 naslovnikov (99 v Sloveniji in 1.432 v inozemstvu).
Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje ludi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej (er evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datolekah. Seznam naslovnikov je bil naveden tudi kot posebno poglavje v Letopisu SAZU, 44. knjiga: 1993 na straneh 190-226 (Ljubljana 1994),
RECENZIJA
Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 61 naslovnikom, večinoma v inozemstvo.
RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV
Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v soza-ložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami ali prejela kot dediščino nekaterih ustanov, in informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sicer:
Publikacije:
v zamenjavo - tujina	5.102
v zamenjavo - Slovenija	344
v dar	4.021
v prodajo	924
Skupaj	10.391
Informacijski bilteni:	
v dar	2 72(1
kot obvezni izvod	392
Skupaj	3.112
Vsega skupaj:	13.503
IZPOSOJANJE
Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Žal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora ludi v letu 1995 izposojanje zelo oteženo, vendar je bilo večje kot prejšnje leto; pTav tako je bil precejšen del knjižničnega fonda, ki ga hranijo nekateri inštituti ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija. Filozofski inštitut), še vedno težko dosegljiv ali celo nedosegljiv, V Čitalnici jc uporabnikom po prostem pristopu na voljo pnbližno 500 revij, enciklopedije, atlasi in slovaiji. Ker ima čitalnica terminalsko priključke, imajo
uporabniki tudi možnost, da sami iščejo informacije po v zajemni bazi (COBISS/ OPAC. COB1S S/ATLASS). S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki ludi do več tujih ba/. podatkov, dosegljivih preko Interneta
V letu 1995 je Biblioteka iz svojega fonda izposojala 3.271 uporabnikom (3.132 posameznikom in 139 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko obiskali 7.159-krat (4 105-krai /a izposojo v čitalnici, 3 054-krat za izposojo na dom)
Število izposojenih zvezkov v preteklem letuje bilo;
v čitalnici	15.020
na dom	4.375
inštitutskim bibliotekam	6.938
mcdbibliotečno v Slovenijo (67 bibliotekam)	419
mcdbiblioiečno v inozemstvo (27 bibliotekam)	55
skupaj	26.807
INFORMACIJE
Biblioteka S AZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer:
I.Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1994. - Ljubljana
1995. 9 str. 31) cm.
2.Seznam prejetih knjig 1995. - Ljubljana 1995. 11 zv. (233 sir.) 3(1 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
3 Katalog publikacij i Slovenska akademija znanosti in umetnosti. - Ljubljana 1995, (1)+ 83 sir. + (6) str pril. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
Informacijski bi I tem so tiskani v povprečni nakladi 220 izvodov in broširani. Pošiljamo jih članom akademije, inštitutom ZRC S AZU ter mnogim ustanovam, ki sc zanje zanimajo.
Biblioteka je pripravila ludi bibliografijo ' Publikacije Slovenske akademije znanosti m umetnosti v letu 1994" za Letopis S AZU, 45 knjiga za leto 1994. Za predstavitev Biblioteke same je S AZU izdala posebno zloženko "Slovenska akademija znan osi i in umetnosti: Biblioteka".
RAZSTAVE
Kol dopolnilo informacijam smo tudi v letu 1995 v čitalnici postavljali priložnostne razstave Večinoma so vključevale ludi mnoge biobibliografske podatke. Zvrstilo sc jih je kar de ve l, z naslovi:
"Dr Niko Kurel, redni član S AZU" (Trst. 24 4.1906 - Ljubljana, 25.1 1995) Sinja Golob: Koncertne kravate bibliotekarja in skladatelja Primoža Ramovša" Č a ropi s na pi sanicah"
"Ob 70-lctnici izida prvega zvezka SBL" 'Bogo Giafenauer" 16.3,1916 - 12.5.1995 Knjigi naravnost fanta- siični o Stični". Rado Kušej" 21 V1I.I875 - 10.V. 1941. Ob 120-letnici rojstva "Slovenski pravopis; 1935"
"Akademik prof dr. Leonid Pilamic" {1885-1971). Ob ! 10-letnici rojstva
KNJIGOVEZNICA
V letu 1995 smo povsem prenovili Se knjigoveznico in jo opremili z električnim rezalnim strojem, z novo stiskalnico in novim pohištvom Kljub prenavljanju ni prišlo do večjih zastojev pri delu, saj so v knjigoveznici leta 1995 zvezali 1.118 knjig, restavrirali stare tiske, broširali bi bi loteč ne informacijske bil I ene (2.520 izvodov) in opravljali dniga knjigoveška dela
BIBLIOGRAFIJA komuna Bernik-Costič
Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Biblioteka. - Ljubljana. SAZU. 1995, 12 ztož. str.
Seznam priročnih slovarjev Biblioteke SAZU. April 1995 |Za interno uporabo | -
Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1995, (1V)+15 str, (Soavtorica dveh priložnostnih razstav v Biblioteki SAZU. Soaviorica S. Zemljič-Golob.)
Marija Fabjanfie
Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. HI. razred: matematične, fizikalne in tehniške vede. 1 del. - Ljubljana, SAZU. 1995, 249 str - (Biblioteka; 11) (Urednica.) Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1994. - Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1995, 9 str.
Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 1994.) - Utopiš SAZU, 45 (1994), 1995. 152-159.
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1994 (z dodatkom
za leto 1993). - Letopis SAZU, 45 (1994), 1995, 161-189. Kahilog publikacij / Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Biblioteka SAZU.
1995. (l)+83 str,+(6)str.pril. (Urednica.) Seznam prejetih knjig ¡995. Biblioteka SAZU. 1995 11 zv. (233 str.) (Urednica.)
Majda Fister
Knjižnica dr. Pavleta Zablatnjka. I. del. \Zd interno uporabo. | - Celovcc, Krščanska
kulturna zveza. 1995, 210 str Glasnik Slovenskega etnološkega društva. Slovensko etnološko društvo. 1995. (Glavna in odgovorna urednica.)
Marija Jivorïek
Racine, Jean: Tebaida ali Bratski spor. Aleksander Veliki. Andromaha. Pravdači. -Ljubljana, DZS. 1995, 212 str. - (Zbrane drame; 1) (Prevajalka.)
Fort, Paul: Kiti. - Cohal, Yves: Življenje in sinrl kitov, DZS, 1995, 139 (Mejniki.) (Prevajalka.)
Baudelaire. Charles: Harmonija večera. - Delo, 37. št. 189 (17.VIII. 1995), str. 13. (Prevajalka.)
France, Marie de: O kovačniku. - Delo, 37, št, 225 (28,IX, 1995), str. 15. (Prevajalka.)
Ob stoletnici Josipa Vidmarja. Prevajalec Moiièra. - Delo, 37, Št, 237 (12 X 1995), str, 14.
Baudelaire, Charles: Glas. - Delo, 37, št 259 (9.X1.Ï995), str. 13. (Prevajalka,)
Orléans. Charles d': Balada. - Delo. 37, št. 277 (30 XI. 1995), str. 13. (Prevajalka.)
Lesničar-Pučko, Tanja: Racinc v sodobni slovenščini. - Dnevnik. 45, št. J44 (30.V. 1995), str. 22, (Avtoriziran pogovor.)
Jean Racine: Zbrane drame - Le Petit Nodier (Ljubljana), št, 7, str, 5.
Bavcc. Nataša: Prevajanje je umetniško poustvarjanje. - Slovenec, 79, št. 148 <29 VI. 1995), str 12. (Avtoriziran pogovor.)
Feydcau, Georges: Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 1 Otrok ni nič naredil -Televizija Slovenija, program TVS1, 7.X.1995. (Prevajalka.)
Smeh je zlato zrno sreče. Dokumentarna oddaja o Georgesu Feydeauju. - Televizija Slovenija, program TVS2, 7.X.1995.
flrago Samec
(Avtor sedmih priložnostnih Tazstav v Biblioteki SAZU.)
OPREMLJENOST IN DELOVNE RAZMERE
Biblioteka SAZU je v letu 1995 uporabljala računalnike: IBM PC AT 486 SX (MS DOS 6.2; tudi kot terminalski priključek), ATARI MEGA 2 s trdim diskom ATARI Megafile 30, dva ATARI-ja 1040 ST, ATARI MEGA l (tudi kot terminalski priključek) in ATARI 520 ST. Pri delu z računalniki je Biblioteka uporabljala programe v okolju WINDOWS in program STEVE, tiskala pa je z laserskim tiskalnikom Hewlett-Packard LaserJet 4P in matričnimi tiskalniki (FUJITSU DL1100, NEC P6 in EPSON RX-100.
Za sodelovanje v kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS je Biblioteka uporabljala komunikacijsko in računalniško opremo: Microvax 3600 (z operacijskim sistemom VAX/VMS V5.5), termtnalske serveije (multiplckscr in modema za 16 priključkov), petnajst video! ermi na lov (sedem Digital VT420 in osem Digital VT510) in matrične tiskalnike FUJITSU DL4400, tri FUJITSU DL3800, dva FUJITSU DLI100 in FUJITSU DL900.
Nove računalniške pridobitve za Biblioteko v letu 1995 so CD-ROM čitalec MITSUMI 4-Speed IDE, zvočni vmesnik PARADISE Sound 3-Basic s HiFi zvoč-
ntki. kar osem vidcoterminalov Digital VT510 in trije matrični tiskalniki FUJITSU DL3800.
Večji problem so premajhni skladiščni prostori za hranjenje knjižnega fonda centralne biblioteke in knjižnic inštitutov ZRC SAZU {skupaj prek 400.000 enot) in za skladiščenje zaloge publikacij, ki jih izdaja SAZU (več kot 175 000 izvodov v paketih) Na dvorišču ob Gosposki ulici so sicer že začeli graditi novo skladišče, vendar ga bomo takoj zapolnili s fondom, začasno shranjenim v razstavni dvorani SAZU.
IV
PUBLIKACIJE SAZU
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI v letu 1995
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
LETOPIS Slovenske Akademije /na nosi i in umetnosti. 45. knjiga. 1994 = The
Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 45/1994. [Glavni in odgovorni urednik Matija Drovcnik ] Ljubljana 1995, 378 str 22
cm. 1500 izv. ISSN 0374-0315
BIBLIOTEKA 11. Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, III razred: matematične, fizikalne in tehniške vede 1. del = Bibliographies of the members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Section three Mathematical, physical and technical sciences. [Glavni urednik France Bcrnik, Uredila Marija FabjanciČ.J Ljubljana 1995. 249 str. 24 cm. 500 izv ISBN 86-7131-096-5
STATUT Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljubljana 1995 34 str. 25 cm. 300 izv.
SLOVENSKA akademija znanosti in u met nosi i - Biblioteka. | Tekst: Romana 13er-nik-Gostič.I Ljubljana 1995. 12 zlož.str. 21 cm. 2050 izv.
PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
RAZPRAVE 17. Slovenci in država. Zbornik prispevkov i znanstvenega posveta na SAZU (od 9 do 11. novembra 1994) [Uredniški odbor Bogo Gralenaticr, Fcrdo Gest rt n, Janko Pleterski. Sergij Vilfan.) Ljubljana 1995. 382 str. 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-089-2
Vsebina:
Bcrnik, France: Nagovor. Str. 5-6 Grafcnaucr, Bogo: Uvodna beseda. Str. 7-9
Pleterski, Janko: Pravica in moč v porajanju slovenske državnosti. Str 11-20 Štih, Peter: Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem
naselitvenem prostoru v vzhodnih Alpah. Str 21-45 Vilfan, Sergij: Država in dežela od 13. do 18. stolelja. Str. 47-60
Grafenauer, Bogo: Ustoličcvanje koroških vojvod, gradnja slovenskega državnega
miLa in vpliv na oblikovanje slovenskega naroda v 19. stoletju. Str, 61-66 Melik, Vasilij: Slovenski držav nop ravni programi 1848-191S Str 67-72 Cvirn, Janez: Slovcnci in nemški državnopravni programi (1848-1918), Str 73-82 Doincj, Teodor: Slovcnci v 19. slolctju v luči svojih lastnih oznak Str. 83-93 Darovec, Darko: Oris državno prav ni h vidikov italijanskega, slovenskega in hrvaškega razmerja v Avstrijskem primorju sredi 19. stolelja. Str. 95-101 Fujs, Metka: Prckmurje do Trianona. Str. 103-112
Rogel. Carole: T lie Slovene nationality problem in the European context before
1914: a European and American perspective. Str. 113-120 Perovšek. Jurij: Slovenska državna volja v prvem desetletju jugoslovanske krize, Str. 121-134
Prunk, Janko: Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma državnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji. Str. 135-142 Juhant. Janez: Cerkev in slovenska država. Str. 143-152 Malle, Avguštin Koroški Slovenci in avstrijska država. Str, 153-163 Kacin-Wohinz. Milica: Primorski Slovenci in ilalijanska država. Str. 165-173 Balkovcc. Bojan- Od Narodne vlade SHS za Slovenijo do Vidovdanskc ustave. Od
Ljubljane do Beograda, Str. 175-178 Švajnccr, Janez J.: Organizacija slovenske vojske 1918-1919. Str. 179-183 Stiplovšek, Miroslav: Avtonomistična prizadevanja v skupščinah Ljubljanske in Mariborske oblasti (1927-1928) in Banskem svetu Dravske banovine (19311941), Str. 185-195
Smiii. Vladimir: Preselilev vrhovnega sodišča iz Zagreba v Ljubljano. Str 197-199 Dolenc. Eivin: Narodna dilema pri slovenskih intelektualcih v prvi Jugoslaviji. Str. 201-206
Krcsal, France Oblikovanje slovenskega gospodarstva v okviru Jugoslavije 19181941, Str 207-212
Ferenc, Tone: Oblikovanje slovenske (federalne) države 1941-1944 Str. 213-223 Ževart, Milan: Okupacija in državljanstvo na Štajerskem in v Prekmurju 19411945. Str. 225-233
Dcžman, Jože: Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami (Jeseniško
okrožje 1943-1945). Str. 235-241 Godeša. Bojan: Izza kočevskega zbora. Str. 243-249
Kristan, Ivan: Ustavnopravni značaj kočevskega zbora, črnomaljskega zbora in
federalne države Slovenije v njunem času. Sir, 251-260 Biber. Dušan: Federalna državnost Slovenije v zavezniških dokumentih do maja
1945, Str. 261-267 Repe, Božo: Slovcnci in federativna Jugoslavija, Sir. 269-277 Hribar. Tine: Nova, osamosvojitvena volja Slovencev. Str. 279-294 Novak, Bogdan: Geneza slovenske državne ideje med emigracijo. Str. 295-305 M i slej. Irene: Državna misel pri dveh političnih emigracijah v Argentini Str. 307315
Gušlin. Damijan: Vojaška organizacija slovenskega prostora v 20. stoletju lil vprašanje slovenskih oborožitvenih sil (1900-1970). Str. 317-332
Čačinovič, Rudi: Vloga Slovenije v zunanji politiki jugoslovanske federacije. Str 333-336
Gombač, Bons: Svobodno tržaško ozemlje kot poskus večna rodite države (19471954). Str. 337-344
Prinčič, Jože: Mesto Slovenije v procesu industrializacije federativne Jugoslavije
(1945-1956). Str. 345-354 Ribičič, Ciril: Republika Slovenija v ustavah jugoslovanske federacije. Str. 355-360 Nečak, Dušan: Proces "decentralizacije in demokratizacije" (1968) in Slovenija. Str, 361-366
Žagar, Mitja: Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije iz. leta 1974 in
osamosvajanje Republike Slovenije. Str. 367-378 Pirjcvec, Jože: Posebnosti slovenskega primera. Str. 379-382
FILOZOFSKI vestnik. Letnik XVI: 1995 | Glavni urednik Boris Majer. Urednik Vojislav Likar.] Ljubljana 1995. 2 zv.(286, 207 str. ) 24 cm. 800, 900 izv. ISSN 0353-4510
Številka ! (286 str., 81M) iz v.)
Vsebina:
Modeli (kulturne) zgodovine
Luthar, Ol o Modeli (kulturne) zgodovine Str 7-K
Luthar, Oto: Ljubezen in smrt. Str. 9-20
Kellner, Hans: Naraiivnost v zgodovini: poststrukturalizem in po njem. Str. 21-52 Spiegel, Gabriel le: Za teorijo srednjega dosega zgodovinopisje v času postmoder-
nizma, Str. 53-63 C hart i er, Roger: Zgodovina danes. Str. 65-78 Estetika
DzJemidok, Bohdan: Spor o normativnih temeljih estetike. Str. S1-87
Toyama, Kikuko: O diskurzih o "neuspehu avantgarde". Modernistično oblikovanje
in izkrivljanje rodovnega pojma "Umetnost" Str 89-102 Kreft, Lev: 'Che cosa e Parte?". Str, 103-115
Jay, Martin: Vračanje pogleda, Ameriški odziv na francosko kritiko okularocen-trizma SLr. 117-134
Filozofske razprave
Božov i č. Miran: Malebranchev okazionalizem, ali o filozofiji v paradižu. Str. 137156
Klepec, Peter: O univerzalni veljavi kantovske ideje, Str. 157-166 Margolis, Joseph: Filozofija ob koncu stoletja. Str 167-180 Riha, Rado: Demokracija za vsako rabo, Str. 181-206 Šumič-Riha, Jclica: Perelmanov filozofski lapsus. Str. 207-224 Filozofija znanosti
BoTslner. Bojan: Popperova filozofija znanosti I. Str. 227-245 Ulc. Andrej: Kulinov pogled na zgodovino znanosti, Str. 247-256 Siern. Artur: Učinkovitost različnih konceptov gena pri utemeljevanju allruiznia Str. 257-265
Prikazi in ocene
Korošec, Gora/d: Radikalizem in moralnost? Nicholas Churchich, Marxism and
Morality . A Critical Examination of Marxist Ethics. Str 267-273 Kreft, Lev: Heinz Paetzold, Die Realität der symbolischen Formen Die Kultur-
philosophic Ernst Cassirers im Kontext. Str. 274-276 Povzetki. Str. 277-286
Številka 2 (207 str., 900 tzv.)
Vsebina:
Ethique et politique - Colloque international
Ethique et politique. Colloque international organisé par le Collège international de philosophie et Filozofski inštitut ZRC S AZU (Ljubljana, 10 au 12 novembre 1994). Str. 7 Badioti, Alain: Ethique et politique. Str 9-14
Berns. Egid E.: Politique et justice dans un style déconstructif. Str. 15-21
Mou île, Chantai: Justice et rationalité: les impasses du "libéralisme politique". Str
23-31
Proust, Françoise: Résistance. Str, 33-42
Riha, Rado: L'horreur du moraliste politique. Str. 43-52
Šumič-Riha, Jelica: La politique existe-1-elle sans éthique. Sir. 53-65
Zupančič, Alenka: Kant: la loi et ses ricochets. Str. 67-77
Ethics ami politics / Ethique et politique / Ethik und Politik
C ril c hl cy, Simon: The hypothesis, ihc contcxl, the messianic, the political, the economic, the technological. On Dernda's specters or Marx, Str. 81-108 Laclau, Ernesto: 'The time is out of joint". Str. 109-123 Lardreau, Guy: Habent sua fata. Str, 125-133
Lipowatz, Thanos: Ethics and political discourse in democracy. Str, 135-143 Nagi, Ludwig: (Wie) laßt sich Recht legitimieren? (Habermas, Rawls, Dworkin.) Str 145-157
Marc hart. Oliver: On the final (im-}possibility of resistance, progress and avantgarde. Str. 159-172 Terreur, tyrannie, étal d'exception
Dotti. Jorge E : Some remarks on Carl Schmiu's notion of "exception". Str 175185
Rogozinski, Jacob: Le corps abject du roi: la l'erreur et son Ennemi Str. 187-202 Noies on contributors. Str. 203-204 Abstracts. Str. 205-207
ARHEOLOŠKI vestuik 46. 1995 [Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Slavko Ciglenečki | Ljubljana 1995 359 str. (vključno 150 si., 72 T., 18 tab.. 8 zvd.) + 3 pril. 29 cm. 1200 izv. ISSN 0570-8966
Vsebina:
Prazgodovinske dobe
Brodar, Milja: Končni paleohtik iz Polj šiške cerkve pri Polj Sie i str. 9-24 (vključno
6 si., 6 T.)
Brodar, Mitja: Mlajšepaleolitska postaja Podrisovec. Str, 25-38 (vključno 4 si.. 4 T.)
Turk, Ivan & Cimertnan, Franc & Dirjec, Janez A. Polak, Slavko & Majdič, Jurij 45.000 let stare fosilne dlake jamskega medveda iz najdišča Divje babe I v Sloveniji. Str, 39-51 (vključno 10 si.)
Ihde, Christian: Die Elefantcndarstellungen der Hvar-Lisičiči Kultur und da s Problem ihrer Herleilung. Sir. 5 3-88( vključno 16 si., Szvd.)
Dular. Janez & Križ. Borut & Svoljšak, Drago & Tccco-Hvala. Sneža: Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini. Str, 89-167(vključno 45 si., 23 T.) 4- 3 pni
Culiberg, Metka & Šercelj, Alojz: Karpološke in anlTakotomske analize iz prazgodovinskih višinskih naselij na Dolenjskem. Str. 169-176
Rimska doba
Horvat, Jana: Notranjska na začetku rimske dobe; Parli pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Baba pri Slavini. Str. 177-216(vkljuČno 17 si., 14 T.)
Sagadin, Milan: Mengeš v antiki. Str 217-245(vključno 19 si., 11 T.)
Božič, Dragan & Ciglcnečki. Slavko: Zenonov tremis in poznoantična uirdba Gradec pri Veliki Strmici, Str. 247-277 (vključno 13 si., 2 T , I tab,)
Epi grafika
Kolšck, Vera: Napisi iz Celja in njegove okolice. Str. 279-289 (vključno 16 si.)
Antropologija
Šlefančič, Marija; Antropološka obdelava zgodnjesrednjeveških okostij iz grobišča Nin-Ždrijac (Severna Dalmacija). Str. 291-325(vključno 3 si.. 12 T., 17 tab.)
Diskusija
Velušček, Anton: Proces ncolitizacijc kot prehod h kmetovanju, prepoznan v mezolilskih kontekstih kraške Dinarske Slovenije? Str. 327-337(vključuo 1 si-)
In me mor iam
Gabrovec, Slane: Massimo Pallottino (1907-1995). Str. 339-340
Pleterski, Andrej: Bogo Grafcnaucr (1916-1995). Str. 341-342
Gabrovec, Stane: Borivoj Čovič (1927-1995). Str. 342-344
Knjižne ocene in prikazi. Str. 345-359
VIRI za zgodovino Slovencev 14, Božo Otorcpcc: Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine). 1270-1405 = Materia ad historiam SI ovc ni ca ni in archiviis et bibliothecis Utini (Udine). 1270-1405. V Ljubljani 1995. 335 str. 24 cm 750 izv. ISBN 86-7131-093-0
MONUMENTA artis musicae Slovtniae IT, Daniel Lagkhner: Soboles musica. [Spartiral. revidiral in uvod napisal Jože Sivec.) Druga izdaja. Ljubljana 1995. XX + 165 str. 28 cm. 300 izv. ISBN 86-7131-090-6
MONUMENTA artis nuisicae Sloveniae IV. Janez. Krslnik Dolar Missa villana. [Spartiral, revidiral in uvod napisal Mirko Čude rman.] Druga izdaja. Ljubljana 1995. XVIII + 155 str, 28 cm. 300 izv, ISBN 86-7131-091-4
PUBLIKACIJE ILKA Z RED A 7A FILO LOŠKE IN LITERARNE VEDE
DEI,A 42. Janez Orešruk: Uradi za jezik v Skandinaviji = Language committees in Scandinavia [Urednik Tine Logar | Ljubljana 1995, 145 str. 24 cm. 800 izv ISBN 86-7131-094-9
DELA 44. Majda Merše: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. sloletja = Aspects and aktionsart in the 16th century Slovene literacy language. |Urednik Franc Jakopin. | Ljubljana 1995. 419 str. 24 cm. 800 izv ISBN 86-7131-097-3
TRADITIONES 24. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Slovstvena folklora. [Uredita Marija Stanonik | Ljubljana 1995. 502 str (vključno 14 si . I tab., I graf. prikaz, ] zvd.) 24 cm. 700 izv. ISSN 0352-0447
Vsebina; Spremna beseda
Stanonik, Marija: O slovstveni folklori praznično. Str, 9-12 (vključno 4 si.)
Razprave
Slovstvena folkloristika - literarna veda
Dolenc, Janez: Delež Gregorja Kreka v prizadevanju za zbiranje )n objavo
slovenskih ljudskih pesmi Str. 13-23 (vključno 1 si.) Kropej, Monika: Karel Štrckclj Prerez skozi življenje in delo. Str. 25-48 (vključno
1 si.)
Zadravec. Franc: Matija Murko in srbskohrvaška ljudska epika, Str. 49-54 K.uz.mič, Franc: Božidar Raič in predstavitev Prekmurja osrednji Sloveniji. Str. 5560
Peric- Polonijo, Tanja: V krogu stoletni kov. Dve oporišči hrvaške folklori stike. Str 61-7] '
Osolnik, Vladimir Slovstvena folklora in literatura v očeh Vladi mi rja Dvorni kovica. Str, 73-83 Razmerje slovstvene folklore in literature
Vilfan, Sergij: Obljuba varnosti in njen prelom od dogodka do krajevnega izročila
(Pripovedka o Andreju Baumkircherju.) Str. 85-94 Carmichael, Cathie: 'Za Filozofa preveč romantičnega pridiha': Nekaj zapažanj o
Valvasorjevi etnografiji, Str. 95-107 Molitev k sv. Donatu, zapisana na Gorenjskem 1. 1751. Str. 108 Terscglav, Marko: Prešernovo delo za slovenske ljudske pesmi Str 109-124
(vključno 1 graf. prikaz) Druškovič. Drago: O etnografskih sestavinah Prcžihovc proze. Str. 125-131 Glazer. Alenka: Janko Glazer zapisovalec "narodnega blaga". Str 133-166 (vključno 3 si.)
Golcž. Marjctka: Gregor Slrniša, Veno Taiiicr in ljudska pesem. Str. 167-183 Glušič, He Iga: "Zgodbe s panj ski h končnic" Lojzeta Kovači ča. Str 185-191 Slovstvena folklora v zgodovini in teoriji
Slanonik, Marija: Skica o navzočnosti Evrope v slovenski slovstveni folklori. Str, 193-204
Bokal, Ljudmila: Izrazi za bajna bitja v slovenskih slovarjih. Sir, 205-212 (vključno 1 tab.)
Kcrbelytc, Bronislava: Vprašanje sorodnosti variant l judskih pravljic. Str 213-21'1 Krekovičova. Eva: Židovstvo očami inveh. Reflex ia Žida v slovensko m folklore Str. 221-236
Hloškova, liana: Minulost' ako argument (Povest1 v teoretickej interpretacij a hie-
rärncj praxi v 19, štor. na Slovcnsku.) Str. 237-249 Ki hä novä, Gabriela: Rozprävacsky repertoar v kulliirno-historickoni a socialno m
kouicxtc Na prikladc vyskumov zo Slovenska Str 251-266 Popvasilcva, Aleksandra: Ljudski pripovedovalci v emigraciji in njihov repertoar Str. 267-275
Sazdov. Tome: Ali je danes folklorno ustvarjanje mogoče? (Zastopanost in realizacija folklornih norm v sodobnosti.) Str. 277-280 Lozica. Ivan: O folkloru - šesnaest godina nakon "Mctateorije" Str 281-292 Slovstvena folklora na prehodu
Ramovš, Mirko: Štrekljev prispevek k raziskovanju slovenskega ljudskega plesa Str. 293-30Ü
Zebec, Tvrtko: O teorijah in metodah raziskovanja plesa, Str. 301-307 Dapit, Roberto & Matičctov, Milko: Nekaj pesmi iz repertoarja Cirile Madotlo Prešerne Živ zgled režijauskega "govorjenja v stihih". Str, 309-326 + Sit 329 (vključno 1 si.)
I'risano, Roberto: Transkripcije melodije Cirile Madotto Prešerne in nekaj opažanj. Str. 326-328
Ferbežar, Ina: Besedila Avsenikovih narodno-zabavnih popevk 1953-1985 ali po-
pevčice milemu narodu Sir. 331-339 Mursič. Raj ko: Besedila punk rock skupin iz Slovenskih goric: legitimacij ski odsev
lokalne mladinske podkulture z globalnimi razsežnostmi Sir, 341-352 Ustvarjalnost jezika
Voigt, Vil mos: Folklore, dialectology, and geo linguistics, Str. 353-367
Fikfak. Jurij: Kdo je moj bližnji ali pogled v lastno tujost? Pregled potopisja na
Slovenskem med 1840 in 1890. Str. 369-386 Telbao, Borut: Pomen osebnih imen v papuoriovogvinejski vasici, Str. 387-397 Gradivo in zapisi
Torkar. Silvo: Tz zapuščine Bau dorn na de Courtenajja. Zapisi ljudskega izročila
zgornje Baškc doline v arhivu Ruske akademije znanosti. Str. 399-405 Makarovič, Marija: Franc Bcrgant, "Jefaf in njegove pravljice. (Gradivo za proučevanje slovstvene folklore.) Str. 407-419 (vključno 1 si.) Rozman. Irena: Tcleba se predstavi - bajeslovno bitje iz. vasi pod Bohor[cm. Str.
421-423 (vključno 1 zvd.) Ložar-Podlogar, Helena: Kdor posluša pivce, lahko bukve piše (Pregovori in reki.
ki jih je zapisal ali sijih izmislil Janez Trdina.) Str. 425-445 Dolgan, Marjan: Donesek k bodoči veliki zbirki slovenskih pregovorov. Sir. 447-452 Založniška dejavnost
Brcnkova, Kristina: Zlata ptica, zbirka ljudskih pripovedi iz svetovne književnosti. Str. 453-456
Stanonik, Marija; Deset knjig iz knjižne zbirke Glasovi. Str. 457-464 (vključno 1 si.) Kronika
Orožen, Martina: Oj la vojaški boben. Str 465-468
Matičetov, Milko: Z Nikom Kuretom v "slovenskem narodopisnem institutu". Prijatelju posvečeni spominski utrinki Str. 469-476 (vključno 1 si )
In memoriam
Cevc. Tone: NikoKuret (24. apnl 1906 - 25. januar 1995). Str. 477-478 (vključno 1 si.)
Loža r-Pod logar, Helena: Zimzelen na grob velikega moža. Str, 479-482 Knjižna poročila in ocene. Str. 483-500 Sodelavci lega zbornika. Str. 501-502
PUBLIKACIJE IV. RAZREDA /A NARAVOSLOVNE VEDE
RAZPRAVE XXXVI. [Uredili Mario Pleničar, Ernest Maver, Jože Bole. Mitja Zupančič.] Ljubljana 1995. 296 str. (vključno 26 si.. 13 tab., 33 T, 3 diagrami, 7 zvd.) + 3 pril. 24 cm. 1000 izv. ISSN 0352-5090
Vsebina:
i Zupančič, Mitja & Žagar, Vinko: New views about Lhe phytogeographic division of Slovenia, I Str. 3-30(vključno 1 si., 1 tab.)
2.	Accctto, Marko: Neckero crispae-Campanulelum justinianac ass. nova v Slove-
niji. Str. 31-48(vključno 2 si.) + 3 prii.
3.	Culiberg, Metka A Šercelj, Alojz: Anthracotomical and palynological research in
die palaeolithic site Šandalja 11 (Istria, Croatia) Str 49-57(vključno 2 tab.)
4.	Slapnik, Raj ko: Razširjenost pod rodu Bythiospeum (Paladilhiopsis) Pav lovi č
1913 (Gastropoda. Prosobranchia. Hydrobiidac) v osamelem krasu vzhodne Slovenije. Str 59-89((vključno 3 tab.. 4 T,. 4 zvd.. 3 diagrami)
5.	Bole. Jože: Prispevek k poznavanju rodu Pagodulina Clessin 1876 (Gastropoda.
Pulmonata: Pagodulinidae) v Sloveniji in na zahodnem Balkanskem polotoku. Str. 91-106(vključno 2 si., 3 zvd.)
6.	Kos, Kan: Favna strig (Chilopoda) Kočevskega Roga (Slovenija). Str 107-127
(vključno 2 si., 1 tab.)
7.	Lcnardič. Jadranka &. Pohar. Vida: O fosilnih najdbah vrste Maminuthus prim-
igenius (Blumenbach) v Sloveniji. Str 129-151 (vključno 2 si.. 4 tab., 3 T.) 8 Pavšič, Jernej: Na nop lank tonska stratigrafija kiastičnih zgornjekrednih in palco-gctiskih plasti na Kočevskem, Slovenija. Str. 153-177(vključno 3 si., 2 T.)
9.	Ramovš, Anton & Goričan, Špela: Late Anisian - Early Ladinian radiolarians
and coiiodonts from Šmarna Gora near Ljubljana. Slovenia. Str 179-221 (vključno 2 si., I tab., 10 T,)
10.	Calfau, Mauro & Pleničar. Mario: Santonian-Campanian radisi fauna from the
area of Basevizza/Bazovica {Northeastern Trieste Karst): systematic and paleoecological aspects Str 223-275 (vključno 4 sL, 14 T )
] 1. Marto n. Emo & C i merman, Franc: Paleomagnetism of Oligocene andesite tuffs
near Peračica (Slovenia) str. 277-285 (vključilo 5 si., 1 tab.) 12. Turk, Ivan & Ditjec, Jane/.& Kavur, Boris: Ali sov Sloveniji našli najstarejše glasbilo v Evropi? Sir. 287-293(vključno 3 si.)
ACTA carsolngica XXIV. 1995. Proceedings of International Sjniposiu.ni "Man on Karat", Postojna, September 23-25, 1993. [Urednik Andrej Kranjc.J Ljubljana 1995. 591 sir. (vključno 134 si., 20 tab., 3 zvd.) 24 cm 1000 izv. ISSN 0583-6050
Vsebina:
Kranjc. Andrej: Uvodnik. Str 15-16 Sarramca. Jean: Le relief karstique Str. 17 List of participants. Str. 19-22
Bohinc, Rado: Nagovor ministra /a znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Str. 23-24
Drovcnik, Matija: Nagovor generalnega tajnika Slovenske akademije znanosti in
umetnosti. Str. 25-26 Forti, Paolo: Nagovor predsednika Mednarodne spelcološke zveze. Str 27-28 Bratina, Igor: Pozdravne besede predsednika izvršnega sveta Postojna. Str. 29-30 Papers presented at International Symposium "Man on Karst", dedicated to 70th anniversary of Academician Prof. Dr. Ivan Gams, Postojna, September 23-25. 1993
Habič, Peter: The karstologists in the second half of the 20th century. Str. 33-40 Panos, Vladimir: Karslology, an integrated system of sciences on karst. Str, 41-51 Atalay. Ibrahim: Pedogenesis and ecology of karstic lands in Turkey . Str 53-
67(vključno6sl., 1 lab ) Barany-Kevei, Nona & Mucsi. Laszlo: Acidification and other karst soil processes
in Hungary Str 69-82 (vključno 7 sl„ 1 tab ) Bella, Pavel: Territorial structure of the karst geosystems and the interpretation of
negative anthropogenic interventions Str. S3-95 (vključno 5 si.) Bonacei, Ognjen Brackish karst spring Pantan (Croatia). Str. 97-107 (vključno 3 si., 3 tab.)
Bosak, Pavel: Paleokarst of the Bohemian Massif in the Czech Republic. Short
review. Str. 109-121 (vključno 1 si.) Božič. Vlado: Cave entrances shown in the original sketches of Valvasor. Str, 123131 (vključno 9 si )
Bum, Ezio & Forti, Paolo: The karst area of Pielrasecca (Abnizzo. Italy). A project
Tor its preservation and touristic development Str, 133-145 (vključno 2 si.) Celi, Monica Aspects of human impact in the Monte Grappa Massif (Venetian
PrcaJps. Italy). Str. 147-155 (vključno 2 si, 1 tab ) Chardon, Michel: L'impact anthropiquc datis le Vercors, Str 157-168 (vključno 1 si.)
Civita, M. & Cucchi. Franco & Euscbio, Atiilio & Garavoglia, Silvio & Maran-zana, P. & Vigna. Bartolomco: The Timavo hydrogeologic system. An liii-
portant reservoir of supplementary waier resources to be reclaimed and protected Str. 169-186 (vključno 9 si, 2 tab.) Eraso. Adolfo & Cucchi, franco & Fernandez, Joaquin & Ordeu. Jose Antonio de la & Torelli, Louis: Application of the directional prediction method to the drainage of the Reka Timavo underground river. Str 187-202 (vključno 5 si.) Filippov. Audrey G.: Caves gravity deposils. Str. 203-212
Filippov. Audrey G & Goryunova, Olga L & Vetrov, Viktor M. & Bcrdnikova, Natalya E. Application of Baikal caves in human life. Str. 213-220 (vključno
2 si.)
Gabrovec. Matej: Land use in dolomite regions in Slovenia. Str. 221-228 (vključno 4 tab., 3 zvd.)
Garašič, M laden: Spel eomoipho logical and spe I cohvdrogco logical classification of speleological features (caves and pits) in the Croatian Classical Karst area. Str 229-248 (vključno 1 si.) Garašič, M laden: Speleological features (eaves and pits) and the karstifi cation process of the Meso/oic rocks in the classical karsl of Croatia. Str. 249-260 (vključno 1 si)
Habe, France: Karsl regional parks in Slovenia and their ecological problems Str. 261-265
Hoblea, Fabien: Problems in re I ali on to the development of ski-resorts on the
French mountain karsl. Sir 267-278 (vključno 5 si.) Janež, Jože: The criteria for defining karst groundwater protection areas Str 279-289(vključno 5 si.)
Knez. Martin: Vreme beds and the genesis of the karsl caves in them in wider surroundings of Škocjanske jame (Škocjanske jame caves, Slovenia). Str. 291301 (vključno 2 si.)
Kogovšek. Janja: Some examples of the karsl water pollution on the Slovene karst.
Str. 303-312 (vključno 1 s!., 2 tab.) Lalkovič, Marcel: On the problems of the ice filling in the Dobšina lee Cave. Str
313-322 (vključno 3 si., 1 tab.) Laurel L Lambcrto: The researches on karst of Mario Baralta, 1868-1935. Str. 323331 (vključno 3 si.)
Liszkowski, Jerzy: On the mechanisms and kinematics of drift dolincs formation.
Str. 333-345 (vključno 2 si.) Lisztowska, Ewa &. Liszkowski, Jerzy: Influence of vertical cruslal movements on
karst hydraulics and the karstificalion process. Sir. 347-354 Lovrenčak, Franc: Pedogeographic characteristics of the Rakovško-Unsko polje.
Str. 355-368 (vključno 3 si., 2 lab.) Malez, Vesna: Palcoornithological remains from some of the caves in Slovenia. Sir.
369-376 (vključno 3 tab.) Mihcvc, Andrej: Caves as mass-graveyards in Slovenia. Str. 377-385 (vključno 1 sl.) Mihljcvič, Darko: Directions of groundwater flow and possibilities of their contamination in one part of Dobra and Kupa river basin. Str. 387-400 (vključno 5 sl.)
Mihljcvič, Darko: Some karsl fealures of tectonic origin as an indicator of recent
tecionie activity on I he northeast part of the Istri an peninsula. Str. 401-412 (vključno 6 si.)
Nicod, Jean: Artificial drainage of the poljes and karst depressions in the southeastern France. Str 413-427 (vključno 5 si.) Onac, Bogdan P.: Mineralógica I data concerning moonrailk speleothems in few
caves from northern Norway. Str. 429-437 (vključno 4 si.) Otava. Jifi Robert: Isotopic analyses and origin of CO; in some Moravian caves.
Sir. 439-446 (vključno 2 si.j Pav lovec, Rajko: Karst phenomena and the ongin or bauxite Str. 447-453 (vključno 2 si.)
PI eni čar, Mario & Vesel, Jožef: Rudistid biostroms in the Lipica quarry near Sežana (SW Slovenia) Str. 455-461 (vključno i si.) Pohar, Vida: Fauna hunted by Pleistocene inhabitants of the Inner Cam i ola and
Littoral Karst. Str 463-473 (vključno 2 si.) Rojšek, Dantel: Inventory of the Škocjan world heritage site. Str. 475-485 (vključno 4 si.)
Sauro, Ugo & Menichetti, Marco & Troncón, Giuseppe: "Operaz.ione Corno D'Aquilio". An example of cleaning operation, exploration and scientific analysis of a karst system. Sir. 487-499 (vključno ó si.) Silvcsint, Emil: Can one define poljes? Sir, 501-5(18
Slabe, Tadej: Facets - an important trace of shaping and development of the karst
caverns. Str. 509-510 Šebela, Stanka: Acrophoto interpretation of geological structures on the surface
above the Prcdjama Cave. Str. 511-521 (vključno .3 si.) Takácsné BoIner. Katalin: Karst water protection problems indicated by dripping
water analyses in Buda thermal karst area, Str 523-534 (vključno 5 si.) Viehntann, losif: Vertical potholes oil karst. Str. 535-541 Discussion
Shaw. Trevor R.: Earlier knowledge of the American caves reported in Valvasor s "Die Eltre deli Jlerzogthums Crain" (1689) - from 1513. Str. 545-573 (vključno 9 si.) Reports
Kogovšck, 1 nitja: The Third International Karsto lógica I School at Postojna. Str
577-579 (vključno 1 sL) Knez, Martin: The First Croatian Geological Congress (Opatija, Croatia). Str 580581
Šebela, Stanka; The report on the Fifi h Multidisciplinar}1 Conference on Sinkholes and the Engineering and Environmental Impacts of Karst (Gatlinburg/1 en-ncssee, 2-5 April, 1995). Str 582-584 Knez. Martin: Regional conference of Latin American and Caribbean countries "Latin America in the World - Environment, Society and Development" (Habana, Cuba, July 29 lo August 12. 1995). Str. 585-586 in memoriam
Kunaver. Jurij: Marjoric M Sweeting (1920-1994). Sir. 587-589
PUBLIKACI J*. VI RAZREDA ZA MEDICINSKE VEDE
D K L A 3. Peter Borisov Ginekologija na Slovenskem od začetkov do leta 1980 = Gynecology1 in Slovenia from its beginnings to 1980, [Urednica Lidija Andol-šek jcras.] Ljubljana 1995. 425 str. 25 cm. 600 izv. ISBN 86-7131-084-1
DLL A 3*. Peter Borisov: Gynecology in Slovenia from its beginnings to 1980. (Summary.) [Urednica Lidija Andolšck J eras | Ljubljana 1995. 12 sir. 24 cm.
250 izv.
PSIHIATER Mihael Kamin. Uredil Lev Milčinski. Ljubljana 1995. 191 str. 24 cm. 000 izv. ISBN 86-7131-088-4
Vsebina:
Milčinski. Lev: Pozni spomini na primarija Mihaela Kamina. Str. 9-17 Maklecov, Aleksander: Dt. Mihael Kamin. Str. 18-22 Razglas. Str 23
Pire, Ivo: Iz del Mihaela Kamina Izvleček iz Bibliografije slovenskega slovstva iz
zdravilstva, zdravstva in socialnega varstva do konca leta 1940 Str. 24 Kamin, Mihael: Razvoj in stanje sodobne psihiatrije. Sir. 25-43 Kamin, Mihael: Psihiatrično udej sivo vanje v kriminologiji. Str. 44-50 Kamin, Mihael: Učbenik kriminalne psihobiologije in forenzične psiliopatologije.
Str 51-181 Abstract. Str. 182-191
IZBOR PUBLIKACIJ ZKC SAZU
DVE domovini S. Razprave o izsetjenstvu. ZRC SAZU - Inštitut za slovensko izseljen s Ivo. j G lavni med ni k Marjan Drnovšek. Odgovorni urednik Ferdo Gcstrin [ Ljubljana 1995. 163 str (vključno 6 grafikonov. 3 tab., 3 karte) + avtorski izvlečki. 21 cm. ISSN 0353-6777
Vsebina:
Razprave in članki
Kodrič, Majda: Zanimanje slovenskih misijonarjev v Severni Ameriki za izseljevanje rojakov, kot se odraža v dopisih v Zgodnji danici. Sir. 9-20
Sulic, Nives: "Zmanjkali so čez noč". O izseljevanju v ZDA iz Bele krajine Str 2128
Kuzmič, Mihael: Izseljevanje iz Prek mu rja med pno in drugo svetovno vojno v luči sodelavcev "Mladega Prekmurca". Str. 29-42
Svent, Rozina: Begunski usodi naproti Str 43-51
Čcbulj-Sajko, Breda: Vzroki za izselitev - spomini izseljencev na čas njihovega odhoda v tujino. Str. 53-63
Žitnik, Janja: Mladostna bojevilosl Milene Merlak Ob pcsničim šestdeseti etnici Str, 65-RO
KI]nar,Peter: Nekateri sodobni vidiki slovenskih emigracijskih procesov. Str. Rl-94 Bcvc, Milena: Slovenski emigranti na začetku devetdesetih lel - regionalna analiza
Str. 95-110 (vključno 6 grafikonov) Bufón, Miian: Prostorska mobilnost obmejnega prebivalstva kot faktor prekomej-
nega povezovanja. Str. 111-122 (vključno 3 tab., 3 karte) Poročila in razmišljanja
Čcbulj-Sajko, Breda: Tretje mednarodno srečanje raziskovalcev izscljcnslva, Portorož. 18., 19. maj 1994. Str. 125-129 Lukšic-Hacin, Marina: Med slovenskimi izseljenci na Švedskem. Str. 131-136 Fornazarič, Jožko: Slovenski študenti po svelu. Str. 137-142 Knjižne ocene. Str. (45-J63 Avtorski izvlečki
ZBIRKA ZRÍ,1 5. [Urednik Vojo Likar. Uredniški odbor Darko Dolinar ... et il.] Monika Kropej: Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah m povedkah ob primerih iz Štrekljevc zapuščine. Ljubljana (ZRC SAZU) 1995. 279 str. 30 cm. ÍSBN 961-90125-7-7
ZBIRKA ZRC 6. [Urednik Vojo Likar. Uredniški odbor Darko Doltnar .,, et al.] Janja Žitnik: Orel in korenine med "brušenjem" m cenzuro. Ljubljana (ZRC SAZU) 1995. 242 str. 19 cm. ISBN 961-90125-5-0
ZBIRKA ZRC 7. |Urcdnica Dragica Turnšck Uredniški odbor Darko Dolinar et at.| Darinka Trpin in Branko VreŠ: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvet niče = Register of the flora or SI oven i a, Ferns aud vascular plants. Ljubljana (ZRC SAZU) 1995. 143 str. + 8 str pril. 30 cm. ISBN 961-90125-6-9 | Izšlo tudi na diskeii j
ZBIRKA ZRC 8. |Urednik Vojo Likar. Uredniški odbor Darko Doltnar ... et al.] Blaž Rcsman: Barok v kamnu. Ljubljansko kamnoseštvo in kiparstvo od Mihaela Kuše do Frauccsca Robbe. Ljubljana (ZRC SAZU) 1995. 162 Str. 19 cm. ISBN 961-90 J 25-8-5
ZBIRKA ZRC 9. |Urednik Vojo Likar. Uredniški odbor Darko Dolinar ... et al.J Fran Ramovš: Kratka zgodovina slovenskega jezika 1, (Ponatis izvirne izdaje iz l. 1936.) Ljubljana (ZRC SAZU) 1995. VIII + VII + 246 sir, 20 cm. ISBN 961-90125-9-3
ZBIRKA ZRC 10, [Urednica Dragica Turnšek. Uredniški odbor Darko Dolinar.. et al.J Tadej Slabe: Cave rocky relief and its speleogenetical significance. Ljubljana (ZRC SAZU) 1995. 128 str. 30 cm. ISBN 961-6182-03-X
OPERA Instituti Archacologici SI «ven i ae L [Uredil Janez Dular] Janez Dular.
Slavko Ciglenečki, Anja Dular: Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekr-ščanski stavbni kompleks na KuČarju pri Podzemlju = Eiscnzcitlichc Siedlung und Jriihchristlicher Gebaudekompieri auf dem Kučar bei Podzemelj. S prispevkom Metke Culiberg in Alojza Šerdja Ljubljana (ZRC SAZU) 1995. 242 str. + T. + 9 pni. 30 cm. ISBN 961-6 ¡82-02-1
JEZIKOSLOVNI zapiski 2. Zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (Ob petdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.) [Uredil Janez Keber | Ljubljana (ZRC SAZU) 1995. 286 sir. 24 cm, ISSN 0354-0443
Vsebina.'
Jakopin, Franc: K zgodovini Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Str. 9-25 Cvetko Orešnik, Varja: K Škrabficvim prispevkom o skrčenih oblikah svojilnih zaimkov in sestavljeni sklanjal vi pridevnikov. Str. 26-40 Bcticdik, Francka: Označevanje dolžine v fonoloških opisih m drugih izdajah OLA. Str 41-48
Gložančcv, Alenka Tudi poslovno ime je kol zrcalo. Str. 49-61 GložanČev, Alenka: Osvetlitev marketinškega upravljanja z vidika internega marketinga Str 62-79 Hajnšck-Hol/, Milena: Škrabec in Pleteršnikov slovar. Str. 80-89 Hajnšek-Holz, Milena: Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ. Str. 90-112 Humar, Marjeta: Pesniško besedje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Str. 113-127
Jež, Marija: Iz imenske strukture Pohorja, Slovensko brdo. Str 128-157 Keber, Janez: Pes - Živel je niož, imel jc psa ... Str, 158-175
Košmrlj-Levačič, Bori s lava: Razmerje nicd mednarodno in slovensko različico
rastlinske sistematikc Str. 176-186 Na rini k, Vladimir: Naglasna podoba glagolskega pregibanja v zborni slovenščini. Str. 187-194
Premk, Francka: Mana. ta kruh liga lebna, Globinska sinhrona in diahrona raziskava besede mana. Str, 195-218 Premk, Francka: Hcbra izm i Trubarjevi h in Dalmatinovih robnih besedil. Str. 219-226 Smole, Vera: Tesarska terminologija v Mirnski dolini. Str. 227-240 Vojnovič, Nastja: O oblikovanju geslovnika za pravopisni slovar. Str 241-249 Žele, Andreja: Kako SSKJ izkazuje glagole s prostimi morfemi Str. 250-256 Gradiva, ocene, poročila
Bokal. Ljudmila; Slovaropisno ozadje pojmovnika s področja obratovanja in vzdrževanja distribucijskega elektroenergetskega omrežja in postrojev, Str. 257-263 Gložančcv, Alenka: Poročilo o knjigi Wsp6lczesnc polskie nazwy firmowe, Str. 264-271
Jakopin, Primož: Jezik, računalniki in Evropa okoli nas. Str, 272-278 Šircelj-Znidaršič, Ivanka: Mali leksikoni Cankarjeve založbe in Slovar slovenskega
knjižnega jezika kol podlaga za geslovnik eno/v ezkovnika, Str 279-283 Torkar, Silvo: Kako je iz koromača (komorača) nastal komatček? Sir. 284-286
PLANŠARSKE stavbe v Vzhodnih Al p ab. Stavbna tipologija iti varovanje stavbne dediščine. Zbornik, freferatov mednarodnega simpozija, Bohinj, 7.-9. junija 1995| = Die Sennhütten in den Ostaipen. Die Bautypologie und der Schutz der Sennhütten, Sammelband. Zbral in uredil Tone Ccve |s sodelovanjem: Zvezda Koželj, Vlado Knificj Ljubljana (ZRC S AZU) 1995. 216 str 24 cm. ISBN 961-6182-04-8
Vsebina:
Cevc, Tone: Spremna beseda. Str. 7-9 Splošni del
Vojvoda, Metod: Geografska oznaka planinskega gospodarstva v Bohinju. Str. 12-24 Novak, Anka: Življenje in delo planšarjcv v Bohinju Str. 25-39 Moser, Oskar: Die Erforschung deT Almbauten in den Ländern Osler reich s. Str. 4047
Stavbno tipologija - Slovenija
Cevc, Tone: Tipologija tradicionalnih pastirskih in planšarskih stavb v slovenskih Alpah. Str. 50-65
Dolžan, Tatjana: Planšarske stavbe v jugozahodnem delu Karavank. Str. 66-72 Hazler. Vito: Nekatere značilnosti planinskega pašništva v Zgornji Savinjski dolini Str. 73-81
Kopač, Vlasto: Ov alna pastirska bajta in njene razvojne modifikacije. Str 82-93 Miklavčič-Brezigar, Inga: Tipi planinskih naselij v Gornjem Posočju. Str, 94-1119 Stavbna tipologija - Italija - Beneška Slovenija
Furlan, Andrej Svojevrsten način planšarstva v Tcrski dolini ter analiza dveh primerov stavbne dediščine lerskih ptanšarjev. Str. 111-118
Stavbna tipologija - Italija - Tridentmsko - Dolomiti
Pezzato, Giovanni: Analisi delle tipologie edilizie degli edilici rurali e del le inalghe nel Primiero e Vanoi - Parco naturale Pancveggio - Pale di S. Martino, Str. 120-133
Stavbna tipologija - Švico - Osrednje in Vzhodne Alpe
Eurrcr, Benno: Typologie der traditionellen Alpgebäudc der schweizerischen Zentral- und Ostaipen Str. 135-148 Stavbna tipologija - Avstrija - Tirolsko in Salzburško
llubatschck, Erika: Bilddokunicnte zu alten Sicdlungsfonnen im Almbereich der
Ostaipen. Str. 150-158 Stavbna tipologija - Nemčija - Oberbayerische Alpen m Berchtesgadener Land Keim, Helmut: Almgebäudc im bayerischen Alpen räum Versuch einer tvpo logischen Darstellung. Str. 160-175 Spomeniško varstvo
Bizjak, Janez: Varovanje in obnova pastirskih stavb v Triglavskem narodnem parku. Str. 177-185 '
GaberŠček, Silvester: Velika planina - konscrvaiorski pristop. Str. 186-191 Gschnitzer Hans: Denkmalschutz in Tirols Almregion. Str, 192-205 Knific, Vladimir: Ohranjanje pašnih p lan in in varstvo planšarskih objektov v Sloveniji. Str. 206-216
GEOGRAFSKI zbornik XXXV, ZRC SAZU - Geografski inStituL [Urednik Milan Orožen Adamič ) Ljubljana 1995, 198 sir. (vključno 94 si., 72 tab,) 24 cm, 800 izv. ISSN 0373-4498
Vsebina:
Gabrovec, Matej: Dolomite areas in Slovenia with particular consideration of relief and land use. Str 7-44 (vključno 17 s L, 2? tab.)
Orožen Adamič, Milan: Earthquake threat in Ljubljana. Str 45-112 (vključno 35 si., 41 tab )
Pavšck. Miha: Summer storms in Slovenia in 1994, (Survey, basic characteristics, and detailed accounts of selected cases.) Sir. 113-150 (vključno 20 si.)
Nalck. Milan: The 1994 summer storm in the Bolska river watershed (Central part of eastern Slovenia), Str, 151-198 (vključno 22 si., 8 tab,)
IZliOR KOPRODCKCIJSK3H PUBLIKACIJ
SLOVENIJA na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Opisi. I: Sekcije 221-225, 230239, 246-247, 250, 60. (Vodja projekta, toponimija kart, indeks, redakcija Vincenc Rajšp Translitcracija in prevod Majda Ficko.) Ljubljana (Znanstvenoraziskovalni center SAZU Arhiv Republike Slovenije) 1995, XXXII + 345 str. + 19 zvd. 30 cm. ISBN 961-6182-01-3 (ZRC SAZU), ISBN 9616137-06-9 (Arhiv RS)
France BEZLA.I: Etimološki slovar slovenskega jezika. Tretja knjiga: P-S. Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni ccntcr SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Etiinološko-onomastična sekcija. Ljubljana (Mladinska knjiga) 1995. XVI + 355 str. 25 cm ISBN 86-11-14125-3
LITERARNI leksikon. Študije. 43. ZRC SAZU - Inštiiut za slovensko literaturo i" literarne vede. Janko Kos: Post modernizem | G lavni urednik Janko Kos. j Ljubljana (DZS) 1995, 144 str. 20 eni ISBN 86-341-1633-6
V
SUMMARY
SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN 1995
This year the central event in the life of our Academy was the Assembly, held June 6, when new members were elected and the new Statute passed. Compared to Ihc preceding assemblies it was exceptionally well attended; the participation was or 86 % which is a testimony to the fact that members arc aware of their rights and responsibilities. The Assembly elected new corresponding members, associate members and full members. Nine new corresponding members come Irani six European states and America (two of them are of Slovenian origin). Similarly, all twelve proposed associate members were elected, out of the ten proposed lull members nine were elected at the Assembly. The presentation of new members is to be found in a special section of the Yearbook. Taking into account the faci that Ibis yeaT we have losl three of our members i.e. academicians Niko K.uret, Bogo Grafcnauer and Jože Bole and our corresponding member Alfred Rammclmeycr, the membership is now as follows: 70 full members and 22 associate members, a total of 92 local members, and 85 corresponding members. In the spirit of the new Law and its art There are 66 full and associate members under 75 years of age The Assembly and its elections caused a rather lively reaction in ihc public, firstly bccausc one associate member was not elected to the rank of academician, giving rise to a variety of comments concerning some other members of the Academy, even deceased ones, and concerning the past activity of the Academy. The Executive Board responded several times to these comments coming from the public: on September 6, the President was answering topical questions in TV Slovenia's programme " In Focus", on September 16, the daily Delo published the Executive Board Statement, and a day later also the other dailies did the same. The Statement emphasizes I hal in a democratic political system there is no alternative to secret ballot, therefore it must be respectcd. and that the Academy feels exclusively bound lo sciences and arts. Finally, on October 6, the President, the Vice-President Robert Blinc and Academician L.ejze Lebič took part in a talk-show of Radio Slovenia's first programme i.e. Studio at 5 p.m. They discussed the present problems of our Academy in comparison with other academies of sciences and arts in the countries in transition of Central and Eastern Europe. Another achievement of the Assembly held on June 6, was the adoption of the new Statute The Statute, which in the final stage was drafted by a special committee, under the leadership of the secrelary general of the Academy, Academician Matija Drovenik, has its foundations in the new law and defines in a new manner, in greater harmony with the times, a number of fundamental provisions as well as status provisions concerning our institution, and in particular it defines the new relationship between the Scientific Research Centre of S AS A and the Academy, which is its founder. The Assembly also approved, by ballot, the new Statute of the SR Centre of S ASA. In connection with this mention should be made of the endeavours to revive the Institute of Medical Sciences. The Academy still has lo decide on the status of the
former, even more so in view of ihe fact that the Institute is planning two nationally extremely important research projects: on fertility and suicide in Slovenia. Among the public scientific ev ents this year in the forefront stands the Round Table Devoted to the Centennial of Birth of Josip Vidmar, with the participation of nine literary historians and critics. The organisation was entrusted to and headed by Academician Ciril Zlobec, Vice-President of the Academy, the papers were published in the journal Sodobnost in its ¡0th and 11th issues. Among the more prominent public events we could also mention ihc Public Statement published in Delo on November 17, in other dailies a day later, in which the Executive Board warns about the slow-down on our road to the Europe of the future, and assesses that outside the realm of the European civilization our national authenticity and slate independence could be jeopardized.
The Academy's publishing activity manifests a tendency of growth. The confidence of authors-academicians is growing towards the publishing of books m their own institution. Fourteen publications of the Academy respectively joint publications and issues have been published, one co-produciion with a commercial publisher, while five publications arc now being put in print. Therefore this years bibliography comprises twenty units, five more than in 1994 The international activity of the Academy is being strengthened - we have already signed the agreement of co-operation wiih eighteen European academics of sciences, and during this year we collaborated successfully with six of them. In the near future we will be renewing the agreement of co-operation with the Hungarian Academy of Sciences and with the Croatian Academy of Sciences and Arts. The Polish Academy of Sciences (PAU) and the Royal Academy of Engineers from London have expressed their interest in signing such an agreement An important step towards the international affirmation of our Academy is also iLs membership in ihe European Scientific Foundation (since November 23 onwards). Among the individual visits of foreign academicians to our Academy the visit of Anne McLaren, Vice-Presidenl of the Royal Society in London and our corresponding member should be singled out, as well as the visit in Ljubljana of the delegation or the Croatian Academy of Sciences and Arts, headed by its President Acad. Ivan Supck The President of S AS A attended the annual solemn assembly and related events of the Austrian Academy of Sciences in Vienna and he also attended the autumn session and symposium on media problems organized by the European Academy of Sciences and Arts in Frankfurt on Main. Our Academy was also represented by its Vice-President. Acad. Robert Blmc at the meeting of the European Science Exchange Programme held under the auspices of the Royal Society in Athens; member of the Presidency, Acad. Boštjan Žckš represented S AS A at the internal ional conference Forum Bled '95.
The public image of the Academy is enhanced also by the awards that academicians received for ihcir scientific and artistic achievements, 1 shall mention just the most prominent ones, sincc they arc listed in full in another place. This year high slate decorations were conferred to Acad. Ciril Zlobec, the Gold Honorary Symbol of Freedom of the Republic of Slovenia; Acad. Lev Milčinski was conferred the Silver Honorary Symbol of Freedom; Acad. Anion Trstenjak became honorary citizen of
the City of Ljubljana and Acad. Miha T i šle r was conferred the Papal decoration of the Order of Knights of St. Gregory the Great. The award of the Republic of Slovenia for scientific and research work, the highest award in the field of science, was conferred to Acad. Lidija Andolsek-Jeras, to Acad. Zdravko Mlinar and Acad. Lojze Vodovnik with his collaborators, The title of Ambassador of the Republic of Slovenia for Sciencc was conferred to Acad. Vcljko Rus and Acad Miha Tišler and to the corresponding member Rado L, Lenček. Rado L. Lenček also received the award of the American Association of Teachers of Slavic and East European Languages. The President of S AS A was elcctcd as legate of Slovenia and member of the Senate of the European Academy of Sciences and Ans; Acad. Miha Tišler became full member of the European Academy in Salzburg and Acad Branko Sta novo ik became member of the New York Academy of Sciences. Our associate member Alojz Kralj was elected to I he post of Rector of the University in Ljubljana. In the area of arts our corresponding member Alojz. Rebula received I he Prešem Award; Acad. Primož Ramovš received the Kozina's Award and our associate member Drago Jančar received the G rum and Rožanc awards The success of the Academy's activities and its affirmation must be ascribed lo one and all; be it academicians and associate members, be it the Executive Board which received full support from the endeavours of secretaries of sections, from the department of international co-operation and scientific co-ordination, and lasi but no l lea si from officiaJs and employees of our institution.
France Bern i k President o/SASA
THE PRESIDENCY
President: France Bernik
Vice-President: Robert Blinc
Vice-President: Ciril Zlobec
Secretary-General: Matija Drovcnik
SECTION ONE_Historical and Social Sciences
Secretary: Emilijau Cevc
Head of Subsection of Social Sciences: Zdravko Mbnar Head of Subsection of Historical Sciences Emilijan Cevc
SECTION TWO_Philological and Literary Sciences
Secretary: Janez OreSnik
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary Lojzc Vodovnik
Head of Subsection of Technical Sciences: Loj/fi VodOvilik
Head of Subsection ofMathematical, Physical and Chemical Sciences: BoStjan Zeks
SECTION FOUR_Natural Sciences
Secretary: Emest Mayer
SECTION FIVE_Arts
Secretary: Uros Krck
SECTION SIX_Medical Sciences
Secretary: Lidija AndolSek Jeras
Secretaries of the Sections are also the Members of the Presidencv.
MEMBERS
OF TI IE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
SECTION ONE__ _Historical and Social Sciences
l ull Members
Bajt, Aleksander, D. Econoin.. born on February 27, 1921. Distinguished Professor of Economies, Faculty of Law, University of Ljubljana Director, Economics Institute of the Faculty of Law, Ljubljana, retired. Associate Member sincc April 24, 19R1, Full Member since April 23, 1987. Home; 1000 Ljubljana, Pletersnikova 32, Phone: 00 386 61/312-160. Office. 1000 Ljubljana. Economics Institute, Prešernova 21, 00 386 61 / 221688, Fax: 00 386 61 /218-776,
("eve, Emtlijan, Ph. D., born on September 5, 1920. Scientific Adviser at the Franc Stelè Institute of Art History, SASA Research Centre, Ljubljana, retired, Associate Member since April 24, 1981, Full Member sincc May 23. 1985. Home: 10(10 Ljubljana, Zlatek 55 a. Phone: 00 386 61/ 575-904
Gabrovcc, Slane, D. Arehacol. Sc., bom on April 18. 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired, Associate Member sincc April 23, 1987, Full Member since May 30. 1991. Home: JOOO Ljubljana. Hajdrihova 24. Phone: 00 386 61/ 126-18-16
Cest tin, Ferdo. Ph D.. born on October 8, 1916. Emeritus Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana. Gestrinova 1, Phone: 00 386 61/ 321-313,
Kyovsky, Rudi. LL.D., born on August 17, 1906. Professor of Labour Law, University of Ljubljana, retired Associate McmbcT since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981.
Home: 1000 Ljubljana, ic/erska 4, Phone: 00 386 61/ 310-426.
Majer, Boris, Ph.D., bom on March 20, 1919. Professor of Philosophy. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981.
Home: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f. Phone: 00 386 61/226-440
Mlinar, Zdravko, Pli.D., born on April 24, 1933. Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana. Pod topoli 93. Phone: 00 386 61/331-032. Office: Faculty of Social Sciences, 1000 Ljubljana. Kardeljeva ploščad 5, Phone: 00 386 61/ 168-14-61, Fax: 00 386 61/ 168-23-29. 168-34-21.
Plelcrski, Janko, D Sc , bom on February 1.1923 Professor of History, Faculty of Aris and Sciences. University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27. 1993. Home: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: 00 386 61/219-162.
Pretnar, Stoj an, LL. D., bom on January 23, 1909. Emeritus Professor of Law. Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since March 25, 1975. Full Member since April 24, 1981.
Home. 1000 Ljubljana. Prijateljeva 11 a, Phone: 00 386 61/218-808.
Itus. Vcljko. Ph.D., born on December 8. 1929. Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences. University of Ljubljana Associate MentbeT since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana. Lubejeva 1. Phone: 00 386 61/ 573-589. Office: Faculty of Social Sciences, 1000 Ljubljana. Kardeljeva ploščad 5. Phone: 00 386 61/168-31-18, 168-31-22, Fax: 00 386 61/ 168-34-21,
listen j a It. Anton. Ph.D., born on January 8, 1906. Professor of Psychology, Theological Faculty, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 29, 1979. Full Member since June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana, Resljeva 7. Phone: 00 386 61/ 315-740.
Vilfan, Sergij, LL.D., bom on March 23, 1919. Emeritus Professor of History of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since March 23. 1978, Full Member since June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana. Miijc 23, Phone: 00 386 61/ 211-802.
Vraluša. Anton, Ph.D., bom on February 21, 1915, Professor of Socialist Self-Ma nagcnienl Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in The World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985, Home: 1000 Ljubljana. Rimska 14. Phone: 00 386 61/ 210-188. '
Associate Members
lirain/, Rajko, D Sc., bom on February 17, 1952. Professor of the Middle Ages,
Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June ¡995,
Home: 10011 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: 00 386 61/263-315. Office: Faculty of An s and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 00 386 61/ 176-92-00, Fax: 00 386 61/ 125-93-37.
Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of An s and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1292 Ig. Tomišelj 1 A, Phone: 00 386 61/662-516. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 00 386 61/ 176-92-00, Fax: 00 386 61/ 125-93-37.
Mtlik, Vasilij, Ph.D., born on January 17, 1921. Professor of Slovene History of 19th Century, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993.
Home 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: 00 386 61/222-544,
Vliinarič, Jože, Ph.D., born on March 13, 1935. Professor of History of Feudalism. Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, J 995.
Home: 2000 MaribOT, Ljubljanska 3 a, Phone: 00 386 62/31-394
Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, 2000 MariboT. Koroška c.
160, Phone: 00 386 62/ 225-61 L Fax; 00 386 62/ 281-80,
Corresponding Members
lleier. Fried rich-Karl, born on April 9. 1926. Director of the Ma\-Planck Institute for Foreign and International Patent Law, Copyright and Competition Law, Munich. Corresponding Member since June 6, 1983.
Office: Max Planck Institut, 81675 M (nehen 80, Siebertstrasse 3, Phone: 00 49-89/9246-234. Germany.
Iliijas, Zoran, born on December 27, 1910, Professor of Psychology, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 23, 1985 Home: 10000 Zagreb, Kordunska 1, Phone; 00385 1/ 579-455, Croatia.
Fdl, Arnold, bom oil October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute for Musi-cology at the University of Tubingen. Corresponding Member since Mav 30. 1991
Home: 7400 T (bingcn-Hirschau 5, Sch (tzenslrasse 22, Phone 00 49 70 / 7171-289, Germany.
Fischer von, Kun, bom on April 25. 1913, Professor of Musicology at the
University of Zürich, retired Corresponding Member since March 29. 1979. Home; 8703 Erlcnbach, Lauholzsirasse 46. Switzerland.
Flolzingcr. Rudolf born oil September 22, 1922. Director of the Institute of Musi-col ogv at the Graz University. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 8044 Graz. Hans-Mauracher-Str. 81. Austria.
Fučič, Branko, born on September 8, 1920. Scicutific Adviser. Division for Architecture and Town. Planning of Croatian Academy of Sciences and Arts, Rijeka. retired Corresponding Member since May IH 1989, Home: 51000 Rijcka, Opatij ska 49, Croatia.
Kossack. Georg, born on June 25, 1923. Professor of Prehistory and Antiquity. University of Munich, retired Corresponding Member since May 30, 1990. Home: 83083 Riedering, Pietzenkirchen 56 A, Phone: 00 49 80 /36-1342, Germany,
Lukic, Radomir. born on August 31. 1914. Professor of Theory of State and Law at the University of Belgrade, retired. Corresponding Member si nee April 23, 1987.
Home: 11000 Beograd, Suvoborska 17, Serbia.
Miillei-Karpe. Hermann, bom on February 1, 1925. ProfessoT of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt ani Main, retired. Corresponding Member
since May 27, 1993,
Home: 53 30 Am Limperichtsbcrg 30 Königswinter 41, Phone: 00 49 22/ 4422-85, Germany.
Paviecvič, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History at the University of Titograd. Corresponding Member since March 10, 1977. Home 81000 Podgorica. Rista Stijoviča 5, Monie Negro or 11000 Belgrade. Sindjeličeva 36/VJI, Phone: 00 381 11/439-096, Serbia.
Pcrovic, Slobodan, bom on September 10, 1930. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade. Corresponding Member since April 23, 1987,
Home: 11000 Belgrade, Miročka 6/25, Phone: 00 381 11 /341-501
Office: Facullv of Law, 11000 Belgrade, Bulevar revolucije 67, Phone 00 38 \
11 345-501, Serbia.
Pirjcvet, Jože, Ph.D., born on June 1, 1940. Professor of European History, Faculty of Philosophy, Tri est and Faculty of Political Sciences in Padua Corresponding Member since June 6, 1995
Home: 34135 Trieste, via Commerciale.76. Phone: 00 39 40/ 420-817, Italy. Uu m pier. Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modem and Austrian
History at the University or Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: 9073 Vik t rmg/Klagenfurt, Kornblumengassc 9, Phone 00 43 463 / 2700-415, Austria.
Sirotkovii, Jakov, born on November 7, 1922. Head of the Instilute for Economic Research. Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Corresponding Member since March 29, 1979, Home: 10000 Zagreb, MoSe Pijade 97 a, Croatia.
Slefanovič, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musicology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade Corresponding Member sincc April 23, 1987
Home: 11000 Belgrade, Dzordža Vošingtona 28 a, Phone: 00 381 II /321-985: Office Phone: 00 381 11 /639-033, Serbia.
Strauss, Jože, D. Sc.. born on 1938. Professor, Head of the Department for Foreign and International Patent, Copyright, and Competition Law of the Max Planck Institute. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Max Planck Institut, 81675 M (nehen. Sieberstrasse 3, Phone: 00 49 89/ 92-46-373, Fax:: 00 49 89/ 92-46-247. Germany.
Supifič, Ivo, born on July 18. 1928. Director of the Instilute for Musicological Research or the Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Corresponding Member since April 24. 1981.
Home: 10000 Zagreb, Draskoviccva 27; Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, 41000 Zagreb, Zrinski trg 11, Phone: 00-385-1/ 433-834. Fax: 00 385 1/433-383, Croatia.
SECTION TWO_Philological art J Literary Sciences
Full Members
Bern i k, France. Ph. D , born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Scienccs, SASA Research Centre, Ljubljana and President of the Slovenian Academy or Sciences and Arts since May 14, 1992. Associate Member sincc June 6, 1983, Full Member sincc April 23. 1987.
Home; 1000 Ljubljana, Židovska I, Phone: 00386 61/ 125-03-65. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 00 386 61/ 125-60-68. 12552-47. Fax: 00 386 61/ 125-34-39, 125-34-23.
Jakopin. FTatic, PhD., born on September 29, 1921. Scientific Adviser at the Fran Ramovš Institute of Slovene Language. SASA Research Centre, Ljubljana,
retired. Associate Member since Mav 23, 1985, Ful J Member since May 18. 1989.
Home: 1000 Ljubljana, Vodnikova 4, Phone: 00 386 61 / 553-288
Kermauner. Taras, PhD., born on April 13, 1930. Philosopher. Freelance Writer. Literary Historian. Associate Member since May 30, 1991. Full Member since June 6, 1995.
Home 6210 Sežana, Avber 8,
Kos, Janko, Ph.D , bom March 9, 1931. Professor or Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member sincc June 6, 1983. Home: 10000 Ljubljana, PI ele rán i kova 1, Phone: 00 386 61/ 314-61 i Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, 386 61/ 176-92-00, Fax: 00 386 61/ 125-93-37.
Krašovec, Jože, Sc B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D„ born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology. University of Ljubljana Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Delničarjeva 1, Phone: 00 386 61/ 310-785, fax; (Hi 386 61/ 133-04-05.
Office: Faculty of Theology. 1000 Ljubljana. Poljanska 4, Phone: 00 386 61/ 312-593, 132-91-97, Fax: 00 386 61/ 132-92-65.
Logar, Valenlin. Ph., D., born on February 11, 1916. Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana. Associate Member since March 13, 1972, Full Member sincc April 24, 1981
Home 1000 Ljubljana, Ilirska 4, Phone: 00 386 61/321-004.
Moravec, Dušan. B. A, (Philosophy), born on October 4, 1920. Director or Theatre Museum, Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976. Full Member sincc April 24, 1981
Home: 10000 Ljubljana, Zvon:uska 9, Phone: 00 386 61 / 216-792.
Grešnik. Jane?, Ph.D., boni on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparan vc Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member sincc April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993,
Home, 1000 Ljubljana, Janežičcva 21, Phone: 00 386 61/ 125-54-45. Office: Facullv of Arts and Sciences. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 00 386 61/ 176-92-00, Fax: 00 386 61/125-93-37,
Pate in u, Boris, Ph.D., born on June 5, 1926. Professor of Slavic Literature. Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana. Associate Member sincc March
29, 1979, Full Member since May 23, 1985.
Home: 1000 Ljubljana, Videniska 5, Phone: 00 386 61/ 554-628
Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana. Alkerceva 2. Phone: 0(1
386 61/ 176-92-00, Fax: 00 386 61/125-93-37.
Statirmik. lancz, Ph.D.. born on January 2, 1922, Professor of English and American Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired Associate Member since April 21. 1981, Full Member since April 23, 1987, Home: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13. Phone: GO 386 61/216-692.
Zadravcc Franc, Ph.D.. born on September 27, 1925 Emeritus Professor or Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Prijateljeva9, Phone: 00 386 61/218-820.
Associate Members
Gantar, Kajetan, Ph.D., born on Octobcr II, 1930, Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana Associate Member since May 27, 1993
Home: 1000 Ljubljana. Rusjanov trg 6, Phone: 00 386 61/ 140-90-60. Office Facultv of Arts and Sciences. 1000 Ljubljana. ASkerčeva 2, Phone: 00 386 61/ 176-92-00, Fax: 00 386 61/ 125-93-37.
Matftetov, Milko. Ph.D., bora on September 10, 1919. Scientific Adviser of the In si i tule of Ihe Slovene Ethnology, Research Center of S AS A, retired Associate Member since June 6, 1995.
Home: 1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: 00 386 61/226-352.
Pogatnik, Jo/e, Ph.D , born on March 14, 1933. Professor of Slovene Literature, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since May 27, 1993.
Home: 2000 Maribor, Koroška 118. Plione 00 386 62/ 223-401,
Office: Faculty of Pedagogy, 2000 Maribor. Koroška c. 160. Phone: 00 386 62/
22-56-11, Fax: 00 386 62/ 28-180, E-Mail: dekanat prmb@um-mb.si
Toporišif, Jože, D,Sc., bom on Octobcr 11, 1926. Professor of Slovene Liternrv Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University or Ljubljana. Associale Member since May 30, 1991. Home: 1000 Ljubljana. Šarhova 18, Phone: 00 386 61/ 341-197, Office: Faculty of Arts and Scicnccs, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Phone: 00 386 61/ 176-92-00. Fav: 00 386 61/ 125-93-37.
Corresponding Members
Cooper, Henry R. Jr., born on September 30. 1946, Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literature. University of Bloomington. Indiana. Corresponding Member since June6. 1995, Home: Bloomington, 929 Manor Rd., 47401 Indiana. USA. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures. Bloomington. BallantineHall 502, Indiana 47405-06)6. Phone: 001 812 I 855-2608, Fax: 001 812/ 855-2107, E-Mail: iuslavic@indiana.edii, USA
Maker, Alcksandar, born on July 24. 1924. Professor of Slavic Literature. Faculty of Ans and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: 10000 Zagreb, Vocarska 110, Croatia.
Frangrf, Ivo, born on April 15, 1920. Professor of Newer Croatian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6. 1983.
Home: 10000 Zagreb. Ul. grada Vukovara 236 a. Phone: 00 385 V 514-228, Croalia.
Gicscmann, Gerhard, born on July 14, 1937 Professor of Slavic Languages and Literature. Institute for Slavic Studies, Justus Liebig University, Giesscn Corresponding Member since May 18. 1989.
Home: Paul-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5, Phone: 00 49 6403-63802, Germany,
(irickat-Radulnvif, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages. Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade Corresponding Member since June 6, 1983.
Home: 11000 Belgrade, Molerova 35, Phone: 00 381 11/ 440-203, Serbia.
I vie, Milka, born on December 11, 1923 Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Scicnces. University of Novi Sad. Corresponding Member since June 6. 1983
Home: 11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: 00 381 11/ 322-501, Serbia.
I vie, Pavle, born on December 1, 1924. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of Belgrade, Corresponding Member since March 29, 1979,
Home: 11000 Belgrade, Skadarska 6. Phone: 00 381 11/ 322-50), Serbia,
Kimstantinovie, Zoran born on June 5, 1920 Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired Corresponding Member since May 18, 1989. Office: Universil (t hinsbnjck, Inslitule f (r vergleichende Literaturwissenschaft. A-6020, Innsbruck, Innram 52. Austria.
Kravar. Miroslav, born on April 6, 1914. Professor of Classical Philology and Croatian Language, University of Zadar and University of Bonn, retired. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home; 57000 Zadar, ul. Borisa Kidriča 4, Phone: 00 385 57/ 433-234, Croatia.
k.rct££iibachcr, Leopold, born on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University of Munich, retired Corresponding Member since May 27, 1993, Home: A-8403 Lebring, Stangersdorf 20, Phone: 00 43 3182-7665, Austria,
ljccming, Henry, born on January 6, 1920. Professor of Comparative and Historical Lexicology or Slavic Languages. University of London, retired. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: 47, Linksidc, London N-J2 7LE, Phone: 00 48 81/ 34-66-577. England.
lonček. Rado L., born on Octobcr 3, 1921 Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 560 Riverside Drive. New York, N. Y., 10027, Phone & Fax: 00 1 212 749 1002, USA,
Office: Columbia University in the City of New York, Dept of Slavic Languages, 708 Hamilton Hall, New York, N. Y, 10027, USA.
M a rti novic, Jmaj, bom oil May 24. 1936. Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts and Sciences. University of Sarajevo Corresponding Member since May 23, 1985.
Office; Institute of Languages and Literature. 71000 Sarajevo, Hasana Kikiča 12, Bosnia and Herzegovina,
Neuhiiuser. Rudolf, born on June 17. 1933. Professor of Slavic Studies. Institute of Slavic Languages and Literature, University of Clagenfurl Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 9021 Klagenfurt, Linsengasse 60.
Office: Slavistic Institute, University of Clagenfurt, Phone: 00 43 463 / 27003-18, Fax: 00 43 463 /270-03-22, Austria.
S vane, Gunnar Olaf born on September 25. 1927 Professor of Slavic Languages and literature, University of A rims. Corresponding Member since May 27, 1993,
flame: 8520 Lystrap, Euebakken 4, Denmark.
Tolstoj. Nikita lljič, born on April 15, 1923. Professor of Old Ecclesiastical Slavic Languages and Slavic Philology at the State University, Moscow Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 109077 Moskva Ž-17, B Ordynka 34/38. kv. 40. Russia.
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members____
Ulinc, Roben, D. Phys. Sc., born on October 31, 1933, Professor oí Physics, Family of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969. Full Member since March 25, 1976 Vice-Presideni of SASA since October 2, 1980
Home: 1000 Ljubljana, Kumanovska I, Phone: 00 386 61/315-213. Office: Joier Stefan Institute. 1111 Ljubljana, Jamova 39, Plione: 00 386 61/177-33-44, 177-39-00, Fax: 00 386 61/ 219-385; SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. Phone: 0(1 386 61/ 125-60-68. Fax: 00 386 61/125-34-23.
Dolar, Da vori n, D, Chem, Sc.. born on February 1. 1921. Emeritus Professor or Physical Chemistry, Faculty of Natural Scicnccs and Technology, University of Ljubljana, Associate Member since February 1970, Full Member since March 10, 1977.
Home: 1000 Ljubljana, lgriska 2. Phone: 00 386 61 / 210-828.
Fajfar. Peter, D Techn. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Struclural and Earthquake Engineering, Faculty of, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Associate Member since May 18. 1989, Full Member sincc May 27, 1933.
Home: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: 00 186 61/ 219-852. Office: FGG. 1000 Ljubljana, lamova 2, Phone: 00 386 61 176-85-92, 176-8602, Fax: 00 386 61/ 125-06-93, 125-06-81: E-Mail: pctcr.fajfarf^ikpir. fagg. imi-ljsi
filobcvnik, Josip. D Math. Sc., born on December 6, 1945, Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18. 1989, Home 1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: 00 386 61/ 212-067. Office: FMF, Dep. of Mathematics and Mechanics, 1000 Ljubljana, ladran ska 19, Phone: 00 386 61/ 176-65-48, Fax: 00 386 6]/ 217-281, E-Mail: josip. globevn i k @fmf. u n i- Ij. si
(íolií. Ljubo. D. Chem. Sc.. born on July 2, 1932. Professor of Inorganic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since Mav 27, 1993,
Home: ¡000 Ljubljana, Na peci 4, Phone: 00 386 61/445-349.
Office: FKKT, E-mail Ijubo goiic^uni-ij si,, 1000 Ljubljana, Agkerfieva 5.
Phone: 00 386 61/ 176-05-00, Fax: 00 386 61/ 125-82-20.
Gosar, Pcier, D Phys. Sc., born on October 15, ¡921. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Scicnccs and Technology, University of Ljubljana.
Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976
Home: 10(10 Ljubljana, Mirje 21, Phone: 00 386 61/211-019.
Gycrgyck, Ludvik, D. Techn. Sc., D. h, c, born on September 2, 1922 Emeritus Professor of Network Systems and Information Theory, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987, Home 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, Phone: 00 386 61/ 272-390.
lladži, Dušan, D. Chcni. Sc., Ph. D, h, c (Uppsala), born on August 26, 1921. Professor or the Chemistry of Structures. Faculty or Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired Associate Member since February 7, 1%7, Full Member since March 21, 1974, Home: 1000 Ljubljana. Teslova 21, Phone: 00 386 61/ 225-166.
Pekienik, Janez, D. Eng., born on June 11, 1926. Professor of Control and Manufacturing Systems. Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Fall Member since March 29, 1979.
Home: 1113 Ljubljana, Rod ice va 3, Phone: 00 386 61 / 348-500.
Office: Faculty of Mechanical Engineering, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6,
Phone: 00 386 61/ 177-12-00, 223-224, Fax: 00 386 61/218-567.
Stan ovni k, Branko, D C hem. Sc., boru on August II. 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995
Home 1360 Vrhnika, Tičmca 26. Phone: 00 386 G1 /751-140,
Office: FKKT, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: 00 386 61/ 176-05-00,
Fax: 00 386 6i/ 125-82-20.
Šuldje, Lujo. D Eng , born on September 21. 1910. Emeritus Professor of Soil Mechanics and Basic Technical Mechanics, Faculty of Arc hi lecture, Civil Engineering and Geodesy, University or Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 20, 1979 Home 1000 Ljubljana, Gregorčičeva 13, Phone: 00 386 61/ 125-53-74.
Tišler, Mi ha, D. Chem. Sc., bom on September 18, 1926. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology. University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977,
Home: 1.351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica, Pod Gradom 32, Phone: 00 386 61 / 653-264.
Office: FKKT, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: 00 386 61/ 176-05-00, Fax: 00 386 61/ 125-82-20
Vidav. Ivan. Ph.D., born on January 17, 1918 Emeritus Professor of Mathematics. Facility of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana,. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962. Home: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: 00 .186 61/321-303.
Voduvnik. Lojze, D. Phys. Sc., bom on September 6, 1933. Professor of Biocyborne tics. Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983
Home: 1231 Ljubljana, Pot v Čeželj 16, Phone: 00 386 61/ 372-213. Office: Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, 1000 Ljubljana, Tržaška'25, Phone: 00 38661/ 176-84-11. Fax: 00 386 61/126-46-30.
/ckš. Boštjan, D, Phys. Sc.. born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991
Home; 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, Phone: 00 386 61/329-293.
Office Institute or Biophysics, 1000 Ljubljana. Lipičeva 2, Phone: 00 386 61 /
314-127. Fax: 00 386 61/ 131-51-27, E-Mail: bostjan@biofiz.mf uni-ljsi.
Associate Mem hers
(iraliee, Igor, D, Phys. Sc., born on November 17, 1939, Professor of Physics, Fa-cully of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995.
Home: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone 00 386 61/ 263-718
Office: Faculty of Mechanical Engineering, 1000 Ljubljana. ASkerteva 6,
Phone: 177-12-00, Fax: 00 386 61/218-567. E-Mail: igor.grabec@fs.um-lj si
Kernel. Ciabrijcl, D Phys, Sc., bom 011 September 14, 1932. Professor of Physics, Faculty of Physics and Mathematics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995,
Home: 1000 Ljubljana, Biievje 2. Phone: 00 386 61/ 125-96-61.
Office: FMF, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: 00 386 61/ 176-65-74.
177-37-95; Fax: 00 386 61/125-70-74, 217-281, E-Mail: gabrijcl kcrnel@ijs.si
Kraljj, AIojz, D Sc., born on March 12, 1937. Professor of Biomedical Technology, Biomechanics and Computer Sciences, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Associate Member since Mav 27, 1993. Home: 1231 Ljubljana-Crnu£e. Planinska 26, Phone: 00 386 61/ 374-825 Office: Faculty of Electrical Engineering, 1000 Ljubljana, Trzaika 25, Phone: 00 386 61/ 176-84-11. Fax: 00 386 61/ 126-46-30 or University of Ljubljana, 1000 Ljubljana. Kongresni trg 12, Phone: 00 386 61/125-41-!7, Fax: 00 386 61/ 125-40-53,
Corresponding Members
Baleiiovic, Krcsimir, born on May 17, 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry at the University of Zagreb and Head of Center for Chemistry of Natural Organic Bonds, retired, Croatian Academy of Sciences and Ans, Zagreb. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: 1000 Zagreb, Zvije/da 7, Croatia.
liarton. Derek Harold Richard, born on September 8. 1918 Distinguished Professor of Chemistry at the Texas A&M University, College Slalion. Texas, Nobel Prize for Chemistry, 1969 Corresponding Member since May 23. 1985. Office. TAMU, Dep. of Chemistry. College Station. 77843 Texas, USA
lîoriscvic, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor at the Department of Physics and Mathematics. University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981.
Office: Belorussian Academy of Sciences. 220072 Minsk, F. Scoryna Av, 66, Belarus
Brains. Savo, born on July 28. 1926. Professor of Theoretical Physics of Liquids, 1 laboratory of Theoretical Physics of Liquids at the University of Pierre et Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids. Tour 16/5-ènie étage - Coluoir 16/15, 4, Place-Jussieu, 75252 Paris-Cédex 05, Phone; 00 33 1/4329-5574, France.
Oespic, Alcksandar, born on January 6. 1927. Professor of Physical Chemistry, Fa-cultv of Technology, University of Belgrade. Corresponding Member since March 25, 1976.
¡fame 11000 Belgrade. Vlajkoviccva 13/11/6
Office: Faculty of Technology, 11000 Belgrade, Karnegijcva 4-IV, Serbia.
Crdeolc, Drago. born on August 31, 1919 Professor of General and Anorganic Chemistry- University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976.
Home: 1000 Zagrch, Masarykova 13, Phone: 00 385 1/421-982, Croatia.
Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics. University of Barkc-Sey, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep.. University of California, Berkeley, 94720 California, USA.
Ilajdin, Nikola, bom on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade. Corresponding Member sincc April 23, 1987.
Home: 11000 Belgrade. Tetovska 72, Phone: 00 381 11/401-656, Serbia.
Merchant, Eugene Mylon, born on May 6, 1913. Senior Consultant, Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc An Edison Technology Center, Cincinnati. Ohio Corresponding Member since April 23, 1987 Office: Institute of Advanced Manufacturing Scicnces. Inc. Ill Edison Drive, Cincinnati, Ohio, Phone: 00 I 513-458-20(57, Fax: 00 1 513-948-2109, USA
Mihailovič, Mihailo Lj,, bom on January 22, 1924. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade. Corresponding Member since March 25, 1976.
Home: 11000 Belgrade, HI. Srpskih vladar a 6/11. Phone: 00 381 11/ 688-128, Serbia.
Müller, Karl Alexander, born oil April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zürich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: IBM Z (rich Research Laboratory, S (umerstrassc 4, CH - 8803 R (schlikon, Z (rich. Phone: 00 41 1/72-48-237, Switzerland.
Povh, Dušan, born on August 20. 1932. Scientific Member, Member of Collegium and Director of the Max-Planck-lnstilulc for Nuclcar Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University Corresponding Member since March 10, 1977.
Office: Ma,\ Planck Institut f (r Kernphysik. 69 Heidelberg I. p.f 103980. Phone: 00 49 622 1/516-272/270, Fax: 00 49 622 1/51-65-40. Germany.
1'rclog, Vladimir, bom on July 23, 1906 Head of the Laboratory for Organic Chemistry of the Swiss High Technical School, Zürich, retired. Nobel Prize for Chemistry, 1975. Corresponding Member since March 29, 1979. Home: 8002 Z (rich, Beilarialstrasse 33, Switzerland.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934, Professor of Chemistry, Director and President of the Indian Science Institute. Jawaharlal Nehru Center for Advanced Science Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981,
Office: Indian Institute of Science, Bangalore 560012, India.
StankowsId, Jan. born on January 1, 1934 Professor of Molecular Phy sics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Corresponding Member sincc May 27, 1993.
Office: Institute of Molecular Physics of PAN. Poznan, Poland.
Tomovii. Rajko, born on January 1, 1919. Professor of Electronics and Biomedical Technology, Faculty of Electrical Engineering. University of Belgrade. Corresponding Member sincc May 18, 1989. Home: 11000 Belgrade. Prolelcrskih brigada 25/11, Serbia.
Waugh, John S„ bom on April 25, L929. Institute Professor or Ihe Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May &8, E989 Office: MTI, Cambridge, Mass.. USA,
SECTION FOUR	Natural Sciences
l ull Members
Drovcnik. Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23. 1987. SASA Secretary-General since May 14. 1992.
Home: 1000 Ljubljana, Poliorskega bataljona 8, Phone: 00 386 1/343-435, Office SASA, 1000 Ljubljana, Novi Irg 3, Phone: 00 386 61/ 125-60-68, Fax: 00 386 61/ 125-34-23.
Gams. Ivan. D Sc , horn on July 5, 1923, Enienius Professor or Geography, Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978. Full Member since May 23, 1985.
Home: 1000 Ljubljana. Pohorskega bataljona 158, Phone: 00 386 61/341-846.
Cral'cnautfr, Stanko. D, Tech. Sc., born on May 13, 1992. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty or Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973. Full Member siucc April 24, 1981
Home: 4294 Kriie, Senicno 84, Phone; 00 386 64 / 57-984
Mafek, Jofe, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., bom on October 28, 1929, Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989. Full Member since June 6, 1995,
Home: 1000 Ljubljana, Jeran&Ceva 12, Phone: 00 386 61/52-581.
Office: Biotechnical Faculty, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: 00
386 61/ 123-11-61, 263-770, Fax; 00 386 61/ 123*10-88.
MatjaSii, Jane/, D. Sc , Zoologist-Spelecbiologist, born on May 14, 1921 Scientific Adviser. Jo van Had/i Institute of Biology, SASA Research Centre. Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since May 18, 1989.
Home: 1240 Kamnik, Sutna 12, Phone: 00 386 61/S31-542.
Mayer, Ernest, Ph. D,, Botanist-Taxonoinist, born on November 10, 1920. Scientific Adviser, Jo van Had/.i Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljub-
Ijana, retired. Associate Member since March 21, 1974. Full Member since June 6, 1983.
Home; 1000 Ljubljana. Valvasorjeva 5. Phone: 00 386 61/214-659
Plcniiar, Mario, D Sc.. born on Augusi 5, 1924, Professor of Geology, B»stratigraphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Scicnccs and Technology: University of Ljubljana, retired, Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991.
Home: 4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone:00 386 64/ 714-112,
'J'urn Je k, Dragica. D. Sc.. Paleontologist, born on August 6, 1932. Scientific Adviser, Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, S AS A Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.
Home: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13, Phone: 00 386 61/ 331-834.
VriSer. Igor, D. Sc., born on January 13, 1930. Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences. University or Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home. 1000 Ljubljana. V Murglah 205, Phone: 00 386 61/271-030. Office: Faculty of Arts and Sciences. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 00 386 61/ 176-92-00. 176-92-44, Fax: 00 386 61/ 125-93-37.
Associate Members
iiogula, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Scicntific Adviser and Director, Museum of Natural Sciences, Ljubljana; Professor of Animal Physi-ologv, Bioteclmical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30. 1991
Home: 1351 Brezovica, Pot na Ticnico 6, Phone: 00 386 61/654-444 Office: Museum of Natural Sciences, 1000 Ljubljana, Muzejska 1, Phone: 00 386 61/ 125-84-72. 218-886, 211-670, Fax: 00 386 61/ 218-846. E-Mail: malijagogala@uni-lj.si; matija.gogala@gucst.anies.si
Kranjc. Andrej, D Sc.. born on November 5. 1943. Scientific Adviser and Head of the Karst Research Institute, Research Ccnler of SASA. Associate Member since June 6, 1995.
Home; 6230 Postojna, Rozna ul, 6, Phone: 00 386 67/21-502.
Office: The Karst Research Institute, 6230 Postojna. Titov trg 2, Phone: 00
386 67/ 24-781, Fax: 00 386 67/23-965, E-Mail: izrk@zrc-sazu.si
Sercelj, Alojz, D Sc., Palynologist, born on December 8, 1921. Scientific Adviser. Jovan Hadzi Institute of Biology. SASA Research Centre, Ljubljana, retired, Associate Member since May 18, 1989
Home: 1000 Ljubljana, Tr/aSka 51, Phone: 00 386 61/ 263-224.
Ztipaneic. Mitja, D, Sc., Phytocoenologist. born on December 25, 1931 Scientific Adviser, Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993
Home: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61. Phone: 00 386 61/ 132-41-66, Office: SASA Research Center, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, Phone: 00 386 61/125-60-68. Faks: 00 386 61/125-52-53.
Corresponding Members
llcrak, Milan, bom on March 5, 19J7, Professor of Paleontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991,
Home: 10000 Zagreb, Zvommirova 28, 00 385 1/413-088, Croatia,
lluttingcr Lukas Conrad, born on February 25, 1933. Professor of Paleontology, Basel University. Corresponding Member sincc May 27, 1993. Office: Geologi sch-Palaenlologi sell es Insti tut, CH-4356 Basel, Bernoullistrasse 32, Phone: 00 41 61/ 2673-593, Switzerland.
Karamata, Stevan. bom on September 26, 1926. Professor of Pedogenesis. Faculty of Mining and Geology, Belgrade Corresponding Member since Mav 30, 1991.
Home 11080 Zetnun. Ul, Matije Gupca 17, Serbia.
Lorkovic, Zdravko, born on January 3, 1900. Professor of Biology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired Corresponding Member since May 30, 1991.
Home 10000 Zagreb, Cyjctno nasclje 25/Ili. Croatia
Micevskl, Kinl, born on April 29, 1926, Professor of Plant Systeniatization and Geobolanics, Faculty of Natural Sciences and Mathematics. Skopje. Corresponding Member sincc June 6, 1995
Office: Macedonian Academy of Sciences and Arts, 91000 Skopje, Bulevar K, Misirkov bb. Macedonia.
Poldini, Livio. born on September 7, 1930, Professor of Plant Ecology. University of Triest, Corresponding Member sincc June 6, 1995.
Office: Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, 34127 Trieste, Via A, Valerio 32/34. Phone: 00 39 40 / 676-38-82, Fax: 00 39 40 / 568- 855, Italy.
Pecsi, Marlon, born on December 29. 1929. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute. Budapest. Corresponding Member sincc May 18, 1989.
Office: Geographical Research Institute or HAS, P.O. Box 64, Andrassy ut 62, 1388 Budapest Hungary.
Reclunger, Karl Heinz, born on October 16. 1906. Court Councillor and Director of the Natural Sciences Museum, Vienna, retired Corresponding Member
sincc May 30, 1991
Home; 1130 Vienna, Beckgasse 22/2, Austria.
Sievamjvic, Petar. born on June 3, 1914. Professor of Geology at the Faculty of Mining and Geology. Belgrade, retired. Corresponding Member since March
30, 1975.
Office: 11000 Belgrade, F. Kljajica 26, Serbia.
SECTION FIVE_Arts
Full Members
Hernik, Janez. Painter, Graphic Artist born on September 6, 1933. Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May IS. 1989, Full Member since May 27, 1993. Home. 1000 Ljubljana, Koinenskega ft. Phone: 00 386 61 / 311-766. Office Facullv of Fine Arts, 1000 Ljubljana. Erjavčeva 23. Phone; 00 386 6]/ 212-726, Fax: 00 386 61/219-071.
Kovif, Kajetan, Poet. Writer, Translator, born on October 2i. 1931. Associate Member sincc May 30, 1991. Full Member sincc June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana. Pleteršnikova 13, Phone: 00 386 61 / 310-589,
Kreft, Bralko. Writer, Expert of Theater Art, boru on February IL '905. Professor of Modern Russian Literal ure. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired Full Member since December 22, 1961. Home: 1000 Ljubljana, Tavčarjeva 4, Phone: 00 386 61/311-159.
Krek, Uroš, Composer born on May 21, 1922. Professor of Composition and Theoretical Subjects. Music Academy, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985 Home: 4248 Lesce. Na vrtači 5, Phone: 00 386 64/718-091
I .eh tč, Lojze, Composer. Conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member sincc May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home; 1000 Ljubljana, Bratov Učakar 134, Phone: 00 386 61/ 571-281. Office: Faculty of Arls and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Phone: 00 386 61/176-92-00, Faks; 00 386 61/125-93-87. '
Menart, Janež, Poet and Translator. born on September 29. 1929. Associate Member since June (i, 1983. Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, Phone: 00 386 61/ 313-331
Miliclič France, Painter born on Apnl 27, 1907, Professor of Painting and Drawing, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, Teti red. Full Member since February 1963.
Home: 1000 Ljubljana, Aškerčeva !5. Phone: 00 386 61/221-183,
M i he I if, Milan, Freelance Architect, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987 Home: 1000 Ljubljana, Pcriicva 22, Phone: 00 386 61/320-515. Office: Studio AB, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: 00 386 61/311-438.
Minatti. Ivan, Poet and Translator, born on March 22, 1924. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: 00 386 61/216-735.
Ramovš. Primož, Composer, born on March 20, 1921, Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana. Slovenska 1. Phone: 00 386 61/ 125-33-66
Tršar, Drago, Sculptor, born on April 27, 1927. Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, Associaie Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: 1000 Ljubljana. Cesta na Rožnik 25, Phone: 00 386 61/213-928. Office: Faculty of Fine Arts, 1000 Ljubljana, Eijavčeva 23, Phone: 00 386 61/ 212-726, Fax: 00 386 61/219-071.
ZJohec, Ciril, Poet, Publicist, Translator, born on July 4, 1925, Member of the former Presidency of the Republic of Slovenia, retired Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. SASA Vice-President since May 14, 1992.
Home: ¡000 Ljubljana, VoSnjakova 10, Phone: 00 386 61/ 312-876. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 00 386 61/125-60-68, Fax: 00 386 61/ 125-34-23.
Associate Members
llieng, Andrcj, Writer, born on February 17. 1925. Associate Member since June 6, 1995,
Home: 1000 Ljubljana. BratovScva plo&ad 24, Phone: 00 386 61 / 342-472,
Janiar. Drago, Writer, born on April 13, 1948. Secretary' of Slovenska matica (Slovenian Socicty). Ljubljana, Associate Member since June 6. 1995.
Home; lOOO Ljubljana. Štihova 2, Phone: 00 386 61/ 132-33-22.
Office: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: 00 386 61/
214-200, Fax: 00 386 61/214-227.
Jetnec. Andrej, Painter, born on November 29, 1934, Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995,
Home: 4274 Žirovnica, Zabrezntca 40 b, Phone/Fax: 00 386 64/ 802-166. Office: Studio, 1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: 00 386 61/ 225-761 or Academy of Fine Aris, 1000 Ljubljana. Erjavčeva 23. Phone: 00 386 61/ 212726, Fax: 00 386 61/219-071"
Zajc, Dane. Poet, Playwright, Essayist, born on October 26, 1929. Associate Member since May 27, 1993.
Home: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, Phone 00 386 61/225-407.
Corresponding Members
lien hart, FrantiSek, bom on September 10, 1924. Critic and Translator of Slovenian Literature. Prague. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 10600 Praha, Jahodova 27, Czech Rcpublic.
K raj die Ivan, born on June 16. 1924, Writer and Translator of Slovenian Literature, Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: 1000 Zagreb, Dalmatinska 12, Croatia.
Ciiensek, Johann, bom on December 4. 1913. Composer, Professor at the Fran/ Liszl High School for Music, Weimar, retired. Corresponding Member since February 7, 1967.
Home: 5082 Erfurt. Hochheimcr Str. 48. Germany.
Handke, Peier, born on December 6, 1942. Writer, Playwright and Translator. Sal/burg. Corresponding Member since April 23, 1987 Home: 5020 Salzburg, Monchberg 17/A. Austria.
IJrymyi, Vil, born on June 7, 1925, Writer and Translator Administration Secretary of the Kiev Chapter or the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: Kijcv-54, ul. Ckalov 52/49, Republic of Ukraina.
Lipus, Florjan. born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: A-9133 Miklav£cvo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52, Austria.
Malicic. Jancz, born on June 3, 1926, Composer and Professor of Analysis of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Scicnccs, University of Ljubljana, relired. Corresponding Member since April 23, 1987 Home: 75019 Paris, 40, Avenue Seer (tan, Phone: 00 33 1/ 420-14-213, France.
Merku, Pavle. born on July 12, 1927. Slavist, Composer and Violinist, Programme Director Radio "Trieste A", retired, Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: 1-34139 Trieste, Vja Rosselli 113, Phone: 00 39 40/944-477, llaly.
Mill alii Slavko, Poet, born on March 16. 1928 Corresponding Member since June 6, 1995.
Home: 10000 Zagreb, Banjavitceva 24, Croatia.
Mohorovicic, Andre, born on July 12, 1913. Professor of Architecture, Faculty or Architecture, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6, 1983.
Home: 10000 Zagreb, Tomislavov trg 21, Croatia.
¡Ylusif. Zoran, born on February 12, 1909, Painter, Paris. Corresponding Member since April 24, 1981
Home: 75007 Paris, 284, Boulevard Saint Germain, Phone: 00 33 1/ 455-69117, France
Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer, Publicist and Professor of Slovene and Italian language, Slovene Secondary1 School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: 34136 Trieste, Salita a Contovello 23, Phone: 00 39 40/422-082, Italy.
Podrecca. Boris, born on January 30, 1940, Director of the Institute Raumge-stallung und Entwerfen, Technical University, Siuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987
Home: 1180 Vienna, Edelhofgasse 10, Phone: 00 43 I / 4797-368, Fax: 00 43 I / 4796-009, Austria.
RajiEie, Stanojlo, born on December 16. 1910 Composer Professor at the Academy of Music, Belgrade, retired, Corresponding Member since March 20, 1975, Home: 11000 Belgrade. Karodnog fronta 60, Serbia.
Rebula. Aloj/, born on July 21, 1924. Writer, Essayist and Publicist, Professor of Secondary School in Trieste, relired. Corresponding Member since Mav 27,
1993.
Home: 34016 Opicina. Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: 00 39 40/ 213-687, Italy,
Spacal, Lojze Luigi. born on June 15. 1907, Freelance Painter and Graphic Artist. Trieste. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: 34139 Trieste, Piazza Vcnczia 4, Phone: 00 39 40/ 304-663, Italy or 6223 Komen. Škrbina pri Komnu 24, Phone: 00 386 67/ 78-518, Slovenia.
SECTION SL\_Medical Sciences
Full Members
Andol&ek-Jeras, Lidija, D, Sc., born on July 30, 1929. Professor or Gynaecology and Obstetrics. Faculty1 of Modicmc, University of Ljubljana, retired Associate Member sincc April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home 1000 Ljubljana. Goce DelEeva 64. Phone: 00 386 61/455-632, Office: Gynaecological Clinic. 1000 Ljubljana, Slajmerjeva 3, Phone 00 386 61/140-3*1-01, loc. 200, 140-11-51, Fax: 00 386 61/140-11-10.
Ilalis, Jane/, D. Sc., born on March 15, 1919 Emeritus Professor of Microbiology, Veterinary Faculty, University of Ljubljana. Associate Member sincc March 10, 1977, Full Member sincc June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana, Slovenska 55, Phone: 00 386 61/326-526. Office: SASA. 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone 00 386 61/ 125-60-68, Fax: 00 386 61/ 125-34-23.
Urzin. Miroslav. D. Sc., born on April 13, 1923. Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member sincc March 29, 1979. Home: 1000 Ljubljana, Prcsctnikova 1, Phone: 00 386 61/ 344-502. Office: SASA, 1000 Ljubljana. Novi trg 3. Phone: 125-60-68, Fax: 00 386 61/ 125-34-23.
Oulenc, Vinko V., D Sc., born on June 29, 1940 Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Bratov Ucakar 60.
Office: Clinic of Neuro-Surgery , 1000 Ljubljana, ZaloSka 7, Phone: 00 386 61/329-494, Fax; 00 386 61/ 133-41-63.
Fcttich. Janez, D Sc., born on Octobcr 9, 1921. Professor of Dermalovencrology. Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, 1979. Home: 1000 Ljubljana. Veselova 19. Phone OO 386 61/126-43-00.
kambit, Vinko. D, Sc., born on April 7, 1920. Emeritus Professor of Ololaryngo-
logy. Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since
May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989
Home: 100(1 Ljubljana, Levieva 6. Phone; 00 386 61/ 213-868.
Mileinski, Lev, D Sc., born on June 23, 1916, Emeritus Professor of Psychiatry, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since June 6, 1983.
Home: 1000 Ljubljana. Beethovnova 12. Phone: 00 386 61/210-839
Novak, Franc, D. Sc., bom on June 2, 190R. Emeritus Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since December 22, 1961, Full Member since February 5, 1970, Home 1000 Ljubljana, Valvasoijeva 7, Phone: 00 386 61/214-523,
Trontelj, Joze. D. Sc., bom on June 1, 1939. Professor of Neurology Faculty of Medicine, University' of Ljubljana. Associate Member sincc May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995,
Home: 1355 Ljubljana. Polhov Gradec 99. Phone: 00 386 61/645-009. Office: Faculty of Medicine. Institute of Neurophysiology, 1105 Ljubljana, Zaloska 7, Phone: 00 386 61/316-152, 329-646, Kax: 00 386 61/ 302-771. EMail: joze-trontelj @uikn. mf.
Zupanfif, Andrej O., D. Med., born on January 27, 1916 Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since July 3, 1964, Full Member since February 5, 1970. Home: 1000 Ljubljana. Valvasoijeva 12, Phone: 00 386 61/ 216-974.
Associate Members
Ferhiga, Dusan, D Sc., bom on May 28, 1934. Professor of Pathology. Faculty of Medicine, Univcrsirv of Ljubljana Associate Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, V Murgljah 111. Phone: 00 386 61/332-944 Office: Faculty of Medicine, Institute of Pathology, 1105 Ljubljana, Korytkova 2, Phone: 00 386 61/ 140-30-42. Fax: 00 386 61/301-816,
Kordal. Maijan, D. Sc.. born on August 17, 1931 Professor of Pathological Physiology. Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member sincc June 6, 1995.
Home: 1000 Ljubljana, llirska 8, Phone: 00 3 86 61/322-496. Office: Institute of Pathological Physiology, Faculty of Medicine. 1105 Ljubljana, ZaJoSka 4. Phone: 00 386 61/ 310-841, 312-721, Fax: 00 386 61/ 302272. E-Mail: marjan.kordasi/ipafi.inf.uni-lj-si
Svetina. Saša, D. Se,, boru on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995 Home: 1000 Ljubljana. Gradišče 6.
Office: Institute of Biophysics, 1105 Ljubljana. Lipičeva 2. Phone: 00 386 61 / 314-127, Fax: 00 386 61/ 131-51-27.
C 'or res pun d i ng Members
Camo, Ed hem. born on December 30, 1909. Professor of Zoohygiene, Veterinary Faculty, Sarajevo, retired. Corresponding Member since March 31, 1972. Home: 71000 Sarajevo, Augusta Cesarca 4, Bosnia and Herzegovina.
Wimilrijevic, Milan, bom on January 27, 1931, Vivian L. Smith Professor and Head. Division of Restorative Neurology and Human Neurobiology. Baylor College of Medicine. Houston. Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, 1 Baylor Plaza. 77030 Texas, USA.
Lajtha, Abel, born on September 29, 1922 Research Professor of Psychiatry, New York University School of Mcdicinc and Center for Neurochcmistry, the N.S. Kline Institute. Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May lit, 1989,
Office: N. S. Kline Institute, Orangeburg, NY 10962-2210, Phone: 00 I 914 365-6105, Fax: 00 1 914 365-6107. USA.
McLaren Anne, born March 26, 1927 Professor and Vice-President of the Royal Society of London. Corresponding Member since lune 6, 1995. Office: Wellconie/CRC Institute, Tennis Court Road. Cambridge CB2, IQR, England.
Milie Lniili, Joseph, born on May 27, 1931, Professor of Physiology, Department of Physiology, Professor of Experimental Medicine and Director of the Meakins-Christie Laboratories, MeGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983,
Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q.C. H2X2P2, Phone: 001 514/ 398-3864, Fax: 001 514/ 398-7483. Canada.
IV e gov ski, Vladimir A., born on March 19, 1909. Director of Institute for General Reanimatology, Academy of Medical Sciences, retired. Moscow, Corresponding Member since June 6, 1983,
Office: Institute for General Reanimatology, 103031 Moscow. 25 Petrovka Street Str. 9. Building 2, Russia.
Proknp. Otto, born on September 29, 1921. Professor of Forensic Medicine, Hum-boldl University, Berlin, Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine. Leipzig, retired Corresponding Member since April 23, 1987
Office. Inslilut f (r gerichtlichc Medizin, 104 Berlin, Hanncvcrschc Strassc 6. Phone: (X) 49 30/ 2827-725, Germany.
Saiar, Peter, born on April 12, 1924. Professor of Reanimatology and Director of Ihe International Resuscitation Research Center, University of Pittsburgh, PA. Corresponding Member since June 6, 1983.
Office; Resuscitation R. C., Pittsburgh, 3434 Fifth Avenue, 2nd Floor. 15260 Pennsylvania, USA.
Cnger. Felix, bom on March 2, 1946. Head of Clinic of Cardiac Surgery , Salzburg and President of Academiae Scienliarum et Allium Huropaea. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Academia Scientiamm et Artium Europaea. Waagplatz 3, A-502(1 Salzburg, Austria.
Volkov, Mstislav VasiljeviS, bom on 1923. Director of the Central Institute or Traumatology and Orthopedics M.N. Priorov, Moscow. Corresponding Member since February 7, 1968.
Home: Moscow A 229, ul. Priorova 10, Russia.
LIBRARY
The SASA Librar>r worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage or personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary7 efforts of the Library staff and management.
The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well, it is organized as central library, working also for L7 smaller library-units of Research Centre of the Slovenian
Academy or Sciences and Arts,
Publications and duplicate stock exchange established with 1531 institutions throughout ihc world represent the most significant and active sphere of the
Library's activities
In 1995, the Library colleclion was increased for 7525 units, 3700 on the basis of exchange, 1998 donations, 1010 purchases and 817 obligatory editions. At the end of the year, the Library collections comprised 422476 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).). The computer - aided data base of foreign monograph publications holds a total or 12948 entries. There is also a data base or periodicals received by the SASA Library containing 3067 items 191 titles or Slovene and 2876 titles of foreign periodical publications.
In 1991. the Library- took pan in shared cataloguing system, now called COBISS.
We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base
of the Institute of Information Sciences of the University of Maribor. In 1995, our
local data base as a part of shared cataloguing system was established for 4090
entries, precisely 3610 entries of monograph publications, 253 entries of serial
publications, and 227 entries of articles, At the end of the yeaT, our local data base
holds a total of 15665 entries, precisely 12208 entries of monograph publications,
2G55 entries of serial publications, and 802 enlries of articles.
The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and ils own
activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible
to one and all. either in its reading room or for homc-usc. In total, the Library7 has
lent out 26807 works to 3271 readers, and has recorded 7159 visits.
The Library proceeds dispatching the SASA publications, A comprehensive data
base of the addressees the Libr;iry sends the SASA publications to, was also revised
in 1995. Ji comprises 1531 addressees for regular exchange (1432 from abroad and
99 from Slovenia), 61 for reviews, 145 addressees receiving publications as gifts
and 92 addressees receiving publications as compulsory copies.
At the end of the year, its staff consisted of 21 employees, 17 of them enlisted as the
professionals,
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
I. ORGANIZACIJA
UPRAVNI ODBOR ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZl) Predsednik: akademik prof. dr. Fcrdo Gestrin (do 21.11.), izredni član SAZU dr, Andrej Kranjc (od 21.11).
Podpredsednik: dr Rado Riha (do 28 6 ), dr Mojca Ravnik (od 12.12,}. Delegati SAZU: akademiki prof. dr Matija Dreveniš, prof. dr, Ernesl Mayer (od 29.6.), prof. dr. Mario Pleničar (do 28. 6.) in prof. dr. Janez Orešnik. Delegat Ministrstva za znanost in tehnologijo: dr Mitja Guštin (do 28 6 ), dr. Stojan Sorčan.
Delegat Ministrska za kulturo: i/redni član SAZU prof. dr. Kajetan Gantar (do 28.
6.).
Predstavniki nosilcev raziskovalnih projektov v ZRCSAZU: dr. Metka Culibcrg, dr. Dar ko Dolinar. izredni član SAZU dr. Andrej Kranjc (od 29.6.), dr Darja Mihelič (do 28.6.), dr, France Novak (od 29.6.), dr. Andrej Plelerski (do 28. 6.), dr. Mojca Ravnik (od 29.6.), dr, Rado Riha (do 28. 6.),
Predstavnik drugih delavcev ZRC SAZU: Primož Pavlin (do 28.6.), dr Eva Holz (od 29,6.).
DIREKTOR; dr. Oto Luihar
Svetovalci direktorja: dr. Darko Dolinar, dr Janez Dular, dr, Špela Goričan, dr Rado Riha
Upravna direktorica: Zvonka Pere
ZNANSTVENI SVET
Predsednik: dr, Milan Orožen Adamič Podpredsednik: dr. Maijan Drnovšek
Člani: dr. Varja Cvetko Grešnik, dr. Božidar Drovcnik, dr. Špela Gorican, dr. Damjan Prelovšek, dr. Jurij Snoj, dr. Tadej Slabe, dr. Marko Terscglav, akademik prof, dr. Boštjan Žeki
KOLEGU
Direktor dr. Oto Luthar; Zvonka Pere, upravna direktorica, predstojniki inštitutov dr. Varja Cvetko Orešnik in pomočnica Milena Hajnšek Holz, dr. Anton Cevc, dr Darko Dolinar. dr. Katica Drobne, dr. Jane/ Dular. dr. Stane Granda, dr. Marjctka Golež, dr. Irena Gantar Godina, i/jedni član SAZU dr Andrej Kranjc (do 31,10,), dr. Ivan Klemenčič, dr Drago Perko, dr. Damjan Prelovšek, dr. Rado Riba. dr, Tadej
Slabe (od 1.11.)» vodja Avdioviz.ua I nega laboratorija Naško Križnar, vodja Prosiorskoi«formacijskega centra dr. Zoran Stančič.
Komisija za podelitev nagrad in priznanj, predsednik izredni član SAZU prof. dr. Andrej Kranjc, člani dr. Dragan Božič, dr. Božo Otorepec, Zvonka Perč, akademi-kmja prof. dr Dragica Turnšek.
Tiskovna komisija: dr. Darko Dolinar, mag. Tomaž Erzar, dr. Špela Goričan, Alenka Koren, Milojka Žalik Huzjan.
TAJNIŠTVO
Strakovna sodelavka s specializacijo: Milojka Žalik Huzjan Organizatorka stikov z javnostjo: Lela Bajda (od 1.10.) Voditeljica ftnančno-računovodske službe: Ana Kejžar Voditeljica kadrovske službe: Vi slava Lovše (od 1.3.) Samostojna strokovna sodelavka: Romana Zaje Samostojna referentka za finančno knjigovodstvo: Maijcta Hcgler Samostojni referent za tehnično vzdrževanje: Marko Jcvnikar Tajnica direktorja. Alenka Koren Tehničarka: Tanja Pavčič
Čistilke: S milja Č tikaj ne, Anica Luin, Mi rja na Marinkovič, Sinka Mohorič, Štefanija Pcrpar, Katica Softič
i, inštitut za slovenski j ezik frana ramovša
Znanstveni jvi?r: akademiki prof. dr. Franc Jakopin, prof. dr. Valentin L.ogar (predsednik) in prof dr. Janez Orešnik, znanstvena svetnica prof. dr Vaija Cvetko Grešnik (namesimca predsednika), višja znanstvena sodelavka dr. Metka Furian, strok sodelavka s spec. Milena Hajnšek-Holz, višja znanstvena sodelavka dr. Majda Merše.
Predstojnica: znanstvena svetnica prof dr. Varja Cvetko Orešnik. Pomočnica predstojnice: strok, sodelavka s spec. Milena Hajnšek-Holz. Samostojna strokovna delavka: Alenka Po renta (od 1.4.). a) Tek s i ko I oš k a sekciji
Vodja: strok, sodelavka s spec, Milena Hajnšek-Holz.
Samostojni raziskovalec z magisterijem. dr, Vladimir Nartnik (delno angažiran).
Višji raziskovalec z magisterijem: mag, Primož Jakopin (od 1.4., delno angažiran).
Asistent z doktoratom dr. Peter Weiss (delno angažiran). Asistentka z magisterijem: mag. Andreja Žele. Asistentka: Helena Majcenovič (od 1.11.).
Strok, sodelavci s spec.: Martin Ahlin. Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev. Maijcta Humar (delno angažirana). Janez Keber, Polona Koslanjevec, Bori-
slava Košmrlj-Levačič, Branka Lazar, Jakob Müller, Zvonka Praznik, Jerica
Snoj. Ivanka Sircclj-Žnidaršič, Nastja Vojnovtč.
Višja strokovna sodelavka: Marija Jež.
Višja knjižničarka: Ncvcnka Pančur.
Projektna sodelavka: Ana An že I (delno angažirana).
Obračunske tehnice: Irena laušnik (od 1.6 - nadomeščanje Karmen Nemec), Karmen Nemec (od 30.3. bolniški stalež oz. porodniški dopust), Lučka Uršič. Zunanja sodelavca: dr Janez Dular, izredni član S AZU prof, dr. Jože Toporišič
b)	Ktimolnško-oiiomaslifna sekcija
Višja znanstvena sodelavca: dr Metka Furlan, dr. Marko Snoj.
c)	Sekcij a za zgodovino slovenskega jezika Vodja: strok sodelavec s spec dr. France Novak. Višja znanstvena sodelavka: dr. Majda Mcrše. Znanstvena sodelavka: dr Francka Premk, Asistentka z magisterijem: mag. Jožica Naral Asistentka: Andreja Legan Ravnikar,
Višji knjižničarki: Maijeta Kambič Dacar (od 1,10.). Ida Mlakar (do 31.7 ). Zunanji sodelavec: prof, dr. Vilko Novak, č) Dialeklološka sckcija
Vodja: strokovna svetni ca mag. Frančiška Bcnedik.
Asistenta z doktoratom: dr Vera Smole, dr. Pel er Weiss (delno angažiran).
Asistentka z magisterijem: mag. Jožica Škofic.
Samostojna raziskovalca z magisterijem, mag. Sonja Horvai, dr. Vladimir Nartnik (delno angažiran). Asistentka: Karmen Kenda Jež.
Zunanji sodelavec: akademik prof dr Valentin Logar.
d)	Sekci ja za terminološke slovarje
Terminološka komisija akademik prof, dr. Janez Balis* (predsednik); prof. dr. Andrej Paulin* (vodja tehniške podkomisije); prof. dr. Ivanka Brgiez* (vodja veterinarske podkomisije); prof dr, Bogomil Vargazon* (vodja medicinske podkomisije); prof dr Jernej Pavšič* (vodja naravoslovne podkomisije); prof. dr. Branko Berčič* (vodja bibliotekarske podkomisije). Strok sodelavki s spec.: Marjeta Humar (delno angažirana), Cvetam Tavzes. Strokovni sodelavec: Silvo Torkar. Projektna sodelavka: Ana An žel (delno angažirana). Obračunska tehnica: Marija Djurovič.
2. INŠTITUT ZA ARU KOI .OGIJO
Znanstveni svet: akademik prof, dr Slane Gabrovcc (predsednik), izredni član SAZU dr. Rajko Bralo ž, višja znanstvena sodelavca dr. Slavko Ciglenečki in dr. Janez. Dular, znanstvena sodelavka dr Jana Horvat.
♦Zunanji sodelavec
Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr. Janez Dular
Višja tnaris/vena sodelavca: dr Slavko Ciglcnečki in dr Andrej Plelerski
Znanstveni sodelavci: dr. Dragan Božič, dr. Jana Horvat in dr. Maijcta Saše)
Kos.
Višji strokovni sodelavci: Janez Diijcc, Andreja Dolenc-Vičič, Ivan Turk.
Strokovna sodelavca: Primož Pavlin in Sneža Teceo Hvala.
Strokovni asistentki: Mateja Belak in Zvezdana Modrijan.
Asistent: Anton Velušček
Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lunder,
Tajnica: Breda Justin-Pavčič.
Tehnica: Tamara Korošec
Zunanji sodelavec: dr, inž. Milja Broditi
3. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA
Znanstveni svet: (imenovan 3(J.6 1995, dotlej glej prejšnji Letopis) akad, prof, dr. Sergij Vilfan (predsednik) (od 30 6.), dop. član SAZU prof. dr. Jože Mlinaric, znanstvena svetnika dr Branko Marušič in prof. dr Darjenka Mihelič. višji znastveni sodelavci dr.Vincenc Rajšp, doc. dr.Dušan Kos in dr. Stane Granda (predstojnik inštituta).
Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr. Stanko Granda.
Znanstvena svetnika: dr, Branko Marušič in prof. dr. Darjenka Mihclič.
Višji znanstveni sodelavci: dr. Eva Holz, dr Vinccnc Rajšp. doc. dr. Dušan Kos.
Asistent z doktoratom: dr. Janez Šumrada.
Asistentka: Petra Svoljšak.
Tajnica: Cvetka Vode.
Zunanji sodelavci: akademiki prof dr. Ferdo Gestrin, prof dr. Bogo Grafeu-aucr (do 12. 5.), prof. dr. Sergij Vilfan; prof. dr. Božo Otorcpec. znanstveni svetnik SAZU.
4. LMETNOSTNO/JCODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA ŠTELE TA
Znanstveni svet: akademik dr, Emilijan Cevc (predsednik), akademik prof. dr, Stane Gabrovec, višja znanstvena sodelavka dr. Ana Lavrič, znanstveni svetnik dr. Damjan Prelovšek, strokovni svetnik mag. Blaž Res man, dr. Marijan Zadnikar.
Predstojnik: znanstveni svetnik dr. Damjan Prelovšck.
Višja znanstvena sodelavka: dr. Ana Lavrič
Strokovni svetnik: mag. Blaž Resman.
Višja strokovna sodelavka: AJcnka Klemene.
Asistentka: Barbara Murovec (od 1. 11.).
Samostojna strokovna sodelavka: Romana Zaje (od 1. 3.).
5. ML! Z1KO LOŠKI INŠTITUT
Znanstveni svet: akademika dr. Emilijan Cevc (predsednik) in Primož Ramovš, prof. dr. Andrej Rijavcc, prof. dr, Jože Sivec in višji znanstveni sodelavec dr. Jurij Snoj.
Predstojnik; znanstveni svetnik dr. Ivan Klemenčič Znanstveni svetnik: dr, Ivan Klemenčič. Višji znanstveni sodelavec: dr. Jurij Snoj. Višji raziskovalni sodelavec: mag. Tomaž Faganel. Asistentka z magisterijem: Metoda Kokole. Asistentka: Nataša Cigoj Krstulovič.
Taj ni ca; samostoj na strokovna sodelavka Romana Zaje {od 1.3.; dela tudi /a Umetnosinozgodo vinski inštitut Franceta Steleta).
Zunanji sodelavci prof. dr. Mirko Cudcrman, znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom, prof. dr. Jože Sivec in dr. Edo Škulj.
6. INŠTITUT / A SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE
Znanstveni svet: akademika prof. dr. France Bernik in prof. dr, Janko Kos, dr Metka Bogel-Dodič, dr. Marjan Dolgan, dr. Darko DolinaT (predsednik), Vlasla Pachei ner- Klander
Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr. Darko Dol i na r Bibliolekarka: višja strokovna sodelavka Sonja Stergaršek Tajnica: Alenka Maček
a)	Sekcija za slovensko literarno zgodovino: Znanstveni svetnik: akademik prof dr France Bernik Višji znanstveni sodelavec; dr. Marjan Dolgan Strokovni sodelavec s specializacijo: Jože Faganel
b)	Sekci ja za literarno teorijo:
Strokovna sodelavka s specializacijo: Vlasla Pacheiner-Klander Samostojna raziskovalka z magisterijem: mag Jola Škulj
c)	Sekcij n r. a biografi k o, bibliografijo in dokumentacijo: Znanstvena sodelavka: dr. Metka Bogcl-Dodič Samostojna raziskovalka z magisterijem; mag. Franca Buttolo Asistent z magisterijem: mag. Tomaž Erzar
Višji strokovni sodelavec: Martin G rum
7. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE__________
Znanstveni svet: akademiki prof dr. Niko Kuret (do 24.1), (predsednik), prof, dr, Bogo Grafenauer (do 11.5.) in prof. dr. Sergij Vilfan (do 30,6 ), znanstvena svetnika prof. dr Angelos Baš (do 30.6.) in dr. Zmaga Kumer (do 30.6 ),
(namestnica predsednika), raziskovalna svetnica mag Helena Loža r-Pod logar (do 30 6 ) 111 raziskovalni svetnik mag. Igor Cvetko (do 30 6 ); Izredni član SAZU dr. Milko Matičetov (od I.7.), (predsednik) in akademik dr. Emilijan Ceve (od 1.7.), znanstveni svetnik dr Tone Cevc (od 1.7.), višja znanstvena sodelavka dr. Marija Stanonik (od 1,7,) in samostojni raziskovalec z magisterijem mag. Jurij Fikfak (od L7.). Predstojnik: znanstveni svetnik dr. Tone Cevc. Višja znanstvena sodelavka: dr. Marija Stanonik Znanstvena sodelavka: dr Monika Kropej.
Strokovni svetnici: mag. Helena Ložar-Podlogar in dr. Mojca Ravnik. Samostojni raziskovalec z magisterijem: mag, Jurij Fikfak. Višja strokovna sodelavka: Sinja Zemljič-Golob. Samostojna strokovna delavka: Božena Gabrijelčič (od 1.11), Strokovna sodelavka: Stanka Drnovšek [od 15.11) Tajnica: Marta Koren (do 31.8.),
Zunanji sodelavci: akademik dr. Niko Kuret (do 24. i.), prof. dr. Angelos Baš in izredni član SAZU dr. Milko Matičetov
8. INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO
Znanstveni svet: akad. prof. dr. Franc Zadravcc (predsednik)(do 10.10.), akad, prof. dr, Vasilij Melik (predsednik) (od 11.10.), prof. dr Fcrdo Gcslrin (do 10.10,), prof dr. Franc Jakopin (do 10,10.), prof. dr, Zdravko Mlinar (do 10.10.), prof dr. Janez Stanonik. dr. Marjan Drnovšek, dr, Rado Gcnorio (do 10.10 ), dr. Mirko Jurak (do 10.10,), dr. Andrej Vovko (do 10.10.), dr Irena Ganiar Godina (od 11.10,}, dr. Janja Žitnik (od 11J0.) in dr. Breda Čcbulj-Sajko (od 11.10).
Predstojnica: višja znanstvena sodelavka dr. Irena Ganiar Godina, Višja znanstvena sodelavca dr Janja Žitnik, dr. Marjan Drnovšek, Znanstvena sodelavka: dr, Breda Čebulj-Sajko Asistentka z magisterijem: mag. Marina LukšiC-Hacin. Asistent: Zvone Žigon (od 1.12,). Tajnica. Špela Marinšck.
9. filozofski inštitut
Znanstveni svet: akad. prof, dr Stojan Pretnar (predsednik), akad. prof. dr. Josip Globevnik, znanstveni svetnik dr. Aleš Erjavec, znanstveni sodelavec dr Oto Lulhar. znanstveni sodelavec dr. Rado Riha. dr Darko širajn, znanstvena sodelavka dr Jciica Šumič-Rilia, Predstojnik: znanslvcni sodelavec dr. Rado Riha.
Znanstvena svetnika: dr Aleš Erjavec (od 30 6,), dr Tomaž Mastnak (od 19, 12),
Znanstveni sodelavci: dr Oto Lutkar, dr. Jelica Šumič-Riha.
Strokovni sodelavec s specializacijo: Vojo Likar.
Asistenti z magisterijem: mag. Marina Gržinič-Mauhler (do 30. 6.), mag. Peter Klepec-Kršič (od 1. 12,), mag. Gorazd Korošec (od 14. 7 ), mag Matjaž Vesel (od L 10), mag. Alenka Zupančič. Tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitamic.
'Zunanji sodelavci, dr Lev Kreft, akad. prof. dr Boris Majer, dr Paul Crovvther (Škotska), dr. Lars-Olof Ahlbcrg (Švedska).
10. GEOGRAFSKI INŠTITUT
Znanstveni svet: akademika prof. dr, Ivan Gams in izredni član SAZU dr. Andrej Kranjc ter znanstveni sodelavci SAZU dr. Milan Orožen Adamič (predsednik), dr. Drago Perko in dr Zoran Stančič. Predstojnik: dr. Drago Perko,
Znanst\>ena sodelavca: dr Milan Orožen Adamič in dr Drago Perko. Asistenta z doktoratom: dr. Matej Gabrovec (od 1.8.) in dr. Maja Topole (od LIL).
Asistenta z magisterijem: dr. M alej Gabrovec (do 31.7.) in dr. Maja Topole (do 31.10).
Strokovni sode lovec s specializacijo: Milan Natck Asistenti: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin (od 16. 8.) in Miha Pavšck. Samostojna strokovna sodelavko: Marija Gorcnšek Projektni sodelavki: Mela Fetjan in Maruša Rupert.
11. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Znanstveni svet: akademika dr Ivan Gams in dr, Mario Plen i čar, izredni član SAZU dr, Andrej Kranjc, mag, Martin Knez, mag, Janja Kogovšek, dr, Stanka Šebela in dr. Tadej Slabe (predsednik).
Predstojnik: izredni član SAZU dr Andrej Kranjc (do 31,10.), znanstveni sodelavec dr Tadej Slabe (od 1.1 I ).
Pomočnica predstojnika: strokovna svetnica mag Janja Kogovšck Asistentka z doktoratom: dr. Stanka Šebela.
Asistenti z magisterijem. mag. Martin Knez, mag, Andrej Mihevc, mag, Metka
Petrič in mag. Nad j a Zupan Hajna.
Asistenta: Bojan Otoničar, Tanja Čelltar (od 1.11.).
Asistent pripravnik. Tanja Čel bar (od 8.5, do 31.10 )
Samostojna strokovna delavka: Maja Kranjc.
Obračunski tehniki: Sonja Franetič, Franjo Drole, Alenka Leskovec (od
15_12,), Mateja Zadel.
Tajnica: Stanka Tomšič.
Projektna sodelavca: Leon Drame, Jurij Hajna.
Snažilka: Slavuljka Šušak
Zunanji sodelavec: dr, Trevor R. Shaw (Velika Britanija). 12. paleontološki inš titut ivana rakovca
Znanstveni s\>et inštituta: akademika dr Mario Pleničar (predsednik) in dr Dragica Turnšck; prof. dr Jcrnq Pavšič, dr. Katica Drobne in niag. Franc Cimerman.
Predstojnica: znanstvena svetnica dr. Katica Drobne Strokovni svetnik: mag Franc Cimerman Znanstvena sodelavka dr. Špela Goričan Raziskovalna asistenta: Irena Debeljak in Adrijan Košir Obračunska tehnica: Kata Cvetko-Barič Tehnica: B;irbara Kotnik Zunanja sodelavka: akad. dr, Dragica Turnšek
13. BIOLOŠKI INŠUTTIT JOVANA HADŽIJA
Znanstveni svet: akademik prof, dr. Ernest Mayer, izredni elan SAZU dr Mitja Zupančič (predsednik), dr. Andraž Čarni, znanstveni sodelavec, dr Igor Daks-koblcr. znanstveni sodelavec, dr. Božidar Drovenik, znanstveni svetnik, dr, Lojze Mannček, znanstveni svetnik, dr. Narcis Mršič, znanstveni svetnik Predstojnik: znanstveni sodelavce dr. Andraž Čarni (od 15 1) Namestnik predstojnika: znanstveni sodelavec dr, Raj ko Slapnik (od 15.1.) Znanstveni svetniki: dr. Marko Accetto, dr. Božidar Drovenik. dr Lojze Ma-rinček, dr. Narcis Mršic, izredni član SAZU dr Milja Zupančič Višji znanstveni sodelavki: dr. Darinka Trpin, dr, Metka Culibcrg (od L5.) Znanstveni sodelavci: dr. Andraž Čarni, dr, Igor Dakskobler, dr. Rajko Slapnik Samostojni raziskovalec z magisterijem mag An d raj Seliškar. Asistenti z magisterijem: niag. Nikolaj Pečenko, mag. Staša Tome, mag. Branko Vrieš
Asistentka: Tatjana Če lik
Strokovni sodelavec s specializacijo : Vinko Žagar Višja knjižničarka Olga Dežman-Jokič (od 1.2.) Projektni sodelavec: Peter Tonkli (do 2.8.)
Samostojna strokovna delavka: Božena Gabrijelčič (od 1.2. do 3110.) Tehnični sodelavki: Olga Kardoš (od 16,8 ), Veronika Istenič (od 13.1 L) Zunanji sodelavci: akademik dr. Jože Bole (t), akademik dr. Ernest Mayer, izredni član SAZU dr. Alojz Šereelj, izredni član $A2Xi, dr, Jan Camelutli, Franc Rebeušek, B Škrlep. R. Šivic, Franc Šubic, Nina Zupančič.
14. GLASBENONARODOP1SM INŠTITUT
Znanstveni svet: akademik Uroš Krek, i/red ni član SAZU dr. M d ko Maiičetov.
znanstvena svetnica v pokoju dr Zmaga Kunier (predsednica), znanstvena
sodelavka dr. Marjelka Goiez, asistent z magisterijem mag. Robert Vrčon
20 9,1995 seje ta Znanstveni svet prvič sestal in konstituiral
Predstojnica: znanstvena sodelavka dr, Marjelka Golež
Znanstveni sodelavec, dr. Marko Terseglav
Asistenta z magisterijem: mag. Igor Cv etko, mag. Robert Vrčon
Strokovni sodelavec s specializacijo: Mirko Ramovš
Asistentka: Maša Komavec (od 1.9.1995}
Dokumentalist-specialist. Drago Kunej
Tajnica: Tatjana Nartnik
Zunanji sodelavci: dr. Zmaga Kumer, lulijan Si rajna r (upokojen od 15.4, 1995)
15. INŠTITUT ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE
Leta 1995 sino si prizadevali premakniti /. mrtve ločke preobra/i» Inštituta /a medicinske vede - skladno z elaboratom, ki srno ga septembra 1994 poslali Ministrstvu /A znanost m tehnologijo (akati. Andrej O. Župančič, akad. Lidija Andolšek in akad Lev Mile i ns ki. Preobrazba Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU).
Do danes kljub Številnim osebnim in pisnim urgencam njsino prejeli odgovora.
AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ
Vodja: strokovni sodelavec s specializacijo Naško Kri/.nar. Projektni sodelavec. Sašo Kuharic
Obračunska tehnika: Igor Lapajne, Marko Zaplat i I (oba do marca 1995.)
PROSTORSKO INFORMACIJSKA ENOTA
Vodja: dr. Zoran Stančič.
dr Borut Telban, Tomaž Podob ni kar (mladi raziskovalec). Krištof OštiT-Sedej,
II. POROČILO O DELU V LETU 1995	
Pregled finančnega poslovanje	
ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1995	
v tisočih SIT	
CELOTNI PRIHODEK	720.821
POSLOVNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA	726 057
USTVARJENI DOHODEK IN DOBIČEK	388.088
RAZPOREDITEV DOHODKA	
- za bruto osebne dohodke	387.327
- za poslovni sklad	764
REFERAT ZA TISK	
Vodi ga Milojka Žalik Huzjan
V	letu 1995 smo nadaljevali z izdajanjem del v Zbirki ZRC, ustanovljena je bila /birka Inštituta za arheologijo Opera Instituti Arhaeabglti Shveniae ter pripravili periodične i/daje ZRC S AZU v sodelovanju s S AZU. Poskrbeli smo za oblikovalsko realizacijo tiskovin ZRC S AZU ter pripravili gradivo za sofinanciranje publikacij. Zbirka ZRC
5.	Monika Kropcj, Pravljica in stvarnost, ZRC S AZU. 1995.
6.	Janja Žitnik, Orel in korenine med »brušenjem« in cenzuro, ZRC S AZU, 1995
7.	Darinka Trpin in Branko Vrcš. Register flore Slovenije, ZRC S AZU, 1995,
8.	Blai Res m an. Barok v kamnu, ZRC SAZU. 1995.
9.	Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, ZRC SAZU, 1995,
10.	Tadej Slabe, Cave Rocky Relief \ ZRC SAZU, 1995 Opera mslituli Arhcologici Slovtriiac
1. Janez Dular. Slavko Ciglencčki, Anja Dular, Kučar, ZRC SAZU. 1995. Kuprodukcijskc iv.ri^je
V	referatu smo uredili:
Filozofski vestnik 16/1,2 (1995). Arheološki vestnik 46 (1995). Knau rov Leksikon
Koordinacija za Knau rov splošni leksikon je potekala nemoteno. Končano je bilo prevajanje ter priprava novih gesel, vezanih na slovensko področje, s področja Indogermanist i ke, francoske, angleške in judovske literature, pisave, antike, zgodovine
(delno). geografije, geologije, kartografije, paleontologije, ekologije ter končali prevode vsega kartografskega gradiva za celotni leksikon. Druge akcije
Za Slovenski knjižni sejem smo pripraviti ra/stavne panoje s publikacijami ter predstavitveno knjižico založniške dejavnosti. V letu 199S smo pripravili dve tiskovni konferenci
M Žabk Hu/jan se je udeležila konfercnce Scybold v San Franciscu (seplembra 1995) in Oglaševalskega festivala v Portorožu (oktobra 1995),
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
Mag. Tomaž Faganel je bil od novembra 1994 do avgusta 1995 glavni tajnik Evropskega simpozija za zborovsko glasbo, ki je bil julija 1995 v Ljubljani. Od maja 1995 je član Evropskega zborovskega združenja - European Federation of Young Choirs Europa Cantal.
Akademiku dr. Francetu Bmiiku je bil 20. L podeljen naziv "častni član Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU 1 za življenjsko delo in vrhunske raziskovalne dosežke na področju literarne vede.
Dr. Metka Eurlan. dr. Matej Gabruvcc, dr. Milan Orožen Adamič in dr. Drago l'erko so bili imenovani V Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (14 9.). Dr. Milan Orožen Adamič je bil izvoljen za njenega predsednika (26.9.).
Dr. Špela Goričan je 20. januarja 1995 prejela nagrado "Zlati znak ZRC SAZU'' za izjemne znanstvenoraziskovalne dosežke v letu 1994.
Po sprejemu novega Statuta ZRC SAZU je Glasbenonarodopisni inšlitut konstituiral lasten Znanstveni svet. Piva seja jc bila 20. 9. 1995, kjer je bila za predsednico soglasno izvoljena dr. Zmaga komer. Člana Znanstvenega sveta sta postala še dr. M ar jelk a Gnle/ m mag. Robert Vrčon.
Drago Kuncj je na zasedanju Generalne skupščine Glasbene mladine v Budimpešli (15.-20 8.) postal predstavnik Glasbene mladine Slovenije v odboru za etno glasbo. Dr. Marko Tcrseglavjc bil izvoljen za člana Znanstvenega sveta ZRC SAZU.
TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE ODJAVE	_ _ __
Lingvisti k a
France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III, P-S. SAZU, ZRC SAZU it
Mladinska knjiga, XVII + 355 str Jezikoslovni zapiski 2. Zbornik Inštituta /a slovenski jezik Frana Ramovša ZRC
SAZU. 286 str. Mnzikologlja
G. Prenner: Mote ti /Motets. SAZU. J. K. Dolar: Balletti - Sonate. SAZU. D, Lagkhner: Soboles musica SAZU. J K. Dolar: Kfissa vi liana. SAZU
Literarne vede
Metka Kordigel: Znanstvena fantastika. ZRC SAZU - DZS, Ljubljana 1994 (Literarni leksikon 41). 114 str. (izšlo 1995).
Denis Poniž: Tragedija. ZRC SAZU - DZS, Ljubljana 1994 (Literarni leksikon 42), 156 sir. (Izšlo 1995).
Janko Kos: Postmodemizem - ZRC SAZU - DZS, Ljubljana 1995 (Literarni leksikon 43), 148 str.
Etnologija
Traditiones. Zbornik inštituta za slovensko narodopisje 24.
Planšarske koče v Vzhodnih Alpah. Die Sennhiittcn in den Ostal pen. Zbornik razprav Ljubljana, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, 1995
Monika Kropcj, Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah. Ob primerih iz Štrekljevc zapuščine. - Ljubljana, ZRC SAZU 5, 1995.
Helena Ložar-Pod logar, V adventu snubiti - o pustu ženiti. Svatbene šege Ziljanov -Celovec, Mohorjeva založba, 1995.
Marija Stanonik, V deveti deželi. Sto slovenskih pravljic iz naših dni. - Ljubljana, Mladinska knjiga, 1995.
Marija Stanom k, Iz kaosa kozmos. Kontekst ualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941 - 1945. - Ljubljana, Borec, 1995.
Marija Stanonik. Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Čebela v slovenski kulturni zgodovini, literaturi in slovstveni folklori. - Ziri-Ljubljana 1995,
Filozofij«
Filozofski vestnih'Acta Philosophica, 16, št. 1 in 2/1995. SAZU in ZRC SAZU
Geografija
Geografski zbonuk/Acta geographica 34/1994, SAZU.
Drago Perko, Milan Orožen Adamič: Relief Slovenije. Zemljevid v merilu 1:250.00(1. ZRC SAZU.
Krasoslovje
Acta carsologica 23/1994. Ur. Andrej Kranje. SAZU.
Acta carsologica 24/1995. Ur Andrej Kranjc. SAZU.
Reports 7. SWT 2. 1994 Ur. Andrej Kranjc. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Biologija, paleontologija
Razprave IV. razreda SAZU.
Glasbeno narodopisje
Dr Zmaga Kumer, Mi smo prišli nocoj k vam Slovenske koledniške pesmi, Založba Kres, Ljubljana 1995, 292 str,
Eno si zapojmo. Pesmarica slovenskih ljudskih pesmi. Mohorjeva družba, Celje, 1995, 264 str.
Mirito Ramovš, Potka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem - Bela krajina in Kostel, Založba Kres. Ljubljana 1995, 234 strani, fotografije, kinetogrami in notografije.
ZNANSTVENA POSVETOVANJA iN SEMINARJI
Narodopisni institut
Tone Ceve jc organiziral in se s predavanjem udeležil mednarodnega znanstvenega simpozija Ptdnšarske stavbe v Vzhodnih Alpah Bo hi nj 6. - 9. 6 1995. Helena Ložar-Podlogar se je udeležila simpozija Ptanšarske stavbe v Vzhodnih Alpah. Bohinj 6.-9. 6. 1995
Helena Ložar-Podlogar se je kot slovenska urednica v Drcsdiiu udeležila mednarodne uredniške konference bibliografske revije DEMOS. Internationale Ethnographische und Folkloristisclie In formati one n od 25.-30, 10. 1995, Mojea Ravnik se je s predavanjem udeležila strokovnega srečanja sodelavcev projekta Mapping European Famity and Household Patterns v Cambridgeu od 7.-11 7. 1995,
Mojca Ravnik se je s predavanjem udeležila posvetovanja o zgodovinsko-antropološkem preučevanju družine v balkanskem prostom na Dunaju od 21 -24 9. 1995. Mednarodnega kongresa Slovenskega etnološkega društva v Ljubljani od 24.-27. 10 1995 so se s predavanji udeležili Marija Stanonik. Monika Kropej, Mojca Ravnik, Jurij Fikfak in Sinja Zemljič Kropej in Fikfak sla sodelovala pri organizaciji tega kongresa. Filozofski institut
Aleš Erjavec je organiziral mednarodno znanstveno konfcrenco Teorija vizualnega. Ljubljana, 5.-7, 6.1995.
Oto Luthar je organiziral mednarodno konferenco Multiculturaiism in Central Europe in Historical Perspective, Ljubljana, 14. -16,11.1995. Institut za raziskovanje krasa
3 mednarodna krasoslovna šola "Classical Karst'\ v Postojni, 27.-30.6. - Mednarodni sestanek "6th Preparatory Meeting for 7. SWT Investigations", v Dolenjskih Toplicah, 30.3 -1.4
- Mednarodni sestanek '7th Preparatory Meeting for 7 SWT Investigations'1, v Pavcrbachu (NO), 19.-2110. Paleontološki inštitut Ivana Rakove a
Paleontološki inštitut Ivana Rakovca je bil soorganizator seminarja COMETT-FUCOR Ml CROP AL. ki je potekal na Morski biološki postaji v Piranu, od 10.-24. septembra. Tema seminarja jc bil študij funkcionalne morfologije in ekologije recent ni h in fosilnih bentičnih foraminifer. Biološki inštitut
Biološki inštitut (skupaj s Slovenskim entomološkim društvom) jc pripravil 21. srečanje entoinologov sosednjih dežel, Ljubljana 21.-22.10.1995 (dr. Drovenik, dr. Carnelutti, Tatjana Čelik, P. Tonkli). Glasbenonarodopisiii inštitut
Kongres Slovenskega etnološkega d rušiva z. naslovom "Razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj " 24.-27.10. Cankarjev dom. Ljubljana - Glasbeno narodopisni inštitut je bil soorganizator.
UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE IN ZBIRK
Dr Vaija Cvetko Orešnik je članica uredništva Slavistične revije. Dr Metka Furten in dr. Marko Snoj sta urednika Etimološkega slovarja slovenskega jezika III.
Milena Hajnšek-Holz je članica uredniškega odbora za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa.
Janez Keber je urednik zbornika Jezikoslovni zapiski 2.
Dr, France Novak je sourednik Zbornika Slavisličnega društva Slovenije.
Dr Marko Snoj je glavni urednik jezikoslovnega zbornika Slovenski jezik - Slovène
Linguistic Studies.
Dr Peter Weiss je urednik za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije 9.
Dr, Slane Granda je odgovorni urednik Kronike, časopisa za slovensko krajevno
zgodovino in urednik za zgodovino pri Enciklopediji Slovenije.
Dr Darja Miltelič je članica uredniškega odbora Annales in urednica za zgodovino
pri Enciklopediji Slovenije,
Dr, Janez Šumrada je urednik za zgodovino pri Enciklopediji Slovenije. Dr, Dragan Božič je član uredniških odborov revije Arheološki vestnik (ZRC S AZU) in zbirk Situla (Narodni muzej) ter Katalogi in monografije (Narodni muzej) in podpredsednik za Slovenijo biltena Instrumentum (Groupe de travail européen sur F artisanal et les productions manufacturées dans l'Antiquité). Dr Slavko Ciglenečki je glavni urednik revije Arheološki vestnik (ZRC S AZU). Dr. Janez Dular je član uredniških odborov revije Arheološki vestnik (ZRC S AZU) in zbirke Katalogi in monografije (Narodni muzej). Primož Pavlin je tehnični urednik revije Arheološki vestnik. (ZRC S AZU). Izr. prof dr. inag. Andrej Plelerski je član uredništva mednarodne publikacije "Enzyklopädie zur Geschichte des östlichen Europa (6.-13. Jahrhundert)" s sedežem v Berlinu.
Mag. T Fagancl urejuje knjižni del revije Noši zbori\ je glasbeni produccnt in urednik glasbenih izdaj Mohorjeve družbe iz Celja. Dr, Danilo Pokorn je urednik zbirke Monumenta artis musicae Slaveniae. Akademik dr, France Bernik je glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (DZS), sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev (SAZU), član uredništva Slavistične revije (Slavistično društvo Slovenije). Dr. Darko Dolinar je član uredniškega kolegija Literarnega leksikona (ZRC S AZU in DZS).
Dr Metka Bogel-Dodič. mag. Franca Buttolo, Martin G rum in Nada Gspati-Prašelj
so člani uredništva Slovenskega biografskega leksikona (S AZU in ZRC S AZU),
Dt, Darko Dolinar je glavni in odgovorni urednik revije Primerjalna književnost
(Slovensko društvo za primerjalno književnost),
Jože Fagancl je član uredniškega odbora revije Sodobnost.
Martin G rum je član uredniškega odbora revije Knjižnica.
Marija Stan on i k je glavna urednica zbornika Traditiones. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje 24/1995.
Marija Stanonik je glavna urednica slovenskih folklornih pripovedi zbirke Gfojovr pri Kmečkem glasu.
Helena Ložar-Podlogar je sodelavka in urednica slovenskega dela v mednarodni bibliografski reviji DEMOS. Internationale Ethnographische und Folklorislische Informationen. (Dresden)
Helena Ložar-Podlogar je sodelavka in urednica slovenske etnološke bibliografije za Internationale volkskuudliche Bibliographie (Bonn).
Dr Aleš Eijavccječlan uredniškega odbora revije Filozofski ve si m k (Fl ZRC S AZU). Mag. Pcler Klopce-Kršič je član uredniškega odbora revije Problemi (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana),
Mag, Gorazd Korošec je član uredniškega odbora revije Problemi (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana).
Vojislav Likar je urednik revije Filozofski vestnik (FI ZRC S AZU) 111 glavni urednik zbirke ZRC SAZU.
Dr OtoLutliar je član uredniškega odbora revije Filozofski vestnik (Fl ZRC SAZU) Dr. Tomaž Mastnak je član uredniškega odbora revije Filozofski vestnik (Fl ZRC SAZU).
Dr. Rado Riha je član uredniškega odbora zbirke Analeeta (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana) in član uredniškega odbora revije Filozofski vestnik (Fl ZRC SAZU).
Dr. Jelica Šumič-Riha je članica uredniškega odbora revije Filozofski vestnik (FI ZRC SAZU).
Mag, Alenka Zupančič je predsednica uredniškega odbora zbirke Ana leda (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana), članica uredniškega odbora revije Filozofski Vestnik ter glavna in odgovorna urednica revije Problemi (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana).
Jerneja Fridl jc članica uredniškega odbora NacionaJncga atlasa Slovenije. Milan Natck je član uredniškega odbora Geografskega zbornika. Geografskega v est ni ka, Regionalne geografske monografije Slovenije in Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje.
Dr. Milan Orožen Adamič je glavni urednik Geografskega zbornika ter član uredniškega odbora revije Ujma, Nacionalnega atlasa Slovenije in zbirke Geografija. Miha Pavšek jc član uredniškega odbora Geografskega obzornika. Dr, Drago Perko je glavni urednik Geografskega obzornika in Regionalne geografske monografije Slovenije ter član uredniškega odbora Geografskega zbornika, Nacionalnega atlasa Slovenije in zbirke Geografija,
Izredni član SAZU dr. Andrej Kranjc je urednik zbornika ActaCarsologica (SAZU in ZRC SAZU) in član uredniških odborov International Journal of Speleology (Mednarodna speleološka zveza), zbornika Geografski zbornik (SAZU in ZRC SAZU), zbornika Annates (Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin), Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper ter revij Geografski vestnik (Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana) in Naše jame (Jamarska zveza Slovenije, Ljubljana),
Dr. Trevor R. Shaw je v uredniškem odboru zbornika Aeta Carsologica.
Dr, Tadej Slabe je v uredniškem odboru zbornika Acta Carsologica.
Dr. Špela Goričan je sourcdnica knjige Middle Jurassic to Lover Cretaceous
Radiolaria of Tethys: Occurrences, Syste/natics, Biochronology (Lausanne, 1995,
International Association of Radiolariaii Paleontolog i si s. Mémoires de Géologie 23, 1172 str) in članica uredniškega odbora Zbirke ZRC.
Akadcmikinja dr Dragica Turnšek je urednica Zbirke ZRC /a področje naravoslovja Dr Božidar Drovenik je član uredniškega odbora Acta Entomologica Slovenka (Slovensko entorno loško društvo) in član redakcijskega odbora Kamniškega zbornika, mag. Andrej Sel i škarje član uredniškega odbora revij Hladnikia (Botanična sekcija Društva biologov Slovenije) in Proteus (Pri rodos lovno društvo Slovenije). Mag Branko Vreš je tehnični urednik, dr Mitja Zupančič pa je član uredniškega odbora revije Biološki vestnik (Acta Biológica) (Društvo Biologov Slovenije) Izredni član S AZI! dr. Mitja Zupančič je podpredsednik Vzhod noalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, član Znanstvenega komiteja AI pío runi SANW, član redakcijskega odbora evropske vegetacijske karte, član redakcijskega odbora karte vegetacije Alp in član uredniškega odbora Razprav IV. razreda SAZU Mirko Ramovš je član uredniškega odbora edicije: Slovenska ljudska noša v besedi m podobi, izdaja Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Dr. Zmaga Ku rue rje članica nadzornega odbora Slovenske matice Dr. Zmaga Kumer, dr. Marjetka Golež, dr. Marko Terscglav, mag. Igor Cvetko, mag. Robert Vrčon so uredniki zbirke Slovenske ljudske pesmi. Slovenska malica, Ljubljana. Urednica 4. knjige Slovenske ljudske pesmi je dr. Marjetka Golež, Dr Marko Tcrseglav je član uredniškega odbora Glasnika SED in Etnologa. Dr. Zoran Slančič je član uredništva revije Arheo (Slovensko arheološko d niš Ivo. Ljubljana), Član uredništva Archaeoiogical Computing Newsletter (Oxford. Anglija) i u član uredništva Geografski zbornik - Acta geographica (Ljubljana).
sodelovanje l visokimi in višjimi šolami_
Dr Metka Furlan: Hctitščina - Predavanja na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Marjeta Humar; Slovenski je/jk, Poslovno komuniciranje - predavanja in vaje na Visoki upravni šoli v Ljubljani,
Dr. France Novak: Slovenski jezik. Poslovno komuniciranje - predavanja na Visoki upravni šoli v Ljubljani
Dr. Marko Snoj: lndoevropska primerjalna slovnica akcent in prevoj. - Predavanja na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske raku I tete Univerze v Ljubljani.
Doc, dr. Dušan Kos predava na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pomožne zgodovinske vede in heraldiko za študente zgodovine in umetnostne zgodov ine.
Prof. dr Darja Mihclič prodava na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pomožne zgodovinske vede kot pripomoček za arheologijo mlajših obdobij.
Dr. Vinccnc Rajšp predava zgodovino na Škofijski gimnaziji v Ljubljani
Mag. Tomaž Faganel: Igranje partitur in Generalni bas - predavanja na Oddelku
za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dr. Jurij Snoj: Zgodovina starejše svetovne glasbe H - predavanja na Oddelku ?a mu/j kol ogijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dr. Darko Dolinar: Hermenevtika v literarni vedi. - Cikel predavanj in seminarja v letnem semestru podiplomskega študija na oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Jože Faganel: Retorika. Predavanja in vaje za l. letnik Teološke fakultete. - Literarna teorija, Retorika, Zgodovina knjižnega jezika Predavanja in vaje za 1 oz, 3, letnik AGRinr Univerze v Ljubljani,
Vlasta Pacheiner-Klander: Analize staroindijskih literarnih besedil. Seminar na oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Majda Stanovnik-Blinc: Literarni prevod. Predavanja in seminar na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Or Aleš Erjavec: Estetiko - predavanja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. (spomladanski semester 1994/95) in Estetika, predavanja na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (zimski semester 1995/96J. Dr, Jelica Šumič-Riha; Etika, predavanja za 11 i. letnik na Oddelku za filozofijo Fdo/olske fakultete Univerze v Ljubljani (zimski semester 1995/96) in predavanja v okviru programa Ideology and Discourse Analysis za doktorande, Department of Government, University Essex (marec in maj 1995).
Jerneja Fridl je sodelovala pri vajah iz Tematske kartografije za slušatelje lil. letnika nepedagoške usmeritve na Oddelku za geografijn Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter pri predavanjih in vajah it. urbanizma za slušatelje IV. letnika urbanistične usmeritve na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Mauro Hrvatin je v zimskem semestru študijskega lela 1995/96 opravljal vaje iz geomorfologije, liidrogcografijc in geografije krasa na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na Palcontološkcm inštitutu Kana Rakovca seje dr. Tiziaria Brazzatti z Geološko -paleontološkega inštituta Univerze v Trstu strokovno izpopolnjevala 3- mesece kot štipendistka Ministrstva za šolstvo in šport (6.11.1995-31.1,1996), V Študij palco-genskih foraminifer in biostratigrafije paleocena sta jo uvajala dr. Katica Drobne in prof. dr. Rajko Pavlovec (Oddelek za geologijo NTF).
Dr, Narcis Mršič: Osnove ekologije in ekologije živali, Ekosistemi in zoogeografija - predavanja na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (zimski in poletni semester 1995/96, 180 ur)
Mag. Igor Cvetko Etno m liziko logija: Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, študijsko lelo 1995/96, Uvod v etnomuzikologijo: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Filozofska fakulteta v Ljubljani, študijsko leto 1995/96.
Mirko Ramovš: Uvod v etnokoreologijo, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozoska fakulteta v Ljubljani Študijsko leto 1995/96. Dr. Marko Terseglav: Docent za predmet Folklori stika 1 in II na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo- redna predavanja, Filozofska fakulteta v Ljubljani Študijsko leto 1995/96. Predavanja in konsultacije m študente podiplomskega študija.
Naško Križnar: Vizualna antropologija - predavanje in seminar na Oddelku za einologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr Zoran Stančič: Fotointerpretacija in daljinsko zaznavanje in Fotointerpretacija - predavanja na Oddelku za geodezijo Fakultete za gradben i Sivo in geodezijo Univerzo v Ljubljani (študijsko leto 1995/96); seminar Rimska arheologija na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ( Studijsko leto 1995/96). Krištof Oštir-Sedcj: Fotointerpretacija - pomoč pri predavanjih in vajah na Oddelku za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Un verze v l.j ubija ni (študijsko leto 1995/96).
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
Lekiikololka sekcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Podpisan je bil aneks k pogodbi z DZS za izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika na disketah in CD ROM-u. Slovar v elektronski obliki bo izšel leta 1996. Začele so se priprave za popravljeno in dopolnjeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika
Besedišče slovenskega jezika (Marjeta Himiar mag. Primož Jakopin. Janez Keber. Polona Kostanjevec, dr. Vladimir Nartnik, Ivanka Šircelj-Žnidaršič, mag. Andreja Žele, Irena Jaušnik)
Besedišče, ki je bilo lani vneseno v računalnik {Milena Hajnšek-Holz, Polona Kostanjevec, Karmen Nemec), je bilo besednovrstno označeno in onaglašeuo, Opravljen je bil vnos teb podatkov, narejene so bile prve in delno druge korekture. Odzadnjl slovar slovenskega jezika (Milena Hajnšek-Holz, mag. Primož Jakopin, Karmen Nemec - do 7.3., Nanika Holz* - od 1.4. do 31. 10.) Na osnovi računalniško popravljenega Slovaija slovenskega knjižnega jezika so bila odbrana gesla in podgesla. Narejenih je bilo več korektur Slovarski del obsega 1.119 dvokolonskih strani /. 99.770 gesli in 15.577 podgesli. Izdelanih jc bilo tudi 30 sla-i¡stičnih tabel. Za tisk slovaija smo zaprosili subvencijo pri Ministrstvu /a znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Enozvezkovni slovar slovenskega knjižnega jezika (Milena Hajnšek-Holz, Marjeta Humar. Bori slava Košmrlj-L^vačič, Jakob Miiller, dr. Vladimir Nartnik, Polona Kostanjevec, Ivanka Šircelj-Žnidaršič, mag. Andreja Žele, Ana Anžel, Nevenka Pančur - do 15. 5., Lučka Uršič)
Pripravljen je osnutek geslovnika na osnovi gesel, odbranih iz SSKJ. Nadaljevala se jc redakcija po pomenskih oziroma oblikoslovnih skupinah, npr versko izrazje, pridevniki iz krajevnih imen. števniki; opravljene so bile raziskave glagolov s prostim morfernom ter raziskave pravopisno-besedotvorne in frazeološkc problematike Računalniško pripravljen je odzadnje urejen seznam iztočnic SSKJ in na novo pridobljenega gradiva. Narejeni so računalniški izpisi 18 strokovnih, stilnih, slovničnih in pomenskih skupin.
Nadaljevalo se je zbiranje in urejanje slovarskega gradiva Po klasični metodi zbiranja je bilo obdelanih 21 knjižnih enot. in sicer 5 leposlovnih, 12 publicističnih.
7 strokovnih, in v njih podčrtanih 36,740 besednih enot. Izbrano gradivo je bilo delno vneseno v računalnik in iztisnjeno na kartotečne listke V tem letu je bilo pridobljenih li 583 kartotečnih listkov.
Slovenski pravopis (izredni član S AZU prof. dr Jože Toporišič, predsednik, dr lanez Dular in Milena Hajnšek-Holz - od 6. 2., člana uredniškega odbora, Martin Ahl iti, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Branka Lazar, dr. Vladimir Nartnik, Zvonka Praznik, Jerica Snoj. Nastja Vojnovič, dr. Peter Weiss, Marija Jež, Nevenka Pančur - od 15. 5.)
Uredniški odbor seje sestal na 34 sejah, delno v uredniški sestavi, delno v razširjeni z vsemi rcdaktorji ali le z nekaterimi izmed njih, odvisno od problematike, ki se je obravnavala. Uredniški odbor je usklajeval prvotno načrtovani obseg slovarskega dela SP z ¿ahtevo Znanstvenega sveta Inštituta po krčenju geslovnika; preciziral je strukturo lastnoimenskega deleža v SP; opravil recenzijski pregled črke C - pripombe članov so bile na sejah usklajene in dane v pregled reduktorjem; obravnaval pripombe redaktorjev k sprejetim sklepom in ugovore oz. vprašanja po revizijskem pregledu redakcije črke C; pregledoval geslovnike in dopisoval pripombe o primernosti ali neprimernosti za sprejem in dajal dodatne predloge. Izdelan je bil geslovnik za črke J-O, Rcdaktorji so izdelali 19.360 slovarskih sestavkov Natisnjene so bile združene redakcije črke F, revizijsko popravljene črke C ter po avtorjih za črke D m E, V računalnik so bile vnesene redakcije za črke E (delno), F, G, H, za I in J (delno), skupaj 14 658 slovarskih sestavkov. Uredniški odbor je pripravil odgovore na 26 vprašanj, poslanih komisiji.
V okvim sekcije je potekal tudi projekt Oblikoslavna in besedotvorna razčlenitev besed slovenskega (knjižnega) jezika.
Zaključena je prva faza del za oblikoslovni slovar. Obdelane so besedne vrste: samostalnik, pridevnik in glagol, in sicer 491.705 samostalniških, 267.269 pridevniških in 370 231 glagolskih oblik.
Mag. Peter Weiss je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Teorija in praksa slovenskega narečnega slovaropisja : Primer govorov ZadreČke doline med Gornjim Gradom in Nazor jami.
Elimološko-onomastična sekci ja
Etimološki slovar slovenskega jezika (dr. Metka Furlan. dr. Marko Snoj)
Za 3. knjigo Etimološkega slovarja slovenskega jezika (P S) so bile opravljene
zadnje korekture in izdelane strani v okviru namiznega založništva.
Ob izidu je bil slovar predstavljen na tiskovni konferenci S AZU in Mladinske
knjige, na predstavitvi izbranih tem humanistike, na zborovanju Siav¡stičnega
društva Slovenije v Cankarjevem domu, na 4, konferenci o uporabi računalnika v
zgodovinskem jezikoslovju na Dunaju in v več javnih občilih.
Za 4. knjigo (Š-Ž) je bil opravljen računalniški vnos in prvi pregled 400 gesel.
Sekcija za zgodovino slovenskega jezika
Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (dr. France Novak, dr. Majda Mcrše, dr. Francka Premk, Andreja Legan Ravnikar, Marjeta Kambič Daear - od L 10., Ida Mlakar-do 31. 7.)
Za poskusni snopič so se izdelovala vzorčna gesla in opravljale raziskave za teoretično osnovo slovarja, M. Mcršc je obdelovala glagole, zaimke in medmete, s posebnim poudarkom na oblikoslovju in nag lasnih tipih glagola F. Preink sc je posvetila besedotvornemu sestavu pridevnika in prislova ter raziskavi hebraizmov F. Novak je obdeloval samostalnike, stevnike in veznike. Posebej sc je ukvarjal s pomensko členitvijo voznika in naglasniin vzorcem samostalnika. 1. Mlakar in M. Kainbič Dacar sta vnašali posamezne zbirke podatkov v računalnik, alfabet i ra l i in urejali iisekovno gradivo.
Slovar stare knjižne prekmurščine. avtorja prof dr Vilka Novaka (mag. Jožica Narat)
J. Narat je nadaljevala dopolnjevanje in pregled geselskih člankov; izdelala je 600 gesel. Ob tem delu se je podrobneje seznanjala z narečnim slovničnim sistemom in konceptom slovajja.
M, Mcrše je za lisk pripravila monografijo Vid in vrstno s t glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja
F. Novak je opravil rigoroz in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Samostalnika večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev (16. stoletja). A. Legan Ravnikar je oddala magistrsko nalogo Valentin Vodnik - oblikovalec slovenske terminologije, Upravno-politična i rt vojaška terminologija Lub lanske novice ¡797.
DialcktoloŠka sekcija
Slovenski lingvistični atlas - SI Ji (akademik dr, Valentin Logar*, mag, Frančiška Benedik, mag, Sonja Horvat Karmen Kcnda Jež, dr Vera Smole, dr. Vladimir Nartnik)
F. Benedik pripravlja Vodnik po gradivu za slovenski lingvistični atlas in izhodiščni vokalno-prozodijski si si cm za slovenske govore: izdelala je fonološki opis govora vasi Selca, S. Horvat je izdelala fonološki opis govora V, Zabije v Vipavski dolini; monografija Govori med Razdrtim in Vrhom pri Novi Gorici bo oddana v pregled mentorju. K. Kenda Jež je vnesla v računalnik Slovarsko gradivo s 'Tolminskega J, Kcnde in v zvezi s tem preverila narečno gradivo za vas Temi i ne (2.000 gesel); za tisk pripravlja Dialektološke in zgadovinskojezikoslovne Sudije akad. T, Logarja. V, Nartnik je za raziskovanje tonemskih vari a nI knjižnega besedotvorna v razmerju do govora Vnanjih Goric nadaljeval zbiranje besedotvornih in oblikotvornih tipov ter leksemov knjižnega jezika, ki se loncmsko tako ali drugače razhajajo z ustreznimi narečnimi tipi in leksemi. V to zbiranje je bilo vključeno sestavljanje slovarja občilu hišnih in tatinskih imen ter (morjfonološki opis narečja. V, Smole je v pripravila 4 leksikalne karte: kozolec, late kozolca, steber kozolca in stol v kozolcu; za besedno in skladenjsko raziskavo je na območju šentruperskega govora posnela in deloma prepisala večje Število narečnih besedil; po vprašal niči za SLA in vprašal niči sadovnjak, vrt. polje ter živali je posnela govor Kostanjevice na Krki.
Splošnoslovamki lingvistični atlas - OLA1 (mag, Frančiška Benedik. Karmen Kenda Jež, dr Vera Smole)
F. Benedik jc pripravila leksikalno karto kurmk. K. Kenda Jež, in V, Smole sla
pripravili sJ o venske indekse za VIII. leksikalno-besedotvorni zvezek OLA, Sestavili sta članek o delu in načrtih OLA. Udeležili sta se zasedanja mednarodnega komiteja OLA na Ohridu. V. Smole je pripravila leksikalno karto L 1021 gori (ogenj) in besedotvorno karto SP 1024 pogorišče.
Evropski lingvistični atlas - A LE (mag. Sonja Horvat, dr. Vladimir Nartnikl
V. Nartnik seje v udeležil 28 zasedanja mednarodnega uredniškega odbora ALE v
Fossanu.
Slovar kostelskega govora (mag. Sonja Horvat) Opravljen je bil računalniški vnos gesel ČTk G-R.
Mag. Vera Smole je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo Oblikoglasje in oblikoslovje Sentruperskega govora.
Mag Jožica Školic dokončuje doktorsko disertacijo Gktsosiovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem.
Sekcija fin terminološke slovarje
(Marjeta Hitmar. Cvetana Tavzes, Silvo Torkar, Ana Anžel, Matija Djurovič in zunanji sodelavci)
Pravna podkomisija. Nadaljeval se je računalniški vnos osnovne redakci je in popravkov črk C, Š, U, V, Z, Ž, Narejen jc bil računalniški nalis celoine osnovne redakcije. Nadaljevalo seje usklajevanje redakcije.
Tehniška podkomisija. Nadaljevala seje priprava 3. izdaje Splošnega tehniškega slovarja. Potekala je redakcija gcsclskih člankov črke A, in sicer od aker do aktivacija, vključno z vsemi strokovnimi izrazi, ki so bili uporabljeni v razlagah navedenih geselskih besed Posebno natančno je bilo obdelano gradivo s področja tekstiIstva. Papirniški terminološki slovar. Vse opravljene korekture M. Humar je A. Anžel vnesla v računalnik. Tuje ustreznike so ponovno pregledali M. Ahlin, I. J unč in L. Uršič. M. Humar in A. Anžel sta s pomočjo računalnika pregledali enakost sopomenskili razlag in tujih ustreznikov A. Anžel je izdelala indekse ustrezni kov: slovensko-angleško-franeosko-nemškega. angleško-slovenskega, francosko-sloven-skega in nemško-slovenskega. Za končno recenzijsko poročilo Ministrstvu za znanost in tehnologijo bo slovar ponovno pregledan; pri pregledu sodelujeta poleg avtorjev S, Bonača in M. Humar recenzenta prof inž. Božo Iglic in prof. dr Niko Torelli.
Medicinska podkomisija. Nadaljevalo se je delo za Pravopis medicinskih izrazov, opravljena je bila druga redakcija za črke A-M in tretja redakcija za črke A-G. Ministrstvu za znanost in tehnologijo je bila poslana vloga za subvencioniranje izdaje te publikacije. Vzporedno je potekalo delo za Medicinski terminološki slovar, zlasti na področju patologije, virologije in sodne medicine
Veterinarska podkomisija. 4. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja (L-N) je pripmvijen za natis.
Naravoslovna podkomisija Pripravljen je Geološki terminološki slovar - Delovno gradivo, 144 str.
Jezikoslovni zapiski
Ob petdesetletnici Inštituta za slovenski jezik je izšel 2, zbornik jezikoslovnih
člankov- 18 avlo rje v z 22 prispevki, ki obravnavajo slovaropisuo, pravopisno, frazeo loško, zgodovin skojezikoslovno, narečjeslovno, ime nos lovno, terminološko, računalniško problematiko.
Knjižnica (Aletika Porenta)
V	okvira Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dela uidi znanstvena knjižnica.
V	tem letu si je 87 obiskovalcev izposodilo 422 enot knjižnega gradiva, Knjižni fond se je povečal za 473 enot. Knjižničarka se je udeležila tečaja za uporabo knjižničnega informacijskega sistema (COBISSl v NUK-u. Delo knjižnice je zelo oteženo zaradi velike prostorske stiske in omejenih finančnih sredstev za nakup ustrezne literature.
Mednarodno sodelovanje
Nadaljuje se sodelovanje pri mednarodnih projektih Splošnoslovanski lingvistični atlas (OLA) s centroma v Moskvi in Varšavi in Evropski lingvistični atlas (AI,E) s centrom v Bambcrgu in sedežem predsednika v Firencah.
V	tem letu se je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša vključil v projektno skupino TELR1 (Trans-European Language Resources Infrastructure - Panevropska infrastruktura jezikovnih virov) programa Copernicus s sedežem v Mannheimu,
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih
-	1 plenarno zasedanje projektne skupine TELR1 (Trans-European Language Resources Infrastructure) programa Copernicus v Mannheimu, 14.-16 1 : V, Cvetko Orešnik, P. Jakopin.
-	2. nacionalna konferenca o beloruski znanstveni terminologiji v Minsku, 18,19. 5.: S. Torkar (ž referatom).
-Simpozij projektne skupine TELRI v Firencah, 25.-28. 5.; V. Cvetko Orcšnik, P Jakopin.
-	Mednarodni slavistični simpozij na Reki, 23,-24 6.: V Naitnik, F. Premk (z referatoma).
-	Okrogla miza Vprašanja slovaropisja - ob 100-lelnici Pleleršnikovcga Slovcnsko--nemškega slovarja v Pišecah, 16 9 : V, Cvetko Orešnik, A. Gložančev, M, Hajn-šek-Holz (z referatom), M. Humar (z referatom), M Mcrše, F, Novak (voditelj), J, Škofic, N, Vojnovič, P. Weiss (z referatom).
-	Mednarodni seminar Language Resources for Language Technology (Jezikovni viri za jezikovno tehnologijo) v Tihanvju, 10,-16. 9.: P, Jakopin (z dvema referatoma).
-	4. konferenca o uporabi računalnika v zgodovinskem jezikoslovju na Dunaju, 15,17. 9 : P lakopin, M. Snoj (s skupnim referatom).
-	Mednarodno zasedanje komiteja OLA na Ohridu, 16.-23. 9.: K. Kenda Jež, V. Smole.
-	1 simpozij DFTB (International Federation of Terminology Banks) v Varšavi. 21.-24. 9.: M, Humar (z referatom).
-4, kongres International Organi zation for Unification of Teminological Neologisms v Varšavi, 21.-24 9,: M Humar (z referatom).
-Mednarodni slavistični simpozij Sodobne spremembe slovanskih jezikov (19451995) v Opolu, 20.-22 9.: V. Nartnik (z. referatom).
-	Mednarodni slavistični simpozij Utopija v slovanskih jezikih in književnostih v Katovicah, 25.-27. 9.: V. Nartnik (z referatom),
-Zborovanje Slavističnega društva v Ljubljani. 12,-14, 10,: F. Novak, A. Žele (z referatoma), M Snoj (predstavitev 3. knjige Etimološkega slovarja slovenskega
jezika).
-	Mednarodni etnološki kongres Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj v Ljubljani, 24.-27. 10.: J. Keber, V Nartnik (z referatoma).
-	6. mednarodna slavistična znanstvena konferenca Przezvviska i pr/y domki w jfzvkach slovviariskich v Lublinu, 23.-25, 1 L: S Torkar (z referatom).
-	28. zasedanje mednarodnega uredniškega odbora ALE v Fossanu, 4.-10. II .: V. Nartnik.
Študijska potovanja
Mag, P. Jakopin, 'J.-l5. 10., Birmingham (v okviru TELR1 na enotedenskem študijskem obisku na School of English in pri ustanovi Cobuild, kjer si je ogledal graditev in uporabo največje in najbolje organizirane besedilne podatkovne zbirke na svetu Bank of English),
Obiski na Inštitutu
Dr Ljubov V, Kurkina, znanstvena sodelavka jezikoslovnega mštituia v Moskvi, se je seznanjala z gradivom v Eiimološko-onomastični in Leksi ko loški sekciji, od 1 J5. 7,
Dr. David F. Stermole iz Ontaria se je kol štipendist Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije seznanjal s slovenskim jezikom in možnostmi računalniškega prenosa podatkov, od L 7.-31. 8,
Jifi Rejzek s Karlove univerze v Pragi se je kol štipendist Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije seznanjal z gradivom v Etimološko-ouomastični sekciji.
od 1 3.-30 4.
Delo Inštituta, zlasti izdelava slovarjev knjižnega jezika, je bilo ob obiskih predstavljeno (M. Hajnšck-Holz) profesorjem, študentom, in sicer tujim študentom, ki se izpopolnjujejo na Oddelku za slovanske jezike in književnosti, 22 3 ; slušateljem 3. letnika si oveni stike, 25. 5.; profesorjem in študentom slav i stike iz Poljske, 7. 7.; udeležencem Seniinatja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, 10 7.
Jezikovno svetovanje, lektoriranje in drugo
Delavci Inštituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali podjetjem, ustanovam in posameznikom na različna jezikovna vprašanja ter posredovali ustrezno gradivo in informacije ob obiskih na Inštitutu.
Lektorirali so monografska dela in revialne prispevke ter kot jezikovni in leksiko-grafski svetovalci sodelovali pri različnih slovarskih delih. - L. Bokal je lektorirala
Javnozdravstveni terminološki glasnr dr. Dominika Komadine. - M. Hajnšek-Holz je jezikovno in leksikografsko pregledala priročnik Nemščina za poslovno uspešne mag, Nanike Muster Čenčur; lektorirala je Zgodovino Turistične zveze Slovenije mag. Vekoslava Sršena - M, Humar je bila strokovna svetovalka pri Gumarskem slovarju Zinkc Lebcn-Pivk in sodelovala na tiskovni konferenci ob izidu slovarja; lektorirala je slovar Sneg in plazovi avtorja Pavleta Šegule in sodelovala na tiskovni konferenci ob izidu slovarja. - P. Kostanjevcc je določala izgovarjavo tujih lastnih in nekaterih občih imen za Knaurov splošni leksikon: lektorirala je revijo Lucas. -B. KoSmrlj-Leva&č je lektorirala knjigo Moja resnica Franceta Perovška in zbornik Društva piscev zgodovine NOB Slovenije Naš zbornik, - J, Narat je lektorirala katalog Jezikoslovec Stane Suhadolnik ¡919-1992. -1. Šircelj-ŽnidarŠič je lektOTi-rala revijo Veterinarske novice, priročnike oz, učbenike Metabolizem pri domačih Si valih, Endokrini sistem pri domačih Živalih, Fiziologija krvnega obtoka, dihanja, izločanja, urejanja pH in termoregulacije pri domačih živalih Vojtcha Cestnika in doktorsko disertacijo Histološka in ci to loška ocena sprememb na srednjem črevesu ličink medonosne čebele (Apis Melliferaj po okužbi z bakterijo Bacillus larvae Aleša Gregor ca, - C. Tavzes je jezikovno pregledala in uskladila 4. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja, lektorirala je učbenik Spretni sadjar, drugo knjigo Mednarodna klasifikacija bolezni, knjigi Oxfordski znanstveni slovar. Zelenci in revije Scopolia, Jama, Utrip. - A. Žele je lektorirala zbornik Razmišljanja o Edvardu Kocbeku
V. Cvetko Oreštiik jc predstavila Ramovševo Kratko zgodovino slovenskega jezika na tiskovni konferenci Zbirke ZRC SAZU v okviru Knjižnega sejma. F, Novak je bil souredntk publikacije Sodobna slovenska književnost in poglavja iz pravopisa ter besedilnih vrst, 10 je Zbornik 17. vseslovenskega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, ki ga prirejala Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport Ob razglasitvi tekmovalnih rezultatov in proslavi na Vrhniki 11. 5. jc predstojnica v imenu Inštilula in ZRC SAZU izročila najboljšim Slovar slovenskega knjižnega jezika v eni knjigi V. Cvetko Orcšnik jc članica senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani -M. Furlan je članica Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri Vladi Republike Slovenije -F. Novak je član delovne skupine strokovnjakov za obravnavanje vprašanj s področja jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike pri Odboru za kulturo, šolstvo in špon Državnega zbora Republike Slovenije in član sveta projekta Prenova pouka slovenskega jezika in književnosti. Je predsednik Slavističnega društva Slovenije. - A. Žele je blagajničarka Slavističnega društva Slovenije. J Miiller in J. Narat sta pripravila razstavo o jezikoslovcu Stanetu Suhadolniku. ki jo jc organizirala Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, razstava jc bila odprta od 11.-31 5.
K. Kcnda Jež in S. Torkar sta kot mentorja sodelovala na 9, alpskem mladinskem taboru v Podbrdu od 20.-27. 8, in sicer za dialcktološke oz. imenoslovnc raziskave.
V. Smole je bila svetovalka pri poenostavljenem zapisovanju narečnih besedil iz idrijskega govora za zbirko Glasovi pri Kmečkem glasu, - O angažiranosti delavcev Inštituta pri m. Lelopis SAZU 39-45,
Članstvo v mednarodnih strokovnih društvih
Dr. Varja Cvetko OreŠmk je članica v Indogermanische Gesellschaft in Wiener Sprachgesellschaft.
Dr. Marko Snoj je član mednarodnega združenja belorusistov v Minsku.
PREDAVANJA, REFERATI
Varja Cvetku Orcšnik
Ramovševa Kratka zgodovina slovenskega jezika !. Radio Slovenija, Ljubljana. 7, 12.
IVI i le na Hajnšek-Holz
Pleteršnikov Slvvensko-nemški slovar kot vir za SSKJ. Okrogla miza Vprašanja slovaropisja, ob 100-1 etnici Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja, Pišcce, 16. 9.
O Slovarju slovenskega knjižnega jezika, slovarskem delu, jezikovnih priročnikih ter položaju in rabi slovenščine v javnosti. RAI, Radio Trst A, 20. K), (intervju.)
Marjeta Humar
Sodobno slovensko terminološko shvaropisje. Okrogla miza Vprašanja slovaropis-ja, ob 100-1 etnici Pleleränikovega Slovensko-nemškega slovarja, Pišcce, 16. 9.
Integration of international terms into the Slovene language exemplified with expressions related to paper-making, computers and economy. 1 simpozij International Federation of Terminology Banks in 4. kongres International Organization for Unification of Teminological Neologisms. Varšava, 23, 9.
Primož Jakopin
telezničarski terminološki slovar. Language Resources for Language Technology, Tihany, 14. 9.
Program EVA. Language Resources for Language Technology , Tihany, 16.9
Wie kann der Computer bei Abfassung eines etymologischen Wörterbuchs von Nutzen sein? 4 Arbeitstagung für Computereinsatz in der historischen Sprachwissenschaft, Dunaj, 17. 9. (Soavtor Marko Snoj).
Janez Kelter
Pomen etnografskih in zgodovinskih podatkov za raziskovanje leksike in fra-zeologije. Mednarodni etnološki kongres Razvoj slovenske etnologije od Štrcklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Ljubljana, 26. 10.
Stara sablja. Radio Slovenija, Ljubljana, 5. 10.
Ni od muh. Radio Slovenija, Ljubljana. 19. 10.
Piti kot žaba, Radio Slovenija, Ljubljana, 9 11
Bob ob steno Radio Siovenija. Ljubljana. 16 11,
Helena Maj mm v ¡i
Branko Rudolf, Srebrna ribica. Radio Slovenija. Ljubljana, 30, 12
Vladimir Nartnik
Sveti Jurij in začetki glagolice. Mednarodni slavislični simpozij, Reka, 23, 6
Dinamika pblikoslovnega naglasa v slovenskem knjižnem jeziku. Mednarodni slavistični simpozij Sodobne spremembe slovanskih jezikov (1945-1995), Opolc. 22. 9.
Časovno-jezikovni vidiki odmevov Morove Utopije v slovenski književnosti od Prešerna do Cankarja. Mednarodni slavislični simpozij Utopija v slovanskih jezikih in književnostih, Katovice, 26. 9.
K razmejevanju legend in ne legend pri slovenskih ljudskih pesmih. Mednarodni etnološki kongres Razvoj slovenske etnologije od Šlreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Ljubljana, 2(5, 10.
V imenu slovenščine - govorna slovenščina med knjižnostjo in neknjišnostjo. Radio Slovenija, Ljubljana, 20. 4., 27. 4. in 4. 5.
France Novak
Naloge in možnosti Slavističnega društva Slovenije. Zborovanje Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana, 12. 10,
Francki P rem k
Veliki rokopisni slovensko-nemški slovar Štefana Kociančiča (1871) in hrvaško besedišče. Mednarodni slavistični simpozij. Reka, 23. 6.
Marko Snoj
Wie kann der Computer hei Abfassung eines etymologischen Wörterbuchs von Nutzen sein? 4 Arbeitstagung für Computereinsalz in der historischen Sprach wissen schafl, Dunaj, 17. 9. (Soavlor Primož Jakopin),
Etimološki slovar slovenskega jezika. Predstavitev izbranih tem human i stike, ki jo prirejala Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Svet za znanost in razvoj v humaiiistiki, Ljubljana, 10. 10.
France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, 3. knjiga Predstavitev slo veni stični h knjig na zborovanju Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana, 13. 10.
Oh izidu 3. knjige Etimološkega slovarja. Posnetek s tiskovne konference. Radio Slovenija, Ljubljana, 2.11.
Silvo Tor k ar
Ab stane belaruskaj i slavenskaj terminologa. 2. nacionalna konferenca o beloruski znanstveni terminologiji, Minsk, 18. S.
Antroponimia bylej niemeckiej wspy jqzykowej w gornej dol inte Baczy (okrqg Tolmin, Slowenin zachodnia). 6. mednarodna slavistična znanstvena konferenca Przezwiska i przvdomki wjezykach slowiahskich, Liibltn, 23.-25. 11,
Feter Weiss
Nepolnopomfyske besedne vrste v gradivu za narečni slovar. Okrogla miza Vprašanja slovaropisja, ob 100-lctnici Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovaija, Fišece, 16 9
Andreja Žele
Pregledno poročilo ob iestdesetletnici slavističnega društva. Zborovanje Slavističnega društva Slovenije, Ljubljana, 12. iO.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 377-382
INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Paleohtska raziskovanja (Ivan Turk. dr. Mitja Brodar, Janez Dirjec) Izkopavanja v Divjih babah I so potem, ko smo rešili tehnične probleme, povezane s spiranjem usedlin, trajala 20 dni. Raziskali smo 23 m\ pretežno zlepljenih usedlin plasti 6-8, V paleoiitskem horizontu smo našli 19 artefakrov in prccej lusk, ostanek kurišča in fosilnih tal, ter eevasto medvedjo kost s tremi luknjami, ki bi lahko služila kot piščalka. V kurišču nam je uspelo zbrati prccej oglja. Našli smo tudi pribli/no 40(1 kg kosti in zob jamskega medveda. Med drugim tudi eno celo lobanjo Ostanki malih sesalcev so bili zelo redki, prav t;iko drugi živalski ostanki Ogledali smo si 11 jam in naredili dve sondi, Obe sta bili negativni Za doktorat so bili obdelani vsi izsledki izkopavanj v Divjih babah i v letih 19891993, Za objavo smo pripravili vse najdbe favne izkopane v letih 1980-1986 v Divjih babah 1, razen ostankov jamskega medveda. Velik uspeh, ki je plod dolgoletnih raziskav, je prvo odkritje fosilnih dlak jamskega medveda.
V	depo Narodnega muzeja smo prenesli vse najdbe in vzorce izkopavanj v Divjih babah l v letu 1994 Pred tem smo jih uredlili in pripravili za obdelavo v elaboratu. Objavljeno je bilo gradivo iz plancga najdišča Podrisovcc.
Prazgadovinska raziskovanja (dr Janez Dular, dr Dragan Božič, Anton Velušček. Sneža Tccco Hvala)
V	okviru pTojekta Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh je bila odkrita nova koliščarska naselbina pri Bevkah. S topografskimi obhodi terena smo natančneje določili območje razprostranjenosti več koliščarskih naselbin Začeli smo z izdelavo karte arheoloških najdišč na Ljubljanskem baiju, V okviru projckia barjanske arheologije smo pričeli s pobiranjem vzorcev za dendrokronoloske raziskave. Začetni rezultati so zelo vzpodbudni,
V	okviru projekta Prazgodovinska utrjena naselja na Dolenjskem smo opravili rekognosciranje arheoloških terenov v topografskem področju Ljubljana (enote Dolsko, Kresnice. Krka. Prežganje, Polje. Stična in Šentvid pri Stični). Kart i rana in izmerjena so bila najdišča, ki smo jih obhodili lansko leto (1994), Sondirali smo tri naselja v Zasavju, m sicer Gradišče pri Suhadolah (železna doba), Špičasti hrib nad
DoIami pri Litiji (železna doba) in Zagrad pri Gradišču (neopredeljeno), Za tisk smo pripravili tri objave, in sicer o poselitvi Gorjancev v 1 tisočletju pr, n. št,, o stari nos lovcu Jerneju Peč ni J; u m o naselju v Valični vasi
Topografija najdišč idrijske skupine je dosedanje poznavanje te skupine, kije temeljilo izključno na grobiščih, bistveno dopolnila z več najdišči naselbinskega značaj a. Od teh ležita dve na Šentviški planoti, eno pa v dolini Idrijce. Slednje je zelo pomembno, ker na njem odkrili ostanki pričajo o vojaškem spopadu med domorodci in Rimljani. Tovrstnih najdišč je v vsej Evropi izredno malo. Pred zaključkom je študija o bronastih obročih vrste Manching-Bcograd s široko razprostranjenostjo od Francije do Romunije. Zbrano je bilo gradivo za analitično-primcrjalne obravnave ulitih pašnih spon vrst Bela Cerkev in Vinica-Trošmarija, poznolatenskih obeskov sklepancev in palmetastih okovov. V Prazgodovinskem oddelku Naravoslovnega muzeja na Dunaju je bila narisana polovica drobnih najdb iz poznolatenskih in zgodnjerimskih grobov na Strmcu nad Delo Cerkvijo na Dolenjskem
Za oddaje T V Slovenija o prometu in poteh v prazgodovini na Slovenskem so bila napisana dopolnila strokovnega besedila, izdelani pa so bili tudi seznami najdišč m najdb, ki naj bi jih posneli Televizijsko ekipo je po najdiščih vodil Clan inšlituta. Sodelavci inštituta so pripravili številne popravke in dopolnila zemljevidov in spremnih besedil v Šolskem zgodovinskem atlasu, kt ga je 1994 izdala Državna založba Slovenije.
Antična raziskovanja (dr. Jana Horvat in dr. Marjeta Šašel Kos) Potekale so priprave za objavo opekarskega obrata na Rimski ploščadi na Ptuju (risanje gradiva, priprava kataloga in terenskega izvida). Vzporedno smo začeli z izgradnjo baze podatkov za arheološko karto Ptuja. V okviru raziskovanja romani-zacije jugovzhodnoalpskcga prostora je bil dokončan članek o treh notranjskih najdiščih (Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Baba pri Slavim), dopolnjena je bila študija o Scrminu ter napisan članek o izvora grško-i ta I ski Ji amfor, V Narodnem muzeju v Ljubljani in v Naravoslovnem muzeju na Dunaju je bilo narisano rimsko orožje z Gradu pri Smihelu ter gradivo z grobišča Vinogradi pri Dolnjem Zemonu. Pripravljeni sta bili bibliografija rimskega odobja v Sloveniji v leiili 1991-95 za Chronique Adriatique (objava v Mélanges de l'Ecole française de Rome 1997) ter bibliografija študij o rimski keramiki v Sloveniji 1992-94 za Rei Crelariae Romanae Favtores, Communicationes 1995.
Publikacija Rimski napisi Japidari/a Narodnega muzeja je končana in je v tisku. V tem letu je bilo delo osredotočeno pred vem na dopolnitve in izboljšave uvodne študije, napisana so bila še nekatera dodatna poglavja (seznam inventariziranih rimskih kamnitih spomenikov v lapidariju, ki so brez napisov; seznam manjkajočih spomenikov). S številnimi dodatki so bili dopolnjeni komentarji k posameznim napisom. Napisana je bila študija o |>otcku romanizacije jugovzhodno;!Ipskega prostora in nastanku, razvoju in propadu Noriškcga kraljestva, V okviru dela ua lapidariju Narodnega muzeja sta bili izdelani še študija o Jupitra Depulsorju in o republikanskih napisih na prosto ni Emone in Navporta.
Predelana in končana sta slovenski in angleški prevod Apijanovega spisa Illvrike in
de) uvodne študije (na novo napisane) o pomenu grškega zgodovinarja Apijana in njegovega dela.
Nadaljuje sc delo na epigrafski fotoleki. Skoraj končano je letno poroči io za Année ep. 1994, ki bo oddano v Pariz konec decembra ali v začetku januarja.
Raziskovanje preseljevanja ljudstev (Slavko CigJcnečki, Andreja Dolenc, Zvezda Modrijan)
Nadaljevali smo s sistematičnimi raziskavami poznoantične utrjene naselbine To-novcov grad pri Kobaridu. Preiskali smo obsežno površino med stanovanjsko zgradbo iti zgodnjekrščanskimi cerkvami Prav tako smo pripravili teren za izkopavanja v naslednjem letu, ko naj bi se lotili najpomembnejšega objekta na naselbini, Vse podatke smo vstavili v poseben računalniški program, ki ga razvijamo skupaj s podjetjem Arxel, da bi omogočili čimprejšnjo in čim bolj kvalitetno interpretacijo izkopanega objekta Vstavljenih je že preko 10 0(10 vnosov in upamo, da bomo v naslednjem letu laliko opravili dokončno interpretacijo objekta in pripravili poskus rekonstrukcije.
Star oslova nska raziskovanja (izr. prof. dr tnag. Andrej Pletcrski, Mateja Belak) Sproti smo dopolnjevali banko najdišč v Vzhodnih Alpah in obrobju. Izobraževali sino se na lečajih računalništva. Nadaljevali smo z razvojem programa REGRAT za iskanje skupin v gradivu. Razvijali smo melode strukturnih raziskav na manjših vzorcih gradiva (predmeti, grobišča, skupek najdišč, arheološke kulture). Na najnižji ravni smo nakazali kulturno-etnično delitev doslej navidez enotne karolinško-otonske kulture. Na srednji ravni snto ugotovili povezljivost in nekatere zakonitosti tvarne z idejno stranjo arheoloških virov ter kot enega od rezultatov pokazali model urejanja prostora v staroslovanskem obdobju. Na na višji ravni snto vzpostavili soglasje med posamičnimi doslej razhajajoči in i se interpretacijami ter zgradili nov model etnogeneze Slovanov.
Dokumentacija arheološkega gradiva in najdišč {Mateja Belak, Janez Dirjec, Andreja Dolenc Vičič, Zve zda na Modrijan, Sneža Tecco Hvala, Dragica Km fíe Lunder, Tamara Korošec)
Dokumentacijsko delo je obsegalo dograjevanje podatkovne zbirke ARKAS (Arheološki kataster Slovenije) z vnosom podatkov za 463 arheoloških najdišč celjskega topografskega področja, 116 trboveljskega in 52 sloveiijgraškega topografskega področja ter 19(1 drugih topografskih zapisnikov; zbiranje in pripravo podatkov za računalniški vnos najdišč vzhodne Štajerske in Dolenjske ter dopolnjevanje spremljajočih podatkovnih zbirk: topografsko literaturo, ki se nanaša na slovenski prostor. ažurirano do leta 1995, fototeko. ki zajema 22418 posnetkov in 296 geodetskih posnetkov, ter zbirko temeljnih topografskih načrtov, ki šteje 1204 enot. Sproti je bilo urejeno tudi vse drugo arhivsko gradivo {elaborati, poročila, slikovno gradivo).
Knjižnica (Primož Pavlin)
Z osmimi internimi akcesijami seje knjižni fond povečal za 1139 enot 141 obisko-
valcev je knjižnico obiskalo 607-krat. Na dom smo izposodili 684 zvezkov, v čitalnico 185. Vzpostavili smo 14 novih rednih zamenjav.
Arheološki ve s t ni k (dr. Slavko Ciglencčki, Primož Pavlin)
Arheološki vestnik 46, 1995 je v tisku. Predvidoma bo izšel februarja 1996.
Obiski na inštitutu
Na inštitutu se je mudilo več tujih strokovnjakov: dr. Lâszlô Borhy (Budimpešta) prof. dr. O.-H. Frey (Marburg/Lahn), prof. dr. Je no Fitz in dr. Eva Pctrcs (Szččkes-fehérvâra), prof. dr. Michael Mackensen (München). prof. dr. Geza Alföldy (Heidelberg), Goran Gužvica (Zagreb), Gerd Albrcchi (Tübingen), dr. G P Bro-giolo (Verona); dr. G. Schneider (Berlin), dr. G. Jescheck (Graz), dr. Bela M. Szöke (Budimpešta), dr. Vandor Läszlb (Zalaegerszeg). mag. Nikos Čausidis (Skopje), dr Erik Szanieit (Dunaj), dr. Hans Losert (Bamberg), mag Jiri Machaček (Brno).
Študijske potovanja
Dragan Božič, 18,-20, L, Dunaj (z ekipo TV Slovenija, dogovori v Naravoslovnem muzeju in Nacionalni biblioteki); 14,2.. Zagreb (razstava Zagreb pri je Zagreba); 25,-28. 4,, Krakow (udeležba na mednarodnem simpoziju Kontakte längs der Bernsteinstrasse in der Zeit um Christi Geburt); 4.-11. 6., Francija (ogled muzejev, najdišč, konservaiorskc delavnice, študij v Centre archéologique européen v Glux-en-Glenneu); 18.-24 6., Dunaj (risanje arheoloških predmetov v Naravoslovnem muzeju); 7. 9., Kleinklcin (ogled izkopavanja halštatskc knežje gomile). Slavko Ciglenečki 27 4-15., Dunaj, (študij in predavanje na univerzi); 16.-17 9 , Mol/bichl, (ogled izkopavanj na Luk ins Land): 13.-19., oktobra Nemčija, Francija, {ogled poznoanličnih postojank in muzejev); 2.-5.11, Ravena, (ogled spomenikov in študij drobnega gradiva).
Janez Dular, 19.-21 4., Gradec {kolokvij HumboJdtovih štipendistov Slovenije in Avstrije); 7 9, Kleinklcin (ogled izkopavanja halštatskc knežje gomile), Jana Horvat, 13,-17.1 L, Dunaj (študij gradiva).
Zvezda Modrijan, 19.-24.9., Oxford (udeležba na konferenci o podatkovnih sian-dardih za nepremično arheološko dediščino),
Andrej P let er ski, 24.1., Slovenj Gradec (strokovna ekskurzija); 8.-14 4.. Istra (pomoč pri vodenja arheološkega seminarja univerze v Bambergu); 19 -214., Gradec (kolokvij Humboldtovih štipendistov Slovenije in Avslrije); 16.-17.6,, Mitlstatt (simpozij o Doniicijanu); 8 8., Gradec {zbiranje gradiva v deželnem muzeju), 3.9,10.. Poljska (referat na simpoziju); 12 -16.10., Kulmbach (referat na kolokviju); 25.-29.10. Wars/a wa (simpozij).
Marjeta Šašel Kos 29.1,- 4.2., Dunaj (študij na lui ti hitu za antično zgodovino); 21.6.-8.7., Velika Britanija (oddaja gradiva za Atlas grškega in rimskega sveta v Londonu na Inštitutu za arheologijo in obisk muzejev na Irskem); 9,-18.1 L. Mace-rata in Rim (udeležba na simpoziju in študijski obisk vatikanskih epigrafskih zbirk Sncža Tecco Hvala, 19.-24.9., Oxford (udeležba na konferenci o podatkovnih slan-dardih za nepremično arheološko dediščino).
Anton Velušček. 14.-24,3,, Nemčija (Landesdenkmalamt Baden-WüHemberg. Archäologische Denkmalpflege, Arbeitsstelle Hemmenhofen, obisk na enem izmed vodilnih inštitutov za raziskovanje poselitve mokrih tal); 4.-19,9., Federsee (arheološko izkopavanje)
PREDAVANJA, REFERATI
Dragan Bnžič
Die Bronzearmringe aus Lasy, bei Sztum - ihr Alter und ihr Herkunftsgebiet, Mednarodni simpozij Kontakte längs der Börnsteinstrassc (zwischen Caput Adriac und den Ostseegebicten) iti der Zeit um Christi Geburt. Krakow (Poljska),
27.4,
O zakladu po/nori mskib novcev v SI al ni pod Dobrčo in o zgodnjekrščanskih mozaikih v Lescah. Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Radovljica, 26 9.
Slavku Ciglcnefki
Entwicklung der Frühchristlichen Forschungen in Slowenien in den Jahnen 1967 bis 1995, Institut für Klassische Archäologie der Universität Wien, 2,5.
Jane/ llular
Sta rinoslovec Jernej Pečnik. Simpozij Naši kraji in ljudje. Dobrcpoljc, 16.12.
.lana Horvat
Ausbreitung römischer Einflüsse auf das Südostalpengebiet in voraugusteischer Zeit. Seminar o rimski keramiki. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 6 2
Andrej Plete rs ki
Zur Ethnogenese der Slawen in Zentraleuropa Kolokvij "Slawen und Deutsche, Historische Entwicklungen und Erfahrungen auf dem Weg zu einem geeinten Europa". Kulmbach, 13.10
Dreiteiligkeit in den Vorstellungen der Slawen. Simpozij "Mythen und Glauben der heidnischen Slawen und Balten". Barauöw pri Sandomienai, 6,10,
Kristjanizacija Južnih Slovanov z arheološke perspektive (primer alpskih Slovanov). Simpozij "Archeologia slowiariska w latach 1965-1995 Pröba bilansu i nowe perspeklywy". Warszawa, 27,10,
Merska simbolika v slovanski mitologiji. Historični seminar Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana. 7.12.
Marjeta Šašel Kos
The End of Ihe Norican Kingdoni and the Formation of thc Provinces of Nori cum and Pannonia. Celje, 8.5.
The Caesarian inseriptions in the Emona Basin? Macerata. 10.11.
Anion VeluSiek
Tile Ljubljansko Baije pile-dwelling sites. The History of Research Henimcnhofcn. 20.3.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 332-385
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA
Delo na inštitutu je zelo zaznamovala smri dolgo letnega zunanjega sodelavca inštituta in predsednika njegovega znanstvenega sveta akad. prof. dr Boga Grafcn-auerja 12. maja 1995. Z njim je bilo povezanih veliko delovnih načrtov inštituta, /a katere m jasno, kdo jih bo nadaljeval. V pripravi je izdaja spominskega zbornika Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Projekt vodi prof. dr Darjenka Mihclič, znanstvena svetnica SAZU. Trenutno teče delo na dveh sklopih. Dr Darjenka Mihclič vodi delo na Zgodovini obrti na Slovenskem. Sodelujejo še dr. Eva Holz, dr Vi ncenc Rajšp, dr. Branko Maruš ič, dr, Stane Granda in nekateri /u nanj i občasni sodelavci, ki jih v skladu z razpoložljivimi sredstvi in načrtom dela angažira voditeljica projekta, V arhivu Slovenije je bilo evidentirano ustrezno gradivo. V izdelavi je model poizkusnega gesla mesarstvo, ki bo služilo za zgled pri ostalih. Izdelani sta bili analiza obrtniških plač v 14. stoletju in elaborat o gospodarski strukturi prebivalstva na področju Pirana v zadnjem desetletju 19 stoletja Dr Eva Holz je v Arhivu Slovenije pregledala Wallnerjev in Miillnerjev dnevnik. Zbrano je tudi gradivo o družbeni vlogi obrtnikov v slovenskem nacionalnem gibanju (Stane Granda), dr. Branko Marušič pa je izdelal elaborat o zadružni obrti na Goriškem Sklop zgodovina prometa na Slovenskem vodi a kad. prof dr. Fcrdo Gestrin. Občasni zunanji sodelavec Miha Kosi je izdelal dva elaborata o srednjeveškem kopenskem prometu. Dogovorjenih poglavij o zgodovini železnic in razvoju avtomobilizma nismo dobili zaradi bolezni oziroma prezaposlenosti avtorjev. V teku je pre-tipko vanje rokopisov oziroma oblikovanje gradiva za zgodovino cestnega in vodnega prometa na katerem bo delala ožja redakcija.
Opisi in orisi slovenskega ozemlja iz druge polovice IS. sto letaj (1784-178?). Projekt vodi višji znanstveni sodelavec dr. Vi ncenc Rajšp. Z njim sodeluje vrsta delavcev Arhiva Slovenije, zlasti pa Majda Ficko, ki je za izišlo publikacijo prispevala translitcracijo in prevod iz nemškega jezika. Izšel je prvi zvezek serije publikacij Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-17 S7, ki vsebuje prepis in prevod originalnih tekstovnih opisov ter reprodukcije kart. Teritorialno pokriva publikacija Belo krajino in del Dolenjske V javnosti je naletela na ugoden odmev in obela tudi vzpodbudne komercialne rezultate.
Viri L (do leta 1500) Projekt vodi dr, Dušan Kos. Za tisk je pripravil vse znane listine grofov Celjskih do leta 1341, Izdelan je že tudi potreben znanstveni aparat. Izšla je monografija o diploniatičnih in paleogarfskih problemih na Kranjskem, izdelan je bil elaborat o notarskih listinah in javnih nolarjih na Kranjskem do leta 1500,
Viri 11. (po letu J500). Projekt je medinstitucionalen Vodi ga prof. dr. France M. Dolinar i z Arhiva Slovenije Vanj so bili vključeni tudi delavci inštituta dr. Branko MaruiiČ, dr. Eva Holz, dr. Vincenc Rajšp. mlada raziskovalka Petra Svoljšak m dr. Stane Granda. Dr. Branko Marusic je delal na objavi II. zvezka korespondence dr. Henrika Turne. Dr. Eva Holz je za tisk pripravila dnevnik dr. Henrika Coste iz časa Ljubljanskega kongresa sv. Aliancc. Dr. Stane Granda je delal na objavi peticij za Zedinjeno Slovenijo iz leta 184R. Evidentiral je tudi gradivo v Štajerskem deželnem arhivu in pn leni našel Cillier Zeitung, ki je bil že nekaj lel smatran za izgubljenega oziroma nedostopnega.
Zgodovina zgodovinopisja, teorija zgodovine in metodologija. zgodovinska bibliografija. Tudi ta projekt je med i nsl i tue i ona len. saj ga vodi dr. Olga Janša - Zorn s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Izmed inštitulskih delavcev je sodelovala pri njem dr Eva Holz, Poglavitni rezultat je mednarodna publikacija za 18. mednarodni kongres zgodovinarjev, ki prinaša bibliografijo zgodovinopisja o Slovencih v tujih jezikih v leLih 1918 do 1993. Že od leta 1993 ima v tisku Bibliografijo slovenske zgodovine za leta 1987 do 199U.
Mlada raziskovalka Petra Svoljšak je bila sicer veliko večino leta na porodniškem dopustu, kljub temu pa njena bibliografija kaže na znaten porast objavljenih del. Občasno pomaga dr,. B Maruš iču, sicer pa prehaja faza njenega raziskovanja življenja civilnih oseb med. I. svetovno vojno v zaključno fazo. Sredi leta seje iz diplomatske službe vrnil na inštitut dr. Janez Sunuada, ki pripravlja za tisk svojo disertacijo o ilirskih provincah.
Upokojeni sodelavec inštituta, ki še vsakodnevno prihaja brezplačno na delo dr. Božo Otorepec. znanstveni svetnik SAZU, je kot 14 knjigo Virov za zgodovino Slovencev objavit Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udi ne) 1270-1405,
Poleg dela na projektih so raziskovalci opravili še obila dela, ki je razvidno iz lekoče bibliografije,
V letu 1995 se je izteklo trolelno obdobje projektno organiziranega raziskovalnega dela Znanstveni rezultati niso majhni, Predvsem daleč presegajo vložena sredstva in so tudi rezultat neplačanega nadurnega dela. Kljub nemajhnim in odmevnim rc/.uhaiom pa ne gre spregledati negativnih posledic, Poglavitne inštitutske naloge, ki so narekovale njegov nastanek in pogojevale njegov razvoj so preveč v ozadju, i ii šli tut postaja vse bolj skupek posameznikov, ne pa znanstveni kolektiv, ki dela na skupnih projeklih Poleg zunanjih organizacijskih vzrokov za take razmere, gre iskali vzroke tudi v raziskovalni politiki ministrstva za znanost in tehnologijo, ki inštitutov ZRC ne upošteva kol raziskovalnih enot in njegove metodologije vrednotenja raziskovalnega dela, ki podpira lndividualizem in karierizem. Dolgoročni načrti kol so na primer različne historične topografije, ki trajajo tudi desetletja in več, v takih razmerah ne morejo uspevati.
PREDAVANJA, REFERATI
Stane Granda je 16 Februarja v Gonški knjižnici Franceta Bevka predstavil knjigo Henrik Tuma, Pisma:osebnosti in dogodki ¡8. aprila je v Radovljici v okviru torko-
vih večerov predaval o Radovljici v letu 1848. 10. maja je na 18. knjižnem dolenjskem sejmu predstavil knjigo prof dr. Jožeta Mljnariča, Sltška opatija. 27. oktobra jc imel referat Ljudje Pesniške doline v revoluciji 1848/49 na mednarodnem simpoziju dr Josip Muršec, ki jc bil od 27, do 29. oktobra v Trnovski vasi in Bišu.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALE V J K NA STRANEH 385-391
l ME mOSTNOZGODOVlNSKI INŠTITUT FRANCKI A S TELETA_
Izbrana poglavja o starejši in novejši arhitekturi na Slovenskem (dr. Damjan Prelovšek)
D Prelovšek je bil v preteklem letu zlasti zaposlen s pripravami na veliko razstavo arhitekta Jožeta Plečnika, ki bo 23.5.1996 odprta na praškem gradu Zadolžen je za strokovni del razstave in katalog. Večkrat jc potoval v Prago, kjer je SI udiral arhivsko gradivo v zvezi z delom slovenskega arhitekta pri preurejanju gradu in se udeleževal sej pripravljalnega odbora. Poleg tega je aktivno sodeloval pri pripravah na razstavo Tcnse Alliance, katere vodja je prof A. Alofsin z univerze v Teksasu Ukvarjal seje tudi z raziskovanjem baročne umetnosti na Slovenskem Med 18. in 26. julijem je predaval na mednarodni poletni šoli Jagiellonske univerze v Krakovu. Omeniti velja še sodelovanje pri prenovi ljubljanskih tržnic ter stavbe NUK in vodenje strokovne ekskurzije po baročnih spomenikih Slovenije za študente FTII iz Zuricha (30.5, do 3.6.). Kol konzul lan t je jttunagal pri snemanju filma o Plečniku za razstavo v Pragi.
Baročno kiparstvo (mag, Blaž. Resman)
Opravljene so bile zadnje priprave za natis študije o ljubljanskem karnnosešlvu in kiparstvu konca ¡7. in prvih desetletij 18, stoletja; knjiga, ki jc izšla v zbirki ZRC, predstavlja revizijo dosedanjega ¡jojmovanja nekaterih ključnih ustvarjiilcev in del beneške smeri v našem baročnem kiparstvu, Raziskovanje te leme se je nadaljevalo s terenskim preveijanjem relevantnega materiala na Notranjskem in Primorskem ter s temeljiti m pregledovanjem arhivskih virov o delu Francesca Robbc, pri čemer je bilo odkritega precej doslej neznanega gradiva. Raziskave poznobaročnega kiparstva na Gorenjskem so bile dopolnjene s kontrolnimi terenskimi študijami in z arhivskim delom. Za natis je pripravljena dopolnjena razprava o kranjskem kiparju Valentinu Vrbniku, separatno pa so bili obdelani starejši radovljiški kiparji (in slikarji) - razprava o njih in arhivsko jjodpria študija o umelnostnozgodovinski dediščini radovljiške župnijske cerkve sta izšli v Radovljiškem zborniku 1995.
Zbiranje in kritično objavljanje virov za umetnostno zgodovino Slovenije (dr. Ana Lavrič)
V letu 1995 so bili kritično transkribirani izbrani umetnostnozgodovinsko relevantni vizitacijski zapisniki ljubljanske škofije 17. stoletja (predvsem zapisniki Filipa Terpina), ki bodo zaradi obsežnosti publicirani v več fazah, za objavo v načrtova-
nem Grafenauerjevem zborniku, ki naj bi izšel leta 19%, pa je bil že pripravljen prispevek o vizttacijah kol viru za slovensko zgodovino Za razširitev vpogleda v delo i 11 estetske ideale mladega Aleša Žige Dol niča rja, katerega potopisi Benetk, Padove in Perugie so bili dokončno pripravljeni za objavo v inštitutskem zborniku, načrtovanem za leto 1996. je bila obdelana (delno) korespondenca njegovega očeta Janeza Gregoija Dolničaija, Nadaljevalo seje evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino ljubljanske stolnice, ki naj bi se v končni fazi strnilo v monografsko sintezo Na temo izbranih ikonografskih vprašanj, ki deloma tudi temelje na študiju umetnostnezgodovinskih virov, so bile evidentirane likovne upodobitve Aniona Padovanskega na Slovenskem (ob 800, obletnici njegovega rojstva), nekateri ključni spomeniki pa so bili preverjeni in fotografirani na terenu (delno v sodelovanji! z mag. B, Resmanom); študija bo pripravljena za tisk v letu 1996.
Slovenska knjižna ilustracija ( Alenka Klemene)
A. Klemene je v minulem letu preučevala ilustracije v dijaškem rokopisnem listu Domače vaje (70 letnikov) in v angleščino prevedla nekatere tekste sodelavcev inštituta.
Baročno si i kar s ti'a na Slovenskem (Barbara Murovcc)
Mlada raziskovalka B, Murovec se je v prvih dveh mesecih ukvarjala z grajskimi poslika vami na Štajerskem in delno na Gorenjskem (terensko delo. pregledovanje Ibtodokumentacije na zavodih za spomeniško varstvo, študij primeijalnega gradiva po literaturi).
Zbiranje dokumentacijskega gradiva za umetnostno zgodovino slovenskega ozemlja (A Klemene, A. Lavrič, B. Murovcc, D. Prelovšek, B. Res man) Dopolnjevanje lopografskih in specialnih kartotek ter fototckc.
Knjižnica (A. Klemene)
Knjižni fond seje povečal za 387 knjižnih enot (253 knjig in 134 enot periodike), 88 enot je še v obdelavi, 81 zunanjih uporabnikov je knjižnico obiskalo 172-krat; na dom je bilo izposojenih 153, v čitalnici SAZU pa 178 knjižnih enot.
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih
D. Prelovšek, Simpozij o arhitektu Ivanu Vumiku. Architektur Ženinim, Dunaj, 9, 5; Posvetovanje A Tense Alliance: Architccture in the Habsburg Eands 1867-1928. Dunaj, 16. do i 8.1 L; Simpozij Župan in njegova mestna hiša Krakov, 30.11. do 2.
12.
PREDAVANJA IN REFERATI Damjan Prelovšek
Arhitekt Jože Plečnik Predavanje v Associazione Cultúrale degli Architctti della Provincia di Udiue, Videm, 3.1.
Slowenische Schüler bei Otto Wagner. Predavanje v okviru simpozija o arhitektu I.
Vumiku, Architektur Zentrum, Dunaj. 9,5, Shvenian Ideas of National Identity, Predavanje v okviru priprav na razstavo A
Tcnsc Alliancc, Univerza, Dunaj, 17.11 Po potre, sna obnova Ljubljane, Predavanje v okviru simpozija Župan in njegova mestna hiša, Krakov, 1.12.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 391-392
MUZfKOLOŠKl INŠTITUT
Raziskave srednjeveškega glasbenega pismenstva (dr. Jurij Snoj) Monografska obdelava srednjeveških glasbenih spomenikov na Slovenskem je zajela kodikološko in paleografsko problematiko izbranih rokopisov z ustreznimi opisi. Delno seje študij usmeril v obravnavo paleografskili in vsebinskih značilnosti rokopisov samostanskega izvora in v preučevanje nevm kot semiološkcga sistema. Izsledki so bili predstavljeni na dveh simpozijih in z objavo razprave.
Renesansa (dr Danilo Pokom, prof, dr. Jože Sivec, dr Edo Škulj) Končana je bila zadnja redakcija zbirke motelov Jurija Prennerja, ki je izšla z letnico 1994 v začetku leta 1995 kot 24. zvezek zbirke Monumento artis musicae Sloveniae. Z dopolnili v uvodu je izšla 2, izdaja 2. zvezka iste zbirke pozno renesančnih skladb Daniela Lagkhnerja Sobóles música. Opravljena je bila tudi dokončna Tcdakcija slo madrigalov Jacoba Gallusa v zbirkah Harmoniae. morales in Mora lia. prvič s slovenskimi in angleškimi prevodi latinskih besedil. Z letnico 1995 bodo izšli v začetku naslednjega leta kot 26. in 27. zvezek Monumento artis musicae Sloveniae.
Barok (prof dr Mirko Cuderman, mag Toma?- FaganeL mag. Metoda Kokole) Pripravljena in nad s njena je bila 2. izdaja prav tako že pošlega 4 zvezka Monumento artis musicae Sloveniae, Jane/a Krsinika Dolarja Missa villana, Dokončan je bil študij inšlumentalnih skladb Isaaca Poscha in oblikovana ra/prava (1strani); ob biografskem vsebuje anal i lični in evropsko primerjalni vidik obravnavanih variacij ski h suit. Študij se nadaljujejo z raziskavami Poschevih motetov z generalnim basom; deloma je potekal v Narodni knjižnici v Parizu in v Centru za baročno glasbo v Versaillesu. Dosedanji rezultati so bili predstavljeni na simpoziju Rela-zioni muzi ca I i l ra Italia c Gemianía ne I Teta barocca v Comu. Nadaljujejo se Studijske priprave za monografsko obdelavo življenja in dela Janeza Krsinika Dolarja, zlasli s preučevanjem glasbenoteorelične problematike 17. stoletja in z /biranjeni podatkov iz okolij, kjer je skladatelj deloval. Za monografijo m natis Monumento artis musicae Sloveniae je bila pregledana Missa viennensis J. K. Dolarja. Urejeno je bilo notno gradivo za prve izvedbe skladb Gabriela Plavca in J. K. Dolarja (koncert ua Repen tabru nad Trstom) in za izvedbo skladbe J. K. Dolarja Missa
sop.ra la bergamosca (v cerkvi Sv. Avguština na Dunaju); vsa dela so tonsko in slikovno posneta, zadnje pripravljeno za javno predstavljanje.
Klasicizem (dr, Ivan Klemenčič)
Nadaljeval seje študij opusa Franca Polhnija na podlagi obsežnega v Milanu pridobljenega gradiva; izsledki preučevanj njegovega roda in ljubljanskega obdobja so bili objavljeni v angleški verziji.
Romantika (Nataša Cigoj Krstulovič)
Na novo in sistematično se začenjajo raziskave obsežnega romantičnega razdobja od marčne revolucije in deloma še približno dveli desetletij prej - do prve svetovne vojne. Začetna obravnava se omejuje na glasbeno delovanje čitalnic do ustanovitve Glasbene matice (1848-1872). Zajela je študij literature, preučevanje takratne publicistike in ohranjenega arhivskega gradiva po Sloveniji.
Obdobje med obema vojnama (mag. Tomaž Fagancl. dr. Ivan Klemcnčič) Siccr nekoliko širši časovni okvirje zahteval študij kantantnih del Stanka Premrla, ki sodijo slogovno v predhodno obdobje; predstavljena so bila na znanstveni konferenci. Opravljena je bila slogovna analiza opusa Slavka Osterca z ugotavljanjem njegovega prispevka nooklasicistični in ekspresionističm glasbi na SSovenskcm; izsledki so bili predstavljeni na dveh znanstvenih srečanjih in v radijski oddaji Širše je segel prikaz slovenske zborovske glasbe, posredovan skupaj s splošnim slovenskim glasbenim razvojem na evropskem zborovskem srečanju v Ljubljani
Evidentiranje in katalogiziranje virov (dr. Jurij Snoj)
Pridobljeni so bili fotografski posnetki treh srednjeveških glasbenih rokopisov iz Frančiškanskega samostana v Ljubljani (ok. 1000 enot). Nadaljevalo seje sodelovanje z RISM v Frankfurtu in RILM v New Yorku, rezultati bodo predstavljeni v naslednjem letu
Po daljših pripravah je Muzikološki inštitut podpisal pogodbo z nemško založbo Bären reiler iz Kassla za zastopanje zbirke Afonumenta ari is musicae Sloven t ae v tujini in z vodstom Edicij Drušlva slovenskih skladateljev za zastopanje te zbirke v domovini Spodbuden odziv v svetu že v polletnem obdobju kaže na utemeljenost tega sodelovanja, ki bo pomembno pripomoglo k predstavitvi starejše slovenske glasbe v tujini.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Tomaž Faganel
Development of Slovene Music and Choir Music /soavlonca Maijeta Jan/. - Referat
na Evropskem simpoziju za zborovsko glasbo, 14.7. Kan tate Stanka Premrla. - Referat na Premriovem simpoziju, Ljubljana, 15.11.
Repen tabor - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe / " Od Trubarja do Ramovša". - Predstavitev koncertnega sporeda, Radiotelevisionc Italiana, Slovenski televizijski program, 17.9. in Radio Trst A, 18.11.
Glasba Janeza Krstnika Dolarja - od arhiva do občinstva. - Predstavitev raziskav s področja h urna ni stike, Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, Ljubljana, 10.10
Preizkus pevcev za zbor in v zboru. - Predavanje na tečaju za učitelje glasbe in zborovodje Zavoda za šolstvo RS, Rogaška Slatina, 6.12
Ivan Klcmcnčič
Slovenska glasbena terminologija. Vabljeni gost na debatnem večeru Slovenskega muzikološkega društva 19,1.1995 (skupaj z dr. Zmago Kumer in z dr Jožetom Sivcem),
Neoklasicistične in ekspresionistične pobude v delu Slavka Os ter ca. - Referat na mednarodnem muzikološkem simpoziju Glasba med obema vojnama iti Slavko Osterc. 10. slovenski glasbeni dnevi, Ljubljana 4,-7.4.
Neoktasieizem in ekspresionizem v glasbi Slavka Oster ca - Oddaja Glasbeni esej na 111 programu Radia Sloveni ja 13. 6.
Slavko Osterc med neoklasicizmom in ekspresionizmom. - Referat na kolokviju ob stoletnici rojstva Slavka Osterca. V organizaciji Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete, Ljubljana, 12.10.
Metoda Kokole
The Compositions of lsaac Poseli - behoeen German and lialian Musicat Idiom. -Relazioni musicali tra l Lil i a e Germania nelPeta barocca, Como, Italija, 12.7.1995.
Zgodnje baročni skladatelj lsaac Posch in ansambelske variacijske State zbirke Veselo glasbeno slavje. - Glasbeni esej, Radio Slovenija III. program, 14. 2. 1995.
Jurij Snoj
Koralni rokopisi starejših samostanskih ustanov na Slovenskem. - Referat na mednarodnem simpoziju Poslanstvo meništva na Slovenskem, Stična 18.21.4.
Pojem "glasbenega dela" kot mejnik med ljudskim in umetnim - Referat na kongresu Razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Ljubljana, 24,-27,10,
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 392-394
INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE V IT) K
V skladu z novim statutom ZRC SAZU se je znanstveni svet inštituta v obnovljeni sestavi konstituiral na prvi seji 21.9. in izvolil za predsednika dr. Darka Dolinarja.
Sekcija /a .slovensko literarno zgodovino
a)	Literamozgodovinske raziskave slovenske književnosti 19. in 20. stoletja Preučevanje slovenske moderne (dr F, Bernik). V raziskavi se jc pokazalo, da jc lirika osrednja in najbolj značilna zvrst naše književnost] tega časa. Zalo je bila raziskava prekvalificirana v Preučevanje lirike slovenske moderne: s tem se je tematsko sicer skrčila, problemsko pa ostaja večstranska in celovita. Kot rezultat dosedanjega dela je pri celovški založbi Drava izšel zbran pesniški opus Frana BI le rja z uvodno besedo in znanstvenokritičnim aparatom.
Slovenska memoarska in avtobiografska literatura (dr, M, Dolgan). Raziskava se je nadaljevala s študijem tujih teoretskih izhodišč o tej problematiki in s prvo razčlembo nekaterih značilnih slovenskih besedil, na katerih bo mogoče ta izhodišča verificirati. Dosedanji Študij potrjuje hipotezo o nihanju te proze med zgodovinsko faktografijo in literarno fikcijo; na ta način avlo rji teh del manipulirajo z bralci, ko ustvarjajo pri njih vtis zgodovinske dokumentarnosti. - Hkrati je potekala končna redakcija monografske literarnozgodovinske razprave o ekspresionizmu v Pregljevi, Grumovi in Jarčevi prozi, v kateri so formulirani rezultati v prejšnjih letih opravljene raziskave o slovenskem pripovedništvu 1918-1930 in bo izšla v samostojni knjigi,
Metafora v slovenski književnosti IS. in i 9. stoletja (J, Faganel), Delo seje nadaljevalo z zbiranjem in klasificiranjem metaforičnega gradiva pri F. Prešernu in sodobnikih in se usmerilo v oblikovanje teoretskih izhodišč za opazovanje enega izmed osrednjih vsebinskih problemov - vpliva ritmotvernih prvin verza, zlasti verziiega prestopa, na pomenske razsežnosti iropa.
b)	Priprava znanstvenokritičnih izdaj (J. Faganel in zunanji sodelavci) Nadaljevala se jc tretja faza raziskovalnega projekta o Brižinskih spomenikih z redakcijskim pripravljanjem zbornika razprav, v katerem bodo prikazani rezultati mednarodnega simpozija o BS iz. leta 1994 Zbornik po vsebini izrazito presega prispevke, ki so bili predstavljeni na simpoziju, saj je večina sodelavcev svoje referate razvila v izčrpne monografske prikaze obravnavanega problema. Ob lem so stekle organizacijske priprave za izdajo CD-roma Brižinski spomeniki s sodelavcem iz Nemčije (dr. V, Smolej).
Hri delu za znanstvenokritično izdajo Zoisove korespondence so bila obravnavana lista njena vsebinska vprašanja, ki se nanašajo na zgodovino raziskovanja in publi-ciranja Brižinskih spomenikov. Ob tem je potekalo nadaljnje evidentiranje in klasificiranje korespondenčnega gradiva
Drugo Strokovno in organizacijsko delo
F. Bernik je predsednik SAZU, poleg lega je član upravnega odbora Slovenske malice.
M. Dolgan je bil predsednik strokovne komisije za podelitev nagrade Društva slovenskih pisateljev7 in dnevnika Delo za najboljši slovenski roman v letu 1994 -Kresni k 95.
J, faganel jc bi! organizacijski tajnik uredniškega odbora simpozijskega zbornika o Brižinskih s po men i k i h
Sekcija za literarno teorijo
Literarni leksikon (dr Darko Dolinar, Vlasta Pachcincr-Klandcr. mag. Jola Škulj i a zunanji sodelavci).
V tem sklopu temeljnih hlerarnoteorctičnih raziskav so izšle razprave M. Kordigcl Znanstvena fantastika (LL 41).. D. Poniža Tragedija (LL 42) in J, Kosa Post modernizem (LL 43). Nadaljevalo se je raziskovanje literarnega prevoda (M, Stanovnik-Blinc), staroindijskih veTzrtih oblik (V. Pachciner-Klander), modernizma (J Škulj), interdisciplinarnosti, literarne kritike, mladinske književnosti, komedije in drugih liicrarnosincmih, obdobnih, vrstno-zvrstnih problemov za razprave, ki bodo končane v letu 19% ali pozneje Do vnaprejšnje delne objave je dozorela razprava o modernizmu Vse delo za Literarni leksikon je po skupnem načrtu usklajeval redakcijski kolegij
Drugo strokovno in organizacijsko delo
D Dolinar je raziskoval metodološke in zgodovinske vidike slovenske literarne vede; sodclovid je pri urejanju simpozijskega zbornika o Brižinskih spomenikih, bil je član t i. personalnega jedra za raziskovalno polje literarne vede in predsednik programskega odbora ciljnega raziskovalnega programa Oblikovanje kulturnih prostorov,
V, Pacheiner-Klander je posredovala uporabnikom dokumentacijske podatke o literamoteoretičnih terminih in o tujih avtorjih v slovenskem periodičnem tisku. J, Skulj je raziskovala problematiko poslstmkturalizma, predvsem v zvezi z Bahti-nom; sodelovala je v organizacijskem odboru in pri izvedbi mednarodnega simpozija "Bah t in in humanistične vede/ Bahtin and Humanities", kot tajnica Društva za primerjalno književnost je organizirala več strokovnih predavanj,
Sekcija za biografi ko, bibliografijo In dokumentacijo
Slovenski biografski leksikon (dr. Metka Bogel-Dodič, mag Franca Buttolo, mag. Tomaž Erzar, Mart in G rum in zunanji sodelavci).
Delo za prvi zvezek nove izdaje SBL je potekalo v močno skrčenem obsegu, ker od sredine leta 1994 ni več bilo financirano kot poseben projekt Geslovnik seje sproti dopolnjeval in ažuriral Napisanih je bilo 18 novih člankov in nadaljevalo se je redigiranje že prej napisanih, tako da je zdaj v uredništvu skupno 268 člankov, od tega dobra polovica dokončno urejenih. Hkrati so se nadaljevale utečene dokumentacijske ter informacijske dejavnosti: zbiranje, urejanje in arhiviranje biografskega in bibliografskega gradiva za potrebe leksikona iz dnevnega tiska, arhivov in knjižnic, posredovanje informacij zainteresiranim raziskovalcem, ki delajo na jjodobnih delih, predvsem uredništvu in sodelavcem Enciklopedije Slovenije, V zadnjih mesecih so se okrepila prizadevanja za prehod na računalniško tehnologijo dela z vključevanjem v nastajajoči informacijski sistem ZRC SAZU. Opravljene so bile organizacijske in kadrovske priprave za to, da bi raziskovalno delo za novi SBL od začetka I. 1996 spet lahko teklo kot samostojen projekt
Drugo strokovno in organizacijsko delo
M, Bogel-Dodič je sodelovala v Društvu antropologov Slovenije in v Evropskem antropološkem društvu - T Erzar je nadaljeval doktorski študij filozofije in oddal
disertacijo. Opravljal je mentorsko m lektorsko delo v uredništvu revije Problemi. -M. G rum je sodeloval v skupini za pripravo računalniškega informacijskega sistema ZRC SAZU,
Knjižnica (Sonja Stergaršek)
Nadaljevalo se je zaradi selitve v prejšnjem letu začeto preurejanje knjižnice. Kljub temu sta bila abecednoimenski in geselski (računalniško obdelani) katalog urejena. Knjižni fond se je povečal za 229 knjižnih enot in 225 zvezkov revij, vendar dotok zaradi omejenih finančnih sredstev zaostaja za potrebami. Izposoja se je zvečala za 12%: 381 obiskovalcev sije izposodilo 967 knjižnih enot, Bibliotckarka je pripravila eno številko biltena Nove knjige in dve številki biltena Članki, kjer so analitično obdelani in opremljeni z deskriptorji sestavki iz tujih literarnozgodovinskih in teoretičnih revij, s katerimi razpolaga samo naša inštitutska knjižnica. Biltena smo poslali nekaterim sodelavcem z drugih inštitutov ZRC SAZU ter zunanjim uporabni k oni, V knjižnici je bilo pripravljenih nekaj manjših priložnostnih razstav.
Tajništvo (Alenka Maček)
Opravljena so bila administrativna in strokov no-tehnična dela za vse tri inštitutske sekcije, zlasti obsežno je bilo organizacijsko in grafično-tehnično delo za zbornik mednarodnega simpozija o Briži tiskih spomenikih. Na računalniku je bil pripravljen stavek in prelom ter vnesena večina korektur.
Zunanji sodelavci
Upokojeni strokovni svetnici Nada Gspan-Prašelj in Majda Stanovnik-Bline sta ostali stalni zunanji sodelavki. Poleg njiju so pri inítitutskib raziskavah z obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki sodelovali:
-	dr. Janko Kos (Filozofska fakulteta, SAZU), dr. Franc Jakopin, dr. Valentin Logar (oba SAZU) pri urejanju zbornika o Brižinskih spomenikih;
-dr. Metka Kordigel (Pedagoška Takti lleta Maribor), dr. Janko Kos (Filozofska fakulteta, SAZU), dr. Denis Poniž (AGRFT) pri Literarnem leksikonu,
-	večje število avlo rje v in konsultantov s krajšimi prispevki pri Slovenskem biografskem leksikonu.
Obiski na inštitutu
Prof dr. Siegfried J. Schmidl z univerze Siegen (Nemčija), 19.1.; seznanil se je z inšlitutskimi raziskovalnimi projekti in z organizacijo raziskovalnega dela na področju humanističnih strok v Sloveniji
Prof. dr. Tadhg (Timotby) Foley z.univerze Galway (Irska), 6. in 7,2.; seznanil seje z delom lileramolcoretične sekcije in z raziskavami na področju primeijalne književnosti v Sloveniji.
Dr. Jan Jankovič z inštituta za svetovno književnost slovaške akademije znanosti v Bratislavi. 5.-106.; nadaljeval je študij stikov med slovensko in slovaško i i lera turo, predvsem dramaliko,
Dr. Metka Zupančič z. romanističnega oddelka univerze v Ottavvi (Kanada), 26. in 27,6.; izmenjava informacij o primerjalnih feminističnih študijah na področju literature
Studijski obiski, potovanja v tujino
J. Škulj je sodelovala na 14. kongresu Mednarodne /veze za priineijalno književnost (AILC/ICLA), v Edinonlonu, Kanada, 15 -20 8 (Glej tudi rubriko Predavanja, referati, prispevki na RTV )
TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV Franec lic mik
Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu novih knjig Založbe Drava, med drugim knjige Fran Eller - Znane in neznane poezije (uredil in opombe napisal Fr. Bernik). Celovec, 4.12. Sodelovanje na predstavitvi treh novih knjig DZS iz zbirke Zbrana dela slovenskih
pesnikov in pisateljev. S AZU, Ljubljana. 19.12. Glej tudi str. 78-79.
Darko Dolinar
Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu 43. zvezka Literarnega leksikona ZRC S AZU in DZS, Ljubljana, 19.12.
Jože Faganel
Primorska ~ moja duša in srce. Predstavitev antologije Aleksija Pregarca. Dolina pn Trstu, 19. 12.
,lola Škulj
Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu Genelovega romana Naša gospa Cveta.
Mladinska knjiga, Ljubljana, 13 4 Sodelovanje na tiskovni konferenci pred začetkom mednarodnega simpozija o
Bahtinu in humanističnih vedah. Ljubljana, 10.10. Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu Flauben o vega romana Skušnjava svetega Antona. Založba Mihelač, Francoski kulturni center, Ljubljana, 12. 12.
PREDAVANJA. REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Franci: Kemik
Das Nationale und das Universelle in der slowenischen Literatur. - Predavanja na gostovanju po nemških in avstrijskih univerzah 1995 (Technische Universität Dresden 24 4,; Philipps-Universiläl Wilhelm-Röpke, Marburg/Lahn 26 4.; Justus-Lieb ig-Universität Gießen 27, 4,; Westfälische Wilhelms-Universität Münster 28. 4 ; Universität Klagenfurt 4, 12.) Slavnostni nagovor na počastitvi slovenskega kulturnega praznika pred pomnikom
GEOSS v Vačah, 5.2, Nagovor na slavnostni podelitvi Zlatih znakov Jožefa Štefana v Grand hotelu
Union, Ljubljana, 23.3. Nagovor na predstavitvi dveh knjig Cirila Zlobca v založbi DZS - Stopnice k tebi in
Skoraj himna ter knjige Marijc Švajncer Ciril Zlobec, Pesnik ljubezni, SAZU, Ljubljana, 30.3.
Slavnostni nagovor ob odkritju doprsnega kipa Ljubke Šorli v Tolminu. 13.S.
Uvodni nagovor na 7. seminarju Društva ekonomistov Dolenjske in Bele Krajine ter sorodnih združenj na Otočcu, 24 5
Uvodna beseda na Okrogli mizi ob si o letnici rojstva Josipa Vidmarja v SAZU, 13.10.
Govor o osebnosti in delu Josipa Vidmarja na otvoritvi razstave v NUK v Ljubljani. 9.11.
Slavnostni govor na akademiji ob 90-letnici prve popolne slovenske gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, 9. II
Slavnostni nagovor na slovesni podelitvi Nagrad Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo v Narodnem muzeju. Ljubljana, 10.11.
Pozdravni nagovor na novoletnem srečanju v SAZU, 2112.
Izjava o slovenskem kulturnem prazniku za Literarno matinejo Radia Slovenija, L program, 8.2.
Sodelovanje z Borisom Pahorjem in Borisom Pangcrcem v oddaji lz studia z vami -Enotni slovenski kulturni prostor, Radio Trst A, 13.3.
Okrogla miza tretjega programa (intervju z Meto Kušar), Radio Slovenija. III. program, 5.+.
Izjava o poeziji Cirila Zlobca za oddajo Osmi dan, T V Slovenija, I, program. 24,4.
Nastop v oddaji Žarišče na temo: SAZU danes (spraševal Branko Vrabec), T V Slovenija, I. progTam, 6.9
Sodelovanje v oddaji Studio ob ¡7.00 z Robertom Biincem in Lojzetom Lebičem na temo: SAZU (spraševala Alenka Kraigher-Gregorc)_ Radio Slovenija, I program, 6,10,
Sodelovanje v T V tedniku ob temi Trubar spet v domovini? T V Slovenija, i. program, 14,12.
Marjan Dolgan
Pogovor o romanu Leteti in živeti Vladi miija Kovačiča z Vaneso Matajc, T V Slovenija, II. program, oddaja Oči kritike, 6.4.
Pogovor o monografiji Pregljev roman liogovec Jernej Hcrmine Jug-Kranjec z Alenko Zor-Simomli, TV Slovenija, II. program, oddaja Oči kritike. 1R.5.
Izjava o poteku izbiranja slovenskega romana za nagrado Kresni k '95. T V Slovenija, 1. program, oddaja Forum, 315,
Izjava o knjigi Kulturni problemi slovenstva Josipa Vidmarja. T V Slovenija, I. program, oddaja Forum. 6.9.
Darko Dnlinar
Vprašanje o hermenevtiki v literarni vedi. - Predavanje na oddelku za primerjalno književnost in literarno leorijo ljubljanske filozofske fakultete, 22.5.
Hermeneutische Aspekte des Dialogs bei Gadamcr. Jaufi und Bahtin. - Referat na mednarodnem simpoziju "Bakhtin and Huitianities/ Bahtiii in humanistične vede", Ljubljana, 21.10.
Ljudsko slovstvo v slovenskem literarnem zgodovinopisju, - Referat na kongresu "Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj". Ljubljana, 26.10.
SBL in njegov pomen za zgodovinski spomin. - Referat na predstavitvi izbranih tem humani slike v organizaciji Sveta ¿a znanost in razvoj v human i sli ki pri MZT. Ljubljana, Canka^ev dom. 10.10.
DialoSkost in hermenevtika: Gadamer, Jauji, Bahtin - Predavanje v Slovenskem društvu za primerjalno književnost. Ljubljana, 13.12.
Jože Faganel
Verznt prestop v sonetu. - Referat na mednarodnem simpoziju "Sonet in sonetni venec" (Obdobja 16) Ljubljana, 29.6.
V imenu jezika. Gost štirih oddaj O govorjenem jeziku v redakciji T Godi na -Radio Slovenija, HI. program, marec, april.
Jezik v zamejstvu. - Pogovor za Radio Trst A, 8 111
Orator fit. - Predavanje na večeru, posvečenem govorništvu, v atriju Trubarjevega antikvariata. Ljubljana, 21. 6.
Retoriko - Ciklus predavanj na Letni šoli retorike Piran, 26.-28,6.
Martin Grum
Pisno sporazumevanje. Predavanje na seminarju "Osnove pisnega komuniciranja za podjetnike". Ljubljana, 7.2.
Vlasta Pachcincr-KJandcr
Oris duhovne poti Janeza Svetine na spominskem večeru v Knjižnici A. T, Linharta. Radovljica, 27.6,
Majda Slanovnik-lilinc
Prešernovi soneti v angleških prevodih. - Referat na mednarodnem simpoziju "Sonet in sonetni venec" (Obdobja 16). Ljubljana, 28,6.
Stoletje upov in uspehov slovenske književnosti v prevodih. - Predavanje na XXXI seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta, 5.7.
Od besede do besedila v literarnem prevodu. - Referat na XXI. strokovnem srečanju Društva slovenskih književnih prevajalcev, Bled, 7.10,
O XXI. prevajalskem srečanju na Bledu. - Pogovor s Tadejo Krečič-Shollen. Radio Slovenija, Kulturna panorama, 7.1U.
Jola Škul j
Dialogi sin as non-jinalised concept of truth. Modernism and its logic oj' i neon -clusiveness. - Referat na mednarodnem simpoziju "Bakhtin and Human it ics/ Bahtin in humanistične vede'", Ljubljana, 21.10,
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 395-397
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Sekcija za ljudsko (i lov s Ivo
Zgodovina slovstvene folklore (dr. Marija Stanonik)
Zbiranje gradiva o sv bralih Cirilu in Melodu je dokončano. Izpiskov je 39R tipkanih strani Enako je v bistvu pri koncu zbiranje gradiva za obravnavo slovstvene folklore v obdobju realizma Obsega 582 strani rokopisa. Pač pa še manjka v obeh primerih dokončna formulacija. Ta paje že tudi izpeljana za slovstveno folkloro na prelomu 19. in 20. stoletja in obsega 63 strani tipkopisa. Poleg tega je Marija Stanonik segla daleč nazaj v zgodovino z obravnavo starodavnih in današnjih evropskih narodov v slovenski slovstveni folklori in na drugi strani na slovenskih tleh z mikroštudijo o slovstveni folklori v Vogrčah ter vseslovensko zbirko pravljic iz naših dni in ureditvijo dveh knjig (iz zbirke Glasovi), ki prinašata folklorno pripovedništvo s Koroške in Idrije Za Enciklopedijo Slovenije je pripravila štiri članke (pravljica, pravljičar, povedka, pregovor) in za objavo tri knjige.
Kazalo slovenskih ljudskih pravljic (dr Monika Kropej)
Monika Kropej je Arala vse gradivo, ki se da uvrstiti po mednarodni klasifikaciji v lipni indeks pravljic od AaTh 1 do AaTh 300 pa tudi vse slovenske živalske pravljice, ki odstopajo od mednarodnih tipov, ter izdelala poskusni snopič "Kazala slovenskih živalskih pravljic".
Začela jc pripravljati "Kazalo slovenskih čudežnih pravljic" ter v ta namen vnesla v računalnik del gradiva, ki je bilo do zdaj zbrano v arhivu ISN. Terensko gradivo je dopolnila z ljudskimi pripovedmi iz Podhoina ter Zgornjih Laz pri Zgornjih Gorjah.
Za projekt "Revitalizacija in znanstvena obdelava tonskih posnetkov ljudskega pripovedništva iz Rezije." je bilo presnetih 24 trakov; od tega je bilo 11 že trans-k ribi ranili Določena so bila pravila za ustrezno glasoslovno transkribcijo rezijan-skega narečja Opravljene so bile terenske in arhivske raziskave. Zunanji sodelavec projekta mag. Roberto Dapit je sestavil bibliografski pregled etnološkega in jezikoslovnega gradiva.
Za tisk je pripravila svojo doktorsko disertacijo Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah.
Sekcija za ljudske šege in igre
Sege in verovanja ob smrti na Dolenjskem (mag. Helena Ložar-Podlogar) Namen raziskave, ki se je v letu 1995 končala, je bil, s terenskim in arhivskim delom ugotoviti stanje tradicionalnih šeg in verovanja ob smrti na dolenjskem podeželju. K zbranemu gradivu iz preteklih dveh let je raziskovalka dodala še gradivo iz krajev: Podtabor, Šmarje Sap, Višnja gora, Muljava, Krka, Zagradcc, Žužemberk. Dvor, Sadinja vas. Smolenja vas. Potov Vrh, Stopiče, Brusnice, Gaberje, Gotna vas, Šmihel, Šempeter, Šentjernej, Groblje, Orehovica, Straža, Prečna Bučna vas in Kamence. Gradivo jc prepisano in dokumentirano po etnološki sisiematiki, slikovno gradivo (reprodukcije starih fotografij povezanih s smrtjo, fotografije in diapozitivi posameznih pokopališč) uvrščeno v inštitutsko fototeko.
Ugotovljeno je bilo, da se, v nasprotju z drugimi šegami življenjskega kroga, šege ob smrti na doJcnjskem podeželju še v veliki meri odražajo tudi v vsakdanjem življenju. da v njih odseva življenje celotne skupnosti in da se ljudje, kljub nekaterim novostim (žanii pokopi, modeme mrtvaške vežice) ne morejo odtrgali od tradicije. Raziskava je bila razširjena na raziskovanje pokopališč, ki se tudi vključujejo v duhovno kulturo, imajo pa velik kulturnozgodovinski pomen za vsak kraj posebej. Kol vzorec je bilo izbranih 50 pokopališč (zaradi bolezni raziskovalke obhojenih in preučenih le 36) Pozornost jc bila usmerjena na ureditev pokopališč in vzdrževanje posameznih grobov, na obliko nagrobnikov in na posamezne napise (epilafe) na njih. Od vsakega pokopališča jc bilo narejenih več fotografij, tako lege, posameznih delov pokopališča in predvsem starejših nagrobnikov, po možnosli vsi še stoječi železni (dvorski) križi {cca 300 diapozitivov), prepisano je bilo veliko epilafov Dosedanja faza raziskovanja pokopališč, ki so pri nas še popolnoma neobdelana, pa jc lahko le informativna in bi zahtevala multidisciplinarno, samostojno raziskavo
Poglavja iz zgodovine etnološkega raziskovanja (mag. Jurij Fikfak) Etnologija (ustrezneje narodopisje) v 2. pol. 19, stoletja je bila len lati/i rana znotraj teorije komunikacije s stališča: različnih žanrov (potopisje, domo/nansivo in drugih publicističnih zvrsti); referenčnih rnnež - skupin posamičnih pogledov, ki so jih oblikovali pisci narodopisnih prispevkov (Trstenjak, Krek. Navratil idr.) in kaze na razmerje med laičnim in znanstvenim pogledom; in rabe in prczentacije jezika. Pri slednjem so bila izpostavljena vprašanja različnih oblik etnografskega sedanjika, zapisani jezik infortnatoqev, pripovedi, terminologije ipd. Napisan je bil elaboral in i/brano gradivo (IRl) strani).
Hrušica in Ob rov, poglavja iz etnologije (mag. Jurij Fikfak) V oheh naseljih so bili video in foto dokumentirani naslednji dogodki: pustovanjc -škoromatija, vaški praznik - opasilo, Dan mrtvih - Vseh svetih, Božič in pogreb, V elaboratu o teh dveh naseljih so sistematično obdelana vprašanja kvalitativne analize in teoretičnega vzorčenja; razmerja med raziskovalcem in informatorjem: na vprašanja vloge ritualnosli (posebej ob pustu, vaškem prazniku, cerkvenih in državnih praznikih) v življenju podeželja, vpliva oblasli in moči znotraj naselja na organizacijo in potek praznika; ovodanja sprememb, ki nastajajo s spreminjanjem demografske strukture in vprašanja novih in si arih meja kot oblika definiranja lastne identitete.
Multimedijske predstavitve in ohranitev kulturne dediščine (vodja projekta mag, Jurij Fikfak. sodelavci dr Tone Cevc, Stanka Drnovšek, Naško Križnar, mag, Helena Ložar-Podlogar)
Skupaj z naročniki Intertradc ITS, Jabolko in IBM-Slovenija se je nadaljevalo z delom na treh podprojeklih: Velika Planina, Maske na Slovenskem in Velenje 1900 Na osnovi študija v ZDA je bil oblikovan nov, bolj prijazen uporabniški vmesnik. Maske na Slovenskem: K delu na projektu so bili pritegnjeni tudi sodelavci iz nekaterih pokrajinskih muzejev. Helena Ložar-Podlogar jc za predstavitev Zagonskih (Dobrepoljskih) mačkar naredila scenarij s strokovnim besedilom, 140 lastnimi diapozitivi iz različnih let, ko je spremljala šego na terenu, za primerjavo jim
jc dodala še starejše slikovno gradivo iz inštilutske fctoteke in film Naška Križ-narja. Ta del projekta je bil v sodelovanju s podjetjem Jabolko predstavljen na INFOS-u od 21. do 25. novembra v Cankarjevem domu.
Velika planina: Za scenarij je uporabljena knjiga Velika planina, Življenje, delo in izročilo pasLirjev (avtor T. Cevc), Opravljena so bila snemanja na Veliki planini in v prosioriii ZRC ter pripravljen del scenarija za obdelavo gesel z video in foto vložki in ustreznimi tonskimi posnetki.
Druiinsko-sorodstveni odnosi na obrobju Slovenije (dr. Mojca Ravnik) To leto je bilo posvečeno dopolnjevanju terenskih in arhivskih podatkov o družini in sorodstvu v vaseh v Slovenski Istri (v župnih madih v Pregari, v Zrenju in Rodiku, v Državnem arhivu v Trstu, v naseljih Be/ovici, Sv. Nedelji, Abilantih, Dekanih, Ankaranu, Morožiji, Kremeni u, Butorih, Štemi, K lun i h Škofih, Krastičdt, Brdu, Zanigradu, OpaLiji, Trkusih, Saležu. Seljacih. Topolovcu). Pri domačinih, ki so v preteklih letih sodelovali v raziskavi, so bila tudi pridobljena soglasja za objavo tistih delov besedila raziskave, ki govorijo o njih in njihovih krajih. Nadaljevalo se je audiovizualno dokumentiranje na terenu z Avdiovizualnini laboratorijem ZRC SAZU
Raziskovalna me leda in izsledki so bili predstavljeni na predavanjih in znanstvenih sestankih v Ljubljani, Kopru, Cambridgeu in na Dunaju. Branjena je bila doktorska disertacija z naslovom Istrske družine v kulturnih spremembah in pripravljeno je bilo besedilo za tisk z naslovom Brati, sestre, slrniči, zermani, Družina in sorodstvo v vaseh v Slovenski Istri.
Sekcija za materi a I no kulturo
Raziskave, ljudskega stavbarstva (dr Tone Cevc)
Terenske raziskave (14 dni) so zajele planinska območja v Julijskih Alpah (planina Vodični vrh, planini Lcskovca in Kaši na), ter v Kamniških ali Savinjskih Alpah (Velika planina, Ovčarija pod Mokrico, Dolga njiva, planina pod Kamniški tu sedlom in Osredek). Z arheološko raziskovalno melodo je bilo pridobljeno etnološko gradivo (keramika, podkve, zvonci, noži, k rešila itn), ki omogoča datirati opuščene planine tudi za starejša obdobja. V terensko raziskavo je bilo vključeno Še video snemanje življenja pastirjev na Veliki planini, namenjeno za multimcdijsko predstavitev Velike planine
V okviru Inštituta za slovensko narodopisje in ZRC SAZU so potekale večmesečne priprave za organizacijo mednarodnega etnološkega posvetovanja z naslovom "Planiarske stavbe v Vzhodnih Alpah, Die Sennhiltten in den Ostalpen. L' archi-tettura detle inalghe mile Alpi orientali". Posvetovanje je trajalo od 6. do 9. junija v Bohinju v hoteluZlatorog (Ukane). Simpozija seje udeležilo 7 tujih predavateljev iz Švice. Italije, Nemčije in Avstrije ter 10 iz domovine. Srečanje vzhodnoalpskih etnologov v Bohinju je dalo rodovitne sadove: pridobljen je obsežen pregled tipologije planšarskih stavb v Vzhodnih Alpah: osvetljeni so bili vzroki, ki so spodbujali nastanek različnih upov stavb v planinah v vzhodnoalpskih planinah; načela so bila odprta vprašanja o varovanju in ohranjanju planšarske stavbne dediščine. Za slovensko etnologijo je bilo to posvetovanje uspešno še zlasti zato. ker je bilo omo-
gočcno primerjati domača znanstvena spoznanja s tujimi Organizatorje založil in izdal zbornik referatov s povzetki ter bogatim ilustrativnim gradivom. Organizacijske priprave in posvetovanje je vodil T. Ccvc. ki je tudi uredil zbornik
Slovar etnologije Slovencev (glavni urednik prof dr. Angel os Baš) Po predvidenem načrtuje bilo v letu 1995 obdelanih 1500 gesel z. različnih etnoloških območij. Sodciavci Inštituta za slovensko narodopisje so prispevali 356 gesel, od tega dr. T. Cevc 52 (stavbarstvo), dr M Kropcj 51 (ljudsko verovanje), mag H Ložar-Podlogiir 220 (ženitovanjske šege) in S. Zemljič-Golob 33 {šege ob delu).
Knjižnica (Sinja Zemljič-Golob)
Za 384 knjižnih enot seje povečal knjižni fond: od tega smo z nakupom, zamenjavo ah z danli pridobili 171 knjig in 113 zvezkov periodike Na policah je sedaj 12 472 knjižnih enot.
Poleg tekočega dela v Inštitutu, je bibliotekarka v tem letu (skupaj z M. Fister, M. Račič in B Škafar) pripravila razstavo z naslovom "100 let slovenskih etnoloških publikacij", kije bila postavljena v prostorih SEM ob kongresu z naslovom "Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodohnih etnoloških prizadevanj". Pri tem je bilo pregledanih čez 2000 etnoloških bibliografskih enot, 543 pa izbranih za razstavo.
Bibliotekarka je na kongresu sodelovala z Teferatom o preglednem poročilu Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU od njegove ustanovitve do danes. Pripravila je še dve manjši tematski razstavi: - Koncertne kravate bibliotekarja iti skladatelja Primoža Ramovša, 2,-24.1_ Razstava v čitalnici CB SAZU (Tehnična postavitev Romana Bernik-Gostič). - Čaropis na pisanieah, 27,3.-26.4, Razstava v čitalnici CB SAZU. (Tehnična postavitev Romana Bernik-Gostič). Tudi v tem letu je aktivno sodelovala v SED kot članica nadzornega odbora,
Obiski v inštitutu
Prof dr Irene Portis Winner, Massachusetts College of Art. Boston, MA, ZDA 3.4 5.: predavanje.
Dr. Marija Kundegrabcr, Nemčija, 16 6. Gradivo o Kočevarjih
Martin Howald, Švica. 29. 9.-1.10. Raziskovanje ljudskega izročila o sv. Marjeli
Helena Ložar-Podlogar gaje vodila po terenu.
Prof dr Peter Schcrber, Seminar fur Slavische Philologie, Gocttiiigcn, Nemčija. 7,10. Multimedija.
Umver, prof. dr. Vitomir Belaj (Zagreb). Obiskal inštitut večkrat. Pogovori o sodelovanju med Oddelkom za etnologijo in Inštitutom za slovensko narodopisje in o slovenskem gradivu za i i m Jugoslovanski etnološki atlas,
Prof dr, Stanislav Brouček, predstojnik etnološkega inštituta Češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi, 25.10, Dogovor o medsebojnem sodelovanju obeh ustanov,
Znanstvena posvetovanja, kongresi in uredništva
Dr Tone Cevc se je udeležil mednarodnega simpozija PlanŠarske stavbe v Vzliod-
nih Al pali Die Sennhutten in den Ostalpcn L'architettura delie malghe nellc Alpi orientali, Ukane (Bohinj) 6.-9 6. in imel uvodni nagovor in referat, Planšarske koče v Vzhodnih Alpah Die Sennhiittcn in den Ostalpen. Zbornik razprav. Rcfcratcnsammclband, Ljubljana, 1995, Izdal in založil ZRC SAZU Inšti-lul za slovensko narodopisje. Zbral in uredil Tone Ccvc
Mag. Jurij Fikfak in dr, Monika Kropej sla bila v pripravljalnem odboru za organizacijo mednarodnega kongTesa Slovenskega etnološkega društva Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka. Ljubljana, 24.-27.10.
Mag. Helena Ložar-Podlogar se je od 7.-9.6. udeležila posvetovanja "Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah" v Bohinju in pomagala pri organizaciji. Mag. Helena Ložar-Podlogar se je od 25.-30.9. udeležila uredniške konference strokovne bibliografske revije DEMOS. Internationale etbnographische und folklori stisehe In forma) ionen in se po kriznih letih poletn. ko je DEMOS ponovno zaživel, zopet vključila v uredniško delo. Na tej prvi konferenci skupnega uredništva evropskih držav je poročala o delu slovenskih etnoloških ustanov in o raziskovalnih projektih, ki trenutno potekajo v Sloveniji
Dr. Mojca Ravnik se je od 7.-11.7. v Cambridgeu udeležila srečanja sodelavcev raziskave o evropskih vzorcih družine in gospodinjstva (Mapping European Familiy and Household Patterns), ki teče pod okriljem Evropske komisije in katere uskla-jevaleč je Skupina za zgodovino prebivalstva in družbene sestave (Cambridge Group for the History of Population and Social Structure) v Cambridgeu. Skupaj z Jožetom Huda lesom iz muzeja v Velenju sta predstavila raziskavo, s kalero se vključujeta v ta mednarodni projekt.
Od 21.-24,9. je bila na Dunaju delavnica o zgodovinsko - antropološkem preučevanju družine v balkanskem prostoru v medkulturni primcijavi (Historisch - anthro-pologischc FainilicnfoTschung des Balkanranms im intcrkulturellcn Vergleich). Na povabilo prireditelja, Inštituta za zgodovino, oddelka za zgodovino jugovzhodne Fvrope iz. Gradca, je predstavila svoje raziskovanje družine in sorodstva in pripravila razpravo o projektih drugih udeležencev.
Od 24.-27.10.jcbiiv Ljubljani Kongres Slovenskega etnološkega društva. Referat (skupaj s Sinjo ZemljiČ-Golob) z naslovom Inštitut za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU,
Dr Marija Stanonik se je udeležila mednarodnega kongresa Slovenskega etnološkega društva Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka. Ljubljana, 26,10.: O slovstveni folklori na prehodu 19. v 20 stoletje.
Študijskij potovanja
Mag. Jurij Fikfak je bil do 30.6. na študijskem potovanju v ZDA v Cambridgeu, kjer je bil v spomladanskem semestra raziskovalni asi sle nt na antropološke m oddelku na Harvandu (prof. dr. Michael Herzfcld), sodeloval pri seminarju o interaktivni pripovedi pri prof, Jannel H, Murray na Massachusetts Institute of Technology in pri prof. Irene Portis Winner na Massachusetts College of Art, Boston nji seminarju Scmiotika kulture in etnologija,
Dr. Monika Kropej je bila kot štipendistka Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo od 15.5-21.5. na Dunaju, od 2L5.-31-5 v Gradcu in od
26,11.-8,12. v Innsbrucku, kjer seje študijsko izpopolnjevala ter dogovarjala s kolegi iz tamkajšnjih univerz, inštitutov in muzejev.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV, PREDSTAVITVE. VODSTVA, TISKOVNE KONFERENCE, PEDAGOŠKO DELO
I one Cevc
Predaval v Slovenski knjigarni v Trstu ob razstavi Slovenski kozolec, 21.3,
V	razstavni dvorani Mežnarija v Mengšu predaval o slovenskem kozolcu ob odprtju
razstave Slovenski kozolec, 22.9. Imel uvodni nagovor v preddverju Državnega zbora v Ljubljani ob odprtju razstave
"Slovenski kozolec v Državnem zboru", 18,12. Vodil učence osnovnih šol po Veliki planini v okviru Raziskovalnega tabora učencev domžalske občine in pripravil zanje vprašal niče za terensko raziskovanje, 27.6.
V	prostorih ISN posnela oddaja o Veliki planini za televizijsko oddajo Gore in
ljudje, RTV. 6.12.
Jurij Fikfak
Kongresa Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj se je udeležil z referatom Raziskovanje ljudske kulture na Slovenskem v drugi pol 19. stoletja. 24.1(1. Del mul ti medijskega projekta pod naslovom Maske na Slovenskem - Zagori ške mačkare (scenarij: Helena Ložar-Podlogar, režija-organizacija: Jurij Fikfak, računalniška obdelava: Sončica Poljak) je bil predstavljen v okviru prireditve INFOS '95 skupaj s podjetjem Jabolko v Cankarjevem domu v Ljubljani. 21.-25.11.
Na RTV je sodeloval z oceno knjige Helene Ložar-Podlogar v oddaji Oči kritike, 5.10,
Mernika K rope j
Predstavitev knjig v Kulturnem informacijskem centru 8 3,
-	Anion Gričnik, Noč ima svojo moč, Bog pa še večjo. Pohorje pripoveduje;
-	Dušan Rešek, Rrezglavjeki Zgodbe iz Prekmurja,
-	Zmago Smitek, Srečevanja z drugačnostjo
O knjigi: Zmago Šmilek, Srečevanja t drugačnostjo, Slovenska izkusiva eksotike.
Oči kritike. T V Slovenija, 16.3. O knjigi: Pripovedke s strehe sveta (Tibetanske pripovedke). Oči kritike T V Slovenija, 20.4.
Predstavitev knjige Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih
pravljicah m povedkah, na tiskovni konferenci ZRC SAZU, 9.5, Ljudska kultura v slovenskih pravljicah in povedkah. Pogovor o rezultatih raziskave. Radio Slovenija, 3. program 'Tretja stopnica", 18.5,
O knjigi: Helena Ložar- Pod logar, V adventu snubiti - o pustu ženiti. Svatbene šege Ziljanov. Oči kritike, TV Slovenija, 5.10
Udeležila seje mednarodnega etnološkega kongresa "Razvoj slovenske etnologije od Strektja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj" s predavanjem ŠtTekljeva rokopisa predavanj "Slovenske starožitnosti" in "Slovanska etnografija", 24.10.
Bila je članica uredniškega odbora zbornika, ki je izšel ob etnološkem kongresu.
Helena Ijožar-Podlogar
Praznovanje pusta v Dobrepoljski dolini - Dobrepoljske mačknre Predavanje z diapozitivi na Osnovni šoli Hi tika Smrekaija, 23.2,
Gregorjevo - dan pomladi, praznik učencev in učiteljev. Predavanje z diapozitivi na Onkološkem oddelku pediatrične klinike, 14.3.
Pomladne in velikonočne šege. Predavanje na izobraževalnem dnevu v župnijski dvorani v Šiški, 24.3.
Inštitut Za slovensko narodopisje ZRC SAZU - njegov nastanek, razvoj in delovanje, RAI - Deželni sedež za Fur lan i jo -Ju lifsko Krajino Radio Trst. 13.4.
Šege in ljudske igre v postnem času, RAl Radio Trst, 13.4.
Velikonočne šege in obredje. RAI Radio Trst, 14.4.
Predstavitev knjige V aiiventu snubiti - o pustu ženiti. Svatbene šege Ziljanov, Celovec KKZ, 29.5.
Predstavitev knjige V adventu snubiti - o pustu ženiti v prostorih celovške Mohorjeve družbe v Ljubljani, 30.5.
Kulturne drobtinice. Pogovor ob izidu knjige V adventu snubiti - o pustu ženiti. Radio Ljubljana. Val 202, 31.5.
Pogovor ob izidu knjige V adventu snubiti - o pustu ženiti, Radio Celovec - Oddaja za Slovence, 6.6.
Predstavitev dela slovenskih etnologov na redakcijski konferenci bibliografske revije DEMOS v Dresdnu, 26.9,
Pogovor ob izidu knjige, Oči kritike. Televizija Slovenija, 5.10,
Mojca Ravnik
Predavanje o raziskovanju družine in sorodstva v vaseh v Slovenski Is in za člane Lion's kluba v Kopru, 21,10,
V Ljubljani Kongres slovenskega etnološkega društva. Referat (skupaj s Sinjo Zemljič-Golob) z naslovom Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, 24.-27,10,
Predavanje l naslovom Istrske družine v kulturnih spremembah za kulturno društvo Prohistria v Ljubljani, 19.12
Marija S tail o ni k
Ktnovečer o zbirki Glasovi, Ljubljana, Cankarjev dom 10,1.
Ti skovana konferenca za Traditiones, Ljubljana, SAZU. 22.2,
Tiskovna konferenca pri Kmečkem glasu v Ljubljani o osmi in deveti knjigi iz zbirke Glasovi, 23.2.
StikaliSča med slovstveno folkloro in literaturo, 5.4,, preizkusno predavanje na Oddelku za slovanske jezike in književnosti za pridobitev habilitacije.
V	Žireh ob 90-letnici Čebelarske družine Žiri predstavitev knjige o čebelah, 16,7,
(Glej objave)
V	Vogrčah na Koroškem tiskovna konferenca ob izidu zbornika o Vegrčali (ob 800-
letnici kraja), 22,7,
Predstavitev zbornika Traditiones 23 na zborovanju ob 60-letnici Slavističnega društva Slovenije, 13.10.
V	knjižnici Aniona Tomaža Linharta v Radovljici razgovor o knjigi Čebela -
žlahtna spremljevalka slovenske kulture, 21.11. Pravljičarstvo in kulturna dediščina 14.12 , Matična knjižnica Izola
V	Idriji tiskovna konferenca o enajsti knjigi iz zbirke Glasovi v Muzeju na gradu
Gevverkeneeg, 14 12. Individualne konzultacije s študentko lil. stopnje na Fakulteti za družbene vede, dipl sociol Alenko Cizel (35 ur). Mentorstvo pri diplomskih nalogah v okviru projekta Zgodovina čipkarslva na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Oddelek za tekstilno tehnologijo (Tatjana Cankar, Tadeja Primožič). Priprava programa za mentorstvo pri študiju na III. stopnji prof. slov. Anje Štefan na Oddelku za slovanske jezike m književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Pisna recenzija nalog dijakov srednje šole v okviru Znanost mladini, najprej na pokrajinski in nato na državni ravni. Članica komisije in spraševalka na tekmovanjih 21.4. in 17. KJ.
V	naziv docentke za slovensko slovstveno folkloristiko na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani izvoljena 6.6. Ob 90, letnici Čebelarske družine Žiri prejela odlikovanje Antona Janše 111. stopnje, 16 7
Sinja /iCiiiljič-Gniob
V	Ljubljani Kongres slovenskega etnološkega dmšlva, Referat (skupaj z Mojco
Ravnik) z naslovom Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, 24,27.10.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 397-401
INŠTITUT ZA 1ZSF1JENSTVO
Slovenska izseljenska književnost (dr Janja Žitnik; sodelavci dr. Lev Dete I a, prof dr Helga Glušič, prof. dr, Martin Jcvuikar, prof dr Mirko Ju rak. akad. dr. Taras Kermauner, doc. dr, Igor Maver, doc. dr, Jerneja Petrič, akad. prof dr. Janez Stano-nik, mag. Barbara Suša)
Financiranje projekta, ki traja že tri leta, bo zaradi obsežnosti dela po vsej verjetnosti podaljšano še za eno leto (1996). Kompleten pregled slovenske izseljenske književnosti od najzgodnejših objav do tkines bo izšel pod naslovom Književnost Slovencev po svetu hi sicer predvidoma v štirih zvezkih (I, Evropa, 2, ZDA, 3,
Južna Amerika, 4 Kanada, Avstralija in Daljni Vzhod). Opremljeni bodo s slikovnim gradivom, trenutna pa so v fazi dopolnjevanja.
Izseljevanje in vključevanje Slovencev v novo okolje (dr. Marjan Drnovšek; sodelavci: dr. Breda Čebulj Sajko, dr Irena Gantar Godi na, mag. Marina Lukšič Hacin, dr Janja Žitnik)
Z letom 1995 se je zaključil triletni projekt, ki je sprva združeval vse raziskovalce Inštituta in njegove zunanje sodelavce. Slednjim smo zaradi i/redno slabega financiranja projekta s strani Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v zadnjem letu morali odpovedati sodelovanje. Temu ustrezni so tudi rezultati, ki so glede cilja projekta Je delno doseženi. Kljub temu velja omeniti, da je bil poudarek raziskav na izseljevanju Slovencev v ZDA do prve svetovne vojne, na vključevanju Slovencev v avstralsko družbo po letu 1945 in na preučevanju slovenskega izse-Ejenstva v zahodnoevropskih državah v 20. stoletju
Zgodovina izseljevanja Slovencev na obmejna področja med ZDA in Kanado in V Kanadi v 19. m 20. stoletju (dr Irena Gantar Godi na, sodelavka: mag Marina Lukšič Hacin)
Projekt poieka od srede leta 1995 dalje. V prvi fa/i je zamišljen predvsem kol zgodovinski prikaz izseljevanja Slovencev na zgoraj omenjena območja. Zaradi tematske in Časovne raznolikosti je razdeljen na več sestavnih delov: tako bo v drugi fazi zajel še sociološki vidik, kasneje pa - če bo mogoče širiti krog sodelavcev (odvisno od finance rja Ministrstva za zna nosi in tehnologijo) - pa tudi ekonomske, pravne in druge vidike. Ena ključnih nalog projekta je primcijava števila, socialnih in drugih aspektov slovenskih izseljencev z dniginii siovanskimi etničnimi skupinami.
Udeležba sodelavcev na simpozijih in posvetovanjih
Breda Čeh ulj Sajko
"Lucky Country " - Kje?, (referat), Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje, Portorož, 18 -19. maj 1995 Slovenska etnologija in izseljenstvo, (referat), Razvoj slovenske etnologije od Štrck-Ija in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Slovensko etnološko društvo, Ljubljana, 24.-27, oktober 1995
Marjan Drnovšek
"VAmeriki se trdo dela - vendar tudi dobro zasluži" (referat), Soočenje mita in
realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje, Portorož, 18,-19, maj 1995 "Slovenski izseljenci in domovina" (referat). Slovenska trideseta leta, Slovenska matica, Ljubljana 20.-21. september 1995
Irena Gantar Cod in a
"Kritični pogledi Slovencev na T.G. Masarykovo delo 'Češko vprašanje "', (referat), Mednarodni simpozij ob 100. obletnici izida T.G. Masarykovega dela Češko vprašanje, Brno, 26.-28, september 1995
"The Slovenes and Slavonic Idea in ¡9th Century " (referat), Slovene Studies Day, University of London, 16.-19. november 1995
Marina Lukšič Hariri
Prepletanje mita in realnosti" (referat), Soočenje mila in realnosti ob prihodu
izseljencev v novo okolje, Portorož, 18.-19. maj 1995 "Resocializacion (acculturation) of the Slovene Emigrants" (referat), Slovene Studies Day, University of London, 1G.-19, november 1995
■larija Žitnik
"Raziskovalni projekti Inštituta za slovensko izseljensko ZRC SAZU" (referat), Rafaelova družba: Pomoč ljudem na poli. Stična, 18 -19. september 1995
študijska potovanja
mag, Man na Lukšič Hacin, september, oktober, Švedska, terensko delo med Slovenci.
dr Marjan Drnovšek, junij, Oldenburg (Nemčija), obisk Oldenburške Univerze, seznanjanje z dokumentacijsko zbirko
Obiski na Inštitutu
mag. Majda Kodrič. Odsek za zgodovino NŠK. Trst Alcksij Kale. Odsek za zgodovino NŠK, Trsi Mihael KttzmiČ, protestanski duhovnik, Ljubljana
John Corsellis, raziskovalec problema begunstva, vključen v University of Oxford Refugee Studies Programme
dr. Zlatko Skrbiš, Queensland University of Technology , School of Social Sciences. Avstralija
dr. Felicila Medved, Department of Human Geography, University of Stockholm
Cvetka Kocjančič. predstavnica Slovenske izseljenske matice v Toroniu, Kanada
prof dr Jože Velikonja, University of Washington, ZDA
dr. Metod M. Milač, Syracuse University, New York, ZDA
prof dr. Bernard Poche, univerza v Grenoblu, Francija
Jožko Forznarič, referent za slovenske študente po svelu . ŠOU, Ljubljana
PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV Marjan Drnovkk
Oris slovenskega izseljenska, Ljubljana, Pedagoška fakulteta. 9. maj 1995 Breda Čcbulj Saj ko
M are Cestnik, Hiša za goste, Ljubljana, 1994 (recenzija), I. program Radia Slovenije, oddaja S knjižnega trga, 10 6 1995 Mirko Bogataj. Kult, Celovec 1994 (recenzija), 1. program Radia Slovenije, oddaja S knjižnega trga, 1 7 1995
Zmago Š m i tek Srečevanje z drugačnostjo, Radovljica 1995 (recenzija), 1 program
Radia Slovenije, oddaja S knjižnega trga. 15.7.1995 Alenka Auersperger, Kitajski zapiski, Novo mesto 1994 (recenzija), I program Radia Slovenije, oddaja S knjižnega trga, 16.8.1995
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JF, NA STRANEH 40M02
FILOZOFSKI INŠTITUT
Možnost politične filozofije v postmoderni {dr. Rado Riha, mag Peter Klepec-KrŠič, mag. Gorazd Korošec, dr, Tomaž Mastnak, dr. Jelica Šuinič-Riha, mag. Alenka Zupančič)
Prvo leto raziskovalnega projekta si je na podlagi analize relevantne sodobne filozofske literature (A Badiou. G. Lardreau, J. Rane tere, J. Cl. Milner) zastavilo za nalogo, da misli ra zmeije med filozofijo in političnim kot zgolj filozofsko razni eije. Posiopali Sinov treh korakih. Najprej smo postavili in dokazali hipotezo, daje filozofija v zgolj filozofskem razmerju do političnega takrat, kadar misli samo sebe v razmerju do polil ičnega kot enega izmed svojih pogojev, Tezo A. Badiouja. da je filozofija, razen pod pogojem znanosti, umetnosti in ljubezni, tudi pod pogojem poli i ičnega, sino razumeli takole: filozofija ni pogo jena oziroma določena s političnim, pač pa je njen notranji pogoj, da mora misliti pogoj političnega. V drugem koraku smo nato razvili izhodiščno postavko o filozofiji pod pogojem političnega kol razmerje med univerzalno izjavo in njenim singular m m izjavljal ni m mestom Pokazalo seje, daje treba "pogoj političnega" misliti kol zahtevo, da univerzalna filozofska izjava artikulira kot svoj sestavni del tudi lastno izjavljalilo mesto, točko singularnega, ki ji je likrati radikalno heterogena. V sklepnem tretjem koraku smo razvili trditev, da se pojavlja filozofija v razmerju s političnim na treh ravneh. Prvič, na ravni političnega kot upravno-pravnega sistema moderne pravne države Drugič, na ravni negativne politike, brezsubjektnih razpršenih procesov javne komunikacije, ki postavljajo mejo administrativni logiki državnega delovanja. Tretjič, na ravni demokratične politike emancipacije, ki afirmira kot edini možni primer univerzalnega ravno točke, kjer univerzalni demokratični kulluri nujno spodleti Edino na tej tretji ravni je mogoče misliti filozofijo v njenem zgolj filozofskem razmerju s političnim
V prvem letu smo nadalje tematizirali artikulacijo razmerij med etiko, pravom in politiko v luči srečanje dveh heterogenih logik, simbolne oziroma univerzalne in singulame oziroma partikularne Ob tem smo analizirali zlasti modernistične pravne teorije (H, L. A. Hart, R. Dworkin, N. MacCormick) v luči njihove Ivotardovske oziroma dcrridajevske dekonstniktivistične pravne teorije (C rit i cal Legal Studies, D. Corncll, M. Rosenfcld, A. Barron). Pokazali smo, da dekonstruktivistično-post-moderni stična kritika prepričljivo deteklira slabosti univerzal i stične pravne paradigme, a za ceno destrukcijc prava kot institucije in refleksije. Pokazali smo, da je
treba rešitev iz aporije singular no/univerzalno iskali v smeri benjamjnovskih refleksij, posvečenih neogibnosti nasilja v pravu, kakor (udi refleksij, ki pravo razumejo kol aformativ.
Prav tako smo v prvem letu raziskovalnega dela pregledali sodobno relevantno literaturo o zgodovini konceptual i racije države in deloma o institucionalni zgodovini države. Pri tem se je raziskovalno delo v svoji diahroni dimenziji še posebej osredotočilo na analizo del Machiavel lija. Bodi na in Lip si usa, avtorjev torej, ki so pomembni za konceptualno invencijo države.
Poglavitni rezultati projekta so bili objavljeni v knjižnih publikacijah doma in v tujini, v vrsti člankov v domačih in tujih družboslovnih in filozofskih revijah, predstavljeni so bili na mednarodnih znanstvenih srečanjih.
Filozofski vidiki vizualnega in sodobne vizualne kulture (dr, Aleš Erjavec, dr Marina Gržinic-Mauhler)
Leto 1995 je bilo prvo leto dela na projektu, zato smo sc posvetili obravnavi nekaterih važnejših temeljnih konceptov in teorij Tako smo podrobneje obravnavali vprašanje okularocentrizma (M. Jay) oziroma "slikovnega obrala" (W. J T Mitchell), zgodovino ikonoklazma v zahodni kulturi ter 10 navezali na sodobno problematiko Iriperrealnosli, siinulakra in virtual nost i (J, Bau dri Hard), oziroma jwstinodcrnc kulture (F. Jameson). Nekateri rezultati dosedanjega raziskovalnega dela so bili predstavljeni na kongresih 1er publikacijah v tujini in doma. nekaj pa jih je v tisku (med drugim knjiga A. Erjavca K podobi).
Podrobneje smo proučili delo zgodnjega Lyolarda, Mcrlcau-Pomyja ter vrsic sodobnih (zlasti angloameriških) avtorjev, ki sc ukvarjajo s problematiko pogleda, podobe, vizualnega in virtualnosti Kol posebno vprašanje smo obravnavali problematiko posl moder nosi i in post modernizma kot izrazitega primera kulture podobe
V	dosedanjem delu na projektu se je izkazalo, da je bila problematika dobro zastavljena ter da se ob njej odpira vrsta vprašanj, ki zadevajo ključna vprašanja filozofije in sodobne kulture. Pravzaprav seje izkazalo, da sc ob teh teniah odpira vrsta doslej nepričakovanih teoretskih problemov, ki zadevajo dosti širše raziskovalno področje kot smo si ga zaenkrat zastavili. V prihodnje nameravamo hkrati proučevati temeljna dela s lega področja ter probleme, ki jih odpirajo, hkrati pa tudi raziskati nekatere specifičnc teme, ki zadevajo zlasti sodobno kulturo
Diskurzivna konstitucija nacionalne in kulturne identitete v obdobju reinvencije. demokracije (dr. Jelica Šumič-Riha, dr, Rado Riha, dr. Oto Luthar)
V	letu 1995, drugem letu raziskovalnega projekta je raziskovalna skupina nadaljevala z zgodovinskokulturološko refleksijo prehoda v demokracijo. Osrednja vprašanja, na katera so se te refleksije osrcdinjalc so bila: možnost neniožnega. dogodek kot pretrganje konti nui lete. vprašanje radikalnosti preloma in njegove zgodovinskosti. Tem vprašanjem so bila posvečena zlasti dela: Avtoriteta in argumentacija (J Š Riha), analiza R Rihe o konstitucionalnem patriotizmu ("Demokracija za vsako rabo") in o nevarnostih moralistične politike ("L'horreur du moraliste politique"). O. Luthar pa analizira vprašanje diskontinuitete dokumentacije in
kontinuitete časa, pri čemer i /postavi še lokalno naddoločenost zgodovinopisja pri konstituciji totaiitctc.
V	letu 1995 se je kol prednostna tema raziskovanja uveljavilo vprašanje inulti-formnosti demokracije, "nenaravna" zveza med liberalizmom in demokracijo, svobodo in enakostjo, V tem kontekstu je bila analizirana argumentacija kot konsti-luent subjekta in demokratične skupnosti. Raziskane so bile tri konceplualizacijc argumentacije: "kantovsko-univerzalistična" (J. Raw Is in J. Habermas), "allhusser-janska" (Rancié re) in postmodern isti čna (Lyotard). V tej zvezi je bilo izpostavljeno ludi vprašanje zveze med ontologijo mnoštva in etičnim imperativom enakosti.
V	drugem letu seje začela tudi anali/a teorij nacionalizma in njihove aplikativnosti na izbruh nacionalizma v nekdanjem komunističnem taboru. Obdelani so bili zlasti pristopi E. Balibaija, A, Smitha in B. Andersona. Opravljena je bila tudi primerjalna operacionalizacija družbenih sprememb v odnosu Vzhod-Zahod na primeru Slovenije. S pomočjo delne primerjave s podobnim nemškim primerom se je raziskovalno delo osredinilo na analizo a) razkoraka v interpretaciji preloma (vzhodne vs. zahodne interpretacije), b) nevarnosti prevlade zahodnega pogleda, "Racionalen in pervertirán: evropski humanizem in Drugi".
Rezultati drugega leta raziskovalnega dela so bili objavljeni v člankih v domači in tuji publicistiki, predstavljeni pa so bili ludi na domačih in tujih znanstvenih srečanjih. Uporabljeni so bili tudi v seminarju za doktorske šludenle oddelke za politično filozofijo, University of Essex kakor ludi na oddelku za filozofijo FF m Univerzi v Mariboru
Slovenska filozofska terminologija, filozofski leksikon, bibliografija in dokumentacija (dr. Neda Pagon, Vojislav Likar)
Osrednji cilj projekta je izdelava s I ova ij a slovenske filozofske terminologije in filozofskega leksikona. Dopolnilni cilj je bibliografija in dokumentacija slovenske filozofske publicistike
Evidentirano je bilo in zbrano obstoječe gradivo, ki bo služilo kot osnova za izdelavo koncepta slovarja slovenske filozofske terminologije, za evidenco in izbiro slovarskih gesel in dokončno redakcijo geslovnika. Opravljen je bil računalniški vnos doslej evidentiranih in zbranih filozofskih gesel v obliki baze podatkov za nadaljnjo obdelavo.
Celolno evidentirano in zbrano gradivo, zlasti pa računalniško urejena baza podatkov za geslovnik bo izkoriščena kol osnova za dopolnjevanje, izbor in dokončno redakcijo geslovnika slovarja slovenske filozofske terminologije,
Sociainofilpzofske interpretacije države ter institucionalizad/a in monopolizacija nasilja (dr. Oto Luthar. dr Tomaž Mastnak)
Projeki izhaja iz ugotovitve, da je bila država konceptualno iznajdena v stoletju med Machiavellijem in Hobbesom. Naloga projekta je opraviti primerjalno analizo poglavitnih teoretizacij oblikovanja države (predvsem v vidikih nasilja, vojne in vojske), ter preučevanje procesov monopolizacije in institucionalizacije nasilja.
V	prvem letu poteka raziskave smo poskušali, poleg pregleda in izbora literature, zbrati ludi ustrezne druge podatke. Del teh je dostopen v Nacionalni knjižnici, Vo-
jaške nt arhivu na Dunaju in Inštitutu za socialno in gospodarsko zgodovino Dunajske univerze, pri Čemer sta bila na zadnjem naslovu konzultanta prof. dr. Michael Milterauer in doc. dr. Reinhardt Sieder. Poleg /hiranja in preučevanja podatkov smo v prvem letu raziskave tudi raziskali pogoje za oblikovanje historično-politične govorice in poskušali določiti razliko med historic no-poli Učnim in filozofsko-pravnini govorom.
Pri vsem tem smo izhajali iz hipoteze, da je bilo oblikovanje države odgovor na družbeno nasilje in da jc dolgotrajni zgodovinski proces prehoda vojaške družbe v družbo v vojni v polnem poteku že v 15. in 16. stoletju. S sodobnim znanstvenim aparatom in prek teorctizacij v socialni in politični filozofiji je po na!i hipotezi mogoče postaviti nastanek in oblikovanje historične-politične države v obdobje po koncu državljanskih oz. religioznih vojn.
Projekt, čigar aplikativna vrednost se bo izkazala v pedagoškem procesu in znanstvenoraziskovalnem delu, obe ne ni pa bo lahko ludi pomemben prispevek k vrednotenju mirovne kulture, se bo v svojem nadaljevanju Osredotočil na kritično preučitev dometa meje tcorctizacij in mirovnega diskurza, ki za vojne praviloma krivi državo, za dosego miru pa načeloma zahteva njeno prevlado Izhajajoč iz obrnjene hipoteze, ki jo predlaga naša raziskava, da je namreč država odgovor na družbeno nasilje, se bo razmerje med državo, na eni, in nasilje na drugi strani, pokazalo v nekoliko drugačni luči.
Rezultati prvega teta raziskovalnega deïa so bili objavljeni v člankih v domači publicistiki. predstavljeni pa so bili ludi na domačih in tujih znanstvenih srečanjih.
Mednarodno sodelovanje
Filozofski vidiki vizualnega in sodobne vizualne kulture. University of California, Berkeley (prof dr Martin Jay) University of Oxford (dr. Paul Crowther) University of Warwick (dr. Andrew Benjamin) Uppsala universitet (dr Lars-Olof Ahlberg) Univerza ELTE, Budimpešta (prof dr Peter Gyorgy)
Diskurzivna konstitucija nacionalne in kulturne identitete v obdobju reinvencije demokracije,
University of Essex (prof. E. Laclau, prof. S. Leader) EU1 (prof. S. Lukes)
Collège International de philosophie (F, Proust) Université Paris 8 - Saint Denis (J. Rancière, A. Bad i ou) Centre for Studies oil Collective Identity, Bilbao, (prof. E. Nimni) Zentrum für interdisziplinäre Forschung, Universität Bielefeld Možnost politične filozofije v postmodern^ Collège international de Philosophie (F. Proust)
Departement de Philosophie, Université Paris-8, Saint-Denis (I. Rancière, A Badiou)
Socialnofilozofska interpretacija države ter institucionalizacija in monopolizacija nasilja
Oddelek za arabske študije, The American University in Cairo, Egypt (Dr Julia Dvorkin)
Oddelek za zgodovino. Vanderbilt University, Nashville, Tennessee, ZDA (Dr. Paul Freedman)
Inštitut za socialno in gospodarsko zgodovino, Johannes Keppler Universität, Linz, Avstrija (Dr. Michael John)
Oddelek za zgodovino, Carleton University, Ottawa, Kanada (Dr. Franz Szabo) Inštitut za zgodovino, Universität Salzburg, Avstrija,
Filozofski vestnik
Izšli sta dve številki 16. letnika. Druga številka je mednarodna in tematska, Za neposredno zamenjavo smo pridobili 26 naslovov tujih revij
Knjižnica
Za povečanje knjižnega Fonda je inštitut v letu 1995 z darili in nakupi pridobil 50 knjižnih enot Z neposredno zamenjavo smo pridobili 26 naslovov tujih revij, 26 zvezkov periodike pa smo nakupili. Prek izmenjave Biblioteke SAZU smo dobili 32
knjig.
Zaradi prostorske stiske je izposoja knjig še vedno onemogočena, ker so knjige deponirane v škatlah
Druge dejavnosti
Vsi raziskovalci inštituta so opravljali še druge funkcije (prim. Letopis 45/1994, str.
277).
Znanstvena posvetovanja
Organizirali smo mednarodno znanstveno konferenco "Teorija vizualnega", Ljubljana, 5,-7.6,1995, kjer smo se zbrali sodelavci na projektu ter nekateri drugi tuji in slovenski strokovnjaki s tega področja. Udeleženci so obravnavali problematiko okularocentrizma v ameriški sodobni teoriji (M. Jay), razmerje med Descariesom in Heidcggront (L.-O. Ahlberg), zgodovino ikonoklazma (A. Erjavec), odnos med vidnim in umetniškim delom (A. Benjamin), virtualnost (M G rži nič), metafiziko luči (L. Kreft), odnos med Merleau-Poniyjem in Lacanom (P. Crowther) itd Nekateri od teh referatov so medtem že izšli, nekateri pa so v tisku.
Organizirali smo tudi mednarodno konferenco Mu Iti cultural i sm in Central Europe in Historical Perspective, Ljubljana, 14 -16,11.1995,
Zunanji sodelavci
dr Lev Kreft, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, akad. prof. dr. Boris Majer, dr Paul Crowther, University of Oxford, dr. Lars-Olof Ahlberg. Uppsala University.
Obiski na inštitutu
Mag. Alcxei Monroe, University of Kent, Canterbury . 1.1,-1.9,
Dr, Joseph Margolis, Temple University, Philadelphia, 28,5-16.
Dr, Katalin Ncuiner, Filozofski inštitut Madžarske akademije znanosti, 11,-i7,11.
Študijski obiski in potovanja
A, Erjavec: obisk Univerze ELTE v Budimpešti (Oddelek za estetiko), 24,10. 1995.
A, Erjavec: gostujoči profesor na Univerzi v Uppsali (Oddelek za kulturne študije), 30.4,-14.5.1995.
O, I-utliar: obisk na Department of History, Vanderbilt University, Nacltville, Tennessee, 14.4.1995.
T. Maslnak: The American University in Cairo, Kairo. 1995, april 1995. T. Mastnak: obisk na Centre for the Study of Democracy, University of Westminster, London, 5.12,1995.
J. Sumič-Riha: študijski obisk na Department of Government, U ni vers it v of Essex, 12.-20.3., 3.-15.5., 10.-17.12.1995.
REFERATI, PREDAVANJA. PRISPEVKI NA RTV
Aleš Erjavce
That Meets the. Eye... Uvodni referat na I medn. konferenci o estetiki 'Art and Media in the Contemporary World1, Zielona gora - Dr/onkov, 6.-8,3.1995 (v org. Fakultete za teorijo umetnosti (Inštitut za umetnost in kulturo). Zielona gora, Poljska).
Cultural Studies in Slovenia Plenarni prispevek na medn. konferenci Cultural Change in Theory and Practice', Uppsala (Švedska), 12.-13,5.1995 (v org Oddelka za kulturne študije Univerze v Uppsali).
From Literary to Visual Culture Predavanje na Univerzi v Uppsali (Oddelek za estetiko). 2.5.1995.
Postmodern Art and Post-Socialism. Predavanje na Univerzi v Uppsali (Oddelek /a estetiko), 3.5.1995.
That Meets the Eye... Plenarni referat na medn. konferenci 'Visual Theory . Ljubljana, 5.-7.6.1995 (v organizaciji FI ZRC SAZU).
Cultural Dominant and Peripheral Cultures (Cultural Identity in the Second World). Plenarno predavanje na simpoziju 'Aesthetics and Cultural Identity', XIII. medn. kongres za estetiko. Lahti (Finska), 1.8.1995.
Aesthetics and Critical Theory: the JAA/AJE Story. Referat na XIII. medn. kongresu za estetiko, Lahti. 1.-5.8.1995.
Discourse, Figure and Event. Referat na Drugi medu. konferenci o filozofiji in kulturi Paradigms of Philosophizing", St. Petersburg, 10.-15 8.1995 (v org Filozofskega in kulturnega centra El DOS).
Eve. Body, and Mind. Predavanje na Univerzi ELTE v Budimpešti (Oddelek za estetiko). 24.10 1995.
Philosophy: Schools and Empires. Referat na medn, konferenci 'Forum Bled'. Bled 3.-6.12,1995 (v organzaciji MZT inZRC SAZU).
Ocena knjige Leva Krefta Estetika in poslanstvo, "Oči kritike", TV Ljubl jana, 2. program, 16,3,1995.
Ocena knjige Georgesa Batailla Zgodba o očesu, "0£i kritike1', TV Ljubljana, 2. program, 4.5.1995.
Intervju za švedski radijski program Radia Helsinki. 2.8.1995
Gostujoči profesor na Univerzi v Uppsali (Oddelek za kulturne Študije), 30,4,14.5.1995,
V	spomladanskem semestru 1994/95 je dr. Aleš Erjavec predaval predmet 'Este-
tika' na Akademiji za glasbo Univerzo v Ljubljani.
V	zimskem semestru 1995/96 je dr. Aleš Erjavec predaval predmet 'Estetika" na
Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Mentorstvo in recenzentstvo. MZT, Filozofska fakulteta in AGRFT (Univerza v Ljubljani), Univerzi v Poznanu in Gdaiisku, Kent University; Theory, Culture & Society.
Marina Gržinič-Manhler
Fiction Re-Considered. Referat na medn. konferenci o estetiki 'Ait and Media in the Contemporary World', Zielona gora - Drzonkov. 6 -8.3.1995 (v org Fakultete za teorijo umetnosti (Inštitut za umetnost in kulturo), Zielona gora. Poljska),
How to squeeze the body and fill it with oil and blue vitriol?, Referat na mednarodnem simpoziju "Körper im Kommunismus", Berlin, 30.3.-1.4,1995.
Virtual Investigation of the Contemporary Visual Culture. Referat na na medn, konferenci 'Visual Theorv", Ljubljana, 5.-7.6.1995 (v organizaciji Fl ZRC S.AZU).
O to I »t ha r
Niemand im Westen kann sich vorstellen, wie sehr wir gelitten haben Selbstdarstellung und Darstellung des Anderen in Mitteleuropa und Balkanraum. Referat na mednarodni konferenci Multicultural ism in Central Europe in Historical Perspective, Filozofski inštitut ZRC SAZU. Ljubljana. 1416.11.1995
Generations of Intercultural Sciences Prispevek na mednarodni konferenci Forum Bled, MZT in ZRC SAZU, Bled 5.12.1995.
The Making of 'Mitteleuropa'. A representation of an idea and its multicultural structure. Referat na Department of History, VandeTbilt University, Nach-vil le, Tennessee, 14,4.1995.
Moderna država. Rojstvo in smrt. Predavanje na Oddelku za politologijo. Fakultet;! za družbene vede, Ljubljana, december 1995.
Toma?. Mastnak
"Historiography of the Crusades", seminar na Oddelku za arabske študije, The American University in Cairo, Kairo, april 1995,
Dcconslruction of the State, predavanje in seminar na Centre for the Study of Democracy, University of Westminster, London, 5. J 2.1995.
Etnično čiščenje v zgodovini Evrope. MKC Maribor, 11.10.1995.
Kado Ri ha
Zur Möglichkeit einer moralischen Politik heute, Referat v okviru sekcije "Kant Peace Essay: Est European Perspecitves", Eight Internationa] Kant Congress, Memphis 1.-5.3,1995
Zur Kantrezeption in Slowenien und ehemaligen Jugoslawien. (V sodelovanju s P. Klepcem). referat v okviru sekcije "K a ril Reception in Eastern Europe", Eight International Kant Congress, Memphis, 1-5.3.1995
La terreur de l'invention démocratique. Referai na mednarodnem simpoziju Terreur, tyrannie, état d'exception. Collège international de philosophie in Filosoficky ustav Akademie ved Češke republiky, Praga 24.-27.9.1995.
Das Selbe und das Andere. Zur Bedingung der Möglichkeit des Multikulturalismus. Referat na mednarodni konferenci Multiculturalism in Central Europe in Historical Perspective, Filozofski inštitut 2RC S AZU, Ljubljana, 1416.11,1995.
Der Universalitätsanspruch der JiVs.vefl.yc/jq/? und seine lokale Begrenzung. Prispevek na mednarodni konferenci Forum Bled, MZT in ZRC S AZU, Bled 5 12.1995.
■lelica Šumič-Riha
Alienation and separation. Vabljeno pTedavanje v Department of Government, University of Essex, 10.5.1995.
Politics, discourse, letter. Vabljeno predavanje v Centre for Theoretical Studies, University of Essex, 22.3.1995.
Politics of the Real. Uvodno predavanje za seminar o sodobni politični filozofiji, University of Essex, 3.5.1995.
Subjection and Resistance. Vabljeno predavanje v Department of Government, University of Essex, 15.3.1995
Symptom, truth, fiction. Vabljeno predavanje v Department of Philosophy, University of Essex, 23.3 ,1995
Kurs predavanj za doklOTande, Department of Government, University Essex (marec in maj 1995).
Predavanja v okviru programa "Ideolog}' and Discourse Analysis" za doktorande, Department of Governement, University Essex.
Terreur, tyrannie, état d'exception: il n'y a pas d'Autre de l'Autre. Referat na mednarodnem simpoziju Terreur, tyrannie, état d'exception. Collège international de Philosophie in Filosoficky ustav Akademie ved Češke republiky, Praga 24.-27 9.1995
Politics and a heterogeneous multiplicity. Vabljeno predavanje v Department of Government, University of Essex, 15,12.1995.
Alenka Zupančič
Signifiera of enjoyment, Predavanje na mednarodnem kolokviju Sprache der
Politik/Politik der Sprache, Celovec, 10,-11.6.1995 Terreur et mal radical. Referai na mednarodnem simpoziju Terreur, tyrannie, état d'exception; Collège internal i ona I de Philosophie in Filosoficky ustav Akademie ved Češke republik) . Praga 24.-27.9,1995.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 402-404
GEOGRAFSKI I1NŠT1LT ANTONA ME LIKA
Geografski inštitut ima 5 organizacijskih enot; Oddelek za gcockologijo, Oddelek za regionalno geografijo, Oddelek za naravne nesreče. Oddelek za geografski informacijski sistem in Oddelek za tematsko kartografijo, Delo je potekalo v štirih raziskovalnih projektih (po enem temeljnem, razvojnem, aplikativnem in ciljnem projeklu) ter več raziskovalnih nalogah. Največji problem inštituta je premajhno število raziskovalcev in pomanjkanje ustreznih prostorov za kartografsko zbirko.
Temeljni projekt Dokončanje regionalne geografske monografije Slovenije (nosilec: dr, Drago Perko, sodelavci: dr. Matej Gabrovec, Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič. Miha Pavšek in dr. Maja Topole ter Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru) je potekal Irelje, zadnje leto Raziskovalci so na temelju regionalnogcografskih raziskav iz prejšnjih let izdelali opise vseh mezoregij ter pripravili avtorske originale za zemljevide, fotografije in druge grafične priloge. Gradivo bomo za tisk pripravili v letu 1996,
Razvojni projekt ¡zdelava signaturnega kataloga tematskih znakov na računalniku in računalniško generiranih kartah (nosilec: dr Drago Perko, sodelavci: Jerneja Fridl ter Inštitut /a geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani) je potekal drugo, /adiije leio. Ddelali smo ¡nventari/acijo obstoječih tematskih kartografskih znakov na zemljevidih srednjih meril in pripravili hierarhično in sistematično urejen katalog računalniških kartografskih znakov za le zemljevide,
Aplikativni projekt Potresna ogroženost in varstvo pred potresi (nosilec: dr, Milan Orožen Adamič, sodelavci: Meta Ferjan, dr. Drago Perko in Maruša Rupert ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana) je potekal drugo leto. S pomočjo geografskega informacijskega sistema smo ugotovili potresno ogroženost prebivalstva in naselij v Sloveniji Določili smo tudi naravnngeografske značilnosti potresnih območij v Sloveniji.
Ciljni projekt Kulturne pokrajine v Sloveniji (nosilec: dr Drago Perko, sodelavci:
dr Matej Gabrovec, dr, Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek in dr. Maja Topole) je potekaj prvo leto. Opravili smo regionalizacijo Slovenije glede na kullume prvine slovenskih pokrajin.
Naloga Nacionalni atlas Slovenije (sodelavci: Jerneja Fridl. dr. Matej Gabrovec, Milan Nalek, dr. Milan Orožen Adamič in dr. Drago Perko) je potekala v okviru istoimenskega razvojnega projekta Inštituta /a geografijo, ki ga vodi dr, Andrej Čeme, in s sodelovanjem DZS, d. d. 1/dela I i sino več barvnih lematskih zemljevidov v merilih od 1:500,000 do 1:3.000.000 s spremnim besedilom in sodelovali v uredniškem odboru
Naloga Mali kmjevn; leksikon Slovenije (sodelavci: Meta Ferjan, Jerneja Fridi, dr. Matej Gabrovec, Marija Gorenšek, Milan Nalek. dr, Milan Orožen Adamič. Miha Pavšek, dr. Drago Perko, Maruša Rupert in dr. Maja Topole) je potekala v sodelovanju 2 DZS, d. d. Izdelali smo 39 barvnih tematskih zemljevidov v merilu 1:145.000, kjer smo uporabili najmodernejšo metodologijo in tehnologijo povezovanja geografskega informacijskega sistema in računalniške tematske kartografije, pripravili zgoščeno različico besedila in preglednic Krajevnega leksikona Slovenije, dodali naglase za imena naselij ter pripravili zgodovino spreminjanja imen slovenskih naselij po letu 1945,
Naloga Možnosti regionalnega razvoja Spodnjega Podravja (sodelavci: Meta Fcrjan, Jerneja Fridl, dr. Matej Gabrovec. Marija Gorcnšek, Mauro Hrvat in, Milan Natck, dr Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko, Maruša Rupert in dr Maja Topole) je potekala v okviru istoimenskega dveletnega aplikativnega projekta, ki ga vodi dr. Mirko Pak. V prvem letu smo pripravili naravnogeografske sloje za geografski informacijski sistem in zbrali gTadivo za prikaz in ovrednotenje temeljnih sestavin rasti števila prebivalcev Spodnjega Podravja.
Naloga Posebne strokovne podlage za Kočevje - Mestni log (sodelavci: Meta Fcrjan, Miha Pavšek, dr. Drago Perko in Maruša Rupert) je dveletna, V prvem letu smo obdelali geomorfološke značilnosti površja in pripravili metrski digitalni model reliefa Mestnega loga.
V	nalogi Analiza naravnih in družbenih možnosti razvoja šentruperike mikroregije (sodelavka: dr. Maja Topole) smo raziskali tiste naravne in družbene prv ine pokrajine, ki najbolj vplivajo na razvoj Se nt rupert a in okolice.
V	nalogi Analiza naravnih in družbenih možnosti razvoja na območju naselij Budganja vas, Cvihelj, Prapreče, Stavča vas, Trebča vas, Za/ara in Žužemberk (sodelavec: dr. Matej Gabrovec) smo raziskali tiste naravne in družbene prvine pokrajine, ki najbolj vplivajo na razvoj omenjenih vasi.
V	nalogi Pregled in dopolnitve kratkih in uradnih imen držav (sodelavec: dr Drago Perko) smo Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen pripravili predlog za standardizacijo imen držav v slovenskem jeziku
V	nalogi Pregled imen naselij (sodelavca: dr Milan Orožen Adamič in dr Drago Perko) smo Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen pripravili predlog za standardizacijo imen slovenskih naselij,
V	nalogi Suša v kmetijstvu - ogroženost, vrednotenje in zmanjšanje posledic (sodelavec: Milan Natek) smo obdelali analizo vzrokov in posledice v izjemno sušnih letih 1983, 1992 in 1993.
Naloga Kamniško-Savinjski regijski park (sodelavci: Meta Ferjan, Jerneja Fridl, dr. Matej Gabrovcc, Marija Gorenšek, Mauro Hrvatin, Milan Na tek, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko. Maruša Rupert in dr. Maja Topole) je potekala drugo, zadnje leto. Na temelju obsežnega terenskega dela smo izdelali geomorfološko inventarizacijo regijskega parka ter določili območja in objekte za zavarovanje in stopnjo zavarovanja
Naloga Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu 1:25.000 (sodelavci: Mauro Hrvatin, Milan Natek, dr Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko in dr. Maja Topole) je potekala drugo leto. Pregledali, popravili in dopolnili smo 18 obmejnih temeljnih topografskih kan v merilu 1:25 000
Naloga Knaurov leksikon (sodelavci: dr. Malej Gabrovec. Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko in dr. Maja Topole) obsega prevajanje geografskih gesel in pisanje novih ter prevajanje tematskih zemljevidov in ostalih grafičnih prilog z geografsko vsebino.
Naloga Redna merjenja in preučevanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (sodelavci: Jerneja Fridl. dr. Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin in Miha Pavšek) je nadaljevanje nekdanjega inštitutskega programa. Merjenje obeh ledenikov z geodetskimi instrumenti je pokazalo nadaljnje zmanjševanje njunega obsega.
Naloga Geografski informacijski sistem (sodelavci: Meta Ferjan, Jerneja Fridl, dr. Matej Gabrovec, Marija Gorenšek. Mauro Hrvatin, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr, Drago Perko, Maruša Rupert in dr. Maja Topole) je dopolnjevala potrebe ostalih projektov in nalog. Z digitalizacijo smo izdelali več novih slojev za območje celotne Slovenije,
Knjižnica m tajništvo (Marija Gorenšek)
Knjižni fond se je povečal zal89knjigin329 zvezkov periodike, 52 obiskovalcev si je izposodilo 76 knjig in zvezkov revij ter 11 eleboratov.
Kartografska zbirka (MeLa Ferjan in Maruša Rupert)
Zaradi pomanjkanja sredsiev se je kartografska zbirka povečala le za 8 kupljenih enot, Na inštilutu smo izdelali 15 kart s klasično in 123 z. računalniško tehniko, izposojenih je bilo 92 kart Velik problem je prostorska stiska kartografske zbirke. Zemljevidi so sistematično razporejeni v več kot tridesetih kovinskih ognjevamih
omarah za viseče zemljevide in preeej kovinskih in dragih dostropnih predal ni h omarah. Omare so razporejene po hodnikih, sobah in kleli, kar zeio otežuje iskanje in sposojanje zemljevidov, nekateri zemljevidi pa so praktično nedostopni.
Doktorati in magisteriji
Dr. Malej Gabrovec je 7.7.1995 zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom Relief in raba tal na dolomitnih območjih v Sloveniji, dr. Maja Topole pa 3.10.1995 doktorsko nalogo z naslovom Geoekološki pogoji za kmetijstvo in poselitev v Mi ms ki dolim.
Mentorstvo
Dr, Milan Orožen Adamič je mentor mladega raziskovalca Miha Pavška, dr. Drago Perko pa mlade raziskovalke Jerneje Fridl in mladega raziskovalca Tomaža Podob-nikarja.
Inštitutsko glasilo
Izšel je štiriintrideseti zvezek Geografskega zbornika za leto 1994 z razpravami Darka Ogrina Novoveške spremembe klime na območju Tržaškega zaliva, Ivana Gamsa Spremembe na Triglavskem ledeniku leta 1955-1994 v luči klimatskih pokazateljev in Draga Perka Ekspozicijc površja v Sloveniji, Razprave so v angleškem jeziku z daljšim povzetkom v slovenskem jeziku.
Druge dejavnosti
18.5 smo v Zemljepisnem muzeju Slovenije v Ljubljani predstavili 34 Številko inštitutskega glasila Geografski zbornik.
22.6, smo v prostorih DZS v Ljubljani predstavili novinarjem Krajevni leksikon Slovenije, naš največji projekt v letih 1994 in 1995, pri katerem je sodelovalo več kot sto raziskovalcev, fotografov, kartografov in drugih zunanjih sodelavcev. 22 6. smo na Cckinovem gradu v Tivoliju v Ljubljani predstavili knjigo in zgo-ščensko Krajevni leksikon Slovenije širši javnosti.
19.10. smo v Zemljepisnem muzeju Slovenije v Ljubljani predstavili knjigo Dušana Pluta Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi, prvo iz nove zbirke Geografija, ki smo jo ustanovili skupaj z založbo DZS.
18.12. je bila v Zemljepisnem muzeja Slovenije predstavitev zemljevida Relief Slovenije v merilu L250 000 avtorjev Draga Perka in Milana Orožna Adamiča. Relief Slovenije sta s pomočjo digitalnega modela reliefa Slovenije izdelala Oddelek za geografski informacijski sistem in Oddelek za tematsko kartografijo, Zemljevid je oblikoval Matjaž Vi potnik, natisnila pa Tiskarna Mladinska knjiga, Glavna vsebina zemljevida so makrogeomorfološke in mezogconiorfološkc oblike slovenskega površja.
Skupaj z Inštitutom za geografijo, računalniškim podjetjem AMEBIS in založbo DZS smo pripravil zgoščenko (CD) Krajevni leksikon Slovenije, kar je prva zgoščenka v Sloveniji, ki je v celoti sad slovenskega znanja in je izšla tudi v knjižni obliki. Jerneja Fridl jc izdelala več digitalnih tematskih zemljevidov za Enciklopedijo Slovenije, Krajevni leksikon Slovenije, knjigo Matevža Lenarčiča in Dušana Plula
Vode v Sloveniji ter knjigo Darka Ogrina Podnebje slovenske Istre V Enciklopediji Slovenije (9. zvezek) je prispevala fotografijo za geslo Predalpsko hribovje. V okviru magistrskega študija je izdelala študijsko nalogo Metodologija priprave računalniškega kataloga tematskih kartografskih znakov za potrebe prostorskega planiranja in se strokovno izpopolnjevala v geografskem in zgodovinskem inštitutu Ostcrrcichisehcs Ost- und Sikdostcuropa Institut na Dunaju pri dr. Petru Jordanu, Dr Matej Gabrovee je predsednik Ljubljanskega geografskega društva, Član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, koordinator /a geografijo pri Gibanju Znanost mladini, član državne komisije s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru Gibanja Znanost mladini in član projektnega sveta za izdelavo raziskovalne naloge Vzpostavitev optimalnega javnega avtobusnega prometa v Republik) Sloveniji, Mauro Hrvatin je referent za ekskurzije pri Ljubljanskem geografskem društvu in član državne komisije s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru Gibanja Znanost mladini.
Milan Natek je aktivno sodeloval v pripravljalnem odboru za obeležitev 130. letnice rojstva Lavoslava Schvventnerja (1865-1952), ki bo na Vranskem v letu 1996. Dr Milan Orožen Adamič je predsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU in Znanstvenega sveta Geografskega inštituta, predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, Član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen ZRC SAZU, Član programskega odbor ciljnega raziskovalnega programa Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Komisije za geografsko terminologijo Zveze geografskih društev Slovenije in državne komisije s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru Gibanja Znanost mladini. Je član vodstva projekta Nacionalni atlas Slovenije in nosilec projekta Lehnjak na Krki Inštituta za raziskovanje krasa. V Zvezi geografskih društev opravlja funkcijo predsednika Tiskovne komisije.
Miha Pavšck je predsednik Finančnogospodarskc komisije pri Zvezi geografskih društev Slovenije ter član Podkomisije za snežne plazove Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije, Podkomisije za snežne plazove pri Ministrstvu za okolje in prostor in državne komisije s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru Gibanja Znanost mladini. Uredil je fotografije za Krajevni leksikon Slovenije. V okviru magistrskega študija je opravil obsežno terensko delo na območju Julijskih Alp in pripravil podatke o snežnih plazovih v Sloveniji za obdelavo v geografskem informacijskem sistemu. Vodil je enodnevno ekskurzijo (17,6.) ljubljanskega geografskega društva po alpskih dolinah Zgornjega Posočja s poudarkom na pokrajinsko-ckoloških značilnostih alpskih dolin in spoznavanjem njihove ogroženosti zaradi naravnih nesreč V Enciklopediji Slovenije (8. in 9. zvezek) je prispeval fotografije za gesla plaz, podor, PrestTcljenik in Prisojnik, Prevedel je del tematskih zemljevidov v knjigi Velike bilke 11, svetovne vojne.
Dr Drago Perko je predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen ZRC SAZU m državne komisijo s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru Gibanja Znanost mladini, član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, vodstva projekta Nacio-
nalin allas Slovenije, Tiskovne komisije pri Zvezi geografskih društev Slovenije, Znanstvene komisije pri Zvezi geografskih društev Slovenije in Komisije za geografsko terminologijo Zveze geografskih društev Slovenije. Dr Maja Topole je članica državne komisije s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog ndadih raziskovalcev v okvini Gibanja Znanost mladim in tajnica Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Prevedla je del tematskih zemljevidov v knjigi Velike bitke II. svetovne vojne.
Znanstveni svet seje sestal dvakrat: 1(5,5, in 23.11.1995. Uredniški odbor Geografskega zbornika seje sestal enkrat: 23.11 1995.
Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih
Seminar Dan varstva pred snežnimi plazovi. Pokljuka, 14.-15.1 : Miha Pavšck. Predavanje prof. dr. Karla Krausa Od digitalnega modela reliefa do topografskega informacijskega sistema. Ljubljana, 214: Jerneja Fridl
Mednarodni simpozij Sciences et montagne na temo Les apports de la recherche scientifique a la sécurité neige, glace et avalanches, Chamoni.t, Francija, 16.: Miha Pavšck.
Tretja mednarodna krasoslovna šola, Postojna, 27.-30.6.: Matej Gabrovcc, Milan Orožen Adamič, Drago Perko.
Predavanje Tsuzawe Matsnharuja Geomoiphic condition and disasler in Kobe (Januarv 1995), Ljubljana, 26.10.: Matej Gabrovcc, Milan Orožen Adamič, Drago Pcrko.
Mednarodno sodelovanje
Inštitut je sodeloval z Geografskim inštitutom univerze v Salzburgu v Avstriji pri projektu Razvoj geografskega informacijskega sistema na osnovi programskega orodja S P AN S, z Géographie Department of Ccographical Survey Institute v Tsukubi na Japonskem pri geomorfoloških kartah in proučevanju naravnih nesreč, z Oddelkom za geografijo Prirodoslovno-matematične fakultete v Zagrebu s temo Geografija dolin ČabTanke in Kolpe, z dunajskim Inštitutom za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, nemškima založbama Klett-Perthes in Wcstermami ter italijansko kartografsko ustanovo De Agostini pa pri tematski kartografiji
Obiski tujih strokovnjakov
Od 16,3. do 18.3, je bil na obisku dr. Peter Jordan, direktor Inštituta za vzhodne in jugovzhodno Evropo na Dunaju, Predstavili srno mu potek izdelave digitalnih tematskih zemljevidov, povezanost geografskega informacijskega sistema in računalniške tematske kartografije 1er vsebinsko in oblikovno zasnovo Nacionalnega atlasa Slovenije
Od 23.10. do. 27.10. je bil na obisku Tsuzawa Masaharu, direktor 3. oddelka za geografijo iz Gcographical Survey Institute of J a pan. Tsukuba. Japonska, Zanimala ga je metodologija preučevanja naravnih nesreč s pomočjo geografskega informacijskega sistema, računalniška tematska kartografija in geornorfološko karti ranje Med ekskurzijo po Ljubljani smo mu organizirali obisk Republiške uprave za geofiziko in Republiške uprave za zaščito in reševanje.
11.12. je bil na obisku Frithjof Aitemilller, direktor kartografije založbe KJett-Perthes, Stuttgart, Nemčija, Predstavili smo mu razvoj digitalne tematske kartografije na inštituta in delo inštituLskcga oddelka za tematsko kartografijo. 14.12. sta inštitut obiskala dr Ulf Zahn, vodja kartografije in geografije, in Jürgen Grimm, direktor prodaje iz kartografske hiše Westermann, München. Nemčija. Ogledala sta si delo oddelka za tematsko kartografijo in oddelka za geografski informacijski sistem,
Študijska potovanju
Miha PavSek: Centralne Alpe. Chamo nix, Francija, 1,6.-4.6.
Milan Orožen Adamič: obisk geografske in kartografske ustanove KJeit-Perthes,
Stuttgart, Nemčija, 14 9
Jerneja Fridl obisk kartografskega inštituta Österreichisches Ost- und Südosteuropa fnslitul, Dunaj, Avstrija, 11.9.-25,9.
Jerneja Fridl: obisk kartografskega podjelja Sfera, Bratislava, Slovaška, 24.9. Jerneja Fridl: obisk na Institut für Kartographie und Reproduktionstechnik -Technische Universität, Dunaj, Avstrija, 19.9.
Jerneja Fridl: obisk na Österreichisches Statistisches Zentralamt, Dunaj. Avstrija,
22.9.
PREDAVANJA, REFERATI
Matej Gabrovec
Belgija Predavanje v Ljubljanskem geografskem društvu, Ljubljana, 21,11.
Kitajska Predavanje na Gimnaziji Tolmin, Tolmin, 19,10.
Mi lun Orožen Adamič
Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Predavanja v izobraževalnem centru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ig, 21.6., 20.9., IS 10., 15.11. in 13.12,
Relief Slovenije. Predstavitev zemljevida v merilu 1:250.000 v Zemljepisnem muzeju Slovenije, Ljubljana, 18.12.
M ill si Pa vse k
Geografske značilnosti snežnih plazov Predavanje na ekskurziji slovenskih geografskih pedagogov v Centralnih Alpah, Chamoni.x, 3.6
Geografske značilnosti ledenikov s poudarkom na razmerah v Alpah. Predavanje na ekskurziji slovenskih geografskih pedagogov v Centralnih Alpah. C ha mo-nix, 3.6,
Ocena Ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Predavanja v izobraževalnem centru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ig, 21.6 , 20 9., 18.10., 15.1 L, 29.11. in 13.12.
Nevarnost snežnih plazov v slovenskih gorah 1. Oddaja za Radio Slovenija. Ljubljana, 24.2.
Nevarnost snežnih plazov v slovenskih gorah 2. Oddaja za Radio Slovenija, Ljubljana. 12.4.
Gibanje po plazov i tem terenu in zaradi snežnih plazov ogrožene površine v Sloveniji. Predavanje na seminaiju Dan varstva pred snežnimi plazovi, Pokljuka, 14.1.
Prerez in testiranje snežne odeje. Predavanje na seminarju Dan varstva pred snežnimi plazovi, Pokljuka, 15.1,
Drago Perk«
Ekspozicije reliefa v Sloveniji, Predavanje ob predstavitvi Geografskega zbornika št. 34 v Zemljepisnem muzeju Slovenije. 18.5,
Metodologija izdelave ocena ogroženosti Slovenije zaradi naravnih nesreč, Predavanja v izobraževalnem centru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, lg, 21.6., 20 9 in 18.10.
Zbirka Geografija. Predstavitev nove zbirke v Zemljepisnem muzeju Slovenije, Ljubljana, 19.10.
Relief Slovenije. Predstavitev zemljevida v merilu 1:250.000 v Zemljepisnem muzeju Slovenije. Ljubljana. 18 12.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 405-409
INŠTITUT '¿A RAZISKOVANJE KRASA
Delo na znanstveno raziskovalnih in raziskovalno razvojnih projektih (sofinanciranih od Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo. Jamarske zveze Slovenije in obči ne Divača), pri katerih so sodelovali raziskovalci Tanja Čelhar Martin Knez, Janja Kogovšek. Andrej Kranjc, Andrej Mihcvc, Bojan Otoničar, Metka Petrič, Tadej Slabe, Stanka Šebela in Nadja Zupan Hajna:
Kras v Sloveniji J (nosilec dr. Andrej Kranjc). študij prenikanja vode skozi karbonatne kamnine:
na osnovi t rilci nega analiziranja sestave prenikajoče vode v krasu, tako osnovnih parametrov, kol i udi parametrov, ki kažejo onesnaženost prenikajoče vode ter s pomočjo peli h sledilnih poizkusov na terenu, sta bila ugotavlja na način in hitrost prenikanja vode in v vodi topnih snovi skozi vadozno kraško cono (40 - 100 m debele plasti kamnine).
Ugotovljena sla dva načina pretakanja: zelo hiter in neposreden odtok večjih količin vode ter vzporeden, zelo počasen odlok manjših količin z večjimi časovnimi zaostanki. Največje ugotovljene hitrosti so 2,2 cm/s, najmanjše pa 0,0015 eni/s. Dinamika kraških v odo nosni kov:
a) analiza odnosov med osnovnimi hidrodinaniičnimi parametri (padavine, pretoki izvirov, nivoji podzemne vode) v študijskem poligonu kaibonatnega vodonosnika Tičnica, na osnovi katere so bile določene enačbe odvisnosti med padavinami in
pretoki izvirov in nivoji podzemne vode. S tem so bile postavljene osnove za definiranje splošno veljavnih zakonov o pretakanju in akumulaciji podzemnih vod v kraških razpokiinskih sistemih. Izračunana je bila tudi karakteristična vrednost efektivne iiillltracije za večje in bolj kompleksne vodonosnike s podobnimi osnovnimi značilnostmi;
b) analiza širjenja piezometričnih valov v kraškem vodonosniku, ki temelji na predpostavki, da so piczomelrski valovi v vrlini v neposrednem zaledju izvira Lijaka realizacija osnovnih valov, ki jih povzroči spreminjanje nivoja gladine v akumulacij skcm jezeru HE Solkan Določitev funkcijske odvisnosti med nivoji podzemne vode v vrtini in višino akumulacije je omogočila opredelitev h idrodi na uličnih značilnosti kraškega sistema (značaj razpok in kanalov, difuzivnosl). Rezultat je tudi teoretična krivulja nihanja nivoja podzemne vode v kraškem sistemu. Kraški vodni viri in njihovo zaledje:
opravljene so bile osnovne hidrogeološke raziskave za oceno vodnih virov v alpskem krasu, na primeru manjši b gorskih sklopov v Julijskih Alpah {L ¡vek, Matajur in Kolovrat), Te raziskave obsegajo zbiranje in pregled starejših podatkov, hidro-gcološko kartiranjc icr fizikalne, kemijske in bakteriološke analize posameznih izvirov Na osnovi lakih podatkov je mogoče izdelati oceno perspektivnosti posameznih vodnih virov /a reševanje težav pri oskrbi z vodo. kol je bilo prikazano na tem primera. Zbrani so bili tudi osnovni podatki za pripravo strokovnih podlag za varovanje vodnih virov Trnovsko-Banjškc planote. Ekologija kraških voda:
za preučevanje je bila i/brana Reka, določena je bila metodologija biološkega m on ilori nga, določena so bila reprezentančna zajemna mesta, zajeli so bili prvi vzorci in opravljene osnovne analize.
Preučevanje odnosa litostraligrafije in lektonike do kraških pojavov: na podlagi mikroskopiraaja velikega števila preparatov so bile vzpostavljene številne povezave med posameznimi, sicer ločenimi aspekn, kol npr. korelacija med tektoglifi (kalcitnimi žjlami in stiloliti) in ugotavljanje pomena teh korelacij oziroma ugotovitev v speleogenezi Preučevanje paleokrasa v Sloveniji: glede na dosedanje poznavanje je bila določena delovna hipoteza (senonijski paleokras), izbrana metodologija dela, izbrani ustrezni geološki profili in pobranih nekaj sto vzorcev kamnin za analize. Tektonsko lito loške osnove spelcogcneze:
so bile preučevane na primeru Postojnskega jamskega spleta, m sicer je bilo tektonsko karti rano podzemlje (1:1000) in ustrezno povTŠje nad njim (1:5000). Obdelanih je bilo 9.3 jamskih profilov in preučeno njihovo oblikovanje glede na geološke strukturne elemente. Vloga cro/ije in korozije v speleogenezi:
v zvezi z delovno hipotezo, da korozija pogosto samo "načne" karbonatno kamnino, ostalo delo izvotljcvanja pa opravi mehanska sila vode, so bili pobrani vzorci kamnine v ustreznih kraških jamah, opravljeno potrebno osnovna geološko karti ranje in opravljene mineraloške analize. Za ločevanje izv ora jamskih sedimentov (avlohtoni - a I oh Ioni) so bile opravljene analize na podlagi rentgenske d i frakcije. Kronologija in pogoji izločanja sige:
¿brani so bi J i podatki o dosedanjih meritvah absolutne starosti sig v Sloveniji, analiziranih je bilo več vzorcev sig iz jam na Krasu, ki so brez naravnega vhoda Kraški relief v Sloveniji:
poudarek je bil na preučevanju kontaktnega krasa in njegovih površinskih oblik, predvsem slepih dolin Preučena je bila morfologija stikov površinske rečne mreže s krasom, s pomnijo morfološke primerjalne melode so bili ugotovljeni neotektonski premiki, ugotavljana je bila odvisnost oblikovanja reliefnih oblik (slepili dolin, korozijskih ravnic in uravnav) od gladine kraške podzemeljske vode. V tem sklopu so bile tudi preučevane večje globeli na Krasu.
Odnos med kraškim površjem in podzemljem s poudarkom na preučevanju velikih jamskih sistemov:
/brani in pregledani so bili podatki o pomembnejših jamskili sistemih v Sloveniji, podrobneje pa obdelane Škocjanske jame. ledenice in snežnice ter globoka brezna na Tmovsko-Banjški planoti. Posebna pozornost je bila posvečena kraškim grezom in jamam brez naravnega vhoda. Z vidika zakrasevanja oziroma prehajanja površinske rečne mreže na krasu v podzemlje, so bili preučevani jamski vzorci, ki izvirajo s flišnega ozemlja. Jamski skalni relief in njegov pomen v speleogenezi:
raziskave so bile usmerjene predvsem proti trem ciljem Prvi je bil klasifikacija in inventarizacija drobnih skalnih reliefnih oblik v kraških jamah v raznih delih oziroma tipih slovenskega krasa. Pri tem je bila posebna pozornost posvečena terminologiji;, še posebej slovenski Drugi je bil geneza teh oblik, pri čemer so bile raziskave podkrepljene z modeliranjem v mavcu. Tretji pa je bilo preučevanje ene najznačilnejših izmed teh oblik, jamskih faset. Transformacija kraških tal v Sloveniji:
v Veliki jami ua Prevali je bila izračunana količina kamenja, ki so ga v jamo /metali ob čiščenju okoliških travnikov Dinamiko tega čiščenja je bilo mogoče tudi časovno opredeliti.
Vpliv človekove aktivnosti na značilnosti jamskih sediuicntov: s pomočjo analiz jamskih sedimentov {vsebnost organskega ogljika in fosfatov) smo ugotavljali vpliv onesnaževanja s površja v globlje dele kraškega podzemlja Kot stranski produkt" raziskav na tej tematiki je hilo odkrito arheološko najdišče v kočevskem Rogu, v /vezi s preučevanjem posebnih oblik antropogenih sedimentov pa so bile evidentirane jame - množična grobišča in načini zakrivanja teh grobov Zgodovina krasoslovja in speleologije na Slovenskem:
posebna pozornost je bila posvečena starejši zgodovini Škocjanskih jam in jamskega turizma na Slovenskem, izvoru termina "kras"' in pričetkom krasoslovja na Slovenskem, Marlelovim raziskavam našega krasa, krasu v Valvasorjevi "Slavi ..." in njegovim virom o krasu, in zgodovinskim virom o Cerkniškem je/eni.
Spe teološke raziskave za varovanje in ohranjanje Škocjanskih jam (nosilec dr. Andrej Kranjc)
Raziskovanje Škocjanskih jam kot naravnega pojava:
podrobneje so bile pregledane libumijske plasti v Škocjanskih jamah oziroma njihovi neposredni okolici z vidika palcockoloških preučevanj (poročano na geološkem
kongresu v Opaliji) ter z geomorfološkega vidika ovrednoteni sedimenti pod vhodom v Jamo na Prevali II v ožjem predelu Škocjanskih jam (poročano na mednarodnem simpoziju v Liptovskem Mikulašu).
Nadaljevali smo z mikroklimatskimi opazovanji v jamah ter pričeli redno opazovati s pomočjo digitalnih instrumentov ludt hidrološke značilnosti Reke. za kar smo vključili v sodelovanje tudi raziskovalce s tržaške univerze, ki raziskujejo Reko v okviru njihovega projekta "Timavo",
Raziskovanje njihove zgodovine (z vidika kulturne dediščine}: v objavljenih prispevkih (simpozij v Liptovskem Mikulašu, v periodikah Acta carsologica in Annales) je bil velik del vsebine posvečen tudi zgodovini turizma v Škocjanskih jamah S posebnimi vprašanji zgodovine Škocjanskih jam seje pričel ukvarjati tudi inštitutski zunanji sodelavec iz Anglijc.
Raziskovanje za njihovo varovanje in ohranjanje, tokrat predvsem v zvezi z gradbenimi posegi ob gradnji odseka avtoceste Divača - Kozina: pri tej tematiki gre za konkretna raziskovanja na terenu (npr. neposredno opazovanje oziroma kontroliranje v samih jamah ob miniranju na gradbišču avtoceste, o čemer so bila napisana poročila) in za širšo obravnavo teh vprašanj, predstavljeno na mednarodnih strokovnih srečanjih v Italiji, v ZDA in na Kubi Z vključitvijo novega "mladega raziskovalca", diplomiranega biologa, v projekt, smo pričeli resneje vključevati ekološke raziskave, konkretno Reke na površju in v jamah, kar je za varovanje oziroma ohranjanje Škocjanskih jam lahko bistvenega pomena.
Nastanek in oblikovanje kraških votlin s poudarkom na njihovem varovanju in izrahi (nosilec dr Andrej Kranjc) Zgodovina raziskav:
v sklopu projekta so bili preučevani L'krasoslovni pogledi" oziroma mišljenje o nastanku kraških jam nekaterih starejših avtorjev, ki so pisali o našem krasu (Lcon-berger, Valvasor), posebej Martelov doprinos k poznavanju geneze kraških jam na Slovenskem ter poglavja iz zgodovine našega jamskega turizma, s poudarkom na degradaciji oziroma varstvu jam. L ilos trat igralske raziskave:
preučene in analizirane so bile litostratigrafske značilnosti nekaterih plasti oziroma prehodov med strati g rajskimi Členi, v katerih so oblikovane nekatere naše največje jame (vključno Škocjanske jame), Posebna pozornost je bila posvečena določenim elementom speleogeneze, kot je pomen lezik v oblikovanju freatičnih kanalov. Tektonskolitološke osnove razvoja kraškega podzemlja in površja: podrobneje je bilo preučeno podzemlje Postojnskega jamskega sistema ter Škocjanskih jam in ustrezno površje nad njima, vključno z analizo letalskih posnetkov. Pri Škocjanskih jamah je bil poudarek na varstvu oziroma vplivih, ki bi ga lahko imela gradnja oziroma promet na bodoči avtocesti Divača - Koper na Škocjanske jame Mi nera l nol i to loške- h idrokem ij ske razi skave:
te raziskave so bile posvečene predvsem preučevanju vloge jamskih sedimentov v speleogenezi na primerih s Krasa, deloma iz človeku dostopnih, deloma iz zasutih jam, ki so bile odkrite ob zemeljskih delih na trasi avtocest preko Krasa.
Hidrokemija kraške vode v vadozni coni;
ukvarjali smo se predvsem s preučevanjem lastnosti prenikanja vode skozi vadozno kraško cono. konkretno na območju Postojnskega jamskega sistema (opravljenih je bilo tudi nekaj sledilnih poizkusov) ter v jamah primorskega krasa. Posebna pozornost je bila posvečena transportu snovi z vodo v omenjeni coni in s leni ugotavljanje odnosov med kraškim površjem in podzemljem, kar je tudi pomembno za speleogenezo.
Nastanek in oblikovanje večjih jamskih sistemov:
v zvezi s to tematiko smo preučevali Škocjanske jame oziroma dele teh jam (Marte lovo dvorano), Križno jamo in globlja brezna na kraških pianola h (Trnov-sko-Banjška planota). Pričeli smo uvajati tehniko absolutnih meritev, ki prihajajo v poštev za preučevanja speleogeneze, kot so npr mikrometrske meritve zniževanja skalne površine.
Vse raziskave so vsebovale tudi elemente varstva jam, posebej pa smo se ukvarjali z vprašanji varstva kraškega podzemlja ob večjih fizičnih posegih na krasu (gradnja avtocest) in z vprašanjem varstva Škocjanskih jam, naravnega spomenika, vpisanega v seznam svetovne naravne dediščine pri UNESCO
Za razumevanje speleogeneze so zelo dobrodošle oziroma poirebne predhodne raziskave geološke zgradbe terena, v katerem je jama, ki jo proučujemo Potrebno je razumevanje tektonskih in litoloških parametrov Z interpretacijo letalskih posnetkov terena nad Škocjanskimi jamami in okolice Postojne sino določili tektonske osnove oblikovanja kraškega površja. Dobljene podatke smo preverili in dopolnili tudi s terenskimi raziskavami površja in jam. Ugotovili smo, da so se v okolici Postojne pomembnejši jamski vhodi razvili na kontaktu ined zgornjekrednim apnencem in eocenskim flišem v širši prelomni coni Predjamskega preloma, in sicer v predelih, kjer so še posebno močno izražene tudi prečnodinarske prelomne cone.
Širjenje škodljivih snovi v krasu - sledila in modeli v različnih vodonosnikih
(nosilec dr, Andrej Kranje)
V tem mednarodnem projektu, ki ga vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, sodeluje osem slovenskih raziskovalnih organizacij in osem organizacij iz Avstrije, Nemčije in Švice. Razen koordinatorske in organizacijske dejavnosli (organiziranje sestankov celotne skupine, organiziranje sestankov projektnega sveta, organiziranje terenskega dela, izdajanje publikacije ''Reports 7. SWT'1) smo pobirali ledenske in mesečne vzorce izvirov vzdolž vznožja Trnovsko-Banjške planote in opravljali ustrezne kemijske analize. Na izvirih Vipave iu Ilublja delujejo avtomatski registratorji podatkov Meseca avgusta in oktobra sta bila opravljena kombinirana sledilna poizkusa s tremi sledili.
Nastanek in oblikovanje kraških votlin (podoklorski projekt dr. Tadeja Slabcta) Podoba kraške votline je eden izmed temeljev za razpoznavan je njenega oblikovanja in razvoja kot tudi določanja vloge votline v vodonosniku. To so dokazovali posamezni, ožji sklopi proučevanja oblike kraških votlin. Nosilec je ugotovil, da je tovrstno proučevanje smiselno predvsem s celovitimi koraki, ki bodo pripeljali do
vrednotenja celotne podobe votline. Za prvi korak je izbral proučitev najmanjših oblikovnih enot - skalnili oblik, njihove povezanosti na skalnem obodu - skalni relief ¡11 njegov pomen pri proučevanju razvoja kraških votlin. Proučil je nastanek in razvoj vseh najbolj značilnih skalnih oblik, ki jih je zasledil pri obsežnem terenskem delu, jih povezoval v celostno podobo skalnega reliefa posameznih rovov in jam ter opredelil njegov spcleogenetski pomen. Delo je bilo smiselno zastavljeno in izpeljano (zaključek projekta) Proučitev nastanka in razvoja posameznih skalnih oblik je omogočila dokaj popoln vpogled v pogoje, dejavnike iti procese oblikovanja kraških votlin. Največ pozornosti je posvetil skalnim oblikam, ki jih dolbejo najbolj izraziti dejavniki oblikovanja kraškega podzemlja, vodni tokovi. Povezovanje skalnih oblik v skalni relief pa je odprlo vrsto novih spoznanj o razvoju podzemeljskih rovov iti njihovi prepletenosti v vodonosniku
Skalni relief je pomembna sled razvoja kraških votlin in njegova razčlenitev je neobhodna sestavina celovitega speleološkega dela.
Problem varstva in urejanja reke Krke na odsekih z intenzivno rastjo lehnjaka (nosilec dr. Milan Orožen Adamič)
Opazovana so bila mesta z intenzivnim izločanjem lehnjaka. Vzorčevali srno lehnjak na več lokacijah vzdolž toka reke ter naredili mineraloške in mikroskopske analize. Kartirali smo izbrane pragove, ter na njih namestili reperske točke za opazovanje erozije pregrad.
Študij prenosa snovi v razpoklinskih in kraško-razpokii nsk i h kamninah (nosilec dr. Miran Veselic, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje) V prvem letu raziskav smo z melodo predvidevanja najpogostejših smeri podzemeljske drenaže dr. A. Erasa preiskali umetni tunel in površje nad njim nad izvirom H ubij a in umetne tunele ter površje nad njimi pri Lfnski koliševki, ki sta značilni kraški lokaciji Najpogostejše smeri drenaže smo določili tudi v Rudniku svinca in cinka Mežica, ki sodeluje pn projektu, in sicer na podlagi merjenja tektonskih elementov na 7. in 8. obzorju.
Na ta način smo izpostavili predvidene glavne smeri drenaže za tri lokacije, kar bo osnova za sledilne poizkuse v letu 1996,
Razvodnice na slovenskem krasu (nosilec dr. Milja 8rilly, FAGG)
Zbrali smo podatke o razvodnicah na slovenskem krasu in jih vnesli na karte merila
1.25000, tako da so bile primerne za nadaljnjo rabo oziroma digitaliziranje.
Uporabne raziskave za naročnike
Krasoslovni nadzor gradnje avtoceste Dane - Fernetiči (nosilec dr Tadej Slabe) Pri čiščenju kraškega površja in večjih zemeljskih delih, ki so potrebna za izgradnjo avtocest so bili odkriti številni kraški pojavi, predvsem jame. Na dnu in bokih vrtač so se odpirali manjši vhodi v večinoma nepristopna brezna, tik pod površjem pa so bile številne stare jame. Te so bile votle, zapolnjene z drobnozrnalo naplavino ali gruščem. So najstarejše sledi podzemeljskega pretakanja vode v tem delu krasa. Novo odkrite jame smo izmerili, narisali njihove načrte, proučili obliko jame in
razvojne sledi na slenah ler /brali vzorce sige in naplavin za nadaljnjo raziskavo. Svetovali smo način njihove ohranitve, če je bilo to zaradi varnosti ceste mogoče. Ohraniti je bilo moč predvsem brezna, katerih vhode so zaprli s skalami in betonom, nato pa prekrili z gruščem.
Dokumentacija
V kaiastru jam (vodi ga Inštitut v sodelovanja z Jamarsko zvezo Slovenije) je zabeleženih 6760 jam. Podatki so računalniško obdelani, lege jam pa vnešene na karte. Kartografska zbirka se je povečala za 25 načrtov jam, 42 morfoloških kart in 150 tiskanih kart.
Knjižni fond se je povečal za 309 enol, od tega 217 enot periodike in 22 knjig. Računalniško je obdelanih 18000 člankov in monografij. Izposojenih je bilo 820 zvezkov, od tega 20 % zunanjim uporabnikom in ntcdbibltotečno. Vodja knjižnice Maja Kraujc sodeluje pri sestavi domačih in mednarodnih bibliografij ler prevaja znanstvene razprave.
Zbiramo fotografsko gradivo in videoposnetke.
Mednarodno sodelovanje
Sodelujemo pri naslednjih mednarodnih projektih:
IGCP-UNESCO Project No. 299 - Geology, Climate, Hydrology and Karst Forma lion (sodelovanje organizacij iz držav vsega sveta, zaključen). COST Action no. 65- Ifydrogeological Aspects of Groundwater Protection in Karstic Areas (sodelovanje organizacij iz držav E$ in srednje ter vzhodne Evrope) ATH-7.SWT- Tracers and models in various aquifers, Investigation in Slovenia 1993-1996 (sodelovanje organizacij iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Švice). URA 903 C N RS- Proučevanje peri mediteranskega krasa (URA. 903 C NR.S. s sedežem v Laboratoire de Geographic physique a Aix-cn-Provence ter Laboratoire souterrain du C.N R.S., Moulis),
ALIS Link No. 12 (Britanski svet in MZT), 1ZRK ZRC SAZU in Limestone Research Group, Departcment of Geographical & Environmental Sciences, University ofHuddersfleld.
PECO "MED1MONT" - Desertification risk assessment and land use planning in Mediterranean coastal area.
Speleološke raziskave za varovanje in ohranjanje Škocjanskih jam (Le ricerche speleologiche per la protezione c salvaguardia del le Škocjanske jame) s sodelovanjem Institute d i geologia e paleontologi a delJ'Universita degli studi Trieste, Karst Environment Protection and Exploration of Cave Resources t. Inštitutom za geologijo kitajske Akademije znanosti iz Pekinga.
A cooperative Research ou Karst Pbenomen's Preservation. Protection and Large Cave System's Exploration in Yunnan Province / Yunnanskitn inštitutom za geografijo.
Dolgoročno sodelovanje z "Muzejem varstva narave in jamarstva" iz Liptovskega Mikulaša (Slovaška).
Pri raziskovanju zgodovine krasoslovja in speleologije je sodeloval zunanji sodelavec dr. Trevor R. Shaw iz Batlta (Združeno kraljestvo) (pomen slovenskega krasa v
razvoju omenjenih ved, proučevanje starejših virov za zgodovino krasoslovja in spcleologije na Slovenskem).
Organizacijsko in mentorsko delo
Člani inStituta smo organizirali 6. in 7. mednarodni pripravljalni sestanek za pripravo 7. Simpozija o sledenju voda v Dolenjskih Toplicah, 30.3.-1,4 in v Payerbachu (NÖ), 19,-21.10.
Organizirali srno 3. mednarodno krasoslovno šolo "Classical Karst", 27.6-30.6. v Postojni
A. Kranjc. S. Šebela, J. Kogovšck in T, Slabe so bili mcntoiji mladim raziskovalcem, pripravnikom in študentom na praksi, S. Šebela je uspešno zagovarjala doktorsko delo Vloga tektonskih struktur pri oblikovanju jamskih rovov in kraških površinskih oblik, M. Petrič pa magistrsko delo o karbonatnem vodonosiliku
Tičnice,
Med 3.4 in 14.4, je bila na delovni praksi študentka geografije ljubljanske univerze U. Povšc, od 24 7. do U.S. H. Božič, študentka geologije in od 7.8. do 18.8. B. Opara in B, Peric, Študenta geografije,
10,2. je skupina 6-ih dijakov srednje naravoslovne Šole iz Postojne je prinesla v določitev šolsko zbirko kamnin in mineralov, S, Šebela.
19,5., 1995 predavanje S, Šebele: "Kras v Sloveniji" za OŠ A. Globočnik iz
Postojne,
20.7., 1995 predavanje S, Sebele v Rakovem Škocjanu ob diapozitivih "Kraške značilnosti v Sloveniji, kijih raziskuje LZRK ZRC S AZU" za udeležence iz srednjih šol na poletni šoli podjetništva, ki ga organizira Gea College iz Ljubljane. J 5,9. 'Dan odprtih vrat IZRK ZRC SAZU - PROGEO'ob evropskem letu varstva okolja
i. Kogovšck je članici ATH, IGU Environmental Changes and Conservation in Karst Areas, Društva za zaščho voda Slovenije, Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko in Civilne zaščite - RKB enota.
A. Kranjc je član Komisije IGU Environmental Changes and Conservation in Karst Areas, član Association of Tracer Hydrology, redni član IN QU A, Komisije za kvartarne obale, Podkomisije za sredozemske in črno morske obale, član Association Français de Spléoléologie. Komisije za informacije pri Mednarodni speleološki zvezi, član Slovenskega komiteja za hidrološke raziskave, Znanstvenega svcia projekta Nacionalni atlas Slovenije, ad hoc skupine pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO za pripravo zakona o Škocjanskih jamah, Znanstvenega sveta Inštituta za geografijo ZRC SAZU, predsednik Upravnega odbora ZRC SAZU in predsednik Komisije za nagrade in priznanja ZRC SAZU.
A, Mihevc je predsednik Jamarske zveze Slovenije in Član odbora Prirodoslovnega društva Slovenije. Vodil je prvo slovensko jamarsko odpravo na Ki tajsko-Huang-huo, 18.2 ,-19. 3 in ekskurzijo Po poti Argonavtov med Vrhniko in Vipavo, 1 L10, Zunanji sodelavec: dr Trevor R Shaw, Shoscombe, Bath (Združeno kraljestvo).
Obiski
Dr Trevor R, Shaw s soprogo Jean Shaw, Bath, Velika Britanija, 19.3.- 30,3., 24 9 -14,10. in 11.11,-18.11.
Prof. Song Linhua, Instilute of Geography, Academia Sínica, Beijing, Kitajska in g.
Wang Bingjun, Director of Shihua Cave, Beijing, Kitajska. 19.3.-23.3.
lnaki Antigüedad. Gnjpo de Hidrogeologia, Facultad de Ciencias Geodinámica,
Universidad del Pais Vasco, Leica - Bizkai a, Spain, 26,3.-2.4,
Dr John E. Mylroie, Department of Geoscienccs, Mississippi State University,
ZDA, 3.6.-9.6,
Kitajska delegacija "Science Funds and ihe Corresponding operation system": Wu Shuyao. Liu Shi, Du Zhanyuan, Zhang Xinfang, Zhen Shimin, Beijing, Kitajska, 25.6
Dr, Philippe Martin tu Claude Martin, UPA 903 du CNRS Aix-en-Provence, Nimes, Francija, 3,7.-9 7.
Christian Wolke rsdorfer, Technische Universität Clausthal, Institut für geolog i e und Paläontologie, Clausthal - Lcllcrfeld, Nemčija, 28.7. Michael Houldsworth. Lancashire, Velika Britanija, 31.7,
Frank Vasseur z. dvema sodelavcema - potapljačema, Montpellier. Francija, 10,7.28.7,
Dr Philippe Audra, Grenoble s skupino geologov iz Scyssinsa, Francija, 2.8 Prof. Mario K ir in, Zagreb, HrvaŠka in mg. J in Haleš, Češki sva/ oehranju prirody, Praha, Češka republika, 8.8, Christophe Gauchon. Montpellier. France, 11.8.
Dr David Lowe, British Geological Survey. Nottingham, Velika Britanija, 18.8 -26.8
John Russum, Anglesy, Velika Britanija, 28.8
Bryan El i is s soprogo, Bridgwater, Velika B rilan ¡ja, 18.9,-20.9.
Zhang Shouytie. Jin Yuzhang, Shi Mengwiong. Institute of Geology, Academia
Sinica, Beijing, Kitajska, 22.9.-4.10.
Giovanni Badino, predsednik italijanske speleološke zveze. Torino, Italija, 26.9, Francesco Ferraresc. D ¡partimento di geografía dell'University di Padova, Italija, 12.10.
Huang Wen k un. Natural Science Foundation of Yunnan Province ter Zhang Fan. Liu Hong, Chen Xiaoping in Guo Laixi, Nature & Culture Conservation Center, Yunnan Institute of Geography, Kunming, Kitajska, 4.10 -19.10 hi g Marcel Laikov ič s sodelavcem, g. Ballom, Liptovsky Mikulaš, Slovaška. 23.10.'27,10.
Vladimir Pa noš s sodelavcem, Olomouc, Češka republika, 26.10. Prof dr. Franc Pohleven, BTF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 17.11,
študijska potovanja in izpopolnjevanja
A Krarijc; irski in britanski kras; Republika Irska in Zd nize no kraljestvo, 13.-27,7. M. Knez: kubanski tropski kras, Pinar del Rio (Kuba), 5.-12.8. J Kogovšek je bila v Turčiji The field seminar, Antalya, 15,-19.9.
A,	Mihcvc in N. Zupan Hajna sta med 2.11. in 5.12. obiskala kitajski kras v provincah Yunnan in Gnizhou.
B.	Otoni čar si jc ogledal Kras Bahamov in Floride (ZDA), 15.2. do 7.3. Pri tem je obiskal tudi naslednje institucije:
-	Rosenthal School of Marine and Almosphcric Science, South Florida University, Miami,
-	Department of Geology, University of Soul h Florida. Tampa,
-	South Florida Waier Management District, Tampa,
-	U.S. Geological Survey, St. Petersburg,
-	Department of Ma rine Sciences, University of South Florida. St Petersburg Ogledal si je tudi kraške pojave v konglomeratih Mont el la ter kraške in dmgc geoniorfološke pojave planote Cansiglio in predelov severno od Vincenze - Italija. 6.5 do 9 .5 ; Obiskal je tudi univerzo v Padovi
Udeležil se je predavanj dr. Stjcpka Golubiča (Boston University. ZDA): Biosedi-mcntologv in Global Perspective", 16.5. do 26.5., Ljubljana. T Slabe je decembra obiskal avstralske krasoslovce, si ogledal del njihovega krasa v N.S.W. in Južni Avstraliji in predstavil krasoslovni nadzor gradnje avtocest. Udeležba na kongresih, simpozijih , posvetovanjih:
Palcokarst Field Conference - Bahamian Field Station, Bahamas" , 17,2. do 21,2. San Salvador (Bahami): B. Otouičar.
Posvetovanje o lurisLičnem vrednotenju krasa, 21. 3, Postojna: A. Kranjc Posvetovanje geologov ob 34, skoku čez kožo, 24.3.1995. Ljubljana: S. Šebcla in M Petrič.
Mednarodni simpozij "G rot le luristiche e monitoraggio anibieiitale", 24,- 26.3, Frabosa Soprana (Cuneo. Italija).: A. Kranjc. T. R. Shaw, J Kogovšck 6th Preparatory Meeting of 7, SWT, 31.3,- 1.4, Dolenjske toplice: M Knez, A Kranjc, J. Kogovšek, A. Mihevc, B. Otoni čar. M, Petrič.. N, Zupan Hajna. Fifth Multidisciplinary Conference on Sinkholes and the Engineering and Environ-menlal Impacts of Karst; 2.-5.4.1995, Gatlinburg, Tennessee, ZDA - aktivna udclc/ba / referatom "The problems of constructions on karst-Examples from Slovenia": S, Šebela.
Regionalni sestanek COST 65 20,-22.4, Opatija: J. Kogovšek.
Posvetovanje "Strokovne izkušnje pri gradnji odlagališč nizko iu srednje
radioaktivnih odpadkov'" 7,6., Ljubljana: M. Petrič.
3. International Karstological School "Classical Karst", 27,-30.6,, Postojna, L, Drame, F. Drolc, S. Franctič, M. Knez, J. Kogovšck, A. Kranjc, M. Kranjc, A, Mihevc, B. Otouičar, M. Petrič. T. Slabe. S. Šebcla.
Regional Conference of Latin-American and Caribbean Countries; Latin America in the world: Environment, Society and Development, 1.8.-12.8., Havana (Kuba): M. Knez
Karst waters and Environmental Impacts 10.-14.9, Antalya: J. Kogovšck, Regionalni sestanek COST 65 14.9.. Antalya; J. Kogovšek. Znanstveno srečanje Associaziotie Italiana per lo Studio del Quatcrnario, 25.9., Trenio (Italija): A. Kranjc.
7th Preparatory Meeting of the 7th SWT, 19. - 21. 10., Payerbach (NO): A. Kranjc,
J. Kogovšek.
Izmenjava v okviru sodelovanja med URA 903, CNRS m IZRK ZRC SAZU, 27.9, do 3.10., Francija (Aix-en-Provence, Nimes, Pont de Gard): J. Kogovšek in S, Šebela.
Firsi Croatian Geological Congress, 19.'22. H), Opatija: N. Zupan Hajna, M. Knc/. in B. OloniCar.
Razstave
"Slovenski kras in kalcit", avtor M. Knez, Galerija Avscnik, 25. - 26.10 , Begunje na Gorenjskem.
"Delo Inštituta za raziskovanje krasa", avl or M. Knez, Slovenska znanost za razvoj '95, 6 J1.-10 11, Ljubljana.
PREDAVANJA, REFERATI
Martin Knez
Haracea in Trnje. Profile. 3 mednarodna krasoslovna šola, 29 G., Postojna. Higways across Karst - Environmental Risk with Special Regard to World Natural Heritage Regional Conference of Latin-American and Caribbean Counlries, Latin America in the world: Environment, Society and Development, 1,8., Havana (Kuba), (soavtor A. Kranjc). Paleoecological Significance of the Vreme and Kozina Limestones in the Area of the Škocjanske jame Caves, Slovenia. First Croatian Geological Congress, 19.10,, Opatija.
Beds of Liburnian Formation in a View of Paleoecological Research (Škocjanske jame Caves, Slovenia). First Croatian Geological Congress, 20.10., Opatija.
Janja Kogovšek
The surface above Postojnska Jama and its relation with the cave. The case of
Kristalni rov. Grotte luristiche e monitoraggio a m bi en tale, 24.3., Cuneo. The vertical runoff of rainfall trough do lines, the examples of doline s above Planinska and Postojnska Jama. 3. mednarodna krasoslovna šola, 27,6,, Postojna,
Pollution transport in the vadose zone. An example from Postojnska jama - Slo-venia Karst waters and environmental impacts. 11,9., Antalya (poster).
Andrej Kranjc
Začetki jamskega turizma v Sloveniji ter vloga jamarskih organizacij Posvetovan je
o turističnem vrednotenju krasa, 213., Postojna, Škocjanske jame. problems of the World fieritage Monument monitoring and safeguarding Mednarodni simpozij "Grolte lurisiiche e nioniloraggio ambi-cntalc", 24.3., Frabosa Soprana (Cuneo, Italija), Highways across Karst - Environmental Risk with Special Regard to World Natural Heritage. Regional Conference of Latin-American and Caribbean Countries, 18., Intranational Geographical Union. Havana (Kuba), (soavtor: M. Knez) Water monitoring in karstic environments. Znanstveno srečanje AssociazJone Italiana per lo Studio del Quateraario, 25.9., Trento (Italija). Zgodovinski pregled krasoslovnih raziskav na Slovenskem. Odd. za geografijo, FF. 6,11., Ljubljana.
Andrej Mi heve
Clastic sediments from dolines and caves on the route of highway at Divača. Classical karsl - 3. mednarodna krasoslovna Šola, 28.6 , Postojna. Soavtorica N. Zupan Hajna.
Jame in kras oh Bajkalskem jezeru. Zveza geografskih društev, 17. t,, Ljubljana.
Bajan O t miliar
Kraške oblike Bahamov. Predavanje na Slovenskem geološkem društvu 12,12.. Ljubljana,
Metka Petrič
Analiza hidrodinamičnih razmer v kraško-razpoklinskem vodonosniku. Geološki seminar. FNT Odsek za geologije, 22.1, Ljubljana.
Tadej Slabe
Karst Features in the motorway between Čebulovica and Dane. 3. mednarodna krasoslovna šola, 27.6. , Postojna.
Stanka Šeliela
Stik zgomjekrednega apnenca in eocenskega fliša pri Predjami. Posvetovanje geologov ob 34. skoku čez kožo. 24.3 ., Ljubljana
The problems of constructions on karst-Examples from Slovenia Fifth Multidisciplinar) Conference on Sinkholes and the Engineering and Environmental Impacts of Karst; 2.-5. 4.. Gatlinburg, Tennessee, ZDA.
Vrtače nad podornimi dvoranami Postojnske jame. 3. mednarodna krasoslovna šoU, 27.-30.6., Postojna.
Sadja Zupan Hajna
Clastic Sediments from Dolines and Caves on the Route of highway at Divača. 3, mednarodna krasoslovna šola. 28.6., Postojna, soavlor A. Mihevc.
Mineral composition of Loams from different types of fault zones on karst. First Croatian Geological Congress, 19 10., Opatija,
BIBLIOGRAFIIA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 409-418
P AJ. KONTO LOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVOA
Sistematske in paleobiološke raziskave mezozojskih in kenozojskih organizmov. (dr. Kalica Drobne, posamezne naloge opravljajo: mag. Franc Ci merman, dr. Špela Gori Can, mlada raziskovalca Irena Debeljak in Adrijan Košir ter zunanja sodelavka akad. dr. Dragica Turnšek)
Velike foraminifere (dr. Katica Drobne)
Rezultal petletnega projekla IG CP 286 "Early Palcogene Benthos" je delitev palcogetia na 20 SB biocon. Zlasti za paleocen in spodnji eocen so fosili iz profilov
v J Z Sloveniji veliko prispevali k razmejitvi con in ugotavljanj» raznovrstnosti združbe. O razdelitvi biocon i - 12 je K. Drobne poročala na posvetovanju geologov v Ljubljani, o bioconah 1 - 20 pa s skupino sodelavcev na geološkem kongresu v Opatiji.
Na podlagi dosedanjih analiz pripravljamo študijo o razvoju karbonatnih paleogcn-skih plasti v JZ Sloveniji, Istri in priobalnem ozemlju od Reke do Cavtnia. Vzorce kamnin s paleogenskimi fosili in njih prcparacijo smo pripravljali na inštilutu od 1985 leta dalje. Iz obdelanih 70 profilov smo izbrali najznačilnejše faciese s foraminiferami od zunanjih delov platforme (JZ Slovenija, Lika, Hercegovina) do notranjih delov na Jadranskih otokih (Hvar, Biševo, Lošinj). Pretežni del materiala smo zbrali v sodelovanju z IN A Nafta plinom iz Zagreba. Študija bo objavljena v Opera SAZU.
Za bodoče raziskave eocenskih karbonatov smo opravili preliminarne terenske raziskave, Vzorčevali smo apnence z velikimi foraminiferami na pobočju Sopade na Krasu. Za primerjalne raziskave nam bodo služili vzorci iz eocenskih plasti na otoku Krku Tam se prav Liko kot v JZ Sloveniji in Istri pojavljata obe /družbi foraininifer, imenovani slovenska in istrska.
Glede na 10, da so plitvomorske bioconc SB 1 - SB 20 pri nas ugotovljene pretežno v karbonatih, smo začeli s študijo velikih foraminifer tudi iz klasiičnih kamnin. Predpostavljamo, da bo na ta način mogoča primerjava eocenskih plasti z mnogimi llišniini področji central nega dela Tet i de in Pirenejev.
Mak foraminifere (mag. Franc Cimerman)
Nadaljevali smo raziskave iz naloge Tektofacies terciarja Južnih Karavank med Velenjem in Žeta! a mi in sicer na profilih Štankar (ŠI-3C) na južnem pobočju Konjiške gore in na Dreveniški gori (DG) južno od Poljčan,
Profil Štankar 3C: Foramimfema favna je zastopana z malo oblikami in je slabo ohranjena. Stene hišic so prekristaljene. Določili smo laliko: Št-3C interval 66-67 m: Botivina sp.. Bulirnina buchiana, 'trifarina cf, bradyi, Florilus communis. Št-3C interval 67-68 m: Haplophragmoides (7) sp., Uvigerina bortoniensis priHtijbrmis, Trifarina hradyi, Fursenkoina schreibersiana, Fioritus commurtis. Uvigerina banani ensi s primiformis je značilen mikrofosil za karpatijsko stopnjo miocena. Profil DG: Foraininifcrnc hišice so slabo ohranjene in so maloštevilne. Določili smo: DG-15; Tertularia gra/nen, Lenticulina sp,, Trifarina hradyi, Pullenia btdlo-ides, CibiCidoides sp., Fursenkoina schreibersiana. DG-16: (?) Cibicidoides pseudoungeriamts. DG-17: Spiroplectinella carina ta, Pullenia bulloides, Cibicidoides sp. V vseh treh vzorcih nastopajo kremenaste ovoidne špiku!e (Rhax) in fragmenti paJičastih spikul. Po favni, zlasti iz prvega vzorca, sklepamo na mio-censko starost.
Kremenaste ovoidne spikule smo ugotovili tudi na drugih profilih (n pr ZAVRH II) skupaj z vrsto Uvigerina graciliformis, zato tudi v tem primeru sklepamo na karpatijsko starost. Eocenska foranuniferna favna iz profila VRAČEK-1I in ZAVRH-1 f je v pripravi za končno poročilo. V zadnjem letuje bilo na novo ugotovljenih Se nekaj taksonov. Na profilu VRAČEK-II smo ugotovil! 102, na profilu ZAVRH-I1 pa 74 taksonov. Napravili smo analizo z računalniškim programom
BIOGRAPH, ki jc pokazal osem uiiitanuh asociacij na vsakem profilu. Iz palco-magnetnih raziskav (to so skupne raziskave z madžarskimi kolegi) v oligoceou pri Peračici na Gorenjskem so dobljeni prvi rezultati Ugotovljena je ralila rotacija lega območja v smeri urinega kazalca, do katere je prišlo v času po srednjem oligo-cenu,
Mezozojski radiotariji (dr. Špela Goričan)
Zaključili srno sistematske raziskave srednjetriasne radiolarijske združbe s Šmarne goTe in biostraligrafske raziskave triasnih radiolaritov iz ofiolitnega kompleksa Medvednicc in Kalnika Rezultati so objavljeni, Pri raziskavah sta sodelovala A. Ramovš (NTF. Ljubljana) in J. Halainič (I G I, Zagreb).
Mezozojski kmdariji (dr. Dragica Turnšek)
Sodelovali smo pri pripravi 5i vrst mezozojskih stromatoporoidov iz Slovenije za njihovo vključitev v publikacijo Treatise on Invertebrate Paleontology, ki jo vodi prof. dr, Carl Stock iz ZDA
Za mednarodni katalog koral in njihovo paleoekologijo smo podrobneje preučevali mikrostrukturo masivnih plokoidnih koralnih rodov Stylina, Pseudocoenia, Dipio-coenia, Pseudocoeniopsis in Heliocoenia iz jurskih in spodnjekrednih baricrnih in lagunam i h področij Slovenije. Ugotovili smo, da minitrabekulc (do ca 50 p m) prevladujejo v pravem greben skem okolju, velike (rabekule (nad 100 p m) pa so bolj pogostne v laguna rili h in paLch grebenih. Povsod pa se pojavljajo srednje velike t rabekule (ca 40 - 90 jim) Sodelujemo vsi Člani mednarodnega združenja Fossil Cnidaria
Kvartarni sesalci (Irena Dcbcljakj
Mlada raziskovalka Irena Debeljak je dokončala magistrsko nalogo z naslovom
'Starostna sestava populacij jamskega medveda iz Divjih bab".
Skupaj s kolegi z Tnštilula za arheologijo ZRC SAZU jc Franc Cimerman pod
elektronskim mikroskopom proučeval fosilne dlake jamskega medveda; razprava je
objavljena.
Dinamika paleogenskega razvoja v jugozahodn i Sloveniji (Adrijan Košir) Adrijan Košir je v okviru magistrskega študija dokončal osnovne terenske raziskave in laboratorijsko delo
Paleobtologija in geodinamični procesi v zgornjekrednih in paleocenskih plasteh na jVIT delu Jadranske platforme, (akad, dr Dragica Turnšek, raziskave opravljajo vsi člani inštituta)
Leto 1995 jc bilo posvečeno predstavitvi rezultatov iz interdisciplinarnih raziskav na srečanjih, kongresih in v spremljajočih publikacijah.
V projektu z naslovom "Paleobiological and paleoccological events in the time span from the Cretaceous / Tcriiary boundary to the Middle Eocene in the Karst Region" smo vključeni v delovno skupnost ALPE-JADRAN. Pripravili smo 3 predavanja in 5 postrov za 4. srečanje E.S.F v Anconi ter 3 predavanja in 1 poster za l hrvaški
geološki kongres v Opatiji. Obravnavali snio biotske in abiotske pojave na meji kreda / terciar in v plasteh paleocena do nieje z ilerdijem, M ikro pal eni o loške, facial ne, geokemične, palcomagnetne raziskave smo izdelali na 4 profilih na Krasu: Padriciano, Sopada, Dolenja vas -W in Dolenja vas -E. Na meji K iT se je v širši coni breče poka7alo več anomalij, manj pa v mlajših plasteh. Ker so paleocenske plasti odložene v različnih faciesih, so izraziti geološki dogodki tod zabrisani. Ni enotne mik ro flore in -favne v daniju. Meja s thanetijem je določljiva z nastopom koničnih foraminifer, ki so mnogo bolj pogostne kol pa indeksna vrsta G loma I-veohna phmaeva, Alge, foraminifere in koTale so raziskane v laki meri, da omogočajo delitev na cone, imenovane 4< Sli a low bentliic'', od SB1 do SB4. ki v širšem prostoru Jadranske plošče služijo za korclacijo plasti. V projektu sodeluje 21 raziskovalcev iz 5 držav.
Za palcomagnetne analize smo vzorčevaii nove profile na k redno I terciarni meji (Dolenja vas H), iranzicijske plasti v Vipavski dolini in Pivški kotlini !er zgomje-kredne apnence na Krasu. Skupno smo zbrali 86 vzorcev (728 do 821 SLO), ki jih bo obdelala Emo Marton iz Budimpešte Na terenu ji je pripravila profile ekipa B Jurkovšck z 1GGG. K. Drobne in A, Košir z ZRC SAZU. Za analize organskega materiala iz obmejnih K/T plasti smo vzorčevah skupaj z poljskim raziskovalcem Z. Sawiowicem. Terensko delo je vključeno v priprave za 5. kongres dosedanje organizacije E.S.F. Srečanje bo pod naslovni "The role of impact processes in the geological and biological evolution of the planet Earth", v organizaciji Paleonio-loškega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, v Postojni, jeseni lela 1996. Iz paleocenskih vzorcev in preparatov se izbira gradivo za Sporomorpha (M. Kedves, Madžarska), dasikladaccjske alge (F. Barattolo, Italija), velike foraminifere (K. Drobne) za posebne študije, ki se pripravljajo za objavo
Radiolarijska btostratigraflja jurskih in spodnjekrednih kamnin zahodnega dela Slovenskega bazena (podoktorski projekt, dr. Špela Goričan) V širši okolici Tolmina smo posneli sedem profilov v jurskih in kred ni h plasteh Slovenskega bazena. Vzorce s petih proFilov smo preparirali. Pri raziskavah sodeluje dr. S. Buser (NTF, Ljubljana).
Sistematske in paleobiološke raziskave (Ciljni raziskovalni program Oblikovanje kulturnih prostorov, dr Katica Drobne, raziskave opravljajo vsi člani inštituta) Program projekta obsega sistematske in paleobiološke raziskave 6 skupin fosilnih organizmov; velikih in malih benličnih foraminifer. recentnih foraminifer, radiola-rijev, koral in sesalcev.
Z nabavo računalniške in videoopreme k dosedanjima mikroskopoma Fotomakro-skop M 420 in Orlhoplanpol smo uvedli nov način shranjevanja fosilov v grafični obliki. Za osnovo služijo preparali ali fotografije, poliranc ali naravne površine kamnin. Do sedaj smo v računalniški obliki shranili hololipe foraminifer. radio-lanjcv in koral, ki so jih obdelali člani inštituta, Programe uvajamo in iščemo vedno boljše. Z novimi programi bo mogoče analizirati mikrofades in preučevati morfostriikturne elemente na fosilih.
Dokumentacija in knjižnica (Barbara Komik)
Knjižni fond seje povečal za 172 knjig in za 265 enol periodike, izposojenih je bilo 120 enot Nadaljevali smo z računalniško obdelavo podatkov in grafike, oblikovanjem in izdelavo postrov
laboratorij
Ivan Baranašic je izdelal 323 preparatov, izprat 15 vzorcev rcccntnih sedimentov, sodeloval pri pripravi zbruskov zob jamskega medveda Tomislav Popit je izdelal 332 preparatov.
Demonstrator Želj ko Pogačnik je sodeloval pri pripravi programov in digitalnem snemanju fosilov.
Terensko delo
V letu 1995 smo opravili 184 terenskih dni.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
70. obletnica rojstva A. Seilacherja, Tuebingen, 24,- 28.2. (K. Drobne)
Posvetovanje slovenskih geologov ob 34. skoku čez kožo, Ljubljana. 24.3. (K.
Drobne)
Institut za geofiziko, Budimpešta, 9.-12.4. (K Drobne)
4a Intern workshop "Impact crater ing and evolution of planet Earth, Ancona, 12,17.5. (K, Drobne)
I. Hrvatski geološki kongres, Opatija (Hrvaška), 18.-21.10. (K. Drobne, Š Goričan in A, Košir)
Mednarodno sodelovanje
-	Eötvös Lorand Geophysical Institute of Hungary, Budimpešta, Madžarska
-	Institut /a geološka istraži vanja, Zagreb, Hrvaška (medakademijska zamenjava)
-	RGN fakulteta, Zagreb, Hrvaška
-	Geološko - paleontološki zavod P MF, Zagreb, Hrvaška
-	Geologisch - paläontologisches Institut, Basel, Švica
-	projekt ÏGCP 286 -projekt ÏGCP335
-	Institut de Géologie et Paléontologie, Université de Lausanne, Švica
-	Isti tu to di Geologi a c Paleontologia, Univcrsita degli Studi di Trieste, Italija
-	Instiluie of Geological Sciences, JagicMonian Univ. Krakow, Poljska
-	University of Alabama, Department of Geology, ZDA
-	Al be rt-Ludwigs Universität Freiburg, Geologisches Institut, Nemčija
Članstvo v mednarodnih strokovnih organizacijah
Dr. Katica Drobne je koordinatorica projekta 1GCP 286 "Early Paieogcne Benthos" za Slovenijo in zahodni del centralnega Tet i sa, vodja raziskovalne naloge v delovni skupnosti ALPE - JADRAN, vključena je v projekt IGCP 335 "Biolic recoveries from mass extinctions", voljena članica Mednarodne podkomisije za stratigrafijo paleogena pri IUGS, članica Francoskega Geološkega društva in članica komiteja za bentos C1ESM.
Mag. Franc Cimerman je član komiteja za bentos CIESM.
Dr. Špela Goričan je članica INTERRAD (International Association of Radioiarian Palcontologists).
Adiijan Košir je študentski član SEPM - Society Tot Scdinicntaiy Geology, Paleontological Society, AAPG (American Association or Petroleum Geologisis) In 1 AS (International Association of Sedimentelogists).
Dr. Dragica Turn Sek je članica odbora v mednarodnem paleontološkem društvu FOSSIL C NID ARI A ter članica mednarodne delovne skupine za izdelavo Kataloga koral.
Organizacijsko in mentorsko delo
-	priprave za postavitev Stalne zbirke o Potočki zija tki v Logarski dolini (K. Drobne) skupno z Inštitutom za arheologijo ZRC S AZU (I. Türk), Oddelkom za geologijo NTF (V. Pohar) in publicistom P. Likaijem.
-	priprave za organizacijo 5. kongresa Impact eratering and évolution oj planet Eartb. ki bo v Postojni. 27.9.-2,10.1996.
-	dr Katica Drobne je mentorica mladi raziskovalki Ireni Debel j uk in mag.Vlasti Čosovič z Geološko paleontološkega zavoda Univerze v Zagrebu,
-dr. Špela Goričan je mentorica mlademu raziskovalcu Adrijanu Koširju,
-	dr. Dragica Turnšek je svetovalka Rosemarie Baron-Szabo pri izdelavi doktorske disertacije
Študijska potovanja sodelavcev
Irena Dcbeljak: študij arheozoologije v Franciji (Pariz, Nice, Valbonnc, 3 11.1.12.1995}
Obiski na inštitutu
Prof, dr Nevio Pugliese in dr. Mauro Caffau, Geološki inštitut Univerze v Trstu,
večkratni sestanki za izvedbo programa Alpe - Jadran
dipl, geol, Rosemarie Baron - Szabo, Freie Universität Berlin, 1.-5.3,
Barbara Schniuker in Christian Michel, študenta Univerze v Freiburgu, 7. 4. in 19.6.
Dr. Jean Des se. Laboratoire d'Archco zoologie. Centre de Recherches Archéologiques -
CNRS, Valbonnc, 15.5.
Prof dr. Sljepko Golubič, Boston University, seminar "Biosedi me nt ology in global perspective", 15.-30,5.
Dr. F,mö Manon, Gabor Imre, Geofizikalni inštitut Univerze v Budimpešti, zbiranje
vzorcev /a paleomagnetne analize, 23 -29,7,
Prof. dr, Carl Stock, The University of Alabama, 27.8,-1.9.
Prof dr. Lukas Hoitinger, Geološko palcontološki inštitut Univerze v Baslu, priprave za tečaj COMETT '95, 5.-6.9.
Dr. Elena Zakrevskaja, Geologi cal Museum, Moscow, 25.-26.9,
Dr. Zbigiiew Sawiowicz, Geološki inštitut Univerze v Krakow«, Ladislav Palinkas,
RGNF univerze v Zagrebu, zbiranje vzorcev za geokemične raziskave, 22 ,10.
Dr. Laszlo Bariosievvicz, Arheozoološki inštitut Madžarske akademije znanosti
(medakademijska zamenjava), priprava publikacije o sesalcih z Ljubljanskega barja,
11.-17,12.
Tiziana Brazzatti z Geološko palconto loškega inštituta Univerzo v Trstu, od 6.11 1995 do 31.1.1996.
PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV
Franc Ci me rman
Recent foraminifera and the i t environment from the Adriatic sea. Razstava postrov. skripta, COMETF 95, Piran (10.-24.9.) (Avtorji C i merman, F., Drobne, K., Ogorelcc. B.)
Paleomagnetism of latest Maastrichtian through Oligocene rocks in Is tri a (Croatia), the Karst region, and S of the Sava fault (Slovenia), - 1st Croatian Gcol. Congress, Opatija (18.-21.10.), (Avtorji Marton. E , Drobne. K.. Cimerman, F., Čosovič, V., Košir, A.)
Katica Drobne
Bentične plitvomorske foraminifere, ključ za bioconacijo v paleogemt. Posvetovanje slovenskih geologov ob 34 Skoku čez kožo, Ljubljana (24,3.)
Algae and Foraminifera along the K/T boundary from the Karst area, In: 4 th lnt, Workshop of ESF on - Impacl Cratcring and Evolution of Planet Earth-Ancona, (12,-17.5.), (Avlotja Drobne. K„ Barattolo, F.)
The K'T boundary in Slovenia: dating by magnetic susceptibility stratigraphy and iridium - anomaly in a debris flow. 4th Int. Workshop of ESF on -Impact Cratcring and Evolution of Planet Earth - Ancona, (12-17,5.), (Avtorji Hansen, H. J„ Drobne, K., Gwozdz, R.)
Paleontological and paleoenvlronmental events at the KfT boundary in the Karstic area. 4th Int. Workshop of ESF on - Impact Cratcrtng and Evolution of Planel Earth - Ancona, (12.-17.5,), (Avtorja Pugliesc, N.. Drobne, K.)
Introduction to Paleogene and its fades of SW Slovenia and ¡sina , predavanje, skripta in razstava postrov, COMETT95, Piran, (10.-24 9 ), (Avtorji Drobne, K., Košir, A,, Pavlovcc, R., PavSič, J., Placer, L,,)
Introduction to field trip Adriatic Paleogene, in vodstvo ekskurzije, COME TT 95, Piran, (10,-24,9.)
Recent foraminifera and their environment from the Adriatic sea. Razstava postrov, skripta, COMETF 95, Piran (10.-24.9.) (Avtorji Cimerman, F., Drobne, K., Ogorelec, B)
Paramagnetism of latest Maastrichtian through Oltgocene rocks in I str ¡a (Croatia), the Karst region, and S of the Sava fault (Slovenia). 1st Croalian Geol, Congress, Opatija, (18,-21 10), (Avtorji Marton, E., Drobne, K , Cimennan, F., Čosovič, V., Košir, A.)
Zona t ion of Paleogene deposits based on larger bent hie foraminifers from the Adriatic carbonate platform. 1st Croatian Gcol. Congress, Opat tja, (18.21.10), (Avtorji Drobne, K., Trutin, M., Pavlovcc, R, Čosovič, V., Vrana-ričič, D., Marjanac, T., Ogorelec. B., Jungwirth, E., Babic, L., Zupanič, J.)
Sedimentological and geochemical characteristics of carbonate rocks from the K/T
boundary to Lower Eocene on the Karst area (NW Adriatic platform). 1 st Croatian Gcol. Congress, Opatija, (18-21 10), (Avtorji Ogorelec, B., Dole-nec. T., Cucchi, F., Giacomich, R., Drobne, K., Pugliese, N,>
Micro- arid macrofossils from the K/T boundary through Paleocene in the Northern Adriatic platform. 1st Croatian Ceol, Congress, Opatija, (1H-21.10), (Avtorji Pugliese, N., Drobne, K., Barattolo, F., Caflau, M„ Galvani, R, Kcdves, M., Montenegro, M. E., Piriui-Radrizzani, C„ PI eni čar, M , Turnšek. D )
Špela Gorifan
Pelagički sMcifski se dimen ti sjeverozapadnog dijela Medvednice - 1st Croatian Gcol Congress, Opatija, (18.-21.10), (Avtorji Halamič, L, Goričan. Š. & Slovenec, D.)
Adrijan Košir
Introduction to Paleogene and its fades ofSW Slovenja and Istri a,, predavanje, skripta in razstava postrov, COMETT95, Piran, (10,-2+ 9 ), (Avtorji Drobne, K., Košir, A., Pavlovec, R., Pavšič, J., Placer, L.,)
Paramagnetism of latest Maastrichtian through Oligocene rocks in I stria (Croatia), the Karst region, and S of the Sava fault (Slovenia). 1st Croatian Gcol. Congress, Opatija. (18-21.10), (Avtorji Manon, E„ Drobne, K., Cimerman, F., Čosovič. V,, Košir, A.)
Dragica Tu rose k
Micro - and macrofossils from the K/T boundary through Paleocene in the Northern Adriatic platform. 1st Croatian Geo! Congress, Opatija, (18,21,10), (Avtorji Pugliese. N., Drobne, K., Barattolo, F., Caffau, M„ Galvani, R., Kedves, M.. Montenegro, M. E., Piiini-Radiizzani, C,, Plen i čar. M.. Turnšek. D.)
FOSILI V NAŠIH GEOLOŠKIH RAZISKAVAH, poster. Promocija inštituta na 2. Slovenskem festivalu znanosti (Slovenska znanstvena fundacija), oktobra 1995, WTC, Ljubljana.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCE V JE NA STRANEH 4 ] 8-421
BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HAD ZIJA
Raziskave flore, vegetacije in favne Slovenije in sosednjih območij (Narcis Mršič, sodelavci M Accetto, J Bole, J. Carnelutti, M. Cuhberg, A, Čarni, l. Dakskobler. B, Drovenik. V. Istcnič, O. Kardoš, L. Marinček, E. Maver, N. Pečenko, A. Selis-kar, R. Slapnik, A, Šercelj, S, Tome, P, Tonkli, D. Trpin, B. Vreš, M Zupančič in
V	Žagar)
V	okviru florističnih raziskav Slovenije smo se posebej posvetili terenskim raziska-
vam. Nabran je bil zanimiv material predvsem v močvirnih in obvodnih biotopih ter na Krasu Večjo pozornost smo namenili trpolccm in vodnim lečam. Za mednarodni projekt A tías Florae Europaeae smo izdelali kartografski prikaz razširjenosti rastlinskih vrst iz posameznih rodov družine Bmsstcnceae (Aubretia do Raphanus). Vključili smo se tudi v pripravo nove izdaje do ločeval nega ključa /a višje rastline (Mala Dora Slovenije), kjer sodelujemo pri obdelavi družine klinčnic K3aryophyllaceae)
Raziskovali smo /družbe ruševja (Rhodothamno-Pinetum mugó) in subalpinskega vrbovja {Rhododendro-Salicetum) na območju Kamniških Alp. Karavank in Rati-lovea.
Nadaljevali smo s fitocenološkimi raziskavami bukovih, jelovo-bukovih gozdov in gozdov belega gabra. Posebno pozornost smo posvetili nadaljnim raziskavam flori-stične sestave gozdov plemenitih listavcev v preddinarskem in predalpskem območju v spomladanskem obdobju. Nabrali smo preko 50 popisov in šele njihova labelarna obdelava bo pokazala nekatere nove stniaksonomske enote v Sloveniji.
V	zelo zmanjšanem obsegu smo proučevali zgodnjepomladanski aspekt združbe Querco roboris-Carpinetum, od Pomurja do Metliške nižine Pri tem snio odkrili nova nahajališča značilnih vrsl nižinskih gozdov, med katere pri nas uvrščamo ta si h ne (iagea spathacea, Pseudosteílaría europaea in Otnphalodes scorpioides. Ta nova nahajališča, ki so obogatila našo vednost o njihovi razšiijenostr in hkrati /družbah v nižinskem svetu Slovenije, ter prispevala k novim pogledom na lito-geografsko razdelitev proddinarskega območja oziroma njegovega belokranjskega dislrikta
Raziskovali smo vegetacijo pohojemh tal v Istri. Ugotovili smo štiri rastlinske združbe. V teli združbah prevladujejo vrste z C4 asimilacijo, ki je značilna za tropske rastline, Zato se pri nas takšne združbe pojavljajo v poznem poletju, ko so Telativno velika insolacija, visoke temperature in majhna zračna vlaga.
V	okviru bazičnih raziskav smo nadaljevali raziskovalno delo na jamski favni hroš-čev in dokončali opise dveh novih jamskih vrst v Sloveniji. Tudi raziskave favne površinskih vrst liroščev so v tem letu dale nekaj novih favnističnih presenečenj kol so najdbe vrst Sclerophaenodon carpaticus (Ojstrica, prej le iz Karpatov), Athous silicensis {Radeče in Rajhenovski pragozd, prej le iz Karpatov) in Atrartus collaris (Podkraj pri Hrastniku ob Savi, prej le Mariborski otok).
Končali smo z obdelavo materiala in pripravo celotnega prikaza favne dvoj no nog Slovenije in opisali 26 novih vrst in rodov za favno dvojnonog Indonezije. Končali smo z obsežnim projektom pnka/a edafske favne Slovenije, ki bo objavljen v knjigi pod naslovom Favna tal Slovenije in pripravili (že tiskano) knjigo s ključi /a določevanje edafske favne. Naredili smo obsežno analizo nekaterih cdafskih in podzemeljskih skupin živali, na osnovi katere smo postavili zoogeografsko delitev Slovenije.
Raziskovali smo favno dnevnih metuljev na Kozjanskem in lepidopterocenoze na močvirnih in vlažnih travnikih Notranjskega krasa.
Proučevali smo biologijo in ekologijo gadov (Vípera berus) na Notranjskem ter ugotavljali razširjenosti plazilcev v Sloveniji: zbiranje in obdelava podatkov ter priprava arealnih kart.
Biotopska in biocenološka valorizacijo reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti (dr Mitja Zupančič, sodelavci: M Accetto, T, Če I i k, l. Dakskobler. B. Drovenik. A. Seliškar, R. Sla pni k. S. Tome, P. Tonkli, D. Trpin, B. Vreš, V, Žagar)
V	letu 1995 smo nadaljevali s proučevanji gozdnih /dnižb v nižinskih gozdovih ob reki Muri. Vegetacijo ob Muri smo popisali le na 31 meslih in le deloma dopolnili popise iz preteklega leta. Združbo Querco- Ulmetvm minor is smo tako popisali na 26, asociacijo Steilario-Alnetum na 2, fitocenozo Querco roboris- Carpirte turn na 2 mestih in združbo Carici elongatae-Alnetum glutinosae na l mestu. Ob Muri srno raziskovali tudi floro in favno (hrošče, metulje in plazilce),
Biotske raziskave mejne Mure (dr. Božidar Drovenik)
Biotskc raziskave so segale Se preko meje v avstrijsko Štajersko, kjer smo raziskovali hrošče tudi s kolegi iz Gradca s sofmaciranjeni firme STEWEAG-a iz Gradca Raziskave so potekale zelo uspešno. saj smo našli za ta prostor zelo veliko do sedaj še neregistriranih vrst v tem delu Slovenije. Za Stewcag je bil izdelan prvi zaključni elaborat o inventan zacij i hroščev na mejni reki Muri med Slovenijo in Avstrijo.
Dezertifikacija slovenskega Krasa (dr. Metka Culiberg)
Projekt je bil del evropskega programa "Palyiiological study on desertification in south-western Europe: Timing, natural trends and human impact." Razpisala ga je Evropska ekonomska skupnost iz Bruslja. Sodelovali smo z Universita degli studi i di Ronia "La sapinenza". Zaključen je bil sredi leta 1995, Palinološke raziskave so dale izredno zanimive rczultale, saj je iz njih razvidno, da je v daljnji preteklosti Kras poraščal gozd, na katerega pa je močno posredno ali neposredno vplival človek.
Flora in vegetacija KamniškoSavinjskih Alp - invenlarizacija, raziskave, kartira-nje, naravovarstvene ocene (mag. Andrej Seliškar, sodelavci L, Marinčck, D Trpin. B. Vreš, M. Zupančič)
Težišče raziskav je bilo v Logarski dolini, Robanovem in Matkovcm kotu, ostale predele smo pregledali v prvi fazi informativno. V enajstih kvadrantih srednjeevropske mreže srno ugotovili 714 taksonov in opredelili slopnjo ogroženosti. Opisali smo 14 gozdnih fitocenoz in 26 traviščnih, naskalnih in grmovnih združb
Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega parka (mag. Branko Vreš, sodelavci M, Accetto. M. Culiberg, A. Čarnt. T Celik, I. Dakskobler, B. Drovenik, M Mršič. A. Seliškar, R Slapnik, S Tome, D. Trpin, M. Zupančič, V. Žagar)
V	raziskave so bila zajeta območja Podgorskega krasa. Tržaško-komenskega krasa, Brestoviškega dola. doline reke Rase, dolina Glinščice. kraški hribi Vremščica. Slav-nik, Trstclj in Fajti hrib, vrtače ali udornice Orleška draga, Leskovcc in Risnik ter več kraških kali (Globočaj. Gorjansko. Brjc pri Komnu,...). Izvedli smo floristični pregled po posameznih lokal i teta h, opisali več različnih rastlinskih /družb, opravili paleo vegetacijske raziskave na delu Podgorskega krasa (Zajezera) ter proučevali favno metuljev, hroščev, polžev in plazilcev ter dvoživk lega dela krasa. Enoletne raziskave in ventar izacij skega značaja so pokazale precejšnjo pestrost kraškega
območja, saj je biJo najde ni li preko 700 različnih rastlinskih vrst, okoli 900 vrst hroščev (med njimi 4 nove vrste za Slovenijo), 200 vrst metuljev, ter popisane mnoge rastlinske združbe značilne za submediteransko fnogeografsko območje.
Naravni spomenik Velika votla na reki Reki {mag. Andrej Scliškar, sodelavec; B Vreš)
Zaključene so bile florisiične in vegetacijske raziskave na delu porečja reke Reke, kjer smo zabeležili na sedmih lokalilelah 327 različnih rastlinskih taksonov. opravili pregled vegetacijc po pomembnejših rastlinskih zdnižbah ter pripravili naravovarstveno valorizacijo lega območja.
Flora, vegetacija m favna) obrežja in prodišč reke Soče (izbrane lokacije), {mag, Branko Vreš. sodelavci 1 Dakskobler, B. Drovenik, A. SeliSkar, R. Slapnik) Na reki Soči so bile opravljene (1 orisi ične, vegetacijske, koleoptcrološke in mala-kološke raziskave na naslednjih lokal i tetah: izvir Soče, Velika korita, Če/soča, Kobarid, Tolmin, Deskle in Solkan.
Gozdna vegetacija Posočja (dr Igor Dakskobler)
Nadaljevali smo s proučevanjem predalpskih jelovo-bukovih gozdov Uomogyno sylve stris-Fage t um, sin, Abieti-Fagetum praealpinum (Črni vrh nad Vrsnikom, dolina Učje) in predalpskih subalpinskih bukovih gozdov Folvsticho lonchitis-Fagetum {Smrečje nad dolino Tolminke, Prodi nad dolino Kneže, Krasji vrh v grebenu Polovnika, Kanin, Veliki Muzec nad dolino Učje).
Nadaljevali smo s proučevanjem listnatih gozdov {Saxifrago pctraeae-Tihetum iiorn. prov., Amelanchiero-Ostryetum var. Anemone trifolia no m. prOv.) na osojnih pobočjih Sabotina nad dolino Soče med Plavmi in Solkanom. Na Sabotinu in nad izvirom Lijaka smo opisali novo varianto topi olj ubnega gozda črnega in puhastega hrasta ter črnega gabra Ostryo-Quercctum pubescentis {Ht, 1950) Tri najsi ič 1974 cjuercetosum iiicis Lausi et Poldim 1962 var. Amelanchier ovalisvar. nova.
Toploljubnc gozdove črnega gabra in puhastega hrasta smo proučevali tudi v dolini Idrije (Golo Brdo), V tej dolini smo opisali rastlinstvo Zelenega potoka in predlagali izločitev gozdnega rezervata.
Gozdni rezervati -Biološka pestrost gozdnih ekosistemov (dr, Marko Accelto) Po dveletnem obdobju dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa ugotavljamo, da smo komaj uspeli opraviti prvo, pripravljalno fazo del, to je izločitev trajnih raziskovalnih ploskev v pragozdnem rezervatu Krokar.
Kartiranje habitatnih tipov (mag. Andrej Seliškar, sodelavci A. Čar ni. I. Dakskobler)
Nadaljevali smo s pripravo materialov za kartiranje habitatnih tipov Slovenije, Ločili smo osnovne habitatne tipe v Sloveniji in se pripravljamo za izvedbo poskusnega karti ranja.
Inventarizacija favne žuželk (Coleoptera in Lepidoptera) slovenskega alpskega prostora (dr. Božidar Drovenik, sodelavci: F, Rebeušek)
Inventarizacija favne žužcik {Coleoptera in Lepidoptera), v alpskem svetu, kjer sodeluje še Franc Rebeušek jc potekala po načrtu in so so raziskave izvajale le v Kamniško - Savinjskih Alpah, Tudi tukaj jc bilo v tem letu najdenih veliko novih vrst hroščev in metuljev za te del Aip. Zaključni elaborat obsega 250 vrst karabidov za Kamniško-Savinjske Alpe iz okoli 110 nahajališč.
Ocena vplivov na jloro in vegetacijo vzdolž odseka avtoceste Dragomelj-Blagovica (dr. Marko Accetto, dr, Božidar Drovenik, dr. Lojze Maririček, mag, Andrej Seli-škar, mag. Branko Vreš)
Na odesku avtoceste od Dragomlja do Blagovicc smo opravili flori stično, vegetacijsko j n favni stično inventarizacijo. Opozorili smo na nekatere biolopc. ki jih bo gradnja avtoceste uničila.
Podzemski in izvirski polži vzhodne Slovenije (dr. Raj ko Slapnik) Nadaljevali smo malakološke raziskave osamelega krasa vzhodne Slovenije. Vključevale so vzorčevanje v podzemeljskih in izvirskih biotopih, Vzporedno z malako-loškimi raziskavami so bile opravljene tudi obsežne fizika I no-kemijske meritve vode v izv irih in podzemeljskih vodah v omenjenem območju.
Polži (Mollusca) Kamniško-Savmjskih Alp - inventarizacija, raziskave, kartiranje, naravovarstvene ocene (dT, Rajko Slapnik, sodelavec J. Bole) Raziskovali smo favno mehkužcev v Kamniško-Savinjski Alpah Opravljene raziskave ponujajo le okvirni pregled malakofavuc raziskovanega območja in kažejo na bogato in zelo zanimivo favno polžev.
Sanacija cestnih hrežin na biohiki in ekološki osnovi (dr. Lojze Mari liček, sodelavci A, Čarni. B. Drovenik, A. Seliškar, B. Škcrlcp, F. Šubic, D, Trpin, B, Vreš, M. Zupančič)
V	letu 1995 snio nadaljevali z ekološkimi, vegetacijskimi in zoološkimi raziskavami na vseh pomembnih brežinah v Sloveniji. Izločili smo okoli 160 stalnih raziskovalnih ploskev, površine 9 m Vse ploskve so vidno označene in vrisane v ustrezne načrte Današnje stanje raziskovalne mreže je zelo solidna podlaga za dolgoročno raziskovalno delo.
Vegetacija gozdnih obronkov v submediteranskem svetu Slovenije (dr Andraž Čarni)
V	času vegetacijske sezone srno nadaljevali popisovanje zastornc in robne vegetacije v slovenskem submediteranskem svetu in v sosednji hrvaški Istri. V druge dele sosednje države, zaradi vojnih razmer nismo mogli. Napravili snio 66 vegetacijskih popisov, ki jih irenulno obdelujemo. Da si bomo ustvarili dokončno sliko o obravnavani vegetaciji, bodo potrebne terenske raziskave še v lelu 1996.
Sonaravrto pridelovanje zdravilnih rastlin (sodelavec A Seliškar, B. Vtcš) Iz literature in na terenu smo zbrali podatke o razširjenosti vrst Origanum vulgare
in Salvia officinalis v sub mediteranskem območju, ugotavljali fitocenoze, v katerih se pojavljala in ocenjevali ograženost naravnih populacij.
Biodiverziteta gorskih traviSč: biodiverziteta in hranilna vrednost (sodelavcc A. Scliškar)
Naloga poteka v okviru oddelka za agronomijo. Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, nosilka dr, Lea Baričevič v sodelovanju z FAO-dclovna skupina za gorske pašnike. Prispevali smo podatke o združbah, ilorističmh posebnostih, sukcesijah in razširjenosti
Biologija in ekologija vrste Coenonvmpha oedippus (Fabricms, 1787) (ml raziskovalka Tatjana Čelik, dr. Božidar Drovcnik mentor)
To je najbolj ogrožena vrsta dnevnega metulja v Evropi, Življenjski prostor so ekstenzivni vlažni travniki, Zaradi naglega krčenja areala vrste, kije pred obdobjem obsežnih hidro in agromelioracij zajemal skoraj celotno Evropo, so življenjske navade in zahteve vrste zelo slabo poznane. Zadnje populacije barjanskega tjavčka živijo le še na maloštevilnih, zelo omejenih lokacijah v Franciji, Švici, Italiji. Avstriji. Madžarski in Sloveniji
Ntekojrekvenčna komunikacija pri talnih pticah tropskega pragozda (mL raziskovalec mag. Nikolaj Pečenko, dr Narcis Mršič mentor)
Nadaljevali smo akustično snemanje in analizo zvoka v Royal Rotterdam Zoological & Botanical gardens.
Ekomorjološke raziskave primorske kuščar ice (ml. raziskovalka mag. Staša Tome. dr. Božidar Drovcnik mentor)
Nadaljevali smo ekomorfološke raziskave primorske kuščarice (Podarcis si cula) na otokih zahodne Istre.
Knjižnica in dokumentacija (Olga Dcžnian, Božcna Gabrijclčič) V letu 1995 seje knjižni fond povečal za 641 enot: za 243 enot periodike in 398 knjig (nakupi, zamenjave, darila). Vzpostavili smo 10 novih zamenjav. 19 obiskovalcev in 13 sodelavcev si je izposodilo 187 knjig. Knjižnica deluje v okviru Biblioteke SAZU. Knjižničarka se je udeležila računalniškega tečaja COBISS v NUKu in Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Oddali smo 136 uradnih inšlitutskih dopisov.
UDELEŽBA SODELAVCEV NA SIMPOZIJIH IN POSVETOVANJIH 5 Faunistcntrcffen, G raz, Avstrija 1.4 : T Čelik
8. Rhoncr Symposium fiir Sclmietcrlingsschutz, Oberclsbach, Nemčija 28.-29.9.: T. Čelik
21. srečanje entomologov sosednjih dežel, Ljubljana, 21.-22.10.: T. Čelik, B Drovcnik
24 srečanje Vzhodnoalpsko-dinarskega dntštva za proučevanje vegetacijo, Rovercto (liaiija), 2.-6. julij 1995. A. Accel to, I. Dakskobler, L. Marinček. M. Zupančič.
17. gozdarski 51 udijski dnevi - Prezrte drevesne vrste. Dolenjske Toplice, 9-10, november 1995: M. Accetto. I. Dakskobler
Letno srečanje avstrijskih cntoinologov na Dunaju. 25.-26.2.' 13. Drovcnik Srečanje entomologov sosednjih dežel na Koroškem v Nockgebiet v Avstriji. 24.25.6.1995: B. Drovenik. R. Slapnik.
Letno zborovanje nemških koleopterologov Beutclsbach pri Stuttgarlu 27,30.10.1995 B Drovenik
Zborovanje Koroških entomologov v Celovcu. 18.-19.11.: B Drovemk 3. mednarodna delavnica "Evropske vegetacijske raziskave". Rim, 31,3.-2.4: A. Čarni, A. Seliškar.
Sestanek svetovalne skupine IUCN, Kijev, 13.-18.5,: A. Seliškar.
Simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1995, Ljubljana 21.-23.4.: M. Accello, A.
Čarm, I. Dakskobler, A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš, M. Zupančič. V. Žagar
11 srečanje slovenskih botanikov, Ljubljana. 25,11: A Čarni, A Seliškar, D.
Trpin, L. Marinček, M. Zupančič, V. Žagar
Internationale CLUSIUS-Forschungsgesellscliafi, Gussing in Sombathelv 21.-22.5.: B. Vreš
Biodiversity workshop v Bolgariji, Lessidren 25.-27.6.; B. VreS 8. OPTIMA Meeting, Sevilla, 24,9.-2,10,: A. Čarni Gozdarsko omizje Bela Krajina. 20.5.: M. Zupančič Gozdarsko omizje Snežnik 7_10 : M Zupančič
Redakcijski odbor evropske vcgclacijskc karte v Vi I mu, Nemčija, 4 -8.12.: M. Zupančič.
Študijska potovanja in izpoplnjevanja
Museo civico d t Sloria naturale Udi ne, 30.11.1995, S. Tome
Botanični inštitut Dunaj, 23.6,: B. Vreš, 20 1 -20,2.: A Čarni
Lancaster University 9.10.-17.11 A Čarni
Zoo Roterdani 1.3 -31 12 N. Pečenko
Mentorsko delo
Dr Božidar Drovenik je mentor mag. Staši Tonic (doktorat) in Tatjani Čelik (magisterij); dr. Narcis Mršič jc mentor mag. Nikolaju Pečenku (doktorat).
Obisla na institutu
Dr. Otakar Kudrna, Neustadt-Salz, M laden Kučinič, Zagreb. Dr. Job Schamincc, Stephan Hcnnekens, Wagcningen, Univ. doz, dr. Christa Frank, Dunaj, Dr. Geke Gjuknuri, Tirana
Vodstvo ekskurzije
Botanično-fitocenološka ekskurzija Sv. gora - Vače 214., simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1995: M. Zupančič
Fitocenološka ekskurzija v Pokljuško sotesko. Zveza gozdarskih društev Slovenije, 24.6.: M. Zupančič
Botanično-fttocenološka ekskurzija v Železnico in Radovno, Prirodoslovno društvo Slovenije, 15 7 : M. Zupančič
Filocenološka ekskurzija na območju GG Bled. Gozdarsko društvo Bled. 9,9.: M. Zupančič
Druge dejavnosti
A. Seliškar je predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije in Izvršnega kolegija Slovenskega sklada za naravo
D. Trpin in B. Vrcš sta regionalna sodclavca Commillc for mapping the Flora of Europe s sedežem v Helsinkih. B. Vreš je podpredsednik Internationale CLUS1US-ForschungsgcscUschaft (Gussing, Avstrija)
Sodelovanje z znanstvenimi in drugimi organizacijami
Arheološki inštitut Univerze v Ljubljani. Biološki inštitut Biotehniške fakultete, Centar za i straži vanje mora Rovi nj, Institut "Ruder Boškovič", Commitce for mapping of Flora of Europe, Helsinki, Consortium of Aquariums, Universities and Zoos, Department of Quaternary Geology', Lund, Dipartimcnto di Biologia, University degli Studii di Trieste, Gozdarski oddelek Biotehniške rakultcte, Hoc lise tni le fur Bodenkultur, Wien, Hrvatski prirodnjački muzej u Zagrebu, Institut fur Botanik der Univrsital Wien, Inštitut za geologijo in mineralne si rovi ne, Int. Clusius-Korscliungsgesellschafl, Giissing, Jersey Wildlife Preservation Trust, Lancaster University, Lancaster, Musco regional! d i Sccinzc Naturali, Torino, National Foundation for Reseach in Zoological Gardens, Pokrajinski muzej Koper, Pri-rodnonaučeii muzej vo Skopje, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prirodoslovno-malematički fakultet, Zagreb, Rudarsko-geološko-naftni fakultet, Zagreb, Station Internationale de phytosociologie, Bailleul, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana. Novo mesto. Nova Gorica, Živalski vrt, Ljubljana, itd.
PREDAVANJA IN REFERATI
Marko Accetto
Združba Neckero-Campanuletum jvsttnianae ass. nova v Sloveniji, Simpozij Flora in vcgelacija Slovenije 1995, 21 -23 4.
Razšiijenost in rastne značilnosli lise (Taxus baccata L.) v Sloveniji. Prezrte drevesne vrste. Gozdarski študijski dnevi, Dolenjske toplice 9.-10.11.
Floristična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi 10. srečanje slovenskih botanikov, Ljubljana, 25.11.
Metka Cullbcrg
Vegetacija Krasa v preteklosti. 10. srečanje slovenskih botanikov, Ljubljana, 25,11.
Andraž Čarni
Trampled plani communities rich in C4 species in Europe. 3rd International Workshop "European vegetation survey", Rim, 31 3.-2.4.(soavtor L Mucina)
Chamaesyce proslrata communities in the world. VIIt OPTIMA Meeting, Scvilla, 24,9-2.10.
Tatjana Čelik
Butter/lies as hioindicators for assessment of nature conservation value of Planinsko polje (Slovenia), S. Rhoner Symposium fur Schmetterlingsschutz, Oberelsbach, 28.-29,9.
Igor Dakskohler
Razvoj gozda na pohočnih zdrsih. Biotehniška fakulteti). Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 6,3,
Asociacija Ostryo-Quercetum ilicis Trinajstič (1965) ¡974 na Saboiinu? Simpozij Flora in vegetacija Slovenije L995, Ljubljana, 21,4.
Comparison between bech forests of svhalliances Ostryo-Fagenion Borhidi 1963 and (ephaianthero-Fagenion Tx. 1955 ex Tx. et Oberd. ¡958. 24 srečanje Vzhodnoalpsko-diuarskega društva za proučevanje vegetacije, Rovcrcto, 3.7.
Razširjenost drevesnih vrst v gozdnih združbah Posočja. 17. gozdarski študijski dnevi. Dolenjske Toplice, 10.1L
Božidar Drovenik
Favna hrošče v reke Mure. En tomo loško društva Slovenije, Maribor, 7,2.
Zgodovina raziskav jamskih hrošče v v Sloveniji. Predavanje nemškim koleoptero-logom Stuttgart - Beutelsbach, 28,10.
Lojze M ari neck
Gozdna vegetacija Slovenije. Predavanje na simpoziju Obnova vegetacije ob daljinskih cestah, 24.3., DARS, Ljubljana.
Dinarski jelovo-bukov gozd na Blegošu. Predavanje na Bioloških dnevih, decembra, Ljubljana.
Uvodna beseda. Zborovanje Znanost na Slovenskem danes in jutri. Klub znanstvenikov in raziskovalcev pri SLS, november, Ljubljana.
Narcis Mršič
Biodiversity in Slovenija. Mednarodni sestanek o biodiverzileti in XIV. sestanek ECCO, Gozd Martuljek, 30 6.-2,7.
And raj Seliškar
Vegetacija Slovenije. Posvetovanje Vegetacija ob daljinjskih cestah. Ljubljana, 24.3. (Avtorja L. Marinček & A. Seliškar),
Vegetation sur\>ey in Slovenia. - 3 mednarodna delavnica "Evropske vegetacijske raziskave" Rim, 31.3.
Potamogeton obtusifoiius Mer tens et Koch - nova vrsta za Slovenijo. Simpozij
Flora in vegetacija Slovenije 1995 Ljubljana. 214 Flora in vegetacijii vlažnih rastišč Slovenije. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1995. Ljubljana. 21.4. (Avtorji B. Vreš, D. Trpin & A. Seliškar) ' Vegetacija kraških jezer v Pivški kotlini. Botanična sekcija. Ljubljana, 4.12.
Kaj ko Slapnik
Dokumentarna oddaja o Kamniški jami, 2,, 3,12.
Polži tal Uporaba priročnika "Polži tal" in spoznavanje metod terenskega dela. Naravoslovna delavnica Ljubljana 21.6.. Celje 19.9.
Darinka Trpin
Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije
1995. Ljubljana, 21.4, (avtorji D. Trpin, B.Vreš, A, Seliškar) Euphorbiaprostrata Alton v Sloveniji. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1995. Ljubljana, 2 L.4.
ilianku V res
Mimulus guttatus Fischer ex DC. v Sloveniji. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije
1995. Ljubljana, 21.4, Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1995. Ljubljana, 21.4. (avtorji D. Trpin. B.Vreš, A, Seliškar)
Mitja Zupančič
Vegetacija na območju GG Bled. Gozdarsko društvo Bled, Bled, 16,3. Pregled in razvoj fitocenologije v Sloveniji. Flora in vegetacija Slovenije 1995, Ljubljana, 21.4.
Südosteuropäisch-iUyrische Arten in den Haldem des Flussbereiches der Idrijca (NW Slowenien j Vzhodnoalpsko-dmarsko društvo za proučevanje vegetacije, Rovereto, 3.7.
Laudacija ob 70-letnici rojstva dr. M. Piskernika. Srečanje slovenskih botanikov, Ljubljana, 25.11.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 422-428 GLASBEN «NARODOPISNI INŠTITUT
Temeljne raziskave slovenske ljudske pesmi, glasbe in plesa (dr Marjetka Golež, mag. Igor Cvetko, Drago Kuncj, dipl, ing, dr, Zmaga Kumcr, Mirko Ramovš, Julijini Strajnar, Maša Komavec, dr. Marko Terseglav, mag, Robert Vrčon).
Nadaljevalo se je delo pri projektu Slovenske ljudske pesni. - 4. knjiga Pripoved--ne ljubezenske pesmi. V letu 1995 so bili dokončani vsi seznami melodij in 20 seznamov po 14 posnetkov za laboratorijsko-transkriptorsko in notografsko delo. Transkribiranih, urejenih, obdelanih in analiziranih je bilo novih 5 tipov ljubezenskih pripovednih pesmi (4 tipi z 120 variantami in 1 tip z 32 variantami) s komen-
lajji, tekstološko in jezikoslovno analizo, (M, Golež) Narejenih je bilo 100 besedilnih transkripcij različni!: vsebinskih tipov pesmi. Novih 8 lipov pesmi je bilo dokončanih, prav tako tudi dodatki - 15 (M. Terseglav)- Pripravljenih je bilo novih 12 trakov - 22 presnemovalnih terminov za transkribiranje inobdelavo gradiva (I. Cvetko). Narejenih je bilo 35 transkripcij slovenskega večglasnega petja ter narejene etnomuzikološkc analize (čistopisi) 5 tipov ljubezenskih balad ( 350 variant) za notografiranjc (R.Vrčon). Narejen je bil tematski razpored posameznih tipov pesmi (M. Golež Z K ume r) V celoti je bilo dokončanih 16 tipov ljubezenskih pripovednih pesmi (Z. Kumer). Opravljeni h je bilo pet transkripcij, transpozicijc, urejanje kazala po krajih in po zapisovalcih, pregled notnih zapisov (M. Komavec). Vse presneto gradivo (delovne kopije) je na študijske trakove in kasete posnel D. Kunej. Za dopolnitev pesemskega gradiva in podatkov o njem sla bili pripravljeni in reali/iram dve predavanji (neobjavljeni) in objavljeni trije članki o slovenskem ljudskem pesništvu oz. njegovi zgodovini in teoriji. V tisk je bila oddana monografija Us koška pesemska dediščina Bele krajine. (Terseglav). Pripravljeni in objavljeni sta bili dve znanstveni razpravi: Razmerje med ljudskim in umetnim v sodobni slovenski poeziji in Gregor Strniša, Veno Taufer in slovenska ljudska pesem idr. (Golež). 4. knjiga je v glavnem pripravljena za tisk. Zaradi res izjemnega korpusa slovenskih ljudskih pripovednih ljubezenskih pesmi so bile potrebne Še vsebinske in tematske redakcije besedil, melodij, kazal in kometarjev. zato bo delo oddano v založbo Slovenska matica v marcu 1996, Zaradi bolezni Julijana Strajnarja in zaradi preobilice gradiva smo razširili uredniški odbor SLP 4 še z Zmago Kumer in Robertom Vrčonom. Seznam tipov SLP je od št. 202 do 238 + Dodatek 16 tipov. Rokopis z uvodom, spremno besedo, pojasnili in bibliografijo, pesemskim delom, kazali in angleškim tekstom obsega kar 941 strani.
V/poredno seje zbiralo in pripravljalo gradivo že za 5. knjigo SLP, ki bo vsebovala družinske pripovedne pesmi.
Za raziskavo Slovenske ljudske pesmi Koroške (Z, Kumer) je bila v letu 1995 dokončana knjiga Slovenske ljudske pesmi Koroške. 4. knjiga - Zgornji Rož, 21& str. rokopisa m oddana v tisk v založbo Kres - izšla bo v letu 1996 V okviru rednega dela sta bili napisani in izdani dve deli: zbirka koledniškili pesmi Mi smo prišli nocoj k vam. ki je znanstven prikaz koledniškega izročila na Slovenskem in pesmarica Eno si za pojmo, ki je namenjena praktični uporabi. Napisana in oddana v tisk je monografija Slovenska ljudska pesem, ki je povsem novo delo, saj prikazuje poleg vloge ljudske pesmi v življenju naroda še njeno oblikovno zgradbo, oblikovanje besedila, značilnosti glasbenega ritma, posledice medsebojnih vplivov melodije in besedila idr, Takega prikaza na Slovenskem še nismo imeli. V pripravi je monografski prikaz pevskega repertoarja Rozike Ofič, izredne pevke iz Štajerske, od katere je CNI posnel žez 300 primerov. Monografija bo obsegala večji del transkripcij teh posnetkov s komentarji in predgovorom, (Z, Kumer).
Raziskava z naslovom Pritrkavanje na Slovenskem je zamenjala nosilca, zaradi bolezni in upokojitve Julijana Strajnaija jo je prevzela nova raziskovalka Maša Komavec, ki je pregledala do sedaj zbrano gradivo (zapiske, članke, videoposnelke, LP plošče, transkripcije).
V	okviru raziskave Otroško zvočno izročilo (I. Cvetko) je bila opravljena 1 faza dela. Zbrano gradivo otroške glasbene tradicije pri nas je bilo obdelano tako, da jo pred izidom zbirka z naslovom Prstne igre na Slovenskem (Didakta). Nadaljuje se zbiranje gradiva za raziskavo Zvok in ljudske šege.
Delo za raziskavo Ljudsko petje na Slovenskem (R. Vrčon) je bilo posvečeno zadnjemu zbiranju in preučevanju virov in iilerature, ki se nanašajo tako na današnje slovensko etnično ozemlje kol tudi na sosednje dežele, preučevanju zvočnih posnetkov ljudskega petja na Slovenskem, ki jih hrani arhiv G NI ZRC SAZU in pisanju doktorske disertacije z enakim naslovom kot raziskava. Rezultat tega dela je disertacija Ljudsko petje na Slovenskem (174. strani), ki je bila oddana 31). 11.1995 mi Oddelek za muzLkologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Raziskovalni projekt Slovenski ljudski ples (M, Ramovš) je bil v letu 1995 obogaten z izidom 2. knjige zbirke Polka je ukazana, ki prinaša gradivo Bele krajine in Kosteh, založbi pa jc bil oddan rokopis 3. knjige z gradivom Prckmurja in Porabja (404. strani). V letu 1995 je bil dokončan in pripravljen za tisk rokopis 4 knjige z gradivom vzhodne Štajerske. Obsega uvod s prevodom v angleščino in besedne opise 31. plesnih tipov {118 variant in podvariant) z vsemi pripadajočimi komentarji, opombami in ustreznimi kazali (359 str,), 121 listov kinetogramov ter 84 notnih zapisov. Upoštevani so vsi plesni tipi in vse različne variante, doslej zbrano gradivo je bilo preverjeno in na novo opisano
Za Slovenski etnološki slovar je bilo dokončanih 157 gesel s področja vrcnicno-slovja (M. Tcrsegiav), v pripravi je 30 gesel s področja zvočnih iger (1. Cvetko).
V	okviru aplikativnega projekta Preureditev in zaščita zvočnega arhiva GNJ ZRC SAZU, ki ga inštitut izvaja skupaj s Phonogrammarchivom z Dunaja, je bila končana začetna faza ('pilotski projekt"). 184 lerenskih trakov (originalnih) zvočnega pesemskega, instrumentalnega in drugega slovenskega narodopisnega gradiva Slovencev z avstrijske Koroške je bilo presnetih in arhiviranih na analogne študijske (137) in digitalne trakove (69). ( D. Kunej) Ob presnemavanju se je sestavljal Zapisnik (164 zapisniki), kjer jc bila, s pomočjo terenskih zvezkov in poslušanja Irakov, sestavljena vsebinska ( R Vrčon, M Golež, M. Terseglav, I Cvetko, Z. Kumer, M. Ramovš, M Koniavcc) in tehnična dokumentacija o posnetkih kvaliteta, trajanje, vrsta, vsebina (D, Kunej) ter v posebnem obrazcu vnesena v računalnik. Slovesna predaja kopij tega gradiva v hrambo biko Phono-grammarchivu kot Volkslicducrku OAW jc bila 19. junija v prostonh Avstrijske akademije znanosti in umetnosti na Dunaju. (Golež, Kunej, Strajnar).
Terensko delo jc potekalo v naslednjih krajih: Pišece, Bizrljsko, Šmartno pri Liliji, Javorje, Vinlarjevec, Kostrevnica, Dol ena, Makole in okolica, Briiof pri Kranju, Logatec, Sevnica, Florjan pri Gornjem gradu. Laško, Sodražica, Veliki trn (Ramovš, Kunej, Vrčon), Mellika, Bojane i (Terseglav), Primorska in Notranjska (Cvetko). V 37 dneh je bilo posnetih 210 enot pesmi, instrumentalne glasbe in drugega etnomuzikološkega gradiva, posnetih in arhiviranih 150 enot etnokoreo-
loškega gradiva, skupaj z RTV Slovenija pa je bi i o na filmski Irak posnetih 9 plesov. Posnetih m arhiviranih je bilo 100 fotografskih posnetkov zvočnih strašil. Tianskribiranih in arhiviranih je bilo nad 700 enot melodij in besedil ljudskega pesemskega gradiva.
Drugo delo
Sodelavci Glasbcnonarodopisncga inštituta so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki so to potrebovali za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosveino ali umetniško delo. Tudi sami so se vključevali v pedagoško in kulturno dejavnost: mentorstvo pri disertacijah, diplomskih, magi sirski h in seminarskih delih (Z. Kutner, M. Terse-glav, L Cvetko, M Golež), sodelovanje z ZKOS in kulturnoumetniškimi skupinami (I. Cvetko, M. Ramovš, D Kunej, J. Strajnar). se umetniško udejstvovali (M. Golež. D Kunej, M, Ramovš, R. Vrčon), opravili 100 delovnih ur pri presnemavanju gradiva iz Rezije za ISN m drugo zvočno gradivo za Slovenski etnografski muzej, šole. seminarje m druge ustanove (D. Kunej) idr.
Knjižnica
V letu 1995 je bilo v knjižnico vnešenih novih 61 enot, (Z Kumer) Udeležba sodelavcev na simpozijih in posvetovanjih
Mednarodno srečanje Study Group ICTM, 9 -17.maj. Tcrschclling, Nizozemska: D. Kunej, J. Strajnar {brez referata)
Generalna skupščina Glasbene mladine, 15.-20. avgust, Budimpešta, Madžarska :D. Kunej - član odbora za "etno" glasbo.
Mednarodno posvetovanje Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah. Bohinj, 7, - 9. junij: M Golež ( brez referata)
Simpozij o slovenskem humorju in satiri. Šmarje pri ielšah. 16 6 :M Tcrseglav (z referatom)
Zasedanje UNESCA za srednjo Evropo, Stražnice, Češka, 19,-24,junij: M Terseglav (z referatom)
Kongres Slovenskega etnološkega društva z naslovom "Razvoj slovenske etnologije od Štrcklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj " 24 - 27 10 Ljubljana, Cankarjev dom: M, Golež, Z, Kumer. M. Terseglav (z. referati ), 1 Cvetko. M. Ramovš, M. K o mavec, J. Strajnar (brez referata)
Zborovanje slovenskih slavistov, 14,10., Ljubljana M. Terseglav {z referatom)
Mednarodno sodelovanje
Vsi sodelavci GNI aktivno sodelujemo v mednarodnem projektu Preureditev in zaščita zvočnega arhiva GNI ZRC SAZU s Phonogrammarchhom OAW z Dunaja, s t i. " pilotskim projektom" Zavarovanje posnetkov slovenskega ljudskega zvočnega izročila z avstrijske Koroške ter z medsebojno izmenjavo varovalnih kopij. Posamezni sodelavci sodelujejo z naslednjimi tujimi raziskovalnimi ustanovami: Volksliedvverk Arehiv - Dunaj. Institut lur Volksnnisikforschung pri Akademie ftir Musik darstellende Kunst, Dunaj, International Organization of Folklore (IOF) -Dunaj, Svetovni slavistični kongres, European Centre for Traditional Culture
(ECTC) - Budimpešta, s češko nacionalno komisijo za UNESCO, z Inštitutom za folkloro Bolgarske akademije znanosti in umetnosti, z Inštitutom m etnologijo i foikionstiku iz Zagreba, s Ko m mission fur Volk sdich lung of the Société International d'Ethnologie et de Folklore, z Institute for Musicology of the Hungarian Academy of Sciences iz Budimpešte, z mednarodnim združenjem tonskih mojstrov (AES), z International Association of Sound Archives - s sedežem v Stockholmu (IASA), z International Council tor traditional Music - ICTM s sedežem v New Vorku idr.
Studijska potovanja sodelavcev
D. Kunej, 2.2.-3.2 Dunaj - Obisk Phonogrammarchiva na Dunaju, predaja DAT kopij presnetega zvočnega gradiva in pogovor o končni dokumentaciji. D. Kunej, J, Slrajnar, M. Golež, 18.6. do 21.6. Slovesen zaključek pilotskega projekta na Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti na Dunaju. Obiski tujih strokovnjakov na inštitutu
A. Vyhnsljuk, direktor Doma narodny tradicij v Novosibirsk (Rusija), in njegova žena Oksana, umetniška voditeljica folklornega ansambla univerze v Novosibirsku sta si ogledala arhiv GN1 in se seznanila z delom elnokoreološkega oddelka GNI.
21,2.
Na obisk je prišla sarajevska etnomuzikologinja Branka Vidovič, ki je transkribirala bosansko vokalno iti instrumental no glasbo, ki jo hrani GNI. 14-28,2. Predsednik državnega zbora g, Jožef Školč obiskal GNI in si ogledal njegov arhiv in studio. 30.5.
Na pogovore o sodelovanju med RTV in GNI prišel zunanji sodelavec GNI Maljaž Culiberg iz Radia Slovenije, 5.9,
V okviru 2. Festivala znanosti je bil Dan odprtih vraL GNI. 5.10.
Na obisku je bil profesor bolonjske univctze g. Roberto Leydi, ki si je ob izidu
njegove knjige Druga godba ogledal še inštitut. 10.10.
inštitut je obiskal dr, Feliks Bister, direktor ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodne in jugovzhodne dežele z Dunaja, si ogledal arhiv in sludio ter način arhiviranja. 13.11
Tiskovne konference
8 11. - Predstavitev knjige "Potka je ukazana" v organizaciji Založbe Kres, Cankarjev dom. M. Ramovš je predstavil svojo knjigo. Istočasno je bila predstavitev knjige Mi smo prišli nocoj k vam Zmage Kumrove, ki jo je tudi predstavila, (prisotni so bili še M, Komavec, M, Golež, D. Kunej, J. Strajnar) 18.12, - Predstavitev knjige Zmage Kumer: Eno si zapojmo, ki jo je predstavila avtorica, (prisotni so bili še M Komavec, M Ramovš, M. Golež, D, Kunej).
PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV Igor Cvetko
O slovenski instrumentalni glasbi / tudi delavnica. Seminar slovenskega jezika, Koper, 10. in 11.8,
O slovenski vokalni glasbi/ tudi delavnica, Seminar slovenskega jezika, Koper, 17. in 18 S
O zvočnih igrah na Slovenskem. Seminar za vzgojiteljice, Tržič. Zavod /a Šolstvo, 14.12.; Seminar za vzgojiteljice iz vse Slovenije, Zavod za šolstvo. Bled, 12.12.
Grdina in rusica, Uprizoritev režijanskc pravljice s citiro in bunkulo (22 nastopov po šolah in vrtcih), ki ¡i sledi glasbena in lutkovna dckavnica. Glasbena mladina Slovenije, Ljubljana. 3.10
Marjetka Culcž
Razmerje med ljudskim in umetnim v sodobni slovenski poeziji. Predavanje na kongresu Razvoj slovenske etnologije - Od ŠtrekJja do sodobnih slovenskih prizadevanj, Cankarjev dom, Ljubljana, 26.10,
Slovenska ljudska pesem. 2 uri predavanj (spremljano z zvočnimi posnetki iz arhiva G Ni) za dijake Srednje ekonomske Šole v Kopru ob njihovem kulturnem dnevu, 5.4.
/.inaga Kuincr
Štreklj evo delo za slovensko ljudsko pesem. Predavanje na kongresu Razv oj slovenske etnologije - Od Štrckl ja do sodobnih slovenskih prizadevanj, Cankarjev dom, Ljubljana 25.10
Štreklj evo delo za slovensko ljudsko pesem. Predavanje v Slovenski matici, 10.5.
Izročilo ljudske pripovedne pesmi v Dobrepolju. Predavanje na simpoziju "Naši kraji in ljudje, Videm /Dob repolje. 15. -16. 12.
Drago Kune j
Basovska glasbila v ljudski glasbi. Predavanje in delavnica za Člane skupin, ZKOS. Ljubljana, 7.in 8 4,
Slovenska ljudska instrumentalna glasba. Predavanje na seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 22 4
Slovenska ljudska glasba Primorske. Predavanje na nadaljevalnem seminarju za vodje folklornih skupin. Ljubljana, 25. i 1.
Predavanje in strokovna pomoč na taboru otroških folklornih skupin. Dolenjske toplice. 7.9. do 10.9.
Sto let etnoloških prizadevanj na Slovenskem in Sto let etnoloških publikacij na Slovenskem, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 25.10 (tehnična priprava posnetkov in izdelava glasbene kasete za razstav o).
Vseh vernih dan in vernih duš, Radijska oddaja na Radiu Ognjišče, Lin 2 II. (tehnična priprava posnetkov).
Mirko Ramovš
Koreolo&ka analiza kot podlaga za postavitev ljudskega plesa. Predavanje na seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 14,1.
Folklora in folklnrizem . Postavljanje ljudskih plesov na odru. - Slovenski ljudski plesi s praktično predstavitvijo slovenskega plesnega izročila. Predavanje na
seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana 21 -22 1 , 18,-19.2.. 25.-26 3., 22.-23.4,
Uvod v postavljanje ljudskih plesov na oder. Predavanje na uadaljevaljnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 23.9.
Slovenski ljudski plesi Slovenske Istre in tržaške okolice. Predavanja s praktičnim prikazom plesnega izročili na seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 25.11.
Ljudski plesi Primorske. Predavanje na nadaljevaljnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 25.11.
Med Litijo in Čatežem Scenarij in vezno besedilo za T V oddajo" Slovenski ljudski plesi" TV Slovenija, 21 10.
Vseh svetih dan in vernih duš. - radijska oddaja na radiu Ognjišče, Lin 2. 11. (skupaj s D, Kunčjem j.
Julijau Slrajnar
Slovenske ljudske pesmi. Predavanje na seminarju 14. Polelne šole slovenskega jezika, Koper, 10, in 11.8,
Marko Terseglav
Humor in satira v slovenskem ljudskem pesništvu. Referat na simpoziju o slovenskem humotju in satiri, Šmaije pri Jelšah, 16.6.
Širekijev in Markov pogled na ljudsko pesništvo. Referat na kongresu Razvoj slovenske etnologije - Od Šlrcklja do sodobnih etnoloških prizadevanj. -Cankarjev dom, Ljubljana, 25.10.
Nekaj značilnosti ljudskega pesništva. Predavanje ob predstavitvi plošče Ljobe Jcnče v Cerknici, 4.6.
Some Thoughts on Recommendation on the Safeguarding of traditionai Cul ture and Folklore. Referat na zasedanju UNESCA za srednjo Evropo v Stražnicah na Češkem, stražnice, 19.-24.6.
Humor v slovenski ljudski poeziji. Predavanje na zborovanju slovenskih slavistov, Ljubljana, 14. 10.
Tragični in dionizični princip v slovenski literaturi. Predavanje v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, 6.11.
Nekaj besed o slovenskem pripovednem pesništvu. Predavanje na gradu Snežnik ob predstavitvi plošče ljudskih pesmi Bogdane Herman, 15.12,
Tragični in dionizični princip v slovenski literaturi. Predavanje na RA1, Trst, 6.5.
Robert Vrčon
S pevci iz Velikega trna, Slovenska zemlja v pesmi in besedi, Oddaja Radia Slovenije, Ljubljana, 7.3,
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 428-430
AVDIOVIZUALNILA BORATORU
Predpostavke vizualnih raziskav v etnologiji (Naško Križnar) Leios se je omenjena triletna naloga zaključila z oddajo doktorske naloge z naslovom Izhodišča vizualnih raziskav v etnologiji (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). Naloga je potekala v okviru projekta Temeljne raziskave slovenske ljudske kulture (odgovorni nosilec dr. Tone Cevc).
Vidco studio
Ministrstvo za kulturo jc odobrilo četrtino obljubljenih sredstev za nakup nove opreme v montažnem studiu AVL, S prejetim dcnatjeni je bil kupljen stal i v za kamero in Time base correclor. S tem pa ni bila zaključena posodobitev tehnične baze, ki seje začela leta 1 y94 z dotacijo Ministrstva za znanost. Manjka še kvalitetna snemalna operna.
S prehodom na nov način finansiranja dejavnosti ZRC SAZU jc močno zavrt razvoj AVL, ki je po svoji naravi večdisciplinaren in nima za sabo matičnega raziskovalnega polja na katerega bi se lahko oprl. Zato je delno zastalo večanje zbirke vidco dokumentacije.
V prvi t reji ni leta se je po sklepu direktorja ZRC odcepil od AVI. fotografski studio.
Za inštitute ZRC S AZU so bila opravljena naslednja naročila (Naško Križnar, Sašo Kuliarič):
Najtesnejše sodelovanje je potekalo z Inštitutom za slovensko narodopisje v okviru naloge Multimedija, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem letu Opravljena so bila načrtovana snemanja na Veliki planini in v Ljubljani ter pripravljeno vizualno gradivo za prenos na CD ROM,
Inštitut za arheologijo (terenska in kabinetna snemanja), Muzikološki inštitut (avdio snemanje), Inštitut za slovenski jezik (kopiranje avdio kaset), Zgodovinski inštitut Milka Kosa (terensko snemanje in kopiranje) in Uprava (priložnostna terenska in kabinetna snemanja ter priprava gradiva).
Naloge za zunanje naročnike (Naško Križnar, Sašo Kuharič): Zaključena so bila naslednja naročila: Gorenjski muzej (vidcodokumcutacija etnološke razstave, terensko snemanje in montaža vidco filma), Tehniški muzej Slovenije (montaža vidco filma). Dolenjski muzej (snemanje in montaža video filma) V leto 1996 se nadaljujejo naslednja naročila: Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana (dokumentacija rekonstrukcije jahte), Krščansko kalnima zveza iz Celovca (dokumentacija in strokovni video filmi).
Zbirka video dokumentacije
Zbirka seje povečala za 43 enot. Od tega je 24 enot nastalo v lastni proizvodnji, ostale so iz drugih virov. Zbirka šteje zdaj 512 enot. Zmontiranih je bilo 8 enot (Prim. videografijo AVL!}.
Obiski
prof. Enrique Vargas, direktor Tallier de Investigaron de la Imagen Dramatiea. Auditorio Leon de GrieíT, Universidad Nacional de Colombia 6.12.1996. ogled vizualnega gradiva o šegah z mitološko podlago za mednarodno gledališko predstavo Labirint.
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih (Naško Križnar)
Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Kongres Slovenskega etnološkega društva. Cankarjev dom, Ljubljana. 24 -27.10.1995.
PREDAVANJA. PRISPEVKI ZA RTV, PREDSTAVITVE Naško Križnar
Božič - zimski kres. Esej Radio Slovenija III, Program ARS, 2 ,1.1995. Predavanje: Znanstveni etnografski film v Inštitutu za znanstveni film v Goetlin-
genu, inštitut za folklori stiku i etnologiju. Zagreb, 19.7 1995 Predstavitev video filmov Avdiovoizualncga Jaboralorija. Goriški muzej, Nova Gorica, 28.9,1995,
Po slopinjah pračloveka v Idrijskem hribovju, Predstavitev video filma na srečanju
Slovenska znanost za razvoj. Ljubljana, 4.10.1995 Predavanje: Modernizem v film ti od Venova do Roucha, Klub kranjskih študentov, Kranj, 17.11.1995.
Predstavitev delovanja AVL v letu 1995 Mala dvorana ZRC SAZU, Ljubljana, 2 12.1995.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 431
PROSTORSKO INFORMACIJSKA ENO l A
Proxtorskoinformacijski center (dr. Zoran Stančič in zunanji sodelavci) Raziskovalna enota razvija metodologijo prostosrkih raziskav za potrebe humani stike, družboslovja in naravoslovja. Zlasti so pomembne raziskave uporabe geografskih informacijskih sistemov in satelistkih posnetkov v prostorskih znanostih. Raziskovalni projekt je zaključen oktobra 1995.
Long Term Degradation of the Mediterranean Landscape (dr. Zoran Stančič, Krištof Oštir-Sedej, Toma/ Podob ni kar in zunanji sodelavci) Na osnovi arheoloških podatkov o poselitvi Srednjedalmatinskih otokov, zlasti iz otoka Brača, smo modelirali spremembe poselitvenih vzorcev in poskušali analizirati splošne migracijske trende v prazgodovini Raziskovali smo tudi strategijo i/rabe tal prazgodovinskih skupnosti, njihove i e ril o rije ter zlasti konceptc /amcjc vanj a prostora ter dojemanja prostora v celoti
Temporality and identity in a Sepik Cosmology (tir Borut Tel ban) Na podiagi dolgoletnega antropološkega raziskovanja na Papui Novi Gvineji je bila v leln 19*35 opravljena analiza etnografskega materiala s posebnim poudarkom na lokaJjiem jeziku karawarščin m na lokalnih konceptih časa, telesa in prostora. Tovrstna analiza je služila za podlago za primerjalno študijo s podobnimi raziskavami iz tega geografskega področja kakor tudi s teoretskimi antropološkimi in filozofskimi študijami
Udeležba na posvetovanjih in simpozijih
Computer Applications and Quantitative Methods in Archaeology, Leiden, 31.3.-3-4. : Z. Stančič in K. Oštir-Sedej {z referatom).
Ecole thématique Morphologie et métrologie des Territoires Antiques. Besançon, Francija, 13-17,3.; Z Stančič (s predavanjem).
Joint European Conference and Exibition on Geographic Information, Den Haag, Nizozemska, 26-31 3.: Z, Stančič (z referatom).
POPULUS colloquium, Leicester, UK, 6.11-8.11.: Z. Stančič in K. Oštir-Sedej (s predavanji).
Ill International Symposium on Computing and Archaeology, Institute per T ar-chacologia Etrusco-ltalica, Rini. Italija, 22,-25.! L: T. Podobnikar (s predavanjem), Multiculturaiism in Cen ira I Europe in Historical Perspective, ZRC SAZIJ, Ljubljana, 15,11.16.1 L: Z. Stančič (s predavanjem).
FORUM Bled '95, Science between local and international - Ihc case of humanities and social sciences, 4,12-6.12.: Z. Stančič (z referatom).
Informative systems and geographical networks in archaeology: G IS-In le met, University of Sienna summer school, Certosa di Pontignano, Siena, 11 12.-19.12.: Z. Stančič (s predavanjem).
Studijska potovanja Krištof Oštir-Sedej
Udeležba na tečaju Optical to ERS-1 cross-over training course, European Space Agency in Eurimage, Rim, 7,6,- 9,6.
Tomaž. Podob nikar
User Applications of ERS SAR Data Training Course, ESRIN, Frascati, Italija, 28,30.11.
Zoran Stančič
Študijski obisk na Faculté des Arts el d'Archeologie, Université de Paris. Francija, 13.3.-15.4.
Raziskovalno delo na otoku Braču, Hrv aška. 14.8.-26.8.
Študijski obisk in sodelovanje z Université de Besançon, Francija v okviru bilateralnega programa PROTEUS in mednarodnega projekta v okviru programa COST, 28.9.-15,10,
Borut Telban
Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland in University of
Ma ne liest er v Angliji sta za študijsko leto 1995-96 v med narod ni konkn renči izbrala dr.Telbana za enoletno Leach/RAJ Fellowship na Department of Social Anthropology, University of Manchester. Namen tovrstne enoletne raziskovalne pozicije je, da se pripravi daljši teksl za objavo v knjižni obliki (rokopis je trenutno v recenziji pri Oxford University Press).
Obiski tujih strokovnjakov
lan Johnson, Sydney University, Australija, 23.6.-29.6,
Oriol Ol est i Vila, Universität Autoiioma de Barcelona, Španija, 19.11,- 26.11.
Monique Clavel-Lcveque, Université de Besançon, Francija. 20.11.-26.11
Anne Vignot, Universite de Besançon, Francija, 20.11-26.11,
Nikša Vujnovic, Arheološki muzej. Split, Hrvaška, 27.11.-11.12.
Vincent Gaffney, University of Birmingham, Anglija, 6.12,-11.12.
Kenneth Kvamme, Boston University, ZDA. S. 12.-11.12.
Drugo delo
Računalniški prelom in priprava za tisk Dve domovini / Two homelands 5, 1994 (Krištof Oštir-Sedej),
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Krištof Oštir-Sedej
Multispectra! Classification of Satellite Images POPU LUS colloquium within TEMPUS programm, Leicester UK, 7.11. (Soavtorja Zoran Stančič in Majda Trušnovcc)
Tomaž Podobnik»!
Severna Osetija, Kabardino-Balkarija in Severna Amerika Predavanje na slovenskem popotniškem društvu Erazem, Strojna fakulteta, Ljubljana, 1,3. Kanada in Združene države Amerike. Predavanje na Fakulteti za gradbeništvo m
geodezijo. Oddelek za gradbeništvo, Ljubljana. 23.3. Jemen, Jordanija, Sirija, Izrael, Egipt. Predavanje na Fakulteti za gradbeništvo in
geodezijo, Oddelek /ageodezijo, Ljubljana, IS. 10, (Soavtor Jurij Mlinar). Jordanija, Sirija, Izrael, Egipt, Jemen. Predavanje na Filozofski fakulteli. Oddelek za arheologijo, Ljubljana, 15.11, (Soavtor Jurij Mlinar).
Zoran Stančič
L 'utilisation des systèmes d'informations géographiques, Ecole thématique Morphologie et métrologie des Territoires An l i que s, Besançon. 14.3. GIS in landscape archaeology, Faculté des Arts cl d'ArcheoIogie, Universite de Paris 1, 17.3.
G/, satellite images and cultural resource management on Dalmatian islands, Croatia, Join i European Conference and Exibition on Geographic Information, Den Haag, 28.3. (Soaviorji Vincent Gaffnev in Krištof Oštir-Sedej).
Long term degradation of the Mediterranean landscape, Computer Applications
and Quantitative Methods in Archaeology, Leiden, 2.4. {Soavtorji Vincent GafTney, Krištof Oštir-Sedej in Tomaž Podobnikar),
Metric analysis of the greek land division on the island of livar, Facultc des Arts et d'Areheologic, Universiie de Paris 8.4.
Population trends on the island of Brač, Croatia, POPULUS colloquium within TEMPUS programm. Leicester UK, 7.11. (Soavtor V GatTiiey).
Contacts, C.olhnisation an Conflicts: The case of Centra! Adriatic in Protohistory, Multiculturalism in Central Europe in Historical Perspective, Ljubljana, 15.11.
Multiculturalism in scientific research, FORUM Bled '95, Science between local and international - the case of humanities and social sciences, 5.12
Analysing human-environment interface using GIS, Informative systems and geographical networks in archaeology: GIS-Iniernet, University of Sienna summer school, Cert osa di Pont i gnano. Siena, 14,12.
Horn I Tel ban
Podobe trenutkov iz Nove Gvineje, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta in Društvo slovenskih antropologov, Ljubljana. 29 5
Body, being and identity in Ambonwari, Papua New Guinea, Department of Social Anthropology, University of Manchester. 14.6.
Anthropological fieldwork in Papua New Guinea, Department of Social Anthropology, University of Manchester, 20.10.
Ritual in Ambonwari, Papua New Guinea, Department of Social Anthropology. University of Manchester, 4 12.
Intervjuji:
Ples skozi Čas. Tribuna 44(6): 4-5 (zapisal Peter Zobec).
Razgovor v zagrebški reviji "Siar nove generacije" 3:27-30 (zapisala Mateja
Burgund).
Borut Telban. Stop 23:14-15 (zapisala Mateja Svet),
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 431-433
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1995
Kratke /& oznake bibliografskih enot
B	= bibliografija (bibliography)
Cp	- članek, poljudnoznanstveni (article, popular)
čs	= članek, strokovni (article, professional)
Čz	~ članek, znanstveni (articie, scientific)
E	= elaborat (mimeo copy)
Kb	= knjiga, bibliografska (volume, bibliographic)
K b-u	= u red i te v bib I iog rafske e note (edi tor o f a b i bliog raph ic vol ume)
Kp	= knjiga, poljudnoznanstvena (volume, popular)
Kp-u	~ ureditev poljudnoznanstvene knjige (editor of a popular volume)
Ks	= knjiga, strokovna (volume, professional)
Ks-u	— ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume)
Kz	= knjiga, znanstvena (volume, scientific)
Kz-u	- ureditev znanstvene knjige (editor of a scientific volume)
O	— ocena (review)
P	- poročilo (report)
R.	= razprava (treatise, dissertation)
Redkejše, specifične zvrsti, npr. intervju, nekrolog, polemika, so označene ne.okrajšano.
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
Francka Benedik
Označevanje dolžine v fanoloških opisih in drugih izdajah OLA. - Jezikoslovni /apiski 2, 1995, sir. 41^18, Čz
Vpraša tulce za zbiranje narečnega gradiva. - Traditiones 23, Naš živi jezik, 1994, sir. 87-124. Čz
Jezik podeželskih območij izraz slovenske samobitnosti. - Kulturna idenlítela slovenskega podeželja. - Projekt: Zasnova strategije in metodološke osnove celovitega razvoja in nrejanja podeželja. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 1995, str. 1-8 + 2 karti, Cs
O nastanku škofjeloškega govora. - Hrv atski dijalektološki zbornik 9, Zagreb 1995. str. 25-29. Čz
Jezik pri Slovenski knjigi in njeni Družinski enciklopediji. - Delo 15 6 1995 (Književni listi), str. 14. Cs
Ljudmila Bokal
Slovaropisno ozadje Pojmovnika i področja obratovanja in vzdrževanja distribucijskega elektroenergetskega omrežja in po strojev. - Jezikoslovni zapiski 2. 1995, str. 257-263. Cz
Varja Cvetko O rešili k
K Skrabčevtm prispevkom o skrčenih oblikah svojitnlh zaimkov in sestavljeni sklanjatvi pridevnikov. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 26—40, Č/,
Primerjalno jezikoslovje. - Enciklopedija Slovenije 9, 1995, str. 340, (Soavlonca.) Čs
Ob ponatisu. - Fran Ramovš, Kratka zgodov ina slovenskega jezika t ZRC SAZU. Ljubljana 1995, str. V-VIII. Čz
'Plačilo' za polemike in spore. - Republika 18 6. 1995, str 19. (Intervju )
Metka burlan
France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III, P S. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Mladinska knjiga, 1995, XVII+ 355 str. (Soavtorica in urednica.) Kz
Primerjalno in splošno jezikoslovje. - Informativni kulturološki zbornik. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1995, str. 367-3?4. (Soavtorica,) Čz
Tretja knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika. - Delo 26. 10. 1995, str. 13, 16. Čs
Lingüistica XXXIII. - Delo 26 1. 1995, str, 12. Čs
Naše besede v teku zgodovine in predzgodovine. - Večer 23. 12, 1995, str. 35. (intervju.)
Alenka Gložančev
Tudi poslovno Ime je kot zrcalo. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str, 49-61. Čz
Osvetlitev /narketinškega upravljanja z vidika internega marketinga. - Jezikoslovni
zapiski 2, 1995, str, 62-79. Cz Poročilo o knjigi Wspôlczesne polskie nazwy firmowe. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 264-271. P
Prevzemanje lastnih imen pri Škrahcu. - Škrabčeva misel 1, Zbornik s simpozija
'94, 1995, str. 21-36. Čz Napotek k dragocenim prispevkom o pisavi pridevnika božji. ~ Slava 8, št, 1-2,
1994/95! str. 37-39. Cs Skrabčevt dnevi. - Slava 8, št. 1-2, 1994/95, str. 58-62, Čs
Milena Jlajnšek-Hblz
Škrabec m Pleteršnikov slovar. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str, 80-89, Čz Stopnjevanje pridevnikov v SSKJ. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 90-112. Čz. Škrabec in pokrajinski knjižni jeziki. ~ Škrabčeva misel 1, Zbornik s simpozija '94, 1995, str. 119-127. Čz
Marjeta Humar
Pesniško besedje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika - Jezikoslovni zapiski
2, 1995, str. 113-127. Čz Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Za kulturo jezika, Kamniški občan 34, 1995, št. l.Čp
Vi meni -jaz vam. - Za kulturo jezika Kamniški občan 34, 1995, št, 2 Čp Zdravljica ali zdravi ca. - Za kulturo jezika. Kamniški občan 34, 1995, št. 3. Čp Oj predpust. ti čas presneti' - Za kulturo jezika. Kamniški občan 34, 1995, št. 4. Čp Kako pišemo kratice? - Za kulturo jezika. Kamniški občan 34, 1995, št. 5. Čp Grobo kršenje Zakona o javnih glasilih in Ustave Republike Slovenije - Za kulturo
jezika. Kamniški občan 34, 199_5, št. 7, Čp Simboli in formulé. - Za kulturo jezika. Kamniški občan 34, 1995, št 8 Čp Okrajšave. - Za kulturo jezika. Kamniški občan 34, ¡995, šl. 9. Čp Župonija, župana t ali županstvo? - Za kulturo jezika Kamniški občan 34, 1995, št. 10. Čp
Ob dnevu državnosti. - Za kulturo jezika. Kamniški občan 34, 1995, št. 12. Čp Sneg in plazovi imeniten jezikovni priročnik. ~ Za kulturo jezika Kamniški občan 34, 1995, št 14. Čp
Računalniki, računalniki ..-Za kulturojezika. Kamniški občan 34, 1995, št 16. Čp Mažorete, - Za kulluro jezika. Kamniški občan 34, 1995, šl. 17. Čp Tranzicija. - Za kulturojezika. Kamniški občan 34, 1995, št. 18. Čp Razprodaja slovenščine pa se še kar naprej vrši. - Za kulturo jezika Kamniški
občan 34, 1995, št, 19. Čp Gumarski slovar. - Za kulturojezika. Kamniški občan 34, 1995, št. 21. Čp Hožično-novolelne misli o jeziku. - Za ku 1 luro jezika. Kamniški občan 34, 1995, št, 22 Čp
Primož Jakopin
Jezik, računalniki in Evropa okoli nas - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 272278. Čz.
Nekaj številk iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. - Slavistična revija 43, gt. 3.
1995, sir. 341-375. Čz O računalnikih in SSKJ. - Monitor 5, št. 7/8, 1995, sir 140-141. Čs O n-terčkih in novem postopku za deljenje besed. - TIP 2, št. G, 1995, str 38-40. Čs Računalniki in jezikoslovje. - Monitor 5, ät 11, 1995, str. 134-537. Čs R. Cringefy: Naključni imperiji. Kratka zgodovina Silicijeve doline. - Pasadena, Ljubljana 1995, 295 str. (Prevod.)
Marija lež
Iz imenske strukture Pohorja. Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 128-157. Čz Jane/ Kebcr
Pes živel je mož, imel je psa .... - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 158-175, Čz Imena v rimah. Družinska pratika 1996, str. 48-51. Čp Oh novi izdaji Leksikona imen. - Moliorjev koledar 1996, str. 113-1 16, Čp The Origin of Slovene Surnames, - Slovenija 9, 1995, št. 1, str. 57-59, št 2, str
59-62; št. 3, str 59-61; št. 4, str. 62-63, Čs Kupiti mačka vžaklju (v vreči). - Jezik in slovstvo 40, 1994/95, št. 5, str. 181-185. Čs Namenforschung in Slowenien. - Namenforschung L Teilband Walter de
Greuyter. Berlin : New York 1995, str. 233-235 Čz Pomen etnografskih in zgodovinskih podatkov za raziskovanje leksike in frazeo-logije. ~ Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj Zbornik. Ljubljana 1995, str. 85-90. Čz Priimki v Sloveniji - Slovenski izseljenski koledar "96, 1995, str. 84-86. Čp Jezikoslovni zapiski 2. Uredil in napisal spremno besedo Janez Keber - Ljubljana, ZRC S AZU, 1995, 286 str. Kz-u
Borb lava Košmrl j-Lcvačič
Razmerje med mednarodno in slovensko različico rastlinske sistema tike. Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 176-186. Čz
Majda MeriSe
Kongruenz und Divergenz der Übersetzung von Verben in der Dalmatinschen un Lutherschen Bibelübertragung. - Ein Leben zwischen Laibaeh und Tübingen Primus Trubar und seine Zeit. München 1995, str. 492-510. R Ob šestdesetletnici Franceta Novaka. - Jezik in slovstvo 40, št. 5, 1994/95, str
169-171. (Jubilejni članek.) Pohlin. - Enciklopedija Slovenije 9, 1995, str. 38-39. (Soavtorica.) Čs
Jakob Müller
Kraji in ljudje grosupeljskega okoliša, - Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice : Turislični vodnik. Krajevna skupnost Grosuplje 1995, str, 7-75 in 199-200. Čp
Občina Grosuplje nekoč in danes. Lepote m zanimivosti Grosupljega in okolice; Turistični vodnik, Krajevna skupnost Grosuplje, Grosuplje 1995, sir 196198, Čp
Ustvarjalno življenje Slonela Suhadotnika. - Jezikoslovce Stane Suhadolnik 19191992, Razstava na Vrhniki 1L 5.-31. 5. 1995 |Katalog). Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, str. 3-5, Čs Bibliografija Staneta Suhadotnika. - Jezikoslovca Stane Suhadolnik 1919-1992. Razstava na Vrhniki 11,5.-31.5. 1995 [Katalog] Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, str 6-19, Čs Jezikoslovec Stane Suhadolnik 1919-1992. - Razstava na Vrhniki 11. 5 .31. 5. 1995 [Katalog ob razstavi I uredil J, Müller], Zveza kulturnih organizacij Vrhnika.
Retrospektivna razstava Antona Pahuljeta - Anton Pahulje, retrospektiva [Katalog
ob razstavi]. Šmarje-Sap 1995, sir. 2-12 + zadnja Siran platnic, Čp Grosuplje je dobilo Halštatski vodnjak. - Grosupeljski odmevi 2tJ, št. 8-9, 1995, str. 21. Čp
Vladimir \artnik
Nag lasna podoba glagolskega pregibanja v zborni slovenščini. - Jezikoslovni
zapiski 2, 1995, str, 187-194. Čz Oblikoslovni vidiki Škrabčevih razlag svojdnih zaimkov. - Škrabčeva misel 1,
Zbornik s simpozija '94, 1995, str. 103-106. Čz Božanska komedija v luči slovenske ljudske legende. - Slava 8, št, 1-2, 1994/95, str. 51-52. Čs
Od bitke pri Prigidu do soške fronte. - Slava 8, št. 1-2, 1994/95, str. 53-57. Čs Kocka je vržena.'-Nova Atlantida, št. 3/4, 1994, str. 111-119. Čp Časovna odprtost oblikovanja Lepe Vide. - Individualni in generacijski ustvarjalni nimi v slovenskem jeziku, književnosti in kullun. Obdobja 14, 1994, str. 193-202. Čz
Od Alfe in Omege do Zarike in Sončice. - Nova Atlantida, št. 1, 1995, str, 135141. Čp
K razlagi rim v Prešernovem Pevcu - Nova Atlantida, Si. 2, 1995, str. 171-175. Čp Ljubljanski potres v luči let, ki so sledila. - Nova Atlantida, št, 2, 1995, str. 176. Čp K razmejevanju legend in nelegend pri slovenskih ljudskih pesmih. - Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik. Ljubljana 1995, str. 91-93. Čz Lambergarjev lik in ime v slovenski ljudski pesmi. - Radovljiški zbornik 1995, Radovljica 1995, str. 132-140. Čs
France Novak
Razmišljanja o Edvardu Kocbeku. Simpozij ob 90-letnici pesnikovega rojstva v Vidmu ob Ščavnici 23. in 24. septembra 1994. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1995. Sourednikin spremna beseda. slT, 5-6. Čs
Francka P ran k
Univerzalna in usodna osmi ca: Numeri čna osnova v luči bivanja in ustvarjanja.
Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi Obdobja 14, 1994, str. 173-191. Čz
Mana, (a kruh ti ga lebna. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 195-21R Čz
Hebraizmi Trubarjevih in Dalmatinovih robnih besedil, - Jezikoslovni zapiski 2, 1 995, str. 219-226. Čz
Vera Smole
Tesarska terminologija v Mirnski dolini. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 227 24U. Čz
Škrabec o cirkumjlek.su na kratkem zadnjem oz. edinem zlogu besede - Škrabčeva misel l, Zbornik s simpozija "94, 1995, str. 63-71. Čz
Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage. Dokumentacija. [Vidcofilm s prilogo Hcrtc Maurer-Lausegger] - Jezik in slovstvo 40. št 8, 1994/95, str, 324-325, O
Marko Snoj
France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika HI, F-S - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Mladinska knjiga, 1995, XVII + 355 str. (Soavtor in urednik.) Kz
NaglaSevanje praslovanskih -^/-¿v-osnov ženskega spola, - Slavistična revija 42, Št. 4, 1994. Str, 491-528. R
K izvoru slovenskih toponimov na -polje - Osma jugoslovcnska ono masti čka konferencija i Drugi lingvistički skup 'Boškovičevi dani". Črnogorska akademija nauka j umjctnosti Podgorica. 1994, Na učni skupovj, knjiga 33. Odjclenje umjetnosti. knjiga 11, str. 55-72. Čz.
Primerjalno in splošno jezikoslovje. - Informativni kulturo loški zbornik Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1995, str. 367-384 (Soavtor.) Čz
Naše. besede v teku zgodovine in predzgodovine. - Večer 23. 12. 1995, str 35. (Intervju.)
Ivanka Širtelj-Žnidaršič
Mah leksikoni Cankarjeve založbe in Slovar slovenskega knjižnega jezika kot podlaga za geslovnik enozvezkovnika - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 279-283. Cz
Cveta na Tarasa
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS 1994. XLVI + 1714 str. (Soavtorica.) Kz
Silvo To r kar
Kako je iz koromača (komorača) nastal komarček? - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str 284-286, Čz
Škrabec in Rasi. -Škrabčeva misel 1, Zbornik s simpozija '94, 1995, str. 137-147. Čz
Maloštevilni razumniki z bogatim delovnim opusom. - Delo 22. 6. 1995 (Književni listi), sir. 11, Čp
Petrovo Brdo. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994, str. 331. (Soavtor.) Čs
Podbrdo. - Enciklopedija Slovenije 9, 1995, sir. 7. (Soavtor.) Čs
Porezen. - Enciklopedija Slovenije 9, 1995, str, 150. (Soavtor,) Čs
Imene.slovje zgornje Baške doline. - 8 alpski mladinski raziskovalni tabor Podbrdo
93, Podbrdo 1994, str, 32-35. Čp Kako je iz koromača (komomča) nastal komarček?. - Proteus 58, 1995/%, str. 123-124. Čp
Kdo je Uv Nlkolajevič Gumiljov? - Nova revija XIV, št. 155, 1995, str. 108-1Ü9. Čp Svajgerjt, Kaiani. da o Prešernih ne govorimo - Delo 14, 1. 1995, (Sobotna priloga), str 37, Čp
Nastja Vojiinvič
O oblikovanju geslovnika za pravopisni slovar. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str, 241-249. Čz
Peter Weiss
Orožen. Martina. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994, str. 166-167. (Soavtor.) Čs Pavlica, Josip. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994, str 277-278. (Soavtor.) Čs Imensko kazalo, - v: Boris Paternu, France Prešeren: 1800-1849, Bled, 1995, str. 261-264.
Akademija delavnih 300 let pozneje. - Razgledi 25, 9 6 1995, str. 25-26. Čp Veselje do življenja s sladkorno boleznijo. - Sladkorna bolezen 20. 1995, str. 23 . Čp
Andreja Žele
Kako SSKJ izkazuje glagole s prostimi morfemi. - Jezikoslovni zapiski 2, 1995, str. 250-256, Cz
INŠTITUT LA ARHEOLOGIJO
Mateja Belak
ZBIVA. Cerkve v Vzhodnih Alpah od 8. do 10 stoletja. - Zgodovinski časopis. 49, 1995, str. 19-43 (Soavtor Andrej Pleterski).Čz
Dragan Božič
O zakladu poznorimskih novcev v Slatni pod Dohrčo in o zgodnje krščanski h mozaikih v Lescah. - Radovljiški zbornik 1995, 1995, sir. 38-57, Čs
Zenonov tremi s in poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici. - Arheološki vestnik, 46, 1995, str 247-277, (Soavtor Slavko Ciglenečki,) Čz
Mitja B rod ar
Končni paleolitik iz Polj Šiške cerkve - Arheološki vestnik 46, 1995, str. 9-24, Čz
Mlajšepaleolitska postaja Podrisovec. - Arheološki vestnik 46, 1995, str. 25-38, Čz
Slavko C i pleneč ki
■Sca vi neti 'abitato tardo-antico di Tonovcov grad presso Ca pore t to (Kobarid) Slovenja. Rapporto preliminare. - Aquilcia nostra LXV. 1994, str. 186-207. Čz.
K it čar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Pozemlju. - Opera instituti archaeologici Sloveniae 1, 1995, str. 1-242 (soft vlorja Anja in Janez Dular). Kz
Zenonov zlatnik in poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strntic:. - Arheološki vestnik 46, 1995, str. 247-277 (soavior D. Božič), Čz;
Prispevek k arheološki sliki Carneole v zgodnjesrednjeveškem obdobju. - Histria archacologica20-21, 1989-1990, 1995, str. 151-162, Čz
PoznoanUčao obdobje, Prapretno; Prelasko. - Enciklopedija Slovenije 9, 1995, str, 208-209; 218-219; 286
I a ne/ Dirjcc
45.000 let stare fosilne dlake jamskega medveda iz najdišča Divje babe I v Sloveniji. - Arheološki vestnik 46. str. 37-49. (soavtorji 1, Türk. F. C i me rman,. S, Polak in J. Majdič). Čz
Janez Dular
A GiS-based analysis ofIm ter Prehistoric se tt 1 einen 1 pa te m S in Dolenjska, Slovenja. - Britisch Archaeologieal Repo ris, International Seri es 598, 1995, str. 161164 (soavtoijt Zoran Siančič, Vincent Gaflhey in Sneža Tecco Hvala), Čz
Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini, - Arheološki vestnik 46, 1995, str 89-167 (soavtorji Bom t Križ. Drago Svoljšak in Sneža Tecco Hvala). Čz
Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju. - Opera instituti archaeologici Sloveniae 1, 1995, 242 str, + 85 tab. + 9 pri L. (soavtoija Slavko Ciglenečki in Anja Dular). Kz
Podzemelj. - V: Enciklopedija Slovenije, 9, 1995, str. 29-30. Čs
Jana Horvat
Notranjska na začetku rimske dobe: Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Raba pri Slavini. - Arheološki vestnik, 46, 1995, str, 177-216. Čz
Zvezda Modrijan
Kataster arheoloških najdišč Slovenije (Arkas) (J¡ delj. - Arhco 16, 1994, str. 3136. Čs
Primož Pavlin
Arheološki vestnik 45. - Delo (Književni listi) 9. 3. 1995, Čs
Ras t ko Vasic, Die Sichein im Zentralbalkan (Vojvodina, Serbien, Kosovo und Mazedonien), Prähistorische Bronzefunde 18/5, 1994. - Arheološki vesinik 46, 1995, str, 347-348. O
Bibliographie zur Vor- und Frühgeschichte in der Bundesrepublik Deutschland und Berlin (West) in den Grenzen vor 1990. Das Schrifttum der Jahre 1984 und 1985, 1994. - Arheološki vestnik 46, 1995, str. 359. O
Andrej Plcterski
Thomas Fischer, Das bajuwarische Reihengräberfeld von Staub ing. Arheološki vestnik 45, 1994, str. 288. O
Barbara JohannsOn-Meery, Karolingerzeitliche Flechtwerksteine aus dem Herzogtum Baiern und aus Bayerisch -Schwab en. - Arheološki vestnik. 45, 1994, str. 288. O
Etnične in kulturne razmere ob srednji Donavi v 6. - il. st. (mednarodni simpozij v Ni tri, Slovafka, 6.-10 novembra J994). Poročilo. - Mozaik, 4, 1995, str, 15- 19. P
Z BIVA. Cerkve v Vzhodnih Alpah od S. do 10. stoletja. - Zgodovinski časopis, 49,
1995, str. 19-43. (Soavtonca Mateja Betak). Čz Arheologija in nastanek Briîinskih spomenikov. - Zbornik Brižinski spomeniki. 1995, str. 1-16. Čz
Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav. Zgodovinski časopis, 49, 1995, str. 537-556, Čz
Marjeta Saše) Kos
The Embassy of Romulus to Attila. One of the last citations of Poetovio in classical
literature. -Tyche 9, 1994, str. 99-111, Čz Savus and Adsailuta (Sawsin Adsalluta). - Arh. vest. 45, 1994, sir. 99-122. Čz Cybele in Salonae: a Note. - V: L'Afrique, la Gaule, la Religion à l'époque romaine Mélanges à la mémoire de Marcel Le G lay (Collection Latomus 226), Bruxelles 1994, str. 780-791. Čz Lapidarij Narodnega muzeja - kaj je (bil) in kaj bi lahko bil - Ar go 36-37, 1994, str. 38-52. Cz
Private Munificence in Stdonae Under the Princi pate (Osobne darovnice u Saloni u doba principa ta). - Vjesmk za aril, i bist, dal mat. (D, Rcndič Miočevic in menioriam) 86, 1994, str. 201-214. Čz The 15th Legion at Emona - Some Thoughts. - Zeitschr, Pap Epigr. 109, 1995, str
227-244, Tab. IV figs. 4,5. Čz The beneficiarii consularis at Praetorium Latobicorum. - V: Römische Inschriften - Neufunde. Neulesungen und Neu Interpretationen. Fest sehn fi für Hans Lieb (Arbeiten zur römischen Epigraphik und Altertumskunde 2, ed. R. Frei-S to Iba, M. A. Speidel), Basel 1995, str 149-170. Čz Panonija. - V: Enciklopedija Slovenije 8 (1994), str. 231-232 Čs
Sne/a Teceo Hvala
A G lS-base d analysis of Later Prehistoric settlement patterns in Dolenjska, Slovenia. - V: Computer Applications and Quantitative Methods in Archaeology 1993, Britisch Archaeological Reports, International Series 598, 1995, str. 161-164. (soavtoiji Zoran Stančič, Janez Dular in Vincent GaJï-
ney). Čz
Ivan Turk
45.000 let stare fosilne dlake jamskega medveda iz najdišča Divje babe I v Sloveniji. - Arheološki vestnik 46. str. 37-49. (Soavtoiji F. Ci merman, J. Diijcc, S. Polak in J. Majdič). Čz
Anton Velušček
Proces neolitizacife kot prehod h kmetovanju, prepoznan v mezolitskih kontekstih kraške Dinarske Slovenije?. - Arheološki vestnik. 46. 1995, str. 327-333, Čz Impresso keramika iz jame Pejca v Lašci pri Nabrežini - Arheo. 17, 1995, sir. 345347. Čz
It Mar Nero, Annati di archeologia c storia l, Roma, Pariš 1994. - Arheološki vestnik, 46, ] 995, str. 348. 0
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA
Stane Granda
Dolenjska Bela krajina A-Ž. Pomurska založba, Murska Sobota 1995 (soavlor) M "Odločno zavračam, da sem bil demokrat". Zgodovina za vse 2, 1995, str, 37-56, R Radovljica r letu 1848. Radovljiški zbornik 1995, str. 141 - 174. R Enciklopedija Slovenije: Polhov Gradec, Posojilnica, Matija Prelog. Čs Dolenjska in Radovljica v revoluciji ¡848 -1849 Razgledi 1995, 17. 2. - 21 4 (6 nadaljevanj)
Povednost zaprašenih listin. Razgledi. 2.8 1995 Čs Monumentalno delo o Stični. Razgledi, 13. 9. 1995. Čs Duhovito o zapuščinskih inventarjih. Razgledi. 8. 11. 1995 Čs In memoriam Janko Jarc (1903-1995). Dnevnik, 3. 11. 1995. Čs Mat položi dar... domu naaltar. Siovenec, 15.4. 1995. Čs
Monumentalno delo o sob ra ti h Svotokriškega. Delo - Književni listi, 27. 7, 1995 Čs Življenje in delo Dragotina Lončarja. Posvet ob 40-letnici smrtri. Zgodovinski
časopis, 48, 1994, str. 120. P Miloš Jakopec, Časnikarstvo na Dolenjskem 1848 - 1941. Zgodovinski časopis 48.
1994, str. 416-417. Čs Branko Maruši č, Matija Ver lovec, njegova doba in podoba. Zgodovinski časopis,
48, 1994, str. 417. Čs J ose j' Ressel, Načrt ponovne pogozditve občinskih zemljišč v Istri. Zgodovinski
časopis, 49, 1995, str. 144, Čs Karol Rustja, Dolenjske proge. Zgodovinski časopis, 49, 1995, str. 144 -145. Čs Jože Mlinarič - šestdesetletnik. Zgodovinski časopis, 49, 1995, sir. 289 - 290. Čs Jože Maček, Schwizenova inštrukcija za upravnike državnih posestev iz leta 1788,
Zgodovinski časopis 49, 1995, str, 491 - 492. Čs Jože Gregorič. Rast, revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Zgodovinski časopis 49, 1995, str. 504 - 505. Čs Božo Otorepec - 70 let. Kronika, 42, 1994, str 82- 84 Čs
Hannesstekl-Marija IVakovnig, Windisch-Graetz. Kronika. 42,1994, str. 98-99. Čs Osemdeset let profesorja Jožeta Dularja. Kronika, 43, str. 131 - 132, Čs Miloš Rvbar (1928 1995). Kronika, 43, str. 133 - 134 Čs Ostalo
Udeležil se je posvetovanja Stoletje gospodarskih sprememb, ki sta ga 8. marca v Celju priredili Zveza ekonomistov Slovenije in Inštitut za novejšo zgodo-
vino. Ni i niel referata, pač pa večkrat di skuti ra l in o posvetovanju napisal tudi strokovno poročilo.
Eva Holz
Slovenian Historiography in Foreign Languages. Published fron 1918 to ¡993.
Ljubljana 1995, 1)8 str, Soavtorici Olga Janša-Zorn, Nataša Kandus. M Nekaj o zgodovini konj in konjereje na slovenskem narodnostnem ozemlju v zadnjih 200 letih. Simpozij o boleznih konj Zbornik referatov. Radenci 23.-24.3 1995, Ljubljana 1995, str. 1-10, R Die Entwicklung des Gewerbes im ¡9. Jahrhundert in Ljubljana. IV. Internationales HandwerkhisLorisches Symposium Vesprem, 9.-11.11. 1994. Budapest-Ves-prem 1995. str 192-200, R (/este v Sloveniji v razdobju od tovorništva do avtomobila. - Človek in cesta. Vpliv
gradnje cest na gospodarstvo Slovenije. Ljubljana 1995, str. 21-55 R O uvozu vina na Kranjsko in o njegovem ponarejanju v prvi polovici ¡9. stoletja -Deteta refoška R
Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre. Koper 1995, str. 149-160 (Knjižnica
Annales 10), R Predavanja, referati
Nekaj O zgodovini konj na slovenskem narodnostnem ozemlju v zadnjih 200 letih. I. simpozij o bolezni konj ob 200-letnici slovenskega veterinarskega šolstva, 23.-24.3. 1995, Radenci,
Dušan Kos
Gorenjsko plemstvu in samostani do začetka 15. stoletja (Gorenjski zbornik 1995). str. 58-67. R
Dediščine, dedno pravo in plemstvo na Kranjskem in slovenskem Štajerskem
(posebej v 14. stoletja). Celjski zbornik 1994 (Celje 1994), str. 35-36. R Javni notariat in notarski instrument na Kranjskem v srednjem veku (v tisku), R Kämmen, Bleiben und Wohnen in Stadt. Stadt und Adel in K ra in bis zum Beginn
des 15. Jahrhundert (v tisku), R Pismo, pisava, pisar. Prispevek k zgodovini kranjskih listin do leta 1300 (Gradivo
in razprave ZAL 14), Ljubljana 1994. M Listine grofov Celjskih - Žovneških svobodni kov (v tisku). M
Branko Marušič
Z zahodnega roba. O ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja. Nova Gorica 1995, 137 str. M
Slovensko-¡ ta lija tiski odnosi na Primorskem v letih ¡848-19IS. Primorska srečanja
165, 1995 str. 29-31. Čs Trije spominski portreti. Pnmorska srečanja 165, 1995, str. 80-84. Čs Dve stoletji slo vensko -italijanskega sožitja ob Jadranu. Oko 9, in 23. 2. 1995, St. 35 in 36. Čs
Pater Martin Bavčer in zgodovinopisje pro tireformacije, Primorska srečanja 167, 1995, str 204-207.
Razmerje med mestom in podeželjem skozi zgodovino Primorske. Primorski dnevnik 7.5. 1995, št 120. Čs Josip ISalič (1854-1933), Šolnik in zgodovinar. Goriški letnik 20-21/1993-1994, str. 17-26. Čs
Tolminski kmečki upor. Za staro pravdo. Zbornik vokalnih skladb. Gorica 1995, str 7-11. Čs
Renegalska kultura. Primer Fugenia Stolfe. Primorska srečanja 170-17], 1995. str, 432-434. Čs
V Komendi pred šestdesetimi leti. Aplenca (Komenda), 1995, št. 4. str 10. Čs Uvod v: Albin Mlakar, Dnevnik 1914-1918. Kobarid 1995, str 5-7. Čs Zadružno gibanje solkanskih mizarjev. 1001-solkanski časopis (Solkan), Št. 6, 7;
7.9, in 21.12. 1995 (se bo nadaljevalo). Čs Goriška jezikovna srečanja. Škrabčeva misel I, Nova Gorica 1995, str. 181-189. R Andrej Zdešar (1821-1865), slovenski duhovnik in publicist v Istri Annalcs 6.
1995, str, 149-160 R Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana 1995. Gesla: Konec slogaštva na Goriškem (25), Tržaška posojilnica in hranilnica (34), Politično društvo za Hrvate m Slovence v Istri (35), Ivan Trm ko, pokrajinski svetovalec v Vidmu (37), Rusjanov polet na Malih Rojcah (102), Dekret o paratetkah na goriški državni gimnaziji (107-108), Zadnje volitve v goriški deželni zbor (138). Prvi zgodovinar slovenskega rodu. Delo 16.11. 1995, št. 265. Čs I: uredniškega delovanja Venceslava Bete ta. Koledar 1996, G M D. str, 53-56. Čs Primorski slovenski biografski leksikon. Primorska srečanja 176, 1995, str. 849850, Čs
Pa dre Martino Bauzer (Janez BavčerJ e la stOriografia detla contrpriforma. Ne! 400 anniversario dalla sua nascita, Nuova ini/iativa Isonlina 12. 1995, str. 30-38 Čs
II sacerdote Johann Ban ne s (Janez Bonež; 1755-1804), avversario de i France si.
Studi Goriziani 81, 1995, str. 39-43 R Enciklopedija Slovenije, zv. 9, Ljubljana 1995. Gesla: Podgornik Karel, P odreka Jožef, Podreka Peter, Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri, Pretner Matej, Primorska (soavlor), Pro Patria. Čs Slovensko-italijanski odnosi nn Primorskem v letih 1848-1918. Pazin.ski memorijal,
Pazin 1995, zv. 23-24, str 11-18. R Andrej Zdešar (1821-1865), slovenski duhovnik in publicist v Istri. Ib„ str. 99-105. R Branko Maruši č o Josipu Vilfanu. Novi list 21.12. 1995, št. 1995. Čs Prispevka o slovenskem izseljevanju v1 južno Ameriko. V: Kulturno ustvarjanje
Slovencev v južni Ameriki. Ljubljana 1995, str. 57-66. R 25 g los v Oko. 11 ocen in poročil v: Delo. Primorski dnevnik. Zgodovinski časopis
Primorska srečanja. Primorske novice. Mladika.Čs 15 knjižnih poročil za RAI Radio Trst. Čs Predavanja, predstavitve, nagovori:
Henrik Turna, Pisnia. Trst, 27.1, 1995, Nova Gorica 16.2 1995. Sežana 20.2. 1995 Zorko Jelinčič, Pod svinčenim nebom. Gorica 7.3 1995.
Predavanje o Eugeniu Stolfi (renegatska literatura). Primorski slavistični dnevi, Opčine 7.4, 1995.
Predavanje o imenu Vene/i a Giulia. Okrogla miza Narod noobrambno gibanje primorskih Slovencev, Nova Gorica 21.4 1995. Predavanje o zgodovini Goriške. Sveta Gora, 19.5, 1995. Goriški Slovenci med obema vojnama. Gorica 29.5. 1995, Nova Gorica 7.6. 1995, Slovensko-italijanski odnosi skozi zgodovino. Rotary klub 7 6. 1995. Kulturno življenje na Primorskem med obema vojnama. Okrogla miza - seminar o
slovenskem jeziku. Ljubljana, 11.7. 1995. Predavanje o razlogih za odstop tržaškega Škofa Andreja Karli na v Trsu, Karlinov
simpozij, Rim 16 9 1995 Albin Mlakar, Dnevmk 1914-1918, Kobarid 1995, Kobarid 22.9. 1995. J. Pirjevec, Jugoslavija, Koper 1995. Ajdovščina 4.12. 1995. O dr Josipu Vilfanu, Trst 24 11. 1995.
O novih pogledih slovenskih zgodovinarjev na NOB in na dogajanja med U, svet. vojno na Slovenskem. Simpozij La 2a guerra mondiale c la resistenza ncl Frtuli e nell Isontino. Gorica 30 l L 1995. Razmere na Goriškem nied 11. svet. vojno in po njej. Večer posvečen Jošku Zigonu,
Socializem m svoboda. Gorica 14.12. 1995, 17.-18-3- 1995 sodeloval na Bledu pri delu i t slijansko-slovenske kulturnozgodovinske komisije.
Darja MiheliČ
Loterija skozi stoletja. Pot na grmado, Historični seminar. Zbirka ZRC 4, Ljubljana 1994, str. 119-137. R
Piransko prebivalstvo pred sto leti. Annales 5/1994, str. 191-202 (soavtorja F.
Mihelič, J Pocajt). R "O stvareh, zaradi katerih ljudi, zlasti vladarje, hvalimo ali grajamo". O tradiciji zapravljivosti ljubljanske mestne vlade. Zgodovina za vse, Vse za zgodovino, 2/1995, št. I, SIT 68-75. R Kompleks piranske lupne cerkve $v. Jurija Annales 6/1995, str , 7-14. R Vinogradništvo in vinska trgovina na srednjeveškem piranskem območju. Dežele refoška. R,
Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre. Knjižnica Annales 10. Koper 1995, str. 99-120. R
Prispevek k poznavanju življenja v srednjeveških mestih, Vzdrževanje reda in miru v srednjeveških mestih severozahodne Istre. Zgodovina v šoli, IV., 2/1995, str. 19-27. Čs
Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Raziskovalec 5-6/25, 1995, str. 32-33.Čs Razmišljanje o položaju humanističnih znanosti v Sloveniji, Znanost na Slovenskem danes in jutri, Klub znanstvenikov in raziskovalcev pri SIS, Ljubljana 1995, str. 23-25. Čs
Entlohnung der Handwerker in ausgewählten Stadien des Slowenischen Raumes bis 1340, Internationales Handwerksgeschichtliches Symposium Veszprem, 9.11.11, 1994, Budapest-Veszprem 1995. R Enciklopedija Slovenije; Policijska obrt. Poljska razdelitev, Porcia. Portorož, Potovec, PožigalniStvo, Pristanišče. Ljubljana 1995. Čs
Monografiji, Od kod in kako do spoznavanja naše zgodovine, Delo. 1X7. 1995, str. 11-12.0
Spremna beseda na zavihku Darko Darovec, Notarji in viccdomini v Koprn, Izoli i it
Piranu v obdobju Beneške republike, Koper 1995 Čs Radijski in T V prispevki
9,2, 1995 T V posnetek o knjigi D, Darovec, Notarjeva javna vera. za Oči kritike, Mentorstvo
Aija Brglez, Darko Darovcc (doktorski študij) Vinko Rajšp
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-J787, Opisi /, zv. 378 str. Ljubljana 1995.
M (Soavtorica M. Ficko) Die Ausbreittmg des Protestantismus unter den Sozialen Schichten in Krain. V: Em Lcben zwischen Laibach tuid Tubingen V: Prinius Truber und seine Zeit. Munehen 1995, str, 96-114. R Slovenija na vojaškem zemljevidu. Bilten A 3/1995. Čs Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana ¡995; Božidar RaiČ. Čs Janko Glaser, Razprave, članki, ocene, Zgodovinski Časopis 49/1995, str 140-141. Čs
Predavanja, referati
Narodno in politično življenje na slovenskem Štajerskem v 19. stoletju. Murščev
simpozij, Trnovska vas 26 -28 10 1995 Življenjski podatki zgodovinarja Martina Bavčerja v Jezuitskem arhivu v Rimu. Referai na simpoziju ob proslavi 400-1einiče rojstva zgodovinarja Martina Bavčeija (11.11. 1995, Vipavski križ). Représentation of the "Joscphinischc Landesaufnahinc" - thc ordnancc map vvilh descriptions of Slovenia. I6ih International Conférence on tlic Hisiory or Cartography, Dunaj I L-16. sept. 1995,
Petra Svoljšak
Prva svetovna vojna v slovenskem zgodovinskem spominu (2.del). Koledar
Mohorjeve družbe v Celovcu za navadno leto J 996.Celovec 1995 R "Leta strahote", v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941. Nova revija, Ljubljana 1995, 149-151, R Obnova. Enciklopedija Slovenije. K zv., str.67. Čs Prva svetovna vojna. Enciklopedija Slovenije 9,zv. Čs
"Svetovna vojska je bila tisti dan pričeta", v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900
- 1941, Nova revija. Ljubljana 1995,152-153, Čs "Bog čuvaj Avstrijo in njenega cesarja", v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 -
1941. Nova revija. Ljubljana 1995, 153-154. Čs "Človeško življenje je kakor vojaška srajca,: kratko in pos-ano." v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941, Nova revija Ljubljana 1995, str. 154-155. Sč
Usmiljenim srcem, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str, 156-157, Čs
Ovadbe, aretacije, zapori, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941. Nova
revija. Ljubljana 1995, str. 159-160, Čs "Oj ta vojaški boben." v: Slovenska kronika XX. sloletja. 1900 - 1941. Nova
revija. Ljubljana 1995, str. 161-162. Čs Obsojeni zaradi vele izdaje, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941 Nova
revija. Ljubljana 1995, str. 163-165. Č s "Jugoslovanski romarji v Evropi- " v: Slovenska kronika XX stoletja. 1900- 1941
Nova revija. Ljubljana 1995, str 165-166, Čs "Kralj italijanski mi je napovedal vojno." v: Slovenska kronika XX. stolelja 1900
-	1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 167-168. Čs
Italijani so zasedli slovensko ozemlje, v: Slovenska kronika XX stoletja. 1900 -
194 i Nova revija. Ljubljana 1995, sir. 168-169. Čs ^Prisilil nas je bojni grom, da svoj smo zapustili dom. "v: Slovenska kronika XX.
stoletja. 1900- 1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 170-171. Čs "Smrt Šestih." v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941. Nova revija. Ljubljana 1995, sir. 171-J72. Čs Letalska vojna nad Slovenijo, v: Slovenska kronika XX. sloletja. 1900 - 1941. Nova
revija Ljubljana 1995, str. 172-173. Č s "Lavina, lavina " ali Rusi gradijo Vršič, v: Slovenska kronika XX. stolelja, 1900 -
1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 174-175. Čs Prostovoljci - kladivarji Jugoslavije, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 -
1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 175-176. Čs Gorica je padla, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941. Nova revija.
Ljubljana 1995, str, 177. Čs V pričakovanju parlamentarnega življenja, v: Slovenska kronika XX stoletja 1900
-	1941. Nova revija, Ljubljana 1995, str. 178. Čs
Delo za obnovo, v: Slovenska kronika XX. sloletja. 1900 - 1941. Nova revija.
Ljubljana 1995, str. 178-179, Čs Majniška deklaracija, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900- 1941. Nova revija.
Ljubljana 1995, str. 179-1 &0 Sč "Kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev, ' v: Slovenska kronika XX, stoletja 1900
-	1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 183. Čs
"Prijatelji, naša zmaga je dobljena." y: Slovenska kronika XX sloletja 1900 -
1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 184-185. Čs Carzanska noč Ljudevita Pivka v: Slovenska kronika XX, stoletja, 1900 - 1941.
Nova revija, Ljubljana 1995, str, 185-186, Čs "Tudi v gorah se je prelamljala zgodovina." v: Slovenska kronika XX stoletja.
1900-1941. Nova revija, Ljubljana 1995, str. 188-189. Čs Januarski memorandum, v: Slovenska kronika XX, stolelja. 1900 - 1941. Nova
revija. Ljubljana 1995, str. 189-190. Čs Cesarstvo Habsburianov razpada, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941,
Nova revija. Ljubljana 1995, str, 192-193. Čs Judenburg: v boj proti vojni, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 194 I Nova
revija. Ljubljana 1995, str, 193-194. Čs Avstro-Ogrska sprejme mir. v: Slovenska kronika XX. stoletja, 1900 - 1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 200-201. Čs
Italijanski vojaki zasedejo slovensko ozemlje, v: Slovenska kronika XX. stoletja
1900- 1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 212, Čs Umik soške armade, v: Slovenska kronika XX stoletja. 1900 - 1941. Nova revija.
Ljubljana 1995, str. 216. Čs Politično društvo Edinost, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941. Nova
revija. Ljubljana 1995, str.235-236. Čs Združeni slovenski in italijanski socialisti, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900
- 1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 237-238. Čs "Al Balcan, al Balcan." v: Slovenska kronika XX, stoletja. 1900 - 1941 Nova
revija. Ljubljana 1995, str, 244-245. Čs Kkja med Italijo in Kraljevino SHS. v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 -
1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str. 251-252, Čs Jezik, šota, narodna kultura, v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941. Nova
revija. Ljubljana 1995, str, 259-260, Čs Oui si parla soltanto italiano v: Slovenska kronika XX stoletja. 1900 - 1941
Nova revija. Ljubljana 1995. str, 271. Čs Stotere oblike fašizma, v: Slovenska kronika XX, siolelja, 1900 - 1941. Nova revija.
Ljubljana 1995, str. 278. Čs "Barbarska šolska politika, " V, Slovenska kronika XX, stoletja. 1900 - 1941 Nova
revija. Ljubljana 1995, str, 293-294. Čs Lipov list, planika in fašistična butara, v: Slovenska kronika XX. stoletja, 1900 -1941 Nova revija. Ljubljana 1995, str, 301-302 Čs Problem nacionalne manjšine v Julijski krajini ne obstaja, "v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941. Nova revija. Ljubljana 1995, str, 310, Čs Svarilo, opomin, konfmacija. v: Slovenska kronika XX. stoletja. 1900 - 1941 Nova
revija. Ljubljana 1995, str, 319, Čs Sodelovanje na okrogli mizi
Ob izidu knjige Vasje Klavora, Koraki skozi meglo (Soška fronta - Kobarid - 19151917), Celovec - Ljubljana 1995. Hiša koroških Slovencev, Poljanska 97, Ljubljana, 6 april 1995.
UMETNOSTNOZGODOV INSKI INŠTITUT FRANCETA STEI.ETA _
Alenka Klemene
Umetnostnozgodovinska monografija, posvečena cerkvi sv. Primoža in Felicijana,-
Dclo (Književni listi), 6.4. O Ana Lavne
Kraj zgovorne tišine ¡x>d Gorjanci. - Marijan Za d nikar, Kartuzija Plclcrjc. - Razgledi, št, 12, 9.6.1995, str. 26-27. O '
Damjan PrelovJek
Podrecca, Boris. Poljane nad Škofjo Loko (Umetnostni spomeniki). Postojna (Umetnostni spomeniki). Pozzetto, Marco. Pozzo, Andrea. Proger, družina PrelovSek, Matico - Enciklopedija Slovenije 9, 1995. 7 Čs
Identitätssuche und Nachholbedarf. Zur Ausbildung einer bürgerlichen Architektur in Slowenien, v: H, Haas - H, Stekl, Bürgerliche Selbstdarstellung: Städtebau, Architektur, Denkmäler Bühlau Verlag, Wien - Köhl - Weimar 1995, i 17-128 (serija Bürgertum in der Habsburgermonarchie IV), Čz Karel Teige a mrdkotinskf monolit - Umčni XL1II, 1995, 111-112. Čz O dekorativnosti zgodnje Vumikove arhitekture. - AB, posebna izdaja, dcc. 1994.
št. 119-124. 64-72. Čz 1, l'urnik O bistvu arhitekture. Opomba k predgovoru. - AB, posebna izdaja, dcc.
1994,	St 119-124, 130-131, Čs
Zadnji spomenik monarhiji/ The Last Monument to the Monarchv. - Piranesi IV,
1995,	St 5-6, II2-1J7. Čz
Slovenska humanistika v razmerju do drugih znanosti. - Raziskovalec XXV, št. 5-6, dec, 1995, 23, P
Uhž Kes m an
Barok v kamnu. Ljubljansko kamnoseštvo in kiparstva od Mihaela Kuše do Francesco Robbe - Ljubljana. ZRC SAZU 1995, 164 str. Zbirka ZRC 8 Kz Enciklopedija Slovenije. 9. knjiga - Ljubljana, Mladinska knjiga 1995. (Urednik za
likovno umetnost) Ks - ti Podbrezje (Umetnostni spomeniki). Polhov Gradec {Umetnostni spomeniki), Ponikve (Umetnostni spomeniki), Preddvor (Umetnostni spomeniki) -Enciklopedija Slovenije 9, 1995. 4 Čs Razstava v župnišču. - Sedemsto let župnije sv. Petra, Radovljica 1995 (4 str.) Čs O nekaterih starejših radovljiških likovnih umetnikih. - Radovljiški zbornik 1995, 175-194. R
Skica za umetnoslnozgodovinski portret župnijske cerkve svetega Petra v Radovljici. - Radovljiški zbornik 1995. 271-292. R
VUJZlKOLOŠKi INŠTITUT
Mirku Cuderma«
Janez Krstnih Dolar, Missa vi liana. - Spartiral, revidiral in uvod napisal / Recon-stmetion, rev i si on and mLroduction bv Mirko Cuderman. Urednik / Edilor Danilo Pokorn Druga izdaja / Second Edition. Ljubljana, SAZU 1995, XVIII + 155 str. (Monnmenta artis musicae Sloveniac, 4) Kz
Tomaž: Faganel
Janez Krstnik Dolar, Bal let ti - Sonate. - Transkribiral in revidiral ! Transe ription and revision by Tomaž Fagancl. Urednik t Edilor Danilo Pokorn. Ljubljana, SAZU 1994. XVIII + 94 sir. (Monuinenta artis musicae Slove ni ae. 25) [iz&o I995| Kz
Glasbena zapuščina Antona Tarsie, - Muzikološki zbornik, 30, 1994, str. 35-43. [izšlo 1995] Čz
Plaveč. Gabrijel - Enciklopedija Slovenije 8, 1994, str, 394. Čs
Zu Fragen der Auffuhrungspraxis in den Werken von Joannes Baptista Dolar. -[Zbornik] Musik des 17 Jahrhunderts und Pavel Vejvanovsky, Brno 1993, str. 141-151. [i/šlo 1995] Čz Satlnerjeve kantate. - Zbornik SaUnerjevega simpozija. Ljubljana 1995, str. 21 - 25 Čz
Development of Slovene Music and Choral Music /soavlorica Marjeta Jan/, - Zbornik povzetkov referatov, Evropski simpozij za zborovsko glasbo, Ljubljana 1995, str, 10-1L Čs
Koncerta revije Manager. - /Koncerini list./ Ljubljana 22.12,1994. 21.12.1995, 7 str. Čs
Koncerti komornega orkestra Slovenicum - 4.12.1994, 29.L, 19.2., 9.4., 14.5.,
1012. - /Koncertni listi./Ljubljana 1995, 17str. Čs Koncert Od Trubarja do Ramovša. - /Koncertni lisi,/Trst 1995, 1 Str. Čs Evropski simpozij za zborovsko glasbo (1). - Cerkveni glasbenik, 87, 1994. št 7-9,
str. 43-44. (izšlo 1995] Čp Evropski simpozij za zborovsko glasbo (2). - Cerkveni glasbenik, 87. 1994, št. 7-9,
str. 65-67, [izšlo 1995] Intervju Zvezki cerkvenoglasbenih novosti. - Naši zbori. 47, 1995, 51. 1-3, str, 24, O Slovenske otroške in mladinske duhovne pesmi - Naši zbori, 47, 1995, št. L3, str. 26. O
Pre sveta noč. - Naši zbori, 47, 1995, št. 1-3, str. 28. O Spominčice za Aljaža. - Naši zbori, 47, 1995, št. 1-3, str. 29. O Sew o vrnitvi. - Naši zbori, 47, 1995, št 1-3, str 25. O
Kronika zborovskih koncertov v Ljubljani. - Naši zbori. 47, 1995, št. 1-3, str. 2224, P
Nagrajena skladba Damijana Močnika. - Naši zbori, 47, 1995, št, 1-3, str. 24. P Slovenska cerkvena glasba na Dunaju. - Družina, 44, 1995. št. 50, str. 15. P
Ivan Kleni enčič
Franc (Francesco) Pollini's Ancestors and His luirly Career in Ljubljana - IZbornik simpozija] Off-Mozart. Glasbena kultura i ' Mali majstori'" Srednje Europe 1750-1820. ) Musical culture and the "Kleinmeister" of Central Europe 1750-1820, Urednica / Editor Vjera Ka tali nič. Proceedings or the international Musicological Symposium held in ZagTcb, Croatia, on October 1-3, 1992. ! Rado v i s medunarodnog niuzikološkog skupa održanog u Zagrebu, Hrvatska, 1.-3.10.1992. Zagreb, Hrvatsko muzikološko društvo. Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti 1995, str. i3 9-152 Čz Orkestralna glasba. - Enciklopedija Slovenije, 8, 1994 Čs Pollini Franc. - Enciklopedija Slovenije, 9, 1995. Čs
Metoda kukule
The Baroque Musical Heritage of Slovenia (angleško besedilo). - The Consort
(London), 51/2, 1995, str. 91-102. Čz Josip Mantuani - muzikolog - Razgledi, 5, 1995, str. 24-25. O Radovljica - Early Music festival (angleško besedilo). - The Consort (London). 51/1, 1995,'sir. 45-47. P
Isaac Posch. Harmonia čoncertans (angleško in slovensko besedilo). - [Komentar h gramofonski plošči.) Ljubljana, Klemen Ramovš Management, 1994, 4 str | izšlo 19951 Čs
Isaac Posch in njegova instrumentalna dela, s posebnim oziram na variacijske suite za inštrumentalni sestav zbirke Musicalische Ehrenfreudt (1618), -Ljubljana, 1995 jlipkopis 186 str. | R
Kanilo 1'ukurn
Georgius Prenner, Moleti / Motels. - Transkribiral, revidiral in uvod napisaJ ! Transeription, revision and iniroduciion by Jože Sivec. Urednik j Editor Danilo Pokom. Ljubljana. S AZU 1994. XXVI + 322 sir. (Monumenta artis musicae Slovemae, 24) [izšlo 1995] Kz-u
.Janez Krstnik Dolar, Balle ti i - Sonate. • Transkribiral in revidira! / Transeription and revision by Tomaž Faganel, Urednik ! Editor Danilo Pokorit. Ljubljana, S AZU 1994, XVIII + 94 str. (Monumenta artis musicae S loven i ae, 25) [izšlo 1995] Kz-u
Daniel Lagkhner, Soboles musica. - Spartiral, revidiral in uvod napisaJ / Rccon-struetion, revision and introduetion bv Jože Sivec. Urednik / Editor Danilo Pokoril, Druga izdaja / Second Edition. Ljubljana, S AZU 1995, XX + 165 str. (Monumenta artis musicae Si oven i ae, 2) Kz-u
Janez Krstnik Dolar, Missa vi t lana. - Spartiral, revidiral in uvod napisal / Recon-slraclion, revision and introduetion by Mirko Čude rman. Urednik i Editor Danilo Pokom. Druga izdaja t Second Edition. Ljubljana, S AZU 1995, XV11I + 155 str. (Monumenta artis musicae Slovcniae. 4) Kz-u
Jože Sivec
Georgius Prenner, Mote ti / Motets. - Transkribiral, revidiral iti uvod napisal / Transeription, revision and introduetion by Jože Sivec. Urednik t Editor Danilo Pokom. Ljubljana, S AZU 1994, XXVI + 322 str. (Monumenta artis musicae Sloveniae, 24) [izšlo 1995] K z
Daniel Lagkhner, Soboles musica, - Spartiral, revidiral in uvod napisal ! Recon-struclion, revision and introduetion by Jože Sivec. Urednik / Editor Danilo Pokom. Druga i/daja / Second Edition. Ljubljana, SAZU 1995, XX + 165 str. (Monumenta artis niusicac Sloveniae, 2) K z
Jurij Snoj
Muzikologija in etnomuzikologija: dva vidika enega pojava. - Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega dništva 23, (Ljubljana) 1995, str. 104-108. Čz
Slovenci in Dunaj na glasbenem področju/Die Slowenen und Wien im Musikbereich. - Slovenija in Dunaj/Slowenien und Wien, Ljubljana 1995, str 8992. Čs
Nova rnuzika. - ES 8, 1994, str. 21. Čs
Nävi akordi. - ES 8, 1994, 27. Čs
INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN UTERARNE VEDE
France lic mik
Glej sir. 78-79
Franca Buttolo
Jože Amhrožič, "Josip Jurčič ameriških Slovencev", - Rast, 5, 1994, St 7-8, str. 547-551. (Ponatis: Slovenski izseljenski koledar 1996 (Ljubljana), 1995. str. 181-184.) Čs
Kocbekova religiozna integracija in dezintegracija, - Celovški zvon (Celovec), 12.
1994,	št. 45, str. 76-77. Cz
PodmilSak Josip. - Enciklopedija Slovenije, 9, 1995 Čs
Ob 70-letnici izida pr\>ega zvezka SßL. - Slovenec 22.4.! 995. (Pogovor zapisal Ivo Žajdela.)
Marjan Dolgan
Ivan Pregelj. - Enciklopedija Slovenije. 9. 1995. Čs
Kritiki na plan, da ne bo vsak kvasi k klasik! - Slovenec 18.5,1995. (Pogovor o
nagradi Kresnik, spraševal Pavel Fajdiga.) Prežvekovanje fantazme a "velikem tekstu" je odveč. - Delo 27.5.1995. (Pogovor o nagradi Kresnik, spraševal Igor Bratož)
Darko Dolinar
Hermenevtika v literarni vedi. - Primerjalna književnost, 18, 1995, št. 2, str. 59-68 R
Kontroversen um die Gestalt '¡'rubers in der älteren slowenischen Literaturwissenschaft. - Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen - Primus Trüber und seine Zeit Intentionen, Verlauf und Folge der Reformation in Württemberg und Inncröstcrrcich (München), 1995, str. 511-528. (Sagners Slavistischc Sammlung, 24.) R
Ljudsko slovstvo v slovenskem literarnem zgodovinopisju. - Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik prispevkov s kongresa. Cankarjev dom, 24 -27. oktober 1995. (Ljubljana),
1995,	str. 77-84, R
O nekaterih slabostih projektne organiziranosti znanstvenega dela v humanistiki. -
Raziskovalec, 25, 1995, št, 5-6, str, 24-26. Čs Pogačnik Jože; Poniž Denis; pozitivizem; Prijatelj Ivani primerjalna književnost;
Primerjalna književnost {časopis). - Enciklojjedija Slovenije, 9, 1995. 6 Čs Primerjalna književnost, iS, ¡995, št. 1, 2. (Glavni in odgovorni urednik ) Ks-u
Twmai Erear
Čar roba. Parmenid; Fragmenti. - Razgledi 26.5.1995, str. 24-25. O Dva robova matematike. - Problemi, 33, 1995, št. 3, str. 107-128, R E, Ijtclau: Subjekt (predmet) politike, politika subjekta. - Problemi, 32, 1994, št, 78, str 233-250 (Eseji 4-5/1994) Prevod
Filozofija med Vzhodom in Zahodom Maja Milčinski: Kitajska in Japonska: med
religijo in filozofijo. - Razgledi 23 .6.1995, str, 24. O J.-A. Miller: Labirinti ljubezni - Problemi, 33, 1995, št. 4-5, str. 95-99 Prevod Možnosti metaontologije. - Problemi, 33, 1995, £t. 1-2, str. 155-i82 R Rekonstrukcija. - Problemi, 33, 1995, št. 6, str. 135-153, R
Jože Faganel
Beseda glavnega urednika. - Nataša Zupančič: Dih m govor. Ljubljana, Pravljično gledališče, 1995, str. 7-9. (Šola retorike, I. letnik, 3. knjiga ). (Spremna beseda.)
Jezikovna problematika statističnega prikazovanja pojavov. - Zdravstveno varstvo,
34, 1995, št. 1-2, str. 61, Čs Joža Lovfmčič (J890-1952j, - Dom m svet, 8, 1995, str. 232-236. Čs Marte Velikonja (1891-1945). - Dom in svet, 8. 1995, str. 237-241). Čs O Cassonu in pomenu njegovih priročnikov, - Herbert Newton Casson: Umetnost govora. 2, predelana i/d. Ljubljana, Pravljično gledališče, 1995, str. 3-5 (Šola retorike. I. letnik. 2 knjiga.) (Ur. in priredil.) (Spremna beseda.) Ks-u Odmevi na Bern i kov o knjigo. - Delo 25.8,1995. (Znanost in razvoj.) P Stilistika. Izpitno gradivo. - Ljubljana, Teološka fakulteta, 1995. 69 str. Ks Zrcalo 20. stoletju. - Aishil; Sedmerica proti Tebam, Gledališki lisi SSG (Trst), sezona 1995/96, str. [19-25], Čs
Martin Grum
Bibliografija Cankarjeve založbe: 1945-1994. - Ljubljana, Cankarjeva založba,
1995. 2 zv. (417; 358 str.) (Soavtor Jože Munda.) Kb Bibliografija Daneta Zajca. - Dane Zaje. Ljubljana, Nova revija, 1995, str, 215233, (Soavtor Matjaž Hočevar.) B
Informacijski viri - biografska zbirka podatkov. - Knjižnica, 39, 1995, Št. 1/2, str 123-136. R
Nada Gspan-Prašelj
Dvorna biblioteka in Slovenci - Slovenija in Dunaj. (Ljubljana), 1995, str 80-82. (Nemški prevod str 82-85). [Razstavni katalog). Čp
Majda Stanovnik-Blinc
Henry Leeming: Spoprijemi z muzo. - Delo 29.11,1995 (Književni listi,) Komentiran prevod
Prevajalstvo. - Enciklopedija Slovenije, 9, 1995. Čs
Prevajanje slovenske književnosti. Prevajanje za kino in RTI '. (J9. zbornik Društva
slovenskih književnih prevajalcev). Ljubljana. 1995, 1(11 str Ks-u Primerjalna književnost L - Delo 3.8.1995. (Književni listi,) P {Spremna besedila]. - Oscar Wilde: Šaloma 2. izd., doti s s popravki Ljubljana,
DZS, 1995, 67 str. (Zbirka Klasje.) (Avtorica uvoda, urednica.) Ks Stoletje upov in uspehov slovenske književnosti v prevodih. - 31. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1995, str. 191-204. Čz
7ruber und das Problem der literarischen Übersetzung. - Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen - Primus Trüber und seine Zeit. Intentionen, Verlauf und Folge der Reformation in Württemberg und Innerösterreich. (München), 1995, str. 363-38 L (Sagners Slavist ische Sammlung, 24} R
Sunja St ercaršek
6x okno in sankanje Sarajevo -Grozni. - Primorska srečanja. 19, 1995, št, 1(59, str. 379. Člit
Članki: analitični zapisi. - Ljubljana, Inštitut /a slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. 1995, 2 št. (6; 4 str.) B
Derrida, Jacques: Pismo japonskemu prijatelju. - Sodobna literarna teorija: zbornik. Ljubljana, Krtina. 1995, str 113-117 (Knjižna zbirka Temeljna dela.) Prevod
Inter poemas. - Nova Atlantida: Gorenjska revija, 1995, Št. 6, str. 40-4S Člit
Nove knjige. - Ljubljana, Inštitut /& slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 1995, št. i. 19 str B
.Vit1;«, Gertruds: Igrati; Stanca. - Nova Atlantida: Gorenjska revija, 1995, ši. 5, sir, 57-58, Prevod
Jola Škul j
Gene tov razcvet besed ali derridajevska vroča pisava. - Jean Gcnet: Naša gospa Cveta, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1995, str. 251-258. (Zbirka Zenit), (Spremna študija )
Kronologija legende - Prav tam, str 259-274. (Brografsko-bibliografske opombe.)
Modernizem in modernost. - Primerjalna književnost, 18, 1995, št. 2, str. 17-30. R
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Angelos BaS
Uradu predsednika republike. - Slovenec 13.1.1995, str. 11. Polemika Tretja različica. - Slovenec 25 4 1995, str, 10, Polemika Dr. Bučar in kterikalizem. - Slovenske brazde 11.5.1995, str. 9, Polemika Maks Situ derl o Edvardu Kocbeku. - Slovenec 23 5,1995, sir 9 (popravljeni ponatis) Dr. Šnuderl o Kocbeku. - Slovenske bra/de 1.6,1995, str. 10 Polemika Plut. - Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str. 1-2. Zč Polharstvo. - Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str 64-5. ZČ Požigabiištvo. - Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, sir 212. Zč Prehrana. - Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, sir. 276-7, Zč Die Eigenheiten der slowenischen und deutschen Kleidung in Slowenien vom Anfang des 19. Jahrhunderts bis zum Zweiten Weltkrieg. - Kulturelle Wcch-selseitigkeit in Mitteleuropa, Deutsche und slowenische Kultur im slowenischen Raum vom Anfang des 19. Jahrhunderts bis zum Zweiten Wellkrieg, Ljubljana 1995. str. 225-235. R
Janja Žagar, Oblačilna kultura delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno. -Trad) l i ones 24, Ljubljana 1995, str. 461-2. O
Tone Cew
Tipologija tradicionalnih pastirskih in planšarskih stavb v slovenskih Alpah. -Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah. Die Sermhullen in dcn Oslalpen, Ljubljana 1995, 50-66. R Prestica. - Enciklopedija Slovenije 9 (1995), str. 306 Čs Porton. - Enciklopedija Slovenije 9 (1995), str. 152 Čs
The Preskar Mountain Hut on Velika planina (¡560 m). - Slovenija No. I, Vol. 9. 1995, str. 29-30 Čs
Slovenski kozolec - Mengšan, Glasilo občine Mengeš, št. 22 I III., 1995. str. 3233 Čs
Jurij Ki k lak
Matija Majar Ziljskt und Volkskunde. - Moritsch, A. (ur.): Matija Majar Ziljski, Celovec, 107-124 R
Kdo je moj bližnji ali pogled v lastno tujost? Pregled potopisja na Slovenskem med 1840)il 1890. - TradiUOnes 24, Ljubljana 1995. str. 369-386 R
Monika krope j
Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in poved-kah. Ob primerih iz Štrekljeve zapuščine. - Ljubljana. ZRC SAZU 5, S995. Kz
Stre kijeva rokopisa predavanj "Slovanske starožitnosti in Slovanska etnografija Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. - Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 23, Ljubljana 1995, str. 22-29 Čz Karel Štrekelj. Prerez skozi življenje in delo. - Traditiones 24, Ljubljana 1995. str. 25-48. Čz
Hrana in njen pomen v ljudskih pravljicah in povedkah (ob primerih iz Štrekljeve
zapuščine). Razprave 15, II. razred SAZU, Ljubljana 1995. Čzv tisku Ziljska vascit ali ženitev po ziljansko. - Delo, Ljubljana. 14.9,1995, str, 15. O Zbornik 1994/1995. Uredil Ivo Stropnik Kulturni center Ivana Napotnika, Velenje.
1994. -Tradition« 24, Ljubljana 1995, str 498-499. O Noč ima svojo moč, Bog pa še večjo. Pohorje pripoveduje (Zapisal Anton Gričnik). Brezglavjeki Zgodbe iz Prckmurja (Zapisal Dušan Rešek). - Glasnik SED 35/2-3. Ljubljana 1995. 65-67. P Zmago Šinite k, Srečevanja s drugačnostjo. Slovenska izkustva eksotike - Glasnik SED 35/2-3, Ljubljana 1995, 67. P
Helena Lnžar-Potflo^ar
PokopaliSČe. - Enciklopedija Slovenije 9/1995, str. 54. (Čz)
Procesija, - Enciklopedija Slovenije 9/1995. sir 365-366. (Čz)
Praznik. - Enciklopedija Slovenije 9/1995, str. 147-148. (Skupaj z +N. Kuretoin). Čz
Odšel jc in vendar bo ostal z nami In memoria m akademik Niko Kuret. (24. april -25. januar 1995), - Glasnik Slovenskega etnološkega društva 34/1994 (izšel februarja 1995), str. 53-54. Nekrolog Ljubljanske butar ice - slovenska posebnost. - Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu
za leto 1996. (Celovec 1995) str. 118-119. Čs Kdor posluša pivce, lahko bukve piše. Pregovori in reki. ki jih je zapisal ali si jih izmislil Janez Trdina. - Traditiones 24/1995, 425-445. Gradivo
Milko M a t i čel »v
V	mednarodni okvir vpeta slovenska ljudska pravljica. (Sporočilo treh izbranih
zgodb). XXXI. Seminar SJLK Zbornik predavanj. Ljubljana 1995, 219-231. Cz
Toponimi resiani in una slampa per lili della fine del Settecento. - Lingüistica
34/2, Ljubljana 1994, str 81-126. (Soavtor Roberto Dapit). Čz Z Ni kom Kuretom v "Slovenskem narodopisnem institutu". Prijatelju posvečeni
spominski utrinki, - Traditiones 24. Ljubljana 1995, 469-476, Čz Niko Kuret. - Delo, 1.2.1995, 8. Nekrolog
Oboi Štreklju ob stoletnici prvega snopiča SNP. - Delo, 9.11.1995, 13-14. Čs Roberto Dapit, La Slaviti Friulana - litigue c culture Rcsia, Torre, Nati so ne, Bibliografía I Beneška Slovenija - jezik in kultura, Rezlja Ter, Nadiža, Kritična bibliografija, (Milko Mat i čet ov. Prefazione - Spremna beseda) - Civi da le/Čedad - San Pietro al Natisone/Špeler 1995. Čs 1. Chiabudini & R. Jussa, Sada te povien - Adcsso ti racconlo. (Uvodna beseda v italijanščini in slovenščini Milko Matičetov) - Čedad/Civi dale 1995, 4-5. Čs Roberto Dapit. Nekaj pesmi iz repertoarja Cirile Madotto Prešerne. Živ zgled rezijanskega "govorjenja v stihih". S sodelovanjem R, F risana (glasba) m M Matičetovega (prevod pesmi) -Traditiones 24. Ljubljana 1995, 309-329. R Hišna imena v krajevni skupnosti Štanjel. - Pozdrav iz KS Štanjel, št. 8, december 1995, 2-4. Čs
V	Solkanu 1604: Ženski priimki. - 1001 -Solkanski časopis, leto 11/7, 21.12.1995. 9.
Čs
Ključarji iz Goriških Brd (Beseda iz založenega lista). Delo, 1,6.1995. 9, Polemika Pesemska pustolovščina z jezikom Paleovenetov. - Delo, 10.8.1995, str. II. Polemika
Odgovorna repliko. - Delo 28.8.1995. Polemika Nevarni venetski konji. - Delo, 7,10.1995, str. 43. Polemika
Mojca Ravnik
Vprašanja varstva etnološke dediščine v koprskem zaledju. - Aúnales 6, Koper 1995, str. 43-48. Čz
(S Sinjo Zcinljič-Golob) Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. - Razvoj slovenske etnologije od Šlreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Ljubljana 1995, str. 195-197. Čs Spomeniki kmečkega stavbarstva v sliki. Gorenjski kraji in ljudje VII. Kranj, Gorenjski muzej 1994. - Traditiones. 24, 1995, 486-487. O
Dorica Makuc: Ateksandrirtke. Gorica. Goriška Mohorjeva družba 1993. - Tradiliones. 24, 1995, 493-496. O Françoise Zonabend: Dolgi spomin. Časi in zgodovine v vasi. (Prevedel Gregor Moder Spremna beseda Etnologija Francijc in socialna antropologija Bojan Bas kar.) Ljubljana, Studia humani tali s 1993. - Tradiliones, 24, 1995, 488493. O
Marija Stitnonik
V deveti deželi. Sto slovenskih pravljic iz naših dni. l/brala in uredila in spremno
besedo napisala Marija Slanonik. 307 str, R Iz kaosa kozmos. Kontekstualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941-1945. - Borec, revija za zgodovino, fiteraturo in antropologijo, Ljubljana 1995, 400 str R Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture. Čebela v slovenski kulturni zgodovini, literaturi in slovstveni folklori. - Žtri-Ljubljana 1995, 131 str. (R) Slovstvena folklora v očeh današnjih mladoletnikov. - Zbornik Slavističnega društva Slovenije 4, Ljubljana 1995, str. 107-123 Čs Trpka milozvočnost {Motivika gluhosti v slovenski slovstveni folklori) - Didakta V,
št. 24/25, okt, 1995, str.3-7 Čs The Relationship between Verse and Prose in Literarv Folklore. - Estudos de Literatura Oral No. 1, Primavcra 1995, Cenlro de Estudos Ataide Oliveira Uni-versidade do Algarve, Faro, Portugalska, str 2.11-216 Čz Povedka. - Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str 204. Čs Pravljica. - Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str 227-228. Čs Pravljičar. - Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str. 229. Čs Pregovor. - Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995. str 275-276. Čs Uvodna beseda v katalog k razstavi fotografij Jožeta Kalana. - Metod Bohinc, Raj
potepuhov. - Gorenja vas 1995, str. 5-6 P Naš živi jezik. - Tradioones 23, Ljubljana 1994, str. 9-13. (spremna beseda). Čs Beseda o knjigi. Anton Gričnik, Noč ima svojo moč, Bog pa še večjo. - Ljubljana
1995, str. 7-8. (spremna beseda), Čs Beseda o knjigi. Dušan Rešek, Brezglavjeki. - Ljubljana 1995, str. 5-6. (spremna beseda). Čs
Beseda h knjigi Marta Repanšek, Bajže s Koroške. - Ljubljana 1995, str. 6-6.
(spremna beseda). Čs Spremna beseda. Stara pesmarica (Faksimile neznanega avtorja), - Ljubljana 1995,
str, 2-3 (Izdal in založil Rudi Zgaga). Čs Beseda o knjigi. Lidija Kleindienst. Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela - Ljubljana 1995, str, 5-6. {spremna beseda) Čs Miniatura - slovstvena folklora v Vogrčah. - Osem stoletij Vogrč, Celovec, KXZ
1995, str. 381-400. Čs Tih spomin vsem žrtvam boja. Celovški zvon, XIII, junij 1995, št. 47, str. 12-25. Čs Venček na grob (+Akademik dr. Niko Kurel I 1906-1995). Nekrolog Ob 90-letnici smrti Gašperja Križnika. Kamniški občan, 13 okt. 1994, str. 8, letnik
23. - Tradiliones 23, Ljubljana 1994, str. 395-396. Čs Deveta dežela?! Slovenec, 6.5,1995. {Sobotna branja), str. 3. Čs
"Kako darežljivo teče in mora teči med v deželi Kranjski- Delo, Književni listi,
22. doc. 1994. str, 10,0 "Po bečelah se vižej!" - Slovenski čebelar 97, Ljubljana 1995, št. i, str, 9-10 O Prozno izročilo Pohorja in Prekmurja. - Kmečki glas, 29.3.1995, str. 13. P Bajže s KoroSke. Branje za sladokusce-, - Kmečki glas, 4.okt, 1995 P Traditiones /Naš živi jezik/ 23, 1994. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva
35/1995, št. 2-3. str. 61-62. P Slovenski narodopisni inštitut "Urban Jamik" v Celovcu. - Slavisticka folkloristika
/ Informačm bullctin, 1994, št. 1-2, Brno 1994. str. 21, P Pleteršnikov slovar (¡994). - Slavisticka folkloristika, Brno 1994, str. 29-30, P Jernej Kopitar in njegova doba. - Slavisticka folkloristika, Brno 1994, sir. 30. P Marija Makarovič, Tako smo Uveli. Celovec 1993. - Slavisticka folklori stika, Brno 1994, str. 38. P
Pravljice še živijo? - Gorenjski glas. 7 3.1995, str. 8 (Intervju pripravila Lea Mencinger).
Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. - Slovenec (Sobotno branje), 20.5.1995, str. 32-33 (Intervju pripravila Mojca Tcrčeij). Jezik brez narečja je uniformiran in siv - Večer, 7.10.1995, str. 39 (Intervju pripravil Miroslav Slana-Miros)
Sinja Žemljic-Gol ob
(Z Mojco Ravnik) Inštitut ta slovensko narodopisje ZRC SAZU. - Razvoj slovenske etnologije, Ljubljana 1995, str. 195-197. Zbornik referatov. (Čs)
INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJEN S TVO
Breda Čebul j Sajko
Slovenska etnologija in izseljenstvo, Razvoj slovenske etnologije od Šlreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, (Slovene Ethnology and Emigration, Tbe Development of Slovene Ethnology from Štiekelj and Murko to Modern Ethnological Efforts), zbornik prispevkov s kongresa, Ljubljana, Slovenska etnološko društvo, 1995, str. 282-290,
Vzroki za izselitev - spomini izseljencev na čas njihovega odhoda v tujino (Reasons for Emigration - Recollections by Emigrants of Their Departure Abroad). Dve domovinin\vo Homelands, št. 6. 1995
Marjan Drnovšek
Slovenski izseljenci na Hrvaškem do 1914, Slovenci v Hrvaški, zbornik prispevkov s simpozija, Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 1995, str. 107-113.
Izseljenski duhovnik Jože Kaste lic (I89R-1940) v Franciji in Argentini Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki, zbornik prispevkov s simpozija, Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 95-106
Politična migracija (soavtor), enciklopedija Slov enije 9. Ljubljana. Mladinska knjiga. 1995, sir. 77-81.
Slovenska kronika XX. stoletja (strokovni urednik in soavlor ler avtor Številnih gesel s področja ¡zseljenstva), Ljubljana, Založba Nova revija, 1995, 457 str.
Irena Gantar Godina
T.G. Masaryk kot mislec in Slovenci, Amhropos, 5-6, 1995, str. 120-130
Marina I.ukšič 11 ari n
Ko tujina postane dom, Resocializacija in nacionalna idenlilela slovenskih izseljencev, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, 1995, 214 str.
.lanja Žitnik
Orel in korenine med "brušenjem in cenzuro" (The Eagle and Ihc Roots between polishing up* and censorship), Ljubljana, ZRC SAZU, 1995, 242 sir
Pogovori o Louisu Adamiču (Interviews about Louis Adamič), Ljubljana, Prešernova družba, Vrba, 1995, 198 str.
Lev Dete la - upor ink med literati, Dve domovi ni/Two Homelands, Razprave o izse-ljensivu/Migration Studies, št. 5, 1994, str, 123-135
De te lova duhovna razmišljanja dvajset let pozneje, Prešernov koledar 1996, (1995), str. 148-157,
Mladostna bojevitost Milene Merlak ob pesničini šestdcsetletnici, DvC domovini/ Two Homelands, št. 6, 1995
FILOZOFSKI INŠTITUT
Aleš Erjavec
Mountain Photography and the Constitution of National Identity. - Filozofski
vestnik, 15, št. 2, 1994, str, 211-34, Čz, A posztmodern ¿.v az avantgard miivészeti irânvzatok. - Magyar Filozofiai Szemle.
Budimpešta, Št. 5-6, 1994, str. 749-58, Cz Avant-Garde and the Retro-Garde. - issues in Contemporary Culture and Aesthetics, št. 1, Dept. of Theory, Jan van Eyck Akadeniie, Maastricht 1995, str. 20-28, Čz.
Estetika in kritična teorija, ZPS, Ljubljana 1995, 239 str., Kz,
Dziedziclwo Adorna. - Pojednanie tožsamošci z r6žnici| (ur Ewa Rewers).
Humaniora, Poznan 1995, str. 89-102, Čz. Postrzeganie nauki w modernistycznej i postmodernistieznej pmktyce artystycznej. - Humanistyka jako aittorcflcksja kultury (ur. Krystyna Z ami ara), CIA Books, Poznan 1993/95, str. 91-98, Čz. Jože Hudeček, komentator. - Spremna beseda h knjigi Jožeta Hudečka (Še zmeraj)
odvezane misli, DZS, Ljubljana 1995, str 5-14, Čp Post-Modernism and the Post-Socialist Condition. - Cultural Dilemmas of Post-
Communist Societies (ur. Aldona Jawtowska & Marian Kempny), IFiS Publishers, Varšava 1994. str. 102-114, Cz.
Discourse, Figure artel Event. - Paradigms of Philosophizing (ur. Liubava Moreva & Igor Yevlampiev), E1DOS, St. Petersburg (Rusija) 1995, str. 101-M 2, Čz
Železna doba sedanjosti. Atila Kovacs v galeriji Anonimus - Delo, Ljubljana 9 10., str. 8, O.
Marina Gržinic-Matihler
Fiction Re-Considered - Filozofski vest ni k. 15, 1994 (izšlo 1995), šl. 2, sir. 235247, Čz.
Neue Slowentsche Kunst (NSK): The Art Groups Lai bach, IRWIN, and Noordnung Cosmokineticat Theater Cabinet - New Strategies in the Nineties. - Slovene Studies. 15, 1993 (izšlo J995), št. 1-2, Edmonton (Kanada), str. 5-Iti, Čz.
Identity Re-read, Re-worked. Re-coded by New media and Technology. - COIL, šl 2, London 1995, 8 str. (nepaginirano), Cp.
Specific Strategies in Slovene Video Art Production in the Present Post-Socialist Production. - In Sight Media Art From The Middle of Europe, ur. Nina Czcgledy, YYZ Artists' Outlet, Toronto 1995, sir. 20-28, Čz.
Peter Klepci-KrSic
O statusu ideje v Kantovi prvi Kritiki. - Problemi, 33, 1995, št. 1-2, sir. 139-154,
Čz.
O univerzalni veljavi kantovske ideje. - Filozofski vestnik, 16. 1995, št. L sir 157166, Čz.
<Horaztl Korošce
John Adams, ameriški republikanski konservativizem in evropski radikalizem. -Problemi, 33, 1995, št, 1/2, str. 95-123, Čz.
Družbena pogodba in javno mnenje: dva politična koncepta razsvetljenstva. -Problemi. 33, 1995, št. 4/5, str. 181-208, Čz.
Hobbesov Leviathan: vizija, okoliščine in odzivi. - Problemi, 33, 1995, Št. 7-8, str 143-163, Čz.
Radikalizem in moralnost?. - Recenzija knjige Nicholasa C h oreh ic ha, Marxism and Morality: A Critical Examination of Marxist Ethics, Filozofski vest m k, 16, 1995, St 2, sir. 267-273, O.
Oto Lot liar
Modeli (kulturne) zgodovine. - Filozofski vestnik, 16, 1995, št. I, str, 7 - 8, Čz.
Ljubezen in smrt. - Filozofski vestnik, 16, 1995, št, 1, str. 9 - 20, Čz,
Potna grmado - ZRC SAZU, Ljubljana 1995. - Kz-u.
Leopold, Leopold. - Pot na grmado, ZRC SAZU, Ljubljana 1995, Čz
Capitano Riva non piangere. - Borec, 47,1995, str. 454-461, Čz.
The possibilities of a theory of modern historiography in changing (Eastern) Europe. The case of Yugoslavia. - Historia a debate. Historic a debat. History
under debaLe. Pasado y futuro, ur, Carlos Barros, Santiago de Compostcla 1995, str. 279-190, Čz,
Generacije znanosti. - Raziskovalec, 5-6, 25, Ljubljana 1995, str. 20-23, Čp,
Tomaž MasInaU
'Etnično čiščenje ' kol temelj Evrope, Haveva zgodovina vznika evropske ideje. -Dcnys Hay, Evropa Rojstvo ideje, ZPS. Ljubljana. 1995, sir 135-156, Spremna beseda, Cz.
Evropa in svet okoli nje. - Zbornik predavanj Vesela znanost: o okolju I, del, K.UD France Prešeren, Ljubljana 1995, SLr. 177-192.
Institua nostra tempore praelia sancta Deus. - Časopis za kritiko znanosti, 22, 1994 (izšlo 1995), št, 170-171, str. 27-43, Čz.
Od svetega miru do svete vojne. - Pot na grmado, ur. Oto Lulhar, ZRČ SAZU, Ljubljana 1994 ( izšlo 1995), str. 97-123, Čz,
Radii Rili a
L'horreur du politique moraliste, - Filozofski vestnik, 16, 1995, št. 2, str 43-52, Čz.
Demokracija za vsako rabo. - Filozofski vestnik, 16, 1995, št, 1, Str, 181-206, Čz.
Demokracija za vsako rabo. - Meje demokracije. Refleksije prehoda v demokracijo, ur. D Štrajn, Liberalna akademija, Društvo za preučevanje politične demokracije in liberalizma. Ljubljana 1995, str. 73-107, Čz:
Kriteriji kakovosti in humanistika. - Raziskovalec, 5-6, 25, Ljubljana 1995, str 2728, Čp.
Jelica Šuniič - Ki h a
Avtoriteta in argumentacija, zbirka Analecta, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 1995, str. 173, Kz.
Ali matem mislit - Problemi, 33, 1995, št, 6, str. 61 - 80, Čz.
Perelmanov filozofski lapsus. - Filozofski vestnik, 16, 1995, Št. 1, str 207 - 224, Čz.
La politique existe-t-elle sans éthique?. - Filozofski vestnik, 16, 1995, št, 2, str. 53 - 65, Čz.
Matjaž Vesel
Trije v enem. - Problemi, 33, 1995, št. 7-8, str. 143-163, Čz.
Alenka Zupančič
Don Juan ali kamnita gostija 'večno ženskega'. - Problemi, 33, 1995, št. 3, str. 51 -
67, Čz.
Kant; la loi et ses ricochets. - Filozofski vestnik, 16, 1995, št, 2, str, 67 - 77, Čz.
Un lugar perfecto para morir: El teatro en las películas de Hitchcock. - Todo lo que usted siempre quiso Lacan y nunca se atrevió a preguntarle a Hitchcock, Editiones Manantial, Buenos Aires 1995, str. 51 - 75, Čz.
GEOGRAFSKI INŠTITUT
Jerneja F rid I
Zgodovinski razvoj kartografije. - Geografski obzornik, 42, St. 1, Ljubljana, 1995, sir. 18-23. Cs
Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka.
Ljubljana, 1995, 164 strani. (Soavtorji: M Gabrovcc, M. Hrvatin. M, Natek, M, O. Adamič, M. Pavšek, D. Pcrko, B. Pcršoija. F. Petek i ji M. Topole.) E Metodologija priprave računalniškega kataloga tematskih kartografskih znakov za
potrebe prostorskega planiranja. - Ljubljana, 174 strani E Zasnova signaturnega kataloga tematskih znakov na računalniku in računalniško generiranih kartah. - Ljubljana, 1995, 172 strani. (Soavtorji: D Perko, D. Petrovič in D. Radovan ) E Dušan Plut. Brez izhoda? - Svetovni okolj.ski procesi. - Geografski obzornik, 42, št.
3, Ljubljana, str. 30-31. O Mali atlas Slovenije. - Geografski obzornik, 42, št. 4, Ljubljana, str. 29-30, O
Matej Gabru vet
Dolomite areas in Slovenia with particular consideration of relief and land use. -
Geografski zbornik, št, 35, Ljubljana, 1995, str, 7-44. R Land use in dolomite regions in Slovenia - Acta Carsologica, St. 24, Ljubljana,
1995, str, 221-228. Čz Nasipi inpolderji. PIL - Pisani list, 47, št. 28, Ljubljana, £995, str. 23. Čp Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka. - Ljubljana. 1995, 164 strani (Soavtorji: J. Frtdl, M. Hrvatin, M. Natek, M. O Adamič, M. Pavšek, D. Pcrko, B. Pcršolja, F. Petek in M Topole.) E Kratek pregled neurij in njihove osnovne geografske značilnosti. - Poletna neurja leta 1994 v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 16 slrani. (Soavtoiji: M. Natek, M, O. Adamič, M. Pavšek in D. Perko.) E
Mauro nrvalin
Nekatere morfološke in hidrološke poteze povirja Baške grape. - Dela, št. 11,
Ljubljana, 1995, str. 9-20. Čz Podor na Mangartu. - Geografski obzornik, 42, št. 3, Ljubljana, 1995, str 10-15,
(Soavtor; M, Pavšek.) Čs Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka. - Ljubljana. 1995, 164 strani. {Soavtorji: J. Fridl, M Gabrovcc, M. Natek, M. O, Adamič, M Pavšek, D. Perko, B Peršolja. F Petek in M. Topole.) E
Milan Natek
Poplave v porečju Bolske leta 1994. - Ujma. št. 9, Ljubljana, 1995, str, 38-47. R The 1994 summer storms in the Bo I ska river watershed (Central part of Eastern
Shveniaj - Geografski zbornik, št. 35, Ljubljana, 1995, str. 151-198 R Anton Oblak. Oplotnic.a, Orliško hribovje, Mirko Pak, Petrovče, Pišece, Planina pri Sevnica. - Enciklopedija Slovenije, št. 8, Ljubljana, 1994, 7 Čs
Podčetrtek. Podkoren. Podsreda, Polzela, Ponikovska planota. Posotelje. Prebold. - Enciklopedija Slovenije, št 9, Ljubljana, 1995 7 Čs Opisi naselij, Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1995. 106 Čs Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka. - Ljubljana, 1995, 164 strani, (Soavtoiji: J. FridJ, M. Gabrovec, M. Hrvati n, M, O Adamič, M. Pavšek, D, Pcrko, B. Peršolja. F. Petek in M. Topole.) E Kratek pregled neurij in njihove osnovne geografske značilnosti - Poletna neurja leta 1994 v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 16 strani. (Soavlorji: M, Gabrovec, M. O. Adamič, M. Pavšek in D. Perko.) E Neurje v porečju Bolske v noči med 28. in 29. junijem 1994. - Poletna neurja leta
1994 v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 45 strani. Dela 11 - Delo 16. 11. 1995. (Književni listi.) O Geografski vestni k 66. - Delo 11.5,1995. (Književni listi.) O Geografski zbornik 34. - Delo 1.6. 1995. (Književni listi.) O Geographica Slovemca 26. - Delo 22.6. 1995. (Književni listi.) O Geographica Slovenica 26/2. - Delo 3. S. 1995. (Književni listi.) O Gorenjska A -Ž Priročnik za popotnika in poslovnega človeka. - Geografski
vestnik, št. 66, Ljubljana, 1994 (1995), str, 170-173. O Krajevni leksikon Slovenije. -Geografski obzornik, 42, št. 3, Ljubljana, 1995, str. 27-29. O
Ljubo Lah. Prenova stavbne dediščine na podeželju - Kras. - Geografski vestnik, Št
66, Ljubljana, 1994 (1995), str, 179-182 O Marjetka Balkovec, Občina Metlika. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. - Geografski vestnik, št. 66, Ljubljana, 1994 (1995), str, 177-179, O Peter bister. Arhitekturne krajine in regije Slovenije. - Geografski vestnik. št 66.
Ljubljana, 1994 (1995), str. 173-175. O Peter Fister, Glosar arhitekturne tipologije, - Geografski vestnik, št. 66, Ljubljana.
1994 (1995), str, 176-177. O Prof. Franc Marič - sedemdesetletnik. - Geografski obzornik, 42, št. 4, Ljubljana.
1995, str. 27-28. Jubilej Sistematičen in celosten vpogled v naravno okolje. Sodoben leksikon "Okolje in
človek". - Delo 20.4 1995 (Književni listi.) O Slabše izpeljana zamisel. Spodnja Savinjsko dolina. Vodnik. - Delo 20.4. 995. (Književni listi ) O
Tematika in problematika poučevanja geografije. (M. Zgonik, Prispevki k didaktiki
geografije.) - Delo 14. 9, 1995. (Književni listi.) O Velik pomen prostorskih informacijskih sistemov. GJS v Sloveniji i993-1994. -
Delo 22 6.1995. (Književni listi.) O Vincenc Malovrh - osemdesetletnik. - Delo 29.7. 1995. Jubilej Znanstvena revija 1994/i. - Delo 28.9 1995. (Književni listi.) O Z besedo in sliko v deželi med Savo in Kolpo. (Slovenija tolal ). - Delo 7, 12. 1995. (Književni listi.) O
Milan Orožen Adamič
Krajevni leksikon Slovenije. - Ljubljana, 1995, 640 strani. (Soavtorja: D. Perko in D. Kladnik.) Ks
Mali atlas Slovenije. - Ljubljana, 1995, 32 strani. (Soavtoija: D, KI ad ni k in D Perk o.) Ks Earthquake threat in Ljubljana. - Geografski zbornik, St. 35. Ljubljana. 1995, str. 45-112. R Opisi naselij. Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1995, 29 Čs Geografija in internet. - Geografski obzornik, 42, si L, Ljubljana, str. 24-27, Čp Sola in geografija. - Delo. Sobolna priloga 1 12.1995, Ljubljana, 1995, str, 48. Čp Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka. - Ljubl jana, 1995, 164 strani. (Soavtorji: I. Fridl. M. Gabrovcc, M. Hivatin, M Nalek, M. Pavšek, D Pcrko, B, Peršolja, F, Petek in M, Topole.) E Kratek pregled neurij in njihove osnovne geografske značilnosti. - Poletna neti rja lela 1994 v Sloveniji, Ljubljana. 1995, 16 strani. (Soavtorji: M Natek, M Gabrovec. M. Pavšek in D. Perko.) E Predlog uradnih imen naselij za sporna uradna imena naselij v Sloveniji. - Ljubljana, 1995, 27 strani. (Soavtor: D. Perko.) E Uradna imena naselij v Sloveniji. - Ljubljana, 1995,132 strani (Soavlor: D, Perko.) E Konferenca: Okolje in kalite ta življenja v Srednji Evropi: problemi prehoda. -
Geografski vestnik. Št. 66, Ljubljana. 1995, sir, 214-217. P Na razpotju? - Geografski obzornik, 42, St. 1, Ljubljana, 1995, sir. 3. Uvodnik Predstavitev krajevnega leksikona Slovenije, - Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. 1995, str 6-7 Uvodnik Relief Slovenije. - Merilo 1:250.000, Ljubljana, 1995, (Soavtor: D Perko.) Zemljevid
Miha Pavšck
Summer storms in Slovenia in 1994. - Geografski zbornik, St. 35, Ljubljana, 1995, str. 113-150. R
Kratkotrajne izdatnejše padavine poleti leta 1994. - Ujma, št. 9, Ljubljana. 1995, str. 10-17. Čs
Močnejše poletno neurje nad Golnikom. - Ujma, št 9, Ljubljana. 1995, str. 35-37 Čs
Nesreča v snežnem plazu v Zasavju. - Ujma, št. 9, Ljubljana, 1995, str. 109-111
(Soavtor: T. Vrhovec.) Čs Podor na Mangartu. - Geografski obzornik. 42, St. 3, Ljubljana, 1995, sir. 10-15.
(Soavtor: M. Hrvatin ) Čs Proučevanje snega in ledu - Terensko delo geografov v Alpah, Ljubljana, 1995 str. 5-11, Čs
Snežna odeja kot geogra fski dejavnik za spoznavanje domače pokrajine pri pouku
geografije. - Geografija v šoli, 4, št. L Ljubljana, 1995, str. 144-158 Čs Veda o ledenikih. -Terensko delo geografov v Alpah. Ljubljana, 1995, str 28-41. Čs Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parkti. - Ljubljana, 1995, 164 strani (Soavtorji: L Fridl, M Gabrovec, M. Hrvatin, M. Natek. M. O. Adamič. D, Perko, B. Peršolja, F. Petek in M. Topole.) E Kratek pregled neurij in njihove osnovne geografske značilnosti. - Poletna neurja leta 1994 v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 16 slTani. (Soavtorji: M, Nalek, M. GabTOvec. M. O. Adamič in D. Perko.) E
Podrobnejši pregled neurij in njihove posledice na posameznih izbranih najbolj prizadetih območjih (Zasavje, Golnik, Litija). - Poletna neutja leta 1994 v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 58 strani. E Strokovna literatura o snežnih plazovih. - Ujma, št. 9, Ljubljana, 1995, str. 109111. O
Drago Perkn
Krajevni leksikon Slovenije. - Ljubljana, 1995, 640 strani. {Soavtoija: M. O. Adamič in D. Kladnik.) Ks Mali atlas Slovenije. - Ljubljana, 1995, 32 strani. {Soavtoija: D. Kladnik in M. O. Adamič.) Ks
Relief Aspecls in Slovenia (Ekspozicije površja v Sloveniji). - Geografski zbornik,
št 34, Ljubljana, 1994, str. 119-147. R Nove možnosti računalniško podprte kartografije pri pouku geografije. - Geografija
v šoli, 4, št. I, Ljubljana, 1995, str, 105-109. Čs Posavje. - Enciklopedija Slovenije, št. 9, Ljubljana, 1995. Čs Opisi naselij, Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1995. 4 Čs Razporeditev in sestava prebivalst\>a naselij. - Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1995, str, 8-13. Čs Slovenija in njene pokrajine. - Mali atlas Slovenije, Ljubljana, 1995, str. 3, Čs Srednja Dalmacija iz vesolja. - Geografski obzornik, 42, št 2, Ljubljana, 1995, str.
20-25. (Soavtorja: K Oštir in Z. S tančic.) čs GeomorfoloŠka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka. - Ljubljana, 1995, 164 strani. {Soavtorji: J. Fridl, M. Gabrovec, M. Hrvatin, M Nalek M O. Adamič, M. Pavšek, B. Peršolja, F, Petek in M. Topole.) E Kratka slovenska imena držav in uradna slovenska imena držav. - Ljubljana. 1995, 13 strani. E
Kratek pregled neurij in njihove osnovne geografske značilnosti. - Poletna neuija leta 1994 v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 16 strani. (Soavtorji: M. Nalek, M. Gabrovec, M. O, Adamič in M. Pavšek.) E Predlog uradnih imen naselij za sporna uradna imena naselij v Sloveniji. - Ljubljana, 1995, 27 strani. (Soavtor: M. O. Adamič ) E Uradna imena naselij v Sloveniji. - Ljubijana, 1995, 132 strani (Soavtor: M. O. Adamič.) E
Zasnova signaturnega kataloga tematskih znakov na računalniku in računalniško generiranih kartah. - Ljubljana, 1995, 172 strani (Soavtorji: J. Fridl, D Petrovič in D. Radovan.) E Botanični vrt Carsiana. - Geografski obzornik, 42, št. 1, Ljubljana, 1995, str. 31. P
Devetindvajseto srečanje mladih raziskovalcev Slovenije na področju geografije. -
Geografski obzornik. 42, št. 4, Ljubljana, 1995, sLr. 26-27. P Koliko poznam domači kraj. - Geografski obzornik. 41, št. 4, Ljubljana, 1994, str. 25. O
Trigonometrična točka na Krimu - Geografski obzornik, 41, št. 4, Ljubljana, 1994, str. 30-31. O
Zemljevid Slovenije v merilu 1:250.000. - Geografski obzornik, 42, šL. 3, Ljubljana, 1995, str, 3J. O
Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen - Geografski obzornik, 42. št, 3,
Ljubljana, 1995, sir. 3. Uvodnik Ob rojstvu zbirke Geografija. - Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi, Geografija
št. 1, Ljubljana, 1995, str, 5. Uvodnik Relief Slovenije. - Merilo 1:250.000, Ljubljana, 1995. (Soavtor: M. O. Adamič.) Zemljevid
Dušan Plut: Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi - Geografija 1, 1995, 192 strani. K2-u
Maja Topole
Opisi naselij, Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1995, 12R Čs Geomorfohška inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka.
Ljubljana, 1995, 164 strani. (Soavtorji: J. Fridl, M. Gabrovcc, M. Hrvatin, M, Natck, M. O, Adamič, M. Pavšek, D. Perko, B. Peršolja, F. Petek in M. Topole.) E
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Kranj n D role
Terenska izmera ledenika na Kredarici, 26.9.1995 do 28.9.1995 - 1995, 8 str, + 1 pril, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Drole, F.& Friedl, J, & PavŠek, M. & Gabrovec, M.) E Geodetska študija novih delov Križne jame 2.- 1995, 7 str- +13 str, točk, + 10 pril
(Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna). E Rekonstrukcija lokalne ceste Grosuplje - Taborska jama - V. Lipljene - 1995, 2 str + 3 pril. (Inštitul za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna), E
Martin Knez
Beds of the Libumian Formation in a View of PaleoecologiCal Research (Škocjanske Jame Caves, Slovenia) ..- L Hrvatski geološki kongres, Knjiga saželaka, Zagreb, 1995, str. 48. Abstract Mo v o odkriti kraški pojavi na trasi avtomobilske ceste pri Divači. - Naše jame,
Ljubljana, 36. 1994, str. 102. Avl,: Knez, M, & Šebela. S, Čp Slovenski kras in kalcit - Minerali, poldragi in dragi kamni. Granat, s.l., Galerija
Avsenik, 1995, str. 21-23. Čp National Report for Slovenia. - COST Action 65, Hydrogcological aspects of groundwater protection in karstic areas, Luxembourg, Final Report. European Commission, 1995, str. 247-260. Avt.: Knez, M. & Kogovšek, i. & Kranjc. A. & Mihevc. A. & Šebela, S & Zupan Hajna, N. Čs Postojnsko jama - Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, 9 (Plo - Ps), 1995. str. 177, Čs Freatičm kanali v Veliki dolini (Škocjanske jame, Slovenija) - Acta carsologica, Ljubljana, 23, 1994, str. 64-72. Čz
Paleokološke značilnosti Vremskih plasti v okolici Škocjanskih jam - Acta carso-
logica, Ljubljana, 23, 1994. str. 304-347. Čz Poskus uporabe Erasove me to Je pri študiju regionalne preskrbe Bele krajine s pitno vodo - Naše jame. Ljubljana, 36, 1994, str. 67-76 Avl.: Knez, M & Šebela. S. Čz
Prehod karbonatnih kamnin v ki a stične, pri Košani - Annales, Anali Koprskega
primorja in bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, str. 173-182. Čz Beds erf the Liburman Formation in a View of Patcoecological Research (Škocjanske Jame Caves, Slovenia) - J Hrvatski geološki kongres, Zbornik radova, Zagreb, 1, 1995, str. 289-292, Č/. Studijsko izpopolnjevanje na Politehnični univerzi v Madridu - Naše jame, Ljubljana. 36, 1994, str 146-147. Avt.: Knez, M & Šebela. S. P Paleoecologica! Significance of the Vreme and Kozina Limestones in the Area of the Škocjanske Jame Caves - 1.hrvatski geološki kongres, Knjiga sažetaka, Zagreb, 1995, str 48. Poster Ilvdrogeological Aspects of Groundwater Protection in K ar she Areas, Karst of Postojna Pilot Area. Final Report - 1995, 19 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZLf. Postojna; Avtorji: Knez, M & Kogovšek, J. &, Kranjc, A. & Mihcvc, A, & Šebela S & Zupan-Hajna. N.). E Krasoslovni nadzor gradnje avtoceste Divača-Dane in Cebulovica-Divača - 1995, 20 str, + 17 načrt janie (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe, T. & Šebela, S. & Mihevc, A. & Knez, M. & Oloničar, B.& Kranjc, A & Kogovšek, J.). E Kraški pojavi v trasi avtoceste Dane-Eernetiči - 1995, 5 str. +3 načrt jame (Inštitul za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna; Avtorji: Slabe, T. & Šebela, S. & Mihcvc, A & Knez. M. & Otoničar. B. & Kranjc. A. & Kogovšek. J.). E t pil v sedimentoloških lastnosti karbonatnih kamnin v prežeti coni na raz\'oj jamskih rovov (Velika dolina. Škocjanske jame). Doktorska disertacija -1995, 312 str. + 5 prilog (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Ljubljana), E
Janja Kogovšek
Pollution transport in the vadose zone: An example from Postojnska jama -Slovenia - Karst Waters & Environmental Impacts, International Symposium and Field Seminar, Antalya 10 - 20 September 1995, Antalya, Abstracts. 1995, str. 98. Abstract
Cestni promet ogroža kras in kraško vodo - Kras, Revija za promocijo. Ljubljana. 6, 1995, str. 58-59 Čs
Kombinirano sledenje skozi strop Pivke jame - Naše jame, Ljubljana, 36, 1994, str 58-66. Čs
Monitoring se uveljavlja tudi pri nas - Kras. Revija za promocijo, Ljubljana, 8, 1995, str 28-29. Čs
National Report for Slovenia - COST Action 65, Hydrogeological aspects of groundwater protection in karsLic areas, Luxembourg, Final Report, Euro-
pean Commission, 1995, sir. 247-260, Avt.: Knez, M & Kogovšek, J. &. Kranjc, A. & Mihevc, A. & Šebela, S <fc Zupan Hajna, N. Čs O krasu zvedeti kaj več - Kras, Revija za promocijo, Ljubljana, 6. 1995, sir. 60, Čs Spreading of Harmful Substances in Kar si, Tracers and Models in Various Aquifers - The results up to September 1994 - Reports 7. SWT, Postojna, 2, 1994, str. i no-112. čs
Impact of Human Activity on Škocjanske jame - Acta carsologica, Ljubljana, 23,
1994.	sir. 74-80, Cz
Prenikajoča voda v jamah Primorskega krasa - Annalcs, Anali Koprskega p n morja
in bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, str. 149-154. Čz The Surface Above Postojnska jama and its Relation with he Cave The Case of Kristalni rov - Grolte Turisliche e Monitoraggio Ambienlalc, Simposio Internationale/A A.Cigna Ed.. Frabosa Soprana. 1995, str. 29-39, Čz Do! i ne s, Guide-Booklet for the excursions,The third International Karstohgical School - 1995, [brez pag J +30 slik in kart (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; AvlOTji: Šebela, S, & Kogovšek, J.& Mihevc, A ) E Hydrogeo logical Aspects of Groundwater Protection in Karstlc Areas, Karst of Postojna Pilot Area,Final Report - 1995, 19 str (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtotji: Knez, M.& Kogovšek, J & Kranjc, A & Mihevc, A. & Šebela S. & Zupan-Hajna, N.). E Krasoslovni nadzor gradnje avtoceste Divača-Dane in Čebulovica-Divača - 1995, 20 sir. + 17 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe. T. & Šebela, S. A Mihevc, A, & Knez, M. & Otoničar, B.& Kranjc, A, & Kogovšek, J.). E Kraški pojavi v trasi avtoceste Dane-Fernetiči - 1995, 5 str. + 3 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtoijt: Slabe, T & Šebela, S, & Mihevc, A. & Knez, M. & Otoničar, B, & Kranjc, A & Kogovšek, J.) E Širjenje škodljivih snovi v krasa. Sledila in modeli v različnih vodonosnikih. 7. SWT, Poročilo druge faze raziskav za leto 1994/KoorcL Kogovšek, J. A Urbane, J. Fizikalno kemijske značilnosti opazovanih voda Trnovsko-Banjške planote - 1995. 8-28, 9 slik (Inštilut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; E
Širjenje škodljivih snovi v krasu.Sledila in modeli v različnih vodonosnikih 7.SWT.Poročila druge jaze raziskav za leto 1994/Koord. Kogovšek, J.& Urbane, J. - 1995, 267 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, Avtorji: Kogovšek, J. & Utbanc, J./Koord). E
Andrej Kran jc
Anthropogenic Changes to Karst Poljes Morphology in Slovenia. Abstract - Cave
and Karsl Science, London, 21, 1994, str. 13. Abstract Highways across Karst - Environmental Risk with Special Regard to World Natural Heritage - Regional Conference of Latin American and Caribbean Countries.International Geographical Union. Program /Abstracts. Havana,
1995,	str. 168. Abstract
Spomini na Kočevsko - Bilten Jamarskega kluba Železničar, Ljubljana, 19, 1995, str. 9-11. Čp
Pivka - Enciklopedija Slovenije, Nos-Pii XVI, Ljubljana, 8, 1994, str. 416 str [361J. Čs
Največ odgovorov bo dal štiriletni mednarodni projekt - Delo, Znanje za razvoj,
Ljubljana, 15,3,1995, 1995, str. 13, Čs Planinsko polje - Enciklopedija Slovenije, Nos-Pli XVI, Ljubljana, 8, 1994, str. 416 str. [3851. Čs
National Report for Slovenia - COST Action 65, Hydrogeological aspccts of groundwater protection in karstic areas. Luxembourg, Final Report, European Commission, 1995, str. 247-260, Avt : Knez, M. & Kogovšek, J. & Kranjc, A, & Mihevc, A. & Šebela, S.& Zupan Hajna, N, Čs Potočanska planota - Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, 9 (Plo - Ps), 1995, str, 193, Cs
Obrh - Enciklopedija Slovenije, Nos-Pli XVI. Ljubljana, 8, 1994, str. 416 str. [7273], Čs
Opazna je vodilna vloga slovenskih krasoslovcev - Delo, Znanje za razvoj,
Ljubljana, 10,8.1994. 1994, str, 15, Čs Presihajočejezen-Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, 9 (Plo - Ps), 1995, str, 203. Čs Pivška kotlina - Enciklopedija Slovenije, Nos-Pli XVI, Ljubljana. 8, 1994, str. 416 str. [364-365J. Čs
Poljanska dolina - Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, 9 (Plo - Ps), 1995, str. 103 Čs Jame so ie zdavnaj privlačevale romarje, popotnike, učenjake - Kras, Revija za
promocijo, Ljubljana, 9, 1995, str, 16-19. Čs Najbolj poznano presihajoče jezero na svetu - Kras, Revija za promocijo, Ljubljana, 6, 1995, str. 28-29. Čs Naravna pitna voda bo kmalu kot tekoče zlato - Delo, Znanje za razvoj, Ljubljana,
16.3.1994, 1994, str 6. Čs "Yugoslavia" (Bosnia-Herzegovina, Croatia, Macedonia, Montenegro, Serbia, Slovenia). III. Karst Areas and Interstitial Waters - Encyclopaedia Biospeo-logica, Moulis, Bucarcst, 1, 1994, str. 826-827. Čs Predjama - Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, 9 (Plo - Ps), 1995. str. 264, Čs Škocjanske jame. Problems of the World Heritage Monument Monitoring and Safeguarding - Grottc Turistichc c Monitoraggio Ambientale, Simposio Imemazionale/A. A.Cigna Ed., Frabosa Soprana, 1995, str. 19-28. Čz Prispevek k imenoslovju Škocjanskih jam - Annalcs, Anali Koprskega primoija in
bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, str, 187-192, Čz Kdouard Alfred Marte I and the Slovene Karst • Acta carsologica, Ljubljana. 23,
1994,	str, 172-176. Čz
Anthropogenic impacts on karst polje morphology in Slovenia - Cave and Karst Science, Papers presented at the International Symposium on Changing Karst Environments. Oxford and Huddersfield, September 1994, Š.L, 21.
1995,	str. 51-53. Čz
About the Name and the History of the Region Kras - Acta carsologica, Ljubljana, 23, 1994, str. 82-90. Čz
The beginnings of cave tourism in former hereditary lands Carniola and (Lower) Styria - Abstracts of Papers, Caves and Man, International Symposium on the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the Dema-novska cave of Liberty, Oct.4-8, 1994, Liplovsky Mikulaš, 1994, str. 13, Čz O imenu in zgodovini pokrajine Kras - Annates, Anali Koprskega primoija in bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, str 131-134. Čz The beginnings of cave tourism in former hereditary lands Carniola and (Lower) Styria - Proceedings Caves and Man, International Symposium of the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of Ihe Demanovska cave of Liberty, Liptovsky Mikulaš, 1995, str, 62-66. Čz Pu tick's Work on Karst Poljes - ALCADI 94, Zusammenfassnngcn - Summaries.
Speldok-1, Wien, 1994, str. 17. Čz Stephen Adrian Craven, Cango Cave, Outtshoorn District of the Cape Province. South Africa: An Assessment of its Development and Management 17801992 - Naše jame, Ljubljana, 36,1994, str. 1S7-189. O Slika naših hribovskih kmetij - Idrijski razgledi. Idrija, 38 (1993), 1994. str. 106. O Mednarodni simpozij "Spreminjanje kraškega okolja" (Karst Environment Changes -An International Symposium) (Oxford fC 1 bidders field, Anglija, 13-23. september 1994) - Geografski vestnik, Ljubljana, 66, 1994, str 208-210 Avt: Kranjc, A. & Rojšek, D. P ALCADI - 94 - Naše jame, Ljubljana, 36, 1994. str. 147-148. P Druga mednarodna krasoslovna šola "Matični Kras" - Naše jame, Ljubljana, 36,
1994, str. 148-150. P Geološke razmere obrtne cone Hrastje pri Pivki - 1995, 3 str (Inštiiut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Šebela, S. & Kranjc, A.). E Ilydrogeological Aspects of Groundwater Protection in Karstic Areas, Karst of Postojna Pilot Area.Final Report - 1995, 19 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC S AZU, Postojna; Avtorji: Knez, M.& Kogovšek, J. & Kranjc. A. & Mihevc, A. & Šebela S, & Znpan-Hajna, N.). E Krasoslovm nadzor gradnje avtoceste Divača-Da ne in Čebulovica-Divača - 1995, 20 str. + 17 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe. T. & Šebela, S. & Mihevc, A. & Knez, M & Otoničar, B & Kranjc, A. & Kogovšek, L). E Kraški pojavi v trasi avtoceste Dane-Femetiči - 1995, 5 str. + 3 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtoiji: Slabe, T. & Šebela, S. & Mihevc, A. & Knez, M. & Otoničar, B & Kranjc, A & Kogovšek, J.). E Primerjava ranljivosti okolja v zaledju Malnov in porečju Reke z vidika oskrbe z vodo Dodatek: varstveni pasovi, zaščitno območje - 1995, 22 str. + karta (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Kranjc, A. & Šebela. S ). E
Maja Kranjc
Bulletin Bibliographique Splologique - Speleological Abstract - International Union of Speleology, Miinchcnbuchsce. 26, 33, 1994, sir. 1-293 (129-133). B
Andrej Mihcvc
Some Results on Micrometric Measurements in the ¡Škocjanske jame Caves, Slovenia - 1 .Mitteleuropäische Geomorphologentagung, Wien. 1994, str. 75. Abstract
Archeological and geomorphological meaning of the some pothole sediments in Škocjanske jame caves area - Abstracts of Papers, Caves and Man, International Symposium on the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the Demänovska cave of Liberty, Oct.4-8. 1994, Liptovsky MikuJaš, 1994, str 19. Abstract Z odprave v Sibirijo - jugozahodno obrežje Bajkala - Naše jame, Ljubljana, 36,
1994.	str 141-146. Avt.: Mihcvc, A & Otoničar, B. Čs
National Report for Slovenia - COST Action 65, Hydrogeological aspects of groundwater protection in karstic areas. Luxembourg, Final Report, European Commission, 1995, str. 247-260. Avt.: Knez, M. & Kogovšek. J. & Kranj c, A. & Mihcvc, A. & Šebela. S.& Zupan Hajna, N. Čs Kitajski kras - Geografski obzornik, Ljubljana, 41,4, 1994, str. 3-8. Čs Potrebujemo nacionalno strategijo! - Kras, Revija za promocijo. Ljubljana, 9,
1995,	str. 22-25. Čs
Brezna - Geografski obzornik, Ljubljana, 42, 1995, str. 12-17. Čs The problems of construction on karst - The examples from Slovenia - Kar si Geo-hazards, Engineering and Environmental Problems in Karst Terrane, Proceedings of the Fifth Multidisciplinaiy Conference on Sinkholes and the Engineering and Environmental Impacts on Karst/Ed. Barry F.Beck, Rotter-dam/Brookfield, 1995, str. 475-479. Avl.: Šebela, S. & Mihcvc, A. Čz The Mattel's Chamber in Škocjanske jame - Acta carsologica, Ljubljana, 23, 1994, str. 206-214 Čz
Geomorphological meaning of the sediments beneath the entrance potholes in the area of Škocjanske jame - the case of Jama na Prevali JI - Proceodings Caves and Man, International Symposium of the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the Demänovska cave of Liberty, Liptovsky MikulaS, 1995, str. 16-20. Čz Morfološke značilnosti Matarskega podolja - Annales, Anali Koprskega primorja
in bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, str. 163-168. Čz Contact Karst of Brkini Hills - Acta carsologica, Ljubljana, 23,1994, str. 100-109. Čz The Morphology of shafts on the Trnovski gozd plateau in west Slovenia - Cave and Karst Science, Papers presented at the International Symposium on Changing Karst Environments, Oxford and Huddersfield, September 1994, s.t.,21, 1995, str. 67-69. Čz Dolines, Guide-Booklet for the excursions. The third International Karstologtcal School - 1995, [brez pag j +30 shk in kart (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC S AZU, Postojna; Avtorji: Šebela, S, & Kogovšek, J. & Mihcvc, A.). E Hydrogeological Aspects of Groundwater Protection in Karstic Areas, Karst of Postojna Pilot Area.Final Report - 1995, 19 str (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC S AZU. Postojna; Avtorji: Knez, M.& Kogovšck. J. & Kranjc. A. & Mihcvc. A. & Šebela S. & Zupan-Hajna, N,). E
Krasoslovni nadzor gradnje avtoceste Divača-Dane in Čebulovica-Divača - 1995, 20 sir, + 17 načrt jame (Inštilul za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna: Avtorji: Slabe, T. & Šebela, S. & Mihove. A. & Knez, M. & Otoničar, B, & Kranjc. A. & Kogovšek. J). E Kraški pojavi v trasi avtoceste Dane-Fernetiči - 1995, 5 str. + 3 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe, T & Šebela. S. & Mi heve. A, & Knez, M, & Otoničar, B. & Kranjc, A. & Kogovšek, J.). E Ocena izpostavljenosti in predlog zaščite AC Razdrto-Vipava pred burjo in zameti -1995, 9 str. + 1 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; E Zaščita pred burjo na trasi avtoceste Vipava - Seto - 1995, 6 sir. + 3 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, E
Bojan Otoničar
Z odprave v Sibirijo - jugozahodno obrežje. Bajkala - Naše jame, Ljubljana, 36,
1994, str, 141-146, Avt: Mihcvc, A. & Otoničar, B. Čs Krasoslovni natkor gradnje avtoceste Divača-Dane in Cebulovica-Divača - 1995, 20 str, + 17 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe, T & Šebela. S. & Mihcvc. A. & Knez, M. & Otoničar. B & Kranjc, A. & Kogovšek, J.). E Kraški pojavi v trasi avtoceste Dane-Fernetiči - 1995, 5 str + 3 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe, T. & Šebela, S. & Mihevc, A, & Knez, M. & Otoničar, B. & Kranjc, A,& Kogovšek. J ). E
Metka IVtrii
[fydrodinamic regime of submerged karst channels - Abstracts of Papers, Caves and Man, International Symposium on the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the Demanovska cave of Liberty. Oct.4-8, 1994, Liptovsky Mikulaš, 1994, str. 22. Abstract Hydrodynamic regime pf submerged karst channels - Proceedings Caves and Man, International Symposium of the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the Demanovska cave of Liberlv, Liptovsky Mikulaš, 1995, str 21-26. Čz
Mednarodni simpozij "Caves and Man", Liptovsky Mikulaš, Slovaška - Naše jame,
Ljubljana. 36, 1994, str. 150-152. P Analiza hidrodinamičnih razmer v kraŠko-razjHiklinskem vodonosniku znanih dimenzij. Magistrsko delo - 1995, 69 str. + 16 slik + 19 label + 14 prilog (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Ljubljana. E
Trevor R. Shaw
Wookey Hole, England, from 1478 - Abstracts of Papers, Caves and Man, Internado nal Symposium on the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the Demanovska cave of Liberty, Oct,4-8, 1994, Liptovsky Mikulaš, 1994, str, 26. Abstract Some cave illustrated hook covers - Collections. Bruxclles, 40 |for de, 1994j, 1995, Str. 28-38. Čs
Les cartes posta le s [plus] anciennes ¡de Postojnska jama] - Collections, Bmxelles.
4(1 [for de. 1994], 1995, sir. 5. Čs The history of cave studies in the Bahamas to 1950 - Bahamas Journal of Science,
s.l., 3, 1995, str 21-28. Čs Adolf Schmidts Cesky geograf a otec speleologia - Vesmir, Prirodovedecky
Časopis. Praha, 74 (5), 1995, str, 263-266 Čs The Bonewell Spring (Fnglanil) in Valvasor's "Die Ehre dess Herzogthums Cram" (1689) - the Autor's Sources - Acta carsologica. Ljubljana. 23, 1994. str, 360-367, Čs
Why some caves become famous - Wookey Hole, England - Proceedings Caves and Man. International Symposium of the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the DemSnovska cave of Liberty, Liptovsky Mikulaš, 1995, str. 52-61. Čs
Baron Herberste'm on the Cerknica Karst Lake - a Phantom Book of the 16
Century? - Acta carsologica, Ljubljana. 23, 1994, sir. 350-357, Čz The Wider Purpose of Martel's Visits Abroad - Acta carsologica, Ljubljana, 23,
1994, str. 222-231. Čz Leonbergerjeva pesem o Cerkniškem kraškem jezeru iz leta 1537. Leonberger's 1537 Poem on the Cerknica Karst Ijike - Annates, Anali Koprskega pri-morja in bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, stT. 193-206, Čz Cango Cave. Ovdtshoorn District of the Cape Province, South Africa: an assessment of its development and management 1780.1992 by Stephen A. Craven -William PengelJy Cave Studies Trust Limited Newsletter, s.i., 71, 1995, sir. 9-10. O
Tadej Slabe
Dejavniki in njegov pomen pri proučevanju oblikovanja in razvoja izbranih jam slovenskega istrskega krasa - Annales, Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, str. 155-162. Čz Klasifikacija in poimenovanje jamskih skalnih oblik - Naše jame, Ljubljana, 36, 1994, str. 43-57. Čz
Jamski skalni relief in njegov pomen pri proučevanju oblikovanja in razvoja izbranih jam slovenskega istrskega krasa,- Annales, Anali Koprskega pri-morja in bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, sir 155-162, Čz Experimental Modelling of Cave Rocky Forms in Paris Plaster - Atti e Mcmoric
del la Commissi one Grotte E.Boegan, Trieste, 32, 1995, str. 65-83, Čz Cave Rocky Relief - Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 10, 1995, str. 5-128. Kz
Krasostovnt nadzor gradnje avtoceste Divača-Dane in Čebulovica-Divača - 1995, 20 str. + 17 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe, T, & Šebela, S, & Mihevc, A. & Knez, M. & Otoničar, B. & Kranj C, A. & Kogovšek, J). E Kraški pojavi v trasi avtocest Čebulovica-Divača in Divača-Dane - 1995, 15 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe, T, & Zupan Hajna, N.j. E
Kraški pojavi v trasi avtoceste Dane*Fernetiči - 1995, 3 str, + 3 načrt jame (TnsLitui za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe, T. & Šebela, S & Mihevc, A, & Knez, M. & Oton iter. B. & Kranjc, A. A. Kogovšek, J.). E
Stanku Sel te I h
Slik zgornjekrednega apnenca m eocenskega fliša pri Predjami - Geološki zbornik, Odsek za geologijo, Ljubljana, 10, 1995, str, 19-21. Avt.: Čar, J. & Šebcla. S. Abstract
The importance of geological structure for development of ponor entrances in Postojna region - Abstracts of Papers, Caves and Man, Internaliona! Symposium on the occasion of the 70-th anniversary opening to the public of the Demanovska cave of Liberty, Oct.4-ft, 1994. Liptovsky Mikulaš, 1994, sir 28. Abstract
Jama brez stropa - Življenje in tehnika, Ljubljana, 46, 5, 1995, str 60-61 Čs The Caves Jama na poti and Zguha jama - Acta carsologica, Ljubljana. 23, 1994, str. 234-243. Čs
National Report for Slovenia - COST Action 65, Hydrogeological aspects of groundwater protection in karstic areas, Luxembourg, Final Report, European Commission, 1995, sir, 247-260 Avl.: Knez M & Kogovšek, J & Kranjc, A. & Mihevc, A, & Šebcla, S.& Zupan Hajna, N. Čs Novo odkriti kraški pojavi na trasi avtomobilske ceste pri Divači - Naše jame.
Ljubljana. 36, 1994, str. 102. Avt.: Knez, M &. Šebela, S, Čs The problems of construction on karst - The examples from Slovenia - Karst G go hazards. Engineering and Environmental Problems in Karst Terrane, Proceedings of the Fifth Mul t i disciplinary Conference on Sinkholes and the Engineering and Environmental Impacts on KarstiEd. Barry F.Beck, Rotterdam/Brookfield, X995, str. 475-479. Avt.: Šebcla S. & Mihevc, A. Čz Poskus uporabe Erasove metode pri Študiju regionalne preskrbe Bele krajine s pitno vodo - Naše jame, Ljubljana, 36, 1994, str. 67-76 Avl.: Knez. M.& Šebela, S. Čz
The importance of geological structure for development of cave entrances in Postojna region - Proceedings Caves and Man, International Symposium of the occasion of the 70-th anniversary opening to ihe public of the Dema-novska cave of Liberty, Liptovsky Mikulaš, 1995, sir, 27-29, Čz Določitev geološke zgradbe ozemlja nad Škocjanskimi jamami s pomočjo letalskih posnetkov - Annales, Anali Koprskega primoija in bližnjih pokrajin, Koper. 4, 1994, str. 183-186. Čz Kras v vzhodnem delu ZDA - Geografski obzornik, Ljubljana, 42, 1995, str. 16-19. P Študijsko izpopolnjevanje na Politehnični univerzi v Madridu - Naše jame,
Ljubljana, 36, 1994, str 146-147. Avt.: Knez, M. & Šebela. S, P Do lines, Guide-Booklet for the excursions. The third International Karstological School - 1995, [brez pag ] + 30 slik in kart (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, Avtorji: Šebela, S. & KogovŠek, J, & Mihevc, A.). E Geološke razmere obrtne cone Hrastje pri Pivki - 1995, 3 sir, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; AvlOTji: šebela, S & Kranjc, A ). E
Hvdrogeological Aspects of Groundwater Protection in Karslic Areas, Karst of Postojna Pilot Area. Fina i Report - 1995, 19 str. (inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Knez, M.& Kogovšek, J. & Kranjc, A. & Mihcvc, A, & Šebela S. & Zupatt-Hajna, N.). E Krasoslovni nadzor gradnje avtoceste Divača-Dane in Čebulovica-Divača - 1995, 20 str. + 17 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avtorji: Slabe, T. & Šebela, S. & Mihcvc. A. & Knez, M & Otoničar, B. & Kranjc, A. & Kogovšek, J ) E Kraški pojavi v trasi avtoceste Dane-Fernetiči - 1995, 5 str. + 3 načrt jame (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna; Avtorji: Slabe, T. & Šebela. S. & Mihevc, A. & Knez, M. & Otoničar, B. & Kranjc, A & Kogovšek, J.) E Študija regionalne dolgoročne preskrbe Bele krajine s pitno vodo do leta 2050. (Povzetek speteohidrohških raziskav od leta 1990 do !994)/zbrala in uredila S. Šebela - 1995, 7 str + 2 p ril (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna; E
Nadja Zupan ! lajn a
Mineral Composition of Loams from Different Types of Fault Zones on Karst - 1, Hrvatski geološki kongres. Knjiga sažetaka, Zagreb, 1995, str. 102 Abstract Geološka podoba Lipniške doline - K roparski zbornik. Ob 100 letnici Plamena
(J894-1994), Kropa - Radovljica, 1995, str. 30-38 Čs Najpogostejši minerali iz jam klasičnega Krasa - Aunales, Anali Koprskega
primorja in bližnjih pokrajin, Koper, 4, 1994, str. 143-148, Čs National Report for Slovenia - COST Action 65, Hydrogcological aspects of groundwater protection in karstic areas. Luxembourg, Final Report, European Commission, 1995, str. 247-260. Avl.: Knez, M. & Kogovšek, J & Kranjc, A. & Mihevc. A. & Šebela. S & Zupan Ha j na. N. Čs Mineral Composition of Loams from Different Types of Fault Zones on Karst - 1, Hrvatski geološki kongres, Zbomik radova, Zagreb, 2, 1995, str. 657-660. Čz Mehanski jamski sediment i iz Dimnic v Matarskem podoiju - An na les, Anah
Koprskega prmiorjani bližnjih pokrajin, KopeT, 4, 1994, str. 169-172. Čz Hydrogcological Aspects of Groundwater Protection in Karstic Areas. Karst of Postojna Pilot Area.Final Report - 1995, 19 str, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; Avto tj i: Knez, Ml Kogovšek, J. & Kranjc. A & Mihevc. A. & šebela S. &. Zupan Hajna. N ). E Krnski pojavi v trasi avtocest Čebulovica-Divača in Divača-Dane - 1995, 15 str, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, Avtorji: Slabe, T. & Zupan Hajna, N ) E
PAJEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAK OVCA
Frani' Cimerman
Paleomagnetism of Oligocene Ande si te Tuffs near Peročica (Slovenia). - Razprave 4. razreda SAZU, 36, 1995, str, 277-285, Ljubljana. (Avtorja Marlon, E. & Citnennan, F.) Čz
Premiers âge géochronologiques de niveaux volcanoclastiques oligocènes de la Région de Zasavje, Slovénie - Giornale d i Geologia, ser. 3a, vol 56/1, 1994, sir, 199-212. Bologna. (Avtorji Odin, G. S,, Jelen, B., Drobne, K... Uhan, },, Skaberne, D., Pavšič, J., C i merman. F,, Cosca, M„ Hunzikcr, J.C.) Cz 45.000 let stare fosilne dlake jamskega medveda iz najdišča Divje Babe I v Slov&iifi. - Arheološki vestnik 46, 1995, str, 37 - 49, Ljubljana, (Avtorji Turk, J,, Ci merman. F., Dirjee, J., Po lak, S., Majdi C, J.) Čz Paleornagnetism of latest Maasirichtian through Oligocene rocks in ¡stria (Croatia), the Karst region, and S of the Sava fault (Slovenia). - 1st Croatian Gcol Congress, Proceedings 2, 1995, sir 355-360. Zagreb (Avtorji Marion. E., Drobne. K., Cimerman. F,, Čosovič, V,, Košir, A.) Cz
I i ena Debel jak
Starostmi sestava populacij jamskega medveda iz Divjih bab. - Univerza v Ljubjam. Naravoslovno!ehmSka fakulteta, Oddelek za geologijo, 1995, 70 str., 36 tab., Ljubljana. Magistrska naloga
Katica Drobne
Algae and Foraminifera along the K/T boundary from the Karst area. V: Monta-nari and Cocci oni, (Eds), 4 th Int. Workshop of ESF on - Impact C rate ring and Evolution of Planet Earth - Ancona, 1995, sir. 70 - 71, (Avioija Drobne. K., Barattolo, F.) Povzetek posterja The K/T boundary in Slovenia: dating by magnetic susceptibility stratigraphy and iridium - anomaly in a debris flow. V: Montanari and Coccioni, (Eds.), 4th Int. Workshop of ESF on - Impact Craiering and Evolution of Planet Earth -Ancona, 1995, str.84 - 85, (Avtorji Hansen, H. J., Drobne, K., Gvvozdz, R.} Povzetek posterja
Paieontological and paleoenvironmental events at the KZT boundary in the Karstic area. V: Mori tana ri and Coccioni, (Eds.), 4th Int. Workshop of ESF on -Impact Craiering and Evolution of Planet Earth - Ancona, 1995, sir, 137 -140, (Avtorja Pugliese, N , Drobne, K.) Povzetek postelja The Dolenja Vas section (Upper Maastricht tan, Tower and Upper Daman, Tha-netian). - Atli Mus. Geol. Paleont., Quaderno Spec.3, J995, sir. 99-115, Monfalcone (Avtorji Drobne. K,, Ogorelec. B , Barattolo. Fr, Dolenec, T , Pleničar. M., Turnšek. D., Zucchi-Slolfa, M. L., Marton. E.) Cz. Stop 3, Padriciano Alti Mus Gcol. Paleont., Quaderno Spcc. 3, 1995, str, 123-133, Monfalcone. (Avtorji Caffau. M,, Cucchi, F,, Drobne. K,, Galvani, R., Plemčar, M., Pugliese, N„ TurnSek. D.) Čz Falaeoecological significance of morphology of Orth ophrag m i nids from the Istri an peninsula (Croatia and Slovenia). Gcobios, Mem spec., 18, 1995, str. 9399, I lab.. Lyon. ( Avtorici Cosovič, V,, Drobne, K.) Cz Premiers âge géochronologiques de niveaux volcanoclastiques oligocènes de la Région de Zasavje, Slovénie. - Giornale di Geologia, ser. 3a, vol. 56/1. 1994. str. 199 -212. Bologna. (Avtorji Odin. G, S.. Jelen. B.. Drobne. K., Uhan. J,. Skabeme. D., PavSit, J., Ci merman, F., Cosca, M.. Hunziker. J. C.) Cz
I'aleomagneiism of latest Maastrichtian through Oligocène rocks in J stria (Croatia), the Karst region, and S of the Sava fault (Slovenia), - 1st Croatian Geol. Congress, Proceedings 2, 1995. str 355-360, Zagreb. (Avtorji Marten, E,, Drobne, K., Cimerman. F.. Čosovic, V., Košir. A.) Cz Bentičneplitvomorshéforaminifere, ključ za bioconacijo v paleogenu (Benthic shallow water foraminifers - a key for Paleogene biozonalion). - Geološki zbornik JO, Abstracts of papers, 1995, str. 27-29, Ljubljana. Povzelek predavanja Separation of the. Adriatic and Dinaric terraines on the basis of paleomagnetic data, 15dl Congr. Carpatho - Balcan Geol. zlss,- Tectonostratigraphic terranes of the Carpatho - Balcan region. - Programme and Abstracts, 1995, str. 17-18, Athens. (Avtorici Marlon E., Drobne, K.) Povzetek predavanja Zonation of Paleogene deposits based on larger benthic foraminifers from the Adriatic carbonate platform. - 1st Croatian Geol, Congress, Abstracts, 1995, str. 17, Zagreb. (Avtoiji Drobne, K , Trutin, M., Pavlovec, R., Čosovič, V., Vranaričič, D , Maijanac, T., Ogorclec, B., Jungwirth, E., Babic, L., Zu-panič, J.) Povzetek posterja Sedimentological and geochemical characteristics of carbonate rocks from the KZT boundary to Lower Eocene on the Karst area (NW Adriatic platform). 1st Croatian Geol. Congress, Proceedings 2, 1995, str 415 - 421, Zagreb (Avtorji Ogorclec. B.. Dolenec, T., Cucchi, F., Giacoinich, R., Drobne. K., Pugliese, N.) Čz
AHero- and macrofossils from the K/T boundary through Paleocene in the Northern Adriatic platform. 1st Croatian Geol, Congress, Proceedings 2, 1995, sir 505 - 513, Zagreb. (Avtorji Pughese, N,, Drobne, K,, Barattolo. F., Caffau. M., Galvani, R., Kedves, M., Montenegro. M. E., Pirini-Radrizzani, C,, Pleničar, M , Tnrnšck, D.) Čz
Špela Goričan
Middle Jurassic to Lower Cretaceous Radiolaria of Te thy s Occurrences, Syste-matics, Biochronology.- Mémoires de Géologie 23, 1995, 1172 str., Lausanne. (Uredniki Baumgartncr, P. O., O'Dogherty, L., Goričan, Š., Urquhart, E„ Pillevuit, A. & De Wever, P.) Kz - u Radiolarian catalogue and systcmntics of Middle Jurassic to Early Cretaceous Tethyan genera and species. - V: Bamngartner, P. O., O'Dogherty, L., Goričan, Š., Urquhart, E., Pillevuit, A. & De Wever, P.(Eds.): Middle Jurassic to Lower Cretaceous Radiolaria of Te thy s : Occurrences, Systematics, Biochronology. Mémoires de Géologie 23, 1995, str 37-685, Lausanne. (Avtoiji Banmgartner, P. O , O'Dogherty, L., Goričan, Š., Dumitrica-Jud, R., Dumit-rica, P., Pillevuit, A , Urquhart, E.. Matsuoka, A., Danelian, T.. Barlolini, A., Carter. E. S., De Wever, P., Kito, N., Marcucci, M. & Steiger, T.) Čz A't? u1 Middle and Upper Jurassic radiolarian assemblages co-occurring with ammonites and nannofossils Jrom the Southern Alps (Northern Italy). -V: Baumgartncr, P. 0., O'Dogherty. L., Goričan, Š.. Urquhart. E.. Pillevuit, A. & De Wever, P.(Eds.): Middle Jurassic to Lower Cretaceous Radiolaria of Tethys Occurrences, Systematics, Biochronology. Mémoires de Géologie 23. 1995,
str 737-750, Lausanne. (Avtorji Baumgariner, P. O. , Ma ni re. L,, Goričan, Š., O'Doghciïy, L., Erba, E. & Pillevuit, A,J Čz Middle Jurassic to Early Cretaceous radiolarian biochronology of Tethys based on Unitary Associations. - V; Raumgartner. P. 0-, O'Dogherty, L,, Gorrcan. S., Urquhart. E„ Pillcvuit, A. & Dc Wcvcr. P.(Eds,): Middle Jurassic to Lower Cretaceous Radiolaria of Tethys: Occurrences, Systematics, Biochronology. Mémoires de Géologie 23, 1995, str. 1013-1048, Lausanne, (Avtorji Baum-gartncr. P. O,, Bartolini, A.. Carter, E S-, Conti, M., Cortesc. G-, Danelian, T., De We ver. P., Duniitrica, P., Dumitrica-Jud, R., Goričan, Š., G ne*, J.. Hull, D. M.. Kito. N., Marcucci, M, Matsuoka, A., Murchey, B.. O'Dogherty, L„ Sa vary, J.. Vishnevskaya, V., Widz. D. & Yao, A.) Č/ Middle. Jurassic to Early Cretaceous radiolarian biochronology of the Budva Zone. (Dinari des, Montenegro). - V: Baumgartncr, P. O.. O'Dogherty, L., Goričan. Š-, Urquhart, E., Pillcvuit, A & Dc Wever, P.(Eds,): Middle Jurassic to Lower Cretaceous Radiolaria of Tethys: Occurrences, Systematics, Biochronology. Mémoires de Géologie 23, i995, str. 847-863, Lausanne. Čz Late Anisian-Èarfy Ladinian radiolarians and conodonts from Šmarna Gora near Ljubljana, Slovenia. - Razprave 4. razreda SAZU 36, 1995, str. 179-221. Ljubljana. (Avtorja Ramovš, A. & Goričan, S.) Čz Trlassie Radiolarites from Mts. Kalnik and Medvednica (Northwestern Croatia). -Geologica Croatica 48/2, 1995, str. 129-146, Zagreb. (Avtorja Halamic, J. & Goričan, Š.) Čz
Pelagički si Iwij ski sedi men t i sjeverozapadnog dijela Medvednice ( Pelagic Siliceous Sediments of N\V Part of the Ml. Medvednica). - First Croatian Gcoiogical Congress, Abstracts, sir 36, 1995, Zagreb. (Avtorji Hal ami č, J , Goričan, Š. & Slovenec. D.) Povzetek predavanja
Adrijan Košir
Paleoimgn etism of latest Maastrichtian through Oligocene rocks in J stria (Croatia), the Karst region, and S of the Sava fault (Slovenia). - 1st Croatian Geol. Congress, Proceedings 2, 1995, str, 355-360, Zagreb (Avtorji Marton, E., Drobne, K., C i merman, F., Čosovic, V., Košir, A.)Čz
Dragica Tumštk
The Dolenja Vas section (Upper Maastrichtian, Ix)wer and Upper Daman, Thanetian). - Alti Mus. Geoi. Paleont,, Quaderno Spcc, 3, 1995, str, 99-115, Monfalconc, (Avtorji Drobne, K., Ogorclec, B., Barattolo, F., Dolencc, T., Pleničar, M., Turnšck. D.. Zucchi-Stolfa, M, L.. Marton. E.) Čz Micro- and macrofossils from the KZT boundary through Paleocene in the Northern Adriatic platform. 1st Croatian Geol. Congress, Proceedings 2, 1995, sit. 505 - 513, Zagreb, (Avtorji Pugliese, N., Drobne, K., Barattolo, F„ CafTau, M., Galvani, R., Kedves, M., Montenegro, M. E., Pmni-Radrizzani, C„ Pleničar, M., Turnšek, D.) Čz Stop 3. Padriciano. Alti Mus. Geol. Paleont., Quaderno Spec.3, 1995, str. 123-133, Monfalcone. (Avtorji CafTau, M., Cucchi, F., Drobne, K., Galvani, R., Pleničar, M., Pughese, N., Turnšek. D.) Čz
BIOLOŠKI INŠTITUT JO V AN A IIADŽUA
Marko Accclto
Frostbedingte Naturßchtemvälder im Gebiet von Kočevsko (Slowenien). Sauleria 6, 1995, str .7-20. Čz
Nožnična pasja Čebula (Gagea spathacea (Hayne) Salisb.) in evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea Schaeftietn) tudi v Beli krajini. Gozdarski vcstnik 53(5-6), 1995, sti. 267-270. Os Razširjenost in rastne značilnosti tise (Taxus baccata L.) v Sloveniji. Prezrte drevesne vrste. Zbornik seminarja Dolenjske toplice 9 in 10. nov. 1995. str. 185-205, Čz
Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge fioristične zanimivosti s
Kočevske. Gozdarski vcstnik, 53(7-8), ¡995, str. 307-321. Čs Pseudostellario-Quercetum leucojetosum aestivi subass. nova v Krakovskem
gozdu. Biološki vestnik, 40(3-4), 1995, (v tisku). Čz Ne cker o crispae-Campamdetum justinianae ass. nova v Sloveniji. Razprave 4. razr
S AZU. 36, 1995 (v tisku). Čz Floristična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi PtoIcus, 1995. (v tisku) Čp
Ribeso alpim-Piceetum ass. nova v dinarskem gorstvu Slovenije. Razprave 4 razr.
S AZU, 35(9), 1994, str, 151-175. (soavtor M. Zupančič) Čz Omphalodes scorpioides (Haenke) Schrad. Nova nahajališča v Sloveniji, Hladnikia (v tisku). Cz
Fioristične novosti s Kočevske. Kočevski naravni park .3. 1995: 14 Čs
Poročilo o vegetacijskem proučevanju močvirnega območja Zaboršt pri Domžalah
Biološki inštitut ZRC S AZU. i 995. E Poročilo o gozdnih združbah v pogorjih Vremščice in Slavnika. Projekt "Kras". Biološki inštitut ZRC SAZU, 5995. E
Metka Culibcrg
Palynological research in the Plitvice National Park Razprave SAZU, IV. razred,
35, 1994 (izšlo 1995), str. 177-185. (Avtorja M. Cuhberg, A. Šercelj). Čz Picea abies subsp. obovata (Ledeb.) Domin v slovenskih gozdovih, (picea abies subsp. obovata (Ledeb.) Domin in the forest s of SI o venia).* Hladnikia, 4, 1995, str. 23-27. (Avtorja Alojz Šercelj, Metka Culibcrg). Čz Antrakotomske in karpološke raziskave rastlinskih ostankov ,<r Kučarja. 1995. str, 195-200. (Avtorja A. Šercelj, M, Culiberg). V knjigi J Dular. S. Ciglenečki, A. Dular: Kučar Opera Instituti archaeologici S loven i ae; 1. Čz Karpološke in antrakotomske analizemiz prazgodovinskih višinskih naselij na Dolenjskem Arheološki vestnik, 46, 1995. str, 169 - 176, Čz
Tatjana Cel ¡k
Dnevni metulji kot bioindikatorji za ekološko in naravovarstveno vrednotenje
Planinskega polja (Slovenija). - Varstvo narave (v tisku), Ljubljana, Čz Raziskave metuljev (Lepidoptera) ab reki Kolpi v letu J994. P
Raziskave metuljev (Lepidoptera) ob reki Muri v te tu 1995. P
Raziskave metuljev (Lepidoptera) ob reki Muri med Šentiljem in Cmurekom. P
Andraž Čarni
Associations from the order Glechometalia hederaceae R- Tx, in Brun-Hoot et R. Tx. 1975 in teh coastal-karst region of Slovenia and neighbouring regions. Periodkum biologorum 96(4), 97(2), 1994, 1995, sir. 424-427. 173. Čz.
Trampled plant communities rich in C4 species in Europe, 3rd International Workshop "European vegetation survey" (Rome). 1995 (avtorja A, Čarni, L. Mucina) Cz
Vegetacija ob rekah Krki in Kolpi. - V: N, Jogan {Ur.): Flora in vegetacija Slovenije 1995 Zbornik povzetkov rcfcraLov na simpoziju ob 75-lelnici pouka biologije na ljubljanski univerzi, Ljubljana, 21-23. april 1995, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete in Društvo biologov Slovenije, Ljubljana, 1995, str. 10. Čz
Chamaesyce prostrata communities in the world VITI OPTIMA Meeting (Sévi I la), 1995, str. 84. Čz
Les associations nitrophiles et rudéralcs dans F ouest Java (Indonésie). Colloques p hytosoci o logiques 23. 1995, str. 565-572 Čz
Igor Dakskobler
Rastlinstvo Zelenega potoka v dolini Idrije. Proteus (Ljubljana), 57 (5), 1995, str. 171-178, Čp.
Hladni kov volčič (Scopolia carniohca f. hladnikiana) tudi v Zelenem potoku. Proteus (Ljubljana) 58 (3), 1995, str. 102-103, Čp.
Razširjenost drevesnih vrst v gozdnih združbah Posočja. V: M, Kotar (ur.): Prezrle drevesne vrste. Zbornik seminarja. Dolenjske Toplice, 9. m 10. november 1995 (17. gozdarski študijski dnevi), Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 1995, str 211-234, Čs.
Notulae a d floram Sloven iae, 26. Thuja orienta lis L, Hladnikia (Ljubljana) 5, 1995, str 7-28. Čs.
Nova nahajališča - New localities. Epimeilium alpinum L., Ilex aquifolivm L , Rusais aculeatus L,. Rusais hypoghssum L, Streptopus amplexifolius (L.)DC. Hladnikia 5, 1995, str. 31-33. (soavtorja L. Marinček, M, Pre-bcušck) Čs
Geomorfotoške in vegetacijske raziskave zgornje Baške doline. V: D Božič (ur,); 8 Alpski mladinski raziskovalni labor Podbrdo "93 Osnovna šola Simona Kosa, Podbrdo, 1994. str. 8-20, (Soavtorji M Hrvatin in sodelavci), Čp
Asociacija Ostryo-Quercetum ilicis Trinajstič (1965) 1974 na Sabotinu?- V: N. Jogan (Ur.): Flora in vegetacija Slovenije 1995. Zbornik povzetkov referatov na simpoziju ob 75-letnici pouka biologije na ljubljanski univerzi, Ljubljana, 21-23. april 1995, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete in Društvo biologov Slovenije, Ljubljana, 1995, str II Čz
Comparison between beech forests of suballiances Ostryo-Fagemon Borhidi 1963 and Cephalanthero-Fagenion Tx. 1955 ex Tx. et Qberd. 1958. 24 Ta gun g
der Os t;d piii-d i na fischen Gesellschaft für Vegeta tionskundc_ Roverelo, 2-6 Juli 1995. Rovereto, 1995, slr. 20. Čz Poročila o 9. srečanju slovenskih botanikov v Domžalah, 26- 11 1994, H lad ni bin
(Ljubljana) 4, 1995, sir. 41-42 P. Poročilo o simpoziju Flora in vegetacija Slovenije 1995. Biološko središče Univerze v Ljubljani, 21-23. april ¡995. Hladnikia (Ljubljana) 5, 1995, str. 40-41. P.
Darinka Trpin m Branko Vreš: Register flore Slovenije Gozdarski vestnik (Ljubljana) 53 (5-6), 1995, str, 283.0 Gozdna vegetacija Posočja. V: Posočje, Enciklopedija Slovenije 9 (Plo/Ps), str. 167. Čs
lio/idar Drovenik
Beitrag zur Kenntnis der Käferjhuna aus Gotenica bei Kočevje (Slowenien) und Umgebung (Coleóptera). Acta Entomoiogica Slove nica 3(2), 1995, str. 99104. (Soavtor S. Steiner). Čz ¡'osebnosti in novosti v favni hroščev Slovenije (Coleoptera). Acta Entoniologica
Sloveníca 3(2), 1995, str. 91 - 97. Čz Zwei neue Höhlenarten aus dem Berg Raduha. Coleoptera (Schwanfcld) 16, 1995,
str, 1-9,, (soavtoija R. Mlenjek in f. Moravec). Cz Floristicna, vegetacijska in favnistična tnventarizacija. Odsek avtoceste Dragóme lj-Blagovica,- Ljubljana, 1995, 26 str. (Avtorji M. Accetto, B Drovenik, L. Marinček & A, Seliškar) E Poročilo o vplivih na okolje za avtocestni odek Šentjakob-Blagovica.- Ljubljana, 1995, ! 01 str. + priloge. (Avtorji B. Drovenik. L. Marinček. A. Seliškar & B. Vreš) E
Lojze Marinček
Urwald Šumi k in Slowenien.- Sau tena (Salzburg) 6, 1995, str. 57-74.
Zur Nomenklatur der ffainhuchenwälder des Verbandes Erythronio-Carpinion
Acta Bot. Croat (Zagreb) Simpozij - Pevalek, 1995, str. 57-62. Contribution to demarcation and phytogeographic división of the lllyrian floral province, base d on Vegetation and Flora. Gortania (Ud] ne) 16, 1995(1994), str. 99-124
Polysticho lonchitis-Fagetum var. geogr. ,4 Iti um vietorialis. Ostalp - din. Ges. f,
Vegcl. Symposium in Roverelo 2-6 Juli, 1995, str, 19, Vegetacija Slovenije. Zbornik posvetovanja Obnova vegetacije ob daljinskih cestah,
Ljubljana, 1995, str. 18-27. (soavtor A. Seliškar) Nomenklaturna revizija acidofllnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega območju ilirske jlorne province. Hladnikia 4, 1995 str, 29-34 (soavlor M, Zupančič)
Narcis MrSič
Vzorčenje in določanje talnih živali. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana, 1995, 109 str. K s
Živali naših tal. Uvod v pedpzoologijo - sistematska in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. 1995. Ks Vpliv tektonskih procesov na oblikovanje nekaterih ekoloških dejavnikov in na razširjenost eda/skih ter podzemeljskih organizmov. Seminarsko gradivo za učitelje. Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo in šport, 1995, str, 1-20. Čs
Slovenija - hiotski velikan Evrope. Zbornik SLS, 1995. Čs
Slovenija - evropski hiotski park? L Gea, 5 (10) 1995 (soavt. Uönigseld - Adamič
M., F. Potočnik, T. Novak) Čp Slovenija - evropski hiotski park? II. Gea, 5(11), 1995.(soavt. Hönigseld M.. F
Potočnik, T. Novak) Čp Ogroženost plazilcev Slovenije. Gea, 6(1), 1995. Čp
New Paradoxosomatid taxons (Diplopoda, Paradoxosomatidae) from Irian J aya
(western New Guineaj. Tijd. Entoni. (v tisku) Čz New Dipbpod Taxons (Diplopoda: Paradoxosomatidae) from Indonesia. Contr
Zool., Amsterdam (v tisku), Čz Four New Diplopod Taxons (Diplopoda: Paradoxosomatidae) from Malaysia.
Arthr, Selecta, Moskva, (v tisku) Čz Biomass and its Energetic Evaluation from Cavities in Slovenia. Int, Jour. Speleol
1995. (soavtorji: T. Novak, T. Amon, F. Potočnik) (v tisku) Čz Ecological Evaluation of Oniscoids and Diplopods from Cavities in Slovenia. Int. Jour, Speleol. 1995. (soavtorji: T. Novak, T. Amon, F. Potočnik) (v tisku) Čz
Andrej Seliš kar
Plantago intermedia (Godr.) v Sloveniji Hladnikia 5, 1995, str 5-18. (Avtorji D.
Trpin, B. Vreš & A. Seliškar) Čz Woljfta arrhiza (L.) llorkel ex Wimm. Nova in izginula nahajališča v Sloveniji.
Hladnikia 5, 1995, str. 28-30 (Avtorji A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš) Čz Potamogeton obtusifolius Mertens et Koch - nova vrsta za Slovenijo. Flora in
vegetacija Slovenije. Zbomik povzetkov referatov, 1995, str, 24, Čz Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - ¡H. Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov referatov. 1995, str. 31 (Avorji B Vreš, D. Trpin, A. Seliškar) Čz
Nova nahajališča - New localities (Lemna gib ha L, Veronica sub loba ta M. A. Fischer). Hladnikia 5, 1995, sit. 31-33. (Avtorji A. Seliškar. D. Trpin, B. Vreš) Čs.
Vegetacija Slovenije, Zbornik posvetovanja Vegetacija ob daljinskih cestah, 1995,
str. 18-27 (Avtorja L. Marinček, A. Seliškar), Cs Fitocenoze hrvaških avtorjev v Sloveniji. Flora i vegetacija Hnaiske, Zagreb 1995,
str. 151-159. (Avtorja M. Zupančič, A Seliškar) Čs Rogozi. Proteus 58, 1995. str. 77-79. Čs
Floristična, vegetacijska, in favnisdčna inventar izad ja. Odsek avtoceste Drago-meIj-Blagovlca - Ljubljana, 1995, 26 str (Avtorji M. Accello, B. Drovenik, L, Marinček, A, Seliškar) E Poročilo o vplivih na okolje za avtocestni odek Šentjakob-Blagovico. - Ljubljana,
1995, 10] str. + priloge (Avtorji B. Drovcnik. L. Marinček. A, Seliškar. B Vreš) E
Forschung der Flora und Fauna (Avertebrata) der Grertz-Mur von Spielfeld-Šentilj bis Mureck-Cmurek- A. Floristische Forschungen,- Ljubljana, 1995, 10 str (Avtorji A. Seliškar, D, Trpin, B. Vreš) E Jezera Most na Soči - Jloristične in vegetacijske značilnosti jezerskega obrežja.-
Ljubljana, 1995, 4 str., P Flora in vegetacija Kamni ško-Savinjskib Alp - inventarIzaclja, raziskave, kartira-nje, naravovarstvene ocene,- Ljubljana, 1995, 42 str. (Avtorji L, Marinček, A. Seliškar. B. Vreš, M. Zupančič) E
Ka j ko Slapnik
Razširjenost podrodu Bythiospeum (Paladilhiopsis) Pavlovič 1913 (Gastropoda, Prosobranchia, Hydrobiidae) v osamelem krasu vzhodne Slovenije, Razprave IV. razreda SAZLJ (v tisku). Čz Polži (Mollusca) Kamniško-Savinjskih Alp -invenlarizacija. Zaključno poročilo za 1 fazo projekta "Polži (Mollusca) Kamniško-Savinjskih Alp -invenlarizacija, raziskave, kariiranjc, naravovarstvene ocene " 1995, str 1-14 E
S tuša Tome
Zelena rega-flyla arborea (Linneaus 1738), Proteus 58/2, 1995. Čp Podarcis sicula hadzii (Brelih ¡961) - eine ausgestorbene Unterart. Salarnandra. (v tisku). Čs
Kritični pogled na taksonomski položaj primorske kuščar ice. - Annales 7. series
hi stori a natural i s 2, (v tisku). Čz Dvoživke (Amphibia) in plazilci (Reptilia) Kraškega regijskega parka. 1995. P Dvoživke (Amphibia) in plazilci (Reptilia) reke Mure, 1995. P
Darinka Trpin
Atlas Florae Europeae (Distribution of vascular plants in Europe). Vol. 11 Cruci-ferae (Aubrietia to Raphanus), (za Slovenijo) Helsinki 1995, 120 str. (avtorja D. Trpin, B.Vreš) Kz Prispevek k poznavanju vlažnih rastišč Slovenije I. Rod Lindernia Ali Biološki
vestni k 40(3-4), 1995, (A. Seliškar, D. Trpin B Vreš) Čz Plantago intermedia (Godr.) Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije H, Hladmkia 5, 1995, Str 5-18. (avtorji D. Trpin, B Vreš, A. Seliškar) Čz
Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Znanstvenoraziskovalni center
SAZU, Zbirka 7, 1995, 153 str. (avtorja D. Trpin & B.Vreš) Kz U'oljji a arrhiza (L.) Horkel ex IVimm. Nova in izginula nahajališča v Sloveniji.
Hladnikia 5, 1995 str. 28 - 30. (avtorji A. Seliškar. D. Trpin. B Vreš) Čs Nova nahajališča - New localities. Lenina gibba L. Hladnikia 5, 1995, str 31-33.
(avtorji A Seliškar, D. Trpin, B. Vreš) Čs Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - ///. Flora in vcgelacija Slovenije
1995. Zbornik povzetkov referatov. Ljubljana 1995, (avtorji B V res D Trpin, A. Seliškar) Čz Euphorbia proslrata A i ton v Sloveniji Biološki vestnik, Letnik 41(1), (v tisku J. Čz Forschung der Flora und Fauna (.Averie bra ta) der Grenz-Mur von Spielfeld-Šentilj bis Mureck-Cmurek- A. Floristiscke Forschungen. Ljubljana, 1995, 10 str (Avtorji A. SeliSkar, D. Trpin. B VrcŠ) E Biotopska in blocenološka valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti. FloristIčne raziskave, (avtorji A. Seliškar, D, Trpin, B, Vreš)E
Branko Vrel
Atlas Florae Europeae (Distribution of vascular plants in Europe). Vol. I! Cruciferae (Aubrietia to Raphanus). (za Slovenijo) Helsinki 1995, 120 sir (avlorja D Trpin. B Vreš) Kz Mnnulus guttatus Fischer ex DC V Sloveniji. Flora in vegetacija Slovenije 1995
Zbornik povzetkov referatov, Ljubljana, 1995. Prispevek k poznavanju vlažnih rastišč Slovenije 1. Rod Lindernia Ali. Biološki
vestnik 40(3-4), 1995. (avlorji A. Scliškar, D, Trpin, B, Vreš) Čz P lan lago intermedia (Godr.) Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije II. Hladnikia 5, 1995, str, 5-1«. (avlorji D. Trpin, B.Vrcl A, Scliškar) Čz
Register jlore Slovenije. Praprotnice in cvetnice, Znanstvenoraziskovalni cc titer
SAZU, Zbirka 7, 1995, 153 str. (avtoija D. Trpin, B.Vreš) Kz Wolffia arrhiza (L.) fforkel ex fVimm. Nova in izginula nahajališča v Sloveniji. Hladnikia 5:2R - 30 (1995) Ljubljana (avtorji A. Scliškar, D. Trpin, Vreš B.) Čs Nova nahajališča - New localities, Lenina gibba L. Hladnikia 5, 1995, str. 31-33.
{avtoiji A, Seliškar, D Trpin B. Vreš) Čs Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - lil. Flora in vegeiacija Slovenije 1995. Zbornik povzetkov referatov Ljubljana, 1995. (avtoiji: B. Vreš, D. Trpin, A Seliškar) Čz Forschung der Flora und Launa (Avertebrata) der Grenz-Mur von Spielfeld-Sentilj bis Mureck-Cmurek- A. Floristische Forschungen - Ljubljana, 1995. 10 str. (avtoiji: A. Seliškar, D. Trpin, B, Vreš; E Biotopska in blocenološka valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti.
Florist ične raziskave. (avtorji A. Scliškar, D, Trpin, B, VreŠ) E
Flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp - inventarizacija, raziskave, kart ira-nje, naravovarstvene ocene. Flora Kamniško-Savinjskih Alp. E
Milja Zupančič
P i beso alpini-Piceetum ass, nova v dinarskem gorstvu Slovenije - Razprave SAZU, 35(9). 1994 (Izšlo 1995), str, 151-175 + tabela, Ljubljana. Čz (Aviorja M. Zupančič, M, Accetto) Fitocenoze hrvaških avtorjev v Sloveniji. Simpozij - Pevalek. Flora i Vegetacija Hrvatske, Kopriv ni ca-Zagncb, 1994 (Izšlo 1995) str 151-160. Čz (Aviorja M. Zupančič, A. Scliškar)
Über zwei weniger bekannte Urwälder Krokar und Strmec m Slowenien. S a uteria, 6, Salzburg, 1995, str.
¡39-156, Čz (Avtoija M, Zupančič, I. Puncer)
Südoste uropäisch-1 ilyri sehe Arten in den Waldern des Flussbereiches der Idrijca (NW Slowenien). Ostalpin-dinarische Geselschaft für Vcgetationskunde. 24. Tagung, Rovereto. str. 23, Čz, (Avtorja M. Zupančič, V. Žagar)
Pregled in razvoj fitocenologije v Sloveniji. Flora in vegetacija Slovenije, Ljubljana, 1995, str. 5-6, Čz
Gozdna vegetacija - Flora in vegetacija Slovenije 1995, Ljubljana, 1995, str. 3438. Cz
Nomenklaturna revizija acidofdnih bukovih m gradnovih gozdov zahodnega območja d irske fiorne province. Hladnikia, 4, Ljubljana, str. 29-35, (lud i v angleščini) (Avtorja L. Marinček, M, Zupančič)
Gozdna vegetacija Logarske doline ter Robanovega in Matkovega kota. Flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp - inventarizacija. raziskave, naravovarstvene ocene. Biološki inštitut ZRC S AZU, Ljubljana, 1995, str 15-26. E
Poslovili smo Ji? od dr. Iva Punce rja. Gozdarski vestnik, 52 (7-8), Ljubljana, 1994 (Izšlo 1995). str. 341-342. P
Vinko Žagar
Südosteuropäisch-illyrische Arten in den Wäldern des Flussbereiches der Idrijca (NW Slowenien). Ostalpin-dinarisehc Gesclschaft für Vegetationskunde. 24 Tagung, Rovereto. Str. 23. Čz (Avtoija M. Zupančič, V, Žagar)
GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT
Mar j e tka Golcž
Čez polje pa svetinja gre Iz izročila nabožnih pripovednih pesmi na Slovenskem Izbrala in uredila Zmaga Kuiner. Mohorjeva družba. Celje 1994. - Tra-ditiones št. 23. Naš živi jezik, Ljubljana 1994, str. 397-399. O Čez polje pa svetinja gre. Iz izročila nabožnih pripovednih pesmi na Slovenskem. (Über das Fcid die Heilige geht, Aus der Überlieferung religiöser erzählender L teder in Slowenien Ausgewählt und eingerichtet von Zmaga Kumer) -JahTbuch für Volksliedforschung, Berlin 1995, str 215-217. O Razmerje med ljudskim in umetnim v sodobni slovenski poeziji,. - Zbornik referatov s kongresa razvoj slovenske etnologije - Od Štreklja do sodobnih etnoloških prizadevanj, (Cankarjev dom, Ljubljana, 26.10.1995), Slovensko etnološko društvo, Knjižnica Glasnika 23, Ljubljana 1995, str, 94-103 Čz Glasbenonarodopisni inštitut (Terzinka zgodaj vstala). - Republika, 18. junij 1995, str. 18. Čs
Gregor Strniša, Veno Taufer in ljudska pesem. Skrajšano in predelano 5. poglavje doktorske disertacije z naslovom: Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija - Traditiones 24, Ljubljana 1995, str. 133-151, R
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU (1985 -1995) - Glasnik SED, Leto 35/1995, št. 4, Ljubljana 1995, str, 4 - 6. Čs
Zmaga Kumer
Mi smo prišli ndcoj k vam, Slovenske koledniške pesmi. - Založba Kres, Ljubljana. 1995,292 strani. K/
Eno si za pojmo. Pesmarica slovenskih ljudskih pesmi - Mohorjeva družba, Celje. 1995, 264 strani. Ks
Štrekljevo delo za slovensko ljudsko pesem.. - Zbornik referatov s kongresa Razvoj slovenske etnologije - Od Štrcklja do sodobnih etnoloških prizadevanj, (Cankarjev dom, Ljubljana, 25.10.1995), Slovensko etnološko društvo, Ljubljana, 1995, str, 9-21, &
Štrekljevo delo za slovensko ljudsko pesem. Objava predavanja v Slovenski malici
- Glasnik SM 19, Ljubljana 1995, str. 29-36. Cz Niko Kuret (1906 -1995) - Mohoijev koledar 1996, Celje 1995, str 135-136, (nekrolog)
Pritrkavanje. - Enciklopedija Slovenije, 9, Ljubljana 1995, str. 362-363. Čz Glasbenonarodopism inštitut v prvih petdesetih letih (1934 -1984). - Glasnik SED. Leto 35/ 1995, št. 4, Ljubljana 1995, str 2-4. Čs
Drago Kune j
Razmišljanja in napotki pri arhiviranju zvočnega gradiva. - Glasnik SED, Leto 35/1995, št. 4, Ljubljana 1995, str. 9-11. Cs
Mirko Ramovš
Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem - Bela krajina in Kostel - Založba Kres, Ljubljana 1995, 234 strani, fotografije, kinetogrami in notni zapisi. Kz Polka. Enciklopedija Slovenije, 9. - Založba Mladinska knjiga,, Ljubljana 1995, str 123. Čz
Štreklj ev prispevek k raziskovanju slovenskega ljudskega plesa . - Traditiones 24,
Ljubljana 1995, str. 259-266 R Naloge slovenske etnokoreologije v prihodnje. - Glasnik SED, Leto 35/1995, št,4,
Ljubljana 1995, str. 6-9" Cs Julijan Sdajnar
Pritrkavanje - tdnkanje. Slovenska ljudska glasbena umetnost, - Trinkov koledar za
leto 1995, Špeler, 1995, str. 53-58. Cz Slovenske ljudske pesmi. - Zbornik predavanj s posvetovanja 14, poletna Šola slovenskega jezika, Ljubljana 1995, str. 13-17, Čs
Marko Te r segla v
Prešernovo delo za slovenske ljudske pesmi. - Traditiones 24, Ljubljana 1995, str. 109-124. R
Štrekljev in Markov pogled na ljudsko pesništvo,. - Zbornik referatov s kongresa razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. (Cankarjev doni, Ljubljana. 25.10,1995) Knjižica Glasnika SED 23, Ljubljana 1995, str, 38-44, Čz Humor in satira v slovenskem ljudskem pesništvu, Satira multi, Satira, humor -multimedialno, - Zbornik s simpozija o slovenskem humoiju in satiri, Šmarje pn Jelšah, 1995, Celje 1995, str. 65-68. Čs
V krogu stoletnikov. Dve oporišči hrvaške folkloristikc. - Traditiones 24, Ljubljana 1995, str. 65-74. P
Narodno umjetnost, Hrvaški časopis za ctnologiju i folkoristiku. 32/1, Zagreb J 995, -Traditiones 24, Ljubljana 1995, slr.499-500. O
Iz tekstološke delavnice: Nekaj o metafori in simbolu v ljudskem pesništvu. -Glasnik SED. Leto 35/1995, št. 4, Ljubljana 1995, str. 14-16. Čs
Robert Vri on
Pevska društva in zbori v Ljubljani do leta 1940. - Etnolog 4 ( LV), Ljubljana, 1995
(z letnico 1994), str. 129-138. Čz Železna doba Se pred Halštatom. - Republika, Ljubljana. 16.7.1995, str. 20 Čs Zmagoviti pohodi Keltov. - Republika, Ljubljana, 23.7. 1995, str. 22 Čs Nenanveden molk sodobnikov. - Republika. Ljubljana. 30,7. 1995, str. 14 Čs Slovani so napadli ovčarje - Republika, Ljubljana, 6.8.1995, str. 14 Čs Pomembnost ljudske glasbe, - Republika, Ljubljana, 13.8,1995, str. 16 Čs Slovenci radi pojemo večglasno. - Republika, Ljubljana, 20.8.1995, str. 14 Čs Etnomuzikohgija in vprašanje etnogeneze. - Glasnik SED. Leto 35/1995, št. 4.
Ljubljana 1995. str. 12-13. Čs Ljudsko petje na Slovenskem Ljubljana, Doktorska disertacija, 174 strani (oddana dne 30.11.1995).
Dela oddana v tisk Igor Cvetko
Druga godba■ ocena knjige Roberta Leydija. - Razgledi, 4 strani rkp Pesmi svetar ocena knjige Pavle Oblak. - Glasbena mladina, 3 strani rkp. Prstne igre, zbirka iger, spremna študija - Založba Didakta. 32 strani rkp,
Mirko Ramovš
Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem. - Prckniurje s Porabjem, - Založba Kres, 404 str, rkp.
Zmaga Kumer
Slovenske ljudske pesmi Koroške. 4. knjiga, Zgornji Rož. - Založba Kres, 278 str. rkp.
Slovenska ljudska pesem. Vloga, oblikovna zgradba in jezikovni slog, - Zbirka
ZRC, 15! sir. rkp, Izročilo ljudske pripovedne pesmi v Dobre polju. - 11 str rkp. Julijem Slrajnar\ Slovenske narodoslovne Študije. - 2 članka za Enciklopedijo Slovenije.
Marku Terseglav
Dva demona: Orko I macič. Recenzija dela zagrebškega iblklorista Ivana Lozice, 2. su rkp.
Savrinska pesmarica, Rožana Koštial, Recenzija knjige. - Založba Devin iz Trsta. 2. str rkp.
AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ
Naško Križnar
OHO med umetnostjo in znanostjo. OHO between Art and Science. MARS 1-4, Ljubljana 1994, str. 1-8. Čs.
Antropologija filmov Metoda Badjure, - Filmska ustvarja i nosi Metoda ni Milke Badjura 1926-69. Arhiv republike Slovenije, Kalalogi. Zvezek 14 Ljubljana, 1995, str. 16-24. R.
Območji besede in slike v slovenski etnologiji. - Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Ljubljana. 1995. str. 174-180. R.
Filmografija
Delo v mlinu. Naročnik. TebniSki muzej Slovenije, realizacija: Marija Turk, Naško Križnar, beta. 16 min. 46 sck.
Delo v planini. Realizacija: Tone Cevc, Naško Križnar, beta. 6 min 19 sek.
Lončar na žegnanjv, Naročnik: Dolenjski muzej, realizacija: ivica Križ. Naško Križnar, beta. 16 niin. 41 sck.
Odhod v planino. Realizacija: Tone Cevc, Naško Križnar. beta, 2 min 55 sck.
Podkovanje vola. Naročnik: Gorenjski muzej, realizacija: Tatjana Dolžan. Naško Križnar, beta, 27 min. 07 sek.
Prvo sveto obhajilo. Realizacija: Naško Križnar, beta, 22 min. 56 sek.
V lončarski delavnici. Naročnik: Dolenjski muzej, realizacija: Naško Križnar, beta, 1 ura. 6 min.
Vrt spominov in tovarištva. Realizacija: Sašo Kuliarič, VHS, 6 min, 20 sck.
PROSTORSKO LNFORMACIJSKA ENOTA
Krištof Oštir-Sedej
Zaklenjena skrinja. Monitor, 2, 5. 1995.
Namizne zbirke. Monitor, 4, 5, 1995.
Gl, Satellite Images and Cultural Resource Management on Dalmatian islands, Croatia From Research to Application through Cooperation, Proceedings of the Joint European Conference and Exhibition on Geographical Information. The Hague, 1995 (Soavtorja Vincent Gaffney in Zoran Stančič).
Irmge-Processing Software for Archaelogtsts. Archaeological Computing Newsletter. 42, 1995
Višja matematika. Monitor, 6, 5, 1995.
Nova preobleka. Monitor, 7/8, 5, 1995,
Srednja Dalmacija iz vesolja. Geografski obzornik, 2, 42, 1995 (Soavtoija Drago Perko in Zoran Stančič).
Nova zbirka za nove Čase. Monitor, 9, 5, 1995,
Od vizitke do letala. Monitor, 9, 5, 1995.
Datoteke, v vrsto zbor. Monitor, 9, 5, 1995.
Ukročena trmoglavka. Monitor, 9, 5, 1995. Lotus vrača udarec Monitor, 11, 5, (995, Access za Okna 95. Monitor, 11,5, 1995. EX? se vrača. Monitor, U, 5, 1995. Čarobno lahko delo. Monitor, 12, 5, 1995. Paket za OS/2. Monitor, 12, 5, 1995. Glej jo, glej jo sličico Monitor. 12, 5, 1995.
To m ai PodDhnittar
Med veselimi in trdoživimi Kavkazci. Potovanje po Severni Oseliji in Kabardtno*
Balkariji. Republika, 10.12.1994, str. 30. Obisk SMRSS-ja, Ottawa in NCGIA, Buffalo Geodetski vestnik, Letnik 38, št. 4, Ljubljana, december 1994, str. 344-346. (soavtorji Damjana Tavčar, Andreja Vidervol, Saudi Berk, Žarko Komad i na, Igor Karničnik). Žigo ligo z žago - figo! Glasbeno potepanfe po baltiških državah. S loven ec, 23.1., str. 10.
Dolina brezupa. Kalifornija / Death Valley. Republika, 29.1., str. 38. 16 ur. 800 Ion in i. 200-lelnc sekvoje. Slovenec, 20.2., str. 10.
V	veličastni soteski Kolorada Brez dovolenja za hojo se turistu slabo piše. -
Republika, 4.3.. str, 30. Živahno pod Kavkazom Slovenec. 14.3., str. 19.
V	osmih dneh čez Ameriko. Slovenec, 28.3., Sir. 19.
V	zlato obarvani javorjevi listi. S potepanja po Kanadi. - Slovenec, 7 4., str. 19. Dolina smrti. Filmska resničnost na lastni koži ali sneg sredi puščave. Slovence,
4.7., str. 16.
Modeliranje prostora z geografskim informacijskim si tonom. Ljubljana, 6.7., 95 siTani. Diplomska naloga.
V	veličastni in barviti soteski Kolorada. Zahodni del Združenih držav Amerike.
Slovence, 27.7 , str 10. Potovanje po zeleni strehi arabskega sveta. Jemen. Republika, serija (16 delov, vsak dan), 4.-19.12.
/o ran Slant if
The Archaeology and Geographic Information Systems. A European Perspective.
London, Taylor & Francis, (Soavtor Gary Lock). Uporaba satelitskih posnetkov v arheoloških prostorskih raziskavah. ARHEO 16,
(Ljubljana), 1994, 48 - 52 (Soavtoija Vincent Gaflhey in Ana Tretjak). Gl, satellite Images and cultural resource management on Dalmatian islands, Croatia. Joint European Conference and Exibition on Geographic Information 1995, Proceedings Vol. 1, (Den Haag), 565-570 (Soavtorja Vincem GafTney in Krištof Oštir-Sedej). A GIS-based analysis of later prehistoric settlement patterns in Dolenjska, Slovenia, v J Wilcock and K Lockycar (Eds ), Computer Applications and Quantitative Methods in Archaeology 1993, British Archaeological Reports,
International Series 598. (Oxford), 1995, 161-164 (Soavtaiji Janez Dular. Vincent Gaffney in SneŽa Tecco-Hvala)
The impact of G1S on archaeology: a personal perspective, v G, Lock and Z. S tančic (Eds,) The Archaeology and Geographic Information Systems: A European Perspective, Taylor & Francis, (London), 1995, 211-229 (So-avtorja Vincent Galfney in Helen Watson)
Moving from catchments to cognition: tentative steps towards a larger archaeological context for GIS. Scottish Archaeological Review, Volume 9/10, {Glasgow), 1995, 4 L-64, (Soavlorja Vincent,GaiTney in Helen Watson).
Srednja Dalmacija iz vesolja. Geografski obzornik 2, (Ljubljana), 1995, 20-25 (Soavtoija Krištof Oštir-Scdej in Drago Perko)
Borut Telhan
Review of The Mundugumor. from the field notes of Margaret Mead and Reo Fortune, by Nancy McDowell. Canberra Anthropology 18(1 &2): 211-213.
Belci niso bili bogovi. Papua Nova Gvineja, Margaret Mead in kulturne razlike Delo (sobotna priloga) 9.9,: 39.
Antropologija na Slovenskem Raziskovalec 5-6(25): 29-31,
IMENSKO KAZALO ČLANOV
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
A
Andolšek-Jetas Lidija 7, 9, 36, 76, 78, 146, 175, 182, 183, 195, 199, 228, 237, 238, 260, 275 Aitdrič Ivo 113 Apostolski Mihailo 113
B
Bajte Anton 113
Bajt Aleksander 7, 17, 182, 184, 192, 239
Balenovič Krešimir 7, 28, 251 Barton I>erek H R 7, 28,251 Barloš Milan 113
Bat is Janez 7, 13, 36, ¡75, 182, 184,
! 96, 260, 269 Hedjanič Mirko 113 Buicr Fricdrieh-Karl 7,19,241 liclič Aleksiitidar 113 Henac Alojz 113 Benhart F ranti šek 7, 35, 258 Bcrkopec Oton 113
Remik I rance 7, 9, 12, 21, 55, 78, 79, ¡47, 150, 174, 175, 178, 182, 183, 189.. 199, 217, 237, 243, 271, 278; 281, 306, 309, 396 Bcniik Janez 7, 32, 68, 70, 79, 175, 182, 256
Bevk France 113
Bezlaj Franc« 86, 113, 201, 232, 278,
293, 377, 381 Blinc Rohert 7, 9, 12, 25, 80, 81, 145, 146, 175, 179, 180, 182, 188, 189, 235,236,238,248 Bogdanov i č Milan 113 Bole Jože ¡13, 141, 142, 145, 182, 193,
224, 235, 274, 355, 359 Boriscvič Nikolaj A 7, 28, 251 Boršnik Marja 114 Brajdič Ivan 7, 35, 258 Brajkov ič Vlad islav 114 Brataž Raj ko 7, 19, 42,43, 81,183, 186, 190, 192, 200, 240, 269
BratosSavo 7,28,251
Btavniiar Matija 114
Brecclj Bogdan 114
Breznik Anton 102,114
Brodai Srečko 114
Broz-Tito Josip 46,47, 114, 149
Brzin Miroslav 7, 9,36,175, 182,260
13ujas Zoran 7, 19, 199,241
ButOZan Vaso 114
C
Cankar Izidor 114
Cevc Fmilijan 7, 9, 17, 175, 182, 183,
192. 199,238,239, 270,271,272 Cigoj Stojan 114 CileiiSek Johann 7, 35, 195, 258 Cooper Ilenrv R. jr. 7, 23, 52, 54, 183,
¡86, 190, 193,246 Cvetko Drago ti n 114, 184, 192
Č
Čamo Edhem 7, 38,262 Čclešnik Franc 115 Čemigoj Avgust 115 Cop Bojan 115,177,184 Čubrjlovič Vasa 115
I)
Dcanovič Mirko 115
Dem lis Otto 115
Despid Alcksandar 7, 28, 251
Dimilrijcvič Milan 8, 38, 262
Djordjevič Joviin 115
Djurdjev Bramslav 115, 134,135
Djuričic Ilija 115
Dolar Davorin 7, 25, 56, 81, 175, 182, 248
Dolenc Metod 115
Dolenc Vinko V. 7,36,72,77,182, i 99, 200, 260 DolinarLojzč 116
Drovenik Maltja 7, 9, 13, 29, 145, 174, 175, 182, 184,217, 235,238,253
Drujaii Boris 116 Dyggve Ejnar 116
F
Fajfar Peter 7, 25, 81, 82, 175, 182, 18?,
186,248 Keil Arnold S, 19, 199, 241 Ferluga Dnsan 7, 37, 175, 182, 261 Fettich Jane? 7, 37, 175, 182, 260 Finžgar Alojaj 116,177,184 Finägar Fran Šaleški 116 Fischer Kurt von 8,20,241 Flak er Aleksandar 8, 23, 246 Flotzingcr Rudolf 8, 20, 242 Franchini Aldo 116 Kiangeš Ivo 8, 23, 199, 246 Fučič Branko 8, 20, 199,242
G
Gabrovec Slane 7, 17, 43, 82, 175, 182,
199,220,221, ,269, 270 Gams Ivan 7, 30,63, 82, 175, 179, 182,
188,225,253,273, 333 Gantar Kajetan 7, 22, 83, 175, 182, 183,
!88, 199, 245, 267 Gaspari Maks i m 116 Gavazzi Milovan 116 Gerškovič Leon 116
Gestirn Ferdo 1, 17, 83, 133, 175, 182, 187, 188, 217, 228,, 267, 270, 272, 299
Giesemann Gerhard K, 23, 140,246 Gligorič Velibor 116 Globe vrnk Josip 7, 25, 84, 199, 248, 272 Gogala Matija 7, 31, 84, 142, 175, 182,
183, 201,202, 254 Qolia Pavel 116
Golit Ljubo 7, 25 , 84 , 85, 99, 175, 182, 248
GonČar Jože 13, 116
Gosar Peter 7, 26, 59, 175, 182, 184,
185, 188, 248 Grabeč Igor 7, 27, 57, 58, 183, 186, 190,
193,250 Grad Anton 117 Gradnik Alojz 117
Grafenauer Bogo 46,97, 117, 131, 132, !45, 184, 192, 211, 217, 218, 221, 235,271
Grafenauer Ivan I ] 7, 136 Grafctiausr Stanko 7, 30, 182, 253 Grdenič Drago 8,28, 251 Grickat-Kadulovic Irena 8,23,246 Grošelj Milan 117 Gilšič Branimir 117
Gyergyek Ludvik7, 26, 175, 180, 182, 249
H
Hudži Dušan 7, 26, 175, 182, 184, 249
Hadži Jovan 117
liahn Erwin Louis 8, 28, 251
Hajdin Nikola 8,28, 251
IlandkcPeter 8,35,258
Hauplman Ljudmil 117
HegcduSit Krsto 117
Herak Milan 8,31,255
Hieng Andrej 7, 34, 68, 69, 109, 18?,
186, 190,257 Hotimger Lukas 8, 32, 353 Hribar Valentui 7, 19, 43, 44, 85, 183,
186, 190, 241 Hrymye Vil 8, 35, 199,258
1
Ibrovac Miodrag 117 Ilešič Sveto/ar 118 Ingolič Anton 118 Ivič Milka 8, 24, 246 Ivid Pavle 8,24,246
J
Jakae Božidar 118 Jakopič Rihard 118
Jakopin Franc 7, 21, 86, 137, 175, 182, 183, 184, 189, 222, 230, 243, 268, 272, 308 Jama Matija 113
Jančar Drago 7, 34, 69, 70, 147, 183,
186,200,237,257 jeoiet Andrej 7, 34, 70, 87, 183, 186,
190, 194,258 J o včic Dimitrije 118 Jurančič Janko 118
K
Kalin Boris 118 Kalin Zdenko 118
KambičVinko 7,37, 175, 382, 195, 199, 260
K ar ¿imata Slevan K, 32, 255 Kardelj Edvard 118,149 Konk Roman 118
Kermaimcr Taras 7,21, 48, 49, 87, 175, 182, 183, 186, 190, 193, 199, 200, 207, 244,319 Kcrmamer DuSan 119 Kernel Gabrijel 7, 27, 58, 59, 183, 186,
190, 193,250 Kidrič Boris 119, 148, 150 Kidrič France 12, 119,149 Klopčič Mile 119 Koželj Venčeslav 120 Koblar France 119 Kochansky-Dcvidč Vanda 119 Kogo j FifinjO 119 Koneski Blaže 119 Konstantinovič Zoran 8,24, 199,246 Kordaš Marjan 7, 38, 73, 74, 183, 186,
190,261 Korošec Viktor 119 Kos Gojmir Anton 119 Kos Janko 7,21,49, 106, 175, 182,232,
244,271,279, 308 Kos Milko 13,120 Košir Alija 120 KosmaC Ciril 120 Kossack Georg 8,30,242 Kostrenčič Marko 120 Kovii Kajetan 7, 32, 66, 67, 106, 175,
182, 183, 187, 190,256 Kozak Juš 79,120 Kozina Marjan 120
Kralj Alojz 7, 28, 147, 175, 182, 200, 237,250
Kranj t Andrej 7,31,61,62.63,87,183, 186, 190, 194 , 200 , 225, 254 , 267, 268, 273, 279, 282, 337, 339, 340, 341, 344, 345, 346, 347, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 415, 416, 417, 418
Kranjec Miško 120
Krašovec Jože 7, 21, 50, 51, 89, 175,
182, 183,186, 190, 192,193,244 Kražovcc Stane 120 Kratochvil Josef 120 Kravar Miroslav 8,24, 140, 247
Krbek Ivo 120
Kreft Bralko 7,12,33,140, 182, 199,256
Krek Gregor 13,120
Krek IJroš 7, 9, 33,67, 70, 90, 175, 182,
183, 195,238,256,275 Kretzenbarfier Leopold 8,24, 247 Krklec Gustav 121 Krleža Miroslav 121 Kuhoij Anton 12, 121 Kiihn Othmar 121 Kumbatovič Filip Kal on 121 KurelNiko 52, 121, 136, 137, 145, 184, 192, 210, 235, 271, 272, 399, 400, 429
Kušej Ciorazd 13, 121 KuŠej Rado 121,211 Kyovsky Rudi 7, 17, 175,239
L
Lajovic Anton 121 Lajlha Abel 8,36,262 Laroche Emmanuel 121 Lavračlvan 121 Lavnfc Božidar 12, 122 Lavnn Janko 122
Lebič Lojze 7, 33, 67, 145, 175, 1S2,
183, 187,190,235, 256 Leeming Henry 8, 24, 199, 247, 3% LcnČck Rado L 8, 24, 146, 191, 237, 247
Lipuš Floijan 8, 35, 258 Lobe Feliks 122 Logar Janez 122
Logar Valentin 7, 22, 175, 182, 207,
222, 244, 268,269, 287, 308 Lorkovič Zdravko 8, 32, 199, 255 Lukič Radomir 8, 20, 242 Lukman Franc Ksover 122,177 Lunaček Pavel 122
M
Matek Jože 7, 30, 59, 60, 61, 90, 175,
182, 183, 187,190,253 Majer Bom 7, 18, 182, 219,, 273, 326 Maksimovič Desanka 122 Martinovič Juraj 8, 24,247 Matičetov Milko 7,23,51,52, 183, 184, 186, 190, 193, 223, 224, 245, 272, 275, 399
Mirtitie Janez 8, 35, 259 Matjušii Janez 7,30, 182,253 Mayer Ernest 7, 9, 30, 61, 64, 66, 175, 182, 183, 194, 199, 224, 238, 253, 267, 274, 355 McLaren Anne 8, 3S, 75, 76, 146, 183,
186, 190, 193,230,262 Mekuli Esad 122 Meiik Anton 122
Mclik Vasilij 7, 19. 92, 175, 182, 218, 241, 272
Menart Janez 7,33,69,71,33, 182, 185, 257
Merchant Eugeue Mylon 8, 28,252 Merhar Bons 122 Merkü Pavle 8, 35, 259 Micevski Kiril S, 32, 63, 64, 183, 186, 190,255
Mihailovic Mihailo Lj. 8,29,252 Mihalič Slavko 8, 35,71, 107, 183, 186, 190, 259
Mihci i£ Franci; 7, 33, 182, 194,257 Mihci ič Milan 7, 33,182, 199,257 Milčiuski Jane/. 12, 123, 184, 207 Miičinski Lev 7, 37, 93, 146, 175, 182,
195,200, 228,236,261,275 Milič-Fniili Joseph 8, 38,262 Minatti Ivan 7, 33, 69, 71, 94, 175, 182, 257
Mlinar Zdravko 7, 9, 18, 42. 94, 546, 175, 182, 183, 192, 200, 237, 238, 240, 272
Mlinarič Jože 7, 19, 45, 46, 183, 186,
190, 192, 385 Mohorovičič Andre 8, 35, 259 Molč Vojeslav 123
Moravec Dušan 7, 22, 95, 175, 182, 199, 244
Müller Karl Alexander S, 25», 177,252 Müller-Karpe Hermann 8, 20, 199, 242 Murko Matija 106, 123, 136, 222, 280, 290, 292, 311, 315, 316, 320, 367, 370, 371, 379, 380, 394, 395, 398, 399,401,429,431 Mušič Marjan 123 Mušič Zoran 8,35,259
N
Nalitigal Rajko 12, 123
Negovski Vladimir A 8, 38, 262 Nejedly Zdenefc 123 Neuhauer Robert 123 Neuhäuser Rudolf B, 24, 54, 183, 186,
190, 193, 247 Nitsch Kazimierz 123 N ougayrol Jean 123 Novak Fran; 7, 37, 175, 182, 261 Novak Grga 124
O
Oevirk Anton 124 Olszak W«law 124
Orešnik Janez 7, 9,22, 51, 95, 175, 179, 180,182, 183,184, 188,189, 193, 199, 200,222, 230, 238, 244, 267, 268 Oštir Karel 124
F
Pahor Boris 8, 35,259, 310
Panleleev Dtmilar 124
Paternu Boris 7, 22, 182, 1S5, 188. 244
Pavičevič Hranko 8, 20, 242
Pavlin Alfonz 124
PavlovTodor 124, ISO
Pavšič Vladimir-Matej Bor 124, 184
Pecsi Marlon 8,32, 255
Peklcmk Janez 7, 10, 26, 58, 96, 175,
182, 200,249 Ferovič Slobodan 8, 20, 242 Peraaninov Leomd Setnenovič 124 Peteri in Anton 124
Pirjevcc Jože 8, 20, 46, 47, 183, 186,
190, 199,219,242 Pitamk Liornti 124, 149, 150, 211 Plečnik Jože 124,301,302 Plemelj Josip 125
PlemČar Mario 7, 30, 96, 175, 182, 224, 227, 254, 267, 273, 274, 355, 419, 420,421
Pleteraki Janko 7, 18, 47, 97, 175, 182,
200,217, 240 Podrecca Boris 8,35,259, 199, 391 Pogačnik Jože 7, 23, 97, 182, J 93, 245, 395
Poldini Livio K, 32, 64, 65, 66, 183,
186, 190, 199,255,358 Polet Janko 125 Potrč Ivan 125,184
Prelom Vladimir 8,29,252
Pretnar Stojan 7, 18, 48, 175, 182, 185,
240,272 Prokop Olto S, 39, 263
K
Rajičič Stanojlo 8, 36, 199,259 Kaj ko Hralož 7 Rakovec I vini 125, 280 Rammclmeyer Alfad 125, J38, 139,
140, 145, 192,235 Ramo Vi Fran 12, 13, 125, 147, 149, 229,
277, 292, 377, 393 Ramovš Primoi 7, 33, 67, 70, 97, 147, 149, 175, 182, 200, 210, 237, 257, 271,315 lian t /.oran 125
Rao Cliintamani N, R 8, 29, 252 Ravnikar Kdvard 78, 125,184 Rebula Alojz 8, 36, »2, 147,259 Rechinger Kari Heinz 8, 32, 256 Regen Ivan 125 Rigler Jakob 126 Rudolf Neuhäusl 8 Rumpler Helmut 8, 20, 199,242 Rus Veljko 7, 18, 4Ü, 41, 42, 44, 85, 98, 146, 175, 182, 183, 186, 190, 191, 192, 200, 237, 240
S
Saevenid Harald 126
Safar Peter 8, 39, 263
Salopck Mari j eui 126
Samec Maks ] 26
Savič Pavle 126, 177
Seidl Ferdinand 126
Si ralkovič Jakov 8,20,243
Skok Petar 126
Slodnjak Anton 126,140
Sodnik-Zupanc Anica 126
Sovre Anton 126
S pacal Lojze Luigi X, 36, 260
Stankovid Sini&a 126
Stankowski Jan 8,29,252
Stanonik Janez 7,22, 98, 175, 179, 180,
181, 182, 245, 272,319 Slantivnik Branko 7, 26, 56, 84, 85, 99, 100, 101, 146, 175, 182, 183, 187, 188, 190, 193,200,237,249
Stefanovič Dimitrije 8. 20, 243
Stele Franc 126
Stern Pavel 127
Stevanovič Petar 8, 32,256
Stranss Jože 8, 20, 47, 48, 183, 186,
190, 243 Stupica Gabrijel 127 Supičic Ivo 8,21,243 Svane Gunnar Olaf 8, 24, 247 Svetina Saša 7, 38, 74. 75, 101, 183,
186, 190, 199,262 Szentägothai Jänos 127,177
S
ŠašelJaroslav 127
Šercelj Alojz 7, 31, 175, IS2, 221, 224,
230, 254, 274, 422 Šidak Jaroslav 127 ¡skerjanc Lucij an Marija 127 Škerlj Milan 127 Škerlj Stanko 127 Šlebinger Janko 127 Šnuderl Makse 127 Rtampar Andrija 127 Šuktje Lujo 7, 26, 182, 199, 249
T
Ta vi ar Alois 127
Tavčar Igor 128
Taylor Alan John Percival 128
Tesnilne Lucien 128
Tišler Miha 7, 26, 99, 101, 102, 146,
175, 182, 189, 191,200,237,249 Todorovič Kosta 128 Tolstoj Nikita Ujič 8, 24, 247 Tomovič Rajko 8,29,252 Toporišič Joie 7,23, 102, 175, 180, 181, 182, 186, 187, 189, 199, 245, 269, 286
tTofenik Rudolf 128
Trontelj Jože 7, 37, 71, 72, 103, 175,
182, 183,187, 190,261 Träar Drago 7, 34, 67, 68, 105, 175,
182, 183, IS7, 190, 257 Trstenjak Anton 7, 18, 104, 146, 175,
182,200, 201,236,240 Tum&ek Dragica 7, 30, 96, 175, 182, 229, 254, 268, 274, 283, 348, 350, 353, 355,419, 420, 421
Li
UdoviO Jože J28
Unger Felix S, 39, 76, 77, 183, 186,
190, 263 L1 šf?m£ ti i k Aleš 128,149,150
V
Vavilov Sergej Ivanovič 128
Vavpelič Lado 128
Veber Franc 104, 128,147, 150
Vidavlvan 7,27, 182,250
Vidmar Josip 12, 106, 108, 109, 128,
145, 149, 150, 179, 212, 236, 310 Vidmar Milan 12, 79, 129,147, 193 Vilfan Sergij 7, 18, 175, 182, 217, 222, 240, 271
Vodovnik Lojze 1, 9,27, 146, 175, 182,
183, 193,200,237,238,250 Volkov M si i slav Vasiljevii 8, 39, 263 Vouk Vale 129
Vratuša Anton 7, 18, 175, 182, 192,
199, 200, 240 Vrišer Igor 7,31, 175, 182, 199,254 Vučeuov Dimitrije 129
W
Waugh John S. 8,29,253 Wollman Frank 129 WraberMaks 129
Zadravec Franc 7, 22, ¡05, 175, 182,
199,222, 245, 272 Zaje Dane 7,34, 70,182,, 396 ZavadaVilem 129 Ziherl Horis 12,129,150 Zlobec Ciril 1, 9, 12, 34, 67, 69, 7], 106, 107, 108, 109, 146, 175, 182, 199, 200, 201, 207, 236, 238, 257, 309, 310
Zupančič Mitja 7, 31, 175, 1&2, 224, 255, 274, 283, 355, 357, 359, 360, 361, 364, 424, 425,426,427,428 /.upaniič Rihard 129,148 Zwilter Fran 129,192
ŽekŠRoŠljan 7.9,27,75, 101, 110, 146, 175, 182, 1KB, 199, 236, 238, 250, 267
Župantič Andrej O 7, 37, 74, 175, 182,
195,261,275 ?,upan£ič Oton 53, 55, 130
VSEBrNA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
L ORGANIZACIJA SAZU	5
Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani	7
Organizacija SAZU v letu 1995	9
11. ČLANI	15
Razred za zgodovinske in družbene vede	17
Razred za ftloloŠke in literarne vede	21
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede	25
Razred za naravoslovne vede	29
Razred za umetnosti	32
Razred za medicinske vede	36
Novi člani	40
Razred za zgodovinske in družbene vode	40
Veljko Rus	40
Rajko Bratož	42
Valentin Hribar	43
Jože Mlinarič	45
Jože Piijevec	46
Jože Slrauss	47
Razred za iilološkc in literarne vede	48
Taras Kermauner	48
Jože KraSovec	50
Milko Matičetov	51
Henry Ronald Cooper	52
Rudolf Neubäuser	54
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede	56
Branko Stanovnik	56
Igor Grabeč	57
Gabrijel Kernel	58
Razred za naravoslovne vede	59
Jože Maček	59
Andrej Kranjc	61
K iri l Micevski	63
Livio Poldini	64
Razred za umetnosti	66
Kajetan Kovič	66
Lojze Lebič	67
Drago Tršar	67
Andrej Hieng	68
Drago Jančar	6'J
Andrej Jemec	7Ü
Slavko Mihalic	71
Razred za medicinsko vede	7 L
JoTrontelj	7 L
Maijan Kordaš	73
Saša Svetina	74
Anne Mclaren	75
Felix Unger	76
Bibliografija nekaterih članov akademija za leto 1995	78
Umrli člani	111
Niko Kuret	131
Alfred RammeJmeyer	133
Bogo Grafenauer	136
Jože Bole	139
Branislav Djurdjev	14 J
III.	POROČILO O DELU V LETU 1995	143 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 1995	145 Statut Slovenske akademije znanosti in umetnosti	151 Delo skupščine S AZU	175 Razred za zgodovinske in družbene vede	192 Razred za filološke in literarne vede	192 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniäke vede	193 Razred za naravoslovne vede	193 Razred za umetnosti	194 Razred za medicinske vede	195 Svet za proučevanje in varstvo okolja	195 Medakademijski odbor za proučevanje zoonoz	196 Mednarodna izmenjava raziskovalcev	197 Poročilo o izdelavi slovarskega dela novega slovenskega pravopisa	198 Jubileji	199 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja	199 Tiskovne konference	200 Predavanja na S AZU	201 Zaključni račun za leto 1995	205 Biblioteka SAZU	206
IV.	PUBLIKACIJE SAZU	215
V.	SUMMARY	231
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTERA SAZU
I.	ORGANIZACIJA	267
II.	POROČILO O DELU V LETU 1995	277 Zaključili račun za leto 1995	277 Referat za tisk	277 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja	278 Tiskovna dejavnost in glavne objave	278 Znanstvena posvetovanja in seminarji	280 Uredniki znanstvene periodike in zbirk	281 Sodelovanje z visokimi in višjimi šolami	283 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša	285 Inštitut za arheologijo	294 Zgodovinski inštitut Milka Kosa	299 Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta	301 Muzikološki inštitut	303 Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede	305 Inštitut za slovensko narodopisje	312 l nšt i tu l za izselj enstvo	319 Filozofski inštitut	322 Geografski inštiut Antona Melika	330 Inštitut za raziskovanje krasa	337 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca	348 Biološki inštitut Jovana Hadžija	355 Glasbenonarodopisni inštitut	364 Avdiovizualni laboratorij	370 Prostorsko informacijska enota	372
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1995	376
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU VSEBINA
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 46. KNJIGA 1995
Glavni in odgovorni urednik akad prof dr. Matija Drovenik Urednik za ZRC SAZU dr. Oio Lulhar Jezikovni pregled za SAZU Marjeta Humar
Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Tisk Planprint d.o.o, v Ljubljani
Naklada 1700 izvodov Ljubljana. 1996