Poštnina pavšalirana. Št. 30. V Ljubljani, dne 22. julija 1920. Leto II Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno.........K 25 • — polletno.........»13- — Posamezna številka . . » 1- — Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase........KI* — uradne razglase......» 1 • 50 reklame.........» 2-— Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Ilongrešnem trgu št. 9 (nasproti dvorca). Slovenijo". Glasilo »Samostojne kmetijske stranke sa Italijanske grozovitosti nad Jugoslovani. Jugoslovanska poslopja oropana in požgana. Po sklepu zadnje številke našega lista smo dobili iz Trsta strašna poročila o divjanju Italijanov v Trstu in v zasedenem ozemlju sploh. Italijani so; iskali že dolgo povoda zaj to ter povsod izzivali, da bi uprizorili splošno pokon-čavanje Jugoslovanov. Povod so našli v Splitu, kjer so italijanski vojaki zažgali našo zastavo, izobešeno na čast kraljevemu imendanu. Ko so užaljeni Jugoslovani proti temu odločno ugovarjali, pri hi tel je Italijanom po morju na pomoč čoln od neke italijanske ladje. Iz čolna so izstreljevali italijanski častniki granate proti našim množicam. Naši orožniki so na to> početje odgovorili s streli. Pri tem sta bila poveljnik italijanske ladje in krmilar smrtno zadeta. To je bilo samo zasluženo plačilo za to, kar so iskali. Drugi večer, t. j. dne 13. t. m., so uprizorili Italijani v Trstu s pomočjo italijanskih vojakov in častnikov grozovita nasilstva. Napadi so bili dobro pripravljeni. Velikanske tolpe so naskočile »Narodni dom" (hotel Balkan), polile vse njegove prostore s petrolejem in bencinom ter krasno .palačo nato zažgale. Palača je pogorela do tal. Samo ta škoda se ceni na, 40 milijonov kron. Ognjegasci niso hoteli ali niso smeli blizu. Pri požaru je ponesrečilo več/oseb, med njimi lekarnar g. H. Roblek z Bleda., ki je skočil Jz tretjega nadstropja goreče hiše in se ubil. Divje tolpe so pobijale in streljale, kjer se je pojavil kak naš človek. Razbili, oropali in požgali so nadalje prostore »Jadranske banke", podružnice »Ljubljanske kreditne banke" in hrvatske posojilnice, srbsko cerkev in šolo, naš konzulat, razne slovenske trgovine in gostilne itd. — Istočasno so divjali Italijani tudi na Reki, v Buzetu, v Pazinu, v Puli,, kjer so sežgali lepe »Narodne dome", in sploh po< vsi; Istri. Povsod sodelujejo najbolj divji italijanski vojaki, ki se imenujejo arditi. Le-ti groze, da ne bodo prej mirovali, dokler ne iztrebijo vseh Jugoslovanov. Italijansko divjanje se nadaljuje. Vse kaže, da ga odobravajo italijanska oblastva. Kakšne bodo posledice? Brez zadoščenja in maščevanja vse to ne more1 in ne sme ostati. Samo vprašanje najbližje bodočnosti je, ali se bo moglo dobiti zadoščenje diplomatičnim potom ali pa se bližamo zopet grmenju topov. Vse to je treba prepustiti našim državnim krmilar-jem, od katerih pričakujemo, da bodo znali doseči za nas popolno zadoščenje v vseh ozirih — mirnim, diplomatičnim potom. Ako se ostale antantne države le. trohico pravične, morajo se postaviti odločno na našo stran. Vsi gojimo s svojimi trpečimi sobrati v Primer ju globoko sočutje, kj ga moramo kazati z dejanji. Zato pristopimo prav vs,i k »Jugoslovanski Matici", katere namen je lajšanje gorja našim neodrešenim rojakom! Za svoje brate imetje in življenje! „Domoljnbova" podlost. Vsakdo se še spominja, kako je svojčas »Domoljub" lajal, ker je naš list v inseratnem delu priobčeval inserat družbe „Impex". Drl, se je, da podpiramo velekapitaliste, da smo sami tudi kapitalisti ter da je naša stranka nekaka last „Impexovega" ravnatelja Legvarta. Sploh je delal ta list proti naši stranki nerazpoloženje, češ, da jo vodi Legvart, ki je med vojno kmetom s silo živino pobiral. In glejte, kar je »Domoljub" nam očital, to sedaj on sam dela. »Domoljub" prinaša »Im-pexove" reklame. Poleg tega pa je »Kmetska zveza" v živahnih stikih z „lmpexom". Sedaj pa je „Impex" k'ar naenkrat ves svet! Čudno! Da jih le sram; ni teh podležev! Nas bi bili najraje zaradi omenjenega „Inipexovega," inse-rata v žlici vode utopili, sedaj pa sami to delajo, kar S6 nam tako strupeno očitali. Gospodje pri »Domoljubu" so zelo kratke pameti in slabega spomina, bi rekel kdo. Pa to ni tako! Oni so le tako umazano, hinavskopodlo nesramni in nizkotni, da, jih Bog mora udariti. Tako infamni in nizkotni so, da nas je sram, ker pripadajo ti ljudje med nas Slovence. Se zamorci bi se sramovali njih poštenja. Krščanstvu in katoličanstvu delajo taki pristni, umazani niz-kotneži silno slabe usluge. Prav tako »Domoljub" in drugo klerikalno časopisje v svoji zagovednosti še danes trobi o naši stranki, da je liberalna, ko so vendar vsi uredniki teh listov prepričani, da to ni res. Ali je taka. lažnivost krščanska? Ali sme krščanski list biti tako podlo lažniv? Kot nasprotna politična stranka vodite rajši proti nam pošten boj, kakor se spodobi in ne spuščajte se tako nizkotno na ostudno lažnivost! Kar bomo storili slabega, nam le očitajte, a lagati ne smete! Laž ima kratke noge in zaradi laži ste postali že zelo pritlikavi. Zaradi vaše lažnivosti vas bo sodilo ljudstvo, Odgovor pa boste enkrat dajali tudi pred'Bogom, ki vse vidi in vse ve. Strankine vesti. Vabilo k seji odbora SKS. za mariborsko okrožje, ki bo v nedeljo dne 1. avgusta ob eni popoldne v Mariboru (gostilna „Maribor", Grajski trg) s tem-le dnevnim redom: 1.) Izpopolnitev odbora za mariborsko okrožje SKS. 2.) Poročilo o »Ekonomu" in razprava o ustanovitvi njegove podružnice. 3.) Določitev načrta za nadaljnje strankino delo v mariborskem okrožju. 4.) Razno. ' # * * Koder še niso bili izvoljeni člani v okrožni odbor, od tam naj pošlje vsak krajevni odbor po enega odposlanca. Iz občin, v katerih še ni naših krajevnih odborov, se smejo udeležiti seje posamezni pristaši kot zaupniki stranke. Okrajni odbori naj pošljejo po enega ali tudi po več odposlancev. Tovariši kmetje! Neopravičena klerikalna strahovlada nas je več mesecev tiščala k tlom. S prepovedjo shodov je preprečila naše delo z'a organizacijo. Treba je, da gremo znova v boj za staro pravdo s podvojenimi močmi. Ljudstvo komaj čaka prilike, da vrže raz sebe moro nereda in negotovosti, ki ga tlači že od prevrata. Tla za naše delo so ugodna, samo pouka je treba ljudstvu. Nasprotnik se vzdržuje le 'z lažjo in zavijanjem resnice. Na delo torej, tovariši! Z vso odločnostjo pogumno naprej! Za. pravico in resnico, za neodvisnost in blagostanje kmetske-ga stanu in vsega prebivalstva, ki živi med nami na deželi! V boj za Staro Pravdo! Mariborsko tajništvo »Samostojne kmetijske stranke". Naši shodi in sestanki. (V Šmartnem pri Litiji) sta bila dne 11. julija že težko, pričakovani shod in ustanovno zborovanje »Samostojne kmetijske stranke". Zbralo se je po prvi sv. maši v šoli veliko število zavednih zaupnikov in somišljenikov iz vseh bližnjih občin vkljub temu, da so jih »zvezarji" po naročilu odvračali od shoda. O programu SKS., o splošnem kmetijskem, gospodarstvu, o sedanjih zastopnikih v državnem zboru ter o drugih perečih vprašanjih je razpravljal kmet Drofenik. Vsi navzočni so z zanimanjem sledili govorniku in mu pritrjevali, ker je govoril iz svojih lastnih skušenj. Neka ženska se je izrazila poleg drugih kmetovalcev: »Takega govornika bi pa ves dan poslušala, ker je vse tako povedal kakor je res"! Zanimanje za organizacijo je bilo splošno. Izvolil se je okrajni odbor. V kratkem se bodo zborovalci zopet sklicali. Naš pokret dobiva imnogo pristašev tudi med' gorami za bučečo Savo. Kmetje, naprej! Organizirajte se v »Samostojni kmetijski stranki"! Ne bodite privesek raznih drugih nekmetskih strank! V boj zla Staro Pravdo! Dopisi. (Polenšak pri Ptuju,) ležeč na prvih hribčkih Slovenskih goric ima dokaj zavedno in napredno! prebivalstvo. Občani imamo svojo posojilnico, podružnico »Kmetijske družbe" in »Ljudteko knjižnico". Vse se lepo razvija, le odločnosti primanjkuje in te največ tam, kjer bi jo bilo najbolj treba. Mislim tu na nekega našega gospoda. Prav proti temu svojeglavnežu kažejo naši somišljeniki premalo' odločnosti. Ta človek dela z ubogim kmetom, kakor kak srednje- Prlstopite k ,,Ekonomu", razpečevalnfci gospodarskih in gozdarzkih pridelkov in potrebščin! veški birič. Preti vojno so mu kmetje sezidali novo župnišče s krasnimi gospodarskimi poslopji, čeprav je bilo staro gospodarsko poslopje v še dokaj dobrem stanu in čeprav bi se dalo tudi staro župnišče s prav malimi stroški še dobro popraviti. Glavno pa je, da stojita sedaj staro župnišče in staro gospodarsko poslopje prazna, čeprav nimata ne posojilnica in ne občinski urad nikakršnih prostorov. Ker pa je delila občinska cesta, speljana med starim in novim župniščem, župnijski vrt nia dva dela, je prestavil gospod cesto na drug konec, kjer je še enkrat slabša, kot je1 bila stara. Ta gospod ima še tudi v letu 1920. tlako. Za sedeže v cerkvi ne zadostuje, da se mu jih plača, ampak hoditi moramo povrh zanje še na tlako. Kdor ima sedež, četudi plačan do smrti pri pokojnem župniku, ta mu mora priti toliko in toliko dni delat. Otroke krsti ta samodržec za razne Pankracije in Bonifacije proti volji staršev. Naš g. župnik nima ne ob največjih praznikih in ne na dan 1. decembra, ki je zapovedan državni narodni praznik, slovesne pete sv. maše. Svojčas so podpisale tri četrtine župljanov prošnjo na škofa, da bi jih rešil g. župnika, a škofijski ordinariat je poslal do-tično prošnjo župniku, ki je potem z leče vsakega podpisanca nesramno oštel. Od takrat ostaja le malokdo pri pridigi. Napredni Polenšani, pristopite vsi k ,,Samostojni kmetijski stranki", ki edina stremi za tem, da se kmet vendar enkrat otrese in reši zapon zatiralcev. Naročite se1 vsi na edino pravi naš »Kmetijski list", ki je popolnoma neodvisen in ki ožigosa brezobzirno vse, kar ni v redu! — Borilci za Staro Pravdo. (Iz slovenjebistriškega okraja.) Odkar se nam je od gotovih strani zabranilo, da se ni mogel vršiti že napovedani tabor naše stranke v Slovenski Bistrici, so zagnali ra'zni nasprotniki naše stranke in kmet-a krik po vsem okraju, da je »Samostojna kmetijska stranka" razbita, da več ne obstoji i. dr. Javno povemo takim nasprotnikom, kakor tudi našim ljudem, da stoji SKS. v slovenjebistriškemi okraju trdno in krepkoi, ter da ji je tudi za naprej zagotovljena lepa bodočnost in' trajen obstoj. Ni se treba bati takih kričačev in nasprotnikov, ki jim je naša stranka trn v peti in ki samo želijo, da bi SKS. zginila s površja, da bi zamogli potem sami še dalje paševati ter lepo in brezdelno živeti na račun našega kmeta. Res je, da so nam še vedno prepovedani vsi shodi in vsa zborovanja menda vsled črnih koz (?), toda s tem še ni rečeno, da je stranka kaj oškodovana ali prikrajšana. Nasprotno, stranka se kljub temu še krepkeje razvija in še neumorneje deluje, čeprav preganjajo naše pristaše ljudje, ki jim je kmet deveta briga in ki ga poznajo samo) takrat, kadar je treba plačevati. Ako Bog da, bodo tudi „črne koze" minule. In tedaj hočemo pokazati na našem prihodnjem taboru, kako močna je naša samostojna kmetska armada v slovenj ebistriškem okraju. Do tabora naše stranke, ki se naj vrši činu preje, najkesneje pa v letošnji jeseni; pa po z i vi jemo svoje pristaše, da krepko delujejo za stranka, da vzpodbujajo ljudstvo k samostojnosti in kmetski samozavesti in mu razlože, kako ponosen naj bo vsak posameznik na to, da je člalnj svoje stanovske politične organizacije, t. j. pristaš »Samostojne kmetijske stranke".—V nedeljo dne 13. p. m. je priredila »Delavsko-knietska zveza" v našem okraju dva shoda, in sicer v Spodnji in Gornji Poljskavi pri Pragerskem, ki sta se prav žalostno končala. Naznanjeni govornik je sicer prišel, toda poslušalcev ni bilo od nikoder. Svetujemo temu gospodu socialnodemokratične »Delavsko-kmetske zveze", da pripelje prihodnjič v kmetske občine tudi poslušalce si seboj. Tu se je jasno pokazalo, da »Delavsko-knietska zveza" nima opore pri kmetih in kmetskih delavcih, ker spadajo ti vsi v SKS., v kateri so tudi organizirani. Naj puste gospodje omenjene zveze našega kmetskega delavca tako lepo pri miru, da se organizira v svoji kmetijski stranki, kakor puščamo mi železničarje in druge industrijske delavce, da se organizirajo v svojih strankah. Mi vstajamo in nje je strah! — Morostaf. Pokrajinske vesti. (Zaradi preosnove pokrajinskih vlad) utegne nastati kriza v ministrstvu, ker zahteva dr. Korošec za svojo stranko večino in najvažnejša po- verjeništva v vseh štirih deželnih vladah. V deželni vladi za Slovenijo zahteva predsednika ter poverjenike za notranje zadeve, za uk in bogo-častje, za socialno skrbstvo in za, kmetijstvo- (Nežigosani in nepravilno žigosani bankovci,) ki so bili pridržani ob priliki kolkovanja, se bodo vračali pri tistih zavodih, kjer so bili odvzeti. Stranke morajo prinesti potrdilo o oddaji s seboj. (Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo) je obhajalo zadnjo nedeljo v Ljubljani svojo 501etnico. V pozdrav požrtvovalnim vari-hem naše imovine je mnogo Ljubljančanov razobesilo zastave. (Letnik 1893. je bil poklican na orožne vaje) na dan 22. julija. (Od vojaške službe morejo biti oproščeni) le tisti, ki plačujejo letno vsaj 20 kron neposred-njega davka. Vsi drugi prosijo zaman. (Orožne vaje naj se prelože na jesenski in zimski čas) Vsaj z,a kmetske sinove. Tudi češki agrar-ci so nastopili odločno proti vpoklicu v poletni dobi, ko je največ dela. (Kaj je storilo klerikalno ministrstvo?) Somišljenik iz Središča nam piše: V naši mladi državi se menjavajo ministri kakor vreme v mesecu aprilu, ko pa zasedejo svoje stolčke, se jih loti moderna' bolezen, ki se ji pravi brezdelje (po kmetsko pa lenoba). Le prejšnje klerikalno ministrstva je rešilo tri velevažne državne zadeve: 1.) uvedlo je poletni čas, 2.) začelo je po-draževati tobak in 3.) omejilo je točenje 'alkoholnih pijač, obenem pa naložilo na izvoz vina visoko;carino. Ali naj kmetje vino sami popijejo? Na ta način je hotela ministrstvo prenesti pijančevanje iz mest na deželo. (Kmet in davki.) Neki hudomušni tovariš, ki je imel bridke izkušnje pri davčnih oblastvili, je odgovoril sotrpinu, ki ga je vprašal za, svet, če se more uspešna pritožiti proti odmerjeni dohodnini, s sledečimi vezanimi vrsticami: Radoveden davčni je urad! Kaj vse on hoče znati! Kako si gospodari kmet, če kaj ima za prodati. Koliko zrnja je dobil in trave kaj nakosil, koliko vina je ngj.il, in sadja kaj natrosil, koliko konjev da ima, krav, volov in prašičev, koliko krave, svinje so povrgle mu mladičev. Še radovednost trapi ga, kaj kmet 'ma v gotovini, in če denar naložil je v kateri posojilni? Ce se je revež zadolžil, ga mika tudi znati: kdio mu denar posodil je, kaj 'ma od sto mu dati; kaj še s,kmetije je prodal, mu vestno je našteti; S podpisom' pa potrditi, kaj je navel v boleti. Vkljub1 temu davčni uradi napovedi ne vpošteva, zaupnike in sosede o tem: še povpraševa. Kar pa zaupniki reko, se za merila vzame, predpiše kmetu davek se, da ga v peti gane. (Šolnina na srednjih šolah obvezna.) Ministrstvo je odredilo, da morajo v bodoče vsi dijaki srednjih šol brez izjeme plačati šolnino, ki znaša za nižje razrede 80 kron, zia višje pa 160 kron. (Tako skrbi vlada za verižnike!) Mariborski trgovci so dobili ameriški sladkor kilogram po 32 kron. Hoteli so ga prodajati kg po 35 kron', toda pokrajinska vlada je baje trgovcem prepovedala tako1 cena prodajo, češ da bi drugi trgovci, ki so si nakupičili sladkor 'z namenom, da ga prodajo po 80 kron, pri teh cenah preveč izgubili. Kaj kmet in delavec, glavno je verižniški trgovec! Ali mislite, gospoda, da bodo kupovalci vse pogoltnili in pozabili''' (Ukradena občinska blagajna.) Županstvu v Leskovcu pri Višnji gori je bila, ukradena železna blagajna z važnimi računi, uradnimi spisi, obligacijami, hranilnimi knjižicami ter z okrog 7000 kronami gotovine. Ker je pustil tat razbito blagajno s spisi gotovo' v kakem gozdu, se prosi, da bi morebitni najditelj to naznanil proti primerni nagradi imenovanemu županstvu. (Razpisana sl lžba.) Pri državni trtnici v Br-šlinu pri Novem mestu je razpisana služba delovodje. Prošnje je vložiti do dne 20. avgusta pri državnem vinarskem nadžarništvu v Novem mestu. Obširnejši razpis je priobčen v Uradnem listu št. 85. (Nesreča v kamniški smodnišnici.) Pri neki razstrelbi prejšnji teden sta bila ubita delavca Anton Zaje in Martin Dornik. Naj se vendar 2a varnost delavcev kaj stari! (Kmet in komunisti.) Vodja ruskih boljševikov Zinovjev je izdal parola, naj se komunisti z vso silo vržejo na kmete v Jugoslaviji in na Balkanu sploh, češ da le s pomočjo kmetov bodo zmagala komunistična načela. Mi pa rečemo, da bodo med slovenskimi kmeti komunisti zaman ribarili. (Zelo značilno) nastopajo zadnji čas klerikalni voditelji proti, vsemu, kar je našega. Nedavno so naši pristaši uprizorili v Podgradu pri Novem mestu dramatično predstava (igra), da bi ljudem takoi oskrbeli pošteno in zdravo zabavo, za kar se klerikalci nikdar niti ganili niso. Zaradi »velikanske" nevarnosti, ki je s tem grozila veri, so najeli znanega frančiškana, oznanje-valca političnega »evangelija", ki je z vso gorečnostjo s svetega mesta ščuval ljudi proti naši prireditvi. Uspeh je bil tak, da so se predstave udeležili samo naši somišljeniki. Nekaj nerazsodnih fantov je menda na »migljaj" od zgoraj motilo in oviralo igro, a »Marijina družba" in drugi pa so si poiskali nadomestka, na plesišču, kjer se je pilo, pelo in vršelo vse popoldne. To je vse prav lepo, le »Samostojneze" gledat, Bog obvaruj. Pač vse obsodbe vreden slučaj! Ce boste sejali tako naprej, boste želi lepe sadove! (Iz Slovenske Bistrice) se nam poroča, da novi okrajni odbor hudo zanemarja ceste in sploh svoje posle. Cesta iz Slovenske Bistrice čez Vrh-logo do ptujske meje je bila izmerjena že pred 18 leti, od obeh strani je tudi že dogotovljena, le med Crešnjevcem; in Vrhlogo je manjka še poldrvg kilometer. Lansko zimo je sam predsednik okrajnega zastopa g. Peter Novak obtičal s svojim vozom in konjem sredi vasi Vrh-loge v visokem blatu. Obljubil je, da, bo cesta še letos dogotovljena, toda, ko je prišel "s pomočjo dobrih ljudi iz blata na dobro cesto, je najbrž na svojo obljubo pozabil. Ako ste res prijatelji kmeta, vzemite zadevo nemudoma v roke sedaj ob suhem vremenu, da bomo mogli prevažati jeseni poljske pridelke, posebno pa seno, domov. (Iz Ptuja.) Da je prešlo uredništvo »Ptujskega lista" v druge roke, tega nam ne kaže samlo nova pisava, ampak tudi zadiranie v našo SKS. G. urednik hoče menda tekmovati s »Stražo" in »Gospodarjem", sicer bi ne bil objavil notice o pokojnem L. Ivresniku. Ali pa je menda grozdje — kislo? Odločno se zavarujemo proti žalitvi, da se meče našo stranko v en koš s pristaši bivšega ptujskega »Štajerca". Naša stranka stoji neomajno na narodnem in jugoslovanskem programu. (Plebiscitna konmiia na Koroškem.) Kakor se kaže, so to komisijo zapredli Nemci, ker se namerava sedaj res odpraviti demarkacijsko črto med conama A in B tako, da bi smeli Nemci prosto hoditi med Slovence hujskat in odnašat živila. Temu načrtu se je naša vlada; odločna uprla. Politične vesti. (Ali bomo imeli vojno?) O tem vprašanju danes vse ugiba. Trezni državniki in politiki doma in na tujem so prepričani, da za enkrat še ne pride do vojne z Italijani, pač pa je vojna v nekaj letih neizogibna, ako se Italijani ne spametujejo, oziroma ako jih velesile ne primorajo k pameti. Glavni pogoj je, da poda Italija naši državi popolno materialno in moralno zadoščenje za provzročena divjaštva in popolno jamstvo, da se kaj sličnega, več ne pripeti. Ako bi tega ne hotela storiti, potem seveda bo nekdo drugi govoril. Bog daj, da bi se vse mirnim potom uredilo! (Italijani v strahu.) Italijani so junaki le pri požiganju in ropanju. Po svojih dejanjih, ki sa Vsak zaveden Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice"! Širite ob vsaki priliki misel uedinjetija slovenskega kmeta! 3 jih zakrivili zadnje dni v Trstu in po Istri, so se začeli tresti pred zasluženim maščevanjem. Na naše meje dovažajo z veliko naglico nove čete in topove ter se utrjujejo. Na mejnih postajah strogo preiskujejo jugoslovanske potnike, a skoraj vsak dan prihajajo italijanski zrakoplovi nad Ljubljano pogledat, ako se naša vojska že rre premika. (Ameriški admiral vrhovni poveljnik fV Jadranskem morju.) Da se zabrani nadaljnje preganjanje Jugoslovanov, je prevzel ameriški admiral Andrews vrhovno povelj ništvo ob vsi dalmatinski obali. (Davek v prid invalidov) se uvede v najkrajšem času po vsi naši državi mžf podstavi neposrednih davkov. Iz novega davka se upa dobiti letnih 88 milijonov kron za pokojnine in podpore invalidom. (Tajna pogodba med Čehi in Jugoslovani) se sklene prav kmalu. Pogodba bo političnega, vojaškega in gospodarskega pomena. V ta namen pride češkoslovaški minister za zunanje zadeve te dni v Beograd. Italijani so zaradi tega zelo vznemirjeni. (Poljedelski štrajki v Italiji.) V južni Italiji so začeli štrajkati kmetijski delavci. Na fronti so delavcem obetali, da bo zemlja, ki so jo obdelovali, njihova, ko se povrnejo domov. Sedaj pia jim ponujajo gospodarji še slabše plače ali pa jih celo izganjajo. (Razumeti je treba, da tu ne gre za delavce v našem zmislu, temuč za tako--zvane kolone, ki delajo od roda do roda na istem posestvu in1 ki morajo pridelke oddajati gospodarjem, ki so navadno veliki bogataši, grofje in baroni. Op. ured.) (Poljska pred revolucijo.) Na Poljskem nevarno vire zaradi ponesrečene vojne proti Rusiji. Ako Poljska ne? sklene v najkrajšem času miru z Rusijo, se je bati, da izbruhne splošna revolucija. (Na Ruskem so poklicani pod orožje vsi moški od 39. do 50. leta.) Zdravi bodo šli na fronto, sla-bejši pa bodo uvrščeni v delavsko armado. (Državljanska vstaja na Kitajskem) /se širi tako naglo, da je glavno mesto v nevarnosti. Evropejci beže iz države. Amerika je poslala pred Kitajsko več ladij, da prepeljejo Amerikance domov. Bolniško zavarovanje kmetijskih nslnžbencev. (Molislav D. Orliški.) V Gornji Radgoni je poslovalnica oferajne bolniške blagajne ljubljanske, katere delokrog se razteza med drugim tudi na Prekmurje. Da-li zamore biti govora o rednem bolniškem •zavarovanju po drugih krajih naše ožje domovine, mi ni znano. V Prekmurju ne vem za noben tak slučaj, dasi bi bilo želeti, da začne ta velevažna naprava prav kmalu tudi res poslovati. Navajeni na1 razne izhode in razna izbega,-vanja pred obveznostmi take ali slične vrste v časih prejšnjega režima, se v poštev prihajajoči službodajalci ne menijo dosti za prijavo svojih nastavljencev v svrho zavarovanja. Tu naj bi posegla bolniška blagajna brezobzirno vmes, poslužujoč se sredstev, ki so predvidena, v zakonu. — Le tako bo prišlo tu do reda, kar bo končno v interesu obeh strank, t. j. zavarovanca in njega službodajalca. Nekaj pa je pri tem, proti čemur imam pomislek. Glasom pravil bolniške blagajne znaša prispevek zavarovanca 6-6odstotni delež celokupne plače, vštevši deputat itd. Od tega deleža odpade na službodajalca tretjina, v breme usluž-benca-zavarovanca pa odpadeta dve tretjini. Vzemimo, vpoštevajoč povprečne prekmurske plačilne razmere stalnih uslužbencev na vele-posestvih ter primerno nizke cene, da ima hlapec J. na leto: gotovine..........K 200-—; in natura: raznega žita. 10 q po IC 400-— . K 4000-—, 12 m3 drv po K 50-— .... K 600-—, stanovanje........K 100-—, 3651 mleka po K 1-— .... K 365-_, njiva kot deputat......K 40--— 6-6odstotni delež predstoječe vsote je 350 K 13 v, tako da bi imel plačati tedaj službodajalec 116 K 71 v, hlapec J. pa 233 K 42 v. Da bo slučaj bolj pojasnjen, dodamo, da ima J. srednjeveliko družino z uedorastlimi otroki in mu našteti prejemki ravno zadostujejo, da preživi sebe in obitelj. Postranskih dohodkov nima nobenih, kar je itak samoumevno, plača v gotovini pa zadošča jedva za sol, sukanec in druge neobhodne potrebščine. Sedaj nastane vprašanje: Kje naj vzame J. 233 K 42 v, da jih odda bolniški blagajni, kot svoj letni prispevek? P. n. okrajna bolniška blagajna bodi s tem naprošena, da to zadevo primerno pojasni. Gospodarstvo In gospodinjstvo. (Letošnja žetev.) Ministrstvo je dobilo iz Srbije, Macedonije, Bačlce irv Banata zanesljive podatke o žetvi. Slovenija in Hrvatska še nista poslali podatkov. Srbija in Macedonija sta imeli za izvoz. 20.000 vagonov žita. Bačka in Banat moreta oddati še več. Slovenija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina in Črna, gora ne pridelajo dovolj žita za lastno potrebo, temuč so navezane na uvoz. (Bodoča cena pšenici.) Centralna uprava za izvoz nakupuje 1000 vagonov pšenice v partijah po 3 ) do 40 vagonov. Fšenfca se plačuje najdražje po 720 kron za 100 kilogramov. (Kako naj bo žito ceneje?) V ljubljanski okolici (in menda na Kranjskem sploh), zahtevajo žanjice najmanj 50 kron1 dnevno in štirikratno dobro hrano. Ako računamo najmanj toliko še na mlatiče, potem si lahko izračunamo, kako drago bo prišlo kmetovalcem žito, v shrambo spravljeno. (Prvo zrelo grozdje) smo videli v Ljubljani prejšnji teden. Prinešeno je bilo iz tržaške okolice. (Za sladkor bo dobra letina,) ker je letos v Evropi skoraj 100.000 oralov več posejanih s sladkobno repo, kot jih je bilo leni. (Ameriški sladkor) mora prispeti) kmalu v Trst za, Slovenijo, ako ga ne zadrže Italijani. Cena mu ne bo čez 40 kron za kilogram. (Cene mesu in slanini.) Na ljubljanskih stojnicah so take-le cene: govejemu mesu I. vrste 24 kron, II. vrste 22 kron', sveži slanini 42 kron, prekajertnnu svinjskemu mesu oK>odLsa.. Kje? pove upravništvo tega lista. deske in drug les plačamo po najvišji dnevni ceni. Vagone preskrbimo sami. Ponudbe z najvišjo ceno pod »Banaška veletrgovina" na Anončni zavod Drago Beaeljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 5. Ako imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, priobčujte v našem listu. Velikost pričujočega poziva stane za »Male oglase* 24 K, polovica tega prostora 12 K. Najmanjši oglas 8 K. Denar poSiljajte vedno naprej t Stritarjeva ulica It. 2. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; ekspozitura v Ptufu. delniška glavnica s rezervnimi zakladi okrog 59,099.909 kron. — Brzojavni naslov: Sanka, Ljubljana. Sprejema vloge na knjižice in tekoči ralun Telefon Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestevanju. St. 261. valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.