Leto XXI. 1982 ZELEZAR JULIJ ŠT. 13 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGA N IZACIJ E ŽELEZARNE STORE Mi pa nismo se uklonili... Ko je krvaveča, podjarmljena in prestrašena Evropa drhtela pod škornjem fašističnih okupatorjev in iko so le-ti bili .prepričani, da bodo 'kanalu zmagoslavno končali krvavi obračun z vsemi svobodoljubnimi in naprednimi silami, so morali razjarjeni spoznati, da so se v svojih načrtih všitald. Doživeli so nekaj, česar sploh niso pričakovali. Na Balkanu, v bivši Jugoslaviji, so se narodi uprli. Sprva so računali, da bodo upor v kali zatrli, a nikakor ni šlo, zakaj upor naših narodov je ibdi dobro organiziran, že leta pripravljen. Šlo je namreč za upor proti vsem oblikam zatiranja, šlo je za izvajanje sklepov politbiroja CK KPJ, na čelu s tovarišem Titom, za oborožen boj za osvoboditev zasužnjene in razkosane Jugoslavije, za bdj, ki je dobil tudi obliko boja za socialistično preobrazbo države. Tako se je začela nova stran v zgodovini vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji. Spomenik vstaje v Tacnu Prvi streli iz pušk molniške, celjske, r asiške in drugih 'slovenskih partizanskih čet so naznanili konec tisočletnega obdobja, v katerem slovenski narod ni našel moči, da se upre zatiranju, kot tudi, da se postavi po robu vdorom napadalcev, fci so ga, izkoriščajoč geopolitične razmere, stoletja prisiljevali v narodno odvisnost in ga podjaranljald. Dvaindvajseti julij, ko je šmarnogorska partizanska skupina iz gozda v Pšatniku pri Tacnu streljala na sovražnika, pomeni z ostalima: podvigi partizanov v teh dneh prelomni trenutek v zgodovini slovenskega naroda, zdaj je šlo za začetek revolucije za nacionalno in socialno osvoboditev človeka. Dan vstaje slovenskega naroda, 22. julij 1941, vsebuje oceno pripravljenosti širokih ljudskih množic, da se bojujejo za svobodo fin za boljšo fin pravičnejšo družbo. Narodnoosvobodilni boj je namreč s svojo širino, globino, močjo in pogumom potrdil pravilnost te ocene. Potrdi je ¡jasnovidnost tistih, ki so odločali, predvsem Josipa Broza-Tita. Opiranje na lastne moči in vera vanje, nadvse pomembno sporočilo in nauk sklepov o vstaji slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, to je 'bil temelj za številne poznejše usodne odločitve jugoslo- vanskega vodstva, kot načelo lin praksa pa tudi danes to ne izgublja svojega pomena, saj je med bistvenimi elementi naše politike. Narodnoosvobodilni boj je bi prav zaradi tega, ker je hkrati reševal probleme osvoboditve izpod okupatorja in osvoboditve izpod razrednega izkoriščanja, strnitev razrednega in nacionalnega. Z dejanji je potrdil marksistično načelo, da ni nacionalne svobode brez razredne osvoboditve in obratno. Dan vstaje slovenskega naroda, 22. julij 1941, predstavlja enega izmed dogodkov, ki obeležujejo rojstvo novega zgodovinskega obdobja. Ta dan je plod, je posledica dolgoletnega delavskega gibanja in revolucionarnega dela komunistične partije, prihoda Josipa Broza-Tita na čelo KP Jugoslavije, ustanovitve KP Slovenije na Čebinah 1937, ustanovitve Osvobodilne fronte v Ljubljani 1941, kakor x še mnogih drugih revoluoianaimdh dogodkov. Toda dan vstaje slovenskega naroda ohranja v njih posebno mesto. Pomeni poosebljanje osvobodilnih idej, plebiscitno odločitev slovenskega naroda, da preide od ideoloških priprav h konkretni akoiji, zavestno prevzemajoč boj, ¡trpljenje in žrtve nastopajoče neenake obrambne vojne. Vsi ideal, za katerih uresničevanje si je prizadevala vstaja, predstavljajo delovno vsebino našega današnjega in prihodnjega življenja. Osvoboditev človeka fin njegova dala, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, pot socialističnega samoupravljanja fin socialistične demokracije, to so ideal, za 'katerih uresničevanje smo planili v upor. Med te ideale spada tudi težnja po ustvarjalnem miru in prepričanje, da je ta mir dosegljiv z miroljubnim sožitjem in neuvrščenostjo, s pomočjo Jugoslavije pri boju delavskega razreda in osvobodilnim gibanjem vseh narodov sveta, z bojem za resnični humanizem, ki si ga je mogoče zamisliti samo z rastjo človekovih svoboščin in odločanja delovnih ljudi o svoji usodi in napredku. Oblikovanje slovenske narodne države, 'ki' ji je dan vstaje odpri pot, je imelo in še vedno ima svoj smisel samo v uresničevanju teh idealov. Letošnjemu dvaindvajsetemu juliju daje poseben pečat okoliščina, da so pravkar končali delo republiški kongresi in avtonomnih pokrajin in 12. kongres ZK Jugoslavije. Revolucionarna nepretrganost v teh razmerah je še močneje naglašena. Praznik vstaje dobiva.poleg kongresnih akcijskih dogovorov obeležje ne samo zgodovinske, ampak tudi delovne manifestacije (očitovanja). še bolj kot sicer vidimo v njem ¡priložnost za pregled, kaj smo dosegli in katere naloge nas še čakajo. Naša zavest nam nalaga, da branimo, kar smo dosegli, da nadaljujemo revolucionarno akcijo. Priprave na X. kongres' Zveze sindikatov Slovenije Kongres Zveze sindikatov Slovenije bo 12. fin 13. oktobra 1982 v Ljubljani. Kongres slovenskih sindikatov bo potekal v prelomnem obdobju, v katerem smo delavci v združenem dedu pod stalnim udarom težke gospodarske situacije, ki jo občutimo v našem samoupravnem odločanju, pa tudi v našem življenjskem standardu. Delavci v združenem delu nosimo veliko breme gospodarske stabilizacije. Od maše sindikalne organizacije, ki naj bi izražala naše interese, mnogo ¡pričakujemo, predvsem to, da postane sindikalna organizacija resnično noslec avtentičnih interesov delavcev in da s svojo akcijo vpliva na izboljšanje položaja delovnih ljudi. Smatramo, da bo potrebno v delu sindikalne organizacije marsikaj menjati, saj mi več času primerno, da se v njenem ¡delu vse preveč ponavljajo slabosti, kot so premajhen vpliv sindikalne organizacije, forumsko dalo organov sindikata, preveč splošne obravnave in premajhna angažiranost sindikalne organizacije za neposredne probleme, ki zadevajo delavce, čas je, da temeljito obračunamo s slabostmi v delu sindikalne organizacije in jih skušamo predvsem v svojih lastnih sredinah razrešiti. Čas priprav na kongres je torej prilika, da izvršimo temeljito analizo našega dela v osnovnih organizacijah sindikata naše delovne organizacije. Iz 'kritične analize našega dosedanjega dela moramo stopiti v akcijo in izvrševati v naših osnovnih organizacijah sindikata naloge, ki jih pri nas postavlja današnji čas in pri tem se moramo (Nadaljevanje na 2. strani) Najprej uspehi, V Jugoslaviji praznujemo dan civilne zaščite 20. junija. V celjski občini je bila osrednja proslava v počastitev tega dne 18. junija 1982, in udeležili so se je tudi predstavniki Železarne Štore. Ob tej priložnosti so podeljevali, kot vsako leto, različna priznanja. Med dobitniki občinskih priznanj je bila tudi ekipa prve pomoči, ki je zastopala Železarno Štore in zasedla prvo mesto. Med posamezniki pa sta sprejela priznanje naša, dva sodelavca tovarišica Nušev Hedvika in Klakočar Janez, oba iz delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve. Pod njegovim vodstvom se kalijo novi rodovi Tovariš Klakočar je že 15 lel gasilec, poklicni im ljubiteljski. Vseskozi je zelo . aktiven in tudi uspešen. Občinsko priznanje je. prejel za aktivnost, s področja civilne zaščite na predlog občinske gasilske zveze in krajevne skupnosti Štore. Vsa leta je vaditelj mladih gasilcev, pet let je že referent mladincev pri občinski, gasilski zvezi in v štorskem gasilskem društvu. V štorskem društvu je drugi, saj nato priznanja je tudi podpoveljnik. V krajevni skupnosti vodi ekipe civilne zaščite. Priznanja je vesel, predvsem zato, ker ugotavlja, da njegovo delo resnično opažajo in cenijo. Gasilec je postal že kot pionir. Ko se je pred 15, leti preselil v Štore, je stopil v gasilske vrste v štorsko gasilsko društvo, ki je že takrat bilo zelo aktivno in uspešno. Uspehov, ki so jih štorski gasilci dosegali, je navedel več. Najbolj srečen je bil, da je pionirska ekipa, ki ji je bii mentor leta 19/6 v Makarski na državnem prvenstvu zasedla 3. mesto, in še bolj leta 1980, ko so štorski pionirji-gasilci na državnem prvenstvu v Tjentištu zmagali in pridobili naslov »prvaki države«. Menila sem,. da mu mora biti delo z mladimi resnično pri srcu, zato sem ga tudi o tem vprašala. »Res je,« je dejal, »delo s pionirji je resničnb prijetno, vendar zelo odgovorno predvsem takrat, ko odpotujemo v druge kraje. Takrat sem jim oče, učitelj, vzgojitelj.« Tudi o njegovih bodočih aktivnostih sva spregovorila. Ni jih malo.' »Gasilec sem po poklicü in po hobiju; živim v gasilskem domu, tako da sem resnično 24 ur na dan pripravljen, ko pokličejo NA POMOČ.« Tovarišu Janezu za vse, kar je že dosegel s svojim marljivim in vztrajnim delom, čestitamo z zeljo, da naše najmlajše gasilce še naprej uči in vodi, da bo štorsko gasilstvo nadaljevalo s svojimi uspehi. Obilo uspehov mu želimo na vseh ostalih delovnih področjih, kjer je aktiven. Tovarišica Nušev Hedvika je na področju prve pomoči in civilne zaščite aktivna že vrsto let. Poleg tega, da opravlja delovno mesto bolničarke, se že 22 let ukvarja ljubiteljsko z gasilstvom. Na področju civilne zaščite pa deluje 10 let. Tekmovanj je imela že veliko. Najprej je bila v ekipah v dveh krajevnih skupnostih, sedaj pa je duša štorske ekipe prve pomoči. Člani ekip se pogosto me- (Nadaljevanje s 1. strani) zavedati, da sta vloga in pomen sindikalne organizacije odvisna predvsem od angažiranja vseh članov sindikata. V razpravi so materiali za X. kongres Zveze sindikatov Slovenije (poročilo o delu ZSS med obema kongresoma, resolucija in statut), ki bodo na kongresu predstavljale osnovo, okoli katere too tekla beseda. Kat takšni zahtevajo, da se proučitve vseh dokumentov lotimo z vso resnostjo, pa tudi kritično. V sleherni osnovni organizaciji sindikata v TOZD lin DS naj bo razprava o teh dokumentih zasnovana predvsem na spoznanju, kaj smo storili ali ¡zaznali v naši neposredni praksi, izhajati je treba iz problematike v lastnih sredinah, iin sicer: — oceniti moramo ¡dejavnost sindikata s stališč njegove učinkovitosti in ¡kot najmasovnejše organizacije delavcev pri razvoju samo-upravljanja dn stabilizacije gospodarstva; — analizirati je potrebno, kako delujejo ¡sindikati znotraj političnega ¡sistema socialističnega samoupravljanja, kje smo v razvoju samoupravnih odnosov v posamezni TOZD in: delovnih ¡skupnosti, kako uveljavljamo naša ¡stališča in predloge, itd. V zvezi s ¡to predkongresno razpravo, bi naj bi potekala v naših .temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih» je potrebno še poudariti, da se ¡bodo ugotovitve dn predlogi iz razprav v osnovnih organizacijah posredovali izvršnemu odboru pri konferenci sindikata, ki bo do 10. 9. 1982 opravil sklic konference osnovnih organizacij sindikata, kjer se bodo «shladila stališča dn predlogi. Te bomo potem obravnavali na konferenci osnovnih organizacij sindikata in potem vsklajena stališča v obliki ¡sklepov posredovali občinskemu sindikalnemu ¡svetu. Prav tako bo naša stališča zastopal na tem kongresu delegat ¡iz naše ¡delovne organizacije. Vedno in povsod pripravljena priskočiti na pomoč njujejo, vendar vseeno dosegajo lepe uspehe. Hedvika je povedala, da je vsaka ekipa, v kateri je sodelovala ali pa jo je celo vodila, v občinskem merilu vedno zmagala. To se je zgodilo tudi ob letošnjem .tekmovanju ekip prve pomoči, ko je s popolnoma novimi člani vodila štorsko ekipo, ki je zasedla prvo mesto. Uspeh je pripisati trdni volji in resnosti do te zvrsti znanja in spretnosti. Veliko so vadili in se učili z namenom, da se dobro uvrstijo. Pohvalili je vse člane ekipe, s katerimi je bilo odlično sodelovati. Tako tudi uspeh ni izostal. Septembra se bodo pričeli posebno temeljito pripravljati za republiško tekmovanje. Malo treme ima že sedaj; pravi, da jo zadnje čase vse pogosteje spremlja ob tekmovanjih. Vseeno je, ali trema obstaja ali ne, morda je celo dobro, da je, uspehi so prisotni. Na republiškem tekmovanju v Murski Soboti je sodelovala v ekipi, ki je zasedla 4, mesto.. V Slovenski Bistrici ravno tako 4, mesto in z ekipo Železarne Štore 8. mesto. Na republiškem tekmovanju bo sodelovalo 54 ekip. Hedvika je dejala; »Če od 54 ekip zasedemo vsaj 15. mesto, smo že lahko zadovoljni, čeprav si lahko želimo še boljše uvrstitve.« Mi ji k priznanju, ki ga je kot posameznik za aktivnosti na področju civilne zaščite prejela prvič čestitamo, ter ji želimo veliko sreče na republiškem tekmovanju. Ana T. Kako smo delali V skupni proizvodnji v mesecu maju nismo 'dosegli operativnega plana za 14 %. TOZD tovarna traktorjev je proizvedla 300 traktorjev ter ¡dosegla postavljeni plan 100 %.. Elektroplavž Proizvodnja ¡grodljev je pod operativnim planom: — zaradi zastoja TH peči zaradi okvare in menjave kontaktnega čevlja na III. elektrodi, — menjal se je pritezni obroč na I. elektrodi, — lom II, elektrode. ¡Proizvajali smo specialni grodelj za nodulacijo in sivi specialni grodelj. Jeklarna Proizvodnja je dosežena v višini 6.471 ton in je pod planom za 35,3%. Na nižjo proizvodnjo so vplivali zastoji in okvare: — 'porušitev odzračevalnika na strehi, — okvara stopenjskega stikala, — okvara močnostnega stikala, — okvara hladilnega sistema, — okvara regulacije I. elektrode, — okvara priključka za nagibni cilinder peči, — prehod kv. 140 na kv. 100 m/m. Na nižjo proizvodnjo je vplivala slaba kvaliteta starega železa in kvalitetni asortiment proizvodnje. Valjarna I Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 2.431 ton, od tega 2.132 ton ¡blagovne proizvodnje in 299 ton za predelavo. Dosežena proizvodnja je višja zaradi izvršenega prevzema rebrastih vzmeti 120 X 16, katere niso bile upoštevane v obračunu za mesec april 1982. Pri valjanju specialnih profilov V-307, V-0224 in V-0225 smo imeli precejšnje težave. Valjarna II Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 7.026 ton ali ¡105,6%. Veliko pozornost smo posvečali izvozu in smo skupno dosegli 2.006 ton. Težave ¡smo imeli z delovno silo zaradi porasta, bolniškega staleža in nastopov dopustov. Jeklovlek Skupna proizvodnja hladno predelanih profilov 961 ton, operativni plan je predvideval 950 ton in je presežen za tl ton oziroma 1,2%. NAŠI INOVATORJI TUDI LETOS MED NAGRAJENCI V sredo, 23. junija 1982, je bila v Narodnem domu v Celju že tradicionalna podelitev nagrad in priznanj »INOVATOR« Celje. Nagrade in priznanja podeljujeta OK SZDL Celje in Občinska raziskovalna skupnost Celje, in sicer za tri vrste dosežkov. V prvo skupino spadajo inovatorji, množične inovacijske dejavnosti. V drugi skupini so razvojni, ostali strokovni, vodilni in vodstveni delavci, ki lahko prejmejo nagrade za pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih izdelkov, novih tehnologij, nove opreme in napredne organizacije v proizvodnji in poslovanju. V tretjo skupino pa sodijo raziskovalci, ki lahko prejmejo nagrade za pomembnejša raziskovalna dela za potrebe organizacij združenega dela občine Celje. Iz naše delovne organizacije sta tokrat za dosežke na področju množične inovacijske dejavnosti prejela nagradi in priznanji Cvetan Kostadinov, dipl. ing., iz TOZD livarna valjev in kokil in Ivan Planinšek iz TOZD tovarna traktorjev. Dušan Krošl Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje TOZD vzdrževanje je pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa: 1. Predlog tov. Slavka Prešerna iz TOZD vzdrževanje št. 587, »Predelava priključka pri vodnih filtrih«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 2. Predlog tov. Slavka Prešerna iz- TOZD vzdrževanje št. 588, »Izboljšava mehanizma za fiksiranje vretenika«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. Ali razmišljaš o tem, kako bi izboljšal svoje delo Livarna I Operativni plan ni dosežen zaradi : — okvare vseh treh indukcijskih peči, — popravilo Demaga, — BBC je obratovala od 26. 5. s 70 % zmogljivostjo, — od 10. do 17. 5. izpad proizvodnje valjev, nato je tekla s 50 % kapaciteto, — 12. 5. je'začela obratovati, reducirano kupolka zaradi pomanjkanja delavcev, koksa in zlomni-ne. Livarna II Operativni plan ni- dosežen zaradi:. — težav z oskrbo surovin'— pomanjkanje starega železa, — zahteven asortiment, ulitki za izvoz, — visok delež modularne litine, ki je bistveno manj produktivna od sive, — pomanjkanje delovne sile, zahtevnejši asortiment in povečanje neobdelane proizvodnje. Obdelovalnica valjev Operativni plan je dosežen z 80%. Na lahkih stružnicah je občasno primanjkovalo dela. Izmeček je visok, še posebno pri kolutih 0 1100 X 460 zaradi peščenih vključkov. Obdelovalnica litine Operativni plan smo presegli za 4 tone oziroma za 5,4%. Nekaj težav smo imeli pri dobavi posameznih pozicij — deli za Sklopke in zavore za Železarno Ravne, kjer gre za kasnitev dobavnega roka, zato je dejansko nedobava surov-cev že kritična. Tovarna traktorjev Operativni plan postavljen v višini 300 traktorjev smo dosegli 100'%.. Še večji dvig proizvodnje ovira oskrba z uvoženim in domačim materialom. Zaradi pomanjkanja nekaterih materialov (gume) smo bili prisiljeni delati nekompletne traktorje, kar še dodatno obremenjuje že tako ozko odmerjeno dobavno silo. Zaposleni Število zaposlenih je znašalo 3.362, medtem ko jih letni plan predvideva 3.447. Z upoštevanjem nadur je znašalo skupno število zaposlenih 3.448, kar predstavlja 97,5 % realizacijo letnega plana. Nadure Operativni plan je predvideval 14.189 ur, doseženih je bilo 13.643 ur, kar je za 3,8 %, manj od planiranih. Produktivnost Na nivoju DO je bila produktivnost realizirana 80,22 %. Izhodišča za formiranje in delitev sklada skupne porabe V skladu z gospodarsko situacijo, v kateri se nahajamo, je potrebno proučiti vse vrste porabe tako v naši delovni organizaciji kot tudi izven nje. Predvsem je potrebno uskladiti porabo s tem, kar ustvarimo. Zato smo se lotili proučitve našega sklada skupne porabe. OPREDELITEV PROBLEMATIKE Sklad skupne porabe je v sedanji oblik planiran tako, da je določena višina sredstev za posamezne postavke, ki se krijejo iz sklada skupne porabe. Prav tako pa določa višino sredstev, ki naj bi jih TOZD in DS prispevali v ta sklad, in sicer v odvisnosti števila delavcev. Višina sredstev se planira vedno z nekim odstotkom povečanja glede na višino sredstev sklada skupne porabe v preteklem letu oz. v skladu z družbenim dogovorom. Po zaključnem računu posamezne TOZD in DS niso bile sposobne ustvariti sredstev sklada skupne porabe. Da bi se realiziral plan sklada skupne porabe, so se sredstva za ta sklad formirala tako, da so nekatere TOZD pokrivale sklad skupne porabe za druge TOZD. Takšna praksa, ki smo jo na kratko nakazali, je v mno-gočem negativna, saj želje, ki so zapisane v gospodarskem načrtu, niso vedno v skladu z realnimi možnostmi, ki jih sami ustvarimo. Po drugi strani pa tudi dosedanje zbiranje sredstev sklada skupne porabe ne zagotavlja enakopravnih meril za združevanje sredstev. PREDLOG REŠITEV Predlagamo naslednje spremembe, ki naj bi jih uvedli po posameznih področjih v zvezi s sredstvi skupne porabe: 1. Planiranje sklada skupne porabe Merila za združevanje sredstev sklada skupne porabe naj bi se postavila v gospodarskem načrtu tako, da se za vsako TOZD oz. DS opredeli višino sredstev, ki naj bi jih prispevala posamezna TOZD oz. DS v sklad skupne porabe. Višina sredstev naj bi bila odvisna od števila delavcev v TOZD oz. DS s tem, da se določi korektivni faktor v odvisnosti od možnosti ustvarjanja čistega dohodka posamezne TOZD oz. DS. Za TOZD skupnih dejavnosti in DS bi bilo potrebno planirati obveznost združevanja kot doslej na osnovi števila delavcev, saj potrebna sredstva za skupno porabo vstopajo kot sestavni del cene storitev, pri združevanju sredstev po ZR pa bi se uporabljalo enako načelo kot za proizvode TOZD, če višina združenih sredstev po zaključnem računu ne bo dosegala planirane višine. Pri tem predlagamo, naj bi se iz sklada skupne porabe solidarno združevalo prioritetno za regresiranje prehrane delavcev, odpravnine upokojencev, zavarovanje, regresiranje letnega oddiha, jubilejne nagrade, socialne pomoči ter sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Solidarnostno združevanje naj bi potekalo brez vračila. * UPORABA SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE Skladno s planom naj bi se najprej ustvarjena sredstva sklada skupne porabe namenila za solidarno pokrivanje prioritetnih področij, te bi sredstev bilo še dovolj na razpolago, •se bi sorazmerno potrošila tudi za druge planirane potrebe iz sklada skupne porabe. V primeru, ko bi sredstev ne bilo dovolj niti za pokrivanje prioritetnih potreb, naj bi TOZD, ki ustvarjajo več sredstev, primarno združile ta sredstva za pokrivanje prioritetnih skupnih potreb s posebnim samoupravnim sporazumom. TOZD, ki jim po zaključnem računu ostajajo še sredstva, pa so zadovoljene že vse prioritetne potrebe ostalih TOZD in DS, lahko ta sredstva namenijo za investicije iz sklada skupne porabe za skupne ali lastne potrebe, kot so: stanovanjska izgradnja, nakup počitniških kapacitet, itd. UPRAVLJANJE S SREDSTVI SKLADA SKUPNE PORABE Sredstva sklada skupne porabe naj bi se združila v posebni finančni službi. ZAKLJUČEK Predlagana izhodišča je potrebno temeljito preučiti in jim dodati še dodatne predloge. Pri realizaciji takšnih izhodišč bi šlo bolj za politiko formiranja in delitve sklada skupne porabe kot pa za spremembo obstoječih samopravnih aktov. Predstavljala bi predvsem postavitev formiranja in delitev sklada skupne porabe na realne ekonomske temelje. Odločanje o delitvi sredstev v skladu z gospodarskim načrtom naj bi še vedno bilo prepuščeno komisiji za družbeni standard in stanovanjske zadeve, medtem ko bi odločanje o finančnem poslovanju s temi sredstvi bilo prepuščeno komisiji posebne finančne službe. Investicijska dejavnost v prvem četrtletju 1982 Investicijska dela in nabava o-preme v prvem kvartalu se je odvijala glede na potrebe TOZD in razpoložljiva finančna sredstva. Plan investicij za leto 1982 do konca marca še ni bil sprejet, zato so delavski sveti TOZD sproti sprejemali sklepe za nabavo OS ali posamezna investicijska dela. Na ELEKTRO PLAVŽU so bila predvidena dela za' izgradnjo bunkerjev za rudo. Ker še niso pridobljena vsa soglasja, je predviden začetek izgradnje v avgustu 1982, kar je usklajeno z dopustom v livarni I in z dobavo rude v juliju. V JEKLARNI je bila naročena oprema iz letošnjega plana investicij ter nadaljevala se je izgradnja aneksa jeklarne. V februarju in marcu so položili betonske tlake v južnem delu a-, neksa, temelje bunkerjev in instalirali naprave za obračanje ponovc. Podpisane so bile pogodbe za livni voz s ponoveami, kontejnerji za apno in odpadke. Konec marca pa smo prijavili pri SDK še nekatera dadatna dela in podražitve: polaganje kablov ter prevezava EOP-1 na RTP Lipa, poravnane podražitve pri cevovodu tekočega dušika itd. Za VALJARNO I so bili naročeni le rezervni elektromotorji in nekaj poslovnega inventarja. V TOZD VALJARNA II smo pridobili dovoljenja za uvoz stroja za brušenje gredic, katerega nabava naj bi bila realizirana v drugem kvartalu. V prvem kvartalu so se opravila dela na rekonstrukciji pogona petega ogrodja proge 0 550 mm. Vsa oprema naj bi bila dobavljena konec aprila, da bi se začela montaža v času večdnevnega remonta, od 24. aprila do 3. maja. JEKLOVLEK: Nadaljevala so se gradbena dela za izgradnjo temeljev strojev in tlakov v ha- li. Dokončana je bila streha na hali in aneksu ter izvršena celotna zasteklitev objekta. V teku so inštalacije za ogrevanje, razsvetljavo in transformatorsko postajo. Objekt naj bi bil gradbeno končan do konca meseca julija. K obstoječi hali naj bi se dogradila nadstrešnica, ki bi služila za zaščito filtra, za odvoz kontejnerjev, pralnico delovnih oblek in skladiščenje profilov. Za nadstrešnico, zunanjo ureditev ter izgradnjo tirov bo potrebno • zagotoviti še finančna sredstva. Za LIVARNO VALJEV, KO-KIL IN METALURŠKE LITINE je bilo naročeno ročno orodje ter pridobljene ponudbe za zamenjavo dela žerjava v skladišču vložka. V mesecu marcu sta bili dokončno zmontirani in hladno preizkušeni indukcijski peči za potrebe centrifugalnega ulivanja kolutov. V fazi montaže je drugi stroj za ulivanje kolutov. Ker je bil uvožen pogonski del stroja, je potrebno ostali tehnološki del stroja projektirati in izdelati doma. V januarju je bila dobavljena jeklena konstrukcija za sanacijo žer javne proge, ki pa bo montirana šele v mesecu juliju v času kolektivnega dopusta. V TOZD LIVARNA STROJNE LITINE smo pričeli z realizacijo investicijskega programa hidravlične litine. Izdelani so projekti za izvajanje gradbenih del ter načrti opreme. Pridobljene so ponudbe za dobavo opreme, težave pa so s pridobivanjem finančnih sredstev sovlagateljev. Podpisani so dogovori o sovlaganju, teže pa je pridobiti likvidna sredstva. Predvidevamo, da bomo dobili gradbeno dovoljenje v mesecu maju po predvideni pridobitvi el. energetskega soglasja. V prvem kvartalu je bila naročena razna drobna oprema v okviru letnega plana zamenjav OS. MEHANSKA OBDELAVA: Naročena je bila oprema za rezanje in varjenje s plazimo. V TOVARNI TRAKTORJEV se v prvem kvartalu niso izvajala nikakršna investicijska dela. Pripravljali pa smo finančno konstrukcijo za nadaljevanje del pri izgradnji čistilne naprave. TOZD VZDRŽEVANJE — se pripravlja na izgradnjo novih obratov. Pridobljene so bile ponudbe za izvajanje gradbenih in inštalacijskih del. Ponudbe so v fazi proučevanja in analize. Za izgradnjo tega objekta potrebujemo več sredstev, kot jih trenutno imamo na razpolago, zato iščemo izvajalce, ki bi bili pripravljeni kreditirati izgradnjo objekta v višini 40% predračunske vrednosti. Za tekoče potrebe TOZD vzdrževanja je bilo nabavljeno nekaj poslovnega inventarja in ročnega električnega orodja. Za TOZD ENERGETIKA smo nabavili večje število elektromotorjev za črpališče vode ter projekt dovoda pare na Lipo oz. do kuhinje za potrebe DPG. Za potrebe servisa gorilniške opreme je bilo nabavljeno osebno vozilo LADA. TOZD TRANSPORT ima v letnem planu izgradnjo cestno vagonske tehtnice ter nabavo vozil. Z realizacijo tega programa še nismo začeli zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V preteklem letu je bila dobavljena tehtnica in projekt temelja s tirno povezavo. Predračunska vrednost teh del znaša 10,458.570 din. Za izvedbo tega projekta bo potrebno združevati sredstva TOZD, ki bodo uporabljali tehtnico. Predvideni projektantski predračun bo nekoliko nižji, v kolikor bomo lahko uporabili star material, ki ga imamo na zalogi (pragi, tirnice). Za potrebe TOZD KONTROLA KAKOVOSTI je bila naročena stružnica ter vertikalna tračna žaga za pripravo vzorcev v me-talografskem laboratoriju. V preteklih mesecih smo si prizadevali pridobiti dovoljenja in soglasja za uvoz kvantometra. Vsa potrebna soglasja smo pridobili konec meseca marca, uvoz pa naj bi bil v letu 1983. TOZD GRADBENO KOMUNALNEGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA naj bi bil investitor pralnice delov- nih oblek. Za izvedbo te investicije je naročen projekt inštalacij ter določena oprema. Lokacija pralnice je določena v nadstrešku novega jeklovleka. Nabava ostale opreme iz programa invest. ni bila realizirana v nobeni postavki. Za TOZD DRUŽBENA PREHRANA smo nabavili poslovni inventar za opremo prostorov pri Mlinarjevem Janezu ter opremo za kuhinjo. Za vse delovne skupnosti je nabavljen poslovni inventar v skupnem znesku 76,337,65 din. Za izvajanje investicijskih del in dobave opreme smo letos do 31. 3. 1982 sklenili 39 pogodb, izstavljenih je bilo 36 OS, 35 VP in 65 ZAV naročil. Porabljeno je 21.940 tisoč din lastnih sredstev. Po že izstavljenih garancijah. v letu 1981 in 1982 na priliv lastnih sredstev v letu 1982 do konca leta so že rezervirana sredstva za plačila v višini 45,473.690,30 din. Pregled koriščenja (izplačil) po garancijah na lastna sredstva je priložen. TOZD tovarni traktorjev je Zavarovalna skupnost odobrila kredit v višini 2,000.000 din iz sredstev preventive. Za pokrivanje razlike do celotne pogodbene vrednosti pogodbe, sklenjene z Elektrokovinarjem Laško za dela na čistilni napravi, nam je izvajalec dal komercialni kredit v znesku 1,551.450 din. Financiranje del na izgradnji jeklovleka je potekalo v okvirih obstoječih finančnih virov. Zaključek investicij »rekonstrukcija valjarne I« in »dopolnilna oprema livarne valjev in obdelovalnice valjev« je v teku. Konec marca so prijavljene podražitve in dodatna dela na objektu »aneks jeklarne« v znesku 4,745.568 din. Po stanju 31. 3. 1982 so pre- koračile razpoložljiva lastna sredstva za investicije v letošnjem letu: tisoč din TOZD jeklarna za 14.846 TOZD valjarna za 24 TOZD tov. traktorjev 13,663 SKUPAJ: 28.533 TOZD jeklarna izkazuje sicer presežek razpoložljivih sredstev za investicije, vendar do sedaj še niso bila realizirana sovlaganja sovlagateljev, ki so v planu investicij za leto 1982 predvidena v znesku 31.245 tisoč din. Prekoračitev pri TOZD valjarna I je minimalna. Nastali minus investicije planirane za letos bo valjarna I pokrivala iz salda sredstev kredita Beograjske banke, ki niso bila v celoti porabljena za financiranje investicije »rekonstrukcija valjarne I«. TOZD tovarna traktorjev pa zaradi previsokih obveznosti odplačevanja kreditov prenaša minus sredstev že iz preteklega leta. Razpoložljiva lastna sredstva za letošnje investicije na nivoju DO so formirana iz salda razpoložljivih lastnih sredstev in prostega dela poslovnega sklada za OS iz leta 1981, predračuna minimalne amortizacije za leto 1982, salda sredstev po zaključenih investicijskih programih ter odplačila že v preteklih letih izkoriščenih internih kreditov. Za posamezne TOZD so predvidena združevanja sredstev v določenem procentu od zneska a-mortizacije. Na ta način se prelivajo sredstva med TOZD, kar ne vpliva na povečanje sredstev na nivoju DO. TOZD energetika bo v letošnjem letu, po potrditvi gospodarskega načrta, vrnila TOZD valjarni sredstva v znesku 1.366 tisoč din, ki jih je valjarna v letu 1981 plačala za čistilno napravo za vodo. TOZD mehanska obdelava bo v letu 1982 kreditirala TOZD livarno valjev, kokil in metalurške litine v znesku 24.012 tisoč din. S temi sredstvi si bo livarna I pokrivala minus iz .preteklega leta. Za investicije v TOZD valjarna I bo sredstva svoje amortizacije v višini 4.396 tisoč din združeval TOZD elektroplavž. Za investicije skupnega pomena bodo TOZD združevale 16,900.000 din, in to: — za dobavo kvantometra v TOZD kontrola kakovosti bodo združevali sredstva svoje amortizacije TOZD elektroplavž, jeklarna, livarna I in livarna II v znesku 5,400.000 din; — za tire in tehtnico v TOZD transport (4,000.000 din) bodo združevali sredstva vse proizvodne TOZD, razen tovarne traktorjev. Za opremo za potrebe TOZD vzdrževanja bodo vsi proizvodni TOZD združevali 6,500.000 din, za DPG pa 1,000.000 din. Združevanje bo izvršeno po sprejetju gospodarskega načrta na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov. Za dobro volfo Priznanje ljubezni — Ko ¡bi nenadoma umrl, Angelca ,ali bi ti bilo zelo hudo in bi jokala? — Veš, da bi. Saj ¡vendar jočem za vsak prazen nič. In še o ljubezni... — Pepca ,ti lahko kupim ta prstan? — Ne. — Ne bodi no tako skromna, saj ni drag. — Zato ga pa nočem. Ljubezen je kot juha. Prve žlice so ponavadi prevroče, zadnje pa preveč hladne. Pa še druge Škot je kupil hladilnik. Ponosno ga je razkazoval prijateljem. »Zakaj pa je prazen?«, j