131Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË UDK 316.775.3 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka POVZETEK: Prihod teorije spirale molka na prizoriπËe razprav o javnem mnenju je sproæil obseæen val problematizacij, rekonceptualizacij, razπiritev in empiriËnih replikacij ter preverjanj predlogov teorije o mikronivojskih procesih javnega izraæanja mnenja. Le v zanemarljivi meri pa je teorija spirale molka spodbudila ukvarjanje z javnomnenjskim procesom kot kompleksnim pojavom, ki vkljuËuje πtevilne raznolike druæbene akterje, Ëeprav je ravno razumevanje organiziranja individualnih delovanj v kolektivno silo ena temeljnih vrlin teorije. V Ëlanku so analizirane rekonceptualizacije in operacionalizacije kljuËnih komponent teorije spirale molka, med drugim je poudarek na operacionalizaciji javnega izraæanja mnenja, vlogi druæbenega okolja v procesih izraæanja mnenja, konceptualizaciji strahu pred izolacijo in na predmetu javne razprave. SoËasno so izpostavljeni nekateri trajni konceptualni in empiriËni problemi, ki jih tradicija teorije spirale molka ne problematizira ali pa jih ne uspe reπiti. Prikazane so tudi razπiritve teorije spirale molka, ki po eni strani poveËujejo pojasnjevalno moË v procesu izraæanja mnenja, po drugi strani pa prihajajo v navzkriæ z originalno idejo spirale molka. KLJU»NE BESEDE: spirala molka, raziskovanje javnega mnenja, izraæanje mnenja, mnenjsko ozraËje, strah pred izolacijo, empiriËno raziskovanje 1. Uvod Teorija spirale molka nemπke avtorice Elisabeth Noelle-Neumann je v raziskovanju javnega mnenja pustila globoko sled, saj je od njene javne predstavitve sredi sedemdesetih let nenehno prisotna v znanstvenih razpravah. Vztrajanje teorije na raziskovalnem dnevnem redu je po eni strani presenetljivo, saj je bila kmalu po njeni predstavitvi v monografiji (1980/1993) izpostavljena ostrim kritikam, ki so posredno zahtevale temeljito preoblikovanje teorije (Salmon in Kline, 1985, Merten, 1985), poleg tega pa so obseæne kritike v devetdesetih njeno vrednost zvedle le na sposobnost ponuditi eno od moænih razlag socialnopsiholoπkih procesov v zelo specifiËnih pogojih, ki dejanskosti sodobne druæbe vse prej kot ustrezajo (Kennamer, 1990, Price in Allen, 1990, Splichal, 1997). Kljub temu pojem spirale molka ni izginil iz znanstvenega diskurza, Ëeprav, kot bo pokazano kasneje, uporaba pojma spirale molka izgublja stik z avtoriËino idejo in kaæe na procese, ki nimajo veliko skupnega z dinamiËno vlogo druæbenih pritiskov v konformnosti. Po drugi strani velika koliËina raziskovanja, ki gradi na temeljih spirale molka, ni tako nenavadna, Ëe upoπtevamo naslednje inovativne lastnosti teorije: (a) prvi poskus zdruæiti elemente mnoæiËnega komuniciranja, 132 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË socialnopsiholoπkih procesov in javnega mnenja za razumevanje procesov javnega mnenja (Price in Allen, 1990), (b) teorija izhaja iz korpusa administrativnega raziskovanja javnega mnenja, ki tega enaËi z agregatom individualnih odzivov na anketna vpraπanja, a ga presega, s tem ko skuπa na teoretiËno bolj ozaveπËen naËin raziskovati javno mnenje in teoretiËne predloge tudi empiriËno preverjati, (c) Noelle-Neumannova na nekaterih mestih eksplicitno ponudi raziskovalni naËrt za preverjanje teorije spirale molka, celo z naπtevanjem indikatorjev, ki morajo biti brezpogojno vkljuËena v vsak raziskovalni naËrt preverjanja teorije spirale molka, (d) Ker teorija poenostavlja javnomnenjske procese, omogoËa neposredno preverjanje hipotez z uporabo statistiËnih metod na anketno zbranih podatkih (Kennamer, 1990). Glede na veliko koliËino empiriËnega raziskovalnega dela, ki je na osnovah teorije spirale molka nastalo v zadnjih dveh dekadah, se zastavlja vpraπanje, v kakπnem odnosu so ti raziskovalni napori do originalne teorije spirale molka. NatanËneje nas po eni strani zanima, v kolikπni meri te raziskave upoπtevajo kljuËne kritike teorije spirale molka in s tem nadgrajujejo osnovni model, po drugi pa, v kolikπni meri ostajajo skladne s temeljno idejo spirale molka. »e upoπtevamo komentarje, da leæi primarna znanstvena vrednost teorije predvsem v poskusu dinamiËne konceptualizacije procesov javnega mnenja in empiriËnem preverjanju njihove veljavnosti, lahko oblikujemo kritiËno analizo tradicije raziskovanja spirale molka predvsem na osnovi tega izhodiπËa; se pravi, da obravnavamo obstojeËe raziskave teorije spirale molka na osnovi kriterija vkljuËenosti procesnih predpostavk fenomena javnega mnenja in kvalitete empiriËnega preverjanja teoretiËnih predlogov. V sledeËem poglavju ponujamo jedrnat opis kljuËnih idej teorije spirale molka, nakar skozi obravnavo skupnih toËk in loËnic v raziskovanju teorije spirale molka v zadnjih dobrih dveh desetletjih, izpostavimo kljuËne konceptualne, metodoloπke in empiriËne probleme, na katere so komentatorji opozarjali, jih nadgrajevali in nenazadnje tudi zanemarjali. 2. Spirala molka kot model javnomnenjskih procesov V srediπËu teorije spirale molka je ideja javnega mnenja kot druæbenega pritiska, ki povzroËa, da se odklonski posamezniki vzdræijo javnega izraæanja svojih idej, medtem ko lahko pripadniki veËinskega, dominantnega mnenja to neovirano poËno. Na osnovi predpostavke, da so ljudje po naravi raje pripadniki Ërede, spirala opisuje proces, v katerem dominantno mnenje postaja vedno moËnejπe, manjπinsko pa izginja iz javnega prizoriπËa zato, ker druæbena moË dominantnega mnenja prisili odklonske posameznike, da popravijo svoja mnenja ali pa jih vsaj umaknejo z druæbenega prizoriπËa (Noelle- Neumann, 1974, 1985, 1991, 1980/1993). Noelle-Neumannova je s to idejo skuπala vzpostaviti neke vrste dialektiËno povezavo med druæbenimi okoliπËinami in individualnim delovanjem, v smislu, da druæbeni pritiski vplivajo na individualna javna izraæanja mnenj, ta pa se nadalje organizirajo v kolektivno silo, ki povratno izvaja pritisk na druæbeni kolektiv. Pri tem je vpeljala nekaj, za omogoËanje tovrstnega procesa, vitalnih predpostavk, ki druæbeni prisili podeljujejo temeljno vlogo v procesu spirale molka, posamezniku pa odrekajo namenskost delovanja in vzpostavljajo behavioristiËni model 133Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka delovanja, ki deluje na principu draæljaja in odziva. Teorija spirale molka ponuja podobo inherentno konformnega posameznika, ki se v vsakem primeru prilagaja veËinskemu toku, sicer se sproæi v njegovi glavi strah pred izolacijo. Ta je za Ëloveka nevzdræen, zato se ga skuπa znebiti z ustrezno prilagoditvijo svojega delovanja (Noelle-Neumann, 1980/1993). Teorija je v tistem Ëasu pomenila za raziskovalce kvantitativnih vidikov javnega mnenja, natanËneje raziskovalce javnomnenjskih glasovanj, osveæitev, saj je pojem javnega mnenja teoretsko obogatila, hkrati pa omogoËila njegovo empiriËno merjenje in preverjanje. S tem je precej popestrila prevladujoËe raziskovanje, za katero se zdi, da je (pre)veË pozornosti namenilo metodoloπkim prijemom in statistiËnim problemom kot pa problemu teoretske konceptualizacije javnega mnenja. Teorija spirale molka je tudi za teoretske analitike javnega mnenja verjetno pomenila neko inovacijo, saj je skuπala z empiriËnim preverjanjem teoretiËnih predlogov preseËi globoko brezno med teoretiËnimi in empiriËnimi obravnavami javnega mnenja. Vendar pa je s takim pogumnim ravnanjem Noelle-Neumannova izzvala πtevilne, pogosto upraviËene kritike na raËun konceptualizacije kljuËnih pojmov in uporabljenih empiriËnih metod (Salmon in Kline, 1985, Glynn in McLeod, 1985, Splichal, 1997). Zanimivo je, da tudi ena sama predpostavka ni ostala neproblematizirana, nasprotno, πtevilni avtorji so zahtevali rekonceptualizacijo in boljπe naËine merjena vsakega od ponujenih konceptov, kar bomo kasneje podrobneje predstavili. Kljub obseænim kritikam æeli biti teorija spirale molka vsaj v formalnem smislu napredna teorija, saj naËeloma vkljuËuje elemente, ki omogoËajo, da bi lahko javno mnenje razumeli kot proces. VkljuËuje namreË Ëasovno komponento in ponuja, sicer precej poenostavljeno, razumevanje oblikovanja mnenj posameznikov in njihovega organiziranja v kolektivno silo, ki uËinkuje na posameznike, politike in vlado (Glynn in McLeod, 1984, Noelle-Neumann, 1980/1993). V luËi teoretskih razprav z roba prejπnjega stoletja (veË v Pinter, 2001), socialnopsiholoπkih analiz skupinske dinamike (Moscovici, 1985, Price in Allen, 1990) in novejπih opredelitev javnega mnenja kot procesa (Price in Roberts, 1987, Price, 1992, Huckfeld in Sprague, 1995), je Noelle-Neumannova zelo nenatanËna v opredelitvi dinamiËnih povezav med posameznimi komponentami, tako da med drugim ni povsem jasno, kako se javna diskusija zaËne, kako se organizirajo posamezniki in skupine okoli diskusije in kakπna je vloga skupinskih odloËitvenih procesov, Ëe naπtejem le nekaj kljuËnih problemov. 3. Tradicija raziskovanja teorije spirale molka Noelle-Neumannova je s predstavitvijo teorije spirale molka sproæila val raziskav, ki se πe do danes ni polegel. Te raziskave v zadnjih dobrih dvajsetih letih se na razliËne naËine nanaπajo na teorijo spirale molka, med drugim ponujajo empiriËno preverjanje posameznih delov teorije, drugaËne konceptualicije kljuËnih pojmov in njihovo empiriËno preverjanje, razπirjanje teoretskih izhodiπË in izboljπane operacionalizacije. Namen prispevka ni klasifikacija posameznih prispevkov, ampak nas zanima na kakπen naËin tradicija raziskovanja spirale molka konceptualizira in operacionalizira kljuËne 134 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË pojme teorije in njihov medsebojni odnos. V kritiËni analizi se bomo preteæno osredotoËili na raziskave, ki na individualnem nivoju obravnavajo procese javnega izraæanja mnenja, nakar bomo omenili nekaj poskusov v tradiciji empiriËnega raziskovanja teorije spirale molka, ki skuπajo preseËi individualni nivo in ga povezati z druæbenim. 3.1. Raziskave javnega izraæanja mnenja KljuËna ideja teorije spirale molka je, da druæba preti posameznikom z izolacijo, pri Ëemer posamezniki posedujejo nek genetsko vcepljen in nezaveden strah pred izolacijo, zato opazujejo porazdelitve zagovornikov in nasprotnikov glede javnih problemov, t.i. mnenjsko ozraËje in se na osnovi te ocene odloËijo molËati, Ëe ugotovijo, da je ozraËje njihovemu mnenju nenaklonjeno ali spregovoriti v primeru nasprotne ugotovitve. Na ta naËin individualno izraæena mnenja prispevajo k oblikovanju dominantnega mnenj- skega ozraËja, ki ga nato posamezniki zaznavajo in se na osnovi njegove ocene odloËajo za javno delovanje (Noelle-Neumann, 1980/1993). Pojasnjevalni mehanizem (Donsbach in Stevenson, 1986), ki se skriva v zgornji ideji, vkljuËuje povratno zvezo med indivi- dualnim in druæbenim nivojem in tako konceptualizira javnomnenjski proces kot vzajemno prepleteni odnos med individualnimi delovanji in druæbenimi omejitvami, ki nikakor ni brez teæav (npr. Splichal, 1997), vendar predstavlja pogumen poskus inovacije v socialnopsiholoπki tradiciji raziskovanja javnega mnenja. Kljub temu je za preteæni del raziskovalnih ukvarjanj s teorijo spirale molka znaËilno, da ne ponuja integralne obravnave javnega mnenja kot procesa, ampak se neposredno ali posredno zanima zgolj za proces izraæanja mnenja v javnosti. NatanËneje to pomeni, da se osredotoËijo na tisti del teorije spirale molka, ki izpostavlja dejavnike posameznikovega delovanja v javnosti in empiriËno preverjanje njihovega vpliva, pri Ëemer problematizirajo teoretiËne in empiriËne prijeme Noelle-Neumannove, poleg tega pa ponujajo vpogled v druge druæbene okoliπËine in individualne dispozicije, ki igrajo pomembno vlogo v procesu javnega izraæanja mnenja. Za ta del tradicije raziskovanja spirale molka je znaËilno, da v pojasnjevanju izraæanja mnenja uporablja vedno bolj kompleksne statistiËne metode, ki pa ne nadomestijo tako konceptualnih kot tudi metodoloπkih napak, ki ga pestijo. Ne glede na to pa se zdi, da je najveËji manjko tovrstnih raziskovanj glede na originalno teorijo spirale molka pojasnjevalni mehanizem, ki sega samo do posameznikove pripravljenosti izraziti mnenje v javnosti, ne vkljuËuje pa dejanske aktivnosti posameznikov in njihove organizacije v kolektivno mnenje, ki lahko poseduje druæbeno moË. Scheufele in Moy (2000) se na primer eksplicitno odmikata od te procesne vrline teorije spirale molka in menita, da teorija Noelle- Neumannove primarno zadeva vpraπanje, na kakπen naËin je pripravljenost izraæanja mnenja funkcija zaznanega javnega mnenja. Ravno raziskovanje vloge zaznav druæbenega okolja v posameznikovem izraæanju mnenja je v srediπËu preteænega dela tradicije raziskovanja teorije spirale molka, kar pa ne pomeni, da je to najbolj pomembna ideja teorije spirale molka. Vsekakor pa je vitalnega pomena za veljavnost celotno teorije, kot bomo kasneje podrobneje pokazali. V nadaljevanju bomo to prevladujoËo smer raziskovanja teorije spirale molka sistematiËno ovrednotili na osnovi naËinov konceptualizacije in operacionalizacije 135Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka kljuËnih konceptov teorije in njihove pojasnitve, pri Ëemer so ti po Noelle-Neumannovi (1991) (a) posameznikova zaznava veËinskega mnenja glede javnega problema, (b) posameznikova ocena prihodnjih trendov glede javnega problema in (c) posameznikovo izraæanje mnenja. Strah pred izolacijo ni obravnavan kot spremenljivka, ampak kot univerzalna konstanta; izkuπajo ga vsi posamezniki (Noelle-Neumann, 1985). Noelle- Neumannova na drugih mestih (1980/1993) posredno priznava, da imajo posamezniki lahko razliËne nivoje strahu, kar so nekateri raziskovalci v kasnejπih raziskavah tudi upoπtevali, vendar o tem malo kasneje. 3.1.1. Konceptualizacija in operacionalizacija javnega izraæanja mnenja Poglejmo najprej, na kakπen naËin Noelle-Neumannova opredeli izraæanje mnenja. Na nekaterih mestih (1991) enaËi javno mnenje z izraæenim mnenjem, ko pravi, da se le-to nanaπa na javno vidno, zvoËno izrazje mnenja kot tudi javno vedenje glede moralnih, vrednotno nabitih vpraπanj. Drugje konceptualizira pojem izraæanja na naËin, ki povezuje individualni in druæbeni nivo: “Ljudje z uporabo besed in argumentov o neki temi povzroËijo, da je nek pogled sliπan v javnosti in mu dajo vidnost ter tako ustvarijo situacijo, v kateri je nevarnost izolacije zmanjπana” (Noelle-Neumann, 1980/1993:15). V monografiji (1980/1993) nudi operacionalno definicijo, ko pravi, da je govor in njegov komplement, molk, potrebno razumeti v najπirπem smislu: “Izraæanje mnenja je noπenje strankarskih priponk, majic s politiËno vsebino, politiËno opredeljenih Ëasopisov, nalepk na avtu, trganje posterjev, vrsta priËeske, umik od teh aktivnost pa je molËanje” (1980/ 1993: 34-35). Ne glede na definicijo je izraæanje mnenja v veËini empiriËnih preverjanj spirale molka (Noelle-Neumann, 1974, 1985, 1991, 1980/1993) kot tudi v raziskavah drugih avtorjev operacionalizirano kot pripravljenost posameznika na izraæanje mnenja v javnosti ali kot izraæena volilna namera oziroma volilni glas. V prevladujoËi smeri tradicije raziskovanja teorije spirale molka je izraæanje mnenja merjeno kot izraæanje volilne namere v anketni situaciji (Glynn in McLeod, 1985, Ikeda, 1989), pripravljenost izraziti mnenje v situaciji sovraæne anonimne javnosti (Glynn in McLeod, 1984, Salmon in Neuwirth, 1990, Lasorsa, 1991, Moy et al., 1999, Scheufele, 1999, 2001), pripravljenost sodelovati v razpravi v neki druæbeni situaciji (Mutz, 1989, Shamir in Shamir, 2000) ali v situaciji precejπnje javne izpostavljenosti (Donsbach in Stevenson, 1986, Tokinoya, 1996, Mutz, 1989 Salmon in Neuwirth, 1990, Katz in Baldassare, 1994, Shamir in Shamir, 2000). NatanËnejπi vpogled v prvih dvajset let merjenja pripravljenosti izraziti mnenje nudijo Glynn et al. (1997) v meta analizi raziskovanj odnosa med zaznavami mnenj drugih in pripravljenostjo izraziti mnenje. Kronoloπko gledano so raziskovalci teorije spirale molka opustili uporabo izraæenih volilnih glasov za merjenje izraæanja mnenja, ker je æe Noelle-Neumannova (1991) sama ugotavljala na osnovi kritik (Salmon in Kline, 1985), da so volitve zasebno opravilo, ki ni izpostavljeno druæbenemu pritisku. Podobna kritika je doletela tudi Taylorjev (1982) poskus meriti izraæanje mnenja s pripravljenostjo darovati denar. Namen mere pripravljenosti izraæanja mnenja je v tem, da prisili posameznika, da si v glavi ustvari hipotetiËno javno situacijo in druæbeni pritisk dominantnega mnenja, kar je, to je potrebno 136 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË priznati, velika zahteva do anketiranca. Scheufele (2001) je posvetil nekaj pozornosti kvaliteti merjenja izraæanja mnenja, tako da primerja bolj in manj hipotetiËni meri, vendar πe vedno ostaja na nivoju merjenja namer. Presenetljivo je, da so se raziskovalci ukvarjali predvsem z vidiki simuliranja razliËnih stopenj javnosti in sovraænosti v merah izraæanja mnenja (pregledno v Glynn et al., 1997) ter z univerzalno veljavnostjo mere (Scheufele in Moy, 2000), pri tem pa niso problematizirali nekaterih elementov, ki so kljuËni za samo teorije spirale molka in proces izraæanja mnenja: (a) vkljuËenost strahu pred izolacijo v mero izraæanja mnenja, (b) ocena kvalitete merjenja in (c) mera dejanskega izraæanja. Glede prvega je Noelle-Neumannova precej nejasna in nekonsistentna, saj je izraæanje mnenja sicer merila s pripravljenostjo izraæanja tako v simulirani podporni situaciji, kakor tudi v sovraæni, vendar tega v kontingenËnih tabelah potem ni loËila, saj je pripravljenost izraæanja mnenja vkljuËena v analize in interpretacije brez reference na tip simulirane situacije (Noelle-Neumann, 1993: 28). V monografiji najprej ugotavlja, da razlik med dvema indikatorjema praktiËno ni (Noelle-Neumann, 1993:30), nakar argumentira, da razlika obstaja, ko je spirala æe opravila svoje delo, se pravi, da je nasprotnemu taboru javna vidnost popolnoma poπla: “Ko je situacija kontroverzna, ko argumenti πe niso odloËeni, je obËutljivost na simulirano situacijo precejπnja” (Noelle-Neumann, 1993:32). V raziskavi, ki smo jo opravili (PetriË in Pinter, 2002), se je pokazalo, da je ne glede na kontroverznost teme, korelacija med indikatorjema konstantno visoka (r=0.75), kar kaæe na to, da je razlika med opisanima situacija preveË hipotetiËna, da bi ljudje med njima zaznavali razliko oziroma, da bi pritisk veËine enkrat deloval podporno in drugiË zaviralno. Tovrstna ugotovitev je za analizo dejavnikov izraæanja, πe posebej strahu pred izolacijo, celo prednost. Noelle-Neumannova je namreË æelela pokazati, da so ljudje, ki Ëutijo podporo za svoje mnenje v mnenjskem ozraËju, tega pripravljeni izraziti tudi v sovraæno nastrojeni simulirani druæbeni situaciji. To za originalno koncepcijo teorije spirale molka ni problematiËno, presenetljivo pa je, da so na tej ideji vztrajali tudi raziskovalci (Glynn in McLeod, 1984, Salmon in Neuwirth, 1990, Lasorsa, 1991, Glynn in Park, 1997, Moy et al., 1999), ki so kritizirali Noelle-Neumannovo zanemarjanje neposrednega druæbenega konteksta. NamreË, Ëe upoπtevamo nekatere ugotovitve socialnopsiholoπkih raziskav o skupinskih procesih (npr. Price in Allen, 1990), da se posamezniki v neposredni druæbeni situaciji najveËkrat prilagodijo mnenju prisotnih, potem hitro ugotovimo, da je z mero pripravljenosti izraæanja mnenja nekaj narobe. V raziskovanju vpliva posameznikove zaznave opore mnenjskega ozraËja na pripravljenost izraziti mnenje v nekem simuliranem mnenjskem ozraËju, se namreË vpliv prve spremenljivke izniËi, saj je podpora ozraËja æe merjena v pripravljenosti izraziti mnenje, Ëeprav na drugem nivoju. IzËrpnejπi ekskurz v merjenje pripravljenosti izraæanja mnenje je potreben, ker kot bomo kasneje videli, so bili raziskovalci veËinoma neuspeπni pri dokazovanju vzroËne zveze med zaznavami mnenjskega ozraËja in pripravljenostjo izraziti mnenje, Ëesar vzrok verjetno leæi ravno v omenjenem problemu simulacije sovraænega okolja v meri izraæanja mnenja. Drugi element, ki je veËinoma izpuπËen iz raziskav teorije spirale molka je ocenje- vanje veljavnosti in zanesljivosti merjenja koncepta izraæanje mnenja. To je precej presenetljivo zaradi dveh razlogov. PrviË, Noelle-Neumannova je v svoji monografiji 137Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka (1980/1993:230) ponudila nabor vpraπanj za operacionalizacijo izraæanja mnenja, kar omogoËa oceno zanesljivosti in empiriËne veljavnosti teoretskega konstrukta, vendar tega predloga ni, kakor je avtorju znano, nihËe vkljuËil v svojo raziskavo. In drugiË, danes so na voljo napredne metode za analizo, ki omogoËajo tovrstno ocenjevanje kvalitete merjenja, saj je z linearnimi strukturnimi modeli, πe posebej s t.i. MTMM modeli, mogoËe oceniti zanesljivost in empiriËno veljavnost vsakega indikatorja, veljavnost konstrukta in uËinek metode zbiranja podatkov, vendar avtorji, ki sicer uporabljajo tovrstne metode (npr. Scheufele, 1999, 2001) te moænosti ne izkoriπËajo. Tretji element v operacionalizaciji pripravljenosti izraæanja mnenja, ki v preteænem delu tradicije raziskovanja teorije spirale molka veËinoma ni bil izpostavljen, je problem operacionalizacije koncepta javnega izraæanja mnenja z namero le-tega. Noelle- Neumannova sama omenja (1980/1993: 35), “da bi bilo sicer bolje meriti dejansko aktivnost kot pa zanaπati se na dvomljiva zagotovila o anketiranËevih namerah”, vendar argumentira podobno kot Moy et al. (1999), da bi empiriËno ulovili premajhen deleæ ljudi, ki dejansko izraæajo svoja mnenja v javnosti. Pridruæujem se ugotovitvi Lasorse (1991), da je velika omejitev veËine πtudij spirale molka, da æelijo zapopasti vedenje posameznika z njihovem mnenjem o lastnem vedenju v hipotetiËni situaciji, kar je πe posebej kritiËno, ker ima tovrstno vpraπanje lastnosti druæbene zaæelenosti. KljuËni problem leæi v tem, da namera delovanja in delovanje nikakor nista identiËna pojma, niti slednje ni vedno posledica prvega, kakor ugotavlja Ajzen (1988), tako da je problem veljavnosti pojma javnega izraæanja mnenja zelo velik. Vpliv namere na delovanje je posredovan z druæbenimi okoliπËinami in individualnimi dispozicijami, tako da je pot od namere do delovanja dolga in polna preprek. V pojasnjevalnem mehanizmu spirale molka je dejansko izraæanje mnenja nujen element, saj le izraæena mnenja prispevajo k njegovi vidnosti, k oblikovanju dominantnega mnenjskega ozraËja, ki kot druæbeni pritisk deluje na zaznave posameznikov (Noelle-Neumann, 1974). Podobno Salmon in Kline (1990) ugotavljata, da je v procesu spirale molka implicitna predpostavka, da lahko neko mnenje vpliva na ocene distribucije mnenj, le Ëe je dejansko izraæeno. »e ni dejanskega izraæanja, potem namere ostanejo zgolj v glavah posameznikov, prevladujoËe mnenje in njegova moË se ne moreta izoblikovati, spirala molka je prekinjena. Ignoranca tega problema je zelo verjetno posledica redukcije obravnave spirale molka kot procesa javnega mnenja na pojasnjevanje procesa javnega izraæanja mnenja. 3.1.2. Konceptualizacija in operacionalizacija vloge druæbenega okolja v procesu javnega izraæanja mnenja Druæbeno okolje igra v teoriji spirale molka pomembno vlogo, ker omogoËa v kombinaciji s strahom, da se spirala sploh lahko odvija. Strah je neloËljivo povezan s procesi druæbene zaznave in procesi izraæanja mnenja, saj se v nasprotnem primeru ljudje ne bi zanimali za mnenja drugih, niti ne bi razmiπljali o primernosti svojih v pogovorih z drugimi. Tako pa, meni Noelle-Neumannova (1993), ljudje zaradi strahu pred izolacijo nenehno opazujejo svoje druæbeno okolje in ocenjujejo mnenja drugih ter mnenjske trende na podlagi medosebnih komunikacij in izpostavljenosti mnoæiËnim 138 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË medijem. Na ta naËin dobijo smernice za primerno obnaπanje pred drugimi: ko ugotovijo, da se njihova mnenja glede javnih problemov razlikujejo od prevladujoËih, zmagovitih, dominantnih, se zateËejo k molku, sicer pa neovirano spregovorijo v javnosti (Noelle- Neumann, 1993). NaËin konceptualizacije vloge druæbenega okolja v procesih javnega mnenja, ki ga ponuja teorija spirale molka, je doæivel obseæno kritiko (veË o tem v Splichal, 1997), s katero pa se na tem mestu ne bomo ukvarjali, ampak nas zanima, katere probleme, teoretiËne in empiriËne, je identificirala tradicija raziskovanja spirale molka in kako se je z njimi spoprijela. Raziskovalne napore v zvezi s tem lahko analitiËno loËimo na problematizacijo (a) toËnosti zaznav javnosti, (b) virov zaznav, (c) zanemarjanja struktu- riranosti druæbenega okolja in (d) vloge strahu pred izolacijo. Prve raziskave teorije spirale molka so v veliki meri problematizirale pojem kvazi- statistiËnega obËutka, ki ga je vpeljala Noelle-Neumannova in z njim opisala fenomen, ko ljudje nenehno opazujejo porazdelitve mnenj glede javnih problemov v druæbenem okolju in so pri navajanju ocen teh populacijskih mnenj nenavadno natanËni (Glynn in McLeod, 1984, 1985, Salmon in Kline, 1985, Merten, 1985). Vendar pa æe rezultati empiriËnih testov Noelle-Neumannove (1985, 1993), kakor tudi kasnejπih raziskovalcev teorije spirale molka kaæejo, da je fenomen t.i. mnoæiËne nevednosti skoraj vedno prisoten v individualnih ocenah mnenja neke nacionalne javnosti (Taylor, 1982, Glynn in Mcleod, 1985, Salmon in Kline, 1985, Salmon in Neuwirth, 1990, Ikeda, 1989, Tokinoya, 1989). To pomeni, da nekateri Ëlani manjπine napaËno ocenjujejo svoj poloæaj in se zaznavajo kot Ëlani veËine in obratno, ljudje z dejansko veËinskim mnenjem menijo, da so Ëlani manjπine (Taylor, 1982). Tako so nekateri komentatorji (npr. Merten, 1985) menili, da je povsem neprimerno spraπevati ljudi po oceni mnenjskega ozraËja, ker bi za kaj takega potrebovali prirojen raËunski mehanizem, Salmon in Kline pa (1984) v zvezi s tem izraæata dvom v predpostavko, da vpraπanje, ‘kaj meni veËina ljudi...’ resniËno meri zaznavo mnenjskega ozraËja kot ga je pojmovala Noelle-Neumannova. Slednja se je na kritiko netoËnosti zaznav odzvala z dvema argumentoma (1985), in sicer po eni strani trdi, da toËnost zaznav sploh ni pomembna, saj je relevantna le subjektivna ocena lastne pozicije, na osnovi katere posameznik zaznava pritisk ali oporo, tako da bodo tudi objektivni pripadniki veËine, ki so subjektivno v manjπini, izkuπali strah pred izolacijo. »e to ugotovitev poveæemo z dejstvom, da so ljudje pogosto v stanju mnoæiËne nevednosti, potem se znajde eden od vitalnih dinamiËnih elementov spirale molka v zadregi, kajti v takih okoliπËinah, ko tako nasprotniki kot zagovorniki nekega pogleda Ëutijo oporo v mnenjskem ozraËju, do dominance in normativnega pritiska nekega mnenja ne more priti. V luËi tega ni presenetljivo, da drugi argument preusmerja pomembnost druæbenega okolja k zaznavam mnenjskih trendov, ki naj bi bile precej bolj natanËne od zaznav trenutnega razpoloæenja. Tradicija raziskovanja spirale molka skoraj brez izjeme vkljuËuje analizo odnosa med zaznavami trendov v mnenjskem ozraËju in izraæanjem mnenja, pri Ëemer pa se zdi, da je ta element v novejπih πtudijah postal nek nevpraπljiv repertoar (npr. Moy et al. 1999, Scheufele, 1999, Scheufele, 2001), saj zveza ni natanËneje konceptualizirana in problematizrana, Ëeprav sloni na zelo problematiËni predpostavki 139Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka konsonantnih medijev in niËni vlogi posameznikovega neposrednega druæbenega okolja. Zanimivo je, da so mlajπe πtudije v veliki meri uspeπne pri empiriËnem dokazovanju te zveze (Moy et.al, 1999, Scheufele, 1999, PetriË in Pinter, 2002), medtem ko starejπe (Ikeda, 1989, Tokinoya, 1989, Glynn in Mcleod, 1985) ravno nasprotno niso. Pridruæujemo se ugotovitvam nekaterih komentatorjev, ki menijo, da je eden od moænih vzrokov tega nenatanËna konceptualizacija odnosa med zaznavami in izraæanjem mnenja, v katerem igra strah pred izolacijo zelo pomembno vlogo, pri Ëemer so ga raziskave uspele integrirati v svoje empiriËne modele πele nedavno (Neuwirth, 1995, Moy et al., 1999, Scheufele, 2001, PetriË in Pinter, 2002). Glede virov zaznav mnenjskega ozraËja teorija spirale molka predpostavlja, da posamezniki Ërpajo svoje ocene druæbenega okolja iz mnoæiËnih medijev in medosebnih pogovorov, pri Ëemer je vloga slednjih zelo preprosto reπena, ker naj bi le uπËvrπËevali podobe prvih, poleg tega pa Noelle-Neumannova ne ponuja empiriËnega vpogleda v ta problem. Podobno se tudi preteæni del raziskovalne tradicije spirale molka le v manjπi meri ukvarja z empiriËnim vidikom problema, a toliko bolj s teoretiziranjem vloge druæbenega konteksta in naËina njegove zaznave. Socialna psihologija nas opozarja, da posameznikova zaznava mnenj drugih ni neko preprosto beleæenje atributov drugih ljudi, ampak vkljuËuje kompleksne procese med katerimi je pogost mehanizem zrcaljenje lastnih mnenj na mnenja drugih. Da igra Ëlanstvo posameznika v referenËni skupini pomembno vlogo v zaznavi mnenj drugih, so ugotavljali Glynn in McLeod (1984), Glynn in Park (1997) in Scheufele (1999). Med drugim ponujajo pomembno empiriËno ugotovitev, da posamezniki, pripadniki kohezivnih druæbenih skupin, ocenjujejo mnenja nacionalne javnosti na osnovi projekcije skupinske skladnosti, kar pomeni, da zaznavajo podporo v mnenjskem ozraËju takrat, ko so njihova mnenja skladna z mnenji njihovih intimnih druæbenih skupin. Temeljito πtudijo virov zaznav mnenjskega ozraËja in zaznav mnenjskih trendov sta opravila Shamir in Shamir (2000), ki sta z uporabo globinskih intervjujev presegla povrπinskost vpraπanj o druæbenih zaznavah v anketnih vpraπanjih. Ugotovila sta, da je temeljni vir zaznav mnenjskega ozraËja mehanizem zrcalnega jaza, medtem ko v zaznavah mnenjskih trendov igrajo kljuËno vlogo ekonomske, druæbene in politiËne informacije, predvsem pa sama informacija o dogodku (Shamir in Shamir, 2000). V tem bi lahko iskali razlog, zakaj se je v πtevilnih raziskavah vpliv zaznave mnenjskih trendov izkazal za statistiËno znaËilnega, vpliv zaznav mnenjskega ozraËja v populaciji pa ne. Zdi se namreË, da ljudje ocenijo moænost prevlade nekega mnenja z racionalnim razmislekom na osnovi dejstvenih informacij, tako da lahko sami racionalizirajo tako odloËitev, hkrati pa to vpliva na njihovo pripravljenost izraziti mnenje, ker imajo zanj æe izoblikovane argumente.1 Z razpravo o virih zaznav mnenjskega ozraËja je neposredno povezana skrita predpostavka teorije o nestrukturiranosti druæbenega konteksta, ki se kaæe v atomistiËni podobi druæbe, v kateri je izolirani posameznik izpostavljen vplivu nekega oddaljenega mnenja celotnega kolektiva, medtem ko mnenja ljudi, ki posameznika dejansko obkroæajo, niso relevantna (Salmon in Kline, 1985, Salmon in Neuwirth, 1990, Kenna- mer, 1990, Price in Allen, 1990, Glynn in Park, 1997, Shamir in Shamir, 1997). Kritiki 140 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË ugovarjajo, da je ta predpostavka zelo problematiËna, saj druæba ni le neka neorganizirana homogena masa, ampak vkljuËuje kompleksnost razslojenih in strukturiranih konglomeracij primarnih, referenËnih, interesnih in statusnih skupin, klubov, skupnosti, korporacij, komitejev, komisij in drugih druæbenih organizacijah (Kennamer, 1990). »lanstvo v teh organizacijah, ugotavlja Kennamer (1990), je pogojeno s komunikacijo, ki po eni strani sluæi ustvarjanju in vzdræevanju druæbene organizacije, po drugi pa vse- buje neko vrsto druæbene kontrole. Na konceptualnem nivoju se je tako razvila pestra razprava o vlogi primarnih in drugih druæbenih skupin v procesu oblikovanja in izraæanja mnenja, ki je izpostavila vpraπanja skupinskih procesov odloËanja (Price in Allen, 1990), socialno psiholoπke procese primerjave (Salmon in Kline, 1990), in identifikacije (Price in Allen, 1990, Jeffres et al., 1999), vendar so se te ideje le v manjπi meri upoπtevale v empiriËnem raziskovanju teorije spirale molka. Zdi se, da so predvsem vplivale na to, da se je v tradiciji raziskovanja spirale molka originalni operacionalizaciji mnenjskega ozraËja in zaznav trendov pridruæila zaznava mnenjskega ozraËja na razliËnih nivojih druæbene organizacije: zaznava mnenja veËine prijateljev (Jeffres et al.1999, Moy et al., 1999), sosedov (Glynn in Mcleod, 1985), lokalne skupnosti (Salmon in Neuwirth, 1990) in mesta (Salmon in Neuwirth, 1990). VeËjo pomembnost vpliva mnenjskega ozraËja na niæjem nivoju druæbene organiziranosti argumentirajo z ugotovitvijo, da ima dominantno mnenje v posameznikovem neposrednem okolju veËjo moË, saj deviantni posamezniki izkuπajo veËji strah pred izolacijo pred svojim neposrednim medosebnim okoljem kot pa pred neko mnoæico neznanih ljudi (Salmon in Kline, 1984). Konceptualicija procesa javnega izraæanja mnenja, ki æeli biti skladna z idejo spirale molka, mora nujno vkljuËevati pojem strahu pred izolacijo, saj mu teorija pripisuje kljuËno vlogo v mnenjskih procesih. Obravnavamo ga v sklopu problematizacije mnenjskega ozraËja, ker sta strah in mnenjsko ozraËje neloËljivo povezana (Noelle- Neumann, 1985: 81): “Mnenjsko ozraËje je javno mnenje, kateremu se nihËe ne more izogniti in je nosilec pretnje izolacije, neke vrste zunanji vpliv na Ëloveπka bitja, ki ga izkuπajo v obliki strahu pred izolacijo”. Predpostavka teorije spirale molka, da je strah pred izolacijo genetsko doloËena osebnostna znaËilnost, v tem smislu tudi univerzalno prisotna konstanta, je nenehno kritizirana v tradiciji raziskovanja spirale molka, predvsem na osnovi nekritiËne aplikacije Aschevih eksperimentov o skupinski konformnosti (Glynn in McLeod, 1985, Salmon in Kline, 1990, Lasorsa, 1991, Scheufele in Moy, 2000) in zanemarjanja informativnega vpliva (Price in Allen, 1990). Strinjamo se z ugotovitvijo, da leæi kljuËni problem strahu pred izolacijo v nejasni in nekonsistentni definiciji (Glynn in McLeod, 1985), saj ga Noelle-Neumannova po eni strani opredeli kot genetiËno pridobljeno osebnostno znaËilnost, veljavnost Ëesar ne moremo potrditi niti v psiholoπki literaturi, niti na nivoju empiriËnih testov. Po drugi strani pa se v opredelitvi strahu potem, ko je posredno priznala nekritiËno aplikacijo Aschevih eksperimentov, zateËe k posredni razlagi, tako da poveæe obËutke sramu, ki jih sproæajo nekatere situacije, s strahom pred izolacijo. Poleg nekonsistentnosti definicij je problem tudi v slednji razlagi, saj Noelle-Neumannova ne uspe utemeljiti, na kakπen naËin obËutek sramu povzroËa strah pred izloËenostjo iz komunikacije z drugimi, Ëe lahko slednje razumemo kot druæbeno izolacijo (Noelle-Neumann, 1991). 141Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka Nekonsistentnost opredelitve pojma strahu pred izolacijo izvira tudi iz neskladnosti med njegovo eksplicitno opredelitvijo kot univerzalni mehanizem in implicitno vlogo, ki jo lahko razberemo iz konceptualizacije procesa javnega izraæanja mnenja. Strah pred izolacijo se namreË kot dejavnik, ki variira glede na situacijo, nahaja nekje med zaznavami druæbenega okolja in izraæanjem mnenja. Ko posameznik oceni, da ima veËina ljudi drugaËna mnenja od njegovega, se kot odziv na to sproæi strah pred izolacijo, ki zaustavi posameznikovo izraæanje mnenja. Da strah ni univerzalna konstanta, ugotavljata Glynn in McLeod (1984, 1985) in predlagata, da se ga obravnava kot spremenljivko, vendar so raziskovalci spirale molka πele slabih petnajst let kasneje zaËeli upoπtevati ta nasvet (Neuwirth, 1995, Glynn in Park, 1997, Moy et al., 1999, Scheufele, 1999, 2001, PetriË in Pinter, 2002), kar pa ni tako presenetljivo, glede na omenjene nejasnosti v konceptualizaciji. Bolj kot z definiranjem strahu pred izolacijo se te πtudije ukvarjajo s problemi merjenja, vendar s ponujenimi reπitvami ne moremo biti preveË zadovoljni, kar je posledica tega, da ne slonijo na jasni in veljavni konceptualizaciji. Moy et al. (2000) na primer uporabijo za mero strah pred izolacijo kar vpraπanje ‘Vas je strah izolacije?’, kar je seveda velika metodoloπka napaka, na kar je opozarjala æe Noelle-Neumannova (1985). Scheufele (2001) je po drugi strani z odprtim vpraπanjem æelel zapopasti strah pred izolacijo, a je pri tem sproæil problem veljavnosti, saj se zdi, da bolj kot strah pred izolacijo dejansko meri vrste reakcij na razliËne druæbene situacije, ki so pogojene strahom. Ne glede na πtevilne teæave v merjenju strahu pred izolacijo, menim, da je obravnava tega pojma kot endogene spremenljivke obogatila teorijo spirale molka, πe posebej tisti del, ki se nanaπa na vlogo zaznav neposrednega druæbenega okolja, saj lahko na ta naËin primerjamo strah pred izolacijo, ki ga sproæa posameznikovo bliænje medosebno okolje in strah, ki ga sproæa zaznava mnenjskega ozraËja druæbe kot celote. Preden se raziskovanje spirale molka intenzivno posveti problemom merjenja in statistiËnega pojasnjevanja, je nujno potrebno reπiti problem dvoumnih konceptualizacij spremenljivk in odnosov med njimi, ki jih æe v Noelle-Neumannovih spisih ni malo. Poglejmo si na primer naslednjo nekonsistentnost: (1) “ko ljudje ugotovijo, da se njihova mnenja πirijo, pridobijo na samozavesti in brezskrbno izrazijo svoja mnenja” (Noelle-Neumann, 1991: 6) in (2) “ko ljudje ugotovijo, da so mnenja v zatonu, bodo zaradi strahu pred izolacijo molËali” (Noelle-Neumann, 1991: 232). Ta teoretska predloga porajata nedoreËenost, saj ni jasno ali sta samozavest in strah pred izolacijo dve plati istega mehanizma ali pa se med zaznavo podpore za lastna mnenja in javnim izraæanjem mnenja nahaja bolj kompleksen mehanizem. »e skuπamo povzeti, lahko reËemo, da Noelle-Neumannova celotno vlogo druæbe- nega okolja v procesih javnega izraæanja mnenja obravnava dokaj nekonsistentno, celo preveË poenostavljeno. Glede tega je tradicija raziskovanja spirale molka veliko naredila pri razËlenitvi druæbenega konteksta in posameznikovi umeπËenosti vanj, a se zdi, da je premalo naredila v zvezi s teoretsko in empiriËno opredelitvijo mehanizma, po katerem druæbene zahteve postanejo del individualnega delovanja. 142 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË 3.1.3. Raziskovanje drugih dejavnikov javnega izraæanja mnenja Tradicija raziskovanja teorije spirale molka je poleg obstojeËih dopolnitev in razπiritev na konceptualnem in empiriËnem nivoju v analizo pojasnjevanja procesov izraæanja mnenja vkljuËila tudi druge dejavnike v skladu z ugotovitvami kritikov (Donsbach in Stevenson, 1986, Salmon in Neuwirth, 1990), da Noelle-Neumannova neupraviËeno predpostavlja determiniranost javnega izraæanja mnenja z zaznavami mnenjskega ozraËja in mnenjskih trendov. Lahko reËemo, da te razπiritve dodajajo k normativnim dejavnikom, ki jih izpostavlja teorija spirale molka, posameznikovo povezanost s predmetom izraæanja mnenja in individualne motivacije ter zmoænosti. Predmet izraæanja mnenja ali problem okoli katerega se razvije javna diskusija, je sicer zelo pomembna komponenta v teoriji spirale molka, vendar je njegova vloga omejena na moralno in emocionalno razseænost, ki skupaj pogojujeta funkcioniranje spirale molka (Noelle-Neumann, 1985, 1991). »e tema ni moralno nabita, mnenjsko ozraËje o javnem problemu ne nosi druæbenega pritiska, zato posamezniki ne izkuπajo strahu pred izolacijo in lahko javno izraæajo mnenja po svoji volji. V obseæni tradiciji raziskovanja spirale molka lahko najdemo πtevilne raznolike teme, ki v veËji ali manjπi meri ustrezajo kriteriju moralne nabitosti: onesnaæevanje okolja (Noelle-Neumann, 1991, Taylor, 1982), volitve (Glynn in McLeod, 1984, 1985, McDonald et. al, 2001), politiËni πkandali (Tokinoya, 1989, 1996), palestinski problem (Shamir in Shamir, 1997, 2000), kajenje v javnih prostorih (Scheufele, 2001), in nenazadnje tuje lastniπtvo slovenskih nepremiËnih in vkljuËevanje Slovenije v Evropsko unijo (PetriË in Pinter, 2002). Ne samo, da bi morale raziskave upoπtevati, da moralna nabitost variira glede na obravnavane javne probleme, ampak tudi, da se slednji loËijo med seboj glede na konkretnost, druæbeno pomembnosti in unikatnost (Salmon in Kline, 1985). V raziskavi, ki smo jo nedavno opravili (PetriË in Pinter, 2002), smo na empiriËnem nivoju dokazali, da je proces izraæanja mnenja kot ga opredeljuje teorija spirale molka, zelo obËutljiv na naravo predmeta javne razprave, Ëetudi so bile vse vkljuËene teme moralno nabite. »eprav nam ni uspelo identificirati razlogov za to, pa nudijo oporo empiriËnemu dejstvu ugotovitve πtevilnih komentatorjev, ki izpostavljajo, da imajo poleg normativnih razseænosti predmeta razprave, pomembno vlogo v procesih javnega izraæanja mnenja tudi πtevilne druge lastnosti, ki jih lahko apliciramo na individualni nivo. Najpogosteje predlagajo, da bi bilo potrebno raziskati vpliv posameznikove vkljuËenosti v temo, natanËneje, v kolikπni meri nek javni problem posameznika osebno prizadeva in koliko znanja o tem problemu poseduje (Salmon in Kline, 1985, Katz in Baldassare, 1997, Mutz, 1997, Shamir in Shamir, 2000, Scheufele, 1999). Na empiriËnem nivoju so se ti vplivi pogosto izkazali za relevantne, tako da se tu odpira pomembna smernica za nadaljnje raziskovanje spirale molka. Raziskovalci teorije spirale molka so pogosto problematizirali tudi vlogo lastnosti posameznikovega mnenja v procesu izraæanja, element, ki ga je Noelle-Neumannova bolj ali manj preskoËila. V originalni koncepciji teorije spirale molka namreË ni jasno, kaj se zgodi s posameznikovim mnenjem, ko zazna nasprotujoËi trend in sovraæno situacijo - ali bo svoje mnenje spremenil ali pa ga bo samo zaËasno prikril. Raziskovalci 143Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka spirale molka so k problemu pristopili z razliËnih strani, kjer so se po eni strani spraπevali o smeri vzroËne zveze med posameznikovimi volilnimi preferencami in zaznavo mnenj drugih (Glynn in McLeod, 1984, Salmon in Neuwirth, 1990), po drugi pa o vplivu lastnosti mnenj kot so intenzivnost (Glynn in Park, 1997), trdnost (McDonald et al., 2001, Shamir in Shamir, 2000) in prepriËanje v njihovo pravilnost (Lasorsa, 1991) na posameznikovo izraæanje mnenja. Lasorsa (1991) meni, da bodo posamezniki, ki so prepriËani v pravilnost svojega mnenja, le tega izrazili ne glede na njegovo ustreznost (Lasorsa, 1991). MnoæiËne medije je Noelle-Neumannova konceptualizirala kot enega od virov zaznav mnenjskega ozraËja, o Ëemer smo beæno spregovorili æe zgoraj, medtem ko se tradicija raziskovanja spirale molka ni ukvarjala s tem odnosom, ampak z neposrednim vplivom rabe razliËnih mnoæiËnih medijev na pripravljenost izraæanja mnenja, pri Ëemer pogosto manjka smiselna argumentacija te zveze (Lasorsa, 1991, Glynn in McLeod, 1984). Med izjemami je Scheufele (1999, 2001), ki je opredelil vpliv uporabe mnoæiËnih medijev na izraæanje mnenja kot posredovanega z medosebnimi pogovori, znanjem o temi, diferenciranostjo znanja in drugimi kognitivnimi spremenljivkami, vendar s tem ne reπuje kljuËnega problema, ki leæi v konceptualizaciji uporabe mnoæiËnih medijev. Teoretski pojem mnoæiËnega medija namreË vkljuËuje πtevilËnost razliËnih komuni- katorjev, od tradicionalnih do internetnih in, Ëe upoπtevamo pluralnost, ki jih krasi, je veljavnost merjenja uporabe mnoæiËnih medijev z vpraπanji o pogostosti spremljanja novic v Ëasopisih in na televiziji (Glynn in McLeod, 1984, Moy et. al, 1999) zelo problematiËna. Nekateri avtorji so v pojasnjevalne modele vkljuËevali vsaj delno diferencirane spremenljivke medijske uporabe na nivoju loËevanja Ëasopisnih in tele- vizijskih novic (Glynn in McLeod, 1984, Scheufele, 2001) in na nivoju izpostavljenosti in pozornosti (Lasorsa, 1991), vendar to ne spremeni bistveno dejstva, da bi se moralo glede na zelo meπane empiriËne rezultate, raziskovanje osredotoËiti na konceptualizacijo vloge mnoæiËnih medijev v procesih posameznikovega oblikovanja in izraæanja mnenja, ne pa neargumentirano empiriËno preverjati neposredni vpliv gole rabe na pripravljenost izraæanja mnenja. EmpiriËna tradicija teorije spirale molka si v iskanju pojasnjevalnih mehanizmov javnega izraæanja mnenja v precejπnji meri izposoja ideje od empiriËnih in teoretskih raziskav javnega mnenja, ki v ospredje ne postavljajo normativnih dejavnikov, ampak posameznikovo racionalno instrumentalno delovanje, ki je doloËeno z lastno inten- cionalno usmerjenostjo. Tako lahko govorimo o sklopu motivacijskih spremenljivk, ki so v veliki meri izpeljane iz literature o politiËni participaciji. Raziskovalci teorije spirale molka vkljuËujejo v pojasnjevanje izraæanja mnenja dejavnike kot so zanimanje za politiko (Lasorsa, 1991, McDonald et al. 2001), vkljuËenost v politiko (Shamir in Shamir, 2000), politiËna orientiranost (Ikeda, 1989), obËutek lastne uËinkovitosti (Lasorsa, 1991) in politiËno nezadovoljstvo (Shamir in Shamir, 2000). Avtorji v veliki meri ugotavljajo, da pozitivne motivacije na empiriËnem nivoju precej bolje pojasnjujejo izraæanje mnenja kot pa normativni dejavniki, ki jih predlaga Noelle-Neumannova, kar bomo v zakljuËku problematizirali v luËi spirale molka kot procesa javnega mnenja. 144 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË 3.2. Spirale ali trendi agregatov? Noelle-Neumannova (1980/1993) je teorijo spiralo molka utemeljila na petih predpo- stavkah, kjer prve πtiri vkljuËujejo komponente individualnega delovanja (strah pred izolacijo, zaznava mnenjskega ozraËja, zaznava mnenjskega trenda, pripravljenost javnega izraæanja mnenja), ki omogoËajo razumevanje procesa posameznikovega izraæanja mnenja, medtem ko peta v povezavi s prvimi πtirimi konceptualizira celoviti proces, ki poteka od mehanizmov, ki doloËajo individualna izraæanja mnenj, do preobli- kovanja teh v mnenjsko ozraËje, ki kot druæbeni pritisk doloËa mnenja in vedenja ljudi. Preteæni del empiriËne tradicije raziskovanja teorije spirale molka, ki smo ga sistematiËno predstavili in ovrednotili v prejπnji toËki, usmerja pozornost izkljuËno na prve πtiri predpostavke, se pravi na pojasnjevanje individualnega izraæanja mnenja, medtem ko lahko identificiramo le nekaj poskusov konceptualizacije in (ali) empiriËnega preverjanja pete. Da izraæena mnenja posameznikov transformirajo normativno moË mnenjskega ozraËja, je Noelle-Neumannova utemeljevala na volilnih podatkih, na osnovi katerih se ji je sploh porodila ideja spirale molka. Na temelju primerjave trendov agregatov volilnih namer in agregatov zaznav mnenjskih trendov ter ugotovitve, da so se v Ëasu najprej spremenile zaznave trendov in πele nato volilne namere, je Noelle-Neumannova (1991) sklepala na veljavnost procesa spirale molka. Dejansko pa na nobenem mestu ni uspela empiriËno pokazati, kako se “vsota posameznih mnenj, ki jih razpoznamo z javno- mnenjskim glasovanjem, preoblikuje v izjemno politiËno moË, ki jo poznamo kot javno mnenje” (Noelle-Neumann, 1985:95), niti ni bila konceptualno jasna v tem elementu. Glynn in McLeod (1984) in Tokinoya (1989) so z uporabo agregiranih podatkov volilnih namer, zaznav mnenj drugih in zaznav volilnih zmagovalcev za pojasnjevanje spirale molka kot procesa javnega mnenja podobno naredili konceptualni preskok, saj druæbeni nivo analize enaËijo z agregatom individualnih odgovorov na anketna vpraπanja in tako zelo poenostavijo odnos med individualnim delovanjem in druæbenimi strukturami. ©e veË, analiza agregatov se zdi tudi empiriËno neustrezna za pojasnjevanje mehanizma spirale molka zaradi veË razlogov: (a) neustreznost za pojasnjevanje vzroËnih meha- nizmov, ki v veliki meri potekajo na individualnem nivoju, (b) enakovrednost mnenj in ‘pseudomnenj’, kjer so slednji zgolj respondentovi odzivi na anketna vpraπanja, ne pa izdelana mnenja (Graber, v Price in Roberts, 1987), in (c) zanemarjanje porazdelitve mnenj. Slednje je lahko posebej kritiËno, ko raziskovalci v analizi agregatov mnenj s poroËanjem deleæev in mer srednje vrednosti na enak naËin interpretirajo empiriËne situacije, ki so dejansko zelo razliËne. Tako se lahko zgodi, da sta na osnovi srednjih mer na enak naËin interpretirani situaciji, ko je, na primer, v prvi Ëasovni toËki porazde- litev mnenj v obliki zvonËaste krivulje, v drugi Ëasovni toËki pa v obliki Ërke U, dejansko pa se je zgodila intenzivna polarizacija mnenj. V tradiciji raziskovanja teorije spirale molka je Taylor (1982) edini, ki je ponudil celoviti formalni model teorije spirale s predstavitvijo ‘veËstopenjskega modela evolucije mnenj’, ki vkljuËuje vseh pet predpostavk Noelle-Neumannove teorije. V modelu nastopajo spremenljivke posameznikovo mnenje, zaznava mnenjskega ozraËja in 145Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka zaznava mnenjskega trenda, ki vplivajo na pripravljenost izraæanja mnenja, ki nadalje vpliva na preoblikovanje mnenjskega ozraËja. Podrobnejπo analizo in ovrednotenje Taylorjevega modela ponujamo na drugem mestu (PetriË in Pinter, 2002), kjer nastopa kot izhodiπËe v oblikovanju formalnega modela javnega izraæanja mnenja v teoriji spirale molka. KljuËna vrlina njegovega modela je, kakorkoli, procesni element, ki razlaga, kako se lahko individualno delovanje organizira v kolektivno silo: preko akumulacije individualnih izraæanj v mnenjsko ozraËje. Taylorjev prispevek ni neproblematiËen, tako na empiriËnem, kakor tudi na teoretiËnem nivoju, vendar ostaja njegov pogumni poskus integralnega modela spirale molka izjema glede na obseæno koliËino prispevkov, ki se ukvarjajo le s posamiËnimi predlogi teorije spirale molka. V tradiciji raziskovanja teorije spirale molka je potrebno omeniti πe nedavno izdano delo bratov Shamir (2000), ki na obseæen, teoretsko informativen in empiriËno bogat naËin ponujata celovito razumevanje javnomnenjskih procesov. »eprav ne govorita veliko o tem, kako se individualna mnenja transformirajo v kolektivno silo, pa sta skuπala na izËrpen naËin konceptualno in empiriËno zapopasti proces, bolje reËeno, dinamiko javnega mnenja. Shamir in Shamir (2000) uporabljata podoben pojmovni aparat kot Noelle-Neumannova (1980), vendar javnega mnenja ne razumeta zgolj kot normativno prisilo, ki omogoËa druæbeno integracijo, ampak menita, da je “javno mnenje druæbeni sistem, ki poseduje in posreduje druæbeno integracijo in spremembo, da se lahko razvija po razliËnih dinamiËnih poteh, pri Ëemer je ta dinamika funkcija normativnih in informativnih vplivov” (Shamir in Shamir 2000:8). Ugotavljata, da ima javno mnenje πtiri temeljne razseænosti, ki so na empiriËnem nivoju agregati spremenljivk, ki jih je ponudil Taylor za formalno preverjanje teorije spirale molka: (1) evaluativno, ki je agregat mnenj, (2) informacijsko perspektivno, ki je agregat zaznav mnenjskih trendov, (3) mnenjsko ozraËje, ki je agregat zaznav mnenj drugih, in (4) vedenjsko, ki je agregat pripravljenosti izraæanja mnenj. Glede slednjega zagreπita podobno napako kot Taylor, ki smo jo problematizirali æe v razpravi o operacionalizaciji javnega izraæanja mnenj. Kot reËeno, Shamir in Shamir (2000) procese javnega mnenja konceptualizirata drugaËe kot Noelle-Neumannova, saj upoπtevata kritike na raËun eksluzivnega pripisovanja strahu v odnosih izraæanja, obravnavata vire mnenjskega ozraËja, omogoËata dinamiËno pojasnitev pojavov mnoæiËne nevednosti in tihe veËine, predvsem pa posameznika ne pojmujeta kot pasivnega, ampak kot racionalno, razmiπljajoËo osebo. Na empiriËnem nivoju nudita vpogled v procese javnega mnenja z analizo divergenc in konvergenc posameznih razseænosti javnega mnenja, pri Ëemer izpostavljata zanimivo dinamiko v primeru palestinskega vpraπanja, ko so se mnenja ljudi in njihove zaznave priËakovanj glede prihodnosti zaËela spreminjati v miroljubno smer, medtem ko je bilo dejansko mnenjsko ozraËje πe precej agresivno. Kljub temu, da se Shamir in Shamir (2000) pojmovno v veliki meri naslanjata na teorijo spirale molka, pa kompleksna dinamika procesov javnega mnenja, ki jo ugotavljata na empiriËnem nivoju ne govori v prid tej teoriji: mnoæiËni mediji so bolj kot utrjevalci prevladujoËega agresivnega mnenjskega ozraËja pomembni kot dobavitelji informa- cijskega ozraËja, na osnovi katerega se ljudje racionalno odloËajo in izoblikujejo realnejπa, bolj miroljubna priËakovanja glede prihodnosti reπevanja palestinskega 146 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË problema. Kakorkoli, v primerjavi s prevladujoËim raziskovanjem teorije spirale molka, predstavlja njun prispevek nadgradnjo, ker skuπata teoretiËno in empiriËno pojasnjevati druæbene in individualne premike v javnem mnenju v medsebojni prepletenosti teh dveh nivojev. 4. Moænosti teorije spirale molka za razumevanje procesov javnega mnenja Obseæna tradicija raziskovanja teorije spirale molka je v zadnjih dvajsetih letih ponudila razliËne delne reπitve konceptualnih, metodoloπkih in empiriËnih problemov, ki jih komentatorji pripisujejo Noelle-Neumannovi teoriji, pri tem pa je v veliki meri zanemarila ali celo zanikala model spirale molka kot model procesa javnega mnenja. Ugotavljamo, da se to kaæe na naslednjih nivojih: (1) pojem spirale molka je reduciran na pojem javnega izraæanja mnenja, (2) raziskovalci teorije implicitno zanikajo obstoj celovitega modela spirale molka, s tem ko pripisujejo pomembnost predvsem nenormativnim dejavnikom v javnem izraæanju mnenja, (3) sodobnejπe raziskave teorije spirale molka se ne usmerjajo v kritiËne probleme, ampak v univerzalno veljavnost teorije spirale molka. Glede prvega smo pokazali, da se preteæni del tradicije raziskovanja spirale molka ukvarja predvsem s procesi, ki se odvijajo na individualnem nivoju, se pravi z dejavniki, ki doloËajo, kdaj je nekdo pripravljen izraziti svoje mnenje v javnosti. Na ta naËin je tradicija raziskovanja preusmerila pozornost od spirale k molku, saj je ne zanima spirala kot proces povezovanja individualnega in druæbenega nivoja, ampak zgolj situacije, ki povzroËajo, da posamezniki spregovorijo oziroma molËijo. ©e veË, precej raziskovalcev, ki si v razπirjanju pojasnjevalnega mehanizma teorije spirale molka, izposojajo dejavnike v teorijah, ki poudarjajo racionalno namensko delovanje ljudi in tudi empiriËno dokazujejo njihov vpliv, na ta naËin zanikajo teorijo spirale molka kot celoto. Kot smo æe ugotavljali, je lahko spirala v pogonu namreË le takrat, ko se mnenjsko ozraËje v samoizpolnjujoËi nameri uËvrπËuje preko individualnih izraæanj mnenja, a takoj, ko dopustimo moænost, da ljudje niso popolnoma doloËeni s pritiskom mnenjskega ozraËja, ampak se odloËajo na osnovi razliËnih motivacij in okoliπËin, priznamo, da se normativna moË mnenjskega ozraËja ne more tako preprosto izoblikovati in s tem se spirala prekine. Tudi ukvarjanje s problemom univerzalne veljavnosti teorije spirale molka bolj ali manj zanemarja njeno integralno vrlino, saj komentatorji postavljajo problem iskanja vzrokov raznolikosti obnaπanja predpostavk teorije spirale molka pred reπevanje kljuËnih teoretskih zagat. Teorija spirale molka je bila preverjena med drugim v NemËiji (Noelle-Neumann, 1993), ZDA (Glynn in McLeod, 1985, Scheufele, 1999), Japonski (Ikeda, 1989, Tokinoya, 1989), Mehiki (Neuwirth, 1995) in tudi v Sloveniji (PetriË in Pinter, 2002), pri Ëemer je doæivela razliËno empiriËno oporo tako znotraj dræav kot med njimi. Ob naslonitvi na meddræavne razlike so raziskovalci zaËeli iskati vzroke za (ne)delovanje spirale molka v kulturnih razlikah (npr. Scheufele in Moy, 1999), vendar pa, Ëe pregledamo tradicijo teorije spirale molka, ugotovimo, da ni tipiËnih razlik v empiriËni 147Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka veljavnosti modela glede na kulturno okolje. EmpiriËne πtudije so dokazovale, neodvisno od dræave preverjanja, meπano oporo posameznim predlogom teorije spirale molka, pri Ëemer so bile veËinoma neuspeπne v zagotavljanju trdne in konsistentne opore za celoten model javnega izraæanja mnenja. Zdi se, da ni relevantno iskati razlogov empiriËne nekonsistentnosti predlogov teorije v medkulturnih razlikah, preden raziskovalna skupnost ne doseæe konsenza glede konceptualizacije in operacionalizacije kljuËnih komponent teorije. Menim, da lahko nekatere ideje teorije spirale molka sluæijo predvsem kot eno izmed izhodiπË za obravnavo procesov javnega mnenja, podobno kot sta to storila Shamir in Shamir (2000), vztrajanje na konceptualizaciji javnega mnenja kot procesa, ki je utemeljeno izkljuËno v prisili in strahu, pa je verjetno obsojeno na neuspeh. Tradicija raziskovanja spirale molka je izpostavila nekatera podroËja, na katera bi se bilo smiselno usmeriti, pri Ëemer na osnovi empiriËnih ugotovitev prednjaËi narava javne problematike kot enega izmed kljuËnih dejavnikov v procesu izraæanja mnenja. Pri tem bi moralo prihodnje raziskovanje preseËi individualni nivo analize in skuπalo najprej natanËneje konceptualizirati proces oblikovanja javne diskusije okoli nekega izvornega javnega problema (Price, 1992) in nato teoretiËno opredeliti in empiriËno zapopasti komuni- kacijski proces organiziranja in reograniziranja izraæenih mnenj v konsenz skozi razliËne nivoje druæbene organizacije. Opomba 1. V tej luËi bi se morda spremenila tudi Noelle-Neumannova interpretacija zmanjπevanja podpore nuklearni energiji, ki ga pripisuje enostranskemu tonu medijev, ne upoπteva pa dejstva, da se je v tistem Ëasu zgodila »ernobilska nesreËa. NedemokratiËna podoba mnoæiËnih medijev, ki v teoriji spirale molka definirajo mnenjsko ozraËje in na ta naËin posredujejo namige glede normativnega mnenja, je bila znotraj komunikoloπke in politoloπke discipline ostro kritizirana, v tradiciji raziskovanja spirale molka pa ta vloga ni bila izËrpneje problematizirana. Literatura Ajzen, I. (1988): Attitudes, Personality and Behavior. Open university press: Buckingham. Donsbach, W., Stevenson, R.L. (1986): Herausforderungen, Probleme und empirische Evidenzen der Theorie der Schweigespirale. Publizistik, 31, 7-34. Glynn C.J., McLeod J.M (1984): Public Opinion du jour: An examination of the spiral of silence. Public Opinion Quarterly, 48, 731-740. Glynn C.J., McLeod J.M (1985): Implications of the spiral of silence theory for communication and public opinion research. V: K.R. Sanders, L.L.Kaid in D.Nimmo (ur.): Political Commu- nication Yearbook 1984, 43-65. Carbondale and Edwardsville: Southern Illinois Press. Glynn C.J., Park, E. (1997): Reference groups, opinion thresholds, and public opinion expres- sion. International Journal of Public Opinion Research, 9, 213-232. Glynn, C.J., Hayes, A.F., Shanahan, J. (1997): Spiral of Silence. A meta-analysis. Public Opinion Quarterly, 61, 452-463. 148 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Gregor PetriË Huckfeld, R., Sprague, J. (1995): Citizens, politic and social communication. Cambridge: Cam- bridge university press. Ikeda, K. (1989): ‘“Spiral of silence” hypothesis and voting intention: A test in the 1986 Japanese national election’. KEIO Communication Review, 10, 51-62 Jeffres, L.W., Neuendorf, K.A., Atkind, D. (1999): Spirals of silence: Expressing opinions when the climate of opinion is unambiguous. Political Communication, 16(2), 115-131. Katz, C., Baldassare, M. (1994): Popularity in a freefall: Measuring a spiral of silence at the end of the Bush presidency. International journal of public opinion research, 6(1), 1-12. Kennamer, J.D. (1990): Self-serving biases in perceiving the opinions of others: Implications for the spiral of silence. Communication Research, 17, 393-404. Lasorsa, D.L. (1991). Political outspokenness: Factors working against the spiral of silence. Jour- nalism Quarterly, 68, 131-140. McDonald, G.D., Glynn, J.C., Kim, S., Ostman, E.R. (2001): The spiral of silence in the 1948 presidential election. Communication Research, 28(2), 139-155. Merten, N. (1985): Some silence in the spiral of silence. V: K.R. Sanders, L.L.Kaid in D.Nimmo (ur.): Political Communication Yearbook 1984, 3-30. Carbondale and Edwardsville: South- ern Illinois Press. Moy, P., Domke, D.S., Stamm, K. (1999): The spiral of silence and affirmative action: The case of Washington’s Initiative 200. Predstavljen referat na konferenci AAPOR, St.Petersburg, FL. Moscovici, S. (1985): Innovation and minority influence. V: Moscovici, Mugny, Avermaet (ur.): Perspectives on minority influence. Cambridge: Cambridge University Press. Mutz, D.C. (1989): The influence of perceptions of media influence: Third person effects and the public expression of opinions. International Journal of Public Opinion Research, 1, 3-23. Neuwirth, K.J. (1995): Testing the spiral of silence model: The case of Mexico. Doktorska disertacija. Noelle-Neumann, E. (1974): The spiral of silence: A theory of public opinion. Journal of Com- munication, 24, 43-51. Noelle-Neumann, E. (1985): The spiral of silence: A response. V: K.R. Sanders, L.L.Kaid in D.Nimmo (ur.): Political Communication Yearbook 1984, 66-94. Carbondale and Edwardsville: Southern Illinois Press. Noelle-Neumann, E. (1980/1993): The spiral of silence. Public opinion - our social skin. Chi- cago, IL: University of Chicago Press. Noelle-Neumann, E. (1991): The theory of public opinion: The concept of spiral of silence. V: J.A. Anderson (Ur.): Communication yearbook, 14, 256-287. Newbury Park, CA, Sage. PetriË, G., Pinter, A. (2002): From social perception to public expression of opinion. Interna- tional Journal of Public Opinion Research, 14(1), 37-54. Pinter, A. (2001): Procesne predpostavke zgodnjemodernih pojmovanj javnega mnenja, Javnost, 7, 83-92. Price, C., Allen, S. (1990). Opinion spirals, silent and otherwise: Applying small group research to public opinion phenomena. Communication Research, 17, 369-382. Price, V. (1992). Public Opinion. London: Sage. Price, V., Roberts, D.F. (1987): Public Opinion Processes. V: C.R. Berger in S.H. Chaffee (ur.): Communication science yearbook, 780-813. 149Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 41: 131-149 Od spirale do molka: EmpiriËna tradicija raziskovanja teorije spirale molka Salmon, C.T., Kline F.G. (1985): The spiral of silence ten years later: An examination and evalu- ation. V: K.R. Sanders, L.L.Kaid in D.Nimmo (ur.): Political Communication Yearbook 1984, 3-30. Carbondale and Edwardsville: Southern Illinois Press. Salmon, C.T., Neuwirth, K. (1990): Perceptions of opinion climates and willingness to discuss the issue of abortion. Journalism Quarterly, 67, 566-577. Scheufele, D. (1999): Discussion or dispute? International Journal of Public Opinion Research, 11(1), 24-58. Scheufele, D. (2001): Real Talk: Manipulating the dependent variable in the spiral of silence research. Communication Research, 28(3), 304-323. Scheufele, D., Moy, P. (2000): Twenty-five years of the spiral of silence: A conceptual overview and empirical outlook. International Journal of Public Opinion Research, 12(1), 3-28. Shamir, J. in Shamir, M. (1997): Pluralistic Ignorance Across Issues and Over Time: Information Cues and Biases’, Public Opinion Quarterly 61, 227-260. Shamir, J. in Shamir, M. (2000): The Anatomy of Public Opinion. University of Michigan Press, Ann Arbor. Splichal, S. (1997): Javno mnenje, Ljubljana: FDV. Taylor, G. D. (1982): Pluralistic Ignorance and the Spiral of Silence: A formal analysis, Public Opinion Quarterly 46(3), 311-335. Tokinoya, H. (1996): A study on the spiral of silence theory in Japan, KEIO Communication Review, 18, 33-45. Avtorjev naslov: Gregor PetriË, mladi raziskovalec Center za metodologijo in informatiko Fakulteta za druæbene vede Univerze v Ljubljani p.p. 2547, 1000 Ljubljana e-mail: gregor.petric@uni-lj.si Rokopis prejet februarja 2002, revidirana verzija, dokonËno sprejeta za objavo, novembra 2002. Po mnenju uredniπtva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni znanstveni Ëlanek (s kvalitativno argumentacijo).