TELEX
mladinski list gorenja
Titovo Velenje, 25. maj 1983
k: «> -
33616 SOGOR YU
TITOVO VELENJE, 25.5.1983
MESEC MAJ SE JE PREVESIL V DRUGO POLOVICO. LETOŠNJA ŠTAFETA MLADOSTI JE SKLENILA SVOJO POT MLADOSTI IN PRIJATELJSTVA STOP
PRAZNOVANJU MESECA MLADOSTI SE PRIDRUŽUJEMO TUDI MLADI DELAVCI GORENJA S PRIČUJOČO IZDAJO NAŠEGA GLASILA TELEKS STOP
ZDRAVO
KS ZSMS GORENJE TITOVO VELENJE PREDSEDSTVO
33616 SOGOR TO
Pr' nas ni generacijskih sporov, ker je ves razvoj tako dinami-čen, da vleče mladino. Bili bi, če bi mi stagnirali, če mladina ne bi imela svoje perpektive. Toda, ko mladina vidi stalni na-Predek, ko vidi, kako se neprenehoma in dinamično razvija Vse življenje, ko vidi perspektivo tudi zase, tedaj ne more biti nobenega spopada, ampak samo naravno nadaljevanje — eni odhajajo, na njihovo mesto pa prihajajo drugi. Zato je treba izobraževati mladino, da nas bo lahko zamenjala.
Tito, 1958
P° čem se naša mladina razlikuje od mladine v mnogih drugih državah? Odlikuje se po tem, da sprejema naloge ne po nkazu in ne kot posameznč naloge od vodstva zgoraj. Ona Sama išče naloge, in to najtežje: gradi objekte, katere je naj-težje graditi in, ki se gradijo najdlje. Naj nam kdo pokaže, v kateri državi tako množično, tako enotno nastopa miadi-na in vlaga vse svoje fizične in umske sposobnosti, da bi po ma9ala pri gradnji srečne bodočnosti tako zase kot za prihodnje generacije.
Tito 1958
gledam tu simbolični prikaz poti letošnje štafete, se člo-Veku nehote porodi misel, da te poti vtkejo vsako leto nove n't*, ki našo socialistično družbo povezujejo v čvrsto in trdno celoto. Naša mladina tudi na ta način kaže, da je dostoj-na zaupanja, ki ga ima naš narod vanjo in da je bodočnost Paše države v pravih rokah, ki bodo zagotovile mirno in srečno življenje...
Tito, 1961
ORGANIZIRANOST MLADIH
MLADI V VELENJSKEM DELU SOZDA
GORENJE
Obliko povezovanja mladih v velenjskem delu sozda Gorenje predstavlja Koordinacijski svet ZSMS, v katerega se povezujejo vse mladinske osnovne organizacije v Gorenje TGO, Gorenje Promet—Servis, DSSS Gorenje SOZD, Gorenje Interna banka in Gorenje Raziskave in razvoj.
Osnovne organizacije lahko zaradi učinkovitosti dela same izberejo oblike dela, ki pa morajo biti v skladu s statutom ZSMS in ZSMJ ter s Pravili o organiziranju in delovanju KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje.
Statut ZSMS, ki ga je slovenska mladina sprejela na zadnjem kongresu, ne obvezuje mladih, da se povezujejo v kakršnokoli obliko delovanja, osnovne organizacije se neposredno vključujejo v Občinsko konferenco ZSMS. To pravilo je bilo upoštevano tudi pri pripravi novih Pravil o delovanju KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje.
Prav zaradi celovitosti velenjskega dela Gorenja smo bili mnenja, da se zaradi boljšega in učinkovitejšega dela mladih vseh članic sozda Gorenje, ki imajo sedež v Titovem Velenju, povezujemo v svojstveno obliko delovanja. Koordinacijski svet.
Ravno združevanje akcij gorenjske mladine pa pomeni, da se zaradi pobud aktivnejših osnovnih organizacij v te akcije vključujejo tudi mladi iz okolij, kjer sami akcij ne bi zmogli.
Koordinacijski svet se sestaja na konferencah najmanj enkrat letno. Zaradi smotrnosti se konference udeležujejo delegati osnovnih organizacij. Na konferencah mladi sprejemamo svoje programske usmeritve in pregledamo rezultate dela.
Koordinacijski svet ZSMS Gorenje izvoli sekretariat, ki je operativno telo KS ZSMS in spremlja in organizira delovanje KS ZSMS, pripravlja gradivo za seje predsedstev KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje in nima pravice odločanja. Vse odločitve so v pristojnosti predsedstva.
Predsedstvo je izvršilni organ KS ZSMS Gorenje in ga poleg članov sekretariata sestavljajo vsi predsedniki 00 ZSMS v KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje.
Materialna sredstva so članarina in drugi dohodki. Poudariti moramo, da je v zadnjih letih edini vir sredstev članarina, ki znaša 0,1 % neto osebnega dohodka. Zaradi povečanih aktivnosti so nekatere osnovne organizacije predlagale, da se članarina poviša na 0,2 % neto osebnega dohodka. Glede na dejstvo, da lahko vse manj pričakujemo pomoč iz skladov in da so pred nami večje naloge, je to edina možnost, da pridobimo dovolj sredstev za nemoteno delovanje.
Sredstva, zbrana iz članarine se koristijo v skladu s Pravilnikom o koriščenju sredstev članarine, ki smo ga sprejeli na konferenci KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje, 13. maja 1982.
Pravilnik o koriščenju sredstev določa, da se 70 % sredstev uporabi za aktivnosti KS ZSMS Gorenje in 30 % za delovanje osnovnih organizacij. Osnovne organizacije pa koristijo sredstva na osnovi finančno ovrednotenega dela. Če dejavnosti mladih zahtevajo več kot 30 % zbrane članarine, se na predlog Predsedstva KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje delijo tudi dodatna sredstva.
Opaziti je, da osnovne organizacije nimajo lastnih aktivnosti in da v večini ne planirajo in ne izkoriščajo sredstev za svojo dejavnost. Vendar se te v veliki meri vključujejo v dejavnosti in akcije KS ZSMS, kar opravičuje obstoj KS ZSMS in načelo delitve sredstev.
V	Gorenje Promet — Servis delujejo tri osnovne organizacije in sicer: OO ZSMS DSSS GPS, 00 ZSMS TOZD Promet in 00 ZSMS Servis in maloprodaja.
V	slednji je že dalj časa prisotna želja, da bi ustanovili osnovne organizacije na terenu, kjer so za to izpolnjeni pogoji. Nadaljnja organiziranost mladih v tem okolju je ena izmed nalog, ki bi jo morala njihova osnovna organizacija čimprej rešiti in z novo organizacijo spodbuditi in vključiti vse mlade, tudi tiste na terenu, ki nimajo pogojev za ustanovitev lastne organizacije.
Vse osnovne organizacije ZSMS v GPS se o svojem delu obveščajo prek zapisnikov, po potrebi pa se sestanejo tudi vsi predsedniki osnovnih organizacij, kar pomeni neobvezno obliko delovanja.
V	začetku leta smo mladi v vseh okoljih obravnavali predlog o lastni organiziranosti na nivoju Gorenja Promet - Servis, vendar so se povsod odločili, da ostane organiziranost takšna, kot je.
Moramo opozoriti, da se je po sklepu konference KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje oblikovala komisija za organiziranost ZSMS v Gorenju, ki bodo 1. septembra 1983 pripravila predlog, kako izboljšati delo mladine z boljšim organiziranjem. Takrat bomo ponovno obravnavali predlog Pravil o organiziranosti in delovanju KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje, ki bi morala zadovoljiti vsa hotenja in zagotoviti boljše rezultate.
Viktorija Medvešek
Tudi udeležba na sprejemu štafete mladosti v Titovem Velenju je priznanje uspešnemu delu naših mladincev.
Letos so v predaji štafete sodelovali mladinci: Mehmed Ali-bašič, 00 ZSMS tozd Štedilniki; Jože Glinšek, 00 ZSMS tozd Promet in Milica Pavlovič, 00 ZSMS tozd Galvana.
j
Iz referatov
družbeno ekonomski položaj mladih
Ob prihodu mladega delavca in sprejemu na delo, mu ne Posvetimo dovolj časa. Zelo površno ga seznanimo, kaj lahko pričakuje od okolice, kakšne možnosti ima v raznih oblikah dejavnosti, o možnosti dopolnilnega ali nadaljevalnega izobraževanja ter aktivnostih v KS. Pretežni del informacij je namenjen dolžnostim in obveznostim v delovni organizaciji. Glavna napaka je v tem, da so vse informacije posredovane delavcu takoj prvi dan ob prihodu, ko čas niti ne dopušča večje širine, nato pa je delavec-prepuščen samemu sebi in okolici, v kateri se giblje. Pasivnost okolice izven delovne organizacije se izraža predvsem v tem, da ni pobude za začetno vključevanje mladih v dejavnosti KS, športnih, kulturnih in Podobnih društvih. Zelo pogosto je opaziti pojav odklanjanja, da ti delavci niso socialno prilagojeni okolici in da z njimi ni možno najti ustreznih oblik sodelovanja. Najbolj škodljiv pojav, ki ima lahko dolgoročne posledice, če se takoj ne začne reševati, je mnenje nekaterih, da njihove navade in mentaliteta niso usklajene s težnjami in z zahtevami ožje okolice.
Na njihovo vključevanje vpliva tudi sorazmerno nizka samo-upravljalska zavest. Ta pasivnost pa je primeren kraj za razvijanje forumskega dela, za izigravanje samoupravnih pravic.
Po drugi strani pa se za domnevno nezainteresiranostjo delavcev za to ali ono stvar, ki jo je potrebno obravnavati skriva kaj drugega. Temu ustrezno se oblikujejo informacije, ki so kot nalašč zapletene, nerazumljive in enostranske, se pravi nepopolne.
Zaposlovanje mladih
Ze vrsto let opažamo, da je veliko mladih strokovnjakov, ki 50 končali procese izobraževanja v naših izobraževalnih institucijah , zaposluje neracionalno. Postavljeni so pred dejstvo, da nimajo delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, kar je skorajda obvezen pogoj v razpisih naših organizacij združenega dela. S tem se pojavlja dvojna škoda:
Prvič: razmetujemo z denarjem, ki ga je družba vložila v te dijake in študente, da so pridobili znanje na ustrezni stopnji šolanja, v praksi pa tega znanja ne uporabljamo ali nočemo uporabiti.
Drugič: delovna organizacija si z nefunkcionalnim zaposlovanjem strokovnjakov zmanjšuje možnosti za večanje produktivnosti, večjo gospodarsko učinkovitost in s tem hitrejši napredek.
Reševanje stanovanjskih potreb mladih DELAVCEV V GORENJU
V minulem letu sta bila sprejeta dva nova akta, ki urejata to Področje. V Sloveniji je bil sprejet Zakon o stanovanjskih razmerjih, v Gorenju pa Sporazum in Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev.
Novost v sprejetih aktih je predvsem obveza plačevanja lastne udeležbe. Toda, ali se je kdo vprašal, kako bomo zmogli Plačati lastno udeležbo, saj ob stroških za življenje, neugodnih kreditih, povprečnih osebnih dohodkih, nimamo s čim
varčevati. Namensko varčevanje pa je pogoj, da se mladi družini za pet let odloži plačilo lastne udeležbe. Proračun mlade družine, ki mora ob tem še plačevati varstvo, kljub socialni lestvici plačevanja udeležbe, to zelo težko zmore. Višine udeležbe pa ne spreminja niti padec realnih osebnih dohodkov, niti skokoviti porasti cene kvadratnega metra stanovanja.
Tudi ekonomska stanarina teh problemov ne bo rešila. Povečana stanarina bo spet prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki, ki so predvsem mladi delavci. Tisti pa, ki so doslej plačevali neizkoriščene površine, bodo to verjetno zmogli tudi ob povečanju. Ne morem verjeti, da bi se tu resnično kaj premaknilo brez organizirane skupne akcije!
RECIMO BOBU BOB
(kritično o delu mladine v DSSS Gorenje TGO)
Slabo smo delali!
To si moramo priznati, če smo mladinci in če hočemo to še naprej biti.
Naše akcije so bile jalove.
Preveč smo sestankovali. Premalo delali.
Preveč smo govorili o problemih, ki niso naši.
Premalo smo bili vpeti v resnično stanje.
Preveč smo jedi kovali češ, tega ne moremo, nihče nas ne posluša, ne jemljejo nas resno ...
Po drugi strani pa smo za vsakim vogalom šepetali o resničnih problemih, težavah in tudi o uspešnih poizkusih premagovanja le-teh.
Naše delo so bili sestanki.
Sestanki sami po sebi ne dajejo rezultatov!
RAVNA POT JE NAJKRAJŠA
Prekinili bomo s takšnim delom! Mladinska organizacija je družbenopolitična organizacija. Njena vloga je torej družbena in politična. Lotili se bomo problemov!
Katerih?
Izobraževanja, kadrovske politike, štipendijske politike, zaposlovanja, pripravništva, stanovanjska problematika, inovacijske dejavnosti, delovne discipline, odnosov na delovnem mestu,kulture dela, kulture na delovnem mestu, čistega okolja, problemov mladih družin ...
Kako?
Drugače, kot smo to počeli do sedaj!
Mladina je bila v vseh obdobjih nosilka novih, svežih, naprednih idej. Mladina je bila vselej kritična. Taki moramo biti tudi mi, prej pa moramo pomesti pred lastnim pragom, razčistiti v lastnih vrstah. Izogibali se bomo sestankarstva, odvečnega razpravljanja, forumskega dela. Nastopili bomo odkrito, z jasnimi cilji, s svežimi idejami, drugačnimi oblikovnimi pristopi, neposredno, z živo besedo, ne bomo se šli "papirnate vojne" z zapisniki, pozivi, vabili.
Delali bomo hitro, neposredno, učinkovito.
Kako bomo to dosegli?
Delo v Delovni skupnosti skupnih služb je specifično. Prostorsko smo raztreseni po vsem Gorenju. Zato smo temu prilagodili tudi način dela. Mladinci enaindvajsetih sindikalnih
skupin smo izbrali enaindvajset poverjenikov, ki bodo nosilci dela v svojih delovnih okoljih, hkrati pa tudi vezni člen s predsedstvom osnovne organizacije. Tudi predsedstvo smo oblikovali na širši osnovi. V njem so poleg predsednika, organizacijskega sekretarja in sekretarja ter referentov za posamezna področja dela tudi člani predsedstva, ki nimajo konkretnih zadolžitev, zato pa so vselej na voljo pri sprotnem delu.
S tem smo dosegli, če nič drugega to, da imamo skoraj štirideset mladih, ki so pripravljeni delati, hkrati pa velik mobilizacijski potencial.
Janez Pušnik, tel. 951 Peter Tominšek, tel. 778 Sonja Bitenc, 225 Miran Jančič, 369 Lojze Vipave, 726 Stanka Petek, 774 Katarina Fajdiga, 933 Darko Jamnikar, 391 Franc Mlinar, 495 Marjan Grešovnik, 252 Marjan Penšek, 169 Marija Kovač, 132 Irena Pogorelc, 744
Mladinski poverjeniki po sindikalnih skupinah
Sind. skupina		tel.
1.	Oštir Tina	646
2.	Plesec Manica	327
3.	Jamnikar Darko	391
4.		
5.	Skornšek Zvonko	221
	Hojan Silva	105
6.	Hajdinjak Zlatko	966
7.	Jošt Zdravko	589
8.	Kočevar Karmen	722
9.	Dobravc Bernarda	420
10.	Napotnik Ida	666
11.	Rojs Bojan	735
12.	Oslovnik Janja	430
13.	Fajdiga Katarina	933
14.	Vasle Majda	151
15.	Bartolac Zlatko	757
16.	Kuželj Andrej	742
17.	Božnik Miran	353
18.	Vipave Lojze	726
19.	Burič Edo	503
20.	Plevnik Hedvika	434
21.	Tominšek Peter	778
Prav je, da nas spoznate!
Predsednik Org. sekretar Sekretar Referent za IPD Referent za SLO Referent za kulturo Referent za informiranje Referent za šport Referent za MDA Člani predsedstva:
Kaj počnemo te dni?
Imeli smo sestanek, na katerem smo se dogovorili za delo v maju in juniju. Z delom v tej sestavi smo šele začeli, zato smo si kot prvo nalogo zadali, da se spoznamo. Prve akcije so torej bolj družabnega značaja, kar pa ne pomeni, da niso aktualne-
Organizirali smo košarkarsko tekmo z velenjskimi učitelji telesne vzgoje, vključili se bomo v pohod, ki ga v počastitev dneva mladosti organizirajo mladinci tozda Hladilna tehnika, uredili smo oglasno desko, zbirali bomo odpadni papir, pripravili bomo srečanje z mladinci RLV DSSS, pripravili bo-
mo orientacijski pohod v Logarsko dolino.
Pa še to!
Zaostrili smo odgovornost. Referenti za posamezna področja so odgovorni za izvedbo akcij, ki so jih načrtovali. Nedelo bomo kaznovali. O svojem delu, problemih in uspehih bomo redno poročali.
In na koncu!
Vse, kar počnemo in bomo počeli je v prvi vrsti v našem interesu. Tega se manda vsi zavedamo. Pozabiti pa ne smemo tudi interese širše družbene skupnosti, predvsem pa interese Gorenja.
V	tej situaciji, ko moramo v Gorenju marsikaj razčistiti, je enotna, delovna in dobro organizirana mladinska osnovna organizacija ne samo dobrodošla, marveč nujna!
Janez Pušnik
OB DNEVU MLADOSTI POHOD NATREBELIŠKO
V	petek, 27. maja 1983, prireja osnovna organizacija ZSMS v tozdu Hladilna tehnika v počastitev dneva mladosti pohod na Trebe!iško (Dom motokros).
Prijavijo se lahko ekipe mladincev, ki štejejo 3 do 5 članov. Na kontrolnih točkah bodo ekipe opravile nekaj nalog iz splošnih in praktičnih znanj. Seveda se bo upošteval tudi čas, ki ga bo ekipa porabila za pot do cilja.
Zbrali se bomo 27. maja 1983 ob 15.30 na parkirišču pred Rdečo dvorano. Prijavite se svojemu predsedniku osnovne organizacije ZSMS, ki vam bo
VTISI Z ZAKLJUČNE PRIREDITVE OB SPREJEMU ŠTAFETE MLADOSTI V BEOGRADU, 25. MAJA 1982
Maj je, približuje se dan mladosti. Misli mi uhajajo na lanskoletno osrednjo prireditev ob Dnevu mladosti v Beogradu.
Kot že vsa leta po vojni, se zberemo mladi iz cele Jugoslavije, od Soče do Vardarja, od Drave do Jadrana, da skupaj, v mladosti in tovarištvu proslavimo naš praznik.
Neprekinjene kolone mladih in starejših se vijejo proti Dedi-nju. Vsi se želimo na njegov rojstni kan pokloniti njegovemu spominu. Beseda in misel zastane, ko se korak ustavi pred belo marmornato grobnico. S tišino želimo povedati, kako smo ga in kako še ga vedno spoštujemo, njega in njegovo delo.
Dih nam je zastajal ob ogledu muzeja "25. maj" vsa darila, ki so razstavljena, izžarevajo ljubezen in spoštovanje do velikega človeka, do velikega državnika.
Višek doživetja je bil zvečer na stadionu, ko je množica nestrpno pričakovala prihod štafete mladosti na osrednji prireditveni prostor. Kilometri poti so končani, tisoče želja se je strnilo v eno samo misel, ko jo poslednji nosilec preda predsedniku ZSMJ.
V	prisotnih vzplapola občutek pripadnosti valujoči množici, ki obljublja zvestobo Titovim načelom in prizadevanjem, da z njegovimi smernicami gradimo boljši jutri.
L. A.