(i©gMJMEn GLAS Uto XLV - št. 101 - CENA 45 SIT Kranj, Sreda,30. decembra 1992 SRECN0T993 k starega v novo leto Pisateljica in pravljičarka Manica Komanova (1880-1961) je v svoji knjižici Na Go-renščem je fletno (1928) opisala, kaj je zadnji dan v letu počel Gorenjec: "Na dan, ko zatone v večnost tekoče leto, vse bolj kot drugekrati razmišlja o minljivosti vsega, kar Živi pod božjim soncem. Zlasti prevladuje tiha, a tem bolj globoka otožnost v oni hiši, kjer je med letom neizprosna smrt pobrala kakega družinskega člana. Bog ve, se vprašujejo med seboj, katerega izmed nas bo na novo zmanjkalo v prihodnjem letu. - Zvečer molijo pri skupni molitvi nekaj očenašev, in sicer v zahvalo Bogu za sprejete darove minulega leta, obenem pa prosijo, da bi se jim srečno pričelo in končalo nastopno leto." Narodopisec dr. Niko Kuret (r. 1906), ki je bil svoj čas profesor na kranjski gimnaziji, v svojem kapitalnem delu Praznično leto Slovencev potrjuje zgoraj navedeno in poudarja, da velikih in hrupnih plesnih zabav na večer sv. Silvestra, kakršne so danes, nekoč sploh niso poznali, posebno na kmetih ne. Ljudje so tega dne delali predvsem obračun s samim seboj. In postorili tisto, kar je bilo v navadi na drugi sveti večer. Ob tej krščanski maniri so se marsikje še do nedavna ohranila nekatera starodavna poganska verovanja in običaji. Da je, denimo, noč pred novim letom čudežna noč. Prof. Kuret navaja, kako so v gornjem koncu Poljanske doline (na Trebiji) verjeli, da teče opolnoči iz vsakega studenca vsaj za nekaj trenutkov ("toliko, da zmotiš očenaš") čisto srebro; tisti, ki pride k studencu v pravem trenutku, si ga natoči poln škaf... To ni vse. Na Trebiji je imela novoletna voda še eno čarodejno moč: tisti, ki se na novega leta dan prvi umije z njo, dobi zlate zobe. Zato ni bilo nič čudnega, če so se ljudje že kmalu po polnoči umivali v hladnih studencih... Ne vem, če je v ljudeh ostalo še kaj od teh starih verovanj (mogoče bi jih kazalo v silvestrski noči preveriti!), gotovo pa je, da voda nima kake čudotvorne moči, saj povečini še za pitje ni več dobra. Prepričan sem tudi, da množica mladih, ki bo novoletno noč preživela v diskoteki Primadona na Trebiji, o tem ne ve prav ničesar. In ko bi vedela, mrzlih studencev ne bi pogrešala - ker je hladnega piva in šampanjca dovolj. Kakorkoli že. O svojem življenju in delu v minulem letu in o svoji veri naj se izpraša vsak sam. Mi pa zapišimo še besedo ali dve o tem, kar smo kot državna in regionalna skupnost doživeli v minulem letu. Republika Slovenija jo je res dobro odnesla in je bila deležna pravega zmagoslavja: doživela je mednarodno priznanje svoje nove državnosti. Prenovila se je tudi navznoter: Slovenci smo si izvolili parlament in prvega predsednika republike. Volili pa smo povečini tako, da smo se rezultatom sami čudili. Na nacionalni ravni nas je presenetilo predvsem troje: (pre)visoka zmaga Milana Kučana, relativno visok odstotek glasov za Drnovškove liberalne demokrate, in nenavadno dober re- zulat Jelinčičeve SNS. Prvo in drugo je bilo na Gorenjskem manj izrazito, tretje pa še bolj kot drugod. Tudi na Gorenjskem je zmagal Milan Kučan, a le z navadno večino; Ivan Bizjak, krščanski demokrat sodobnega kova, mu je bil dostojen nasprotnik. Slednje ne velja za druge tri predsedniške kandidate gorenjskeg rodu. Presenetljivo slabo so jo odnesli nekateri nacionalno uveljavljeni in brez dvoma zaslužni politiki, kot sta npr. gorenjska rojaka dr. France Bučar in Viktor Žakelj. Uspeh liberalnih demokratov družboslovci pojasnjujejo s pojavom "novega srednjega sloja", ki je nastal v družbenih procesih zadnjih desetletij (dezagrarizacija, urbanizacija, intelektua-lizacija, modernizacija...). Zanimivo je, kako Jelinčičev uspeh razlaga sociolog dr. Veljko Rus: zanj so glasovali predvsem (pol)proletarci, tisti, ki bi "morali" po stari levo-desni "logiki" svoje glasove oddati socialdemokratom ali socialistom. "Iz ameriških študij je namreč znano, da je novi srednji sloj toleranten do črncev, ker jih ti pač ne ogrožajo, niti kulturno niti ekonomsko, da pa je središče rasnih napetosti v nižjih, manj izobraženih slojih delavstva, ki so izpostavljeni konkurenci na trgu dela in seveda tudi vsakodnevnim stikom z njimi Največji delež oddanih glasov, kijih je Jelinčič dobil na Jesenicah, po svoje opozarja na to, da je ameriški sindrom navzoč tudi v Sloveniji " --"Svašta!", bi dejal Ibro Hadžipuzič, tisti, ki se pojavlja v delih Mihe Mazzinija. Mi pa dodamo: izid volitev na Gorenjskem je jasno pokazal, da s(m)o Gorenjci konservativnejši od slovenskega povprečja in tudi večji nacionalisti. Tak je pač odziv volivcev na vse, kar je bilo v pretirani industrializaciji in v nenehnem političnem eksperimentiranju slabega; na dobro pa sproti pozabimo. Tako je bilo. In zdaj še stavek o tem, kako naj bo. Nadejamo se uspehov v gospodarskem, socialnem, političnem in kulturnem oziru; dela, socialnega miru, politične strpnosti in duhovnega bogastva... Pobožne želje, ni kaj! Sveti večer in čudežna noč jih bosta gotovo prenesli. Kaj bo z njimi v toku novega leta, bomo pa še videli. Miha Naglic Po novem letu drobiž Kranj, 28. decembra - Banka Slovenije je z današnjim dnem dala v obtok bankovec za 20 tolarjev z Valvasorje-v«m likom. Fo novem letu, natančneje 4. januarja, pa bodo dali v obtok tudi nov drobiž - kovance za enega, dva pet tolarjev ter za 50 stotinov. Končno bomo torej dobili kovance, ki jih nekaj časa nismo jftfeM, skovali so jih na Slovaškem, njihov izdajatelj pa je finan-(|>o ministrstvo, medtem ko je izdajatelj bankovcev Banka Slo-***ije. Tudi bankovce tiskajo v tujini, v angleški tiskarni De L.a ***e, vendar na papirju radeške papirnice. V obtoku je že 20 tolarski bankovec, januarja bodo dali v ob-*°k 200 tolarskega z Gallusovim likom, konec februarja pa 50 'odrskega z likom Jurija Vege. Največji, 5.000 tolarski banko-t likom Ivane Kobilice pa bodo dali predvidoma v obtok po-**0 prihodnje leto. Pri drobižu se bomo morali navaditi »a nov način zaokroževanja v gotovinskem prometu: zneske od i do 25 stotinov bomo **okroževali na 0 tolarjev, zneske od 26 do 75 stotinov na 50 to* '•'jev in zneske od 76 do 99 stotinov pa na I tolar. Višji davki na bencin Kranj, 29. decembra - Vlada je z včerajšnjim dnem povečala prometne davke na naftne derivate, kar bodo občutili samo prodajalci, saj drobnoprodajne cene ostajajo enake. Tako liter super bencina še naprej stane 55,30 tolarjev oziroma 55 tolarjev na samopostrežnih bencinskih črpalkah, čeprav se je prometni davek s 106,89 povečal na 113,56 odtotka. Vlada je torej uresničila napoved, ki je stara že nekaj mesecev, kar kaže, da to ni bilo lahko, čeprav so podatki kazali, da so naftarji v veliko boljšem položajo kot denimo elektrogospodarstvo. • M. V. MENJALNICA D-D PUBLIKUM ® 217-960 NAJMANJ TOLARJEV ZA NAJVEČ MARK /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU Slovenija ima predsednika in nov parlament Na vladp še čakamo Pretekli teden je prisegel prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, za predsednika državnega zbora in državnega sveta pa sta bila izvoljena mag. Herman Rigelnik in dr. Ivan Kristan. Kranj, 29. decembra - Državni zbor in državni svet sta pretekli teden izvolila predsednika in podpredsednike. Mag. Herman Rigelnik je predsednik državnega zbora, dr. Ivan Kristan pa predsednik državnega sveta. Podpredsednik državnega sveta je Polde Bibič, državnemu zboru pa je na prvi seji uspelo izvoliti le dva podpredsednika: Miroslava Mozetiča in dr. Leva Krefta. Izvolitev tretjega pa prihaja na vrsto januarja. Prisegel je tudi prvi predsednik republike Milan Kučan in s tem uradno prevzel dolžnost. Del državnega vrha je konstituiran, na vlado pa še čakamo. Kakšna bo, je težko reči. Mandat za sestavo vlade naj bi dobil dr. Janez Drnovšek kot predsednik najmočnejše parlamentarne stranke. Najbolj negotovo je sodelovanje krščanskih demokratov v vladni koaliciji. Državni zbor in državni svet sta sprejela začasna poslovnika. Seje naj bi bile v drugi polovici vsakega meseca, glasovanja pa vsak dan ob 16. uri. Poslovnik je tudi strožji glede neudeležbe na seji, saj bodo poslanci ostali brez dela plače. Sicer pa je bila prva seja državnega zbora in državnega sveta dolga, vendar uspešna. Več na drugi strani. # J. Košnjek Predsednik republike Milan Kučan je po prisegi nagovoril poslance državnega zbora in državnega sveta ter številne goste. - Slika G. Ši-nik Naslednja številka bo Izšla v torek, 5. januarja. Blejski veslači so slovenski športni junaki leta - Minulo soboto smo z razglasitvijo najboljših športnikov iztekajočega leta v Cankarjevem domu v Ljubljani zaključili tudi za slovenski šport zgodovinsko leto. Naši tekmovalci so na Olimpijskih igrah prvič nastopili pod slovensko zastavo, dobili pa so vrsto medalja na velikih mednarodnih tekmovanjih, z Barcelone pa so se vrnili tudi z dvema olimpijskima medaljama. Zato ni čudno, da so prav blejski bronasti veslači na zaključni slovesnosti poželi največ aplavza, čestital pa jim je tudi predsednik Milan Kučan. Več o prireditvi in športnih dosežkih minulega leta pa je zapisano v današnji praznični Stotinki. V. Stanovnik, foto: G. Šinik stran 5 Kaj delavec niti odgovora ni več vreden? stran 6 Kjer Rado zapoje, so vedno obiskovalci stran 22 Kakšen kmetijski minister, ki si ne upa med kmete I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Prvi seji državnega zbora in državnega sveta Poslanci so izvolili mag. Hermana Rigelnika in dr. Ivana Kristana Rigelnikov protikandidat je bil Lojze Peterle (dr. France Bučar kandidature ni sprejel), Kristanov pa Dagmar Šuster. Polde Bibič je podpredsednik državnega sveta, od treh podpredsednikov državnega zbora pa sta bila izvoljena dva: Miroslav Mozetič (Slovenski krščanski demokrati) in dr. Lev Kreft (Združena lista). Iz začasnega poslovnika državnega zbora Brez presedanja Nekaj zanimivosti iz začasnega poslovnika. Državni zbor sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev, pri čemer je odločilna dejanska navzočnost v dvorani. Državni zbor sprejema zakone in druge odločitve ter ratificira mednarodne pogodbe z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo ali zakonom določena drugačna večina. Če državni zbor ne odloči drugače, so v času rednih zasedanj glasovanja vsak dan ob 16. uri. Odločitev je sprejeta, če je na sklepčni seji število oddanih glasov "za" večje od števila oddanih glasov "proti", pri čemer ni nujno, da se število opredeljenih glasov ujema s številom predhodno ugotovljenih navzočih. Vsak poslanec lahko zahteva, da se njemu ali vsem poslancem izroči računalniški izpis poteka javnega glasovanja. Poslanske skupine se v petnajstih dneh po konstituiranju državnega zbora dogovorijo za stalni sedežni red poslancev v dvorani. Glasovalne naprave na drugih sedežih so izključene. Stalni sedežni red se določi tudi za vlado ter njene predstavnike. Ljubljana, 23. decembra - Za tretjega podpredsednika, ki naj bi ga na predlog strank oziroma komisije za volitve in imenovanja državnega zbora zasedel eden od kandidatov manjših strank, pa se ponoči s srede na četrtek niso mogli odločiti. Kandidati so trije: Vitodrag Pukl (Socialdemokratska stranka Slovenije), Marjan Stanič (Slovenska nacionalna stranka) in Tone Peršak (Demokratska stranka). Na uvodnem zasedanju državnega zbora in državnega sveta sta imeli največ dela mandatnoimu-nitetni komisiji. Zavrnili sta vse pritožbe na izid volitev in potrdili mandate vsem izvoljenim poslancem in svetnikom. Na seji državnega zbora je želel spregovoriti eden od pritožiteljev, zastopnik Demos - Krambergerjeve združene liste Stanislav Klep iz Kranja. Mandatnoimunitetna komisija je državnemu zboru prepustila presojo, ali Stanislav Klep lahko spregovori zboru ali ne. Za dovoljenje je bilo 18 poslancev, proti pa 62. Državni zbor je tudi vzel na znanje opozorilo poslanca Slovenske nacionalne stranke Saša Lapa iz Kranja, da morajo poslanci, če to želijo, dobiti računalniški zapis dogajanj v sejni dvorani. Rigelnik in Kristan predsednika Herman Rigelnik, državnega zbora predsednik Državni zbor in državni svet sta glede na izkušnje iz dela prejšnje skupščine dokaj hitro in brez zapletov sprejela začasna poslovnika o delu zbora in sveta. Tudi volitve predsednika državnega sveta so potekale gladko. Državni svet je že v prvem krogu izvolil dr. Ivana Kristana, profesorja ustavnega prava ljubljanske Pravne fakultete, za predsednika zbora. Njegov protikandidat je bil Dagmar Šuster. Podpredsednika sveta so izvolili po dveh krogih. V prvem sta dobila največ glasov dr. Miha Tišler in Polde Bibič, Andrej Hrastelj pa je odpadel. V drugem krogu je dobil večino Polde Bibič in postal podpredsednik državnega sveta. Zgodba okrog volitev predsednika državnega zbora pa je bila zanimivejša. Kot smo zvedeli v sredo in četrtek, so predstavniki Liberalno-demokratske stranke. Združene liste in Slovenske nacionalne stranke zaradi uravnotežene porazdelitve funkcij v parlamentu v torek zvečer ponudili kandidaturo za predsednika državnega zbora predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterietu. Ta jo je odklo- nil z utemeljitvijo, naj ima to funkcijo najmočnejša parlamentarna stranka. Liberalni demokrati so nato pregovorili mag. Hermana Rigelnika, da je pristal na kandidaturo. V sredo med sejo pa je poslanski klub Krščanskih demokratov vložil kandidaturo Lojzeta Peterleta za predsednika zbora. 17 poslancev je kandidiralo tudi dr. Franceta Bučarja, vendar ta kandidature ni sprejel. 80 veljavnih glasovnic je odločilo. 48 poslancev je bilo za Rigelnika, 32 pa za Peterleta. Že v četrtek sta Drnovšek in Peterle javnost seznanila s svojima verzijama dogovarjanj okrog predsednika zbora. Peterle je med drugim dejal, da ima vse v rokah levica, da izključitev njega in njegove stranke ni prispevek k demokraciji in da bi morala Liberalno-de-mokratska stranka sama odstopiti od kandidature in tako omogočiti njegovo izvolitev. Očitno se Peterietu tokrat taktiziranje ni obneslo. Parlament je svojo prvo nalogo opravil. Sedaj lahko začne normalno delati. Nova preizkušnja bo izvolitev vlade. • J. Koš-njek, foto G. Šinik Kako do vlade Poslovnik določa, da predsednik republike določi kandidata za predsednika vlade najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora. Državni zbor voli predsednika vlade s tajnim glasovanjem. Predsednik državnega zbora mora sklicati sejo, na kateri bodo volitve predsednika vlade, najprej v 48 urah in najkasneje v enem tednu po prejemu predloga. Predsednik vlade mora najkasneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov. Lista kandidatov mora biti obrazložena. Predlagani ministri se predstavijo pred začasnimi komisijami, ki se ustanovijo za notranje zadeve, obrambo, pravosodje, gospodarstvo, finance, mednarodne odnose, družbene dejavnosti, delo in socialno politiko. Začasne komisije izvoli državni zbor. Predsednik državnega zbora odloči, pred katero komisijo se bo zagovarjal posamezni kandidat za ministra. Glasovanje o listi ministrov je tajno. Glasuje se o listi kot celoti. O izvolitvi odloča večina veljavnih glasovnic. Če ni podpore, mora predsednik vlade v desetih dneh predložiti novo listo. Če tudi ta ne uspe, lahko predsednik vlade predlaga glasovanje o vsakem ministru posebej. Če po tem postopku dobi podporo dve tretjini predlaganih ministrov, le-ti lahko prisežejo in vlada je funkcijo prevzela Predsednik ima nato deset dni časa za predlaganje neimenovanih ministrov. Če je vlada tri mesece nepopolna, funkcija predsedniku vlade in že imenovanim ministrom preneha. # J. K. Prvi predsednik države prisegel Ko se je v sredo zvečer Milan Kučan, na katerega izvolitev ni bilo ugovorov, zavezal, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije, je uradno postal prvi predsednik Republike Slovenije za dobo petih let. Na svečanosti so se, razen poslancev parlamenta, zbrali najvišji predstavniki slovenskega političnega in javnega življenja, zastopniki verskih skupnosti, Slovencev po svetu, akademije znanosti, tuji diplomatski predstavniki ter odposlanca predsednikov Hrvaške in Madžarske. Po podpisu prisege so zaigrali državno himno, nato pa je predsednik Milan Kučan razgrnil svoj pogled na razvoj Slovenije in njen mednarodni položaj. Pozval je k političnemu dialogu in sodelovanju brez izključevanja vse parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, institucije civilne družbe, Slovenke in Slovence, državljanke in državljane Slovenije ter rojake na tujem. Vsem je zaželel vesele praznike. V kratki izjavi za Gorenjski glas je Milan Kučan povedal: "Želim si, da bi sedaj pozornost od predvolilnega časa čim prej usmerili v čas po volitvah, ko je potrebno sodelovanje, ko naj si nekdanji nasprotniki sežejo v roke in se skupno lotijo posla, ki pelje do blaginje slovenske države, njenih državljank in državljanov. Že jutri začenjamo pogovore o sestavi vlade." • J. K. Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan in predsednik republike Milan Kučan GORENJSKI POSLANCI O PRVI SEJI DRŽAVNEGA ZBORA Brane ERŽEN iz Tržiča, poslanec Slovenske nacionalne stranke Najbližja nam je Ljudska stranka "V parlamentu se bo treba še malo aklimatizrra-ti. Sicer pa ima naša stranka svoje cilje zastavljene. V kolikšni meri jih bomo lahko uresničevali, pa na žalost ni odvisno samo od naše, ampak tudi od drugih strank in seveda od dogovorov med strankami. Mislim, da nam je še najbližja Slovenska ljudska stranka. O drugih dogovorih pa še ne bi govoril. Naše prve zahteve v parlamentu so jasne. Povedali smo jih že pred volitvami. To bo predlog revizije zakona o državljanstvu in begunsko vprašanje." Vas je presenetilo visoko število glasov za vas in vašo stranko? "Mislim, da je Slovenska nacionalna stranka v slovenski politiki potrebna. Ljudje namreč leta in leta niso upali povedati naglas, kaj mislijo in zato je prišla naša stranka v politiko pravi čas. Vesel sem, da so ljudje na volitvah povedali, kaj želijo." Dr. Dušan BAVDEK iz Kranja, poslanec Združene liste Šola deli Slovence na revne in bogate "Glede na to, da danes že tri ure sedimo in čakamo, kdaj bomo nadaljevali z delom, z današnjo sejo nisem zadovoljen. Pogovarjali smo se že, da bomo predlagali racionalizacijo dela in skrajševanje dolgih odmorov. Pri svojem dosedanjem delu nisem bil navajen na tako dolge pavze." Vaša izvolitev je bila prepričljiva. V čem je razlog volilne zmage? 'Težko bi točno odgovoril, vendar me verjetno v Kranju in okolici pozna veliko ljudi. S svojim delom kot zdravnik in javni delavec sem se srečeval z mnogo ljudmi, pa tudi moj priimek, ki ga imam po očetu, ima neko težo. Mislim, da so ljudje glasovali tudi za ime." Katere so po vaše prednostne naloge državnega zbora? "Zbor se bo moral najprej dogovoriti o lastninski zakonodaji, da bo naše gospodarstvo vendarle začelo delati, se organizirati in povezovati ter usmerjati navzven. Trudil pa se bom, da bodo napredovali tudi odnosi v zdravstveno socialni politiki. Vemo, da gospodarstvo lahko dela dobro le, če ima ustrezno izobražene in zdrave kadre. Današnja draga šola ne omogoča izobraževanja vsem Slovencem, ampak deli Slovence na revne in bogate. Nisem pa prepričan, da so pametnejši otroci bogatih staršev kot pa otroci revnih staršev. Boril sem bom za to, da bo vsaj start vsakega mladega Slovenčka, to je šoloobveznega otroka, enak. Da bo imel vsak otrok enake možnosti za izobraževanje. V višjih šolah je selekcija že sicer zelo huda in bo izločila manj sposobne. Enako velja za področje zdravstva ali zdravja. Mi bomo lahko dosegli lepe delovne rezultate samo, če bomo zdravi. Bojim se, da bomo s sedanjim obveznim ali prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem prišli do točke, ko bomo imeli dobro organizirano zdravstveno službo, vendar bo zaradi visokih cen, ki se bodo pojavile, na eni strani nedostopna, na drugi strani pa se bo pojavil višek zdravstvenih delavcev. Mislim, da si tega ne smemo dovoliti." Parlament je politično zelo barvit. Bo možno doseganje soglasja o bistvenih stvareh? "Menim naslednje. Slovenija kot mlada država je ta hip v takem položaju, ko mora biti nacionalni interes daleč pred strankarskimi interesi. Vsi smo na isti barki in če bomo dovoljevali, da se bo vrtela na mestu v viharju, potem ne bomo prišli nikamor. Mislim, da bi morale stranke tekmovati v idejah in v njihovi kvaliteti, ne pa v nagajanju in prizadevanju, kdo bo večkrat poražen." Irena OMAN iz Kranja, poslanka Slovenske nacionalne stranke Naše bojišče bo parlament ■BMgMt "Tolikšnega uspeha stranke nisem pričakovala. Sa-ma nisem bila neposredno izvoljena v parlament, B"^^M 1 ampak sem prišla vanj z nacionalne liste, kjer sem * bila na 4. mestu. Optimisti v stranki so napovedo- ^P*T vali od 5 do 10 odstotkov glasov, sama pa sem kot ,, ~ pesimist stavila na 5 odstotkov. Prav je, da je prišla naša stranka v parlament. In to še posebej zato, ker so se na našo stranko lepile razne etikete. Nekateri so nas že imeli za naciste. Zelo slabo smo bili zapisani. Zato je dobro, da smo v parlamentu, ker se bodo tako lahko vse stvari reševale po legalni poti. Z naše strani ne bo nobenih izgredov ali prelivanja krvi, ampak bomo skušali probleme reševati v parlamentu." Kako se počutite kot novinka v parlamentu? "Navaditi se bo treba. Mislim, da bo šlo. Za začetek si bo treba vzeti več časa in študirati, potem pa upam, da bomo uresničili tisto, kaf smo zahtevali pred volitvami." Bliža se začetek vašega materinstva. Kako ga boste usklajevali * funkcijo poslanke? "10. januarja imam rok. Če bo vse v redu, bom nekaj časa delala doma, na porodniško pa verjetno ne bom šla, ampak bo šel otrokov oče. Na seje bom hodila, več pa bom doma, ker ima sedaj otrok prednost." Jana PRIMOŽIČ iz Tržiča, poslanka Slovenskih krščanskih demokratov Večino bo težko dobiti "Za današnjo prvo sejo se mi v glavnem zdi, da je seja dokaj nepripravljena. Vprašanje koalicije visi v zraku in očitno je, da so pogajanja zelo težka^ Posledica tega je dolga seja." Boste v zboru zmogli delati z manj prepiri, ki sfi bili značilni za prejšnji parlament? "Verjetno bodo stvari v zboru z manj poslane' jasnejše, bo pa dokaj težko dobiti večino za kakf' šen koli predlog. Stranke so precej nezanesljive i" še neprofilirane in se še iščemo." Kako si kot poslanka predstavljate sodelovanje 1 volivci oziroma državljani, katerih predstavnica ste? "Vsekakor sem pripravljena iti tja, če bo seveda čas dopuščal, k3": mor me bodo povabili. Takšno sodelovanje je v bistvu edina priloŽ' nost, da volivci poslancu lahko kaj povedo, predlagajo in tudi zahte' vajo. To od svojih volivcev pričakujem, res pa je tudi, da jih na 1 način lahko obveščam. Verjetno bodo po volilnih enotah organizira' ne poslanske pisarne, tako da bo omogočen vsaj osnovni stik." Poslanska funkcija bo poklicna. "Vseh devetdeset nas bo poklicnih. V stari skupščini jih je bilo p? klicnih sicer 70, vendar bo po nekaterih izračunih stroškov manj, saj je sedanja sestava racionalnejša. Prepuščamo se usodi in videli bom0' ali bomo zdržali štiriletni mandat." • J. Košnjek, slike G. Šinik GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ i red d is ka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik C 'aaopiaaega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko ValjaveC/ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji ia uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčiak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žleb'f' Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično are janje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DELO — TČR, Tis1; časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogla*' telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.-- 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih, naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). Naročnina: trimesečni obračun Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Zasedanje kranjske občinske skupščine Družbenopolitični zbor motili TV snemalci Delo opravila le dva zbora, ob pobudi za razrešitev predsednika občinske skupščine pa sta "grešna kozla" postala TV snemalca. Kranj, 29. decembra - Namesto izločitve "motečih" televizijskih snemalcev, je predsednik družbenopolitičnega zbora s prekinitvijo seje poslal domov kar poslance, zato sta predvideni dnevni red ločenih zasedanj obdelala le dva zbora. Po mnenju nekaterih poslancev je bila to zadnja seja DPZ, kar z drugimi besedami pomeni, da se je tudi kranjska občinska skupščina znašla v popolni blokadi. Kot pogostokrat doslej je bilo tudi tokrat največ pozornosti novinarjev, snemalcev in opazovalcev namenjeno seji družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine, zlasti zaradi najavljene zahteve poslan-Ce^ SDP po zamenjavi predsednika občinske skupščine. Pobuda je bila tokrat ponovlje- na že ob sprejemanju dnevnega reda - v imenu 13 poslancev, ki so jo podpisali (po statutu je potrebnih deset poslancev), jo je prebral Aleksander Ravnikar - in bila temeljni vzrok za zaplet, ki je sledil. Predsednik zbora Stanislav Istenič je v očitni zadregi kaj storiti, zahteval odstranitev televizijskih sne- Ukinjanje policijskih postaj? Na Zboru krajevnih skupnosti je bilo med drugim sprejeto delegatsko vprašanje o ukinjanju policijskih postaj v manjših krajih občine Kranj. Poslanci so zahtevali obrazložitev, zakaj se ukinja policijska postaja v Cerkljah (omenjeno je bilo tudi Jezersko in Preddvor), saj so prepričani, da je tako ravnanje ob naraščajoči kriminaliteti (povečevanje kraj, razširjanje mamil itd.) povsem neprimerno. Intervencije iz Uprave za notranje zadeve iz Kranja so prepozne, za učinkovito delo pa je potrebno tudi dobro poznavanje terena, kar je edino mogoče ob stalni prisotnosti. Od predsednika občinskega izvršnega sveta so zahtevali takojšnje ukrepanje, da se izseljevanje oz. ukinjanje policijskih postaj v manjših krajih ustavi, zelo nezadovoljni pa so tudi nad takimi postopki, ki gredo mimo občine. Že postopek imenovanja komadiranja policije v Kranju je pokazal, so menili, da si minister za notranje zadeve po svoje razlaga nekatere predpise. malcev Televizije Slovenija in Kanala A (ki sta sicer brez res motečih luči snemala potek seje v sejni dvorani), ker pa se na njegovo nenavadno zahtevo nista takoj odzvala, po desetih minutah sejo prekinil in takoj odšel. Presenečeni poslanci so sicer nad takim postopkom protestirali, vendar so ugotovili, da niso več sklepčni, zato možnosti za pogovor in iskanje rešitve ni bilo več. Na sestanku vodij poslanskih klubov so se le dogovorili, da bodo nadaljevanje seje predlagali po novem letu. S sejami pa sta nadaljevala Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti, ki sta uspela obravnavati predlagani dnevni red. Največ pozornosti je bilo posvečeno informaciji o gibanju zaposlovanja in brezposelnosti, pri čemer je bilo največ opozoril poslancev na probleme črnega zaposlovanja na eni strani, ter skrajno nezadostne kontrole nad formalno brezposelnimi, ki da tudi niso stimulirani za iskanje zaposlitve, na drugi strani. V obeh zborih so bili mnenja, daje potrebno predpise o varstvu nezaposlenih zaostriti, doseči, da bodo varstva in pomoči deležni le najpotrebnejši in odpraviti možnost odklanjanja ponujenega dela brez posledic. Očitno prevladuje prepričanje, da so sicer zaskrbljujoči podatki o brezposelnih le navidezni in da mnogi izkoriščajo položaj varstva, ki jim ga sistem nudi. Naj ob zaključku povemo, da je bil s pobudo za zamenjavo predsednika občinske skupščine seznanjen Zbor združenega dela (samoiniciativno jo je prebral predsednik zbora), ki je soglašal, da o njej (beri: o sklicu skupnega zasedanja) odloči predsedstvo občinske skupščine, medtem ko se predsedniku Zbora krajevnih skupnosti taka seznanitev ni zdela potrebna. • Š. Ž. O organih Radia Kranj od začetka Zbor združenega dela je tokrat že drugič obravnaval pobudo kolektiva Radia Kranj in preostalih dveh zborov občinske skupščine, da sprejme sklep o imenovanju organa upravljanja, ki je v dosedanji proceduri ostal neusklajen prav v tem zboru. Tudi tokrat je glasovanje pokazalo, da ni dovolj velike večine za tako imenovanje in se ta postopek zaradi neuspešnega zaključka vrača na sam začetek, k ponovnemu kadrovanju. Mnenja med poslanci so dokaj različna: od tega, da so bile odločilne nekatere osebne zamere, do tega, da so se razmerja med strankami toliko spremenila, da sestava organa temu ne ustreza več. Preostaja le strah, da bo postopek zahteval ponovno dve leti... 2 zasedanja tržiške skupščine Sprejet osnutek razvojne strategije Tržič, 28. decembra - Med zadnjim letošnjim zasedanjem zborov tržiške °bčinske skupščine so največ pozornosti namenili osnutku strategije družbenogospodarskega in prostorskega razvoja občine. Dokument bodo dali v javno razpravo, služil pa bo tudi upravnim organom pri pripra-V| ukrepov za uresničevanje ciljev strategije razvoja. Strategija opredeljuje trenutke razmere in probleme, ki tarejo tržiško občino, obenem pa ponuja vizijo, v katero smer bi ka-*alo usmeriti nadaljnji razvoj, je ^ed drugim ugotovil sodelavec Pri tem dokumentu, profesor "Marjan Klemenčič. Gre za splošna opozorila o nujnos\i spremembe načina mišljenja in sProščanja ustvarjalnih sil v po- sameznikih, poglobljena razprava po interesnih skupinah pa naj bi pokazala tudi možnosti za reševanje kratkoročnih problemov. Predsedstvo je ob obravnavi skupščinskega gradiva predlagalo, naj vsi občinski organi pripravijo ukrepe za uresničevanje ciljev strategije; te cilje naj upoštevajo že pri sestavi proračuna za leto 1993 in drugih dokumentih, ki jih bo v prihodnje sprejemala skupščina. Opozorilo je tudi na nujnost povečevanja deležev proračuna za razvojne spodbude. Zaradi pomembne vloge urejanja prostora je menilo, da je nujna ustrezna kadrovska zasedba upravnega organa za te zadeve, od novega načelnika pa je zahtevalo, da v dveh mesecih pripravi predlog organiziranosti in politike uresničevanja nalog oddelka. Po krajši razpravi, ki je med drugim opozorila na nujnost izobraževanja kadrov, ohranjanja kmetijstva in motiviranja delodajalcev za odpiranje novih delov- nih mest, so zbori sprejeli osnutek razvojne strategije. Ob tem so se strinjali z načrtom izvršnega sveta, da bo organiziral razpravo o gradivu tako v podjetjih in strankah kot v krajevnih skupnostih. Zatem je skupščina sprejela še osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Tržič v letu 1992 ter spremembe odloka o zazidalnem načrtu Seni-čno. Izglasovala je tudi odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem četrtletju 1993. • S. Saje tračni promet nad Triglavskim narodnim parkom Na Rudnem polju skupno helikoptrsko vzletišče tračni promet na območju Triglavskega narodnega parka je z zakonom o TNP močno omejen in dovoljen le ,žJemoma. »led - Po zakonu o Triglavskem narodnem parku in konvenciji Mednarodne zveze za varstvo narave in naravnih dobrin je zračni promet nad "hodnim parkom dovoljen za reševanje ljudi in premoženja, v vojaške Izmene, za snemanje pri geodetskih delih ter za opravljanje rednih delavnosti, kot so oskrbovanje in obnavljanje planinskih postojank, obno-v* visokogorskih objektov, do katerih ni dostopa z žičnico ali s cesto, £skrbovanje meteorološke službe na Kredarici, raziskovanje in izobraževanje. V javnem zavodu Triglavski prodni park ugotavljajo, da je v račnem prometu nad parkom pecejšen nered in da promet po-r*a drugače, kot ga določa za-*pn o TNP. Ta nered se med dru-jr^ kaže tudi pri oskrbovanju evetih planinskih postojank, ki ?. dovoz hrane in pijače redno i 1 le občasno uporabljajo heli-,e0Pier. Značilno je, da helikop-/Jji vzletajo z različnih mest r'Ojstrane, Krme. Kranjske Go-U£ Vršiča, Stare Fužine, planin j ato in Kuhinja in iz Trente) in Morjih. 'etijo po različnih zračnih ko-°rjih. Ker se planinska dru-a rnedsebojno premalo dogo- JaJo, se dogaja tudi to, da heli- koptrsko oskrbujejo vsako postojanko posebej, Čeprav bi se jih dalo z enim poletom oskrbeti več naenkrat. Del ponudbe športnih letališč v Lescah in v Bovcu so tudi panoramski izleti v osrčje Triglavskega narodnega parka, predvsem v okolico Triglava, Triglavskih jezer, Bohinja, Trente in Bovške kotline. Ker aerotaksiji letijo nizko nad vrhovi, grebeni in sedli ter v bližini naravnih spomenikov in rezervatov, predstavljajo veliko obremenitev za okolje. Ultra lahka letala, zmaji in padala z motorjem najbolj motijo življenje v parku s tem, ker letajo zelo nizko in ker je hrup njihovih motorjev dokaj velik. Jadralna letala in padala ter zmaji so sicer precej neslišni, vendar pa negativno vplivajo na življenje ptic in drugih živali, ker se na pobočju ali ob njem pojavijo nenadoma. Pri preletih z baloni, ki so za zdaj še bolj redki, več pa jih je pričakovati v bližnji prihodnosti, je največja "nadloga" hrup, ki ga občasno povzroča gorilec za segrevanje zraka. Prvi korak k vzpostavitvi reda pri helikoptrskih preletih in k zmanjšanju preletov nad parkom je dogovor TNP-ja, letalske enote policije, ministrstva za obrambo, Planinske zveze Slovenije, Gozdnega gospodarstva Bled in planinskega društva Gorje o skupnem helikoplrskem vzletišču na Rudnem Polju na Poljuki, vsi naslednji koraki pa bodo odvisni od nadaljnjega dogovarjanja. V javnem zavodu TNP predlagajo, da bi v prihodnosti helikopter upo- rabljali le za nujno oskrbovanje in vzdrževanje planinskih postojank, a še to samo v primerih, ko ne bi bilo druge možnosti, in s poleti v določenih zračnih koridorjih. Za reševanje s helikopterji in za potrebe geodetske službe ne bi bilo omejitev, panoramske izlete z aerotaksiji in drugimi motornimi letali ter letenje z ul-tralahkimi letali, motornimi zmaji in padali z motorji v osrednje območje parka pa bi prepovedali. Letenje z jadralnimi letali in baloni naj bi bilo sprejemljivo le nad nadmorsko višino 3000 metrov (ne pa nižje), z zmaji naj bi bilo dovoljeno leteti le v robnem območju parka, s padali pa le z vzletišč Vogar, Vogel, Studor, Podjelje, Viševnik, pobočje Krna, Čukla in Mangartsko sedlo. • C. Zaplotnik «» JELOVICA Nova načelnica v tržiški upravi Tržič, 24. decembra - Na zadnjem letošnjem zasedanju tržiške skupščine so obravnavali tudi več kadrovskih zadev. Zbor združenega dela je na samostojni seji ugotovil, da je prenehal mandat delegata Marjana Meglica zaradi zamenjave zaposlitve v podjetju izven volilne enote. Vsi zbori so obravnavali predlog za razrešitev dosedanjega načelnika oddelka za prostor in okolje. Ivan Eler je namreč tako odločitev pojasnil že na prejšnjem skupščinskem zasedanju, pozneje pa je tudi pismeno zaprosil za razrešitev. Več delegatov je izrazilo obžalovanje zaradi odhoda načelnika Elerja; ocenili so namreč, da se je med njegovim mandatom marsikaj spremenilo na bolje, vendar ni moč vse krivde za slabosti v oddelku naprtiti samo načelniku. Prav zato so predlagali, naj izvršni svet podpre novo na-čelnico pri organiziranju oddelka. Delegati so sklenili, da razrešijo Ivana Elerja in namesto njega imenujejo za načelnico oddelka Mojco Basaj - Kos, diplomirano inženirko arhitekture, ki dela v tržiški občinski upravi kot samostojna svetovalka za planiranje prostorskega razvoja od 1988. leta. Delegati so soglašali, da dolžnost direktorja Centra za socialno delo v Tržiču prevzame Branko Martinovič, diplomirani psiholog iz Ljubljane. Dali so tudi soglasje k imenovanju ravnatelja Glasbene šole Tržič; to nalogo bo opravljal Andrej Puhar, dosedanji vršilec dolžnosti ravnatelja te šole.# S. Saje Odprava škode zaradi plazov v tržiški občini Denar iz občinske blagajne Tržič, 23. decembra - Zaradi novembrskega neurja so imeli težave z zemeljskimi plazovi v več krajevnih skupnostih občine Tržič. Vseh posledic še niso odstranili, kar naj bi vendarle omogočil tudi denar iz rezervnega sklada letošnjega občinskega proračuna. Manjše stroške je povzročil plaz nad Komacevo hišo v Podlju-belju, kjer je SGP Tržič zaračunalo KS Podljubelj 34.567 tolarev za sanacijska dela. Izvršni svet je zato sklenil, da bo omenjeni krajevni skupnosti povrnil stroške za že opravljena dela. Bolj problematičen pa je plaz pri odcepu lokalne ceste na Zg. Veterno, kjer je ob novembrskem neurju zasulo polovico ceste. Ker se tam plazenje pogosto ponavlja, so strokovnjaki ocenili, da je potrebno znižati naklon vkopne brežine. Poseg večjega obsega bi po predračunu podjetja Nigram stal blizu 195 tisočakov. Glede na nevarnost ponovnega plazenja ob večjih padavinah je izvršni svet sklenil, da se je treba takoj lotiti sanacijskih del. Ker je nujno odstraniti zruške zemlje s ceste, je edino smotrno, da se mehanizacija obenem uporabi za sanacijo usada. Ko bodo vsa dela opravljena, bo občina nakazala denar krajevni skupnosti Senično za stroške ureditve brežine. • S. Saje Šuster novi predsednik GZS Kranj, 28. decembra - Na zadnji seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, ki je potekala 22. decembra, so za novega oredsedaika izvolili dosedanjega podpredsednika Dagroarja Šusterja. Dosedanjega predsednika GZS Ferija Horvata so dolžnosti razrešili zaradi njegove izvolitve v državni zbor. Razrešili so tudi dosedanjega sekretarja Janeza Aljančiča, novega bo« do Izvolili na prihodnji seji. Dagmar Šuster je bi! za predsednika izvoljen s tajnim glasovanjem, brez predhodnih razprav v združenjih in območnih zbornicah, kar kaže na to, da so z izvolitvijo pohiteli in niso Čakali, kakšno bo razmerje sil v parlamentu in v vladi. Pred glasovanjem so bila mnenja različna, nekateri so sodili, naj opravijo razprave in bo dotlej Šuster le vršilec dolžnosti, drogi pa, da motajo izbirati predsednika po svoji volji, ne pa izbire prilagajati razmerju političnih sil, kar jih že vnaprej spravlja v podrejen položaj. Prevladalo je torej mnenje sled-a jih. Dagmar Šuster je magister pravnik znanosti, pretežni del delovne dobe preživel v gospodarstvo, najprej v celjski Cinkarni, nato v ljubljanskem Chemu ter Poltkomu ter poslovnem sistema Kemija, nakar je bil podpredsednik in nato predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Novembra 1991 je bil izvoljen za podpredsednika GZS. Na letošnjih decembrskih volitvah je Ml izvoljen v državni svet. • M. V. Pretežno slabo naložen denar Tržič, 28. decembra - Med zadnjo letošnjo sejo se je tržiški izvršni svet seznanil s pregledom občinskih sredstev izven domače blagajne. Zaradi kapitalskega vložka v Obrtnem podjetju Tržič se je zanimal za trenutni položaj tega podjetja. Malo izgledov za rešitev v novi firmi. Na podlagi zahteve zborov občinske skupščine je oddelek za splošne zadeve in finance pripravil pregled sredstev, ki jih je občina Tržič plasirala v banke in podjetja v preteklosti. Kot je razvidno iz poročila, ima ustanovitvene deleže v A banki (15 delnic) in LB Gorenjski banki (299 delnic). Ker se vrednost delnic od nakupa v letu 1989 ni spremenila, je izvršni svet to ocenil za slabo naložbo; obenem se je zavzel za dvig deležev iz bank, kolikor bo to mogoče. Kot trajno naložbo je občina vložila 200.000 tolarjev v Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj (tam je imela 30. septembra 1992 več kot 512 tisočakov) ter dobrih 14 tisočakov v družbo Geoprof v Tržiču. Od slednje so zahtevali poročilo o delu in poslovanju, glede hranilnice pa jih poleg gospodarjenja zanima tudi registracija; o tem so zahtevali pojasnilo od župana Petra Smuka. Občina ima tudi več kot 5,4 milijona tolarjev kapitalskih vložkov v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič ter blizu 1,4 milijona tolarjev v Obrtnem podjetju Tržič. Načelnik oddelka za finace Viktor Blagotinšek, ki je tudi eden od članov novega upravnega odbora Obrtnega podjetja, je izvršni svet seznanil z dosedanjim reševanjem agonije tega podjetja. Napovedal je še, da v teh dneh pričakujejo soglasje agencije za preoblikovanje firme, njeno čimprejšnjo registracijo in začetek dela sredi januarja prihodnje leto. Največja težava je v tem, da se je doslej nabralo za okrog 30 milijonov tolarjev izgube, zaradi česar bi bilo potrebno najetje kredita. Razen tega je podjetje brez strokovnjakov, zato bi morali pomoč iskati pri občinskih upravnih organih. Izvršni svet je sklenil, da bo nadaljeval spremljanje razreševanja problematike v Obrtnem podjetju, prizadeval pa si bo tudi za vračilo denarja iz te firme. • S. Saje ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO 1993 ^ 7 Po domače na Koprivniku Koprivnik, 26. decembra - "Mi smo prišli semkaj k Vam, da bi Vi kaj dali nam..." Tudi tole "ta pravo" koledniško so v soboto navečer zapele domačinke s Koprivnika in Gorjuš na srečanju starejših krajanov in krajank v dvorani gasilskega doma na Koprivniku. "Srečanje, in vesel sem, da seje danes odzvalo vabilu toliko starejših domačinov, je nekakšen uvod v praznovanje Vodnikovega leta, ki je na pragu," je povedal predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec. Sicer pa je bilo srečanje predvsem prijetna in tudi vesela obuditev nekdanjih zgod in nezgod na Koprivniku in Gorjušah. Tako so na primer Žale-harjeva, Jerca, Novakla, Koširjeva Lojzka pele stare pesmi, Lotrič s kitaro, Brežanov Johan pa s harmoniko sta od časa do časa prekinila govorenje. Dijak je obudil spomin na divji lov, Žalehar pa, kako je kravo prodajal, Markotla je povedala pesem, kako je kmetu običajno samo hudo, Cvetkova Marija pa je predstavila Uvod v Vodnikovo kuharico. Tudi Dijakova Janez in Johanca sta s pesmijo popestrila program, ki pravzaprav ni imel vnaprej določenega scenarija. Zato pa je bila takšna izvedba tudi najboljša potrditev, da se prirediteljem prihodnje leto, ko se bodo vsak mesec vrstile prireditve v počastitev službovanja Valentina Vodnika v današnji krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše, ni treba prav nič bati za sodelovanje krajanov pri delu in praznovanju. • A. Ž. Izposoja knjig - Radovljica - Knjižnični svet pri Knjižnici A. T. Linharta Radovljica je na zadnji seji ta mesec sprejel novi poslovnik Knjižnice o izposoji knjig v prihodnjem letu. Članarina v krajevnih knjižnicah v Radovljici, Lescah, na Bledu in v Bohinjski Bistrici bo za odrasle prihodnje leto 600 tolarjev, v drugih krajevnih (manjših) knjižnicah pa 400 tolarjev. V vseh knjižnicah, tudi v matični, bo za otroke oziroma šolarje članarina enotna in bo znašala 200 tolarjev. • (jr) Ne le poslovno, tudi kulturno - Bled - Kakor se sliši nenavadno, je vendarle res, da se v Gradu Grimšče pri Bledu že nekaj časa, odkar je poslovnost prevzela firma Residence d.o.o., dogajajo ob poslovno trgovski dejavnosti tudi druge stvari. Ob gradu bo sicer v kratkem odprta nova prodajalna pletenin. Tudi sicer firma dobro posluje, saj ima že blizu 200 pletij, pleteni izdelki (unikati) pa so po večini usmerjeni na zahodni trg. Tisto, kar je pa še posebej zanimivo, je, da so že nekaj mesecev v gradu, ki ga postopno obnavljajo, različne prireditve. Redne so na primer ure pravljic, razstave, galerije, načrtujejo pa tudi gledališke prireditve. Nedavno tega pa so nad gradom osvetlili tudi cerkvico sv. Andreja. # (až) Obdarovanje ob koncu leta - Kranj - Med krajevnimi organizacijami Rdečega križa (ali krajevnimi skupnostmi), kjer ob koncu leta obiščejo najstarejše krajane v krajevni skupnosti skupnosti, je tudi organizacija RK v krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini. Ta mesec so obiskali vse nad 80 let stare krajane. • (ip) Prodor Franca Berceta Javornik - Koroška Bela, 26. decembra - "Franc Berce, rojen 1953 na Jesenicah, član likovnega društva Dolik, enega najbolj znanih likovnih združenj v Sloveniji. Berce sodeluje na vsakoletnih skupnih razstavah društva na Jesenicah in drugih slovenskih krajih. Samostojno se je slikar predstavil na številnih razstavah na Gorenjskem in drugod po Sloveniji. Tako v uvodu ocene k likovnim delom Franca Berceta z Brega pri Žirovnici pripadnostno predstavlja umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Cene Avguštin, po katerem zgodnje obdobje akvarelnega in oljnega slikarstva Franca Berceta predstavlja naslon na realistični oblikovni koncept. Vendar pa skriva tudi močne subjektivno obarvane zasnove... Tokrat je bil razlog za kratek klepet z njim "njegov prodor" prek meje. Maja je razstavljal v Celovcu, trenutno pa je z razstavo v kulturnem središču v predmestju Dunaja. Vzbudil je pozornost in ga vabijo že drugam. France, metalurški tehnik po poklicu, pa si še najbolj želi, da bi z razstavo lahko "prišel" v Ljubljano. "Slikam takrat, ko začutim, da moram. Nad pozornostjo, ki sem jo vzbudil z razstavo 29 novejših slik na Dunaju, sem prijetno presenečen." Pa naj ne bo samo presenečenje, ampak tudi spodbuda. • A. Ž. Jaslice tudi na prostem Primskovo, 28. decembra - V teh dneh, ko ni kraja in domačije, kjer ne bi praznovali, ali se pripravljali na praznovanje, so najbolj pogosto obeležje praznikov in domačnosti praznovanja Jaslice. Sprehod po Gorenjskem in stikanje za jaslicami po domovih in cerkvah, po krajih od Rateč do Smlednika, od Žirov ali Sorice do Kokre, Jezerskega ali Bohinja bi bil za marsikoga bogato doživetje. Jaslice, od najbolj enostavnih, do kičastih pa tudi takšnih, ki kažejo na etnografsko bogastvo, po Gorenjskem v teh dneh zares ne manjka. Na precej nenavadne pa smo bili v uredništvu opozorjeni s Prim- V KS Begunje so uresničili program Vt Vezice in tudi cerkveni zvonik Za prihodnje leto ni načrtov nič manj. Vendar jih v vodstvu krajevne skupnosti skrbi zaradi denarja. Begunje, 29. decembra - Po obsegu in stroških program, ki so si ga za letos zastavili v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini, ni bil ravno enostaven. Poleg rednih vzdrževalnih komunalnih del in nekaj novega asfalta sta bili dve osnovni nalogi ureditev mrliških vežic in nadaljevanje del na obnavljanju cerkvice na Sv. Petru. Tako vežice kot obnova zvonika je bil kar precejšen zalogaj. Ob tem, ko so dela zdaj končana, pa se v krajevni skupnosti ubadajo z denarnimi težavami, zaradi katerih se lahko zgodi, da prihodnje leto načrtovanega ne bodo mogli uresničiti. Mrliške vežice so bile v krajevni skupnosti Begunje že več let tema sestankov in tudi v programu so bile. Lani novembra pa so našli rešitev. Odločili so se, da prenovijo staro žup-nišče v Begunjah in v objektu uredijo dve vežici, prostor za svojce, sanitarije, ogrevanje in še majhno trgovino s predmeti, ki sodijo k obredom. "Izračun na podlagi projekta je pokazal, da bo ureditev veljala okroglo 100 tisoč nemških mark in sporazumno smo se v KS dogovorili, da bo vsak krajan prispeval znesek v vrednosti 50 nemških mark; lahko tudi v petih obrokih. Na podlagi razpisa smo potem izbrali najugodnejšega izvajalca in vežice so bile s približno enomesečnim pre- Vežice so uredili že konec julija. tečenim rokom konec julija zgrajene. Mislim, da smo vsi z uresničitvijo tega dela programa in s takšno rešitvijo zadovoljni. Težava pa je zdaj, da še kar nekaj krajanov dogovorjenega deleža ni poravnalo," je minuli teden, ko so hkrati končali obnovitvena dela na zvoniku cerkvice na Sv. Petru, pripovedoval predsednik krajevne skupnosti Niko Legat. Zadeva s stroški bi bila enostavnejša, če bi morda lahko med izvedbo kakšen tolar prihranili. Tako pa se je izračun izšel skoraj natančno v vrednosti 100 tisoč nemških mark. Ob izredno dobrem sodelovanju in podpori Gradisa Maribor ter Gradbenega podjetja Bohinj pa se je stroškovni račun bolj ugodno za prihodnje leto izšel pri obnavljanju stolpa cerkvice na Sv. Petru. Lani so namreč obnovili cerkev, zdaj pa so Gradisovci še povezali stene stolpa z vezmi, Gradbeno podjetje Bohinj pa je poskrbelo za fasadni opaž in streho. Minuli teden so vsi skupaj (KS in obe podjetji) z zadovoljstvom ocenili, da je akcija uspela in da so glavna sanacijska dela na cerkvici tako rekoč končana. Ob tem ko so letos v Zapu-žah položili tudi 700 kvadra- Pred kratkim so končali tudi sancijo zvonika cerkvice na Sv. Petru. tnih metrov asfalta, nasuli makadamske ceste z gramozom, vodarji pa so obnovili pragove v potoku Begunjščica, imajo za prihodnje leto v načrtu nadaljevanje asfaltiranj v Begunjah, urejanje javne razsvetljave, obnovitev varovalne ograje na mostu čez potok Zgošo, pripravo projekta za žarni zid na pokopališču, gradnjo vaškega vodovoda na območju Podgore in upajo, da se bo premaknilo-tudi pri kanalizaciji v Dvorski vasi. Obsežen program pa je v precejšnji meri odvisen od tega, ali bodo tisti, ki ga še niso, prispevali dogovorjeni delež za vežice, tako kot ga je večina krajanov. • A. Žalar Štefanova jaga 35-letne družine Jaga je bila vedno naga Nekako tako, kot so se člani zelene bratovščine LD Jezersko ob letošnjem planu odstrela spraševali, kako ga bodo izpolnili, s prepričanjem, da je avtohtona divjad ogledalo narave, pričakujejo zakon. Jezersko, 26. decembra - 18 stopinj mraza zjutraj ob 8. uri in iz trenutka v trenutek bolj prepričljiv dokaz, da bo dan lep, je bila prva značilnost sobotne Štefanove jage, ki so jo že pred leti oživili člani Lovske družine Jezersko s starešino Jakobom Piskernikom in gospodarjem Štefanom Zupanom. Letos jim je bil zadnji letošnji lov bolj v olajšanje, bolj brezskrben je bil, saj so plan odstrela, ki jim je bil zastavljen za to leto, izpolnili. Pa vendar je bilo v zraku tudi vznemirljivo pričakovanje, zaskrbljenost, kako bodo gonjiči opravili nalogo in kako sploh bo na Resmanovem, Močnikovem in v delu Komatevre. Pa so bili potem kmalu po opoldnevu zadovoljni in pomirjeni. Jaga je bila lepa in pozdrav lovini, ki ga je nadomestilo lovsko potrkavanje, je bil namenjen teletu jelenjadi. Bolj kot zadnji lov je bilo ob koncu leta za potešitev radovednosti ob lovskih zbadljivkah in hudomušnih resnicah zanimivo razmišljanje. S 25 urami, ki jih je moral vsak od 80 članov družine narediti med letom (ali plačati), so tudi to zimo pripravili vse za krmljenje divjadi. Plan odstrela, ki se je zdel na začetku leta nedosegljiv, so kljub nevarnosti, da jim bodo divjad spet splašili gobarji na avstrijsko stran, dosegli. Pomagala jim je narava; suša je gobe zamorila v času lova, gobarje pa "pustila" v doli- Na tem področju varovanja in skrbi nad naravo bo sploh treba narediti red. Avtohtona divjad je pravi barometer zdrave narave. Lovci LD Jezersko se jezijo nad letalskimi koridorji, jezi jih prepričanje, ego-razlaganje, da si vsak po svoje lahko "kroji" na svojem vse; čeprav naseli azijskega jelena, nikomur nič mar. dovolj sena in hrane za krmljenje. Želimo si, da bi nekdanjo vojašnico lahko imeli za lovsko zavetišče. Morda bo prevladalo prepričanje, da, dokler bo lovska družina živa, se ni treba s skrbjo spraševati za divjad. Zakonodaja naj bi bila glede tega predvsem "dovolj modra", sicer nam sledi samo pustošenje. Te* ga pa si ne le mi to stran, mar' več tudi člani z one strani meje« ki je divjad sicer "ne spoštuje"« ne želimo. Zato tudi imamo program, o katerem se včasih sliši pripomba, da smo s članarino v vrednosti 120 nemših mark predragi. Vendar je naše osnovno in glavno pravilo: naravi« kraju in ljudem, s katerimi sodelujemo in živimo, dopadljivo gospodarjenje. 35 let nam to ' družini kar lepo uspeva...," s0 kramljaje ob lovskem golažu, poslednjem v letošnjem skup' nem druženju kar številni^ udeležencev družine razmišljal' starešina Jakob Piskernik, gV bistvu gre za tri cilje. Če be-Sunce zaposlimo, s tem zmanj-*amo mogoče konflikte, izboljšamo njihov odnos do dela, de- lovne navade, ki jih nekateri ob prihodu niso imeli - čeprav nimamo namena spreminjati njihove kulture, navad - ne nazadnje pa, vsaj pletilje, z delom tudi nekaj zaslužijo. Precej pletenin so že prodale v Avstrijo in Nemčijo, zdaj pripravljajo novoletno prodajo v Škofji Loki. Delajo tudi po naročilu; kdor prinese pletivo in vzorec, za malo denarja dobi pulover, jopo, karkoli.« . V poročilu gorenjskega delovnega inšpektorja sem prebrala, da zasebniki - ne omenja konkretno, kje in kdo - zaposlujejo begunce za delo na črno. Mar begunci po mednarodnih konvencijah smejo delati? »Lahko delajo v centru, zunaj centra ne. Za naše begunce lahko trdim, da zunaj ne delajo, morda tisti, ki živijo pri družinah.« . V zvezi Z begunci oziroma begunkami se v javnosti pogosto omenja tudi prostitucija? »To je "larifari", med begunci iz našega centra prostitucije nismo zaznali.« . Kaj pa kriminal, tatvine? »Nobenega problema te vrste ni bilo.« . Najbrž bi ne bilo tako brez vaše dobre organizacije, poznavanja stisk beguncev, njihovih potreb? »Z begunci je res treba ogromno delati, tega ne zanikam, včasih, če ne gre drugače, tudi povzdigniti besedo. Želijo vodenje, vodjo, ki pa mora biti pravičen do vseh. Še zdaj, ko je življenje že dokaj utečeno, je v centru stalno prisoten eden od zunanjih, največ zaslug pa imajo gotovo Marjeta Žagar z Rdečega križa, Tone Jekovec, vodja centra v delavskem naselju SGP Tehnik, Marija Štrekelj, vodja centra v dijaškem domu, sebe ne bi rad hvalil. V centru sta dva glavna dežurna, razen tega ima vsaka soba svojega starešino.« . Vaš kolega, Tone Jekovec, je naredil red na Hrušici prepričal begunce, da so pristali na razselitev. Kako je uspelo njemu, kar drugim ni? »O tem bi morali povprašati njega. Kolikor vem, je najprej napravil red med osebjem, potem se je dalo tudi z begunci. Precej jih je s Hrušice prišlo k nam, tu z njimi nimamo nikakršnih problemov. Če pridejo v urejen center, se prilagode pravilom, ki v njem veljajo. Sicer pa veliko pove naslednja anekdota. Ko je neka delegacija obiskala center, so begunce vprašali (to jih vedno sprašujejo), kako je. Vprašani je odvrnil: "Brez našega vodstva ni nič, vendar tudi brez nas ne." Res je, potrebno je obojestransko sodelovanje.« . ms Rudi Zadnik V škofjeloški center prihaja precej pomoči iz tujine. Po kakšnem ključu jo delite? »Vsa pomoč gre na Rdeči križ, od tam se deli v centre in družine, pri katerih žive begunci. Nikoli ne dovolimo, da bi nekaj dobil samo eden ali peščica, vedno dobijo vsi, če ni dovolj, raje ne damo. V takih primerih delimo v manjšem centru, kjer je manj ljudi.« . Koliko beguncev živi v eni sobi? »Do dvajset.« . Kako gladite konflikte, do katerih kljub vsemu najbrž priha-ja? »Skličemo vse vpletene, razčistimo, za kaj gre, jih pomirimo, preden odidejo narazen, si morajo podati roke. Sliši se mogoče otročje, vendar hočemo spore rešiti že v kali, pozneje bi jih bilo gotovo težje.« . Trenutno je v centru v nekdanji vojašnici 588 začasnih beguncev, v začetku, aprila, jih je bilo 645. Odhajajo? »Od aprila do zdaj se je v centru zamenjalo okrog 300 beguncev. Nekateri so že odšli nazaj v Bosno, predvsem v Mostar se jih je že precej vrnilo, nekateri so nadaljevali k sorodnikom v Avstrijo, Nemčijo, Švico.« "Slovenci se boje, da bodo bosanski begunci za vselej ostali pri nas. Trdim, da vsi želijo nazaj in da bodo tudi odšli, ko bodo lahko. V BiH bi morali oblikovati mirne cone in v njih urediti centre, kakršni so tu." . Kakšen je vaš osebni odnos do beguncev? »Ko jih gledam, se večkrat zamislim, kaj bi bilo, če bi bil sam v njihovem položaju. Kar doživljajo, nikomur ne privoščim. Vse, za kar se celo življenje trudiš, z muko spraviš skupaj, lahko v trenutku izgine. Razen tega vojna v Bosni ni vojna, to je klanje. Osebno se mi ljudje smilijo, zlasti v začetku mi je bilo težko, ko so prihajali psihično zlomljeni, včasih je jokala vsa soba.« . Mnogi najbrž niso izgubili le domov, ampak tudi svoje bližnje. Kako prihajajo informacije iz Bosne? »V centru je telefon, televizija, veliko pomagajo radioamaterske zveze, kljub temu je še ogromno ljudi, ki o svojcih v Bosni ničesar ne vedo.« . So med begunci tudi moški, vojaški obvezniki? »Moški so v glavnem starejši ljudje in mlajši od petnajst let. Tisti, ki naj bi bili vojaki, boj odklanjajo, pravijo, da se ne morejo boriti, ker nimajo orožja. Ne obstaja pa nikakršen dogovor, da bi jih morali vračati.« . Je kdo napravil samomor? »Ne, umrla pa sta dva begunca. Oba sta bila pokopana v Lipici, po njunem verskem običaju. Se je pa v begunstvu rodilo šestnajst otrok, nastanjeni so v dijaškem domu, kjer so zanje boljši pogoji.« . Je hrane za begunce dovolj, je dobra? »Vsi dobivajo po tri obroke, praviloma tople, otroci in starejši dodatno še mleko, najmlajši hrano za dojenčke. Hrano vozimo iz dijaškega doma, za center v Tehnikovih barakah jo pripravlja Obrtnik. Njeno kakovost in količino nadzorujejo inšpekcije. Pri sestavi obrokov so upoštevane versko pogojene navade beguncev. Hrano plačuje italijanska vlada, pred kratkim so njeni predstavniki obljubili, da bo dajala več denarja.« "Noben begunec kot posameznik ne dobi denarja, tu ima samo prenočišče in hrano. V našem centru hrano plača italijanska vlada, naša država plačuje le materialne stroške. Centralno kurjavo je financirala nemška vlada, zdaj z Uradom za priseljevanje in begunce skupaj iščemo sponzorja za obnovo strehe. Oblačila, zdravila in drugo v glavnem prihaja s humanitarno pomočjo, zlasti iz tujine." . Služba v centru, čeprav prostovoljna, vam verjetno vzame veliko časa? »Tri mesece sem bil nenehno v centru. Potem sem se vrnil k svojemu rednemu delu, zdaj se v centru menjava s Tonetom Jekovcem. Sprva je bilo res ogromno dela, da smo vojašnico, ki že dolgo pred tem ni bila naseljena in vzdrževana, usposobili. Pri tem so ogromno pomagali prav Ločani.« . Kako ocenjujete delo Urada za preseljevanje in begunce? »V Uradu so začeli ravno takrat, ko je bilo največ dela, brez izkušenj, priprav. Izkušnje iz Škofje Loke so tako koristne tudi za Urad. S Tonetom Jekovcem meniva, da jim je treba pomagati, ne samo kritizirati. Pomagava urejati razmere tudi v drugih centrih, na primer, v Kočevju in Ribnici, sodelovala sva pri oblikovanju poslovnika o delu begunskega centra.« . Glede na to, da je novo leto pred durmi kako ga bodo praznovali begunci? »Otroke do petnajst let, ki so v centru, je s skromnimi darili (iz tuje humanitarne pomoči) že obiskal dedek Mraz, darila bodo dobili tudi otroci, ki žive pri družinah. Radi bi razdelili še nekaj družinskih paketov, pri tem sodelujeta loški Rdeči križ in Karitas. Otroci bodo v teh dneh lahko videli več risank, sami pripravljajo prireditve, oblikujejo svoje kulturno društvo. Nastopili bodo pri polno-čnici. Na silvestrovo bo nekoliko bolj slovesna večerja, pričakujem tudi, da bosta begunce, tako kot lani hrvaške, obiskala loški župan in predsednik vlade. Skratka, skušali jim bomo dati tisto, kar imamo.« # H. Jelovčan Prometna varnost v predoru Karavanke Kamera vidi tudi tisto, česar ne bi "smela" Hrušica, 21. decembra - Cestni predor pod Karavankami so zgradili po najnovejših tehničnih spoznanjih gradnje alpskih cestnih predorov v zadnjih dvajsetih letih. Pri tem so upoštevali varnostne sisteme, tako da je vožnja v predoru na splošno zelo varna, v mnogih primerih celo varnejša kot na odprtih cestah, kjer so večje hitrosti, megla, poledica... Za vzdrževanje avtoceste in našega dela predora skrbi avtocestna baza. Z dokončno izgradnjo avtoceste naj bi skrbeli za skupaj 34 kilometrov avtoceste od državne meje do Vrbe. Službe na ploščadi so zaradi večje prepustnosti in tudi varnosti organizirane tako, da potnik na eni strani uredi vse formalnosti. Ko potuje v predor z naše strani, opravi formalnosti na naši strani in se na izhodu v Podrožci sploh ne ustavlja. In obratno. Promet v predoru spremljajo in vodijo iz centra. Ves predor je pod nadzorom dežurnega delavca v obratovodstvu, kajti v predoru so nameščene TV kamere. Tako lahko takoj ugotovijo, kaj se v predoru dogaja. Predor ima posebne niše za klic v sili, kjer so nameščeni aparati za gašenje požara. Na klic v sili se vedno odzove dežurni delavec v obratovodstvu predora ter pokliče potrebno pomoč. V predoru je stalna temperatura, predor ima urejeno prezračevanje brez običajnih vertikalnih jaškov za prezračevanje - v sredini predora je na dolžini 1200 metrov montiranih 24 ležečih ventilatorjev velikih moči, ki podpirajo vodoravno gibanje zraka skozi predor. Kadar pa to ne zadošča, se vključita ventilatorja v portalnih stavbah nad obema vhodoma v predor - regulacija pa teče samodejno s pomočjo računalniško vodenega krmilnega sistema Regulacija prezračevanja je posebej prirejena za primer, če pride do požara. Predor je zelo dobro osvetljen - naša stran, ki je na sončni strani Karavank, ima še posebej močno osvetljeno območje izhoda iz predora zaradi varnosti ob prehodu iz teme v sončno krajino. Ves predor je s sistemom senzorjev posebej varovan v primerih požarov. Nad vhodoma sta vodna rezervoarja, po vsej dolžini predora pa hidranti. Rezerva vode zadošča za dve uri gašenja. Ko potujete skozi predor, vas torej stalno spremlja kamera in dežurni opazuje na ekranu. Tako seveda takoj vidi, če ste, denimo, prekoračili dovoljeno hitrost, ki znaša v predoru 80 kilometrov na uro ali pa, če ste se nenadoma ustavili. Po dosedanjih izkušnjah se v predoru največkrat ustavijo vozila zato, ker jim zmanjka bencina! Naši vozniki verjetno hudo varčujejo in želijo priti do domačih črpalk, a jih rezervoar »izda« že v predoru! Nekateri tudi veselo kršijo dovoljene hitrosti in želijo v predoru doseči rekorde - dosedanji je 237 kilometrov na uro! Le malokdo pa se zaveda, da ga nenehno opazujejo, beležijo povprečne hitrosti in število vozil, kar je izjemno pomemben podatek, če bi prišlo do nujne intervencije ob večji nesreči v predoru. Doslej na naši strani težjih nesreč ni bilo, zaradi neupoštevanja hitrosti pa je bilo nekaj naletov ob začasnem izhodu na Hrušici. Promet v karavanškem predoru nenehno nadzorujejo z najbolj sodobno opremo. Kamere, ki so vključene noč in dan, pa hočeš nočeš beležijo tudi kakšne manj zaželene »pojave« v predoru, ki jih resda ne povzročajo domači malobmejni potniki, ampak potniki, ki prihajajo večinoma iz južnih delov. Tako iz vozil frčijo raznorazni odpadki, odstavne niše v predoru so jim lahko za priročno stranišče ali meni nič tebi nič tudi za kakšen tesen objem ali celo za potešitev nujne sle... • D. Sedej Država pridobiva dovoljenja za vlečnico pod Viševnikom Vlečnica vozi hitreje kot občina Da bo zadoščeno črki zakona in formalnostim! Za vlečnico pod Viševnikom, ki je bila postavljena v osemdesetih letih, je radovljiški izvršni svet na ponedeljkovi seji dal -soglasje za prostorski poseg. Radovljica, 28. decembra - Vlečnica in smučišče pod Viševnikom na Pokljuki, s katerim je vse do odhoda iz Slovenije upravljala Jugoslovanska ljudska armada, sta vseskozi obratovala brez dovoljenj. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je Vojni pošti 2050 Ljubljana sicer izdal pred desetimi leti lokacijsko dovoljenje, vendar je zapadlo, ker upravljalec v zakonitem roku ni zaprosil še za gradbeno in uporabno dovoljenje. Ostrejši nadzor v sumljivih gostinskih lokalih Ker bodo po novem letu prišli z balkanskih bojišč na Bled in v Bohinj na dopust tudi vojaki in oficirji Unproforja, je v občini precejšnja zaskrbljenost, da bo to povzročilo razmah prostitucije in zvodništva. Občinski izvršni svet je za na predzadnji seji pod točko "prostitucija v občinskem prostoru" sklenil priporočiti inšpekcijskim službam, predvsem sanitarni in delovni inšpekciji, naj poostrijo nadzor v sumljivih gostinskih lokalih. Republiški komiteje 1982. leta izdal vojski lokacijsko dovoljenje za izgradnjo smučarskega poligona Pokljuka, ki je zajemal tedaj že zgrajeno smučarsko vlečnico, načrtovano smučarsko vlečnico Viševnik, več kot pet kilometrov dolgo progo za biatlon in devet hektarjev smučišča. Čeprav je lokacijsko dovoljenje zapadlo, se v to ni nihče spotikal, ker je JLA delovala kot "država v državi", pa tudi sicer je smučarske naprave uporabljala le za svoje potrebe. Koje JLA odšla iz Slovenije, je vojaške objekte na Pokljuki prevzela slovenska država. Ministrstvo za obrambo se je odločilo, da bo smučišče uporabljalo za vojaške in rekreacijsko-turistične namene, zato je tudi začelo postopek za legalizacijo objektov in za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Ministrstvo je na radovljiški upravi za urbanizem že pridobilo lokacijsko dokumentacijo za smučarsko vlečnico in za smučišče pod Viševnikom, izvršni svet pa je na ponedeljkovi seji zadostil formalizmu in skladno z zakonom o Triglavskem narodnem parku dal soglasje za prostorski poseg, ki je bi! sicer opravljen že v osemdesetih letih. Bolje pozno kot nikoli...• C. Zaplotnik IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN Novoletne želje Novoletne želje Novoletne želje Novoletne želje Če bi bil dedek Mraz, bi... • ustregel vsem otrokom, • bila prijazna, • obdaril vse otroke sveta, še posebno tiste, ki so lačni, • delila najlepša darila, • nosila darila lačnim, bolnim in pridnim otrokom, • bilo fantastično, • bilo lepo, • imel rad otroke, • otrokom podaril mir, • oštel poredne otroke. • se vozil s sanmi, • se vozil po svetu, « • razveseljevala otroke, Učenci 4. a r. OS • hodila na prireditve. Petra Kavčiča Škofja Loka Velika izbira LEGO KOCK za vse starosti Avtomobilčki BBURAGO različnih velikosti • FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN • KOMPLETNI PROGRAM PISAL »PILOT« Pri nakupu nad 4.000 SIT lahko plačate na dva čeka! Gregorčičeva 8 (za Globusom), 64000 Kranj - tel.: 064/213-162 Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. ŽeUmo vam SREČNO IN zdRAVO '9 5 • Želim, da bi bilo veliko snega, • želim si veliko in bogato novoletno jelko, • novo kolo, računalnik, uro, • višje plače za starše in da bi lahko užival na hrvaškem morju« • da novo leto ustavi vse vojne, • rad bi se preselil v hišo, da bi imel veliko živali, • da otroci ne bi bili lačni in nesrečni, • veliko daril bi rad dobil, • da bi bila naša družina zdrava, da bi se dobro razumeli in imeli radi, • da bi Erik in Kristina srečno pripotovala iz Amerike, • da bi se mi izpolnile vse želje, • da bi dobila psička z rodovnikom, • rada bi videla barvast ognjemet, • da bi uspešno tekmovala v smučanju. Učenci 3. a r. OŠ Simona Jenka ■ Primskovo Novoletna Neke zimske noči dedek Mraz prileti, v sobi pod jelko darila pusti. Ko pa se zjutraj dan naredi, kot nor naš Andrej se pod jelko pripodi. Ko naš Andrej pod jelko sedi, darila odpira, na glas se smeji. To Daša zasliši, takoj se zje-zi, s kuhalnico nadenj takoj pri-drvi. Ko pa ga vidi, kako se smeji, na jezo pozabi, se z njim veseli. Na koncu oba sta srečna bila. tako se ta pesmica najina konča. Dejan in Andrej, 7. č r. OS Franceta Prešerna Kranj Si ffps^li P13 9{ašim zvestim tycm se zahvaljujemo za zaupanje in jim mm «fife osebnih in iSoiš uspehov" v novem (etu 1395 m JELOVICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26,064/211-232 • Želim, da bi se muca Mica pozdravila. Jana • Rada smučam. Želim veliko snega. Urša • Želim, da ne bi bilo več poročil o vojni. Žiga • Svet naj bi očistili! Jerneja • Rada bi živela v hiši. Saša • Želim, da bi se naš nagajivi sošolec poboljšal. Nataša • Na televiziji želim dobre nadaljevanke. Katja 9 Živega psa. Maja Br. • Akvarij in ribe v njem. Tina • Želim, da bi moja Skokica srečno skotila mladiče. Nika • Hrčka. Urban • Da bi se vojna končala. Miha Učenci 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Bliža se novo leto, toda v Bosni in v nekaterih drugih državah je vojna, v Somaliji lakota. Najbolj pa trpijo otroci, ki niso nič krivi za ta dejanja. Lepo bi bilo, ko bi bilo konec vojnih strahot in otroci ne bi bili sirote v sirotišnicah, da ne bi bilo lakote, ki mori po nekaterih predelih Afrike. Za novo leto bi morali biti vsi otroci srečni, da se ne bi bali, da je kje bomba ali da za vogalom čaka lakota, vsi bi imeli domove in obložene mize. Vsem otrokom sveta želim, da bi bilo leto 1993 bolj uspešno kot leto, ki se izteka. Anka Pogačnik, 7. b r. OŠ Gorje Vsak si želi darilo za Novo leto. Tako tudi jaz. Ker imam rad letala, želim, da bi na Podarim dobim zadel helikopter. Z njim bi poletel kot orel. Spoznal bi svet. Ko bom velik, bom pilot. Marko Ropret, 4. b r. OŠ Orehek Obračun ob koncu leta Za začetek bo najbolje, da vsak pomete pred svojim pragom. Vzemite metlo in začnite! Najprej grem v trgovino in s kislim nasmeškom poravnam račune za žvečilne. Ob tem se spomnim, da nekomu dolgu-jem še vrečko bonbonov in čokolado. Joj, še makarone za kosilo moram kupiti! Drugo leto bom imel shujševalno kuro. Potem me noben Lenček in Bo-cuseu ne spravi iz tira. Počasi grem proti šoli in skoraj pozabim na EDIGS, da zbrišem ocene iz redovalnice, ali pa jo kar zažgem. Le ključ od omare moram izvabiti od či-stilke... Priprave na Novo leto so zelo naporne. Razen tega, da še nimam nobene čestitke, nimam nobene petarde in kresnice. Groza! Imam pa sitnega brata, ki mi ne da miru. Ati pravi, da ne bo novoletne jelke, če ne bom šel ponjo. Dedek Mraz grozi, da sem že prestar za darila, jaz pa ga prosim, prinesi mi služabnika... Sama imam ogromno želja. Nekatere so majhne, druge pa kar silijo k zvezdam. Želim si zdravja, želim uspešno zaključiti osnovno šolo. Želim, da bi se vpisala v tako srednjo šolo, da mi potem ne bi bilo žal. Seveda želim, da bi uspešno naredila sprejemne izpite. Tudi uspeha na mojih tekaških smučkah si želim. Zelo si želim, da bi začeli graditi hišo. Čeprav to želimo že dolgo in dolgo čakamo, pa vse kaže, da bodo leta 1993 naše želje padle na plodna tla. Urška Dolinar, 8. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču Vendar se bom leta 1992 spominjal tudi kot zelo uspešnega leta - uspešnega za mlado Slovenijo in zame. Moje poletne počitnice so imele štiri mesece, saj smo prehodili del Slovenske planinske poti, pretekel sem 21 kilometrov in še marsikaj zanimivega smo počeli. Od plavanja na morju do "raftin-ga" po Kokri, dokler nam ni počil čoln. Upam, da šola ne bo trmasta mula, ampak prijetna zabava - čeprav zabeljena z neprijetnimi stvarmi. V življenju je potrebno marsikaj pretrpeti, sploh zadnje dni pred Novim letom, od katerega pričakuješ čim več, dobiš pa... kar si skuhaš! Matiček Žumer, 8. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor ŠOLSKE NOVIČKE ŠOLSKE NOVIČKE ŠOLSKE Blaž Rant, učenec 3. a razreda osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke je na tekmovanju v športnem plezanju v Tržiču dosegel drugo mesto. V skupnem seštevku pa je bil prvi. Učiteljica Marija Bertoncclj je bila zelo vesela, ko je Blaž v šoli povedal o svojem uspehu in pokazal pokal. Po zvočniku so o njegovem uspehu povedali po vseh razredih. Njegovi prijatelji smo ga od veselja dvignili v zrak. Uroš Berce in Miloš Sterle Sicer pa so imeli v Groharje-' vi šoli, kot sporočajo učenci 3. b razreda, decembra več prireditev. Ena od njih je bil Spidi in Gogi - POJOČI SREBRNI KLOBUČEK, ki jim je bila zelo všeč. Iz 5. b osnovne šole Bistrica pri Tržiču so nam poslali ljubko knjižico z naslovom Skrite besede. In kaj so vanjo zapisali? Uganke v verzih, pod katere so odgovore kar - narisali. Z nasveti jim je pomagala učiteljica Tanja Ahačič. V 4. c osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki pa so izdali razredno glasilo z naslovom Pogovarjali smo se z drevesi. Njihovi vrstniki iz 4. a pa so napravili vsak svojo čisto pravo knjigo. Na modrih platnicah je z zlatimi črkami napisan naslov KOŠ SKRIVNOSTI. Luč dneva je ugledalo tudi šolsko glasilo Matijev rod, ki izhaja v Preddvoru. Glasilo je tematsko, učenci so pisali in risali na temo Mladi v svetu ljudskega izročila. S svojimi deli so se vključili v praznovanje 30. obletnice mladinskega likovnega natečaja Otrok in umetnost. Tam sta Tanja Tr-tnik s preddvorsko bajko in Matiček Žumer s pravljico danes in nikoli več dobila nagrado. Prejšnji torek, 22. decembra, so v osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini v Kranju pripravili recital Jenkovih Obujenk in razstavo del slikarja Milana Batiste. V 6. a razredu v Bistrici pri Tržiču so se učenci lotili zanimivega projekta o poklicih. Sad so drobne knjižice, ki so jih nato predstavili staršem. Srečanje s starši so popestrili z darili in dedkom Mrazom. Peli in igrali starim krajanom Prav veselo in slovesno je bilo v torek zvečer v gostilni Rekar fl* Orehku. Predstavniki krajevne skupnosti so na tradicionalni prednovoletno srečanje povabili krajane z Orehka in iz Drulovj ke, ki so stari več kot 80 let ali bodo 80. obletnico praznovali I prihodnjem letu. Od 44 povabljencev (med njimi kar 30 žensk' jih je prišlo osemnajst. Otroci iz orehovške osnovne šole so zanje pripravili lep kulturni program. Peli so jim, recitirali, igrali na M štrumente ter izročili lične novoletne čestitke, ki so jih sami izd*' lali. - Foto: H. J. ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Za prijetno in veselo najdaljšo noč v letu Spet je leto naokrog in znova gospodinje napeto razmišljamo, s čim bi postregle svojim najdražjim, da bi silvestrska noč bila kar najbolj prijazna, prijetna, vesela, da bodo vsi zadovoljni stopili v novo leto. Zakaj ne bi enkrat spet postregle kar s samopostrežno večerjo? Vse pripravimo prej, naložimo na mizico, pult in gostje si sami jemljejo po želji: bogati narezki, na katerih naj ne manjka raznih sirov, nekaj vrst pečenega mesa, kot svinjska pečenka, pečen piščanec, morda še panirani in ocvrti zrezki, lahko tudi ribji fileti, več vrst solat s posebej pripravljenimi polivkami in seveda sladice, ki smo jih že prej pripravili, kot doma pečeni keksi, potice, zavitki, pečena jabolka in podobno. Na krožnike naložimo tudi sadje, arašide in podobno za kasneje. Seveda na mizico naložimo tudi ves potreben pribor: krožnike, kozarce, jedilni pribor. Miza, za katero se bodo gostje usedli, naj bo lepo okrašena, naj na sredini ne manjka vsaj mali aranžma iz smrekovih vejic, okrašen z zlatim storžem, živobarvno pentljo, svečko. Sploh si lahko to večerjo omislimo ob svečah! Zakaj pa ne?! Posebno doživetje bo. Otroci imajo lahko svojo mizico; bolje se bodo počutili tako, da ne bodo ves čas pod strogim nadzorom odraslih. Nasploh poskrbimo, da bo ta večer sproščen, vesel in bo miza nudila kar največ. Saj veste, že zaradi boljšega občutka, da bo potem vse leto tako polno dobrot... Za vaš domači silvestrski samopostrežni bife vam tokrat namenjamo nekaj nasvetov. Seveda pa si ga omislite po svoje, kakor vam najbolj odgovarja. In še nekaj: že dan prej lahko skuhate juho, s katero boste postregli proti jutru ali naslednji dan, da boste malce olajšali želodčke. ski posodi, nepregornem porcelanu. Priloge. Zanje uporabljamo plitve posode. Rahlih cmokov ali svaljkov ne naložimo previsoko, da jih ne zmečkamo. Dušen riž gre na domačo mizo lahko v posodi, kjer se je kuhal, sicer pa ga oblikujemo z zajemalko. Testenine dobro preplaknemo, da niso sluzave. Na mizo jih damo pogrete v sopari. Če niso drugače zabeljene, položimo nanje kosme surovega masla ali jih pokapamo z oljem. Dolge špagete jemljemo z žlico in vilicami, drobnejše in kratke testenine pa lahko samo z veliko žlico. Več vrst sira nudimo na posebni plošči. Zložimo ga v lepo skupino po vrstah in kvaliteti. Rezine morajo biti sveže narezane. Na ploščo s sirom dajemo tudi svaljke, cvetke ali samo rezine surovega masla. Ker zdaj ni na voljo rdečih redkvic, širno ploščo popestrimo z narezanimi figami, suhimi marelicami, gobicami, olivami, rezinami kivija in krhlji pomaranč in mandarin. Naj bo kar najbolj pestro in mikavno! Potice, šarklje in podobno zre- žemo na rezine in jih pustimo v prvotni obliki ali zložimo kot vsake druge rezine na stekleno ali porcelanasto ploščo ali krožnik. Omlete, palačinke in razne jajčnike serviramo na steklenih ali porcelanastih ploščah. Sladke posladkamo, lahko tudi dekoriramo s stepeno smetano ali sadjem, slane potrese-mo z naribanim sirom, sesekljanim zelenim peteršiljem ali drobnjakom. Kompote serviramo v steklenih skledah. Zraven damo zajemalko ali zajemalno žlico. Kompote med seboj mešamo, da so lepših barv. Sadje zložimo lahko v pleteno košarico, keramično ali stekleno skledo. Mešamo več vrst. Vse sadje pa mora biti oprano in dobro osušeno. Kdaj ponudimo posamezne pijače jedi okusno naložimo Narezki na večjih ploščah naj bodo dekorativno servirani in aranžirani z zelenjavo, sadjem. Prav mrzle začetne jedi nam nudijo obilo priložnosti, da preskusimo svoj okus in originalnost za zlaganje in dekoriranje. Vsaka plošča mora imeti jemalni pribor. Pečenke narežemo na lepe rezine. Zložimo jih na podolgovate plošče kot opeko na strehi. Kombiniramo jih lahko z raznimi prilogami. Če bo bife hladen, naj bo to francoska ali ruska solata, testenine z rakci ali kaj podobnega. Pečeno perutnino zrežemo na manjše kose, da gost laže obere meso od kosti. Enako velja tudi za pečeno divjo perutnino. Pri rezanju nadevane perutnine pazimo, da ostane nadev čimbolj cel in da ga je pri vsaki Porciji nekaj. Pečenega odojka razrežemo na Porcije. Če serviramo toplega, 8a nalagamo na pogreto posodo. Kdor je zelo spreten, lahko na plošči sestavi narezane koščke v celega prašička ali vsaj v posamezne dele, npr. v stegno ali hrbet. K pečenemu °dojku damo debelo zrezano Čebulo, papriko, feferone, pa-radižnike, kumarice. Posebej Pa serviramo še razne solate. Meso v omakah damo na mizo v Plitvih skledah ali kar v posodah, kjer smo jih kuhali. Če je trieso v drobnih koščkih, zado-?toje jemalna žlica, če je v več-J.'h, npr. v zrezkih, dodamo Še Jemalne vilice. Vse vrste mesa v °jnakah morajo tople na mizo. Ontake serviramo v omačnih Posodah ali v manjših skodelicah. Ribe. Tople kuhane, pečene ali °cvrte ribe serviramo na pogrebi Posodi, mrzle in ribe v mari- nadi pa dobro ohlajene. Ocvrte ribe garniramo z limoninimi rezinami in vejicami peteršilja, pečene tudi z limono ali prelite z mešanico olja, sesekljanega česna in peteršilja. K enim ali drugim ponudimo pikantno majonezo ali tudi drugo omako, posebno je to potrebno pri kuhanih ribah, ki so po okusu bolj puste. Za kosti postavimo na mizo nekaj skledic, da razbremenimo gostov krožnik. S skupnega krožnika jemljemo ribe s posebnimi lopaticami ali dvojnimi vilicami ali z žlico in vilicami. Prikuhe damo na mizo v globljih skledah ali kar v posodi, kjer smo jih kuhali, npr. v jen- Lepe za najdaljšo noč Ne pretiravajmo z make upom! Eleganca je vse bolj preprosta. Če ni nove obleke, nič hudega. Z diskretnim make upom, v obleki, v kateri se bomo res dobro počutile, bo večer najlepši. Ne pozabimo pa na nakit. Ni nujno zlato, danes je bolj cenjena domiselno oblikovana ogrlica, uhan, zaponka. Privoščimo si tudi parfum. Nevsiljiv in ne presladkobno dišeč. Saj veste, kam vse si moramo nanesti kapljico? Tja, kjer tik pod kožo utripajo žile: za ušesa, na vrat, na notranjo stran zapestja, v pregib nadlahti in podlahti... Aperitiv je pijača, ki jo ponudimo pred začetkom večerje. Njen namen je vzbuditi tek, zato je ne sme biti več kot en kozarček in ne sme biti premočna. Kot aperitiv so zelo priljubljene lažje mešane pijače, vermut s sodo, sadni in nepreslad-ki sokovi s kančkom vodke, amerikano, martini. K hladnim začetnim jedem in k juham ponudimo pivo ali lahko belo vino. K belemu mesu, perutnini, ribam damo suha in manj sladka vina, k temnemu mesu, divjačini, divji perutnini pa nepresladka črna vina. Zelo važna je izbira vina k sirom. K ostrim in pikantnim sirom, kot so gorgonzola, kvar- geljni, roquefort, romadour, groyer, damo suha, ne sladka bela vina. Siri milejšega okusa, kot so ementalski, edamski, gauda, belpaese, šalet, kajmak, pa zahtevajo sladka bela in črna vina ter pivo. Za konec takšne bogate pojedine, ko se gostje utrudijo od vsega dobrega, je na vrsti posvetitev, kava. Morda ledena kava, sorbet, masagran. To so pijače, ki so sestavljene iz sladoledov, sadnih sokov, vina, likerja in smetane. Na silvestrovo odpremo za napitnico tudi steklenico šumečega vina, kot je šampanjec, fruškogorski biser in podobno. Ta vina morajo biti zelo dobro ohlajena, sicer so plehka in se preveč penijo. Da preženemo mačka Kisla svinjska juha Za 6 oseb potrebujemo: 30 dag svinjske glave ali nogic, 1,5 l vode, 1 korenino peteršilja, 1 rdeč korenček, košček rumene kolerabe, košček zelene, 1/2 čebule, 2 stroka česna, lovorov list, 4 do 5 zrn celega popra, ščep majarona, ščep timijana, vejica rožmarina, sol, 2 žlici moke, 2 žlici vinskega kisa. Nogice ali glavo dobro operemo in pripravimo v primerno velik lonec. Zalijemo s hladno vodo, dodamo oprano in očiščeno zelenjavo in začimbe. Solimo in pokrito počasi kuhamo na šibkem ognju, dokler ni meso dobro zmehčano. Tako kuhano juho precedimo, meso oberemo, drobno zrežemo in stresemo v juho. V skodelici pa zmešamo moko, kis in 3 do 4 velike žlice mrzle vode v enotno zmes ter jo med stalnim mešanjem počasi zakuhamo v juho. (Ker se spočetka juha močno speni, mora biti posoda dovolj velika.) Juho pustimo vreti še 5 minut in jo nato lahko postrežemo samo ali z opečenimi kruhovimi kockicami. TRGOVINA KRANJ, Jaka Platiše 17 HI 1 SUPER DECEMBRSKA PONUDBA HI • uvožene pijače • kozmttika t Igrač« (Lego, Barbi«, Tomy, Bburago, Majorettt t sladkarije (Milka, Candbur/s, Sprengei, Alpla, La Gkilia • bižuterija, keramika, usnjena galanterija... PO ŽEUI DARILA TUDI ARANŽIRAMO! ■USPE4N0 IN MHCN0 NOVO LETO VAM ŽELIMO o i- Ul m Delovni čas: 9.-12., 15.-19., soboti 8.-12.ure,t»l.: 324-002 VELIKA IZBIRA-UGODNE CENE-PRODAJA NA DEBELO SREČNO NOVO LETO 1993 e) \c\.»' \ 4 d A fl.O- -""»tu"**« V januarju presenečenje Velika izbira prazničnih daril, ki vam jih brezplačno dekoriramo. Medeninasti cvetlični lončki že od 660 SIT dalje! Sanitarne armature ARMAL in UNITAS ter kopalniška oprema KOLPASAN. NOVO! Radiatorji OCEAN - UVOZ! Trgovina Ljubljana, TOE Kranj DA VAM BO ZA NOVO LETO TOPLO, VAM PRI PETROLU PONUJAMO KVALITETNO KURILNO OLJE Z MOŽNOSTJO PLAČILA S TREMI ČEKI BREZ OBRESTI. NAŠE PRAZNIČNO DARILO JE ZASTONJ ■ PREVOZ OD 15:12.1992 DO 15.1,1993. Naročila sprejemamo v Medvodah tel.: 061/611-340 ali 061/611-341 in v Radovljici tel.: 064/715-242 Vsa dodatna pojasnila dobite na vseh bencinskih servisih Petrola Srečno novo leto! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled ilustracije na Prešernove pesmi Jelke Reichman in knjižne opreme Prešernovih poezij. V salonu pohištva Ark-Maja v Predosljah razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. V galeriji Brdo v hotelu Kokra na Brdu razstavlja fotografije na temo Baltik Janez Pipan, član Foto kluba LTH. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo likovna dela člani Dotika Jesenice. V bistroju Želva razstavlja grafike Damjan J. Jensterle, ki v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja tudi kolaže. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotograme Istvan Hagymas iz Črešnovcev. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta novoletna prodajna likovna razstava. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Ivana in Josipa Generalica. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo likovna dela člani Združenja umetnikov Škofja Loka. V galeriji Fara razstavlja slikar Marjan Sku-mavc. TRŽIČ - V prostorih A banke je na ogled razstava antikvitet v organizaciji Kirka antika Tržič. V Jožefovi dvorani pri tržiški farni cerkvi je odprta prodajna razstava slikarja Marjana Pan-čurja z naslovom Podobe iz mojega mesta. V galeriji Kurniko-ve hiše razstavljajo barvne fotografije člani Foto kluba Tržič, na ogled pa je tudi spominska razstava fotografa Franca Kolmana na temo Beneške maske. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled skupinska razstava likovnih del avtorjev, ki so v zadnjih petih letih razstavljali v kamniških likovnih razstaviščih. KOMENDA - V galeriji Zala razstavlja akad. slikar Dušan Lipovec. LJUBLJANA - V atriju Narodnega muzeja je na ogled arheološka razstava Kelti na Celjskem. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bo danes, v sredo, ob 19.30 ponovili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OB ŽENE - za izven in konto. Komedijo ZBEŽI OD ŽENE bodo ponovili tudi jutri, v četrtek, ob 19.30 za izven in konto. BLED: NOVOLETNI KONCERT - V Festivalni dvorani bo v petek, 1. januarja 1993, ob 18. uri novoletni operni koncert s Simfoničnim orkestrom HTV pod vodstvom Lorisa Voltorinija in solisti Olgo Gracelj, sopran, Mirom Solmanom, tenor, in Marijo Mlinar, harfa. Na programu bodo arije iz oper Figaro-va svatba, Rigoletto, Traviata, Tosca, La Boheme, Netopir, Hoffmanove pripovedke, napolitanske pesmi, dunajski valčki itd. ŽIRI: NOVOLETNI KONCERT - Pihalna godba Alpina vabi na novoletni koncert, ki bo v soboto, 2. januarja, ob 19. uri v domu Svobode. Gost prireditve bo oktet harmonik frajtonaric iz Železnikov. Vstop prost. BESNICA: NOVOLETNI KONCERT - V OŠ Besnica bo v soboto, 2. januarja, ob 19. uri koncert s kolednicami iz Krope, Kamne Gorice in drugih krajev, ki so ga pripravili Pevski zbor Kropa pod vodstvom Egija Gašperšiča, solistov Zlate in Dra-giša Ognjanovič in Koledniškega tria. V Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem RAZSTAVA NAIVNE _UMETNOSTI_ V galeriji Avsenik v Begnujah na Gorenjskem je odprta razstava slik, risb in grafik Ivana in Josipa Generalica. Posvečena je spominu na nedavno preminulega velikana naivne umetnosti Ivana Generalica, ki je izšel iz »Kmečke slikarske šole« na Hlebinah, sprva je razstavljal v skupini »Zemlja«, potem pa se je v 40. letih, vse od odprtja Galerije naivne umetnosti v Zagrebu leta 1952, posvečal naivni umetnosti, kjer je dosegel vrhunec ter razstavljal v vseh pomembnejših svetovnih galerijah. Njegov sin Josip Generalić mu je sledil v svetu umetnosti in svoj umetniški smisel našel v štirih slikarskih fazah: Hlebinski, cvetni fazi, fazi portretov znanih oseb in črni fazi, ki jo kritiki uvrščajo v konico svetovne naivne umetnosti, pri njem pa je bila odziv na tragedije njegovih najbližnjih, zaradi katerih je na življenje gledal s temnejšimi očmi in sočustvoval z nepoznanimi ljudmi v svetu (kot bi se to njemu zgodilo), ki so doživeli najbolj tragične dogodke. Hkrati z očetom razstavlja njegov sin Josip Generalić, prav tako znan avtor Hlebinske šole. Njune razstavljene slike so pomenološko in kritično opisane v katalogu... Slike so bile za oba avtorja Ivana in Josipa Generalica skupne sanje, njun vzajemni um, ljubezen in vera v stvarnost, resnico in umetnost. Čeprav naivno, če jo likovno umetniško tako vrednotimo: pa vendarle tako veščo in popolno. Poleg grafičnih listov in manjših del je Ivan Generalič predstavljen z velikimi deli, originali v tehniki olja na steklo: Paša (1971), Jesenska krajina (1974), Rožni konj (1975), Ciganka Gota (1975), Maska (1975)... Ivan Generalić pa razstavlja slikarska dela: Obiranje grozdja (1973), Jendraš (1973), Slika brez naslova, Hlebinska kraljica pod zlatimi zvezdami (1989). Razstava Ivana in Josipa Generalica, dveh naivnih slikarjev svetovne pomembnosti, je po dolgih letih zopet v Sloveniji in prvikrat na ogled v razstavišču Galerije Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. • Drago Papler Kultura v letu 1992 i S L 0 V E N S K AI HRANILNICA! !N POSOJILNICA STROKOVNO HITRO PRIJAZNO V PRIČAKOVANJU BOLJŠEGA Za vrsto ustvarjalcev kulturnega življenja, ki smo jih ob iztekajočem se letu povabili h kratkemu razmišljanju o položaju slovenske kulture, je značilno, da so enakega mišljenja: kulturi se ni godilo kaj dosti bolje kot leto prej. Pa je bilo lansko leto dokaj neprijazno do kulture, zaradi vojne seveda in vseh drugih dogodkov, pa še malo ali pa kar nihče ni bil zadovoljen ne s kulturno politiko takratnega kulturnega ministra, ne z odmero denarja za kulturo. Morda gre vendarle za nekoliko presplošno oceno: pisatelj in letošnji Prešernov nagrajenec Marjan Tomšič zaključuje svoje razmišljanje za minulo leto sicer črnogledo, obenem pa se mu zapiše - da se sicer tudi že malo jasni. Kultura je bila vedno najbolj ustvarjalen in inventiven del slovenskega duha, je nekje zapisal Ciril Zlobec. Zato velja za prihodnje -morda pa se le jasni. Sploh pa - kakšne pa so normalne razmere za razvoj kulture? NEŽA MAURER, pesnica: Sivina? Ne opažam! Na srečo hitro pozabljam. Tako ne razčlenjujem zgubljenih priložnosti, zamer, neizpolnjenih obljub. Tudi v kulturi ne. In vem, da se neljube stvari niso dogajale samo meni - ampak večini pišočih in tudi ostalim ustvarjalcem. Ker pa redno prelistujem Gorenjski glas, Delo, Razglede (in š< cio množico drugih listov) v.m - sodeč po poročilih - da s je v minulem letu dogajalo ,>ri nas mnogo kulturnega: drage, elitne prireditve (predstavitve knjig, slikarske razstave) za premožnejše, marsikaj pa tudi za manj premožne. Dosti je bilo kulturnega celo zastonj. In ne smem reči, da je tisto brezplačno bilo - slabo. Sivina v kulturi? Ne, te ne opažam. Le pomanjkanje in trgovanje. Tako imenovano prilagajanje trgu = povpraševanju. Najraje bi zgroženi vzkliknili: "Ali ni to strašno?" Strašno ali ne - to je edino možno. Kultura tudi je - ali pa umre. Poznamo cela obdobja z do kraja shirano kulturo. Pogosto slišimo in tudi beremo: Umetnost (kultura sploh) MORA biti samostojna, neodvisna! Kaj pomeni ta - MORA? Naj naredi samomor, če nima sredstev za samostojnost? Edino to bi morda še bilo nje vredno. Vse ostalo štejejo (štejemo...) v umetnosti kot prostitucijo duše. Ne bi razlagala svojega mnenja o takih in podobnih trditvah ter o tistem jeklenem MORA. Le majhen namig. Včeraj sem tulila v štedilnikovo odprtino: "MORAŠ goreti! Mene zebe!" A vlažno poleno je ostalo hladno in vlažno: samo kadilo se je in počasi črnelo. Ampak - to je bilo seveda poleno, čisto nekulture kos nekega štora in povsem upravičeno boste rekli, da primerjava z umetnostjo ni možna. MARKO POGAČNIK, kipar: Kultura povezana z ekonomijo Premišljal sem, kaj bi rad poudaril kot sporočilo prihodnosti zapisano v kulturnih dogodkih preteklega leta in se odloČil -za denar. Denarja navadno ne prištevamo med kulturo, Čeprav ga kultura neizogibno potrebuje. Zavedam se tega navideznega nasprotja, pa bi rad opozoril, da smo Slovenci letos prvič natisnili svoj denar in na bankovcih umetnike. Nastala je vizija celovitega sveta tam, kjer v realnosti zija vsakdanji razkol med ekonomijo in kulturo. Ali je odločitev, da trdnost domače valute zaupamo v varstvo tradicionalno najbolj negotovim osebnostim, umetnikom, ki jih inspiracija pogosto nosi po iracionalnih poteh nepredvidljivosti, zavestno dejanje ekonomije, ne vem. Upam, da je. V tem bi se kazala odprtost do navdihnjenega in ustvarjalnega gospodarjenja. Tudi druga možnost ni slaba: kolikor denar od antike sem služi kot informacija o identiteti tistega, ki ga je dal v obtok, toliko pomeni, da se Slovenci tujcu predstavljamo kot narod kulture. Reči hočemo, da se identificiramo s svojimi umetniki - upam, da je ta-1 ko. Poleg tega so bankovci odlično oblikovani. Ne povzdi- gujejo le osebnosti slovenskih velmož, ampak omogočajo stik z elementi njihovih stvaritev. IGORTORKAR, pisatelj: Veselje in žalost Zame - kot pisatelja - je v letu 1992 veselje eno samo! Samostojna Slovenija, članica OZN, demokratične volitve, parlamentarna demokracija. Žalosti v letu 1992 pa tudi za zvrhan koš! Političnih strank za veliko mravljišče! V branjevskih bitkah za uspeh na volitvah kriminalno zapravljanje milijonov mark s plakati, spoti in celostranskimi reklamami v dnevnem časopisju! V svojih programih nobena od strank ne podčrtava številnih problemov v kulturi, niti ne ponuja idej za RAZVOJ večplastne kulture, ki je za mali narod življenjskega pomena! Nekatere stranke celo zagovarjajo ukinitev ministrstva za kulturo! Za novo leto 1993 podarjam sebi in kulturnikom vseh zvrsti boljši program, kot so programi naših embrionalnih strank. Kadar je ogrožen obstoj ali integriteta, državnost ali svoboda pisateljevega naroda, se je pisatelj - kot državljan in umetnik - dolžan bojevati s svojimi umetniškimi sredstvi! Sam gon človeka po uveljavljanju, sam gon po tekmovanju, da bi bil boljši kot sosed in iz tega razvijajoči se pragon po oblasti, še ni družbi smrtno nevaren. Ta pragon postane za družbene klime usoden Šele potem, ko ga začne izkoriščati zase neka ideja, neka ideologija. Šele z ideološkimi parolami postane množica navadnih ljudi stranka! Šele z dogmo se razvije strankarsko gibanje. V dogmatskem gibanju pa se vedno rodi fanatizem - križanec duha in nasilja - fanatizem, ki dozori v diktaturo strankine ideologije. Na žalost so v letu 1992 nekateri slovenski pisatelji in sploh kulturniki pozabili naslednji nasvet, ki ga je pred 500 leti zapisal Erazem Rotterdam-ski: Fanatična diktatura sleherne ideologije povzroči duhovno in fizično vojno zoper drugačno logiko mišljenja in življenja. Humano usmerjen človek ne sme in ne more prisegati na nobeno ideologijo, kajti vsaka vladajoča ideologija teži za hegemonijo. Humanistični ustvarjalec se ne more vezati na nobeno stranko, ker je dolžnost vsakega člana vsake stranke, da gleda, čuti in misli strankarsko. S tem sam sebi zapravi svobodo mišljenja in delovanja. Brez te svobode je pravičnost nemogoča. PRAVIČNOST pa je edina ideja, ki bi morala biti človeštvu skupna kot najvišji ideal! Tako Erazem. Svetujem, naj ga večkrat preberejo strankarski kulturniki! Strinjam se z velikim umetnikom Jeanom Louisom Barraul-tom, ki je po drugi svetovni vojni spraševal samega sebe: Kdo je, kaj je idejni izdajalec? Izdati? Izdati koga? Ideje? Ideologije? Politike? Pustimo politike, naj izdajajo sami sebe in nas! Mi pa pošteno delajmo, kar znamo, kajti samo z ustvarjalnim delom lahko življenje osmisliš in s tem pomagaš napredku družbe. Osmim strankam, ki imajo poslance v novem slovenskem parlamentu, zapisujem za razmišljanje: Sleherna monološka družba, Marko Pogačnik: Voščilo '93 sleherna monokracija se vedno razpolipizira v zločinsko diktaturo! Upanje zbuja le humana, socialno pravična, demokratična DIALOŠKA DRUŽBA! Za novo leto 1993 podarjam predsedniku, vladi in parlamentu republike Slovenije spoznanje: v zločinsko cinični, sklerotični zahodni Evropi je bila in bo tudi v prihodnje za mali narod močnejše orožje kot tanki, strojnice ter bombe -KULTURA RAZUMA in KULTURA SRCA! MARJAN TOMŠIČ, pisatelj: Kultura -Kranjec ji osle kaže... Kdor ne spoštuje samega sebe, naj ne pričakuje, da ga bodo spoštovali drugi! In mi Slovenci očitno ne spoštujemo samega sebe. Za to trditev je zadnje čase vedno več dokazov. Eden od temeljnih: naš odnos do slovenske kulture: do pesnikov, pisateljev, slikarjev, kiparjev itd. Presenečenja se kar vrstijo. Recimo - pričakoval sem, da se bo Trubarjev portret pojavil na bankovcu t najvišjo vrednostjo, morda na pettisočaku. Pa je bii ta naš Trubar, oče prve slovenske knjige "degradiran" in je, najzaslužnejši mož, pristal na ubogi desetki. Kar pomislite, kaj si lahko kupite za deset tolarjev! Toliko je, skozi simboliko tega desetaka, v glavah tistih, ki o tem odločajo, vreden naš Primož Trubar! Če je bil Trubar tako nizko "ocenjen" zaradi protestant-stva, je to velik spodrsljaj. Saj ga ne slavimo kot začetnika protestantizma pri nas, temveč kot človeka, ki je Slovencem poklonil prvo knjigo ter s tem položil temelje slovenski knjižni besedi, naši kulturni in nacionalni samobitnosti. Vsa stoletja po njem smo se identificirali s knjigo, torej s svojo kulturo. Ne verjamem, da se takšne napake, kot je primer tega desetaka, dogajajo po naključju. Od osamosvojitve naprej opažamo to čudno težnjo: odriniti slovensko kulturo in kulturnike. To se seveda najbolj kaže v financiranju kulturne dejavnosti, v višini honorarjev, pa vse te homeopatije okoli kulturnega ministrstva itd. No, zdaj se že malo jasni, pa vseeno: za to leto še veljajo Prešernovi verzi: Kranjec moj mu osle kaže... Umetniku namreč in Umetnosti sploh. TOMAŽ BOLE, kulturni manager: Smo ekskluzivni "Od nekdaj je človeštvo zanimal navdihujoč učinek nevidnega zvoka, ki vpliva na vsa srca in jih zbližuje. To naravno nagnjenje so vladarji vedno uporabljali; zato so glasbo povzdignili in nadzorovali ter jo pojmovali kot resno in sveto silo, ki s poveličevanjem vrlin herojev in vzpostavitvijo mostu do nevidnega sveta služi očiščenju ljudskih čustev." Tako rekoč hkrati sem prejel izziv, da zapišem nekaj misli ob zaključku tega leta in prevod -knjigo prijatelja, prevajalca in založnika Petra Amaliettija Vodnjak modrosti ali Ji Čing, ki jo je izdal v teh dneh v zbirki Misel misli misleca in iz katere ie tudi uvodni odstavek k mojemu razmišljanju. Morda bi razmišljanje o citiranem odstavku v kakšnih drugih časih drugače zvenelo, toda prav zdaj se mi zdijo te besede vredne toliko večje pozornosti, ko po volitvah, ob katerih se prav nobena politična stranka ni izkazala na področju umetnosti in kulture, z velikim upanjem začenjamo novo dobo vladanja v samostojni državi, ki še vedno išče svojo identiteto, po kateri naj bi jo - ali jo bo prav gotovo v naslednjih letih imel priložnost prepoznati sleherni kolikor toliko opismenjeni zemljan. Glasba, v zgodovini mnogokrat opisana kot kraljica umetnosti, nam daje na mednarodnem prizorišču neslutene možnosti, saj smo ustvarjalen in umetniško močno izrazen narod, ki ima pred seboj enkratno priložnost, da se ob svojem prvem stiku - predstavitvah samostojne države, pojavi v najveličastnejši obliki, podprti z vso vrednostjo večstoletne tradicije. Naši skladatelji so dali in dajejo možnost našim umetnikom, da se skozi mednarodni jezik - glasbo, pojmovanje o naši identiteti visoke kulture prenaša v razviti svet in s tem prispeva k enakopravni vključitvi v svetovne umetniške in gospodarske tokove. Imeli smo priložnosti - lani Gallusovo leto, letos obletnici rojstev Marija Kogoja in Giu-seppa Tartinija. Vse je šlo tako rekoč mimo ob ugotavljanjih, da smo jih žal premalo znali izkoristiti. Toda - izkušnje so nam ostale. Vlada, kakršnakoli že bo, bo imela novo priložnost že v prihodnjem letu, posvečenem turizmu, kajti v smislu svetovnega megatrenda umetnosti v bu-sinessu je prav kultura v turizmu tisti odločujoči segment, ki bo prenekaterega zahtevnega človeka prepričala v njegovih pogledih na nas in odločitvi, da si našo deželo pobliže ogleda. Mi smo eksotika, smo eks-kluziva. Tega se moramo zavedati, to moramo gojiti, razvijati moramo popolno kvaliteto storitev in stvaritev. Pogoje imamo, voljo tudi. Zato je toliko bolj pomembno sodelovanje. In tu je naječja vloga slehernega vladarja. Naša največja turistična središča nam skozi svoje festivale dajejo možnosti za povezavo s svetom in izmenjavo. Ni vprašanje ali potrebujemo kulturnega ministra ali ne. Pomembno je, da zaupamo vase in v svoje sposobnosti. "Kadar smo sposobni prisluhniti tujim mnenjem, se ne družimo več samo s somišljeniki ali bližnjimi, temveč se pomešamo med množico in se neovirano družimo z vsemi vrstami ljudi, s prijatelji in nasprotniki. To je edina pot k uspehu." - S tem izrekom iz Ji Cinga zaključujem-Naša vključitev v Evropo je tudi sprejemanje evropske renesanse zavesti. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kranjski Tekstilindus bo 11. januarja prvič na dražbi Stečajni upravitelj dokazal, da ima Tekstilindus zdravo jedro Izklicna cena za kranjski Tekstilindus je 31,4 milijona mark, zato kupca na prvi dražbi verjetno ne bo. Kranj, 22. decembra - Kranjski Tekstilindus je od lanskega novembra v stečajnem postopku, ker prisilna poravnava ni možna, je kranjsko sodišče za 11. januar prihodnje leto razpisalo prvo dražbo. Naprodaj bo zdravo jedro tovarne, kupcev pa na prvi dražbi zaradi visoke izklicne cene verjetno ne bo, zato bodo dražbo verjetno nekajkrat ponovili. Stečajni upravitelj Janez Mlakar je dejal, da interes italijanskega partnerja še obstaja, sam pa pravi, da bo v Kranju vlagal toliko več, kolikor ceneje bo kupil tovarno." "Koliko delavcev ima zdaj v Tekstilindusu delo, koliko zaslužijo?" "Zadnje mesece od 350 do 370, od tega jih je 152 v delovnem razmerju za določen čas, ostali so v pogodbenem razmerju. Zaposleni za določen čas imajo plače po tarifnih razredih, kamor so pač uvrščeni, kolektivno pogodbo izpolnjujemo 80 odstotno. Pri pogodbeno zaposlenih približno 40-odstotno, ostali 'osebni prejemek' dobijo na zavodu za zaposlovanje." "Plače so torej takšne kot v marsikateri drugi tovarni?" "Seveda varčujemo, kolikor je mogoče, vendar je treba delavci plačati toliko, da delajo, da ne štrajkajo, seveda pa ne preveč. Plače so zdaj strošek tako kot elektrika, ko luči ne potrebuješ, jo ugasneš. Delavci plače dobivajo redno, celo bolj redno kot v firmah, ki niso v stečaja, saj je podjetje zdaj likvidno. Izredno prizadevni in uspešni pa dobijo še posebne nagrade." "Čeprav je podjetje v stečajnem postopku, ste se kot stečajni upravitelj odločili za sodelovanje s sindikatom, kaže, da delavci s tem sodelovanjem niso zadovoljni, saj pravijo, da je težko priti do Vas?" "Sodelovanje s sindikatom sem si predstavljal kot organizirano sodelovanje dveh partnerjev, tudi v stečajnem postopku, kar je poseben primer. V tem sem namreč videl prednost za poslovodstvo, ki se tako lahko pogovarja z enim ali z skupino ljudi, ne pa z vsakim delavcem posebej, kar ni možno nikjer. Delavci tako lažje kot po hierarhični strukturi uveljavljajo svoje interese, potrebe, povedo težave. Zato sem s Svetom Kranjskih sindikatov 14. februarja letos podpisal pogodbo o sodelovanju s sindikatom v času stečajnega postopka, z njihove strani jo je podpisal predsednik Jože Antolin. Resnično sem bil zainteresiran, da se pogovarjam na organiziran način, Vendar ta z njihove strani ni bil Zagotovljen, ne želim komentirati zakaj, to sami vedo. Skratka pogodba ni zaživela, kolikor Vem, je bil glavni problem v tem, da v tovarni niso našli poverjenika in če sem prav obveščen, je pri Kranjskih sindikatih ^a Tekstilindus zadolžena gospa Mačkova, ki mi je potožila, da ima veliko zadolžitev in da se s Tekstilindusom ne more ukvarjati dovolj intenzivno." "Prihajajo delavci k Vam?" Prihajajo ali pa prek vodij izražajo svoje želje, kar pa ni celovito. Zato bi rad še enkrat re-da je poslovodstvo zainteresirano za partnerske pogovore z delavci." "Sindikalnega poverjenika še v*dno nimajo?" . Ne. Vmes je bil poskus štrajka 111 mukoma sem sam zorganizi-r*l skupino ljudi, da niso vsi Prihajali v pisarno, temveč so ?e našli trije, ki so se pogovar-Jah z mano, da smo sklenili sporazum in delali naprej. Torej imam zaradi časa tudi me-nedžerski interes, da imam na drugi strani organiziranega partnerja, ne pa 500 ljudi." "Kolikšna je zdaj proizvodnja?" "Trenutno celo večja, kot je bila zatečena ob uvedbi stečaja novembra lani. Proizvodnja in prodaja, saj proizvajamo le tisto, kar bo oziroma je prodano, nič ne delamo na zalogo. Proizvajamo v glavnem iz zalog surovin in polizdelkov, ki so bile precej velike, tudi zato, ker je bil Tekstilindus prej usmerjen na jugoslovanski trg, z osamosvojitvijo Slovenije pa se je domači trg zelo skrčil. Proizvodnja zdaj 85- do 90- odstotno dela za izvoz, vrednostno pa ima izvoz 70-odstotni delež. Doma namreč skoraj vse prodamo detajlistično, na tuje pa velikim proizvajalcem in trgovcem, grosistične cene pa so seveda nižje od detajlističnih, saj gremo v naših prodajalnah celo tako daleč, da vam prodajal-I ka odreže deset centimetrov blaga, zato so stroški seveda večji. Vendar predvidevamo, : da bodo slej ko prej domače in I tuje trgovske cene izenačene, , saj je Slovenija premajhna, da bi bila zaprta." "Kako uspešno je poslovanje?" "V tem letu poslovanja v stečaju, ko se je proizvodnja nadaljevala, je bilo ustvarjenih 5 milijonov mark 'stečajnega' profita. Zunanja organizacija je napravila simulacijo in ugotovila, da bi izven stečaja čisti dobiček znašal približno 1 milijon . mark. Zaradi obremenitev bi bil torej toliko manjši, tekoče i poslovanje pa je zagotovo po- ; zitivno." i "Praktično ste torej dokazali, ! da Tekstilindus ima zdravo jedro, prej so to dokazovali le na papirju?" "To je zdaj dejstvo, nedvoum-I no. Žal pa je cokla starih dol-; gov zelo težka, saj si je Teksti-I lindus v preteklosti nabral veliko posojil." "Lahko poveste, kolikšno je to breme?" "Problem je v tem, da ni jasnega stališča, kakšne obresti za dolgove tečejo v stečajnem postopku, zato je ocena od do zelo široka. Sam ocenjujem, da je realna več kot 20 milijonov mark. Bera starih dolgov je tako velika, da jih iz tekočega poslovanja in z odprodajo morebitnega odvečnega premoženja ni moč poplačati." "Potrebovali bi dvajset let?" "Prisilna poravnava omogoča odpis polovice ali 40 odstotkov dolgov, vendar bi bili tako še vedno pri desetih letih. Tudi če bi dodali odprodajo počitniških domov, stanovanj, kakšne tovarniške hale se zaradi prevelikih dolgov računica ne bi izšla. Dodatni udarec razmišljanju o prisilni poravnavi pa je dal denacionalizacijski zahtevek za Inteks in s tem premoženjem skoraj ni več moč računati." "Je zahtevek tako visok?" "Za del premoženja, ne vemo, če ga bo bivši lastnik dobil, zato ne moremo računati z njim, zahtevek je na občini, postopek se bo verjetno vlekel. Ena hala je bila narejena po nacionalizaciji, nekaj je bilo tudi podrtega, dozidanega, zato bo razčiščevanje verjetno dobro trajalo." "Kdo je bil lastnik Inteksa, gre za zahtevek za vračanje v naravi?" "Družina Horak, ne gre pa za odškodninskega, temveč za zahtevek v naravi." "Sodišče se je odločilo za dražbo?" "Ker prisilna poravnava ne bo mogoča, se je sodišče odločilo za prodajo, naprej tistega dela premoženja, zgradb in strojev, proizvodnje, ki predstavlja zdravo jedro." "Je kaj zanimanja za nakup?" "Že cenilci, ki so ocenjevali podjetje, nimajo pravega orodja za cenitev podjetij v Sloveniji, ker še ni razvit oziroma še nismo vključeni v trg industrijskih nepremičnin in naprav, evropski ali ameriški, kjer se dnevno prodajajo in kupujejo tovarne. Samo trg pa pokaže, kolikšna je stvarna vrednost, cenilec jo lahko oceni 10 odstotkov navzgor ali navzdol. Pri nas imamo trg le za stanovanja in hiše, deloma za skladišča in pisarniške prostore, za tovarniške objekte pa ne, zato ne vemo, kakšna je njihova približna tržna vrednost, zato je zelo vprašljiva realnost njihove cenitve. V bistvu bo šele dražba pokazala, je sploh kakšen kupec, je sploh kaj denarja za nakupe tovarniških objektov. Da ga pri nas ni, vemo, v Zahodni Evropi je kriza, ponekod v Vzhodni Evropi pa tovarne po- nujajo za simbolično ceno ene marke, samo da bi jih nekdo prevzel, pognal in bi ljudje imeli delo." "Izklicna cena je 31,4 milijona mark, po tej Tekstilindus verjetno ne bo prodan?" "Gotovo ne." "So kakšne možnosti, da bo sploh prodan?" "Mislim, da so. Interes italijanskega partnerja še obstaja, ker je dober pogajalec, taktizira, jasno je, da bi rad kupil čim ceneje. Sam celo pravi, da bo investiral toliko več, kolikor manj bo plačal, saj ima na razpolago določeno vsoto. V tem letu, odkar teče procedura, je dva programa za 200 do 300 ljudi že dal drugam, programa konfekcije, tja, kjer je delovna sila cenejša kot v Kranju. Povedal mi je, da je v Ukrajini priučena šivilja plačana 12 dolarjev na mesec, v Bolgariji 60 mark na mesec, tudi na Hrvaškem je delovna sila zelo poceni. Zaenkrat je naš delavec še vedno drag, govorim mu o kolektivni pogodbi, kar bi pravzaprav moral govoriti sindikat." "Za kaj je zainteresiran v Kranju?" "Za programe, ki zahtevajo večjo strokovnost, tudi napredno ekonomsko in tehnološko miselnost, ocenjuje, da v Kranju je, večja kot na Madžarskem, Češkem, da ne govorimo o Ukrajini." "Upanje torej obstaja?" "Stvarno upanje. Ob tem pa bi rad rekel še to, da smo pri nas še vedno obremenjeni z razmišljanjem, da smo bogati le, če imamo nepremičnine. Pravo bogastvo Zahodne Evrope je znanje, ideje in trg." • M. Volčjak r KOMUNALNO PODJETJE TRZIC 64290 TRŽIČ, Prlstavška c. 31, tel. 57-415 * USPEŠNO * VMIRU * * SREČNO * VESELO * * DOBREGA ZDRAVJA * V LETU 1993 * Znižanje izhodiščnih plač za petino Kranj, 28. decembra - Prvi sindikalni odmevi na sklep upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije že prihajajo, bolje rečeno protesti. Upravni odbor je namreč na seji 22. decembra sklenil, da splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo v celoti odpove, ker letošnja pogajanja o njenih spremembah niso bila uspešna. Odpoved začne veljati s 1. marcem 1993. Na seji upravnega odbora GZS so poudarili, da s tem nebi znižali dejanskih plač, temveč bi le izhodiščne plače prilagodili stvarnim proizvodnim in tržnim možnostim gospodarstva. Z drugimi besedami naj bi to torej pomenilo, da so plače za pogodbeno že zdaj zaostajale za petino. Nikakor pa ni potrebno, da bi to prizadelo uspešna podjetja, ki lahko izplačujejo tudi višje plače od izhodiščnih. Plače so seveda zelo občutljiva stvar, zato so hitre reakcije razumljive, v središču pozornosti na seji upravnega odbora GZS so bile tudi druge sestavine ekonomske politike v prihodnjem letu. Dagmar Šuster, ki je bil izvoljen za predsednika GZS, je dejal, da bi morali za najmanj 10 odstotkov povečati klasični izvoz, če se bodo razmere v Bosni umirile, pa bi lahko krepko povečali tudi menjavo z državami bivše Jugoslavije. Izvoz naj bi spodbujali predvsem z realno višjim tečajem. Poleg obrzdanja plač moramo bistveno zmanjšati dajatve, s sanacijo bank pa normalizirati obrestne mere. Denarno politiko je treba uskladiti s ciljem gospodarske politike in opredeliti uporabo deviznih rezerv za odplačevanje tujih dolgov, za vračanje deviznih vlog ali za devizne depozite v tujini, ki bi omogočili morebitna posojila. V razpravi je bilo še več dodatnih predlogov, predvsem za pocenitev države, izboljšanje davčne politike, zlasti davčne inšpekcije, opredelitev odnosa do kmetijstva in" večjo gospodarsko moralo. Posebne pozornosti je vselej deležna razprava Velimirja Bo-leta z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ki je dejal, da so recepti za gospodarjenje v majhni Sloveniji drugačni, kot so bili v nekdanji Jugoslaviji. Če bo izsiljeno popuščanje monetarne politike, za kar se gospodarska zbornica zavzema že nekaj časa, se bo inflacija izredno hitro povečala na 15, 20 in ve-čodstotno mesečno. Brez tega pa se bo seveda brezposelnost še povečala in proizvodnja zmanjšala. Stroški dela so namreč pri nas preveliki, saj naša konkurenca plačuje delo po dolar na uro, pri nas pa po štiri. Najbolj sporen ni proračun, temveč pokojnine in zdravstveni izdatki, preveliki osebni dohodki so že junija preprečili gospodarsko rast. Če jih ne bomo zmanjšali, se bo sedanja rast spet obrnila navzdol, brez tega pa kasneje ne bo možnosti za povečanje plač, saj bomo zamudo neprimerno dražje plačali, kot bi jo zdaj. • M. V. Decembra inflacija 1,1-odstotna Kranj, 29. decembra - Drobnoprodajne cene so se decembra v primerjavi z novembrom povečale le za 1,1 odstotka, letna primerjava z decembrom pa pokaže 92,9-odstotno inflacijo. Decembrska 1,1-odstotna inflacija je bila torej najnižja mesečna rast drobnoprodajnih cen v letošnjem letu, kar kaže na dosledno vladno politiko, ki si tako ni napravila "dobre" osnove za prihodnje leto, čeprav so bili zlasti v predvolilnem času pritiski na povečanje cen veliki. Vendar pa 1,1-odstotna mesečna inflacija na letni ravni prinese 14- odstotno inflacijo, kar je za zahodnoevropske razmere še vedno veliko, saj je bila denimo v sosednji Italiji inflacija 5,4-odstotna, v Avstriji pa da dobro točko manjša. Letošnja 92,9-odstotna inflacija je v zadnjih sedmih letih najnižja, nižja pa je tudi po "Markovičevem udarcu po cenah" v letu 1990, ko je bila inflacija 104,6-odstotna, leto poprej pa 2.772,3-odstotna. Leta 1991 pa je bila inflacija 247,1-odstotna. Višjo inflacijo pa pokaže primerjava letnih povprečij, saj je pri tem deloma prenaša iz leta v leto. Ta primerjava pokaže, da je bila letos v primerjavi z lanskim letom inflacija 201,3-odstot-na. * Design ►AMJAN Jj ti (2 V L SE VEDNO oblikujemo, kreiramo celostne grafične podobe, tiskarne, izdelujemo vizualne elemente za označevanje objektov IN SE KAJ ~ Studio za oblikovanje, kulturno umetniško dejavnost in trgovino d.o.o. Blejsko Dobrava 81. 64273 Blejska Dobrava STUDIO. Titova 1. 64270 Jesenice SLO Te!.,Fax.: 064 861 398 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK V sodelovanju Nissana in Forda Spomladi novi terenec Japonski Nissan bo prihodnje leto začel izdelovati novo terensko vozilo, ki so ga razvili v Nissanovem evropskem tehnološkem centru, na evropskih trgih pa ga bosta skupaj prodajala Nissan in Ford. Novo vozilo bo združevalo lastnosti cestnega vozila s terenskimi sposobnostmi, kar naj bi bilo predvsem privlačno za tiste kupce, ki takšna vozila uporabljajo predvsem za svoj prosti čas. Zato je tudi novi Nissan zasnovan tako, da nudi potnikom kar največjo mero udobja, ob svoji elegantnosti pa ima tudi odlične terenske sposobnosti. Tako bosta od spomladi na voljo dve izvedbi s tremi ali petimi vrati, v obeh pa se bosta vrtela Nissanov 2,7-litr-ski turbodizel motor s 100 KM pri 4000 motornih vrtljajih, ali pa 2,4-litrski bencinski motor s 124 KM pri 5200 vrtljajih in z elektronskim vbrizgavanjem goriva. Novo vozilo bodo izdelovali v Nissanovi španski tovarni v Barceloni, po evropskih cestah pa bo zapeljalo v sredini prihodnjega leta. Ime, ki je za zdaj še skrivnost, bodo pri Nissanu obelodanili spomladi. • M. G. Dovoljenja dobilo trinajst hranilnic Kranj, 28. decembra - Banka Slovenije je 20. decembra na podlagi zakona izdala nova dovoljenja za poslovanje trinajstim hranilnicam. Med njimi je z Gorenjskega le Hranilnica Lon d.d. iz Kranja. Te hranilnice imajo jamstvo za zbrane hranilne vloge urejene v obliki garancije banke oziroma zavarovalne pogodbe in sicer do zneska iz garancijske oziroma zavarovalne pogodbe. Za tolarske hranilne vloge pri hranilno kreditnih službah, ki so bile v skladu z 79. členom zakona o bankah in hranilnicah ustanovljena pri kmetijskih ali obrtnih zadrugah, subsidiarno jamči Republika Slovenija le v primeru, če je hranilno kreditna služba pridobila jamstvo banke. Ce je ni, se subsidiarno jamstvo nanaša le za hranilne vloge do višine stanja teh vlog na dan 18. avgusta 1990. Banka Slovenije svetuje občanom, da se pri hranilnicah, ki za poslovanje nimajo dovoljenja Banke Slovenije, pozanimajo o vrsti zavarovanja svojih hranilnih vlog. Prodajni center invalidskih podjetij Ljubljana, 28. decembra - Slovenska invalidska podjetja, med njimi sta tudi Center slepih in slabovidnih ter Lokateks iz Škofje Loke, so v Ljubljani odprla skupni prodajni center pod geslom "per aspera ad astra". Odprli so ga za Bežigradom 11, v bližini blagovnice Astra. Naprodaj so zlasti tekstilni izdelki, igrače, papirna galanterija, drobna darila in podobno, cene so seveda ugodne. Na Gorenjskem doslej niso znižali odkupnih cen Čeprav je bilo na opozorilnem protestnem shodu slovenskih kmetov v Ljubljani slišati podatek, da so klavnice zaradi uvoza poceni mesa znižale odkupno ceno domače živine za 20 odstotkov in da so jo prenehale odkupovati, pa so nam v škofjeloških Mesoizdelkih v ponedeljek zatrdili, da živino še naprej odkupujejo, in sicer po cenah, kakršne veljajo od 12. oktobra dalje. Ker se škofjeloška, radovljiška in jeseniška klavnica o odkupnih cenah medsebojno dogovarjajo, veljajo torej stare odkupne cene živine na vsem Gorenjskem. Mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda odkupujejo po 148,40 tolarja za kilogram žive teže (preračunano na meso - 265,00 tolarjev), prvorazredno po 133,28 (238,00) in drugorazredno po 122,64 (219,00) krave prve kakovosti pa po 92,56 (178,00) tolarjev za kilogram. Če gorenjske klavnice še vztrajajo pri starih cenah, pa tega ni mogoče trditi za Po-murko, Košake in še za nekatere, ki so hkrati s sprostitvijo uvoza mesa znižale tudi odkupne cene domače živine. Adriatic na Hrvaškem AGR0MEHANIKA KRANJ Poslovni center Hrastje, tel.: 324-033e * visokotlačni agregat za pranje strojev Agro bravo 100 27.648 * kotel za žganjekuho 45.900 * motoma žaga 45.800 * kiper prikolica, 3,5 tone 180.000 * molzni stroj Vitrex 53.900 * akumulatorji * pralni prašek, vreča 20 kg od 3.070 do 18.000 3.000 * antifriz, 1 liter 220 Zdravo, srečno in uspešno novo leto 1993! Avtomobilske novice Kranj, 28. decembra - Zavarovalna družba Adriatic iz Kopra je ustanovila zavarovalno delniško družbo Adria v Puli, ki bo pokrivala območje hrvaške Istre, delati bo začela s 1. januarjem PrekllC prašičje KliOe 1993. V njej je 35,1 odstotka hrvaškega kapitala in 64,9 odstotka slovenskega in italijanskega. Ford: Novi model, ki bo prihodnje leto zamenjal ostarelo sierro, se imenuje mondeo, uradna predstavitev pa bo že spomladi. Na voljo bo s štirimi ali petimi vrati ter z 1,6, 1,8, ali 2,0-litrskimi motorji. Jaguar: Po nedavnem odprtju ljubljanskega salona Ferrari, bomo v začetku prihodnjega leta dobili v Slovenijo še prestižne angleške Jaguarje. Prodajo bo preko Avstrije prevzel ljubljanski Autocommerce. VW: Kljub vojnim razmeram v BiH v sarajevskem Tasu še vedno načrtujejo, da bodo v začetku prihodnjega leta vzpostavili proizvodnjo novega golfa A3. Renault: 18. decembra je iz novomeškega Revoza pripeljala še zadnja katrca, ki jo je direktor Bernard Coursat simbolično podaril slovenskemu Rdečemu križu. V Novem mestu so v vseh letih izdelali kar 575.000 renaultov 4, ta zastareli, a še vedno priljubljeni avto pa bodo odslej izdelovali v Maroku. • M. G. Javna dela v turizmu Kranj, 28. decembra - Turistična zveza Slovenije, ministrstvo za varstvo okolja in zavod za zaposlovanje so predlagali občinam naj pripravijo programe javnih del v turizmu, ki bodo imeli v letu turizma v Sloveniji (1993/94) prednost na področju urejanja okolja. Povezali naj bi jih z dejavnostjo turističnih društev in občinskih turističnih zvez, posebno pozornost naj bi namenili urejanju parkov, turističnih objektov, stez za trim in turističnih poti, uvedbi vodniških služb in postavitvi tržnic za turiste. Odstranili naj bi divja odlagališča, uredili struge potokov, očistili bregove rek in uredili lokalne ceste. Med javna dela bodo sodila tudi rušenja in urejanja družbenih stvab ter zidava športnih objektov. Med prednostnimi deli so tudi kulturni programi, kot so restavratorska in arheološka dela ter urejanje kulturnih objektov. Republiška veterinarska uprava je sporočila, da je z 20. decembrom preklicala vse ukrepe, ki jih je sprejela po pojavu prašičje kuge v občinah Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Celje, Žalec in Slovenj Gradec. Če je bil v času nevarnosti kuge v vsej Sloveniji promet z živimi prašiči pod določenimi pogoji dovoljen le znotraj občine, je zdaj spet med občinami, vendar le v skladu z veljavno zakonodajo. Sejmišča s prašiči so ponovno odprta, na njih pa je možna prodaja zdravih živali z veljavnim zdravstvenim spričevalom in potrdilom o dezinfekciji vozila. 'IRL POSEK IN ODKUP LESA! Preddvor, Tupaliče 21 tel.: (064) 45-420 (po 20. uri) /uspešen* • posel propagandna ■ I OBJAVA f v Gorenjskem glasu OGLAŠEVATI V TELEFONSKEM IMENIKU POMENI OGLAŠEVATI V NAJVEČJEM SLOVENSKEM BESTSELERJU TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 1993 bo najbolj brana knjiga prihodnjega leta. S prek 500.000 naročniškimi telefonskimi številkami, z 200.000 najnovejšimi spremembami in rumenim poslovnim vodičem bo izšel v nakladi 300.000 izvodov Bo edini zares popoln pregled vseh telefonskih naročnikov na Slovenskem - z vsemi spremembami telefonskih številk, nazivov in naslovov. Med pol milijona telefonskimi številkami pa bo pomembna ena sama - VAŠA. In kako bo med neskončno množico (istih) imen in priimkov, različnih podatkov in telefonskih številk moč HITREJE IN LAŽJE najti pravo - PRAV VAŠO? BODITE OPAZNEJŠI OD DRUGIH! Opišite, narišite, fotografirajte. . svojo ponudbo in jo uokvirite v oglasnem sporočilu v telefonskem imeniku. OGLAS V NJEM PO SAMO ENKRATNI OBJAVI OBVEŠČAL VEČ KOT LETO DNI. Rezervirajte svoj prostor pravočasno, da boste vsak dan v prihodnjem letu dobro na očeh, da vas bo lahko prav vsak, ki vas potrebuje, tudi našel in poklical! Telefonirajte gospodu Veljku URŠIČU na številko 061/321-679 PRVI URADNI IMENIK DRŽAVE SLOVENIJE bo izšel spomladi '93 SESTAVUENO PTT PODJETJE SLOVENIJE JOŽE KOŠNJEK Ljudje pričakujejo leta 1993 boljše življenje Ekonomiji dajmo prednost Leta 1992 je bila v ospredju predvsem politika, v dobrem in slabem smislu, ekonomija, ki nas edina lahko potegne iz krize, pa je bila prepogosto na stran-skem tiru. Za zdaj je v naslovu zapisana želja lahko lahko res samo želja. Pričakovanja, da bo povolilni čas umiril politične strasti in jih vtiril v kolesnice normalnega političnega tekmovanja, se ne uresničujejo. Predvsem je zaskrbljujoče zaostrovanje med dvema največjima parlamentarnima strankama, med Liberalno-demokratsko stranko in Slovenskimi krščanskimi demokrati oziroma med liderjema dr. Janezom Drnovškom in Lojzetom Peterletom. Zdaj ni bistveno vprašanje, kdo je koga v tekmi za ključne funkcije v parlamentu speljal na led. Dolgoročnejše posledice bo imelo dejstvo, da sta stranki sedaj bolj vsaksebi, kot sta bili takoj po volitvah, čeprav je njuno normalno sodelovanje glede na težo, ki jo imata v javnosti in parlamentu, posebnega pomena za stabilnost slovenske politike. Čeprav se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, so zadnja prerekanja med Drnovškom in Peterletom pomenljiva za prihodnja razmerja v slovenski politiki. Slovenski krščanski demokrati so prekmalu rekli "ne" za sodelovanje v vladni veliki koaliciji. Ustrašili so se odziva dela članstva, ki nasprotuje že sodelovanju z Liberalnimi demokrati, kaj šele z Združeno listo, in morebitnega odliva članstva. Kratkoročno bi se verjetno kaj takega tudi dogajalo. Vendar sočasno niso zgradili trdnejšega koalicijskega mostu z desnosredin-skimi strankami oziroma Slovensko ljudsko stranko in še nekaterimi desno usmerjenimi strankami. Sodelovanje z Liberalnimi demokrati, pa tudi z Združeno listo, čeprav s "stisnjenimi zobmi", bi utrdilo položaj Slovenskih krščanskih demokratov v politiki in zaokrožilo močno sredinsko jedro slovenskega političnega prostora. Razmejitev od skrajne levice in skrajne desnice bi bila jasna, iz sredinsko usmerjenih strank pa bi lahko nastala dokaj trdna večinska vlada, ki je za izpeljavo polne državnosti Slovenije nujna. Vsa vrata dogovora še niso zaprta, vendar jih vsako novo zaostrovanje pripira in odmika nacionalno politično soglasje o bistvenih razvojnih vprašanjih Slovenije. Na določena vprašanja sedanjosti in prihodnosti Slovenije ima vsaka stranka res lahko različne poglede, vendar je za večino problemov rešitev enaka, pa naj se jo lotevajo krščanski demokrati, liberalni demokrati ali kdo drug. Takšno prepričanje bo samo od sebe potisnilo neproduktivne in kdaj nerealne politične spore v ozadje. Predvsem mora leta 1993 v Sloveniji prevladati ekonomija in ekonomsko razmišljanje, ekonomsko reševanje problemov pred političnim. Brez slednjega sicer ne bo šlo, vendar mora biti v razumnih mejah. Sploh pa ni nikomur treba začenjati na novo. V parlament je le prišlo precej novih ljudi, vendar je to dobro in prav, saj se je dosedanja politična elita že preveč vrtela v začaranem krogu. Novi parlament sprejema od starega, čeprav smo ga radi kritizirali zaradi neučinkovitosti in skreganosti, zadovoljivo osnovo za nadaljnje delo. Stari parlament je vendarle sprejel novo ustavo, popravil precej zako- nov stare Jugoslavije in jih prilagodil slovenskim razmeram, uzakonil volilni sistem, sprejel zakone za sanacijo bank in železarn ter speljal skozi proceduro temeljno lastninsko zakonodajo. Vse skupaj malo pozno, vendar iz srca, bi lahko dejali. Zaradi pogosto nepotrebnega zavlačevanja smo zapravili precej denarja. Tudi zato, ker je čas denar. V prihodnje kaže imeti predvsem to pred očmi. Za vse, kar nameravamo in moramo spremeniti v sistemu, bomo rabili denar. Ne samo za brezposelne in socialno ogrožene, ampak za vse druge poteze. Tudi v Evropo, kamor želimo leta 1993 resneje stopiti, nas ne bodo veseli, če bomo prihajali goli in bosi, če bomo prišli samo zato, da bi prosjačili, se nam slabo piše. Tudi politično nestabilni in skregani ne bomo nikjer dobrodošli. Zato je odgovornost vseh, ki so jim volivci izrekli zaupanje in so dolžni skrbeti za varno, stabilno in demokratično Slovenijo, ne le leta 1993, ampak tudi kasneje, velika. Če bi danes vprašali ljudi, kaj bi svoji oblasti zaželeli za prihajajoče leto, bi večina zanesljivo povedala prav to! Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan poslancem in državljanom Slovenije Naučimo se živeti z razlikami Volitve so izpričale voljo ljudstva in nosilcem oblasti podelile visoko legitimnost. Ta razpoznavno izpričana volja terja medsebojno spoštovanje. Volilni tekmeci si zdaj morajo ponuditi roke, spoštovati volilni rezultat ne glede na pričakovanja in se posvetiti skupnemu delu in odgovornosti za blaginjo državljank in državljanov slovenske države. Zdaj je nujen politični dialog o naši prihodnosti in o vprašanjih našega današnjega dne, v katerem bodo ustvarjalno in odgovorno sodelovale vse parlamentarne stranke in v katerem bo dovolj prostora in potrebe tudi za sodelovanje zu-najparlamentarnih strank in civilne družbe. O teh vprašanjih obstajajo v slovenski družbi nedvomno različni pogledi. Ti so normalni in zaželeni. Čas je, da se naučimo živeti z njimi, jih usklajevati ter presegati, kadar je to mogoče. V demokratični družbi je nujno spoštovati rezultat usklajevanj, tudi tistega, kije dosežen oz. ugotovljen z glasovanjem v demokratičnem postopku. Tisti, ki ostanejo s svojim stališčem v manjšini, so z njim zavarovani ter imajo jamstvo in perspektivo, da niso za vselej obsojeni na položaj manjšine. V demokraciji ima manjšina možnost in perspektivo, da z uporabo demokratičnih postopkov postane večina. Do takrat pa spoštuje voljo in odločitve večine. Vsekakor potrebujemo strokovno, učinkovito, pragmatično vlado, ki bo hkrati predstavljala in izrazila največje možno soglasje parlamentarnih strank. Tega lahko dobi le vlada, ki bo zmogla presegati ozke strankarske, delne interese v vseh temeljnih in usodnih vprašanjih naše prihodnosti. Pripravljenost sodelovati v takšnem vladnem konceptu, ki bo dajal prednost določanju in potem uresničevanju nacionalnega, skupnega interesa, bi morala biti temeljni kriterij za oblikovanje vladne koalicije, kajti le taka, ki upošteva na volitvah nedvoumno izpričano voljo ljudstva, potem lahko pričakuje v parlamentu trdno poslansko večino. V okviru pooblastil se bom v posvetovanjih s strankami oz. vodji poslanskih skupin zavzel za izbiro mandatarja za sestavo vlade s takšno vladno vizijo, za vlado, ki se bo strogo znotraj našega ustavnega koncepta parlamentarne demokracije čutila vezano na po'.'tiko, koncipirano v parlamentu in mu bo zato tudi v celoti odgovorna! Zdaj je pred nami naloga, da državo, ki jo navzven določa mednarodno priznana državna meja, določimo tudi navznotraj z vsebino njenega življenja. Zdaj imamo pravico in dolžnost, da sami oblikujemo predstavo o naši lastni prihodnosti, o svojem mestu, vlogi, prednostih in vrednosti na Začetku naslednjega tisočletja, v integracijskih Procesih, ki so temeljna značilnost sodobnega sveta, posebej Evrope z našo, jasno razpoznavno kulturno, nacionalno identiteto. Ta vizija, ta projekt in njegovo uresničevanje nas bodo zmogli Kot temeljni nacionalni interes povezati in združi-" kot sta nas volja in napor za našo lastno drža- vo in njeno mednarodno priznanje. Samostojna država se mora zdaj, tako kot se je z vidika miru in varnosti že potrdila, potrditi tudi kot gospodarska, socialna in duhovna prednost. Po osamosvojitvi, ki prinaša mir, varnost in priznanje, morajo priti gospodarska uspešnost, blaginja ter spoštovanje in zavarovanje človekovega dostojanstva. Nedvomno so danes naše prednostne naloge prav gospodarska trdnost in uspešnost Slovenije, njena konkurenčna povezanost in vpetost v mednarodni gospodarski prostor, kar omogoča našim ljudem evropsko kvaliteto dela in življenja. Gospodarska uspešnost in na njo naslonjena socialna varnost ljudi je sklepni del slovenske politične osamosvojitve. Osamosvojitev nam ni bila potrebna, da bi se zaprli za njene meje. Potrebna nam je bila kot izhodišče in sredstvo za naše enakopravno in ustvarjalno vstopanje v procese gospodarskega, političnega in civilizacijskega povezovanja Evrope, v procese njene gospodarske in politične reorganizacije. Iz nekdanje skupne države smo odšli, ker se želimo povezati s svetom enakopravno, z našo lastno identiteto, in tudi zaradi naših koristi in interesov. Na tem izhodišču bomo mogli najti tudi odgovor na vprašanje, kakšna in kolikšna je naša vloga pri sodelovanju in povezovanju ne le v univerzalnem okviru OZN in splošnem konceptu KEVS ter ES, ampak tudi v okviru dežel Alpe-Jadran, srednjeevropske pobude in višegrajske grupacije ter tudi pri umiranju Balkana ter prihodnjega sožitja s tamkajšnjimi narodi in državami. Svet, tudi ta v naši neposredni bližini, ki je preokupiran z vprašanji prihajajočega časa, ni naklonjen in ne pozna usmiljenja z neodločnimi in notranje sprtimi državami. Moramo biti pripravljeni za sodelovanje z najrazvitejšimi, kajti edino to je dovolj velik motiv inje zato smiselno. Biti moramo za to notranje stabilni, gospodarsko zdravi, socialno trdni. Imeti moramo jasno predstavo o svoji prihodnosti, pa tudi o sredstvih, s katerimi zmore postati uresničljiva. Vizija Slovenije torej ne more biti narejena po volji ene same stranke, ampak mora biti narejena po volji ene same stranke, ampak mora biti narejena po volji vseh in z njihovim sodelovanjem. To zahteva urejeno državljansko demokracijo in svoboden medijski prostor. Stvar vlade je, da o teh vprašanjih organizira in zagotovi prostor političnega dialoga, katerega presečišče bo večstrankarski parlament. Nihče iz tega dialoga ne more in ne sme biti izločen, nikomur sodelovanja ni mogoče onemogočati ali ga preprečevati samo zato, ker misli drugače. Premalo nas je in preveliko ceno za to smo v preteklosti že plačali. Zdaj lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji more meriti s katerokoli drugo članico Sveta Evrope. Pokazalo se je, da sta politični pluralizem in par- lamentarna demokracija res nujen, a ne tudi zadosten pogoj za učinkovito varstvo človekovih pravic, kajti v nobeni državi se v občutljivem razmerju med posameznikom (državljanom) in državo, posebej njenim represivnim mehanizmom, ni mogoče izogniti zlorabam in konfliktom že zgolj zaradi obstoja teh predpostavk. Naloga, kije zato kot prednostna pred vsemi nami, pred vsemi institucijami oblasti in pred vsakim od njenih izvoljenih nosilcev, je zato oblikovanje in utrjevanje Slovenije kot pravne države. To je države, v kateri bosta življenje in ravnanje varovali načeli ustavnosti in zakonitosti in ne načela arbitrarnosti, koristnosti in oportunosti, ki so največkrat popolno nasprotje tudi načelom pravičnosti in človečnosti. Skrb za ustavnost in zakonitost kot temelj za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic je zato naša prva in temeljna skupna naloga. To zahteva, da odpravimo pravni nered in izpolnimo pravne praznine ter oblikujemo celovit, na sodobne temelje evropske izkustvene in teoretične pravne misli naslonjen pravni sistem, katerega uporaba naj zavaruje človeka in družbo pred samovoljo oblasti in njenih nosilcev. Za trdnost države in njeno prihodnost je odločilnega pomena tudi zagotavljanje socialne in pravne varnosti delavcev pred samovoljo in množičnimi kršitvami njihovih pravic. Sedanje razmere, skupaj z zaostajanjem pri uresničevanju določb zakona o denacionalizaciji, zakona o lastninjenju ter stališč o popravljanju krivic in odlaganjem zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, je morda najhujši očitek, ki ga je v celoti naporov za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic mogoče nasloviti mladi slovenski državi. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Evropska socialna listina zahtevata od držav podpisnic zagotovitev vsaj nujne socialne varnosti vsem državljanom. Postajamo del Evrope. Sodelovanje z njenimi institucijami, posebej Svetom Evrope, njeno Komisijo in Sodiščem za človekove pravice je omogočilo, da v našo zavest, v zakonodajo in v pravno prakso prodirajo najvišji standardi varstva človekovih pravic ter uveljavljanje načel ustavnosti in zakonitosti. Zdaj gre za odločno izpoved volje, da bo- mo na tem izhodišču vztrajali in s temi prizadevanji nadaljevali, kar velja posebej tudi za utrjevanje neodvisnosti sodnikov in zagotavljanje svobode javnega obveščanja ter delovanja civilne družbe. Tako se bomo lahko izognili čerem, kijih za mlado demokracijo predstavlja naraščanje uničevalnih sil nacionalizma, sovražnosti in nestrpnosti do vsega drugačnega, ki se razrašča na tleh vse večje socialne neenakosti, revščine in brezperspektivnosti ljudi, posebej mladih, v dobršnem delu Evrope in tudi pri nas. Trdno sem prepričan, da nevarnost, ki jo prinašata nestrpnost in odkrita sovražnost do tujcev, zahteva skupni evropski nastop in odgovor. Velja se zavedati, da je izganjanje posameznikov ali celih skupin iz občestva samo zato, ker so drugačni po prepričanju, narodnosti, veri ali katerikoli osebni okoliščini, v bistvenem nasprotju z idejo strpnosti, ki je temelj evropske kulture in civilizacije in zato tudi z načelom o univerzalnosti človekovih pravic, ki zahteva, da so zagotovljene vse in vsem ljudem. Tako kot je zapisano v Splošni Deklaraciji OZN o človekovih pravicah: vsi ljudje se rodijo svobodni, imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Zavest o tem in naše praktično ravnanje in odločanje bosta bistvenega pomena ne le za trdnost naše države, ampak tudi za njen ugled, vpliv in veljavo v svetu, ki se mu ne moremo in želimo odpovedati. Zdaj, ko je demokratičnost oblasti na sistemski ravni z novo ustavo zavarovana, bi bilo silno nevarno pozabiti na pomen teh vrednot zgolj zato, ker nosilcem oblasti v boju za oblast ne morejo kaj prida koristiti ali jih v njihovi samovolji lahko celo omejujejo. Velja poudariti, da poudarek človekovim pravicam ne more biti le sredstvo v boju za oblast, ampak je vsebina oblasti same. Nevarno bi bilo živeti z iluzijo, da so človekova svoboda in njegove pravice sistemska lastnost demokracije. Demokracija je tem vrednotam res prijazna in naklonjena ureditev, a je mnogo prijaznejša - če se smem sklicevati na besede prof. dr. Bavcona, predsednika odbora za človekove pravice in mojega spoštovanega profesorja, kijih je izrekel ob Svetovnem dnevu človekovih pravic -"če je vanjo vgrajen sistem zavor in ravnotežij, med njimi zlasti svoboda sredstev javnega obveščanja, neodvisni sodniki in sodstvo, učinkoviti mehanizmi za varstvo človekovih pravic, kot so Ustavno sodišče in Varuh človekovih pravic in ne nazadnje avtonomna združenja ljudi, ki jim ponavadi rečemo civilna družba". Čast in odgovornost. Novi slovenski državni zbor, najvišje slovensko zakonodajno telo, na prvi seji. - Slika: G. Šinik JOŽE KOŠNJEK Tudi leta 1992 so se zgodile za Slovenijo pomembne reči Doma smo tudi ob Vzhodni Reki Čeprav leto 1992 za Slovenijo ni bilo tako usodno kot leto poprej, ko smo se osamosvojili in vojskovali ter začeli pot mednarodnega priznanja, pa je bilo vseeno pomembno, saj smo poželi marsikaj, kar smo leta 1991 sejali. Slovenska država je postala članica Organizacije združenih narodov in Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, sprejeli smo temeljno lastninsko zakonodajo, volili in izvolili nov parlament in prvega predsednika republike. ~~~ Dol z vlado! VJadi Lojzeta Peterleta so se v začetku leta začela majati tla pod nogami. Po razpadu Demosa 30. decembra leta 1991 v Dolskem je Bavčarjeva Demokratska stranka že januarja odpovedala poslušnost Peterietu. Vedno pogostejši so bili glasovi o konstruktivni nezaupnici. Februarja je skupina neodvisnih poslancev predlagala za novega mandatarja magistra Marka Voljča, sedanjega prvega moža Ljubljanske banke. Dobil je zavidljivih 115 glasov ali 6 premalo za izvolitev. Vendar se je vladna kriza poglobila, Peterle pa je zahteval odstop Rupla, Bavčarja in Kacina, ki so člani Demokratske stranke. 8. aprila je Peterle odbil še drugi napad. Tudi predlog za, Igorja Bavčarja kot novega predsednika vlade je spodletel. Nesojeni premier je dobil 98 glasov ali 23 premalo. Tretjega napada pa Peterle ni zdržal. Liberalni demokrati so ob pomoči večine drugih takratnih opozicijskih in neodvisnih poslancev spravili na premierski tron dr. Janeza Drnovška. Zgodilo se je 22. aprila. Za Drnovška je glasovalo 126 poslancev. 14. maja je skupščina izvolila novo vlado, ki vlada še danes in kateri tudi vsi ne ploskajo. Tudi njej nekateri, posebno pa kmetje, kličejo, naj se umakne. Sicer pa čakamo, kakšna bo nova vlada. Dobiti bi jo morali najkasneje do februarja. Janša je premikal s Premiki 23. junija je zagledala beli dan knjiga obrambnega ministra Janeza Janše Premiki. Kmalu zatem je obtoženi Ciril Zlobec izdal svojo knjigo Lepo je biti Slovenec, vendar težko, kjer se postavlja v bran obtožbam Janeza Janše. Premiki so postali afera, ki je nekaj mesecev pretresala Slovenijo, povzročila mnoge spore in potegnila v igro tudi državni vrh, notranje ministrstvo in varnostnoinfor-mativno službo policije. Kaj je Janez Janša dejansko pre- Uboj Ivana Krambergerja Letos je Slovenija zgubila dobrotnika iz Negove, Ivana Krambergerja, nedvomno prvo in največjo poživitev slovenskih volitev leta 1990, ko je v predsedniški tekmi pobral skoraj 20 odstotkov glasov. Tudi letos je kandidiral. Vendar volitev ni dočakal. 7. junija je na predvolilnem shodu v Jurov-skem dolu pri Lenartu omahnil pod strelom Petra Rotarja, kije krivdo priznal in je bil obsojen na 14 let zapora. Nekatere politične stranke so še vedno prepričane, da je bil to politični umor. maknil s Premiki, je težko ugotoviti. Slovenci smo po stari navadi drug na drugega spet zlili kup gnojnice, zadeva pa še ni končana. Sploh je bilo leto 1992 za politike plodovito pisateljsko leto. Razpisal se je Janez Janša, za njim Ciril Zlobec, obtožen veleizdaje, svoj pogled na slovensko osamosvajanje so napisali socialisti, Rupel je izdal knjigo o Skrivnosti države, svoje spomine pa menda pišeta tudi Lojze Peterle in član bivšega predsedstva države Ivan Oman. Mednarodno priznanje Nekaterih datumov slovenske mednarodne uveljavitve ne bomo zlahka pozabili. Če jih sploh smemo. Evropa je premikala in premikala naše mednarodno priznanje, obljube so ostajale obljube. Veliko olajšanje je bila ugotovitev Badinterjeve komisije, da Slovenija izpolnjuje pogoje za mednarodno priznanje. Pričakovali smo ga za lanski božič, pa je držala besedo le Nemčija, pred tem pa nas je priznala Hrvaška, Islandija in nekatere baltske države. Evropska skupnost je obljubila prizna-► nje 15. januarja. Tokrat je držala besedo. Tega dne smo postali samostojna in mednarodno priznana država za Francijo, Belgijo, Veliko Britanijo, Dansko, Avstrijo, Švico, Malto, Madžarsko, Norveško, Bolgarijo, Poljsko, Avstralijo, Kanado in Evropsko skupnost. Takratni italijanski predsednik Cossiga je 17. ja- nuarja kot poglavar prve tuje države obiskal Slovenijo. Rusija nas je priznala februarja, aprila pa Združene države Amerike in Kitajska. Doslej nas je priznalo že nad 100 držav. Zapomniti pa si kaže še nekatere druge datume. 24. marca smo bili sprejeti v Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, januarja smo dobili položaj opazovalke v Svetu Evrope, 22. maja ob 10.25 po ameriškem času pa smo postali člani Organizacije združenih narodov kot 176. polnopravna članica. Predsednik Kučan je takrat v slovenščini spregovoril generalni skupščini Organizacije združenih narodov. Tako so Sloveniji sedaj odprta vrata v mednarodne organizacije. Prav kmalu bomo člani Sveta Evrope, Mednarodnega denarnega sklada in drugih mednarodnih organizacij. Prav lahko rečemo, da je bila 22. maja končana težavna in negotova pot do mednarodnega priznanja Slovenije- Sedaj se bomo olastninili Kdor čaka, dočaka. Tako bi lahko rekli za Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Sprejeli smo ga 11. novembra v skupščini, pred tem pa je bil pravi skupščinski in politični križevpot. Prvi zakon je spisal nekdanji podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger. Takratna politika je odnesla tako avtorja kot zakon. Nato so novo inačico spisali Posvet krščanskih demokratov. Od leve proti desni Lojze Peterle, Nace Polajnar in Ivo Bizjak. Ob njih Zmago Jelinčič. - Foto: G. Šinik nekateri poslanci in strokovnjaki. Liberalci so poslali v obravnavo zakon o lastninjenju malih podjetij, pa je tudi ta obtičal v skupščinski proceduri. Končno so trije poslanci pripravili nov zakon, ki je bil sprejet. Skupščina pa je konec leta sprejela tudi zakon o sanaciji bank in zakon o sanaciji železarn. Menda je šlo za politično kupčijo pozicije in opozicije. Vladajoča koalicija naj bi nekoliko popustila pri privatizacijskem zakonu, opozicija pa pri drugih dveh. Obojim je že tekla voda v grlo in zato je bil kompromis nujen. Stroka z nobenim od teh zakonov ni pretirano zadovoljna, vendar je vseeno nekaj boljše kot nič. Okvir za normalnejše gospodarjenje v prihodnjih letih je narejen. Veliko voljenih, malo izbranih Sedaj, ko so volitve za nami, volili smo 6. decembra, je mogoče že marsikdo pozabil, kako dolgo je nastajala volilna zakonodaja. 29. junija je ustavna komisija skupščine sprejela predloge treh zakonov: o volitvah državnega zbora, državnega sveta in predsednika republike. Potem se je začelo večmesečno prerekanje o volilni zakonodaji. Narodni demokrati so predlagali referendum o volilni zakonodaji, vendar v parlamentu niso uspeli. Ko je čas spet uhajal in je bila resna nevarnost, da letos sploh ne bi volili, nekateri, ki so se navadili na oblast, ne bi imeli nič proti, je bila končno postavljena pika na i. 10. sep-, tembra je bila volilna zakonodaja sprejeta. Predsednik predsedstva Milan Kučan in predsednik skupščine dr. France Bučar sta 30. septembra razpisala volitve, ki so bile 6. decembra oziroma za del državnega sveta 10. decembra. V volilno tekmo se je podalo blizu 1500 posameznikov in nad 20 strank, vendar jih je bilo malo izbranih. V državnem zboru je namreč le 90 sedežev, v državnem svetu pa 40. Tudi predsednik republike je samo eden. Zanj je tekmovalo 8 politikov, prepričljivo pa je zmagal Milan Kučan in postal prvi predsednik slovenske države. V parlament pa je uspelo priti osmim strankam. Med njimi je nova: Nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča z 12 poslanci. Vrata državnega zbora pa so ostala zaprta za tri dosedanje parlamentarne stranke: socialiste, narodne demokrate in liberalce. 23. decembra sta se državni zbor in državni svet prvič sestala in za predsednika izvolila Hermana Rigelnika in dr. Ivana Kristana, po prisegi pa je predsednik republike tudi uradno postal Milan Kučan. Volitve smo torej preživeli. Nekateri bolj, drugi pa manj uspešno. Verjetno pa tudi samo Bog ve, koliko denarja je bilo zapravljenega za volilno propagando. Čeprav so dolžne stranke položiti obračun, verjetno pravih številk ne bomo zvedeli. Pazimo: V soseščini je vojna Vojno stanje je še v nekaterih delih Hrvaške, Bosna in Hercegovina, mednarodno priznana država in članica Organizacije združenih narodov, pa je sramotno morišče 20. stoletja. Letošnji prvi marec je tisti dan, ko se je začela vojna. Tega dne je na referendumu nad 62 odstotkov volivcev gla- Herman Rigelnik in dr. Janez Drnovšek. Kaj jima pripoveduje Jože Školč. - Slika: G. Šinik Jelinčičevi za zapahi Zaradi suma poskusa umora, nedovoljene proizvodnje orožja in razstreliva ter prometa z njim je slovenska policija 27. avgusta zaprla predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča in še večino drugih funkcionarjev stranke. To se je zgodilo na dan kongresa stranke v Kočevju. Jelinčiča in prijatelje ter druge aretirane so izpustili, s tem, da so Jelinčiča odvedli še v Maribor na zaslišanje, kjer so ga tudi spustili. sovalo za suvereno in neodvisno Bosno in Hercegovino. Ostrostrelec je ubil nekega Srba, slednji so postavili barikade, vendar so jih umaknili, a vseeno se je vojna začela. Srbi, spodbujani iz Beograda in Krajin, so šli v vojno zoper Muslimane in Hrvate. 27. aprila so v Beogradu razglasili Zvezno republiko Jugoslavijo. -Predsednik je postal Dobrica Čosič. 30. maja je Varnostni svet OZN uvedel sankcije zoper novo državo, ki pa se množično kršijo. Vojna še traja, beguncev je na milijone, od katerih jih je po uradnih podatkih nad 70.000 v Sloveniji. Vsa mirovna prizadeva- nja in konference, z londonsko in ženevsko vred, so zaman. Lord Carrington je obupal, vedno bolj pa obupujeta tudi nova sopredsednika angleški lord Ovven in ameriški diplomat Vance. Evropa in NATO imata načrte za vojaški poseg. OZN, še posebej pa generalni sekretar Butros Gali, še vedno igra na mirno rešitev in odklanja strožje posege, za katere je zadnje čase tudi Amerika. Vendar vse kaže, da leto 1992 Bosni in Hercegovini ne bo prineslo miru. Tudi zaradi tega in naših izkušenj z lansko vojno nam je vredno graditi mir doma in v soseščini. Predsedniki odhajajo in prihajajo Za sovjetskim predsednikom Gorbačovom, kije odstopil 25. decembra lani, je odšlo letos z visokih položajev kar nekaj zvenečih imen. Odstopila je predsednica francoske vlade Edith Cresson. Nadomestil jo je Pierre Beregovoy. 28. aprila je odstopil italijanski predsednik Cossiga, njegovo funkcijo pa je prevzel Luigi Scalfaro. Junija je Jicak Rabin postal nov predsednik izraelske vlade, Milan Panič, ameriški poslovnež in milijonar, pa predsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, ki pa decembra na volitvah ni mogel spodnesti Miloševi-ča. Julija je odstopil tudi predsednik Češkoslovaške Vaclav Havel, ki ni zmogel zadržati skupne države. S 1. januarjem začenjata Češka in Slovaška samostojni poti. Franjo Tudj-man je avgusta zmagal na hrvaških predsedniških volitvah. Novi albanski predsednik pa je postal Salih Berisha, kije že obiskal Slovenijo. Na ameriških predsedniških volitvah pa je kandidat Demokratske stranke, guverner Arkansasa Bili Clinton zrušil 12-letno vladavino republikancev in premagal sedanjega ameriškega predsednika Georga Busha. Obema je nekaj glasov vzel neodvisni kandidat in bogataš Ross Pe-rot. Clinton prihaja v Belo hišo januarja. IZJAVE INVENTURA V Gorenjskem glasu smo preko vsega leta beležili zanimive izjave uglednih slovenskih žena in mož. Poglejmo si nekatere: POKVARJENCI Darja Lavtižar - Bebler. »Neki filozof je dejal: absolutna oblast kvari absolutno. Številni so bili že prej pokvarjeni in so zdaj samo še bolj. Toliko pa sem tudi sama pokvarjena, da vem, da je marsikomu kar prav, da se razmere slabšajo, da bi se portem kot odrešenik pojavil z drobtinicami, ki bi jih vrgel ljudstvu...-januarja 1992 ANGEL/ SE MUZAJO, HUDIČ/ KROHOTAJO Župnik Uršič iz Bohinja: »Ko so se podpisniki ustave razglasili za bogove, so se angeli med seboj spogledovali in muzali, s strahom gledajoč na Boga in so se hudiči v peklu krohotali in priredili slavnostno akademijo v počastitev člena 55...« - januarja 1992 Z BRZOSTRELKO PO SLOVEN/JI Vitomir Gros iz Kranja: »Toliko umazanih iger, kot jih je v Sloveniji, toliko finančnih transakcij in toliko zavestnega kriminala ni nikjer na svetu. Neki visoki finančni strokovnjak mi je dejal: Lažje se znajdem v Kolumbiji, kjer hodim po državi z brzostrelko v roki, kot pa v Sloveniji..« - februarja 1992 GRUNTARJI Peter Bekeš: »Nobena druga vzhodna država ni šla v tako de nacionalizacijo kot pri nas. Pri nas prevladuje gruntarska logi ka: Moje je to, kar obhodim in prešlatam...* - marec 1992 LE DOJENČKI SO NEDOLŽNI Dimitrij Rupel: »Na vprašanje, kdaj bom v ministrstvu začel zaposlovati ljudi, ki niso iz prejšnjega režima, odgovarjam: Mi vsi smo iz prejšnjega režima, z izjemo tistih, ki so rojeni po 25. juniju 1991...« -april 1992 VSI SO NEKAJ POSEBNEGA Demokratični inštitut iz Amerike, ki deželam v razvoju svetuje volilne modele: »Vajeni smo tega, da povsod pravijo, da so nekaj posebnega..« - junij 1992 BOLJŠEVIK Milan Kučan: »Ne mine dan, da ne bi bilo vsak dan v rubriki Pisma bralcev v časopisih objavljeno vsaj eno mnenje, da sem zloglasni boljševik...« -junij 1992 _______ ZAPOSLOVANJE POSLANCEV Danijel Starman: »Tisti poslanec, ki si tri mesece po izteku mandata ne zna poiskati dela, ni figo vreden...« - avgust 1992 VLADA Zmago Jelinčič: »Mislim, da ni Janša prisluškoval Zlobcu, ampak nekdo drug. Vsega ne vem, vse ve le ljubi Bog... Z vlado pa sem zadovoljen. S francosko, ne našo!« - oktober 1992 PO CANKARJU... Na nekem sestanku: »En liberalec naredi več škode kot sto kaplanov..« - avgust 1992 Prednovoletni nakupi - Po vseh gorenjskih mestih so trgovci poskrbeli za bogato ponudbo, mesta pa so tudi lepo okrašena. Predpraznični nakupi so že precej izpraznili denarnice. Po najdaljši noči se začenja nov dan... R M Vremenoslovci nam za praznike napovedujejo dokaj mrzlo in suho vreme. NOVA VIC KASETA SAMO S ME JAT SE JE TREBA... ... pa vam bo precej bolje. Saj poznate Ičo Putrih, ki je pred leti v reviji Teleks skrbela, da vam je na usta prilezel nasmeh. Ičo so v tistem času pravzaprav odkrili sodelavci v administraciji časopisne hiše Delo, ko so ugotovili, da je v dami nekaj več. In tako je Iča svojo zakladnico vicev odprla tudi nam. Zadnje čase nastopa s podobnim kerlcem Matevžem predvsem na javnih radijskih oddajah "Koncert iz naših krajev". Letos pomladi sta tako skupaj posnela tudi kaseto, MEDALJE Zveza športnih organizacij Jesenice je podelila medalje. Za občinsko prvenstvo. A te medalje niso navadne medalje. Te medalje so prav posebne medalje. Na hrbtni strani, kjer se ponavadi vgra-vira naziv prvenstva ali tekmovanja z letnico, je bila ta zadeva opravljena tako, da so na hrbtno stran prilepili čisto navadno nalepko, nanjo pa s kemičnim svinčnikom napisali, da je bilo občinsko prvenstvo leta 1992. no Iča pa se skozi te vrstice predstavlja s samostojno kaseto, ki je izšla pred kratkim. Tisti, ki Ičo poznate, veste, da je specialistka za "ta popopra-ne", na kaseti pa ne manjka tudi šal o Gorenjcih, lovcih, pa tudi Janezek še vedno hodi v šolo. Če bi si radi nabrali zalogo vicev za vse novoletne zabave, ki vas v kratkem čakajo, je Iča pravi naslov za to. Za vse Gorenjce pa velja: "Nikar ne pijte pira čez iu-benico, ker boste kozlali." • Igor K. Kako bo to izgledalo čez leta, ko bo vse obledelo? In še nekaj svojskega imajo te medalje: visijo na obledelem rumenem traku! V vsaki trgovini na sosednjem Koroškem vam bodo ob nakupu medalje zastonj ponudili še trak, kakršnega si boste zaželeli! Res je, da ima danes telesna kultura malo denarja! Toliko malo pa vendarle ne, da se ne bi mogli vreči še v stroške in medalje vsaj gravirali!• D. S. AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK ® 216-245 Saj smo že pisali, ampak tema o lahkih ženščinah in UNPROFORJU tako buri duhove, da dajmo debati, ki se suče tja v tri dni še kakšno brihtno misel. Zgornji konec Gorenjske, natančneje radol'ški, blejski in bohinjski kot je baje vznemirjen. Gospod Hausman je po TV dejal, da bo treba okrepiti ponudbo z belim blagom, kajti vojaki in oficirji UNPROFOR-JA prihajajo na dopust v naša podtriglavska mesta! Bognasvaruj! Prvič se tak nagnusni turizem ne vklaplja v naše srednjeročne razvojne trende, kot drugič pa vlačugarstvo ne paše v Triglavski park! Kar je strahotna resnica, še posebej tole s Triglavskim parkom! Kje pa ste, če ste pri brihti, na kakšnem območju naravnega parka že videli lahke punce? Jagre po kočah je ena sama vzdržnost, vikendaši, ki po Triglavskem parku množično na črno oddajajo vikende, pa so uporabnikom vikendov izobesili navodila: lubčkate se na divanu lahko. Šlatali se pa v našem vikendu že ne boste! TEMA TEDNA SREČNO Strahotna resnica je, da vlačugarstvo ne paše v Triglavski parki Vikendaši, ki na črno oddajajo vikende, so že izobesili navodila: lubčkate se na divanu lahko, šlatali pa se v našem vikendu že ne boste! Tovrstno žensko podjetništvo smo že zaradi Triglavskega parka mirne duše odkljuka-li! To se v parku ne sme, pa amen, kajti park bi bil zelo onečaščen, če bi vikende najemali zaradi nekih posteljnih akrobacij! če torej v parku srečate kakšno rahlo oblečeno ženšče, prijavite! Zajčki, pa veveričke pa srnice kar zarde-vajo v svoja parkovna ušesca, tako jih je sram! Zgleda tudi, da je poklicne vojake, tudi unproforjevce, minila njihova avanturistična nrav, ki jih že po pravilu žene v kakšen Amsterdam, kjer ob dveh ponoči dobiš vse, vključno z indijsko sabljo! Zdaj hodijo počivat v mirne kotičke?!? Tiste babnice pa - hopla - za njimi! In potem družno gledajo mirno gladino jezera, pose dijo ob kavici in hopla v posteljo! To je absolutna noviteta in svetovni turistični unikum! Da namreč «naši« unproforjevci niso avanturisti?!? In da v mirnem Bohinju ali na Bledu kljub trumam prostitutk ne bi umrli od dolgčasa! In kar je sploh bomba spoznanje: da na Bledu ali v Bohinju do zdaj ni bilo prostitucije! Nas bo enkrat še konec od samih kreposti! Zategadelj je človeku kar hudo, če mora ob koncu leta, ko smo vsi tako srečni in veseli, pisati o takih nagnusnih temah. Decembra sta v modi ja Božiček in dedek Mraz. Kar oba kolovratita naokrog, kar je še en pohvalen primer naše pluralistične demokracije. Po mojem bi sicer dedek Mraz moral nekako umreti - a ni umrčkal! Te dni decembra si voščimo, kar je izrecno lepa navada, saj pošljemo čestitko tudi tistim, ki jih živih ne moremo videt'. In vzdihujemo: uff, ko bi ti salamenski prazniki enkrat že minili! Ko so druži-nice toooliko časa skupaj, nujno pride do posamičnih trenj. Marsikdo pa podoživlja kakšno zgoraj omenjeno zadevo - ma ne prostitucije, ne se ustrašit'! Kakšno nostalgijo ob nedosegljivosti drage mu osebe. In ko pride polnoč, bo kapnila kakšna solzi-ca v rudečega vinčeka, duša pa zavzdihnila - ah, kako usoda tepe! A ne se sekirat'! Ko pride polnoč, bomo samo za leto dni starejši. In bolj praznih denarnic! Ko se bomo odpočili, bo vse šlo jovo na novo: spet se bomo žrli, spet bomo dvigovali vihar v kozarcu vode, če se bo v Bohinj najavi! kakšen unproforjevec... Pa zdravi ostanite! • D. Sedej SONČKOV KOT RAD VAS IMAM Ja, zares vas imam rad. Vse, ki ste se letos skupaj z menoj nastavljali sončku, ki je v naših srcih pr'bijal tudi, kadar je v sivem vsakdanu scalo k' svina in je bila taka megla, da celo sebe, kadar spimo nismo mogli videti (mat, kako sem pameten). Za novoletno-božične čestitke se zahvaljujem vsem tistim, ki so nanje pozabili, posebno pa tistim, ki nanje niso pozabili. Slednji so: Andrej in vsi ostali, Anka full lahka vprašanja, Marjana sestra od Valentine, Vine from Desenajs, Albin iz Boh. Bis., Marija srečno, Petra, k' ma dva metra, Klavdija pod P.S., Matjaž ter še naprej tako dober Sončkov kot, Urša s podčrtanim a, Nada, ki je tudi Marija, Valentina sestra od Marjane, Miha siva možganska celica, Renata too lazv for wri-ting, Alenka, ki z Nanosa ne vidi v Izolo, Andreja Vilijeva (P.D.) skrita ljubezen, Anica, ki vedno pošlje dve razglednici pa še kdo, ki je mislil čestitat, pa je pozabil. Samemu sebi in Aligatorju pa želim, da bi v Sončkov kot posijalo toplo sonce, ker bi ogrevalo vse ljudi (vas, a ne), Ona bi bila pa zvezda, ki bi razsvetljevala vse temne poti, ljubezen obiskala vsako bi srce, kovač skoval bi svetu mir in srečo, a sovraštvo zakoval bi v jekleno vrečo. Ona je prjat'lca iz Brezij pr' Tržiču in je namesto mene sestavila to čestitko, namenjeno vam. Vaše največje darilo meni, človečku k' tole kračam, pa je 87 dopisnic, ki ste jih tokrat poslali v uredništvo GG -ja. Odgovor je bil jasno, odštekani - dobri Agropop (kot pravi Igor R. ali Agrotrop, kot pravi Luži). Ker ste za 21 presegli rekord in je ravno tak čas, so nagrade tokrat tri. Žrebale so tudi tri - Svetlana se je odločila za Domna Kovačiča, Moste 8a, 64274 Ži Rovnica, Bojana je rekla To-minc Tina, The Partizans street 25, 64208 Šenčur, Danica pa je pošlatala Andrejo Rendulič, Zg. Besnica 115a 64201 Besnica (čudno, a ne - punca je namreč poslala kakih 11 razglednic, kot, da jih doma tiskajo). Tako, nagrade so za letos podeljene, tisti, ki jih niste dobili, jih boste drugo leto. Ni hudič, da.jih ne bi. TOP 3 1. Junkeriqi Nace - Zdrava Marija pa to... 2. Pop Designiqui - vse živo pa to... 3. Agropopiqui - Ti si moj Sonček pa to... 4. Krasniqui - Kokice, Ijimunad, bakljavi pa to... NOVOSTI Tri, štiri - Bon Jovi (Keep the Faith), AC/DC (Live), Midnight Oil (Scream In Blue), Gloria Estefan (The Best...), Sex Pistols.... in domači - Bončina Benč pa to.., Bombe, Videosex, Big Ben in CD- ji Sokolov, Predina, Stankota Vidmarja, Čudežnih polj.... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 76.: Ali boste tudi v letu 1993 v Gorenjskem Glasu lahko prebirali rubriko, ki jo berete v tem trenutku? Odgovor je seveda samo eden, saj si nobeden ne upa podvomiti. Rešitve pričakujem do prve srede po novem letu na naslov Gorenjski Glas (Valerija - je to čis't dos't, poštarji že vejo), pripis "MoreSun". Mojca, ko gre za tisto o ženskah okrog mezinca, kaj praviš, kdo je bolj zvit ženske ali moški? Valentina - res dišimo. Simona - je. Renata, da lahko tako postrani pišeš kot ti, moraš pa res porabit veliko energije in ni čudno, da se ti ne da (še še slišmo, a ne). Alenka - obljubljam ti vse. Urška - France Prešeren. Mamica sila si, res si me potegnila, poljubi Jana v mojem imenu. NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: Drago Papler Oddaja V ritmu valčka in polke z Narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpriljubljenejših viž in petimi predlogi najnovejše produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Vračam se pod Golico - Alpski kvintet 2. Marjan vam zaigra - Koroški ekspress 3. Gre življenje svoja pota - Bratje iz Oplotnice 4. Zjutraj pa domov - Ivo Belšak 5. Zapojmo vsi - Celjski instrumentalni kvintet PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. S pemijo po Sloveniji - Ansambel bratov Avsenik 7. Tereza - Marela Internacional 8. Po dekle - Don Juan & Ansambel Lojzeta Slaka 9. Vesele deklice - Ansambel Vrtnica 10. Naj zvone zvonovi - Ansambel Lojzeta Slaka Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Majdo Ceferin, Potok 18,64228 Železniki, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov. Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. KUPON: Ime in priimek: Naslov. Glasujem za skladbo: Novi predlog skladbe: Mnenje o oddaji Za glasbenega gosta 5.1.1993 predlagam: SREDA, 30. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.10 8.10 8.30 8.55 9.30 11.00 11.50 12.00 14.50 17.00 17.10 19.10 19.30 20.05 20.35 22.10 22.45 Praznične počitnice Zlati prah: Junak po pomoti, ponovitev Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke Zaljubljeni zmaj, lutkovna igrica Lassie se vrača, ameriški film Sestre, ponovitev ameriške nadaljevanke Poslovna borza Poročila Omizje, ponovitev TV Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Risanka — TV Dnevnik, Vreme, Šport Žarišče Film tedna: Rosalie gre na- kupovat, nemški film TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Sova Buntz z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka. Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.55 Oberstdorf: SP v smučarskih poletih 15.40 Osmi dan, ponovitev -16.40 Sova, ponovitev - Fina gospa, angleška nanizanka; Joseph Con rad, francoska nadaljevanka 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 TV Dnevnik HTV -20.00 Portorož: Novoletni koncert, prenos 1. dela 20.50 Športna sreda, posnetek skokov 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Jezus iz Nazareta, ponovitev 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v letu 1992 21.35 Rising sun, ameriški film 23.00 Dnevnik 23.25 Slika na sliko 0.10 Poročila v nemščini 0.15 Poročila 0.25 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.35 TV koledar 17.45 Mlajša sestra, ameriški film 19.20 Glasba 19.30 Dnevnik 20.05 Good sports, 2. del ameriške humoristične serije 20.40 Jezus iz Nazareta, serija 21.30 Preizkušnje življenja, dokumentarna serija 22.20 Marlboro music shovv 22.50 Glasbeni večer 0.20 Horoskop KANALA 10.00 A shop 10.10 Risanke 10.25 Astrološka napoved 10.30 Kolesarjenje po Ameriki 11.00 Drugačni svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 17.40 A shop 17.45 MCM 18.25 Male živali 18.45 Podobe na filmskem traku 19.00 Ni nja želve, risana serija 19.40 MCM 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Kultura 21.15 Neonsko mesto, ameriški film 22.30 Drugačni svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.10 MCM 1.00 Erotična uspavanka 1.20 Zgodovina porno filma TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Angel v službi, zabavna nanizanka 9.30 Kultura 10.00 Martin Behaim, bavarski kartograf 10.30 Mož, po imenu Tri-nita, ameriški vestem 9.30 Novosti, računalniška oddaja 12.15 Univer-sum 13.00 čas v sliki 13.10 Ivanhoe, SLOVENIJA 1 BUNTZ Z BEVERLY HILLSA Kot pove že naslov, nanizanka predstavlja glavnega junaka z Beverlv Hillsa, detektiva Normana Buntza, ki se iz New Yor-ka preseli v bogataški Beverlv Hills. Spremlja ga njegov nju-jorški »vohljač« v svetu majhnega kriminala, Sid. Buntz odpre zasebno detektivsko pisarno, izkaznica privatnega detektiva pa mu niti malo ne olajšuje dela. Beverlv Hills je namreč mnogo bolj nenavaden kraj kot njujorške ulice, zato se zaletavi Buntz često - zaleti. .. ameriški film 14.50 Božična risanka 15.00 Peter Pan in pirati 15.25 Kralj Narnije 15.50 Niklaas - deček iz Flandrije 16.15 Daktari 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Dolga pot Lukasa B. 18.00 Evropa dvanajstih, Francija 18.30 Zakon puščave, zadnjič 1922 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Draga, otroci so se skrčili, ameriška komedija 21.50 Pogledi s strani 22.00 Pa ravno na Aljasko, zabavna nanizanka 22.45 Oprostit, napačna številka, ameriška kriminalka 0.10 Čas v sliki 0.15 Skozi Pariz z jokom in stokom, francosko-italijanski film 1.50 1000 mojstrovin/Poročila TV AVSTRIJA 2 12.45 Tisoč mojstrovin 12.55 Leksikon umetnikov 13.00 Šport 15.55 Sherlock Holmes v Nevv Yorku, ameriška kriminalka 17.30 Družina Leitner 18.00 Čas v sliki 18.05 Angle v službi, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Pregled leta 1992 21.15 Habsburžani 22.10 čas v sliki 22.45 Iz severnega na južni tečaj, dokumentarni film 23.35 Večerni šport 0.00 Harrv Allen in Oliver Jackson, dunajski Jazzland, 1991 0.55 1000 mojstrovin mi:<;amiik RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9 20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.55 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 1220 - Črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa -14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema - 18.00 - Voščila, novice -18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - L RADIO ŽIRI 12.00 - Napoved programa -12.15 -Ceste-vreme - 12.30 - Devizni tečaj - 13.00 - Novoletne čestitke obrtnikov in podjetij -15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - RA Slovenija 16.00 - Novoletne čestitke obrnikov in podjetij - 19.00 - Odpoved pro grama - KINO 30. decembra CENTER amer. hum. melodr. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 10. uri, slov kom. BABICA GRE NA JUG ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer ris. PETER PAN ob 16. uri, amer hum. melodr. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 18. in 20.15 uri ŽELEZAR amer. akcij. krim. RICOCHET ob 18 in 20 uri ČETRTEK, 31. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 Praznične počitnice 9.40 Risanka 9.50 Zaljubljeni zmaj, lutkovna igrica 10.05 Jakec in čarobna lučka 10.40 Deček po imenu Charlie Brovvn, ameriški animirani film 12.00 Poročila 15.40 Parnik BiH mlajši, ameriški film 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Silas, nemška nadaljevanka 17.35 Živ, žav 18.15 Zlati prah: Gorski škrat 18.30 Že veste... svetovalno izbora- ževalna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.05 Večerja za enega, nemška humoristična uspešnica 2020 Deska, angleška humoristična uspešnica 21.05 Novoletni videomeh 22.10 Spet je tu, ta nora noč 020 Moulin rouge - 100 let, evropska premiera 1.30 Poročila 1.35 Teguila Sunrise, ameriški film 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.35 Sova, ponovitev - Buntz z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka; Joseph Conrad, francoska nadaljevanka 18.00 Mladinska oddaja 19.00 Videolestvica - 19.30 TV Dnevnik Koper - Capodistria - 20.00 Besede, besede, besede, TV igrica 20.30 Umetniški večer: G. Rossini: Seviljski brivec, predstava dunajske opere 23.00 Sova: Nikoli ne reci nikoli, angleški film; Robin in sedem lumpov, ameriški film 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 Hrvaške zgodbe in novele 10.40 Malavizija 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Grace and Favor, humoristična serija 14.35 Šaljivi hišni video 15.05 Jezus iz Nazareta, ponovitev 16.00 Poročila 16.05 Doroteja v Ozovi deželi, risani film 16.30 Rudi Carrell shovv 18.00 Poročila 18.05 Domovinske pesmi 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Novoletni program 22.00 Me je kdo iskal? 0.00 Čestitka 0.01 Glasbena oddaja 1.15 Tequilla sunrise, ameriški film 3.06 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.10 TV koledar 17.20 Družba Go-onies, ameriški film 19.20 Glasba 19.30 TV dnevnik 20.06 Želite, mi-lord? 21.15 Ghost fever, ameriški film 23.15 Ročk scena 0.00 čestitka 0.01 Novoletni program: Glasbeni program; Montv Piton at the Hollv-vvood Bovvl, ameriški film KANALA 10.00 A Shop 10.10 Rosanke 10.25 Astrološka napoved 10.30 Kolesarjenje po Ameriki, 4. del 11.00 Drugačni svet 11.50 A Shop 12.00 Veliki diktator, čb film 14.00 Balkan Santa Claus, gledališka predstava 1520 MCM 17.15 BMX: The best of Tone Stojko 8i Simon S. Falk 17.45 Dance sesion 18.15 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 19.00 Ninja želve 19.30 MCM 20.00 Trije mušketirji, risani film 21.00 Deklica z vžigalicami, film za otroke 22.00 Moja učiteljica, ameriška komedija 23.30 Novoletna oddaja 0.45 Vojna v grofiji Macon, ameriški film 2.16 Obsedena od strahu, ameriški film 3.45 Zgodovina porno filma, 3. del 420 Erotični film 5.50 Erotična uspavanka TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki 9.06 Živalska konferenca, risanka 10.36 Grimmove pravljice 12.06 Car Saltan in čudežni otrok, ruska risanka 13.00 Čas v sliki 13.15 Batman, ameriški film 1966 SLOVENIJA 1 TEQUILA SUNRISE ameriški film; glavne vloge: Mel Gibson, Kurt Russell, Mic-helle Pfeifer; Mel Gibson je Dan McKussic, ki je bil nekoč pomemben prekupčevalec z mamili, ki samo še enkrat tvega, da bi tako pomagal prijatelju. Stvari se zapletejo, ko ga pri preprodaji dobi njegov prijatelj, detektiv Nick Frescia. Ta ga spusti, vendar pri policiji dobi nalogo, da ga mora nadzorovati. Tako nadzoruje tudi McKussicovo zahajanje v restavracijo, kjer naj bi se kupčije dogajale. Vendar ko Frescia spozna lastnico lokala Jo Ann Vallenari, mu je takoj jasno, da tu ne gre za nobeno tihotapsko zvezo, pač pa za ljubezensko razmerje. Ker se tudi sam zaljubi vanjo, postaja do svojega prijatelja vse bolj neusmiljen... 14.55 Stan in Olio 15.00 Peter Pan in pirati, risanka 1525 Ena, dva ali tri 16.10 Deklica z vžigalicami, ameriška risanka 16.36 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Dolga pot Lukasa 18.00 Čas v sliki 18.05 Vse je karikatura 18.30 Silvestrski gaudimax 19.00 Udo Jiirgens, koncert 20.15 Vse je šlo izpod nadzora, komedija 22.00 Silvestrski glasbeni večer v St. Poeltnu 0.00 Ob Novem letu 0.07 Srečno v novo leto TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Predrzne slike, finske komedije iz leta 1905 10.05 Bratje Marx v veleblagovnici, ameriška komedija 1125 Don Juan, francoska komedija 12.55 Od severnega do južnega tečaja 13.45 Netopir, opereta Johanna Straussa 16.20 Jedi s preteklostjo, znamenite osebnosti o svojih kulinaričnih izkušnjah 17.06 Peter, to je pa že preveč!, nemška komedija 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.25 Metamorfoze 19.30 Čas v sliki 19.45 Kulturni dnevnik 19.55 Šport 20.05 Silvestrski nagovor kardinala Groerja 20.15 Scott in Hooch, ameriška kriminalka 21.55 Čas v sliki 22.00 Nazdravimo veselju 0.00 Ob novem letu 0.07 Transamerika ekspres, ameriška akcijska komedija 1.55 Ostrige z gorčico, komedija 325 Charlie Chan in prekletstvo zmajeve kraljice, ameriška kriminalna komeija 5.00 Nora družina, ameriška satira 6.30 Nori, nori svet, ameriška komedija RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno. Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - 10.00 -Otroški program - 12.00 - Novoletne čestitke obrtnikov in podjetij -15.30 - RA Slovenija 16.00 - Napo ved programa - Ceste-vreme -17.00 - Čestitke in pozdravi 19.00 -RA Slovenija -19.30 - Silvestrujte z nami do ene ure zjutraj -1.00 - Odpoved programa - KINO 31. decembra CENTER slov. kom. BABICA GRE NA JUG ob 16. in 18. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! NAPOTNIG B0R0VLJE, Tel.: 9943-4227-2292 « i* • KOVINSKI IZDELKI • VELIKA IZBIRA ORODJA • BARVE • HIŠNI IN KUHINJSKI STROJI • ŠPORTNA OPREMA ZA PSE • ŠTEDILNIKI • PEČI • IN VSE, KAR JE V ZVEZI S KOVINO... ŽELIMO VAM SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO. ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA VAŠE ZAUPANJE LETOS IN ŽELIMO TUDI V LETU 1993 VAŠE ZADOVOLJSTVO. PETEK, 1. januarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.10 Praznične počitnice 8.10 Zlati prah: Gorski škrat, ponovitev 8.45 Praznični živ žav 9.10 Marijana, francoska risanka 9.35 Leteča copata, kanadsko češki film 11.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos 13.30 Poročila 13.40 Robin in sedem lumpov, ameriški film 15.45 Novoletni videomeh, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mlade 18.55 Zlati prah: Črnci so odleteli 19.05 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.05 Zvezdniki v cirkuški areni 21.40 TV dnevnik 2, Vreme, Šport ;-^2-15 Sova: Bagdad cafe, ameri-ška nanizanka Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka, Ženska v rdečem, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.30 Garmisch-Partenkirchen: SP v smučarskih poletih, prenos 1525 Marijana, francoska risanka 15.50 Sova: Joseph Conrad, zadnji del francoske nadaljevanke; Nikoli ne reci nikoli, angleški film 19.00 Jazz in blues 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Besede, besede, besede, TV igrica - 20.25 The Doors v Evropi 21.25 Studio Citv - 22.10 Glasbena oddaja l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 TV napovednik 8.15 Horoskop 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 10.05 Risanka 10.15 Mali Zagreb fest 11.15 Dunaj, prenos novoletnega koncerta 13.30 Izbor iz novoletnega programa 15.25 Poročila 15.30 Mala vizija; Beverlv Hills 16.30 The Phantom kid, ameriški film 18.00 Poročila 18.05 Domovinske pesmi 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.27 Nocoj 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 19.58 Vreme 20.05 FX uboj s trikom 21.50 Shovv Kiča Slabinca 22.40 TV dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila 0.00 Koncert Lize Minelli 1.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 1320 TV koledar 13.30 Garmisch-Partenkirchen: Smučarski skoki, prenos 17.00 Carmen na ledu 19.30 TV dnevnik 20.05 Cro-Top-Pop 20.50 Danny Kay Shovv 22.50 Inšpektor Maigert, serijski film 23.45 Nočna izmena: Grace and Favor, humoristična serija; šaljivi hišni video; Terror and the London bridge, ameriški film; Horoskop KANALA 7.00 Risanke 8.00 Deklica z vžigalicami, ponovitev 9.00 črni vranec, risani film za otroke 10.00 Junak na rolki, mladinski film 11.30 Črno-be-la TV: Dogodivščine Stana in Olija 12.30 Kolesarjenje po Ameriki, 5. del 13.00 Drugačen svet 15.00 Tereza Kesovija, posnetek koncerta 16.10 Vojna v grofiji Macon, ponovitev angleškega filma 17.40 MCM 19.00 Ninja želve 19.30 MCM 20.00 Risanke 20.30 20 tisoč milj pod morjem, risani film za otroke 21.30 Smrtonosni trikotnik, ameriški film 23.00 Vesoljčevo okno, znanstve no-fantastični film 0.30 MCM 2.00 Nočni kabaret 2,30 Zgodovina por no filma 3.00 Erotični film 4.30 Ero-tičn uspavanka 4.50 Astrološka napoved TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Leto in dan 9.15 Nazdravimo veselju 11.15 Scott in Hooch, ameriška kriminalka 12.50 Božična risanka 13.00 čas v sliki 13.10 Vse je karikatura 13.35 Lili, ameriški film 14.56 Stan in Olio 15.00 Peter Pan in pirati, risanka 15.25 Otroški program 15.50 Ame-ley, bober in kralj na strehi, otroška igra 17.30 Otroški program 17.45 Jonathan Livingston galeb, ameriški film 19.22 Metamorfoze 19.30 Čas vsliki 20.00 Šport 20.15 Kraljeva vlačuga, po romanu Jacquesa Tourniera 22.25 Novoletni gala kon cert iz Budimpešte 23.56 Nenavadne zgodbe, predstavlja Steven Spi elberg 0.25 1000 mojstrovin SLOVENIJA 1 ŽENSKA V RDEČEM ameriški barvni film; glavne vloge: Gene VVilder, Gilda Rad-ner, Charles Grodin in drugi; Teodor je srečno poročen uradnik, ki ga srečanje z lepotico v rdečem - fotomodelom prav pri firmi, kjer dela, obnori v tolikšni meri, da se ne zna več obvladovati. Pride do cele vrste duhovitih zapletov, kljub vsemu pa mu nazadnje vendarle uspe, da se z lepotico znajde v njeni postelji. Toda... TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Angel v službi, zabavna nanizanka 9.30 Ouinosco-pio, risanka 9.35 Otrok iz goščave, ameriški mladinski pustolovski film 11.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov 13.30 Šport 15.55 Beverlv Hills 90210, prvi film iz nanizanke 17.30 Družina Leitner 18.00 čas v sliki 18.05 Dingsida 18.55 Beseda ob novem letu 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Srečanje z Nobelovo nagrajenko za mir Rigoberto Menchu 20.15 Kdo je za šil Rogerja Rabbita, ameriška komedija 21.55 Čas v sliki 22.00 Šport 22.25 Mrtvi ne lažejo, ameriška srh Ijivka 0.00 Gilda, kriminalna melodrama 1.50 1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.56 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi -18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, Danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija - 1. RADIO ŽIRI 12.00 - Napoved programa - EPP 12.30 - Novoletna voščila obrtnikov in podjetij 15.30 - Prenos RA Slovenija - 16.00 - Zadetek v petek iz studia Radia Žiri in Okrepčevalnice Blegoš na Hotavljah - 19.00 - Odpoved programa - KINO 1. januarja CENTER slov kom BABICA GRE NA JUG ob 17 in 19 uri, prem. amer. krim OSUMLJENI ob 21. uri STORŽIČ lamar. akcij. krim. RICOCHET ob 16. uri, amer. trda erot. DOKTORICA POHOTA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer ris PETER PAN ob 17 uri, amer. rom. PRED MET LEPOTE ob 19. uri, prem. amer groz GOLO KOSILO ob 21. uri DUPLICA amer hum. melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17.30 in 20. uri KOMENDA amer. fant srhlj KOSEC ob 19 uri ČEŠNJICA amer. krim film LISTA SMRTI ob 20 uri BLEDamer. akcij film SMR TONOSNO OROŽJE II ob 18 uri RADOVLJICA amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 20 uri SOBOTA, 2. januarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.35 Zlati prah: Črnci so odleteli 9.40 Radovedni Taček: Darilo 9.50 Lonček, kuhaj: Ježki v kokosu 10.05 Zlata ribica: Polom, nadaljevanka 10.35 M. Brulec: Kroki veliki krokodil 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Klub klobuk, ponovitev 14.00 Bedaček Peter in leteča ladja, risani film 14.55 Čistilna mašina, kanadski film 16.25 Marijana, francoska risanka 17.00 TV Dnevnik 17.10 Ognjene čarovnije za boginjo vulkana, ponovitev nemške dokumentarne oddaje 17.45 Svetovalna oddaja 18.15 Dober teki Kuharski nasveti Paula Bocuseja 19.00 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip 20.05 Slovenija v letu 1992 21.10 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 22.00 TV dnevnik. Vreme, Šport 22.35 Sova 22.35 Popolna tujca, ameriška nanizanka Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka Rop, francosko kanadski film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.55 Tok, tok, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Ženska v rdečem, ameriški film - 1820 Domači ansambli, ansambel Nagelj 19.00 Cirkuški festival v Rimu, 1. del 1920 TV dnevnik 20.06 Ples v temi, angleški film 21.40 Prijatelji, gl. shovv program 22.40 Tračarije: Akcent 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.45 Koledar 8.55 Slika na sliko 9.40 Poročila 9.45 Božič z dvema Sne-guljčicama, ponovitev filma 10.30 Božič v Sezamoni ulici, ponovitev 11.30 Hrvaške zgodbe in novele -Matoš: Nekoč je bilo, zdaj se spominjamo 12.00 Poročila 12.05 Šaljivi hišni video, ponovitev 1230 Risanka 12.35 Grace and Favor, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.00 Glasba 13.10 Zvonili ste, mi-lord, ponovitev britanske nanizanke 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Tom in Jerrv kot otroka 15.00 Musical, musical 15.30 Risanka 15.45 Poročila 15.50 Iz stare skrinje 16.20 Gunsmoke: Vrnitev v Dodge, ameriški barvni film 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV tednik 20.05 Excalibur, angleški barvni film 2220 Glasba 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Žica, ameriški barvni ilm 1.40 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.15 Video strani 17.35 Tequila sunrise, ponovitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Črno-belo v barvah v avtobusu, angleška humoristična serija. Pesem je rojena, ameriški film 0.00 Hit Depo 4.30 Horoskop KANALA 7.30 Risanke 8.00 Tom Sawyer, risani film 9.00 Indijske barve, mladinski film 10.30 Črno-bela TV: Dogodivščine Stana in Olia 12.00 Letalonosilka, ameriški barvni film 14.00 Zdravnik po sili, ljudska igra 15.10 Kanaliziranje, ponovitev 16.00 Dogodek v Podsredi, kratki film 1625 čarovnik pod košem, ameriški barvni film 17.25 Vesoljski dete ktiv, ponovitev ameriškega filma 19.00 MCM 20.00 Guliver, risanka 2120 Trupla v Carolini, ameriški film 23.00 Nevarnost v ZDA, ameriški film 0.30 MCM 2.00 Zgodovina porno filma 2.30 Erotična uspavanka 420 Astrološka napoved TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pustolovščina v rastlinskem svetu 9.30 Pot do uspeha, dokumentarna oddaja o koroškem ansamblu 10.30 Dragi, skrčil sem otroke, ponovitev ameriškega filma 12.00 Od enih do dvanajstih, letni pregled porgrama 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Ti si svet zame, avstrijski film 14.50 Božične risanke 15.00 Peter Pan in gusarji 15.25 Princ se uči SLOVENIJA 1 PLES V TEMI angleški barvni film; V ospredju filma, ki se večinoma odvija v okolju disco klubov, je lik Lin-de, povprečnega liverpolskega dekleta iz predmestja, ki se dan pred poroko skupaj s prijateljicami in prijatelji ter z zaročencem poslavlja od samskega stanu. Tedaj pa se pojavi Lindin prejšnji fant Peter, ki je uspel kot popevkar. Peter Lin-de še ni pozabil in pred njo je težka odločitev - ali naj se odpove predvidljivi prihodnosti ali naj gre s Petrom v negotovost? smučat 15.30 Luna grenivka, nemški otroški film 16.00 Otroški Wur-litzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.30 Strup ali zdravilo, ameriško-angleška nadaljevanka 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Donavska princesa, uvodni film k seriji 21.50 Novo v kiffu 21.55 Zlata dekleta 22.20 Atentat, ameriška akcijska srhljivka 23.45 Čas v sliki 23.55 Futurevvorld, ameriška znanstvenofantastična srhljivka 1.35 Jason king 225 Poročila/^ lubris 2.35 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.15 1000 mojstrovin 1325 Od severnega do južnega tečaja 14.15 Univerzum: Avstralska divjina, 1. del 15.00 V znamenju četverice, britanska kriminalka 16.30 Mesta in ljudje; Dunaj se prebuja 17.15 Družina Leitner 17.45 Kdo me hoče, živali iščejo dom 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Med vrsticami, ameriški film 21.50 Čas v sliki 2220 Peter veliki, ameriška nadaljevanka 23.50 Neverjetne zgodbe, Stieven Spielberg 0.15 Poročila/Ex libris 0.25 1000 mojstrovin v RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 920 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 1120 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke -11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življenje, danes do 13-ih - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo-dopivec - 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija - I. RADIO ZORI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno -14.40 - Minute za družino -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca -16.30 - EPP -17.00 - Športni utrinki - 17.10 - Razvedrilno popoldne -18.00 - Novice - obvestila - mali oglasi - somrtnice - 19.00 - Odpo ved programa - KINO 2. januarja CENTER slov kom. BABICA GRE NA JUG ob 17. in 19. uri, predprem. filma DO KONCA SVETA ob 21. uri STORŽIČ amer. rom. PREDMET LEPOTE ob 16. in 18. uri. amer. trda erot. DOKTORICA POHOTA ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer krim. OSUMLJENI ob 17, 19. in 21. uri DUPLICA amer hum. melodr. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17.30 in 20. uri amer. fant. srhlj. KOSEC ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 18. in 20. uri NEDELJA, 3. januarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 9.40 10.05 11.00 11.30 12.00 12.10 12.40 13.10 1325 15.15 15.45 17.00 17.10 18.45 19.10 1920 19.30 20.05 21.30 2220 22.56 Živ, žav, ponovitev Silas, ponovitev nemške nadaljevanke Prizori iz življenja stvari, posnetek lutkovne igrice 25 let folklorne skupine Emona, 2. oddaja Obzorja duha Poročila Slovenski magazin Domači ansambli: ansambel Nagelj Begunci, tu z nami Princ in igralka, angleški film Zgodbe iz praznične školjke Maksim Gorki: Življenje Klima Samgin, ruska nadaljevanka TV Dnevnik Denar, nemški film Otroška oddaja Risanka Slovenski loto TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna Zemono: Božično novoletni 3 x 3, prenos Zadnji beg, angleška nadaljevanka TV dnevnik. Vreme, Šport Sova Družina Addams, ameriška nanizanka Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka Groza izpod neba, ameriški film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.30 Innsbruck: SP v smučarskih poletih, prenos 15.15 Zlati cekin 16.45 Marijana, francoska risanka 1520 Sova, ponovitev - Popolna tujca, ameriška nanizanka; Rop, francosko kanadski film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Videogodba - 20.35 Novoletni koncert z Dunaja, ponovitev 22.25 Športni pregled 22.55 Vsi naši prijatelji l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Dogodivščine Toma Savvverja in Huc-kleberrvja Finna, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Nedeljski živec 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Skrivno življenje T. K. Dearing, ameriški mladinski film 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 15.35 Rudi Carrell shovv 17.10 King kong živi, ameriški film 18.50 Beetlejuice, ameriška risana nanizanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Objem, dramska serija 21.05 Sedma noč 22.40 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.35 Poročila v nemščini 23.55 Poročila 0.05 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVATSKA 12.56 Novoletna turneja štirih skakalnic, prenos iz Innsbrucka 19.30 Dnevnik 20.05 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.00 Zlata leta, angleški barvni film 21.55 Prince, angleški barvni film 23.55 Šport 23.50 Ornette Coleman storv, ameriški dokumentarni film 1.00 Jazz 1.05 Horoskop KANALA 7.45 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavnh 8.00 Risanke 8.10 Hai-vvatha, risani film 8.40 RIS, risanke in spoti 9.10 Male živali 9.30 Čudoviti cirkus pod morjem 10.00 Astrološka napoved 10.10 Mladi kotalkarji 10.20 Poslednji Mohikanec, ameriški barvni film 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kultura 12.45 Dance session, ponovitev oddaje o plesu 13.30 Zdravnik po sili, igra 15.00 Glasba in plesi Južne Amerike 16.00 Pekel na kolesih, ponovitev ameriškega filma 19.00 Srečni Luka, ponovitev 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.05 Rezultat je pomemben, ameriški film 21.10 MCM 0.00 Astrološka napoved TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Kratko in dobro, najboljši kratki film iz delavnice filmske akademije 9.30 Jedi z zgodovino 10.15 Universzum 11.00 Katoliška maša, prenos 12.00 Zaupanje kot ogenj, reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Ujeta srca. SLOVENIJA 1 GROZA Z NEBA ameriški barvni film; igrajo: Efrem Zimbalist jr.. Dan. Hager-ty. Tovar Feldshuh in drugi; Zgodba se začne z morastimi sanjami ene od raziskovalk Nacionalnega centra za proučevanje čebel. Grozljive nočne podobe pa se kmalu sprevrže-jo v še bolj morasto resničnost. Lepega dne čebele v enem od raziskovalnih panjev podivjajo in do smrti popikajo uslužbenca v centru, ki jih je fotografiral. Problem se pojavi, ker so prav pred kratkim odposlali prav tako nevarne panje, in začne se divji lov. Zatakne se pri zadnjem panju in v nevarnosti je cel razred šolskih otrok... ameriška melodrama 14.50 Cirque de soleil 14.55 Če ti praviš, ljubi bog 15.00 Peter Pan in gusarji, risanka 15.25 Ptič Gabo, risanka 15.30 Poni s prvega nadstropja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverv Hills 18.00 čas v sliki 18.05 X-large 18.30 Strup in zdravilo 19.30 Šport 20.15 Dogodivščine mladega India-na Jonesa 21.05 Dežela dolin 21.55 Vizije 22.00 Henrik V., "angleški film 0.10 Čas v sliki 0.15 Neverjetne zgodbe, Smola 0.40 Poročila/1000 mojstrovin WAVSTRTJA2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 9.50 Risanke 10.00 Pan-optikum 10.15 Drzni fantje v letečih škatlah, ameriški film 12.10 Nebotičniki, kratki film 12.30 Dober dan. Koroška 13.00 Športno popoldne 16.45 Družina leitner 17.15 Klub za seniorjeA9lSkrivnost amfore, Švedska nadaljevanka 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Kraj dejanja 21.50 Čas v sliki/Šport 22.00 Calafi Joe, zadnji del 22.50 Veliki čar denarja, francoska komedija 0.30 Peklenska spletka, italijansko-francoski film 1.55 Poročila/ 1000 mojstrovin K jnflT p. o. \y. i s o ■SLOVENSKA] ■ HRANILNICI z pPOSOJILNlG RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci -16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja -18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak - 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače - tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi -17.00 - Nedeljski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe - 19.00 - Prenos Radia Slovenija - 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP -10.10 - Od tu in tam -11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi -11.40 - Sprehod po kinodvoranah -12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 -Nedeljsko popoldne Radia Žiri -vmes vreme - prometna varnost -glasbena lestvica - 15.30 - Odpoved programa - KINO 3. januarja CENTER amer. ris. DOBROSRČNI MEDVEDKI ob 10. uri, slov. kom. BABICA GRE NA JUG ob 17. in 19. uri, predprem. amer. grozlj. GOLO KOSILO ob 21. uri STORŽIČ hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 16. uri, amer. trda erot. DOKTORICA POHOTA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. OSUMUENI ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA amer. ris. film PETER PAN ob 16. uri, amer. akcij. krim. RICOCHET ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. ris. DOBROSRČNI MEDVEDKI ob 16. uri, amer. hum. melodr. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 20. uri PONEDELJEK, 4. januarja 1993 i. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.30 V učilnici zgodovine, dokumentarna oddaja 11.05 Podkovani kovač (za srečo v novem letu) 1120 Svetovni dan boja proti AIDS - večer s C. Porterjem, ponovitev 12.30 Domači ansambli: Ansambel Krt 12.00 Poročila 13.50 Slovenija v letu 1992, ponovitev 14.50 Sova, ponovitev: Družina Addams, ameriška nanizanka. Groza izpod neba, angleški film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Program za otroke 17.15 Radovedni Taček: Sonce 17.30 Denver - poslednji dinozaver 17.55 Risanka 18.00 Regionalno program - Maribor 18.50 Pari, TV igrica 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Svetovni festival rock'n'rolla, prenos 21.30 Svet v letu 1992 22.15 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.43 Napovednik 22.45 Gospodarska oddaja 23.25 Novoletni Ex libris, ponovitev 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 10.05 Dober Teki, kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev 10.35 25 let folklorne skupine Emona 11.05 Športni pregled, ponovitev 11.35 Novoletni koncert iz Portoroža, 2. del 1225 M. Ravel: La Valse, balet 13.00 Poročila 1620 Cirkuški festival .v Rimu, 2. del 17.00 Koroška, dober dan 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 V službi rock'n'rolla 18.50 Univerzitetni razgledi, svetovalno namenski program 19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.05 Znanost: Rak, 5. del dokumentarne oddaje 20.30 Avtizem - svet zase, 1. del dokumentarne oddaje 21.05 M- Sto-niš: Dojenček, češka drama 22.15 Glasbeni utrinek, Ljubljana jazz se-lektion 2225 Sova: Korak za korakom, ameriška nanizanka; Bili, ameriški film; Zgodba z naslovnice, 1. epizoda ameriške nanizanke 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Domače živali 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zlata leta, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Dogodivščine Toma Savvverja in Huckleberrv Finna, otroška serija 1720 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 Ciklus filmov Marlene Dietrich: Hudič - to je ženska, ameriški čb film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Žica, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Šport v letu 1992 22.10 Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka 23.00 VOX 23.35 Nenavadne zgodbe, ameriška nanizanka 0.30 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 1025 Astrološka napoved 1020 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 1820 A Shop 19.00 Ninja želve 1925 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.32 Poslovni dosje, ameriška serija 21.10 Groza, ameriški barvni film 22.40 Drugačen svet, 66/299 del ameriške nadaljevanke 23.27 Dnevno informativni program 23.40 Poročila v angleščini 0.05 Astrološka napoved 0.15 A Shop 0.25 MCM SLOVENIJA 2 DOJENČEK češka drama; Zgodba mladih zaljubljencev je prikazana simbolično: otrok neporočene matere je rojen na božični večer v koči nekje v zasneženih gorah. Ko je najbolj potrebna pomoči, ji pomagajo tujci; prav to dekletu vlije pogum, upanje, vero in ljubezen do ljudi. Dramo so posneli v naravnem okolju na slovaško-moravskih planinah. TV AVSTRIJA l 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Skrivnost amfore, ponovitev 9.30 1992 - letni pregled informativne redakcije 10.30 Lažna igra z zajcem Rogerjem, ponovitev ameriškega filma 12.10 Commedv Capers, Šampion 1225 Stan in Olio 12.35 Srečanje z naravo, oddaja o živalih 13.00 Čas v sliki 13.10 Potovanje na dno morja, ameriški film 14.50 Risanke 15.00 Peter Pan in gusarji 1525 Najboljše zgodbe Jima Hensona 15.50 Nils Holgersson, serija 16.15 Daktari 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Tri dni s sodnikom, italijanska nadaljevanka 18.00 Evropska dvanajsterica 18.30 Strup ali zdravilo 19.20 Znanost 1920 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Šport v letu 1992 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 2125 Blue steel, ameriška policijska srhljivka 23.05 Preplah na letališču San Francisco, ameriški TV film 0.40 Ja-on King 1.30 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.55 1000 mojstrovin 14.05 Universum: Avstralska divjina, 2. del 16.15 Mesta in ljudje: Pariz 17.00 Lipova ulica, serija 17.30 Družina Leitner 18.00 Čas v sliki 18.05 Skrivnost amfore 18.30 Srček, vodi Rudi Ca-rell 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, 8. del 21.05 Kuharski mojstri 21.15 Habsburžani, 4. del 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Montv Pvton's Flving cirkus, humoristična serija 23.00 Kitajska zgodba o duhovih, 1. del hongkonškega filma 0.35 Sla po strahu, film 1.25 Čas v sliki/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -1620 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 1820 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno -14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Koristni nasveti -15.00 - Dogodki danes - jutri -15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 -Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa - KINO 4. januarja CENTER slov. kom. BABICA GRE NA JUG ob 16. in 18. uri, amer. krim. OSUMUENI ob 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. hum. melodr. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17.30 in 20. uri MENJALNICA D-D PUBUKUM ® 217-960 NAJMANJ TOLARJEV ZA NAJVEČ MARK NEMOGOČE JE MOGOČE kovinOtehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE tel. 81 -952 Ko boste danes začeli reševati praznično nagradno križanko, se boste spomnili, da ste tudi vi sodelovali pri uspešnem poslovanju naše blagovnice. •Prepričani smo, da ste bili zadovoljni in to že kar 24 let zapored. Ko pa boste oddajali pravilno rešitev križanke, se bo že začelo jubilejno 25. leto poslovanja blagovnice FUŽINAR. Naj vas spomnimo na različne popuste, odlične kreditne pogoje in seveda prijazne prodajalce in prodajalke. Vse to pa je garancija, da boste tudi v letu 1993 reden kupec v prvi sa-moizbirni blagovnici tehničnega blaga na Gorenjskem. Za današnjo križanko razpisujemo sledeče nagrade: 1. nagrada - M U LTI PRAKTIK GORENJE 2. nagrada - 29 kosov GOSPODINJSKE PLASTIČNE POSODE 3. nagrada - 19 kosov GOSPODINJSKE PLASTIČNE POSO DE ter S knjižnih nagrad. Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite na naslov: BLAGOVNICA FUŽINAR. TITOVA 1. 64270 JESENICE najkasneje do 6. januarja 1993. Rešitev lahko tudi osebno oddate v blagovnici. Tokratno žrebanje nagradne križanke bo javno in sicer 6. januarja (sreda) 1993 ob 17. uri v BLAGOVNICI FUŽINAR na JESENICAH. Želimo vam veliko zabave pri reševanju križanke in sreče pri žrebanju! 1 2" 3 i 5 i ' \ 11 12 13 14 iS \7 18'" ^ 19 20 21 23 24 25 26 2? W 29 3d 31 32 33 34 3$ 36 w NEMOGOČE JE MOGOČE Prve slovenske kolajne Pričakovali smo jo že na zimskih igrah v Albertvillu, vendar nam ni uspelo. Vseeno pa so slovenski športniki prvič nastopili za svojo državo in pod slovensko zastavo. Zato pa je bila Barcelona fantastična. Največ smo sicer pričakovali od strelca Rajmonda Debevca, vendar je temu mojstru roka v odločilnih trenutkih le preveč zadrhtela. Blizu kolajne sta ostala kanuist in kajakaš Žitnik in Skok. 1. avgusta pa nam je uspelo. Blejca Iztok Čop in Denis Žvegelj sta v dvojcu prive-slala bron, nekaj dni kasneje pa je četverec Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič, Milan Janša in Sadik Mujkičpnveslal še eno bronasto kolajno. Tudi šahisti so prebili led in bili v Manili na šahovski olimpiadi 17., Leon Gostiša pa je bil tretji najboljši igralec na četrti deski. Kolajne so osvojili naši invalidi, pa mladi kajakaši in kanuisti, še posebej Simon Hočevar. Za konec leta pa nas je razveselila kranjska teniška igralka Barbara Mulej, kije postala svetovna mladinska teniška prvakinja. Kučan Jelinčiču: "Zmago, bova sodelovala?" odgovoril Zmago Jelinčič. - Slika G. Šinik 'Bova, bova", je Zamenjava predsednikov. Dr. France Bučar, predsednik dosedanje skupščine, predaja dolžnost novemu predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku. - Slika: G. Šinik Kdo je prelomil dogovor? Dr. Janez Drnovšek in Lojze Peterle. Stanislav Klep, zastopnik Demos - Krambergerjeve združene liste, in poslanec Združene liste Miran Potrč. Klep je v imenu liste vložil protest zoper regularnost volitev. Letos se je tudi zgodilo - umrli so pater in zeliščar Simon Ašič, izraelski politik in predsednik Menahem Begin, slovenski pesnik in prevajalec Rado Bordon, nemški politik Willy Brandt, nemška igralka Marlene Dietrich, slovaški politik in predsednik češkoslovaškega parlamenta Aleksander Dubček, oče praške pomladi, slikar naivec Ivan Generalič, komik Benny Hill, pisatelj Anton Ingolič, filmski igralec Perkins, politik Koča Popovič, igralec Bert Sotlar, novinar Ivan Štandeker in slovenski politik, esejist in publicist Josip Vidmar. - v Beogradu so odslovili vrsto generalov s Kadijevičem in Adžićem na čelu - iz politike je odšel nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, kije opravljal to funkcijo 6575 dni. ŠTEFAN ŽARGI Prizadevanja za kvalitetnejše kovinarsko in strojno izobraževanje Izobraževanje po meri gospodarstva Srednjo kovinarsko in cestnoprometno šolo v Škofji Loki je v preteklem letu precej prizadel sklep o ukinitvi programov strojnih tehnikov, s čimer so izgubili, kljub protestom in veliki podpori, ki jo uživajo v gospodarstvu, popolni srednješolski izobraževalni program. Nad tako odločitvijo pa niso obupali, saj si z vsemi močmi prizadevajo za dvig kvalitete izobraževanja, ter s tem, ob odločnejši podpori tudi občine, upajo na vrnitev. Kot nam je povedala ravnateljica Srednje kovinarske in cestnoprometne šole Škofja Loka Mojca Bizjak, posvečajo ravni izobraževanja na njihovi šoli izjemno pozornost. Predpogoj za učinkovito izobraževanje so dobre materialne možnosti, zlasti pri opremi laboratorijev in delavnic, kjer se morajo učenci srečati s stroji in napravami, kakršne bodo uporabljali na delu, to pa je ob izrednem razvoju tehnologije in avtomatizacije vse prej kot lahka naloga. Ker redna sredstva za izobraževalno delo v tej smeri nikakor ne zadoščajo, je temeljni predpogoj za napredek v tej smeri sodelovanje šole z gospodarstvom (tako s podjetji, kot z obrtniki), torej odnos do ožje in širše okolice. Pri tem se škofjeloška šola lahko pohvali: ob srednješolskem centru, kjer ima ta šola učilnice (nekatere skupaj z drugimi šolami), so uspeli urediti šolske delavnice, ki jih prav s pomočjo gospodarstva neprestano dopolnjujejo in posodabljajo, saj je očitno prodrlo spoznanje, da bodo v gospodarstvo dobili take kadre, kot jih bo mogoče v teh delavnicah izobraziti in usposobiti. Zlasti so se pri tem izkazali: LTH Orodjarna in livarna, Obrtniki združeni v Obrtnem združenju Škofja Loka, Poliks Žiri, Alpetour Škofja Loka, Termo Škofja Loka, LTH Hladilstvo, Limos, Gidor Gorenja vas, Iskra - danes Do-fnel Železniki, Inštalacije Škofja Loka, Tehtnica Železniki, Eta Cerkno, Niko Železniki, Inštitut Zoran Rant, Vibro Žiri, ocenjevanja, ki naj išče in nagradi znanje; sistem treh ocenjevalnih konferenc bodo uvedli, ko bo rešeno oz. termin-sko usklajeno tudi praktično in proizvodno delo; uvajajo lastno ponudbo tako imenovanih prostih izbirnih vsebin za učen- ce (ponudba izvajalcev iz republike se zaradi cene in težkega terminskega usklajevanja ni obnesla), pri čemer poleg stroke namenjajo pozornost tudi drugim interesom ter potrebam mladih; z letošnjim letom pa za tretje letnike uvajajo tudi Kolektor Idrija, izredno pa je sodelovanje s podjetjem Kladi* var iz Žirov. Slednjega posebej omenjajo tudi zaradi sodelovanja s kadri, ki se vključujejo v izobraževalni proces. Primer tega je bil tudi seminar o standardih kvalitete ISO 2000, ki ga je za učence omogočilo prav to podjetje. Po besedah ravnateljice Mojce Bizjak, ne sme biti tudi nič neobičajnega, da se posamezne oblike izobraževanja in usposabljanja izvajajo tudi v podjetjih in pri obrtnikih, ker ne bi bilo smotrno strojev in naprav v nekaterih primerih seliti. Na šoli se z izgubo programa strojnih tehnikov nikakor niso sprijaznili in so trdno odločeni storiti vse, da si ga povrnejo. Zavedajo se, da obstajajo določeni kriteriji, ki jih je potrebno izpolniti za izobraževanje takih profilov in načrtno delajo na njihovem izpolnjevanju. S kvaliteto svojega dela bodo dokazali, je dejala ravnateljica Mojca Bizjak, da je bila z ukinitvijo teh programov tej šoli storjena krivica, z vidika interesov učencev, interesov gospodarstva pa velika napaka. Poleg izpolnjevanja že omenjenih prostorskih pogojev in dopolnjevanja opreme, si z neprestanim izobraževanjem in izpopolnjevanjem kadrov (to stimulira tudi pravkar uvedeni sistem napredovanja učiteljev) prizadevajo za izboljšanje kadrovskih pogojev na šoli, pa tudi oblik dela z učenci, ki jih v srednjih šolah žal vse redkeje srečujemo: izpopolnjevanje sistema Računalniško usposabljanje učiteljev in učencev sredi decembra je bil na Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli v škofji Loki zaključni tridnevni seminar iz uporabe računalniških programov AutoCad 1 in 2 za učitelje srednjih šol. Seminar je bil namenjen srednjim šolani po vsej Sloveniji, organiziralo ga je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, izvajalec pa firma MM Tradeing, podjetje za trgovino, marketing in poslovne storitve pod prizadevnim vodstvom direktorja Jožeta Maierja. izvajalec je zagotovil tudi potrebno dovolj zmogljivo računalniško opremo, na kateri se je lahko seminar z aktivnim delom udeležencev izvajal, koordinacijo seminarja pa je uspešno izvajal inž. France Najdič pedagoški svetovalec na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Skupaj je seminarje obiskalo 380 udeležencev, na zadnjem seminarju v Škofji Loki pa je bilo 20 udeležencev. Zanimivo je, da so bili udeleženci seminarja učitelji različnih strok. Ko se je na šoli izvedelo za seminar, so za predstavitev zaprosili tudi učenci, kar jim je bilo eno sobotno popoldne tudi ugodeno. S tem je bil za vse tiste, ki jih je to zanimalo, poravnan tudi "dolg" za nazaj, ko se s temi, za stroko pomembnimi in široko uporabljenimi programi, v okviru predmeta računalniške informatike niso mogli seznaniti. Novim generacijam pa bo tovrstni pouk omogočen že v okviru rednega programa. Srednja kovinarska in cestnoprometna šola v Škofji Loki, ki deluje v skupni zgradbi z drugimi srednjimi šolami v Škofji Loki v neformalnem srednješolskem centru poimenovanem po Borisu Ziherlu, je bila ena prvih šol, ki je premogla računalniško učilnico, ki pa je kljub občasnim dokupom opreme (iz lastnih sredstev), ob izredno hitrem napredku na tem področju, popolnoma zastarela. Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber jih je ob tej priložnosti obvestil, daje pravkar podpisal naročilnico za novo sodobno računalniško opremo, s katero bodo opremili srednje šole po Sloveniji, tako da bo tudi ta šola ponovno ujela korak z drugimi šolami tudi na tem področju. Na zaključni prireditvi ob tej uspeli akciji po vsej Sloveniji so se v Škofji Loki, poleg že omenjenega ministra za šolstvo, zbrali vsi, ki so pri izvedbi tega programa sodelovali, udeležil pa se je tudi predsednik škofjeloške vlade Vincencij Demšar. Slednji je jasno poudaril odločenost Škofje Loke, da si izobraževanje strojnih tehnikov (torej popolni srednji program) na tej šoli ponovno pridobi. Minister za šolstvo in šport je pojasnil, da se politika razmestitve izobraževalnih programov spreminja in da ima šola, ko se bo preverilo tudi kadrovske možnosti, vse izglede, da se program strojnih tehnikov vrne. enotedensko tako imenovano zimsko šolo v naravi (del opreme sta prispevali tovarni Alpi-na in Elan); posebne pozornosti je deležna problematika drog (zlasti preventivno delo za osvešČanje mladih in staršev) itd. Nov veter so v kolektiv prinesli tudi trije na republiški ravni verificirani mentorji za raziskovalne naloge, ki so šolo vključili v gibanje Znanost mladini. Na srečanju mladih raziskovalcev in inovatorjev, ki ga je organizirala Zveza za tehnično kulturo Slovenije, je bila šola v preteklem letu zastopana s štirimi projekti, s čimer prednjači med srednjimi šolami. O tem nam je mentor raziskovalnih projektov dipl. inž. Anton Beo-vič povedal: »Za našo šolo je najpomembneje, da obdrži vezi z gospodarstvom in mnoga naša prizadevanja so usmerjena prav v to smer. Veseli nas, da je odziv tudi v gospodarstvu: npr. nekdanja Iskra Železniki - danes Domel je zahtevala, da poročamo o tem, kaj smo napravili za vrnitev popolnega srednjega programa, enaka stališča imajo tudi Niko, Tehtnica, Eta Cerkno, Kolektor Idrija (torej celo firme, ki so formalno izven naše regije), da ostalih podjetij kovinsko predelovalne industrije v Škofji Loki in v Žireh niti ne omenjamo. Podjetja nam konkretno pomagajo z opremo na kateri lahko bolje usposabljamo naše učence (zlasti se je izkazal Kladivar, ki nam je omogočil začetek konkretnih projektov na področju hidravlike in robotizacije, ter loška podjetja z LTH na čelu, ki nam bodo opremili energetski laboratorij). To pa omogoča tudi razvoj raziskovalne dejavnosti, ki lahko dvigne raven celotne šole, saj se namesto dosedanjih seminarsklih nalog lotimo tudi raziskovalnih, ki jih učenci ob koncu zagovarjajo na fakulteti. Tako imajo priliko, da se še pred zaključkom šolanja pri nas srečajo z visokošolskimi učitelji - mnogi naši učenci narmeč študij uspešno nadaljujejo na fakulteti - kar je za njih dragocena izkušnja, za šolo pa nedvomni ugled. Posebno vrednost pa ima dejstvo, da bo več kot polovica raziskovalnih nalog takšnih, da bodo uporabna v gospodarstvu in da so zanje zato tudi zainteresirani. Pri tem ne smemo tudi mimo zasebnikov, ki so za inovacije prav tako zainteresirani tako, da bodo to čisto konkretno uporabni izdelki. Ta sinteza in sodelovanje z gospodarstvom nas dviguje nad zgolj deklarativnost tovrstnih prizadevanj, saj le s konkretnimi rezultati lahko potrdimo našo željo po inovativni družbi. In še nekaj: na šolo nas je prišlo kar nekaj izkušenih strokovnjakov iz gospodarstva in če se bo razvoj izobraževanja usmeril v tej smeri, sem prepričan, da bo tega še več. V lanskem šolskem letu so bile z uspešnim zagovorom na fakulteti objavljene 4 raziskovalne naloge, v letošnjem letu pa pričakujemo, da se bo njihovo število podvojilo. Že lani smo se uspeli uvrstiti v sam vrh tovrstnih prizadevanj v Sloveniji in upamo, da nam bo to letos uspelo samo potrditi. Želimo si še boljšega sodelovanja Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost, da bi akcija Znanost mladini še uspešneje tekla. Omenim naj tudi, da smo tudi pred uresničitvijo dogovorov o gostujočih profesorjih, saj smo navezali stike s podobnimi drugimi šolami, konkretno tudi iz Madžarske, vse pa utegne pospešiti pretok znanja izkušenj in tehnologij. Posebej nas tudi veseli, da je tudi ta oblika bila priložnost za navezave novih gospodarskih stikov.« Kot nam je zatrdila ravnateljica, so ta prizadevanja naletela tudi na precejšnje razumevanje in podporo strašev le materialna možnosti za vse, kar imajo v načrtih, so bolj skromne. Z dobrim sodelovanjem z starši, gospodarstvom in nenavsezadnje z zaslužkom od uporabnih izdelkov, ki jih sami izdelajo v svojih delavnicah, pa računajo, da bodo tudi te težave zmogli. KOMENTAR. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Srbi so glasovali za vojno V času "svetega dvanajstero-dnevja ", ko vsi govorijo samo še o miru, je vse več znamenj, ki napovedujejo, da bo na Balkanu v letu 1993 vojna še hujša. Radovan Karadič, zloglasni voditelj bosanskih Srbov, je celo napovedal, da se bo spomladi začela tretja svetovna vojna. Potekala bo po že znanem scenariju: ker se Srbi ne bodo prenehali braniti, jih bodo bosanski Muslimani in kosovski Šiptarji še bolj silovito in zahrbtno napadali. Po izteku mandata mirovnih sil OZN bodo svojo priložnost izkoristili Hrvati in planili po srbskih Krajinah. Napadalce bodo politično in z orožjem podpirali Zahod, Turčija in nekatere islamske države. Svoj piskrček bo nato primaknila še Albanija. Vsega tega pa velika sestra, pravoslavna Rusija ne bo več mogla mirno gledati. Nadaljevalo se bo tako kot leta 1914 - po Sarajevu še svetovna vojna... Naj ima znoreli psihiater prav ali ne, marsikaj od tega se utegne tudi zares zgoditi. Srbi so se že odločili. Nedavne volitve je mogoče razložiti kot pravi plebiscit za vojno ali proti njej. Če bi večina glasovala za Milana Pa-niča, bi izvolila srbski pristanek na "novo ureditev sveta"po meri Zahoda. Izbira Miloševiča pomeni simbolično zavrnitev in zavestno ali podzavestno odločitev za nadaljevanje vojne. Kdor pozna srbsko zgodovino, bi bil začuden, če bi se odločili drugače. Dobrica Čosič je že davno zapisal, da so Srbi v vojnah dobivali, v miru pa izgubljali. In to niso prazne besede. Srbi so se vedno odločali za vojno takrat, ko je ta, gledano od zunaj, veljala za pravo norost. Turkom so se upirali v navidez brezupnih okoliščinah, vendar so z rusko pomočjo vedno Miha Naglic nekaj pridobili. V prvi in drugi balkanski vojni so doživeli pravo zmagoslavje. Sarajevski atentat je Srbijo potegnil v vojno, v kateri ni imela na prvi pogled nikakršnih možnosti. Pa vendar je v začetku celo dobivala bitke in nato, po veliki kalvariji umika na Krf izšla iz vojne kot prava zmagovalka: vsi Srbi so se združili v eni državi, žezlu Karador-devičev pa so se morali ukloniti tudi Hrvati in Slovenci. Oficirski puč z dne 27. marca 1941 je bil pustolovsko dejanje. Izzval je nemški bes in pahnil Jugoslavijo v vojno, kateri bi se lahko izognila in jo prestala brez prevelike škode, podobno, kot so jo nekatere sosednje države. Tako pa je zahtevala silne človeške žrtve in velikansko materialno škodo. Srbska oficirska kasta in beograjska čaršija sta se po vojni prerodih in doživeli nov, neslu-ten razmah. Nič čudnega, da sta se 50 let pozneje, 1991, odločili za novo vojno. Drugega (delati, npr.) tako ne znajo! Vztrajanje pri orožju in sili je srbska konstanta. Zmaga Ranica (kalifornijskega, ne onega z epoletami) bi pomenila, da so se izneverili samim sebi in pristali na nova svetovna pravila igre. Srbska enačba za leto 1993 ima ta hip samo še eno neznanko: Rusijo. Če bi Jelcin zaradi silnih notranjih težav in napetosti padel in bi prišla na oblast čudna koalicija komunistov in nacionalistov, ki se je že utrdila v ruskem kongresu, potem bo res vse mogoče. Tudi na zahodni strani se pojavljajo znamenja, ki kažejo, da se njena pripravljenost na omejeni vojaški poseg povečuje. Nekaj močnih klofut iz zraka bi Srbe dodobra omamilo, nakar bi jih na tleh dotolkli Hrvati, Muslimani in Albanci. Civilno prebivalstvo Srbije in Črne gore tako sploh ne bi bilo neposredno prizadeto in moralo bi se še enkrat odločiti, ne na volitvah, temveč ob splošni mobilizaciji: za vojno ali proti njej. Ker se Srbi, kot že rečeno, ne odločajo racionalno, bi se večina spet odločila za prvo možnost. In prav zato Zahod okleva: ker ve, da Srbi niso Iračani. Izraelsko-arabske vojne so jasno pokazale, da so Arabci kot vojaki povsem ničvredni; odvržejo orožje in bežijo. Izkušnje vseh prej navedenih srbskih vojn pa pričajo o nasprotnem: Srbi se začno zares boriti šele tedaj, ko se znajdejo v nemogočem položaju! Zmožni so lastne poraze doživeti kot zmage in se ob njih moralno okrepiti. Izvirni primer: kosovski ep! Kaj tedaj? Nadaljevalo se bo diplomatsko pregovarjanje, pod-' krepljeno z vojaškimi argumenti obeh strani, ki bodo težji, kot so bili doslej. Tretje svetovne vojne spomladi ne bo, zato pa utegne biti fronta že pri Karlovcu, kakih trideset kilometrov od naše meje, ob njej pa nova množica beguncev. Z vzhoda, od koder so davno nekoč prišli sveti trije kralji, da bi se poklonili odrešeniku, se nam v letu 1993 ne obeta nič dobrega. Zgodovina je kot vino Če nam je kdaj postalo jasno, da se je zgodovina začela vrteti s pravo naglico, potem se je to nedvomno zgodilo v letu 1992, od katerega se poslavljamo. Potegniti črto pod njim niti ni tako enostavno, saj se je v teh 365 dneh zgodilo toliko dramatičnih stvari, da jih je že prešteti težko, kaj šele dati vsaki posebej pravo mesto v zgodovini. Izkušnje nas sicer učijo, da je zgodovina zelo relativna stvar, še posebej pa, če jo hočemo pisati kar za naš čas. Zgodovina je podobna vinu, starejša ko je, boljša in manj problematična je. Res pa je, da se njeno staranje začenja takoj po odločilnih trenutkih. Kot povsod se je tudi pri nas pokazalo, da zgodovino pišejo zmagovalci. Zato ni čudno, da smo Slovenci v letu 1992 na knjižne police dobili bestseller z naslovom Premiki avtorja Janeza Janše. Delo je nesporna uspešnica, toda hkrati je treba dodati, da že dolgo na Slovenskem nismo imeli knjige, ki bi povzročila toliko sporov in imela tako dolgoročne posledice. Tudi negativne. Če se je namreč njen avtor v vsebini hotel poigravati z vlogami posameznih političnih nasprotnikov v bližnji slovenski zgodovini, je skoraj gotovo, da ni predvidel vseh tistih posledic, s katerimi se'je moral soočiti po njenem izidu. Kulminirale so z neprijetnostmi mednarodnega značaja (odnosi med Slovenijo in Italijo), ki bodo svoje prve konkretne posledice imele že kaj kmalu in sicer tedaj, ko se bodo začela pogajanja o reviziji Osimskih sporazumov. V Italiji so že ustanovili pogajalsko komisijo, ki ima v svojem memorandumu brez dvoma zabeleženo tudi to, da je Slovenija v ne- Marko Jenšterle kem trenutku prisluškovala njihovi diplomatski osebi. Naš obrambni minister se je torej v letu 1992 lahko naučil, da je slava izredno minljiva, saj je v slovenski javnosti praktično že zapravil ves moralni kapital, ki si ga je priboril s procesom proti četverici. Velik del kapitala je porabil že s tem, ko je prišel na oblast, v zadnjih časih pa ga izgublja še zaradi sumljive afere z nakupovanjem orožja in spopadom med varnostno službo vojske ter policije. Ko smo že pri zgodovini, je treba omeniti, da se je v iztekajočem se letu še posebej dobro pokazalo, kako se Slovenci odlikujejo po izredno slabem zgodovinskem spominu. V slabem, pa tudi v dobrem pomenu besede. V slabem zaradi tega, ker neprestano pozabljajo na to, da je poznavanje zgodovine bistveno za delovanje v sedanjosti, še bolj pa v prihodnosti. V pozitivnem pa zato, ker znajo Slovenci še včerajšnjega narodnega junaka že danes preimenovati v narodnega sovražnika, kar pomeni, da bodo odslej naprej naši politiki izredno pazili na svoja dejanja in se ne bodo mogli več zanašati na pozitivne poteze iz preteklosti. Vsa povojna politika je bila utemeljena na zaslugah iz štiriletne vojne. Ves sistem je bil zgrajen tako, da so nas indoktrinirali s pomenom novejše zgodovine, hkrati pa skrbeli za izredno temeljito brisanje vsega, kar se je dogajalo pred letom 1940. Zaradi tega smo bili dolga leta prepričani, da se je vse skupaj za nas začelo šele po drugi svetovni vojni, kar pa je bilo pred njo, pa je bilo tako ali tako "nazadnjaško " in kot tako nevredno kakršnegakoli zanimanja, še manj pa proučevanja. Po povratku demokracije smo se nenadoma zavedeli, da stvari le niso tako enostavne. Ker smo le malo po tem doživeli novo vojno (sicer neprimerljivo z drugo svetovno), so prenekateri novopečeni politiki zaslutili idealno možnost po novi vzpostavitvi sistema, ki bo imel za izhodišče desetdnevno vojno v Sloveniji, ki naj bi bila neko novo kultno dejanje naše zgodovine. Z drugimi besedami - z aktivnostjo v teh desetih dneh naj bi se torej dalo odkupiti tudi pasivnost oziroma prilagodljivost v bivšem sistemu. V letu 1992 so bile brez dvoma najpomembnejši dogodek slovenske volitve. In ravno na njih se je končno pokazalo, da Slovencem ni več všeč neskončno prodajanje pozitivne zgodovine, ampak zahtevajo programe, iz katerih se bo videlo, kaj politiki načrtujejo v prihodnosti. Ker so mnogi pri tem že danes delali kapitalne napake, so bili torej deležni toliko strožje kazni. Nacionalizem nekoliko drugače! Zadnje čase sem večkrat zasledila take ali drugačne razprave o slovenskem nacionalizmu. Prav zato sem se odločila, da napišem nekaj dejstev, nekaj misli, ki jih nisem zasledila. Vendar je dobro, da jih povemo. Slovenci smo v glavnem miren, pošten in delaven narod, ki vsaj do nedavnega ni bil nagnjen k nasilju in šovinizmu. Temu je kriva takratna vladajoča oligarhija, ki je, namesto da bi bolje plačala slovenske delavce, ki so zaradi boljših pogojev večji-del odšli v tujino, začela uvažati »poceni« delovno silo iz drugih republik. Poceni v narekovajih zato, ker vemo, koliko so nas stala stanovanja in na marsikaterem delovnem mestu, kjer je delal prej en delavec, so poslej delali trije tuji. Najhujše pa je dejstvo, da smo s prišleki uvozili tudi nekatere kriminalce in zdra-harje, ki se jih je prejšnje okolje z veseljem znebilo. Slovenci smo kmalu občutili njihovo prisotnost, saj fizično obračunavanje po lokalih, pretepi z noži ter drugim hladnim orožjem niso bili redkost. Tedanja milica je izgrednike sicer preganjala, vendar zaradi neust reznih zakonov neuspešno. V mnogih prijavah pa niti ni posredovala! Zato je peščica nasilnežev v mnogih naših mestih z lahkoto terorizirala svoj okoliš. Smelo trdim, da mafija pri nas pred dvajsetimi leti ali pa že prej, saj so jo na lastni koži okušali prenekateri moji znanci in ima svoje tipalke razpredene po večini slovenskih mest. Tako marsikateri Slovenec postane alergičen že, če zasliši srbohrvaško govorico!!! Zato smelo trdim, da so za razvoj slovenskega nacionalizma krivi prav ti zgoraj omenjeni prestopniki. Zaradi njih Slovenci ne zaupajo niti tistim, ki so v redu ljudje niti izgnancem. Stanje se tudi po osamosvojitvi ni bistveno spremenilo. Kako naj sicer razumem destvo, da omenjeni kriminalci nekaznovano pobirajo po zasebnih lokalih in kioskih varščino, če ne plačaš, ti razbijejo lokal ali še kaj hujšega! Če morda kakega tujega majijaša izženejo iz države, pride še isti dan na drugem mejnem prehodu zopet nazaj! Zanimivo bi bilo izvedeti, kako komentirate dejstvo, da zahteva Marojevičeva stranka status nacionalne manjšine, saj tega statusa ne podeli tujim delavcem nobena evropska država!? Naj zaključim z mislijo, da tam, kjer se razrašča mafija, je nekaj gnilega v vladi in policiji. Nimamo ustreznih zakonov, kajti z mafijo se lahko borimo le, če se borimo in tolčemo z njihovim orožjem. Počistite torej Slovenijo tujih kriminalcev in zdraharjev, potem tudi slovenskega nacionalizma ne bo več! Ana Kohont Alpska 113 Bled Nageljne kradejo mame? Ali: Zlorabjena pokojnica Človek v dolgih letih novinarstva marsikaj doživi, vendar česa tako grdega, tako nemoralnega, kot je odgovor "ge. Minke Vovk" na moj članek o ljubiteljici rož in vsega lepega Angelci Mule j iz Bodešč, pa zlepa ne. "Vovkova"! Laž ima kratke noge, verjemite. Ne mislite, da novinarji kdaj pa kdaj kakšnih vaših pisem tudi ne preverjamo. Pri vašem primeru smo ugotovili, da je prava Minka Vovk iz Bodešč, pod katere ime in priimek ste se skrili, že več kot dve leti pokojna, naslov Bodešče 34 pa nosi mala vikend hišica pod vaško cerkvijo. Bujno domišljijo, katero pripisujete Angelci Mulej, imate torej sami. Konec koncev bi bilo res čudno, da bi tako umazanijo upali podpisati z lastnim imenom in priimkom. Nič ne pomaga, če si izmišljate še tako grde stvari, Angelci nagajate tako ali drugače, dejstva sama govore njej v prid. Samo pri njej smo v Bodeščah videli toliko rož na oknih in v vrtu, pa čeprav jih, kot trdite vi, zaliva njen mož Stanko in bi v naši rubriki o rožah morali po vašem slavo peti njemu. Mož in žena sta eno, pravijo, pa sta tudi pri Mulejevih. Resnično znata poprijeti povsod in pomagata drug drugemu pa so uspehi tu. Verjamem, da bi ji takega moža marsikatera lahko tudi zavidala. Človek bi najprej potihem pomislil, da vam je danes žal za njim. Draga "Vovkova ", saj ste Bodeš-čanka, poznala ste ga prej, že takrat, ko je bila Angelca še v daljnem rodnem Medžimurju. A kaj ko od tam prihajajo samo prijazna dekleta in ne domišljave, zavistne puščobe, kot jih je najti med trdimi Gorenjkami. No, "Vovkova ", ko se imate že za tako rožarico, pa ste se prav v tem pismu izdali, da si tega naziva ne zaslužite. Vsaka dobra rožarica ve, kako se pripravlja najboljše gnojilo za rože - lončnice. Iz poparjenih kurjekov! To ni nobena Angelčina inovacija, ta način poznajo vse stare gospodinje. Tudi moja mama pripravlja to gnojilo in veliko žena, kijih poznam, pa se jim zato ne "smeje vsa vas". Prav ta smrdljiva tekočina, kot ji vi pravite, pri rožah dela čudeže. Vse kaže, da potem le niste bila vi tista, ki bi Angelco podučevala o rožah. Kar pa se pokradenih rož tiče pa le to: nageljne Angelca še vedno ima, mlade seveda, kajti da se nagelj "naredi", so potrebna leta. Za fuksije pa je povedala, da ji od takrat, ko so jih ukradli izpred hiše, ne uspevajo. Kakšne fuksije je imela, pa vi verjetno dobro veste. Tako, "Vovkova ". Katera Bo-deščanka se skriva pod imenom pokojne Minke Vovk, bodo ugotavljali za to pristojni organi. Če še ne veste, zlorabljati tuje ime ni le nemoralno, temveč tudi kaznivo dejanje. Vi ste bili tako predrzni, da ste pokojno Vovko-vo še celo lastnoročno podpisali! Vas bodo odkrili? Ne morem trditi, kljub temu da je takih zlob v malih Bodeščah verjetno malo ali pa samo ena. Vesela pa bi bila, da bi vam prava pokojna Minka Vovk, kije bila, vsaj kolikor sem slišala praviti, dobra, poštena ženska, kakšno noč prišla "kovtr s špampeta vleč". Najmanj to si zaslužite za svoje "dobro delo", če drugega ne. Vedite pa, da bo Angelca, če ji bo le zdravje služilo, še naprej imela na oknih in v vrtu lepe rože. S to svojo grdobijo ji niste prav nič škodovali. Kdor Angelco pozna, ve, kakšen človek je. Nasprotno! Napravili ste ji levjo uslugo: še bolj jo bodo poznali ljudje, še raje bodo prihajali na počitnice v njen prijazni dom. Ni vsak dom, ki ima lepo novo hišo, urejen vrt, rože na oknih, tudi privlačen, topel. Veste, imeti mora dušo. An-gelčin jo ima. Zato in samo zato je pritegnila tudi mojo pozornost, da boste vedeli. Nič se ji ni bilo treba truditi, da je prišla v časopis. Jaz sem jo izbrala po svojem občutku za ljudi, ljudi s srcem, ki me redko vara. Danica Dolenc. Kranj Nasilje nad žrtvami NOB Potem ko so dne 13. aprila 1991 v K S Godešič hoteli skoraj nasilno preprečiti letno skupščino ZB, je kot izgleda spet na vidiku nova afera. Svet KS je že decembra 1991 sklenil, da postavi spominsko ploščo vsem krajanom - žrtvam I. in II. svetovne vojne. V ta namen je ustanovil posebno komisijo. Ta plošča naj bi bila vzidana v preddverju cerkve na Godešiču, za kar so že dobili soglasje Nadškofijskega ordinariata in Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. Med devetindvajsetimi imeni žrtev II. svetovne vojne naj bi bilo na plošči tudi petnajst imen borcev in aktivistov NOB. Svojci le-teh pa se s tem ne strinjajo, o čemer so podali pismene izjave. O tem je že februarja 1992 pisno obvestila Svet krajevne skupnosti Godešič, Občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka, Nadškofijski ordinariat in Republiški odbor ZZB NOV Slovenije. Opravljenih je.bilo tudi več razgovorov, vendar brez uspeha. Svet krajevne skupnosti odločno vztraja pri postavitvi plošče, kljub nasprotovanju svojcev - žrtev NOB. Nasprotovanje tej akciji svojci žrtev NOB utemeljujejo s tem, da so imena teh žrtev že vklesana na treh spominskih obeležjih. Med osemnajstimi žrtvami NOB je sedem članov KP in SKOJ-a. med njimi en predvojni komunist. Svojci žrtev NOB in borčevska organizacija ocenjujejo, da je ta zgolj politične narave, ki s pieteto, humanostjo in spravo nima nič skupnega. Nasprotno, želi se dati drugačna resnica o NOB in njenih žrtvah. To je jasno razvidno iz dopisa KS - odbora za postavitev obeležja odboru podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov v občini Škofja Loka z dne 21. oktobra 1992, kjer je zapisano: "S postavitvijo te plošče popravljamo resnico o žrtvah v /. in II. svetovni vojni pred krajani in našo zgodovino. Žrtvam v spomin - živim v opomin." S temi besedami je namen te akcije več kot jasen. Pristati na takšno popravljanje resnice pa bi pomenilo žalitev žrtev NOB in zmanjšanje njihove zgodovinske vloge. V tej zadevi pa nam je še najmanj razumljivo ravnanje Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani. Le-ta je septebmra 1992 dal soglasje za postavitev te plopšče v preddverju cerkve na Godešiču in ga ni umaknil kljub zapletu, kije nastal zaradi nesoglasja s strani svojcev - žrtev NOB. o čemer je bil seznanjen 13. novembra 1992, s čimer bi se izognili nepotrebni politični aferi. Ob vsem tem se vprašujemo, kdo sploh to akcijo dejansko vodi in ali ima zgolj lokalni pomen? Prav tako se vprašujemo, ali je res potrebno zaradi trme nekaterih ljudi (zlasti iz vodstva KS) spreti med seboj prebivalce Godešiča ? Čudi nas, zakaj ti voditelji niso pripravljeni spoštovati volje svojcev - žrtev NOB in s tem osnovnih človekovih pravic, ko pa se javno povsod deklarirajo za demokrate. Kje so se učili demokracije? Organizatorji postavitve plošče naj se zavedajo vseh posledic (pravnih in političnih), ki bi nastale, če bi dali na ploščo nasilno (brez volje svojcev) vklesati tudi imena žrtev NOB. Prepričani smo, da bo končno le prevladala treznost, ki bo pripomogla k zakoniti in demokratični rešitvi tega problema. Izvršni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB občine Škofja Loka Škofja Loka, 12. decembra 1992 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Še enkrat "Ne nasedajte hišnim prodajalcem" V rubriki "Ko kupec je (ni) kralj" (Gorenjski glas, 18. decembra) bralec P.Š. iz Kranja opisuje sumljive primere prodaje na domu. Piše, da ga je obiskal prodajalec Zaplotnik iz Letenc, ki je prodajal Philipsove žarnice z zagotovilom, da takšnih ni v trgovinah in jih tudi ne bo, zato prodaja poteka po domovih. V nadaljevanju piše o cenah, pri katerih je bil prevaran in o garanciji, kije tudi ni bilo. Izjavljam, da se sam, niti kdo drug iz naše družine ali ožjega sorodstva, nikoli ni ukvarjal s to ali podobno dejavnostjo. Očitno je nepoznani akviziter skušal svoje prevare skriti pod tujim naslovom. Ciril Zaplotnik Letence 1, Golnik Zakladne menice Finančno ministrstvo je izdalo zakladne menice, ki so že v prodaji, z njimi naj bi pokrili letošnji tekoči proračunski primanjkljaj. Kranj, 28. decembra - Z današnjim dnem so v prodaji zakladne menice, ki jih je v vrednosti 18 milijonov ekujev izdalo finančno ministrstvo, od tega je polovica nominiranih v ekujih, polovica v tolarjih. Zakladne menice so šestmesečni kratkoročni vrednostni papirji, ki se glasijo na prinosnika, kupujejo in prodajajo pa jih lahko domače fizične in pravne osebe. Prinašajo 9-odstotne letne obresti, dospele pa bodo 15. junija 1993. V dnevnem časopisju je bil že objavljen razpis, kar pomeni, da bodo prve državne kratkoročne vrednostne papirje ponudili neposredno, kakor je v navadi v svetu. V njem je tudi objavljeno, kje zakladne menice lahko kupite, prodajalec na Gorenjskem je LB Gorenjska banka d.d. Kranj. Sicer pa vse posle pri distribuciji in plasmaju zakladnih menic opravlja Banka Slovenije. Po nakupu bodo lastniki zakladne menice lahko do 15. marca enkrat zamenjali glede na to, kako so nominirane, kar pomeni, da bodo devizno lahko zamenjali za tolarsko in obratno. Obresti se obračunavajo konformno, pri deviznih pa jih bodo obračunali vnaprej in ob vplačilu odštele od glavnice. Pri tolarskih zakladnih menicah pa se bodo obresti obračunale in izplačale ob dospetju, glavnica pa se bo tekoče revalorizirala v skladu z rastjo maloprodajnih cen. Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v sredo, 23. decembra, je svetovalka vlade Anda Mavec povedala, da nameravajo podobne menice izdajati tudi v prihodnje, svetovalec ministrstva Miran Vičič pa je dejal, da so jim izdajo zakladne menice svetovali strokovnjaki, saj tako uporabljajo ime, ki jo loči od drugih vrednostnih papirjev. • M. V. JELOVICA IN DISKONT C. 26. Julija 2 Naklo, KRANJ Spoštovanim strankam In kupcem želimo prijetne praznike In srečno 19931 HKRATI VAS OBVEŠČAMO O NOVEM DELOVNEM ČASU DISKONTA VSAK DAN OD 9. DO 12. URE, SOBOTA OD 9. DO 13. URE. Trg vrednostnih papirjev Če pogledamo poslovanje na trgu vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi prejšnji teden, lahko ugotovimo, da nekih bistvenih premikov oziroma pretresov tako borzni posredniki kot investitorji nismo doživeli. Tečaji obveznic rahlo nihajo, bistvenih odstopanj ni zaslediti, vendr lahko ugotovimo, da tečaji obveznic, kot naložba z devizno klavzulo, v primerjavi z revalorizacijsko stopnjo, rahlo zaostajajo in tak trend je možno pričakovati tudi v naslednjih dnevih, kakšna pa bo vladna politika na tem področju v novem letu, pa bomo kmalu tako ali tako občutili na lastni koži. Tečaji delnic se po nekajtedenskih vzponih počasi postavljajo v neke bolj realne okvire, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da takih odstopanj, kljub navajenosti v naši deželi Kranjski na marsikaj nenavadnega, ni več pričakovati. Če bi komentirali tečaje nekaterih najbolj likvidnih vrednostnih papirjev, lahko rečemo, da je največje pretrese v teh dneh doživela ravno dosedaj najbolj stabilna obveznica RS1, ki ji je tečaj iz 113,6 v sredini decembra počasi narastel na 114,3 in 24. 12. 1992 zaključil na nivoju 115,1. Republiški obveznici 2 niha tečaj okoli 90, vendar predvsem zaradi posredovanja nekaterih borzno - posredniških hiš, ki vzdržujejo tečaj na tej ravni, realna cena pa se giblje okoli 88. Tudi Gorenju se tečaj po padcu v začetku decembra na 91, ponovno vzpenja proti 94, razlog za dvig tečaja so prav gotovo predkuponska pričakovanja, saj 15. 1. 1993 zapade v plačilo kupon v višini DEM 12,98. Gorenje pa ni edina obveznica, kiji takoj po novem letu zapade kupon, dne 1.1. 1993 zapadejo kuponi še naslednjim obveznicam: PTT Ljubljana, Lek 1, Občina Zagorje, zato ne pozabite, navkljub prazničnemu razpoloženju, vnovčiti kuponov. Trg plemenitih kovin Ob skromnem prometu v višini pol milijona tolarjev je bil oblikovan tečaj za čisto nepredelano zlato v višini 1.175 tolarjev. V LETU, KI PRIHAJA, ŽELIMO VSEM SKUPAJ VELIKO MIRU, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN VELIKO INVESTICIJSKIH UŽITKOV. BORZNI POSREDNIKI LB Gorenjske banke d.d. Kranj BORfcNI /O ljubljanska banka l Gorenjska banka d.d., Kranj \*L: 064/217-2? faxt 212*422 1 Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko BORZNI IZRAZI DELNIŠKI TRG Trg za delnice. V ožjem smislu sodi k delniškemu trgu samo trgovanje z delnicami na borzi, v širšem smislu pa tudi prodaja in nakup delnic izven borze (telefonski promet). DELNIŠKI SKLAD Investicijski sklad, ki je izključno ali pretežno sestavljen iz delnic AVTOMEHANIKA KRMELJ CIMOS - CITROEN OPRAVLJAMO TUDI AVTOLIČARSKA DELA |JL| (g)Husqvarna Mrvtt ta trfovtM i reztrvnlml daN U60DNA PONUDBA VERIO Koliko je vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 61,25 61,98 839 8,74 9/13 Aval Bled 613 62,00 8,65 830 — Copia Kranj 61^5 6230 8,65 8,85 — Creditanstalt N. banka Lj. 6130 62,10 8,65 835 — D-D Publikum Kranj 61,60 62,05 8,67 8,80 10/14 Eros (Stari Maj r), Kranj 61,60 62,00 8,70 835 10/13 Geoss Medvode — — — — _ Hranilnica LON, d. d. Kranj 6130 62,10 8,65 830 — HIDA - tržnica Ljubljana 61,70 6230 8,70 8,83 10/13 Hipotekama banka, Jesenice 61,40 6230 8,60 8,80 10/15 INVEST Škofja Loka 6130 62.40 8,64 8,84 9/14 LB — Gorenjska banka Kranj 6030 62,70 8,43 8,91 — Merkur — Partner Kranj 61,70 61,72 8,77 8,77 _ Merkur — Železniška postaja Kranj — — — — — Mikel Stražišče 61,70 61,97 8,67 8,80 10/13 Otok Bled 6130 61,90 8,66 8,79 11/14 Poštna banka, d. d. (na poštah) 61,00 61,99 8,40 8,74 — SHP — Slov. hran. in pos. Kranj 61,60 62,00 8,65 830 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 61,70 61,72 8,77 8,77 9/14 Sloga Kranj 6130 62,00 838 8,78 — Slovenijaturist Boh. Bistrica 6030 — 8.43 — — Slovenijaturist Jesenice 6130 6135 8,63 8,73 10/14 Wilfan Kranj 61,70 6139 8,72 832 — Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur zaračunavata 1 H provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5 %. POSREDNIŠKA HIŠA d.d. IfMVESTM EfMT VREDNOSTNI PAPIRJI K S KINVESTMENT d.0.0., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Gorenjska banka odprta Kranj, 28. decembra - Vse ekspoziture LB Gorenjske banke d.d. Kranj bodo v ponedeljek, 4. januarja 1993, odprte, kar pomeni, da Gorenjska banka ne bo imela t.i. internega dneva. RABAC - HOTEL MIMOSA 1 teden DEM 112 oz. DEM 132 Odhod avtobusa 23. in 30. 1. 1993 KOMPAS Kranj, tel. 211-022 KOMPAS Škofja Loka, tel. 620-960 KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA ODDA V NAJEM prostor velikosti 31 m2 v pritličju zadružnega doma na Sovodnju. Prostor je primeren za poslovne namene. Pismene ponudbe za najem sprejema Kmetijska zadruga Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21 do 15. Januarja 1993. oO o °%o VSEM ZVESTIM KUPCEM, ČLANOM KLUBA KOKRA, CENJENIM POSLOVNIM PARTNERJEM TER VSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1993. 45 let zvestobe kupcem - Kokra Kranj \Lu\u\1Xj Kranj obvešča kupce, da bosta veleblagovnica GLOBUS in blagovnica TINA v ponedeljek, 4.1.1993, zaradi inventure ZAPRTI. %_ STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ KRANJ, MLADINSKA 2, p.p. 93. Tel.: 064/ 211-336, 211-324, 215-563, Fax: 064/215-570 Enota TRŽIČ: PREDILNIŠKA 6, Tel.: 064/ 51-193. Fax: 064/ 50-190 ŽR.: 51500-662-43346 Vsem članom zadruge, najemnikom stanovanj v upravljanju zadruge, kooperantom In poslovnim partnerjem > želimo vesele praznike ^ in zdravo, uspešno in srečno KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V kranjski Mlekarni Nova polnilnica jogurtov Letos so v celoti odplačali oz. odprodali skoraj milijon dolarjev tujega posojila, ki so ga najeli pred dvanajstimi Jeti za gradnjo sirarne. Kranj, 23. decembra - V mlekarni so v sredo odprli novo polnilno linijo za jogurte, s katero so za tretjino povečali zmogljivosti, za polovico zmanjšali število potrebnih delavcev in občutno znižali neuporabni ostanek surovine, lončkov in pokrovčkov. Posodobitev je stala nekaj več kot 31 milijonov tolarjev. Kot je ob odprtju nove polnilnice povedala direktorica Ivana Valjavec, so v mlekarni doslej polnili jogurte na devetnajst let starih napravah, ki so imele zmogljivost 6000 lončkov na uro in so zahtevale zavihovanje pokrovčkov. Čeprav so stroje dobro vzdrževali, so številni razlogi, predvsem pa prevelik ostanek pri surovini, lončkih in pokrovčkih ter premajhne zmogljivosti in ostrejši sanitarni predpisi, narekovali potrebo po zamenjavi celotne polnilne linije. Nova linija z dvema strojema za polnjenje jogurtov in vla-galcem, transportnim trakom, strojem za pranje zabojev in dvoplaščno 2000-litrsko cisterno bo omogočala, da bodo v eni uri napolnili tudi 8000 lončkov ali približno tretjino več kot prej. Zavihovanje pokrovčkov bo nadomestilo termično varjenje, hkrati bodo lahko polnili jogurte dveh različnih okusov, občutno bodo zmanjšali neuporabni ostanek surovine, lončkov in pokrovčkov ter stroške vzdrževanja, izboljšali delovne razmere, zagotovili 75-odstotno asepti-čnost itd. Če je doslej na polnilnih strojih delalo pet ljudi, bosta po novem dovolj dva ali trije. Nova oprema je skupaj z gradbenimi in ostalimi deli stala 31 milijonov tolarjev: 70 odstotkov predstavljajo prihranki Mlekarne, 30 odstotkov pa dolgoročno posojilo, ki so ga najeli pri Mercatorjevem razvojnem skladu. V Mlekarni si za velik letošnji poslovni uspeh štejejo tudi to, da so predčasno plačali oz. odprodali za 970.000 ameriških dolarjev (1,5 milijona mark) glavnice posojila, ki so ga najeli za gradnjo sirarne pred dvanajstimi leti. S tem so se v celoti znebili tujega posojila, domala povsem pa so odpravili tudi kratkoročno zadolženost za zaloge izdelkov, do katere prihaja samo še zato, ker je treba enkrat na mesec zagotoviti veliko denarja za plačilo mleka. S sodobno strojno in programsko opremo so zaokrožili računalniško mrežo, s kmetijski zadrugami pa so se dogovorili za dodatno nagrajevanje kakovostnega mleka oz. za še večje "kaznovanje" nekakovostnega. • C. Zaplotnik Protestni shod slovenskih kmetov |$ Agromehanika Hrast)« 52 n 064/324-033,324-034 Podjetje KOMPAS Hoteli Kranjska gora, p. o. KRANJSKA GORA, Borovška 100, objavlja prosta delovna mesta DVEH VODIJ KUHINJ za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja zahtevnosti kuharske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, poskusno delo tri mesece, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu, VODJE STREŽBE - za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja zahtevnosti gostinsko - turistične smeri, aktivno znanje dveh tujih jezikov, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu, tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, poskusno delo tri mesece VODJE SKUPINE ZA GOSTIŠČE JASNO - za nedoločen čas Pogoji: IV. ali V. stopnja zahtevnosti gost. - turistične smeri - smer strežba, aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika, izpit iz hig. minimuna in varstva pri delu, poskusno delo dva meseca DVA KUHARJA z večletnimi izkušnjami Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti kuharske smeri, dve leti ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, poskusno delo dva meseca, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu DVA NATAKARJA I - za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve - smer strežba, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu, poskusno delo dva meseca. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 100. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. "Kakšen kmetijski minister, ki si ne upa pred kmete!" Leo Frelih: "Vlada bo morala razčistiti, kaj bolj prispeva k inflaciji - odkupne cene kmetijskih pridelkov ali drobnoprodajne cene hrane v trgovini." Ljubljana - Kmetje, nezadovoljni z vladno kmetijsko politiko, so v sredo protestirali pred vladno palačo v Ljubljani. Čeprav je bilo slišati tudi vprašanja, kakšen kmetijski minister je to, ki si ne upa pred kmete, pa so vladna vrata ostala zaprta. Predsednik vlade in pristojni ministri so bili na drugem mestu, v parlamentu namreč, govorniki pa so "pri odprtem mikrofonu" prepričevali o upravičenosti kmečkih zahtev že prepričane (kmete), mimoidoče in novinarje. Če na zahteve, ki jih je delegacija kmetov izročila predstavnikom vlade, ne bo odgovora, bodo v kratkem svoje nezadovoljstvo izrazili tako, da bodo zaprli ceste in mejne prehode. Opozorilni protestni shod so pripravili Zadružna zveza Slovenije, Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki in Sovensko kmečko gibanje pri Slovenskih krščanskih demokratih. Več kot dva tisoč kmetov iz vse Slovenije se je v sredo dopoldne zbralo na Kongresnem trgu, odkoder je na čelu z "iz-molženo kravo" (doma z jeseniškega konca) in s transparenti v rokah krenilo mimo parlamenta do vladne palače. Že s transparentov je bilo mogoče razbrati, kaj je kmete v pred-prazničnem času prignalo v Ljubljano. "Bo kmet postal berač? Bomo Slovenci pojedli ves Černobil? Kmetje, molzne krave - do kdaj še? Ne višje cene, ampak urejen trg! Dajte kmetom delo, delavcem pa kruh! Tudi kmečka družina ima pravico do preživetja. S poceni hrano ne boste več ropali Prek-murja!" je le nekaj misli s transparentov. Pred vladno palačo so se "pri odprtem mikrofonu" zvr-' stili številni govorniki. Predsednik Zadružne zveze Sloveni-. je Leo Frelih je dejal, da je kmetijstvo letos poleg suše prizadela še druga katastrofa - nerazumna kmetijska politika, ki Janez Šebat, kmet iz Smoku-ca in podpredsednik Slovenske kmečke zveze: "Zdi se mi ponižujoče, da smo se kmetje navkljub demokratičnim volitvam morali zbrati v Ljubljani in na protestnem shodu izraziti svoje zahteve. Že grški filozof Sokrat je dejal, da nihče, ki ne razume problemov pšenice, ne more postati velik državnik. To nam potrjuje naša polpretekla zgodovina in tako se bo - to vam prerokujem - zgodilo tudi s tistimi iz sedanje vlade, ki hočejo uničiti kmeta in podeželje. " z nenadzorovanim uvozom mesa, vina in sladkorne pese ter z neustrezno prelevmansko zaščito ogroža domače kmetijstvo. Dejal je, da zahteve kmetov niso uperjene proti porabnikom, še zlasti ne proti tistim, ki so že zdaj socialno ogroženi, ampak je njihova želja takšna politika, ki bo zagotavljala ob-delanost zemlje, poseljenost pokrajine in pridelavo hrane po cenah, ki so konkurenčne sosednjim. Ko je navedel primerjalne podatke o rasti cen, se je tudi vprašal, kaj bolj prispeva k inflaciji: odkupne cene kmetijskih pridelkov ali maloprodajne cene (v trgovini), ki vsebujejo tudi številne neracio-nalnosti. Ker je po Frelihovi oceni za pogubno kmetijsko politiko kriva vlada, ki je sprejela odloke o sprostitvi uvoza (in ne parlament, ki o strategiji razvoja kmetijstva sploh še ni razpravljal), so kmetje svoje zahteve naslovili na vlado. Zahtevajo takojšnjo uvedbo prelevmanov v višini razlike med uvozno in intervencijsko ceno, dosledni nadzor nad uvozom, sprejetje odkupnih cen pridelkov, ki bodo vsaj povprečno produktivnim kmetijam pokrile pridelovalne stroške, ter vzpostavitev ustreznih razmerij med odkupnimi in drob-noprodajnimi cenami pridelkov. Novoizvoljeni član državnega sveta Evgen Sapač je dejal, da so zaradi uvoza drugorazrednega mesa naši kmetje zelo prikrajšani, da sedanja vlada mačehovsko ravna s kmeti in da bo lahko tako delala vsaka vlada vse dotlej, dokler parlament ne bo sprejel strategije razvoja kmetijstva. Kmetje ne bodo več dovolili uvoza mesa in če tega ne bodo mogli preprečiti drugače, bodo zaprli mejne prehode in se odločili za ukrepe, kakršne poznajo tudi v razvitih zahodnih državah. "Ni res, da kmetje hočemo prodajati drago hrano. Sposobni smo jo pridelati po enaki ceni kot na Zahodu, le enake pogoje naj nam zagotovijo, kot jih imajo tamkajšnji kmetje," je dejal Sapač. Vladna politika ne vodi v katastrofo samo večine kmetijstva, ampak slovensko gospodarstvo in državo, je dejal predsednik Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožene In poudaril, da se bo zaradi takšne politike izpraznila polovica kultiviranoga kmetijskega prostora, da bo propadla večina kmetij in da bosta propad kmetijstva in Ivan Bohinc, kmet iz Praš: "Menim, da je sedanja kmetijska politika protikmečka. Kmetje smo se zaradi nizke odkupne cene mleka in živine, sprostitve uvoza živine in mesa ter poletne suše .znašli v domala brezizhodnem položaju. Letos smo delali le za preživetje in za to, da smo ohranili stalež, medtem ko o nabavi novih strojev in o posodabljanju nismo mogli razmišljati. Čeprav je tudi odkupna cena krompirja v primerjavi s prejšnjimi leti zelo padla, pa je bil zaslužek pri kromprju boljši kot pri mleku in mesu." Franc Hartman, kmet iz Spodnjih Bitenj: "Na shod sem prišel zato, ker bi rad s svojo prisotnostjo izkazal, da se kmetom godi krivica. Nenadzorovani in nepotrebni uvoz hrane nam ogroža zaslužek, ki bi ga sicer lahko iztržili s prodajo svojih pridelkov. Slovenska država bo morala čimprej sprejeti strategijo razvoja kmetijstva, v kateri bo treba tudi jasno opredeliti, da je doma pridelana hrana najcenejša in najbolj zdrava ter najzanesljivejša za oskrbo prebivalstva. " podeželja povzročila socialno stisko tudi v mestih. "Javnost ne sme nasedati vladi, ki poskuša kmete prikazati kot sebične, kot ljudi, ki gledajo le nase in na to, da bi dobro živeli na račun drugih. To ni res in tudi nikoli ni bilo. Dolgo smo živeli v apartheidu, ki smo ga prekinili pred več kot štirimi leti z ustanovitvijo Slovenske kmečke zveze; sedanja vlada pa ga ponovno uvaja s kmetijsko politiko, ki vodi v surovi liberalni kapitalizem. Tak kapitalizem in takšno vladno politiko, ki bo imela nepopravljive posledice, zavračamo. Proti njej bomo protestirali vse dotlej, dokler bo treba," je dejal dr. Zagožen, poudaril, da je cilj socialno tržno gospodarstvo, in pozval vlado, naj praznike izrabi za ponoven razmislek o svojih ukrepih, med drugim tudi o tistem, s katerim je iz štipendiranja izločila vso kmečko mladino. V uri "odprtega mikrofona" pred vladno palačo je bilo slišati tudi zahtevo po odstopu kmetijskega ministra mag. Jožeta ' Protnerja, vprašanje, kakšen , kmetijski minister pa je to, ki si ne upa pred kmete, mnenje, da ta vlada ne podpira delavcev in kmetov, ampak le prekupčevalce, mešetarje in tiste, ki kradejo družbeno in zadružno premoženje, in prerokovanja, da bo tudi sedanja vlada padla na smetišče zgodovine. • C. Zaplotnik Prednovoletno srečanje članov Gorenjske mlekarske zadruge Vse mleko je v prvem kakovostnem razredu Pangerščica, 22. decembra - Petnajst gorenjskih kmetov, med katerimi so predvsem večji pridelovalci mleka, je ob koncu maja ustanovila Gorenjsko mlekarsko zadrugo, ki je bila prva nova zadruga na Gorenjskem in med prvimi v Sloveniji. Kot je na prednovoletni predstavitvi zadruge in srečanju zadružnikov v lovskem domu na Pangerščici dejal njen predsednik Ciril Zaplotnik z Letenc, ima zdaj 35 članov, od katerih jih 27 že poslovno sodeluje z zadrugo, ostali pa zato, ker nimajo lastnih bazenov za mleko, za zdaj še ne morejo. Zadruga je novembra oddala v kranjsko mlekarno 258 tisoč litrov mleka, kar predstavlja 15 odstotkov vsega mleka, ki ga je mlekarna odkupila na kmetijah. Po količini oddanega mleka je na četrtem mestu - za Slogo, Cerkljami in Naklom ter pred Savo Lesce, Bledom in Tržičem. Pomembno je predvsem to, da je oddano mleko evropske kakovosti in da skoraj vse sodi v prvi kakovostni razred. Vsi člani z izjemo enega izpolnjujejo merila za pridobitev dodatka za koncentracijo, ki ga izračunavajo na podlagi lanskih količin oddanega mleka. Zadružniki, ki so lani oddali v mlekarno vsaj 73 tisoč litrov, so že upravičeni do najnižjega, 2-odstotnega dodatka na osnovno ceno, največji pa je 8-odstotni in velja za tiste, ki so oddali več kot 500 tisoč litrov mleka. Zadruga se ukvarja predvsem z odkupom mleka, medtem ko je ostala dejavnost manj pomembna in zastopana predvsem zato, da lahko kmetje "vstopajo" vanjo z vsem svojim poslovanjem (in z vsemi pridelki). Za zdaj nima zaposlenih, (vsa administrativna, strokovna in pomožna dela ji opravlja mlekarna), zaposlovala pa bo glede na potrebe in obseg dela. Takšna politika ji zagotavlja racionalno poslovanje, konkurenčnost ostalim zadrugam, boljše plačilo mleka in ostalih pridelkov in številne ugodnosti: brezplačno nezgod- Prednovoletne predstavitve Gorenjske mlekarske zadruge so se udeležili tudi nekateri gostje. Andrej Tavčar, sekretar za gospodarstvo Občine Kranj, je povedal, da je občina dobila od republike za omilitev posledic suše 3000 ton koruze, od katere so jo 1314 ton že razdelili med štiri zadruge, ostalo pa bodo januarja. Slavko Erzar, direktor hranilnice Lon (prve na Gorenjskem, kije dobila za poslovanje vsa dovoljenja in jamstvo Banke Slovenije), je zadružnikom predstavil različne možnosti poslovnega sodelovanja. Direktorica kranjske Mlekarne Ivana Valjavec pa je med drugim povedala, da je mlekarna letos doma predelala in prodala še večji delež mleka kot lani. no zavarovanje, sprotno izplačilo premij, regresov, nadomestil in drugih državnih subvencij, brezplačno finančno in pravno svetovanje... Dogovarjajo se tudi o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Zadrugo vodi upravni odbor, v katerem so štirje kmetje, člani zadruge, in en zunanji član. Predsednik je, kot že rečeno, Ciril Zaplotnik, podpredsednik Janez Za-bret iz Bobovka, člani pa še Vinko Pristov iz Hraš, Slavko Urbane iz Zadrage in Stane Cvenkel iz Ljubna. V Gorenjski mlekarski zadrugi ocenjujejo, da je sedanja vladna kmetijska politika pogubna, saj kmeta potiska v položaj, ko se mu nič več ne splača pridelovati. Klavnice so prenehale odkupovati živino, ker raje iz Avstrije in iz drugih držav uvažajo meso po dumpin-ških cenah; ob tem pa znižujejo že tako neekonomske cene domače živine. Da bi bila ironija še večja, kmetje s koruzo, ki jo je vlada namenila za omilitev posledic suše, krmijo do-pitano živino, ki bi že zdavnaj morala v klavnico. C. Zaplotnik ZA LJUDI, KI CENIJO KVALITETO Pristavškac 77,54290 Tržič Tel. (064) 57 713 Novo iz našega programa: •športno perilo |EXOTEX - smučarski puliji iz potar veturja HUSKY, - planinske športne jakne iz dvojnega poiar velurja jvojnega M UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi ČAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 Pri Hotelu Transturist v Škofji Loki, Titov trg 4/B NUDIMO VAM - dekorativno kozmetiko - kozmetiko za nego telesa in obraza - kolekcije parfumov SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV NA SLOVESNOSTI V CANKARJEVEM DOMU SMO PODELILI NAGRADE DRUŠTVA ŠPORTNIH NOVINARJEV SLOVENIJE Blejski veslači -slovenski junaki leta Ob izteku leta je bila za najboljšo športnico leta izbrana kegljačica Marika Kardinar, najboljši športnik je strelec Rajmond Debevec, najboljša ekipa v igrah je bila slovenska košarkarska reprezentanca, najboljša ekipa v posamičnih športih pa so blejski veslači. Ljubljana, 26. decembra - Iztekajoče se leto je gotovo eno tistih, ki bo za vedno zapisano v zgodovino slovenskega športa. Naši športniki so namreč začeli nastopati pod imenom nove države z znakom SLO, pod svojo zastavo pa so slovesno vkorakali na olimpijska štadiona tako v Albertvillu v Franciji kot v Barceloni v Španiji. In čeprav so na mnogih tekmovanjih dosegli lepe uspehe, sta bili dve olimpijski kolajni blejskih veslačev v Barceloni podvig, ki je najmočneje odjeknil v slovenskem športnem prostoru. Letošnje športno leto se je začelo v Kranjski Gori s tekmo svetovnega pokala smučarjev alpincev in nadaljevalo z znamenito Zlato lisico v Mariboru. Kljub temu da naši smučarji in smučarke niso posegli po prvih mestih, so se naši organizatorji športnih tekmovanj ponovno potrdili kot eni najboljših in najprizadevnejših. Mesec februar je bil v znamenju olimpijskih iger v Albertvillu v Franciji, za Slovence in naš šport pa je bil to prav gotovo zgodovinski dogodek, saj je naša reprezentanca prvič nastopila pod slovensko zastavo. Tako želene olimpijske medalje naši zimski športniki sicer niso prinesli domov, prinesli pa so vrsto lepih uvrstitev. Marca so se na mednarodnih tekmovanjih najbolj izkazali biatlonci, Gorenjci pa smo se veselili prvega naslova slovenskega državnega hokejskega prvaka, ki so ga osvojili Acroni Jesenice. Spomladi so bila v ospredju teniška in namiznoteniška tekmovanja, kjer sta dobro igrali zlasti Gorenjki Barbara Mulej in Polona Frelih, ponovno pa so se izkazali organizatorji teniškega turnirja Slovenian Minulo soboto so v Cankarjevem domu podelili tudi tradicionalne nagrade Športne zveze, kijih je za minulo leto prejelo 62 slovenskih športnikov in športnic, ki so osvojili medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah ter paraolimpijskih igrah, ter deset trenerjev in šest športnih novinarjev. Med Gorenjci so priznanja prejeli: Gregor Moličnik in Bojan Novak (balinanje), Lea Ribarič in Špela Pretnar (alpsko smučanje), Domen Slana (jadralno padalstvo), Tončka Urbane in Boris Urbane, Boris Benedik (kegljanje), Iztok Čop, Denis Zve-gelj, Milan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič, Janez Klemenčič (veslanje), ter trenerja Stanko Slivnik in Miloš Janša. Priznanja Društva športnih novinarjev so prejeli strelec Rajmond Debevec, Marika Kardinar, v imenu košarkarske reprezentance Peter Vilfan in blejski veslači: Iztok Čop, Denis Žvegelj, Sadik Mujkič, Janez Klemenčič, Sašo Mirjanič in Milan Janša. Open v Domžalah, kjer je slavil Šved Magnus Larsson. Največje mednarodne uspehe v maju so dosegli naši kegljači in kegljačice, ki so postali svetovni prvaki in podprvakinje, hkrati pa so postavili nove svetovne rekorde. Te dni smo v našo športno redakcijo dobiii zajeten kup božičnih in novoletnih čestitk športnikov, klubov, Športnih zvez in podjetij, ki pomagajo športnikom. Blejski veslači pa so nas poprosili, da v njihovem imenu čestitamo novo leto in se zahvalimo za številne čestitke in podporo, ki so je bili deležni v iztekajočem se letu. Zahvala blejskih veslačev Veslači veslaškega kluba Bled voščimo vsem prijateljem veslanja z Bleda, Gorenjske in Slovenije srečno novo leto 1993. Obenem se zahvaljujemo za pomoč, podporo in čestitke ob prvih osvojenih olimpijskih kolajnah za samostojno Slovenijo. Barbara mulej zmagala na flordi Naša najboljša teniška igralka Barbara Mulej je minule dni nastopala na tekmovanju za Rolex Orange bowl, ki pomeni neuradno svetovno mladinsko prvenstvo. Tekmovanje je potekalo v Miamiju na Floridi, Barbara pa je kot prva nosilka zanesljivo zmagala med posameznicami in nato še v paru s hrvaško reprezentantko Murićevo. Tako je dosegla enega največjih uspehov v svoji karieri, s posamično zmago pa je ponovila uspeh Mirne Jaušovec iz leta 1973 in morda stopila na pot nekdanjih zmagovalk Chris Evert, Mary - Joe Ferna dez, Gabriele Sabatini... • V. S. Poletni meseci so bili zanimivi zlasti za ekipne športe. Prvi državni nogometni prvaki so postali nogometaši SCT Olim-pije, naši košarkarji pa so odli- VATERPOLO čno nastopili na kvalifikacijah za olimpijski košarkarski turnir. Čeprav jim podvig ni uspel, so dokazali, da so odlična ekipa, s katero bo v naslednjih letih treba računati tudi na evropski košarkarski sceni. Vrsto lepih rezultatov so poleti zabeležili tudi drugi športniki, od kolesarjev do šahistov, omeniti pa je treba lep uspeh Škof-jeločana Domna Slane, ki je osvojil drugo mesto na evropskem prvenstvu v jadralnem padalstvu, ki je bilo v Preddvoru. Seveda pa so športno poletje zaznamovale predvsem olimpijske igre, kjer so se sanje po prvi olimpijski kolajni za Slovenijo vendarle uresničile. Odlični blejski športniki so pri-veslali kar dve.... Tudi športna jesen je bila bogata s prireditvami in dobrimi rezultati naših športnikov. Če omenimo samo podvig alpinistov Štremflja in Prezlja, uspeh evropskega prvaka in rekorderja v hitrostnem izbijanju, Kranjčana Bojana Novaka, naše blejske prireditelje turnirja evropske turneje v golfu, je jasno, da se je Slovenija izkazala kot športna država, kot dežela pogumnih in delovnih ljudi. In tudi, ko smo se jezili na marsikaj in marsikoga, smo se znali veseliti z našimi športniki, ob njihovih uspehih in močni volji po napredku. Da bo tako tudi v prihajajočem letu nam obetajo decembrske odlične, uvrstitve smučarjev, skakalcev, tenisačev, biatlon-cev, plavalcev.... • Vilma Stanovnik, foto: G. Šinik Neodločeno v igri za torto TRIGLAV (beli) TRIGLAV (modri) 8:8 (2:0, 2:2, 1:3, 3:3) Kranj, decembra - V soboto so najmlajši člani Vaterpolskega kluba Triglav (šola vaterpola), katerih trener je kapetan prvega moštva Igor Štirn med seboj odigrali tekmo in to za torto. Po izenačeni igri je bil rezultat na koncu srečanja neodločen, tako da so torto pojedli skupaj. Za ekipo belih so nastopili: Kodek. Cof, Palevič. Kaduc, Gustinčič, Karun, Poljak, A. Vrhovnik, Nahtigal, Jokič, Vrhovnik; za modre pa: Mertel, Puhar, Štromaier, Švegelj, Antonijevič, Palevič, Kuralt, Oman, Valič, Potočnik. Golob, Podlipnik. • J. Marin-ček PO HUDI POŠKODBI SE JE NATAŠA BOKAL VRNILA IZ AMERIKE LE ENA NOVOLETNA ŽELJA Škofja Loka, 27. decembra - Na božični večer je naša najboljša smučarka Nataša Bokal po skoraj dveh mesecih pripotovala s treningov in tekem v Ameriki. Čeprav so uvodne tekme pokazale, da se obeta dobra sezona, pa je trening smuka, na katerem si je hudo poškodovala koleno, izničil celoletno delo, treninge in upe. In namesto, da bi se te dni pripravljala, da ponovi uspeh is predlanske Zlate lisice, doma zdravi poškodovano nogo. Toda Nataša ne obupuje. Komaj se je po operaciji toliko pozdravila, da je pozabila na bolečino, že snuje nove načrte. Ko si padla in ko si ugotovila, da je sezona zate končana že na začetku, na kaj si najprej pomislila? "Še preden sem padla, mi je "obrnilo" nogo, začutila sem bolečino in tisti trenutek sem premišljevala samo to, kako naj padem, da se ne bom še bolj poškodovala. Po padcu sem skušala najprej vstati, ko sem videla, da ne gre, ko so mi morali na noge pomagati drugi, sem vedela, da je slabo. Najprej sem upala, da le ni tako hudo, nato pa sem se pač sprijaznila s tem, da je sezona zame končana. Prve trenutke nisem o ničemer razmišljala, ko pa so me tam polegli, sem začela premišljevati Ponesrečeni Nataši je srečo v o tem, bilo mi je hudo, ker se je novem letu zaželel tudi predsed- tako dobro začelo, ker sem imela nik Milan Kučan. celo dober čas v smuku, naenkrat pa je bilo vsega konec, bilo mi je žal.... vse je šlo po načrtih. Vendar pa smo se že naslednji dan začeli pogovarjati, kaj nas te mesece čaka, kaj bo treba storiti, da bom naslednji sezono spet začela s tekmovanji." Obeta se ti zdravljenje, nato nove priprave. Kaj boš počela naslednje mesece? "Približno mesec dni moram ležati, ne smem stopiti na nogo, vmes moram razgibavati najprej do 40 stopinj, nato do 90 stopinj. Kasneje me čaka razgibavanje v bazenu, na kolesu.....in nato ponovno treningi. Vmes bom tudi študirala." Kaj boš počela med prazniki? "Doma bom, na kavču, gledala bom televizijo. Kaj drugega mi ne preostane. Nato me bodo peljali v Maribor, kjer si bom pač po svojih močeh ogledala tekmovanje za Zlato lisico?" In želje v novem letu? "Kaj naj rečem, ko je človek bolan, ima eno samo." • V. Stanovnik, foto: G. Šinik ZA JUBILEJNO LISICO VSE PRIPRAVLJENO Maribor, decembra - Kot so sporočili organizatorji XXX. pohorskega svetovnega pokala, je za veleslalomsko in slalomsko tekmo žensk, ki sta na sporedu 5. in 6. januarja na Pohorju, vse pripravljeno. Ker je dosti hladno, proge dodatno zasnežu-jejo, tako da bo jubilejna, 30. Zlata lisica lahko res slovesna. Ob uradnem delu tekmovanja pa so bodo na Pohorju zbrale tudi dosedanje zmagovalke Lisice, ki se bodo med odmorom sredine slalomske tekme pomerile med seboj. • V. S. /t* HOKEJ (PRE)POLNA JESENIŠKA MREŽA Ljubljana, Bled, decembra -VI. kolu drugega dela državnega hokejskega prvenstva sta se v nabito polni ljubljanski dvorani Tivoli pomerili ekipi Olimpijc Hertza in Acroni Jesenic. Tekma je bila vse do zadnje tretjine napeta in zanimiva, moštvi pa sta se izmenjavali v vodstvu. Toda v zaključnem delu so očitno še od alpske lige utrujeni Jeseničani popustili in Ljubljančani so jih kaznovali s kar štirimi goli ter zmagali z rezultatom 10 : 5 (2:2, 4:3. 4:0). Drugi par je bil Bled - Celje. Blejci pa so na domačem ledu uspeli iztržiti le točko, saj se je tekma končala z rezultatom 3:3(1:2, 0:1, 20). Triglav, ki je doma gostil Slavijo, je letos prvič prepustil zmago gostom iz Zaloga. Rezultat tekme je bil 4 : 5 (1:2, 1:1, 2:2). Včeraj zvečer je bilo na sporedu že drugo kolo. V gorenjskem derbiju sta se srečala Bled in Acroni Jesenice, v Celju pa Celje in Olimpija Hertz. Rezultatov ob zaključku redakcije še nismo dobili. Gorenjski hokejski navijači pa se že pripravljajo na prvi letošnji veliki obračun med Jeseničani in Ljubljančani v Podmežaklji. ki bo prihodni petek, 8. januarja, ob 18. uri. Še prej pa Jeseničani v torek doma pričakujejo ekipo Celja. • V. S. p GLASOVA k GORENJSKI GLAS ♦ 24. STRAN J 10 1 INKA Sreda, 30. decembra 1992 KRANJSKI NOGOMETAŠ BOJAN TANESKI ODHAJA K MURI V MURSKO SOBOTO Naklo sem pozabil Kranj, 24. decembra - Nogometni klub Živila Naklo in Bojan Tane-ski, ki je dve sezoni in pol nosil dres "najbolj nogometne slovenske vasi" in "največjega presenečenja slovenskega nogometa", kot so pravili Naklancem, sta se razšla. Bojan je, karkoli je že med njim in klubom bilo, dal svoj prispevek k naklanskemu nogometnemu čudežu, igranje za Živila Naklo pa je Taneskega popeljalo med najboljše slovenske nogometaše. Živila Naklo se vidijo v vrhu slovenskega nogometa tudi brez Taneskega, ki to jesen skoraj ni igral zaradi poškodbe in klubske kazni, Taneski pa ima prestop k Muri za potrditev svojega prepričanja, da je še dober in bo še boljši in da tudi državna reprezentanca zanj ni nedosegljiva. Dan po podpisu pogodbe z Muro mk ŠŠ> S? a Murske Sobote je Bojan Tane- ski povedal svoje razloge odhoda iz Nakla. Po dveh sezonah in pol ste zapustili Živila Naklo. Ste se razšli bolj prijateljsko, kot so bili odnosi med vami in klubom zadnje pol leta? "Slovo še nikdar ni bilo tako slabo kot tokrat. Veliko klubov sem zamenjal, vendar tako grenkega slovesa ni bilo nikjer. Odnosi so bili pod ničlo. Igra ni bila nikdar fer." Kje so razlogi vašega razočaranja? "Napetost je bila stalna. V dveh letih smo imeli približno deset sestankov. Dogovorjeni smo bili, da dobim od njih lokal ali denar. Ali eno ali drugo. Vseeno. Ali malo več denarja, pa brez lokala, ali pa lokal in manj denarja. Dve leti in pol je minilo, pa so uresničitev obljube samo podaljševali. Križaj se je izgovarjal na Zupana, Zupan na Remica in vse skupaj se je vrtelo v krogu. Nihče mi ni točno povedal, kako, kaj in kdaj. Včasih smo se sporekli tudi glede plačila. Jaz sem pa reagiral, kot mogoče ne bi smel, vendar sem tak človek. Jaz v takih primerih ponavadi štrajkam. To v bistvu ni fer do igralcev in kluba. Vendar. Če oni meni naredijo krivico, jo jaz poskušam vrniti. To se je vleklo in ponavljalo." Vseeno. Na Naklo vas veže marsikaj. Soigralci, zmage, vaši odločilni goli, napredovanje iz lige v ligo. "Lani je bila druščina zelo v redu. Trener je bil Andrejašič, v klubu pa še ni bilo štirih, petih novih igralcev. V bistvu imam lepe spomine samo na svoje gole. Lani sem odigral eno svojih boljših sezon. Bil sem četrti, peti strelec lige, zabil sem 20 golov, čeprav devet tekem nisem igral. Lepe spomine imam na svojega enkratnega prijatelja Jerino, kot na človeka in kot igralca. Z njim sva se su-per ujela. Karkoli sem se spomnil, je uspelo. Dve sezoni sva z Jerino držala klub v vrhu, pa mi niti eden ni rekel hvala. Še obtožujejo me, sem slišal." Mura, ob Olimpiji glavni kandidat za prvaka, je vaš novi klub. Je ta prestop za vas in slovenski nogomet dokaz, da še niste za staro šaro, neke vrste rehabilitacija? "Za Muro sem se odločil, ker je to velik in močan klub z evropskimi ambicijami. Oni so mi dokazali, da še nisem za odpis, čeprav vedo, da zadnjih šest mesecev nisem igral. Dve, tri tekme po en polčas. To je vse skupaj nič. Dokazali so mi, da sem jaz nekaj vreden in da me rabijo. Dvakrat sem bil v Murski Soboti na razgovorih in v desetih minutah je bilo vse dogovorjeno. So zelo resen klub. Imajo že načrte za gradnjo novih tribun, kar je še en dokaz več, da resno računajo na Evropo. Kupili so še tri ali štiri igralce, od teh dva zelo dobra iz sarajevskega Železničarja. Uro, dve pred menoj so se pogovarjali tudi z Miloševičem, vendar so meni takoj rekli, da so se odločili zame. To je osebna rehabilitacija. Skupaj s klubom hočem še napredovati. Rad igram nogomet. Mislim, da ga dobro igram." Iz Živil Naklo si odšel. Pa vseeno. Tvoj novi klub starta na vrh, kakšne so pa možnosti Naklancev? "Upam, da bodo izpadli. Vendar ne bodo. Vsaj to sezono ne. Za drugo leto jim to želim. Včeraj sem govoril z Jerino in Lunarjem. Oba hočeta proč, pa jih ne pustijo. Tudi Vorobjov bi želel v drug klub in prosil me je, da mu kaj najdem." Pomeni igranje za Muro tudi selitev v Mursko Soboto? "Živel bom tam, dogovorili pa smo se tudi, da bom tam odprl športno trgovino. Klub mi bo pomagal do te mere, da sam s tem ne bom preveč obremenjen." Vztrajno vas vabijo tudi v kranjski Jelen Triglav. Tudi. Vendar je normalno, da se človek odloči za boljše, čeprav sem tu doma, tukaj imam trgovino, vendar prva liga in dober klub odločita." Tako kot Jerina ste tudi vi igrali na Islandiji. "Iz Avstrije sem odšel na Islandijo. Jerina pa je prišel eno leto za menoj. Moram reči, da je bilo povsod dobro. Odnosi so bili prijateljski, prijateljsko smo se razšli, edino v Naklem so bili problemi. Ko sem prišel iz Islandije, je bil z Borisom Križajem, s katerim sva se dobro poznala, sklenjen ustni dogovor, da me pustijo, če dobim ponudbo iz tujine. Včeraj sem mora! plačati 7.000 mark klubu, da so me pustili. Danes mi pravi, naj jim bom hvaležen, da lahko igram v prvi ligi in da so oni vame nekaj vložili. V bistvu pa sem v Naklem samo nazadoval." Očitno ste naredili čez Naklo križ. "Jaz sem Naklo v bistvu že pozabil. Raje imam sebe. Zato sem tudi plačal 7.000 mark in odšel. Lahko bi bil še konkretnejši in bi še kaj več povedal, vendar bi škodoval sebi. Kranj je majhen. Tu imam trgovino, od katere živim. Tako raje pozabim Jih bo že Bog kaznoval." • J. Košnjek KEGLJANJE NA LEDU Državno prvenstvo v metu na daljavo Rateče, 26. decembra - Minulo soboto je v odlični tehnični izvedbi sekcije za kegljanje na ledu Športnega društva Planica potekalo v Ratečah državno prvenstvo v kegljanju na ledu 1992 v disciplini "met na daljavo". Prizadevni Ratečani so 210 metrov dolgo ledeno stezo pripravili na zaledenelem jezeru Ledine v Ratečah. V lepem vremenu se je pomerilo 23 tekmovalcev iz Mislinje, Jesenic, Bleda in Rateč. Tekmovanje se je štelo tudi kot izbirna tekma za sestavo državne reprezentance, ki se bo udeležila evropskega prvenstva v kegljanju na ledu, ki bo od 15. do 17. januarja 1993 v Waissegu pri Gradcu v Avstriji. Od petih metov so se šteli najboljši rezultati. V reprezentanco so se med člani uvrstili Stane Koprivnik, Rudi Lubej in Frici Tisnikar iz Mislinje, Jože Špolad iz Rateč ter Rado Potočnik in Dare Kučan z Bleda, med juniorji od 18 do 24 let se je v reprezentanco uvrstil Rudi Šapek z Jesenic, med juniorji do 18 let pa Uroš Krenker in Miha Koprivnik iz Mislinje. • Lojze Kerštan PLAVALCI ZA BOŽIČEV MEMORIAL Državna rekorda kovača in prosenove Maribor - Na dan slovenske samostojnost (26. decembra torej) je bil v mariborskem zimskem bazenu tradicionalni Božičev memori-al. Mariborčani so namreč v spomin na lani tragično preminulega plavalnega delavca Toneta Božiča po njem preimenovali sicer že veliko starejši novoletni miting za pionirje in mlajše pionirje. Na letošnjem je nastopilo skoraj 500 plavalcev iz vseh slovenskih klubov, od tega jih je bilo kar 55 iz Kranja. Na mitingu sta bila dosežena dva državna rekorda za mlajše pionirje, oba pa sta odšla v Kranj. Polona Prosen je na 50 m hrbtno popravila svoj rekord za desetinko sekunde, ki ga je 12. decembra letos dosegla na Ravnah - zdaj znaša 35,95, Jaka Kovač pa je popravil skoraj dve leti star rekord na 50 m prsno Ravenčana Matjaža Čepel-nika - prej je bil 37,50, nova najboljša znamka pa je 36,83. Mariborčanom je sicer treba čestitati, da so v Pristanu zbrali domala vse slovenske tekmovalce, manj pohval pa so si prislužili z dokaj šibko organizacijo. Zaradi zapletov se je tekmovanje začelo okroglo uro pozneje in se tako zavleklo v pozne večerne ure, precej sitnosti je bilo tudi s startnimi listami, merjenje časov je bilo sicer brezhibno, res pa je, da so nekateri zaradi odločitve, da startov ne ponavljajo, na koncu ostali brez uvrstitve. Rezultati - starejši pionirji: 100 m kravi 1. Govše (Ll) 59,73, 3. Škunca (TK) 1:02,02, 100 m prsno 1. Govše (LL) 1:10,39, 8. Škunca (TK) 1:22,12, 100 m delfin 1. Abram (FR) 1:07,56, 5. Pire (TK) 1:12,67, 7. Dolžan (TK) 1:14,59, 100 m hrbtno 1. Stojanovič (NC) 1:08,01, 8. Dolžan (TK) 1:15,63. Mlajši pionirji: 50 m kravi: 1. Štular (FR) 30,36, 6. Ančik (TK) 32,12, 7. Gašperlin (TK) 32,17, 50 m prsno 1. Kovač (TK) 36,83 V ponedeljek, 28. decembra, sta direktor zasebne firme Unicom iz Ljubljane Matjaž Lenassi in finančni direktor te firme Janez Vidmar pripravila krajši sprejem za trenerje in 45 plavalcev kranjskega Triglava, združenim z ogledom njihove firme. Unicom je šele nekaj let staro podjetje, ki se ukvarja z računalniki oziroma računalniškimi sistemi. Njihov zadnji večji dosežek je celovita računalniška ureditev oziroma povezava republiškega parlamenta. Najvažnejše pri vsem tem pa seveda je, da je Unicom že drugo leto denarni podpornik kranjskega plavanja in da bo v novi sezoni glavni sponzor PK Triglav. Matjaž Lenassi je pred podpisom dejal: »Naši poslovni partnerji sodijo v specifičen krog, zato nam je popolnoma jasno, da sam sponzoriranje kranjskega plavanja ne more bistveno vplivati na večji obseg dela. Pri odločitvi, da ga bomo podpirali še v večji meri kot doslej, je odločilo preprosto dejstvo - doslej smo videli, da dobro in pošteno delate, da se trudite in prepričan sem, da se bomo med sezono dobro razumeli in kakšno akcijo tudi skupaj izpeljali!« - nov državni rekord; 50 m delfin: 1. Baje (KAM) 34,57, 5. Pe-star (TK) 35,76; 50 m hrbtno 1. Šuler (FR) 36,43, 3. Hribar (TK) 38,11, 4. Šter (TK) 40,44. Starejše pionirke: 100 m kravi 1. Breznik (OSO) 1:01,26, 2. Omejc (TK) 1:03,73; 100 m prsno 1. Omejc (TK) 1:18,62; 100 m delfin 1. Funkl (LL) 1:12,14, 7. Sušnik (TK) 1:20,91; 100 m hrbtno 1. Sojar (LL) 1:10,94, 8. Žerovnik (TK) 1:21,55. Mlajše pionirke: 50 m kravi 1. Fras (FR) 31,94, 16. Kovač (TK) 37,92; 50 m prsno 1. Pribošič (CK) 42,55, 3. Kovač (TK) 43.76: 50 m delfin 2. Breznik (OSO) 35,87, 2. Prosen (TK) 35,95, 5. Bregar (TK) 38,61; 50 m hrbtno 1. Prosen (TK) 35,95 -nov državni rekord. Vsak tekmovalec(ka) je startal(a) dvakrat, Radovljičani pa tokrat niso imeli kaj dosti sreče - njihove najboljše uvrstitve sta bili dve tretji mesti, Justin je na 100 m hrbtno plaval 1:15,67, Praprotnik pa na 50 m hrbtno 41,45. • Ilija Bregar NAMIZNOTENISAČI SO SE ZBRALI V KRIŽAH Na božično-novoletnem turnirju več kot 70 tekmovalcev Križe pri Tržiču, 27. decembra - Namiznoteniški klub Križe je bil minulo nedeljo že drugič organizator božično-novoletnega turnirja za mladinke, mladince, pionirje in pionirke. Na turnirju se je pomerilo več kot sedemdeset mladih igralcev namiznega tenisa, nastopili pa so člani klubov: NTK Merkur, Partizan EGP Škofja Loka, NTK Jesenice, NTK Logatec, NTK Era Tempo Velenje, Sport Club Volkendorh Villach, Pamučna industrija Duga Resa, NTK Preserje, NTK Murova Jesenice, Kajuh Slovan Ljubljana, Semedela Koper in domačini, NTK Križe. Kot je ob tokratnem prazničnem turnirju dejal predsednik kriškega kluba Uroš Aljančič, so domači organizatorji ponosni, da lahko gostijo tako uspešne ekipe in posamezne tekmovalce. Močna udeležba je namreč najboljša reklama za namizni tenis, ki ima med mladimi vse več pristašev. V kategoriji mladink je na turnirju zmagala Polona Rozman (NTK Preserje), ki je v finalu premagala Živo Štrukelj (Merkur) z 2 : 0, tretja pa je bila Petra Fojkar (Merkur). V kategoriji mladincev je zmagal Igor Cek (Semedela Koper), ki je v finalu ugnal klubskega kolego Roka Jermana, tretji pa je bil Tadej Vodušek (NTK ERA TEMPO Velenje). Med pionirji je bil na turnirju najuspešnejši Janez Pe-trovčič (NTK Preserje), ki je z 2 : 0 v finalu premagal Uroša Slatin-ška (NTK ERA TEMPO Velenje), tretji pa je bil Borut Semo- Vodstvo NTK Križe se zahvaljuje številnim sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi turnirja, posebej pa trgovini Matej iz Sebenj, kjer so poskrbeli, da tekmovaci niso bili lačni. lič (Semedela Koper). Tudi v kategoriji pionirk je nastopilo več kot dvajset tekmovalk, najboljše pa so bile gostje iz sosednje Hrvaške, saj je zmagala Ivana Kov-če (Duga Resa), ki je v finalu premagala Urško Petrič (NTK Merkur Kranj). Tretja pa je bila Ivana Poljak (Duga Resa). Sredi nedeljskega popoldneva so mladi tekmovalci zadovoljni odhajali iz Križ, kamor so jih prizadevni organizatorji povabili spet čez leto dni. • V. Stanovnik Tradicionalni turnir v preddvoru Preddvor - V soboto je bil v osnovni šoli v Preddvoru tradicionalni božično-novoletni turnir v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo osem ekip podjetij in Športnih organizacij kranjske občine. Med ekipami je zmagala ekipa Merkurja pred Obrtniki in Gorenjem, med posamezniki Jauh (Merkur) in med dvojicami Korenjak - Premk (Gorenje). • J. Kuhar Ljubelj v vodstvu Kranj, decembra 1992 - V preteklem tednu so končali jesenski del tekmovanja tudi kegljači v medregijski ligi. V zadnjem kolu sta oba Gorenjska ligaša gostovala in zmagala. Posebno težo ima zmaga LJUBELJA v Medvodah proti ekipi HIDRA, saj se je s tem ekipa LJUBELJA učvrstila na vrhu lestvice. Lestvica po prvem delu tekmovanja: 1. Ljubelj 17, 2. Slovan 14, 3. Sava 13, 4. Hidro 12, 5. Lokomotiva 12, 6. Riko 10, 7. Kamnik 4, 8. Grosuplje 4, 9. Geološki zavod 2, 10. Ilirija II. Bistrica 0. Kegljaške lige se bodo nadaljevale v spomladanskem delu, z začetkom 30. januarja 1993. Med tem časom pa kegljači ne bodo mirovali, saj so v tem času na sporedu tekme za pokal Slovenije in Gorenjski prvenstvi za posameznike in v dvojicah. • M. Šilar BETI ry KOŠARKA Za zaključek leta zmaga didakte Zaradi bližajočih se novoletnih praznikov so košarkarji 2. SKL -zahod odigrali tekme 14. kola predhodno. V Radovljici sta se pomerili domača ekipa in gostje iz Črnuč, ki so med redkimi dosedaj že premagali Radovljičane. Tekma se je temu primerno tudi razvijala. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, največja prednost enih in drugih ni presegla petih točk. Didakta je dobila I. polčas z rezultatom 48 : 44, toda gostje se niso predali. Sedaj so bili, za razliko do prvega polčasa, domači tisti, ki so lovili goste. Ti so še 30 sekund pred koncem vodili za tri točke, a tudi to ni bilo dovolj. V zaključku so domači s košem r SMUČARSKI SKOKI Dober nastop naših v st. moritzu St. Morit/., 26. decembra - V tem švicarskem zimskošportnem središču je bila vsakoletna tradicionalna prireditev v smučarskih skokih za evropski pokal. Udeležba je bila zelo kvalitetna. Zmagal je domačin Trunz, drugi je bil Guy (Francija), tretji Zind (Švica). Lep uspeh sta dosegla član Alpine iz Žirov Primož Kopač s 7. mestom in član Triglav Telinga iz Kranja Sašo Komovec, ki je dosegel 13. mesto. • Janez Bešter Gorenjci uspešni na pokalu Slovenije Planica, 27. decembra - ŠD Planica in SSK Stol iz Žirovnice sta zelo dobro organizirala dve tekmovanji v smučarskih skokih za Pokal Slovenije. Pri mladincih do 18 let je nastopilo 42 tekmovalcev in pri mladincih do 16 let 48. Skakalci so prikazali zadovoljivo skakanje. Največ uspeha so imeli Gorenjci. Pri mladincih do 18 let je dvojno zmago dosegel Triglav Teling. Rezultati: 1. Gregor Martinjak 214,4 točke, 67,5 in 68,5 m, 2. Rok Polajnar (oba Triglav Teling) 208,2 točke, 62 in 68,5 m, 3. Jure Radelj (Ilirija Center) 207, 62 in 68 m. Gorenjci pa so dosegli še Četrto mesto Zvikart (Tr - Teling), 5. Anže Zupan (Stol Žirovnica), 6. Zoran Zupančič (Alpina Žiri) in 9. Grega Eržen (Tr - Teling). Rezultati 16 let: 1. Jure Radelj (Ilirija Center) 220,6, 68 in 68,5 m, 2. Uroš Rakovec (Triglav Teling) 205,8, 66 in 66 m, 3. Robi Kopu-šar (Ljubno) 203,1, 66 in 65,5 m. Ostali Gorenjci: 4. Jaka Grosar, 5. Roman Perko (oba Tržič), 7. Robert Janežič in 10. Primož Peterka (oba Triglav Teling). V točkovanju za Pokal Slovenije vodi kranjski Triglav Teling z 229 točkami, druga je Ilirija Center 181 točk in tretja Alpina Žiri, ki ima 80 točk. • Janez Bešter Dober nastop pineste Ermana odločili tekmo sebi v korist z rezultatom 91 : 90. • A. S. Kranj, decembra - V športni dvorani je bilo minuli konec tedna prvenstvo v malem nogometu. V skupini »C« je Pinesta v drugem kolu osvojila novi dve točki in tako še naprej vodi. Ta ekipa pa je dosegla pomembno zmago tudi v II. skupini »B« in tako obdržalo stik z vodilno ekipo Pizzerije Štern. Odigrano pa je bilo tudi 3. in 4. kolo skupine »A«. Rezultati: 2. kolo skupine »C«: Pinesta : Intercambio 1 : 0, Športna zveza : Restavracija Mahne 2 : 2; 3. kolo II. skupine »B«: Gradbinec : Pinesta 1 : 2, Ranč boys : Pizzerija Štern 0 : 5, Canon-Kokrica : Izvori 112:0, Mak : Vinoteka Viki - tekma se bo odigrala 9. 1. 93, I. skupina »B«: Kokra : ŠD Kranj 2:1, Alpos : Športna zveza 3 : 0, 310 UC : Ikos 1 : 4, Mizarstvo Sitar } Kriva ščuka 0 :4; 3. kolo I. skupine »A«: Avtoprevozništvo Lampe : Okrepčevalnica Alf 3 : 2, NK Podgorje : Videoteka A + D 2 : 1, Bambus bar : K. Metodi 2 : 1, II. skupina »A«: Lango : Prodajalna Pirček Visoko 5 : 1, Izvori I : Infiniti 3:1, Besa 90 : Pizzerija Orly 2:12, III. skupina » A : Pizzerija Polana : Kleparstvo Galjot 6:1, Flamengo I : Viktorija 0 : 2, NK Trboje : Protex MKD 4 : 1. IV. skupina »A«: Gostilna Aleš : Menjalnica Mikel 4:1, Okrepčevalnica pod Jenkovo lipo : Zlata riba 4:1, Pralnica Genie : Frizerstvo Zelnik 3 : 0; V. skupina »A«: Trgovina Lisjak : Škorpijon 2 : 3, Nektar : Venera shop 0 . 3, Stop : Šport Rekar 3 : 1; VI. skupina »A«: QPR : Flamengo 3 : 0, Blue racers : Avtoservis Kadivec 1 : 2, Sar ; Pizzerija Log 0 : 12, VII. skupina «A«: Finiš : Montenegroturist 0 : 3, Astalf beton : Vodovodni stolp 2 : 6, Magic boom : Vinoteka Viki 3 : 4; 4. kolo I. skupine «A«: Avtoprevozništvo Lampe : Videoteka A + D 5 : 0, Okrepčevalnica Alf : U'redu 3 : 0, NK Podgorje : K. Metodi 3 : 0, II. skupina »A«: Lango : Infiniti I : 3, Prodajalna Pirček Visoko : Prijatelji - tekma bo 17. 1. 1993, Izvori I : Pizzerija Orly 1 : 3. III. skupina »A«: Pizzerija Polana : Viktorija 3 : 3, Kleparstvo Galjot : Kokra B 0 : 1, Flamengo 1 : Protex MKD 10 : 1, IV. skupina »A«: Gostilna Aleš : Zlata riba 4:1, Menjalnica Mikel : U-sistemi 5 : 2, Okrepčevalnica pod Jenkovo lipo : Frizerstvo Zelnik 5 : 0; V. skupina »A«: Trgovina Lisjak : Venera shop 0 : 2, Škorpijon : 310 UC 1 : 4, Nektar : Šport Rekar 4:3: VI. skupina »A«: QPR : Aoservis Kadivec 5 : 3, Flamengo : Tenis shop VVimbledon 4 : 0, Blue racers : Pizzerija Log 0 : 3, VII. skupina »A«: Finiš : Vodovodni stolp 0 : 3, Montenegroturist : Gostilna pri Slug 0 : 3 bb, Asfalt beton : Vinoteka Viki 5:1. Tekmovanje v zimski občinski ligi se bo nadaljevalo 9. in 10. januarja 1993, ko bo na programu 3. kolo v skupini »C«, 4. in 5. kolo v skupini »B«, 6. kolo in neodigrane tekme v skupini »A«. Prvi del tekmovanja bo za skupino »A« zaključeno 17. januarja 93, do takrat pa vsem nastopajočim želimo veliko sreče v nastopanju in srečno 1993. • J. Marinček DRUŽINA FRANC POMAGA V KLUBU IN DRŽI PESTI ZA URBANA Urbana uspehi niso spremenili Planica, decembra - Ko je kranjski skakalni klub Triglav Teling prejšnji konec tedna v Planici pripravil tekmovanje za alpski pokal v smučarskih skokih je bila pod skakalnico zbrana skoraj vsa družina Franc z Bleda. Urban je tekmoval, mama Nataša je skrbela za čaj in hrano za tekmovalce, Polona je skrbela za "zvezo" med skakalnico in kuhinjo, tudi oče ni bil daleč od skakalcev in vodstva tekmovanja.... Mi pa smo jih povprašali, kakšno je življenje ob mladem tekmovalcu, ki je s komaj sedemnajstimi leti uspel prodreti med svetovno elito. "Ko je Urban na prvi tekmi tako dobro skakal, so me v šoli začeli spraševati o njem, naročali so mi čestitke. In ko je nato prišel s tekem domov, so mu prijatelji pripravili sprejem. Mislim pa, da je uspeh zaslužil predvsem sam s svojim delom, mi pa smo bili doma seveda vsi veseli. Veliko smo z njim hodili na tekme, predvsem v Planico, v Sebenje, v Velenje, vendar pa Sestra Polona še kako privošči uspeh starejšemu bratu Urbanu, sama pa trenira rokomet. se doma po njegovem uspehu življenje ni dosti spremenilo. Tudi prej smo o njem več govorili, ko je bil doma, mami se mu je bolj posvečala, vendar ko njega ni, takrat sva v ospredju z bratom Gašperjem," je povedala simpatična trinajstletna sestra Polona. Mamo Natašo seveda, kot večino mam, skrbi, kaj bo s sinom, se bo vrnil zdrav, zadovoljen, vendar pa mu skakanja nikoli ni branila. "Njegov šport jemljemo čisto normalno, pravzaprav se o njegovem skakanju doma pogovarjamo, kar je mogoče malo. Ne silimo vanj, če kaj pove, pač pove, če ne pač ne. Nikoli mu nisem branila treningov in tekmovanj, saj je pravzaprav začel "hecno". Sosed Vili Triplat je neko nedeljo prišel k nam in rekel, da bi šel Urban na tekmo, naj gremo z njim, da nas bo več. Nato se je začelo in nikoli mu nismo branili. Tudi sami pomagamo v klubu, če nas rabijo, nas prosijo za pomoč in pač gremo. Na tekme v tujino ne hodimo veliko, doma pa večkrat, če je le mogoče. Morda bomo sedaj šli v Bischofshofen, Urbanu je praktično vseeno, če smo ob POTAPLJAČI SO ODŠLI NA MEDNARODNO NOVOLETNO TEKMOVANJE Lovci na ribe zbrani na lošinju Bled, decembra - Čeprav na začetku zime vodni športi niso v ospredju, pa naše potapljače prav te dni čaka ena najpomembnejših letnih preizkušenj, mednarodno tekmovanje mest na Lošinju. Na njem bo nastopilo kar sedemdeset ekip iz vsega Sredozemlja, blejski potapljači pa se bodo ob bok postavili najslavnejšim in najboljšim ekipam Italije, Francije, Španije... Mitja Klinar z Jesenic, ki je tudi član slovenske reprezentance pa bo nastopil še na tekmi za Pokal narodov. Ko so se tik pred prazniki odpravljali na tekmovanje na Lošinj, so blejski potapljači obiskali enega sponzorjev, trgovino GT na Bledu, tam pa so predstavili tudi delo Društva za podvodne dejavnosti Bled, ki ima sicer tri sekcije: sekcijo za reševanje, sekcijo za fotografijo in sekcijo za športni podvodni ribolov in hitrostno plavanje. V sekciji za podvodni ribolov je okoli 15 aktivnih potapljačev, ekipa za podvodni ribolov pa že nekaj let sodeluje na državnem prvenstvu ter različnih mednarodnih tekmovanjih. Eno najatraktivnejših je gotovo sedaj že tradicionalno novoletno tekmovanje mest na Malem Lošinju, kjer so bili blejski potapljači leta 1988 de- veti, predlani triindvajseti, lani pa osemnajsti. "V zadnjih dveh letih so naši člani zelo dobro pripravljeni, precej so napredovali, tako da smo na državnem prvenstvu dvakrat zmagali posamično in ekipno. Mitja Klinar je tudi v slovenski reprezentanci (poleg Bleda imajo svoje ekipe še Celje, Ljubljana in Kranj), tako da bo na Lošinju nastopil na dveh tekmah, na tekmi za Pokal narodov in na tekmi za Pokal mest," je povedal Lovro Legat, predsednik sekcije za podvodni ribolov pri SPZ. Ker tudi potapljaški šport. zahteva vse več denarja, saj treningi potekajo izključno ob Tekmovanje v podvodnem ri-bolovo poteka približno šest ur. V tem času morajo tekmovalci ujeti čimveč rib težkih nad 500 gramov. Vsaka dovolj težka riba pomeni 500 točk. To je tekmovanje "na dih", brez kisikove bombe, zato je, poleg poznavanja "terena", seveda pomembna tudi dobra pripravljenost tekmovalca. Lovi se namreč do globine 25 metrov, pri čemer tekmovalci pod vodo zdržijo okoli dve minuti. Zato morajo biti za tekme popolnoma zdravi in seveda dobro psihofizično pripravljeni. morju, trenirati pa je treba vsaj enkrat tedensko in ker so pravila na mednarodnih tekmovanjih vse bolj stroga (od letos so naprimer za mednarodna tekmovanja potrebna enotna oblačila reprezentanc), so blejski potapljači dobili tudi nekaj sponzorjev: GT Bled, Casino Bled, Samanto Ljubljana, Zavarovalnico Triglav, Almiro in Elan. • V. Stanovnik tekmovališču ali ne. Včasih med tekmo komaj spregovorimo, včasih nam samo pokima, doma pa kasneje o tem skorajda ne govorimo. Tudi po zadnjem uspehu je bilo tako, Urban je bil čisto tak kot navadno," pravi mama Nataša. "Urban je že kot majhen znal dobro smučati, nato je šel med skakalce, toda po letu treningov na Bledu je sekcija razpadla. Fanta je prevzel Jani Grilc, ki je trener pri Triglavu, saj je bilo jasno, da je potrebno izboljšati tehniko. Sam nikoli nisem branil, da je treniral skoke, saj je realno gledano ta šport po odstotku poškodb dokaj varen. Moram pa reči, da smo bili doma vselej veseli njegovih rezultatov, pa če so bili boljši ali slabši. Kot oče mu nikoli nisem "stal za hrbtom", za to so pač poskrbeli njegovi trenerji. Midva sva se vedno sproščeno pogovarjala, ko je začutil potrebo za to," pravi Urbanov oče, ki kot pomemben mejnik na poti uspehov šteje planiško skakalno šolo, da je bil Urban tudi zmagovalec te šole in je bil to njegov prvi uspeh. Nato so se začeli uspehi v gorenjskem in slovenskem merilu: "Lani je bilo malce stagnacije, na kar je vplival tudi prehod iz osnovne v srednjo šolo, lani pa je Urban tudi izredno zrasel, v letu in pol kar za 16 centimetrov, kar je tudi velika in hitra sprememba za skakalca. Vendar pa se je letos izkazalo, da je sposoben in pripravljen dobro skakati. In kdo je ob tem bolj srečen kot mi domači?" • V. Stanovnik, foto: G.Šinik Športniki revije avtomagazin Na priložnostni slovesnosti je avtomobilistična revija Avto-magazin tik pred prazniki razglasila avto moto športnike leta. Med avtomobilisti so novinarji izbrali Matjaža Tomljeta, ki je bil zaradi znanih nesporazumov ob zadnjo cestnohitro-stno dirko in s tem verjetno tudi naslov državnega prvaka, med motociklisti pa mladega Gregorja Gorca, ki si je z zmagami na vseh štirih cestnohi-trostnih dirkah priboril naslov državnega prvaka v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov. Uredništvo Avtomagazina pa je podelilo še posebno priznanje AMD Domžale, za organizacijo vseh štirih dirk za DP. Prihodnje leto bo glasovanje precej drugačno, saj bodo za najboljše športnike glasovali bralci. • M. G. ^ ZADETEK V PETEK $0 Jp|H^^E^y^9flF\ Pojutrišnjem, prav na novega leta dan. torej 1. januarja 1993, bo v N Okrepčevalnici BLEGOŠ na Hotavliah zadnja oddaja jesenske serije kvi- Podjetje ARNOL d.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, Škofja Loka tel.:(064)622-481 fax (064) 632-483 Šk. Loka, Spodnji trg 38 tel. (064) 622-756 -fotografiranje za vse vrste dokumentov - razvijanje filmov - komercialna fotografija Salon za zdravje in lepoto URŠKA Sorska cesta 29, škofja Loka tel.: (064) 632-524 Pojutrišnjem, prav na novega leta dan, torej 1. januarja 1993, bo v Okrepčevalnici BLEGOŠ na Hotavljah zadnja oddaja jesenske serije kvi-zov Zadetek v petek. Kot se za likof spodobi, bo pojutrišnjem od 16. do 19. ure (in še dlje, seveda) praznično: OKREPČEVALNICA BLEGOŠ bo poskrbela, da nikogar ne bo zeblo; Turistično društvo Hotavlje bo kot dedek Mraz - ker dedek Mraz nosi darila na silvestrovo, bo na novo leto darila delil srečelov; hotaveljska tradicija novoletnih rajanj na 1. januarja se nadaljuje; tekmovalna ekipa za kviz pa bo (upamo!) zelo uspešno začela 1993. leto. Ker se jesenska serija kvizov ZADETEK V PETEK končuje, je že pripravljena spomladanska serija, ki se začne 15. januarja in se bo zaključila 18. junija 1993, obsega pa 12 oddaj. Novosti: kviz se bo začel vsak drugi petek ob 17. uri ter od 19.30 ure naprej na terenu z neposrednim radijskim prenosom. Odslej bo ZADETEK V PETEK namenjen le tekmovalnim ekipam (več glav več vel). Vsaka ekipa šteje tri člane, ki odgovarjajo na vprašanja v 7 serijah: glasba; šport; kultura; gospodarstvo; gorenjski kraji in ljudje; razvedrilo. Vsak pravilni odgovor ekipi prinese 1.000,00 tolarjev - sedmo serijo vprašanj pa bodo zastavljali bralci Gorenjskega glasa, za pravilni odgovor bo ekipa prejela nagrado v vrednosti 1.500,00 SIT. In za konec bo v vsaki oddaji usodno vprašanje v seriji "VSE ALI NIČ" - ekipa bo lahko podvojila nagrado (na 15.000,00 tolarjev torejl) ali pa ostala praznih rok. Ker je sodelovanje v tekmovalni ekipi za ZADETEK V PETEK naporna zadeva, bo vsaka ekipa lahko imela dva rezervne tekmovalca, ki bosta lahko vskočila v posamezno serijo kot menjavi. Seveda bo tudi v spomladanski seriji za vsako oddajo nekaj nagradnih vprašanj pokroviteljev v Gorenjskem glasu in v oddaji na Radiu Žiri. Recept za sodelovanje ostaja preprost: berite Gorenjski glas, poslušajte Radio Žiri, izobražujte + zabavajte se z nami - ZADETEK V PETEK je škoda zamuditi. Razpis za bralke in bralce Gorenjskega glasa: Vabimo Vas, da nam pomagate zastavljati vprašanja v kvizu ZADETEK V PETEK. Vprašanja so lahko iz vseh področij - prednost pa bomo dali takim vprašanjem, ki bodo zahtevala hitro razgibavanje možganov članov tekmovalne ekipe, vendar pa bodo obenem vprašanja vsaj malce šaljiva, kratkočasna - in predvsem gorenjsko obarvana. Avtorje vprašanj, ki bodo zastavljena v oddajah, bomo nagradili z darilnim pismom za 1.000,00 tolarjev. Vaša vprašanja tekmovalnim ekipam v kvizu ZADETEK V PETEK nam pošljite na naslov: GORENJSKI GLAS - ZADETEK V PETEK. 64000 KRANJ. Elektromotorji in gospodinjski aparati, do. o. Otoki 21,64228 Železniki, Slovmp Telefon 064/66441-Teleks 37578 vuisem '-Telefaks 064/67150 m ŠKOFJA LOKA BLAŽEVA 3 tel. (064) 620-381 tax: (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE STORITVE P.O. Z OBRATI: MIZARSTVO. PARKETARSTV0. PEČARSTVO, KERAMIČARSTVO, STEKLARSTVO, PLASTIČARSTVO, TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM. KOOPERACIJA. Trgovina ELEKTRON Titov trg 11, Škofja Loka Bogat program tekaških prireditev Sneg, ki je pobelil planine okoli nas, je že povzročil rahlo nestrpnost vseh tistih, ki se pozimi radi podamo na sprehajalne ali tekaške dilce. Mačehovske zadnje štiri zime so precej zredčile vrste sprehajalcev in tekačev na smučeh in povzročile veliko preglavic in škode organizatorjem množičnih tekaških prireditev, ki so po vrsti odpadale, kljub skrbnim in tudi dragim pripravam nanje. Prav zaradi tega smo se na SZS v Odboru za množične prireditve bali, da na naš poziv, ki smo ga poslali vsem dosedanjim organizatorjem teh prireditev, ne bo dobrega odziva, vendar smo se pri tem močno ušteli! Kar 17 jih je poslalo pozitiven odgovor in tudi predloge za termin izvedbe in med njimi so tudi vsi tisti, ki že leta prirejajo največje prireditve, kot so »V spomin na padli Pohorski bataljon« na Arehu, »Po poteh 14. divizije NOV« v Ravnah, »Po poteh Kokrškega odreda« v Dupljah, »Bloški teki«, »Trnovski maraton«, »Pokljuški maraton« in seveda mednarodni »Tek? treh dežel«. Iz programa in koledarja teh prireditev je razvidno, da bosta letos nekoliko spremenjeni obliki (start in cilj pri Mihovem domu), in da bosta pod pokroviteljstvom ND tudi »Družinski tek« in »Tek direktorjev in funkcionarjev«, vendar bo termin zanju določen kasneje. Ob zaključku sezone, aprila in v prvi polovici maja, pa bo nekaj planinskih pohodov na tekaških smučeh, ki so povsod naokoli pri naših sosedih zelo razviti in obiskani, pri nas pa si ta prelepa zvrst nikakor ne more utreti poti. Za vse tiste, ki bi se radi seznanili z osnovami tehnike sprehajanja in teka na smučeh, bo poskrbljeno, saj bodo to poučevali v Smučarskih šolah na Roglji, v Bohinju, v Kranjski Gori in na Pokljuki, najbrže pa tudi na Arehu in v Logarski dolini. Šolo sprehajanja pa ustanavlja tudi gostišče ROŽIČ v Bohinju na Ribčevem Lazu. Seveda bomo sprehajanje in tek na smučeh v primeru dobre zime in snega v nižinah, poučevali tudi ob vseh večjih naseljih in mestih. V Ljubljani imajo v načrtu 5 tekmovanj in 20. marca finalni nastop za »Pokal Ljubljane« na Pokljuki, pa »Kronometer« na Golovec. # Janez Pavčič Tudi starejšim plezalcem pokali Ljubljana, decembra - Predzadnjo decembrsko soboto so v telovadnici OŠ Nove Jarše pripravili finalno tekmo starejših kategorij športnih plezalcev za slovenski pokal. Na 4. tekmi je nastopilo 7 deklet in 30 fantov. Pri ženskah so prva tri mesta osvojile Lukančičeva (AO Trbovlje), Osredkarjeva (AO Kranj) in Čufarjeva (AO Mojstrana), pri moških pa so se najbolj izkazali Grom (AO Vrhnika), Mejovšek in Guček (oba AO Trbovlje). Po tekmovanju je podkomisija za športno plezanje pri PZS razglasila rezultate v skupni razvrstitvi in najboljšim podelila pokale. Največ točk so zbrali: ŽENSKE - absolutna konkurenca: 1. - 2. Lukančič (AO Trbovlje) in Osredkar (AO Kranj) - 80 točk, 3. Poček (ŠPO Radovljica) - 38, 4. Cufar (AO Mojstrana) - 37, 5. - 7. Skarja (AO Železničar), Hudolin (PK Škofja Loka) in Ortar (Soški AO) -11; MOŠKI - absolutna konkurenca: 1. Grom (AO Vrhnika) - 90 točk, 2. Guček (AO Trbovlje) - 50, 3. Mejovšek (AO Trbovlje) - 46, 4. Golob (AO Rašica) - 42, 5. L. Zaplotnik (AO Kranj) - 34; MLADINKE: 1. Osredkar, 2. Poček, 3. Cufar; MLADINCI: 1. Grom, 2. L. Zaplotnik, 3. Zidan, 4. Novak, 5. Perko, 6. Šanca. • S. Saje ROKOMET Šešir še v pokalu Škofja Loka, decembra - S pokalnimi tekmami so loški rokometaši in rokometašice končali jesenski del prvenstva. Dekleta Škofje Loke so drugo tekmo proti Braniku iz Maribora izgubile visoko 35 : 18 in se niso uvrstile v naslednje kolo. Tudi rokometaši Šeširja so drugo srečanje v Ljubljani s Kodeljevim izgubili s 23 ; 22, vendar zaradi višje zmage na prvi tekmi kot edini gorenjski predstavnik ostajajo v pokalnem tekmovanju. To se bo nadaljevalo 13. januarja, Sešir pa bo doma gostil Pomurko. • Martin Dolanc Vabila, prireditve Video disko na ledu - Športna zveza Radovljica, v dogovoru s Halo Bled te dni omogoča učencem šol radovljiške občine cenejše drsanje na umetnem drsališču v hali na Bledu. Drsanje je možno od 25. decembra do 3. januarja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Cena kupona za enkraten obisk je 30 SIT, kupone pa otroci dobijo na šolah. Poleg tega te dni mladi lahko uživajo v video disku na ledu, ki je organiziran vsak dan od 19.30 do 20.30. ure. • V. S. Gorski kolesarji "Po stezah partizanske Jelovice" - Odbor za organizacijo prireditev "Po stezah partizanske Jelovice " je že razpisal množično rekreativno prireditev za gorske kolesarje, tako tekmovalce kot rekreativce. Prireditev bo v nedeljo, 10. januarja, v Dražgošah, možne kolesarske relacije pa so: Češnjica - Rudno - Dražgoše (7 km), Selca - Lajše - Dražgoše ( 8 km), Nemilje - Podblica - Dražgoše (8 km), Kropa - Jamnik - Dražgoše. • V. S. Tečaj za vaditelje smučanja - Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bo v sodelovanju s Fakulteto za šport organiziral tečaj za pridobitev naziva vaditelj smučanja Slovenije. Pogoji za sprejem v tečaj so: starost letnik 1975 in starejši, da obvlada tehniko smučanja in da ima smisel za pedagoško delo. ZVUTS Kranj bo prijave zbiral v torek, 5. januarja 1993, od 17. do 18. ure v svojih prostorih na Stritarjevi 5/II v Kranju. • V. S. Pohod na Kum - PD Kranj organizira vsakoletni pohod na Kum. Vlak bo iz Kranja odpeljal 2. januarja ob 6.15 uri, v Trbovljah pa bo ob 7.50 uri. Hoje je za 5 do 6 ur, v Kranj pa se bodo planinci vrnili v večernih urah. Za izlet je potrebna zimska oprema. • V. S. DVE URI DRSANJA ZA 100.- SIT! V Tržiču so člani Hokejsko drsalnega kluba usposobili ledeno ploskev na tržiškem hokejskem igrišču, kjer je vsak dan od 16. do 18. ure in od 18. do 20. ure rekreativno drsanje. Vstopnina je vsega 100 SIT za odrasle in 60.- SIT za otroke - 15-krat po 2 vstopnici pa bomo razdelili med bralke in bralce Gorenjskega glasa, ki nam boste na dopisnici pravilno odgovorili na vprašanje: KJE JE V TRŽIČU DRSALIŠČE? Vaše odgovore sprejemamo do 8. januarja 1993 - naš naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj. NESREČE Pobegi po prometnih nezgodah Kranj, 28. decembra - V tednu od 21. do 28. decembra 1992 so na Gorenjskem našteli 8 hujših nesreč na cestah. V radovljiški in tržiški občini se je zgodila po ena nesreča, v drugih treh občinah pa so imeli po dve nezgodi. V vseh nesrečah, za katere sta bila spet glavna krivca hitrost in alkohol, se je poškodovalo 8 oseb. Zaradi alkoholiziranosti so se povzročitelji nesreč v več primerih odločili za pobeg s kraja dogodka. • S. S. Avtomobilist zbii pešakinji Kranj, 28. decembra - Voznik Z-101 Branko Kunstek iz Hote-maž je 22. decembra ob 22.30 vozil skozi Voglje proti Vokle-mu. Takrat sta hodili ob desnem robu ceste proti naselju Vo-klo Mihaela Nahtigal, rojena 1950. leta, pa Mojca Zlate, rojena 1973. leta, obe domačinki. Avtomobilist je pred hišo na Vogljanski cesti 8 dohitel pešakinji. S prednjim delom vozila je zadel Zlatetovo, ki jo je odbilo 5 metrov naprej, da je obležala na dvorišču omenjene hiše s hudimi telesnimi poškodbami, Nahtigalovo pa je le oplazil. Voznik se je po nezgodi odpeljal naprej, a se je ob koncu naselja Voglje zaletel v betonsko ograjo. Avto je spravil pri prijatelju v Vogljah, sam pa je odšel domov, kjer so ga policisti kmalu izsledili. Kazal je znake alkoholiziranosti, zato so mu odvzeli kri. Zaradi kaznivih dejanj bodo proti vozniku Kunsteku podali kazensko ovadbo. • S. S. Odpeljal s kraja nezgode Kranj, 28. decembra - Voznik juga Damjan Potočnik, doma z Lenarta nad Lušo, je 24. decembra ob 17.40 vozil od Škofje Loke proti Železnikom. Blizu križišča z lokalno cesto za vas Golica je zbil pešca Andreja Demšarja, rojenega 1930. leta, doma iz Studena v Železnikih. Pešca, ki je hodil po bankini v nasprotni smeri, je zadel v desno roko. Zatem je Demšar padel na travnik, kjer je obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Voznik je po nesreči odpeljal proti Železnikom, kjer so ga malo pred polnočjo izsledili. Zaradi znakov alkoholiziranosti so mu odvzeli kri. • S. S. Po nesreči še grožnje Kranj, 28. decembra - Voznik Bogomir Remic je 24. decembra ob 5. uri vozil s svojim avtom od Brnika proti Kranju. V križišču z Jezersko cesto v Kranju je neznani voznik Z-101 sive barve z ljubljansko registracijo zapeljal preveč v križišče, čeprav ni imel prednosti. Remic je trčil v to vozilo, iz katerega sta izstopila voznik in sopotnik. Slednji je najprej Remicu grozil, nato pa ga še brcnil. Ko je Remic zaradi strahu zbežal, je hu-dokrvnež vzel ključe iz Remičevega avta, nato pa sta se oba neznanca s svojim vozilom odpeljala neznano kam. Policisti prosijo vse, ki bi kaj vedeli o omenjeni nesreči, naj to sporočijo na postajo v Kranju. • S. S. Vzel moped in se ponesrečil Kranj, 28. decembra - Mladoletnik iz Tržiča, ki ima tamkaj status stalno živečega tujca, je 16. 12. zvečer odvzel kolo z motorjem izpred pizzerije Pod gradom. Zaradi vinjenosti, prehitre vožnje in spolzke ceste ga je začelo na spodnjem delu Trga svobode zanašati, nato pa je trčil v stavbo Ljubljanske banke. Ponesrečenca so odpeljali v jeseniško bolnico; najprej so domnevali, da gre za lažje poškodbe, 22. decembra pa je prišlo z Jesenic sporočilo o zdravljenju ponesrečenca zaradi hudih poškodb glave in prsnega koša. Zaradi odvzema vozila bodo proti storilcu podali kazensko ovadbo. • S. S. Neprava pot domov Kranj, 28. decembra - Delavec hladne valjarne v jeseniški železarni se je odločil 23. decembra popoldne za predčasen odhod domov. Zaradi vinjenosti in budnih vratarskih oči si je izbral nekoliko nenavadno in nevarno pot. Splezal je namreč na streho, kjer mu je zdrsnilo, nato pa je padel 5 metrov v globino. Pri padcu si je zlomil nogo in zapestje, utrpel pa je še druge poškodbe. • S. S. Dane Oblak, Slovenec "z napako" Tujci v lastni domovini Z Danetom Oblakom se je življenje že v ranem otroštvu surovo poigralo, pri 24 letih pa mora ubirati trnovo pot do slovenskega državljanstva, polno birokratskih preprek. Kiadje, 28. decembra - Zakon o dr zavijanju bolj kot ob samem sprejemu v republiškem parlamentu razgreva ljudi leto po tem. Medtem ko je "južnjakom", ki so 23. decembra predlani stalno živeli v Sloveniji in dali svoj glas (ali pa tudi ne) za samostojno, suvereno državo Slovenijo, po ugodnem 40. členu omogočil, da brez večjih zapletov in stroškov pridobijo slovensko državljanstvo, je "pozabil" na menda kar dvanajst tisoč Slovencev, ki so imeli smolo, da so se rodili slovenskim staršem v eni od južnih republik nekdanje Jugoslavije, ki so jim, tu rojenim in živečim, v rojstni list vpisali nekdaj modno narodnost "Jugoslovan" ali kaj podobnega. In ko smo "pravi" Slovenci septembra dobili rumena potrdila, da smo slovenski državljani, so tisoči vsaj toliko "čistokrvnih" ostali brez njih. Birokratsko zapletena uradna tolmačenja Zakona o državljanstvu tako pri mnogih Slovencih z "napako" zbujajo srd in solze, saj v lastni domovini nimajo pravic, ki gredo državljanom. Državljani lahko postanejo po t.i. določilu o naturalizaciji. Vendar pot nikakor ni gladka, ne hitra in ne poceni. Tudi 24-letni Dane Oblak iz Kladij v Žirovskem vrhu se je moral podati nanjo. »Da morda nisem državljan Slovenije, sem posumil šele pred tremi meseci, ko sta oče in mati dobila potrdili o državljanstvu, jaz pa ne,« pripoveduje. »Šel sem na občino vprašat, kaj je narobe. Rekli so mi: saj vas pa poznamo, imate hrvaško državljanstvo. Bilo mi je, kot bi me udarila strela.« Nenavadna življenjska zgodba Daneta Oblaka se pravzaprav začenja pred 24 leti, ob njegovem rojstvu. Rodil se je v Ljubljani, droben, šibek dojenček mladi hrvaški materi. Marsikdo ne bi stavil pet kovačev, da bo preživel. Mati ga je pustila kar v bolnišnici. Niti pol leta mu še ni bilo, ko sta ga v rejo vzela Rezka in Janko Oblak, ki lastnih otrok nimata. Ponj sta šla na loški grad. »Daneta sva vzela za svojega,« pravi krušna mati Rezka Oblak. »Do četrtega leta je rasel v najinem domu, tedaj se je njegova prava mati, ki je živela s svojo materjo in očimom v Stari Loki, "spomnila" nanj in ga vzela k sebi. Vsem trem nam je bilo hudo. A hitro se je izkazalo, da ni dobra mati, otrok je bil skrajno zanemarjen. Znanec je možu povedal, kako živi, dejal, da imava najbrž velike možnosti, da ga dobiva za vedno. Na Centru za socialno delo v Škofji Loki so rekli, da je to res. Vzeli smo ga kar v vrtcu in odpeljali domov, v Kiadje. Nisva želela rejnine - je vsa naslednja leta tu- di nisva dobivala - želela sva Daneta. Njegova mati je nekaj časa še vztrajala, da bi živel pri njej, potem je popustila. Z možem sva kasneje zbrala vse papirje, potrebne za posvojitev, teh pa Danetova prava mati nikoli ni podpisala, mislim, da zaradi stroškov, ki bi jih morala povrniti, ne. Nam se to nikoli niti ni zdelo posebno pomembno. Dane je bil naš, ko je bil polnoleten, je sam spremenil priimek.« Ko je končal šolo, se je zaposlil v žirovski Alpini, zdaj dela v njenem obratu v Gorenji vasi. Rezka in Janko Oblak sta njegova starša, v Kladjah je njegov pravi dom, z dušo in srcem se počuti Slovenca. Vest, da ni slo- Tržiška sodnica za prekrške ugotavlja Malo denarja od izrečenih kazni Le redek obrtnik poravna denarno kazen sam od sebe, prisile pa še ni. Tržič, decembra - Do sredine novembra letos se je nabralo okrog 1200 zadev v zvezi s prekrški, nerešenih pa je še 260 primerov od lani. Ker je pri izterjavi izrečenih denarnih kazni veliko problemov, je tržiški izvršni svet zahteval ostrejši nastop uprave za družbene prihodke. Tržiška sodnica za prekrške ugotavlja, da je finančna disciplina obdolžencev iz leta v leto slabša. Ker kazni in stroškov postopka ne plačujejo v roku, mora zahtevati prisilno izterjavo prek uprave za družbene prihodke. Le-ta je pogosto neuspešna, zlasti pri ljudeh brez zaposlitve. Denarne kazni zato spreminjajo v zaporne - tega ne morejo storiti pri obrtnikih, stroški postopka pa ostajajo neizterjani. Ti zapleti povzročajo dolgotrajnost postopka, v mnogih primerih pa ga podalj- šajo tudi pritožbe obdolženca in celo predlagateljev. Precej težav je nastalo, ker lani niso obravnavali prestopkov državljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije kot nujne primere. Od oktobra lani izterjava kazni in stroškov postopka v tujih državah ni več mogoča, zato ostaja na stotine . nerešenih zadev. Podobno se dogaja pri slovenskih državljanih, ki so na začasnem delu v tujini. Sodnica je kot poseben problem navedla obrtnike, katerim so zaradi težjih kršitev predpisov izrekli višje denarne kazni. Pri njih se morajo povečini posluževati prisilne izterjave. Leta je mogoča, če ima obrtnik denar na žiro računu, drugače pa ne. Sodnica se je tudi čudila, da doslej še v nobenem takem primeru ni prišlo do rubeža obrtnikovih premičnin. Čeprav konkretnih številk o neizterjanih kazni na seji trži-škega izvršnega sveta niso obravnavali, je kot na dlani, da iz tega vira ni kapnilo veliko v občinsko blagajno. Zato je občinska vlada zahtevala strožje ravnanje uprave za družbene prihodke, ki pa je že nekaj časa v republiških rokah. • S. Saje venski državljan, je bila zanj resnično kot strela z jasnega. »Zaradi urejanja državljanstva sem obredel že vrsto poti, uradov. Najprej sem moral v Ljubljano, prvič naročiti rojstni Ust, drugič sem ga šel iskat. Zanimivo je, da v rojstnem listu moja narodnost sploh ni navedena, ne hrvaška ne slovenska, okence je preprosto prazno, samo črtica. Nato sem moral napisati prošnjo in življenjepis za državljanstvo, ko sem papirje oddal na občini, so me vprašali, kje imam delovno vizo. V tovarni sem moral dobiti potrdilo o zaposlitvi, zaposlen sem od 1983. leta, nakar so mi na Zavodu za zaposlovanje izdali delovno dovoljenje. Kadar sem prišel na občino, so vedno nekaj novega zahtevali od mene. Ne vem, zakaj mi niso mogli že prvič našteti, kaj vse potrebujem. Petkrat ali celo šestkrat sem bil zaradi tega v Škofji Loki, vsakokrat sem moral tudi plačati stroške postopkov. Delovno knjižico, na primer, sem moral dati dvakrat overiti, vsakokrat sem plačal 300 tolarjev, celo mati je morala iti potrdit mojo zgodbo o posvojitvi. Za državljanstvo sem plačal 12.000 tolarjev, zdaj čakam, da ga bom dobil. Kdaj, mi nihče ne ve natančno povedati.« Dane Oblak je zaradi birokratskih tolmačenj Zakona o državljanstvu zagrenjen in jezen hkrati. »Čeprav doma, Slovenec v Sloveniji, sem v resnici tujec, kot bi bil Avstrijec ali Kitajec, to me najbolj boli. Čudno, položnice za doplačilo dohodnine mi pa država ni pozabila poslati...« Dane Oblak birokratom najbolj zameri to; če so že vedeli, da ni slovenski državljan - kar očitno so - zakaj njemu in podobnim razočaranim ljudem niso tega povedali prej; lani, ko je bil še čas za pridobitev državljanstva po olajševalnem 40. členu zakona? • H. Jelov-čan Našli utopljenko iz Trzica Kranj, 28. decembra - Od 5. decembra 1992 so pogrešali Marijo Veber, rojeno 1921. leta, doma iz Tržiča, ki je tega dne izginila v narasli Tržiški Bistrici. Nesrečno žensko so našli v reki Savi kranjski gasilci 24. decembra. Kot so ugotovili kriminalisti, na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja. • S. S. MENJALNICA D-D PUBUKUM ® 217-960 NAJMANJ TOLARJEV ZA NAJVEČ MARK Charles Webb 76 DIPLOMIRflNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Kaj je z njo?" "Hočem jo končati," je rekla. "Kdo ti pa brani?" "No, oče mi je mogoče ne bi več hotel plačevati, potem ko bi se poročila." "Ne bo je plačeval," je rekel Benjamin, koje lezel s postelje. "Jaz jo bom plačeval " "S čim?" je vprašala. "Z denarjem od svojega avta?" "Poslušaj," je dejal Benjamin in sedel na stol poleg nje. "Torej jutri se bova poročila. Ali pojutrišnjem. Takoj ko dobim rojstni list. Potem pa bom poiskal službo učitelja." "Kje?" "Prav tukaj, za božjo voljo!" je vzkliknil in kazal v tla. "Prav tukaj na univerzi." "Samo vstopil boš in že ti bodo dali službo?!" "Seveda. Službo asistenta. Lahko študiram naprej in sem hkrati asistent." "Kako pa veš, da bi lahko prišel sem?" je vprašala. "V desetih minutah bi lahko dobil to mesto." "Ne verjamem, da bi." "Jaz pa vem, da bi," je rekel. "Kako?" "Kako da vem?" je vprašal. "Ker sem bil sprejet na Harvar-du in Yaleu." Nagnil se je naprej. "Elaine, z vzhodnih kolidžev sem dobil ponudbe za poučevanje! Z vzhodnih kolidžev! In ti ne verjameš, da me tu v petih minutah ne bi pograbili?" "Ampak mislila sem, da nisi hotel biti učitelj." "Zakaj pa naj ne bi bil?" "Zato ker nimaš pravega odnosa," je rekla. "Učitelji naj bi bili vneti za svoj poklic." Benjamin je odkimal. "To je mit," je dejal. "O?" Pokimal je. "Torej," je rekel in jo prijel za roko, "potem se bova pa poročila." "Ampak Benjamin!" je vzkliknila. "Kaj?" "Ne morem razumeti, zakaj se ti zdim tako privlačna!" "Preprosto si." "Ampak zakaj?" "Preprosto si, sem rekel. Ravno prav inteligentna si. Imenitno izgledaš." "Imenitno?" "Seveda." "Ušesa imam preveč izrazita, da bi izgledala imenitno." 'jal. Benjamin si je ogledal njena ušesa. "Čisto v redu so," je de- "Ampak Benjamin!" "Kaj?" "Mnogočesa Še ne razumem." "Česa?" "Mislim, da si resnično sijajna osebnost." "Elaine, ne začenjaj tega!" je rekel. "Resno mislim!" Pokimala je. "Torej," je rekel Benjamin, "poročila se bova. Kajne?" "Zakaj me pa preprosto ne odvlečeš, če ti je že toliko do tega, da me poročiš?!" "Zakaj te ne odvlečem?" Pokimala je. "Prav, pa bom," je rekel. "Potem ko si bova dala pregledat kri." Sedela sta in še nekaj trenutkov gledala drug drugega, potem pa je Benjamin pokimal. "No," je dejal. "Zjutraj pregled krvi. Kdaj želiš iti tja?" "Kam tja?" "V bolnišnico," je rekel. "Ali imaš ob desetih pouk?" "Ne." "V redu," je rekel Benjamin. "Ob desetih bom pred študentskim domom." "Najprej moram videti Carla," je rekla. "Kaj?" "Tistega fanta, s katerim si se seznanil v živalskem vrtu." "No, kaj pa ima on pri tem?" "Rekla sem mu, da bi se morda poročila z njim." "Kaj?!" jc vzkliknil Benjamin in vstal. "Vprašal me je, če bi se poročila z njim." je rekla Elaine. "Rekla sem, da bom 6 tem še premislila." "No, Elaine!" DENAR ZA AKTIVNE! • Splošna banka Koper • Komercialna banka Nova Gorica • Kreditna banka Maribor • Splošna banka Celje • Dolenjska banka Novo Mesto • Splošna banka Velenje • Pomurska banka Murska Sobota • Gorenjska banka Kranj 5«Ub3 203 00031121H MIllOI •••»» iiutte mi Plačilna in kreditna kartica 40 let zaupanja VAM SfltfNO IN USPCHfl P01N0 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Ibtrln d.o.o., p.p. 45, 61000 Ljubljana (061) 455-381 in tel.: (068) 46568 TAR-GARD Trajni cigaretni ustnik z navodi-lom za uporabo in čiščenje. Samo 599 SIT + PTT stroški za dva TAR -GARDA (beli in črni) Najbolje prodajani antinikotinski cigaretni ustnik na svetu - prvič na slovenskem tržišču! Če ste mislili, daje bil prvi proizvod, s katerim so Japonci osvojili svet, tranzistor, se motite! To je bil TAR-GARD, antinikotinski cigaretni ustnik! TAR-GARD je do sedaj najbolj razvito sredstvo v boju za varnejše kajenje. Je zelo pomembno varovalo, ki je razvito tako, da v sebi zadrži tudi do 97% nevarnih cigaretnih snovi, obenem pa ne odvzame bistvenega - arome in okusa cigarete. TAR-GARD tudi omili ali pa celo odpravi značilni kašelj, ki je posledica kajenja, preprečuje pa tudi nikotinsko oblogo na zobeh. Najpomembnejše! Medicinske raziskave so pokazale, da TAR-GARD v veliki meri pomaga pri preprečevanju resnih pljučnih obolenj in ohranitvi normalnih dihalnih sposobnosti. KAKO DELUJE TAR-GARD ni filter! Deluje po zakonih aerodinamike venturijeve cevi. Pri vdihu dim skozi odprtino A potuje po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na 300km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se nakopiči v notranjosti držaja C. Ohlajen dim nato potuje po deblu tesnila B v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa vaše najljubše cigarete. Poleg elegantnega črnega ustnika dobite tudi prozornega, tako da si lahko sami ogledate delovanje TAR-GARDA. Dokaz, da se nevarne snovi ustavijo, preden pridejo v vaše telo! Cena: 599 SIT + PTT stroški TAR-GARD lahko naročite po pošti na naslov: Diirlo, p.p. 45 61000 Ljubljana, ali po telefonu: (061) 271-135 in (068) 46568. TAR-GARD prodaja na slovenskem trgu ekskluzivno podjetje Diirlo d.o.o., Ljubljana. nzMi d.o.o., p.p. 45, tel.: (061) 455-381, (068) 46568 shujsevalni caj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Med najpogostejšimi boleznimi so tiste, ki so povezane s preveliko telesno težo. Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspešnejši! Naredite prvi korak: popijte skodelico ČANG-ŠLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete...) in razne diete so pomagali pri zmanjševanju telesne teže, idealne telesne teže pa niso vzdrževali. ČANG-ŠLANG je drugačen. Pripravljen je iz naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjševanje apetita, izgubo prekomernega sala, zmanjšuje telesno težo. Nekdanji kitajski velikaši so pili ČANG-ŠLANG, da so ohranili prožno, zdravo telo, mladost in gibčnost. Ker učinkuje, se je ČANG-ŠLANG ohranil na Kitajskem do danes -celih 1700 let! V eni škatli ČANG-ŠLANGA je 40 vrečic čaja - dovolj, da uspete! Naj bo vaše geslo: vitkost, zdravje, uspeh. Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in težave zaradi telesne teže se bodo raztopile. Cena: 599 SIT + PTT stroški * - ■»«>£: ..^■■■'jsi. Žil -v'' ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj kosov TAR-GARD kosov CANG-ŠLANG Naročilnico pošljite na naslov: 08*^ Mubljana CANG-ŠLANG lahko naročite po pošti na naslov: Diirlo, p.p. 45,61000 Ljubljana, ali po telefonu: (061) 271-135 in (068) 46 568. CANG-ŠLANG prodaj a na slovenskem trgu ekskluzivno podjetje Diirlo a\o.o., Ljubljana. d.o.o., p.p. 45 INFORMACIJA ZA DEKLETA Vsa velika svetovna podjetja imajo svoje dekle - model, ki jih predstavlja v medijih, n.pr. REVLON ima Cindv Crawford. NINA RICCI ima Iman, Yves Saint Laurent ima Isabelo Rossellini. Tudi podjetje Džirlo išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo na televiziji (v reklamnih spotih) in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih). Dekle mora izpolnjevati nasledne pogoje: • lep in zdrav videz • uglajeno vedenje • zanimiv nastop • privlačnost • očarljivost • psihološka pripravljenost na breme statusa poznane osebnosti • pripravljenost na profesionalno izvrševanje delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s 6m več podatki na naslov: Džirlo d.o.o., p.p. 45, 61000 Ljubljana. Poleg dekleta, ki bo predstavljalo firmo Džirlo, bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »DŽIRLO DEKLETA«. Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji, Nemtiji, Španiji in v drugih evropskih državah. , , . . ., . ., _,-..„.., . Izbot vseh deklet opravi lastnik podjet/a Džirlo, g. I. Džirlo osebno POSEBEN BOZICNO-NOVOLETNI POPUST SAMSUNG (model 93) SAMO SIT 44.520 (DEM 710) ■ SAMO SIT 38.880 (DEM 620) 55 cm, teletekst, raven ekran SAMO SIT 39.999 (DEM 638) 51 cm, teletekst SAMO SIT 38.250 (DEM 610) V zalogi TV velikosti od 37 cm do 70 cm videorekorderji, hiti stolpi. MOŽNOST NAKUPA NA 3 OBROKE SBEČNO mi smo najcenejši, W USPEŠNO 1993 NE ZAMUDITE! ŽffiMOt TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure C. Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.:212-367 S TEM OGLASOM VAM ODOBRIMO 500 SIT POPUSTA trodaf SERVIS, TRGOVINA Kranj, Staneta Žagarja 8 Proste cene- nižje kot na črnem trgu: Ceneje kot dovoli policija Strassfurt 67-5423 stereo-barvni TV 67 cm, 29 programov, teletext, scart-buchse, priključek za slušalke, audio-out, daljinsko vodenje V soboto 02. januarja 1993 imamo dolgo nakupovalno soboto-odprto col dan od 8.30 ure do 17.00 ure I V četrtek (Silvester) 31.12.1992 imamo zaradi INVENTURE zaprto! VILLACH. Auenvveg 8, (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak. Ce pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad Tel.: 04242/35130 -0 TAX FREE SHOP Cene so v DM in brez avstrijskega davka /HediamAlarkt Dobrodošli na prostem trgu. RENAULT RAUSCH BOROVUE, Klagenfurterstr. 42 tel.:9943-4227-3245 VESELI IN SREČNO VOŽ SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ KOMISIJA ZA ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Slovenski trg 1, KRANJ objavlja na podlagi 46., 50. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 33/89), Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč občine Kranj (UVG, št. 19/86) ter sklepa 15. seje Komisije za oddajanje stavbnih zemljišč z dne 15. 12. 1992 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HIŠ Oddajamo gradbena zemljišča na območju urejanja prostorskih ureditvenih pogojev Kranja in Šenčurja. 1. Oddajamo naslednje gradbene parcele: a) pare. št. 108/1 in 108/2 k.o. Sp. Besnica s skupno površino 772 m2 za gradnjo stanovanjskega dvojčka. Stavbni parceli merita ok. 400 m* in ok. 372 m2; b) parc. štev. 448/2 k.o. Šenčur ter 897/1 in 915/4 k.o. Luže v skupni površini ok. 7120 m2. Na teh zemljiščih je predvidena gradnja 13 individualnih stanovanjskih hiš. Stavbne parcele merijo od 520 m2 - 620 m2. 2. Cena stavbnega zemljišča zajema stroške pridobitve zemljišča in višino sorazmernega dela stroškov za komunalno opremo zemljišča. Pod komunalno opremo je šteta pod: a) možnost priključka na cesto, vodovod, elektriko in javno razsvetljavo; za zemljišče pod: b) pa možnost priključkov na cesto, vodovod, elektriko in kanalizacijo ter javno razsvetljavo. Pod oznako a) so v ceno zemljišča všteti tudi stroški izdelave lokacijske dokumentacije. Cena stavbnega zemljišča na dan 30. 11. 1992 znaša: a) za pare. št. 108/1 in 108/2 k.o. Sp. Besnica je cena 4.422,00 SIT/m* b) za pare. št. 448/2 k.o. Šenčur ter 897/1 in 915/4 k.o. Luže pa je cena 5.267,00 SIT/m2. V ceno zemljišča ni všteta odškodnina za spremembo namembnosti zemljišča, ki jo mora investitor poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja. Cena zemljica se valorizira na dan sklenitve pogodbe z indeksom nizkih gradenj, ki ga objavlja GZS, Sekcija za gradbeništvo. 3. Ponudniki morajo ponudbe poslati ali oddati v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ, Slovenski trg 1, KRANJ, z oznako "ZA JAVNI RAZPIS". Ponudniki naj v svoji ponudbi navedejo: a) predlog ponudbe za določeno gradbeno parcelo in številko objekta; b) rok dograditve do tretje gradbene faze; c) rok dokončanja. 4. Ponudniki morajo predložiti tudi potrdilo o plačilu varščine na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, št. 51500-654-45062. Varščina za enoto stanovanjskega dvojčka v Sp. Besnici znaša 10 % od vrednosti zemljišča. Za posamezni objekt v Šenčurju pa je varščina 262.350,00 SIT. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu ponudniku pa vrnili v 8 dneh po končanem postopku javnega razpisa. 5. Če izbrani ponudnik odstopi od ponudbe oziroma ne sklene pogodbe v predpisanem roku, vplačana varščina v celoti zapade. 6. Komisija mora o izbiri odločiti v 30 dneh po poteku roka za predložitev ponudb. 7. Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča je treba skleniti v 30 dneh po sprejemu odločitve Komisije za oddajo stavbnega zemljišča. 8. Ponudnik mora plačati zemljišče v 8 dneh po podpisu pogodbe, sicer si Sklad pridržuje pravico, da odstopa od pogodbe in oddaje predmetnega zemljišča drugemu ponudniku. 9. Ponudnik mora plačati 2 % prometni davek po Zakonu o davku na promet nepremičnin. 10. Med ponudniki, ki izpolnjujejo razpisne pogoje v enaki meri, imajo prednost tisti ponudniki, ki so krajani krajevne skupnosti, kjer se prodaja zemljišče. 11. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobite na Domplanu Kranj, Bleivveisova 14, tel. 214-440/int. 45. KOMISIJA ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA KOMENTAR. Kaj pa stranke v občinah? V teh dobrih štirinajstih dneh od objave volilnih rezultatov pa do današnjega prvega zasedanja slovenskega parlamenta smo lahko v medijih slišali in prebrali ničkoliko raznih analiz o tem, kaj ti volilni rezultati pomenijo in kakšne bodo možne medstrankarske povezave, ki naj bi omogočile sestavo nove vlade. Tisti, ki jih taki premisleki zanimajo, so imeli obilo priložnosti spoznati tudi vso pestrost tovrstnih pogledov, kot skupni imenovalec pod črto pa bi lahko veliki večini predvsem pripisali pristranost, pogosto prepoznavno že iz samih izhodišč obravnave, ki je mnoge kar pošteno zabavala. Upanje večine, da bodo volitve omogočile stabilnejše razmere, učinkovitejšo zakonodajno in izvršilno oblast, se je kaj kmalu izjalovilo, saj postaja očitno, da nikakršna kombinacija ne more oblikovati večine, ki bi prednjačila za več kot samo nekaj poslanskih glasov. Ali bo kljub tenu k večji učinkovitosti pripomogla v bistvu enozborska sestava parlamenta ter materialne kazni za poslance, ki se zasedanj ne bodo udeleževali, bodo pokazala že prva zasedanja v prihodnjih dneh, močno pa lahko dvomimo o tem, da bosta povolilno združevanje strank in celo iskanje oziroma preverjanje identitete posamezne stranke, k temu karkoli prispevala. Volilni rezultati pa so zanimivi še v eni dimenziji: če predpostavimo več ali manj splošno in skupno ugotovitev, da so volivci Štefan Žargi na teh volitvah predvsem izbirali stranke - (ne)ugled posameznega kandidata je prispeval le manjši del h končnemu rezultatu, potem na volitvah izkazana razmerja kažejo predvsem razpoloženje volivcev do strank. Če ta razmerja primerjamo z deleži strank, ki jih imajo v občinskih "parlamentih", ugotovitve, da se globalno niso zgodili nikakršni premiki, sploh ne drže. In ta nesorazmerja bi morala v posameznih občinah vzbuditi premisleke, zlasti tam, kjer so se - na Gorenjskem bi lahko vsaj v dveh običnah to morali ugotoviti - s poudarjenimi medstrankarskimi spori in ekstremizmi, zaplezali do popolne blokade. Za razrešitev razmer v občinah je mogoče slišati več variant: nadaljevanje centralizacije na državni ravni, ki bo kaj kmalu povsem izničila kakršnikoli pomen občinskih skupščin in bo- do le-te z uvedbo modela lokalne samouprave le še formalno odmrle; ali pa za prehodno obdobje do spremembe organiziranosti na lokalni ravni spremeniti (poenostaviti) občinski skupščinski sistem (en zbor!) ter razpisati nove volitve. Katera od teh variant bo uporabljena, bo seveda odvisno tudi od tega, kakšno državno oblast, predvsem koalicijo, bomo dobili, saj se bodo spremembe na tej ravni tudi v medstrankarskih odnosih zagotovo v precejšnji meri odslikavale v občinah. Če smo konkretni: v kranjski občinski skupščini je mogoče sprejeti le tiste zadeve, ki so splošno, do zadnje podrobnosti (kar je seveda izredno redko) prepoznane kot splošno dobro in do posameznih strank kar se da nevtralne. Če se pri tem zgodi, da ena od strank z zadevo prehiti in pri tem skuša pridobiti nekaj točk, je usoda obravnavanega zapečatena. Zadnji tak primer je odnos do zamenjave predsednika občinske skupščine: po dogodkih na volitvah so si bili v vseh strankah enotnega mnenja, da je potrebna zamenjava in najavljali usklajeno medstrankarsko akcijo za to. Ker je vprašanje "prehitro in neusklajeno " sprožil poslanec SDP, je pripravljenosti za podporo temu konec. Tako v občini Kranj ostaja v veljavi geslo, ki ga je nedavno kot navodilo dal svojim pristašem znani francoski desničarski ekstremist: "Če srečaš novinarja, ga udari, če ti ne veš zakaj, ne skrbi, on bo že vedel...!" Še bo kdaj pomlad Nekaj izsiljevalskih potez (ali političnega taktiziranja, v tem primeru celo kalkuliranja), kijih je v pripravljalnem obdobju za sestavo vlade poskušala vnovčiti SKD, se sploh ni obneslo. LDS niso nikakršni politični amaterji - in imajo koncept vladanja. Zaledje volilnih rezultatov, ki jim omogoča mandatarstvo, jih je pripeljalo še do predsedniških mest v državnem zboru in svetu (in še nekaterih pomembnih komisijah) povsem legalno in tako rekoč naravno. Naknadna Peterletova kandidatura - kot posmeh dotedanjih dogovorov - za predsedniško mesto v državnem zboru, je prej kot v službi demokratičnosti učinkovala zdraharsko in panično in vnaprej izgubljeno. Pa čeprav tudi na žalost. In je bil Peterle sam žrtev pobude lastnih poslancev (in bivšega predsedniškega kandidata) do meje, ko postaja njegova politična lucidnost z avtoriteto v stranki vred že skoraj vprašljiva. Tudi še zadnji poizkus priti v vlado kot partner LDS (in se s tem odreče kandidaturi v državnem zboru) kaže panično in skorajda nedostojno reakcijo, če ob tem pomislimo na pobudo, ki jo je pred tem dal, namreč o združevanju v enotno konservativno nacionalo desnosredinskih strank. Tako se je spet ponovila »napaka« vrha SKD še iz predvolilnih časov v odnosu do »naravnih« partnerjev. Dr. Drnovšek je ponudbo gladko zavrnil, Po drugi plati pa tudi nepredvidljivi, a politično spretnejši Podobnik, ki je vsekakor pozicijo Svoje stranke doumel do razsež-"osti, ko lahko samo pridobiva *a politični teži tako v odnosu do vstopa ali ne v vlado, kakor v odnosu do baze, ki sije pridobil, kot dobro ve, tudi z glasovi čla-n°v SKD. tistih, še z demosov-sko miselnostjo. Demosovsko na Sebi prikrojeno razumevanje, se-veda. SLS si, skratka, lahko privošči udobje dovolj neobveznega pragmatizma: če bi že, po kdo ve kakšni kombinaciji, prišli v vlado, bi iztržili več, kakor jim gre, v primeru »načelnega« vztrajanja na pozicijah opozicije, pa se zna zgoditi, da bodo postali prav oni jedro in realizator konservativne nacionale. Ko se bo njim zazdelo prav in čakajoč še na kako kompromitirajočo potezo SKD. SKD trenutno ni v zavidljivem položaju, vendar po lastni krivdi. Članstvo se bo večinoma dalo prepričati o zaroti rdečih, tako na splošno in brez analitilčnih izsledkov, ker so o tem že tako ali tako prepričani, že ves čas. Namesto analize lastnega dela z napakami vred pa je v vodstvu še vedno poglavitno vprašanje in dilema: iti v vlado (ko se ta možnost tudi s stališča LDS že ne zdi več tako zelo potrebna) ali ne. Zagato vodstva, in s tem tudi možnost širšega ali poglobljenega samovpraševanja o vzrokih za nastali zagatni položaj, bo po vzorcu starih tragedij razrešilo zasedanje sveta SKD, ko bo (ali ne bo? Bo, bo!) izreklo v imenu članstva svoj veto za vstop v vlado. Niti ne toliko v lastnem imenu, pač pa v imenu vzdušja, ki ga je vodstvo samo sprožilo s pobudo o združevanju v enotno stranko vseh desno/sredinskih sil. Z naivno zamislijo, da pa bo morda še vendarle možno oblikovanje le desne vlade (kar spomnimo se Podobnikove zamisli o pritegnitvi SNS v takšno »stranko«) - in kakšna možnost za takšno sestavo manjšinske vlade vsaj teoretično tudi je -vlade tedaj, ki bi sicer hitro propadla, a bi »koristila« temeljnemu namenu: oblikovanju (dokazljivo »zatirane«) desnice, čvrste fronte ideološke konfrontacije s silami »zla« in (s tem) bivšega sistema. S takšnimi poenostavitvami pa je za SKD tudi resnično še najbolj primerno, če ostane v opoziciji - vsaj dokler je stranka tako kot je idejno in kadrovsko naravnana. Kajti, še bo kdaj pomlad. Centri za socialno delo - centri revanšizma Ko smo v času slovenske pomladi poslušali vedno, kadar je kdo postavil vprašanje osebne odgovornosti, da je to revanši-zem, tega nikakor nisem mogel razumeti. Zato sem se pogosto spraševal, kaj je revanšizem? Ker čas vedno prinese drugačna spoznanja, sem tudi sam spoznal pomen te zgodovinske nesnage. Ko mije bila konec sedemdesetih odvzeta pravica do pravic v okviru širšega družbenopolitičnega interesa, smo to takrat imenovali represija ali kaznovanje drugače mislečih. V prepričanju, da v sedanjem času ni razlik med drugače mislečimi in pravovernimi, je žena vložila vlogo za subvencioniranje stanarine pri Centru za socialno delo v Škofji Loki, vsi družinski dohodki skupaj ne dosegajo niti polovice stanarine. Po preteku več kot pol leta me je žena poslala, da naj osebno urgiram. Po raznih birokratskih izmikanjih me je referentka napotila k direktorici, te pa seveda nisem mogel dobiti, saj je vedno odsotna, tako sem se obrnil na prisotno pravnico, ki je pač soglašala z mojim mnenjem o pravicah, nakazala je pa možnost drugačne razlage pravic do subvencij, in sicer samo za tiste, ki stanujejo v družbenih stanovanjih. Kako naj drugače misleči pridemo do družbenih stanovanj mi pač ni povedala. Tako sem prišel do spoznanja, da smo drugače misleči postali žrtve razširjajočega se revanšizma. Benedikt Pančur Mestni trg 36 64220 Škofja Loka Volivci niso krivi Ne bi želel kaliti navdušenja, ki ga je Jože Košnjek (Odprte strani, 23. decembra 1992) pokazal nad tekstom dr. Vojana Rusa (Delo, 19. decembra 1992), ki je v uvodu parafraziral moj tekst (Slovenec, 12. decembra 1992) in mu posvetil tudi naslov. Koš-njekova analiza je sicer ponovitev Rusove in čeprav ne preverja izvirnih besedil, ni slaba. Opozoriti bi želel le na fundamentalno iztočnico Rusovega razmišljanja in njeno moralistično izpeljanko v Košnjekovi razlagi. Če novinarski ali politični analitik statistično ugotovi bistven razkorak med priljubljenostjo posameznih politikov in volilno podporo njihovim programom in opozori na kontradikcijo tega početja, s tem še ne želi spreminjati volilnih izidov, niti ne želi spremeniti volilnega telesa. To je ŠELE njegova pravica in njegov posel. To tudi ne pomeni, kot trdi Košnjek, da mora pogledati vase in skušati najti kaj slabega tudi pri sebi. To ni niti boljševizem (Rus) niti predmet moralističnih zaključkov (Košnjek). Prej bi rekel, da se vsebina teh dveh očitkov prekriva z izrečenimi trditvami. Seveda s to svojo pripombo ne želim spodbijati nadaljnje analize obeh avtorjev, s katero se strinjam in se v mnogočem prekriva z analizo, ki sem jo sam predstavil že kak teden ali dva prej. Ne morem pa seveda soglašati z Rusom, ki iz političnega razseka preprostro izrezuje celotno obdobje povojne političen in splošne demokratizacijske psihologije. Janez Markeš Triglavski narodni park Sklad kot protiutež za prepovedi in omejitve Pod tem naslovom je Gorenjski glas, 23. decembra obvestil bralce, o petkovi seji Sveta Triglavskega narodnega parka. Iz zapisa je razvidno, da si Svet prizadeva ustanoviti sklad, da bi lahko iz njega nadomeščal gospodarske izgube v kmetijstvu in morebitne dodatne stroške pri obnovi stavb, ograj itd. V večji meri pa bi sredstva namenili za odkup zemljišč v parku. Bralec lahko ugotovi, da je Svet Triglavskega narodnega parka na seji obravnaval le prepovedi in omejitve v parku in kako bi te z delnimi finančnimi prispevki nadomeščal prizadetim. Prav je, da imamo lepote parka zaščitene, to pa nam ne bo uspelo, če zato ne bodo zainteresirani prebivalci. Ti pa seveda ne bodo, če jih postavljamo kot neke eksponate v parku, ne pa kot osnovne dejavnike v razvoju in ohranitvi parka. To pa bi dosegli le, če bi napravili gospodarske načrte razvoja vsakega kraja v parku. Park mora postati gospodarsko zanimiv za prebivalce. Vsaka družina mora vedeti, kako in s čim se bo preživljala. Le tako bodo kraji ostali poseljeni in privlačni za obiskovalce. Pretirano poudarjanje za odkup zemljišča, če se ne motim, pa govori obratno. Prebivalci, lastniki zemljišč bodo razumeli, da so odveč, s stalno bojaznijo, da niso zaželeni in tako se ne bodo vključevali v razvojne načrte. To pa se parku lahko maščuje. Svet Triglavskega narodnega parka mora napraviti načrte, v katerih se bo videl vsak prebivalec, saj mora park ostati naseljen. Prebivalci morajo imeti zagotovljeno vsaj enako možnost življenja, kot ostalo prebivalstvo Slovenije. Park ne more biti sam sebi namen, mora dati dostojno življenje prebivalcem in zadovoljstvo obiskovalcem, tudi tem bo potrebno dajati več pozornosti. Parka ni mogoče zapirati ne prebivalcem in ne gostom. Andrej Babic Vračanje "telefonskega" denarja v Gorjah Za najmlajše in najstarejše Gorje, 29. decembra - S samoprispevkom zgrajeno telefonijo v KS Gorje v radovljiški občini od lanskega leta gospodari oziroma sedanjim lastnikom priključkov vrača denar, ko se vključi dovolj novih naročnikov, krajevna skupnost. "Pred dnevi smo tako že drugič po izgradnji telefonije vračali vsakemu lastniku priključka po 1.000 tolarjev. Ker pa jih je med takšnimi, ki so se tokrat vračilu odpovedali, kar precej, smo tako lahko obdarili skupaj s šolo in vrtcem najmlajše in najstarejše krajane v krajevni skupnosti. Vsem, ki so se odrekli vračilu, se iskreno zahvaljujemo, saj sicer krajevna skupnost s pičlimi sredstvi, ki jih dobi iz občinskega proračuna, ne bi ob koncu leta mogla na ta način razveseliti obdarovancev v prazničnih dneh," poudarja predsednik KS Gorje Anton Pokljukar. 1.000 tolarjem so se tokrat odpovedali: AMBROŽIC ALMA, AMBROZlČ ANA, AMBROŽlC IDA, AMBROŽIC JANKO, ANTONIČ JOŽE, ANTONIČ SIMONA, ARH BOJAN, ARH FRANCI, AŽMAN MARIJA, AŽMAN MARIJA, BERGANT VINKO, BILIČ MATE, BOBIC METKA, BOKAL MILENA, BOŽNAR VENCELJ, BRATINA KAREL, BREGANT DRAGO, BREGANT TOMAŽ, CERKOVNIK MARJAN, CUNDRIC FRANCE, CUNDRIČ JANEZ, ČASAR AVGUST, ČERNE ANTON, ČESNIK TOMAŽ, ČILIČ MARIJA, ČOP FRANCI, ČOP JANEZ, ČORIČ FETAN, ČRNKOVIČ MARJAN, ČUDEN ANTON, ČUDEN FRANC, ČULAJEVIČ BARBARA, DEŽMAN ANTON, DEŽMAN STANKO, DIJAK MARIJA, DOLENC JESENŠEK ŠTEFAN, DOLNIČAR TAVČAR TATJANA, DRINOVEC PETER, ELMONT KOMERCIALA, ELMONT N.C., ELMONT TELEFAKS, FERJAN VIN-CENC, FON MARIJAN, FRČEJ JOŽE, GABERC RAJKO, GA-BERŠCEK DARJA, GERONI MIRO, GG BLED, GOLC ANA, GREGORIČ BREZAVŠČEK BARBARA, GUZELJ JOŽE, HO-STAR JOŽE, HOSTAR PREŠEREN JERICA, HOTELI BLED RESTAVRACIJA ZATRNIK, HRIBAR JANEZ, HTP TURIZEM IN REKREACIJA, HUDOVERNIK LUDVIK, JAKOPIČ PETER, JAKOPIČ TEREZIJA, JAKOPIČ VALENTINA, JAN ALOJZ, JAN IGOR, JAN JANEZ, JAN JANEZ, JAN JANEZ, JAN MATKO, JAN MELITA, JANŠA FRANC, JANŠA RADO, JUSTIN JOŽICA, KALAN MARTIN, KENDA VINKO, KI-KELJ IVAN, KIKELJ PODLIPNIK POLONA, KMETIJSKA ZADRUGA BLED, KNAFELJ JOŽE, KNAFLIČ MARJAN, KOBILICA PAVEL, KOBLAR JANEZ, KOCJANČIČ CIRIL, KOČAN ZDENKA, KOMAR ŠTEFAN, KONDA ANTON, KORBAR JOŽE, KOREN DUŠAN, KORETIČ MILAN, KOSMAČ JOŽE, KOŽELJ ROMAN, KRMELJ FRANC, KRNI-ČAR DANICA, KRNIČAR JANEZ, KUNSTELJ BOJANA, KUNSTELJ FRANCKA, KUNSTELJ MARIJA, KUNSTELJ PETER, KUNSTELJ ŠTEFAN, KUNŠIČ ANTON, KUNŠIČ BORIS, KUNŠIČ JANEZ, KUNŠIČ JOŽEF, KUNŠIČ MARJAN, KUNŠIČ SLAVKA, KURALT JANKO, LARISI JANKO, LUCKMANN MIHA, LUKEŽIČ MARJAN ML., MANDELJC BRANKO, MANDELJC REZKA, MARENK FRANC, MAR-KELJ JOŽE, MARUCELJ MARJAN, MEDJA ALBINA, ME-ZE JANEZ, MILOST MARIJA, MULEJ ANŽE, MULEJ FRANC, MULEJ FRANC, MULEJ JANEZ, MULEJ JOŽE, MULEJ MARIJA, MULEJ MIHA, NEČIMER MARJANA, NOVAK FRANC, OKORN MARINKA, OMAN MARJAN, OMAN MIRO, OSNOVNA ŠOLA GORJE, PANČUR FILIP, PAZLAR SIMON, PETERMAN JANKO, PETERMAN PAVEL, PIRMANŠEK MARIJA, POGAČAR JOŽE, POGAČAR MARIJA, POGAČAR MIHA, POGAČAR MILA, POGAČNIK VINKO, POKLUKAR ANTON, POKLUKAR ANTON, PO-KLUKAR BRANE, POKLUKAR FRANC, POKLUKAR FRANC, POKLUKAR IVAN, POKLUKAR JOŽE, POKLUKAR MILAN, POKLUKAR PETER, POKLUKAR UROŠ, POKLUKAR VINKO, POLDA ŠTEFAN, POR ANICA, POTOČNIK IVAN, POTOČNIK MARJANA, POTOČNIK PAVLA, POŽAR ŠTEFAN, PRETNAR ANTON, PRETNAR JANEZ, PRETNAR JANEZ, PRETNAR JANKO, PRETNAR ŠTEFAN, PRETNAR VALENTIN, PRISTOV ANTON, PUH LENKA, RAZPET JOŽE, REKELJ GIZELA, REPE ANDREJ, REPE FRANCKA, REPE JANKO, REPE JANKO, REPE JOŽE, REPE MARJAN, REPINC PAVLA, RIMAHAZI MIRKO, ROBIČ JANEZ, RO-BIČ MARIJA, ROMBO MARJAN, ROVAN MILENA, ROZMAN MARTIN, ROŽIČ JAKA, ROŽIČ ŠTEFAN, SEKLOČA PETER, SKUBIN ALOJZ, SKUMAVEC JANKO, SKUMAVEC JOŽE, SKUMAVEC VINKO, SLANŠEK STANISLAV, SLIVNIK JANKO, SLIVNIK MARIJA, SLIVNIK MARJAN, SLIVNIK VINKO, SLIVNIK ZDRAVKO, SMOLEJ BRANKO, SO-KLIČ ANDREJ, SOKLIČ MIHA, SRNA JANEZ, STOJC VILKO, STRNAD PAVLA, SUŠNIK FANI, ŠILAR JANEZ, ŠIM-NIC FRANC, ŠIMNIC MATEVŽ, ŠIMNIC TONE, ŠOSTER LOJZE, ŠPECERIJA BLED, ŠTAJER MARJAN, TODOROV TOMISLAV, TOMAZIN MARJAN, TONEJC JANEZ, TO-NEJC ŠTEFAN, TORKAR EDVARD, TORKAR JANEZ, TOR-KAR JANEZ, TORKMAR MARIJA, TRAVEN SLAVKO, UL-ČAR DANA, ULČAR VLADO, UREVC MARJAN, URH MILENA, VALENTINČIČ HELENA, VAMPELJ VLADO, VARL JANEZ, VIDIC FRANC, VIDIC MIRAN, VOLČANŠEK METKA, VOLF JANKO, VREČA IVANA, VREG ERVIN, VRZIČ JUG CVETKA, WZ ZG. GORJE, WOMARK, ZALAR VILJEM, ZALOKAR SLAVKO, ZUPAN ALOJZ, ZUPAN ANI, ZUPAN ANTON, ZUPAN ANTON, ZUPAN FRANC, ZUPAN JERNEJ, ZUPAN MARTIN, ZUPAN VALENTIN, ZUPANČIČ ALOJZIJ, ZUPANČIČ ELA, ŽEMVA DRAGO, ŽEMVA VINKO, ŽUPNIŠČE, ŽVAN FRANC, ŽVAN JANEZ, ŽVAN JURIJ. Trije proti enemu Upniki obračunavali po mafijsko Škofja Loka - Škofjeločan je od poslovnega partnerja iz okolice Ljubljane kupil les, vreden 2000 mark. Les je sicer prodal naprej, vendar naj bi denarja zanj od kupca še ne dobil. Upnik pa je postajal vse bolj nestrpen... Podobnih zgodb, ki vodijo v mafijsko obračunavanje med novopečenimi slovenskimi "podjetniki", je, žal, vse več - resnici na ljubo tudi zaradi dolgotrajnih in neučinkovitih pravnih poti. Tako se je ljubljanski upnik v petek okrog šestih zvečer oglasil pri škofjeloškem dolžniku doma. S seboj je seveda pripeljal še dva močna možakarja. Zahteval je denar, opravičevanje dolžnika, da ga tudi sam še ni dobil, je bilo kot bob ob steno. Škofjeločanu so najprej zagrozili, da mu bodo iz stanovanja pobrali, kar ima vrednega (televizor, zamrzovalno skrinjo ipd.), nakar so ga bosega odvlekli iz hiše vpričo treh majhnih otrok in prestrašene žene. Z njimi je moral do mosti-čka, ki vodi prek Sore, kjer so ga neusmiljeno pretepali, brcali, mu vmes grozili, da ga bodo vrgli v vodo ali pa v kontejner za smeti in zažgali. Ženi, ki je s štirimesečnim dojenčkom pritekla prosit za moža, so nasilneži "svetovali", naj raje gre, če noče, da jo doleti moževa usoda. Krvavi obračun pri mostu je prekinila policijska patrulja. Ko so zlikovci ugledali bližajoči se modro-beli službeni avto, so jo ucvrli. Glavnega krivca, upnika iz okolice Ljubljane, so možje postave brez težav izsledili, za pomagačema še pozve-dujejo. • H. J. Zadimljen kranjski sir Kranj, 28. decembra - Delavci Mlekarne Kranj, ki delajo pri stroju za pakiranje sira, so 26. decembra zvečer končali z delom in odšli domov. Naslednji dan jih je čakalo neprijetno presenečenje, saj je bil ves prostor, v katerem je bilo okrog 50 ton sira, močno zadimljen. Zaenkrat je znano le to, da je prišlo do okvare na novem italijanskem stroju, točen vzrok in velikost škode pa bo ocenila posebna komisija. • S. S. ZLAT0TISK '*4f V ® /S @ J - J t M § € £' - " M 1 iS ' Obveščamo cenjene kupce, da zaradi praznikov in nujnih vzdrževalnih del ne bomo poslovali od 1. do vključno 4.1.1993 Zahvaljujemo se za uspešno sodelovanje v preteklem letu in se priporočamo tudi za vnaprej reč*0 MALI OGLASI ©217-960 NE PREZRITE!!! V mesecu decembru HALL0 PIZZA NAGRAJUJE! KUPON rlALLo M šuju /%. DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD «*• -22" TfCDBLJA OD U*° - 22'° ŽREBANJE ZA SUPER PIZZ0 VEČ KOT 52 SUPER NAGRAD VIDE0REK0RDER, VIKEND V KRANJSKI GORI (apartmaji PRUSNIK) pizza, pizza, pizza... in še kaj! S priloženim kuponom imajo naročniki GORENJSKEGA GLASA S % popust! APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam. V 632-595_19074 DIESEL, 70 konjskih moči ali 50 KW, primeren za razrez hlodovine, cena 6.500 DEM, prodam. ^ 633-895_19595 VIDEOPLAYER, cena 250 DEM, prodam, "g- 621-827_19737 OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. 9 215-650_19739 Zamrzovalno SKRINJO in PRALNI STROJ Gorenje prodam. V 215-133 19747 TEHNIČNI TRGOVINI /Mm IV _ VIDEO - HIFI - KAMERE Vodopivčeva 17, Mohorjev klanec. TEL: 064-214-788 IZBRANA OBLAČILA ZA NAJMLAJŠE IN NAJMANJŠE OD 0 DO 2 LET POSEBNA PONUDBA: svečana oblačila za krst ODPRTO: od 10. do 13. in od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI13 ČEKE HIŠA LANGO V PASAŽI KINA STORŽIČ ZASTAVO 128 ali YUGO 55, letnik 1987, od prvega lastnika, kupim. g 620-464_19916 TELIČKA simentalca, starega do 10 dni, kupim. S 401-064 19920 LOKALI Dva LOKALA prodam: TRGOVINO na tržnici "Planina", 30 kvad. m, s hladilno omaro in vitrino, KIOSK na tržnici v Kamniku, oboje kompletno opremljeno. 9 042/817-506, Lebar_19257 Vpeljano ŽIVILSKO TRGOVINO v Kranju, na dobri lokaciji, oddam. Šifra: KRANJ "93_19588 PROSTOR blizu Radovljice, od 50 do 100 kvad. m, oddam v najem, g 713-265_19796 Takoj odstopim starejši GOSTINSKI LOKAL v okolici Bleda. Odkup inventarja tudi na obroke, g 78-415_19878 Gostinske LOKALE ODDAMO v Podnartu, Kranjski gori in Jesenicah. APRON NEPREMIČNINE, ® 064/214-674 19930 VERIŽNO DVIGALO, novo, nosil-nosti 2 t, prodam. ^ 41-073 19749 OLJNI GORILEC na odpadno olje, rabljen, poceni prodam. <& 422-738_19760 V C R, nov, Z L P in V P S, cena 700 DEM, prodam. ^ 633-488 19761 LIKALNI STROJ prodam. « 216-208_ 19769 Barvni TV Gorenje electronic poceni prodam, g g 70-524 19771 PISALNI STROJ Unis, primeren za dijake, ugodno prodam. ^ 84-062 ___19806 Industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff, ravni šiv, prodam, flf 633-114 _19807 Barvni TV Gorenje, ekran 62 cm, cena 350 DEM, prodam. ^ 736-629_19817 RAČUNALNIK Commodore 64 prodam.328-464 19830 SYNTHESIZER, 4 oktave, velike tipke, 100 ritmov, 100 instrumentov, nov, prodam, g 41-062 19835 TRAKTOR Universal 445, Same 35, Ursus 335 in TV 731 ugodno pro-dam. g 622-575_19863 STROJ za izdelavo cementne strešne opeke prodam, g 70-045 _19865 TA, 3 KW, POMIVALNI STROJ Iskra in PS, potreben manjšega popravila, prodam. Križe, Snakov-Ska56_19874 GLASBENI STOLP Nordmende MS 3002 in CD-player Universum digital 3002 prodam. fR> 217-011 _19911 VIDEORECORDER z VPS sistemom, nov, z garancijo, prodam. g 52-281 in 50-852_19918 MOTORNO ŽAGO Jonsered 625, novo, prodam, g 632-426 19919 ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 elektrika, po-ceni prodam, g 312-237 19938 CR. MATERIAL OKNA, dvokrilna, poceni prodam. Kidričeva 7, Kranj_19765 OPEKO Kikinda, novo, 2.000 kosov, prodam« 061/738-607 19840 IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽUJEMO: DOS, VVORD-STAR, QPRO, PARADOX in nudimo tečaj za detektive. « 328-158 _18927 Učitelj uspešno INSTRUIRA mate-matiko in fiziko, fl? 311-471 ali 631-523__19227 Organiziramo TEČAJE ANGLE ŠKEGA JEZIKA za vse razrede OŠ Pokličite vsak delovnik od 9. do 16. ure« 214-341 19651 STOLP rn*^ I kupim — V ZALOGI SAMSUNG 55 cm stereo teletekst (model 93), videorekorderji 3 HEAD, 4 HEAD VPS, video player SAMSUNG, Poleg SAMSUNGA nudimo SONY - PANASONIC SHARP - JVC (videorekorderje, HI-FI, cameorderje TV daljinske telefone in še in še po izredno nizkih cenah PREPRIČAJTE SE! STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju kupim. « 216-976, od 15. ■do 18. ure_19225 CISTERNO za olje kupim. « 736-629_19818 Brejo KRAVO ali TELICO kupim. <8> 422-626 19828 Staro HIŠO ali PARCELO do 1.500 kvad. m, ob cesti, severno od Kra nja, kupim. Naslov v oglasnem od- delku._19836 TELETA simentalca, starega do 10 dni, kupim. Ilovka 5, 217-062 _19883 HLODOVINO smreke, bukve, jese-na in javora kupim. « 58-094 _19884 KLETKO za kokoši, rabljeno, ku pim «• 421 -248 19904 NOVO NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU Učinkovita zaščita proti kraji avtomobila: varnostna ključavnica Moki ra ročico menjalnika Proizvajalec: MUL-ROCK /zrae/ Prodaja in montaža: OMIKRON d o.o. Britof 179 tel.: 064/ 242-140 GD LJUBNO želi vsem krajanom vasi: PRAPROŠE, BRD0.0T0ČE, POSAVEC IN UUBN0 SREČNO LETO 1993. PRIDELKI Semenski KROMPIR Desiree pro-dam. OVCE z jagnjeti prodam. Zg. Upnica 1, Kamna gorica 19786 KRAVO ciko in BIKCA, starega 5 tednov, prodam.« 721-678 19793 TELETA simentalca prodam. « 65-428_19800 TELETA, starega 5 tednov, prodam Lahovče 33, Cerklje 19805 PRAŠIČE, krmljene z domačo krmo, prodam. Rus Milan, Mota 25, Ljutomer,« 069/82-065 19808 PSE čuvaje, čistokrvne DOBER-MANE, odličnih starčev, prodam. « 422-737_19810 KRAVO simentalko, ki bo v kratkem tretjič teletila, prodam. Zalog 9, Cerklje_19811 SIMENTALKO, staro 3 tedne, prodam. Voglje, Letališka 22 19823 BIKCA, starega 10 dni, prodam. Zapoge 33, Vodice_19826 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Čadovlje 3, Golnik 19827 PRAŠiČA, krmljenega z domačo krmo, prodam. Vilfan Janez, Žab-nica 57 _19829 TELETA za zakol prodam. Škofje loška 33, Kranj_19831 PRAŠIČA, težkega 170 kg, pro dam. « 422-371_ 19832 KRAVO simentalko s teletom prodam. Brezje pri Tržiču 42 19837 BIKCA, starega 10 dni, prodam. Tenetiše 1, Golnik 19847 ZAHVALA Mirno je odšla od nas naša dobra mama ANGELA POKORN iz Škofje Loke, roj. Jenko 1. 1910 na Zg. Brniku Vsem, ki ste ji karkoli dobrega storili, in vsem, ki jo imate v lepem spominu, prisrčna hvala. Marica, Peter, Štefan in Angelca z družinami Težjo SVINJO, krmljeno z domačo krmo, prodam. Jelovčan, Dražgo-še 27_19848 TELETA, težkega 100 kg, za zakol ali rejo, prodam. Nastran, « 422-098_19851 Jalovo KRAVO prodam. Huje 13, Kranj_19852 BIKCA simentalca, starega 8 ted-nov, prodam.« 64-298 19853 Pritlikave HRČKE ter SKAKAČE prodam.« 324-457_19855 PSIČKO kraški OVČAR, staro 4 mesece, podarim. « 83-918 19856 PRAŠIČA za zakol prodam. « 061/824-184_19857 TELIČKI, stari 4 in 6 tednov, prodam.« 45-616_19858 PRAŠIČA za zakol prodam. « 421- 238_19859 TELETA simentalca, težkega 120 kg, prodam.« 422-715 19860 Mlado KRAVO, visoko brejo, prodam« 46-370_19861 TELIČKO simentalko, staro en te-den, prodam. « 70-045 19864 Polovico KRAVE prodam. « 422- 556_19868 Mlado klavrno KRAVO prodam ali menjam za brejo. Sv. Duh 41, Škofja Loka_19869 Tri težje SVINJE prodam. « 57-280_19870 BIKCA, starega 6 tednov, prodam. Lahovče 52,« 421 -739 19871 PURANE za zakol prodam. « 733-879_19875 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Zevnik, Praše 10, Mavčiče 19876 PRAŠIČKE, stare 7 tednov, pro-dam. Pivka 7, Naklo_19877 BIKCA simentalca, starega 7 tednov, prodam. Hraše 31, Lesce __19879 PRAŠIČA, težka 130 in 200 kg, do-mača krma, prodam. Cerkljanska dobrava 1, Cerklje,« 061/841-349 _19880 BIKCA simentalca prodam. « 53-560_19881 PRAŠIČA, težkega 180 kg, pro-dam. Borštnikova 7, Cerklje 19882 BIKCA simentalca prodam. Zalog 46, Cerklje,« 421 -675 19885 PUJSKE prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje_19886 BIKCA TELETA simentalca, starega 3 tedne, prodam. Britof 314 __19887 PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam. Koritnik, Slovenska c. 19, Cerklje_19889 BrejeTELICE prodam.« 45-502 _19890 TELIČKO simentalko, staro 9 ted-nov, prodam. Puštal 19, Škofja Loka_19894 PURANE, težke cca 10 kg, z dostavo na dom, prodam. « 733-696 _19895 KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Zgoša 4/a, Begunje _19896 PRAŠIČE, težke 110 kg, prodam. Tupaliče 7, Preddvor 19898 PRAŠIČE, težke od 20 do 130 kg, prodam. Stanovnik,« 65-546 _19903 BIKCA, težkega 130 kg, prodam. « 65-342_19906 Dva teden dni stara BIKCA prodam. Zadraga 13, Duplje 19907 Polovico PRAŠIČA, domača krma, prodam.« 45-291 19903 BIKCA, težkega 130 kg, prodam. « 421-806 19913 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Čirče 13, Kranj 19925 NOVOFUNDLANCE z rodovnikom, cepljene, stare 8 tednov, prodam. Mežan, Bled,« 064/77-571 19917 Štiri PSIČKE mešance, lisaste, sta-re 2 meseca, podarim. « 622-235 __19922 PRAŠIČA za zakol prodam. Luže 38, Visoko 19924 MESO od polovice mlade KRAVE, cena 260 SIT, in več TELET, starih 10 dni, prodam. « 733-316, zvečer^_19927 MESO od polovice BIKA prodam. « 65-072_19932 BIKCA, starega 4 dni, zamenjam za teličko. Arnež Jože, Popovo 3, Tržič 19937 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA GROSA iz Zg. Bitenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČI: žena in hčerka z družino Zg. Bitnje, december 1992 V SPOMIN V naših srcih je še vedno velika žalost, odkar je pred dvema letoma tako hitro in mnogo prezgodaj odšel od nas TILEN VOJIČIČ -ZAPLOTNIK Lučka na tvojem grobku še vedno gori in rožice so še vedno sveže. In če bo minilo še toliko časa, pozabili te ne bomo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobku in mu prižigate svečke. Mami, ati in Tim ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA MEGLICA Klemenškovega ata iz Loma pod Storžičem se vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, iskreno zahvaljujemo za vašo nesebično pomoč in razumevanje. Še posebna zahvala gre patronažni sestri Metki za njeno požrtvovalno nego, dr. Rusu za zdravljenje, g. Silvu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred, dobrim sosedom za pomoč, pevcem za zapete žalostinke, g. Francu Tišlerju in Matjažu Megliču za govora in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Grabovše, 28. decembra 1992 V SPOMIN Sprva me obup je stresal, češ, kdo naj prenese to? Pa sem vendar vse prenesel ■ ne vprašajte le, kako! (Heine) ANDREJU JANEZU MILANU Spomin na vas ostaja tako svetal, da ga temina grobov komaj dojame. Hvala vsem, ki se še spominjate naših fantov. Družini Berce in Stavrov Zg. in Sp. Besnica, 1. januarja 1993 Zaradi nesporazumov so nizozemski turisti odšli s Krvavca Črna snežinka za najlepše smučišče Krvavec, 23. decembra - Gotovo ni treba na dolgo modrovati, kako se je počutilo sedem nizozemskih turistov (med njimi trije otroci), ko so morali sredi božičnih počitnic zapustiti Brunarico Krvavec in poiskati primernejši kraj za zimovanje v sosednji Avstriji. Že prej so razočarano gledali kako nekateri domači smučarji lahko smučajo, njim pa tega niso dovolili. Ko pa je v Brunarici pošla še voda, so se odločili pobrati stvari in (ne dvomimo, da za vedno), zapustiti Slovenijo. * Odločitev nizozemskih gostov in skrb, da se razmere v Brunarici do novoletnih praznikov ne bodo uredile (takrat naj bi bila Brunarica nabito polna tujih in domačih turistov), pa sta kot kaže "izbila sodu dno" in vodja podjetja Gobotek d.o.o., Brunarica Krvavec Goran Valič se je odločil, da probleme na Krvavcu razkrije na tiskovni konferenci, ki jo je sklical prejšnjo sredo. Povedal je, da že od leta 1989 upravlja z Brunarico, v kateri je poleg 70 ležišč še gostinski lokal. Objekt so najeli od Aerodroma Ljubljana in že ob sklenitvi pogodbe plačali 74 tisoč nemških mark. Odkupili so zaloge, vlagali v opremo in investicije, kar pomeni okoli 250 ti- soč mark vredno naložbo. V pogodbi imajo tudi dogovor za najemnino v primeru dobre zime in v primeru slabše (manj kot 120 smučarskih dni). "Vse je bilo lepo in prav, dokler ni pri nas lani preživel novoletnih počitnic direktor Aerodroma Vinko Može z družino. Videl je, kaj smo uspeli narediti, da uspešno poslujemo in takrat se je začelo. Z menoj se naenkrat ni več pogovarjal, vse smo urejali prek posrednika, zahteval je novo pogodbo. Skratka, prej smo vse lahko urejali, se dogovarjali o plačilu, naenkrat pa je bilo temu konec. Aerodrom se je na vse legalne in nelegalne načine trudil, da nas "vrže" iz Brunarice, čeprav imamo pogodbo do leta 1994 z možnostjo podaljšanja. Nato se je gonji proti nam priključil še RTC Krvavec, ki si je monopoliziral vodovod in ga prvič odklopil 18. decembra. Poleg tega nam RTC Krvavec noče prodajati svojih storitev, nagajajo, kjer pač lahko," je razmere na Krvavcu opisal Goran Valič. "Kljub temu da vse naprave niso obratovale, smo videli, da se ljudje smučajo in tudi sami smo hoteli preživeti nekaj uric na snegu," je pripovedoval Nizozemec Nanne J. Boot: "Ko smo hoteli kupiti karte, so nam jih najprej nameravali drago prodati, nato pa so žičnico kar ustavili. Nismo mogli razumeti takega ravnanja, vemo pa tudi, da bi z malo dobre volje vsaj za turiste lahko žičnica ves čas obratovala." Gotovo je težko biti razsodnik pri reševanju težav z Brunarico Krvavec, kjer najemnik trdi, da je v skladu s pogodbami plačeval najemnino, pri Aerodromu pa trdijo, da je vzrok sporov neredno plačevanje. Da RTC Krvavec ni ravnal v skladu s pristojnostjo govori začasna odredba kranjskega sodišča, ki prepoveduje zapiranje ventilov za vodo na Krvavcu, najbrž pa so vzroki še kakšni in še kje. Nedvomno pa odhod nizozemskih gostov z našega najbolj urejenega smučišča, ki se ponaša z zlatimi snežinkami, ni posebno dobra reklama za slovenski turizem. Pa na si črno snežiko zasluži kdorkoli. • V. Stanovnik Dedek Mraz v zbirnih centrih Ljubljana, 29. decembra - Po ocenah Urada za priseljevanje in begunce je v Sloveniji približno 70 tisoč začasnih beguncev, od tega jih je večina nastanjenih pri sorodnikih in znancih, okrog 14 tisoč pa v 54 zbirnih centrih. Ta čas se v zbirnih centrih, bivših vojašnicah in drugih stavbah zaključujejo nujna adaptacijska opravila. Povsod je poskrbljeno za ogrevanje, drugje pa opravljajo še nekatera potrebna obnovitvena opravila, denimo ureditev sanitarij, kuhinj, popravila streh, postavljanje čistilnih naprav... Prejeta finančna humanitarna pomoč je namenjena prav tem delom, pomoč v obleki, obutvi in hrani pa beguncem v zbirnih centrih in tistim, nastanjenih pri gostiteljskih družinah. V vseh slovenskih zbirnih centrih pred prazniki potekajo novoletne dejavnosti, ki vključujejo novoletno obdarovanje otrok in odraslih, obisk dedka Mraza in druge novoletne prireditve. V hribih dovolj snega za prijetno smuko Umetni sneg pomaga žičničarjem Stari vrh, Pokljuka, decembra - Kljub temu da je v dolini snega le za vzorec, pa je te dni na večini naših smučišč prav prijetno. Na 10 do 40- centimetrski snežni odeji lahko pridejo na svoj račun tako tekači kot alpski smučarji, mnogi smučarski klubi pa so praznične dni izkoristili za zimske smučarske tečaje. Na Gorenjskem bodo v prazničnih dneh obratovale smučarske naprave na Voglu, kjer je 35 centimetrov naravnega snega, ker pa je zadnje dni pomrznil, je smuka dobra. Podobno je na Zelenici, kjer je do 40 centimetrov snega. Bolj skopa je snežna odeja v Kranjski Gori (okoli 20 centimetrov), kjer pa so kljub temu dobro pripravili smučarske proge, saj so hoteli polni, obetajo pa si tudi precej dnevnih obiskovalcev. Do 30 centimetrov snega je tudi na Soriški planini in na Pokljuki, kjer so urejene tudi tekaške proge. D Smučarje pa so te dni razveselili tudi žični-čarji iz Črnega vrha nad Cerknim in Starega vrha, kjer so z dodatim zasneževanjem iz topov poskrbeli, da je moč smučati tudi prav blizu. Tako so na Grebljici postavili snežni top, kot je povedal direktor žičnic Niko Rant, pa je sedanje zas-neževanje le zasilna rešitev, v načrtu pa imajo celotni kompleks zasneževanja. Takšen projekt pa so uspeli že uresničiti na cerkniškem smučišču, kjer so zasnežili precejšnji del prog, na 35 centimetrih snega pa je prav prijetna smuka. # V. Stanovnik Naša ponudba - tudi za leto 1993 Možnost plačila celoletne naročnine Pojutrišnjem se začne novo leto, ko bo, tako kot minulih 45 let, vse leto^ z Vami Gorenjski glas. Ker se je v letošnjem, 1992. letu, kar več kot 2000 naročnic in naročnikov na časopis, Vam enako motnost ponujamo tudi za prihodnje leto. Vsi, ki ste nas v teh dneh po telefonu povprašali, kako je s celoletno naročnino za 1993, že vse veste - za 12 mesecev v prihodnjem letu znaša naročnina za Gorenjski glas 3.500,00 tolarjev, skrajni rok za plačilo je 10. februar 1993. Če se nameravate odločiti za takšno obliko plačila, nas pokličite po telefonu (064) 218-463 ali nam pišite -najkasneje do 20. januarja 1993. Celoletno naročnino boste poravnali kot običajno, z računom na poštah PTT podjetja Kranj ali s položnico. Vplačila sprejemamo tudi v Kranju, na Bleinei-sovi 16 (malooglasna služba), v Turističnem društvu Cerklje in v Turističnem društvu Škofja Loka, kjer - tako kot doslej - sprejemamo male oglase itd. za Gorenjski glas. Vsem, ki nam boste do 20. januarja sporočili, da želite plačati celoletno naročnino, bomo takoj zatem poslali račun konec januarja. Zato ugodnost glede celoletne naročnine velja le, če nam Vašo odločitev za tak način sporočite čimprej oziroma najkasneje do 20. januarja in obveznost poravnate do 10. februrja. V letu 1993 Vam, spoštovane bralke in cenjeni bralci Gorenjskega glasa, želimo, da se Vam izpolni vse tisto, kar si sami želite. In če si boste zaželeli dober časopis - odgovor je Gorenjski glas. Srečno 1993/ Uredništvo (mmmsmM glas Pobeg zapornikov ni uspel Radovljica, 29. decembra - V celici št. 3 radovljiškega zapora se je v noči med minulo soboto in nedeljo odigravala čudna drama. Zrežirali so jo štirje zaporniki, ki so do 27. decembra prebivali skupaj v celici, a so si zaželeli prostosti. Pri nameravanem kopanju luknje v zid in poznejšem begu skoznjo so jih prehitele budne stražarske oči. Mnogi navdušeni smučarji in tekači na smučeh te dni obiskujejo Pokljuko, kjer je ob sončnem vremenu moč preživeti lep dan ali počitnice. Foto: D. Gazvoda Loško zdravstvo ne gre na svoje Škofja Loka, 29. decembra - Na današnji, zadnji letošnji seji izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine so se najdlje zadržali pri obravnavi možnosti za reorganizacijo domačega zdravstvenega doma v samostojni zavod. Ker za tako odločitev niso imeli pred seboj dovolj argumentov, so zadolžili Zdravstveni dom Škofja Loka in Osnovno zdravstvo Gorenjske, naj predložita izvršnemu svetu svoj program bodočega delovanja in razvoja. Obenem od domačega zdravstva pričakujejo, da bo k poročilu o zaključnem računu za 1992. leto priložil tudi primerjavo poslovanja z drugimi gorenjskimi občinami in pregled skupnih sredstev na Gorenjskem. Izvršni svet je nato sprejel statutarni sklep o organiziranosti zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske. Pa še to! Na seji je bila dana obljuba, da bo OZG poskrbelo prihodnje leto za opremo novega doma v Žireh. • S. Saje nim drogom z železne postelje, kotnim nosilom vzmetnice in žebljem iz obešalnika omet s stene. Prebili so tudi kovinsko pregrado za ometom, potem pa so se lotili opeke. Čeprav so se dobro organizirali - dva zapornika sta izmenoma kopala v zidu, dva pa sta stražila pri vratih, vznemirjenost skupine ni ušla budnemu očesu stražarja, ki je ob poznejšem obhodu pogrešal tudi luč v celici. Najprej je poklical še drugega stražarja, potem pa še policiste s psom iz bližnje postaje. Ko so skupaj odprli celico številka tri, sta bili obe strani presenečeni. Roko pravice je začudila luknja v zidu, ki je sicer šele nastajala, zapornike pa je postavilo na trdna tla dejstvo, da je njihov načrt v celoti spodletel. In še epilog! Trojico zapornikov so preselili v ločene celice zapora, v katerih bodo počakali na sojenje. Rolan-da bodo po potrditvi izrečene sodbe preselili v enega izmed slovenskih zaporov. # S. S. Zaporniki so hoteli v prostost tam, kjer je zid označen s krogom Foto: Marko Mokorel, Slovenske novice Druščino v celici številka 3 zaporov v Radovljici so do nedavnega sestavljali še ne dvajsetletni Ljubljančan Simon, ki so ga šele decembra prijeli zaradi suma vlomnih tatvin, leta 1959 rojeni Leščan Roland (v zaporu je čakal na pravnomočnost sodbe za dve leti in pol zapora zaradi velikih tatvin), leta 1966 rojeni Makedonec Čazim, osumljen razpečevanja ponarejenih ameriških dolarjev, pa leta 1955 rojeni Boris iz Podreče, ki so ga prijeli zaradi razpečevanja ponarejenih avstrijskih šilingov. Roland ni bil prvič v zaporu, a tokrat si je svobodo zaželel dokaj hitro. Kot je priznala četverica med nedeljskim zaslišanjem, so na njegovo pobudo nameravali izkopati luknjo v zidu, se splaziti na dvorišče in prek zidu pobegniti na prostost. Svoj načrt so najbrž zrežirali že pred sobotnim večerom. Takrat so začeli kopati z odtrga- \jOU SREČNO 1993