milili I! GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upTavništvo: Turjaški trg št. 2, pritličje. — Naročnina: na mesec 4 Din, četrtletno 12 Din. — Dopisi se ne vračajo. Štev. HX LJUBLJANA, četrtek, 21. junija 1923. Leto I. 20. junija. Ko je izbruhnite revolucija v Bolgariji, je naša viada začela rožljati s sabljo in celokupna oficiic?zna in napoloficijozna žurnalija je hitela klicati na orožje. Vlada je raztrobile na vse strani sveta, da bo podvzela v Sofiji ostro demaršo in da bo v slučaju, če to ne pomaga nič, podvzela še .druge ostre mere. Vlada Cankova, da je kršila nevilsko mirovno pogodbo in ogroža mir na Balkanu. — Med tem ste Anglija in Italija, od katerih je posebno zadnja dejansko podpirala fašiste .na Bolgarskem, prevzela varstvo fašistovske Bolgarije in na odločen nastop .angleške vlade je morala demarša v Sofiji izostati. Kmalu na to je tudi Poenkare podal izjavo, ki je bila prijazna nov* v^Iadi — in veter v Beogradu je zapihal z druge strani. Minilo je vse razburjenje in celokupno meščansko časopisje ■od vladne »Samouprave« do blokaškegs > Obzora« je začelo pisati prijazno o!bolgarski kontrarevolu-cijonarni vladi, (čeprav je pravi vladar v Bolgariji danes tisti Aleksandrov, vojvoda komitov, ',ki je beograjska vlada razpisala za njegovo glavo 300.000 Din vsled razbojstev, ki jih je zagrešil nad našim prebivalstvom v Makedoniji.... Počasi se jasni zagonetna tema nad tem hitrim obratom maše velespoštovane, nenadkriljive dipjomacije. Zadnji vele-šzdajniški proces >v Monakovem je pokazal tesne vezi, iki vežejo celokupno -evropsko reakcijo. Nemški ultranacijo-•r.alisti so bili vzdrževani z denarjem francoskih nacijonaljstov. Povsod so znane ozke vezi fašistovske Italije z nemškimi, madjarsktmi in bolgarskimi fašisti na eni strani, kakor s klerikalnimi, monarhističnimi krogi francoskih narodnjakarjev. Ta reakcijonarna svojat v .zvezi z ruskimi monarhisti, ki imajo velik vpliv na angleškem dvoru ter z reakcionarnimi »panslavisti« 2ivnosten-ske banke v Pragi, je takoj iz razrednega kapitalističnega stališča pravilno presodile, da pomeni zmaga fašistov nad bolgarskimi kmeti močno zmago svetovne .reakcije, da pomeni, da bo v najbližji sosedščini sovjetske Rusije in Turčije stvorjeno novo oporišče za Wrangla, predvsem pa, da bo Bolgarija odprta izkoriščanju mednarodnega kapitalizma. Francija je, čeprav ji ni ravno najbolj prijetno, da se njena tekmovalka Anglija zasidra v Sofiji, izrazila svoje naklonjenost do nove vlade, ker rabi angleško pomoč proti Nemčiji, S tem, da je Francija spregovorila, je bila stvar za malo antanto že sama po sebi končana, ker politika male antante je po-lilika reakcijonarnega imperijalizma velike antante. Pa tudi v mali antanSi sami, je bila že s prvega začetka na strani reakcije Rumunija. Rumunija, še bolj reakcijonarna, kot Hortvjeva Mažarija, je popolnoma v rokah veleposestnikov, zato je imela ta veleposestniška klika največji inleres na tem, da se uniči v bližnji Bolgariji gibanje svobodnih kmetov in delavcev. Rumunija pa ima tudi dinastijo, ki je prevzela v današnjih časih nalogo stare koburške hiše, da svoj vpliv širi potom svaštva z ostalimi ev-darskimi hišami, s kraljicami. Rumun-ska dinastija je v sorodu s Koburžani, angleškim dvorom in sploh z vsemi evropskimi dvori (svoje liohenzollerško .poreklo po vojni sicer zakriva) in ta dinastija je videla, da bi zmaga kmetov in delavcev v Bolgariji pomenila tudi konec monarhije na Bolgarskem, kar bi zelo neugodno vplivalo posebno na ostale balkanske narode, ker se močno širi že itak republikanizem in socijali-zem. Temu rumunskemu stališču se je pridružila Grčija in konečno tudi Jugoslavija. Kralj Boris bolgarski, pa bo iz hvaležnosti napravil rumunsko princezo za 'bolgarsko kraljico. Delavno ljudstvo Jugoslavije, predvsem njegova edina zastopnica NDSJ, je bila že v prvem času odločna nasprotnica vsake intervencije, ker intervencija reakcijonarne Jugoslavije v Sofiji bi bila le v škodo osvobojevalnemu boju bolgarskih kmetov in delavcev. Še bolj .pa mora biti to delovno ljudstvo nasprotno proti čudnim metodam naše di- plomacije. Za našo diplomacijo in zunanjo politiko niso merodajni interesi ljudstva, ampak to je jasno pokazal 11. čin Jugoslovanske diplomatske tragikomedije ob bolgarskem prevratu, za njo so odločilni interesi reakcijonarnega kapitalizma evropskih velesil in pa rodbinski interesi parih vladarskih rodbin. Delavno ljudstvo se bo proti taki protiljudski zunanji politiki raznih kama-ril borilo z vso silo. šele zmaga delavnega ljudstva bo tu napravila red in dala zunanji politiki novo, ljudsko smer. Zato, vsakdo na delo za edino stranko delavnega ljudstva, za Neodv. del. str. Jugoslavije, ker le njena zmaga bo pomenila konec militaristične klike in konec temnih vplivov, ki odločajo danes o življenju in smrti jugoslovanskega ljudstva. Z buržoazijo proti delovnemu ljudstvu. Bolgarski socijalisti v novi kontrarevolucijonarni vladi. Oni, ki oznanjajo med proletarijatom »miren« prehod iz kapitalistične v soci-jalistično družbo, oni, ki so se proslavili s svojimi vsakdanjimi klevetami proti proletarski ruski revoluciji, kričeč skupaj z buržuazijo proti diktaturi in terorju ruskega proletarijata — so istočasno izraziti kontrarevolucijonarji in teroristi. K mnogo dokazom, ki nam jih nudi od svetovne vojne sem socijalna demokracija, se pridružuje sedaj postopanje bolgarskih socijalisiov ob meščanski politični revoluciji. Bolgarski socialpatrioti so se zvezali z najreakcijonarnejšim krilom bolgarske buržuazije, ki je upropastila delovno ljudstvo Bolgarije z udeležbo v svetovni vojni, bolg. socijalisti so se sedaj zvezali s fašistovsko organizacijo rezervnih oficirjev, Vranglovcev in makedon-stvujočih, ki so sedaj upostavili v Bolgariji meščansko diktaturo. V novi bolgarski vladi, sestavljeni iz najreakcijonarnejših elementov in krvoločnih oficirjev, so zasedli tudi bolgarski socijalisti en sedež. Dolgi listi ministrov hamburške druge internacijonale se je pridružil tudi zastopnik socijalpatrijotov Balkana. — Dimo Kazasov, urednik glavnega strankinega glasila, član centralnega odbo- ra bolgarske socialdemokratske stranke, je postal železniški minister v »revolucionarnem« kabinetu bolgarske fašistovske reakcije. V imenu demokracije, svobode, pravice, zakonitosti itd. so se bolgarski socijalisti zvezali z reakcijonarnim meščanskim blokom in so šli v novo vlado, ki pravi v svojem prvem oklicu na narod, da bo vsako delovanje proti vladi neusmiljeno kaznovano in ki ukazuje žandarmeriji in vojski, da »hitro, odločno in neusmiljeno z vsemi sredstvi zaduši vsak poskus upiranja novi vladi«, z drugimi besedami — da žandarji in vojaki »hitro, odločno in neusmiljeno« streljajo delavce in kmete. Torej oni, ki oznanjajo, da proletari-jat ne sme upostaviti diktature nad buržuazijo, oni priznavajo in podpirajo diktaturo in teror buržuazije nad proletarijatom. Oni, ki denuncirajo policiji komuniste, češ da delajo ilegalno, oni delujejo in podpirajo ilegalne organizacije buržuazije, oficirjev in Vranglovcev. Tako je delovanje socijalistov po hamburškem »ujedinjenju« za delovno ljudstvo. Delavci in siromašni kmetje, oglejte si novo izdajstvo socijal-palrijotov! Ali boste še verovali Brrrnotom, »Volksslimmovcem«, Krekičern in kom-paniji? Bolgarski komunisti proti novemu režimu. »Rabotničeski Vestnik«, centr. glasilo komunistične stranke Bolgarije, prinaša ob priliki zadnjega prevrata v Bolgariji oklic na kmete in delavce, v katerem je razloženo stališče komunistične stranke napram novi vladi. Oklic konstatira, da je nova vlada široka koalicija vseh meščanskih strank, vštevši »široke« socijaliste (tako se imenujejo bolgarski socijalpatrijoti), da je torej nova vlada — policijsko-vojaška meščanska reakcionarna vlada. Nadalje pravi oklic: »Strmoglavljena je vlada Stambolijskega, ki se je držal na vladi z nasiljem in terorjem nad širokimi množicami delovnega ljudstva. Strmoglavljena je vlada vaške buržua- zije, ki je z demagoštvom vodila za seboj znatno množico kmetov, ali katera svoje oblasti ni izkoristila za zaščito interesov teh množic, ampak za zaščito svojih razrednih interesov...... Zemljoradniška vlada, ki je teptala pravice ljudstva in ki je podvzela besni nasilni pohod proti edini zaščitnici tega ljudstva, komunistični stranki — ta vlada je sama odbila od sebe delavce in siromašne kmete in sama je izgubila njihovo podporo v boju proti starim meščanskim strankam. Zato delavci in pa kmetje nimajo danes interesa, da podpirajo to vlado.« — (Stambolijski je začel zapirati komuniste in napravil tak volivni zakon, da je dobil on pri zadnjih volitvah spomladi 500.000 glasov in 210 poslancev, komunisti pa 210.000 glasov in saino 15 poslancev, meščanske stranke, ki so sedaj napravile revolucijo, pa 190.000 glasov in 13 poslancev. Op. ur.) O novi vladi pa pravi oklic: »Ali nova vlada, stvorjena z vojaškim prevratom, hoče zameniti vojaško-policijsko diktaturo vaške buržuazije z vojaško-policijsko diktaturo mestne buržuazije. Režim, ki se pričenja z vojaškim prevratom in vojaško diktaturo, ne nudi nobene garancije, da bi branil pravice in svobodo naroda. Zato delavski razred in siromašni kmetje ne morejo podpirati tudi nove vlade ne. Ali delavski razred in siromašni kmetje, odbijajoč vsako podporo stari in novi vladi, se morajo zbirati in se boriti samostojno za zaščito svojih posebnih razrednih interesov in političnih svoboščin.« Angleška politika proti Rusom. Angleška verižniška in industrijska bur-žuazija ni nikakor enotnega mišljenja glede politike, ki jo je začel voditi lord Kerzu proti sovjetski Rusiji. To je popolnoma razumljivo. Interesi različnih skupin angleške buržuazije se v celi vrsti konkretnih vprašanj glede gospodarske zveze z Rusijo razlikujejo. Tiste skupine angleške buržuazije, ki so v glavnem udeležene na izkoriščanju angleških kolonij in ki nimajo nobenega posebnega interesa na razvoju rusko-angle-ške trgovinske politike, so proti proh-ru-ski politiki Kerzua deloma nevtralne ali jo pa iz političnih simpatij do ruskih monarhistov in bivših kapitalistov odobravajo. Za te skupine je glavno, da ostane nedotaknjena angleška kolonijalna posest, ostala vprašanja zunanje politike jih pa ne zanimajo posebno. Zato je lahko to skupino izkoriščevalcev strašiti z možnostjo revolucij v kolonijah in v Aziji, ki jih baje pripravlja sovjetska vlada. Druga skupina buržuazije, ki podpira Kerzua n ga sili v boj s sovjetsko Rusijo, so tisti angleški kapitalisti, ki so pred revolucijo imeli tovarne v Rusiji in ki so )ih vsled socijalizacije izgubili, to skupino vodi znani milijarder Oerkert. Vsled svojega neuspeha pri pogajanjih s sovjetsko vlado glede koncesij za izkoriščanje ruskih petrolejskih vrelcev Oerkert kar divja proti sovjetski državi in pritiska z vsemi silami na angleško diplomacijo z očitim namenom spraviti Anglijo v boj z Rusijo. Tretja skupina angleške buržuazije, ki je že v stalnih trgovskih zvezah s sovjetsko Rusijo, se seveda protivi Kerzuovi politiki, ker ta politika more prej ali slej privesti k uničenju vseh uspehov, ki so bili doseženi v zadnjih letih na polju angleško-ruskih trgovskih stikov. Razen liberalne stranke je glasnik te skupine, ki nastopa proti Kerzuu, Lojd Žorž, ja naravni nasprotnik in konkurent angleškim konzerva-tivcem v boju za politično moč. Trgovski stiki med Anglijo in Rusijo so šele v začetkih. Niso se še razvili v tej meri. da bi proti - Kerzuovski elementi med angleško buržuazijo že lahko dobili premoč. Ampak razvoj v tej smeri je neizogiben. To jasno kaže celota gospodarskih stikov Anglije s svetovnim trgom, predvsem angleške gospodarske zveze z Ameriko. Posledica teh gospodarskih zvez bo gotovo preokret v razmerju moči med angleško buržuazijo v korist tretji skupini, ki zastopa proti-Ker-zuovsko politiko. Treba je le pogledati na možnosti izvoza iz Rusije, posebno na možnost uvoza v Anglijo, da se o tem prepričamo. Rusija je začela izvažati žito, izvoz ruskega žita bo rasel od leta do leta in bo tvoril glavni predmet ruskega izvoza. Ker Anglija žito uvaža, bo zanjo vsled valutnih razmer na svetovnem trgu vedno bolj ugod- no kupovati rusko ceno žito, nego pa drago ameriško. Rusiia tudi začenja zopet izvažati surovo maslo in kuretino ter jajca, ter za Anglijo bo na vsak način bolj ugodno kupovati te stvari iz Rusije, ker so vsled produkcijskih razmer veliko bolj poceni nego na Danskem, odkoder kupuje Anglija sedaj. Razen tega rabi Anglija velike množine lesa in lanu, ki ga naibolj poceni uvaža ravno iz Rusije. Časopisje, ki podpira protirusko politiko lorda Kerzua, kriči vedno o malenkostih koristih, ki jih nudi Angliji trgovska zveza z Rusijo. V kolikor je to kričanje le neizogibna posledica roparske politike angleške diplomacije je razumljiva taktična poteza. Če se pa stvari gleda globlje in posebno z vidika gospodarskih koristi za Anglijo, je Kerzuova politika, z ozirom na potrebe in koristi širokih množic angleškega prebivalstva in tudi širokih plasti angleške buržua-zije popolnoma neumna in samomorilskpa. — Z vidika angleških gospogarskih koristi kaže lojd Žorž boljše razumevanje za interese angleškega gospodarstva in zastopa interese tega gospodarstva glede na bližnjo bodočnost veliko boljše, ko nastopa proti Kerzuovi politiki sablje, ki, namesto da bi skušala pridobiti Angliji cenena ruska živila in surovine, spravlja Anglijo vedno bolj v odvisnost od drage Severene in Južne Amerike. Sedanja Kerzuova gospodarska politika je naravnost protiangleška in zastopa veliko bolj koristi Amerike nego pa Anglije. Kerzu je le pomočnik ameriškega kapitala, ki ima največji interes na tem, da obdrži v V zadnjih dveh številkah »Glasa Svobode«, smo orisali v glavnih potezah težki gmotni položaj tukajšnjega delavstva, vsled katerega je ono prisiljeno, da gre v stavko. Danes pa moramo in hočemo široko javnost seznaniti tudi o stanovanjski mizeriji in drugih varnostnih in higijeničnih napravah pri tukajšnjem podjetju. Predvsem moramo konštatirati, da vsa dela .katera se opravljajo na svetu, je delo za zadovoljitev treh glavnih življenskih potreb človeka, oziroma človeške družbe. To je hrana, obleka in stanovanje. Ako bi bil na primer človek, kakor divja žival, tedaj bi lahko živel ob travi in drugih stvareh, katere daje narava sama. Ako bi bil človek obrašen z dlako, kakor medved, tedaj bi ne potreboval še posebej obleke. In ravno tako, ako bi bil človek živalske narave, bi tudi ne potreboval posebnih stanovanj, marveč bi se lahko zadovoljil z navadnim brlogom, kakor n. pr. medved v kaki podzemeljski luknji, kar pa se sicer v današnjem »visoko kulturnem« in »civiliziranem« svetu itak že dogaja. Ker pa je torej človek na zemlji po naravi civilizirano bitje in ker njegov želodec ne prebavlja živalske hrane ter njegovo telo zahteva, ker ni obrašeno z dlako, obleke in stanovanja, je torej prisiljen, da si vse lo napravi. In to z delom. Seveda, sedaj pa bi si lahko kdo mislil, da kovinarji na Savi, Javorniku in Dobravi ne delajo, ker se pritožujejo, da nimajo hrane, obleke in stanovanja. Ne, oni delajo! In oni delajo še veliko več, kot njihove življenjske potrebe zahtevajo. Logično bi bilo, da živijo ti kovinarji zato bolje nego treba. Ali to pa ravno nasprotno. Hrane imajo toliko, da ravno še za silo tavajo. Obleke tudi toliko, raztrgane in zakrpane, da za silo pokrivajo svoja izmozgana, koščena telesa. Tu in tam je tudi včasih zmanjka, tako da se opazi kaki goli ud. Kar se pa tiče stanovanj, pa najbolj resnično povemo, da istih jeseniško delavstvo nima ter da stanuje v medvedovih brlogih, ne pa za v človeka spodobnih stanovanjih. Pa zakaj vse to? Zaradi tega, ker K. i. d. in za njo stoječe banke ter gospoda na vladnih inštitucijah ne dopustijo, da bi delavstvo živelo in stanovalo, kakor se za človeka spodobi, ker ne smatra delavstva za ljudi, marveč za navadno vprežno živino, kateri faktično privošči več, kakor pa delavstvu. In to pa lahko sklepate iz tega, da je na primer g. ravnatelj za svoje prašiče pustil napraviti že pred tremi leti kopelj, medtem ko je delavstvo še do danes nima. odvisnosti Anglijo. To dejstvo je za »narodni ponos« sedanje angleške vlade sicer zelo žalostno, a tem bolj resnično. Ce se spreminja Evropa polagoma popolnoma v ameriško kolonijo, zakaj ne bi angleška diplomacija služila za trombo ameriških dolarskih bankirjev. Ni slučaj samo, da je predsednik sedanje vlade Baldvvin, ki ga imajo v Ameriki zelo radi in ki je uredil vprašanje angleških dolgov v Ameriki tako, da je napisal en angleški list, da je bilo nemogoče to vprašanje rešiti slabše za Angino. Politika Kerzuova je v odkritem nasprotju z interesi angleškega gospodarstva v najbližji bodočnosti. Ona je naravnost škodljiva za angleško gospodarstvo, ki se bo morala vedno bolj truditi za to, da si osigura kolikor velik del ruskega izvoza žita in surovin. Zato se ta politika Kerzua, celo z vidika interesov večine angleške bur-žuazije ne bo mogla dolgo držati. Pomisliti pa moramo tudi, da angleško delavstvo ne bo vedno predstavljeno po takih gospodih kakor Mc Donald, ki skušajo vsako akcijo proletarijata onemogočiti. Zato Rusija lahko mirno čaka na razvoj v bodočnosti in bo mirnodušno odklonila tudi v bodoče vse nesramne zahteve Ker-zuov in Ocrkertov. Kerzuovi politiki so dnevi šteti. Kerzu se zato že povlači in skuša svoj »riickzug« zakrivati z lažmi, da je Rusija pristala na vse njegove zahteve. Toda čičerin je izjavil, da si Rusija ne da ničesar diktirati, koga sme poslati za zastopnika v Azijo. Tudi angleški imperijalisti se bodo naučili postopati drugače z rusko vlado delavcev in kmetov. K. i .d. gradi sicer z jezikom vsako leto delavska stanovanja že od razpada bivše avstro-ogrske monarhije. Pa še do danes ni za delavstvo zgradila niti enega poštenega stanovanja, kakor se za delavca spodobi, marveč je v celoti pustila med les vzidati 5 bivših vojaškiti barak s stenami vred, tako, da je iz teh 5 barak postalo 33 medvedovih brlogov. Ravno tako je z drugimi napravami, kakor n. pr. z delavsko kopeljo, katero gradi gori navedeno podjetje že tretje leto, pa še do danes ni ne duha, ne sluha o njej. Ista je z drugimi varnostnimi napravami, kar najbolje dokazuje dejstvo, da sta v teku enega in pol leta izgubila svoje življenje dva delavca. Treba je pomisliti samo to, kako mora izgledati delavsko stanovanje, sestoje-če po največ iz male kuhinje in sobice, v velikih slučajih pa s sobo in kuhinjo obenem, v katerem stanuje tudi 10 oseb. In poleg tega pride delavec, v večjih slučajih tudi trije, štirje dnevno, z vso nesnažno, od olja, petroleja in z drugo nesnago polito in namazano obleko domov, posebno delavci v elekirovodni tovarni na Dobravi, žičarji, mrzli valjači in žcbljarji na Savi. To pa vsled tega, ker ni v tovarni nobenih tozadevnih priprav, da bi se delavstvo moglo osna-žili in preobleči. Kajti K. i.d. v svojem podjetju za delavstvo kaj takega ne more napraviti, ker to bi bil najbrže luksus in po njenem mnenju še celo barbarstvo. Pač pa K. i. d. v prvi vrsti gleda na to, kako bo na račun delavskih žuljev razširila svoje podjetje, kjer bi se zaposlilo nove delovne sile ter izmozga-valo iz njih masten profit. Tako je na primer navedena družba zgradila za časa vojne na Dobravi novo tovarno za elektrodo, v katerih je zaposlenih okoli 300 delavcev in delavk. Izboljšala je vodno napeljavo (rake) na Savi, za kar je bilo seveda denarja dovolj. Za delavstvo pa je zgradila celih 33 medvedjih brlogov, kakor že poprej povedano, ker za take neumnosti ni denarja, ker delavec lahko spi, če ni drugače, tudi pod smreko. Tukajšnje podjetje ne napravi za delavstvo niti tega, kar bi po zakonu o zaščiti delavstva že zdavnaj napraviti moralo, in lo je ‘otročje zavetišče. Zatorej bodi danes gospodom pri K. i. d. še enkrat povedano, da delavstvo teh protizakonitih bremen ne more in ne bo več prenašalo. Za to gre tudi v stavko, potom katere vam bo dokazalo svojo resno voljo. Vas, gospode na vladnih inštitucijah pa poživljamo, da sedaj v tem boju pokažete Vaše pravo lice. Ali Vam je v resnici za narod, od katerega sle bili po- oblaščeni, da varujete njegove interese? Ali Vam je za izkoriščevalce naroda, kateri nam pijejo zadnjo kri iz naših teles? Obrtno nadzorstvo naj naredi v tem oziru svojo dolžnost ter naj pregleda v spremstvu delavskih zaupnikov varnostne in druge naprave, v prvi vrsli stranišča, kjer človek ponoči ni varen, da pade v odpadke in se v njih vtopi. Širjenje stavkovnega gibanja v celi Nemčiji. Komaj je ponehal štrajk porurskega proletarijata z zmago delavstva, je izbruhnil štrajk tekstilnih delavcev v Gornji Šleziji, katerim so se pridružili delavci v električnih obratih. Nadalje je stopilo v štrajk delavstvo Hagenskega okraja in Vegesacka. V Berlinu je štrajk na vidiku. V Frankfurtu, Leipzigu, Dresdenu, Beuthenu, Hindenburgu in drugih krajih so se vršile velike demonstracije delavskih množic, pri katerih je prišlo tudi do krvavih spopadov s policijo. Razoploženje obvlada komunistična stranka Nemčije (= KPD Deutschlands), ki se naslanja proti socijal-patrijotorn in strokovni birokraciji na gibanje obratnih svetov. Razveseljivo dejstvo za naraščanje moči revolucijonarnega proletarijata Nemčije je tudi to, da se fašisiovske »Hakenkrenzler-ske« bande ne upajo nastopiti proti delavstvu, ki vedno bolj utrjuje svoje obrambne organizacije. Žene v komunistični stranki Rusije. Celokupno število članov kom. stranke Rusije (KSR) znaša 402.030 članov in 112.774 kandidatov. V tej več kot polmilijonski komunistični armadi tvorijo žene malo skupino Klerikalci •— vojni hujskači. Klerikalci, ki so leta 1914 najbolj hujskali ljudstvo na vojno za zmago »Katoliške Avstrije«, so v času, ko so se nahajali v opoziciji, delali za največje pacifiste, govoričili proti toliki vojski, kot jo ima naša Jugoslavija itd., kajti vedeli so, da je ljudstvo po pelletnem prelivanju krvi spoznalo, da se ga je pobijalo za interese kapitalistov, verižni-kov in oderuhov, vedeli so, da je ljudstvo razpoloženo proti vsaki roparski vojni in militarizmu. Sedaj pa, o priliki, ko je govoril Nin-čič v parlamentu proti Madjarski, Avstriji, Italiji itd. so pokazali klerikalci zopet svojo pravo barvo, s tem da so delali v parlamentu navdušeno bojno razpoloženje za »maščevanje« nad za-tiravanjem jugoslovanskih manjšin v Madjarski, Avstriji in Italiji. Kaj pome-nja »maščevanje« v resnici? — Novo roparsko vojno, v kateri bi se jugoslovanska buržuazija še bolj obogatila, delovno ljudstvo pa še bolj izčrpalo, izstradalo in obubožalo. Doma na shodu bodo seveda isti klerikalci govorili proti vojski, v parlamentu pa istočasno hujskajo za vojsko, ki se ne bi vršila sedaj za zmago »Katoliške Avstrije«, ampak »naše svobodne domovine.« Tako sipljejo klerikalci delovnemu ljudstvu pesek v oči. Ne dajte si tega več dopasti, kmetje in delavci! Spoznajte, da klerikalci ne zastopajo vaših interesov, ampak interese par kapitalistov in verižnikov! Balkanski militarizem pod francosko komando. Znameniti angleški list »Menčestr Gvardjen« prinaša to-le poročilo: »General Le Rond je bil nekaj tednov v Romuniji in je ostal čez 20 dni v Jugoslaviji. Nihče ni vedel, kaj je pravzaprav cilj njegovega obiska, ampak sedaj se začenja jasniti ta skrivnost. General Le Rond je znamenit vsled svojega delovanja, ki ga je razvil pred nekoliko leti kakor posebni francoski komisar na Poljskem, ki je igral odločilno vlogo pri rešitvi vprašanj vzhodne Galicije in vsled svojih intrig s Korfantijem (voditelj poljskih imperijalistov op. ur.) za časa krize v Gornji šleziji. S francosko vojaško misijo je obiskal bojna polja ob Prutu in v Bukarešti je delal na načrtu za reorganizacijo rumunske armade. Ministrstvo zdravja naj prepreči, da bi se zanašalo še v bodoče bacile tuberkuloze iz tovarne v delavska stanovanja ter naj prisili tukajšnje podjetje v obliki italijanskih in drugih izkoriščevalcev, da iz zdravstvenih ozirov takoj začne graditi zadosti in zadostna delavska stanovanja. Živela razredna zavest proletarijata! Jeseniški kovinarji. 30.434 članic in 9500 kandidatinj. Tu niso vštete članice jepublik daljnega vzhoda, kjer jih je približno skupaj s kanditatinjami 13.500. To je zelo malo število, če pomislimo, da šteje ruska dežela 70 milijonov ženskega prebivalstva in da je žena v sovjetski republiki popolnoma enakopravna. Vzrok, da ni večjega števila članic, leži v tisočletnem zatiranju žene po carizmu (ki si ga zaman žele nazaj naše narodne dame). Največ ženskih strankinih članov se rekrutira iz mest in industrijalnih krajev. Njihovo število stalno narašča, ker je po končanih bojih omogočeno stranki sistematično delo. »Lavoratore« in »Delo« ustavljena. f'ašistovska vlada je po zadnjih pobojih med komunisti in fašisti v Trstu prepovedala nadaljnje izhajanje gori omenjenh komunističnih listov, da ne bi prišla na dan resnična slika zadnjih tržaških dogodkov. Fašizem v Italiji propada. Mussolini hoče prikrivati krah s tem, da prepoveduje izhajanje protifašistovskih listov. Smešno je tako prikrivanje neizogibnega fašistovske-ga kraha. Po tem načrtu bo štela rumunska armada, kakor dosedaj, 32 divizij po dveh brigadah, ampak število polkov v vsaki brigadi bo zvišano od 2 na 3. To pomeni ustanovitev novih pehotnih polkov. število topniških polkov bo potrojeno in bo vsakemu prideljeno tudi nekaj težkih topov. Število tankov in letal bo tudi precej povečano. Rumunska armada bo razdeljena po francoskih oficirjih, ki bodo vežbali rumunske »kadete«. Kandidatje za mesta letalskih oficirjev bodo dovr-ševali svojo izobrazbo v Franciji. General Le Rond je delal v popolnem soglasju v vseh vprašanjih z rumunskim generalnim štabom in z voditelji glavnih političnih strank. (Ki imajo seveda dobre profite od tega, da je Rumunija kolonija antantnih velesil. Op. ur.) Iz Bukarešte je odpotoval general Le Rond v Beograd. Tudi tukaj je zelo skrbno proučil vojaški položaj. Jugoslovanski generalni štab je izjavil, da je Jugoslavija brez dovoljne mornarice za obrambo v nevarnosti, da bo napadena z morske strani; zahteval je, da se mu preskrbi dovoljno število rušilcev in podmornic, ker bi to seveda stalo velike svote (veselite se, jugoslovanski delavci in kmetje, še bo davkov! Op. ur.) je prosil jugoslovanski generalni štab generala Le Ronda, da vporabi ves svoj vpliv v Parizu, da bo omogočeno Jugoslaviji dobiti podmornice, predvsem pa Dieselove motorje iz Nemčije. Podobne podpore od strani Francije za Jugoslavijo bi sicer nasprotovale Ver-zejskemu miru, ampak Jugoslovani (pa ne vsi, gospoda! Op. ur.) upajo, da se jim bo dovolila v tem slučaju izjema.« Francozi rabijo vojakov, da bi branili svoj kapital, balkanski narodi pa naj plačujejo ogromne krvne in denarne davke zato ... Sedaj tudi razumemo, zakaj za nameščence in železničarje ni denarja. Kdor je glasova! za stranke, ki so zagovornice politike, naj bo Balkan francoska kolonija, je sam odgovoren za posledice tega svojega glasovanja, ki ga bo krvavo občutil na lastni grbi. Kdor je proti militarizmu in proti hlapčevstvu francoskim in antantnim kapitalistom sploh — mora v vrste Neodvisne delavske stranke Jugoslavije! Wrangel in njegova vojska. G. minister Ninčič je že parkrat izjavil, da se nahaja g. Wrangel v naši državi kakor navaden begunec. G. Wran- Jeseniško delavstvo v boju za svoj življenski obstanek. Zunanji političen pregled. Notranji političen pregled. ■■■■■■■■■■■i Zbirajte za tiskovni sklad »Glasa svobode"! gel je sedaj postavil jasno g. ministra Ninčiča — na laž. Kakor poročajo beograjske »Novosti«, je izjavil g. Wrangel tpardon, njegova ekscelencija general von Wrangel) dopisniku pariškega »2ur-Tiala«, da ima on v Jugoslaviji 30.000 vojakov in da je njegova armada vedno Pripravljena stopiti v boj proti sovjetski Rusiji, kakor hitro se začne kaka resna akcija proti njej. Po tem najbolj avtoratativnem demantiju tudi sladki g. Ninčič ne bo mogel trditi, da je gospod Wrangel — navaden gost v Jugoslaviji. Jugoslavija je izjavila svojo nevtralnost proti sovjetski Rusiji, kako more dovoliti, da se na njenem teritoriju pripravlja napad proti bratskemu delavnemu ljudstvu sovjetske Rusije. Kakor poroča »Slov. Narod«, gotovo neboljševiški vir, se je v zadnjem času v zvezi s fašističnim prevratom na Bolgarskem začelo silno gibanje med Wrangelovskimi oficirji in 5.000 teh je zapustilo našo državo. Wranglovci so podpirali bolgarsko fašistovsko revolucijo, ki je med drugim tudi bila naperjena proti Jugoslaviji. Zadnji čas je že, da se razorože te pritepene Wranglovske bande, čeprav jih zagovarja v zadnjem času tudi rimska reakcija v osebi prečastitega gosp. prof. dr. Grivca. Ven s temi tolpami iz naše dežele! »Jugoslovenski savez industrijcev« priporoča »Preporod«. Savez industrijcev za Jugoslavijo toplo priporoča svojim članom naj podpirajo Pribičevičevo glasilo »Preporod«. »Preporod« je obenem glavni zagovornik »Orjune«. Industrijci, ki so demokrati in radikali in frankovci in klerikalci, žc vedo, kdo služi najboljše interesom njihovih žepov ... Križev pot akcije železničarjev in javnih nameščencev. Konferenca pokrajinskih akcijskih odborov v Beogradu je do golega razgalila hinavščino srbsko-meščanskih organizacij. Tam so siti in so zato odločno proti akciji. Gre se jim za varnost države, fraza, ki jo trobi vsak sit in vsak lačen fašist v beli dan. V Zagrebu — o ironija usode — je predsednik akcijskega odbora Krekič. Mož, ki je že s svojim imenom porok za polom in zahrbtni vpad delavstvu. Sedaj se roti, da ima vse pripravljeno za stavko, a ravno te dni je zlomil stavko lesnih delavcev s tem, da je dirigiral tja stavkokaze. Tajnik osrednjega odbora nacionalnih železničarjev je odložil svoje mesto z vzklikom: »Sedaj vidim, kje sem bi!.« Ali mnogo jih je še, ki tega nočejo videti. Predvsem ne tisti člani osrednjega akcijskega odbora, ki so visoki uradniki v ministrstvu. Tem je država (mastno korito) res v nevarnosti. Pokrajinski odbor za Slovenijo v Ljubljani ima sedaj besedo. Prisiljen je, da jo spregovori. Tedaj, ko je šel v Beograd vprašat, če lahko udari 5. maja, bi moral udariti in bil bi uspeh. Sedaj je na istem, kot je bil 5. maja, le da je voz akcije v globokem blatu. Ali še se da izpeljati. Naj se skliče konferenca vseh •akcijskih pododborov in naj se ukrene, da se bo čutilo tam, kjer režejo kruh. Centralnemu akcijskemu odboru je dal ljubljanski nezaupnico. To je bil energičen udar. Treba še ven vreči iz tega gibanja Krekiča. Izvoz žita. Po dosedanjih proračunih bo Rusija po letošnji žetvi lahko izvozila v inozemstvo čez 2.500.000 fon žita, kar predstavlja približno vrednost 100 milijonov dolarjev. Ruski izvoz žita bo leta 1923 torej več nego šestkrat tako velik, nego je bil izvoz žita SHS v letu 1921. Posledica tega izvoza se bo Pokazala tudi pri nas, ker bodo morale cene pasli. Ivoz bo pa tudi pripomogel k hitremu poboljšanju ruskega gospodarstva in zato je razumljiva sedanja divja gonja vseh reakcijonarnih elementov proti sovjetski Rusiji. Ruski delavec in kmet sta premagala Dcnikinove in Wranglove čete, ki so jih vzdrževali francoski kapitalisti, premagala sta pa tudi gospodarsko blokado evropskih kapitalistov kljub grozni suši 1. 1920 in 1921. Izvoz kovin. Iz južne Rusije in Ukrajine jc bilo v zad-njih 5 mesecih izvoženo nad 160.000 ton manganove rude. Sklenjen je tudi dogovor * nemško industrijo, za katero bo sovjetska Rusija izvozila še tekom tega leta 100.000 fon železne rude in 50.000 ton manganove Napeiost je velika. Glad ne pozna šal. Stojimo pred odločilnimi trenutki in pomembnimi dogodki. Pred stavko mornarjev v SHS. »Savez jugosl. pomoraca«, strokovna organizacija jugoslovanskih mornarjev, je predložila imetnikom ladij svoje zahteve v obliki ultimata. — Zahteva se: 1. povišanje plač moštvu za 120%, častnikom za 100%; 2. določitev delavnega časa v soglasju z zakonom o zaščiti delavcev; 3. nadure naj se plačujejo tako, kakor to zahteva zakon o zaščiti delavcev; 4. naj se izboljša tudi moralna stran današnjega položaja mornarjev. Če podjetniki do 20. t. m. ne pristanejo na te minimalne zahteve, se ob polnoči, v sredo dne 20. t. m. ustavi delo na vseh ladjah obalne plovbe. Položaj mornarjev v SHS je naravnost obupen. 2e celo leto čakajo na povišanje plač, med tem pa jim, ker draginja vedno raste, umirajo rodbine od gladu. Celokupen jugoslovanski prolelarijat in vsi pravični in pošteni ljudje sploh so v tem boju na strani izkoriščanih mornarjev in bodo ta boj podpirali z vsemi silami. Sodrug Marcel Žorga pred sodnijo dokazal »gospodarstvo« pri naših železnicah. Sodr. M. Žorga je priobčil 14. decembra v »Delavskih Novicah« odprto pismo kr. ministru saobračaja in drž. pravdništvu, v katerem je povdarjal, da vodstvo kurilnice Ljubljana, drž. kolodvor ne vrši svoje službe tako, kakor bi jo moralo in da so vsled tega, ker se puste, kljub ugovoru strojevodij, v prometu lokomotive, kojih kotli so pokvarjeni, ogroženi potniki vsled nevarnosti eksplozije. ' Prizadeti gospodje so vložili proti sodr. Žorgu tožbo po § 104. Pri glavni razpravi dne 19. t. m. je s. Žorga svoje trditve popolnoma dokazal in je bil oproščen. S tem je doprinešen dokaz, da vodstvo kurilnice Ljubljana, drž. kolodvor ne vrši svoje službe tako kakor bi jo moralo in da je vsled tega ogrožena varnost potnikov. Upamo, da se bodo sedaj prizadeti gospodje boli brigali za železnične predpise, kakor pa za» Sokola.« Sodrug Kaljevič izpuščen. Pred dvemi meseci je bil zaprt sodr. Kaljevič, tajnik CSO. Zaprt je bil po nekem protestnem zborovanju po de-nuncijacijah nekega policijskega agenta, ki je izjavil, da je sodr. Kaljevič pozival na krvavo revolucijo, ter predan sodišču po § 1. zakona o zaščiti države. Sedaj se je vršila proti njemu razprava pred beograjskim prvostepnim sodiščem, ki ga je oprostilo, potem ko se je dognalo, da je bila obtožba od strani dotične figure navadna lažnjiva denuncijacija. Sodr. Kaljeviča pozdravljamo najtopleje v trenutku, ko se vrača iz beograjskih temnic na zopetno delo. Nova socijalistična stranka. Del bivših »Zarjanov« snuje zopet novo socijalistično stranko. Prva konferenca se je vršila v Šiški. Vabilo sc jc na njo večinoma konzumarje in je glavno besedo imel dr. Likar. Na tej konferenci sc jc predvsem povdarjalo, da je treba iz pokreta odstraniti Tokana, Mihevca in Golouha. Prejšnji teden se je vršila na magistratu konferenca 12 zaupnikov, kjer se je poverilo dr. Periča, Tokana in Mihevca, naj ukrenejo vse, da se ustanovi list in začne organizirati stranko. Kakor se, vidi se gospodje že prepirajo med seboj pred porodom nove stranke. Revna hamburška internacijonala bo kmalu imela zbirati v Sloveniji med tremi ali mogoče celo štirimi grupami socijalističnih voditeljev, generalov brez armad. rude. Samo v rudniku Krivorost je znašala produkcija rude v zadnjih šestih mesecih čez 170.000 ton. Produkcij^ meseca maja jc bila za 100% večja nego februarja. Tako se kljub besnem divjanju evropskih kapitalistov in njenih socijplpatrijotskih lakajev gospodarstvo ruske delavsko-kmečke vlade vedno bolj utrjuje. Prva ženska poslanica. Sovjetska vlada je imenovala znano re-volucijonarko in pisateljico Aleksandro Ka-lantjajevo za poslanico na Norveškem. Znamenita knjiga Kalantjajeve o moderni ženi jc izšla pred kratkem v srbščini v izdanju »Organizovanog radnika.« To je prvi slučaj, da je žena imenovana za zastopnico države. Seveda je to mogoče le v sovjetski Rusiji, kjer ne velja več kapitalistično načelo, da je žena na svetu le za to, da bi rodila državi le vojake in bila sicer neke vrste domačega živinčeta, ki lahko z njim mož postopa kakor hoče. Le proletarska revolucija bo rešila tudi v Evropi ženo današnjega suženjstva. Konec stranke socijalnih revoluciionarjev. V zvezi s sklepom zadnjega strankinega kongresa, ki je sklenil združitev socijalno-revolucijonarne stranke z rusko komunistično stranko, se ujedinjenje stopnjema izvršuje. V zadnjem času so pristopile v komunistične organizacije socijatno-revoluci-jonarne organizacije Samarske, Odesške in Oške gubernije. Desno krilo socijalno-revo-lucijonarne stranke, ki ga tvorijo nekateri voditelji, ki so iz Rusije pobegnili (Kezien-ski, Černov, Savinkov itd.) pa je zaplavalo popolnoma v monarhistične vode in se bori z Wranglom za »carja-imperatorja Nikolaja Nikolajeviča«, ki pa je car samo po božji milosti, brez zemlje (razen če se šteje za njegovo carstvo rusko poslaništvo v Beogradu, ki ga vzdržuje SHS vlada). Občinski vestnik. Javne seje občinskega kluba Neodvisne Delavske stranke v Ljubljani. Delavski razred vodi v kapitalistični družbi razredno politiko. Ona je naperjena proti kapitalističnemu razredu in njegovemu izkonščevalnemu gospodarskemu sistemu. Bistveni znak te politike pa je, da ima tako v vsakdanjem boju, kakor tudi v svojem končnem cilju vedno pred sabo samo interes delavskega razreda, ki predstavlja ogromno večino prebivalstva. Vsako konkretno politično vprašanje rešuje razredna politika delavskega razreda vedno in povsod s stališča našega končnega cilja: odstranitve kapitalističnega gospodarskega reda in osvoboditve dela izpod jarma kapitala. Delavski razred je s tem poklican, da izvrši zgodovinsko nalogo, v katero ga je določil gospodarski razvoj družbe. Zato pa mora voditi delavski razred brezobzirno dosledno politiko, zavedajoč se, da se kapitalistični razred ne bo prostovoljno udal, da brez bojev in žrtev ne bo zmage. Mi ne moremo voditi drugačne politike v delavnici, drugačne v občini in zopet drugačne v parlamentu. Povsodi vidimo eno in isto razredno politiko, naperjeno proti kapitalističnemu razredu in njegovim gospodarskim in političnim institucijam. Zadnjič enkrat smo slišali iz ust nekega socijalnega demokrata trditev, ki tako jarko osvetljuje bankerot socijalne demokracije in njen popolni pogin v malomeščanstvu, da ga tu ne moremo zamolčati. Dotičnik je hotel dati dober nauk članom občinskega kluba NDSj, češ da se morajo zavedati, da so predvsem občinski svetovalci in potem šele člani NDSJ, z drugimi besedami pomeni to, da imajo občinski svetovalci zastopati interese celokupnega ljubljanskega prebivalstva, torej tudi kapitalistov. Proti tej socijalno-demokratični teoriji bomo mi vodili najostrejši boj. Mi smo prišli v občino, da zastopamo tu izključno interese proletarijata. In takšno politiko bo naš kljub vedno tudi vodil. Interesi kapitalistov pa nas brigajo le v toliko, v kolikor je naša politika proti njim naperjena. Mi smo predvsem člani NDSJ. in potem šele občinski svetovalci. S tem dejstvom mora računati vsakdo, kdor hoče imeti z nami stike, če pa povdarjamo, da smo predvsem člani NDSJ, znači to, da so za nas v občini merodajna načela razredne politike. Od tega stališča ne odstopimo nikomur na ljubo niti za las. Za nas niso merodajni trenotni uspehi, neodvisni smo od njih kol revoluciionarna stranka. Vsaka kršitev brezobzirne doslednosti pomeni korak v oportunizem, ki se maščuje potem nad delavstvom samim. To naše stališče pa nikakor ne znači, da smo slepi za vsakdanja vprašanja občinske politike. Nasprotno! Naše stremljenje gre za tem, da zainteresiramo za ta vprašanja najvišje plasti proletarijata in da tih rešimo tako, kakor lo zahteva interes delavskega razreda z ozirom na njegov končni cilj. Na drugi strani nepriznavamo nobene lajne diplomacije. Vsa vprašanja občinske politike se imajo razpravljati pred forumom strankinih članov in članov strokovnih organizacij. Občinska politika našega kluba mroa stati pod stalno kontrolo razredno zavednega proletarijata. Vsled tega je sklenil izvrševalni odbor stranke, da se imajo redno vršiti javne seje občinskega kluba, kamor imajo pristop vsi člani NDS) in člani strokovnih organizacij proti organizacijskim legitimacijam. Pozivamo organizirano delavstvo, da se teh sej redno udeležuje in tako aktivno sodeluje pri delu v občini. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek, dne 25. i. m. ob 8. uri zvečer v Delavskem domu na Turjaškem trgu. Na dnevnem redu bo: »Stanovanjsko vprašanje in stanovanjskogradbena akcija.« Udeležite se seje polnoštevilno. Vsak mora imeti sabo strankino legitimacijo ali pa legitimacijo kake strokovne organizacije. i........................................ Mladinski vestnik. Razvitje prapora »Vesne« v Zagorju. 17. junij je bil pravi praznik zagorskega proletarijata, posebno pa proletarske omladine. Proletarsko izobraževalno društvo »Vesna« je po poldrugo-letnem neumornem delu razvilo svoj rdeči prapor. To je prvi prapor, ki je vzplapolal iz jugoslovanske omladine, znak neodoljive borbene volje revolu-cijonarne jugoslov. omladine. Kljub slabemu vremenu in dejstvu, da ravnateljstvo južne železnice ni dovolilo polovične vožnje, kot je obljubilo, je prihitelo zjutraj mnogo sodrugov iz cele Slovenije (Ljubljane, Kamnika, Jesenic. Rajhenburga, Celja, Maribora itd.) in še celo s Hrvatske, da skupno s svojimi zagorskimi sodrugi razvijejo rdeči prapor. Na kolodvoru jih je pričakovalo par sto sodrugov, med njimi člani in članice telovadnega odseka v svojih krasnih krojih. Predsednik »Vesne« s. Kozmus je pozdravil goste. — Potem so z godbo na čelu odkorakali proti »Delavskemu domu«. Vsled dežja se je vršilo razvitje v notranjih prostorih doma. Po otvoritvi predsednikovi, da besedo sodr. F a i n u , ki v jedrnatih be-kaže potrebo izobrazbe, radi katere se je ustanovila »Vesna«, ki kljub vsem oviram kleše pot pravi proletarski kulturi, katere simbol razvijamo in pozdravljamo. Nato govori v istem smislu sodr. Šober. Burni aplavzi in navdušenje je sledilo tem govorom. Kumica prapora, sodr. Štefka L a n e g g e r-jeva je za tem izjavljala, da hoče »Vesna« vedno s kulturnim delom pomagati borbi strokovnih in političnih organizacij. — Potem izroča prapor, rdeči simbol svobode, praporščaku s. Franu S i 11 e r j u ml., z naročilom, da naj ostane vedno zvest svoji zastavi, da mu slede i ostali sodrugi, naj jih s praporom v roki vodi če tudi preko barikad do boja za poslednjo zmago vseh nizkih in bednih. — Še par hipov — in na odru je vzplapolal ob zvokih marseljeze rdeči prapor, naš prapor; raz njega nas je pozdravila pe-terorogljata zvezda,, svetovni simbol svetovnega revolucionarnega proletarijata. Vsa tisočglava množica je navdušeno pozdravljala svoj prapor. Sodr. praporščak S i 11 e r se zahvali za čast. biti rdeči praporščak rdečega prapora in nadaljuje: Vi vsi ste praporščaki, saj gori v slehernem izmed vas rdeč plamen, ki se bo ob naši uri združil v en sam velik, žareč prapor, ki nas povede do cilja. In kakor se zaklinjam jaz pri svojem rdečem praporu, tako naj se zaklinja tudi sleherni izmed vas, da hqr_ čemo nevstrašeno prodirati naprej v naš boj pod rdečim praporom, če treba preko vsega do osvobojenja, ko zavlada povsod rdeči prapor! — Zagrmeli so klici: »Zaklinjamo se!« in sleherni je občutil v sebi plapolajoč prapor. Pričelo se je takozvano »zabijanje žrebljev«. Razne proletarske organizacije in društva so zabila po svojih delegatih svoje žreblje v nov prapor. — Tako Neodvisne strokovne organizacije, NDSJ, Zveza rud. del., »Glas Svobode«, Prol. mladina itd. Najzanimivejši je bil nastop proletarske dece Zagorja. Najprej je nastopil odposlanik šolskega odseka, sodružič Pečar, pov-darjajoč, da se bo tudi deca borila, da nekoč proletarsko deco od izhoda do zahoda objemala bo purpurna svoboda. Ko ie na to odpela deca svojo hmno »Bratje, le k solncu, k svobodi«, je v imenu obrtniškega odseka, ki je zabil tudi svoj žrebelj, govoril s. J u g o v a r : Rdeč je naš prapor, saj ga je porude-čila kri francoskih komunarjev in ruskih revoluciionarjev. Te žrtve nas naj bodre, da, če treba žrtvujemo za svoj Iz Sovjetske Rusije. prapor i svojo kri. Naprej, omladina, do poslednjega boja. Po končanem zabijanju je govoril še jako navduševalno s. Weinberger. Vsled slabega vremena se je sprevod po dolini moral opustiti. Popoldne se je ob pol 2. uri pričela prosta zabava (srečolov, zabavna ameriška poroka, ples, šaljiva pošla itd.). Med prosto zabavo je nastopil ves telovadni odsek »Vesne« in v prav lepih prostih vajah in vajah na drogu pokazal svojo voljo po izobrazbi .Nastop je bi! krasen; posebno članice, skupinjske vaje obrtnarjev in vaje na drogu so bile lepo izvajane. Nastopilo je pri telovadbi 64 ženskih otrok, 50 moških otrok, 18 obrtnih naraščajnikov, 32 članic in 40 članov, razen tega še 12 telovadcev iz Ljubljane. Vsega skupaj je telovadilo forej čez 200 omladincev. Za prvi nastop naravnost krasen uspeh. Odposlanec z Jesenic jim je v imenu jeseniške telovadne jednote čestital k nastopu in bodril k nadaljnemu delu. Načelniku telovadnega odseka sodru-gu Flisku so pripeli čez prsi ideč pas. Sledila je na odru alegorija. Pred alegorijo je deca deklamirala več proletarskih pesmi, kar je bilo gostom čisto nekaj novega in je že radi tega in radi izvajanja zelo ugajalo sodrugom. Razvila se je potem prosta zabava. Tako je zagorska mladina kot najza-vednejši del jugoslovanske proletarske mladine razvila svoj rdeči prapor, znak svobode, enakosti, bralstva, znak naše rdeče bodočnosti! Živela omladina krog »Vesne«! Živela proletarska omladina celega sveta! Žive) rdeči prapor! . - SODRUGl, SODRUŽICE! Proletarska mladina Ljubljane, Zagorja in Trbovelj priredi na povabilo kamniških delavcev in delavk v nedeljo dne 24. junija izlel v Kamnik, odnosno v Kamniško Bistrico. Odhod iz Ljubljane ob 8. uri zjutraj. Člani, članice in naraščaj lelov. odseka »Vesne« iz Zagorja se udeležijo izleta v krojih. V Kamniku telovaden nastop. Povratek iz Kamnika v Ljubljano ob 4. uri iz Ljubljane ob 12. uri zvečer. Vodniki naj javijo takoj število izletnikov. Delavci in delavke, udeležite se v čim večjem številu izleta in sprejema. DELAVCI IN DELAVKE KAMNIKA. V nedeljo prispe z jutranjim vlakom delavska mladina Zagorja, Ljubljane in Trbovelj, da ' deli sltupno z_nami nel^e; navdušenih in veselih urtč v Bistrici. Dolžnost naša je, ao jih dostojno dočakamo. Zalo vsi proletarci in proletarke Kamnika k sprejemu in izletu. ** Sodrugi in sodružice iz Most, Viča, Trnovega in mesta se zbirajo na južnem kolodvoru, Siškarji na šišenskem. Mimogrede. Boso in lačno rudarsko delavstvo prideluje cekine za delničarje trboveljske družbe. Na zadnjem občnem zboru je sklenila trb. prem. družba da razdeli 50% dividende (1. j. 100 Ki na vsako delnico). Razen tega je sklenila povišati svoj kapital tako, da dobi vsak delničar na 5 starih delnic še 2 novi po ceni 250 Kj za delnico. Ker so delnice Ir-boveljske premogokopne družbe po poročilu zagrebške borze bile vredne dne 14. junija po 5200 Kj, je torej zaslužil vsak delničar, ki je imel 5 delnic 10.400 Ki ali 2.080 jug. kron pri vsaki delnici. Čisti dobiček na vsako delnico torej znaša čez 900%. Pri mezdnih pogajanjih bo seveda družba dokazala, da dela z zgubo. Po naših zakonih je vsak dobiček čez 25% smatrati za oderuški. Trboveljska družba odira razen delavcev in konsumentov posebno še državne železnice, ali kdo bi si ji upal stopiti na prste, saj so razen demokratov njeni varuhi tudi klerikalci, izmed katerih igra bivši poveljnik zloglasnih avstr. »Londesschiitzev«, ki ima danes visok srbski orden, precej odločilno vlogo. — Zrjav, vitez Pogačnik in pa dunajska Landerbanka, ki se sedaj skriva pod francosko masko, so vsi edini pri profitih na račun konsumentov in delavcev. Narodnost in vera, centralizem in avtonomija, to je za bebasti folk, za gospode so pa 900% dobički in za te gre centralističnemu svobodomiselcu Zrjavu ravno tako, kakor avtonomističnemu katoličanu riterju pl. Pogačniku, kakor krščenim in nekršče-nim Nemcem iz Landerbanke. Narodni penzijonisti. Ranjka Pašič - Pribičevičeva vlada je ustanovila, da se za narod (seveda Pašič-Pribičevičev narod buržujev) posebno zaslužnim možem štejejo njihova leta javnega delovanja v penzijon. Tak »narodni« pen-zijon so priznali g. Pribičeviču, g. klerikalnemu advokatu Simraku in g. socijalistu Vitomirju Koraču. Buržuazija se izkazuje hvaležno tistim, ki so ji dobro služili. Tiste, J