DELAVSKA ENOTNOST Poštnina plačana v gotovini Z gospodarskimi in drugimi ukrepi pomaga država delovnemu ljudstvu, da se združi in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem. GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto I., št. 30 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 7. decembra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8, NAČRT USTAVE Federalifne ljudske republike Jugoslavije Predlog ministrstva za konstituanto Ustavodajni skupščini, ki ga je načelno in v osnovi odobrila zvezna vlada Smisel in pomen načrta ustave federativne ljudske republike Jugoslavije in razlogi za predložitev vsemu ljudstvu v javno razpravo Naši narodi so z veliko večino izvolili 11. novembra 1945. obe zbornici Ustavodajne skupščine, katere naloga je sprejeti temeljni zakon, ustavo naše države. Ministrstvo za konstituanto, ki je dobilo pooblastilo, da pripravi sklicanje in delo Ustavodajne skupščine, je poverilo posvetovalni komisiji strokovnjakov nalogo, da izdela pripravljalni načrt za ustavo nove Jugoslavije. Ministrstvo za konstituanto je izdelani načrt proučilo in na temelju tega izdelalo ta načrt, s katerim se načelno in v osnovi strinja tudi zvezna vlada. Potemtakem služi ta načrt *a predlog ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ga bo gvezna vlada predložila v pretres Ustavodajni skupščini. Da bi ta na- ditev demokratične oblasti In za obrambo neodvisnosti države. To pomeni, da se načrt ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije ne omejuje samo na formalno proglasitev demokracije in na okrasitev njegovega besedila s formalnimi državljanskimi pravicami, kakor je primer z ustavami v mnogih drugih neodvisna in podrejena samo zakonu. Javno tožilstvo, ki ima nalogo, da bdi nad točnim izvrševanjem zakonov s strani vseh organov državne uprave in vseh državljanov Federativne ljudske republike Jugoslavije, ima vsa sredstva, da zavaruje zakonitost in spoštovanje zakonov ter pravice državljanov s strani or- črt ustave popolnoma ustrezal željam, mišljenju in razpoloženju ši- mokratičnih, socialnih in narodnost- državah. Jasno je, da naš načrt pri- ganov državne uprave kakor tudi s znava in potrjuje vse temeljne držav- strani javnih organov in vseh držav. Ijanske pravice, tako osebne kakor ljanov. politične, istočasno pa daje tudi po- Sedmič: Poglavitni poudarek na- litične in gmotne pogoje, da ljud- črta ustave FLRJ je zajamčena pra-stvo po svojih predstavniških orga- vica in svoboda za ustave naših nih dejansko voli in izvršuje oblast, ljudskih republik, da v okviru svoje državljanom pa daje v roke vsa v suverenosti zgradijo svojo organiza-tem zgodovinskem obdobju možna cijo v skladu z značilnostmi posa-gmotna in druga sredstva, da dejan- meznih narodov in ljudsldh republik, sko lahko Izkoristijo svoje držav- Navzlic temu pa pravica, id jo ijanske pravice, pravice za obrambo imajo ljudske republike glede izde-dosedanjih in za razvoj novih de- lave ustave, ni oslabila moči in enotnosti naših narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije. ni. Predložitev načrta ustave najširši ljudski razpravi in javnemu pretresu pred dokončno odločitvijo Ustavodajne skupščine, daje vsakemu državljanu možnost, da svobodno izreče svoje mnenje o vseh vprašanjih osnovnega zakona naše nove države. Kljub temu, da so državljani svobodno volili in izvolili svoje predstavnike v oba doma Ustavodajne skupščine, jim je dana možnost, da izrazijo svojo voljo in izrečejo svoje mnenje o vseh temeljnih načelih in dejanski organizaciji ljudske republike Jugoslavije. Poleg tega neposrednega sodelovanja pri izgradnji naše nove ustave lahko vplivajo tudi na svoje predstavnike in narodne poslance obeh domov Ustavodajne skupščine, ki so po načelih naše demokracije stalno odgovorni ljudstvu, ki jih je izvolilo. Ministrstvo za konstituanto poziva ob tej priliki vse državljane, vse politične, prosvetne, znanstvene, strokovne in druge orga- neposredni izraz volje naših ljudskih nizacijc in ustanove naše države, da, množic. Istočasno pozivamo uredni- pošljejo svoje pripombe, predloge in pobude k temu načrtu ustave. Vsa mišljenja se morejo poslati neposredno ministrstvu za konstituanto, Beograd, ulica Miloša Velikega št. 12, ali posredno preko naših listov ni po oddelku,za ustavna vprašanja pri Predsedstvu vsake narodne republike. Mišljenja so lahko osebna ali skupna, izražena pismeno ali javno na zborovanjih, konferencah in sestankih državljanov. Nanašajo se lahko na vsa vprašanja, ki so v zvezi z ustavo, ki so obsežena ali pa tudi ne v tem načrtu. Ta razprava o ustavi mora biti resnično splošna in vseljudska. V njej naj ne sodeluje samo intelektualec, delavec in meščan, ampak vsak prebivalec iz najoddaljenejše vasi v naši državi. Vsak državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije ima pravico in dolžnost izreči svoje mišljenje o tem načrtu ustave, kajti osnovni zakon naše države mora biti resnična slika našega življenja in štva vseh naših listov, naj posvetijo čim več prostora tej ljudski razpravi in naj pošiljajo ministrstvu za konstituanto vse predloge državljanov, ki jim jih bodo poslali. Prav tako pozivamo vse naše politične, prosvetne in druge organizacije, da organizirajo javne sestanke za razpravljanje o načrtu ustave ter nam pošljejo vse skupne in poedine predloge. Pri izvajanju te vseljudske razprave o ustavi ima posebno nalogo tudi naša radijska služba. Ministrstvo za konstituanto bo sprejeta mnenja in predloge izročilo ustavnim odborom obeh domov naše Ustavodajne skupščine, da se z njimi spoznajo in računajo s predlogi in mnenji te javne in ljudske razprave o ustavi, prve in doslej neznane v politični zgodovini naših narodov in naše države. V Beogradu, 1. decembra 1945. MINISTRSTVO ZA KONSTITUANTO rokih slojev naših narodov, je ministrstvo za konstituanto po odobre-nju zvezne vlade sklenilo, da ga izroči ljudstvu v podroben pretres in da .zbere vse pripombe, predloge in mnenji tako glede na .njegovo, vse-bino kakor na njegovo obliko. n. Da bi se ta razprava o ustavi pravilno in koristno razvijala, je treba poudarili glavna načela, ki so bila podlaga osnutku ustave in ki kažejo njegov splošni smisel in pomen. Prvič: Ves načrt je izdelan na postavki, da ustava ni in ni treba da bi bila program in deklaracija, niti napovedovanje tega, kar bi moralo nih pridobitev. četrtič: Odnos med ljudstvom in oblastjo v novi Jugoslaviji se 'je spremenil tako,' da med obema ni več nasprotij, temveč politična in organizacijska enotnost. Oblast v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organih državne oblasti. Ta korenito spremenjena oblast je izražena v novih organizacijskih oblikah, v narodnih odborih krajev, mest, okrajev, okrožij, oblasti in avtonomnih oblasti, v narodnih skupščinah avtonomnih pokrajin, republik in v Osnutek ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije Prvi del biti ali kar bo v bodočnosti. Ustava Ljudski skupščini Federativne ljudje v temelju pravna ugotovitev druž- ske republike Jugoslavije. V novi benega, gospodarskega in politične- državi ni bi ne more biti drugih or ga položaja države. Potemtakem je ta načrt ustave nove Jugoslavije v svojem temelju pravna slika naše nove, družbene in politične stvarnosti oziramo potrdilno in pravno oblikovanje vseh velikih in pomembnih sprememb, ki so se zgodile v življenju naših narodov in pravno izoblikovanje pridobitev, ki so izvojevane v težki in zmagoslavni osvobodilni borbi naših narodov. Toda ustava ni in ne more biti nespremenljiva, pravna slika doseženih sprememb in pridobitev v našem življenju. Zato tudi v tem načrtu nstava vsebuje organizacijske okvire in potrebne pravne pogoje in oblike za pravilen in nujen razvoj nastalih sprememb in pridobitev. Drugič: Nihče ne more zanikati, 6a so se temeljne spremembe v državnem organizmu zgodile v odno-šajih z našimi narodi. Iz države neenakih in zatiranih narodov je bila ustvarjena svobodna skupnost enakopravnih narodov. Zato načrt ustave pravno potrjuje novo državo kot prostovoljno skupnost enakopravnih narodov, v kateri je narodnostno vprašanje popolnoma rešeno na temelju svobodne odločitve naših narodi- Državna organizacija, ki omogoča bi izraža skupnost naših enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo ze- ganov oblasti razen teh. Po izvoru in po svojem bistvu je državna oblast ljudska oblast. Zato načrt naše ustave samo potrjuje to in takšno organizacijo državne oblasti v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Petič: Osnovno npčelo državne organizacije je načelo enotnosti oblasti. Enotna ljudska oblast je osredotočena v predstavniških organih državne oblasti, ki jih voli in nadzoruje ljudstvo in katerih člane ima pravico — po določenem zakonskem postopku — odpoklicati. V teh organih so utelešene vse funkcije oblasti. Funkcija državne uprave je zaupana izvršnim in naredbodajnim organom, vladam in izvršnim odborom, ki so izvoljeni in so odgovorni skupščinam in narodnim odborom, ki so edini nosilci državne oblasti. Organi državne oblasti ,skupščine ali narodni odbori volijo tudi sodišča, katerim zaupajo neodvisno izrekanje sodbe kot edino funkcijo državne oblasti. Ta enotnost oblasti je omogočena s tem, ker je bila ustvarjena v življenju ljudstva nove Jugoslavije gospodarska in politična skupnost temeljnih ljudskih množic, delavcev, kmetov, napredne inteligence in delovnih srednjih slojev. Federativna ljudska republika Jugoslavija je dinjeni, je zvezna država, Federativ- ljudska država in predstavlja nov tip na ljudska republika Jugoslavija, v resnične ljudske demokracije, ker se kateri uživajo ljudske republike, ki izraža v njeni državni organizaciji jo sestavljajo, temeljne suverene enotnost temeljnih ljudskih množic, pravice, omejene samo s tistimi v vsej organizaciji naše nove drža-pravicami, ki so prostovoljno prene- ve načrt ustave dosledno upošteva šene na skupne zvezne organe dr- Mace,° enotnosti oblasti, od zveznih žavne oblasti in državne uprave. organov pa vse do krajevnih organov Tretjič: V načrtu so prav„o izrar državne oblasti. žena osnovna na6eia gospodarskega in družbenega življenja, v tem se naš načrt ustave razlikuje od večine obstoječih ustav, ki se bavijo v glavnem samo Z določitvijo političnega in pravnega reda. V socialno Šestič: V našem načrtu ustave Je cela vrsta novih in pomembnih določb, ki so značilnost in orožje ljudske demokracije. Predvsem je določena republikanska oblika države kot neizogiben pogoj in posledica fede- gospodarskem življenju na.se države racije in demokracije. Cerkev je lo-so nastale resne spremembe že sa- čena od države. Na ta način je dana mo s tem, da je oblast iztrgana iz cerkvi pravica izvrševanja verskih rok izkoriščevalskih skupin In da obredov, vsem državljanom pa svoje prešla v roke osnovnih ljudskih hoda vesti in veroizpovedi. Nadalje množic, namreč delovnega ljudstva, proglaša načrt ustave in jamči z or-Tako sta močni državni, v zvezi z ganlzacijo ljudske oblasti ter gmotnim pa tudi zadružni gospodarski nimi in zakonskimi sredstvi osnovne sektor dobila posebno vtogo, povsem državljanske pravice, ne le osebne drugačno, kakor sta jo imela v in politične, ampak tudi socialne in Ustroju oblasti in političnih odnosov kulturne. Izhajajoč iz načela da mo. stare Jugoslavije. V novih in spre- ra biti ljudska država tudi’ pravna men jenih političnih odnosih državni država, določa naš načrt ustave, da in zadružni gospodarski sektor ne morajo biti vsi organi državne obla- omogočata le naši ljudski državi izvajati splošni gospodarski načrt, nujen za dobo obnove in za smoterno ta napredno gospodarstvo, temveč nu-mta tudi osnovo za ohranitev in utr- sti podrejeni ustavi in zakonu, vsi organi državne uprave pa podrejeni zakonu. Sodišča, ki jim je zaupano varovanje zakonov in prava, so voljena, ljudska po svojem značaju. OSNOVNA NAČELA PRVO POGLAVJE Federativna ljudska republika Jugoslavija Člen 1. Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji. Člen 2. Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo sestavljajo: ljudska republika Srbija, ljudska republika Hrvatska, ljudska republika Slovenija, ljudska republika Bosna in Hercegovina, ljudska republika Makedonija in ljudska republika Črna gora. Ljudska republika Srbija ima v svojem sestavu avtonomno pokrajino Vojvodino in avtonomno Kosovsko-Metohijsko oblast. Člen 3. Državni grb Federativne ljudske republike Jugoslavije predstavlja polje, obrobljeno z dvema snopoma žitnega polja. Snopa sta spodaj zvezana s 'trakom, na katerem je vpisan datum 29. november 1945. Med vrhovoma klasja je peterokraka zvezda. Sredi polja je pet pošev položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en sam bleščeč plamen. Člen 4. 1 1 ■' Državna zastava Federativne ljudske republike Jugoslavije je iz treh barv: modre, bele in rdeče ter ima v sredi rdečo peterokrako zvezdo. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave leže vodoravno, in sicer od zgoraj navzdol v naslednji vrsti: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko, je rdeča in obrobljena z zlatom (rumeno). Središče zvezde se krije s presečiščem diagonal zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice modre barve zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. Člen 5. Glavno mesto Federativne ljudske republike Jugoslavije je Beograd. DRUGO POGLAVJE Ljudska oblast Člen 6. V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji izvira vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organov državne oblasti, ljudskih odborov, ki so od krajevnih ljudskih odborov do skupščin ljudskih republik in ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije nastali in se razvili v narodno osvobodilnem boju prati fašizmu in reakciji in ki so osnovna pridobitev tega boja. Člen 7. Vse organe državne oblasti, ljudske odbore in skupščine volijo državljani po splošni, enaki in neposredni volivni pravici s tajnim glasovanjem. Ljudski predstavniki v vseh organih državne oblasti so odgovorni svojim volivcem. Z zakonom bo predpisano, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko državljani odpokličejo svoje ljudske predstavnike tudi pred potekom roka, za katerega so izvoljeni. Člen 8. Vsi organi državnih oblasti izvršujejo oblast po ustavi Federativne ljudske republike Jugoslavije, po ustavah posameznih ljudskih republik, po zakonu Federativne ljudske republike Jugoslavije, po zakonih ljudskih republik in splošnih predpisih višjih organov državne oblasti. Vsi akti državne uprave in narodnih sodišč morajo temeljiti na zakonu. TRETJE POGLAVJE Temeljne pravice narodov in republik Člen 9. Suverenost ljudskih republik v sestavu Federativne ljudske republike Jugoslavije je omejena samo s pravicami, ki po tej ustavi pripadajo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji Federativna ljudska republika Jugoslavija ščiti in brani suverene pravice svojih ljudskih republik. Federativna ljudska republika Jugoslavija ščiti varnost ter družbeno in politično ureditev svojih ljudskih republik. Člen 10. Vsak akt, ki nasprotuje suverenosti, enakopravnosti in narodni svobodi narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije in njihovih ljudskih republik je protiustaven. Člen 11. Vsaka ljudska republika ima svojo ustavo, ki jo samostojno sklene. Ustava ljudske republike mora biti v skladu z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Člen 12. Meje med ljudskimi republikami določa ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije. Člen 13. Narodne manjšine uživajo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji vse pravice in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodne uporabe svojega jezika. ČETRTO POGLAVJE Družbeno gospodarska ureditev Člen 14. Proizvajalna sredstva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so občeljudska imovina v rokah države ali imovina ljudskih zadružnih organizacij ali imetja zasebnih fizičnih ali pravnih oseb. Vse rude in drugi zakladi v zemlji, vode, viri naravnih sil, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radijska zveza so ljudska imovina. f Zunanja trgovina je pod nadzorstvom države. Člen 15. Zaradi zaščite življenjskih koristi ljudstva, povzdiga ljudske blaginje in pravilnega izkoriščanja vseh gospodarskih možnosti in sil, usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom, naslanjajoč se na državni in zadružni gospodarski sektor in izvaja splošni nadzor nad zasebnim sektorjem gospodarstva. Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarskega nadzorstva se država opira na sodelovanje strokovnih organizacij delavcev in nameščencev ter drugih ljudskih organizacij. fc Člen 16. | Upravo in razpolaganje z občeljudsko Imovino določa zakon. Občeljudska imovina je pod posebno zaščito države. Člen 17. Država posveča posebno pozornost in nudi podporo in ugodnosti vsem oblikam ljudskega zadružništva. Člen 18. Zajamčena je zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu. Nihče se ne sme posluževati pravice zasebne lastnine na škodo ljudske skupnosti. Zasebna lastnina se lahko omeji ali razlasti, če zahteva to splošna korist, toda le po zakonu in z zakonsko odškodnino lastniku. Člen 19. Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo. Zakon določa, ali lahko ima oseba, ki ni poljedelec, zemljo m koliko. Velika zemljiška posestva ne morejo biti na noben način v zasebnih rokah. Maksimum zasebne zemljiške posesti določa zakon. Država ščiti in zlasti podpira malega in srednjega kmeta. ’ Člen 20. Z gospodarskimi in drugimi ukrepi podpira država delovno ljudstvo, da se druži in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem. Država ščiti osebe v mezdnem delovnem odnosu, ki jim zagotavlja pravice združevanja, omejuje delovnik, določa minimalne mezde (plače), socialno zavarovanje in ščiti pravico do plačanega letnega dopusta. PETO POGLAVJE Pravice in dolžnosti državljanov Člen 21. Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije so pred zakonom enaki in so dolžni ravnati se po ustavi in zakonih. Nc priznavajo se nobeni privilegiji po rojstvu, p'rcmoženju in stopnji izobrazbe. Člen 22. ' ‘ ! Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije so enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved. Vsak akt, s katerim bi se državljanom dale prednosti ali omejile pravice na temelju razlike v narodnosti, rasi ali veri, kakor tudi vsako širjenje narodne, rasne ali verske mržnje in razdora nasprotuje ustavi in je kaznivo. . Člen 23. Vsi državljani ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili 18. leto starosti, imajo pravico voliti in biti voljeni v vse organe državne oblasti. Državljani, ki so v Jugoslovanski armadi, imajo pravico voliti in biti voljeni kot ostali državljani. Volivna pravica je splošna, enaka in neposredna ter se izvršuje s tajnim glasovanjem. Volivne pravice nimajo osebe, ki so pod skrbstvom, osebe, ki so jim s sodbo sodišča odvzete državljanske pravice, dokler sodba učinkuje in osebe, ki po zveznem zakonu izgubijo volivno pravico. Člen 24. Ženske so enakopravne z moškimi na vseh področjih gospodarskega, državnega in družbenega življenja. Za enako delo imajo žene pravico do enakega plačila kot moški. Žene uživajo enake pravice socialnega zavarovanja. Država zlasti ščiti interese matere in otroka s pravico do plačanega dopusta pred in po porodu, z ustanavljanjem porodnišnic, otroških domov in zavetišč. Člen 25. Državljanom je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi. Cerkev je ločena od države. Verske skupnosti so svobodne v svojih verskih zadevali in pri izvrševanju verskih obredov. Člen 26. Zakon in družina sta pod zaščito države. Država urejuje pravne odnose zakona in družine s svojimi zakoni. Polnoveljavni zakon se lahko sklene samo pred pristojnimi državnimi organi. Državljani lahko poleg civilnega zakona sklenejo tudi cerkveni zakon po predpisih svoje vere. Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč. Starši imajo do nezakonskih otrok iste obveznosti in dolžnosti kot do zakonskih otrok. Nezakonski otroci imajo enake pravice kot zakonski. Člen 27. ' * Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih zborov in manifestacij. Člen 28. Zajamčena je nedotakljivost osebnosti državljanov. Brez sklepa Sodišča ali odobritve javnega tožilca nc more biti nihče pridržan v zaporu dalj kot 3 dni. Nihče ne more biti kaznovan za kaznivo dejanje brez odločbe pristojnega sodišča, izdane na temelju zakona, s katerim ja določena pristojnost sodišča in kaznivo dejanje. Kazni se lahko uvajajo in izrekajo samo po zakonu. Nihče, ki je dosegljiv državnim organom, ne more biti sojen, Če ni bil po zakonu zaslišan in na predpisan način poklican na zagovor. Organi državne uprave lahko izrekajo kazen odvzema prostosti za navadne prestopke pravnih predpisov v mejah, ki jih' določa zakon. Noben državljan ne more biti izgnan iz države, niti v državi iz svojega bivališča, razen v primerih, ki jih določa zakon. Člen 29. Stanovanjc je nedotakljivo. Nihče ne sme v tuje stanovanjc ali prostore, niti vršiti preiskavo proti volji njegovega posestnika brez odloka, ki je z zakonom predviden. , Preiskava se lahko vrši samo v prisotnosti dveh prič. Preiskavi ima pravico prisostvovati tudi oseba, katere stanovanjc se preiskuje. člen 30. Neprekršljiva je tajnost pisem in drugih občilnih sredstev, razen pri kazenski preiskavi, ob mobilizaciji in v vojnem stanju. Člen 31. V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživajo pravico pribežališča tuji državljani, ki so preganjani zaradi delovanja za demokracijo, narodno osvoboditev, pravice delovnega ljudstva in svobodo znanstvenega in kulturnega dela. Člen 32. Vsak državljan mora delati po svojih sposobnostih’. Kdor ne daje skupnosti, tudi ne more od nje prejemati. . Člen 33. Vsem državljanom so ob zakonskih pogojih enako dostopne vse javne službe. Dolžnost državljanov je, da vestno opravljajo javne dolžnosti, za katere so izbrani ali ki so jim zaupane. Člen 34. Država skrbi, da vojnim invalidom zagotovi dostojno življenje in brezplačno usposabljenje za delo. Otroci padlih borcev in vojnih žrtev uživajo posebno skrb države. Člen 35. Država skrbi za zdravje ljudstva z organizacijo in kontrolo zdravstvene službe, bolnišnic, sanatorijev, zdravilišč in okrevališč. Člen 36. y Zagotavlja se svoboda znanstvenega in umetniškega dela. Država podpira znanost in umetnost v cilju razvoja ljudske kulture in ljudske blaginje. Člen 37. Za dvig splošne kulture ljudstva skrbi država, da so šole ter druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem slojem ljudstva. Šole so državne. Samo z zakonom se lahko dopusti ustanavljanje zasebnih šol, toda njihovo delo je pod nadzorstvom države. Osnovni pouk je obvezen in brezplačen. Šola je ločena od cerkve. Člen 38. Državljani imajo pravico prošnje in peticije na organe državne oblasti. Proti vsem nezakonitim in nepravilnim sklepom organov državne uprave, kakor tudi proti škodljivim postopkom uradnih oseb, imajo državljani pravico pritožbe. Člen 39. Vsak državljan ima pravico tožiti pred pristojnim sodiščem uradne osebe za kazniva dejanja, storjena pri uradnem delovanju. Člen 40. Državljani imajo pod zakonitimi pogoji pravico, Ha terjajo od 'države in uradnih oseb povračilo škode, ki jim je bila storjena zaradi nezakonitega in nepravilnega izvrševanja službe. Člen 41. Obramba domovine je najvišja dolžnost za vsakega državljana. Vojaška obveznost državljanov je splošna. Člen 42. Davčna obveznost državljanov je splošna in sorazmerna njihovi gospodarski moči. Javne davščine in oprostitve od njih se določajo samo z zakonom. i , Člen 43. Zaradi zaščite svoboščin, zajamčenih s to ustavo, je nezakonita in kazniva uporaba državljanskih pravic z namenom nasilne spremembe ustavnega reda Federativne ljudske republike Jugoslavije. Dragi del DRŽAVNA UREDITEV - ,"i.\"V-. ŠESTO. POGLAVJE Federativna ljudska republika Jugoslavija in ljudske republike Člen 44.. Federativna ljudska republika Jugoslavija opravlja vse posle, za katere ji daje pristojnost ustave. V pristojnost Federativne ljudske republike Jugoslavije spadajo: 1. ) spremembe in dopolnitve ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije, skrb za njeno izvrševanje, zavarovanje skladnosti ustav republik z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije; 2. ) sprejem novih republik, kakor tudi odobritev ustanovitve novih avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti; 3. ) razmejitev republik; 4. ) predstavljanje Federativne ljudske republike Jugoslavije y mednarodnih odnošajih in sklepanje mednarodnih pogodb; 5. ) vprašanje vojne in miru; 6. ) splošno vodstvo in nadzorstvo trgovinskih odnošajev z inozemstvom; 7.) posli narodne obrambe in varnost države; 8. ) železnice, zračni promet, pomorski promet in rečna plovba; 9. ) pošta, brzojav, telefon in radio; 10. ) zvezno državljanstvo; 11. ) izseljeniške in priseljeniške zadeve, pravni položaj tujcev; 12. ) občedržavni gospodarski načrt; 13. ) zvezni proračun, odobritev občednžavnega proračuna in zaključnega računa, vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem obče-državnega proračuna; 14. ) denarni in kreditni sistem, sklepanje zvezniK posojil, devizni in valutni promet, posli zavarovanja, carine, državni monopoli; 15. ) patenti, znamke, vzorci, mere, uteži in 'dragocene kovine; 16. ) skrb za vojne invalide; 17. ) amnestija in pomilostitev zaradi kršitve zvezniK zakonov; 18.) finančna, industrijska, rudarska, gradbena, trgovinska, gozdarska in poljedelska podjetja občedržavnega značaja; 19. ) ceste, reke, vodni kanali, pomorska in rečna pristanišča občedržavnega značaja; 20. ) zakonodaja o porazdelitvi dohodkov na zvezni proračun, na proračune republik in proračune avtonomnih in upravnih teritorialnih enot; 21. ) zakonodaja o ureditvi sodišč, načela zasebnega prava, kazenski zakoni, zakonodaja o civilnem, izvršenem,.nepravdnem, kazenskem in občepravnem postopanju in o osebnem stanju državljanov; 22. ) osnovna zakonodaja o delu, obratih in socialnem zavarovanju; 23. ) sklepanje občili načel za zakonodajo in vodstvo republik na področju socialnega skrbstva, gradenj, javnih posojil in davščin, zdravstva, izkoriščanja rudnega bogastva, gozdov in vodnih sil, gospodarskega poslovanja, politike cen, prosvete in organizacije državne oblasti. Republike lahko same izdajo svoje predpise o teh zadevah, dokler Federativna ljudska republika Jugoslavija ne sklene občih načelnih predpisov. Izven teh poslov izvršujejo ljudske republike svojo oblast samostojno. Člen 45. Zvezni zakoni veljajo na vsem ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije. V primeru nesoglasja med zveznimi zakoni in zakoni republik se uporabljajo zvezni zakoni. Ozemlje Federativne ljudske republike Jugoslavije sestoji iz ozemlja njenih republik in je enotno državno in, gospodarsko področje. Člen 46. Blagovni promet med republikami je svoboden in ga ni moči omejiti z zakonom republike. Člen 47. Akti in listine državnih organov ene republike imajo isto veljavnost v vsaki republiki. člen 48. Za državljane Federativne ljudske republike Jugoslavije se uvaja enotno zvezno državljanstvo. Vsak državljan ljudske republike je hkrati državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije. Vsak državljan neke republike uživa v vsaki republiki iste pravice kakor njeni državljani. SEDMO POGLAVJE Najvlsji zvezni organi državne oblasti A) Ljudska skupščina FLRJ. Člen 49. Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije je vrhovni organ državne oblasti Federativne ljudske republike Jugoslavije. Člen 50. Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije je nosilec narodne in državne suverenosti in izvršuje vse tiste pravice, ki pripadajo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, v kolikor z ustavo niso dane v pristojnost Predsedništvu Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije ali zvezni* vladi. Člen 51. ';' “ Zakonodajno oblast v zadevah pristojnosti Federativne ljudske republike Jugoslavije izvršuje izključno Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije. Člen 52. Ljudsko skupščino Federativne ljudske republike sestavljata dva doma: Zvezni svet in Svet narodov. ,i Člen 53. Zvezni svet volijo vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije. Na vsakih 50.000 prebivalcev se voli po en poslanec. Člen 54. Svet narodov se voli po republikah, avtonomnih pokrajinah m avtonomnih oblasteh. Državljani vsake republike volijo po 30, avtonomne pokrajine po 20, avtonomne oblasti pa po 15 poslancev. Člen 55. Nihče ne more biti hkrati poslanec v obeh domovih Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije. Člen 56. Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije se voli za štiri leta. Člen 57. Doma Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije sta enakopravna. Člen 58. Doma Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije zasedata praviloma ločeno. Zasedanja Zveznega sveta in 'Svvta narooov se zacetijajo m zakijTicujcjo hkrati. ' Člen 59. Zvezni svet voli predsednika, 3 podpredsednike in dva sekretarja. Svet narodov voli predsednika, 3 podpredsednike in dva sekretarja. Predsednika vodita seje domov in njuno delo po poslovniku. i Člen 60. Zasedanje Ljudske skupščine Federativne ljudske repbHke Jugoslavije so redna in izredna in se sklicujejo z ukazom Predsed-ništva Ljudske skupščine. Redna zasedanja se sklicujejo dvakrat letno, in sicer 15. aprila in 15. oktobra. Če Ljudska skupščina ne bi bila sklicana v teh rokih, sc lahko sestane sama tudi na ukaz Predscdnlštva. Izredna zasedanja se sklicujejo, kadar Predsedništvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije smatra za potrebno, kadar to zahteva ena izmed republik po svojem vrhovnem organu državne oblasti ali kadar to zahteva ena tretjina poslancev enega izmed domov. Člen 61. Oba (loma Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije zasedata na skupni seji samo tedaj, kadar to ustava posebej določa, ali kadar to skleneta oba doma. Skupnim sejam Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije predsedujeta izmenoma predsednika domov. Člen 62. Vsak dom si predpiše poslovnik, Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije pa poslovnik za skupne seje. Člen 63. Zakonski predlog se lahko predloži enemu ali drugemu doma Narodne skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije. Noben zakonski predlog ne more postati zakon, če ni izglasovan z večino glasov v obeh domovih na seji, ki ji prisostvuje večina poslancev vsakega doma. Člen 64. Vsak izmed domov Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije ima pravico predložiti dopolnitve in spremembe zakonskega predloga, ki je že bil izglasovan v enem domu. Tako izglasovan predlog se vrne v potrditev domu, iz katerega je izšel. Če se ne doseže soglasje, se zadeva predloži koordinacijskemu odboru Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije, v katerega vstopi enako število članov obeh domov. V primeru, da se v koordinacijskem odboro, ne doseže soglasje, ali če eden izmed domov odbije sklep, ki ga je predložil koordinacijski odbor, bosta doma ponovno sklepala o vsej zadevi v tistem vidu, po katerem se je razpravljalo o prvotnem predlogu. Če se tudi tokrat ne doseže soglasje, bo Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije razpuščena. Ukaz o razpustu vsebuje tudi razpis novih volitev. Člen 65. Zakoni, ki jih sklene Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije, se objavijo v jezikih vseh ljudskih republik. člen 66. Zakon stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem listu«, ako sam ne določi drugače. Člen 67. Zvezni svet in Svet narodov volita posebne odbore, katerim zaupata določene naloge. Vsak dom voli na prvem zasedanju verifikacijski odbor, ki pregleda polnomočja poslancev. Vsak dom potrjuje ali razveljavlja polnomočja na predlog vetAftkacijskcgtt ,odbow< Člen 68. Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije m vsak izmed njenih domov lahko vodijo po svojih anketnih odborih ankete o vprašanjih splošnega značaja. Vsi državni organi so dolžni izpolnjevati zahteve anketnih odborov glede ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov. Člen 69. Poslanci Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije uživajo imunitetne pravice. Poslanci ne morejo biti aretirani niti se ne more proti njim uvesti sodni postopek brez odobritve doma, ki mu pripadajo ali Predsedništvu Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije. Člen 70. Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije lahko v primeru vojne ali podobnih izrednih prilik podaljša delovno dobo, dokler to stanje traja, tudi po poteku dobe, za katero je izvoljena. Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije lahko sklene, da se razpusti tudi pred potekom dobe, za katero je izvoljena. Člen 71. Volitve v novo Ljudsko skupščino Federativne ljudske republike Jugoslavije morajo biti razpisane pred potekom zadnjega dne dobe, za katero je izvoljena. Od dne razpusta Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije do dne volitev nove Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije ne sme preteči več kot tri mesece, niti manj kot dva meseca. Člen 72. Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije izvršuje spremembe in dopolnitve ustave. Predlog za spremembo in dopolnitev ustave lahko predlože: Predsedništvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije, Zvezne vlade ali tretjina poslancev enega izmed domov. Predlog za razpravo o spremembi ali dopolnitvi ustave mora biti sprejet v vsakem domu z večino glasov. Predložena sprememba ali dopolnitev ustave je sprejeta, ako zanjo glasuje absolutna večina skupnega števila poslancev v vsakem izmed domov. B.) Predsedstvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije. Člen 73. Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije voli Predsedništvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije na skupni seji obeh domov. Predsedništvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije sestoji iz predsednika, 6 podpredsednikov, 2 sekretarjev in 26 članov. Člen 74. Predsedništvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije izvršuje te posle: 1. ) sklicuje zasedanje Narodne skupščine Federativni ljudske republike Jugoslavije; 2. ) razpušča Narodno skupščino Federativne ljudske republike Jugoslavije v primeru nesoglasja domov o zakonskem predlogu; 3.) razpisuje volitve za Ljudsko skupščino Federativne ljudske republike Jugoslavije; 4. ) daje obvezne razlage o soglasju zakonov z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije z naknadno potrditvijo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije; 5. ) daje obvezne razlage zveznih zakonov; izdaja ukaze; 6. ) proglaša izglasovane zakone; 7. ) izvršuje pravico pomilostitve po predpisih zakonov; 8. ) podeljuje odlikovanja in častne naslove Federativne ljudske republike Jugoslavije na predlog predsednika Zvezne vlade in ministra za narodno obrambo; 9. ) ratificira mednarodne pogodbe; 10. ) imenuje in odpokliče veleposlanike, izredne poslanike in opolnomočene poslanike v tujih državah na predlog Zvezne vlade; 11. ) sprejema poverilne in odpoklicne listine diplomatskih zastopnikov tujih držav; 12. ) proglaša splošno mobilizacijo in vojno stanje v času med dvema zasedanjima Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije in to v primeru oboroženega napada na Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo ali v primeru, da je treba neposredno izpolniti mednarodne obveznosti Federativne ljudske republike Jugoslavije nap ram mednarodni organizaciji miru ali napram kaki zavezniški državi; 13. ) imenuje in razrešuje na predlog predsednika Zvezne vlade posamezne zvezne ministre v času med dvema zasedanjima Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije; 14. ) določa namestnike ministrov na predlog predsednika Zvezne vlade; 15. ) ustanavlja na predlog predsednika Zvezne vlade komitete v okviru vlade in imenuje njihove načelnike; 16. ) določa na predlog Zvezne vlade, katera podjetja splošnega državnega značaja so pod neposredno upravo ministrstev oziroma komitetov Zvezne vlade; 17. ) razpisuje narodni referendum o vprašanjih, za katere je pristojna Federativna ljudska republika Jugoslavija, na temelju odločbe Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije ali na predlog Zvezne vlade. Ukaze Predsedništva Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije podpisujeta predsednik in sekretar. Člen 75. Predsedništvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije odgovarja za svoje delo Ljudski skupščini Federativne ljudske republike Jugoslavije. Narodna skupščina lah-ko odpokhče Predsedništvo in izvoli novo, kakor tudi lahko razreši dolžnosti posamezne člane in izvoli nove tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni. Člen 76. V primeru razpusta Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije vrši Predsedništvo dolžnosti' do volitev novega Predsedništva Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije. Predsedništvo sklicuje novoizvoljeno Ljudsko skupščino najkasneje m^sec dni po izvršenih volitvah. OSMO POGLAVJE Organi zvezne državne uprave Člen 77. Najvišji izvršni in naredbodajni organ državne oblasti Federativne ljudske republike Jugoslavije je Zvezna vlada. Zvezna vlado imenuje in razrešuje Ljudska skupščina Federativne ljudske republike lueosfaviir n» -kuriv člen 110. Krajevni ljudski odbor sklicuje v zakonito predpisanem roku krajevni zbor ^olivcev, kateremu polaga račun o svojem delu. Pravice in dolžnosti krajevnega zbora volivcev določa zakon. Člen 111. Izvršni in naredbodajni organi narodnih odborov so podrejeni takn svojemu rednemu odboru, kakor tudi izvršnim in naredbodajnim organom višjih organov državne oblasti. Člen 112. Ljudski odbor lahko ima za vodstvo posameznih področij uprave oddelke oziroma odseke, ki so pod vodstvom izvršnega odbora. Oddelki to odseki so v svojem delu podrejeni izvršnemu odboru, hkrati pa tudi ustreznemu oddelku višjega narodnega odbora in pristojnemu ministrstvu republike. TRINAJSTO POGLAVJE Sodišče in javno tožilstvo - A) Sodišča. j,,_ » '^T(lW|l'!«P«»Fr* Člen 113. Orgati pravosodja v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so: vrhovno sodišče Federativne ljudske republike Jugoslavije, vrhovna sodišča republik in avtonomnih pokrajin, ljudska okrožna in okrajna sodišča ter vojaška sodišča. • Z zakonom se lahko ustanovijo posebna sodišča za gotove vrste sporov. Sodišča razsojajo v imenu naroda. T' "* j* ' Člen 114. Sodišča so pri razsojanju neodvisna. Sodišča so ločena od uprave v vseh stopnjah. Odločbe sodišča lahko spremeni samo pristojno višje sodišče. Člen 115. Sodišča sodijo po zakonu. Člen 116. Obravnavanje pred sodišči je praviloma javno. Člen 117. Vsa sodišča sodijo po pravilu v senatih. Kadar senat okrajnega in okrožnega sodišča sodi na prvi stopnji, je sestavljen iz stalnih sodnikov in sodnikov-prisednikov, ki so pri sojenju enakopravni. Sodbo, s katero se izreka kazen odvzema prostosti s prisilnim delom nad 10 let ali težja kazen, lahko izreče na prvi stopnji samo okrožno ali višje sodišče. Člen 118. Postopek pred sodišči je v jeziku republike, avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti, kjer je sodišče. Državljani, M ne znajo tega jezika, se lahko poslužujejo svojega materinskega jezika. Tem državljanom bo zavarovana pravica do poznavanja vsega gradiva in do zasledovanja sodišča po tolmaču.. Člen 119. !* Vrhovno sodišče Federativne ljudske republike Jugoslavije voU Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije s tajnim glasovanjem na skupni seji obeh domov za dobo štirih let. Vrhovno sodišče republike oziroma avtonomne pokrajine voli s tajnim glasovanjem Ljudska skupščina republike oziroma Ljudska skupščina avtonomne pokrajine za dobo štirih let. Sodišča avtonomnih oblasti, oblasti in okrožij volijo s tajnim glasovanjem skupščine ljudskih odborov avtonomne oblasti, oblasti in okrožij za dobo treh let. Okrajna sodišča voli skupščina okrajnega ljudskega odbora za dobo dveh let. Iste osebe so lahko večkrat voljene za sodnike. Z zakonom bo predpisan način volitev vseh sodišč. J Jr Člen 120. :• i II! Vrhovno sodišče Federativne ljudske republike Jugoslavije je najvišji sodni organ Federativne ljudske republike Jugoslavije v civilnih, kazenskih in vojaških zadevah. Vrhovno sodišče Federativne ljudske republike Jugoslavije je pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči republik, med civilnimi in vojaškimi sodišči, med sodišči in drugimi oblastmi na po- dročja dveh ah več republik, kakor tudi med svojimi senati in vrhovnimi sodišči posameznih republik. Z zveznim zakonom se določa, v katerih slučajih bo Vrhovno sodišče Federativne ljudske republike Jugoslavije sodilo na prvi in v katerih slučajih na drugi stopnji. Člen 121. 1 m ".........! Vrhovna sodišča republik in avtonomnih pokrajin ocenjujejo zakonitost pravomočnih odločb vseh sodišč republike oziroma sodišč avtonomne pokrajine. Pritožbo proti pravomočnim odločbam sodišč lahko vloži samo javni tožilec. Odločba na pritožbo proti pravomočnim sodnim odločbam ne vpliva na že sojeno stvar, v kolikor zvezni zakon drugače ne določa, B) Javno tožilstvo. Člen 122. Javno tožilstvo je organ Ljudske skupščine Federativne ljudske re-» publike Jugoslavije za izvrševanje nadzorstva nad točnim izpolnjevanjem zakonov s strani ministrstev zvezne vlade in drugih njim podrejenih organov Zveze in republik, uradnih oseb in vseh državljanov. H i ! 1 Člen 123. ' 1 Javnega tožilca Federativne ljudske republike Jugoslavije in njegove namestnike imenuje Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije. Javne tožilce ljudskih republik in avtonomnih pokrajin ter njihove namestnike imenuje na predlog skupščin ljudskih republik oziroma avtonomnih pokrajin Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije. Oblastne, okrožne in okrajne javne tožilce imenuje javni tožilec republike oziroma avtonomne pokrajine v soglasju z javnim tožilcem Federativne ljudske republike Jugoslavije. •|vi Člen 124. Vsi javni tožilci so neodvisni od vseh krajevnih organov, podrejeni so samo javnemu tožilcu Federativne ljudske republike Jugoslavije ter prejemajo od njega naloge in navodila. I glM F i ;%FTrm'T1 i člen 125. Javni tožilci imajo pravico vlagati tožbe, pritožbe in imajo pravico intervencije med sodnim in upravnim postopkom, kakor tudi pravico vlagati pritožbe za zaščito zakonitosti proti pravomočnim odločbam sodišč in upravnih organov, ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Odnesi med organ! državne oblasti in organi državne uprave Člen 126. Predsedništvo Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije lahko razveljavi ali ukine naredbe, navodila in sklepe Zvezne vlade, če niso v skladu z ustavo in zveznimi zakoni. Zvezna vlada lahko razveljavi ali ukine pravilnike, naredbe, navodila in sklepe zveznih ministrov, če niso v skladu z ustavo, zveznimi zakoni, uredbami, navodili in sklepi Zvezne vlade, člen 127. Predsedništvo Ljudske skupščine republike lahko razveljavi ali ukine uredbe, navodila in sklepe vlade republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, ustavo republike, zveznimi zakoni in zakoni republike. , Vlada republike lahko razveljavi ali ukine pravilnike, naredbe, navodila in sklepe ministrov republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, ustavo republike, zveznimi zakoni, zakoni republike in uredbami, navodili in sklepi vlade republike. t , Člen 128. '""i V poslih, ki so v zvezni pristojnosti, lahko Zvezna vlada ustavi vse akte vlade republike, zvezni ministri pa vse akte ministrov republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, zveznimi zakoni, zakoni republike in uredbami zvezne vlade oziroma s pravilnikom zveznega ministra in z naredbami vlade republike. Člen 129. Predsedništvo Ljudske skupščine republike oziroma Ljudska skupščina avtonomne pokrajine in višji narodni odbori lahko razveljavijo ali ukinejo vse nezakonite in nepravilne akte nižjih ljudskih, odborov. Vlada republike, posamezni njeni ministri, glavni izvršni odbor avtonomne pokrajine lahko razveljavijo ali ukinejo v okviru svoje pristojnosti vse nezakonite in nepravilne akte izvršnih odborov. Izvršni odbori višjih narodnih odborov imajo isto pravico do nižjih izvršnih odborov. Skupščina narodnega odbora lahko razveljavi ali ukine vse nezakonite in nepravilne akte svojega izvršnega odbora. Izvršni odbor višjega ljudskega odbora oziroma glavni izvršni odbor avtonomne pokrajine in vlada republike lahko ustavijo izvršitev vseh nezakonitih in nepravilnih aktov skupščine nižjega narodnega odbora in predlagajo svoji skupščini, da jih razveljavi ali ukine. i Člen 130. Višji ljudski odbor, ljudska skupščina avtonomne pokrajina oziroma Predsedništvo Ljudske skupščine republike lahko razpusti nižji ljudski odbor in razpiše volitve za nov ljudski odbor. Skupščina višjega narodnega odbora, narodna skupščina avtonomne pokrajine oziroma predsedništvo skupščine republike lahko razreši izvršni odbor nižjega ljudskega odbora in odredi volitev novega izvršnega odbora. PETNAJSTO POGLAVJE Jugoslovanska armada Člen 131. * Jugoslovanska armada je oborožena sila Federativne ljudske republike Jugoslavije. Njena naloga je, da zavaruje in brani neodvisnost države in svobodo narodov. Je čuvar nedotakljivosti državnih mej, služi za ohranitev miru in varnosti. Člen 132. Vrhovnega komandanta Jugoslovanske armade imenuje Naroda« skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije. Vrhovni komandant vodi vso vojaško silo Federativne ljudske republike Jugoslaiaja. ŠESTNAJSTO POGLAVJE Preb iste in zaključne odredbe Člen 133. Vse osebe, mlajše od 18 let, ki so bile vpisane v votivne imenike za volitve v Ustavodajno skupščino, ohranijo pridobljeno votivno pravico. POLITIČNI PMEG1LIEIO Sovjetska zveza se pripravlja na volitve v Vrhovni* sovjet V Moskvi, Leningradu in drugih mestih ter okrožjih dežele so začeli predlagati kandidatte za člane volilnih komisij, ki so organizirane po vsej Sovjetski zvezi. Velika množica preprostih sovjetskih državljanov, delavcev, kmetov in intelektualcev se aktivno udeležuje pripravljalnega dela za volitve, ki bodo organizirane v skadu s predpisi stalinske ustave in volilnega zakona. V tem se odraža moč sovjetske demokracije kot oblika višje demokracije. Volilne komisije sestavljajo zastopniki socialnih organizacij in delavskih društev, ljudje, ki so jih izvolili na zborovanjih industrijskih delavcev in nameščencev, vojaki in kmetje. Med izvoljenimi kandidati v okrožne komisije je mnogo žena. Sovjetska žena je dorasel član sovjetske socialistične družbe. Skupno s etahanovti industrijskih podjetij in kolhozov, skupno z najboljšimi zastopniki sovjetske inteligence — znanstveniki, zdravniki, učitelji in agronomi — bodo delale v okrožnih komisijah. V tem je eden mnogih dokazov za enotnost sovjetskega ljudstva, Te volitve bodo v resnici splošne vseljudske volitve. Kongres žena v Parizu je zaključil svoje delo Na mednarodnem ženskem kongresi v Parizu je bilo na predlog italijanske delegatke sklenjeno, da se pošlje pozdrav novi jugoslovanski republiki. - Inozemski časopisi posvečajo mnogo poze,rnosti temu kongresu in dajejo priznanja ženam za njihovo borbo proti fašizmu. Časopis »Le Soir« omenja na prvem mestu jugoslovanske žene — borbe. Minister za prosveto v srbski vladi Mitra Mitrovič, ki je vodja jugoslovanske delegacije na kongresu, je dala dopisniku »Front National« naslednjo izjavo: »Ju-, goslovanske žene, ki so enakopravne možem, so prišle na kongres zato, da podprejo zahteve svojih sester, ki so dosegle manjše uspehe in da bi jim dale sijajen in vzpodbujajoč zgled zmage, dosežene z napori in krvjo.« Kongres se je zaključil z velikim mitingom, na katerem je tudi govorila Mitra Mitrovič o borbi jugoslovanskih žena proti fašističnim osvajalcem. Dejala je: »V imenu jugoslovanskih žena in na osnovi njihovih izkušenj lahko trdimo, da brez popolnega uničenja fašizma in reakcije v svetu ne more biti tistega miru, ki ga želijo žene. Prav tako ne more biti brez tega pravega jamstva za ženske pravice. Z ženami vsega sveta bomo nadaljevale borbo za očuvanje miru in demokracije.« Na tem množičnem mitingu je vodja španskih komunistov Dolores Ibamiri, znana pod imenom La Passjonaria, naslovila proglas na zavezniške sile, da pomagajo odstamiti Francovo vlado v Španiji Med drugim je dejala: »Ml ne želimo, da se ponovno prelije kri zavezniških vojakov, toda, želimo, da zavezniki izvedejo takšne gospodarske in diplomatske ukre- as- -panog* katerih bo fijraasft končno izgnan te naše dežele in bo ponovno vzpostavljena demokratična tol ljudska vlada. Francova Španija predstavlja nevarnost z mir.« Na zaključnem zasedanju je kongres ustanovil novi urad Mednarodne demokratične ženske zveze; za predsednico je bila izvoljena gospa Coton (Franclja), za podpredsednice pa Dolores Ibarruri. — La Passionaria (Španija), Nina Popova, članica moskovskega Sovjeta (Sovjetska zveza) to gospa Weleisch (Zedinjene države). Češkoslovaška bo dala zatočišče Santiagu in Sapiraniu Češkoslovaška, vlada je sprejela sklep, dabo dala zatočišče dvema znanima republikanskima javnima delavcema Alva-resu Santiagu in Salvadorju Sapiraniu, ki sta bila v Francovi Španiji obsojena na smrt. Zunanji minister Jan Masaryk in državni tajnik Klementis sta prevzela nalogo, da podvzameta vse, kar je mogoče za osvoboditev Santiaga in Sapirania ter za njun prihod v češkoslovaško. Volitve v 'Albaniji Dne 2. decembra so se vršile v Albaniji volitve v ustavodajno skupščino. Prvič v Zgodovini Albanije so imeli volilno pravico vsi državljani, ki so dosegli 18. leto, brez ozira na spol in vero. V času fevdalnega režima Ahmeda Zoguja delavski razred ni smel glasovati, danes odvzema zakon volilno pravico samo onim osebam, ki so izgubile državljanske pravice. Boj za svobodo je združil albanske delovne množice. To enotnost predstavlja albanska Demokratična fronta. Šest let so se Albanci borili za svobodo in v tem času ustanovili armado 300.000 partizanov. Na svojem ozemlju so vezala 5 nemških divizij. Novembra lanskega leta so osvobodili poslednje okupirano mesto Slcader. Po osvoboditvi Albanije pa so poslali na pomoč v Jugoslavijo dve diviziji, ki sta se borili v Sandžaku. Že v juliju 1942. so sestavili začasni na-rodno-osvobodilni odbor, po osvoboditvi pa začasno narodno vlado, ki uživa vso podporo ljudstva. Predseduje ji generalni polkovnik Enver Hodža — voditelj odpora. V tem kratkem času po osvoboditvi je vlada naredila že mnogo velikih del, kakor so najosnovnejše socialne in gospodarske reforme in agrarna reforma. Demokratična fronta, ki je zrasla med narodno-osvobo-dalnjm bojem, si prizadeva, da očisti v državi vse ostanke fašizma, katerega podpira mednarodna reakcija, ki se trudi, da bi tudi v Albaniji organizirala opozicijo. Njeno najmočnejše orožje do nedavnega je bilo nepriznan je Albanije, katero je Jugoslavija prva priznala. Reakcionarni krogi v Grčiji in Turčiji skušajo ustvariti tudi v Albaniji reakcionarni blok, da bi tako Albanjo ločili od demokratičnih sosedov. Med velesilami je Sovjetska zveza prva navezala z Albanijo redne diplomatske odnaša je. Albansko ljudstvo je na volitvah potrdilo program Demokratične fronte, zato pomenijo te vtimtve važen korak naprej pri urediti® Albanije to titega mama, ____um-iU-Lii , ... - ... - • • Glavnemu odboru Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Slovenilo, Ljubljana - Prejmite od Ustavodajne skupščine zahval® za pozdrav ve. Naša mlada republika pod vodstvom našega tovariša Tlita bo prava mati vsega delovnega ljudstva. Tovariško vas pozdravlja dr. IVAN RIBAH. vadni izvrševalci takšnega načrta. Goe «0 Papež Pij XII. blagoslovil generala Franca Mehiški list »El National« piše: »Papež je blagoslovil najhujšega zločinca, ki ga je svet kdaj poznal in ga a tem celo ohrabril za zločine. V želji, da sl ohrani svojo oblast na zemlji, je proglasil papež proti-krščanska načela. Papež, kj je našel besede usmiljenja za nemške hitlerjevce, za italijanske in japonske fašiste, ne more najte teh besed za one, ki so se borili v Španiji za svobodo, pravice in demokracijo. Z obrambo Franca posega Vatikan neposredno v španske notranje zadeve. Niti špansko ljudstvo, niti ostali demokratični svet ne bo pozabil blagoslova Pj-jai xn. najbolj krvoločnemu sovražniku ljudstva, Proces v Niirnbergu se nadaljuje Namestnik tožilca Združenih držav Sidney Alderman je nadaljeval s svojim dokazovanjem o nemški priključitvi Avstrije. Junija 1937. so imeli Nemci popolne vojaške načrte ne samo za vojno proti Avstriji in Češkoslovaški, temveč tudj proti Španiji, Franciji, Britaniji, Poljski in Litvi, kakor kažejo listine, ki jih je kot dokaz predložil Alderman. Te listine dokazujejo 1.) da je Hitler ukazal vkorakanje v Avstrijo, ko niso bile izvršene določbe pristanka na nemški ultimat; 2.) da je Hitler pisal Mussoliniju in mu sporočil svoj sklep ter potrdil nedotakljivost italijanskih meja na Brennerju! 3.) da je Seys-Inquart pozdravil Hitlerja kot osvoboditelja Avstrije dne 12. marca 1938. v Linzu; 4.) da je Nemčija sprejela zakon o spojitvi z Avstrijo 13. marca 1938 5.) da je Nemčija priredila plebiscit za potrditev tega zakona in je tudi na drugi načine utrdila zavojevanje. Načrt o napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, lcl je bil odkrit med ostalini listinami, je Hitler imenoval »Načrt Barfoaroe-sa«. Sovjetski komentarji pišejo o njem: »Poglavitni krivec, ki je čztuhtal »Načrt Barbarossa«, ne stciji pred sodniki, toda Goring, Keitel in Jedi bodo morali položite račune. Ce bodo nemški generali skušali izdelati svojo obrambo na tem, da so samo izpolnjevali »fuhrerjevci« povelje, potem izključuje »Načrt Barbarossa« vsako možnost take obrambe. Obtoženci niso na- tisi!, ki so spočeli strahotno idejo o uničenju milijonov ljudi. Skupaj s Hitlerjem so jo spočel? in skupaj z njim. so jo skušali uresničiti. »Načrt Barbarossa« obsoja obtožence, ki stojijo pred nttrabesrSiriani sodniki in jim daje pečat zločincev m spletkarjev proti življenju milijonov miroljubnih’ ljudi. Hitlerjeve1 krvniki so v Nerati ji obnovili srednjeveško surovost, toda Hitler □A postal novi Barbarossa.. Mednarodno sodišče < mora izrojene naslednike kronanega osvojalca kaznovati s smrtjo na vešoltitot OXXXCOC)COCOOC)CXXXXXXX)CXXXX>DOOOOOOOOOaX*XXXXXXXroaOQOBOba Berite in širite »DELAVSKO ENOTNOST*! )OOOOOOOOOOOQOO ©OOOOGOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCOOOOOOOOOOCtfjOOOOOOOOOOOOOOOOC W1 * * *** F‘-"VT i Pohitimo s sklepanjem kolektivnih pogodb Pred nekaj meseci je Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Jugoslavijo objavil obrazec kolektivne pogodbe, ki naj bj služil sindikatu kot direktiva in osnova za izdelavo kolektivnih pogodb. V teh kolektivnih pogodbah se bodo natančno določile dolžnosti uprav podjetij do zaposlenih delavcev kakor tudi dolžnonsta zaposlenih delavcev do podjetja, prav tako pa tudi sankcije proti upravam podjetij in proti delavcem, če bi teh dolžnosti ne izpolnjevali. Tudi v stari Jugoslaviji so delavci posameznih podjetij sklepali kolektivne pogodbe s delodajalci. Takrat so se razredne strokovne organizacije borile, da v ko-lektvnih pogodbah zagotove delavske izbojevane pravice. Za vsako kolektivno pogodilo so se morali delavci boriti proti delodajalcem, ki so imeli na strani oblast in njene organe. Ko so kolektivno pogodbo že izbojevali, so se morali še naprej stalno boriti, da se je ta kolektivna pogodba izpolnjevala. Pravice delavskega razreda, tiste, ki so bile zajamčene z zakonom1 kakor tudi tiste, katere so delavci v posameznih podjetjih izbojevali in utrdili s kolektivnimi pogodbami, so bile v nevarnosti, da 'jih izigrajo. Razumljivo je, da se takrat delavski razred in strokovne organizacije pri sklepanju kolektivnih pogodb niso brigale za produktivnost dela, racionalizacijo proizvodnjo, delovno disciplino, izpopolnjevanje strojev, za štednjo materiala itd., kor jo vsako izboljšanje v proizvodnji povečalo bogastvo lastnika podjetja in krepilo gospodarske in politične pozicfje izkoriščevalcev delavskega razreda. Takšne okoliščine, ki so pri nas vladale pred vojno, otežkočajo mnogim delavcem in strokovnim funkcionarjem, da bi razumeli vlogo kolektivnih pogodb zdaj, v času globokih sprememb, ki so nastale v značaju naše države 6n v položaju delavskega razreda, ko se je popolnoma spremenil odnos delavcev do proizvodnje. Med tem, ko so se delavci prej v podjetjih borili samo zato, da so se v kolektivno pogodbo vnesle odredbe, ki so utrjevale njihove pravice, se morajo delavci zdaj po zmagi naših narodov v narodno osvobodilni borbi, ko je delavski razred skupno s kmeti in ostalim delovnim ljudstvom izbojeval svobodo in ljudsko oblast, brigati zato, da z uresničenjem svojih pravic v podjetjih in z izpolnjevanjem dolžnosti do dela doprtnašajo za vse večji razvoj produktivnosti dela v industriji, ker samo na tej stvarni osnovi bodo izboljšati svoje lastne življenjske pogoje kakor tudi življenjske pogoje ostalegai delovnega ljudstva. S tem, da se bi vsak delavec v podjetjih, rudnikih, tovarnah bi delavnicah trudil, da piri svojem delu popolnonma in kar najboljše fizkoristi določeni delovni čas, da prihrani kar največ materiala, da iznajde boljše in hitrejše načine dela, da izpopolni svoje orodje ali stroj, da se- strokovno usposablja in izpooplnjuje, bodo naša industrijska podjetja postala rentabilne jša, proizvodi cenejši. S tekmovanjem in udarniškim delom bomo s pomočjo tisoč malih neopaznih doprinosov k povečanju proizvodnje, lahko pomagali tudi našim vasem z večjo količino cenenega orodja, strojev in drugih industrijskih izdelkov. Tako bo kmet imel motnost, da daje delavcem v industriji in prebivalstvu v mestih večje količine cenenih pridelkov. To je danes edina pot, s katero delavski razred ustvarja boljše življenjske pogoje ne samo sebi, ampak vsemu ljudstvu. čeprav smo v obnovi naše industrije in povečanju proizvodnje dosegli dobre rezultate, v večini podjetij ni še uveden potrebni red. Uprave podjetij prepuščajo mnogoe svoje dolžnosti strokovni organizaciji, ni uvedena stroga delovna disciplina, pravice in dolžnosti delavcev niso točno določene itd. S sklepanjem kolektivnih pogodbe med delavci in upravami podjetij se bo do potankosti določil red, ki mora vladati v podjetjih. To bo brez dvoma mnogo doprineslo k povečani produktivnosti dela. S tem, da bo delavec plačan po količini in kvaliteti njegovega proizvoda, bodo zagotovljene marljivim in sposobnim delavcem brez ozira na spol in starost večje plače. To bo tudi pobuda mladini in ženam, nekvalificiranim, polkvalificiranim in kvalificiranim delavcem, da se bodo stalno učili in izpopolnjevali svoje strokovno znanje, da bi lahko več in boljše proizvajali in tako doprinesli čim več splošnemu blagostanju, a obenem bi sebi zagotovili večji zaslužek. Kolektivne pogodbe bodlo povzročile, da delovni polet, tekmovanje v proizvodnji in udamištvo ne ostanejo le stvar zavednej-šega dela delavskega razreda, stvar kratkotrajnih kampanj, ampak da postanejo splošni in stalni sistem dela vsega delovnega ljudstva v naši državi. Pii sklepanju kolektivnh pogodb se bodo delavci v podjetjih natančno spoznali s pravicami, katere so si pridobili in ki se bodo utrdile v vsaki kolektivni pogodbi. Tudi zdaj bodo strokovne organizacije morale budno paziti, da se te pravice delavcev uresničijo, toda delovanje sindikalnih organizacij ne sme biti usmerjeno izključno na to, ker se delavcem ptrj uresničitvi njihovih pravic nič več ne zoperstavljajo grabežljivi delodajalci ali vsemogočni in brezdušni birokrati. Pri delu, da se delavcem do popolnosti zagotovijo vse pravice, utrjene v kolektivnih pogodbah, morajo pomagati tudi organi oblasti jn odbori Ljudske fronte. Te pravice ne gredo na škodo povečane storilnosti dela in splošnega napredka, ampak nasprotno — strokovne organizacije se bodo trudile, da bodo delavci* natančno izpolnjevali vse svoje obveznosti, ki Izhajajo iz teh kolektivnih pogodb. Pravice delavcev, ki se potrjujejo v kolektivnih pogodbah, so take, da se delavskemu razredu zagotovi tak položaj v proizvodnji, da bo s polnim poletom delal in proizvajal, da se bo s prav takim poletom dvigal tudj kulturno, politično in strokovno, da bo njegovo delo v industriji kar najbolj učinkovito zanj in za vse ljudstvo. Za točno in pravilno sklepanje kolektivnih pogodb se morajo brigati strokovne organizacije, uprave podjetij in narodna oblast. S tem bo napravljen velik korak naprej v uvedbi takšnega reda in takšne delovne discipline v proizvodnji, da bodo delavci rade volje vložili vse svoje ustvarjalne sile v dvig proizvodnje, brez česar ne moremo obnoviti naše države. Zato moramo delati z vsemi močmi, da se bodo kolektivne pogodbe čim prej sklenile v vseh tovarnah in podjetjih in da jih do popolnosti izpolnjujejo tako delavci kot uprave podjetij. , |, j (Iz »Borbe«.) >♦♦♦♦♦♦♦ V borbo proti špekulantom in črnoborzijancem! Poldeta je preteklo, odkar je Jugošlavan-ska armada razbila in pognala okupatorja, in njegovo sodrgo. Vsa ta golazen je pri na>s "štiri leta morila, uničevala in ropala. Zaradi njihovega _ razdejanja je v deželi nujno moralo nastati pomanjkanje najnujnejših življenji-kih potrebščin. Vsaki vojni sledi pomanjkanje, kako pa ne bi sledilo taki vojni kot je bila zadnja. Ce pogledamo v zapadno-evropske države, ' vidimo, da je tam pomanjkanje mnogo večje, čeprav je bilo pri nas opustošenje strašne,jše. Pomanjkanje v teh državah v največji meri prenaša na tvojih ramenih delovno ljudstvo — zlasti delavski razred. Množice delavcev eo brez posla in brez zaslužka, Pri nas je drugače. Naša oblast je napravila vse. da bi ee takšno stanje ne pojavilo tudi v Jugoslaviji. Tukaj vidimo, kaj je resnična ljudska oblačit, ki deluje samo za interese delovnih množic. Naša oblast ni peščica izkoriščevalcev, ki bi na račun mili-jnov žuljev kovala isebi in svoji kliki razkošno brezdelno življenje. Poglejmo, koliko truda vlaga naša oblast v pobijanje špekulacije, črne borze in vseh, ljudstvu škodljivih pojavov. Pri okrajnih in okrožnih Narodnih odborih so v ta namen ustanovljene komisije. Toda zavedati se moramo, da bo delo teh komisij uspešno le tedaj. kadar jim bodo pomagali prav vsi pošteni ljudje. Od spodaj mora priti zdrava kritika in razkrinkavanje tistih, ki hočejo ta težki čas izkoristiti za to. da bi napolnili svoje lastne žepe na naš iračun. S tein, da taki brezvestneži dvigajo cene, ustvarjajo draginjo. Kdo pa nosi posledice tega. če ne delovno ljudstvo? Poleg svojih sebičnih ciljev pa imajo ti brezvestneži tudi umazane politične namene. Sami ustvarjajo s tsvojim delom bedo širokim ljudskim množicam, a krivdo za pomanjkanje valijo na Ijudko oblast in jo hočejo na ta način onemogočiti in kompromitirati pred ljudstvom. Z umetnim dviganjern cen hočejo napraviti razdor med del^ivcem in kmetom, kajti dobro vedo. da je nezlomljiva zveza delavcev in kmetov porok za to, da se bodo pokončali vri paraziti in pijavke, ki živijo od žuljev in znoja delavcev in kmetov. Člani strokovnih organizacij so pokazali s svojim požrtvovalnim prostovoljnim^ delom za obnovo, da so pripravljeni odreči se še marsičemu, da bomo prej dosegli tisto blagostanje, kakršno si želimo. Toda če kdo misli, da se bo še kdaj redil na račun našega trdega dela, se pošteno vara. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi mirno živeli verižnikl, črnoborzijanci in špekulanti vseh vrst! Kako se bodo člani strokovnih organizacij borili za odpravo tega zla? V prvi vreti marajo BCgpijčati vge dsJLavss in nsutj. ščenče o tem, da ne bodo hodili na deželo in pri kmetih preplačevali blaga, kajti s tem sami ustvarjajo draginjo in škodujejo vsemu ljudistvua. Ne more se še cediti mleko in med, zato se mora vsak po svoje odrekati marsikakšno ugodnost in se pri tem zavedati, da s tem ustvarja pogoje za boljše življenje, ki bo nastopilo toliko prej, kolikor več bomo danes žrtvovali in potrpeli. Nikoli več se ne sme zgoditi, da bi naši delavci iz Jesenic. Trbovelj, Guštanja, Kranja ali od koder koli plačevali življenjske potrebščine dražje, kot so uradno predpisane. Namesto, da bi črnoborzijancem plačevali visoke zneske, naj jih raje prijavijo komisijam za pobijanje špekulacije, ld bodo material zaplenile, črnoborzijance pa zaprle. Tu ne smemo poznati nobenega usmiljenja, nobenega prijateljstva in znanstva Nihče ne sme misliti, da se ne izplača razkrinkavati. nihče se ne sme bati zamere! če ima tu kdo kaj zameriti, potem smo to mi. delovno ljudstvo, ki smo si z velikimi žrtvami priborili svobodno domovino, kateri hočejo brezvestni tipi škodovati. Vsaka popustljivost proti špekulantom in čmi borzi je v škodo nam samim in nikomur drugemu! Po drugi strani pa morajo strokovne organizacije ustvariti možnosti, da bodo delavci dobili po poštenih cenah, kar se v teh časih dobiti da. Enkrat za vselej se morajo otresti zastarelega mišljenja češ: bo že oblast uredila! Sami moramo znati ustvariti boljše pogoje in tako pomagati in koristiti naši oblastil , Brez dvoma je naše zadružništvo eno na; uspešnejših sredstev za pobijanje črne boj ze in brezvestne špekulacije. Vendar mor; mo pri tem dejstvu ugotoviti, da naše etr< kovne organizacije zadružništvo vse prema! podpirajo. Zavedati se moramo, da so pr< dajne in nabavne zadruge tisti faktor. 1 posreduje izmeno med delavčevimi proizvo in med kmetovimi pridelki. Le na ta nač se izognemo višem tistim posredovalcem, 1 bi radi pri teh zamenjavah kovali mastr dbioke, od katerih bi živeli brez dela. N kakor ne mislimo pri tem na poštene trgm ce, kajti ti so potrebni. Gre predvsem : uničenje in onemogočenje tistih, ki bi ra živeli od izkoriščanja. Zato naj se čla-naših strokovnih organizacij poslužuje, obstoječih prodajnih in nabavnih zadru Le na tak način bo delavec dobil krneči pridelke po pravi, pošteni ceni. kmet pa ii dustrijske proizvode po ceni. ki odgovarj Vsi nepotrebni posredniki bodo tako odleti li Na ta način borno prisilili špekulant da si bodo poiskali poštenega dela. če i bodo hoteli pošteno delati, potem naj p< ginejo. _ , Voditi neusmiljeno borbo proti špekulai Priprava za izvedbo volitev delavskih zaupnikov Glasilo Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije »Rad« objavlja v svoji 56. številki z dne 28. XI. 1945 naslednii Sklep Glavnega odbora ESZDNJ v Beogradu: »Glavni odbor ESZDNJ v Beogradu ugotavlja, da vsebuje zakon o delavskih zaupnikih, objavljen v Uradnem listu DEJ štev. 54 z dne 31. VII. 1945, z dopolnitvami, objavljenimi v Uradnem listu DFJ tev. 85 z dne 2. XI. 1945 pozitivne predpise, ki daieio izvoljenim (delavskim in nameščenskim zaupnikom v podjetjih široko možnost zaščite gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in kulturnih interesov delavskega razreda. Z zakonom uvedena pravica, da opravljajo delavski zaupniki nadzor nad proizvodnjo in izvaianiem proizvodnega načrta, ima ogromen pomen za neprestano vzdrževanje zanimanja delavcev in nameščencev za proizvodnjo. Izven dvoma je, da bo to dalo vsem delavcem in nameščencem novo močno pobudo za še večje napore pri povečanju proizvodnje, zgraditvi in izboljšanju podjetij, v katerih bodo s svojim delom ustvarjali gmotne dobrine in s tem dvigali blagostanje naših narodov. Da se omogoči uspešno 'delovanje delavskih zaupnikov v letu 1946747., je Glavni odbor zaprosil zvezno ministrstvo za socialno politiko, da v smislu določil čl. 13. uredbe o izvajanju volitev delavskih zaupnikov (Uradni list DFJ štev. 56 z dne 5. VIII. 1945) razpiše volitve zaupnikov v vseh podjetjih na čas od 15. januarja do 15. februarja 1946. V podjetjih, ki v tem času ne bodo poslovala, ter v sezonskih podjetjih se morajo volitve izvesti v mesecu maju 1946. Po tem času se bodo volitve izvajale le v na novo ustanovljenih podjetjih. Da se pri teh volitvah v polni meri manifestira enotnost, zavednost in solidarnost vseh delavcev, morajo vse sindikalne organizacije takoj pričeti s pripravami za izvedbo volitev.« Pričakovati je, da bo zvezno ministrstvo za socialno politiko ugodilo predlogu Glavnega odbora ESZDNJ v Beogradu. V tem primeru bodo volitve delavskih zaupnikov razpisane na čas od 15. januarja do 15. februarja 1946 Vse naše sindikalne organizacije in forumi morajo kot pravi predstavniki našega delavskega razreda in njegovih stremljenj nemudoma začeti priprave za pravočasno uspešno izvedbo teh volitev. Kaj naj posamezne sindikalne organizacije in forumi v Sloveni ii do nadaljnjih navodil ukrene!o. ic razvidno iz razglasa, ki ga ie Glavni odbor za Slovenijo objavil v »Delavski enotnosti« z dne 1. XII. 1945 pod naslovom: »Volitve delavskih zaupnikov so pred nami«. Tamkajšnja navodila morate nemudoma izvesti. Da ne bo nepotrebne zamude, pozivamo vse prizadete organiza- cije in forume, da v »Delavski enotnosti« navedena navodila izvedejo najkasneje do 15. decembra 1945. Do tega dneva morajo: a) krajevni medstrokovni sveti na sedežih okrožij (Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Celje) sporočiti podpisanemu Glavnemu odboru ESZDNJ za Slovenijo priimke in imena, poklic, rojstne dneve in rojstne kraje, bivališča in kratke karakteristike 10 oseb. ki jih predlagajo za imenovanje v okrožne volivne komisije: b) odbori vseh podružnic strokovnih zvez sporočiti na naslov krajevnega medstrokovnega sveta na sedežu svojega okrožja (Ljubljana, Maribor, Novo mesto ozir. Celje) priimke in imena, poklic, rojstne dneve in rojstne kraje, bivališča in kratke karakteristike 3—5 oseb, ki jih predlagajo za imenovanje v volivno komisijo za njihovo lastno podjetje, urad ali ustanova; če obsega podružnica članstvo, zaposleno v dveh ali več podjetjih, uradih ali ustanovah, ki zaposlujejo nad 5 delojemalcev, mora gornje podatke poslati za toliko krat po 3—5 oseb, kolikor je takih podjetij, uradov ali ustanov, katerih delojemalce združuje; krajevni medstrokovni sveti na sedežih okrožij morajo te predloge podružnic izročiti okrožnim komisijam, čim bodo te imenovane. Besedilo vseh zakonskih predpisov, ki se na nje sklicuje razglas Glavnega odbora ESZDNJ v Beogradu, smo ponatisnili v »Delavski enotnosti« z dne 1. XII. 1945. Seznanite se z njim! Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev. Glavni odbor za Slovenijo. Delavski zaupnik nekdaj in sedaj Kdo bo naš zaupnik? Kakor je ogromna razlika mod našo novo ljudsko republiko Titovo Jugoslavijo in. bivšo monarhistično kraljevino Jugoslavijo, tako se je spremenil tudi značaj in vloga naših delavskih in nameščenskih zaupnikov v novi državi. Borba za dosego delavskih pravic, ki jo je vodil progresivni del delavskega razreda skozi ves čas obstcuja bivše čaršijske Jugoslavije, je dosegla svoj viseli z njenim sramotnim razsulom L 1941. Zasedba naše zemlje po okupatorju je dvignila nacionalno borbeno zavest v vseh naprednih plasteh (slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov,- Prvenstveno se je temu klicu odzval delavski razred, doprinesel je največje žrtve v štiriletni osvobodilni borbi, dosegel ne samo svobodo, ampak popolno enakopravnost in pravico soodločanja. — Z ustanovitvijo Enotnih strokovnih zvez je ustvarjena mogočna armada delavcev in nameščencev, kar je naj večja garancija za gospodarski procvit in čim hitrejšo obnovo naše porušene domovine. Poleg Enotnih strokovnih zvez imamo drugo veliko pridobitev t. j. novi zakon o delavskih zaupnikih. O omenjenem zakonu in navodilih za volitve je točno poročala »Delavska enotnost« št. 29 od 1. XII. 1945. Hočem samo podčrtati razliko med delavskim zaupnikom v bivši Jugoslaviji in zaupnikom v baši novi republiki. Svoječasni zaupnik je bil izključno le posredovalec med delodajalcem in delojemalcem ter nekak fingiran predstavnik delavstva pred oblastmi in javnimi ustanovami. Kot gasilec pri požaru, tako je bil zaupnik pri raznih medsebojnih obratnih sporih. Ako se je postavil kot pravi zagovornik delavskih teženj, kar je bila njegova dolžnost, se je v neštetih primerih zgodilo, da je kot protidržavni element takoj — ali pa ob prvi dani priliki, ki jo je reakcionarni podjetnik našel, sfrčal na cesto in postal brezpo- —----------——————»«4(1: Vsi na delo za obnovo Ji porušenih domov! Zima se bliža in mraz trka na vrata. Zato je gotovo med najvažnejšimi vprašanji današnje dobe — obnova porušenih domov in skrb za stanovanje brezdomcem, ki so ostale brez strehe. Oddelek za gradnjo in obnovo pri Mestnem ljudskem odboru skuša v svojem okrožju z vsemi močmi pomagati prizadetim družinam tako, da jim ne daje le strokovnih nasvetov in novih zamisli, temveč jim tudi z materialom in požrtvovalnim delom pomaga pri reševanju teh problemov. Na rednih tedenskih sindikalnih sestankih obravnava uradništvo skupno z delavstvom vsa taka vprašanja ter rezultate teh razgovorov prenaša v praktično edlo. Vsi se v polni meri zavedajo zahtev naše dobe in gredo s parolo »pomoč bližnjemu« z veseljem in požrtvovalnostjo na delo. Naj navedem — izmed mnogih drugih — le sledeči primer: _ Na množičnem sestanku smo sklenili, da bi arhitekti našega oddelka napravili načrt za lično lereno, zložljivo hišico, katero bi podarili o'ebi, ki je bila v minuli vojni hudo prizadeta. Arhitekti so res takoj naredili načrt, delavci pa prijeli.za delo ter so po svojem obveznem delu, ob večerih — večkrat do polnoči vztrajali pri delu. dokler ni bila hišica postavljena in pripravljena za vselitev. Prav posebno pridnost in vztrajnost so pri tem delu pokazali naši mizarji. Preteklo nedeljo je bila hišica izročena svojemu namenu. Postavili so jo na Brdu. Revna vdova z dvema otrokoma, ki je izgubila po zlobni okupatorjevi roki svoj dom, vi utrjevati svojo ljudeh© oblast. Energično razkrinkavati in onemogočati špekulante, se pravi dvigati in utrjevati kupno moč našega dinarja. Enotne strokovne organizacije kot jedro Osvobodilne fronte morajo biti prve v borb1 proti vsem, ki hočejo ljudstvu na kakršen koli način škodovati in ki hočejo živeti na seln, Nešteti so zaradi svoje vestnosti in nepopustljivosti raj žali tudi v zapore. Obstoječa pravna zaščita delavskega zaupnika je bila v največ primerih samo na papirju, ter jo je takratna državna oblast v mnogih primerih sama briskirala. Bivši delavski zaupnik je bil kot tarča izpostavljen na eni strani šikanam reakcionarnih podjetnikov, na drugi strani pa zlorabljanju in omalovaževanju od strani nepoučenega delavstva. Od vseh strani so mu letela polena pod noge. Iz zgoraj navedenih dejstev je popolnoma jasno, kako klavrno vlogo je igral delavski zaupnik v stairi Jugoslaviji. Zdaj je ta slika popolnoma drugačna. Z važno vlogo, ki jo je delavski razred odigral v narodno osvobodilni borbi, si je priboril tudi v pogledu svoje socialne zaščite nov položaj. Z novim zakonom o delavskih zaupnikih nam je dana najširša možnost vsestranskega udejstvovanja. Novemu zaup-niškemu kadru je odprto široko polje dela, pod obširno pravno zaščita Dolžnosti delavskega zaupnika v novi Jugoslaviji so zelo obsežne. Ima pa dolžnostim primerne tudi svoje pravice- pri izvrševanju zaupni-ške funkcije. Celotni delokrog novega delavskega zaupnika je v grobih obrisih naznačen v omenjenem zakonu in pozivamo vise podružnice, da zakon temeljito prouče ter ga novim kandidatom tudi podrobno tolmačijo. Poudariti pa moram, da je dolžnost naših podružnic, da posvečajo vso skrb izbiri kandidatov ter določijo za to res ljudi, ki so politično neoporečni in dobro zgrajeni Ime ti morajo vpogled v ustroj podjetja ter poznati osnovne socialno politične in druge važne, do sedaj izišle zakone. Zato tovariši po podružnicah, na delo s pripravami za zaupniške volitve, na delo za pravilno izbi' o zaupniških kandidatov. Diacci Alojz :>♦ —------- moža in očeta, Se dobila v hišici svoj novi dom. Veselje in zadovoljstvo je žarelo z obraza ubogi vdovi ob prevzemu hišice — delavcem pa ponosna zavest, da so zopet storili delo usmiljenja do težko prizadetega bližnjega, ki je dal težko žrtev za našo novo domovino. Ako bomo vsi in povsod požrtvovalno in nesebično prijeli za delo. bo kmalu obnovljena vsa naša domovina in se ie bomo veselili tako. kot revna vdova svojega novega doma. i ■ ------------ :a ' Težave so z materialom, a ml jih sami odstranjujemo Lep primer junaštva na delovnem polju so pokazali deflavd signalne delavnice pri obnovi telefonskih in brzojavnih vodov na dolenjski progi. Ko se je umikala okupatorjeva vojska, ni pri uničenju naše domovine prizanesla telefonskim in brzojavnim napravam. Na mnogih krajih so bili požgani brzojavni drogovi, železni nosilci, telefonske in brzojavne žice z izolatorji vred pa odnešeni ali uničeni. Istotako se je zgodilo z brzojavnimi in telefonskimi aparati in baterijami Uničenih je bilo več kot 180 drogov, 220 kg železnih nosilcev. 450 komadov izolatorjev. 2000 kg železne žice, 12 kg izolime žice in še mnogo drugega materiala. Zalog za obnovitev ni bilo na razpolago in ves ta material je bilo težko nadomestiti. Potrebno je bilo iti od postaje do postaje, od ene proge do druge, povsod preiskati in poizvedovati, kje tse nahaja potrebni material, ki ga okupator ni dosegel in uničil. Pri tem iskanju in povpraševanju -mo dobiti za silo toliko, da smo uredili telefonski sporazum od postaje do postaje in tudi daljno telefonijo. Ko je prodrla jugoslovanska vojaka v Kočevje, je bilo treba nujno presk.beti tele- Pred vsem je treba paziti na čl. 4. zakona o delavskih zaupnikih, da ima kandidat odnosno delavski ali nameščenski zaupnik državljansko pravico in da je izpolnil 18. leto starosti. Poleg tega bomo z ozirom na naloge delavskih in nameščenskih zaupnikov, katere so predpisane v zakonu delavskih zaupnikov v čl. 3., volili samo take tovariše in tovarišice, ki so se že do sedaj pokazali kot dobre, vztrajne in zanesljive aktiviste v političnem in sindikalnem sodelovanju, ▼ borbi na bojnem polja proti okupatorju in izdajalcem, ki sedaj vodijo odločno borbo proti črnoborzijancem, špekulantom, nergačem in saboterjem, ker le takim tovarišem in tovarišicam, ki aktivno z dobrim vzgledom sodelujejo v množičnih organizacijah, ki dejansko pomagajo pristojnim ljudskim oblastem, ki dvigajo delovno disciplino in imajo pravi smisel za družabnost, lahko zaupamo to važno nalogo. To so prvi predpogoji, ki jih morajo izpolnjevati naši zaupniki. V poslednjih mesecih po osvobojenju naše domovine se pojavljajo pri nas novi ljudje, niova avantgarda r delavskem razredu, to so tovariši in tovarišice, ki s svojim marljivim delom aktivno pomagajo pri obnovi naše domovine, ki iz svojih lastnih nagibov dvigajo proizvodnjo — to so udarniki, izumitelji, ki se pojavljajo v naših podjetjih vseh panog. To je naša nova avantgarda, ki zna organizirati tekmovanja za izboljšanje delovnih metod, za povečanje pro-duktivnoseti dela, za izvajanje nalog v proizvodnji in maksimalno izkoriščanje kapaciteto podjetja. To so tisti tovariši in tovarišice, ki usmerjajo pravo pot k izboljšanju gmotnega položaja delavskega razreda in k blagostanju vsega delovnega ljudstva. Tovariši in tovarišice, sedaj, ko pristopamo k vzpostavljanju kandidatne liste naših bodočih delavskih in nameščenskih zaupnikov, preglejmo naše vrste v vseh sindikalnih podružnicah, poiščimo naše najboljše tovariše in tovarišice, kateri odgovarjajo prej omenjenim vrlinam in take postavimo za naše kandidate in izvolimo za naše zaupnike! . ,... Delavec. fonsko zvezo z Ljubljano. In že so delavci obnavljali z vsemi razpoložljivimi sredstvi telefonske vode. Od tega časa so tudi delavci prenočevali na postajah na golih tleh brez odej in so jedli vojaško hrano. Pomagali so poleg svojih telefonskih zvez napeljevati tudi vojaške telefonske zveze. Delati so od ranega jutra do poznega večera. Tellom 14 dni je bila obnovljena telefonska zveza Grosuplje - Kočevje. Nato je bilo treba še vzpostaviti telefonsko zvezo Ljubljana -Grosuplje. Tudi tukaj je poleg btzojavnih drogov manjkala železna in bakrena žica z nosilci in izolatorji. Napeljati smo morali telefonske, brzojavne in signalne žice preko porušenega mostu čez Gruberjev prkop. To smo napravili v dveh dneh in direktna telefonska zveza Ljubljana — Kočevje je bila obnovljena. Zdaj obnavljamo brzojavne in telefonske zveze na progi Grosuplje — Novo mesto. Tudi na tej progi manjka preko tristo drogov. Do zdaj se je porabilo 4500 kg železne žice, 1850 izolatorjev, 1500 kg železnih nosilcev in 450 kg bronaste žice. Potrebno bo še mnogo truda, da bo obnovljena železniška telefonska zveza Ljubljana — Novo mesto saj imamo težave tudi pri prehrani in prenočiščih, a naj hujše je že za nami. Pri vseh teh napornih delih se najbolj izkažejo naslednji tovariši: Rojko Jožef, Kristan Jožef, Dolinar Franc, Sčurk Pavel in mehanik Vidmar Josip. Delo vodi tovariš VVagncr Anton. !• Demobfflktramm tavat 'šem in tovarišicam vso našo jfcrfe in B9PV& -a Delavec in knjiga V vseh časih je človek jemal v roke knjigo s spoštovanjem. Dajala mu je oddih po delu, drugi je iskal v njej odsev idej velikih svetovnih gibanj, spet tretji se je hotel ob dobri knjigi izobraziti, četrti je iskal v nji odgovora na svoje osebne probleme, peti je hotel izpopolniti svoje politično in strokovno znanje ali pa je iskal v knjigah umetniškega užitka. Knjiga je bila in bo človeku često najboljši prijatelj, svetovalec, življenjski vodnik, učitelj in vzgojitelj. Seveda je tu mišljena samo dobra knjiga, bodisi strokovna, politična ali leposlovna in ne plaža, kakršno so knjižnice in knjižni trgi v predvojni Jugoslaviji često namenoma vsiljevali ljudstvu. Zmotno je mišljenje, da so dela svetovnih umetnikov pisana in primerna samo za ozek krog izobraženstva. Veliki umetniki so blizu vsakemu človeku, preprostemu ali izobraženemu, ker govore preprosto, naravno in pogumno. Veliki pisatelji svetovne mere so taki, ob kakršnih narod nanovo izmeri svoja bistvena vprašanja. Marsikdo, ki prečita knjigo takšnega pisatelja, je prisiljen marsikatere nazore o sebi in svetu preurediti, marsikatero stališče premakniti. Taka knjiga je, kot sodi naš največji živeč: pesnik Oton Župančič, nekaj čistega, očiščujočega, svobodnega in osvobcjujočega, jasnega, stvarnega in vodečega. Dobra kniga vzgaja v človeku kritičen duh, da je bister v presojanju pozitivnega dela pri drugih in pri samem sebi. Knjiga uči in vzgaja. Ljudje vseh dob, ki jih je žejalo po resnici in pravici, so segali po knjigah. Knjiga odpira širša obzorja, poplemeniti človeka in mu je kazalo življenja njegovega naroda. Veliki slovenski kritik Levstik je dejal, da neiskrenost, zlaganost, barbarsko onečaščanje književnega jezika, nepoštenost in lepa laž v književnosti dokazujejo, da politično življenje tistega naroda ni zdravo, da vlada v njem osebno častihlepje in koristoljubje. Dalje je sodili, da se mora ŽVljenje našega naroda razvijati v medsebojni povezanosti med ljudstvom in njegovim izobraženstvom, ki se mora učiti od velikih duhov človeštva ter se brez prestanka vojskovati za narodove zdravje na kulturnem, socialnem in nacionalnem polju. Oton župzančič pravi, da je pisatelj ono križišče v narodu, skozi katero naj bi se najbujneje pretakale vse pozitivne pridobitve, M jih rojeva naša duševnost, če boš bral knjigo pisatelja, ki je tako tesno povezan z življenjem svojega naroda, ki pozna vse njegove probleme, ki riše v njej ljudi, ki govore z živo besedo in žive svoje resnično ž Vljenje, tedaj ob taki knjigi ne boš po nepotrebnem zapravljal svojega časa. Ozrimo se malo v preteklost! V bivši Jugoslaviji se je podpiralo le tako leposlovno čtivo, ki je ljudstvu prikazovalo življenje v lažni, romantični luči. še tem manj so bila dovoljena dela aocialno-poli-tične vsebine. Naši prejšnji oblastniki niso hoteli, da bi naš delovni Človek spregledal, spoznal vso veliko krivico, ki se mn godli in se uprl. Vedeli so, da bi bilo s tem konce vseh njihovih privilegiranih, mastno plačanih mest. Zakaj je knjiga potrebna zlasti delavskemu razredu? Z oblastjo, ki smo jo prevzeli po končani vojni, smo prevzeli nase tudi dolžnosti in velike odgovornosti. Posebno se morajo tega zavedati delavci in nameščenci, organizirani v Enotnih strokovnih zvezah, katerih odločujočo vlogo v vsem našem življenju je že večkrat v svojih govorih poudaril tov. Tito. Biti član strokovne organizacije, pomeni danes biti vojak vojskujoče se armade dela in sicer vojak v prvih vrstah na fronti dela. D)a> bomo kos vsem tem težkim in odgovornim nalogam pri vodstvu države, se maramo za to usposobiti. Strokovne organizacije morajo postati šola delavskega razreda, vzgajati morajo vedno nove kadre, ki jih država nujno potrebuje na vseh poljih. Iz strokovnih organizacij morajo iziti ljudje, ki bodo zmožni upravnih poslov, kj bodo znali voditi državo, delavci, katerih kulturna in politična raven bo vi-scka, kajti talci tovariši se bodo v polni meri zavedali svoje odgovornosti pij vodstvu ljudske države. V vseh pripadnikih delavskega razreda moramo visoko razviti razredno zavest, da bo vsak posameznik s potnim čutom odgovornosti znal voditi množice in da bo delal tako, kot to zahteva vodilna vloga delavskega razreda. Zaradi tega se mora vsak sindikalist izobraževati, mnogo brati, da bo razgledan na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Delovnega človeka je treba vzgojiti tako, da bo čutil potrebo po dobri knjigi in da jo bo zahteval. Treba mu je vzbuditi zanimanje za politična dela, za dobra leposlovna dela in za poljudno-znanstvena dela. Na ta način se bodo podrle visoke ograje, ki so v stari Jugoslaviji ločile izobraženca od delavca. Oglejmo si za primer delo, ki so ga opravile strokovne organizacije v Sovjetski zvezi. Tam imajo v vsaki večji tovarni klube s svojimi knjižnicami in čitalnicami, kjer se delavec po svojem končanem delu lahko izobražuje. V dobrih dveh desetletjih so dosegli čudovite uspehe. Barbarsko Rusijo so spremenili v eno izmed najbolj naprednih in modemih držav na svetu. Odnos delavca do knjige Pri izberi knjige moramo biti kritični. Zaveden delavec ne bo segal po vsakem čtivu. Slaba knjiga, ki ga ničesar ne nauči ali pa mu ne daje nikakršnega estetskega užitka, pomeni za izgrajenega, notranje trdnega in celega človeka izgubo časa, za omahljivca pa tudi lahko veliko škodo, ker ga zavede na stranpota. Sindikalist mora znati ločiti med pravo, dobro knjigo, ki mu na pravilen način prikazuje politične in socialne probleme, med pravo leposlovno umetnino, ki kaže resnično življenje in med navidezno, ki prikazuje življenjev zlagani, romantični luči. Sindikalist, ki bi čital podobne knjige, bi gledal življenje iz napačne perspektive, iz njih pa bi dobil pravega pogleda na življenje in tiste borbenosti, ki mu je potrebna.. Takšne knjige bi ga odvračale od njegove pravilno začrtane pota. Te napačne predstave o življenju bi mu zameglile oči pri njegovem važnem političnem in strokovnem udejstvovanju. Zaveda naj se, da mora imeti o vsakem življenjskem problemu razb''strene pojme ter jasno In točno mnenje, da mora v sebi dvigati duha borbenosti, da bo neuklonljiv v boju z vsemi težavami, ki se delovnemu ljudstvu postavljajo na pot, ko si gradi srečo in blagostanje. Ne bi smelo biti člana strokovne organizacije, ki ne bi poznal vseh naših najboljših pisateljev in pesnikov, od Prešerna, preko Levstika, Cankarja, Župančiča, Prežihovega Voranca, Miška Kranjca in drugih mladih pisateljev in pesnikov. Prav tako bi moral prebrati svetovno znana dela kot so n. pr. Tolstoj:: Vojna in mir in ostala dela tega pisatelja., dalje dela Dostojevskega, Gorkega, Dickensa, Zolaja, Balzaca in drugih svetovnih veličin. Iz del mlajših sovjetskih pisateljev , kot so šolo-hov, Hekaj Tcilstoj in drugi, bo lahko spoznal, kaj je ustvarila Sovjetska zveza na kulturnem polju, spoznal bo in videl ogromno razliko med novim, sovjetskim človekom in med človekom v carski Rusiji, kakor tudi v drugih deželah. Samo po sebi umevno je, da se mora zlasti poglobiti v dela Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina, iz katerih bo spoznal razvoj, in v dela družbe, zakonite družbene pojave in razlago zanje itd. Zanimati se mora poleg tega tudi za strokovna vprašanja, kj ga usposobijo, da lahko izboljša svoje delo. Ustanavljanje knjižnic Samo po sebi je umevno, da si delavec sam ne bo mogel kupiti vseh knjig, ki so mu potrebne za njegovo izobrazbo in razvedrilo. Najbolje bi seveda bilo, če M si lahko uredili klube s čitalnicami in knjižnicami kot je bilo že omenjeno, da jih imajo v Sovjetski zvezi. Tudi pri nas bo gotovo rajzvoj s časoma šel to pot, toda zaenkrat ni mogoče, da bi vsaka tovarna ali ustanova imela svojo lastno knjižnico. Zato ustanavljajmo javne sindikalne knjižnice! Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo, ki se zaveda važnosti teh delavskih kulturnih ustanov, je z okrožnico z dne 8. VI. 1945. dal podružnicam pobudo, naj začnejo obnavljati že pred vojno ustanovljene sindikalne knjižnice in za ustanavljanje novih delavskih knjižnic. Začela se je tudi akcija za zbiranje knjig. Rezultat tega zbiranja je bil 1848 knjig. Kakor uči že dolgoletna skušnja, tako se tudii to zbiranje knjig ni obneslo. Vsakdo se težko loči od knjig, ki jih je zbral v svoj. privatni knjižnici, ki so se mu priljubile in zato daruje knjige, ki so mu v napoto; navadno so te knjige broširane. Podružnice z dežele so poročale še o slabši zbirki knjig, to iz enostavnega razloga, ker slovenskih knjig na štajerskem in na Gorenjskem sploh ni. če se je komu posrečilo rešiti kakšno slo-vesnko knjigo, se tem težje leči od nje. Te dni bodo razposlane nabrane knjige podružnicam, ki so javile ustanovitev svoje sindikalne knjižnice ali želijo ustanoviti svojo knjižnico. Ljudskim in sindikalnim knjižnicam je zafadi pomanjkanja knjig priskočilo na pomoč ministrstvo za prosveto, oddelek za ljudsko izobraževanje. Razposlalo je okrožnim NOO odborom seznam 250.000 knjig, ki jih lahko ljudske in sindikalne Knjižnice dobe za 50% ceno. Knjige so kvalitetno dobre in marsikatere v knjigarnah ne moreš več dobiti. Razen tega je ministrstvo za prosveto razposlalo seznam NIKOLAJ TIHONOV: Levja šapa Jura ni spadal med one, o katerih odrasli vedno govorijo: »ne pleti se okrog nog.« čeprav majhen, saj mu je šele sedem let, je po ves dan v parku, na ulici ali v zverinjaku. Zverinjak se je nahajal pred njegovo hišo čez cesto. Večkrat je zahajal v zverinjak, zverine so mu bile zelo všeč. Sram ga je bilo, da bi priznal, da mu najbolj ugaja velik lev iz sadre, ki se je nahajal na stebru pri blagajni pred vhodom v vrt. Odkar ga je prvič videl, ni bil proti njem ravnodušen. »Varuje vrt, da mu ne bi razbojniki kaj napravili, kaj ne mama?« je nekoč vprašal svojo mater, »Seveda,« je raztreseno odgovorila mati. Zelo zadovoljen je bil, da mu ni ugovarjala v tako važnem vprašanju. Velik lev iz sadra se je ponosno dvigal nad vhodom in Jura ga je vedno pozdravljal prijateljsko in s spoštovanjem. ... Nad mestom so zavijale sirene, matere so vznemirjeno hitele, iskale svoje otroke jn jih naganjale v zaklonišča. Jura je sedel v pritličju na klopi, njegovo tfciobno srce je vznemirjeno razbijalo.. Strašno, njemu neznano grmenje se je razločno slišalo v tem velikem in nizkem pritličju. Tu in tam se je pritličje streslo, kot da bi se balo; od zunaj se je nekaj vsipalo po zidovih, slišalo se je treska nje razbitega stekla. »Spet so prileteli razbojniki,« so govorile žene z nezadovoljstvom; starke so se križale pri vsaki večji detonaciji. Naenkrat je v hišo udarilo tako močno kat da hoče kdo vso hišo s temeljem in pritličjem vred izruvati iz zemlje kot hrast s koreninami, toda premislil se je in jo samo močno stresel. »Bomba je padla blizu,« je dejala Juri-na mama, »mogoče tam čez cesto«. Ni se motila. Ko je končal alarm, so vsi hiteli, da vid/j o, kje je padla bomba. Jura je pohitel z materjo. Bomba je padla v zverinjak, ubila slona, ranila opice, a preplašeni sobolj je begal po ulicah. Jura je jokal in kričal: »Mama, lev!« Toliko obupa je bilo v tem Jurinem kriku, da je mati podazvestno pogledala na tisto stran, kjer je Jura kazal. Njegov prekrasni idol — velik lev iz sadre — se je nagnil na stran in ogromno belo glavo knjig Mohorjeve družbe, ki je na razpolago ljudskim in sindikalnim knjižnicam s 25% popustom. Knjige tega seznama bi prišle prav sindikalnim knjižnicam posebno pri mladinskem oddelku, ki je za vsako ljudsko knjižnico obvezen. Glavni odbor ESZDN za Slovenijo je nakup teh knjig organiziral preko krajevnih medstrokovnih svetov. Vsem krajevnim medstrokovnim svetom je poslal sezname teh knjig jn jim naročil, naj obvestijo podružnice, da si jih lahko pri njih ogledajo; medstrokovni sveti naj zberejo prijave podružnic in naj jih pravočasno vložijo prj okrožnem NOO. Ugodnost nakupa knjig zapade 15. jan. 1946. Znesek za knjige je plačljiv ob prevzemu, če imajo podružnice, ki nameravajo naročiti knjige dela zmožne knjigoveznice, naj knjige naročijo v polah, ker so ljubljanske knjigoveznice prezaposlene, zato bi se izvršitev naročila zavlekla. Naše sindikalne podružnice so pokazale veliko iniciativnost pri ustanavljanju knjižnic in pri zanimanju za nakup knjig. Podružnicam priporočamo, naj nehajo z zbiranjem knjig in naj organizirajo akcijo zbiranja denarja, s katerim si lahko nabavijo knjige. Ustanovitev svoje knjižnice ali željo po ustanovitvi knjižnice so nam javile naslednje podružnice: podružnica v Zagorju ob Savi, v Laškem, podružnica kemične tovarne v Mostah, podružnica v Sevnici, v Guštanju, Trbovljah, sv. Lovrencu na Pohorju, podružnica Dravograd —Meža, podružnica v Duplici, na Viru, Tržiču in naslednje podružnice Maribora: Zveza fin. uslužbencev, podružnica Maribor št. 1, Krajevni odbor stavbincev, podružnica Z. D. N. Kov, I, S. »Elektrarna« Fala uprava, podružnica obratov »Jugo-svila«, »Jugotekstil«, »Rotex«, podružnica Splošne stavbne družbe in podružnica delavcev in nameščencev v tovarni Hutter. Nekatere podružnice, kot n. pr. podružnice v Mariboru, ki so sicer pokazala veliko iniciativnost, so napačno razumele okrožnico Glavnega odbora, misleč, da je priporočljivo, da ima vsaka podružnica svojo knjižnico, če velja v vsem našem delovanju pravilo, da se moramo skrbno izogibati vsakega cepljenja sil, velja to pravilo še prav posebno pri ustanavljanju in obnavljanju sindikalnih knjižnic. V enem kraju naj bo samo ena sindikalna knjižica, šele v krajih z nad 29.000 ljudi je upravičen in priporočljiv obstoj več knjižnic. V manjšem kraju, kjer je več sindikalnih podružnic, naj vse skupaj ustanovijo svojo knjižnico, če je za ustanovitev knjižnice nastopila potreba. V primeru, da je v kraju samo ena strokovna podružnica, ki ne šteje mnogo članov in da je v tem kraju že ustanovljena ljudska knjižnica NOO, AFž ali ZMS, naj člani strokovne podružnice podprejo že obstoječo ljudsko knjižnico z vpisom v knjižnico in s prispevanjem knjig. Priporočljivo pa je, da podružnice ustanovijo svoje ročne knjižnice, v katerih imajo dela, ki jih nujno potrebujejo pri svojem političnem ali strokovnem delu. Knjižnice, ki jih bodo ustanovili delavci sami, bodo znali tudi skrbno čuvati. Priljubile se jim bodo knjige. Sindikalist ne bo nikoli mazal knjig, ki si jih bo izposodi v svoji sindikalni knjižnici, prav tako ne bo vihal oglov, na robu ne bo delal ni-karšnih opazk in ne bo podčrtaval mest, ki so mu všeč ali prečrtaval mesta, ki mu ne ugajajo. To lahko dela v svoji knjigi, nikoli pa v knjigah, ki si jih je izposodil v javni knjižni!, naj bo to v sindikalni ali kakšni drugi. Podružnice v Ljubljani opozarjamo, da imajo svojo sindikalno knjižnico, ki jim lahko postreže z leposlovnimi deli iz domače in svetovne književnosti, s političnimi in strokovnimi deli. Prav tako si lahko izposodijo- vso tekočo politično literaturo, ki izhaja sedaj. Knjižnica ima 26.600 knjig v slovenskem, srbohrvaškem, ruskem, češkem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in popoldne od 16. do 19. ure. Sindikalisti v Ljubljani naj se z ljubeznijo oklenejo svoje knjižnice, podprejo naj jo s svojim obiskom in z nasveti. Š. M. Pavest o aktivistu Emil Frelih: »Stari Matija«. Izdala Zveza mladine Slovenije — terena Prule v Ljubljani. Frelihova povest pripoveduje o starem Matiji — o kajžarju, ki ga je vzdramil njegov brat Andrej, aktivist m partizan, in ki ga je vzdramilo nasilje okupatorjev nad njegovim narodom — da je postal še sam aktivist isvojemu ljudstvu, apostol sredi svojega .ljudstva, dokler ni nazadnje zaradi izdajstva domačega izdajalca žrtvoval tudi svoje življenje, da je rešil borce za svobodo. To hoče povedati povest, nič več in nič manj, hkrati pa hoče biti Sovjetski pisatelj Nikolaj Tihonov obiskal Slovenijo Proti koncu preteklega meseca je prispel v Jugoslavijo predsednik Zveze sovjetskih pisateljev, pesnik in pisatelj Nikolaj Tihonov, ki je pred nekaj dnevi obiskal tudi Slovenijo. K nam je prišel z željo, da bi se vsaj nekoliko spoznal z našo deželo, o kateri je mnogo slišal in čital, z našim ljudstvom, ki mu je pri srcu kot bratsko, junaško in nadarjeno. Celo v obleganem Leningradu je mnogo slišal o junaškem odporu naših narodov, kakor je sam izjavil novinarjem. K nam je prišel tudi z željo, spoznati se z jugoslovanskimi književniki, utrditi z njimi prijateljstvo, spoznati se z njihovim sedanjim literarnim delom in s smerjo razvoja jugoslovanske književnosti. Nikolaj Tihonov je kot pesnik in pisatelj zlasti proslavil svoje ime za časa obleganja Leningrada. Ves čas obleganja je bil v mestu in v vratih Rdeče armade kot starešina skupine pisateljev, ki so delali pri politični upravi leningrajske fronte. V teh najtežjih in najstrahotnejših dneh je Tihonov ustvaril slavno kroniko veličine jn hrabrosti prebivalev junaškega mesta. Napisal je »Leningrajsko leto« in novele »Poteze sovjetskega človeka«. Sodeloval je tudi kot vojni dopisnik pri »Pravdi«, »Izvestijih« in »Krasnaji zvezdi«. Za svojo pesnitev »Kirov je z nami«, je dobil leta 1942. Stalinovo nagrado. V prozi je napisal v tem času še »Leningrajske povesti« in »Leningrad sprejema bitko«, a poleg tega še pesniško zbirko »Ognjeno leto«. 2. decembra zvečer je Nikolaj Tihonov prispel v Ljubljano. Ob tej priliki je povedal o svojih vtisih o Sloveniji sledeče: »Prišel sem v Slovenijo in v Ljubljano. Že samo v besedah Slovenija in Ljubljana je poezija. Kot poet občutim, da diham zrak svobodnega in pesniškega naroda. Ne bi hotel govoriti o svojih čustvih in vtisih v prozi. Poizkusil bom vse to izraziti v stihih.« V ponedeljek 23. decembra je imel zvečer v mali filharmonični dvorani Matice kratko predavanje o junaški obrambi Leningrada in o organizaciji sovjetskih književnikov. Po predavanju se mu je tovariš Ivan Albreht v imenu vseh slovenskih književnikov, umetnikov in novinarjev toplo zahvalil in mu izročil tople bratske pozdrave, ki naj jih ponese sovjetskim kulturnim delavcem in vsemu sovjetska mu narodu. Vitomil Zupan: Rojstvo v nevihti (Dramska reportaža v treh dejanjih.) Režija: Bojan Stupica. Ni naključje, da je ta igra doživela svoj krst prav za časa volitev, ki so odločale tudi usodo slovenskega naroda in mu dale tisto, po čemer so hrepeneli vsi naši veliki možje od Prešerna pa do današnjih dni Prizori namreč, M jih je mladi pisatelj nanizal v tej svoji reportaži, nam kažejo vse različne fronte, na katerih je tekel naš osvobodilni boj: v mestu, v tovarni, v ječi in hosti pa tudi v duši človeka samega... in je tako res, kar pravi pisatelj sam, da so ti prizori dokument našega časa. Pa tudi umetniško so nekateri prizori zgrajeni tako, da te zagrabijo in pritegnejo z vso živostjo, posebno nekateri prizori v drugem dejanju, ki kažejo dvoje: prvič, da je pisatelj izrazit dra-matskj talent, drugič pa, da občuti, kako je treba umetniško oblikovati življenje, da duh ideje sam po sebi zagori, brez fraz in parol. Ta dramatska reportaža je prvo daljše delo mlaldega pisatelja in ima zato tudi vse tehnične hibe. kar je pisatelj sam občutil, ko je delo imenoval reportažo; mnoge dejanske, pa tudi psihološke neverjetnosti so v delu. tu in tam plane še iz njega naivnost, jezik je še trd, časniški. slog še neizdelan, toda vse to odtehta živost prikazovanja, čut do lepote in silna vera v resnico, kar je dokaz, da bo mladi Zupan šel navzgor in bo ustvaril dela umetniške vrednosti, ko se umiri in se iztrga iz srede živi jenskega vrvenja v objektivno opazovanje; Tako je delo pozitivno in je tudi prav, da je izšlo v knjigi, četudi je uprizoritev nekoliko popravljena v korist dela. Še posebej pa pripominjam, da se mi zdi. da ima pisatelj poseben smisel za komedijo. majhen in skromen spomenik tistim aktivistom, ki so padali skoraj vsak dan skozi zadnja leta, potem, ko sa pomagali, dali in storili vae, kar so mogli. Literarni kritik bi lahko .nergal zaradi načina pisanja, ki je včasih prenaivno, da bi prepričevalo, vendar bodo ljudje knjigo radi prebrali; že zaradi preprostega načina, s katerim je pripovedovana. Knjiga, ki nam bo prikazala in manifestirala našega človeka, ki se je uprl okupatorju, knjiga, ki bi na umetniški in dožtvljen način podala pot našega človeka skozi zadnja leta, pa to ni; preveč bi zahtevali od pisatelja, če bi začeli razpravljati o tem. Šest dogodkov v knjigi je ilustriral slikar Vito Globočnik. Risbe ponazorujejo osebe in dogodke, ki nastopajo jn se vrste v povesti, Iv. P. Razpis literarnega natečaja »Mladinske knjige46 »Mladinska knjiga«, založba Glavnega odbora ZMS za Slovenijo v Ljubljani razpisuje pet literarnih nagrad v skupni višini 50.000 din in sicer: 1. 10.000 din za slikanico, povesit ali zbirko povesti za otroke od 6—10 leta; 10.000 Din za povest, ki naj bo primerna za otroke od 10—14 leta: Režiser se je z predstavo telo potrudil. Videti je bilo, da dela še s prav posebnim veseljem, ker je to delo slovensko in ker je nastalo v najtežjih časih. Reportažnost dela je čudovito poudaril s tem, da je vse delo porazdelil v slike in sličice, tako da si res imel občutek, kako se zasvetlikajo utrinki življenja, ki so sicer rahlo povezani med seboj, a iso vendar vsaka zase kratka reportaža. Temu primerna je tudii scena, porazdeljena v širino, globino in višino, koder izmenoma teko dogodki. Od mnogoštevilnih igralcev bi predvsem omenili Severja v vlogi Krima, neizprosnega borca, ki bi bil pripravljen za svobodo svojega naroda in svoje prepričanje dati vse, kar mu je ljubega. Sever je bil topel, trd, mehak pa najsi v naj tišjih iscenah, kjer je govorila le kretnja in izraz, kakor v naj dramatičnejših prizorih. Potokar je dal Miho. strojnika, ki se spočetka ne znajde pa pride nekaj vanj, da se mu odpro oči in postane samozavesten in trden, tako prisrčno, tako globoko, da mu štejem to figuro za njegovo najboljšo ustvaritev. Levarjeva je rasla od prizora do prizora in je dosegla višek v prizorčkih drugega dejanja, kjer je res govorila čisto življenje. Jan v vlogi Mirtiča je ibil v nekaterih prizorih silno močan, morda mu je bile res težko odigrati monolog, ki je nekakp neživljenjski in neverjeten, isto je z njegovo smrtjo. Skrbinšek je v vlogi Hanza spet pokazal svojo staro rutino, Severjeva je površno pisani figuri dala giftjeriftrin verjetnost, Kort« je n*-komično vlogo Žolca podal živo. le, zdi se li. malce pretirano, preokrenjeno tu in tam v burko, kar moti celoto — pa tudi vsi ostali so dopolnili režiserjevo zamisel in tako pripravili res lep večer. J. K. 3. 10.000 Din za povest, primerno za mladino nižjih razredov srednjih šok 4. 10.000 Din za povest za odraslo mladino do 20. leta; 5. 10.000 Din za knjigo realne vsebine za poljubno starostno dobo mladine. Snov za povesti naj bi bila zajeta iz naših osvobodilnih bojev ali iz narodnega življenja; povesiti morajo imeti zdravo jedro ter naj obsegajo 5—8 poL Pri knjigi za naše naj mlajše se zahteva, da obdeluje sodobno snov. Če ie to slikanica, naj bi bila plod vzajemnega dela likarja in literata, slike pa naj bi bile delane tako, da bi se lahko izdale v ofsetnem tisku 6 tremi temeljnimi barvami in s poljubno četrto, ki naj bi služila tudi za besedilo. Obseg: 3—5 pol. Knjiga realne vsebine nad obdeluje poljubno zanimivo snov, ki naj bo čim bolj poljubno in beletristično obdelana m. naj obsega 5—6 tiskovnih pol Poleg nagrad prejmejo avtorji za svoja nagrajena dela tudi običajni honorar. Nagrajena bodo pa le izvirna še neobjavljena dela, ki so zrela za tiik. Možnost je. da se odkupijo poleg nagrajenih tudi nenagrajena dela. Če bi bila med poslanimi deli za posanezne skupine nagrad le nezrela dela,_ si založba pridrži pravico, da posameznih nagrad ne izplača temveč jih porabi za nov razpis. Rokopisi naj se vlagajo pod geslom do 1. marca 1946 na tajništvo »Mladinske knjige« v Ljubljani, Frančiškanska uL 6. I., kjer se dobijo tudi vse podrobnejše informacije. naslonil na šapo. Zadnjih nog m imel. Sprednja je bila zdrobljena, le griva je ostala ista — kraljevska in njegov pogled je bil strog in nepremičen kot vedno. »Mama, razbojniki so ga ubili,« je kričal Jura, »Mama, on se je boril z njimi« in začel je nekaj iskati okoli podnožja poškodovanega stebra. Brskal je po ruševinah in solze so mu brezupno tekle iz modrih oči. Vseeno je nekaj našel in krčevito tlačil v žep. »Jura, kaj delaš« ga je vprašala mati. »Kaj brskaš po smeteh, samo umazal se boš. Pusti zdaj zbiranje vsakovrstnih smeti.« Jura ni imel moči, da bi odšel. Ponovno je hodil okoH stebra in gledal leva, kako leži nagnjen kot da bi si hotel vtisniti v sponvtl, za vse življenje to ubogo nemo zver, ki je stala pri vhodu v vrt in varovala desetletja druge zveri. Juro niso zanimale jame, zlomljene ograje, prevrnjeni kiosk, del blagajne, kj je še ostal in niti lisica, ki se je plazila nekje v parku med grmovjem. Gledal je samo leva ... Bilo je nekega večera. K Jurini mami je prišel vojak, ki je bil ves zaprašen. Pri mizi ob čaju ga je Jura gledal s trudnimi očmi, ki so se vedno bolj in bolj zapirale. Danes je toliko tekel in slabo je slišal, kaj pripoveduje vejale. Pripovedoval je o fronti, o tem, kakšni so borci, kako se borijo z Nemci, kakšne akcije se vršijo, pripovedoval je o maminem brata, ki je dobil red Rdsče zastgge. Mati je opazila, da se je Jura truden in zaspan sključil na atolu ter ga je odpravila spat. Ko se je slekel, je sedeč na postelji vprašal: »Kaj je res, da je stric Mišo dobil orden Rdeče zastave?« »Resnica je, boril se je kot lev in tudi ti ko boš velik, boš prav tako hraber. Stric Mišo bo prišel in te bo naučil vojskovati.« »Mama,« je vprašal deček, »on se je boril kot tisti lev ...« »Kateri? Vedno se tako pravi, če se kakšen vojak Rdeče armade hrabro bori, da se bori kot lev ...« »To pomeni, da se je boril bot tisti lev«, je govoril Jura, ne da bi poslušal matere. »To pomeni, da se je hrabro boril. - - Tudi jaz se bom tako boril...« »No, pojdi. Spi, spi,« je nežno dejala mati. »Morda bo še alarm, pa se moraš dotlej naspati.« Alarmi so zdaj stalni. Jura ni bilo mogoče zadržati v pritličju. Nekaj časa je tekal po ulici, potem je skozi podstrešje splezal na krov, potem je spet bil v ambulanti, kolt da dežura. Navadil ae je že na protizrakoplovne topove, na majanje hiš in na zamolkle udarce bombe. »Kod begaš,« ga je vprašala mati. »Iščem te, a tebe ni nikjer. Ni treba, da odhajaš daleč od hiše. Odkar ni očeta, si čistoh podivjal. Toda oče se vrne in tedaj se bosita pogovorila. Vse delaš po svoji giavi.« »Za hišo delam barikado,« je resno dejal. »Kakšno barikado?« »že na Boljšem gradijo barikade, mama. Sam sem jih videl. Tudi mi dvigamo barikade. Sporazumel sem se z dečki...« Tri dni kasneje, po močnem bombardiranju, so ga prinesli Onesveščenega. Mati, bleda’ in z razmršenimi lasmi, ga je slačila z drhtečimi rokami. Ležal je negibno. Počasi je prišel k sebi. Padel je od zračnega pritiska. »Gledal sem barikade za hišo,« je dejal počasi, z glasom krivca, »živ sem, mama, ne boj se.« Mati je stresla iz žepov razne drobnarije in iskala njegov žepni robček. »Vsega vraga nosiš v žepih...« je dejala, ko je vlekla iz njega kos sadre, M je že posivela. »Mama!« je vzkliknil Jura. »Ne dotikaj se, to je levja šapa. Pusti, to potrebujem. To je spomin.« »Malti je začudeno, gledala kos sadre. In res je opazila na njem obliko polkrožnega nohta. »Kaj ti bo to,« je vprašala. »To si našel tam v smeteh?« »To je za spomin,« je rekel in nagubal malo čelo. »Kaj ti bo za spomin, ne razumem, Jurček dragi,« je nežno dejala mati. Oblila ga je rdečica in je rekel: »Maščeval se bom zaradi njega ... onim razbojnikom. Samo naj mi pridejo v roke* Tega jim ae bom pozabil.« Haoodlla za blagajniška in upravno poslovanje podružnic, vplačevalnic in krajevnih odborov Enotnih strokovnih zvez delavcev In nameščencev v Sloveniji V »Delavski Enotnosti* St, 13 z dne 11. avgusta 1945 e podpisani Glavni odbor ESZDN' za Slovenijo objavil »Navodila za upravno in blagajniško poslovanje vpračevalnie, podružnic in krajevnih odborov ESZDNJ v Sloveniji«. Ta navodila ostanejo v veljavi do 31. decembra 1945. Z dnem 1. januarja 1940 pa ee nadomeščajo z novimi navodili, ki jih pod- pisani Glavni odbor za Slovenijo izdaja v skladu z navodili, predpisanimi od Glavnega odbora ESZDNJ v Beogradu kot vrhovnega sindikalnega foruma v Jugoslaviji. Pozivamo vse sindikalne organizacije in forume v Sloveniji, da se seznanijo z novimi navodili, ki jih sedaj objavljamo, in da se v vsem ravnajo po njih. I. Poslovanje podružnic lit vplačevalnic 1. Pristopne izjave Vsak novi član mora ob svojem vpisu v organizacijo plačati vpisnino in vsaj en obrok članarine. Vpisnina se plača le enkrat za vselej. Vpisnina znaša: ' 1 *! a) za vajence po 5 din; b) za vse ostale po 15 din. Celotni znesek vpisnine pripada zvezi. Vsa razpredelnice na pristopni izjavi (pristopnici) se morajo izpolniti čitljivo; potrdilo, ki se nahaja na pristopnici, je treba izročiti članu kot pobotnico. Na podlagi tega potrdila prejme član pozneje člansko izkaznico. Pristopnice se morajo poslati neposredno tajništvu za Slovenijo tisto zveze, kateri pripada podružnica oziroma vplačevalnica; na podlagi pristopnico izpolni tajništvo člansko izkaznico in jo dostavi podružnici, (vplačevalnic i), da jo ta vroči članu. 2. Seznam in kartoteka Članov Blagajnik podružnice mora, preden pošlje pristopnice tajništvu svoje zveze, prepisati iz njih podatke v posebno knjigo, ki se bo imenovala »Seznam članov«. V ta seznam ee vpisujejo člani po vrstnem redu vpisa v organizacijo. Vsak vpisani član prejme svojo številko v podružnici. Seznam članov bo imel naslednje stolpce: tekoča številka, priimek in ime, poklic, številka članske izkaznice, prejšnje članstvo in pripomba Blagajnik podružnice mora nato takoj izpolniti za vsakega novo vpisanega člana »kartotečni list« (karton); v zgornjem levem oglu. kartotečnega lista mora zabeležiti tekočo številko, pod katero jo član vpisan v seznam članov. Vse kartotečne liste mora urediti po abecednem redu. Kartotečne liste mora hraniti pod ključem blagajnik podružnice, ki za nje i moralno i materialno odgovarja. Ko vam tajništvo zveze dostavi za vaše člane članske izkaznice, mora blagajnik podružnice prepisati iz njih v kartoteko in v seznam članov: številko članske izkaznice in -številko zveze, na platnicah članske iz-1 .umike .pa. mora v zgornjem desnem oglu zabeležiti tekočo številko, ki jo ima v se-zna ni u članov' pod ružnice, 3. Članarina Vsak mesec mora blagajnik takoj po plačilnem dnevu pobrati od članov članarino po naslednji lestvici: T. razred r- vajenci mesečno po 4 din. Delavci in nameščenci pa plačujejo: II. razred — na službene prejemke do 1500 din mesečno po 12 din; III. razred — na službene prejemke do 2000 din mesečno po 20 din; IV. razred — na službene prejemke do 3000 dim mesečno po 30 din; V. razred — na službene prejemke do 4000 din mesečno po 40 din; VI. razred — na službene prejemke do 5000 din mesečno po 50 din; VII. razred — m službene prejemke do 6000 din mesečno po 60 din; Vlil. razred — na službeno prejemke nad 6000 din mesečno po 80 din. članarina so plačuje skupno za ves mesec. /a vsak mesečni oibrok članarine jo nalepiti le po eno znamkico. Zaradi nabiranja članarine mora blagajnik vsak mesen sestavljati »pomožni sezname in sicer v dvojniku (s pomočjo in-xoa»^^ Člani strokovnih organizacij, sodelujte v obnovi, pomagalu naši ljudski oblasti! 30000090000000» Proti zlorabam socialnega zavarovanja »Ljudska fronta se bo borila za popolno uresničenje pravice do zdravljenja za vsakega ročnega in umskega delavca, kakor tudi za preskrbo v starosti in v primeru nesposobnosti za delo. Ljudska fronta £@ bo bojevala, da se bodo postavile Skoke mreže sanatorijev in zdravilišč, invalidskih in dečjih domov.« Tako beremo v temeljnih načelih Ljudske fronte.« Socialnemu zavarovanju in njegovim ustanovam je zato določeno široko delovno polje, kjer bo moglo razviti in dovesti ta del programa Ljudske fronte do popolne zmage, do popolnega uspeha. Ce hočemo, da bo socialno zavarovanje res v službi ustvarjajočih delovnih množic, potem motamo vedeti, da bo veljal neizprosen boj onim, ki bi hoteli v ustanovah socialnega zavarovanja iskati in najti opore in pomoči za svojo delomržno^t, za svoje ko. ristoijubje, kakor tudi onim., ki se s pretiravanjem svojih težav odmikajo rednemu in resnemu produktivnemu delu. Socialno zavarovanje bo zahtevalo velika denarna sredstva od našega gospodarstva, če bo hotelo področje evoj&ga dela razširiti in ga prilagoditi tistim potrebam delovnih množic, ki nam jih nalaga nova doba, Zato se izkoriščevalcem socialnega zavarovanja ne more dovoliti, da bi črpali iz omejenih denarnih sredstev svoj neupravičeni, krivični delež, tixti delež, ki se bo moral koristno in uspešno uporabiti za no-ve zdravstvene ustanove, za protij etično skrbstvo, za higijensko zaščito dela, za stalno zdravstveno nadzorstvo obratov in obrtnih pro torov in za neštete druge naloge, ki nam jih nalaga skrb za zdravje ljudskih množic. Če se danes pripravljamo, da bomo v kolektivnih pogodbah določali odnos do dela v obratu, če bomo določali odnos obratnega vodstva do zaposlenega delavstva, če bomo določali osnove discipline, Iti naj dviga produkcijo, tedaj brano našli tudi pot, da bomo ustvarili tudi v ustanovah socialnega zavarovanja pravilen odnos med zavarovanci in zavodom. Vri bomo pazili, da bomo gospodarili skrbno, med seboj bomo tekmovali, se medeebojno poučevali in se tudi dejansko prepričali, da je socialno zavarovanje nam namenjeno, da je naše, da je izročeno naši skrbi in Vestnosti. Z v erni sredstvi bomo zato preprečevali izkoriščanje zavarovanja. To je v prvi vrsti naloga naših strokovnih organizacij. V to skrb bomo vključili tudi zdravnike. Zdravniki predpisujejo zdravila in zdravilne pripomočke, porodnino. dojnino, predlagajo zdravljenje v bolnicah, na klinikah, v zdraviliščih, okrevališčih in toplicah, skratka, zdravnika odločuje pri razdelitvi pretežnega dela zavarovalnih prispevkov med zavarovance. To nalogo pa bo vršil zdravnik pravilno le. če bo vršil službo natančno, smotrno in pogumno, v zavesti in prepričanju, da je le taka služba v korist zavarovancev, zavarovanja in delovnega ljudstva. Rekli smo že, medsebojno ee bomb poučevali, da je socialno zavarovanje naše. Zato bomo vedeli, da bodo ustanove socialnega zavarovanja dajale bolniku tista Hauodila zdravila, ki so najboljša pa čeprav naj dražja, ker so prav ta zdravila Za nas naj cenejša, da bomo našli oskrbo v bolnici, zdravilišču ifl drugod zato, ker {d zahteva bolezen, ne pa lenoba, deloinržnout ali drugačni oziri. Pazili bomo. da bomo drage in danes še težko dosegljive zdravilne pripomočke zahtevali res le v potrebi, ne pa da nam bo odleglo ob zavesti, da ?mo le za neka dinarjev oškodovali socialno Zavarovanje in po nepotrebnem dobili od zdravnika nakazilo ali recept, -pol tm pa zdravila ne-užita zavrgli. Ljudem, ki mislijo, da mora socialno zavarovanje s predpisovanjem določenih zdravil plačevati ne njih zdravilno vrednoet, marveč reklamo raznih inozemskih tvrdk ter na ta način streči njihovim muham, takim ljudem je treba brezobzirno povedati, da za njih ni socialnega zavarovanja in povedati, jim je treba, da spada t*o izkoriščanje pred sodišče. Saj bi se moglo tako' poslovanje vršiti edino na škodo reanično bolnih zavarovancev. Brezobzirno bomo preprečili postopanje nekaterih zavarovank, ki pričakujejo otroka in bi skušale izkoristiti socialno zavarovanje na ta način, da bi si omogočile predolg počitek in bi se tako odtegnile rednemu delu. Zlasti je to Obsodbe vredno, če je tiča žena zapo lena pri fizično lažjem delu, recimo v pisarni. S spoštovanjem zremo na ženo, ki bo podarila življenje novemu človeškemu bitju. Vso nego in skrb jim moramo posvetiti in poskrbeti jim moramo we potrebne olajšave. Za vse to bo v socialnem zavarovanju preskrbljeno. Kdor pa bi šel preko teh mej in dotočil brez potrebe, zgolj iz razlogov lastnega ugodja, ta je škodljivec delovnega ljudstva. Taki primeri so se dcer redko dogajali, naša dolžnost pa je, da jih brezobzirno ožigosamo in enkrat za vselej preprečimo. Rekli smo. zdravnik mora vršiti svojo službo v socialnem zavarovanju pogumno. Čeprav je prepričevanje zavarovancev, če imajo neupravičene želje m zahtev težko, je vendar nujno zaradi koristi, ki jih morajo uživati resnični bolniki. Zdravnik je dolžan povedati zavarovancu, če vidi. d* je njegova zahteva neupravičena, pretirana, da bo vodi zdravljenje zdravnik, predpisoval zdravila zdravnik, ne pa bolnik. Kakor moramo prepustiti zdravniku, da presoja bolezen, uravnava zdravljenje, tako je tudi zdravniku prepuščeno, da presodi, če mora zavarovanec zaradi bolezni zapustiti delo in prejemati hranarino. Ne sme biti več hranarine za one. M »i hočejo cto času košnje, setve ali žetve izvojevati bolniški dopust zato, da morejo opraviti doma poljsko delo, to dela pa si plačati z dajatvami socialnega zavarovanja. Tudi za one ne bo več hranarine. Id d hočejo preskrbeti razne kratke dopuste in oddihe s pretiravanjem in zatrjevanjem namišljene bolezni po voselo preživljanj nedelji ali prazniku. Dolžnost nas vseh je, da preide v zavest vsakogar, da je postalo delo v pogojih ljudske demokracije temelj naše ljudske demokratične drždvhe oblasti in da je zato delo dviganje njegove produktivnosti cenovna dolžnost in pravica, otnovni moralni zakon, čast in ponos slehernega državljana. , ♦mmt- za likvidacijo dosedanjega poslovanja s sindikalnimi znamkicami . Na drugem mestu objavljalo nova navodila za blagajniško in upravno poslovanje naših sindikalnih podružnic, vplačevalnic in krajevnih odborov zvez, ki stopajo v veljavo s 1. januarjem 1946. S tem dnem se Zlasti spreminjajo navodila, ki Se nanašajo na sindikalne znamkice. Do 31. decembra 1945 veljajo še nadalje dosedanja navodila za blagajniško in upravno poslovanje zgoraj navedenih sindikalnih organizacij in forumov, ki so bila objavljena v »Delavski enotnosti« št. 13. z dne 11. avgusta 1945. Z dnem 31. 12. 1945 je treba dosedanje poslovanje v redu zaključiti. S tem v zvezi dajemo v skladu z navodili, izdanimi od Glavnega odbora ESZDNJ v Beogradu, naslednja navodila: Da se zamorejo vse neprodane sindikalne znamkice umakniti iz prometa, je potrebno, da vse vplačevafnlce in podružnice z dnem 31. decembra 1945 zaključijo svoje poslovanje z znamkicami po starih navodilih in dostavijo svojim krajevnim odborom (kjer pa krajevnega odbora ne bi bilo, neposredno tajništvu za Slovenijo svoje zveze) poročila o tem: 1. Koliko neporabljenih znamkic vračajo; podatki, ki morajo biti natančni, naj bodo razporejeni po članarinskib razredih; 2. koliko znamkic posameznih članarin -skih razredov so skupno prejele do 31. decembra 1945; 3. Ce doslej niso redno pošiljale »obračuna blagajniškega poslovanja«, morajo sedaj poslati točno izpolnjene »obračune blagajniškega poslovanja« obenem s seznami vplačane članarine« za vse uporabljene znamkice. »Te »obračune blagajniškega poslovanja« morajo poslati ločeno za znamkice, porabljene po stari članarinski lestvici (t. J. za poslovanje v prejšnji okupacijski valuti), in posebej za znamkice porabljene po novi lestvici članarino (v Sloveniji po po 30. VI. 1945). Ta poročila morajo sestaviti v dveh izvodih; prvi izvod morajo poslati krajevnemu odboru svoje zveze (če ga ni. tajništvu za Slovenijo svoje zveze), drugi izvod pa pridržijo za sebe. Ce bi se kje ugotovil primanjkljaj znam. kic, je odbor podružnice dolžan ugotoviti, koga zadene krivda za priJanjkljaj, in o tem poročati tajništvu zveze za Slovenijo, ki bo s svoje strani poročalo osrednjemu odboru zveze v Beogradu. Krajevni odbori posameznih zvez morajo zbrati zgoraj navedena poročila svojih podružnic, sešteti njihove podatke o znamkicah ter sestaviti v dveh izvodih skupno poročilo za ves krajevni odbor. Izvirniku svojega poročila mora krajevni odbor priložiti vsa podružnična poročila ter jih skupno z denarjem in znamkicami poslati tajništvu svoje zveze za Slovenijo: drugi izvod svojega poročila pridrži krajevni odbor za sebe. Tajništva morajo enako, kakor krajevni odbori sestaviti svoja poročila in sicer prav tako v dveh Izvodih.. Izvirniku svojega poročila morajo priložiti vsa poročila podružnic in krajevnih odborov ter jih skupno z denarjev in znamkicami poslati osrednjemu odboru svoje zveze. Ce se ugotovi primanjkljaj ali presežek, morajo Postopati tako, kakor je zgoraj predpisano z» odbora podružnic. Osrednji odbori zv ra morajo izdelati g* vso svojo zvezo skupen obračun o vseh porabljenih znamkicah; ta obračun morajo obenem s kvoto dostaviti Glavnemu odbora ESZDNJ v Beogradu. Vse neporabljene znamkice morajo vrniti proti pobotnici blagajni Glavnega odbora v Beogradu; v primeru morebitnega primanflcljaja ali presežka znamkic, morajo sestaviti posebno poročilo, v katerem morajo pojasniti, kako je prišlo do primanklaja oziroma presežka. Člani, ki bodo po 1. januarju 1946 vplačali zaostalo članarino (za L 1943), bode prejeli nove znamkice, kakor če M vplačali redno članarino v letu 1946 (po eno znamkico za vsak mesec). Podružnice morajo skrbeti, da bodo do konca tekočega leta pobrale prav vso zaostalo članarino, da jim ne bo po 1. januarju 1946 samo zaradi ene alf dveh znamkic treba rezervirati v kartotečnih tistih po eno vrsto za leto 1945. Obračun starih znamkic se mora Izvršili pri Glavnem odboru ESZDNJ v Beogradu najkasneje do 1. februarja 1946. Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije, Glavni odbor zg Slovenije. Uredništvo »Naše žene« aeTtliučuJe zbiranje materiala za brošuro o brakah b 15. decembrom t. L Ta dan je zadnji rok, do katerega je treba poslati material za brošuro. Ponovno prosimo vse tovariška in tovariše, predvsem pa vre borke, da nam pošljejo fotografije, podatke, članke in ves material, ki pride za našo brošuro v poštev, na uredništvo »Naše žene«. Komenskega utica 7. * Za sirote so darovali Uslužbenci tvrdke Zima, Fužine so darovali zaslužek prostovoljnih ur 226 dinarjev za o-krbo siroti Enako je delavstvo in na-meščenstvo tvrdke Eifler. Ljubljana, darovalo zaslužek prostovoljnega deta -— dinarjev 4308 za oikrbo sirot. Delavstvo tvrdke Triglav. Ljubljana, Stari trg je zaslužek prostovoljne nedelje — dinarjev 585 namenilo za oskrbo siroti »Delavska enotnost« je vaš list ! DOPISI Delavski razred Slovenije ie manifestiral svoje navdušenje ob drugi obletnici zasedama AVNOJ-a Po vsej Sloveniji se je na najbolj sv ečan način proslavila zgodovinska obletnica in proglasitev republike Drugo obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a — prelomnico v naši narodno osvobodilni borbi — in proglasitev republike je naše ljudstvo proslavilo tako. kot je treba proslaviti največji praznik v zgodovini jugoslovanskih narodov. Mesta, trgi in vasi so kar tekmovali med seboj, kje bodo dali več izraza svojemu navdušenju in sreči. Ze na predvečer Obletnice zasedanja AVNOJ-a so se vršile povorke in baklade drugi dan pa zborovanja, na katerih so govorniki — zastopniki vojske, ljudske oblasti, strokovnih organizacij in drugih množičnih organizacij poudarjali veliki pomen dogodka pred dvemi leti Ko so ob petih popoldne naznanili streli, sirene in zvonovi, da je proglašena republika, so se proti večeru razvile v vseh mestih in vaseh Slovenije veličastne povorke z zastavami in godbami. Ljudje so vzklikali novi republiki in maršalu Titu. saj je bilo ta dan potrjeno to, za kar je padlo toliko najboljših sinov naše domovine, O tem navdušenju pričajo poročila, bi smo jih dobili iz različnih krajev Slovenije. Tako so delavke iz tovarne Šiftar v Murski Soboti imele proslavo v tovarni, ki so jo same prav okusno okrasile. O zgodovinskem II zasedanju AVNOJ-a v Jajcu jim je govoril zastopnik vojske, major Blažič Vlado. S pro-lave so poslale maršalu Josipu Brozu -Tito brzojavko s sledečo vsebino: »Tudi me delavske iz tovarne perila Šiftar s ponosom zremo na delo OF v borbi in obnovi ter uživamo njene sadove in se zavedamo, da so bili položeni temelji za našo neodvisnost na drugem zasedanju AVNOJ-a 29. nov. 1943. leta v Jajcu. Na dan, ko proslavljamo drugo obletnico naj-večjega jugoslovanskega praznika, se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo do porušene domovine. Kakor so bili najboljši sinovi naše zemlje pripravljeni žrtvovati svoja življenja za demokratične pravice narodov Jugoslavije, tako smo me pripravljene vložiti vse svoje sile za hitro obnovo porušene domovine. Vam dragi maršal se ob priliki proslave obletnice II. zasedanja AVNOJ-a zaklinjamo. da bomo čuvali pridobitve narodnoosvobodilne borbe, da bomo utrjevali ljudsko oblast ter pomagali onim krajem, ki so v vojni največ trpeli,« To-vatiš Konic Stane nam piše iz škofje Loke Kot se je vse delovno ljudstvo širom Jugoslavije zbiralo 29. novembra na skupne» sestanke in proslave, tako se je tudi v Škofji Loki zbralo ta dan v Sokolskem domu, da proslavi svoj narodni praznik. Tudi tu so se vrstili govori recitacije, in petje. Po končani proslavi pa se je razvila po škofjeloških ulicah povorka, katere se je udeležilo večinoma samo organizirano delavstvo in nameščenstvo. Ta dan je bil dan veselja in radovanja. saj je bila ta dan naša Jugoslavija proglašena za zvezno ljudsko republiko. Vri se še dobro spominjamo stare Jugoslavije pod vodstvom takratnih vlastodržcev. Več kot 20 let njenega obstoja se je moralo delovno ljudstvo boriti za svoj obstoj, zdaj ko smo nekaj mesecev v novi Jugoslaviji, pa že knamo za življenje najnujnejše in smo prepričani. da bo v doglednem času še boljše, ko bo naša domovina prebolela rane, ki jih je prizadejala okrutna okupatorjeva roka. Vse delovno ljudstvo se pa mora zavedati, da je usoda naše nove republike v njegovih rokah Posebno industrijsko delavstvo se mora potruditi, da bo proizvajalo čim več in s tem ustvarjalo blagostanje v novi republiki, boljšo bodočnost sebi in svojim potomcem. Največ dobrin v novi zvezni ljudski republiki bo imelo pač delovno ljudstvo — zato delavci, kmetje in delovna inteligenca poprimimo še bolj za delo. da hitro obnovimo našo porušeno domovino — zvezno ljudsko republiko Jugoslavijo. Iz Litije poročajo da so že na predvečer zajedanja AVNOJ-a zagoreli po Litiji in njeni okolici kresovi; ki so naznanjali veselje novega dne Mladina, starejši ljudje in vojaki so priredili slavnostno baklado iz Litije h kresu na gričku v bližini pokopališča. Videti bi morali vedele obraze vseh udeležencev baklade, kako so prepevali partizanske pesmi in vzklikali Titu in republiki. Dan zasedanja narodne skupščine smo litijski predilniški delavci proslavili zelo slavnostno. Ta dan je bil plačan, dela prost dan. Ob 9. uri smo se predilniški delavci zbrali v vlagalnici predilnice, ki je bila slavnostno okrašena. Z nestrpno-tjo smo pričakovali napovedanega govornika iz Ljubljane, ki pa iz neznanih vzrokov ni prišel. Po polurnem čakanju smo se odločili. da sami izvedemo slavnostno zborovanje. Naš govornik je v svojem govoru podal zgodovinski pregled drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu in nato v lepih besedah orisal velik pomen današnjega dne za v:e narode Jugoslavije. Med govorom so se slišali navdušeni vzkliki republiki in maršalu Titu in klici, da nočemo reakcije Po uspelem zborovanju se je razvila diskusija o vsem, kar delavce najbolj teži Obravnavalo se je vprašanje prehrane, pogo-, varili smo se o delovni disciplini in o tem. kako bomo najbolj pravično razdelili 150 parov čevljev, ki jih je sindikat preje] za najnujnejše potrebe delavstva Pred za ključkom zborovanja je zastopnik strokovne organizacije sporočil delavcem, da bo zvečer po Litiji baklada in nato slavnostna akademija v delavski gledališki dvorani. Ob 7. uri zvečer se je zbrala pred domom Ljudske prosvete ogromna množica. _ Uvrstili so se v povorko, ki je šla vzklikajoč a prepevajoč preko motiu v delavsko dvo- rano. Vihar navdušenja je napolnil našo dvorano. Ob 20. uri se je odgrnil zastor in zastopnik strokovne organizacije je pozval vse navzoče, da zapojejo »Hej Slovani«. Mogočno je odmevala naša slovanska pesem. Nato je predstavnik OF v kratkih besedah poudaril pomen današnjega dne. Sledila je recitacija pesmi »Svoboda« in govor tov. dr._ Obračunča. Ta govor je bil veliko presenečenj6 za naše domačine, ki niso pričakovali njegovega obiska. Po govoru je tov. partizan zaigral venček partizanskih pesmi, zadnja točka slavnostnega programa pa je bila živa slika, ob tabornem ognju. Po tej točki je sledila prosta zabava in ples. Po okupaciji je bila to prva prireditev v naši delavski dvorani. V=a okrasitev dvorane je bila izvršena v 24 urah — poleg tega so dvorano pričeli obnavljati, iskati smo morali kulise, zastore, mize, stole in vse ostalo, da smo lahko dostojno proslavili dan, ko smo obračunali z vsem starim in pričeli novo življenje. Tudi Zabukovca je pokazala svoja pripadnost Titovi Jugoslaviji Tov. Franček Kojnik poroča: Naš industrijski revir je proslavil zgodovinski praznik tako slavnostno, kot m še nobenega doslej. Ko je zatulila sirena, se je zbrala povorka z rudarsko godbo na čelu, za njo je šla vojska in mladina z baklami Nekaj sto rudarjev je šlo z jamskimi sve-tiljkami. Vseh ljudi v povorki je bilo več kot 1500. Slavnost se je vršila ‘v okrašeni rudniški kantini. Veselje se kar ni hotelo poleči. Po slavnosti se je vršila razdelitev legitimacij članov OF. Tako je Zabukovca zopet pokazala pripadnost k Titovi Jugoslaviji. Že pri volitvah 11. novembra je to dokazala, ko so se vsi volilci udeležili volitev in je razen 19 volilcev 780 glasovalo za Ljudsko fronto. Dvigamo proizvodnjo in kot smo bili med prvimi y borbi, hočemo biti tudi med prvimi, ki z lastnimi močmi in sredstvi obnavljamo domovino. Manifestacije v Ptuju Še z veličastnejšo manifestacijo, kot je bila ob priliki proslave volilne zmage Ljudske fronte, je s-lovenski Ptuj na piedvečer druge obletnice zasedanja AVNOJ-a dokazal, da gre po poti Osvobodilne fronte in da odobrava vse ono. za kar so se jugoslovanski narodi borili 4 leta. Vse množične organizacije so sodelovale prt manifestaciji, katere veličastnosti ds or o ni mogoče opisati, V četrtek zjutraj so ponovno v velikem številu zbrani člani naših množičnih organizacij na svojih delovnih konferencah razpravljali o zgodovinskem dogodku pred dvern-i leti, ko so bili postavljeni temeji za boljšo in srečnejšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Naglašena je bila potreba po delovni disciplini, tesni povezavi med delavci, kmeti in delovno inteligenco. Poudarjalo se je, da je potrebno poučiti zapeljance. Na sindikalni konferenci je bil sprejet in pozdravljen predlog, da se okrepi pevski zbor. ustanovi knjižnica, otvori tečaj ruskega, espe-rantškega in angleškega jezika. Po debati o gospodarskem položaju in o napakah so bili sprejeti sklepi, po katerih naj bi vsi pošteni Slovenci doprinesli čim več k izgradnji naše sicer porušene toda svobodne domovine. Junakom borbe, ki so strli moč zločinskega fašizma, naj sledijo junaki dela. Po sprejetih pozdravnih brzojavkah maršalu Titu in naši vrhovni zakonodajni skupščini so bile konference zaključene, V Mariboru so proslavili sindikati drugo obletnico zasedanja AVNOJ-a kar najbolj dostojno. V sredo zvečer se je članstvo polnoštevilno udeležilo zborovanj, ki so se vršila po v-eh mestnih četrtih. V četrtek 29. novembra pa se je vršil sestanek odbornikov vseh strokovnih podružnic in krajevnih odborov. Izčrpen referat je podal član Glavnega odbora enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije, ki je orisal zgodovino osvobodilne' borbe jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita, ki je zgradila temelje današnje Jugoslavije in ti temelji so bili potrjeni na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu. Omenil je tudi reakcijo, ki jo je treba iztrebiti Maršalu Titu in narodni skupščini so bili poslani pozdravi in izrazi vdanosti in volje za sodelovanje pri izgradnji naše nove repubtike Jugoslavije. Zvečer so se _ vsi člani strokovnih podružnic udeležili baklade in ljudskega veselja. V Kranju so se na dan državnega praznika vršila v na katerih so govoril izstopniki vojske, ljudske oblasti in strokovnih organizacij. Po končanih zborovanjih so se množice delavstva valile iz tovam v mesto pred Okrajni ni dom. kjer se je zbirala veličastna povorka. Na čelu povorke se je vila zastava Krajevnega medstrokovnega sveta, za njo pa več kot 60 državnih in sindikalnih zastav. Za godbo je korakala množica, ki je neprestano vzklikala AVNOJ-u, republiki, maršalu Titu. generalisimu Stalinu. Rdeči in Jugoslovanski armadi. Na Titovem trgu se je zbralo nad 5000 delavcev in nameščencev. Med vzkliki je spregovoril predsednik Krajevnega med strokovnega sveta, ki je še enkrat poudaril velik pomen zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a pred dvemi leti. V tovarni „Metvoz in platno41 v Grosupljem je mladina že- teden dni pred velikim državnim praznikom pripravila vse potrebno, da dostojno proslavi in manifestira oblet- nico drugega zasedanja AVNOJ-a. Zato pa je bi-Lo vse pripravljeno, ko je prišel ta veliki dan. Razvila se je povorka, na čelu katere so tovariši in tovarišice iz tovarne nosili sindikalno zastavo in slike maršala Tita in generalidma Stalina. J. J. Jeseniški železničarji so na proslavi napovedali tekmovanje Za 29. november se je jeseniška postaja okrasila kakor nevesta. Vsa je bila v vencih iz smrečja in zastavah, vmes pa so bili veliki napisi in primerna gesla. Popoldne je bila v okrašeni postajni čakalnici lepa proslava. Okrog 200 železničarjev je z zanimanjem sledilo dobro pripravljenemu programu z govori in recitacijami. Trije govorniki so prikazale napore jugoslovanskih narodov za osvoboditev, pomen zgodovinskega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu in kot krono vsega — proglasitev republike. Jeseniški železničarji so opravili že mnogo tihega, toda vidnega dela za obnovo železniškega prometa in železniških naprav. Vendar jim to ni dovolj. Zato so na tej pro-' slavi sklenili na pobudo tajnika strokovne organizacije, da napovejo vsem strokovnim podružnicam jeseniškega in kranjskega Prodisa tekmovanje: kdo bo od 15. decembra do 15. januarja več in bdlje izvršil za nadaljno obnovo. V zvezi s tem je bila poslana Glavnemu odboru zveze železniških in prometnih delavcev in nameščencev resolucija s sklepi in programom bodočega dela. Pred zaključkom je bila iz vrst navzočih predlagana pozdravna brzojavka tovarišu maršalu Titu in je bila sprejeta z odobravanjem. Po koncu programa se je zgodila »prometna nesreča«; vlak je povozil kralja Petra II., ki se je vračal v domovino. To vest je takoj razširila po-ebna izdaja »radijskega vestnika«, ki je bila v .trenutku razgrabljena. Tako so železničarji, ki so vsi za republiko, obračunali z monarhijo. Železničarji so nato s transparenti in z dvema velikima zai lavama na čelu odkorakali pred KID, od koder se je razvila povorka po mestu. Prevladovala je prav skupina železničarjev, po številu, strnjenosti in organiziranosti. Z izvedbo načrta dela bodo Jeseničani pokazali, da so pravilno razumeli -zahteve in potrebe 'sedanjosti, saj se zavedajo, da je le v delu napredek in blagostanje. V prostorih Aufccemmtaže so proslavili 29. november delavci in nameščenci podjetij Automontaže, Lajovic, Zakotnik in Lavrenčič. V ta namen smo okrasili kar mehanično delavnico. Tudi tu so govorniki orisali velik pomen II. zasedanja AVNOJ-a in važnari in daleko ežnost nastanka naše republike. V diskusiji, ki je -ledila. smo sklenili, da moramo pri našem delu pokazati še več marljivosti in remonti. Na poziv tovariša Šturma, tajnika kovinarjev, ki je tudi prisostvoval proslavi, smo sklenili, da skupno s tovarno Lajovic ustanovimo pev-ko društvo, in nismo ostali samo pri sklepih. I. decembra smo imeli mladinci Automontaže in tovarne Lajovic skupen sestanek, udeležba je bila polnoštevilna. saj se je sestanka udeležilo 33 mladincev in mladink, ki so se živo zanimali za vse, o čemer smo razpravljali. V nedeljo 2. decembra pa smo imeli prvič pev.-ke vaje kupno 'S tovarno Lajovic. Upamo, da bosta obe strokovni organizaciji posvetili svojemu delu kar največ pozornosti, kajti zanimanje. Iti vlada tako med mladinci kot med delavci za petje, jasno kaže. da se vsi zavedajo, da je napočila za nas Slovence, kot za v=e Jugoslovane nova doba, doba v kateri bomo tesno združeni premostili vse težave, ki nas še čnkaio in si končno le z delom priborili 'Srečnejšo bodočnost. Saj 'e prav v teh dneh. ko Slovenci tudi proslavljamo rojstno obetnico našega naj večjega pesnika Prešerna. lahko spomnimo na njegove lepe verze., ki jih je napisal že pred sto leti: Enakost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo. Otrok kar rima Slava vsi naj si v roke sežejo. Praznovanje II* zasedanja AVNOJ-a pred dvemi leti in zdaj Mrzel veter je pihljal, mi pa smo sedeli pod visokimi smrekami ter poslušali besede tovariša kamnarja, ki nam je govoril o II. zaisedanju AVNOJ-a. »Tovariši in tovarišice. v tem času se vrši v Jajcu'zgodovinsko zasedanje našega AVNOJ-a. V tem času se postavljajo temelji nove Jugoslavije. Mi borci tu v planinah s svojo borbo omogočamo to zasedanje.« — Še in še je govoril, mi pa smo poslušali in gledali tja nekam daleč... Veter je pihljal, mraz nas je rez«l do kosti, da smo se stiskali, misli pa so bile v Jajcu. Dajali smo si upanje, da oo Ajiiuiu pi.sci čas, ko bomo praznovali ta dan v tovarnah, pri delu za obnovo domo-ine, za katero se borimo. Zvečer je bila napovedana akcija. Bombe mo si privezati okrog joasu, napolnili smo ___vh <.“ • Poike m čakali po- elja. da odrinemo. Kami? — Nihče ni velel razen štaba,- Sovražnik je imel ušesa povsod, morali smo biti previdni. Podprimo II. zasedanje« — smo si dejati. Noč nam je omagala, da smo 1 e lahko nemoteno približati postojanki, temni oblaki pa so nam mogočih, da samo okrog nje sklenili obroč, a . jamo graditi temelje nove Jugo- avije. ■ - --v borcev — na juriš! — preko vse naše domovine in c o p—e »vojo tiinrtomojno pesem. l2.io mo takrat praznovali to zgodovin-• 'Iti upanja v našo bo- dočnost Cas je pokazal- da veta partizanov ni bila prazno upanje, ampak prepričanje n silo. Kako pa smo letos praznovati ta. naš veliki dan? Zdaj ko ne grme več topovi, ampak se čuje brnenje strojev? — Praznovati smo ga v tovarnah pri delu za Obnovo in za gospodarsko osamosvojitev; povsod tam, kjer je v korist nam samim za zdaj in v bodoče. Zdaj ne padajo več bombe, eksplozivna sredstva se uporabljajo v gospodarske svr-he, ne za uničevanje človeštva. Praznik II. zasedanja AVNOJ-a nismo praznovali samo 29. novembra, praznovali ga bomo še naprej v delu za obnovo. R. Uršič — Mengeš železničarji Iz Sevnice pridno pomagajo pri obnovi Velikokrat se bere v tem ali onem časopisu, zlasti v »Dedavski enotnosti«, o tej ali oni strokovni organizaciji, o uspehih prostovoljnega dela in o razvoju naših prosvetnih ustanov. Zdaj se oglaša tudi naša strokovna organizacija iz Sevnice, ki lahko pove marsikaj ie ne zaostaja za ostalimi podružnicami. Res je poteklo že precej mesecev od osvoboditve, smo pa tudi izvršili v tem času s požrtvovalnim delom marsikaj. Delavci in vsa nameščenci postaje Sevnica so skupno s tovariši iz kurilnice in sekcije odstranili vsa. od okupatorja uničena železniška vozila, kakor tudi mnogo vojnega materiala, ki je ležal v velikih množinah v območju poeta je in med katerim je bilo tudi mnogo eksplozivnnih predmetov. Vsega tega materiala je bilo zelo veliko, saj so delavci in nameščenci naložili okrog 250 ton. pri tem pa niso vštete vojaške pošiljke. Pri tem delu so se najbolj izkazali delavci in nameščenci kurilnice. Ko je bilo to delo končano, smo določili drugo soboto v oktobru za prostovoljno delovno soboto za postajno, kurilniško in sekcijsko osobje ter smo odstranili zadnje ostanke ruševin od postajnega poslopja. Zdaj, ko je vse to delo končano, upamo, da bo železniška uprava pričela z gradnjo nove, moderne postaje,, ki bo v ponos vsem poštenim in zavednim Sevničanom in ostalim Slovencem. 28. oktobra je bil sklican občni zbor. na katerem je bil izvoljen nov odbor. Vri člani, ki so izvolili ta odbor, imajo lahko zaupanje vanj, kajti odbor se dobro zaveda svojih dolžnosti napram članom, železniški upravi in novi državi. Strokovna organizacija je že priredila igro »Rojstvo v nevihti.« Id je - bila -prva igra po osvoboditvi v našem kraju. Žela je lep uspeh. Čisti dohodek te igre je bil razdeljen med najrevnejše železniške' družine, katerim sc padli družinski očetje v partizanih. v najkrajšem času bo prosvetni oder pripravil novo igro. Kot so bile po vsem krajih Jugoslavije 29. novembra velike manifestacije, ni zaostajalo tudi osobje postaje Sevnica in kurilnice. Zvečer se je zbralo okrog 250 železničarjev s svojimi tovariši starešinami na čelu na postaji, od koder so odkorakali z zastavami, slikami m transparenti v trg, kjer so se združili z našo hrabro vojsko, ostalimi množičnimi organizacijami, šolsko mladino in drugim občinstvom, V aotnu Ljudske prosvete smo imeli skupno proslavo, od koder smo brzojavno čestitali našemu dragemu maršalu Titu. Čuben Franc Junaki dela v signalni brzojavni strdki na železnici Ob razpadu Nemčije so zadnji ostanki umikajoče se in razkropljene armade v onemoglem besu uničevali vse, kar so dosegli. Od Ljubljane do Jesenic so uničili skoro vse varnostne naprave: signale, zapornice, kretnice, brzojavne in telefonske naprave. Toda delavstvo signalne delavnice državnih železnic v Ljubljani je nemudoma pričelo z obnovo vseh uničenih ali poškodovanih naprav. Skoro iz nič so že v nekaj dneh po osvoboditvi urediti vsaj zasilno omrežje železniških varnostnih naprav. Posamezne delovne skupine so morale premagati velike težave. Tako na primer skupina brzojavnih delavcev in skupina signalnih delavcev Siska nista imeli niti svojih službenih prostorov. Dolge tedne sta bili obe skupini nameščeni v navadnih vagonih. Kasneje se je za brzojavne delavce našel zasilni prostor, v katerem se nahajajo še danes. Signalni delavci so bili pa bolj iznajdljivi: ker ni bilo zanje mogoče najti nikjer prostora, so se odločili in si sami s prostovoljnim delom uredili iz napol razpadle barake — lične in dobro urejene službene prostore ob kurilndški livarni v Šiški. Postavili in pokrili so barako, pozidali stene, vstavili tla, okna in vrata ter si tako uredili delavnico, skladišče in pisamico. Na svoje delo so zelo ponosni, saj so lahko. Delali so na lastno iniciativo in večinoma v prostem času. Navadni, nekvalificirani delavci s sodelovanjem svojega nadzornika so napravili vsa zida-ska, tesarska in ostala dela. Zdaj z zadovoljstvom gledajo na svoj dom in ga ljubosumno čuvajo. Podobne primere iniciativnosti srečnemu pri delavstvu signalne in brzojavne stroke, pri vseh nadzomištvih signalne delavnice državnih železnic na celotnem slovenskem področju. Naše delavstvo se dobro zaveda, da dela za novo svobodno in res ljudsko državo. Predavanje o kovinah na ljudski univerzi na Jesenicah Pod. naslovom >0 kovinah« je 21. novembra na Jesenicah predaval vseueiliški profesor dr. ing. Matija Žumer iz Ljubljane. Predavanja so se udeležili številni inženirji, obratovodje in mojstri. Zelo lepo pa so bili zastopani tudi gojenci vajeniške Sole in osobje metalurškega oddelka K. L D., dočim je bila udeležba s strani ostalega občinstva zelo slaba. Predavatelj je med drugim omenjal, da obstoja skupno 72 vrst različnih kovin. Najvažnejše kovine za potrebe svetovnega gospodarstva in oborožitvene industrije so železo in jeklo, baker, bron, svinec, cink, cin im aluminij. Žlahtne kovine so zlato, srebro in platina. Predavatelj je analiziral posamezne vrste kovin, predvsem železo in jeklo, M se največ rabijo v svetovnem gospodarstvu. V 18. stoletju je znašala svetovna proizvodnja železa 2 milijona ton, tik pred minulo svetovno vojno pa je že dosegla 160 milijonov ton. Omenjal je tudi sedanjo vrednost posameznih žlahtnih kovin, jTrriiv^em"zbita trt—radija.'TTate-n-sii w-*n*et dosega bajne vsote. Hvaležni psoiušalci so predavatelja nagradili z živahnim ploskanjem. M. Sušnik. :vX:w^ V tekstilni tovarni „Intex“ v pojo stroji svojo I U’* 11 Kranfn spet dela Tovarišica Konjar Marija, mlada pre dilka v tovarni »Intex« v Kranju je z setimi drugimi tovarišicami izučila 120 no vili predilk in zvišala proizvodnjo za ton mesečno. de- 25 Začetek proizvodnje: veliki zavoji bombaža nastopajo pot skozi čistilne stroje, ki jih očistijo smeti in drugih primesi. Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva »8-H, tol, št, 45-38. Odgovorna urednica: BaSta Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca**