CVETJE Frančiška. XXII. tečaj. — $§j V Gorici 1905 12. zvezek. Vzgoja otrok. P. A. M. VI. POGLAVJE. (Konec). 4. Zgled. Star pa resničen pregovor pravi: „Besede vabijo, zgledi grabijo". Resnično je to, tako v dobrem, kaker v slabem pomenu. Ker je pa človeško serce k hudemu nagnjeno vže od mladosti, navadno premaguje slabi zgled. Vže pri maj-thinih otrocih vidimo, da raje posnemajo slab ko dober zgled. Ako n. pr. slišijo kako pobožno pesem, si bodo le malo zapomnili od nje, kako slabo pa bodo kmalu prav dobro znali. Kletvin in rotenja ne pozabijo. Ako vidijo ali slišijo kaj nespodobnega, kmalu tudi kaj tacega store ali govore. Ako pa slab zgled kakega ptujega človeka vže tako slabo vpliva na otroka, kake nasledke mora še le imeti slab zgled lastnih starišev ? Pač veseliti se moramo, ako brezbožnim in brezvestnim starišem Bog vzame otroka; zakaj soditi smemo, da je otrok zdaj srečen in bo v nebesih prosil za spreobernjenje svojih slabih starišev. Bog ve, kaj bi bilo iz njega, ke bi ga bili nadalje vzgajali taki sta-riši. Slab zgled lastnih starišev mora pokvariti otroka. Slabo .drevo ne more imeti dobrega sadu. Kako hočete vi očetje učiti svoje sinove n. pr. krotkost, ako se sami daste tolikokrat jezi premagati, ako v svoji razburjenosti tirjate od otrok več kot premorejo in jih krivično kaznujete? Kako hočete imeti ve, matere, dobre, krotke, pohlevne hčere, ako ste same tako zbadljive, jezne in osorne? Marsiketeri oče tirja po pravici od svojih sinov, da pridejo zvečer o pravem času domov. Ako se sinu dovoli tako razvedrilo, ne sme on tega‘dovoljenja zlorabiti, ne sme preveč in nepotrebno denar zapravljati, ne sme žalostiti dobre matere, da bi ga pozno v noč čakala in si spanje kratila. Marsiketeri mož ima sočutje se svojo ženo, smili se mu, ako ona kot skerbna in dobra mati težko čaka, kedaj se verne po noči neubogljiv sin domov. Ali pa niso temu taki možje sami krivi, ako tolikokrat pozno v noč po kerčmah posedajo? Očetje, ne pozabite ..Zgledi grabijo"! Večina starišev gotovo ne terpi, da bi otroci izgovarjali bogokletne, preklinjevavslce ali klafarske besede. Toda marisiketeri otrok bi lahko rekel: „Pervo sem slišal iz ust svojega očeta" — ali — „videl sem, kako sta se oče in mati smejala pri gerdih, nesramnih besedah in pogovorih". Sv. Janez Krizostom vam, stariši, kliče: /„Pomislite, stariši, da morete svoje otroke bolj učiti se zgledi kot besedami" ! Videl sem enkrat bridko jokati mater, ker njena hči ni hotela iti k velikonočni spovedi. Ko jo je mati opomnila na to kerščansko dolžnost, ji je zabrusila v obraz: »Molčite, mati, prej tudi vi niste tega delali"! Vi stariši, ki komaj enkrat na leto prejemate sv. zakramente, tirjate od svojih otrok, da bi jih pogosto prejemali, ker dobro veste, da je to najboljši pripomoček, da se mladina dobra in nepokvarjena ohrani. Pa vprašam vas, očetje, s kakšno pravico tirjate to od svojih sinov, ako sami sv. zakramente le enki-at, k večemu dvakrat na leto prejemate? In ve, matere, nikar ne mislite, da vas bodo slušale vaše hčere, ako same tri, štiri ali še več mesecev odlašate ! Sv. Bernard pravi : „Še le tedaj bodo imele vaše besede moč,, ako boste z djanjem pokazali, da ste o tem prepričani, kar. priporočate". Najprej torej storite sami to, kar vkazujete, in tako boste imeli dobre otroke. Laktancij pravi: »Ljudje bolj ljubijo zglede kot besede ; zakaj lahko je kaj samo veleti, težko pa storiti". Skušnja vse to poterjuje. Najdejo se dobri stariši, ki, če je le mogoče, gredo vsaki dan k sv. maši, ki zvečer z otroci in družino sv. rožni venec molijo in večkrat svete zakramente prejmejo. In redkokedaj jim je treba keterega domačih opominjati ; po zgledu starišev so bogaboječi, goreče spolnjujejo svoje verske dolžnosti, vsem so v spodbudo. Najdejo se pa tudi manj dobri, versko mlačni stariši, ki zapovedujejo in prepovedujejo, od jutra do večera vpijejo, žugajo in kaznujejo, pa nič ne opravijo. Ti uče Je z besedami, se zgledom pa podirajo. Ako prebiramo življenje svetnikov, nas to navdušuje 'k posnemanju. To ve sv. Duh in za to je on, kaker uči sv. Krizostom ,,v sv. pismu zapisal življenje svetnikov, da moremo spoznati, kako so se oni, ki so imeli enako natoro kaker mi, odlikovali v čednostih, in da se moremo po njih zgledu poboljšati in vstati iz dušne lenobe." Kak zveličaven vtisek bo to za vaše otroke, dobri stariši, ako bodo imeli vas kot živ zgled bogoljubnosti in čednosti vedno pred očmi! Gotovo bi mnogi zdaj na duši tako nesrečni otroci ne živeli tako slabo, ke bi bili imeli na svojih stariših vedno lep zgled čednosti. Mnogi stariši zapuste pogostokrat svojim otrokom veliko premoženje; pa vkljub temu in pri vsem bogastvu vender le niso srečni. Bogastvo, denar še ne o-«reči človeka ; to stori le čednost, koliker smemo namreč o pravi sreči govoriti v tej solzni dolini. Neketeri stariši zapuste svojim otrokom le posvetno premoženje kot dediščino, čednosti pa nobene, ker sami niso nobene imeli. Drugi pa ne morejo zapustiti otrokom posvetnega blaga, zapuste jim pa več vreden zaklad, ki jih dela res zadovoljne in srečne. Taki otroci posnemajo spodbudno življenje svojih dobrih starišev, iščejo pred vsem božje kraljestvo, in vse ■drugo jim je priverženo. čeravno ne žive v obilnosti, vender ne terpe pomanjkanja. Mirna vest. zadovoljnost serca, to so zanje neprecenljivi zakladi, keterih bi ne zamenjali za vse bogastvo sveta, saj je ravno to, kar jih osrečuje in jim daje upanje, da bodo v veseli večnosti zopet videli svoje dobre stariše. Ako hočete, kerščanski stariši, svoje otroke časno in večno srečne storiti, prizadevajte si torej, da jim boste v zgled v službi božji, v kerščanskem življenju in vseh čednostih. Pogostokrat se zgodi, da otroci, ki veliko premoženja po svojih stariših podedujejo, začno razkošno, zapravljivo in slabo živeti. Nekaj prav naravnega je, da je človeku brez vere denar le v telesno in dušno nesrečo. Ako torej ne morete veliko zapustiti svojim otrokom, skerbite, stariši,. da jim zapustite vsaj lep zgled. Tabo stoteren sad obrodil, ta vam bo tolažba na stare dni, posebno pa v smertni uri. Maloverni in slabi stariši ne morejo imeti te tolažbe, toliko manj, ker so njih sprideni otroci navadno tudi zelo nehvaležni. Kje naj taki stariši v svoji bolezni iščejo tolažbe ? Ali morebiti pri svojih otrocih, ki stoje pri njih smertni postelji ? Pogled na te nesrečne, slabo vzgojene otroke zbada še bolj njih stiskano serce. Misel : „Jaz sem zanemarjal za Boga vas vzgojiti; namesto, da bi vam dajal lep zgled, sem vas se svojim slabim življenjem le pohujšalr Oh, kmalu bom moral stopiti pred božjega sodnika, ki bo oster račun tirjal od mene za vsacega izmej vas“ — ta misel je za slabe stariše najhujše terpljenje v zadnjih urah njih življenja. In po smerti ? O, kako kmalu so pozabljeni kako malo se za nje moli. Saj so tudi sami malo molili in otrok niso moliti učili. „Bog nas obvaruj takih otrok in take žalosti!“ Tako morebiti zdihujete, dobri stariši. To vam tudi jaz iz celega serca želim in ravno zato sem vam te svete in nauke napisal. Ravnajte se po njih in obilno veselje boste vživali v življenju in veliko tolažbo v smertni uri. Ako vas v zadnjih trenutkih zapuste vsi vaši prijateli in znanci, vaši dobri in pobožni otroci vas ne bodo zapustili, temuč po svojih močeh vam bodo postregli in olajšali ločitev s tega sveta. Učili ste jih moliti in dosti ste za nje molili. V vaši zadnji uri bodo tudi oni za vas goreče molili. Z besedo in zgledom ste jih navajali na pogosto prejemanje svetih zakramentov; v vaši zadnji uri bodo tudi oni skerbeli, da boste o pravem času lepo prevideni. Skerbeli ste, da so vaši otroci nosili sv. škapulir, in v vaši zadnji uri bodo vaši otroci skerbeli, da boste oblečeni v oblačilo Matere Božje mirno in srečna vmerli. Smert vam ne bo tako strašna. — 357 Še zadnjikrat boste svoje otroke opominjali, naj se lepo A^dajo v sv. Aroljo božjo, naj se izroče previdnosti božji, naj ne pozabijo \raših naukov; še en ljubezniv pogled na ljube otročiče in A*dani boste zaperli s\roje trudne oči ter šli Arživat at nebesa zasluženo veselje. Tam boste prosili za svoje ljube na svetu, da pridejo enkrat vsi za vami kot lepi biseri v kroni vašega večnega plačila. Sa". katoliška cerkev je rešeArala socialjno vprašanje skozi Arsa stoletja svojega obstanka. Odpravila je suženjstvo in se še dandanes najodločneje bojuje proti vsim, ki hočejo narode Černe in rumene polti at Afriki, Aziji in Ameriki spraviti pod jarem modernega suženjstva. SAr. cerkeAr je vernila delu čast in povzdignila obertništvo, rokodelstvo in kmetijstvo ter je s tem pospeševala omiko in napredek. Sv. cerkev se je pa tudi odločno ArstaATila o d e r t i j i. V začetku sa^. cerkev ni terpela, da bi kedo posojeval na obresti; sedaj to dopušča, ker so razmere druge, ko nekedaj, ATender pa še vedno pod grehom prepoveduje zahtevate prevelike obresti. Skozi A'sa stoletja srednjega A^eka je izdajala razne ukaze in določbe proti odertiji. Izključila je oderuhe iz SAroje srede, prepoAredala jim cerkveni pokop, prejemanje SAr. zakramentoA', kaznjevala je celo kristijane, ki so kupčeArali z javno znanimi judovskimi oderuhi; se vso močjo in oblastjo je delala na to, da naj se nižji stanovi in ubožci ne zatirajo. Neki jezuitski pater1) je štel poglavitne shode in zbore, kjer so bile izdane določbe proti odertiji, in jih je naštel od četertega do šestnajstega stoletja nad petdeset. V tem oziru s\r. cerkvi nihče ne more očitati, da ni nepretergoma ščitila A^boge. Za časa lakote in slabe letine se je navadno zgodilo, da so oderuhi žito pokupili, ceno zelo zAdšali in potem po- ocijafjni odlomili. Zasluge sv. cerkve na socijaljnem polju. P. S. Z. (Dalje in konec). ‘) p. Heinr. Pesch: Die soc. Befahigung der Kirche str 419—430 sojevali, a zahtevali za posojilo trikrat in tudi štirikrat toliko, kaker so posodili. Drugi so posojevali gotov znesek, a zato jim je dolžnik moral zastaviti hišo, njivo, vinograd, travnik ali tudi celo posestvo s pravico, da imajo vžitek od tega oni, ki so jim posodili, četudi je vžitek posojilo visoko presegal. Zopet drugi so posojevali z majhino mero, a veliko nazaj zahtevali, slabo in pokvarjeno blago, pa dobro iztirjevali. Načini oderuštva so bili zelo različni, sv. cerkev je obsojala vse. Pa ker njene postave pogosto niso imele vspeha, je sv. cerkev vbožcem drugače pomagala. Vplivala je na deržave, kralje, vladarje, bogatine, in ti so delili radi iz ljubezni do Boga in do bližnjega obilno miloščino. V samostanih so mnogi našli zavetje in podporo. Miloščina ketero je sv. cerkev delila, ali so jo delili drugi po njenem posredovanju, je silno velika. Sleherni resnicoljubni človek, ki ga ne slepi nevednost in hudobija, mora priznati, da so bili mej vsemi vladarji papeži najbolj radodarni. Na vrata škofov je terkala in terka dan na dan roka vbožcev iz vseh stanov in škofje so z duhovniki menda še edini mej knezi in višjimi gospodi, ki si niso dali na strani vhoda napisati: „Tu je prepovedano miloščino prositi". Ce bi mogli prešteti, koliko darov izdajejo duhovniki dan za dnevom, videli bi, da so jih pred vsemi stanovi dosedaj največ dali in bi se mogli prepričati, da so tolikanj zaničevani duhovniki pervi in najboljši prijateli stiskanih ljudi. Saj ga ni dobrodelnega zavoda, ki ga ne bi duhovniki razmeroma najbolj uspešno podpirali. Kjer je treba podpore, povsod in vedno se išče v pervi versti pri duhovniku. In kaj naj rečemo o samostanih ? Zgodovina priča, da sc je v njih ohranila vednost in znanost. Brez menihov ne bi poznal moderni svet starih klasikov, ketere so edino samostani rešili pogube. Zgodovina spričuje tudi da je na tisoče mladenčev zajemalo vednost in znanost, vmetnost in značajnost v samostanskih šolah. Zgodovina poroča, da so bili samostani vedno zavetišča narodov in pravi blagoslov za dežele in deržave. Prav lepo je povedal neki dvorni sve-tovavec pred ne ravno dolgim časom v gosposki zbornici: „Ke bi vam mogel semkaj (v zbornico) pripeljati vse sto-tisoče otrok, ubožcev, starčkov, bolnikov, keteri so preskerb-ljeni v samostanih redovnic, imeli bi tu velikansko sliko, ki bi nam katoličanom ohranila mirno vest, naše nasprotnike pa mislim, da bi navdala z občudovanjem, če ne tudi se zavistjo in sovraštvom". *) Tudi najhujši nasprotnik samostanov mora priznati, da je učiti nevedno mladino, streči bolnikom, izobraževati neolikane narode, razširjevati umetno poljedelstvo, sadjerejo i. t. d., da je to človekoljubno delo, ki zasluži pohvalo in ne graje. Vse to pa delajo katoliški misijonarji z veliko požertvovavnostjo in silnim naporom, večkrat v pomanjkanju in pogosto z nevarnostjo, da zgubijo lastno življenje. Največ misijonarjev pa dajo samostani raznih redov, mej keterimi frančiškani niso zadnji. Ali zaslužijo tedaj samostani zaničevanje, s keterim jih obsipa moderni svet? V spovednici, na prižnici, pri bolniških posteljah, pri vzgoji mladine in v vseh strokah izobraževanja človeškega rodu imajo samostani svoje zastopnike in delajo nepretergoma za blagostanje človeške družbe. Zaničevati jih more edino le pokvarjen človek; poštenjak jih vedno spoštuje. Ali nasprotniki le preradi očitajo sv. cerkvi, da je zaostala v omiki in da se njeni nauki in kerščansko življenje, z vednostjo in napredkom ne dajo združiti. To je hudo očitanje, pa je, hvala Bogu, krivično in proti resnici. Če je kedaj keteri učenjak vedoma ali po pomoti terdil kako stvar, ki se ni vjemala z večno razodeto r e s n i c o, je sv. cerkev take nauke zavernila, ko neresnične in nadaljno raziskovanje in prava znanost je prej ali slej dognala, da je imela sv. cerkev prav. Večna resnica, neskončno modri Bog, je še vedno bolj učen in moder kaker omejena človeška pamet. Ako kedo kake stvari ne razume, še ne sme zato terditi, da tista stvar ni resnična. Zavžita jed in pijača se pre- • tvarja v meso in kri. Kako se to ravno godi, tega ne veva ne ti ne jaz, pa je vendar gotova stvar. Iz malega semena zraste cvetlica, lep žitni klas, velikansko drevo. Kako se to godi, nam nikaker ni jasno, pa zato resnice vender ne tajimo. Če tedaj kedo vselej ne razume resnic svete vere, naj prizna, da mera njegovega razuma ni neskončna, in naj se uči ponižnosti, ki je tako lepa in potrebna čednost. V drugih stvareh naj pa le še nadalje išče resnice in keder ‘) Prim: p. G. Freund: Bedenken u. Einvendungen str. 202. - 360 - jo bo našel, bo videl kako lepo se veda in znanost vjemate, ter mej seboj podpirate. Sploh pa zgodovina o sveti cerkvi drugače govori ko njeni nasprotniki. Ona spričuje, de se je cerkev za znanost Aredno potegovala in umetnost gojila bolj ko vsi nasprotniki. Menihi, duhovniki in katoliški učenjaki so pred vsemi orali ledino sedanjega napredka, katoliška cerkev je postavila temelj omiki, ona je perva kazala pot k napredku. Katoliški mož, tretjerednik Krištof Kolumb, je odkril Ameriko. H temu mu je pomogel gvardijan frančiškanskega samostana La Rabida, P. Perez. Frančiškan Bertoljd je iznašel smodnik in zopet frančiškan Rogerij Bacon je bil, ki je iznašel povečalno steklo in daljnogled. Komu niso znani Kopernik, Gvido d’ Arezzo, Galvani, Volta, Ampere, Cauchy, Pasteur, Seki, in mnogi drugi, ki so bili odločno katoliški možje? Ako se ozremo na umetnosti, imamo v slikanju največe, nepresegljive mojstre v katoliški cerkvi, taki so: Rafaelj, Mikelj Andželo, Muriljo in drugi. Na polju glasbe so zopet katoliški možje pervi, saj slovijo po celem svetu imena kaker: Palestrina, Gluck, Handl, Haydn poleg mnozih druzih novejših glasbenikov. V modroslovju je dominikanski redovnik sv. Tomaž Akvinski na enem najvišjih mest. Drugih imen dragim bravcem nečem navajati, ker ne bi bil rad komu nadležen in jih vsagdo lehko najde v knjigah umetnosti in znanosti. Omenil pa sem to malo število zato, da vidite, kako krivični so naši nasprotniki, in da spoznate, da je katoliška cerkev vednost vedno gojila, če ne tudi vodila. V času, ko se dobri in odločni katoliški učenjaki in umetniki prezirajo in se jim zapira pot do višjih mest in jemlje vsaka imenit-niša služba edino zavoljo njihovega katoliškega prepričanja, v istem času nam očitajo nazadovanje ! Poleg krivice moramo terpeti od zatirajočih in zasramujočih nas judov, protestantov in brezbožnih katoličanov še gerdo zaničevanje. Kar so sami hote zakrivili, to katoličanom v greh štejejo ! Tudi to je sad z drevesa moderne omike, napredek na poti malopridnosti. Oglejmo sv. cerkev od keterekoli strani, v keteremkoli času, povsod in vedno se je odlikovala v znanosti, povsod — 361 - in vedno se je tudi potegovala za blagostanje nižjih stanov. Vedno preganjana je vedno blagoslavljala. Sv. cerkev je bila perva, ki je zahtevala omiko za vse stanove, ker je ravno ona vstanovila perve ljudske šole, kjer so dobivali otroci ubožnih ljudi poduk brezplačno. Gluhonemih se je usmilil španski menih in duhovnik sv. katoliške cerkve. Štejte dobrodelne zavode, štejte sirotišnice, bolnišnice, najdenišnice, gimnazije, vseučilišča, ako hočete, in druge dobrodelne naprave in preglejte njihovo zgodovino, pa povejte potem, ali ni resnično sv. cerkev največa dobrotnica človeškega rodu, ali ni ona vedno skerbela tudi za časno srečo ljudstva ? In če hoče kedo dokazov, da vpliva sv. cerkev tudi v denarnem oziru na blagostanje narodov, temu naj govorijo naslednja števila. V Holandiji pride na dvajset ljudi en ubožec, na Norveškem na vsakega petindvajsetega človeka eden, v Nemčiji na vsakega petintridesetega, na Angleškem na vsakega devetintridesetega, v Avstriji na vsakega sto in triinštiridesetega in v Beljgiji, kjer je katoliško življenje najbolj razvito, tam je mej 1321 ljudmi en ubožec.') Iz tega se vidi, da ima najbnlj katoliška dežela najmanj ubozčev, ki potrebujejo pomoči druzih. Ker je pa Beljgija tudi v industriji najbolj razvita, smemo brez skerbi sklepati, da katoliška cerker napredku ne nasprotuje, ampak da ga pospešuje. In zato moremo, reči, da je najbolj sposobna rešiti socijaljno vprašanje. Liberaljici socijljnga vprašanja ne bobo rešili, ker se za nižje, zatirane stanove sploh ne zmenijo. Delavci, kmeti, obertniki so jim „nižji sloji", ki naj delajo in davke plačujejo, da oni bolje živijo. O judih ne govorim, ker so splošno znani ko zatiravci ubožnih stanov. Edino o soc. demokratih bi mogel kedo imeti še dobre misli. Toda če pregledamo njihove nauke in njihovo življenje, potem tudi nanje ne smemo staviti nobene nade. Zboljšati more človeško družbo in dovesti jo do blagostanja edino le katoliška cerkev. Brez terdne verske podlage je zastonj splošna vo-livna pravica, so zastonj brezštevilne zavarovalnice, društva in podpore. Izrek, ki je veljal nekedaj : „Pod zakrivljeno ') Vaterland 10. avg. 1905 str. 218. palico je dobro živeti" t. j. pod oblastjo katoliške duhovščine, ta izrek še sedaj ni zgubil svoje veljave. S tem končamo te odlomke. Celota niso, a vender so morebiti privedli keterega, ki jih je bral, do prepričanja, da nas bo rešila edino le sv. katoliška cerkev, nobena druga moč ne. Sv. Bonaventura1) pripoveduje, kako je bil nekedaj v puščavi sv. Urbana neki služabnik božji hudo bolan in ko je čutil, kako mu moči pešajo, je prosil kozarec vina. Ali ni ga bilo pri hiši. Sv. Frančišek je velel prinesti vode, in ko je bila prinesena, jo je se znamenjem svetega križa blagoslovil in naenkrat se je voda spremenila v najboljše vino, ki je bolnika berž pozdravilo. Ali to je „za slučaj bolezni" ; mi pa moramo vedeti, kaj je mislil sv. Frančišek o vinu zlasti „za čas zdravja". Tudi to moremo izvedeti od jako zanesljivih prič. To nam kaže za svetega Frančiška značiven dogodek, ki je popisan v «Cvetjiču» (Fioretti), od koder ga je sprejel tudi Sabatier v svojo slovečo knjigo. Mi ga podamo tu iz 1. letnika «Cvetj a» v nekoliko popravljeni prestavi. Sv. Frančišek je šel enkrat skozi puščavo terga Svetega groba in ko je šel skozi gradišče, ki se imenuje Monte Kazale, pride k njemu neki mladenič plemenitega stanu in gosposkega telesa ter mu pravi : „Oče, jaz bi bil jako rad mej vašimi brati". Sv. Frančišek mu odgovori; „Sinek moj, ti si mlad, gosposki in plemeniten ; skoraj da ne bi mogel prenašati našega vboštva in ostrega življenja." On je pa rekel : „Oče, ali niste vi ljudje, kaker jaz ? torej kaker prenašate vi, tako bom mogel jaz s pomočjo Jezusa Kristusa." Svetemu Frančišku je jako dopadel ta odgovor ; zato ga je blagoslovil in brez obotavljanja sprejel v red in dal mu je ime brat Angelj. In ta mladenič se je tako lepo zaderžal, da ga je malo časa na to sv. Frančišek postavil za gvar-dijana v tistem kraju, imenovanem Monte Kazale. V tistem i ne£i njegovi easfivci. (Konec.) ‘) Vita B. Francisci, cap. V, 10. — 363 - času so hodili ondod trije sloveči roparji, ki so dosti hudega storili. Nekega dne pridejo v imenovani kraj bratov in prosijo imenovanega brata Angelja, gvardijana, da bi jim dal kaj jesti. Gvardijan pa jim je odgovoril tako-le in jih ostro karal: „Vi roparji in nevsmiljeni vbijavci, vi se ne le ne sramujete ropati ljudskega truda, vi bi radi požerli tudi miloščine, ki se dajejo služabnikom božjim, vi, ki niste vredni, da vas zemlja nosi, ker nimate nobenega spoštovanja ne do ljudi ne do Boga, ki vas je vstvaril; poberite se torej in ne prikažite se več le-sem.“ In na to so oni vznemirjeni in vsi razkačeni odešli. Pa, glejte, sv. Frančišek se verne od zunaj z bisago kruha in posodico vina, kar sta bila on in tovariš naprosila, in gvardijan mu pripoveduje, kako jih je zapodil. Ali sv. Frančišek ga je ostro pokaral, rekoč, da se je pokazal nevsmiljenega ; „zakaj grešniki se lažje nazaj pripeljejo h Bogu s prijaznostjo ko z nevsmiljenim karanjem ; zato pravi naš Gospod Jezus Kristus, keterega evangelij smo obljubili izpolnjevati, da ni treba zdravim zdravnika, ampak bolnikom, in da ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnike h pokori in zato je dostikrat jedel ž njimi. Ker je torej ta reč taka, da si ti delal proti ljubezni in proti sv. evangeliju Kristusovemu, ti jaz zapovem pod sveto pokorščino, da nevtegoma vzemi to bisago kruha, ki sem ga jaz naprosil, in to posodico vina in pojdi hitro za njimi čez hribe in doline, dokler jih najdeš in pokloni jim ves ta kruh in vino od moje strani, in potlej ponud pred njimi in obtoži se jim ponižno svojega nevsmiljenja, in potlej jih prosi od moje strani, da naj ne delajo več hudega, ampak Boga se naj boje in ga ne žalijo več, in če bodo tako storili, obljubim jaz, da bom skerbel za njih potrebe in jim dajal jesti in piti brez prestanka, in ko jim boš to povedal, verni se sem ponižno.Ko je. imenovani gvardijan šel, da izpolni povelje sv. Frančiška, je ta šel molit in je prosil Boga, da bi omečil serca tistih roparjev in jih spreobernil h pokori. Pokorni gvardijan jih dojde in jim poda kruh in vino in stori in pove to, kar mu je bil sv. Frančišek naročil. In kaker je bilo Bogu ljubo in so jedli tisti ropai'ji miloščino sv. Frančiška, so začeli govoriti mej sabo : „ Gorje nam vbogim nesrečnikom ! in kako ostre peklenske kazni nas čakajo, ki hodimo ne samo ropat bližnje in tepst in rane — 364 - jim sekat, ampak tudi vbijat jih; in vender nas za tolike hudobije, ki jih delamo, nič vest ne grize in nič se Boga ne bojimo ; in vidite tega svetega brata, ki je prišel k nam in se je obtožil krivice za neketere besede, ki nam jih je rekel po pravici zaradi naše hudobije in verhu tega nam je prinesel kruha in vina in tako dobrotljivo obljubo svetega očeta ; v resnici to so sveti božji bratje, ki zaslužijo raj božji, in mi smo otroci večnega pogubljenja, ki zaslužimo peklenske kazni in vsaki dan doraščamo k svojemu pogubljenju in ne vemo, če se moremo verniti v milost božjo zaradi grehov, ki smo jih storili do zdaj." Ko je eden od njih rekel te in podobne besede, sta rekla druga dva : „To je gotovo, da govoriš resnico, ali kaj pa naj mi storimo ?“ ^Pojdimo", je rekel eden, „k svetemu Frančišku in če nam on da upanje, da moremo vsmiljenje najti pri Bogu za naše grehe, storimo to, kar nam bo on velel, in bomo mogli rešiti naše duše peklenskih kazni." Ta svet je dopadel drugima dvema in tako so vsi trije nemudoma prišli k svetemu Frančišku in so mu rekli tako : „Oče, mi zavoljo mnogih grehov, ki smo jih storili, ne verjamemo, da bi se mogli verniti v milost božjo, pa če imaš ti kaj upanja, da nas Bog vsmiljeno sprejme, mi smo pripravljeni storiti to, kar nam porečeš, in delati pokoro s tebo." Tedaj jih je sveti Frančišek prideržal ljubeznivo in dobrotljivo in jih oserče-val z mnogimi zgledi in zagotovivši jih vsmiljenja božjega jim je obljubil za terdno, da bo za nje Boga prosil, in po-kazavši jim, da je vsmiljenje božje neskončno, in ke bi imeli mi brez števila grehov, je božje vsmiljenje še veče ko naši grehi, po evangeliju, in sveti apostelj Pavelj je rekel, da je Kristus blagoslovljeni prišel na ta svet, da odkupi grešnike. Po teh besedah in podobnih podukih so se imenovani trije roparji odpovedali hudiču in njegovim delam in sveti Frančišek jih je sprejel v red in so začeli delati veliko pokoro." — Bodi tega dovolj ! Očitno je, da se tisti, ki terdijo, da je vino strup in da je v vinu nečistost, po sv. Frančišku zastonj ozirajo ; ni bil njih misli. On je sprejemal vino, ki so mu ga dajali ljudje, in gotovo zato, da se je pilo. On je nbetal tudi roparjem, da jim bo še nadalje skerbel za jed in pijačo, ako se spreobernejo; za kakšno pijačo? za vodo ni bilo treba posebne skerbi. Sv. Frančišek torej ni prepovedoval vina. Kako pa so ga vživali njegovi bratje v pervih časih, vidimo iz vodila sv. Bonaventure za novice : „Regula novitiorum" cap. V, 2, kjer pravi naš cerkveni učenik : „Počasi reži kruh in vino .zmerno nalivaj ... In ko boš pil, izmoli Zdrava Marija in z obema rokama pij in deni noter zadosti vode, da ti ne bo v škodo, kar se ti da v hrano .... Prilij torej zmirom vode v vino.“ — Kaj naj še povemo ? Za zdaj, dragi bratje in sestre tretjega reda, sprejmite blagovoljno tale priporočila: 1. Žganja in vseh podobnih pijač, naj se imenujejo kaker hočejo, sploh ne pite. 2. Piva najbolje da tudi navadno ne pijete; neki zdravniki terdijo, da je v posebnih primerih celo škodljiviše od samega žganja. 3. Vina smete piti po pameti; pa ne pite ga nigdar toliko, da bi se vam poznalo v govorjenju ali obnašanju, da ste pili. Navadno ga mešajte z vodo. 4. V kerčme ne hodite, razen na poti, ko nimate kje drugje iskati, kar potrebujete. 5. Zderžati se vina in mesa iz dobrega namena in pametnega vzroka je vse hvale vredno. 6. Za otroke in sploh mlade ljudi je mleko in kaša in sadje, ne vino in vsakdanje meso, in cigare in cigarete. Otroke mašiti z mesom in zalivati z vinom : „Na, pij, da boš močan !“ to je nespamet, če ne kaj hujšega. 7. Terditi, da je vino strup, da je v vinu nečistost, to je pa, po pravici smemo reči, nevarna zmota. Spomini na moje romanje v Sv. ©ežefo. p. E. p. 23. Iz Jeruzalema v Betlehem. (Konec). Dolina, po keteri smo se sedaj vozili, je dolina Etam, kjer je imel Salomon svoje drevorede, palače in verte. Pol ure od vodnjakov se pride v dolinico, ki jo krog in krog obdajajo goli, skaloviti hribi. Dolina sama je lepo zelena in rodovitna, in se imenuje zapert vert. To je tisti zaperti vert o keterem govori kralj Salomon v visoki pesmi: „Zapert vert si, sestra, moja nevesta, zapert vert, zapečaten stu-denec“. (Vis. p. 4, 12). In res, kako živo ti stopi pred oči v tem kraju visoka pesem modrega kralja. Tukaj vidiš razpočeno skalovje in luknjasto obzidje, za keterim gleda nevesta svojega ženina; tukaj si lehko misliš, kako so skakljale po skalah koze, seme in mladi jeleni. Srečali smo obilo ovac in koz, ki so jih gonili na pašo zagoreli pastirji in spomnil sem se pastirčka Davida, ki je pasel čredo svojega očeta po tih krajih. Minilo je že toliko stoletji in vender je tod življenje še vedno skoraj tako, kaker tiste dni, ki nam o njih pripoveduje sv. pismo. V najnovejšem času so sezidali prav v tej dolinici cerkev in samostan za redovnice, ki se imenujejo sestre Marijine zapertega verta. Vstanovil je to kongregacijo in sezidal samostan neki škof južne Amerike, keterega ime sem pozabil. Prav prijazno so nas sprejele pobožne redovnice. Zapele so nam v cerkvi krasno pesem o Materi Božji od, zapertega verta. Proti večeru smo se vernili v Betlehem, kjer so nas že čakali prodajavci, ki so nam ponujali na prodaj raznoverstne «odpustke». Opomnim, da smo bili po kvaranteni mi pervi romarji, zato so tem bolj silili v nas in se kosali s tem, kedo nam bo dal kako reč ceneje. Samo ob sebi se ume, da nismo nakupili dosti, ker so nam že v Jeruzalemu v samostanu sv. Saljvatorja vse obljubili. Kupil sem le nekaj lepih razglednic po silno nizki ceni. Dobil sem jih po 48 za en sam frank. Vsaka je torej stala še menj kot dva vinarja. 24 24. Cerkev sv. Ane in dvorana zadnje večerje v Jeruzalemu. Dne 24. februarija sem maševal v kapelici sv. Jožefa.. Po sv. maši smo se takoj vernili nazaj naravnost v Jeruzalem, kjer smo še dopoldne ogledali sloveče katoliško svetišče, cerkev sv. Ane, ki ni daleč od samostana sv. Odrešenika. Na mestu, kjer stoji dandanašnji cerkev, so sezidali že križarji svetišče sv. Ane, ker je staro izročilo terdilo,. da sta imela Joahim in Aha v Jeruzalemu pri ovčji kopeli hišo, v keteri je bila rojena prečista devica Marija. To izročilo poterjujeta tudi jeruzalemski patrijarh Sofronij in sv. Janez Damaščan. Že, preden je prišla sv. Helena v Sv. Deželo, je stalo tukaj svetišče, ketero je pobožna cesarica popravila in olepšala. To svetišče je pozneje poderl kralj Kozroa, a cesar Justinijan je je zopet sezidal. Križarji so sezidali tukaj veliko cerkev, keteri so prizidali tudi samostan za benediktinke. Ker so v tem samostanu kot redovnice živele jako imenitne gospe in gospodične n. pr. Arda, žena kralja Balduina I, Judita, hči kralja Balduina II, je lehka umevno, da sta postala samostan in cerkev jako bogata. Leta 1187 so morale redovnice zapustiti samostan, iz keterega so napravili mohamedanci neko višjo mohamedansko šolo, ki je šele v 15. stoletju prenehala. Vsled tega je razpadlo polagoma samostansko poslopje, le cerkev se je nekako še ohranila. Leta 1856 je po končani vojski na Krimu suljtan Abdul-Mežid cerkev in samostanske razvaline iz hvaležnost za skazano pomoč podaril cesarju Napoleonu III. Francozi so odstranili gramoz in do celega popravili {lepo cerkev ter jo izročili misijonarjem, ketere je vstanovil kardinalj Lavižeri, in se imenujejo zavoljo bele redovne o-bleke : beli očetje. Ti redovniki imajo tukaj voliko semenišče za gerško-katoliške klerike. Cerkev sv. Ane je za svetiščem Božjega groba naj veča v Jeruzalemu. V Romanskem slogu zidana je dolga 34 m, široka pa 19 m. Zidovje in stebri so tudi od znotraj v "v cerkvi iz rezanega kamena. Iz desne ladije derži dvoje stopnjic, ki imajo lično kamenito ograjo ob strani, v podzemeljsko cerkvico brezmadežnega spočetja in rojstva Marijinega. Da je nekedanja Joahimova hiša sedaj pod zemljo, se ne bomo čudili, ako pomislimo, da se je vsled večkratnega razdejanja v Jeruzalemu nakopičilo po več metrov visoko gramoza. Tukaj je torej čudopolna božja mati zagledala luč •sveta. Polna milosti je stopila presveta devica brez madeža na ta svet; že v pervih trenutkih svojega življenja je bila najbogateje obdarovana z raznoverstnimi darovi sv. Duha. Na tem svetem mestu se romar hvaležno zahvali Bogu, ker je tukaj v pervič zasvetila človeštvu jutranja zarja po tako dolgi in tako temni noči. Pobožno se spominja lepih besed visoke pesmi: . .. „Kedo je ona, ki pride kaker vsha-jajoča zarja?" Ko so odstranjevali krog cerkve visoko nakopičeni gramoz, so našli nekaj jako imenitnega. Kaj pa ? Omenil sem že, da spričujeta jeruzalemski patrijarh Sofronij in sv. Janez Damaščan, da sta imela Joahim in Ana v Jeruzalemu hišo, ki je stala pri tako imenevani ovčji kopeli ali pri bajarju s petimi lopami. Pri kopanju so našli to ovčjo kopel, ketero omenja sv. Janez v svojem evangeliju, ko piše; „Je pa v Jeruzalemu ovčja kopel, ki se imenuje po hebrejskem Betzajda in je imela pet lop. V tih lopah je ležala velika množica bolnih, slepih, kraljevih, suhoudnih, ki so čakali plivkanja vode. Zakaj angelj Gospodov je v-časih prišel v kopel in voda je plivkala. „In kedor je po plivkanju vode pervi v kopel stopil, je ozdravel, ketero bolezen koli je imel". (Jan. 5, 2-4). Z velikim veseljem in zavnetjem sem ogledal leta bajar. Skozi duri se stopi na dvorišče, iz keterega derže stop-njice v bajar. Nad bajerjem je stala v srednjem veku cerkvica. Prijazen brat, ki je dobro govoril nemško, nam je pokazal tudi samostanski muzej, v keterem so beli očetje v lepem redu razverstili in razstavili vse starine, ki so jih tukaj pri izkopavanju dobili. Razstavljenih pa je tudi mnogo drugih starin tako, da dobe kleriki lehko jasen pogled v svetopisemsko starinoslovje, to tem bolj, ker je pri vsaki reči tudi listič, na keterem je zapisano ime starine in mesto sv. pisma, ki jo omenja. Popoldne smo šli mimo katoliškega patrijarhata in gerške bolnišnice in prišli smo v ulico, ki derži od Jafskih vrat v notranje mesto. Tukaj blizu stoji stolp kralja Davida, ki nas zopet spominja davne preteklosti. Nekedaj je stala tukaj jebuzejska terdnjava, ki so jo imeli Jebuzejci za tako terdno, da so zaničljivo in bahato rekli Izraeljcem, da zadosti za to terdnjavo, ako jo branijo slepi in hromi in da bi jo tudi v tem slučaju Izraeljci ne dobili v roke. Pa česer Jebuzejci niso pričakovali, se je zgodilo z božjo pomočjo. Kralj David je vzel to terdnjavo in spolnile so se besede sv. pisma, ki pravi: „Ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kedor ga varuje." (Ps. 126, 1.) Ko je bil pobožni kralj vzel terdnjavo, je sezidal tukaj svojo palačo. Stolp, ki tu stoji, se imenuje stolp kralja Davida. Stolp je skoraj gotovo pozneje sezidan, ali podlaga mu je pa brez dvojbe iz Davidovih časov. Blizu tega stolpa je postavil kralj Herod svojo palačo, ter krog nje zasadil krasne vertove. V varstvo palači in vertom je sezidal tri stolpe. Naj lepšega in naj vitkejšega je imenoval po svoji ženi Mariamne, druzega jako širokega in močnega je po svojem bratu imenoval Fazaelj, tretjega pa po svojem prijatelju Hipikus. Terdi se, da je stolp Fazaelj zidan na podlagi Davidovega stolpa. Mi gremo mimo tega stolpa in pridemo do protestan-tovske Kristusove cerkve. Tukaj nekje je moral stati prekrasni Herodov grad, keterega bajno lepoto je morda nekoliko venderle neresnično popisal judovski sloveči zgodovinar Jožef Flavij. Tukaj je stal Gospod pred Herodom, ki ga je zasramoval. Ko je namreč Pilat izvedel, da je Jezus Galilejec, se je hotel rešiti iz neprijetne zagate, zato je poslal Gospoda k Herodu, ki je sicer navadno prebival v mestu Tiberias, ki je pa bil tedaj zavoljo judovskih velikonočnih praznikov v Jeruzalemu. Herod je že davno čul o Jezusu in njegovih čudežih, zato je bil prav vesel, ko mu je Pilat poslal Gospoda. Pričakoval je namreč, da bo naredil Jezus kak čudež, zato, da bi se njemu prikupil. Sprejel ga je se svojimi dvorjani, toda Jezus nesramnemu mehkužnežu ni privoščil niti besede. Osramoten in togoten se Herod maščuje nad njim. Tako je ravnal ž njim, ki je večna modrost in vsegavedni Bog, kaker z norcem. Kraj po keterem smo sedaj hodili, se imenuje Sij on. To je kraj, ki je gotovo za vsacega kristijana znamenit, saj je nanj navezanih toliko dogodkov novega in starega zakona. Kolikrat se imenuje v psaljmih to ime ! Ko so Izra-eljci v Babilonu jedli kruh pregnanstva, so jokali, ko so se spominjali tega kraja. Živeli so v daljni, ptuji deželi, serce svoje pa so bili pustili na Sijonu. »Tam — t. j. v Babilonu — so nas popraševali, keteri so nas vjete peljali, po pesmih, in keteri so nas bili odpeljali, so rekli : -