LET NAROD V AMERXKL PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico _ od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. __.(Official Organ of four Slovenian Organizations) KUPUJTE VOJNE BONDEI ŠTEV. (NO.) 29 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 11, 194» LETNIK (VOL.) UL HARKOV OGROŽEN PO PADCP MESTA KURSK Od Kurska utegnejo Rusi prodreti za hrbet mestu Harko-vu. — Nevarnost za kompleks zapadno od Rostova se veča. — Lanske pridobitve Nemci hitro izgubljajo. Mcskva, Rusija. — Pod gigantskim pritiskom, ki ga izvajajo ruske sile, je morala nazijska armada napraviti nov umik na fronti severno od A-zovskega morja ter je pri tem izgubila zadnji ponedeljek utrjeno mesto Kursk, katerega je že dalje časa branila pred močnimi ruskimi napadi. Z izgubo tega mesta pa je prišlo v resno nevarnost tudi drugo važno- mesto, namreč Harkov, kajti velika možnost je, da se znajo ruske kolone obrniti od Kurska proti jugo-zapadu ter mu tako priti za hrbet, dočim nadaljujejo Rusi tudi direktno, ofenzivo proti njemu. Kakor je bilo že .včeraj po-ročano, &o pričeli Efctifc žati tudi celi velikanski kompleks zemlje, ki se razteza od Rostova proti zapadu, kajti kakor je razvidno, je njih namen, da od mesta Kramator-skaja prodro proti jugu do Azovskega morja in s tem obkolijo vse nemške armade, ki se nahajajo na omenjenem kompleksu. V torek je postala ta nevarnost za Nemce še očitnejša, ko so Rusi v odseku Karamatorska zasedli število krajev. Pridobitve na ozemlju, ki so jih Nemci izsilili tekom lanske ofenzive, se dan za dnem bolj krčijo, tako, da imajo od vsega, kar so lani zasedli, zdaj v rokah le še ozek pas, raztezajoč se severozapadno od Rostova, in mali kos v zapadnem Kavkazu. Višje proti severu so Rusi prekoračiti že velik odsek črte, s katere so Nemci .zaečli svojo lansko ofenzivo. Po tem velikem preobratu bojne sreče se je začelo že ugibanje, kje se sploh namerava nemški umik ustaviti, ter se domneva, da bi v slučaju, da zapadni zaveznici otvorite NOV NAZIJSKI PRITISK Nemčija utegne napeti zadnje sile, da se obvaruje. Bern, Švica.--Koncem preteklega tedna se je vršil v Hitlerjevem glavnem stanu sestanek * 7ijskih "gaulajter-jev," na «ttverem so, kakor se z gotovostjo sklepa, dobili j Hitlerjevi pomagači navodila,! kako izvršiti končno in popolno mobilizacijo vseh razpolož-; Ijivih sil in virov v Nemčiji in v zasedenih deželah, da se obvaruje cfefteTaV4pre cf, da je bilo M tem bojnert «pozorišču ubitih nad 25,000 Amerikancev, a Japoncev nekaj manj kot 17,000. Ta džungelski otok je bil v tekom zadnjih šest mesecev v da je prejel naročilo za te narod z fnogočno silo ter ga: resnici pozorišče skrajno srdi- nemškem radio se je v ponedeljek navajalo, da je Hitler izrazil prepričanje, da bodo delo zadnji ponedeljek. Pred-, sedanji resni časi in pa odpor-sednik podjetja se je izrazil,] ni nemški duh navdali nemški trakove od armadnih oblasti napravili nepremagljivega. pred okrog dvema mesecema. -°- _o— CENA MLEKU ZA FARMAR 114 MILJARD SE JE SE OMEJI ZASLUŽILO Washington, D. C. — Iz u- Washington, D. C. — Skup- j rada administracije za cene se .ni dohodki v Zed. državah te- je v ponedeljek objavilo, da kom zadnjega leta so znašali nekaj manj kot 114 miljard se namerava postaviti "strop" cenam mleku, katere se smejo dolarjev, kakor je v ponede- plačati farmarjem. Namen je, ljek razodel trgovinski tajnik, kakor se navaja, da se prepre-To je najvišji dohodek v zgo- či nadaljnje poviševanje cen dovini dežele. - | mleku v podrobni prodaji. OBRAMBNI BALON SE ZRUŠIL drugo fronto, bilo Rusom omogočeno, prodreti tja v Nemčijo samo- STALINGRAD IZGUBIL PO-DOBO PREJŠNJEGA MESTA Ameriški časnikar D. M. Nichol je imel priliko obiskati rusko mesto «Stalingrad in vtis, ki ga je med tem obiskom dobil in ga je popisal za svoj list, je, da to mesto sploh nima več podobe, da bi bili v njem kdaj živeli ljudje. Ena sama razvalina je v pravem pomenu besede. V celem mestu, ki ima po-| dobno velikost kakor Minneapolis, ni, praVi časnikar, niti eno poslop'je, da bi bilo osta-■ lo nepoškodovano; razdejanje: je tako, da človek ne more verjeti lastnim očem. Sledovi prejšnjih ulic se komaj vidijo. Preko ruševin ležijo vse navzkriž razbite cestne kare in tračnice. Kjer se vidi kaj zemlje, je ta naravnost zdrobljena v prah od granat. V vsem mestu je našel časnikar le dve šipi. Ena je bila v podzemskem zaščitenem bivališču nemškega generala Paulusa in drugo je imela v rokah neka ženska, ki jo je našla, kdo ve kje. Nad razvalinami vlada naravnost grobna tihota, dočim so še komaj pred tednom dni grmeli tamkaj topovi. Tišino prekinejo od časa do časa poki min, katere razstreljujejo saperski oddelki, ki so začeli težavno nalogo, očiščevati mesto nevarnih eksploziv. Civilistov se vidi le malo. tih bojev, ki so se vršili v takih nepopisnih okoliščinah, na kakoršne ameriške čete še niso nikjer naletele. -o- ŠTEVILNI BOMBNI NAPADI ZAVEZNIKOV London, Anglija. — Tekom nedelje in ponedeljka so britanski in ameriški aeroplani izvršili bombne napade na število osiščnih središč. Eno med najbolj prizadetimi je bilo francosko obrežno mesto Lorient, kjer so dvotonske bombe povzročile tako razdejanje, da je nemška vlada odredila izpraznitev mesta in okolice. Veliko škodo je utrpelo tudi italijansko mesto Neapel, kjer so bombe v nedeljo zanetile dalekosežne poža-». re. je, katera so slovenski uporniki zapalili. Nemške oblasti so brez dvoma obe žagi zopet popravile, kajti naslednje poročilo dokazuje, da sta bili obe že drugič uničeni. --o- Podtajni Slovenski časopis "Slobodna Slovenija" objavlja v svoji sedemnajsti številki z dne 10. avgusta 1942 naslednje : Nemško klanje Kot represalije partizanskih požigov na Hrušici in Duplici, je dala nemška oblast ustreliti 133 talcev: Jurjevič Ivan, Martin; Neznani kraji: Krušič Franc, Vi-dic Albert, Pintar Franc. Strašna je usoda Slovenskega naroda! -o- Kako Nemci širijo svojo "kulturo" med Slovenci na Štajerskem Švedski časopis "Svenska Pressen" poroča dne 26. oktobra: Po zaključku vojne z Jugoslavijo so Nemci takoj anekti-Xali in vključili .v nemški raj h vso Spodnjo Štajersko. Pridobili so s tem 500.000 prebival- Duplje: Šolar Fr., Pavlin cev, ki govore, kakor pravijo Fr., Eržen Fr., Perko Fr., Roz- Nemci, slovenski 'dialekt', man Iv., Kocjančič; Gabrše: pred kratkim je objavil vo-Hiršenfelder Vikt.; Stanovnik dja štajerskega Heimat Ver-An., in Al.; Radovljica: Te- band-a v Marburger Zeitung ston Jože; Reprije: Meglič pod svojim lastnim podpisom, Pet., Drešar Jože; Pristava:; da prepoveduje našemu prebi-Pandež Bog., Perko Fr., Pu- valstvu govoriti slovenščino in ger M., Jože, Janez in Peter, mtl obenem zapoveduje, da se Zupan Luka, Ogrin Alb.; Ri- j takoj nauči nemščine. Z oni-bec: Ferjen G., Gracelj Iv.; mi, ki bi kljub temu, da so Ljubno: Krivic, Krivic St.. Po- zmožni nemščine, govorili gačnik Jože, Pfeifer Fr., Rav- kakšen tuj dialekt (slovenšči-nik Iv.; Trzin: Rebolj Jože, no), se bo ravnalo kakor s Šiška Jože Gunclje: Šušter- saboterji. Glasom novic iz čič Peter. Mengeš: Ves Fr., | Berlina je razglas določil, da Blejc Andrej; Kamnik: Hri- bodo prestopki kaznovani z iz-bar Iv., Kobilšek Jože, Mrak kij učenj efti iz občine. Fr.; Škofja Loka: Fibijas Mar-j Spodnja Štajerska zdaj ni jan, Pire Dušan, Ušeničnik Jo- j več avstro-ogrska provinca, že, Bajželj F.; Kranj: Novak temveč del večjega nemškega Fr., Pristovnik, Golob Vladi- rajha. V Nemčiji, pravi Lei-mir; Gorše: Trampuž St.; ter štajerskega Heimat Ver-Hrušica: Polka Fr., Pajer Jo- band-a, se govori le nemški, a ----Eden balonov, kakorini se uporabljajo ▼ Londonu za obrambo mosta pred letalskimi napadi, se je odtrgal v zraku in padel na neke poslopje v mestu. Primerjaje balon s poslopjem, vidimo, kako ogromno velikost ima. ŽENSKE "KUPOVALE" ČEVLJE BREZ DENARJA Trgovci s čevlji so se v ponedeljek pripravljali za naval, o katerem so z gotovostjo pričakovali, da se bo pojavil dru- i gi dan, ko bo stopilo odmerjanje obuval v veljavo. Pričakovalo se je to zlasti glede ženskih čevljev in v takih trgovinah so imeli prodajalci v ponedeljek celi dan dosti opravila, da so stregli ženskam, ki so brez denarja prišle pomer-jat "šolne" ter se priporočat, naj se rezervirajo za nje drugi dan. Ženske rade pomerja-jo čevlje, tako so se izražali prodajalci, ako vedo, da jih ne bo treba kupiti, in čim dražje so, tem raje jih nataknejo na noge; o mnogih, ki so "rezervirale" kak dragi par, sploh niso pričakovali, da bi se vrnile drugi dan. Moški nasprotno niso kazali posebnega razburjenja nad celo zadevo s kartami; koliko jih pa tudi je, da si kupijo po tri pare čevljev na leto? teh 500.000 spodnjih Štajercev, vendar ne more zahteva-Jerman Edv., Jerše Anton, ti, da se sto milijonov Nemcev Krive Ludvik, Kobentar Andr., nauči spodnje štajerskega dia-Kocmar Matej, Lipovšek Al-j lekta. Naučiti se morajo govo-~ bin, Markizeti Ludv., Masterle riti nemščino iz nazornih in Al, Potočnik Jože, Vidic Jo- stvarnih razlogov. V teku zi-že, Pire Va., Madcen A., Med- j me leta 1941-42 se je baje na-vešček Milan, Razinger Slav- učilo nemščine 10.000 dečkov ko, Purkart Mirko, Tepina VI, | in deklic v otroških vrtcih in Mrvica Fr. Ambrožič: Err Fr., j šolah, a 130.000 odraslih se je Valentin, C r n o 1 a Stanko, j učilo jezika v posebnih tečajih Krems Jože, Valentin, Pečnik pri Heimat Verband-u. Za zi- Val., Hotovlje: Demšar Al.; Srednja Vas: Bizjak Jože, In-glič Pav.; Pušal: H&rtman Fr. fbivši pol. komisar na Jesenicah); Podgora: Debelak Ant., mo 1942-43 pa naj velja geslo, da se vsakdo nauči nemščine in da ta jezik potem tudi govori. Od vsakogar, ki zna nemško, zahtevam, da se.po- Froehlich Janko, Vuri Jože, slučuje izključno le nemščine. Tavčar Pav.; Koroška Bela: Vi niste Slovenci, vi ste spojni Turk Karel, Pestotnik Al.; Je-seif ce: Majet^č Viktor, Bur-nik Al, Preželj Al., Jamšek Jakob, Krmelj Val.. Krivec Av., Likovič Rudolf; Št. Vid: j Capuder Ivan; Polce: Marin-čič Eg., Valentin; Javornik: Pogrjac; Savlje: Okršlja Ig.; Javornik: Mohorič Mirko, Muri Jože; Pičiče r Pintar Franc; Preserjes Jerman St.; Ljubljana: Kotnik Al., Kočman Iv.; Lesce: Rabič V., Sitar Fr., Smodin Jos.; Brezovica: Pav-Hč M.; Klopce: Peterka Pet.; člen nemške narodne skupnosti. Preskočite poslednjo ovi- -P*, \ r Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 11. februarja 1943 t Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. • Ustanovljen leta lttl jg* Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184» W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 tm*. Za celo leto Za pol leta . Za četrt leU Naročninat .$6.00 3.00 1.75 Za Chicago, ganado la Evropo: Za celo leto_$7.00 Za pol leta_3.50 Za Četrt leta_2.00 Posamezna Številka _ ! 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year 46.00 For half a year_____3.00 For three months__1.75 Chicago, Canada and Europe: For one year $7 00 For half a year_ 3.50 For three months_2.00 Single copy___3c POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj jo plačana vasa naročnina. Prva pomeni me-sac, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi Tainsga pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na ured-niiiro vsaj dan in pol pred dnevom, ko izid« lisi. — Za zadnjo številko v »•dnu j# čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne ošra. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. A.: KO BI SE STVAR LE PRAV RAZUMELA! Menda še ni bilo na svetu vojne, ki bi bila zgolj vojaška zadeva. Tudi ne vojne, ki bi bila zgolj patriotična reč. Tudi današnja ni. Patriotizem, ljubezen do domovine, navdušenje za rešitev domovine iz nevarnosti — vse te podobne lepe reci stopijo v vojnem času posebno izrazito v ospredje in končno res drugače biti ne more. Uspehi na bojnem polju se proslavljajo na vse pretege in vsevprek se poudarja, da mora vse drugo stopiti v ozadje in počakati povojnih časov — zdaj gre za to, da dobimo zmago. Še po tem naj nihče dosti ne sprašuje, kako jo dobivamo in jo bomo dobili. Zmaga je zmaga, pa naj jo prinese Miklavž ali pa škrat! Razumemo to, toda razumeti moramo tudi še kaj drugega. Razumeti moramo in praktično upoštevati, da vojna le ni tako lepa reč,,da bi vso njeno vsebino pokrila ena sama beseda — patriotizem! V zvezi z vojno je še sto in sto drugih reči, ki zdaleč niso tako lepe ko goli patriotizem, ki gre na svojem višku tako daleč, da vse drugo potisne da-i leč v ozadje ali celo popoln<^na zatemni. Kljub temu da je pred nami in z nami zeI6 uflodna vojna, ne smemo izgubiti možnosti, da gledamo na svet in njegovo početje s kritični-i mi očmi. Zakaj ravno taka nekritičnost utegne prinesti tisto, česar se menda že prav ves svet boji, da bo zmaga sicer "na pravi strani", miru, ki naj ga zmaga prinese, pa nazadnje ne bo — nikjer ... Slovenski Amerikanci smo bili pred vojno in smo tudi še sedaj — kaj ? Nekateri sicer katoličani, drugi socialisti — menda več "taborov" res ni med nami, — toda Slovenci in demokratje smo vsi. Enako smo vsi Amerikanci, da, celo ameriški patriotje. Menda ni bilo treba za nobenega med nami šele tega vojnega viharja, da se je vnel v njem tudi ameriški patriotizem. Zdaj smo seveda vsi z dušo in telesom za to, da po svo jih močeh podpremo Ameriko v njenih vojnih naporih. Navdušeni smo za ameriško vojno. Bila nam je usiljena. pravimo in smo o tem prepričani. Če se kaj takega zgodi, res nikakor ne kaže drugega ko seči po orožju in iti tako daleč, kakor daleč pač vodijo nepreračunljiva pota vojne same. Pri vsem tem pa ne sme iti naša vnema za vojno tako daleč, da bi pozabili na tisto, kar bomo vsi priznali: V resnici in načelno smo vsi proti vojni. Načelno vsi vojno odločno obsojamo. V dnu svojega prepričanja nas boli in nas mora boleti, kadar čujemo: toliko in toliko jih je padlo v zadnjih dneh na tem bojišču, toliko na onem ... Čeravnc navadno številke pomenijo nadaljnji korak v vojnem poteku nam v prid — že zato, ker številk, ki nam niso v prid. navadno ne slišimo in ne beremo — in zato z navdušenjem sprejemamo taka poročila, vendar se nagonsko ogibljemo tega, da bi taka poročila tudi kar tjavendan poveličevali. Ce bi to storili, bi samo dokazovali: pozabili smo v navalu vojnega navdušenja, da smo prav za prav vsi — načelno — proti vojni. Biti proti vojni kot taki nam narekuje že naše slovenstvo. Cemu razlagati, zakaj tako? Biti načelno proti vojni, nam narekuje naš demokrati-zem. Demokratizem je smisel za človečanske pravice človeka. Kdaj se take pravice bolj teptajo ko v vojnih časih? Biti proti vojni nam narekuje naše amerikanstvo. Ali se ni Amerika na vse pretege branila vojne, dokler se je mogla? Vsaj tako smo bili in smo poučeni. Biti proti vo^ni v načelu nam narekuje krščanstvo, posebej katoličanstvo. Tako zelo nam krščanstvo to narekuje, da se mnogi pohujšujejo nad njim, kako da vendar po dvatisočletnem obstoju vojne še ni odpravilo ... Še bolj se pohujšujejo oni, ki očitajo, recimo katoliški cerkvi, da "blagoslavlja orožje". Toda kaj hočemo, ko pa krščanstvo nima opraviti samo z lepimi nauki v svojih svetih knjigah, ampak tudi — in to še prav posebno — z ljudmi, ki ne žive V bukvah, ampak v zelo nelepem in nesvetem svetu! Kako bo krščanstvo odpravilo vojno, ko ne more odpraviti s sveta sedmih poglavitnih grehov, o katerih Cerkvi nasprotni svet na vsa usta tjgR, da niti grehi niso. Samo "grehi". Tistim med nami, ki se priznavajo k socialistom, narekuje biti proti vojni tudi ravno ta njihov socializem. V svojem bistvu je socializem glasnik vsečloveškega bratstva, pa naj je to idejo zajel iz krščanstva ali mu je padla v naročje od kod drugod, to je? tu brez pomena. Vsečloveško bratstvo — kako naj gre to skupaj z vojnim navdušenjem? Tem skupinam nasproti stoje razni ultra-nacionalisti, imperialisti, militaristi in podobni — "nadljudje". Med njimi ni demokratov, ni socialistov, ni katoličanov — razen morda po imenu. Kateri torej ne štejemo sami sebe med nadljudi ampak samo med ljudi, smo vsi v enaki koži. Vojno sovražimo, pa vendar pri najboljši volji ne moremo mimo nje in jo moramo — do nel^e meje — celo poveličevati. Ne vsake vojne, pač pa tisto, ki je pač "naša". In vendar mora krščanstvo, posebej katoličanstvo, toliko obrekovanja nase vzeti radi svojega "neodločnega stališča" napram vojnam, ki jih vodijo v raznih časih razne države. Ameriški kardinali in škofje na primer izdajo v vojnem času neko izjavo, ki "endorzira" ameriško vojno izrecno in naravnost — ne da bi s tem vojno sploh odobravali, papež v Rimu pa svojega imena nima med podpisanimi predstavniki Cerkve — pa mnogim že ni prav. Nekaterim je papež "prikrit simpatičar osišča", ameriški škofje pa hinavci. Drugim je papež samo "velik oportunist", ameriški škofje pa "nezanesljiv element". Vse skupaj pa kaže, da v katoličanstvu ni nobene enotnosti — pravijo zopet drugi. Ko se pa utegne veter malo obrniti, ko bo potihnilo sedanje vojno navdušenje po zmagi in — upajmo — po končanih mirovnih pogodbah, bo pa zopet ves Cerkvi nasprotni svet potegnil skupaj in razglašal, da je katoliška cerkev "blagoslavljala orožje" — in to celo na obeh straneh ... NA DELO ZA PIONIRJA SLOVENSKIH LISTOV V AMERIKI! Johnstown, Pa. V tem mesecu so vsi katoliški Amerikanci poklicani na delo za katoliški tisk. Zato naj se Vam nikar ne zdi iz reda, da ima v tem času tudi Ameri-kanski Slovenec kampanjo za pridobitev novih naročnikov. Marsikdo se spotika ob te letne kampanje lista, češ, kaj je tega treba? Ne vidijo pa, da imajo nekateri listi vsak dan v letu kampanjo za svoje liste, v vsih mogočih oblikah, po domovih, dvoranah in društvenih prireditvah. In pa, da bi imeli malo več značajnosti oni, ki se na zunaj kažejo katoličani, bi najbrž ne bilo treba posebnih prošenj in kampanje. Premnogi se boje, da bi kedo, ki je drugačnega mnenja videl katoliški list v njih hiši. in ga zato ob prvi priložnosti vržejo čez prag, češ, imam toliko listov, ne morem vsega prečitati, še manj pa vsega plačati. In vendar, prijatelj ! Imel bi več vpogleda v življenje in svet, ako bi se včasih ozrl preko plota, spoznal bi mogoče, da ni sosed res tako slab, kakor ti ga slika časopisje gotove stranke. In ne pozabite, da je list A. S. prvi, začel svoje kulturno delo v Ameriki; je torej pionir pri slovenskem častnikar-stvu te dežele. Koliko je dobrega storil za narod v svojih 52 letih, ve le Bog. Ljubitelji slovenskega naroda so ga u-stanovili za narod, in v tem du- hu še vedno deluje in bo deloval, dokler bo hodil v slovenske domove širom naše nove domovine. Dragi rojaki naročniki. Ska-žimo se v tej kampanji zmage, hvaležne listu pionirju s tem, da mu~ pridobimo novih naročnikov. Recimo si, ako je začel prvi delovati za narod, je vreden, da deluje dokler zadnjega slovenskega naseljenca ne pokrije grob. Štejmo si v ponos, da prihaja najstarejši slovenski list v naše hiše, in to brez razlike, katerega prepričanja si. Sin ali hči si slovenskega naroda, istega naroda, za katerega dela list pionir Amerikanski Slovenec nad pol stoletja. Rojak, rojakinja, stopita v vrste njegovih naročnikov in čitate-Ijev! V upanju da kampanja zrnate ne pojde mimo Vas brez novega naročnika, Vas pozdravlja Lovro. VESELICA S K U P NIH SLOVENSKIH DRUŠTEV IN KLUBOV Za v pomoč bednim rojakom v stari domovini. Pueblo, Colo. Podružnica št. 20 JPO-SS v Pueblo, Colo., priredi veselico 14. februarja 1943 v St. Joseph Hall. Cisti dobiček te veselice bo šel v podporo našim bednim rojakom v stari domovini. Moj namen je, da se ta veselica prične že popoldne namesto samo zvečer. Da se pa o vsem tem natanč- no domenimo, zato prosim vsei uradnike JPO-SS, kakor tudi y«e zastopnik* in uradnike društev in klubov, da se ude-ležije seje, katero sklicujem v ta namen, v petek dne 12. februarja 1943 v dvorani društva sv. Jožefa (St. Joseph Hall). Pričete k seje ob 8. uri zvečer. Rojaki in rojakinje, pomnite, da to ni delo samo za posameznika, ampak to je delo za nas vse. Vsi smo dolžni da pomagamo pri tej vzvišeni akciji. Zato pa pridite na sejo vsi! To je zastopniki društev, kakor tudi društveni uradniki in sploh člani posameznih društev in klubov. To je vsi oni, kateri ste pripravljeni pomagati pri tej veselici, in tudi še pri poznejšemu delu v zvezi s pomožno akcijo. Z bratskim pozdravom, Za podružnico št. 20 JPO-SS,. Pueblo, Colo., John Germt predsednik. o- O SLOVANIH IN O VOJNIH GROZOTAH Cleveland, O. Čitala sem v uredniškem članku v Amerikanskem Slovencu o matki Rusiji, da bi bilo dobro, ako bi se ves slovanski narod strnil, da bi vsi spadali pod Rusijo. Po mojem skromnem mnenju bi pod Stalinom imel slovanski narod še slabše čase, kakor jih je imel pod jugoslovanskim režimom. Stalin bi nikdar ne menjal svojih nazorov, kakoršen je bil pred vojno, tak bi bil po vojni. Seveda se sedaj dela nekoliko boljšega, ker se nadeja dosti pomoči od zaveznikov. Po vojni bi bil pa isti preganjalec vere, in siromaki delavci bi delali zopet samo za obleko in skromni živež, in ravno tako bi kmet obdeloval širno polje samo za druge, kakor smo večkrat čitali. Ru sija je sama ob sebi neprecenljive vrednosti, ker ima v sebi neizčrpne oljne vrelce ter vsakovrstnih rud in širAa rodovitna polja. Ampak vodstva so pa bila že stoletja slaba in oderuška, tudi pod carskim režimom, zato je pa tako prišlo, da je cela carjeva družina morala dati življenje za vse prejšnje zločine raznih mehkužnežev na carskih tro-nih. Odobravala bi pa, da bi se ves slovanski narod izven Rusije strnil po vojni v eno samo državo, v republiko brez kraljev in cesarjev, ker ti so odirali ljudstvo v pravem pomenu besede, sami so pa živeli v zlatu in demantih na račun siromakov, in se vozili v zlatih kočijah, kakor smo čitali o nizozemski kraljici (kje jo ima sedaj, sem radovedna) ! Pa še nekaj o vojni! Nekoč sem čitala še o zadnji svetovni vojni, kako sta dva vojaka nasprotnih taborov umrla. Xo sta ležala smrtno ranjena v jarku, je eden klical ženo in otroka in mater, zakaj jih ni poleg njega, da bi videla, koliko trpi, pa se zopet drugi oglasi ter istotako kliče svojo ženo in mater. Oba tarnata, da nočeta umreti, ko sta še tako mlada. Drug drugemu razodevate, kaj čutita, ko jima gi-ne življenje pri odprtih ranah. Ko jima je življenje skoraj poteklo, sta si pa stisnila desnice in drug . drugemu dahnila .besedo: Odpusti! Ali ni to grozovito, kar vojna zahteva: kolikor več jih u-moriš, toliko večji junak si, ni pa nobenega vprašanja, koga si umoril. Noč in dan se delajo morilni izdelki. Koliko groznega trpljenja in žalosti dela ta vojna, je nepopisljivo. Eden tak nad vse žalosten slučaj se je zgodil v Detroitu. Tam žive starši žene mojega sina, ki so ravno bili sedaj tukaj ob rojstvu sinčka. Pa so mi pripovedovali, da je njihova soseda imela sina, ki ji je bil nad vse dober; pridno je skrbel za mater, še posebno, kar ji je mož umrl; ta sin ji je bil vse, tolažil jo je na vse načine, ko je tako žalovala za možem. Kar pride poziv, da mora k vojakom. Sirota žena ni vedela, kaj naj vendar naredi, ko ji je bilo vzeto zadnje upanje. Sin je vedel, kaj je pomenilo za mater, ko jo je moral pustiti samo, tolažil jo je, da ji bo vsak dan pisal in da mogoče kmalu zopet pride. Nekaj časa je v resnici dobivala pisma redno, kar naenkrat so pa pisma popolnoma izostala. Polna strahu piše na vlado, kaj je z njenim sinom, da nič ne piše več. Odgovorili so ji kar na kratko, brez usmiljenja, da je mrtev. Mrtev njen toliko ljubljeni sin! Takoj ko jfe pismo prečitala, se je siroti omračil um, ni niti jokala ali tarnala, ampak je šla na podstrešje, "kjer je imela še otroški voziček; spomin, ko je bil njen sin še dete. Vzela ga je iz podstrešje ter ga peljala naravnost pred hišo kjer stanuje, in sedaj ga vozi dnevno gori in doli, ljudje jo pa s sočutjem gledajo. Ali ni to žalostna tragedija dvajsetega /stoletja? Koliko smo že molili, da bi nas Bog varoval vojske, kuge in lakote, saj kjer je vojska, je tudi lakota in kuga: to so tri grozne sestre. Koliko lakote so ljudje prestali v starem kraju med vojno in po vojni, ko so povedali, da so iz same črne moke kuhali sok, nobenega druzega jedila ni bilo. Ako bo sedanja vojna kaj dolgo trajala, znamo še tudi tukaj občutiti lakoto. Ako bodo vojni poglavarji v sedanji vojni tudi tako svoje-glavni o sklenitvi miru, kakor so bili pri zadnji svetovni vojni, potem gorje celemu svetu. Naj zadostuje o vojni! , Kjer koli- s koso smrt kosi, Zamre sovraštvo, jeza izgori. V sovraštvu vsem žarelo je oko, — < *j Zdaj vsi ste bratje pod zemljo! - , < ■ i • \ Vam, ki ste polno čašo bolečin izpili duškoma, naj bo v spomin: Prišel bo čas, ko bo od vseh proklet On, ki zmedel je sedanji svet._ 'fl . * Mary Modrijan. ——o- Poročajte takoj o v»eh dogodkih v "A. S.», ki se dogode v vaši naselbini! DOGODKI |aed Slovenci po * ikfc. Ameriki. , * Na dopustu Chicago, 111. — St. Sgt. Anthony J. Terselich je bil zadnji teden doma na tridnevnem dopustu. Sedaj se nahaja v Indian Town Gap Military Reservation, Pa., kanior je bil pred kratkim prestavljen iz Camp Pickett, Va. Je zdrav in se dobro počuti. v II •»■«■ * . . T TARZAN (641) V NEVARNOST Rdeči Križ Chicago, 111. —- Odsek Rdečega Križa pri Sv. Štefanu je pridno na delu. Dekleta in žene se zberejo trikrat na teden, to je v torek, sredo in petek, ob osmih zvečer v cerkveni dvorani, kjer šivajo in zlagajo obveze za ranjene vojake. Pri tem požrtvovalnem in skrajno potrebnem patrijotičnem delu pa potrebujejo še več pomoči, zato vabijo, naj se jim še več žen in deklet pridruži. Stvar se sama zadosti priporoča in ne potrebuje veliko pisanja. Kateri rojakinji je količkaj mogoče, naj stopi y vrste Rdečega Križa. Poroka 2 * ' ' West Allis, Wis. — Kakor je bilo na tem mestu že mimogrede omenjeno, se bosta dne 22. februarja v cerkvi sv. Janeza Ev. v Milwaukee poročila Miss Rose Deželan in Mr. Erwin Vodnik. Poroka se bo vršila ob 9. uri dopoldne. Nevesta je hčerka Mrs. Anton Deželan; oče ji je umrl meseca aprila 1933. Ženin pa je sin Mr. in Mrs. John Vodnik, So. 2 St., ki imata na tem naslovu grocerijsko trgovino. — Mrs. Marie Floryan. Važen shod 1 * * i r Rock Springs, Wyo. — Pripravljalni odbor za ustanovitev lokalne podružnice Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta sklicuje splošno javno sejo vseh starejših in mlajših rojakov in rojakinj v Rock Springs in okolici za nedeljo večer 14. februarja ob 7. uri v Slovenskem Domu, da se skupno pogovorimo kako bomo pomagali Slovencem v domovini. — Mary Taucher. i . Stari rožni venci ! ^ Chicago, III. — Včasih smo mislili, da je rožni venec za-iiič, kakor hitro se izgubi križec ali pa nekaj jagod. V vojnem času pa tudi strgani rožni venci zelo prav pridejo. Kdor ima katerega, naj ga prinese v župnišče ali pa naj ga enostavno dene v posebno škat-ljo, ki je v ta namen pripravljena zadaj v cerkvi. Vojaki prosijo za rožne vence. Naše Girl Scouts, ki si, kakor mravlje, vedno najdejo kako delo, pa zbirajo stare rožne vence, jih popravijo in pošljejo vojakom. Kolikega pomena je to delo, eden izmed nas, ki še nismo nikoli bili v smrtni nevarnosti po močvirnih džunglah in peščenih puščavah, sploh presoditi ne more. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs "TAROAN T LOOK OUT** C3.1ED GRANDMA AKERS. SCRApod uplivom radia in pred dramami filma. Bil je moder papež, ki je ob pojavu moderne dobe, uvedel dnevno prejemanje obhajila. Pij X. je videl v naprej, da naša visoko komplicirana družba prežeta z napačnimi "izmi" in slabimi ideologijami, potrebuje posebne milosti dnevno. Ampak sodelovanje z milostjo je pre-domneva znanja. In ako posvetna sredstva s svojim izražanji dnevno uplivajo na druž-Jm>, pogostoma apelujoč na naravne instinkte, v takih okoliščinah družba potrebuje izra-iujočega sredstva dnevno, da jo vodi skozi močvaro sekula-rizma in napačnih idej." Pisatelj dalje navaja potrebo katoliškega dnevnika za apreobrnjenje Amerike in krepko zapiše: "Ideal cerkve je, da se prizadeva, da spreobrne ves svet." Piše dalje, da tisk je zato najbolj pripravno .sredstvo, da pouči nekatoliča-jie o pravilnosti. Kajti največji zadržek pri spreobračanju Amerike niso predsodki, ampak ignoranca, pravi pisatelj. Ko je enkrat ignoranca premagana, predsodki sami izginejo. Dnevni tisk je najbolj učinkovito sredstvo, ki ga imamo na razpolago, da gradimo sporazum in dobro volja med nekatoličani. Eden najbolj praznih argumentov, ki jih najdemo proti katoliškemu dnevniku je, da čas za njegov obstoj še ni zrel. Ako čas zanj še ni zrel, kedaj pa bo? Ali naj čakamo deset, petdeset ali sto let nanj? Ali ne kažejo vsa znamenja s svojimi vpijočimi potrebami po takem dnevniku, ali naj Še mi pokažemo, da je čas zrel za-Jto? Ako mi, ki po domnevi ži vimo v najbogatejši deželi na svetu, ne moremo financirati katoliškega dnevnika zdaj, kedaj ga pa bomo? Ako je to sploh kaj važno, .je to važno zdaj!" Članek omenja prenehanje katoliškega dnevnika "Catholic Daily Tribune", ki je izhajal v Dubuque, Ia. in je prenehal lani. Izdajatelje lista primerja pijonirjem. Potem pa govori o vzdržavanju dnevnika in zapiše: "Nihče naj bi ne poskušal začeti katol. dnevnika razven," če bi imel milijon dolarjev kapitala, ali istovred-nost v obliki prostovoljnega sodelovanja. Glavna podpora časopisa je oglaševanje in ne naročnina. Noben dnevni list, katoliški ali posveten, ne more biti odvisen direktno le od naročnikov. Naročnik je v pomoč, v kolikor ustvarja cirkulacijo in oglaševalec je v glavnem zainteresiran v cirkulacijo. Da pa ima cirkulacijo, časopis mora biti privlačen. Pridobil bo čitatelje, če ima za seboj dober uredniški in do-pisniški štab. Sposoben štab pa mora biti dobro plačan." Pisatelj razpravlja dalje še o drugih potrebah. Na koncu pa krepko zapiše: "Mi le samo upamo, da naše odlašanje za ustanovitev katoliškega dnevnika ne bo nam v zgubo, za katero bodo nas držale odgovorne bodoče generacije." Članek je zanimiv. Objavili smo le najbolj zanimive in -povdarjajoče odlomke. Več o tem pa bomo spregovorili v bodočih člankih, na katere o-pozarjamo vse naše čitatelje že danes. , (Dalje prih.)* RAZGOVORI V BRAZILIJI RAZNOTEROSTI FARME ZA VOJAKE, KO PRIDEJO NAZAJ Concordia, Kan. — V go-*voru, ki ga je imel concordij-ski škof Most Rev. Frank A. Thill te dni pred concordijsko trgovsko zbornico, je priporočal, . naj bi po vojni obnovni program deloma obstojal v tem, da bi pripravili farme za vojake, ko pridejo domov. Govor je poslušalo nad 600 oseb. , "Vojaki, ki bodo prišli nazaj in ki bodo še sploh zmožni misliti, bodo siti razdejanja jn prelivanja krvi ter bodo iskali zdravja za svoja izmučena telesa in miru' za svoje utrujene glave ravno na polju in v farmarskem delu," je rekel. Pred seboj imamo nalogo, katero morajo rešiti civilne, bratske, cerkven^ in dobrodelne organizacije roka v roki, je .dostavil, da bo mogoče pomagati fantom takoj. "V to smer so bile naravnane misli po vsaki vojni," je izjavil škof Thill, "in mi, ki go-.vorimo, da nam je pri srcu bodočnost našega domačega kraja, se moramo resno pripravljati, da primerno sodelujemo v ttj velikanski nalogi, da pripravimo lastna ognjišča vsaj našim domačinom po se-verozapadnem Kansasu, ko pridejo nazaj iz afriškega bla- 8lika je bila wseta. ko je predsednik Roosevelt na iTojem porratku is Airike obiskal Brazilijo ter imel v bližini pristanišča mesta Natal na neki ameriški bojni ladji konferenco s tamkajšnjim predsednikom Vargasom. Od lere na desno: Harry Hopkins, predsednflc Vargas ia predsednik Roosevelt. SANJE URESNIČENE Enfield, Nova Scotia. — Kot deček je E. H. Home sanjal, da bo nekoč prišel domov bogat in bo za svoje rojstno mesto napravil nekaj posebno imenitnega. Pozneje je postal prospektor; stikal je po gorah za zlato žilo in je inel srečo. Kot bogat mož se je sedaj povrnil v svoje rojstno mestece in tam sezidal na svoje stroške lepo novo Šolo iz opeke in samostan za sestre. Horne je dobil prav malo šolske izobrazbe v svoji mladosti. Zgodaj je začel iskati zlato. Leta in leta ni bilo uspeha, pač pa je bilo veliko težav, in velikokrat je bilo treba stradati, končno je pa le prišel do bogastva v zlatem rudokopu Noranda v Quebecu. S svojo ženo se je sedaj povrnil nazaj domov v svoj rojstni kraj in si kupil tam veliko farmo. Ko so novo šolo in sestrski konvent slovesno »tvorili, so bili navzoči vladni in cerkve-Razen štirih šolskih sob ima-ni zastopniki. V šoli je prostora za 150 učencev, kar za tisti kraj več kakor zadostuje, jo tudi precej veliko dvorano in laboratorije za domače in industrijalne vede. V šoli in v sestrski hiši so vse najmodernejše udobnosti. POLOVICA AMERIŠKEGA SIRA ZA VLADO Washington, D. C. — Živilski administrator Wickard je v nedeljo odredil, da se mora od 15. februarja naprej polo vica produkcije takozvanega ameriškega sira rezervirati za vlado. To se bo uporabilo, kakor se navaja, za vojaške sile in pa za odpošiljanje pod lend-lease. Sir je zdaj eden med številnimi produkti, katerih del je vlada rezervirala v o-menjene svrhe. 2e prej je bil rezerviran del mesa, surovega masla, konserviranih rib, kon-serviranega sadja in zelenjave pa toliko, da se bo to živilo zdaj odmerjalo. Predstavite ▼a iim prijateljem "Amer. Slovenca" m jim ga priporočite, de se nanj roče! ta, in nepopisljivi umazanosti, gnoju in barbarstvu drugih front," "Zdaj, ko gre povsod samo za denarni dobiček in vsakovrstne mehkužne udobnosti," je nadaljeval škof Thill, člo-,vek prav lahko pozabi, da bi skušal napraviti to našo zemljo in življenje na nji zadosti privlačno, da bi mikala naše mlajše in jih tudi obdržala, ko pridejo nazaj." "Množenje človeških bitij je bolj važno z o žirom na Boga, Cerkev in Državo, kakor pa množenje poslopij in kopičenje dolarjev." • -o- FEDERACIJA PROTI PREDLOGU ZA 2EN$KE Washington, D. C. — V kongresu je točasno neki pred log za dodatek k ustavi, po katerem bi se imele ženskam zagotoviti enake pravice moškimi. Delavska federacija pa se je zadnjo nedeljo izra žila nasprotno temu predlogu. Nje predsednik Green je dejal, da se federacija bori proti temu, da bi bile ženske kje zapostavljene, toda ako bi o-menjeni predlog zmagal, bi bilo to v njih izgubo, kajti razveljavljeni bi bili potem vsi zakoni, ki nudijo ženskam zaščito v industriji. ELEKTRIČNE ŽARNICE LAHKO IZMENJATE na sledečih krajih V svrho udobja odjemalcev svetilniške postrežbe so se ustanovile sirom Chica* ge nadaljnje agencije za izmenjavo. Pri vsaki teh agencij se lahko navadne (standard) izgorene žarnice zamenjajo za nove brez vsakih stroškov. Izredne žarnice se tudi dobe za malo posebno odškodnino. V vseh Commonwealth Edison Company podružničnih uradih, označenih z (*), se vam nudi ne samo postrežba z žarnicami, marveč tudi vse druge električne postrežbe. Preglejte doljnji seznam, da najdete prodajalno, ki vam je najbližja. COMMONWEALTH EDISON COMPANY- Sovo time, sov« f/res and sov« ga$oHmm ) Pfeot« net« the lamp bvlb exchange agency Merest yea > - DOWNTOWN T ^Commonwealth Edison Company, . . 70 4833 West Irving Park Rood * , 2733 Milwaukee Avenue * Gale Refrigeration Service, " 4817 W. Fulierton Ave. V---— v Ray Haas, 3611 N. Narragansett Ave. ' Meersman & Co., 6129 Northwest Highway '. Mont Clare Music Shop, 7115 W. Grand Ave. Charles Stasek & Co., 5715 Milwaukee Ave. i S. C Turek, 5432 W. Devon Ave. ^ Williams Hardware & Paint Co., 3222 W. Lawrence Ave. y Winsberg's Dry Goods, Inc., * v 5539 W. Belmont Ave. v Wolke & Kotler, 4811 Milwaukee Ave. ' Wood's Hardware, 6706 Northwest Highway NOSTH * A Better Radio Co., 1224 N. Clark St. Berg's Hardware & Paint, 2609 W. Peterson Rd. Alfred Bloch, 1900 N. Hoisted St. . ^Commonwealth Edison Company, ' 4562 Broadway 3138 Lincoln Ave. En-Ess Sales & Service, 1600 W. Morse Ave. F.&H. Hardware, 4616 N. Western Ave. \ E. A. Lindberg, 5402 N. Clark St. Schuemann Bros., 2247 W. Devon Ave. . Wonder Rodio Sales Co., 3157 Irving Park Rd. WIST Avenue Fair, 3859 W. North Ave. Berger's Hardware, 2327 W. Chicago Avev ^Commonwealth Edison Company,' 4231 W. Madison St. A. J. Hoffman, 2812 W.Madison St. 1 ^ A. M Kapsa & Co., 2000 Blue Island Ave.V-. Kedzie Ave. Store, 3153 W. Cermak Road u iec. Appliance Co., 809 S. Hoisted St. t Norman Reisenfeld, 1722 W. Roosevelt Roci! Rogers Co., 5655 W. Madison St. SOUTHWEST ( S. Baron, 4238 Archer Ave. Beverly Electric Shop, 2341 W. *5th St Czer & Sons, 2552 W. 59th St. Glaser's Radio Shop, Inc., 5123 S. Kedzie Ave. The Hoffman Hardware,* ( 1906 W. Monterey Ave. ~ • -Mt. Greenwood Hardware, 3136 W." 111th St. Solar Musk House, 3215 W. 26th St./ Edward Trost, 3111 W. 63rd St. ^ ~ sovm Berman's Hardware Store, 1638 W. 63rd St. Berman's Hardware & Paint Store, ~ 7918 S. Ashland Ave. C&R Auto Store, 436 W. 31st St. Carroll Hardware, 8947 S. Loomis St. \ Columbia Electric Shop, 524 E. 79th St. ^Commonwealth Edison Coqipany, \ v" \ <; 11046 S. Michigan Ave.' ~ : 852 W. 63rd St. r \ 4834 S. Ashland Ave. * % 424E.47thSt. * . _____.. Herbert Dtx Hardware, 7835 S. Hoisted St. Greenhut & Co., 9238 S. Cottage Grove Ave. SOUTH IA ST Almquist Radio & Electrical Appliance Co. 7445 S. Cottage Grove Ave. 1 . Burkhort's Hardware, 13445 Brandon Ave. ^Commonwealth Edison Company, -9025 Commercial Ave. *\ Hyman's Quality Shop, 2442 E. 79th St.-Lake City Radio & Electrical Appliance,' » 6617 S. Dorchester Ave. —* . Lawrence, Inc., 1910 E. 79th SO L J. Levine, 2228 E. 71st St. L Porges, 1327 E. 55th St. < -.. Edward J. Ridley, 10051 Indianapolis Blvd. ' Universal Repair Service, 1161 E. 53rd Si. , Wood lawn Radio & Music Co.,6251 S. SfitAve. ♦Company offices where all eJeeinc services ore avojfabfo FEBRUARJEVA ŠTEVILKA s "NOVEGA SVETA" Ta teden bo izšla februar-jeva števillfti družinskega mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: "SMERNICE MIRU" (uvodni članek). — "PREGLED" (političnih in drugih dogodkov). — P. Bogomil Tram-puš: "DOMOVINI" (pesem). — L.: "O PUSTU IN PUSTO-VANJXr (članek).' — Peter Bauer — L. Stanek: "MLADI MATERI" (pesem). — H. N.: " Z V E| Z D A T ASM ANIJE" (Črtica). — Matija Novak: "NAPOLEON" (življenjepis razbdritega" francoskega Napoleona) . — P. Bogomil Tram-pus: "PRIMORSKEMU" (pesem). — J. M. Trunk: "TIHE URE — NE Z GLAVO SKOZI ZID" (premišljevanje). — Dr. J. L. Zaplotnik: "JURIJ GODEC" (življenjepis). _ "IZREKI". — "SLOVENSKI PI-JONIR" (opisovanje slovenske naselbine v Steeltonu, Pa.). — F. Lis: "AMERIŠKA GLASBA" (članek). _ P. Bogomil Trampuš: "EZMERAL-DICE" (pesmi). — "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za zdravje, gospodinje in drugo). — M. Seemann — A. Lebar: "DVE KRONI" (interesantna povest). — C. K.: "GROFOV J AG AR" _ (Povest iz slovenskih krajev). * "Novi Svet" izhaja vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu. Vsak mesec prinaša svojim čitateljem zbrano zanimivo čtivo. Ali "Novi Svet" že prihaja v vašo hišo? Ce ne, naročite si ga! Ne bodite brez tega lepega lista. St^ne samo $2.00 za celo leto po Ameriki. Za Kanado in ostalo inozemstvo pa $3.00 letno. Naroča se pri naših zastopnikih, ali pa naročnino pošljite direktno na Upravo "NOVI SVET", 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois. MEH ZA SMEH STAVA AU KAKOR SE PO-SOJUJE, TAKO SE VRACUJE Prijatelji so sedeli z gospodarjem na graščinskem vrtu in pili. r Kar priraca mimo nerodna raca. "Ta raca", pravi graščak, "je naj požrešne j ša stvar pod milim nebom. Ta požre več nego deset morskih volkov in če bi ji ustrezal, bi me brez dvoma v kratkem pognala po zlu!" "Oho!" so ugovarjali gost je. "Prosim," je odgovoril graščak, "lahko dokažem. Ta raca je zadnja od dvajseterogla ve jate. Bilo mi je kar tako na lepem — natanko devetnajst dni je tega — na misel, da bi poskusil, kako daleč sega po-žrešnost teh živali. Dal sem eno od dvajseterih rac zaklati, razsekati in pomešati drugim med pičo. Na mah je bila žrtev požrta. Naslednji dan je prišla druga raca na vrsto. In hlastno se je vrglo ostalih o-semnajst na to meso. In tako je šlo naprej, dokler ni ta zverina davi požrla svoje zadnje tovarišice. Žival je torej iztrebila vso prirejo — devetnajst rac ima v želodcu. Rad bi ga poznal, ki pravi, da to ni vrhunec požrešnosti." "To ni vse skupaj nič!" je rekel dr. Bakun. "Res da nisem velik jedec, vendar si u-pam v enem samem dnevu pojesti dvajset rac!" "No, no! Le ne predebelo! Ali stavimo?" "Za kar hočete!" Stavili so za petdeset litrov jeruzalemca. Nato so se prijatelji razšli. »Naslednji dan so se ob istem ^času sešli in graščak je "delal strašno kisel o-£>raz. "Oho!" so kričali prijatelji, "Saj ste, kakor da bi bili stavo izgubili!" "Žal, res sem jo!" je godrnjal graščak. "Pomislite, ta adut, dr. Bakun, je požrl sinoči mojo zadnjo raco!" DO Y09 WANT A BABY? ■m Wwta ConbintMi triip Hm to Childless Hom^s Nothing equals s baby to bring coov-piete unity sod happiness into the borne and tie husband and wife together in s stronger bond of enduring love and mutual interest. Divorce is rare in the homti of couples that have children. Unhappy wives, childless due to relieve* able functional weakness may now enjoy the desires and activity of Nature's most wonderful creation—a normal, fnlly-d®-vdoped, vigorous woman. A sensational pfw vitamin treatment specifically for women may be jest die thing needed by the childless wile and quickly bring the happiness of a baby in the hooie. It is. of course, absolutely ha rud ess. If you are childless due to functional weakness and lack normal vigor—if you ,wish to eliminate one of the great causes of unhappy marriages, by all means try Perlex for one week. To introduce this new vitamin combination to a million women quickly, the Perlex Company, 314 N. Michigan Ave. Chicago, Illinois, will send a full 82.00 supply for only »1.00 end a few cents postage. Send no money —just your nam« and address. Perlex comes in a plain wrapper—directions are , very simple and do dkt or required. SLAMNIK ARICE! Potrebujemo izurjene delavke pri slamnikih. Pridite pripravljeni za delo. Abrams Bros., 65 E. Randolph St., 3rd FL, Chicago. HIŠA NA PRODAJ Da se poravna neka zapuščina, moram prodati za $2,-500 v gotovini, en blok daleč od cerkve sv. Štefana v Chi-.cagi, dvonadstropno leseno poslopje, prevlečeno z azbestom; stanovanja po 2x6 sobe, kurjava na vročo vodo v 1. nadstr. _ Za podrobnosti vprašajte S. W. Ropa, 1700 West 2lat Street, Chicago. Tel. CANal 5462. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — — I DR JOHN J. SMETANA 1 Pregleda je oči in predpisuje očala i 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1»01 So. Ashland A TeL Canal 0523 Uradne are: Tsak dan od 9 j zintrej do &30 zvečer. 1 SP 1 ' • V * ' ' i | V ■ i'? : ' * " • ■ Stran Š 1 K r' i ' i • -V.i J - AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 11. februarja 1943 Zgodba o povišanju Spisal Stanko Bor. /mmmm/m/m/mmmrmm. DOGODBICE Cul je glasove bratov in sester, ki so ga obkrožili in občudovali na njem vse: obleko, ki mu tako dobro pristoja, kapo in ... in... Kdaj je še prišel kateri vojak domov na dopust brez znaka strelcev? Tudi če je služil prvo leto in še ni izpolnil pogojev, ki se zahtevajo za strelca, ker jih sploh ni mogel zaradi prekratkega službovanja izpolniti, ali pa še ni bila tista skušnja za strelce, ali če sploh ni bil imenovan za strelca — vsak je prišel na dopust z znakom strelca! To je tako nerazdružljivo z dopustonf, da si ljudje že mislijo da je vsak vojak strelec, in bi se čudili, če bi kateri prišel brez tega znaka domov — kakor da bi ne bil popolen vojak. Ljudje, ki se ne razumejo na vojaščino! Kdor se pa razume in je bil sam vojak — seveda zadvomi! Ali s par besedami se pove, kaj in kaj — in mirna Bosna! - Da, da, in znak strelca bodo občudovali bratje in sestre in ga prijemali in poskušali izvleči bajonet iz nožnice in se sploh hoteli o vsem in o vsaki podrobnosti prepričati, kako je in kaj pomeni, kar nosi njih brat Janez. In jim bo z veščaškim govorom razložil. "Pa da si prišel — in nisi nič pisal!" bo rekla mati vdrugič, ker pač od veselja ne bo mogla in ne bo znala kaj drugega reči. "Kaj bi pisal, ko pa bi se lahko izpreme-nilo — in bi vas samo vznemirilo! Boljše je tako!" "Pa da so te pustili že takoj prvo leto in že o Božiču!" bo rekel oče z glasom, ki bo razodeval, da se razume na vso vojaščino. "Nihče ni dobil od cele kompanije, ki služi prvo leto, razen mene!" V očetovih očeh se bo pojavil ponoa. "Kako je to?" "E, jaz znam! Najbolje sem se odrezal pri defiliranju. Sam stotnik, strogi stotnik je rekel: Bravo, tako se rtiora defilirati, kakor defilira Janez Hudoklin! in me je potrepljal po rami in mi dal dopust." "No, da, to je že v naši rodovini, da se postavimoJ" In očetu se.bodo še bolj zasvetile oči v ponosu na svojega sina. "In pa veste, oče, jaz pridem v šolo za šarže, za podčastnike... Ko se vidimo prihodnjič, ne bo prazno na ovratniku." Oče bo vesel, da se bo moral tajiti in premagovati, da se ne izda. "Tvoj stari oče je bil na Talijanskem v vojskah, jaz v Bosni, ti boš pa celo ... no, le dobro'se drži! To je že v naši rodovini!" Mati bo pogledala z začudenjem nanj, oče bo mu dal vse, ker mu dela veselje in se tako dobro drži pri vojakih, bratje in sestre bodo zrli, ko bodo to čuli, z občudovanjem in še večjim zanosom kakor prej nanj . .. Zvezde na ovratniku — to vleče, to veča ugled in veljavo, to je ponos in čast... in čast.... Hudoklinov Janez se je obrnil na postelji in pogledal proti mizi, kjer so modrovali tovariši. Nemirno se je obrnil kakor v strahu, da je kdo prisluškoval njegovim mislim in ga zasačil pri tej zadnji, prav na jzadn ji misli, ki se je porodila v glavi, in se zlokobno nasmejal in se mu zarežal v obraz. Nihče ni zrl nanj, bili so zaverovani v svoj pogovor, bili so v mislih doma, pravili so si, kako bo in kaj bodo vse počenjali, ali kako je bilo lansko leto in kaj so vse počenjali. Nihče ni prisluškoval, nihče ni niti od daleč zaslutil, kaj se je zamislil v zadnji misli Hudoklinov Janez. Zrl je v nje, zrl in prisluškoval, kaj se menijo, o čem se razgoyarjajo . .. Cul je besede, ali zveze in pomena ni razumel, tako ga je prevzela zadnja misel. Kakor s koščeno roko ali železno roko ga je zgrabilo in ga ni več izpustilo. In ker ga je držalo in stiskalo in ga ni izpustilo, je začel načrt dozorevati, plaho in strahoma in polagoma — ali vztrajno in nepreneho- ma ... Še nekaj časa je strmel v krog pri mizi, nato je naenkrat planil s postelje — kakor da bi bile misli, ki jih sedaj misli pretežke in pretemne, da bi jih mogel v miru in v poltemnem kotu docela in do dna premisliti. Hitel je na hodnik in po hodniku — brez cilja. Prišel je v prvo nadstropje in zašel v rajon devete kompanije. "Zajcev torej ne gre, ne gre . . mu je zašumelo po glavi. In hitel je nazaj v sobo, oblekel plašč in se napotil v mesto. Nemirno je hodil po ulicah, obstal pred vsakim izložbenim oknom, kjer je zapazil v oknu kako vojaško stvar: ali kapo, ali znak strelca, ali pasove za bajonet. Stal je pred oknom in zrl ko zamaknjen na te reči. Potem je hitel naprej, se vrnil po drugi strani pred okno in zopet obstal pred njim. K tisti trafiki prav blizu kosarne, kjer so bile v oknu razložene najrazličnejše vojaške potrebščine, se je vrnil najmanj desetkrat. Pa je že mislil vstopiti — ali cul je spredaj ali zadaj korake, ki so se mu zdeli vojaški — in ni vstopil. Ko pa je trobentač trobil že deveto uro in je trafikant že prišel na prag trafike, da zapre vrata, je vstopil. "Dober večer! Kaj bomo potrebovali?" "Kaj imate___kaj imate .. nič .. kaj sem hotel reči... tobak za dvanajst!" "Seveda imamo! V lekarnah in manu-fakturnih trgovinah morda nimajo tobaka za dvanajst, ali trafike ga gotovo imajo!" Janez je plačal in se z nemirnim pogledom ozrl po trafiki. "Še kaj potrebujemo?" "Da!" Tedaj je šla oseba v vojaški uniformi mimo trafike. "Pa pridem jutri! Saj je jutri tudi še en dan! Lahko noč!" Janez je billse zunaj. "Seveda je še en dan jutri, ali kaj danes lahko storiš —" Janez je hitel v kosamo in prebil v njej nemirno noč. Ni mogel spati, nemirno se je premetaval po postelji in strmel skozi okno in si zatiskal oči in se silil zaspati. Ali če je malo zadremal, le napol zaspal, je že sanjal o zvezdi, na vsaki strani ovratnika ena zvezda ... In je prišel domov — vse je bilo tako, kakor je zvečer zamislil v prijetnih mislih — samo očetovega veselja in ponosa si ni naslikal tako, kakor je bilo sedaj — v sanjah — v resnici. Zaplamtelo mu je oko v takem ponosu, da je mislil, da bi ne bil tako vesel, če bi mu krava povrgla trojčke ... "To je že v rodovini... to je že v rodovini ..." je ponavljal venomer in se ni mogel dovolj nagledati njegovih zvezd. In zopet in zopet mu je moral pripovedovati, kako je prišlo, da je bil v tako kratkem času — skoraj neverjetno — povišan ... lagati je moral... - SLOVENSTVO V AMERIKI ne bo izginilo teko hitro, če m bomo ameriiki Slovenci zavedali, da imamo ▼ svojem slovenskem tisku tisto silo, Id bo nas držala se dolgo, dolgo ■kup«]. "AMERIKANSKI SLOVENEC" ]• prvi slovenski list v Amerikil Čitajmo ga. narožajmo ga in podphrajmo gel Stane leto $6.00; polletno $3.00; sa Chicago, Kanado in inozemstvo $7.00 in za pol leta $3.50. Naslov: "AMERIKANSKI SLOVENEC", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, m. Vojvoda Norfolški je bil strasten ljubitelj alkohola v vseh oblikah. Nekega dne je bil napovedan velik ples v maskah na dvoru in vojvoda je vprašal svojega prijatelja, igralca Footea, kako naj se za ta ples maskira. "Pojdite enostavno trezni tja in noben človek vas ne bo spoznal," je dejal enostavno igralec. Slavni polarni raziskovalec Shackleton je rad pripovedoval sledečo zgodbo o nekem svojem ekspedicijskem tovarišu : Ko je prispela vest, da je Peary odkril Sevtrni tečaj, je stekel Shackletonov prijatelj razburjeno domov in zavpil še med vrati: "Peary je odkril Severni tečaj!" — Njegova t6ta, ki je ob oknu plela je^ dvignila oči in dejala s prijaznim zanimajnem: "Nu, in kje ga je odkril?" ■ - : A V-Home repairs, instead of replacing. To conserve Vital materials, leam to make elementary repairs and adjustments yourself, to home furnishings, fixtures, and equipment, urges OCD. Clean and repair frequently. Replace only when absolutely necessary. Conservation is one of the five qualifications of a Y-homc. Is yours b V-Home? = V blag spomin druge obletnice smrti naše nepozabne hčere in sestre SILVLIE NARSEL ki je preminula 10. februarja 1941, stara 21 let 1. Dve leti je, kar si nas pustila in šla v raj zaslužen svoj, v srce vlila si mi spoznanje, ki prej poznal ga um ni moj. 2. Hotela pesnica si biti. Pustila meni posel svoj, pisateljica zgodb resničnih, začetek tvoj, zvršetek moj. $. Resnične zgodbe videla bi rada, a oko jih videlo tukaj ni. Tvoj duh močnejši bil ko midva, dosegla si, pokazala mL 4. Tako, Silvij a naša, si dosegla, kar srce tvoje je hoi'lo, resnična zgodba je splamtela, nam vsem si pokazala to. 5. Resnično zgodbo nas vseh življenja, ne spisal, le naslikal sem. Enoindvajsei let trpljenja spomin na tebe bo nam vsem. 6. Imela mamo, brata si in mene, te ljubili smo bolj kot vse, a misli v srcu tvojem neme, ble so, da ljubi te nobeden ne. 7. Svoj duh preveč si obložila, preveč si vzela si naloge, srce je bilo ti prepolno in'druge tvoje vse nadloge. 8. Bila si vedno misli polna, vedela bi rada vse, zato vprašala si me solzna, al' Bog živi, če res to je? 9. In jaz, prioravljen vedno v slabo, kot so pač živoiarniki. Odvrnem: Ne vem, Silvij a draga, svet pravi, da, dokasov ni. 10. Tako postala si trpeča, in tudi taka k Bogu šla, ob ločitvi od mene hrepeneča mi dati dokaz, da je to zmota bla. J 11. Prišla si k meni ob minuti, ko Bog te vzel k sebi je, med borbo smrtne ure: Sluti, da Bog živi in to resnično je. 12. Tako, Silvi)a naša, jas sem srečni, le težko čakam, da vidim te, in resnično vem, da Vladar je večni pravičen, dober in bo nas usmilil se. 13. In ti pa, vem, da si vsa srečna, brez oreha si v svoj dom prišla. Postala tamkaj si vsa večna in taka boš naproti nam prišla. " 14. Da to je res resnična zgodba, mi Bog vsevedni priča je. Zato vsi, ki niste videli in verujete, zelo bogati in srečni ste. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY MARSEL. starši; RAY, brat. Chicago, 111., v februarju 1943. J. M. Trunk "Klerikalizem in sedanja vojna" (Konec) Bistvo demokracije je, da ima človek neke pravice, katerih mu nihče ne sme kratiti, noben totalitarizem, nacizem ali fašizem. Odkod jemljejo in vzamejo ti materiaU-sti te pravice? Hočejo jih ljudem dati, pa jih sami nimajo, in ljudje jih nimajo. Odkod tudi? Od džungla?, Če je materialistični nauk na pravem, visi demokracija v zraku in je brez vsake podlage, od nobenega Človeka ne more priti kaka demokracija, in nobene-j mu človeku se ne more dati. Ne bom razlagal in ponavljal nauka katoliške cerkve. Vsakemu je znano, da je nauk katoliške cerkve, da ima vsak Človek demokratične pravice od Boga, in kar je Bog komu dal, - tega mu noben človek, noben Hitler, noben Stalin, noben Mussolini ne more vzeti. Že smešno je, ako kak mate- i rialist trdi, da je katoliška cer-! kev — nedemokratična, ko je | sam nedemokratičen čez use-j sa, in naj se še tako repenči o — demokraciji, r In vatikan, katoliška cerkev, i Recimo, da bi bil nauk mate-, | rialistov resničen, pravilen, de-j janski, realen. Sledilo bi pač, ; da je katoliška cerkev gola i človeška naprava, človeško de-I lo, da je ves njen nauk o Bo-; gu, o božjih pravicah, člove-i ku podeljenih pravicah . . .! i prazen kikenkoken, kvečemu ! prevara, in tudi nameravana prevara, kakor se pogostoma i trdi, In ta človeška naprava, in gola prevara in še nameravana prevara bi se bila po dvetisočletnih res krvavih bor- te čiričarije, te prav zlobne prevare še niso mogli zjuriša-ti junaki z uma (?) svetlim mečem, in borci za resnico materializma, ako je materia-lizem resničen!! Čudni junaki bi to bili, ako bi niti kakega praznega kikenkokna ne bili mogli premagati do današnjih dni! Ali niste duševne reve, ko vas tlači tak kikenkoken ?" Morda pojamrate, da so ljudje tako zatelebljeni. To bi bila komedija in tragedija človeštva, da bi se vsakemu človeku gnusilo do življenja. Jeleni ne poznajo te in take komedije, jaz, ki hodim med jelene, naj bi še dalje živel v taki komediji?! Jurieajte, jurišajte, prosim vas, ako ste s svojim materia-lizmom na pravem, da tudi mene rešite te komedije, ker pri vsem vašem dosedanjem jurišanju sem jaz še čez ušesa pri — kikenkoknu in najbolj zlobni čK>veški prevari. Ne boste zjurišali katoliške cerkve, ker vi ste kikenkoken, katoliška cerkev pa božja naprava, resnica in ima pravilen nauk, in resnice nihče ne more zjurišati. Prav v tem je tudi razlog, da se zaganja Bernik in se zaganjajo še drugi v kterika-lizem in v Vatikan, ker naravno Čutijo, da stojijo sami le na neki kikenkokariji materializma, in zato se zaganjajo tudi v naprednjake? kakor bi bili vse izdali, še kikenkokarijo izdali, ko so se radi splošne narodne sile približali — klerikalcem. Katoličani, če hočete, klerikalci ne kričijo, kakor srake pa se derejo svobodomiselci. Čudno, pa nič ni čudno, čisto bah mogla ohraniti, biti še v j enostavno je to, ako se kdo ne modernih časih tako trdna, postavlja na — materialistič-kakor pričajo miljoni privr- no demokracijo, ki nima "no-žencev, da tega kikenkokna, j bene podlage. v m "KO SMO SLI ¥ MORJE BKIDKOSTI^^H je ime zanimivi knjigi, ki jo je spisal Rev. K Zakrajšek Knjiga je zanimiva. Vsebuje 207 strani in je vezana v platno. Na lepem v več barvah tiskanem zavitka je znotraj zemljevid Slovenije, kjer je zaznamovano, kje teče okupacijska črta med Italijani in Nemci. Knjiga je zgodovinske važnosti in je dosedaj najboljše delo, ki podaja sliko dejanskega položaja v domovini po napadu od strani nazijev in fašistov. KNJIGA STANE $2.50 » Naroča se pri pisatelju: REV. K. ZAKRAJŠEK 302 East 72nd Street, -New York, N. Y. RAZPIS SLUŽBE Razpisana je stalna služba pomožnega urednika pri listu "AMERIKANSKEMU SLOVENCU", Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta, katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto. Prijave se bo sprejemalo do 22. februarja 1943 in je iste poslati na: UPRAVO TISKOVNE DRUŽBE EDINOST 1849 West Cermak Rd. Chicago, Illinois