Poštnina plačana v gotovini,

Leto II. — Štev. 11. Krško, 1. junija 1949.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
i
Dokter ne bomo izvršili gozdarskega plana, tako dolgo se ne vrnemo na svoje domove
Nad 1400 brigadirjev iz našega okraja izpolnjuje naloge gozdarskega plana. Po vseh naših vaseh je akcija za mobilizacijo v frontne brigade razgibala široke delovne mase, po drugi strani pa smo tudi odkrili večje število špekulantov in saboterjev, ki se mobilizaciji niso odzvali kljub temu, da imajo dovolj časa. Tudi krajevni aktivisti niso povsod v dovolj ni meri nudili pomoči pri organizaciji in zbiranju delovne sile. Zato tudi do danes vidimo naj slabše uspehe v KLO Veternik, kjer niso odposlali niti enega brigadirja, nadalje so bili doseženi zelo slabi uspehi v Pečicah, Sv. Duhu in Senovem. Pohvaliti pa moramo naslednje Krajevne odbore, kjer je vodeči aktiv pravilno razumel gospodarsko in politično važnost te akcije, ter so z vso resnostjo pristopili k delu, to je: Čatež, Artiče, Bizeljsko in Sevniški sektor v celoti.
Sedaj imamo sestavljenih 11 ibrigad iz frontovcev našega okraja, 5 brigad dela na področju OLO Novo mesto, ostale so pa v našem okraju in sicer v Kostanjevica—Ravna gora, v Krakovem, Pišecah, Dobravi, Planini in v Radečah. Dosedaj dosega najboljše uspehe brigada »Matije Kambiča-Dušana« na Ravni gori. To je naša prva frontna brigada, ki je odšla na delo že 14. maja. Skupno število brigadirjev je 162, med njimi tudi 20 žena in deklet, v splošnem so pa to sami kmečki ljudje. Brigada si je najprej uredila barake za stanovanja nato pa še porazdelila delovna mesta, šteje 5 čet, vsaka četa ima 21 brigadirjev s komandantom na čelu. Čete so še razdeljene v petorke. Vozniki imajo tri čete in so razdeljeni v trojke. Tako razpodeljeno delo je najuspešnejše in se bo najlaže razvijalo tekmovanje, tako so pač sklenili brigadirji.
Delovna zavest brigadirjev je na visoki stopnji, razvilo se je živo tekmovanje med posameznimi skupinami in če-
tami, dosedaj je pokazala najboljše uspehe II. četa. Dnevno doseženi uspehi se objavijo vsak večer ob priliki zavit j a zastave. Brigadirji so na splošno zadovoljni s hrano, ki je imajo dovolj in je izdatna. Svoj prosti čas uporabijo za ideološko in kulturno prosvetno delo.
Na predvečer 57 rojstnega dne maršala Tita so v brigadi organizirali taborni ogenj, okoli katerega se je zbrala vsa brigada. Po referatu, ki ga je imel kul-tumo-prosvetni referent brigade so sprejeli naslednjo resolucijo:
Dragi tovovariš Tito, učitelj in voditelj narodov Jugoslavije
Ob Tvoji 57 letnici Ti pošilja I. frontna brigada okraja Krško »Matije Kambiča«, ki je prihitela na pomoč izpolnjevanju gozdarskega plana, najprisrčnejše pozdrave in želje, za dolgo življenje v dobrobit in srečo naših narodov in naše socialistične domovine.
Obljubljamo Ti, dragi tovariš TITO, da se bomo požrtvovalno borili pri izpolnjevanju gozdarskega plana in da se ne bomo prej vrnili na svoje domove, dokler delo, ki je pred nas postavljeno ne bo izvršeno; zavedajoč se dejstva, da je vsak zamah za izpolnitev petletnega plana in s tem za osvojitev naše domovine pod Tvojim modrim vodstvom najostrejši udarec v zobe vsem sovražnikom in klevetnikom naše socialistične domovine.
S preseganjem vsakodnevnih norm bomo dokazali, da Ti neomajno sledimo, da nas nikakšne klevete ne bodo odvrnile od poti po kateri nas vodiš Ti, dragi tovariš Tito.
Frontovci I. frontne brigade Ravna gora
Tudi brigadirji iz Krakovega in Pišec so poslali maršalu Titu slične resolucije.
Samo saboterji so izostati v akciji fronte
Kljub široki politični in gospodarski propagandi na vasi še vedno večji kmetje ne izpolnjujejo odločb OILO o obveznem prevozništvu v gozdarstvu. Na vse načine se izmikajo, ker ne čutijo za izvršitev dane jim naloge kot dolžnost zavedajoč, da je to naloga Fronte. Upajo, da če se prvi dan ne javijo, da se drugi dan ne bo nihče več spomnil nanje. Ne pomislijo, da s takšnim odnosom do dela, do ljudske oblasti zavirajo delo pri izvrševanju gozdarskega plana. Zaradi tega je komisija za izrekanje upravnih kazni po zaslišanju v zadnjem času kaznovala štiri kmete, ki so sabotirali z vožnjo lesa.
Jeras Franc, Arte 11, poseduje 14 ha zemlje. Ni zadostil odločbi, ker bi moral s konjem in vozom upravljati pri DGU Kostanjevica vožnje lesa, a istega ni storil, zato je bil kaznovan s 30.000 din.
Povhe Janez, Arte 7, ki ima 18 ha zemlje. Imenovani bi moral po odločbi oddati Jeras Francu enega konja za pri-prego, ker se pa isti ni odzval pozivu, se tudi nadalje ni brigal za stvar, ker je domneval, da se nanj ne bo nihče več spomnil, zato je prejel denarno kazen 40.000 din.
Sintič Miha, Brege 22, poseduje 12 ha zemlje. Imenovani je prejel odločbo, da bi moral oditi s parom konj in vozom na vožnjo gozdnih proizvodov v Kostanjevico, a tega ni storil, niti se ni opravičil. Zaradi tega je bil kaznovan s 50.000 din denarne kazni.
Kdor od kaznovanih ne bi v roku 8 dni plačal denarne kazni se ista spremeni v kazen poboljševalnega dela za dobo treh mesecev.
Zorko Janez, Dol. Skopice 12, poseduje 9 ha zemlje. Prejel je odločbo, da mora oditi z enim konjem in vozom v Kostanjevico, kjer bi vozil gozdne proizvode, a se odločbi ni odzval, niti se ni opravičil, ali pa dal konja in voz na razpolago koristniku. Bil je kaznovan z zaplembo celotne vprege (konja, voz, konjska oprema).
Vsi navedeni kaznovani naj bodo v resen opomin tudi ostalim špekulantom in saboterjem, ki se še vedno skrivajo in skušajo zamaskirati njihovo protiljudsko dejavnost.
Izvolitev delegatov OILO Krško za oblastni odbor Ljubljanske oblasti
Zaradi izvolitve delegatov Okrajnega ljudskega odbora Krško za oblastni odbor Ljubljanske oblasti, se je dne 21. maja vršilo izredno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Krškem. Zasedanje se je pričelo ob 10. uri v kinodvorani in ga je otvoril predsednik 01,0 tov. Colarič Lojze. Po otvoritvenem nagovoru je sledila izvolitev delovnega predsedstva ter zapisnikarjev in overovateljev zapisnika. Nato je bila izvoljena verifikacijska ko-
misija, kateri je bila istočasno poverjena tudi funkcija kandidacijske komisije. Po poročilu verifikacijske komisije o sklepčnosti zasedanja, je zastopnica začasnega oblastnega odbora tov. Bohinc Rozika re-ferirala o pomenu in delu oblastnih odborov. V svojem referatu je med drugim navajala: graditev novih upravnih aparatov ni neka šablona, temveč poteza, ki odgovarja principu marksizma-leninizma — principu KP — principu gibčnosti in
prilagojevanja prilikam, M so v danih momentih potrebni. Graditev naše ljudske oblasta poteka že od početka Narodnoosvobodilne borbe. Ze tedaj v NOB so se ustanavljali odbori, katerih naloga je bila organizacija zaledja za pomoč fronti in za uničevanje sovražnika na vseh njegovih položajih. Ti odbori so združevali v sebi oblastveno in politično funkcijo. V nadaljnjem razvoju so se skladno s prilikama in potrebami funkcije ločili. Politično funkcijo so vršili in jo še danes vršijo organi množičnih organizacij združenih v OF pod vodstvom KP, oblastveno funkcijo pa so prevzeli izvoljeni organi — prvotno Narodno-osvobodilni odbori’, za njimi pa ljudski odbori. Poleg Krajevnih ljudskih odborov in Okrajnih ljudskih odborov so obstojali še Okrožni odbori kot nekaki posredovalci med okraji in republiškimi resorji. Okrožni odbori so v tedanjih prilikah omogočali krepitev nižjih organov oblasti. V nadaljnjem razvoju — v vezi novih nalog za pospešeno dviganje našega gospodarstva na liniji graditve socializma pa Okrožni odbori niso več odgovarjali prilikam in potrebam, kajti potrebna je bila direktna pomoč in direktno usmerjanje iz centra, iz najvišjih forumov republike. Zaradi tega so se Okrožni odbori razpustili. Z razvojem našega planskega gospodarstva so se večale tudi naloge — glavna naša naloga je danes, postala graditev socializma s čim hitrejšim tempom. Direktna pomoč iz centra, iz republiških resorjev ne zadostuje več, ne odgovarja več prilikam, kajti republiški resorji so spričo naraščajočih nalog preobremenjeni in se ne morejo v zadostni meri posvetiti proučevanju problemov, temveč se morajo preveč ukvarjati z drugimi raznovrstnimi posli. Nastala je nujna potreba po ustanovitvi novih upravnih aparatov, ki naj prevzamejo del poslov republiških resorjev. Ti novi aparati so oblastni odbori, za ustanovitev katerih je dal sam CK KPJ na svojem kongresu letošnjo spomlad pobudo. Oblastni odbori so oblika, ki odgovarja današnjim prilikam in potrebam. Gradijo se -postopoma z utrjevanjem aparata, brez ustvarjanja novega kadra, ker njih kader prihaja iz republiških in okrajnih resorjev. Okrajnim ljudskim odborom ne bodo niti najmanj krčili njihove samostojnosti, temveč jim bodo nudili vso pomoč pri sprovajanju njihovih jnalog^ Imamo 3 oblastne odbore, in to Ljubljanska oblast, Mariborska oblast in Goriška oblast. Mesto Ljubljana bo posebna upravna teritorialna enota. Vsaka Oblast zase je močna, zaokrožena, geografska in gospodarska celota. Razdelitev republike na oblasti pa ne pomeni nikakor vračanja k nekdanji avstroogrski -delitvi na Kranjsko, Štajersko in Goriško, kot nekateri morda mislijo. Ne, delitev na oblasti, tisto nekdanjo obliko ravno razbija, kajti oblasti obsegajo tudi kraje, ki jih nekdanja oblika Kranjske, Štajerske in Goriške ni vsebovala, tako n. pr. danes ko ima Ljubljanska oblast Celje in -druge kraje, ki so tedaj spadali pod Štajersko. Pred oblastnimi odbori stojijo danes naloge, kot jih poznamo mi vsi in od katerih glavna naloga je: graditev socializma s čim hitrejšim tempom. Pri izpolnjevanju te naloge in vseh naših nalog je osnovno vprašanje, vprašanje delovne sile. Tov. Tito je v nekem svojem govoru dejal, da nam ne grozi niti najmanj kaka gospodarska kriza, temveč le kriza delovne sile — premalo imamo delovne sile. Mnogo delovne sile potrebujemo še v naši industriji in gozdarstvu. Potrebno bo vključiti v to delo vso tisto delovno silo, ki je danes še raztresena po drobnih gospodarstvih. Izdelati je treba perspektive gospodarskega razvoja okraja in krajev, da bo s tem dan pregled, koliko delovne sile je na teh drobnih gospodarstvih in koliko jo bo na razpolago paralelno s porastom socialističnega sektorja, kmetijstva Pri mobilizaciji delovne sile je važno vprašanje živilskih nakaznic. Konkretno je treba obravnavati primere, ko bi se v zvezi z izdajanjem nakaznic moglo vključiti v delo ljudi, ki bi lahko šli v to delo. Važno je tudi vprašanje izvajanja pravilne finančne politike. Posvetiti je vso pažnjo pravilni odmeri in izterjavi do-
hodnine II. skupine. Nastopiti je z vso ostrino proti raznim špekulantskim elementom, ki izbegavajo predpisom glede obveznih oddaj in si s prodajanjem po črnoborzijanskih cenah delajo visoke izkupičke. Nadalje je posvečati pažnjo kom-informski kampanji. Pri nekaterih ljudeh so še vedno nejasnosti in še vedno nasedajo lažni -propagandi. To stvar je treba razčiščevati. Pod besedami kominformske kampanje se skrivajo dandanes vse mogoči špekulanti in nasprotniki naše graditve socializma. Nastopiti je z vso ostrino proti takim topom, treba jih je raz- , krinkovati in odstraniti s položajev kamor so se morda vrinili. V samih partijskih vrstah imamo take ljudi in moramo jih izločiti. Ni s tem rečeno, da hočemo likvidirati Stalinovce, kot nam nekateri očitajo, hočemo pa izločiti vse nepoštene, špeikulantske tipe brez ozira, zakaj se oni izdajajo. Ljudje, ki se bavijo z nepoštenimi posli, ki nas hočejo ovirati v naši graditvi socializma, ki iščejo le svoje osebne koristi, niso Stalinovci in ne Titovči ter bomo z njimi kratkomalo pometli. Naše stališče v vezi kominformske kampanje je tako, da smo pripravljeni sodelovati z vsemi državami, hočemo pa pri tem ohraniti svojo samostojnost in svobodo, ki smo si jo krvavo priborili. Priznavamo, da brez SZ ne bi te samostojnosti in svobode dosegli in priznavamo ter bomo tudi v bodoče priznavali vse, kar nam je SZ dobrega storila. Ne hodimo isto pot z imperialisti, ne podpiramo jih kot se nam očita, trgujemo pa z njimi, da dobimo stroje, ki jih v naši industriji nujno potrebujemo, pa jih od držav ljudske demokracije ne dobimo. Ne moremo biti tiho na vse klevete, ki se širijo na nas iz držav ljudske demokracije in SZ ■— odgovarjamo na te klevete z navajanjem resničnih dejstev in pospešeno borbo za izpolnitev naših planov — za izgraditev našega socializma. Vemo, da je naša pot pravilna, ker nas po njej vodijo voditelji, ki so nas v najtežjih trenutkih NOB vodili od zmage do zmage.
Referatu tov. Bohinčeve je sledila diskusija v kateri so diskutanti obravnavali vprašanja iz gospodarstva in vprašanja v zvezi z zunanjo politično situacijo. Poverjenik za finance OILO tov. Hribar Valentin je povdaril važnost pravilne finančne politike in je apeliral na člane OLO, da vsak v svojem območju sodeluje s KLO-ji pri davčnih zadevah. Tov. Čolnar Edo je podal stališče delavstva z ozirom na kominformsko kampanjo in graditev socializma pri nas. Poudaril je, da naše delavstvo -dobro ve, kako neutemeljene so vse te klevete kominiormbiro j ev-cev. kako je naša pot v socializem pravilna in kako je potrebno vlagati vse naše sile za izpolnjevanje naših planov in s tem za graditev socializma, ki pomeni boljše življenje vseh delovnih ljudi. Tov. Pečnik Gustav je govoril o kmečkem zadružništvu, ki je edina oblika v kateri bodo naši kmetovalci našli boljše in lepše življenje.
'Tov. Zupančič je pozdravil navzoče v imenu 196 brigadirjev v gozdarstvu na Ravni gori in je -povedal kako lepo so si brigadirji uredili življenje ter zadovoljni z vsakim udarcem sekire odgovarjajo na klevete naših nasprotnikov. Tov. Rihtar pov. trgovine in preskrbe, je navedel nekatera vprašanja iz njegovega resorja. Poudaril je važnost zasiguranja delovne sile naše industrije in gozdarstvu in da pri tem igra važno vlogo tudi trgovina in preskrba z izdajanjem živilsjkih nakaznic in -drugih nakazil. Podčrtal je tudi nezadostno realizacijo planov v živini in prašičih in potrebo večje discipline v odkupih. Tov. Kovačič Slavko, sekr. OOOF in predsednik OILO je govoril o naši finančni politiki o mobilizaciji delovne sile, o izpolnjevanju plana in o kominformski kampanji. V vezi finančne politike se je dotaknil vprašanja davkov II. skupine in
je poudaril, da je tu treba pravilno ocenjevati tiste, ki v redu izpolnjujejo svoje obveze glede odkupov in nastopiti ostro proti vsem špekulantskim elementom. V vezi mobilizacije delovne sile je potrebno, da KLO-ji konkretno obravnavajo vprašanje živilskih nakaznic. Ni pravilno, da prejemajo nakaznice taki, ki bi se lahko vključili v delo v industriji ali gozdacr-etvu, kjer nam delovne sile primanjkuje. Glede planov je omenil, da smo jih do sedaj uspešno izpolnjevali in da jih bomo tudi v bodoče. Nobena kominformska kampanja nas ne more omajati. Naše stališče je jasno — na vse klevete bomo odgovarjali s pospešenim elanom za zgraditev socializma. Vemo, da je naša pot pravilna in naša borba pravična.
Po diskusiji je kandidacijska komisija predlagala za delegate OLO Krško za Oblastni odbor Ljubljansek oblasti naslednje tovariše in tovarišice:	Zlatner
Mirko, Bohinc Rozika, Colarič Lojze, Dragan Franc, Žugelj Martin, Kovačič Slavko, Rihtar Anton, Lovše Tončka, Iljaš Franc, Povh Ludvik, Dular Alojz, Unetič Ivan. Vsi imenovani so bili soglasno izvoljeni.
Za zaključek zasedanja sta bili poslani dve resoluciji naslednje vsebine:
Predsedniku vlade FLRJ — maršalu Josipu Brozu-Titu, Beograd!
Okrajni ljudski odbor v Krškem Vam pošilja p svojega izrednega zasedanja iskrene, plamteče in borbene pozdrave. Naša ljudska oblast, ki je na iniciativo naše slavne Partije pod Vašim vodstvom zrasla iz osnovnih množic delovnega ljudstva se vse bolj in bolj utrjuje in izpopolnjuje. Tudi novo izvoljeni oblastni odbori pomenijo novo etapo v izgradnji ljudske oblasti. Dosedanji uspehi, ki so jih dosegli tako v borbi kot tudi v obnovi in izgradnji našega socialističnega gospodarstva so najboljši dokaz in neovrgljivi dokaz, tako nam samim kot vsemu svetu, da je naša pot pravilna in da nas vodi v svetlejšo bodočnost Onemoglo besnenje naših razrednih imperialnističnih so-
vražnikov nas na tej poti le okrepljuje in podžiga k novi dejavnosti. Tudi vsa kle-vetniška in obrekovalna kampanja, ki se širi danes iz držav ljudske demokracije in ZSSR in ki postaja spričo dejanskega stanja pri nas vse bolj absurdna nas na tej poti ne more omajati. Pospešeno delo za izvršitev nalog naše prve Petletke, trenutno za izvršitev našega letošnjega gospodarskega plana in socializacije našega kmetijstva, bodi edini in dostojni odgovor vsem našim klevetnikom, ker je naša borba le del borbe delovnega ljudstva vsega sveta. Živela socialistična Jugoslavija! Živela KPJ in njen CK! Živel naš voditelj in učitel maršal Tito!
Tovarišu Mihi Marinku — predsedniku vlade LRS, Ljubljana!
Zbrani na zasedanju OLO Krš-ko dne 21. maja 1949. Vam tov. predsednik pošiljamo iskrene borbene pozdrave. V času ko izvršujemo naloge petletnega plana v smislu II. plenarnega zasedanja KPJ in CK KPS, smo nešteto planov ne le dosegli, marveč celo presegli. Naše ljudstvo ve, da s tem ko izvršuje plane, gradi socializem, ki je porok lepše in boljše bodočnosti vseh jugoslovanskih narodov. Od izvrševanja planov nas ne more nihče odvrniti — najmanj pa podle in neresnične klevete kominformbirojevcev in njihovih pomagačev — odpadnikov jugoslovanskih narodov. Na vse te klevete odgovarjamo s tem, da smo se še bolj strnili okoli Partije, CK KPJ in KPS ter našega genialnega voditelja in učitelja tov. Tita. Z delom odgovarjamo na podle klevete kom-informbirojevcev, z delom dokazujemo vsemu svetu, da gradimo resnični socializem na temeljih Marxa in Lenina, istočasno pa opozarjamo nekatere voditelje držav ljudske demokracije, da neupravičena gonja proti nam škoduje celotni stvari delovnega ljudstva sveta. Tovariš predsednik! Obljubljamo Vam, da bomo naloge petletnega plana v smislu II. zasedanja izvrševali dosledno. Naj živi predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko! Naj živi CK KP Slovenije!
je, da vzgajajo svoje otroke v zavedne in zavestne državljane nove socialistične Jugoslavije.
Upravitelj sedemletke tov. Jug Feliks je naglasil, da se šolska mladina zaveda svojih dolžnosti in je izjavil, da bo vedno sledila vzorom maršala Tita in se zgradila v zavestne borce nove socialistične družbe.
Tov. Jurman je v imenu VOOF poudaril dejstvo, kako skrbi maršal Tito za naše delovno ljudstvo! Takšno mater, ki je rodila 16 otrok, lahko imenujemo mati-herojka.
V imenu KP Dobova je spregovoril tov. Glogovih, ki je naglasil, da je danes pod pogoji ljudske oblasti pod vodstvom Partije s tov. Titom na čelu v ljudski republiki mesto za vsakega, ki se hoče vključiti v izgradnjo nove in srečnejše socialistične Jugoslavije. Mi gremo naprej in gradimo socialistično Jugoslavijo na temeljih čistih
naukov marksizma in leninizma kljub vsem neosnovanim in neresničnim očitkom od strani Kominformbiroja. Mi stojimo krepko na braniku pridobitev narodnoosvobodilne borbe in nas s te poti ne more premakniti nobena sila (skandiranje Tito -— Partija).
S tem je bila slovesnost končana, nakar je povabil namestnik kuma podpolkovnik tov. Lokovšek Jan vse navzoče na zakusko, ki je bila pripravljena na Lubšinovi domačiji.
Tudi tu so si sledili nagovori in pozdravi maršalu Titu in so nazdravili srečnejši bodočnosti naših narodov v novi socialistični domovini. Govorili so predsednik okrajnega odbora ZB.tov. Malešič Rudi, zastopnik železničarskega sindikata, končno pa še podpolkovnik tov. Lokovšek Jan, medtem ko je dobovski orkester ves čas skrbel za prijetno razpoloženje.
Maršai Tito -
boter šestnajstemu otroku
V soboto, dne 14. maja 1949, je bilo v Dobovi v okraju Krško prisrčno slavje, ko je kumoval maršal Tito šestnajstemu otroku kmečko-delavske družine Lubšina Franca in Marije iz Dobove. V ta namen je organizacija AFŽ izvršila vse, da je bila slovesnost na dostojni višini.
Okrog 16. ure se je zbrala v šolskih prostorih in pred šolo množica domačinov in zastopnikov krajevnih in vaških organizacij. Ko so prispeli: zastopnik botra maršala Tita, podpolkovnik tov. Lokovšek Jan s svojim spremstvom, zastopnik oblastnega komiteta KPS tov. Bohinc Rozika in zastopnik OK KPS in OILO s sekretarjem tov. Kovačič Slavkom in Colarič Alojzem na čelu, jim je izrekel predsednik KLO Dobova tov. Merslavič Jože prisrčno dobrodošlico. Tudi pionirska organizacija se je v lepem številu udeležila sprejema, ki je tudi poskrbela za okusno okrasitev sobe, v kateri se je izvršila svečanost.
Po odigranju dobovskega salonskega orkestra pozdravne koračnice je spregovoril v imenu KLO-j a in KOOF tov. Ko-pinč Jože, ki je v svojem nagovoru prikazal pomen današnje svečanosti in tesno povezavo maršala Tita z delovnim ljudstvom, kar je dokazal tudi s tem, da je sprejel botrovanje šestnajstemu otroku skromne delovne družine — malemu Stanislavu.
Ko je orkester odigral himno, je spregovoril zastopnik botra podpolkovnik tov. Lokovšek Ivan, ki je prinesel pozdrave botra maršala Tita in med drugim naglasil globoko povezanost našega voditelja maršala Tita s svojimi narodi. Ta globoka povezanost z narodi Jugoslavije nam je dokaz, kam gre naša pot. Mi gremo v socializem. Pred nas so postavljene ogromne naloge petletnega plana. Pred nas se postavljajo pri izvajanju nalog različne prepreke, mi pa stojimo neomajno za našim političnim in državnim vodstvom z maršalom Titom na čelu, zato bomo tudi te težave premagali.
Nato se je zastopnik botra podpolkovnik tov. Lokovšek Jan spomnil, ko je šestkrat ranjen ležal ob Novem letu leta 1943 v partizanski bolnici. Takrat so prejeli ranjenci od organ. AF2 skromna darila, v paketu pa je našel listek, na katerem je bilo napisano: »Dragi tovariš! Želimo Ti, da bi čimprej ozdravel, da bi se čim prej mogel povrniti v vrste naših borcev za svobodo!« Ob teh presrčnih in preprostih besedah se je čutil še bolj povezanega z ljudstvom za čigar svobodo se je boril.
Danes po osvobojen ju uživamo sadove naše borbe. So še težave. Ako se pa spomnimo, da smo v stari Jugoslaviji po prvi svetovni vojni potrebovali 20 let, da smo
prišli k sebi, moramo razumeti, da je nemogoče čez noč premagati vseh težav, posebno še, ker smo začeli naše gospodarstvo znova.
Med narodno-osvobodiino borbo smo se borili, da napravimo konec vsemu izkoriščanju. Težava je z odkupi, a je to za enkrat nujno potrebno, da zagotovimo prehrano delovnemu ljudstvu.
Videl je gospodarski položaj v Nemčiji, v Avstriji itd. in ko se je vrnil v Jugoslavijo, se je globoko oddahnil. V teh težavah ne poznajo življenje v novi Jugoslaviji. Tu umirajo ljudje od lakote. Tudi v Sovjetski zvezi je bilo v prvih dvajsetih letih po prvi svetovni vojni težko, ko so ustvarjali socializem, mi smo pa pod vodstvom maršala Tita, Kardelja, Kidriča itd. že v prvih 5 letih po osvobojenju dosegli isto.
Kaj to pomeni? To je garancija za premagovanje težav, to je mogočna povezanost delovnega ljudstva z maršalom Titom na čelu. Naša slavna in herojska Jugoslovanska armija nam je garancija za izpolnitev gospodarskega plana, pri čemer nas ne more nihče ovirati.
Kaj je krivo Češkoslovaški, Madžarski, Bolgariji itd., da nam mečejo polena pod kolena? To so naši dosedanji uspehi pri izgradnji socializma v naši domovini, to so uspehi naše borbe za izpolnitev plana, to so naši uspehi za dviganje težke industrije.
Zakaj nas klevetajo? Dali smo jim vse, kar smo si mogli odtrgati od ust, dali smo jim našo pot, nismo se pa puistili zavesti.
Nato je podpolkovnik tov. Lokovšek Jan povedal, da je ukazal maršal Tito, da ga on zastopa pri botrovanju. Maršal Tito se bo skozi vse življenje brigal za otroka, kakor se briga za nas vse.
V imenu maršala Tita kliče: »Naprej v socializem!«
Med igranjem orkestra je izvršil namestnik matičarja tov. Stiplovšek Franc registracijo novorojenčka Lubšina Stanislava, nakar je zastopnik botra izročil otrokovim staršem lepo darilo maršala Tita.
Mnogi navzoči so bili ganjeni ob tej prisrčni slovesnosti. Tov. Jurkas Marija, sekretarka KO AFŽ je v osebi zastopnika botra nazdravila maršalu Titu in poudarila, da bodo naše matere vzgajale dobre socialistične ljudi, ker ljubimo svobodo ter našega velikega učitelja in voditelja maršala Tita, s tem bodo dokazale naše žene vsem našim sovražnikom in 'klevetnikom, da smo svobodni ljudje svobodnih narodov Jugoslavije, da smo Titovi in Tito je naš. Partija, fronta, Tito ■— to smo mi! Glavna skrb Partije so naši otroci. Naše frontne brigade dokazujejo, da je naša pot pravilna. Glavna naloga naših mater
Maša prva KOZ Gorica KLO V. Podlog je v polnem razmahu dela
V KOZ-u so vključeni 4 kmetje z osmimi delovnimi silami. KOZ poseduje 58.80 hektarjev skupne zemlje, 25 glav živine, 2 plemenski svinji ter 1 merjasca. Plan predvideva, da se bo gradil skupni hlev za govejo živino, za konje se bodo hlevi izboljšali kakor tudi svinjaki. Star vodnjak se bo popravil in eden zgradil na novo. KOZ si bo zgradila svojo opekamo, za katero ima že zbran material.
Trenutne težkoče so pomanjkanje delovne sile. Zato se pozivajo vse sindikalne podružnice, kakor tudi Celuloze Videm, da bi čimveč prispevali pri prvem pomladanskem delu. Delavci, kateri so vključeni v KOZ, delajo od 5. ure zjutraj do poznega večera in to z velikim veseljem, ker vedo, da delajo za skupnost. Ker se predvideva, da se bo v KOZ vključilo še večje število kmetov, nam bo s tem omogočeno, da bo delo čim lažje in bo tudi vzomeje potekalo. KOZ Gorica bo gojila živinorejo in svinjerejo, v glavnem pa se bo bavila s
poljedelstvom. Za kmetijsko šolo je že določen tovariš, ravno tako je določena tovarišica, ki bo obiskovala knjigovodski tečaj.
Kultumo-prosvetni odsek za enkrat še ne obstoja, pač pa se namerava ustanoviti čim se zadruga poveča. Stenčas je na vidnem mestu in prikazuje življenje r zadrugi.
Gb ustanovitvi KOZ-a so sosedni kmetje gledali na vse to, kakor na nekaj nemogočega, izmišljali so se vsega. Sedaj pa že prihajajo kmetje iz raznih krajev na posvetovanja, kako in kaj se dela in se tako tudi sosedje počasi vživljajo v nov način dela ter tako opuščajo staro miselnost, od katere nimajo nikake koristi.
Plan pomladanske setve je izvršen 100%. Uvedla se bo točna operativna evidenca, ki bo nujni spremljevalec vsake proizvodnje, brez katere ni mogoče pričakovati napredka.
Posvetimo vso pažnjo uničevalcu našega krompirja-kotoradskemu hrošču
Kakor poznamo mnogo posledic, ki nam jih je zapustil okupator po vojni, talko poznamo tudi navedenega krompirjevega škodljivca, koloradskega hrošča.
Takoj po odkritju tega škodljivca ieta 1945 so oblastveni forumi videli nevarnost ter podvzeli vse ukrepe za uničenje koloradskega hrošča. Ker je v istem času primanjkovalo raznih kemičnih sredstev in aparatur, se je Osvobodilna fronta obrnila na svoje člane ter pričela uničenje s pregledi krompirjevih nasadov. Ze v prvem letu se je pokazalo, da je ta borba, kjer sodeluje sleherni državljan, ljubitelj svoje domovine, najuspešnejša.
Milijonski so že izdatki za tega škodljivca samo v našem okraju, brez tega, da računamo koliko ur je že žrtvoval sleherni kmet, delavec in inteligent za iskanje tega- škodljivca. Marsikatero uro si mora utrgati v času važnih del naš kmet, marsikatera nedelja bi bila prosta, ko ne bi bilo tega škodljivca. Mnogi naši Ljudje se važnosti te akcije dobro zavedajo, vedo, da je uničenje tega škodljivca mogoče, toda le s trdno voljo in vztrajnim delom.
Danes ne more več nihče trditi, da je uničenje nemogoče, ko lahko dokažemo, da je v letu 1947 bilo okuženih 395 parcel, v letu 1948 125 parcel, v letošnjem letu se
še ni pojavila okužba. V letu 1947 se je našel prvi hrošč 3. maja, v letu 1948 pa 4. maja, a letos še nič. Resnica je, da je letošnje leto malo bolj pozno. Lahko pa računamo, da bomo letos iskali le samo še zadnje hrošče, da bomo te ostanke popolnoma uničili. Zložili bomo vse sile, ker ravno na te ostanke moramo biti najbolj pozorni.
Imamo pa še primere, da so lani na okuženi parceli posejali kmetovalci žito, namesto krompir, kljub temu, da -so bili pravočasno obveščeni. Hrošč, ki bo na tej njivi prilezel iz zemlje, ne bo imel življenjskih pogojev zato, ker se hrani le s krompirjevo cimo, se bo dvignil ter odletel na sosednjo parcelo, s tem okužil parcelo svojega soseda. Ista parcela se ne bo vadila pod dnevno kontrolo, zaradi tega je mogoče, da okužba zastari. Take primere imamo na Bučki in v Starem gradu. Omenjene kmetovalce smo prišteli k saboterjem in jih kaznovali.
V Cerkljah, Brežice-okolica in še nekateri KLO-ji morajo imeti na vsaki njivi zasajeni s krompirjem tablico z napisom lastnika, da se morajo okužene njive dnevno pregledovati in da se mora množičnega pregleda vsakdo udeležiti, ki to delo lahko upravlja in se zaveda pomena akcije.
Mladinska organizacija na železnici ie pristopila k ustanavljanju svojih aktivov
Pred kratkim se je vršila prva republiška mladinska konferenca prometa v Celju, katera je nakazala naši mladini v izgradnji socializma mnogo novih nalog, ki naj bi izboljšale delo mladine na železnici. Da pa je ta konferenca analizirala delo mladincev na železnicah, je dokaz, da je že mladina dosegla lepe uspehe v dosedanjem delu in da smo si mi lahko izmenjali vse izkušnje v težkočah, ki so vladale do sedaj.
V našem okraju do sedaj ni bilo na železnici nobenega mladinskega aktiva razen aktiva v železniški delavnici v Dobovi, ki je v predkongresnem tekmovanju LMJ dosegel lepe uspehe. Prva konferenca mladih železničarjev pa nam je nakazala nove smernice, ki si jih je železniška mladina v našem okraju takoj osvojila. Pred nedavnim je bila osnovana na postaji Videm partijska celica, ki obravnava vse tekoče probleme dela na železnici za izboljšanje prometa. Poleg tega dela partijske celice, ki vsakodnevno skrbi skupno s sindikalno podružnico za ideološki dvig mladih železničarjev, se je osnoval minuli petek tudi mladinski aktiv ter seznanil mladino z njegovim delom. Tudi na železnici v Sevnici se je pojavila iniciativa za organiziranje mladinskega aktiva.
Vse te plodonosne sadove nam je prine-
sla prva železničarska konferenca. Delo mladinske organizacije bo olajšalo delo partijskih celic na železniških postajah. Istočasno pa se bo mladinska organizacija trudila za izboljšanje strokovnega dela, ki bo z novim socialističnim odnosom do dela dokazala vsem klevetnikom, da bomo pod novim vodstvom našega ljubljenega maršala Tita z lastnimi silami izgradili socializem.
Novo osnovan mladinski aktiv na železniški postaji Videm apelira na vse šefe postaj, da bi nudili vso pomoč mladini, ki je zaposlena na železnici, da bodo lahko z delom dokazali, da so klevete Kominformbiroja neupravičene. Pozivamo vso ostalo mladino na železnicah, da ne. bo stala ob strani naših uspehov, ampak da se z ideološkim dviganjem pridruži nam in da bomo tako lahko vsak dan bliže socializmu.
ZAHVALA
Vsem, M so kakor koli sodelovali pri organizaciji odkritja spominske plošče padlim borcem v Gorjanah pri Rajhenburgu dne 8. t. m. in darovalcem vencev, iskrena, najprisrčnejša zahvala, kakor tudi vsem, ki so se svečanosti udeležili.
Svojci padlih borcev
Preidimo v trgovini k socialističnemu poslovanju
Zaradi velikega poslanstva trgovine v borbi za izgraditev socializma v naši državi ni čuda, da se trgovinski odsek pri OLO toliko pojavlja s svojimi članki v lokalnem časopisu, ki je dostopen raznim slojem ljudstva, ki so pa vsa neposredno zainteresirani do trgovine. Javljali se bomo s svojimi članki še nadalje, ker hočemo, da bo sleherni naš človek vedel za naše napake in dobre strani dela, za naše nasvete in predloge, ki jih staVljamo trgovski mreži za našo prošnjo, ki je naslovljena vsem, da nam pomagajo pri našem delu, nam dajejo nasvete in predloge. Priznamo, da smo pogosto suhoparni, in to ni čuda, ker smo odtrgani od tistega pravega življenjskega vrveža, kadar ne znamo pristopiti k ljudem, to je tisti zavedni delovni množici, ki uravnava krmilo našega gospodarskega in političnega življenja.
Gornji naslov bi lahko zajel vse referate trgovskega poslovanja, toda jaz se bom omejil le na evidenco, katere Važnost bom jasno poudaril, ker je to moj referat. Najprej bom na kratko in načelno razložil pomen evidence, kajti mislim, da se je trgovinski inšpekciji v svojih člankih posrečilo opisati pravi pomen in bi bilo nepomembno ponavljati stalno eno in isto.
Ponavljati nevažnost evidence bi pomenilo isto, kakor se posluževati prstov pri računanju. Obratno je treba vedno in vedno ponavljati važnost evidence, ki nam naslika vse tisto, kar smo s truidom napravili, ki nam pomaga sestavljati plane za bodočnost, ki zbira in postavlja na vidno mesto vse napake, ki jih delamo ter so nam tako vidne lahko odpravljive. Zavedajmo se Leninovega izreka, da brez evidence ni socializma, zavedajmo se dejstva, da s površno evidenco povzročimo skupnosti veliko škodo. Te škode nam ne more nikdo opravdati in zato je nujno, da se površnosti, nerodnosti, nerealnosti ogibamo, če hočemo, da ne bomo s časoma stali na strani kakor ušivi in se bali med ljudi, ker se bomo zavedali svoje krivde, katero nam pa ljudje le težko odpustijo. V borbi za izvajanje .tako velikih in svetih ciljev tudi popuščanja in odpuščanja ne sme biti.
Evo napake, ki se pojavljajo v naši evidenci. Do 23. aprila 1949 so kmetijske zadruge morale poslati poročilo o izvršenem odkupu poljskih pridelkov in mleka po velikostnih skupinah. Kljub temu, da so se odgovorni uslužbenci zadrug zavedali pomena teh poročil in vedeli, da bodo v slučaju, če jih pravočasno ne dostavijo, predani v disciplinsko kaznovanje, poročil niso vse KZ pravočasno dostavile. Uslužbenec KZ Bizeljsko tov. Pinterič je izjavil: Obrazec za poročilo sem prejel hkrati s pozivom, v katerem me trg. inšpekcija poziva na odgovornost zaradi nedostave tega obrazca. Torej je ležal obrazec v pisarni
Glede na vprašanje in na splošne govorice kmetov, kam gre živina in zakaj takšni ukrepi pri izvajanju odkupa — obrazloži delno že sam naslov, vendar bi se pa še dotaknil detajlnih stvari po tem vprašanju. Kot prvo, je jasno, da je politika odkupov usmerjena na izboljšanje življenjskega standarda delovnega ljudstva, kar se stalno poudarja. Kot drugo je namen odkupov zagotovitev živinorejskega fonda socialističnemu sektorju, kar je razvidno iz tega, da smo v dekadnem odkupu živine od 16. do 21. t. m. dali na ekonomije 31 glav goveje živine, in sicer: Kmetijska ekonomija Videm 6 glav, Obdelovalna zadruga Gorica 10 glav, Kmetijska ekonomija Leskovec 12 glav, Ekonomija Sremič 2, Kmeti-ska ekonomija Sevnica 1. To je bilo samo v tej dekadi. Zgoraj navedeno je marsikateremu kmetovalcu nerazumljivo, kakor mu je nerazumljivo pojavljajoče vprašanje socializacije na vasi. Toda prvo in drugo je tako neločljivo povezano, da o socializaciji na vasi ne moremo poprej govoriti, dokler ne zagotovimo že obstoječemu socialističnemu vse potrebno, med drugim tudi živinorejski fond.
Izvajanje odkupa živine po planu, t. j časovna zadolžitev, večina kmetovalcev ni razumela — nasprotno so nekateri kmetovalci, in to veliki, pokazati saboterske odnose, kar bomo v nadaljevanju konkretno prikazali. Evidenca odkupov je pokazala, da v mesecu marcu ni zadostilo Obvezni oddaji živine 256 kmetovalcev, v aprilu pa 617. Upalo se je, da se bo številka zaostalikarjev znižala v mesecu aprilu, toda kot je evidenca pokazala, se je za enkrat zvišala. Povsod na vasi se sedaj pojavljajo vprašanja, zakaj so takšni energični ukrepi v odkupu živine, ki so prišli pri zadnji akciji še posebej do izraza. Gornja številka zaostankarjev opravičuje isto. Tudi zadnja akcija odkupa živine ni žela zaželj enega uspeha zaradi pasivnega držanja nekaterih KLO-jev in nepravilnega razbitja časovnega plana odkupa živine.
tov. Balona, ki je uslužben v pisarni kmetijske zadruge. Poslovodkinja KZ DoL Pi-rošica tov. Lenič Mimica se izgovarja, češ da naša knjigovodkinja mi je obrazec pokazala šele čez ntikaj dni in tudi sama sem zakrivila, da ni pravočasno dostavljen. Zavedam se v polni meri škode, ki sem jo napravila Skupnosti. Podobne izgovore so postavljali razni poslovodji kmetijskih zadrug in vidi se, da šele takrat ko človek stoji kazni pred očmi, vidi svoje napake in na vso moč zagotavlja, da se te napake več ne bodo ponovile. To je skrajno napačno, ker zavedati se šele takrat, ko je juha izkipela, je smešno. Edino v toliko dobro, ker je nesreča šola za drugič. Ne-dostava teh poročil je povzročila še več kakor samo škodo skupnosti, tudi škodo dotičnemu, ki je ned »stavo povzročil, kajti ta šola začne precej, mnogo več, kot je bila vredna malomarnost.
Druga napaka je v pošiljanju prevzem-nie odkupljenih poljskih pridelkov. Ko kmetijske zadruge po eni strani urgirajo za odpremo pridelkov, pa ee na drugi strani tukaj ogledujemo, kako da smo naenkrat postali tako počasni in nedelavni, da nas od vsepovsod bombardirajo z urgencami. Sele ko pogledamo na prevzemnice si oddahnemo, ko vidimo, da jih od prizadete zadruge sploh ni. Jasno je, da smo kljub temu poslali po pridelke! Tretja napaka je v pošiljanju poročil o planski in operativni evidenci. Industrijski magazin Senovo še do danes ni dostavil mesečnih poročil Trg. 6 — stroški v trgovini za III. in IV, tromesečje 1948. Torej je v tej trgovini še zmiraj leto 1948. Nedostava tega poročila je povzročila, da se za tekoče kvartale stroški ne morejo planirati, če jih sploh planirajo. Ista trgovina je poslala nerealno poročilo Trg. 5, v katerem prikazuje okrog 1000kg soli več zaloge, kot je je dejansko. Kako moramo sedaj točno sestaviti razdelilnik za sol, če ne vemo koliko je dejansko ima na zalogi?
Takšnih napak v naši evidenci je mnogo in moramo jim napraviti konec. Zavedati se moramo, da gradimo socialistično trgovino in da v takšni trgovini imajo mesto samo ljudje, ki se zavedajo svojega poslanstva. Preiti moramo v trgovini k socialističnemu poslovanju. Toda kako? Prvo je potrebno, da se iznebimo pozabljivosti. Mnogokrat je krivo to, da poročila niso pravočasno dostavljena. Zato imejmo v trgovini rokovnik, iz katerega bo razvidno, kdaj in kakšna poročila bodo pošiljali. Drugo je potrebno, da se v trgovini konkretno zadolži uslužbenec za poročanje, ki bo odgovarjal za točnost in realnost. Jasno je, da uslužbenec v manjši trgovini ne bo konkretno omejen le na to delo. Tretje je potrebno, da prihaja s strani osnovnih poročevalskih edinic samoiniciativnost in ea-
Na primer KLO Globoko je pavšalno razbil časovno plan odkupa živine in to s takšno napako, da se niso datumi na odločbah ujemali s časovnim planom, kar je vsaki kmetovalec iz KLO Globoko dokazal s predloženo odločbo. Ta primer je vreden grajanja in se v njem izraža skrajna malomarnost in birokratsko poslovanje. Ravno tako slabo izvajanje odkupa živine se je pokazalo v KLO-j ih: Artiče, Brege, Raka, Vel. Podlog, Malo Mraševo. Pravilno so razumeli in pristopili k realizaciji odkupa KLO-ji Jesenice, Log, Podvrh, Štolo vnik, Sevnica, Šmarje, Vel. Dolina in Videm. Zadnje omenjeni KLO-ji so dosegli, v nekaterih primerih presegli časovni plan odkupa v prvem četrtletju kakor tudi v mesecu aprilu.
Mesečni plan odkupa je za okraj Krško 108.000 kg žive teže goveje živine, k temu smo imeli zaostanek iz prvega četrtletja meseca aprila 280.000 kg, torej bi morali v mesecu maju odkupiti 380.000 kg žive teže goveje živine, kar kljub zadnji akciji ni doseženo. Da bi dosegli številko, je potrebno in tudi bomo podvzeli vse energične ukrepe napram kmetovalcem, ki nočejo razumeti važnosti odkupa, pač pa še sabotirajo izvajanju odkupa kakor kmetovalci iz KLO-ja Vel. Podlog, ki kljub dvakratnemu pozivu niso pripeljali živine. Omenjeni kmetovalci so Urbančič Ivan, Vrbovšek Ivan, Menič Marija, Pacek Ivan, Žičkar Martin in Strle Franc, ki so bili kaznovani z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 din. Ravno tako je bilo v našem okraju kaznovanih 91 kmetovalcev z isto kaznijo zaradi sabotiranja pri izvajanju odkupa živine.
Z vsem tem v zvezi apeliramo na KLO-je, da si iz gornjih podatkov sestavijo sliko odkupa in pristopijo k realizaciji odkupa bolj resno in z manjšo birokracijo. Gornji primeri kaznovanja kmetovalcev pa naj bodo opomin vsem tistim, ki še niso zadostili obvezni oddaji in računajo, da se bodo z molkom izmaknili obvezni oddaji.
nimanje. Potrebno je, da so sposobni, kakor tudi, da se evidentičarji osnovnih poročevalskih edinic zanimajo sami za izboljšanje evidence in stavljajo predloge za sklicanje strokovnih sestankov, kjer bi dobili odgovore na najbolj zamotana vprašanja evidence, ker sem prepričan, da tudi nepoznavanje posameznih obrazcev za poročanje kvari evidenco.
Pristopimo k socialisti črnemu poslovanju v trgovini in dajmo vse od sebe za zgraditev socialistične trgovine, kajti a tem bomo dali velik delež pri izgradnji socializmu v naši državi. Pri tem delu je potrebno, da dajo evidentičarjem uprave posameznih poslovalnic vsestransko pomoč, prav tako je potrebno, da so same budne nad pojavi nerealne in površne evidence.
Pionirji,
pripravimo se na pionirski dan!
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos pionirji krškega okraja praznovali svoj največji praznik, to je pionirski dan, kateri se bo vršil dne 19. junija na štadionu Matije Gubca v Krškem.
Za ta dan se pripravljajo vsi pionirski odredi v krškem okraju in tekmujejo, kateri odred se bo bolje pripravil za pionirski dan, odnosno kateri odred bo bolje prikazal vse delo pionirške organizacije v tekočem šolskem letu. Pionirskega dneva se bodo udeležili vsi pionirski odredi, razen sektor Bizeljsko in Kostanjevica, pa tudi ti odredi iz najbolj oddaljenih krajev bodo poslali svoje delegacije na okrajni pionirski dan.
Pionirski dan, kot je že zgoraj omenjeno, 'oo prikazal vse delo pionirske organizacije tekom tega leta. Pionirji bodo prikazali koliko jim je pionirska organizacija nudila pri izboljšanju učnega uspeha, nadalje kako so se pionirji v okviru pionirske organizacije zabavali, posečali razne kulturne prireditve in tudi sami sodelovali pri njih. Pionirske organizacija nudi pionirjem mnogo koristnega in zabavnega v okviru izletov, raznih kulturnih prireditev, pionirskih kolonij in tafoorenj. Za ta dan, ko bo pregled dela pionirske organizacije, se morajo vsi odredi temeljito pripraviti, tako da bo pionirski dan res odraz vztrajnega in požrtvovalnega dela pionirske organizacije, njenih pravilnih vzgojnih ciljev ter pravilnega navajanja pionirjev na globoki patriotizem do svoje socialistične domovine. Pionirji bodo prikazali, da tudi oni s svojim delom koristijo naši skupni domovini in s tem pomagajo pri izgradnji socializma v naši deželi.
Na isti dan, to je 19. junija, se bo vršil tudi okrajni fizkultumi zlet. Dopoldne se bo vršil pionirski dan, odnosno povorka po Krškem in mimo tribune na štadionu, kjer bodo tudi pozdravni govori, istočasno bodo tudi najboljši odredi nagrajeni in pohvaljeni. Vršil se bo tudi skupen pionirski fizkultumi nastop, ker se isti dne 22. maja ni vršil zaradi slabega vremena.
Pionirji in pionirke! Temeljito se pripravimo za pionirski dan, pokažimo, kako znamo resnično ljubiti svojo domovino, Komunistično partijo in maršala Tita, pokažimo, da smo vredni naziva »Titovi pionirji«.
Odkrito moramo priznati, da je mladina Dijaškega doma v Brežicah v letošnjem šolskem letu zelo marljiva tako v šolskem kot izvenšolskem delu. Ob koncu I. polletja je v šoli dosegla prav lep uspeh, saj je izdelalo 81% dijakov. Ob koncu leta bo odstotek še dvignila, tako se je zavezala.
Najbolj se je izven šole v zimskem času izkazal naš mladinski aktiv na kulturnem poprišču. V novembru in decembru je študiral Scapinove zvijače, komedijo naj znamenitejšega francoskega komediografa Molliera. Od januarja do začetka aprila je pa desetkrat nastopil z njo, in to ne le v krškem dkraju, marveč tudi v Celju in Hrastniku. V domačem okraju je poleg dveh predstav v Brežicah gostoval tudi v Kostanjevici, Cerkljah, Krškem, Senovem, Pišecah in Zdolah ter tako z desetimi prireditvami na odru opravil prav hvalevredno kulturno poslanstvo med našim ljudstvom, ki je povsod dijake veselo ^prejelo in jih za dobro naštudirano igro nagradilo s toplim ploskanjem.
Ko pa je nastopila pomlad, je mladina dijaškega doma v Brežicah obrnila svoje delo iz dvorane na prosto; obdelala je polje, ki pripada domu, ter sklenila, da s pomočjo strokovnjakov preuredi, zboljša in razširi svoje stanovanjske prostore, ki so že davno premajhni in deloma tudi nehigienski. Sploh je mislila na skupinsko delo v brigadah, ki bi delali vse počitnice.
Bliža se dan naših učenčev v gospodarstvu
Naša socialistična domovina polaga vsestransko pažnjo posameznemu mladincu in mladinki, pa naj bo kjer koli. Tako polaga posebno pažnjo tudi našim učencem v gospodarstvu. Naša mladinska organizacija je takoj po osvoboditvi dala svobodo tudi njim ter jim nudi vsestransko pomoč. Tako mladinska organizacija s tesno povezavo poverjeništva za delo skrbi, da naši vajenci uživajo vse ugodnosti, ki jim v kapitalistični državi niso bile možne zaradi zatiranja in izkoriščanja raznih privatnih mojstrov. Da bi učenci in vajenci v gospodarstvu pridobili čim več strokovnega znanja, se jim v ta namen nudi vsestranska pomoč, ne samo to, poleg strokovnega dela se istočasno Skrbi zato, da se tudi kulturno razvijajo ter s tem pridobijo čim širši pogled, ki jim bo koristil za njihovo bodočnost.
Vsako leto se ob zaključku šole pregledajo učni uspehi po naših šolah ter se polagajo obračuni dela tudi od vsakega poedinca. V ta namen se organizira dan tudi za vajence in učence v gospodarstvu, ker je to smoter naše mladine.
Zato je okrajni komitet LMS s poverjenikom za delo napravil načrt dela naših učencev za dan vajencev in učencev v gospodarstvu. Zato tovariši, pripravljajte se na svojih mladinskih in šolskih sestankih na ta svoj dan, ki bo od 18. do 20. junija.
V ta namen bodo organizirane razne strokovne razstave, ki bodo prikazale delo naših učencev preko vse učne dobe. ■Dne 18. junija bodo organizirana razna zborovanja naših vajencev in učencev v gospodarstvu. Dne od 19. in 20. junija pa bodo organizirani izleti na primerne izletne točke. Da bodo pripravljalni sestanki za ta dan čim bolj zanimivi, se morajo sekretariati mladinskih aktivov na šolah čim bolje pripraviti in predlagati v sporazumu s strokovnimi učitelji, kakšno delo bi prišlo pri njih v poštev. Posebno pažnjo pa naj pogalajo kulturnemu razvedrilu mladine. Mojstri naj mladincem nudijo vso pomoč, da bodo na svoji razstavi prikazali koliko in kaj so se pri njih naučili in da bodo dali svoje izdelke tudi na razstavo, saj bodo najboljši izdelki nagrajeni z raznimi nagradami, ki jih je predvidel Okrajni komitet v sporazumu s poverjeništvom za delo.
Torej tovariši v raznih internatih in isto učenci pri raznih mojstrih, pristopite takoj k delu, ker sedaj nas še loči do tega dneva samo en mesec.
Sole in internati, ki jim še ne bo v dovoljni meri znano delo dneva vajencev in učencev v gospodarstvu, se naj obrnejo na pripravljalni odbor pri OLO.
ZAHVALA
Videm ob Savi. Dne 3. maja je okrajno sindikalno gledališče v Krškem uprizorilo opereto »Mamselle Nitouche«, katere čisti dobiček je podarjen za nabavo potrebnega rešilnega avtomobila. — Odbor RKS Videm ob Savi se vsem sodelujočim, orkestru in igralcem iskreno zahvaljuje za požrtvovalnost in razumevanje, da uresničimo tako potreben načrt, ki bo koristil skupnosti.
Ker pa bo večina odšla za graditev avtomobilske ceste Zagreb—Beograd, se bodo delu za razširjenje Dijaškega doma posvetil posamezni dijaki. Zato pa s povečano vnemo že sedaj celotni kolektiv po brigadnem sistemu marljivo izkorišča prosti čas za zbiranje in dovažanje gradbenega materiala in opravlja druga pripravljalna dela v zvezi s prezidavo, da tako prištedi na izdatkih za delo in material.
Vse leto naša dijaška mladina vneto dela tudi v fizkulturi, šahu, radio-amater-skem krožku in drugod, tako da moramo pohvalno omeniti naša številna tekmovanja z drugimi mladinskimi aktivi. Posebno v šahu imamo kar dobre mojstre, saj si je pridobil prvo mesto na gimnaziji prav član mladinskega aktiva iz dijaškega doma.
Ce bo ostala mladina brežiškega Dijaškega doma na tej poti vsestranskega delovanja, ji je uspeh na vseh popriščih zagotovljen, sama bo pa utegnila z zadovoljstvom ugotoviti, da ni bila zadnja v izpolnjevanju dolžnosti do našega ljudstva in graditvi socialistične Titove Jugoslavije.
uitiiiuiiniuiiniiininiiiiuiitiniiiiiiiHHiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiuiiiiiiii
„NASE DELO“
je organ Osvobodilne fronte tn služi interesom širokih ljudskih množic. Čitajte in razširjajte ga, — dopisujte in oglašujte vanj!
Realizacija odkupa živine • dvig živinoreje na kmetijskih ekonomijah
Mladinski aktiv Dijaškega
doma v Brežicah
mimmmi v;, v-
Pomemben napredek
v izgradnji socialističnega zavarovalstva
(Nadaljevanje in konec)
Že v letu 1947 je bilo po teh smernicah razširjeno zavarovalno jamstvo na škodo zaradi eksplozije .in potrebnega čiščenja pogorišča v industrijskem sektorju. Dalje so bili znižani premijski stavki za zavarovanje živine. Poleg tega je Državni zavarovalni zavod širokopotezno uvedel zavarovanja, ki so še potrebna delovnemu človeku, čeprav jih kapitalistične družbe zaradi premajhnega zaslužka prej niso gojile. Posebej je treba pri tem opozoriti na zavarovanje toče, ki jo je bilo mogoče zavarovati le na tistih področjih, kjer je toča manj pogosto, pa še to le v manjšem obsegu. Za točo v nevarnih predelih so se te zavarovalnice previdno izogibale zavarovanja. V nasprotju s temi družbami je Drž. zav. zavod zajel v svojo zaščito itudi nevarnejše predele in razširil zavarovanje na občutljive kulture, kot so povrtnina, sadje in vinogradi. Vsa ta zavarovanja so bila uvedena zaradi popolnejše zaščite našega kmetijstva. Tudi so bili premijski stavki močno znižani.
Zavrgli smo kapitalistično teorijo o riziku, po katerem se je določala višina premij strogo po stopnji zavarovalnih nevarnosti in prešli na socialistično zavarovanje, ki omogoča zaščito tudi gospodarsko šibkejšemu in zato zavarovanja potrebnejšemu sloju.
S to najnovejšo razširitvijo zavarovalnega jamstva je dobilo naše zavarovanje svoj socialističen značaj, kar pomeni odločilen korak naprej v njegovem razvoju, korak naprej v izgradnji zaščite ljudskega imetja pred škodo zaradi prirodnih nesreč, proti katerim doslej ni druge obrambe. Še več. Pri izpolnjevanju te svoje naloge postaja naše zavarovanje v resnici organizator sredstev za povračilo škode in obnovo uničenih ali poškodovanih dobrin, To je obenem tudi siguren temelj našega splošnega gospodarskega plana, kajti preko Državnega zavarovalnega zavoda se načrtno organizirajo sredstva za obnovo in izgradnjo.
Poziv vsej podeželski mladini
Tovariši in tovarišice! Ze na mladinskem sestanku sem spoznal, da imam vise možnosti, da tudi jaz postanem pravi mladinec Titove Jugoslavije. Večkrat sem bil na sestankih hlapcev in dekel in me je spreletavala sramota, ker sem mislil, da bom moral biti vedno hlapec. Zato sem se odločil in prostovoljno javil v mladinsko brigado.
Ze eno leto sem služil pri Pacek Jožetu v Vel. Podlogu in sem spoznal, da drugi mladinci v industriji zaslužijo več kot jaz, saj sem prejemal samo 200 din plače na mesec.
Povem vam, da mi ni žal, da sem storil ta korak, nasprotno, prav zadovoljen sem. Odločil sem se, da pokličem vse hlapce in dekle, da tudi vi spoznate, da je ta pot pravilna in da pridete za menoj, da bomo sžkupno pomagali pri tej veliki nalogi, ki jo je pred nas postavil maršal Tito.
Zato tovariši in tovarišice vas še enkrat pozivam, da se pridružite našim naporom, da zapustite gospodarje in boste tako lahko postali tudi vi učenci in delavci v naši težki industriji.
Na svidenje!	Dimc Ladislav
BoCeljetU ftoiovi
Povsod jih najdeš na vasi in so raztreseni kakor hiše, hišice in bajte med bujnim drevjem, obkrožajoč jih plodonosno polje. Pobeljeni so kakor nekoč v času, ko se je nekje na vasi razpasel kmetski imperializem in sta mlada zakonca komaj čakala, da jima je umrl stari, da bodo ljudje videli najino žalost in ljubezen do njega. Hudič ga naj vzame. Drugje je zopet kulak poslal svojega rejenca na sodnijo. Oblekel ga je v lastnega sina obleko in v žep mu je stisnil kos belega kruha. Ko se je pa vrnil domov, je čisto obleko zamenila pastirska cunja in mu je raztrgan žep zopet premogel kos trdega črnega kruha. — »Kaj pa hočeš,« je rekel mož ženi ob povratku, »gre se za denar. Hudič ga naj vzame.« Ona pa mu je rekla: »Predober si, predober.« In še je pridala: »Ali ni škoda tistega kosa.« Tako se belijo posamezniki v svoji preteklosti, v sedanjosti pa malo v spremenjeni obliki prihajajo k luči. To so pobeljeni grobovi ...
Sebi zakriva lice ...
Kadar gre za davke je socialen, kakor se izraža. Pač je treba pomagati naši ljudski oblasti. Komisije rabijo treznih in preudarnih ljudi in kdo so ti„ če ne on in sosed. Vsakega posebej bo potrebno premlevati, zato je potrebno, da vsakega po-
Delitev ribjega olja
Po nalogu Komiteta za zaščito ljudskega zdravja pri Vladi FLRJ morajo prevzeti brezplačno delitev ribjega olja javne lekarne v območju našega okraja:
Okrajna lekarna Krško,
Lekarna Mr. Ph. Oton Oršanič, Brežice, Lekarna Mr. Ph. E. Fonova, Kostanjevica, Lekarna Mr. Ph. Nikola Žuvič, Sevnica. Ribje olje je brezplačno in ga smejo deliti samo lekarne sledečim upravičencem in v naslednjih mesečnih obrokih:
Noseče in doječe žene po 500 g mesečno, otroci do 1 leta po 150 g mesečno,
. otroci od 1—3 let po 200 g mesečno, otroci od 3—18 let po 500 g mesečno. Izdajanje nakazil za ribje olje se izvede na sledeči način:
1. V ambulantah in drugih zdravstvenih ustanovah odredi dežurni zdravnik določeno uro dnevno, ko bo potrošnikom takoj napisal recept za ribje olje. Kjer pa ni ambulant ali zdravstvenih ustanov, pa lahko izdajajo te recepte krajevni zdravniki, ne da bi bilo materam treba čakati dalje časa za recept.
sebej tudi poznaš. Pa kako jih ne bi poznal; saj so zmiraj pri meni. Rabi to in ono; jaz jim pa dam. Pride jeseni za težaka, dasi prisluži nekaj dinarjev in še mernik povrh. Poznam jih kot počen groš.
Potem se pa začne. Ferjane ne more, njemu ne gre. Stalno oddaja, nič mu ogromen svet zemlje ne pomaga. Resnik pa že, ta pa ja. Sicer ima malo zemlje, a ga nihče ne pritiska. Lahko verjamete za hudirja, presneto dobro mu gre. Zakaj samo veliki, tudi mali žanje, raste, se širi. Nabijamo mu, saj se gre za državo, za ljudsko oblast.' Končno pa, saj Resnik bo dal, on se nikoli ne proti vi. Obrnil se je proti debeluhu, ki je sedel na sredi. Le ta mu je nenehno pritrjeval. Poznamo ga, da je predsednik KLO-ja in predsednik komisije obenem. Iz žepa mu sili zelenka, iz papirja pa kuka klobasa. Verjetno je to za »likof«.
... a druge hujska.
Presneto je ta zalega pritisnila, na kmeta. Sedaj z davki in še oddaja povrhu. Popolnoma hoče ubogega kmeta izžeti. Vedno bolj je vroče, tako da je zadnji čas, da pridejo naši, Amerikanci. Nas velike je že, nas se več ne da. Do konca smo skrahirali. Sedaj je vrsta na malih in srednjih. Si videl Resnik, kakšen davek si dobil in krava je že na pol v klavnici. Kasneje še prašiči, a jeseni, če ne prej, na drva v Bosno. Priznavaš, da se je začelo in začelo se je tako, kot sem ti vedno pravil. Nisi verjel in vča-
2.	Potrdila za izdajanje ribjega olja lahko dajejo tudi mestni odbori Rdečega križa.
3.	Nakazila za ribje olje lahko izdaja tudi poverjeništvo za ljudsko zdravstvo na OILO.
Prosimo vse matere, da se držijo teh navodil.
Titova štafeta
22. maja 1949 je krenila ob 3. uri popoldne Titova štafeta skozi naš okraj, in to od Kostanjevice do Samoibora. Štafeto so prenašati najboljši mladinci in člani TD in SD Brežice, TD Krško, isto pa je pomagala mladina iz Cerkelj in Kostanjevice. Posebno se je odlikovalo TD in ŠD Brežice, kjer je kljub slabemu vremenu vztrajno prenašalo od Cerkelj do Samo-bora. S štafeto je prispelo v Samobor 60 spremljevalcev TD in ŠD Brežice. Na čelu njih pa je bil stari poznani fizkultumik Holy Josip iz Brežic, kateri je predal štafeto LR Hrvatski.
Isto so bile izvršene lokalne štafete kakor od Sevnice do Krškega in iz Bučke do Krškega. Vse štafete so se združile na štadionu Matije Gubca v Krškem, kjer se je istočasno vršil tudi pionirski festival, ki zaradi slabega vremena ni uspel. Ob 14. uri je štafeta krenila proti Brežicam, katero so prenašali mladinci TD Krško v spremstvu »Kolesarskega društva« Krško. Vse lokalne štafete so se v Brežicah priključile glavni Zvezni štafeti, potom katere so dospele resolucije in pozdravi krškega okraja do našega ljubljenega maršala Tita.
OBJAVA
Uprava za delovno silo pri OLO Krško zadnjič in poslednjič opozarja vsa podjetja in ustanove ter KLO-je, da se brezpogojno držijo okrožnice štev. 201-1-Do, predmet: navodila za dviganje živilskih nakaznic z dne 7. 5. 1949. Istočasno pa morajo bati izpolnj ene rubrike na seznamu potrošnikov obrazec št. 3, datum vstopa v delo, na kar večina podjetij pozablja. Naročamo, da do 28. v mesecu dostavljajo mesečna poročila o gibanju delovne sile kakor tudi poročilo o neopravičenih izostankih od dela, Delavci in nameščenci, kateri se nahajajo in to poimenično za vsakega posameznika, v podjetjih brez delovnih knjižic in nakazil za delo, t. j. za one, ki so vstopiti v delovno razmerje po 1. 12. 1948 niso upravičeni do prejema živilskih nakaznic, za kar bodo direktorji in upravniki disciplinsko odgovorni in kaznovani. Rekapitulacije živilskih nakaznic morajo podjetja in ustanove zaradi evidence dostavljati po en izvod več, kateri ostane Upravi za delovno silo. Malomarno izpolnjevanje mesečnih poročil, kakor tudi ostalih navodil v zvezi gornje okrožnice, bomo naj strožje kaznovati in prijavljati disciplinskemu sodišču.
Uradne ure za podejtja in ustanove so samo v torek in petek od 7. do 12. ure dopoldne. Ostale dni se stranke ne bodo sprejemale razen delavcev in rezervne delovne sile.
Okrajna uprava za delovno silo
SEZNAM OSEB,
ki so se poročile v času od 26. IV. do 26. V.
Gabrič Alojz, rudar, Raztez in Černoga Marija, posestnica, Raztez. Urh Izidor, kmet, Brezje in Zuželj Kristina, hči kmeta, Dobrava. Lončar Franc, kmečki sin, Mrzla planina in Budna Marija, poljedelka, Dobrava. Kobal Mirko, miličnik, Bizeljsko in Pospeh Ela, brivska pom., Rajhenburg. Ba-
sih sem bil kar jezen. Sedaj pa vidiš in vem, da misliš drugače.
Resnik ni verjel, da pridejo Amerikanci. Tudi je vedel, da ne bo šel v Bosno. Vedel pa je, da ima ogromen davek in oddajo, in čutil je, da se mu dela krivica. Rekel pa ni nič in to je bilo naj slabše. Kakor bombaš bi obdelal pobeljenega, da je vedel, kdo mu nalaga davek, kdo mu nalaga oddajo in da je vedel koliko klobas visi v shrambi pobeljenega, ki pravi, da je že skrahiral.
On ni zatajil zemlje ...
Vse njive po vrsti je premeril, ko je slišal, da so bili posamezni kmetovalci kaznovani zaradi utaje. Presneto, presneto, da se mi ne bi končno le uš vsedla na glavo, je pomislil, ko je sopihal po prostrani njivi. Hudič ga le vedi, kje jih bom okrog sedaj prinesel, ko so že prišli na to mojo novotarijo. Vse vrste misli so mu rojile po glavi in stuhtal je.
... a sosed je.
Kaj te je prijelo Ferjane, da greš vse prijavit. Najboljše je, da sploh ne greš. Pravijo, da popisujejo 'zato, ker jo mislijo vzeti in ustvariti zadruge. Zadruga pa veš kaj je in tudi kaj se ti obeta. Zato bodi pameten in ne hodi nikamor. Če pa že greš, ne prijavi vsega, ti bo vsa oddaja manjša. Bodi pameten. Ferjane se je počehljal po glavi in se napotil proti odboru. Pobeljeni
raga Alojz, mehanik, Kočevje in Keržan Ivana, hči kmeta, Zupelevec. Smrekar Janez, posest., Vrbje in Urek Jožefa, hči posestnika, Vrbje. Sečen Ernest, mizar, pomočnik, Mostec in Žabker Zofija, hči posestnika, Mostec. Kenteštabile Rafael, šofer, Št. Lenart in Veble Marija, posestnica, Kornk. Košir Jože, brivski pom., Šmarje in Bebar Marija, gosp. pomočnica, Šmarje. Racman Anton, mlinar, Breg in Simončič Stanislava, hči kmeta, Smarčna. Jazbec Drago, podporočnik JA, Beograd in Bau-din Ljudmila, gosp. pom., D olj ni Boštanj. Markovič Ivan, kapetan JA, Zagreb in Turk Velislava, dijakinja, Sevnica. Sumej Franc, delavec, Vranje in Jerovšek Frančiška, mala posestnica, Malkovec. Balantič Franc, sin sred. kmeta, Čanje in S op er Pavla, tov. delavka, Zigerski vrh. Blatnik Franc, skladiščni delavec, Sevnica in Da-ničič Ana, tov. delavka, Dol Boštanj. Kerin Alojz, kmetovalec, Dolga Raka in Rajž Marija, poljedelka, Raka. Krančan Valentin, kmetovalec, Raka in Kerin Ana, poljedelka, Dolga Raka. Metelko Alojz, poljedelec, Zavratec in Žnidaršič Ana, poljedelka, Dol. Impol j e. Pucelj Franc, poljedelec, Leskovec in Drobne Kristina, poljedelka, Smečece. Gal Franc, poljedelec, Močvirje in Lekše Marija, poljedelka, Stopno. Knez Jurij, delavec, Zdole in Božičnik Marija, gospodinja, Ravne. Pirc Henrik, krojač, Trška gora in Zvalj Frančiška, gospod. pom., Globočica. Božjak Janez, pos. sin, Gorjane in Dobravc Jožefa, šivilja, Podsreda. Rožman Vinko, pos. sin, Gregov-ce in Kovačič Ivanka, posest, hči, Dramlje. Trinkaus Milko, posestnika sin, Kal in Vuk Marija, hči posestnika, Trebče. Šribar Jože, kmet, Spod. Dule in Avguštin Alojzija, hiš. pom., Golek. Naraglav Janez, kmet, Bučerca in Mirt Julijana, gosp., Stara vas. Serne Marijan, statističar, Leskovec in Rotih Vera, nameščenka, LeSkovec. Bizjak Franc, podporočnik JA, Jajce in Potnik Etelka, vojna uradnica, Krško. Andre-jaš Jože, zidarski pomočnik, Gunte in Kukovičič Marija, trg. pomočnica. Krško.
Vsem novoporočencem obilo sreče!
SEZNAM OSEB,
ki so umrli v času od 26. IV. do 26. V. 1949
Petan Alojz, 12 let, Senovo. Zalar Veronika, 2 leti, Senovo. Vučnik Matevž, 64 let, Senovo. Poljšak Ana, 54 let, Blanca. Radej Maksimilijan, 70 let, Kladje. Sker-bec Matevž, 73 let, Koprivnica. Kunej Terezija, 84 let, Poklek. Gerjak Frančiška, 61 let, Gorjane. Božič Florjan, 61 let, Videm. Petan Franc, 37 let, Brežice. Žmavc Marija, 21 let, Vitna vas. Munič Helena roj. Ajster, 74 let, Jesenice. Sotec Barbara roj. Majrič„ 63 let, Bukovec. Pšeničnik Ana roj. Urbk, 71 let, Kapele. Verbančič Terezija, 52 let, Rakovec. Kolman Herman, 38 let, Šmarje. Oblak Silvester, 4 let, Podgorje. Kenda Ljubo, 3 mes., Brežina, Šerbec Jože, 63 let, Gor. St. Lenart. Žmavc Ivan, 6 dni, Bukošek. Podgoršek Blaž, 3 mesece, Pišecd. Denstvenšek Martin, 65 let, Vrbinska vas. Erjavec Franc, 70 let, Dobe. Krečič Marija, 41 let, Raka. Selak Anton, 37 let, Studenec. Prah Jože, 64 let, Nova gora. Kovačič Uršula, 84 let, Rovišče. Avsec Stanko, 10 let, Apnenik. Hodko Slavica, 17 dni, Volčje. Geršak Nada, 30 dni, Volčje. Ivanšek Ema, 29 let, Arnovo selo. Vogrinc Ana, 93 let, Bojsno. Ajster Amalija, 27 let, Brlog. Kodrič Marija, 63 let, Brezovica. Levak Marija, 75 let, Dol. Veršec Franc, 61 let, Vitna vas. Gregl Uršula, 57 let, Stara vas. Zorenč Anton, 80 let, Hrastje. Poličnik Marija, 73 let, Krško. Levičar Anton, 4 mes., Osredek. Uršič Terezija, 83 let, Stara vas. Vimpolšek Avgust, 15 let, Raztez. Cemič Katarina, 58 let, Vel. Podlog. Klešin Elizabeta, 68 let, Gržeča vas.
ga je poklical nazaj, mežikajoč z očmi, ki so poskakovale kakor iskrice. Skoraj sem ti pozabil sporočiti Obvestilo župnika, da je danes zvečer doma in nas pričakuje. Jutri pa le glej, da bodo tudi tvoja dekleta šla na sestanek Marijine družbe. Vse v redu.
To ga je stalo...
Skoda, da nismo slišali Ferjanca kako je klel i pobeljenega i oblast. Kako da mu je mogla stopiti na prste in ugotoviti, da je zatajil toliko zemlje, koliko je potrebno za preživljanje petih oseb in še več. Sedaj pa zapor, povrhu še velika denarna kazen in zaplemba utajene zemlje. To pa še ni vse. Srednji in mali, ki so bili toliko odvisni od njega, se mu posmehujejo in dajo prav tej neupravičeni oblasti. Vse se podira, vse se preobrača. Res čuden je svet. Hudič naj ga vzame.
V sosednjem odboru pa pojejo metle ...
Tukaj je pa drugače. Že zdavnaj so zapele metle in drsele po hodniku, čez prag zkoz po dvorišču, tja na gnoj. Lepo so pele in iz njih je sijala hvaležnost, da imajo čast opraviti s takšno zalego. Vse seje in sestanki so živahni, veseli, pa čeprav ni v žepu steklenke, ki bi silila na' dan, niti ne kuka iz papirja klobasa, ki je pripravljena za »likof«. Opraviti so pošteno z ljudmi, ki se imenujejo »pobeljeni grobovi«.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 5 din. — Poedina številka 2.50 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9. Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju.