Cvetoča ameriška agava na ižanskem gradu. Popisal in ilustroval Fr. Rojec ake dve uri hoda pod Ljubljano proti jugovzhodu stoji v znožju z gozdnim drevjem pokritega pogctrja, ki obkroža na tej strani Ijubljansko barje, nad sto hiš broječa vas Studenec ali Ig. Takoj za vasjo se dviga podolgovat srednje visok holm, na ka-terem stoji izza leta 1848. zgodovinsko dobro znani ižanski grad, ki je že od nekdaj last grofov Turjačanov ali Auer-spergov. Grad je velikansko, preprosto zidano enonadstropno poslopje z obširnim dvoriščem v sredi; v pritličju so hievi, gospodarske shrambe, ku-hinja in poselska stanovanja, v nadstropju pa se vrste druga za drugo krasne, velike in majhne sobane. Med njimi je tudi domača kapela. V te notranje prostore prideš po širokih, na vnanji strani z močnimi zidovi in s kamenitimi stebri ograjenih in podprtih hodnikih. Tu so nekdaj bivali plemenitaški grajski lastniki ter njih visoki gostje; spodaj na dvorišču in okolo na polju pa so se potili pri težavnem delu kmetiški tlačani in pozneje, ko je bila od-pravljena tlaka, še nekaj let plačani posli in najemniki. Za gradom je velik rastlinjak. Okrog gradu se razprostira s cipresami in z gozdnim drevjem po-rasten ter s cveticami nasajen vrt. Pod gradom ob cesti je pristava z gospo-darskimi poslopji ter dvema hišama, kjer je sedaj nastanjena ižanska pošta. V gradu že več let nihče ne prebiva. Odkar je umrla stara grofica, ki živi med Ižanci še zdaj v dobrem spominu zaradi dobrotljivosti in pobožnosti, od tistega časa stanujejo mladi grofje v drugih svojih graščinah in le po redkokrat prihajajo za nekaj dni ali tednov na ižanski grad. Tudi zvedavi tujec se v sedanjih časih le malokdaj približa temu gradu. Spomladi in poleti pridejo časih ob lepem vremenu v nedeljo popol-dne ižanska dekleta z belimi predpasniki tako »malo na izprehod« gori h gradu, ogledujejo po vrtu razne cvetice in pisano grmovje, gledajo doli po svetu izpred glavnih grajskih vrat, od koder se odpira očem lep razgled na ravno polje proti Krimu in Ljubljani, na belo ljubljansko mesto in tjakaj na sinje gorenjske snežnike, potem pa sedejo na pripravno klopico pod senčnatim drevjem tik bele vrtne stezice ter zapojo kako domačo popevko, n. pr.: »Ptice po zraku, zraku letajo« i. t. d. A ob delavnikih je navadno okrog gradu vse tiho in mirno, ako ne oživljajo vrta vrtnarjeva Štefanka in Davorinček ter Sh 246 hs- -** 247 K- nadučiteljeva Mici in Francek z glasnim govorjenjem, klicanjem in pope- »I, kon!« Tako smo se pripeljali domov, ko se je že mračilo. — Naslednjega vanjetn šolskih pesemc. ' dne smo se vsi napotili h gradu. Spotoma sem se jako veselil, da bom Letos meseca vel. srpana in kimavca pa je imel ižanski grad silno ve- že skoraj videl tako slovečo cvetico, o kateri toliko pišejo po časopisih in liko obiskovalcev. Kadarkoli se je ob delavnikih črez dan odpravil domačin ki jo hodijo gledat imenitni in preprosti Ijudje iz bližnjih in daljnih krajev. proti gradu, je srečal na poti ali našel ob gradu več tujcev; a ob nedeljah Pri tem pa nisem pozabil na vas, dragi slovenski dečki in deklice, ki tako je drdrala po cesti od Ljubljane in Škofljice proti gradu in nazaj premnoga radi berete naš ljubi »Zvonček«, a bivate razkropljeni daleč okrog po lepi gosposka kočija in premnog preprost kmetiški koleselj z radovednimi gledalci. slovenski domovini, tako da vam ni mogoče priti pogledat cvetoče ameriške In kaj so vsi ti tujci hodili gledat k ižanskemu gradu ? Časopisi so bili raz- agave na ižanskem gradu. Zato sem vzel s seboj svinčnik in list papirja nesli zanimivo novico, da cvete na vrtu _______ s trdnim sklepom, da jo narišem in ižanskega gradu »stoletna aloa«, ^—^T-------------"~"J—' '—^^----------------------------~-------------] potem priobčim njeno natančno po- tica prinešena v naše kraje iz daljne 7/f ~ e&A,&b ^e sPrec^aJ imenovani vrtnarjevi in nad- tuje dežele in pri nas jako poredkoma /f^-^~im*t ^S^" —" " \\ \^^M^^^^^m^^~^^^'rfc''T'^l^SW^^^^^u^MMA učiteljevi otroci. Jaz si z velikim zani- cvete, si jo je vsak želel vičleti ter se 1-=^=—^tf^^s m JSJ& \ tfMMBHFiMmM^^^^^^^^^^^^^^^^^^MB^^^^P manjem ogledam čudovito vrtno zna- je v ta namen napotil o prvi prilož- xs^»*^ 1^*^®~~~~ ^" ,—, K(fflSMMBi|ffif^^^r^^mm^Sll™I^^^^^^B menitost od vseh strani, nato pa sedem čkovi« bralci, da je tudi mene jako ^fSklj ^ ¦" ^"^^ ^— i)/y'ffljMM||^M^^^^^^^^^^^^^^^^B gradu, gledat še drugih reči, da me mikalo, ogledati si to imenitno ameriško -'T m *§S | •^T^^i"^ ^ ^M^Ka^^^^^^I^^^^ju^^^^^^^SmMMb niso motili Pri de\u. Narisal sem jo na Igu, sem si želel toliko bolj kakor SfSjSsi? -^ ^ F^^^^iI^fPSJS '/^^^^^^x^//A^^^^^^^^^^^S^% veličastna ter občudovanja vredna cvetica. Le po- hitro mogoče obiskati ta kraj, da bi *Tlf*1l^>J ? ^^^^JliUl^^P^^^^^^^AfT^C W. ¦/jlffiiraP^« ^ mislite: iznad debelih sabljastih in črez meter dolgih tam razen omenjene cvetice tudi svojo i ' v^lim^^^^^^^M^^^^^^fc/i/l' ^B-d-^^^^^ listov se dviga 6 m in 30 cm visoka betva, ki ima v ljubljeno družinico zopet videl. Ta želja , *T,' ""^ ' jj]^ i [ 'ujiM^1 \$r f^ ^^^^^tt ^J^^^HT^fe^Sv* vršičku okolo 30 cvetnih vejic in na vsaki vejici od 3 se mi je kmalu izpolnila. V drugi po- _L^!'i-|; \m\ nOMfMu V ' I lfPT=H' ^ ^Ltjj K^^Sp* ^o 5 šopov mnogoštevilnih cvetov in popkov. Debeli mesnati lovici meseca vel. srpana sem pohitel ^ -S^^S]^M| |fffi|Mal fek1 ' l\r ^^&i'^H^^^l^^^v m Polag°ma z°ženi listi so po robeh nazobčani in bodičasti nekega popoldneva črez »Dolenjski "* *^^^^^^OT^^^^^^^^ I^^^^SHjIht^F^^ ter Slvozelene> bolJ na modro cikaste barve. Cvetno steblo in popki mostc in po ravni ižanski cesti proti 'S^^^^^^-f^^*«» \m> ~/ so temnozeleni in po steblu so, kakor vidite tu na sliki, lepo raz- Igu. Ko sem se približal vasi, sem za- ihf^^ffllv^S^ffl^KM^^^^Mffi^v^^^V II Jwr/ vrščeni majhni rjavkasti listi. Cvetica je vsajena v veliko, iz hrastovih gledal pred vasjo zunaj ob cesti z enim ^W/&f'j^^S'l^^B^^^^^^^^, ^K^^^^k^^^/^ ^°S sestavljeno in z železnimi obroči nabito, škafu podobno posodo; ne- konjem vprežen voz in okrog njega j j^Z^S^S^^^^M 1111111 ^^^^x^^/ katere doge so zaradi visoke starosti že skoro popolnoma segnite, tako moje drage, ki so vsak po svoje poma- ^w^^^S|wv^S^Sffl^^^S ^» \/ ^a se tam vidijo prst in korenine v posodi. Okrog posode so nasajene zaradi gali staremu možu, maminemu očetu, ,^^^^^^»®M^^§ S^^K^Sffl^ ^W lepšega razne cvetice, in med njimi je spredaj v zemljo zabit nizek lesen nakladati buče in zelenjavo iz zelnika ^J^S^^^^^^^^^II^S^^^^^aB drog, na katerem je pritrjen železen nabiralnik za denar in nad njim deščica na voz. Vladko me je že iz dalje iz- s slovenskim in nemškim napisom: »Prostovoljni darovi za ubožno šolsko poznal ter zaklical mamici: »Mama, lej, ata ge!* Potetn pa mi je pritekel na- mladino«. proti in poizkušal s svojim okornim jezičkom dopovedati mi, kaj dela pri Ko sem dne 21. vel. srpana prvič videl in narisal to cvetico, ni imela starem ati, pri stari mami, pri teti Ani i. t. d. ter me povpraševal, kje sem še nobenega dodobra razvitega cveta, temveč same popke, ki se dele v dva bil tako dolgo in kaj sem delal. Med tem je bil voz naložen. Vsi sedemo dela, in sicer v spodnji drobnejši del, ki tvori pestič ali plodnico, in v zgornji nanj, stari oče spredaj, mi drugi pa zadaj. Voznik požene, in voz se začne debelejši del, ki tvori cvetni obod. V nedeljo 13. vinotoka pa sem jo zopet pomikati proti domu. A Vladko ni hotel dolgo ostati med nami. Presedel . obiskal, in takrat je že odcvetevala. Bilo je videti samo še nekaj cvetov prav se je naprej k staremu očetu in potem venomer vpil na konja, rekoč: v vršičku, cveti na spodnjih in srednjih vejicah pa so bili že odpadli. Popol- -5H 248 K~ noma razcveten cvet se za mnogo ne izpremeni od popka. Ta se ob času cvetenja na vrhu le nekoliko porumeni, odpre ter razdeli v šest ozkih lističev. Iz odprtine požene šest dolgih prašnikov s povešenimi prašnicami in nekoliko krajša pestičeva nitka, ki ima glavico na koncu. Bledorumeni cveti so s prašniki vred 12 do 13 cm dolgi. Po nekolikodnevnem cvetenju se njih zgor-nji deli posuše in skrčijo, pestiči pa izdatno odebele ter dobe trookroglo-robato obliko. V spodnjem kotu štirioglate sličice vidite narisan tak razvit plod in poleg njega dva cveta. Med risanjem sem imel priliko, opazovati različne gledalce, ki so se vrstili okrog ameriške agave, ter poslušati njih pogovore. Omenim naj le dva mlada častnika, ki sta prišla tačas gledat zanimivo cvetico. Govorila sta nam bratski češki jezik. Ko sta ogledala cvetico, se je postavil eden tik nje, drugi pa se je oddaljil za nekaj korakov, snel iznad rame majhen fotografij-ski aparat ter fotografoval cvetico in zraven nje stoječega tovariša od dveh strani. Nato sta spustila vsak nekaj drobiža v železen nabiralnik. Pri tem je eden rekel: »Za Slovince!« O tisti priliki sem tudi slišal pripovedovati, da je pred nekaj dnevi prišel v ižanski grad neki gospod iz Ljubljane ter ponujal za cvetočo ame-riško agavo njenemu lastniku 1000 kron. Ali grajski lastnik je ni hotel pro-dati, ampak je dopustil, da je cvetela zunaj pod milim nebom, kjer jo je lahko vsak videl zastonj. Gospodu nadučitelju z Iga je pa dovolil, da sme od nje nabirati v nabiralnik prostovoljnih denarnih darov za ubožno šolsko mladino. Na teh darovih se je končno nabrala vsota okolo 140 kron, s ka-terimi se bo že dalo nekaj storiti v prid ubožnim šolarčkom in šolaricam. Ameriško agavo štejemo v vrsto ameriških narcisov. Doma je v vročih krajih južne Amerike. V domovini zraste mnogo večja kakor pri nas in cvete v 6. do 8. letu. Ko odcvete, se posuši, iz korenin pa začno poganjati nove kali. Iz Amerike so jo zanesli v 15. stoletju tudi v južno Evropo, kjer sedaj raste kot divja; z njo zasajajo žive ograje in plotove. Takisto se tudi že dobi zdivjana po bregovih severne Afrike. V naših mrzlejših krajih jo vzgajajo le v večjih vrtih kot posebno vrtno olepšavo in imenitnost. Poleti jo postavljajo v leseni posodi na vrtu na suh solnčen kraj, pozimi pa jo morajo zavaro-vati proti mrazu v zakurjenem rastlinjaku. Pri nas cvete šele v 40. do 60. letu, in ji pravijo zaradi tega navadno le »stoletna aloa«. V Ameriki raste še več vrst agav. Vse so prav koristne in porabne za marsikaj. Iz njih posušenih listov napravljajo vlakno in predivo za vrvi in tkanine, stržen jedo, iz trnja delajo klince in igle, in od tako zvane meksikanske agave dobivajo ob času cvetenja sok, iz katerega napravljajo znamenito zdravilno pijačo. Korenino neke druge agave rabijo tudi za zdravilo proti neki nalezljivi bolezni. Koliko je stara ameriška agava, ki se je letos razcvetela na ižanskem gradu — o tem se ne more zvedeti nič natančnega in zanesljivega, ker so jo dobili v grad že pred mnogimi leti. Nekateri trdijo, da je stara 108 let, ali to število je nemara previsoko. Vendar pa pravijo oni, ki so že videli njene cvetoče vrstnice drugje v naših krajih ali pa v Dalmaciji in Italiji, da -g* 249 *¦«- je ta nenavadno krasna in velika, in nikomur ni žal, da jo je prišel gledat. Izmed vseh njenih gledalcev pa smem gotovo biti najbolj zadovoljen jaz, ker morem zdaj njeno natančno podobo s popisom vred in poleg te tudi podobo gradu, pri katerem je cvetela in v katerem je sedaj posušena shra-njena, poznim potomcem v spomin razposlati v >Zvončku« po vsi mili slo-venski domovini pridni šolski mladini v pouk in kratek čas!