Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 1 MKF Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmònosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 2 Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmònosti in zdravja (MKF) Naslov izvirnika: International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF) Copyright: WHO Geneva 2006 Izdala in zaloìla: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS) In{titut Republike Slovenije za rehabilitacijo (IRSR) Za izdajatelja in zalònika: Ada Ho~evar Grom Robert Cugelj Koordinirala in uredila: Da{a Moravec Berger Prevedli: Leja Jecelj, Irena Kova~i~ Konzultanti: Nacionalna delovna skupina za uvajanje Mednarodne klasifikacije okvar, prizadetosti in oviranosti - MKOPOv pri Vladi Republike Slovenije (mandat 2001 - 2005), predsednica Andrejka Fatur Videti~ Katedra za rehabilitacijo in fizikalno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik ^rt Marin~ek Lektorirala: Cvetana Tavzes Korekture: Viljam Prodan Oblikovali in tiskali: Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o. Naklada: 500 izvodov CIP - Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 61(083.72) 001.82:61 MEDNARODNA klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmònosti in zdravja: MKF / [prevedli Leja Jecelj, Irena Kova~i~]. - Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS): In{titut Republike Slovenije za rehabilitacijo (IRSR), 2006 Prevod dela: International classification of functioning, disability and health (ICF) ISBN 961-6202-82-0 (IVZ RS) 226777344 ii Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 3 Kazalo A. Uvod 1 1. Ozadje nastanka 3 2. Cilji MKF 5 3. Lastnosti MKF 7 4. Pregled razdelkov MKF 10 5. Model funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/ invalidnosti 18 6. Uporaba MKF 21 B. Klasifikacija na eni ravni 27 C. Klasifikacija na dveh ravneh 31 D. Podrobna klasifikacija z definicijami 45 Telesne funkcije 47 Telesne zgradbe 105 Dejavnosti in sodelovanje 123 Okoljski dejavniki 171 E. Priloga 209 1. Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja 211 2. Navodila za kodiranje v MKF 219 3. Mòne uporabe seznama Dejavnosti in sodelovanje 234 4. Prakti~ni primeri 238 5. MKF in osebe z zmanj{animi zmònostmi/ invalidnostmi 242 6. Eti~ne smernice za uporabo MKF 244 7. Povzetek procesa revizije 246 8. MKF v prihodnosti 250 9. Predogi idealnega in minimalnega nabora MKF podatkov za zdravstvene informacijske sisteme ali za raziskave prebivalstva 253 10. Zahvale 254 F. Indeks 267 iii Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 4 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 5 MKF Uvod Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 6 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 3 MKF Uvod 1. Ozadje nastanka Ta priro~nik vsebuje Mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, zmanj{ane zmònosti in zdravja (MKF).1 Glavni namen klasifikacije MKF je zagotoviti enoten in standarden jezik in okvir za opisovanje zdravja in z zdravjem povezanih stanj. Opredeljuje prvine zdravja ter nekatere z zdravjem povezane prvine blaginje (na primer izobraèvanje in zaposlitev). Podro~ja, ki jih opredeljuje MKF, tako lahko razumemo kot podro~ja zdravja in z zdravjem povezana podro~ja. Opisana so z vidika telesa, posameznika in drùbe, in sicer v dveh osnovnih seznamih: (1) Telesne funkcije in zgradbe; (2) Dejavnosti in sodelovanje.2 Ker je klasifikacija, MKF sistemati~no zdruùje v skupine razli~na podro~ja,3 zna~ilna za posameznika z dolo~enim zdravstvenim stanjem (npr. kaj dela ali kaj zmore oseba z dolo~eno boleznijo ali motnjo). Funkcioniranje je krovni izraz za vse telesne funkcije, dejavnosti in sodelovanje; podobno je zmanj{ana zmònost/invalidnost krovni termin za okvare, omejitve dejavnosti ali omejitve sodelovanja.* MKF opredeljuje tudi okoljske dejavnike, ki vplivajo na prvine teh podrazdelkov. Tako uporabniku omogo~a u~inkovit popis posameznikovega funkcioniranja, zmanj{ane zmònosti/invalidnosti in zdravja na razli~nih podro~jih.. MKF sodi v “druìno” mednarodnih klasifikacij, ki so jih strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije razvili za razli~ne vidike zdravja. Druìna mednarodnih klasifikacij SZO tako omogo~a kodiranje najrazli~nej{ih zdravstvenih podatkov (npr. diagnoza, funkcioniranje in zmanj{ana zmònost/invalidnost , razlogi za stik z zdravstvenimi slùbami) in uporablja standardiziran splo{en jezik, kar omogo~a komunikacijo o zdravju in zdravstvenem varstvu med uporabniki z vsega sveta in v okviru razli~nih strok in znanosti. *Opomba k slovenski izdaji: po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je izraz »zmanj{ana zmònost« primernej{i, ker ima {ir{i in vseobsegajo~ pomen, kar je v skladu z vsebino MKF. Zato je v naslovu dovoljen samo izraz »zmanj{ana zmònost«. V Sloveniji je izraz »zmanj{ana zmònost« dobro sprejet v razli~nih okoljih, vklju~no na podro~ju klini~ne medicine, epidemiologije in statistike. Ob upo{tevanju, da se v Sloveniji na podro~ju predpisov s podro~ja socialne varnosti oziroma politike in v organizacijah invalidov na {iroko uporablja tudi izraz invalidnost, je SZO odobrila predlog, da v besedilu uporabimo oba izraza kot prevodni ustreznici pod pogojem, da ju razumemo kot sopomenki za angle{ki izraz »disability« v sobesedilu MKF. 1 Priro~nik je revidirana izdaja Mednarodne klasifikacije okvar, prizadetosti in oviranosti (MKOPOv), ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija prvi~ poskusno izdala leta 1980. Oblikovan je na podlagi sistemati~ne poskusne uporabe in mednarodnih posvetovanj v preteklih petih letih. Njegovo mednarodno uporabo je podprla 54. skup{~ina Svetovne zdravstvene organizacije na zasedanju 22. maja 2001 (resolucija WHA54.21). 2 Na{teti izrazi, ki zamenjujejo prej uporabljane "okvara", "prizadetost" in "oviranost", imajo {ir{i pomen in omogo~ajo tudi kodiranje pozitivnih izku{enj. Natan~neje so opredeljeni v Uvodu in podrobneje razdelani v klasifikaciji. Potrebno je poudariti, da se uporabljajo s specifi~nimi pomeni, ki se lahko razlikujejo od vsakdanje rabe teh izrazov. 3 Podro~je je prakti~en in smiselen nabor med seboj povezanih fiziolo{kih funkcij, anatomskih zgradb, dejanj, opravil ali podro~ij ìvljenja. 3 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 4 Uvod MKF V mednarodnih klasifikacijah SZO so zdravstvena stanja (bolezni, motnje, po{kodbe itd.) prvotno klasificirana v MKB-10 (angl. ICD-10, International Classification of Diseases, Tenth Revision, slov. MKB – Mednarodna klasifikacija bolezni – deseta revizija)4, ki predstavlja etiolo{ki okvir. Funkcioniranje in zmanj{ana zmònost/invalidnost, ki sta povezani z razli~nimi zdravstvenimi stanji, sta klasificirani v MKF. MKB-10 in MKF se tako dopolnjujeta5 in uporabnikom svetujemo, da ju uporabljajo skupaj. MKB-10 omogo~a “diagnozo” bolezni, motenj ali drugih zdravstvenih stanj, to informacijo pa dopolnjuje informacija o funkcioniranju, ki jo omogo~a MKF. 6 ^e to dvoje, podatke o diagnozah in podatke o funkcioniranju, poveèmo, dobimo {ir{o in bolj smiselno podobo zdravja ljudi ali populacije, ki jo lahko nato uporabimo pri sprejemanju odlo~itev. Druìna mednarodnih klasifikacij SZO je dragoceno orodje za opisovanje in primerjavo zdravja populacij v mednarodnem merilu. Informacije o umrljivosti (ki jih omogo~a MKB-10) ter o zdravstvenih izidih (ki jih omogo~a MKF) lahko zdruìmo v strnjene ocene zdravja populacij, s katerimi lahko spremljamo zdravje populacije in njegove teritorialne ali drùbene posebnosti ter ocenjujemo, koliko k njim prispevajo razli~ni vzroki umrljivosti in obolevnosti. MKF je iz klasifikacije “posledic bolezni” (verzija iz leta 1980) postala klasifikacija “prvin zdravja”. “Prvine zdravja” opredeljujejo sestavne dele zdravja, medtem ko se “posledice” osredoto~ajo na u~inke bolezni ali drugih zdravstvenih stanj, ki so lahko njihova posledica. MKF zavzema nevtralni poloàj do etiologije in tako dopu{~a raziskovalcem, da s pomo~jo ustreznih znanstvenih metod ugotavljajo vzro~na razmerja. Ta pristop se razlikuje tudi od pristopov, ki temeljijo na “determinantah zdravja” ali “dejavnikih tveganja”. Omogo~a pa tudi preu~evanje tako determinant zdravja kot dejavnikov tveganja, in sicer s pomo~jo seznama okoljskih dejavnikov, ki opisujejo okoli{~ine, v katerih posameznik ìvi. 4 Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisti~ne namene, deseta revizija, Zvezek 1-3, @eneva, Svetovna zdravstvena organizacija, 1992-1994 5 Pomembno je opozoriti na prekrivanje MKB-10 in MKF. Obe klasifikaciji se pri~neta s telesnimi sistemi. Okvare se nana{ajo na telesne zgradbe in funkcije, ki so obi~ajno del "bolezenskega procesa" in so uporabljene tudi v klasifikacijskem sistemu MKB. Vendar pa MKB uporablja izraz okvare (kot znaki ali simptomi) kot del klasifikacije "bolezni" ali pa ob~asno kot razlog za potrebo po zdravstvenih storitvah, medtem ko MKF uporablja izraz "okvare" v pomenu problemov, ki se zaradi dolo~enega zdravstvenega stanja pojavljajo v telesnih funkcijah ali zgradbah. 6 Dve osebi z enako boleznijo lahko funkcionirata razli~no, prav tako pa ni nujno, da bi bilo zdravstveno stanje dveh oseb, ki funkcionirata podobno, enako. Zato je kakovost podatkov ob skupni uporabi obeh kvali-fikacij bolj{a. Uporaba klasifikacije MKF ne sme biti razlog, da ne bi izvedli rednih diagnosti~nih postopkov. V drugih primerih pa lahko MKF uporabljamo samostojno. 4 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 5 MKF Uvod 2. Cilji MKF MKF je ve~namenska klasifikacija za uporabo v razli~nih strokah in na razli~nih podro~jih. Njene cilje lahko povzamemo v naslednjih to~kah: • nuditi znanstveno podlago za razumevanje in prou~evanje zdravja in z zdravjem povezanih stanj, izidov in determinant; • uveljaviti skupen jezik za opisovanje zdravja in z zdravjem povezanih stanj, kar naj bi omogo~ilo bolj{o komunikacijo med razli~nimi uporabniki, npr. zdravstvenimi delavci, raziskovalci, na~rtovalci zdravstvene politike in javnostjo, vklju~no z osebami z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi; • omogo~iti primerjavo podatkov med deèlami, dejavnostmi zdravstvenega varstva, slùbami in ~asovnimi obdobji; • ponuditi shemo za sistemati~no kodiranje podatkov za zdravstvene informacijske sisteme. Navedeni nameni se prepletajo, kajti potrebe, zaradi katerih je MKF nastala, zahtevajo smiselen in prakti~en sistem, ustrezen za razli~ne uporabnike, ki jim lahko pomaga pri na~rtovanju zdravstvene politike, zagotavljanju kakovosti zdravstvenega varstva in ocenjevanja izidov zdravstvenih stanj v razli~nih kulturah. 2.1. Uporaba MKF Od objave prve poskusne izdaje leta 1980 se je MKOPOv uporabljala v razli~ne namene, na primer: • kot statisti~no orodje – pri zbiranju in zapisovanju podatkov (npr. v raziskavah o zdravstvenem stanju populacij ali pri sistemih za vodenje podatkov); • kot raziskovalno orodje – za merjenje izidov, kakovosti ìvljenja ali okoljskih dejavnikov; • kot klini~no orodje – pri ocenjevanju potreb, dolo~anju ustreznega zdravljenja za posamezna stanja, ocenjevanju zaposlitvenih mònosti, ocenjevanju poteka rehabilitacije in njenih izidov; • kot orodje pri oblikovanju socialne politike – pri na~rtovanju socialne varnosti, sistema nadomestil, pri oblikovanju in izvajanju politike; • kot izobraèvalno orodje – pri oblikovanju u~nih na~rtov, za osve{~anje prebivalstva in za izvajanje drùbenih ukrepov. 5 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 6 Uvod MKF ^eprav je MKF v prvi vrsti zdravstvena in z zdravjem povezana klasifikacija, se lahko uporablja tudi na drugih podro~jih, kot so zavarovanje, socialna varnost, zaposlovanje, izobraèvanje, gospodarstvo, razvijanje socialne politike in splo{ne zakonodaje ter za prilagajanje okolja. Organizacija zdruènih narodov jo je sprejela kot eno izmed svojih socialnih klasifikacij in jo omenja ter vklju~uje v svoja Standardna pravila za izena~evanje mònosti invalidov.7 MKF je tako ustrezen instrument za uresni~evanje konvencij o mednarodnih ~lovekovih pravicah ter dràvnih zakonodaj. MKF je {iroko uporabna klasifikacija, na primer na podro~ju socialne varnosti, ocenjevanja in vodenja zdravstvega varstva ali pri popisih zdravstvenega stanja na krajevni, dràvni ali mednarodni ravni. Ponuja pojmovni informacijski okvir, ki ga lahko uporabimo pri osebnem zdravstvenem varstvu, vklju~no s preventivo, spodbujanju skrbi za zdravje in izbolj{evanju sodelovanja z odpravljanjem ali zmanj{evanjem drùbenih ovir in spodbujanjem drùbene podpore in olaj{evalnih dejavnikov. Klasifikacija je uporabna tudi za preu~evanje sistemov zdravstvenega varstva, tako pri nji-hovem ocenjevanju, kot na~rtovanju. 7 Standardna pravila za izena~evanje mònosti invalidov. Sprejeta na generalnem zasedanju Zdruènih narodov, 48. zasedanje, 20. december 1993 (resolucija 48/96). New York, NY, United Nations Department of Public Information, 1994. Slovenski prevod: Ljubljana, Urad Vlade RS za invalide, 1996. 6 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 7 MKF Uvod 3. Lastnosti MKF Za vsako klasifikacijo mora biti jasno opredeljeno, kaj razvr{~a: katero vsebino pokriva, kaj vse obsega, kak{ne so klasifikacijske enote, kako je urejena in v kak{nem medsebojnem strukturnem odnosu so te prvine. Za MKF so te osnovne lastnosti naslednje. 3.1. Vsebina MKF MKF obsega vse vidike ~love{kega zdravja in nekatere za zdravje pomembne prvine blaginje. Opisuje jih kot podro~ja zdravja in z zdravjem povezana podro~ja 8. Klasifikacija ostaja v {irokem kontekstu zdravja in ne vklju~uje okoli{~in, ki niso povezane z zdravjem, na primer posledic drùbeno ekonomskih dejavnikov. Na primer, osebo lahko pri izvajanju opravil v trenutnem okolju ovirajo rasa, spol, veroizpoved ali druge drùbeno ekonomske zna~ilnosti, vendar pa teh MKF ne uvr{~a med omejitve sodelovanja, ki so povezane z zdravjem. Zelo je raz{irjeno zmotno prepri~anje, da MKF govori le o osebah z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi; v resnici govori o vseh ljudeh. Omogo~a nam opisovanje zdravstvenih statusov in z zdravjem povezanih statusov za katerokoli zdravstveno stanje. Druga~e povedano, MKF je vsesplo{no uporabna.9 3.2. Obseg MKF MKF podaja opise situacij glede na ~love{ko funkcioniranje in njegove omejitve in nudi okvir za organizacijo podatkov o tem. Te podatke ureja na smiseln, medsebojno povezan in lahko dostopen na~in. Podatki so razdeljeni na dva dela: (1) Funkcioniranje in zmanj{ana zmònost/invalidnost, in (2) Spremljajo~i dejavniki. Vsak del ima dva razdelka: 1. Razdelka Funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti Razdelek Telo sestavljata dve klasifikaciji: ena za funkcije telesnih sistemov in druga za telesne zgradbe. Poglavja obeh klasifikacij so razvr{~ena glede na telesne sisteme. 8 Zdravstvena podro~ja so na primer vid, sluh, hoja, u~enje in spominjanje, primeri z zdravjem povezanih podro~ij pa gibanje, izobraèvanje, sodelovanje v drùbi itd. 9 Bickenbach JE, Chatterji S, Badley EM, Ustun TB (1999) Models of disablement, universalism and the ICIDH, Social Science and Medicine, 48:1173-1187. 7 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 8 Uvod MKF Razdelek Dejavnosti in sodelovanje pokriva vsa podro~ja, ki so pomembna za opredelitev funkcioniranja tako z vidika posameznika kot drùbenega ìvljenja. 2. Razdelka Spremljajo~ih dejavnikov Prvi razdelek Spremljajo~ih dejavnikov je seznam Okoljski dejavniki. Okoljski dejavniki vplivajo na vse sestavne dele Funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti in so razvr{~eni od dejavnikov v posameznikovi neposredni okolici do dejavnikov splo{nega okolja. Osebni dejavniki so prav tako razdelek Spremljajo~ih dejavnikov, vendar pa so v razli~nih drùbah in kulturah tako razli~ni, da jih MKF ne klasificira. Razdelka Funkcioniranje in zmanj{ana zmònost/invalidnost v prvem delu MKF lahko izrazimo na dva na~ina. Lahko ju uporabimo za prikaz problemov (npr. okvara, omejitev pri izvajanju dejavnosti ali sodelovanju, ki jih zajema krovni izraz zmanj{ana zmònost/invalidnost). Lahko pa ju uporabimo za prikaz neproblemati~nih (to je nevtralnih) vidikov zdravstvenih in z zdravjem povezanih statusov (te povzema krovni izraz funkcioniranje). Ta dva razdelka interpretiramo s {tirimi lo~enimi, vendar medsebojno povezanimi podrazdelki. Vrednosti podrazdelkov izrazimo z opisovalci. Telesne funkcije in zgradbe lahko interpretiramo s pomo~jo sprememb v fiziolo{kih sistemih ali anatomskih zgradbah. Za razdelek Dejavnosti in sodelovanje sta na voljo dva podrazdelka: zmogljivost in u~inkovitost (glej poglavje 4.2). Posameznikovo funkcioniranje in zmanj{ano zmònost/invalidnost pojmujemo kot dinami~no interakcijo10 med zdravstvenimi stanji (bolezni, motnje, po{kodbe, travme itd.) in spremljajo~imi dejavniki. Spremljajo~i dejavniki vklju~ujejo tako osebne dejavnike, kot okoljske dejavnike. MKF vsebuje obseèn seznam okoljskih dejavnikov, ki je njen bistven razdelek. Dejavniki okolja vplivajo na vse razdelke funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti. Osnovni podrazdelek okoljskih dejavnikov je olaj{evalni ali oteèvalni vpliv lastnosti fizi~nega in drùbenega okolja ali drùbenih stali{~. 3.3. Klasifikacijska enota MKF klasificira zdravstvene statuse in z zdravjem povezane statuse. Klasifikacijska enota so torej kategorije znotraj vsakega zdravstvenega ali z zdravjem povezanega podro~ja. Pomembno je poudariti, da klasifikacijska enota MKF niso osebe. To pomeni, da ne klasificiramo ljudi, temve~ opisujemo poloàj vsakega posameznika na nizu zdravstvenih in z zdravjem povezanih podro~ij. Poleg tega je opis tega poloàja vedno ume{~en v kontekst okoljskih in osebnih dejavnikov. 10 To interakcijo lahko razumemo kot proces ali kot posledico, odvisno od uporabnika. 8 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 9 MKF Uvod 3.4. Dve razli~ici MKF Dve razli~ni izdaji MKF zadovoljujeta potrebe razli~nih uporabnikov, ki èlijo bolj ali manj podrobno klasifikacijo. Popolna izdaja, kakr{na je podana v tej knjigi, je klasifikacija na {tirih ravneh podrobnosti. Te {tiri ravni lahko zdruìmo v splo{nej{i klasifikacijski sistem, ki na drugi ravni vklju~uje vsa podro~ja. Klasifikacija na dveh ravneh je na voljo tudi kot kratka razli~ica MKF. 9 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 10 Uvod MKF 4. Pregled razdelkov MKF DEFINICIJE11 V kontekstu zdravja: Telesne funkcije so fiziolo{ke funkcije telesnih sistemov (vklju~no s psiholo{kimi funkcijami). Telesne zgradbe so anatomski deli telesa, na primer organi, udi in njihovi deli. Okvare so motnje v telesnih funkcijah ali zgradbah, ki se izraàjo kot huj{a nepravilnost ali izguba. Dejavnost je posameznikovo izvajanje opravila ali dejanja. Sodelovanje je vklju~evanje posameznika v ìvljenjske situacije. Omejitve dejavnosti so teàve, ki jih ima lahko posameznik pri izvajanju dejavnosti. Omejitve sodelovanja so problemi, ki jih lahko posameznik doìvlja pri vklju~evanju v ìvljenjske situacije. Okoljski dejavniki so zna~ilnosti fizi~nega in drùbenega okolja, v katerem posameznik ìvi in deluje, ter stali{~ tega okolja. Pregled teh pojmov je podan v preglednici 1, podrobneje pa so opisani v poglavju 5.1. Iz preglednice je razvidno naslednje: • MKF je razdeljena na dva dela, vsak del pa ima dva razdelka: 1. del: Funkcioniranje in zmanj{ana zmònost/invalidnost (a) Telesne funkcije in zgradbe (b) Dejavnosti in sodelovanje 2. del: Spremljajo~i dejavniki (c) Okoljski dejavniki (d) Osebni dejavniki • Vsebino vsakega razdelka lahko izrazimo pozitivno ali negativno. • Vsak razdelek je sestavljen iz razli~nih podro~ij, ta pa se naprej delijo na kategorije, ki so klasifikacijske enote. Zdravstvene in z zdravjem povezane statuse posameznika opi{emo tako, da izberemo ustrezno kodo 11 Glej tudi Prilogo 1, Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja 10 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 11 MKF Uvod ali kode za konkretno kategorijo, nato pa dodamo {e opisovalce, {tevilske kode, ki izraàjo obseg ali stopnjo funkcioniranja ali zmanj{ane zmònosti/invalidnosti v dani kategoriji ali povedo, koliko kak neki okoljski dejavnik olaj{uje ali otèko~a poloàj. Preglednica 1. Pregled MKF 11 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 12 Uvod MKF 4.1. Telesne funkcije in zgradbe ter okvare Definicije: Telesne funkcije so fiziolo{ke funkcije telesnih sistemov (vklju~no s psiholo{kimi funkcijami) Telesne zgradbe so anatomski deli telesa, na primer organi, udi in njihovi sestavni deli. Okvare so motnje v telesnih funkcijah ali zgradbah, ki se izraàjo kot tèja nepravilnost ali izguba. (1) Telesne funkcije in telesne zgradbe so klasificirane lo~eno, vendar sta klasifikaciji zasnovani vzporedno. Na primer, telesne funkcije vklju~ujejo osnovne ~love{ke ~ute, kot so “funkcije vida”, vzporedna telesna zgradba pa je “oko in sorodne zgradbe.” (2) “Telo” se nana{a na ~love{ki organizem v celoti; tako vklju~uje tudi mògane in njihove funkcije, torej du{evnost. Du{evne (ali psiholo{ke) funkcije so torej podskupina telesnih funkcij. (3) Telesne funkcije in zgradbe so klasificirane glede na telesne sisteme; zato telesnih zgradb ne pojmujemo kot organe.12 (4) Okvare telesnih zgradb lahko vklju~ujejo nepravilnosti, po{kodbe, izgubo ali druge ve~je odklone v telesnih zgradbah. Okvare so poj-movane v skladu z biolo{kim znanjem na ravni tkiv ali celic in na pod-celi~ni ali molekularni ravni. Zaradi prakti~nih razlogov pa te ravni niso podane13. Klasifikacija temelji na biolo{kih osnovah okvar in mogo~e bi jo bilo raz{iriti tudi na celi~no ali molekularno raven. Medicinski strokovnjaki morajo upo{tevati, da okvare niso enake patologiji, ki je njihova osnova, temve~ so izrazi te patologije. (5) Okvare predstavljajo odklon v biomedicinskem statusu telesa in njegovih funkcij od dolo~enih splo{no veljavnih standardov, ki veljajo v dani populaciji. Definirajo jih predvsem strokovnjaki, ki so usposobljeni za presojanje telesnih in du{evnih funkcij po teh standardih. (6) Okvare so lahko za~asne ali trajne; napredujo~e, manj{ajo~e se ali mirujo~e; s prekinitvami ali neprekinjene. Odklon od splo{ne norme, ki je veljavna za populacijo, je lahko majhen ali velik in se lahko spreminja. Te zna~ilnosti povzemajo opisi v nadaljevanju, predvsem v obliki kod, in sicer s pomo~jo opisovalcev za piko. 12 ^eprav MKOPOv iz leta 1980 omenja raven organov, je definicija "organa" nejasna. Tradicionalno pri{tevamo oko in uho med organe; vendar pa je tèko dolo~iti in definirati njune meje, kar velja tudi za ude in notranje organe. Namesto pristopa, ki uporablja pojem "organi", kar narekuje obstoj entitete ali enote v telesu, MKF nadome{~a ta izraz s "telesna zgradba." 13 Tako lahko okvare, ki jih kodira MKF, zaznajo ali opazijo drugi ali sama oseba z okvaro, bodisi z neposrednim opazovanjem ali s sklepanjem na podlagi opazovanja. 12 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 13 MKF Uvod (7) Okvare niso pogojene z etiologijo ali z na~inom razvoja; na primer, izguba vida ali uda je lahko posledica genske nepravilnosti ali po{kodbe. Prisotnost okvare pomeni, da obstaja tudi njen vzrok; vendar ta vzrok sam ne zado{~a vedno za pojasnitev okvare. Prav tako je ob okvari moteno funkcioniranje telesnih funkcij ali zgradb, vendar je to lahko povezano z mnogimi boleznimi, motnjami ali fiziolo{kimi stanji. (8) Okvara je lahko del ali izraz dolo~enega zdravstvenega stanja, vendar sama po sebi ne dokazuje prisotnosti bolezni ali potrebe po tem, da bi posameznika obravnavali kot bolnika. (9) Okvare so {ir{i pojem in vklju~ujejo ve~ kot motnje ali bolezni; na primer, izguba noge je okvara telesne zgradbe, ni pa motnja ali bolezen. (10) Okvare lahko povzro~ijo nove okvare; na primer, pomanjkanje mi{i~ne mo~i lahko povzro~i okvaro gibalnih funkcij, funkcije srca so lahko povezane s poslab{anjem dihalnih funkcij in okvara dojemanja lahko vpliva na miselne funkcije. (11) Zdi se, da se nekatere kategorije telesnih funkcij in zgradb in kategorije v klasifikaciji MKB-10 prekrivajo, posebno pri podajanju simptomov in znakov. Vendar pa sta namena klasifikacij razli~na. MKB-10 razvr{~a simptome v posebnem poglavju za dokumentiranje umrljivosti in potreb po storitvah, medtem ko jih MKF prikazuje kot del telesnih funkcij in te podatke lahko uporabimo za preventivo ali pa pri prepoznavanju bolnikovih potreb. Pomembno je, da je v MKF klasifikacija Telesne funkcije in telesne zgradbe mi{ljena za uporabo skupaj s kategorijami razdelka Dejavnosti in sodelovanje. (12) Okvare so razvr{~ene v kategorije na podlagi dolo~enih identifikacij-skih kriterijev (npr. prisotnost ali odsotnost okvare glede na prag). Ti kriteriji so enaki za funkcije in zgradbe, in sicer: (a) izguba ali pomanjkanje; (b) zmanj{anje; (c) dodatek ali preseganje; in (d) odklon. Kadar ugotovimo okvaro, lahko ovrednotimo njeno stopnjo, in sicer s pomo~jo splo{nega opisovalca. (13) Med okoljskimi dejavniki in telesnimi funkcijami obstaja medsebojno delovanje, na primer med kakovostjo zraka in dihanjem, svetlobo in vidom, zvoki in sluhom, mote~imi dràljaji in pozornostjo, sestavo tal in ravnotèjem ali temperaturo okolja in uravnavanjem telesne temperature. 13 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 14 Uvod MKF 4.2. Dejavnosti in sodelovanje / omejitve dejavnosti in omejitve sodelovanja Definicije: Dejavnost je posameznikova izvedba opravila ali dejanja. Sodelovanje je posameznikovo vklju~evanje v ìvljenjske situacije. Omejitve dejavnosti so teàve, ki jih lahko ima posameznik pri izvajanju dejavnosti. Omejitve sodelovanja so problemi, ki jih lahko doìvlja posameznik pri vklju~evanju v ìvljenjske situacije. (1) Podro~ja v razdelku Dejavnosti in sodelovanje so podana v enovitem seznamu, ki zajema vsa podro~ja ìvljenja (npr. od osnovnega u~enja in opazovanja do sestavljenih podro~ij, kot so medosebna interakcija ali zaposlitev). Razdelek lahko uporabimo tako, da dolo~a samo dejavnosti (a - angl. activities) ali sodelovanje (p - angl. participation) ali pa oboje (d - angl. domains of activities and participation). Podro~ja so opredeljena z opisovalcema u~inkovitosti in zmogljivosti. Podatki, zbrani z uporabo tega seznama, so tako urejeni v matri~ni zapis, v katerem se ni~ ne pokriva in ni ni~ odve~ (glej preglednico 2). Preglednica 2: Dejavnosti in sodelovanje: matri~ni zapis 14 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 15 MKF Uvod (2) Opisovalec u~inkovitosti opisuje, kaj posameznik dela v trenutnem okolju. Ker trenutno okolje spada v {ir{e drùbeno okolje, lahko u~inkovitost razumemo tudi kot “vklju~enost v ìvljenjsko situacijo” ali “doìvete izku{nje” oseb v dejanskem okolju, v katerem ìvijo.14 To vklju~uje okoljske dejavnike – vse vidike fizi~nega in drùbenega sveta ter njegovih stali{~, ki jih lahko kodiramo s pomo~jo razdelka Okoljski dejavniki. (3) Opisovalec zmogljivosti opisuje posameznikovo sposobnost za izvedbo opravila ali dejanja. Namen tega podrazdelka je dolo~itev najvi{je mòne ravni funkcioniranja, ki jo lahko doseè posameznik na danem podro~ju v danem ~asu. Za oceno najvi{je zmogljivosti posameznika bi potrebovali »standardizirano« okolje, da bi nevtraliziralo spremenljive vplive razli~nih okolij na zmogljivosti posameznika. Tako standardizirano okolje je lahko: (a) dejansko okolje, ki ga obi~ajno uporabljamo za ocenjevanje zmogljivosti; kadar to ni mòno (b) nami{ljeno okolje, ki naj bi imelo enoten vpliv. To okolje lahko imenujemo “poenoteno” ali “standardno” okolje. Tako zmogljivost odraà okolju prilagojeno sposobnost posameznika. Zavoljo mednarodnih primerjav mora biti ta prilagoditev enaka za vse osebe v vseh deèlah. Zna~ilnosti poenotenega ali standardnega okolja lahko kodiramo s pomo~jo klasifikacije Okoljski dejavniki. Vrzel med zmogljivostjo in u~inkovitostjo odraà razliko med vplivom trenutnega in poenotenega okolja in tako sluì kot vodilo, kaj bi bilo mogo~e spremeniti v posameznikovem okolju, da bi izbolj{ali njegovo u~inkovitost. (4) Opisovalca zmogljivosti in u~inkovitosti lahko nadalje uporabimo za osebe, ki uporabljajo ali ne uporabljajo pripomo~kov ali osebne pomo~i. ^eprav niti pripomo~ki niti osebna pomo~ ne odstranijo okvar, lahko odpravijo omejitve funkcioniranja na dolo~enih podro~jih. Tovrstno kodiranje je posebej uporabno pri prepoznavanju omejitev funkcioniranja posameznika, ki bi nastale, ~e pripomo~kov ne bi uporabljal (glej Navodila za kodiranje, Priloga 2). (5) Teàve ali problemi na teh podro~jih se pojavijo ob kvalitativnih ali kvantitativnih spremembah pri na~inu izvajanja funkcij. Omejitve dejavnosti ali omejitve sodelovanja so ocenjene v primerjavi s splo{no veljavnimi standardi v dani populaciji. Standard ali norma, s katero primerjamo posameznikovo zmogljivost in u~inkovitost, je standard ali norma posameznika, ki nima podobnega zdravstvenega stanja (bolezni, motnje ali po{kodbe itd.) Omejitev dejavnosti ali omejitev sodelovanja prikazuje razhajanje med opazovano in pri~akovano u~inkovitostjo. 14 Definicija sodelovanja vpelje pojem vklju~enosti. Nekatere predlagane difinicije "vklju~enosti" vsebujejo sodelovanje, vpletenost v podro~je ìvljenja, sprejetost ali dostop do potrebnih virov. V okviru zgornjega matri~nega zapisa je edini mòni pokazatelj sodelovanja kodiranje s pomo~jo u~inkovitosti. Kar pa ne pomeni, da je sodelovanje samodejno izena~eno z u~inkovitostjo. Koncept vklju~evanja moramo razlikovati tudi od subjektivnega doìvljanja vklju~enosti (ob~utek "pripadnosti"). Uporabniki, ki èlijo vklju~enost kodirati lo~eno, naj upo{tevajo navodila za kodiranje v Prilogi 2. 15 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 16 Uvod MKF Pri~akovana u~inkovitost je u~inkovitost, zna~ilna za povpre~no osebo v dani populaciji brez dolo~enih zdravstvenih stanj. Enako primerjavo z normo uporabimo tudi za opisovalec zmogljivosti in ta primerjava opozarja, kako bi bilo potrebno spremeniti okolje, da bi izbolj{ali posameznikovo u~inkovitost. (6) Zmanj{ana u~inkovitost je lahko neposredna posledica drùbenega okolja, ~eprav oseba nima nikakr{ne okvare. Nekdo, ki je HIV pozitiven, vendar brez simptomov ali bolezni, ali nekdo, ki je gensko nagnjen k dolo~eni bolezni, lahko nima nikakr{nih okvar in je sposoben za delo, vendar je nezaposlen, ker mu drùba ne dovoli dostopa do storitev, ga diskriminira ali oìgosa. (7) Razlikovanje med “Dejavnostmi” in “Sodelovanjem” na podlagi podro~ij v tem razdelku je teàvno. Podobno na podlagi podro~ij ni mogo~e razlikovati med “individualnimi” in “drùbenimi” vidiki, saj so razlike v razli~nih drùbah, v pristopih strokovnjakov in v teoreti~nih okvirih prevelike. MKF tako podaja enovit seznam, ki ga lahko uporabniki po èlji prilagodijo in razlikujejo med dejavnostmi in sodelovanjem. Ta mònost je natan~neje razloèna v Prilogi 3. Obstajajo {tirje mòni na~ini: (a) nekatera podro~ja opredelimo kot dejavnosti, druga kot sodelovanje, a tako, da se med seboj ne prekrivajo; (b) enako kot pod (a), vendar z delnim prekrivanjem; (c) vsa podrobna podro~ja opredelimo kot dejavnosti, vse splo{nej{e kategorije pa kot sodelovanje; (d) vsa podro~ja uporabljamo kot dejavnosti in kot sodelovanje. 4.3. Spremljajo~i dejavniki Spremljajo~i dejavniki predstavljajo celotno ozadje posameznikovega ìvljenja. Delijo se na dva razdelka, okoljske dejavnike in osebne dejavnike, ki lahko vplivajo na posameznika z dolo~enim zdravstvenim stanjem in na njegov splo{ni zdravstveni ali z zdravjem povezan status. Okoljski dejavniki obsegajo fizi~no in drùbeno okolje, v katerem ìvijo posamezniki, ter njegova stali{~a. S stali{~a posameznika so to zunanji dejavniki in lahko pozitivno ali negativno vplivajo na njegovo u~inkovitost kot ~lana drùbe, na njegovo zmogljivost opravljanja dejanj ali opravil ali na njegove telesne funkcije ali zgradbe. (1) Okoljski dejavniki so v klasifikaciji razvr{~eni tako, da se osredoto~ajo na dve razli~ni ravni: 16 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 17 MKF Uvod (a) Individualno – neposredno osebno okolje posameznika, vklju~no z okolji, kot so dom, delovno mesto in {ola. Vklju~uje fizi~ne in materialne zna~ilnosti okolja, s katerimi je posameznik v neposrednem stiku, in tudi neposreden oseben stik z drugimi osebami, na primer z druìno, znanci, sovrstniki ali tujci. (b) Drùbeno – formalne in neformalne drùbene strukture, storitve in usklajeni pristopi ali sistemi v skupnosti ali drùbi, ki vplivajo na posameznika. Vklju~uje organizacije in storitve, povezane z delovnim okoljem, dejavnosti drùbenih skupnosti, vladne organe, komunikacijske in prevozne storitve, neformalne drùbene mreè ter zakone, predpise, uradna in neurad-na pravila, stali{~a in ideologije. (2) Okoljski dejavniki nastopajo v medsebojnem delovanju z razdelkoma Telesne funkcije in zgradbe ter Dejavnosti in sodelovanje. Za vsak razdelek posebej bo s prihodnjim znanstvenim delom mogo~e natan~neje opredeliti naravo in obseg tega medsebojnega delovanja. Zmanj{ana zmònost/invalidnost je opredeljena kot izid ali rezultat zapletenega odnosa med posameznikovim zdravstvenim stanjem in osebnimi dejavniki ter zunanjimi dejavniki, ki predstavljajo okoli{~ine, v katerih posameznik ìvi. Zaradi tega odnosa imajo lahko razli~na okolja zelo razli~en vpliv na istega posameznika z danim zdravstvenim stanjem. Okolje z oteèvalci ali brez olaj{evalcev omejuje posameznikovo u~inkovitost. Ta pa se lahko izbolj{a v okolju, ki nudi ve~ olaj{evalcev. Drùba lahko posameznikovo u~inkovitost zavira, ker ustvarja ovire (npr. nedostopne zgradbe) ali pa ne zagotavlja olaj{evalnih okoli{~in (npr. nedostopnost pripomo~kov). Osebni dejavniki so specifi~no ozadje posameznikovega na~ina ìvljenja. Vklju~ujejo zna~ilnosti posameznika, ki niso del njegovega zdravstvenega stanja ali zdravstvenih statusov. Med njimi so lahko spol, rasa, starost, druga zdravstvena stanja, telesna pripravljenost, ìvljenjski slog, navade, vzgoja, na~ini soo~anja s teàvami, drùbeno ozadje, izobrazba, poklic, pretekle in sedanje izku{nje (pretekli in sedanji dogodki v ìvljenju), splo{ni vedenjski vzorci in zna~aj, individualne psiholo{ke lastnosti in druge zna~ilnosti, ki vse skupaj ali posami~no lahko vplivajo na zmanj{ano zmònost/invalidnost na katerikoli ravni. MKF osebnih dejavnikov ne klasificira, so pa vklju~eni v sliko 1, da vidimo, kako lahko prispevajo k izidu razli~nih posegov. 17 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 18 Uvod MKF 5. Model funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti 5.1. Proces funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti MKF ni model, ki bi ponazarjal “proces” funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti. Lahko pa jo uporabimo za opis tega procesa, saj nam omogo~a, da ugotavljamo, kako se prekrivajo razli~ni podrazdelki in podro~ja. Omogo~a nam, da pri razvr{~anju funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti kot interaktivnega in razvijajo~ega se procesa poveèmo ve~ zornih kotov. Uporabnikom, ki èlijo zgraditi take modele in raziskovati razli~ne vidike tega procesa, ponuja “zidake” za njihovo gradnjo. Tako lahko na MKF gledamo kot na neke vrste jezik: besedila, ki jih z njo ustvarimo, so odvisna od uporabnikov, njihove ustvarjalnosti in znanstvene usmeritve. Kako danes razumemo medsebojno vplivanje razdelkov MKB, ponazarja diagram na Sliki 1.15 Slika 1: Medsebojno vplivanje med razdelki MKF 15 MKF se bistveno razlikuje od verzije MKOPOv iz leta 1980 v predstavitvi medsebojnih povezanosti med funkcioniranjem in zmanj{ano zmònostjo/invalidnostjo. Potrebno se je zavedati, da so diagrami lahko nepopolni in pogosto napa~no interpretirani zaradi zapletenosti medsebojnega vplivanja v ve~dimenzional-nem modelu. Z modelom na sliki 1 èlimo ponazoriti ve~kratno medsebojno vplivanje. Prav gotovo bi lahko grafi~na ponazoritev bila tudi druga~na, ~e bi se osredoto~ili na druge pomembne to~ke v procesu. Razli~ne so lahko tudi interpretacije medsebojnega vplivanja med razli~nimi razdelki in podrazdelki (npr. vpliv dejavnikov okolja na telesne funkcije se prav gotovo razlikuje od njihovega vpliva na sodelovanje). 18 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 19 MKF Uvod Kot prikazuje diagram, je posameznikovo funkcioniranje na dolo~enem podro~ju rezultat medsebojnega vplivanja ali zapletenih odnosov med zdravstvenim stanjem in spremljajo~imi dejavniki (to je osebnimi in okoljskimi dejavniki). Med temi prvinami obstaja dinami~no medsebojno delovanje: s posegom v eno prvino lahko povzro~imo spremembe v eni ali ve~ drugih. Ta medsebojna delovanja so specifi~na in tudi ~e vemo, med katerima dvema prvinama se vzpostavljajo, jih v~asih ne moremo vnaprej predvideti. Medsebojno vplivanje poteka v obeh smereh; tudi prisotnost zmanj{ane zmònosti/invalidnosti lahko vpliva na samo zdravstveno stanje. Pogosto je smiselno, da sklepamo o omejitvi zmogljivosti zaradi ene ali ve~ okvar ali o oviranju u~inkovitosti zaradi ene eli ve~ omejitev. Vendar pa je pomembno, da podatke o teh podrazdelkih najprej zberemo neodvisno in nato raziskujemo povezave med njimi. ^e èlimo opisati celovito zdravstveno izku{njo, so koristni vsi razdelki. Na primer, posameznik: • ima lahko okvare, ki pa ne omejujejo zmogljivosti (npr. iznakaènost pri gobavosti morda ne vpliva na posameznikovo zmogljivost); • ima lahko teàve z u~inkovitostjo in omejitve zmogljivosti, pa nima o~itnih okvar (npr. zmanj{ana u~inkovitost pri opravljanju dnevnih dejavnosti, povezana z mnogimi boleznimi); • ima lahko teàve z u~inkovitostjo, vendar nima okvar ali omejitev zmogljivosti (npr. posameznik, ki je HIV pozitiven, ali posameznik, ki je ozdravel po du{evni bolezni in naleti na oìgosanje ali diskriminacijo v medosebnih odnosih ali pri delu); • ima lahko omejitve zmogljivosti, kadar nima pomo~i, v trenutnem okolju pa nima teàv z u~inkovitostjo (npr. posamezniku z omejitvami gibanja lahko drùba preskrbi potrebne tehni~ne pripomo~ke, ki mu omogo~ajo gibanje); • lahko doìvlja dolo~ene vplive v obratni smeri (npr. premajhna uporaba udov lahko povzro~i mi{i~no atrofijo; institucionalizacija lahko vodi v izgubo socialnih ve{~in). Ve~ primerov mònega medsebojnega vplivanja med podrazdelki najdete v Prilogi 4. Iz slike 1 je razvidna vloga, ki jo v procesu funkcioniranja igrajo spremljajo~i dejavniki (to je, okoljski in osebni dejavniki). Ti dejavniki sovplivajo na posameznika z nekim zdravstvenim stanjem in dolo~ajo raven in obseg njegovega funkcioniranja. Okoljski dejavniki so za posameznika zunanji dejavniki (npr. drùbena stali{~a in odnos, arhitekturne zna~ilnosti, pravni sistem) in so klasificirani v razdelku Okoljski dejavniki. Osebnih dejavnikov pri~ujo~a verzija MKF ne klasificira, vklju~ujejo pa spol, raso, starost, telesno pripravljenost, ìvljenjski slog, navade, na~ine soo~anja s teàvami in podobne dejavnike. Uporabniku MKF je prepu{~eno, kdaj in kako bo ovrednotil te dejavnike. 19 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 20 Uvod MKF 5.2. Medicinski in drùbeni modeli Za razumevanje in razlago zmanj{ane zmònosti/invalidnosti in funkcioniranja so strokovnjaki doslej predlagali è ve~ pojmovnih modelov.16 Zmanj{ano zmònost/invalidnost in funkcioniranje lahko izrazimo kot dialekti~no razmerje med “medicinskim modelom” in “drùbenim modelom”. Medicinski model pojmuje zmanj{ano zmònost/invalidnost kot teàvo posameznika, ki jo je neposredno povzro~ila bolezen, po{kodba ali drugo zdravstveno stanje in ki zahteva medicinsko oskrbo v obliki individualne obravnave, ki jo nudijo strokovnjaki. Glavni cilj pri obravnavi zmanj{ane zmònosti/invalidnosti je ozdravljenje ali ~lovekova prilagoditev in sprememba vedenja. V sredi{~u pozornosti je zdravstvena oskrba. Na drùbenopoliti~ni ravni se to kaè v obliki prizadevanj za spreminjanje in reformiranje politike zdravstvenega varstva. Drùbeni model pa na drugi strani pojmuje zmanj{ano zmònost/invalidnost predvsem kot teàvo, ki jo ustvarijo drùbene okoli{~ine, in predvsem kot vpra{anje popolne integracije posameznika v drùbo. Zmanj{ana zmònost/invalidnost ni pripisana posamezniku, temve~ je kompleksen sklop okoli{~in, ki jih v veliki meri ustvarja drùbeno okolje. Zato so za re{evanje tega vpra{anja potrebni drùbeni ukrepi. Spremembe okolja, ki so potrebne za popolno sodelovanje oseb z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi na vseh podro~jih drùbenega ìvljenja, so skupinska odgovornost celotne drùbe. Gre torej za spreminjanje stali{~ in ideologije drùbe. Na politi~ni ravni to postane vpra{anje ~lovekovih pravic. Za ta model je zmanj{ana zmònost/invalidnost politi~no vpra{anje. MKF zdruùje ta dva nasprotujo~a si modela in v ta namen uporabi “biopsihosocialni” pristop. Posku{a ponuditi sintezo, usklajen pogled na zdravje iz razli~nih zornih kotov, biolo{kega, osebnega in drùbenega.17 16 Izraz "model" tukaj pomeni podrazdelek ali paradigmo in ima torej druga~en pomen kot v prej{njem poglavju. 17 Glej tudi Prilogo 5 - "MKF in osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi" 20 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 21 MKF Uvod 6. Uporaba MKF MKF je klasifikacija ~love{kega funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti. Sistemati~no razvr{~a v skupine podro~ja zdravja in z zdravjem povezana podro~ja. V vsakem razdelku so podro~ja {e nadalje urejena v skupine glede na skupne zna~ilnosti (na primer njihov izvor, tip ali podobnosti) in razvr{~ena v smiselnem zaporedju. Klasifikacija je zgrajena po dolo~enih na~elih (glej Prilogo 1), ki uravnavajo medsebojno prepletanje ravni in hierarhijo klasifikacije (skupine ravni). Nekatere kategorije pa so razvr{~ene nehierarhi~no, brez nadrejenosti ali podrejenosti, pa~ pa kot enakovredni ~lani svoje skupine. V nadaljevanju so opisane zna~ilnosti zgradbe klasifikacije, ki vplivajo na njeno uporabo. (1) MKF podaja standardne operativne definicije zdravja in z zdravjem povezanih podro~ij in ne “lai~nih” definicij zdravja. Definicije opisujejo bistvene lastnosti posameznih podro~ij (npr. zna~ilnosti, posebnosti in odnose do drugih), vsebujejo pa tudi podatke o tem, kaj dolo~eno podro~je vklju~uje in kaj izklju~uje. Definicije vsebujejo splo{no uporabljane oporne to~ke za ocenjevanje posameznikovega stanja, ki jih je mogo~e uporabiti pri sestavljanju razli~nih vpra{alnikov. Velja tudi obratno - rezultate obstoje~ih pripomo~kov za ocenjevanje posameznikovega stanja lahko pretvorimo v kode MKF. Na primer, “funkcije vida” so opredeljene kot funkcije zaznavanja oblik in obrisov, in to v razli~ni oddaljenosti ter z uporabo enega ali obeh o~i, in po teh parametrih lahko stopnjo teàv z vidom kodiramo kot majhno, zmerno, veliko ali popolno. (2) MKF uporablja ~rkovno-{tevilski sistem, v katerem ~rke ozna~ujejo razdelke klasifikacije: b pomeni telesne funkcije (angl. body functions), s so telesne zgradbe (angl. body structures), d so dejavnosti in sodelovanje (angl. domains of activities and participation) in e so okoljski dejavniki (angl. environmental factors). ^rkam sledi {tevilska koda, ki se za~ne s {tevilko poglavja (ena {tevka), tej sledijo druga raven (dve {tevki) ter tretja in ~etrta raven (vsaka s po eno {tevko). (3) Kategorije v MKF so organizirane kot “gnezda”: splo{nej{e kategorije so opredeljene tako, da vklju~ujejo podrobnej{e podkategorije vi{je star{evske kategorije (npr. ~etrto poglavje v razdelku Dejavnosti in sodelovanje, ki obravnava gibanje, vklju~uje lo~ene kategorije stanje, sedenje, hoja, no{nja predmetov itd.). Skraj{ana (zgo{~ena) izdaja MKF obsega dve ravni, popolna (podrobna) izdaja pa pokriva vse {tiri ravni. Kode v obeh izdajah sovpadajo, tako da lahko zgo{~eno razli~ico dobimo s skraj{anjem podrobne. (4) Stanje posameznika lahko opi{emo z ve~ kodami na vsaki ravni. Te so lahko neodvisne ali pa medsebojno povezane. 21 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 22 Uvod MKF (5) Kode so popolne le ob prisotnosti opisovalca, ki ozna~uje stopnjo ravni zdravja (npr. resnost problema). Opisovalci so kodirani z eno, dvema ali ve~ {tevkami, ki sledijo piki ( lo~evalcu). Vsaka koda mora imeti vsaj en opisovalec. Brez opisovalcev so kode brez pomena. (6) Prvi opisovalec za razdelek Telesne funkcije in zgradbe, opisovalca u~inkovitosti in zmogljivosti za Dejavnosti in sodelovanje in prvi opisovalec za Okoljske dejavnike opisujejo obseg problema znotraj danega razdelka. (7) Za vse razdelke (Telesne funkcije, Dejavnosti in sodelovanje ter Okoljski dejavniki) uporabljamo isto splo{no kvantifikacijsko lestvico. Problem lahko pomeni okvaro, omejitev dejavnosti, omejitev sodelovanja ali oviro, odvisno od podrazdelka. Izbrati moramo ustrezne opisne besede, kot je spodaj prikazano v oklepajih, glede na dolo~eno klasifikacijsko podro~je (xxx pomeni {tevilko podro~ja na dvostopenjski ravni). Da bi to lestvico lahko uporabljali univerzalno, bo treba z raziskovalnim delom razviti postopke ocenjevanja. Za primere, ko so na voljo umerjeni instrumenti za ocenjevanje ali drugi standardi za ugotavljanje okvare, omejitve zmogljivosti in teàv ali ovir pri u~inkovitosti, so intervali odstotkov v tej lestvici precej {iroki. Na primer, kadar ugotovimo stanje “ni problema” ali “popoln problem”, je mòno odstopanje do 5 %. “Zmeren problem” je obi~ajno na sredini stopenjske lestvice. Odstotke je potrebno umeriti za vsako podro~je posebej, in sicer glede na standarde, ugotovljene za dano populacijo. xxx.0 NI problema (ne obstaja, odsoten, zanemarljiv, ….) 0-4 % xxx.1 MAJHEN problem (lahek, blag, …) 5-24 % xxx.2 ZMEREN problem (srednji, znaten, …) 25-49 % xxx.3 VELIK problem (teèk, resen, hud, …) 50-95 % xxx.4 POPOLN problem (v celoti) 96-100 % xxx.8 neopredeljeno xxx.9 neuporabljivo (8) Pri okoljskih dejavnikih lahko prvi opisovalec dolo~a tudi stopnjo pozitivnih vidikov okolja, tako imenovanih olaj{evalcev, ali pa negativnih u~inkov, tako imenovanih oteèvalcev. Za oboje uporabljamo enako lestvico od 0 do 4, vendar za olaj{evalce piko zamenjamo z znakom plus: npr. e110+2. Okoljske dejavnike lahko kodiramo (a) v odnosu do vsakega posameznega podrazdelka ali (b) nasploh, brez ocenjevanja odnosa do kateregakoli posameznega podrazdelka. Bolj{i je prvi na~in, saj jasneje izraà vpliv in vzro~nost. (9) Za razli~ne uporabnike je lahko primerno ali koristno, da kodi dodajo {e druge vrste informacij. V ta namen lahko uporabijo razli~ne dodatne opisovalce. V preglednici 3 so navedene podrobnosti opisovalcev za posamezne razdelke in predlogi za dodatne opisovalce. 22 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 23 MKF Uvod (10) Opisi podro~ij zdravja in z zdravjem povezanih podro~ij se nana{ajo na njihovo uporabo v danem trenutku (torej kot pri fotografski sliki). ^e pa jih ponovimo ve~krat, lahko tako opi{emo potek dogajanja ali razvoj procesa v danem obdobju. (11) MKF omogo~a opis posameznikovega zdravstvenega statusa in z zdravjem povezanega statusa s {irokim razponom kod, ki pokrivajo oba dela klasifikacije. Tako lahko status posameznika popi{emo z do 34 kodami na enomestni ravni (8 kod za telesne funkcije, 8 za telesne zgradbe, 9 za u~inkovitost in 9 za zmogljivoost). Za postavke na dvomestni ravni je na voljo skupno 362 kod. Na podrobnej{ih ravneh skupno {tevilo kod naraste na 1424. V prakti~ni uporabi lahko zado{~a sklop 3 do 18 kod, ~e èlimo primer opisati dvostopenjsko (s tremi {tevkami). Obi~ajno se podrobnej{e, {tiristopenjsko kodiranje uporablja v specialisti~nih slùbah (npr. izidi rehabilitacije, geriatrija itd.), medtem ko lahko dvostopenjsko klasifikacijo uporabljamo v popu-lacijskih raziskavah in pri ocenjevanju klini~nih izidov. Dodatna navodila za kodiranje so v Prilogi 2. Uporabnikom svetujemo, da se za uporabo klasifikacije usposobijo preko SZO in njenih sodelovalnih centrov. 23 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 24 Uvod MKF Preglednica 3. Opisovalci 24 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 25 MKF Uvod Mednarodno uporabo MKF je podprla Svetovna zdravstvena skup{~ina na svojem 54. zasedanju Resolucija WHA54.21 se glasi: Svetovna zdravstvena skup{~ina na 54. zasedanju 1. PODPIRA drugo izdajo Mednarodne klasifikacije okvar, prizadetosti in oviranosti (MKOPOv)* z naslovom Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmònosti in zdravja (odslej s kratico MKF); 2. POZIVA dràve ~lanice, naj ustrezno uporabljajo MKF pri raziskavah, spremljanju stanja in poro~ilih ter pri tem upo{tevajo svoje specifi~ne razmere, zlasti v lu~i mònih prihodnjih izpopolnjenih izdaj; 3. PROSI generalnega direktorja, naj dràvam ~lanicam na njihovo pro{njo nudi podporo pri uporabi MKF. *Originalni naslov prve izdaje: International Classification of Impairments, Disabilities and Handicaps (ICIDH) 25 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 26 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 27 MKF Klasifikacija na eni ravni Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 28 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 29 MKF Klasifikacija na eni ravni Telesne funkcije 1. poglavje Du{evne funkcije 2. poglavje Funkcije ~util in bole~ina 3. poglavje Glasovne in govorne funkcije 4. poglavje Funkcije sr~no-ìlnega, krvnega, imunskega in dihalnega sitema 5. poglavje Funkcije prebavnega, metaboli~nega in endokrinega sistema 6. poglavje Genito-urinarne in reproduktivne funkcije 7. poglavje Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije 8. poglavje Funkcije koè in sorodnih zgradb Telesne zgradbe 1. poglavje Zgradbe ìv~evja 2. poglavje Oko, uho in sorodne zgradbe 3. poglavje Zgradbe, povezane z glasom in govorom 4. poglavje Zgradbe sr~no-ìlnega, imunskega in dihalnega sistema 5. poglavje Zgradbe, povezane s prebavnim sistemom, metabolizmom in endokrinim sistemom 6. poglavje Zgradbe, povezane z genito-urinarnim in reproduktivnim sistemom 7. poglavje Z gibanjem povezane zgradbe 8. poglavje Koà in sorodne zgradbe 29 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 30 Klasifikacija na eni ravni MKF Dejavnosti in sodelovanje 1. poglavje U~enje in uporaba znanja 2. poglavje Splo{na opravila in zahteve 3. poglavje Sporazumevanje 4. poglavje Gibanje 5. poglavje Skrb zase 6. poglavje @ivljenje doma 7. poglavje Medosebni stiki in odnosi 8. poglavje Glavna ìvljenjska podro~ja 9. poglavje @ivljenje v skupnosti, drùbi in dràvi Okoljski dejavniki 1. poglavje Izdelki in tehnologija 2. poglavje Naravno okolje in spremembe okolja, ki jih povzro~a ~lovek 3. poglavje Podpora in odnosi 4. poglavje Stali{~a 5. poglavje Slùbe, sistemi in politka 30 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 31 MKF Klasifikacija na dveh ravneh Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 32 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 33 MKF Klasifikacija na dveh ravneh Telesne funkcije 1. poglavje Du{evne funkcije Splo{ne du{evne funkcije (b110-b139) b110 Funkcije zavesti b114 Funkcije orientacije b117 Umske funkcije b122 Splo{ne psihosocialne funkcije b126 Funkcije temperamenta in zna~aja b130 Funkcije energije in zagona b134 Funkcije spanja b139 Splo{ne du{evne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno Specifi~ne du{evne funkcije (b140 - b189) b140 Funkcije pozornosti b144 Funkcije spomina b147 Psihomotori~ne funkcije b152 Funkcije ~ustev b156 Funkcije dojemanja b160 Miselne funkcije b164 Vi{je spoznavne funkcije b167 Du{evne funkcije jezika b172 Funkcije ra~unanja b176 Du{evna funkcija zaporednega urejanja kompleksnih gibov b180 Funkcije doìvljanja sebe in ~asa b189 Specifi~ne du{evne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno b198 Du{evne funkcije, drugo opredeljeno b199 Du{evne funkcije, neopredeljeno 2. poglavje Funkcije ~util in bole~ina Vid in sorodne funkcije (b210-b229) b210 Funkcije vida b215 Funkcije zgradb, pridruènih o~esu b220 Ob~utki, povezani z o~esom in blìnjimi zgradbami b229 Funkcije vida in sorodne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno Sluh in vestibularne funkcije (b230-b249) b230 Funkcije sluha b235 Vestibularne funkcije b240 Ob~utki, povezani s sluhom in vestibularnimi funkcijami b249 Sluh in vestibularne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno Dodatne funkcije ~util (b250-b289) b250 Funkcija okusa b255 Funkcija voha b260 Proprioceptivna funkcija b265 Funkcija dotika b270 Funkcije ~util, povezane s temperaturo in drugimi dràljaji 33 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 34 Klasifikacija na dveh ravneh MKF b279 Dodatne funkcije ~util, drugo opredeljeno in neopredeljeno Bole~ina (b280 -b289) b280 Ob~utek bole~ine b289 Ob~utek bole~ine, drugo opredeljeno in neopredeljeno b298 Funkcije ~util in bole~ina, drugo opredeljeno b299 Funkcije ~util in bole~ina, neopredeljeno 3. poglavje Glasovne in govorne funkcije b310 Glasovne funkcije b320 Funkcije izgovarjave b330 Funkcije govornega toka in ritma b340 Funkcije druga~nega glasovnega izraànja b398 Glasovne in govorne funkcije, drugo opredeljeno b399 Glasovne in govorne funkcije, neopredeljeno 4. poglavje Funkcije sr~no-ìlnega, krvnega, imunskega in dihalnega sitema Funkcije sr~no-ìlnega sistema (b410-b429) b410 Funkcije srca b415 Funkcije ìlja b420 Funkcije krvnega tlaka b429 Funkcije sr~no-ìlnega sistema, drugo opredeljeno in neopredeljeno Funkcije krvnega in imunskega sistema (b430-b439) b430 Funkcije krvnega sistema b435 Funkcije imunskega sistema b439 Funkcije krvnega in imunskega sistema, drugo opredeljeno in neopredeljeno Funkcije dihalnega sistema (b440-b449) b440 Dihalne funkcije b445 Funkcije dihalnih mi{ic b449 Funkcije dihalnega sistema, drugo opredeljeno in neopredeljeno Dodatne funkcije in ob~utki sr~no-ìlnega in dihalnega sistema (b450- b469) b450 Dodatne dihalne funkcije b455 Funkcije vadbene vzdr`ljivosti b460 Ob~utki, povezani s sr~no-ìlnim in dihalnim sistemom b469 Dodatne funkcije in ob~utki sr~no-ìlnega in dihalnega sistema, drugo opredeljeno in neopredeljeno b498 Funkcije sr~no-ìlnega, krvnega, imunskega in dihalnega sistema, drugo opredeljeno b499 Funkcije sr~no-ìlnega, krvnega, imunskega in dihalnega sistema, neopredeljeno 34 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 35 IMKF Klasifikacija na dveh ravneh 5. poglavje Funkcije prebavnega, metaboli~nega in endokrinega sistema Funkcije, povezane s prebavnim sistemom (b510-b539) b510 Funkcije zauìtja hrane b515 Funkcije prebave b520 Funkcije asimilacije b525 Funkcije odvajanja blata b530 Funkcije vzdrèvanja telesne teè b535 Ob~utki, povezani s prebavnim sistemom b539 Funkcije, povezane s prebavnim sistemom, drugo opredeljeno in neopredeljeno Funkcije, povezane z metaboli~nim in endokrinim sistemom (b540-b559) b540 Splo{ne metaboli~ne funkcije b545 Funkcije ravnotèja vode, rudnin in elektrolitov b550 Funkcije termoregulacije b555 Funkcije endokrinih `lez b559 Funkcije, povezane z metabolizmom in endokrinim sistemom, drugo opredeljeno in neopredeljeno b598 Funkcije prebavnega, metaboli~nega in endokrinega sistema, drugo opredeljeno b599 Funkcije prebavnega, metaboli~nega in endokrinega sistema, neopredeljeno 6. poglavje Genito-urinarne in reproduktivne funkcije Funkcije se~il (b610-b639) b610 Izlo~evalne funkcije se~il b620 Funkcije odvajanja urina b630 Ob~utki, povezani s funkcijami se~il b639 Funkcije se~il, drugo opredeljeno in neopredeljeno Genitalne in reproduktivne funkcije (b640-b679) b640 Spolne funkcije b650 Menstruacijske funkcije b660 Prokreacijske funkcije b670 Ob~utki, povezani z genitalnimi in reproduktivnimi funkcijami b679 Genitalne in reproduktivne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno b698 Genito-urinarne in reproduktivne funkcije, drugo opredeljeno b699 Genito-urinarne in reproduktivne funkcije, neopredeljeno 7. poglavje Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z giban- jem povezane funkcije Funkcije sklepov in kosti (b710-b729) b710 Funkcije gibljivosti sklepov b715 Funkcije stabilnosti sklepov b720 Funkcije gibljivosti kosti b729 Funkcije sklepov in kosti, drugo opredeljeno in neopredeljeno 35 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 36 Klasifikacija na dveh ravneh MKF Funkcije mi{i~ja (b730-b749) b730 Funkcije mi{i~ne mo~i b735 Funkcije mi{i~nega tonusa b740 Funkcije mi{i~ne vzdr`ljivosti b749 Funkcije mi{i~ja, drugo opredeljeno in neopredeljeno Gibalne funkcije (b750-b779) b750 Funkcije motori~nih refleksov b755 Funkcije nehotnih odzivov z gibom b760 Funkcije nadzora hotnih gibov b765 Funkcije nehotnih gibov b770 Funkcije vzorcev hoje b780 Ob~utki, povezani z mi{i~jem in gibalnimi funkcijami b789 Gibalne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno b798 Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije, drugo opredeljeno b799 Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije, neopredeljeno 8. poglavje Funkcije koè in sorodnih zgradb Funkcije koè (b810-b849) b810 Za{~itne funkcije koè b820 Funkcije obnavljanja koè b830 Druge funkcije koè b840 Ob~utki, povezani s koò b849 Funkcije koè, drugo opredeljeno in neopredeljeno Funkcije las in nohtov (b850-b869) b850 Funkcije las b860 Funkcije nohtov b869 Funkcije las in nohtov, drugo opredeljeno in neopredeljeno b898 Funkcije koè in sorodnih zgradb, drugo opredeljeno b899 Funkcije koè in sorodnih zgradb, neopredeljeno 36 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 37 MKF Klasifikacija na dveh ravneh Telesne zgradbe 1. poglavje Zgradbe ìv~evja s110 Mògani s120 Hrbtenja~a in sorodne zgradbe s130 Mòganske ovojnice s140 Simpati~no ìv~evje s150 Parasimpati~no ìv~evje s198 @iv~evje, drugo opredeljeno s199 @iv~evje, neopredeljeno 2. poglavje Oko, uho in sorodne zgradbe s210 O~esna jamica s220 Zrklo s230 Zgradbe v bliìni o~esa s240 Zunanje uho s250 Srednje uho s260 Notranje uho s298 Oko, uho in sorodne zgradbe, drugo opredeljeno s299 Oko, uho in sorodne zgradbe, neopredeljeno 3. poglavje Zgradbe, povezane z glasom in govorom s310 Nos s320 Usta s330 @relo s340 Grlo s398 Zgradbe, povezane z glasom in govorom, drugo opredeljeno s399 Zgradbe, povezane z glasom in govorom, neopredeljeno 4. poglavje Zgradbe sr~no-ìlnega, imunskega in dihalnega sistema s410 Sr~no-ìlni sistem s420 Imunski sistem s430 Dihalni sistem s498 Zgradbe sr~no-ìlnega, imunskega in dihalnega sistema, drugo opredeljeno s499 Zgradbe sr~no-ìlnega, imunskega in dihalnega sistema, neopredeljeno 5. poglavje Zgradbe, povezane s prebavnim sistemom, metabolizmom in endokrinim sistemom s510 Slinavke s520 Poìralnik s530 @elodec s540 ^revo s550 Trebu{na slinavka s560 Jetra 37 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 38 Klasifikacija na dveh ravneh MKF s570 @ol~nik in òl~evodi s580 Endokrinèleze s598 Zgradbe, povezane s prebavnim sistemom, metabolizmom in endokrinim sistemom, drugo opredeljeno s599 Zgradbe, povezane s prebavnim sistemom, metabolizmom in endokrinim sistemom, neopredeljeno 6. poglavje Zgradbe, povezane z genito-urinarnim in reproduktivnim sistemom s610 Se~ila s620 Medeni~no dno s630 Reproduktivni sistem s698 Zgradbe, povezane z genito-urinarnim in reproduktivnim sistemom, drugo opredeljeno s699 Zgradbe, povezane z genito-urinarnim in reproduktivnim sistemom, neopredeljeno 7. poglavje Z gibanjem povezane zgradbe s710 Podro~je glave in vratu s720 Podro~je rame s730 Zgornji ud s740 Podro~je medenice s750 Spodnji ud s760 Trup s770 Pomòne zgradbe mi{i~ja in okostja, povezane z gibanjem s798 Z gibanjem povezane zgradbe, drugo opredeljeno a799 Z gibanjem povezane zgradbe, neopredeljeno 8. poglavje Koà in sorodne zgradbe s810 Kòna podro~ja s820 Kònèleze s830 Noht s840 Lasje s898 Koà in sorodne zgradbe, drugo opredeljeno s899 Koà in sorodne zgradbe, neopredeljeno 38 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 39 MKF Klasifikacija na dveh ravneh Dejavnosti in sodelovanje 1. poglavje U~enje in uporaba znanja Namensko doìvljanje s ~utili (d110-d129) d110 Gledanje d115 Poslu{anje d120 Drugo namensko uporabljanje ~util d129 Namenska zaznavanja, drugo opredeljeno in neopredeljeno Osnovno u~enje (d130-d159) d130 Posnemanje d135 Vaja s ponavljanjem d140 U~enje branja d145 U~enje pisanja d150 U~enje ra~unanja d155 Pridobivanje ve{~in d159 Osnovno u~enje, drugo opredeljeno in neopredeljeno Uporaba znanja (d160-d179) d160 Osredoto~anje pozornosti d163 Razmi{ljanje d166 Branje d170 Pisanje d172 Ra~unanje d175 Re{evanje problemov d177 Sprejemanje odlo~itev d179 Uporaba znanja, drugo opredeljeno in neopredeljeno d198 U~enje in uporaba znanja, drugo opredeljeno d199 U~enje in uporaba znanja, neopredeljeno 2. poglavje Splo{na opravila in zahteve d210 Opravljanje posameznih opravil d220 Opravljanje ve~ opravil d230 Opravljanje vsakodnevne rutine d240 Obvladovanje stresa in drugih psiholo{kih zahtev d298 Splo{na opravila in zahteve, drugo opredeljeno d299 Splo{nae opravila in zahteve, neopredeljeno 3. poglavje Sporazumevanje Sporazumevanje - sprejemanje (d310-d329) d310 Sporazumevanje - sprejemanje - govorjena sporo~ila d315 Sporazumevanje - sprejemanje - negovorjena sporo~ila d320 Sporazumevanje - sprejemanje - uradni znakovni jezik d325 Sporazumevanje - sprejemanje - pisna sporo~ila d329 Sporazumevanje - sprejemanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno 39 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 40 Klasifikacija na dveh ravneh MKF Sporazumevanje - tvorjenje sporo~il (d330-d349) d330 Govorjenje d335 Negovorno sporo~anje d340 Sporo~anje v uradnem znakovnem jeziku d345 Pisno sporo~anje d349 Sporazumevanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno Pogovor in uporaba pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje (d350- d369) d350 Pogovor d355 Razprava d360 Uporaba pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje d369 Pogovor in uporaba pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno d398 Sporazumevanje, drugo neopredeljeno d399 Sporazumevanje, neopredeljeno 4. poglavje Gibanje Spreminjanje in vzdrèvanje telesnega poloàja (d410-d429) d410 Spreminjanje osnovnega telesnega poloàja d415 Vzdrèvanje telesnega poloàja 420 Preme{~anje samega sebe d429 Spreminjanje in vzdrèvanje telesnega poloàja, drugo opredeljeno in neopredeljeno Prena{anje, premikanje in ravnanje s predmeti (d430-d449) d430 Dvigovanje in prena{anje predmetov d435 Premikanje predmetov s spodnjimi udi d440 Fina ro~na motorika d445 Uporaba rok in lakti d449 Prena{anje, premikanje in ravnanje s predmeti, drugo opredeljeno in neopredeljeno Hoja in premikanje (d450-d469) d450 Hoja d455 Premikanje d460 Premikanje na razli~nih lokacijah d465 Premikanje z uporabo opreme d469 Hoja in premikanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno Premikanje s prevoznimi sredstvi (d470-d489) d470 Uporaba prevoznih sredstev d475 Vònja d480 Jahanje transportnih ìvali d489 Premikanje v prostoru s prevoznimi sredstvi, drugo opredeljeno in neopredeljeno d498 Gibanje, drugo opredeljeno d499 Gibanje, neopredeljeno 40 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 41 MKF Klasifikacija na dveh ravneh 5. poglavje Skrb zase d510 Umivanje telesa d520 Skrb za telesne dele d530 Opravljanje toalete d540 Obla~enje d550 Hranjenje d560 Pitje d570 Skrb za lastno zdravje d598 Skrb zase, drugo opredeljeno d599 Skrb zase, neopredeljeno 6. poglavje @ivljenje doma Zagotavljanje osnovnih potreb (d610-d629) d610 Zagotavljanje bivali{~a d620 Zagotavljanje dobrin in storitev d629 Zagotavljanje osnovnih potreb, drugo opredeljeno in neopredeljeno Gospodinjska opravila (d630-d649) d630 Pripravljanje obrokov d640 Pospravljanje d649 Gospodinjska opravila, drugo opredeljeno in neopredeljeno Skrb za dom in pomo~ drugim (d650-d669) d650 Skrb za dom d660 Pomo~ drugim d669 Skrb za dom in pomo~ drugim, drugo opredeljeno in neopredeljeno d698 @ivljenje doma, drugo opredeljeno d699 @ivljenje doma, neopredeljeno 7. poglavje Medosebni stiki in odnosi Splo{ni medosebni stiki (d710-d729) d710 Osnovni medosebni stiki d720 Kompleksni medosebni stiki d729 Splo{ni medosebni stiki, drugo opredeljeno in neopredeljeno Posebni medosebni odnosi (d730-d779) d730 Odnosi z neznanci d740 Uradni odnosi d750 Neuradni odnosi d760 Druìnski odnosi d770 Intimna razmerja d779 Posebni medosebni odnosi, drugo opredeljeno in neopredeljeno d798 Medosebni stiki in odnosi, drugo opredeljeno d799 Medosebni stiki in odnosi, neopredeljeno 41 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 42 Klasifikacija na dveh ravneh MKF 8. poglavje Glavna ìvljenjska podro~ja Izobraèvanje (d810-d839) d810 Neformalno izobraèvanje d815 Pred{olsko izobraèvanje d820 [olsko izobraèvanje d825 Poklicno usposabljanje d830 Visoko{olsko izobraèvanje d839 Izobraèvanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno Delo in zaposlitev (d840-d859) d840 Pripravni{tvo (priprava na delo) d845 Pridobitev, ohranjanje in zaklju~evanje zaposlitve d850 Pla~ana zaposlitev d855 Nepla~ano delo d859 Delo in zaposlitev, drugo opredeljeno in neopredeljeno Ekonomsko ìvljenje (d860-d879) d860 Osnovni ekonomski posli d865 Kompleksni ekonomski posli d870 Ekonomska samozadostnost d879 Ekonomsko ìvljenje, drugo opredeljeno in neopredeljeno d898 Glavna ìvljenjska podro~ja, drugo opredeljeno d899 Glavna ìvljenjska podro~ja, neopredeljeno 9. poglavje @ivljenje v skupnosti, drùbi in dràvi d910 @ivljenje v skupnosti d920 Rekreacija in prosti ~as d930 Vera in duhovnost d940 ^lovekove pravice d950 Politi~no ìvljenje in dràvljanstvo d998 @ivljenje v skupnosti, drùbi in dràvi, drugo opredeljeno d999 @ivljenje v skupnosti, drùbi in dràvi, neopredeljeno 42 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 43 MKF Klasifikacija na dveh ravneh Okoljski dejavniki 1. poglavje Izdelki in tehnologija e110 Izdelki ali snovi za zauìtje e115 Izdelki in tehnologija za vsakodnevno osebno rabo e120 Izdelki in tehnologija za gibanje in transport v prostoru in na prostem e125 Izdelki in tehnologija za sporazumevanje e130 Izdelki in tehnologija za izobraèvanje e135 Izdelki in tehnologija za zaposlovanje e140 Izdelki in tehnologija za kulturo, rekreacijo in {port e145 Izdelki in tehnologija za versko in duhovno dejavnost e150 Izdelki in tehnologija za na~rtovanje in gradnjo javnih zgradb e155 Izdelki in tehnologija za na~rtovanje in gradnjo zasebnih zgradb e160 Izdelki in tehnologija za prostorski razvoj e165 Premoènje e198 Izdelki in tehnologija, drugo opredeljeno e199 Izdelki in tehnologija, neopredeljeno 2. poglavje Naravno okolje in spremembe okolja, ki jih povzro~a ~lovek e210 Fizi~na geografija e215 Prebivalstvo e220 @ivalstvo in rastlinstvo e225 Podnebje e230 Naravni dogodki e235 Dogodki, ki jih povzro~a ~lovek e240 Svetloba e245 ^asovne spremembe e250 Zvok e255 Vibracija e260 Kakovost zraka e298 Naravno okolje in spremembe okolja, ki jih povzro~a ~lovek, drugo opredeljeno e299 Naravno okolje in spremembe okolja, ki jih povzro~a ~lovek, neopredeljeno 3. poglavje Podpora in odnosi e310 Òja druìna e315 [ir{a druìna e320 Prijatelji e325 Znanci, vrstniki, sodelavci, sosedje in ~lani drùbene skupnosti e330 Osebe na vplivnih poloàjih e335 Osebe na podrejenih poloàjih e340 Negovalci in osebni pomo~niki e345 Neznanci 43 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 44 Klasifikacija na dveh ravneh MKF e350 Udoma~ene ìvali e355 Zdravstveni strokovnjaki e360 Strokovnjaki na podro~ju, ki je povezano z zdravjem e398 Podpora in odnosi, drugo opredeljeno e399 Podpora in odnosi, neopredeljeno 4. poglavje Stali{~a e410 Individualna stali{~a ~lanov òje druìne e415 Individualna stali{~a ~lanov {ir{e druìne e420 Individualna stali{~a prijateljev e425 Individualna stali{~a znancev, vrstnikov, sodelavcev, sosedov in ~lanov drùbene skupnosti e430 Individualna stali{~a oseb na vplivnih poloàjih e435 Individualna stali{~a oseb na podrejenih poloàjih e440 Individualna stali{~a negovalcev in osebnih pomo~nikov e445 Individualna stali{~a neznancev e450 Individualna stali{~a zdravstvenih strokovnjakov e455 Individualna stali{~a nezdravstvenih strokovnjakov e460 Drùbena stali{~a e465 Drùbene norme, obi~aji in ideologije e498 Stali{~a, drugo opredeljeno e499 Stali{~a, neopredeljeno 5. poglavje Slùbe, sistemi in politka e510 Slùbe, sistemi in politika na podro~ju proizvodnje izdelkov za {iroko porabo e515 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih arhitekture in gradnje e520 Slùbe, sistemi in politika na podro~ju prostorskega na~rtovanja e525 Stanovanjske slùbe, sistemi in politika e530 Komunalne slùbe, sistemi in politika e535 Komunikacijske slùbe, sistemi in politika e540 Transportne slùbe, sistemi in politika e545 Slùbe, sistemi in politika civilne za{~ite e550 Pravne slùbe, sistemi in politika e555 Zdruènja in organizacijske slùbe, sistemi in politika e560 Slùbe, sistemi in politika javnega obve{~anja e565 Gospodarske slùbe, sistemi in politika e570 Slùbe, sistemi in politika socialne varnosti e575 Slùbe, sistemi in politika splo{ne socialne pomo~i e580 Zdravstvene slùbe, sistemi in politika e585 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih izobraèvanja in usposabljanja e590 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih dela in zaposlovanja e595 Politi~ne slùbe, sistemi in strategije e598 Slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e599 Slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno 44 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 45 MKF Podrobna klasifikacija z definicijami Vse kategorije klasifikacije, njihove definicije, vklju~evanja in izklju~evanja Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 46 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 47 MKF Telesne funkcije TELESNE FUNKCIJE Definicija: Telesne funkcije so fiziolo{ke funkcije telesnih sistemov (vklju~no s psiholo{kimi funkcijami). Okvare so motnje v telesnih funkcijah ali zgradbah, ki se izraàjo kot tèja nepravilnost ali izguba. Opisovalec Splo{ni opisovalec z negativno lestvico, ki ozna~uje obseg ali teò okvare: xxx.0 NI okvare (ne obstaja, zanemarljiva, …) 0-4 % xxx.1 MAJHNA okvara (lahka, blaga, …) 5-24 % xxx.2 ZMERNA okvara (srednja, znatna,…) 25-49 % xxx.3 VELIKA okvara (tèka, resna, huda, …) 50-95 % xxx.4 POPOLNA okvara (v celoti, ….) 96-100 % xxx.8 neopredeljeno xxx.9 neuporabljivo Za primere, ko so na voljo umerjeni instrumenti za ocenjevanje ali drugi standardi za ugotavljanje okvare telesne funkcije, so intervali odstotkov v tej lestvici precej {iroki. Na primer, kadar ugotovimo stanje »ni okvare« ali »popolna okvara«, je mòno odstopanje do 5 %. »Zmerna okvara« je obi~ajno na sredini stopenjske lestvice. Odstotke je potrebno umeriti za vsako podro~je posebej kot percentile, glede na standarde, ugotovljene za dano populacijo. Da bi to kvantifikacijsko lestvico lahko uporabljali univerzalno, bo treba z raziskovalnim delom razviti postopke ocenjevanja. Priloga 2 vsebuje dodatna pojasnila o kodiranju v MKF. 47 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 48 Telesne funkcije MKF 1. poglavje Du{evne funkcije Poglavje obravnava funkcije mòganov, tako splo{ne du{evne funkcije, kot so zavest, energija in zagon, ter specifi~ne funkcije, kot so spomin, jezik in ra~unanje. Splo{ne du{evne funkcije (b110-b139) b110 Funkcije zavesti Splo{ne du{evne funkcije stanja zavedanja in pozornosti, vklju~no z jasnostjo in neprekinjenostjo budnega stanja. Vklju~eno: funkcije stanja, neprekinjenosti in kakovosti zavesti; izguba zavesti, koma, vegetativna stanja, fuge, transi, obsedenost, spremembe zavesti zaradi jemanja psihoaktivnih snovi, delirij, stupor Izklju~eno: funkcije orientacije (b114); funkcije energije in zagona (b130); funkcije spanja (b134) b1100 Stanje zavesti Du{evne funkcije, ki ob spremembi povzro~ijo stanja, kot so skaljenost zavesti, stupor ali koma. b1101 Neprekinjenost zavesti Du{evne funkcije, ki povzro~ijo nepretrgano budnost, pozornost in zavedanje ter ob motnjah vodijo v fuge, trans ali podobna stanja. b1102 Kakovost zavesti Du{evne funkcije, ki ob motnjah povzro~ijo spremembe budnosti, pozornosti in zavedanja, na primer delirij ali spremenjena stanja zaradi jemanja psihoaktivnih snovi. b1108 Funkcije zavesti, drugo opredeljeno b1109 Funkcije zavesti, neopredeljeno b114 Funkcije orientacije Splo{ne du{evne funkcije zavedanja in dolo~anja odnosa do sebe, drugih, ~asa in okolja. Vklju~eno: funkcije ~asovne, prostorske in osebne orientacije; orientacija do sebe in drugih; dezorientacije v ~asu, prostoru in osebi Izklju~eno: funkcije zavesti (b110); funkcije pozornosti (b140); funkcije spomina (b144) 48 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 49 MKF Telesne funkcije b1140 ^asovna orientacija Du{evne funkcije, ki omogo~ajo zavedanje dneva, datuma, meseca in leta. b1141 Prostorska orientacija Du{evne funkcije, ki omogo~ajo zavedanje lastne lokacije, na primer neposredne okolice, mesta in dràve. b1142 Orientacija o osebah Du{evne funkcije, ki omogo~ajo zavedanje lastne identitete in identitete posameznikov v neposrednem okolju. b11420 Orientacija o sebi Du{evne funkcije, ki omogo~ajo zavedanje lastne identitete. b11421 Orientacija o drugih Du{evne funkcije, ki omogo~ijo zavedanje identitete drugih posameznikov v neposrednem okolju. b11428 Orientacija o osebah, drugo opredeljeno b11429 Orientacija o osebah, neopredeljeno b1148 Funkcije orientacije, drugo opredeljeno b1149 Funkcije orientacije, neopredeljeno b117 Umske funkcije Splo{ne du{evne funkcije, potrebne za razumevanje in konstruktivno povezovanje razli~nih du{evnih funkcij, vklju~no z vsemi spoznav-nimi funkcijami in njihovim razvojem v ~asu ìvljenja. Vklju~eno: funkcije umskega razvoja; umska manjrazvitost; du{evna manjrazvitost; dementnost Izklju~eno: funkcije spomina (b144), miselne funkcije (b160); vi{je spoznavne funkcije (b164) b122 Splo{ne psihosocialne funkcije Splo{ne du{evne funkcije, ki se razvijejo v ~asu ìvljenja in so potrebne za razumevanje in konstruktivno povezovanje du{evnih funkcij, ki vodijo v oblikovanje ve{~in, potrebnih za ustvarjanje vzajemnega, medosebnega drùbenega delovanja, tako po smislu kot namenu. Vklju~eno: kot pri avtizmu 49 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 50 Telesne funkcije MKF b126 Funkcije temperamenta in zna~aja Splo{ne du{evne funkcije posameznikove prirojene nagnjenosti, da se na okoli{~ine odziva na dolo~en na~in, vklju~no s skupino du{evnih zna~ilnosti, ki posameznika razlikuje od ostalih. Vklju~eno: funkcije ekstrovertiranosti, introvertiranosti, priljudnosti, vestnosti, du{evne in ~ustvene stabilnosti, odprtosti za doìvetja; optimizem; iskanje novega; samozavest; zanesljivost Izklju~eno: umske funkcije (b117); funkcije energije in zagona (b130); psihomotori~ne funkcije (b147); ~ustvene funkcije (b152) b1260 Ekstrovertiranost Du{evne funkcije, ki oblikujejo odprto, druàbno in odkrito osebnost, v nasprotju s sramèljivo, zadràno ali zaprto osebnostjo. b1261 Priljudnost Du{evne funkcije, ki oblikujejo osebne lastnosti, zaradi katerih je oseba nagnjena k sodelovanju, prijaznosti in pri-lagodljivosti, v nasprotju z osebo, ki je neprijazna, naspro-tuje ali kljubuje. b1262 Vestnost Du{evne funkcije, ki oblikujejo metodi~no, natan~no in delovno osebnost, v nasprotju z leno, nezanesljivo in neodgovorno osebnostjo. b1263 Psihi~na stabilnost Du{evne funkcije, ki oblikujejo uravnoteèno, mirno in zbrano osebnost, v nasprotju z razdràljivo, zaskrbljeno, nedosledno in muhasto osebnostjo. b1264 Odprtost za doìvetja Du{evne funkcije, ki oblikujejo osebnost, ki je radovedna, uporablja domi{jijo, je vedoèljna in i{~e izku{nje, v nasprotju z osebnostjo, ki ne napreduje, je nepozorna in ~ustveno neizrazna. b1265 Optimizem Du{evne funkcije, ki oblikujejo veselo, ìvahno in opti misti~no osebnost, v nasprotju s potrto, àlostno in obupa-jo~o osebnostjo. 50 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 51 MKF Telesne funkcije b1266 Samozavest Du{evne funkcije, ki oblikujejo samozavestno, drzno in odlo~no osebnost, v nasprotju s pla{no, negotovo in pretirano skromno osebnostjo. b1267 Zanesljivost Du{evne funkcije, ki oblikujejo zanesljivo in na~elno osebnost, v nasprotju z lànivo in antisocialno osebnostjo. b1268 Funkcije temperamenta in osebnosti, drugo opredeljeno b1269 Funkcije temperamenta in osebnosti, neopredeljeno b130 Funkcije energije in zagona Splo{ne du{evne funkcije fiziolo{kih in psiholo{kih mehanizmov, ki povzro~ijo, da posameznik vztrajno napreduje proti zadovoljitvi specifi~nih potreb in splo{nih ciljev. Vklju~eno: funkcije ravni energije, motivacija, apetit, hlepenje po dolo~enih snoveh (vklju~no s snovmi, ki povzro~ajo odvisnost), nadzor impulzov Izklju~eno: funkcije zavesti (b110); temperament (b126); funkcije spanja (b134); psihomotori~ne funkcije (b147); ~ustvene funkcije (b152) b1300 Raven energije Du{evne funkcije, ki povzro~ajo vitalnost in vzdr`ljivost. b1301 Motivacija Du{evne funkcije, ki spodbudijo dejanje; zavedna ali nezavedna gonilna sila, ki vodi v dejanje. b1302 Apetit Du{evne funkcije, ki povzro~ajo èljo ali hrepenenje, posebno naravno in ponavljajo~o se èljo po hrani in pija~i. b1303 Hlepenje (craving) Du{evne funkcije, ki povzro~ajo nujo po uporabi dolo~enih snovi, vklju~no s snovmi, ki lahko povzro~ajo odvisnost. b1304 Obvladovanje impulzov Du{evne funkcije, ki uravnavajo in zadrùjejo nenadno, mo~no nujo po dejanju. b1308 Funkcije energije in zagona, drugo opredeljeno 51 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 52 Telesne funkcije MKF b1309 Funkcije energije in zagona, neopredeljeno b134 Funkcije spanja Splo{ne du{evne funkcije periodi~nega, ponovljivega in selektivne-ga telesnega in du{evnega odklopa iz neposrednega okolja, ki ga spremljajo zna~ilne fiziolo{ke spremembe. Vklju~eno: funkcije koli~ine spanja, nastopa spanja, ohranjanja spanja in kakovosti spanja; funkcije, ki vklju~ujejo spalni ciklus, kot npr. pri nespe~nosti, hipersomniji in narkolepsiji Izklju~eno: funkcije zavesti (b110); funkcije energije in zagona (b130);funkcije pozornosti (b140); psihomotori~ne funkcije (b147) b1340 Koli~ina spanja Du{evne funkcije povezane s trajanjem spanja in ritmom menjavanja spanja in budnosti (cirkadijskim ritmom). b1341 Nastop spanja Du{evne funkcije, ki povzro~ijo prehod med budnostjo in spanjem. b1342 Vzdrèvanje spanja Du{evne funkcije, ki vzdrùjejo stanje spanja. b1343 Kakovost spanja Du{evne funkcije za nastanek naravnega spanja, ki vodi do optimalnega telesnega in du{evnega po~itka in sprostitve. b1344 Funkcije spalnega ciklusa Du{evne funkcije, ki povzro~ajo spanje REM (povezano s sanjanjem) ter spanje ne-REM (za katerega je zna~ilno tradicionalno pojmovanje spanja, ko je zmanj{ana fiziolo{ka in psiholo{ka dejavnost). b1348 Funkcije spanja, drugo opredeljeno b1349 Funkcije spanja, neopredeljeno b139 Splo{ne du{evne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno 52 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 53 MKF Telesne funkcije Specifi~ne du{evne funkcije (b140 – b189) b140 Funkcije pozornosti Specifi~ne du{evne funkcije osredoto~anja na zunanje dràljaje ali notranje doìvljanje v dolo~enem ~asu. Vklju~eno: funkcije ohranjanja pozornosti, preusmeritve pozornosti, razporeditev pozornosti, deljena pozornost; koncentracija; raztre-senost Izklju~eno: funkcije zavesti (b110); funkcije energije in zagona (b130); funkcije spanja (b134); funkcije spomina (b144), psihomotori~ne funkcije (b147); funkcije dojemanja (b156) b1400 Vzdrèvanje pozornosti Du{evne funkcije, ki ustvarjajo potrebno koncentracijo v dolo~enem ~asu. b1401 Preusmeritev pozornosti Du{evne funkcije, ki omogo~ajo premik osredoto~anja z enega dràljaja na drugega. b1402 Razporeditev pozornosti Du{evne funkcije, ki omogo~ajo osredoto~anje na dva dràljaja ali ve~ dràljajev hkrati. b1403 Deljenje pozornosti Du{evne funkcije, ki dvema osebama ali ve~ osebam omogo~ajo osredoto~enje na en dràljaj; npr. otrok in nego-valec se oba osredoto~ita na igra~o. b1408 Funkcije pozornosti, drugo opredeljeno b 1409 Funkcije pozornosti, neopredeljeno b144 Funkcije spomina Specifi~ne du{evne funkcije sprejemanja in shranjevanja informacij ter po potrebi njihovega priklica. Vklju~eno: funkcije kratkoro~nega in dolgoro~nega spomina, takoj{nji, nedavni in oddaljeni spomin; obseg spomina; priklic spomina; spominjanje; funkcije, uporabljane pri spominjanju in u~enju; kot npr. pri nominalni, selektivni in disociativni amneziji Izklju~eno: funkcije zavesti (b110); funkcije orientacije (b114); umske funkcije (b117); funkcije pozornosti (b140); funkcije dojemanja (b156); miselne funkcije (b160); vi{je spoznavne funkcije (b164); du{evne funkcije jezika (b167); funkcije ra~unanja (b172) 53 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 54 Telesne funkcije MKF b1440 Kratkoro~ni spomin Du{evne funkcije, ki omogo~ajo za~asno, prekinljivo spomin-sko shranjevanje za priblìno trideset sekund, katerega informacije se izgubijo, ~e se ne shranijo v dolgoro~ni spomin. b1441 Dolgoro~ni spomin Du{evne funkcije, ki omogo~ajo spominski sistem za dolgoro~no shranjevanje informacij iz kratkoro~nega spomina; obstajata dve razli~ni vrsti dolgoro~nega spomina: avtobiografski spomin na pretekle dogodke in semanti~ni spomin za jezik in podatke. b1442 Priklic spomina Specifi~ne du{evne funkcije priklica informacij, shranjenih v dolgotrajnem spominu in njihovo ozave{~anje. b1448 Funkcije spomina, drugo opredeljeno b1449 Funkcije spomina, neopredeljeno b147 Psihomotori~ne funkcije Specifi~ne du{evne funkcije nadzora motori~nih in psiholo{kih dogajanj na telesni ravni. Vklju~eno: funkcije psihomotori~nega nadzora, kot npr. psihomotori~na manjrazvitost, vzburjenje in agitiranost, afektacija, katatonija, negativizem, ambitendenca, ehopraksija in eholalija; kakovost psihomotori~ne funkcije Izklju~eno: funkcije zavesti (b110); funkcije orientacije (b114); umske funkcije (b117); funkcije energije in zagona (b130); funkcije pozornosti (b140); du{evne funkcije jezika (b167); du{evne funkcije zaporednega urejanja kompleksnih gibov (b176) b1470 Psihomotori~ni nadzor Du{evne funkcije, ki uravnavajo hitrost vedenja ali reakcij-skega ~asa, ki vklju~uje tako motorne kot psiholo{ke ses-tavine, npr. pri motnjah nadzora, ki povzro~ajo psihomotori~no manjrazvitost (po~asno gibanje ali govorjenje; zmanj{ana gestikulacija in spontanost) ali psihomotori~no vzburjenje (~ezmerna vedenjska in spoznavna dejavnost, obi~ajno neproduktivna in kot odziv na notranjo napetost, npr. potrkavanje s prsti, zvijanje rok, agitacija ali nemir). b1471 Kakovost psihomotori~nih funkcij Du{evne funkcije, ki omogo~ajo nebesedno vedenje, katerega sestavni deli imajo ustrezno zaporedje in lastnosti, npr. koordinacija rok in o~i ali hoja. b1478 Psihomotori~ne funkcije, drugo opredeljeno 54 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 55 MKF Telesne funkcije b1479 Psihomotori~ne funkcije, neopredeljeno b152 Funkcije ~ustev Specifi~ne du{evne funkcije, povezane z ob~utji in ~ustvenimi sestavinami du{evnih procesov. Vklju~eno: funkcije ustreznosti ~ustev, nadzora in razpona ~ustev; afekt; àlost, zadovoljnost, ljubezen, strah, jeza, sovra{tvo, napetost, zaskrbljenost, radost, obàlovanje; ~ustvena labilnost; potla~itev afekta Izklju~eno: funkcije temperamenta in osebnosti (b126); funkcije energije in zagona (b130) b1520 Ustreznost ~ustev Du{evna funkcija, ki omo~a skladnost ob~utij ali ~ustev z okoli{~inami, npr. veselje ob dobri novici. b1521 Nadzor ~ustev Du{evne funkcije, ki nadzirajo doìvljanje in izraànje ~ustev. b1522 Razpon ~ustev Du{evne funkcije, ki omogo~ajo spekter doìvljanja prebu-jenih ~ustev ali ob~utij, kot so ljubezen, sovra{tvo, tesnobnost, obàlovanje, radost, strah in jeza. b1528 Funkcije ~ustev, drugo neopredeljeno b1529 Funkcije ~ustev, neopredeljeno b156 Funkcije dojemanja Specifi~ne du{evne funkcije prepoznavanja in interpretacije ~utnih dràljajev. Vklju~eno: funkcije vidnega, slu{nega, vohalnega, oku{alnega, tip-nega in vidno-prostorskega dojemanja, kot npr. halucinacija ali varanje ~utov Izklju~eno: funkcije zavesti (b110); funkcije orientacije (b114); funkcije pozornosti (b140); funkcije spomina (b144); specifi~ne du{evne funkcije jezika (b167); vid in sorodne funkcije (b210-b229); sluh in vestibularne funkcije (b230-b249); dodatne funkcije ~util (b250-b279) b1560 Slu{no dojemanje Du{evne funkcije, ki sodelujejo pri razlikovanju zvoka, vi{ine tona in drugih slu{nih dràljajev. 55 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 56 Telesne funkcije MKF b1561 Vidno dojemanje Du{evne funkcije, ki sodelujejo pri razlikovanju oblik, velikosti, barv in drugih vidnih dràljajev. b1562 Vohalno dojemanje Du{evne funkcije, ki sodelujejo pri razlikovanju vonjev. b1563 Oku{alno dojemanje Du{evne funkcije, ki sodelujejo pri razlikovanju okusov, npr. sladki, kisli, slani in grenki dràljaji, ki jih zaznava jezik. b1564 Tipno dojemanje Du{evne funkcije, ki sodelujejo pri razlikovanju tekstur, npr. hrapavi ali gladki dràljaji, ki jih zaznava tip. b1565 Vidno-prostorsko dojemanje Du{evne funkcije, ki sodelujejo pri vidnem razlikovanju relativnih poloàjev predmetov v okolju ali v odnosu do sebe. b1568 Funkcije dojemanja, drugo opredeljeno b1569 Funkcije dojemanja, neopredeljeno b160 Miselne funkcije Specifi~ne du{evne funkcije, povezane s predstavno komponento du{evnosti. Vklju~eno: funkcije hitrosti, oblike, nadzora in vsebine mi{ljenja; miselne funkcije, usmerjene v dolo~en cilj, miselne funkcije, ki niso usmerjene v dolo~en cilj; funkcije logi~nega mi{ljenja, kot npr. vsil-jevanje misli, beg idej, miselna blokada, nepovezanost misli, povr{nost, dolgoveznost, blodnje, prisilne misli in prisilna dejanja Izklju~eno: umske funkcije (b117); funkcije spomina (b144); psihomotori~ne funkcije (b147); funkcije dojemanja (b156); vi{je spoznavne funkcije (b164); specifi~ne du{evne funkcije jezika (b167); funkcije ra~unanja (b172) b1600 Hitrost mi{ljenja Du{evne funkcije, ki povzro~ajo hitrost miselnega procesa. 56 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 57 MKF Telesne funkcije b1601 Oblika mi{ljenja Du{evne funkcije, ki urejajo povezanost in logiko miselnega procesa. Vklju~eno: miselna perseveracija, povr{nost in dolgoveznost b1602 Vsebina mi{ljenja Du{evne funkcije, ki jih sestavljajo ideje, prisotne v miselnem procesu, in kar se oblikuje v smiselno vsebino. Vklju~eno: blodnje, precenjene ideje in somatizacija b1603 Nadzor mi{ljenja Du{evne funkcije, ki omogo~ajo hotno nadziranje miselnega procesa in jih oseba kot take prepoznava. Vklju~eno: ruminacija, prisilne misli, miselna razpr{enost in vstavljanje misli b1608 Funkcije mi{ljenja, drugo opredeljeno b1609 Funkcije mi{ljenja, neopredeljeno b164 Vi{je spoznavne funkcije Specifi~ne du{evne funkcije, ki jih nadzirata predvsem ~elna mòganska rènja, vklju~no z zapletenim, ciljno usmerjenim veden-jem, kot je npr. sprejemanje odlo~itev, abstraktno razmi{ljanje, na~rtovanje in izvedba na~rtov, du{evna prònost in odlo~anje o ustreznem vedenju v dolo~enih okoli{~inah; pogosto imenovane izvr{ilne funkcije. Vklju~eno: funkcije abstrakcije in organiziranja idej; obvladovanje ~asa, vpogled in presojanje; oblikovanje pojmov, kategorizacija in spoznavna prònost Izklju~eno: funkcije spomina (b144); funkcije mi{ljenja (b160); du{evne funkcije jezika (b167); funkcije ra~unanja (b172) b1640 Abstrakcija Du{evne funkcije ustvarjanja splo{nih idej, lastnosti ali zna~ilnosti iz konkretne realnosti, specifi~nih predmetov ali dejanskih primerov in razlikovanje med splo{nimi idejami, lastnostmi ali zna~ilnostmi ter konkretno realnostjo, specifi~nimi predmeti ali dejanskimi primeri. b1641 Organiziranje in na~rtovanje Du{evne funkcije organiziranja delov v celoto, sistemati-zacije; du{evna funkcija, ki sodeluje pri razvoju metode ukrepanja ali delovanja. 57 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 58 Telesne funkcije MKF b1642 Obvladovanje ~asa Du{evne funkcije urejanja dogodkov v kronolo{ko zaporedje in namenjanja koli~ine ~asa dogodkom in dejavnostim. b1643 Spoznavna prònost Du{evne funkcije spreminjanja strategij, premikov v mi{ljenju, posebej pri re{evanju problemov. b1644 Vpogled Du{evne funkcije zavedanja in razumevanja sebe in lastnega vedenja. b1645 Presojanje Du{evne funkcije, ki sodelujejo pri razlikovanju in ocenjevanju razli~nih mònosti, na primer pri oblikovanju mnenja. b1646 Re{evanje problemov Du{evne funkcije dolo~anja, analiziranja in zdruèvanja neskladnih ali nasprotujo~ih si informacij v re{itev. b1648 Vi{je spoznavne funkcije, drugo opredeljeno b1649 Vi{je spoznavne funkcije, neopredeljeno b167 Du{evne funkcije jezika Specifi~ne du{evne funkcije prepoznavanja in uporabe znakov, simbolov in drugih sestavin jezika. Vklju~eno: funkcije sprejemanja in razbiranja govornih, pisnih ali drugih oblik jezika, npr. znakovni jezik; funkcije govornega ali pisnega izraànja ali izraànja v drugih oblikah jezika; integracijske funkcije govornega in pisnega jezika, kot npr. pri receptivni, ekspre-sivni, Brocajevi, Wernickejevi in konduktivni afaziji Izklju~eno: funkcije pozornosti (b140); funkcije spomina (b144); funkcije dojemanja (b156), funkcije mi{ljenja (b160); vi{je spoznavne funkcije (b164); funkcije ra~unanja (b172); du{evne funkcije zaporednega urejanja kompleksnih gibov (b176); 2. poglavje: Funkcije ~util in bole~ina; 3. poglavje: Glasovne in govorne funkcije b1670 Sprejemanje jezika Specifi~ne du{evne funkcije razbiranja sporo~il v govorni, pisni ali drugi jezikovni obliki, npr. znakovni jezik, z namenom razumeti njihov pomen. 58 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 59 MKF Telesne funkcije b16700 Sprejemanje govornega jezika Du{evne funkcije razbiranja govornih sporo~il, z namenom razumeti njihov pomen. b16701 Sprejemanje pisnega jezika Du{evne funkcije razbiranja pisnih sporo~il, z namenom razumeti njihov pomen. b16702 Sprejemanje znakovnega jezika Du{evne funkcije razbiranja sporo~il v jeziku, ki za znake uporablja premike rok ali druge premike, z namenom razumeti njihov pomen. b16708 Sprejemanja jezika, drugo opredeljeno b16709 Sprejemanja jezika, neopredeljeno b1671 Jezikovno izraànje Specifi~ne du{evne funkcije, ki so potrebne za tvorjenje smiselnih sporo~il v pisnem, govornem, znakovnem ali drugem jeziku. b16710 Govorno jezikovno izraànje Du{evne funkcije tvorjenja smiselnih govornih sporo~il. b16711 Pisno jezikovno izraànje Du{evne funkcije tvorjenja smiselnih pisnih sporo~il. b16712 Znakovno jezikovno izraànje Du{evne funkcije tvorjenja smiselnih sporo~il v jeziku, ki za znake uporablja premike rok ali druge premike. b16718 Jezikovno izraànje, drugo opredeljeno b16719 Jezikovno izraànje, neopredeljeno b1672 Integracijske funkcije jezika Du{evne funkcije, ki urejajo semanti~ni in simboli~ni pomen, slovni~no zgradbo in ideje za oblikovanje sporo~il v govorni, pisni ali drugi obliki. b1678 Du{evne funkcije jezika, drugo opredeljeno b1679 Du{evne funkcije jezika, neopredeljeno 59 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 60 Telesne funkcije MKF b172 Funkcije ra~unanja Specifi~ne du{evne funkcije dolo~anja, priblìnega ocenjevanja in ravnanja z matemati~nimi simboli in procesi. Vklju~eno: funkcije se{tevanja, od{tevanja in drugih preprostih matemati~nih operacij; funkcije kompleksnih matemati~nih operacij Izklju~eno: funkcije pozornosti (b140); funkcije spomina (b144); miselne funkcije (b160); vi{je spoznavne funkcije (b164); du{evne funkcije jezika (b167) b1720 Preprosto ra~unanje Du{evne funkcije ra~unanja s {tevili, npr. se{tevanje, od{tevanje, mnoènje in deljenje. b1721 Kompleksno ra~unanje Du{evne funkcije pretvorbe besednih problemov v ra~unske postopke, prenosa matemati~nih formul v ra~unske postopke in drugo kompleksno ravnanje s {tevili. b1728 Funkcije ra~unanja, drugo opredeljeno b1729 Funkcije ra~unanja, neopredeljeno b176 Du{evna funkcija zaporednega urejanja kompleksnih gibov Specifi~ne du{evne funkcije zaporednega urejanja in koordinacije kompleksnih, namenskih gibov. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri apraksiji mi{ljenja, ideomotorike, obla~enja, okulomotorike in govora Izklju~eno: psihomotori~ne funkcije (b147); vi{je spoznavne funkcije (b164); 7. Poglavje: Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije b180 Funkcije doìvljanja sebe in ~asa Specifi~ne du{evne funkcije, povezane z zavedanjem lastne identitete, telesa in pozicije v realnosti neposrednega okolja in ~asa. Vklju~eno: funkcije doìvljanja sebe, telesne podobe in ~asa b1800 Doìvljanje sebe Specifi~ne du{evne funkcije zavedanja lastne identitete in lastne pozicije v realnosti neposrednega okolja. Vklju~eno: okvare, kot npr. depersonalizacija in derealizacija 60 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 61 MKF Telesne funkcije b1801 Telesna podoba Specifi~ne du{evne funkcije, povezane s predstavo in zavedanjem lastnega telesa. Vklju~eno: okvare, kot npr. fantomski ud in ob~utek ~ezmerne debelosti ali suhosti b1802 Doìvljanje ~asa Specifi~ne du{evne funkcije subjektivnega doìvljanja dolìne in minevanja ~asa. Vklju~eno: okvare, kot npr. jamais vu in déjà vu b1808 Funkcije doìvljanja sebe in ~asa, drugo opredeljeno b1809 Funkcije doìvljanja sebe in ~asa, neopredeljeno b189 Specifi~ne du{evne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno b198 Du{evne funkcije, drugo opredeljeno b199 Du{evne funkcije, neopredeljeno 61 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 62 Telesne funkcije MKF 2. poglavje Funkcije ~util in bole~ina Poglavje obsega funkcije ~utov vida, sluha, okusa itd. ter ob~utenje bole~ine. Vid in sorodne funkcije (b210-b229) b210 Funkcije vida Funkcije ~util za zaznavanje prisotnosti svetlobe in zaznavanje oblike, velikosti in barve vidnih dràljajev. Vklju~eno: funkcije ostrine vida; funkcije vidnega polja; kakovost vida; funkcije zaznavanja svetlobe in barve, ostrina vida na blizu in dale~, monokularni in binokularni vid; kakovost vidne slike; okvare, kot npr. miopija, hipermetropija, astigmatizem, hemianopsija, barv-na slepota, tunelski vid, centralni in periferni skotom, diplopija, no~na slepota in okvarjena prilagodljivost na svetlobo Izklju~eno: funkcije dojemanja (b156) b2100 Funkcije ostrine vida Funkcije vida za zaznavanje oblike in obrisa, monokularno in binokularno, na blizu in na dale~. b21000 Binokularna ostrina vida na dale~ Funkcije vida za zaznavanje velikosti, oblike in obrisa oddaljenih predmetov z obema o~esoma. b21001 Monokularna ostrina vida na dale~ Funkcije vida za zaznavanje velikosti, oblike in obrisa oddaljenih predmetov le z levim ali desnim o~esom. b21002 Binokularna ostrina vida na blizu Funkcije vida za zaznavanje velikosti, oblike in obrisa blìnjih predmetov z obema o~esoma. b21003 Monokularna ostrina vida na blizu Funkcije vida za zaznavanje velikosti, oblike in obrisa blìnjih predmetov z izklju~no levim ali desnim o~esom. b21008 Funkcije ostrine vida, drugo opredeljeno b21009 Funkcije ostrine vida, neopredeljeno 62 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 63 MKF Telesne funkcije b2101 Funkcije vidnega polja Funkcije vida, povezane s celotim obmo~jem, vidnim ob fiksaciji pogleda. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri skotomu, tunelskem vidu in anopsiji b2102 Kakovost vida Funkcije vida, ki vklju~ujejo ob~utljivost za svetlobo, zaznavanje barv, ob~utljivost za kontrast in splo{no kakovost vidne slike. b21020 Ob~utljivost za svetlobo Funkcije vida za zaznavanje minimalne svetlobe (svetlobni minimum) in minimalne spremembe v intenziteti (svetlobna razlika). Vklju~eno: funkcije prilagajanja na temo; okvare, kot npr. no~na slepota (hiposenzitivnost za svetlobo), in fotofobija (hipersenzitivnost za svetlobo) b21021 Barvni vid Funkcije vida za razlikovanje in primerjanje barv. b21022 Ob~utljivost za kontrast Funkcije vida za lo~evanje slike od ozadja z mini-malno koli~ino potrebne osvetlitve. b21023 Kakovost vidne slike Funkcije vida, ki vklju~ujejo kakovost slike. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri zaznavanju zablodele svetlobe, popa~eni kakovosti slike (lise ali zamreèna slika), popa~eni sliki in zaznavanju zvezd ali bliskov b21028 Kakovost vida, drugo opredeljeno b21029 Kakovost vida, neopredeljeno b2108 Funkcije vida, drugo opredeljeno b2109 Funkcije vida, neopredeljeno 63 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 64 Telesne funkcije MKF b215 Funkcije zgradb, pridruènih o~esu Funkcije zgradb v o~esu in okoli njega, ki omogo~ajo funkcije vida. Vklju~eno: funkcije notranjih o~esnih mi{ic, veke, zunanjih o~esnih mi{ic, vklju~no s hotnimi in sledilnimi gibi in fiksacijo o~esa, solz-nimìlezami, prilagoditvijo, refleksom zenice; okvare, kot npr. nistagmus, kseroftalmija in ptoza Izklju~eno: funkcije vida (b210); 7. poglavje: Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije b2150 Funkcije notranjih o~esnih mi{ic Funkcije mi{ic znotraj o~esa, npr. {arenica, ki uravnavajo obliko in velikost zenice in o~esne le~e. Vklju~eno: funkcije prilagajanja; refleks zenice b2151 Funkcije veke Funkcije veke, npr. za{~itni refleks. b2152 Funkcije zunanjih o~esnih mi{ic Funkcije mi{ic, ki omogo~ajo gledanje v razli~ne smeri, sledenje predmeta, ki se giblje preko vidnega polja, hitre preskoke o~esa, ki sledi gibajo~i se tar~i, ter fiksiranje o~esa. Vklju~eno: nistagmus; sodelovanje obeh o~es b2153 Funkcije solznic Funkcije solznih `lez in kanal~kov. b2158 Funkcije zgradb, pridruènih o~esu, drugo opredeljeno b2159 Funkcije zgradb, pridruènih o~esu, neopredeljeno b220 Ob~utki, povezani z o~esom in bljìnimi zgradbami Ob~utek utrujenega, suhega in srbe~ega o~esa in sorodni ob~utki. Vklju~eno: ob~utek pritiska za o~esom, tujka v o~esu, napenjanje o~esa, peko~ ob~utek v o~esu; razdraènost o~esa Izklju~eno: ob~utek bole~ine (b280) b229 Funkcije vida in sorodne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno 64 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 65 MKF Telesne funkcije Sluh in vestibularne funkcije (b230-b249) b230 Funkcije sluha Funkcije ~util za zaznavanje zvoka in razlo~evanje lokacije, tonske vi{ine, glasnosti in kakovosti zvoka. Vklju~eno: funkcije sluha, slu{nega razlikovanja, lokalizacije izvora zvoka, lateralizacija zvoka, razlo~evanje govora; okvare, kot npr. gluhost, okvara sluha in izguba sluha Izklju~eno: funkcije dojemanja (b156) in du{evne funkcije jezika (b167) b2300 Zaznavanje zvoka Funkcije ~util za zaznavanje zvoka. b2301 Razlikovanje zvokov Funkcije ~util za zaznavanje zvoka, ki vklju~ujejo razlikovanje ozadja in binavralno sintezo, lo~evanje in zdruèvanje. b2302 Lokalizacija izvora zvoka Funkcije ~util za dolo~anje lokacije izvora zvoka. b2303 Lateralizacija zvoka Funkcije ~util za ugotavljanje, ali zvok prihaja z leve ali desne strani. b2304 Razlo~evanje govora Funkcije ~util za prepoznavanje govornega jezika in razlo~evanje govora od drugih zvokov. b2308 Funkcije sluha, drugo opredeljeno b2309 Funkcije sluha, neopredeljeno b235 Vestibularne funkcije Zaznavne funkcije notranjega u{esa, povezane s poloàjem, ravnotèjem in gibanjem. Vklju~eno: funkcije poloàja in ob~utka za poloàj; funkcije telesnega ravnotèja in gibanja Izklju~eno: ob~utki, povezani s sluhom in vestibularnimi funkcijami (b240) 65 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 66 Telesne funkcije MKF b2350 Vestibularna funkcija poloàja ^utilne funkcije notranjega u{esa za dolo~anje telesnega poloàja. b2351 Vestibularna funkcija ravnotèja ^utilne funkcije notranjega u{esa za dolo~anje ravnotèja. b2352 Vestibularna funkcija dolo~anja gibanja ^utilne funkcije notranjega u{esa za dolo~anje telesnega gibanja, vklju~no s smerjo in hitrostjo gibanja. b2358 Vestibularne funkcije, drugo opredeljeno b2359 Vestibularne funkcije, neopredeljeno b240 Ob~utki, povezani s sluhom in vestibularnimi funkcijami Ob~utki omotice, padanja, {umenja in vrtoglavice. Vklju~eno: ob~utek {umenja v u{esih, vnetje u{esa, pritisk v u{esu, slabost zaradi omotice ali vrtoglavice Izklju~eno: vestibularne funkcije (b235); ob~utek bole~ine (b280) b2400 Zvonjenje v u{esih ali tinitus Ob~utek nizkih tonov bu~anja, sikanja ali zvonjenja v u{esih. b2401 Omotica Ob~utek gibanja lastnega telesa ali okolice; ob~utek vrtenja, zibanja ali nagibanja. b2402 Ob~utek padanja Ob~utek izgube opore in ob~utek padanja. b2403 Slabost zaradi omotice ali vrtoglavice Siljenje na bruhanje zaradi omotice ali vrtoglavice. b2404 Draènje v u{esu Ob~utek srbenja ali drugi podobni ob~utki v u{esu. b2405 Pristisk v u{esu Ob~utek pritiska v u{esu. b2408 Ob~utki, povezani s sluhom in vestibularnimi funkcijami, drugo opredeljeno 66 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 67 MKF Telesne funkcije b2409 Ob~utki, povezani s sluhom in vestibularnimi funkcijami, neopredeljeno b249 Sluh in vestibularne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno Dodatne funkcije ~util (b250-b289) b250 Funkcija okusa Funkcije ~util za zaznavanje grenkega, sladkega, kislega in slanega. Vklju~eno: oku{alne funkcije; okvare, kot npr. agevzija in hipogevzija b255 Funkcija voha Funkcije ~util za zaznavanje di{av in vonjev. Vklju~eno: vohalne funkcije; okvare, kot npr. anosmija ali hiposmija b260 Proprioceptivna funkcija Funkcije ~util za zaznavanje relativnega poloàja telesnih delov. Vklju~eno: funkcije statestezije in kinestezije Izklju~eno: vestibularne funkcije (b235); ob~utki, povezani z mi{i~jem in gibalnimi funkcijami (b780) b265 Funkcija dotika Funkcije ~util za zaznavanje povr{in in njihove teksture ali lastnosti. Vklju~eno: funkcije dotikanja, ob~utek dotika; okvare, kot npr. otrplost, anestezija, {~emenje, parestezija, hiperestezija Izklju~eno: funkcije ~util, povezane s temperaturo in drugimi dràljaji (b270) b270 Funkcije ~util, povezane s temperaturo in drugimi dràljaji Funkcije ~util za zaznavanje temperature, vibracije, pritiska in {kodljivih dràljajev. Vklju~eno: funkcije ob~utljivosti za temperaturo, vibracijo, tresenje ali oscilacijo, pritisk na povr{ini, globok pritisk, peko~ ob~utek ali {kodljiv dràljaj Izklju~eno: funkcije dotika (b265); ob~utek bole~ine (b280) b2700 Ob~utljivost za temperaturo Funkcije ~util za zaznavanje mraza in vro~ine. 67 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 68 Telesne funkcije MKF b2701 Ob~utljivost za vibracijo Funkcije ~util za zaznavanje tresenja ali oscilacije. b2702 Ob~utljivost za pritisk Funkcije ~util za zaznavanje pritiska ob ali na koò. Vklju~eno: okvare, kot npr. ob~utljivost za dotik, otrplost, hipestezija, hiperestezija, parestezija in {~emenje b2703 Ob~utljivost za {kodljiv dràljaj Funkcije ~util za zaznavanje bole~ih ali neprijetnih ob~utkov. Vklju~eno: okvare, kot npr. hipalgezija, hiperpatija, alodinija, analgezija in anaesthesia dolorosa b2708 Funkcije ~util, povezane s temperaturo in drugimi dràljaji, drugo opredeljeno b2708 Funkcije ~util, povezane s temperaturo in drugimi dràljaji, neopredeljeno b279 Dodatne funkcije ~util, drugo opredeljeno in neopredeljeno Bole~ina (b280 –b289) b280 Ob~utek bole~ine Zaznavanje neprijetnega ob~utka, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. Vklju~eno: ob~utek splo{ne ali lokalne bole~ine, v enem delu ali ve~ delih telesa, bole~ina v dermatomu, prebadajo~a bole~ina, peko~a bole~ina, topa bole~ina, enakomerna bole~ina; okvare, kot npr. malgija, analgezija in hiperalgezija b2800 Splo{na bole~ina Zaznavanje neprijetnega ob~utka, splo{no ali po vsem telesu, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. b2801 Bole~ina v delu telesa Zaznavanje neprijetnega ob~utka v dolo~enem delu telesa ali delih telesa, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. 68 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 69 MKF Telesne funkcije b28010 Bole~ina v glavi in vratu Zaznavanje neprijetnega ob~utka v glavi in vratu, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. b28011 Bole~ina v prsnem ko{u Zaznavanje neprijetnega ob~utka v prsnem ko{u, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. b28012 Bole~ina v èlodcu ali trebuhu Zaznavanje neprijetnega ob~utka v èlodcu ali trebuhu, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. Vklju~eno: bole~ina v podro~ju medenice b28013 Bole~ina v hrbtu Zaznavanje neprijetnega ob~utka v hrbtu, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. Vklju~eno: bole~ina v trupu; bole~ina v kriù b28014 Bole~ina v zgornjem udu Zaznavanje neprijetnega ob~utka v enem zgornjem udu ali obeh zgornjih udih, vklju~no z dlanmi, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. b28015 Bole~ina v spodnjem udu Zaznavanje neprijetnega ob~utka v enem spodnjem udu ali obeh spodnjih udih, vklju~no s stopali, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. b28016 Bole~ina v sklepih Zaznavanje neprijetnega ob~utka v enem sklepu ali ve~ sklepih, vklju~no z malimi in velikimi sklepi, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. Vklju~eno: bole~ina v kolku; bole~ina v ramenu b28018 Bole~ina v delu telesa, drugo opredeljeno b28019 Bole~ina v delu telesa, neopredeljeno 69 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 70 Telesne funkcije MKF b2802 Bole~ina v ve~ delih telesa Zaznavanje neprijetnega ob~utka v ve~ delih telesa, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. b2803 Peko~a bole~ina v dermatomu Zaznavanje neprijetnega ob~utka na obmo~ju koè, ki ga oìv~uje isti ìv~ni koren, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. b2804 Peko~a bole~ina v segmentu ali podro~ju Zaznavanje neprijetnega ob~utka na obmo~ju koè po razli~nih delih telesa ali na obmo~jih, ki jih ne oìv~uje isti ìv~ni koren, ki nakazuje mòno ali dejansko po{kodbo telesne zgradbe. b289 Ob~utek bole~ine, drugo opredeljeno in neopredeljeno b298 Funkcije ~util in bole~ina, drugo opredeljeno b299 Funkcije ~util in bole~ina, neopredeljeno 70 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 71 MKF Telesne funkcije 3. poglavje Glasovne in govorne funkcije Poglavje obsega funkcije ustvarjanja glasu in govora b310 Glasovne funkcije Funkcije ustvarjanja razli~nih glasov s pretokom zraka skozi grlo. Vklju~eno: funkcije tvorbe in kakovosti glasu; funkcije fonacije, tvorbe tonske vi{ine, glasnosti in drugih zna~ilnosti glasu; okvare, kot npr. afonija, disfonija, hripavost, hipernazalnost in hiponazalnost Izklju~eno: du{evne funkcije jezika (b167); funkcije izgovarjave (b320) b3100 Tvorba glasu Funkcije tvorbe glasu ob usklajevanju grla in sosednjih mi{ic z dihalnim sistemom. Vklju~eno: funkcije fonacije, glasnost; afonija b3101 Kakovost glasu Funkcije tvorbe zna~ilnosti glasu, vklju~no z vi{ino tona, resonanco in drugimi lastnostmi. Vklju~eno: funkcije visokih ali nizkih tonov, okvare, kot npr. hipernazalnost, hiponazalnost, disfonija, hripavost ali rezkost b3108 Funkcije glasu, drugo opredeljeno b3109 Funkcije glasu, neopredeljeno b320 Funkcije izgovarjave Funkcije tvorbe govornih glasov. Vklju~eno: funkcije izgovarjave, oblikovanja fonemov; spasti~na, atakti~na, flakcidna disartrija; anartrija Izklju~eno: du{evne funkcije jezika (b167); glasovne funkcije (b310) 71 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 72 Telesne funkcije MKF b330 Funkcije govornega toka in ritma Funkcije tvorbe toka in hitrosti govora. Vklju~eno: funkcije govornega toka, ritma, hitrosti in melodije; prozodija in intonacija; okvare, kot npr. zatikanje v govoru, jecljanje, blebetanje, bradilalija in tahilalija Izklju~eno: du{evne funkcije jezika (b167); glasovne funkcije (b310); funkcije izgovarjave (b320) b3300 Tok govora Funkcije tvorbe gladkega, neprekinjenega govornega toka. Vklju~eno: funkcije teko~ega govora; okvare, kot npr. zatikanje v govoru, jecljanje, blebetanje, nepovezanost, ponavljanje glasov, besed ali delov besed in neenakomerni premori v govoru b3301 Ritem govora Funkcije modulacije, hitrosti in poudarka v govoru. Vklju~eno: okvare, kot npr. stereotipi~na ali ponavljajo~a se govorna kadenca b3302 Hitrost govora Funkcije hitrosti govorjenja. Vklju~eno: okvare, kot npr. bradilalija in tahilalija b3303 Melodija govora Funkcije modulacije tonskih vi{in v govoru. Vklju~eno: prozodija govora, intonacija, melodija govora ; okvare, kot npr. monoton govor b3308 Funkcije govornega toka in ritma, drugo opredeljeno b3309 Funkcije govornega toka in ritma, neopredeljeno b340 Funkcije druga~nega glasovnega izraànja Funkcije tvorbe drugih na~inov glasovnega izraànja. Vklju~eno: funkcije tvorbe tonov in razli~nih vrst glasu, kot npr. pri petju, ritmi~nem ponavljanju glasov, ~ebljanju, brundanju pesmi; glasen jok in kri~anje Izklju~eno: du{evne funkcije jezika (b167); glasovne funkcije (b310); funkcije izgovorjave (b320); funkcije govornega toka in ritma (b330) 72 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 73 MKF Telesne funkcije b3400 Tvorjenje tonov Funkcije tvorbe glasbenih vokalnih zvokov. Vklju~eno: ohranjanje, modulacija in zaklju~ek enojnih ali povezanih glasov, s spremembami v tonski vi{ini, kot npr. pri petju, brundanju pesmi in ritmi~nem ponavljanju glasov b3401 Tvorjenje razli~nih glasov Funkcije tvorbe razli~nega glasovnega izraànja. Vklju~eno: funkcije ~ebljanja pri otrocih b3408 Funkcije druga~nega glasovnega izraànja, drugo opredeljeno b3409 Funkcije druga~nega glasovnega izraànja, neopredeljeno b389 Glasovne in govorne funkcije, drugo opredeljeno b399 Glasovne in govorne funkcije, neopredeljeno 73 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 74 Telesne funkcije MKF 4. poglavje Funkcije sr~no-ìlnega, krvnega, imunskega in dihalnega sitema Poglavje obsega funkcije sr~noìlnega sistema (funkcije srca in ìlja), krvnega in imunskega sistema (sistema proizvodnje krvi in imunosti) in dihalnega sistema (funkcije dihanja in vadbena vzdr`ljivost) Funkcije sr~no-ìlnega sistema (b410-b429) b410 Funkcije srca Funkcije ~rpanja krvi v telo, v zadostnih ali potrebnih koli~inah in z zadostnim ali potrebnim tlakom. Vklju~eno: funkcije hitrosti sr~nega utripa, ritma in iztisnega volumna; kontrakcijska mo~ ventrikularnih mi{ic; funkcije sr~nih zaklopk; ~rpanje krvi skozi plju~ni obtok; dinamika toka krvi proti srcu; okvare, kot npr. tahikardija, bradikardija in nepravilni pulz kot pri odpovedi srca, kardiomiopatiji, miokarditisu in koronarni insuficienci, Izklju~eno: funkcije ìlja (b415); funkcije krvnega tlaka (b420); funkcije vadbene vzdr`ljivosti (b455) b4100 Sr~ni utrip Funkcije, povezane s {tevilom sr~nih kontrakcij na minuto. Vklju~eno: okvare, kot npr. prehiter utrip (tahikardija) ali prepo~asen utrip (bradikardija) b4101 Ritem srca Funkcije, povezane z ritmi~nim utripanjem srca. Vklju~eno: okvare, kot npr. aritmije b4102 Kontrakcijska sila ventrikularnih mi{ic Funkcije, povezane s koli~ino krvi, ki jo med vsakim utripom ~rpajo ventrikularne mi{ice. Vklju~eno: okvare, kot npr. zmanj{an iztisni volumen srca 74 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 75 MKF Telesne funkcije b4103 Oskrba srca s krvjo Funkcije, povezane s koli~ino krvi, ki je na voljo sr~ni mi{ici. Vklju~eno: okvare, kot npr. koronarna ishemija b4108 Funkcije srca, drugo opredeljeno b4109 Funkcije srca, neopredeljeno b415 Funkcije ìlja Funkcije transporta krvi po telesu. Vklju~eno: funkcije arterij, kapilar in ven; funkcija vazomotorike; funkcije plju~nih arterij, kapilar in ven; funkcije venskih zaklopk; okvare, kot npr. pri blokadi ali zoìtvi arterij; ateroskleroza, arterioskleroza, trombembolizem in kr~ne ìle Izklju~eno: funkcije srca (b410); funkcije krvnega tlaka (b420); funkcije krvnega sistema (b430); funkcije vadbene vzdr`ljivosti (b455) b4150 Funkcije arterij Funkcije, povezane s krvnim pretokom v arterijah. Vklju~eno: okvare, kot npr. {irjenje arterij; kr~enje arterij npr. pri intermitentni klavdikaciji b4151 Funkcije kapilar Funkcije, povezane s krvnim pretokom v kapilarah. b4152 Funkcije ven Funkcije, povezane s krvnim pretokom v venah, in funkcije venskih zaklopk. Vklju~eno: okvare, npr. {irjenje ven; kr~enje ven, nezadostno zapiranje venskih zaklopk, kot pri kr~nih ìlah b1458 Funkcije ìlja, drugo opredeljeno b1459 Funkcije ìlja, neopredeljeno 75 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 76 Telesne funkcije MKF b420 Funkcije krvnega tlaka Funkcije ohranjanja arterijskega krvnega tlaka. Vklju~eno: funkcije ohranjanja krvnega tlak; zvi{an in zniàn krvni tlak; okvare, kot npr. pri hipotenziji , hipertenziji in posturalni hipotenziji Izklju~eno: funkcije srca (b410); funkcije ìlja (b415); funkcije vadbene vzdr`ljivosti (b455) b4200 Zvi{an krvni tlak Funkcije, povezane z dvigom sistoli~nega ali diastoli~nega tlaka nad mejo, normalno za dolo~eno starost. b4201 Zniàn krvni tlak Funkcije, povezane s padcem sistoli~nega ali diastoli~nega tlaka pod mejo, normalno za dolo~eno starost. b4202 Vzdrèvanje krvnega tlaka Funkcije, povezane z vzdrèvanjem ustreznega krvnega tlaka kot odziv na telesne spremembe. b4208 Funkcije krvnega tlaka, drugo opredeljeno b4209 Funkcije krvnega tlaka, neopredeljeno b429 Funkcije sr~no-ìlnega sistema, drugo opredeljeno in neopredeljeno Funkcije krvnega in imunskega sistema (b430-b439) b430 Funkcije krvnega sistema Funkcije proizvodnje krvi, funkcije prenosa kisika in metabolitov ter funkcije strjevanja. Vklju~eno: funkcije proizvodnje krvi in kostnega mozga; funkcije krvi za prenos kisika; funkcije vranice, povezane s krvjo; funkcije krvi za prenos metabolitov; strjevanje; okvare, kot npr. anemija, hemofilija in druge disfunkcije strjevanja Izklju~eno: funkcije sr~no-ìlnega sistema (b410-b429); funkcije imunskega sistema (b435); funkcije vadbene vzdr`ljivosti (b455) b4300 Proizvodnja krvi Funkcije, povezane s proizvodnjo krvi in vseh njenih sestavin. 76 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 77 MKF Telesne funkcije b4301 Funkcije krvi za prenos kisika Funkcije, povezane s sposobnostjo krvi za prenos kisika po telesu. b4302 Funkcije krvi za prenos metabolitov Funkcije, povezane s sposobnostjo krvi za prenos metabolitov po telesu. b4303 Funkcije strjevanja krvi Funkcije, povezane s strjevanjem krvi, npr. na mestu po{kodbe. b4308 Funkcije krvnega sistema, drugo opredeljeno b4309 Funkcije krvnega sistema, neopredeljeno b435 Funkcije imunskega sistema Funkcije telesa, povezane z za{~ito proti tujkom s specifi~nimi ali nespecifi~nimi imunskimi odzivi, vklju~no z okùbami. Vklju~eno: imunski odziv (specifi~en in nespecifi~en); hipersenzitivne reakcije; funkcije bezgavk in limfnega ìlja; funkcije celi~ne imunosti, protitelesna imunost; odziv na imunizacijo; okvare, kot npr. pri avtoimunosti, alergijskih reakcijah, limfadenitisu in limfede-mu Izklju~eno: funkcije krvnega sistema (b430) b4350 Imunski odziv Funkcije odziva telesa v obliki ob~utljivosti za tujke, vklju~no z okùbami. b43500 Specifi~en imunski odziv Funkcije odziva telesa v obliki ob~utljivosti za specifi~ne tujke. b43501 Nespecifi~en imunski odziv Funkcije splo{nega odziva telesa v obliki ob~utljivosti za tujke, vklju~no z okùbami. b43508 Imunski odziv, drugo opredeljeno b43509 Imunski odziv, neopredeljeno 77 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 78 Telesne funkcije MKF b4351 Hipersenzitivne reakcije Funkcije odziva telesa v obliki pretirane ob~utljivosti na tuje snovi, kot npr. ob~utljivost za razli~ne antigene Vklju~eno: okvare, npr. hipersenzitivnost ali alergije Izklju~eno: toleranca za hrano (b5153) b4352 Funkcije limfnega ìlja Funkcije, povezane z ìlnimi vodi, ki prena{ajo limfo. b4353 Funkcije bezgavk Funkcije, povezane z `lezami limfnega ìlja. b4358 Funkcije imunskega sistema, drugo opredeljeno b4359 Funkcije imunskega sistema, neopredeljeno b439 Funkcije krvnega in imunskega sistema, drugo opredeljeno in neopredeljeno Funkcije dihalnega sistema (b440-b449) b440 Dihalne funkcije Funkcije vdihavanja zraka v plju~a, izmenjave plinov med zrakom in krvjo in izdihavanja zraka. Vklju~eno: funkcije hitrosti, ritma in globine dihanja; okvare, kot npr. apneja, hiperventilacija, nepravilno dihanje, paradoksno dihanje, bronhialni spazem in plju~ni emfizem Izklju~eno: funkcije dihalnih mi{ic (b445); dodatne dihalne funkcije (b450); funkcije vadbene vzdr`ljivosti (b455) b4400 Hitrost dihanja Funkcije, povezane s {tevilom vdihov na minuto. Vklju~eno: okvare, kot npr. prehitro dihanje (tahipneja) ali prepo~asno dihanje (bradipneja) b4401 Ritem dihanja Funkcije, povezane s periodi~nostjo in pravilnostjo dihanja. Vklju~eno: okvare, kot npr. nepravilno dihanje 78 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 79 MKF Telesne funkcije b4402 Globina dihanja Funkcije, povezane s prostornino raz{iritve plju~ med dihanjem. Vklju~eno: okvare, kot npr. povr{no ali plitvo dihanje b4408 Dihalne funkcije, drugo opredeljeno b4409 Dihalne funkcije, neopredeljeno b445 Funkcije dihalnih mi{ic Funkcije mi{ic, ki sodelujejo pri dihanju. Vklju~eno: funkcije prsnih dihalnih mi{ic; funkcije trebu{ne prepone; funkcije pomònih dihalnih mi{ic Izklju~eno: dihalne funkcije (b440); dodatne dihalne funkcije (b450); funkcije vadbene vzdr`ljivosti (b455) b4450 Funkcije prsnih dihalnih mi{ic Funkcije prsnih mi{ic, ki sodelujejo pri dihanju. b4451 Funkcije trebu{ne prepone Funkcije trebu{ne prepone pri dihanju. b4452 Funkcije pomònih dihalnih mi{ic Funkcije pomònih mi{ic, ki sodelujejo pri dihanju. b4458 Funkcije dihalnih mi{ic, drugo opredeljeno b4459 Funkcije dihalnih mi{ic, neopredeljeno b449 Funkcije dihalnega sistema, drugo opredeljeno in neopredeljeno Dodatne funkcije in ob~utki sr~no-ìlnega in dihal- nega sistema (b450-b469) b450 Dodatne dihalne funkcije Dodatne funkcije, povezane z dihanjem, npr. ka{ljanje, kihanje in zehanje. Vklju~eno: funkcije pihanja, `vìganja in dihanja skozi usta 79 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 80 Telesne funkcije MKF b455 Funkcije vadbene vzdr`ljivosti Funkcije, povezane z dihalno in sr~no-ìlno kapaciteto, ki je potrebna za vzdr`ljivost med telesnim naporom. Vklju~eno: funkcije telesne vzdr`ljivosti, aerobne kapacitete, vital-nosti in utrudljivosti Izklju~eno: funkcije sr~no-ìlnega sistema (b410-b429); funkcije krvnega sistema (b430); dihalne funkcije (b440); funkcije dihalnih mi{ic (b445); dodatne dihalne funkcije (b450) b4550 Splo{na telesna vzdr`ljivost Funkcije, povezane s splo{no ravnijo vzdr`ljivosti med telesno aktivnostjo ali vitalnost. b4551 Aerobna kapaciteta Funkcije, povezane z obsegom vadbe, ki jo oseba zmore in se pri tem ne zadiha. b4552 Utrudljivost Funkcije, povezane z dovzetnostjo za utrujenost, na kakr{nikoli ravni vadbe. b4558 Funkcije vadbene vzdr`ljivosti, drugo opredeljeno b4559 Funkcije vadbene vzdr`ljivosti, neopredeljeno b460 Ob~utki, povezani s funkcijami sr~no-ìlnega in dihalnega sistema Ob~utki, kot npr. manjkajo~ sr~ni utrip, palpitacija in zadihanost. Vklju~eno: ob~utek stiskanja v prsih, ob~utek nepravilnega sr~nega utripa, dispneja, hlastanje za zrakom, du{enje, davljenje in sopenje Izklju~eno: ob~utek bole~ine (b280) b469 Dodatne funkcije in ob~utki sr~no-ìlnega in dihalnega sistema, drugo opredeljeno in neopredeljeno b498 Funkcije sr~no-ìlnega, krvnega, imunskega in dihalnega sistema, drugo opredeljeno b499 Funkcije sr~no-ìlnega, krvnega, imunskega in dihalnega sistema, neopredeljeno 80 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 81 MKF Telesne funkcije 5. poglavje Funkcije prebavnega, metaboli~nega in endokrinega sistema Poglavje obsega funkcije uìvanje hrane, prebave in izlo~anja ter funkcije metabolizma in endokrinih `lez. Funkcije, povezane s prebavnim sistemom (b510- b539) b510 Funkcije uìvanja hrane Funkcije, ki sodelujejo pri vna{anju in premikanju trdnih snovi ali teko~in skozi usta v telo. Vklju~eno: funkcije sesanja, `ve~enja in grizenja, premikanja hrane v ustih, nastajanja sline, poìranja, riganja, regurgitacije, pljuvanja in bruhanja; okvare, kot npr. disfagija, aspiracija hrane, aerofagija, pretirano nastajanje sline, slinjenje in nezadostno nastajanje sline Izklju~eno: ob~utki, povezani s prebavnim sistemom (b535) b5100 Sesanje Funkcije vsesavanja v usta s sesalno silo, ki jo ustvarijo gibi lic, ustnic in jezika. b5101 Grizenje Funkcije odsekanja, prebadanja ali trganja hrane s sprednji-mi zobmi. b5102 @ve~enje Funkcije drobljenja, mletja in `ve~enja hrane z zadnjimi zobmi (ko~niki). b5103 Premikanje hrane v ustih Funkcije premikanja hrane v ustih z zobmi in jezikom. b5104 Nastajanje sline Funkcije ustvarjanja sline v ustih. 81 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 82 Telesne funkcije MKF b5105 Poìranje Funkcije premikanja hrane in pija~e skozi ustno votlino, `relo in poìralnik v èlodec z ustreznim ritmom in hitrostjo. Vklju~eno: oralna disfagija, disfagijàrela ali poìralnika; okvare pri prehodu hrane skozi poìralnik b51050 Poìranje v ustih Funkcija poìranja hrane in pija~e skozi ustno votlino z ustreznim ritmom in hitrostjo. b51051 Poìranje v `relu Funkcija poìranja hrane in pija~e skozìrelo z ustreznim ritmom in hitrostjo. b51052 Poìranje v poìralniku Funkcija poìranja hrane in pija~e skozi poìralnik z ustreznim ritmom in hitrostjo. b51058 Poìranje, drugo opredeljeno b51059 Poìranje, neopredeljeno b5106 Regurgitacija in bruhanje Funkcije premikanja hrane ali teko~ine v nasprotni smeri kot pri uìvanju hrane, iz èlodca v poìralnik, iz poìralnika v usta in ven. b5108 Funkcije uìvanja hrane, drugo opredeljeno b5109 Funkcije uìvanja hrane, neopredeljeno b515 Funkcije prebave Funkcije prenosa hrane skozi prebavni trakt, razgradnje hrane in absorpcije hranil. Vklju~eno: funkcije prenosa hrane skozi èlodec, funkcije peri-staltike; razgradnja hrane, nastajanje in dejavnost encimov v èlodcu in ~revesu; absorpcija hranil in prena{anje (toleranca) hrane; okvare, kot npr. pri hiperacidnosit èlodca, slabi absorpciji, neprena{anju hrane, pretiranem gibanje ~revesja, paralizi ~revesja, zapori ~revesja in zmanj{ani proizvodnji òl~a Izklju~eno: funkcije uìvanja hrane (b510); funkcije asimilacije (b520); funkcije odvajanja blata (b525); ob~utki, povezani s prebavnim sistemom (b535) 82 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 83 MKF Telesne funkcije b5150 Prenos hrane skozi èlodec in ~revesje Peristaltika in sorodne funkcije, ki mehansko premikajo hrano skozi èlodec in ~revesje. b5151 Razgradnja hrane Funkcije mehanske razgradnje hrane na manj{e delce v prebavnem traktu. b5152 Absorpcija hranil Funkcije vnosa hranil iz hrane in pija~e v kri skozi ~revesje. b5153 Toleranca za hrano Funkcije telesa za sprejemanje in prebavljanje ustrezne hrane in pija~e ter zavra~anje neustrezne hrane in pija~e. Vklju~eno: okvare, kot npr. hipersenzitivnosti, neprena{anje glutena b5158 Funkcije prebave, drugo opredeljeno b5159 Funkcije prebave, neopredeljeno b520 Funkcije asimilacije Funkcije, ki preobraàjo hranila v sestavne dele ìvega telesa. Vklju~eno: funkcije shranjevanja hranil v telesu Izklju~eno: funkcije prebave (b515); funkcije odvajanja blata (b525); funkcije ohranjanja telesne teè (b530); splo{ne metaboli~ne funkcije (b540) b525 Funkcije odvajanja blata Funkcije odvajanja odpadnih snovi in neprebavljene hrane v obliki blata in sorodne funkcije. Vklju~eno: funkcije izlo~anja, konsistence blata, pogostnosti odvajanja blata; fekalna kontinenca, flatulenca; okvare, kot npr. zaprtje, diareja, vodena stolica in inkompetenca analnega sfinktra ali inkontinenca Izklju~eno: funkcije prebave (b515); funkcije asimilacije (b520); ob~utki, povezani s prebavnim sistemom (b535) b5250 Izlo~anje blata Funkcije izlo~anja odpadkov iz danke, vklju~no s funkcijami kr~enja trebu{nih mi{ic med izlo~anjem. 83 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 84 Telesne funkcije MKF b5251 Konsistenca blata Konsistenca blata, npr. trdo, ~vrsto, mehko ali vodeno. b5252 Pogostnost odvajanja blata Funkcije, ki sodelujejo pri pogostnosti odvajanja blata. b5253 Fekalna kontinenca Funkcije hotnega nadzora izlo~anja. b5254 Flatulenca Funkcije pri odvajanju ~ezmernih koli~in zraka ali plinov iz ~revesa. b5258 Funkcije odvajanja blata, drugo opredeljeno b5259 Funkcije odvajanja blata, neopredeljeno b530 Funkcije vzdrèvanja telesne teè Funkcije ohranjanja primerne telesne teè, vklju~no s pridobivanjem teè v razvojnem obdobju Vklju~eno: funkcije ohranjanja primernega indeksa telesne mase; okvare, kot npr. nezadostna telesna teà, kaheksija, hiranje, prevelika telesna teà, huj{anje, primarna in sekundarna debelost Izklju~eno: funkcije asimilacije (b520); splo{ne metaboli~ne funkcije (b540); funkcije endokrinih `lez (b555) b535 Ob~utki, povezani s prebavnim sistemom Ob~utki, ki nastanejo ob hranjenju, pitju in sorodnih prebavnih funkcijah. Vklju~eno: ob~utek navzeje, napihnjenosti in ob~utek trebu{nega kr~a; polnost èlodca, ti{~anje, èlod~ni kr~i, plini v èlodcu in zgaga Izklju~eno: ob~utek bole~ine (b280); funkcije uìvanje hrane (b510); funkcije prebave (b515); funkcije odvajanja blata (b525) b5350 Navzeja Ob~utek siljenja na bruhanje. b5351 Ob~utek napihnjenosti Ob~utek napihnjenosti èlodca ali trebuha. 84 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 85 MKF Telesne funkcije b5352 Trebu{ni kr~i Ob~utek spasti~nega ali bole~ega mi{i~nega kr~enja gladkih mi{ic v prebavnem traktu. b5358 Ob~utki, povezani s prebavnim sistemom, drugo opredeljeno b5359 Ob~utki, povezani s prebavnim sistemom, neopredeljeno b539 Funkcije, povezane s prebavnim sistemom, drugo opredeljeno in neopredeljeno Funkcije, povezane z metaboli~nim in endokrinim sistemom (b540-b559) b540 Splo{ne metaboli~ne funkcije Funkcije nadzora osnovnih sestavin telesa, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine in ma{~obe, njihova pretvorba in razgradnja v energijo. Vklju~eno: funkcije metabolizma, bazalni metabolizem, metabolizem ogljikovih hidratov, beljakovin in ma{~ob, katabolizem, anabolizem, proizvodnja energije v telesu; pove~an ali zmanj{an metabolizem Izklju~eno: funkcije asimilacije (b520); funkcije ohranjanja telesne teè (b530); funkcije ravnotèja vode, rudnin in elektrolitov (545); funkcije termoregulacije (b550); funkcije endokrinih `lez (b555) b5400 Bazalni metabolizem Funkcije, ki sodelujejo pri telesni porabi kisika pri opredel-jenih pogojih glede po~itka in temperature. Vklju~eno: pove~an ali zmanj{an bazalni metabolizem, okvare, kot npr. pri hipertirozi in hipotirozi b5401 Presnova ogljikovih hidratov Funkcije procesa, ki shranjuje ogljikove hidrate iz hrane, jih razgrajuje v glukozo in nato v ogljikov dioksid in vodo. b5402 Presnova beljakovin Funkcije procesa, ki beljakovine iz hrane v telesu pretvarja v aminokisline in jih nadalje razgrajuje. 85 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 86 Telesne funkcije MKF b5403 Presnova ma{~ob Funkcije procesa, ki v telesu shranjuje in razgrajuje ma{~obe iz hrane. b5408 Splo{ne metaboli~ne funkcije, drugo opredeljeno b5409 Splo{ne metaboli~ne funkcije, neopredeljeno b545 Funkcije ravnotèja vode, rudnin in elektrolitov Funkcije uravnavanja vode, rudnin in elektrolitov v telesu Vklju~eno: funkcije ravnotèja vode, ravnotèja rudnin, kot so kalcij, cink, èlezo, in ravnotèja elektrolitov, kot so natrij in kalij; okvare, kot npr. pri zadrèvanju vode, dehidraciji, hiperkalciemiji, hipokalciemiji, pomanjkanju èleza, hipernatriemiji, hiponatriemiji, hiperkaliemiji in hipokaliemiji Izklju~eno: funkcije krvnega sistema (b430); splo{ne metaboli~ne funkcije (b540); funkcije endokrinih `lez (b555) b5450 Ravnotèje vode Funkcije uravnavanja ravni ali koli~ine vode v telesu. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri dehidraciji in rehidraciji b54501 Zadrèvanje vode Funkcije zadrèvanja vode v telesu. b54502 Vzdrèvanje ravnotèja vode Funkcije vzdrèvanja optimalne koli~ine vode v telesu. b54508 Funkcije ravnotèja vode, drugo opredeljeno b54509 Funkcije ravnotèja vode, neopredeljeno b5451 Ravnotèje rudnin Funkcije vzdrèvanja ravnotèja med vnosom, shranjevanjem, porabo in izlo~anjem rudnin v telesu. b5452 Ravnotèje elektrolitov Funkcije vzdrèvanja ravnotèja med vnosom, shranjevanjem, porabo in izlo~anjem elektrolitov v telesu. 86 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 87 MKF Telesne funkcije b5458 Funkcije ravnotèja vode, rudnin in elektrolitov, drugo opredeljeno b5459 Funkcije ravnotèja vode, rudnin in elektrolitov, neopredeljeno b550 Funkcije termoregulacije Funkcije uravnavanja telesne temperature. Vklju~eno: funkcije vzdrèvanja telesne temperature; okvare, kot npr. pri hipotermiji in hipertermiji Izklju~eno: splo{ne metaboli~ne funkcije (b540); funkcije endokrinih `lez (b555) b5500 Telesna temperatura Funkcije nadziranje osrednje telesne temperature. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri hipertermiji ali hipotermiji b5501 Vzdrèvanje telesne temperature Funkcije vzdrèvanja optimalne telesne temperature ob temperaturnih spremembah v okolju. Vklju~eno: prena{anje vro~ine ali mraza b5508 Funkcije termoregulacije, drugo opredeljeno b5509 Funkcije termoregulacije, neopredeljeno b555 Funkcije endokrinih `lez Funkcije nastajanja in nadziranja hormonskih ravni v telesu, vklju~no s cikli~nimi spremembami. Vklju~eno: funkcije hormonskega ravnotèja; hiperpituitarizem, hipopituitarizem, hipertiroidizem, hipotiroidizem, hiperadrenalizem, hipoadrenalizem, hiperparatiroidizem, hipoparatiroidizem, hipergonadizem, hipogonadizem Izklju~eno: splo{ne metaboli~ne funkcije (b540); funkcije ravnotèja vode, rudnin in elektrolitov (b545); funkcije termoregulacije (b550); spolne funkcije (b640); menstruacijske funkcije (b650) b559 Funkcije, povezane z metabolizmom in endokrinim sistemom, drugo opredeljeno in neopredeljeno b598 Funkcije prebavnega, metaboli~nega in endokrinega sistema, drugo opredeljeno 87 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 88 Telesne funkcije MKF b599 Funkcije prebavnega, metaboli~nega in endokrinega sistema, neopredeljeno 88 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 89 MKF Telesne funkcije 6. poglavje Genito-urinarne in reproduktivne funkcije Poglavje obsega funkcije odvajanja urina in reprodukcije, vklju~no s spolnimi in prokreacijskimi funkcijami. Funkcije se~il (b610-b639) b610 Izlo~evalne funkcije se~il Funkcije filtriranja in zbiranja urina. Vklju~eno: funkcije filtriranja urina, zbiranja urina; okvare, kot npr. pri renalni insuficienci, anuriji, oliguriji, hidronefrozi, hipotoni~nem mehurju in zapori se~evoda Izklju~eno: funkcije odvajanja urina (b620) b6100 Filitriranje urina Funkcije filtriranja urina, ki ga opravljajo ledvice. b6101 Zbiranje urina Funkcije zbiranja in zadrèvanja urina, ki jih opravljajo se~evod in mehur. b6108 Izlo~evalne funkcije se~il, drugo opredeljeno b6109 Izlo~evalne funkcije se~il, neopredeljeno b620 Funkcije odvajanja urina Funkcije izlo~anja urina iz mehurja. Vklju~eno: funkcije odvajanja urina, pogostnost odvajanja urina, kontinenca se~il; okvare, kot npr. pri stresni, urgentni, refleksni inkontinenci, prelivni inkontinenci, popolni inkontinenci, uhajanju urina, samodejnem mehurju, poliuri-ji, retenciji urina in nuji po mokrenju Izklju~eno: izlo~evalne funkcije se~il (b610); ob~utki, povezani s funkcijami se~il (b630) b6200 Odvajanje urina Funkcije praznjenja mehurja. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri retenciji urina b6201 Pogostnost odvajanja urina Funkcije pogostnosti odvajanja urina. 89 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 90 Telesne funkcije MKF b6202 Kontinenca se~il Funkcije nadzora nad odvajanjem urina. Vklju~eno: okvare npr. pri stresni, urgentni, refleksni, popolni in me{ani inkontinenci b6208 Funkcije odvajanja urina, drugo opredeljeno b6209 Funkcije odvajanja urina, neopredeljeno b630 Ob~utki, povezani s funkcijami se~il Ob~utki kot je peko~ ob~utek med odvajanjem urina in mo~na èlja po odvajanju. Vklju~eno: ob~utek nepopolnega praznjenja mehurja, ob~utek polnega mehurja Izklju~eno: ob~utki bole~ine (b280); funkcije odvajanja urina (b620) b639 Funkcije se~il, drugo opredeljeno in neopredeljeno Genitalne in reproduktivne funkcije (b640-b679) b640 Spolne funkcije Du{evne in telesne funkcije, povezane s spolnim odnosom, vklju~no s fazami vzburjenja, priprave, orgazma in zaklju~ka. Vklju~eno: funkcije faz spolnega vzburjenja, priprave, orgazma in zaklju~ka; funkcije, povezane z zanimanjem za spolnost, spolno sposobnostjo, erekcijo spolnega uda, erekcijo {~egetav~ka, vaginal-no lubrikacijo, ejakulacijo, orgazmom; okvare, kot npr. impotenca, frigidnost, vaginizem, prezgodnja ejakulacija, priapizem in zapoznela ejakulacija Izklju~eno: prokreacijske funkcije (b660); ob~utki, povezani z genitalnimi in reproduktivnimi funkcijami (b670) b6400 Funkcije faze vzburjenja Funkcije zanimanja za spolnost in spolnega vzburjenja. b6401 Funkcije faze priprave na spolni odnos Funkcije sodelovanja v spolnem odnosu. b6402 Funkcije faze orgazma Funkcije doseganja orgazma. 90 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 91 MKF Telesne funkcije b6403 Funkcije faze zaklju~ka spolnega odnosa Funkcije zadovoljstva po orgazmu in spremljajo~e sprostitve. Vklju~eno: okvare, kot npr. nezadovoljnost z orgazmom b6408 Spolne funkcije, drugo opredeljeno b6409 Spolne funkcije, neopredeljeno b650 Menstruacijske funkcije Funkcije, povezane z menstruacijskim ciklusom, vklju~no z redno menstruacijo in izlo~anjem menstrualnih teko~in. Vklju~eno: funkcije rednosti in ~asovnega presledka med menstruacijami, obseg menstrualne krvavitve, menarha, menopavza; okvare, kot npr. predmenstrualna napetost, primarna in sekundarna amenoreja, menoragija, polimenoreja in retrogradna menstruacija Izklju~eno: spolne funkcije (b640); prokreacijske funkcije (b660); ob~utki, povezani z genitalnimi in reproduktivnimi funkcijami (b670); ob~utek bole~ine (b280) b6500 Rednost menstruacijskega ciklusa Funkcije, ki sodelujejo pri rednosti menstruacijskega ciklusa. Vklju~eno: prepogost ali preredek nastop menstruacije b6501 ^asovni presledek med menstruacijami Obdobje med dvema menstruacijama. b6502 Obseg menstruacijske krvavitve Funkcije, ki sodelujejo pri koli~ini menstruacijskega iztoka. Vklju~eno: premalo menstruacijske krvavitve (hipomenoreja); preve~ menstruacijske krvavitve (menoragija, hipermenoreja) b6508 Menstruacijske funkcije, drugo opredeljeno b6509 Menstruacijske funkcije, neopredeljeno 91 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 92 Telesne funkcije MKF b660 Prokreacijske funkcije Funkcije, povezane s plodnostjo, nose~nostjo, porodom in laktacijo. Vklju~eno: funkcije mo{ke plodnosti in ènske plodnosti, nose~nosti in poroda ter laktacije; okvare, npr. azoospermija, oligospermija, agalaktoreja, galaktoreja, alaktacija, subfertilnost, sterilnost, spontani splav, zunajmaterni~na nose~nost, splav, majhen plod, hidramnij in prezgodnji porod, zakasneli porod Izklju~eno: spolne funkcije (b640); menstruacijske funkcije (b650) b6600 Funkcije, povezane s plodnostjo Funkcije, povezane s sposobnostjo proizvajanja gamet za razmnoèvanje. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri subfertilnosti in sterilnosti Izklju~eno: spolne funkcije (b640) b6601 Funkcije, povezane z nose~nostjo Funkcije, ki sodelujejo pri nastanku in procesu nose~nosti. b6602 Funkcije, povezane s porodom Funkcije, ki sodelujejo pri porodu. b6603 Laktacija Funkcije, ki sodelujejo pri nastajanju mleka in dojenju. b6608 Prokreacijske funkcije, drugo opredeljeno b6609 Prokreacijske funkcije, neopredeljeno b670 Ob~utki, povezani z genitalnimi in reproduktivnimi funkcijami Ob~utki, kot npr. nelagodje med spolnim odnosom in med menstruacijskim ciklusom. Vklju~eno: ob~utki disparevnije, dismenoreja, vro~inski valovi med menopavzo in no~no potenje med menopavzo Izklju~eno: ob~utki bole~ine (b280); ob~utki, povezani s funkcijami se~il (b630); spolne funkcije (b640); menstruacijske funkcije (b650); prokreacijske funkcije (b660) b6700 Nelagodje med spolnim odnosom Ob~utki, povezani s spolnim vzburjenjem, pripravo, odnosom, orgazmom in zaklju~kom. 92 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 93 MKF Telesne funkcije b6701 Nelagodje med menstruacijskim ciklusom Ob~utki, povezani z menstruacijo, vklju~no s fazami pred menstruacijo in po njej. b6702 Nelagodje med menopavzo Ob~utki, povezani s prenehanjem menstruacijskega ciklusa. Vklju~eno: vro~inski valovi in no~no potenje med menopavzo b6708 Ob~utki, povezani z genitalnimi in reproduktivnimi funkcijami, drugo opredeljeno b6709 Ob~utki, povezani z genitalnimi in reproduktivnimi funkcijami, neopredeljeno b679 Genitalne in reproduktivne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno b698 Genito-urinarne in reproduktivne funkcije, drugo opredeljeno b699 Genito-urinarne in reproduktivne funkcije, neopredeljeno 93 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 94 Telesne funkcije MKF 7. poglavje Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije Poglavje obsega funkcije gibanja in gibljivosti, vklju~no s funkcijami sklepov, kosti, refleksov in mi{ic. Funkcije sklepov in kosti (b710-b729) b710 Funkcije gibljivosti sklepov Funkcije obsega in lahkote gibanja sklepov. Vklju~eno: funkcije gibljivosti enega sklepa ali ve~ sklepov, hrbtenice, ramen, komolcev, zapestja, kolkov, gleènjev, majhnih sklepov dlani in stopal; splo{na gibljivost sklepov; okvare, kot npr. pri hipermobilnosti sklepov, negibljivih sklepih, negibljivem ramenskem sklepu, artritisu Izklju~eno: funkcije stabilnosti sklepov (b715); funkcije nadzora hotnih gibov (b760) b7100 Gibljivost enega sklepa Funkcije obsega in lahkote gibanja enega sklepa. b7101 Gibljivost ve~ sklepov Funkcije obsega in lahkote gibanja ve~ kot enega sklepa. b7108 Splo{na gibljivost sklepov Funkcije obsega in lahkote gibanja sklepov vsega telesa. b7108 Funkcije gibljivosti sklepov, drugo opredeljeno b7109 Funkcije gibljivosti sklepov, neopredeljeno b715 Funkcije stabilnosti sklepov Funkcije ohranjanja strukturne celosti sklepov. Vklju~eno: funkcije stabilnosti enega sklepa, ve~ sklepov in sklepov na splo{no; okvare, kot npr. pri nestabilnem ramenskem sklepu, izpahu sklepa, izpahu ramena in kolka Izklju~eno: funkcije gibljivosti sklepov (b710) 94 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 95 MKF Telesne funkcije b7150 Stabilnost enega sklepa Funkcije ohranjanja strukturne celosti sklepa. b7151 Stabilnost ve~ sklepov Funkcije ohranjanja strukturne celosti ve~ kot enega sklepa. b7152 Splo{na stabilnost sklepov Funkcije ohranjanja strukturne celosti sklepov po vsem telesu. b7158 Funkcije stabilnosti sklepov, drugo opredeljeno b7159 Funkcije stabilnosti sklepov, neopredeljeno b720 Funkcije gibljivosti kosti Funkcije obsega in lahkote gibanja lopatice, medenice, zapestnih in gleènjskih kosti. Vklju~eno: okvare, kot npr. negibljiva lopatica in negibljiva medenica Izklju~eno: funkcije gibljivosti sklepov (b710) b7200 Gibljivost lopatice Funkcije obsega in lahkote gibanja lopatice. Vklju~eno: okvare, kot npr. {trle~a, pogreznjena lopatica, lateralna rotacija in medialna rotacija lopatice b7201 Gibljivost medenice Funkcije obsega in lahkote gibanja medenice. Vklju~eno: rotacija medenice b7202 Gibljivost zapestnih kosti Funkcije obsega in lahkote gibanja zapestnih kosti. b7203 Gibljivost gleènjskih kosti Funkcije obsega in lahkote gibanja gleènjskih kosti. b7208 Funkcije gibljivosti kosti, drugo opredeljeno b7209 Funkcije gibljivosti kosti, neopredeljeno b729 Funkcije sklepov in kosti, drugo opredeljeno in neopredeljeno 95 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 96 Telesne funkcije MKF Funkcije mi{i~ja (b730-b749) b730 Funkcije mi{i~ne mo~i Funkcije, povezane z mo~jo, ki nastane ob kr~enju mi{ice ali mi{i~ne skupine. Vklju~eno: funkcije, povezane z mo~jo specifi~nih mi{ic ali mi{i~nih skupin, mi{ic enega uda, ene strani telesa, spodnjega dela telesa, vseh udov, trupa in mi{ic celotnega telesa; okvare, kot npr. {ibkost malih mi{ic v dlaneh in stopalih, mi{i~na pareza, mi{i~na paraliza, monoplegija, hemiplegija, paraplegija, tetraplegija in akineti~ni mutizem Izklju~eno: funkcije zgradb v bliìni o~esa (b215); funkcije mi{i~nega tonusa (b735); funkcije mi{i~ne vzdr`ljivosti (b740) b7300 Mo~ izoliranih mi{ic in mi{i~nih skupin Funkcije, povezane z mo~jo, ki nastane ob skr~enju specifi~nih in izoliranih mi{ic in mi{i~nih skupin. Vklju~eno: okvare, kot npr. {ibkost malih mi{ic dlani in stopala b7301 Mo~ mi{ic enega uda Funkcije, povezane z mo~jo, ki nastane ob kr~enju mi{ic in mi{i~nih skupin ene noge ali roke. Vklju~eno: okvare, kot npr. monopareza in monoplegija b7302 Mo~ mi{ic ene strani telesa Funkcije, povezane z mo~jo, ki nastane ob kr~enju mi{ic in mi{i~nih skupin na levi ali desni strani telesa. Vklju~eno: okvare, kot npr. hemipareza in hemiplegija b7303 Mo~ mi{ic spodnjega dela telesa Funkcije, povezane z mo~jo, ki nastane ob kr~enju mi{ic in mi{i~nih skupin v spodnjem delu telesa. Vklju~eno: okvare, kot npr. parapareza in paraplegija b7304 Mo~ mi{ic vseh udov Funkcije, povezane z mo~jo, ki nastane ob kr~enju mi{ic in mi{i~nih skupin v vseh {tirih udih. Vklju~eno: okvare, kot npr. tetrapareza in tetraplegija 96 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 97 MKF Telesne funkcije b7305 Mo~ mi{ic trupa Funkcije, povezane z mo~jo, ki nastane ob kr~enju mi{ic in mi{i~nih skupin v trupu. b7306 Mo~ vseh telesnih mi{ic Funkcije, povezane z mo~jo, ki nastane ob kr~enju vseh mi{ic in mi{i~nih skupin v telesu. Vklju~eno: okvare, kot npr. akineti~ni mutizem b7308 Funkcije mi{i~ne mo~i, drugo opredeljeno b7309 Funkcije mi{i~ne mo~i, neopredeljeno b735 Funkcije mi{i~nega tonusa Funkcije, povezane z napetostjo v mirujo~i mi{ici in upor ob poskusu pasivnega premika mi{ice. Vklju~eno: funkcije, povezane z napetostjo izoliranih mi{ic in mi{i~nih skupin, mi{ic enega uda, ene strani telesa, spodnjega dela telesa, mi{ic vseh udov, mi{ic trupa in vseh telesnih mi{ic; okvare, kot npr. hipotonija, hipertonija in mi{i~na spasti~nost Izklju~eno: funkcije mi{i~ne mo~i (b730); funkcije mi{i~ne vzdr`ljivosti (b740) b7350 Tonus izoliranih mi{ic in mi{i~nih skupin Funkcije, povezane z napetostjo v mirujo~ih izoliranih mi{icah in mi{i~nih skupinah ter upor ob poskusu pasivnega premika teh mi{ic. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri fokalnih distonijah, npr. tortikolis b7351 Tonus mi{ic enega uda Funkcije, povezane z napetostjo v mirujo~ih mi{icah in mi{i~nih skupinah ene roke ali noge ter upor ob poskusu pasivnega premika teh mi{ic. Vklju~eno: okvare, povezane z monoparezo in monoplegijo b7352 Tonus mi{ic ene strani telesa Funkcije, povezane z napetostjo v mirujo~ih mi{icah in mi{i~nih skupinah leve ali desne strani telesa ter upor ob poskusu pasivnega premika teh mi{ic. Vklju~eno: okvare, povezane s hemiparezo in hemiplegijo 97 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 98 Telesne funkcije MKF b7353 Tonus mi{ic spodnjega dela telesa Funkcije, povezane z napetostjo v mirujo~ih mi{icah in mi{i~nih skupinah spodnjega dela telesa ter upor ob poskusu pasivnega premika teh mi{ic. Vklju~eno: okvare, povezane s paraparezo in paraplegijo b7354 Tonus mi{ic vseh udov Funkcije, povezane z napetostjo v mirujo~ih mi{icah in mi{i~nih skupinah v vseh {tirih udih ter upor ob poskusu pasivnega premika teh mi{ic. Vklju~eno: okvare, povezane s tetraparezo in tetraplegijo b7355 Tonus mi{ic trupa Funkcije, povezane z napetostjo v mirujo~ih mi{icah in mi{i~nih skupinah trupa ter upor ob poskusu pasivnega premika teh mi{ic. b7356 Tonus vseh telesnih mi{ic Funkcije, povezane z napetostjo v mirujo~ih mi{icah in mi{i~nih skupinah celotnega telesa ter upor ob poskusu pasivnega premika teh mi{ic. Vklju~eno: okvare, kot npr. pri splo{nih distonijah in Parkinsonovi bolezni ali splo{ni parezi in paralizi b7358 Funkcije mi{i~nega tonusa, drugo opredeljeno b7359 Funkcije mi{i~nega tonusa, neopredeljeno b740 Funkcije mi{i~ne vzdr`ljivosti Funkcije, povezane z vzdrèvanjem mi{i~nega skr~enja za dolo~en ~as. Vklju~eno: funkcije, povezane z vzdrèvanjem mi{i~nega skr~enja v izoliranih mi{icah in mi{i~nih skupinah in v vseh telesnih mi{icah; okvare, kot npr. pri miasteniji gravis Izklju~eno: funkcije vadbene vzdr`ljivosti (b455); funkcije mi{i~ne mo~i (b730); funkcije mi{i~nega tonusa (b735) b7400 Vzdr`ljivost posameznih mi{ic Funkcije, povezane z vzdrèvanjem mi{i~nega skr~enja v posamezni mi{ici za dolo~en ~as. 98 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 99 MKF Telesne funkcije b7401 Vzdr`ljivost mi{i~nih skupin Funkcije, povezane z vzdrèvanjem mi{i~nega skr~enja v posameznih mi{i~nih skupinah za dolo~en ~as. Vklju~eno: okvare, povezane z monoparezo, monoplegijo, hemiparezo in hemiplegijo, paraparezo in paraplegijo b7402 Vzdr`ljivost vseh telesnih mi{ic Funkcije, povezane z vzdrèvanjem mi{i~nega skr~enja vseh telesnih mi{ic za dolo~en ~as. Vklju~eno: okvare, povezane s tetraparezo, tetraplegijo, splo{no parezo in paralizo b7408 Funkcije mi{i~ne vzdr`ljivosti, drugo opredeljeno b7409 Funkcije mi{i~ne vzdr`ljivosti, neopredeljeno b749 Funkcije mi{i~ja, drugo opredeljeno in neopredeljeno Gibalne funkcije (b750-b779) b750 Funkcije motori~nih refleksov Funkcije nehotnega kr~enja mi{ic, ki ga samodejno izzove specifi~en dràljaj. Vklju~eno: funkcije motori~nega refleksa na nateg, samodejnega lokalnega refleksa sklepov, refleksov, ki jih izzovejo {kodljivi dràljaji in drugi eksteroceptivni dràljaji; umaknitveni refleks, bicepsov refleks, brahioradialni relfeks, kvadricepsov refleks, patelarni refleks, refleks glènja, ahilov refleks b7500 Motori~ni refleks na nateg Funkcije nehotnega kr~enja mi{ic, ki ga samodejno izzove raztezanje. b7501 Refleksi, ki jih izzovejo {kodljivi dràljaji Funkcije nehotnega kr~enja mi{ic, ki ga samodejno izzove bole~ ali drug {kodljiv dràljaj. Vklju~eno: umaknitveni refleks b7502 Refleksi, ki jih izzovejo drugi eksteroceptivni dràljaji Funkcije nehotnega kr~enja mi{ic, ki ga samodejno izzovejo drugi zunanji dràljaji. b7508 Funkcije motori~nih refleksov, drugo opredeljeno 99 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 100 Telesne funkcije MKF b7509 Funkcije motori~nih refleksov, neopredeljeno b755 Funkcije nehotnih odzivov z gibom Funkcije nehotnih kr~enj velikih mi{ic ali celotnega telesa, ki jih izzove telesni poloàj, ravnotèje in ogroàjo~i dràljaji. Vklju~eno: funkcije posturalnih reakcij, reakcij zravnanja prilagoditve poloàja telesa, ravnotènih reakcij, opornih reakcij, obrambnih reakcij Izklju~eno: funkcije motori~nih refleksov (b750) b760 Funkcije nadzora hotnih gibov Funkcije, povezane z nadzorom in koordinacijo hotnih gibov. Vklju~eno: funkcije nadzora enostavnih hotnih gibov, kompleksnih hotnih gibov, koordinacije hotnih gibov, oporne funkcije noge ali roke, motori~na koordinacija med levo in desno stranjo, koordinacija med o~esom in roko, koordinacija med o~esom in stopalom; teàve s koordinacijo in nadzorom, npr. disdiadohokinezija Izklju~eno: funkcije mi{i~ne mo~i (b730); funkcije nehotnih gibov (b765); funkcije vzorca hoje (b770) b7600 Nadzor enostavnih hotnih gibov Funkcije, povezane z nadzorom in koordinacijo enostavnih ali posameznih hotnih gibov. b7601 Nadzor kompleksnih hotnih gibov Funkcije, povezane z nadzorom in koordinacijo kompleksnih hotnih gibov. b7602 Koordinacija hotnih gibov Funkcije, povezane s koordinacijo preprostih in kompleksnih hotnih gibov, izvajanje gibov v pravilnem zaporedju. Vklju~eno: koordinacija med levo in desno stranjo, koordinacija vizualno usmerjanih gibov, npr. koordinacija med o~esom in roko ter o~esom in stopalom; okvare, kot npr. disdiadohokinezija b7603 Oporne funkcije roke ali noge Funkcije, povezane z nadzorom in koordinacijo hotnih gibov s prenosom teè na roke (komolce ali dlani) ali noge (kolena ali stopala). b7608 Funkcije nadzora hotnih gibov, drugo opredeljeno 100 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 101 MKF Telesne funkcije b7609 Funkcije nadzora hotnih gibov, neopredeljeno b765 Funkcije nehotnih gibov Funkcije nenamernih, nenamenskih ali polnamenskih nehotnih kr~enj mi{ic ali mi{i~nih skupin. Vklju~eno: nehotno kr~enje mi{ic; okvare, kot npr. tremor, tiki, manirizem, stereotipije, motori~na perseveracija, horea, atetoza, glasovni tiki, distoni~ni gibi in diskinezija Izklju~eno: funkcije nadzora hotnih gibov (b760); funkcije vzorca hoje (b770) b7650 Nehotno kr~enje mi{ic Funkcije nenamernega, nenamenskega ali polnamenskega nehotnega kr~enja mi{ice ali mi{i~ne skupine, npr. kot del psiholo{kih disfunkcij. Vklju~eno: gibi pri horei ali atetozi; motnje gibov, povezane s spanjem b7651 Tremor Funkcije izmeni~nega kr~enja in spro{~anja mi{i~ne skupine okoli sklepa s posledi~nim drhtenjem. b7652 Tiki in manirizmi Funkcije ponavljajo~ih, navidezno namenskih, nehotnih kr~enj mi{i~ne skupine. Vklju~eno: okvare, kot npr. glasovni tiki, koprolalija in bruksizem b7653 Stereotipije in motori~na perseveracija Funkcije spontanih, nenamenskih gibov, npr. ponavljajo~e se zibanje naprej in nazaj, kimanje z glavo ali zvijanje. b7658 Funkcije nehotnih gibov, drugo opredeljeno b7659 Funkcije nehotnih gibov, neopredeljeno 101 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 102 Telesne funkcije MKF b770 Funkcije vzorcev hoje Funkcije gibalnih vzorcev, povezane s hojo, tekom ali drugim gibanjem vsega telesa. Vklju~eno: vzorci hoje in vzorci teka; okvare, kot npr. spasti~na hoja, hemiplegi~na hoja, paraplegi~na hoja, asimetri~na hoja, {epanje in vzorec rigidne hoje Izklju~eno: funkcije mi{i~ne mo~i (b730); funkcije mi{i~nega tonusa (b735); funkcije nadzora hotnih gibov (b760); funkcije nehotnih gibov (b765) b780 Ob~utki, povezani z mi{i~jem in gibalnimi funkcijami Ob~utki, povezani s telesnimi mi{icami ali mi{i~nimi skupinami in njihovim gibanjem. Vklju~eno: ob~utki mi{i~ne rigidnosti ali napetosti, mi{i~nih kr~ev ali zakr~enosti, ob~utek tèkih mi{ic Izklju~eno: ob~utek bole~ine (b280) b7800 Ob~utek rigidnih mi{ic Ob~utek napetih ali trdih mi{ic. b7801 Ob~utek mi{i~nega kr~a Ob~utek nehotnega kr~enja mi{ice ali mi{i~ne skupine. b7808 Ob~utki, povezani z mi{i~jem in gibalnimi funkcijami, drugo opredeljeno b7809 Ob~utki, povezani z mi{i~jem in gibalnimi funkcijami, neopredeljeno b789 Gibalne funkcije, drugo opredeljeno in neopredeljeno b798 Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije, drugo opredeljeno b799 Funkcije ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z gibanjem povezane funkcije, neopredeljeno 102 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 103 MKF Telesne funkcije 8. poglavje Funkcije koè in sorodnih zgradb Poglavje obsega funkcije koè, nohtov in las. Funkcije koè (b810-b849) b810 Za{~itne funkcije koè Funkcije koè za za{~ito telesa pred fizi~nimi, kemi~nimi in biolo{kimi nevarnostmi. Vklju~eno: funkcije za{~ite pred soncem in drugim sevanjem, fotosenzitivnost, pigmentacija, kakovost koè; izolacijska funkcije koè, nastajanje oti{~ancev, otrdelost koè; okvare, kot npr. razpokana koà, razjeda, preleànina in tanj{anje koè Izklju~eno: funkcije obnavljanja koè (b820); druge funkcije koè (b830) b820 Funkcije obnavljanja koè Funkcije koè za celjenje razpok ali drugih po{kodb koè. Vklju~eno: funkcije nastajanja krast, celjenja, nastajanja brazgotin; nastajanje podplutb in keloida Izklju~eno: za{~itne funkcije koè (b810); druge funkcije koè (b830) b830 Druge funkcije koè Druge funkcije koè, razen funkcij obnavljanja in za{~ite, npr. ohla-janje in potenje. Vklju~eno: funkcije potenja, `lezne funkcije koè in posledi~ni telesni vonj Izklju~eno: za{~itne funkcije koè (b810); funkcije obnavljanja koè (b820) b840 Ob~utki, povezani s koò Ob~utki, povezani s koò, npr. srbenje, peko~ ob~utek in {~emenje. Vklju~eno: okvare, kot npr. ob~utek mravljin~enja in kurje polti Izklju~eno: ob~utek bole~ine (b280) 103 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 104 Telesne funkcije MKF b849 Funkcije koè, drugo opredeljeno in neopredeljeno Funkcije las in nohtov (b850-b869) b850 Funkcije las Funkcije las, npr. za{~ita, barva in videz. Vklju~eno: funkcije rasti las, lasne pigmentacije, lokacije las; okvare, kot npr. izguba las ali alopecija b860 Funkcije nohtov Funkcije nohtov, npr. za{~ita, praskanje in videz. Vklju~eno: rast in pigmentacija nohtov, kakovost nohtov b869 Funkcije las in nohtov, drugo opredeljeno in neopredeljeno b898 Funkcije koè in sorodnih zgradb, drugo opredeljeno b899 Funkcije koè in sorodnih zgradb, neopredeljeno 104 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 105 MKF Telesne zgradbe TELESNE ZGRADBE Definicije: Telesne zgradbe so anatomski deli telesa, npr. organi, udi in njihovi sestavni deli. Okvare so motnje v telesnih funkcijah ali zgradbah, ki se izraàjo kot tèja nepravilnost ali izguba. Prvi opisovalec Splo{ni opisovalec z negativno lestvico, ki ozna~uje obseg ali teò okvare: xxx.0 NI okvare (ne obstaja, odsotna, zanemarljiva, …) 0-4 % xxx.1 MAJHNA okvara (lahka, blaga, …) 5-24 % xxx.2 ZMERNA okvara (srednja, znatna, …) 25-49 % xxx.3 VELIKA okvara (tèka, resna, huda, …) 50-95 % xxx.4 POPOLNA okvara (v celoti, ….) 96-100 % xxx.8 neopredeljeno xxx.9 neuporabljivo Za primere, ko so na voljo umerjeni instrumenti za ocenjevanje ali drugi standardi za ugotavljanje okvare v telesni zgradbi, so intervali odstotkov v tej lestvici precej {iroki. Na primer, kadar ugotovimo stanje »ni okvare« ali »popolna okvara«, je mòno odstopanje do 5 %. »Zmerna okvara« je obi~ajno na sredini stopenjske lestvice. Odstotke je potrebno umeriti za vsako podro~je posebej kot percentile, glede na standarde, ugotovljene za dano populacijo. Da bi to kvantifikacijsko lestvico lahko uporabljali univerzalno, bo treba z raziskovalnim delom razviti postopke ocenjevanja. Drugi opisovalec Dolo~a naravo spremembe v telesni zgradbi: 0 ni spremembe v zgradbi 1 popolna odsotnost 2 delna odsotnost 3 dodatni del 4 neskladne dimenzije 5 prekinjenost 6 nepravilna pozicija 7 kakovostne spremembe zgradbe, vklju~no z nabiranjem teko~ine 8 neopredeljeno 9 neuporabljivo 105 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 106 Telesne zgradbe MKF Tretji opisovalec (predlog) [e ni izdelan. Razvili bi ga za ozna~evanje lokacije: 0 ve~ kot eno podro~je 1 desno 2 levo 3 obe strani 4 spredaj 5 zadaj 6 proksimalno 7 distalno 8 neopredeljeno 9 neuporabljivo Priloga 2 vsebuje dodatna pojasnila o kodiranju v MKF. 106 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 107 MKF Telesne zgradbe 1. poglavje Zgradbe ìv~evja s110 Mògani s1100 Kortikalni rènji s11000 ^elni reènj s11001 Sen~ni reènj s11002 Temenski reènj s11003 Zatilni reènj s11008 Kortikalni rènji, drugo opredeljeno s11009 Kortikalni rènji, neopredeljeno s1101 Srednji mògani s1102 Diencefalon s1103 Bazalni gangliji in sorodne zgradbe s1104 Mali mògani s1105 Mògansko deblo s11050 Podalj{ana hrbtenja~a s11051 Varolijev most s11058 Mògansko deblo, drugo opredeljeno s11059 Mògansko deblo, neopredeljeno s1106 Mòganski ìvci s1108 Mògani, drugo opredeljeno s1109 Mògani, neopredeljeno s120 Hrbtenja~a in sorodne zgradbe s1200 Hrbtenja~a s12000 Vratna hrbtenja~a s12001 Prsna hrbtenja~a 107 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 108 Telesne zgradbe MKF s12002 Ledveno-krìni~na hrbtenja~a s12003 Cauda equina s12008 Hrbtenja~a, drugo opredeljeno s12009 Hrbtenja~a, neopredeljeno s1201 Hrbtenja~ni ìvci s1208 Hrbtenja~a in sorodne zgradbe, drugo opredeljeno s1209 Hrbtenja~a in sorodne zgradbe, neopredeljeno s130 Mòganske ovojnice s140 Simpati~no ìv~evje s150 Parasimpati~no ìv~evje s198 @iv~evje, drugo opredeljeno s199 @iv~evje, neopredeljeno 108 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 109 MKF Telesne zgradbe 2. poglavje Oko, uho in sorodne zgradbe s210 O~esna jamica s220 Zrklo s2200 O~esna veznica, belo~nica, ìlnica s2201 Roènica s2202 [arenica s2203 O~esna mrènica s2204 O~esna le~a s2205 Steklovina s2208 Zrklo, drugo opredeljeno s2209 Zrklo, neopredeljeno s230 Zgradbe v bliìni o~esa s2300 Solznàleza in sorodne zgradbe s2301 Veka s2302 Obrv s2303 Zunanje o~esne mi{ice s2308 Zgradbe v bliìni o~esa, drugo opredeljeno s2309 Zgradbe v bliìni o~esa, neopredeljeno s240 Zunanje uho s250 Srednje uho s2500 Bobni~ s2501 Evstahijeva cev s2501 Slu{ne ko{~ice s2508 Srednje uho, drugo opredeljeno 109 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 110 Telesne zgradbe MKF s2509 Srednje uho, neopredeljeno s260 Notranje uho s2600 Pol` s2601 Vestibularni labirint s2602 Polkròni kanal~ki s2603 Notranji sluhovod s2608 Notranje uho, drugo opredeljeno s2609 Notranje uho, neopredeljeno s298 Oko, uho in sorodne zgradbe, drugo opredeljeno s299 Oko, uho in sorodne zgradbe, neopredeljeno 110 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 111 MKF Telesne zgradbe 3. poglavje Zgradbe, povezane z glasom in govorom s310 Nos s3100 Zunanji nos s3101 Nosni pretin s3102 Nosna votlina s3108 Nos, drugo opredeljeno s3109 Nos, neopredeljeno s320 Usta s3200 Zobje s3201 Dlesni s3202 Nebo s32020 Trdo nebo s32021 Mehko nebo s3203 Jezik s3204 Ustnice s32040 Zgornja ustnica s32041 Spodnja ustnica s3208 Usta, drugo opredeljeno s3209 Usta, neopredeljeno s330 @relo s3300 Nosni del `rela s3301 Ustni del `rela s3308 @relo, drugo opredeljeno s3309 @relo, neopredeljeno 111 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 112 Telesne zgradbe MKF s340 Grlo s3400 Glasilki s3408 Grlo, drugo opredeljeno s3409 Grlo, neopredeljeno s398 Zgradbe, povezane z glasom in govorom, drugo opredeljeno s399 Zgradbe, povezane z glasom in govorom, neopredeljeno 112 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 113 MKF Telesne zgradbe 4. poglavje Zgradbe sr~no-ìlnega, imunskega in dihal- nega sistema s410 Sr~no-ìlni sistem s4100 Srce s41000 Preddvori s41001 Prekati s41008 Srce, drugo opredeljeno s41009 Srce, neopredeljeno s4101 Arterije s4102 Vene s4103 Kapilare s4108 Sr~no-ìlni sistem, drugo opredeljeno s4109 Sr~no-ìlni sistem, neopredeljeno s420 Imunski sistem s4200 Limfno ìlje s4201 Bezgavke s4202 Prièljc s4203 Vranica s4204 Kostni mozeg s4208 Imunski sistem, drugo opredeljeno s4209 Imunski sistem, neopredeljeno s430 Dihalni sistem s4300 Sapnik 113 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 114 Telesne zgradbe MKF s4301 Plju~a s43010 Bronhialno drevo s43011 Plju~ni me{i~ki s43018 Plju~a, drugo opredeljeno s43019 Plju~a, neopredeljeno s4302 Prsni ko{ s4303 Dihalne mi{ice s43030 Medrebrne mi{ice s43031 Trebu{na prepona s43038 Dihalne mi{ice, drugo opredeljeno s43039 Dihalne mi{ice, neopredeljeno s4308 Dihalni sistem, drugo opredeljeno s4309 Dihalni sistem, neopredeljeno s498 Zgradbe sr~no-ìlnega, imunskega in dihalnega sistema, drugo opredeljeno s499 Zgradbe sr~no-ìlnega, imunskega in dihalnega sistema, neopredeljeno 114 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 115 MKF Telesne zgradbe 5. poglavje Zgradbe, povezane s prebavnim sistemom, metabolizmom in endokrinim sistemom s510 Slinavke s520 Poìralnik s530 @elodec s540 ^revo s5400 Tanko ~revo s5401 Debelo ~revo s5408 ^revo, drugo opredeljeno s5409 ^revo, neopredeljeno s550 Trebu{na slinavka s560 Jetra s570 @ol~nik in òl~evodi s580 Endokrinèleze s5800 Hipofiza s5801 [~itnica s5802 Ob{~itnica s5803 Nadledvi~nàleza s5808 Endokrinèleze, drugo opredeljeno s5809 Endokrinèleze, neoredeljeno s598 Zgradbe, povezane s prebavnim sistemom, metabolizmom in endokrinim sistemom, drugo opredeljeno s599 Zgradbe, povezane s prebavnim sistemom, metabolizmom in endokrinim sistemom, neopredeljeno 115 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 116 Telesne zgradbe MKF 6. poglavje Zgradbe, povezane z genito-urinarnim in reproduktivnim sistemom s610 Se~ila s6100 Ledvici s6101 Se~evod s6102 Se~ni mehur s6103 Se~nica s6108 Se~ila, drugo opredeljeno s6109 Se~ila, neopredeljeno s620 Medeni~no dno s630 Reproduktivni sistem s6300 Jaj~nika s6301 Maternica s63010 Materni~no telo s63011 Materni~ni vrat s63012 Jajcevoda s63018 Maternica, drugo opredeljeno s63019 Maternica, neopredeljeno s6302 Dojka in prsna bradavica s6303 Nònica in zunanji spolni organi s63030 [~egetav~ek s63031 Velike sramne ustne s63032 Male sramne ustne s63033 Nòni~ni kanal 116 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 117 MKF Telesne zgradbe s6304 Moda s6305 Mo{ki spolni ud s63050 Glavica mo{kega spolnega uda s63051 Telo mo{kega spolnega uda s63058 Mo{ki spolni ud, drugo opredeljeno s63059 Mo{ki spolni ud, neopredeljeno s6306 Prostata s6308 Zgradbe reproduktivnega sistema, drugo opredeljeno s6309 Zgradbe reproduktivnega sistema, neopredeljeno s698 Zgradbe, povezane z genito-urinarnim in reproduktivnim sistemom, drugo opredeljeno s699 Zgradbe, povezane z genito-urinarnim in reproduktivnim sistemom, neopredeljeno 117 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 118 Telesne zgradbe MKF 7. poglavje Z gibanjem povezane zgradbe s710 Podro~je glave in vratu s7100 Lobanjske kosti s7101 Obrazne kosti s7102 Kosti podro~ja vratu s7103 Sklepi podro~ja glave in vratu s7104 Mi{ice podro~ja glave in vratu s7105 Vezi in mi{i~ne ovojnice podro~ja glave in vratu s7108 Podro~je glave in vratu, drugo opredeljeno s7109 Podro~je glave in vratu neopredeljeno s720 Podro~je rame s7200 Kosti podro~ja rame s7201 Sklepi podro~ja rame s7203 Mi{ice podro~ja rame s7204 Vezi in mi{i~ne ovojnice podro~ja rame s7208 Podro~je rame, drugo opredeljeno s7209 Podro~je rame, neopredeljeno s730 Zgornji ud s7300 Nadlaket s73000 Nadlaktnica s73001 Komol~ni sklep s73002 Nadlaktne mi{ice s73003 Nadlaktne vezi in mi{i~ne ovojnice s73008 Nadlaket, drugo opredeljeno 118 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 119 MKF Telesne zgradbe s73009 Nadlaket, neopredeljeno s7301 Podlaket s73010 Podlaktne kosti s73011 Zapestni sklep s73012 Podlaktne mi{ice s73013 Podlaktne vezi in mi{i~ne ovojnice s73018 Podlaket, drugo opredeljeno s73019 Podlaket, neopredeljeno s7302 Roka s73020 Kosti roke s73021 Sklepi roke in prstni sklepi s73022 Mi{ice roke s73023 Vezi in mi{i~ne ovojnice roke s73028 Roka, drugo opredeljeno s73029 Roka, neopredeljeno s7308 Zgornji ud, drugo opredeljeno s7309 Zgornji ud, neopredeljeno s740 Podro~je medenice s7400 Kosti podro~ja medenice s7401 Sklepi podro~ja medenice s7402 Mi{ice podro~ja medenice s7403 Vezi in mi{i~ne ovojnice podro~ja medenice s7408 Podro~je medenice, drugo opredeljeno s7409 Podro~je medenice, neopredeljeno s750 Spodnji ud s7500 Stegno 119 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 120 Telesne zgradbe MKF s75000 Stegnenica s75001 Kol~ni sklep s75002 Stegenske mi{ice s75003 Stegenske vezi in mi{i~ne ovojnice s75008 Stegno, drugo opredeljeno s75009 Stegno, neopredeljeno s7501 Golen s75010 Golenske kosti s75011 Kolenski sklep s75012 Golenske mi{ice s75013 Golenske vezi in mi{i~ne ovojnice s75018 Golen, drugo opredeljeno s75079 Golen, neopredeljeno s7502 Gleènj in stopalo s75020 Gleènjske in stopalne kosti s75021 Gleènjski sklep in sklepi stopal in prstov s75022 Gleènjske in stopalne mi{ice s75023 Gleènjske in stopalne vezi in mi{i~ne ovojnice s75028 Gleènj in stopalo, drugo opredeljeno s75029 Gleènj in stopalo, neopredeljeno s7508 Spodnji ud, drugo opredeljeno s7509 Spodnji ud, neopredeljeno s760 Trup s7600 Hrbtenica s76000 Vratna hrbtenica s76001 Prsna hrbtenica 120 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 121 MKF Telesne zgradbe s76002 Ledvena hrbtenica s76003 Krìni~na hrbtenica s76004 Trtica s76008 Hrbtenica, drugo opredeljeno s76009 Hrbtenica, neopredeljeno s7601 Mi{ice trupa s7602 Vezi in mi{i~ne ovojnice trupa s7608 Trup, drugo opredeljeno s7609 Trup, neopredeljeno s770 Pomòne zgradbe mi{i~ja in okostja, povezane z gibanjem s7700 Kosti s7701 Sklepi s7702 Mi{ice s7703 Zunajsklepne vezi, mi{i~ne ovojnice, ekstramuskularne aponevroze, retinakuli, septi, burze, neopredeljeno s7708 Pomòne zgradbe mi{i~ja in okostja, povezane z gibanjem, drugo opredeljeno s7709 Pomòne zgradbe mi{i~ja in okostja, povezane z gibanjem, neopredeljeno s798 Z gibanjem povezane zgradbe, drugo opredeljeno a799 Z gibanjem povezane zgradbe, neopredeljeno 121 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 122 Telesne zgradbe MKF 8. poglavje Koà in sorodne zgradbe s810 Kòna podro~ja s8100 Koà podro~ja glave in vratu s8101 Koà podro~ja rame s8102 Koà zgornjega uda s8103 Koà medeni~nega podro~ja s8104 Koà spodnjega uda s8105 Koà trupa in hrbta s8108 Kòna podro~ja, drugo opredeljeno s8109 Kòna podro~ja, neopredeljeno s820 Kònèleze s8200 Znojnice s8201 Lojnice s8208 Kònèleze, drugo opredeljeno s8209 Kònèleze, neopredeljeno s830 Noht s8300 Nohti prstov na roki s8301 Nohti prstov na nogi s8308 Noht, drugo opredeljeno s8309 Noht, neopredeljeno s840 Lasje s898 Koà in sorodne zgradbe, drugo opredeljeno s899 Koà in sorodne zgradbe, neopredeljeno 122 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 123 MKF Dejavnosti in sodelovanje DEJAVNOSTI IN SODELOVANJE Definicije: Dejavnost je posameznikova izvedba opravila ali dejanja. Sodelovanje je posameznikovo vklju~evanje v ìvljenjske situacije. Omejitve dejavnosti so teàve, ki jih lahko ima posameznik pri izvajanju dejavnosti. Omejitve sodelovanja so problemi, ki jih lahko doìvlja posameznik pri vklju~evanju v ìvljenjske situacije. Oznake Podro~ja v razdelku Dejavnosti in sodelovanje so podana v enem seznamu, ki pokriva celoten razpon ìvljenjskih podro~ij (od osnovnega u~enja in gledanja do sestavljenih podro~ij, kot so npr. drùbene naloge). Razdelek lahko uporabimo za ozna~itev (a) “aktivnosti” ali (p) “sodelovanja” ali obeh. Za razdelek Dejavnosti in sodelovanje obstajata dve oznaki in sicer u~inkovitost in zmogljivost. Opisovalec u~inkovitosti ozna~uje, kaj posameznik dela v svojem trenutnem okolju. Ker okolje vna{a drùbeni kontekst, lahko uspe{nost, ki jo ozna~uje ta opisovalec, razumemo tudi kot “vklju~evanje v ìvljenjske okoli{~ine” ali “doìvete izku{nje” oseb v dejanskem okolju, kjer te osebe ìvijo. To vklju~uje dejavnike okolja – vse vidike fizi~nega in drùbenega sveta ter njegovih stali{~, ki jih lahko kodiramo z Dejavniki okolja. Opisovalec zmogljivosti opisuje posameznikovo sposobnost izvajanja naloge ali dejanja. Ta opisovalec ozna~uje najvi{jo mòno raven funkcioniranja, ki ga lahko doseè oseba na danem podro~ju v danem trenutku. Zmogljivost se meri v enotnem ali standardnem okolju in tako odraà posameznikovo sposobnost, ki je prirejena okolju. Razdelek Dejavniki okolja lahko uporabimo za opis zna~ilnosti enotnega ali standardnega okolja. 123 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 124 Dejavnosti in sodelovanje MKF Opisovalca u~inkovitosti in zmogljivosti lahko uporabimo glede na uporabo ali neuporabo tehni~nih pripomo~kov ali osebne pomo~i ter v skladu z naslednjo lestvico: xxx.0 NI teàve (ne obstaja, odsotna, zanemarljiva, …) 0-4 % xxx.1 MAJHNA teàva (lahka, blaga, …) 5-24 % xxx.2 ZMERNA teàva (srednja, znatna, …) 25-49 % xxx.3 VELIKA teàva (tèka, resna, huda, …) 50-95 % xxx.4 POPOLNA teàva (v celoti, ….) 96-100 % xxx.8 neopredeljeno xxx.9 neuporabljivo Za primere, ko so na voljo umerjeni instrumenti za ocenjevanje ali drugi standardi za ugotavljanje teàve pri u~inkovitosti ali omejitvi zmogljivosti so intervali odstotkov v tej lestvici precej {iroki. Na primer, kadar ugotovimo stanje ni teàve ali popolna teàva, je mòno odstopanje do 5 %. Zmerna teàva je obi~ajno na sredini teàvnostne lestvice. Odstotke je potrebno umeriti za vsako podro~je posebej, kot percentile, glede na standarde, ugotovljene za dano populacijo. Da bi to kvantifikacijsko lestvico lahko uporabljali univerzalno, bo treba z raziskovalnim delom razviti postopke ocenjevanja. Priloga 2 vsebuje dodatna pojasnila o kodiranju v MKF. 124 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 125 MKF Dejavnosti in sodelovanje 1. poglavje U~enje in uporaba znanja Poglavje govori o u~enju, uporabi nau~enega znanja, razmi{ljanju, re{evanju problemov in sprejemanju odlo~itev. Namensko doìvljanje s ~utili (d110-d129) d110 Gledanje Uporaba vida z namenom doìvljanja vidnih dràljajev, npr. gledanje {portne prireditve ali otrok pri igri. d115 Poslu{anje Uporaba sluha z namenom doìvljanja slu{nih dràljajev, npr. poslu{anje radia, glasbe ali predavanja. d120 Drugo namensko uporabljanje ~util Uporaba drugih telesnih ~util z namenom doìvljanja dràljajev, npr. dotikanje in tipanje tekstur, oku{anje sladkarij ali vohanje rò. d129 Namenska zaznavanja, drugo opredeljeno in neopredeljeno Osnovno u~enje (d130-d159) d130 Posnemanje Opona{anje ali posnemanje kot osnovna sestavina u~enja, npr. posnemanje kretnje, zvoka ali ~rk abecede. d135 Vaja s ponavljanjem Ponavljanje zaporedja dogodkov ali simbolov kot osnovna sestavina u~enja, npr. {tetje po deseticah ali ponavljanje recitacije pesmi. d140 U~enje branja Razvijanje sposobnosti teko~ega in natan~nega branja pisnih gradiv (vklju~no z Braillovo pisavo), npr. prepoznavanje ~rk abecede, pravilno izgovarjanje besed in razumevanje besed in stavkov. d145 U~enje pisanja Razvijanje sposobnosti za pisanje simbolov, ki predstavljajo zvoke, besede ali stavke, z namenom sporo~anja (vklju~no z Braillovo pisavo), npr. u~inkovito ~rkovanje in pravilna uporaba slovnice. 125 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 126 Dejavnosti in sodelovanje MKF d150 U~enje ra~unanja Razvijanje sposobnosti za obvladovanje {tevilk in izvajanje preprostih in kompleksnih matemati~nih operacij, npr. uporaba matemati~nih znakov pri se{tevanju in od{tevanju in uporaba ustrezne matemati~ne operacije pri re{evanju problema. d155 Pridobivanje ve{~in Razvijanje osnovnih in kompleksnih sposobnosti v strnjenih nizih dejanj ali nalog z namenom, da za~nemo in osvojimo ve{~ino, npr. uporabo orodij ali igranje {aha. Vklju~eno: pridobivanje osnovnih in kompleksnih ve{~in d1550 Pridobivanje osnovnih ve{~in U~enje osnovnih, pomembnih dejavnosti, npr. u~enje uporabe jedilnega pribora, svin~nika ali preprostega orodja. d1551 Pridobivanje kompleksnih ve{~in U~enje strnjenih nizov dejanj z namenom upo{tevanja pravil, zaporednega izvajanja gibov in koordiniranja gibov, npr. u~enje iger, kot je nogomet, ali u~enje uporabe gradbenega orodja. d1558 Pridobivanje ve{~in, drugo opredeljeno d1559 Pridobivanje ve{~in, neopredeljeno d159 Osnovno u~enje, drugo opredeljeno in neopredeljeno Uporaba znanja (d160-d179) d160 Osredoto~anje pozornosti Namensko osredoto~enje na dolo~en dràljaj, npr. z izlo~anjem mote~ih zvokov. d163 Razmi{ljanje Oblikovanje in manipulacija idej, pojmov in podob, ki sta lahko usmerjena proti cilju ali neusmerjena in ju lahko izvajamo sami ali z drugimi, npr.zmi{ljanje, dokazovanje teorema, poigravanje z idejami, skupinsko pretresanje idej, poglabljanje, razglabljanje, premi{ljevanje. Izklju~eno: re{evanje problemov (d175); sprejemanje odlo~itev (d177) 126 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 127 MKF Dejavnosti in sodelovanje d166 Branje Izvajanje dejavnosti, ki so del razumevanja in interpretacije pisnega jezika (npr. knjige, navodila ali ~asopisi v besedilni obliki ali Braillovi pisavi) z namenom pridobivanja splo{nega znanja ali specifi~nih informacij. Izklju~eno: u~enje branja (d140) d170 Pisanje Uporaba simbolov ali jezika za sporo~anje informacij, npr. pisanje o dogodku ali idejah ali sestavljanje pisma. Izklju~eno: u~enje pisanja (d145) d172 Ra~unanje Izvajanje ra~unskih operacij z uporabo matemati~nih na~el pri re{evanju problemov, ki so opisani z besedami, ter predstavitev ali prikaz rezultatov, npr. se{tevanje treh {tevil ali deljenje enega {tevila z drugim. Izklju~eno: u~enje ra~unanja (d150) d175 Re{evanje problemov Iskanje re{itev za probleme, kar vklju~uje dolo~itev in analizo bistvenih vpra{anj, razvijanje mònosti in re{itev, ocenjevanje mònih u~inkov re{itve in izvedbo izbrane re{itve, npr. re{itev spora med dvema osebama. Vklju~eno: re{evanje enostavnih in kompleksnih problemov Izklju~eno: razmi{ljanje (d163); sprejemanje odlo~itev (d177) d1750 Re{evanje enostavnih problemov Iskanje re{itev za enostaven problem, povezan z enim vpra{anjem ali zadevo, kar vklju~uje dolo~itev in analizo bistvenih vpra{anj, razvijanje re{itev, ocenjevanje mònih u~inkov re{itve in izvedbo izbrane re{itve. d1751 Re{evanje kompleksnih problemov Iskanje re{itev za kompleksen problem, povezan z ve~ med seboj prepletenimi vpra{anji, kar vklju~uje dolo~itev in analizo bistvenih vpra{anj, razvijanje re{itev, ocenjevanje mònih u~inkov re{itve in izvedbo izbrane re{itve. d1758 Re{evanje problemov, drugo opredeljeno d1759 Re{evanje problemov, neopredeljeno 127 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 128 Dejavnosti in sodelovanje MKF d177 Sprejemanje odlo~itev Izbira med razli~nimi mònostmi, udejanjanje izbire in ocenjevanje njenega u~inka, npr. izbira in nakup dolo~enega izdelka ali izbiranje dolo~ene naloge izmed ve~ nalog, ki morajo biti opravljene, ter izvedba te naloge. Izklju~eno: razmi{ljanje (d163); re{evanje problemov (d175) d179 Uporaba znanja, drugo opredeljeno in neopredeljeno d198 U~enje in uporaba znanja, drugo opredeljeno d199 U~enje in uporaba znanja, neopredeljeno 128 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 129 MKF Dejavnosti in sodelovanje 2. poglavje Splo{na opravila in zahteve Poglavje obsega splo{ne vidike izvajanja posameznega opravila ali ve~ opravil, organiziranja rutinskih dejanj in obvladovanja stresa. Posamezne to~ke lahko uporabimo v kombinaciji z bolj specifi~nimi opravili ali dejanji in s tem ugotovimo osnovne zna~ilnosti izvajanja opravil v razli~nih okoli{~inah. d210 Opravljanje posameznih opravil Izvajanje enostavnih ali kompleksnih in usklajenih dejanj, povezanih z du{evnimi in telesnimi sestavinami posameznega opravila, npr. za~enjanje opravila, organizacija ~asa, prostora in gradiva za opravila, uravnavanje hitrosti pri izvajanju opravil ter izvajanje, dokon~anje in nadaljevanje opravila. Vklju~eno: opravljanje enostavnega ali kompleksnega opravila; opravljanje posameznega opravila samostojno ali v skupini Izklju~eno: pridobivanje ve{~in (d155); re{evanje problemov (d175); sprejemanje odlo~itev (d177); opravljanje ve~ opravil (d220) d2100 Opravljanje enostavnega opravila Priprava, za~enjanje in organiziranje ~asa in prostora za enostavno opravila; izpeljava enostavne opravilo z enim glavnim sestavnim delom, npr. branje knjige, pisanje pisma ali pospravljanje postelje. d2101 Opravljanje kompleksnega opravila Priprava, za~enjanje in organiziranje ~asa in prostora za posamezno kompleksno opravilo; izpeljava kompleksne naloge z ve~ sestavnimi deli, ki jih izvedemo v zaporedju ali so~asno, npr. urejanje pohi{tva v svojem domu ali dokon~anje {olske naloge. d2102 Samostojno opravljanje posameznega opravila Samostojna priprava, za~enjanje in organiziranje ~asa in prostora za enostavno ali kompleksno opravilo; samostojno obvladovanje in izpeljava opravila, brez pomo~i drugih. d2103 Opravljanje posameznega opravila v skupini Priprava, za~enjanje in organiziranje ~asa in prostora za enostavno ali kompleksno opravilo; obvladovanje in izpeljava naloge z osebami, ki sodelujejo pri nekaterih ali pri vseh korakih izvr{evanja naloge. d2108 Opravljanje posameznih opravil, drugo opredeljeno d2109 Opravljanje posameznih opravil, neopredeljeno 129 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 130 Dejavnosti in sodelovanje MKF d220 Opravljanje ve~ opravil So~asno ali zaporedno izvajanje enostavnih ali kompleksnih in usklajenih dejanj, ki so sestavni deli ve~, integriranih in kompleksnih opravil. Vklju~eno: izvajanje ve~ opravil; dokon~evanje ve~ opravil; opravljanje ve~ opravil samostojno ali v skupini Izklju~eno: pridobivanje ve{~in (d155); re{evanje problemov (175); sprejemanje odlo~itev (d177); opravljanje posameznega opravila (d210) d2200 Izvajanje ve~ opravil Priprava, za~etek opravljanja in organiziranje ~asa in prostora za opravljanje ve~ opravil ter obvladovanje in izpeljava ve~ opravil so~asno ali zaporedno. d2201 Dokon~evanje ve~ opravil Dokon~evanje ve~ opravil so~asno ali zaporedno. d2202 Samostojno opravljanje ve~ opravil Samostojna priprava, za~etek opravljanja in organiziranje ~asa in prostora za opravljanje ve~ opravil, samostojno obvladovanje in izpeljava ve~ opravil so~asno ali zaporedno, brez pomo~i drugih. d2203 Opravljanje ve~ opravil v skupini Priprava, za~etek opravljanja in organiziranje ~asa in prostora za opravljanje ve~ opravil, ter obladovanje in izpeljava ve~ opravil so~asno ali zaporedno, z drugimi osebami, ki sodelujejo pri nekaterih ali vseh stopnjah. d2208 Opravljanje ve~ opravil, drugo opredeljeno d2209 Opravljanje ve~ opravil, neopredeljeno d230 Opravljanje vsakodnevne rutine Izvajanje enostavnih ali kompleksnih in usklajenih dejanj z namenom na~rtovanja, vodenja in dokon~evanja vsakodnevnih opravil ali dol`nosti, npr. razporejanje ~asa in na~rtovanje posameznih dnevnih dejavnosti. Vklju~eno: vodenje in dokon~evanje vsakodnevne rutine; vodenje lastne ravni dejavnosti Izklju~eno: opravljanje ve~ opravil (d220) 130 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 131 MKF Dejavnosti in sodelovanje d2301 Vodenje vsakodnevne rutine Izvajanje enostavnih ali kompleksnih in usklajenih dejanj z namenom na~rtovanja in obvladovanja vsakodnevnih opravil ali dol`nosti. d2302 Dokon~evanje vsakodnevne rutine Izvajanje enostavnih ali kompleksnih in koordiniranih dejanj z namenom dokon~evanja vsakodnevih opravil in dol`nosti. d2303 Vodenje lastne ravni dejavnosti Izvajanje dejanj in vedenj, s katerimi uredimo potrebe po energiji in ~asu za vsakodnevna opravila ali dol`nosti. d2308 Opravljanje vsakodnevne rutine, drugo opredeljeno d2309 Opravljanje vsakodnevne rutine, neopredeljeno d240 Obvladovanje stresa in drugih psiholo{kih zahtev Izvajanje enostavnih ali kompleksnih in usklajenih dejanj za obvladovanje in nadzor psiholo{kih zahtev pri izvajanju nalog, ki zahtevajo veliko odgovornosti in vklju~ujejo stres, mote~e vplive ali krizne trenutke, npr. vònja avtomobila v gostem prometu ali ukvar-janje z ve~ otroki. Vklju~eno: obvladovanje odgovornosti; obvladovanje stresa in krize d2400 Obvladovanje odgovornosti Izvajanje enostavnih ali kompleksnih in usklajenih dejanj za izpolnjevanje dol`nosti, ki jih prina{a naloga, in ocenjevanje zahtev, ki jih te dol`nosti predstavljajo. d2401 Obvladovanje stresa Izvajanje enostavnih ali kompleksnih in usklajenih dejanj za obvladovanje pritiskov, teàvnih poloàjev ali stresa, ki jih prina{a izpeljava naloge. d2402 Obvladovanje krize Izvajanje enostavnih ali kompleksnih in usklajenih dejanj za obvladovanje odlo~ilnih trenutkov v okoli{~inah ali obdobju resne nevarnosti ali teàv. d2408 Obvladovanje stresa in drugih psiholo{kih zahtev, drugo opredeljeno 131 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 132 Dejavnosti in sodelovanje MKF d2409 Obvladovanje stresa in drugih psiholo{kih zahtev, neopredeljeno d298 Splo{na opravila in zahteve, drugo opredeljeno d299 Splo{na opravila in zahteve, neopredeljeno 132 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 133 MKF Dejavnosti in sodelovanje 3. poglavje Sporazumevanje Poglavje obsega splo{ne in specifi~ne zna~ilnosti sporazumevanja s pomo~jo jezika, znakov in simbolov, vklju~no s sprejemanjem in ustvarjanjem sporo~il, pogovarjanjem in uporabo pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje. Sporazumevanje – sprejemanje sporo~il (d310-d329) d310 Sporazumevanje – sprejemanje – govorjena sporo~ila Razumevanje dobesednih in prenesenih pomenov sporo~il govor-jenega jezika, npr. razumevanje, da izjava podaja dejstvo ali pa je idiomati~en izraz. d315 Sporazumevanje – sprejemanje – negovorjena sporo~ila Razumevanje dobesednega in prenesenega pomena sporo~il, ki so podana s telesnimi gibi, simboli ali slikami, npr. razumevanje, da je otrok utrujen, ko si mane o~i ali da alarm pomeni bliìno poàra. Vklju~eno: sporazumevanje – sprejemanje – telesni gibi, splo{ni znaki in simboli, risbe in fotografije d3150 Sporazumevanje – sprejemanje – telesni gibi Razumevanje pomena, ki ga sporo~ajo izrazi na obrazu, gibi ali znaki z rokami, telesni poloàji in druge oblike jezika telesa. d3151 Sporazumevanje – sprejemanje – splo{ni znaki in simboli Razumevanje pomena, ki ga predstavljajo javni znaki in simboli, npr. prometni znaki, opozorilni simboli, glasbeni ali znanstveni simboli, in ikone. d3152 Sporazumevanje – sprejemanje – z risbe in fotografije Razumevanje pomena, ki ga predstavljajo risbe (npr. enostavne risbe, izdelki grafi~nega oblikovanja, slike, tridimen-zionalne podobe), grafi, diagrami in fotografije, npr. razumevanje, da dvigajo~a se ~rta na grafu vi{ine pomeni rast otroka. d3158 Sporazumevanje – sprejemanje – negovorjena sporo~ila, drugo opredeljeno d3159 Sporazumevanje – sprejemanje – negovorjena sporo~ila, neopredeljeno 133 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 134 Dejavnosti in sodelovanje MKF d320 Sporazumevanje – sprejemanje – uradni znakovni jezik Sprejemanje in razumevanje dobesednega in prenesenega pomena sporo~il v uradnem znakovnem jeziku. d325 Sporazumevanje – sprejemanje – pisna sporo~ila Razumevanje dobesednega in prenesenega pomena sporo~il, ki jih podaja pisani jezik (vklju~no z Braillovo pisavo), npr. sledenje politi~nim dogajanjem v dnevnem ~asopisju ali razumevanje verske literature. d329 Sporazumevanje – sprejemanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno Sporazumevanje – tvorjenje sporo~il (d330-d349) d330 Govorjenje Govorno sporo~anje besed, stavkov ali dalj{ih odstavkov z dobesed-nim in prenesenim pomenom, npr. ustno izraànje dejstev ali pripovedovanje zgodb. d335 Negovorno sporo~anje Uporabljanje telesnih gibov, simbolov in risb za sporo~anje, npr. gib glave, ki izraà nestrinjanje, ali risanje slike ali diagrama, ki sporo~a dejstvo ali kompleksno idejo. Vklju~eno: sporo~anje s telesnimi gibi, znaki, simboli, risbami in fotografijami d3350 Sporo~anje s telesnimi gibi Sporo~anje pomena s premiki telesa, npr. izrazi na obrazu (smehljanje, gubanje ~ela, meìkanje), premiki in poloàji rok in dlani (npr. objem kot izraz naklonjenosti). d3351 Sporo~anje z znaki in simboli Sporo~anje pomena z znaki in simboli (npr. ikone, sheme, znanstveni simboli) in sistemi simbolov, npr. uporaba notnega zapisa za sporo~anje melodije. d3352 Sporo~anje z risbami in fotografijami Sporo~anje pomena z risanjem, slikanjem, skiciranjem in izdelovanjem diagramov, slik ali fotografij, npr. risanje zemljevida v pomo~ pri navodilih za pot. d3358 Negovorno sporo~anje, drugo opredeljeno d3359 Negovorno sporo~anje, neopredeljeno 134 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 135 MKF Dejavnosti in sodelovanje d340 Sporo~anje v uradnem znakovnem jeziku Sporo~anje dobesednih in prenesenih pomenov v uradnem znakovnem jeziku. d345 Pisno sporo~anje Sporo~anje dobesednih in prenesenih pomenov v pisni obliki, npr. pisanje pisma prijatelju. d349 Sporazumevanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno Pogovor in uporaba pripomo~kov in tehnik za spo- razumevanje (d350-d369) d350 Pogovor Za~enjanje, nadaljevanje in zaklju~evanje izmenjave misli in idej z govorjenim, pisanim, znakovnim ali drugim jezikom, z eno osebo ali ve~ poznanimi ali neznanimi osebami, v uradnem ali neuradnem okolju. Vklju~eno: za~enjanje, nadaljevanje in zaklju~evanje pogovora; pogovor z eno osebo ali ve~ osebami d3500 Za~enjanje pogovora Za~enjanje dialoga ali izmenjave mnenj, npr. z osebnim predstavljanjem, izrekanjem obi~ajnih pozdravov ter z uvajanjem tem ali spra{evanjem. d3501 Nadaljevanje pogovora Nadaljevanje in oblikovanje dialoga ali izmenjave z doda-janjem idej, uvajanjem nove teme ali è omenjene teme, ter z medsebojnim menjavanjem mnenj med govorjenjem ali kazanjem znakov. d3502 Zaklju~evanje pogovora Dokon~anje dialoga ali izmenjave mnenj z obi~ajnimi zaklju~nimi frazami ali izrazi ter z zaklju~evanjem teme, o kateri te~e pogovor. d3503 Pogovor z eno osebo Za~enjanje, nadaljevanje, oblikovanje in zaklju~evanje dialoga ali izmenjave mnenj eno osebo, npr. pogovor o vre-menu s prijateljem. 135 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 136 Dejavnosti in sodelovanje MKF d3504 Pogovor z ve~ osebami Za~enjanje, nadaljevanje, oblikovanje in zaklju~evanje pogovora ali izmenjave mnenj z ve~ kot eno osebo, npr. za~enjanje in sodelovanje v skupinskem pogovoru. d3508 Pogovor, drugo opredeljeno d3509 Pogovor, neopredeljeno d355 Razprava Za~enjanje, nadaljevanje in zaklju~evanje razprave o dolo~eni zade-vi, z argumenti za ali proti, ali pogovora z govorjenim, pisnim ali drugim sporazumevanjem, z eno osebo ali ve~ znanimi ali nepozna-nimi osebami, v uradnem ali neuradnem okolju. Vklju~eno: razprava z eno osebo ali ve~ osebami d3550 Razprava z eno osebo Za~enjanje, nadaljevanje, oblikovanje ali zaklju~evanje razprave ali pogovora z eno osebo. d3551 Razprava z ve~ osebami Za~enjanje, nadaljevanje, oblikovanje ali zaklju~evanje razprave ali pogovora z ve~ kot eno osebo. d3558 Razprava, drugo opredeljeno d3559 Razprava, neopredeljeno d360 Uporaba pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje Uporaba pripomo~kov, tehnik ali drugih na~inov za sporazumevanje, npr. telefoniranje prijatelju. Vklju~eno: uporaba telekomunikacijskih naprav, uporaba naprav za pisanje in tehnik za sporazumevanje d3600 Uporaba telekomunikacijskih naprav Uporaba telefonov in drugih naprav za sporazumevanje, npr. telefaks ali teleks. d3601 Uporaba naprav za pisanje Uporaba naprav za pisanje z namenom sporazumevanja, npr. pisalni stroj, osebni ra~unalnik in Braillov pisalni stroj. d3602 Uporaba tehnik za sporazumevanje Izvajanje dejanj in nalog, ki so del tehnik za sporazumevanje, npr. branje z ustnic. 136 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 137 MKF Dejavnosti in sodelovanje d3608 Uporaba pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje, drugo opredeljeno d3609 Uporaba pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje, neopredeljeno d369 Pogovor in uporaba pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno d398 Sporazumevanje, drugo neopredeljeno d399 Sporazumevanje, neopredeljeno 137 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 138 Dejavnosti in sodelovanje MKF 4. poglavje Gibanje Poglavje govori o gibanju s spreminjanjem telesnega poloàja ali lokacije ali s preme{~anjem z enega mesta na drugo, s prena{anjem, premikanjem ali manipulacijo predmetov, s hojo, tekom ali vzpenjanjem in z uporabo razli~nih prevoznih sredstev. Spreminjanje in vzdrèvanje telesnega poloàja (d410-d429) d410 Spreminjanje osnovnega telesnega poloàja Spreminjanje telesnega poloàja in premikanje z ene lokacije na drugo, npr. vstajanje s stola in leganje na posteljo, ter name{~anje telesa v kle~anje ali ~epenje in vstajanje iz pokleka ali po~epa. Vklju~eno: spreminjanje telesnega poloàja iz leànja, ~epenja ali kle~anja, sedenja ali stanja, upogibanje telesa in premikanje telesnega teì{~a Izklju~eno: preme{~anje samega sebe (d420) d4100 Leganje Premikanje telesa v leè~i poloàj ali iz leè~ega poloàja ali spreminjanje poloàja iz vodoravnega v drug poloàj, npr. v sede~i ali stoje~i poloàj. Vklju~eno: name{~anje telesa v poloàj leè na trebuhu d4101 Po~epanje Premikanje telesa v sede~i ali ~epe~i poloàj ali iz sede~ega ali ~epe~ega poloàja z oporo rok na stegnih in s pribliànima kolenoma ali sede~ na petah, kot je npr. potrebno pri talnih strani{~ih, ali spreminjanje telesnega poloàja iz ~epenja v drug poloàj, npr. v stoje~i poloàj. d4102 Poklekanje Premikanje telesa v poloàj ali iz poloàja, v katerem se telo opira na koleni, nogi pa sta upognjeni, npr. med molitvijo, ali spreminjanje telesnega poloàja iz kle~anja v drug poloàj, npr. v stoje~i poloàj. 138 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 139 MKF Dejavnosti in sodelovanje d4103 Sedanje Premikanje telesa v sede~i poloàj ali iz sede~ega poloàja in spreminjanje telesnega poloàja iz sedenja v drug poloàj, npr. v stoje~i ali leè~i poloàj. Vklju~eno: name{~anje telesa v sede~ poloàj z upognjenima ali prekriànima nogama; name{~anje telesa v sede~ poloàj s stopaloma, oprtima ali neoprtima ob tla d4104 Vstajanje Premikanje telesa v stoje~i poloàj ali iz stoje~ega poloàja ali spreminjanje telesnega poloàja iz stanja v drug poloàj, npr. v leè~i ali sede~i poloàj. d4105 Upogibanje Upogibanje trupa navzdol ali vstran, npr. pri priklonu ali dvigovanju predmetov. d4106 Premikanje telesnega teì{~a Prilagajanje ali premikanje teè telesa iz enega poloàja v drugega med sedenjem, stanjem ali leànjem, npr. prestopanje z ene noge na drugo. Izklju~eno: preme{~anje samega sebe (d420); hoja (d450) d4108 Spreminjanje osnovnih telesnih poloàjev, drugo opredeljeno d4109 Spreminjanje osnovnih telesnih poloàjev, neopredeljeno d415 Vzdrèvanje telesnega poloàja Ohranjanje dolo~enega telesnega poloàja, npr. sedenja ali stanja pri delu ali v {oli. Vklju~eno: vzdrèvanje leè~ega, ~epe~ega, kle~e~ega, sede~ega in stoje~ega poloàja d4150 Vzdrèvanje leè~ega poloàja Ohranjanje leè~ega poloàja za dolo~en ~as, npr. leànje na trebuhu v postelji. Vklju~eno: vzdrèvanje leè~ega poloàja na trebuhu, na hrbtu ali na boku d4151 Vzdrèvanje ~epe~ega poloàja Ohranjanje ~epe~ega poloàja za dolo~en ~as, npr. sedenje na tleh brez sedeà. 139 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 140 Dejavnosti in sodelovanje MKF d4152 Vzdrèvanje kle~e~ega poloàja Ohranjanje kle~e~ega poloàja, pri katerem se telo opira na koleni in sta nogi upognjeni, za dolo~en ~as, npr. med molitvijo v cerkvi. d4153 Vzdrèvanje sede~ega poloàja Ohranjanje sede~ega poloàja na stolu ali na tleh, za dolo~en ~as, npr. sedenje ob mizi. Vklju~eno: ohranjanje sede~ega poloàja z upognjenima ali prekriànima nogama, s stopaloma, oprtima ali neoprtima ob tla d4154 Vzdrèvanje stoje~ega poloàja Ohranjanje stoje~ega poloàja za dolo~en ~as, npr. stanje v vrsti. Vklju~eno: stanje na pobo~ju, na drse~ih ali trdnih tleh d4158 Vzdrèvanje telesnega poloàja, drugo opredeljeno d4159 Vzdrèvanje telesnega poloàja, neopredeljeno d420 Preme{~anje samega sebe Premikanje z ene povr{ine na drugo, npr. drsni premik po klopi ali preme{~anje s postelje na stol brez spreminjanja telesnega poloàja. Vklju~eno: preme{~anje samega sebe med sedenjem ali leànjem Izklju~eno: spreminjanje osnovnega telesnega poloàja (d410) d4200 Preme{~anje samega sebe med sedenjem Premikanje v sede~em poloàju z enega sedeà na drugega enake ali druga~ne vi{ine, npr. premikanje s stola na posteljo. Vklju~eno: premikanje s stola na drug sedè, npr. strani{~no {koljko; premikanje z invalidskega vozi~ka na avtomobilski sedè Izklju~eno: spreminjanje osnovnega telesnega poloàja (d410) d4201 Preme{~anje samega sebe med leànjem Premikanje iz enega leè~ega poloàja v drugega na enaki ali druga~ni vi{ini, npr. premikanje z ene postelje na drugo Izklju~eno: spreminjanje osnovnega telesnega poloàja (d410) d4208 Preme{~anje samega sebe, drugo opredeljeno d4209 Preme{~anje samega sebe, neopredeljeno 140 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 141 MKF Dejavnosti in sodelovanje d429 Spreminjanje in vzdrèvanje telesnega poloàja, drugo opredeljeno in neopredeljeno Prena{anje, premikanje in ravnanje s predmeti (d430-d449) d430 Dvigovanje in prena{anje predmetov Dvigovanje predmetov ali prena{anje predmeta z enega mesta na drugo, npr. dvig skodelice ali prena{anje otroka iz ene sobe v drugo. Vklju~eno: dvigovanje, prena{anje z laktmi ali rokami, ali na ramenih, bokih, hrbtu ali glavi; odlaganje d4300 Dvigovanje Dvigovanje predmetov z nìje ravni na vi{jo raven, npr. dvig kozarca z mize. d4301 Prena{anje z rokami Prena{anje predmeta z enega mesta na drugo mesto z rokami (dlanmi in prsti), npr. prena{anje kozarca ali kov~ka. d4302 Prena{anje z laktmi in rokami Prena{anje predmeta z enega mesta na drugo mesto z laktmi in rokami, npr. prena{anje otroka. d4303 Prena{anje na ramenih, bokih in hrbtu Prena{anje predmeta z enega mesta na drugo mesto na ramenih, bokih ali hrbtu ali v kombinaciji teh poloàjev, npr. prena{anje velikega paketa. d4304 Prena{anje na glavi Prena{anje predmeta z enega mesta na drugo mesto na glavi, npr. prena{anje vr~a z vodo na glavi. d4305 Odlaganje predmetov Uporaba rok, lakti ali drugih telesnih delov za odlaganje predmeta na povr{ino ali v prostor, npr. odlaganje vr~a z vodo na tla. d4306 Dvigovanje in prena{anje predmetov, drugo opredeljeno d4307 Dvigovanje in prena{anje predmetov, neopredeljeno 141 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 142 Dejavnosti in sodelovanje MKF d435 Premikanje predmetov s spodnjimi udi Izvajanje usklajenih gibov za premikanje predmetov z nogami in stopali, npr. brcanje òge ali poganjanje kolesa. Vklju~eno: potiskanje s spodnjimi udi; brcanje d4350 Potiskanje s spodnjimi udi Uporaba nog in stopal za potiskanje predmeta od sebe, npr. odrivanje stola s stopalom. d4351 Brcanje Uporaba nog in stopal za brcanje predmeta od sebe, npr. brcanje òge. d4358 Premikanje predmetov s spodnjimi udi, drugo opredeljeno d4359 Premikanje predmetov s spodnjimi udi, neopredeljeno d440 Fina motorika rok Izvajanje usklajenih gibov za ravnanje s predmeti, pobiranje in spu{~anje z eno roko, prsti in palcem, npr. pobiranje kovanca z mize ali obra~anje stikala. Vklju~eno: pobiranje, prijemanje, ravnanje s predmeti in spu{~anje Izklju~eno: dviganje in prena{anje predmetov (d430) d4400 Pobiranje Dviganje ali pobiranje majhnega predmeta z dlanjo in prsti, npr. pobiranje svin~nika. d4401 Prijemanje Uporaba ene roke ali obeh rok za drànje predmeta, npr. prijemanje orodja ali kljuke na vratih. d4402 Ravnanje s predmeti Uporaba prstov in rok za nadzorovanje, usmerjanje ali vodenje predmetov, npr. ravnanje s kovanci ali drugimi majhnimi predmeti. d4403 Spu{~anje Uporaba prstov in rok za spu{~anje predmetov, tako da padejo ali spremenijo poloàj, npr. spu{~anje obla~ila. d4408 Fina motorika rok, drugo opredeljeno d4409 Fina motorika rok, neopredeljeno 142 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 143 MKF Dejavnosti in sodelovanje d445 Uporaba rok in lakti Izvajanje usklajenih dejanj za premikanje ali ravnanje s predmeti z rokami ali laktmi, npr. obra~anje kljuke na vratih ali lovljenje predmeta. Vklju~eno: vle~enje ali potiskanje predmetov; seganje; obra~anje ali zvijanje rok ali lakti; metanje; lovljenje Izklju~eno: fina motorika rok (d440) d4450 Vle~enje Uporaba prstov, rok in lakti za primikanje predmetov ali za premikanje predmeta z mesta na mesto, npr. zapiranje vrat. d4451 Potiskanje Uporaba prstov, rok in lakti za odmikanje predmetov ali za premikanje predmeta z mesta na mesto, npr. odrivanje ìvali vstran. d4452 Seganje Uporaba rok in lakti za iztezanje in dotikanje ter prijemanje predmetov, npr. seganje po knjigi preko mize. d4453 Obra~anje ali zvijanje rok ali lakti Uporaba prstov, rok in lakti za vrtenje, obra~anje ali ukriv-ljanje predmetov, npr. pri uporabi orodij ali instrumentov. d4454 Metanje Uporaba prstov, rok in lakti za dviganje in metanje predmetov po zraku, npr. lu~anje òge. d4455 Lovljenje Uporaba prstov, rok in lakti za prijemanje, ustavljanje in drànje gibajo~ega se predmeta, npr. lovljenje òge. d4458 Uporaba rok in lakti, drugo opredeljeno d4459 Uporaba rok in lakti, neopredeljeno d449 Prena{anje, premikanje in ravnanje s predmeti, drugo opredeljeno in neopredeljeno 143 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 144 Dejavnosti in sodelovanje MKF Hoja in premikanje (d450-d469) d450 Hoja Premikanje po povr{ini pe{, korak za korakom, tako da je eno stopalo vedno na tleh, npr. pri sprehajanju, pohajkovanju, hoji naprej, nazaj in vstran. Vklju~eno: hoja na kratke ali dolge razdalje; hoja po razli~nih povr{inah; hoja okoli ovir Izklju~eno: preme{~anje samega sebe (d420); premikanje v prostoru (d455) d4500 Hoja na kratke razdalje Hoja manj kot 1 km, npr. hoja po sobah ali hodnikih v zgradbi ali na kratki razdalji na prostem. d4501 Hoja na dolge razdalje Hoja ve~ kot 1 km, npr. skozi vas ali mesto, med vasmi ali preko odprtih prostorov. d4502 Hoja po razli~nih povr{inah Hoja po nagnjenih, neravnih ali premikajo~ih se povr{inah, npr. po travi, pesku, ledu in snegu, ali po ladijski palubi, v vlaku ali drugih vozilih. d4503 Hoja okoli ovir Hoja z izogibanjem premikajo~im se ali mirujo~im predme-tom, osebam, ìvalim in vozilom, npr. hoja po tr`nici ali trgovini, okoli prometne mnoìce ali v prometnem vrveù ali drugi mnoìci. d4508 Hoja, drugo opredeljeno d4509 Hoja, neopredeljeno d455 Premikanje Premikanje celotnega telesa z enega mesta na drugo mesto, razen s hojo, npr. plezanje preko skale, tek po ulici, poskakovanje, hitenje, skakanje, prevra~anje kozolcev ali tek okoli ovir. Vklju~eno: plazenje, plezanje, tek, tekanje, skakanje in plavanje Izklju~eno: preme{~anje samega sebe (d420); hoja (d450) 144 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 145 MKF Dejavnosti in sodelovanje d4550 Plazenje Premikanje celotnega telesa v poloàju na trebuhu z enega mesta na drugo na dlaneh ali na dlaneh in rokah ter kolenih. d4551 Plezanje Premikanje celotnega telesa navzgor ali navzdol, preko povr{in ali predmetov, npr. vzpenjanje po stopnicah, plezanje po skalah, vzpenjanje po lestvi ali stopni{~u, na robnike ali druge predmete. d4552 Tekanje Premikanje s hitrimi koraki, tako da sta obe stopali so~asno v zraku. d4553 Skakanje Premikanje s tal z upogibom in iztegovanjem nog, npr. skakanje na eni nogi, poskakovanje in skakanje v vodo. d4554 Plavanje Poganjanje celotnega telesa skozi vodo s premiki trupa in udov in brez opiranja na tla. d4558 Premikanje, drugo opredeljeno d4559 Premikanje, neopredeljeno d460 Premikanje na razli~nih lokacijah Hoja in premikanje na razli~nih mestih in v razli~nih okoli{~inah, npr. hoja po sobah v hi{i, hoja v zgradbi ali po ulici v mestu. Vklju~eno: premikanje doma, plazenje in vzpenjanje doma; hoja ali premikanje v zgradbah zunaj doma in na prostem d4600 Premikanje doma Hoja in premikanje doma, v sobi, med sobami in po vsem domu ali prebivali{~u. Vklju~eno: premikanje iz nadstropja v nadstropje, na balkon, dvori{~e, teraso ali vrt 145 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 146 Dejavnosti in sodelovanje MKF d4601 Premikanje v zgradbah zunaj doma Hoja in premikanje v zgradbah zunaj doma, npr. premikanje v domovih drugih oseb, v drugih zasebnih zgradbah, v ob~inskih in zasebnih ter javnih zgradbah ter zaprtih prostorih. Vklju~eno: premikanje po vseh delih zgradbe ali zaprtega prostora, med nadstropji, znotraj, zunaj in okoli zgradbe, v zasebnih in javnih zgradbah d4602 Premikanje zunaj doma ali drugih zgradb Hoja in premikanje blizu ali dale~ od doma in drugih zgradb, brez uporabe prevoznih sredstev, zasebnih ali javnih, npr. hoja na kratko ali dolgo razdaljo po vasi ali mestu Vklju~eno: hoja in premikanje po ulici v soseski, mestu ali vasi; premikanje med mesti in na dalj{e razdalje, brez uporabe prevoznih sredstev d4608 Premikanje na razli~nih lokacijah, drugo opredeljeno d4609 Premikanje na razli~nih lokacijah, neopredeljeno d465 Premikanje z uporabo opreme Premikanje celotnega telesa z mesta na mesto, na razli~nih povr{inah ali v razli~nih prostorih, z uporabo posebnih pripomo~kov za gibanje ali za druge oblike premikanja, npr. drsalke, smu~i ali potaplja{ka oprema, ali premikanje po ulici na invalidskem vozi~ku ali s hojico. Izklju~eno: preme{~anje samega sebe (d420); hoja (d450); premikanje (d455); uporaba prevoznih sredstev (d470); vònja (d475) d469 Hoja in premikanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno Premikanje s prevoznimi sredstvi (d470-d489) d470 Uporaba prevoznih sredstev Uporaba prevoznih sredstev za premikanje, npr. potovanje z avtom ali avtobusom, rik{o, na ìvali ali na vozilu z ìvalsko vprego, z zasebnim ali javnim taksijem, avtobusom, vlakom, tramvajem, podzemno èleznico, plovilom ali letalom. Vklju~eno: uporaba prevoznih sredstev na ~love{ki pogon; uporaba zasebnih ali javnih prevoznih sredstev na motorni pogon Izklju~eno: premikanje z uporabo opreme (d465); vònja (d475) 146 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 147 MKF Dejavnosti in sodelovanje d4700 Uporaba prevoznih sredstev na ~love{ki pogon Prevaànje na prevoznih sredstvih, ki jih poganja ena oseba ali ve~ oseb, npr. prevaànje z rik{o ali ~olnom na vesla. d4701 Uporaba zasebnih prevoznih sredstev na motorni pogon Prevaànje z zasebnimi motornimi vozili po kopnem, vodi ali zraku, npr. taksi ali zasebno letalo ali plovilo. d4702 Uporaba javnih prevoznih sredstev Prevaànje z motornimi vozili za javne prevoze po kopnem, vodi ali zraku, npr. z avtobusom, vlakom, podzemno èleznico ali letalom. d4708 Uporaba prevoznih sredstev, drugo opredeljeno d4709 Uporaba prevoznih sredstev, neopredeljeno d475 Vònja Upravljanje in premikanje vozila ali ìvali, ki je vanj vpreèna, samostojno potovanje ali razpolaganje s prevoznim sredstvom, npr. avtomobilom, kolesom, plovilom ali ìvalsko vprego. Vklju~eno: vònja prevoznih sredstev na ~love{ki pogon, vònja motornih prevoznih sredstev in sredstev z ìvalsko vprego; jahanje Izklju~eno: premikanje z uporabo opreme (d465); uporaba prevoznih sredstev (d470) d4750 Vònja prevoznih sredstev na ~love{ki pogon Upravljanje vozila na ~love{ki pogon, npr. kolesa, tricikla ali ~olna na vesla. d4751 Vònja motornih prevoznih sredstev Upravljanje vozila z motorjem, npr. avtomobila motornega kolesa, motornega ~olna ali letala. d4752 Vònja prevoznih sredstev z ìvalsko vprego Upravljanje vozila z ìvalsko vprego, npr. voza s konjsko vprego. d4758 Vònja, drugo opredeljeno d4759 Vònja, neopredeljeno 147 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 148 Dejavnosti in sodelovanje MKF d480 Jahanje transportnih ìvali Potovanje na hrbtu ìvali, npr. na konju, volu, kameli ali slonu. Izklju~eno: vònja (d475); rekreacija in prosti ~as (d920) d489 Premikanje v prostoru s prevoznimi sredstvi, drugo opredeljeno in neopredeljeno d498 Gibanje, drugo opredeljeno d499 Gibanje, neopredeljeno 148 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 149 MKF Dejavnosti in sodelovanje 5. poglavje Skrb zase Poglavje govori o osebni negi, umivanju in brisanju, skrbi za telo in telesne dele, obla~enju, hranjenju in pitju ter o skrbi za lastno zdravje d510 Umivanje telesa Umivanje in brisanje celotnega telesa, ali telesnih delov, z vodo in ustreznimi ~istilnimi in su{ilnimi sredstvi ali metodami, npr. kopanje, tu{iranje, umivanje rok in nog, obraza in las; in brisanje z brisa~o. Vklju~eno: umivanje telesnih delov, vsega telesa; brisanje telesa Izklju~eno: skrb za telesne dele (d520); opravljanje toalete (d530) d5100 Umivanje telesnih delov Nana{anje vode, mila in drugih sredstev na telesne dele, npr. na dlani, obraz, stopala, lase ali nohte, z namenom umivanja. d5101 Umivanje vsega telesa Nana{anje vode, mila in drugih sredstev na vse telo z namenom umivanja, npr. kopanje ali tu{iranje. d5102 Brisanje telesa Uporaba brisa~e ali drugih na~inov za brisanje dela ali delov telesa ali vsega telesa, npr. po umivanju. d5108 Umivanje telesa, drugo opredeljeno d5109 Umivanje telesa, neopredeljeno d520 Skrb za telesne dele Skrb za tiste dele telesa, ki zahtevajo ve~ kot umivanje in brisanje, npr. koà, obraz, zobje, lasje, nohti in spolovila. Vklju~eno: skrb za koò, zobe, lase, nohte na roki in nogi Izklju~eno: umivanje (d510); opravljanje toalete (d530) d5200 Skrb za koò Skrb za povr{ino in vlànost koè, npr. odstranjevanje oti{~ancev ali kurjih o~es ali uporaba vlaìlnih krem ali kozmeti~nih preparatov. 149 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 150 Dejavnosti in sodelovanje MKF d5201 Skrb za zobe Skrb za zobno higieno, npr. {~etkanje, uporaba zobne nitke, skrb za zobno protezo ali ortozo. d5202 Skrb za lase Skrb za lase in dlake na obrazu, npr. ~esanje, urejanje, britje ali striènje. d5203 Skrb za nohte na roki ^i{~enje, striènje ali lakiranje nohtov na roki. d5204 Skrb za nohte na nogi ^i{~enje, striènje ali lakiranje nohtov na nogi. d5208 Skrb za telesne dele, drugo opredeljeno d5209 Skrb za telesne dele, neopredeljeno d530 Opravljanje toalete Na~rtovanje in izvajanje odvajanja ~love{kih odpadkov (menstruacija, odvajanje urina in odvajanje blata) ter ~i{~enje po opravljenem odvajanju. Vklju~eno: obladovanje odvajanja urina, odvajanja blata in menstruacijska nega Izklju~eno: umivanje telesa (d510); skrb za telesne dele (d520) d5300 Obvladovanje odvajanja urina Usklajevanje in obvladovanje odvajanja urina, npr. nakazo-vanje potrebe, zavzemanje ustreznega poloàja, izbiranje in uporaba ustreznega prostora za uriniranje, ravnanje z obla~ili pred uriniranjem in po njem in ~i{~enje telesa po uriniranju. d5301 Obvladovanje odvajanja blata Usklajevanje in obvladovanje odvajanja blata, npr. nakazo-vanje potrebe, zavzemanje ustreznega poloàja, izbiranje in uporaba ustreznega prostora za odvajanje blata, ravnanje z obla~ili pred odvajanjem in po odvajanju in ~i{~enje telesa po odvajanju. d5302 Menstruacijska nega Usklajevanje, na~rtovanje in skrb za menstruacijo, npr. s pri~akovanjem menstruacije in uporabo higienskih vlòkov. d5308 Opravljanje toalete, drugo opredeljeno 150 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 151 MKF Dejavnosti in sodelovanje d5309 Opravljanje toalete, neopredeljeno d540 Obla~enje Izvajanje usklajenih dejanj in nalog za obla~enje in sla~enje ter obuvanje in sezuvanje po vrstnem redu in v skladu s klimatskimi in drùbenimi razmerami, npr. obla~enje/obuvanje, name{~anje in sla~enje/sezuvanje srajce, krila, bluze, hla~, spodnjega perila, sarija, kimona, trikoja, pokrival, rokavic, ~evljev, {kornjev, sandalov in copat. Vklju~eno: obla~enje in sla~enje ter obuvanje in sezuvanje, izbira ustreznih obla~il d5400 Obla~enje Izvajanje usklajenih nalog pri obla~enju razli~nih delov telesa, npr. obla~enje preko glave, rok in ramen, obla~enje spodnje in zgornje polovice telesa; natikanje rokavic in pokrival. d5401 Sla~enje Izvajanje usklajenih nalog pri sla~enju razli~nih delov telesa, npr. sla~enje preko glave, rok in ramen, sla~enje spodnje in zgornje polovice telesa; snemanje rokavic in pokrival. d5402 Obuvanje Izvajanje usklajenih nalog pri obuvanju nogavic, dolgih nogavic in obutve. d5403 Sezuvanje Izvajanje usklajenih nalog pri sezuvanju nogavic, dolgih nogavic in obutve. d5404 Izbiranje ustreznih obla~il Upo{tevanje implicitnih in eksplicitnih drùbenih ali kulturnih norm in izbiranje obla~il, ki ustrezajo klimatskim razmeram. d5408 Obla~enje, drugo opredeljeno d5409 Obla~enje, neopredeljeno d550 Hranjenje Izvajanje usklajenih nalog in dejanj pri hranjenju s postreèno hrano, prina{anje hrane do ust in zauìtje na kulturno sprejemljiv na~in, rezanje ali lomljenje hrane na ko{~ke, odpiranje steklenic in plo~evink, uporaba jedilnega pribora, zauìtje obrokov, ve~erjanje ali prazni~no obedovanje. Izklju~eno: pitje (d560) 151 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 152 Dejavnosti in sodelovanje MKF d560 Pitje Prijemanje pija~e, prina{anje do ust in zauìtje na kulturno sprejemljiv na~in, me{anje in nalivanje pija~, odpiranje steklenic in plo~evink, pitje po slamici ali pitje teko~e vode npr. iz pipe ali izvi-ra; dojenje. Izklju~eno: hranjenje (d550) d570 Skrb za lastno zdravje Zagotavljanje telesnega ugodja, zdravja ter telesnega in du{evnega blagostanja, npr. z uravnoteèno prehrano, ustrezno koli~ino telesne aktivnosti, segrevanjem ali hlajenjem telesa, izogibanjem zdravju {kodljivim stvarem, varnimi spolnimi odnosi, vklju~no z uporabo kondoma, s cepljenjem in rednimi zdravstvenimi pregledi. Vklju~eno: zagotavljanje telesnega ugodja; prehrana in telesna pripravljenost; vzdrèvanje zdravja d5700 Zagotavljanje telesnega ugodja Skrb zase z zavedanjem in zagotavljanjem, da je telo v udobnem poloàju, da ni prevro~e ali premrzlo in z zagotavljanjem ustrezne svetlobe. d5701 Prehranjevanje in telesna pripravljenost Skrb zase z zavedanjem o potrebah in z izbiranjem in zauìtjem hranljive prehrane in ohranjanjem telesne pripravljenosti. d5702 Vzdrèvanje zdravja Skrb zase z zavedanjem o potrebah in z dejavnostjo, ki je potrebna za zagotavljanje zdravja, z odzivi na ogroèno zdravje in prepre~evanjem bolezni, npr. iskanje strokovne pomo~i; upo{tevanje zdravstvenih in drugih nasvetov o zdravju; izogibanje tveganjem npr. telesnim po{kodbam, nalezljivim boleznim, jemanju mamil in spolno prenosljivim boleznim. d5708 Skrb za lastno zdravje, drugo opredeljeno d5709 Skrb za lastno zdravje, neopredeljeno d598 Skrb zase, drugo opredeljeno d599 Skrb zase, neopredeljeno 152 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 153 MKF Dejavnosti in sodelovanje 6. poglavje @ivljenje doma Poglavje govori o izvajanju doma~ih in vsakodnevnih opravil in nalog. Podro~ja doma~ega ìvljenja vklju~ujejo zagotavljanje bivali{~a, hrane, obla~il in drugih osnovnih potreb, gospodinjsko ~i{~enje in popravila, skrb za osebne in druge gospodinjske predmete in pomo~ drugim. Zagotavljanje osnovnih potreb (d610-d629) d610 Zagotavljanje bivali{~a Nakup, najem, opremljanje in urejanje hi{e, stanovanja ali drugega bivali{~a. Vklju~eno: nakup ali najem bivali{~a in opremljanje bivali{~a Izklju~eno: zagotavljanje dobrin in storitev (d620); skrb za dom (d650) d6100 Nakup bivali{~a Pridobitev lastni{tva hi{e, stanovanja ali drugega bivali{~a. d6101 Najem bivali{~a Pridobitev dovoljenja za uporabo hi{e, stanovanja ali drugega bivali{~a v lasti druge osebe proti pla~ilu. d6102 Opremljanje bivali{~a Opremljanje in urejanje bivalnega prostora s pohi{tvom, napeljavo in drugo opremo in dekoracija sob. d6108 Zagotavljanje bivali{~a, drugo opredeljeno d6109 Zagotavljanje bivali{~a, neopredeljeno d620 Zagotavljanje dobrin in storitev Izbiranje, nakup in prevoz vseh dobrin in storitev, ki so potrebne za vsakodnevno ìvljenje, npr. izbiranje, nakup in prevoz ter shranjevanje hrane, pija~e, obla~il, ~istil, goriva, gospodinjskih predmetov, pribora, posode, gospodinjskih aparatov in orodja; preskrba s potreb{~inami in drugimi gospodinjskimi storitvami. Vklju~eno: nakupovanje in nabiranje osnovnih potreb{~in Izklju~eno: zagotavljanje bivali{~a (d610) 153 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 154 Dejavnosti in sodelovanje MKF d6200 Nakupovanje Nakupovanje blaga in storitev, potrebnih za vsakodnevno ìvljenje (vklju~no z dajanjem navodil in nadziranjem posrednika, ki opravi nakupe), npr. izbiranje hrane, pija~e, ~istil, gospodinjskih predmetov ali obla~i v trgovini ali na tr`nici; primerjanje kakovosti in cene potrebnih predmetov, pogajanje in pla~evanje izbranega blaga in storitev in transport dobrin. d6201 Nabiranje osnovnih potreb{~in Pridobivanje dobrin in storitev, potrebnih za vsakodnevno ìvljenje (vklju~no z dajanjem navodil in nadziranjem posrednika, ki opravi nabiranje), npr. z nabiranjem zelen-jave in sadja, prina{anjem vode in goriva. d6208 Zagotavljanje dobrin in storitev, drugo opredeljeno d6209 Zagotavljanje dobrin in storitev, neopredeljeno d629 Zagotavljanje osnovnih potreb, drugo opredeljeno in neopredeljeno Gospodinjska opravila (d630-d649) d630 Pripravljanje obrokov Na~rtovanje, organiziranje, kuhanje in strèba enostavnih in zahtevnej{ih obrokov zase in za druge, npr. sestavljanje jedilnika, izbiranje uìtne hrane in pija~e, zbiranje sestavin za pripravljanje obroka, kuhanje in pripravljanje hladne hrane in pija~e, postrèba hrane. Vklju~eno: pripravljenje enostavnih in zahtevnej{ih obrokov Izklju~eno: hranjenje (d550); pitje (d560); zagotavljanje dobrin in storitev (d620); opravljanje gospodinjskih opravil (d640); skrb za dom (d650); skrb za druge (d660) d6300 Pripravljanje enostavnih obrokov Organiziranje, kuhanje in strèba obrokov z malo sestavinami, ki ne zahtevajo zapletene priprave in postrèbe, npr. pripravljanje malice ali majhnega obroka, in predelovanje sestavin z rezanjem in me{anjem, kuhanjem in pogrevan-jem, npr. rià ali krompirja. 154 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 155 MKF Dejavnosti in sodelovanje d6301 Pripravljanje zahtevnej{ih obrokov Na~rtovanje, organiziranje, kuhanje in strèba obrokov z veliko sestavinami, ki zahtevajo zapleteno pripravo in strèbo, npr. na~rtovanje obroka z ve~ jedmi, in predelovanje sestavin s kombiniranjem lupljenja, rezanja, me{anja, gnetenja, name{~anja in strèbe hrane na na~in, ki ustreza prilònosti in obi~ajem. Izklju~eno: uporaba gospodinjskih aparatov (d6403) d6308 Pripravljanje obrokov, drugo opredeljeno d6309 Pripravljanje obrokov, neopredeljeno d640 Pospravljanje Vodenje gospodinjstva s ~i{~enjem bivali{~a, pranjem obla~il, uporabo gospodinjskih aparatov, shranjevanjem hrane in odna{anjem odpadkov, npr. pometanje, pomivanje tal, brisanje pul-tov, sten in drugih povr{in; zbiranje in odna{anje gospodinjskih odpadkov; pospravljanje sob, omar in predalov; zbiranje, pranje, su{enje, likanje in zlaganje perila; ~i{~enje obutve; uporabljanje metle, krta~e in sesalnika; uporabljanje pralnega stroja, su{ilnika in likalnika. Vklju~eno: pranje in su{enje perila; ~i{~enje kuhinje in pripomo~kov; ~i{~enje bivalnega prostora; uporabljanje gospodinjskih aparatov, shranjevanje vsakodnevnih potreb{~in in odna{anje odpadkov Izklju~eno: zagotavljanje bivali{~a (d610); zagotavljanje dobrin in storitev (d620); pripravljanje obrokov (d630); skrb za dom (d650); skrb za druge (d660) d6400 Pranje in su{enje perila Ro~no pranje perila in obe{anje perila na prostem. d6401 ^i{~enje kuhinje in pripomo~kov ^i{~enje po kuhanju, npr. pomivanje posode, ponev, loncev in pribora, brisanje mize in tal v kuhinji in jedilnici. d6402 ^i{~enje bivalnega prostora ^i{~enje bivalnih prostorov, npr. pospravljanje in brisanje prahu, pometanje, pomivanje tal, pomivanje oken in sten, ~i{~enje kopalnice in strani{~a, ~i{~enje pohi{tva. 155 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 156 Dejavnosti in sodelovanje MKF d6403 Uporabljanje gospodinjskih aparatov Uporabljanje vsakovrstnih gospodinjskih aparatov, npr. pralnega stroja, su{ilca, likalnika, sesalnika in pomivalnega stroja. d6404 Shranjevanje vsakodnevnih potreb{~in Shranjevanje hrane, pija~e, obla~il in drugih gospodinjskih predmetov, potrebnih za vsakodnevno ìvljenje; pripravljanje hrane za shranjevanje, npr. vlaganje, soljenje ali zamrzo-vanje, zagotavljanje, da je hrana sveà in zunaj dosega ìvali. d6405 Odna{anje odpadkov Odna{anje gospodinjskih odpadkov, npr. zbiranje smeti in odpadkov po hi{i, pripravljanje odpadkov za odna{anje, uporabljanje pripomo~kov za ravnanje z odpadki; seìganje odpadkov. d6408 Pospravljanje, drugo opredeljeno d6409 Pospravljanje, neopredeljeno d649 Gospodinjska opravila, drugo opredeljeno in neopredeljeno Skrb za dom in pomo~ drugim (d650-d669) d650 Skrb za dom Vzdrèvanje in popravljanje predmetov za dom in osebno uporabo, vklju~no s hi{o in njeno vsebino, vozili in pripomo~ki, in skrb za rastline in ìvali, npr. beljenje ali polaganje tapet v sobah, popravljanje pohi{tva, vodovodne napeljave, zagotavljanje pravilnega delovanja vozil, zalivanje rastlin, ~i{~enje in hranjenje hi{nih ljubljen~kov in doma~ih ìvali. Vklju~eno: izdelovanje in popravljanje obla~il; vzdrèvanje bivali{~a, pohi{tva in hi{nih naprav; vzdrèvanje vozil; vzdrèvanje tehni~nih pripomo~kov; skrb za rastline (znotraj in na prostem) in ìvali Izklju~eno: zagotavljanje bivali{~a (d610); zagotavljanje dobrin in storitev (d620); opravljanje gospodinjskih opravil (d640); skrb za druge (d660); pla~ana zaposlitev (d850) d6500 Izdelovanje in popravljanje obla~il Izdelovanje in popravljanje obla~il, npr. {ivanje, izdelovanje ali popravljanje obla~il; {ivanje gumbov ali zadrg; likanje obla~il, popravljanje in lo{~enje obutve. Izklju~eno: uporaba gospodinjskih aparatov (d6403) 156 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 157 MKF Dejavnosti in sodelovanje d6501 Vzdrèvanje bivali{~a in pohi{tva Popravljanje in skrb za bivali{~e, njegovo zunanjost, notranjost in vsebino, npr. beljenje, popravljanje napeljave in pohi{tva, uporabljanje ustreznih orodij za popravila. d6502 Vzdrèvanje hi{nih naprav Popravljanje hi{nih naprav in skrb za vse hi{ne naprave za kuhanje, ~i{~enje in popravljanje, npr. nana{anje olja in popravljanje orodij ter vzdrèvanje pralnega stroja. d6503 Vzdrèvanje prevoznih sredstev Popravljanje in skrb za motorna in nemotorna vozila za osebno uporabo, vklju~no s kolesi, vozovi, avtomobili in ~olni. d6504 Vzdrèvanje tehni~nih pripomo~kov Popravljanje tehni~nih pripomo~kov in skrb zanje, npr. proteze, ortoze, specializirana orodja in pripomo~ki za dom in osebno nego; vzdrèvanje in popravljanje pripomo~kov za gibanje, npr. palice, hodulje, invalidski vozi~ki in skuterji; vzdrèvanje pripomo~kov za komunikacijo in rekreacijo. d6505 Skrb za rastline, sobne in vrtne Skrb za rastline v hi{i in na prostem, npr. sajenje, zalivanje in gnojenje rastlin; vrtnarjenje in pridelovanje hrane za osebno porabo. d6506 Skrb za ìvali Skrb za doma~e ìvali in hi{ne ljubljen~ke, npr. hranjenje, ~i{~enje, krta~enje in sprehajanje hi{nih ljubljen~kov; skrb za zdravje ìvali in ljubljen~kov; na~rtovanje oskrbe za ìvali in ljubljen~ke med lastnikovo odsotnostjo. d6508 Skrb za dom, drugo opredeljeno d6509 Skrb za dom, neopredeljeno d660 Pomo~ drugim Pomo~ ~lanom gospodinjstva in drugim pri u~enju, sporazumevanju, osebni negi, gibanju, v hi{i ali na prostem; skrb za blagostanje ~lanov gospodinjstva in drugih oseb. Vklju~eno: pomo~ drugim pri skrbi zase, gibanju, sporazumevanju, medosebnih odnosih, prehrani in ohranjanju zdravja Izklju~eno: pla~ana zaposlitev (d850) 157 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 158 Dejavnosti in sodelovanje MKF d6600 Pomo~ drugim pri skrbi zase Pomo~ ~lanom gospodinjstva in drugim pri opravljanju osebne nege, vklju~no s pomo~jo drugim pri hranjenju, kopanju in obla~enju; skrb za otroke ali ~lane gospodinjstva, ki so bolni ali imajo teàve z osnovno osebno nego; pomo~ drugim pri uporabi strani{~a. d6601 Pomo~ drugim pri gibanju Pomo~ ~lanom gospodinjstva in drugim pri gibanju in premikanju zunaj doma, npr. po soseski ali mestu, v {olo in iz nje, na delo in z njega ali do druge destinacije. d6602 Pomo~ drugim pri sporazumevanju Pomo~ ~lanom gospodinjstva in drugim pri sporazumevanju, npr. pomo~ pri govorjenju, pisanju ali branju. d6603 Pomo~ drugim pri medosebnih odnosih Pomo~ ~lanom gospodinjstva in drugim pri medosebnih stikih, npr. pomo~ pri za~enjanju, ohranjanju in zaklju~evanju odnosov. d6604 Pomo~ drugim pri prehrani Pomo~ ~lanom gospodinjstva in drugim pri prehrani, npr. pomo~ pri pripravljanju obrokov in hranjenju. d6605 Pomo~ drugim pri vzdrèvanju zdravja Pomo~ ~lanom gospodinjstva in drugim s formalno in neformalno skrbjo za zdravje, npr. zagotavljanje rednih zdravstvenih pregledov otrok ali zagotavljanje, da starej{i sorodnik redno jemlje zdravila. d6608 Pomo~ drugim, drugo opredeljeno d6609 Pomo~ drugim, neopredeljeno d669 Skrb za dom in pomo~ drugim, drugo opredeljeno in neopredeljeno d698 @ivljenje doma, drugo opredeljeno d699 @ivljenje doma, neopredeljeno 158 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 159 MKF Dejavnosti in sodelovanje 7. poglavje Medosebni stiki in odnosi Poglavje govori o izvajanju nalog in dejanj, potrebnih za osnovne in kompleksne stike z ljudmi (neznanci, prijatelji, sorodniki, druìnskimi ~lani in partnerji) na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in. Splo{ni medosebni stiki (d710-d729) d710 Osnovni medosebni stiki Stiki z ljudmi na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in, npr. izraànje primerne pozornosti ali spo{tovanja ali odzivanje na ~ustva drugih. Vklju~eno: izraànje spo{tovanja, topline, hvalènosti in strpnosti v odnosih; odziv na kritike in drùbene namige v odnosih; uporabljanje primernega telesnega stika v odnosih d7100 Spo{tovanje in toplina v odnosih Izraànje in odzivanje na pozornost in spo{tovanje na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in. d7101 Hvalènost v odnosih Izraànje in odzivanje na zadovoljstvo in hvalènost na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in. d7102 Strpnost v odnosih Izraànje in odzivanje na razumevanje in sprejemanje vedenja na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in. d7103 Kritika v odnosih Izraànje in odzivanje na implicitne in eksplicitne razlike v mnenjih ali nestrinjanje na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in. d7104 Socialni namigi v odnosih Izraànje in ustrezno odzivanje na znake in namige v drùbenih stikih. d7105 Telesni stik v odnosih Izvajanje in odzivanje na telesni stik z drugimi na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in. 159 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 160 Dejavnosti in sodelovanje MKF d7108 Osnovni medosebni stiki, drugo opredeljeno d7109 Osnovni medosebni stiki, neopredeljeno d720 Kompleksni medosebni stiki Ohranjanje in obvladovanje stikov z drugimi osebami na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in, npr. z nadziranjem ~ustev in impulzov, nadziranjem verbalne in telesne agresije, samostojnim nastopanjem v medosebnih stikih in upo{tevanjem drùbenih pravil in norm. Vklju~eno: oblikovanje in zaklju~evanje odnosov; nadziranje vedenja med stiki; upo{tevanje drùbenih pravil; ohranjanje primerne razdalje v drùbenih odnosih d7200 Oblikovanje odnosov Za~enjanje in vzdrèvanje stikov z drugimi za kraj{i ali dalj{i ~as na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in, npr. z osebnim predstavljanjem, iskanjem in navezovanjem pri-jateljstev in poslovnih odnosov, za~enjanjem odnosa, ki lahko postane stalen, romanti~en ali intimen. d7201 Zaklju~evanje odnosov Zaklju~evanje stikov na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in, npr. z zaklju~evanjem za~asnega odnosa ob koncu obiska, zaklju~evanjem dolgotrajnega prijateljstva ob selitvi v drug kraj ali zaklju~evanje odnosov s sodelavci, strokovn-imi kolegi in ponudniki storitev, ter zaklju~evanje romanti~nih ali intimnih odnosov. d7202 Nadziranje vedenja v odnosih Nadziranje ~ustev in impulzov, verbalne in telesne agresije v odnosih z drugimi na situacijsko in drùbeno sprejemljiv na~in. d7203 Upo{tevanje drùbenih pravil Samostojno nastopanje v drùbenih stikih in upo{tevanje drùbenih norm, ki opredeljujejo posameznikovo vlogo, pozicijo ali drug drùbeni poloàj v stikih z drugimi. d7204 Vzdrèvanje primerne razdalje v drùbenih odnosih Ohranjanje razdalje med seboj in drugim ter zavest o teh odnosih na na~in, ki ustreza okoli{~inam, drùbi in kulturi. d7208 Kompleksni medosebni stiki, drugo opredeljeno 160 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 161 MKF Dejavnosti in sodelovanje d7209 Kompleksni medosebni stiki, neopredeljeno d729 Splo{ni medosebni stiki, drugo opredeljeno in neopredeljeno Posebni medosebni odnosi (d730-d779) d730 Odnosi z neznanci Vzpostavljanje za~asnih stikov in povezav z neznanimi osebami, z dolo~enim namenom, npr. spra{evanje za pot ali nakupovanje. d740 Uradni odnosi Ustvarjanje in vzdrèvanje specifi~nih odnosov v formalnem okolju, npr. z delodajalcem, strokovnjaki ali ponudniki storitev. Vklju~eno: odnosi z nadrejenimi, podrejenimi in z osebami na enakovrednem poloàju d7400 Odnosi z nadrejenimi osebami Ustvarjanje in vzdrèvanje uradnega odnosa z osebami na vodilnih poloàjih ali na vi{jem poloàju ali z ve~jim ugledom glede na lastni drùbeni poloàj, npr. z delodajalcem. d7401 Odnosi s podrejenimi osebami Ustvarjanje in vzdrèvanje uradnega odnosa z osebami na nìjem poloàju ali z manj{im ugledom glede na lastni drùbeni poloàj, npr. z zaposlenimi ali sluàbnikom. d7402 Odnosi z osebami na enakovrednem poloàju Ustvarjanje in vzdrèvanje uradnega odnosa z osebami na enakem poloàju po mo~i, hierarhiji ali ugledu glede na lastni drùbeni poloàj. d7408 Uradni odnosi, drugo opredeljeno d7409 Uradni odnosi, neopredeljeno d750 Neuradni odnosi Vzpostavljanje odnosov z drugimi, npr. neuradni odnosi z osebami v isti skupnosti ali bivali{~u, ali s sodelavci, so{olci, vrstniki pri igri ali osebami s podobnim drùbenim ozadjem ali poklicem. Vklju~eno: neuradni odnosi s prijatelji, sosedi, znanci, prebivalci istega bivali{~a in sovrstniki 161 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 162 Dejavnosti in sodelovanje MKF d7500 Neuradni odnosi s prijatelji Ustvarjanje in vzdrèvanje prijateljskih odnosov, za katere so zna~ilni vzajemno spo{tovanje in skupna zanimanja. d7501 Neuradni odnosi s sosedi Ustvarjanje in vzdrèvanje neuradnih odnosov s prebivalci blìnjih bivali{~ ali obmo~ij. d7502 Neuradni odnosi z znanci Ustvarjanje in vzdrèvanje neuradnih odnosov z osebami, ki jih posameznik pozna in niso blìnji prijatelji. d7503 Neuradni odnosi s sostanovalci Ustvarjanje in vzdrèvanje neuradnih odnosov s prebivalci iste nezasebne ali zasebne hi{e ali drugega bivali{~a zaradi kakr{nihkoli namenov. d7504 Neuradni odnosi z vrstniki Ustvarjanje in vzdrèvanje neuradnih odnosov z osebami iste starosti, zanimanj ali z drugimi skupnimi zna~ilnostmi. d7508 Neuradni odnosi, drugo opredeljeno d7509 Neuradni odnosi, neopredeljeno d760 Druìnski odnosi Ustvarjanje in vzdrèvanje sorodstvenih odnosov, npr. v òji druìni, raz{irjeni druìni, odnosi v rejni{kih druìnah, druìnah s posvojen-ci, druìnami z ma~eho ali o~imom, odnosi z daljnimi druìnskimi ~lani, npr. mali bratranec ali zakoniti skrbnik. Vklju~eno: odnos med star{em in otrokom ter otrokom in star{em, odnos med sorojenci ter odnosi v raz{irjeni druìni d7600 Odnosi star{i – otroci Privzemanje star{evske vloge, kot biolo{ki star{i ali posvojitelji, npr. rojstvo otroka in oblikovanje star{evskega odnosa do otroka, ali ustvarjanje in vzdrèvanje star{evskega odnosa s posvojenim otrokom ter zagotavljanje telesne, umske in ~ustvene vzgoje za biolo{kega ali posvojenega otroka. d7601 Odnosi otroci – star{i Ustvarjanje in vzdrèvanje odnosa s star{i, npr. majhen otrok uboga svoje star{e ali odrasel otrok poskrbi za ostarele star{e. 162 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 163 MKF Dejavnosti in sodelovanje d7602 Odnosi med sorojenci Ustvarjanje in vzdrèvanje bratskega ali sestrskega odnosa z osebami, ki imajo enega skupnega ali oba od star{ev skupna po rojstvu, posvojitvi ali zakonski zvezi. d7603 Odnosi v {ir{i druìni Ustvarjanje in vzdrèvanje odnosov s ~lani {ir{e druìne, npr. bratranci in sestri~nami, strici in tetami ter starimi star{i. d7608 Druìnski odnosi, drugo opredeljeno d7609 Druìnski odnosi, neopredeljeno d770 Intimna razmerja Ustvarjanje in vzdrèvanje tesnih ali romanti~nih odnosov med posamezniki, npr. med zakoncema, ljubimcema ali spolnima partnerjema. Vklju~eno: romanti~no, zakonsko in spolno razmerje d7700 Romanti~no razmerje Ustvarjanje in vzdrèvanje odnosa, ki temelji na ~ustveni in telesni privla~nosti in lahko vodi v dolgoro~no intimno razmerje. d7701 Zakonsko razmerje Ustvarjanje in vzdrèvanje zakonskega intimnega razmerja z drugo osebo, npr. v zakonski zvezi, vklju~no z razmerjem med zakoncema ali med neporo~enima partnerjema. d7702 Spolno razmerje Ustvarjanje in vzdrèvanje spolnega razmerja z zakonskim ali drugim partnerjem. d7708 Intimna razmerja, drugo opredeljeno d7709 Intimna razmerja, neopredeljeno d779 Posebni medosebni odnosi, drugo opredeljeno in neopredeljeno d798 Medosebni stiki in odnosi, drugo opredeljeno d799 Medosebni stiki in odnosi, neopredeljeno 163 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 164 Dejavnosti in sodelovanje MKF 8. poglavje Glavna ìvljenjska podro~ja Poglavje govori o prevzemanju in izvajanju dejanj in nalog, potrebnih za uspe{nost na podro~ju izobraèvanja, dela in zaposlitve ter ekonomskih poslov. Izobraèvanje (d810-d839) d810 Neformalno izobraèvanje U~enje doma ali v drugem neuradnem okolju, npr. u~enje obrti in drugih spretnosti od star{ev ali druìnskih ~lanov, ali {olanje na domu. d815 Pred{olsko izobraèvanje U~enje na za~etni stopnji organiziranega pou~evanja, usmerjeno predvsem v vpeljavo otroka v {olsko okolje in pripravo na obvezno {olanje, npr. pridobivanje znanj v vrtcu ali podobnem okolju kot priprava na nadaljevanje {olanja. d820 [olsko izobraèvanje Vstop v {olo, sodelovanje pri vseh {olskih obveznostih in pravicah, osvajanje {olskega gradiva, predmetov in drugih zahtev u~nega na~rta v osnovno{olskem in srednje{olskem programu, vklju~no z redno prisotnostjo pri pouku, sodelovanjem s so{olci, izpolnjevan-jem u~iteljevih navodil, organiziranjem, preu~evanjem in dokon~evanjem danih nalog in projektov, ter napredovanjem v naslednje izobraèvalne stopnje. d825 Poklicno usposabljanje Sodelovanje v vseh dejavnostih poklicnega usposabljanja in osvajanje u~nih gradiv kot priprava na zaposlitev v obrti, slùbi ali stroki. d830 Visoko{olsko izobraèvanje Sodelovanje v dejavnostih visoko{olskih izobraèvalnih programov na univerzah, fakultetah in strokovnih {olah ter osvajanje vseh vidikov u~nega na~rta, ki so potrebni za pridobitev diplome, potrdi-la in drugih pooblastil, npr. dopolnitev diplomskega ali mag-istrskega {tudija, medicinske fakultete ali druge strokovne {ole. d839 Izobraèvanje, drugo opredeljeno in neopredeljeno 164 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 165 MKF Dejavnosti in sodelovanje Delo in zaposlitev (d840-d859) d840 Pripravni{tvo (priprava na delo) Sodelovanje v programih, ki pripravljajo na zaposlitev, npr. izvajanje nalog, ki jih vklju~ujejo vajeni{ka doba, pripravni{tvo, obrtno usposabljanje in izobraèvanje na delovnem mestu. Izklju~eno: poklicno usposabljanje (d825) d845 Pridobitev, ohranjanje in zaklju~evanje zaposlitve Iskanje in izbiranje zaposlitve, pridobitev in sprejem zaposlitve, ohranjanje zaposlitve in napredovanje pri delu, v obrti, poklicu ali stroki in zaklju~evanje zaposlitve na ustrezen na~in. Vklju~eno: iskanje zaposlitve; pisanje ìvljenjepisa; vzpostavljanje stika z delodajalci in priprava na razgovore; ohranjanje zaposlitve; nadziranje lastne delovne uspe{nosti; odpoved; zaklju~evanje zaposlitve d8450 Iskanje zaposlitve Iskanje in izbiranje zaposlitve v obrti, stroki ali drugi obliki zaposlitve in izvajanje potrebnih nalog za pridobitev zaposlitve, npr. obisk delodajalca ali razgovor o delu. d8451 Ohranjanje zaposlitve Izvajanje delovnih nalog za ohranjanje poklica, obrti, stroke ali druge oblike zaposlitve ter napredovanje. d8452 Zaklju~evanje zaposlitve Zaklju~evanje ali odpoved slùbe na ustrezen na~in. d8458 Pridobivanje, ohranjanje in zaklju~evanje zaposlitve, drugo opredeljeno d8459 Pridobivanje, ohranjanje in zaklju~evanje zaposlitve, neopredeljeno d850 Pla~ana zaposlitev Opravljanje vseh vidikov pla~anega dela v poklicu, obrti, stroki ali pri drugi zaposlitvi, kot zaposleni s polnim ali polovi~nim delovnim ~asom ali kot samozaposleni, npr. iskanje in pridobivanje zaposlitve, izvajanje potrebnih nalog, prisotnost na delu, nadziranje drugih delavcev ali sprejemanje nadzora, ter izvajanje nalog samostojno ali v skupini. Vklju~eno: samozaposlitev, zaposlitev s polovi~nim delovnim ~asom in zaposlitev s polnim delovnim ~asom 165 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 166 Dejavnosti in sodelovanje MKF d8500 Samozaposlitev Opravljanje pla~anega dela, ki ga najde ali ustvarja posameznik, ali pogodbeno delo brez uradne zaposlitve, npr. sezonsko delo, samostojni kulturni delavec, pogodbena zaposlitev, delo umetnika ali rokodelca, lastni{tvo in vodenje trgovine ali drugega posla. Izklju~eno: zaposlitev z nepolnim ali polnim delovnim ~asom (d8501, d8502) d8501 Zaposlitev z nepolnim delovnim ~asom Opravljanje vseh vidikov pla~anega dela z nepolnim delovnim ~asom, npr. iskanje in pridobivanje zaposlitve, opravljanje potrebnih delovnih nalog, prisotnost na delu, nadziranje drugih ali sprejemanje nadzora in opravljanje nalog samostojno ali v skupini. d8502 Zaposlitev s polnim delovnim ~asom Opravljanje vseh vidikov pla~anega dela s polnim delovnim ~asom, npr. iskanje in pridobivanje zaposlitve, opravljanje potrebnih delovnih nalog, prisotnost na delu, nadziranje drugih ali sprejemanje nadzora in opravljanje nalog samostojno ali v skupini. d8508 Pla~ana zaposlitev, drugo opredeljeno d8509 Pla~ana zaposlitev, neopredeljeno d855 Nepla~ano delo Opravljanje vseh vidikov nepla~anega dela, s polnim ali z nepolnim delovnim ~asom, vklju~no z organiziranimi delovnimi dejavnostmi, opravljanje potrebnih delovnih nalog, prisotnost na delu, nadziranje drugih ali sprejemanje nadzora in opravljanje nalog samostojno ali v skupini, npr. prostovoljno delo, ~lovekoljubno delo, nepla~ano delo za skupnost ali versko skupnost, nepla~ano delo doma. Izklju~eno: 6. poglavje @ivljenje doma d859 Delo in zaposlitev, drugo opredeljeno in neopredeljeno Ekonomsko ìvljenje (d860-d879) d860 Osnovni ekonomski posli Sodelovanje v kakr{nikoli obliki preprostih ekonomskih poslov, npr. uporaba denarja za nakup hrane ali blagovna izmenjava, izmenjava dobrin ali storitev; var~evanje denarja. 166 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 167 MKF Dejavnosti in sodelovanje d865 Kompleksni ekonomski posli Sodelovanje v kakr{nikoli obliki kompleksnih ekonomskih poslov, ki vklju~ujejo izmenjavo kapitala ali lastnine in ustvarjanje dobi~ka ali ekonomske vrednosti, npr. nakup podjetja, tovarne ali opreme, imetje ban~nega ra~una ali trgovanje z izdelki. d870 Ekonomska samozadostnost Razpolaganje z ekonomskimi sredstvi iz privatnih ali javnih virov, ki zagotavljajo ekonomsko varnost za sedanje in prihodnje potrebe. Vklju~eno: osebna ekonomska sredstva in pravica do javnih sredstev d8700 Osebna ekonomska sredstva Razpolaganje z osebnimi ali privatnimi ekonomskimi sredstvi za zagotovitev varnosti za sedanje in prihodnje potrebe. d8701 Javna ekonomska sredstva Razpolaganje z javnimi ekonomskimi sredstvi za zagotovitev varnosti za sedanje in prihodnje potrebe. d8708 Ekonomska samozadostnost, drugo opredeljeno d8708 Ekonomska samozadostnost, neopredeljeno d879 Ekonomsko ìvljenje, drugo opredeljeno in neopredeljeno d898 Glavna ìvljenjska podro~ja, drugo opredeljeno d899 Glavna ìvljenjska podro~ja, neopredeljeno 167 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 168 Dejavnosti in sodelovanje MKF 9. poglavje @ivljenje v skupnosti, drùbi in dràvi Poglavje govori o dejanjih in nalogah, potrebnih za sodelovanje v orga-niziranem drùbenem ìvljenju zunaj druìne, v skupnosti in na drùbenih in dràvljanskih podro~jih ìvljenja. d910 @ivljenje v skupnosti Sodelovanje v vseh vidikih drùbenega ìvljenja skupnosti, npr. sodelovanje v dobrodelnih organizacijah, klubih ali strokovnih drùbenih organizacijah. Vklju~eno: neformalna in formalna zdruènja; slovesnosti Izklju~eno: nepla~ano delo (d855); rekreacija in prosti ~as (d920); vera in duhovnost (d930); politi~no ìvljenje in dràvljanstvo (d950) d9100 Neformalna zdruènja Sodelovanje v drùbenih ali ob~inskih zdruènjih, ki jih organizirajo ljudje s skupnimi interesi, npr. lokalni druàbni klubi ali etni~ne skupine. d9101 Formalna zdruènja Sodelovanje v strokovnih ali drugih ekskluzivnih drùbenih skupinah, npr. v zdruènjih odvetnikov, zdravnikov ali visoko{olskih u~iteljev. d9102 Obredi Sodelovanje pri neverskih ali drùbenih obredih, npr. porokah, pogrebih ali obredih iniciacije. d9108 @ivljenje v skupnosti, drugo opredeljeno d9109 @ivljenje v skupnosti, neopredeljeno d920 Rekreacija in prosti ~as Sodelovanje pri kakr{nikoli obliki igre, rekreacijske ali prosto~asne dejavnosti, npr. neformalna ali organizirana igra in {port, programi za bolj{o telesno pripravljenost, sprostitev, zabavo in razvedrilo, obiskovanje galerij, muzejev, kina ali gledali{~a; sodelovanje pri ro~nih spretnostih ali pri konji~kih, branje za zabavo, igranje glasbil; ogledovanje znamenitosti, turizem in potovanje za zabavo. Vklju~eno: igra, {port, umetnost in kultura, ro~ne spretnosti, konji~ki in druènje z drugimi Izklju~eno: jahanje transportnih ìvali (d480); pla~ano in nepla~ano delo (d850 in d855); vera in duhovnost (d930); politi~no ìvljenje in dràvljanstvo (d950) 168 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 169 MKF Dejavnosti in sodelovanje d9200 Igra Sodelovanje pri igrah s pravili ali pri nestrukturiranih ali neorganiziranih igrah in spontani rekreaciji, npr. igranje {aha ali kart ali otro{ka igra. d9201 [port Sodelovanje pri tekmovalnih in neformalnih ali formalno organiziranih igrah ali {portnih dogodkih, samostojno ali v skupini, npr. kegljanje, gimnastika ali nogomet. d9202 Umetnost in kultura Sodelovanje ali ogledovanje/obiskovanje umetnosti ali kulturnih dogodkov, npr. obiskovanje gledali{~a, kina, muzejev ali galerij, ali nastopanje v dramski igri, branje za uìtek ali igranje glasbila. d9203 Ro~ne spretnosti Ukvarjanje z ro~nimi spretnostmi, npr. lon~arstvo ali pletenje. d9204 Konji~ki Ukvarjanje z razvedrilnimi dejavnostmi, npr. zbiranje znamk, kovancev ali starin. d9205 Druènje z drugimi Neformalna sre~anja in druènja z drugimi, npr. obiskovanje prijateljev ali sorodnikov ali neformalna sre~anja na javnih krajih. d9208 Rekreacija in prosti ~as, drugo opredeljeno d9209 Rekreacija in prosti ~as, neopredeljeno d930 Vera in duhovnost Sodelovanje pri verskih ali duhovnih dejavnostih, organizacijah in obi~ajih za samoizpolnitev, iskanje pomena, verskih ali duhovnih vrednot in oblikovanje odnosa z bogom, npr. udelèba pri obredu v cerkvi, templju, mo{eji ali sinagogi, molitev ali versko petje, in duhovna kontemplacija. Vklju~eno: organizirana religija in duhovnost d9300 Organizirana religija Sodelovanje pri organiziranih verskih slovesnostih, dejavnostih in dogodkih. 169 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 170 Dejavnosti in sodelovanje MKF d9301 Duhovnost Sodelovanje pri duhovnih dejavnostih ali dogodkih zunaj organizirane religije. d9308 Vera in duhovnost, drugo opredeljeno d9309 Vera in duhovnost, neopredeljeno d940 ^lovekove pravice Uìvanje vseh dràvno in mednarodno priznanih pravic, ki pripadajo ljudem zaradi same ~love{kosti, npr. ~lovekove pravice, ki jih priznava Deklaracija Zdruènih narodov o ~lovekovih pravicah (1948) in Standardna pravila Zdruènih narodov za izena~enje mònosti invalidov (1993); pravica do samoodlo~be ali avtonomije; pravica do nadzora nad lastno usodo. Izklju~eno: politi~no ìvljenje in dràvljanstvo (d950) d950 Politi~no ìvljenje in dràvljanstvo Sodelovanje v drùbenem, politi~nem ali vladnem ìvljenju dràvljana, posedovanje zakonitega statusa dràvljana in uìvanje pravic, varstva, privilegijev in dol`nosti, povezanih s to vlogo, npr. volilna pravica in pravica do politi~ne kandidature, do ustanavljanja politi~nih zdruènj; uìvanje pravic in svobo{~in povezanih z dràvljanstvom (npr. svoboda govora, druènja, vere, varstvo pred neutemeljenimi preiskavami in aretacijami, pravica do pravnega zastopnika, sodnega procesa in druge zakonske pravice in varstvo proti diskriminaciji); pravni poloàj dràvljana. Izklju~eno: ~lovekove pravice (d940) d998 Skupnost, drùbeno in dràvljansko ìvljenje, drugo opredeljeno d999 Skupnost, drùbeno in dràvljansko ìvljenje, neopredeljeno 170 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 171 MKF Okoljski dejavniki OKOLJSKI DEJAVNIKI Definicija: Okoljski dejavniki so fizi~no in drùbeno okolje, v katerem ìvijo posamezniki, ter njegova stali{~a. Kodiranje okoljskih dejavnikov Okoljski dejavniki spadajo med spremljajo~e dejavnike v klasifikaciji. Te dejavnike moramo upo{tevati pri vsaki komponenti funkcioniranja in jih ustrezno kodirati (glej Prilogo 2). Okoljske dejavnike moramo kodirati s stali{~a osebe, katere poloàj opisujemo. Npr. pogreznjen robnik brez razbrazdanega tlakovanja je olaj{evalni dejavnik za uporabnika invalidskega vozi~ka, za osebo z izgubo vida pa predstavlja oviro. Prvi opisovalec kaè, koliko je dolo~en dejavnik olaj{evalen ali pa predstavlja oviro. Je ve~ razlogov, zakaj in koliko je dejavnik lahko olaj{evalen ali pa predstavlja oviro. Pri olaj{evalnih dejavnikih naj ocenjevalec upo{teva vpra{anja, kot so dostopnost in zanesljivost oziroma spremenljivost dostopa, kakovost dostopa in tako dalje. Pri oteèvalcih je morda pomembno, kako pogosto dejavnik ovira posameznika, ali je ovira velika ali majhna, se ji da izogniti ali ne. Upo{tevati moramo tudi, da okoljski dejavnik lahko predstavlja oviro zaradi svoje prisotnosti (npr. negativen odnos do oseb z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi) ali svoje odsotnosti (npr. potrebne storitve ni na voljo). U~inki okolja na ìvljenje oseb z zdravstvenimi stanji so raznoliki in kompleksni. Upamo, da bodo raziskave v prihodnosti omogo~ale bolj{e razumevanje tega podro~ja in pokazale uporabnost drugega opisovalca za dejavnike okolja. V nekaterih primerih je skupina razli~nih dejavnikov okolja povzeta z enim samim izrazom, npr. rev{~ina, razvoj, podeèlsko ali mestno okolje ali drùbeni kapital. Klasifikacija teh krovnih izrazov ne vsebuje. Ocenjevalec naj lo~i dejavnike in jih posamezno kodira. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi ugotovile, ali so skupine dejavnikov okolja, ki sestavljajo krovne pojme, jasne in dosledne. Prvi opisovalec Sledita pozitivna in negativna lestvica, ki ozna~ujeta, koliko je dejavnik okolja olaj{evalen ali pa oteèvalen (predstavlja oviro). Pika ozna~uje oviro in znak + ozna~uje olaj{evalni dejavnik: 171 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 172 Okoljski dejavniki MKF xxx.0 NI oteèvalca (ovire) (ne obstaja odsoten, zanemarljiv, …) 0-4 % xxx.1 MAJHEN oteèvalec (ovira) (lahek, blag, …) 5-24 % xxx.2 ZMEREN oteèvalec (ovira) (srednji, znaten, …) 25-49 % xxx.3 VELIK oteèvalec (ovira) (resen, teèk, hud, …) 50-95 % xxx.4 POPOLEN oteèvalec (ovira) (v celoti, ….) 96-100 % xxx+0 NI olaj{evalca (ne obstaja, odsoten, zanemarljiv, …) 0-4 % xxx+1 MAJHEN olaj{evalec (lahek, blag, …) 5-24 % xxx+2 ZMEREN olaj{evalec (srednji, znaten…) 25-49 % xxx+3 BISTVEN olaj{evalec (izrazit, resen, …) 50-95 % xxx+4 POPOLN olaj{evalec (v celoti….) 96-100 % xxx.8 neopredeljen oteèvalec (ovira) xxx+8 neopredeljen olaj{evalec xxx. 9 neuporabljivo Za primere, ko so na voljo umerjeni instrumenti za ocenjevanje ali drugi standardi za ugotavljanje oteèvalcev (ovir) ali olaj{evalcev v okolju. Na primer, kadar ugotovimo stanje »ni oteèvalca« ali »popoln oteèvalec«, je mòno odstopanje do 5 %. »Zmeren oteèvalec (ovira)« je obi~ajno na sredini stopenjske lestvice. Odstotke je potrebno umeriti za vsako podro~je posebej, kot percentile, glede na standarde, ugotovljene za dano populacijo. Da bi to kvantifikacijsko lestvico lahko uporabljali univerzalno, bo treba z raziskovalnim delom razviti postopke ocenjevanja. Drugi opisovalec: {e ni izdelan 172 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 173 MKF Okoljski dejavniki 1. poglavje Izdelki in tehnologija Poglavje govori o naravnih ali umetno narejenih izdelkih ali sistemih izdelkov, opremi in tehniki v posameznikovem neposrednem okolju, ki se nabirajo, ustvarjajo, proizvajajo ali izdelujejo. Standard ISO 9999 definira rehabilitacijski pripomo~ek kot “izdelek, instrument, oprema ali tehni~ni sistem, ki ga uporablja inlalid in je posebej izdelan ali splo{no dostopen in prepre~uje, nadome{~a, nadzira, olaj{uje ali nevtralizira” zmanj{ano zmònost/invalidnost. Vsak izdelek ali tehnologija je lahko podporna. (Glej ISO 9999: Tehni~ni pripomo~ki za invalide – Klasifikacija (druga izdaja); ISO/TC 173/SC2; ISO/DIS 9999 (rev.).). V pri~ujo~i klasifikaciji okoljskih dejavnikov so podporni izdelki in tehnologija definirani òje, kot izdelek, instrument, oprema in tehnika, prirejeni ali posebej izdelani in omogo~ajo bolj{e funkcioniranje invalida. e110 Izdelki ali snovi za zauìtje Naraven ali umetno narejen predmet ali snov, ki se nabere, predela ali izdela za zauìtje. Vklju~eno: hrana, pija~a in zdravila e1100 Hrana Naraven ali umetno narejen predmet ali snov, ki se nabere, predela ali izdela za zauìtje, npr. surova, predelana ali pripravljena hrana in teko~ine razli~nih gostot, zeli{~a in rudnine (vitamini in drugi dodatki). e1101 Zdravila Naraven ali umetno narejen predmet ali snov, ki se nabere, predela ali izdela v zdravilne namene, npr. alopati~na in naturopati~na zdravila. e1108 Izdelki ali snovi za zauìtje, drugo opredeljeno e1109 Izdelki ali snovi za zauìtje, neopredeljeno e115 Izdelki in tehnologija za vsakodnevno osebno rabo Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo v vsakodnevnih dejavnostih, vklju~no s prirejenimi ali posebej izdelanimi in name{~enimi v, na ali blizu uporabnika. Vklju~eno: splo{ni in podporni izdelki in tehnologija za osebno rabo 173 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 174 Okoljski dejavniki MKF e1150 Splo{ni izdelki in tehnologija za vsakodnevno osebno rabo Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo v vsakodnevnih dejavnostih in niso posebej prirejeni ali izdelani, npr. obleka, blago, pohi{tvo, aparati, izdelki za ~i{~enje in orodje. e1151 Podporni izdelki in tehnologija za vsakodnevno osebno rabo Prirejeni ali posebej izdelani oprema, izdelki in tehnologija, ki pomagajo osebam pri vsakodnevnem ìvljenju, npr. proteze in ortoze, nevralne proteze (npr. naprave s funkcional-no simulacijo, ki nadzirajo ~revo, mehur, dihanje in sr~ni utrip) in kontrolne enote, ki posamezniku nudijo nadzor nad prostorom (opti~ni ~italniki, sistemi na daljinsko upravljanje, kontrolni sistemi, ki delujejo na glas in ~asovna stikala). e1158 Izdelki in tehnologija za vsakodnevno osebno rabo, drugo opredeljeno e1159 Izdelki in tehnologija za vsakodnevno osebno rabo, neopredeljeno e120 Izdelki in tehnologija za osebno gibanje in transport v prostoru in na prostem Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo za gibanje v prostoru in na prostem, vklju~no s prirejenimi in posebej izdelanimi ter name{~enimi v, na ali blizu uporabnika. Vklju~eno: splo{ni in podporni izdelki in tehnologija za gibanje in transport v prostoru in na prostem e1200 Splo{ni izdelki in tehnologija za osebno gibanje in transport v prostoru in na prostem Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo za gibanje v prostoru in na prostem in niso posebej prirejeni ali izdelani, npr. motorizirana in nemotorizirana vozila za transport oseb po kopnem, vodi in zraku (npr. avtobusi, avtomobili, kombiji, druga motorizirana ali vprèna vozila). e1201 Podporni izdelki in tehnologija za osebno gibanje in transport v prostoru in na prostem Prirejeni ali posebej izdelani oprema, izdelki in tehnologija, ki pomagajo pri gibanju v prostoru ali na prostem, npr. pripomo~ki za hojo, posebna vozila, prirejena vozila, invalidski vozi~ki, skuterji in pripomo~ki za preme{~anje. 174 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 175 MKF Okoljski dejavniki e1208 Izdelki in tehnologija za osebno gibanje in transport v prostoru in na prostem, drugo opredeljeno e1209 Izdelki in tehnologija za osebno gibanje in transport v prostoru in na prostem, neopredeljeno e125 Izdelki in tehnologija za sporazumevanje Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo za po{iljanje in sprejemanje informacij, vklju~no s prirejenimi ali posebej izdelanimi ter name{~enimi v, na ali blizu uporabnika. Vklju~eno: splo{ni in podporni izdelki in tehnologija za sporazumevanje e1250 Splo{ni izdelki in tehnologija za sporazumevanje Oprema, izdelki in tehnika, ki se uporabljajo za po{iljanje in sprejemanje informacij in niso posebej prirejeni ali izdelani, npr. opti~ne ali slu{ne naprave, avdio sprejemniki in kasetofoni, televizija in video oprema, telefoni, sistemi za prenos zvoka in komunikacijske naprave. e1251 Podporni izdelki in tehnologija za sporazumevanje Prirejeni ali posebej izdelani oprema, izdelki in tehnologija za pomo~ pri po{iljanju ali sprejemanju informacij, npr. specialni pripomo~ki za vid, elektro-opti~ni pripomo~ki, specialni pripomo~ki za pisanje in risanje, signalni sistemi in specialna ra~unalni{ka programska in strojna oprema, u{esni vsadki, slu{ni aparati, aparati za urjenje sluha, glasovne proteze, table za sporazumevanje, o~ala in kontaktne le~e. e1258 Izdelki in tehnologija za sporazumevanje, drugo opredeljeno e1259 Izdelki in tehnologija za sporazumevanje, neopredeljeno e130 Izdelki in tehnologija za izobraèvanje Oprema, izdelki, postopki, metode in tehnologija, ki se uporabljajo za pridobivanje znanja, strokovnega znanja ali ve{~ine, vklju~no s prirejenimi ali posebej izdelanimi. Vklju~eno: splo{ni in podporni izdelki in tehnologija za izobraèvanje 175 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 176 Okoljski dejavniki MKF e1300 Splo{ni izdelki in tehnologija za izobraèvanje Oprema, izdelki, postopki, metode in tehnologija, ki se uporabljajo za pridobivanje znanja, strokovnega znanja ali ve{~in na vseh ravneh in niso posebej prirejeni ali izdelani, npr. knjige, priro~niki, izobraèvalne igra~e, programska in strojna oprema za osebne ra~unalnike. e1301 Podporni izdelki in tehnologija za izobraèvanje Prirejeni ali posebej izdelani oprema, izdelki, postopki, metode in tehnologija, ki se uporabljajo za pridobivanje znanja, strokovnega znanja ali ve{~in, npr. specialna ra~unalni{ka tehnologija. e1308 Izdelki in tehnologija za izobraèvanje, drugo opredeljeno e1309 Izdelki in tehnologija za izobraèvanje, neopredeljeno e135 Izdelki in tehnologija za zaposlovanje Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo v zaposlovanju in olaj{ujejo delo. Vklju~eno: splo{ni in podporni izdelki in tehnologija za zaposlovanje e1350 Splo{ni izdelki in tehnologija za zaposlovanje Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo v zaposlovanju za olaj{anje dela in niso posebej prirejeni ali izdelani, npr. orodje, stroji in pisarni{ka oprema. e1351 Podporni izdelki in tehnologija za zaposlovanje Posebej prirejeni ali izdelani oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo pri zaposlovanju za olaj{anje dela, npr. nastavljive mize in predalniki; pisarni{ka vrata na daljinsko upravljanje; ra~unalni{ka strojna in programska oprema, dodatki in kontrolne enote za làje opravljanje delovanih nalog in obvladovanje posameznikovega okolja (npr. opti~ni ~italniki, sistemi na daljinsko upravljanje, sistemi za razpoznavo govora in stikala s ~asovnim zamikom). e1358 Izdelki in tehnologija za zaposlovanje, drugo opredeljeno e1359 Izdelki in tehnologija za zaposlovanje, neopredeljeno 176 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 177 MKF Okoljski dejavniki e140 Izdelki in tehnologija za kulturo, rekreacijo in {port Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo za izvajanje in obogatitev kulturnih, rekreacijskih in {portnih dejavnosti, vklju~no s posebej prirejenimi ali izdelanimi. Vklju~eno: splo{ni in rehabilitacijski izdelki za kulturo, rekreacijo in {port e1400 Splo{ni izdelki in tehnologija za kulturo, rekreacijo in {port Oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo za izvajanje in obogatitev kulturnih, rekreacijskih ali {portnih dogodkov in niso posebej prirejeni ali izdelani, npr. igra~e, smu~i, teni{ke ògice in glasbila. e1401 Podporni izdelki in tehnologija za kulturo, rekreacijo in {port Posebej prirejeni ali izdelani oprema, izdelki in tehnologija, ki se uporabljajo za izvajanje ali obogatitev kulturnih, rekreacijskih in {portnih dejavnosti, npr. prirejeni gibalni pripomo~ki za {port, prilagoditve za glasbene ali druge umetni{ke dejavnosti. e1408 Izdelki in tehnologija za kulturo, rekreacijo in {port, drugo opredeljeno e1409 Izdelki in tehnologija za kulturo, rekreacijo in {port, neopredeljeno e145 Izdelki in tehnologija za versko in duhovno dejavnost Unikatni ali masovno izdelani izdelki in tehnologija, ki imajo ali privzamejo simboli~en pomen pri verskih ali duhovnih dejavnostih, vklju~no s posebej prirejenimi ali izdelanimi. Vklju~eno: splo{ni in podporni izdelki in tehnologija za verske in duhovne dejavnosti e1450 Splo{ni izdelki in tehnologija za versko in duhovno dejavnost Unikatni ali masovno izdelani izdelki in tehnologija, ki imajo ali privzamejo simboli~en pomen v okviru verskih ali duhovnih dejavnosti in niso posebej prirejeni ali izdelani, npr. duhovne hi{e, mlaji, naglavna pokrivala, maske, razpela, menore in molilne preproge. 177 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 178 Okoljski dejavniki MKF e1451 Podporni izdelki in tehnologija za versko in duhovno dejavnost Posebej prirejeni ali izdelani izdelki in tehnologija, ki imajo ali privzamejo simboli~en pomen v okviru verskih ali duhovnih dejavnosti, npr. verske knjige v Braillovi pisavi, tarot karte v Braillovi pisavi in posebna za{~ita za kolesa na invalidskem vozi~ku za vstop v tempelj. e1458 Izdelki in tehnologija za versko in duhovno dejavnost, drugo opredeljeno e1459 Izdelki in tehnologija za versko in duhovno dejavnost, neopredeljeno e150 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo javnih zgradb Izdelki in tehnologija, ki sestavljajo posameznikovo zunanje in notranje grajeno okolje, na~rtovano in zgrajeno za javno rabo, vklju~no s prirejenim in posebej na~rtovanim okoljem. Vklju~eno: izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo vhodov in izhodov, prostorov in njihovih zmogljivosti ter poti e1500 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo vhodov in izhodov v javnih zgradbah Izdelki in tehnologija vhodov in izhodov v grajenem okolju, ki je na~rtovano in zgrajeno za javno rabo, npr. na~rtovanje in gradnja vhodov in izhodov v javnih zgradbah, vklju~no z delovnimi mesti, javnimi zgradbami, prenosnimi in nepremi~nimi klan~inami, avtomatskimi vrati, vzvodnimi vratni-mi kljukami in ravnimi pragovi. e1501 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo dostopnih prostorov in njihovih zmogljivost v javnih zgradbah Izdelki in tehnologija notranjih prostorov in njihovih zmogljivosti v na~rtovanju in gradnji javnih zgradb, npr. kopalnice, telefoni, avdio zanke, dvigala, teko~e stopnice, termostati (za uravnavanje temperature) in dostopni sedeì v dvoranah ali na stadionih. 178 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 179 MKF Okoljski dejavniki e1502 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo poti, usmerjanje in ozna~evanje lokacij v javnih zgradbah Izdelki in tehnologija pri na~rtovanju in gradnji notranjosti in okolice javnih zgradb, ki pomagajo ljudem pri iskanju poti v zgradbi in v neposredni okolici in pri iskanju prostorov, v katere so namenjeni, npr. oznake, v Braillovi ali navadni pisavi, velikost hodnikov, talne povr{ine, dostopni kioski in druge oblike kaìpotov. e1508 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo javnih zgradb, drugo opredeljeno e1509 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo javnih zgradb, neopredeljeno e155 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo zasebnih zgradb Izdelki in tehnologija, ki sestavljajo posameznikovo notranje in zunanje grajeno okolje, ki je na~rtovano in zgrajeno za zasebno rabo, vklju~no s prirejenim in posebej na~rtovanim okoljem. Vklju~eno: izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo vhodov in izhodov, prostorov in njihovih zmogljivosti ter poti e1550 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo vhodov in izhodov v zasebnih zgradbah Izdelki in tehnologija za vhode in izhode v grajenem okolju, ki je na~rtovano in zgrajeno za zasebno rabo, npr. vhodi in izhodi v zasebnih domovih, prenosne in nepremi~ne klan~ine, avtomatska vrata, vzvodne vratne kljuke in ravni pragovi. e1551 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo dostopnih prostorov v zasebnih zgradbah Izdelki in tehnologija za na~rtovanje in gradnjo notranjih prostorov v zasebnih zgradbah, npr. kopalnica, telefon, avdio zanke, kuhinjske omarice, gospodinjski aparati in elektronske nadzorne enote v zasebnih domovih. 179 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 180 Okoljski dejavniki MKF e1552 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo poti, usmerjanje in ozna~evanje lokacij v zasebnih zgradbah Notranji in zunanji izdelki in tehnologija v na~rtovanju in gradnji poti, za zasebno rabo, ki pomagajo ljudem pri iskanju poti v zgradbi in v njeni neposredni okolici in pri iskanju prostorov, v katere so namenjeni, npr. oznake v Braillovi ali navadni pisavi, velikost hodnikov in talne povr{ine. e1558 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo zasebnih zgradb, drugo opredeljeno e1559 Izdelki in tehnologija za oblikovanje, na~rtovanje in gradnjo zasebnih zgradb, neopredeljeno e160 Izdelki in tehnologija za prostorski razvoj Izdelki in tehnologija krajinskih obmo~ij, ki vplivajo na posameznikovo zunanje okolje s politiko namenske rabe prostora, z oblikovanjem, na~rtovanjem in razvijanjem prostora, vklju~no s prirejenim ali posebej na~rtovanim prostorom. Vklju~eno: izdelki in tehnologija krajinskih obmo~ij, ki so organizirana na podlagi politike za namensko rabo prostora, npr. podeèlska obmo~ja, predmestna obmo~ja, mestna obmo~ja, parki, za{~itena obmo~ja in naravni rezervati e1600 Izdelki in tehnologija za prostorski razvoj podeèlskega obmo~ja Izdelki in tehnologija v podeèlskih krajinskih obmo~jih, ki vplivajo na posameznikovo zunanje okolje s politiko namenske rabe podeèlskega prostora, z oblikovanjem, na~rtovanjem in razvojem prostora, npr. kmetijske povr{ine, poti in kaìpoti. e1601 Izdelki in tehnologija za prostorski razvoj predmestja Izdelki in tehnologija v predmestnih obmo~jih, ki vplivajo na posameznikovo zunanje okolje s politiko namenske rabe predmestnega prostora, z oblikovanjem, na~rtovanjem in razvojem prostora, npr. poglobljeni robniki, poti, kaìpoti in uli~na osvetlitev. e1602 Izdelki in tehnologija za prostorski razvoj mestnih obmo~ij Izdelki in tehnologija v mestnih obmo~jih, ki vplivajo na posameznikovo zunanje okolje s politiko namenske rabe mestnega prostora, z oblikovanjem, na~rtovanjem in razvojem prostora, npr. poglobljeni robniki, klan~ine, kaìpoti in uli~na osvetlitev. 180 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 181 MKF Okoljski dejavniki e1603 Izdelki in tehnologija parkov, za{~itenih obmo~ij in naravnih rezervatov Izdelki in tehnologija v obmo~jih, ki sestavljajo parke, za{~itena obmo~ja in naravne rezervate in vplivajo na posameznikovo zunanje okolje s politiko namenske rabe prostora, z oblikovanjem, na~rtovanjem in razvojem prostora, npr. kaìpoti v parkih in poti v naravnih rezervatih. e1608 Izdelki in tehnologija za prostorski razvoj, drugo opredeljeno e1609 Izdelki in tehnologija za prostorski razvoj, neopredeljeno e165 Premoènje Produkti in predmeti ekonomske menjave, npr. denar, blago, nepremi~nine in druge vredne stvari, ki so v lasti posameznika ali pa ima ta pravico do njihove uporabe. Vklju~eno: materialni in nematerialni izdelki in blago, finan~no premoènje e1650 Finan~no premoènje Produkti, npr. denar in drugi finan~ni instrumenti, ki se uporabljajo kot menjalno sredstvo za delo, proizvodna sredstva in storitve. e1651 Materialno premoènje Produkti ali predmeti, npr. hi{a ali zemlja, obla~ila, hrana in tehni~ni izdelki, ki se uporabljajo kot menjalno sredstvo za delo, proizvodna sredstva in storitve. e1652 Nematerialno premoènje Produkti, npr. intelektualna lastnina, znanje in ve{~ine, ki se uporabljajo kot menjalno sredstvo za delo, proizvodna sredstva in storitve. e1658 Premoènje, drugo opredeljeno e1659 Premoènje, neopredeljeno e198 Izdelki in tehnologija, drugo opredeljeno e199 Izdelki in tehnologija, neopredeljeno 181 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 182 Okoljski dejavniki MKF 2. poglavje Naravno okolje in spremembe okolja, ki jih povzro~a ~lovek Poglavje obsega ìve in neìve elemente naravnega ali fizi~nega okolja, ses-tavine okolja, ki jih je spremenil ~lovek, in zna~ilnosti ~love{ke populacije v tem okolju e210 Fizi~na geografija Zna~ilnosti kopnega in vodovij. Vklju~eno: geografske zna~ilnosti, vklju~ene v orografijo (relief, kakovost in razsènost kopnega in njegovih oblik, vklju~no z vi{ino) in hidrografijo (vodovja, npr. jezera, reke, morje) e2100 Kopno Zna~ilnosti oblik kopnega, npr. gore, gri~i, doline in plan-ote. e2101 Vodovja Zna~ilnosti vodovja, npr. jezer, jezov, rek in potokov. e1208 Fizi~na geografija, drugo opredeljeno e1209 Fizi~na geografija, neopredeljeno e215 Prebivalstvo Skupine ljudi, ki ìvijo v danem okolju in imajo skupen vzorec prilagoditve na okolje. Vklju~eno: demografske spremembe; gostota prebivalstva e2150 Demografske spremembe Spremembe v skupinah ljudi, npr. sestava ali spreminjanje {tevila posameznikov na dolo~enem obmo~ju zaradi rojstev, smrti, staranja prebivalstva in preseljevanja. e2151 Gostota prebivalstva [tevilo ljudi na enoto ozemlja, vklju~no z zna~ilnostmi, npr. velika ali majhna gostota naseljenosti. e2158 Prebivalstvo, drugo opredeljeno e2159 Prebivalstvo, neopredeljeno 182 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 183 MKF Okoljski dejavniki e220 @ivalstvo in rastlinstvo @ivali in rastline. Izklju~eno: hi{ne ìvali (e350); prebivalstvo (e215) e2200 Rastline Razli~ni fotosintetski, evkariontski, ve~celi~ni organizmi iz kraljestva rastlin, ki proizvajajo potomce, imajo kloroplaste, celulozne celi~ne stene in se ne premikajo, npr. drevesa, cvetlice, grmovja in plezavke. e2201 @ivali Ve~celi~ni organizmi iz kraljestva ìvali, ki se od rastlin razlikujejo v dolo~enih zna~ilnostih, npr. sposobnost premikanja, presnova brez fotosinteze, izrazito odzivanje na dràljaje, omejena rast in stalna telesna zgradba, npr. divje ali doma~e ìvali, plazilci, ptice, ribe in sesalci. Izklju~eno: premoènje (e165); hi{ne ìvali (e350) e2208 @ivalstvo in rastlinstvo, drugo opredeljeno e2209 @ivalstvo in rastlinstvo, neopredeljeno e225 Podnebje Meteorolo{ke zna~ilnosti in dogodki, npr. vreme. Vklju~eno: temperatura, vlaga, zra~ni tlak, padavine, veter in menjavanje letnih ~asov e2250 Temperatura Stopnja vro~ine ali mraza, npr. visoka ali nizka temperatura, normalna ali ekstremna temperatura. e2251 Vlaga Raven vlage v ozra~ju, npr. velik ali majhen odstotek vlànosti. e2252 Zra~ni tlak Tlak zraka, npr. tlak, ki je odvisen od nadmorske vi{ine ali meteorolo{kih razmer. e2253 Padavine Padavine, npr. dè, rosa, sneg, sodra in to~a. 183 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 184 Okoljski dejavniki MKF e2254 Veter Hitro ali po~asno naravno gibanje zraka, npr. rahel veter, mrzel veter ali sunki vetra. e2255 Menjavanje letnih ~asov Naravne, redne in predvidljive menjave letnih ~asov, npr. pomlad, poletje, jesen in zima. e2258 Podnebje, drugo opredeljeno e2259 Podnebje, neopredeljeno e230 Naravni dogodki Geografske in atmosferske spremembe, ki povzro~ajo motnje v posameznikovem fizi~nem okolju in se dogajajo redno ali neredno, npr. potres in slabe ali hude vremenske razmere, npr. tornado, hurikan, poplava, gozdni poàr in neurje. e235 Dogodki, ki jih povzro~a ~lovek Spremembe in motnje naravnega okolja, ki jih povzro~a ~lovek in lahko povzro~ijo motnje vsakodnevnega ìvljenja ljudi, vklju~no z dogodki ali stanji, povezanimi s spopadi ali vojnami, npr. evakuacija oseb, uni~enje socialne infrastrukture, domov in zemlje, katastrofe in onesnaèvanje zemlje, vode ali zraka (npr. izlitje strupenih snovi). e240 Svetloba Elektromagnetno sevanje, ki omogo~a, da so stvari vidne, tako son~na svetloba kot umetna osvetlitev (npr. sve~e, oljenke ali petrolejke, ogenj in elektrika) in ki nudi uporabne ali mote~e informacije o okolici. Vklju~eno: intenzivnost svetlobe; kakovost svetlobe; barvni kontrasti e2400 Intenziteta svetlobe Raven ali koli~ina energije, ki jo oddaja naravni vir svetlobe (npr. sonce) ali umetni vir svetlobe. e2401 Kakovost svetlobe Vrsta svetlobe in z njo povezani barvni kontrasti, ki se ustvarijo v vidnem okolju in lahko nudijo uporabne informacije o okolici (npr. vidne informacije o prisotnosti stopnic ali vrat) ali mote~e informacije (npr. preve~ vidnih podob). e2408 Svetloba, drugo opredeljeno 184 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 185 MKF Okoljski dejavniki e2409 Svetloba, neopredeljeno e245 ^asovne spremembe Naravne, redne in predvidljive ~asovne spremembe. Vklju~eno: dan/no~ in lunini ciklusi e2450 Ciklus dneva in no~i Naravno, redno in predvidljivo menjavanje dneva in no~i, npr. dan, no~, zora in tema. e2451 Lunini ciklusi Naravne, redne in predvidljive spremembe poloàja Lune glede na Zemljo. e2458 ^asovne spremembe, drugo opredeljeno e2459 ^asovne spremembe, neopredeljeno e250 Zvok Pojav, ki se ga lahko sli{i ali se sli{i, npr. udarjanje, zvonenje, trkan-je, petje, `vìganje, kri~anje ali bren~anje, s kakr{nokoli jakostjo, zvenom ali tonom, ki lahko nudi uporabne ali mote~e informacije o okolici. Vklju~eno: intenzivnost zvoka; kakovost zvoka e2500 Intenzivnost zvoka Raven ali glasnost slu{nih pojavov, ki jo dolo~a koli~ina ustvarjene energije – visoko raven energije zaznavamo kot glasen zvok in nizko raven energije kot tih zvok. e2501 Kakovost zvoka Narava zvoka, ki jo dolo~a valovna dolìna in vzorec valo-vanja zvoka in jo zaznavamo kot zven ali ton, npr. ostrina ali melodi~nost, in ki lahko nudi uporabne informacije o okolici (npr. pasji lajè proti mijavkanju) ali mote~e informacije (npr. hrup iz ozadja). e2508 Zvok, drugo opredeljeno e2509 Zvok, neopredeljeno 185 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 186 Okoljski dejavniki MKF e255 Vibracija Redno ali neredno gibanje predmeta ali posameznika naprej in nazaj, ki ga povzro~a fizi~na motnja, kot je tresenje, drget, hitri nenadni premiki stvari, zgradb ali oseb, ki jih povzro~ajo majhna ali velika oprema, letala in eksplozije. Izklju~eno: naravni dogodki (e230), npr. vibracija ali tresenje zemlje zaradi potresa e260 Kakovost zraka Zna~ilnosti atmosfere (zunaj zgradb) ali zaprtih zra~nih prostorov (v zgradbah), ki lahko nudijo uporabne ali mote~e informacije o okolici. Vklju~eno: kakovost zraka v prostoru in na prostem e2600 Kakovost zraka v prostoru Narava zraka v zgradbah ali zaprtih prostorih, ki jo dolo~ajo vonj, dim, vlànost, nadzorovana kakovost zraka (sistem hlajenja in zra~enja) ali nenadzorovana kakovost zraka in lahko nudi koristne informacije o okolici (npr. vonj uhajajo~ega plina) ali mote~e informacije (npr. pretiran vonj po parfumu). e2601 Kakovost zraka na prostem Narava zraka zunaj zgradb ali zaprtih prostorov, ki jo dolo~ajo vonj, dim, vlànost, raven ozona in druge lastnosti atmosfere in lahko nudi koristne informacije o okolici (npr. vonj po dèju) ali mote~e informacije (npr. vonj po strupenih snoveh). e2608 Kakovost zraka, drugo opredeljeno e2609 Kakovost zraka, neopredeljeno e298 Naravno okolje in spremembe okolja, ki jih povzro~a ~lovek, drugo opredeljeno e299 Naravno okolje in spremembe okolja, ki jih povzro~a ~lovek, neopredeljeno 186 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 187 MKF Okoljski dejavniki 3. poglavje Podpora in odnosi Poglavje govori o osebah ali ìvalih, ki nudijo prakti~no fizi~no ali ~ustveno oporo, hranjenje, za{~ito, pomo~ in oblikovanje odnosov z drugimi osebami, doma, na delu, v {oli ali pri igri ali v drugih vidikih vsakodnevnih dejavnosti. Poglavje ne obsega stali{~ osebe ali oseb, ki nudijo podporo. Okoljski dejavnik, ki ga opisuje poglavje, ni oseba ali ìval, temve~ koli~ina fizi~ne in ~ustvene opore, ki jo ta oseba ali ìval nudi. e310 Òja druìna Posamezniki, ki so povezani z rojstvom, poroko ali drugim odnosom in jih kultura priznava kot òjo druìno, npr. zakonca, partner-ja, star{i, sorojenci, otroci, rejniki, posvojitelji, in stari star{i Izklju~eno: {ir{a druìna (e315); negovalci in osebni pomo~niki (e340) e315 [ir{a druìna Posamezniki, ki so povezani preko druìne ali poroke ali drugih odnosov in jih kultura priznava kot {ir{o druìno, npr. tete, strici, ne~aki in ne~akinje. Izklju~eno: òja druìna (e310) e320 Prijatelji Posamezniki, ki tesno in stalno sodelujejo v odnosih, ki jih odliku-jeta zaupanje in medsebojna podpora. e325 Znanci, vrstniki, sodelavci, sosedje in ~lani drùbene skupnosti Posamezniki, ki se poznajo kot znanci, vrstniki, sodelavci, sosedje in ~lani drùbene skupnosti, na delu, v {oli, na rekreaciji ali v drugih vidikih ìvljenja in ki imajo skupne demografske lastnosti, npr. starost, spol, vero ali narodnost ali pa jih zanimajo skupni interesi. Izklju~eno: zdruènja in organizacije (e5550) e330 Osebe na vplivnih poloàjih Posamezniki, ki nosijo odgovornost za sprejemanje odlo~itev za druge in imajo socialno dolo~en vpliv ali mo~, ki temelji na njihovih socialnih, kulturnih ali verskih vlogah v drùbi, npr. u~itelji, delodajalci, verski vodje, poverjeniki, skrbniki in poobla{~enci. 187 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 188 Okoljski dejavniki MKF e335 Osebe na podrejenih poloàjih Osebe, ki v vsakodnevnem ìvljenju doìvljajo vpliv oseb na pomembnih poloàjih pri delu, v {oli ali drugje, npr. u~enci ali {tudenti, delavci in ~lani verske skupnosti. Izklju~eno: òja druìna (e310) e340 Negovalci in osebni pomo~niki Posamezniki, ki nudijo slùbe za podporo posameznikom pri njihovih vsakodnevnih aktivnostih in pri ohranjanju uspe{nosti pri delu, v izobraèvanju ali drugih ìvljenjskih okoli{~inah, ki se financirajo zasebno ali iz javnih sredstev ali pa so prostovoljci, npr. pomo~ za vzdrèvanje doma, osebni pomo~niki, pomo~niki za prevoz, pla~ana pomo~, varu{ka in drugi primarni negovalci. Izklju~eno: òja druìna (e310); {ir{a druìna (e315); prijatelji (e320); splo{ne slùbe za socialno pomo~ (e5750); zdravstveni strokovnjaki (e355) e345 Neznanci Posamezniki, ki niso poznani in niso v sorodstvu ali {e niso oblikovali odnosa ali ustanovili zdruènja, npr. osebe, ki jih posameznik ne pozna in ki z njim delijo ìvljenjske okoli{~ine, npr. nadomestni u~itelji, sodelavci ali negovalci. e350 Udoma~ene ìvali @ivali, ki nudijo fizi~no, ~ustveno ali psiholo{ko oporo, npr. hi{ni ljubljen~ki (psi, ma~ke, pti~i, ribe itd.) in ìvali za pomo~ pri gibanju in transportu. Izklju~eno: ìvali (e2201); premoènje (e165) e355 Zdravstveni strokovnjaki Vsi ponudniki storitev, ki delajo v zdravstvenem sistemu, npr. zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, avdiologi, ortotiki in protetiki, zdravstveni socialni delavci in drugi ponudniki tovrstnih storitev. Izklju~eno: nezdravstveni strokovnjaki (e360) e360 Nezdravstveni strokovnjaki Vsi ponudniki storitev, ki delajo zunaj zdravstvenega sistema, vendar ponujajo slùbe, ki so povezane z zdravjem, npr. socialni delavci, u~itelji, arhitekti ali oblikovalci. Izklju~eno: zdravstveni strokovnjaki (e355) e398 Podpora in odnosi, drugo opredeljeno 188 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 189 MKF Okoljski dejavniki e399 Podpora in odnosi, neopredeljeno 189 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 190 Okoljski dejavniki MKF 4. poglavje Stali{~a Poglavje obsega stali{~a, ki so opazne posledice obi~ajev, navad, ideologij, vrednot, norm, prepri~anj in verskih prepri~anj. Ta stali{~a vplivajo na ravnanje posameznika in na socialno ìvljenje na vseh ravneh, od medsebojnih odnosov in zdruènj do politi~nih, ekonomskih in pravnih struktur; npr. indi-vidualna ali drùbena stali{~a o posameznikovi zanesljivosti in ~love{ki vrednosti, ki lahko motivirajo pozitivna, ~astna dejanja ali pa negativna in diskriminacijska dejanja (npr. stigmatiziranje, stereotipiziranje in margina-lizacija ali zanemarjanje posameznika). Klasificirana so stali{~a drugih oseb in ne stali{~a posameznika, ~igar situacijo opisujemo. Posamezna stali{~a so razvr{~ena glede na vrste odnosov, ki jih navaja 3. poglavje. Vrednote in prepri~anja niso kodirana lo~eno, ker se {tejejo za gonilne sile v ozadju stali{~. e410 Individualna stali{~a ~lanov òje druìne Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja òjih druìnskih ~lanov o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e415 Individualna stali{~a ~lanov {ir{e druìne Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja ~lanov {ir{e o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e420 Individualna stali{~a prijateljev Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja prijateljev o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e425 Individualna stali{~a znancev, vrstnikov, sodelavcev, sosedov in ~lanov drùbene skupnosti Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja znancev, vrstnikov, sodelavcev, sosedov in ~lanov drùbene skupnosti o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e430 Individualna stali{~a oseb na vplivnih poloàjih Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja oseb na vplivnih poloàjih o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. 190 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 191 MKF Okoljski dejavniki e435 Individualna stali{~a oseb na podrejenih poloàjih Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja oseb na podrejenih poloàjih o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e440 Individualna stali{~a negovalcev in osebnih pomo~nikov Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja negovalcev in osebnih pomo~nikov o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e445 Individualna stali{~a neznancev Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja neznancev o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e450 Individualna stali{~a zdravstvenih strokovnjakov Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja zdravstvenih strokovnjakov o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e455 Individualna stali{~a nezdravstvenih strokovnjakov Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja strokovnjakov z zdravjem povezanih in drugih podro~jih, o posamezniku ali o drugih zadevah (npr. socialnih, politi~nih ali ekonomskih vpra{anjih), ki vplivajo na posameznikovo vedenje in dejanja. e460 Drùbena stali{~a Splo{na ali specifi~na mnenja in prepri~anja oseb dolo~ene kulture, drùbe, subkulture ali druge drùbene skupine o drugih posameznikih ali socialnih, politi~nih in ekonomskih vpra{anjih, ki vplivajo na skupinsko ali individualno vedenje in dejanja. e465 Drùbene norme, obi~aji in ideologije Obi~aji, navade, pravila in abstraktni sistemi vrednot in normativnih prepri~anj (npr. ideologije, normativni pogledi na svet in moralna filozofija), ki nastanejo v drùbenem kontekstu in ki vplivajo na drùbene in individualne navade in vedenja ali jih ustvarjajo, npr. drùbene norme o morali, bontonu in verskem vedenju; verske doktrine in verske norme ter obi~aji; norme o obredih ali drùbenih shodih. e498 Stali{~a, drugo opredeljeno e499 Stali{~a, neopredeljeno 191 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 192 Okoljski dejavniki MKF 5. poglavje Slùbe, sistemi in politika Poglavje govori o: 1. slùbah, ki zagotavljajo koristi, strukturirane programe in operacije v razli~nih drùbenih sektorjih z namenom zadovoljevanja posameznikovih potreb (vklju~no s posamezniki, ki zagotavljajo storitve teh slùb). Slùbe so lahko javne, zasebne ali prostovoljne in jih lahko ustanovijo posamezniki, zdruènja, organizacije, uradi ali vlade na lokalni, ob~inski, regionalni, dràvni ali mednarodni ravni. Dobrine, ki jih slùba ponuja, so lahko splo{ne ali prirejene in posebej izdelane. 2. sistemih, ki so upravni nadzor in organizacijski mehanizmi in jih ustanovijo lokalne, regionalne, dràvne ali mednarodne vlade oziroma drugi poobla{~eni organi oblasti. Sistemi organizirajo in nadzirajo slùbe, ki zagotavljajo koristi, strukturirane programe in operacije v razli~nih drùbenih sektorjih. 3. politiki, ki vklju~uje pravila, predpise, sporazume in standarde, ki jih sprejmejo lokalne, regionalne, dràvne in mednarodne vlade ali drugi poobla{~eni organi oblasti. Politike uravnavajo in urejajo sistem, ki organizira in nadzira slùbe, strukturirane programe in operacije v razli~nih drùbenih sektorjih. e510 Slùbe, sistemi in politika na podro~ju proizvodnje izdelkov za {iroko porabo Slùbe, sistemi in politika, ki urejajo in zagotavljajo proizvodnjo predmetov in izdelkov, ki jih potro{ijo ali uporabijo ljudje. e5100 Slùbe na podro~ju proizvodnje izdelkov za {iroko porabo Slùbe in programi za zbiranje, ustvarjanje, proizvodnjo in izdelavo izdelkov za {iroko porabo, npr. izdelki in tehnika, ki se uporabljajo za gibanje, sporazumevanje, izobraèvanje, transport, zaposlovanje in gospodinjstvo, vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. Izklju~eno: slùbe izobraèvanja in usposabljanja (e5850); komunikacijske slùbe (e5350); 1. poglavje e5101 Sistemi na podro~ju proizvodnje izdelkov za {iroko porabo Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, npr. regionalne, dràvne in mednarodne organizacije, ki dolo~ajo standarde (npr. Mednarodna organizacija za standardizacijo) in potro{ni{ki organi, ki urejajo zbiranje, ustvarjanje, proizvodnjo in izdelavo izdelkov za {iroko porabo. 192 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 193 MKF Okoljski dejavniki e5102 Politika na podro~ju proizvodnje za {iroko porabo Strategije za dolo~anje standardov o zbiranju, ustvarjanju, proizvodnji in izdelavi izdelkov za {iroko porabo, npr. odlo~anje o sprejemu standardov. e5108 Slùbe, sistemi in politika na podro~ju proizvodnje izdelkov za {iroko porabo, drugo opredeljeno e5109 Slùbe, sistemi in politika na podro~ju proizvodnje izdelkov za {iroko porabo, neopredeljeno e515 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih arhitekture in gradnje Slùbe, sistemi in strategije za na~rtovanje in gradnjo javnih in zasebnih zgradb. Izklju~eno: slùbe, sistemi in politika prostorskega na~rtovanja (e520) e5150 Slùbe na podro~jih arhitekture in gradnje Slùbe in programi za na~rtovanje, gradnjo in vzdrèvanje stanovanjskih, komercialnih, industrijskih in javnih zgradb, npr. gradnja hi{, zagotavljanje operativnosti na~el na~rtovanja, gradbenih zakonov, predpisov in standardov, vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. e5151 Sistemi na podro~jih arhitekture in gradnje Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo na~rtovanje, gradnjo in vzdrèvanje stanovanjskih, komercialnih, industrijskih in javnih zgradb, npr. za izvajanje in nadziranje gradbenih zakonov in standardov in standardov protipoàrne varnosti in splo{ne varnosti. e5152 Politika na podro~jih arhitekture in gradnje Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo na~rtovanje, gradnjo in vzdrèvanje stanovanjskih, komercialnih, industrijskih in javnih zgradb, npr. strategije za gradbene zakone in standarde, ter standarde za protipoàrno varnost. e5158 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih arhitekture in gradnje, drugo opredeljeno e5159 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih arhitekture in gradnje, neopredeljeno 193 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 194 Okoljski dejavniki MKF e520 Slùbe, sistemi in politika na podro~ju prostorskega na~rtovanja Slùbe, sistemi in strategije za na~rtovanje, razvoj in vzdrèvanje javnih povr{in (npr. parki, gozdovi, obale, mo~virja) in zasebnih povr{in na podeèlju, v predmestju in v mestih. Izklju~eno: slùbe, sistemi in politika na podro~jih arhitekture in gradnje (e515) e5200 Slùbe na podro~ju prostorskega na~rtovanja Slùbe in programi za na~rtovanje, ustvarjanje in vzdrèvanje mestnega, predmestnega, podeèlskega, rekreacijskega in naravovarstveno za{~itenega prostora, prostora za shode in komercialnega prostora (npr. trgi) ter transportnih poti za pe{ce in vozila z namensko rabo, vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. Izklju~eno: izdelki za na~rtovanje in gradnjo javnih (e150) in zasebnih (e155) zgradb; izdelki za prostorski razvoj (e160) e5201 Sistemi na podro~ju prostorskega na~rtovanja Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, npr. za izvajanje lokalnih, regionalnih ali dràvnih zakonov na~rtovanja, strategij za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, ki urejajo na~rtovanje, razvoj in vzdrèvanje prostora, vklju~no s podeèljem, predmestjem in mesti, parki, za{~itenimi obmo~ji in naravnimi rezervati. e5202 Politika na podro~ju prostorskega na~rtovanja Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo na~rtovanje, razvoj in vzdrèvanje prostora, vklju~no s podeèljem, predmestjem in mesti, parki, za{~itenimi obmo~ji in naravnimi rezervati, npr. lokalni, regionalni ali dràvni zakoni in predpisi, strategije za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. e5208 Slùbe, sistemi in politika na podro~ju prostorskega na~rtovanja, drugo opredeljeno e5209 Slùbe, sistemi in politika na podro~ju prostorskega na~rtovanja, neopredeljeno e525 Stanovanjske slùbe, sistemi in politika Slùbe, sistemi in strategije za zagotavljanje zato~i{~, bivali{~ ali nastanitev za ljudi. 194 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 195 MKF Okoljski dejavniki e5250 Stanovanjske slùbe Slùbe in programi, ki so usmerjeni v iskanje, zagotavljanje ali vzdrèvanje hi{ ali bivali{~, npr. podjetja za poslovanje z nepremi~ninami, stanovanjske organizacije, zato~i{~a za brezdomce, vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. e5251 Stanovanjski sistemi Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo stanovanja ali zaveti{~a za ljudi, npr. sistemi za izvajanje in nadzor stanovanjske politike. e5252 Stanovanjska politika Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo stanovanja in zato~i{~a za ljudi, npr. zakonodaja in politika za ugotavljanje pogojev za pridobitev stanovanja ali zato~i{~a, politika glede vpletenosti vlade v razvoj in vzdrèvanje stanovanj in strategije za dolo~anje na~ina in prostora za stanovanjski razvoj. e5258 Stanovanjske slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e5259 Stanovanjske slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno e530 Komunalne slùbe, sistemi in politika Slùbe, sistemi in politika na podro~ju javne komunale, npr. preskrba z vodo, gorivom, elektriko, odvaànje smeti, javni prevoz in osnovne storitve. Izklju~eno: slùbe, sistemi in politika civilne za{~ite (e545) e5300 Komunalne slùbe Slùbe in programi, ki preskrbujejo prebivalstvo z osnovnimi energetskimi viri (npr. gorivom in elektriko), odvaànjem smeti, vodo in drugimi osnovnimi storitvami (npr. slùbe za nujna popravila) za stanovanjsko in komer-cialno porabo, vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. e5301 Komunalni sistemi Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo preskrbo s komunalnimi storitvami, npr. komisije za zdravstvo in varnost ter svet potro{nikov. 195 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 196 Okoljski dejavniki MKF e5302 Komunalna politika Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo preskrbo s komunalnimi storitvami, npr. zdravstveni in varnostni standardi, ki urejajo preskrbo z vodo in gorivom, sanitarno ureditev, strategije za druge osnovne slùbe in preskrbo med pomanjkanjem ali naravnimi katastrofami. e5308 Komunalne slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e5309 Komunalne slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno e535 Komunikacijske slùbe, sistemi in politika Slùbe, sistemi in strategije za prenos in izmenjavo informacij. e5350 Komunikacijske slùbe Slùbe in programi, ki so usmerjeni v prenos informacij z razli~nimi metodami, vklju~no s telefoni, faksi, po{to, elektronsko po{to in drugimi ra~unalni{kimi sistemi, npr. telefonske relejne slùbe, teleskriptor, teletekst in ponudniki internetnih storitev, vklju~no s tistimi, ki zagotavaljajo te slùbe. Izklju~eno: slùbe sredstev javnega obve{~anja (e5600) e5351 Komunikacijski sistemi Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, npr. organi oblasti, ki urejajo predpise za telekomunikacije in drugi tovrstni organi, ki urejajo prenos informacij na razli~ne na~ine, vklju~no s telefonom, faksom, po{tnimi uradi, elektronsko po{to in ra~unalni{kimi sistemi. e5352 Komunikacijska politika Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo prenos informacij na razli~ne na~ine, vklju~no s telefonom, faksom, po{tnimi uradi, elektronsko po{to in ra~unalni{kimi sistemi, npr. izpolnjevanje pogojev za dostop do komunikacijskih storitev, pro{nje za pridobitev po{tnega naslova in standardi za zagotavljanje telekomunikacij. e5358 Komunikacijske slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e5359 Komunikacijske slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno e540 Transportne slùbe, sistemi in politika Slùbe, sistemi in politika, ki omogo~ajo gibanje ljudi ali izdelkov ali njihovo premikanje z ene lokacije na drugo. 196 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 197 MKF Okoljski dejavniki e5400 Transportne slùbe Slùbe in programi, usmerjeni v transport oseb ali stvari po cesti, poteh, èleznici, zraku ali vodi z javnim ali zasebnim prevozom, vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. Izklju~eno: izdelki za gibanje in transport (e120) e5401 Transportni sistemi Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo transport predmetov in oseb po cestah, poteh, èleznici, zraku in vodi, npr. sistemi, ki ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za upravljanje vozila, izvajanje in nadzorovanje zdravstvenih in varnostnih standardov za uporabo razli~nih prevoznih sredstev. Izklju~eno: slùbe, sistemi in politika na podro~ju socialne varnosti (e570) e5402 Transportna politika Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo transport predmetov ali oseb po cestah, poteh, èleznici, zraku in vodi, npr. zakoni in strategije za na~rtovanje transporta, strategije za zagotavljanje in dostopnost javnega transporta. e5408 Transportne slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e5409 Transportne slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno e545 Slùbe, sistemi in politika civilne za{~ite Slùbe, sistemi in politika, usmerjeni v za{~ito ljudi in lastnine. Izklju~eno: komunalne slùbe, sistemi in politika (e530) e5450 Slùbe civilne za{~ite Slùbe in programi, ki jih organizirajo drùbene skupnosti in so namenjene varovanju ljudi in lastnine, npr. gasilci, policija, re{evalci in re{ilna vozila, vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. e5451 Sistemi civilne za{~ite Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo varovanje ljudi in lastnine, npr. sistemi, ki zagotavljajo organizacijo gasilcev, policije, re{evalcev in re{evalnih vozil. 197 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 198 Okoljski dejavniki MKF e5452 Politika civilne za{~ite Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo varovanje ljudi in lastnine, npr. strategije, ki urejajo zagotavljanje storitev gasilcev, policije, re{evalcev in re{ilnih vozil. e5458 Slùbe, sistemi in politika civilne za{~ite, drugo opredeljeno e5459 Slùbe, sistemi in politika civilne za{~ite, neopredeljeno e550 Pravne slùbe, sistemi in politika Slùbe, sistemi in politika, ki zadevajo dràvno zakonodajo. e5500 Pravne slùbe Slùbe in programi, ki so usmerjeni v zagotavljanje dràvne oblasti, kot je definirano v zakonu, npr. sodi{~a, razsodi{~a in drugi organi za obravnave in poravnave civilnih sporov in kazenskih procesov, pravno zastopanje, notarske slùbe, posredovanje, arbitraà ter popravne ali kazenske ustanove, vklju~no s tistimi, ki te slùbe opravljajo. e5501 Pravni sistemi Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo pravosodje, npr. sistemi za izvajanje in nadziranje uradnih predpisov (npr. zakoni, predpisi, obi~ajno pravo, versko pravo, mednarodno pravo in konvencije). e5502 Pravna politika Zakonodaja, predpisi in standardi, npr. zakoni, obi~ajno pravo, versko pravo, mednarodno pravo in konvencije, ki urejajo pravosodje. e5508 Pravne slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e5509 Pravne slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno e555 Zdruènja in organizacijske slùbe, sistemi in politika Slùbe, sistemi in politika, ki zadevajo skupine oseb, zdruènih zaradi skupnih, nekomercialnih interesov, pogosto na podlagi ~lanst-va. 198 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 199 MKF Okoljski dejavniki e5550 Zdruènja in organizacijske slùbe Slùbe in programi, ki jih zagotavljajo osebe, ki jih zdruùjejo skupni, nekomercialni interesi. Zagotavljanje storitev teh slùb je lahko povezano s ~lanstvom, npr. zdruènja in organizacije, ki nudijo rekreacijo in slùbe za preìvljanje prostega ~asa, {portne, kulturne in verske slùbe ter slùbe za medsebojno pomo~. e5551 Zdruènja in organizacijski sistemi Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo odnose in aktivnosti oseb, ki se zdruùjejo zaradi skupnih, nekomercialnih interesov, in urejajo ustanavljanje ter vodenje zdruènj in organizacij, npr. organizacije za medsebojno pomo~, organizacije za {port in rekreacijo, kulturna in verska zdruènja in neprofitne organizacije. e5552 Zdruènja in organizacijska politika Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo odnose in aktivnosti oseb, ki se zdruùjejo zaradi skupnih, nekomercialnih interesov, npr. politika, ki ureja ustanavljanje in vodenje zdruènj in organizacij, vklju~no z organizacijami za medsebojno pomo~, organizacijami za {port in rekreacijo, kulturnimi in verskimi zdruènji ter neprofitnimi organizacijami. e5558 Zdruènja in organizacijske slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e5559 Zdruènja in organizacijske slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno e560 Slùbe, sistemi in politika javnega obve{~anja Slùbe, sistemi in politika za zagotavljanje mnoì~nega javnega obve{~anja preko radia, televizije, ~asopisov in interneta. e5600 Slùbe javnega obve{~anja Slùbe in programi, ki so usmerjeni v zagotavljanje mnoì~nega javnega obve{~anja, npr. radio, televizija, slùbe podnaslavljanja, poro~evalske ulùbe, ~asopisi, slùbe s storitvami v Braillovi pisavi in ra~unalni{ka sredstva mnoì~nega obve{~anja (svetovni splet, internet), vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. Izklju~eno: komunikacijske slùbe (e5350) 199 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 200 Okoljski dejavniki MKF e5601 Sistemi javnega obve{~anja Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo zagotavljanje novic in informacij za javnost, npr. standardi, ki urejajo vsebino, distribucijo, {irjenje, dostopnost in metode komunikacije preko radia, televizije, poro~evalcev, ~asopisov in ra~unalni{kih sredstev mnoì~nega obve{~anja (svetovni splet, internet). Vklju~eno: podnaslovitev televizijskih oddaj, ~asopisi in druge publikacije v Braillovi pisavi, oddaja teleteksta po radiu Izklju~eno: komunikacijski sistemi (e5351) e5602 Politika na podro~ju javnega obve{~anja Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo zagotavljanje novic in informacij za javnost, npr. politika glede vsebine, distribucije, {irjenja, dostopa in metod komunikacije preko radia, televizije, poro~evalcev, ~asopisov in ra~unalni{kih sredstev obve{~anja (svetovni splet, internet). Izklju~eno: komunikacijska politika (e5352) e5608 Slùbe, sistemi in politika javnega obve{~anja, drugo opredeljeno e5409 Slùbe, sistemi in politika javnega obve{~anja, neopredeljeno e565 Gospodarske slùbe, sistemi in politika Slùbe, sistemi in politika, ki zadevajo celoten sistem proizvodnje, distribucije, potro{nje in uporabe izdelkov in storitev. Izklju~eno: slùbe, sistemi in politika socialne varnosti (e570) e5650 Gospodarske slùbe Slùbe in programi, ki so usmerjeni v celotno proizvodnjo, distribucijo, potro{njo in uporabo izdelkov in storitev, npr. zasebni komercialni sektor (podjetja, korporacije, zasebni profitni posli), javni sektor (javne, komercialne slùbe, npr. zadruge in korporacije), finan~ne organizacije (npr. banke in zavarovalnice), vklju~no s tistimi, ki opravljajo te slùbe. Izklju~eno: komunalne slùbe (e5300); slùbe dela in zaposlovanja (e5900) 200 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 201 MKF Okoljski dejavniki e5651 Gospodarski sistemi Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo proizvodnjo, distribucijo, potro{njo in uporabo izdelkov in storitev, npr. sistemi za izvajanje in nadziranje gospodarske politike. Izklju~eno: komunalni sistemi (5301); sistemi dela in zaposlovanja (e5901) e5652 Gospodarska politika Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo proizvodnjo, distribucijo, potro{njo in uporabo izdelkov in storitev, npr. gospodarske doktrine, ki jih sprejmejo in izvajajo vlade. Izklju~eno: komunalna politika (e5302); politika dela in zaposlovanja (e5902) e5658 Gospodarske slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e5659 Gospodarske slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno e570 Slùbe, sistemi in politika socialne varnosti Slùbe, sistemi in politika, ki so usmerjeni v zagotavljanje denarne podpore osebam, ki zaradi starosti, rev{~ine, brezposelnosti, bolezni ali zmanj{ane zmònosti/invalidnosti, potrebujejo socialno podporo, ki jo financirajo prihodki iz davkov ali sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Izklju~eno: gospodarske slùbe, sistemi in politika (e565) e5700 Slùbe socialne varnosti Slùbe in programi, ki so usmerjeni v zagotavljanje denarne podpore osebam, ki zaradi starosti, rev{~ine, brezposelnosti, bolezni ali zmanj{ane zmònosti/invalidnosti potrebujejo socialno podporo, ki jo financirajo prihodki iz davkov ali sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, npr. slùbe za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev, izro~anje ali distribucijo denarne pomo~i za naslednje programe: programi socialne podpore (npr. podpora, ki ne temelji na sistemu pokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja, podpora zaradi rev{~ine ali drugih potreb), programi socialnega zavarovanja (npr. nezgodno zavarovanje ali zavarovanje za primer brezposelnosti) ter invalidsko in pokojninsko zavarovanje (npr. nadomestilo pla~e), vklju~no s tistimi, ki zagotavljajo te slùbe. Izklju~eno: zdravstvene slùbe (e5800) 201 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 202 Okoljski dejavniki MKF e5701 Sistemi socialne varnosti Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo programe za zagotavljanje denarne podpore osebam, ki zaradi starosti, rev{~ine, brezposelnosti, bolezni ali zmanj{ane zmònosti/invalidnosti potrebujejo socialno podporo, npr. sistemi za izvajanje pravil in predpisov, ki urejajo pogoje za upravi~enost do socialne podpore, nadomestila brezposelnost, pokojnine in invalidnine. e5702 Politika socialne varnosti Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo programe za zagotavljanje denarne podpore osebam, ki zaradi starosti, rev{~ine, nezaposelnosti, bolezni ali zmanj{ane zmònosti/invalidnosti potrebujejo socialno podporo, npr. zakonodaja in predpisi, ki urejajo pogoje za upravi~enost do socialne podpore, nadomestila za brezposelnost, pokojnine in invalidnine. e5708 Slùbe, sistemi in politika socialne varnosti, drugo opredeljeno e5709 Slùbe, sistemi in politika socialne varnosti, neopredeljeno e575 Slùbe, sistemi in politika splo{ne socialne pomo~i Slùbe, sistemi in politika, ki so usmerjeni v zagotavljanje pomo~i na podro~jih kot so nakupovanje, gospodinjska opravila, prevoz, osebna nega in nega drugih oseb, kar omogo~a polnej{e drùbeno delovanje. Izklju~eno: slùbe, sistemi in politika socialne varnosti (e570); osebni negovalci in pomo~niki (e340); zdravstvene slùbe, sistemi in politika (e580) e5750 Slùbe splo{ne socialne pomo~i Slùbe in programi, usmerjeni v zagotavljanje socialne pomo~i osebam, ki zaradi starosti, rev{~ine, brezposelnosti, bolezni ali zmanj{ane zmònosti/invalidnosti potrebujejo socialno pomo~ pri nakupih, gospodinjskih opravilih, pre-vozu, skrbi zase in za druge, kar jim omogo~a polnej{e drùbeno delovanje. e5751 Sistemi splo{ne socialne pomo~i Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo programe za zagotavljanje socialne pomo~i osebam, ki zaradi starosti, rev{~ine, brezposelnosti, bolezni ali zmanj{ane zmònosti/invalidnosti potrebujejo socialno pomo~, vklju~no s sistemi za izvajanje pravil in predpisov, ki urejajo pogoje za upravi~enost do storitev socialne pomo~i in zagotavljanje teh slùb. 202 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 203 MKF Okoljski dejavniki e5752 Politika splo{ne socialne pomo~i Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo programe za zagotavljanje socialne pomo~i osebam, ki zaradi starosti, rev{~ine, brezposelnosti, bolezni ali zmanj{ane zmònosti/invalidnosti potrebujejo socialno pomo~, vklju~no z zakonodajo in predpisi, ki urejajo pogoje za upravi~enost do socialne pomo~i. e5758 Slùbe, sistemi in politika splo{ne socialne pomo~i, drugo opredeljeno e5759 Slùbe, sistemi in politika splo{ne socialne pomo~i, neopredeljeno e580 Zdravstvene slùbe, sistemi in politika Slùbe, sistemi in politika za prepre~evanje in zdravljenje zdravstvenih problemov, za zagotavljanje medicinske rehabilitacije in promocijo zdravega ìvljenja. Izklju~eno: slùbe, sistemi in politika splo{ne socialne pomo~i (e575) e5800 Zdravstvene slùbe Slùbe in programi na lokalni, ob~inski, regionalni ali dràvni ravni, ki so usmerjene v zagotavljanje pomo~i posameznikom zaradi njihove telesne, psiholo{ke in socialne blaginje, npr. slùbe za promocijo zdravja in prepre~evanje bolezni, slùbe primarne zdravstvene oskrbe, akutna nega, rehabilitacija in slùbe dolgoro~ne zdravstvene nege; slùbe, ki so financirane javno ali zasebno, zagotovljene za kratkotrajno, dolgotrajno, periodi~no ali enkratno obdobje, v razli~nih ustanovah, npr. ob~inske ustanove, na domu, v {oli in na delu, splo{ne bolni{nice, specializirane bolni{nice, klinike in stacionarne ali nesta-cionarne negovalne ustanove, vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. e5801 Zdravstveni sistemi Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo vrsto storitev, ki so zagotovljene posameznikom zaradi njihove telesne, psiholo{ke in socialne blaginje v razli~nih ustanovah, npr. ob~inske ustanove, na domu, v {oli in na delu, splo{ne bolni{nice, specializirane bolni{nice, klinike in stanovanjske ali nestanovanjske negovalne ustanove, npr. sistemi za izvajanje predpisov in standardov, ki dolo~ajo pogoje za upravi~enost do storitev, pripomo~kov, podporne tehnike ali druge prirejene opreme, in zakonodaja, npr. zdravstveni zakoni, ki urejajo zna~ilnosti zdravstvenega sistema, kot so dostopnost, univerzalnost, prenosnost, javno financiranje in ob{irnost. 203 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 204 Okoljski dejavniki MKF e5802 Zdravstvena politika Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo vrsto storitev, ki so zagotovljene posameznikom zaradi njihove telesne, psiholo{ke in socialne blaginje, v razli~nih ustanovah, npr. ob~inske ustanove, na domu, v {oli in na delu, splo{ne bolni{nice, specializirane bolni{nice, klinike in stanovanjske ali nestanovanjske negovalne ustanove, npr. politika in standardi, ki dolo~ajo pogoje za upravi~enost do storitev, pripomo~kov, podporne tehnike ali druge prirejene opreme, in zakonodaja, npr. zdravstveni zakoni, ki urejajo zna~ilnosti zdravstvenega sistema kot so dostopnost, univerzalnost, prenosnost, javno financiranje in celovitost. e5808 Zdravstvene slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno e5809 Zdravstvene slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno e585 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih izobraèvanja in usposabljanja Slùbe, sistemi in politika za pridobitev, ohranjanje in izpopolnjevanje znanja, strokovnega znanja in poklicnih ali umetni{kih ve{~in. Glej Mednarodno standardno klasifikacijo izobraèvanja UNESCO (ISCED –1997). e5850 Slùbe na podro~jih izobraèvanja in usposabljanja Slùbe in programi, ki se ukvarjajo z izobraèvanjem in pridobitvijo, ohranjanjem in izpopolnjevanjem znanja, strokovnega znanja in poklicnih ali umetni{kih ve{~in, npr. slùbe in programi na razli~nih stopnjah izobraèvanja (npr. pred{olsko izobraèvanje, osnovna {ola, srednja {ola, ustanove za vi{je in visoko{olsko izobraèvanje, strokovni programi, programi usposabljanja in pridobivanja ve{~in, pripravni{tvo in vseìvljenjsko izobraèvanje), vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. e5851 Sistemi na podro~jih izobraèvanja in usposabljanja Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo zagotavljanje izobraèvalnih programov, npr. sistemi za izvajanje politike in standardov, ki dolo~ajo pogoje za upravi~enost do javnega ali zasebnega izobraèvanja in programov na podlagi posebnih potreb; lokalni, regionalni in dràvni izobraèvalni odbori ali drugi organi oblasti, ki urejajo zna~ilnosti izobraèvalnih sistemov, vklju~no z velikostjo razredov, {tevilom {ol v regiji, {olninami in subvencijami, zagotavljanjem posebnih obrokov in storitvami za oskrbo po pouku. 204 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 205 MKF Okoljski dejavniki e5852 Politika na podro~jih izobraèvanja in usposabljanja Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo zagotavljanje izobraèvalnih programov, npr. politika in standardi, ki dolo~ajo pogoje za upravi~enost do javnega ali zasebnega izobraèvanja in programov na podlagi posebnih potreb, ki narekujejo sestavo lokalnih, regionalnih in dràvnih izobraèvalnih odborov ali drugih organov oblasti, ki urejajo zna~ilnosti izobraèvalnih sistemov, vklju~no z velikostjo razredov, {tevilom {ol v regiji, {olninami in subvencijami, zagotavljanjem posebnih obrokov in storitvami za oskrbo po pouku. e5858 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih izobraèvanja in usposabljanja, drugo opredeljeno e5859 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih izobraèvanja in usposabljanja, neopredeljeno e590 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih dela in zaposlovanja Slùbe, sistemi in politika v zvezi z iskanjem ustreznega dela za brezposelne ali iskalce druga~ne zaposlitve, ali s podporo zaposlenim, ki èlijo napredovati. Izklju~eno: gospodarske slùbe, sistemi in politika (e565) e5900 Slùbe na podro~jih dela in zaposlovanja Slùbe in programi, ki jih zagotavlja lokalna, regionalna ali dràvna vlada ali zasebne organizacije, za iskanje ustreznega dela za brezposelne ali iskalce druga~ne zaposlitve, ali za podporo è zaposlenim, npr. slùbe za iskanje in pripravo na zaposlitev, za vrnitev na delo, za posredovanje dela, pomo~ pri iskanju nove zaposlitve, poklicno spremljanje, slùbe za varnost in zdravje pri delu in slùbe za delovno okolje (npr. ergonomija, kadrovske slùbe in kadrovski mened`ment, stporitve s podro~ja delovnih razmerij, slùbe strokovnih zdruènj), vklju~no s tistimi, ki izvajajo storitve slùb. e5901 Sistemi na podro~jih dela in zaposlovanja Upravni nadzor in mehanizmi nadziranja, ki urejajo distribucijo poklicev in drugih oblik pla~anega dela v gospodarstvu, npr. sistemi za izvajanje politike in standardov za kreiranje zaposlovanja, varnost zaposlitve, regulirano in konkuren~no zaposlovanje, delovno pravo in standardi, sindikati. 205 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 206 Okoljski dejavniki MKF e5902 Politika na podro~jih dela in zaposlovanja Zakonodaja, predpisi in standardi, ki urejajo distribucijo poklicev in drugih oblik pla~anega dela v gospodarstvu, npr. standardi in politika za kreiranje zaposlovanja, varnost zaposlitve, regulirano in konkuren~no zaposlovanje, delovno pravo in standardi, sindikati. e5908 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih dela in zaposlovanja, drugo opredeljeno e5909 Slùbe, sistemi in politika na podro~jih dela in zaposlovanja, neopredeljeno e595 Politi~ne slùbe, sistemi in strategije Slùbe, sistemi in strategije v zvezi z glasovanjem, volitvami in upravljanjem dràv, regij in skupnosti, ter mednarodne organizacije. e5950 Politi~ne slùbe Slùbe in strukture, kot so lokalne, regionalne in dràvne vlade, mednarodne organizacije in osebe, ki so izvoljene na poloàje v teh strukturah, npr. Zdruèni narodi, Evropska unija, vlade, regionalne oblasti, lokalne va{ke oblati, tradi-cionalni voditelji. e5951 Politi~ni sistemi Strukture in procesi, ki organizirajo politi~no in gospo-darsko mo~ drùbe, npr. izvr{ilna in zakonodajna vladna telesa, in ustavni ter drugi pravni viri, iz katerih izhajajo njihova pooblastila, npr. politi~ne doktrine organizacij, ustave, izvr{ni in zakonodajni vladni uradi, vojska. e5952 Politi~ne strategije Zakoni in strategije, ki se oblikujejo in uveljavljajo preko politi~nih sistemov, npr. strategije, ki urejajo volilne kam-panje, registracijo politi~nih strank in glasovanje; strategije za oblikovanje zakonov in predpisov. e5958 Politi~ne slùbe, sistemi in strategije, drugo opredeljeno e5959 Politi~ne slùbe, sistemi in strategije, neopredeljeno e598 Slùbe, sistemi in politika, drugo opredeljeno 206 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 207 MKF Okoljski dejavniki e599 Slùbe, sistemi in politika, neopredeljeno 207 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 208 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 209 MKF Priloge Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 210 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 211 MKF Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja Priloga 1 Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja Klasifikacija MKF je urejena hierarhi~no in upo{teva naslednja standardna na~ela taksonomije: • Razdelki Telesne funkcije in zgradbe, Dejavnosti in sodelovanje in Okoljski dejavniki so klasificirani neodvisno. Zato se termin, ki je vklju~en v en razdelek, ne ponavlja v nobenem drugem. • Znotraj vsakega razdelka so kategorije razvr{~ene po na~elu deblo-veja-list, tako da kategorija nìje ravni vsebuje lastnosti kategorij vi{je ravni, ki jih pripada. • Kategorije se vzajemno izklju~ujejo, kar pomeni, da niti dve kategoriji na isti ravni nimata popolnoma enakih lastnosti. Vendar pa tega ne smemo zamenje-vati z uporabo ve~ kot ene kategorije pri klasifikaciji posameznikovega funkcioniranja. Taka uporaba je, kadar je potrebna, dovoljena in celo priporo~ena. 1. Termini za kategorije v MKF Termin je poimenovanje definiranega pojma z jezikovnim izrazom, npr. besedo ali besedno zvezo. Najve~ zmede povzro~ajo termini, ki se v vsakdanjem jeziku uporabljajo z druga~nim, splo{nej{im pomenom. Na primer, okvara, prizadetost in oviranost se v vsakdanjem jeziku pogosto uporabljajo kot sopomenke, ~eprav so bile z MKOPOv 1980 opredeljene kot strokovni termini vsaka s svojim specifi~nim pomenom. Med revidiranjem smo opustili “oviranost” (angl. “handicap”) in uvedli “zmanj{ana zmònost/invalidnost” (angl. “disability”) kot nov, krovni termin za vse tri vidike prizadetega funkcioniranja – telesnega, posameznikovega in drùbenega.* Seveda morajo biti opredelitve razli~nih pojmov jasne in natan~ne, tako da lahko izberemo ustrezne termine za nedvoumno izraànje pojmov. To je posebej pomembno, ker bo MKF kot klasifikacija v pisni obliki prevedena v mnogo jezikov. Poleg enotnega razumevanja pojmov je pomembno, da doseèmo soglasje o tem, kateri termin najbolje izraà vsebino dolo~enega pojma v vsakem jeziku. Marsikdaj lahko izbiramo med ve~ mònostmi, odlo~itev za najustreznej{o pa mora temeljiti na to~nosti, sprejemljivosti in splo{ni uporabnosti termina. Upamo, da bo MKF isto~asno uporabna in jasna. Za ve~jo jasnost navajamo nekaj pojasnil o klju~nih terminih, uporabljenih v MKF. Blaginja je splo{ni termin, ki zajema celotno vsebino podro~ij ~love{kega ìvljenja, vklju~no s telesnimi, du{evnimi in drùbenimi vidiki, ki sestavljajo to, kar lahko imenujemo »dobro ìvljenje«. Podro~ja zdravja so podskupina podro~ij, ki tvorijo celotno vsebino ~love{kega ìvljenja. Razmerje med temi prvinami blaginje lahko ponazorimo z naslednjim diagramom: *glej opombo k slovenski izdaji v Uvodu (stran 3) 211 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 212 Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja MKF Slika 1: Vsebina blaginje Druga podro~ja Zdravstvena podro~ja blaginje blaginje: • Izobraèvanje • Vid • Zaposlitev • Govor • Okolje • Pomnenje • Itd. • Itd. Zdravstveni statusi in podro~ja zdravja: Zdravstveni status je raven funkcioniranja znotraj dolo~enega podro~ja zdravja iz MKF. Podro~ja zdravja so ìvljenjska podro~ja, ki jih uvr{~amo v okvire pojma »zdravje«, kot na primer tista, ki jih za potrebe organizacije zdravstvenih sistemov lahko opredelimo kot primarne odgovornosti zdravstvenega sistema. MKF ne narekuje natan~ne meje med podro~ji zdravja in z zdravjem povezanimi podro~ji. Med njimi lahko obstaja sivo obmo~je, odvisno od razli~nih pojmovanj prvin zdravja in z zdravjem povezanih prvin, ki se odraàjo tudi v razumevanju podro~ij MKF. Z zdravjem povezani statusi in z zdravjem povezana podro~ja: Z zdravjem povezan status je raven funkcioniranja na dolo~enem, z zdravjem povezanim podro~jem MKF. Z zdravjem povezana podro~ja so tista podro~ja funkcioniranja, ki kljub svoji veliki povezavi z dolo~enim zdravstvenim stanjem niso primarna odgovornost zdravstvenega sistema, temve~ drugih sistemov, ki prispevajo k splo{ni blaginji. MKF pokriva le tista podro~ja blaginje, ki so povezana z zdravjem. Zdravstveno stanje je krovni termin za bolezen (akutno ali kroni~no), okvaro, po{kodbo ali travmo. Zdravstveno stanje lahko vklju~uje tudi druge okoli{~ine, npr. nose~nost, staranje, stres, prirojeno anomalijo ali gensko predispozicijo. Zdravstvena stanja kodiramo po MKB-10. Funkcioniranje je krovni termin za telesne funkcije, telesne zgradbe, dejavnosti in sodelovanje. Ozna~uje pozitivne vidike interakcije med posameznikom (z nekim zdravstvenim stanjem) in spremljajo~imi dejavniki tega posameznika (okoljskimi in osebnimi). 212 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 213 MKF Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja Zmanj{ana zmònost/invalidnost je krovni termin za okvare, omejitve dejavnosti in omejitve sodelovanja. Ozna~uje negativne vidike interakcije med posameznikom (z zdravstvenim stanjem) in spremljajo~imi dejavniki tega posameznika (okoljskimi in osebnimi).* Telesne funkcije so fiziolo{ke funkcije telesnih sistemov, vklju~no s psiholo{kimi funkcijami. “Telo” se nana{a na ~love{ki organizem kot celoto in tako vklju~uje tudi mògane. Zato telesne funkcije vklju~ujejo tudi du{evne (ali psiholo{ke) funkcije. Kot standardi za telesne funkcije veljajo statisti~no ugotovljene norme ~love{ke vrste. Telesne zgradbe so strukturni ali anatomski deli telesa, npr. organi, udi in njihovi sestavni deli, klasificirani glede na telesne sisteme. Kot standardi za telesne zgradbe veljajo statisti~no ugotovljene norme ~love{ke vrste. Okvara je izguba ali nepravilnost v telesni strukturi ali fiziolo{ki funkciji (vklju~no z du{evnimi funkcijami). Izraz nepravilnost pomeni izklju~no odklon od veljavnih statisti~nih norm (to je kot odklon od srednje vrednosti standard-nih norm za dolo~eno populacijo) in se sme uporabljati le s tem pomenom. Dejavnost je posameznikovo izvajanje opravila ali dejanja. Predstavlja individualni vidik funkconiranja. Omejitve dejavnosti18 so teàve, ki jih lahko ima posameznik pri opravljanju dejavnosti. Omejitev dejavnosti lahko sega od manj{ega do izrazitega odstopanja v kakovosti ali koli~ini opravljanja dejavnosti, bodisi v na~inu ali obsegu, ki ga pri~akujemo od osebe brez dolo~enega zdravstvenega stanja. Sodelovanje je posameznikovo vklju~evanje v ìvljenjsko situacijo. Predstavlja drùbeni vidik funkcioniranja. Omejitve sodelovanja19 so teàve, ki jih lahko doìvlja posameznik pri vklju~evanju v ìvljenjsko situacijo. Ugotavljamo jih tako, da primerjamo posameznikovo sodelovanje s sodelovanjem, ki ga v njegovi kulturi ali drùbi pri~akujemo od posameznika z normalno zmònostjo. Spremljajo~i dejavniki so dejavniki, ki skupaj tvorijo celotni kontekst posameznikovega ìvljenja, {e zlasti okoli{~ine, na katerih temelji klasifikacija zdravstvenih statusov v MKF. Spremljajo~i dejavniki se delijo na dva razdelka: Okoljski dejavniki in Osebni dejavniki. Okoljski dejavniki tvorijo razdelek MKF in vklju~ujejo vse vidike zunanje-ga sveta, ki tvorijo kontekst posameznikovega ìvljenja in kot taki vplivajo na njegovo funkcioniranje. Okoljski dejavniki vklju~ujejo naravno fizi~no *glej opombo k slovenski izdaji v Uvodu (stran 3). 18 "Omejitev dejavnosti" nadome{~a izraz "prizadetost", uporabljen v MKOPOv iz leta 1980. 19 "Omejitev sodelovanja" nadome{~a izraz "oviranost", uporabljen v MKOPOv iz leta 1980. 213 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 214 Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja MKF okolje in njegove lastnosti, fizi~no okolje, ki ga ustvarja ~lovek, druge osebe v razli~nih odnosih in vlogah, stali{~a in vrednote, drùbene sisteme in storitve, ukrepe, predpise in zakone. Osebni dejavniki so spremljajo~i dejavniki, ki opredeljujejo posameznika, npr. starost, spol, drùbeni status, ìvljenjske izku{nje itd. MKF jih trenutno ne klasificira, uporabniki pa jih lahko vklju~ijo v klasifikacijo za svoje konkretne potrebe. Olaj{evalci so dejavniki v posameznikovem okolju, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo izbolj{ujejo funkcioniranje in zmanj{ujejo zmanj{ano zmònost/invalidnost . Vklju~ujejo na primer dostopno fizi~no okolje, razpolòljivost potrebne podporne tehnologije, pozitivna stali{~a ljudi do zmanj{ane zmònosti/invalidnosti, pa tudi slùbe, sisteme in drùbeno politiko, ki si prizadevajo pove~ati vklju~enost vseh oseb s kakr{nimkoli zdravstvenim stanjem v vsa podro~ja ìvljenja. Olaj{evalec je lahko tudi odsotnost kakega dejavnika, npr. odsotnost stigmatizacije ali negativnih stali{~. Olaj{evalci lahko prepre~ijo, da bi okvara ali omejitev dejavnosti postala omejitev sodelovanja, saj omogo~ajo bolj{e dejansko opravljanje dejavnosti kljub posameznikovi zmanj{ani zmogljivosti. Oteèvalci ali ovire so dejavniki v posameznikovem okolju, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo omejujejo funkcioniranje in ustvarjajo zmanj{ano zmònost/invalidnost. Vklju~ujejo na primer nedostopno fizi~no okolje, pomanjkanje potrebne podporne tehnologije, negativen odnos ljudi do prizadetosti, pa tudi slùbe, sisteme in drùbene politike, ki ne obstajajo ali pa ovirajo vklju~evanje oseb z razli~nimi zdravstvenimi stanji v vsa podro~ja. Zmogljivost je opisovalec, ki izraà najvi{jo mòno raven funkcioniranja, ki jo lahko v danem trenutku doseè posameznik na dolo~enem podro~ju s seznama Dejavnosti in sodelovanje. Zmogljivost merimo v poenotenem ali standardnem okolju in tako odraà okolju prilagojeno zmogljivost posameznika. Razdelek Okoljski dejavniki lahko uporabimo za opis lastnosti tega poenotenega ali standardnega okolja. U~inkovitost je opisovalec, s katerim lahko zapisujemo, kaj posameznik dela v svojem trenutnem okolju. Z njim torej lahko izrazimo posameznikovo vklju~enost v ìvljenjske situacije. Trenutno okolje pa prav tako opi{emo s kategorijami razdelka Okoljski dejavniki. 214 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 215 a{anja aksonomska in terminolo{ka vprT 215 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 216 Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja MKF 2. MKF kot klasifikacija Da bi razumeli celotno klasifikacijo MKF, moramo razumeti njeno zgradbo. Ta se odraà v definicijah naslednjih terminov, ponazarja pa jo Slika 2. Klasifikacija je celotna zgradba in vsebina MKF. Klasifikacija je hierarhi~no najvi{ji termin. Dela klasifikacije sta glavna pododdelka klasifikacije. • 1. del obsega Funkcioniranje in zmanj{ano zmònost/invalidnost • 2. del obsega Spremljajo~e dejavnike Razdelki so glavne podrazdelitve delov klasifikacije. V vsakem delu klasifikacije sta dva razdelka. Razdelka prvega dela: • Telesne funkcije in zgradbe • Dejavnosti in sodelovanje Razdelka drugega dela: • Okoljski dejavniki • Osebni dejavniki (teh MKF ne klasificira) Podrazdelki so definirani z uporabo opisovalcev v obliki ustreznih kod. Prvi del ima {tiri, drugi pa en podrazdelek. Podrazdelki prvega dela: • Spremembe v telesni funkciji • Spremembe v telesni zgradbi • Zmogljivost • U~inkovitost Podrazdelek drugega dela: • Olaj{evalci ali oteèvalci pri okoljskih dejavnikih Podro~ja so prakti~na in smiselna skupina sorodnih fiziolo{kih funkcij, anatomskih zgradb, dejanj, opravil ali podro~ij ìvljenja. Podro~ja se v vsakem razdelku povezujejo v razli~na poglavja in sklope. 216 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 217 MKF Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja Kategorije so razredi in podrazredi znotraj podro~ja posameznega razdelka, torej so klasifikacijske enote. Ravni tvorijo hierarhi~no zaporedje in povedo, kako podrobna je kategorizacija (to je zrnatost podro~ij in kategorij). Prva raven vsebuje vse postavke druge ravni in tako dalje. 3. Definicije za kategorije MKF Definicije so izjave, ki dolo~ajo osnovne lastnosti (to je kakovosti, zna~ilnosti ali odnose) pojma, ki je vsebina kategorije. Definicija navaja, katero stvar ali pojav ozna~uje termin, na operativni ravni pa dolo~a, kako se opredeljena stvar ali pojav razlikuje od ostalih sorodnih stvari ali pojavov. Pri oblikovanju definicij za kategorije MKF smo upo{tevali naslednje idealne lastnosti operativnih definicij, med katerimi so tudi vklju~ene in izklju~ene prvine: • Definicije morajo biti smiselne in logi~no dosledne. • Edinstveno morajo dolo~ati pojem, ki ga kategorija opredeljuje. • Predstaviti morajo bistvene lastnosti pojma – tako osnovne (kaj pojem v svojem bistvu pomeni) kot raz{irjene (na katere stvari ali pojave se nana{a). • Biti morajo natan~ne, nedvoumne in pokrivati morajo celotni pomen termina. • Izraène naj bodo z operativnimi izrazi (npr. z opisom stopnje, trajanja, relativne pomembnosti in mònih povezav z drugimi prvinami). • Ne smejo biti kròne, kar pomeni, da se sam termin ali njegova sopomen-ka ne sme pojavi v definiciji in da definicija ne sme vklju~evati termina, ki je drugje definiran s pomo~jo tega termina. • Kadar je to potrebno, naj omenijo tudi mòne etiolo{ke ali interaktivne dejavnike. • Usklajene morajo biti z lastnostmi terminov na vi{ji ravni (npr. termin na tretji ravni mora vklju~evati splo{ne zna~ilnosti kategorije druge ravni, kateri pripada). • Usklajene morajo biti z lastnostmi podrejenih terminov (npr. lastnosti termina na drugi ravni ne smejo biti v nasprotju z lastnostmi terminov na tretji ravni pod njim). • Ne smejo biti prispodobne ali metafori~ne, temve~ operativne. 217 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 218 Taksonomska in terminolo{ka vpra{anja MKF • Izraàti morajo empiri~ne trditve, ki jih lahko opazujemo, preverimo ali izpeljemo posredno. • Izraène naj bodo s karseda nevtralnimi termini, brez nepotrebnih negativnih prizvokov. • Biti morajo kratke in se, kjer je to mòno, izogibati strokovnim termi-nom (z izjemo nekaterih terminov v razdelku Telesne funkcije in zgradbe). • Kot vklju~eno naj navajajo sopomenke in primere, ki upo{tevajo kulturne razlike in spremembe med ìvljenjem. • Kot izklju~eno naj opozarjajo uporabnike na mòne nepravilne zamen-jave s sorodnimi termini. 4. Dodatna opomba o terminologiji Pri terminologiji katerekoli klasifikacije je pomembno, da razlikujemo med pojavi, ki jih klasificiramo, in zgradbo same klasifikacije. Nasploh je pomembno, da razlikujemo med svetom in termini, ki jih uporabljamo za opisovanje sveta. Na primer, termina ‘dimenzija’ ali ‘podro~je’ bi lahko natan~no definirali v povezavi s svetom, termina ‘razdelek’ in ‘kategorija’ pa bi lahko bila definirana izklju~no v povezavi s klasifikacijo. Obenem pa med svetom in klasifikacijo obstaja vzporednost (medsebojna ustreznost postavk) in mòno je, da so razli~ni uporabniki pri rabi izrazja nedosledni. Za bolj specializirane zahteve, npr. za oblikovanje podatkovne baze ali raziskovalnih modelov, je bistveno, da lo~eno in z jasno in razlo~evalno terminologijo dolo~imo prvine pojmovnega modela ter prvine klasifikacijske zgradbe. Kljub vsemu pa menimo, da natan~nost in ~istost, ki jo zagotavlja tak pristop, ne odtehtata sedanje stopnje abstraktnosti in da bi take spremembe lahko ogrozile uporabnost MKF ali, kar je {e pomembneje, omejile razpon potencialnih uporabnikov klasifikacije. 218 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 219 MKF Navodila za kodiranje v MKF Priloga 2 Navodila za kodiranje v MKF MKF je namenjena kodiranju razli~nih zdravstvenih in z zdravjem povezanih stanj.20 Uporabnikom priporo~amo, da najprej preberejo uvodno poglavje in se {ele nato lotijo pravil in navodil za kodiranje. Svetujemo tudi, da se usposobijo za uporabo klasifikacije preko SZO in njene mreè sodelovalnih centrov. V nadaljevanju navajamo zna~ilnosti klasifikacije, ki vplivajo na njeno uporabo. 1. Organizacija in zgradba Deli klasifikacije MKF je razdeljena na dva dela. Prvi del sestavljata naslednja razdelka: • Telesne funkcije in zgradbe • Dejavnosti in sodelovanje Drugi del sestavljata naslednja razdelka: • Okoljski dejavniki • Osebni dejavniki (teh MKF trenutno ne klasificira) Razdelki so v vsaki kodi ozna~eni z zna~ilno ~rko. • b za telesne funkcije (angl. body functions) • s za telesne zgradbe (angl. body structures) • d za dejavnosti in sodelovanje (angl. domains of activities and participation – glej spodaj) • e za okoljske dejavnike (angl. environmental factors) Zna~ilna ~rka d ozna~uje podro~ja (angl. domains) v razdelku Dejavnosti in sodelovanje. Uporabnik lahko po lastnem preudarku zamenja ~rko d z a ali p, ki lo~eno ozna~ujeta dejavnost ( a – angl. activities) ali sodelovanje ( p – angl. participation). 20 Bolezni same ne kodiramo. To lahko storimo z uporabo Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisti~ne namene, deseta izdaja (MKB-10), ki je klasifikacija za sistemati~no beleènje, analizo, interpretacijo in primerjavo podatkov o umrljivosti in obolevnosti na podlagi diagnoz bolezni in drugih zdravstvenih problemov. MKF uporabljamo skupaj z MKB-10 (glede prekrivanja med klasi-fikacijami glej stran 3 v Uvodu ). 219 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 220 Navodila za kodiranje v MKF MKF ^rkam b, s, d in e sledijo {tevilske kode, ki se za~nejo s {tevilko poglavja (ena {tevka), nato sledijo druga raven (dve {tevki) ter tretja in ~etrta raven21 (vsaka s po eno {tevko). Na primer, v klasifikaciji Telesne funkcije so naslednje kode: b2 Funkcije ~util in bole~ina (prva stopnja) b210 Funkcije vida (druga stopnja) b2102 Kakovost vida (tretja stopnja) b21022 Ob~utljivost za kontrast (~etrta stopnja) Odvisno od potreb uporabnika lahko na vsaki ravni uporabimo poljubno {tevilo ustreznih kod. Pri opisu posameznikove situacije lahko na vsaki ravni uporabimo ve~ kot eno kodo. Te so lahko med seboj povezane ali pa neodvisne. V MKF lahko posameznikov zdravstveni status opi{emo z ve~jim {tevilom kod na vsakem podro~ju v vsakem razdelku klasifikacije. Najve~je mòno {tevilo kod je 34 na ravni poglavja (8 kod za telesne funkcije, 8 za telesne zgradbe, 9 za u~inkovitost in 9 za zmogljivosti) in 362 na drugi ravni. Na tretji in ~etrti ravni je na voljo do 1424 kod, ki skupaj tvorijo polno verzijo klasifikacije. Pri prakti~ni uporabi lahko zado{~a sklop 3 do 18 kod, ~e èlimo primer opisati dvostopenjsko (tri {tevke). Obi~ajno se podrobnej{e, {tiristopenjsko kodiranje uporablja v specialisti~ne namene (npr. ocenjevanje rezultatov rehabilitacije, geriatrija ali du{evno zdravje), medtem ko lahko dvostopenjsko klasifikacijo uporabljamo v raziskavah in pri ocenjevanju zdravstvenih izidov. Podro~ja kodiramo ustrezno stanju v dolo~enem trenutku (kot fotografski posnetek sre~anja s posameznikom), kar je nato privzeta koda. ^e pa kodiranje izvedemo ve~krat, lahko tako opi{emo potek dogajanja ali razvoj procesa v danem obdobju. V takem primeru moramo navesti, kako kodiramo in za katero ~asovno obdobje. Poglavja Vsak razdelek klasifikacije je razdeljen na poglavja in naslove podro~ij, pod katerimi so splo{ne kategorije ali specifi~ne postavke. Na primer, v klasifikaciji Telesne funkcije prvo poglavje obravnava vse du{evne funkcije. Sklopi Poglavja so pogosto nadalje razdeljena na “sklope” kategorij. Na primer, v tretjem poglavju klasifikacije Dejavnosti in sodelovanje (Sporazumevanje) so trije sklopi: Sporazumevanje – sprejemanje sporo~il (d310 – d329), Sporazumevanje – tvorjenje sporo~il (d330 – d349) in Pogovor in uporaba pripomo~kov in tehnik za sporazumevanje (d350 – d369). Sklopi naj bi zgolj olaj{ali uporabo. Strogo gledano niso del zgradbe klasifikacije in se obi~ajno pri kodiranju ne uporabljajo. 21 Samo klasifikaciji Telesne funkcije in Telesne zgradbe vsebujeta vse {tiri ravni. 220 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 221 MKF Navodila za kodiranje v MKF Kategorije V vsakem poglavju so posami~ne dvo-, tri- ali {tiristopenjske kategorije, vsaka s kratko definicijo in navedenimi izklju~enimi in vklju~enimi prvinami, ki pomagajo pri izbiranju ustrezne kode. Definicije MKF podaja operativne definicije kategorij zdravja in z zdravjem povezanih kategorij, ki so druga~ne od “ljudskih” ali lai~nih definicij. Definicije opisujejo bistvene lastnosti vsakega podro~ja (npr. kakovosti, zna~ilnosti in odnosi) in vsebujejo informacije o tem, kaj je v definicijo vklju~eno ali iz nje izklju~eno. Vsebujejo tudi splo{no uporabljene oporne to~ke za ocenjevanje stanj, za uporabo v raziskavah in anketah ali pa za rezultate, dobljene s pripomo~ki za ocenjevanje, ki temeljijo na kodiranju po MKF. Na primer, funkcije ostrine vida so definirane z opredelitvijo monokularne in binoku-larne ostrine na blizu in dale~, tako da lahko stopnjo teàv z ostrino vida kodiramo kot neobstoje~o, majhno, zmerno, tèko ali popolno. Vklju~eno Mnogim definicijam kategorij sledi navedba, kaj definicija vklju~uje. Vklju~ene prvine sluìjo kot vodilo pri dolo~anju vsebine dolo~ene kategorije in ne obsegajo vseh mònosti. Vklju~ene prvine postavk na dvostopenjski ravni zajemajo vse vklju~ene prvine pripadajo~ih postavk na tristopenjski ravni. Izklju~eno Kadar domnevamo, da bi se pri neki kategoriji zaradi podobnosti izrazov lahko pojavile teàve, navajamo, ~esa ta kategorija ne vklju~uje. Na primer, domnevali bi lahko, da kategorija “Opravljanje toalete” vklju~uje kategorijo “Skrb za telesne dele”. Zaradi razlikovanja pa je “Opravljenje toalete” izklju~eno iz kategorije d520, “Skrb za telesne dele”, in ima lastno kodo, d530. Drugo opredeljeno Predzadnja kategorija vsake podrazdelitve na tri- ali {tiristopenjski ravni in vsakega poglavja je kategorija “drugo opredeljeno” (ki ima edina kodno {tevilko 8). Ta omogo~a kodiranje vidikov funkcioniranja, ki niso vklju~eni v nobeno od drugih specifi~nih kategorij. Kadar uporabimo kategorijo “drugo opredeljeno”, moramo novo postavko, ki jo z njo kodiramo, opredeliti v dodatnem seznamu. Neopredeljeno Zadnja kategorija vsake podrazdelitve na tri- ali {tiristopenjski ravni in vsakega poglavja je “neopredeljeno”. Omogo~a kodiranje funkcij, ki spadajo v dano skupino, nimamo pa dovolj podatkov, da bi jim natan~neje dolo~ili kategorijo. Ta koda ima enak pomen kot postavka na dvo- ali tristopenjski ravni tik nad njo, brez dodatnih informacij (za sklope sta kategoriji “drugo opredeljeno” in “neopredeljeno” zdruèni v eno postavko, vedno pa imata zadnjo kodno {tevilko 9). 221 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 222 Navodila za kodiranje v MKF MKF Opisovalci Ob kodah v MKF je obvezen {e en ali ve~ opisovalcev, ki ozna~ujejo npr. stopnjo ravni zdravja ali resnost problema. Opisovalci so kodirani z eno, dvema ali ve~ {tevkami za piko. Pri uporabi mora vsaka koda imeti vsaj en opisovalec. Brez opisovalcev so kode brez pomena (SZO avtomati~no razla-ga nepopolne kode kot odsotnost problema – xxx.00). Prvi opisovalec za Telesne funkcije in zgradbe, opisovalca u~inkovitosti in zmogljivosti za Dejavnosti in sodelovanje in prvi opisovalec za Okoljske dejavnike vsi opisujejo stopnjo problema v dolo~enem razdelku. Za vse razdelke uporabljamo isto splo{no kvantifikacijsko lestvico. Problem lahko pomeni okvaro, omejitev dejavnosti, omejitev sodelovanja ali oviro, odvisno od podrazdelka. Izbrati moramo ustrezne opisne besede, kot je spodaj prikazano v oklepajih, glede na dolo~eno klasifikacijsko podro~je (xxx pomeni {tevilko podro~ja na dvostopenjski ravni): xxx.0 NI problema (ne obstaja, odsoten, zanemarljiv, …) 0-4 % xxx.1 MAJHEN problem (lahek, blag, …) 5-24 % xxx.2 ZMEREN problem (srednji, znaten, …) 25-49 % xxx.3 VELIK problem (teèk, resen, hud, …) 50-95 % xxx.4 POPOLN problem (v celoti, …) 96-100 % xxx.8 neopredeljeno xxx.9 neuporabljivo Za primere, ko so na voljo umerjeni instrumenti za ocenjevanje ali drugi standardi za ugotavljanje okvare, omejitve zmogljivosti in teàv ali ovir pri u~inkovitosti, so intervali odstotkov v tej lestvici precej {iroki. Na primer, kadar ugotovimo stanje »ni problema« ali »popoln problem«, je mòno odstopanje do 5 %. »Zmeren problem« je obi~ajno na sredini stopenjske lestvice. Odstotke je potrebno umeriti za vsako podro~je posebej kot percentile glede na standarde, ugotovljene za dano populacijo. Da bi to kvantifikacijsko lestvico lahko uporabljali univerzalno, bo treba z raziskovalnim delom razviti postopke ocenjevanja. Pri razdelku Okoljski dejavniki lahko prvi opisovalec uporabimo za dolo~anje pozitivnih vidikov okolja (olaj{evalcev). Pri opredeljevanju olaj{evalcev uporabimo enako lestvico od 0 do 4, vendar namesto pike uporabimo znak plus, npr. e110+2. Okoljske dejavnike lahko kodiramo: (i) v povezavi z vsakim od razdelkov samostojno ali (ii) za splo{no stanje, brez povezave s kakim posami~nim razdelkom (glej to~ko 3 v nadaljevanju - Postopki kodiranja za razdelek Okoljski dejavniki). Prvi na~in je bolj zaèlen, saj jasneje pokaè vpliv in prispevek razli~nih razdelkov. Dodatni opisovalci Razli~nim uporabnikom se bo morda zdelo ustrezno in koristno, da kodam dodajo {e druge informacije. Obstaja vrsta dodatnih koristnih opisovalcev. Nekaj primerov navajamo v nadaljevanju te priloge. 222 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 223 MKF Navodila za kodiranje v MKF Kodiranje pozitivnih vidikov Uporabnik lahko po lastni presoji oblikuje kodirne lestvice, ki merijo pozitivne vidike funkcioniranja: 223 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 224 Navodila za kodiranje v MKF MKF 2. Splo{na pravila kodiranja Naslednja navodila so bistvena za natan~no pridobivanje informacij pri razli~nih uporabah klasifikacije. Izberite skupino kod, ki sestavlja posameznikov profil MKF klasificira zdravstvena in z zdravjem povezana stanja in zato zahteva dolo~itev serije kod, ki najbolje opisuje profil posameznikovega funkcioniranja. MKF ni “klasifikacija dogodka”, kot je MKB-10, kjer dolo~eno zdravstveno stanje klasificiramo z eno samo kodo. Ker je posameznikovo funkcioniranje lahko prizadeto na telesni, osebni ali drùbeni ravni, naj uporabnik vedno upo{teva vse razdelke klasifikacije, torej Telesne funkcije in zgradbe, Dejavnosti in sodelovanje in Okoljski dejavniki. ^eprav je neprakti~no pri~akovati, da bomo za vsako sre~anje s posameznikom uporabili vse mòne kode, pa naj uporabnik glede na sre~anje izbere najpomemb-nej{e kode, ki opisujejo dolo~eno zdravstveno izku{njo. Kodirajte pomembne informacije Kodirane informacije so vedno v kontekstu nekega zdravstvenega stanja. ^eprav za uporabo kod ni potrebno iskati povezav med zdravstvenim stanjem in vidiki funkcioniranja in prizadetosti, ki jih kodiramo, je MKF zdravstvena klasifikacija in zato predpostavlja prisotnost dolo~enega zdravstvenega stanja. Zato informacije o tem, kako se posameznik odlo~a, kaj stori in ~esa ne, niso povezane s problemom funkcioniranja na podlagi zdravstvenega stanja in jih zato ne kodiramo. Na primer, ~e se oseba odlo~i, da ne bo vzpostavila odnosov s sosedi iz razlogov, ki niso povezani z zdravjem, je uporaba kategorije d7200, ki vklju~uje oblikovanje odnosov, neustrezna. V obratnem primeru pa, ko je posameznikova odlo~itev vezana na zdravstveno stanje (npr. depresijo), kodo uporabimo. MKF trenutno ne klasificira informacij, ki odraàjo posameznikova ob~utja vklju~enosti ali zadovoljstva z ravnijo funkcioniranja. Z nadaljnimi raziskavami bomo morda dobili dodatne opisovalce za kodiranje tovrstnih informacij. Kodiramo samo tiste vidike posameznikovega funkcioniranja, ki so vezani na vnaprej dolo~en ~asovni okvir. Funkcij, ki so vezane na prej{nja sre~anja in nimajo vpliva na trenutno situacijo, ne zapisujemo. Kodirajte eksplicitne informacije Pri dolo~anju kod naj uporabnik ne sklepa o medsebojni povezanosti med okvaro telesne funkcije ali zgradbe in omejitvijo dejavnosti ali sodelovanja. Na primer, ~e ima oseba omejitev funkcioniranja pri gibanju v prostoru, ni upravi~eno sklepati, da ima okvaro gibalnih funkcij. Podobno dejstvo, da ima oseba omejeno zmogljivost pri gibanju v prostoru, {e ne pomeni, da je pri gibanju v prostoru neu~inkovita. Uporabnik mora pridobiti jasne in 224 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 225 MKF Navodila za kodiranje v MKF lo~ene informacije o telesnih funkcijah in zgradbah ter o zmogljivosti in u~inkovitosti (v nekaterih primerih, na primer pri du{evnih funkcijah, je vseeno potrebno sklepanje iz drugih, saj telesne funkcije ne opazujemo neposredno). Kodirajte specifi~ne informacije Zdravstvena in z zdravjem povezana stanja morajo biti kodirana kolikor je le mogo~e specifi~no z izbiro najustreznej{e kategorije v MKF. Na primer, najbolj specifi~na koda za osebo z no~no slepoto je b21020 “Ob~utljivost za svetlobo”. ^e iz kateregakoli razloga ne moremo uporabiti tako natan~ne stopnje kodiranja, uporabimo ustrezno “nadrejeno” kodo v hierarhiji (v tem primeru, b2102 “Kakovost vida, b210 Funkcije vida ali b2 Funkcije ~util in bole~ina). Za hitro in enostavno iskanje ustrezne kode priporo~amo uporabo MKF iskalnika22 z elektronskim kazalom popolne verzije klasifikacije. Uporabimo lahko tudi abecedno kazalo. 3. Postopki kodiranja za razdelek Okoljski dejavniki Pri kodiranju okoljskih dejavnikov lahko uporabljamo tri postopke: Postopek 1 Okoljske dejavnike kodiramo same in jih ne povezujemo s telesnimi funkcijami, telesnimi zgradbami, dejavnostmi in sodelovanjem. Telesne funkcije _________________ Telesne zgradbe _________________ Dejavnosti in sodelovanje _________________ Okolje _________________ Postopek 2 Okoljske dejavnike kodiramo za vsak razdelek. Telesne funkcije ______________ E koda ____________ Telesne zgradbe ______________ E koda ____________ Dejavnosti in sodelovanje ______________ E koda ____________ 22 MKF iskalnik v razli~nih jezikih lahko naloìmo s spletne strani MKF: http://www.who.int/classification/icf 225 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 226 Navodila za kodiranje v MKF MKF Postopek 3 Okoljske dejavnike kodiramo za opisovalca zmogljivosti in u~inkovitosti pri vsaki postavki v razdelku Dejavnosti in sodelovanje. Opisovalec u~inkovitosti ____________ E koda ____________ Opisovalec zmogljivosti ____________ E koda ____________ 4. Pravila kodiranja za posamezne razdelke 4.1. Kodiranje telesnih funkcij Definicije Telesne funkcije so fiziolo{ke funkcije telesnih sistemov (vklju~no s psiholo{kimi funkcijami). Okvare so motnje v telesnih funkcijah ali zgradbi, ki se izraàjo kot nepravilnost ali izguba. Uporaba opisovalca za telesne funkcije Telesne funkcije kodiramo z enim opisovalcem, ki izraà obseg ali stopnjo okvare. Okvara je lahko izguba ali pomanjkanje, zmanj{anje, dodatek oziroma preseèk ali nepravilnost. Obseg okvare (prvi opisovalec) b7302.__ Stopnjo okvare ocenimo po lestvici s splo{nim opisovalcem, ki ozna~uje obseg ali teò okvare. Na primer b7302.1 MAJHNA okvara mi{i~ne mo~i na eni strani telesa (5-24 %) b7302.2 ZMERNA okvara mi{i~ne mo~i na eni strani telesa (25-49 %) b7302.3 VELIKA okvara mi{i~ne mo~i na eni strani telesa (50-95 %) b7302.4 POPOLNA okvara mi{i~ne mo~i na eni strani telesa (96-100 %) Pri odsotnosti okvare (glede na vnaprej dolo~en prag) je vrednost tega generi~nega opisovalca “0”. Na primer: b7302.0 NI okvare mi{i~ne mo~i na eni strani telesa Kadar nimamo dovolj informacij, da bi natan~no opredelili teò okvare, uporabimo vrednost “8”. Na primer, ~e je v posameznikovem zdravstvenem kartonu navedeno zgolj, da ima {ibko desno stran telesa, brez dodatnih podrobnosti, lahko kodiramo takole: b7302.8 Okvara mi{i~ne mo~i na eni strani telesa, neopredeljeno 226 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 227 MKF Navodila za kodiranje v MKF V nekaterih okoli{~inah bi bila uporaba dolo~ene kode neustrezna. Na primer, koda b650 Menstruacijske funkcije ni uporabljiva pri ènskah pred dolo~eno starostjo ali po njej (pred menarho ali po menopavzi). V tem primeru uporabimo vrednost “9”: b650.9 Menstruacijske funkcije, neuporabljivo Medsebojna povezanost telesnih zgradb in funkcij Klasifikaciji Telesne zgradbe in Telesne funkcije sta oblikovani vzporedno. Kadar uporabimo kodo za telesno funkcijo, preverimo, ali je uporabljiva tudi ustrezna koda za telesno zgradbo. Na primer, med telesnimi funkcijami so osnovni ~love{ki ~uti, npr. b210-b229 Vid in sorodne funkcije. Vzporedne telesne zgradbe so kategorije med s210 in s230, Oko in sorodne zgradbe. Medsebojna povezanost okvar Okvare lahko vodijo v druge okvare; na primer okvara mi{i~ne mo~i lahko povzro~i okvaro funkcije gibanja, sr~ne funkcije so lahko povezane z dihal-nimi funkcijami, zaznavanje je lahko povezano s funkcijami mi{ljenja. Prepoznavanje okvar v telesnih funkcijah O okvarah, ki jih ne moremo vedno opazovati neposredno (npr. du{evne funkcije), lahko sklepamo na podlagi opazovanja vedenja. Na primer, v klini~nem okolju lahko ocenimo spomin s standardnimi testi in ~eprav ne moremo dejansko “opazovati” funkcije mòganov, lahko na podlagi rezultatov testa utemeljeno domnevamo, da so du{evne funkcije spomina okvar-jene. 227 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 228 Navodila za kodiranje v MKF MKF 4.2. Kodiranje telesnih zgradb Definicije Telesne zgradbe so anatomski deli telesa, npr. organi, udi in njihovi sestavni deli. Okvare so motnje v telesnih funkcijah ali zgradbah, ki se izraàjo kot nepravilnost ali izguba. Uporaba opisovalcev za kodiranje telesnih zgradb Telesne zgradbe kodiramo s tremi opisovalci. Prvi opisovalec ozna~uje obseg ali teò okvare, drugi naravo spremembe in tretji mesto okvare. Obseg okvare (prvi opisovalec) Narava okvare (drugi opisovalec) Mesto okvare (tretji opisovalec) s7300. __ __ __ Opisni podrazdelki za tri opisovalce so navedeni v preglednici 1. Preglednica 1. Lestvica opisovalcev za telesne zgradbe 228 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 229 MKF Navodila za kodiranje v MKF 4.3. Kodiranje razdelka Dejavnosti in sodelovanje Definicije Dejavnost je posameznikova izvedba opravila ali dejanja. Sodelovanje je vklju~evanje v ìvljenjske situacije. Omejitve dejavnosti so teàve, ki jih lahko ima posameznik pri izvajanju dejavnosti. Omejitve sodelovanja so teàve, ki jih lahko posameznik doìvlja pri vklju~evanju v ìvljenjske situacije. Razdelek Dejavnosti in sodelovanje je klasificiran kot en sam seznam podro~ij. Uporaba opisovalcev zmogljivosti in u~inkovitosti Dejavnosti in sodelovanje kodiramo z dvema opisovalcema: opisovalcem u~inkovitosti, ki ga vpi{emo na prvo mesto za piko, in opisovalcem zmogljivosti, ki ga vnesemo na drugo mesto za piko. Koda, ki dolo~a kategorijo s seznama Dejavnosti in sodelovanje, in oba opisovalca tvorijo privzeti matri~ni zapis. Opisovalec u~inkovitosti (prvi opisovalec) Opisovalec zmogljivosti (brez pomo~i) (drugi opisovalec) d4500. __ __ Matri~ni zapis (privzet) Opisovalec u~inkovitosti opisuje, kaj posameznik dela v svojem trenutnem okolju. Ker trenutno okolje predstavlja drùbeni kontekst, lahko u~inkovitost, ki jo ozna~imo s prvim opisovalcem, razumemo kot “vklju~enost v ìvljenjsko situacijo” ali “doìveto izku{njo” oseb v dejanskem okolju, kjer ìvijo. To vklju~uje okoljske dejavnike – torej vse vidike fizi~nega in drùbenega sveta ter njegovih stali{~. Zna~ilnosti trenutnega okolja lahko kodiramo s klasifikacijo Okoljski dejavniki. Opisovalec zmogljivosti opisuje posameznikovo sposobnost izvajanja opravila ali dejanja. Podrazdelek Zmogljivost nakazuje najvi{jo verjetno raven funkcioniranja, ki jo lahko oseba doseè na danem podro~ju v danem trenutku. Za ocenjevanje popolne zmònosti posameznika bi potrebovali “standardizirano” okolje, da bi nevtralizirali spremenljive vplive razli~nih okolij na posameznikovo zmònost. To standardizirano okolje je lahko: (a) dejansko okolje, ki ga obi~ajno uporabljamo pri testiranju za ocenjevanje zmogljivosti; (b) kadar to ni mòno, okolje, za katerega predvidevamo, da priblìno enak vpliv. To okolje lahko imenujemo “poenoteno” ali “standard-229 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 230 Navodila za kodiranje v MKF MKF no” okolje. Podrazdelek zmogljivost tako odraà posameznikovo okolju prilagojeno zmònost. Da bi bile mogo~e mednarodne primerjave, mora biti prilagoditev okolju enaka za vse osebe v vseh deèlah. Natan~neje povedano, zna~ilnosti poenotenega ali standardnega okolja lahko kodiramo z razdelkom Okoljski dejavniki. Vrzel med zmogljivostjo in u~inkovitostjo odraà razlike med trenutnim in poenotenim okoljem in je tako koristno vodilo pri odlo~anju, kako bi spremenili okolje, da bi izbolj{ali posameznikovo u~inkovitost. Opisovalec zmogljivost brez pomo~i uporabimo za opisovanje posameznikove resni~ne zmogljivosti, ki je ne izbolj{uje pripomo~ek ali osebna pomo~. Ker se opisovalec u~inkovitosti nana{a na posameznikovo trenutno okolje, lahko neposredno opazujemo prisotnost pripomo~kov, osebne pomo~i ali ovir. Naravo olaj{evalca ali ovire lahko opi{emo s klasifikacijo Okoljski dejavniki. Neobvezna opisovalca Tretji in ~etrti opisovalec (ki sta oba neobvezna) omogo~ata kodiranje zmogljivosti s pomo~jo in u~inkovitosti brez pomo~i. Opisovalec u~inkovitosti (prvi opisovalec) Opisovalec zmogljivosti brez pomo~i (drugi opisovalec) Opisovalec zmogljivosti s pomo~jo (tretji opiso- valec) Opisovalec u~inkovitosti brez pomo~i (~etrti opisovalec) d4500. __ __ __ __ Matri~ni Neobvezno zapis (privzet) 230 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 231 MKF Navodila za kodiranje v MKF Dodatni opisovalci Peto mesto za piko je rezervirano za opisovalce, ki jih bomo morda razvili v prihodnosti, npr. opisovalec vklju~enosti ali osebnega zadovoljstva. Opisovalec u~inkovitosti (prvi opiso- valec) Opisovalec zmogljivosti brez pomo~i (drugi opisovalec) Opisovalec zmogljivosti s pomo~jo (tretji opisovalec) Opisovalec u~inkovitosti brez pomo~i (~etrti opisovalec) Dodatni opisovalec (peti opisovalec) d4500. __ __ __ __ __ Matri~ni Neobvezno Dodatno (v razvoju) zapis (privzet) Tako opisovalec zmogljivosti kot u~inkovitosti lahko uporabimo s pripomo~ki ali osebno pomo~jo ali brez njiju in v skladu z naslednjo lestvico (xxx. predstavlja podro~ja na dvostopenjski ravni). xxx.0 NI teàve xxx.1 MAJHNA teàva xxx.2 ZMERNA teàva xxx.3 VELIKA teàva xxx.4 POPOLNA teàva xxx.8 neopredeljeno xxx.9 neuporabljivo Kdaj uporabimo opisovalec u~inkovitosti in opisovalec zmogljivosti Za vsako navedeno kategorijo lahko uporabimo en ali drug opisovalec. Vendar pa so informacije, ki jih v obeh primerih podajamo, razli~ne. Kadar uporabimo oba opisovalca, je rezultat spojitev dveh podrazdelkov: d4500.2 _ d4500.2 1 d4500. _ 1 Kadar uporabimo le en opisovalec, neuporabljenega mesta ne zapolnimo s {tevilko .8 ali .9, temve~ ga pustimo praznega, kajti 8 in 9 sta dejanski oceni stanja in bi pomenili, da smo uporabili opisovalec. 231 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 232 Navodila za kodiranje v MKF MKF Primeri uporabe obeh opisovalcev d4500 Hoja na kratke razdalje Za opisovalec u~inkovitosti se to podro~je nana{a na gibanje v prostoru s pomo~jo hoje, in to v posameznikovem trenutnem okolju, na razli~nih pod-lagah in v razli~nih razmerah, z uporabo palice, hodulje ali drugega pripomo~ka, na razdalji manj kot 1km. Na primer, u~inkovitost osebe, ki je v nesre~i pri delu izgubila nogo in od takrat uporablja palico in ima zmerne teàve pri hoji zaradi strmih in spolzkih plo~nikov v soseski, lahko kodiramo: d4500.3 _ zmerna omejitev u~inkovitosti pri hoji na kratke razdalje Pri opisovalcu zmogljivosti se podro~je nana{a na posameznikovo sposobnost, da hodi brez pomo~i. Vplive razli~nih okolij lahko nevtraliziramo tako, da zmònosti ocenjujemo v “standardiziranem” okolju. Standardizirano okolje je lahko: (a) dejansko okolje, ki ga uporabljamo za testiranje pri ocenjevanju zmogljivosti; ali (b) kadar to ni mòno, okolje, za katerega predvidevamo, da ima vedno priblìno enak vpliv. Na primer, za zgoraj omenjeno osebo je dejanska zmogljivost za hojo brez palice v standardiziranem okolju (npr. okolje z ravnimi in nedrse~imi povr{inami) zelo omejena. Zato lahko zmogljivost te osebe kodiramo kot: d4500._3 resna omejitev zmogljivosti pri hoji na kratke razdalje Uporabniki, ki èlijo natan~no dolo~iti trenutno ali standardizirano okolje pri uporabi opisovalcev zmogljivosti in u~inkovitosti, naj uporabijo klasifikacijo Okoljski dejavniki (glej 3. Na~ela kodiranje za razdelek Okoljski dejavniki). 4.4. Kodiranje okoljskih dejavnikov Definicije Okoljski dejavniki so fizi~no in drùbeno okolje, v katerem ìvijo posamezniki, ter njegova stali{~a. Uporaba Okoljskih dejavnikov Okoljski dejavniki so razdelek drugega dela klasifikacije (spremljajo~i dejavniki). Opredeliti jih moramo za vsak razdelek funkcioniranja in jih kodirati po enem izmed postopkov, opisanih pod to~ko 3 zgoraj. Okoljske dejavnike kodiramo z vidika posameznika, ~igar situacijo opisujemo. Npr. pogreznjen robnik brez razbrazdanega tlakovanja je olaj{evalen dejavnik za uporabnike invalidskih vozi~kov, za slepe osebe pa predstavlja oviro. Opisovalec prikazuje, v kolik{ni meri je dolo~en dejavnik olaj{evalen ali oteèvalen. Obstaja ve~ razlogov, zakaj in v kolik{ni meri je dejavnik lahko 232 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 233 MKF Navodila za kodiranje v MKF olaj{evalen ali oteèvalen. Pri olaj{evalcih naj ocenjevalec upo{teva vidike, kot so dostopnost in zanesljivost oziroma spremenljivost dostopa, kakovost dostopa in tako dalje. V primeru ovir je morda pomembno, kako pogosto dejavnik ovira posameznika, ali je ovira velika ali majhna, ali se ji je mogo~e izogniti ali ne. Upo{tevati moramo tudi, da okoljski dejavnik lahko predstavlja oviro zaradi svoje prisotnosti (npr. negativen odnos do oseb s prizadetostmi) ali odsotnosti (npr. potrebna storitev ni na voljo). U~inki okolja na ìvljenje oseb s prizadetostmi so raznoliki in kompleksni. Upamo, da nam bodo prihodnje raziskave omogo~ile bolj{e razumevanje tega podro~ja in pokazale uporabnost drugega opisovalca za okoljske dejavnike. V nekaterih primerih je skupina razli~nih okoljskih dejavnikov povzeta z enim samim pojmom, npr. rev{~ina, razvoj, podeèlsko ali mestno okolje ali drùbeni kapital. Klasifikacija teh povzemalnih pojmov ne vsebuje. Ocenjevalec naj tak pojem razdeli na sestavne dejavnike in jih kodira posamezno. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi pokazale, ali so skupine okoljskih dejavnikov, ki sestavljajo povzemalne pojme, jasne in dosledne. Prvi opisovalec Sledita pozitivna in negativna lestvica, ki ozna~ujeta, koliko je okoljski dejavnik olaj{evalen ali oteèvalen. Decimalna pika ozna~uje oviro in znak + ozna~uje olaj{evalni dejavnik: xxx.0 NI oteèvalca xxx+0 NI olaj{evalca xxx.1 MAJHEN oteèvalec xxx+1 MAJHEN olaj{evalec xxx.2 ZMEREN oteèvalec xxx+2 ZMEREN olaj{evalec xxx.3 VELIK oteèvalec xxx+3 VELIK olaj{evalec xxx.4 POPOLN oteèvalec xxx+4 POPOLN olaj{evalec xxx.8 neopredeljen oteèvalec xxx+8 neopredeljen olaj{evalec xxx.9 neuporabljivo xxx.9 neuporabljivo 233 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 234 Mòne uporabe seznama Dejavnosti in sodelovanje MKF Priloga 3 Mòne uporabe seznama Dejavnosti in sodelovanje Razdelek Dejavnosti in sodelovanje je nevtralen seznam podro~ij, ki prikazujejo razli~ne dejavnosti in podro~ja ìvljenja. Vsako podro~je vsebuje kategorije na razli~nih ravneh od splo{nih do podrobnih (npr. podro~je 4. poglavja Gibanje vsebuje kategorije, kot npr. d450 Hoja, pod to kategorijo pa podrobnej{o d4500 Hoja na kratke razdalje). Seznam podro~ij dejavnosti in sodelovanja obsega celoten razpon funkcioniranja, ki ga lahko kodiramo tako na individualni kot drùbeni ravni. Kot smo pojasnili v Uvodu, lahko seznam uporabimo na razli~ne na~ine za prikazovanje specifi~nih pojmov “dejavnosti” in “sodelovanje”. MKF ju v kontekstu zdravja definira takole: Dejavnost je posameznikova izvedba opravila ali dejanja; Sodelovanje je vklju~enost v ìvljenjsko situacijo. Odnos med dejavnostmi (a) in sodelovanjem (p) lahko glede podro~ij struk-turiramo na {tiri razli~ne na~ine: (1) Lo~eni skupini za podro~ja dejavnosti in podro~ja sodelovanja (ni prekrivanja) Dolo~eno skupino kategorij kodiramo izklju~no kot dejavnosti (to so opravila ali dejanja, ki jih posameznik opravlja), drugo skupino pa izklju~no kot sodelovanje (to je vklju~enost v ìvljenjske situacije). Obe skupini se medsebojno izklju~ujeta. V tem primeru skupini kategorij dejavnosti in kategorij sodelovanja dolo~i uporabnik. Vsaka kategorija je lahko dejavnost ali sodelovanje, ne pa oboje. Podro~ja lahko na primer razdelimo takole: a1 U~enje in uporaba znanja a2 Splo{na opravila in zahteve a3 Sporazumevanje a4 Gibanje p5 Skrb zase p6 @ivljenje doma p7 Medosebni odnosi p8 Glavna podro~ja ìvljenja p9 @ivljenje v skupnosti, drùbi in dràvi 234 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 235 MKF Mòne uporabe seznama Dejavnosti in sodelovanje Kodiranje te zgradbe koda kategorije a . ou oz (kategorija, ki jo obravnavamo kot dejavnost) koda kategorije p . ou oz (kategorija, ki jo obravnavamo kot sodelovanje) Opisovalec u~inkovitosti = ou in opisovalec zmogljivosti = oz. ^e uporabimo opisovalec u~inkovitosti, pa naj bo dolo~en kot dejavnost ali sodelovanje, interpretiramo kategorijo glede na podrazdelek u~inkovitosti; ~e uporabimo opisovalec zmogljivosti, interpretiramo kategorijo s podrazdelkom zmogljivosti, in spet je ta lahko dolo~en kot dejavnost ali sodelovanje. Na ta na~in nam mònost (1) nudi matri~ni zapis s popolno informacijo brez odve~nih podatkov ali prekrivanja kategorij. (2) Delno prekrivanje med skupinami podro~ij dejavnosti in podro~ij sodelovanja Pri tej mònosti lahko skupine kategorij obravnavamo kot dejavnosti in kot sodelovanje. To pomeni, da lahko isto kategorijo interpretiramo na ravni posameznika (kot opravilo ali dejanje, ki ga posameznik izvaja) in na ravni drùbe (vklju~enost v ìvljenjsko situacijo). Na primer: a1 U~enje in uporaba znanja a2 Splo{na opravila in zahteve a3 Sporazumevanje p3 Sporazumevanje a4 Gibanje p4 Gibanje a5 Skrb zase p5 Skrb zase a6 @ivljenje doma p6 @ivljenje doma p7 Medosebni stiki p8 Glavna podro~ja ìvljenja p9 @ivljenje v skupnosti, drùbi in dràvi Kodiranje te zgradbe V tem primeru obstajajo dolo~ene omejitve kodiranja. Kategorija, ki se prekriva z drugo, ne more imeti razli~nih vrednosti za isti opisovalec (bodisi prvega za u~inkovitost ali drugega za zmogljivost), npr: a kategorija. 1 _ ali a kategorija. _ 1 p kategorija. 2 _ p kategorija. _ 2 Uporabnik, ki kodira tako, meni, da imajo kode pri kategorijah, ki se prekrivajo, lahko razli~en pomen, kadar jih kodiramo kot dejavnosti in ne kot sodelovanje ter obratno. Vendar pa moramo v matri~nem zapisu v stolpec, ki pripada dolo~enemu opisovalcu, vnesti samo eno kodo. 235 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 236 Mòne uporabe seznama Dejavnosti in sodelovanje MKF (3) Podrobne kategorije kot dejavnosti in {ir{e kategorije kot sodelovanje, s prekrivanjem ali brez prekrivanja podro~ij Pri naslednjem pristopu, s katerim podro~ja povezujemo z definicijami dejavnosti in sodelovanja, je sodelovanje omejeno na splo{nej{e ali {ir{e kategorije kakega podro~ja (npr. kategorije prve ravni, kot so naslovi poglavij), medtem ko so podrobnej{e kategorije opredeljene kot dejavnosti (npr. kategorije tretje ali ~etrte ravni). Kategorije so v nekaterih ali vseh podro~jih razdeljene na podrobne in splo{ne. Uporabnik lahko nekatera podro~ja v celoti (na vseh ravneh) obravnava kot dejavnosti ali pa v celoti kot sodelovanje. Na primer, d4550 Plazenje lahko interpretiramo kot dejavnost, medtem ko d455 Gibanje v prostoru lahko interpretiramo kot sodelovanje. Ta pristop lahko uporabimo na dva na~ina: (a) brez prekrivanja, torej ~e je ena kategorija dejavnost, ni obenem sodelovanje; ali (b) s prekrivanjem, kajti nekateri uporabniki lahko uporabijo celoten seznam za dejavnosti in le {ir{e naslove za sodelovanje. Kodiranje te zgradbe Podobno kot pri mònostih (1) in (2). (4) Uporaba istih podro~ij za dejavnosti in sodelovanje s popolnim prekrivanjem podro~ij Pri tej mònosti lahko vsa podro~ja na seznamu Dejavnosti in sodelovanje obravnavamo kot dejavnosti in kot sodelovanje. Vsako kategorijo lahko interpretiramo kot funkcioniranje posameznika (dejavnost) in obenem kot drùbeno funkcioniranje (sodelovanje). Na primer, d330 Govor lahko interpretiramo kot dejavnost in kot sodelovanje. Oseba brez glasilk lahko govori s pomo~jo pripomo~ka. ^e uporabimo opisovalce u~inkovitosti in zmogljivosti, ima ta oseba: Prvi opisovalec Zmerne teàve pri u~inkovitosti (morda zaradi spremljajo~ih dejavnikov, kot npr. osebni stres ali stali{~a in odnos drugih oseb) →2 Drugi opisovalec Velike teàve pri zmogljivosti brez pripomo~ka →3 Tretji opisovalec Majhne teàve pri zmogljivosti s pripomo~kom →1 V skladu z matri~nim zapisom MKF poloàj te osebe kodiramo takole: d330.231 236 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 237 MKF Mòne uporabe seznama Dejavnosti in sodelovanje Po na~elih mònosti (4) jo lahko kodiramo tudi kot: a330.231 p330.2 Kadar pri mònosti (4) uporabimo tako opisovalec u~inkovitosti kot opisovalec zmogljivosti, v eno polje matri~nega zapisa MKF vnesemo dve vrednosti: eno za dejavnosti in drugo za sodelovanje. ^e sta vrednosti enaki, ne predstavljata konflikta, temve~ le presène informacije. ^e so vrednosti razli~ne, morajo uporabniki oblikovati pravila za kodiranje v matri~nem zapisu, saj je uradni slog kodiranja SZO naslednji: d kategorija ou oz Presèku informacij se lahko izognemo tako, da {tejemo opisovalec zmogljivosti za dejavnost in opisovalec u~inkovitosti za sodelovanje. Druga mònost je oblikovanje dodatnih opisovalcev za sodelovanje, ki zajemajo “vklju~enost v ìvljenjske situacije”. Pri~akujemo, da se bo z uporabo MKF in zbiranjem empiri~nih podatkov pokazalo, kateri od zgoraj na{tetih mònosti dajejo uporabniki prednost. Empiri~ne raziskave bodo izbolj{ale jasnost in operativnost pojmov dejavnost in sodelovanje. Mogo~e bo zbrati podatke o tem, kako se ta dva pojma uporabljata v razli~nih okoljih, v razli~nih dràvah in za razli~ne namene, in jih nato uporabiti pri kasnej{ih revizijah sheme. 237 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 238 Prakti~ni primeri MKF Priloga 4 Prakti~ni primeri Primeri v nadaljevanju prikazujejo prakti~no uporabo MKF. Upamo, da bodo uporabnikom pomagali pri razumevanju namena in uporabe osnovnih klasifikacijskih pojmov in opisov stanj v podrazdelkih. Podrobnej{e informacije dobite v priro~nikih in na te~ajih SZO. Okvara, ki ne vodi v omejitev zmogljivosti ali v teàve pri u~inkovitosti Otrok se rodi z manjkajo~im nohtom na roki. Deformacija je okvara zgradbe, vendar ta ne vpliva na funkcijo otrokove roke ali na to, kaj lahko otrok s to roko opravlja, zato njegova zmogljivost ni omejena. Podobno tudi pri u~inkovitosti morda ni teàv – npr. igranje z drugimi otroki, ki ga zaradi te deformacije ne draìjo ali ne izklju~ijo iz igre. Otrok torej nima omejitev zmogljivosti ali teàv pri u~inkovitosti. Okvara, ki ne vodi v omejitev zmogljivosti, vendar povzro~a teàve pri u~inkovitosti Otrok s sladkorno boleznijo ima okvaro funkcije: trebu{na slinavka pri proizvodnji inzulina ne funkcionira ustrezno. Sladkorno bolezen lahko nadziramo z zdravili, namre~ z inzulinom. Kadar so telesne funkcije (raven inzulina) pod nadzorom, otrok nima omejitev zmogljivosti v povezavi z okvaro. Vendar pa ima otrok s sladkorno boleznijo lahko teàve u~inkovitosti pri socializaciji, kadar je druènje s prijatelji ali vrstniki povezano s hrano, saj mora omejevati uìvanje sladkorja. Pomanjkanje ustrezne hrane lahko ustvari oviro. Tako ima lahko otrok kljub temu, da nima omejitev zmogljivosti, primanjkljaj pri socializacij-skem vklju~evanju v trenutnem okolju, ~e ni poskrbljeno, da je na voljo ustrezna hrana. Drug primer je oseba z levkodermo na obrazu. Drugih telesnih okvar nima. Kozmeti~na teàva ne povzro~a omejitev zmogljivosti. Vendar pa lahko ta posameznik ìvi v okolju, kjer levkodermo zamenjujejo z go-bavostjo in jo zato {tejejo za nalezljivo bolezen. V posameznikovem trenutnem okolju je torej to negativno stali{~e okoljska ovira, ki vodi v resne teàve pri u~inkovitosti v medosebnih stikih. 238 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 239 MKF Prakti~ni primeri Okvara, ki vodi v omejitev zmogljivosti in – odvisno od okoli{~in – v teàve pri u~inkovitosti Izrazito odstopanje v intelektualnem razvoju je du{evna okvara. Vodi lahko v omejitev razli~nih zmogljivosti posameznika. Okoljski dejavniki pa lahko vplivajo na obseg posameznikove u~inkovitosti na razli~nih podro~jih ìvljenja. Na primer, otrok s to du{evno okvaro lahko doìvlja le malo neprijetnosti v okolju, kjer splo{na pri~akovanja niso velika in kjer opravlja vrsto preprostih, ponavljajo~ih se, vendar potrebnih opravil. V tem okolju je otrok uspe{en v razli~nih ìvljenjskih situacijah. Podoben otrok, ki odra{~a v okolju, ki je tekmovalno in ima velika pri~akovanja glede {olske uspe{nosti, lahko doìvlja ve~ teàv pri u~inkovitosti v razli~nih ìvljenjskih situacijah kot prvi otrok. Primer poudarja dvoje. Prvi~, populacijska norma ali standard, na podlagi katerega ocenjujemo posameznikovo funkcioniranje, mora ustrezati trenutnemu okolju. In drugi~, prisotnost ali odsotnost okoljskih dejavnikov lahko bodisi ovira ali olaj{uje to funkcioniranje. Nekdanja okvara, ki ne vodi v omejitev zmogljivosti, {e vedno pa povzro~a teàve pri u~inkovitosti Oseba, ki je sicer ozdravela po akutni psihozi, vendar je oìgosana kot “du{evni bolnik”, lahko doìvlja teàve pri u~inkovitosti na podro~ju zaposlovanja ali medosebnih stikov zaradi negativnih stali{~ ljudi v njenem okolju. Torej je vklju~enost te osebe v zaposlovanje in drùbeno ìvljenje ovirano. Razli~ne okvare in omejitve zmogljivosti, ki vodijo v podobne teàve pri u~inkovitosti Oseba morda ne dobi zaposlitve, ker teà njene okvare (tetraplegija) onemogo~a izvajanje nekaterih opravil na delovnem mestu (npr. uporabo osebnega ra~unalnika s tipkovnico). Delovno mesto ni ustrezno prilagojeno, da bi osebi olaj{alo izvajanje delovnih zahtev (npr. programska oprema za prepoznavanje glasu namesto tipkovnice). Druga oseba z manj{o stopnjo tetraplegije morda ima zmogljivosti za opravljanje zahtevanih delovnih opravil, vendar zaposlitve ne dobi, ker je delè zaposlenih z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi v tem pod-jetju è izpolnjen. 239 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 240 Prakti~ni primeri MKF Tretja oseba, ki je sposobna opravljati zahtevane dejavnosti, ne dobi zaposlitve, ker ima omejitev dejavnosti, ki jo sicer olaj{uje uporaba invalidskega vozi~ka, vendar pa delovno mesto ni dostopno za invalidske vozi~ke. In kon~no, oseba na invalidskem vozi~ku morda dobi zaposlitev, je sposobna izvajati delovna opravila in jih tudi izvaja. Vendar pa ima {e vedno lahko teàve pri u~inkovitosti na podro~ju medosebnih stikov s sodelavci, kajti prostori, ki so namenjeni za odmor med delom, zanjo niso dostopni. Teàva pri u~inkovitosti na podro~ju socializacije na delovnem mestu lahko prepre~i dostop do prilònosti za napredovanje. Vse {tiri osebe doìvljajo teàve pri u~inkovitosti na podro~ju zaposlovanja zaradi razli~nih okoljskih dejavnikov, ki vzajemno delujejo z njihovim zdravstvenim stanjem ali okvaro. Pri prvi osebi okoljske ovire vklju~ujejo delovno mesto, ki ni ustrezno prirejeno, in verjetno negativna stali{~a. Druga oseba se soo~a z negativnim stali{~em do zaposlovanja invalidov. Tretja oseba se soo~a z nedostopnostjo grajenega okolja in zadnja oseba se soo~a s splo{nim negativnim stali{~em do zmanj{ane zmònosti/invalidnosti . Domnevna okvara, ki vodi do izrazitih teàv pri u~inkovitosti brez omejitev zmogljivosti Oseba dela z bolniki, ki imajo AIDS. Oseba je sicer zdrava, vendar se mora redno testirati za ugotavljanje prisotnosti virusa HIV. Nima nikakr{nih omejitev zmogljivosti. Kljub temu znanci sumijo, da se je oseba morda nalezla virusa in se je zato izogibajo. To vodi v izrazite teàve pri u~inkovitosti na podro~ju drùbenih stikov ter ìvljenja v skupnosti, drùbi in dràvi. Njena vklju~enost je omejena zaradi nega-tivnega stali{~a oseb v njenem okolju. Okvare, ki jih MKF trenutno ne klasificira in ki povzro~ajo teàve pri u~inkovitosti Mati neke osebe je umrla zaradi raka dojke. Ta oseba ima 45 let in je opravila prostovoljno testiranje, pri katerem so ugotovili, da nosi dedni zapis, ki predstavlja tveganje za raka dojke. Nima motenj v telesnih funkcijah ali zgradbi ali omejitev zmogljivosti, vendar pa ji zavarovalna drùba zaradi pove~anega tveganja zavrne zdravstveno zavarovanje. Njena vklju~enost na podro~ju skrbi za lastno zdravje je omejena zaradi politike v ustanovi za zdravstveno zavarovanje. 240 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 241 MKF Prakti~ni primeri Dodatni primeri Desetletni fant je napoten k logopedu zaradi diagnoze “jecljanje”. Med pregledom ugotovijo teàve z ohranjanjem kontinuitete govora, inter- in intra- verbalnimi pospe{ki, teàve pri ~asovnem usklajevanju govornih gibov in neustrezen govorni ritem (okvare). De~ek ima v {oli teàve pri glasnem branju in v pogovorih (omejitve zmogljivosti). V skupinske pogovore se ne vklju~uje, ~eprav si to èli (teàva pri u~inkovitosti na podro~ju pogovora z ve~ osebami). Vklju~itev de~ka v skupinske pogovore je omejena zaradi drùbenih norm in obi~ajev glede gladkega poteka pogovorov. Štiridesetletna ènska si je pred {tirimi meseci po{kodovala vrat. Še vedno se pritoùje zaradi bole~ine v vratu, hudih glavobolov, omoti~nosti, zmanj{ane mi{i~ne mo~i in ob~utkov tesnobe (okvare). Njene zmogljivosti pri hoji, kuhanju, pospravljanju, delu z osebnim ra~unalnikom in vònji so omejene (omejitve zmogljivosti). S splo{nim zdravnikom sta se dogovorila, da se ne bo vrnila na delo s polnim delovnim ~asom, dokler se njene teàve ne zmanj{ajo (teàve pri u~inkovitosti na podro~ju zaposlitve). ^e bi imela na trenutnem delovnem mestu mònost prilagodljivega delovnega ~asa, ~e bi lahko bila odstotna, kadar bi bili simptomi posebej hudi, in bi lahko delo opravljala tudi na svojem domu, bi se njena vklju~enost na podro~ju zaposlitve izbolj{ala. 241 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 242 MKF in osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi MKF Priloga 5 MKF in osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalid- nostmi Pri prenovi MKF so od samega za~etka veliko prispevale osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi in invalidske organizacije. Veliko ~asa in energije je temu delu posvetila predvsem Mednarodna organizacija invalidov (Disabled Peoples’ International) in pomembno prispevala h kon~ni obliki MKF. SZO se zaveda, kako pomembno je polno sodelovanje oseb z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi in njihovih organizacij pri prenovi klasifikacije funkcioniranja in zmanj{ane zmònosti/invalidnosti. MKF bo sluìla kot osnova za ocenjevanje in za merjenje zmanj{ane zmònosti/invalidnosti na {tevilnih znanstvenih, klini~nih in upravnih podro~jih in na podro~ju socialne politike. Zato je pomembno, da se MKF ne uporablja na napa~en na~in, ki bi {kodoval osebam z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi (glej Eti~na navodila v Prilogi 6). SZO se {e posebej zaveda, da lahko prav izrazi, uporabljeni v klasifikaciji, kljub najbolj{im prizadevanjem vseh, stigmatizirajo ali etiketirajo. Zaradi te skrbi smo è na za~etku prenove sprejeli odlo~itev, da izraz “hendikep” popolnoma opustimo – zaradi slab{alnega pomena – in z izrazom “zmanj{ana zmònost/invalidnost” ne poimenujemo razdelkov, temve~ ga obdrìmo le kot splo{en, krovni izraz. Vendar pa ostaja tèko vpra{anje, kako najustrezneje poimenovati posameznike z dolo~eno stopnjo omejitve funkcioniranja. V MKF z izrazom “zmanj{ana zmònost/invalidnost” poimenujemo ve~dimenzionalni pojav, ki je posledica odnosa med osebami in njihovim fizi~nim in drùbenim okoljem. Zaradi razli~nih razlogov nekateri za take osebe raje uporabljajo izraz “osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi”, drugi pa “invalidi”. Zaradi razlik v uporabi SZO ni sprejela enega samega na~ina poimenovanja in zato tudi ni primerno, da bi MKF dajala prednost kateremu izmed pristopov ali uporabljala izklju~no enega. SZO priznava pomembno na~elo, da imajo ljudje pravico biti poimenovani tako, kot èlijo sami. Pomembno je tudi poudariti, da MKF nikakor ni klasifikacija oseb. Je klasifikacija zdravstvenih zna~ilnosti oseb v okviru njihovih individualnih ìvljenjskih okoli{~in in vplivov okolja. Je odnos med zdravstvenimi zna~ilnostmi in spremljajo~imi dejavniki, ki povzro~i zmanj{ano zmònost/invalidnost. Zaradi tega posameznikov ne smemo dojemati zgolj kot njihove okvare, omejitve dejavnosti in sodelovanja. Na primer, namesto “du{evno prizadeta oseba” je v klasifikaciji uporabljen izraz “oseba s teàvami pri u~enju”. 242 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 243 MKF MKF in osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi MKF se izogiba poimenovanjem oseb z izrazi, ki opozarjajo na njihovo zdravstveno stanje ali zmanj{ano zmònost/invalidnost in vseskozi uporablja nevtralen ali pozitiven jezik. Zaradi upravi~ene skrbi o sistemati~nem etiketiranju oseb so kategorije MKF izraène na na~in, ki se izogiba podcenjevanju, stigmatizaciji in neustreznim sopomenom. Vendar pa ta pristop prina{a teàvo, ki bi jo lahko poimenovali “~i{~enje izrazov”. Negativne zna~ilnosti zdravstvenega stanja posameznika in odzivi drugih oseb nanj so neodvisni od izrazov, s katerimi to stanje definiramo. Zmanj{ana zmònost/invalidnost obstaja ne glede na to, kako jo poimenujemo. Teàva ni le jezikovne narave, temve~ je predvsem vpra{anje odnosa drugih posameznikov in drùbe kot celote do zmanj{ane zmònosti/invalidnosti. Potrebna je pravilna vsebina in uporaba izrazov in klasifikacije. SZO si neprestano prizadeva, da bi klasifikacija in ocenjevanje osebam z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi koristila in jim ne bi jemala pravic ali jih diskriminirala. Upamo, da bodo invalidi sami prispevali k uporabi in razvoju MKF na vseh podro~jih. Kot raziskovalci, menedèrji in oblikovalci politike bodo invalidi pomagali pri razvoju protokolov in instrumentov na podlagi klasifikacije MKF. MKF je lahko tudi u~inkovit pripomo~ek za zagovorni{tvo na podlagi dokazov. Omogo~a zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov, s katerimi utemeljujemo zahteve za spremembe. Politi~no stali{~e, da je zmanj{ana zmònost/invalidnost v enaki meri posledica okoljskih ovir kot posledica zdravstvenega stanja ali okvar, mora voditi do raziskovalnega dela, to pa do veljavnih in zanesljivih dokazov. Ti dokazi lahko prinesejo resni~ne drùbene spremembe za osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi po svetu. Uporaba MKF lahko bistveno izbolj{a zagovorni{tvo zmanj{ane zmònosti/invalidnosti. Ker je osnovni cilj zagovorni{tva opredeliti ukrepe, ki lahko izbolj{ajo sodelovanje oseb z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi, lahko MKF pomaga ugotavljati, kje leì glavni “problem” zmanj{ane zmònosti/invalidnosti: ali v okolju zaradi prisotnosti ovire ali odsotnosti olaj{evalnega dejavnika, v omejeni zmogljivosti posameznika samega ali v dolo~eni kombinaciji dejavnikov. Na podlagi te razjasnitve lahko ukrepe ustrezno ciljno usmerimo ter spremljamo in merimo njihove vplive na raven sodelovanja. Tako lahko doseèmo konkretne cilje, zastavljene na podlagi dokazov, in zastavimo vi{je splo{ne cilje za zagovorni{tvo zmanj{ane zmònosti/invalidnosti. 243 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 244 Eti~ne smernice za uporabo MKF MKF Priloga 6 Eti~ne smernice za uporabo MKF Vsako znanstveno orodje lahko napa~no uporabimo in zlorabimo. Naivno bi bilo pri~akovati, da klasifikacijski sistem, kot je MKF, ne bo nikoli uporabljen v {kodo ljudem. Kot smo razloìli v Prilogi 5, so bile v prenovo MKOPOv od samega za~etka vklju~ene osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi in njihove zagovorni{ke organizacije. Prispevale so k pomembnim spremembam v izrazju, vsebini in zgradbi MKF. V tej prilogi podajamo osnovne smernice za eti~no uporabo MKF. Seveda v nobenih napotkih ne moremo predvideti vseh oblik napa~ne uporabe neke klasifikacije ali znanstvenega orodja ali pri~akovati, da bodo zgolj smernice prepre~ile napa~no uporabo. Tudi pri~ujo~a priloga ni izjema. Upamo, da se bo z upo{tevanjem naslednjih navodil zmanj{ala mònost, da bi bila MKF uporabljena nespo{tljivo ali {kodljivo za osebe z zmanj{animi zmònostmi/invalidnostmi. Spo{tovanje in zaupnost (1) Z uporabo MKF ne smemo nikoli prizadeti ~love{ke vrednosti in avtonomije posameznika. (2) MKF se ne sme nikoli uporabiti za etiketiranje oseb ali za njihovo iden-tifikacijo izklju~no na podlagi ene ali ve~ kategorij zmanj{anih zmònosti/invalidnosti. (3) Kadar MKF uporabimo v klini~nem okolju, morajo biti osebe, katerih raven funkcioniranja klasificiramo, vedno polno seznanjene s postop-kom, privoliti v njegovo uporabo in v postopku sodelovati. ^e oseba zaradi omejitev svojih spoznavnih sposobnosti v postopku ne more sodelovati, mora dejavno sodelovati njen zagovornik. (4) Informacije, ki so kodirane na podlagi MKF, so osebni podatki in zanje veljajo splo{na pravila o zaupnosti, ki ustrezajo na~inu in namenu uporabe pridobljenih podatkov. Klini~na uporaba MKF (5) Kadarkoli je mòno, naj klini~ni delavec posamezniku ali njegovemu zagovorniku razloì namen uporabe MKF in naj spodbuja vpra{anja o ustreznosti uporabe MKF za klasificiranje posameznikove ravni funkcioniranja. (6) Kadarkoli je mòno, mora imeti oseba, katere raven funkcioniranja klasificiramo (ali zagovornik te osebe), mònost, da v postopku sodelu-244 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 245 MKF Eti~ne smernice za uporabo MKF je in {e zlasti da izrazi dvom ali potrdi ustreznost uporabljene kategorije in ocenjevalnega postopka. (7) Ker je primanjkljaj, ki ga klasificiramo, posledica tako posameznikovega zdravstvenega stanja kot tudi fizi~nega in drùbenega okolja, v katerem posameznik ìvi, se mora MKF uporabljati celovito. Drùbena uporaba informacij MKF (8) MKF naj bo v najve~ji mòni meri uporabljena v sodelovanju s posamezniki, kar izbolj{uje njihove odlo~itve in nadzor nad ìvljenjem. (9) Informacije, zbrane z MKF, naj bodo uporabljene za razvoj drùbene politike in politi~nih sprememb, katerih cilj je izbolj{ati in podpirati sodelovanje posameznikov. (10) MKF in vse informacije, ki izhajajo iz njene uporabe, ne smejo biti uporabljene tako, da bi zanikale uveljavljene pravice ali kako druga~e omejevale zakonito upravi~enost do dolo~enih ugodnosti za posameznike ali skupine. (11) Posamezniki, ki jih MKF klasificira v skupino, se lahko med seboj razlikujejo na mnogo na~inov. Zakoni in pravilniki, pri katerih je uporabljena klasifikacija MKF, ne smejo predvidevati ve~je homogenosti in zagotavljati morajo, da bodo osebe, katerih raven funkcioniranja klasificiramo, obravnavane kot posamezniki. 245 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 246 Povzetek procesa revizije MKF Priloga 7 Povzetek procesa revizije Razvoj MKOPOv* Leta 1972 je SZO izdelala preliminarno shemo za podro~je posledic bolezni. V nekajmese~ni razpravi je bilo predlagano, da bi shema lahko bila obsènej{a. Predloge je bilo mogo~e povzeti v dve pomembni na~eli: da je potrebno razlikovati med okvarami in njihovo pomembnostjo, torej njihovimi funkcionalnimi in drùbenimi posledicami, in da je smiselno te razli~ne vidike ali osi podatkov klasificirati lo~eno na razli~nih {tevilskih poljih. V bistvu je pristop tako vklju~eval ve~ razli~nih, vendar vzporednih klasifikacij. To je bila novost v primerjavi s tradicijo MKB, v kateri je ve~ osi (etiologija, anatomija, patologija itd.) zdruènih v hierarhi~ni sistem, ki zaseda le eno mesto v {tevilskem polju. Lotili smo se preu~evanja, ali bi bilo mogo~e izdelati shemo, ki bi upo{tevala te predloge, a {e vedno ostala skladna z na~eli, na katerih temelji zgradba MKB. Isto~asno so se za~eli preliminarni poskusi, da bi sistemizirali terminologijo za posledice bolezni. V letu 1973 smo te predloge neuradno poslali mònim uporabnikom, zlasti skupinam, ki jih podro~je rehabilitacije posebej zanima. Leta 1974 smo razposlali v oceno lo~eni klasifikaciji za okvare in oviranosti in razprave so se nadaljevale. Zbrali smo pripombe in oblikovali dokon~ne predloge klasifikacij. Besedilo je bilo predloèno v obravnavo Mednarodni konferenci za deveto revizijo Mednarodne klasifikacije bolezni oktobra 1975. Po razpravi o klasifikacijah je bilo na konferenci sprejeto priporo~ilo, naj se izdajo za poskusno uporabo. Maja 1976 je 29. Svetovna zdravstvena skup{~ina to priporo~ilo upo{tevala in sprejela resolucijo WHA29.35, s katero je odobrila, da se za poskusno uporabo izda dopolnilna klasifikacija okvar in oviranosti, in sicer kot dodatek in ne kot sestavni del Mednarodne klasifikacije bolezni. Tako je leta 1983 iz{la prva izdaja MKOPOv. Leta 1993 je bila ponatisnjena z dodatnim predgovorom. Za~etni koraki pri reviziji MKOPOv Leta 1993 je bila sprejeta odlo~itev, da se za~ne revizija MKOPOv. Revidirana izdaja, ki smo jo poimenovali MKOPOv-2, naj bi izpolnjevala naslednje cilje: • sluì naj mnogovrstnim potrebam razli~nih deèl, sektorjev in zdravstvenih podro~ij; • naj bo dovolj preprosta, da bo za uporabnike smiseln opis posledic zdravstvenih stanj; *Naslov in leto prve slovenske izdaje: Mednarodna klasifikacija okvar, prizadetosti in oviranosti, In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije in In{titut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 1977 246 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 247 MKF Povzetek procesa revizije • naj bo uporabna v praksi – torej pri prepoznavanju potreb v zdravstvenem varstvu in oblikovanju programov ukrepanja (npr. preventiva, rehabilitacija, drùbeni ukrepi); • podaja naj usklajen pogled na vse procese, ki so vpleteni v posledice zdravstvenega stanja, tako da bo mogo~e objektivno ocenjevati, zapisovati in se odzivati na celotni proces nastajanja zmanj{ane zmònosti/invalidnosti in ne le na dimenzijo bolezni/motnje; • ob~utljiva naj bo na kulturno razli~nost (naj bo prevedljiva in uporabna v razli~nih kulturah in sistemih zdravstvenega varstva); • naj jo bo mogo~e uporabljati v povezavi z druìno klasifikacij SZO. Prvotno je bil francoski sodelovalni center zadolèn, da pripravi predloge za poglavje Okvare in za podro~ja jezika, govora in ~util. Nizozemski sodelovalni center naj bi predlagal revizijo poglavja Prizadetost in podro~ja gibal ter pripravil pregled literature, medtem ko naj bi severnoameri{ki center pripravil predloge za poglavje Oviranost. Poleg tega naj bi dve delovni skupini oblikovali predloge za podro~ji du{evnosti in otrok. Pomemben napredek je bil doseèn na sestanku o reviziji MKOPOv-2 v @enevi 1996. Iz razli~nih predlogov smo sestavili osnutek Alfa in izvedli prvo poskusno testiranje. Na sestanku leta 1996 je bilo sklenjeno, da se bo odtlej vsak sodelovalni center ukvarjal s celotnim osnutkom in ne ve~ s prvotno dodeljenimi posameznimi podro~ji revizije. Od maja 1996 do februarja 1997 smo osnutek Alfa posredovali sodelovalnim centrom in delovnim skupinam, pripombe in predloge pa smo zbirali in usklajevali na sedeù SZO. Razposlali smo tudi seznam osnovnih vpra{anj, povezanih z revizijo, ki naj bi olaj{al zbiranje pripomb. Med revizijo smo obravnavali naslednje teme: • Klasifikacija na tristopenjski ravni, torej Okvare, Prizadetosti in Oviranosti, je bila uporabna in naj bi ostala. Razmislili naj bi o vklju~itvi spremljajo~ih/ okoljskih dejavnikov, ~eprav je treba re~i, da je bila ve~ina predlogov takih, da bi jih bilo potrebno teoreti~no dograditi in empiri~no preveriti. • Medsebojni odnos in ustrezni odnosi med O/P/Ov: Mnogo kritik je letelo na vzro~ni model, ki je bil osnova razli~ice MKOPOv iz leta 1980, na premajhne spremembe v ~asu od prve izdaje ter na enosmerni potek od okvare do prizadetosti in od te do oviranosti. V procesu revidiranja smo predlagali nove grafi~ne ponazoritve. • Uporaba MKOPOv-1980 je bila zapletena. Klasifikacijo je treba poeno-staviti, da bo preprostej{a za uporabo. Z revizijo naj bi jo poenostavili, ne pa ji dodajali nove podrobnosti. • Spremljajo~i dejavniki (zunanji – okoljski/notranji – osebni): Ti dejavniki, ki so bili pomembni sestavni del procesa oviranosti (po modelu MKOPOv 247 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 248 Povzetek procesa revizije MKF iz leta 1980), naj bodo oblikovani kot dodatne sheme v MKOPOv. Ker pa so dejavniki drùbenega in fizi~nega okolja ter stali{~ okolja do okvar, prizadetosti in oviranosti mo~no odvisni od kulture, ne smejo biti posebna dimenzija klasifikacije. Vseeno smo menili, da bi bila klasifikacija okoljskih dejavnikov koristna za analize stanja v posameznih dràvah in za iskanje re{itev na dràvni ravni. • Na podro~ju okvar naj bo viden napredek v poznavanju osnovnih biolo{kih mehanizmov. • Glavni cilj morata biti uporabnost v razli~nih kulturah in univerzalnost. • Eden glavnih ciljev revizije je tudi priprava gradiv za usposabljanje uporabnikov in predstavitve njene uporabnosti. Osnutka Beta-1 in Beta-2 Marca 1997 je bil pripravljen osnutek Beta-1, v katerem so bili vklju~eni predlogi, zbrani v predhodnih letih. Osnutek je bil predstavljen na sestanku o reviziji aprila 1997. V besedilo so bile vklju~ene {e odlo~itve, sprejete na tem sestanku, in junija 1997 je bilo objavljeno kot Osnutek Beta-1 MKOPOv-2 za poskusno uporabo. Med januarjem in aprilom 1999 smo na podlagi vseh podatkov in drugih povratnih informacij, zbranih ob poskusni uporabi Beta-1, oblikovali osnutek Beta-2. Ta osnutek je bil obravnavan na letnem sestanku o MKOPOv-2 v Londonu aprila 1999. V besedilo so bile vklju~ene {e odlo~itve, sprejete na tem sestanku, in julija 1999 smo natisnili in za poskusno uporabo izdali osnutek Beta-2. Poskusna uporaba Poskusna uporaba osnutka Beta-1 je potekala od junija 1997 do decembra 1998, osnutka Beta-2 pa od julija 1999 do septembra 2000. Povabilu za sodelovanje pri poskusni uporabi so se odzvale {tevilne dràve ~lanice SZO, in to na zelo razli~nih podro~jih, kot so zdravstveno zavarovanje, socialno varstvo, zaposlovanje, izobraèvanje in druga, ki se ukvarjajo s klasifikacijo zdravstvenih stanj (z uporabo Mednarodne klasifikacije bolezni, Klasifikacije za medicinske sestre in Mednarodne standardne klasifikacije izobraèvanja). S poskusno uporabo smo èleli dose~i soglasje o uporabljanih kategorijah, zato so bile definicije jasne in operativne. Med poskusno uporabo smo klasifikacijo ves ~as razvijali, se posveto-vali s sodelujo~imi, zbirali povratne informacije, dopolnjevali shemo in spremembe znova preverjali v praksi. V okviru poskusne uporabe osnutkov Beta-1 in Beta-2 so bile izvedene naslednje {tudije: • prevodi in jezikovne ocene; • ocena uporabljenih postavk; 248 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 249 MKF Povzetek procesa revizije • odzivi strokovnih konferenc in posameznikov na osnovna vpra{anja; • povratne informacije organizacij in posameznikov; • testiranje razli~nih mònosti; • uporabljivost in zanesljivost pri ocenjevanju primerov (v ìvo ali iz doku-mentacije); • drugo (npr. {tudijske skupine za dolo~eno podro~je). Pri presku{anju uprabnosti klasifikacije je bil velik poudarek na primernosti za razli~ne kulture in razli~na podro~ja uporabe. Sodelovalo je ve~ kot 50 dràv in 1800 strokovnjakov. O poteku teh presku{anj so bila pripravljena samostojna poro~ila. Predzadnja verzija MKOPOv-2 Na podlagi podatkov iz poskusne uporabe osnutka Beta-2 in po posvetovan-ju s sodelovalnimi centri in strokovnim odborom za meritve in klasifikacije pri SZO smo oktobra 2000 pripravili osnutek predzadnje verzije MKOPOv-2. Osnutek je bil obravnavan na sestanku o reviziji novembra 2000. V besedilo smo vklju~ili priporo~ila, sprejeta na tem sestanku, in ga kot Predzadnjo razli~ico MKOPOv-2 (december 2000) januarja 2001 predloìli izvr{nemu odboru SZO. Kon~ni osnutek MKOPOv-2 je bil nato predstavljen na 54. zasedanju Svetovne zdravstvene skup{~ine maja 2001. Podpora kon~ni razli~ici Kon~ni osnutek besedila pod naslovom Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmònosti in zdravja je obravnavala Svetovna zdravstvena skup{~ina na zasedanju 22. maja 2001 in podprla novo klasifikacijo v res-oluciji WHA54.21, ki se glasi: Svetovna zdravstvena skup{~ina na 54. zasedanju 1. PODPIRA drugo izdajo Mednarodne klasifikacije okvar, prizadetosti in oviranosti (MKOPOv) z naslovom Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmònosti in zdravja (odslej s kratico MKF); 2. POZIVA dràve ~lanice, naj ustrezno uporabljajo MKF v raziskavah, spremljanju stanja in poro~ilih ter pri tem upo{tevajo svoje specifi~ne razmere, zlasti v lu~i mònih prihodnjih izpopolnjenih izdaj; 3. PROSI generalnega direktorja, naj dràvam ~lanicam na njihovo pro{njo nudi podporo pri uporabi MKF. 249 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 250 MKF v prihodnosti MKF Priloga 8 MKF v prihodnosti Uporaba MKF bo precej odvisna od njene prakti~ne uporabnosti: od tega, koliko lahko sluì kot merilo za ugotavljanje uspe{nosti zdravstvene slùbe s pomo~jo pokazateljev, ki temeljijo na izidih zdravstvenih storitev, in od tega, koliko je uporabna v razli~nih kulturah, tako da omogo~a mednarodne primerjave pri ugotavljanju potreb in virov za na~rtovanje in raziskovanje. MKF ni neposredno orodje zdravstvene politike. Vendar pa lahko njena uporaba pozitivno prispeva k oblikovanju te politike, saj zagotavlja informacije, koristne za njeno snovanje, za spodbujanje politike enakih mònosti za vse ljudi in v podporo boju proti diskriminaciji zaradi zmanj{ane zmònosti/invalidnosti. Razli~ice MKF Zaradi razli~nih potreb razli~nih uporabnikov bo MKF na voljo v razli~nih oblikah in razli~icah: Glavna klasifikacija Oba dela MKF in njuni razdelki so za potrebe razli~nih uporabnikov pripravljeni v dveh razli~icah, ki se razlikujeta v stopnji podrobnosti: Prva razli~ica je popolna (podrobna). Obsega vse ravni klasifikacije in za vsak razdelek omogo~a 9999 kategorij. Vendar pa je bilo doslej uporabljenih mnogo manj kategorij. Kadar potrebujemo strnjene podatke, lahko kategorije popolne razli~ice zdruìmo v skraj{ano razli~ico. Druga razli~ica je skraj{ana (zgo{~ena). Ta ima za vsak razdelek in podro~je po dve ravni kategorij. Vklju~uje tudi definicije terminov ter vklju~ene in izklju~ene prvine pri posameznih kategorijah. Specifi~ne prilagoditve (a) Razli~ice za klini~no uporabo: te razli~ice bodo odvisne od uporabe MKF na razli~nih klini~nih podro~jih (npr. delovna te-rapija). Kodiranje in terminologija teh razli~ic bosta temeljila na glavni klasifikaciji in obenem vsebovala dodatne podrobne informacije, npr. navodila za ocenjevanje in klini~ne opise. Mòno je pripraviti tudi razli~ice za specifi~na podro~ja (npr. rehabilitacija, du{evno zdravje). (b) Razli~ice za raziskovalno delo: podobno kot razli~ice za klini~no uporabo bodo tudi te prilagojene specifi~nim raziskovalnim potrebam in bodo vsebovale natan~ne, operativne definicije za ocenjevanje stanja. 250 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 251 MKF MKF v prihodnosti Delo v prihodnosti Pomembno je poudariti, da SZO in njeni sodelovalni centri zaradi mno-govrstnh uporab in potreb po MKF nadaljujejo z delom. MKF je last vseh uporabnikov. Je edino tovrstno orodje, ki je sprejeto na mednarodni ravni. Z njo naj bi pridobivali bolj{e informacije o oblikah zmanj{ane zmònosti/invalidnosti in funkcioniranju in dosegli {iroko mednarodno soglasje. Da bi to klasifikacijo priznale razli~ne dràvne in mednarodne skupnosti, so se strokovnjaki SZO zelo potrudili, da je MKF uporabnikom prijazna in usklajena s procesi standardizacije, kot jih dolo~a Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO. Mòne prihodnje usmeritve za razvoj in uporabo MKF lahko povzamemo v naslednjih to~kah: • promovirati uporabo MKF na ravni dràv za razvoj nacionalnih podatkovnih baz; • izdelati mednarodno podatkovno bazo in okvir za mednarodne primerjave; • dolo~iti algoritme za upravi~enost do socialnih prejemkov in pokojnine; • preu~evati zmanj{ano zmònost/invalidnost in funkcioniranje druìnskih ~lanov (npr. zmanj{ana zmònost/invalidnost tretjih oseb zaradi zdravstvenega stanja koga, ki jim je blizu); • razvijati razdelek Osebni dejavniki; • razvijati natan~ne operativne definicije kategorij za raziskovalne namene; • razvijati ocenjevalne instrumente za prepoznavanje in merjenje23; • nuditi ra~unalni{ko podporo in obrazce za popis primera; • vzpostavljati povezave s pojmi s podro~ja kakovosti ìvljenja in ocenje-vanjem subjektivne blaginje;24 • raziskovati ustreznost zdravljenja in posegov; 23 SZO razvija ocenjevalne instrumente v povezavi z MKF, ki bodo uporabni v razli~nih kulturah. Trenutno preverjajo njihovo zanesljivosti in veljavnost. Instrumenti za ocenjevanje bodo imeli tri oblike: kratka verzija za presejalno ocenjevanje/iskanje primera; verzija za vsakodnevno uporabo negovalcev in dalj{a verzija za podrobne raziskovalne namene. Na voljo bodo pri SZO. 24 Povezave s kakovostjo ìvljenja: shemi “kakovost ìvljenja” in zmanj{ana zmònost/invalidnost morata biti pojmovno zdrùljivi. Vendar pa kakovost ìvljenja odraà, kako se osebe “po~utijo” glede svojega zdravstvenega stanja in njegovih posledic; zato je to shema “subjektivne blaginje”. Na drugi strani pa se shemi bolezen/zmanj{ana zmònost nana{ata na objektivne in zunanje znake posameznika. 251 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 252 MKF v prihodnosti MKF • promovirati uporabo v znanstvenih raziskavah za primerjavo med razli~nimi zdravstvenimi stanji; • razvijati u~ne materiale za uporabo MKF; • ustanavljati centre za usposabljanje in referen~ne centre MKF po svetu; • nadaljevati z raziskavami okoljskih dejavnikov, ki bodo dale potrebne podatke za uporabo pri opisovanju tako standardnega kot trenutnega okolja. 252 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 253 MKF MKF podatki Priloga 9 Predlogi idealnega in minimalnega nabora podatkov MKF za zdravstvene informacijske sisteme ali za raziskave prebivalstva Telesne funkcije Poglavje in koda Klasifikacijski blok ali kategorija in zgradbe Vid 2 b210-b220 Vid in sorodne funkcije Sluh 2 b230-b240 Sluh in vestibularne funkcije Govor 3 b310-b340 Glasovne in govorne funkcije Prebavljanje 5 b510-b535 Funkcije, povezane s prebavnim sistemom Izlo~anje 6 b610-b630 Funkcije se~il Plodnost 6 b640-b670 Genitalne in reproduktivne funkcije Spolna dejavnost 6 b640 Spolne funkcije Koà in spremembe 8 b810-b830 Funkcije koè Dihanje 4 b440-b460 Funkcije dihalnega sistema Bole~ina 2 b280 Bole~ina ^ustvovanje 1 b152-b180 Funkcije ~ustev Spanje 1 b134 Funkcije spanja Energija/vitalnost 1 b130 Funkcije energije in zagona Mi{ljenje 1 b140,b144,b164 Specifi~ne du{evne funkcije Dejavnosti in 3 d310-d345 Sporazumevanje – sprejemanje sporo~il sodelovanje Gibljivost 4 d450-d465 Hoja in premikanje Ro~nost 4 d430-d445 Prena{anje, premikanje in ravnanje s predmeti Skrb zase 5 d510-d570 Skrb zase Obi~ajne dejavnosti 6 do 8 @ivljenje doma, Glavna ìvljenjska podro~ja Medosebni odnosi 7 d730-d770 Posebni medosebni odnosi Drùbeno 9 d910-d930 @ivljenje v skupnosti, drùbi in funkcioniranje dràvi * Predlogi za minimalni nabor 253 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 254 Zahvale MKF Priloga 10 Zahvale MKF ne bi bilo mogo~e pripraviti brez obsène pomo~i ljudi iz razli~nih delov sveta, ki so vloìli veliko ~asa in truda ter organizirali potrebne vire v mednarodni mreì. Na tem mestu se ne moremo zahvaliti vsem. Navajamo zgolj centre, organizacije in posameznike, ki so pri delu opravili vodilno vlogo. Sodelovalni centri SZO za MKF Avstralija Australian Institute of Health and Welfare, GPO Box 570, Canberra ACT 2601, Australia. Oseba za stike: Ros Madden. Francija Centre Technique National d'Etudes et de Recherches sur les Handicaps et les Inadaptations (CTNERHI), 236 bis, rue de Tolbiac, 75013 Paris, France. Oseba za stike: Marc Maudinet. Japonska Japan College of Social Work, 3-1-30 Takeoka, Kiyose-city, Tokyo 204-8555, Japan. Oseba za stike: Hisao Sato. Kanada Canadian Institute for Health Information, 377 Dalhousie Street, Suite 200, Ottawa, Ontario KIN9N8, Canada. Oseba za stike: Helen Whittome. Nizozemska National Institute of Public Health and the Environment, Department of Public Health Forecasting, Antonie van Leeuwenhoeklaan 9, P.O. Box 1, 3720 BA Bilthoven, The Netherlands. Osebi za stike: Willem M. Hirs, Marijke W. de Kleijn-de Vrankrijker. Nordijske dràve Department of Public Health and Caring Sciences, Uppsala Science Park, SE 75185 Uppsala, Sweden. Oseba za stike: Björn Smedby. ZDA National Center for Health Statistics, Room 1100, 6525 Belcrest Road, Hyattsville MD 20782, USA. Oseba za stike: Paul J. Placek. Zdruèno kraljestvo National Health System Information Authority, Coding Velike Britanije and Classification, Woodgate, Loughborough, Leics in Severne Irske LE112TG, United Kingdom. Osebi za stike: Ann Harding, Jane Millar. 254 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 255 MKF Zahvale Delovne skupine International Task Force on Mental Health and Addictive, Behavioural, Cognitive, and Developmental Aspects of ICIDH, Vodja: Cille Kennedy, Office of Disability, Aging and Long-Term Care Policy, Office of the Assistant Secretary for Planning and Evaluation, Department of Health and Human Services, 200 Independence Avenue, SW, Room 424E, Washington, DC 20201, USA. Pomo~nik vodje: Karen Ritchie. Children and Youth Task Force, Vodja: Rune J. Simeonsson, Professor of Education, Frank Porter Graham Child Development Center, CB # 8185, University of North Carolina, Chapel Hill, NC 27599-8185, USA. Pomo~nik vodje: Matilde Leonardi. Environmental Factors Task Force, Vodja: Rachel Hurst, 11 Belgrave Road, London SW1V 1RB, England. Pomo~nik vodje: Janice Miller. Mreì La Red de Habla Hispana en Discapacidades ({panska mreà). Koordinator: José Luis Vázquez-Barquero, Unidad de Investigacion en Psiquiatria Clinical y Social Hospital Universitario "Marques de Valdecilla", Avda. Valdecilla s/n, Santander 39008, Spain. Council of Europe Committee of Experts for the Application of ICIDH, Council of Europe, F-67075, Strasbourg, France. Oseba za stike: Lauri Sivonen. Nevladne organizacije American Psychological Association, 750 First Street, N.E., Washington, DC 20002-4242, USA. Osebi za stike: Geoffrey M. Reed, Jayne B. Lux. Disabled Peoples International, 11 Belgrave Road, London SW1V 1RB, England. Oseba za stike: Rachel Hurst. European Disability Forum, Square Ambiorix, 32 Bte 2/A, B-1000, Bruxelles, Belgium. Oseba za stike: Frank Mulcahy. European Regional Council for the World Federation of Mental Health (ERCWFM), Blvd Clovis N.7, 1000 Brussels, Belgium. Oseba za stike: John Henderson. Inclusion International, 13D Chemin de Levant, F-01210 Ferney-Voltaire, France. Oseba za stike: Nancy Breitenbach. Rehabilitation International, 25 E. 21st Street, New York, NY 10010, USA. Oseba za stike: Judith Hollenweger, predsednica, RI Education Commission, Institute of Special Education, University of Zurich, Hirschengraben 48, 8001 Zurich, Switzerland. 255 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 256 Zahvale MKF Svetovalci Pri reviziji klasifikacije je z dragocenimi nasveti sodelovala vrsta svetoval-cev SZO in sicer: Elizabeth Badley Jerome E. Bickenbach Nick Glozier Judith Hollenweger Cille Kennedy Jane Millar Janice Miller Jürgen Rehm Robin Room Angela Roberts Michael F. Schuntermann Robert Trotter II David Thompson (uredni{ki svetovalec) Prevod MKF v uradne jezike SZO Revizija MKF je potekala v ve~ jezikih in angle{~ina je bila zgolj delovni jezik. Prevodi in jezikovne analize so bile sestavni del revizijskega postopka. Naslednje sodelavci SZO so vodili prevajanje, jezikovno analizo in redakcijo v uradnih jezikih SZO. Drugi prevodi so dostopni na spletni strani SZO: http://www.who.int/classification/icf. Arabski jezik Prevod in jezikovna analiza: Adel Chaker, Ridha Limem, Najeh Daly, Hayet Baachaoui, Amor Haji, Mohamed Daly, Jamil Taktak, Saida Douki Redakcija WHO/EMRO: Kassem Sara, M. Haytham Al Khayat, Abdel Aziz Saleh Kitajski jezik Prevod in jezikovna analiza: Qiu Zhuoying (koordinator), Hong Dong, Zhao Shuying, Li Jing, Zhang Aimin, Wu Xianguang, Zhou Xiaonan Redakcija Sodelovalni center SZO na Kitajskem in WHO/WPRO: Dong Jingwu, Zhou Xiaonan in Y.C. Chong 256 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 257 MKF Zahvale Francoski jezik Prevod in jezikovna analiza SZO WHO @eneva: Pierre Lewalle Redakcija Sodelovalna centra SZO v Franciji in Kanadi: Catherine Barral in Janice Miller Ruski jezik Prevod in jezikovna analiza: G. Šostka (koordinator), Vladimir J. Rjasnjanski, Aleksander V. Kva{in, Sergej A. Matveev, Aleksej A. Galianov Redakcija Sodelovalni center SZO v Rusiji: Vladimir K. Ov~arov Španski jezik Prevod, jezikovna analiza in readkcija Sodelovalni center SZO v Španiji v sodelovanju z La Red de Habla Hispana en Discapacidades ({panska mreà) in WHO/PAHO: J. L. Vázquez-Barquero (koordinator), Ana Díez Ruiz, Luis Gaite Pindado, Ana Gómez Silió, Sara Herrera Castanedo, Marta Uriarte Ituino, Elena Vázquez Bourgon Armando Vásquez, María del Consuelo Crespo, Ana María Fossatti Pons, Benjamín Vicente, Pedro Rioseco, Sergio Aguilar Gaxiola, Carmen Lara Munoz, María Elena Medina Mora, María Esther Araujo Bazán, Carlos Castillo-Salgado, Roberto Becker, Margaret Hazlewood 257 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 258 Zahvale MKF Posamezniki, ki so sodelovali pri reviziji Argentina Luis Flores Bernard Azema Liliana Lissi Roxane Moncayo de Jacques Baert Martha Adela Mazas Bremont Serge Bakchine Miguela Pico Pedro Rioseco Catherine Barral Ignacio Saenz Benjamin Vicente Maratine Barres Jean-Yves Barreyre Armenija Danska Jean-Paul Boissin Armen Sargsijan Terkel Andersen François Chapireau Aksel Bertelsen Pascal Charpentier Avstralija Tora Haraldsen Dahl Alain Colvez Gavin Andrews Marianne Engberg Christian Corbé Robyne Burridge Annette Flensborg Dr. Cyran Ching Choi Ane Fink Michel Delcey Prem K. Chopra Per Fink Annick Deveau Jeremy Couper Lise From Serge Ebersold Elisabeth Davis Jette Haugbolle Camille Felder Maree Dyson Stig Langvad Claude Finkelstein Rhonda Galbally Lars von der Lieth Anne-Marie Gallot Louise Golley Kurt Moller Pascale Gilbert Tim Griffin Claus Vinther Nielsen Jacques Houver Simon Haskell Freddy Nielsen Marcel Jaeger Angela Hewson Kamilla Rothe Nissen Jacques Jonqueres Tracie Hogan Gunnar Schioler Jean-Claude Lafon Richard Madden Anne Sloth Maryvonne Lyazid Ros Madden Susan Tetler Joëlle Loste-Berdot Helen McAuley Selena Forchhammer Maryse Marriere Trevor Parmenter Thonnings Lucie Matteodo Mark Pattison Eva Wahrens Marc Maudinet Tony M. Pinzone Brita Ohlenschlager Jean-Michel Mazeaux Kate Senior Pierre Minaire (†) Catherine Sykes Egipt Lucien Moatti John Taplin Mohammed El-Banna Bertrand Morineaux John Walsh Pierre Mormiche Ekvador Jean-Michel Orgogozo Avstrija María del Consuelo Claudine Parayre Gerhard S. Barolin Crespo Gérard Pavillon Klemens Fheodoroff Walter Torres Izquierdo André Philip Christiane Meyer- Nicole Quemada Bornsen Etiopija Jean-François Ravaud Rene Rakotobe Karen Ritchie Belgija Jean-Marie Robine Françoise Jan Filipini Isabelle Romieu Catherine Mollman L. Ladrigo-Ignacio Christian Rossignol J. Stevens Patria Medina Pascale Roussel A. Tricot Jacques Roustit Finska Jésus Sanchez Brazilija Erkki Yrjankeikki Marie-José Schmitt Cassia Maria Buchalla Markku Leskinen Jean-Luc Simon E. d'Arrigo Busnello Leena Matikka Lauri Sivonen Ricardo Halpern Matti Ojala Henri-Jacques Stiker Fabio Gomes Heidi Paatero Annie Triomphe Ruy Laurenti Seija Talo Catherine Vaslin Martti Virtanen Paul Veit ^ile Dominique Velche Ricardo Araya Francija Jean-Pierre Vignat Alejandra Faulbaum Charles Aussilloux Vivian Waltz 258 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 259 MKF Zahvale Gr~ija Elena Giraudo Atsuko Ito Venos Mavreas Lucia Granzini Shinya Iwasaki Elena Grosso Shizuko Kawabata Hrva{ka V. Groppo Yasu Kiryu Ana Bobinac-Georgievski Vincenzo Guidetti Akira Kodama Paolo Guzzon Ryousuke Matsui Indija Leo Giulio Iona Ryo Matsutomo Javed Abidi Vladimir Kosic Yasushi Mochizuki Samir Guha-Roy Matilde Leonardi Kazuyo Nakai K.S. Jacob Fulvia Loik Kenji Nakamura Sunanda Koli Mariangela Macan Yoshukuni Nakane S. Murthy Alessandra Manassero Yukiko Nakanishi D.M. Naidu Domenico Manco Toshiko Niki Hemraj Pal Santina Mancuso Hidetoshi Nishijima K. Sekar Roberto Marcovich Shiniti Niwa K.S. Shaji Andrea Martinuzzi Kensaku Ohashi Shobha Srinath Anna Rosa Melodia Mari Oho T.N. Srinivasan Rosetta Mussari Yayoi Okawa R. Thara Cristiana Muzzi Shuhei Ota Ugo Nocentini Fumiko Rinko Indonezija Emanuela Nogherotto Junko Sakano Augustina Hendriarti Roberta Oretti Yoshihiko Sasagawa Lorenzo Panella Hisao Sato Iran (Iranska Maria Procopio Yoshiyuki Suzuki islamska republika) Leandro Provinciali Junko Taguchi Mohamed M.R. Mourad Alda Pellegri Eiichi Takada Barbara Reggiori Yuji Takagi Italija Marina Sala Masako Tateishi Emilio Alari Giorgio Sandrini Hikaru Tauchi Alberto Albanese Antonio Schindler Miyako Tazaki Renzo Andrich Elena Sinforiani Mutsuo Torai A.Andrigo Stefano Schierano Satoshi Ueda Andrea Arrigo Roberto Sicurelli Kousuke Yamazaki Marco Barbolini Francesco Talarico Yoshio Yazaki Maurizio Bejor Gariella Tavoschi Giulio Borgnolo Cristiana Tiddia Jordanija Gabriella Borri Walter Tomazzoli Abdulla S.T. El-Naggar Carlo Caltagirone Corrado Tosetto Ziad Subeih Felicia Carletto Sergio Ujcich Carla Colombo Maria Rosa Valsecchi Jùna Afrika Francesca Cretti Irene Vernero David Boonzaier Maria Cufersin Gugulethu Gule Marta Dao Izrael Sebenzile Matsebula Mario D'Amico Joseph Yahav Pam McLaren Simona Della Bianca Siphokazi Gcaza Paolo Di Benedetto Jamajka Phillip Thompson Angela Di Lorenzo Monica Bartley Nadia Di Monte Kanada Vittoria Dieni Japonska Hugh Anton Antonio Federico Tsunehiko Akamatsu J. Arboleda-Florez Francesco Fera Masataka Arima Denise Avard Carlo Francescutti Hidenobu Fujisono Elizabeth Badley Francesca Fratello Katsunori Fujita Caroline Bergeron Franco Galletti Shinichiro Furuno Hélene Bergeron Federica Galli Toshiko Futaki Jerome E. Bickenbach Rosalia Gasparotto Hajime Hagiwara Andra Blanchet Maria Teresa Gattesco Yuichiro Haruna Maurice Blouin Alessandro Giacomazzi Hideaki Hyoudou Mario Bolduc (†) Tullio Giorgini Takashi Iseda Lucie Brosseau 259 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 260 Zahvale MKF T.S. Callanan Karen Ngai Ling Jorge Caraveo Anduaga Lindsay Campbell Wu Xuanguong María Eugenia Antunez Anne Carswell Qiu Zhuoying Fernando R. Jiménez Jacques Cats Zhao Shuying Albarran L.S. Cherry Li Jing Gloria Martinez Carrera René Cloutier Tang Xiaoquan María-Elena Medina Albert Cook Li Jianjun Mora Jacques Côté Ding Buotan Carmen E. Lara Munoz Marcel Côté Zhuo Dahong Cheryl Cott Nan Dengkun Maroko Aileen Davis Zhou Xiaonan Aziza Bennani Henry Enns Gail Finkel Kolumbija Nem~ija Christine Fitzgerald Martha Aristabal Gomez Helmi Böse-Younes Patrick Fougeyrollas Horst Dilling Adele Furrie Kuba Thomas Ewert Linda Garcia Pedro Valdés Sosa Kurt Maurer Yhetta Gold Jesús Saiz Sánchez Jürgen Rehm Betty Havens Frank Morales Aguilera H.M. Schian Anne Hébert Michael F. Peter Henderson Kuvajt Schuntermann Lynn Jongbloed Adnan Al Eidan Ute Siebel Faith Kaplan Abdul Aziz Khalaf Karam Gerold Stucki Ronald Kaplan Lee Kirby Latvija Nikaragva Catherine Lachance Valda Biedrina Elizabeth Aguilar Jocelyne Lacroix Aldis Dudins Angel Bonilla Serrano Renée Langlois Lolita Cibule Ivette Castillo Mary Law Janis Misins Héctor Collado Lucie Lemieux-Brassard Jautrite Karashkevica Hernández Annette Majnemer Mara Ozola Josefa Conrado Rose Martini Aivars Vetra Brenda Espinoza Raoul Martin-Blouin María Félix Gontol Mary Ann McColl Libanon Mirian Gutiérrez Joan McComas Elie Karam Rosa Gutiérrez Barbara McElgunn Carlos Guzmán Janice Miller Litva Luis Jara Louise Ogilvie Albinas Bagdonas Raúl Jarquin Luc Noreau Norman Lanzas Diane Richler Luksemburg José R. Leiva Laurie Ringaert Charles Pull Rafaela Marenco Kathia Roy M. De Smedt María Alejandra Patricia Sisco Pascale Straus Martínez Denise Smith Marlon Méndez Ginette St Michel Madagaskar Mercedes Mendoza Debra Stewart Caromene Ratomahenina María José Moreno Luz Elvira Vallejo Raymond Alejandra Narváez Echeverri Amilkar Obando Michael Wolfson Madàrska Dulce María Olivas Sharon Wood-Dauphinee Lajos Kullmann Rosa E. Orellana Nancy Young Yelba Rosa Orozco Peter Wass Malezija Mirian Ortiz Alvarado Colleen Watters Sandiyao Sebestian Amanda Pastrana Marbely Picado Kitajska Malta Susana Rappaciolli Zhang Aimin Joe M. Pace Esterlina Reyes Mary Chu Manlai Franklin Rivera Hong Dong Mehika Leda María Rodríguez Leung Kwokfai Juan Alberto Alcantara Humberto Román 260 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 261 MKF Zahvale Yemira Sequeira H. Meinardi Republika Koreja Ivonne Tijerino W. van Minnen Ack-Seop Lee Ena Liz Torrez A.E. Monteny Rene Urbina I. Oen Romunija Luis Velásquez Wil Ooijendijk Radu Vrasti W.J. den Ouden Nigerija R.J.M. Perenboom Rusija Sola Akinbiyi A. Persoon Vladimir N. Blondin John Morakinyo J.J. v.d. Plaats Sergej Cirkin A. O. Odejide M. Poolmans Aleksej A. Galianov Olayinka Omigbodun F.J. Prinsze I.J. Gurovi~ C.D. van Ravensberg Mikhail V. Korobov Nizozemska K. Reynders Juri M. Ksomarov T. van Achterberg K. Riet-van Hoof Aleksander V. Kvašin Jaap van den Berg G. Roodbol Pavel A. Makavejski A. Bloemhof G.L. Schut Sergej A. Matveev Y.M. van der Brug B. Stoelinga N. Mazaeva R.D. de Boer M.M.L. Swart Vladimir K. Ov~arov J.T.P. Bonte L. Taal S.V. Polubinskaja J.W. Brandsma H. Ten Napel Ana G. Rjabokon W.H.E. Buntinx B. Treffers Vladimir Y. Rjasnjanski J.P.M. Diederiks J. Verhoef Aleksander V. Šabrov M J Driesse A. Vermeer Georgij D. Šostka Silvia van Duuren- J.J.G.M. Verwer Aleksander J. Kristen W. Vink Zem~enkov C.M.A. Frederiks M. Welle Donker J.C. Gerritse Dirk Wiersma Salvador José Geurts J.P. Wilken Jorge Alberto Alcarón G. Gladines P.A. van Woudenberg Patricia Tovar de K.A. Gorter P.H.M. Wouters Canizalez R.J. de Haan P. Zanstra J. Halbertsma Slonoko{~ena obala E.J. van der Haring Norve{ka B. Claver F.G. Hellema Kjetil Bjorlo C.H. Hens-Versteeg Torbjorg Hostad Slovenija Y. F. Heerkens Kjersti Vik Andrejka Fatur Videti~ Nina Vollestad Y. Heijnen Margret Grotle Soukup [panija W.M. Hirs Sigrid Ostensjo Alvaro Bilbao Bilbao H. W. Hoek Encarnación Blanco D. van Hoeken Pakistan Egido N. Hoeymans S. Khan Rosa Bravo Rodriguez C. van Hof Malik H. Mubbashar María José Cabo G.R.M. van Hoof Khalid Saeed González M. Hopman-Rock Marta Cano Fernández A. Kap Peru Laura Cardenal Villalba E.J. Karel María Esther Araujo Ana Diez Ruiz Zoltan E. Kenessey Bazon Luis Gaite Pindado M.C.O. Kersten Carlos Bejar Vargas María García José M.W. de Kleijn-de Carmen Cifuentes Ana Gómez Silió Vrankrijker Granados Andres Herran Gómez M.M.Y. de Klerk Roxana Cock Huaman Sara Herrera Castanedo M. Koenen Lily Pinguz Vergara Ismael Lastra Martinez J.W. Koten Adriana Rebaza Flores Marta Uriarte Ituino D.W.Kraijer Nelly Roncal Velazco Elena Vázquez Bourgon T. Kraakman Fernando Urcia Antonio León Aguado Guuss Lankhorst Fernández Díaz W.A.L. van Leeuwen Rosa Zavallos Piedra Carmen Albeza Contreras P. Looijestein María Angeles Aldana 261 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 262 Zahvale MKF Berberana Luis Salvador Carulla Tur~ija Federico Alonso Trujillo María Vicenta Sánchez Ahmet Gögüs Carmen Alvarez Arbesú de la Cruz Elif Iyriboz Jesus Artal Simon Francisco Torres Kultegin Ogel Enrique Baca Baldomero González Berna Ulug Julio Bobes García María Triquell Manuel Antonio Bueno Alcántara José Luis Vázquez- Urugvaj Tomás Castillo Arenal Barquero Paulo Alterway Valentín Corces Pando Miguel A.Verdugo Marta Barera María Teresa Crespo Alonso Margot Barrios Abelleira Carlos Villaro Díaz- Daniela Bilbao Roberto Cruz Hernández Jiménez Gladys Curbelo José Armando De Vierna Ana M. Frappola Amigo [vedska Ana M. Fosatti Pons Manuel Desviat Munoz Lars Berg Angélica Etchenique Ana María Díaz García Eva Bjorck-Akesson Rosa Gervasio María José Eizmendi Mats Granlund Mariela Irigoin Apellaniz Gunnar Grimby Fernando Lavie Antonio Fernández Arvid Linden Silvia Núnez Moral Anna Christina Nilson (†) Rossana Pipplol Manuel A. Franco Martín Anita Nilsson Silvana Toledo Luis Gaite Pinadado Louise Nilunger María Mar García Amigo Lennart Nordenfelt Vietnam José Giner-Ubago Adolf Ratzka Nguyen Duc Truyen Gregorio Gómez-Jarabo Gunnar Sanner José Manuel Gorospe Olle Sjögren Zdruène dràve Arocena Björn Smedby Amerike Juana María Hernández Sonja Calais van Harvey Abrams Rodríguez Stokkom Myron J. Adams Carmen Leal Cercos Gabor Tiroler Michelle Adler Marcelino López Alvarez Sergio A. Aguilor-Gaxiola Juan José Lopez-Ibor [vica Barbara Altman Ana María López Trenco André Assimacopoulos Alicia Amate Francisco Margallo Polo Christoph Heinz William Anthony Monica Martín Gil Judith Hollenweger Susan Spear Basset Miguel Martín Hans Peter Rentsch Frederica Barrows Zurimendi Thomas Spuhler Mark Battista Manuel J. Martínez Werner Steiner Robert Battjes Cardena John Strome Barbara Beck Juan Carlos Miangolarra John-Paul Vader Karin Behe Page Peter Wehrli Cynthia D. Belar Rosa M.Montoliu Valls Rudolf Widmer J.G. Benedict Teresa Orihuela Stanley Berent Villameriel Tajska Linas Bieliauskas Sandra Ortega Mera Poonpit Amatuakul Karen Blair Gracia Parquina Pattariya Jarutat F. Bloch Fernández C. Panpreecha Felicia Hill Briggs Rafael Penalver K. Roongruangmaairat Edward P. Burke Castellano Pichai Tangsin Larry Burt Jesusa Pertejo Shane S. Bush María Francisca Peydro Tunizija Glorisa Canino de Moya Adel Chaker Jean Campbell Juan Rafael Prieto Hayet Baachaoui Scott Campbell Brown Lucena A. Ben Salem John A. Carpenter Miguel Querejeta Najeh Daly Christine H. Carrington González Saida Douki Judi Chamberlin Miquel Roca Bennasar Ridha Limam LeeAnne Carrothers Francisco Rodríguez Mhalla Nejia Mary Chamie Pulido Jamil Taktak Cecelia B. Collier 262 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 263 MKF Zahvale William Connors Peter Love Maureen Valente John Corrigan David Lozovsky Paolo del Vecchio Dale Cox Perianne Lurie Lois Verbrugge M. Doreen Croser Jayne B. Lux Katherine Verdolini Eugene D'Angelo Reid Lyon Candace Vickers Gerben DeJong Anis Maitra Gloriajean Wallace Jeffrey E. Evans Bob MacBride Robert Walsh Timothy G. Evans Kim MacDonald-Wilson Seth A. Warshausky Debbie J. Farmer Peggy Maher Paul Weaver Michael Feil Ronald Manderscheid Patricia Welch Manning Feinleib Kofi Marfo Gale Whiteneck Risa Fox Ana Maria Margueytio Tyler Whitney Carol Frattali William C. Marrin Brian Williams Bill Frey John Mather Jan Williams E. Fuller Maria Christina Linda Wornall Cheryl Gagne Mathiason J. Scott Yaruss J. Luis Garcia Segura John McGinley Ilene Zeitzer David W. Gately Theresa McKenna Louise Zingeser Carol George Christine McKibbin Olinda Gonzales Christopher J. Zdruèni arabski emirati Barbara Gottfried McLaughlin Sheika Jamila Bint Al- Bridget Grant Laurie McQueen Qassimi Craig Gray Douglas Moul David Gray Peter E. Nathan Zdruèno kraljestvo Marjorie Greenberg Russ Newman Velike Britanije in Arlene Greenspan Els R. Nieuwenhuijsen Severne Irske Frederick Guggenheim Joan F. van Nostrand Simone Aspis Neil Hadder Jean Novak Allan Colver Harlan Hahn Patricia Owens Edna Conlan Robert Haines Alcida Perez de John E. Cooper Laura Lee Hall Velasquez A. John Fox Heather Hancock D. Jesse Peters Nick Glozier Nandini Hawley David B. Peterson Ann Harding Gregory W. Heath Harold Pincus Rachel Hurst Gerry Hendershot Paul Placek Rachel Jenkins Sarah Hershfeld Thomas E. Preston Howard Meltzer Sarah Hertfelder Maxwell Prince Jane Millar Alexis Henry Jeffrey Pyne Peter Mittler Howard Hoffman Louis Quatrano Martin Prince Audrey Holland Juan Ramos Angela Roberts Joseph G. Hollowell Jr Geoffrey M. Reed G. Stewart Andrew Imparato Anne Riley Wendy Thorne John Jacobson Gilberto Romero Andrew Walker Judith Jaeger Patricia Roberts-Rose Brian Williams Alan Jette Mark A. Sandberg J. Rock Johnson Judy Sangl Zimbabve Gisele Kamanou-Goune Marian Scheinholtz Jennifer Jelsma Charles Kaelber Karin Schumacher Dorcas Madzivire Cille Kennedy Katherine D. Seelman Gillian Marks Donald G. Kewman Raymond Seltser Jennifer Muderedzi Michael Kita (†) Rune J. Simeonsson Useh Ushotanefe Edward Knight Debra Smith Pataricia Kricos Gretchen Swanson Susan Langmore Susan Stark Mitchell LaPlante Denise G. Tate Itzak Levav Travis Threats Renee Levinson Cynthia Trask Robert Liberman Robert Trotter II Don Lollar R. Alexander Vachon 263 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 264 Zahvale MKF Organizacije v okviru Zdruènih narodov Mednarodna organizacija dela (ILO) Susan Parker Sklad Zdruènih narodov za otroke (UNICEF) Habibi Gulbadan Statisti~na slùba Zdruènih narodov Margarat Mbogoni Joann Vanek Statisti~ni urad Zdruènih narodov za Azijo in Pacifik Lau Kak En Gospodarski in socialni odbor Zdruènih narodov za Azijo in Pacifik Bijoy Chaudhari Svetovna zdravstvena organizacija Podro~ni uradi Afrika: C. Mandlhate Amerike (Pan American Health Organisation): Carlos Castillo-Salgado, Roberto Becker, Margaret Hazlewood, Armando Vázquez Evropa: B. Serdar Savas, Anatoli Nossikov Jugovzhodna Azija: Than Sein, Myint Htwe Vzhodno Sredozemlje: A. Mohit, Abdel Aziz Saleh, Kassem Sara, M. Haytham Al Khayat Zahodni Pacifik: R. Nesbit, Y.C. Chong Sedè SZO Pri reviziji so delovali razli~ni oddelki sedeà SZO. Navajamo imena posameznikov, skupaj z oddelkom, za katerega delajo. M. Argandona, prej Oddelek za zlorabo substanc (Department of Substance Abuse) Z. Bankowski, Svet za mednarodne organizacije medicinskih znanosti (Council for International Organizations of Medical Sciences) J.A. Costa e Silva, prej Odsek za du{evno zdravje in prepre~evanje zlorabe substanc (Division of Mental Health and Prevention of Substance Abuse) S. Clark, Oddelek za zdravstveno statistiko (Department of Health Information, Management and Dissemination) C. Djeddah, Oddelek za prepre~evanje po{kodb in nasilja (Department of Injuries and Violence Prevention) A. Goerdt, prej Oddelek za promocijo zdravja (Department of Health Promotion) 264 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 265 MKF Zahvale M. Goracci, prej Oddelek za prepre~evanje po{kodb in nasilja (Department of Injuries and Violence Prevention) M. A. Jansen, prej Oddelek za du{evno zdravje in odvisnost od substanc (Department of Mental Health and Substance Dependence) A. L'Hours, Globalni program za dokazno gradivo za zdravstveno politiko (Global Programme on Evidence for Health Policy) A. Lopez, Globalni program za dokazno gradivo za zdravstveno politiko (Global Programme on Evidence for Health Policy) J. Matsumoto, Oddelek za zunanje sodelovanje in partnersko sodelovanje (Department of External Cooperation and Partnerships) C. Mathers, Globalni program za dokazno gradivo za zdravstveno politiko (Global Programme on Evidence for Health Policy) C. Murray, Globalni program za dokazno gradivo za zdravstveno politiko (Global Programme on Evidence for Health Policy) H. Nabulsi, prej IMPACT E. Pupulin, Oddelek za vodenje nenalezljivih bolezni (Department of Management of Noncommunicable Diseases) C. Romer, Oddelek za prepre~evanje po{kodb in nasilja (Department of Injuries and Violence Prevention) R. Sadana, Globalni program za dokazno gradivo za zdravstveno politiko (Global Programme on Evidence for Health Policy) B. Saraceno, Oddelek za du{evno zdravje in odvisnost od substanc (Department of Mental Health and Substance Dependence) A. Smith, Oddelek za vodenje nenalezljivih bolezni (Department of Management of Noncommunicable Diseases) J. Salomon, Globalni program za dokazno gradivo za zdravstveno politiko (Global Programme on Evidence for Health Policy) M. Subramanian, prej Slùba za poro~anje SZO (World Health Reporting) M. Thuriaux, prej Odsek za nove pojavljajo~e se in druge prenosljive bolezni (Division of Emerging and other Communicable Diseases) B. Thylefors, prej Oddelek za prepre~evanje invalidnosti in po{kodb ter rehabilitacijo (Department of Disability/Injury Prevention and Rehabilitation) M. Weber, Oddelek za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov (Department of Child and Adolescent Health and Development) Sibel Volkan in Grazia Motturi sta opravljali administrativna in tajni{ka dela. Can Çelik, Pierre Lewalle, Matilde Leonardi, Senda Bennaissa in Luis Prieto so poskrbeli za konkretna opravila pri revizijskem delu. Somnath Chatterji, Shekhar Saxena, Nenad Kostanjsek in Margie Schneider so opravili revizijo na prilogi vseh zbranih pripomb in predlogov. T. Bedirhan Üstün je vodil in usklajeval revizijski postopek in celotni projekt MKF. 265 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 266 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 267 MKF Indeks Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 268 Indeks MKF 268 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 269 MKF Indeks absorpcija govora, 60 (v èlodcu), slaba, 82 ideomotorike, 60 hranil, 82, 83 mi{ljenja, 60 abstraktno razmi{ljanje in abstrakcija, 57 obla~enja, 60 aerobna kapaciteta, 80 okulomotorike, 60 aerofagija, 81 arhitekti, 188 afazija arhitektura, 19 Brocajeva, 58 arhitektura in gradnja konduktivna, 58 politika, 193 afekt, 55, 180 sistemi, 193 afektacija, 54 slùbe, 193 afonija, 71 slùbe, sistemi in politika, 193 agalaktoreja, 92 aritmije, 74 agevzija, 67 arterije, 113 agitiranost, 54 funkcije, 75 agresija kr~enje, 75 verbalna in telesna, nadziranje, 160 {irjenje, 75 AIDS, 240 arterioskleroza, 75 akineti~ni mutizem, 96, 97 asimetri~na hoja, 102 alaktacija, 92 asimilacija, funkcije, 83 alergije, 78 aspiracija hrane, 81 alodinija, 68 atakti~na disartrija, 71 alopati~na zdravila, 173 ateroskleroza, 75 alopecija, 104 atetoza, 101 ambitendenca, 54 gibi pri, 101 amenoreja, 91 atrofija, mi{i~na, 19 amnezija avdio sprejemniki in kasetofoni, 175 disociativna, 53 avdio zanke, 178 selektivna, 53 avdiologi, 188 anabolizem, 85 avtizem, 49 anaesthesia dolorosa, 68 avtobus, 174 analgezija, 68 avtobus, uporaba, 147 analni sfinkter, inkompetenca, 83 avtomobili, 174 anartrija, 71 vònja, 147 anatomski deli, 10, 12, 213 popravljanje, 157 anestezija, 67 azoospermija, 92 ankete, uporaba MKF, 221 ban~ni ra~un, 167 anomalije, prirojene, 212 banke, 200 anopsija, 63 bazalni gangliji, 107 anosmija, 67 bazalni metabolizem, 85 antisocialno vedenje, 51 belo~nica, 109 anurija, 89 bezgavke, 113 aparati funkcije, 78 gospodinjski, 155, 156, 157,174,179 bicepsov refleks, 99 slu{ni, 175 binavralna sinteza, 65 za urjenje sluha, 175 biomedicinski status, standardi, 12 apetit, 51 bivali{~e apneja, 78 najem, 153 apraksija nakup, 153 269 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 270 Indeks MKF bivali{~e in pohi{tvo, vzdrèvanje, 157 brezposelnost, zavarovanje za primer, blaginja, 211-2 201, 202, 203 subjektivna, in MKF, 251 brisanje telesa, 149 blago, 174 britje, 150 blagovna izmenjava, 166 Brocajeva afazija, 58 blato bronhialni spazem, 78 izlo~anje, 83 bronhialno drevo, 114 konsistenca, 83-4 bruhanje, 81, 82 blebetanje, 72 bruksizem, 101 blodnje, 57 brundanje (pesmi), 72, 73 bole~ina, 68-70 budnost, budno stanje, 48, 52 peko~a v dermatomu, 70 burze, 121 peko~a v segmentu ali podro~ju, 70 cauda equina, 108 splo{na, 68 cerkev, udelèba pri obredih, 169 v delu telesa, 68 ciklusi, lunini, 185 v glavi in vratu, 69 cirkadijski ritem, 52 v gornjem udu, 69 civilna za{~ita v hrbtu, 69 politika, 198 v kolku, 69 za{~ita, sistemi, 197 v kriù, 69 slùbe, 197 v podro~ju medenice, 69 slùbe, sistemi in politika, 197 v prsnem ko{u, 69 civilni spor, 198 v rami, 69 ~as v spodnjem udu, 69 doìvljanje, 61 v trupu, 69 namenjanje koli~ine ~asa dogodkom, v udih, 69 58 v ve~ delih telesa, 69 obvladovanje, 58 v èlodcu ali trebuhu, 69 razporejanje, 130 bolezen, 3, 4, 8, 13, 15, 16, 19, 20, 212, ~asopisi, 127, 199, 200 219 v Braillovi pisavi, 200 posledice, 4 ~asovne spremembe, 185 bolni{nice, 203, 204 ~ebljanje, 72, 73 bonton, 191 ~elo, gubanje, 134 bradikardija, 74 ~epe~i poloàj, 139 bradilalija, 72 ~esanje, 150 bradipneja, 78 ~i{~enje brahioradialni refleks, 99 bivalnega prostora, 155 Braillov pisalni stroj, uporaba, 136 hi{e, 155 Braillova pisava izdelki za, 174 branje, 125 kopalnice in strani{~a, 155 pisava, ~asopis, 200 kuhinje in pripomo~kov, 155 pisanje, 125 miz in tal, 155 sporazumevanje, 134 oken in sten, 155 branje, 127 pohi{tva, 155 z ustnic, 136 ~revesje za zabavo, 168, 169 paraliza, 82 bratje, 163 pretirano gibanje, 82 brazgotine, nastajanje, 103 zapora, 82 brcanje, 142 ~rke, prepoznavanje, 125 270 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 271 MKF Indeks ~rkovanje, 125 delovne uspe{nosti,165 ~ustva delovni terapevti, 188 funkcije, 55 delovno okolje, slùbe, 205 nadzor, 55, 160 delovno pravo in standardi, 205, 206 razpon, 55 dementnost, 49 ustreznost, 55 demografska sprememba, 182 ~ustvena neizraznost, 50 denar, 154, 166, 181 ~utila, namensko uporabljanje, 125 denar, var~evanje, 166 daljinski upravljalci, za vstopanje in denarna podpora, slùbe za zagotavljan- izstopanje, 174, 176 je, 201, 202 davljenje, 80 depersonalizacija, 60 debelo ~revo, 115 derealizacija, 60 debelost, 84 determinante zdravja, 4 definicije, operativne v MKF, 21, 217, dè, 183 221, 251 diagnoza, 3, 4 definicije, v klasifikacijah, 217 diagrami, izdelovanje, 134 definicije, v MKF, 221 diareja, 83 dehidracija, 86 diencefalon, 107 déja vu, 61 dihalne funkcije, 78 dejavnost, 3, 7, 8, 10, 11, 13, 14-7, 21, dihalne mi{ice, funkcije, 79 24, 123, 213, 223, 229, 234, 236, 237 dihalne mi{ice, pomòne, funkcije, 79 dejavnost, omejitve, 3, 8, 10-1, 14, 15, dihalni sistem 19, 123, 213, 229 funkcije, 78-9 dejavnosti in sodelovanje, mòni na~ini zgradbe, 113 strukturiranja, 234-7 dihanje dejavnosti in sodelovanje, razdelek, 3, 7, globina, 79 8, 10, 11, 13, 14-17, 21, 22, 24, 123, hitrost, 78 211, 214, 216, 219, 220, 222, 224, nepravilno, 78 226, 229-33, 234-7 paradoksno, 78 dejavnosti in sodelovanje, uporabe sezna- povr{no ali plitvo, 79 ma, 234-7 ritem in globina, 78 Deklaracija Zdruènih narodov o skozi usta, 79 ~lovekovih pravicah (1948), 170 dim, 186 delavnost, 50 disartrija delirij, 48 flakcidna, 71 delo spasti~na, 71 in zaposlitev, 165-6 disdiadohokinezija, 100 kot samostojni kulturni delavec, 166 disfagija, 81, 82 kot umetnik ali rokodelec, 166 oralna, 82 nepla~ano, 166 poìralnika, 82 prostovoljno, 166 `rela, 82 delo in zaposlovanje disfonija, 71 politika, 5, 206 diskinezija, 101 sistemi, 205 diskriminacija, drùbena, 16, 19 slùbe, 205 dismenoreja, 92 slùbe, sistemi in politika, 205 disparevnija, 92 delodajalci, 161, 165, 187 dispneja, 80 delovna razmerja, slùbe, 205 distonije, 98 delovna uspe{nost, nadziranje lastne fokalne, 97 271 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 272 Indeks MKF dlesni, 111 drùbeno ìvljenje dràvljana, sodelovan- dobro ìvljenje, 211 je, 170 dobrodelne organizacije, sodelovanje,168 druènje z drugimi, 169 dogodki druìna klasifikacij SZO, 247 (v okolju), ki jih povzro~a ~lovek, druìna 184 òja, 187 naravni, 184 {ir{a, 163, 187 urejanje v kronolo{ko zaporedje, 58 druìnski odnosi, ustvarjanje in dojemanje vzdrèvanje, 162 funkcije, 55 dràvljan, posedovanje zakonitega sta- oku{alno, 56 tusa, 170 tipno, 56 dràvljanske pravice, uìvanje, 170 vohalno, 56 duhovnost, sodelovanje, 170 dojenje, 152 du{enje, 80 dojka, 116 du{evna bolezen, 19 rak, 240 du{evna manjrazvitost, 49 dolgoveznost, 56, 57 du{evna prònost, 57 dom, zagotavljanje, 153 du{evne (ali psiholo{ke) funkcije, 12, 48- domi{ljija, 50 61, 213 dostop (do), 15, 16 du{evno zdravje, 220, 247, 250 dostopnost, 171, 179, 203, 204, 233, 240 in uporaba MKF, 220 dotik, funkcija, 67 dvigala in teko~e stopnice, 178 doìvljanje sebe in ~asa, 60 dviganje predmetov, 141 drsanje, 146 dvorane ali stadioni, dostopni sedeì, 178 druàbni klubi, sodelovanje, 168 eholalija, 54 druàbnost, 50 ehopraksija, 54 drùba, spreminjanje stali{~ in ideologje, ejakulacija, 90 20 prezgodnja, 90 drùbena pravila, upo{tevanje v zapoznela, 90 drùbenih stikih, 160 ekonomska samozadostnost, 167 drùbena skupnost, ~lani, 187,190 ekonomska sredstva, javna, razpolaganje, drùbene norme, ki opredeljujejo posa- 167 meznikovo vlogo, upo{tevanje, 160 ekonomska sredstva, razpolaganje, 167 drùbene norme, obi~aji in ideologije, ekonomski posli 191 kompleksni, 167 drùbene slovesnosti ali neverski obredi, osnovni, 166 sodelovanje, 168 ekonomsko ìvljenje, 166-7 drùbeni ali pravni poloàj, 160, 170, ekstramuskularne aponevroze, 121 214 ekstrovertiranost, 50 drùbeni kapital, 171, 233 elektrika, 184, 195 drùbeni odnosi elektroliti, ravnotèje, 86 vzdrèvanje primerne razdalje, 160 elektronska po{ta, 196 vzpostavljanje neuradnih odnosov, emfizem, plju~ni, 78 161 encimi, nastajanje in dejavnost, 82 drùbeni pogled na zmanj{ano zmòno- endokrinèleze, 115 st/invalidnost, 6, 7, 15, 16, 27, 213 funkcije, 87 drùbeni ukrepi, 5 energija, psiholo{ka, 51 drùbeno ekonomske zna~ilnosti, 7 ergonomija, 205 drùbeno ozadje, 17 Evropska unija, 206 272 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 273 MKF Indeks fantomski ud, 61 pri horei, 101 fekalna kontinenca, 83-4 gibljivost, 138-48 finan~ne organizacije, 200 enega sklepa, 94 fiziolo{ke funkcije, 3, 10, 12 gleènjskih kosti, 95 fizioterapevti, 188 kosti, 95 flatulenca 83-4 lopatice, 95 fonacija, 71 medenice, 95 fonemi sklepa, 94 izgovorjava, 71 sklepov, splo{na, 94 oblikovanje, 71 ve~ sklepov, 94 formalna zdruènja, sodelovanje, 168 zapestnih kosti, 95 formalni odnosi, ustvarjanje, 161 glas fotofobija, 63 in govor, zgradbe, povezane z njima, frigidnost, 90 111-2 fuge, 48 hripavost, 71 funkcije kakovost, 71 ~util, dodatne, 67-8 tvorba, 71, 73 ~util, in bole~ina, 62-70 glasbilo, igranje, 168, 169 ~util, povezane s temperaturo, 67 glasilki, 112 glasovne in govorne, 71-3 glasovanje, 170, 206 mi{i~ja, 96-9 glasovi, ritmi~no ponavljanje, 72, 73 orientacije, 48 glasovne funkcije, 71 vohalne, 67 glasovno izraànje, druga~no, 72 ìv~evja, mi{i~ja in okostja ter z glava in vrat, 118 gibanjem povezane funkcije, glavobol, 241 94-102 gledali{~e, obiskovanje ali sodelovanje, funkcionalna stimulacija, naprave, 174 168, 169 funkcioniranje in zmanj{ana gledanje, 125 zmònost/invalidnost, gleènj, 120 individualni pogledi 3, 7, 8, 10, 13, refleks, 99 14, 15, 16, 17, 20, 213 gleènjske kosti, gibljivost, 95 funkcioniranje, 3, 4, 7, 8, 10, 11, 12, 15, gleènjski sklep in sklepi stopal in 18, 19, 20, 21, 212, 216 prstov, 120 galaktoreja, 92 gluten, neprena{anje, 83 galerije, obiskovanje, 168 gobavost, 19 genitalne in reproduktivne funkcije, 90-93 golen, 120 genito-urinarne in reproduktivne zgradbe, gorivo, oskrba, 154 116-7 gospodarska politika, 201 genska nepravilnost, 13 gospodarske doktrine, 201 genska predispozicija, 16, 212 gospodarske slùbe, 200 geografija, fizi~na, 182 gospodarske slùbe, sistemi in politika, geriatrija, 23, 220 200 gibalne funkcije, 99-102 gospodarski sistemi, 201 gibanje in transport, splo{ni izdelki in gospodinjska opravila, 154-6 tehnologija, 174 gospodinjski predmeti, nakupovanje, 154 gibi govor, 59,134 distoni~ni, 101 artikulacija, 71 kompleksni, zaporedno urejanje, 60 hitrost, 72 motnje, povezane s spanjem, 101 melodija, 72 273 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 274 Indeks MKF modulacija tonskih vi{in, 72 hipomenoreja, 91 monoton, 72 hiponatremija, 86 nepovezanost, 72 hiponazalnost, 71 neprekinjen tok, 72 hipoparatiroidizem, 87 razlo~evanje, 65 hipopituitarizem, 87 ritem, 72 hiposmija, 67 sistemi na upravljanje z njim, 174, hipotenzija, 76 176 posturalna, 76 zatikanje, 72 hipotermija, 87 govorna kadenca hipotiroidizem, 85, 87 ponavljajo~a se, 72 hiranje, 84 stereotipi~na, 72 hi{ne naprave, vzdrèvanje, 157 govorni tok, 72 hi{ni ljubljen~ki, 156, 157, 188 gradbeni zakoni, 193 HIV pozitivnost, 16, 19 gradnja hi{, 193 hlajenje in zra~enje, sistem, 186 grizenje, 81 hlepenje, 51 grlo, 112 hoja, 54, 100, 102, 144 funkcije, 71 asimetri~na, 102 hemipareza, 96, 97, 99, 226 gibalni vzorci, 102 hemiplegija, 96, 97, 99 hemiplegi~na, 102 hidramnij, 92 in premikanje, 144-6 hidroneforza, 89 na dolge razdalje, 144 hipalgezija, 68 na kratke razdalje, 144 hiperadrenalizem, 87 okoli ovir, 144 hiperestezija, 67, 68 paraplegi~na, 102 hipergonadizem, 87 po ladijski palubi, v vlaku ali drugih hiperkalciemija, 86 vozilih, 144 hiperkaliemija, 86 po ledu in snegu, 144 hipermenoreja, 91 po nagnjenih povr{inah, 144 hipermobilnost sklepov, 94 po premikajo~ih se povr{inah, 144 hipernatremija, 86 po razli~nih povr{inah, 144 hipernazalnost, 71 po ulici v soseski, mestu, 146 hiperparatiroidizem, 87 pripomo~ki, 174 hiperpatija, 68 v prostoru doma, 145 hiperpituitarizem, 87 vzorci, 102 hipersenzitivne reakcije, 78 hojica, 146 hipersomnija, 52 horea, 101 hipertenzija, 76 hormonsko ravnotèje, 87 hipertermija, 87 hotni gibi hipertiroidizem, 85, 87 koordinacija, 100 hipertonija, 97 nadzor, 100 hiperventilacija, 78 hotno nadziranje (miselnega procesa), 57 hipestezija, 68 hrana, 173 hipoadrenalizem, 87 kuhanje in pogrevanje, 90, 154 hipofiza, 115 lupljenje, 155 hipogevzija, 67 nakupovanje, 154 hipogonadizem, 87 ohranjanje sveè hrane, 156 hipokalciemija, 86 premikanje v ustih, 81 hipokaliemija, 86 prenos skozi èlodec in ~revesje, 83 274 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 275 MKF Indeks razgradnja, 83 premikanje z njim, 146 rezanje ali lomljenje na ko{~ke, 151 izbiranje med razli~nimi mònostmi, 128 strèba, 155 izdelki toleranca, 83 naravni, 173 hranjenje, 151 podporni, vzdrèvanje, 157 hrbtenica, 120 umetno narejeni, 173 krìni~na, 121 izdelki in tehnologija ledvena, 121 za izobraèvanje, 175-6 prsna, 120 za kulturo, rekreacijo in {port, 177 hrbtenja~a, 107 za sporazumevanje, 175 ledveno-krìni~na, 108 izdelki za {iroko porabo podalj{ana, 107 slùbe na podro~ju proizvodnje, 192 prsna, 107 politika na podro~ju proizvodnje, 193 vratna, 107 sistemi za proizvodnjo, 192 hrbtenja~ni ìvci, 108 slùbe, sistemi in politika na podro~ju huj{anje, 84 proizvodnje, 192 hurikan, 184 izgovarjanje, besed, pravilno, 125 ICF - gl. MKB izgovorjava, 71 ICIDH - gl. MKOPOv izlo~evalne funkcije, 89 ideologije,17,190, 191 izmenjava dobrin ali storitev, 166 igra, sodelovanje, 169 izmenjava kapitala ali lastnine, 167 igra~e, izobraèvalne, 176 iznakaènost, 19 igre, rekreacijske ali prosto~asne, sodelo- izobraèvanje, 164, 176, 204-5 vanje, 168 izdelki in tehnologija, 175 impotenca, 90 na delovnem mestu, 165 impulzi, obvladovanje, 51 na medicinskih fakultetah in drugih imunski odziv, 77 strokovnih {olah, 164 imunski sistem, 113 na strokovnih {olah, 164 funkcije, 77 na univerzi, 164 indeks telesne mase, 84 na vi{jih in visoko{olskih ustanovah, informacijski sistemi, 5 204 inkontinenca neformalno, 164 popolna, 89 podporna tehnologija in pripomo~ki, prelivna, 89 176 refleksna, 89 pred{olsko, 164, 204 stresna, 89 preu~evanje in dokon~evanje danih urgentna, 89 nalog in projektov, 164 institucionalizacija, 19 redna prisotnost pri pouku, 164 insuficienca, renalna, 89 sodelovanje s so{olci, 164 internet, 196, 199, 200 {olske obveznosti in pravice, 164 intimna razmerja, vzdrèvanje, 163 {olsko, 164 intonacija, 72 ustanove za vi{je{olsko in introvertiranost, 50 visoko{olsko, 204 invalidnina, 201, 202 visoko{olsko, 164 invalidnost - glej zmanj{ana vseìvljenjsko, 204 zmònost/invalidnost vstop v {olo, 164 invalidska pokojnina, 201-2 izobraèvanje in usposabljanje invalidski vozi~ek, 174-5, 239 politika, 205 vzdrèvanje, 157 sistemi, 204 275 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 276 Indeks MKF slùbe, 204 kadrovske slùbe in kadrovski slùbe, sistemi in politika, 204 mened`ment, 205 izpah kaheksija, 84 rame, 94 kakovost ìvljenja, 5, 251 sklepa, 94 kapilare, 113 izrazi funkcije, 75 ~i{~enje, 243 kardiomiopatija, 74 v MKF, 3,6,7, 10, 13,21, 49, 171, karte, igranje, 169 211, 216, 217, 235 ka{ljanje, 79 izraànje katabolizem, 85 govorno jezikovno, 59 katastrofe, okoljske, 184 jezikovno, 59 katatonija, 54 pisno jezikovno, 59 kategorije v MKF, 8, 10, 13, 16, 21, 211, s telesnimi gibi, 134 217, 220-1, 225, 229, 231, 234-5, z besedami, 134 237,251 z obrazom, 134 kaìpoti, 180 z risbami in fotografijami, 123 keloid, nastajanje, 103 z uradnim znakovnim jezikom, 135 kihanje, 79 z znaki in simboli, 134 kinestezija, 67 izrekanje obi~ajnih pozdravov, 135 kino, obiskovanje ali sodelovanje, 168, izvr{ilne funkcije, psiholo{ke, 57 169 jahanje klan~ine, prenosne ali nepremi~ne, 178, konj, 148 179 transportnih ìvali, 148 klasifikacija jajcevoda, 116 deli MKF, 216, 219 jaj~nika,116 dogodkov, 224 jamais vu, 61 enota MKF, 7-8, 10, 217 javna prevozna sredstva, uporaba, 147 kategorije, 217 javne slùbe, 200 obseg MKF, 3, 7, 13 javno obve{~anje ravni, 217 politika, 200 razdelki MKF, 216 sistemi, 200 vsebina MKF, 7 slùbe, 199 zrnatost, 217 slùbe, sistemi in politika, 199-200 klavdikacija, intermitentna, 75 jecljanje, 72, 241 kle~e~i poloàj, 140 jedilni pribor, uporaba, 151 klini~na uporaba MKF, 5, 250-1 jetra, 115 eti~ne smernice, 244-5 jeza, 55 klinike, 203, 204 jezik, 111 kljubovalnost, 50 du{evne funkcije, 58 kljuke, vratne, 179 integracijske funkcije, 59 kmetijske povr{ine, 180 pisni, razumevanje, 127 knjige, 176 slovni~ne zgradbe, 59 kodiranje v MKF, 3, 5, 11, 12, 15, 21-3, sprejemanje govornega jezika, 59 21-2, 23, 219-33 sprejemanje znakovnega jezika, 59 koda "8", 226 sprejemanje, 58 mònosti za kodiranje dejavnosti in spremanje pisnega jezika, 59 sodelovanja, 235-6 uradni znakovni, 134, 135 okoljskih dejavnikov, 225, 232 jok, glasen, 72 pomembnost informacij za 276 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 277 MKF Indeks zdravstveno stanje, 224 roke, 119 splo{na lestvica, 22 zapestne, 95 telesnih funkcij, 226 kostni mozeg, 113 telesnih zgradb, 228 koà, 70, 103, 122 kognitivne funkcije, 49, 53, 56, 57 fotosenzitivnost, 103 vi{je, 57 funkcije obnavljanja, 103 kol~ni sklep, 120 in sorodne zgradbe, funkcije, 1 03-4 kolegi in sodelavci, 160, 187, 190 izolacijska funkcija, 103 kolenski sklep, 120 kakovost, 103 kolo, otrdelost, 103 popravljanje, 157 podro~ja glave in vratu, 122 vònja, 147 podro~ja medenice, 122 koma, 48 podro~ja rame, 122 komercialne slùbe, 200 skrb zanjo, 149 komisije za zdravstvo in varnost, 195 spodnjega uda, 122 komol~ni sklep, 118 tanj{anje, 103 komunalna politika, 196 trupa in hrbta, 122 komunalne slùbe, 195 za{~itne funkcije, 103 komunalne slùbe, sistemi in politika, zgornjega uda, 122 195 `lezne funkcije, l03 komunalne storitve, 195 kraste, nastajanje, 103 komunalni sistemi, 195 kr~ne ìle, 75 komunikacijska politika, 196 kri komunikacijske slùbe, 196 funkcije za prenos kisika, 77 komunikacijske slùbe, sistemi in politi- funkcije za prenos metabolitov, 77 ka, 196 oskrba srca s krvjo, 75 komunikacijski sistemi, 196 proizvodnja, 74, 76 koncentracija, 53 strjevanje, 77 konji~ki, 169 kri~anje, 72 kontemplacija, sodelovanje,169 kritika v odnosih, odzivanje na, 159 koordinacija krize, obvladovanje, 131 hotnih gibov, 100 kronolo{ko zaporedje, urejanje dogod- med levo in desno stranjo, 100 kov, 58 med o~esom in roko, 54, 100 krvni in imunski sistem, funkcije, 76-8 med o~esom in stopalom, 100 krvni tlak kopanje ali tu{iranje, 149 funkcije, 76 kopno, zna~ilnosti oblik, 182 vzdrèvanje, 76 koprolalija, 101 zniàn, 76 koronarna insuficienca, 74 zvi{an, 76 koronarna ishemija, 75 kseroftalmija, 64 korporacija, 200 kuhanje, 154 kosti kultura, rekreacija in {port, splo{na gleènjske in stopalne, 120 tehnologija in izdelki, 177 golenske, 120 kulturne organizacije, 8, 169, 177, 187, obrazne, 118 198, 199, 249 podlaktne, 119 kulturni dogodki, sodelovanje, 169 podro~ja medenice, 119 lakt podro~ja rame, 118 obra~anje ali zvijanje pri uporabi podro~ja vratu, 118 orodij, 143 277 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 278 Indeks MKF uporaba, 143 Mednarodna organizacija invalidov, 242 laktacija, 92 Mednarodna organizacija za standardi- lasje, 122 zacijo (ISO), 173, 192, 251 funkcije, 103, 104, 149 Mednarodna standardna klasifikacija izo- rast, 104 braèvanja UNESCO (ISCED -1997), lànivost, 51 204 le~a, o~esna, 109 mednarodne klasifikacije, druìna SZO, ledvice, 116 3, 4 funkcije, 89 mednarodne politi~ne organizacije, 192, leganje, 138 206 lenoba, 50 medosebni stiki, 160 letalo kompleksni, 160 potovanje, 147 nadziranje ~ustev in impulzov, 160 upravljanje, 147 osnovni, 159 letni ~asi, menjavanje, 184 posebni, 161-3 levkoderma, 238 splo{ni, 159-61 leè~i poloàj, 139 upo{tevanju drùbenih pravil, 160 likanje obla~il, 156 in odnosi, 159-63 limfno oìlje, 113 medsebojna pomo~, organizacije, 198, funkcije, 78 199 ljubezen, 55 mehur lobanja, 118 funkcije, 89 logopedi, 188 hipotoni~ni, 89 lojnice, 122 ob~utek polnega mehurja, 90 lopatica praznjenje, 89 lateralna rotacija, 95 samodejni, 89 medialna rotacija, 95 se~ni, 116 negibljiva, 95 menarha, 91, 227 lovljenje predmetov, 143 menjavanje dneva in no~i, 185 mali mògani, 107 menopavza, 91, 92, 93, 227 manirizem, 101 no~no potenje, 92 ma{~obe, presnova, 86 menoragija, 91 matemati~na na~ela, uporaba, 127 menstruacija matemati~ne operacije, uporaba, 126 ~asovni presledek, 91 matemati~ni znaki, uporaba, 126 retrogradna, 91 matematika menstruacijska krvavitev, obseg, 91 izvajanje, 126-7 menstruacijska nega, 150 pretvorba besednih problemov v menstruacijske funkcije, 91, 227 ra~unske postopke, 60 menstruacijski ciklus maternica, 116 nelagodje, 93 materni~ni vrat, 116 rednost, 91 matri~ni zapis podatkov, 14, 15, 229, menstruacijski iztok, 91 235, 236, 237 mestni prostor, politika uporabe, 180 medenica, 119 me{anje (pri pripravi jedi), 155 gibljivost, 95 metaboli~ni in endokrini sistem, funkcije, negibljiva, 95 85-7 medeni~no dno, 116 metanje (predmetov), 143 medicinska oskrba, 20 metodi~nost, 50 medicinska rehabilitacija, slùbe za zago- meìkanje, 134 tavljanje, 203 miastenija gravis, 98 278 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 279 MKF Indeks miokarditis, 74 podatkov, 245 mirnost, 50 eti~ne smernice za uporabo, 244-5 misli, vstavljanje, 57 in kulturne razlike, 218, 247 mi{ice in primerljivost podatkov, 5 dihalne, 114 iskalnik, 225 gleènjske in stopalne, 120 kategorija 'izklju~eno', 221 golenske, 120 kategorija 'vklju~eno', 221 medrebrne, 114 kategorija 'drugo opredeljeno', 221 mo~ izoliranih mi{ic in mi{i~nih klasificiranje zadovoljstva ali ob~utka skupin, 96 vklju~enosti, 224 mo~ mi{ic ene strani telesa, 96, 226 kot izobraèvalno orodje, 5 mo~ mi{ic enega uda, 96 kot okvir, 3, 4, 6, 7, 16, 251 mo~ mi{ic spodnjega dela telesa, 96 kot orodje za zagovorni{tvo, 243-4 mo~ mi{ic trupa, 97 kratka (zgo{~ena) razli~ica, 9, 21, 250 mo~ mi{ic vseh udov, 96 lastnosti, 7 mo~, 96-7 minimalni nabor podatkov, 253 nadlaktne, 118 nevtralni izrazi, 218 nehotno kr~enje, 99, 101 obrazci za popis primerov, 251 nenamensko nehotno kr~enje, 101 operativne definicije, 21, 217, 221, nenamerno kr~enje, 101 251 podlaktne, 119 podatkovne baze, 251 podro~ja glave in vratu, 118 podrazdelki, 3,8,11,14-17,18,19, podro~ja medenice, 119 22-24, 213-214, 216, 222, podro~ja rame, 118 229-232, 235, 237, 251 roke, 119 popolna (podrobna) razli~ica, 9, 12, stegenske,120 21, 250 {ibkost, 96 prakti~ni primeri uporabe, 238-41 trupa, 121 raba za raziskovanje ustreznosti velike, nehotno kr~enje, 100 posegov, 251 mi{i~je in okostje, povezano z gibanjem, ra~unalni{ka podpora, 251 dodatne zgradbe, 121 razli~ice za klini~no uporabo, 250 mi{i~na mo~ - gl. mi{ice, mo~ razli~ice za raziskovalno delo, 250 mi{i~ne ovojnice, 121 razli~ici, 8 mi{i~ni kr~, 102 u~ni materiali, 252 mi{ljenje, 56, 126 uporaba, 5, 21 hitrost, 56 uporaba v geriatriji, 220 nadzor, 57 uporaba za vpra{alnike, 221 oblike, 57 v prihodnosti, 250 premiki, 58 vsesplo{na uporabnost (univerzal- razpr{eno, 57 nost), 7, 22, 248 vsebina, 57 zgradba, 21 mize in predalniki, 176 MKOPOv, 1980, 3, 5, 7, 12, 18, 211, nastavljive, 176 213, 244, 246, 247, 248, 249 MKB francoski sodelovalni center, 247 {tevilsko kodiranje, 220 nizozemski sodelovalni center, 247 MKB-10, 4, 13, 219, 246 poskusna uporaba med revizijo, 2, 3, MKF 248 cilji, 5 revizija, 246-9 definicije, 221 severnoameri{ki sodelovalni center, eti~ne smernice za drùbeno uporabo 247 279 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 280 Indeks MKF uporabnost v razli~nih kulturah, 248 naravne katastrofe, osnovne slùbe, 196 mnenja in prepri~anja, 190 naravno okolje, in spremembe okolja, ki moda, 117 jih povzro~a ~lovek, 182-6 model zmanj{ane zmònosti/invalidnosti narkolepsija, 52 biopsihosocialni, 20 nasprotovalnost, 50 interaktivni, 8, 17, 18, 19 nastopanje medicinski, 19, 20 samostojno, v drùbenih stikih, 160 MKF, 18 v dramski igri, 169 socialni, 19, 20 v medosebnih stikih v skladu z modulacija tonskih vi{in v govoru,72 drùbenimi pravili, 160 mokrenje, nuja, 89 nasveti, zdravstveni in drugi o zdravju, monopareza, 96, 97, 99 upo{tevanje, 152 monoplegija, 96, 97, 99 navade, 17 mo{ki spolni ud, 117 nebo (v ustih), 111 glavica, 117 mehko, 111 mote~i vplivi, obvladovanje, 131 trdo, 111 motiviranost, 51 ne~aki, 187 motnje, 4, 8, 13, 212 neformalna sre~anja in druènja z drugi- motori~na perseveracija, 101 mi, 169 motori~ni refleks, 99 neformalna zdruènja, sodelovanje, 168 na nateg, 99 negativizem, psiholo{ki, 54 motorika, fina ro~na, 142 negovalci, 188 motorni ~oln, upravljanje, 147 negovalne ustanove, stanovanjske in nes- motorno kolo, upravljanje, 147 tanovanjske, 203, 204 mògani nehotni gibi, 100, 101 ~elni reènj, 57, 107 nehotni odzivi z gibom, 100 funkcije, 12, 48, 57, 107, 213, 227 nemir, 54 sen~ni reènj, 107 neodgovornost, 50 srednji, 107 'neopredeljeno', uporaba v MKF, 221 temenski reènj, 107 nepolni delovni ~as, zaposlitev za, 166 zatilni reènj, 107 nepozornost, 50 mòganske ovojnice, 108 nepravilnost, 213 mraz, prena{anje, 87 nepremi~nine, podjetja za poslovanje z mrènica, 109 muhavost, 50 nepremi~ninami, 195 muzej ali galerija, obiskovanje, 168 nespe~nost, 52 na~rti, izvedba, 57 neurje, 184 na~rtovanje, 5, 57, 130, 155, 157, 180, nezanesljivost, 50 194 neznanci, 188 dnevnih dejavnosti, 130 nistagmus, 64 in razvijanje prostora, 180 noga, 120 nadlaket, 118 nohti, 122 nadlaktnica, 118 nohti nadledvi~nàleza, 115 funkcije, 103, 104, 122 nadomestila, sistem, 5 prstov na nogah, 122 nakupovanje, 154 prstov na roki, 122 napetost skrb zanje, 149 du{evna, 54, 55 norme, 191 mi{i~na, 97 nos, 111 napihnjenost, 84 nose~nost, 92, 212 280 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 281 MKF Indeks zunajmaterni~na, 92 obiskovanje prijateljev ali sorodnikov, notarji, 198 169 nònica, 116 obla~enje, 151 nòni~ni kanal, 116 upo{tevanje klimatskih razmer, 151 nujna popravila, slùba za, 195 upo{tevanje norm, 151 ob~utek obla~ila, 151,155, 156, 174 bole~ine, 68 izbira, 151 ~ezmerne debelosti ali suhosti, 61 izdelovanje in popravljanje, 156 draènja v o~esu, 66 nakupovanje, 154 kurje polti, 103 obla~enje, 151 manjkajo~ega utripa srca, 80 sla~enje, 151 mi{i~nega kr~a, 102 oblikovalci, 188 mravljin~enja, 103 obolevnost, podatki, 4, 13 napetosti mi{ic, 102 obrambne reakcije, 100 napetosti èlodca, 84 obredi navzeje, 84 iniciacije, sodelovanje, 168 nepopolnega praznjenja mehurja, 90 sodelovanje, 168 omotice, 66 organiziranje, 154 padanja, 66 obroki (hrane) peko~ v o~esu, 64 priprava, 154 pritiska za o~esom, 64 uìvanje, 151 rigidnih mi{ic, 102 obrv, 109 stiskanja v prsih, 80 obsedenost, 48 tèkih mi{ic, 102 ob{~itnica, 115 tujka v o~esu, 64 obupovanje, 50 utrujenega o~esa, 64 obutev vrtenja, zibanja ali nagibanja, 66 obuvanje, 151 ob~utja, 55, 64 popravljanje in lo{~enje, 156 ob~utki sezuvanje, 151 povezani s funkcijami se~il, 90 obàlovanje, 55 povezani s funkcijami sr~no-ìlnega ocenjevanje in dihalnega sistema, 80 instrumenti, 15, 19, 21-2, 47, 105, povezani s koò, 103 124, 172, 221-2, 251 povezani s prebavnim sistemom, 84 mònosti, 58 povezani s sluhom in vestibularno postopek in lestvice, 22, 47, 105, 124, funkcijo, 66 povezani z genitalnimi in reproduk- 172, 222, 229, 231-2, 242, 243-4, tivnimi funkcijami, 92 250, 251 povezani z mi{i~jem in gibalnimi o~ala in kontaktne le~e, 175 funkcijami, 102 o~esna jamica, 109 povezani z o~esom in blìnjimi zgrad- o~esna veznica, 109 bami, 64 o~esne mi{ice, zunanje, 109 ob~utljivost funkcije, 64 za pritisk, 68 odgovornosti, obvladovanje, 131 za svetlobo, 63, 225 odlo~anje, 4, 57, 128 za {kodljiv dràljaj, 68 odlo~itve, sprejemanje,128 za temperaturo, 67 odlo~nost, 51 za vibracijo, 68 odnos do sebe in drugih, zavedanje in obi~aji, 190 dolo~anje, 48 281 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 282 Indeks MKF odnosi kot olaj{evalec, 6, 11, 17, 22, 24, izraànje hvalènosti, 159 171-2, 214, 222, 230, 232-3, 243 izraànje spo{tovanja in topline, 159 kot opisovalec, 171 izraànje strpnosti, 159 kot oteèvalec, 11, 17, 22, 24, 171-2, odzivanje na kritike, 159 214, 222, 230, 232-3, 238, 243 otroci-star{i, 162 okoljski dejavniki, 3, 4, 5, 8, 10, 13, 15, s podrejenimi osebami, 161 16-9, 21, 22, 24, 123, 171, 213-4, s prijatelji, 162 216, 219, 222, 224, 225, 226, 229, s sosedi, 162 230, 232-3, 239, 233, 238, s sostanovalci, 162 243, 248 ustvarjanje, 160 okoljski dejavniki, kodiranje, 171 z delodajalci, 161 okus, funkcija, 67 z nadrejenimi osebami,161 okusi, 56 z neznanci, 161 oku{anje, 67, 125 z osebami na enakovrednem poloàju, okvara, 3-4, 8, 10, 11-13, 15, 16, 19, 22, 161 24, 47, 105, 213 z vrstniki, 162 lestvica za ocenjevanje stopnje, 226 z zaposlenimi, 161 prepoznavanje, 226-7 z znanci, 162 okvare, medsebojna povezanost, 227 zaklju~evanje, 160 olaj{evalec, okoljski, 6, 11, 17, 22, 24, odpadki, odna{anje, 156 171, 172, 214, 222, 230, 232, 233, 243 odpiranje steklenic in plo~evink, 151, oligospermija, 92 152 oligurija, 89 odvajanje blata, 83 omotica, 66 obvladovanje, 150 onesnaèvanje zemlje, vode ali zraka, pogostnost, 84 184 odvisnost, snovi, ki jo povzro~ajo, 51 opisovalci ogljikovi hidrati, presnova, 85 dejavnosti in sodelovanje, 123 oko, 109 izraànje obsega teàve, 222 fiksacija, 64 neobvezni za dejavnosti in sodelovan- napenjanje, 64 je, 230 notranje mi{ice, funkcije, 64 opisovalec, 8, 11, 12-6, 21, 22, 24, 216, razdraènost, 64 221-2 sledilni gibi, 64 okoljski dejavniki, 171,233 okolje telesne funkcije in zgradbe, 47 dejansko, 15, 229, 232 telesne zgradbe, 105, 106, 228 drùbeno, 10, 16, 20 opona{anje, 125 kontrolne enote za nadzor, 174 oporne funkcije roke ali noge, 100 neposredno, 173 opravila in zahteve, splo{na, 129-132 poenoteno - gl. standardno opravila, posamezna ali ve~ skupaj, prilagajanje, 5 opravljanje, 129, 130 spremembe, ki jih povzro~a ~lovek, opravilo, 7, 10, 11, 14, 15, 123, 216, 229, 182-6 243, 239 standardno ali poenoteno, 3, 11, 15, dokon~evanje ve~ opravil, 130 47, 105, 123, 124, 172, 214, 229, izvajanje ve~ opravil v skupini, 130 230, 232, 252 izvajanje ve~ opravil, 130 trenutno, 7, 11, 15, 19, 24, 123, 214, kompleksno, izvajanje, 129 229, 230, 232, 238, 239, 241, 252 posamezno, izvajanje v skupini, 129 okoljski dejavnik posamezno, izvajanje, 129 282 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 283 MKF Indeks posamezno, samostojno izvajanje, palpitacija, 80 129 paraliza samostojno izvajanje ve~ opravil, 130 mi{i~na, 96 oprema, pisarni{ka, 176 splo{na, 98 opti~ni ~italniki, 174, 176 parapareza, 96, 98, 99 optimisti~nost, 50 paraplegija, 96, 98, 99 organi, telesni, 10, 12 parestezija, 67, 68 Organizacija zdruènih narodov, 5, 6, pareza, 96, 98, 99 170, 206 parki, za{~itena obmo~ja in naravni re- organizacije zervati, izdelki in tehnologija, 181 finan~ne, 200 Parkinsonova bolezen, 98 mednarodne politi~ne, 192, 206 partnerji, 187 neprofitne, 199 patologija, 12 {portne, 125, 177, 19 peristaltika, 82 organizirana religija, sodelovanje, 169 perseveracija, 57,101 orgazem, 90, 91, 92 petje, 72, 73, 185 orientacija pigmentacija, 103 ~asovna, 49 pihanje, 79 o osebah, 49 pija~e, nalivanje, 152 orodje, 126, 143, 153, 157, 174, 176 pisalni stroj, uporaba, 136 vzdrèvanje in popravljanje,157 pisanje, 59, 127 naprave, 136 ortotiki, 188 specialni pripomo~ki, 175 osebe pitje, 152 na vplivnih poloàjih, 187 po slamici, 152 z zmanj{animi zmònostmi/invalid- teko~e vode, 152 nostmi, 5, 7 pla{nost, 51 z zmanj{animi zmònostmi/invalid- plavanje, 145 nostmi in MKF, 242 plazenje, 145 osebni dejavniki, 8, 10, 11, 16, 17, 19, plezanje, 145 213-4, 216, 219, 251 plju~a, 114 osebni pomo~niki, 188 plju~ni me{i~ki, 114 osebnost, 50, 55 plodnost, 92 osnovne potreb{~ine, nabiranje, 154 plovilo, uporaba zasebnega plovila, 147 osnovno u~enje, 125-6 pobiranje predmetov, 142 osve{~anje, 5 po~epanje, 138 osvetlitev, umetna, 184 podatki, primerljivost in MKF, 5 oteèvalci, okoljski, 11, 17, 22, 24, 171- podlaket, 119 2, 214, 222, 230, 232-3, 238, 243 podnebje, 183 oti{~anci, nastajanje, 103 podplutba, 103 otroci, 73, 125, 131, 158, 169, 187 podpora in odnosi, 187-9 otrok, odnos do star{ev, 162 podrazdelki v MKF - gl. MKF, otro{ka igra, 169 podrazdelki otrplost, 67, 68 podro~ja oviranost, 3, 211, 213, 242 zdravja, 3, 7, 22, 211-2 ovire gl. oteèvalci z zdravjem povezana, 3, 7, 8, 21-2, oznake, poti in prostorov, 179, 180, 181 212 ozon, raven, 186 podro~je zmanj{ane zmònosti/invalid- oìgosanost, 16, 19, 239 nosti, 3, 7, 8, 10, 14, 15, 21, 22, padavine, 183 216 283 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 284 Indeks MKF pogovor, 135, 136 prezgodnji, 92 in uporaba pripomo~kov in tehnik za zakasnel, 92 sporazumevanje, 135-7 poroke, sodelovanje, 168 nadaljevanje, 135 poslu{anje, 125 z eno osebo, 135 posnemanje, 125 z ve~ osebami, 136 posredovanje dela, slùbe za, 205 za~enjanje, 135 posturalne reakcije, 100 zaklju~evanje, 135 posvojitelji, 187 pogrebi, sodelovanje, 168 po{kodba, 4, 8, 212 pohi{tvo, 129, 153, 156, 174 po{tni uradi, 196 poklekanje, 138 poti poklicno spremljanje, slùbe, 205 ozna~evanje, 179, 180 poklicno usposabljanje, 164 v naravnih rezervatih, 181 pokojnina, invalidska, 201-2 potiskanje predmetov, 143 pokojnine, 202, 251 s spodnjimi udi, 142 policija, 198 potrebe, ocenjevanje, 5 polimenoreja, 91 potresi, 184 politi~na kandidatura, 170 potro{ni{ki organi, 192 politi~ne slùbe, 206 potrtost, 50 politi~ne slùbe, sistemi in strategije, 206 poverjeniki, 187 politi~ne strategije, 206 povr{nost (mi{ljenja), 56, 57 politi~ni sistemi, 206 pozornost, 48, 53 politi~no ìvljenje in dràvljanstvo, sode- deljenje, 53 lovanje, 170 osredoto~anje, 126 poliurija, 89 preusmeritev, 53 poloàj leè na trebuhu, 138 razporeditev, 53 pol` (u{esni), 110 vzdrèvanje, 53 pometanje, 155 poàri, gozdni, 184 pomivanje posode, 155 poìralnik, 115 pomo~ drugim, 157 poìranje, 82 pri gibanju zunaj doma, 158 v poìralniku, 82 pri gibanju, 158 v ustih, 82 pri medosebnih odnosih, 158 v `relu, 82 pri prehrani, 158 prah, brisanje, 155 pri skrbi zase, 158 pralni stroji, uporaba, 156 pri sporazumevanju, 158 pranje in su{enje obla~il, 155 pri vzdrèvanju zdravja, 158 praskanje, 104 pomo~niki, za prevoz, 188 pravica do samoodlo~be ali avtonomije, ponavljanje glasov, 72 170 poobla{~enci, 187 pravice, ~lovekove, 6, 20, 170 popa~ena slika, 63 pravila, upo{tevanje, 126 poplave, 184 pravna politika, 198 popravljanje napeljave in pohi{tva, 157 pravne slùbe, 198 popravne ali kazenske ustanove, 198 pravne slùbe, sistemi in politika, 198 populacije pravno zastopanje, 198 raziskave o zdravstvenem stanju, 5, 6 prebavni sistem zdravje, 4 funkcije, 81-5 poro~evalske slùbe, 199, 200 ter metaboli~ni in endokrini sistem, porod, 92 funkcije, 81-88 284 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 285 MKF Indeks prebivalstvo, 182 presnova beljakovin, 85 gostota, 182 presojanje, 58 predmeti pretin, nosni, 111 dviganje, 141 prevoz lovljenje, 143 javni, 197 metanje, 143 zagotavljanje socialne pomo~i, 202 odlaganje, 141 prevozna sredstva pobiranje, 142 uporaba, 147 potiskanje, 143 vzdrèvanje, 157 prena{anje, 141, 142 z ìvalsko vprego, 147 prijemanje, 142 priapizem, 90 seganje po njih, 142 prijatelji, 162, 187 vle~enje, 143 prijateljstvo, 160, 162 predstavljanje, osebno, 135, 160 iskanje in navezovanje, 160 predstavna komponenta (du{evnosti), 56, prijaznost, 50 57 prijemanje predmetov, 142 prehrana priljudnost, 50 vzdrèvanje uravnoteène prehrane, primarna zdravstvena oskrba, 203 152 pripomo~ki prehranjevanje in telesna pripravljenost, elektro-opti~ni, 175 152 podporni, ali osebna pomo~, 15, 17, preleànine, 103 19, 24, 173-7, 203, 204, 214, 232 preme{~anje pripravni{tvo pripomo~ki, 174 in priprava na delo, 165 samega sebe med leànjem, 140 programi, 204 samega sebe med sedenjem, 140 prièljc, 113 premikanje, 144 problemi, re{evanje, 58 doma, 145 procesi, kazenski, 198 iz nadstropja v nadstropje, 145 proizvodna sredstva in storitve, 181 predmetov, s spodnjimi udi, 142 proizvodnja in izdelava, slùbe, sistemi, s prevoznimi sredstvi, 146-8 politika, 193 v stavbah, okoli njih in na prostem, proizvodnja izdelkov za {iroko porabo, 146 slùbe, sistemi in politika, 192 v zgradbah zunaj doma, 146 prokreacijske funkcije, 92 z uporabo opreme, 146 promocija zdravja, slùbe, 203 zunaj doma in drugih stavb, 146 proprioceptivna funkcija, 67 premoènje, 181 prostata, 117 finan~no, 181 prostorski razvoj, izdelki in tehnologija, nematerialno, 181 180 prena{anje prostorsko na~rtovanje na glavi, 141 politika, 194 na ramenih, bokih in hrbtu, 141 sistemi, 194 predmetov, 141, 142 slùbe, 194 premikanje in ravnanje s predmeti, slùbe, sistemi in politika, 194 141-3 zakoni, 194 z laktmi ali rokami, 141 protetiki, 188 z rokami, 141 proteze in ortoze, 157, 174 prepre~evanje, 6, 13 proteze, preseljevanje, 182 glasovne, 175 285 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 286 Indeks MKF nevralne, 174 zaklju~evanje, 136 protipoàrna varnost, standardi, 193 raz{irjena druìna, 163 prozodija, 72 razumevanje prsna bradavica, 116 besed, 125 prsne dihalne mi{ice, funkcije, 79 dobesednih in prenesenih pomenov, prsni ko{, 114 133 psihi~na stabilnost, 50 sebe, 58 psiholo{ke funkcije, 10, 12, 48-61, 213 razvoj, 171 psiholo{ke lastnosti posameznika, 17 reakcije psiholo{ke zahteve in stres, obvladova- prilagoditve poloàja telesa, 100 nje, 131 oporne, 100 psihomotori~na manjrazvitost, 54 refleks psihomotori~ne funkcije, 54 Ahilov, 99 psihomotori~ni nadzor, 54 bicepsov, 99 psihomotori~no vzburjenje, 54 kvadricepsov, 99 psihosocialne funkcije, splo{ne, 49 patelarni, 99 ptoza, 64 zenice, 64 pulz, nepravilni, 74 refleksi raba prostora, politika, 180 ki jih izzovejo eksteroceptivni ra~unalniki dràljaji, 99 strojna in programska oprema, 175, ki jih izzovejo {kodljivi dràljaji, 99 176 regurgitacija, 82 uporaba, 136 rehabilitacija, slùbe, 5, 23, 203, 220, ra~unalni{ka sredstva mnoì~nega 246, 247, 250 obve{~anja, 199, 200 rehidracija, 86 ra~unalni{ka tehnologija, prilagojena, rekreacija in prosti ~as, sodelovanje, 168 176 rekreacija in {port, oprema, 177 ra~unanje, 60, 127 reproduktivni sistem, 116 kompleksno, 60 re{evalci in re{ilna vozila, 198 preprosto, 60 re{evanje, problemov, 127 radio, 125, 199, 200 re{itve za probleme, iskanje, 127 radost, 55 retinakuli, 121 radovednost, 50 rev{~ina, 171, 233 rak, dojke, 240 programi za pomo~, 201, 202 rama, 118 rezanje (ìvil), 155 ramenski sklep, negibljiv, 94 rènji, kortikalni, 107 rastline, 183 riganje, 81 skrb za sobne in vrtne, 157 risba, 81, 134 ravnanje s predmeti, 142 risbe in fotografije, izraànje in ravnotène reakcije, 100 sporo~anje pomena, 134 razdràljivost, 50 robniki, poglobljeni (na cesti), 171, 180, raziskovanje, v zdravstvu, 4, 5 232 razjeda, 103 ro~ne spretnosti ali konji~ki, 168-9 razlikovanje zvokov, 55 roka, 119 razprava, 36 obra~anje ali zvijanje pri uporabi nadaljevanje, 136 orodij, 143 z eno osebo, 136 uporaba, 143 z ve~ osebami, 136 romanti~no razmerje, ustvarjanje in za~enjanje, 136 vzdrèvanje, 163 286 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 287 MKF Indeks roènica, 109 podro~ja rame, 118 rudnine, ravnotèje, 86 roke in prstov, 119 ruminacija, 57 sklopi MKF, funkcija, 220 rutinska dejanja, organiziranje, 129 skotom, 62, 63 samodejni lokalni refleks sklepov, 99 skrb samodejni mehur, 89 za dom in pomo~ drugim, 156-8 samozaposlitev, 166 za dom, 156 samozavest, 51 za koò, 149 sanitarna ureditev, 196 za lase, 150 sapnik, 113 za nohte, 150 se~evod, 116 za telesne dele, 149 funkcije, 89 za zobe, 150 zapora, 89 zase in za druge, slùbe za pomo~, se~ila, 116 202 funkcije, 89-90 zase, 149-52 kontinenca, 90 skrbnik, 162, 187 se~nica, 116 skromnost, 51 sede~i poloàj, 140 skuterji, 174 sedenje, 139 slabost, 66 seganje po predmetih, 143 sladkorna bolezen, 238 semanti~ni in simboli~ni pomen, ureja- slepota, no~na, 62, 63, 225 nje, 59 slikanje, 134, 157 septi, 121 slina, nastajanje, 81 sesalnik, uporaba, 156 slinavke, 115 sesanje, 81 slinjenje, 81 sestre, 163 sluh in vestibularne funkcije, 65-7 sheme, 134 sluh, funkcije, 65 shranjevanje hrane in pija~e, 156 slu{no dojemanje, 55 shranjevanje vsakodnevnih potreb{~in, slùbe, sistemi in politika, 192- 207 156 smehljanje, 134 simboli smu~anje, 146 sistemi, 134 sneg, 183 znanstveni, 134 sobe, dekoracija, 153 simpati~no ìv~evje, 108 socialna podpora, programi, 201, 202 simptomi in znaki, 13 socialna politika, 5 sindikati, 205, 206 socialna pomo~ sistematizacija, 57 politika, 203 sistemi, 192 programi, 202 signalni, 175 sistemi, 202 telesni - gl. telesni sistemi slùbe, 202 skakanje, 145 slùbe, sistemi in politika, 202 skiciranje, 134 socialna varnost, 5, 6, 201, 202 sklepi in kosti, funkcije, 94-5 sistemi, 202 sklepi slùbe, 201 mobilnost, 94 slùbe, sistemi in politika, 201 negibljivi, 94 socialni delavci, 188 obseg in lahkota gibanja, 94 zdravstveni, 188 podro~ja glave in vratu, 118 socialni prejemki, programi, 251 podro~ja medenice, 119 socialno zavarovanje, programi, 201 287 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 288 Indeks MKF sodelovalnost, 50 sprejemanje govornih sporo~il, 133 sodelovanje, 3, 6, 8, 10, 11, 14, 15, 16, sprejemanje negovornih sporo~il, 133 18, 20, 123, 213, 229, 234, 237 sprejemanje pisnih sporo~il, 134 omejitve, 3, 7, 8, 14, 15, 19, 123, sprejemanje risb in fotografij, 133 213, 229 sprejemanje splo{nih znakov in sim- sodi{~a, razsodi{~a in drugi organi, 198 bolov, 133 solznàleza, 109 sprejemanje sporo~il s telesnimi gibi, funkcije, 64 133 solznèleze in kanal~ki, funkcije, 64 sprejemanje sporo~il v znakovnem somatizacija, 57 jeziku, 134 soo~anje s teàvami, na~ini, 17 table za, 175 sopenje, 80 tvorjenje sporo~il, 133-5 sorojenci, 163, 187 uporaba pripomo~kov in tehnik, 136 sosedje, 161, 162, 187, 190, 224 sporo~anje, 133-7 sostanovalci, 162 pisno, 135 so{olci, 161 sporo~ila, razbiranje sporo~il, 58, 59 sovra{tvo, 55 spoznavna prònost, 58 spanje, 52 spremljajo~i dejavniki, 7, 8, 1 0-1, 16, cikel, 52 19, 213, 216, 247 kakovost, 52 sprostitev, sodelovanje pri dejavnostih za koli~ina, 52 sprostitev, 168 REM, 52 spu{~anje predmetov, 142 vzdrèvanje, 52 sramèljivost, 50 za~etek, 52 sramne ustne spasti~nost, mi{i~na, 97 male, 116 splav, spontani, 92 velike, 116 splo{na opravila in zahteve, 129-132 srce, 113 spol, 7, 17, 214 funkcije, 74 spolne funkcije, 90 odpoved, 74 spolni odnos, 90, 92 preddvori, 113 nelagodje, 92 prekati, 113 spolni organi, 116 ritem, 74 zunanji, 116 utrip, 74 spolni ud, erekcija, 90 zmanj{an iztisni volumen, 74 spolno prenosljive bolezni, izogibanje, sr~ne zaklopke, funkcije, 74 152 sr~ni utrip, nepravilen, 80 spolno razmerje, vzdrèvanje, 163 sr~no-ìlni in dihalni sistem, dodatne spolno vzburjenje, 90, 92 funkcije in zaznave, 79-80 spolnost, zanimanje za, 90 sr~no-ìlni sistem, funkcije, 74-6 spomin, 53 sr~no-ìlni, imunski in dihalni sistem, avtobiografski, 54 113-4 dolgoro~ni, 54 sr~no-ìlni, krvni, imunski in dihalni sis- kratkoro~ni, 54 tem, funkcije, 74-80 priklic, 54 stabilnost semanti~ni, 54 enega sklepa, 95 spominjanje, 53, 54 sklepa, 94 sporazumevanje, 14, 133-7, 196, 234, sklepov, splo{na, 95 235, 253 ve~ sklepov, 95 izdelki in tehnologija, 175 stali{~a, 17, 19, 190-1, 239 288 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 289 MKF Indeks ~lanov òje druìne, 190 stopalo, 120 ~lanov {ir{e druìne, 190 strah, 55 drùbena, 191 strategije, za varovanje naravne negovalcev in osebnih pomo~nikov, dedi{~ine, 194 191 stres, 212 nezdravstvenih strokovnjakov, 191 obvladovanje, 129, 131 neznancev, 191 strèba obrokov hrane, 154, 155 oseb na podrejenih poloàjih, 191 strici, 163, 187 oseb na vplivnih poloàjih, 190 strjevanje krvi, funkcije, 77 prijateljev, 190 strnjene ocene zdravja populacij, 4 zdravstvenih strokovnjakov, 191 strokovne drùbene organizacije, sodelo- znancev, vrstnikov, sodelavcev, sosedov vanje, 168 in ~lanov drùbene skupnosti, 190 strokovnjaki standardi, gradbeni, 193 nezdravstveni, 188 Standardna pravila Zdruènih narodov za zdravstveni, 188 izena~enje mònosti invalidov (1993), strpnost v odnosih, izraànje, 159 6, 170 stupor, 48 stanja subfertilnost, 92 z zdravjem povezana, 3, 5, 7, 8, 1 0, svet potro{nikov, 195 16, 22, 212 svetloba, 184 zdravstvena, 3, 4, 5, 7, 8,15,16,17, 20, hipersenzitivnost, 63 21, 22, 212, 220 hiposenzitivnost, 63 stanovanjska politika, 195 intenzivnost, 184 stanovanjske organizacije, 195 kakovost, 184 stanovanjske slùbe, 195 son~na, 184 stanovanjske slùbe, sistemi in politika, Svetovna zdravstvena skup{~ina, 3, 25, 194 246, 249 stanovanjski sistemi, 195 {ah, igranje, 169 stari star{i, 163, 187 {arenica, 64, 109 starost in staranje, 17, 212-4 {~egetav~ek, 116 star{evstvo, 162 erekcija, 90 star{i, 162, 163, 164, 187 {~emenje, 67, 68, 103 statestezija, 67 {~itnica, 115 statisti~ne norme, 213 {epanje, 102 statistika, zdravstvena, 5 {ivanje, 156 stavbe, izdelki in tehnologija {ola za dostop do stavb, 178, 179 osnovna, 204 za na~rtovanje in gradnjo stavb, 179 srednja, 204 za usmerjanje pri iskanju poti, 179 {port, sodelovanje, 169 stà, 165 {portne organizacije, 125, 177, 199 stegnenica, 120 {tevilke, ravnanje z njimi, 60, 126 stegno, 119 tahikardija, 74 steklenice in plo~evinke, odpiranje, 151, tahilalija, 72 152 tahipneja, 78 stereotipi, 101 taksi, uporaba, 147 sterilnost, 92 taksonomija, na~ela, 211 stikala, s ~asovnim zamikom, 174, 176 taksonomska in terminolo{ka vpra{anja, stoje~i poloàj, 140 211-18 stolica, vodena, 83 tanko ~revo, 115 289 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 290 Indeks MKF tek, gibalni vzorci, 102 toaleta, opravljanje, 150 tekanje, 145 tonus telefon, 175, 196 izoliranih mi{ic in mi{i~nih skupin, uporaba, 136 97 telefonske relejne slùbe, 196 mi{ic ene strani telesa, 97 telekomunikacijske naprave, uporaba, mi{ic enega uda, 97 136 mi{ic spodnjega dela telesa, 98 teleskriptor, 196 mi{ic trupa, 98 telesna aktivnost, zagotavljanje ustrezne mi{ic vseh udov, 98 koli~ine, 152 mi{i~ni, 97-8 telesna podoba, 61 vseh mi{ic v telesu, 98 telesna pripravljenost tortikolis, 97 skrb zanjo, 152 trans, 48 sodelovanje v programih, 168 transport, na~rtovanje, 197 telesna temperatura, 87 transportna politika, 197 vzdrèvanje, 87 transportne poti, 194 telesna teà transportne slùbe, 197 nezadostna, 84 transportne slùbe, sistemi in politika, prevelika, 84 196 vzdrèvanje, 84 transportni sistemi, 197 telesna vzdr`ljivost, 80 travma, 8, 212 telesna zgradba, 4, 7, 10-3,17, 21-4,105, trebu{na prepona, 114 213, 219, 224, 227 funkcija, 79, telesne funkcije, 8, 1-3, 17, 21, 22, 24, trebu{na slinavka, 115 47, 211, 213, 216, 218-9, 220, 222, trebu{ni kr~i, 85 224, 227 tremor, 101 telesne funkcije, standardi, 213 trgovanje, z izdelki, 167 telesni gibi, sporo~anje z njimi, 134 trgovina ali drugi posli, lastni{tvo in telesni poloàj, spreminjanje in vodenje, 166 vzdrèvanje, 138-41 trombembolizem, 75 telesni sistemi, 4, 7, 10, 12 trtica, 121 telesni stik, v medosebnih odnosih, 159 trup, 120 telesno teì{~e, spreminjanje, 139 turizem in potovanje za zabavo, sodelo- teletekst, 196, 199, 200 vanje, 168 televizija in video oprema, 175 u~enci in {tudenti, 188 televizija, 175, 199, 200 u~enje in uporaba znanja, 125-8 tema, prilagajanje, 63 u~enje temperament, 50 branja, 125 temperatura, 183 doma, 164 termoregulacija, funkcije, 87 osnovno, 125-6 tesnobnost, 55 pisanja, 125 tete, 163, 187 ra~unanja, 126 tetrapareza, 96, 98, 99 u~inkovitost tetraplegija, 96, 98, 99, 239 kot opisovalec, 123, 226, 229, 230, tiki, 101 231, 232, 235, 237 glasovni, 101 kot podrazdelek, 8, 11, 14-5, 17, 19, tinitus, 66 22, 23, 24, 123-4, 216, 229-32, tip, 56, 67, 68 235, 237 tla, pomivanje tal, 155 u~itelji, 164, 187, 188 290 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 291 MKF Indeks ud, spodnji, 119 vaja s ponavljanjem, 125 ugodje, zagotavljanje lastnega ugodja, varnost in zdravje pri delu, slùbe, 205 152 Varolijev most, 107 uho, 109 varstvo naravne in kulturne dedi{~ine, bobni~, 109 politika, 194 Evstahijeva cev, 109 varu{ke, 188 notranje, 110 vazomotorika, funkcija, 75 notranje, funkcije, 66 vedenje, ciljno usmerjeno, 57 polkròni kanal~ki, 110 vedenjski vzorec, 17 slu{ne ko{~ice, 109 vedoèljnost, 50 srednje, 109 vegetativna stanja, 48 tlak, 66 veka, 109 vestibularni labirint, 110 funkcije, 64 zunanje, 109 za{~itni refleks, 64 uli~na osvetlitev, 180 vene, 113 umetnost, izvajanje ali ogledovanje, 169 funkcije, 75 umik, refleks, 99 kr~enje, 75 umivanje, 149 ventrikularne mi{ice, kontrakcijska sila, delov telesa, 149 74 umrljivost, podatki, 4 vera in duhovnost, sodelovanje pri umska manjrazvitost, 49 dejavnostih, 169 umske funkcije, 49 verske doktrine, 191 umski razvoj, 49 verska prepri~anja, 190 upogibanje, 139 verska zdruènja, 199 upravni nadzor, 192, 193, 194, 195, 196, verski obredi, dejavnosti in dogodki, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 203, sodelovanje, 169 204, 205 verski voditelji, 187 uravnoteènost, 50 veselost, 50 urgentna inkontinenca, 89 vestibularne funkcije, 65-7 urin vestibularne funkcije, povezane s poloàjem, filtriranje, 89 ravnotèjem in gibanjem, 66 funkcije odvajanja, 89 vestnost, 50 obvladovanje odvajanja, 150 ve{~ine pogostnost odvajanja, 89 kompleksne, pridobivanje, 126 retencija, 89 osnovne, pridobivanje, 126 zbiranje, 89 pridobivanje, 126 usmerjanje, v javnih stavbah, na~rtova- veter, 184 nje, izdelki in tehnologija, 179 vezi in mi{i~ne ovojnice usposabljanje gleènjske in stopalne, 120 programi, 204 golenske 120 slùbe, 204 nadlaktne, 118 usta, 111 podlaktne, 119 ustnice, 111 podro~ja glave in vratu, 118 utrudljivost, 80 podro~ja medenice, 119 uìvanje hrane, funkcije, 81 podro~ja rame, 118 uìvanje hranljive prehrane, 152 roke, 119 vadbena vzdr`ljivost, funkcija, 80 stegenske, 120 vaginalna lubrikacija, 90 trupa, 121 vaginizem, 90 vibracija, 186 291 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 292 Indeks MKF vid in sorodne funkcije, 62-4 vozila, 147, 147 vid vpogled, 58 barvni, 56, 62, 63, 184 vranica, 113 binokularna ostrina na blizu, 62 vrata, avtomatska, 178, 179 binokularna ostrina na dale~, 62 vratna hrbtenica, 120 funkcije, 62, 63, 220, 225 vrednote, 190, 214, 237 kakovost, 63,220,225 vro~ina, prena{anje, 87 lise v vidu ali mreàsta slika, 63 vro~inski valovi med menopavzo, 92 ob~utljivost za kontrast, 63, 220 vrstniki, 162, 187, 190 ostrina, 62 vrtoglavica, 66 tunelski, 62, 63 vsadki, u{esni, 175 vidna slika, kakovost, 63 vsakodnevna raba, izdelki in tehnologija, vidno dojemanje, 56 174 vidno polje, funkcije, 63 vsakodnevna rutina vidno-prostorsko dojemanje, 56 dokon~evanje, 131 vitalnost, 51, 80 opravljanje, 130 vitamini in drugi dodatki, 173 vodenje, 131 vklju~evanje v ìvljenjske situacije, 10, vstajanje, 139 14, 15, 123, 213, 214, 229, 234, 237 vstopanje in izstopanje s daljinskimi vlade, lokalne, regionalne in dràvne, upravljalci, 174, 176 206 vzdr`ljivost, 51 vladno ìvljenje dràvljana, sodelovanje, mi{i~na, 98-9 170 mi{i~nih skupin, 99 vlaga, 183, 186 posameznih mi{ic, 98 vlak, prevaànje z njim, 147 vseh telesnih mi{ic, 99 vle~enje predmetov, 143 vzgoja, 17 voda (kot geografski pojem), 182 vzrok in etiologija okvare, 13 voda Wernickejeva afazija, 58 in gorivo, preskrba, 196 zabava in razvedrilo, sodelovanje, 168 prina{anje, 154 zadihanost, 80 uravnavanje ravni v telesu, 86 zadruge, 200 zadrèvanje, 86 zagon, psiholo{ki, 50-4 vodenje zagotavljanje lastne ravni dejavnosti, 131 dobrin in storitev, 153 vsakodnevnih opravil, 130 osnovnih potreb, 153-4 voh, funkcija, 67 zagovorni{tvo, MKF kot orodje zanj, vohanje, 125 243-4 vojne, 184 zakonec, 163 vonji, 56, 67 zakonodaja in zakoni, 19, 195, 198, 202, votlina, nosna, 111 203, 204 voz s konjsko vprego, upravljanje, 147 zakonodaja, predpisi in standardi, 193, vozila, motorizirana in nemotorizirana, 194, 195, 197, 198, 199, 200, 201, 174 202, 203, 204, 205,206 vònja zakonodaja, reforma in MKF, 5, 6 motornih prevoznih sredstev, 147 zakonsko razmerje, ustvarjanje in prevoznih sredstev na ~love{ki pogon, vzdrèvanje, 163 147 zanesljivost, 51, 171 prevoznih sredstev z ìvalsko vprego, zapestni sklep, 119 147 zapis, notni, 134 292 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 293 MKF Indeks zaposlitev {kodljivih dràljajev, 67 iskanje in izbiranje, 165 temperature, 67 izvajanje potrebnih opravil za prido- tresenja ali oscilacije, 68 bitev, 165 vibracij, 67 nadziranje drugih delavcev, 165, 166 vonjev, 67 napredovanje na delovnem mestu,165 zdravila, 173 odpoved, 165 naturopati~na, 173 ohranjanje, 165 determinante, 4 pla~ana, 165 izogibanje tveganjem, 152 pogodbeno delo, 166 promocija, 6, 203 pridobitev in sprejem, 165 prvine, 4 prisotnost na delu, 165, 166 skrb za lastno zdravje, 152 s polnim delovnim ~asom, 165, 166, zdravniki, 188 241 zdravstvena nega, dolgotrajna, slùbe, sodelovanje v pripravljalnih pro- 203 gramih, 165 zdravstvena politika, 5, 204 sprejemanje nadzora, 165, 166 zdravstvene slùbe, sistemi in politika, z nepolnim delovnim ~asom, 166 203 zaklju~evanje, 165 zdravstvene slùbe, vzroki za stik z zaposlitvene mònosti, ocenjevanje, 5 njimi, 4 zaposlovanje, izdelki in tehnologija za, zdravstveni delavci, 5 176 zdravstveni informacijski sistemi, 5 zaprtje, 83 zdravstveni izid, 4, 5, 23, 220 zato~i{~a za brezdomce, 195 ocenjevanje, 5, 23, 220 zaupnost, eti~ne smernice za uporabo zdravstveni profil posameznika, kodiran- MKF, 244 je, 224 zavarovalnice, 200 zdravstveni sistem, 203, 212 zavedanje, 48, 49, 58 zdravstveni strokovnjaki, 188 lastne identitete, 48, 60 zdravstveno stanje, 3, 4, 7, 8, 13, 16, lastnega telesa, 60 17,19, 212, 224 zavest, 48 zdravstveno stanje, etiologija, 4, 13 izguba, 48 zdravstveno varstvo, sistemi, 5, 6 kakovost, 48 zdravstveno zavarovanje, 5, 201 neprekinjenost, 48 zdruènja skaljenost, 48 in organizacijska politika, 199 spremembe zaradi jemanja psiho- in organizacijske slùbe, 199 aktivnih snovi, 48 in organizacijske slùbe, sistemi in zavrtost, 50 politika 199 zaznavanje in organizacijski sistemi, 198 grenkega okusa, 67 odvetnikov, zdravnikov ali kislega okusa, 67 visoko{olskih u~iteljev, sodelovan- mraza in vro~ine, 67 je, 168 povr{in in njihove teksture, 67 sodelovanje, 168 prisotnosti zvoka, 65 ustanavljanje politi~nih zdruènj, 170 pritiska ob ali na koò, 68 verska, 199 pritiska, 68 zehanje, 79 relativnega poloàja telesnih delov, 67 zelenjava in sadje, nabiranje, 154 sladkega okusa, 67 zeli{~a, 173 slanega okusa, 67 zgaga, 84 293 Knjiga copija.qxd 29.9.2006 8:11 Page 294 Index MKF zgornji ud, 118 kakovost, 185 zgradba, telesna - gl. telesna zgradba lateralizacija, 65 zgradbe lo~evanje in zdruèvanje zvoka in povezane z gibanjem, 118-21 ozadja, 65 stanovanjske, komercialne, industrij- lokalizacija izvora, 65 ske in javne, 193 mote~, 185 telesne, standardi, 213 sistemi za prenos, 175 zmanj{ana zmònost/invalidnost, zaznavanje, 65 3, 4, 7, 8, 10, 11, 17, 18, 19-21, 201- glasbeni vokalni, tvorjenje, 73 203, 211, 213, 216, 242 v ozadju, razlikovanje, 65 doìvete izku{nje, 15, 123, 229 àlost, 50 kot politi~no vpra{anje, 20 èlezo, pomanjkanje, 86 kot zdravstveno vpra{anje, 20 èlodec, 115 oporne to~ke za ocenjevanje, 21 hiperacidnost, 82 zmogljivost kr~i, 84 kot opisovalec, 123, 226, 229, 231, plini, 84 232, 235, 237 ti{~anje, 84 kot opisovalec 'brez pomo~i', 230 ìlje, fukcije, 75 podrazdelek 8, 11, 14-6, 19, 22-4, ìlnica 109 214, 216 ìvahnost, 50 prilagojena okolju, 214 ìvali, 183 zna~aj, 17 doma~e, 183 znakovni jezik, izraànje z njim in tvor- skrb zanje, 157 jenje, 59, 134-55 udoma~ene, 188 znamenitosti, ogledovanje, 168 za pomo~ pri gibanju, 188 znanci, 162, 187 ìvalstvo in rastlinstvo, 183 znanje, uporaba, 126-8 ìvci, lobanjski, 107 znojenje, 103 ìv~evje, 107-8 znojnice, 122 parasimpati~no, 108 zobje, 111 ìvljenje skrb za zanje, 149 doma, 153-8 {~etkanje, 150 v skupnosti, 168 zobna higiena, 150 v skupnosti, drùbi in dràvi, 168-70 zobna proteza, skrb zanjo, 150 ìvljenjska podro~ja, 14, 123, 234, 235 zra~ni tlak, 183 glavna, 164-7 zrak ìvljenjski slog, 17 na prostem, kakovost, 186 `leze, kòne, 122 hlastanje, 80 òl~, zmanj{ana proizvodnja, 82 kakovost v prostoru, 186 òl~nik in òl~evoda, 115 kakovost, 186 `relo, 111 zrklo, 109 nosni del, 111 steklovina, 109 ustni del, 111 zunajsklepne vezi, 121 `ve~enje, 81 zvoj, razlikovanje, 65 `vìganje, 79, 185 zvok, 185 intenzivnost, 185 294