USTEK Fran Erfavec: iii. iii. Oradec, 5. junija 1916. Dragi tovariš! Dolgo se že nisein oglasil! Pa kaj bi se opravičeval, da sem len človek; to vetn sam. Pa tudi inoja silna lenoba ni edini vzrok, da seni molčal tako dolgo, ker vsak človek piše, kadar mu je pojno srce in duša. Tedaj vse kipi v njeni, čuti neko silno potrebo, da se razodene dragi duši in če te nima pri roki, tedaj napiše ¦ pisiiio. Večkrat sem ?e medtern menjal svojc bivališče; ah, prav cigansko življenje živim, zato sem tndi včeraj naknadno dobil cel zavoj »Tovarišev«. Skrbno sem jih pregledai in občudovai naša junaštva na LiCHeljsk, nonti, pa kaj Iioceino, vuina in juiraštva sta si najbližja soseda. Najbolj me je zanimal Šegov članek o srednjeevropski učiteljski zvezi in Fleretov o skupnem delovanju z našimi klerikainimi tovariši. Sicer se pa povrnem k tej stvari drugič. Prav nič me pa niso zadovoljili članki in notice ,o skrbi1 za mladino .Pred tridesetinii leti bi se morda za silo s tem še izhajalo, danes je vse to več ali nianj slepomišje, niti krpanje ne več. Poglejnw le mesta, kjer delujejo že desetletja važna in močna društva (na Dimaju n. pr. velekulturna organizacija soc.-demokracije »Kinderfreude«.) v smislu »Tovariševih« predlogov in načrtov. Kaj se je doseglo tam? Če primerjamo vso energijo i<n vse izdatke s celotnim vprašanjem varstva mladine, je rezultat popolnonia negativen. Zadnja leta so se pa socialne razmeie  vedno bolj izpretninjale. Prepad med dru žabnimi razredi se je vedno boij in bolj  pcglobljeval, razvoj družbe v kapitalistični smeri je imel tudi ua mladiiio in vzgojo žalosten. vpliv. Vojna je pa še ugrabila tisočim družjnam rednike, railijonoTii otr.ok očete. Štivilo stradajooih otrok se je podesetorilo, in domača vzgoja je dane.s pogosto samo — ironija. Število otrok s kazenskimi prestopki in število mladostnih zločincev se je potrojilo in še več, in te razmere ne bodo izginHe s sklepom miru. Prosim te sedaj, ali bi bilo to obširno in pereče vprašanje rešeno- s par otnoškiini igriščr in z nekaterimi kuhinjami, kjer bi dobivalo par ducatov otrok brezplačno kosilo, z društvi, kjcr bi se dekianiiralo o ljubezni do mladine! Ne, skrb za mladino ni in ne sme biti več stvar čuvstva, ampak potrebe, ne sme biti slepomišenje, ampak resno, dalekovidno delo. Drugod so to že uvideli. Nemška inesta n. pr. imajo že od 1. 1901 posebne  mladinske urade in pred par meseci je  ustanovila podobnega tudi dunajska mest-  na občina. Ta urad obsega zadeve varu-  štva, skrb za dojenčke, prisilno vzgojo i.  dr. O veiiki noči je pisala dunajska »Zeit«,  da ima vlada že pripravljen poseben za-  kon, ki bo nalagal deželam in občinam gotove dolžnosti v varstvu mladiiie. Nc poziiam tega zakona, a prav gotovo bo to velik in energičen korak naprej. Kev pa ravno v tem vprašanju igrajo krajevne razmere tako važno vtogo, je edino limestno, če se izroči glavni del ekseku- tive občini. Ona je instanea z gotcvo av- toriteto, močjo in sredstvi in njena dolž- nost mora biti tudi skrb za mladino, nna ediria more res tu storiti kaj pozitivnega iri uspešnega. Ni moja naloga, da bi tu se- stavii načrt tozadevne komunalne poli- tike, opozarjam le na dolžnost, ki' čaka tu učitelja. Izražena je v kratkem stavku: resno in intenzivno se mora baiviti s po- litiko, posebno s komivnalno piolitiko. »In spet se oglasi jih sto«: učitelj se ne sme mešati v politiško blato. Da, žalibog sta na Slovenskem politika in pa gostilniško kričanje identična pojma, in do tega se učitelj res nikakor ne sme ponižati. Pač pa ie učiteljevo sodelovanje v domačem občinskem odboru naobhodno potrebno in ravno tu mora tudi priti ona sto in stotisočkrat po nemarnem izrečena fraza »delo za narod« do plodonosne veljave. O odgovoru, da je v današnjih razmerah to nernogoče, danes ne moremo debatirati. Gotovo pa je politiška nar>brazba za vsakega učitelja neobhodno potrebna m aktivno sodelovanje v koinunalni politiki njegova dolžnost. In tudi tu pride njegova skrb za mladino do uspešnega uveljavljenja. Teorije socializraa postajajo istinai, in tudi mladina in vzgoja morata postati javna /;tdev;t>. Piozdravlja Te Tvoj