USTEK Fran Erfavec: iii. iii. Oradec, 5. junija 1916. Dragi tovariš! Dolgo se že nisein oglasil! Pa kaj bi se opravičeval, da sem len človek; to vetn sam. Pa tudi inoja silna lenoba ni edini vzrok, da seni molčal tako dolgo, ker vsak človek piše, kadar mu je pojno srce in duša. Tedaj vse kipi v njeni, čuti neko silno potrebo, da se razodene dragi duši in če te nima pri roki, tedaj napiše ¦ pisiiio. Večkrat sem ?e medtern menjal svojc bivališče; ah, prav cigansko življenje živim, zato sem tndi včeraj naknadno dobil cel zavoj »Tovarišev«. Skrbno sem jih pregledai in občudovai naša junaštva na LiCHeljsk, nonti, pa kaj Iioceino, vuina in juiraštva sta si najbližja soseda. Najbolj me je zanimal Šegov članek o srednjeevropski učiteljski zvezi in Fleretov o skupnem delovanju z našimi klerikainimi tovariši. Sicer se pa povrnem k tej stvari drugič. Prav nič me pa niso zadovoljili članki in notice ,o skrbi1 za mladino .Pred tridesetinii leti bi se morda za silo s tem še izhajalo, danes je vse to več ali nianj slepomišje, niti krpanje ne več. Poglejnw le mesta, kjer delujejo že desetletja važna in močna društva (na Dimaju n. pr. velekulturna organizacija soc.-demokracije »Kinderfreude«.) v smislu »Tovariševih« predlogov in načrtov. Kaj se je doseglo tam? Če primerjamo vso energijo ibrazba za vsakega učitelja neobhodno potrebna m aktivno sodelovanje v koinunalni politiki njegova dolžnost. In tudi tu pride njegova skrb za mladino do uspešnega uveljavljenja. Teorije socializraa postajajo istinai, in tudi mladina in vzgoja morata postati javna /;tdev;t>. Piozdravlja Te Tvoj