Največji itorauid dnevnik v Združenih državah
Veljc. ca vse leto - • •	$6.00
Za pol leta » • • • •	$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered as Second Class Matter September 21f 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 284. —Stev. 284.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 5, 1936—SOBOTA, 5. DECEMBRA 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
BOJI S PLINI, BOMBAMI IN TEKOČIM OGNJEM
Vse čaka odločitve kralja Edvarda
REPUBLIKANCI NAPREDUJEJO, IN SEDEŽ FAŠISTIČNE VLADE JE V NEPOSREDNI NEVARNOSTI
Republikanci brizgajo tekoč ogenj na fašiste. — Fašisti napadajo s plini. — Boji v Guadarrama pogorju so se obnovili. — Angleški poslanci so prosili parlament, da pošlje plinske maske za Madričane.
PRED MADRIDOM, Španska, 4. decembra. — Branitelji Madrida so presenetili napadajoče upornike z novim smrtnim orožjem — s pripravami za metanje tekočega ognja.
S temi pripravami škropijo tekoči ogenj na sovražnika, kot bi z vodo škropili vrt. S tem najnovejšim orožjem hočejo republikanci preprečiti u-pornikom, da bi vdrli v mesto.
Republikanci, skriti za vrečami peska, na obsežno daljavo brizgajo ogenj na napadalce, katerim se obleka vname in zgore.
Havasova časnikarska agentura pa poroča, da se fašisti pred Madridom poslužujejo strupenih plinov.
MADRID, Španska, 4. decembra. — V četrtek so fašistični aeroplani dvakrat bombardirali Madrid, medtem ko ste se nasprotni si infanteriji borili za posest zapadnih predmestij Madrida. Fašisti so vrgli 20 bomb na Rosales in na Retiro park. Pokanje bomb se je mešalo z grmenjem artilerije v Časa de Campo in ob reki Manzanares.
Medtem ko so bombe prejšnjega dne ubile v Madridu 56 ljudi, včerajšnje bombardiranje ni napravilo velike škode.
Izven Madrida so skušale vladne Čete odrezati prednje Francove čete od ozadja. Republikanci so posebno napadali Caso de Campo.
Vroči boji se vrše okoli Pozuelo in Aravaca severno od Madrida, kjer skuša general Franco odrezati cesto, ki vodi iz Madrida proti Franciji skozi Tetuan de las Vitorias.
Prvič po več tednih so se zopet obnovili boji severno od Madrida v Guadarama pogorju. Tudi v Guadalajara okraju, severovzhodno od Madrida, so se pričeli vroči boji. Vladna artilerija je obstreljevala fašistične postojanke med Castiblanco in Membrillera.
Za fašistično črto ob reki Tagus so republikanci z artilerijo in aeroplani preprečili zbiranje sovražnega vojaštva.
Vlada naznanja, da njene čete na severu zmagoslavno napredujejo, zlasti pri Oviedu, Vitoriji in Burgosu, kjer je sedež fašistične junte.
Vojno ministrstvo naznanja, da je bilo v bitki pri El Lano in La Mata zaplenjenih 7 strojnic ip 30,000 nabojev. Civilno prebivalstvo se je izselilo iz San Martin de Gurulles blizu Grada, predno so vladne čete pričele prodirati proti mestu.
Sedež fašistične vlade, Burgos, je v neposredni nevarnosti. Sovražni od<Jelek, ki je bil poslan iz Vittorije, je bil uničen v bitki pri Isuschiza.
Angleški poslanci, ki se nahajajo v Madridu, da si ogledajo državljansko vojno, so sporočili parlamentu v London, da fašisti napadajo Madrid s strupenimi plini, in so prosili za plinske maske za madridsko prebivalstvo.
BILBAO, Španska, 4. decembra. — Baski so obkolili Villareal ter so dospeli že blizu Vittorije.
LONDON, Anglija, 4. decembra. — General Franco je sporočil angleški vladi, da bodo njegovi aeroplani bombardirali vsako sumljivo tujo ladjo od Alicante pa do Malage.
Vladno predlogo, po kateri je prepovedano angleškim ladjam voziti orožje na Špansko, je sprejela gosposka zrbornira; medtem ko jo je že prej sprejela tudi poslanska zbornica.
F.D.R00SEVELT NA P0VRATKU V ZDR. DRŽAVE
Predsednik je zadovoljen z uspešnim mirovnim potovanjem. — Politi-ka "dobrega soseda" bo splošna.
MONTEVIDEO, Uruguay, 4. decembra. — Predsednik F. D. Roosevelt se ualmja po svojem 11 mirovnem potovam ju'' skozi tri južnoameriške države zopet na križarski Indianapolis in se pelje proti Združenim državam.
Predno je predsednik ob 5. popoldne stopil na križarko, je urugvajskemu predsedniku Ga-brielu Terra im drugima, visokim uradnikom na banketu, ki je bil prirejen njemu v east, zagotovil, da se je doba prijateljstva in zaupanja med ameriškimi narodi pričela na pan-ameriški konferenci leta 1933 v Montevideo.
Velikanska množica ljudi, ki jo cenijo na najmanj 200,000 fce je zbrala po širokih ulicah, ki vodijo v pristanišče do kri-žar.ke Iudanapolis. Ker "viva*' klici v Urugvaju niso t navadi, se je množica molče in z mali an jem z zastavami poslovila od predsednika Roosevelta. Malo pred svojim odhodom je Roosevelt še enkrat sprejel u-rugvajske in ameriške časnikarske poročevalce v svoji kabini in jim izjavil, da "poltika dobrega soseda", katero južnoameriške države z veseljem pozdravljajo, me bo 'več last Wasli-ingtona, temveč iso si jo prilastile tudi južno-ameriške države, tako da jo je mogoče danes naziv ali tipično ameriško politiko.
Montevideo je bila zadnja postaja predsed. Roosevelta v Južni Ameriki. Prej se je vstavil v Rio de Janeiro v Braziliji in v Buenos Aire«, kjer je imel otvoritveni govor na pan-ameriški konferenci.
Na svoji vožnji v Charleston, S. C., se bo križarka Indianapolis vstavila saimo v Port of Spain, toda predsednik ne bo stopil /na suho.
NEMŠKA VLADA JE IZGNALA LONDONSKEGA DOPISNIKA
BEBLIN, Nemčija, 2. dec. — Nemška vlada je izgnala iz dežele dopisnika londonskega lista 4 4 Morning Post", Karla Robsona. Svojemu listu je pošiljal poročila, ki jih nemška vlada ne smatra za resnična.
Robson je že 16. inozemski poročevalec, ki je bil izgnan iz Nemčije.
AMERIŠKA ARMADA DOBI $E 250 TANKOV
Armada bo dobila 250 tankov. — Dva kavale-rijskega polka bosta mehanizirana. — 150 tankov je že v armadi.
WASHINGTON, I). C., 4. dec. — Za pet let preračunani program za modernizacijo a meriške armade je že do polovice dokončan; tla pa bo program izvršen, si bo armada še nabavila 250 tacikov. 150 tankov, katere je zgradila armada je že bilo postavljenih v službo.
Generalni štab je zelo zado voljen s svojimi novimi tanki in jih posebno zagovarja proti tuji, zlasti inemški kritiki. Ti tanki so najmanj tako dobri, kot najiboljiši tuji tanki. Vozijo po 50 milj na uro ter imajo po tri strojnice.
Ob koncu petletnega programa bo imela armada dva popolnoma mehanizirana kavale-rijska polka in poleg tega še 7 stdtnij tankov, ki so namenjeni za podporo infainteriji.
NAROČITE S E NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI ST O
vt:nsrt dnevntf v ;^ DEŽAVAK
VERMONTSKI GOVERNER ZOPET ARETIRAN
RUTLAND, Vt., 4. dec. — Senzacij oinal ni slučaj Marble Savings Bank je dovedel do novih dogodkov, ki so dosegli svoj 'višek z drugo aretacijo 6S let starega governerja Charlesa M. Smith a, kot predsednika bainke. Obenem je sodnik tudi med solzami obsodil svojega sta rega prijatelja in soseda Lath-rupa W. BaMwina, blagajnika banke.
Governer Smith je sam prišel na policijsko •sodišče in je odgovarjal ma novo obtožnico. Governer je obdolžen, da je prikril tatvino nekega bančnega uradnika. Prva obravnava se je vršila pred okrajnim sodiščem, ki pa je tožbo zavrnilo ter je bila pozpieje izročena drugemu sodišču. Po svojem odvetlniku se ni priznal krivim obdolžbe ter je bil izpuščen pod vrrščino $3000.
Nekaj ur pred tem je okrajni sodnik John S. Buttles s solzami v očeh in s tresočim glasom oWsodil Baldwina /na eno leto zapora, toda mu je kazen talko j aiato odpustil.
DOBER STRELEC
SAN ANGELO, Tex., 3. decembra. — Filmski igralec J. Boles je šel na lov v texaske gore. Z lova se je vrnil s srnjakom, ki je teiitail 95 funtov i/a je imelo njegovo rogovje osem vogljev. Ustrelil ga je z enim samim strelom. Toda njegovi tovariši pravijo, da je Boles oddal na srnjaka 18 »strelov, predno ga je podrl.
FRANCIJA SE JE PREMISLILA
Francoska vlada je preprečila v parlamentu debato glede dolga. — -Tudi Chamberlain je rekel v Londonu, da ni nikakih pogajanj.
PARIZ, Francija, 3. dec. --Na prošnjo vlade je odbor za vn an je zade)ve v poslanski zbornici opustil razpravo o vojnem dolgu Združenim državam. Kot je bilo rečeno, bi razprava ob tem času mogoče ovi rala nameravana (pogajanja.
Vlada želi imeti proste roke v sedanjih pogajanjih z Zdr. državami.
WASHINGTON, D. C., 3. decembra. — Senator William Borah, ki je član senatnega odbora za vnanje aadeve, je nasproten, da bi se zojx*t pričela pogajanja za odplačilo vojne ga dolga.
"Znižanje francoskega vojnega dolga mi ne ugaja," je rekel Borah. "Ta dolg smo že enkrat poravnali po 50 centov za en dolar. Nikakor ne vidim, kako bodo boljše izpolnjevali obveznosti nove pogodbo, kakor pa so izpolnjevali obveznosti stare pogodbe."
PARIZ, Francija, 4. dec. — Predsednik odbora za vnanje zadeve v francoskem parlamentu, Jean Mistier, je rekel, da bo Francija "s časom" prišla z Združenimi državami dc sporazuma glede vojnega dol-
Predvsem hoče po Mžstlerje-vean zatrdilu vlada preprečiti pari amen ta ričue debate in ž njimi zvezano razpravljanje v časopisih ter skuša z diploma-tičnimi pogajanji rešiti pereče vprašanje. Mistier je rekel, da ne more nLkdo pričakovati, da bi se ta pogajanja kaj kmalu pričela ter je zaključil z besedami: "Največje važnosti pri tem je, da se izgladi pot za obnovitev splošnih pogajam j."
LONDON, Anglija, 4. dec.— Finančni minister N. Chamberlain je "v poslanski zbornici naznanil, da ^edaj še ni mogo če upati na to, da bi se pričela med Anglijo in Združenimi državami pogajanja za odplačilo vojnega dolga.
Na vprašaji je, ako je Anglija pripravljena poravnati svoj dolg Združenim državam, je Chamberlain odgovoril: "Vem, da se med Anglijo in Združenimi državami ne vrše pogajam j a glede vojnega dolga.''
STRAŠNO GROZODEJSTVO
CANTON. Ohio, 4. dec. — V stanovanju so dapes našU trupli 40 letne Minnie Long in njene 18 letne hčere Virgijnije Pyatte. Prva je bila ubita s sekiro, druga pa ustreljena. Policija poizveduje po Shermanv« Lottigu, tretjem možu usmrčene Minnie.
PRIPRAVE ZA SVETOVNO RAZSTAVO
Leta 1939 bosta v Združenih državah dve svetovni razstavi: V New York in Sam Franciscu.
Kar se tiče vnanje vdeležbe, izgleda, da 'bo |uewyorška razstava mnogo večja kot pa v San Francisco.
'Predsednik odbora za new-vorško razstavo Grover \Ylia-len je uiaznauil, da se je za razstavo priglasilo 'JI tujih držav, J ki pripadajo Internat'1 Cou-"eutioii Bureau. Glas-ovauje medlnarod. odbora seje vršilo v Parizu in se more vsaka država, ki pripada k temu odboru vdeležiti samo ene razstave v istem letu.
Whalejn pravi, da bo now-vorška razstava imela zastopanih mnogo več tujih držav, kol katerakoli dosedanja razstava.
Članice mednarodnega odbora so: Albanija, Nemčija. Kanada, Španska, Francija. Severni a Irska Romunska, Švedska, Švica, Tunis, Maroko, Italija, Belgija. ČehOdova š k a, Portugalska, Dar -ka, Poljska, Holapdska, Gršk. Avstralija in Anglija. (Kje je Jugoslavija?)
Te države bodo yečinoma postavile na razstavi svoje paviljone. 38 drugih držav bo še. povabljenih na razstavo.
MRS. SIMPSON NENADNO
ODPOTOVALA V FRANCIJO
LONDON, Anglija, 4. dec.—Angleška javnost pričakuje, da bo ministr. predsednik Stanley Baldwin v poslanski zbornici še danes, ali najkasneje v ponedeljek naznanil, da se je kralj Edward odpovedal prestolu in da se bo poročil z Mrs. Simpson.
Baldwin je kralju Edvardu postavil ultimatum, da se odloči za prestol ali pa za Mrs. Sbnpson.
Velika potrtost je prevzel n Londončane, ko je bilo sporočeno, da je Yorski vojvoda, ki je prvi v vrsti angleških priii-cev, da zasede prestol, sinoči naznapil, da ne more biti navzoč na banketu Londonske bolnišnice. Svojo odpoved je sporočil po telefonu 's sledečimi besedami:
44Najhujše se je zgodilo. Xe moreni biti navzoč."
Nato je hotel v Buckijngh ;in palačo, kjer se je za zaprtimi vrati eno uro razgovarjal s kraljem in ministrskim predsednikom.
Po konferenci sta se oba brata vsak v svojem avtomobilu od peljala v Marlborough House k svoji kraljici Mariji, ki je največja nasprotnica prijateljstva svojega sina do Mrs. Wat-ils Sinipsom. Oba brata sta sprejeli mati im sestra solznih oči.
Ako se misli kralj odpovedati prestolu, morajo njegovo odpoved sprejeti vsi domini]*', predno je predložena parlamentu.
DIEPPE, Francija, 4. dec.— Mrs. Wallis Simpson je dospela s parnikom New Haven. Iz Dieppe se je naglo odpeljala z avtomobilom, ki ga je pripeljala s seboj, najbrže na Riviero. Spremljali so jo angleški detektivi.
Lastnik hotela je rekel, da se je Mrs. Simpson odpeljala sa-soferja v Cannes, mo v spremstvu neke dame in.
PRELOM MED KITAJSKO IN JAPONSKO
ŠANGHAJ. Kitajska. 3. dec.. — Kitajska bo najbrže še ta teden prekinila svoje diplomatske zveze z Japonsko, toda ne zato, ker noče vstreči japonskim zahtevani, temveč, ker se kitajska vlada ne mam pogajati z Japonsko, dokler mongolske in mančukuanslke čete o-grožajo provinco Suivuali.
ROJAKI, NAROČITE!
SLOVENSKO - AMERIKAN SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .......:.......... 50c
BLAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane.........25c
ŠTIRI KNJIGE VODNIKO \rE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$150
Naročili smo tudi knjige MO HORJEVE DRUŽBE in ko jih doimo, bomo objavili v listu.
KNJIGARNA "Glas NarMa" 216 W. 18th Street New York Cit>
KITAJSKI ULTIMATUM JAPONSKI
NANKING, Kitajska, 4. dec.
—	V obliki ultimatoma je kitajski vnanji minister general Čang Cun od Japonske zahteval 4 4 takojšnje zadoščenje' \ ker se je v kitajskem me-tu Cingtao izkrcalo 1000 japonskih morpiarjev,
Gemeral Čang t1un je v svoj urad povabil japotnskega podanika Sigeru Kavagoe in mu je predložil naslednje tri zahteve:
1.	Takojšnji odpoklic japon skih čet iz Cingtao.
2.	Vrnitev kitajskih listin, ki so jih vzeli japonski mornarji, ko so vdrli v »kitajske vladno urade.
3.	Oprostitev kitajskih uradnikov, ki so jih Japonci aretirali v Cingtao.
CINGTAO, Kitajska. 4. doe.
—	Japonski morparji «© se izkrcali v Cingtao in mesto zajedli, iko so kitajski delavci za* stavkali v japonskih predilnicah.
2? ffAXUV3«"
New York, SautrJay, December 5, I 936
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by 9LOTENIC PUBLISHING COMPANY
Frank S&kner, President
Ll Benedik, Tnu.
?J — JL.
THE LARGEST SWVBNE DAILY IN VJ3&*
Place of business of the corporation and add 81« Wert 18th Street, Barmh af **-"hnUin
o t above o£f leers: New Yark Otjr. N. Y.
-GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja aa Ameriko In
Kanado .....................$6.00
Za pol leta.................... 83.00
Za ftetrt leta .................. $1.00
Za New York aa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo ca celo leto......$7.00
Za pol leta ....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi bre® podpisa ln osebnosti se ne priobCuJeJo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi preJSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement; on Agreement
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemSl nedelj in praznikom
"GLAS NARODA". 216 W. 18tb Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
ANGLEŠKI KRALJ
Angliji jn-ovti vJadprn kriza in to zaradi ženske, v katero se je angleški kralj zaljubil ter se hoče poročili ž njo.
Angleško časopisje je dolgo trdovratno molčalo o tem razmerju, 'ki se je začelo, ko je bil sedanji kralj .še prestoloma s'ledmik, Mrs. Simpson pa se neločcma žena.
8t !e ta ten len so se angleški listi predramili iz svojega molka, in to vs led tega, ker amer. časopisje, baje zavaja javnost z neresničnimi poročili.
Angleži -m al raj o (svojega kralja za predstavnika angleškega imperija. T11 angleška kraljica je bistveni del tega predstavništva. Visleat-ega je razumljivo, da ndkateri Aingleži no-eejo imeti Sivnipsomove za svojo kraljico.
V Ameriki je 'drugačno razpoloženje. Mnogim bi ibilo ze-3o ustreženo, če bi tpoleg kralja nedela na prestolu ženska, ki "je bila v Ameriki rojena.
Dasi se je Amerika 710 sedem let trajiajoči vojni iznebila angleškega monarhi stičnega sistema, je še v edino, posebno med takozvano visolko družbo, dosti talkili, fki bi dali vse, če bi tse mogli solnčiti v sijaju tega ali onega kraljevega veličanstva.
Ameriške milijorfarke kar tekmujejo prekt seiboj, kateri bo dana prilika, da stopi pre l kralja in Ukrivi hrbet pred njim.
Ne oziraje se na vse to, bo angleški prestol precej omajan, pa naj se kralj iporoči s Simpsonovo, naj jo napravi za kraljico a!li maj ,se ne poroči ž njo.
Njegov stari oče, Edvard VII, je bil v takih stvareli bolj previden. Kakor znano, se ni branil omoženih žensk, pa je znal strogo ločiti svoje srčne zadeve od državnih zadev.
Izza leta 1914 zasleduje ikralje zla usoda. Prestoli v Nem-l i ji, Avstriji in Rnsjji so se zrušili. Angleška krona je doslej ] revedrila vi'luar. kajti Anglija je omejena ustavna monarhija.
Zdaj pa srtresa angleški prestol vihar, ki je nastal zaradi ženske, in je dvomljivo, če bo mogla angleška kroma obdržati v bodočnosti svoj nekdanji ugled.
Simpsonova je angleška podamica, kajti ko se je poročila z Angležem, je izgubila ameriško državi jamstvo.
Če postane 'kraljica, bo zakon skorogotovo brez potomcev. Mrs. Simpson je staTa 40 let, dvakrat, je bila ločena. Otrok ni imela in jih najbrž tudi ne bo.
Amerika naj bo zadovoljma, ker nima kraljev, prestol o-nasledstva in glavobola, ki je tolikokrat v zvezi 5 tem. narodnega voditelja, ako večina ni zadovoljna ž njim.
Ameriki je treba samo štiri leta počakati, pa se ^žnebi
V	Jugoslaviji je 600,000
delavcev.
V	Novem Sadn je imela Delavska zbornica občni zbor. Tajnik zbornice Rajkovič je poročal o socijalni politiki in zaščiti delavcev. Omenil je, da je v Jugoslaviji okrog 600,000 delavcev.
V	silobranu je ubil očeta.
V	Klekovu blizu Banjaluke je Blagoje Derikuča v silobranu ubil svojega očeta. Oče je bil zelo strog in ko se je sin oženil, je postalo življenje v očetovi hiši neznosno. Ker ni našel drugega izhoda, je poslal svojo ženo domov k njenim staršem, sam je pa odšel po svetu s trebuhom za kruhom. O Božiču se je vrnil, toda doma so ostale razmere neizpre-menjene. Letos 11. aprila je prišlo med očetom in sinom do spopada. V strahu, da bi ga ne napadel oče, je sin pograbil kladivo in udaril očeta 12 krat po glavi, da se je mrtev zgrudil. Te dni se je zagovarjal pred sodiščem in obsojen je bil na 15 let ječe.
Usodna posledica neokusne šale.
Nenavadno tragičen primer se je pripetil v neki vasi blizu Banjaluke. Vaški fant, 20-let-ni Mirko Janoševič je bil med vrstniki znan kot velik bojaz-J ljivec in zaradi tega so ga dražili in jDlawili na vse mogoče načine. Ker je bilo znano, da se boji tulkl i mis i in podgan, so neki njegovi tovariši vjeli miško in jo spečemu Mirku vtaknili pod srajco. Ko je plaši ji vi Mirko občutil, da skače miš po njem, je kakor
blazen dirjal po sobi. Zaletel se je ob peč in prevrnil nase lonec kropa. Močno se je opekel, a ko s6 pritekli domači, da bi ga pomirili, je bilo že prepozno. Od strahu je plašni mladenič zblaznel.
Od zapuščine 680 milijonov je otstalo samo 100,000 Din.
Srbski rojak Aramijel Sto-janovič, lastnik velikega rudnika soli, je v začetku leta 1919 umrl v Rumuniji. Njegovo premoženje so cenili na 680 milijonov. V svoji oporoki je dvema sorodnikoma določil volila po 50,000 Din v zlatu, za glavnega svojega dediča pa je določil ju gos lov. državo, ker je vse preostalo svoje premoženje namenil raznim dobrodelnim skladom, katere naj bi jugo-slov. država po njegovih željah uredila in vodila. Od ogromne dedščine je po dolgih letih o-stalo jugoslov. državi samo le 100,000 Din in velik kup obveznic nekdanjega avstro-ogrske-ga posojila. Sorodnika pokojnega milijonarja sta seveda zahtevala vsak po 50 tisoč Din v zlatu, a zdaj se bosta morala zadovoljiti s tem, kar je sploh ostalo od nekdanje velike zapuščine.
IZ
a.
LEGAR V KONJIŠKI OKOLICI ZATRT
Ponovno izvoljen
DENARNE PQSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji* vo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža $ 2J55 .................... Din. 10«
$ 5.00 ____________________ Din. 200
$ 7.20 .................... Din. 300
$11.70 ................... Din. 500
$23.00 ______________ Din. 1000
$45.00 -------------------- Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 ................... Lir 100
$ 12.25 -................. lir 200
$ 30.00 __________________ Lir 500
$ 57.00 .................... Lir 1000
$112.50 ................... Lir 2000
$167.50 ____________________ Lir 3000
KEM BE CENE BEDAJ H IT SO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj naveden«, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo * 5.— morate poslati______________J 5.75 i
$10^- w - _________.$10.85
$15— - " __________$16—
$20^— " " ,.,.,..........,, _
$40— " - I._i..$4L2»
Prejemnik dot* v starem kraja lsplaOlo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO	LETTER ZA PRI-
STOJBINO $1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gltf« Naroda"
tli WEST tttk STREET ,
••
NEW TORE, N. T. _:_:__

Thomas McMahoii, ki je bil na konvepeiji, katera se je nedavno vršila v New Yortku, ipojnovno izvoljen za predsednika United Textile Workers of America.
V vasi Poleni je začel nedavno razsajati legar. Zbolelo je za njim nekaj otrok in tudi odraslih ljudi, tako da je obstojala velika nevarnost razširjenja še na sorodne vasi. Zato sta vrla konjiška zdravnika šla hitro na -delo in s potrebnimi ukrepi zatrla bolezen. Bolniki, v celem okraju 10 primerov, se zdravijo v bolnici Rdečega kri. ža v Konjicah in v celjski bolnici. Po dosedanjih dognanjih se je legar razširil po greznici, ki je prihajala v vodo vaškega potoka, kjer ženske pero perilo. Zato sta zdravnika za nekaj časa zabranila pranje v tej vo-«|i. (Razkuženih je bilo tudi nekaj stranišč.
m
jj
GLAS NARODA
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.

Hitite
1 -v* "v • • 1 •!•
z božičnimi danu.
Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič.
Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo posiljatve Dravočasm dospele.
PUBLISHING CO.
216 WEST 18th STBEEf	NEW YORK:, N. Y.

b ašistično propagando
po radiu zmerom bolj pospešujejo. Tudi v Julijski krajini ima skoraj že vsaka šola svoj sprejemni aparat, ki se ga pa v nekih primerih poslužujejo tudi v čisto politična svrlie, zla'sfci o priliki kakšnega Mus-solinijevega govora ali drugih večjih fašističnih manifestacij, ko se morajo vsi meščani zbrati pred zvončn-ikom. Te dni sta dobili taka dva aparata tad: šoli v Hruševju in v IJbelj-skem na Pivki.
Nagrade za dvojčke.
V zadnjem easu so pričeli v okviru splošne akcije za povečanje števila porodov deliti posebne nagrade tudi materam, ki rodijo dvojčke. V Julijski krajini so bile doslej deležne takih nagrad samo "slovenske matere. Tako so v zadnjih dneh prejele nagrade po 800 odnosno 600 lir družine Drnovšek v Anhovem, Gregorič v Renčali, Skapin pri Št. Vidu na Vipavskem, Lapajne in Koder v Cerknem, Klanjšček v Mi mu in 'le ena furlanska d nižina na Gradi šča n skem.
Aretacije in obsodbe
zaradi ilegalnega bega čez mejo so postale v zadnjem asu spet pogostejše. V preteklem tednu je bii pred goriškim sodiščem zaradi takega prestopka obsojen 25-letni Anton Nar-din iz Vrtobje in sicer na šest mesecev zapora in 4,500 lir denarne kazni. Očividno je mo-
Aretacije na deželi.
Po vesteh iz Trsta in Gorice je bilo v zadnjem času izvršenih v Dolini pri Trstu v Kobaridu in blizu Tolmina ter v Ilirski Bistrici nekaj aretacij, ki "so vzbudile pozornost med ljudstvom.
V Dolini je bil 16. novembra aretiran tanikašnji župni upravitelj Josip Bidovec, brat pokojnega Ferdinanda Bidovca, iz Trsta. Odvedli so ga v tržaške zapore, ki se nahajajo v ulici s Coroneo. Naknadno je l>ila v njegovem stanovanju v Dolini izvršena hišna preiska-jhočete lil va. Vzrok aretacije doslej ni znan.
Tisti, ki nima nobenih nasprotnikov, ni mož.
Tisti, ki nima nobeuih prijateljev, ni človek.
Ne da bi se hvalil, toda s ponosom laJiiko rečem, da mi nili teh. niti onih ne manjka.
Tudi v Ilirski Bistrici je bilo v zadnjih dneh aretiranih več mladih ljudi, vendar podrobnih podatkov o njih doslej ni bilo mogoče dobiti. V Kobaridu je bil že 20. oktobra aretiran France Klavžar, ki so ga nemudoma prepeljali v goriške zapore. Nekaj dni nato je bil menda v zvezi ž njim v Polju-binu pri Tolminu aretiran še Mihael Leban. Tudi glede njiju ni bilo mogočo izvedeti, za-
kaj so ju prijeli. Proti vsom ixpK0(, ?JVW m|a(lem( k,
se seda,] vršijo stroge preis- •	,	, ,
1 .^e je moral podati na dolgo po
Profesor (na višji dekliški šoli opazi, kako dražestne učenke med njegovim predavanjem d remi jej o.
Razdražen jih začne prav po profesorsko oštevati: — Spite lahko pri .komnikomur hočete, rečem vam pa. da pri meni ne boste spale.
»_
Neki statistik je dognal, da je izmed desetih zakonov na svetu samo en zakon srečen, drugih devet je pa nesrečnih.
Hm, tudi deseti zakon lalvko postane nesrečen, če pride mov: v odločilnem trtmuftku nepričakovano domov.
Ženska je redkodaj omedli, če so same ženske poleg nje. V
Nekoč je živel mladenič, ki
kave. V Vipavi —
so dobili pred dnevi nov občinski svet, v katerega so bili imenovani zastopniki delodajalcev in delojemalcev kakor to določajo predpisi. V občinskem svetu so: Joahim Poštir, Lojze Ferjančič, Rafael Kunta,
ral biti obtožen še nečesa dru-< France Bavčar in dva Italija
gega, ker izreka sodišče zaradi običajnih begov v inozemstvo le po dva do tri mesece zapora in do 2,000 tir globe. Isto sodišče pa je oprostilo 16-letnega Tugomira Sre:brniča iz Solkana ki je bil obtožen zaradi enakega prestopka. Karabinjerji so v teh dneh prijavili sodišču iz enakih razlogov. 21 -letnega Ra-doslava Klanjščka iz Šempasa, 31-letnega Josipa Kobala in 22-letnega Cirila Mugerla od Sv. Lucije, k>i jim je uspelo v bližini Godoviča odnosno čez ČVno prst zbežati na drugo stran meje. Pač pa so v Podbrdu a-retirali 40-letnega Josipa Erze-tiča iz Smartnega pri Kojskem, ki se je vračal nazaj v svojo ožjo domovino, odkoder je zbežal brez potnega lista šele pred
mesecem dni. " ——----«<
Naročite se na tlGlas Narisa'' največji slovenski dnevnik t Združenih. držmsaK
na. Novi občinski svet se je preteklo nedeljo prvič sestal. Tudi novi kobariški občinski svet je imel pred dnevi svojo prvo sejo, na kateri je bil zaprisežen. Prav tako so v njem po pretežni večini ljduje slovenskega porekla.
Za dograditev frančiškanske cerkve —
v Idriji je ministrski predsednik prispeval 00,000 lir. Listi so to objavili na zelo vidnem mestu.
V Vrhpolj u na Vipavskem
je v pričetku preteklega tedna nastal požar v hiši Josipa Premrla. Ogenj je napravil mnogo škode, čeprav so ga vipavski gasilci po težkem, vendar kratkem naporu obvladali.
Važno
i
za potovanje.
Kdor .le namenjen potovati t stari kraj ali dobiti koča od Um, J« potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nafte dolgoletne skušnje Yam samoremo dati najboljša pojasnil« in tadi vse potrebno preskrbeti, da Jo potovanje udobno in hitre. '«to se o-□pno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni list«, vizejo in sploh vse, kar Je ta potsvaajs pifa thus v najhitrejšem času, in kar Je (lavno, za najmanjše strsškO.
Nedriavl janl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker se dobi is Wastringtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj e
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagoiavljasM Vas«, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBI^ISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
tovanje. Pred odhodom je prinesel svoj izvoljesnki šopek rdečih, rmenih in belili rož.
—	Na, draga moja, srčno ljubljena, — ji je rekel. — Rdeče rože iporaenjajo ljubezen, rmene ljubosumnost, bele p;> nedolžnost.
Potoval je dolgo, dolgo, in ko se je vrnil, ji je zopet prinesel rdečih, rmenih in belih rož.
—	Ali še veš, kaj pomenja-jo? — jo je vprašal.
^— Hdeče pomenjajo ljubezen, — je odvirnila, — rmene ljubosumnost. . .
—	Kaj pa bele? — je hotel vedeSti.
—	Vsega si vendar ne morem zapomniti, (kar si mi povedal pred odhodom, ker je že taiko dolgo tega. 'kar si odpotoval.
Četudi je ženska z eno nogo v grobu, je z drugo prav gotovo v preozkem čevlju. *
Edini policist nekega malega mesteca je sedel na klopi, kadil pipo tobaka, jezno pljuval predse in modroval:
—	Že ves mesec ni bilo v našem kraju »oibene tatvine, no-betoega vloma in nobenega u-mora. Noben bum se ni priklatil v naše mesto, nobenega berača ni bilo treba preganjati Ženske se niso niti emikrat sprle, nikjer nobenega pijanca, nikjer nobenega kršilca postave.
Ali ni to prokleta svinjarija? ★
—	Če pravi ženska "ne" se ne sme vzeti njenega odgovora dobesedno.
S tem, da pravi "ne", misli:
i—i Mogoče.	.
—	Ne danes.
—	Nikdar.
—	Se>veda.
—	Si bom premislila.
—	Pod nobeinim pogojem ne.
—	No, če že ni drugače.
—	Ne.
•n
Ivan Iva nov ič gre v cerkev sreča srpotoma komunista A-belsolma. Abelsohn ga porogljivo vpraša, za <koga aia j mo-in možak mu ves prestrašen odgovori:
—	Za sovjete, tevsari«.
—	A prej si molil za carja, kuj ne?
—	Da, tovariš komisar, za carja sem molil.
—	Ali pa ve«, kaj .se je zgodilo s carjem?
—	Vem in baš zato molim zetej za sovjete, — odgovori
užilč.
fc
"9125 iraBona*1
New York, Sautrday, December 5, 1 936
TM? LARGEST SWVTSNE DAILY IN VJ3&I
S. PJTIG'RILLI:
ZELENI ČLOVEK
Po dolgotrajni bplezni jo za-in tako vrnili denar za kuplje-tisnil njegov oče za vedno oči! ne vstopnice. — eden tistih podeželskih ka-| — Ali boš "še pel ? so ga spravni i rje vT ki v notranjem žepu sevali znanci, svojega telovnika nosijo list- j — Predvsem se hočem malo nico iz kravje kože-.	| odpočili, jim je odgovarjal.
Ko je bil mrtvec pokopan, je! Tenor-zdravnik je prodal vse sin razmišljal o svojem položa- svoje kostume nekemu stari-,iu. Končno mu je bilo mogoče! na r ju in se poslej preprosto obda opusti zdravniški poklic, ka- lačil v sivo. Siva je barva po-teremu se je bil p-svetil le za-; vpreenosti, sivi so lalsje na meji radi očetove želje in da posta-1 mladast-i in starosti, sivi so pone pevec. Petje! To je bil j vršniki, ki jih ljudje nosijo na njegov sen. Zelja so iz mladih | prehodu pomladi v poletje, je-
let, po kateri je hrepenci vst do onega dne, ko so mu bili po t i snil i v roke pincete, kirurški nož in zapovedal i:
—- Poišči v stegnu te starke te in te mišice!
Njegova tenorska duša mu je branila, da bi s svojimi rokami šaril
sem v zimo.
Iznebil se je se neke nasilne ljubice, ki jo je vzdrževal tako rekoč le zaradi reklame, in s katero je bučno proslavil svoj vstop v — umetnost, ter se oženil s skromnim dekletom iz poštnega urada. Xa očetov
pod kožo drugih, i i^rob je položil kito cvetja, se-Zaradi krvave brutalnosti mujzgal vse noto, prodal k-lavir in je bila kirurgija odvratna, se spet ustanovil kot zdravnik, prav tako jalovi poizkusi me-j Da bi bil čim dostojanstve-dicinske vede. Tako se mu jejnejši na zunaj si je pustil rasti ginekološka znanost videla kot nekakšna monstruozna umetnost, da bi se nekomu, ki si tega vohče ne želi pomagalo do žalostne komedije življenja.
—	Napravil sem ti veselje, da «em postal doktor, je dejal svojemu očetu, — dopusti mi serlaj, da se učim peti.
—	Zdaj ko si postal zdravnik, se boš tudi ha vil s tem, ker se hočem tolažiti z mislijo, da mi bo moj sin kot doktor pomagal ob "smrtni postelji.
Oče je tedaj učakal to radost. Umrl je s pomočjo sina zdravnika. Ko bi njegov sin ne bil zdravnik, bi stari mogoče še živel kakih dvajset let.
Medtem ko so šivali črno obleko, je sili zaskrbljen razmis- ko bo tudi moja vest mirna. Jjal o položaju in podvrgel vse
brado, kakor kakšen kalif i/ Tisoč in ene noči. No. pacienti so vseeno umirali. Niti eden ni ušel smrti.
Posvetil se je otroškim boleznim, a njegovi bolniki so bili deca bogatašev, bitja, ki se od-gajajo s toplomerom, v a,o: o in ka pljicami.
Uspelo mu je, da je tudi najbolj zdravega spravil v grob.
Odločil se je, da za vedno zapusti zdravniški poklic. Ker je pa bil prisiljen vzdrževati siromašno dekle, ki ga .je bil snel na pošti, je dolgo razmišljal, kaj naj počne.
— Končno sem našel rešitev, ki jo res prava zame! Priglasil se bom na magistratu za mesto mrliškega oglednika. Ta-
svoje sposobnosti ostri kritiki.
To izpraševanje samega sebe je trajalo precej dolgo. Kadar človok opazuje svoj lik, se mu zdi ves izobličen, izkrivljen, povečan ali pomanjšan. Nikoli pa tak, kakršen je v resnici.
Zato si je odgovoril na vprašanje:
—	Ali sem dovolj mlad, da se posvetim gledališču ? — z da.
Po šestih mesecih vztrajnega študija je dobil namestitev v Ameriki. Tam je ostal prav toliko časa, da se je še z istim parnikom, s tkaterim je depots »val — spet vrnil v Evropo.
—	V New Yorku, je dejal po povratku, sem imel v Ernaniju velik uspeli. Ljudje so po predstavi celo izpregli lrtoj voz.
No, očividci so pozneje pripovedovali, da so mu izpregli konje za to, da bi jih prodali
Tu ko se je še posvetoval svojo seno, ki se je razumela j tudi na kolekovanje in slično, je vložil prošnjo na magistratu.
Istega dne, ko je nastopil svojo novo službo, je bil poslan v hišo priletnega sodnega svetnika, ki je umrl in ga je z njim vezalo še staro prijateljstvo.
Pri mizi ga je bila zadela kap, ko je kakor običajno pojedel nekaj solate. Nalahno se je bil okrenil na stran in se naglo zrušil na tla.
Sodni svetnik je bil že nekaj let bolan. Z eno nogo je bil že skoraj v grobu, kakor običajno pravijo o ljudeh, ki se ne morejo odločiti, da bi tudi z drugo stopili vanj. No, kljub temu ni nihče pričakoval tako nenadne »smrti. Stara ženica v gornjem nadstropju in študent medicine iz podzemlja niti ma-
UDELEŽENCI PANAMER. KONFERENCE
Predno »o se podali iz New Yorka v Buepos Aires na papa meriško konferenco, so se dali -slikati na krovu parnika "American Legion": državni tajnik Cordell Hull (v sredi), oameertjmk državnega tajnika Sumner Walles (na levi) ter Hugh Giteon, ameriški poslanik v Braziliji.
lo nista sumila, da je nastopila smrt.
—	Po zdravnika! so se vznemirjali sorodniki.
—	Ni več potrebno, — je dejal medicinec.
—	Vse zaman! — je tarnala starka.
Pokojnika so položili na oder. Prijavili so smrt magistratu, odkoder je bil poslan novi mrliški oglednik v hišo žalosti.
Nesrečni sodni svetnik je ležal na odru kakor da se je od smrti odebelil. Cvetje in zelenje je krasilo posteljo, pokrito s črno togo, znakom njegovega stanu. Na prsa so mu pripeli odlikovanja, da je bil mrtvec še dostojanstvene j ši in debelejši. Izpod toge so bolele majhne noge v nizkih čevljih. Okrog odra so vzdihovali sorodniki, a v sosednji sobi je ležala na mizi (Kipita knjiga, vsa posed en a od muh in v katero so se vpisovali oni, ki so prišli družini izrazit sožalje.
Zdravnik je pričel s posmrtnimi ceremonijami. toaletne mizice je vzel ročno gledalce in ga nastavil pred usta umrlega; niti najmanjši dih ni oro-sil stekla. Otipal je toploto telesa i nžile; s stetoskopom je prisluškoval, če srce še bije. Iz žepa je vzel tiskovine, jih izpolnil in pustil na mizi. Bil je to mrliški list in dovoljenje, da se truplo pokoplje.
Neki ožji sorodnik je p»-spremil zdravnika do vrat in nato odšel ž njim še v bližnjo kavarno.
—	Ubogi sodnik! — je vzdih-nil sorodnik.
—	Kaj hočete — je zmignil zdravnik sožalno z rameni.
—	Takšno je življenje! — je ugotovil užaloščeni in naročil dve čaši piva.
—	Tn takšna smrt! — je dostavil zdravnik ter naročil še kruha z maslom in redkvicami.
Nato sta se pogovarjala o vrlinah pokojnika, o njegovem sijajnem intelektu, neoporoče-nem poštenju. Spomnila sta se tudi na to. da je bil rajni sodnik poslednje dneve zelo zaskrbljen zaradi svoje debelosti. Da bi shujšal, je bedel do tretje ali četrte ure zjutraj.
—	Kaj je pa počel ponoči? — je vprašal zdravnik.
—	Jedel je. Imel je pa tudi privide, ki so ga preganjali. Največ strahu je imel pred pravnimi zablodami. Noč in dan se je vznemirjal da ne bi bil vpleten v kriminalno afero.
—	(V te kdo obtoži, da si ukradel notredamske stolpe, pobegni ! — mi je večkrat dejal. Jaz še nikoli nisem kradel, niti travce iz javnega parka, je trdil pokojni, pa bi se vendar ne čudil, če bi me stražnik, ki bi mi prišel naproti, zaprl.
Druga njegova fiksna ideja je bila strah, da ne bi bil živ pokopan. Kadar je govoril o smrti, je zmerom trdil, da se je ne boji. Misel pa, da bi bil živ pokopan, ga j spravljala v obup.
—	Mirno lahko spi večni sen,
—	je zaključil zdravnik. Jamčim vam, da je v resnici mrtev.
Sorodnik ise je poslovil od zdravnika in se vrnil v hišo smrti. Tam so že čakali na notarja, da odpre oporoko.
. . želim . . je bilo pristavi jeno na koncu "da-se mi, preden me polože v krsto, vJbrizga injekcija fino rescen-ce."
Kaj je pa to? — so vprašali sorodniki.
— Neko močno sredstvo za barvanje, — je pojasnil medicinec, ki je po dragem pokojni-
One, ki nameravajo razve-veseliti svojce v domovini z denarnim darom, opozarjamo, da nam morajo biti pošiljatve poslane do 9. decembra, če hočejo, da bodo za Božič dostavljene našlo \na i kom v domovini.
Kdor pošlje po 9. decembru in želi. da bo pošiljate v pravočasno dostav 1 j e n a, mora priložiti $1. za kablo-gram.
POTNIŠKI ODDELEK 4'GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City
ku podedoval cigareto dozo. — Takšno sredstvo se vbrizgne v telo mrliča, kadar se sumi, da je smrt resnično nastopila; v primeru, da mrtvec še živi, se Vbrizgana snov širi po vsem telesu in ga zeleno pobarva.
* In da bi pokazal svojo hvaležnosti do mjenega, je dejal:
— Sam bom vbrizgal to tekočino!
Pogreb je bil določen za enajsto uro pred poldnem. Ko so okrog desete ure prišli ljudje položit truplo v krsto, je pristopil k odru medicinec, da izvrši injekcijo.
Mladeniču se roke niso tresle ko je vibodel iglo pod kožo. Pojavila se je drobna, zelenkasta nabrekli na. Student je iz-
(Nadaljevanje na 4. strani)
1	L. Ganghofer:	—^
	Grad Hubertus :: Roman ::	
TAT l METODO IN DNEVNIKOM.
V nekem jedilnem lokalu na Dunaju je hotel mlad mož, ki je že bil pospravil kosilo, vzeti z obešalnika eno izmed sukenj, tla se obleče in odide. Suknja ni bila njegova, kajti pravi lastnik se je takoj oglasil in ga opozoril, da se je mladi mož dotaknil neprave. Mladenič ga je proisil, naj oprosti njegovi raztresen ost i, pa je zagrabil drugo suknjo. Toda tudi sedaj se je oglasil neki možakar, in mu dejal, da nima prave v rokah.
Mladi mož se je spet izgovoril z raztresenostjo, ko pa je v tretjič vzel nepravo suknjo v roke, so opazovalci tega prizora izgtfbili potrpljenje in so ga izročili policiji. Na bližnjem komisarijatu so kmalu ugotovili, da imajo opravka s 25-let-nim brezposelnim, dotlej nekaznovanim trgovskim nameščencem Štefanom Plechalvjem. Sprva je trdil, da se je bil pač zmotil, ko so ga pa malo trse prijeli, je priznal, ne samo tega, da je hotel tokrat ukrasti kakšno suknjo, temveč, da je od septembra lanskega leta ukradel že kakšnih 20 lepih sukenj.
Če bi še kaj tajil, ibi mu tudi nič ne pomagalo, kajti v njegovem žepu so našli beležnico, v katero je zapisoval kakor v kakšen dnevnik z vso skrbnostjo vsako svojo tatvino. Kradel je suknje po javnih jedilnicah a te je bil razdelil, kakor je bilo razvidno iz belež-nice v tri vrste. Tako je imel jedilnice v prvem okraju zavoljo dobre kvalitete tam obešenih sukenj zapisane v prvo kategorijo, jedilnice, ki jih obiskujejo le reveži, so bile zabeležene v tretji kategoriji. Poseben pregled je obsegal jedilnice in ljudske kuhinje, ki so prenehale obratovati. Lokale, kjer je nameraval krasti, je obiskal po nekolikokrat, da se najprvo seznani z njihovimi prilikami, ko se je seznanil, je napravil 41 odločilni napad19 kakor je zapisoval v dnevnik. Kjer mu je uspelo, je pozneje pripisal "živio!", kjer mu ni uspelo, je pripisal pač 'smola.'. Ukradene suknje je dajal v zastavljalnico.
68
4'Ti si vedno v delu. Upam, da ti pravde dobro teko. Kako se kaj počutijo tvoji malopridneži V
"Koga men is V
u Tvoje tako zvane klijente: gozsdoe zločince. d i: v je lovce in tako naprej.''
"Med tsvoje klijente Štejem tudi tvojega starega prijatelja .kneza Witensteimi."
Grof Egge je osuplo pogledal. "Kaj je pa zagrešil
"Ali papa!" se je zasmejal!. "Kaj neki ti ne šiine v glavo? Wit-ten stein je poveril Tasila z upravo svojega premoženja.
4'Zdaj se je osuplost grofa Rggeja spremenita v resnično začudenje. "Gromska strela! Potem počne dobivati tvoja obrt zlato dno. — Vem, koliko moram leto za letom šteti svojemu odvetniku. proti AVittensteiiiu sem pravo i evše. To ti mora vreči lepe denarja'1"
Temmi rdečiea je zalila Tasilovo čelo; vendar je mirno prikimal. "i)a, papa!"
"Potem pa prispevka, ki ti ga plačujem, morda niti več ne potrebuješ
"Ne. C'e misliš, da moreš denar boljše obrniti, se mu rad odpovem."
Robert si je vlekel skrljno negovane brke skozi prs+e in smešeč tse pogledal stran. Vili je u> -no stopil k Taisilu, kakor <ia. se opredel juje zanj v sporu, o katerem se je bal, da bo izbruhnil.
Grofa Eggeja pa Tasilov odgovor ni menda čisto nič neprijetno dirnil. "Dobro! Govorila bova še o stvari. Zdaj so na vrsti važnejše zadeve!" — Pogledal je na uro. "Pol ure imate časa da pridete na >voja čakališča. Natanko ob petih se začne pogon. Schipper, ti greš z Robertom na prehod pod skalno steno. Moser, ti z Vi lijem na prehod tam zadaj. In pazi, da mi fant ne podere kakšne koze! Drugače bo treščilo. In ti. Hornegger. odvedi svojega strelca tam, t.ja pod eretje, k stari 1 i mbi.'7
"Naprej torej!" je ukazal grof Egge, zavzel >voj prostor in po-egnil daljnogled iz toka.
Njegovi sitimi so zamahnili s klobuki. "Na Lovsko srečo, papa!"
"Z lovsko zahvalo!"
Schipper je krenil z Robertom na levo Vkre-l,er čez pobočje, dočim sta France in Moser o<l-šlia s svojimi strelcema na desno po dragi. Svet ;je padal in kmalu so zgubili grofa Eggeja iz
oči. (Jez tisoč, korakov nekako so dospeli do stare limibe, kjer sta se ustavila France in Ta-silo. -
Moser, ki se je žnril naprej, je priganjal: — "Podvizajte se, mladi gospod! Nimava več dosti časa ijii čaka naju še lep ikos poti navzgor."
"Ni nič sile," je menil Vili, "čuvati se moram."
Medtem je pripravil France pod limbo udoben sedež.
"Kje se nehajo stečine?" je vprašal Tasilo.
"Stečine?" je zagodel lovec. "Jaz ne vem za nobeno tod blizu. Za'kaj vas je gospod oče poslal tu sem. si ,ne moreni misliti. Tu še moj živ dan ni hodila nobena divjačina. Tn tudi danes ne bo."
"Nesreča ne bo prevelika!" f<e je nasmehnil Tasilo.
Sedla sta in Tasflo si je položil puško čez kolena. Na limbinih koreninah za njkn se je spustil France na svoj sedež. Tez nekaj časa sta zagledala vrh eretne plamjave Roberta in Schipper ja. ki sta se vzpenjala po ozki gol javi proti skalni steni.
rim sta dospela do svojega čakališča, je v skrajnem kotu eretne planjav«' počila pištola in naznaciila, da >e je pričel pogon. Odmev strela se je odbil od gorskih vrhov, v goščavi se je z ropotam zakotalilo kamenje — in spet je zavladala globoka tišina.
Robert je naipel oba poteliina. Potem je segel v žep in stisnil kovainec za deset mark lovcu v roko: "Povej mi, ali je papa prave volje?"
Schipper je menda zavohal pomen tega vprašanja. Muzajoč se je priprl levo oko. "Potrebujete pač njegovo 'dobro voljo?"
I L ft ___» I , .
"Ze mogoče!"
"Ves dan je bil vesel, kar se da. Toda kakšno bo vreme drevi, je čisto odvisno od tega, kako se bo olmesel pogon. Cfe bo zadel kaj pravega, se nam obeta vesel večer. In če hočete k temu kaj pripomoči, ne streljajte, ako vam pride morda kak kozel pred puško. Grof Egge ima voje muhe. če kdo drugi kaj ustreli. Tn od tega ne izvzema tudi ne svojih gospodov sino'v."
Robei-f je zaprl peteleima, postavil puško zadaj za sebe in si prižgal eigareto. Zanj je bil lov pri kraju.
VALJE PRIDE
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Obože-
rlcih	4l°b Vardarjukdo bi ne hotel citati o plemenitem
konju Kihju m njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I
IZ BAGDADA V STAMBCL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Dražba En Nacr
Cena ------------------1.59
KRIŽEM FO JUTRO VEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarib; Med Jezldi
Cena -----------------1 .59
PO DIVJEM KI7RDISTANC -4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Beg Iz je€e; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena .......................1.59
PO DEŽELI SRIPET A RJE V
4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina:
Brata Aladiija; Koča v soteski; Mlridit; Ob Vardarjn	Cena ________________________1.M
SATAN IN IŠKABIOT
12 knjig, s slikami, 1794 strani Vsebina:
Izseljenci; Yuma ietar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Alroaden; V treh delih sveta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
Izdajalec; Na lovu; Spet n* dlvjett zapadu; ReSeni milijoni; Dediči
Cena _____________________3.59
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šlmen; ZaroKa z zaprekami; V golob-njaku ; v,obamedanski svetnia
Cena ....................1.5«
WINI.T0V
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; N3o-čl, lepa Indtjanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančlb; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Cena ______________
I <
Ž D T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-Cno —; Rih, in njegova poslednja pot
.1.59
"Glas Naroda"
New York, N. Y.

9L3M K2IDII*
Pot navzgor
New York, Saut relay, December 5, 1 936
TMW LTRGWBT BIX). VBITE DZILT IN VMS,
□
45
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
ZELENI ČLOVEK
Nadaljevanje s 3. strani.
Vsaka
"O, mi los ti ji va gosjta, prav gotovo vam prijateljev ne primanjkuje."
Gospa vznliline.
"Mislite? Toda sto v veliki zmoti. Takcimenovanih prijateljev imam v izobilju — in častilce, ki se kažejo, da bi >1 i za mene skozi ogenj. Toda prestali ne bi niti najmanjše ognjene preizkušnje, ako bi z<laj izgubila svoje premoženje in vnanji blesk"
"Tako nizko sodite ljudi?"
Gospa s<» bridko zasmeje.
"Nič nižje, kot sem jih spoznala. Kdor je bogat, ima prijatelje."
"Ko bi vas le mogel prepričati o neresnici vaše trditve, milostljiva gospa!"
G os] xi resno gleda v njegov obraz.
"Mislim, da to ne bi bilo lahko. Kaj hočete! stvar ima dve strani. In v to sem se vdala. Mojt življenjsko stališče mi vendar mudi marsikatero prijetnost. i V pa pridem h kakemu človeku notranje malo bližje, to je vendar najlepše, ker je najbolj redko. In k vam sem danes svojo togo. človeško prišla bližje. Poznava se že nad eno leto. Rada eeni včasih /. vami govorila, ker i*em vas cenila kot bistroumnega, duhovitega moža. J)a pa imate tudi mehko srce in yvent, zanesljiv pojm, to sem našla šele danes. In tega se zelo veselim."
Pri izaklnjih njenih besedah llartrnan nekoliko pordeči, kot šolarček, ki bil zasiičeu pri kuki porednosti. In gospa opazi, da je za trenutek izgubil svojo gotovost. In prijazno mu ]K>uiaga iz zadrege ter govori o vsakdanjih stsareh. Ko pa se llartrnan kmalu nato poslovi, mu roko gorko stisne in mu z resno prijaznostjo gleda v oči.
Na. svidenje tedaj v soboto. In kar morem storiti za vaše prijatelje, bom storila, da bom vam napravila veselje."
llartrnan ji poljubi roko in jasno ter trdno ogovori na njen pogled.
"Iz sra se vam zahvalim, milostljiva gospa."
Nekoliko zamišljen gre do najbližje postaje izvc»4čekov in trdo sede v kočijo. Ko se pelje domov, se bavi v svojih mislih mnogo bolj z gt»spo Hcnnsdorfovo kot pa z Džoržein J n G i to. l>o sedaj jo je smatral sicer za ljubeznivo, pa vendar malo površno svetovno damo. Danes pa je spoznal, da Se je motil. \ znešeno razpoloženje se oprime ne samo zato, ker je za svoja prijatelja mnogo dosegel, temveč tudi, ker ga je veselilo, da je v tej ženi našel dragocenega človeka.
vlekel iglo in opazoval zeleno točko, ki je postajala ovalna in zmerom večja, širila se je na vse strani. Brez sumnje: mrlič je bil še živ.
Oko ni bilo zaprto in pri ]>o-zornem pogledu je bilo opaziti, kako komaj zaznavno tre-peče. Truplo ni bilo povsem hladno, pričelo se je rahlo znojiti.
Sorodniki, ki so bili vsi v črnem zbrali okrog odra. so kri leni! i od groze. Krsto so takoj odnesli, odslovili pogrebee — saj zaenkrat jih ni bilo treba.
Z drgnenjem in še dragimi sredstvi oživljenja so ubogega sodnika spravili k zavesti. Predtem so še naglo pogasili sveče ter odmisli vence in cvetje iz sobe, ki je spet dobila vsak-sijajno danje lice.
odnik se ni niti malo čudil, ko s«' je prebudil zamotan v Tudi se ni čudil, da je bil ves pozelenel: roke, lica, očesna belina, vse je bilo zeleno, kakor da je revež padel v kotel s kuhano zeleno barvo.
— Vse sem slišal, je priznal dva dni kasneje, ko se je že malo opomogel od silnega raz-
ČUDNE IN ČUDAŠKE OPOROKE.
Da so oporoke večkrat z<*lo >.Hpleteiie in nejasne, to dobro vedo sodniki, pa tudi drugi imajo z zapuščinskimi spori mnogo opraviti'. Razen zaple-
go, nego opustiti prakso in poslušati dan za denm, pa tudi noč za nočjo gramofonske plošče. Poslušal jih je na stotine, postajal je vedno bolj nervozen
___________J' ti y-F^i
tenih in nejasnih oporok pa na-1 in končno je zblaznel, da so ga letimo pogosto tudi na čudaš- morali spraviti v umobolnico, ke oporoke. Tudi oporoke čn- Kmalu potem so pa našli v
SHIPPING NEWS
da kov so prastare. O njih pri povedujejo ž«* kronike iz 14. stoletja.
Tako je angleški kralj Edvard 1. v svoji oporoki iz leta IH.'iO določil, da morajo njegovo truplo tako dolgo kuhati v loncu, dokler meso ne odstopi od kosti. Določil je tudi. naj se kuhano meso njegove g:, trupla zakoplje, kosti pa splavijo v žaro in le-ta naj vedno sledi vojski, da se bodo mogle vsaj njegove kraljevske kosti veseliti zmag ancrleškcga orožja. Sin kralja Edvarda T. Edvard IF. pa tega ni izoplnil in praznoverno ljudstvo je pripisovalo temu Vso njegovo nesrečo. Slavni čeSki husitski prvoboritelj Žižka je pa v 07x1-roki določil, naj porabijo kožo z njegovega trupla za vojaški boben, ki naj bobni sovražniku v strah in trepet, husitski vojski pa v vzpobudbo.
Se i—t i večer se llartrnan odpelje k Feldmanovim, da pri-n« se veselo sporočilo. Ker ga 7x1 Džorževa mati ne pusti niti za trenutek samega, s»> je že bal, da ne bo ničesar opravil. K sreči pa pride gospodična Skraba, da jo vpraša za svet, kako bi iz svoje suknje spravila oljnat madež. Obe ženski greste s suknjo v kuhinjo, da skupno odstranite madež, llartrnan se oddahne.
"Sedaj pa bom Šk rabo v i kmalu postavil spomenik. Ako n«- l»i bila piTšla, bi morel zopet opustiti posebno dobro novico," pravi smeje.
(rita ga radovedno pogleda. "Kaj pa je, dragi prijatelj?"
"Dovolite mi, da saj še enkrat potegnem sapo — potem
tla.
Zakaj osvaja astrologija vsakodnevno na tisoče novih pristašev? Zato. ker živimo v težkem, borb in trpljenja težkem in polnem času. Kadar je dobro. vsi dobro žive, ne da bi pomislili na slabe čase. Ali danes, v času svetovne krize je to drugače. Življenske prilike ho nesigurne, nevarnosti in po-gibelj preti na vsakem koraku. Življenjski pogoji so težki. Ljubezen in harmonija je lepa, ali predvsem je treba živeti.
Bodočnost stoji pred vami! Vsa črna in mra ena! Zato pa morate postati pristaši astrološke in grafo!oške znanosti, katera Vam bo osvetila Vašo življenjsko pot. Na osnovi svoje sposobnosti, na 0-snovi astrološke znanosti, boste videli svojo bodočnost pred seboj. Jasno življenje se Vam bo preokre-nilo v nov tok, ki Vas bo prineslo v novo smer, ki oporoki je bil leta 1825 V Taicci jj*™ P""«^1-' »speha in zadovoljstva. Jasno Vam
♦ ••IV	. , ..	. ____ __* ,,	ry ^ 1 00 kaj stavlja zapreke Vašemu eksistenčnemu uspe-
lakaze svoje sozalje, mu je umrli -rof M.randolla. Za de-jhu. Va.sa jljavj> Vani pQ	^^ ^^
pokojnik sam odprl +	j dlca vsecra svojega pranoze- te. s katerimi bo sigurno modificirala Vaše Življe-
Bil jo zelen.	nja je določil karpa, ki ga je nJe- posebno:
1 • •	,	. , , (hidasko oporoko je zapustil
»urjenja.— ( 111 sem Vsako va- * v i * em	\ Ar -t
v Z j	1	tudi leta 1;»19 umrli et^sar Maks-
so besedo, vse kar se je godilo:	% • •	,
■ t	m 1 v , • . inulian. Ijo1o<mI je naj mu pred
iokrog mene. Taksen kre je	,	... ' J .
• , v . v. . .	pogrebom populijo vse zobe in
najstrasnjesi kar si more elo-; ... . , K '	v -
i i-4*	1	ost nze jo lase. A i ego ve zobe in
vek misliti. ta fluoreseen- ,	J v ~
, .	lase nai bi javno sežgali. Oroz-
ea je zares divna substanca. .	1 iT i - *
t-, . ,	. . , .	na je bila oporoka kraljice Av-
Fri tem se je ogledoval v zr- j . , . . , , , ...
, .	-, , , . .	striende, ki je zahtevala obl 111-
calu m opazil, da postaja nje- .	' v	. , ,
-i*	ii- i	bo svojeca moža. naj bosta
irovo lice zmerom boji zeleno. ,	. *' .
obenem z njo pokopana oba
zdravnika, ki sta jo lečila pred
Ko je zdravnik osem dni kasneje hotel posetiti družine, da
smrtjo. Pravi original v svoji
skritem predalčku advokatove pi«jdne mize gramofonsko ploščo. ki je bilo na nji kratko obvestilo : Mister (ralsfield. 1110 ji milijoni so spravljeni za sliko Matere božje v salonu."
/elo neprijetno ]»resenečenje so doživeli svoje i bogatega, pred leti umrlega avstrijskega trgovea. Zapustil je svoje o-irrniimo premoženje siromakom — svojcev se .je pa spomnil v oporoki kaj čudno. Knemu nečaku. ki je bil tako len. da mu ni nikoli pisal, je zapustil dva šilinga za znamke, drugemu nečaku, ki je bil tudi len in malomaren, je zapustil dva šilinga za vrv in določil, naj se ohe-i. svoji sestri je pa zapustil knjigo o vzgoji otrok.
N» parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
'J. decembra : Noruiaudie v Havre
Berengnria v Clierbi ur'2 l"J. ileeembra :
Kex v (Jeuoa l"i. de»t-ml»ra:
Hremen v I>renien
Washington v Havre
I'!. fl«'«'emlira :
Cjueeu .Mary v ClierbourK "_6. decembra:
Normaridle v Havre
januarja :
('b:ini;.iaiii v Ilavro l.erciigaria v ('hcrlxmr^ Kuroi»a v llromcii
Manhattan v Havre
!>. januarja:
Saturnia v Trieste lijifayetle v Havre 13. januarja:
Washington v Havre Aquitania v Cberbuur«
15. januarja:
Breuien v Bremen
10. januarja : Rex v (Jeuoa Paris v Ilsivre -0. januarja:
Iierengaria v Cherbourg !januarja*
Kuropa v I!remen -•"J. januarja:
('onte <li Savoia v Genoa ('bainplain v Havre I januarja:
Aquitania v Cherbonrsr Manhattan v Havre
februarja : Itremen v Bremen Beren^iria v Cherbourg i februarja: 1'aris v Havre Hex v lienna .1. februarja :
Kuropa v I'.reiuen 10. februarju:
Queen Mary v Chc iln-.urg Washington v Havre KI. februarja :
Conte <li Savoia v (jenoa IP. februarja :
Bremen v Bremen I JO. februarja: 1 I le »le France v Havre Saturnia v Trst
1
L februarja: Manhattan v Havre Queer: Mary v Cherbourg
februarja: Kuropa v Bremen I.wi. februarja: 1'aris v Ha\re Itex v Ceiioa
VI, KI IŠČETE SREČO!
Zdravnik -se ni upal vstopiti. Beli prividi in koščene prikazni so le duhovite šale v primeri s tem debelim in zelenim mrtvecem, katerega pokop je
bi', on sam službeno odredil,\ ozkili stikih. Navadno podedu pa ga zdaj čaka na vratih. In
sme
20 let redil v svojem ribniku.	V ljubezni
Pogosto se pripeti, da zapuste Spoznali boste direktive tega čustva in uživali
bogati ljudje brez otrok svoje|bostJJp?lem >,0P0,"<»	Na Vašem ognjišču bo
~ . 'v.	.zavladala spet sreta in obojestransko zaupanje, lire/
premoženje Živalim, veemoma ! katerega ni zadovoljstva in življenjske sreče.
domačim, ki so bili z njimi v!	\/ 1
V poslovanju
Vaša izjava Vas bo predčasno opozorila na Va-
pa srdite posebno trdno, da ne boste od veselja j>adli na ti rruknj poglejte, to je nakazilo za osem tisoč mark. In 7 kaj! rganite. Torej — za Džorževe slike. Samo poglejte."
<iita se vzravna in gleda s jiekočimi očmi.
"Ali naj to pomeni, tla ste prodali Džorževe slike!'' \-]ira-sa vsa vznemirjena.
Hart man veselo prikima.
"Ravno tako je. Daneis popoldne sem jih prodal bogati, odlični dami. o gospe j Hermsd orfovi. Samo za vašo sliko mi je plačala šest tisoč mark. No, kaj pravite k temu?"
V veselem strahu (rita prebledi. Kolena se ji šibe. 1 Ali je res?" ga vpraša brez sape.
"Seveda je res. Takih stvari vam vendar ne bom lagal "
tiita si z rokami zakrije obraz.
"Moj Bog — moj Bog — hvala ti!"
In prijemši Hart 111 h novo roko in trdo jo stisniusi, nadaljuje solznih oči:
"Dragi prijatelj, tudi za to se moram zopet vam zahvaliti. Hvaležnost mi bo skoro stisnila srce. O kot ta vest me ni še veselil noben moj uspeli."
"Kaj ne, to je za vas najlepše? To sem si takoj misill. Pa prišlo .bo š«. več. Najprej se sanio nekoliko pomirite. Mislim pa. da boste stari ženi zopet kmalu doma Vse d iti go vam moreni povedati v prisotnosti vaše tašče."
Komaj to izreče, ko se vrata naglo odpro in najprej vstopi gospa Feldman. Ravno še vidi, kako je Hartman potegnil svojo roko iz roke njene sinahe. V Gitin obraz zapiei jezen, obsojujoč pogled.
Tako si rdeča, kot bi jokala," pravi očitajoče.
Hartman pa mesto Gite, ki je bila še vsa vznemirjena, prime za besedo.
'|Kaj ne, solze ima v očeh, od samega veselja."
Stara žena ga temno pogleda, gospodična Škraba pa skrbno steoe k G iti.
i • v ,	...	!..	v. • 1 1 -i » 11	* —.».» iijaiii i>u ureueasno opozorila na l a-
ra zdaj raka na vratih. j jejo premoženje takih emlakov 5» podvzetja in načrte, ter boste tako lahko dose-
1 vendar se je zeleni človek psi. Neki lodonski trgovec je igli največji uspeh. Razjasnila Vam bo situacijo, ki _ jal, da smejal se zeleno. zapustil svojemu psu vsoto de- ^^ bo pripeljala do zaželjenega cilja, z eno bese-
No, zaradi strahu pred kako narja. Ta denar se je smel po-	Vam ^^ kate? sledite v živ,jenju'
113	1 ,	, ji.. 1 in hl mma	0 "vljenju >ani bo Kamiah se-
pravno zabičalo, se sodnik ni rabiti samo V tO. da bi imel pes stavil skrbno in prerizno proirnozo, ki Vas bo kr-
upal reči zdravniku ostre bese- čim lepše in prijetnejše življe- mari,a skozi valovje življenja in bo Vaš siguren
de. Ce bi mu kaj očital, bog-j nje. Neki ameriški plantažnik svetova,er-
zna, da-li se ne bi pognal čez; je pa določil v oporoki svojega,	V bolezni
stopnice in njega, sodnika bi j psa za dediča, svojega zveste- Vam izjava iskren prijatelj, ker Vam bo
poklicali na odgovornost.	era slusro r>a za varuha štirino- pokfzala časovno nevarnost in časovno nakionje-
r ■ -	v j j I	,	.	., .. . nost obolenju.
In smejor se, je ]>rozil zdrav-1 gega dedi<*a in upravitelja nje- s
niku svojo zeleno dlan, kakor j govecra premoženja. da bi ga hotel s tablico opozoriti: Pozor, pobarvano! No,
zdravnik je pobegnil, pobirajoč kar ]>o Štiri stopnice likratu.
—	Ko sem bil zdravnik, sem ubijal ljudi, ki so hoteli živeti, a kot mrliški oglednik sem proglasil za mrtvega človeka, ki je bil še živ! Nesposoben sem, nevreden 111 ne preostane mi drugo kakor da se ubijem! Izvlekel je iz žepa košček papirja, napisal nekaj močnih strupov in odšel v lekarno.
Čim je izpil stekleničio, je sedel v parku na kloji in čakal smrti.
Prihajale so pestunje, vojaki in zaljubljenci ... le smrti ni hotelo biti od nikjer. Pristopil je človeik in ga poprosil ognja. A smrti le še ni bilo. Preveč je imel opravka z njo, zdaj pa se mu ni hotela pokoriti.
Zdrznil se je: jiomešal je bil vseh pet strupov, ki vsak zase učinkuje smrtno, pomešani pa drag drugega uničujejo.
—	Proti svoji volji sem ubijal tiste, ki sem jih hotel ozdra-
V oporoki se pa tudi radi za-1 tnrif.ta1IIeIn,au- npmSka . . , . '	^ „ . Izseljenka, mladeuka 11»
konci drug drugemu maseuje- j i<>t. Vsi fantje so jo obože-
jo. Če SO bili V življenju brez ' vali, ona pa je med njimi
moči. Tako je neki niož dolo-jizbralil Johana i>i«*i. ka-
— I	i *•	. . . v • • tereniu je bilo "JO let. Po-
nI v oporoki, naj izplačujejo roka naj M ^ vr..,a ^
njegovem obisku v domovino. I)va meseca po njegovem odhodu v Nemčijo ni»azi Brigita, po korespon denc-i, katero sta mini tem
iVmeokriln	D?K^0V, ^ astrološki - grafološki nasvet pomagal v raznih življenjskih prilikah, odkril
n-	n<M'ro	ki so izgledali nevarni in kateri bi lahko zaključili nad vse draniatsko.
RAZDRTA ZAROKA
. .	.	viti; živečega človeka sem pro-
Kaj pa je tako velik vzrok, da se veseli?" vpraša Džor-|glasil za mrtvega, hotel sem se
zeva mati in oba cnstro opazuje.
" Takoj boste slišali, gospa Feldman. Ravno sem izvedel, kdo je kupil Džorževe slike."
4'Tako — In zato Gita joka?"
Hartman nejevoljno pogleda staro ženo.
"Ne, zaradi tega ne joka. Temveč, ker mi mi je odlična dama, ki je kupila slike, dala se novo naročilo za Džorža."
Gita pogladi lase za vroča ušesa in jiosluša. Sreča pa Hartmanov svarilni pogled in zaduši vprašanje, ki ji je sililo skozi ustnice.
"Kakšno naročilo?" vpraša stara žena s tihim zaničevanjem v svojem glasa. Mislila je na nameravano prevaro.
Hartman se nekaj časa naslaja n nemirnih ženskih obrazih. Nato pa pravi počasi:	(Dalje prihodnjič.)
končati, tudi to mi ni uspelo — kaj more biti usoda še bolj tragična?
Vstal je -s klopi, ali ko je hotel preko ceste, je padel pod motorni valjar in obležal mrtev.
Priredili 50 mu veličalsten pogreto.
Za mrtvaškim vozom prvega razreda je v prednji vrsti stopal užaloščeni debeli, zeleni gospod, ki si je neprestano brisal z robcem solze.
njegovi ženi tedensko rento in sicer vsak ponedeljek, ker ga je žena ob nedeljah najbolj jezila in ker je vedel, da ji bo že v nedeljo zmanjkalo denarja. Se hujšo osveto je zasnoval v oporoki neki trgovec iz Kijeva. Mož je vedel, da ga žena vara in zato je v oporoki določil, da se mora tri mesee po njegovi smrti omožiti z ljubčkom. To bi ne bilo nič hudega, pač je bila pa huda določba, da mora stati v Mseli sobah, tudi v spal-niei, voščeni kip umrlega moža v naravni velikosti. Ce bi pa le en kip odstranili iz liiše, pripade vse trgovčevo premoženje samostanu. Tako se je tudi zgodilo, kajti že čez nekaj tednov so šli pokojnikovi kipi drugemu možu njegove žene tako na živce, da je pometal vsa skozi okno.
Zgovoren primer hudobne oporoke najdemo tudi pri nekem bostonskem advokatu, ki ni imel ne otrok, ne sorodnikov in je vse svoje premoženje zapustil svojemu klijentu Gals-fieldu. Advokat ga je skozi več let skupnega dela naravnost mučil. Tiranska je bila tudi njegova oporoka, ki je določala, da dobi koncipijent advokatove milijone šele, ko jih bo našel in da mu pokaže skrivališče gramofonska plašča. Advokat je pa imel več tisoč gramofonskih plošč in tako koncipijentu ni preostalo dru-
ter so je ol> priliki pogreba pospoda Wilsona podr bneje seznanil s Fanny. Zainteresirala pa je sirota, br.-z očeta, soža.-pa jo naglo pognalo filobje k-.renine, k ir-nine mlade ljubezni. Mati. gospa Wilson, pa se je bala za svoj hčerko, ker ni hotela, d;«, hi jo I..<»n samo izkoriščal. K a r m a h pa ji je poslal naslednja pismo. "Nf1 bojte so. i.<kren *t in poštenost pisca j.- tako v« lika. da bo kmalu za Vas rodila popolnoma novo srečo." J'o preteku dobrih dveh mesecev je bila Fanny I.eonova žena. grospa Wilson pa se je istega dne poročila tudi z Leonovim očetom, vdovcem.
SODNMA — PROCESI
izmenjavala, da se on ohlaja in da v pismih nI več tiste Iskrenosti, katero bi ona, kot nevesta od njega pričakovala. Pismeno ga vpraša, in on ji je priznal, da se je med doma spoznal z drugim dekletom. Ona pa je tako razočarana hotela v naglici izbrati drugega. Vendar je pred pozitivnostjo te odloči • t ve pisala na naslov: Karmah-Stud i o, Žalec, cul katerega jo prejela naslednji odgovor. . . . "čeprav je Johui spoznal drugo dekle, vendar ima on Vas še vedno rad. čakajte, ker le z njim boste srečna!" Itrigita se je z ozirom na ta odgovor potolažila In se odločila, da počaka. Johan se je vrnil v Ameriko fcal mu 5e bilo ntzstanka, prosil je Brigito odpuščanja. ter se je na novo zaljubil v njo. Osnovala sta skupni diytn, ter živita zelo srečno.
»soglasje in prepiri so ruSi-	LOČITKV ZAKONA
li zal-onsko skupnost para Franca Amelit, starega 43 let. Ona ni vedela kaj bi. Pa je pisala na naslov: K a r mah Studio, Žalec. V progno7.i svojega moža je dobila naslednji resen opomin: . . . "Oseba, ki je pisala to pismo, naj se pazi, ker ji v slučaju, da nadaljuje način svojega življenja, preti v najkrajfiem času pogibelj." V njeni izjavi pa je bilo jasno izraženo, da se zakonska sreča pri njej ne bo raztrgala, ter da se bo zadovoljstvo spet naselilo v njeno ranjeno dušo. Ob neki priliki je obrazložila žena svojemu možu. On je res pohitel k zdravniku, kateri mu je potrdil, da mu oteka srce in ledvica, od preobilice alkohola, ter da mu je smrt blizu, če bo nadaljeval ta način življenja. To je bil za njega najresnejfil o-pomin. Njegov način življenja se je povsem preobrnil. Itaz-prodal je, kar mu je osttUo, si iz tega denarja kupil mali avto. stopil v trgovsko agenturo. Žena pa, ki mu je v slabih in mračnih dnevih stala zvesto ob strani, je pisala Karmah-Stu-dio v Žalec naslednjo zahvalnico: "VI ste rešili dvoje živ-I	naj bo pa mqja zahvala izražena na ta način, da
Vas bom v krogih mojih prijateljev in znancev najsrčnej-j priporočala."
Proces, ki je izgubljen v prvi instanci je le inalo u-IKinj'a, da I>i se dobil po priziru. Vendar so je zgodilo Josi de 'Moor, kalifornijskemu izseljencu.— Materjaliio upropašč e 11, ker je izgubil proces, za katerega je bil siguren, da ja bi» dobil, si je hotel'vzeti življenje. Kaj naj naredi? Pade mu v glavo, da "iu je pri nekom obsikit svetoval njegov prijatelj, da naj pI3e Jugoslavijo na nas ov: K a r m a h - Studio, ŽaJec po svojo življenjsko p ognozo. V tej skrajni duševni razru-vanosti ros piše. I »oi i je odgovor, da je bag preživel najkri-tičnejšo dobo svojega življenja. Vse bo dobro, ako bode izkoristil čas velikega uspeha, ki se mu približuje. Ko je prebral U« dopis mu jo <Iuša na novo oživela, pokazal je voljo, da z;u-ne borbo za ži\ljenje. Pospravljal je svoje stvari, med dopisi pa je našel dokument, ki mu je vrnil pravico, V drugi instanci je s tem dokumentom premagal svojega nasprotnika in dobil proces.
Vsa potrta v sled žalosti po smrti svojega oboževanega moža je vdova gospa Wilson začela naglo hirati. Edina skrb za njeno mladoletno hčerko jo je v tem žalostnem času bodrila, da je ostala p< i življenju. Njena hčerka Fanny je imela šele 16 let. ter je bila zapfielena v pisarni tekstilne tovarne. Gospa Wilson, mati gdč. Fanny, je hotela svojo hčer primerno poročiti, zase itak od življenja ni tir-inla ničesar več. Tovarnarjev si
BOLEZEN
T-eon Jo bil brez matere.
Kden od najhogJttejgili aJno- USPEHI — ŠPEKULACIJE
riskih industrijalcev so mora za svoje sedanje stanje zahvaliti Karmahoviin nasvetom. Skoro popoln >iua u-ničen in ruiniran vale i krize jp zbral svoja podednja sredstva, da bi vrgel na tržišče novo iznajdbo, s katero je hotel napraviti senzacijo. Že se je odločil, ko mu vendar pade na misel, d:t popreje vpraša za nasvet Karmah Studio,
Žalec. Od uspeha te-a njegovega spekulativnega. koraka Ja za visela njegova bod .čnost in eksistenca. Odgovor, ki ga Js dobil, ga je svaril, da pred pretekom treh mesecev ne po<Tu-zema ničesar, ker jo sedanji čas za njegova najnevarnejši. Uboga! je ta nasvet, med tem je imel dovolj časa, da opazi in popravi vse nedo.Matke v fabrikaciji izuma, da izpopolni predmet. Ko je prišla za njega srečna doba Je vrgel na tržl-Sče iznajdbo, katera je zainteresirala celi svet.
ALI ŽELITE, DA SF VAŠE ŽIVLJENJSKE PRILIKE OBR NEJO NA BO 1,1 E, V VAŠO SREČO. IZKORISTITE PRILIKO IN POŠLJITE VAŠ ROKOPIS. DATUM ROJSTVA TER HONORAR 2 DOLARJA ZA SKICO ŽIVLJENJSKO PROCiNOZO IN SKICO PSIHOANALIZO, NA TOČNO IN STALNO ADRESO:
KARMAH-STUDIO
2 A L E C
DRAVSKA BANOVINA	JUGOSLAVIA