naslov—ADDRESS: Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio. fTEnderson MIS ♦ v 7 ali? \ boste pridobili v sedanji kampanji saj enega novega Člana ali (( Članico? Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je pr va in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 47. leto Entered u Second Cl as» Matter December 12th, 1923, at the Part Office at Cleveland, Ohle. Unáer the Act af Aunt 24th, 1911. Aeeepted for Mailing at Special Kate ef Portare Provided fer ln Section n03, Act of October 3rd, 1917. Aathorfced on May 22nd. 1913. NO. 26 — ŠTEV. 26 CLEVELAND, O., 26. JUN/JA (JUNE), 1940 VOLUME XXVI. — LETO XXVI. Francija podpisala premirje z Nemčijo in Italijo KONEC BOJEVANJA - FRANCIJA ŽALUJE VESELJE NEMCEV — TEŽKI MIROVNI POGOJI COMPEIGNE GOZD, Francija, 21. junija.—V ravno istem železniškem vozy (jedilnici), št. 2419-D, kjer je bilo 11. novembra, 1918 podpisano premirje med Nemčijo in zavezniki, se je zbrala mirovna delegacija Nemčije in Francije, kjer je bilo po kratkem posvetovanju podpisano začasno premirje. Nemški delegaciji je načeljeval "fuehrer" Hitler, ki je sedel na ravno istem mestu kot pred 22 leti francoski maršal Foch, in je francoske pooblaščence vljudno pozdravil in jih vprašal, čemu so došli; govoril je v nemščini, toda ves potek nemških govorov je prestavil neki uradni nemški tolmač. Zatem je nemški delegat Keitel prečital uvod ali predgovor k mirovni pogodbi, ki je vseboval tri glavne točke: 1) Francija mora Nemčiji jamčiti, da se ne bo več ž\ njo bojevala. 2) Francija mora Nemčiji pomagati v vojni napram Angleški. 3) Francija mora z Nemčijo skleniti tak mir, da bo dobila ista zadoščenje za vse hudo, kar ji /ti bilo prizadetega z orožjem v minuli svetovni vojni. Na ta tri vprašanja mora Francija brezpogojno odgovoriti "da" ali "ne." Francija je sprejela te mirovne točke ter podpisala premirje. Hitler je odredil premestitev železniškega vagona, v katerem so predstavniki Nemčije na 11. novembra, leta 1918 podpisali premirje z zavezniki, ki je končalo prvo svetovno vojno. Odstranjena je bila tudi plošča, na kateri so vsekane besede: "Tukaj je bil na 11. novembra, 1918 strt kriminalni ponos nemškega imperija, poražen po svo-lK)dnih narodih, katere je skušal zasužnjiti." Podstavki, na katerih je stal vagon, so bili uničeni. Pogodba v svrho premirja med Nemčijo in Francijo zavzema sledeče točke ali pogoje: 1.—Prenehanje bojevanja z obeh strani. Tudi od sovražnika obkoljene francoske čete morajo odložiti orožje. 2. — Nemčija bo okupirala sledeče francosko ozemlje: Na severni in zapadni strani: Geneva-Dole, Chalton Sursaone, Paray se M o n i a 1, Moulins, Bourges, Vierzon, potem 20 kilometrov iztočno od Tours, potem južno sporedno do Angou-leme železnice, do hriba Mont de Marsan in St. Jean de Pied de Port. S tem bo Francija izgubila polovico svojega ozemlja. 3.—V okupiranem ozemlju bo imela Nemčija vse okupacijske pravice izvzemši lokalne administracije, k čimer mora francoska vlada izvršiti potrebno. Ko bo vojna med Nemčijo in Anglijo končana, bo Nemčija svojo okupacijo na zapadni obali zmanjšala. Francoska vlada ima prosto voljo izbrati si kako mesto v neokupiranem ozemlju za svoj stan, pri tem ji je tudi sedanje mesto Pariz na razpolago. 4.—Francosko mornarico, armado in zračno silo se mora takoj demobilizirati z izjemo potrebnih oddelkov za zaščito javnega miru. Kako bo lahko bodoča francoska vlada vršila svoje oboroževanje, bosta določili Nemčija in Italija^ — 5.—Nemčija zahteva, da se ji izroči vso francosko artilerijo, tanke, zrakoplove in drugo vojaško orožje. 6.—Vse francosko vojno orožje in matčrijal v neokupiranem ozemlju se rtora shraniti in bo isto pod nemško in italijansko kontrolo. . Izdelovanje nove municije je prepovedano. 7.—Trdnjave in obrambe v okupiranem ozemlju se mora prepustiti Nemčiji v dobrem stanju, tako tudi vse obrise istih. 8.—Francosko brodovje ali mornarico (vojno in trgovsko) se mora izročiti Nemčiji in Italiji izvzemši onih ladij, ki so v lukah francoskih kolonij. V tem oziru Nemčija oblju-buje, da ne bo rabila zaseženih francoskih bojnih ladij za bojevanje. Tako se mora tudi vse francoske ladje, ki niso v francoskih vodah teritorijalnih vodah domov odpoklicati. 9.—Francija mora očistiti svoje obrežje podmorskih min in dati Nemčiji potrebna pojasnila, kje se iste nahajajo. 10.—Francoska vlada ne sme dovoliti svoji preostali oboroženi armadi, da bi stopila v akcijo napram Nemčiji, tako tudi francoski vojaki ne smejo zapustiti svoje dežele. Nobenega vojnega materijala se ne sme pošiljati na Angleško, tako tudi ne sme noben Francoz biti v armadi kake druge države. 11.—Nobena francoska trgovska ladja ne sme zapustiti svojega sedanjega pristanišča; za ponovno plovbo jim bo dajala Nemčija in Italija potrebna navodila. Francoske trgovske ladje v inozemstvu se morajo vrniti domov, ali pa pristati v kaki nevtralni luki. 12.—Nobeno francosko letalo se ne sme nikamor spustiti, vsa letališča bodo pod nemško in italijansko kontrolo. Ysa tuja letala v okupiranem ozemlju se mora izročiti nemškim oblastem. 13.—Vse francoske municij-ske tovarne, arsenali, železnice, elektrarne, pristanišča itd. se mora nepoškodovano izročiti Nemčiji, kar je poškodovanega, se mora popraviti. 14.—Francoske ra4io in brezžične postaje morajo prenehati. 15.—Francoska vlada mora pomagati pri prevozu blaga po neokupiranem ozemlju v Italijo. 16.-~Francoska vlada mora svbje begunce vpoklicati nazaj v okupirano Ozemlje. 17 ._prepovedano premestiti ali prenesti francoske obligaci- je, bonde in druge vrednostne listine z okupiranega ozemlja v neokupiranega ali v inozemstvo. 18.—S t r o š k e vzdrževanja nemškega vojaštva v okupiranem ozemlju mora trpeti Francija. 19.—Vse nemške vojne jetnike se mora takoj osvoboditi. 20.—Francoski vojni jetniki bodo izpuščeni na svobodo šele tedaj, ko bo stalen mir podpisan. 21.—Francija mora paziti na varnost vojnega in drugega ma-terijala, katerega se bo izročilo Nemčiji. 22.—Nemška mirovna komisija bo sodelovala skupaj z italijansko mirovno komisijo v svrho izvršitve te pogodbe. 23.—Pogodba glede premirja stopi takoj v veljavo, ko bo ista sklenjena tudi z Italijo; čez šest ur zatem se preneha bojevanje, kar bo nemška vlada po radio naznanila. 24.—Ta pogodba glede premirja ostane v veljavi, dokler ne bo stalen mir sklenjen in podpisan in se isto lahko razveljavi, če bi slučajno francoska vlada vseh zahtev točno ne izvršila. PREMIRJE MED ITALIJO IN FRANCIJO Rim, 24. junija.—V neki vili, 13 milj odaljeno od Rima, je bilo danes na večer ob 7:35 podpisano premirje med Italijo in Francijo vsled česar bodo jutri zjutraj ob 1:35 armade obeh držav odložile svoje orožje. O tem je bila francoska vlada v Bordeaux takoj obveščena. Francoski delegatje so semkaj prispeli v aeroplanu; premirje je v imenu italijanske vl^de podpisal maršal Badoglio, v imenu Francije pa general Huntzinger. Takoj zatem se je to veselo vest naznanilo ljudstvu po radio, kar je vso deželo napolnilo z nepopisnim veseljem. Podrobnosti mirovnih točk še niso znane, pač se sodi, da bo Italija dobila od Francije vse ono ozemlje na iztočni obali Francije, katero je pred več leti že lastovala, tako tudi otok Korsiko. Francoski delegatje so se takoj zatem v aeroplanu vrnili v svojo domovino. Bordeaux, 24. junija.—Francoska vlada je odredila za jutrišnji dan 25. junija splošno narodno žalovanje Vsled poraza v sedanji vojni. Ob 1. dopoldne se bo vršila v tukajšnji katedrali slovesna črna sv. maša za vse padle francoske junake; vse trgovine in tovarne bodo ta dan v Franciji zaprte in zastave obešene s črnim trakom na pol-drogu. Berlin, 24. junija.—Ko se je zvedelo, da je Francija tudi z Italijo sklenila premirje, je nastalo po celi deželi nepopisno veselje. Vlada je določila 10-dnevno praznovanje zmage in sicer bo moralo tekom sedem dni posebej zvoniti v vseh cerkvah Nemčije in zasedenih dežel, 10 dni se bod^ pa vršile druge slavnosti. ■ .o AU ûhate U mj«fft otroka zavarovanega 'pri hàil Jednoti? Narodna konvencija republikancev Philadelphia, Pa., 24. junija. —Danes ob 11. uri dopoldne je bila v tem mestu otvorjena narodna konvencija republikanske stranke, na kateri se ima izvoliti predsedniškega in podpredsedniškega kandidata za prihodnje novembrske volitve. Konvencijo je otvoril narodni načelnik John D. Hamilton, nakar je sledilo petje narodne himne "America." Otvoritveno molitev je opravil Rev. Albert McCarthy, pastor presbiteri-janske cerkve V Washington«, D. C., nakar je delegacijo pozdravil mestni župan Lamber-ton, zatem je tajnik narodnega odbora prečital imena delegatov; za začasnega konvenčnega predsednika je bil izvoljen 33 let stari governer države Min-nesote, Harold E. Stassen. Navzočih je tisoč delegatov. Popoldne se je ob 5. uri vršilo slavnostno zborovanje v Independence dvorani pri tej pri- RAZNE VESTI PAKETNA POŠTA ZA JUGOSLAVIJO USTAVLJENA Vsled novih vojnih razmer v Evropi je pošiljanje zavojev (paketov) po pošti v Jugoslavijo ustavljeno; pač se pa tja še lahko pošilja pisma, karte in časopise. -o- Kaj je "Peta kolona" Označba "peta kolona" je prišla v rabo tekom zadnje civilne vojne v Španiji in pomeni izdajalce, zarotnike in sabotaž-nike, ki v interesu sovražnika vrtajo na znotraj v deželah, katere so zapletene v vojno ali so v nevarnosti invazije. -o- Ameriški Poljaki pomagajo svoji domovini New York.—Iz glavnega mesta nesrečne Poljske prihaja poročilo, da je te dni tjakaj dospelo 35 vagonov (525 ton) raznih živil, kar se je nabralo in "Iztrebimo Slovane!" (Itvirno poročilo ic Ljubljane) Koncem leta 1939 je izšla v skih sklepov. Šele danes so se inozemstvu knjiga: "Pogovori inam odPrle oči—1nova vojna s Hitlerjem." Spisal jo je biv-pasno kaže' kako uresničuje ši predsednik Gdanska in nek-iH,tler svoj ve,lkl nairt' kato" danji Hitlerjev zaupnik Her-|rc^a je deloma tako dolgo pri-man Rauschning, pruski Ne- krival svetu' deloma pa ga svet, mec, ki je bil pristaš narodnega lin niti Nemec' m°2e1' ni h°- socializma iz ljubezni do Nem- tel razumeti. Mi Slovenci in čije. Ko je pa spoznal pravi Slovani pa si moramo poaebno Hitlerjev program, ki more po'dobro zaPomnitl tele njegove njegovem mnenju ali upropa-!namene: Slovane moramo iz-stiti ves svet ali pa vsaj Nem- iz n>11wle krvi in zem' čijo samo, se je odaljil od Hit-j''6 6omo črpali *okove za nem' lerja, pustil politiko in se izse-!**° ,asi' lil v inozemstvo. V tej knjigi I Predno bomo poslušali zlo- TVORN1CE LETAL ZELO ZAPOSLENE Los Angeles, C al. — Številne tvornice zrakoplovov v Južni Kaliforniji obratujejo noč in dan, da bo mogoče izvesti velika naročila od strani zaveznikov, tako pa tudi za domačo v po rabo. Zdaj dela pri Douglas Air-eraft družbi 18,000 delavcev v treh šiftih, kajti ta družba ima naročil za bombnike v znesku 140 milijonov dolarjev. Pri Lockhead kompaniji dela 9,000 delavcev tudi noč in dan, jemljejo pa še vedno izvežbane delavce, da bodo dovršili veliko naročilo letal za našo ameriško armado in za Švedsko; skupno naročilo znaša vrednost $13,-000,000. Tudi v North Anaerican Air-eraft tovarni se dela s polno paro, kjer izdelujejo najbolj moderna letala z brzino do 450 milj na uro. V Northrop tovarni izdelujejo patrolne bombnike za Norveško in Anglijo. V tovarni letal v San Diego, Cal., jemljejo vsak mesec do 1,000 novih delavcev, ker mora biti še tekoče leto dovršenih številno bombnikov za našo mornarico; naročilo bo znašalo vrednost $70,000,000. Vsepovsod je veliko povpraševanje po izkušenih inženirjih, strojnikih in mehanikih, katerih pa manjka. pomožnega odbora. -o— Otroci belgijskega kralja Portugalskem na odposlalo iz Amerike s posre-liki se je čulo 13 udarcev zvo- dovanjem Paderevvskijevega na Svobode in glas razposlalo po radio širom celega sveta. Ob 9. zvečer se je s programom nadaljevalo in sicer je pri tej priliki izvršil molitev kardinal Dennis Dougherty iz tega mesta; zatem so nastopili razni pevski zbori in solisti. Jutri dopoldne ob 10:15 bo imel konvenčni preds. Martin svoj glavni govor, v katerem bo podal točke (platformo) republikancev pri letošnjih predsedniških volitvah. Kandidatov za predsednika je troje, in sicer: okrožni pravdnik iz New Yorka Dewey, senator Taft iz Ohio in odvetnik Wilkie iz New Yorka. Zvečer ob 8. bo po radio govoril bivši predsednik Hoover, v sredo se pa vršijo nominacije in volitev predsedniškega kandita. Lizbona, Portugalska.—Pred nedavnim so dospeli v Guardo trije otroci belgijskega kralja I.eopolda III. in sicer 13-letna princesa Josipina Charlota, 10-letni princ Baudouin in šestletni princ Albert. Kakor znano, so ti otroci brez matere, kajti ista (Astrid) se je leta 1935 smrtno ponesrečila pri avtomobilski vožnji v Švici. Navedeni otroci so gostje bivšega belgijskega ministrskega predsednika Van Zeeland. -o- Zavedni ameriški Italijani Mestu Rome v državi Georgia je pred leti italijanski diktator Mussolini poslal kip zgodovinsko znanih začetnikov Romu-lusa in Rema, ki je stal doslej v nekem mestnem parku; toda zavedni meščani so ta k?p nedavno odstranili in postavili na ono mesto velik drog z ameriško zastavo. To se je izvršilo te dni, ko je Italija napadla Francijo. Tako so tudi te dni prebivalci mesta Italy, država Texas, s splošnim glasovanjem zavrgli dosedanje ime mesta in ga nadomestili z drugim. -o- FRANCIJA KRITIZIRA ANGLIJO Bordeaux, 25. junija.—Maršal francoske vlade Henri Pe-tain je danes odobril sklenjeno premirje z Italijo, ki se je izvršilo ravno dva tedna, ko je sto-jila tudi Italija v vojno. Pri tej priliki je maršal Pe-tain kritiziral Anglijo, da ni pošteno in pravilno postopala z Francijo v minuli oziroma sedanji vojni; obljubovala je mnogo, toda po svoji stari navadi ni obljube držala. Zaeno je tudi ostro kritiziral nekdanje člane francoskega kabineta in nekaj generalov, ker niso ravnali pošteno v prid svoje domovine, pač pa držali s "peto kolono," kar je spravilo Francijo na kolena. AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK! činske besede in peklenske naklepe tega "polboga," za kar se smatra sam, se vprašajmo: Kdo je Hitler, kakšen je, s kom govori in dela?—da si ga bomo objavlja blazne Hitlerjeve načrte tako, kakor jih je razlagal Hitler zaupno samo njemu ali svojim ožjim sodelavcem, in na podlagi beležk, ki si jih je zapisoval sproti po vsakem govoru, jjasno predstavljali. Zato jamči za verodostojnost,! Po Kauschningovem opisu si vsaj večjih primerih za dobe- naslikajte takole: Prav nava-sedno točnost Hitlerjevih jn ;den vul£aren človek. Oči brez drugih izjav, ki segajo v leto iS,ja,a' mrzle' brez duše- G,as 1932 in v naslednja leta. mračen, zadirčen. Njegov oseb- , , .. i ni magnetizem vpliva zlasti na V predgovoru te knjige prav, Lsebe pri katerih prevladuje pisatelj da s, niti od daleč ne ženski e,ement na w ^ moremo predstavljat, grozote |nagnjeni k bizantinizmu in kle-revolucij, ki b, pretresale svet, |čapIaztvu Celo,oprno. Xa če b, zmagal Hitler. Njegova oči mu neprestano pada šop zamisel o novem socialnem re- . ' i , . . , las. Mala neznatna postava, du je nedvomno fantastična.' j j-i , J . nerodne ogromne ravnodilaste toda ta zgrešeno ustvarjajoča noge, nos prav grd. usta brez- moč histerika lahko pretvori izraz'na ma,e ščatkaste brke_z svet v kup razvalin. Ce bi ta človek kdaj zmagal, bi se ne spremenilo samo meje držav, j temveč bi izginilo tudi vse, kar je kdaj imelo za človeka smisel ali vrednost. Prav zaradi tega mora sedanja hitlerjanska vojna zanimati vse narode in vsa-. kega posameznika, da se zdru- i žijo in v skupnem naporu ugo-nobe "pošast iz brezdna." vsem tem dela vtis nesrečnega človeka. Prav nič privlačnega ni na njem razen rok. ki so res lepo oblikovane in izrazite. Kakšna razlika med vedno mladim in svežim Napoleonom in tem čmernim, nagubančenim, nesimetričnim obrazom! Manjka mu predvsem ravnotežnosti in moškosti, kar je značilno za . voditelje. Prav tako je odvra- Znano je, da je Hitler sam ten v občevanju. Za sobesedni-razložil svoj poht,čm, gospo- L §e njč ne zanima< Ali ga darski, kulturni in socialni na- sp,oh ne posluša ali pa mu črt v svoj, knjigi 'Me,n da y besedo Jn dolgo razpreda Kampf." Toda Rauschning>syoje misIi Cesto se zaganja pravi: 'Pravega načrta Hitler-jpQ sobi kakor jeJen y ^^ jevega ne bomo našli v knj.g, jGovori g težavo izrazoy nima 'Mein Kampf,' ker jo je pisal Lg čfi se razvname in razdraži? za maso. Celo njegovi sodelav-j mu teče jezik. Pri tem mora bi- či, njegova mladina ne pozna se tj z roko pQ mizj a,. po gteni ¡n njegovih političnih in socialnih teptati z nQgQ Hitro izgubj ob_ namenov. Odkrival jih je samo ,agt nad seboj jn razgraja ka_ v nekaterih hermetično zaprtih kor zyer c,ovek njkdar n. krogih-tam sem jih tudi jaz pozna, dostojnosti in discipli_ spoznal iz njegovih lastnih ust. Če bi bil pisal te pogovore samo šest mesecev prej, bi jih bil svet smatral sovražne izmišljotine, klevete . . ." Rauschning je namreč prej izdal knjigo 'Revolucija nihi-nizma." Ob tej priliki so očitali, da se njegove trditve ne skladajo s cilji narodnega socializma, kakor ga je sam Hitler opredelil v "Moji borbi." Tam posveča Hitler dolgo poglavje Ru3iji in ugotavlja, da ne bo nikdar prišlo do zveze med Nemčijo in Rusijo, če bi se pa to vendar zgodilo, bi bila za Nemčijo poguba. Doživeli pa smo to zvezo. Po izjavah, ki jih je Rauschning zabeležil že leta 1934 je bila predvidena že takrat, seveda ne kot poguba, temveč kot pot k vstajenju Nemčije. Rauschningova odkritja pravih Hitlerjevih namenov ni nihče smatral za resno; v narodnem socializmu je svet gledal notranje nemško gibanje ki stremi samo po uničevanju Versaj- niranosti. Včasih se ti zdi. kakor razvajen otrok, včasih kakor trmast konj, največkrat kot histerik, ki se bliža blaznosti. Pretresljivi so napadi zasledovanja in dvoma nad lastno osebnostjo. Silna nespečnost je znak razburjenih živcev. Ponoči se neprestano vzbuja. Takrat mu morajo prižigati luč. Zadnje čase kliče k sebi mlade ljudi in morajo z njim čuti naj-groznejše ure. Včasih je kakor obseden. Nekdo je Rauschnin-gu pripovedoval, kako se je Hitler zbudil s krčevitimi kriki, klical na pomoč. Sedel je na robu postelje kot obseden in tresel posteljo ter blebetal nerazumljive besedne sestave. Pri tem je težko sopel in se dušil. Drugo noč je stal sredi sobe kakor izgubljen in sikal: "On je, on je, sem je prišel!" Ustnice je imel modre, pot ga je oblival, nenadoma je začel izgovarjati čudne fraze, čisto tuje in nerazumljive. Pa je zopet utihnil, gibal z ustnicami in stal kakor okamenel. Tedaj so (Dalje na 4 strani) JUNE 26, 1840 Društvo Vitezi »v. Florijana, it. padel naä zadnji piknik, kamor 44, South Chicago, /H. Vabilo ma sejo Naša prihodnja redna seja se vrši v torek, 2. julija zvečer ob osmih. Vsi člani ste vabljeni, da se te seje udeležite, ker bomo imeli več važnih zadev na dnevnem redu. Kakor vam je znano, je bilo sklenjeno glede društvenega piknika, toda nič določeno, kateri mesec naj bi se isti vršil. Vsled tega je bilo na zadnji seji sklenejeno potom Glasila na prihodnjo sejo pozvati vse člane, da bomo zadevo glede piknika rešili. Izvolite torej to moje vabilo vpoštevati in pridite vsi! Na tej seji bodo tudi nadzorniki podali trimesečni in polletni račun o društvenem poslovanju. K sklepu še opominjam za-ostankarje, da bi zaostalo na asesmentu pravnali, kajti v nasprotnem slučaju se boste sami suspendali. S sobratskim pozdravom, John Likovich, tajnik. sem vas vabil v zadnjem dopisu. Glede tega se zahvaljujem vsem za vse, kar ste pripomogli, da je piknik še precej dobro izpadel. Lahko bi še boljše, če bi se vsi člani zavedali svoje pbljube za sodelovanje v korist društva; žal pa, da so taki člani samo suhe veje pri našem društvu. Kako veselje je gledati člana, ki je ponosen na svoje društvo. Opazoval sem ustanovitelje našega društva na tem pikniku, dve družini sta prišli celo 30 milj daleč s svoje farme, toda drugi (domačini) pa še ne pridejo od blizu!? K sklepu vas še prosim, da ne pozabite prinesti na to sejo spovedne listke, ker moram poslati tozadevno poročilo našemu Jednotinemu duhovnemu vodji. S sobratskim pozdravom, Frank Lipoglavšek, predsed. Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. Vabilo na sejo. Apel na članstvo Naj prvo prijazno vabim vse naše člane in članice na prihodnjo sejo, vršečo se na soboto, 6. julija. Ker bo to polletna seja in bo na isti več važnih točk na dnevnem redu, zato je pričakovati velike udeležbe. Zaeno prosim zaostankarje, da bi še tekom tega meseca uredili svoj dolg pri društvu, da mi bo mogoče knjige zaključiti. Znano je gotovo vsem, da se vrši sedaj pri naši Jednoti velika kampanja mladinskega oddelka. Kvota za naše društvo znaša $20,000, toda žal, dosedaj še nismo nič naredili; zato vas prijazno prosim in apeliram na vse, da bi začeli agitirati, da naše društvo ne bo ostalo na "črni" tabli označeno. Pomnite, da je mladina glavna podlaga za bodočnost društva in Jednote; torej dragi mi bratje in sestre, na delo! S pozdravom, Joseph Žagar, tajnik. Društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. Čeprav je nastopil poletni čas in se je zanimanje za kegljanje že končalo za nekaj mesecev tukaj v naši okolici, so se članice našega društva na zadnji seji pogovarjale o tem športu in določile, da ko se bo letos okoli oktobra meseca odprla sezona za kegljanje, bomo imele skupino kegljačic, katere bodo kegljale pod imenom KSKJ št. 81. V to svrho apeliram na vse naše članice nad 40 let starosti in mlajše od 16 do 40, da se pripravite in pridružite nam v našo kegljaško ligo (Bowling League). Sklenile smo tudi na seji, da če hoče katera druga članica od katerega drugega društva KSKJ kegljati z nami, se bo to radevolje napravilo. Zanimanje za kegljanje se je precej obudilo med našimi ženami in dekleti zadnje čase in ko nastopijo kegljaške tekme, se zmerom postavijo, zatorej, če kegljamo celo sezono, se lahko dobro pripravimo. Torej le pogovorite se skupaj s sosedami in drugimi članicami in ko se bo sezona za kegljanje odprla, se boste prav od začetka lahko vpisale v KSKJ št. 81 Bowling League. Mrs. K. Rogina, tajnica društva in druge odbornice se zelo zanimajo za to ligo in obljubujejo vso kooperacijo. Pazdrav, Frances Lokar. Društvo sv. Družine, št. 136, Willard, Wis. Vabilo na sejo Cenjeno članstvo našega društva prijazno vabim na prihodnjo sejo v nedeljo, 7. julija po prvi sv. maši; ta seja bo obenem polletna. Na tej seji bomo razmotri-vali glede proslave 30-letnice našega društva, ki se vrši dne 21. julija t. 1. Že zadnjič sem omenil, da bomo imeli na tej slavnosti častnega in odličnega gosta in sicer našega glavnega predsednika brata Germa, tako bo tudi še nekaj drugih gostov. Prosim vas torej, da pridete na to sejo 100%. S pozdravom, John Pernic, tajnik. Tsy. Vida. Sestre, zavedajte se, da ases-ment ae mora vsak masoc poravnati; če ga ne, ste lahko is-postavljene suspendaciji, in to pomeni, če bi se vam primerila kaka nesreča, bi no bile delešne nobenih podpor, katere daje naša Jednota, tudi če se vam primeri smrt, ne bi vaši dediči bili deležni vaše posmrtnine; zato pa sestre, le pazite in bodite točne v plačevanju svojega asesmenta, saj v teh razburkanih časih človek skoraj ne more zapustiti drugega gotovega, kakor te podpore, ako redno plačuje zanje. 2e v več slučajih je bila ravno posmrtnina z neizmerno olajšavo žalujočim dragim tu ostalim, da jim ni bilo treba v svojih črnih dneh žalosti nad izgubo najdražjega še radi finance skrbeti. Torej, če niste še poravnale asesmenta, v četrtek imate še priliko od 6. do 7. ure. V pon-deljek je pa društvena seja- in kar prec se odločite, da za mesec julij se boste udeležile seje in tudi svoj asesment poravnale. Torej na svidenje in pozdrav! Marija Hochevar, tajnica. Društvo sv. Ane, št. 139, La Salle, lil. Vabilo na sejo Naznanjam vsem našim članicam, da se vrši naša prihodnja seja v torek zvečer ob 7:30 dne 16. julija ne pa na drugo nedeljo, kakor navadno. Pre-membo se je naredilo zaradi romanja v Lemont, 111., katerega se bo tudi več naših članic udeležilo na dan velike slavnosti 14. julija v Lemontu, 111. Ta prememba velja samo za mesec julij. Prošene ste, cenjene članice, da bi se malo bolj zanimale za društvene seje, ker so vedno tako slabo obiskane. Pomnite, da seja ni samo za uradnice, ampak za vse članice. Dalje bi zopet rada opozorila nekatere naše članice, da bi poravnale svoj dolg; zapomnite si, da asesment mora biti plačan in odposlan v glavni urad vsak mesec. Operirane so bile zadnje dni sledeče naše sosestre: Emily Machnik in Winifred Robbins; bolane so pa sledeče: Johanna Gergovich in blagajničarka Jo-hana Bruder. Vsem tem želimo zopetno povrnitev ljubega zdravja, članice ste pa prošene, da jih obiščete. S pozdravom, Anna Klopcic, tajnica. Društvo sv. Mihaija, broj 163, Pittsburgh, Pa. Javljam svima članima i članicam, osobito onima, koji niste bili na prošli sjednici 9. ju-na, još bolje onima, koji nisu uplatili svoje asesmente in koji ste dužni po više mjeseci, da to podmirite do roka dana 29 juna do 11 sati dopodne, da bu dem mogao novce oddati na banku predpodne. Isto budem ta j dan zaključil knjige za šest mjeseci ili pol godine zavoljo računa. Zato vas opomenjam da se požurite do tega dana, da si knjige očistite, da ne bude smetnarije u drugu polovicu godine. Pa ne mogu presuditi vas, kakvi članovi da ste. Siro ta, ko j a jest na javno j podpori (Welfare), ona svoje pošteno plati, a vi, koji ste biznesmani i koji stalno radite, vi ste dužni najviše i još ste na rezervi. Več sam omenio nekoliko puta da mislite, kad ste na rezervi, da varate društvo i Jednotu. Ne ne, brate i sestro! Varaš sa meg sebe, i da budeš znao, da platiš interest 4% na dug reserve; to si zapamti dobro! Isto i vi, koji ste suspendira ni, morate se do svoga vremena povrniti nazad u društvo, jer ne znate, šta se vam lahko zgodi; ima uvijek nesreče svako jake; a svatko pita, kadar ka kov član umre: jeli bio kadi u društvu; treba je platiti dok tore, špitale, pogrebnike i sve čenike.i Vas sobratski pozdravljam Matt Brozenič, tajnik Društvo sv. Jožefa, št. 105, West Allis, Wis. Vabilo na sejo Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. Cenjenim članicam se tem potom naznanja, da se vrši naša redna mesečna seja v ponde-Ijek, 1. julija ob 8. uri v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Asesment se prične pobirati ob 6. uri. Sestre, le pridite, po seji se bomo pa nekoliko zabavale s tem, da bomo pokrivale številke na kartah. Naznanja se tudi, da je dru-jštvo sklenilo se korporativno udeležiti slavnosti blagoslovitve zastave podružnice št. 6 S. M. Z., v nedeljo, 30. junija. Društčo Presvetega Srca Jezu sovega, št. 172, Cleveland (West Park), O. Kako krasen je mesec junij! Ni čuda, da je posvečen Srcu Jezusovemu; to je ime tudi našega društva. Že od daleč se ne zavedamo, kako lepo ime ima naše društvo, zato se moramo baš ta mesec bolj goreče obračati k njemu, da bi se usmilil in potolažil današnji razburkani svet, ko vlada samo sovraštvo med narodi v Evropi, ko ni več sloge, pravice in usmiljenja. Tudi naši Slovenci v domovini so v silnem strahu. Naj bi torej dobrotni Bog in sv. Marija podelila svetu zopetni ljubi mir! Zadnja naša seja je bila žal prav slabo obiskana; vse to je vzrok ta, ker še vsi ne pomnimo, koliko je vredno za nas podporno društvo. Ko je človek zdrav, srečen in vesel, je vse dobro, toda v nepriliki in žalo- ■ #tva* uredili it prod konca» tega meseca, kajti meni jo nfn>o-goče za drugo zakla<$ati. Vse najboljše tor iskrane če-stitke našim mladim članicam-nevestam Alice Weiss in Mary Intihar, ki bodo to dni stopilo pjed oltar in obljubilo svojemu izvoljencu večno zvestobo. Bilo srečnol Take čeatitke izražam tudi našim mladim čla-nom-ieninom Mike Bolta in Anton Bolta, ki sta se tudf naveličala samskega stanu. Mnogo uspeha in blagoslova božjega! Zaeno želimo zopetno ljubo zdravje naši sosestri Francés Bolta in bratu Anton Petku, da bi se zopet kaj kmalo veselila med nami. Tako tudi naše čestitke naši sosestri Ivani Zalar, ki je postala za enkrat več stara mamica. Potem lepa hvala našim članom in Članicam, ki so v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega nepozabnega pokojnika Johna Cimpermana in ker ste se tudi številno udeležili na predvečer skupne molitve ob njegovi rakvi. Zaeno hvala naši predsednici Mary Hosta, ker je dala svoj avtomobil društvu za pogreb na razpolago. Še enkrat vas prijazno vabim na prihodnjo sejo. Pozdrav! Ana Pelčič, tajnica. Društvo sv. Martina, it. 178, Chicago, II. Opozorilo : Vsi člani in članice, kateri ste zaostali z asesmentom, ste prošeni, da dolg prej ko mogoče poravnate. Do danes, 22. ju nija jih je samo 10 že plačalo v tem mesecu, pa se že bliža lan, ko bo treba ves asesment poslati na glavni urad. Kako naj to storim, ko še niti polovica članov ni plačala Zato vas ponovno opozarjam, da zadnji dan do 28. junija svoje asesmente poravnate, drugače ne bom mogel za vse asesmenta aaprej poslati. Sobratski pozdrav, Marko Vouri, tajnik | sti pa zgubite vse svoje prijate-V četrtek, 27. junija pa se bo 1 je, samo društVo vam stoji ob vsem onim, ki še niso poravna- strani. Zato vas prosim, da bi Dragi mi sobratje in sestre: le svoj asesment za ta mesec, bolj redno hodili na seje in tam Zopet vabim na prihodnjo sejo, ali morebiti še za nazaj, dala še predlagali kaj za dobrobit dru- 'naj bo lahka njih rodna ameri-'dijo vse potrebno, "da bo vsem zborov je ki se vrši v soboto, dne 6. julija, enkrat prilika, da isto poravna- štva. (ška gruda! Večni jima mir in 'gostom ter udeležencem dobro skupni odi da se zopet snidemo in zvemo, jo in to od 6. do 7. ure zvečer v Lepo tudi prosim vse one, ki pokoj! postreženo kako je v finančnem oziru iz- spodnjih prostorih stare šole dolgujete na asesmentu, da bi I Math Klučeviek, blagajnik. Društvo sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa. Smrtna kosa Pri našem društvu smrt prav neusmiljeno sega po mladih ilanicah. Tako je dne 28. marca t. 1. po petdnevni bolezni preminula naša nadebudna čla-lica Jennie Hiti v najlepši deviški dobi, stara 17 let. V nedeljo, 9. junija je pa kruta smrt uničila mlado za tonsko srečo; umrla je za src io kapjo mlada žena in mati Johana Samec, ki zapušča neu .olažljivega moža Avgusta Samec, s katerim je bila poročena komaj dve leti, poleg moža zapušča tudi komaj deset mesecev staro dete (sinčka), mater več bratov in sester, izmed katerih je ena nuna iz reda sv Frančiška, nastanjena v Chica-gu, 111. Pokojnica je bila hčerka pi-jonirskih staršev v Johnstownu Frank in Agnes Gende (Gun-de). Pokojnica je bila prva stalna zapisnikarica pri našem društvu, poročila se je leta 1938; njen mož spada tudi k temu društvu. Pokojna sestra je dočakala komaj 22 let starosti Kako jasen dokaz, da je mladini ravno tako potrebno pod porno društvo kakor starejšim. V najtežjih urah stoji društvo ob strani, skrbi za pogreb, Jednota pa nudi finančno pomoč, ko izplača zavarovalnino. Zato ne odlašajte na jutri! Kdor še ni pri društvu, pristopi naj danes, kajti jutri bo morda že prepozno. S tem koristiš le sebi in onim, ki so ti dragi, ker jih s tem rešiš mnogo skrbi. Iskreno sožalje prizadetim obeh naših pokojnic, njima pa 2A0VAI4 pno junija »9 naloga društva Kraljica Maj-nika, št IH pHradfle Surpriae jarty v domu društva sv. Jero-nima kot priznanje in v zahvalo, kar aom Io let tajnica pri tem društvu; pri toj priliki ao mi podarile lepo zapeatno uro in še nekaj drugih manjših daril. Zato se tem potom prav srčno zahvaljujem vsem članicam, ki so kaj prispevale v ta namen in se te prireditve udeležile. Posebna hvala pa odboru, ki je imel vse to v oskrbi in sicer predsednica Antonija Senkinc, potem Ana Marcischak, Albena Yarkosky, Mary Koklich Sr. in Sophie Getzik. Članice, ki so bile navzoče in prispevale so: Balle Justine, Blandine Mary, Bostjancic Ag nea, Bitsko Helen, Cvetan Anna,, Cvetan Mary, Frances Dre-nik, Frank Frances, Germov Sek Josephine, Glazar Jennie, Glazar Mildred, Hostinsky Josephine, Kmet Anna, Kocian Louise, Kocian Mary, Kolovjch Lucille, Kralj Rose Sr., Kralj Rose Jr., Kukis Frances, Koklich Anna, Kokich Miary Jr., Koklich Frances, Kubacki Sophie, Cushma Frances, Ludvik Mary, Louis Mary, Nemanich Mary, Novak Mary, Frances tfovak, Stanizewski Rose, Ora /ec Anna, Oravec Mary Sr., ^leskovich Mary, Pleskovich °auline, Podboj Emilia, Pshik losephine, Tomsich Jennie, Tomsic Mary, Tomsic Matilda, Tomsic Jerica, Toplicek Pau-ine, Toplisek Mary Jr., Topli-;ek Mary Sr., Verchek Mildred, Verholt* Josephine, Yarkosky \nna in Zeitz Lillian. Drage mi sosestre! Tega ineva ne bom izlepa pozabila To me bo navduševalo, da bom te v bodoče skušala izvrševati oosle tajništva pri tem društvu Se z večjim veseljem. Torej po-lovna vam hvala! S 80sestrskim pozdravom, Frances Mohorich, tajnica, društva št. 194. Strabane, Pa., 22. junija, 1940 -o- DOPISI SLOVENSKI DAN V JO-LIETU, ILL. Joliet, III.—V nedeljo, 30. julija priredi 14 jolietskih dru itev, spadajočih v Zvezo slo-/enskih društev svoj prvi velik piknik na farnem parku na Vorth Raynor Ave. in Wilcox St. To bo tako imenovani Slovenski dan in prvi piknik v naši jolietski naselbini v letošnji se-:oni, zato prav prijazno vabimo /se člane in članice društev jlovenske Zveze, da se udeležijo tega velikega piknika v veli-cem številu. Zaeno tudi prijaz-io vabimo na to našo veliko prireditev vsa cenjena društva v Jolietu in Rockdale ter iz /seh sosednih naselbin: Chicago, South Chicago, Bradley, Summit, Waukegan, Aurora, Ottawa, La Salle in Milwaukee. Pridite 30. junija vsi zavedni rojaki in rojakinje od blizu in daleč, da vsi skupaj proslavimo Slovenski dan v Jolietu, na kar najbolj mogoče veličasten način. Posebno pa še vabimo na omenjeno slavnost glavne uradnike ^estih slovenskih bratskih organizacij, kamor spadajo ta društva, ki prirejajo ta veliki slavnostni dan in piknik in sicer so to glavni uradniki: KSKJ, JSKJ, SNPJ, DSD, SŽZ in ZSZ. Tudi vas iskreno želimo imeti na omenjeni dan v naši sredi, da se vsi skupaj še bolj spoznamo in s pravo bratsko zavestjo proslavimo ta veliki dan, ki bo ostal vam in nam v epem spominu. Posebni odbori so marljivo na delu in se trudijo, da prire vnapsej zahvaljujemo, in bodite uver jeni, da vam ob prvi priložnosti povrnemo vašo dobro voljo s pravo bratsko in sestrsko ljubeznijo. Zatorej vam šo enkrat kliče-jno: Na veselo svidenje v nedeljo, 30. junija pri nas v Jolietu! Pripravljalni odbor. - SMRTNA KOSA San Francisco, C al.—Smrt je začela tukaj pogosto segati po naših rojakih. Nič pa ne izbira, naj bo star ali mlad, mora z njo, ko enkrat začne stegovati svoje roke po njem. Tako smo dne 1. junija spremljali k večnemu počitku rojaka Matijo Judnicha, ki je izdihnil svojo dušo v starosti 55 let, po dolgi in mučni bolezni. Lahko rečemo, da ga je smrt rešila nadal j-nega trpljenja in zemskih muk Pokojni je bil dober mož, skrben oče svojim otrokom in dober katoličan. Svoji družini je preskrbel lepo domačijo. Za njim žaluje žena Katarina, en sin in tri hčere. Pokojni je bil rojen v vasi Mladica, župnija Semič v Beli Krajini. Pri hiši so rekli pri "Šimnovih." Naj miru počiva in ga vsem Semi-Čarjev priporočamo v molitev • n blag spomin. Ko to pišem, sem izvedela, da je ugasnilo zemsko življenje lašemu staremu naseljencu Marku Nemaniču, ki je umrl v bolnišnici sv. Jožefa. Tudi on je bil blaga duša in je kljub starosti prihajal k sv. maši Tudi on zapušča ženo, ki ga bo :elo pogrešala, kateri izražam la tem mestu moje iskreno sožalje. Poleg žene zapušča še ri omožene hčere. Rojen je bil r Dragomlji vasi, fara Suhor v Beli Krajini. Obema naj sveti večna luč in laj se v miru odpočijeta od ;vojega truda! A. M. -o- Narodna noše Cleveland, O.—Danes nasta ja v Ameriki veliko zanimanje :a naše narodne noše. Prireja io se pogosto veliki festivali, v 'caterih nastopajo skupine larodnih nošah. Posebno sliko ite so narodne noše južnih Slo /anov: Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki se morda odlikuje io od vseh drugih narodnih noš Podpisani bi rad imel natan :en spisek oseb in društev ljih imena in naslove, ki so 1 josesti kakega narodnega vzor :a, bilo to slovenske, hrvatske ili srbske narodne noše. Slede-'i vzrok me sili k temu apelu Sfa naš urad prihajajo večkrat jovpraševanja, kje bi se mogle videti ali izposoditi naše narod-le noše, seveda proti odplačilu Vko bi imel podpisani natančen inventar narodnih noš iz mesta ^levelanda, okolice in še mogo-:e iz cele države Ohio, bi se iahko napravilo mnogo korist-lega za same osebe ali društva, ki bi posodili proti odplačilu svoje narodne noše, a na drugi trani je to najpopularnejši, pošten in simpatičen način propagande v cilju, da nas s tem spoznajo drugi narodi, naše šege in tradicije, kar je posebno v današnjih časih velikega pomena za nas. Vsi tisti, ki imajo narodne noše, se naprošajo da naj javijo na naslov: Dr. James W. Molly, Royal Yugoslav Consul, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. SLOVENSKA PESEM 18. AVGUSTA Cleveland, O.—Našim prijateljem naznanjamo, da smo od vlade mesta Cleveland dobili uradno potrdilo, da nam bo za naš pevski program 18. avgusta, na razpolago oder v Gordon parku, katerega smo lani imeli. Program bo obširen in zanimiv. Na zadnji seji pevskih bilo sklenjeno, da "Nazaj v>planinski raj" (mešani zbori); "Na goro," (mešani zbori); "Ljubezen in pomlad," (moški zbori); "Venček narodnih pesmi," (moški zbori). Vsak pevski zbor bo imel svoje vaje pod vodstvom svojega pevovodje, skupne vaje pa bodo 2. avgusta in itd. pod vodstvom pevovodje g. Ivanusha. Namen federacije je spreme-nitev pevovodij vsako leto, tako da pridejo vsi na vrsto. Prve skupne vaje bodo v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., ter se prosi vse pevce, da se udeleže teh skupnih vaj. Poslali smo vsem pevskim zborom karte, na katere naj označijo, koliko pesmi jim manjka. Nekateri so točno odgovorili, ampak oni, ki še niso, so prošeni, da takoj sporoče. Ako pa imate vse pesmi, pa nam sporočite to, da ne bomo dali pesmi dvakrat tiskati. Mladinski zbori pod, vodstvom g. Semeta, so nam sporočili, da bo njih program obstojal iz sledečih pesmi: a) "Večer na morju," b) "Men' vse eno je," c) "Jugoslovanska," nostopilo bo šest zborov, ki se pridno vadijo, da le- 00, ubrano zapojejo slovenski javnosti. Godbe Sv. Lovrenca in Sv. Vida so nam sporočile, da bodo sodelovale pri programu, da ookažejo, koliko so naši mladi godbeniki napredovali. Od god->e Sv. Alojzija se pričakuje tuli nekaj izrednega, toda defini-ivnega programa od njih še ni-namo. Pričakujemo njih odgovor v kratkem. Od dramskega društva "Ivan Cankar" se pričakuje, da vpri-'ori prireditev in nastop v narodnih nošah. Vse pevovodje se naproša, da >otom časopisov podajo nekaj :godovine slovenske pesmi, zlasti onih pesmi, ki bodo pri tem irogramu zapete, saj ima vsa-ea svoj pomen. Črički in Kraljički pod vod-tvom pevovodje g. Ivana Zor-nana istotako nastopijo. Njih urogram bo sporočen javnosti, cakor ga prejmemo. Vsemu ameriškemu narodu ;e obljublja krasen in užitka >oln program. F. V. Opaskar, predsednik. NAŠE ČESTITKE Cleveland, O. — Povodom le-ošnje šolske graduacije mora-no omeniti tri članice našega Iruštva sv. Helene, št. 193 K. S. 1. Jednote, ki so dovršile svoje šolanje, in ki spadajo k na-iemu dekliškemu krožku, in si-:er: Voditeljica tega krožka Vliss Thelma Kozely je z odliko dovršila Villa Angela višjo ;olo in dobila v priznanje štipendijo ali brezplačno šolnino 5a nadaljevanja študij na koleri ju sv. Uršule. Miss Anna Piere, graduanti-ija osmega razreda naše slo-/enske farne šole Matere Bož-ie je bila za svoje pridno uče-lje odlikovana s posebno kolajno. Miss Mary Vidmar, ki tudi spada k našemu dekliškemu krožku je 14 junija dovršila Collinwood višjo šolo in sicer z odliko, za kar je prejela tudi cola j no. Naše iskrene čestitke vsem tem srečnim graduantinjam, pa tudi njih ponosnim staršem in ostalim sorodnikom. Margaret Kogovšek, tajnica društva št. 193. VABILO NA PIKNIK BORšTNARJEV Cleveland, O.—Naše društvo Marije Pomagaj, št. 1640 reda Katoliških borštnarjev (COF) Collinwoodu, katerega mnogo članov spada tudi h KSKJ bo priredilo v nedeljo, 30. junija svoj letni piknik na Zorčevi farmi na Chardon Rd. , .. . . , . Tudi letos bo z vsem dobro odrasli pevski zbori za- „rno, ,, . , , , j j 4. j preskrbljeno, da ne bo noben pojejo pod vodstvom pevovod- .,jo1 . „„ , • „ . . Za vašo udeležbo 8e vara že, je g. Ivanuša sledeie pesmi: | "»Vn. K 50-LETNICI DRUŠTVA SV. JOŽEFA, ST. 2, JOLIET, HL IZČRPKI IZ STARIH DRUŠTVENIH ZAPISNIKOV (Piie LOUIS M ART INC tC H, tajnik društva) . ; - a ;íjit¿.( GLASILO K. 3. K. JEDNOTE, JUNE 26, 1940 i ■ I-------- mm prijatelje in sosede, čeprav ni-' In nekje je tudi zapisano Meti. Tam, ko je Jofferson most so naši člani ;tudi ti naj pri- "Ako Gospod ne zida hiše, za- je stalo na sredi v kanalu veliko nesejo seboj glaže in bodo toli- stonj se trudijo zidarji." poslopje (Salvation Army), ko plačali za pijačo kakor mi Pozdrav, jzdaj je pa vse porušeno, oženjeni člani ali pa samski. j Marija Murn, prvo slovensko grocerijsko Nikar se ne izgovarjajte, da 1421 S. 68th St., West Allis, prodajalno je imel zdaj že pone morete iti, ker nimate svoje- Wis. ko j ni Anton Golobič, pozneje ga avtomobila; za to je dru- » ie pa vodil Stilno on in tudi štvo že vse preskrbelo, da se bo- PRED PETDESETIMI LETI ž« pokoj ni Josip Stukel, skupaj, nakar sta se razdružila in Seja 5. januarja, 1908 Na tej seji so pristopili štirje novi člani, vsi samci in sicer: Jože Sever, star 29 let; Frank Muhich, 22; Frank Lokar, 30, in Anton Ivec, 19 let. Seja 17. maja, 1908 Posebna seja sklicana zaradi udeležbe slavnosti blagoslov-ljenja nove zastave društva sv. Treh Kraljev, štr98 v Rockdale. Potrjeno, da se naše društvo udeleži te slavnosti. Seja 7. junija, 1908 Na tej seji smo sprejeli tri nove sobrate, in sicer: Anton Libersher, 24 let, samec; Joseph Živec, star 18 let, samec, in Frank Dales, star 28 let, ože-njen. (Opomba: Brat Anton Libersher je že več let poročen vodi tudi že več let svojo briv-nico na N. Chicago St.) Seja 6. septembra, 1908 V naše društvo so pristopili sledeči člani: Alojz Sterniša, star 27 let, oženjen; Mirko Zdravi jevich, 20 let, samec; Marko Kočevar, 19 let, samec, in John Petrovcich, 18 let, samec. Uradniki za leto 1909: Izvoljeni so bili sledeči: Anton Fritz, predsednik; Mihael Ur-sich, prvi tajnik, in Math Gra-hek, blagajnik. Seja 2. maja, 1909 Potne liste sta vzela Marko in Barbara Kozjan, veljavne do 1. julija, 1909, in Ana Možiria za staro domovino, list je veljaven do 2. oktobra. 1909. Na tej seji smo sprejeli štiri nove člane: Frank Ludvik, 21 let; Vladimir Bakše, 22 let; Filip Možina, 27 let; vsi samci in Jakob Šega, 26 let, oženjen. Seja 10. oktobra, 1909 Naše društvo se je udeležilo slavnosti blagoslovljenja nove slovenske cerkve sv. Štefana v Chicagu. Sprejeli smo tudi dva nova člana, in sicer Nick Klen, 28 let star, oženjen, in Josip Peruš, star 24, let, tudi oženjen. (Opomba: Brat Peruš, živeč na N. Hickory St., toči sedaj prav dobro pivo.) Seja 21. oktobra, 1909 Nase društvo se je udeležilo slovesnega blagoslovljenja in otvoritve prvega doma ali urada KSKJ. Uradniki za leto 1910: Anton Fritz, predsednik; Nick Vrani-char, prvi tajnik; Math Gra-hek, blagajnik; John Jerman, delegat. Seja 2. januarja, 1910 Sledeči novi člani so bili na tej seji v društvo sprejeti: Marko Černetich, 20 let star; John Grayhek Jr., 16; Josip Jaklich, 19; Rudolf Briški, 27 let, in Albert Stefancich, 21 let, vsi samci. (Opomba: Brat Černetich živi sedaj na Hickory St. in je tudi brivec.) Seja 6. marca, 1910 V društvo je bil sprejet so-brat Frank Lamut, star 30 let, samec. Predlagano in sprejeto, da si člani, ki spadajo k RCRK Jed-noti, izvolijo sami svoj odbor. Seja 1. maja, 1910 Na tej seji je bilo sprejetih šest novih članov in sicer vsi samci: Anton Korevec, star 19 let; Alojz Hrobinc, 16; Math Kolich. 17; John Vranichar, 17; Josip Ancel, 18, in Frank Plan-kar, 23 let. Seja 5. junija, 1910 Pristopil v naše društvo An-Sukle Jr., star 17 let. Seja 7. avgusta, 1910 Predlagano in potrjeno, da se jzroči iz društvene blagajne $10 našemu bratu Josipu Stukel, kot dar njegovemu sinu novomašniku Rev. Josipu Stuklu. Seja 10. oktobra, 1910 Sledečih pet članov je bilo na tej seji v društvo sprejetih: John Gerl, 28 let, oženjen; Josip Bostjančič, 29 let, samec; Frank Bostjančič, 34 let, ože- njen ; Martin Libersher, 20 let samec, in Martin KramariČ, 19 let, samec. Seja 6. novembra, 1910 V društvo sprejeti: Frank Jerman, 42 let, oženjen; Jerry Šega, 23 let, samec; Frank Nov ljan, 21 let, samec, in Frank Gregorich, 30 let, oženjen. Seja 4. decembra, 1910 Za leto 1911 so bili izvoljeni sledeči odborniki: John Filak, predsednik; Anton Lilek pod predsednik; Anton Korevec, prvi tajnik; Nick Vraničar, drugi tajnik; Anton Glavan, blagajnik; Frank Horvat, delegat; nadzorniki: Jakob Šega, John Živec in Math Grahek; maršala John Kadunc in John Simonič; ravnatelj Josip Tekavčič. Predlagano in potrjeno, da se bivšemu predsedniku Antonu Fritzu kupi eno darilo v vrednosti $5 za njegovo večletno delovanje kot predsednik našega društva. Seja 1. januarja, 1911 Odobreno, da naj se bratu Josipu Klepcu pošlje pismeno zahvalo, ker je brezplačno naredil poroštvo za naše društvo. Seja 5. februarja, 1911 V društvo je bil sprejet Josip Hočevar, star 20 let, samec. Seja 5. marca, 1911 Sprejeti v društvo: John Božič, star 21 let, samec; Josip Božič, star 21 let, samec; Math Rački, star 28 let, samec, in John Matekovič, 17 let, tudi samec. Z večino glasov sprejeto, da bo naše društvo vsakega svojega umrlega člana, ki spada k hrvatski cerkvi spremilo iz imenovane cerkve pa k večnemu počitku na pokopališče. Posebna seja 17. sept., 1911 Na tej seji se je debatiralo zaradi prihodnje.(XI.) konvencije KSKJ, vršeče se začetkom oktobra v South Chicagu in je bilo predlagano ter sklenjeno v prid društva in Jednote, da Jednotin predsednik ne sme nobenega člana sam suspendirati iz Jednote brez dovoljenja do-tičnega društva, kamor tak član spada. ste lahko brezplačno peljali na piknikov prostor in domov. Samo bodite pravočasno na 156. cesti pri šoli, truk bo odpeljal točno ob 11. dopoldne. Za otroke bo tudi nekaj pripravljeno kakor že navadno. Razvedrila bomo imeli dosti. Saj veste, kako smo lani gledali one Člane, ko so žive rake jedli ; za letos sta mi pa dva povedala, da pojdeta v tekmo, mi se jima bomo pa smejali. Že več članov me je letos vprašalo, če bomo imeli zopet tak izlet kakor navadno. Seveda, mi uradniki se nismo mogli dolgo časa odločiti, ker ste nam preveč dela naložili; pa vseeno vam bomo skušali ustreči in nekateri člani so nam v tem oziru že obljubili svojo pomoč. Gotovo vam je tudi znano, da naše društvo letos obhaja svojo 25-letnico in to bo 11. avgusta z banketom ter plesom; to daje odboru za predpripravo tudi mnogo posla. Pridite torej vsi na naš piknik 30. junija! Pozdrav! Frank Martich, predsednik. -o- SPOMINSKE ČRTICE IZ MOJEGA ŽIVLJENJA Piše Josip Klemenčič, Joliet, 111. Veliko se je spremenilo tekom zadnjih 50 let. Tedaj smo vodila to obrt vsak v svojem poslopju nasproti slovenske cerkve. Golobich je svoje staro poslopje prodal, ker je bilo premajhno, nakar je zgradil iz MIHAJLO PUPIN PROFESOR ZA ELEKTROlfKHANDtO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW TORKU OD PASTIRJA DO IZUMITELJA PREVEL PAVEL BRE2NIK Labora- na nas je prisilila, da smo se v toriji naših univerz in industrij tem pogledu veliko trudili, in so si zapomnili Rowlandovo to pot je pa uspeh prekosil vse svarilo: "Izberimo si predvsem !pričakovanje. Nadaljnje moje opeke večje poslopje z dvorano, j takšne predmete za naše razis-^ pripovedovanje o teh velikih ki je sedaj last fare (Slovenia delali po 12 ur na dan za nizko dvorana) plačo, pa smo si vseeno še ne- , ' • ... . v 01 , . ... 0 . Iste čase je bil prvi naš Slo- kaj prihranili. Dandanes se ^ , ,, * i . „„ , . venec Mike Kral za aldermana pa dela le po osem ur dnevno in k.'i i- ♦„,!,• „„ f.-i • * • , . ... , "U Je tudi gostilničar, za njim je plača precej višja (ne po 12 „ „„ * JI ,, .v Je bl' Pa za našega aldermana centov na uro!), pa mnogi še ne ,nn„; • i a ♦ . . , . '! , . . znani pokojni rojak Anton Ne-morejo izhajati v modem, do-;manjch veikratni prc(1sednik bi; vse bolj po novem, vse bolj K_ s_ Jedn Seja 5. novembra, 1911 . V društvo je bil sprejet Josip Prus, star 17 let, samec. Glavna seja 3. decembra, 1911 Volitev odbora za leto 1912: John Filak predsednik; Anton Lilek, podpredsednik; Michael Ursich, prvi tajnik; Anton Fritz, drugi tajnik; Anton Glavan, blagajnik; John Mahovec, delegat; nadzorniki: John Ži-vcc, Frank Horvat in Anton Oberstar; maršal Josip Bučar, Valentin Galle, ravnatelj. Glede udeležbe članstva pri pogrebih je bilo na tej seji sledeče določeno, kar stopi v veljavo leta 1912: Vsakemu članu ali pogrebcu se izroči listek takoj pri odhodu iz cerkve, ko se začne sprevod proti pokopališču, listke se pa od njih pobere pri vhodu, ko se pogrebci vračajo s pokopališča. Ako član umre na primer v soboto, se bo to oznanilo samo v cerkvi naši slovenski tako tudi v hrvatski in čas pogteba, da ne bo treba okrog pošiljati poslanca ali pisati vabilnih kart za pogreb. (Dalje sledi) -o- (Nadaljevanje z 2 strani) naj prinese seboj glaže za pivo in pa luneh, ali jestvine, četudi celo kokoš ali šunko. Od člana, ki pride na ta piknik s svojo ženo se pričakuje, da bo plačal $1, potem pa lahko pijeta kolikor hočeta; toliko se bo zahtevalo tudi od samskih članov, ($1). Pri tem se bo pa tudi oziralo na take člane, ki nimajo denarja, tudi taki naj vseeno pridejo in bodo zastonj s pivom postreženi. Pripeljite seboj tudi svoje iZNENADENJE IZ PENNSYLVANIA West Allis, Wis.— Ker sem prejela več pismenih priznanj '.a moje "Spomine na domovino," katere sem napisala za Glasilo in ker mi vsak daje pobudo, da naj še kaj napišem, sem se odločila, da bom še kaj napisala, ker vidim, da željno prebirate vi vsi z menoj vred vse, kar se tiče našega dragega rodnega kraja. Dragi rojaki!. Pred seboj imam pismo, katerega mi je pisala neka rojakinja iz Strabane, Pa. Naj-tu omenim, kako mi je šla njena ljubezen in da-režljivost do srca. Ko sem prejela njeno pismo, sem bila trdno prepričana, da mi pošilja zopet neznana rojakinja pismo, v katerem je par besed k mojemu dopisu. Pa kako sem bila iznenadena, ko pismo odprem in mi padeta iz njega dva dolarja za ono ubogo družino v domovini, o kateri sem pisala v mojih spominih. Globoko me je ganila ljubezen do ubogih, kakršno ima ta žena. Kar strmela sem, da more biti še kje na tem pokvarjenem svetu človek, ki dobrodušno in brez vsake prošnje podari ubogi neznani družini dar dveh dolarjev. Ne poznam te žene, pa vseeno vem, da mora biti globoko krščanska žena, zato ji bodi na tem mestu izražena najlepša hvala in ako tudi je ne bom nikdar videla, mi bo v srcu zapisana kot dobra duša, kličem vam: Bog vam plačaj in vas živi še mnogo let, da bi še naprej otirali solze bednim, ki nimajo kruha! Gotovo se vas bo 12 sirot v starem kraju hvaležno spominjalo v molitvi. Naš božji zveličar je rekel: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Kako se izpol-nuje danes ta njegova zapoved, to vidimo dan za dnem, ko zopet teče v Evropi kri v potokih. Namesto te zapovedi, pa posnemajo ubijalca Kajna, ki je ubil svojega brata in to samo; sodobni nemški Kajn pa ubija na tisoče in tisoče bratov, ki bi še radi živeli pa morajo umirati na povelje par zblaznelih ljudi, ki bi si radi podjarmili cel svet. Mi vsi, ki smo zavedni katoličani, pa živimo v upanju na boljše čase ter da bo zmagala pravica, pod katero bo naša katoliška Cerkev svobodno živela; saj je rekel On, nad katerega se danes hoče postaviti človek: "Na to skalo bom sezidal svojo cerkev." po modi. Ako se danes novoporočenca naselita v svojo hišo ali stanovanje, mora biti vse "up to date/' tako želi in zahteva moderna mlada žena. Avtomobil, I najlepšo hišno opravo, električ- j Pred 50 leti so z vprego mul prevažali tovorne čolne po kanalu, zdaj se pa vrši vse na mo-| torski pogon, tako so tudi mule vozile cestne železnice, danes pa vse elektrika in busi. Tudi v to- .... i . . . i varnah rona vse moderna maši- no peč, ledenico, pralni stroj „ .. D . ... . ... .. 1 . .. ;r. ™ . nenja. Premislite, koliko ljudi 'hoover' in radio itd. Tega ni- • , , . ... . , „ .. . rr\ , .. . , .'je vsled tega izgubilo delo, ni smo poznali pred 50 leti; tedaj . . , ° . .. . , v ,. t , , . .. Čuda, da ga tare depresija in da smo zgali namesto elektrike pe- • . ,., ,. . . . . .... , .... . , ■ Je toliko ljudi na relifu in ce-trolej v svetilkah, bili smo bo j . v , , sarskem (WPA) delu. ' Spominjam se tudi velike katastrofe leta 1892. ko se je plavž (Blast furnace( št. 2 porušil; bilo je ravno na neki torek ob lil. uri dopoldne, ko so ljudje o tej nesreči kričali in hiteli na lice mesta. Pri tem je bilo mno- skromni v vseh zadevah. Kurili in kuhali smo v železni peči na premog, tudi furnezov še nismo imeli v pritličjih. Današnje mlade žene lOOkrat manj trpijo pri svojih hišnih delih kakor so pa vršile naše žene pred 50 leti. Poleg tega pa še tako rade hodijo v kino gledališča in v lepotične parlorje. Sicer je vse to prav in umestno, da imajo ženske bolj lahko delo in malo razvedrila, kar jim vsi privoščimo. Jaz sem to omenil samo po delavcev ubitih. Jaz sam ¡sem gledal, kako so ranjence in -mrtve pobirali iz razvalin ter jih v ambulančnih vozovih prevažali v špital ter mrtvašnice. Večinoma so bile te žrtve Slo- radi tega, da boste ve, mlade vaki in Poljaki in nobenega Slo- venca. Videl sem tu in tam ka- ameriške Slovenke znale, kako je bilo pred 50 leti. Joliet pred pol atole t jem Da pred 50 leti, kar se jaz spominjam, še niso bile električne razsvetljave "v Jolietu; ko odtrgano nogo ali roko ležati in vse okrvavljeno; res grozen pogled! kovanje, ki bodo pospešili naše znanje o kakšni veliki stvari." Kakšna stvar pa more biti večja kot je večna resnica? Stremljenje, da pridemo do nje, imenujem jaz idealizem v znanosti. Gola resnica je, da je znanstveno raziskovalno delo na polju fizike in kemije danes v Ameriki tako živahno radi tega, ker mu je dal mogočne pobude ču-dobiti napredek, ki ga je doživela elektromagnetna teorija z elektronsko fiziko in njeno zelo uspešno uporabo v tehniki in industriji. Razen tega je pa tudi res, da je znanstveno raziskovalno delo na drugih poljih, ki niso tako tesno zvezana z elektromagnetno teorijo in njeno uporabo, kot na primer v biologiji, v zadnjih pet in dvajsetih letih tudi čudovito naglo vzcvetelo. Po mojem mnenju je treba priznati, da se moramo za vse to znanstveno delo največ zahvaliti naglemu dvigu ameriških univerz in njih sijajnemu vplivu na duh naše industrije. V naši demokratski zvezni državi, ki pokriva tako veliko o-zemlje, ima vsaka posamezna država pravico, izvesti svoj lastni vzgojni program in svojo lastno vzgojno politiko; in vsaka iz zasebnih sredstev vzdrževana univerza more stremeti po svojih potih za svojimi ideali, ne da bi se v kateremkoli oziru ondi delal, toda v plavžu št. 1. K tu ali tam je na kaWm vogalu sreči sembirčJftd dopoldne do-brlela plinova svetilka, tudi v ma. Plavž št. 2 in 1 sta stala sku-prodajalnah so imeli take. Tu- l>ai- prvega so nekaj poprav-di v naši stari cerkvi sv. Jožefa 'jali' da se Je Podrl- Pa bi J° bil ie gorel samo plin,' Šahes je pa morda tudi jaz tedaj lahko do-vse električno razsvetljeno! Ta- bil P° £Iavi- Nesrečo se je pri-ko tudi še dobro pomnim, ko je Pisovalo slabemu nadzorstvu bila Chicago in Jeffersori c^-' "bossov," katerim je bilo živi jesta tlakovana s samimi malimi j.nJe delavca toliko, kolikor živ-"pojni." seveda le v mestu,. Ijenje psa., okrog naše cerkve je bil pa sa- Videl sem tudi ondi mrtvega mo pesek in prah. Kasneje so delavca ležati dva dni in dve te ceste pretlakovali z opeko, a noči, ko ga je velik železen tram j jaz soustanovnik naše Jednote danes je pa vse astfaltirano. tiščal, da ga niso mogli takoj j ¿e 0d začetka. Pred 50 leti Joliet še ni imel oprostiti. To se je zgodilo pri! Tam, kjer stoji danes naš 3voje pošte v lastnem poslopju, Illinois Steel kompaniji; zdaj; Jednotin urad, na istem zemlji-ampak so jo imeli v nekem za- onih plavžev ni več. isču je imel že davno umrli ro- rentanem poslopju na Jeffer- 0b mojem prihodu v Joliet jak John Zupančič prostor, . dosti brigala za druge univerze. Jdz sem tudi isti č^ Porioči Zato sg je vedno občuUlo p3_ manjkanje enotnosti in enote in pri znanstvenikih je vedno obstojala močna, čeprav podzavestna potreba, vzpostaviti en-akomernost v smotrih in stremljenjih višjega znanstvenega raziskovanja na naših u- j omeiiiti niverzah. Ameriško društvo za i znanosti. pospeševanje znanosti je na- To je društvo znanstvenikov, pravilo v tej smeri mnogo po-'ki se bavijo z abstraktno vedo; skusov toda napredek je prišel kljub temu je akademija, v na-le počasi. Velika svetovna vo.i- sprotju s tem, kar sem bil de- jjal, kakor tudi od Franklina u-stanovljeno Ameriško filozof- naporih je gotovo nacionalnega pomena in prepričan sem, da bi jih morala poznati'vsaka inteligentna oseba v Zedinjenih državah. Kakor so začele v Zedinjenih državah gojiti znanost najprej tehnične šole, kot n. pr. rudarska šola kolegija Columbijc, tehnološki institut v Massa-chusetsu, poleg mnogih drugih, in ne kolegiji in univerze, se je začela organizacija znanstvenih društev najprej med inženirji, ki so končali tehnične šole. Ameriško društvo civilnih inženirjev, Ameriško društvo rudarskih in plavžnih inženirjev, Ameriški institut inženirjev za gradnjo strojev in Ameriški institut elektroniženirjev, so bili na primer prej ustanovljeni kot večina abstraktno znanstvenih, to je matematičnih, fizikalnih, kemičnih in bioloških društev. Tudi najmlajše med vodilnimi inženirskimi društvi, ameriški institut elektroinženirjev, je bil ustanovl jen v začetku 18 let, dočim je bilo Ameriško fizikalno društvo ustanovljeno skoraj šele dvajset let pozneje, leta 1899. Ta tehnična društva s svojim ustanavljanjem niso čakala na ustanovitev ameriških u-niverz. Ko so se pa osnovale a-meriške univerze in z njimi raziskovalni laboratoriji za osnovne znanosti, se je vendar dvignila kakovost ameriških inže-njerjev in ameriških i n žen je r-skih društev prav tako, kakor je to vplivalo na znanstveni dvig ameriških industrijskih organizacij. Posebej je treba tu Narodno akademijo son cesti; potem so jo preselili še ni bilo slovenske cerkve, pac kjer je oddajal v najem konje na Ottawa St., tam je bila po-ÍPa zemljišče že kupljeno. Spr- s kočijami, da smo se ob nede-pred First National banka, in va smo hodili v nemško cerkev ko si je banka postavila svoje'sv. Janeza k maši in sv. zakra-poslopje, so potem pošto tja mentom. preselili. Tam, ko je zdaj ban- O zgodovini ustanovitve na-ka, je bila pisarna plinske kom- še slovenske fare je bilo tudi v panije (Gas Office), zadej je Glasilu že večkrat pisano, zato pa imel Jim O'Connor svoj, ne bom istega tukaj ponavljal. Real Estate office, s katerim so Omenim naj pa le, da sem tudi večinoma Slovenci poslovali ter jaz nekaj dni zastonj kopal temu dajali tudi denar spravlja- i melj za staro čerkev sv. Jožefa ti; toda Jim je potem dosti na-'in za tovarša sem imel rojaka ših rojakov opeharil. Zdaj ima in dobrega prijatelja Johna naše mesto krasno ali moderno, Pezdirtza, ki sedaj živi v Mil-novo poštno poslopje, last stri- waukee, Wis. ca Sama. Tudi ko smo začeli staro lese- Tudi vsi jolietski mostovi so no farno šolo delati sem poma-bili tedaj leseni; tedaj na Rubyjgal, pa smo morali prenehati St. še ni bilo nobenega mostu, j vsled slabih časov in suhe farne zdaj je pa že tretji. Prvi je bil blagajne. lesen, drugi železen, da je cest- Ko je bila stara serkev sv. Jožefa leta 1891 blagoslovljena, je prišlo cel vlak Čehov iz na železnica v Auroro vodila čezenj; zdaj je pa zopet novi moderen, ki se lahko odpira za Chicaga in tudi nekaj Sloven- prevoz parnikov pod njim. "Pr- cev na povabilo društva sv. Jo-vi most.ondi je bil zgrajen letajžefa, št. 2 KSKJ. Čehi so pri-1892. Do onega časa smo mo- šli s svojo godbo; bila je to v rali vsi s hriba hoditi na delo v j resnici velika slavnost in paraboli Mili" čez Jackson most, rada. Opoldne je pa začela to-in po Chicago in Scott St. Ista ča padati in tudi grmelo je leta, ko je bila naša Jednota ustanovljena, ni bilo ondi še toliko hiš, pač so nastale čez čas, Isto leto (1891) je bilo ustanovljeno naše društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3 KSKJ, kamor sem Ijah lahko kam na deželo peljali, ali za krstijo in poroke. Ko sem se jaz ženil v maju, 1896 (rodil sem se tudi v maju, v Ameriko sem prišel v maju in to pišem v maju), je bil ondi tedaj zaposlen naš znani rojak in prvi Jednotini tajnik Mihael Wardjan, on je nas vozil k poroki v kočiji. Ako je iste čase kak naš član umrl, smo morali iti za pogrebom v uniformah in z godbo na čelu; zdaj se je to navado tudi že opustilo. Z rojakom John Petzdircem sva si bila v najunih mladeni-ških letih zelo dobra prijatelja, toda po poroki vsakega smo živeli bolj zase. Srečen je on, ker mu njegova življenska družica še vedno živi, toda moja pa že sedem let počiva v grobu, umrla je 28. junija, 1933. Naj ji bo lahka ameriška gruda. S tem končujem ta moj spis. Precej na dolgo se je zavlekel. Morda bo kaj zanimal našo tu rojeno mladino, kako je bilo v Ameriki in tukaj v Jolietu pred 50 leti, bolj postarani, kakor sem na primer jaz (68 let), se toda žal, danes se pa mnogo tudi jaz pristopil. Tudi mi smo vsega tega radi in večkrat spo- r • __U 1 i ^ «o «¡ninmn O nrtTrt fOVOm istih že ruši in vse je bolj mrtvo; ni več takega bisneza in živahnosti tam okoli kot pred nosili uniforme in sablje, pa minjamo. se je to sčasoma opustilo. Ponosen sem in vesel, da sem tudi S pozdravom, Josip Klemenčič, 1014 N. Broadway, Joliet, 111. sko društvo, starejša kakor vsa naša inženjerska društva. Z:t njen zgodnji postanek se moramo zahvaliti razmeram, ki jih je prinesla državljanska vojna. Če se ne motim, je dejal Joseph Henry predsedniku Lincolnu, da bi organizaci ¡a znanstvenikov severnih držav znatno okrepila njih vojaško silo; in tako Narodno akademijo znanosti ustanovil kongres za časa državljanske vojne leta 1863., potHil pa jo predsednik Lincoln. Bila je torej ustvaritev državljanske vojne in je v marsičem ustanova, ki tvori del zvezne vlade. Sedaj pa hočem povedati, kako je Narodno akademija znanosti, ki je bila sama ustvaritev zvezne vlade ob času državljanske vojne, dala v svetovni vojni pobudo za u-stanovitev druge velike znanstvene ustanove, ki je višek važnega, že pred petdesetimi leti začetega pokreta. Zasledoval sem ta pokret skoraj od njegovega začetka pa do današnjih časov, in v dobi, ko je bil ta pokret najbolj delaven, sem s2 udeleževal tega dela, in mislim, da popolnoma razumem, kaj pomeni. (Dalje prihodnjič) -o- Dober odgovor. Zdravnik "Ali ne veste, da ordiniram le do petih?" Bolnik: "Jaz že vem. a tisti pes, ki me je ugriznil ob p bt • i »»"j* »«.«r—^v. — • r- •• « ««• -»uv.v», the orand carniolian slovenian oatbouo union of tha usa. toda veljavna je tudi za odrasle člane, saj so lepe kampanj-m the lntareat oi tha 0rder|^F ske nagra(je tudi za take določene. Privabite jih torej, da bodo {tudi oni pod našo varno Jednotino streho! -o ot tha Order nvy Wedneadar $117 et. clair avenue Mia OLEVELAND, OHIO Por member», yearly Por nonmembers Ponten Countries _ Tanna of sobscrtptlon ..$1.90 ..$$.00 ¡ZAVAROVANJE ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD SOCIALNO-VARNOSTNM ZAKONOM 83 NAGRADE V SEDANJI KAMPANJI MLADINSKEGA ODDELKA oziroma pri KSKJ NARODNEM OBRAMBNEM PROGRAMU Od 2. aprila do 31. decembra, 1940: i Za posameznika: za pridobitev enega novega člana: V razredu AA in BB.............................$1J00 V razredu CC-JD in FF-JD: Pri zavarovalnini $ 250.00............$2.00 Pri zavarovalnini $ 500.00............$3M Pri zavarovalnini $lfiOOJOO............$4M ZA DRUŠTVA : Za vsakega novega člana.........50 centov Za tri vodilna društva vsake divizije, če dosežejo kvoto: Prva nagrada..........$60.00 Druga nagrada.........$40.00 Tretja nagrada.........$25.00 ZA ŽUPNIJE: Za vsakega novega člana bo dotična fara upravičena prejeti petdeset (50) centov nagrade v gotovini. Pri tem se ne bo vpoštevalo h kakemu krajevnemu društvu je novi član pristopil. V tem slučaju pa dotično društvo NE bo prejelo nobene nagrade za dotičnega člana, vseeno se bo pač znesek nove zavarovalnine kreditiralo k njegovi kvoti. Farni delavec kot član KSKJ. bo tudi upravičen do posameznih nagrad pri pridobivanju noveka članstva, z oziram na zavarovalninski razred in svoto, torej $1.00, $2 M, $3.00 ali $4j00. Denarne nagrade posameznikom, društvom in župnijam se bo plačevalo šele tedaj, ko bo novi član vplačal svoj asesment za dobo šest (6) mesecev. Pristopnina, tako tudi zdravniška preiskava za novo članstvo je PROSTA! \ Jednota plačuje tudi nagrade za novo pristople člane in članice v odraslem oddelku in Sicer pri zavarovanju za: $ 250.00 ........$ IjOO 500.00 ..................2J00 1JOOO.OO..................4M 1ČOOJOO..................6JOO 2J000J00 ..................8J00 3J000.00 ..................12J00 4JOOOJOO..................16JOO 5 MOM..................20M DEŽEVNI DNEVI Vaš socijalno-v/arnoftnt račun Članek 10 Zavarovalninska plačila, ki jih delavec in njegova družina more dobiti pod starostnimi in posmrtninskimi določbami So-cijalno-varnostnega zakona, so odvisna od količine plač, dobljene za delo v podjetjih, ki morajo biti zavarovana po tem zakonu. Zato vlada drži zapiske o teh plačah v obliki posebnega zaupnega računa — njegovega "Socijalno-varnostnega računa" (Social Security Account). Ako imate socijalno-varno-sten račun pri vladi, tedaj imate listek s številko tega socijal no-varnostnega računa—morda ga imate v svojem žepu, morda pa kje shranjenega doma. Li stek pokazuje vaše ime in številko, ki je bila dana vašemu socijalno-varnostnepiu računu. Listek je nekak ključ za vaš račun, ki ga držite, da se identificirate, ko pride čas, da iztirjate svojo zavarovalnino. Ako nimate listka s številko socijalno-varnostnega računa in delate oziroma nameravate delati za mezde ali plačo, oziroma provizijo ali pristojbine v kakem poslu ali industriji, bi morali takoj zaprositi Social Security Board za računsko številko. To naj se stori, pa naj bo podjetje ali delavnica še tako majhna, tudi če ste edina oseba, ki je taifl; zaposlena. Da napravite prošnjo, vprašajte najbližnji urad Social Security Boarda ali poštni urad, oziroma pisarno delavske organizacije ali svojega de lodajalca, naj se vam da po trebna tiskovina. Ista se zove "Prošnja za številko socijalno-varnostnega računa" (Application for Social Security Account Number). V tej tiskovini podajte zahtevane informacije, namreč polno ime, kdaj in kje ste se rodili, poslovno ime vašega delodajalca, imeni očeta in matere itd. Te informacije bodo pomagale dokazati vašo tirjatev, ko boste 65 let stari, oziroma tirjatev družine za slučaj vaše smrti. Ko ste izpolnili prošnjo, pošljite jo po pošti, oziroma izročite jo osebno najbližnjemu uradu Social Security Boarda, pa dobite v odgovor listek s šte ditiran v tem računu. Ko postanete 65 let star ali več in zahtevate pokojnino, Social Security Board našteje vse plače, ki so bile prijavljene za vas, da najde, koliko bodo znašala vaša zavarovalninska plačila. Da pa ugotovite, da se vaš račun pravilno vodi ves čas, bi morali od časa do časa'vprašati Social Security Board, kako stoji vaš račun. To morate zlahka storiti, kajti meseca julija vsakega leta odbor daje na razpolago dopisnice, ki jih morete izpolniti in odposlati, da izveste, koliko plač je bilo zapisano na vaš kredit. Drugače morate vprašati za to vsak čas. Odbor vam da poročilo o vašem računu. Vi ga morete primerjati s svojimi davčnimi pobotnicami (ki tudi pokazujejo znesek plače), oziroma s kakršnimkoli zapiski, ki jih sami držite. Ako mislite, da je kje kaka pomota, morate zahtevati, da se popravi. Morate dobiti te dopisnice od svoje podružnice Social Security Boarda in mor da tudi od svoje unije. o Pesniki in pisatelji kaj radi prispodabljajo človeško življenje trem glavnim letnim dobam ali časom: pomladi, jeseni in zimi. Pomlad nam znači naša mladostna leta, katerih naravno ne moremo nikdar pozabiti, ker so bila najlepša in najbolj srečna. Jesen je podobna življenju odraslih, zima nam pa znači starost, ko naporna dolga leta človeku jemljejo moč in mu belijo in sivijo lase. Naravno in lahko umevno, da se v teh letnih dobah najbolj veselimo lepega ali ugodnega vremena, če nam sije sonce zdravja in sreče, ali da nam je naša življenjska pot posuta z rožicami. Žal pa, da je le malo tako srečnih, ki bi se zamogli vedno tako izražati in hvaliti, ker je pot Zemljanov v tej solzni dolini boli s trnjem kakor pa s cvetjem posuta. Namesto sonca srede ta^IJSl^lS LiT^T* " sel ja nastanejo večkrat temni oblaki, ki se pretvorijo v nevihto 1° , rmhar ,n v takem slučaju si iščemo zavetja. Ce hodite ob hudi kakor ste ™ naveHH ur, al, v dežju brez kakega dežnika ali dežnega plašča, boste L Jnji ¡/jteX ' ,o ,e s,učaju preh,adite'- ^ Deževne dneve življenja smatramo lahko tudi v drugem tTrZ" pomenu, na pr,mer če sd nam ne godi dobro, da nismo zdravi, drugih ljuS°'y¿teraejoTmeU iee T Uk h HPOtrh ' Sm° POtrti in Žal0Stni itd- Kakor ""» U"0 ime. Morate imeti le^ no je ob takih dnevih v slučaju pravega dež a dežnik ali dežni številko in račun « L L„! plašč v pomoč in obrambo, tako je tudi več načinov, da se pred "od istim Lnom E takimi deževnim, dnevi našega življenja zavarujemo, da nam Lemši ako hočeTe vTdaTe'ime isti ne bodo tako srca težili in delali skrbi. Kdor začne že zgo- Upremeni daj računati na taka dneve in devati male svote denarja na Shranite svoj listek in radi stran za slučaj kake nesreče, tak ravna pravilno. 2al pa, da je previdnosti zap šite številko ne ™m, n V r t v " k10r k d0bremU nagniena in kjer jo morete vedno na^ti. nepremišljeno kar tjakaj v en dan, ne oziraje se na bodočnost, /„ povejte vsakemu deloda al- rivnaT.vr.dzs: nepr:je,tn:priiike- k/«Po. Glavna obramba ali zaščita prot, deževnimi dnevi našega vejte to veakemu delodajalcu, življenja so podporna društva in podporne organizacije. Razso- U« katerega delate On i o mora den in previden mladenič ali mladenk« ne bo pustil svojega imeti, kajti vlad« zahteva od zavarovanja v nemar. Pristopil bo v kako društvo in Jednoto, „jeKa da naznani kolik„ " ° ki mu bosta pomagala, če pade v kako nesrečo. Nesreč v našem jj pUčat in pTum » mor" življenju je, vec vrst, pred vsem moramo k istim prištevati bo- prijaviti vaše ime in tudi vašo lezni, poškodbe ,n tudi nevarne operacije. Ce si bolan, tvegaš računsko številko VT tUCajU V P™™" sv°Je «vljenje, potem imaš gmotno vlada vporablja ta poročila škodo, ker ne moreš delati, k temu pa še stroški za zdravnika, vašega eosDodaria da sestavi zdravila in bolnišnica O, kako omilovanja so vredni oni .jud^ ^Tod1Xv'rn«tni rač^n ki vas ne be nikdar zapustil, ne v sreči, ne v ne$reči, itf ki vam be vedno izkazoval svojo vdanost in hvaležnost. "Pes stoji ob vaši strani ved no, če se vam godi dobro ali slabo, če ste zdravi ali pa bola-ni. Pes bo rad spal tudi pred pragom ali vrati vaše hiše mrazu in snegu, samo da je blizu vas. Pes vam bo v znak vdanosti obliznil roko, tudi če je tista prazna, da mu ne more nuditi hrane. Če ste ranjeni, vam bo ta vaš dobri četveronož ni prijatelj lizal rano. Pes bo čuval vašo hišo tudi če ste najbolj revni. Ko vas vsi prijatelji zapustijo, pes bo ostal še na vaši strani. Bili ste bogatin, pa ste obubožali; vse vas prezira in zapušča, toda vaš pes vam bo vedno sledil pri vsaki vaši stopinji. Da pes, se bo tudi potegnil za vas, če se vam bliža kaka smrtna nevarnost. In ko nastopi zadnje dejanje v življenju človeka, da vas za-grebejo v grob, oziroma ko položijo v grob gospodarja kakega zvestega psa, bo tudi on morda edini ostal ob grobu celo noč in ves žalosten ondi ležal ter čakal, da bi zopet vstali. Da, pes vam ostane zvest do vaše in do svoje smrti." Po kratkem presledku je porota soglasno spoznala krivim ubijalca Burdenovega psa "Druma" in določila, da mora namesto $50 odškodnine zanj plačati $500. Ko so se po tej obravnavi številni farmarji in lastniki psov vračali iz one sodnijske dvorane, si je marsikdo vsled ganljivega govora odvetnika Vesta svoje solzne oči brisal, -o- den iz teh poročil, je vam kre- Naš četveronožni prijatelj Ce pišemo o naših prijateljih, naravno mislimo pri tem kako osebo ali osebe. Imamo pa poleg teh še nekega drugega prijatelja,' ki te ne bo nikdar varal in ti bo bolj zvest ter vdan, kakor tvoj človeški prija telj, to je pes. O resničnem prijateljstvu in zvestobi psa do svojega gospodarja je , v; Ameriki obče znana sledeča 70 let stara dogodba, ko se je dalo psu celo na sodniji tak'o lepo priznanje po odvetniku George Graham Vest-u, ki je postal kasneje zvezni senator. Bilo je leta 1870 v naselbini Warrensburg, Mo. F a r m e r John Burden je tožil svojega soseda Lon Hornsbya, ker je ustrelil njegovega najboljšega in najljubšega psa "Druma" (boben) in zahteval zanj $50 odškodnine. Lastnik "Druma" je najel tedaj še mladega odvetnika Mr Vesta,, kakor že gori omenjeno, ubijalca psa je pa zagovarjal na sodniji odvetnik Phillips. Ko bi se morala v nabito pol ni sodnijski dvorani ta zadeva že zaključiti, je imel odvetnik Vest na zbrane porotnike o psu sledeči nagovor: "Spoštovani mi porotniki! Najboljši prijatelj, katerega ima človek na svetu, mu lahko obrne svoj hrbet in postane njegov največji sovražnik. Ce imate kakega sina ali hčer, katera ste z vso ljubeznijo vzgojili, vam vaš sin ali hči večkrat le nehvaležnost izkazuje. Oni prijatelji, kateri so nam najbližje in najbolj dragi in katerim zaupamo vso našo srečo, naše skrivnosti in dobro ime, se kaj radi pretvorijo v naše izdajalce in sovražnike. Ce imate denar, lahko istega izgubite, da ga ni več, ko bi ga najbolj rabili. Svoj ugled in dobro ime tudi lahko izgubite s samo enim neprevidnim dejanjem. Osebe, ki bi poklekovale pred vas in vas častile, ko ste v zarji sreče in slave, bodo prve, ki bi vas rade kamenale, ko se vam bo godilo slabo. "Edini resnično zvest in ne- STRUPENI BRšLJIN Zdaj, v poletnem -času, ko greste kam na deželo ali v prosto naravo, lahko pridete v do-tiko s strupenim bršljinom (poison ivy), ki vam zastrupi kožo in tudi kri, kar je zelo nadležno, nalezljivo in tudi ne varno. Znaki takega zastrup-ljenja se vam kitialu pojavijo na koži z rdečkastimi izpuščaji kar vas zelo srbi ali peče; nato nastane mehurček z belkasto tvarino. Pri tem je treba naj večje pozornosti, da se vam ti izpuščaji, podobni garjem, po celem telesu ne razširijo. Prec vsem ne smete istih s prstom drgniti in pazite dobro, da se te nalezljive kožne bolezni tudi drugi ne bodo od vas nalezli Ko začutite to neprijetnost, dajte rano dobro z milom v gor ki vodi izprati, ne drgnite se pa tako po koži, da bi se vam ista odprla ali ne drgnite se okrog rane, kajti s tem zastruplje-nje še bolj širite: končno iz-plahnite rano še z špiritom ali alkoholom in ga izbrišite s čisto cunjo. Ako začne prizadeti del na roki ali nogi ali kjer ste prišli v dotiko s takim bršljinom gni-ti, stopite v bližnjo lekarno in kupite 5% raztopijine "Ferric chloride" v 50% alkoholu, ali Celamin lotion" (raztopljine pridejane z 2% karbolno kislino ,carbolic acid), s tem si izpirajte vneto rano na koži; ako se pa stvar vedno bolj širi, pa pojdite k zdravniku. -o- "IZTREBIMO SLOVANE" (Nadaljevanje s 1 strani) ga začelt drgniti, dali so mu kapljice in so ga nekako zbudili. Pa je zopet zarjul: "Tam, tam, v kotu, kdo je tam?" Cepetal je z nogami in renčal. Ko so mu zatrjevali, da ni nič posebnega, se je počasi pomiril in zaspal. Spal je ure in ure, pa se je zopet zbudil skoraj normalen. Rauschning pravi: "Človek mora trepetati ob misli, da vlada Nemčijo blaznež in da je ta blaznež pahnil svet v vojno." In vendar je toliko ljudi, ki ga obožujejo, ki so rade volje njegovi sužnji, ki se čutijo moč- da. Rauschning pravi, da ima marsikdo občutek medija. Na drugi strani pa prav tako mar sikdo trdi, da ima pred njim občutek Čudnega strahu in se mu zdi, da mu bo zdaj, zdaj skočil za vrat in ga zadavil, ali mu zalučal črnilnik v obraz. Hitler, ne pozna rednega dela. Vedno samo vihra. Tudi njegove ideje je treba izvršiti takoj. Dolgega napora ne pozna. Pri njem je vse posebno, nenaravno, od ljubezni do pti čev in otrok. Ostal je zvest svoji bohemski naturi. Vstaja pozno, po cele dneve je brez dela. Tudi čita ne. Odpre knjigo, jo malo prelista in zavrže; pač pa ima rad lepo vezavo. Še najraje ima zgodbe o cowboyih in detektivske romane. Vendar ima v posteljni omarici ilustrirane knjige s pornografsko vsebino. Edino simpatična črta na njem je ljubezen do samote v naravi. Hitler nima tistega poguma kakor Goering. Vsega se boji. Ce ni postelja postlana po njegovem in če ni odeja položena v določenih zgibih, ne more zaspati. Vse take muhe skrivnostno zaupava le svojim služabnikom. Kadar hoče imponirati, se dela silno neustrašenega, toda to je le navidezno. Za vsako od-očitev mu je potrebna visoka razdraženost. Neposredno po tem zapade v malodušje in se smili sam sebi. Nikdar pa se drugi njemu ne smili. Včasih je zelo rad nosil v roki bič—ka-cor da bi bil jahač. In vendar še ni nikdar sedel na konju! Včasih se mu zasveti iskrica dobrohotnosti, toda takoj nato izbruhne hudobija, krutost in sentimentalnost. Ce vidi mrtvega ptička, joka—toda istočasno lahko brez vesti do smrti muči nekoga, nad katerim se hoče maščevati. Pri tem je njegov užitek prav sadističen. Ta človek lahko poje neverjetno množino slaščic in utepene smetane—pa ga prav nič ne ovira, da bi istočasno ne snoval najhujšega zločina. Večkrat smo že slišali nami-gavanja na homoseksualnost. Rauschning pravi: "Najbolj ostudno na njem pa je tisto za-udarjanje po prisiljeni in nenaravni spolnosti, ki izpuhteva iz njega kot slab duh. Forster je bil nekoč na plesu in je rekel 'Ce bi Hitler le mogel vedeti kako prijetno je držati lepo sveže dekle! Ta ubogi Hitler'!" Hitler ima samo enega vzor nika—Frederika Velikega; ceni ceni samo eno knjigo—Machi-avellijevega "Vladarja," uvažu-je samo Wagnerja in Nietsche-ja kot prava Germana Kdo so njegovi ožji sodelavci? Sam je rekel, da more trpeti okoli sebe le ledenohladne ljudi, ki so pripravljeni zagrešiti katerikoli zločin za veličino Nemčije. Zanaša se na njih nizke instinkte. Ko je prišel na oblast, je odstranil najtreznej-še generale, mislece, znanstvenike, gospodarstvenike. Za svoje nove sodelavce je imel samo eno geslo: "Veselite se in zabo-gatite! Ustvarite si pozicije!" Rauschning piše: "Nacisti so si tako nesramno polnili žepe, da ni bilo več mogoče ločiti tega od ropanja. Ena, dve, tri vile, hiša na deželi, palača, orglice, #orijentalske preproge, dragocene Slike, starinsko pohištvo na ducate avtomobilov, velepo-sestva, farme, tovarne (Goer-ingwerke). Od kod denar? Ali niso bili ti ljudje prej revni kot cerkvena miš? Ali niso bili tako zadolženi kakor gardni oficirji? Tri, šest, 12 služb so imeli, pa še jim ni bilo dovolj. Vsaka banka, vsako veliko podjetje je hotelo imeti strankinega borca za svojega plačanega zaščitnika. Goeringovo bogastvo je bajno. Med mnogimi vilami je v eni kopalnica tlakovana z masivnimi zlatimi ploščami. Forster je prišel v Gdansk brez pare, po nekaj mesecih je bil že lastnik mnogih nepremičnin. Njegova mesečna plača je Jednot. znašala nad 12,000 nemških mark/' Glavne delavce si je Hitler pridobival na dva načina: Prvič, dal jim je donosna mesta, kjer so lahko nekontrolirano izkoriščali vso materijalno stran; Drugič, pritegnil jih je k skupnim zločinom, dobro vedoč, da je ni močnejše vezi, kakor je skupno, dogovorno storjeni zločin. "Solidarnost strankine elite izvira samo iz skupne udeležbe pri skupnih zločinih." Torej tipi, ki spadajo v kaznilnico, a ne na krmilo države. Umevno je, da med takimi sodelavci ne more biti medsebojnega zaupanja. "Zato," piše Rauschning, "se je vsak izmed njih hotel zavarovati za vsako eventualnost. Nalagali so ogromne svote v inozemske banke (to je svetu znano od lanske jeseni, po odkrit jiih ameriškega novinarja Knickerbockerja). Poleg tega ima vsakdo teh sokrivcev pri notarju ali v domači blagajni kovčeg z dokumenti in dokazi o sokrivdi drugih tovarišev, če bi kdaj skušal kdo razkrinkati njega!" To so torej moralne osnove rajhovskih vodilnih osebnosti, ki kujejo nad Slovanom in vsemu svetu usodo, z naklepi, ki nam jih Rauschning izdaja v omenjeni in ki jih bomo povečini citirali v doslov-nem prevodu. Razne prireditve Jednotinih druite? 30. junija: Piknik društva sv. Družine, št. 136, Willard, Wis., na prostorih društvenega doma. | 30. junija: Zveza slovenskih društev v Jolietu, 111., priredi velik piknik na farnem parku s kronanjem slovenske kraljice zvečer. 30. junija: Piknik društva sv. Antona, McKees Rocks, Pa., na Jurkovičevi farmi na Speer Plow. - 14. julija: Piknik društva Kraljica Majnika, št. 194, Stra-bane, Pa., v Drenikovem parku. 20. julija: Piknik društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O. na vrtu Hopocan Garden. 21. julija: Tridesetletnica društva sv. Družine, št. 136, Willard, Wis. 21. julija: Piknik društva Marije Pomagaj, št. 79, Wauke-gan, 111., na Wire Mill prostoru. 21. julija: Prvi izlet društva sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O. v Madison, Ohio. 28. julija: Društveni dan društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., z izletom ali romanjem k Mariji Pomagaj v Lemont, 111. 28. julija: Piknik društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich, v Tamarack parku. 28. julija: 50-letnica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., s piknikom v farnem parku. 1. septembra: 35-letnica društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., s piknikom in velikim programom na prostorih Lorain Hunting and Rifle kluba ob Clinton Rd. 28. septembra: Veselica z igro društva Marija Pomoč Kri-stjanov, št. 165, Milwaukee, Wis. v Labor dvorani. 27. oktobra: Društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, ril., bo obhajalo svojo 40-letnico v dvorani fare Matere Božje s posebnim programom in banketom. 3. novembra: Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega Doma na Holmes Ave. Ostala društva, Id imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo. |Vsak naš član (ca) mora biti ponosen na svojo podporno mater, K. S. K, Jednoto, ki je začetnica vseh drugih slovenskih ' Ji! GLASILO K. 8. KJ JBDNOTE. JUMB M i _ Solventnoet 12245% OAOTNI PRKDCBDNIE: FRANK OPBCA. NORTH OHTOAOO ^¡„casi «¿«s*~ ooio JOHANA MOHAR- 1138 DUllngham A.W, Sheboygan, Seatl podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl 8L. Denver Colo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 381 N. Chicago St, JoUet/m. Pomotoi tajnik: LOUIS ŽELKZNIKAR, 381 N. Chicago, St. Joliet ZD. Glavni blagajnik: 1IATT F. SLANA 381 N. Chicago Ski Joliet ni Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 418 N. Chicago St JoUet nil Vrhovni adravnlk: DR. »f. F. OMAN. 8411 St Clalr AveTaie»eimd O NADZORNI ODBOR ^^ Predsednik: GEORGE J. BRINGS, 718 Jones st, Bvatath. MOm L nadaornlca: MARY E. POLUTNIK. 1711 E. 30th StTLoraln. O II. nadsornik: FRANK LOKAR, 1382 Hawthorne St. PittSburah." Pa m. nadsornik: JOHN PEZDIRTZ. 14004 Pepper Ave. CleveSuid. O IV. nadaornlca: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave., CleveUndL O FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC. 300 Ruby 9t„ Joliet. m MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth, Minn.' RUDOLPH G. RUDMAN. 400 Burlington Rd„ Wllkinsburg Pa. POROTNI ODBOR JOHN DEC MAN, 1102 Jancey St., Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 BuUer St.. Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E. 6th St., PueMo, Colo. JOHN OBLAK, 215 W. Walker St., Milwaukee, Wis. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, DL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clalr Ave., Cleveland, O. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, m. Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., Joliet ni.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K 8 K. JEDNOTE. 6117 St Clalr Ave.. Cleveland. Ohio. wiak. Od druitva Marija Sedem Žalosti it.. , __ . ^ , , 81, Pittsburgh, Pa. — 29896 Richard P» 8e J« ®****tvo in rezbarstvo Cvetic, 29695^ Matthew Cvetic, 326281 razvijalo vzporedno s stavbarstvom. . Iz gotske dobe so vsekakor P'od druitva sv. Mihaela it. 163, Pitts-1 «advse Zanimivi sklepniki na -¿l^SSUV Omasits, stropu gotskih stavb. Najbolj-31570 Ernest Robic, 31572 George Pet- L Z • • i j,. ' * ----- - - - 'še so ohranjeni v ladji župne cerkve sv. Jakoba. Izvirajo iz leta 1471, na enem je še letnica. Napravil jih je bržčas kamnosek in stavbenik Andrej iz Lo- Od druitva sv. Kristine it. 219 Euclid, fce. V Drezbiterijn na «»o \i lpfa O. — 29214 Albert Skublc. f I'\ P P®..80 1Z ,eta Od druitva sv. Terezije it. 225, So. 1552 in jih je napravil mojster Chicago, 111. — 31133 Annette Joan Ar I zieh. PRESTOPILA ČLANICA Od druitva Marija Pomagaj it. 196, v " I Gilbert, Minn., k druitvu Marija Po- važni, ker Jurko, ki je bil tudi kamnosek. Ti sklepniki so tudi z zgodovin-sko-kulturnega stališča silno moč Kristjanov št. 165, West I Wis. — 28828 Vera S. Yaklich. PRESTOPILI IZ RAZREDA RAZRED MBB' Allis, Ï A" V Pri društvu sv. Petra in Pavla it. 64,1 SV. na. Pa. — 20555 ~ 15298 Anton Pockaj. so na polju med njimi naslikani razni zaščitniki obrtnikov. Slične sklepnike ima iz iste delavnice tudi cerkvica Urbana v tratarski fari. Etna, Pa. - 20555 Edward Pockaj, I yegja poznogotska skulptura je IZ RAZREDA "A" V RAZRED "AA" Pri društvu sv. Jožefa it. 169, Cleve-land, O. — 31058 Lenore Anne Ser-schen. timpanon nad vrati cerkve sv. Jakoba, ki predstavlja Oljsko goro. Omeniti moramo tudi relief IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE POLLETNO ZBOROVANJE GLAVNEGA ODBORA Polletno zborovanje glavnega bdbora se bo vršilo v tednu od 22. do 27. julija 1.1. Zborovanje sa vrši v prostorih glavnega urada Tega zborovanja se imajo udeležiti člani glavnega odbora |nes Ferentchak. kot določeno v pravilih člen 13, točka "b," stran 122. Društva, ki želijo predložiti glavnemu odboru kako zadevo v razpravo in rešitev, so naprošena, da tozadevno pošljejo na glavni urad najkasneje do 20. julija, 1940. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. -o- IMENA ČLANOV(IC) PRISTOPILIH Colo. — 33546 Maria Usnick. K društvu sv. Kristine št. 219 iz RAZREDA "AA" v RAZRED "BB" križanja iz leta 1550, ki je vzi-- Pri društvu sv. Štefana št. 1, Chi- „ „„„„u, aomnofonnlfi r*î/l dan v nunski samostanski zid Lesenih skulptur se nam iz gotike ni veliko ohranilo. Omenimo naj le v Crngrobu relief Križa in zelo za- cago, 111. — 33244 Mary Barchas. IZ RAZREDA "B" V RAZRED "BB" Pri društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, III. — 30795 Roberta Lee Jager. IZ RAZREDA "B" V RAZRED "CC" I najdenja SV Pri društvu Marija Sedem Žalosti • • , • , . št. 81, Pittsburgh, Pa. - 28 InnaAg- kipa sv. Neže in sv. Ur- c §uie> fcj nam kažeta takratno PRESTOPILI V ODRASLI ODDELEK I dekliško nošo. m-fÄ^H*.''- * J0"H I* te«» i»8« naj omenimo še Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. Mariji iz cerkve sv. Filipa in 4, Tower, Minn. - 17119 Bernard A.|Jakoba ter ,z cerkve sy> pi()ri. Zalar, 27537 Martin Stepan. Pri društvu sv. Janea Krstnika št. jana. Iz baroka naj naštejemo 11, Aurora, III. — 21766 Edward Koc- kamnospSkn HpIa • «fmnalro «l jan, 1927 Mary Junc, 15644 Marcella ' KamnoseâRa aeia. stranska ol- V MLADINSKI ODDELEK MESECA MAJA. 1940 RAZRED "AA" K društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, III. — 33553 Frank Leon Klopcic. K društvu sv. Janeza Krstnika št. 11, Aurora, 111. — 33469 Elizabeth Ann Ivan. .. t K društvu sv. Jožefa št. 21, Presto, Pa. — 33474 Edward Nemec. K društvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29, Joliet, 111. — 33493 James P. Zlogar. K društvu sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa. — 33470 Norbert Bauer, 33478 Shirley Jean Harris. K društvu Vitezi sv. Flori jana št. 44. So. Chicago, 111. — 33542 Joyce Ann Clower, 33543 Julie Ann Clower. K društvu Marije Device št. 50, Pittsburgh, Pa. — 33479 Mary Gnrlano, 33480 Catherine Gnrlano, 33481 Dolores Miketic, 33482 John R. Francis, 33523 Harry W. Golicher, 33547 Mary Ann Berkopec, 33548 Albert Berkopec. K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis. — 33499 Frances M. Jenich, 33500 Rosemary Jenich, 33501 Nancy Carol Gorenc. K društvu sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely, Minn. — 33491 Raphael J. Belenger, 33502 Bernard Kuzma. K društvu Marija Sedem Žalosti št. 81. Pittsburgh, Pa. — 33541 Mary M. Hampton. K društvu Marija Čistega Spočetja št. 85, Lorain, O. — 33557 Jo Ann Logar, 33559 Virginia Marie Logar. K društvu Marija Cisteg aSpočetja št. 104, Pueblo, Colo. — 33511 Arle^n Bayuk. K društvu sv. Genovefe št. 108, Joliet. 111. — 33468 Edwina Joan Vesel, 33486 Leon Bazzarone. K društvu sv. Roka št. 113, Denver, Colo. — 33505 Mary Ann Felix, 33506 Carolyn Felix, 33507 Dolores Felix. K društvu sv. Veronike št. 115, Kansas City, Kans. — 33487 Albert E. Bu-kovac. K društvu sv. Ane št. 120, Forest City, Pa. — 33550 Agnes Markel, 33551 David Marinchich, 33552 Mary Ann Grum. K društvu sv. Družine št. 136, Wil-lard. Wis. — 33467 Frank E. Trunkel, 33488 James J. Stermikis. K društvu sv. Jožefa št. 146, Cleveland, O. — 33549 Patricia Lekan. K društvu Marija Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa. — 33539 Joseph E. Kut-zel, 33540 Magdalene Ferra. K društvu sv. Mihaela št. 152, So. Chicago, 111. — 33512 William E. Mar-kovich. K društvu sv. Jeronima št. 153, Canonsburg, Pa. — 33520 John Joseph Ducsay, 33521 Amelia Curtis, 33522 Beverly Linda Mavrich, 33536 Kenneth J. Mavrich. K društvu sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn. — 33538 Margaret Mary Centa. K društvu Marija Čistega Spočetja št. 160, Kansas City, Kans. — 33561 Marilyn Kathleen Kloster. K društvu sv. Marija Magdalena št. 162, Cleveland, O. — 33537 Herman Fred Bohinc. K društvu Presvetega Srca Jeuso-vega št. 166, So. Chicago, 111. — 33514 Marion Tricak. K društvu sv. Ane št. 173, Milwaukee, Wis. — 33558 Shirley Mae Strong. K društvu Marija Pomagaj št. 190, Denver, Colo. — 33489 Barbara Anna Pekez. K društvu sv. Ane št. 208, Butte, Mont. — 33513 Raymond J. Martinich. K društvu Marija čistega Spočetja št. 211, Chicago, 111. — 33515 Marilyn Joan Strupeck. K društvu sv. Križa it. 217, Salida, Euclid. O. — 33556 Mary Constance Mia- ] chak. K društvu sv. Terezije št. 225, So. Chicago. 111. — 33554 Alice Joyce To-masevich. RAZRED "BB" K društvu sv. Jožefa it. 2, Joliet, 111. — 33472 Dennis F. Šinkovec, 33473 Eugene J. Jevitz K društvu sv. Družine št. 5, La Salle, 111. — 33492 Daniel L. Hoffman, 33516 Agnes Ajster, 33517 Edward Ajster, 33535 Rudolf Ajster. K društvu sv. Vida it. 25, Cleveland, O. — 33475 Raymond Louis Kraje, 33476 Robert L. Menart. K društvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29, Joliet, lil. — 33494 Evelyn F. Skul. K društvu sv. Petra št. 30, Calumet, Mich. — 33495 Mary Ann Bachar, 33496 Jane Marie Kump. K društvu sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa. — 33477 Allen McCully. K društvu Marije Device št. 50, Pittsburgh, Pa. — 33483 John L. Bal-kovec, 33524 Alice Paviakovich, 33525 Edward F. Knirnschild. K društvu sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind. — 33484 Richard C. Bollman, 33485 Lawrence Gene Boll-man. K društvu sv. Jožefa št. 53, Waukegan, III. — 33519 Edward R. Lesnak, 33510 Evelyn Urh, 33534 James Andrew Collier. K društvu sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Colo. — 33497 Georgene Anne Sneler, 33498 Coralie Catherine Cobai, 33533 Joseph L. Krizmanich, 33532 Steven B. Krizmanich. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn. — 33471 Louis John Penne. K društvu sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely, Minn. — 33555 Joseph Omerza. K društvu Marija Pomagaj št. 78, Chicago, 111. — 33504 Georgina Krall, 33503 George J. Krall. K društvu Marija Zdravje Bolnikov, št. 94, Kemmerer, Wyo. — 335Î4 Ar-lene Stefonick, 33545 Joe Deromedis Jr. K društvu sv. Jožefa št. 110, Barber-ton, O. — 33518 Joseph Grum. K društvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis. — 33526 jay Victor Wright, 33527 Joyce Ann Wright, 33528 Betty Jane Wright, 33529 Charles Jacob Hoff, 33530 Mabel Marie Hoff, 33531 Frank Joseph Wright. K društvu sv. Jožefa št. 195, N. Brad-dock, Pa. — 33560 Theresa Safran. K društvu sv. Neže št. 206, So. Chicago, 111. — 33490 Thomas A. Kraly. K društvu sv. Brigite št. 221, Grea-ney, Minn. — 33508 Valerie Flake, 33509 Sandra Leah Skraba. RAZRED "CC" K društvu sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn. — 31 Rose Ann Zni-dar. K društvu Vitezi in dame Baraga it. 237, Milwaukee, Wis. — 30 Gerald J. Matzelle. RAZRED "FF" K društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111. — 64 Judith Lee Blazine. K društvu sv. Janeza Krstnika št. 65, Milwaukee, Wis. — 63 Michael Hren, 62 Mary Catherine Lesatz, 61 Mary Ann Hren. K društvu sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely, Minn. — 60 John Robert Muhvich. ZOPET SPREJETI K druitvu sv. Genovefe it. 108, Jo- tarja v cerkvi sv. Jakoba, priž-|nico pri nunah in nagrobniki Sustarsich. Pri društvu sv. Vida it. 25, Cleveland. O. — 18329 Vincent Baskovich. .. Pri društvu sv. Frančiška Šaleškega istotam ter na zunanjščini sta- Schmfdbeig0";;^^ Roir^Rep^r r0S,0Ške cerkVe, 17. in 18. sto Pri društvu sv. Petra in Pavla št. 38, Jet ja je dalo nekaj prav zani-Kansas City, Kans. — 17241 Alex Mar-1 tincich. Pri dfttitvu sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Ra^—.<16663 Rosalia Struna. Pri društvu sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind. — 9557 Arthur Jug, 8778 Mary Radkovich. Pri društvu sv. Jožefa št. 53, Wauke-, gan, 111. — 13550 Alvin Ogrin, 13160 renovirati. Joseph Petrovcic. Pri društvu sv. Jožefa it. 56, Lead-ville, Colo. — 11760 Helen P. Klune. Pri društvu sv. Lovrenca it. 63, Cleveland, O. — 23823 Albin Sttazar, 23837 Anna Milcinovich, 29140 Mary Tekaucic. Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 101, Lorain, O. — 15080 Ernest Ker-hin, 13591 Rose M. Hribar. Pri društvu sv. Genovefe it. 108, Joliet, 111. — 21136 Mary Popek. Pri društvu sv. Družine št. 136, Wil-,. _ «........, , lard. Wis. — 25017 Anna Magdalena na Suhl, ki izvira iz iste de- mivih nagrobnikov. Iz leta 1751 izvira Marijino znamenje na Glavnem trgu, katerega je sneg leta 1924 porušil, a ga je občinska uprava dala lani leta 1939 Tudi tako imenovanih zlatih oltarjev iz druge polovice 17. (stoletja imamo precej. Tu prednjači crngrobški veliki ol-Itar, delo Jurija Škornja iz {Ljubljane in zlatarja Janeza IJamška iz Loke. Leta 1672 je bil zgrajen tudi veliki zlati ol- Križu nad Selci. Tudi iz poznejše gotske dobe - sli" ke: Janeza Ljubijanskega-Gre-gorijanski Kristus na pročelju crngrobske cerkve, nato lepe Rolfangove slikarije okoli oltarja sv. Martina v Corngrobu iz leta 1455. Krasne! slike iz tega časa imamo še na Suhi, na Križni gori, kjer je slikal neki nemški slikar življenje prvega freisinškega škofa. V prvi polovici 16. stoletja je živel slikar Jernej iz Loke, ki je ustvaril več krasnih del v cerkvah na Suhi in Bodovljah. Baročna doba nam je dala krasno stensko sliko v grajski kapeli v Puštalu, ki predstavlja Snemanje s križa. Naslikal jo je leta 1706 znani slikar Qua-glio. Ta slika je mogočna in dobro ohranjena in je najdragocenejša slikarska umetnina v Škof j i Loki sploh. Tudi freskar Jelovšek je ustvaril pri nas nekaj del, tako oltarček v Ajmanovem gradu pri Sv. Duhu. V drugi polovici 18. stoletja je deloval freskar Anton Tušek, ki je ustvaril freske na Hribcu ter na znamenje pod crngrob-ško cerkvijo. Njegova je tudi Madona" v starološki kapla-ni ji. Sredi 19. stoletja je deloval Štefan Šubic, ki je slikal v cerkvah sv. Frančiška v Železnikih, v Crngrobu in pri kapucinih. Zelo lepa so ilasti njegova znamenja. Ivan Gosar je umrl Ameriki. Tudi Simon Ogrin, ki je poslikal Marijino kapelo v Kapucinski cerkvi, Grohar in Pengov, čigar delo je modemi Kristus Kralj na slavoloku v cerkvi sv. Jakoba, so ustvarili na loškem ozemlju nekaj svojih del. Pravtako imamo tudi oljnatih slik na platno precej. Zlasti veliko je Jsmškovih del. Aj-manov grad hrani krasna portreta barona in baronice Lamb-frizhaimb iz leta 1681, ki jih je slikal slavni Savoye. Na loškem ozemlju je več slik Menzingerja, Remba, Layerja, Tuška, Langusa in Franketa. Večinoma so slikali slike farnih patronov za velike oltarje. Ohranilo se je še tudi več drugih njihovih znamenitih del. Tudi druge umetne obrti kot umetno mizarstvo, umetno kle-parstvoter sedlarstvo, so v Loki zelo cvetele. Orgle V Stari Loki so prve orgle zapele že leta 1626; v Škof ji Loki pa leta 1634, v Crngrobu pa leta 1649. Poslednje pojo še danes, čeprav so že predela ne. Te orgle so delo Tomaža Kreka iz Ljubljane. Sedanje orgle v Škofji Loki pa datirajo iz leta 1932. Omeniti pa moramo še umetno vezanje. Opravljale so ga zlasti klarise, za njimi pa ur-šulinke. Klarise so tudi delale kipce iz voska in slikale na ste- pri sv. Križu, kapelo Božjega J klo. groba pri sv. Volfbenku in več znamenj. V drugi polovici 19. stoletja moramo omeniti še slikarja Go-sarja, katerega zadnja dela so prav odlična. Slikal je v cerkvah v Stari Loki, pri Sv. Duhu, Še mnogih drugih panog so gojili stari Ločani, a tukaj smo skušali prav na kratko opisati le razvoj umetne obrti v teku stoletij, tako v Škofji Loki, kot na njenem ozemlju. "Gorenjec." Kaj je Hitlerjev načrt? Lowery, 18896 Walter Digosky. Pri društvu sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn. — 16901 Mary Fartelij. Pri društvu sv. Jeronima štl 153, Canonsburg, Pa. — 20426 Elizabeth Ske-tel. Pri društvu sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa. — 27713 Edward Brozenic. lavnice in oltar v Spodnjem Bit-nju in Dražgošah. Qb koncu 17. in v začetku 18. [stoletja je neznana delavnica v Loki napravila krasne oltar- Pri društvu sv. Štefana št. 187, johnš- je; sedaj žal že uničeni veliki town, Pa. — 25540 Mary S. Kleider. Pri društvu Marije Pomagaj št. 188, oltar v nunski cerkvi, veliki ol- Homer City, Pa. — 24651 Louis Rink! tar V Špitalu, pri Volbenku, ta-26916 Stella Sopotnik. Pri di^štvuMadječistega Spočetja, b«™kelj V Cmbrobu. V drugi št. 211, Chicago, 111. — 16954 Theresa • -• - Mlakar. polovici 18. stoletja pa- je že druga delavnica zgradila pre-K^ERVA wčL^NOVac) PRESTOPI-1 krasne oltarje pri sv. Andreju v Dodovljah, Brodeh in krasni ¡oltar pri sv. Frančišku v Železnikih. Vendar pa je tudi pri nas v ¡tem času začelo kiparstvo in LIH IZ MLAD. V O DR ASU ODDELEK—PLAČANA JUNIJA 1940 Št. dr. Ime člana(ci) 2 Dorothy M. Lilek . Bernard A. Zalar . Martin Stepan ....... Edward J. Kocjan 4 4 11 11 11 25 29 29 38 41 »52 52 53 53 56 63 63 63 101 101 108 136 136 148 153 163 187 188 188 211 Ustvariti veličino Nemčije na ru#evi»ah «lovanstva. To Nemčijo obdati z jeklenim obročem vazalnih držav, kar bi pomenilo zavojevanje vse Evrope; zasesti vsa vodilna mesta v upravah drugih kontinentov to je usužniti nemški volji ves svet. Ko bo to doseženo, uvesti nov socialni red: razred nemških gospodarjev. Herrenvolk in razred sužnjev. Uničiti vse vere, kajti Bog je lahko samo eden— nemški bog; voditelj pa samo eden, nemški voditelj, za sedaj Hitler. Pri tem je treba postopati tako radikalno, z vsemi sredstvi, brez vesti, da bo na tleh ves svet in da bo obstoj te nemške moči zasiguran najmanj 1,000 let. Če bi se ta načrt ponesrečil, mora z Nemčijo vred propasti vsa Evropa, po možnosti ves svet. (Izvirno poročilo iz LJubljane) I vernega morja odrezana Polj- ska (že!), povečana Madžarska (deloma že), Srbija posebej, Hrvatska posebej (o Sloveniji ne govori. Ali nas je pritegnil k Avstriji ali prodal Italijanom), zmanjšana Rumunska (!), na več pokrajin razdeljena Ukrajina, ruske države na jugu in Kavkazu—to bo bodoča konfederacija Rajha, kjer naj bi Nemčija imela vso oblast. Na severu Finska kot vogal in steber, na jugovzhodu Georgi-ja, Kavkaz kot drugi steber. (Približno tako karto so širili Nemci že med zadnjo vojno). Ma reel la Sustarsich .......... 10.50 rezbarstvo propadati. Mary Junc .......................... 10.41 ^ Vincent J. Baskovich ........ 8.52 Agnes M. Schmidberger .... 10.41 Robert Reposh .................. 9.73 Slikarstvo Iz slikarstva se nam je ohra- Alex Martincich ".'".'.""Z!!. 9.73 n^o ogromno del ,tako od naj- gag g™------------- jo-jo I starejših do najmodernejših, Mary Radkovic....... Joseph Petrovcic .............. ÎÔ.4Î 10^41 (Najstarejše slike so se ohrani- Alvin Ogrin ...................... 10.41 Helen Klune Stella Sopotnick ............... Theresa Mlakar.................. Skupaj..............................$218.49| J08IP ZALAR, glavni tajnik. -O- Dobro delo boste storili ako pridobite kakega novega Članv (co) za našo Jednoto. agitirajte za mladin. SKI oddelek! 10.41 le le v Crngrobu. Tu moramo omeniti Marijanski ciklus, ki Mary tS^.Z^ZZ 1 7818PBda V Z*°dllji g°tski T° Albin Stražar Z"""!"""! 199 je domače delo. Iz furlansko- RoSrÄribar................... ¡oso kranjske-koroške delavnice, ki Mary Popek......5 32 je imela pri nas zelo plodovito AnnrMDiE°o8wkeyry"::::::::.: fikTarišče'izvirajo sIike: Kristu- Mary Fartelij .................... g.73 sovo trpljenje na pročelju cm- eSISL::::: i«kob,ke cerkve iz 14-3toletja- Mary s. Kleider................ 1.99 Iz te dobe so še slike v notra- Rink ........................ } W njosti crngrobške cerkve, v cer- 9/73 i kvah v Pevnu, Bodovd jah in pri Sv. Lovrencu. .Najlepše pa je poslikano pročelje in notranjost cerkve sv. Florijana v Sopotnici. Te slike predstavljajo življenje sv. Florijana. Iz te dobe imamo še slike na pročeljih ali notranjosti cerkva: na Godešiču, Gostečih in pri Sv. To so glavni obrisi Hitlerjevega cilja. Razložil jih je že v knjigi "Mein Kampf"—brali smo jo in nismo je hoteli razumeti, ker se nam je zdela blazna, nesmiselna. Danes vidimo, da je Hitler uresničil že veliko teh načrtov. Če jih pregledamo z vidika njegovega končnega smotra in z vidika napovedane metode, se moramo zgroziti: Blaznež, satan je na delu, naša propast je neizogibna, če se mu ob 12. uri ne upremo z vsemi močmi! Načrt o zavojevanju Evrope je delal že leta 1923, Rausch-ning ga popisuje po predavanjih na nekem zborovanju ta-ko-le: "Ustvarili bomo enoten blok. V sredi bo bronasto jedro, velika centralna država. Češka, Moravska, Avstrija, zapadna Poljska bodo del te centralne države. (Ta del načrta je že izvedel). Okoli tega bloka bo "Vse to pa bo cementirano s skupno armado, skupnim gospodarstvom, skupnim valutnim sistemom, s skupno zunanjo politiko. Toda ta konglomerat bi ne imel bodočnosti in bi bil zapisan propadu, če bi ne imel že v naprej določenega programa v raznarodovanju, iztrebljanju narodov. Zato smo si smernice te uničevalne poli tike že začrtali. Resnica je, da je za belo nordijsko raso naj večja nevarnost v ogromni ploditvi slovanskih in orijental skih narodov, ki kakor vsa nižja plemena nadomeščajo pomanjkanje kvalitete s kvantite to, to se pravi z rodovitnostjo svojih žen. Povcjna boljševiška agrarna politika, to je razkosanje vele-posestev na male kmečke kolonije, je to ploditev še povečala v nevarni meri. Treba bo torej zopet iztrgati male slovanske kmete, ki so po svoji naravi tlačanski, in jih postaviti v položaj neposedujočih proletarcev, da se bo tako zmanjšala njih plodovitost. Rodovitna zemlja bo morala preiti v roke novega razreda—razreda nemških gospodarjev. V vsem vzhodnem prostoru ima samo Nemec pravico do veleposestva. Pokraji- obroč malih in srednjih vazal-j na s tujim plemenom bo morala nih držav, ki bodo tvorile želez- j zopet postati dežela tlačanov, no okovje velike Nemčije. Bal-; poljskih dninarjev in tovarni-tiške države, do skrajne etno- ških delavcev (drugje Hitler iz-grafske meje stisnjena in od se. rečno pravi: nekvalificiranih)." Še dalje, popisuje Rausch-ning, kako so si Hitler in njegova družba zamislili gospodarsko in politično oblast na račun slovanske krvi in zemlje: "Ne gre torej zato, da bi ustvarili nove kolonije v notranjosti Nemčije. Kolonizacija se bo morala izvršiti le na etnografsko tujem prostoru, to se pravi s zavojevanjem novega državnega ozemlja. Ne malih kolon, ampak kolonije veleposestnikov. Vsa veleposestva, ki so jih razkosale agrarne reforme ver-sajskih držav, bo treba zopet združiti in jih izročiti nemškim vlastelinom; tu gre zlasti za ve-ika posestva na vzhodu." (Ali niso začeli s to politiko že po sudetski katastrofi? In preselitev tirolskih, baltiških Nemcev?!) "Mala posestva v Nemčiji bodo združili, uvedli obdelovanje s stroji in ustanovili tovarne. Razlaščeni posestniki pa bodo dobili v dedno last obnovljena veleposestva na novi Slovanski zemlji. Tako bo nemški kmet le posestnik ali kvalifificiran industrijski delavec poljska dela pa bodo opravljali tujerodni dninarji za prav nizko plačo. (Poznamo že koloniziran je poljskih in čeških kmetov, sezonskih delavcev). Še dalje so že leta 1932 kovali načrte na naš račun: dobesedno "Ploditev Slovanov je treba iztrebiti. To je prvi cilj. Drugi cilj: Ustvariti razred nemških gospodarjev, in jih popolnoma ukoreniniti. Nemška elita je poklicana, da postane elita gospodarjev vse Evrope in knočno vsega sveta." Kako se bo ta priviligirani razred ukoreninjal. Z biološko selekcijo—nobene zveze in ploditve s tujerodcem. (To so že uvedli na Poljskem); s socijal-no preureditvijo — uničiti je treba buržuazijo prav tako kakor delavstvo; z omejitvijo izobraževanja. Hitler je rekel: "Imeti bo treba pogum, da se bomo iahko vrnili k sistematični nevednosti in poganstvu. Kultura in veda sta vedno predstavljali nevarnost za gospodujoči razred. (Zato zapirajo šole na Češkem in Poljskem). Toda svoboden dostop do izobrazbe je bil še bolj nevaren ohranitvi suženjskega razreda V izobrazbi in znanosti moramo zopet dati značaj tajne kulture, ki je pridržana le privilegi-rancem. Samo zato ceno bo znanost zopet zabila svojo prvotno vlogo—dajati gospodarjem sredstva za gospodovanje nad človeško in nadčloveško naravo*' (Šele ko beremo za ohranitev kulture; če jo izgubimo, čaka ves svet popolna propast). Omenjeno zborovanje je zaključil Hitler tako-le: "Kar govorimo tukaj, mora ostati strogo tajno. Kar sem slišal o naši vzhodni politiki, odobravam vse. Toda dragi tovariši, eno morate pred vsem •meti pred očmi: "Do svetovne oblasti ne bomo prišli, dokler ne bomo imeli prej v svojem središču jedra solidne moči. Jedro 80 do 100 milijonov Nemcev, ki tvorijo kompaktno enoto. Za to bo moj prvi cilj ustavritev tega jedra, po katerem ne bomo samo ne-oremagljivi, ampak bomo za vse večne čase v odločilni premoči nad vsemi evropskimi narodi. To navsezadnje niti ne bo tako težko. K temu jedru spada \vstrija. Prišla bo sama po sebi. K temu jedru spada tudi Češka in Moravska jn zapadne Dokrajine Poljske, do nekaterih prirodnih strateških mest. (Sedaj razumemo, zakaj so Nemci dopuščali ostanek neke Poljske — da ustvarijo vazalno državo kot Slovaško). Tudi Baltiške države bo treba priključiti, saj je bil vladujoči razred stoletja nemški. (Zakaj je pristal na koncesiji Rusije, nam bo jasno pozneje). (Dalje prihodnjič) PRAVICA DO 2IYLJENJA SpUal FRANCE BEVK HKHKHK-^HK-^KHKHKHK-^^HKHK»*^ "Ne svojega? Pa mi daj od tistega." "Ali si ob pamet? To mi niti na um ne pride. Kakor da bi kradel." "Saj ti bom vrnil. Ali se bo-ješ, da ne bom vrnil?" "Vrnil ali ne. Ni moje, ne dam!" Kazno je bilo, da se bosta sporekla. Marula je stala v veži in možu namigavala z očmi. Jernej bi se bratu ne bil vdal niti za ceno večnega sovraštva ne. Maruline neme prošnje pa "Pa se bo menda lotil kakega poštenega dela?" Jernej je skomizgnil z rameni. "In še eno mašo xa Jelerja," je rekel. "Za katerega Jelerja?" "Za nekega vojaka, mojega tovariša. Ubili so ga bili v Benečiji." "Lepo, lepo! Torej za Jelerja." Gospod Valant ni opazil, da je bil Jernej hudo zardel. Ali si ne bo po krivici napravil do- mu krhata odločnost in vera. |imajo dva fcportna akademična Skoraj se mu je zasmilil. kluba, ki sta neprestano v med "Vlada vas bo najbrž p6sltt-|gnojnem tekmovanju ter se ta-šala," je rekel počasi, s poudar- ]<0 §e bolje fizično usposablja- ni mogel odbiti, posebno ne v ti- bre sodbe o njem? Dokler je stem trenutku Odšel je na pod, vzel iz skrinje tri dolarje in jih položil pred brata. "Tu imaš tri tolarje. Več ti ne morem dati. Ampak, da mi jih res vrneš. Niso moji, to ti ponovim." "Je že dobro," je zategnil brat in spravil denar. "Ne boj se! Ako sem rekel, da ti jih vrnem, ti jih bom vrnil. Ce ne prej, pa pozneje . . ." 25. imel kaj Jelerjevega denarja, se nikoli ni spomnil njegove duše. To ga je zapeklo v razmišljanju neke noči, zdaj je hitel poravnavati ta dolg. "Ali sta se z ženo že kaj sporekla?" ga je vprašal vikar hudomušno. "Ne, za božjo voljo!" se je zavzel Jernej. "Ne jemlji vsega za res! Le rada se imejta! V bajtah mora biti več ljubezni ko v kmečkih hišah, kjer je blaga v obilnejši meri. Tako se izravna." "To že. Pa tudi jaz ne bom kom. "Vzela bo vaše pismo in si še kaj zapisala. Toda poslušala bo tudi glavarja Dornberga. In ne pretiravam, če rečem, da bo njega poslušala z obema u-šesoma, vas pa le z enim. Ne da bi te hotel plašiti, Jernej. To bi hotel, da bi ne imel preveč drznih upov. Potem bo tudi razočaranje manjše. Tako si boste laže ohranili mirno kri." Tehtne, mirne, skoraj očetovske besede so porazno vplivale na Jerneja. "Vi mislite, da bo vse zaman?" Dalje prihodnjič VESTI IZ JUGOSLAVIJE Gola so pokopali poleg Ma-dalene. Le za tri grobove dlje I vedno bajtar." je ležala tudi Jera. Za njim Vikar se je dvignil in Jer-sta potočila nekaj solza le Jer- neja bistro pogledal izpod če-nej in Rotija. Pogrebščine ni|la. "Ti misliš, da se bo grof pred vami podelal v hlače?" "Jaz mislim," je rekel Jernej odločno, "da bomo dosegli svojo pravico." Pravico?" je dejal gospod Valant in stopil po izbi. "Praviva, ha! Ali ne veš, da ima ta bilo. Rajnki je želel, naj se ga rajši spominjajo z molitvijo Jernej je stopil k vikarju in plaho potrkal na vrata. "Dalje!" je bilo slišati od znotraj. "Le dalje, saj ne gri-zem." Vikarjeva izba z dvema za mreženima oknoma v sadovnjak I beseda drugačen okus m poje bila na pol kmečka, z veliko men, kadar jo izreče podložnik, pečjo v kotu. Na steni je visel in je zopet nekaj drugega, ka- Križani poleg velike, zatemne- dar jo izreče gospod? Ti _ o le podobe ene izmed postaj kri- tem s teboj še nisem govoril_ ževega pota. slišal sem, da si nekaj hodil po Gospod Valant si je dal opra- deželi." vati z nekim pisanjem. Jerneja "Da. Ljudi sem pregovarjal." je ob vstopu pogledal izpod ko- "K uporu? Seveda. Vse vem. satih, že nekoliko osivelih obr- Puntali se boste, buče trmaste! V1- Kaj me tako gledaš? Le ne "Ti si, Jernej? Kaj se me misli, da ne vem, kje vas čevelj mar bojiš?" žuli. Saj tudi mene! Srce je z Jernej se je v zadregi na- vami, pamet pa ne. Ce bi ver-smehnil. jel v uspeh, bi prvi dejal: daj- Vikarjev veliki nos med krep- mo! Še pomagal bi vam. Pa še kimi ličnimi kostmi, visoko, na- vedno mišlim z glavo, ne z . . . gubano čelo mu je prehajalo v Bog pomagaj! Iz tega bodo plešo med šopi nad ušesi k vi- zgolj nesreče, šku štrlečih las, rjave, predir- Jernej je bil nekoliko popar-ne oči, vse mu je vzbujalo hkra- jen. ti strah in zaupanje. Težko je "Kdo se misli upreti z orož bilo uganiti, kdaj mož govori jem!" je zaječijal. za res kdaj za šalo, kdaj je "Ne z orožjem? Kako na o strog kdaj prizanesljiv. Z metlo? To veš, kako se je "Malo se vas že bojim," je Utvar začela, a ne moreš vede-za^nil- ti, kako se bo končala. Presne- "Res? Zakaj? Ker sem te to malo poznate grofa, če mi-kdaj ošteval? Ali mi zame- slite, da se vas bo ustrašil. Ali Letošnja letina v Sloveniji Vkljub dolgi in silno ostri zimi, ki je trajala do aprila, kaže letina v Sloveniji proti pričakovanju zelo dobro. Le ponekod je žito trpelo radi snežne plesni. Več škode je na vinogradih, katere za zdaj še ni mogoče ceniti. Vendar je pa gotovo, da les vinskih trt sam ni utrpel škode, pač pa so pozeb-li poganjki. Sadovnjaki so bolje prczimili in nekateri napovedujejo dobro sadno letino, dasi ne v toliko kot preteklo leto, ki je bilo v tem oziru izredno dobro. Tudi hmelj je dobro prezimil. Nekaj časa je kazalo, da bo manjkalo semenskega krompirja za sajenje, ker ga je mnogo uničil mraz v kleteh. Radi tega je slovenska banovina določila skoraj pol milijona dinarjev za nakup semenskega krompirja. Ta bojazen se je pa izkazala za pretirano. Velik razmah lesne trgovine Radi vojne je zastal izvoz lesa iz nekdanjih velikih lesnih izvoznih držav Finske, Švedske, Norveške, baltiških držav in drugod. Zato je .flasiopiU po dolgih letih depresije v Jugoslaviji nenadoma velika lesna razgibanost. Cene slovenskemu lesu so se dvignile na višino, ki je po zadnji svetovni vojni še niso dosegle. Saj včasih smo tudi riš?" "Ne, ne potrebni." Vikar se je vedro zasmejal "Hvala Bogu, da vsaj kdo to bo mar danes dajal ukaze zgolj zato, da jih bo jutri preklice-val? Tega ne more storiti že zaradi tega ne, ker je oblast." Jernej je molčal. Ni se stri- prizna. Bukovci ste sicer pre- njal, četudi mu je dvom legel sneta zalega. Sama imenitost v srce, a vikarju tudi ni maral vas je, vsak hoče biti modrejši prehudo ugovarjati. Mencal je od svojega vikarja. Kaj te je na mestu in še ni hotel oditi, prineslo?" «Saj ne rečem, da ne mislite "Tri maše bom plačal za stri- dobro," je menil vikar, da bi ne-čevo dušo. Obljubil sem mu koliko ublažil učinek svojih be-bl1" sed. "Bog, da bi imeli uspeh! "Lepo, lepo," je hitel vikar. Ali imaš še kaj na srcu?" "Da obljuba ne ostane sirota, "Da. Neko pismo da bi nam ne? Sicer pa se človeka le red- napisali." kokdo spomni, kadar je že v j grobu. Po navadi je prav nasprotno. Dokler je živ, ga gren-1 ca j o ko podgane, ko umre, bi ''Pismo? Komu? Grofu?" "Ne. Na vlado v Gradec." "Kar na vlado? Glej ga! Kaj niste govorili z glavar- ga najrajši izbrisali iz sporni- jem? na " ' "Ni nas hotel sprejeti." Aha! Ni vas hotel sprejeti. no " I To je lahko dobro ali slabo Za Madaleno?" je vikar dvi- znamenje. Ali nima čiste vesti gnil obraz. "Prav. Pa kje je ali pa ve, kaj dela. in si misli:' Gašper?" pišite me nekam____V tem pri- Odšel je v svet." meru boste pošteno plačali. Va- To vem. Ako bi Colloredo še početje bo le udarec v vodo " vse tako izvedel kot jaz, bi bila' "Toda vlada nas bo vendar za Gašperja slaba. Kje je zdaj, vprašam." "Ne vem. Šel je in se ni več oglasil." poslušala," je vzkliknil Jernej. Gospod Valant je zopet sedel. Gledal je Jerneja, ki je kazal obupan obraz, kakor da se Nova železniška proga Lani so začeli graditi novo železniško progo, ki bo vezala Slovenijo z morjem. Proga je razdeljena po terenskih prilikah v pet odsekov, izmed katerih so nekateri zelo težki, ker je svet zelo gorat. Pozimi je delo počivalo. V začetku aprila pa so zopet začeli z deli, pri katerih je zaposlenih 3,200 delavcev. Železniška zveza Slovenije z morjem in s severno-jadran-skimi pristanišči bo ogromne važnosti za slovensko izvozno gospodarstvo, zlasti za industrijo in lesno trgovino. Proga bo končana leta 1942. Otvoritev Časnikarskega Doma v Ljubljani Ljubljana, 4. junija. — (A-155)—Včeraj je bil tukaj na svečan način otvorjen novi Časnikarski dom. Vsled splošnih razmer je bila svečanost opravljena v intimnem krogu. Udeležili so se je le zastopniki oblasti in časnikarskega združenja. Dr. V. Tomašič na potu v New York Zagreb, 4. junija—(A155). —G. Dr. Vinko Tomašič, profesor zagrebškega vseučilišča je včeraj odpotoval iz Zagreba preko Milana v New York. Dr. Tomašič bo imel na raznih ameriških univerzah več predavanj o socialnih problemih, zlasti pa o socialni strukturi naših hrvaških izseljencev. Ljubljanski akademiki najboljši v Jugoslaviji Ljubljana, 10. junija.—(ASI 161)—Po zanesljivih statistikah in rezultatih se ljubljanski akademiki izmed vseh akademikov v Jugoslaviji najbolj in naj vnete je pečajo s športom. ta. Tako se lahko po vsej pravici reče, da so slovenski aka demiki najboljši med vsemi akademiki v Jugoslaviji, kar so dokazali tudi s svojimi uspehi na raznih tekmovanjih doma in v tujini. -o /Z JULIJSKE KRAJINE' Smrt plemenitega moža. V noči od četrtka na petek, dne 17. maja je v Gorici, zadet od srčne kapi, odšel k svojemu Očetu posestnik in lesni trgovec Valentin Rudolf, doma iz Črnega vrha. Dosegel je lepo starost 76 let. Že v novembru lanskega leta ga je bilo zadelo, toda počasi je bil precej okreval in je bil zopet dobre volje. Ko se je sedaj bolezen povrnila, ga je pobrala. Pokojni je bil v svojih mladih letih mitni-čar v Štrujah na Vipavskem. Pozneje se je naselil v Gorici, kjer je ustanovil cvetočo lesno trgovino. S pridnostjo in varčnostjo si je ustvaril lepo premoženje. Ni pa skoparil in stiskal, ampak je bil široko odprtih, dobrotljivih rok. Mislil je na svoje sorodnike, podpiral dijake in sodeloval pri številnih dobrodelnih organizacijah. In vsako plemenito zamisel je rad podprl. Po svojem značaju pošten, zaveden slovenski mož, neomahljiv v svojih načelih, je vse življenje vzgledno krščansko živel in se v katoliškem občestvu po svojih močeh tudi borbeno udejstvoval. Vsi, ki so ga poznali, so ga visoko cenili in spoštovali. Naj bo blagemu Vsemogočni bogat plačnik. Mi pa ga bomo ohranili v častnem spominu! Redovnik iz Družbe sv. Frančiška posvečen v škofa. V nedeljo, 12. maja'je bil v frančiškanski baziliki sv. Antona v Ri- mu, posvečen v škofa msgr. Martco Della Pietra, novi nadškof v Ankoni. Novi cerkveni knez je doma iz Rovinja v Istri in pripada frančiškanskemu redu. Pri posvetitvenih svečanostih v Rimu je bilo njegovo rojstno mesto častno zastopano. Strogo kazen peloriei zločincev. Po večdnevni razpravi se je v četrtek, 16. maja zaključila pred poroto v Trstu senzacionalna razprava zaradi roparskega umora tržaškega žida, milijonarja Morpurga, katerega so našli zadavljenega v njegovem stanovanju. Obtoženih je bilo pet oseb, ki pripadajo temnim nižinam tržaškega življenja—trije moški in dve žen-ski-sestri. Petorica, ki je svoje dejanje priznala, pa se je izgovarjala, da svoje žrtve ni hotela umoriti, je bila obsojena na 130 let težke ječe; moški so dobili vsak po 30 let, od sester pa ena 22, druga 18 let. Vzpenjača na Sv. Goro. Žične železnica na Sv. Goro še vedno ni dokončana in ne bo v maju otvorjena za javni promet. Zaradi raznih ovir so otvoritev prenesli v junij. ¡¡AMERIŠKI SLOVENCI ' Za ureditev kakorinlh koli zadev v Jugoslaviji se priporoča gospodarski konzulent DR. IVAN ČERNE Gajeva ulica. tL 3. LJUBLJANA. JUGOSLAVIJA, ki vam bo v vsakem slučaju hitr0 in poceni uredil vse, kar potrebujete. Zanesljivo, brzo in za-upno delo y več kot 20-letni praksi. Priložite 10 centov v znam- NAZNANILO Sedaj, ko se Je vcjna razširila tudi v Sredozemsko morje, je izgled tak, Ja dckler ne bo miru. sploh ne bo mogoče importirati blaga iz Jugoslavije. Naznanjamo pa. da vsaj z nekate • i rim blagem smo « založili, dokler Je, bila Se prilika. Med drugim Je v prvi v rtti svetovno - slaven "Bahovec" zdravilni čaj iz Ljubljane, pravi original. PLANINKA ČAJ ki je zdravilo neprekcsljive vrednosti pri obolenju želodca, ledvic. Jeter ali črevesja. Urejuje zaprtje in neredno prebavo. Utrjuje kri in ženske ga posebne uspešno rabijo v prehodnjih letih in dr mri h težkečah. Dobili smo sedaj že izredno veliko pošiljat« v, toda vse nam je prišlo mno-ro dražje kakor prej, zato smo prim o-rani nekolike zvišati ceno. Za nedoločen čas stane: Ena škaUJa $1.25: dve datlje $2.40; tri škatlje $3.50. • Pošto plačamo mi. Tudi nekatero drugo blago je še v zalegi. PišMe po oenik. SIEVE M0H0RK0 00. 70* SO. 2nd ST.. MILWAUKEE. WIS. ODGOVOR NA VPRAŠANJA Zveza s starim krajem je še vedno odprta in t« potom navadne pošte, zračne pošte ln brzojava. Zato lahko tja pliete, pošljete paket, pošljete denar in tudi potujete, če še morate. Ako rabite več pojasnil, nam pišite. Naše cene za pošfljanje denarja so: sa S 2.30 100 din. za f 3.25 50 lir za f 4.4$ 200 din.aa $ 5.90 100 Ur za S 6.50 300 din. za $11 JO 200 Ur za $11.25 500 din. za $17.0« 300 Ur za $20.00 1,000 din. za $28.00 500 lir za $39.00 2,000 din. za $55.00 1.000 Ur Pri večjih zneskih sorazmerni popust. Dolarji se sedaj ne morejo izplačevati v starem kraju. Cene so podvržene spremembi gori ali doii. DRUGE ZADEVE Ako imate kako drugo važno zadevo s starim krajem, se enako obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE. INC. 302 E. 72nd St New York. N. Y. VLOGE ▼ tej posojilnici Savings * ration, Washington, D. Sprejemamo oeebne m društvene vlogo Plačane obrmti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. «I St. Clair Ave. HEm*. BS70 Cleveland, Ohio AGITIRAJMO Z A MLADINSKI ODDELEK I Molit*) eniKi ki se dobe v zalogi Knjigarne Amerikanskega Slovenca. Kadar naročate moUtvenike, vedno omenite, kakšno vezavo želite ln pa točno Ime molitvenika. Z večjim tiskom so tiskani samo tiati molitvenikl, pri katerih Je to omenjeno. Drugih se ne dobi v posebnem večjem tisku. SLOVENSKI MOLITVENIKI: Praktični za starejše in mlajše. DNEVI V BOGU, molitvenik. ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan........................................................... 85c Lopo vezan, zlata obraza..................................................................... $i 05 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za mote in žene; rudeča obreza, stane.......................................... 75c Zlata obreza............................................................................................... $100 NEBESA NAS DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane...................................................................................... $ijo NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane, rudeča obreza............................................................................ 95c Lepša vezava, zlata obreza......................................................... $1.50 POT K BOGU. Zlata obreza........................................................................ $1.00 Rudeča obreza......................................................................................... 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlato obrezo, stane....................................................................................... $1.50 ROŽA MARIJA, molitvenik lepe primerne žepne oblike, stane rudeča obreza...................................................................................... 75c l>po vezan, zlata obreza................................................................"" $1.00 SLAVA MARIJL Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo društva Najsvetejšega Imena pri skupnih sv. obhajUih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane 3 Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo............ $1.50 Vezan v fino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreaa.............. $1.25 Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante. . lepo vezan v usnje z zlato obrezo.......................................... $1 53 |( VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike. Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................................. 85c Zlata obreza.....................................................................................................................................n^o VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rudeča obreza............. ........ C5c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven z? starejše ljudi, z primerno žepno obliko, stane rudeča obreza 95c Zlata obreza...»........................................................................................ 59 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: primerni za fante, dekleta, može in žene. CATHOLIC GUIDE, štev. 103, lepo v usnje vezan, zlata obreza. zelo praktične žepne oblike za može in fante................................ $1 00 CHILD'S PRAYER BOOK" (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana................................................................................................. 25c DEVETIONAL, štev. 216, praktične žepne velikosti (44x3). fino vezan v usnje, zlata obreza. ..«.......................................... "... $150 "THE DEVOUT CHILD" (za otroke), male oblike......................... 15c "KEY OF HEAVEN" (za mlajše in starejše), v umetno nsnje vezan, rudeča obreza............................................................................... 50c "KEY OF HEAVEN" Iza odrasle), umetno usnje, zlata obreza......I 80c "KEY OF HEAVEN" (za odrasle), v usnje vezan, zlata obreza ..... $1 25 "KEY OF HEAVEN" (za fante in dekleta ter odrasle sploh) fino vezan, zlata obreza. ............................................................................. $1 50 "KEY OF HEAVEN" (za odrasle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza.................... $1 75 "KEY OF HEAVEN" (za dame in moške), v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza $2 50 "KEY OF HEAVEN" (lep molitvenik za ženske in dekleta), vezan v biserno platnice, biserni križec vdelan znotraj v piatnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza...................................... $2 75 MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, štev. 101. vezan v umetno usnje, zlata obreza, praktične žepne oblike za može, fante. dekleta in žene................................................................................... 75c MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, št. 216. praktične žepne velikosti, vezan v fino usnje, zlata obreza, za može, fante, dekleta ln žene, zelo lep................................................................. |j 50 POCKFT PRAYER BOOK, št. 114, lepo vezan v usnje, zlata obreza. praktične žepne oblike............................................................................ $1 V fino usnje vezana, zlato obreza..................................................$2.5o DRUGE KNJIGE IN MOLITVENIKI: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE," molitvena knjiga, aelo pri- Doročljiva za dekleta, rudeča obreza............................................... $2.00 V fino usnje vezana, zlata obreza......................................... .. . $2 »o "THE SMALL ROMAN MISSAL," sv. maša za vse nedelje in praznike. rudeča obreza............................................................................... 50c Boljše vezane, zlata obreza.....................................................".'..". $1.50 Fino vezane, zlato obreza................................................................_ $1 75 K naročUom Je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC (( 1849 We»t Cermak Road Chicago, Illinois )) Pišite še danes po CENIK SLOVENSKIH KNUG KNJIGE v angleščini... po izvanredni ceni NX ZAMUDITE TE PRILIKE NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1 152 Strani — 1000 Fotografij Ta knjiga obsega 1102 strani in ima okoli 1000 zgodovinskih listin in mnogo zemljeridov. Vsebuje najvažnejše dogodke Iz prvih zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — TO JE NAJPOPOLNEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA. (Ta knjiga je posebno tudi zanimiva in korlstua za učence v višjih Šolali, ker jim v vsakem oairu pomaga pri njihovem učenju.) čudili se boste ko boste knjigo videli: vezava ja Pomislite! en v najlepšem imitacij skem usnju. Samo * • PRESKRBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES! KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 21€ west 18th street new york, n. *. Ameriš ki d ržav Ijani imajo ri delu pr edno st pi Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postavel Najbolj ločna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobUe pri "Ameriška Domovina" SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Ceno te/ najnocejii knjižic i jt ,„mo tgc Prt naročilu poUJUe xnamkt aU money order. AMBRIDGE, GUNNERS SPLIT BILL IN EXTRA-INNING TILTS TO OPEN WEST PENNSY SOFTBALL CIRCUIT Canonsburg, Pa. — The Western Pennsylvania KSKJ Softball League had its initial opening in the game with Canonsburg visiting A^mbridge which ended in a split. As usual the games turned out to be those extra inning affairs which these two teams have played so often. The outstanding player of the day was Joe Krall who set a strikeout record in the league. In the first game the Santoni's KSKJ team defeated Ambridge 3-2, but lost the second game, 4-2 as Joe Krall recorded the win with a 5-hit pitching performance and 20 strikeouts for the locals. Krall pitched the second game also and allowed only three hits, but lost when his mates miscued three times and could not bunch their seven hits. R. Tomsic, J. Verchek and A. Sed mak were the heavy hitters for the Strabane team. Strabane won the first game—a 12-in-ning affair by shoving over a run in the 12th. The summaries: Strabane .110 000 000 001—3 Ambridge..100 001 000 000—2 Batteries: J. Krall and Pro-gar ; two base hits : A. Sedmak, B. Verchek, F. Tomsic; three base hit: Grosen; struck out: Krall 2 ; Rosenberger 7. Strabane ........*-000 200 000—2 Ambridge ........201 001 OOx—4 Batteries: J. Krall and S. Progar; Knopic and Clay; two base hits: R. Tomsic, Kuken, S. Clay; home run: J. Verchek; struck out : Krall 4 ; Knopic 6. MILWAUKEE JOHNS WIN SECOND, AS PRIM0ZICH, KR0SL LEAD JAY TEAM Sheboygan, Wis. — At the last well attended monthly meeting of the Queen of May Society president Mnt Mary Godez reported that our silver anniver»ary celebration had not only been a social but also a financial success. A sincere appreciation was extended to the ladies who worked so diligently, to everyone who took part in the program, and to all out-of-town visitors. A donation for the Red Cross was given from the treasury. A hearty wish for a speedy recovery to our sick members, Jennie Godez, Antonija Giedel and Mrs. Margaret Erzen, who is confined at St. Nicholas hospital. Mr. and Mrs. Carl Mohar Jr. are the proud parents of their first born, a baby girl. Congratulation^! Anna Modez, rec. sec'y. WJLL NOT HOLD PICNIC _ Johnstown, Pa. — At the June 9th meeting of St. Stephen's Society, No. 187, members decided not to hold a picnic but were in favor to assess each member a fee of 50c to build up our treasury. Members will have from June to December to pay this special assessment. At the last few meetings I have seen some new faces and I hope that at our next meeting there will be more present. Members, don't ferget our next meeting on July 14, for there are a number of important business matters to be taken up. • * Congratulations to Sophie Golob and Stanley Pejack who were married on June 15. We are also glad to have Sally Kloyder transfer from the juvenile to the adult department. Pete Bukovec Jr., Sec'y. PATRICKS FORM BOOSTER OLUB Girard, O. — St. Patrick's Society, No. 260, from the city of ambition, have organized a Booster Club. The officers who were elected are: Mary Kambic, secretary-treasurer; Joe Gorenc, president, pro-tem; Ray Juvan-cic, vice president. The officers were sworn in by Mary Polut-nik, secretary of the Ohio K. S. K. J. Booster Club, in Bridgeport, Sunday, June 16, where the meeting of the Ohio Boosters was held. The St. Pat's Boosters are having an outing July 20 for all their members and friends. Come on, St. Pat's, let's all bring a friend, who later we hope, will be one of our Kay Jay boosters. Joe Piskur and Stephie Turk are in charge of the outing. Last but not least, Kay Jays, St. Pat's remind you of our dance, to be held October 12. OFFICIAL NOTICE FROM THE OFFICE OF THE SUPREME SECRETARY The semi-annual meeting of the KSKJ Supreme Board will be held during the week of July 22 to 27, in the KSKJ Building, Joliet, Illinois. Members of the Supreme Board, as specified in Article 13, Section "b," Page 122, shall attend the meeting. Subsidiaries who wish to present to the Supreme Board recommendations or other business for consideration are asked to forward same to the Home Office not later than July 20. For the Supreme Board, JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. GIVE TESTIMONIAL PARTY TO ORGANIZER, LONG-TERM OFFICIAL Our Place In The Sun - - - - - Ni G. New M. HUGHES, Field Director England Order of Urotcetion Milwaukee, Wis. — Finishing stronger than an enraged Joe Louis, St. John's walloping sons of the diamond won their second successive tilt by defeating the Bingo Club by a score of 10-7. The boys played a nice game all around, but it was Frank. "Muscles" Primo-zich's lofty triple in the fifth with the bags jammed that provided the spark needed for the kill. In addition to his triple, Pri-mozich got a single, batted in five runs, took the team batting lead with a .571 mark, and displayed some nifty mitt work behind the plate. Pri-mo's batterymate, Lud Krosl, also starred, holding the opponents to seven bingles and two earned runs to cop his second victory in two starts. The last 15 men to face him went out in order. Although the boys made five errors, they kept their record of not muffing a batted ball intact. The five miscues were made on two plays by throwing the ball wild and accounted for five of the Bingo Club tallies. The St. John Kay Jays are really het up about their team and are anxious to play other KSKJ squads. If interested in scheduling a home and home series, please notify Manager Martin Gregorcich, 601 South Sixth Street. The box score : Bingo Club—7 AB. R. H. E. Malak, 3b......... 3 1 1 2 Wankowski, 2b .. 4 1 2 1 Zolin, p ............. 4 0 0 0 Žamzahn, ss ..... 4 0 0 0 Rybacki, cf....... 3 1 0 1 Krawczyk, c ... 4 1 1 3 Czarnecki, rf ... 4 0 2 0 Sikorski, If ....... 4 1 1 1 Bessa, lb........... 2 2 1 0 32 ' 7 8 8 St. John's—10 AB. R. H. E. Frangesh, rf . ... 4 0 1 0 Schimenz, rf . ..... 0 1 0 0 Mozina, cf ..... .... 5 2 2 0 Potochnik, ss . .... 3 2 0 0 Smrekar, lb ... ..... 4 1 1 0 Primozich, c . .... 3 1 2 1 Skok, If........- .... 3 1 0 1 Urankar, 3b ... ..... 4 0 0 0 Simerl, 2b....... .... 4 1 1 1 Krosl, p........... .... 4 1 1 2 34 10 8 5 Bingo Club.O 0223000 0- 7 St. John's....0 0 1 3 3 0 1 2 x-10 Runs batted in: Primozich 5, Mozina 2, Simerl 2, Krosl, Ma-lak 2, Czarnecki 2, Wankow-ski 2, Zolin. Sacrifice: Primozich. Two base hits: Mozina. Three base hits: Primozich, Czarnecki. Left on bases: Bingo Club 1, St. John's 5. Base on balls: off Krosl 3, off Zolin 4. Struck out: by Krosl 10, by Zolin 10. Hit by pitcher: Krosl (Bessa). Umpires: Dragan, Sheruga. HELEN'S SQUAD BILL OUTING Cleveland, O.—Although you have not heard much from us, St. Helen's Girls' Squad, No. 133, we are still active. At our last meeting we decided to have an outing during the latter part of August. The outing will take place on Mrs. Brenovic's private beach. For further information on this outing watch this paper. The girls of th^Squad thank all who attended the movies that were shown by Mr. Grdina on June 12. We also thank Mr. Grdina for helping us. We also congratulate our Captain Thelma Kozely who graduated from Villa Angela High School and received a scholarship to Ursuline College LOSE ACTIVE MEMBER Johnstown, Pa. — St. Stephen's Society, No. 187, has lost another active member, Sister Johanna Samec, who died June 9, leaving her beloved ones, husband and 10 months old son. It was a sudden shock to all our members. It was very nice of the young men from our society to serve as pallbearers. The husband and her family express their thanks also to all who paid respects to the deceased. Pete Bukovec Jr., Sec'y. -o- The Page Must Top! al on the day of her graduation from St. Mary's Grade School. Mary Vidmar, also one of the Squad, graduated from Collin- AnrT Pierce 'is also to" be con- wood High School with a very JL* gratulated for receiving a med- high record. ln the accompanying article, written for The Fraternal Monitor, Mr. Hughes gives a constructive plan for rehabilitation of the lodge stand for a definite objective that will be of civic import to the entire community. Such activity proves fraternal societies to be "fraternal in reality as well as name." A modern philosopher has observed that^gothjjig, in life is mbre imminent than change; the status quo remains but for a moment. This is just another way of saying — times change. Times do change, and the institution which fails to recognize that fact and revise its methods to meet modern demands is doomed to failure. Since the first Fraternal Beneficiary Society came into being in 1868, the financial and technical structure of the Fraternal System has progressed immeasurably. Thanks to the courage of the fraternal leaders a new order has come out of the chaos of inadequate rates and most of the societies have been re-eestablished on an adequate premium basis—more solvent than ever before. This was not an easy transition, for it was accomplished in spite of a sharp demarcation of opinion among fraternalists. As the legal reserve system has progressed and has proven itself to be the right answer to the technical problems which the societies were called upon to face, the fear of commercialism from that source has diminished in a marked degree. With the development of modern legal reserve insurance new problems were born however. There was discovered a need for men and women thoroughly schooled in the technical aspects of life insurance —actuaries, accountants and field representatives. Again came the cry of commercialism, this time accentuated by the rise of the tax question. The fraternal societies were being attacked on t{ie premise that they were in reality commercial insurance organizations and that their claim of being human welfare institutions was but mere pretense. As proof of this claim, widespread attention was called to the modern business ; methods employed by several of the larger societies. Lodge Has Been Slipping Backward Is there any good reason why the Fraternal System should be criticised for conducting its affairs of business efficiently and according to modern standards? Does it mean that we are non-fraternal because we issue sound insurance protection which prof-' its man in life as well as his1 family at his death, or because we employ paid fidld represen-' tatives to extend the advantages' of our system to an ever increasing number of people The ans-| wers to these questions are self evident. Are we not then con-J fusing the issue in our own minds when as a panacea for the1 ills of the Fraternal system we seek to discredit and discharge ' the agencies which have done much to keep fraternal insurance abreast of modern thought, and fail to see that our failure ia not to be found in the overdevelopment of our business methods, but in the underdevelopment of the lodge and its activities. (To Be Continued) MEETING NOTICE Milwaukee, Wis. — The Knights and Ladies of Baraga's next monthly meeting will be held on Thursday, July 11, at 8 p. m. due to the fact that the first Thursday of the month is July 4, a national holiday. o- Vigor, vitality, vim and punch, The courage to act on a sudden hunch, The nerve to tackle the hardest thing With feet that climb and hands that cling And a heart that never forgets to sing —That's Pep! Strabane, Pa. — Recognizing 15 years' service with the Queen of May Society, No. 194, members of the organization entertained with a surprise party in the KSKJ hall, Strabane, June 19, in honor of Miss Frances Mahoric, who was one of the organizers of the group and is an active worker. She has served as secretary of the society since the date of organization. She has had the honor of twice serving as delegate to the quadrennial conventions. When the society was organized it had a membership of eight adults, and now there are 88 adult members, all of whom were proposed by Miss Mahoric, and over 100 juveniles. The honor guest was much surprised. The evening was spent in dancing, singing and playing games. Music was furnished by J. Martincic of Strabane. A delicious lunch was served by a committee consisting of Mrs. Ann Marcischak, treasurer of the society; Mrs. Antonio Senkinc, president; Mrs. Mary Koklich, Sr., Mrs. Sofie Getzek and Mrs. Albena Yarkosky. Miss Mahoric was presented with a beautiful wrist watch by society members as a token of appreciation of her services to the organization. PITT LODGE MAKES PLANS TO SPONSOR PIN LEAGUE THIS FALL • LITTLE AUGIE" TOPS BOWLERS Stempthar receives trophy Sheboygan, Wis.—The annual meeting of the Sheboygan Bowling Association on May 23rd proved to be an eventful evening for Augie Stempihar for it was on this night that he was presented with a beautiful trophy, donated by Mr. Charles E. Broughton, editor of The Sheboygan Press and an ardent bowling fan, emblematic of the best bowler in the City of She-bpygan. Sheboygan, a city with a population of 40,000, boasts of approximately 2,000 sanctioned howlers. The trophy was awarded to the bowlers holding the highest grand average in two or* more leagues. Augie's grand average for th* reason was 204.12 and he was closely followed by Martin Rammer who had an average of 202 for the season. By compiling the grand average from Editor Charles Broufhton. (Sheboygan Press Photo> of 204.12 Augie broke all city records with a three-game slam of 780. He also hit three other 700 series throughout the sea--son. We sincerely hope that "Little Augie" (as he is known) will repeat his performance next season. To Mr. Broughton go the thanks of all the bowlers of the city for the magnificent trophy and h,is splendid cooperation throughout the past seasons. The meeting also marked the retirement of Louis "Lou" Francis, another KayJay member, as president of the Association, a position he has held for the past four years. Mr. Francis, at present holds the position of Vice-President of the Midwest KSKJ Bowling Association and is also a member of the KSKJ Athletic Board. r Joseph Zorc Pittsburgh, Pa. — At the recent monthly meeting of the Mother of Seven Sorrows Society, No. 81, a discussion was had regarding a bowling league for the coming season, under the name of KSKJ No. 81. Members were very much enthused at this proposal, and decided also that if any other member of the KSKJ wished to bowl with our league, it could be arranged. It is therefore requested that all members between the ages of 16 and 40 and also the members over 40, discuss this matter with your neighbors and friends so that by October, the begin- ning of the bowling season, you will all be ready to sign up with the league, where you will be assured a very pleasant evening sport. More about this league will be announced later in the season, but this is just a little notice to acquaint you with proposed plans. It is hoped that you will bowl with us this .coming season. Mrs. K. Rogina, secretary of the lodge, and the other officers have offered their wholehearted support and co-operation to this league. Frances Lokar. BRIDGEPORT PUTS SKIDS ON CLEVELANDERS TO A10-2 TUNE Cleveland, O. — At dawn, Sunday, June 16, a troop of the local St. Vitus Boosters stole out of our big city for an athletic adventure in the valley-hidden Bridgeport, O. Scenic and historic landmarks were spotted while we were winding our way through the southern part of old Buckeye State. The famous Erie Canal had an irresistable charm. We stopped to survey its beauty and recall its past importance. Cadiz, O., almost had a home coming for Willie Gliha (that's where Clark Gable wore knee pants). Equally impressing sites were numerous, but we went there, to play ball, so on with the ball game. Riding on an unusually high ridge we saw nestled between a fence of steep Allegheny foothills, our destination and our Waterloo — Bridgeport. After some more wicked winding roads we reached the town. On inquiring, .'a (redheaded Bridgeportite replied, "Well, I ain't no foreigner myself," probably suspecting us of subversive movements on a fifth column basis, "but I reckon the Slovenian Home is over yon- der, beyond that pike (road) across that river." Half of a hill, we found, is populated exclusively except for a few "Ljubljancanje" by the Slovenian people. The "Dom", which dominates the landscape, is the biggest structure in sight. Here the invaders were given a royal reception, sort of a priming up for the kill, as it were. A natural stadium, bounded on one side by a river and on the other by a railroad, was pointed out as the battleground. It seems as though everybody in town turned out for the tilt, almost 500 fans being on hand to witness the big city slickers. Cocky and confident, 10 Cleveland stalwarts, co-piloted by Bill Gliha and Tony Strnisa, took the field. Visitors from all centers of Ohio Boosterism, Barberton, Girard, Lorain, Collinwood and Newburgh arrived just in time for the game. Umpire Bod^l of Bridgeport called game time and immediately something happened. The Cleveland Maginot defense tottered to fatal errors. Tony Valencic'& ba,ll, hurling ex-< Continued on pa«a 8) COUNCIL FOR AMERICAN UNITY The Common Council for American Unity, 222 Fourth Ave., New York City, waa incorporated under the Membership Corporations Law of the State of New York on November 22, 1939. The work, assets and obligations of the Foreign Language Information Service were transferred to it, and public announcement regarding its organization was made, on June 12, 1940. * The Common Council for American Unity has been organized for the following purposes : them to become familiar with American ways and institutions, to learn English, to make the adjustments which life in a strange country involves is an even larger and more fundamental undertaking. In tens of thousands of cases families must be reunited and difficult problems of status worked out. While the immigrant of today is in many cases a person of more than average education and occupational skill, he often faces problems of personal and community adjustment which require special assistance. But despite these continuing needs and urgencies the alien and im-1. To help create among the (migrant are not the national American people the unity and problem they were a genera-mutual understanding resulting tion ago. With the great epoch THEY WEAR KSKJ NATIONAL BOWLING TIARA from a common citizenship, a sommon belief m democracy and the ideals of liberty, the placing of the common good before the interests of any group, and the acceptance, in fact as well as in law, of all citizens, whatever their nation al or racial origins, as equal partners in American society. 2. To further an apprécia tion of what each group has contributed to America, to uphold the freedom to be different, and to encourage the growth of an American culture which will be truly representative of all the elements that make up the American people. 3. To overcome intolerance and discrimination because of foreign birth or descent, race or nationality. 4. To help the foreign born and their children solve their special problems of adjustment, know and value their particular heritage, and share fully and constructively in American life. The Common Council is at once both a new and an old organization. It carries forward the work which the Foreign Language Information Service has been doing for the past 22 years. But it is more than a new name for the Service. It signifies the changes which a score of years have brought the United States with regard to the problems resulting from a century of mass immigration. When the work which became the Foreign Language Information Service was initiated by the U. S. Committee Sh Public Information in 1918, the greatest migration of modern times, perhaps of all times, had but recently reached its climax. During the ten years preceding the World War, immigration had averaged more than a million a year. In the generation since 1880, 23,000,000 immigrants had been admitted to the United States. The larger part of the foreign born here in 1914 were recent arivals, able to speak but little English and unfamiliar with American ways and institutions. Today conditions are radically different. The newcomer of a generation ago has, in most cases, established himself and become a citizen. His children, for the main part, have been born here. The country has adopted a policy of restriction. New immigration has sharply decreased. In the ten years, 1930-39, it averaged 69,938 a year. During the same period, in fact, immigration exceeded emigration by only 210,437. As contrasted with 7,430,809 aliens in the country in 1920, and 6,874,613 in 1930, carefulesti-mates by the Department of Labor indicate today less than 3,500,000 who have not yet become citizens. Much constructive and necessary work Remains to be done in behalf of the alien and the new immigrant. To assist a group of men and women, equal to the entire population of Denmark or Finland, or Missouri or Chicago, to become citizens is no small task. To help of American immigration at an end, it is inevitable that this should be true. As against a population of 130,000,000, the 3*500,000 aliens who remain and the 75,000 immigrants who are each year being added to our population constitute in themselves—for all the important and pressing work that still needs to be done—a relatively minor problem. But a new set of problems have been taking shape. From being a comparatively homogeneous country, the United States has become a land of many peoples and religions. The original Indian population has dwindled to 350,000. The 13,-000,000 Negroes are a sharply differentiated group. We have more than a quarter million persons of Orientated birth or parentage. Of the white population more than 40,000,000 are foreign born or the children of immigrant parents. These include some 7,000,000 of German origin, 4,500,000 of Italian background, 3,000,000 from the Scandinavian countries, between 7,000,000 and 8.000,000 of Polish, Russian, Ukrainian, Czech, Slovak, Jugoslav and other Slav stocks, about 1,500,000 French or French - Canadian, an equal number of Mexicans, 3,500,000 Irish, close to half a million each of Hungarian, Lithuanian, Finnish, Dutch, Swiss and Greek backgrounds, not inconsiderable numbers of Portuguese, Spanish, Roumanian, Syrian, Armenian and other peoples. The tides of immigration have swept men of all nationalities and races to our shores. These figures take no account of the 10,000,000 to 15,000,000 grand c h i 1 d r e n of immigrants of these various stocks, who are not separately enumerated in the Census. Nor do they distinguish the 22,000,-000 Catholics included in our population, the 4,500,000 Jews and some 6,000,000 people of the Eastern Orthodox and other non-Protestant faiths. (To be continued.) TO PLAN PICNIC AT MEETING So. Chicago, 111.—The officers of the St. Florian Lodge request all members to be on hand 'at the next meeting Tuesday evening, July 2. This meeting is of vital importance, due to the fact that plans will be discussed for the annual picnic -Which will be held in August. The success of this annual affair lies upon the shoulders of the members, young and old. With the proper cooperation of all members' we should have no difficulties in making this affair a success. One way that ! one can cooperate properly is by attending meetings more often. OUR PAGE COOKING SCHOOL By FRANCES JANCEB 1116 Third St., La Salle, III. With the close of the most successful bowling season in KSKJ revreation history, the National KSKJ bowling championships were decided at Wau-kegan, 111. For the ladies' division, the KSKJ champions above are the team powerful Slapnik Jr. Florists championship of Cleveland, Ohio, who won the National KSKJ championship with a fine 2511 series. Left to right: Stella Zabuko-vec. Rose Kosir, who scored high series of 605 to lead her ACKNOWLEDGEMENT Strabane, Pa. — It is with pleasure that I take this means : of thanking all those who in National KSKJ any way were responsible for with games of i the testimonial banquet ten- Goal And The Means To It - - - - To conquer the world for Christ is the supreme goal of Catholic Action. If we are not clear about that, the cause will be lost so far as we are concerned. Only when we know what we are after are we able to figure out the steps to bring us there. So our first job is to impress on our minds the supreme aim of Catholic Action, is indeed the principal function of Missionary Action, but is esseneial to Catholic Action, too, wherever it is found. Finally, Catholic Action consolidates the gains made for the Kingdom of Christ. No matter how heroic the exploits of our revolutionary ancestors at Lexington and Concord and on the Delaware, all would which our definition states is , have been lost had not a stable "the triumph of the Kingdom {government followed. Gains of Christ, in individuals, in the must always be consolidated or family, and in society at large." We can be clearer about this by stating more fully what such a triunrph involves. First of all it involves the restoration of Christ's Kingship in the territory whence He has been expelled. To repair the ravages of secularism is the principal and most imperative aim of Catholic Action. In this field secularism is the very reverse of Catholic Action, for secularism seeks to dethrone Christ where He is enthroned whereas Catholic Action seeks to enthrone Christ where He is dethroned. CHARACTER SHOWS UP IN A FIXED WILL Good character—so essential in every phase of human activity—is particularly desirable in every man who renders public service. This brief analysis may be thought-provoking! Character is the product of daily, hourly actions, and words, and thoughts; courtesy, sometimes sacrifice, and always objection to taking the line of least resistance purely for personal comfort. It is present when a man is not moved by every passing impulse but by a fixed will to do his duty. The realization that there are no RIGHTS,to which he is entitled without the acceptance of corresponding Responsibilities acts as a check upon hasty judgments. Character enables an insurance representative to fulfill his duties faithfully, realizing as he does, his responsibility of protecting the interests of wives who may become wid- ite.—Selected. Secondly, Catholic Action involves the defense of the present borders of Christ's Kingdom. It would be a hopeless task to repair the damages of secularism if the march of its armies were not simultaneous ly halted; because what was gained in one territory would be lost in another. It is in this field that Catholic Action has been most successful up to now, at least in society, as witness the many failures to disestablish the Catholic school system and to paste immoral legislation. Catholic Action, though not the same as Missionary Action, proposes nevertheless to extend the Kingdom of God into new territory and conquer souls for Christ who have never known His Kingship. This we shall find ourselves with a house built on sand. • * * The supreme aim and the whole aim of Catholic Action may therefore be summed up in one sentence—to restore, defend, extend and consolidate the Kingdop* of Christ, in individuals, in the family, and in society at large. Such is the goal toward which we bend our steps. Although such an aim is def- 190-213-202, Frances Milavec,! d*red me recently under the Antonia Tanko and Ann Slap- sponsorship of the KSKJ Boost- nik. Mr. Slapnik, Jr., is seated ¡er Club- To th* committee in in the center of the group and charge I show my deepest ap- feels very proud of his KSKJ' preciation for the fine way in bowlerettes. which they handled the affair. __________ Headed by Frank Progar as .. - « . chairman and Frankie Batista Fourth of a Series , . , . , . , n , , , i as co-chairman and assisted by Rev. J. J. & Toole, STD, JCD ^ Dudick> yicki Kra„ initely religious and spiritual Louise Kolovitch and Frances and not at all material or pol- Cook, the affair was bound to itical, it does not follow that be a success. To the many the means we use in achieving *irls of the Booster Club who it must be purely religious and served the banquet and to the Spiritual. In a certain sense, many mothers who played an nothing is farther from the important Part in this respect, practice of Catholic Action 1 also wish to express my ap-which proposes to use any good nidation and heartfelt thanks. means, material or spiritual, to the Ludw[* Sisters' Ja*ie bring about the reign of Christ. ,Mart'ncic °™h«8tra' Joh" Bo" The plain fact is that in our day a purely material activity may be much more conducive to a spiritual end than a purely religious activity. Helping along a young man who is just i starting in at your office or a Bridgeport Wins (Continued from page 7) les, Vivian Beton, Tony Rape are extended my thanks for the fine entertainment they put on. To my many KSKJ friends and supreme officers of Western Pennsylvania who attended and the many fine speakers , who spoke so kindly may I say young wife who has just moved j that , w||, not forget them To into your neighborhood may be » pat,g Qf Girard Qhio J foj> a case of strictly material j ward my kjnd thoughte of them means, but it is the very stuff for the 5eautiful lodge pin and substance of wh.ch Cath- gWen me at that banquet And ohc Action is made. • jto the local KSRJ Booster Discussion: Club j render my thanks and 1—Why do we have to know)words of appreciation for the the end first before the means? beautiful wrist watch which 2—What is meant by restor- they presented to me on that ploded on Bridgeport bats and so it went on into the afternoon. It would read like a nightmare. Why alibi? Sure, we woke up unusually early, played in a strange surrounding, or were entranced by the local small town lassies, but j Out we admit, and so does everybody else, that the boys out there really had something on the ball besides horsehide. That Southern hospitality was evident after the event. Tony Piks, suave prexy of the Booster conference, called the meeting to order. Then a banquet was served the visitors, dancing following the feast. With deep sincerity we wish to express our thanks to all persons responsible for the generous hospitality shown. The Bridgeport Kay Jays are concrete examples of true Boosters. Joe Gornik, the deputy, ing, defending, extending, consolidating Christ's Kingdom? 3—Could we think of an example of each in regard to individuals, families, and society occasion. And to my many f riends and people in Strabane and to the KSKJ Booster Club and KSKJ lodges, I pledge to continue my allegiance and to work harder than ever for the John Bevec. o- ows, and of children who may become orphans. Such work makes him feel, at peace with the world, and at the end of each day it can be said of him, "Something attempted, something done, he has earned a night's repose." The man on the debit who builds with and upon character will inevitably serve his clients well, will always be in position to meet his own financial obligations and will be gratefully remembered many years hence without the aid of any words inscribed in cold gran- at large? 4—Is the supreme aim of; benefit of all. Catholic Action material orj _ spiritual? ANNUAL GOLF MEET 5—How about the means? Cleveland, O. — The sixth NEXT: So They Took Corf ¡annual Slovenian Golf Tournament will be held Sunday, June 30, 1940 at Willowick Country Club at 11 a. m. Ed Marolt, twice winner, is the defending champ. FRATERALISM In the crucible of the melting pot, which rectifies and refines the ideals and standards of American citizenship, frater-nalism is the leaven that eliminates caste and class, and resolves its diverse elements into a co-operative union founded on the principles of equality, liberty and justice. Fraternal societies have their genesis in the worthy purpose to conserve homes, relieve domestic distress and preserve the solidarity of the family. They teach . . . . morality without religious dis- introduced everyone from the ^^ patriotism without constable to the dog catcher, and all swell folks. Thanks, too, to Tony Grdina and Lud-wig Marolt who transported the fellows. i This is my initial experience with a Kay Jay event. If they are all filled with so much enthusiastic good spirit and mutual Understanding as was this trip to Bridgeport, I am certain that we have a bright future in store for all Slovenian Catholic youth. Oh, yes, the score of the game was Bridgeport 10, and X.' (Cleveland 2. partisanship and brotherhood without creed or class. These high ideals are promoted thru local lodges and community service to their members and their families, and are made potent and practical by life insurance benefits consecrated exclusively to these aims. Fr&ternity, like a thread of gold, runs through all the fabric of our social and industrial economy and binds our entire people in sympathy with and service to a common brotherhood.—Governor E. D. Rivera, of Georgia. WEEK END DANCES Brooklyn, N. Y. — Throughout the summer months, the American Slovenian Auditorium will hold dances every Saturday and Sunday evening, and I take this opportunity to invite all local Slovenians and their friends to attend these gatherings. Until further notice the hall will be available to any lodge or club on Saturday evenings. Jack Zagar. -o- ENGAGED Brooklyn, N. Y.—Announcement is made of the engagement of Miss Ann Verbich to Mr. John Papesh, members of St. Joseph's Society, No. 57. Announcement was made at a reception in the home of Mrs. Johanna Becker with whom Miss Verbich resides. It would be a great thing for this world if truth and honesty were advertised as much as cigarettes and cosmetics. —Typo Graphic. With the cherry season on hand, and the fruit plentiful this year, the following recipes will be appreciated. Cherry Tart 1 quart tart cherries, 1 cup granulated sugar, 14 teaspoon salt, 3 tablespoons flour, 1/H teaspoon aimond extract, 2 egg whites, 14 cup powdered sugar, Vi teaspoon vanilla. Wash and pit cherries. Mix sugar, salt, flour and flavoring; add to cherries and mix well. Turn into deep, 9-inch pie plate, cover and bake in moderate oven for 30 minutes, or until fruit is tender. Beat egg whites until stiff; add sugar gradually, beating until blended, and add flavoring. Drop in 6 mounds on cherries and bake 15 minutes longer, or until meringue is lightly browned. Makes 6 portions. Cherry Cobbler 1 Vt cups sifted flour, 2 teaspoons baking powder, teaspoon salt, y± cup sugar, 14 cup butter, 1/3 cup milk, 1 beaten egg, 2 cups sweetened sour cherries, 1 tablespoon quick cooking tapioca. Mix and sift flour, baking powder, salt and sugar. Cut in butter. Combine milk and egg; add to dry ingredients, stirring just until all flour is dampened. Pour cherries into baking dish and sprinkle with tapioca. Drop batter in six mounds on cherries. Bake in hot oven for 15 minutes; then reduce heat to moderate and bake 30 minutes longer. Makes 6 portions. Cherry Marmalade Combine 2 pounds pitted cherries, 3 cups sugar, 2 cups water; simmer 15 minutes and add juice and grated rind of 1 lemon and 1 orange. Makes 6 six-ounce glasses. Cherry Relish 4 cups sour red cherries, 1 cup seeded raisins, 14 cup firmly packed brown sugar. 14 cup honey, cup vinegar, 1 teaspoon cinnamon, 14 teaspoon cloves, % cup pecans. Wash and pit cherries; mix with raisins, sugar, honey, vinegar and spices; bring to a boil, and simmer 1 hour, or until thick. Add nuts, turn into ster-lized glass jars and seal. Makes 4 half-pint jars. Cherry Sauce 2 cups cherries, fresh or canned, '4 cup water or cherry juice, 1 tablespoon sugar, cup orange juice. Cook cherries in water until tender; if fresh, press through a fine sieve; add sugar and orange juice to puree. Makes 1 cup sauce. Cherry Biscuits 2 cupjs prepared biscuit flour, V'i cup sugar, 14 teaspoon cinnamon, 1/3 cup cherry juice, 2 cups chopped cherries. Mix flour, sugar and cinnamon in a bowl. Add cherry juice, mixing with a knife until the dough is a soft ball. Add cherries. Roll out dough and cut biscuits with a biscuit cutter. Bake in a hot oven for 15 minutes. INVITE JAYS TO PARISH SOCIAL' Barberton, O. — All KSKJ members are invited to attend the annual Summer Darice at Hopocan Gardens, Saturday, June 29, sponsored by the Sacred Heart Church of Barberton, Ohio. Music will be furnished by Mickey Ryance of Cleveland. Dancing from 8 until ???.