Našim zvestim, ljubim celjskim meščanom ISBN 961-91222-1-6 Aleksander Žižek Našim zvestim, ljubim celjskim meščanom [Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine] Celje, 2004 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(497.4 Celje) NAŠIM zvestim, ljubim celjskim meščanom : (Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine) / [transkripcija, prevod in spremno besedilo] Aleksander Žižek ; [prevod v angleščino Amidas]. - Celje : Zgodovinsko društvo, 2004. - (Zgodovini.ce ; 2) ISBN 961-91222-1-6 216780288 Aleksander Žižek Našim zvestim, ljubim celjskim meščanom [Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine] Izdalo in založilo Zgodovinsko društvo Celje © Zanj Marija Počivavšek Urednik Aleksander Žižek Transkripcija, prevod in spremno besedilo Aleksander Žižek Recenzenta Dušan Kos, Janez Cvirn Lektor spremnega besedila Anton Šepetavc Oblikovanje Triartes, Domjan Računalniški prelom Andrej Mohorič Prevod v angleščino Amidas Tisk Četisk Celje Naklada 400 izvodov VSEBINA Celje – grad brez mesta? ................................................................................. 5 Potrditev mestnih pravic leta 1717 ............................................................... 11 Nekaj značilnosti transkripcije ...................................................................... 16 [Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine]; 1717, september 18., Dunaj .......................................................................... 17 Summary ..................................................................................................... 206 5 Celje – grad brez mesta? Za razliko od dobro in izčrpno raziskane zgodovine najmogočnejših in najbolj znanih Celjanov – Celjskih grofov in knezov se je »njihovemu« Celju s strani zgodovinarjev godilo precej slabše. Nekaj je k temu prispevala degradacija naselja, ki je po antičnem obdobju, ko so ga imenovali druga Troja, in po po- rušenju leta 452, utonilo v povprečnost in nepomembnost, precej več pa rav- no pomembni sosedje z gradu nad mestom. 1 Po dolgem obdobju stagnacije in životarjenja je Celje v prvi tretjini 12. stolet- ja postalo sedež mejnega grofa. Na mejnega grofa Gunterja, ki je v prvi pol- ovici 12. stoletja privzel ime kraja, so vezana prva ugibanja o pomenu in ob- segu srednjeveške naselbine, ki je postala upravni in gospodarski center šir- šega območja, leta 1137 pa se Celje omenja v Leobenski kroniki v povezavi z Atilovim prodorom v Italijo in uničevanjem mest na Štajerskem. Tehtnejšo omembo naselja – to pot že trga – zasledimo v zastavni listini šele leta 1323. Pri tej listini Elizabete Vovbrške in Ulrika Pfanberškega je šlo za triletno zastavo gradu in trga pod njim ter stolpa (v trgu) Konradu Aufenste- inskemu. V trgu so tedaj med drugimi tržani prebivali plemiči in vojaška po- sadka. Celje naj bi status trga dobilo okrog leta 1300 – čeprav se kot čas pridobitve (vsaj) trških pravic omenja že tudi začetek 13. stoletja, ko naj bi v Celje leta 1241 prišli minoriti, ki so se bojda naseljevali le v imenitnejše trge in mesta. Podelitev trških »pravic« je bila namreč precej manj formalna kot podelitev mestnih. Za »dvig« naselbine v trg je zadostovala podelitev tedenskih sejmov, ta akt pa je bil lahko pisen ali celo samo usten. 2 Leta 1333 je Aufensteinski po precej hudih spopadih (Celju se namreč po po- teku zakupa ni hotel odreči) prodal svojo polovico deleža Frideriku Žovneške- mu, ki je v zameno za še drugo polovico celjske posesti Aufensteinskemu od- stopil posest na Koroškem (Guštanj – Ravne) in v svojih rokah združil celotno 1 Izčrpneje je temine srednjeveške zgodovine Celja med drugimi skušal razjasniti Božo Otore- pec v svojem delu Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem; Slovenska matica in ZRC SAZU, Ljubljana 1988, str. 132–143. Pri pisanju o tem obdobju se naslanjam nanj ter na delo Janka Orožna Zgodovina Celja in okolice (1. del; Celje 1971). Prim tudi: Sergij Vilfan, Glose k zgodovini srednjeveškega Celja, Kronika, 1984/32, št. 1, str. 15–19. 2 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev; Slovenska matica; Ljubljana 1996; str. 154. 6 celjsko posest. 3 Gospodarski zagon so trgu v 2. polovici 14. stoletja dajali tudi judovski bankirji. 4 Že Vovbržani so razvijali zlasti upravno (naselbino je upravljal vovbrški vod- ja urada in sodnik) ter vojaško funkcijo trga, Celjski (Žovneški) pa so v trgu oblikovali svoj dvor in »dvorno« pisarno. V sredini 14. stoletja je Celje dobilo špital, ki ga je ustanovil grof Friderik I. Celjski. Mestni značaj Celja se ome- nja v listini o pokneženju Celjskih leta 1436, po letu 1444 pa Celje označujejo kot mesto tudi v celjski fevdni knjigi. Celo Friderik II. Celjski je »svojo« na- selbino opisoval kot mesto (1447) kar nekaj let pred dejansko proglasitvijo. 11. 4. 1451 je torej s podelitvijo pravic štajerskih mest Celju šlo zgolj za for- malizacijo že doseženega statusa naselbine. Nanovo proglašeno mesto je dobilo predvsem svoj teritorij – pomerij, v kate- rem je veljala jurisdikcija mestnega sodnika. Celjski pomerij se je tako raz- prostiral od skrajne zahodne točke – »mostu čez Ložnico, nato ob logeh proti severu navzgor do gozda, mimo cerkve Svetega Duha, nato do Trnovelj, kjer so stale vislice (navaja se toponim dürenpüchl, Trnovljam pa se je sicer reklo Dornbüchl), od tam spet navzgor do Hudinje in čez potok Voglajna do kamna, ki označuje koseško (žlahtniško – teharsko) ozemlje. Od tega kamna do križa ob jezdni poti na gornje Celje in od tod ob Savinji do nekdanjega Pruckhlerjevega dvorca, nato čez Savinjo do izvira, od tam čez vinograde v Lisce do nekdanjega dvorca Konrada Saurauerja z imenom Po- brežje ter naravnost čez Savinjo do omenjenega mostu.« 5 Mestno vodstvo je negovalo tradicijo letne objezde pomerija – tedaj so si mestni veljaki s konjskih hrbtov ogledali meje svoje oblasti in tako simbolično začenjali nov mandat. 6 Formalna podelitev mestnih pravic je Celju prinesla tudi nekaj vsebinskih sprememb, zlasti v povezavi z mestno (samo)upravo. Celjske sodnike so od leta 1314 postavljali trški gospodje iz vrst uglednejših tržanov, po letu 1455 3 Prim.: Dušan Kos, Žovneški gospodje v zrcalu diplomatike v: Zbornik mednarodnega simpo- zija Celjski grofje. Stara tema – nova spoznanja. Celje 1998; str. 184, 185. 4 ES, 2. knjiga (Ce-Ed); Celje (Peter Kos, Vera Kolšek, Božo Otorepec); str. 4–6. 5 Friderikova podelitev mestnih pravic dne 11. aprila 1451. 6 Podatke o tem najdemo tudi v izdaji magistratnih zapisnikov: Andreas Gubo, Aus den Rath- sprotokollen der Stadt Cilli, Beiträge zur Kunde der steiermärkischen Geschichtsquellen, Graz 24/1892, 25/1893, 26/1894, 28/1897 in 29/1898. 7 (Ulrikova potrditev in podelitev pravic) pa so sodnika in ostale organe mestne samouprave smeli voliti meščani sami. Celje je imelo v tem času približno 500 prebivalcev, ki so v glavnem živeli od obrti (sedlarstva, kolarstva, krojaštva, mesarstva) in trgovine, mestna gospodinjstva pa so bila zaradi razširjene zemljiške posesti (velikih ohišnic) in reje domačih živali glede preskrbe z osnovnimi živili precej samozadostna. Poleg trgovcev in obrtnikov so imeli v mestu hiše tudi plemiči in Cerkev: Njihove hiše so bile oproščene dajatev, kar je v mnogih primerih (zlasti, če se je v teh hišah kljub visokorodnemu lastniku zganjalo trgovino in obrt – fevdalci so v mestu namreč pogosto naselili svoje podložnike, ki so se ukvarjali z obrtjo in konkurirali mestnim rokodelcem) med meščani povzročalo precej nejevolje. Za duševni razcvet meščanstva ter dvig meščanske omike se je trudila zlasti Cerkev (minoriti), v mestu pa je gotovo obstajala tudi že »mestna šola«. Čeprav je konec celjske dinastije pomenil tudi konec »prestolničnega« znača- ja Celja, je moč v spremembi oblasti zaznati modernizacijsko tendenco. Celje je s prihodom pod habsburško (deželnoknežjo) nadoblast postalo središče ob- sežne upravno teritorialne enote – »grofije«, od 16. stoletja dalje pa celjske »četrti«. Za celjska (sedaj deželnoknežja) posestva je skrbel vicedomski urad, ki je deloval do sredine 18. stoletja. Vicedom je imel poleg gospodarske tudi upravno, sodno in vojaško pristojnost (organiziranje obrambe pred puntarji, Turki). »Habsburško« obdobje je pomenilo tudi začetek intenzivne gospodar- ske rasti, sprva temelječe na cehovski, kasneje pa na manufakturni in »fabri- ški« produkciji. Celje je sredi 18. stoletja premoglo 168 nosilcev obrtne pra- vice, ki so opravljali 51 različnih poklicev, 7 v mestu pa je do sredine 19. sto- letja delovalo okoli 12 cehov. Avtonomna mestna uprava je funkcionirala preko mestnega sveta (Rath), ki ga je poleg mestnega sodnika (Richter, judex) sestavljalo še 12 prisednikov (As- sessores, svetniki notranjega (ožjega) sveta), redkeje pa se je sestajal širši mestni svet – mestni odbor (Ausschuß; denimo za volitve mestnega sodni- ka) –, medtem ko so bili sklici »gmajne« (zbor meščanstva) namenjeni najpo- membnejšim odločitvam za prihodnost mesta (volitve sodnika, seznanjanje z uredbami oblasti in vladarja, gospodarjenje z mestnimi zemljišči). 8 Meščan- stvo je bilo v predmodernem času zelo zaželjena dobrina – kljub določenim 7 Aleksander Žižek, Rokodelci mojega mesta; Publikacije Zgodovinskega arhiva Celje, Študije 4; Celje 2000; str. 28. 8 Aleksander Žižek, Upravni razvoj Celja v letih 1748–1850, Iz zgodovine Celja, Odsevi pre- teklosti 1, Celje 1996; str. 15. Prim.: Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev; str. 157, 158. 8 bremenom (davki) je v primerjavi s podložništvom pomenilo znatno olajšavo in izboljšanje družbenega položaja. Nekateri pogoji (lastništvo hiše v mestu, opravljanje primernega poklica (trgovina, obrt)) so preprečevali proletariza- cijo mesta in pretirano doseljevanje. Pri sprejemu med meščane so imeli pred- nost potomci meščanov, meščani pa so načeloma lahko postali vsi, ki so si lahko v mestu kupili hišo in se tam ukvarjali (prvenstveno) z obrtjo in trgovino. 9 Med formalno »enakimi« meščani je vseeno pomembna razlika – bogastvo. Bogatejšim je bilo v komuni pridržano več vpliva, zanje so bila rezervirana najvišja mesta mestne hierarhije. Mestna »aristokracija« se je rekrutirala iz vrst trgovcev in bogatejših obrtnikov – v Celju so bili to predvsem usnjarji. 10 Iz vrst mestnih veljakov so izvirali številni funkcionarji mestne (samo)uprave. V potrditvah mestnih pravic se denimo omenja »špitalskega mojstra« – upra- vnika in skrbnika mestnega špitala. Posebne naloge na področju požarne za- ščite in javnega zdravja so imeli četrtni mojstri (Celje je imelo sprva dva, kasneje (od 1781 dalje) pa štiri), za spoštovanje gradbenega reda in nadzor gradenj je skrbel stavbni mojster, mestne obrtnike pa so v cehih nadzirali 9 V Zgodovinskem arhivu Celje hranimo sicer poznejšo meščansko prisego Celjanov, ki nam dobro ilustrira ponos in samozavest celjskega meščanstva v odnosu do »kmečke« okolice: »Želeli ste si doseči sprejem med tukajšnje meščane. Vaša prošnja je bila uslišana, zato boste sedaj prisegli. Prisega naj vas v prvi vrsti zavezuje k pokornosti deželnemu knezu in magi- stratu kot vaši gosposki ter k obnašanju, ki bo vredno državljana in meščana. Kaj je torej pri- sega? To je svečano, posvečeno dejanje, pri katerem posameznik kliče vsemogočnega Boga za pričo izpovedane resnice, hkrati pa tudi za maščevalca vede podane krive prisege. Kdor prisega, pravi: 'Vsemogočni, vsevedni in pravični Bog, ki mi v svoji vsevednosti vidiš v srce in misli in ki me lahko v svoji vsemogočnosti vedno kaznuješ, v svoji pravičnosti pa ne moreš dopustiti nekaznovane skrunitve Tvojega imena – Tebe kličem za pričo, da bodo vsa moja de- janja, besede in dela v skladu s sveto poslušnostjo našemu prevzvišenemu knezu in gospodu ter našemu magistratu; da bom vedno poslušen njihovim ukazom in jim vedno stal ob strani.' Iz te razlage vidite, da si lahko posameznik s prisego pridobi zaslugo ali pa nakoplje božji srd. Zato je prisega najvažnejše dejanje v življenju in zahteva vso pozornost, zahteva pa tudi odpoved lahkomiselnosti in nečastnim namenom. Poleg tega naj vas spomnim, da Bog sam v Sv. pismu (Exodus: 20,7) krivo prisego označi kot najhujšo žalitev Boga in grozi, da se greš- nik nikoli ne bo izognil kazni. Vedeti morate tudi, da se vsakdo, ki ni poslušen ali se celo upira deželnemu knezu ali njegovi oblasti in jim ne izkazuje dolžnega spoštovanja, kaznuje ne samo z izgubo meščanske pravice, ampak glede na težo zločina tudi po merilih kazenskega prava. Poznate pomen prisege in posledice krive prisege. Prisezite po pravici in po svoji vesti. Iz- pričajte svojo poslušnost našemu premilostnemu vladarju – vaši oblasti in visokim mestnim svoboščinam. Bodite dostojni meščani in državljani, poslušni Bogu in vašim predstojnikom. Dvignite prve tri prste desnice in prisezite pri vsemogočnemu Bogu pokornost mestu...« Po: A. Žižek, Upravni razvoj Celja v letih 1748–1850; str. 23. 10 A. Žižek, Rokodelci mojega mesta; str. 111, in A. Žižek, Upravni razvoj Celja v letih 1748– 1850; str. 9-54. 9 obrtni komisarji – predstavniki mestne (samo)uprave v teh obrtnih združenjih. Zapisi o mestnih dostojanstvenikih navajajo po letih poleg župana (sodnika) še tri ali štiri imena – 1. svetnika (ali sindika), 2. svetnika (ali komornika) in (3.) svetnika ter mestnega stavbenika. Po letu 1815 se je osebje na magistratu nekoliko namnožilo – z županom vred je štelo osem ljudi (tajniku so pridružili tri poklicne kancliste). 11 Sindik, ki je bil v manjših krajih osrednji lik (ponavadi) trške samouprave, je tu deloval kot tajnik občinske uprave in administrativna pomoč lokalni obla- sti. Komornik pa je razen za pobiranje dajatev in odrajtovanje mestnih davč- nih obveznosti skrbel tudi za mestno premoženje in gospodarjenje z njim. Mestni privilegiji so bili prvenstveno usmerjeni v favoriziranje meščanov pri opravljanju tipično meščanskih gospodarskih dejavnosti – obrti in trgovine. 12 Tako splošni mestni privilegiji kot posebej kodificirana cehovska pravila so skušali omejevati »svobodno gospodarsko iniciativo« – neagrarno dejavnost okoliškega prebivalstva. Tu sta našla skupni imenovalec deželnoknežja in mestna oblast. Obe sta stremeli za čim večjim dohodkom mest in trgov (dežel- noknežja oblast zaradi mitnin in davkov (užitnin), mesta in trgi pa zaradi trž- nih pristojbin (stojnine, zakupnine), krepitve domače trgovine in obrti (krepi- tev davkoplačevalcev) ter nemotene preskrbe. V tovrstnih težnjah med slovenskimi trgi in mesti ni bilo razlik, zato nas tudi velik delež listin s trgovsko-gospodarsko tematiko, ki jih je mesto Celje poši- ljalo v potrditev deželnemu knezu, ne preseneča. Zgodba o celjskih mestnih pravicah je zgodba o boju meščanstva za svoj pros- tor v družbi, ki je prestopala ločnico med stanovsko, po meri plemstva urejeno skupnostjo, in moderno državno organizacijo, temelječo na centralizirani dr- žavni upravi in državnem uradništvu. Mnogokrat sta bila deželni knez in meš- čanstvo na istem bregu, resda iz različnih motivov, vendarle pa oba prepri- čana v poslanstvo mest in trgov kot modernih centrov neagrarnih dejavnosti in nosilcev modernega družbenega razvoja. Meščanstvo je v tej »naklonjeno- sti« z najvišjega mesta videlo svojo priložnost, da prekine vezi z ustanovitelji ali drugimi plemiškimi rodbinami, ki so držali mesta in trge v nekakšni strogo kontrolirani napol svobodi, omejevani po trenutnih nagibih in potrebah. Ce- ljanom samozavesti kljub senci, ki jo je na prva leta »mestne avtonomije« vr- 11 A. Žižek, Upravni razvoj Celja v letih 1748–1850; str. 26–30. 12 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev; str. 171–176. 10 gel grad, ni manjkalo. Zdi se, kot da je šele »habsburško obdobje« v mesto s številnimi novimi službami in uradi prineslo živahnost in pomembnost. Krat- kotrajna celjska državnost je bila bržkone preveč bežna, da bi se zasidrala v mestni spomin. Pravzaprav je Celju in Celjanom kljub nekoliko poznemu rojstvu mestne sa- mostojnosti uspelo »doseči« precej. Mesto je bilo prestolnica Celjske kneževi- ne, sedež vicedoma, okrožno glavarstvo, sedež četrti in sedež sodne oblasti za vso slovensko Štajersko. Neuresničena ambicija Celjanov pa je od leta 1785 dalje ostajala in ostala škofija. Leta 1785 se je »cesarsko zaukazani« preme- stitvi lavantinske škofije v Celje uprl škof Schrottenbach (in cesar Jožef II. mu ni nasprotoval), po leta 1804 začetih pripravah za selitev pa so načrte 1809. prekrižali Francozi. Resnejših prizadevanj, da Celje dobi lavantinsko škofijo, je bilo konec po novem neuspešnem poskusu leta 1822. 13 13 Ignac Orožen, Celska kronika; Celje 1854; str. 173, 174, 184, 191, 192. 11 Potrditev mestnih pravic leta 1717 Karlova 14 potrditev celjskih mestnih pravic vsebuje 22 listin. Začne se s prepi- som podelitve mestnih pravic Friderika II. Celjskega 15 11. aprila 1451. Celju je tako podelil pravo štajerskih mest, mu določil pomerij (območje oblasti mest- nega sodnika), oprostil meščane plačila davka od prodaje vina in jih odvezal obvezne prodaje dvorskega vina (razen gorščine). Meščani so bili poslej opro- ščeni tlake, a kljub temu so morali sodelovati pri gradnji obzidja. Bivšo Erla- uerjevo hišo na trgu, v kateri je bila grofovska orožarna, jim je grof poslej do- volil uporabljati za rotovž (v njej si je pridržal en prostor). Meščani so morali plačevati davek od hiš, kjer so izvajali gospodarsko dejavnost (trgovina, obrt). Friderikov sin Ulrik II. Celjski 16 je 6. oktobra 1455 meščanom podelil omenje- no hišo za rotovž v celoti in brez omejitev, določil pa je tudi, naj meščani voli- jo svoje vodstvo (mestnega sodnika, župana, 17 svetnike) na vsakoletnih volit- vah brez grofovega vmešavanja. 14 Cesar Karel VI. (1685–1740) je bil zadnji moški Habsburžan, drugi sin Leopolda I. Leta 1706 je bil oklican za španskega kralja, 1711. pa je bil po bratovi nenadni smrti izvoljen za rimsko-nemškega cesarja. Za njim je zavladala njegova hči Marija Terezija. Brigitte Wacha, Walter Pohl, Karl Vocelka, Habsburžani. Zgodovina evropske rodbine; Mladinska knjiga, Ljubljana 1994; str. 266, 267. 15 Friderik II., najstarejši sin Hermana II. in Ane Schaunberške, je svojo pozornost posvečal zlasti celjskim posestvom na Hrvaškem. Veliko časa je preživel v Zagrebu kot pooblaščenec svojega očeta, slavonskega bana, s svojo samopašnostjo pa si je med hrvaškim plemstvom nakopal precej sovražnikov. Sovraštvo do Friderika in Celjskih nasploh pa je doseglo vrhu- nec po sumljivi smrti Friderikove žene Elizabete in poroki z Veroniko Deseniško (poročila sta se 1425), kar je hudo razsrdilo tudi Hermana II. Po nekajletni nemilosti, sporih in pokori ga je Herman II. končno »rehabilitiral«, še prej pa organiziral umor njegove druge žene Vero- nike. Ostanek življenja (umrl je leta 1454) je preživel odmaknjeno in v senci sina Ulrika II., s katerim sta leta 1436 dosegla pokneženje. 16 Ulrik II., edinec Friderika II. in Elizabete Frankopanske je bil rojen leta 1406, od leta 1433 pa poročen s Katarino Branković, hčerko srbskega despota Jurija Brankovića, s katero sta imela tri otroke, ki pa so že v otroštvu pomrli. Z njegovim ubojem novembra 1456 v Beogra- du se je končala zgodovina Celjskih. Bil je resnični naslednik deda Hermana II., ki se je uspešno vpletal tudi v visoko politiko (bil je diplomat Habsburžana Albrehta II., rimsko-nem- škega kralja in moža sestrične Elizabete, pretendent na skrbništvo nad njegovim sinom Po- smrtnikom in veliki manipulator na notranjepolitičnem prizorišču.). Prav vmešavanje v ogr- ske zadeve ga je končno tudi pokopalo. 17 Med celjskimi dostojanstveniki se sicer pojavljajo le sodniki (Orožen je menil, da je šlo v li- stini za zapis »sinonima«; prim.: J. Orožen, Zgodovina Celja in okolice, 1. del; str. 340). 12 Z Ulrikom II. se je končalo obdobje Celjskih knezov in tudi v odnosu do mesta je s habsburškim obdobjem napočil čas birokratizacije ter intenzivnega po- seganja centralne (deželnoknežje) oblasti v sfero mestne samouprave. Cesar Friderik III. 18 v potrditvi mestnih pravic nastopa s kar sedmimi listina- mi. 11. aprila 1458 (natanko sedem let po prvotni podelitvi mestnih pravic) je tudi novi cesar Celju potrdil njegove pridobljene pravice (pomerij, rotovž, osvoboditev od tlake, olajšave glede prodaje dvorskega vina, oprostitev hišne- ga davka za zgradbe, ki jih ne uporabljajo v pridobitniške namene). Pomemb- na novost pa je prisega cesarju oziroma njegovemu namestniku (vicedomu), ki so jo bili dolžni podati izvoljeni mestni dostojanstveniki. Celju je cesar potrdil pravico do prirejanja proščenja na Vidovo (15. junija), 19 letnega sejma na god sv. Danijela (farnega patrona; 21. julija) ter pravico do sobotnih tedenskih sejmov. Pri letnih sejmih pa je prišlo tudi do naslednje spremembe: namesto sejma na Martinovo (11. novembra) – tega so prestavili v Laško, kjer je sv. Martin farni patron – je Celje dobilo drugi letni sejem na god sv. Uršule (21. oktobra). V drugi listini z dne 1. maja 1459 se je Friderik III. posvetil problematiki celj- skega špitala, ki ga je vzel v svojo zaščito. Uslišal je prošnje Celjanov, ki so nameravali namesto starega špitala Svetega Duha, ki je stal izven mesta, z novogradnjo prestaviti to inštitucijo v mesto (novogradnja in selitev v mesto je bila sicer prepuščena presoji meščanov), cesar pa je deželnoknežji oblasti zagotovil nadzor nad poslovanjem špitala, za katerega je poslej skrbel imeno- van (izvoljen) mestni poverjenik (špitalski mojster). V listini, datirani 10. marca 1461, se je cesar obrnil na gornjeceljskega oskrb- nika Krištofa Ungnada, laškega župnika in cesarskega svetnika Friderika Aprecherja ter vicedoma Gregorja Dienstla. Negodoval je nad množico nele- 18 Friderik III., sin vojvode Ernesta Železnega, deželni knez Štajerske in Koroške, skrbnik La- dislava Posmrtnika (Ulrikov tekmec), je bil leta 1442 okronan za nemškega kralja, 1452. pa za rimsko-nemškega cesarja. Državo je skušal centralizirati in birokratizirati ter na ta način oslabiti moč posameznih fevdalnih rodbin. Med njegovim vladanjem (1458) sta Ogrska in Češka dobili svoja vladarja – Matijo Korvina in Jurija Podĕbradskega, Friderik pa se je za- pletel v spopade z bratom Albrehtom VI. Umrl je leta 1493, po tem ko se mu je nasprotnike posrečilo »premagati« le s trdoživostjo in mečkaštvom. Wacha, Pohl, Vocelka, Habsburžani; str. 63–85. 19 Za razrešitev godovnih dni svetnikov in kot pripomoček pri razvozljavanju starih datacij sta uporabni dve deli: Jakov Stipišić, Pomoćne povijesne znanosti u teoriji i praksi; Školska knjiga, Zagreb 1991 in Vera Schauber, Michael Schindler, Svetniki in godovni zavetniki; Mla- dinska knjiga, Ljubljana 1995. 13 galnih vinotočev in krčem, ki so se razpasle po deželi (v bližnji mestni okolici ter v Savinjski dolini) in siromašile državno blagajno ter »odirale« siromašne kmete. Tovrstni »krčmarji« so bili namreč povezani z žitnimi trgovci in tovor- niki ter so omogočali plačevanje pijače tudi v naturi (z žitom), pri čemer seve- da niso postavljali poštenega razmerja. Država je bila prikrajšana dvakrat – »krčmarji« niso plačevali užitnine in drugih davkov, mesta in trgi pa so izgub- ljali svojo primarno (trgovsko) funkcijo, saj je promet z žitom potekal mimo njih in mimo mitnic. Dve Friderikovi listini, datirani 11. marca 1461, dokazujeta, da so imeli Ce- ljani (pa tudi drugi) mnogokrat prav, ko so v cesarju (deželnem knezu) videli avtoriteto, ki jih lahko zaščiti pred nesmiselno in škodljivo samovoljo »manj- ših« oblastnikov. V prvi listini, naslovljeni na Ungnada, Aprecherja in Diens- tla, cesar ostro okara svojega oskrbnika Krištofa Ungnada, ker je meščanom prepovedal ribariti z mrežami, čeprav so to smeli početi že od nekdaj in mu ukazuje, naj meščanov pri ribolovu ne ovira in jim ne krati pridobljenih pra- vic. Druga listina 20 je podobna, nastala pa je kot odziv na pritožbo Celjanov, ki jim je Krištof Ungnad (druga listina je naslovljena samo nanj) otežil lov na ptice. Po novem so smeli meščani loviti ptice le po svojih njivah (prej vsepov- sod), čeprav so »ptiči hitra bitja, ki jih ne najdeš vedno na njivah, ampak tudi po hribih, gričih in vodah«, pa še lastnih njiv niso premogli vsi. Cesar je tudi to pot ukazal, naj ostane v veljavi stara regulativa. V listini z dne 29. januarja 1478 je Friderik III. mestu podelil pravico do ob- veznega skladiščenja tranzitnega blaga (razen žita, vina in soli). Skladiščenje je prinašalo znaten dohodek, zaustavljeno blago pa je bilo na voljo tudi mest- nim trgovcem. 21 S tem v zvezi je cesar prepovedal uporabo »neobičajnih« (stranskih) poti (tistim, ki bi jih še naprej uporabljali, je grozila zaplemba blaga) in nelegalne krčme s prenočišči v enomiljskem pasu 22 okrog mesta. Že dan kasneje (30. januarja 1478) je cesar nastopil proti hišnim lastnikom (plemstvu in kleru), ki so zanemarjali svoje hiše v mestu – te so bile prazne in so propadale (in seveda niso prinašale dobička deželnemu knezu). Na cesar- 20 Listina se nahaja v ŠDA v Gradcu; Archiv Saurau, Urk. Nr. 6849. J. Zahn, Steirische miscel- len; Graz 1899; str. 424. 21 Iz dejstva, da je prav skladiščni pravici namenjenih največ listin, lahko sklepamo, da je šlo za izjemno pomembno postavko v mestnem in deželnoknežjem proračunu (povezava trgov- skega prometa, mitnic in mitnin). Obvezno skladiščenje je leta 1782 odpravil cesar Jožef II. Prim.: Ignac Orožen, Celska kronika; str. 169. 22 Govor je verjetno o tako imenovani »nemški« milji, ki je merila 7500 metrov. 14 jev ukaz je moral glavar Andrej Hohenwarter poskrbeti, da so lastniki te hiše v enem letu popravili in vanje zopet naselili najemnike; v nasprotnem primeru bi pripadle deželnemu knezu, ki bi zanje našel nove lastnike in najemnike. 23. maja 1483 je Friderik III. na gornjeceljskega glavarja Andreja Hohen- warterja naslovil listino, v kateri ga je opozarjal na dva problema: izogibanje mitnicam (zlasti zbelovski) in uporabo stranskih cest – vnovič je zagrozil z za- plembo blaga vsem, ki da tovorijo izven običajnih trgovskih poti. Friderikov naslednik Maksimilijan I. (1459–1519) 23 je celjske mestne pravice potrdil 8. decembra 1493. Pravico do skladiščenja pa je obnovil z listino z dne 15. julija 1495. Izogibanje mitnicam in tovorjenje trgovskega blaga po stranskih cestah sta se ponavljala tudi v času Maksimilijana I., ki je na pobudo meščanov, zaskrblje- nih zaradi slabe oskrbe mestne tržnice in upadanja trgovskega prometa, vno- vič prepovedal »neobičajne poti« 22. marca 1512. Ferdinand I. 24 je 8. novembra 1521 potrdil celjske mestne pravice, istega dne, vendar z ločeno listino, pa tudi pravico do skladiščenja trgovskega blaga. Ferdinandov dvorni svet je z listino z dne 23. marca 1524 vnovič prepovedal upo- rabo stranskih poti (na Kranjsko in naprej v Italijo) ter izogibanje mitnicam. Cesar Ferdinand I. je 7. marca 1533 potrdil špitalsko regulativo Friderika III. (špitalski mojster, gospodarjenje s špitalskim imetjem), istega leta (8. novem- bra) pa je Celju podelil nov letni sejem na god sv. Andreja. 25 23 Sin cesarja Friderika III. je s poroko z Marijo Burgundsko postal eden najmogočnejših ev- ropskih vladarjev (zavladal je tudi »priženjeni« Nizozemski in se zapletel v dolgo in jalovo bojevanje z nizozemskimi mesti). Zaradi veselja do orožja in viteške tradicije ga označujejo za »zadnjega viteza«. Svoje ime je dobil po celjskem svetniku, ki naj bi njegovega očeta po- svaril pred nevarnostjo, ki mu je med prenočevanjem v Celju pretila od tekmecev v boju za celjsko dediščino. Wacha, Pohl, Vocelka, Habsburžani; str. 85–108. 24 Ferdinand I. (1503–1564) je bil vnuk Maksimilijana I. Njegov oče Filip Lepi je umrl, ko je bil star komaj tri leta. Ferdinand je odraščal na španskem (kastilskem) dvoru pri dedu Ferdi- nandu Aragonskem. Španijo je zapustil leta 1517 v korist svojega brata (Filipovega prvoro- jenca), kasnejšega cesarja Karla V . in prevzel oblast sprva kot cesarjev namestnik zgolj v nekaterih avstrijskih deželah. 1526. je bil izvoljen za kralja Češke in Ogrske. Bil je začetnik birokratizacije države (ustanovitelj številnih novih uradov). Potem ko se je Karel odrekel prestolu, ga je Ferdinand I. nasledil kot cesar (1558). Wacha, Pohl, Vocelka, Habsburžani; str. 111, 112, 121, 122, 151–154, 162, 163. 25 30. novembra. 15 Za to listino v potrditvi nastopi več kot stoletni »premor« – do 13. aprila 1639, ko je celjske mestne pravice potrdil cesar Ferdinand III. 26 14. aprila 1640 je potem meščanom podelil nov – že peti letni sejem na nedeljo laetare (tretjo nedeljo pred veliko nočjo) ali 14 dni prej oziroma pozneje. Celjane je odliko- val tudi s pravico, da so smeli svoje listine poslej pečatiti z rdečim voskom. Njegov sin in naslednik Leopold I. (1640–1705) 27 je mestne pravice potrdil 10. januarja 1671, meščane pa je pri prizadevanjih za potrditev pravic vodila zlasti nejevolja nad razvito kmečko trgovino, ki je predstavljala nelojalno kon- kurenco trgovcem iz mest in trgov. Leopold I. je Celjanom 30. januarja 1700 podelil pravico do prirejanja dveh proščenj za vzdrževanje nove cerkve sv. Jožefa, ki so jo kot votivno zgradili po epidemiji kuge, ki je pustošila po Celj- skem v letih 1679–1680. 2. julija 1687 je v Celju izbruhnil velik požar, v katerem je pogorelo 130 hiš in tudi rotovž z arhivom. 28 Verjetno so tedaj zgorele tudi vse listine, ki se omenja- jo denimo v potrditvi Ferdinanda III., pa jih v tem prepisu ni najti. Gre za li- stine nadvojvode Karla Avstrijskega in cesarja Ferdinanda II. V požaru je bilo prizaneseno župnijski cerkvi. V potrditvi Jožefa I. 29 z dne 22. oktobra 1707 je omenjeno, da je dvorna pisar- na listino izdala na podlagi prepisov in (arhivskih) kopij, ki so jih (verjetno) hranili na dvoru. 26 Ferdinand III. (1608–1657), tretji sin cesarja Ferdinanda II. in njegove prve žene Marije Ane Bavarske je po smrti prvo- in drugorojenca postal prestolonaslednik. 1631. se je poročil z Marijo Ano Špansko, po njeni smrti pa z Marijo Leopoldino Tirolsko (1648) – zakon je trajal komaj dobro leto. Njegova tretja žena je leta 1651 postala Eleonora Mantovska. 1637. je nasledil državo v vrtincu tridesetletne vojne, ki jo je s svojim ultrakatolicizmom pomagal ne- titi njegov oče Ferdinand II. Ta ga je, po umoru slavnega vojskovodje Wallensteina (1634), imenoval za vrhovnega vojaškega poveljnika. Ferdinand III. je vse življenje ostal zvest bojev- ništvu, zanimal se je za naravoslovje, bil pa je tudi dokaj uspešen skladatelj, pesnik in mecen umetnosti. Wacha, Pohl, Vocelka, Habsburžani; str. 218–228 . 27 Za naslednika prestola je bil sicer določen Leopoldov brat Ferdinand (IV .), vendar je ta že leta 1654 umrl (pred očetom Ferdinandom III.). Leopold je bil 1655. okronan za ogrskega, 1656. za češkega kralja in leta 1658 izvoljen za rimsko-nemškega cesarja. Njegovo obdobje zaznamujejo predvsem spopadi s Turki in sodelovanje z evropskimi krščanskimi silami (Polj- sko in Benetkami) v boju proti islamski nevarnosti, zanemarjal pa ni niti »tradicionalnih« spopadov s Francijo. Wacha, Pohl, Vocelka, Habsburžani; str. 260–263. 28 Ignac Orožen, Celska kronika; str. 148, 149. 29 Jožef I. (1678–1711), najstarejši sin Leopolda I. Rimsko-nemški cesar je postal leta 1705 (po očetovi smrti). Med svojo kratkotrajno vlado (umrl je zaradi črnih koz) je skušal modernizirati (zmanjšati in mobilizirati) birokratski aparat na najvišji ravni. Z njim se začenja na habsbur- škem prestolu vrsta razsvetljenih vladarjev. Wacha, Pohl, Vocelka, Habsburžani; str. 263–266. 16 S to Jožefovo listino se zaključuje potrditev obstoječih privilegijev, ki je bila datirana na Dunaju, 18. septembra 1717. Nekaj značilnosti transkripcije Originalna listina s potrditvijo celjskih mestnih pravic iz leta 1717 je del zbir- ke listin Zgodovinskega arhiva Celje s signaturo L 28. Rokopis listine je izredno lahko berljiv, teksti pa ne pretirano zahtevni za pre- vod, kljub vsemu pa je bilo treba zaradi arhaične skladnje in besedišča, nav- sezadnje pa tudi zaradi že pozabljenega znanja gotice temeljito pripraviti transkripcijo in prevod, ki ju je pregledal tudi recenzent prof. dr. Dušan Kos in prispeval veliko dobrodošlih napotkov in sugestij, za kar se mu najlepše za- hvaljujem. Transkripcija pri pisanju velikih začetnic nekoliko odstopa od originala, saj se v njej ohranjajo velike začetnice le pri krajevnih in osebnih imenih ter ime- nih svetnikov (v datumih, imenih cerkva). V nekaterih primerih je transkripcija modernizirana zaradi glasovne vredno- sti posameznih črk (dauon → davon, geuärdte → gevärdte) ali drugačnega zapisa sestavljenke (statt richter → stattrichter; zulassen → zu lassen). Številne, sicer preproste okrajšave, so razrešene brez posebnih oznak. Pojasnje- valni vrivki v tekst so označeni z oklepajema < >, vstavki v originalnem tekstu, označeni z //, pa so v transkripciji »modernizirani« v navadne oklepaje ( ). Medtem ko pri pisanju večine drugih črk pisar ne odstopa od enotne forme, pa se pri črki s tudi zaradi pripisanih različnih glasovnih vrednosti in povezav s sosednjimi črkami pojavlja več »izpeljank«, ki so transkribirane na naslednji način: kot S, kot ß in kot SS 17 Transkripcija in prevod [Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine]; 1717, september 18., Dunaj 18 19 1 Mesto na jugu Španije. 2 Mesto v Andaluziji. 3 Južnoportugalska pokrajina. 4 Mesto v Andaluziji. 5 Karibi. 6 Amerika. Mi, Karel šesti, po božji milosti izvoljeni rim- ski cesar. Vedno povečevalec cesarstva. Kralj v Nemčiji, Kastiliji, Aragonu, obeh Sicilijah, Jeruzalemu, Ogrski, Češki, Dalmaciji, Hrvaški, Slavoniji, Na- varri, Granadi, Toledu, Valenciji, Galiciji, Sardiniji, Cordobi, Korziki, Murci- ji, 1 Jaënu, 2 Algarveju, 3 Algecirasu, 4 Gibraltarju, Kanarskih in indijanskih oto- kih 5 in kopnini oceana. 6 Nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, Brabanta, Milana, Štajerske, 1 Wir Carl 2 der sechste von gottes gnaden er- 3 wehlter römischer keiser, zu allen 4 zeiten mehrer des reichs, könig in 5 Germanien, zu Castilien, Arragon, 6 Legion, beeder Sicilien, zu Hierusalem, 7 Hungarn, Böheimb, Dalmatien, Cro- 8 atien, Slavonien, Navarra, Grana- 9 ten, Toledo, Valenz, Gallicien, Sardi- 10 nien, Corduba, Corsica, Murcien, 11 Giennis, Algarbien, Algeziern, Gi- 12 braltar, der Canarischen und India- 13 nischen insulen und terrae firmae des 14 oceanischen meers, ertzherzog zu 15 Oesterreich, herzog zu Burgund, zu 16 Brabant, zu Meyland, zu Steyr, zu 20 21 Koroške, Kranjske, Limburga, 7 Luksemburga, Gelderna, 8 Wirtemberga, Zgor- nje in Spodnje Šlezije, Kalabrije, Aten in Neopatrije, 9 knez na Švabskem, v Kataloniji, Asturiji, mejni grof svetega rimskega cesarstva v Burgauu, 10 na Mo- ravskem, Zgornjem in Spodnjem Lužiškem, pokneženi grof Habsburški, Flan- drijski, Tirolski, Arteški, 11 deželni knez v Alzaciji, mejni grof Oristana, 12 grof Gociana, 13 Namurja, 14 Rousillona 15 in Cerdane, 16 gospod Slovenske marke, Pordenona, Biskaje, Moline, 17 Salinsa, 18 Tripolija in Mechelena. 7 Nizozemska pokrajina. 8 Nizozemska pokrajina. 9 Pokrajina v Grčiji ali Afriki. http://www.archivpaedagogen.de/bremen/alles.htm; 22. 6. 2004. 10 Mesto med Ulmom in Augsburgom. 11 Mesto Arthois (Francija). 12 Oristano na Sardiniji. 13 Pokrajina v Grčiji ali Afriki. http://www.archivpaedagogen.de/bremen/alles.htm; 22. 6. 2004. 14 Belgijsko mesto – prestolnica Valoncev. 15 Francosko mesto v Pirenejih. 16 Cerdaña v Pirenejih 17 Molina v Kastiliji. 18 Salins v Burgundiji. 1 Kärnthen, zu Crain, zu Limburg, 2 zu Lützenburg, zu Geldern, zu Wirtem- 3 berg, Ober- und Nieder Schleßien, zu 4 Calabrien, zu Athen und zu Neopa- 5 trien, fürst zu Schwaben, zu Catalo- 6 nien und Asturien, marggraffe deß 7 heyligen römischen reichs zu Bur- 8 gau, zu Mährern, Ober- und Nider 9 Laußnitz, gefürsteter graf zu Hab- 10 spurg, zu Flandern, zu Tyrol, zu 11 Artheis, landgraff in Elsaß, marg- 12 graff zu Oristani, graff zu Goziani 13 zu Namur, zu Rusillion und Cerita- 14 nia, herr auf der Windischen marck, zu 15 Portenau, zu Biscaia, zu Molins, zu 16 Salins, zu Tripoli und zu Mechelen. 22 23 S tem pismom javno razglašamo in vsakogar obveščamo, da so prišli pred nas naši ljubi, zvesti sodnik, (mestni) svet in celotno meščanstvo našega, v naši vojvodini Štajerski in celjski četrti ležečega mesta Celja in nas najpo- nižneje zaprosili, da bi jim potrdili razne svoboščine in pravice, ki so jih ome- njenemu našemu deželnoknežjemu mestu Celju skozi več kot dvesto let nanovo podeljevali, povečevali in potrjevali naši visoko spoštovani predniki na sve- tem rimskem prestolu in v naši presvetli nadvojvodski hiši, pred njimi grofje Celjski, posebej pa pokojni cesar Friderik četrti, Maksimilijan prvi, Ferdi- nanda drugi in tretji, in končno naš pokojni, v bogu počivajoči premilostni in visokospoštovani gospod in oče cesar Leopold (desetega januarja šestnajsto enainsedemdesetega) in naš preljubi gospod brat Jožef veličastnega in pre- milega spomina (dvaindvajsetega oktobra sedemnajsto sedmega leta). 1 Bekennen offentlich mit disem brieff und 2 thuen kundt allermänniglich, daß bey unß un- 3 sere getreüe liebe nomen richter, rath und gemei- 4 ne burgerschafft unserer in unserem her- 5 zogthumb Steyr im viertl Cilli ligenden 6 statt Cilly allerunterthännigst für- und an- 7 gebracht, waßgestalten sowohl von unseren hoch- 8 geehrtesten vorfahren am heyligen römischen 9 reich und unserem durchleüchtigisten ertzhauß 10 alß denen vorhin gewesten grafen zu Cilly, durch 11 mehr alß zwey hundert jahr her, und zwar inson- 12 derheit von weyland keysern Friderich dem vierten, 13 Maximiliano dem ersten, Ferdinandis dem ander- 14 ten und dritten, wie auch lezterns von weyland 15 unsers in gott ruhenden gnädig- und hochgeehr- 16 testen herrn und vatters keysers Leopoldi und 17 unsers freundlichsten geliebtesten herrn bruders Josephi 18 mayestet mayestet und liebendigen liebendigen christmildester ge- 19 dächtnus, unterm zehenten jener des sechzehen- 20 hundert ain und sibenzigisten, und zway und 21 zwainzigisten octobris des sibenzehenhundert 22 und sibenten jahrs obbemelter unserer lands- 24 25 Ker so bili pred leti v požaru stari originali žal v celoti izgubljeni, so nas zatorej najponižneje zaprosili, da jim kot vladar in deželni knez te stare pravi- ce in svoboščine ne samo milostno obnovimo in potrdimo, temveč da vanje vključimo tudi diplomatično potrditev listin, ki so jih prinesli pred nas v obliki verodostojnega prepisa in tudi tistih, ki jih hrani naša tajna dvorna pisarna. Spričo te preponižne prošnje, pa tudi zaradi nam in naši presvetli hiši s strani omenjenega našega mesta v vojni in miru in vseh prilikah stanovitno izkazano zvestobo in 1 fürstlichen statt Cilly verschidene gnaden und 2 freyheiten respective von neuem ertheilt, nach 3 und nach vermehrt und bestättiget worden, in 4 der vor jahren daselbst entstandenen feyers- 5 brunst aber deren alte originalia insgesambt 6 leyder gänzlich verlohren gangen wären. Und 7 unß dahero allerunterthännigst gebetten, wir 8 geruheten alß iezt regirender herr und lands- 9 fürst ihnen nicht allein solche von alters her 10 habende gnaden und freyheiten gleichergestal- 11 ten allergnädigist zu erneueren und zu bestät- 12 ten, sondern auch die unß in glaubwürdiger ab- 13 schrifft fürgebrachte, und theils auch bey unserer 14 geheimben hoff canzley hiervon befindliche ur- 15 kundten dem unterthännigst gebettenen con- 16 firmations diplomati gnädigst einverleiben 17 zu lassen. 18 Im masßen wir nun dise unterthännig- 19 ste bitte, auch die unß und unserem durchleuch- 20 tigisten ertzhauß von besagter unserer statt 21 Cilly zu kriegs- und fridenszeit in allen vor- 22 fallenheiten beständig erwisene treu und ge- 26 27 poslušnost in ker smo vedno milostno naklonjeni ohranjanju svoboščin vseh naših zvestih podložnikov in prebivalcev, s pretehtano voljo, dobrim nasvetom in pravo vednostjo torej na prošnjo prej omenjenih sodnika, sveta in vsega meščanstva našega mesta Celja milostno obnavljamo, potrjujemo njihove sta- re privilegije, milosti, svoboščine in pravice, kakor jih po pravici in poštenju moremo in v tolikšni meri kot jih dejansko imajo in izvajajo in če ne naspro- tujejo deželnoknežjim odredbam, ter dovoljujemo vključitev njihovih starih svoboščin, ki se glase dobesedno takole: Mi, Friderik, po božji milosti grof Celjski, Ortenburški in Zagorski itd. 1 horsamb gnädigst angesehen beynebens alle 2 unsere getreüe unterthannen und landsin- 3 sassen bey ihren wohlerworbenen freyheiten 4 zu lassen und zu erhalten iederzeit geneigt 5 seynd. Alß haben wir mit wohlbedachten 6 muth, gutem rath und rechtem wissen ein- 7 gangs ernanten nomen richter, rath und der ge- 8 meinen burgerschafft daselbst in unßerer 9 statt Cilly solch ihre althergebrachte privi- 10 legien, gnaden, freyheiten, recht und gerechtig- 11 keit (was wir daran von recht und billich- 12 keit wegen bestätten können, und so weith sy 13 in deren würcklicher besitz und üebung, 14 solche auch denen seithero etwan darwider er- 15 gangenen landsfürstlichen verordnungen 16 nicht zugegen seynd) hiemit gnädiglich er- 17 neuert, bestättet, und die einverleibung ih- 18 rer alten freyheitsbrieff bewilliget, deren 19 innhalt folgents von worth zu worth also 20 lauttet: 21 Wir Friderich von gottes gnaden graf 22 zu Cilly, zu Orttenburg, und in dem Seger etc. 28 29 ban v slavonskih deželah. Zase in za svoje dediče in naslednike razglašamo in s tem pismom oznanjamo vsem, ki ga vidijo ali slišijo brati, da so prišli pred nas naši zvesti meščani našega mesta Celja ter nas ponižno nagovorili in za- prosili, da jim milostno podelimo pravice in svoboščine, kot jih imajo druga mesta na Štajerskem ter se odpovemo svojim dokazilom/pravicam nad ome- njenim mestom, ki so jih v preteklosti omejevale. To prizadevno in ponižno prošnjo in željo naših celjskih meščanov smo preučili ter njih in njihove po- tomce, meščane tega našega mesta popolnoma osvobodili, da bi mesto v bo- doče pridobivalo na prebivalstvu, imetju in stavbah. 1 ban in Windischen landen. Bekennen für 2 unß, all unsere erben und nachkommen, und 3 thuen kundt offentlich mit dem brief allen denen, 4 die ihn sehen oder hören leßen, daß für unß kho- 5 men seynd unser getreü gemainiglich all 6 unser burger unser statt zu Cilly, und haben 7 unß diemütiglich angeruefft und gebetten, daß 8 wir sye bey solchen gnaden und freyheiten, 9 damit andere stätt in Steyr fürgesehen und 10 begnadt seyn worden, gnädiglichen halten, und 11 sy auch etlicher stuckh, die hernach aigentlich 12 articl weiß begriffen seynd, darinn sy sich 13 dan bishero merckhlichen beschwehrt haben ge- 14 deücht, begeben, und sy der nun fürpasser 15 gänzlichen freyen, und gnädiglich fürsehen 16 wolten. Alß haben wir derselben unsern 17 burgern zu Cilly fleissiges und diemüthiges 18 anrueffen und begeheren angesehen, und haben 19 sy und all ihr nachkommen, die burger derselben 20 unserer statt, da durch und auch der wartten, 21 daß dieselb unser statt zu Cilly nun in künfftigen 22 zeiten, an volckh und an guett und auch an gebaw 30 31 S tem pismom jih po svoji volji osvobajamo v tolikšni meri, da naj poslej uživajo in izvajajo vse tiste milosti, svoboščine in pravice, kot jih imajo druga mesta Štajerske. Odločamo, ukazujemo in menimo, naj v njihove in v pravice vseh njihovih naslednikov ne poseže z nikakršno obnovo, posegom, sporom ali oviro nihče od nas, naših dedičev in naslednikov, vse brez zvijač in nevarnosti. Temu našemu mestu smo po svoji volji in s tem pismom dali tudi pomerij, 19 ki se začne pri mostu na Ložnici tostran zverinjaka, nato ob logeh, navzgor do gozda, mimo Svetega Duha, nato do Trnovelj, kjer stoje vislice, od tam spet navzgor do Hudinje in čez potok Voglajna do kamna, ki označuje koseško 20 ozemlje. 19 Območje oblasti mestnega sodnika, mestna jurisdikcija. 20 Teharsko. 1 desto basß aufnemben mög gänzlichen be- 2 freyet. Und freyen sy auch wissentlich, 3 mit dem brief in solcher maß, daß sy aller 4 gnaden, freyheit und gerechtigkheit geniessen 5 und die auch gebrauchen sollen und mögen, alß dan 6 ander stätt in Steyr, begnadet und gefreyet 7 seynd worden. Und wir sezen, ordnen und 8 mainnen auch, daß ihnen, noch allen ihren nach- 9 kommen, von unß, unsern erben und nachkommen, 10 nun hinführ, darinne kein newerung, ingriff, 11 irrung und hindernuß nicht mehr beschehen soll 12 all arglist und gefärdt hindan gesezt. Wir 13 haben ihnen auch einen burgfriedt zu derselben 14 unserer statt gegeben, wissentlich in crafft des 15 briefs, der sich anhebt bey der pruggen an der 16 Laßniz, hie dishalben des thiergartten, von 17 dan neben der auen, abwerths unz zu dem forst, 18 enthalben des Heiligen Geists, und von dan auß, 19 unz zu dem Dürenpüchl, da ihr galgen stehet, 20 und von dannen wider ab nach der Khöding, und 21 über den pach Agley unz zu dem stain, da der 22 etlinger pimerckh ist, und von demselben stain, bis 32 33 Od tega kamna do križa ob jezdni poti na gornje Celje in od tod ob Savi- nji do nekdanjega Pruckhlerjevega dvorca, nato čez Savinjo do izvira, od tam čez vinograde v Lisce do nekdanjega dvorca Konrada Saurauerja z imenom Pobrežje ter naravnost čez Savinjo do omenjenega mostu. Znotraj teh mejnikov in meja naj urejuje stvari vsak mestni sodnik, ki ga bomo postavili mi, naši dediči in nasledniki ali naš oskrbnik, ne da bi mu to oporekali ali ga pri tem ovirali mi, naši deželski sodniki ali drugi naši prav- darji. Prav tako smo jim izkazali milost, da jim v bodoče od prodaje vina ne bo treba plačevati dajatev ne nam ne našim dedičem in naslednikom in bodo lahko svoje vino točili in prodajali brez vinskega davka. 1 zu dem creuz, alß man gegen ober Cilly reith, 2 und von dannen neben der Sään ab unz zu dem 3 hoff, der vormahlß des Pruckhler gewesen ist, 4 und darnach herwider über die Sään unz zu dem 5 jungkhprunn, und von dan über, durch die weingärten 6 nach dem Leiß abwerths, unz zu dem hoff, genant 7 Pebersniz, der vormahlen des Conrad Sarauer 8 gewesen ist, und also fürbaser gerechens wi- 9 der über die Sään unz zu der obgenanten 10 pruckhen, und in denselben zihlen und pimerckhen, 11 soll ein jeder stattrichter, den wir, unsere 12 erben und nachkommen, oder unser geschäfft sezen 13 wirdet, all sachen zu richten haben, darinn ihn 14 von unß, unsern landrichtern, oder andern 15 unsern anwalden khein irrung noch hinder- 16 nuß beschehen soll. Item so haben wir 17 ihnen auch die gnad gethan, daß sy unß noch 18 unseren erben und nachkommen, von ihren wein- 19 schenckhen kein leütgeben gelt fürbaser nit mehr 20 geben noch raichen, sondern sy des gänzlichen 21 überhoben seyn sollen, also daß sy fürbaser 22 ihr wein ohn solch schazung des leüthgeben- 34 35 Poslej naj bodo popolnoma oproščeni vse tlake, ki so nam jo bili dolžni doslej. To smo storili, da bodo lahko bolje skrbeli za svoje hiše, kot so nam obljubili. Vseeno pa morajo opravljati naloženo tlako pri gradnji obzidja, ki smo jo zdaj začeli, dokler ne bo obzidje končano. Prav tako smo jim izkazali milost s tem, da jim v bodoče ne bomo nalaga- li prodaje dvorskega vina, ampak le tisto, kar dobimo iz njihove gorščine; to jim naš oskrbnik lahko še vedno naloži. Ker so se naši meščani pritožili, da jih je v mestu nekaj, ki menijo, da so njihove hiše svobodne 1 gelts wohl schenckhen und vertreiben mögen. 2 Sy sollen auch nun hinführ aller robath, die 3 sy unß bisher zu thuen schuldig und pflichtig 4 seynd gewesen, ganz überhoben seyn. Wan 5 wir sy der, dadurch vertragen haben, da- 6 mit sy ihre häuser desto baß zimmern und 7 bawen mögen, alß sy unß das auch zu thun 8 gelobt und versprochen haben, iedoch sollen 9 sy zu der ringgmauer, die wir iez ange- 10 hoben haben, mit der robath, die ihnen dan 11 aufgesezt ist, gehorsamb seyn, unz alß lang, 12 daß dieselb ringgmauer ganz vollbracht 13 wirdet. Auch haben wir ihnen die gnad ge- 14 thann, daß wir fürbaser khein hoffwein, 15 auf sy schaffen wollen, außzugeben, auß- 16 genomben, was ihr bergrecht ist, daß mag 17 unser geschäfft wohl auf sy schlagen, darin 18 sy sich nicht sezen, sondern dasselb bergrecht 19 nemben und vertreiben sollen. Dan alß sich 20 die obgenanten unsere burger erkhlagen, 21 wie ein miehert theill häußer in der statt 22 seind, die gefreyt mainen zu seyn, die mit 36 37 in nočejo “trpeti” 21 z mestom, odločamo in ukazujemo, da tisti, katerih hiše so svobodne in se v njih ne ukvarjajo s trgovino in obrtjo, to pravico, ki smo jim jo podelili mi in naši predniki, še naprej uživajo; tisti pa, ki v svojih hišah tr- gujejo ali se ukvarjajo z obrtjo, malo ali veliko, morajo v vseh stvareh “trpeti” z našimi meščani, kot je primerno in je običajno v drugih mestih. Omenjenim našim meščanom in njihovim naslednikom smo dali in pre- pustili našo hišo na trgu, v kateri imamo orožje in ki je bila last pokojnega Henrika Erlauerja, 22 da si v njej uredijo rotovž, ne da bi jih pri tem ovirali mi, naši dediči ali nasledniki. 21 Gre za plačevanje davkov in druge obveznosti meščanov. Prim.: Dušan Kos, Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne krepi (Ptujski statut iz leta 1376, člen 94), Ljubljana 1998. 22 Celjski mestni sodnik. 1 ihnen kein mitleyden haben wöllen, sezen und 2 ordnen wir, welche die seynd, den ihre häuser 3 gefreyt seind, und die kheinen handl noch gewerb 4 in denselben ihren häusern treiben, die sollen 5 solcher unserer freyheit, die sy von unß und 6 unsern vorfordern haben, geniessen, welch aber 7 ihr würth in ihren häußern handl und gewerb 8 treiben lassen wolten, wenig oder viel, diesel- 9 ben, die solchen handl und gewerb treiben, sollen 10 mit denselben unsern burgern in allen sachen 11 mitleyden haben, alß das billich und auch in 12 andern stätten, mit recht und gewohnheit her- 13 kommen ist, ohngevärde. Wir haben auch den 14 benanten unsern burgern und ihren nachkommen 15 unser hauß, da unser zeüg leüt, am platz 16 gelegen, das weyland Hainrichs Erlauer ge- 17 west ist, zu einem rathhauß geben und gelassen. 18 Alß daß sy das nun hinfür bawen, und zu 19 ihrem rathhauß nuzen und brauchen sollen 20 und mögen ohn unser und aller unser erben 21 und nachkommen irrung und hindernuß unge- 22 värde, doch in solcher maß, daß sy unß den ge- 38 39 Pri prezidavi in uporabi pa ne smejo posegati v sobo z orožjem, ki si jo pridržujemo. Z objavo tega pisma, pečatenega z našim visečim pečatom v štirinajsto in enainpetdesetem letu po Kristusovem rojstvu, v nedeljo iudica 23 v postu. Mi, Ulrik, po božji milosti grof Celjski, Ortenburški in Zagorski itd. Ban Dalmacije, Hrvaške in slavonskih dežel. Zase in za svoje dediče in naslednike razglašamo in s tem odprtim pis- mom oznanjamo vsem in vsakomur, sedanjim in prihodnjim, ki to pismo sliši- jo, vidijo ali berejo, kakor to pristoji in pritiče našemu knežjemu dostojanstvu. Marljivo preudarjamo trud, delo in trpljenje naših zvestih podložnikov in se trudimo, da bi jim v skladu s časom in človeškim razvojem njihove koristi ne zmanjševali, temveč povečevali in izboljšali. 23 Poimenovanje nedelje pred cvetno nedeljo po vstopnem spevu pri maši. 11. april 1451. 1 mach darin unser zeüg ligt, darzue lassen, 2 und damit nichts zu schaffen haben, dan wir 3 unß den vorbehalten haben. Mit urkundt des 4 briefs, versiglet mit unserm anhangenden 5 insigl, der geben ist nach Christi geburth 6 vierzehenhundert jahr, und darnach in dem 7 ain und funffzigisten jahre, an dem sontag 8 iudica in der fasten. 9 Wir Ulrich von gottes gnaden graff zu 10 Cilly, zu Orttenburg und in den Seger etc. Ban 11 zu Dalmatien, zu Croatien und in Windischen 12 landen. Bekennen für unß, unsere erben 13 und nachkommen, und thuen kundt mit dem 14 offenen brief allen und ieglichen, gegenwer- 15 tigen und künfftigen, die disen brief hören, sehen, 16 oder lesen, wie das unser fürstlichen würdig- 17 kheit zugehört und woll anstehet. Daß wir 18 mühe, arbeith und leyden unserer unterthan- 19 nen und getreüen mit embsigen fleiß be- 20 denckhen, und unserm gemüth bewegen, 21 auch zustatten kommen, daß nach gelegenheit 22 der zeit und menschlicher wandlung gemeiner 40 41 In ko so prišli pred nas naši častitljivi, zvesti sodnik, svet in občina na- šega mesta Celja ter nam prinesli odprto pečateno pismo pokojnega visoko- rodnega kneza, našega ljubega gospoda in očeta častitljivega spomina, grofa Friderika, grofa Celjskega, Ortenburškega in Zagorskega, bana slavonskih dežel, s katerim jim je podelil mestne pravice in druge svoboščine, so se obr- nili na nas in nas zaprosili, da bi jim to pismo, ki smo ga videli in poslušali in je pravilno sestavljeno, milostno potrdili. Pismo se glasi od besede do besede tako, kot je zapisano: Mi Friderik, po božji milosti grof Celjski, Ortenburški in Zagorski itd., ban v slavonskih deželah. Zase in za svoje dediče in naslednike razglašamo in 1 nutz nicht gemindert, sondern gemehrt und 2 bessert werde. Und wan aber vor unß kommen 3 seyn, die ehrsamben unser gethreüen der richter, 4 rath und die ganz gemain unserer statt 5 Cilly, und brachten unß für einen offenen be- 6 sigelten brief von weyland, dem hochgebohr- 7 nen fürsten, unserm lieben herrn und vatter 8 graff Friderichen grafen zu Cilly, zu Ortten- 9 burg und in dem Seger etc. ban in Windischen 10 landen löblicher gedechtnus, lautunden, der 11 inhalt, daß er sy mit stattsrechten und an- 12 deren gnaden fürgesehen und begabt hat, 13 und haben unß angerufft und gebetten, ihnen 14 denselben brief gnädiglich zu bestätten, den- 15 selben brief wir gesehen und gehört haben 16 der aufrichtiglich gefertigt ist, und von 17 wort zu wort lauthet, alß mit nahm her- 18 nach geschriben stehet. Wir Friderich 19 von gottes gnaden graf zu Cilly, zu Ortten- 20 burg, und in dem Seger etc. ban in Windischen 21 landen. Bekhennen für unß, all unsere erben 22 und nachkommen, und thuen kundt offentlich 42 43 s tem pismom oznanjamo vsem, ki ga vidijo ali slišijo brati, da so prišli pred nas naši zvesti meščani našega mesta Celja ter nas ponižno nagovorili in za- prosili, da jim milostno podelimo pravice in svoboščine, kot jih imajo druga mesta na Štajerskem ter se odpovemo nekaterim svojim členom nad omenje- nim mestom, ki so jih v preteklosti omejevali in jih v bodoče popolnoma osvo- bodimo. To prizadevno in ponižno prošnjo in željo naših celjskih meščanov smo preučili ter njih in njihove potomce, meščane tega našega mesta popolno- ma osvobodili, da bi mesto v bodoče pridobivalo na prebivalstvu, imetju in stavbah. 1 mit dem brief allen, die ihn sehen oder hören 2 leßen, daß für unß kommen seynd unsere ge- 3 treüen gemainiglich all unsere burger un- 4 serer statt zu Cilly, und haben unß die- 5 müthiglich angeruefft und gebetten, daß wir 6 sy bey solchen gnaden und freyheiten, damit 7 andere stätt in Steyr fürgesehen und begnadt 8 seynd worden, gnädiglichen halten, und sy auch 9 etlicher stuckh, die hernach aigentlich articl 10 weiß begriffen seynd, darinnen sy sich dan 11 bisher merckhlichen beschwehrt haben gedeücht, 12 begeben, und sy der nun fürboßer gänzlichen 13 freyen, und gnädiglich fürsehen wolten. Also 14 haben wir derselben unsern burgern zu 15 Cilly fleissiges und diemüthiges anrueffen 16 und begehren angesehen, und haben sy und 17 all ihre nachkommen, die burger derselben 18 unserer statt, dadurch, und auch der warten, 19 daß dieselb unsere statt zu Cilly nun in künfftigen 20 zeiten an volckh und an guett und auch an 21 gebaü desto baß aufnemben mög, gänz- 22 lichen gefreyet, und freyen sy auch wisßentlich 44 45 S tem pismom jih po svoji volji osvobajamo v tolikšni meri, da naj poslej uživajo in izvajajo vse tiste milosti, svoboščine in pravice, kot jih imajo druga mesta na Štajerskem. Odločamo, ukazujemo in menimo, naj v njihove in v pravice vseh njihovih naslednikov ne poseže z nikakršno obnovo, posegom, sporom ali oviro nihče od nas, naših dedičev in naslednikov, vse brez zvijač in nevarnosti. Temu našemu mestu smo po svoji volji in s tem pismom dali tudi pomerij, ki se začne pri mostu na Ložnici tostran zverinjaka, nato ob logeh, navzgor do gozda, mimo Svetega Duha, nato do Trnovelj, kjer stoje vislice, od tam spet navzgor do Hudinje in čez potok Voglajna do kamna, ki označuje koseško ozemlje. Od tega kamna do križa ob jezdni poti na gornje Celje in od tod navzgor ob Savinji 1 mit dem brief in solcher maß, daß sy aller gnaden, 2 freyheit und gerechtigkeit geniessen, und die 3 auch gebrauchen sollen und mögen, alß dan 4 andere stätt in Steyr, begnadt und gefreyet 5 seynd worden. Und wir sezen, ordnen und 6 mainen auch, daß ihnen noch allen ihren 7 nachkommen, von unß, unsern erben und nach- 8 khommen, nun hinführ, darinnen khein newerung, 9 ingriff, irrung und hindernuß, nicht mehr be- 10 schehen soll. All arglist und geverdte hindan 11 gesezt. Wir haben ihnen auch ain burgfridt 12 zu derselben unserer statt gegeben, wissentlich 13 in crafft dieß briefs, der sich anhebt, bey der 14 pruggen an der Lasniz hie dißhalben deß 15 thiergartten, von danen neben der auen, abwerts 16 unz zu dem forst, enthalben des Heyligen Geistes, 17 und von danen auf unz zu dem Dürenpüchl, da 18 ihr galgen stehet, und von dan wider ab nach der 19 Khoding, und über den pach Agley unz zu dem stain, 20 da der edlinger pimerckh ist, und von demselben 21 stain biß zu dem creüz, alß man gegen ober 22 Cilly reith, und von danen neben der Sään ab, unz 46 47 do nekdanjega Pruckhlerjevega dvorca, nato čez Savinjo do izvira, od tam čez vinograde navzgor v Lisce do nekdanjega dvorca Konrada Saurauerja z ime- nom Pobrežje ter naravnost čez Savinjo do omenjenega mostu. Znotraj teh mejnikov in meja naj urejuje stvari vsak mestni sodnik, ki ga bomo postavili mi, naši dediči in nasledniki ali naš oskrbnik, ne da bi mu to oporekali ali ga pri tem ovirali mi, naši deželski sodniki ali drugi naši prav- darji. Prav tako smo jim izkazali milost, da jim v bodoče od prodaje vina ne bo treba plačevati dajatev ne nam ne našim dedičem in naslednikom in bodo lahko svoje vino točili in prodajali brez vinskega davka. Poslej naj bodo popolnoma oproščeni vse tlake, ki so nam jo bili dolžni doslej. 1 zu dem hoff, der vormahls des Pruckhler gewesen 2 ist und darnach herwider über die Sään, unz zu 3 den jungkhprun, und von danen über durch die 4 weingarthen, nach dem Leiß abwerths unz zu 5 dem hoff genant Pabersniz, der vormahlen des 6 Conradt Sarauer gewesen ist, und alß fürbaser 7 gerechens wider über die Sään unz zu der obgenanten 8 pruckhen und in denselben zihlen und pimerckhen 9 soll ein jeder stattrichter, den wir, unsere erben 10 und nachkommen, oder unser geschäfft sezen wirdet, 11 all sachen zu richten haben, darinnen ihnen von unß, 12 unsern landrichtern, oder andern unsern anwalden, 13 kein irrung noch hindernuß beschehen soll. Item so 14 haben wir ihnen auch die gnad gethan, daß sy unß, 15 noch unsern erben und nachkommen, von ihren 16 weinschenckhen, kein leüth geben gelt fürbasser 17 nicht mehr geben noch raichen, sondern sye des 18 gänzlichen überhoben seyn sollen, also, daß sy 19 fürbasser ihr wein ohn solch schazung des leüthge- 20 ben gelts, wohl schenckhen und vertreiben mögen. 21 Sy sollen auch nun hinführ all robath, die sy unß 22 bishero zu thuen schuldig und pflichtig seind gewesen, 48 49 To smo storili, da bodo lahko bolje skrbeli za svoje hiše, kot so nam ob- ljubili. Vseeno pa morajo opravljati naloženo tlako pri gradnji obzidja, ki smo jo zdaj začeli, dokler ne bo obzidje končano. Prav tako smo jim izkazali milost s tem, da jim v bodoče ne bomo nalaga- li prodaje dvorskega vina, ampak le tisto, kar dobimo iz njihove gorščine; to jim naš oskrbnik lahko še vedno naloži, oni pa se temu ne smejo upirati temveč gorščino vzeti ter prodati. Ker so se naši meščani pritožili, da jih je v mestu nekaj, ki menijo, da so njihove hiše svobodne in nočejo “trpeti” 24 z mestom, odločamo in ukazujemo, da tisti, katerih hiše so svobodne in se v njih ne ukvarjajo s trgovino in obrtjo, to pravico, ki smo jim jo podelili mi in naši predniki, še naprej uživajo; 24 Glej op. 21. 1 ganz überhoben seyn. Wan wir sy der dadurch 2 vertragen haben, damit sy ihre häußer desto baß 3 zimmern, und bawen mögen, alß sy unß das auch 4 zu thuen gelobt und versprochen haben, iedoch 5 sollen sy zu der ringgmauer, die wir iezt an- 6 gehoben haben, mit der robath, die ihnen dan 7 angesezt ist, gehorsamb seyn unz alß lang daß 8 dieselb ringgmauer ganz vollbracht wirdet, auch 9 haben wir ihnen die gnad gethan, daß wir für- 10 basser kein hoffwein auf sy schaffen wollen auß- 11 zugeben, außgenomben, was ihr bergrecht ist, 12 das mag unser geschäfft woll auf sy schlagen, 13 darinnen sy sich nicht sezen, sondern dasselb 14 bergrecht nemben und vertreiben sollen. Dan 15 alß sich die obgenant unsere burger erklagen, 16 wie ein michert thaill häußer in der statt seynd, 17 die gefreyt mainen zu seyn, die mit ihnen khein 18 mitleyden haben wöllen; sezen und ordnen wir, 19 welch die seynd, den ihre häuser gefreyt seind, 20 und die khein handl noch gewerb in denselben ihren 21 häusern treiben, die sollen solcher unserer freyheit, 22 die sy von unß und unsern vorfordern haben, genüssen, 50 51 tisti pa, ki v svojih hišah trgujejo ali se ukvarjajo z obrtjo, malo ali veliko, morajo v vseh stvareh “trpeti” z našimi meščani, kot je primerno in je običaj- no v drugih mestih. Omenjenim našim meščanom in njihovim naslednikom smo dali in pre- pustili našo hišo na trgu, v kateri imamo orožje in ki je bila last pokojnega Henrika Erlauerja, da si v njej uredijo rotovž, ne da bi jih ovirali mi, naši dediči ali nasledniki. Pri prezidavi in uporabi pa ne smejo posegati v sobo z orožjem, ki si jo pridržujemo. Z objavo tega pisma, pečatenega z našim visečim pečatom v štirinajsto in enainpetdesetem letu po Kristusovem rojstvu, v nedeljo iudica 25 v postu. 25 Poimenovanje nedelje pred cvetno nedeljo po vstopnem spevu pri maši. 11. april 1451. 1 welche aber ihre würth in ihren häußern handl und 2 gewerb treiben lassen wolten, wenig oder viel, dieselben 3 die solchen handl und gewerb treiben, sollen mit den- 4 selben unsern burgern in allen sachen mitleyden 5 haben, alß das billich, und auch in andern stätten 6 mit recht und gewohnheit herkommen ist, ohnge- 7 värde. Wir haben auch den benant unsern 8 burgern und ihren nachkommen, unser hauß, da 9 unser zeüg leüt, am plaz gelegen, das weyland 10 Hainrichs Erlauer gewesen ist, zu ein rathhauß 11 geben und gelassen, alßo das sy das nun hinführo 12 pauen und zu ihrem rathhauß nüzen und brauchen 13 sollen und mögen, ohn unser und aller unserer 14 erben und nachkommen irrung und hindernuß, 15 ohngevärde. Doch in solcher masß, daß sy unß 16 den gemach, darinnen unser zeig ligt, dar- 17 zue lassen und damit nichts zu schaffen haben, 18 dan wir unß den vorbehalten haben. Mit ur- 19 kundt des briefs, versiglet mit unserm anhan- 20 genden insigl, der geben ist nach Christi geburth, 21 vierzenhundert jahr und darnach in dem ain und 22 funffzigisten jahre, an den sontag iudica in der fasten. 52 53 Pretehtali in precenili smo voljno in zvesto služnost, ki so jo našim pred- nikom in nam pogosto in obilno izkazovali omenjeni naši sodnik, svet in vsi naši meščani, tako pokojni kot še živeči, ter vedno z vso zvestobo, častjo, po- božnostjo, poslušnostjo in ponižnostjo ostajali trdno zvesti nam in gospostvu Celje. Tako so torej prišli pred nas zato, ker spomin na vse stvari sčasoma bledi in izgine, če ni podkrepljen in potrjen s pismi. Sodniku, svetu in vsemu meščanstvu omenjenega našega mesta, njihovim naslednikom, našim celjskim meščanom smo zatorej v večen spomin na našega ljubega gospoda in očeta potrdili in okrepili njegovo pismo z vsemi milostmi, pravicami in svoboščina- mi, ki so v njem jasno opisane z vsemi točkami in členi, kot so prepisani od besede do besede. Po svoji volji potrjujemo, krepimo in uveljavljamo 1 Haben wir nun betracht und angesehen solch willig 2 und getreüe dienst, die unsern vorfordern und unß 3 die benanten unser richter, rath und auch die ge- 4 main unser statt zu Cilly, die nun verschaiden 5 seynd und die noch lebend, offt und dickh haben er- 6 zaigt und gethan und ie und ie mit lauthern 7 und ganzen treüen, ehren und frombkheit, auch 8 mit aller gehorsamb und unterthännigkheit, an 9 unß und der herrschafft Cilly vestiglichen bliben, 10 und also herkommen seynd, und darumb und besonder- 11 lich, daß aller sach gedechtnus mit den tägen hin- 12 gehet und fleisst, die nicht mit briefen wird gewigt 13 und bestätt, so haben wir denselben dem richter, 14 rath und der ganzen gemain unser benanten 15 statt und allen ihren nachkomben, unsern burgern 16 zu Cilli zu einer ewigen gedechtnus denselben 17 unsers lieben herrn und vatters brief mit allen 18 gnaden, rechten und freyheiten, die dan darzue clär- 19 lich begriffen seind mit allen puncten und articlen, 20 alß der von wort zu wort abgeschriben steht, be- 21 stätt, bevestnet und kräfftig gemacht, bestät, be- 22 vestnen und kräfftig machen, den auch wissentlich 54 55 s tem pismom v tolikšni meri, da naj (meščani) in njihovi nasled- niki uporabljajo in uživajo vse tiste milosti, pravice in svoboščine, ki so na- tanko opisane v pismu našega gospoda in očeta, pri tem pa jih ne bomo ovira- li ali jim oporekali ne mi ne naši dediči in nasledniki niti kdorkoli drug. Kot je opisano v tem pismu našega gospoda in očeta, jim je dal hišo na trgu, ki je bila nekdaj last pokojnega Henrika Erlauerja, za rotovž, vendar so mu morali prepustiti prostor, v katerem je bilo spravljeno njegovo orožje. Ker svojega orožja poslej ne bomo hranili tam, ampak drugje, smo se odrekli temu prostoru in jim po svoji volji s tem pismom popolnoma in v celoti prepustili omenjeno hišo za rotovž, skupaj s prostorom in kletjo, kjer je bilo orožje in z vsemi pritiklinami. Opazili smo tudi, da meščani drugih mest postavljajo 1 mit dem brief zu solcher masß, daß sy und ihr 2 nachkommen den benanten unsers herrn und vatters 3 briefs, mit allen gnaden, rechten und freyheiten, 4 alß die mit nahmen darinn begriffen seyndt, 5 brauchen und genüessen solen und mögen, ohn 6 unser, unser erben und nachkommen und ohn män- 7 niglich irrung und widersprechen. Item alß 8 auch in desselben unsers herrn und vatters brief 9 begriffen ist, daß er ihn das hauß an dem platz 10 gelegen, das weyland Hainrichs Erlauer ge- 11 wesen ist, zu einem rathhauß gegeben hat, 12 doch also, daß sy ihm ain gemach in dem hauß, 13 darinen sein zeüg ligt, lassen solten. Nun 14 mainen wir unsern zeüg fürbasser nicht 15 darin zu halten, sondern den andern enden 16 zu legen, und haben sy des gemachs begeben, 17 ihn auch dasselb hauß, mit sambt dem ge- 18 mach und keller, darin der zeüg gelegen ist, 19 und all andere zuegehörung zu ain rath- 20 hauß gänzlich und lediglich gegeben, wissent- 21 lich in crafft des briefs. Sonder so haben wir 22 gemerckht, daß in andern stätten, die burger ein 56 57 župana, sodnika in svet pa tudi druge po svojih željah, zatorej smo sedanjim in bodočim meščanom izkazali milost in jim po lastni volji in s tem pismom dovolili, da oni in vsi njihovi nasledniki, naši celjski meščani v bodoče vsako leto izvolijo in postavijo izmed sebe sposobne župana, sodnika, svet in druge, kot je običaj v drugih štajerskih mestih, brez našega ugovarjanja in naspro- tovanja. Tako naj ostanejo omenjene milosti in svoboščine, ki sva jih omenjenim našim sodniku, svetu in občini našega mesta Celja in vsem njihovim nasledni- kom, celjskim meščanom podelila naš omenjeni, pokojni ljubi gospod in oče in mi, pa tudi naša, naših dedičev in naših naslednikov potrditev vedno trdno in nepreklicno v veljavi. 1 burgermeister, richter und rath, auch andere 2 gute ordnung nach ihren gefahlen sezen mögen, 3 haben wir denselben unsern burgern gegen- 4 wertigen und auch zuekünfftigen auch die gnad 5 gethan und ihnen erlaubt und vergönnet wis- 6 sentlich mit dem brief, damit sy und all ihr 7 nachkommen, unsere burger zu Cilly nun für- 8 basser jährlich einen burgermeister, richter 9 und rath unter ihnen, welche ihnen dan am 10 besten darzue gefallen, auch andere guette 11 ordnung, die in andern stätten in Steyr seind, 12 und gewohnheit ist, erwöhlen, sezen und ordnen 13 mögen, darin wir in nicht reden noch thuen 14 wöllen, und dadurch, daß den benant unserm 15 richter, rath, auch der gemain unser benanten 16 statt zu Cilly und allen ihren nachkommen, den 17 burgern zu Cilly solch obgenante gnad und 18 freyheit ihnen von weyland den benanten un- 19 serm lieben herrn und vatter, auch von unß 20 gegeben, auch solch unser bestättigung von 21 unß, unsern erben und nachkommen von män- 22 niglich ganz vest, steth, bey cräfften und unzer- 58 59 Izročeno v tem pismu z našim visečim knežjim pečatom. V Celju, v pone- deljek po godu sv. Frančiška 26 v štirinajsto in petinpetdesetem letu po Kristu- sovem rojstvu. Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva, vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske, gospod Slovenske marke in Pordenona, grof Habsburški, Tirolski, Pfirški 27 in Kiburški, 28 mejni grof Bur- gaua, deželni grof Alzacije. S tem pismom razglašamo in objavljamo za nas in naše dediče, da so se naši zvesti, ljubi meščani in Celjani ponižno obrnili na nas in nas zaprosili, da bi jim izkazali posebno milost in jim potrdili vse njiho- ve listine, pravice, svoboščine in običaje, ki so jih hvalevredno predložili, s čimer bi jim zagotovili boljši preužitek, 26 God sv. Frančiška je 4. oktobra; listina je torej nastala 6. oktobra 1455. Kopija listine se nahaja v Notranjeavstrijski privilegijski knjigi I (1564-1568) fol. 222v-223. Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem; Slovenska matica in ZRC SAZU, Ljubljana 1988, str. 297. 27 Pfirt, mesto v Alzaciji. 28 Kiburg v Švici. 1 brochen bleiben. Geben wir in disem unserm brief 2 mit unserm fürstlichen anhangunden insigl 3 besiglt. Geben zu Cilly nach Christi geburth 4 vierzehenhundert und im fünff und funffzigisten 5 jahr, am montag nach sanct Franciscen tag. 6 Wir Fridreich von gottes gnaden römischer 7 keyser, zu allen zeiten mehrer des reichs, herzog 8 zu Oesterreich, zu Steyr, zu Kärnthen und zu Crain, 9 herr auf der Windischen march und zu Portenau, 10 graf zu Habspurg, zu Tyrol, zu Pfierdt, und zu 11 Khiburg, marggraff zu Burgau und landgraff 12 in Elsasß. Bekennen für unß und unsere er- 13 ben und thuen kundt offentlich mit dem brief, daß 14 unß unser getreüe lieben, unsere burger 15 und leüth gemainiglich zu Cilly demüthiglich 16 angeruefft und gebetten haben, daß wir sye 17 mit sondern gnaden und freyheiten fürsehen, 18 auch ihnen all ihr brief, gnad und freyheit, 19 guet gewohnheit und herkommen, so sy löblich 20 herbracht hetten, gnädiglich zu bestätten ge- 21 rueheten, damit sy desto besser ihr narrung 60 61 našemu omenjenemu mestu Celju pa razcvet. Prirojena dobrota nam nareku- je, da se trudimo prisluhniti in delovati v prid, krepost in korist vseh svojih podanikov. Ker si omenjeni naši meščani prizadevajo za dobro in napredek, smo jim spričo njihove ponižne in marljive prošnje, pa tudi velike želje in srč- ne naklonjenosti, ki jih je napotila k nam ter njihove preponižnosti, zvestobe in poslušnosti, ki so nam jo izpričali ob našem prihodu v mesto Celje, s pravo- časnim nasvetom, pravo vednostjo naših svetovalcev in razmislekom, v njiho- vo korist, prid in razcvet iz popolnosti rimske cesarske oblasti ter kot deželni knez Štajerske, 1 gehaben, und unser benante statt Cilly auff- 2 nemben möchte und wan wir aber von angebohr- 3 neter güettigkeit, in unserm gemüeth alzeit 4 begierlich, bewegt und genaigt seyn, all unsere 5 unterthannen nuz, frumm und bestes zu bestel- 6 len und zu betrachten, auch gern hören und 7 vernehmen, so sy in gueten weesen und auff- 8 nemben stehen, haben wir angesehen der ob- 9 genanten unser burger demüthiges und fleis- 10 siges bitten, auch die grosse begird und zue- 11 naigung ihres gemüths und herzens, so sy zu 12 unß tragen, und damit sy sich in allerunter- 13 thännigkheit, treü und gehorsambkheit, in 14 unserm eingang in dieselb statt Cilly gegen 15 unß beweist haben, und haben ihnen und ihren 16 erben und nachkommen, dadurch und von sondern 17 gnaden, durch ihrs und derselben unser statt 18 Cilly, nutzes, frombens und aufnembens willen, 19 mit zeitigem rathe, unserer räthe rechten 20 wissen und mit guter vorbetrachtung wohl 21 bedächtlich von römischer keyserlichen macht 22 vollkhommenheit, und alß landsfürst in Steyr, 62 63 izkazali in podelili milost, pravico in svoboščino. Po svoji volji objavljamo in razglašamo s tem pismom, naj oni , njihovi dediči in na- sledniki poslej uživajo, imajo, uporabljajo in izvajajo vse svoboščine in pravi- ce, kot jih imajo in uporabljajo drugi naši trgi in mesta v vojvodini Štajerski. Omenjenemu našemu mestu Celju dajemo in odkazujemo tudi pomerij, ki naj se začne pri mostu na Ložnici tostran zverinjaka, od tam ob logeh navzgor do gozda in Svetega Duha, nato navzgor do Trnovelj, kjer stoje vislice in nato spet navzgor do Hudinje in čez potok Voglajno do kamna, ki je koseški mejnik, od tod do križa ob jezdni poti na gornje Celje in od tam ob Savinji navzgor do dvorca, ki je bil včasih 1 die gnad, recht und freyheit gegeben und ge- 2 than, geben und thuen auch wissentlich in crafft 3 des briefs, also, daß sy, ihre erben und nach- 4 khommen aller der freyheit, recht und gerechtig- 5 kheit nun hinführ niessen, gebrauchen, und 6 die haben und üeben sollen und mögen, die 7 andere unser stätt und märckht in unserm 8 fürstenthumb Steyr haben und gebrauchen. 9 Wir geben ihnen auch zu der vorgenanten 10 unserer statt Cilly und zaigen ihnen auß 11 einen burgfridt, der sich anheben soll bey 12 der pruggen an der Lasnitz, hie dißhalb 13 des thiergarten, von danen neben der auen, 14 abwerths unz zu dem forst, enthalb deß 15 Heiligen Geists, und von danen auf, zu dem 16 Dürenpüchl, da der galgen stehet, und von 17 dan wider ab, nach der Khoding und über den 18 pach Aglay unz zu dem stain, da der ed- 19 linger pimerckh ist und von demselben 20 stain zu dem creüz, alß man gen ober 21 Cilly reith, und von danen neben der Sään, 22 abher unz zu dem hoff, der etwan ehe deß 64 65 Prücklerjeva last, nato spet čez Savinjo do studenca in od tam čez vino- grade v Lisce in do dvorca, ki je včasih pripadal Saurauerju in se imenuje Pobrežje, nato naravnost naprej čez Savinjo do omenjenega mostu. Naj imajo torej meščani, njihovi dediči in nasledniki ta pomerij, omejen z opisanimi mej- niki v večno last. Znotraj teh meja naj ureja vse stvari naš vsakokratni mestni sodnik, kot imajo to pravico v svojem pomeriju mesta in sodniki drugod v vojvodini Štajerski, in kot je tudi v deželnem pravu, ne da bi jih pri tem oviral naš deželski sodnik ali kdorkoli drug v našem imenu. Vsako leto naj poslej iz- med sebe izvolijo po svoji volji za to sposobne in uporabne za župana, sodnika in svet, nam jih nato privedejo in predstavijo, da bodo nam ali tiste- mu, komur bomo ukazali, 1 Prückhler gewesen ist, und darnach herwider über die Sään 2 unz zu dem jungkhbrun und von dannen über, durch 3 die weingärten, nach dem Leyß unz zu dem hoff genant 4 Pabernckh, der vormahlen des Saurauer gewesen ist, 5 und wider fürbaß gerechens über die Sään unz zu der 6 obgenanten pruggen, also, daß sy, ihre erben und nach- 7 kommen die vorgenante pimerckh und zihl, zu der- 8 selben unserer statt Cilly zu einem ewigen purgfrid, 9 und in denselben zihlen und pimerckhen nun hinführ 10 ain jeder unser stattrichter daselbs, wer der ie zu- 11 zeiten seyn wirdet, umb all sachen zu richten haben 12 sollen, alß dan ander unsere stätt und die richter 13 daselbß in unserm fürstenthumb Steyr in ihren burg- 14 friden zu thuen recht haben und landes recht ist, ohn 15 unser landrichter und männiglichs von unsern 16 wegen, irrung und hindernuß, auch daß sy nun hinfür 17 zukünfftigen zeiten alle jahr einen burgermeister, 18 richter und rath, welch ihnen gefahlen, und darzue 19 tauglich und zu gebrauchen seynd, unter ihnen 20 selbß erwöhlen, und so sy das gethan haben, unß 21 alß dan die zuestellen und zuantworthen, damit sy 22 unß, oder wem wir das befehlen werden, geloben und 66 67 obljubili in prisegli kot v drugih naših mestih in kot se spodobi, da bodo delo- vali v dobro mesta ter delali in vzdrževali red v čast, korist in v dobro nam, samim sebi in mestu. Osvobajamo jih tudi vse tlake, vendar pa morajo do dokončanja pomaga- ti pri obzidju in biti poslušni, kot je bilo določeno v času pokojnega grofa Ulrika Celjskega. Ne bomo in ne želimo jim nalagati dvorskega vina, niti tega ne bomo dovolili našim . Ne smejo pa se braniti prodajati tiste- ga vina, ki ga sami dobimo od njih z gorščino. Ker je tam precej hiš, 29 ki so menda svobodne, ukazujemo in odločamo, da le-te ohranijo svobodo, če se v njih ne izvaja obrt niti trgovina, krčmarstvo ali kaj drugega. 29 Gre verjetno za plemiške in hiše v lasti cerkve. 1 schwören, alß sich gebührt, auch zu aufnembung 2 der statt, alß in andern unsern stätten, ander 3 gute ordnung machen, sezen und fürnemben 4 mögen, unß, ihnen selbß und der statt zu ehren, 5 nutz und besten. Wir freyen sy auch für 6 aller robath, doch daß sy zu der ringgmauer 7 daselbs mit arbeith helffen und gehorsamb seyn, 8 wie in dem das vormahls, bey weyland graf Ulrich 9 von Cilly zeiten, aufgesezt ist unz die gantz 10 vollbracht wirdet. Wir sollen, noch wollen 11 auch kheinen hoffwein auf sy nicht legen, noch 12 das durch die unsern zu thuen gestatten, sondern 13 sy solen das ganz vertragen seyn, außge- 14 nomben, was ihr bergrecht ist, und sy unß 15 zu geben pflichtig seyn, daß mögen wir auf sy 16 legen, daß sy unß den vertreiben und sich deß 17 nicht sezen sollen. Dan alß etlich daselbß haü- 18 ser haben, die damit gefreyt zu seyn mainen, 19 ordnen und sezen wir, daß die, so gefreyt seyn, bey 20 solcher ihrer freyheit bleiben solen, doch daß sy 21 in denselben ihren haüßern khein gewerb, noch 22 handl weder mit weinschenckhen, noch in anderen weeg 68 69 Kdorkoli pa ima v njih ljudi, ki se ukvarjajo s svobodno obrtjo ali trgovi- no, krčmarstvom ali kakršnimkoli drugim trgovskim blagom (ali se s tem ukvarja lastnik sam), ta mora brez ugovora v vsem “trpeti” z ostalimi meščani. Hišo na trgu v Celju, ki je bila včasih last pokojnega Henrika Erlauerja in so jo Celjski podelili omenjenim našim meščanom za rotovž, jim podeljuje- mo tudi mi. To hišo naj tudi v bodoče obdržijo in imajo za rotovž. Razen tega smo jim potrdili in okrepili vsa omenjena njihova pisma, milosti in svoboščine, ki so nam jih prinesli ter hvalevredne stare običaje, tudi vsakoletno proščenje na god sv. Vida 30 in letni sejem na dan sv. Danijela 31 ter tedenski sejem vsako soboto, kar so v Celju imeli že doslej. 30 15. junija. 31 21. julija. 1 nicht üeben noch treiben, in kein weiß, welch aber je- 2 leüth darinnen hetten, und daß die oder dieselben 3 gefreyten gewerb oder handl triben, es wer mit 4 weinschenckhen, oder ander kauffmanschafft, mit 5 welcherley das wer, die sollen mit der statt und 6 unsern burgern daselbst in allen sachen und 7 weegen mitleyden, ohn widersprechen, alß andere 8 burger daselbs. Dan das hauß am plaz da- 9 selbst zu Cilly gelegen, so weyland Hainrichs 10 Erlauer geweßen ist, und in die von Cilly den 11 obgenanten unsern burgern zu einem rath- 12 hauß gegeben haben, daß wöllen wir ihnen, und 13 bey solcher gaab also bestehen lassen, und sy 14 mögen dasselb hauß, alß zu einem rathhauß 15 nun hinfür behalten und haben, und haben ihnen 16 darzue all obgemelt ihre brief, gnad, freyheit, 17 und alt löbliche herkommen, auch einen kirchtag 18 alle jahr an sanct Veiths tag und einen jahrmarckht 19 an sanct Daniels tag und wochentlich an dem samb- 20 stag ainen wochenmarckht, daran sy dan die 21 bisher daselbs zu Cilly gehabt, gehalten und 22 herbracht haben, bestett, bevestet und confir- 70 71 Potrjujemo, krepimo in overjamo po svoji volji iz opisane oblasti tisto, kar po pravici moremo in želimo. Razen tega jim iz posebne milosti za letni sejem na god sv. Martina, 32 ki so ga imeli tudi v Celju, pa smo ga spet prestavili v Laško, kjer je bil že od nekdaj, podeljujemo letni sejem na god sv. Uršule 33 z vsemi svoboščinami in pravicami, ki veljajo za letne sejme. Vse to zvesto in brez zvijač. Zatorej resno zapovedujemo vsem plemenitim, našim dragim, zvestim glavarjem, grofom, gospodom, vitezom, “hlapcem” , upraviteljem , deželnim pisarjem, vicedomom, oskrbnikom, gradiščanom, žu- panom, deželskim sodnikom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam, pred- vsem pa našim glavarjem, vicedomom, oskrbnikom in uradnikom v Celju in vsem našim uradnikom, podložnikom in zvestim, sedanjim in bodočim, 32 11. novembra. 33 21. oktobra. 1 miret, bestetten, bevestnen und confirmiren, 2 auch wissentlich von obberührter macht, was 3 wir daran zu recht bestätten und confirmiren 4 sollen und mögen, sonder so geben wir ihnen 5 darzue und von sondern gnaden für den jahr- 6 marckht, so sy an sanct Mörthen tag auch da- 7 selbs zu Cilly gehalten, und wir widerumben 8 gen Tiver, da der dan von alter gewesen ist, 9 gelegt haben, einen jahrmarckht an sanct Ursulen 10 tag hinfür daselbst zu Cilly, mit allen den frey- 11 heiten und rechten, alß die obgenanthen jahr- 12 märckht haben, zu halten, alles threülich und 13 ungevährlich. Und gebieten darauf den edlen, 14 unsern lieben, getreüen, nomen allen unsern haubt- 15 leüthen, graffen, herren, ritteren, knechten, ver- 16 weesern, landschreibern, vizdomben, pflegern, 17 burggraffen, burgermaistern, landrichtern, 18 richtern, räthen, burgern, gemainden und 19 besonder unsern haubtleüthen, vizdomben, 20 pflegern und ambtleüthen daselbs zu Cilly 21 und nomen allen unsern ambtleüthen, unterthan- 22 nen und getrewen, gegenwertigen und khünfftigen 72 73 ki bodo videli to pismo in želimo, da pustijo omenjene naše meščane ter njiho- ve dediče in naslednike v Celju v miru, brez sporov in ovir, uživati naštete milosti in svoboščine, niti naj tega na noben način ne dovolijo komurkoli drugemu. Kdorkoli bo ravnal proti temu, bo prišel v našo hudo nemilost. Z objavo tega pisma, pečatenega z našim cesarskim visečim pečatom. V Dunajskem Novem mestu, v torek po nedelji quasimodo geniti 34 po veliki noči, v štirinajsto oseminpetdesetem letu po Kristusovem rojstvu, v osemnajstem letu našega kraljevanja in sedmem letu cesarjevanja. Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva. Na Ogrskem, v Dalmaciji, na Hrvaškem itd. kralj, vojvoda Avstrijski, Štajer- ski, Koroški in Kranjski, grof Tirolski itd. 34 Spet gre za datacijo nedelje po veliki noči po vstopnem spevu. Datum je 11. april 1458. 1 denen der brief gezaigt wirdet, ernstlich und 2 wöllen, daß sy die obgenanten unsere burger, 3 inwohner und leüth und ihre erben und nach- 4 khommen daselbs zu Cilly bey den obberührten 5 gnaden und freyheiten, beruehlich bleiben lassen, 6 und ihnen daran kein irrung noch hindternuß 7 nicht thuen, noch des jemandts andern zu thuen 8 gestatten in khein weiß, wan ob jemand wehr, 9 der dawider thette, der wiß sich schwehrlich in 10 unser ungnad kommen und gefallen zu seyn. 11 Mit urkundt des briefs, versiglt mit unser 12 kayserlichen majestets anhangunden insigl. Geben zu der 13 Neüstatt am erchtag nach dem sontag quasi- 14 modo geniti nach osstern, nach Christi geburth 15 im vierzehenhundert und acht und funffzigisten, 16 unsers reichs im achtzehenten, und des keyser- 17 thumbs im sibenden jahre. 18 Wir Fridreich von gottes gnaden rö- 19 mischer keyser, zu allen zeiten mehrer des 20 reichs, zu Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. 21 könig. Herzog zu Oesterreich, zu Steyr, Kärnthen, 74 75 Razglašamo zase in za svoje dediče, da so nas naši zvesti, ljubi sodnik, svet in vsi celjski meščani ponižno zaprosili, da jim dovolimo špital Svetega Duha, ki sedaj leži pred mestom, zgraditi v mestu, da bi se mogel špital bolje razvijati, pa tudi zaradi koristi ubogih ljudi, ki bivajo v njem in njihovega skromnega preužitka ter da bi blagovolili ukazati izmed njih po- staviti skrbnika, ki bi vodil in upravljal z vsemi špitalskimi služnostmi, rentami in imenji ter milostno vzeti omenjeni špital, vse njegove ljudi in služabnike z vsem imetjem v posebno milost in zaščito. Preučili smo marljivo in ponižno prošnjo omenjenih sodnika, sveta in na- ših meščanov ter v razcvet, korist in pomoč temu špitalu, za boljšo oskrbo ubogih ljudi v njem 1 und Crain, graf zu Tyrol etc. Bekhennen 2 für unß und unsere erben, daß unß unser ge- 3 threüen, lieben nomen der richter, rath und unser 4 burger gemainlich zu Cilly demüetiglich ge- 5 betten haben, ihnen zu vergünen, daß spittall des 6 Heyligen Geists daselbs zu Cilly vor der statt 7 gelegen, hin in die statt zu bawen. Wan das 8 demselben spittall zu aufnemben und den 9 armen leüthen darinnen wohnhafft zu nuz 10 und fromben ihrer nahrung halber, vasst 11 khommen möchte, daß wir ihnen auch dasselb 12 spittall mit allen seinen nüzen, rendten und 13 güldten durch einen füeglichen auß ihnen, in- 14 zuhaben und zu verwesen, zu befelchen, und 15 das mit allen seinen leüthen und dienern 16 mit sambt ihrem leib und gueth in unser son- 17 der gnad und schirmb zu nemben geruheten, 18 daß wir der bemelten richter, rath und unser 19 burger fleissig und demüthig bitte angesehen 20 haben, und haben dadurch von sondern gnaden, auch 21 durch aufnembens, nuz und frombens willen 22 desselben spittalls, und damit die armen leüth 23 darinnen 76 77 s hrano in potrebščinami, milostno pristali in dovolili, da se omenjeni špital prestavi in pozida v mestu, ali da ostane, kjer je, kot se bo pač presodilo. Uka- zujemo, naj poslej z vsemi <špitalskimi> ljudmi, rentami, služnostmi in pri- padajočimi imenji zvesto razpolaga, upravlja, zanje skrbi in o tem vodi raču- novodstvo sposoben in skrben meščan, ki naj ga izvolijo Celjani in ga po po- trebi tudi zamenjajo, pri čemer si pridržujemo svojo oblast in kompetence. Omenjeni špital z vsemi ljudmi in služabniki, vsem premoženjem in imetjem s svojim ukazom jemljemo v svojo posebno milost in zaščito. Menimo, odločamo in hočemo, naj nihče ne ravna zoper to našo milost in zaščito, temu oporeka ali se pritožuje, temveč da ostane v veljavi v celoti in brez nevarnosti. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim ljubim, zvestim, 1 desto baß mit nahrungen und notturfften gehalten 2 werden, ihnen vergünnet und erlaubt das obbe- 3 rührt spittall hin in die statt zu bauen, oder daß 4 an deren enden, da es iezt ligt, bleiben zu lassen, 5 wie sy das füeglich bedunckhen wirdet, und daß 6 nun hinfür ainen tauglichen und füeglichen 7 auß ihn mit allen leüthen, rendten, nutzen 8 und gülten, darzue gehörendt, threülich inzuhaben, 9 zu verwesen und zu versorgen, zu befehlen, von 10 denenselben raittung aufzunemben, den zu 11 verkheren und einen andern zu setzen, alß offt 12 des noth beschicht, doch unß, die obrigkheit und 13 gewaltsamb darinnen vorbehalten und unz 14 auf unser fehrer geschäfft und befelchen, auch 15 daß obbemelt spittall mit allen leüthen und 16 dienern, mit sambt ihren leib und gueth in 17 unser sonder gnad und schirmb genomben. 18 Und mainen, sezen und wollen, daß sy niemand 19 wider solch unser gnad und schirmb tringe, be- 20 schwehr, noch bekhumer, sonder darbey gänz- 21 lich bleiben lasse, ungevärlich. Davon 22 gebietten wir den edlen, unsern lieben, getreüen 78 79 vsem našim glavarjem, grofom, gospodom, vitezom in hlapcem, upraviteljem, oskrbnikom, gradiščanom, deželnim pisarjem, vicedomom, županom, dežel- skim sodnikom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in vsem drugim našim uradnikom, podložnikom in zvestim ter želimo, da pustijo omenjene sodnika, svet, meščane, špitalske mojstre in ljudi ter imetje špitala v miru in nemoteno voditi in upravljati, da ne ravnajo v nasprotju, ne oporekajo in se zoper to našo milost in zaščito ne pritožujejo, niti naj tega ne dovolijo komur- koli drugemu. To menimo z vso resnostjo. Dano v Dunajskem Novem mestu, v torek, na god svetih apostolov Filipa in Jakoba, 35 v štirinajsto devetinpetdesetem letu po Kristusovem rojstvu, v osmem letu našega cesarjevanja, dvajsetem rimskega in v pr- vem letu kraljevanja na Ogrskem. 35 1. maja 1459. 1 nomen allen unsern haubtleüthen, graffen, herren, 2 rittern und knechten, verweesern, pflegern, 3 burggraffen, landschreibern, vizdomben, 4 burgermeistern, landrichtern, richtern, 5 räthen, burgern, gemaindten und allen an- 6 dern unsern ambtleüthen, unterthannen 7 und gethreüen ernstlich und wöllen, daß sy 8 die obgemelten richter, rath, burger, spitall- 9 maistern und des obgemelten spittalls-leüth 10 und guether, und dasselb spittall ohne irrung 11 vorstehen, verweesen und bey solchen unsern gnaden 12 und schiermb berüeblich bleiben lassen und sy 13 darwider nicht tringen, bekhumern, noch beschweh- 14 ren, noch des jemandts andern zu thuen gestatten, 15 in khein weiß, sondern in des unz an unß, 16 vor seyn. Das mainen wir ernstlich. 17 Geben zu der Neüstatt am erchtag sanct Phi- 18 lip und sanct Jacobs tag der heyligen zwelff 19 potten, nach Christi geburth im vierzehenhundert 20 und neün und funffzigisten, unsers kayserthums 21 im achten, unser reich des römischen im zwain- 22 zigisten und hungarischen im ersten jahr. 80 81 Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva. Kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd. Vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške, Kranjske itd. Sporočamo našim zvestim, ljubim Krištofu Ungnadu, našemu oskrbniku gornjega Celja in častitljivemu, pobožnemu Frideriku Aprecherju, župniku v Laškem, našemu svetniku, in Gregorju Dienstlu, našemu vicedomu v Celju, ali komurkoli, ki bo v bodoče naš tukajšnji oskrbnik in vicedom, naš pozdrav in vse dobro. Sporočili so nam, da je bilo pred časom na deželi in v vaseh okoli Celja in v Savinjski dolini nekaj dovoljenih gostiln, sedaj pa se s točenjem vina ukvarja že vsakdo, tako da je v vaseh in na deželi že več vinotočev kot v samih mestih in trgih. Ti krčmarji imajo zveze s trgovci in tovorniki in so se navadili, da kmetom vina ne dajejo za denar, ampak za žito 1 Wir Friderich von gottes gnaden römischer 2 keyser, zu allen zeiten mehrer des reichs. Zu 3 Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. könig. Herzog 4 zu Oesterreich, zu Steyr, zu Kärnthen und zu Crain etc. 5 Entbietten unsern getreüen, lieben Christophen 6 Ungnad, unserm pfleger zu ober Cilly und dem 7 ehrbahren andächtigen Friderichen Aprecher, 8 pfarrer zu Tyffer, unsern räthen, und Grego- 9 rien Dienstl, unsern vizdomben daselbst zu Cilly, 10 oder wer künfftiglich unser pfleger und viz- 11 domb da werden, unser gnad und alles guetes. 12 Uns ist angebracht, wie vor zeiten auf dem land 13 und in den dörffern daselbst umb Cilly und in 14 dem Säänthall etlich außgezaigt und gesezt 15 taffern seyn gewesen, aber iezt hab sich jeder- 16 mann weinschenckhens angenomben, also daß 17 mehr weinschenckhen in den dörffern und auf 18 dem land, dan in den stätt und märckhten 19 daselbs seyn. Dieselben halten auch gastung 20 mit kauffleüthen und sämbern, und haben 21 sich sonderlich angenomben, daß sy dem landvolckh 22 den wein nicht umb gelt, sondern umb traydt, 82 83 v razmerju ena mera vina za tri mere žita, tako da ubogi ljudje svoje žito raz- sipajo in zapravljajo ter propadajo, kar je proti štajerskemu deželnemu redu in postavam. Omenjenim mestom in trgom ter njihovim prebivalcem to škodu- je, saj imajo malo drugega, s čemer bi se mogli ukvarjati in preživljati. To nam ni všeč. Resno vam priporočamo in želimo, da dejansko poizveste o tej kmečki trgovini, v našem imenu po svojem dobrem premisleku poskrbite za splošno korist našega mesta Celja in trgov v Savinjski dolini in ukažete, naj se omenje- ni red in deželna postava spoštujeta v vseh členih, ki zadevajo to trgovino in naj se nikakor ne ravna zoper , da bodo meščani v teh krajih lažje poskrbeli za svoj preužitek. 1 ylein höfen mit wein umb drey höfen mit 2 traydt geben, dardurch die armen leüth ihr traidt 3 verthuen und verschwenden und in verderben kommen, 4 das dan wider die ordnung und satzung ge- 5 mainer landschafft in Steyr ist, auch den be- 6 melten stätten und märckhten und ihren 7 inwohnern an ihrer nahrung merckhlichen ab- 8 gang und schaden bringt, nachdem sy andern 9 handl wenig haben, damit sy solch ihr nahrung 10 gewinen mögen. Das unß nicht gefählt. Da- 11 von so empfehlen wir euch ernstlich und wollen, 12 daß ihr eir in solchem handl der bauerschafft 13 aigentlich erfahrt, von unsertwegen, darin 14 unser statt Cilly und der märckht im Sään- 15 thall gemainer nutz trachtet, fürsehet und be- 16 stellet nach dem besten und eurem gut bedunckhen, 17 damit die gemelten ordnung und satzung gemainer 18 landschafft daselbs umb allenthalben von männiglich 19 in allen ihren articlen, alß viel sy die berühren, 20 gehalten, und dawider nit gethan, noch gehandlet 21 werde, in kein weeg, dadurch unser burger an den- 22 selben enden ihr nahrung auch dester baß gewinen 84 85 S tem boste ustregli naši resni zahtevi. Dano v Gradcu, v torek po nedelji ocu- li 36 v postu, leta Gospodovega LXI, 37 v devetem letu našega cesarjevanja. Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva. Kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd. Vojvoda Avstrijski, Štajerski, Koroški in Kranjski itd. Sporočamo našim zvestim, ljubim Krištofu Ungnadu, našemu oskrbniku gornjega Celja in častitljivemu, pobožnemu Frideriku Aprecherju, župniku v Laškem, našemu svetniku, in Gregorju Dienstlu, našemu vicedomu v Celju, ali komurkoli, ki bo v bodoče naš tukajšnji oskrbnik in vicedom, naš pozdrav in vse dobro. Naši zvesti, ljubi sodnik, svet in vsi celjski meščani so nam povedali, da so smeli že od časov pokojnih Celjskih na odprtih vodah in potokih tam okrog ribariti z vlečnimi mrežami, vršami in trnki in jim tega nihče ni branil. 36 Peta nedelja pred veliko nočjo. 37 10. marca 1461. 1 und gehaben mögen. Daran thut ihr unßer 2 ernstliche mainung. Geben zu Gräz am erch- 3 tag nach dem sontag oculi in der fasten. Anno 4 domini etc. LXI unsers kayserthumbs im neünten 5 jahr. 6 Wir Friderich von gottes gnaden römischer 7 kayser. Zu allen zeiten mehrer des reichs, zu 8 Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. könig. Herzog 9 zu Oesterreich, zu Steyr, zu Kärnthen und zu 10 Crain etc. Entbietten unsern getreüen lieben 11 Christophen Ungnad, unserm pfleger zu ober 12 Cilly, und dem ehrbahren andächtigen Friderichen 13 Aprecher pfaarer zu Tyffer, unsern räthen, 14 und Gregorien Dienstl, unsern vizdomben da- 15 selbst zu Cilly, oder wer khünfftiglich unser 16 pfleger und vizdomb da werden, unser gnad 17 und alles gueth. Unß haben unser gethreüen 18 lieben, nomen der richter, rath und unser burger, 19 gemainiglich daselbst zu Cilly angebracht, wie 20 sy von alter her, bey weyland der von Cilly 21 zeiten auf den offnen wässern und pächern da- 22 selbs umb mit wathen, peen und ängln recht 86 87 Ti, Ungnad, pa si jim prepovedal ribariti z mrežami, če ti za to ne bi pla- čali 38 ali ne bi imeli našega dovoljenja. Resno vam naročamo in zahtevamo, da v zvezi z ribolovom ravnate s celjskimi meščani tako, kot je bilo običajno doslej in jih pri tem ne ovirate. To je vse naše mnenje. Dano v Gradcu, v sredo po nedelji oculi v postu, v LXI letu, 39 v devetem letu našega cesarjevanja. Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva. Kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd. Vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske itd. Sporočamo našim zvestim, ljubim Krištofu Ungnadu, našemu svetniku in oskrbniku gornjega Celja ali tistemu, ki bo v prihodnosti naš tamkajšnji oskrb- nik, naš pozdrav in vse dobro. 38 V denarju ali z ribami (v naturi). 39 11. marca 1461. 1 haben gehabt zu fischen. Ihnen sey auch solches 2 durch niemand gewöhrt worden, aber du der 3 Ungnad habst ihnen mit der waadt zu fischen 4 verbotten, allein sy dienten dir dan davon, 5 oder hetten darumb unser erlaubnuß. Em- 6 pfelchen wir euch ernstlich und wöllen, daß 7 ihr es mit der bemelten fischwaadt gegen den- 8 selben unsern burgern zu Cilly, alß von alter 9 ist herkommen, haltet, und sy darwider nicht 10 tringet, noch beschwehret. Das ist gänzlich un- 11 ser mainung. Geben zu Grätz am mitwochen 12 nach dem sontag oculi in der fasten. Anno 13 domini etc. LXI unsers kayserthumbs im 14 neünten jahr. 15 Wir Friderich von gottes gnaden römischer 16 kayser. Zu allen zeiten mehrer des reichs. Zu 17 Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. könig. Her- 18 zog zu Oesterreich, zu Steyr, zu Kärnthen und 19 zu Crain etc. Entbietten unsern getreüen lieben, 20 Christophen Ungnad, unserm rath und pfleger 21 zu ober Cilly, oder wer khünfftiglich unßer 22 pfleger da würdet, unser gnad und alles gueth. 88 89 Naši zvesti, ljubi sodnik, svet in celjski meščani so nam povedali, da so lahko od nekdaj vsenaokrog z mrežami in na druge načine lovili ptice, ti pa si jim to prepovedal početi povsod drugod, razen na njihovih njivah. Naši meš- čani se pritožujejo, ker večina med njimi ne premore njiv, ptiči pa so hitra bitja, ki jih ne najdeš vedno na njivah, ampak tudi po hribih, gričih in vodah. Zatorej ti resno naročamo in hočemo, da se glede omenjenega ptičjega lova držiš starih običajev in ne ravnaš v nasprotju z njimi. To je vse naše mne- nje. Dano v Gradcu, v sredo po nedelji oculi v postu, leta Gospodovega LXI, 40 v devetem letu našega cesarjevanja. 40 11. marca 1461. 1 Unß haben unser getreüen lieben nomen der richter, 2 rath und unser burger zu Cilly angebracht, 3 wie sy von alters her, allenthalben daselbß- 4 umb, mit nezen und in ander weeg vögl ge- 5 fangen haben, daß du ihnen aber verbotten 6 habest und mainest ihnen das nindert an- 7 ders wo, dan auf ihren äckhern zu gestatten, 8 des sy sich beschwehrt bedunckhen, nachdem der 9 maisttheill der bemelten unser burger nit 10 äckher haben, und die vögl eines schnellen we- 11 sens seynd und den nicht allweeg auf äckhern, 12 sondern am gebürg, leitten, wässern, zu richten 13 sey. Davon so empfehlen wir dir ernstlich 14 und wöllen, daß du es mit dem bemelten vögl 15 jaidt gegen den benanten unsern burgern 16 in allweeg, alß von alter ist herkomben, 17 haltest und sy darwider nicht tringest, noch 18 beschwehrest. Das ist gänzlich unser mai- 19 nung. Geben zu Gräz am mittichen nach 20 dem sontag oculi in der fasten. Anno domini etc. 21 LXI unsers kayserthumbs im neünten 22 jahr. 90 91 Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva. Kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd. Vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske. Grof Tirolski itd. Razglašamo, da smo našim zvestim, ljubim sodniku, svetu in celjskim meščanom v korist in razcvet tega našega mesta, izkazali posebno milost in jim po svoji volji s tem pismom dovolili skladiščenje vsega trgovskega blaga, ki ga pripeljejo ali priženejo mimo, v mesto ali iz njega. Vse trgovsko blago razen žita, vina in soli naj torej eno noč ostane v mestu. To ne velja za tovornike, ki trgujejo zase in za tiste, ki vozijo blago za svoje lastne potrebe. Da bi se lahko to skladiščenje čim natančneje izvajalo, 1 Wir Friderich von gottes gnaden römischer 2 kayser. Zu allen zeiten mehrer des reichs. Zu 3 Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. könig. Herzog 4 zu Oesterreich, zu Steyr, Kärnthen und Crain. 5 Graff zu Tyrol etc. Bekennen, daß wir unsern 6 getreüen lieben nomen dem richter, räthe und 7 unsern burgern zu Cilli, damit dieselb un- 8 ser statt desto besser ins aufnemben komme, 9 die sondere gnad gethan und ihnen ein nider- 10 laag aller waahr und kauffmanschafft, so 11 daselbs zu Cilly fürgeführt und triben 12 wirdet, geben haben, geben auch wissentlich 13 mit dem brief, also was waahr und kauff- 14 mannschafft daselbs zu Cilly auf- oder abge- 15 führt oder triben wirdet, daß die in dieselb un- 16 sere statt geführt werden und da über nacht 17 bleiben soll, außgenomben traydt, wein und 18 salz, so die sämmer, die ihnen selbs handlen und 19 sich damit nähren, oder die, so das zu ihren 20 notturfften führen, sollen nicht schuldig seyn. 21 Damit daselbs über nacht zu bleiben, noch da- 22 zu lassen, und damit die bemelte niderlag 92 93 morajo tisti naši meščani, ki uporabljajo neobičajne poti okrog Celja, le-te opustiti. Kdorkoli bo v prihodnosti še tovoril po stranskih poteh, mu bo mesto tovor odvzelo. Poslej naj eno miljo 41 okrog Celja ne bo nobene krčme ali go- stilne, ki bi omenjenim našim meščanom ovirala to podeljeno pravico. 42 Vse obstoječe je treba odpraviti in se jih ne sme uporabljati. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim zvestim, ljubim, vsem na- šim glavarjem, grofom, gospodom, vitezom in hlapcem, upraviteljem, vicedo- mom, oskrbnikom, gradiščanom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in vsem drugim našim uradnikom, podložnikom in zvestim 41 7500 metrov. Brockhaus, Die Enzyklopädie, Bd. 14 (Mae-Mob), str. 443. Dunajska poštna milja je bila “daljša” in je merila 7585,9 m. Prim.: Sergij Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero; Zgodovinski časopis, 1954, 1-4; str. 59. 42 In ponujala prenočišča. 1 von solcher waar und kauffmanschafft desto 2 stattlicher gehalten werde, so sollen dieselben 3 unsere burger, die so ungewöhnliche strassen 4 daselbs umb Cilly laiten und kehrn, und be- 5 rueffen lassen. Wer darüber andere strassen 6 übet und brauchet, daß der seiner waar und 7 kauffmanschafft verfahlen seye und ihm durch 8 dieselben von Cilly genomben werde, es soll 9 auch hieran inner ainer meill weegs daselbs 10 umb Cilly keinen tafern, noch gasthauß, da- 11 von denen bemelten unsern burgern und diser 12 ihrer freyheit und niderlag verhinderung auf- 13 erstehen möchte, gehalten, sonder was der iezo 14 daselbs seyn, sollen all abthan, und der keine 15 mehr gebraucht werden, ungefährlich. Da- 16 von gebietten wir den edlen, unsern getreüen 17 lieben nomen all unsern haubtleüthen, graffen, 18 herren, rittern und knechten, verweesern, 19 vizdomben, pflegern, burggraffen, burger- 20 meistern, richtern, räthen, burgern, ge- 21 mainden und allen andern unsern ambt- 22 leüthen, unterthannen und gethreüen ernst- 94 95 ter želimo, da omenjenih sodnika, svetnikov in naših celjskih meščanov pri tej svoboščini ne ovirajo in temu ne oporekajo, niti naj tega na nikakršen način ne dovolijo komu drugemu, če se hočejo izogniti naši nemilosti. To mislimo resno. S pismom, danim v Gradcu, v četrtek po Pavlovem spreobrnjenju, 43 v štirinajsto oseminsedemdesetem letu po Kristusovem roj- stvu, v osemintridesetem letu našega rimskega in devetnajstem letu kraljeva- nja na Ogrskem. Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva. Kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd. Vojvoda Avstrije, Štajerske itd. Sporočamo našim zvestim, ljubim Andreju Ho chenwarterju, našemu svet- niku in glavarju na gornjem Celju, 43 29. januarja 1478. Pavlovo spreobrnjenje je 25. januarja. 1 lich und wöllen, daß sy die bemelten richter, 2 räthe und unsere burger daselbß zu Cilly 3 bey disen unsern gnaden und niderlag gänz- 4 lich und beruehelich bleiben lassen und ihnen 5 daran khein irrung noch hindernuß thuen, 6 noch das jemand andern zu thuen gestatten, 7 in khein weiß, alß lieb euch allen und ewer 8 jeden sey unser ungnad zu vermeyden. Das 9 mainen wir ernstlich, mit urkundt deß 10 briefs, geben zu Gräz am pfingstag nach 11 sanct Paulus tag conversionis nach Christi 12 geburth vierzehenhundert und acht und 13 sibenzigisten, unserer reiche des römischen 14 im acht und dreyssigisten und des hungarischen 15 im neünzehenten jahre. 16 Wir Friderich von gottes gnaden römischer 17 keyser. Zu allen zeiten mehrer des reichs. Zu 18 Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. könig. 19 Herzog zu Oesterreich, zu Steyr etc. Entbietten 20 unsern getreüen lieben, Andreen Hochenwarter, 21 unserm rath und haubtmann zu ober Cilly 96 97 mestnemu sodniku in svetu v Celju, naš pozdrav in vse dobro. Zvedeli smo, da je v Celju kar veliko hiš, ki pripadajo našim prelatom in plemičem, so pa prazne in nenaseljene. To nam ni všeč, ker slabi obrambo mesta in nasploh prinaša izgubo. Resno vam naročamo in želimo, da prelatom in plemičem, ki imajo hiše v tem našem mestu v našem imenu ukažete, naj hiše v enem letu zopet popravijo in vanje naselijo ljudi, ki bodo “trpeli” s našimi meščani. Če kdo tega ne bi hotel storiti, bo hiša pripadla nam in jo bomo prodali drugemu, da jo spet popravi in naseli. S tem boste izpol- nili naše resno mnenje. Dano v Gradcu, v petek po Pavlovem spreobrnjenju, leta Gospodovega LXXVIII, 44 44 30. januarja 1478. 1 und nomen dem richter und rath daselbs zu Cilly 2 unser gnad und alles guetes. Unß langt an, 3 wie etwo viel häuser in der statt daselbß 4 zu Cilly, so unseren praelathen und den von 5 adl zuegehören, öd ligen und unbesezt seyn. 6 Das unß nicht gefählt, nachdem das an be- 7 huttung derselben unser statt, und in ander- 8 weeg merckhlichen mangl bringt. Und empfehlen 9 euch ernstlich und wöllen, daß ihr bey den praelathen 10 und von adl, so häuser in derselben unser 11 statt haben, von unsertwegen darob seyt und 12 bestellet, daß sy dieselben ihr häuser inner 13 jahrs frist widerumb außbawen und leüth 14 darin halten, die mit unsern burgern da- 15 selbs zu Cilly davon mitleyden. Welch aber 16 auß ihnen des nicht thuen und darinen verziehen 17 wurden, eir alß dan derselben häuser zu unsern 18 handen unterwindet, die andern, so die widerumb 19 aufbawen und zuerichten von unsertwegen ver- 20 khauffet. Daran thut ihr unser ernstliche mai- 21 nung. Geben zu Grätz am freytag nach sanct Paulus 22 tag conversionis, anno domini LXXVIII, 98 99 v šestindvajsetem letu našega cesarjevanja. Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva. Kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd. Vojvoda Avstrije, Štajerske itd. Sporočamo našemu zvestemu ljubemu Andreju Hochenwarterju, našemu svetniku in glavarju na gornjem Celju, naš pozdrav in vse dobro. Zvedeli smo, da v tem našem glavarstvu pod tvojo upravo, za tovorjenje trgovskega blaga uporabljajo in ubirajo veliko stranskih poti in se izogi bajo starim cestam, posebno tisti čez Zbelovo, s čemer nam kratijo in zmanjšujejo dohodke od mitnine. To nam ni všeč in tega ne bomo dovolili. Resno ti naro- čamo in želimo, da brez odlašanja javno razglasiš, 45 naj se za tovorjenje blaga vsi poslužujejo starih cest in upoštevajo naše mitnice na njih, zlasti tisto 45 Z javnim branjem. 1 unsers kayserthumbs im sechs und zwain- 2 zigisten jahr. 3 Wir Fridreich von gottes gnaden römischer 4 kayser. Zu allen zeiten mehrer des reichs. Zu 5 Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. könig. Herzog 6 zu Öesterreich, zu Steyr etc. Entbietten unsern 7 gethreüen lieben, Andreen Hochenwarther, un- 8 serm rath und haubtmann zu ober Cilly, 9 unser gnad und alles gueth. Unß langt 10 an, wie meniger frembd strassen in der- 11 selben unser haubtmannschafft deiner ver- 12 wesung mit wahr und khauffmanschafft 13 brauchen, üeben und damit auf die alte 14 strassen, besonder auf Planckhenstain 15 nicht khommen, dardurch unß die mauth ver- 16 führt und vermündert werden. Das unß nit 17 gefählt, noch zu gestatten gemaint ist. Und 18 empfehlen dir ernstlich und wöllen, daß du 19 ohn verziehen offentlich berueffen lassest, daß 20 männiglich mit ihrer wahr und khauffman- 21 schafft auf die alten strassen und unser maüth 100 101 na Zbelovem, sicer jim bomo prisiljeni zadržati in zapleniti njihov tovor. Stori to takoj in nič drugače, da zaradi tega ne bomo trpeli nadaljnje izgube, ampak porast kameralnih dohodkov. To je vse naše resno mnenje. Dano v Linzu, v petek po svetih binkoštih. Leta Gospodovega LXXXIII, 46 v dvainštiridesetem letu našega cesarjevanja. Mi, Maksimilijan, po božji milosti rimski kralj, vedno povečevalec kra- ljestva. Kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd. Nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, Brabanta in Gelderna itd. Grof Flandrijski, Tirolski itd. S tem pismom razglašamo in dajemo v vednost vsem, da so nas naši zvesti sodnik, svet in vsa občina celjska s svojim častivrednim odposlanstvom po- nižno 46 23. maja 1483. 1 daselbst, besonder auf Planckhenstein khomen, 2 damit nicht noth werde, denselben ihr gueth 3 auffzuhalten und zu verbietten, und darin nicht 4 saumbig seyest, noch anders thuest, damit wir 5 deshalb an unserm cammergueth nicht weither 6 abgang gewinnen, noch darumb mehr angelangt 7 werden. Das ist gänzlich unser ernstliche mai- 8 nung. Geben zu Linz am freytag nach denen 9 heiligen pfingstfeyrtägen. Anno domini etc. 10 LXXXIII, unsers kayserthumbs im zwey 11 und vierzigisten jahr. 12 Wir Maximilian von gottes gnaden 13 römischer könig. Zu allen zeiten mehrer des 14 reichs. Zu Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. 15 könig. Ertzherzog zu Öesterreich, herzog zu 16 Burgund, zu Brabant und Gheldern etc. Graf 17 zu Flandern, zu Tyrol etc. Bekhennen 18 mit dem brief und thuen khundt männiglichen, 19 daß unß unser getreue nomen der richter, rath 20 und ganze gemainde gemainlich unser statt 21 Cilly durch ihre ehrbahre pottschafft diemütiglichen 102 103 zaprosili, da bi jim milostno okrepili, potrdili in overili vse njihove in mestne pravice, pisma, privilegije, svoboščine, milosti in stare običaje, ki so nam jih prinesli še iz časa pokojnega grofa Celjskega, in ki jim jih je potrdil, delno pa tudi nanovo podelil naš ljubi gospod in oče, rimski cesar častivrednega spo- mina. Na njihovo ponižno in spodobno prošnjo ter v razcvet mesta, jim z rimsko kraljevsko oblastjo in kot avstrijski vladar in deželni knez, po svoji volji s tem pismom krepimo, potrjujemo in overjamo omenjene mestne pravice, pisma, privilegije, svoboščine, milosti in stare običaje. Menimo, odrejamo in ukazu- jemo, naj te pravice, pisma in privilegiji ostanejo v veljavi v vseh svojih de- lih, 1 haben bitten lassen, daß wir ihnen all ihr und 2 derselben unserer statt handvest, brieffen, 3 privilegia, freyheit, gnade und alt herkommen, 4 so sy von weyland dem grafen von Cilly löblichen 5 herbracht hetten, ihnen auch von unseren lieben 6 herrn und vatter, dem römischen kayser löblichen 7 gedächtnus confirmirt und bestätt und ains 8 theilß von newen gegeben weren, zu bekräff- 9 tigen, zu confirmiren und zu bestätten, gnä- 10 diglich geruheten. Des haben wir angesehen, 11 solche ihr diemüthig und zimblich bitte und 12 auch, damit dieselbe unsere statt Cilly in 13 aufnemben khommen mög und ihnen solche 14 ihre handvest, brief, privilegia, gnad, frey- 15 heit und altes herkommen gnädiglichen be- 16 kräfftiget, confirmirt und bestätt. Be- 17 kräfftigen, confirmiren und bestätten ihnen 18 auch die hiemit auß römisch-königlicher 19 macht und alß herr und landsfürst zu Öester- 20 reich wissentlich in crafft diß briefs und 21 mainen, setzen und wollen, daß dieselben 22 in allen ihren stuckhen, puncten, articulen, 104 105 točkah, členih, vsebinah in pojmih, tako kot so zapisane od besede do besede, temu naj nihče ne oporeka. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim ljubim, zvestim, vsem na- šim glavarjem, deželnim maršalom, grofom, baronom, gospodom, vitezom in hlapcem, oskrbnikom, gradiščanom, županom, sodnikom, svetnikom, mešča- nom, občinam in vsem drugim našim uradnikom, podložnikom in zvestim in želimo, da omenjenih naših sodnika, svetnikov, meščanov in prebivalcev na- šega mesta Celja in njihovih naslednikov pri teh mestnih pravicah, pismih, privilegijih, milostih, svoboščinah, častitljivih navadah in običajih ter tej naši potrditvi ne ovirajo, in da tega tudi ne dovolijo nikomur drugemu, 1 inhaltungen, mainungen und begreiffungen 2 cräfftig seyn und bleiben und darwider von 3 niemand gethan, noch gehandlet werden soll, 4 zu gleicher weiß, alß ob die von wort zu wort 5 hierin begriffen werden, ungefährlich. Davon 6 gebietten wir dem edlen, unsern lieben ge- 7 treüen, nomen allen unsern haubtleüthen, land- 8 marschallen, graffen, freyen, herren, rittern, 9 knechten, pflegern, burggraffen, burger- 10 meistern, richtern, räthen, burgern, gemain- 11 den und allen anderen unseren ambtleüthen, 12 unterthannen und getreüen ernstlich und 13 wöllen, daß sy die vorgenanten richter, räthe, 14 burger und einwohner unser statt Cilly und 15 ihre nachkommen bey ihren obbestimbten hand- 16 vesten, briefen, privilegien, gnaden, frey- 17 heiten, rechten, löblichen gewohnheiten und her- 18 kommen, und dieser unser bestättung gänzlich 19 und beruehelich bleiben lassen und ihnen dar- 20 an khein irrung noch hindernuß thuen, noch 21 das jemand andern zu thuen gestatten, in kein 22 weiße, alß lieb ihnen allen und ihr jedem sey 106 107 če se hočejo izogniti naši hudi nemilosti in kazni ter globi dvajset mark zlata, ki jih je vsakdo dolžan brez popuščanja plačati vsakokrat, ko predrzno krši te pravice in od česar gre polovica v državno blagajno, pol pa pripade mestu. Potrjeno s tem pismom, pečatenim z našim kraljevskim visečim pečatom. Dano v našem mestu Dunaju, osmega dne meseca decembra, v štirinajsto triindevetdesetem letu po Kristusovem rojstvu, 47 v osmem letu našega rimske- ga in četrtem ogrskega kraljevanja. Mi, Maksimilijan, po božji milosti rimski kralj, vedno povečevalec cesar- stva. Kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške itd. Nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, Brabanta in Gelderna, grof Flandrijski in Tirolski itd. S tem pismom razglašamo in dajemo v vednost vsem, 47 8. decembra 1493. 1 unser schwere ungnad und straffe und darzue 2 ein pöen, nemblich zwainzig marckh löthiges 3 goldes zu vermeiden, die ein jeder, so offt er 4 freventlich hierwider thette, unß halb zu 5 unser und des reichs cammer, und den andern 6 halben thaill denen obbestimbten von Cilly 7 unablässlich zu bezahlen verfahlen seyn solle. 8 Mit urkundt dieß briefs, besiglt mit unserm 9 königlichen anhangenden insigl. Geben in 10 unserer statt Wienn am achten tag des mo- 11 nat decembris, nach Christi geburt vierzehen- 12 hundert und im drey und neünzigisten, unser 13 reiche, des römischen im achten, des hungarischen 14 im viertten jahre. 15 Wir Maximilian von gottes gnaden 16 römischer könig. Zu allen zeiten mehrer deß 17 reichs. Zu Hungarn, Dalmatien, Croatien etc. 18 könig. Ertzherzog zu Öesterreich, herzog zu 19 Burgund, Brabant und zu Gheldern, graf 20 zu Flandern und Tyrol etc. Bekhennen offent- 21 lich mit diesem brief und thuen kundt aller- 108 109 da so nam naši zvesti, dragi sodnik in svet našega mesta Celja povedali, kako jim je naš pokojni, ljubi gospod in oče, rimski cesar itd. častivrednega spo- mina iz pomembnih vzrokov, ter da bi lahko mesto z zgradbami in sicer čim- bolje obranili Turkov in drugih ter ga urejeno vzdrževali, iz svoje cesarske oblasti milostno podelil pravico do skladiščenja trgovskega blaga. Ponižno so nas zaprosili, da bi jim kot vladar in deželni knez milostno blagovolili potrditi in obnoviti to svoboščino. To smo tudi storili. Po svoji volji s tem pismom našim celjskim meščanom v vseh besedah, točkah in členih milostno potrjujemo omenjeno 1 männiglich, daß unß unsere getreüe liebe nomen 2 richter und rath unser statt Cilly ange- 3 bracht, wie sy weyland unser lieber herr und 4 vatter, der römisch kayser etc. löblichen gedechtnuß 5 aus merckhlichen ursachen, und damit sy die- 6 selbe statt gegen dem Türggen und andern 7 mit baw und sonst desto besser bewahren 8 und in ordentlichen wegen gehalten mögen, 9 mit der niderlag des khauffmanns gueth 10 daselbst, gnädiglich vorsehen und ihnen 11 des seiner keyserlichen mayestet freyheit gegeben und 12 haben unß demüethiglichen angerueffen und 13 gebetten, daß wir alß regierender herr 14 und landsfürst ihnen dieselb niderlag und 15 freyheit zu confirmiren und zu bestätten 16 gnädiglich geruheten. Das haben wir gethan 17 und denselben unsern burgern von Cilly 18 solche niderlag und freyheit in allen worthen, 19 puncten und articlen darinen begriffen gnä- 20 diglich confirmirt und bestätt, wissentlich 21 in crafft deß briefs was wir ihnen zu recht 22 daran confirmiren und bestätten sollen, also 110 111 svoboščino, ki jo lahko v vsem obsegu nemoteno uporabljajo in uživajo, ne da bi jih pri tem kdorkoli na katerikoli način oviral. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim ljubim, zvestim, vsem na- šim glavarjem, deželnim maršalom, grofom, baronom, gospodom, vitezom in hlapcem, hubnim mojstrom, 48 vicedomom, upraviteljem, oskrbnikom, gradiš- čanom, deželskim sodnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, ob- činam in vsem drugim našim uradnikom, podložnikom in zvestim in želimo, da naših meščanov Celja pri omenjenem skladiščenju ter naši potrditvi ne ovira- jo in jim ne oporekajo, niti naj tega ne dovolijo komurkoli drugemu, temveč naj jih pustijo to svoboščino v miru izvajati in jih pri tem varujejo in ščitijo, sicer jih bosta 48 Hubni mojstri so načelovali hubnim uradom, ki so skrbeli za pobiranje dajatev od zakup- ljenega deželnoknežjega premoženja. Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1918; Graz-Klagenfurt-Ljubljana-Gorizia-Trieste 1988; str. 67. 1 daß sy die nun, nach ihrer inhalt beruhelich 2 gebrauchen und genüessen mögen und durch 3 niemandts daran verhindert, noch darwider 4 gethan werden solle in kein weise. Und 5 gebietten darumb den edlen, unsern lieben 6 getreüen, nomen allen unsern haubtleüthen, 7 landmarschallen, graffen, freyen, herren, 8 rittern und knechten, huebmaistern, viz- 9 domben, verweesern, pflegern, burggraffen, 10 landrichtern, burgermeistern, richtern, 11 räthen, burgern, gemainden und sonst al- 12 len andern unsern ambtleüthen, unterthan- 13 nen und getreüen ernstlich und wöllen, daß 14 sy die obgenanten unsere burger von Cilly 15 an derselben niderlag und freyheit und diser 16 unser confirmation und bestättung nicht hin- 17 dern, noch irren, sondern sy die beruhelich 18 gebrauchen, genüessen und gänzlich dabey 19 zu bleiben lassen und von unsertwegen 20 dabey handhaben, schuzen und schiermen und 21 dawider nicht thuen, noch jemandts andern 22 zu thuen gestatten, alß lieb ihr jeglichen 112 113 doletela naša huda nemilost in kazen. To je naše resno mnenje. Z objavo tega pisma, danega v Wormsu, v sredo po sveti Marjeti, v štiri- najsto petindevetdesetem letu po Kristusovem rojstvu, 49 v desetem letu našega rimskega kraljevanja in v šestem letu kraljevanja na Ogrskem. Mi, Maksimilijan, po božji milosti izvoljeni rimski cesar, 50 vedno poveče- valec cesarstva. Kralj Nemčije, Ogrske, Dalmacije, Hrvaške. Nadvojvoda Av- strije, vojvoda Burgundije, Brabanta, mejni grof itd. Sporočamo plemenitim, našim ljubim, zvestim vsem našim glavarjem, de- želnim maršalom, grofom, baronom, gospodom, vitezom in hlapcem, upravite- ljem, vicedomom, “urbarjem”(!), 51 oskrbnikom, gradiščanom, deželskim sod- nikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in vsem drugim 49 22. julija 1495. Marjeta goduje 20. julija. 50 Ta naziv je dosegel šele 4. februarja 1508 – »izvoljeni rimski kralj« je bil že od leta 1486. 51 Lahko bi šlo za gospoščinske uradnike, ki so skrbeli za vodenje urbarjev. V literaturi tega izraza ni najti. 1 sey unsere schwere ungnad und straff zu 2 vermeiden. Das ist unser ernstliche mai- 3 nung. Mit urkhundt des briefs, geben zu 4 Bormbs am mittwoch nach sanct Margare- 5 then tag, nach Christi geburth, vierzehen- 6 hundert und im fünff und neünzigisten, 7 unserer reiche, des römischen im zehenten, 8 und des hungarischen im sechsten jahr. 9 Wir Maximilian von gottes gnaden 10 erwehlter römischer kayser. Zu allen 11 zeiten mehrer des reichs. In Germanien, 12 zu Hungarn, Dalmatien, Croatien könig. 13 Erzherzog zu Oesterreich, herzog zu Bur- 14 gund, zu Brabant und pfalzgraffe etc. Ent- 15 bietten den edlen, unsern lieben getreüen, 16 nomen allen unsern haubtleüthen, landmar- 17 schallen, graffen, freyen, herren, rittern 18 und knechten, verweesern, vizdomben, 19 urbaren, pflegern, burggraffen, land- 20 richtern, burgermeistern, richtern, räthen, 21 burgern, gemainden und sonst allen andern 114 115 našim uradnikom, podložnikom in zvestim, ki vidijo to pismo, naš pozdrav in vse dobro. Naša zvesta, ljubi sodnik in svet mesta Celja sta nas obvestila, da se v zadnjih letih prevaža po neobičajnih cestah mimo Celja, na tedenski sejem pa pšenice, ovsa in drugega blaga ne pripeljejo, čeprav so tja 52 speljane običajne ceste, 53 zaradi česar grozita mestu škoda in izguba, ter nas ponižno prosila za pomoč. Zatorej vam vsem in vsakomur nadvse resno ukazujemo, da v našem ime- nu skupaj z vsemi imenovanimi Celjani s posebno vnemo poskrbite, da se ne- običajne ceste preusmerijo in prepovedo ter da se zopet koristijo in uporablja- jo običajne poti v prid in razvoj našega mesta Celja in njegovih prebivalcev. 52 V mesto. 53 Seveda gre za glavne ceste z mitnicami. 1 unsern ambtleüthen, unterthannen und getreu- 2 en, denen dieser unser brief fürkhombt, unser 3 gnad und alles gueth. Und haben unser getreüe 4 liebe nomen richter und rath zu der statt Cilly 5 anbringen lassen, wie in kurz verschidenen jahren 6 an ungewöhnlichen strassen daselbst bey Cilly, 7 dardurch die gewöhnlich strassen gelegt und 8 weder traydt, habern, noch keinerley notturfft 9 daselbst hin auf die wochenmärckht gebracht, 10 daß derselben statt zu verderblichen schaden 11 und nachtheill raichen, außkommen seyn solle, 12 und unß darin umb hilff und wendung die- 13 müetiglichen anrueffen und bitten haben lassen. 14 Demnach empfehlen wir euch allen und ewer 15 jeden insonderheit ernstlich, daß ihr von unsert- 16 wegen, mit sambt den gedachten von Cilly mit 17 fleiß darob seyet und verfüget, damit die unge- 18 wöhnlichen strassen gewendt und verbotten, und 19 die gewöhnlichen strassen, so der obberührten 20 unser statt Cilly und den inwohnern daselbst 21 zu nutz und aufnemben kommen, widerumben 22 geüebt und gebraucht werden und hierinen keinen 116 117 S tem boste izpolnili naš resen ukaz. Dano v ponedeljek po nedelji laetare, v dvanajstem letu našega cesarjevanja, sedemindvajsetem letu rimskega kralje- vanja in dvaindvajsetem letu kraljevanja na Ogrskem. 54 Mi, Ferdinand, po božji milosti princ Španije, nadvojvoda Avstrije, voj- voda Burgundije, Štajerske, Koroške in Kranjske itd. S tem pismom vsem sporočamo in razglašamo, da so nam naši zvesti, ljubi sodnik, svetniki in vsa občina celjska predložili pergamentno listino, ki jo je izstavil naš pokojni, ljubi gospod in prednik Maksimilijan itd. velečastivred- nega spomina, tedaj rimski kralj. Datirana je na Dunaju osmega dne decembra, štirinajsto triindevetdese- tega po Kristusovem rojstvu. V njej jim je njihovo cesarsko veličanstvo potrdilo njihove in mestne 54 Prva datacija je napačna – datum bi se glasil: 4. april 1519 (Maksimilijan je 12. januarja tega leta že umrl). Datacija je torej: 22. marec 1512. S to datacijo se ujema tudi sicer ne- uspešen pohod za nasledstvo na Ogrsko (1490). 1 fleiß sparet. Daran thuet ihr unser ernstliche 2 mainung. Geben am montag nach dem sontag 3 laetare anno etc. im zwelfften, unser reiche, des 4 römischen im sieben und zwainzigisten, und 5 des hungarischen im zwey und zwainzigisten. 6 Wir Ferdinand von gottes gnaden 7 prinz zu Hispanien, erzherzog zu Öester- 8 reich, herzog zu Burgund, Steyr, Kärnthen 9 und Crain etc. Bekennen mit dem brief und thuen 10 kundt allmänniglich, daß unß unsere getreüe 11 liebe, nomen richter, räthe und ganze gemain 12 gemainiglich unserer statt Cilly einen per- 13 gamentenen brief, von weyland unserm lieben 14 herrn und anherrn keyser Maximilian etc. 15 hochlöblicher gedächtnuß, derselben zeit rö- 16 mischer könig außgangen, fürbringen lassen. 17 Das datum stehet zu Wienn am achten tag des 18 monats decembris nach Christi geburth, vier- 19 zehenhundert und im drey und neünzigisten 20 jahr, darinn ihr keyserliche mayestet ihnen all ihr 21 und derselben unser statt handvesst, brieff, 118 119 ročine, 55 listine, privilegije, svoboščine, milosti in stare običaje iz časa pokoj- nega častivrednega grofa Celjskega, ki jih je potrdil in delno nanovo podelil tudi naš pokojni, ljubi gospod in praded, cesar Friderik častivrednega spo- mina. Nato so nas ponižno zaprosili, da bi jim milostno potrdili to listino našega ljubega gospoda in prednika. To njihovo ponižno in spodobno prošnjo smo vzeli na znanje ter po svoji volji in s tem pismom iz posebne milosti in zato, da bi se naše mesto Celje lahko razvijalo, kot vladar in deželni knez, milostno v celoti potrdili in obnovili omenjene ročine, listine, privilegije, milosti, svoboš- čine in stare običaje, v celoti kot so zapisani v listini omenjenega našega lju- bega gospoda in prednika in kakor se uporabljajo. 55 Besedo handvesst, ki sicer označuje publiciran skupek pravic, se dobesedno prevaja kot »ro- čin«. 1 privilegia, freyheit, gnad und alt herkhomen, 2 so sy von weyland dem grafen von Cilly löblichen 3 herbracht hetten, die ihnen auch von weylandt 4 unserm lieben herrn und urehn, kayser 5 Friderichen hochlöblichen gedächtnuß, confirmirt und 6 bestätt und ains thailß von newem gegeben 7 wehren, confirmirt, becräfftigt und bestätt 8 hett. Und batten unß darauf demüetiglichen, 9 daß wir ihnen solchen unsers lieben herrn und 10 anherrns brief zu confirmiren und zu bestät- 11 ten gnädiglich geruheten, des haben wir an- 12 gesehen, solch ihr demüethig und zimblich bitte, 13 und ihnen dardurch und von sondern gnaden, 14 und daß auch dieselb unser statt Cilly inß 15 aufnemben khomen möge, die vorbestimbten 16 ihr handvesst, brief, privilegia, gnad, freyheit 17 und alts herkommen, nach inhalt des vorgemelten 18 unsers lieben herrn und anherrns brief, und 19 des sy in gebrauch seyn und darzue in ihren 20 freyheiten, darumb sy ihr ansprach und recht- 21 fertigung stehen, unvergriffen und ohn nachtheill, 22 gnädiglichen confirmirt, bestätt und vernewert, 120 121 Menimo, odločamo in želimo, da so in ostanejo te pravice v veljavi v vseh njihovih delih, točkah, členih, vsebinah, določbah in pojmih ter da nihče ne ravna v nasprotju z zapisanim. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim ljubim, zvestim, vsem na- šim glavarjem, deželnim maršalom, grofom, baronom, gospodom, vitezom in hlapcem, upraviteljem, vicedomom, oskrbnikom, gradiščanom, županom, sod- nikom, svetnikom, meščanom, občinam in vsem drugim našim uradnikom, podložnikom in zvestim in želimo, da omenjenih sodnika, svetnikov, meščanov in prebivalcev Celja ter njihovih naslednikov pri teh njihovih ročinih, pismih, privilegijih, milostih, svoboščinah, pravicah, hvalevrednih 1 confirmiren, bestätten und verneweren ihnen 2 die auch hiemit alß regierender herr und 3 landsfürst, wissentlich in crafft dits briefs 4 und mainen, sezen und wollen, daß dieselben 5 in allen ihren stuckhen, puncten, articlen, 6 inhaltungen, mainungen und begreiffungen, 7 kräfftig seyn und verbleiben, und darwider 8 von niemand gethan noch gehandlet werden 9 soll zu gleicher weiß, alß ob die von wort 10 zu wort hierinen begriffen weren, ungefähr- 11 lich. Und gebietten darauf den edlen, unsern 12 lieben getreüen, nomen allen unsern haubtleüthen, 13 landmarschallen, grafen, freyen, herren, 14 rittern, knechten, verweesern, vizdumben, 15 pflegern, burggraffen, burgermeistern, 16 richtern, räthen, burgern, gemainden und 17 sonst allen andern unsern ambtleüthen, 18 unterthannen und getreüen ernstlich 19 und wöllen daß sy die vorgenanten richter, 20 räthe, burger und einwohner unser statt Cilly 21 und ihre nachkommen bey ihren obberührten 22 handvessten, briefen, privilegien, gnaden, frey- 122 123 navadah in običajih in naši potrditvi na noben način ne ovirajo, jim pri tem ne oporekajo niti naj tega ne dovolijo komurkoli drugemu, če se želijo izogniti naši hudi nemilosti in kazni ter globi dvajset mark zlata, 56 ki jih je vsakdo dolžan brez popuščanja plačati vsakokrat, ko predrzno krši te pravice in od česar gre polovica v državno blagajno, pol pa pripade mestu. Z objavo tega pisma, pečatenega z našim visečim pečatom. Dano v našem mestu Gradec, osmega novembra, petnajsto enaindvajsetega po Kristusovem rojstvu. 57 Mi, Ferdinand, po božji milosti princ Španije, nadvojvoda Avstrije, voj- voda Burgundije, Štajerske, Koroške in Kranjske itd. 56 1 marka je tehtala 233,85 g (v tem primeru čistega) zlata, kazen je torej znašala kar 4.677 g zlata. Osnova izračuna je tim. »kölnska« marka, ki je bila osnova valute Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Brockhaus, Die Enzyklopädie, Bd. 14 (Mae-Mob), str. 228. 57 8. novembra 1521. 1 heiten, rechten, löblichen gewohnheiten und her- 2 kommen, wie obsteth und dieser unser confir- 3 mation und bestätung gänzlich und beruehe- 4 lich bleiben lassen und ihnen daran khein 5 irrung, noch hindernuß thuen, noch das je- 6 mands andern zu thuen gestatten, in khein 7 weiß, alß lieb ihnen allen und ihr jeden 8 sey unser schwehre ungnad und straff und 9 darzue ein pöen nemblich zwainzig marck 10 löttigs golds zu vermeiden, die ein jeder, so 11 offt er freventlich hierwider thette, unß halb 12 in unser cammer und den andern halben theill 13 denen obgedachten von Cilly unablässlich 14 zu bezahlen verfallen seyn soll. Mit urkundt 15 des briefs, besiglt mit unserm anhangenden 16 insigl. Geben in unserer statt Gräz, am 17 achten tag des monats novembris, nach Christi 18 geburth, funffzehenhundert und im ain und zwai- 19 zigisten jahr. 20 Wir Ferdinand von gottes gnaden 21 prinz zu Hispanien, ertzherzog zu Öesterreich, 124 125 S tem pismom javno razglašamo in vsakogar obveščamo. Potem, ko je naš pokojni, ljubi gospod in praded cesar Friderik častivrednega spomina, iz pomembnih razlogov in da bi se mesto z zgradbami moglo braniti Turkov in drugih ter vzdrževalo, našim zvestim, ljubim sodniku in svetnikom našega me- sta Celja, po svojem cesarskem veličanstvu milostno podelil pravico do skla- diščenja trgovskega blaga, naš pokojni, ljubi gospod in prednik cesar Maksi- milijan častivrednega spomina pa z listino, datirano v Wormsu, v sredo po sveti Marjeti štirinajsto petindevetdesetega po Kristusovem rojstvu 58 milostno potrdil, so nas omenjeni celjski sodnik in svetniki ponižno 58 22. julija 1495. 1 herzog zu Burgundt, Steyr, Kärnthen und 2 Crain etc. Bekennen offentlich mit diesem 3 brief und thuen kundt allermänniglich. Nach- 4 dem weyland unser lieber herr und anherr 5 kayser Maximilian etc. hochlöblicher gedächt- 6 nuß, unsern getreüen lieben nomen richter und 7 räthe unser statt Cilly die niderlag der 8 kauffmans güetter daselbs, damit sy weyland 9 unser lieber herr und urehn keyser Fride- 10 rich hochlöblicher gedächtnuß, auß merckhlichen 11 ursachen, und daß sy dieselb statt gegen dem 12 Türckhen und andern mit paw und sonst desto 13 besser bewahren und in ordentlichen weesen 14 gehalten mögen, gnädiglich versehen, und 15 ihnen des seiner kayserlichen mayestet freyheit gege- 16 ben, gnädiglichen confirmirt und bestätt hat, 17 lauth des briefs, so sy unß fürbracht haben. 18 Das datum stehet zu Wormbs am mittwoch 19 nach sanct Margarethen tag, nach Christi ge- 20 burth vierzehenhundert und im fünff und 21 neünzigisten. Darauf unß die obgedachten 22 richter und räthe zu Cilly demüethiglichen 126 127 zaprosili, da bi jim kot vladar in deželni knez milostno potrdili to skladiščenje in svoboščino. To smo tudi storili in našim celjskim meščanom milostno znova po svoji volji s tem pismom potrdili to skladiščenje in svoboščino v vseh bese- dah, točkah in členih, kakor jim to lahko po pravici potrdimo, da torej lahko to svoboščino uporabljajo in uživajo v vsem obsegu, ne da bi jih pri tem kdor- koli oviral. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim ljubim, zvestim, vsem na- šim glavarjem, deželnim maršalom, grofom, baronom, gospodom, vitezom in hlapcem, hubnim mojstrom, vicedomom, upraviteljem, oskrbnikom, gradišča- nom, deželskim sodnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, obči- nam in tudi 1 anrueffen und bitten lassen, daß wir alß re- 2 gierender herr und landsfürst ihnen dieselb 3 niderlag und freyheit zu confirmiren und 4 zu bestätten gnädiglichen geruheten. Das 5 haben wir gethan und denselben unsern 6 burgern von Cilly solche niderlag und frey- 7 heit in allen worten, puncten und articlen, 8 darinnen begriffen, von newem gnädiglich 9 confirmirt und bestätt, wissentlich, in crafft 10 dieß briefs, was wir ihnen zu recht daran 11 confirmiren und bestätten sollen. Also, daß 12 sy die nun nach ihrem inhalt, berueblich 13 gebrauchen und genüessen mögen, und durch 14 niemandts daran verhindert, noch dar- 15 wider gethan werden soll, in kein weiß, 16 und gebietten darumben den edlen, unsern 17 lieben gethreüen nomen unsern haubtleüthen, 18 landmarschallen, grafen, freyen, herren, 19 rittern und knechten, huebmaistern, viz- 20 domben, verweesern, pflegern, burggra- 21 fen, landrichtern, burgermaistern, rich- 22 tern, räthen, burgern, gemainden und sonst 128 129 vsem drugim našim uradnikom, podložnikom in zvestim ter želimo, da omenje- nih naših celjskih meščanov pri uporabi in izvajanju te svoboščine ter naši potrditvi ne ovirajo in jim ne oporekajo, niti naj tega ne dovolijo komurkoli drugemu, ampak jih v našem imenu ščitijo in varujejo, če se hočejo izogniti naši hudi nemilosti in kazni. S tem pismom je podano naše resno mnenje. V Gradcu, osmega novembra, petnajsto enain dvajsetega po rojstvu na- šega ljubega gospoda. 59 Mi, pooblaščeni svetniki njihove knežje svetlosti, našega premilostnega gospoda princa in nad vojvode Ferdinanda itd. 59 8. novembra 1521. 1 allen andern unsern ambtleüthen, unter- 2 thannen und getreüen ernstlich und wöllen, 3 daß sy die obgenante unsere burger von 4 Cilly, an der niderlag und freyheit, und 5 diser unserer confirmation und bestät- 6 tigung nicht hindern, noch irren, sondern 7 sy die treulich gebrauchen, genüessen 8 und gänzlich dabey bleiben lassen und von 9 unsertwegen dabey handhaben, schüzen und 10 schiermen und darwider nicht thuen, noch 11 jemands andern zu thuen gestatten, alß lieb 12 ihr jeglichen seye unser schwere ungnad 13 und straff zu vermeiden. Das ist unser 14 ernstliche mainung. Mit urkundt des briefs. 15 Geben in unser statt Grätz den achten tag 16 des monaths novembris, nach Christi unsers 17 lieben herrn geburth, funffzehen hundert 18 und in ain und zwainzigisten jahr. 19 Wir der fürstlichen durchleüchtigkeit 20 unsers gnädigsten herrn prinzen und ertz- 21 herzog Ferdinanden etc. verordnet räth und 130 131 in komisarji, pristojni za reforme v vojvodini Štajerski, sporočamo in obvešča- mo vse, da so nam verodostojno predočili, da večino trgovskega blaga pre- peljejo iz Ptuja čez Štajersko na Kranjsko in v Italijo po neobičajnih poteh, kot recimo s Ptuja do Voglbüchla(!), 60 Šentjurja, Laškega in naprej do Ljubljane ali pa preko Slovenske Bistrice in Nove cerkve ter skozi Savinjsko dolino na Kranjsko ali iz Laškega skozi Trbovlje preko Šentgotarda na Kranjsko in na- zaj, vse zato, da se izognejo in ovirajo običajne mitnine in ceste. Tako delajo omenjenemu našemu premilostnemu gospodu pa tudi njegovim podložnikom, mestom in trgom, komornemu imetju njegove knežje svetlosti, mitninam in carinam znatno škodo in primanjkljaj, česar se ne bo več trpelo. 60 Gre mogoče za Tičevo v okolici Ponikve pri Grobelnem. Prim.: Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500; N-Ž; str. 422. Tu se zaselek omenja kot “Vogelsperg”. Za napotek se zahvaljujem prof. dr. D. Kosu. 1 commissarii ihrer fürstlichen durchleicht re- 2 formation in dem fürstenthumb Steyr. Füegen 3 mäniglich zu wissen, daß unß glaubwürdig 4 fürkommen und angezaigt ist, wie von Pettau 5 auß der kauffmans güether etwo viel und 6 der mehrer theill auf ungewöhnliche weegen 7 und strassen, durch das land Steyr auf Crain 8 und Wällisch land geführt und getriben werden, 9 alß nemblichen von Pettau über den V oglbüchl 10 auf sanct Georgen, Tyffer und fürder auf Lay- 11 bach, oder derselben orth in Crain mehr 12 von Feistritz auf Neükürchen und durch das 13 Sään thall in Crain, und abermahls von Tyffer 14 durch Tryfall auf sanct Gotthardt in Crain, 15 und hinwider, alles zu endtziehung und ver- 16 hinderung der gewöhnlichen maüth und strassen, 17 das dan benanthem unserm gnädigsten herrn, 18 an seiner fürstlichen durchleicht cammergueth, mauthen 19 und zöllen, auch derselben unterthannen, stätten 20 und märckhten zu merckhlichen abbruch, nach- 21 theill und schaden raichet, und kheines weegs 22 zu gedulten seyn will. Und nachdem sonst von 132 133 Ker obstaja sicer s Ptuja na Kranjsko in v Italijo običajna cesta čez Bi- strico, Vojnik, Celje, Žalec, Vransko, Kompolje, Kamnik, Ljubljano itd. želimo vse, ki se na drobno ali veliko ukvarjajo s trgovino, javno opozoriti in jim v imenu našega premilostnega gospoda resno ukazati, naj se v bodoče ogibajo teh in drugih neobičajnih poti ter s trgovskim blagom uporabljajo opisane običajne poti. Vaše blago, ki ga zalotijo na omenjenih ali drugih neobičajnih poteh naj Hans Graf, ki mu je to ukazano, zaseže, pa tudi sicer naj bo vsem glavarjem, oskrbnikom, uradnikom, mitničarjem, sodnikom, gozdnim mojstrom in vsem drugim, dopuščeno in dovoljeno, da trgovsko blago, ki ga v bodoče zalotijo povsod na neobičajnih cestah, 1 Pettau auf Crain und Wällischland die ge- 2 wöhnlich strass ist, auf Feistritz, Hochenegg, 3 Cilly, Saxenfeld, Fränz, Gumpl, Stain, Laybach etc. 4 und hinwider, wollen wir männiglich, so den 5 kauffmanns handl viel oder wenig üeben oder 6 treiben hiemit offentlich gewahrnet, und in 7 nahmen benantes unsers gnädigsten herrns, 8 ernstlich gebotten haben, daß ihr die handlsleüth 9 der obermelten und ander ungewöhnlichen 10 strassen fürder müssig gehet, euch der gänz- 11 lich endtschlaget, und mit euren güettern, die 12 iezt angezaigt, recht gewöhnlich strassen und 13 weeg fahrt und treibet, oder aber, wo ewere 14 güetter darüber auf obermelten oder andern 15 ungewöhnlichen strassen betretten wird, der 16 Hanß Graf, so deßhalb verordnet, darnach 17 greiffen, er soll auch sonst allen und jeden 18 haubtleüthen, pflegern, ambtleüthen, mauth- 19 nern, richtern, forstmaistern und mäniglich 20 erlaubt, vergoüth und zuegelassen seyn, eure 21 güetter, so also fürder auf den ungewöhnlichen 22 strassen betretten wurden, allenthalben zu 134 135 62 Meščanov (svetnikov). zadržijo in odvzamejo kot zaplenjeno v korist njegove knežje svetlosti, od če- sar jim bo pripadel primeren delež. Tega vam nismo hoteli zamolčati, da se boste znali zavarovati pred izgubo in škodo. V Celju, v sredo po cvetni nedelji, leta itd. štiriindvajsetega. 61 Mi, Ferdinand, po božji milosti rimski, ogrski, češki itd. kralj, infant Špa- nije, nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, Brabanta, Štajerske, Koroške, Kranjske in Wirtemberga itd., knez na Švabskem, pokneženi grof Habsburški, Tirolski, Pfirški, Kiburški, Goriški itd. Deželni grof v Alzaciji, mejni grof sve- tega cesarstva in v Burgauu, gospod Slovenske marke, Pordenona in Salinsa. Razglašamo zase, naše dediče in naslednike in objavljamo s tem pismom, da so nam naši zvesti, ljubi sodnik, 61 1524 - tisočico in stotico so večkrat opuščali. Celoten datum: 23. marca 1524. 1 fürstlichen durchleücht handen alß für ver- 2 fallen, anzutassten, aufzuhalten und zu nemben, 3 darvon ihnen dan ihr gebührender theill auch 4 erfolgen soll. Das wollten wir euch unange- 5 zaigt nicht lassen, euch selbß vor nachtl und 6 schaden zu verhüetten wissen. Datum Cilly 7 mittichen nach dem palmtag anno etc. im vier- 8 und zwainzigisten. 9 Wir Ferdinand von gottes gnaden 10 römischer, zu Hungarn und Böheimb etc. könig. 11 Infant in Hispanien. Ertzherzog zu Öester- 12 reich, herzog zu Burgund, zu Brabant, zu 13 Steyr, Kärnthen, Crain und Wirtemberg etc. 14 Fürst zu Schwaben, gefürster graf zu Hab- 15 spurg, zu Tyrol, zu Pfierdt, zu Khüburg und 16 zu Görz etc. Landgraff in Elsasß, marggraff des 17 heyligen reichs und zu Burgaw, herr auff der 18 Windischen march, zu Portenau und zu Salins. 19 Bekennen für unß, unsere erben und nach- 20 khommen, und thuen kundt offentlich mit dem 21 brief, daß unß unsere getreüe liebe, nomen richter, 136 137 svet in vsi naši celjski meščani prinesli pergament s privilegijem in darovnico, ki ga je njim in njihovemu špitalu milostno podelil naš ljubi praded, cesar Friderik častivrednega spomina, in nas ponižno zaprosili, da bi jim to listino znova milostno potrdili. Pismo se od besede do besede glasi takole: Mi, Friderik, po božji milosti rimski cesar, vedno povečevalec cesarstva, kralj Ogrske, Dalmacije, Hrvaške. Vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske, grof Tirolski itd. Razglaša- mo zase in naše dediče, da so nas naši zvesti, ljubi sodnik, svet in naši celjski meščani ponižno zaprosili, da bi jim dovolili špital Svetega Duha, ki sedaj leži pred mestom, nanovo pozidati v mestu, v razcvet špitala, 1 rath und unser burger gemainlich in un- 2 ser statt Cilly, einen pergamenen verfer- 3 tigten, vergönen- und gabbrief, so ihnen und 4 ihrem spittall daselbst unser lieber urehn 5 keyser Friderich löblicher gedächtnuß, gnädiglichen 6 gegeben, fürbringen und demüetiglichen 7 haben bitten lassen, daß wir ihnen denensel- 8 ben brief mit seinem inhalt von newem zu 9 confirmiren und zu bestätten gnädiglichen 10 geruheten, und lauth derselb brief von wort 11 zu wort also: Wir Friderich von gottes 12 gnaden römischer kayser. Zu allen zeiten meh- 13 rer des reichs. Zu Hungarn, Dalmatien, Croatien, 14 könig. Herzog zu Öesterreich, zu Steyr, zu Kärn- 15 then und zu Crain, graf zu Tyrol etc. Bekhennen 16 für unß und unsere erben, daß unß unser ge- 17 threüe liebe nomen der richter, rath und unser 18 burger gemainlich zu Cilly demüthiglich ge- 19 betten haben, ihnen zu vergönnen, das spittall 20 des Heilligen Geists daselbst zu Cilly vor der 21 statt gelegen, hin in die statt zu bawen. Wan 22 das demselben spittall zu aufnemben und 138 139 63 1. maja 1459. korist ubogih ljudi, ki bivajo v njem in njihove oskrbe pa ukazati, naj nekdo izmed njih 62 prevzame skrb za upravljanje in posest vseh njihovih dohodkov, rent in imenj ter omenjeni špital z vsemi ljudmi, služabniki in vsem imetjem vzeti v svojo posebno milost in zaščito. Preučili smo marljivo in ponižno prošnjo omenjenih sodnika, sveta in na- ših meščanov ter v razcvet, korist in pomoč temu špitalu, za boljšo oskrbo ubogih ljudi v njem s hrano in potrebščinami, milostno pristali in dovolili, da se omenjeni špital prestavi in pozida v mestu, ali da ostane, kjer je, kot se bo pač presodilo. Poslej naj z vsemi ljudmi, rentami, služnostmi in pripadajočimi imenji zvesto razpolaga, gospodari, 1 den armben leüthen darinen wohnhafft zu 2 nutz und fromben ihrer nahrung halben vast 3 komben möchte, daß wir ihnen auch dasselb 4 spittall mit allen seinen nützen, rendten 5 und güldten, durch einen füeglichen auß ihnen 6 inzuhaben und zu verweesen, zu befelchen, 7 und dan mit allen seinen leüthen und dienern, 8 mit sambt ihrem leib und gueth in unser son- 9 der gnad und schirmb zu nemben gerueheten, 10 daß wir der bemelten richter, rath und 11 unsere burger fleissig und demüthig bitte 12 angesehen haben, und haben dardurch und 13 von sondern gnaden, auch durch aufnembens, 14 nutz und frombens willen desselben spittals, 15 und damit die armben leüth darinen dester 16 baß mit nahrungen und notturfften gehalten 17 werden, ihnen vergönnet und erlaubt, daß ob- 18 berührt spittall hin in die statt zu bawen, oder 19 das, an deren enden, da es iezt ligt, bleiben zu 20 lassen, wie sy das füeglich bedunckhen wirdet, 21 und daß nun hinfür einen tauglichen und füeg- 22 lichen auß ihnen mit allen leüthen, rendten, nuzen 140 141 upravlja, zanje skrbi in o tem vodi računovodstvo sposoben in skrben meščan, ki naj ga izvolijo Celjani in ga po potrebi tudi zamenjajo, pri čemer si pridr- žujemo svojo oblast in kompetence. Omenjeni špital z vsemi ljudmi in služab- niki, vsem premoženjem in imetjem s svojim ukazom jemljemo do preklica v svojo posebno milost in zaščito. Menimo, odločamo in hočemo, naj nihče ne ravna zoper to našo milost in zaščito, temu oporeka ali se pritožuje, temveč da vse ostane v celoti in brez zvijač v veljavi. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim ljubim, zvestim, vsem na- šim glavarjem, grofom, gospodom, vitezom in hlapcem, upraviteljem, oskrbni- kom, gradiščanom, deželnim pisarjem, vicedomom, županom, deželskim sod- nikom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in vsem drugim našim uradnikom, podložnikom in zvestim ter želimo, da pustijo omenjene 1 und gülten, darzue gehörend, threülich inzu- 2 haben, zu verweesen und zu versorgen, zu be- 3 fehlen, von demselben raittung aufzunemben, 4 den zu verkheren und einen andern zu setzen, 5 alß offt das noth beschicht, doch unß, die obrig- 6 kheit und gewaltsamb darinen vorbehalten, 7 und unz auf unser fehrer geschäfft und befelch, 8 auch das obgemelte spittall mit allen leüthen 9 und dienern mit sambt ihrem leib und gueth 10 in unser sonder gnad und schiermb genomben. 11 Und mainen, sezen und wöllen, daß sy nie- 12 mands wider solche unser gnad und schiermb 13 tringe, beschwehr, noch bekhümer, sonder 14 darbey gänzlichen bleiben lasse, ungefähr- 15 lich. Davon gebietten wir den edlen, unsern 16 lieben getreüen nomen allen unsern haubtleüthen, 17 grafen, herren, rittern und knechten, verweesern, 18 pflegern, burggrafen, landschreibern, viz- 19 domben, burgermaistern, landrichtern, richtern, 20 räthen, burgern, gemaindten und allen andern 21 unsern ambtleüthen, unterthannen und ge- 22 treüen ernstlich und wöllen, daß sy die obgemelten 142 143 sodnika, svet, meščane, špitalskega mojstra in ljudi ter imetje špitala v miru in nemoteno voditi in upravljati, da ne ravnajo v nasprotju, ne oporekajo in se zoper to našo milost in zaščito ne pritožujejo, niti naj tega ne dovolijo komur- koli drugemu. To menimo z vso resnostjo. Dano v Dunajskem Novem mestu, v torek, na god svetih apostolov Filipa in Jakoba, 63 v štirinajsto devetinpetdesetem letu po Kristusovem rojstvu, v osmem letu našega cesarjevanja, dvajsetem rimskega in v pr- vem letu kraljevanja na Ogrskem. Po nalogu gospoda cesarja v svetu. Glede na vrlo in ponižno prošnjo omenjenih sodnika, sveta in vseh meš- čanov Celja, jim s posebno milostjo, brez pridržkov in škode, v celoti in v pol- ni meri (kot je zapisano in kot ga uporabljajo) potrjujemo omenjeni privilegij in listino, ki jim jo je v razvoj tamkajšnjega špitala podelil naš ljubi praded. 1 richter, rath, burger, spitlmaister und 2 des obgemelten spittall leüth und güetter und 3 dasselb spittall ohn irrung vorstehen, verweesen 4 und bey solchen unsern gnaden und schermb berueb- 5 lich bleiben lassen und sy darwider nicht tringen, 6 bekhümern, noch beschwehren, noch das jemand 7 andern zu thuen gestatten, in khein weiß, son- 8 dern ihnen das unz an unß vor seyn. Das 9 mainen wir ernstlich. Geben zu der Neustatt 10 am erchtag sanct Philipps- und Jacobs-tag 11 der heyligen zwölff poten, nach Christi geburth 12 im vierzehenhundert und neün und funffzigisten, 13 unser kayserthumbs im achten, unser reich 14 des römischen im zwainzigisten und deß 15 hungarischen im ersten jahr. Commissio 16 domini imperatoris in consilio. Haben wir 17 angesehen der benanten nomen richter, rath 18 und gemainiglich der burger in unser statt 19 Cilly fleissig und demüethig bitte und ihnen 20 dardurch und von sondern gnaden wegen, deren 21 berührten unsers lieben uhrehn vergönen und 22 gnadenbrief, so er ihnen zu aufnembung deß 144 145 Kot vladar, nadvojvoda Avstrijski in vojvoda Štajerski s tem pismom po svoji volji potrjujemo navedeno ter menimo in želimo, da oni 64 in njihovi nasledniki milosti in svoboščine, navedene v omenjeni listini, v miru in neovirano upo- rabljajo in uživajo. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim ljubim, zvestim, vsem na- šim glavarjem, deželnim maršalom, grofom, baronom, gospodom, vitezom in hlapcem, upraviteljem, vicedomom, oskrbnikom, gradiščanom, deželskim sodnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in predvsem vsem drugim našim uradnikom, podložnikom in zvestim, 64 Celjski meščani. 1 spittals daselbst, alß hieoben begriffen, gege- 2 ben hat, so viel sy des in gebrauch seind und 3 darzue in ihren freyheiten, darumben sye in 4 rechtfertigung und ansprach seyn möchten, 5 unvergriffen und ohn nachtheill, confirmirt 6 und bestätt. Confirmiren und bestätten ihnen 7 dan auch, alß regierender herr und ertz- 8 herzog zu Öesterreich und herzog zu Steyer 9 hiemit wissentlich in crafft dieß brieffs, 10 und mainen und wöllen, daß sy und ihr nach- 11 komen sich nun hinfür solcher gnaden und frey- 12 heiten in dem vor angezaigten brief begriffen, 13 gerueblich gebrauchen und genüessen sollen 14 und mögen von allermänniglich unverhin- 15 dert. Und gebietten darauf denen edlen, un- 16 sern lieben getreüen, nomen allen unsern haubt- 17 leüthen, landmarschallen, grafen, freyen, 18 herren, rittern, knechten, verweesern, viz- 19 domben, pflegern, burggraffen, landrichtern, 20 burgermeistern, richtern, räthen, burgern, 21 gemainden und besonder allen andern unsern 22 ambtleüthen, unterthannen und getreüen ernstlich, 146 147 in želimo, da naše Celjane in njihove potomce pustijo v miru uporabljati in uživati v podelitvi omenjene milosti in pravice, jih pri tem ne ovirajo, jim ne oporekajo, niti naj tega na noben način ne dovolijo komurkoli drugemu. To je naše resno mnenje. Z objavo tega pisma, pečatenega z našim visečim peča- tom. V našem mestu Dunaj, sedmega marca petnajsto triintridesetega po Kri- stusovem rojstvu, 65 v tretjem letu našega rimskega kraljevanja in sedmem letu ostalega . Mi, Ferdinand, po božji milosti rimski, ogrski, češki itd. kralj, infant Španije, nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, Brabanta, Štajerske, Koro- ške, Kranjske in Wirtemberga itd., knez na Švabskem, pokneženi grof Habs- burški, Tirolski, Pfirški, Kiburški, Goriški 65 7. marca 1533. 1 und wollen, daß sy die obbemelten von Cilly 2 und ihr nachkommen bey deren obbestimbten 3 ihren vergönung, gnaden und freyheiten, 4 und dieser unser bestätt vöstiglichen hand- 5 haben, sy der gebrauchen und geniessen lassen 6 und ihnen daran khein irrung, noch hindernusß 7 thuen, noch das jemands andern zu thuen gestatten, 8 in kein weiß, das ist unsere ernstliche mainung. Mit 9 urkhundt dises briefs, mit unserm anhangen- 10 den insigl verferttigt. Geben in unser 11 statt Wienn am siebenten martii nach Christi 12 geburth, funffzehenhundert und im drey und 13 dreyssigisten, unserer reiche, des römischen, 14 im driten und der andern im siebenten jahren. 15 Wir Ferdinand von gottes gnaden rö- 16 mischer, zu Hungarn und Böheimb etc. könig, in- 17 fant zu Hispanien, ertzherzog zu Öesterreich, 18 herzog zu Burgundt, zu Brabant, zu Steyr, 19 Kärnthen, Crain und Wirtemberg, fürst zu 20 zu Schwaben, gefürster graf zu Habspurg, 21 zu Tyrol, zu Pfierdt, zu Khyburg und zu Görz etc. 148 149 Deželni grof v Alzaciji, mejni grof svetega cesarstva in v Burgauu, gospod Slovenske marke, Pordenona in Salinsa. Razglašamo zase, naše dediče in naslednike in objavljamo s tem pismom, da so nas naši zvesti, ljubi sodnik, svet in vsi naši celjski meščani ponižno za- prosili, da bi njim in njihovim naslednikom ter mestu Celju v korist, razvoj in pomnožitev meščanstva, milostno blagovolili izkazati poseben privilegij in svoboščino, namreč na novo jim podeliti še en letni sejem na god svetega An- dreja apostola, 66 kakor jih imajo druga naša mesta v vojvodini Štajerski. Upoštevajoč vrlo in ponižno prošnjo omenjenih sodnika, sveta in vseh meščanov Celja, iz posebne milosti, 66 30. novembra. 1 Landgraff in Elsasß, marggraff deß heilligen 2 reichs und zu Burgau, herr auf der Windischen 3 march, zu Portenau und zu Sälinß. Bekennen 4 für unß, unsere erben und nachkommen, und 5 thuen kundt offentlich mit disem brief, daß 6 unß unser getreü lieb nomen richter, rath und 7 die gemain burgerschafft unser statt Cilly 8 demüethiglichen anrueffen und bitten lassen, 9 daß wir ihnen und ihren nachkommen zu nutz 10 und aufnemben iezt bemelter statt Cilly, 11 auch mehrung der burger und mannschafft, 12 daselbst, die besonder gnad und freyheit, 13 nemblichen noch einen offenen jahrmarckht 14 jährlichen auf sanct Andrees des heyligen zwelff 15 poten tags daselbst zu Cilly wie ander unser 16 stätt in unserm fürstenthumb Steyr, so jahr- 17 marckht hetten, von newem zu halten, zu 18 brauchen, zu nüzen und zu niessen, gnädiglichen 19 zu vergönnen geruheten. Haben wir angesehen, 20 solch der gemelten unser richter, rath und 21 gemainer burgerschafft Cilly demüethig und 22 zimblich bitte, und dardurch, und von sondern 150 151 v korist in napredek omenjenega mesta ter njih in njihovih naslednikov, jim milostno na novo podeljujemo in dovoljujemo omenjeni privilegij in svobošči- no. To delamo po svoji volji s tem našim pismom. Oni in njihovi nasledniki smejo torej poslej poleg letnega sejma na dan svetega Danijela, 67 ki so ga imeli že prej, imeti in prirejati še letni sejem na dan svetega Andreja z vsemi pravicami in običaji, kot druga mesta v omenjeni vojvodini Štajerski. Tam smejo nakupovati, prodajati, trgovci pa s svojim blagom svobodno in neovira- no trgovati. Vseeno pa naših okoliških mest in trgov pri njihovih sejmih in svoboščinah ne smejo ovirati in jim škodovati. To našo omenjeno * V originalnem zapisu fürstemthumb(!). 67 21. julija. 1 gnaden wegen, umb ihres, auch berührter statt 2 nuz, aufnembens willen, ihnen und ihren 3 nachkhommen die vermelt gnad und freyheit 4 von newem gnädiglichen gethan, vergönt 5 und erlaubt. Thuen das auch hiemit wissentlich, 6 in crafft dits unsers briefs, also, daß sy und ihr nachkom- 7 men nun hinführo daselbst zu Cilly, über sanct 8 Daniels-tag, daran sy dan vorhin einen offenen 9 jahrmarckht jährlich auf sanct Andrees-tag 10 sambt allen denen rechten und gueten ge- 11 wohnheit, wie andere stätt in berührtem 12 unserm fürstenthumb * Steyr haben, nutzen, 13 niessen und gebrauchen, mit kauffen und 14 verkauffen, auch die kauffleuth mit ihren 15 waaren und kauffmanschafft, solchen jahr- 16 markht suechen, daselbst frey, sicher handlen 17 und wandlen, von newem halten, haben, nuzen, 18 niessen sollen und mögen, von allermäniglich 19 unverhindert. Doch den andern unsern stätt 20 und märckhten daselbst umbgelegen, an ihren 21 jahrmarckht, auch freyheiten unvergriffentlich 22 und ohn schaden. Und sy sollen dise unser vermelte 152 153 milost in svoboščino smejo uporabljati in uživati samo tako dolgo, kot se bo to zdelo našim dedičem in naslednikom - vse zvesto in brez nevarnosti. Zatorej resno zapovedujemo plemenitim, našim ljubim, zvestim, vsem na- šim glavarjem, prelatom, grofom, baronom, gospodom, vitezom in hlapcem, upraviteljem, vicedomom, oskrbnikom, gradiščanom, deželskim sodnikom, žu- panom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in sicer vsem drugim na- šim uradnikom, podložnikom in zvestim ter želimo, da puste omenjene naše sodnika, svet in celjsko meščanstvo ter njihove naslednike v miru uporabljati in uživati opisane naše privilegije in svoboščine, jih pri omenjenem letnem sejmu ne ovirajo, jim ne oporekajo, niti naj tega ne dovolijo komurkoli druge- mu, če se hočejo izogniti naši hudi nemilosti 1 gnad und freyheit nit länger dan auf unser 2 erben und nachkommen wollgefahlen dermassen 3 gebrauchen und genüessen mögen, alles getreu- 4 lich und ungefährlich. Und gebietten darauf 5 den edlen unsern lieben getreüen, nomen allen 6 unsern haubtleüthen, praelathen, graffen, 7 freyen, herren, rittern und knechten, verwee- 8 sern, vizdomben, pflegern, burggraffen, land- 9 richtern, burgermaistern, richtern, räthen, 10 burgern, gemainden und sonst allen andern 11 unsern ambtleüthen, unterthannen und ge- 12 threüen ernstlichen und wöllen, daß sy die ob- 13 genanten, unser richter, rath und gemaine 14 burgerschafft unser statt Cilly und ihr nach- 15 kommen bey den obbestimbten unsern gnaden 16 und freyheiten, angezaigten jahrmarckhts 17 gänzlichen bleiben, der berueblichen gebrauchen, 18 nüzen und niessen lassen und ihnen daran 19 khein irrung, eingriff, verhindernuß, noch be- 20 schwehrung nicht thuen, noch des jemand andern 21 zu thuen gestatten, in khein weiß, alß lieb ihnen 22 allen und ihr jeden sey unser schwehre ungnad 154 155 in kazni. To je naša resna volja in mnenje, z objavo tega pisma z našim visečim pečatom. V našem mestu Dunaj, osmega novembra petnajsto triintridesetega po Kristusovem rojstvu. 68 V tretjem letu našega rimskega kraljevanja in sedmem ostalega. Mi, Ferdinand tretji, po božji milosti izvoljeni rimski cesar, vedno pove- čevalec cesarstva. Kralj Nemčije, Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške itd. Na- dvojvoda Avstrijski, vojvoda Burgundski, Štajerski, Koroški, Kranjski, Wir- temberški itd. Grof Tirolski in Goriški itd. Razglašamo zase, naše dediče in naslednike in objavljamo s tem pismom, da so nas naši zvesti, ljubi sodnik, svet in vsi naši celjski meščani ponižno za- prosili, da bi jim kot vladar in deželni knez milostno blagovolili potrditi in okrepiti vse njihove milosti, svoboščine, listine, privilegije, pravice, ročine, izročila in običaje, 68 8. novembra 1533. 1 und straff zu vermeyden. Das ist unser ernst- 2 licher will und mainung, mit urkundt des briefs 3 mit unserm anhangenden insigl verfertigt. 4 Geben in unser statt Wienn am achten tag des 5 monat novembris nach Christi unsers lieben 6 herrn geburth, funffzehenhundert und im drey 7 und dreyssigisten, unserer reiche, des römischen 8 im driten und der andern im siebenten jahren. 9 Wir Ferdinand der dritte von gottes gnaden 10 erwehlter römischer kayser. Zu allen zeiten meh- 11 rer des reichs. In Germanien, zu Hungarn, Bö- 12 haimb, Dalmatien, Croatien etc. könig. Ertzherzog 13 zu Öesterreich, herzog zu Burgund, Steyr, Cärn- 14 then, Crain und Wirttemberg etc. Grafe zu Tyrol 15 und Görz etc. Bekennen für unß, unsere erben 16 und nachkommen offentlich mit diesem brief, daß 17 unß unsere getreüe liebe, nomen richter, rath und 18 die burger gemaingelich unserer statt Cilly 19 demüettiglich gebetten, daß wir ihnen alle und 20 jede ihre gnaden, freyheiten, brief, privilegia, 21 recht, handvessten, altherkommen und gewohnheiten 156 157 ki so jih pridobili od naših pokojnih predhodnikov, deželnih knezov omenjene dežele in grofov Celjskih, predvsem pa so jim jih potrdili in podelili naši ljubi, pokojni prastarši: cesar Maksimilijan, cesar Ferdinand I. in nadvojvoda Ka- rel Avstrijski, kot tudi naš preljubi gospod oče, cesar Ferdinand II. prečasti- tega in preblagega spomina. Milostno smo sprejeli preponižno prošnjo omenjenega našega mesta Ce- lja pa tudi zvesto, poslušno pripravljenost, ki so jo izkazali našim omenjenim, častivrednim prednikom, ki jim je tudi v prihodnje milostno ne bomo spregle- dali. Iz naše posebne milosti, v njihovo korist, krepost in napredek, jim 1 so sy von weyland unsern vorfordern, 2 landsfürsten der obgeschribenen lande 3 und graffen zu Cilly erworben und 4 hergebracht, und sonderlich ihnen weyland 5 unsere liebe vor-eltern kayser Maximilian, 6 kayser Ferdinand der erste, und ertzherzog 7 Carl zu Öessterreich, wie auch unser ge- 8 liebtester herr vatter, kayser Ferdinand 9 der ander, allerhochlöblichist und christ- 10 seeligster gedächtnuß, bestättet und gege- 11 ben alß jezt regierender herr und lands- 12 fürst gnädiglich zu bestätten und zu bekräff- 13 tigen geruhen wolten. Wan wir 14 nun gnädigst angesehen gemelter unserer 15 statt Cilly unterthännigste bitt, auch ihre 16 gethreue, gehorsame guttwilligkheit, die sie 17 wohlgedachten unsern löblichen vorfahrn er- 18 wisen, deren wir unß dan auch ins künff- 19 tig zu ihnen nit weniger gnädigst versehen 20 thuen. Alß haben wir hierauf von son- 21 dern gnaden, und umb ihres nutzes, frum- 22 men und aufnembens willen, ihnen alle und 158 159 s pretehtano voljo in pravočasnim nasvetom, kot vladar in deželni knez, v ce- loti milostno potrjujemo vse njihove opisane milosti, svoboščine, listine, pri- vilegije, pravice, ročine, izročila in običaje, kakor so navedene in kakor jih po pravici uživajo, kot jim jih je potrdil naš preljubi gospod oče in kot jim jih po pravici in običaju lahko potrdimo mi. Menimo, ukazujemo in želimo, da osta- nejo v veljavi v vseh delih, točkah in členih, ter naj jih omenjeni sodnik, svet in meščani Celja ter vsi njihovi nasledniki tudi poslej mirno uživajo in upo- rabljajo, ne da bi jih pri tem kdorkoli 1 jede ihre obgeschribene gnaden, freyheiten, 2 brieff, privilegia, recht, handvessten, alt- 3 herkommen und gewohnheiten mit guetem, 4 wohlbedachtem mueth und zeitigem rath, 5 alß regierender herr und landsfürst gnä- 6 diglich confirmirt und bestättet. Confirmiren 7 und bestätten ihnen dieselben auch hiemit, 8 so viel sy deren in specie befreyt und 9 sonst in ander weeg in rechtmässigem 10 gebrauch seyn, auch ihnen durch höchstge- 11 dachten unsern geliebtesten herrn vattern 12 hievor bestättet worden, und was wir 13 ihnen daran von rechts oder gewohn- 14 heit wegen bestätten mögen. Und mainen, 15 sezen und wöllen, daß dieselben in allen 16 ihren stuckhen, puncten und articlen, darin 17 begriffen, gänzlich bey cräfften bleiben und 18 gedachte nomen richter, rath und gemain 19 daselbst zu Cilly, sambt allen ihren nach- 20 kommen, derselben nun hinführo so wohl, alß 21 bishero, ruheiglich gebrauchen und genüessen 22 mögen und darwider von niemanden in 160 161 kakorkoli oviral (vse to po naši milosti in brez nevarnosti). Zatorej s tem pismom resno ukazujemo vsem našim podrejenim obla- stvom, cerkvenim in posvetnim, deželanom, prelatom, grofom, baronom, go- spodom, hlapcem, upraviteljem, vicedomom, oskrbnikom, gradiščanom, de- želskim sodnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in si- cer vsem drugim našim podložnikom in zvestim, in želimo, da omenjenim Ce- ljanom in njihovim naslednikom teh privilegijev, svoboščin, listin, pravic, ro- činov, starih običajev in navad nikakor ne oporekajo in ne ovirajo, niti naj tega ne dovolijo komu drugemu, če se hočejo izog niti naši hudi nemilosti in kazni. To mislimo resno z objavo tega pisma, pečatenega z našim cesarskim visečim pečatom. 1 kheinerley weiß nit gethan, noch gehandlet 2 werden solle, gnädiglich und gevärde. Und 3 gebietten darauf allen und ieden unsern 4 nachgesezten obrigkheiten geistlich und 5 weltlichen, landleüthen, praelathen, grafen, 6 freyen, herren, knechten, verweesern, vizdom- 7 ben, pflegern, burggraven, landrichtern, 8 burgermaistern, richtern, räthen, burgern, 9 gemainden und sonst allen andern unsern 10 unterthannen und getreüen ernstlich mit 11 diesem brieff und wöllen, daß sy den vor- 12 gedachten von Cilly und ihren nachkommen 13 an den obstehenden ihren gnaden, freyheiten, 14 brieffen, privilegien, rechten, handvesten, alten 15 gueten herkommen und gewohnheiten kheiner- 16 ley abbruch, irrung oder hinderung nit thuen, 17 noch das jemands andern zu thuen gestatten, 18 in khein weiß, alß lieb einem jeden seye, 19 unsere schwähre ungnad und straff zu 20 vermeiden. Das mainen wir ernstlich, 21 mit urkhundt dis briefs, besigelt mit unserm 22 kayserlichen anhangenden insigl. Der geben 162 163 V našem mestu Dunaj, trinajstega aprila, šestnajsto devetintridesetega, 69 v tretjem letu našega rimskega cesarjevanja, štirinajstem ogrskega in v dvanaj- stem letu češkega kraljevanja. Mi, Ferdinand tretji itd. Javno razglašamo s tem pismom in v vednost dajemo vsakomur, da sta nas naši zvesti, ljubi sodnik in svet mesta Celja naj- ponižneje zaprosila, da bi jima blagovolili najmilostneje podeliti nov letni se- jem na nedeljo laetare 70 v postnem času, čeprav so bili sicer privilegirani že s štirimi različnimi letnimi sejmi, ki pa se izvajajo v neugodnem času, tako da ne prinašajo posebne koristi ter njim in njhovim naslednikom dovoliti 69 13. aprila 1639. 70 Tretja nedelja pred veliko nočjo. 1 ist in unserer statt Wienn den dreyzehenten 2 monats tag aprilis, im sechzehenhundert, 3 neün und dreyssigisten, unserer reiche, des 4 römischen im dritten, des hungarischen im 5 vierzehenten und des böheimbischen im 12 ten jahre. 6 Wir Ferdinand der dritte etc. Bekennen 7 offentlich mit diesem brieff, und thuen khundt 8 allermeniglich, daß unß unsere getreue liebe, 9 nomen richter und rath der statt Cilly unter- 10 thännigst angelangt und gebetten, wir ge- 11 ruheten ihnen einen newen jahrmarckht an 12 sontag laetare in der fasten allergnädigst 13 zu verleihen, in erwegung, daß, wiewohlen 14 sy zwar bereith mit andern vier unter- 15 schiedlichen jahrmärckhten hievor privilegirt 16 und befreyet worden, so seind doch solche zu 17 ungelegenen zeiten angestelt, also, daß sy 18 keinen erspriesslichen nutzen in ihren vor- 19 habenden verschleisß und versilberung schaffen, 20 können, wiezumahlen auch sy und ihre nachkom- 21 ben mit gebrauchung und petschierung des 164 165 uporabo in pečatenje z rdečim voskom, s čemer so od nekdaj privilegirana naša druga zvesta glavna mesta, ki volijo in vzdržujejo svojega župana. Po- nižno in vrlo prošnjo omenjenih sodnika in sveta mesta Celja smo spričo ko- ristne službe naši častiti “avstrijski hiši”, ki so jo opravljali in dokazali ne samo med v začetku vojne 71 pogostimi pohodi skozi mesto, tem- več tudi med nedavnim splošnim kmečkim uporom v celjski četrti, 72 z nastanit- vijo nemškega in hrvaškega vojaštva in jo bodo tudi v bodoče zmogli, želeli in morali opravljati, ob vseh priložnostih z vnemo za našo in splošno korist, mi- lostno sprejeli na znanje. Zatorej smo jima iz posebne milosti to njuno proš- njo 71 Tridesetletna vojna (1618–1648). 72 Kmečki upor spomladi in poleti 1635. 1 rotten wachs, umbwillen dieselben, alß unser 2 andere getreüe haubt stätt, mit erwöhl- 3 und erhaltung eines burgermaister von 4 altersher ordentlich privilegirt und be- 5 freyet, gnädiglich zu bedenckhen und zu 6 begnaden. Worauf wir solch der 7 gemelten nomen richter und rath der statt Cilly 8 demüetig und fleissig bitt, wie auch die wohl- 9 nutzliche dienst, welche unserm löblichen hauß 10 Öesterreich, nit allein mit denen seither in 11 anfang des kriegs viellfältig fürwordenen 12 durchzügen, sondern auch in der jüngst im 13 viertl Cilly allgemain aufgestandenen 14 paurn rebellion mit einquartierung der 15 teütsch- und croatischen soldatesca in allen 16 fürgefallenen gelegenheiten mit aller eyf- 17 friger befürderung unsers und deß ge- 18 meinen weesens nutzen, erwisen und gelai- 19 stet worden, und gleichermassen künfftiger 20 zeit laisten können, mögen und sollen, gnä- 21 digst angesehen. Und darumben ihnen zu 22 sondern gnaden in solch ihr bittlich begehren 166 167 milostno uslišali. Obdarujemo, osvobajamo in podeljujemo omenjenima sod- niku in svetu mesta Celja iz deželnoknežje oblasti po svoji volji in s tem pis- mom pravico, da lahko omenjeni sodnik, svet mesta Celja in njihovi nasledni- ki izvajajo in uporabljajo na novo podeljeno (pravico) do letnega sejma na nedeljo Laetare v postu z deželnoknežjo svoboščino štirinajst dni prej in štiri- najst dni potem, vendar se med službo božjo ne sme trgovati. Meščani in vsi tisti, ki obiščejo tak sejem s trgovskim blagom, imetjem in dobrinami, naj svo- bodno, varno in nemoteno potujejo tja in nazaj, ponujajo naprodaj, kupujejo in prodajajo ter uživajo vse časti, milosti, zaščito, varnost in spremstvo, kot v drugih naših mestih v vojvodini Štajerski, ki imajo tovrstne letne sejme 1 gnädigst gewilliget. Thuen das auch, begaben, 2 befreyen und fürsehen gedachten, nomen richter, 3 und rath der statt Cilly auß landsfürstlicher 4 macht hiemit wissentlich und in crafft dieß 5 briefs, also und dergestalt, daß angeregte 6 richter und rath der statt Cilly und ihre 7 nachkommen sich obgedachtes ihnen new gege- 8 benen und erthailten jahrmarckhts auf den 9 sontag laetare in der fasten jährlichen mit 10 landsfürstlicher freyheit vierzehen tag 11 vor- und vierzehen tag nach, doch daß unter 12 wehrenden gottes dienst nichts gehandlet 13 werde, freyen, üben und gebrauchen, auch sy 14 und all die jenigen, so solchen jahrmarckht 15 mit ihren waaren, haab und güettern, be- 16 suchen, frey, sicher, ungeirrt, darzue und 17 darvon ziehen, fail haben, khauffen und ver- 18 khauffen, auch sonst all und jegliche ehr, würde, 19 schuz, schirm, sicherheit und glaidthaben, und sich 20 des alles freyen, genüessen und gebrauchen, 21 wie andere unsere stätt in unserm fürsten- 22 thumb Steyr, so mit dergleichen jahrmarckhts 168 169 in imajo pravico do rabe rdečega pečatnega voska. Zatorej s tem pismom resno ukazujemo vsem našim podrejenim gosposkam, tako cerkvenim kot po- svetnim, deželanom, prelatom, grofom, baronom, gospodom, vitezom, hlap- cem, deželnim namestnikom, deželnim glavarjem, deželnim maršalom, gla- varjem, vicedomom, odvetnikom, oskrbnikom, upraviteljem, uradnikom, župa- nom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in sicer vsem drugim našim podložnikom in zvestim, in želimo, da omenjenih celjskega sodnika in sveta ter njihovih naslednikov, kot tudi tistih, ki bodo omenjeni sejem obiskovali s svo- jim blagom, imetjem in lastnino, pri omenjenih svoboščinah in pečatenju z rdečim voskom ne ovirajo, 1 freyheiten, wie auch mit gebrauchung des 2 rotten wachs fürgesehen und begabt seyn. 3 Gebietten darauf allen und jeden unsern 4 nachgesezten obrigkheiten geistlich und 5 weltlichen, landleüthen, praelaten, grafen, 6 freyen, herren, rittern, knechten, statt- 7 haltern, landshaubtleüthen, landmar- 8 schallen, haubtleüthen, vizdomben, vögten, 9 pflegern, verweesern, ambtleüthen, bur- 10 germeistern, richtern, räthen, burgern, 11 gemaindten und sonst allen andern un- 12 sern unterthannen und gethreüen, was 13 würden, standts, oder weesens die seyn, 14 ernstlich und vestiglich mit disem brieff, 15 und wollen, daß sy obbemelte nomen richter 16 und rath alda zu Cilly und ihre nachkom- 17 ben, auch alle die jenigen, so obangereg- 18 ten jahrmarckht mit ihren waahren, 19 khauffmannschafft, haab und güettern, 20 besuechen, bey obgemelten freyheiten, und 21 in gebrauchung und pettschierung deß 22 rothen wachs, geruhiglich bleiben lassen, 170 171 jim ne nasprotujejo, niti naj tega ne dovolijo komurkoli drugemu, če se hočejo izogniti naši hudi nemilosti in kazni ter globi dvajset mark zlata, ki naj jo brez prizanašanja plača vsakdo, ki bi predrzno ravnal v nasprotju s tem, in od če- sar mora pol plačati naši komori, pol pa omenjenemu mestu Celju. Z objavo tega pisma, pečatenega z našim cesarskim visečim pečatom, v našem mestu Dunaj, štirinajstega aprila, šestnajsto štiridesetega. 73 Mi, Leopold itd. 74 Javno razglašamo s tem pismom zase, za svoje dediče in naslednike, da so nas naši zvesti, ljubi sodnik, svet in 73 14. aprila 1640. 74 Leopold I. (1640-1705), sin Ferdinanda III. 1 sy darwider nicht tringen, noch beschweh- 2 ren, noch das jemand andern zu thuen 3 gestatten, in khein weiß noch weeg, alß 4 lieb einem jeden seye unsere schwehre un- 5 gnad und straff, und darzue ein pöen 6 nemblich zwainzig marckh löttiges 7 golds zu vermeyden, die ein jeder, so offt 8 er freventlich hierwider thätte, unß 9 halb in unser cammer, und den andern 10 halben theill obbemelter statt zu Cilly 11 und ihren nachkhomben unnachlässlich 12 zu bezallen verfallen seyn solle. Mit 13 urkhundt dieß briefs, besiglet mit un- 14 serm kayserlichen anhangenden insigl, 15 der geben ist in unserer statt Wienn, 16 den vierzehenten april, anno sechzehen- 17 hundert und vierzig etc. 18 Wir Leopold etc. Bekennen für unß, 19 unsere erben und nachkhomben offent- 20 lich mit diesem brieff, daß unß unsere 21 getreüe liebe, nomen richter, rath und die 172 173 vsi meščani našega mesta Celja ponižno zaprosili, da bi jim kot vladar in de- želni knez na osnovi predloženega verodostojnega avtentičnega vidimiranega prepisa listine Ferdinanda III., datirane na Dunaju trinajstega aprila šestnaj- sto devetintridesetega, 75 potrdili in overili vse njihove milosti, svoboščine, pis- ma, privilegije, ročine, stara izročila in navade, ki so si jih pridobili od naših pokojnih častivrednih prednikov, deželnih knezov omenjene dežele in grofov Celjskih, zlasti pa od naših pokojnih, ljubih prastaršev, cesarja Maksimilija- na, cesarja Ferdinanda I., nadvojvode Karla Avstrijskega, kot tudi od naših prečastitih gospodov deda in očeta cesarjev Ferdinanda II. in III. častivredne- ga in blagega spomina. 75 13. aprila 1639. 1 burger gemainiglich unßerer statt Cilly 2 demüettiglich gebetten, daß wir ihnen alle 3 und iede ihre gnaden, freyheiten, brieff, 4 privilegia, recht, handvesten, alther- 5 kommen und gewohnheiten, so sy von weyland 6 unsern löblichen vorfordern, landsfürsten 7 der obgeschribenen lande, und graffen zu 8 Cilly, erworben und hergebracht, und 9 sonderlich ihnen weyland unsere liebe 10 voreltern, kayser Maximilian, keiser 11 Ferdinandus der erste und ertzherzog Carl 12 zu Öessterreich, wie auch unsere hochgeehr- 13 tiste herren groß- und herr vatter kayser 14 Ferdinandus secundus und tertius, aller 15 hochlöblichist- und christmüldester gedächt- 16 nuß, vermög des von selbiger majestet- und 17 liebendigen unterm dato Wienn den dreyzehen- 18 ten aprilis sechzehenhundert neün und 19 dreyssig außgangenen- und unß in glaub- 20 würdig- und autentischen vidimus für- 21 gebrachten confirmation brieffs ver- 22 liehen, gegeben und bestättiget, alß iezt 174 175 Še zlasti pa naj bi odpravili in prepovedali trgovanje na deželi izven mest in trgov ljudem, ki niso zapriseženi meščani in tržani v celjski četrti ter trgo- vanje milostno dovolili le ljudem z meščanstvom ali tržanstvom. Milostno smo sprejeli preponižno prošnjo omenjenega našega mesta Ce- lja, pa tudi njihovo poslušno vnemo, ki so jo izkazali našim častitim prednikom in se je lahko nadejamo tudi mi in naši nasledniki, zato jim bomo tudi v bodo- če milostno ustregli. Iz posebne milosti jim 1 regierender herr und landsfürst gleichs- 2 falls zu bestätten und zu bekräfftigen, wie auch 3 insonderheit, daß die handlschafften an dem 4 gey (ausser der andern im land mitleyden- 5 den stätt und märckhten) denen jenigen 6 partheyen, so in dem viertl Cilly nit rechte 7 und in den mitleydenden stätt und märckhten 8 einverleibte geschwohrne burger seyn, gänz- 9 lich ab- und eingestelt werden, und sich deren 10 niemand anderer, alß ihre geschworne bur- 11 ger in den mitleydenden stätt und märckhten 12 gebrauchen möchten, gnädigst zu verwilligen 13 geruhen wolten. Wan wir nun gnädigst 14 angesehen gemelter unserer statt Cilly 15 unterthännigste bitt, auch ihre getreüe 16 gehorsambe guttwilligkheit, welche sy gegen 17 unsern löblichen vorfahren erwiesen, auch gegen 18 unß und unsern nachkhomben beständiglich 19 zu erweisen unterthännigst urbiettig und 20 willig erscheinen, wir unß auch dessen ins 21 khünfftig zu ihnen gnädigst versehen thuen. 22 Alß haben wir hierauf von sondern gnaden 176 177 v njihovo korist, pomoč in razcvet, s premišljeno voljo, pravočasnim nasvetom in pravo vednostjo kot vladar in deželni knez milostno potrjujemo in overjamo vse njihove opisane milosti, svoboščine, pisma, privilegije, pravice, ročine, stara izročila in navade. Po svoji volji in s tem pismom jim potrjujemo in overjamo te svoboščine v takšni meri, kakor jih lahko po pravici in navadi, kot so opisane in kot jih po pravici uživajo ter kakor jim jih je pred tem potrdil naš omenjeni prečastiti, preljubi gospod oče. Menimo, ukazujemo in želimo, da ostanejo v veljavi v vseh svojih delih, točkah in členih in da jih omenjeni sodnik, svet in celjska občina, skupaj z vse- mi svojimi 1 und umb ihres nuzens, fromben und auff- 2 nehmbens willen, ihnen alle und iede ihre 3 obgeschribene gnaden, freyheiten, brieff, 4 privilegia, recht, handvesten, altherkommen 5 und gewohnheiten mit wohlbedachtem mueth, 6 guetem zeitigen rath und rechtem wissen, 7 alß regierender herr und landsfürst 8 gnädiglich confirmirt und bestättet. Con- 9 firmiren und bestätten ihnen dieselben auch 10 hiemit wissentlich in crafft dieß brieffs, 11 so viel sy deren in specie befreyt, und 12 sonst in ander weeg in rechtmessigem 13 gebrauch seyn, auch ihnen durch höchstge- 14 dachten unsern geehrtist- geliebsten herrn 15 vattern hievor bestättet worden, und was 16 wir ihnen von rechts oder gewohnheit we- 17 gen daran bestätten mögen. Und mainen, 18 sezen und wöllen, daß dieselben in allen 19 ihren stuckhen, puncten und articuln, so 20 darinn begriffen, gänzlich bey cräfften 21 bleiben, und gedachte nomen richter, rath und 22 gemain daselbst zu Cilly, sambt allen ihren 178 179 nasledniki tudi poslej kot doslej mirno uporabljajo in uživajo. Nihče naj nika- kor ne ravna v nasprotju s tem. Po milosti in brez nevarnosti. Vsem našim podrejenim gosposkam, namestnikom, deželnim glavarjem, prelatom, grofom, baronom, gospodom, vitezom, hlapcem, glavarjem, upravi- teljem, vicedomom, odvetnikom, oskrbnikom, gradiščanom, deželskim sodni- kom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in tudi vsem dru- gim našim podložnikom in zvestim, cerkvenim in posvetnim, kakršnekoli časti, stanu ali vrste že so, resno in strogo ukazujemo s tem pismom in želimo, da omenjenih naših meščanov Celja in njihovih naslednikov pri opisanih milo- stih, svoboščinah, pismih, privilegijih, pravicah, ročinih, klavzulah, starih do- brih izročilih in navadah nikakor ne ovirajo, 1 nachkomben, derselben nun hinfüro so wohl 2 alß bishero ruehiglich gebrauchen und ge- 3 nüessen mögen, und darwider von niemand, 4 in kheinerley weiß nicht gethan, noch gehand- 5 let werden solle. Gnädiglich und ohne ge- 6 värde. Und gebietten darauf allen und ieden 7 unsern nachgesezten obrigkheiten, statthal- 8 tern, landshaubtleüthen, praelathen, grafen, 9 freyen, herren, rittern, knechten, haubtleü- 10 then, verweesern, vizdomben, vögten, pflegern, 11 burggraffen, landrichtern, burgermeistern, 12 richtern, räthen, burgern, gemainden und 13 sonsten allen andern unsern unterthanen 14 und getreüen, geist- und weltlichen, waß 15 würden, stands oder weesens die seyn, ernst- 16 lich und vestiglich mit diesem brief, und wollen, 17 daß sy den vorgedachten unsern burgern 18 gemeiniglich zu Cilly und ihren nachkomben 19 an den obstehenden ihren gnaden, freyheiten, 20 brieffen, privilegien, rechten, handvesten, obbey- 21 geruckhten claußl, alten guten herkhomben 22 und gewohnheiten, kheinerley abbruch, irr- 180 181 jim ne oporekajo, niti naj tega ne dovolijo komurkoli drugemu, če se hočejo izogniti naši hudi nemilosti in kazni. To menimo resno. Z objavo tega pisma, pečatenega z našim visečim cesarskim pečatom na Dunaju, desetega januarja šestnajsto enainsedemdesetega. 76 Mi, Leopold, po božji milosti izvoljeni rimski cesar. Vedno povečevalec cesarstva. Kralj Nemčije, Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije itd. Nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, Štajerske, Koroške, Kranjske in Wirtemberga. Grof Tirolski in Goriški itd. S tem pismom javno razglašamo in vsakomur dajemo v vednost, da sta nam naša sodnik in svet deželnoknežjega mesta Celja v vojvodini Štajerski ponižno povedala, 76 10. januarja 1671. 1 oder hinderung nicht thuen, noch das je- 2 mandts andern zu thuen gestatten, in 3 kein weiß, alß lieb einem jeden seye, 4 unsere schwere ungnad und straff zu 5 vermeyden. Das mainen wir ernst- 6 lich. Mit urkhundt dieß briefs, besiglet 7 mit unserm anhangenden kayserlichen 8 insigl. Geben Wienn den zehenten januarii 9 sechzehenhundert ain und siebenzig etc. 10 Wir Leopold von gottes gnaden erwöhl- 11 ter römischer kayser. Zu allen zeiten meh- 12 rer des reichs. In Germanien, zu Hungarn, 13 Böheimb, Dalmatien, Croatien, Sclavonien etc. 14 könig. Ertzherzog zu Öessterreich, herzog 15 zu Burgundt, Steyr, Kärnthen, Crain und 16 Württemberg, graff zu Tyrol und Görz etc. 17 Bekennen offentlich mit diesem brief und 18 thuen khundt allermänniglich, daß bey 19 unß nomen richter und rath unserer lands- 20 fürstlichen statt Cilly im herzogthumb 21 Steyr unterthännigst angebracht, was- 182 183 kako so se še v času žalostne okužbe in kuge v minulem letu šestnajsto deve- tinsedemdeset, ki je poleg drugih prizadela tudi omenjeno mesto in njegovo okolico, v tej usmiljenja vredni stiski, tolažeče upajoč na nadnaravno pomoč, goreče zaobljubili Bogu in svetemu Jožefu. V čast temu največjemu zavetniku in čudodelnemu svetniku so sklenili izven mesta, na ozemlju mestne jurisdik- cije zgraditi in postaviti cerkev ali božjo hišo, ki je bila po takojšnji zaznavni odvrnitvi razširjene bolezni, s pomočjo milodarov tamkajšnjih pobožnih in naklonjenih kristjanov, nedavno kon čno zgrajena in dokončana. Nato sta nas 1 massen die gesambte burgerschafft alda noch 2 im abgewichenen sechzehenhundert, neün und 3 sibenzigisten jahr, alß zur zeit der laydigen 4 contagion und pests sucht, so damahls nebst 5 andern auch erwehnte statt und die umbli- 6 gende gegendt gewaltig besuecht, sich bey 7 solch erbärmlichen übl standt in getröster 8 hoffnung einer übernatürlichen hilff negst 9 gott zu dem heyligen Josepho verlobt und in- 10 brünstig beschlossen hetten, zu ehren dises 11 grossten patrons und wunderthättigen 12 heyligen in ihrem jurisdictions gezirckh 13 ausser der statt eine kirchen- oder gotts 14 hauß funditus zu erheben und zu erbauen, 15 wie dan auch solche nach also gleichmerckh- 16 lich erfolgter abwendung des umbgreif- 17 fenden giffts successu temporis und ver- 18 mittls der von denen andächtigen dahin 19 wohlgenaigten christen dargereichten 20 allmosen unlängst endlichen würckhlich 21 erbauet und in seine gänzliche vollkhom- 22 benheit gesezt worden. Und unß dieselbe 184 185 preponižno zaprosila, da bi jim pri tej novozgrajeni božji hiši svetega Jožefa milostno dovolili in podelili dve prosti proščenji in sicer eno na tretjo nedeljo po Veliki noči, drugo pa na god svetega Jakoba, 77 da bi s tem še povečali dotok temu svetniku že tako predanega ljudstva, z darovi in milodari pa bi lahko vzdrževali zgradbo in priskrbeli potreben cerkveni ornat. Milostno jemljemo na znanje preponižno prošnjo omenjenih sodnika in sveta našega mesta Celja, ki prispeva k vsestranskemu množenju božje slave in slave svetega Jožefa ter spodbuja krepitev krščansko katoliške pobožnosti in je tudi 77 25. julija. 1 hierauf unterthännigst angelangt und 2 gebetten, damit der concursus des ohne- 3 dem aldahin und zu disem heyligen patron 4 besonders devoten volckhs desto mehrers 5 anwachste, mithin auch durch das christliche 6 opffer und allmosen die erhaltung deß 7 gebäy und verschaffung der nöthigen kirchen 8 ornaten desto füeglicher möchten bestritten 9 werden, daß wir auf vorbesagt newer- 10 bautes gotts hauße Sancti Josephi jähr- 11 lichen zwey freye kirchtäge, alß einen 12 an dritten sontag nach osstern und den 13 andern am fest sancti Jacobi ihnen zu 14 bewilligen und zu ertheillen in gnaden 15 geruhen wolten. Immassen wir nun 16 gnädigst angesehen, solche der eingangs ge- 17 dachten nomen richter und raths unserer statt 18 Cilly unterthännigste bitte, und daß hier- 19 durch auch die ehre gottes und des heyligen 20 Josephi allbeständig vermehret, und die 21 christlich cathollische andacht in ihrem 22 aufnemben forthgepflanzet wirdt, wie 186 187 sicer usmerjena v splošno korist in prid. Našemu celotnemu celjskemu meš- čanstvu smo iz pomembnih razlogov, po predhodnem posvetovanju z našimi notranjeavstrijskimi oblastmi, okoliškimi gospostvi in komunami, izkazali po- sebno milost in mu pri omenjeni novozgrajeni božji hiši svetega Jožefa milo- stno dovolili ter podelili dve prosti letni proščenji in sicer prvo na tretjo ne- deljo po Veliki noči, drugo pa namesto na zaprošen god svetega Jakoba, na prvo nedeljo po svetem Danijelu. 78 To smo dovolili, podelili in dali po svoji volji s tem pismom kot vladar in deželni knez, kot po pravici in navadi smemo. Menimo, ukazujemo in 78 To je na prvo nedeljo po 21. juliju. 1 zumahlen übrigens zu des gemainen wee- 2 sens nutzen und fromben geraichet. Alß 3 haben wir ihnen unserer gesambten 4 burgerschafft daselbst zu Cilly nach vor- 5 hergehender vernehmung unserer inner 6 öessterreichischen stöllen, wie auch deren 7 umbligenden herrschafften und communiteten 8 aus ein und andern bewegenden ursachen 9 die sonderbahre gnad gethan und denen- 10 selben die angesuchte zwey freye jährliche 11 kirchtäge, alß den ersten nemblich am driten 12 sontag nach osstern, den andern aber an 13 stath des gebettenen sanct Jacobs tag, an den 14 ersten sontag nach sanct Danielis auf mehr- 15 gedachtes unlängst erbautes gotts-hauß 16 des Heyligen Josephi gnädigst verwilliget, 17 verlyhen und gegeben. Thuen das auch, be- 18 willigen, verleyhen und geben ihnen dieselbe 19 alß regierender herr und landsfürst, so 20 viel wir von recht und billichkheit wegen, 21 daran ertheillen khönnen, hiemit wissentlich, 22 in crafft dieß briefs und mainen, sezen und 188 189 želimo, da naše mesto Celje, vsi njegovi meščani in njihovi nasledniki neovi- rano pripravljajo, prirejajo in izvajajo omenjeni dve proščenji vsako leto ob omenjenem času - prvo na tretjo nedeljo po Veliki noči in drugo na prvo ne- deljo po svetem Danijelu, pri omenjeni božji hiši in skupaj s tujimi trgovci in drugimi ljudmi, ki se udeležujejo proščenj, uživajo iste svoboščine in pravice kot druge podobne božje hiše v okoliških krajih, ki imajo takšna prosta pro- ščenja. Vsem našim podrejenim gosposkam, cerkvenim in posvetnim, deželnim glavarjem, vicedomom, upraviteljem, prelatom, grofom, baronom, gospodom, vitezom, deželanom, odvetnikom, 1 wollen, daß sy unsere statt Cilly, die gesamb- 2 te burgerschafft daselbst und ihre nachkomben 3 besagte zwey kirchtäge hinführo jedesmahls 4 auf obbestimbte zeit, alß am dritten sontag 5 nach osstern und so dan am ersten sontag 6 nach sanct Danielis alljährlich bey offt 7 erwehnten gotts hauße anstellen, halten 8 und üeben, sonderlich aber alle und jede 9 freyheit, recht- und gerechtigkheit wie an- 10 dere dergleichen gotts häußer, umbligende 11 orth und fleckhen, so mit solchen frey kirch- 12 tägen und gnaden fürgesehen seynd, darzue 13 haben, sich auch derselben zu sambt denen 14 von andern orthen dahin ankombenden 15 handls- oder andern personen freyen, 16 gebrauchen und genüessen sollen, können 17 und mögen von allermänniglich unver- 18 hindert. Und gebietten darauf allen und 19 jeden unsern nachgesezten obrigkheiten, 20 geist- und weltlichen, landshaubtleüthen, 21 vizdomben, verweesern, praelathen, grafen, 22 freyen, herren, rittern, landleüthen, vögten, 190 191 oskrbnikom, kot tudi mestom, trgom, sodiščem in sicer vsem našim in drugim uradnikom, podložnikom in zvestim, kakršnekoli časti, stanu ali vrste že so, s tem pismom resno ukazujemo in želimo, da omenjene sodnika, svet in celjsko meščanstvo ter njihove naslednike pustijo v miru izvajati in uživati omenjeni dve proščenji pri njihovi novozgrajeni cerkvi svetega Jožefa. Pri tem naj jih ne ovirajo in zoper to naj ne ravnajo, niti naj tega ne dovolijo komurkoli druge- mu, če se hočejo izogniti naši nemilosti in neizogibni kazni. To menimo resno. Z objavo tega pisma, pečatenega z našim visečim cesarskim pečatom, 1 pflegern, wie auch stätten, märckhten, 2 gerichtern und sonst allen unsern und 3 andern ambtleüthen, unterthanen und 4 getreüen, was würden, stands oder wee- 5 sens die seind, ernstlich mit diesem brieff, 6 und wollen, daß sy obbemelte nomen richter 7 und rath unserer statt Cilly, die ge- 8 sambte burgerschafft daselbst und ihre 9 nachkommen bey dieser unserer, auff ihr 10 newerbautes gotts hauß Sancti Josephi 11 gnädigst erthailten kirchtags freyheit 12 gänzlich verbleiben, sich derselben rueh- 13 iglich freyen, gebrauchen und genüessen 14 lassen, sy hieran nicht beschwehren oder 15 tringen, auch darwider nicht thuen, noch 16 das jemand andern zu thuen gestatten, 17 in khein weiß noch weeg, alß lieb einem 18 jedem seye unsere schwehre ungnad und 19 straff unaußbleiblich zu vermeyden. 20 Das maynen wir ernstlich, mit urkundt 21 dieß briefs, besiglet mit unserm anhangen- 22 den kayserlichen insigl, der geben ist in 192 193 v našem mestu Dunaj, tridesetega dne meseca januarja, v sedemnajststotem letu po rojstvu našega ljubega gospoda in odrešenika. 79 V dvainštiridesetem letu cesarjevanja, petinštiridesetem letu kraljevanja na Ogrskem in štiriinšti- ridesetem letu kraljevanja na Češkem. Mi, Jožef, 80 po božji milosti izvoljeni rimski cesar. Vedno povečevalec cesarstva. Kralj Nemčije, Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije itd. Nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, Štajerske, Koroške, Kranjske in Wirtemberga, grof Tirolski in Goriški itd. S tem pismom razglašamo in vsakomur dajemo v vednost, da so nam naši zvesti, ljubi sodnik, svet in celotno celjsko meščanstvo preponižno povedali, kako so jim naš blagopokojni, milostni in častitiljivi gospod in oče blagega 79 30. januarja 1700. 80 Jožef I. (1678 – 1711), najstarejši sin Leopolda I. Rimsko-nemški cesar je postal leta 1705 (po očetovi smrti). 1 unserer statt Wienn, den dreyssigisten 2 monats tag januarii, nach Christi unsers 3 lieben herrn und seeligmachers gnadenreichen 4 geburth, im siebenzehenhunderten, unserer 5 reiche, des römischen im zwey und vierzigsten, 6 des hungarischen im fünff und vierzigisten, 7 und des böheimbischen im vier und vierzigisten 8 jahre. 9 Wir Joseph von gottes gnaden erwehlter 10 römischer kayser, zu allen zeiten mehrer 11 des reichs. In Germanien, zu Hungarn, Bö- 12 heimb, Dalmatien, Croatien, Slavonien etc. 13 könig. Ertzherzog zu Öesterreich, herzog 14 zu Burgund, Steyr, Kärnthen, Crain und 15 Wirtemberg. Graf zu Tyrol und Görz etc. 16 Bekennen offentlich mit diesem brief, und 17 thuen kundt männiglichen, daß unß nomen die 18 ehrsambe, unsere getreüe liebe nomen richter, 19 rath und gemaine burgerschafft der statt 20 Cilly allergehorsambist zu vernehmen 21 gegeben, wasmassen von weyland unsers 22 in gott ruhenden gnädig und hochgeehrtisten 194 195 spomina, desetega januarja šestnajsto enainsedemdesetega, s primerno diplo- mo sicer milostno potrdili njihove mestne pravice, ki so jim jih podelili naši častitiljivi pokojni predhodniki, rimski cesarji, kralji in avstrijski nadvojvode. Ta je bila žal skupaj z drugimi uničena v požaru, ki je izbruhnil iz nepazljivo- sti, zatorej so nam prinesli priložen cesarski in deželnoknežji prepis potrditve z omenjenim datumom in nas najponižneje zaprosili, da bi jim ga kot vladar in deželni knez blagovolili milostno obnoviti in potrditi. Milostno jemljemo na znanje to preponižno prošnjo in njihovo nam in naši častitljivi avstrijski hiši vselej v poslušni ponižnosti 1 herrn und vatters majestet und liebendigen christ- 2 mildester gedächtnuß, unterm zehenten 3 januarii des sechzehenhundert, ain und 4 siebenzigisten jahrs ihnen ihre von weyland 5 unseren geehrtisten vorfahrern am reich, 6 römischen keysern, königen und erzherzogen 7 zu Öesterreich gedachter statt in gnaden 8 verlihene freyheiten durch ein ordentliches 9 diploma zwar gnädigst bestättiget worden, 10 solches aber layder in einer daselbst unver- 11 sehens endtstandener feüersbrunst nebst 12 anderen verlohren gangen, und unß dahero 13 nur mit beygelegter deren confirmation, 14 wegen unter obgesezten dato erfolgter 15 kayser- und landsfürstlicher resolutions- 16 abschrifft allerunterthännigist gebetten, 17 wir geruheten alß iezt regierender herr 18 und landsfürst ihnen dieselbe gleichfahlß 19 allergnädigst zu erneweren und zu bestätten. 20 Immassen wir nun diese demüthigste bitte, 21 auch ihre unß und unserm löblichen ertzhauß Öester- 22 reich iederzeit in gehorsambster unterthännig- 196 197 stanovitno izkazano zvestobo. Premišljeno in po svoji volji smo omenjenim sodniku, svetu in meščanstvu milostno obnovili in potrdili omenjene svobošči- ne (v tolikšni meri, kot jih v resnici posedujejo in izvajajo in kakor jim to lahko po pravici in običaju potrdimo). Iz cesarsko kraljeve oblasti jim s tem pismom torej obnavljamo in potrjujemo v vsej njihovi vsebini in pomenu, kakor da bi bile nanovo napisane ter menimo, ukazujemo in želimo, da osta- nejo vedno v veljavi, ter da jih omenjeno mesto v miru in neovirano uživa in uporablja. Zatorej resno ukazujemo vsem našim podložnim cerkvenim in posvetnim gosposkam, prelatom, grofom, baronom, 1 kheit standhafft erwisene threw gnädigst an- 2 gesehen. Alß haben wir wohlbedacht und wis- 3 sentlich denen vorerwehnten nomen richter, rath 4 und burgerschafft die vorbedeüte freyheiten 5 (so weith sy nemblich in deren würckhlicher 6 possess und üebung seynd, und was wir dar- 7 an von recht und billichkeit wegen confirmiren 8 khönnen) hiemit gnädigst ernewert und bestät- 9 tet. Thuen das auch, ernewern und bestätten 10 ihnen dieselbe nach gänzlicher deren inhalt 11 und begriff, eben, alß ob alle ihre puncten 12 hierinnen aufs newe geschriben und von wort 13 zu wort eingetragen weren, auß keyserlich 14 königlichen und landsfürstlicher machts voll- 15 kombenheit in crafft dieß briefs, und mainen, 16 sezen und wollen, daß solche stetts bey cräfften 17 verbleiben, auch die gemelte statt sich deren 18 in allweeg ruheglich und nuzlich freyen und ge- 19 brauchen solle und möge, von männiglichen 20 ungehindert. Gebietten darauf allen und 21 jeden unseren nachgesezten geist- und welt- 22 lichen obrigkeiten, praelathen, grafen, freyen, 198 199 gospodom, vitezom, hlapcem, deželnim maršalom, deželnim glavarjem, dežel- nim upraviteljem, vicedomom, glavarjem, gradiščanom, odvetnikom, oskrbni- kom, deželskim sodnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, obči- nam in tudi sicer vsem našim uradnikom, podložnikom in zvestim, kakršneko- li časti, stanu ali vrste že so in želimo, da pustijo omenjene sodnika, svet in celotno meščanstvo, tako sedanje kot bodoče, v miru uživati in uporabljati njihove stare svoboščine, pravice in dobre običaje ter to našo milostno potrdi- tev. Na noben način naj temu ne oporekajo in ne nasprotujejo, niti naj tega ne dovolijo komurkoli drugemu, če se hočejo izogniti naši hudi nemilosti in neiz- ogibni kazni. Izvajanje teh pravic pa naj ne posega v vladarske pristojnosti nas, naših dedičev in naslednikov. To menimo resno, z objavo tega pisma, pe- čatenega z našim visečim 1 herren, rittern, knechten, landmarschallen, 2 landshaubtleüthen, landsverweesern, viz- 3 domben, haubtleüthen, burggraffen, vögten, 4 pflegern, landrichtern, burgermaistern, 5 richtern, räthen, burgern, gemainden und sonst 6 allen unsern ambtleüthen, unterthannen und 7 getreüen, was würden, stands oder weesens die 8 seynd, hiemit ernstlich und wollen, daß sy die offt 9 erwehnte nomen richter, rath und die gemaine 10 burgerschafft gegenwertig- und künfftige bey 11 ihren alt hergebrachten freyheiten, recht- ge- 12 rechtigkeit- und gueten gewohnheiten, auch diser 13 unserer gnädigsten confirmation iederzeit 14 ruheig verbleiben und sich derselben nuzlich ge- 15 brauchen lassen, darwider nicht irren, noch trängen, 16 weder andern dergleichen zu thuen gestatten in kheine 17 weiß noch weeg, alß lieb einem jeden seye, unser 18 schwäre ungnad und straff unaußbleiblich 19 zu vermeiden, jedoch unß, unsern erben und 20 nachkommen an recht und herrlichkeiten unvergriffen. 21 Das mainen wir ernstlich, mit urkhundt dieß 22 brieffs, besiglet mit unserem anhangenden 200 201 cesarskim pečatom. V našem mestu Dunaj, dvaindvajsetega oktobra, sedem- najsto sedmega leta po premilostnem rojstvu našega ljubega gospoda in odre- šenika. 81 V osemnajstem letu našega rimskega vladanja, dvajsetem letu kralje- vanja na Ogrskem in v tretjem letu kraljevanja na Češkem. Iz cesarsko kraljeve in nadvojvodske oblasti, po svoji volji s tem pismom obnavljamo in potrjujemo torej opisane, skozi čas podeljevane privilegije in svoboščine našega večkrat omenjenega mesta Celja (v tolikšni meri, kot jih dejansko posedujejo in izvajajo). Ukazujemo, odločamo in želimo, naj ostanejo vedno v veljavi in naj jih sodnik, svet in meščanstvo vedno s pridom neovirano uporabljajo in uživajo, pri tem pa naj ne posegajo v naše in druge vladarske pristojnosti in nam ne škodijo. 81 22. oktobra 1707. 1 kayserlichen insigl, der geben ist in unserer 2 statt Wienn, den zwey und zwainzigisten 3 monats tag octobris nach Christi unsers lieben 4 herrn und seeligmachers gnadenreichen geburth, 5 im siebenzehenhundert und siebenten, unserer 6 reiche, des römischen im achtzehenten, des hun- 7 garischen im zwainzigisten, und des böheimbischen 8 im dritten jahre. 9 Erneüeren und bestätten demnach die ieztbe- 10 schribene mehrbemelter unserer statt Cilly nach 11 und nach verlihene gnaden- und freyheitsbrieff 12 (so weith selbe, wie gemelt, in deren würckhlicher 13 besiz und üebung ist) aus kayserlich königlicher und 14 ertzherzoglicher machts vollkombenheit hie- 15 mit wissentlich und in crafft dieß brieffs. 16 Ordnen, sezen und wollen auch, daß solche stetts 17 bey cräfften verbleiben, und nomen richter, rath und 18 gemaine burgerschafft daselbst sich deren in 19 billichen dingen ieder zeit nutzlich freyen und 20 gebrauchen sollen und mögen von allermän- 21 niglichen ohnverhindert, doch unß und anderen an recht 22 und herrlichkheit ohnvergriffen und ohnschädlich. 202 203 Zatorej milostno in resno ukazujemo vsem našim podrejenim cerkvenim in posvetnim gosposkam, prelatom, grofom, baronom, gospodom, vitezom, hlapcem, namestnikom, deželnim maršalom, deželnim glavarjem, deželnim upraviteljem, vicedomom, glavarjem, gradiščanom, deželskim sodnikom, od- vetnikom, oskrbnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občinam in tudi sicer vsem našim uradnikom, podložnikom in zvestim, kakršnekoli čas- ti, stanu ali vrste že so in želimo, da pustijo naše omenjene sodnika, svet in celjsko meščanstvo, sedanje in bodoče, v miru uporabljati in uživati njihove opisane stare in s to listino primerno potrjene privilegije in svoboščine, jih pri tem ne ovirajo in jim ne oporekajo, niti naj tega ne dovolijo komurkoli druge- mu, če se hočejo izogniti naši hudi nemilosti in kazni. To menimo resno, 1 Gebietten darauf allen und jeden unseren nach- 2 gesezten geist- und weltlichen obrigkeiten, prae- 3 laten, graffen, freyen, herren, ritteren, knechte[n], 4 statthalteren, landmarschallen, landshaubt- 5 leüthen, landsverweeseren, vizdomben, haubt- 6 leüthen, burggraffen, landrichteren, vöggten, 7 pflegeren, burgermeisteren, richteren, räthen, 8 burgeren, gemeinden und sonst allen unßeren 9 ambtleüthen, unterthannen und getreüen, was 10 würden, stands oder weesen die seynd, hiemit so 11 gnädig alß ernstlich und wollen, daß sy die offt 12 berührte nomen richter, rath und gemaine burger- 13 schafft unserer statt Cilly, gegenwertig- und künff- 14 tige, bey obgeschribenen ihren altherhabenden 15 und von unß hiemit gehörtermassen, bestättig- 16 ten gnaden und freyheiten stetts ruheig verblei- 17 ben und sich derselben, wie gemelt, nutzlich freyen 18 und gebrauchen lassen, darwider nicht trängen, 19 noch beschwähren, weder anderen dergleichen zu 20 thuen gestatten, in keine weiß noch weeg, alß lieb 21 einem ieden seye, unsere schwäre ungnad und straff 22 zu vermeyden. Das mainen wir ernstlich, mit 204 205 z objavo tega pisma, pečatenega z našim cesarsko kraljevim in nadvojvodskim visečim pečatom. V našem mestu Dunaj, osemnajstega septembra, sedemnaj- sto sedemnajstega. 82 V šestem letu našega rimskega cesarjevanja, petnajstem letu kraljevanja v Španiji, v sedmem letu kraljevanja na Ogrskem in Češkem. Po osebnem poooblastilu svetega cesarskega in katoliškega veličanstva. 1 urkundt dieß briefs, besiglet mit unserm kayser- 2 könig- und ertzherzoglich anhangenden insigl, 3 der geben ist in unserer statt Wienn den achtzeh- 4 enden septembris im siebenzehen hundert, und 5 siebenzehenten, unserer reiche, des römischen, im 6 sechsten, deren spanischen im funffzehenten, deren 7 hungarisch- und böheimbischen im siebenten jahre. C a r l Ph[illip] Ludw[ig] g[raf] v[on] Sinzendorff Ad mandatum sacrae caesarae et cathollicae majestatis proprium. Johan Joseph edler von [....] 82 18. septembra 1717. Reg[istra]tum Jacobus de Herleinsperg 206 Celje – a castle without a town? Summary While the history of the most powerful and famous denizens of Celje – the counts and princes of Cilli or Celje – has been exhaustively researched, ‘their’ Celje has not been treated quite so well by historians. This is partly due to the degradation of the settlement: following the period of Antiquity, when it was known as “a second Troy”, and the destruction suffered in 452, it sank into mediocrity and insignificance; a considerably greater contribution was how- ever made by Celje’ s important neighbours from the castle above the town. In the first third of the 12 th century, after a long period of stagnation and veg- etation, Celje became the seat of a margrave. A more substantial mention of the settlement – by now a market town – is not to be found until 1323. At that time the noble families and military garrison lived among the other inhabit- ants of the market town. Celje is believed to have obtained market town status in around 1300 – although the early 13 th century has already been mentioned as the time of acquisition of (at least) market town rights; the Minorites are believed to have arrived in Celje in 1241, and it is to be supposed that they only settled in the more important market towns and towns. The Haimburgs had mainly developed the administrative and military func- tions of the market town (the settlement was administered by their bailiff and judge). The Cillis (Sanneggs), however, established a court and a “court of- fice” in the market town. Celje’ s townlike character is mentioned in the docu- ment on the elevation of the Cillis to the rank of princes in 1436, while after 1444 Celje is designated a town in the Celje feudal register. Even Frederick II of Cilli described ”his” settlement as a town (1447) several years before the actual proclamation. Thus the granting of the rights of Styrian towns to Celje on 11 April 1451 was merely a formalisation of a status the settlement had already obtained. The formal granting of town rights also brought some material changes to Celje, particularly with regard to the town administration. Since 1314, Celje’ s judges had been appointed by gentlemen from the more elevated ranks of the market town’ s inhabitants. After 1455, however, the burghers themselves were allowed to elect the judge and the other bodies of the town government. At this 207 time Celje numbered approximately 500 inhabitants, most of whom were tradesmen (saddle-makers, wheelwrights, tailors, butchers) or merchants. Although the end of the Cilli dynasty also meant an end to Celje’ s status as “capital”, it is possible to perceive a modernising tendency in the change of authority. By passing under Hapsburg overlordship (i.e. into the hands of a Hapsburg prince), Celje became the centre of an extensive territorial unit – a ”county” – and, from the 16 th century onwards, the centre of the Celje ”dis- trict”. The possessions of the counts (now princes) of Cilli were looked after by the office of the Viztum, which continued to function until the middle of the 18 th century. As well as commercial responsibilities, the Viztum had adminis- trative, judicial and military competences (the organisation of defence against revolting peasants, Turks, etc.). The “Hapsburg” period also marked the start of intensive economic growth, initially based on the guild system and later on manufacturing and “factory” production. By the mid-18 th century Celje boast- ed 168 licensed craftsmen practising 51 different trades, while around 12 guilds operated in the town until the middle of the 19 th century. The autonomous town government functioned via a town council consisting of the town judge and twelve assessors. A wider town council – the town commit- tee – would meet more rarely, while convocations of the ‘gemeine’ (assembly of the burghers) were intended for the most important decisions for the future of the town (the election of the judge, announcements of the decrees of the authorities and the sovereign, the management of town lands, etc.). In the pre- modern era the status of burgher was very sought-after – despite a certain burden (taxes), it meant a considerable alleviation and improvement of social position in comparison with serfdom. The descendants of burghers took prec- edence when it came to acceptance among the ranks of the burghers, but in principle anyone who could buy a house in the town and there occupy himself (primarily) with crafts and trade could become a burgher. Town privileges were aimed at favouring burghers in the practice of the typi- cal commercial activities of the town – crafts and trade. Both general town privileges and the specially codified guild rules tried to restrict the “free com- mercial initiative” – i.e. non-agrarian activities – of the surrounding popula- tion. Here the royal authorities and the town authorities found a common de- nominator. Both aspired to as much income as possible from towns and market towns (the prince from tolls and taxes, the towns and markets from market fees, the strengthening of domestic trade and crafts – i.e. the strengthening of taxpayers – and undisturbed supply). 208 The story of Celje’ s town rights is the story of the struggle of the town’ s burgh- ers for their own place in society, a story that straddles the dividing line be- tween a community arranged by “estates”, to the measure of the nobility, and a modern state organisation based on a centralised state government and state bureaucracy. Very frequently the prince and the burghers were on the same side. Though their motives were different, both were convinced of the mission of towns and market towns as modern centres of non-agrarian activi- ties and the pillars of the modern social development. Charles’ s confirmation of Celje’ s town rights, kept in the documents collection of the Celje Historical Archive, contains 22 documents. It begins with a copy of the granting of town rights by Frederick II of Cilli on 11 April 1451 and ends with a copy of the confirmation by Charles’ s brother, the Emperor Joseph I, from 1707. The town’ s freedoms were thus confirmed in this period by at least nine different potentates – counts, princes, kings and emperors. For among the missing documents containing confirmations of rights (probably destroyed in a fire), were similar documents signed by Archduke Charles of Austria and Emperor Ferdinand II.