Leto 1. V Trstu dne 19. Junija 1908. St. 25. r Izhaja V Trstu vsak , petek popoldne Uredništvo in upravništvo jlica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 1 Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt letai.1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Naši mestni gospodarji in tramvajska družba. Iz poročila občnega zbora tramvajske družbe, ki se je vršil v soboto dne 30. maja posnemamo sledeče: Dohodkov je imela ta družba v pretečenem letu 1285.861'57 ]{ Tedaj 45‘066’14 K več nego v letu 1906. čistega dobička pa 600.291' 15 K. Po poročilu blagajnika je naznanil preds., da med družbo in občino se vrše pogajanja da razširi družba dosedanje tramvajske proge, ki so radi mestnega naraščaja po¬ trebne. S pogajanji da so že tako daleč, da je upati, da se pride do konkretne po¬ godbe v najkrajšem času. Tako je govoril predsednik te družbe vitez Pilip Artelli. Iz te predsednikove izjave bi se dalo sklepati, da hočejo naši mestni očetje prav zares usužnjiti občino tramvajski družbi tudi pri gradnji novih prog, ki so : Skozi predor Montuzze s zvezo postaj državne in južne železnice. Nadalje v Gojzdič, Sv. Ivan, ul. Rossetti in do Montebello. Toda upati je, da se ta na¬ meravana pogodba ne bo sklenila. Kampa- nija, ki jo je vodil tovariš «Lavoratore» proti tej nameravani pogodbi, je našla odmev celo na Dunaju vsled česar je imela ta kampanija posledice tudi na Borzi. — Znak to, da so se nekateri vroči zagovor¬ niki take pogodbe prepričali, da je pri sedanjih razmerah nemogoče slepariti ob¬ činstvo še nadalje. Dokler ni bilo v Trstu socialistične stranke, je bilo to pač mogoče, toda danes ne več. In da bi „Lavoratore ne bil pričel svoje kampanje proti rečeni nameravani pogodbi med občino in tram¬ vajem, bi bila dosedanja ital. nazionalistična vladajoča stranka tudi izvršila to izdajstvo nad interesi tržaškega prebivalstva. Da je to res, je razvidno iz poročila predsednika tramvajske družbe. S tako pogodbo, bi bila zgubila občina mnogo miljonov kron, ki bi si jih spravili v žep deležniki tramvajske družbe. In meščansko časopisje, je že pri¬ pravljalo prebivalstvo, da bi sprejelo to izdajstvo mestnih očetov mirno in kot naj¬ boljšo pogodbo, kar so jih mogli skleniti. Za vse to se pa niso zmenili slovenski narodni zastopniki tržaške okolice. Čudno. Možje, ki bi imeli pogum spraviti tržaško mestno in okoličansko slovenstvo v bojne vrste proti socialistom, če bi kak ital. pre- napetnež zavpil v mestnem svetu «forrn Ribar so pri izdajstvu ljudskih interesov, ki so ga nameravali izvršiti njihovi sta¬ novski tovariši ital. narodnosti, molčali in mirno pričakovali, da bi bili izvršili in povzdignili svoj glas potem, če bi proti takemu početju povzdignila svoj glas so¬ cialna demokracija. Da bi bili pa skušali sami to preprečiti, kaj takega jim menda ni prišlo niti na misel. In vendar so bili tu v nevarnosti tudi interesi slovenskega mestnega in okoličanskega prebivalstva, lahko bi se reklo veliko več nego oni italijanskega. Zdelo bi se, da so pri tem nameravanem izdajstvu ljudskih koristi so¬ delovali tudi slovenski narodni zastopniki in njih molk po vsem tem, kar se je o tej stvari govorilo, nam utrjuje naš sum. Naravnost zločinsko bi bilo njih postopanje v tem slučaju in zločinsko je tudi tedaj, ko puščajo naši slovenski voditelji naše ljudstvo brezbrižno za upravne razmere občine, kakor da bi se vse to ne tikalo tudi slovenskega prebivalstva, kakor da bi se poslednje ne smelo zanimati za drugo kakor za prazne narodnjaške strankarske demonstracije, od katerih ni imelo do danes nobenih koristi kvečem to, da je po¬ polnoma pozabilo, da je tudi ono del pre¬ bivalstva, ki ima vse koristi delati nato, da se spremene gospodarske razmere ob¬ čine v popolno korist celokupnega prebi¬ valstva. S tem, da bi se zagotovilo sedanji tram¬ vajski družbi, tudi gradnjo novih prog, bi se ji dalo priložnost izkoriščati prebivalstvo v veliko veči meri nego dela to sedaj, ko skuša si pridobiti med ljudstvom simpatije, ki bi ji bile v oporo, da pridobi dekret tudi za gradnjo novih ptog. Kako da ta družba izkorišča prebivalstvo vedno progresivno, naj nam bodo v dokaz številke. Leta 1902 je imela družba 1,183.199'23 K dohodkov pa 600.291’05 K čistega do¬ bička. Letos pa je imela 1,285.861'57 K dohodkov in 371.7 7 3‘7 7 K čistega do¬ bička, razven 22.146.54 K ki jih je vložila družba občini na podlagi zadnje konvencije. Iz tega je razvidno, da so dohodki se po¬ večali od leta 1902 pa do leta 1007 za komaj S‘67% dočim se je povišal čisti dobiček za 61'46%- Ako bi se ne izko¬ riščalo v pravem pomenu besede, bi go¬ tovo ne bilo mogoče, da bi imela družba tako velike odstotke čistega dobička. Toda še več. Na podlagi teh dobičkov so bili naši mestni očetje pripravljeni (in so menda še pripravljeni) plačevati družbi za pomunicipalizirati vse sedanje tramvajske proge, razven drugih povračil tudi svoto 505.000 K na leto, ki bi jih morala pla¬ čevati družbi občina od leta 1923 pa do leta 1948!! To letno svoto se je gotovo določilo na podlagi letošnjega čistega dobička in se naši mestni očetje niso vprašali, če bodo mogli in smeli tudi oni izkoriščati ljudstvo tako, kakor dela to sedaj družba. Tako bi bili morali občutiti prebivalci direktno in indirektno breme izkoriščanja strani te družbe, katera je v poslednjem letu pomno¬ žila izkoriščanje baš ravno zato, da dokaže ljudstvu, da sme tudi občini drago proda¬ jati svojo dobičkanosno obrt. Prebivalstvo bi moralo trpeti direktno izkoriščanje in plačati bi moralo nove davke, ki bi jih zahtevala občina za plačevati tisto svoto, prav zaradi izkoriščanja strani te družbe. Ako pa bi hotela občina prisiliti sedanjo družbo, da zniža cene vožnje, ji ostane še edino sredstvo t. j. konkurenca. Tisti znani «modus vivendi* pa, ki so ga hoteli skleniti naši mestni očetje s tramvajsko družbo, bi bil pa narejen nalašč, da se onemogoči občini vršiti konkurenco družbi. Nove proge, ki bi jih gradila občina v svoji režiji, bi pa bile samo nalašč za tako konkurenco. In dolžnost občine je ne samo municipalizirati nove tramvajske proge, ampak ustanoviti še druge nove, znižati cene vožnje tako, da se naredi za vse proge enotno ceno, da uvede boljšo tram¬ vajsko službo nego je današnja, da tako- rekoč prisili prebivalstvo izkoristiti tram¬ vajsko železnico, da z večim prometom se pokrije troske nizkih cen. Z novimi pro¬ gami, bi se nudilo prebivalstvu, da bi ne drlo več tako. v sredino mesta, ampak se .nastanilo izven mesta na boljšem zraku in V bolj higijeničnih krajih. Preprečilo bi se hišniki gospodarjem dosedanje izkorišča¬ nje ljudstva v mestu in zedinilo bi se predmestja z mestom. Tako bi bilo tudi mogoče podreti okužno staro mesto. Iz vsega tega je razvidno, da je naravnost dolžnost občine, da v ljudsko gmotno in higijenično in socialno korist ustanovi nove proge v lastni režiji. Toda tista pogodba, tisti «modus vi-. vendi» ki so ga hoteli skleniti naši mestni gospodarji bi bil nalašč, da se vse te ljudske koristi onemogoči. Vse je bilo narejeno v korist tramvajski družbi, od katere vživajo dobičke baš tudi naši mestni gospodarji. Če bi pa kaj takega hoteli tudi res izvr¬ šiti, potem bi se jih lahko imenovalo izcla- jice ljudskih koristi. To izdajstvo, se je hotelo izvršiti. Izvr¬ šiti se ga je hotelo in morda se zna zgo¬ dbi, da se ga tudi izvrši, ako ne bi bilo delavstvo pripravljeno v vsakem trenutku, da kaj takega prepreči z vsemi silami, z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Iz tega in iz dokazov, ki jih objavimo v eni bodočih številk je razvidno, da tržaško prebivalstvo nima v sedanjih zastopnikih mož, ki bi varovali njegove koristi, mar¬ več take, ki bi se hoteli okoristiti na ne¬ vednosti ljudstva. In če so slovenski oko- ličanski zastopniki pri vsem tem molčali, je znak, da so to izkoriščanje podpirali tudi oni. Kdor molči, ta odobrava, pravi pregovor. Ali kdoi odobrava tako posto¬ panje, tako izdajstvo, ni vreden ostati za¬ stopnik ljudstva. Gospodom se bo posrečilo morda še takrat opravičiti svoj molk, toda naj bodo prepričani, da bo tudi slovensko ljudstvo razvidelo kaj kmalu kaj se skriva pod zastavo narodnosti, ki jo nosijo po svetu slovenski zastopniki meščanskega kapitalizma v škodo tistega ljudstva v imenu katerega vrše svoje protiljudsko delo. Toda o tem več prihodnjič. Šolsko vprašanje v Istri. Morda nam poreče kdo, čemu se baviti sedaj s to starjo? Toda šolsko vprašanje je eno najperečih vprašanj Istre. Priznati je treba, da je izobrazba temelj vsakemu gospodarskemu socialnemu in političnemu napredku ljudstva. Šola je pa temelj izo¬ brazbe. Kar pa istrsko ljudstvo najbolj pogreša je šola, ljudska šola. In zakaj ? Zastonj je, da si naši patrijotje ubivajo možgane, in da iščejo vzroke pomanjkanja šol tam, kjer so vzroki malenkostni. Res je, da je slovanski narod v Istri trpel pod suženstvom italijanske gospodujoče stranke. Toda, da se je moglo to suženjstvo, to tla¬ čanstvo nadaljevati za večo dobo, skoraj bi se reklo, nemoteno, in da so bile in da so istrske razmere take, kakoršne so pač še dandanes, za vse to se imamo zahvaliti naši preljubeznivi avstrijski vladi. Največji hlapci te vlade so bili pa voditelji slo¬ vanstva i v Istri i drugod. Jedro vzrokov, današnjih razmer v Istri moramo iskati tedaj v klečeplazni politiki voditeljev slovanstva, ki so bili vedno naj¬ zvestejši hlapci tiste vlade, tistega zistema, ki je kriv, da je zaostal hrvatski in slo¬ venski narod v Istri in drugod za sto let za drugimi narodi. Ako prelistujemo delo¬ vanje voditeljev istrskih Slovanov za slo¬ vanske šole, potem ne najdemo nič drugega razven prošenj, prošenj in zopet udanih prošenj. Slučaja, ko bi se bili naši vodi¬ telji zavzeli resno za slov. ljudske šole v Istri, ni najti v zgodovini njihovega delo¬ vanja. Imamo pač slučaje, ko so poslanci Laginja in Spinčič interpelirali in se po¬ govarjali o tej stvari z raznimi ministri. Toda vse je ostalo pri interpelaciji in po¬ govoru in obljubah vlade. Ali kedaj je še naša vlada tudi naredila kar je obljubila, če se jo ni prijelo za vrat. Nikdar. To so morali vedeti omenjeni gospodje prav dobro, toda se vendar niso ganili več nego toliko. Tako je ostal slovanski narod v Istri tlačan in zapuščen popolnoma. Na račun istega prebivalstva, ki je po večini slo¬ vansko, je pa zidala vlada nemške šole, čeravo je v Istri le neznatno število Nem¬ cev. Yse to se je godilo ob vednosti, rekli bi celo, ob sodelovanju zastopnikov slovanstva Istre. Danes izda vlada samo za nemške šole v Pidju 75.000 K na leto. Za hrvatske šole pa niti vinarja. Nimamo nič proti, ako se zida šole, če so potrebne, za nemško ljudstvo. Toda ravno v Istri so te najmanj potrebne. V nemške šole v Istri zahajajo, po večini nemški in italijanski otroci; tega so krivi naši narodnjaki. Se vsikdar, kadar se jih je opozarjalo so odgovorili razjarjeni, da ni treba, da bi se jim kaj takega oči¬ talo. «Kdo je naredil za slovanske šole v Istri več nego mi ?! Oglejte si našo Ciril- DELAVEC. Silhueta. Spisal: JOSIP GRGIČ. Na teh ni srebra ne.zlata, In blesk jim je neznan, Na licih tožnih se pozna Le sled solza in ran. S. Gregorčič. Šum je potihnil po ulicah tržaškega mesta: delavci so se vračali z dela, tu v večjih, tu v manjših gručah — suknjo pod pazduho, klobuk v desni roki- Globoko vpognjen je stopal za njimi Miha Vrčon. Zamislil se je' bil, to sc je videlo že na globoko razoranem licu. Sobota je bila tisti dan, gospodar mu je plačal in mu je rekel, prav tako mu je rekel, kakor bi nič ne bilo: V pondeljek Pa ni treba da pridete, dobil sem dru¬ gega! 'Gospod! man vam nisem po volji de¬ lal? Nisem-li storil vse, kar ste ukazali? Kako pridete do tega, da mi kar meni ,llc > tebi nič rečete: «Ne povrni se več! Jedi to pravica ?» Tako je govoril Miha in njegovo srce je bilo polno bridkosti in pravične jeze. «Ne prerekajte se», je zavpil gospodar; Miha pa je povesil glavo in je tiho pre- klinjaje odšel. Kakor je pa s povešeno glavo in za¬ mišljeno hodil, zadel je ob imenitno oble¬ čenega gospoda in ga nehote sunil. Za¬ bobnelo je po Mihovem hrbtu in gospod je izginil za vogalom. Miha pa je zaklel, pljunil je debelo in je šel. Debeloglav in smrkav mu je prišel na proti njegov sinek; majhen je bil in nosil je še krilo. Ko je zagledal očeta, pritekel je veselo k njemu in ga je objel okrog stegna. « Kaj ste prinesli oče?» Stisnilo se je očetu srce in zavpil bi bil od prevelike bridkosti. Posegnil je v nedra, izvlekel je velik rdeč robec in useknil je fanta. «Kaj bi ti prinesel? Košček kruha je bilo moje kosilo in to-le je še ostalo; na, vzemi in jej». «Veste, oče, mi pa nismo prav nič kosili in mati ves dan joče». Kakor baba je Miha zastokal in se je obrnil. «Tukaj-le počakaj me, sinek, takoj se povrnem*. Prišel je po cesti iz mesta mlad gospod in lepa dama; fantek je stopil naprej. «Prego nn soldo». Oči njegove pa so gledale tako udano- proseče, kakor bi hotele reči: Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje. Dama se je zasmejala na glas, gospod je premeril s palico in je šel naprej; fantek se je tudi zasmejal, pobral je kamen in ga je zalučal za njima in tekel naproti očetu, ki se je prikazal na vratih prodajalnice z ! veliko štruco v rokah, i Miha je odlomil kos štruce, dal ga je : fantu, ki ga je prijel z obema rokama in hlastno začel gristi, da je škripalo pod zobmi. Napotila sta se proti domu. V kotu je čepela devetletna hčerka; bled in upadel je bil njen obraz, in sle¬ dovi jetike so se že pokazali na njenih licih. « Lačna sem, oče, še nič nisem danes jedla*. Mati je začela jokati bridko, da, skoraj skesano, kot bi ona bila kriva vsej rev¬ ščini. * Kar nič ne jokaj, Tereza. Kar nič ne jokaj*, je dejal mož, « tukaj si vzemite vsaka svoj košček, za jutri se bo že kako preskrbelo in če se ne bo, jaz ne morem pomagati; kriv vem da nisem, kakor tudi nisi kriva; in če bi že mi dva bila kriva, kaj sta kriva pa ta dva, kaj pa sta ta dva zgrešila, da jn tepe revščina in la¬ kota ? Mati je stisnila otroka k sebi in še bolj zajokala od prevelike žalosti. «Ta-le denar nesi jutri v štacnno na račun*, je še rekel mož šel je ven, sedel jo na hišni prag, in premišljeval dolgo v noč. /a vse je svet dovolj bogat In srečni vsi bi bili, Ko kruh delil bi z bratom brat S prav srčnimi čutili. S. Gregorčič. DELAVSKI LIST m ■ii—uim jLii—i — a— 11 i m m rnrr Metodijevo družbo kako napreduje!* Tak je bil in je še njih odgovor. Dobro gospodje. Nihče vam ne očita, da niste osebno žrtvovali za Ciril-Metodijevo družbo, ampak ljudstvo ki plačuje davke ima tudi pravico zahtevati od davkov ko¬ risti. Kdor ima dolžnosti ima pravico tudi do pravic. Vonto, da imajo tudi drugi na¬ rodi šolske družbe, toda nameni italijanske «Lege Nazionalc* in nemškega «Sehulve- reina» so popolnoma drugačni, od Ciril- Metodijeve družbe. Vsaj za sedaj. Nemškim in ital. nacijonalcem se očita lahko, da so raznarodovale! slovenskega in hrvatskega na¬ roda, prav slov. in hrv. naroda. Te stvari je mi ne odobrujemo in je socialisti omenjenih narodov ne podpirajo, temveč ovirajo in preprečujejo njihovo zločinsko delo. Ne more se jim pa očitati, da zahtevajo od svojega ljudstva, da bi si vzdržavalo samo svoje šole, med tem ko ima dežela, ali vlada ali občina dolžnost jim dati. To vedo vodje nemških in ital. nacionalcev prav dobro in njihove šolske družbe zidajo šole ne v krajih kjer jih vlada ali dežela, ali občina nečejo- sezidati ampak tam, kjer nimajo dolžnosti jih sezidati, kjer je število ital. otrok majhno in kjer upajo vloviti otroke slovenske narodnosti, da jih potem poitalijančijo. Ciril Metodijeva družba jih pa zida tam kjer so res nujno potrebne, torej tam kjer bi jih mogla dati vlada ali dežela. Italijani in Nemci žrtvu¬ jejo za svoje šolske družbe zato, da poita- ljančujejo in ponemčujejo, da večajo šte¬ vilo članov svojega naroda in še v tem jim gre na roko vlada. Mi pa naj bi žr¬ tvovali za vašo šolsko družbo zato, da bi vlada lahko uporabljala naš del v svrhe ki so proti nam in nikdar ne v druge naše koristi. Smo absolutno nasprotni, da bi naša šolska družba bila to, kar ste italijanska in nemška, smo pa tudi nasprotni, da se zahteva narodnih žrtev zato, za kar bi ne smelo biti žrtev, za to, kar mu gre po pravici. Razven tega, da je naša šolska družba klerikalna, bi, če bi jo i mi pod¬ pirali, dajali vladi samo potuho, in narod¬ njakom povod do lenarenja. Treba se je tedaj enkrat energično zavzeti za slovenske in hrvatske šole v Istri. Naše ljudstvo je revno in preveč obdavčeno, da bi moglo za svojo šolsko družbo žrtvovati toliko, kolikor bi bilo treba, da bi ta družba res odgovarjala de¬ janskim potrebam. Naravnost nesmiselno je pa zahtevati od revnega davkoplačujočega ljudstva, da bi si še samo vzdržalo šole. Kar se šolskega vprašanja tiče imajo jugoslov. poslanci veliko oporo v socia¬ lističnih poslancih in v slovenskem socia¬ lističnem delavcu, Toda kaj govorimo. Morda se bo sa¬ njalo jugoslovanskim poslancem spraviti socialistične poslance in socialistično stranko v zadrego s kakšnimi pretiranimi in ne- doseglivimi zahtevi, ali za resnično potrebne in dosegljive potrebe se prav gotovo ne bodo zmenili. Pri takih zastopnikih naroda, spi vlada lahko mirno spanje in ni treba, da bi sama silila v to, v česar je drugi ne silijo in kar bi nerada storila. Zastop¬ niki naroda bodo vseeno za militarizem in druge narodu škodljive ustanove, ki jih mora ljudstvo drago plačevati, ne da bi zahtevali poslanci od nje povračilo za svojo udanost. Morda pride trenotek, ko bo imelo naše ljudstvo proletarske zastopnike in tedaj tudi se bo njegov položaj popravil. Do tega mora priti, toda dobro bi bilo, če bi se vaši poslanci že sedaj zavzeli za šole. In pri nas bodo imeli vso oporo, na katero lahko računajo. Toliko v odgovor na skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Pulju. Javen ljudski shod v Gorici. Dne 14. junija t. 1. je bil v Goirici jako dobro obiskan shod. Dvorana je bila natla¬ čena do zadnjega kotička, tako, daje nedo- stajalo prostora. Poročal je sodrug dr. Henrik Tuma o delavskih organizacijah ter je izvajal v bistvu tole: Delavske organizacije so nastopile še pred pojavom socijalnodemokratične stranke, in sicer najprej na Angleškem, ko sc je razvilo strojno in obrtno delo. Fabrični delavci, ki so bili skrajno izkoriščani, so si iskali sami pomoči ter so se družili v strokovnih društvih, da so si izposlovali izboljšanje mezde. Ko je meščanska stranka v revolucijah leta 1789 in 1848 s pomočjo delavstva strla aristokracijo in duhovno, se je jelo zavedati delavstvo svoje moči in nastopile so poleg strokovnih organizacij politične organizacije delavstva ki so imeniten zgodovinski pojav, njih položaj je bil tako viden in je tako globoko segal v politično življenje, da so postale pozorne v vseh deželah na delavsko gibanje vse stranke po vrsti. Prvi, ki so se zavedali moči de¬ lavskega gibanja, so bili duhovniki. Duhov- stvo se je s prvega početka naslanjalo na plemstvo in kraljevstvo, da je izvrševalo svojo politično in gospodarsko moč. Ko pa je bila z absolutizmom in aristokratizmon moč duhovenstva strta v francoski revo¬ luciji in ko je videlo dohovenstvo naraščaj moči meščanstva in inteligence, je zapazilo s pozornim očesom, da je kmetska in delavska masa ista moč, ki daje duhoven- stvu stari vpliv ali mu pomaga celo do samovlade nad vsemi. Duhovenstvo je ra- ditega jelo ustanavljati po vzgledu socijal- nodemokratičnih organizacij krščanskoso¬ cialne delavske organizacije, ki so v taktiki in pobližjih ciljih docela sprejemale nastop socijalnodemokratičnih organizacij. Krščan¬ skosocialne organizacije so nevarne socijal- nodemokratičnim organizacijam najbolj ra- ditega. ker je v interesu duhovenstva, da se uniči vpliv kapitalizma in meščanstva, in ker se poteza jo za skoraj vse progra- matične točke socijalne demokracije. Duho¬ venstvo pri tem le pridržuje sebi vpliv in vodstvo socijalnega gibanja in druži te organizacije pod končnim ciljem: v imenu vere. Končno vodstvo duhovenstva nad delavcem, pa jemlje temu svobodo, zara- ditega jo krščanskosocialno gibanje, ki se razteza po vseg državah, socijalnodcmokra- tični stranki najnevarnejše. Mnogo pozneje je sledilo duhovenstvo meščanstvu in inteligenci pod geslom na¬ rodnosti, ter jelo ustanavljati narodne de¬ lavske organizacije. Za nas je posebno tipičen nastop Narodne delavske organizacije, v Trstu. Te organizacije se snujejo pod vodstvom meščanstva ter skupljajo delavstvo pod geslom, da gre v prvi vrsti za boj in obstoj narodnosti. Poleg tega pa bi imele delavske organizacije kot bližje cilje: zbolj¬ šanje mezde, skrajšanje delavnega časa in približno program drugih delavskih organi¬ zacij. Narodna delavska organizacija je protislovna sama po sebi, ker je ta.delavska organizacija le privesek meščanstva pod geslom narodnosti. Ves boj meščanstva za narodnost je boj za premoč enega plemena nad drugim, in ker gre ta boj za moč, tudi ne more nobena stranka odjenjati, tako da ni mogoča po tej poti rešitev na'-' rodnostnega vprašanja. Meščanstvu pa, ki je zašlo po eni strani v boj s klerikalizmom, po drugi strani s socijalnim demokratizmom, pa ne ostbja druga vodilna ideja kot na¬ rodnost, kateri delavstvo v krajih, kjer se premoč narodnosti druži tudi s premočjo in izkoriščanjem kapitala, rado sledi, dočim v krajih, kjer kapitalist obenem ni naroden nasprotnik, take narodne delavske organi¬ zacije nimajo niltakega uspeha. Edino prave organizacije na korist in v prospeh delavstva so organizacije socijalno¬ demokratične strake. Tu delavstvo ne služi političnim svrharn ne klerikalne ne liberalne meščanske sranke, marveč se organizira iz sebe z vodilno idejo: blagostanje človeštva in kultura. Zato ideja narodnosti in vere stopa v ozadje. Boj se vrši kot razredni boj. Socijalnodemokratična stranka smatra vse pridobitve, kakor so bolniške blagajne, zavarovanje soper onemoglost in za starost itd., le za predhodne in mimohodne prido¬ bitve, v svesti si, da delavstvu ni mogoče znatno odpomoči drugače, nego če postane kapital skupna last. Le po tem postane delavstvu pristopna splošna izobrazba, izobrazba ki je danes pristopna le meščan¬ stvu in inteligenci. Znak prave delavske organizacije je torej razredni boj in stremlje¬ nje po vseobčnem blagostanju. Vodilna ideja je ideja kulture. Zaraditega pa je v tem stremljenju po sebi vsebljcno stremi jene po narodnosti in po veri. Ako socijalnodemokratična stranka po svojih organizacijah pride do moči, je s tem že rešeno vprašanje o veri, narodnosti vprašanje enakosti in aVtonomie vseh ljudi in narod¬ nosti. Po shodu se je konstituirala stranka ter so se priglasili zaupniki iz raznih krajev mesta, tako da. bo mogoče izvesti v kratkem času tudi v Gorici krepko organizacijo. Z ustanovitvijo krajne organizacije v Gorici je naraslo število organizacij na Goriškem na 7. Domače stvari. Vsi zaupniki so vabljeni n« važno zborovanje, ki »e vrši v torek dne 255. t. m. ob 8. uri zve¬ čer v Delavskem domu III- im> , baš ravno zato, da bi še otežil položaj in obup nesrečnega mladeniča ki ga je on prisilil k zločinstvu.... Ne gospod Mahne, to ni pravično, še manj pa pošteno. To je delo hijene, ki umori človeka in se potem baha s truplom umorjenega. In ta gospod Mahne jc slovenski na¬ rodnjak, je član N. D. O. tiste N. D. O. ki skrbi za delavstvo. Oh ironija. Uboga narodnost, kako si ti izkoriščana v svrhe narodnjaških kapita¬ listov, ki so žejni krvi revnega proletarijata. Ampak gospod Mahne je član tiste N. D. O. v kateri sede delodajalci, ki nočejo, da bi delavstvo stalo na razrednem stališču, ampak, da bi delalo za 30 kron na mesec. Predavanje v Sv. Križu. Ker je bilo predavanje ki se jc imelo vršiti v nedeljo 14. t. m. suspendirano, sc je vršilo predavanje v sredo 17. t. m. ob 8. uri in pol zvečer. Govoril je sodrug Regent o predmetu: «Kako rešujemo delavsko vpra¬ šanje*. Prostorna dvorana je bila polna tamošnjega delavstva, ki jc pazno poslušalo izvajanja govornika. Obširnejše poročilo o tem predavanju priobčimo prihodnjič. Zaupni sestanek na Kant uvel ju. V nedeljo dne 14. t. m. se je vršil na Kontovelju zaupni sestanek tamošnjih de¬ lavcev. Sodrug Regent je raztolmačil so¬ cialni in narodnostni program socialne de¬ mokracije ter raztolmačil delavsko vprašanje, pomen delavskih strokovnih in političnih organizacij, katerih se mora delavstvo okle¬ pati ako hoče rešiti sebe in vso človeško družbo iz sedanjega negotovega in bednega stanja. Po končanem govoru sodruga Re¬ genta so se navzoči izrekli, da se priredi v kratkem zopet zaupni sestanek in se ustanovi krajno politično organizacijo. Med in po končanem zborovanju se je dogodilo pa nekaj. narodnjaškega. Dva narodna pijanca, sta hotela po vsej sdi vdreti v zaprto privatno sobo, kjer se je vršilo zborovanje. Na zborovanje pa se jih ni moglo pustiti prvič, ker sta bila rt fi7 i ted pijana in drugič, ker je bilo zborovanje h J S 2 zborovalnih zakonov t. j. samo za P( , vabljene. Toda ves trud navzočih Je ^ brezuspešen. Moža sta mislila, da se v sobi kaj skrivnega kuhati in eden njiju („Edinosti“ postrežemo, ce hoče, tudi z imenom) je tekel po žendarje. Ko j, orožnik prišel, je bilo zborovanje zc ko n . čano. Ta gospod orožnik, ki ne pozna nitj S 2. zborovalnih zakonov, ki ne ve, (] a pravice do vstopa na prostor ae 8 nima javnih ne zaupnih shodov in ki še velik, drugih orožniku nujno potrebnih stvari !lf , pozna, ima tri zvezde. No sodrugu gentu ni bilo do komedij, m jc dal žen. darju (če prav ni imel nobene pravice zahtevati) vse svoje „konotate katere j e pa zahteval — in zopet se ne ve po kaki postavi in zakaj tudi od lastnika zbo- rovalnega prostora. Ko je sodiug hegent odšel k svojim starišem in od tam v Sv Križ, sta pa omenjena dva narodnjaka y družbi še par drugih vpila za njim razne ne preveč lepe psovke v seve - 1 laškem jeziku. Zbralo se je tudi lepo šte¬ vilo 6—S letnih otrok ki so žvižgali i n posnemali v psovanju svoje odrasle vzgo- jitelje. Tako so šli za sodrugom Regentom skoraj do Proseka. Psovke, ki so jih metali odrasli i a otroci po navodilu odraslih za njim so slične kakor ona, ki jo je napisal nekdaj «Slovenec* proti «Narodu >> in zaradi ka¬ tere se je otroško nedolžna in zaradi lep. šega sramežljiva „Edinost tako razjezila. Pozneje so pa narodnjaki natepli (tako sc nam je povedalo) nekega moža, ki se ni strinjal z umazanim psovanjem, ki sta ga uprizorila omenjena dva pijana narodnjaka, To se je zgodilo po zborovanju (in ne po predavanju , kakor pravijo naivni, ali kako smešno naivni uredniki „Edinosti“) katero ni bilo prekinjeno in ki bi ga ne bil prekinil orožnik hiti tedaj ne če bi bil javni shod ne naznanjen, ker orožnik nima te pravice, kakor mislijo juristi pri „Edi- nosti“. Vsa demonstracija se jc vršila v itali¬ janskem jeziku in obžalovanja vredni so oni možje, ki so silili otroke izgovarjati tako umazane psovke, kakoršne se sliši še samo v beznicah. Otroke jc treba dru¬ gače vzgajati, ako se hoče, da postanejo pošteni možje. Toda kakor povsod, bo prevzela to nalogo tudi na rasem Konto¬ velju socialna demokracija. Narodnjaki agitirajo, da si pridobe — kakor je rekel Ribar v parlamentu — moč, mi pa delamo da izobrazimo in pri- V borimo moč ljudstvu. Kontoveljani se bodo kmalu prepričali, da imajo v socialni de¬ mokraciji pošteno zastopnico, ki bo znala drugače skrbeti za blagor in razvoj okolice nego delajo to sedaj narodnjaki. Sodrug Regent ni bežal iz Kontovelja, kakor to pravi „Edinost“, ker bežati ni njegova navada ne navada naših agitatorjev, in pred otroci tudi menda ni treba bežati. Sicer pa naj bodo gospodje okolu Edi¬ nosti prepričani, da s terorizmom nas ne bodo vstrašili. Ideja, za katero se bojujemo je prevelika, preplemenita, da bi se zbala žrtev. Delati za ljudstvo, to je naš namen, in kdor dela za ljudstvo, ta se ne boji ne truda ne žrtev. Zgodovina socialne demokracije ima za¬ znamovanih toliko žrtev, da bi se bili na¬ rodnjaki iz nje pač lahko že nekaj naučili. Obžalovati je samo one, ki gredo v žrja- vico po kostanj za svoje izkoriščevalce. 1 oliko o sestanku in o demonstraciji® Kontovelju in v odgovor „Edinosti“. Razstava slikarskih delavcev v Delavskem domu. Slikarski delavci so lazstavili v Delavskem domu svoja sli¬ karska dela. Priznati moramo, da je ta razstava dosegla popoln vspeh. Delavci so pokazali, da razven navadnih so zmožni j tudi večjih umetniških del. Velik o .je slik' ki so popolnoma umetniško dovršene. Inko moramo omeniti delavce Poučit, Sabez Cucki z, Capello , Bartolini itd., ki so se pokazali jako fini v rizbah in barvanj® I osebno pa vzbujajo splošno pozornost umetniško dovršene „Studije u našega kriš¬ kega sodruga Alberta Sivk v katere® bonio imeli kmalu jako dobrega slikarja.' Cisti dobiček razstave je namenjen udo- vam in sirotam slikarskih delavcev. \ stopnina na razstavo je 20 vin. Rj*' stava je odprta od 7. do 9. ure zvečer vsak dan ob nedeljah in praznikih pa ecl dan. Sodruge in prijatelje delavske umetnosti poživljamo, da se udeleže te razstave v \ elikem številu, ker je pač vredno. Okrajna bolniška blagajna ’ H rst ii. Število bolnikov ostalo 0 NNIIL tedna (od 31. maja do 6. junija) j e 1386. Novih bolnikov, ki dobivajo subvencij® DELAVSKI LIST 3 X\\V- tednu t. j.od 7. junija do 13. junija je - število odpadlih bolnikov v poslednjem nU j e 662. Odpadlo je tedaj 10.060 dni tc . , ne ije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo sU 'e v blagajni še 1295 od katerih zdra- spe cijalisti 373 bolnikov in sicer 126 "di spolnih in kožnih bolezni 150 bolnikov je P a v bolnišnici. P 1 ' Odi- januvarja pa do 13. junija je bilo na njenih 14.627 novih bolnikov, od- 'vidlo jih j e P a 14-5141. j. 198.822 dni bolezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v ,-etečenem tednu 12 in 12 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 13. junija , (e j e bolniška blagajna 293 porodov in J 97 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v preteče¬ nem tednu 18.7 7 OTO K. Od prvega januvarja pa do 6. junija se plačalo 450.700'95 K podpor. Stanje članov je sledeče: Ob zaključku XXIII- tedna je imela blagajna 38.863 Članov. V XXIV. tednu je pristopilo 17T2 novih članov. Izstopilo jih je 145i. Ostane jih ob zaključku XXIV. tedna tedaj 39.124 članov. DOPISI. GORIŠKO. Nabrežina. Xabrežinskim pevki- njaill. Dne 14. t. m. se je tukaj vprizorila veseloigra «Zupanova Micika* in prizor «Rešiteli svoje babice* V kljub veliki vročini se je udeležibo mnogo ljudstva. Igrali so diletantje iz Nabrežine in iz Sv. Križa, kateri so želi lep vspeh. Kakor se dobi pri vsaki veselici kak nasprotnež, tako so nam bili tudi minulo nedeljo. In kdo? Pevke tak. pevskega društva. Čutile so se užaljene, kor sta igrali dve gospodični iz Sv. Križa. Namesto, da bi se udeležile iger, kjer bi se kaj naučile, so zabavljale med tem čašam po vasi to važno prireditev na nedostojen način. Ob enem so se tudi izrekle, da ne bodo zahajale več k pevskim vajam. Stem so se pokazale da ne pojmijo naloge pevskega društva. Vsakemu je znano, da imamo tukaj krasno knjižnico, toda v njej pogrešamo mnogo takih ljudi, ki bi bili neobhodno potrebni, da bi se je po¬ služevali in se tako nekoliko izobrazili. Med temi so seveda tudi pevke tuk. pev¬ skega društva, katere se povzdigujejo na visoko stopinjo izobrazbe. Izmed teh je i edino ena vpisana v tuk. knjižnico a še ta se je sedaj nenadoma odpovedala. Toda s tem druge pevkinje ne boste prišle daleč, kerteptatez nogami neobhodno potrebno vam izobraženost in oliko. Če pa hočete biti ne¬ koliko izobražene ter nastopati javno pred ljudstvom bodisi v igrah ali veselicah, vpišite se v tuk. knjižnico, v kateri dobite mnogo lepih knjig, in s pomočio teh dosežete zaželjeni cilj! ISTRA. Pulj. Javili ljudski sliod priredi ju- goslov. soc. dem. stranka v Pulju v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri zjutraj v prostorih Arco Romano* Poročal bo sodrug Etbin Pristan iz Ljubljane. Sodruge poživljamo na obilo udeležbo. Javno predavanje priredi delavsko izobraževalno društvo v Pulju v soboto dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer. Predaval ho sodr. E. Kristan pisatelj v Ljubljani. Delavce poživljamo, da se udeleže tega predavanja v velikem številu. Delavsko gibanje. Občni zbor zveze prometnih delavcev v Avstriji. (Dalje). Iz poročila, ki ga je podal sodrug For- stner o delovanju zveze posnemljeno sle¬ deče: V zvezi je danes organiziranih 14 tisoč delavcev, ki so ostali zvesti svoji organi¬ zaciji v najkritičnejših trenotkih obrtne krize. To moram z veseljem povdarjati, kajti bila je ravno stalnost in trdno pre¬ pričanje tega, sicer ne velikega števila hdov, ki je bila v spodbujo odboru. Vsled stalnosti naših udov in trdnega zaupanja v ^tnoč organizacije, je bilo možno vodstvu izvesti toliko uspešnih bojev v korist de¬ lavstva. Samo v dveh slučajih je bila zveza premagana, v vseli drugih, katerih je veliko, je bila zmaga na strani delavstva. Večina konfliktov med našimi delavci j n delodajalci je nastala, ker se niso de¬ lodajalci ravnali po pogodbah ki so jih ~ Uredili z delavci. Naša zveza je nastopila proti takemu, naravnost odurnemu posto¬ panju delodajalcev vedno z naj večjo ener¬ gijo. Zmage, ki smo jih želi pri teh bojih so bile ob enem tudi v pouk delodajalcem, ki se kar kmalu in radi spozabijo na skle¬ njene pogodbe. Vslcd intenzivne agitacije je raztegnila zveza svoje delovanje po vsem Primorskem, po Dalmaciji itd. Posebno ne smemo po¬ zabiti Trsta — pravi — kjer ima danes zveza osem skupin s. prelepim številom članov i slovenske i italijanske narod¬ nosti. Nato je govoril sodr. Hruška o organi¬ zaciji. Tudi on je govoril o zvezi, ki se pričenja v zadnjem času krasno razvijati. Posebno veselje moramo imeti nad za¬ puščeno Dalmacijo, kamor so tudi naši južni agitatorji usadili idejo socializma in razredne zavednosti. V vseli narodnjaških strankah, pravi govornik, imamo zagovornike krumirstva. Toda mednarodno organizirano zavedno delavstvo jim bo v kratkem po¬ kazalo, da so minoli časi, ko se je pustilo slepiti od narodnjaških šovinistov, ki so izrabljali nevednost delavstva v svoje ka¬ pitalistično svrhe. Poročila obeh govornikov je vzel zbor na znanje z viharnim odo¬ bravanjem. Popoldne dne 9. t. m. je govoril sodr. Forstner o organizaciji in agitaciji. Rekel je, da se ne strinja s predlogom, ki je bil objavljen v zvezinem glasilu «Zeitrad» s katerim bi se hotelo narediti po eno zvezo za vsako stroko prometnih delavcev. Odo¬ brava predloge vodstva, ki pravijo, da bi ne ostalo posameznim skupinam nikakih odstotkov od prispevkov v pokritje krajevnih troskov, ampak naj gredo vsi dohodki v zvezino blagajno in ta bi potem paravnala vse stroške skupin. Naposled predlaga, naj se nastavi po deželi več tajnikov v svrho agitacijo in izobrazbe prometnih delavcev. Sodrug Hruška se strinja s predgovor¬ nikom, želel bi pa veče koncentracije po¬ sameznih strokovnih skupin. Želel bi tudi več agitacije med delavci. Koncčno opozori na delo, ki se ga bodo morali oprijeti, da se vse trgovine zapro že ob 7. zvečer in vsa trgovska skladišča ob 6. zvečer. Predlaga v tem zmislu tudi resolucijo. Govorili so še Mušič (Gradec) Geiger (Dunaj) Poliček (Dunaj) itd. Nakar se je sklenilo prenesti debato na drugi dan. Dne 10. t. m. je bilo navzočih še 98 zastopnikov. Takoj ob otvoritvi zbora so bile predložene sledeče resolucije -. «Zbor priporoča sodrugom, da naj šte- dijo s gmotnimi in duševnimi sredstvi, da vzamejo v resen upoštev vse zahteve po¬ sameznih strok toda ne da bi redili loka- lizem v strokah; da ustanove nove skupine samo tedaj če je to v korist zvezi in dru¬ gim organizacijam; da odvržejo vsako drugohorno organizacije in centralizacije, ki ne odgovarja sedanji zvezini. Zbor sklene, da se razdeli delokrog skupin po okrajih in to v svrho, da bo agitacija tem intenzivnejša in boljša, ter da naj skrbe za izobrazbo svojih članov. Vse skupine morajo ustanoviti zaupnike brez katerih je agitacija in delo brez uspeha. Vsem odborom skupin in voditeljem se nalaga, da naznanijo vsikdar prej boje, ki jih nameravajo začeti in da se jih potem objavi v zvezinem in drugih listih. Kar se tiče zatvoritve prodajaln ob 7. zvečer in skladišč ob 6. sklopa zbor, da se bo zavzela zveza s vsemi sredstvi kijih ima na razpolago za ta delavski postulat, ki se ga mora uresničiti*. Te resolucije in predlog zvezinega vod¬ stva (da ne bo ostajalo več skupinam od¬ stotkov marveč da gre vse v blagajno in bo potem ona skrbela za troske skupin, kakor tudi, da se zviša tedenski prispevek za 2 vinarja) so bili sprejeti enoglasno. Nato govori sodr. Vouk (urednik zve¬ zinega glasila «Zeitrad») o časopisju. Pravi, da je dolžnost skupin širiti strokovne liste in vse druge liste, ki so v prid delavstvu. Sodr. Schwerzel govori v češkem jeziku in se strinja z Voukom. Po raznih drugih sklepih predlože tr¬ žaški zastopniki sledečo resolucijo: «Zbor nalaga zvezinemu vodstvu, da posreduje energično —. skupno s sociali¬ stičnimi poslanci — pri vladi, da ista predloži v najkrajšem času načrt za bol¬ niško, starostno zavarovanje, za zavarovanje pri nezgodah in onemoglost pomorskih in drugih prometnih delavcev in za zavaro¬ vanje njhovih vdov in sirot, kakor tudi enako zavarovanje gozdnih delavcev. Na¬ lagajo vodstvu, da predloži enako resolu¬ cijo na prihodnjem mednarodnem zboru pomorskih delavcev, ki se bo vršil v pri¬ hodnjem avgustu kakor tudi, da skrbi, da se uvede enako zavarovanje za vse delavce v Avstriji*. Tudi ta resolucija je bila sprejeta enoglasno. Po daljši debati in po volitvah vodstva se je zaključil zbor ob petju mednarodne pesmi. Društvene stvari. Sliiipin:i slikarjev vabi vse svoje člane na \ ažno zborovanje, ki bode v ne¬ deljo dne 27. t. m. ob 10. uri zjutraj v III nad. Delavskega doma. Skupina knjigovezov naznanja da se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 11 urt zjutraj v Delavskem domu izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. Volitev blagajnika; 3. Slučajnosti. Skupina težakov vabi svoje člane na važno zborovanje ki bode v nedeljo dne 21. t. m. ob 10 uri zjutraj v I nad. Delavskega doma. Dnevni red: 2. Poročilo odbora; 2. Nadomestne volitve; 3. Slu¬ čajnosti. Iz stranke. Delavska tiskovna družba v Ljubljani je imela na binkoštno nedeljo ob 11. dop. svoj ustanovni občni zbor v salonu gostilne pri Štajercu. Poročilo ustanovnega odseka je podal sodrug Anton Kristan, ki je tudi prečital odobrena pravila in naznanil, da je zadruga pravilno registrirana. V načel- ništvo so bili izvoljeni za načelnika sodrug Anton Kristan, za člane sodrugi Fran Bartl, Miha Čobal, Etbin Kristan in Ivan Mlinar, v nadzorništvo Josip Petrič, J. Štravs in Ignjat Siter, za namestnike dr. Tuma, A. Kogej in Viktor Kukovec. Skle¬ nilo se jc, da prevzame zadruga dosedanje lokalno idrijsko glasilo «Naprej* in ga izdaja zanaprej po dvakrat na mesec v Ljubljani v poljudni ureditvi. Načelništvo je imelo popoldne sejo, na kateri je dolo¬ čilo program za nekatere izdaje in rešilo razna upravna vprašanja. Tiskovna družba je torej začela s svojim delom in od sodrugov je sedaj odvisno, da se razvije to velevažno podjetje tako, da bo lahko izpolnjevalo vse svoje obširne naloge. Ustanovitev tiskovne družbe po¬ meni jako važen korak v življenju sloven¬ skega delavstva, tembolj ker napenjajo nasprotniki vse moči, da bi s svojim proti- delavskim časopisjem prodrli med delavce in ga slepili v svojo korist, a delavstvu v škodo. Ako storč sodrugi svojo dolžnost, bo nova zadruga tista moč, ki bo najbolj uspešno izpodbijala take nasprotniške na¬ mene in podajala delavstvu duševno orožje, brez katerega je vsak boj brezuspešen. Že v kratkem času pokaže zadruga, kako resno je njeno delo. A da more storiti vse, kar je na književnem polju potrebno za delavce, je tudi treba, da jo sodrugi pod¬ pirajo kolikor le mogoče. Pristop je tako olajšan, da postane vsak zavedni sodrug lahko član. Vstopnina znaša 1 krono, delež pa 25 kron in se lahko vplača v povsem malih mesečnih obrokih. Ako se vpiše vsak sodrug, postane tiskovna družba kmalu močan, velik zavod, od katerega bo imelo vse slovensko delavstvo veliko korist. Odborom in zaupnikom krajnih or¬ ganizacij, ki so zahtevali znamke izkaznice strankinega davka, naznanja podpisani, da je naročil vse potrebno pri izvrševalnemu odboru v Ljubljani in da v kratkem razpošlje vsem odborom in zaupnikom. Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu. Deželno konferenco jugoslov. soc. dem. stranke v Istri sklicuje podpisani na ne¬ deljo dne 21. junija t. 1. v prostorih Arco Romano v Pulju, s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo. 2.) Prihodnje deželnozborske volitve v Istri in naša stranka. 3.) Organi¬ zacija in taktika. 4.) Raznoterosti. Sodruge in organizacije, ki mislijo udeležiti se te konference prosimo, da nam to naznanijo v najkrajšem času. Konferenca je zelo važna. Začetek ob V 2 2. uri popoldne in traja do 6. zvečer Vsa pisma in naznanila naj se blagovoli poslati na naslov Jds. Petejan, Pulj Arco Romano. Politični odbor ' deželne organizacije jugoslov. Dolžnost vsakega sodruga je biti na¬ ročen tudi na soc. dem. stranke v Istri. junci Frapir 6 ( Trubar in Trubarjeve slavnosti predaval 1 . CANKAR v Ljudskem odru v Trstu, dne 21. maja 1908. (Konec). Leta 1555 je izšla druga knjiga, ki je bila že z latinico tiskana, nato pa v kratkih presledkih je izšlo veš knjig druga za drugo. Denarno je pod¬ piral Trubarja baron Ugnad v Krahu, dobil pa je bil med tem tudi že duševne sodelovalcc, ki somu pomagali izdajati slovenske in hrvaške knjige; seveda so ga Sasih bolj ovirali nego podpirali, ker je bilo med njimi tudi nemirnih slavohlepnih'ljudi, ki so hoteli z glavo skozi zid, med tem ko je Trubar sam mirno odločno in trezno delal. Na prošnjo kranjskih stanov se je Trubar leta 1561 vrnil v domovino. Sprejet je bil z veliko navdušenostjo; nastopil je takoj službo v Ljubljani. Pridigal je tam in po deželi. Predikantov je bilo na Slovenskem že veliko število, med njimi najbolj znana imena slovenske reformacije. Jurij Dalmatin; Ad. Bohorič; Seb. Krelj; Juri Jurišič in mnogo drugih. Ljubljanski škof Peter, ki je tudi imel to dobro navado, da se za svojo škofijo ni brigal, je nekje od daleč iz Gornjega Grada dal prašati Tru¬ barja, kako se predrzne pridigovati v svoji škofiji. Trubar je odgovoril, da so ga poklicali deželni stanovi. Zaradi tiskarne se je pa moral kmalu vrniti na Nemško. Že leta 1562 jc izdal novo knjigo. Ko je v tiskarni vse uredil je prišel zopet v domovino. Zdaj pa je škof Peter od cesarja zahteval, da-naj ukaže Trubarja takoj zapreti; ampak previdni škof je rekel, da naj se ne imenuje njega kot tožnika «ker če bo Trubar pregnan iz dežele, da mu bodo ljudje vse menihe in farje pobili*. Cesar je res ukazal glavne reformatorje zapreti. Toda Ljubljan¬ čani so se postavili za Trubarja in tako je kljub cesarjevemu povelju in škofovi jezi ostal kot pri¬ digar v Ljubljani. Reformacija ni dala slovenskemu narodu samo knjižni jezik, dala mu je tudi šolo. L. 1563 so od¬ prli v Ljubljani gimnazijo, poleg tega pa so nastale šole po drugih večjih krajih. Sredi dela je Trubarja spet zalotil cesarjev ukaz, da naj se ga zapre. Ljubljančani so mu svetovali naj se ne pokori, ker da ga bodo branili. Trubar pa ni zaupal, bal se je, da bi ga ne nenadoma napadli zato je šel na Goriško pa je pridigoval v Gorici in v tržaški okolici. Leta 1565 se je spet vrnil na Nemško ter se naslednje leto preselil v Dercndingcn pri Tibingi, kjer je lahko od blizu vodil slovensko in hrvatsko tiskarno. Le še enkrat je prišel Trubar v domovino, namreč 1. 1567, nato je ni videl nikoli več. Vodil je v Derendingu slov. tiskarno in izdajanje slov. knjig. Leta 1582 se je Trubar, takrat 74 let star, v predgovoru v enih svojih zadnjih knjig poslovil od svojega ljudstva z besedami: „Vaš stan' zvesti pastir Trubar od Slovencev slovo jemlje. Dne 29. junija 1586 je Trubar umrl v tujini. Prijatelji so ga v veliki množici spremili do po¬ slednjega doma ter mu postavili nagrobni spo¬ menik. Kmalu po smrti Trubarjevi je zadivjala po slo¬ venskih deželah katoliška furija. Ljudstvo samo ni imelo vež tolike sile, da bi se bilo vspešno branilo Rimu in Dunaju. Turški navali, ponesrečeni kmečki punti, pesebno ko so bili 1. 1573 poraženi in pobiti v veliki bitki pri Brežicah, splošna beda in obup¬ nost — vse to je pomagalo škofu Hrenu in nje¬ govim biričem in v kratkih letih je bila zatrla in uničena plemenita kal novega resnično slovenskega narodnega življenja. Slovenskim deželam je poveljeval od 1. 1596 graški nadvojvoda Ferdinand, ki je poklical Jezuite v Ljubljano. Eno leto leto pozneje je zasedel ško¬ fijsko stolico v Ljubljani Tomaž Hren na čegar imenu in spominu leži večno prokletstvo. S svojimi biriči je udiral v protestantovske cerkve, razbijal protestantovske oltarje, požigal cele vozove protes- tantovskih knjig. Celo mrliče protestantovske je skrunil — njih trupla je dal pometati v Ljublja¬ nico. Na ljubljanskem trgu je zgorelo leta 1600 osem, leto pozneje troje voz protestantovskih knjig. Tudi po drugih slov. mestih so goreli ti žalostni kresovi — hujši, za. narod pogubnejši nego tiste grmade na katerih so po ukazu svete rimske ka¬ toliške cerkve goreli posamezni plemeniti in po¬ gumni spoznovalci. Na teh grmadah je gorel člo¬ vek — duh je ostal in delo je ostalo. Hrenovi kresovi pa so uničevali kulturo in življenje celega naroda, uničevali so duh in delo. Začetkom 17. stoletja so poslednji predikantje zapustili slovensko domovino, Glavni voditelji — Trubar, Dalmatin, Jurišič — so bili že zdavnaj mrtvi; med poslednjimi, ki so šli v tujino je bil Trubarjev din Felicijan. In bilo je kakor črno znamenje — s pobeglim sinom je zapustil poteptano Slovenijo tudi duh očeta Primoža Trubarja. Tako se letos ne spominjamo samo Trubarja in reformacije, temveč tudi Hrena, njegovih biričev in njih slavnih del. Štiristoletnica Trubarjevega roj¬ stva, je hkrati tristoletnica smrti mlade slov. kul¬ ture — nasilne smrti, ali bolje umora, ki ga je izvršil nad njo škof Hren po naročilu rimske cerkve. Ta dvojni spomin slavimo v letu, ko sc dan za dnem jasno izkazuje, da je naš narod še danda¬ našnji, veliko bolj narod škofa Hrena nego pa narod Trubarjev.... Na žalost je treba povedati: celo med tistimi, ki bodo letos slavili Trubarjev spomin, med tistimi, ki bodo na večjo Trubarjevo čast in slavo prirejali veselice, plesne venčke ter stavili spomenike — celo med tistimi jih bo veliko in jih bo največ takih, ki bi, da so živeli ob Hre¬ novih časih, hodili za jezuitsko procesijo ter stali ob Hrenovih kresovih. Danes, štiristo let po Trubarjevem rojstvu in tristo let po Hrenovih hudodelstvih — kje je še odpor proti oholnosti in nasilstvu rimske cerkve? Ravno poslednje dni nam cerkev spet naglas de¬ monstrira, da namerava spraviti vso Avstrijo in kulturo vseh avstrijskih narodov pod jezuitski klobuk. Ljudske šole so že davno pod križem in in molkem, zdaj so napadli - * univerze. Nevarnost, da jadramo s polnim vetrom nazaj v sedemnajsto stoletje, je očitna; takoimenovano napredno meščan¬ stvo pa se ne gane, kvečem le časih milo zajavka ter prosi milosti in kompromise. Naše slovensko naprednjaštvo, kolikor ga je še, bo letos slavilo Trubarja — letos, v tistem letu, ko sklepa z Rimom in njegovimi služabniki gnile kompromise na vseh koncih ih krajih. Naloga boja za osvobojenje izpod vsakega du¬ ševnega in telesnega jarma, je prevzelo že zdavnaj ljudstvo samo. 4 DELAVSKI LIST Maršale, Vermuth, i. t. d |P I Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico ^Josip^QrenjCATrst, ^uLValdiriv^O = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDEJFLEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. - Le ono je dedič in zvesti varuh vseh naših re- volucijonarnih tradicij, le v njem živi vroča Zelja, mogočna volja po svobodi. Drugačen bo v prihod¬ nosti ljudstva boj za svobodo; višji in daljši bodo cilji tega boja, nego so bili pred štiristo leti. Ampak naši bojevniki iz davnih časov bodo gledali ta boj, spoznali bodo v borilcih svoje sinove in dediče. Spominjajmo se preteklosti, mislimo na prihodnost.... Mogočen plamen iz damine šviga — vekore preletel- je koprne, in plamen naš se druži z njim se dviga, in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne. in nove zarje nam hi epe oči — tako naj ljudstvo Trubarja slavi. ‘Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročaj te qy e lovski List“ in sirite ” KNJZEVOST Katoliško svetovno naziranje in svo¬ bodna znanost. Predavanje profesorja Wcirmunda ki je, kakor bodo naši čitatelji gotovo znali, dalo povod klerikalcem za nesramne napade na AVarmunda in iz ka¬ terih se je razvila sedanja AVarmundova afera, je izšlo tudi v slovenskem jeziku. Izdala jo je založba časopisa «Naprej» v Idriji. Brošurica je jako lično urejena obsega 51 strani in stane 70 vinarjev. Dobi se jo v Trstu knjigarna Gorenjec. Sodrugom priporočamo, da segajo pridno po njej. Naroča se jo lahko tudi po upravništvu « Delavskega Lista ». Izobraževalna knjižnica. — Pod tem naslovom je začela v Chikagi v Severni Ameriki izhajati poljudna knjižnica. Vsak mesec izide po en zvezek. Doslej so izšli trije snopiči, v katerih nahajamo Hacklove * Svetovne uganke* (AVeltratsel), Hons- broechovo « Papeštvo* (Das Papsttum in seiner sozialen und kulturelen Bedeutung) ter sestavek drja. Ivana Žmavca o Her¬ bertu Spencerju. Vsak snopič velja s pošt¬ nino 12 centov; naročnina za 10 snopičev znaša 1 dolar 20 centov. Naročila sprejema Ivan Kaker 629 Laflin str., Chiacago III. <( Svetovne uganke* in «Papeštvo» je pre¬ ložil Ivan Kaker. Tajni sklad »Delavskega Lista". Mesečni prispevki. Goriške krajevne organizacije, 1 mesec K 50'— Organizacija pekovskih delavcev Trst, 2 meseca.„ 10’— Mirt Martin, 1 mesec.,, G' — N. N. 1 mesec.„ 5'— Josip Kopač 2 meseca.„ 5'— Černigoj Venceslav 2 meseca .... „ 4'— Kermolj \ T inko 2 meseca.„ 4'— Jernejčič Anton 1 mesec.. 2'— Mislej Ivan 2 meseca.„ 2'ijr J. L. 2 meseca.„ 2'— Vrabec Drago 2 meseca.„ 2'— Novak Avgust 2 „ .„ 2' — Iglič Fran 1 mesec.„ 1'50 Vatovec Fran 1 mesec.„ 1'— Kermolj Rudolf 1 mesec.„ 1' — Žiberna Ignac 2 meseca. „ 1' — Skupaj . . „ 98'50 Nabiralne pole. Vatovec, Nabiralna pola štev. 54. Vatovec F. K — '60; Batingec Ar. — '20; Bučer N. —'20; Vabič P. — ‘40; Makovec M. — '20; Krivičič J. — '20; Tavčer L. — '30; Uršič I. — '20; Serjav Kristin — '30; Ortman Iv. — '20; Telban I. — '20; Reitinger Rudolf — '20 K. Skupaj K 3'20. Razni prispevki: Zveza prometnih delavcev.K 500' — Krajna skupina železničarjev Nabrežina „ 5' — Nabral sodr. Robba v Miljah .... ,, 3'70 Nabralo v gostilni Rittossa.,, 1'90 Nekdo.„ 1' — Anton Laščak.,. 1' — Radi jeze sodr. Mihevca.„ — '80 Božič Anton. ,, —'80 T. Ruben.,, — '80 Nabralo v gostilni Maganja v Sv. Križu „ — '70 Gostiša Ivan . ..„ — '40 Kenda Josip.. — '40 Rittossa Fran. „ —'40 Skupaj . . K 516'90 Nabiralne pole „ 3'20 Mesečni prispevk i 98'50 Skupaj . . K 618'60 Prejšnji izkaz ,, 1042'45 Skupaj . . K 1661'05 Sodrugi, ki še niso vrnili nabi¬ ralnih pol, naj store to čim prej. Dolžnost vsakega sodruga in so¬ mišljenika je, prispevati tajnemu skladu našega lista. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. Gostilna „ Časa dei Popolo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Tazzaro in til. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = |^T Shajališče zunanjih sodrngov. Jhj) = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij . in časnikov v vseh jezikih. ■■■ .. . Kanton ceciT TRST - Ulica Fonderia št. 12. Žilna njiiiji dalutinsU n istrsi vil Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO — za — rojansko cerkvijo. VINA IZVRSTNA. Mrzla in gorka jedila vedno na zazpolap. Postrežba točna. Cene zmerne. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ■—■ — ulica delle Acque št. 20. —— Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica delle Acque A« Vina najfinejša, domača kuhinja ===== Družinske zabave. = ar Fran Cantoni Trst ul. Barriera vecchia št. 23 Velika zbirka marvu fakturne ga tkanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE lH-j _: cfG Urad: BELLINI št. 13 (blizu Gsrkve Sv. Antona Telefon ŠL1402-1403 N°vo pogrebno društvo oX£