Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/105 Hi^lll ^EViijSi oü:i ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (za obdobje 1. 1. 2009 - 31. 12. 2014) A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0221 Naslov programa Družbeno nadzorstvo, kazenskopravni sistem, nasilje in preprečevanje viktimizacij v kontekstu visoko tehnološke družbe Social control, criminal justice system, violence and the prevention of victimizations in the context of high technology market society Vodja programa 6979 Renata Salecl Obseg raziskovalnih ur (vključno s povečanjem financiranja v letu 2014) 55068 Cenovni razred B Trajanje programa 01.2009 - 12.2014 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 504 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.07 Kriminologija in socialno delo Družbenoekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Raziskovanje članov programske skupine je bilo usmerjeno na poglavitne značilnosti, spremembe in trende na področju formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva v kontekstu visokotehnološke ekonomije, neoliberalnega kapitalizma in globalizirane družbe. Posebna pozornost je bila namenjena delovanju kazenskopravnega sistema, zlasti njegovi učinkovitosti, legitimnosti in racionalnosti. Preučene so bile osrednje novosti in problemi na področju materialnega in procesnega kazenskega prava (na nacionalni in evropski ravni), kaznovalne politike sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij (posebej v zaporih). Analizirane so bile možnosti uporabe najnovejših nevrobioloških dognanj za razumevanje kaznivih dejanj in obravnavanje njihovih storilcev. Predmet raziskovanja so bili ekonomski, politični, pravni, kulturni, ideološki in družbeni dejavniki, ki posredno ali neposredno vplivajo na obseg, pojavne oblike in dojemanje kriminalnih pojavov (in strukturnega nasilja, tj. de facto in de iure normalnega delovanja kapitalistične ekonomije in družbe), npr. velikanske in celo povečujoče se razlike med bogatimi in revnimi (med državami in še zlasti znotraj njih), ekonomska propaganda (oglaševanje blaga in storitev), potrošniška mentaliteta, strukturna nezaposlenost, zaostrovanje konkurence na vseh ravneh, kriza tradicionalne jedrne družine in znatno oslabljen položaj prodajalcev delovne sile v razmerju do delodajalcev. Posebna pozornost je bila namenjena značilnostim gospodarske in finančne kriminalitete, težavam pri pregonu in sankcioniranju belih ovratnikov in nasploh vlogi različnih oblik goljufanja, izsiljevanja in plenjenja v postmodernem kapitalizmu, zaznamovanim z dolgom kot ključnim »mehanizmom« za izčrpavanje družbe, makroekonomsko upravljanje, porazdeljevanje dohodkov in produkcijo podrejenih individualnih in kolektivnih subjektivitet. Poleg tega so bile preučevane še druge oblike sodobnih kriminalnih ali varnostnih tveganj, zlasti družinsko in partnersko nasilje, kibernetska kriminaliteta, mladoletniško prestopništvo, politična korupcija in terorizem. Osvetljeni so bili vzroki in posledice vse bolj razširjenih občutij ogroženosti in strahu, zlasti v luči okleščene socialne države in prisilnega reševanja strukturnih protislovij in problemov na individualni ali družinski ravni. Analizirana je bila vloga zasebnega komercialnega sektorja in tehnološko podprtega nadziranja pri zagotavljanju varnosti. Posebna pozornost je bila namenjena »normalizaciji« pridobitniške kriminalitete v »tranzicijski« (postsocialistični) slovenski družbi. ANG Research of members of the programme group was orientated on main characteristics, changes and trends in the field of formal and informal social control in the context of technologically highly developed economy, neoliberal capitalism and globalized society. They focused special attention on functioning of the criminal justice system, particularly to its effectiveness, legitimacy and rationality. Researchers studied novelties and problems in the field of material and procedural criminal law (at the national and European level), sentencing policy of Slovene courts and execution of penal sanction (especially in prisons). They analysed possibilities of the use of recent neurobiological findings for better understanding of crimes and for treating their perpetrators. Moreover, they researched chief economic, political, legal, cultural, ideological and social factors, supposed to influence or determine, directly or indirectly, the amount, forms of appearance and public comprehension of criminal phenomena, (including structural violence, i.e. de facto or de iure normal functioning of capitalist economy and market society). Among these factors were for instance huge and even growing inequalities between the rich and the poor (among the national states and inside them), economic propaganda, consumer mentality, structural unemployment, intensifying the concurrence at all levels, and considerably weakened position of the sellers of work force in relation to their employers. Special attention was paid on characteristics of economic and financial crimes, difficulties in prosecution and sanctioning of white-collar criminals and the general role of various forms of fraud, blackmail and plunder in post-modern capitalism, characterized by debt as the key "mechanism" of exploiting societies, macro-economic ruling, distributing of wealth and producing of collective and individual subjectivities. Besides, research group investigated many other forms of actual criminal and safety risks, in particular family and partner violence, cyber-crime, juvenile delinquency, political corruption and terrorism. Research work focused on causes and consequences of increasingly generalized fear and anxiety, particularly in the light of reduced welfare state and dealing with the structural contradiction and social-economic problems at the level of the family or individual (market "atom"). Researchers analysed the role of private commercial sector and technologically supported control in managing various crime and safety risks. They paid special attention to the "normalization" of economic (or acquisitive) crime in Slovene post- socialist "transition". 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu, (vključno s predloženim dopolnjenim programom dela v primeru povečanja financiranja raziskovalnega programa v letu 2014)2 SLO Raziskovalni program je izhajal iz hipoteze, ki jo je mogoče za namen tega poročila v grobem razkosati na tri postavke. Prvič, transformacije značilne za "postmoderni" kapitalizem so povezane s pomembnimi novostmi, ki se nanašajo na naravo, obseg in dojemanje kriminalnih pojavov (in njihovih akterjev) ter na delovanje družbenega nadzorstva. Drugič, v aktualnih razmerah se spreminja pojmovanje in prakticiranje odgovornosti za reševanje družbenih problemov. To postaja čedalje bolj naloga ranljivega in "atomiziranega" posameznika v katerega se raziskovalno usmerja tudi moderna nevroznanost. Tretjič, zagotavljanje varnosti, ki še ostaja v domeni nacionalne države, je vse bolj skrčeno na realne ali domnevne grožnje, ki se navezujejo na terorizem, konvencionalni (organizirani)kriminal in nelegalne in/ali nezaželene priseljence. Odzivanje na hujše oblike gospodarsko-finančnega kriminala je v okviru nacionalnih držav vpeto v številna notranja protislovja. V okviru prvega sklopa je akademikinja Alenka Šelih raziskovala razvoja kriminološke in viktimološke vede v Sloveniji v luči različnih konceptov razvoja kriminalitetne politike s poudarkom na oceni mladoletniškega sodstva. Zoran Kanduč je analiziral pravne, ekonomske, ideološke in socialnopsihološke dejavnike povečanja kriminalitete, naravo strukturnega nasilja ter temeljne značilnosti nadzorstva v postmoderni družbi nasploh. Matjaž Ambrož je preučeval nekatere institute splošnega dela kazenskega zakonika ter aktualna vprašanje izvršilnega kazenskega prava ter mednarodnega kazenskega prava. Damjan Korošec je analiziral transformacije in dileme izbranih institutov splošnega in posebnega dela kazenskega prava. Katja Filipčič je raziskovala mladoletne storilce kaznivih dejanj ter nasilje v družini, Katja Šugman pa v okviru tega sklopa aktualne probleme kazenskega procesnega prava tako nacionalnega, kot prava EU. Dragan Petrovec in mlada raziskovalka Mojca Mihelj Plesničar, ki je svoje usposabljanje v programski skupini uspešno zaključila, sta raziskovala aktualne spremembe in trende na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Aleš Završnik je raziskoval kibernetsko kriminaliteto in kibernetska kazniva dejanja, tehnično okrepljeni nadzor našega vsakodnevnega življenja ter kibernetsko nadlegovanje. V okviru drugega sklopa je vodja programske skupine Renata Salecl raziskovala aktualne odprte probleme povezave nevroznanosti in prava. Sašo Dolenc je v zvezi s tem raziskoval razmerja in odnose med različnimi oblikami vednosti, ki prevladujejo v sodobni družbi, Aleš Bunta pa probleme povezav sodobne nevroznanosti in prava še posebej problem neuskladljivosti naravoslovno-znanstvenega konceptualnega aparata z osnovnimi pravnimi kategorijami. Katja Šugman Stubbs pa se je posvečala problemom prepleta psihologije in prava, to temo je raziskoval tudi Saša Kmet (ki je prav tako uspešno zaključil usposabljanje mladega raziskovalca). V okviru tretjega sklopa je Vasja Badalič z globalnega vidika raziskoval oblastna razmerja v nizkocenovnem proizvodnem sistemu tretjega sveta ter tudi širša politično-gospodarska razmerja v Venezueli in v post 11. septembrskem Afganistanu in Pakistanu. Matjaž Jager se je enako kot mladi raziskovalec Ciril Keršmanc (ki je prav tako usposabljanje v predvidenem času zelo uspešno zaključil) posvetil raziskovanju ekonomske in organizacijske kriminalitete, ob tem pa še vprašanju prepleta etike, književnosti in kazenskopravnega sistema. Raziskovalni rezultati so bili predstavljeni znanstveni, strokovni in širši javnosti (v obliki monografij, zbornikov, znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih in domačih revijah, udeležbi na konferencah, predavanjih, sodniških in odvetniških šolah, pedagoškem delu na domačih in tujih univerz, intervjujih, časopisnih komentarjih in drugih intervencijah v medijih pa tudi v delu znanstvenih združenj in mrež tako doma kot v tujini. Raziskovalci so nenazadnje sodelovali v delu določenih državnih organov in komisij (npr. Svet za kaznovalno pravo RS pri Ministrstvu za pravosodje, sodelovanje v pripravi nacionalnih strategij s tega področja, reforme kazenske materialne - KZ - 1B - in procesne zakonodaje, Svet za prometno varnost, Svet za znanost in tehnologijo pri MVZT). V sodelovanju z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije so člani programske skupine organizirali predavanja z diskusijo imenovana »srečanja teorije s prakso« - nanje so se pozitivno odzvali predstavniki državnih organov odkrivanja in pregona, sodstva, odvetniki in predstavniki pristojnih ministrstev. Član programske skupine je kot predstavnik Slovenije v Strasbourgu sodeloval v televizijski predstavitvi ob dnevu boja zoper smrtno kaze, vodja programske skupine Renata Salecl pa je imela odmevno mednarodno predavanje v okviru prestižne medmrežne iniciative za širjenje idej TEDGlobal 2013. Člani programske skupine so bili vpeti v mednarodne raziskovalne mreže in raziskave. Ker je ta vidik podrobneje pojasnjen na drugih mestih v tem poročilu naj tukaj primeroma v okviru mednarodnega sodelovanja omenimo zgolj nekatere akademske institucije s katerimi smo sodelovali: London School of Economics, univerze v Cambridgeu, Londonu, Greifswaldu, Brnu, Luxembourgu, Brisbanu, Petersburgu, Beogradu, Zagrebu, Kopenhagnu, Rijeki in Sarajevu, inštitut Max Planck, Cardozo School of Law. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO_ Člani programske skupine ocenjujemo, da smo zastavljeni raziskovalni program v letih 2009 do 2014 v celoti uresničili. O tem pričajo številne objavljene bibliografske enote in druge oblike razširjanja znanstvenih izsledkov (glej tudi zgoraj). Objavljali smo v uglednih domačih in mednarodnih znanstvenih revijah kot so Revija za kriminalistiko in kriminologijo (Kanduč, Ambrož, Jager, Keršmanc, Šugman Stubbs, Petrovec, M. Plesničar), Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani (Keršmanc, Završnik, M. Plesničar, AmbrožJ, European Journal of Criminology (M. Plesničar), New Politics (Badalič), Journal of contemporary european research (Završnik), Pravnik (Keršmanc, Ambrož), Themida (Šelih), Podjetje in delo (Ambrož, Gorkič), New Journal of European Law (Jager), Cardozo Law Review (Salecl), Savoirs et Clinique (Salecl), Social research (Salecl), Differences (Salecl), Problemi (Bunta), Filozofski vestnik„(Bunta), The Prison Journal (Petrovec, M. Plesničar, Ambrož, Filipčič, Šugman Stubbs), Jahrbuch für Ostrecht (Ambrož), European Journal of Probation (Ambrož in šugman Stubbs), Deviance et societe (Filipčič). Poleg tega so člani programske skupine objavljali tudi kot avtorji in soavtorji znanstvenih monografij izdanih v tujini: monografija avtorice Renate Salecl The Tyranny of Choice je izšla pri ugledni mednarodni založbi Profile in je od prve izdaje doživela ponatis v angleškem jeziku, prevedena pa je bila v slovenski, nemški, italijanski, hrvaški, srbski, turški, danski, kitajski, francoski in poljski jezik. Prevoda v ruski in korejski jezik sta v teku. V tem obdobju so bile prevedene tudi druge monografije Renate Salecl. Alenka Šelih in Aleš Završnik sta pri založbi Springer uredila znanstveno monografijo, člani programske skupine pa so bili avtorji samostojnih prispevkov (oz. soavtorji) v številnih mednarodnih monografijah, ki jih je preveč, da bi jih tukaj lahko izčrpno našteli. Člani programske skupine so v obravnavanem obdobju izdali znanstvene monografije tudi v slovenskem jeziku: Zoran Kanduč obsežno kriminološko študijo v založbi Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (IKPF), Vasja Badalič dve monografiji pri slovenski založbi Krtina, Aleš Bunta monografijo pri založbi Analecta, v hrvaškem prevodu pa pri založbi Ljevak, Sašo Dolenc monografijo v sozaložništvu Studia humanitatis in Kvarkadabra- Društva za tolmačenje znanosti, Matjaž Ambrož in Aleš Završnik samostojno monografijo v založbi IKPF, Katja Šugman Stubbs in Primož Gorkič v soavtorstvu monografijo pri GV založbi, pri isti založbi je samostojno monografijo izdal tudi Damjan Korošec. Nenazadnje moramo omeniti še domače učbenike ter znanstvene in strokovne monografske zbornike, ki so nastale pod uredništvom članov programske skupine. Tukaj jih zaradi omejitve prostora ne moremo navesti (glej Cobiss); v vlogi urednikov in avtorjev posameznih prispevkov so se v tem obdobju zvrstili praktično vsi člani programske skupine._ 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v letu 20144 SLO Raziskovalni program ni doživel nobene bistvene spremembe. V letu 2014 sta raziskovalno skupina zapustila dr. Primož Gorkič (zaradi zaposlitve na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu) in dr. Damijan Korošec, ki jima je prenehalo dopolnilno delovno razmerje. Ker je bil dr. Alešu Završniku odobren nov raziskovalni projekt 0504-J5-6823 z naslovom »Pravo v dobi velikih podatkov: reguliranje zasebnosti, transparentnosti, tajnosti in drugih vrednot v 21. stoletju«, je bilo treba razpoložljive raziskovalne ure porazdeliti na več skupin in v programsko skupino vključiti štiri raziskovalce, in sicer izr. Prof. Katjo Filipič (ki je bila že članica skupine leta 2012), dr. Mateja Kovačiča (ki je prvič vključen v skupino), doc. dr. Matjaža Ambroža (ki je že bil član skupine leta 2012) in dr. Vasjo Badaliča (ki je bil že član skupine leta 2013). Na ta način smo zagotovili ustrezno znanstvena raven programske skupine in realizacijo raziskovalnega dela v skladu z zastavljenimi programskimi cilji. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 1387854 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izbira ANG Choice Opis SLO Monografija analizira, kako sodobna kapitalistična ideologija proizvaja idejo svobodne izbire in kako se v identifikaciji s to ideologijo povečujejo travme posameznikov. Knjiga je prevedena že v več kot deset jezikov. Recenzirana je bila v The Independent (izbrana je bila za knjigo tedna), The Guardian, The Economist in The Financial Times ter predstavljena ta mnogih radijskih oddajah. Ob vzponu novega liberalizma na koncu prejšnjega ter začetku enaindvajsetega stoletja pripadniki zahodnih družb vse pogosteje občutimo svoje življenje kot rezultat serije izbir. Svojo kariero, spolne ter intimne preference, svoj prehrambeni slog, prijateljske vezi in celo telo ne izkušamo več kot danosti, temveč kot proizvod lastnih, načrtno sprejetih izbir. Ta nova, voluntaristična interpretacija lastnih življenjskih okoliščin je očitno vpeta v neoliberalno ideologijo poznega kapitalizma. Toda pogosto se pozablja na pasti in paradokse, ki jih prinaša to prevladujoče samorazumevanje ljudi v poznem kapitalizmu. Monografija trdi, da se nenehna implementacija odgovornosti neizbežno konča s porastom tesnobe kot glavne afektivne drže sodobnosti. Če svoje življenje (vse do svojega telesa) doživljamo kot proizvod lastnih izbir, smo za svoje življenje očitno odgovorni. Toda to pomeni, da bomo vsakršno odstopanje od norme doživljali kot lasten neuspeh, kot poraz, ki bo v nas neizbežno vzbudil afekt tesnobe. Da bi se izognili tej nevzdržni psihični situaciji, trdi monografija, se bomo morali zato odreči lastni svobodi ter se vedno znova zateči k pomoči domnevne avtoritete. Tiranija izbire poznega kapitalizma torej paradoksno vodi v vzpon avtoritet in ekspertov, ki se nam pomagajo soočati z nevzdržno tesnobo v "menedžmentu" lastnih življenj. ANG The book analyses how today's capitalist ideology produces the idea of freedom of choice and how through the identification with this ideology one observes an increase of people's traumas. The book has been translated into more than ten languages. It was reviewed in The Independent (it was chosen as the book of the week, The Guardian, The Economist and The Financial Times as well as presented in many radio interviews. Following the rise of new liberalism at the end of last century, members of the late-capitalist countries tend to see in themselves sole authors of their own lives. Our own careers, sexual and gastronomic preferences, social ties and even our own bodies are no longer experienced as pure and simple given, but rather as a product of a set of deliberate choices. The new voluntarist interpretation of own conditions of life is indeed embedded into ideology of late capitalism. Nevertheless, the traps and paradoxes of this new way of self-understanding is often overlooked. The study suggests that the constant imposition of guilt inevitably results in the rise of anxiety, which has indeed became the main affective modus of contemporary society. Understanding one's life or even body as a product of deliberate choice obviously amounts to feeling responsible for it. But that means that we will experience every deviation from conformity as a failure attributable only to ourselves, causing great anxiety. To counter this indeed unbearable psychic situation, argues the study, we are led to give up our freedom of choice in favor of expert knowledge or some other form of outer authority. The tyranny of choice of late capitalism therefore leads to its very opposite, i.e. to the rise of outer authority (indeed often consisting of charlatans) which is supposed to help in the dreadful task of life-management. Objavljeno v Profile; 2010; 184 str.; A'': 1;A' : 1; Avtorji / Authors: Salecl Renata Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 1558606 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kriminaliteta in tranzicija v srednji in vzhodni Evropi ANG Crime and transition in Central and Eastern Europe Opis SLO Knjiga, katere sourednik in avtor poglavja je Aleš Završnik (v souredništvu z Alenko Šelih), analizira spremembe v kriminaliteti in nadzorstvenih strategijah v Srednji in vzhodni Evropi po obsežnih političnih, družbenih, ekonomskih in pravnih spremembah v zadnjih dveh desetletjih. Obravnava politično ozadje teh sprememb in ocenjuje njihove dolgoročne družbene učinke. Avtorji iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Češke, Poljske in Bosne in Hercegovine razpravljajo o politizaciji kriminalitete, paradokse povezane z zagotavljanjem človekovih pravic in primerjalne in individualne posebnosti držav v kriminalitetni politiki. Knjiga predstavi kriminalitetne trende teh tranzicijskih držav, povezanost politike, medijev in percepcije kriminalitete v družbi, spremembe v smeri tehnično okrepljenega družbenega nadzora, kaznovalno politiko, trende na področju ekonomske in organizirane kriminalitete, trgovanja z ljudmi in mladoletniške odklonskosti, ter nove poglede na korupcijo v regiji. Na ta način knjiga predstavi pripoved o t. i. "Drugi Evropi", kjer je pripoved o svobodi in človekovih pravicah, ki je bila osrednja legitimacija kritike starega socialističnega režima, spodkopana z idejami iz samega "zahodnega" sveta. Pokaže, kako je "velika tranzicija", ki so jo pospeševali tuji eksperti in svetovalci in bolj ali manj sprejemali tudi ljudje lačnih sprememb, privedla do bolj in ne manj represivnih kaznovalnih politik. Knjiga na ta način spodbuja ponoven premislek o bolj temeljni dilemi, o razliki med demokracijo in totalitarizmom. ANG The book co-edited and co-authored by Aleš Završnik (co-editor Alenka Šelih), analyses changes in criminal activities and crime control strategies in Central and Eastern Europe after the full-scale political, social, economic and legal changes over the past two decades. It explains the political background underlying these developments, and assesses their long-term social impact. Experts from Slovenia, Hungary, Croatia, Serbia, the Czech Republic, Poland, Bosnia and Herzegovina discuss the politicization of crime, the on-going paradoxes regarding civil liberties, and the future of crime policy in comparative and country-specific terms. The book features trends of crime in transitional countries; politics, the media, and public perception of crime; surveillance; penal policy and political change; emerging trends including economic and organized crime, human trafficking and juvenile delinquency; and new perspectives on corruption in the region. It tells a story of the so called 'other Europe' where the narratives of freedom and human rights - the corner stones of the critique of the old socialist regimes - are being subverted by the ideas imported from the West itself. It shows how the 'great transition' - ushered in by foreign experts and advisers, and more or less eagerly welcomed by the people hungry for change - has brought in more, rather than less repressive penal policies. The book encourages readers to rethink a more fundamental issue, namely, the difference between democracy and totalitarianism. Objavljeno v Springer; 2012; XXVI, 282 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Šelih Alenka, Završnik Aleš, Gorkič Primož, Kanduč Zoran Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 1642062 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Individualizacija kazni: Odločanje o kazni v Sloveniji ANG The individualization of punishment Opis SLO V sistemih common law-ja so vprašanja o odločanju o sankcijah pogosto predmet temeljite in obširne znanstvene diskusije, a tovrstne razprave redko zajamejo države kontinentalnega pravnega kroga. Članek predstavlja poskus k izboljšanju takšnega stanja, zato analizira sistem odločanja o sankcijah kot velja v Sloveniji, v tem oziru značilni predstavnici kontinentalnih držav. Osnova za odločanje o sankcijah je koncept individualizacije kazni, kjer je vprašanje sorazmernosti temeljnega pomena in je najprej vzpostavljeno na zakonodajni ravni, kjer se postavijo kaznovalni okviri za posamezna kazniva dejanja, nato pa na sodni ravni, kjer se kazen prilagodi okoliščinam posameznega konkretnega primera. Sistem še zdaleč ni popoln, še posebej v procesnem smislu, a ponuja ustrezno alternativo drugim rešitvam pri odločanju o sankcijah. ANG Sentencing issues are discussed at length in common law systems, but discussions infrequently include civil law systems. In an attempt to remedy this oversight somewhat, the article analyses the sentencing system in Slovenia, a fairly typical civil law country. The basis of the sentencing system is the concept of individualization of punishment, where proportionality is of the utmost importance and is set first by legislation determining sentencing ranges for specific offences and then by the judiciary aiming to narrow the ranges to an appropriate sentence in individual cases. The system is far from perfect, especially on the procedural side, butit offers a valid alternative to other sentencing solutions. Objavljeno v Sage; European journal of criminology; 2013; Vol. 10, no. 4; str. 462-478; Impact Factor: 1.141;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.123; A': 1; WoS: FE; Avtorji / Authors: Mihelj Plesničar Mojca Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 268870400 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Politika, pravo, ekonomija in kriminal ANG Politics, law, economy and crime: criminological reflections of post-modern society and culture Opis SLO Monografija obravnava temeljne prvine kriminološke problematike v luči postmodernega kapitalizma. Razdeljena je v enajst poglavij, v katerih so kritično analizirane naslednji tematski sklopi: (a) razmerja med ideali, vrednotami, normativnimi (pravnimi in moralnimi) sistemi in dejanskostjo; (b) dojemanje normalnosti, odklonskosti, konformizma, problematičnih pojavov in uporništva v postmoderni družbi in kulturi; (c) vprašanje odgovornosti in neodgovornosti; (č) najpomembnejše značilnosti režima pozitivnega in negativnega sankcioniranja (tj. nagrajevanja in kaznovanja) v kapitalističnem sistemu; (d) razmerje med nasiljem in kulturo; (e) tipične pojavne oblike prevar; (f) delo in kraja (dobro in slabo pridobivanje dobrin); (g) vloga države pri definiranju in preprečevanju družbeno škodljivih pojavov; (h) vojna in mir v kriminološki perspektivi; (i) odnos med postsocialistično tranzicijo in globalnimi procesi postmodernizacije (neoliberalno in neokonservativno kontrarevolucijo); (j) vzroki in posledice aktualne strukturne krize zasebnega, profitno usmerjenega gospodarstva. Posebna pozornost je namenjena osvetlitvi razmerja med kriminalom ter nastankom in reprodukciji kapitalističnega izkoriščanja, zatiranja in poniževanja strukturno podrejenih prodajalcev delovne sile, normalizaciji in celo naturalizaciji strukturnega nasilja ter vlogi represije (ekonomskih, finančnih, političnih in ideoloških sankcij) v razrednem boju (med kapitalom in delom oziroma med bogataši in reveži). Monografijo je mogoče uporabiti kot študijsko gradivo na do- in podiplomskem študiju kriminologije, varnostnih ved, prava in sociologije. Širši javnosti pa ponuja nove uvide v naravo in najpomembnejše značilnosti kapitalističnega nasilja nad ljudmi, naravo, družbo in kulturo. ANG The scientific monograph analyses basic elements of tipically criminological problematics in the light of post-modern capitalism. The book is divided in eleven chapters dealnig with the following themes: (a) ideals, values, normative (legal and moral) systems and actual capitalist reality; (b) dominant perceptions of normality, deviance, conformism, problematic phenomena and rebellions in post-modern ("fluid") society and culture; (c) the question of resposibility and iresponsibility; (d) key characterises of the regime of postive and negative sanctions (i.e. rewards and punishments) in the capitalist (global) system; (e) relationship between violence and culture; (f) prevalent forms of frauds; (g) work and theft (good and bad acquistion of goods); (h) the role of national state in defining and preventing socially harmful phenomena; (i) war and peace in criminological perspective(s); (j) relationship between post-socialist transition and global processes of post-modernization (neo-liberal and neo-conservative counterrevolution); (k) causes and consequences of actual structural crisis of private, profit-oriented economy. Special attention is paid to the relationship between crime and reproduction of capitalist exploitation, oppression and humiliation of structurally subordinated sellers of work force (or capabilities), normalization and even naturalization of structural violence, and functioning of repression (e.g. economic, financial, political and ideological sanctions) in the class struggle (between capital and labour or the rich and the poor). The monograph can be used as a study material (or text-book) at the under- and postgraduate study of criminology, security sciences, sociology and law. Moreover, the general public can find in the book many new insights in the nature and key characteristcs of capitalist violence that is directed towards people, nonhuman nature, society and culture. Objavljeno v Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti; 2013; 712 str.; Avtorji / Authors: Kanduč Zoran Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 1261390 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Družba izbire ANG Society of choice Opis SLO Postindustrijska družba močno temelji na ideji izbire. Posameznik ni dojet le kot nekdo, ki lahko nenehno izbira nove potrošne objekte, dojet je tudi kot nekdo, ki lahko izbere svojo lastno identiteto, spolno usmerjenost, obliko telesa in podobno. V ideologiji post-industrijske družbe je življenje samo dojeto kot umetniško delo in tudi kot nekakšno podjetje. To veliko poudarjanje ideje izbire pa ne vodi k povečanju zadovoljstva posameznika, temveč vzbuja občutke tesnobe in nezadovoljstva s samim sabo. Da bi posameznik pomiril ta občutek tesnobe, pogosto išče nekoga, ki mu daje nasvete, kako naj oblikuje svoje življenje. Psihoanaliza se sprašuje, kako bolezen družbe vpliva na bolezen posameznika in obratno. Pesimističen pogled na spremembe v sodobni družbi poudarja, da je povečanje primerov psihoze in tesnobe povezano z ideologijo izbire. Psihoanaliza pa je vselej dojemala izbiro na kompleksen način. Na mesto, da bi razumela moment izbire kot neko popolnoma racionalno gesto, je to dejanje povezala z nezavednim. Ker izbira vselej pomeni tudi neko določeno izgubo, je za posameznika sam moment izbire tudi na poseben način tesnoben. Sodobna družba ima problem z idejo izgube. Zato imam vse več poskusov, kako nadzorovati to, kar je pravzaprav nenadzorljivo.. ANG Postindustrial society thrives on the idea of choice. The individual is not only perceived as able to choose among various consumer objects; he or she is also taken as someone who can choose his or her identity, sexual orientation, body shape, and so on. In the ideology of postindustrial capitalism, one's life is perceived as a work of art and as a particular kind of enterprise. The overemphasis of choice, however, does not seem to bring contentment to the individual, but rather increases feelings of anxiety and insecurity. In order to appease feelings of anxiety, people often resort to following random advice on how to fashion their lives. Psychoanalysis questions how the malaise of civilization affects the malaise of the individual and vice versa. A pessimistic conclusion about the changes in today's society holds that the increase of psychosis and of anxiety are related in a particular way to the ideology of choice. Psychoanalysis, however, has always understood choice in a complex way. Instead of perceiving the act of choosing as a purely rational gesture, psychoanalysis understands choice as linked to the unconscious. Since choice always involves a loss, it is per se anxiety provoking. Today's society has problems precisely with the idea of loss, which is why we see the emergence of options promising to impose control on what is often uncontrollable. Objavljeno v Indiana University Press; Differences; 2009; Vol. 20, no. 1; str. 157-180; Impact Factor: 0.588;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.62; A'': 1;A': 1; WoS: ZK; Avtorji / Authors: Salecl Renata Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 1656142 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Problem izbire : TEDGlobal 2013, 10-14 June, 2013, Edinburgh. Edinburgh, 2013. ANG The problem of choice: TEDGlobal 2013, 10-14 June, 2013, Edinburgh. Edinburgh, 2013. Opis SLO Predstavitev predavanja na strani: http://conferences.ted.com/TEDGlobal2013/program/speakers.php#S "Sociologinja in filozofinja Renata Salecl preučuje naše individualne in družbene nevroze ter ponuja izhod iz trenutne paralize. Zakaj smo takšni kot smo, kot posamezniki in kot družba? V svojem neomajnem trudu, da bi odgovorila na to vprašanje, Renata Salecl obravnava pravo, sociologijo, kriminologijo, filozofijo in psihoanalizo. Saleclova, ki raziskuje in poučuje na univerzah v rodni Sloveniji, v New Yorku in Londonu trdi, da sodobni kapitalistični imperativ, ki zahteva, da postanemo gospodarji lastnih življenj, vodi do osebne in družbene paralize." Quote from: http://conferences.ted.com/TEDGlobal2013/program/speakers.php#S "Sociologist and philosopher Renata Salecl scrutinizes our individual and societal neuroses, and offers a way out of our current paralysis. Why are we the way we are, as individuals and as larger societies? In her relentless ANG effort to answer this question, theorist Renata Salecl mines law, sociology, criminology, philosophy, and psychoanalysis to arrive at some unsettling conclusions. Salecl—who researches and teaches at universities in her native Slovenia, in New York, and in London -- argues that the modern, capitalism-driven imperative to become masters of our own lives leads to personal and social paralysis." Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2013; Avtorji / Authors: Salecl Renata Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 2. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Gostujoča profesorica ANG Visiting professor Opis SLO Prof. dr. Renata Salecl je redna gostujoča profesorica na Cardozo School of Law in na Department of Social Science, Health and Medicine at King's College London. Od 2009 pa je tudi gostujoča profesorica na oddelku za pravo, Birkbeck College, University of London. Na London School of Economics je sodelovala pri poučevanju predmeta Psihoanaliza in sodobna družba, ki je del podiplomskega študija. Prav tako je imela serijo predavanj v kurzu Pravo in družba. Leta 2009 je imela serijo seminarjev za študente in profesorje oddelka za pravo o psihoanalizi in pravu. Sedaj pa predvsem sodeluje s centrom BIOS na LSE, kjer je vključena v projekte o nevroznanosti in družbi, sodelovala pa je tudi na konferenci Neuroscience and Law, ki jo je organizirala Evropska znanstvena fundacija. Prof. Salecl je bila prav tako izvoljena za redno gostujočo profesorico na Cardozo School of Law v New Yorku, kjer vsako leto poučuje v zgoščenem 7 tedenskem kurzu predmet Psihoanaliza in pravo. Od 2011 naprej tam poučuje tudi predmet Nevro-znanost in pravo. Na Birkbeck College uči predmeta Crime and Science in Psychoanalysis of Law and Crime. ANG Prof. dr. Renata Salecl is regular visiting professor at Cardozo School of Law and Department of Social Science, Health and Medicine at King's College London. From 2009, she is also visiting professor at Birkbeck College Department of Law, University of London. At the London School of Economics she has been co-teaching an MA course on Psychoanalysis and Contemporary Society. She has also given a number of lectures as part of the course Law and Society. In 2009, she hold a series of seminars on psychoanalysis and the law for students and staff at the Department of Law. Now, she mostly collaborates with BIOS centre at the LSE, where she is part of their neuroscience and society research. She has also participated at the conference on Neuroscience and Law, which was organized by the European Science Fundation. Professor Salecl has also been recurring visiting professor at Cardozo School of Law in New York where each year she delivers a condensed 7 week long course Psychoanalysis and Law. From 2011, she is also teaching there a new course Neuroscience and Law. At Birkbeck College she is teaching course on Crime and Science and Psychoanalysis of Law and Crime. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v http://www.bbk.ac.uk/law/our-staff/ft-academic/renata-salecl/ http://www.cardozo.yu.edu/directory/renata-salecl http://www.kcl.ac.uk/sspp/departments/sshm/people/Visiting-Professors/renatasalecl.aspx Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 3. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Mednarodno sodelovanje v COST (European Cooperation in Science and ANG Technology) akcijah International collaboration in COST (European Cooperation in Science and Technology) Actions Opis SLO ANG Aleš Završnik in prof. Katja Sugman Stubbs sta mednarodno sodelovala v COST Akciji IS0807 »Living in Surveillance Societies«, bila člana Upravnega odbora in četrte delovne skupine akcije, april 2009-maj 2013, (http://www.liss-cost.eu/), kar je obsegalo: udeležbo na več sestankih, sodelovanje s tujimi raziskovalci pri pripravi raziskovalnega projekta za Okvirni program (FP7), priprava posebne sekcije za Journal of Contemporary European Research (Završnik je avtor izvirnega znanstvenega članka), izvedbo sestanka 4. delovne skupine v Ljubljani 2010 in organizacijo mednarodnega kolokvija »Living in (Un)regulated Surveillance Society?« na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 29. septembra 2010. Završnik je mednarodno sodeloval v COST Akciji IS0801 "Cyberbullying: coping with negative and enhancing positive uses of new technologies, in relationships in educational settings", član Upravnega odbora akcije in 2. delovne skupine, april 2010 - oktober 2012 (https://sites.google.com/site/costis0801/): udeležba na več sestankih, predstavitev referatov na letni konferenci akcije v Antwerpnu (2010) in Parizu (2012), skupna priprava monografije "Cyberbullying" (soavtor poglavja v objavi, založba Taylor & Francis Group). Završnik je mednarodno sodeloval v COST Akciji TU1203 "Crime Prevention through Urban Design and Planning": član Upravnega odbora akcije (http://www.cost.eu/domains_actions/tud/Actions/TU1203) (začetek akcije dec. 2012). Aleš Završnik in prof. Katja Sugman Stubbs collaborated in COST (European Cooperation in Science and Technology) Action IS0807 »Living in Surveillance Societies«: Management Committee member and a member of the Fourth Working Group, from April 2009 - May 2013, (http://www.liss-cost.eu/), attended several annual meetings, collaborated with European researchers in preparing and applying for the Framework Programme 7 call (Security), organized and contributed a scientific article to special section of the Journal of Contemporary European Research (issue 1, 2013), organized a meeting for the fourth working group in Ljubljana in 2010 and organized an international colloquium »Living in (Un)regulated Surveillance Society?« at the faculty of Law of the University of Ljubljana, September 29, 2010. Aleš Završnik collaborated in COST Action IS0801 "Cyberbullying: coping with negative and enhancing positive uses of new technologies, in relationships in educational settings": Management Committee member and a member of the Second Working Group, from April 2010 - October 2012 (https://sites.google.com/site/costis0801/): attended several annual meetings, presented papers at the annual conferences in Antwerpn (2010) and in Paris (2012), co-author of a chapter for the edited book on "Cyberbullying" (to be published, Taylor & Francis Publishing house). Aleš Završnik collaborated in COST Action TU1203 "Crime Prevention through Urban Design and Planning": Management Committee member (http://www.cost.eu/domains_actions/tud/Actions/TU1203) (the action started at the end of 2012). Sifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci COST Akcije: - http://www.liss-cost.eu/, Objavljeno v - https://sites.google.com/site/costis0801/, - http://www.cost.eu/domains_actions/tud/Actions/TU1203. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 1620558 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenija / Evropskemu javnemu tožilcu naproti ANG Slovenia / Toward a prosecutor for the European Union Opis SLO Ta samostojni prispevek v znanstveni monografiji je nastal v okviru projekta, katerega cilj je bil oblikovanje modelnih pravil za Urad evropskega javnega tožilca. Avtor je prikazal najpomembnejša preiskovalna dejanja ter temeljna načela in pravila dokaznega prava v slovenski ureditvi kazenskega postopka. Rezultat raziskovalčevega preučevanja novosti na področju kazenskega materialnega in procesnega prava je tudi izvirni znanstveni članek "Odvzem premoženja nezakonitega izvira in kazensko pravo", ki je objavljen v reviji "Podjetje in delo" (št. 6/7, str. 1143-1151, COBISS.SI-ID 13421137). V tej razpravi so analizirani ključni vidiki razmerja med kazenskim pravom in civilnopravnim ukrepom odvzema premoženja nezakonitega izvora, kot je določen v slovenskem Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. zakonodajalec je v izvajanje tega ukrepa vključil več navezav na potek (pred)kazenskega postopka v zvezi s tako imenovanimi kataloškimi kaznivimi dejanji. Tovrstna povezanost sicer krepi legitimnost odvzema premoženja nezakonitega izvora, ker ta nikoli ne more povsem nadomestiti kazenskega pregona. Vendar pa utegne zaradi teh prepletanj trpeti učinkovitost postopkov odvzema, saj lahko ti potekajo le, dokler se zoper osebo, katere premoženje je predmet finančne preiskave in postopka odvzema nezakonito pridobljenega premoženja, vodi kazenki postopek. Obe omenjeni deli ne prinašata le novih teoretičnih spoznanj, temveč omogočata tudi pridobitev praktičnih znanj in informacij, potencialno koristnih za državne organe. ANG The chapter of the scientific monograph was written as a part of a EU funded research project on model rules for the European Public Prosecutor's Office. It contains a presentation and analysis of investigative acts and principles of evidence law in Slovenia that are particularly relevant to the establishment of the European Public Prosecutor's Office. The result of author's research of the novelties in the field of criminal material and procedure law is also the scinetific article "Assets of illicit origin forfeiture and the criminal law", published in the review "Podjetje in delo" (Enterprise and work", no. 6/7, pp. 1143-1151, COBISS.SI-ID 13421137). In the article Gorkič presents his analysis of relationship between the criminal law and civil forfeiture in Slovenian legal order. Thee are several instances in which civil forfeiture procedure relies heavily on the on-going criminal prosecution of persons of interest. This solution in welcomed insofar as it strenghtens the legitimacy of civil forfeiture: it can never fully replace criminal prosecution. On the other hand, reliance on criminal prosecution places considerable restrictions on civil forfeiture procedures: in most cases, they can effectively proceed as long as criminal prosecution is in place. Both scientific works contain new theoretical insights and especially many possibilites for the acquiring of practical knowledge and information that could be very useful for the state officials working in criminal justice (and legal) system. Šifra F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Objavljeno v Hart; Toward a prosecutor for the European Union; 2013; Str. 652-701; A': 1; Avtorji / Authors: Gorkič Primož Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 1 COBISS ID j Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Organizacija pomembnih mednarodnih znanstvenih konferenc: mednarodne konference Evropskega združenja za kriminologijo »Criminology and Crime Policy Between Human Rights and Effective Crime Control«, mednarodne konference "Spy in the Sky", mednarodnega znanstvenega kolokvija »Living in (Un)regulated Surveillance Society?« in mednarodne konference "Cybercrime and Digital Forensics" ANG Organization of important international scientific conferences: the international scientific conference of the European Society of Criminology entitled »Criminology and Crime Policy Between Human Rights and Effective Crime Control«, the international conference "Spy in the Sky", the international colloquium »Living in (Un)regulated Surveillance Society?« and the international conference "Cybercrime and Digital Forensics" Opis SLO Matjaž Jager, Katja Filipčič in akademikinja Alenka Šelih (predsednica) so bili člani programskega in organizacijskega odbora devete letne konference Evropskega združenja za kriminologijo (ESC) z naslovom »Kriminologija in kriminalitetna politika med človekovimi pravicami in učinkovitim zoperstavljanjem kriminaliteti« (Ljubljana, 9-12. september 2009). Letne konference ESC so osrednje znanstveno srečanje na področju kriminologije v Evropi Aleš Završnik je bil vodja programskega in organizacijskega odbora mednarodne znanstvene konference "Spy in the Sky: Regulatory issues of drones and unmanned aerial systems", Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 23.-24. maj 2013, Ljubljana. Završnik je bil vodja programskega in organizacijskega odbora mednarodnega kolokvija »Living in (Un)regulated Surveillance Society?«, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 29. september 2010, Ljubljana. Završnik je bil vodil programski in organizacijski odbor mednarodne znanstvene konference "Cybercrime and Digital Forensics", Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 4. junij 2009, Ljubljana. ANG Matjaž Jager, Katja Filipčič and The Slovenian academy of sciences and arts member Alenka Šelih (president) were members of the programme and organizing comittee of the 9th Annual Conference of the European Society of Criminology (ESC) entitled »Criminology and Crime Policy Between Human Rights and Effective Crime Control« (Ljubljana, 9-12. september 2009). The ESC conferences are definitely Europe no.1 meeting point for eminent lecturers, researchers and other professionals from the field of criminology. Aleš Završnik was a chair of the programme and organizing committee of the International scientific conference "Spy in the Sky: Regulatory issues of drones and unmanned aerial systems", the Faculty of Law, University of Ljubljana, May 23-24, 2013, Ljubljana. Završnik was a chaire of the programme and organizing committee of the International colloquium »Living in (Un)regulated Surveillance Society?«, the Faculty of Law, University of Ljubljana, September 29, 2010, Ljubljana. Završnik was a chair of the programme and organizing committee of the international conference "Cybercrime and Digital Forensics", the Faculty of Law of the University of Ljubljana, June 4, 2009, Ljubljana. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja ESC conference »Criminology and Crime Policy Between Human Rights and Effective Crime Control«: http://esc.sazu.si/ "Spy in the Sky": http://www.inst-krim.si/index.php?id=193; Objavljeno v "Living in (Un)regulated Surveillance Society?": - http://www.liss-cost.eu/working-groups/working-group-4/; - http://www.pf.uni-lj.si/media/liss.wg4.lj.programme.pdf; "Cybercrime and Digital Forensics": http://videolectures.net /kkdf09_ljubljana/. Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 / 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Kriminologija je (vsaj na prvi pogled nekoliko nenavadna) veda, katere predmet - namreč »družbeno nadzorstvo« (ustvarjanje in vzdrževanje konformističnih vzorcev razmišljanja, čustvovanja in vedenja ter različne oblike odzivanja na deviantne in kriminalne pojave ali akterje) - se razliva po celotnem polju socialnih dejavnosti, procesov, institucij in struktur. Zato ni presenetljivo, da se kriminologija vselej že opira - čeravno selektivno in ne vedno enako intenzivno - na teoretska in empirična dognanja kalejdoskopske množice drugih disciplin, zlasti na sociološke in psihološke perspektive, politične, pravne in ekonomske teorije, filozofske in etične refleksije, antropološka in biološka spoznanja ter zgodovinopisna dela. Razmerje med kriminologijo in drugimi znanstvenimi panogami je bilo dolgo pretežno enostransko: raziskovalci so se lotevali kriminoloških vprašanj glede na svojo izhodiščno izobrazbo ali specializacijo, redkeje tudi multi- in interdisciplinarno. V zadnjih desetletjih pa je opaziti, da tipično kriminološke problematike čedalje bolj vstopajo v družboslovni mainstream. Kriminologija se tako - resda po sili razmer (npr. zaradi naraščajoče »normalizacije« kriminalnih aktivnosti in njihovih protagonistov, vojne proti terorju, »kulture strahu«, represivnega upravljanja nezaželenih migracij in stopnjevanja strukturnega nasilja) - vse bolj odmika od svojega izvorno in tradicionalno obrobnega (ali celo obskurnega) položaja v hierarhiji znanstvenih disciplin. Programska skupina Inštituta za kriminologijo se vključuje v sodobne študije škodljivih fenomenov ter njihovega dojemanja in obravnavanja tvorno in kritično, in to tako s teoretskim delom in kakor tudi z empiričnimi raziskavami (npr. s preučevanjem tožilskih in sodnih spisov, terenskim raziskovanjem, intervjuvanjem in anketiranjem). Preučevanje kriminološko relevantnih problemov v slovenski družbi se povezuje z analizami razvojnih trendov v evropskem pravno-političnem kontekstu in svetovni kapitalistični ekonomiji. Člani programske skupine vstopajo v slovensko in mednarodno kriminološko in nasploh družboslovno prizorišče z izvirnimi analizami izredno razširjene pridobitniške kriminalitete v postsocialistični tranziciji, najnovejših oblik tehnološko podprtega nadzorovanja (v državni in zasebni režiji), konkretnih učinkov vojne proti terorizmu (v Afganistanu in Pakistanu), nasilja nad delavci v prvem in tretjem svetu ter nadzorstvene vloge neoliberalne ideologije, potrošniške mentalitete, zadolženosti (držav in posameznikov), konkurence in strahu v postmodernem kontekstu. Raziskovalci si prizadevajo redno slediti najnovejšim dognanjem domačih in tujih znanstvenikov vsaj na področjih, ki jih preučujejo, v zadnjem času pa še zlasti v sferi nevrobiologije, katere spoznanja v marsičem spreminjajo tradicionalno pojmovanje človekove narave (motivacije) in agresivnosti. O relevantnosti in tehtnosti raziskovalnega dela programske skupine dovolj nazorno pričajo številne objave v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah, monografije in zborniki, izdani pri tujih in domačih založbah, prevodi dela "The Tyranny of Choice" Renate Salecl v nemški, italijanski, hrvaški, srbski, turški, danski, kitajski, francoski, poljski, ruski in korejski jezik, vključenost v bilateralna znanstvenoraziskovalna sodelovanja, predavanja na tujih fakultetah ter aktivna udeležba na kongresih, konferencah, posvetovanjih in znanstvenih sestankih doma in v tujini. ANG Criminology seems to be, at least first sight at least, somehow curios science, for its object -namely social control (producing and maintaining conformist patterns of thinking, feeling and behaving and reacting on deviant or criminal phenomena or agents) - spills over the whole field of social activities processes, institutions and structures. Therefore it comes as no surprise that criminology has been resting (since its very beginning) on theoretical and empirical results of kaleidoscopic multitude of various other disciplines (although selectively and not always with the same intensity), particularly sociological and psychological perspectives, political, legal and economic theory, philosophical and ethical reflections, anthropological and biological findings and historical science. The relationship between criminology and other scientific branches has been for a quite long time rather one-sided: researchers dealt with criminological questions according to their basic or initial education or specialization, rarely also in multi- or interdisciplinary way. In recent decades however, one can notice that typically criminological problematics increasingly enter into the sociological mainstream. Consequently, criminology departs more and more from its initially and traditionally marginal (or even obscure) position in the hierarchy of scientific disciplines, its transition in question being largely due to specific "normalization" of criminal activities and their protagonists, war against terror, "culture of fear", repressive management of undesired migrations and intensifying of structural violence. Programme group of the Institute of Criminology has been taking active and critical part in contemporary studies of harmful and unjust phenomena (including their public apperception and ideological and repressive treatment) with theoretical work and empirical investigation, such as analysis of judicial cases, field research, interviews and questionnaires. I combined the investigation of criminological relevant problems in Slovene society with the critical analysis of developmental trends in Europe and world capitalist economy. Members of the programme group enter in the field of criminology and other related social sciences with original studies of enormously extended economic crime in post-socialist transition, newest forms of technologically supported control (in state and private arrangements), concrete effects of war against terrorism (in Afghanistan and Pakistan), violence to worker in the first and third world. They focused special attention to the control function of neoliberal ideology, consumer mentality, concurrence, fear and huge indebtedness of states and individuals in post-modern context. Moreover, researchers try to follow the newest relevant findings of Slovene and foreign scientists, lately particularly in the field of neurobiology of which recent discoveries are in many ways changing our traditional conceptions of human nature and aggression. There are many obvious proofs of the relevancy and quality of the research work of the programme group. For instance: numerous publications in Slovene and foreign scientific reviews, monographs, translations of the book The Tyranny of Choice (written by Renata Salecl) in German, Italian, Serbian, Turkish, Dane, Chinese, French, Polish, Russian and Korean language, successful bilateral scientific co-operations, lectures at foreign faculties, congresses, conferences and meetings. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Nobena skrivnost ni, da različne oblike kriminalitete in strukturnega nasilja povzročajo dolgo vrsto resnih družbenih, človeških, ekoloških, političnih, ekonomskih in moralnih problemov. To so navsezadnje pokazali tudi nedavni protesti (»vstaje«), ki so resda precej pretresli tukajšnji družbenopolitični prostor, a brez opaznejših pozitivnih učinkov. Programska skupina si prizadeva s svojim raziskovalnim delom omogočiti boljše (razumnejše) razumevanje dejavnikov in posledic družbeno škodljivih ali nevarnih pojavov ter boljše (učinkovitejše in pravičnejše) odzivanje nanje. In sicer predvsem na ta način, da raziskovalne dosežke sproti predstavlja tukajšnji strokovni in laični javnosti, npr. s članki, knjigami, intervjuji, komentarji, predavanji, udeležbo na okroglih mizah, posvetih, strokovnih seminarjih in konferencah. Mnogi člani programske skupine so vključeni tudi v pedagoški proces na dodiplomski in podiplomski ravni (npr. na ljubljanski Pravni fakulteti, Fakulteti za varnostne vede, Pedagoški fakulteti, Filozofski fakulteti in Fakulteti za socialno delo), in sicer kot nosilci predmetov, vabljeni predavatelji ter mentorji pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. Sodelujejo pa tudi v različnih oblikah strokovnega izobraževanja sodnikov in tožilcev. V letu 2014 je dr. Keršmanc - s sodelovanjem Inštituta za kriminologijo in Društva za kazensko pravo in kriminologijo - organiziran dva odmevna in dobro obiskana posveta (v okviru cikla z naslovom »Srečanje teorije s prakso«), in sicer »Medijsko oblikovanje zavesti o kriminaliteti« in »Neustavnost hrambe prometnih podatkov«. Člani programske skupine so sodelovali v različnih vladnih ter drugih delovnih telesih in projektnih skupinah, npr. v Strokovnem svetu za sodobno pravosodje (ki se je čez čas preimenoval v Svet za kaznovalno pravo), Svetu za znanost in tehnologijo, Svetu centra za varnejši internet in skupinah za pripravo in nadzorom nad izvajanjem Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete 2012-2016. Raziskovalci so tudi člani uredništev (Revije za kriminalistiko in kriminologijo, Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, Varstvoslovja, revije Manet in Slovenian Law review). ANG_ There is no doubt (and no secret) that various forms of crime and structural violence cause serious social, human, ecological, political, economic and moral problems. Public awareness of crime problems manifested itself in latest protests ("insurgences"), that has shaken considerably the Slovene social and political scene, although so far without noticeable positive effects. Programme group has been trying by its research work to offer better (more rational and comprehensive) understanding of causes and consequences of socially dangerous and harmful phenomena and to articulate suggestions for better (more effective and more just) crime policy. Researchers communicate with general and expert publics by articles, books, interviews, lectures, comments, active participation at conferences, round tables, seminars and consultations. Many members of the programme group work regularly or at least sporadically in the pedagogic process at under- and post-graduate level, e.g. at Ljubljana Faculty of law, Faculty of security studies, Faculty of pedagogy, Faculty of arts and sciences, Faculty of social work. In the year 2014, Ciril Keršmanc organized - with the co-operation of the Institute of criminology and Society for criminal law and criminology - two deep resounding and well attended meetings (within the cycle entitled "The theory meets the practice"). These meetings dealt with the media's role in forming the popular perceptions of crime and with problems concerning the unconstitutional keeping of traffic data. Members of the programme group participated at various governmental and other task or project groups. For instance: they collaborated with Expert counsel for modern judicature (later renamed as Counsel for legal punishments), Counsel for science and technology, Counsel of the centre for safer internet, work groups for preparation and control over the realization of Resolution on national programme of repression and prevention of crime in the period between 2012 and 2016. Researchers are also members of editorial boards of many scientific reviews, such as Slovenian Law review, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Zbornik znanstvenih razprav, Varstvoslovje and Manet. lO.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.201411 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program -1. stopnja 28 bolonjski program - II. stopnja 3 univerzitetni (stari) program 230 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 0 Anja Logonder o 0 □ 28385 Saša Kmet o 0 0 0 Marko Rusjan ® o □ 0 Urška Baraga Žgur 0 o □ 0 Anamarija Taljat 0 o □ 0 Tina Zadel 0 o □ 0 Ana Pauletič ® o □ 0 Boštjan Polegek ® o □ 0 Katja Knez ® o □ 0 Matej Domjo ® o □ 0 Aleš Bi dar ® o □ 0 Simona Kuzman Razgorš ® o □ 0 Maja Rihtaršič ® o □ 0 Božena Tamše ® o □ 0 Ciril Tekavčič ® o □ 0 Barbara Nerat O ® □ 28593 Sabina Zgaga o ® 0 0 Mojca Mencinger ® o □ 0 Marija Tancek ® o □ 0 Anže Erbežnik ® o □ 29615 Mojca Mihelj Plesničar o ® 0 31997 Andreja Tratnik o ® 0 25831 Primož Gorkič o ® 0 0 Katarina Bergant o ® □ 0 Špela Koleta ® o □ 0 Tea Melart ® o □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 28385 Saša Kmet o ® D - Javni zavod v 32047 Ciril Keršmanc o ® D - Javni zavod v 29615 Mojca Mihelj Plesničar o ® A - raziskovalni zavodi v 28593 Sabina Zgaga o ® A - raziskovalni zavodi v 31997 Andreja Tratnik o ® E - Tujina v 25831 Primož Gorkič o ® A - raziskovalni zavodi v Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2014 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 0 Rebecca McCray B - uveljavljeni raziskovalec v 8 Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.201415 SLO Programi Evropske unije: Prof. dr. Renata Salecl je bila predstavnica Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, ki je sodeloval kot partner znotraj 6. okvirnega programa Evropske unije v raziskovalnem projektu "Ethical Governance of Biological and Biomedical Research: Chinese-European Cooperation" (akronim: BIONET), številka pogodbe: 036788. Projekt se je zaključil leta 2009. Financirala ga je Evropska komisija. Koordinator raziskovalnega projekta je bil Nicholas Rose, London School of Economics. Prof. dr. Katja Filipčič je bila predstavnica Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, ki je kot partner sodeloval znotraj 6. okvirnega programa Evropske unije v raziskovalnem projektu "Assessing Deviance, Crime and Prevention in Europe" (akronim: CRIMPREV), številka pogodbe: 028300. Projekt se je zaključil leta 2009. Financirala ga je Evropska komisija. Koordinator raziskovalnega projekta je bil Rene Levy, direktor Groupe europeen de recherche sur les normativites (GERN). Prof. dr. Katja Filipčič je sodelovala še v dveh v mednarodnih projektih in sicer »Study to collect data on children's involvement in judicial proceedings«, financer: Evropska komisija, vodja: ICF GHK, UK in v drugem: "Restorative Justice in Penal Matters in Europe -JUST/2010/JPEN/AG/1525", financer: Evropska komisija, program "Criminal Justice", vodja projekta: Ernst-Moritz-Arndt z Univerze v Greifswaldu. Akad. prof. dr. Alenka Šelih in prof. dr. Katja Filipčič sta bili članici programa AGIS "Juvenile Justice Systems in Europe - Current Situation, Reform Developments and Good Practices", številka pogodbe: JLS/2006/AGIS/168. Projekt se je zaključil leta 2012. Financirala ga je Evropska komisija. Koordinator raziskovalnega projekta je bil prof. Frieder Dünkel iz Oddelka za kriminologijo Univerze v Greifswaldu. Prof. dr. Katja Šugman Stubbs je slovenska predstavnica v Akademski mreži o evropskem kazenskem pravu in članica AGIS projekta »Eurowarrant« o Evropskem pripornem nalogu. Projekt je financirala Evropska komisija. Koordinator projekta je bil dr. Frans Nelissen iz Centra za mednarodno in evropsko pravo ASSER. Doc. dr. Primož Gorkič je bil vključen v raziskovalno mrežo, ki se je oblikovala v okviru projekta »Model Rules for the Procedure of the EPPO«. Projekt se je zaključil leta 2013. Financirala ga je Evropska komisija. Koordinator raziskovalnega projekta je bila prof. Katalin Ligeti iz Univerze v Luksemburgu. Prof. dr. Matjaž Ambrož je nacionalni poročevalec pri projektu »Protecting Victims' Rights in the EU«. Projekt se bo zaključil junija 2014. Financira ga Evropska komisija. Projekt organizirata Institute for Advanced Legal Studies of the University of London in Themistokles and Dimitris Tsatsos Foundation. Prof. dr. Dragan Petrovec je bil član raziskovalnega projekta "Tujci v evropskih kazenskih zavodih", projekt št. VS 2005/0384. Projekt je bil financiran v okviru Akcijskega programa Evropskega sveta za boj proti socialnemu izključevanju. Drugi mednarodni programi/sodelovanje: Prof. dr. Renata Salecl je profesorica na Birkbeck College Univerze v Londonu ter redna gostujoča predavateljica na Benjamin N. Cardozo School of Law v New Yorku, gostovala pa je tudi na London School of Economics in Griffith University v Brisbanu. Dr. Salecl je vodila več bilateralnih sodelovanj Inštituta za kriminologijo: - z danskim Center for European Constitutialization and Security, Pravna fakulteta v Kopenhagnu (št. BI-DK/11-12-004, ARRS, 2011-2012) - z Inštitutom za kriminologijo in sociologijo prava Univerze v Oslu (pt. BI-N0/11-12-009, ARRS,2011-2012) - z Oddelkom za justice studies Montclair State University, New Jersey (št. BI-US/09-12-006, ARRS-2012) - z University of Chicago (št. BI-US/13-14-033, ARRS, 2013-2014). Prof. dr. Matjaž Jager je bil redni gostujoči profesor na Pravni fakulteti v Luksemburgu. Ob tem deluje tudi v Evropskem združenju za kriminologijo (ESC), Akademski mreži za evropsko kazensko pravo (ECLAN), Združenju za raziskovanje kriminalitete zoper umetniška dela ARCA (ustanovni član), Cross border Crime Colloquium (ustanovni član) ter University of Illinois College of Law Alumni. Doc. dr. Aleš Završnik je bil član upravnih odborov in delovnih skupin več akcij, ki so potekale v okviru organizacije COST (European Cooperation in Science and Technology), med drugim akcij »Living in Surveillance Societies« (2009-2013), »Cyberbullying: Coping with Negative and Enhancing Posititve Uses of New Technologies« (2010-2012) ter »Crime Prevention through Urban Design and Planning« (2010-2016). Dr. Završnik je bil tudi vodja programskega in organizacijskega odbora mednarodne znanstvene konference »Spy in the Sky: Regulatory Issues of Drones and Unmaned Aerial Systems«, ki je maja 2013 potekala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Akad. prof. dr. Alenka Šelih in dr. Završnik sta vodila mrežo raziskovalcev iz srednje in vzhodne Evrope pri projektu »Kriminaliteta v srednji in vzhodni Evropi«. Rezultati sodelovanja so bili predstavljeni na 11. mednarodni znanstveni konferenci European Society of Criminology ter objavljeni v zborniku pri ugledni mednarodni založbi Springer. Dr. Alenka Šelih je delovala v projektu AGIS »Juvenile Justice Systems in Europe«. Je članica sveta Mednarodnega združenja za kazensko pravo in ustanovna članica Mednarodnega združenja za kriminologijo ter članica številnih drugih mednarodnih znanstvenih družb. Prof. dr. Katja Šugman-Stubbs je bila en semester gostujoča profesorica na Univerzi v Cambridgu. Prof. dr. Zoran Kanduč je skupaj s prof. dr. Velinko Grozdanić iz Pravne fakultete v Rijeki vodil raziskavo »Ženske in kazensko pravo«. V delu raziskovalnega projekta »Znanje za varnost in mir« (2004-2010) je bil koordinator raziskovalne teme »Varnost in sodelovanje v centralni in jugovzhodni Evropi.« Dr. Jager, dr. Šugman, dr. Filipčič, dr. Kanduč in akad. prof. dr. Šelih (predsednica) , so bili člani programskega odbora mednarodne konference ESC, ki je leta 2009 potekala na Pravni fakulteti v Ljubljani. 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki so v obdobju trajanja raziskovalnega programa (1.1.2009-31.12.2014) potekali izven financiranja ARRS16 SLO Katja Filipčič je bila po pogodbi z Ministrstvom za pravosodje RS vodja delovne skupino, ki je pripravila osnutek novega Zakona o obravnavanju mladoletnih prestopnikov (2010). Katja Filipčič je vodila tudi tri raziskovalne projekte: Upoštevanje čustvenih vidikov pri prepoznavanju, obravnavanju in preprečevanju nasilnega ravnanja v šoli - razvojno preizkušanje modela, trajanje: 2008-2010, financer: Ministrstvo za šolstvo in šport, Evropski socialni sklad, Pogodba o sofinanciranju izvedbe projekta št. 3311-08986014 v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013 (http://projekti.inst-krim.si/index.php?id=50). Obravnavanje mladoletnih prestopnikov v Sloveniji - analiza stanja in osnutek zakona, trajanje: 2010, financer: Ministrstvo za pravosodje, Pogodba o izdelavi študije ureditve kazenske zakonodaje za mladoletnike (št. 2011-10-124108). Pojavnost nasilja in odzivnost na nasilje v zasebni sferi in v partnerskih odnosih - CRP (VP-0464), trajanje: 2008 - 2011 (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RMYVUR3P/). Katja Filipčič je bila članica projektne skupine v projektu Sistemsko soočanje z nasiljem v družini - usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, izvajalec projekta: Inštitut za kriminologijo pri PF, trajanje: 2010-2012, financer: Ministrstvo za šolstvo in šport, Evropski socialni sklad (http://projekti.inst-krim.si/index.php?id=32). Aleš Završnik je bil član COST (European Cooperation in Science and Technology) Akcija »Living in Surveillance Societies« IS0807 (april 2009 - maj 2013); COST akcije IS0801 »Cyberbullying« (april 2010 - oktober 2012) in COST akcije »Crime Prevention through Urban Design and Planning« TU1203 (2012-). Aleš Završnik je tudi dobitnik podoktorske štipendije »Surveillance and Crime Control«, Norveški raziskovalni svet, št. 210792 (jan.-jun. 2012), za projekt »Cyber Crime and Control Effects of the Information Technology« pa štipendije Max-Planck-Institut für ausländisches und internationales Strafrecht, Freiburg i. Br., Nemčija (jan.-mar. 2009). Alenka Šelih je bila pobudnica in koordinatorka skupine avtoric zbornika Pozabljena polovica (založba Tuma in SAZU, 2012) - biografije žensk, ki so v 19. in 20. stoletju kreativno soustvarjale umetniško, znanstveno in javno delovanje v Sloveniji. Ciril Keršmanc, Dragan Petrovec in Aleš Završnik so bili člani Strokovnega sveta za sodobno pravosodje pri Ministrstvu za pravosodje (ki se je nato preimoval v Svet za kaznovalno pravo), Sašo Dolenc pa Sveta za znanost in tehnologijo. Matjaž Jager se je kot vabljeni ekspert udeležil pogovora s predstavniki OECD, ki so ugotavljali napredek Slovenije pri izvrševanju Konvencije o podkupovanju v mednarodnih poslovnih odnosih, Aleš Završnik je bil član delovne skupine za pripravo Resolucije o nacionalnem programu preprečevaja in zatiranja kriminalitete 2012-2016 in kasnejše medresorske delovne skupine za nadzor nad izvajanjem te resolucije. Je tudi član Sveta Centra za varnejši internet (FDV). 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov raziskovalnega programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO Rezultati raziskovalnega dela so neposredno in posredno uporabni v praksi. Uporabni so na eni strani konkretno pri snovanju zakonov na širšem področju kaznovalnega prava, po drugi strani pa tudi pri snovanju strateškega razmisleka o vsebini kriminalitetne politike v bodoče v Sloveniji (pa tudi širše v kriminalitetni politiki EU in npr. v državah zahodnega Balkana) od faze snovanja zakonov do izvrševanja kazenskih sankcij (alternativne sankcije) in postpenalne pomoči in širših problemov socialne izključenosti. Mimo razširjanja raziskovalnih izsledkov v znanstvenem in strokovnem in poljudnem tisku so člani raziskovalne skupine svoje delo predstavljali tudi na znanstvenih in strokovnih konferencah, javnih predavanjih, intervjujih, časopisnih komentarjih in drugih intervencijah v medijih, ki jih ni bilo malo. Člani so na prakso vplivali z aktivnim delovanjem v raznih vladnih in drugih delovnih telesih in delovnih skupinah, s sodelovanjem v pripravah zakonov in kot vabljeni eksperti (glej točko 10.1). Polega tega smo v sodelovanju z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije uvedli cikel predavanj »Srečanja teorije s prakso« kjer smo predvideli dovolj časa za diskusijo. Z odzivom predstavnikov prakse smo bili zelo zadovoljni in dobili z njihove strani spodbudo za organizacijo podobnih srečanj tudi v naprej. Seveda pa obseg uporabe rezultatov v praksi ni odvisen prvenstveno od raziskovalcev temveč od odločevalcev. 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek EUR ocena potrebne infrastrukture in opreme!8 17.Izjemni dosežek v letu 201419 17.1. Izjemni znanstveni dosežek Matjaž Jager, Katja Šugman Stubbs, Inner contradicitons of economic crime control, v: Corruption, greed and crime money (van Duyne idr., ur.). Oisterwijk: Wolf Legal Publishers, 2014. Prispevek, ki je bil objavljen v monografiji ugledne nizozemske založbe Wolf Legal Publishers, raziskuje notranja nasprotja nadzora nad gospodarsko kriminaliteto. Avtorja osvetlita številna nasprotja, kot so hkratno zavzemanje države za gospodarsko rast in vzpodbujanje gospodarskih igralcev in na drugi strani za ojačitev kazenskopravnih in drugih nadzornih mehanizmov za te iste igralce. Država torej odstranjuje ovire za gospodarski uspeh in maksimiranje dobičkov, a hkrati sprejema in uveljavlja tudi pravila, omejitve in končno tudi kazenskopravne sankcije. Posledice teh notranjih nasprotij se kažejo v poskusih korporativnih igralcev sooblikovati sama pravila igre. V luči strukturnih nasprotij avtorja kritično ovrednotita pomen, možnosti in prihodnost kazenskega prava na področju gospodarske kriminalitete. 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Ciril Keršmanc, Preslepitve na meji in onkraj pregona, Ljubljana: GV Založba, 2014. Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji pri pregonu gospodarske kriminalitete. Praktični in teoretični problemi, povezani z njunim pregonom, pa so jedro znanstvene monografije, ki temelji na analizi obsežnega empiričnega gradiva in skuša razvoj koncepta kazensko pregonljivih goljufivih preslepitev postopno (z)graditi ter zamejiti s pomočjo konkretnih zadev iz domače in tuje pravosodne prakse. Avtor podrobno razčlenjuje zadeve, ki jih je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani obravnavalo od leta 1996 pa vse do leta 2010 (skupaj gre za več kot 1200 zadev). Tradicionalno analizo sodne prakse dopolnjuje analiza prakse organov pregona (tožilstva) in odkrivanja (policije). Manjši predelani vsebinski sklopi iz monografije so bili predstavljeni na konferencah doma in tudi v tujini. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki; • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba vodja raziskovalnega programa: matične RO (JRO in/ali RO s in koncesijo): Inštitut za kriminologijo pri Pravni Renata Salecl fakulteti v Ljubljani ZIG Kraj in datum: Ljubljana 16.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/105 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. V primeru odobrenega povečanja obsega financiranja raziskovalnega programa v letu 2014 mora poročilo o realizaciji programa dela zajemati predložen program dela ob prijavi in predložen dopolnjen program dela v letu 2014. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, navedite: "Ni bilo sprememb.". Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://www.sicris.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1.1.2009-31.12.2014), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času izvajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času izvajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite "MR". Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2014), izberite oz. označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2015 v1.00b 1E-EA-2A-F6-93-FB-72-64-23-B3-96-C6-23-28-24-8F-9E-75-61-B2 Priloga 1 KRIMINOLOGIJA Področje: 5.07 - kriminologija in socialno delo Dosežek: Inner contradicitons of economic crime control, Vir: Matjaž Jager, Katja Šugman Stubbs, Inner contradicitons of economic crime control, v: Corruption, greed and crime money (van Duyne idr., ur.). Oisterwijk: Wolf Legal Publishers, 2014. str. 337-353. COBISS.SI-ID 1719374 CORRUPTION, GREED AND CRIME MONEY SLEAZE AND SHADY ECONOMY IN EUROPE AND BEYOND Petrus C, van Duyne Jackie Harvey Georgios A, Antonopovlos Klaus von Lampe Almir MaljevK' Anna Markovska Prispevek, ki je bil objavljen v monografiji ugledne nizozemske založbe Wolf Legal Publishers, raziskuje notranja nasprotja nadzora nad gospodarsko kriminaliteto. Avtorja osvetlita številna nasprotja, kot so neomajno zavzemanje države za gospodarsko rast in vzpodbujanje gospodarskih igralcev na eni strani in po drugi strani njeno prizadevanje za ojačitev kazenskopravnih in drugih nadzornih mehanizmov za te iste igralce. Država torej odstranjuje ovire za gospodarski uspeh in maksimiranje dobičkov, a hkrati za gospodarske subjekte sprejema in uveljavlja tudi pravila, omejitve in končno tudi kazenskopravne sankcije. Posledice teh notranjih nasprotij se kažejo v poskusih korporativnih igralcev sooblikovati zakonodajni okvir oziroma sama pravila igre z lobiranjem, s financiranjem političnih strank, s „politiko kadrovskih vrtljivih vrat" ipd. V luči teh in podobnih strukturnih nasprotij avtorja kritično ovrednotita pomen, možnosti in prihodnost kazenskega prava na področju gospodarske kriminalitete. Prispevek postavi v teoretični kontekst številne negativne družbeno-ekonomske pojave v slovenskem prostoru v poosamosvojitvenem obdobju. Avtorja na domačih primerih gospodarske kriminalitete in drugih anomalij najširših razsežnosti razkrijeta njihovo sistemsko ozadje ter širše strukturne vzroke zanje. Pojasnita pa tudi specifično vlogo (kazensko)pravnih mehanizmov na področju gospodarske kriminalitete. Priloga 2 KRIMINOLOGIJA Področje: 5.07 - kriminologija in socialno delo Dosežek: Preslepitve na meji in onkraj pregona, Vir: Ciril Keršmanc, Preslepitve na meji in onkraj pregona, Ljubljana: GV Založba, 2014. 408 str. COBISS.SI-ID 276382976 . Razmerja glede na SWVttCNOST/FRBCVENCO Äfflffiffig® Vsa k.d. vsa gospodarska k.d. poslovne goljufije кЛ Porabe položaja m^m Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji pri pregonu gospodarske kriminalitete. Praktični in teoretični problemi, povezani z njunim pregonom, pa so jedro znanstvene monografije, ki temelji na analizi obsežnega empiričnega gradiva in skuša razvoj koncepta kazensko pregonljivih goljufivih preslepitev postopno (z)graditi ter zamejiti s pomočjo konkretnih zadev iz domače in tuje pravosodne prakse. Avtor podrobno razčlenjuje zadeve, ki jih je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani obravnavalo od leta 1996 pa vse do leta 2010 (skupaj gre za več kot 1200 zadev). Tradicionalno analizo sodne prakse dopolnjuje analiza prakse organov pregona (tožilstva) in odkrivanja (policije). Manjši predelani vsebinski sklopi iz monografije so bili predstavljeni na konferencah doma in tudi v tujini. Med drugim je bil del analize objavljen v tujejezični znanstveni monografiji izdani pri založbi Wolf Legal Publishers. Recap nit knjige je »prizemljitev« razmeroma nedoločnih zakonskih pojmov v konkretne pojavne oblike, ki omogočajo lažjo zaznavo vseh vrst goljufivih preslepitev. Nabor konkretnih primerov in na njihovi podlagi izdelana tipologija zlorab položaja, predstavlja koristen pripomoček tako za organe pregona in odkrivanja, kot tudi za javne in zasebne nadzorne organe, katerih naloga je zaznava in odprava tovrstnih družbeno škodljivih pojavov.