&REZJE
KRALJICA SLOVENIJE:
/
prosi za nas I
MARIJA POMAGAJ, Odrešenikova in naša mati, ti znamenje upanja in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu! - Skozi vso našo zgodovino smo čutili tvojo materinsko roko. Od nekdaj te je naše slovensko ljudstvo častilo kot Pomočnico kristjanov ter se v miru in vojni z zaupanjem zatekalo k tebi. — Priporočamo ti danes sebe, naše družine, naše rojake širom po svetu, našo Cerkev >n našo domovino. Pomagaj nam, da bi postali kras slovenskega naroda in neutrudni delavci za pravičnost, mir in ljubezen v svetu. — MARIJA POMAGAJ, ostani z nami in prosi za nas! Amen.
Pokojni škof LENIČ
THOUGHTS LETO — YEAR 40
APRIL 1991
m sli
[LH.T
^egist£,, .
terec* by Au
stralia Post - Publication No. VAR 0663
Naslovna slika:Čudovite podzemske lepote razkriva Postojnska jama svo jim ftevilnim obiskovalcem.
+ + +
NAŠE MISLI postajajo počasi pa gotovo znane tudi v deželi pod Triglavom. Po toliko letih molka o njih alf pa napadanja češ da so reakcio-narski list in kot tak nima pravice priti preko meje, se mi zdi vsako javno priznanje kar prelaskavo. Nisem ga vajen.
V	"Družini" (16/40, 21. apr.91) je Janez Rihar, vodja novoustanovljenega Katoliškega središča Slovencev po svetu, objavil članek z naslovom Misli iz Avstralske Slovenije, ki predstavi našo revijo in jo tudi ",potreplja po rami”. (Hvala, Janez!)
Eden uspehov tega članka je to, da sem dobil že nekaj pisem s prošnjo, naj bi jim začel pošiljati MISLI. Prav zaradi daljave naše celine od Evrope je zanjo morda še večje zanimanje. Za mnoge je najbrž še Indija Koromandija, četudi je v resnici le ena izmed dežel, kjer so naši ljudje našli novo domovino svobode in velikega kosa belega kruha.
MISLI, tudi prejšnje letnike, so zaprosile že nekatere knjižnice in rad bom ustregel tudi s starimi številkami, v kolikor so na razpolago.
Za zamenjavo revij je zaprosil tudi urednik RODNE GRUDE Jože Prešeren, kar me veseli. Tudi pri SIM se počasi premika in MISLI samo želijo, da bi Matica postala mati vseh izseljencev, ne pa — kot pretekla leta — enim mati, drugim pa mačeha. Samo na ta način bo prejemala tudi naše sodelovanje.
—	Urednik in upravnik
misli
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
PoStnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti-
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, 1 DEL (SLOVENIAN LAN GAUGE MANUAL, PART I. je dospel i/. ZDA in je spel naprodaj Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne ho. Izdal Slovenia" j Research Center of America ('ena 12. dolarjev.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV READER) A. I. Ceferin (ed.) Cena II. dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio • kaseto vred 6. dolarjev.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAB v eni knjigi, žepna izdaja. Komac - Škrlj Cena 12. dolatjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev l)r. Marka Kren1" | zarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10. dolarjev.
LJUDJE POD BlCEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja i/ /iv' 5 Ijenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. J Cena vsem trem delom skupaj I 2. dolaijev.
ŠKOF ROZMAN, 1 , II. in III del. Obsežno delo dr. J. Kolariča-podprto s številnimi dokumenti. C ena vseh treh zajetnih knjig skupaj jc 40. dolarjev.(Posamezne knjige: 7. ,9. in zadnja 28. dolarjev.)
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, I del Odlična študija razvoja dogodkov 1941	1945 v Sloveniji. Spisal Stanc
Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13. dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiogi*1' fija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgi. Ignacija K u ustij* Cena 2. dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dolarja.
V	ROGU LEŽIMO POBITI - Opisuje I omač Kovač, priča pokol1* tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolarja.
PISMA MRTVEMU BRATU (cena 12,- dol ), topli spomini na brat3' PRED VRATI PEKLA (cena H,- dol.), o zaporih po vojni F. Sodja ( ^
VOJNA IN REVOLUCIJA Roman l ianka lidkviča na 708 slran^1 jc izšel v Argentini ( ena broširani knjigi je 15. dolarjev.
(ASOMER ŽIVLJENJA Avtobiografska razmišljanja je zapi^
l	.cv Detela, Avstrija. Knjiga jc izšla v Argentini Cena 13. dolarjev.
C.ERRO SHAIHUEQUE Pisatelj je naš argentinski planinec Vojk11 Arko iu lo ni njegova prva knjiga o gorah, ( ena 10. dolarjev.
(THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly in Slovenian Language. I n form atl^ mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. — Ustanovljen (Estab
||sh
ed) leta 1952. — Publlshed by Slovenian Franciscan Fathers in Australla. — Izdajajo slovenski frančiškani v st ra liji. - Urejuje In upravlja (Editor and M anager) F R .B ASI L A .V A L E N TI N E .O .F .M ,,M .B .E ,B A R A G A HOUS6 19 A BECKETT ST.,KEW,V|C. 3101 - Tel. (03)853 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197,KEW,VIC 3101 — Naročnina za leto 1989 (Subscription) $ 8. — , izven Avstralije (Overseas) $ 18. — ; letalsko s posebnim d° govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča vAvstraHl' - Rokopisov ne vračamo.— Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. — Za Članke objavljene s podpisom 0^ govarja pisec sam. — Stava in priprava strani (Typ|ng and lay out): MISLI, 19 ABeckett Street, Kew, Vic.3101" Tisk (Prlnting): Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056. Telephone: (03) 387 84^^
bo:
X
zje
misli
in
* človeške
Leto
40
Št.
4
APRIL 1991
Dan, ki še traja . . .
- Iz velikonočnega govora Janeza Pavla II — stran 65 Slovenija v svetu - pesem
- Dr. Marko Kremžar Ob letu slovenske demokracije ~ Izjava zdomske SLS —stran 67 Marija od Nove Štifte
- P. Niko — stran 69 Viktorija vpeljuje novo maturo
— A.L.Ceferin - stran 71 Kako se bo končala naša pravljica? — Dr.Z.Kumer - stran 73 Ustanovitev OF — kdaj?
— R. Smersu — stran 74 Središče svetih Cirila in Metoda v Melbournu
— P. BaziHj — stran 75 tepod Triglava	-	stran	78
Sveto pismo - odlomek meseca
/Jan 10,11 - 18/
- P. Niko - stran 80 Središče svete Družine,Adelaide
- P. Janez - stran 82 Premakljivi svečnik — roman
— Lojze Kozar — stran 83 Naše nabirke	—	stran	83
Letošnje Mohorjevke
— uprava Misli — stran 85 Središče svetega Rafaela, Sydney
— P. Valerijan - stran 86 SIM in volitve v izvršni odbor
— stran 88 Svobodni zbor — pesem
— Stanko Janežič — stran 89 Z vseh vetrov	—	stran	90
Kotiček naših mladih — stran 92 Križem avstralske Slovenije
— stran 93
Uvoženo iz dežele
pod Triglavom — stran 96
MN,
mi še
TRAJA...
TO JE DAN, ki ga je naredil Gospod (Ps 117 — 118, 24). Cerkev, bolje ljudstvo, razkropljeno po vsem svetu, roma temu dnevu nasproti skupaj s Kristusom. Hodimo po poti njegovega evangelija, upoštevajoč vse, kar je “delal in uSil”(prim. Apd 1, 1), vse do tistega vrhunca velike noli, ko bo popolnoma pritegnil k sebi vso našo človeškost skupaj z našimi grehi. Tudi smrt je prevzel nase. Ob vznožju Golgote se je spustil v grob in se “po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu” (Heb 9, 14). Duh, ki je od začetka vel nad vodami, je na Golgoti postal plamen, ki je poulil daritev. Ogenj pa pomeni ljubezen.
Sledili smo Kristusovim stopinjam. Hodili smo po poti njegovih besed in znamenj, ki jih je delal. Na Golgoti smo obstali brez besed. In ko je prišla poslednja noč, smo iuli ob grobu. Cula je Cerkev v Rimu. Čula je Cerkev, raztresena po vsem svetu. In tako je pred našimi očmi vstal dan. “Dan, ki ga je naredil Gospod” v zgodovini stvarstva, v zgodovini človeka. Dan, ki je vstal iz prečute noči. Dan, ko se je Bog razodel kot Bog živih in ne Bog mrtvih (prim. Mr 12, 27). In razodel se je prav tam, kjer so Človekovo smrt zapečatili kot nepreklicno in nepopravljivo dejstvo. “O smrt, jaz sem tvoja smrt!” Te besede bogoslužja polaga Cerkev Kristusu na ustnice v večernicah velike sobote. Zares, to je dan, ki ga je naredil Gospod. On ga je naredil, saj človek ga ne bi mogel. Človek ga morda prav zaradi tega odriva, se ga izogiba. Morebiti zato, ker dvomi.. .
Toda — to je dan, ki še traja. Traja bolj nepreklicno od vsakršne Človeške smrti. Vztraja kot obljuba, kot nov začetek. Vztraja v moti Duha, ki je v začetku vel nad vodami rojevajočega se vesolja. Danes se je tista voda spremenila v vodo, tekočo iz Kristusove prebodene strani, ki se razliva v žejna človeška srca kot ljubezen, ki ne mine in ne umre, ker ima v njem svojo večnost. Ljubezen bo postala dokončno merilo “dneva, ki ga je naredil Gospod”.
Da, to je dan Luči, Moči in Upanja, ki je prisilil k umiku temo, grozečo vsemu svetu. Temo, ki je tudi v našem času zasenčila Človeško skupnost. Zgodilo se je takrat, ko so se ljudje odločili za napadalnost in nasilje nad mednarodnim pravom;
Di
SLOVENIJA V SVETU
Slovenija, zapojmo ti iz polnega srca, naj pesem naša zadoni prek zemlje do neba!
Slovenija, naš skupni dom med biseri sveta, z lepoto te obdal je Bog od morja do gorž.
Slovenija, Slovenija, si naša skupna vez, ker vsak rojak ohranja te v srcu kakor kres.
Ta kres se širi v daljni svet, nikjer mu ni meja, zatona tvoji zarji ni, mati Slovenija!
Moj narod — svobodnjakov rod si kneze voli sam, mučencev je, junakov plod, ki ne boji se ran.
Iz tisočletnih korenin poganja naša rast.
Resnico ljubimo in mir, svobodo, vero, čast!
V	mogočnem zboru narodov slovenski glas zveni: zahtevamo nov, boljši svet, kjer bratje bomo vsi!
Po zemlji vsej slovenski rod ustvarja in gradi z naporom uma, svojih rok človeštvu srečne dni.
Slovenska pesem, delo, kri, tribarvni prapor naš, na modrem polju zvezde tri, ponosno nam vihraš!
Slovenijo, slovenski rod Bog večni čuva naj pred zmoto in sovražnikom sedaj in vekomaj!
DR. MARKO KREMŽAR
V__________________________________  J
gsm
ko so hoteli reSevati mednarodne napetosti z vojno, sejalko smrti; ko se je od Baltika do Sredozemlja in tudi v drugih delih sveta zaman dvigal glas ljudstev, ki so hrepenela po lastni identiteti, po zgodovini, ki je samo njihova; ko ljudje niso naredili vsega, da bi se soočili z neizprosno grožnjo pomanjkanja, ki je zadela cele narode v Afriki, kakor na primer v Sudanu in Etiopiji, ali pa da bi na isti celini, posebej v Angoli, Mozambiku, Liberiji in Somaliji ustavili vojne in gverile. Le-te izčrpavajo ljudstva, ki Se tako žive v negotovosti.
Toda Kristus zmaguje nad temo in razodeva človeku polnost dostojanstva njegovega poklica. Vstanite z njim, ljudje natega Časa! Potem boste mogli z ljubeznijo sprejemati življenje od samega začetka pa do naravnega konca. Odločno se boste postavili po robu izkoriščanju revnih. Odklonili boste dobičkarsko trgovino z orožjem in jo nadomestili z načrti resnične solidarnosti v nesebični službi človeku. Prisluhnite, ljudje našega časa, dolgo preslikanim zahtevam zatiranih ljudstev, kot so Palestinci, Libanonci, Kurdi. Zahtevajo le pravico do obstoja v dostojanstvu, pravičnosti in svobodi. Legitimne zahteve, ki jih leta zaman ponavljajo. Ne bojte se slehernemu človeku priznati pravice do svobodnega izpovedovanja vere! Tudi nate mislim, draga skupnost katoličanov v Albaniji, ki si ostala zvesta Kristusovemu nauku. Pogumno korakaj v čase, ki ti bodo prinesli obilne sadove!
S tega mesta, ki je srce Cerkve in kamor prihajajo kriki bolečine in proseči klici na pomoč, se v tem težkem zgodovinskem trenutku obračam na vas, voditelji narodov: poslušajte glas revnih! Samo na mednarodni ureditvi, ki bo vsem zagotavljala neodtujljive pravice in svoboščine, je mogoče zasnovati družbo, v kateri bodo vsi srečni. Pomagajte ljudstvom v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, ki si želijo bolj demokratičnih in bolj svobodnih družbenih ureditev. Človek naj uživa popolno spoštovanje, saj v njem sije božja podoba. Vsaka žalitev človeka je tudi žalitev Boga, ki je s človekom sklenil trdno in trajno zavezo.
Zaupajte, bratje in sestre po vsem svetu! Kristus stopa pred nami v naSo prihodnost.
Iz letošnjega velikonočnega govora papeža JANEZA PA VLA II.
Ob letu slovenske
demokracije
Izjava SLS je izšla v argentinskem tisku in je vredna razmišljanja vsakega Slovenca v svetu. Sodelujmo in pomagajmo, a bodimo pazljivi!
SLOVENIJA
SLOVENCI z veseljem in z zaupanjem spremljamo °godke, ki približujejo Republiko Slovenijo državni samostojnosti in suverenosti. Zavedamo se, da ideja narodne samobitnosti izhaja iz naravnega in krščanskega pojmovanja, ne iz marksističnega internacionalama.
Iz zdomstva pozdravljamo pogum in zavzetost tistih rojakov, ki so se ob razkrajanju komunističnega sistema odzvali klicu svoje vesti in stoletnih narodnih ®^enj ter prijeli po volji ljudstva za krmilo republike.
težkih časih, pred katerimi stoji naša domovina, s “venska demokratična vlada potrebuje in zasluži °dločno podporo vseh svobodoljubnih rojakov.
Medtem, ko se večji del državljanov slovenske re-Publike, po dolgih desetletjih totalitarnega režima, P°lagoma privaja demokratičnemu načinu življenja, na slovenskem obzoiju vendarle ni vse jasno in razve-^•vo. Ob razumevanju težav in preizkušenj, pred ka-ere je postavljen naš narod in iz iskrenega spoštovala do napornega dela mnogih požrtvovalnih rojakov, ^ kot Slovenci in kot demokrati od nekaterih pojavih
sprašujemo:
~ Kako je mogoče, da nekateri člani demokratske-§a Parlamenta še branijo rdečo peterokrako zvezdo in *agovaijajo njeno mesto na narodni zastavi? Mar res vedo, da gre za simbol boljševiške revolucije in sovjetskega imperializma? Medtem, ko drugod trgajo ..če zvezde z zastav in s tem zavračajo obdobje tota-amega nasilja, se Slovenci sprenevedamo. Tu ne gre *a nevednost ali za nepoznanje lastne zgodovine, tem-za načrtno ohranjanje zgodovinske prevare.
~ Nerazumljivo je, da pripravljajo nekateri letos, *!®| javnem odkritju zločinov v Rogu, Tehaijih, krim-/** jamah in neštetih skritih grobiščih, praznovanje ® letnice ustanovitve OF. Kako je mogoče slaviti s anovitev organizacije, ki je bila zamišljena in izpe-■Jfna kot orodje komunistične partije za revolucionar-* boj in dosego totalitarne oblasti med Slovenci?
morejo vabiti k takemu slavju katoličane, ka-erih prednike so z njihovimi duhovniki vred mučili
in morili ter jim jemali dobro ime v imenu iste OF, še predno se jim je kdo uprl? Ali morda še vedno računajo na moč prevare in strahu, ki soju znali desetletja vlivati v podzavest našemu narodu?
— Prav tako je nerazumljivo, da mnogi rojaki obsojajo genocid nad domobranci in ostalimi nasprotniki komunizma, istočasno pa se obnašajo kot bi šlo za dejanja, ki jih ni zakrivil nihče. Pri tem ne gre za vprašanje kazni, marveč za pravno obsodbo zločina. Mar naj bo Slovenija še naprej brezpravna dežela neodgovornih ljudi?
— Tudi za gospodarski in družbeni polom “samoupravnega sistema”, katerega posledice bodo nosili še mnogi rodovi, ni nihče odgovoren? Tega ni več mogoče opravičevati s krilatico o “zgodovinski nujnosti”!
— Ni si mogoče predstavljati družbene preosnove brez temeljite spremembe šolstva. Nerazumljivo je, da nekateri od teh, ki so sprejeli odgovornost za to področje, mislijo, da bodo včerajšnji aktivni nosilci totalitarne oblasti danes mogli vzgajati rod zavednih Slovencev in demokratov. S svojo popustljivostjo in nedoslednostjo ustvaijajo plast oportunistov, ki so najslabši element vsake družbe.
- Kako je mogoče, da se ob sedanji svobodi le malokdo spomni na prva desetletja komunistične strahovlade na Slovenskem? S plaščem “stalinizma” ni mogoče zakriti moralnega in tvamega nasilja tistih let. Ne sme izginiti spomin na obdobje ovaduštva, preganjanj, zaporov, mučenj, krivih obsodb, razlastitev, moralnega kvarjenja mladine in boljševizacije javnega mnenja. Škode storjene v teh letih ne bo lahko popraviti, a bi bilo potrebno in prav, da bi seje zavedali v vsej razsežnosti. Kako naj sicer tudi novi rodovi odkritosrčno sklenejo: Nikdar več!
- Nerealno je misliti, da je mogoč obstoj demokracije brez svobodnih in idejno jasnih sredstev javnega obveščanja. Resničen pluralizem je mogoč le med samostojno mislečimi in pravilno informiranimi državljani.
- Prav tako ni mogoč obstoj in razvoj demokratične družbe ob nerazkriti mreži agentov nekdanje tajne policije.
— Krilatica o “revanšizmu” ne bi smela hromiti oblasti ob prizadevanjih za doseganje pravičnosti na vseh področjih slovenske družbe.
— Kako je mogoče, da še vedno obstajajo seznami osumljenih zdomcev, katerih bivši totalitarni režim v štirih desetletjih ni mogel obsoditi?
— Ne razumemo, kako nekateri vidni rojaki iz matične Slovenije, medtem ko občudujejo slovenstvo, ki živi desetletja v vrstah politične emigracije daleč od domovine, istočasno ne cenijo ustanov in ljudi, ki so to slovenstvo vzdrževali in gojili. Izogibajo se stikov z izvoljenimi predstavniki naših krovnih organizacij. Ali res še veijamejo klevetam o izdajalcih? Ali so mar pripravljeni na spravo le s tistimi domobranci, ki trohne neznani po slovenski zemlji? Ali mislijo, da bosta dosedanja SIM in nova struktura SSK mogli nadomestiti življenje, ki ga črpa rod nekdanjih beguncev iz ljubezni do slovenstva, iz zvestobe svojim rajnim in iz zavesti poslanstva? Ali ne bi morala povezava med rojaki, ki si jo vsi’ želimo, upoštevati izkušnje že obstoječih zdomskih ustanov?
— Zakaj je vprašanje dvojnega državljanstva in državljanskih pravic Slovencev v svetu tolikim vodilnim političnim delavcem v domovini še vedno le prazna
beseda?
Slovenski narod doživlja v zadnjem letu težko pričakovane, a nesluteno globoke pretrese. Kot vse, kar je vredno, tudi slovenska demokracija ne bo zastonj, zato trpljenja in naporov ne bo manjkalo. Preosnova slovenske družbe, tudi v lastni državi, bo morala biti temeljita in bo morda močnejša, kot bi si želeli; zahtevala bo od nas in od vseh rojakov dobre volje predvsem vztrajnosti. Pol stoletja zmot in nepreglednih krivic ne bo mogoče odpraviti in poravnati v kratkem času.
Res, težko je, ko človek plava proti toku in zagleda breg, pa hkrati uvidi, da ta ni tako blizu kot je upal. Malodušje bi pomenilo v takem primeru - smrt. Zato: Vzdržati je treba!
Slovenci v svetu, ki smo se nad štirideset let združevali okrog demokratičnih in krščanskih vrednot slovenstva, moramo ostati tesno povezani. Vztrajali bomo skupaj z vedno bolj številnimi prijatelji v domovini in pomagali pri moralni obnovi slovenske družbe. Medtem pa se smemo zanašati le sami nase, drug na drugega in na Boga, kot smo to vedeli in delali od tistih časov, ko smo se uprli komunizmu in se odločili za svobodo.
V	zdomstvu, dne 1. marca 1991.
Načelstvo Slovenske ljudske stranke
Ob jezeru bliz' Triglava . . . Bohinjsko jezero s Sv. Janezom
Marija p- n 1 k° od NOVE STI
LETOS mineva 350 let, ko so položili temeljni ka-men, na katerem je zgrajeno prostrano in čudovito svetišče Marije Vnebovzete pri Novi Štifti na Dolenjskem, pravi baročni biser Slovenije. Bolj natančno jo določimo, da je pri Robnici, pri kraju, ki že stoletja slavi po “suhi robi”, kamor je bila po robu doline soe-'jana cesta že v rimskem času.
Ustavimo se za nekaj trenutkov pri kraju, ki je po-8°jeval postavitvi tega božjepotnega svetišča.
. Ribnica je igrala v zgodovini kraja vsekakor veliko ,n častno vlogo. Grad so postavili najbrž znani Žov-neški gospodje, svetni gospodarji Ribnice, ki so bili evdniki oglejskih patriarhov. Z ženitvijo je prišel §rad leta 1082 v roke Tuijačanov. Leta 1263 so ga pobili v posest Ortenburžani, ki so ga naredili za središče vseh svojih posestev od Čušperka do Kolpe. Ko s° ti leta 1418 izumrli, so jim po pogodbi iz leta 1377 sledili Celjani in po 1456 Habsburžani. Grad so dajali v najem, leta 1618 pa ga prodali rodbini Kizelj, ki je esno povezana z nastankom božjepotne cerkve pri °vi Štifti. Od leta 1810 je bil grad v posesti rodbine ’všega upravitelja Rudeža.
Ribniška cerkvena občina je bila verjetno ustanov-jena že v desetem stoletju. Po odločbi Karla Velikega Je prišla Ribnica je leta 811 pod oglejsko cerkveno °blast in je postala središče misijonskega okrožja, ki Se je razprostiralo ob Ljubljanskega baija do Kolpe, °d Metlike do Cerknice. Oglejski patriarh Pavlin II.,
*	se imenuje “apostol Slovencev” in je vladal od 787 ° 802, je najbrž osebno prepotoval ribniško misijonsko področje. Posneje so oglejski patriarhi vzdrževali '' Ribnici svojega namestnika, ki se je imenoval arhi-jakon. Pod njegovo oblast je spadalo ozemlje današnje ribniške in kočevske dekanije ter deloma cerkniške, metliške in novomeške, tako da je bilo od ribnike “pražupnije” odvisnih 28 župnij. Ob času prote-stantizma so bile seveda tudi v Ribnici velike nered-n°sti, ker so vsi graščaki prestopili v krivo vero. Zani-rniv°je, da seje Primož Trubar leta 1567 ravno v Rib-nici sešel z ujetim turškim duhovnikom in seje z njim Posvetoval o prevodu svetega pisma v turški jezik.
Poleg tega, da so Ribničani znani kot “izumitelji llc , ko “so od širokih ust mero vzeli in so žlice de-ati začeli”, so Ribničani priznani kot brihtni ljudje Predvsem zato, ker se je med njimi zelo zgodaj razvilo
šolstvo. Že okrog leta 1400 se omenja sedemrazredna latinska šola, ustanovljena od ribniških arhidiakonov za vzgojo tamkajšnjega duhovniškega naraščaja. Ta ribniška šola je tako slovela, da so prihajali dijaki ne samo iz Kranjske, temveč tudi iz Dalmacije, celo iz turških in laških krajev. V ribniški gimnaziji je zapisan tudi pesnik France Prešeren v “zlati knjigi” kot odličnjak. Torej je bila ta šola vzdrževana v Ribnici nad 400 let. Ljudsko šolo pa je imela Ribnica že leta 1397.
Danes Ribnica žal ni več tako znana, ker je povojna garnitura kot upravno središče doline vse glavne stvari preselila v Kočevje (po priseljenem prebivalstvu eno najbolj mešanih mest, saj naštevajo okrog šestnajst narodnosti!), čeprav so Ribničani po svoji suhi robi znani daleč preko slovenskih meja.
Od Ribnice je božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti oddaljena samo šest kilometrov.
Nova Štifta leži na prisojnem, prijaznem holmu ob vznožju ali že na pobočju Travne gore, 622 metrov nad morjem. Dohodov do tega bisera srednjeveške arhitekture, rezbarske in slikarske umetnosti, enkratne narave in seveda globoke vernosti vseh, ki se še danes k Materi božji zatekajo, je kar nekaj. Iz Ljubljane nas vodi pot do Škofljice, kjer se obrnemo proti
Kočevju do vasi Žlebič, tam pa nas smerokazi usmerijo proti Sodražici in po dveh kilometrih vožnje se zazremo v belo golobico na pobočju levo od ceste. To je Nova Štifta. Cesta, ki tukaj krene na levo, je bila pred tremi leti razširjena in asfaltirana, kar omogoča dostop do svetišča tudi največjim avtobusom.
Iz Primorske je prav tako lepa pot. Na Uncu zavijemo iz avtoceste proti Cerknici, nato nadaljujemo pot čez Novo vas (Bloke) do Sodražice. Od tam vozimo le dva kilometra do odcepa na desno proti cerkvi.
Tudi z Dolenjskega, z novomeške strani, se da lepo priti k Novi Štifti. Iz Novega mesta vozimo proti Straži, kjer zavijemo na cesto za Žužemberk in v vasi Dvor krenemo proti Kočevju preko Suhe krajine po slikoviti poti. Na njej lahko v lepem vremenu gledamo Kamniške in Savinjske alpe iri če imamo srečo, vidimo celo Triglavskega očaka. V Kočevju nadaljujemo pot proti Ljubljani, vendar od Ribnice v vasi Žlebič zavijemo na levo po že omenjeni poti.
Ko se romar ali popotnik povzpne z avtom ali peš do vrha griča, se pred njim, na velikem prostoru pred cerkvijo, zakošatijo dve ogromni lipi, ki sta zaščiteni, saj bosta skupaj s cerkvijo praznovali častitljivo 350-letnico. Nekdaj so bile štiri lipe, ki so v svojo košato senco zajele zadihanega romarja in mu naravnale korak k glavnemu vhodu v svetišče. Viharje sta preživeli le dve - dovolj, da lahko občudujemo smisel predni-
kov, ki so znali zasaditi drevje na pravem mestu. Posadili so ga tja, kjer je človek sence najbolj potreben; in tako, da so drevesa del kompozicije v sozvočju s cerkvijo, bodisi da oblikujejo pot v osi stavbe, bodisi da kot košati zeleni gradiči vabijo že iz doline in obljubljajo hladen počitek.
Čeprav nas radovednost sili v svetišče, se s kratkim pogledom prej ozrimo z njegovo zunanjost, da bi odkrili posebnost arhitekture. Izpred samostana je videti cerkev kot koklja, ki je razšopirjena zbrala podse pi-ščeta. Ta vtis daje predvsem kipeče telo osmerokotne ladje, ki je prekrita s poveznjeno kupolo; in pa nizki arkadni hodnik ob vznožju. Zvonik še podčrtuje primerjavo, ki ni samo romantična prispodoba. Arhitektura cerkve človeka v resnici kar vabi pod zidani plašč, v varno zavetje, ki ga daje Marijino božjepotno svetišče že stoletja.
Dodatek k zapisu: Božjepotno cerkev, ki1)0 na Veliki šmaren praznovala častitljivih 350 let, smo obnavljali tri leta in pol, vendar nam ni uspelo končati dela. R,adi bi to storili do obletnice, zato ste povabljeni zlasti ribniški in potoški rojaki, da priskočite na pomoč s svojimi darovi. Te lahko pošljete na uredništvo Misli s pripisom: za Novo Štifto. Za vašo darežljivost pa že vnaprej: Bog povrni in Mati božja od Nove Štifte!
Mogočna starodavna lipa pred Marijino cerkvijo v Novi Štifti. Stopnice vodiju visoko med veje, kjer je zgrajena uta.
ALEKSANDRA L. CEFERIN:
Viktorija vpeljuje novo maturo
LETOS je v državi Viktoriji prvo leto dvoletnega Maturitetnega študija (Victorian Certificate ofEduca-tion) za vse predmete. Obenem je to tudi zadnje leto er>oletnega študija dosedanjih maturitetnih predmetov *er podeljevanja spričeval kot so VCE/HSC (Higher School Certificate), TOP (Tertiary Orientation Program), T12 (Technical Year) in ACC (Approved Com-P°site Course). Izjema so samo angleščina, matematika in novi predmet “spoznavanje avstralske družbe”, ki so bili uvedeni že leta 1990. Z letom 1992 pa se °do vsi predmeti že ocenjevali po novem reformiranem VCE učnem načrtu.
S polno uvedbo VCE v letih 1990 - 1992 je VCAB 'Victorian Curriculum and Assessment Board) - urad za poučevanje na maturitetni stopnji, kije odgovoren Za učne načrte, ocenjevanje in podeljevanje spričeval, zaključil petletne priprave za to veliko reformo. Najden reforme je prirediti učne načrte, snovi in metodi-0 potrebam časa in s tem študente boljše pripraviti Za zaposlitev, treninge in visokošolski študij. Nov na-lr> učenja naj bi dal študentom večjo sposobnost in °ljšo pripravo na zapletenosti in potrebe sodobne ružbe tako, da bodo kos gospodarskim, socialnim in etnološkim spremembam.
Za vpeljavo nove mature so izvršene vse priprave z n°vimi učnimi načrti. Za prihodnje leto pa bo upošte-Vati tekoče praktične izkušnje. Precej utegne biti od-Vlsno od razpoložljivih finančnih sredstev, ker ministrstvo ukinja razne aktivnosti, odpušča in štedi. Prav tako ni pozabiti na odvisnost šolskega sistema od vla-aj°če politične stranke, ki se razlikuje od1 opozicije v nekaterih temeljnih pogledih na šolstvo.
Ministrstvo za prosveto zadnja leta racionalizira po-s °vanje šol z združevanjem srednjih in tehničnih šol, ? n°vimi poenotenimi učnimi načrti, v srednješolske °leže (Secondary College). Šole z nizkim številom udentov ukinja in združuje s sosednjimi večjimi. Na ehkoštevilni šoli ima študent večjo izbiro maturitet-predmetov. V kolikor pa šola ne nudi predmeta, lz katerega bi študent rad maturiral, potem si pomaga
*	dopisno šolo, ali pa lahko menja šolo. Za študij ne-aterih jezikov, med temi je tudi slovenščina, pa mo-ra študent redno obiskovati triurni dopoldanski pouk
ob sobotah na centrih VSL (Victorian School of Lan-guages).
Študij za novo maturo je precej spremenjen. Prejšnja velika izbira predmetov je omejena na 44 študijskih področij. (Na primer: “Language Other than English” je eno področje, ki vključuje 32 jezikov.) Področja so grupirana v skupine: umetnostne/humanistične vede in matematika/prirodoslovne vede/teh-nologija - poleg obvezne angleščine ter novega predmeta o spoznavanju avstralske družbe.
Za maturo se sedaj študira preko dveh let, v enajstem in dvanajstem letniku, razdeljen pa je študij v štiri semestre ali učne enote (units).
Vsaka učna enota se predela v enem semestru. Za učenje je potrebno okoli sto ur, od tega polovico'v razredu.
Za dovršeno maturo (VCE) mora študent uspešno dovršiti najmanj 16 učnih enot in od teh so obvezne: angleščina (3 enote) in minimalno trije pari (3. in 4.) enote.
Študentu pa se priporoča za maturo 24 enot, da si ohrani večjo izbiro za morebitno preusmeritev. Obvezno mora študirati:
4 enote angleščine,
2 enoti spoznavanja avstralske družbe,
2	enoti umetnostne/humanistične skupine,
4 enote matematike/prirodoslovnih ved/tehnologije.
Ostalo polovico (12) učnih enot pa študent izbere po prosti volji, če ga zanimajo, ali so predpogoj za določene študije na univerzi oz. za sprejem v določeno službo.
Večino predmetov bodo učenci študirali v zaporedju, n. pr. enote 1 - 4, kot so angleščina ali jeziki. V ostalih pa si bodo lahko izbrali tudi posamezne enote.
Za uspešno zaključeni semester mora študent zadovoljivo opraviti vse predpisane naloge (work re-quirements).
Vil. letniku ocenjuje učitelj v razredu za VCAB dvema ocenama: pozitivno (S) in negativno (N). Šole pa običajno tudi redujejo z ocenami A - E (UG).
V	12. letniku pravtako učitelj ocenjuje v razredu poleg poenotenega zunanjega ocenjevanja (Common
Assessment Task), in to z desetimi pozitivnimi redi (A+ do E), nezadostno oceno (UG) in brez reda (NA).
Študent prgme ob dovršeni maturi več spričeval in sicer:
- spričevalo za vse učne enote preko dveh let,
- spričevalo za 3. in 4. učno enoto z opisi — CAT,
- poročilo (več strani) s podrobnimi opisi;
- report (ena stran) z opisom o zmožnostih študenta, ki jih je pokazal pri študiju 3. in 4. učne enote, kot so samostojnost pri učenju, opravljanje nalog v določenem času, sodelovanje v skupini, sporočanje, zmožnostiza prilagoditev, ustvarjalnost, kritika lastnega dela, enako aktivnost v športu, organizacijah ipd.
Za novo maturo v slovenščini je bilo vloženo že veliko dela tako, da bodo marljivi študenti lahko dosegli odlične uspehe v enakovredno ugodni primerjavi s prejšnjo enoletno maturo in drugimi jeziki.
Pred kratkim so bili objavljeni podatki o opravljenih maturantskih izpitih v Viktoriji za leto 1989. Vseh maturantov (študentov in odraslih) je bilo 42,760. Od tega je bilo 35,650 rednih študentov 12. letnika iz državnih, katoliških in privatnih šol. Izpite je uspešno opravilo 81% prijavljencev, od tega 16,640 študentk in 12,200 študentov.
Za spričevalo je moral študent poleg obvezne angleščine uspešno opraviti izpite iz najmanj še treh predmetov, ki si jih je sam izbral. Na izbiro so imeli 68 predmetov HSC prve skupine (zunanji triurni .izpit) in 65 predmetov iz druge skupine (razredno ocenjevanje).
Naslednja tabela pokaže, katere predmete so največ študirali:
predmet:	kandidatov:
1. angleščina	31,925	6. prehrana	8,053
2. matematika	15,821	7.knjigovodstvo	7,919
3. biologija	11.849	8. ekonomija	7,602
4. pravni študij	11,681	9. zgodovina	7,075
5. kemija	8,825	10. fizika	7,088
V Viktoriji študenti lahko opravijo maturo			iz 32
priznanih jezikov. Oglejmo		si lestvico najbolj popu-	
lamih jezikov:			
jezik: kandidatov:			
1. francoski	1,066	6. nemški	503
2. grški	1,010	7. vietnamski	310
3. kitajski	732	8. japonski	267
4. italijanski	684	9. španski	180
5. indonezijski	516	10. hrvaški	134
Najmanj maturantov je bilo v jezikih, ki so številčno šibki in nimajo vsako leto maturantov. Zato je skupno število maturantov za dobo zadijjih petih let (1985 - 1989):
jezik:	kandidatov:
23. ukrajinski	76	28. češki	17
24. arabski	53	29. slovenski	16
25. latvijski	49	30. malteški	14
26. staro-grški	39	31. švedski	10
27. khmerski	18	32. estonski	4
Prav bo napisati prihodnjič nekaj več			o poučeva-
nju slovenščine na sydneyski univerzi, ki daje mnogim morda nepričakovane, a dobre možnosti študija, za katerega so bili prej lahko dokaj prikrajšani.
O vprašanju pouka slovenskega jezika in kulture na eni melbournskih univerz se je razpravljalo že pred desetimi leti in Združenje slovenskih učiteljev Viktorije s sodelavci je pravilno ugotovilo, da ne pride v poštev, ker ni dovolj kandidatov. Pravilnost odločitve je bila z leti potrjena.
Avstralski motiv: trije modri pelikani na otočku sredi Yarre
4£	k a n ca ta
naka fnavtjic&?
Ljubljanska "Družina" je objavila nedavno tole "pravljico" — v svojem članku jo je napisala DR. ZMAGA KUMER, v deželi pod Triglavom znano ime. Lepo prikaže zgrešeno miselnost mnogih, ki bi radi vse, a brez sleherne žrtve.Tudi mi imamo svoj vpliv na to, kako se bo ta naša "pravljica" končala . . .
PRED kratkim mi je prišla v roke zbirka skandinavskih pravljic. Prebiram jih in uživam. Saj veste, da Pravljice niso le zabava za otroke, ampak je v njih ve-'ko zdrave ljudske modrosti za življenje. Nehote so Se mi - pod vtisom pravljic - začele misli spletati podobno, ko gledam življenje okrog sebe in poslušam ljudi. Poslušajte!
BIL je človek, ki je desetletja zapravljal svoje ime-lle in zdravje, ker je mislil, da ga njemu ne more znu‘njkati. Z lažnivimi prijatelji je pojedal in popival, delal samo na videz, ni se oziral na nikogar in gledal samo na svoje udobje. Kadar je prišlo kaj narobe, mu ,e Morala mati za silo obvezati rane in napolniti pra-Zen žep. Zgodilo pa se je, da je nekoč opazil, da mu >e zdravje do kraja skrhano in tudi denarja, kredita ni imel več. Moral je poklicati zdravnika. Ta mu je Naložil strogo dieto, več gibanja, obzirnosti do okoli-Ce in mu obljubil izboljšanje, če ga bo ubogal. Mož je nekaj dni držal navodil. Toda, kar je zapravljal desetletja, se v nekaj dneh ni dalo povrniti. Namesto a' bi šel vase in vztrajal, se je začel hudovati:“Saj ni mč bolje, zdravnik je zanič, s to dieto me hoče uni-iti!.. in potem .. .
Tu se zgodba prekine, kajti konec, dober konec, je odvisen od moževega nadaljnega ravnanja.V pravljicah e srečno konča samo, če je junak pripravljen vzeti nase tveganje in nesebično opraviti tudi najtežja dela, a reši zakleto kraljično in si pridobi kraljestvo, kjer Potem živita dolgo in vidita otrok otroke.
Ali se vam ne zdi, da so mnogi pri nas podobni mo-2u iz pravljice? Ko ni šlo več naprej, so sicer poklicali ^ravnika, misleč, da bo v nekaj mssecih vse spet podano, popravljeno, urejeno — kar seje desetletja ru-, ° in zanemarjalo. “Saj ni nič boljše!” pravijo, obtožujejo vlado, daje zanič, da nič ne zna, nič ne naredi, a hoče celo škodovati in podobno. Sprejeti dieto,
0	je: začeti bolj skromno živeti - to pa ne! Se več gibati — to je: vneto in požrtvovalno delati za dobro vseh ~ kje neki! Zaužiti brez godrnjanja tudi kakšno penko zdravilo — za vse na svetu ne! Hoteli bi živeti agodno, udobno, po svojih muhah, pa če nas vrag vzame in se svet podre. Važno je, da je n a m dobro,
zdaj, tukaj — kaj bo za nami, nas ne briga. Če kot narod izumremo, kaj nam mar, danes živimo! “Pili so in jedli, se ženili in množili - potem pa je prišel potop”, beremo v svetem pismu.
Vidite, hudo je to, da je načeto naše duhovno zdravje, da ne znamo več potrpeti, da ne zaupamo drug drugemu, da brž sumničimo, nasedamo vsakršnemu natolcevanju, se hudujemo zaradi dobronamernih zdravilnih ukrepov in zamerimo zdravniku, če se kdaj pri receptu zmoti. Najraje bi jadikovali nad pomanjkanjem pri polnih trgovinah in nočemo videti, kako ob smetnjakih ležijo veliki kosi belega kruha. Nič ne pomaga kazati s prstom na one druge, na drugače mislečega soseda - morali bi se vprašati mi kristjani, koliko smo boljši, ali se vsaj trudimo za to? Postni čas je minil. Ali nam je kaj pomenil, nas je streznil? Ali je velika noč bila za nas samo potica, šunka in pirhi, ali pa morda notranje vstajenje? Saj Bog ne pričakuje od nas velikih dejanj, ve, da smo slabotni. Samo malo dobre volje, ko bi imeli.
Pomlad se razcveta, ptički pojejo. Ali znamo vsaj to sprejemati z otroško hvaležnim srcem in se Bogu zahvaliti, da nam res ni slabše, da pri nas ni kuge, lakote in vojske? Neka stara gospa, ki jo je bolno srce priklenilo na posteljo, mi je dejala, da se vsako jutro zahvali Bogu, ker ji je dal dočakati še en dan, čeprav je bila v vsem odvisna od drugih. Tudi kadar je zares hudo, postane križ lažji, če je v nas vsaj malo dobrohotnosti, vdanosti in potrpljenja. In poguma nam je treba! V pravljicah je prav pogum tisti, ki junaku pomaga k uspehu. Naša pravljica se mora končati srečno, odvisno pa je od nas samih, od mene, tebe, od tega, da bo vsak na svojem mestu naredil kar more, manj mislil nase in več na skupno dobro.
feb
Ustanovitev OF
Članek je napisal R. SMERSU ter je bil nedavno objavljen v ljubljanskem tedniku Družina
-kdaj ?
socialista prof. Edvard Kocbek in dr. Aleš Stanovnik.
RAZNI pisci iz vrst Komunistične partije in bivših partizanskih borcev trdijo, da je bila OF ustanovljena dne 27. aprila 1941. Tudi je slišati trditev, da so seji tedaj pridružili vsi Slovenci, ne glede na svojo versko, idejno in politično pripadnost.
Obe trditvi sta popolnoma neresnični.
O	F ni bila ustanovljena 27. aprila 1941, ampak je bila tedaj v Vidmarjevi vili pod Rožnikom ustanovljena "P r o ti imperialistična Fronta", naperjena predvsem zoper Angleže in tudi zoper ostale zahodne zaveznike. Takrat je bila namreč nacistična Nemčija, ki je skupaj z Italijo okupirala Jugoslavijo, povezana z obrambno in prijateljsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. Z imperialistično silo so tedaj vsi označevali zgolj zahodne zaveznike.
OF je bila ustanovljena šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. O tem piše uradni partijski zgodovinar dr. Tone Ferenc v svoji knjigi "Ljudska oblast na Slovenskem — Država v državi" na strani 7 in naslednjih, kjer je točno povedano, da je bila OF ustanovljena in njen program javno objavljen šele po 15. juniju 1941.
Druga neresnična trditev pa je v tem, da naj bi se Slovenci ne glede na versko, idejno in politično pripadnost pridružili tej OF, ki jo je ustanovila Komunistična partija. Kot je znano, katoliški Slovenci niso nikdar sodelovali s KPS, ker je bila totalitarno in protiversko usmerjena. Pri tem je treba omeniti, da so bili prav katoličani glavna tarča vseh grozovitosti, ki so se v letih 1941/45 dogajale na Slovenskem. Komunistična partija se je v teh letih strahotno razdivjala nad katoliškim življem, nad Cerkvijo in katoliškimi institucijami. Tako silno preganjana in uničena ni bila nobena verska skupnost v Evropi, kot se je godilo na Slovenskem.
Popolnoma neresnična je torej trditev, da bi slovenski katoličani začeli sodelovati dne 27. aprila 1941 pri Protiimperialistični Fronti in tudi pozneje ne pri OF. Na omenjenem ustanovnem sestanku je v imenu katoličanov (brez vsakega pooblastila) nastopal krščanski socialist Tone Fajfar, o katerem so njegovi dobri poznavalci trdili, da je bil že nekaj let prej član KP. V tistem času sta bila v Sloveniji znana krščanska
Teh dveh pa na tem ustanovnem sestanku ni bilo, ker je sklicatelj in predsednik KP Boris Kidrič povabil samo člane partije ter nekatere iz vrst levih Sokolov in nekaj avantgardnih intelektualcev. Vsa imena zborovalcev z ustanovnega sestanka Protiimperialistične Fronte navaja dr. Ferenc v omenjeni knjigi.
Ob tej priložnosti naj omenim, da so se katoliški Slovenci ob napadu nacistov in fašistov na Slovenijo dobro zavedali, kaj je njihova dolžnost. Dne 27. aprila 1941 so se zbrali predstavniki mladinskih katoliških organizacij v "Delavski zbornici" v Ljubljani in so tam ustanovili prvo protiokupatorsko bojno organizacijo z imenom "Slovenska legija"-Kmalu nato so tudi Sokoli, ki niso sprejeli sodelovanja s Komunistično partijo, ustanovili Sokolsko
I	e g i j o ". Poleg teh so nekateri domoljubi ustanovili še eno protiokupatorsko organizacijo, ki se je imenovala "Narodna legija". Vse te tri legije so bile v vrhu tesno povezane in imele svoje vojaško vodstvo.
V	tem času ni bilo prav nobene druge protiokupa-torske bojne organizacije, ampak je bila pod vodstvom partije samo omenjena Protiimperialistična Fronta.
Vodstvo OF je tedaj storilo velik in nezaslišen narodni zločin. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo je zahtevalo, naj se vsi Slovenci borijo proti okupatorju le pod vodstvom OF. Kdor bi se boril zunaj tega okvira, je že narodni izdajalec in zasluži smrtno kazen.
Tako si je KP in z njo OF lastila monopolni značaj protiokupatorske vojne. Za to vojno je partija dobivala orožje tudi od zaveznikov. Toda tega orožja ni uporabljala prvenstveno proti okupatorju, temveč ga je usmerila zoper svoje slovenske, predvsem krščanske rojake. Če pogledamo danes seznam izgub nacistov in fašistov v vseh letih okupacije na Slovenskem, vidimo, da so bile te izgube silno majhne, uboji Slovencev pa gredo v velike tisoče.
Na ta način so Slovenci, organizirani v "legije", morali posvetiti večino svojih sil samoobrambi pred komunističnim nasiljem, čeprav niso nikdar izgubili izpred oči svojega prvotnega namena, ki je bil odpor proti okupatorju in ohranjanju slovenskih življenj.
+ Dobri Bog nas je za velikonočne praznike obdaril z 'epim vremenom, da smo bogoslužje cvetne nedelje, velike sobote in velikonočne nedelje mogli obhajati na prostem pri lurški votlini. Tako je tudi večer velikonočne vigilije privabil veliko množico, ki je lepo sodelovala pri obredih.
Iskrena zahvala vsem, ki ste kakor koli pomagali ter doprinesli svoje, da je praznovanje vstajenja Gospodovega lepo uspelo.
Naj dobri Bog povrne tudi vsem dobrotnikom na-žega verskega in kulturnega središča v Kew, saj bi brez tega trikratnega letnega daru — za veliko noč, za Proščenje in za božič - ne zmogli kriti stroškov vzdrževanja in popravil ter vsega ostalega v zvezi z dejavnostjo, ki je pri nas nikoli ne manjka. Velikonočnih krilnih kuvertic seje letos doslej vrnilo 417 s skupno Vs°to 8,107.50 dolarjev. Precej kuvertic nima imena, Pa bi prosil, da ga drugič zapišete. Ti darovi treh let-n*h kuvertic gredo namreč v knjigo, ki jo vodim že Vsa leta od pričetka naše cerkvice. Pri nekaterih imenih je še vse prazno, pri nekaterih so škrbine, pri drugih pa lepa vrsta številk, ki so jim v čast in zahvalo. 'n večina teh zadnjih ni ravno premožna.
Vsekakor iskren Boglonaj! za sleherni dar, naj bo *a središče, za Dom počitka, za misijone ali Sveto tj°ro. Za božji blagoslov velikost ni toliko važna kot da pride res iz srca, s pravim namenom.
* V petek zjutraj pred cvetno nedeljo, 22. marca, je v **°yal Melbourne Hospitalu umrl prekmurski rojak STEFAN ČUR1Č. Po uspeli operaciji gaje Austin °°lnišnica dan prej poslala domov. Ponoči pa se je slabo počutil, dobil je bolečine in je težko dihal, da s° ga morali prepeljati v bolnišnico. Žal mu niso mo-8j* več pomagati. Pokojnik je bil doma v Trnju, kjer je b>l rojen 25. septembra 1941. Preko Avstrije je v januarju 1961 prišel v Avstralijo. Leta 1965 je prišla *a njim tudi njegova izbranka Olga Horvat, doma iz istega kraja. Še v istem letu sta se poročila pri nas v domek pa si postavila v St. Albansu. Poleg žene Zapušča zdaj tudi hčerko Marijo in sina Štefana.
Na odhod v večnost se je Štefan pripravil že kot bolnik v Footscray Hospitalu, ko je čakal na operaci-J°- Ponovno je bil previden pred smrtno uro. Izrazil Je tudi željo, da bi ležal v slovenski cerkvi in bil od tu Pokopan. Ta želja se mu je izpolnila: rožni venec ob °dprti krsti smo zmolili v ponedeljek zvečer, nasledki dan, v torek 26. marca, pa smo imeli pogrebno Hlašo in nato sprevod na keilorsko pokopališče.
Dore kavčič je umrl v četrtek 11. aprila v prince Henry Hospitalu, kamor so ga pripeljali ob srčnem napadu. Na srcu je bolehal že od leta 1978,
*	se je bal operacije, katero so svetovali zdravniki. v°je življenje je zaključil ravno na rojstni dan, saj
______________________________r^~ l
s/. C IH!L in METOD i
Fr. Basil A. Valentine, O. F. M.,
Fr. Niko Žvokelj, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03)853 9874
je bil rojen 11. aprila 1930. Doma je bil z Bača v knežaški župniji. Od tam je tudi njegova zakonska družica Fani Slavec, s katero se je poročil v Trstu v decembru 1953. V Avstralijo je prišel Dore v februarju naslednjega leta, žena pa v oktobru. Leto kasneje se jima je rodil sin John, kije še doma in bo zdaj mami gotovo v veliko oporo.
Rožni venec ob krsti so sorodniki in številni znanci zmolili ob krsti v ponedeljek zvečer v farni cerkvi sv. Martina, Avondale Heights, od koder je bil naslednji dan, v torek 16. aprila, pogreb na keilorsko pokopališče. Pri pogrebni maši sem somaševal ob domačem župniku.
Petek 12. aprila beleži smrt rojaka ANTONA TAVČARJA, rojenega 10. aprila 1914 v Mariboru, kjer je imel oče tovarno mesnih izdelkov. Iz Slovenije je odšel že leta 1938 in se pridružil francoski “tujski legiji”, v kateri je služil do leta 1943. Po vojni seje vrnil v domovino, kjer pa mu niso zaupali: obdolžili so ga špijonaže in obsodili, končno pa mu zmanjšali strogo kazen. Leta 1956 ga najdemo v Parizu z ženo Vero, leta 1960 pa že v Avstraliji, kjer sta se nastanila v melbournskem okraju St. Albans. Žal se pokojnik ni dosti družil s slovensko skupnostjo in razen z nekaj znanci ni iskal zvez. Šele nekaj dni po pogrebu sem zvedel za njegovo smrt in zbral te podatke.Pokojnik je umrl v bolnišnici West Footscray in njegovo truplo je bilo upepeljeno v Altoni v torek 16. aprila po civilnem pogrebu. Poleg soproge zapušča tudi sina Mihaela, ki živi v Frankstonu.
Vsem pokojnim naj dobri Bog nakloni pri sebi večni pokoj, njih sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
+ KRSTI so bili v naši cerkvi v tem času tile: Na dan 23. marca je bila krščena Iva, nova članica družine Mirota Žužič in Evfemije r. Peteh, ki živi v Eppingu. Naslednji dan (24. marca) je krstna voda oblila
Heather Natalie, ki je razveselila družino Eligija Še reka in Catherine r. Keogh, Blackburn.
Na 1. aprila smo krstili prvorojenčka mlade družine Grahama Black in Valentine r. Josipovič, ki je kot mlada deklica prišla v Avstralijo in je pri nas prejela verski pouk ter zakramente. Sinka bodo klicali Christopher Geoffrey. Kraj bivanja je Endeavour Hills.
Nastasha Jana bo ime novi članici družine Petra Bračko in Kelley Louise r. McGrath, Nunawading. Dne 7. aprila je postala kristjanka,'pridna pa je bila že prej.
Dne 13. aprila pa smo krstili Tomislava. Dobila ga je družina Zvonka Biloš in Snežane r. Klarin, East Coburg.
Dan kasneje (14, aprila) pa je zajokala pri krstnem kamnu Natasha Christine in s tem potrdila, da bo dobra pevka. Njen oče je Marko Plesničar, mama pa Milena r. Turk, oba priznana ljubitelja glasbe, zdaj doma v Bulleenu.
Vsem malčkom želimo obilo sreče na življenjsko pot, staršem pa tudi pri vzgoji, ki gotovo ne bo lahka.
+ Poroko naj omenim le eno, ki je bila na soboto 2. marca v St. Mary’s Church, East St. Kilda. Pred oltarjem sta si obljubila zvestobo Stan Žužek in Jenny Pulford. Nevesta je doma iz Belgrave, ženin pa je iz družine Franca in Olge Žužek, doma z Juršč v kne-žaški župniji, zdaj pa živeča v Noble Parku.
Naše iskrene čestitke mlademu paru!
+ Na cvetno nedeljo smo se spomnili pri maši prihoda naših sester pred 25 leti. Letos torej praznujejo srebr-
Zem Ijišče ni več prazno: priprave se bližajo vlivanju cementne plošče
ni jubilej svojega delovanja med nami. Zahvaljujemo sejim za vse in jim kličemo: Na mnoga leta!
Te obletnice se bomo spomnili še posebej kasneje, ko bomo slavili kar tri sestrske jubileje: sestra Monika praznuje letos svoj biserni jubilej redovnih obljub, sestra Hilarija v Sydneyu zlatega, sestra Pavla pa srebrnega. Vsem trem že zdaj na tem mestu iskrene čestit ke. Takrat bosta med nami tudi m. Julija, generalna predstojnica kongregacije frančiškank Brezmadežne, in pa m. Avrelija, predstojnica slovenske province sester. Naša dobrodošlica visokima gostoma!
+ Prodaja butaric na cvetno nedeljo je prinesla Društvu sv. Eme nad 500 dolarjev, velikonočni srečolov z osmimi lepimi dobitki pa 480 dolarjev. Za prejem dobitkov so bile izžrebane sledeče družine: 1. Bratina 2. Oppelt 3.Žalik 4.Zemljič 5. Markič 6.Uršič 7. Bla-ževič in 8. Nanut. Čestitke, obenem pa vsem, ki so kupili srečke, zahvala za sodelovanje.
+ Precej naših upokojencev je že spraševalo, zakaj zanje poleg vsakoletnega dneva ostarelih ne organiziramo kaj rednega in večkratnega. Moram priznati, da sem že velikokrat mislil na to, nerad pa bi si nakopal očitek, da razdiram upokojensko družino pri SDM.
To vsekakor ni moj namen, razumem pa, daje za starejše, ki zavise od prevoza drugih, lažje priti v Kew, kakor pa do naših društev. V pogovoru s predsednico Društva sv. Eme bomo po izraženi želji starejših pričeli s srečanji upokojencev na tretjo nedeljo vsakega meseca, vsako spremembo pa sproti objavili. Seveda bo zanje tudi domače kosilo. Društvo sv. Eme bo imelo posebni pododbor, ki bo prevzel skrb za upokojen-
ce- vodila pa ga bo gospa Antonija Plesničar.
Tej novi aktivnosti pridnih gospodinj naše cerkvene dvorane čestitam, članicam pa želim obilo uspeha. Našim upokojencem kličem: Dobrodošli na tretjo nedeljo v maju po deseti maši!
+ Poseben obisk smo dobili iz domovine: devet kole-sark iz kamniškega konca, ki bodo kolesarile iz Melbourna v Sydney. Obiskale so tudi naše versko in kulturno središče ter se udeležile svete maše.
+ Majniško pobožnost bomo združili z nedeljskimi mašami, čez teden pa jih bomo imeli ob večerih ter dneve sproti objavljali. Želel bi več udeležencev, saj s° bile doma šmarnice tako lepo obiskane. In končno fe imenujemo Marijin narod — če se smemo še tako imenovati.
+ Fotografiji na teh dveh straneh dokazujeta, da §radnja Doma počitka m. Romane lepo napreduje. '1udi vreme je bilo vse dneve doslej na naši strani. Leva fotografija kaže prva nujna dela po izravnanju zemljišča: pripravljanje za vlitje cementne plošče, na kateri bo stala stavba. Kar vidite na tej sliki, je približno Polovica stavbne površine. Po sredi koraka gradbenik J°že Golenko, ki skrbi, da gre delo lepo izpod rok.
Na desni fotografiji pa je cementna plošča že vlita. r*čela se je zidava notranjih sten, ki se dvigajo pod Veščo roko naših bivših Baragovcev, zidarjev Alojza
Markiča in Rudija Koloinija, kasneje pa se jim je pridružil še Horvatov Ivan. Kot fanta Baragovega doma sta prva dva vodila dela pri zidanju naše cerkvice. Prav vesel sem, da sta spet na delu za našo skupnost.
+ Upam, da bo že prihodnji številki MISLI dodana posebna priloga, ki bo bralca seznanila o našem Domu počitka. Saj ljudje o zadevi veliko sprašujejo, čim bliže smo uresničitvi načrtov. To je znak, da se za Dom zanimajo, da o njem mislijo in se razgovarjajo: kakšen bo, kdo bo mogel priti vanj in podobno. Žal sem slišal že tudi polno napačnih sklepov, ki ne odgovarjajo dejstvom. Eden takih je, da bo pater izbiral, kdo bo mogel v Dom. V resnici pater ne bo prav nič izbiral, kakor že zdaj pri vodstvu za Dom nima kaj reči, razen nasveta, kije sprejet ali pa ne. Vodstvo projekta je pater že predlanskim oddal petim zaupnikom, ki odločajo. Dom počitka gradimo za Slovence in vanj bo prišel, kdor bo Dom potreboval. Vsak pa bo moral seveda izpolniti pogoje, ki jih za take domove predpisuje državna oblast.
Eno sem prepričan: Dom počitka m. Romane bo naši narodni skupnosti v veliko korist in tudi v ponos. Pa seveda tudi v skrb, saj ga bomo morali kot skupnost vzdrževati, kakor smo vsa ta leta nabirali zanj darove, da smo sploh mogli začeti.
Za darove se še priporočamo, saj zbrani denar, odkar smo začeli graditi, kar hitro kopni. P. BAZILIJ
Cementna plošča je vlita — zdaj pa pridejo zidarji na svoj račun
---------------------------------------O-n
IZPOD TRIGLAVA
NOVICE na SBS televizijski postaji so v četrtek 11. aprila prinesle vest, da ima Republika Slovenija namen 26. junija oklicati samostojnost. Kaj uradnega o tem iz domovine še nismo prejeli. Če drži, samo Bog daj, da bi do takrat vse mirno poteklo in bi se ločitev oziroma poslednji korak v samostojnost izvedel v duhu demokracije.Omenjeni datum je komaj en dan pred datumom Svetovnega slovenskega kongresa, ki se bo prvič zbral 27. junija v Ljubljani. Kot kristjani in Slovenci, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja v naši rodni domovini, spremljajmo priprave na eno in drugo z molitvijo za uspeh in božji blagoslov! Oba dogodka sta važna in izrednega pomena v zgodovini slovenskega naroda.
Da se razvoj v Jugoslaviji kar ne odvija tako kot bi bilo želeti, pa nam dokazuje razglas avstralskih oblasti na SBS v četrtek 18. aprila. Naša vlada svari svoje državljane, ki želijo potovati v Pakistan ali pa v Jugoslavijo ...
K obema oddajama novic ni treba komentarja, ampak le iskreno prošnjo: Molimo, da se naše skupne želje uresničijo in da ne bo pri tem prelita niti ena kapljica krvi!
DR. FRANCE BUČAR, predsednik skupščine Republike Slovenije, je ob neki priliki novinarjem izjavil tudi tole‘.“Komunistična partija v Sloveniji nima nobene možnosti, da spet prevzame oblast. Komunizem kot ideja ni propadel le v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč v celotni Evropi in pravzaprav po vsem svetu.
Prav Komunistična partjja, zdaj stranka prenoviteljev, se težko prilagaja novemu političnemu prostoru. Stranka je še danes nekakšen ideološki brezdomec, ki poskuša ostati na oblasti ali si prizadeva priti na oblast, dejansko pa nima nobene izkaznice za vrnitev na politično prizorišče.
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
Mladi člani te stranke zdaj poudarjajo, da nimajo nič skupnega z nekdanjo KP in da niso odgovorni za napake te partije in ne za zločine, ki jih je, če smem tako reči, neposredno zagrešila.
To je res, a če se bodo odrekli tej dediščini, se bodo morali hkrati odreči tudi položaju, ki si gaje ta partija v preteklosti zagotovila in ga še danes v precejšnji meri ohranja.”
PRED BOŽIČEM se je v podjetju Postojnska jama
-	Turizem Postojna rodila zamisel, ki so jo tudi izvedli: v osrčju Postojnske jame so za zadnji božič prvič postavili jaslice. Osvetlili so jih za božični predvečer, ugasnili pa na večer praznika Svetih treh kraljev.
LJUBLJANSKI GASILCI so bili v letu 1990 klicani k požaru 1762-krat, kar bi naneslo v povprečju skoraj pet klicev na dan. V primerjavi z letom 1989 je bilo klicev na pomoč 218 več.
KOT POSLEDICA PLEBISCITA o razdružitvi oz. odločitve o samostojnosti Slovenije je bil v začetku marca sprejet zakon, da slovenski vojaški obvezniki niso več prisiljeni vstopiti v Jugoslovansko ljudsko armado. Ta jih je doslej pošiljala na vse konce Jugoslavije, samo v Sloveniji niso smeli ostati. Sedaj se to sme zgoditi samo na izrecno zahtevo posameznega obveznika. Na splošno pa slovenski fantje opravijo svojo vojaško dolžnost z delovanjem v Teritorialni obrambi, kije popolnoma v slovenskih rokah.
V	sprejetem zakonu se vsekakor kaže nov košček slovenske samostojnosti, ti vojaki po novem zakonu pa so nekak zametek nove slovenske vojske.
ZA SLEHERNI NAROD VELJA: če ne raste, pada in končno propade. Z drugo besedo: umira. Gre tudi naš narod po tej brezciljni poti? Žal o tem zgovorno izjavlja tale primerjava: Leta 1949 se je v Sloveniji vsak dan rodilo 91 otrok, leta 1989 pa samo še 64. Dejstvo, ki narodu ni v ponos in ne v prid. Na ta način ni bodočnosti.
Po tej poti v Sloveniji ne bomo kmalu dosegli dveh milijonov prebivalcev. Blizu smo bili leta 1989, ko smo že lahko zapisali, da ima Slovenija 1,999.988 ljudi - lansko leto pa se je ta številka zmanjšala na 1,998.090. Število rojstev upada, prav tako seveda tudi število priseljencev. Lansko leto se je v prvem polletju v Sloveniji rodilo 11.064 živih otrok - za 7.4% manj kot leto poprej, četudi je bilo prav leto 1989 najrevnejše glede rojstev v zadnjih 44 letih: na svet je prišlo le 23.447 živih otrok - 7% manj kot leto poprej.
Ob teh številkahbi.se moral zamisliti vsak Slovenec, ki mu je mar bodočnost naroda. Po eni strani se borimo za svobodo in samostojnost, po drugi pa se po lastni krivdi predajamo poti, ki vodi v narodovo smrt.
v KROGU DUHOVNIKOV mesta Ljubljane in zastopnikov stolnega kapitlja je nadškof Šuštar na letošnje velikonočno popoldne podelil najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem — odličje sv. Cirila in Metoda " akademiku profesorju dr. Primožu Ramovšu. Sedemdesetletni glasbenik sodeluje na ljubljanskem stol-n*škem koru že vsa povojna leta, najprej kot pevec in kasneje kot organist. Rad pa pomaga tudi drugim manjšim zborom in drugim cerkvam — po lastnem pripovedovanju je neko veliko noč orglal kar pri osmih mašah. Je tudi zaslužni član Komisije Škofijskega Pastoralnega sveta za cerkveno glasbo. Celo v najhujših časih naše povojne zgodovine se je izkazal pokončen in zaveden kristjan, ki ni bil le vsako nedeljo, am-Pak celo sleherni dan javno pri maši.
ROMARSKI DOM na Sveti Gori, tej znameniti go-nški božji poti, so že začeli obnavljati, saj bi vsako zavlačevanje samo pospešilo propadanje ter bi bila škoda še večja. Stavba je izgledala kot bi vanjo udarila strela. Popolnoma je bila uničena streha, zidovi razmočeni, vrata in okna polomljena. . . Darove, ki smo Jih prejeli po objavi prošnje v prejšnji številki Misli, snio poslali tudi iz Avstralije, zato še ob tem poročilu Vsem našim dobrotnikom Svete Gore: Bog povrni!
KRAŠEVCI so dolgo let čakali na dan, ko bo zaži-Velo kulturno središče v Sežani — nov Kulturni dom S^čka Kosovela. Prva javna prireditev v veliki dvorani s 460 sedeži tega sedaj odprtega Kulturnega doma je 'jnela humanitarni značaj. Nastopili so člani Big Bend *TV Slovenije s številnimi gosti, naslednjega dne pa J® ljubljansko Mestno gledališče predstavilo Linharto-v° igro Matiček se ženi.
POROČILO Republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje Slovenije, s podpisom slovenskega Vnanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, pravi takole:
Slovensko politično vodstvo in slovenska javnost z Velikim zanimanjem in pozornim pričakovanjem spremljata najnovejše izjave in stališča najvišjih ev-r°pskih državnih ustanov. Najnovejša stališča vrha Evropske skupnosti, ki seje sestal v Luksemburgu osmega aprila, smo razumeli kot znamenje pozitivnega pri-stopa k jugoslovanski problematiki. Posebej cenimo Prizadevanja evropskih vlad za mirno, demokratično ln sporazumno rešitev jugoslovanske krize.
Medtem, ko zahodne sile izražajo utemeljeno zaobljenost za konstruktivno rešitev problemov in onfliktov med narodi, ki živijo v Jugoslaviji, ne upo-tevajo nekaterih novosti in spodbudnih dejstev, tako, a so nas posamezni poudarki teh vladnih sporočil Presenetili kot neustrezni glede na dejanske odnose in ejstva. (. . .) Vztrajno zagovarjanje zveznih ustanov,
1	jim primanjkuje legitimnosti in večinske podpore,
razumemo kot posledico nepopolnih informacij, ki sojih dobavile te ustanove same.
Izraziti moramo globoko hvaležnost zahodnim vladam za njihovo ponovno zanimanje za jugoslovansko krizo, vendar bi nas veselilo, če bi v prihodnosti ta interes spremljal bolj odkrit in afirmativen odnos do novih realnosti, ki jih ustvaijajo republiške oblasti in njihova neposredna pogajanja, ki obetajo sporazumno rešitev za vse prizadete. Pričakujemo, da bodo v najbližji prihodnosti predstavniki zahodnih vlad prišli v stik s slovenskimi oblastmi, da bi lahko dobili najvažnejše informacije, ki zadevajo naše stališče glede reševanja jugoslovanske krize.
CERKEV bodo postavili v Kočevskem Rogu, ob enem od mnogih tamkajšnjih grobišč. Z gradnjo tega objekta se strinjata tudi predsednik Kučan in nadškof dr. Šuštar, ustanovljena komisija pa je že obiskala predsednika vlade dr. Peterleta za vladno pomoč pri izpeljavi načrtov. Cerkev bo seveda spomenik vsem povojnim žrtvam, ki so končale na tako strašen način v Kočevskem Rogu. Prostora v njej bo za 200 do 300 ljudi, imela pa bo montažno steno, ki jo bo mogoče umakniti v primeru, da bi se zbralo preveč ljudi in vsi ne bi mogli v svetišče.
KATOLIŠKI ČASNIKARJI so 20. marca letos u-stanovili svoje stanovsko društvo, ki se bo imenovalo Društvo slovenskih katoliških časnikaijev. Sedež organizacije bo v Ljubljani, za prvega predsednika pa je bil izvoljen dr. Drago Klemenčič, bivši urednik Družine in sedanji urednik verskih oddaj na TV Ljubljana.
tffovetu>kg
ViitllO
THE ŠLOVENE LETTER
je nova informativna revija, ki jo izdaja AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA.
Se želite seznaniti z njeno vsebino?
Sporočite nam svojo željo in vam pošljemo zadnjo številko brezplačno na ogled. Potem pa sami odločite, ali se boste nanjo naročili.
SLOVENSKO PISMO je edina revija te vrste v Avstraliji. Prinaša obilo informacij o tekočih dogodkih v Sloveniji ter med Slovenci v Avstraliji in tudi drugih zanimivosti. Izhaja šestkrat na leto. Berite, ne bo vam žal!
Naročila pošljite na:
UPRAVA/A DM IN ISTR AT ION Alfred Brežnik P. O. Box 188
COOGEE, NSW, 2034, AUSTRALIA Tel: (02)519 3933 Fax: (03)550 1378
KO pišem ta članek, sem pretresen ob slikah iz televizije, ki nas vsak dan soočajo s trpljenjem Kurdij-cev, ki po spopadu z enotami Saddaina Huseina bežijo iz Iraka. Pretresljive so slike bežečih mater, očetov, otrok, starčkov in stark, ki se v visokogorskem mrazu stiskajo prezebli in lačni pod strehami iz polivinila, ob njih pa se šopirijo vojaki sosednjih držav z edino skrbjo, da preprečijo tem trpinom prehod na njihovo ozemlje. Ne moreš mirno mimo slike ljudi, ki jim je ugasnil zadnji žarek upanja v očeh —narod, cel narod v smrtni agoniji. - Na drugi strani oceana pa ljudje z zastavicami, glasbo in petjem pozdravljajo vojake, ki so osvobodili kraljestvo naftnega bogastva. Ne zanima jih več, kaj so pustili za seboj; rešili so interes visoke politike, ki se ne spušča v smrtne krče malega naroda. Zanima jih samo to, da zavarujejo meje naftnega kraljestva pred morebitnim ponovnim razjarjenim naskokom trenutno poraženega leva. Bolj je pomembno vprašanje vojne odškodnine najbogatejši državi na svetu, kot pa usoda stotisočev beguncev, pregnanih z lastne zemlje.
Človeku prihaja na misel vprašanje, če ni zgoraj zapisana evangeljska prilika o dobrem pastirju nekam zgubljena v današnjem svetu.
Če je to mogoče, poskusimo priti do vsebine evangeljske pripovedi, ki jo je. zapisal evangelist Janez; in do življenjske aktualnosti, ki jo kljub časovni oddaljenosti ponuja.
Podoba pastirja ima v Svetem pismu pomembno vlogo, Poklic postane, glede na preteklost, velik ideal: očetje so bili pastirji.Zato poudarjajo, da je David postal iz pastirja kralji'2 Sam 7, 8) in je bil Amos poklican za preroka (Am 1,1; 7,14). Pastirji so tudi prve i-menovane priče v božični zgodbi (Lk 2, 8sl.). Na različnih svetopisemskih mestih (npr. Iz 44,28; Jer 3,15) primerjajo kneze ljudstva (kot pri Sumercih, Babiloncih, Asircih in Grkih) s pastirji. Pri tem razlikujejo
JAZ sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, pusti ovce in zbeži, volk pa jih zgrabi in razkropi. Je pač najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga dam sam od sebe. Oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem dobil od svojega Očeta.
Jan 10,11 - 18 Evangelij 4. velikonočne nedelje
med dobrimi (Ezk 34, 11-16) in slabimi pastirji (Iz 56-11) glede na to, ali so si prizadevali za lastne koristi ali za ljudske. Za svoje ljudstvo hoče skrbeti bolj kot Izraelov pastir, izgubljeno hoče zbrati in dati svojim, česar potrebujejo. Na tem ozadju moramo razumeti, da Janez razlaga Jezusovo službo s podobo dobrega pastirja in ga postavlja v nasprotje z najemnikom, ki zapusti čredo, čim pride nevarnost. Naposled uporablja Sveto pismo podobo pastirja tudi za učence in nosilce posebnih služb v verski skupnosti: Peter naj pase čredo (Jan 21, 15sl.) in kot v Stari zavezi označujejo tudi voditelje občestva verujočih za pastirje (Ef 4,11; Apd 20,28). Pastirji občestva verujočih živijo v popolni zvestobi in skrbi za zaupane jim ljudi.
Ob tej poenostavljeni in kratki svetopisemski razlagi odlomka o Jezusu — dobrem pastirju obstajajo različne možnosti in poti nadaljnega razmišljanja. Zbrali bi najbolj običajni pomen te čudovite prispodobe, ki jo Sveto pismo uporablja za voditelje občestva verujočih oz. za duhovniško službo. Pri takšni izbiri pa smo dolžni v ospredje - ali kot vodilo - postaviti misel: KRISTUSOVO DELO NADALJUJEJO LJUDJE.
Kristus deluje v svoji Cerkvi po ljudeh. Nekateri izmed njih opravljajo v Cerkvi celotno “službo”, se pravi, ni jim potrebno opravljati drugih nalog, da bi bili po najboljših močeh na razpolago vsem.
Kakor je Kristus med svojimi apostoli “tisti, ki slu-Zl in hkrati odločujoči sredi te male črede, tako je ludi naročil svojim apostolom, naj bodo njegovi pooblaščeni zastopniki kot služabniki božjega ljudstva. Njihovo nalogo je označil z različnimi besedami:
~ Kar koli boste zavezali.. .
~ Med vami pa ni tako . . .
- Pošiljam vas . ..
~ Ne jemljite s seboj . . .
~ Kamor koli pridete . . .
~ Pojdite po vsem svetu . . .
— Ne boj se, mala čreda . . .
Pastirji so poklicani,da bi nadaljevali Jezusovo mesijansko (odrešenjsko) poslanstvo — oznanjali blago-vest. Poslani so, da bi postali kakor božji služabnik, ki je daroval svoje življenje. Pastirji Cerkve naj v svojem življenju postanejo podobni Kristusu, kolikor je le mogoče. Kajti duhovniki so nosilci Kristusove nav-zočnosti med nami.
Pastirji so poslani; tako je pastirski oblasti ohranje-lln narava Gospodovega poslanstva. Ena sama pastirska oblast je: duhovništvo Jezusa Kristusa. “ . . . ne, kakor da gospodujemo nad vašo vero, marveč smo sodelavci pri vašem veselju ” (2Kor l, 24).
Globok pomen ima dejstvo, da je vsak duhovnik Pr°j posvečen v diakona, to se pravi: služabnika. To ostane temeljna prvina njegove dejavnosti: biti najmanjši v blagor vseh. Nesebična služba drugim je nekaj, kar bo v človeški družbi vedno nujno potrebno. Zato je to tista duhovniška služba, ki ji najmanj grozi ‘zguba, inflacija. Duhovnik mora pač po svojih mo-ceh predstavljati nekaj Gospodove zavezanosti. Je o-svobojen, da bi bil navezan rm božje kraljestvo, je ^)r°z drugih skrbi, da si lahko da naložiti skrbi Cerkve 1,1 božjega ljudstva.
Kristusovo življenje je bilo zelo nenavadno; marsičesa, kar se mi zdi, da pripada polnovrednemu človeškemu življenju, to nadvse polno človeško življenje ni lrnelo ali ni doseglo. Lahko se celo vprašamo, ali naj l° imenujemo zares veliko življenje? Ali ni preozko, Preveč utesnjeno, preenostransko? Saj si Jezus ni pridobil premoženja, ni bil poročen, ni imel otrok . .. In človekovo najvišje dostojanstvo, svobodno voljo, je Povsem podredil volji nekoga drugega - svojega nebeškega Očeta.
Odgovor velja tudi za duhovnika. Pa vendar se to njegovo življenje kaže kot resnično široko in mnogo-stransko. On, ki ni imel nič, je prinesel zaklade, ki jih n° nore ta uničiti rja in molji. On, ki ni imel ne žene lrt ne otrok, je bil brat in nosilec življenja vsem ljudem, ki so prihajali k njemu. In če. je voljo drugega sprejel za svojo, ali je bil kdaj na svetu kak človek svobodnejši od njega? Jezus je s svojim življenjem dal
ljudem zgled, o kakršnem se jim še sanjalo ni. Življenje, ki se je ravnalo po božji volji, se je izkazalo za najbogatejše, najširše in najpreprostejše, ki je možno na tem svetu.
Vernikom, ki ne opravljajo duhovniške službe, je po krstu naložena dolžnost, da nekaj svojega življenja delijo s svojimi duhovniki pri njihovem duhovniškem delu. To je možno m mnogotere načine, ki jih Cerkev po drugem vatikanskem koncilu ponuja.
Ena od dolžnosti vsakega kristjana je, da moli za nove duhovniške, redovniške in misijonarske poklice, ter da z molitvijo spremlja duhovnike. Kako to vrednoto postaviti v ilanašnji svet, ki ima pred očmi popolnoma druge interese? Danes najbolj vleče to, kar najbolj “nese”. Naše neposredne potrebe dobivajo prednost pred drugimi, materialne dobrine postavljamo nad duhovne vrednote, svojo sebičnost pa nad skupne cilje in potrebe . . .
Papež Pavel VI. je pred leti za nedeljo duhovnih poklicev napisal lepo poslanico, ki jo je namenil mladim, vendar bi bilo prav, da vsebino vsi dobro premislimo:
“. . .Če hočete razumeti, kaj je duhovniški poklic, potem morate gledati na Kristusa. Kako je on bil zvest — danes bi rekli angažiran — za rešenje ljudi! Ni se pomišljal kot dobri Pastir dati življenje za ovce. In ta angažirani Kristus hoče imeti ob sebi same angažirane, navdušene ljudi. Glejte Cerkev, ki jo Kristus vodi kot svojo čredo. In za to Cerkev je Kristus ustanovil svoje duhovništvo, da po njem deli svoje življe-
99
nje . . .
Naj zaključim današnje razmišljanje z besedami francoskega duhovnega pisatelja Michela Quoista: “Resnični kristjani od svojega duhovnika veliko zahtevajo. Prav imajo. Vendar morajo vedeti, da je težko biti duhovnik. Tisti, ki se je daroval z vso velikodušnostjo svoje mladosti, ostane človek in človek v njem si vsak dan znova prizadeva vzeti nazaj, kar je bil prepustil. Bije se neprestan boj, da bi ostal popolnoma na razpolago Kristusu in bratom.
Duhovnik ne potrebuje poklonov ali darov, ki spravljajo v zadrego; čuti potrebo, da kristjani, ki so njegovi skrbi posebej zaupani, vedno bolj in bolj ljubijo svoje brate ter mu fako dokažejo, da svojega življenja ni daroval zaman. In ker ostane človek, utegne kdaj potrebovati rahločuten migljaj nesebičnega prijateljstva . . . recimo kakšno nedeljo zvečer, ko je sam.”
Poskušal sem vam približati v današnji svet vsemogočih “najemnikov” podobo Jezusa - dobrega pastirja, ki nikdar ne zapusti svojih ovac zaradi osebnih interesov. To je pa tudi edino znamenje, po katerem lahko tudi danes ločimo prave pastirje od najemnikov.	P.	NIKO
 0—1
SVITA DRUŽINA
_________________________________________I
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Voung A ve, V/. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VVelland, S. A., 5007)
Tel.: (08) 46 9674
PRAZNIK Kristusovega vstajenja je za nami. Letošnja velikonočna vigilija je bila posebno doživetje za našo skupnost: prvič je bil namreč med obredom podeljen tudi zakrament svetega krsta. Vemo iz zgodovine Cerkve, da so v prvih krščanskih časih delili krst le na velikonočno soboto. Iz praktičnih razlogov so časi prinesli spremembo, a Cerkev po zadnjem koncilu pri raznih obredih rada spomni na tradicijo prvih stoletij.
Naš novi član, krščen na veliko soboto, je Nicholas John Pistor, sin Suzane r. Jenko in Rickyja. Botra sta bila Frank Jenko in Sonja Pahor. Tako sedaj šteje mlada Pistoijeva družina že pet članov. Hvalevredno je tudi, da ta družina redno vsako nedeljo pride k maši k nam v Adelaido in to iz Williamstowna, ki je kar precej kilometrov oddaljen od našega verskega središča. Pistorjevim čestitamo pri sprejemu novega člana, sinčku Nikolaju pa želimo zdravja in božjega varstva v življenju!
Na velikonočni praznik pa smo imeli, kot je bilo objavljeno, pred mašo naše domače Vstajenje s procesijo. Za nas se je izkazalo tako bolj praktično in tudi več ljudi prisostvuje. Bilo je na splošno tudi več ljudi pri praznovanju kot prejšnja leta. Bog daj, da bi kon-
čno le vsi rojaki Južne Avstralije spoznali vrednost slovenske cerkve in domačega verskega središča.
Kot že dolga leta, bo tudi letos na prvo nedeljo v maju na semeniškem zemljišču v Rostrewoiju Marijansko srečanje. Procesija se bo pričela popoldne ob treh. Vsi rojaki ste spet vabljeni, posebej naše narodne noše, ki s svojo navzočnostjo zelo popestrijo našo narodno skupnost ter marsikatero oko obrnejo na našo skupino. Zbirališče bo na istem mestu kot je bilo lansko leto. Lepo vabljeni!
Prvoobhajanci imajo vsako nedeljo po maši redno veroučno uro kot pripravo na prejem prvega svetega obhajila. Ta slovesnost bo 25. avgusta, ko bo našo skupino obiskal koprski škof dr. Metod Pirih.
V	soboto 6. aprila pa je bil v našem verskem središču na obisku madžarski škof Attila Mikloshazy SJ iz Toronta (Kanada). Bil je presenečen ter nam je čestital. Dejal je, da smo lahko zelo ponosni na sicer preprosto a zelo lepo cerkev, ki je slovenska. Tako nas je ugledni gost od drugod in tuje narodnosti spomnil, na kar sami kar pozabljamo.
Naj tudi omenim, da smo Slovenci Južne Avstralije za prizadete v zadnjih poplavah v rodni domovini rade volje zbrali in odposlali Slovenski Karitas lepo vsoto 7,250 dolarjev: nabirka tukajšnjega Slovenskega kluba je zbrala 3,500 dolarjev, naše versko središče pa 3,750 dolarjev. Naj se še tukaj iskreno zahvalim vsem darovalcem v pomoč potrebnim poplavljencem.
Toliko v popravek številu vsote, ki gaje za našo tukajšnjo skupnost objavil v prejšnji številki pater Niko.
Naše versko središče ima nov poštni naslov, ker so bile z dosedanjim vedno nevšečnosti pri dostavi pošte: niso in niso mogli ali hoteli razlikovati, kaj spada cerkvi in kaj klubu. Naš novi poštni naslov je: P. O. Box 479, VVELLAND, S. A., 5007
P. JANEZ
Včasih je šlo zares in so v Avstraliji takole prevažali celo zlate tovore — danes pa pomeni le veselo vožnjo na izletu šolskih otrok
LOJZE
KOZAR
suecnik
(32.)
“Mi boste odgovorili, gospod doktor, če vas nekaj vprašam? ” “Odvisno je od tega, kaj me boste vprašali.”
“Rad bi vedel, kako je z menoj. Kaj mi je, kakšno bolezen imam? ^akaj sem tako slab, ko me pravzaprav nič ne boli? ”
“To je cela vrsta vprašanj. Kako naj vam na to na kratko odgovorim? ”
“Poskusite. Čim bolj boste hodili okrog, čim večji krog boste opisali. tem bolj gotovo bom vedel, kje je njegovo središče.”
“Tako se ne greva. Vi me hočete pritisniti ob steno.”
“Ne, tega nočem. Odgovorite samo toliko, kolikor morete, ali po svoji vesti smete.”
“Eno je po svoji vesti, drugo pa po zdravniški etiki. To dvoje se včasih ujema, včasih pa tudi ne.”
“Vem. Včasih vest več dovoli kot zdravniška etika. Pa povejte po Sv°ji vesti, kajti vest je prva.”
“Zakaj ste tako slabi? Zraka nimate dovolj, se pravi, ne morete se ga dovolj naužiti. Kapaciteta pljuč je postala premajhna.”
“To čutim. Nekaj imam v pljučih, kar mi ne da dihati. Kaj je to? ” “Pljuča imate zatečena.”
“Od česa zatečena? ”
“Morda je ostanek kake stare pljučnice. Niste se pravočasno zdravili 'n so ostale posledice. Morda ste kdaj bolehali na jetiki in so se pljuča danila bolezni s tem, da so se obdajala s kalcijevo, apneno oblogo. Zdaj Varn pa dela težave.”
Doktor je obmolknil in gledal nekam v daljavo, nato se je zagledal v °kno, kakor da ga zanimajo avtomobilske luči na cesti globoko spodaj, ne pa to, kar govori.
Zdravko gaje gledal in čakal, da bo nadaljeval, ko pa le predolgo ni bilo besede, je rekel:
“Ste našteli vse možnosti, gospod doktor? ”
'A to, glede vaše bolezni? Mislim, da vse. Sicer pa sami dobro veste, smo tudi zdravniki zmotljivi ljudje in marsikate.a diagnoza ni po-Vsem pravilna.”
“Kaj pa rak? Pljučni rak? Tega niste omenili.”
“Nisem, ker to menda ne pride v poštev. Nič takega nismo ugotovili.”
Gospod doktor, lahko mi poveste resnico. Duhovnik sem in jo bom Znal prenesti.”
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$400,— Du?an Lajovic; $52.— Marta AberSek, Karolina Pečnik; $50,— Jože Potočnik; $37.— Ignac Ahlin, Stanislav Samsa; $34,— Marija Me-Strov, Jožica Paddle, Franc KravoS; $32.— Franc Bratko; $26.— Drago Slavec, Roman Perko; $22.— Ida Turk, Pavel Letnar, Tonia A. Pavlin; $20,— Milan Maglica; $19,—A-malija Mohar; $15,— Karel Mezgec; $14,— RomanaFavier-Zorzut;$13,— Jože Topolovec; $12.—Marija Birsa, Pavlina Pahor, Wilhelm VVetzel, Max Bruntič, Slavka Jakuž, Albert Logar, Louisa Jug, Evgen Bevc, Janez Albrecht, Janez Sok, Ivan Šuštarič, Antonija Poklar, Viktor Bizjak, Mario Svetina, Anna Lešnjak, Marinka Greco, Frank Bubnič, Terezija Si-munkovič, Ivanka Krempl, Milan PreSeren, Slavko Jernejčič, Ivan Dodič, Franc Ižanc, Hinko Hafner, A-lojz Kerec, Drago Tomac, Alojz Ličen, Ivan Mohar; $9.— Danica Palla; $8,— Julija Razboršek, Tony Bratuša, Ivanka KreSevif, Julijana Šajn, Vinko Tomažin; $7.— Marija Te-lich, Milka Tomažič, Ivanka Kuzma-novič, Franc Končina, Venceslav O-
Koča v Tamarju
grizek, Jože Brodnik, Miha Ulčej, Evgen Brajdot; $6,— Pavla Jelerčič; $5.— Marko Zitterschlager, Marija Podgornik, Nadja Pistrin, Ana Li-povnik, Vladimir Menart, Slavko Koprivnik; $4,— Yelka Li, Anton Kruh, Edvvin Bembič, Dino Rupnik, Marija Velišček; $3.— Cvetka Polh; $2.— Jože Horvat, Rudolf Jamšek, Štefan Toplak, Rajko Vidmar, Din-ko Zec, Anton Stariha, Jože Partl, Elisabet Englert, Jože Sok, Sonja Kovačevič, Julka Vodopivc, Danilo Gasparin, Milica Hajek, Tony Tuk-5ar, Franc Rolih, Jure Moravec, Kati Tkalčevi?, Majda Muzlaj, Olga Ču-riČ, Milka Marušič, Stefan Kova?Ja-nez Kern, Anton Muha, Lucy Ro-bah, Leopold Matelič, Zoran Žele, Rihard Twrdy.
V POMOČ MISIJONOM
IN NAŠIM POSINOVLJENIM
AFRIŠKIM MISIJONARJEM:
$100,— C. š.; $30,— Anton Konda; $25.— Ivanka Bajt, ACT (namesto velikonočnih voščilnic prijtaljem in znancem); $20,- N. N. (lačnim v A-friki), Stanko Žitko (za lačne), Marička Ritlop (namesto velikonočnih voščilnic — za lačne otroke); $10,— Lucy Robah (za lačne), Berta Žele (za lačne); $4,— Julija Razborsek (za lačne).
MATERI TEREZIJI
ZA NJENE LAČNE SIROTE;
S100,— Roman Perko in Danielle Robertson; $20.— Marija Telich.
ZA OBNOVO
ROMARSKEGA DOMA
NA SVETI GORI;
$500,- Julka Mrčun; $200,- C&M (NSW); $100,- Ivan Figar; $50,-Alojz Golja z druž., druž. Jože Vuga; $20,— Laura Lomonaco, Zora Pace.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
“So resnice, pred katerimi se vsi enako zgrozimo, pa naj bomo kateregakoli poklica. Zato je bolje, da se nekoliko slepimo. Tako nam ostane upanje. In mi zdravniki ne smemo nikomur izpodbiti upanja, kajti upanje človeka nosi, ga vzdržuje, hrani. In moram celo reči, da upanje človeka zdravi. Ali ni vaš Jezus zahteval zaupanja od vsakega, kije potem ozdravel? ”
"Rekli ste vaš Jezus. To se pravi moj. Ali ni ta Jezus tudi vaš? ”
“Ne, ker vi gledate nanj kot na Boga-človeka, jaz pa samo na človeka, kije sicer veliko vedel in je znal v človeku vzbuditi zaupanje, tako močno zaupanje, daje hromi shodil in slepi spregledal. Za to ni treba posega nadnaravnih sil, ampak je dovolj vpliv izredne osebnosti. Seveda je treba z druge strani tudi zmožnosti, da taki osebnosti sledimo.”
“Torej vi nimate upanja? ”
“Kakšnega upanja? Kaj pa naj pričakujem? Povišanje, napredovanje? Vsi veliki v naši bolnišnici so še razmeroma mladi in ni nobenega upanja, da bi kmalu izpregli. V kaj naj torej upam? Da bi odkril novo učinkovito zdravilo, o čemer sem kot otrok sanjal? To ni verjetno, saj še tisti, ki so se samo v to usmerili, nimajo kaj prida uspehov. Da bom postal slaven kirurg? Ne, ne, vse to ni nič. Nimam nobenega upanja.”
“Vse to, kar ste našteli, ne bi bilo tudi nič posebnega. Tisti, ki so bolj napredovali, so včasih še manj zadovoljni kot mi. Tudi odkritja najbrž ne prinesejo posebne sreče, saj se s kakim velikim odkritjem učinkovitega zdravila navadno pojavi nova huda bolezen, ki si jemlje žrtve še v večjem številu kakor premagana bolezen, kakor da je dogovorjeno, koliko ljudi morajo pobrati bolezni in koliko sama starost, ki pa je pravzaprav tudi neke vrste bolezen. Tudi slava ni tista, ki bi človeka neprestano napolnjevala z radostjo. Navadno je tako, da človeku nekaj neprestano k slavi priliva žolča, ker se mu zdi, da ga za njegove sposobnosti ali iznajdbe vse premalo upoštevajo. Zato nisem mislil takega upanja.”
“Kaj pa naj bi človek še upal? ”
“V svoj obstoj. V svojo neuničljivost. Ali bolj preprosto povedano: v svojo večnost.”
Doktor specialist za pljučne bolezni, predvsem za pljučnega raka, zelo znan in cenjen zdravnik ne samo doma, ampak tudi drugod, seje zagledal v župnika in sije mislil:
Ti ubogi naivni podeželski župnik! Tu ležiš pred menoj bolj mrtev kakor živ, ki se ti je rak ugnezdil ne samo v pljuča, ampak ti načenja vse važnejše organe; ki so ti dnevi odmerjeni na kratko, da ne vemo gotovo, ali boš preživel še ta teden ali pa te bo rak uničil že čez nekaj ur, kako se slepiš s svojim prepričanjem o onem drugem svetu, ker ti ta uhaja iz rok. Nagonsko čutiš, da ti življenje ugaša, pa se tolažiš z nekim drugim, novim, večnim življenjem, o katerem ne veš prav nič drugega kakor samo to, da obstaja. Pa ne veš, da res obstaja, toda samo tako, kakor obstajajo stvari v naši domišljiji. Ko ugasne domišljija, ugasne tudi domišljijski svet.
Gledal je župnikov upadli obraz, njegov tanki vrat z žilnatimi vozli, kjer je rahlo in boječe utripala žila, počasi in enakomerno, kajti župnikovo srce je bilo še dobro, čeprav je vse telo odpovedalo.
“Gospod župnik, ne morem upati v nekaj, česar ni.”
“Kako veste, da večnosti ni? Odkod vam to prepričanje? ”
“Kako pa naj bi bil prepričan, da večnost je? ”
“To je treba čisto preprosto verovati.”
“Težava je prav v tem, da verovati nikakor ni preprosto.”
“Vam bi moralo biti veliko laže verovati kakor meni.”
“Ta je pa dobra! Lepo se znate pošalili. Zdravnik naj bi laže veroval kot duhovnik!”
“Gotovo, ker ste bliže stvarem, bliže ste naravi, zlasti njenemu naj-Večjemu umotvoru, človeškemu telesu.”
“Kaj pa ima človeško telo opraviti z vero? ”
“Kot predmet. Kot predmet, ki ga opazujemo. Rekli ste mi prej, da Se je morda moje telo branilo jetike in so se pljuča obdala z apnencem. Mi lahko to podrobneje razložite? ”
“To je pač proces v telesu. Kadar nastane kje okvara, takrat telo na-Pne vse sile in v akcijo stopijo vse naprave, da bi preprečile še večjo škodo in nastalo popravile.”
“Ne spominjam se, da bi se tega kdaj zavedal.”
“Saj se tudi niste zavedali. V nas so avtomatizmi, ki vse to sami urejujmo, ne da bi morali mi na to misliti.”
“Ali telo ve, daje zbolelo in daje njegov obstoj v nevarnosti? ”
“Ne, telo tega gotovo ne ve.”
“Jaz tega ne vem, telo tega ne ve, kdo pa potem ve? ”
“Vsako življenje teži za tem, ali drugače rečeno, mu je lastno, bistve-n° to, da se skuša za vsako ceno ohraniti. Živo teži za bivanjem, brani Se smrti.”
“Vse živo teži za bivanjem, le najvišje razvito živo bitje, človek, naj ne bi težil za bivanjem, naj bi se sprijaznil s smrtjo? Ni v tem nekaj na-r°be, gospod doktor? ”
Ni. To je samo naše končno spoznanje, da se vse živo rodi v smrt. ^ko rojstvo nosi smrt že s seboj in temu ni mogoče odpomoči.”
Seje prva celica rodila za življenje ali za smrt? ”
Za oboje. Najprej za življenje, potem za smrt. In tako je z vsemi ži-v‘tT>i bitji. Tudi z nami ljudmi.”
Zakaj pa je potem sploh nastala? ”
Zakaj ali čemu, tega nihče ne ve. Vemo samo, da tako je.”
Ali to vemo ali samo tako mislimo, torej domnevamo? ”
Tako mislimo. Saj nismo bili poleg, da bi to vedeli.”
Potem lahko rečemo z drugo besedo, da to verujemo. Ali ne 1 bilo lepše verovati, da je na vrhu tega veličastnega razvojs ne-aJ» kar presega vidno stvarstvo in sega v onstranski nevidni svet? ” Morda bi bilo lepše, toda ni razumsko.”
Ne recite tega vi, doktor, da ni razumsko. Je mogoče verovati, daje človeško telo, ta čudoviti samoohranjevalni stroj, ta tovarna kemičnih Procesov, ta računalnik, stisnjen v drobno kepo možgan, je mogoče vejati, daje vse to nastalo po naključju in da za razvojem milijard let ži-bitij ni nikogar, nobene misli, nobenega razuma? Ali je mogoče HUsliti, da neka brezmejna zmeda ustvari red in da nerazum ustvari pa-rtle^ ”	/Nadaljevanje	prihodnjič/
Tipična kmečka hiša v Borjani, vasi kraj ceste Kobarid — Breginj
KONČNO so le dospele GORIŠKE MOHORJEVKE 1991, poleg zanimivega Koledarja 1991 še štiri knjige: Sveta Gora 1539 — 1989, Legende (France Bevk), In gnojili boste nemško zemljo (Dorica Makuc) ter Primorski slovenski biografski leksikon (že 16. snopič). -Cena vseh petih knjig je 37dolarjev.
Za isto ceno imamo na razpolago tudi nekaj CELOVŠKIH MOHORJEV K 1991. Zbirka obsega štiri knjige: Koledar 1991 pestre vsebine, Srce nikoli ne laže (Karel Mau-ser), Taki smo pač lovci (Miro Rak) in pa mladinsko knjigo Moje sveto pismo.
Na razpolago imamo tudi nekaj letošnjih zbirk CELJSKIH MOHORJEV K, ki pa so dražje od gornjih. Pet knjig: trdo vezan Mohorjev koledar, Neuničljivo upanje (Lojze Kozar), Turki so v deželi (dr. Vaško Simoniti), Mehiški orel (Janez Gradišnik) in Sto domačih zdravil za dušo in telo (dr. Jože Ramovš)
—	cena pride na 70 dolarjev.
Uprava MISLI
 D—i
sc. RAFAEL ,
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphael S/ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Bre?madeine St. Raphael Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W.,2160 Telefon: (02) 682 5478
POKOJNI:
V nedeljo 27. januarja 1991 je v New Castlu v bolnišnici umrla RADA FRANČIŠKA KOVAČ r. Pirc. Rodila se je 24. novembra 1926 v vasi Loke, pri Zagorju ob Savi. Dne 31. maja 1948 se je v Zagorju poročila z Josipom Kovačem, po rodu iz okolice Osijeka. V Avstraliji je živela 31 let in sicer v Lambtonu. Že nekaj časa se je slabo počutila in trikrat utrpela kap. Skoraj mesec in pol pred smrtjo je bila v bolnišnici, kjer je prejela svete zakramente. Pogrebna maša je bila v farni cerkvi v Lambtonu (Newcastle), sledila je upepelitev. V domovini še živi pokojničina mama, stara že 91 let.
V soboto 23. februarja 1991 je v Blacktownu umrla MARIJA GJORI r. Trajber. Pokojnica je bila rojena 7. junija 1938 v Dobrovniku v Prekmurju. Najprej je emigrirala v Novo Zelandijo, kjer je preživela šestnajst let. V Avstralijo je dospela v decembru 1978. Zapušča moža Šimeta, hčerko Gabi in sina Adija. Pogrebna maša za pokoj njene duše je bila opravljena v Black-townu, pokopana pa je bila na Pinegrove pokopališču, Eastern Creek.
V soboto 23. marca 1991 je v Canberri izdihnil IVAN DOLJAK. Rojen je bil v Grgarju pod goriško Sveto Goro dne 29. avgusta 1925. Po poklicu je bil mehanik in je živel v Ainslie, ACT. Več podatkov pa žal nimam na razpolago. Pogrebni obredje bil na veliki četrtek, 28. marca, grob pa je pokojnik dobil na Gungahlin pokopališču, Mitchell, ACT.
V torek 2. aprila letos je v bolnišnici v Blacktovvnu umrl IVAN MELINK. Po rodu je bil iz okolice Gorice in rojen 17. junija 1928 kot sin Ivana in Pavle. Pred 37. leti se je v San Leonardu pri Vidmu poročil z Elviro Milani, ki je po rodu iz Vidma. V Avstralijo sta prišla leta 1957, kjer sta pričela v Bonegilli, nato pre-
živela tri leta v Villawoodu in si končno’ ustvarila svoj dom v Blacktownu. Pokojnik je bil dolga leta zaposlen pri podjetju Transfield. Bilje znan in spoštovan kot človek, ki je vedno dobre volje. Pred dobrimi tremi leti je zbolel in prestal operacijo, pa kljub bolezni je nadaljeval z delom in bil aktiven prav do zadnjega.
V	bolnišnici je bil samo pet dni in se s svetimi zakramenti pripravil za odhod v večnost. Pogrebna maša je bila v Blacktovrau na soboto po veliki noči, pri kateri je p. Valerijan somaševal s krajevnim duhovnikom. Ob odprtem grobu na pokopališču Pinegrove se je od njega poslovil njegov zet, zastopnik podjetja Transfield in Stanko Aster-Stater. Poleg žene Elvire zapušča pokojni Ivan še hčerko Ivico poročeno s Petrom Clarkom, sina Pavla (poročen z Magi) in hčerko Heleno (poročeno s Stevanom Woods); v domovini sestro Marico, v Angliji pa sestro Jelko.
Vsem sorodnikom omenjenih novih pokojnih med nami iskreno sožalje! R. I. P.
KRSTI:
Klara Leticia Tašner, Bossley Park, NSW. Oče Mihael Joseph Nagy, mati Petra Tašner. Botra sta bila Simon Tašner in Richard Joseph Nagy. - Merrylands, 10. marca 1991.
Adam Matthevv Črešnik, Botany, NSW. Oče Daniel, mati Lynette r. Ashford. Botrovala sta Linda Črešnik in Mitch Ashford. - Botany, 10. marca 1991.
Lidia Kopše. Hornsby Heights, NSW. Oče Vlado, mati Neda r. Stojanovski. Botra sta bila Zoran in An-djelka Jovanovič. - Merrylands, 17. marca 1991.
POROKA: Yolanda Samsa, Condell Park, NSW, hči Karla in Hedvike r. Babulič, rojena in krščena v Kopru, in Rocco Romeo, Wakeley, NSW, sin Carmela in Grazie r. Ciccone, rojen v Sydneyu, krščen v Smith-fieldu. Priči sta bila Victa in Judy Costa. — Merry-lands, med poročno mašo dne 24. februarja 1991.
Yolandi in Roccu iskrene čestitke s prošnjo za obilico božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
VELIKA NOČ je bila letos zgodnja, zadnji dan meseca marca. Že teden preje, na cvetno nedeljo, je bila pri blagoslovu zelenja velika udeležba. Butaric je - žal
-	vsako leto manj, nekaj jih je pa le bilo. Sestra Hila-rija vsako leto poskrbi, da ne manjkajo pri procesiji in v okras oltarja. Da bi starše in otroke spodbudili k tej naši lepi slovenski navadi, smo letos razpisali nagrado za največjo butaro cvetne nedelje. Dobila jo je (nagrada je bila knjiga “Lepote slovenskih cerkva”) Urška Smuk. — Pri maši smo imeli že tradicionalno dramatizirano branje pasijona. Letos je bil na vrsti pasijon po sv. Marku. - Popoldne je bila sveta maša tudi v Figtree, kjer smo imeli prav tako blagoslov zelenja s sveto mašo in pasijonom, .pri katerem so sode-
'ovali rojaki v raznih vlogah.
Vse obrede velikega tedna v Figtree je imel pater Ciril, vključno slovesno mašo s procesijo na velikonočno nedeljo. Potem pa je nadaljeval pot v Canberro ter imel pravtako slovesno službo božjo s procesijo okrog cerkve v Garranu.
Pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu je bila na veliki četrtek in veliki petek pri obredih lepa udeležba, ena-ko pri vigiliji na veliko soboto. Že nekaj let imamo 113 velikonočno nedeljo slovesno Vstajenje in sveto mašo ob osmih zjutraj, kar se je izkazalo za bolj primerno kot na veliko soboto zvečer. Kljub temu Pa je še vedno veliko večja udeležba vernikov pri drugi nedeljski maši, ki je ob desetih. Spet je moralo precej rojakov ostati zunaj cerkve.
Mešani zbor pod vodstvom s. Francke in Miriam Stariha je prepeval na cvetno nedeljo, na veliko soboto in na veliko noč ob osmih pri Vstajenju, pro-Cesiji ter slovesni maši.
Tudi v Newcastlu je bila slovenska služba božja na velikonočno nedeljo, pa tudi na belo nedeljo. Obakrat je bila kar lepa udeležba.
BOŽJI GROB na veliki petek in soboto bi bil vreden več zanimanja naših rojakov. Urnik molilcev, ki smo ga dali v cerkveno vežo, je imel še kar preveč Praznih mest, kjer se nihče ni podpisal. Tako je bila cerkev nekaj časa brez častilcev Najsvetejšega, kar nam ni ravno v čast. V zgled nam je lahko malteška družina, ki živi blizu nas, se redno med tednom udeležuje naše maše, pa tudi pred božjim grobom so molili Precej časa. Pa jim je slovenski jezik tuj. Če bi te dru-čine ne bilo v tednu redno pri maši, bi bili edini ude-leženki naši dve sestri. Pa tudi pri spovednici najdem Marsikdaj najprej vernike druge narodnosti, naše pa Proti koncu, ko je že treba začeti z mašo.
ŽA BELO NEDELJO je bil na sporedu dušnopa-stirski obisk za rojake v Queenslandu. Že na pred-večer je imel p. Ciril sveto mašo v Surfers Paradise, drugi dan pa v Brisbanu in na Sunshine Coast. Sestra Francka je skrbela za petje. Z njima pa sta bili tudi m- Julija Gomboc, generalna predstojnica naših sester s sedežem v Grazu v Avstriji, in pa m.Aurelija Pavel, Provincialna predstojnica s sedežem v Slovenski Bistrici. Obema kličemo: Dobrodošli med nami! Njun °bisk je važen ne le za naše sestre, ampak tudi za na-dušnopastirsko delo med Slovenci.
ROMANJE v EARLWOOD bomo imeli tudi letos na prvo majsko nedeljo, dne 5. maja. Pri tamkajšnji 'Urški votlini bo naša maša ob treh popoldne. Z mašo bomo združili še šmamično pobožnost. Tokrat in tudi na vse petke, sobote in nedelje v Merrylandsu bomo imeli šmarnično branje “Zgodnja Danica”, ' gaje za letošnji majnik spisal Franc Sodja CM.
Vse lepo vabim, da se šmarnic redno udeležujete. Pa tudi doma naj se pri vaši večerni molitvi pozna, da je tu mesec maj, kije na poseben način posvečen Materi božji.
MARTIN KRPAN je kaj zanimiva povest, pa tudi po njej prirejena igra, ki jo bodo naši igralci uprizorili v soboto 27. aprila ob pol osmih zvečer, naslednji dan
—	na nedeljo 28. aprila — pa ponovili po nedeljski maši. Upam, da ne boste zamudili te izredne prilike ter se udeležili ene teh predstav. Povabite s seboj še druge rojake, ki ne bodo brali tega obvestila. Prava kulturna sramota bi bila, če bi pustili mimo prireditev kot je Martin Krpan. Kulturnih predstav med nami ni ravno veliko, preveč prav gotovo ne. Pokažimo igralcem, ki so v pripravo te igre vložili veliko svojega časa in truda, da cenimo njihovo žrtev.
KONCERT Seksteta “Planica” iz Wollongonga. napovedan za ob enajstih dopoldne na nedeljo 21. aprila v naši dvorani, bo najbrž že za nami, ko bo prišla k vam ta številka MISLI. A kot igralcem, gre tudi tem pevcem vse naše priznanje za skrb, da slovenska pesem med nami ne zamre. Ta pevski zbor sestavljajo naslednji rojaki: Maks Vočanec, ki je vodja zbora, obenem pa poje bas; Janez Marič, drugi tenor; Pepi Mezgec, prvi tenor; Lojze Šturm, drugi tenor; Jože Komidar, prvi bas in Janez Stajnko, prvi bas. - Pri koncertu bo sodeloval tudi mladi harmonikaš Rudi Črnčec.
Vsem prisrčna hvala, da bodo slovensko pesem nudili tudi sydneyskim rojakom.
VNEBOHOD, ki je zapovedan praznik, bo letos na četrtek 9. maja. Kot navadno pri nas, bo praznična maša v naši cerkvi ob sedmih zvečer.
SREČANJE bolnikov in upokojencev imamo spet v četrtek 16. maja. Začetek bo s sveto mašo ob pol enajstih, nato sledi srečanje in kosilo v dvorani. Našim bolnikom poskrbite prevoz. Več o tem pa bo v “Nedelji” pred dnem srečanja.
STOJNICA je spet na vrsti v četrtek 9. maja. Zopet se priporočamo za sodelovanje.
MLADINSKA SKUPINA našega središča ima na sporedO kar precej dejavnosti z namenom zbiranja finančnih sredstev za obnovo streh naših dveh zvonikov. Lesene skodle so papige tako skljuvale, da se že vidi kovinasti notranji del, ki bo kmalu začel rjaveti. Priporočamo, da podprete mladino pri njihovem prizadevanju, da ne bo izgubila poguma. Saj njen uspeh zavisi od nas vseh — je uspeh naše skupnosti.
Mladi imajo na skrbi tudi proslavo MATERINSKEGA DNE.
FIGTREE ima slovensko službo božjo na vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu ob peti uri popoldne. V maju pa je v naši cerkvici Vseh svetih maša tudi vsako sredo zvečer ob sedmih, združena s šmarni-čno pobožnostjo. Wollongongški Slovenci, vabljeni!
CANBERRA je na vrsti za slovensko mašo vsako tretjo nedeljo v mesecu, torej 19. maja in 16. junija, vsakič ob šesti uri zvečer. Cerkev sv. Petra in Pavla, VVisdom Street, Garran.
NEWCASTLE ima slovensko mašo spet 30. junija
ob šestih zvečer, Cerkev Srca Jezusovega, Hunter St., Hamilton.
ROMANJA V PENROSE PARK so vsakega trinajstega v mesecu. Za podrobne informacije se oglasite v naši zakristiji po maši, ali pa telefonirajte Elizabeti Kociper (telefon je 632-2038), ki vam bo rade volje dala navodila, kako se pridružite romaijem.
NE POZABITE na Mladinski koncert, ki bo letos v Canberri dne 5. oktobra.Vsi, ki nameravajo nastopiti, naj se pridno pripravljajo in tudi čim prej prijavijo!
P. VALER1JAN
m
(J (M S m
SLOVENSKA izseljenska matica (SIM) je dobila proti koncu lanskega leta novo vodstvo s predsednikom dr. Mirkom Jurakom na čelu. Če bo delovala drugače kot v preteklih desetletjih, bo pokazala bližnja bodočnost. Prvo sejo je imel novi odbor 1. febru-aija, na kateri so v glavnem obravnavali program za leto 1991. Pripravljajo tudi novi statut, kije bil poslan v pregled in morebitne popravke tudi raznim izseljenskim organizacijam. Pripravljen naj bi bil do konca junija, ko naj bi ga sprejel in potrdil izredni občni zbor SIM, ki bo predvidoma 25. junija, tik pred zasedanjem Svetovnega slovenskega kongresa.
Na izrednem občnem zboru 25. junija bodo sprejeti v izvršni odbor SIM tudi predstavniki izseljencev, izvoljeni od njih samih. Avstralija ima pravico do dveh mest v izvršnem odboru SIM, od katerih je eno podpredsedniško. Za potek volitev so poverili Avstralsko slovensko konferenco, ki jih bo izvedla s pomočjo svojih Narodnih svetov. Dne 20. aprila je potekel rok prijave kandidatov, ki so jih lahko predlagale organizacije (pa tudi posamezniki s še devet drugimi podpi-
si). Lahko pa se je prijavil tudi sam kandidat, da ga je le podprlo deset rojakov s svojimi podpisi.
V	kolikor je meni znano, je prijavljenih v Avstraliji pet kandidatov: Cvetko Falež (ACT), Ivo Leber (Vic.) Maijan Peršič (Qld.), Bert Pribac (ACT) in Ljenko Urbančič (NSW). Volitve bodo ob tričlanskem nadzorstvu dne 26. maja, pravico voliti pa ima vsak slovenski rojak. Žal ne vem povedati, kje bodo volitve v Sydneyu in na drugih krajih - pozanimajte se pri najbližjem sedežu ASK. Pri nas v Melbournu bodo v verskem in kulturnem središču v Kew, ki je naslov viktorijskega Narodnega sveta. Čas volitev je od 11 do 3 ure.
Rojake pozivam, da se volitev udeleže ter jih vzamejo resno, saj nam končno ne sme biti vseeno, kako SIM deluje in kdo nas pri njej zastopa.
Vsak kandidat je moral poslati tudi svoj življenjepis skupno s prijavo. Cvetko Falež, ki gaje predlaga-
lo	canberrsko slovensko društvo, je vsekak’or tudi eden kandidatov MISLI, saj ga priporoča njegova poštenost, njegovo dosedanje delo za narodno skupnost,
Pa tudi krivice, ki so se mu godile, celo po Matici. O sebi je ta kandidat napisal tole:
'me: CVETKO (FLORIAN) FALEŽ Rojen: 14. 4. 1931 — Leskovec pri Krškem; Izobrazba: 6 razredov gimnazije v Mariboru; zdaj študij političnih ved in jezikov na canberrski univerzi;
Preteklost: 1949 — Šel v Avstrijo; 1950 — v Avstralijo; 1951 — v Canberro; 1964 — Ustanovni član Slo-Ver>sko-avstralskega društva Canberra; 1964/71 — Bla-93jnik društva; 1971/74 — Predsednik društva; 1971/ 74 — Predsednik Zveze slovenskih društev v Avstraliji; 1375/78 — Predsednik Ethnic Broadcasting Council ACT; 1990 — Predsednik Slovenskega narodnega sveta Canberra; 1991 — Predsednik Študijskega sklada v Podporo slovenščine na Maquarie univerzi.
Delovanje med Slovenci: Zastopnik Mohorjeve družbe v Celovcu od 1953;
Pospeševal verska srečanja v Canberri ob obisku slovenskih duhovnikov;
Zadolžen za finančni uspeh društva; omogočena Zadnja Slovenskega doma;
Odgovoren za pridobitev parcele, razvoj načrtov. Posojilo, gradbeno dovoljenje in vodstvo gradnje Do-ma do njegove otvoritve 1971;
Pripravljam in oddajam slovenske radijske ure za
canberrsko društvo ob leta 1975;
Soustanovitelj Zveze slovenskih društev v Avstraliji, ki je uspešno izvedla turnejo Lojzeta Slaka;
Organizator in garantor turneje Savski val brez SIM;
Vsa leta aktiven pri društvu in slovenstvu na splošno.
Moje kandidiranje v SIM in za delegata na Kongres je bilo predlagano na seji Slovensko~avstralskega društva Canberra in na seji Slovenskega narodnega sveta Canberra od predsednika društva g. Alojza Kavaša ter brez ugovora sprejeto.
Moja naloga: S prisotnostjo različno mislečih predstavnikov v vodstvu SIM bomo morda uspeli njen ugled v svetu popraviti. Slovenska vlada podpira ustanovitev demokratičnih organizacij, ki bodo pravične do vseh Slovencev. Dana nam je možnost preusmeriti SIM in le novi člani bomo novo smer lahko uresničili. Finančni dohodki SIM, bodisi iz domovine ali tujine, in vse druge dobrine so last vseh Slovencev in morajo biti pravično razdeljene. Tudi to bomo lahko uvedli samo ljudje, ki nismo vezani na stare kolovoznice. Trudil se bom tudi, da bodo popravljene krivice ljudem, ki so trpeli v času komunističnega pritiska. Matica mora postati mati vseh Slovencev, ali si pa tega imena ne zasluži.
SVOBODNI
ZBOR
Sklicali bomo zbor razumnih svobodnih ljudi,
o	vsem se bomo pogovorili, vse bomo razčistili, krivice zatrli, začrtali bomo novo pot vsenarodne sprave.
V	nas bo živel zgodovinski spomin in nas usklajal in vodil k svobodi misli, besed in dejanj in k neustavljivi rasti vsenarodnega življenja.
Nenehoma bo zasedal naš svobodni zbor, razsojal in pomirjeval, vse bolj bo narod eno ljudstvo, vse več bo med nami ljubezni in sreče in hvalnic.
STANKO JANEŽIČ
 D-
1 Vi£H V£TW
STOLETNICO obhajamo letos, kar je izšla znamenita socialna okrožnica Rerum novarum (Za novi družabni red) papeža Leona XIII. Njen datum je 15. maja 1891. Cerkev je z njo odgovorila na razmere, ki so nastale v svetu z industrializacijo: bogastvo seje pričelo kopičiti v rokah manjšine in povzročalo žalostno stanje slabo plačanega delavca, podvrženega nečloveškim delavskim razmeram. Reakcija zoper nepravičnosti je bila socialistična ideja popolne ukinitve zasebne lastnine in hud razredni boj, vse skupaj pa povezano s protiverskim razpoloženjem.
Številne papeške listine s socialno vsebino od takrat pa do danes so odločno oblikovale socialni nauk Cerkve, ki poudarja aktualno vlogo družine, naroda, države in tudi Cerkve same, tudi v našem času, ko prehajamo iz industrijske v poindustrijsko družbo. Glede na zadnje spremembe v Evropi in glede na možne nove konflikte v svetu smemo ob stoletnici Leonove so-sialne okrožnice pričakovati nov cerkveni dokument s smernicami za naš čas. Ob polomu socialistične ideje svet išče novih potov v svetlejšo bodočnost.
BARA REMEC, eden stebrov slovenske kulture v argentinskem zdomstvu, je 1. marca v Bariločah za-
L. & E. K. Bayside Printing Service
i«. Slovenska tiskarna
Poročna naznanila — Listke za konfete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Ter vse vrste knjig in računov.
Lastnik Lojze Kovači?
^ Very Reasonable Prices i AJH. 551 7451
89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167	*
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■K
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL.: 465 0263
(Bundoora Industrial Park)	A.H. : 459 7275
ključila svoje zemsko potovanje in odložila svoj čopič. Šolala se je v rodni Ljubljani in nato v Zagrebu, potovala po kulturnih prestolnicah predvojne Evrope in se pripravljala na uspešno umetniško kariero. To je sicer omejilo begunstvo, obenem pa ji odkrilo nov svet slovenske bolečine in trpljenja, v novi domovini Južne Amerike pa tudi svet indijanske kulture, ki ga je našla in vzljubila na robu argentinske družbe. Bara zdaj počiva v tej indijanski zemlji, v senci gorskih vrhov, ki jih je tako ljubila in eden izmed njih celo nosi njeno ime: Pico Bara. — Rodna domovina je o naši pokojni umetnici vsa leta njenega begunskega ustvarjanja molčala. Šele lani so na skupni razstavi starejše generacije umetnikov, ki ustvaijajo v begunstvu, tudi doma zaslutili njeno ustvarjalnost. Junija letos pa bodo njena dela razstavljena v ljubljanski Mestni galeriji, žal brez prisotnosti umetnice.
V	TIRANI, albanskem glavnem mestu, je bilo v noči od sobote na nedeljo^?, aprila prvič po letu 1967 okrog 3000 pravoslavnih vernikov pri slovesnih velikonočnih obredih. Opolnoči so se oglasili zvonovi edine pravoslavne cerkve v mestu. Letošnja velikonočna slovesnost je bila nekaj posebnega za deželo, v kateri je bila še nedavno strogo prepovedana sleherna javna verska dejavnost.
Od 3.2 milijona Albancev je 70% muslimanov, 20% pravoslavnih in 10% katoličanov.
NADŠKOF LAFEBVRE, iz Cerkve izobčeni vodja tradicionalističnih katoličanov, je umrl 25. marca v Švici, kjer ima svoje semenišče. Nadškof je odklanjal bistvene odloke vatikanskega koncila. Apostolski sedež si je do zadnjega prizadeval, da ne bi prišlo do razkola. Žal je Lafebvre leta 1988 na svojo roko posvetil štiri svoje duhovnike v škofe ter si s tem dejanjem z njimi vred nakopal izobčenje iz katoliške Cerkve. Tako je nastal razkol med Cerkvijo in duhovniško bratovščino Pija X., ki jo je on ustanovil in šteje danes nad 200 članov duhovnikov.
Nadškof Marcel Lafebvre je bil v skupini cerkvenih dostojanstvenikov, ki jim je papež Janez XXIII zaupal priprave za zadnji cerkveni zbor. Po koncilu je začel napade proti vsem “oblikam modernizma”, ki naj bi se po njegovem mnenju pojavile v Cerkvi. Boj se je žalostno stopnjeval in končno prekoračil usodno mejo, ko je prišlo do posvetitve novih škofov.
UMRL JE 86-letniGraham Green, znameniti britanski pisatelj in avtor zelo branih romanov. Leta 1926 je prestopil v katoliško Cerkev in je prav zato vsa leta zaman čakal, da bi postal Nobelov nagrajenec. To je zdaj po njegovi smrti javno priznal in zapisal londonski Times. Green je v svojih knjigah obravnaval mejna stanja človekovega življenja, greh in milost, stisko ve-
st' in verski dvom. Po naravi je bil avanturist ter se je rad izpostavljal v nevarnosti političnih soočij, a iz vsake odnesel zdravo kožo ter potem iz svojih doživetij črpal snov za svoje pisateljske umotvore.
KOLERO smo imeli za bolezen preteklosti, ki se v času moderne higiene in zdravil ne bo več ponovila, najmanj v obliki epidemije. Pa se je. Prav zdaj se naravnost blazno širi po Južni Ameriki. Peru ima že nad tisoč žrtev, tudi Brazilija je močno prizadeta. Tamkajšnji zdravnikiso mnenja, da se ne bo zlepa ustavila Mjub zdravniški pomoči, ki prihaja iz vseh delov sveta- Čudni smo ljudje. Tako zelo se zanašamo na lastno silo in napredek, pa smo ob nepričakovanem udarcu tako brez moči.. .
AMERIŠKI SLOVENCI so že v jeseni 1989 začeli resno razpravljati v govorjeni in pisani besedi o Slovenskem kulturnem centru. Zrastel naj bi na ameriških Brezjah v Lemontu, ki je že od leta 1924 versko Sfedišče rojakov Združenih držav. Izvoljen je bil pripravljalni odbor z zastopniki raznih skupin in pokra-J'n od Triglava preko Gorenjske in Štajerske do Prek-muija, od Koroške preko Dolenjske do Bele Krajine, Pa do Notranjske, Primorja in Krasa. V odboru so tu-^ trije lemontski frančiškani, predsednik pa je med rojaki priljubljeni Martin Hozjan, ki zdaj z družino ži-
v Lemontu. S tem, da so frančiškani odstopili dobršen kos svojega zemljišča, je bilo rešeno osnovno vPrašanje. Načrti predvidevajo dvorano, knjižnico, Prostore za sestanke ter športno, kulturno in pevsko udejstvovanje. Knjižnica naj bi nudila pregled slovenje kulture od prvih početkov do danes. Upati je, da b°do ameriški rojaki podprli idejo z darovi, saj je Slavni namen ustanove ohranjevanje slovenskega duha in zavednosti med ameriškimi Slovenci, zlasti še rried tam rojeno mladino naših družin.
VES SVET sočustvuje s Kurdi, ki preganjani zapu-
Cajo Irak ter hočejo v stotisočih ter s težkimi žrtva-1111 v mrazu in lakoti preko meje v Turčijo in Iran. Kaj res nimajo pravice do življenja na rodnem domu? Za-SlJna begunska taborišča in mednarodna pomoč v hra-n’ vsaj malo lajšajo nečloveške razmere, a za mnoge je
Melbournskim Slovencem se priporoča fC, f T^l KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS Ijlj * ALDO and JOE MEMORIALS P/L
10 BANCELL STREET,
CAMPBELLFIELD, VIC.
Tel.:
359 1179 A.H.: 470 4095
3061
Vsa dela so pod garancijo!
pomoč prekasna in prešibka: v tisočih umirajo sredi pota in v grenki zavesti, da sijih nihče ne želi.. .
Svet pa je razočaral ameriški predsednik Bush, ki se je tako zavzemal za vojaško pomoč deželi olja, pomoč preganjanim Kurtom pa je do zadnjega odklanjal z jalovim izgovorom, da se noče vmešavati v notranjo iraško politiko. Kje je pripravljenost pomagati, kje zdrava logika? Ko ta odpove, se pokaže vsa zlaganost mednarodne politike, ki nima srca, ampak le preračunano sebičnost.
OB DESETLETNICI atentata bo papež Janez Pavel II. med svojim petdesetim apostolskim potovanjem na tuje obiskal Portugalsko. Za deseto obletnico, ko sta ga dne 13. maja 1981 na Trgu sv. Petra v Rimu zadeli dve atentatoijevi krogli, se hoče Mariji v Fatimi zahvaliti za njeno pomoč. Prav tam je 12. maja leto kasneje (1982) doživel drugi poskus atentata na svoje življenje, ko ga je zvečer med procesijo z lučkami z bajonetom — hvala Bogu, da neuspešno — napadel duševno prizadet španski tradicionalistični duhovnik.
FRANCIJA je polna ljudi drugih narodnosti, žal pa se je zadnji čas dvignilo število nasilnih dejanj proti njim, kakor poroča Narodni svet za človekove pravice. Tudi rasističnih groženj je bilo več lani kot prejšnja leta in našteli so 37 primerov oskrunjenja judovskih pokopališč. Vladaje obljubila storiti vse po vzgoji in informativnem področju, da ustavi to napačno rasistično usmerjenost ljudi, zlasti mladine.
SLO VENI AN FUNERAL SER VICE
724 5408
A F.D A
/P' ‘?/6.‘>
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
kanon nauh mladih
DRAGI OTROCI/
Slovenski fant, ki sem ga že opisal v članku na tej mladinski strani ter prilepil njegovo sliko za GALERIJO MLADIH, mi ne bo zameril, da bo še en mesec čakal, predno bo prišel na vrsto. Tik pred zaključkom MISLI in njih oddajo v tiskarno sem namreč zvedel žalostno vest, da je v Londonu umrla bivša zelo delovna članica slovenske skupnosti v Melbournu, ANICA SRNEC. Nisem mogel drugače kot da sem začel to stran znova ter zamenjal fotografijo in kratki opis.
Pokojna Anica si je to v resnici zaslužila. V Avstralijo je prišla iz begunstva leta 1957 kot mlada učite-Ijiščnica, globoko verna in dobra kot kruh, zavedna Slovenka in vedno pripravljena pomagati skupnosti. Čim se je malo privadila Avstraliji in zlasti jeziku, že je začela študirati. Z izredno pridnostjo in požrtvovalnostjo je uspešno zaključila študije na melbournski univerzi. Prejela je B. A. in kasneje še M. A., začela poučevati v srednji šoli, obenem pa se vsa žrtvovala tudi za slovensko mladino na področju verskega središča. Takoj po začetku slovenskega pouka je poprijela in postala duša Slomškove šole. Na otroke je imela vpliv kot malokdo: danes že odrasli in poročeni so jo vsi ohranili v naj lepšem spominu.
Anica je iskala, kje in kako bi se popolnoma razda-
NA DEDOVI H
KOLENIH
POLONCO NA KOLENA VZEL JE STARI DEDEK IN ZAPEL:
- TAKOLE, GLEJ, TAKOLE, GLEJ,
PO MORJU SMO VOZI Ll SE,
TAKČLE, GLEJ, NA DNO MORJA BI KMALU POTOPILI SE.
IN DOLGO ŠE, OJ DOLGO SE OČI NAZAJ STRMELE SO,
NA KROVU STARE MAMICE JOKALE IN TRPELE SO.
ŠE OČKA TVOJ Sl NASKRIVAJ SOLZICO Z LICA BRISAL JE,
Sl VSO TO DOLGO, BRIDKO POT NA DNO SRCA ZAPISAL JE. POLONCA Tl, POLONČIČA,
VSE TO ŽE POZABILA Sl.
TAKČLE, GLEJ, TAKOLE, GLEJ, TAKRAT ŠE MAJHNA BILA Sl.
JE MESEC DNI SE BARČICA NA MORJU PREMETAVALA, NAZADNJE PA, NAZADNJE, AH,
NA KOPNO JE PRIPLAVALA. TAKČLE, GLEJ, TAKČLE, GLEJ, PRISPELI V ARGENTINO SMO, TAKČLE, GLEJ, TAKČLE, AH, ZGUBILI DOMOVINO SMO . . .
Mirko Kunčič
la Bogu in bližnjemu. Tako je našla pot k Ognjiščar-jem, moderni verski ustanovi. Po prvem letu v Italiji so jo poslali v Anglijo, kjer je poučevala v srednji šoli, živela pa seveda v ognjiščarski skupnosti. Žal je lani začutila bolezen: zdravniki so ugotovili rakovo obolenje, ki je zdaj kruto zahtevalo svojo žrtev.
Več o pokojni Anici, začetni učiteljici melbournske Slomškove šole, bo v prihodnjih MISLIH. Prav pa je, da smo se je spomnili tudi v Kotičku , saj je med nami živela za našo mladino. Naj ji bo dobri Bog bogat plačniki
PRI VELIKONOČNI SLIKANICI je zmagal z najlepše pobarvano Tony Škoda, ki meje v zadnjem Kotičku pripravil, da sem spet objavil natečaj Slikanice-Odziva pa žal ni bilo dosti, lenuščki grdi! — Striček
SLOVENSKI INFORMACIJSKI URAD,
86 Parramatta Road, Camperdown, NSW 2050 (P. O. Box 188, Coogee, NSW, 2034)
Tel: (02)5171591,(02)5193933; Fax(02)5501378 sPoroča sledeče:
' Vsak oškodovanec (pa naj bo to zaplemba, nacionalizacija ipd) ali njegov dedič naj svojo zahtevo °ajprvo registrira na svoji domači občini. Podati mora t°čen naslov premoženja, za katerega zahteva odškod-n*no in, seveda, naslov svojega sedanjega bivanja. To lahko stori sam potom pošte, ali pa po svojem pooblaščencu v domovini. Važno je, da se to uredi čim Prej - brez odlašanja.
2. Priporočljivo je tudi, da se oškodovanec (npr. 'astnik zaplenjenega premoženja) prijavi Združenju lastnikov razlaščenega premoženja v Ljubljani. Članarina znaša 300 dinarjev (kar je okrog 30 avstralskih
dolarjev).
Lep pozdrav! - Alfred Breznik, vodja pisarne
Op.: Združenje lastnikov razlaščenega premoženja lrr>a pisarno na naslovu Adamič-Lundrovo nabrežje 2, soba 201, Ljubljana. Poštni naslov p.p. 584,61101 Ljubljana. Po kratkem času od ustanovitve ima že °krog tri tisoč članov, kar pa je le začetni delček teh, ki so bili prizadeti preko krivičnih in nasilnih zakonov
0	nacionalizacijah in drugih oblikah razlastitve. To druženje zbira celotno evidenco za svoje člane. Čim izšel zakon o denacionalizaciji, bo zastopal skup-ne interese posameznih lastnikov odvzetega premože-nja z vso odločnostjo in osebno odgovornostjo.
Formo pristopnice k članstvu lahko dobite pri Slo-Venskem informacijskem uradu, pa tudi na upravi
Misli.
neutral BAY, NSW - v junij—jul ij-Ci številki lanskega letnika Misli sem na strani 157 prečital pismo in videl objavlje-n° fotografijo, ki jo je poslala uredništvu gospa Cvetka Lillyman. Resnici na ljubo slika ne predstavlja ustanovitve Sloven-skega kluba, nego blagoslovitev in razvitje slovenske zastave ob priliki prvega Sloven-Cega tabora v Avstraliji, ki seje vršil sredi Meseca marca 1955 v St. Mary’s v Syd-neyu. Na tej proslavi so bili tudi prisotni Predstavniki Hrvatskega kluba iz Sydneya s Predsednikom g. R. Neumanom. Slovencu klub je bil ustanovljen leto in pol prej v St. Mary’s.
Prilagam sliko, katera je bila posneta “j3 tej priliki ter je malo drugačna od one,
1	j° je lani poslala gospa Cvetka. Nekate-re osebe poznam, vseh pa se seveda ne
KAIŽ£M AVfTHAL iKt ilOVlNUL |
spominjam. Na skrajni desni slike je g. Urbančič, ki živi nekje v NSW. Poleg njega je zdaj že pokojni Zvone Plevčak, pokopan v Canberri. To sliko mi je dal on, predno se je odselil iz Kingswooda, NSW. Najvišja na sliki sta g. Jože Šuster, ki živi v St. Mary’s in Frank Bezjak (pokojni in pokopan v Geelongu, Vic.) Ženska in moški med g. Dežmanom, ki drži zastavo, in Cvetko v narodni noši, sta botra in boter zastave (imen se žal ne spominjam). Jaz sem na sliki drugi desno od gospe Cvetke.
Naj dodam iz svojih spominov, da se je po razvitju prapora razvila v cerkveni dvorani tudi veselica, ki je trajala pozno v noč. Kako je veselica končala, je pa druga zgodba . . .
Upam, da gospa Cvetka ne bo užaljena glede mojega popravka njenega opisa, saj doba 35ih let marsikaj izbriše iz spomina.
Prejmite moje najlepše pozdrave! - Vili Mrdjen
Hvala za sliko, ki sem jo objavil, saj je za nas vsekakor zgodovinska, Vaša razlaga in opredelitev pa ji je dala še večjo vrednost. — Urednik
PASCOE VALE, VIC. - Upokojenci iz Melbourna in Geelonga smo se udeležili proslave vinske trgatve v Barossa Valley, S. A. V veseli družbi smo dospeli na cilj, tam občudovali povorko in še sonce seje smejalo ter z žarki božalo vse prisotne. Iz povorke pa so nam
ST. ALBANS, VIC. - Rada bi se is vsega srca iskreno zahvalila vsem rojakom, ki ste nam ob priliki bolezni in prerane smrti našega dragega moža in očeta
ŠTEFANA ČURIČA stali ob strani ter nam bili na sto načinov v pomoč. Zahvala vsem, zlasti p. Baziliju in čč. sestram, za udeležbo pri molitvah, maši zaduš-nici in pogrebu. Bog povrni tudi za cvetje, ki je pokrilo gomilo.
Žalujoča žena Olga Čurič, hčerka Marija in sin Štefan
delili grozdje, šunko in sladko vince.
Popoldne smo se vozili skozi prelepe vinograde, si ogledali najbrž najlepšo vinsko klet v tej okolici. Moramo čestitati nemškim priseljencem, ki so prvi zače-
li	z nasadi trte v Avstraliji.
Prisrčna hvala adelaidskemu Slovenskemu klubu za prijazen sprejem in odlično postrežbo. Ob domačih zvokih smo seveda tudi zaplesali ter preganjali revmatizem naših starih kosti. Še “povštertanc” je prišel na vrsto ter nas spominjal na mlada leta, zaključil pa gaje naš melbournski Miklavž g. Ivan Mejač.
Prisrčno je bilo slovo z željo, da se še kdaj srečamo. Spomin na dobre ljudi in sladki kruh, ki ga tam peče Slovenka, nas bo spremljal še mnogo let. Bog živi vse skupaj! - Škoda pa se mi zdi, da ni bilo časa (!? - Op. ur.) obiska prekrasne slovenske adelaidske cerkvice, patra Janeza ter njegove prelepe zbirke cvetlic, ki jih sam goji.
Iz Adelaide smo se odpeljali v nedeljo zjutraj, ob pol devetih zvečer pa je bila že prva postaja v Melbournu: Tullamarine.
Vsi upokojenci-izletniki se zahvaljujemo vsem, ki so poskrbeli za ta izlet, od idejne začetnice Juste Po-bežin do Zlate Seljak, obe iz Geelonga, pa do Helene Leber iz Melbourna.
Naj omenim, da smo imeli v spominu našo zlato Kati Hartner, ki je v Melbournu praznovala svoj rojst-
<   ►
|	Melbournskim Slovencem se priporoCa	[
KAMNOSEŠKO PODJETJE
j	V1ZZIN1	MEMORIALS	I
«	Proprietor: Giovanni Verga	>
'	9	TRAVVALLA	AVE.,	THOMASTOWN,VIC. •
J	Telefon:	359	5509	J
;	doma:	478 5375 in 478 4726	;
Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru.	>
,	Garancija za vsako nate delo!	»
<     .............
ni dan. Enako vse še starejše od nas, ki'se izleta niso udeležili. Med njimi je Marija Barba, takrat v bolnišnici zaradi zloma. Vsi smo ji želeli okrevanja, da bo spet vesela med nami. - Marcela Bole
CARINA, QLD. — Janez se zopet oglaša, to pot z malim opozorilom. V januarskem pismu sem poročal tudi o nenadni smrti tukajšnjega rojaka FRANCA BRESKVARJA. Kot vidim iz objave daru med nabirkami, ste pismo prejeli, objava o pokojnem pa je izpadla. Zato moram uredništvo nanjo znova nadlegovati - “podrezati” smo rekli po domače. (Hvala, Janez, sem prav vesel opomina, saj drugače bi ime pokojnega izpadlo. Januarje nevaren, da iz pisem vpišem naročnino in darove, ostala vsebina pa obstane zaradi glavne skrbi, kije počitniška kolonija naše mladine. Januarsko pismo sem našel in tu z njim nadaljujem. - Op. ur.)
Življenje je res kratko in kot tanka nitka, ki se tako lahko nenadoma utrga* Taka življenjska nit seje spet utrgala med našo brisbansko skupnostjo: nepričakovano smo spet izgubili enega izmed nas, FRANCA BRESKVARJA. Ravno na nedeljo 30. dec. 1990, tik pred pragom novega leta. Mrtvega je našla soproga v kopalnici, kjer ga je med kopanjem zadela srčna kap-Pokojnik je bil med nami dobro poznan zlasti v prvih časih tukajšnjega slovenskega združevanja. Je pa že lepo število let, kar smo ga pogrešali v slovenski družbi. Za življenjsko družico si je izbral hrvaško dekle iz Istre, Emilijo po imenu. Imela sta dva sinova, od katerih je eden že pokojni, drugi pa seje odselil v Tasmanijo. Od rojstnih podatkov vem le to, da je bil Franc menda Ljubljančan, rojen pa 1927 ali -28 leta.Posmrt-nih podatkov pa žal nimam. V časopisu nisem zasledil, kdaj in kje bodo pokojnega rojaka pokopali. Tako je moralo sodelovanje naše skupnosti pri tem odpasti. Ne sme pa odpasti spomin nanj - radi ga vključujmo v svoje molitve. Ako bi kdo brisbanskih rojakov vedel kaj več o njem, naj sporoči uredništvu. Vdovi Emiliji in sinu naše sožalje!
Z najboljšimi željami in iskrenimi slovenskimi pozdravi — Janez Primožič
Saj ne vem, kako bi se opravičil. Sledečo ZAHVALO sem prejel že oktobra, pa po nesreči založil in jo našel-med papirji šele danes, tik pred izdajo aprilske številke. Družino pokojnega prosim oproščenja, enako tudi sestro Milko. — Urednik
GRANVILLE, NSW — Svakinja Helena Velišček, ki je holandskega rodu in ne zna slovensko, me je naprosila, naj ob izgubi moža, mojega brata Ivana, za Misli napišem zahvalo, ki jo tu prilagam.
Obenem se tudi jaz zahvaljujem za lepo urejeno revijo Misli, po kateri izvemo o naših prijateljih in celo
	VIKTOR1JSKIM SIOVF.NCEM		North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
		TOBIN BROTHERS funeral directors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	UD		Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
	MA USLUGO v ČASU ŽALOVANJA		Mentone 93 2460
sošolcih, ki so razkropljeni po širni Avstraliji. Žal je Največkrat osmrtnica, ki nam predoči znano ime. Pa tudi osmrtnica nas povezuje. Ob oznanilu bratove smrti v Mislih sem dobila veliko telefonskih klicev Jancev od vseh koncev Avstralije. Tako nas novica, čeprav žalostna, spet zbliža in nam vsem prikliče v sPomin, da smo le popotniki na tem svetu.
Najlepša hvala in Bog naj ohrani urednika še mnogo mnogo let zdravega! — Milka Stanič z družino
VVAGGA-VVAGGA, NSW - ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, sta-re8a očeta in brata IVANA VELIŠČEK, se iskreno ^ahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ste nam stali ob strani v težkih dneh obiska smrti. 0sebna zahvala p. Valerijami, ki je prišel tako daleč, je skupno z našim krajevnim duhovnikom Fathrom '*°hnom daroval pogrebno sveto mašo in sodeloval pri P°grebnih obredih.
Srčna hvala tudi vsem, ki ste nam ustno ali pisme-n° izrazili sožalje, darovali za svete maše za pokoj i\je-8®ve duše, ga v tako lepem številu pospremili na zad-nJ' poti ter mu v slovo poklonili toliko lepega cvetja.
« •
!	Melbournskim rojakom je	na uslugo	!
:	ZOBNI TEHNIK — DENTAL	TECHNICIAN	j
!	LUBI	PIRNAT	j
•	18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. i
I	Telefon: 808 4159	:
!	Izdelava umetnega zobovja in	vsa popravila.	j
!	Full denture service and	repairs.	^
Do YOU NEED AGOOD	PLUMBER?	i
POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA?
Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGlC,
; 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631 !
Ljubi Bog naj povrne vsem! Žalujoča žena Helena, sinovi Ivo, Frank, Toni, hčerka Carol
in njih družine
BUENOS AIRES, ARGENTINA - Cenjeno uredništvo mesečnika MISLI! Člani društva ZEDINJENA SLOVENIJA pošiljamo s svojega 44. letnega občnega zbora vam in vsem vašim bralcem iskrene pozdrave.
Želimo vam veliko uspehov in božjega blagoslova pri vašem delu!
Prav lepo pozdravljamo!
17.3.1991. Emil Cof, arh. Jure Vombergar
tajnik	predsednik
17. marca 1991.
Po dolgih tednih težke bolezni, ko je domala vsak dan prihajat v hišo zdravnik, gre bolniku naglo na bolje. Še zdravnik je presenečen.
"Za to, da ste se tokrat izmazali, se morate zahvaliti ljubemu Bogu in vaši močni naravi,"pravi bolniku.
"Upam, da boste to dvoje upoštevali tudi pri svojem računu, gospod doktor," malo hudomušno odvrne bolnik.
REŠITEV KRIŽANKE zadnje številke:
Vodoravno: 1. vino; 5. skop; 9. lenoba; 11. vidra; 13. ol; 14. seno; 16. tren; 17. kis; 19. dama; 21. ati; 22. aker; 24. leta; 26. in; 27. Adam; 29. notar; 31. Simon; 33. sega; 34. no.; 35. atom; 37. javi; 39. obe; 41. Igor; 43. rak; 44. voda; 46. eden; 48. N R; 49. o-teto; 51. atelje; 53. Amen; 54. akna.
Navpično: 1. velika sobota; 2. in; 3. nos; 4. obed; 5. sv.; 6. kit; 7. Odra; 8. pretiravanja; 9. loka; 10. a-nal; 12. Anin; 15. omen; 18. sedi; 20. Atos;23. rama; 25. atej; 28. moti; 30. agar; 32. noge; 34. novo; 36. moda; 38. ikre; 40. edem; 42. reta; 45. ate; 47. nek; 50. on; 52. L N.
Rešitev so poslali: Lojzka Pinterič, Sestre v Slomškovem domu, Slavko Koprivnik, Jelka Hojak, Jože Štritof, Ivanka Štritof, Jože Grilj, Milan Prešeren, Ivanka Krempl, Vinko Jager, Ivan Lapuh, Lidija Čušin, Anica Melnyk, Lotka Rafolt.
Žreb je tokrat izbral Milana Prešerna.
UVOŽENO IZ DEŽELE Vn4 POD TRIGLAVOM
+ Ne more zamenjati nazora. Ima samo enega.
+ Večja ko je glava, večji je glavobol.
+ Častno besedo dam. - Kdo da več?
+ Na sledi so mu. Po njegovih stopinjah gredo.
+ V epicentru naredi potres najmanj škode.
+ Ne hvalite se s programom. Danes ga ima že vsak boljši pralnik.
+ Medtem ko nas etika uči, kaj vse se ne sme, nas uči življenje, kaj vse se more.
+ Če je vsak trenutek zgodovinski, kaj nam bo potem zgodovina! Dovolj bo samo koledar.
+ Trda roka ima za ozadje mehak naslanjač.
NAROBE KRIŽANKA
Za spremembo bo treba pri tej križanki začeti "pri repu". Besede na desnem spisku razvrsti v lik križanke vodoravno in navpično tako, da se bodo med seboj pravilno križale. Za lažje iskanje so besede urejene po številu črk.
1		z		3				k		s		b		
														7
r							9							
														
~					n	IZ								
				13										
ir												15		
														
ir				7T										
														
		11									19			
										20				
ir								mtii						
														
		zT												
+ Viš, kombinacija pa taka: legalizirana revščina in ilegalni milijonarji.
+ Predlog za slovensko zastavo v prihodnjih 45 letih: tribarvnica z veliko luknjo v sredini. Ta luknja bi bila zgovorna podoba tistega, kar nam je partija v zadnjih 45 letih pustila.
+ Naši prenovitelji ("bivši" komunisti) naj bi se rajši imenovali PONOVITELJI:
a) razred ponavljajo (repetenti), ker so pri izpitu iz tega, kako je treba narod voditi, padli;
in b) ponavljajo iste napake, kot so jih delali 45 let.
“Zakaj pa so dali temu boksaiju ime Križanka? ” “Kar malo počakaj, pa boš morda sam uganil. No, da ne boš preveč radoveden: Križanka mu pravijo zato, ker vsako boksarsko tekmo začne navpično, konča pa vodoravno.”
“Kdor mi ponudi alkohol, me globoko užali.”
‘in kaj je tvoja reakcija na to? ”
“Žalitev požrem.”
14 črk: 13 črk: 11 črk:
10 črk: 9 črk: 8 črk:
6 črk: 5 črk: 4 črke:
3 črke:
ZVEZDOZNANSTVO
PRIRODOSLOVSKI
SVETOVNJAŠTVO
PREOBRNJEIMOST
PRVENSTVENO
OBLIKOVALEN
ENAJSTLETNI
PONATISNJEN
OPLOJENOST
SKOPUŠENJE
EVANGELIJ
DOJETNOST
KAMENČEK
PAVLETOV
KOŠUTNIK
SPOSOJEN
NOVOST
IVANOV
KOMIS
TETIN
BRON SOBA STAN OLGA LOJ DNO
Rešitev pošljite do 12. maja na uredništvo!
KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole. Melbourne. C ena 7. dol.
ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne, ( ena 3. dol.
CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4.	dol.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opomba-1,11 in kratko ra/lago težko razumljivih mest. Cena 6. dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol.
HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (/, notami) v obliki molitvenika. z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-naje S. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2. dol.
HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki	obsega
nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolarjev.
OHIO S LINCOLN, FRANK J. LAUSCHE. V angleščini pisan življenjepis zdaj že pokojnega rojaka senatorja ZDA. - Cena 22,-dol.
DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga "Podobe i/ sanj" v odličnem Ul'gleškem prevodu. Slovenian Research Center . USA. Cena 12. dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy ™°untains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol.
THE GL1MMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Lo-dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini Je napisala slovensko zgodovino Dragica Cielt. S številnimi slikami o-Preniljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22. dolarjev.
Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga.
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je lože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,— dol.
ZAPOJMO, FANTJE! je naslov žepni izdaji narodmh pesmi. Cena je samo pet dolaijev.
MARIJANSKI KOLEDARJI za leto 1991. Dobite jih v naših verskih središčih po tri dolarje.
»LOVI N t AUS1RAUAN
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: nas IX)M. poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwjni> Street. PHILLIP (CANBERRA), A C T . je odprt gostom \sak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do I 1.45 p.m.
Nas bar je odprl od I I 30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestili do devetih /večer, ob nedeljah pa tudi od poldne do dni ge ure in od šeste ure zvečer.
K A DAR Sl MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU'
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
FOR ALL YOUR TRAVEL REOUIREMENTS:
AIRLINES
TOURS
CRUISES
COACHES
ACCOMMODATION TRAVELINSURANCE PLEASE CONTACT:
ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH
DONVAL :RAVEL
m
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncasler Road, EAST DONCASTF.R, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
Lic. No: 3 0 2 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .. ./
Zelo dobre ekonomske prilike
za obitk lepe Slovenije
in vseh strani sveta .. .
Pokličite ali obiščite na! urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
DON VAL\
WRAVEL
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
F.RIC IVAN GREGORICH
DONVALF. TRAVF.I.
1042—1044 Doncaster Ruad, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666