gg Poitnlna pavšallrna.
Strokovni list za povzdlgo gostllničarikega obrti.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
List Izhaja 20. vsakega meseca. ==
Za člane v „Zvezl'‘ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20'—, polletno Din 10, .četrtletno Din 5'—; posamezne številke 2 Din.
Cena Inseratom: */a strani D 5*— vključno davek.
Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
■ ■■■■< ■» Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od'8.—18. ure. ■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 10. vsakega me-  seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. — -....................................—■—-
Štev. 8.
V Ljubljani, 20. avgusta 1927.
Leto XIV.
Lav. Bučar, Kostanjevica: Vinogradništvo in točilna obrt.
Vst yemo, v (kako slab položaj je pri. snelo slovensko yinagradništxo k naši dr-žaMi Vemo deloma tufli za Vzroke tega nenormalnega stanja, ne Kjemo pa prav, jasno, kako bi vzroke odstranili in 'domači vinski produkciji pripomogli rdo onega ugleda in gospodarskega razmaha, ki ji po pridnosti našega kmečkega življa in intenzivnost! Vinarskega obrata pripada.	i ;	■■ »M*;*«
Navajajo se kot poglavitni vzroki propadanja sloven. vinogradništva:	splošne
goispodlarske razmere, predrago obdelovanje, nepojmotvaartje niofderii^ga kletarstva in radi . tega šibke kvalitete večine naših vinskih produktov, direktna železniška zveza z . Dalmacijo, protialkoholno gibanje ,slab e vinske letine v poslednjih letih, majhen izvoz in prodaja v inozemstvo. ter končno nesorazmerno obremenja-nje domačega vinskega pridelka potom doklad na trošarino od vina.
Vsi navedeni yzroki resnično uničujejo našega vinogradnika, ki danes ne ve, kakq bi zastavil pot temu uničevanju.
Ako bojmo pustih take razmere še dalje in se ne bompi zmenili za njih odstranitev aii vsaj delno omiljenje, bomo !z današnje krize prešli v) popolno gospodarsko propast.
Vzroke,’ ki smo jih navedli, bi mogli po značaju njih odstranitve razdeliti na one, ki jih moremo odpraviti ali na njih odpravo vplivati neposredno,' na one, katerih odstranitev je možna le p o -s rte d ni in potem, ta; na vzroke, ali ne-
ugodne prilike, proti katerim sploh ni mogoče od naše strani nič ukreniti.
Tako na primer napram direktnemu spoju z Dalmacijo, slabim vinskim letinam in splošnim slabim ekonomskim razmeram v celi državi ne bomo mogli im tudi ne bomo nič pokrenlli.
Posredni vpliv, pa si moremo priboriti na večji vinski izvoz, na pretirano protialkoholno gibanje, na pocerijeVanje pridelovalnih sredstev. Naša nova vinarska organizacija naj bi našla pot za tako posredovanji. Neposredno ali d' I -r e k t n o si mortemo in si tudi bomo morali pomagati glede vinskill kvalitet s sortiranjem tesnega in grozdnega materijala, z zboljšanjem našega kletarstva ter glede finančne preobremenitve na naš vinski pridelek potom neposrednega vpliva na določanje občinskih doklad.
Vse to moremo storiti v svojem domačem delokrogu:	deloma vi svojem
lastnem domačem gospodarstvo!, deloma v sktipnem neposrednem delovanju v okviru lokalnega (domačega) občinskega (komunalnega) gospodarstva^
Povojno napačno .in dokaj nespametno pojmovanje o potrebi in javnih nalogah točilnega obrtništva je rodilo nezasluženo nerazpoloženje napram gostilničarskemu stanu.'
Pri tem so videli širši in ožji javni faktorji v tem (za tujski in splošni promet važnem) obrtu najprimernejši predmet in * aparat za preskrbovanje izrednega kritja javnih potrebščin ter za polnitev blagajn naših samoupravnih teles, predvisem občin.
V povojni dobi, ko so 'bivše pokrajinske -vlade in sedanja velika Županstva na-
čela globoko posegati samostojni delokrog slovenskih občin, So brez nadaljnjega vsiljevala nove ključe dokladnega razmerja pri sestavljanju občinskih proračunov.
Koder se že lokalni činiteljl sami niso domislili te uboge vinske kapljice, tam so pritisnila velika županstva, odnosno referenti bivših pokrajinskih vlad na občinske proračune. In tako je bilo možno, da se je dvignila trošarinska doklada od! 20 na 200 in dalje na 500 in 600 odstotkov.
Posledice tega, prvotno proti gostilničarski obrti naperjenega poslovanja, pa se niso pokazale samo: na postavkah točilnega prometa in vinske trgovine, temveč so segale še daleč nazaj v klet in vinograd pridelovalca in v domače gospodinjske razmere njegove rodbine.
Ravnotežje gospodarstva v vinograd-nih krajih se je jelo odmikati od točke pozitivnega blagostanja proti negativni točki težavnega gmotnega položaja in je danes prispelo do skrajne meje možnosti obstanka.
Načeloma so posredni davki — med njimi predvsem trošarine — usmerjeni na konsumenta ,odkoder že izvira' ime trošarina, užitnina ali konsumni davek. V principu se torej s tem davkom obdači onega, ki trošarini podvržene predmete porablja, uživa, konsumira.
Je to Čisto pravilno pri predmetih, ki jih ljudstvo kupuje, kakor: olje .petrolej, milo ,sveče, sol, sladkor itd1.	o
Drugače pa je pri predmetih', ki ji K kmetovalec sam prideluje ali proizvaja.
Osrednja državna uprava je to tudi vpoštevjala in je trošarino na meso sploh
opustila, na Mino v navadnem prometu pa čim najnižje naložila, 'da iznaša le 35 par od litra.
Pri temi znesku bi bil konsument malo prizadet, še manje prodajalec in skoro čisto nič proizvajalec (producent).
Že nekoliko bolj napeto razmerje bi nastopilo, če bi komunalne doklade iznašale maksimalno 100 odstotkov k trošarini, ker bi nastalo skupno obremenjenje 70 Din od hektolitra.
Toda, kakor pride tek šele med kosilom, tako so naša občinska zastopstva že po prvem ugodnem finančnem efektu od 20 na 100 odstotkov zvišanih doklad dobila čimdalje večje poželenje na ta povojni izjemni davek in so leto za letom — tudi radi pritiska od zgoraj — zviševala to1 dokladno postavko do neznosne višine, češ: saj bomo udarili samo gostilničarje, ki si lahko pomagajo.
Ko je to dokladarenje doseglo 500 odstotkov in čez, so uvideli naši lokalni in centralni organi, da pada konsum od leta do leta in da je kljub višjim dokladam v proračunu resnični donos vsakokrat manjši in da je pri večini naših občin v letih 1925 in 1926 iznašal kvečjemu polovico proračunjenega zneska.
Proračuni večine občin so tedaj postali fiktivni, dasi je bi! oškodovan v izdatni meri vinogradnik in še v večji njegov posredovalec — gostilničar.
Glasom, trošarinskega pravilnika morajo gostilničar, kavarnar ali lastnik javne točilnice takoj ob prejemu ali vklete-nju v točilno klet tekom 24-tih ur plačati vso trošarino z odpadajočo doklado vred. Preden nastavi sod ali preden pridejo do nastavljanja, to je do neposrednega kon-suma na vrsto vsi sodi, pa more preteči več mesecev. Te vsote znašajo približno od 10 hi nad 2000 Din, pri večji zalogi od 30 do 40 hi 6 do 10.000 Din.
S kapitalom za nakup blaga (od 15 do
20.000 Din) iznaša celokupna zaloga od
20.000 do 30.000 Din, kar ustreza letnimi obrestim od tega mrtvega kapitala do 3 tisoč Din na leto. Kaj je bolj naravno, kakor to, da je gostilničar, ki se je prej zalagal s celokupnimi pridelki mnogih vinogradnikov, sedaj prenehal kupovati večje partije in si bo zanaprej premislil, da bi se založil že v jeseni za celo leto ali celo za več let.
Danes pošilja rajši po manjše količine k vinskemu trgovcu, kjer plačuje v obrokih, da miu trošarina in obratni kapital ne vzameta obresti, ki jih nujno potrebuje za preživljanje.
Na ta način sta prenehala idealni stik vinogradnika z gostilničarjem1 in direktno trgovanje med obema.
■ Vinogradnik izgublja tako svoje stalne in direktne odjemalce, na katere se je ob dobri in slabi letini, ob ugodni ali neugodni konjunkturi mogel zanesti. Kjer pa stalnost prehaja v slučajnost, tam pada cena blagu in vinogradnik mora — ponujati. Kaj se to pravi, ve vsak, kdor je malo verziran v, Vinski trgovini.
Zamah je meril na gostilničarja, toda glavni udarec je prestregel — vinski producent.
Ali ni že skrajni čas, da se S takimi izrastki povojnega gospodarstva preneKa?
Vinarsko društvo si bo moralo staviti vprašanja glede preobremenitve domačega produkta in ponekod edinega vira dohodkov za obstbj kmečke družine.
Tujsko-prometne razmere.
Ministrstvo trgovine in industrije, odsek za saobračdj Putnika in turista v Beogradu razglaša sledečo odločbo:
Po zaslišanju merodajnih faktora re-
šavam:
Da odsek za saobračaj Putnika i turista naredi savezima za v napredjenje turizma v Sarajevu, Dubrovniku, Splitu, Su-šaku, Ljubljani, Zagrebu i Mariboru,- a Savez gostinioničarskili udruženja v kraljevini SHS v Beogradu naredi lokalnim gostioničarskim udruženjima tv) gore navedenim mestima, da sporazumno odrede za svako mesto po jedno lice, koje če izvršiti pregled poedinih hotela obzirom na čistoču i ponašanje prema gostima i utvrditi sa svaki hotel odgovarjajoče cene sobama i jelu i ostale eventualne ne-dostatke. Za pritožbe koje se odnose na drugo nešto nekaj druzega a ne na cene treba svaki hotel i restavrant, da ima sanduke za pritožbe, od1 koga ključeve irnače po jedno lokalno udruženje za v napredjenje turizma in gositioniČarsko udruženje. Odsek za saobračaj Putn4ka 1 turista ima da nastoji, da se ovakovi san-dučiči izrade v jednolikoj formi za celu zemlju. V jedno odsek treba, da nastoji, da se eventualni prekršaji u budučnosti sa strane sobstvenika hotela in restavra. na odnosno njihovih nameštenika a koji se odnose na cene sobama jelu i piču na čistoču i odnosno na neuljudno ponašanje prema gostima, kazne, bilo po sud-skim bilo po policijskim oblastima na osnovi obstoječih zakona i uredbama.
Minister trgovine i industrije Dr. Mehmed Spaho.
Ideja ministrstva trgovine in industrije odsek za tujski. promet je z ozirom na kjer si bodi še precej slabo urejene tujsko prometne razmere, osobito v primorskih krajih, pozdravljati. Znano je, da je tudi med gostilničarsko obrtjo ljudi, ki tičijo še v napačni maniji, da Strizi ovco, kadar jo imaš. Taki pojmi škodujejo tujskemu prometu, ker odganjajo goste iz kraja. Je tedaj uredba pravičnih in pravilnih cen bodisi v hbtelstvu, prenočiščar-stvu ,kakor tudi v gostilničarstvu tesno v zvezi s propagando za dobri obisk tujstva. Predlog in načrt, ki se je stavil gosp. ministru, da naj to akcijo prevzamejo in 'vodijo tujsko prometne in hotelsko gostilničarske organizacije, je popolnoma demokratičen in odgovarja pravemu smislu. Nismo za to, da bi se nadzorstvo in akcija o ureditvi te strani hotelirstva in prizadetega gostilničarstva preneslo v stroki neukim uradom' ali birokratskim osebam,
ki bi v stvioji domišljavosti ustvarjale samo spore, ter v nepoznanju okolnosti in razmer! zahtevlale neprimerna otežkoče-nja podjetniku brez vpoštevanja stvarnih režijskih in drugih obratnih okolnosti.
Zaradi tega smo za to, naj se v nadzorstvo, pregledi in stavljenje zboijševal-nih predlogov pošilja le take osebe, ki so s hotelirsko in gostilničarsko obrtjo že vsestransko seznanjene, v tujsko prometnih razmerah verzirani, ki imajo pojem o tej panogi tudi iz inozemstva, ter najširšo objektivnost napram tujcu, kot tudi napram domačemu obrtniku in menimo, 'da bi bili vi to poklicani Vi prvi vrsti vodje oziroma ravnatelji tujsko prometnih zvez, kateri pa si morajo pri vsakokratni reviziji ali sestavljanju predlogov in programov za predlaganje in odobritev maksimalnih cen v kopališčnih .in letoviščnih krajih pritegniti strokovnega zastopnika Zveze oziroma lokalne zadruge hotelsko gostilničarskih obrti.
Iz naših organizacij.
Občni zbor gostilničarske zadruge y, Litiji se je vršil dne 22. avgusta 1927 ob 2. uri popoldne na vrtu gostilne pri »Urški« v Litiji ob precej obilni udeležbi. Navzočih je bilo 46 čltnov. Načelnik g. Robavs otvori ob določeni uri zborovanje, pozdfavi navzoče, predstavi obrtno oblastvenega srezkega komisarja gosp. 3r. Šraja in zvezinega tajnika g. Pintarja ter zaprosi zadružnesra tajnika g. Pleničarja, naj poda letno poročilo o delovanju zadruge. G. Pleničar je v jako poljudnem in izčrpnem ekspozeju podrobno obrazložil vsa dela in opravke, ki jih1 je imela zadruga v tekoči dobi, iz. katerih sledi, da je postalo delovanje te zadruge mnogo Intenzivnejše v vseh zadevah, karkoli se tiče stanovskih koristi njenic članov. Da je gibanje v članstvu zelo živahno, kaže že dejstvo, da je . izdala zadruga v preteklem letu 41 vzposobljenostnih izpričeval. Apostrofiral pa je tudi, da se v tem vidi, da se zadrugo išče le tedaj, kadar se jo mora. Navajal je tudi dokaze, da Je potrebno posebno vpoStevatT in imeti pred očmi, da le stanovske organizacije nas bodo rešile iz sedanjih neprilik ali privedle na boljše razmere ,drugi nihče, ker vse ima dandanes le neko besnost zatiranja in tlačenja gostilničarske obrti nad seboj. Ugotavlja, da kdor se ne peča poleg gostilničarstva še z raznimi drugimi obrati, mu obstoj s samo gostilnico ni mogoč. Omenja, da je zadruga vsem županstvom1 svojega okoliša podala zahtevek, da se mora pri plačevanju- občinskih doklad Za vino odlpisavatl 3% na osušitev in kalo ter priporoča, naj prizadeti v svojih občinah to izvršbo zahtevajo. Glede revizij o Hl-gijeni priporoča, naj sleherni sam skrbi za snago iini pravilno ureditev glede Čistoče, ker mora tudi zadruga obstati na tem, da se snažnost posebno goji in obdrži. K temu poda g. politični komisar pojasnila, da komisije ne zahtevajo ničesar pretiranega, marveč le take izvršbe, ki so glede
zdravtstva in čistoče neobhožfno potrebne. Glede prtov se pač priporoča vedno le bolj svetle barve, da se umazanost lažje konstatira, kdor pa se čuti nepravično prizadetega, naj se pritoži, ker se upravičene pritožbe vedno upoštevajo.
G. tajnik omenja tudi še na lanskem občnem zboru sklenjene izpremembe pravil*, tičoč se pristopninskih pristojbin, katerih pa vlada ni v celem obsegu potrdila, marveč znatno predrugačila in sicer tako, da se pobira sedaj od pravnih naslednikov po 100 Din, za izkuharske obrti pa 250 Din, za večja gostilničarska in restavracijska podjetja 1000 Din, za ostale male točilnice pa 500 Din pristopniniske ali inkorporacijske pristojbine. V nadaljnem poda tudi še blagajniško poročilo, ki izkazuje 7782.07 Din dohodkov. ,in 5932.09 Din izdatkov .prebitka 1849.98 Din ter z preostanki prejšnjih let čistega imetja Din 4528.90. Po poročilu preglednikov gg. Vidmarja in Lajovica se poročilo o računskem zaključku vzame na znanje in potrdi. K naslednji točki dnevnega reda poda zvezin tajnik poročilo o delovanju te organizacije, navaja podrobneje vse korake, delo in napore, ki jih Zveza vrši za odpravo in pobijanje odredb in nepri-lik, ki se. dandanašnji zavešajo; nad gostilničarsko obrtjo in pokazuje tudi že uspehe, ki so se zgolj vsledi prizadevanja Zveze pridobili, ter marsikatero krivičnost že odstranili z neprestanim smotrenim delovanjem in doprinešenimi dokazi, na kako napačna pota so oblastva zašla pri raznih zakonodajah in odredbah. Posebno naznanilo, da so točilnicam po špecerijskih trgovinah in branjerijah že tla izpod-nešena in se bodo v doglednem času morale trgovskim obratom točilne pravice vzeti, je napravilo medi zborovalci zadovoljen utis, med navzočimi trgovskimi točilci pa glasno godrnjanje, katero pa se Je vsled nadaljnjih razkritij poročevalca precej udalo svoji usodi. Med raznoterostmi se je najodločneje zahtevalo, .naj organizacija deluje na to, dla se finančno kontrolne packe, ki onesnažijo pivniške steklenice s kontrolnimi lističi na prav neokusen način — odpravijo, ker so popolnoma prav nepotrebne, pred vsem pa higiensko ogabne. Nadalje se je izrekla tudi želja, da naj v bodoče Zveza iztirja-vanje njenih prispevkov oziroma naročnino strokovnega lista prepusti popolnoma zadrugam, ker se vsled dlvojestranskih' plačil dogajajo vedno zmote in razni izgovori, češ ,ed!en je plačal tam, eden tu, ali pa še na obe strani.
G. tajnik Pleničar je pri tej priliki tudi opozarjal, da je še nekaj izvodov čitanke, ki jo je izdala gostilničarska šola v Ljubljani in, katera vsebuje zelo mnogo poučnih spisov za gostilničarstvo, na razpolago, priporoča navzočim, naj Jo kupijo ter je bila tudi resnično vsa zaloga mahoma razprodana. Vršile so se med! tem še razne interpelacije in podajala potrebna pojasnila, tako od strani načelstva, po-litič. komisarja, kakor tudi od zvezine-ga tajništva. Nato je g. načelnik Robavs
z zahvalo na navzoče, 'da So se v tako častnem številu odzvali vabilu na občni zbor, kar dokazuje zavednost in razumevanje v potrebi močne organizacije, zaključil ob 5. uri popoldne zborovanje.
Redni občni zbor zadruge gostilničarjev na Jesenicah
se je vršil dne 17. avgusta 1927 ob pol 3. uri popoldne v salonu g. Tancarja v navzočnosti 21 članov. Ker ob določenem času ni bilo zadostnega števila navzočih, konstatira namestnik načelnika g. Osvald po enournem čakanju sklepčnost in otvori zborovanje ter naznani obenem1, da je bilo zborovanje pravočasno naznanjeno tudi srezkemu poglavarstvu, ter vabila razposlana vsem članom po številu 72, ter predstavi tudi navzočega zvezinega tajnika. V nadaljnjem poročilu o delovanju v času od leta 1923 pa do danes konstatira, da je bilo delovanje Zadruge vsled raznih nepriličnih okolnosti v tem času omejeno le na najnujnejše stanovske zadeve in radi tega tudi ni bil sklican od leta 1923 do danes noben občni zbor, vršilo pa se je več odborovih sej, kjer so se reševale tekoče agende v zadružnih kakor tudi v zadevah posameznih članov.
Spominja se v tem1 času umrlih članov, posebno nad vs/e agilnega načelnika in ustanovitelja g. Lovro Humarja, katerega izgubo je obžalovati ter pozove navzoče, da se v počast njegovega spomina dvignejo raz sedežev.
Nato poda Zvezin tajnik obširnejše poročilo o važnosti zadrug in stanovskih organizacij, razna navodila k intenzivnejšemu delovanju zadružnih načelstev, ki naj podajajo Zvezi s tem priliko k še smotrenejšemiu korakanju k cilju zboljšanja napak in odredb .katere dandanašnji gostilničarsko obrt ovirajo in ji znatno škodujejo. Nikakor ni zdvojevati nad današnjim slabim položajem gostilničarskega stanu, temveč v organizacijah pokazati na pritiske proti raznim krivičnostim temu primerno tudi tem silnejši in energič-nejši odpor.
Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora se z ozirom na skoraj petletno zastarelost in radi obširnosti istega opusti. O računskem zaključku poroča gospod Tancar. Ta izkazuje od zadnjega občnega zbora 'do današnjega dne 5896 Din dohodkov in 4043 Din izdatkov, prebitka Din 1853 ter v hranilnicah naloženih 402 Din 91 p, tedaj skupnega rezervnega fonda 2255 Din 91 p. Zborovalci odobrijo soglasno račune ter izrečejo načelstvu ab-sdlutorij.
K volitvam določi g. podnač. 10 minut odmora za razgovor o kandidatih. Nato se na predlog g. Tancarja izvoli g. Rudolf °svald, kolodvorski restavrater, kot na. čelnik ,njega namestnikom pa g. Andrej ■ Čufar. Za odbornike so se dogovorili zborovalci za sledečo listo, katero prečita načelnik g. Osvald. Za Jesenice gg. Hauptman, Herman, Markež, Polšak, Peklar
Magda, Tancar in Ravhekar Neža. Za Javornik Noč Lovro, za Dovje Skumavc, za Kranjsko goro Jurca, za Hrušico Ocepek in za Rateče Žerjav. Za namestnike so bili na isti način tudi soglasno izvoljeni gg. Klinar Pavel, Tršan Anton, Černe Jakob in Pavli Ana. Kot delegati za zvezin občni zbor Osvald, Čufar, Tancar in Noč Lovro, njih namestniki pa Legat in Herman. Koti pregledovalca računov Vilman in Mencinger.
Delegate v finančno ocenjevalno komisijo glede skupin točilne takse bo db-ločil odbor.
K raznoterostim poroča g. načelnik, da je srezko poglavarstvo v Radovljici pozvalo zadrugo, naj se ista izjavi, ali bi bila pripravljena združiti se z blejsko gostilničarsko zadrugo. Zborovalci so vpna-šanje soglasno odklonili, deloma zaradi prevelike oddaljenosti ter tudi z ozirom na to, da ima blejska zadruga ponajveč opravka s tujsko prometnimi zadevami, kar pa v okolišu jeseniške zadruge prihaja malenkostno v poštev. Zborovalci so tudi enoglasno zahtevali, naj Zadruga in Zveza delujeta na to, da se odpravi register za vpisavanje potočenih žganih pijač, ki ni prav nič drugega, kakor šikana za gostilničarja .zamuda časa z nepotrebnim vpisavanjem, ker je žganje itak že vsestransko nekajkrat prekontrolirano, preden ga točilec dobavi, kaj še, da bi se zapisavalo, kdo ga popije. Tako birokra-tične izmišljanje naj se na vsak način odpravijo ,ker nimajo smisla ne za eno ne za drugo stran. Zahtevalo se je tudi, naj organizacije ne odjenjajo s pritožbami, dokler se točenje v špecerijskih trgovinah in branjerijah popolnoma ne odpravi. Razmotrivale so se še tudi različne nepri-like krajevnega značaja ter priporočalo, naj danes izvoljeno načelstvo krepko nastopi k smotrenemu delovanju v -zaščito svojih članov.
Zvezin tajnik pozdravlja novo izvoljeni odbor in načelstvo ter izraža .prepričanje, da se je tudi nad jeseniško zadrugo', ki je bila skoraj skozi 5 let tlačena od ledene skorje brezdelja, ta otajala in da smo dobili z novim, načelstvom može zavednega prepričanja, ('in \s|mo|trenih 'jiidej, da je treba biti neprestano na braniku naših interesov po načelu: Vsi za enega — eden za vse.
Gospod Osvald se zahvali k izvolitvi za načelnika za izkazano mu zaupanje ter prosi gg. odbornike krepkega podpiranja pri delovanju za koristi vseh. Zahvali tudi zvezinega tajnika g. Pintarja za Izčrpna poročila in ‘stvarna razlaganja ter zaključi občni zbor ob 5. uri popoldne.
Za kraje, kjer se plačuje 20 para na račune od gostov.
Ministrstvo Fin. Kr. SHS	i
gener. dir. poreza. Taksno ( odeljenje, broj 89.216, 27. jula 1927, Beograd.
Oblasnoj Finansijskoj Direkciji Novi
Svima okružnim flnansijskim1 upfaVa-
ma.
Svima Finansijskim Direkcijama i Beogpdskom Poreskom odelenju.
Članom 89 Finansijskog zakona za 1927/28 godina izmenjena je 3 Napomene T. broj 34 taksene tarife i rešenjem Min. fin. od 13. julija ove g. broj 82.470 odluče-no je, da se dosedanji takseni obrazci, ko-ji su se upotrebljavali za potroške po ho-telijema .restavracijama i mehanima pouku iz saobračaja. Ona privatna lica koja imaju ove obrazce mogu ih zameniti za gotov novac kod državnih blagajna, koja prodaju taksne vrednostnice po odbitku 2% na ime izdatog provizjona odi dana obnarodovanja ove obznane o Službenim Novinama pa u ruku za tri mesece: Pre-pridavci pak mogu ove obrazce zameniti samo za taksne marke kod nadleštava koja prodaju ovih maraka .više.
Ovim razpisom zamenjajo se zadnji razpis od 14. jula ove g. broj 82.470. Prednje se dostavlja Direkciji upravi odelje-nja za dalje šta treba uradi i izvesti področne fto. oblasti.
Zastopa gen. direktorja pomočnik.
(Podpis nečitljiv).
Je lepo, da se je gospod generalni direktor posrednih poreza spomnil, da se denarji .izdani za svoječasne bloke za pobiranje 20 para od1 vsakega gosta, ki so prizadetim še neizplačani ostali, povrne, oziroma izmenja za znamke in koleke, vendar pa je trajalo precej dolgo časa, da se je oblast pripravila do te pravičnosti. Prepričani smo, da nam bo uspelo odpraviti tudi pavšalno plačevanje tega gnaVljenja gostilničarstva, katero je še mnogo ostudnejše kot je bilo preje, ko se je to umazanost obešalo na račun gosta, a se je menda iz same ljubezni do gostilničarskega stanu kar kratkomalo obesilo njemu samemu na rame. Ko se snide zopet državni zbor, se bomo Spravili z vehemenco nad! to postavko finainč. zakona.
Vsem cenjenim zadružnim načelstvom v posebno pozornost.
Pozivno na dopise fin', okr. ravnateljstva v Ljubljani z dne 30. junija 1927. št. 1799-11 in z dne 24. avgusta 1927, štev. 1799-31 eks 1927 in na sklep zvezinega občnega zbora z dne 17. februdrja 1927, da je vse zadruge pravočasno opozarjati na bližajoče se ocenjevanje in določitev skupin, v katero se bodo postavili posamezni gostilničarji za plačilo točilne takse, priobčujemo danes dlopis finančnega okrajnega ravnateljstva z dne 24. avgusta 1927 v blagohotno informacijo. Dopis se glasi:
Čislani Zvezi gostilničar, zadrug M Ljubljani.
Dodatno k tukajšnjemu dopisu z 'dne 30. junija 1927 ,št. 1799-19, se naslov pozivno na člen 18, točka 8 pravilnika za izvrševanje predpisov iz tari*, post. 62 zakona o taksah (Uradni list .št 269/83 z dne 3. septembra 1925) vljudno vabi, da
odredi izvolitev primernega števila' j Ljubljani stanujočih članov in njihovih namestnikov iz vrst gostilničarjev ali tudi kavarnarjev, da bodo prisostvovali kot tretji člani komisijam, katere se bodo v£ šile v času od 1. do 15. decembra 1927 v uradnih prostorih podpisanega fin. okraj, ravnateljstva v svrho ocene in razvrstitve točilcev za novo odmero točilne takse za triletje 1928-30.
• Komisij bo' predvidoma 14 in v prej omenjenem času po1 dve in1 'dve na dan, zato je potrebno več izvoljenih ‘članov in njihovih namestnikov.
Naslov izvoli točen naslov (ime, priimek .poklic in bivališče v Ljubljani) vsakega izvoljenega člana In njegovega namestnika najpozneje do 10. novembra 1927 semkaj sporočiti ,da se ga bo moglo pravočasno poklicati h komisijskim sejam.
Naslov izvoli tudi pripraviti za vsakega izvoljenega člana in namestnika overovljeno pooblastilo, da se bo mogel kot tak predsedniku komisije izkazati.
Za komisije izbrane člane in njihove namestnike je opozoriti v ravnanje na zadnji odstavek točke 8 in na zadnji stavek točke 22 gori citiranega pravilnika, da ne bo izgovorov ali nesporazumljenja.
Se kaka potrebna pojasnila se dobe pri podpisanem fin. okraj, ravnateljstvu med uradnimi urami od 8. do 14. ure ob delavnikih.
Kakor posnamete iz tega dopisa, je finančna uprava mnenja, da bo za celo
ljubljansko oblast en sam zastopnik vsega gostilničarstva fungiral kot prisednik ocenjevalne komisije.
Zastopniki zadrug pa so na zvezinem občnem zboru sklenili ,da bo poslala vsaka zadruga svojega zastopnika v to komisijo kot prisednika v določevanju taksnih skupin za okoliš svoje zadruge. Poživljamo tedaj vsa načelstva, da store pravočasno izvolitev teh mož, t. j. v vsakem slučaju člana in enega namestnika po navodilu tretjega in četrtega odstdvka gornjega dopisa finanč. okraj, ravnateljstva. Zveza pa bo tudi te dni sporočila gori imenovani oblasti, da Hočejb organizacije, da bo vsako zadrugo za njen okoliš zastopal poseben delegat. Stroškov odškodnine dotičnikom ne prevzame flnč. uprava nobenih, je torej skrbeti, da se odškodu-
jejo odposlanci fsi zadružnih sredstev. Nadalje vas opozarjamo na sklep občnega zbora Zveze, kakor ste istega že čitali v poročilu o občnem zboru v Gostilničarju, da je bilo soglasno sklenjeno pri ocenjevalnih komisijah zahtevati in vztrajati na sledečih smernicah:
Točilci, ki potočijo letno Vseh vrst pijač do 50 hi, se postavijo v‘ IV. skupino, oni, ki iztočijo dO 80 hi na leto, naj se postavijo v III. skupino, od 80 do 160 hi v Ih skupino in točilci čez 160 hi iztočenih' pijač na leto v I. skupino, brez ozira na kraj, mesto, ali druge lokalne prilike na deželi. Temeljna enota bOdi yino, žgane pijače naj se cenijo1 brez ozira na kvaliteto ali ceno en liter za 4 litre, likerji en liter za 2 litra ,pivo pa tri litre za en liter Vina.
Cene tern'predmetom1 nikakor ni ypo-števati, ker določuje izpremehiba in 'dopolnitev pravilnika o pravici za točenje pijač spremembo točk 10, 11 in 12 Člena 18 zakona o točilnih taksah, da ni uvrstiti točilcev po krajih, legi ali driigih okolno-stih, ampak jih je uvrstiti po obratu, t j. po množini iztočenih pijač v skupine, katerim po iztočenih'množinah dejansko pripadajo. ’	’	''
Toliko v tej stvari v blagohotno znanje s pozivom, da storijo zadružna načelstva v tem pogledu pravočasno svojo dolžnost. : -Zveza gostilničar, zadrug v Ljubljani.
Raznoterosti.
Pozor! Načelstvo gostilničarske zadruge v Litiji nam: naroča, opozoriti vse cenjene člane, da se jim bodo .poslale prihodnje dtni položnice' za vplačilo članarine za leto 1927 ter naj vsakdo to plačilo takoj; stori. Članarina znaša za vsakega člana 30 Din. V tem je vračunan' tudi že prispevek za Zvezo, oziroma naročnina za stanovski list »Gostilničar« in ni vsled tega treba pošiljati prispevka Zvezi posebej v Ljubljano, ker bo Zadruga poravnala ta prispeVek nato za vise člane. Pri tej priliki prosimo tudi vsa ostala načelstva cenjenih zadrug, naj’ se blagovolijo potruditi za izravnavo že svoj čas poslanih^ jim računov, ker denar za tiskarniške stroške'nujno potrebujemo. — Upravništvo »Gostilničarja«.
V Plentovcu pri Mariboru je na prodaj 40 hi izbornega na1 vinski razstavi s Ptuju
■■■■■■.■g	,1.1,,..	....h.II, n I Ul,.,	1_ !	i.i,.	.	II	,	M	muni^iuag
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, IVankopanska ul. 11
Telefon 2573. ,	. ti <	i:-:/	Telefon 2>73.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
„Centralna vinarna“ kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
navadno ln alpaca, voičeno platno n na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, ta p at* nlike inora, nogavica za dame In goapodo ao kupi naj ugodneje le pri:
blizu Praisroon&i spoanlka ob vod.
I. »lomila Itiiraa mlieraiaii f oda, aflarta iti
Ljubljana, Slomškova ulica št 27
priporoča:	.	..	J.
aodavloo, pokalloe, naravni malinov tn oltronov aok, nadalje Izborne sadne 'pijače v patentnih steklenicah: Jagodovoo, nektar, krl-atdlno cltronado, jabolčni blaer.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
Vinska trgovina In rastavratija
Peter StepIC, Sp. Slika 256.
prlpororoča p. n. gostilničarjem svo[o veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriSkih, istrskih in Štajerskih vinskih goric. Tolef. it. 262.
Šobra vina, domačo iunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
šaš 3van Bricelj =
v Stepanji vasi Jfa fianirjn.
^^PriporoJase nijstartjši slovenska ple-skarska in ličarska delavnica
3van Bricelj Danajska cesta 16
2>elo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvrSitev gost, stolov in miz.
Zaloga stekla, porcelana In svetil) k
FR. KOLLMANN. Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večji naročbl Izdatno znižane cene.
iQ0Q0QQQ0QQQ0©Qi
Hotelirji! Knuornarji! flostllnlčarii!
Stole po nizki ceni za hotele, kavarne in gostilne razprodaja skladišče. —
Zahtevajte ponudbo dokler traja zaloga (
TVORNI CA
Savijenog pohuitoa d. d.
karlovac, Hrvatska
>0Q0O0000©00000<
Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku
svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
  VIN =
katera se stavijo z lastno priljko na dom, ali razpošiljajo franko po Železnici na postajo kupca!
'diplomiranega sortnega vina letnikov 17, 25 in 26. Reflektantje naj se obrnejo na gostilničarsko zadrugo v Ljubljani za pojasnila.
t Razglas glede prepovedi točenja alkoholnih pijač za čas volitev poslancev v narodno skupščino. Po določilu člena 70. zakona o volitvah narodnih poslancev, v narodno skupščino je na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah, torej dne 10., 11. in 12. septembra 1927 prepovedano točiti ali kakorkoli prodajati alkoholne pijače. To se daje na znanje z dostavkom, da se bo vsakdo, ki se pregreši zoper to prepoved, strogo kaznoval po- določilih člena 113 navedenega zaKo-na z zaporom od 15 dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 dinarjev. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 1. septembra 1927. Vladni komisar Mencinger Ir. '	'	.	' • ‘	..
Jerujzalemec
muškateljec, burgundec, rizling, maslavec, cabernet od preSe
38 ha, 17 viničarskih družin, tik Jeruzalema v ljutomerskih goricah.
V kleti iz leta 1926 200 hi za sode „	„	1927	200	hi	za	buteljke
Za pokušnjo gratis na razpolago kočija.
Prodam
ca 5 hi prvovrstnega 67 do 72 stopinj močnega, dve leti starega
medenega žganja
Vprašanja na tvrdko Oroslav Doleneo, Ljubljana, VVoitova ulica 16.
Ormožu
KrlŽnlSbo graščino Veliko nedelja
(prej nemški viteški red).
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec.
Donati vrelec* Radinski zdravilni vrelec, Giesshttbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec,
2 vsemi v Špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrat namiznimi In buteljsklml vini posire2e gostilničarjem najceneje
In najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, LJublJma,
= Valapraiarna u kavo * oloktrl bnlm obratom. =
in Resljeve cesto.
... '"7= Zalog« mlnoralnlh vod. =
Sporklets
s:
(Svetovni patenti)
Ceneiši in bol!e od obit soda-vode!
Jednostavnol Ijrgiientkol izvRtna kvaliteta!
Zahtevajte prospekte n ponudbe od sa^ oprodaje za SHi
Jmoslmisli Siriti
Hngo Gyenes k. d., Zagrel)
Draikovičeva ulioa štev. 46. Telefon štev. 2S-12
Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
v. priporota:
A. Šarabon, Ljubljana.
vtlotrgovlna spaccrljskiga blagi In glavna zaloga domitih In Inozamsklh mlmrilnlh voda.
Ceniki na razpolago!
V zalogi la tudi najboljša francoska galarta za ^IŠConlo vina po zalo alzkl tani.
Ljubljana, Stara pot štev. 1
. (poleg Leonišča) priporoča svoj priznano dobri
, *	,!	•	'	••■h	’	*	:
»MAJARONCKOV« špiritov in vinski kis.
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886	Telefon štev 2578.
“gTrjeI
srab, kraste, lišaje odstra- sr-. njuje pri človeku in živa- Sic lih NaVtol - mazilo, ki H)
je brez duha in ne maže O perila — 1 lonček za eno R) osebo po pošti 7 Din pri (F)
TRNKOCZT, lekarna, ( ) Ljubljana Slovenija. 0 000000000000
i za
gostilničarske zadruge v UoMJanl
Gosposvetska cesta štev. 16
|iosr«dB|« brezplačno *a tu ilnibo ličočo
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 1 Din,  — z dežele 4 Din. r.:, :
Tovarlil gostilničarju Posla-injte s« te ugodne prilike I
vseh vrst o d d a j a
Ljubljanska Industrija probkovih zamaškov
JELAČIN * KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
>N C O Ol B «
Q
O . . M & I
■s
'S
4)
>r^
G
co
*->
m
O
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega 'lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica stev. 18.
tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu.
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JOSIP PEKLIM,lUlIBUfllU
ki Ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznlce, angleške šlfone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih In potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na vallko in malo!	na	veliko	in	malo!
Glavna zaloga rudninske voda
In v«I•trgovina ipooarlJsk«B* b,aB*
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
RogaSki Tempel vrelec, S«yria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vrelec In rasna druge domač« In Inosomska rudninska sdravllne voda.
Zahtevajte ceniki	<	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežba!
Pivovarna „ONION“ v Ljubljani
(Spodnja Slika)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor>
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
DoM to tudi tropino la slada« olme, U so kot iltriatka krma selo priporočljive.
s
Notno vloo čistiti in trpko ter nreidslo omiliti Je zelo enostavno!
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino »LAINfi* tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki, pridenemo točno navodilo.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene!
Drogerija „SANITAS“, Celje In Ljubljana.
 *
mm
Manufakturna veletrgovina
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati Izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanktng za pernice, flanelaste In volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače l. t. d.
Črno in modno sukno v nejnovejšlh vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine In zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batistl In cefirjl za spodnje perilo, In sicer od naj
cenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih
in robcev