Ljubljana — slovenska prestolnica
sss
SVETOVNI DAN ZA POKLICE
23. januarja 1964 je Pavel VI. po zgledu svetovnega mie'jonskega f*ne. ustanovil nov „svetovni dan za duhovniške in redovniške poklice“.
Določil je, da nov svetovni dan obhajamo drugo nedeljo po veliki n°č*, na nedeljo Dobrega Pastirja.
Namen svetovnega dne je vzbuditi zanimanje za duhovniške in redovniške poklice. Pomnožiti molitve, zbrati potrebna denarna sred-stva in vzbuditi v katoliških družinah željo po duhovniških in redovniških poklicih.
če kdaj, potem je prav v sedanjem času potrebno poživiti to ple-menito prizadevanje. Na svetu je sedaj že nad tri milijarde ljudi. Vsak nd teh ima neumrljivo dušo, ki je ustvarjena za božje življenje. Katoličanov je po raznih štetjih okoli po! milijarde. Za dobro dušno pastirstvo 1 moral priti en duhovnik na vsakih 1000 ali 1200 vernikov. Vseh moliških duhovnikov pa ni niti 400.000. liri tega je razvidno, da že za usno pastirstvo med katoličani primanjkuje okoli 100.000 duhovnikov, n kdo bo skrbel še za ostali dve in pol milijardi Kristusovih ovc, ki
v njegovi čredi?
Takšna je splošna slika. Če pa pogledamo vsako deželo posebej.
,	je apiosna sima. i^e pa puKieeamu vsaso uezeio pose
onio videli, da imajo nekatere države preveč duhovnikov, nekatere °sti, ostale veliko premalo.
za-
Žetev je velika, delavcev pa malo. Na svetovni dan duhovniških redovniških poklicev prosimo Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žeter!
A. S.
V TEJ VERI ZMAGUJEMO
Velika noč zavzema v cerkvenem bogoslužju prvo in naj>višje mesto. Je kakor duhovno sonce, ki razsvetljuje sveto Cerkev vse leto. Vsaka nedelja je njen tedenski spomin in odmev, ko se slovesno obnavlja velikonočna skrivnost; vsak dan se je Cerkev pri maši spominja. Na njej je utemeljena naša vera, v njej je zasidrano naše večno upanje. Kristusovo slavno vstajenje vzbuja v srcih vernih kr stjancv občutje zmagoslavja nad smrtjo, nad peklom, nad brezbožnim svetem. Vsa prevzeta te vere in zaupanja nam bere Cerkev v berilu na belo nedeljo slovesno, od Svetega Duha navdihnjeno izjavo sv. Janeza Evangelista: „To je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Sin božji?“ (I, 5, 5).
Potrj in j e
Na čem je zgrajena naša vera? Na razodeti bež j j besedi. Krščansko verovati se pravi vse za resnico imeti, kar je Bog razodel in nam po sveti Cerkvi zapoveduje verovati. Razlog, za naše trdno, ve-, rovanje je božja resničnost in nezmotljivost.■'Bog ne more goljufati ne goljufan biti; ■	•
V koricilloki dogmatični konstitu- -ciji o božjem razodetju nam Cerkev o tem takole govork „Bog je hotel v svoji dobroti in modrosti razodeti samega sobe in nam od-
kriti skrivnost svoje volje. Po tem razodetju nevidni Bog govori ljudem kot prijatelj in. prebiva med njimi, da bi jih privabil k združenju z njim in jih vanj sprejel. Hoteč odpreti pot do večnega zveličanja se je od začetka razodel prvim staršem. Po njihovem padcu jih je d;vignil v zaupanju zveličanja z obljubo odrešenja. Za tem pa je neprestano skrbel za človeški rod, da bi naklonil večno življenje vsem tistim, ki vztrajno v dobrih delih iščejo zveličanj s (Rim 2, 6-7). Ob svojem času je poklical Abrahama, da bi ga naredil za Očeta velikega naroda. Ta narod je petem učil in vzgajal po Mojzesu in po prerokih, da bi ga spoznavali kot edinega živega in pravega Boga, skrbnegv. Očeta in pravičnega Sodnika in bi pričakovali obljubljenega Odrešenika. Tako je tekom vekov pripravil pot evangeliju. Ko je tedaj mnogokrat in na mnogotere načine nekdaj govoril po prerokih, nam je slednjič, te dni, govoril po Sinu, ki ga je postavil za dediča vsega in po njem tudi naredil svet' (Hebr. 1,; 1-2). Jezus Kristus, učlcveče-np božja Beseda, človek poslan k ljudem, oznanja božjo besedo in ■dovrši delo odrešenja, ki mu Ka j.t Oče zaupal. Po vsem svojem življenju, po svojih besedah in delih, po svojih znamenjih in čudežih, prav posebno pa,po svoji smrti in svojem slavnim vstajenjem pd mrtvih ter končno po pcslanju Sve-
tega Duha dovrši in dopolni ter s svojim božjim pričevanjem potrdi razodetje, da je Bog z nami, zato da bi nas rešil teme greha in smrti in nas obudil za večno življenje.
Kar je Bog razodel za zve.iča-nje vseh narodov, je v svoji dobrotljivosti odločil, da ostane za vedno nedotaknjen in se oznani vsem rodovom. Zato je Kristus Gospod, v katerem doseže vse božje razodetje avoje dopolnjenje, naročil apostolom, naj vsem ljudem oznanjajo Evangelij, ki je bil obljubljen po prerokih in ga je sam objavil in razglasil z lastnimi usti kot vir vse zveličavne resnice in niorale. To naročilo je bi.o zvesto izvršeno, tako po ustni pridigi, po z£-edu in ustanovah apostolov, ki s° sporočili vse, kar so bili sami Prejeli iz ust, občevanja in del Kr.-stusovih, ali kar so spoznali po Pavdihnjenju Svetega Duha, kakor ladi po onih apostolih in apostolskih možeh, ki so navdihnjeni po Gretem Duhu blagovest zveličanja zap.iiali. Da bi se ta evangelij za VKe čase neokrnjen in živ v Cerkvi ohranil, so apostoli postavili ža sv°je naslednike škofe in jim izbočili svojo lastno učeniško službo, tako je Sveto izroč-lo in Sveto pi-‘smo obojne zaveze v Cerkvi kakor ogledalo, v katerem ona, potujoča P° zemlji, gleda' Boga, od katere-vse prejema, dokler ne bo do-Y^la do njegovega končnega gle-<kjnja( iz- obličja v obličje, takega, kakršen je (L Jan 3,-2)d‘
J'0 je v. kratkem verski nauk o
^jem razodetju, ki mu je Kristus
obenem srednik in polnost. Prav ' tem Kristusovem odrešilnem poslanstvu pa zavzema, kot že ome-j*-,. njerw, njegovo slavno vstajenje pr-“ venstvo mesto. S svojim vstaje-
njem iz groba je Ki stuu izpričal svoje božanstvo, naša vera je s tem dobila svoj trajni, nezlomljivi pečat resničnosti in gotovost:. Kiistu-sovo vstajenje je temelj, središče in obok svete Cerkve, nevidna /vez, ki veže vse njene dete. Sam Jezus je svoje vstajenje ponovno napovedal kot svoj naj večji in odločilni čudež. Apostoli gradijo na njem ves razodeti nauk. Po vsem svetu so priče Kristusovega vstajenja, za to vero trpe in umirajo. Tako so pre-pričani o važnosti tega veličastnega dogodka Velike noči, da sveti Pavel brez ovinkov piše: „Ce pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera“ (1 Kor 15, 14).
Odtod velikonočno zmagoslavno veselje, odtod zmagoslavni glas naših velikonočnih pesmi, odtod vsa koletni, po vsem svetu odmevajoči radostni klic Ceri.Ive: Gospod je res vstal, Aleluja!
Poglobljenje
Da bo pa naša vera zares živa, močna in zmagovita, si moramo vsi prizadevati, da se v njej bolj počutimo, se v njene nauke poglabljamo. To je vsakega kristjana sveta dolžnost. Ne smemo misliti, da je zadosti, ako smo bili krščeni in smo s tem prejeli milost nadnaravne vere in pripadnosti Cerkvi. Ne smemo se zadovoljiti s tistim malim znanjem krščanskega nauka, ki smo ga prejeli doma in v šoli, ki vsebuje začetne pojme, na katerih naj kristjan svoje versko znanje in življenje naprej, gradi. Pripadnost edino pravi Cerkvi
nas ne sme zazibati v neko lenobno duhovno zaspanost in brezbrižnost, kar se včasih prav kato-1 čanom očita. Res je, da Cerkev iskibi za nas in nas varno vodi k večnemu cilju, če se je zvesto držimo, vendar je prav njena želja in volja, da se vztrajno trudimo za razširjenje in poglobitev svojega verskega znanja, da poleg svetnih skrbi in opravil radi uporabimo vse, kar ,nam more v ta namen služiti: branje sv. pisma, verskih knjig in razprav, koncilskih dekretov, verski razgovori, duhovne vaje itd. Sveti oče je dejal o tem v eni svojih avdienc: Verske resnice so kakor brezdna, ki jih nikoli ni mogoče do kraja preiskati. Sveti Pavel opominja kristjane, naj bi vsi rastli v spoznanju božjem (Kol 1, 10). Prav tako svari sveti Peter vernike, naj ne bodo leni in nerodovitni za spoznanje Gospoda Jezusa Kristusa in zaključuje svoje 2. pismo s pozivom: „Ra-stite v milosti in spoznanju Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa“ (3, 18).
Po svetem Pavlu je vera bitnost tega, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo (Hebr 11, 13). To se pravi, da je vsa usmerjena v onostranstvo, kamor gre nevzdržno naša pot. Ce je zares trdno usidrana v duši kristjana, ga sili v neprestano pričakovanje in v neutrudljivo iskanje.
V tem smislu nas velikonočni čas vse kliče k duhovnemu vstajenju in k obnovljenemu življenju <z vere, ki je korenina zveličanja.
Alojziji Košmerij
Omenili smo že nekajkrat škofa
■O»'. Anton Bonaventuro Jegliča
Dobo njegovega doraščanja iz otroka v fanta, dobo duhovništva, dobo škofovanja in tudi umirovlje-,nJa skoraj najlažje spremljamo na Brezjah, v ibližini njegovega domačega kraja Begunj. Bili so v prvi dobi doraščanja odličnejši gospodje kot navaden kmetiški deček na Brezjah in dajali is svojim delom Brezjam večji pouda-rek, a najglobje je nebeški čar milostne podobe doživljal baš mladi Pogorelčkov Tonej — Jeglič. Njegova mati mu je odkrivala lepoto in dobroto nebeške Gospe. V Poznih letih je zapisal o tem: „Večje dobrote mi niso mogli nakloniti mati, kakor da so me naučili ljubiti Marijo. Brez te ljubezni bi bil davno poginil.“
Na splošno lahko rečemo, da je -Anton Jeglič, če je le bival kje bli-Zu doma, vsako leto po večkrat po-romal na Brezje: nekaj izrednih obiskolv Brezij bomo še omenili.
Kdaj je Tonej romal prvič k Mariji Pomagaj, mi ni znano. Da bi bil
1.	1855 tam, torej v svojem 6. letu, pri ozdravljenju Marije Tavčar, kot piše dr. Jagodic, ne bo držalo; kajti vse kaže, da je za to ozdravljenje pravilna letnica 1863. In za to leto je nekaj podatkov, ki se tičejo ravno poznejšega škofa Jegliča. Mati Marije Tavčarjeve je šla k Pogorelčkovim prosit koleselj, da bi se hroma hči lahko na Brezje peljala. „Pri Pogorelčku“ je bilo domače hišno ime za Jegličevo hišo. Mati bodočega škofa je rekla: „Naš Tonej vaju bo pa vozil“. Toneja sta bila pri Jegličevih dva: oče in sin. Bolj redko go.vori kmečka žena napram tretjim osebam o svojem možu z njegovim krstnim imenom. Bolj verjetno bi ga imenovala mož ali gospodar. In če bi bil mož takrat doma, bi ga najbrž poklicala, da bi se sam s Tavčarico zmenil. To bi torej govorilo, da je bil „naš Tonej“ sin, ki je bil takrat že dokončal drugi razred gimnnazije in bil pred vstopom v tretji razred, star trinajst let. Gotovo ni bil takrat prvič na
Brezjah; pot mu je morala biti že znana. Pri ozdravljenju pa Tcnej ni bil navzoč, ker je imel najbrž opravka s konjem, da ga spravi v v hlev in pcsuši, kajti tisti dan je močno dež i/alo. Na poti domov je Tonej zavil z vozom k neki hiši, kjer je pač ležala Marija Jane in ji povedal, da je Šmonova (p. d. ime za Tavčarjevo) Mičca zdrava in da naj gre sedaj še ona aa Brezje. Končnica Tonej je bila baš pri klicanju bodočega škofa običajna. So pa vendar še nekateri pomisleki za identiteto tega Toneja z bcd-oeim škofom.
1.) Kako, da je dijak Tonej najprej zavil k Materi Janc in da ni najprej obvestil svoje ljubljene matere, ki je bila prav tako ohromela in jo pozval, naj še ona poskuci doseči pri brezjanski Mater- c»-clravljenje? Ali jo je sploh nagovarjal za obisk Brezij in ali je mati šla tudi tja? V Jegličevem življenjepisu in kolikor je meni znano tudi v njegovem dnevniku o tem ni nič pisanega.
2.	) Dan ozdravljenja Marije Tavčar je določen kot 22. september 18G3. Če so bili leta 1863 običajni datumi, kot v moji mladosti, potem so se šole pričenjale 15. septembra in Tonej Jeglič ne bi mogel več biti 22. septembra doma. Seveda je možno, da je bilo takrat kako drugače.
3.	) Tukaj nimamo virov, da bi škof Jeglič kdaj kje svojo posredno navzočnost pri ozdravljenju Marije Tavčar omenil.
Spet pa moramo omeniti, da so bili i Tavčarji i Janci najbrž so-
rodniki Jegličevega očeta. (Jagodic, Nadškof Jeglič, Celovec 1952, str. 15)
Vsekakor je bil Tonej Jeglič že v gimnaziji zelo vnet častilec Matere Božje. Tako je napisal pezneje v dnevnik, da mu je pravila sestra Mica, kako je zvečer v postelji kar glasno klical k Mariji za čistost in jo je res ohranil. L. 1898 pa je zapisal v dnevnik, da bi se gotovo pogubil, če ne bi bil kot deček v Alojzevišču in samo „Devica Marija me je cbvaiovala“. 1898 pa je zapisal v dnevnik, da je nekoč doma prav zgodaj vstal n ,se šel k Mariji Pomagaj na Brezje posvetovat zaradi bedečega poklica. Pred njenim oltarjem se je potem zaobljubil, da bo poytal duhovnik.
A takoj moramo poudariti, da Marijine pomoči ni iskal vedno samo na Brezjah, ampak tudi na njenih drugih božjih potih. Tako je na poti v ljubljansko škofovstvo o-biskal božjo pot na Ti satu, bil tam tudi na obletnice škefovstva in tako je vsako leto romal na Ti nat vipaj enkrat, na stara leta celo z letalom. Ko je 1. 1899 potoval v Rim k papežu, je potoval po ovinku skozi Lurd, kamor je še pozneje večkiat romal. Bil je tudi v Lo-retu in Kevelaer ju. A največkrat ga je pot zonesla prav na Brezje, posebno če je imel Materi Božji prlpci očati slovenske zadeve. Istega leta 1898, ko je prevzel ljubljansko škofijo, je že opravil prvo kanonično vizitacijo in podelil zakrament svete birme v Begunjah in ne moremo si miisliti, da bi ob
priložnosti ne obiskal tudi Bre-ZIi; kajti zidava nove cerkve je tedaj že močno napredovala in gotovo si je škof Jeglič hotel stav-.° ogledati. Da je dve leti pozne-jo asistiral kardinalu Missiju pri Posvetitvi cerkve, smo omen li že
zadnjič.
Seveda Jegličeve ljubezni do "latere Božje ne moremo meriti samo z njegovimi obiski Brezij in drugih božjih poti, ampak zlasti '^ širjenjem Marijinega češčenja v Rafiji. Tako je bilo pod škofom .Jasio v ljubljanski škofiji 22 Ma-'p'Hih družb, ob Jegličevem na-j °PU škofovske službe jih je bi-0 25; Jo leta 1905 je njih število naraslo na 358, a do leta 1940 že na 519 s 45.000 člani in članicami, ,le vštevši 30.000 članov Marijinih 'fitcev. Najbolj pri srcu mu je b-a kongregacija akademikov, ki je me‘a vsako leto romanje na Bre-zje; vedno jo je spremljal k Ma-^ji Pomagaj tudi škof Jeglič. Naj ^enim še, da so brezjanski go-atilničarji uvedli navado, da se je °o večjih romanjih v njihovih go-sWnah plesalo. Leta 1906 pa je Je-zagrozil gostilničarjem, da bo 81 božjo pot zapreti, če plesov ne 1‘‘Ustijo. Ta gtožnja je zalegla, ko Prejšnji opomini niso in tako je Prišlo naslednje leto do posebnega Praznika na Brezjah.
1.	septembra 1907, na An-^sko nedeljo, je ljubljanski kne-*°škof z zlatima kronama
kronal
parijo Pomagaj in njeno Božje e*;e. Bilo je do tedaj to največje »manje na Brezje. Nadi 30.000 je
Nadškof Jeglič (I. Bukovec)
bilo udeležencev te slovesnosti in med posvetitvijo, ki jo je opravil v papeževem imenu škof ob asistenci nad 100 duhovnikov, so romarji radostno vzklikali. Škof, ki je posvetitev opravil kot poseben častH/ec brezjanske Marije, je bil sam ob kronanju globoko ginjen, saj je bilo to zahvala za vse na Brezjah prejete milosti, obenem dokaz izredne Marijine naklonjenosti do Slovencev in ljubljanskega škofa; čigar geslo je bilo Po Mariji k Jezusu. In še pozneje je ob najrazličnejših okolnoistih vedno iskal prav pri brezjanski Mariji tolažbo in vztrajnost pri vodstvu usode Slovencev.
Že leta 1909 se je vršil na Brezjah
mladeniški marijanski kongres
in leta 1915, ko je že divjaia prva svetovna vojna
shod dekli {kih Marijinih družb
,Kdo bi mogel našteti Vse vzdihe, ki jih je pošiljal škof Jeglič brezjanski Mariji med vso prvo svetovno vojno za lajšanje gorja Slovencem, a navesti hočemo le nekatere momente, ki pričajo o Jegličevi ljubezni do naroda in zaupanju v brezjansko Marijo.
Jeglič je posegel prav krepko tudi v politično življenje Slovencev. Za enakopravnost svojega naroda se je boril že ves čas pod Avstrijo. Pri tem je zlasti cenil delo dr. Janeza Etv. Kreka, usmerjeno v socialni dvig nižjih slojev, a tudi njegovo preroško zrtje političnega razmaha in dviga Slovencev. In 15. septembra 1917 je edini od slovenskih škofov — imel je le pristanek od škofov dr. Karlina v Trstu in dr. Mahniča na otoku Krku — javno podpisal jugoslovansko deklaracijo. Sprva je cenil tudi dr. Šušteršiča, a čimdalje večje je bilo njegovo podpiranje Krekove politične izamisli. Prišlo je do cepljenja duhovščine za enega in drugega voditelja in tedaj je 12. januarja 1918 poromal na Brezje. Tam je pri oltarju Marije Pomagaj ma-šc/val in brezjanski kraljici priporočil ves slovenski politični razvoj, posebej pa ponehanje razdora med duhovščino.
Na proslavo 25 letnice škofova-nja goriškega metropoilta dr.
Frančiška Borgije Sedeja leta 1931 se je peljal v družbi dveh spremijevavcev tudi škof Jeglič. V Podbrdu, takrat italijanski mejni postaji, je vstopil v vagon laški politični komisar in po naročilu fašističnega vodstva izjavil, da ne morejo Jeglič in njegova spremlje-vavca potovati v Gorico, ampak morajo izstopiti in se s prihodnjim vlakom vrniti v Jugoslavijo. Ko je Jeglič noč prespal na Jesenicah, se je naslednji dan odpeljal na Brezje, kjer je Mariji Pomagaj potožil svojo težko bol in potem v znak protesta zoper kretanja osebne svobode vrnil italijanski vladi svojo visoko laško odlikovanje.
Kadarkoli je prišla večja skupina .slovenskih izseljencev v domovino na obisk vedno jo je škof Jeglič vodil na Brezje.
A tudi iz svoje osebne pobožnosti je vedno znova romal na Brezje. Tako. je romal tja v soboto po svoji zlati maši leta 1923 in zadnjikrat kot upokojenec 15. junija 1937, dobrih 14 dni pred svojo smrtjo (2. jul.).
Kako iskreno je ljubil brezjansko Marijo, pa dokazuje njegovo svidenje s podobo, ko so jo 1. 1935 pripeljali na evharistični kongres v Ljubljano. Slučajno se je že upokojeni nadškof Jeglič ob prihodu islike nekoliko zamudil, potem Pa prihitel v stolnico, kamor so sliko namestili, se vrgel starček 85 let na kolena, molil kot svetnik in gi' njen zajokal „kot srečen otrok, ki je zopet zagledal svojo ljubljeno mater.“
Marijan Marolt
Apost. konstitucija „Indulgentiarum doctrina“
'Dne 9. januarja 1967 je bila v tiskovni dvorani Svetega sedeža oo-javljena nova konstitucija, ki preureja disciplino odpustkov. Konstitu-c’ja je sad dela dveh komisij, ki sta upoštevali mnenja 78 škofovskih
konferenc. Konstitucija lima 'teološki in praktični del. V doktrinalnem Pogledu ne prinaša nobenih spre-ttiemb.
Nauk o odpustkih še nadalje slo-n' na treh načelih:
1)	člani Cerkve na zemlji, v nebesih in v vicah so med seboj; pove-zani kot udje skrivnostnega Kristu-sovega telesa v občestvo svetnikov;
2)	načelo nadomestnega zadolževanja: Vsako dobro delo ima dvoj-no vrednost, zasluženje in zadolšča-uje. Zasluženje je osebna last, zadoščenje se da prenesti na drugega (prim. Kol 1, 24);
2) nauk o duhovnem zakladu Cerkve, v katerem so zasluženja Kri-stusa, Marije in svetnikov.
N praktičnem delu je podanih 20 določb, ki preurejajo in poenostavljajo dosedanje predpise cerkvenega pra-va in drugih določil-
Važne so predvsem tri spremembe:
■*■) Pri nepopolnih odpustkih se odpravlja navajanje dni in let kot umerilo za odpuščanje časnih kazni, oikev doda iz svojega zaklada še oliko odpuščanja časnih kazni, koli-r jih j« vernik s svojim dobrim olom zaslužil in že dobil;
2) število popolnih odpustkov se *natno zmanjiša. Vsak vernik more
prejeti na dan en sam popolni odpustek. Izjema je le popolni odpustek v smrtni uri. Vsi odpustki „toties-quoties“ odpadejo. Zato bodo revidirani vsi dosedanji seznami odpustkov. Vse odpustke je mogoče nakloniti pokojnim. Na vernih duš dan je mogoče prejeti popolni odpustek v vseh cerkvah in javnih oratorijih. Vsaka župnijska cerkev ima dvakrat na leto pravico do popolnega odpustka (na porcijunkulo 2. avgusta in na dan glavnega zavetnika);
3)	spremenijo se odpustki, vezani na kraje in predmete. Poudarja se, da je odpustek navezan na dobro delo vernikov, ki ga opravi ob določenem predmetu (rožnem vencu, križu itd.) ali na določenem kraju.
Konstitucijo z bogato teološko vsebino bomo kmalu prejeli v slovenskem prevodu. V veljavo pa je stopila tri mesece po objavi v Acta Apostolicae Sediš.
MOLITVENI NAMEN:
Splošni: da bi katoličani čutili soodgovornost za duhovniški in redovniški naraščaj.
Misijonski: da bi se v misijonih pomnožile šole za laične ka-tehiste.
Za domovino: za dober in šte-Vilen duhovniški naraščaj med nami.
KONCIL

SMO
DUHOVNIŠKO
LJUDSTVO
0 laikih v Cerkvi je bilo v zadnji dobi dosti razširjeno naslednje mišljenje: Cerkev zares sestavljajo duhovniki in hierarhija, navadni verniki, laiki, pa so le zelo postranska sestavina Cerkve. Zadeve Cerkve so skrb duhovščine in se vernikdv ne tičejo. Laik je predvsem pasiven element, ki je pač pod več ali manj močnim vplivom klera. Ko govorimo o svetosti Cerkve, se to nanaša na redovnike in duhovščino, laik pa je v Cerkvi nekaj svetega in posvetnega in profanega, nesvetega, morda še več, grešnega, kot da bi greh bil le delež laikov in ne tudi duhovnikov in redovnikov lin svetost le delež teh in ne tudi laikov.
Tako mišljenje o laiku v Cerkvi ni le netočno, ampak v več pogledih tudi zmotno. Že dolgo so se pojavili glasovi, ki so v tem postavljali reči na svoje mesto; slednjič je o tem avtoritativno spregovoril zadnji koncil, ki nam nudi prelep in za vse vernike tolažilen nauk o vrednosti in vzvišenem poslanstvu laika v Cerkvi.
Sveto duhovniško ljudstvo
Laik v Cerkvi ni nekaj nesvete-tega, ampak jte kot ud .božjegi» ljudstva posebej Bogu posvečen in svet.
Kalto nekaj svetega je v Cerkvi, božjem ljudstvu, vsak vernik, konci! lepo odkriva v resnici, ki jo uči, da je tudi laik deležen, na svoj način Kristusovega duhovništva. Vise božje ljudstvo je sveto duhovniško ljudstvo.
Kristus je vse življenje in v vsakem dejanju dajal Očetu čast kot veliki duhovnik nove zaveze in je s tem dovršil odrešenje človeštva. Ustanovil je sveto Cerkeiv kot svoje božje ljudstvo. V tem ljudstvu on sam naprej živi in v njem deluje in ga posvečuje. Kristus v njem naprej deluje kot veliki duhovnik in daje vsem članom božjega ljudstva neko duhovniško poslanstvo in čast.
Koncil na osnovi in z besedami :<v. pisma to jasno ugotavlja, ko pravi:	„Kristus Gospod, izmed
ljudi vzeti veliki duhovnik (prim. Hebr 5, 1-5), je novo ljudstvo
i.Rsprav’1 za kialjc.tvo in duhovnike Bogu in svojemu Očetu“ (Raz 1, 6; prim. 5, 9-10) (Konst. 0 Cerkvi 10).
Dvojno duhovništvo
Đa smo vsi verniki na nek na-ln Kristusovi duhovniki, se naj-*3t"eJ zdi nekaj nezaslišanega, ker smo bili vajeni vedno govoriti le ° Posebnem stanu duhovnikov v Cerkvi.
Kočiti moramo v božjem Ijud-^Vu dvojno, različno duhovništvo: sPl°šno in osnovno duhovništvo Vseh vernikov, tudi laikov, in po-^hno službeno ali hierarhično du-'"Vništvo tistih, ki sestavljajo v fcrkvi poseben duhovniški stan. Duhovnik je človek, ki je od Bo-«a izbran in postavljen v posebno B0zio službo za božje češčenje. Od 0^a izbran in postavljen v poseb-božjo službo je vsak kristjan zakramentom siv. krsta. Krst da j °St,bno posvečenje in poslanstvo obenem tudi posebno sposob-
nost za božje češčenje s svetimi dejanji pravega krščanskega življenja. Krut je v božjem ljudstvu zakrament splošnega duhovništva vseh vernikov, kot je mašniško posvečenje zakrament posebnega službenega duhovništva. Koncil pravi o tem pomenu sv. krsta: „Tisti, ki so krščeni, so namreč s prerojenjem ih z maziljenjem s Svetim Duhom posvečeni za duhovno stavbo in za sveto duhov-stvo, da bi z vsemi dejanji krščanskega človeka darovali duhovne daritve in oznanjali mogočna dela njega, ki jih je iz teme poklical v svojo čudovito luč“ (prim. 1 Petr 2, 4-10; Konst. 10).
To duhovništvo v božjem ljudstvu imenujemo splošno duhovništvo, ker ga je deležen vsak kristjan, naj bo laik ali duhovnik. Imenuje se tudi osnovno duhov-stvo, ker je to prvo duhovništvo in podlaga, na kateri je šele mogoče prejeti zakrament mašniške-ga posvečenja, ki je zakrament
posebnega službenega ali hierarhičnega duhovništva. To duhovništvo podeli seveda še posebno poslanstvo in posebne nadnaravne sposobnosti. Med temi je zlasti odlična sposobnost deliti zakramente in opravljati daritev božjega ljudstva, daritev sv. maše, zaradi česar te duhovnike tudi imenujemo mašnike.
To je dvojno različno duhovništvo, a oboje pravo duhovništvo, ki je v vernikih delež Kristusovega duhovništva, čeprav vsako na svoj način, kot uči koncil.
Splošno duhovništvo laikov
Ker splošno duhovništvo pritiče vsem Kristusovim vernikom, tudi laikom, se večkrat imenuje kar splošno duhovništvo laikov. A to ne pomeni, da bi tega duhovništva ne bilo v mašnikih.
Kristus je kot veliki duhovnik in ustanovitelj božjega ljudstva nove zaveze vse življenje in v vsakem dejanju dajal Očetu čast. Tako njemu podobno, kot govori koncil, „verniki v moči svojega kraljevskega duhovstva sodelujejo pri darovanju evharistije in to duhovstvo uveljavljajo v prejemanju zakramentov, v molitvi in zahvaljevanju, s pričevanjem svetega življenja, z zatajevanjem samega sebe m z dejavno ljubeznijo“ (Konst. 21).
Kako laiki v življenju izvršujejo svoje poslanstvo splošnega duhovništva, govori koncil izčrpneje in določneje na drugem mestu: „Ker hoče včliki in večni duhov-
nik Kristus Jezus tudi po laikih nadaljevati svoje pričevanje in svoje služenje, jih oživlja s svojim Duhom in nenehno nagiblje k vsakršnemu dobremu in popolnemu delu. — Tistim namreč, katere tesno povezuje s svojim življenjem in poslaništvom, daje tudi delež svoje' duhovniške službe za izvrševanje duhovnega bogočastja, v božjo slavo in v zveličanje ljudi. Zato so laiki Kristusu posvečeni in s Svetim Duhom maziljeni ter s tem čudovito poklicani in usposobljeni, da v njih nastanejo vedno obilnejši sadovi Duha. Vsa njihova dela, molitve in apostolske pobude, zakonsko in družinsko življenje, vsakdanje delo, duševni in telesni počitek, če to izvršujejo v Duhu, pa tudi nadloge življenja, če jih prenašajo potrpežljivo, postanejo duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kri- ^ stusu (prim. 1 Petr 2, 5). V obhajanju evharistije laiki vse to hkrati z darovanjem Gospodovega ;elesa v globoki bogovdanosti darujejo Očetu. Tako kot povsod dejavni božji častivci tudi svet sam posvečujejo Bogu“ (Konst. 34).
Navaden vernik, laik, ni samo nekaj rahlo zvezanega s Cerkvijo, ampak je tako vključen v polni prebogati tok življenja Cerkve, božjega ljudstva. Pritegnjen je v Kristusovo duhovništvo, ki se nadaljuje v Cerkvi, da imajo podobno Kristusu vsa njegova nadna-iravna dobra dela značaj Bogu prijetne daritve, v božjo slavo in v zveličanje ljudi.
Dr. Fr. Gnidovec
Znamenja
vere
in
Cerkve
Zakramenti so istočasno neka vi-^na znamenja, nekaj jasnega, in istočasno neka skrivnost, ki prese-naš omejeni razum. Prav ta po-niešanost jasnega in temnega nas °pravičuje v trditvi, da je za pra-^>lno in celotno razumevanje za-ramentov na vsak način potrebna vera, zavestna in izrecna pri-jnditev po veni resnici, ki je večja 111 obsežnejša, kot pa jo zunanja Z,'amenja morejo pokazati in raz-•'a.'niti. Kakršnakoli so ta zakra-n^ntalna znamenja, takoj spozna-rno’1 sama na sebi niso zadost-tla. da vodijo v skrivnosti; da polnijo veliko več kot to morejo C1°veŠka dejanja izraziti.'
Več kot povedo znamenja
Krst npr. je neko umivanje, neka kopel. Vendar moremo mirno reči, da nikdar starši ne prinesejo svojega otroka h krstu, da bi ga tam duhovnik skopal in umil. Čeprav je njihova verska lizcbraz-ba pogosto zelo skromna, vendar tudi nje vodi h krstnemu kamnu vera, vsaj neko nejasno priznanje nevidne stvarnosti.
Prav tako ne pristopi lačen človek k obhajilni mizi z namenom da bi potolažil lakoto svojega telesa. Ne, pripeljala ga je vsaj nepopolna vera v skrivnost, ki jo vsebuje evharistični Kruh, Podobno bi lahko navedli pri vseh zakramentih.

Nasprotno pa nas vsakdanja skušnja uči, da kdor ns veruje v nevidne skrivnosti, ki so jim zakramentalna znamenja ie medla znamenja, ne najde več poti do zakramentov. Še več moremo reči; isti človek je. prejemal zakramente, dekle:; je vsaj še nekaj veroval v njihovo čudovito moč. Ko pa je iz tega ali onega razloga izgubil še to vero, so zakramenti zanj dejansko prenehali obstajati, ne približa se jim več.
Spet pa moremo opazovati ljud , ki so v veri napredovali, jo z milostjo in s poglobljenim' proučevanjem utrdili, kako jim zakramenti vedno bolj pomenijo nenadomestljive vire njihovega duhovnega življenja.
Sodelovanje je potrebno
Tako vidimo, da komur je po veri polna resničnosti trditev, da eo zakramenti, znamenja milosti, ti v resnici posredujejo božjo resničnost, božje življenje. Da so tako zakramenti res vredni naše vere pa tudi izražajo po drugi strani neko človekovo dejavnost. V boljše razumevanje tega poudarimo znova, da zakramenti niso neke stvari, nekaj naprej pripravljenega, ampak neka dejanja. Res je sicer da so božji dar. Vendar je to samo del resnice. So poleg tega tudi neka dejavnost človeka, ki pride v stik s tem božjim darom. Je neko srečanje. Ni samo neka božja pobuda, neki božji klic; je tudi neki odgovor človeka. Ali še bolje, je
nekak razgovor, dvogovor. Ta razgovor med Bogom in človekom je možrn le, če človek veruje. Tako tudi vsak zakrament nujno zahteva k-poved vere, ker je znamenje vere. (Prim: A. M, Roguet: Los eacramentos signos de vida 22).
Da se poživi v smislu liturgične konstitucije vsaj v glavnem to dejansko scdelcvanje, je obnovljeni obred obhajila 'zopet uvedel staro obliko. Vendar vidimo, da še mnogi tega ne razumevajo prav in občutijo kot neko neprijetno novotarijo in komaj spravijo iz sebe s pol ustnicami izgovorjeno besedo Amen. Seveda morejo ti obnovljeni prvotni obredi doseči svoj cilj le, če jih pravilno dojemamo in z vso vero pri njih sodelujemo. Sicer utegne res ostati samo neka novotarska zunanjost. In v resnici imamo primere v naših časih, da so nekateri, ki so se z vso dušo vrgli na upeljevanje obnovljen h oblik, pa obstali le pri njihovi zunanjosti, celo odpadli od Cerkve. Zopet dokaz, da brez globoke vere zakramenti ne morejo pozitivno vplivati na naše duše, na naše duhovno življenje.
Potreba žive vere
Velika ovira zakramentov je neiskrenost, hlinjena vera, varanje tistega, ki izpoveduje vero, ko je dejansko nima. Če je vera samo navidezna, hlinjena, je tudi zakrament za takega človeka samo navidezen, neresničen. Kdor bi
Prejel npr. obhajilo zgolj iz navade, brez prave vere, ne more pričakovati božjega življenja od Nje-&a. ki ne veruje vanj, ali vsaj ne računa z njim. Prav tako bi se budilo iz svetnih ozirov, da bi bil npr. pri predstojnikih dobro zapisan — kar se more zgoditi v vzgojnih zavodih —, ali iz ozirov do znancev, prijateljev, do startov, do žene itd. Sam Jezus pravi apostolom: ,,Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen“ (Mk IG, b6). Vse to dokazuje, kako nesmi-selno je koga siliti k zakramen-b°tn, ker koristijo samo, če so bi.i Prejeti svobodno in iz prave vere; de je bil pri njih res dvogovor oied Bogom in človekom.
Kjer pa so bili ti pogoji izpolnjeni, pa moremo opazovati rast v božjem ž vljenju in v veri sami. Kjudje, ki res živijo iz zakramentov, so tudi junaki v veri in zvestobi do Boga. Za to imamo brez števila primerov v zgodovini Cerove, ne samo v prvotnih stoletjih, ampak prav tako tudi v naših ča-s*h. Spomnimo se samo na naše fante in može v času revolucije. Naj omenim samo nekatera ime-na: Ivan Pavčič, Lojze Grozde, bratje Mravlje itd. Živeli so in dr Pal i svojo zvestobo Bogu iz zakramentov.
Znamenja Cerkve
Vse doslej smo govorili o veri c*oveka, ki zakramente prejme, o ^srniku v prvotnem pomenu bese-e' Pa ne samo vera je potrebna ern|iku, da more biti zakrament
uresničen, ampak tudi delež Cerkve, ki jih po volji njenega ustanovitelja Jezusa Kristusa izvršuje in upravlja. Po tej volji je Cerkev edina pooblaščena delivka zakramentov. To poslanstvo v Cerkvi gre papežu in škofom, naslednikom apostolov. Vsi drugi so njihovi pomočniki, pooblaščenci, namestniki. Zato z vso pravico piše mučenec Ignacij Antiohijski, da ni krsta ne evharistije brez škofa. Cerkvi, papežu in škofom, pritiče določati način in upravo zakramentov. Vsak delivec pa je služabnik Cerkve. Vsak mora imeti
namen storiti to, kar Cerkev dela in kakor Cerkev dela (Določba Tridentinskega koncila 3. marca 1547, Denzinger 854). Če delivec nima tega namena, je zakrament neveljaven.
Ta namen pa more imeti tudi delivec zakramentov, ki je ločen od prave Cerkve, npr. nekatoliški kristjan. Božje usmiljenje se zadovoljuje z najmanjšo zvezo delivca s Cerkvijo, ker so pač zakramenti dela božjega usmiljenja (Prm Martimor o. c. 56, 62). Ta namen more imeti celo pogan, ki bi mogel veljavno krstiti, samo da hoče storiti, kar dela Cerkev in dejansko krsti, kakor Cerkev kr-ščuje. Tako so vsi zakramenti, čeprav po zunanjem videzu izven Cerkve podeljeni, zakramenti Cerkve.
Brez Cerkve ne more biti zakramentov, kakor tudi Cerkev ne more obstajati brez njih (Sv. Avguštin: Contra Faustinum). Res, da sta samo dva zakramenta, ma-šniško posvečenje in sv. zakon, naravnana naravnost v dobro krščanske skupnosti, Cerkve. Vendar ni noben zakrament samo osebna zadevfi ^posameznika. Čeprav je njihov namen predvsem osebno zveličanje, se vendar vsi zakramenti obhajajo v Cerkvi in po Cerkvi in vsi prispevajo k svetosti celotne Cerkve. Krst in evharistija vključujeta v Cerkev, birma je vstop v polnost življenja Cerkvp z vsemi pravicami v Cerkvi, z (nalogo, .pričati za Cerkev pred vsem svetom. Spoved nas
istočasno spravlja z Bogom in s Cerkvijo; sveto maziljenje posveti bolnega člana Cerkve (Prim. Ro-guet o. c. 36).
Po zakramentih se nam razodeva Cerkev, njeno življenje in njen ustroj. Če lodmislimo zakramente, skoraj ne vidimo življenja Cerkve ker je milost nevidna. Zakramenti nam kažejo obraz Cerkve. Posebno pri slovesni pontifikalni maši vidimo vso hierarhično ureditev Cerkve. Pa tudi pri ostalih zakramentih : sv. zakon sklepata zakonca vpričo zastopnika Cerkve, župnika. Spovedovati more samo od škofa pooblaščeni duhovnik. Za krst in sveto maziljenje mora duhovnik rabiti v stolnici po škofu in zboru duhovnikov posvečeno olje oz. krizmo. Posebno pa je evharistija, središče vseh zakramentov, daritev in zakrament Cerkve.
Že smo dejali, da ni namen zakramentov sam!o naše zveličanje, je obenem kot znamenje vere neka dejavnost vernika, s katero oznanja božjo slavo. Tako tudi Cerkev ni samo neka organizacija za rešen j e, nekaka zavarovalnica naših duš; je tudi občestvo, ki moli in časti Boga in mu poje dolžno hvalo in slavo za vse neizmerne milosti. Vse to vrši Cerkev predvsem po zakramentih, ki so najpopolnejša oblika božjega češ-čenja. Vse to pa v Cerkvi in po dušah, ki živo verujejo vse, k'ar nam zakramentalna znamenja j. 3,e nepopolno predstavljajo.
Boris Koman
pastirsko pismo //.
O
DUŠNIH
PASTIRJIH
Druga predpustna nedelja nam v berilu stavi pred oči lik sv- Pavla aPostola, velikega dušnega pastirja, zgled vseh duhovnikov, pastirja vseh časov- Ta nedelja je primerna,
vam, dragi verniki, spregovorim tudi o vaših dušnih pastirjih, o va-ßih župnikih. Sami vam o sebi ne govore, ker so skromni in vam no-^ejo razkladati svojih tegob in to-žav. Jaz, vaš škof, pa vam morem, celo moram spregovoriti o njih Jn vas prositi, da se vaš odnos do duhovnika, končno pa tudi vaš medsebojni odnos, v nekaterih rečeh uredi bolj v duhu zadnjega koncila.
Dušni pastirji so Kristusovi služabniki in oskrbniki božjih skriv-nosti (1 Kor 4, 1). Zato je njih pr-Va dolžnost, da so Kristusu zvesti. Duhovniki so, pravi koncil, skrbni sodelavci škofovi, njegovi pomočniki ’n njegovo orodje ter sestavljajo skupaj g svojim škofom en sam duhovniški zbor. Duhovniki so služabniki božje besede, delivci zakramentov, mašniki in voditelji božjemu ljudstva. Morajo biti predstojniki tako, da ne iščejo svojega, am-Pak kar je Jezusa Kristusa, in da s
svojimi verniki sodelujejo ter sredi med njimi, kot bratje med brati, živijo po zgledu Učenika, ki ni prišel da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge (Mt 20, 28). Duhovniki in vi, verniki, smo vsi Kristusovi učenci, eno božje ljudstvo, vi ste pa tudi med seboj bratje in sestre iste božje družine. Tako je bilo zapisano na koncilu-
Na tem nauku koncila, ki je končno nauk svetega pisma, moramo urediti svoje medsebojne odnose.
Večkrat slišimo, da sta se z zadnjim koncilom za vselej končali pro-tireformacijska in Konstantinova doba in da se je v Cerkvi začelo novo obdobje. Temu se moramo tudi mi prilagoditi.
Doba protireformacije je nastopila v 16. stoletju, zlasti po tridentinskem koncilu. Takrat se je Cerkev branila proti napadom verskih nasprotnikov tudi s pomočjo državne sile. To je bila doba bojev in polemike. Cerkev je varovala čisto vero svojih vernikov s tem, da je škodljivi vpliv drugih naukov in njih oznanjevalce na vse dovoljene na-
Čine preprečevala. Po zadnjem koncilu pa je namesto boja proti nasprotnikom in namesto polemike stopil v ospredje dialog —• iskanje prijateljskih razgovorov z drugoverci in celo neverniki. Po koncilu gledamo bolj na to, kar nas med seboj zbližuje, bolj 'ko na to, kar nas med seboj loči. V duhu bratske ljubezni in z milostjo Svetega Duha moramo premostiti to, kar nas med seboj oddaljuje. Drug drugega moramo spoštovati, skušati razumeti in predvsem ljubiti. Taki moramo 'biti tudi mi verniki med seboj in taki moramo biti do drugače vernih in tudi do nevernih, ki žive z nami v isti družbi- Tako je na mesto pro-tireformacijske dobe ločitve duhov nastopila doba zbliževanja v spoštljivosti in ljubezni.
Konstantin Veliki je v 4. stoletju Cerkvi dal svobodo. Od tedaj sta se Cerkev in država vedno tesneje povezovali. Cerkev je pomagala državi vzgajati državljane k poštenemu življenju, (širila je prosvetno kulturo, skrbela tudi v imenu države za uboge in bolnike. Država je pa dajala Cerkvi razne posebne pravice, privilegije, duhovnikom često pover-jala visoke državne službe ter Cerkvi in njenim ustanovam dajala posebno zaščito in podporo. To je imelo tudi nekatere slabe posledica. Danes ;pa si Cerkev ne želi take tesne zveze z državo in kakršne koli odvisnosti od nje, želi si le popolno svobodo pri oznanjevanju e-vangelija; zato ji ni do državnih privilegijev, še več: Cerkev želi biti uboga, da posnema Kristusa, ki je „zaradi nas postal ubog, da bi po
njegovem uboštvu mi obogateli“ (2 Kor 8, 9). Zato Cerkev želi, da bi njeni duhovniki živeli v duhu uboštva, in ni ji za to, da bi njeni duhovniki uživali v družbi izjemen, privilegiran položaj. ‘Prav ji je, če so duhovniki v glavnem zenačeni z navadnimi državljani.
Res, v srednjem veku so bili duhovniki skoro edini izobraženci, zato so se pač morali ukvarjati tudi z vsemi vedami in vsakršno učenostjo. Pozneje, v času, ko še nismo imeli dovolj domačih izobraženih laikov, so pri nas duhovniki vodili delo za narodno ohranitev, pomagali v gospodarstvu in celo v politiki. Ta doba je minila- Cerkev svojim duhovnikom npr. danes vsako delo v politiki prepoveduje. Duhovniki niso več priviligiran ali celo v svetnih rečeh gospodovalen stan. Nasprotno, verniki laiki, ki naj imajo danes veliko vlogo, so danes poklicani, da vnašajo evangeljskega duha v vse človekove dejavnosti. Duhov-niki pa naj se posvete le svoji sveti službi. Iz teh sprememb v svetu in pri tem koncilskem nauku se moramo tudi ini učiti.
Svojega dušnega .pastirja vi verniki še vedno imenujete gospoda, kakor je ijii0 v navadi v starih fevdalnih časih. Zahodni krščanski narodi duhovnika imenujejo vedno le očeta, mislijo pri tem duhovnega očeta. Podobno govori tudi koncil, ko 'Pravi v konstituciji o Cerkvi: „Za vernike, ki so jih duhovniki s krstom
poučevanjem duhovno rodili, naj skrbijo kakor očetje v Kristusu.“ Tudi apostol Pavel imenuje sebe očeta svojih vernikov — svojih, kakor pravi, ljubih otrok, „zakaj v Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju jaz rodil“ (1 Kor 4, 15). Kon-oilski odlok o službi duhovnikov pa Pravi: „čeprav duhovniki nove zareze zaradi mašnjškega posvečenja opravljajo nadvse odlično in potrebno službo očeta in učitelja med božjim ljudstvom in za ljudstvo, so vendar z vsemi verniki učenci Gospodovi. Z vsemi, ki so bili preroje-ni v krstnem studencu, so namreč duhovni bratje med brati kot udje «nega in istega telesa Jezusa Kri-stusa, čigar zidanje je zaupano
vsem.“
Koncil pa iprav tako naroča: »Verniki naj se zavedajo, da ima-|o dolžnosti do svojih duhovnikov... uhovnjki, ki se posvetijo božji slu-bl in spolnjujejo poverjene jim naloge, imajo pravico, da prejmejo Primerno nagrado, ker delavec je vreden svojega plačila (Lk 10, 7), Sai tako je tudi Gospod odredil, naj ti, ki evangelij oznanjajo, žive od evangelija (1 Kor 0, 14). Kolikor za Primerno nagrado duhovnikom drugače ne bi bilo poskrbljeno, so verni-1 sami v resnici dolžni poskrbeti,
da duhovniki, ki se zanje žrtvujejo, dobijo vse potrebno za dostojno in spodobno življenje.“
Pri nas duhovnki splošno zelo skromno shajajo. Hvala Bogu, da nas je čas, po katerem nam Bog razodeva svojo voljo, vzgojil, da živimo v duhu uboštva, ki je duh evangelija. A mnogo duhovnikov, posebno onih, ki so v hribih ali na majhnih župnijah, žive večkrat skoraj v revščini. Nekatere morajo podpirati sorodniki od doma ali iz tujine sami namreč razen darov za maše nimajo skoro ni,česar. Duhovnik danes plače nima, župnijsko posestvo, kjer je še, mu je često v breme in v zgubo, ne pa za vzdrževa • nje, kakor je bilo nekdaj, posebno ker duhovnik nima delovne sile, sam pa ne more biti dušni pastir in kmet v isti osebi. Bire razen v obliki prostovoljnih darov danes tudi ni več.
Zato vas, dragi verniki opominjam, da skrbite za svoje dušne pastirje, ki so vaši duhovni očetje. Duhovniki imajo fakultetno izobrazbo. Primerno bi bilo, da bi imeli za svoj trud toliko nagrade, kolikor dobi plače kvalificiran delavec. Apo-

stol Pavel naroda: „Kdor se v besedi božji poučuje, naj s tistim, ki ga poučuje, deli vse dobrine“ (Gal 6, 6). V vseh župnijah, kjer je to potrebno, naj bo odslej enkrat na leto posebno darovanje za dušnega pastirja- Takrat, verniki, velikodu-išno pokažite svojo ljubezen in hvaležnost do njega, ki vam lomi kruh božje besede in med vami posvečuje kruh v sv- Rešne telo, ki je Kruh življenja, ter skrbi, da med vami stalno prebiva Jezus Kristus v tabernaklju. Saj bi gotovo bili upravičeno nevoljni, če bi vam kdo očital, da za svojega duhovnika ne skrbite dovolj.
Po novih bogoslužnih odlokih pri maši sodelujete, saj imate tudi vi, ker ste krščeni, splošno duhovništvo, zato dolžnost in pravico, da s Kristusom, Cerkvijo in duhovnikom sodarujete. Koncil pa želi, da sodelujete s Cerkvijo tudi v vsem drugem: pri cerkvenem gospodarstvu, pri popravilih, pa tudi pri dušnem pastirstvu, pri vzgoji mladine, pri skrbi za bolnike in umirajoče in podobno.
Za cerkveno gospodarstvo skrbi cerkveno predstojništvo, v katerem so župnik in za vsako cerkev po dva ključarja. Cerkveni zakonik naroča, da so upravitelji cerkvene imovine dolžni opravljati svoj posel s skrbnostjo dobrega družinskega očeta, da cerkvena imovina, zaupana njihovi skrbi, ne bo propadla ali trpela škode.
Sodelujte pri popravilih in novih zidavah cerkvenih prostorov ne le z denarnimi prispevki in ročnim delom, temveč opravite taka dela pod
vodstvom svojega župnika samostojno, da bo on razbremenjen in bo mogel nedeljeno opravljati svoje du-šnopastirske dolžnosti. Pravilo naj bi bilo: Kar more storiti vernik, tega naj ne dela župnik. Žalostno je če mora biti župnik celo sam za vse: za cerkovnika, zvonarja, ali če mora sam krasiti cerkev ali jo celo pometati. To morajo narediti verniki.
Sodelujte tudi pri dušnem pastirstvu. Želim, da se do konca tega leta ustanovi v vsaki župniji du-šnopastirski svet mož, žena, fantov in deklet, ki naj se večkrat z župnikom prijazno in odkrito posvetujejo, kaj bi bilo treba storiti, da bi se versko življenje v župniji dvignilo-Posvete mora voditi iskrena ljubezen in želja, župnijo res poživiti in versko obnoviti. Varovati se morate seveda žaljive kritike, očitanja, o-blastiželjnosti in užaljenosti. Za dialog med verniki je treba imeti dobro mero krščanskih kreposti.
Koncil duhovnikom glede vas vernikov naroča, naj imajo v časti svobodo, ki v bratski skupnosti vsem pripada. Radi naj vas, vernike, poslušajo, vaše želje bratsko pretehtajo, priznajo vašo izkušenost in pristranost na različnih področjih. Vernikom naj pastirji „z zaupanjem izročajo naloge v službi Cerkve, pustijo naj jim svobodo in področje dejavnosti, na primeren način naj jih celo spodbujajo, da se lotevajo del tudi na lastno pobudo-“ Tako pravi koncil, ko govorL o odnosu duhovnikov in laikov. Zelo želim, da se ta plemeniti dialog vernikov s svojimi duhovniki — dušni-
•Ni pastirji to leto ipovsod začne. Od fljega smemo namreč .pričakovati velike duhovne sadove za naše župnije.
Svetniški duhovnik Edvard Pop -Pe, ki bo verjetno kmalu razglašen za blaženega, je rekel: „Dobro je delati, bolje je moliti, najbolje je trpeti!“ Da se zdaj v pokoncilski dobi naše župnije versko obnove, je v vsaki župniji treba tudi nekaj pridnih molilcev, ki naj za župnijo veliko molijo. Tako molitev posebno Priporočamo starim ljudem, ki ne aiorejo več veliko delati. Naj prid-Po molijo rožni venec in ga darujejo za domačo župnijo. Kako je to le-P° in preprosto molitev ljubil in tudi globoko razlagal dobri papež Ja-nez XXIII! Vsi pa, ki telesno ali duševno trpite, vsi od življenja morda razočarani, nerazumljeni in vsi, 'ki ste trpeli ali trpite krivico, darujte svoj zunanji ali notranji križ za duhovno korist svoje župnije. Papež Janez XXIII. je prav tako podelil 'Popolni odpustek vsem, ki zjutraj darujejo Bogu vse svoje duševno ali telesno trpljenje. Duhovni sadovi se P°do kmalu tudi na zunaj pokazali.
Dragi verniki! Za sklep vas po-Povno prosim z besedami apostola 'Parodov:	„Prosimo vas, bratje,“
Pravi apostol; „priznavajte tiste, ki se trudijo med vami in so vasi predstojniki v Gospodu ter vas opominjajo, in imejte jih zaradi njih dela v prav veliki ljubezni. Živite v n>i‘'u med seboj“ (1 Tes 5, 12. 13).
Pozdravljam vas v Gospodu in ologoslavljam
Jožef, nadškof ljubljanski
IZ SLOVENIJE
Škof dr. Janez Jenko, apostolski adm.nistrator Slovenskega Primorja
se je pred kratkim udeležil letošnjega zasedanja tajništva za nevernike v Rimu. Tajništvo vodi dunajski kardinal dr. König. Posvetovali so se zlasti o dosedanjem delu tajništva, kakor tudi o bodočih nalogah ter stikih z neverniki.
Za župnika so bili imenovani in dne 25. januarja 1967 v nadškofijski kapeli nameščeni naslednji dekani: Anton Perič, župnijski upravitelj na Breznici, msgr. Viktor Zakraj, uk, župnijski upravitelj v Tržiču, Melhior Golcih, župnijski upravitelj v Škofji Loki, prof. Marko Mihelič, župnijski upravitelj v Kamniku, Franc Vrolih, župnijski upravi telj na Brdu, msgr. Anton Smerkolj župnijski upravitelj v Zagorju ob S avi, Anton Bergant, župnijski a-pravitelj na Igu, Ivan Sladič, župnijski upravitelj v Šmarju - Sap; Vojko Seljak, župnijski upravitelj na Uncu; Alojzij Dobrovoljc, župnijski upravitelj v Ribnici na Dolenjskem; Anton Pogorelec, župnijski upravitelj v Dobrniču; Ivan Pregelj, župnijski upravitelj v Leskovcu.
Pavel Perko — 90-letnik. 25. januarja letos je Pavel Perko, župnik v pokoju in slovenski pisatelj dočakal 90 let. Jubilantu so med številnimi prišli čestitat sosednji župniki, v imenu vaščanov Muljave, iz bližnjih sosednjih vasi pa so jubilantu voščili zastopniki mladine.
—	življenje doma: Zlato zrno — vsajeno v življenje —• odnos med možem in ženo: Iz očetovih zapiskov
—	lastnosti naših otrok: Naši „uporniki“
—	dopisujemo si: Kako je moj otrok vzljubil slovensko branje?
Zlato zrno — vsajeno v življenje
Za mnoge ljudi je povezanost s knjigo ura velikega doživetja, tihe svečanosti. Knjige so posredovavke med človekom in narodi, ki jim ni primere. Razširjanje tiska svobodnega mišljenja v obliki knjig so merila, na kako visoki kulturni stopnji je nared. Pogosto so knjige dvogovor med avtorjem in bravcem, da se čitajočemu razjasnijo mi.sli, ki so bile skrite na dnu srca. So pa tudi knjige, ki so bile pisane s solzami med vlažnimi, sivimi zidovi, kamor ni sinil žarek luči — beremo tudi te toplo ganjeni.
Marsikomu je ob 'branju posebno dobre vzgojne knjige pomeni-,o prelom s prejšnjim slabim življenjem. Vedno pa najde ljubitelj bra-
nja vknjigi vrstice, ki ga tudi ob tegobnih urah pritegnejo in napoln'--jo z nečem, ki mu ne ve imena. Da bo imela dobra knjiga tudi uspeh, je največkrat potrebno mnogo časa, kajti vsebina knjige pronica polagoma v bravčevo notranje življenje. Za mnoge^knjjga ni samo zabavno čtivo, temveč zahteva poglobitve, tihe vdanosti, sprostitve. So knjige, ki so za naš jezikovni razvoj družbe dragocen kulturni in duhovni doprinos, ki pa jih bo znala morda pravilno oceniti še le bodoča generacija.
Do zemeljskih mejnikov smo povezani z materinskim jezikom — s slovensko knjigo. Ljubezen do domačega jezika nam je vsem že vrojena.
Ali naj našim bodočim rodovom izveni slovenska knjiga kakor legenda iz davnih dni?
Ljubezen do slovenske knjige se mora začeti že v družini, kjer se otrokova vzgoja pospešuje na različne načine. Vsekakor naj ne gre mimo nas pobuda, da bi se v naših slovenskih središčih, domovih, ustanovile mladinske knjižnice, ki bi bile obenem čitalnice za večje in manjše otroke. V takih čitalnicah bi se otrokom vzbujalo večje zanimanje do branja slovenskih knjig. Te čitalnice bi polagoma pritegnile vedno več mladine, zlasti, če bi starši imeli dovolj razumevanja. Iskati bi bilo treba možnosti, kje bi se v domovih našel prostor, da bi se ta cilj dosegel in uresničil. Nekateri domovi imajo že športne prostore, a vsa mladina se ne vključuje v športne igre. Zato se tej mladini ne nudi ničesar, kar bi jih pritegnilo v to družbo, zlasti ob nedeljah in prostih dnevih. Te naše čitalnice in knjižnice bi morale biti vsekakor nekaj Ustaljenega, trajnega za vso mladino.
A ker so naša sredstva tako nedostatna, moramo to vprašanje reševati le s pomočjo staršev, duhovnih voditeljev in učiteljstva. Kjer pa obstaja mladinska knjižnica, naj bi se le-ta razširila v čitalnico.
V slovenskih šolskih tečajih bi se dalo mladini dovolj pobude, da bi se ali z otroško prireditvijo, ali igro začela v ta namen že zbirati sredstva. S tem bi se mladini vzbujalo zanimanje in navdušenje. Treba bi bilo načrtnega dela in prizadevanja, da bi bil uspeh čim večji. Kajti le s pomočjo teh Knjižnic in čitalnic bi se izpopolnile vrzeli, katere šola v tujini ali domača vzgoja ni utegnila datti.
Kakor je današnja doba doma in v zamejstvu ogrožena zai ohranitev slovenskega jezika, tako je bila tudi Slomškova doba polna napora m tveganj za versko in narodno rešitev, njemu tako ljube slovenske mladine. Škof Anton Martin Slomšek je v resnici ustanovitelj slovenskega mladinskega slovstva. Znal je knjigo posredovati mladini, ker je mla njegova želja „srca naših otrok oživiti in požlahtnitii“.
Zato naj bo tudi za našo mladino dobra slovenska knjiga zlato zr-n° ■— vsajeno v življenje.
Tilda E.
Iz očetovih zapiskov
Slaba volja. Bog pomagaj! In zaradi mene. Nič posebnega, pra<v za prav. Moški smio pač bolj no-bati. In temu grehu sem zapadel tudi jaz. Tttesk z vrati, dolgi o-brazi in vihrav odhod po stopnicah . ..
Vendar nisva napravila iz tega nikalce dm-me. še na misel mi ni prišlo, da bi se ,.zatekel“ k našim. Oprostil sem se ji. Ona tudi. Vse to nama služi v opozorilo, da je sožitje težko, a zelo mogoče. Biti maž in žena je vse kaj več kot živeti pod. isto streho. Predvsem je to medsebojno rhzuVnevanje. Ljubezen je zatajevanje; je rast v plemenitosti in ponižnosti; ]e pre.našanjk slabe volje drugega 2 dobrohotnostjo, Id mzorožuje. Zenske so na splošno bolj nestalne. Moški pa nasprotno, zlasti v okornosti in slabi volji. Samo ena pot vedi do zbližanja: ljubezen.
Pogovorila sva se. Služba mi ne dopušča, da bi intenzivneje skrbel za duhovno življenje. A naredila Ijova, kar se bo dalo. Če bo le mo-
goče, bova. hodila zjutraj k sv. obhajilu. Vsakih prostih pet minut bova izrabila za molitev rožnega venca — morda, ko čakava na večerjo.
Njej je tudi zelo všeč, da ji med njenim delom zvečer berem. Razne knjige duhovne vsebine, Shakespeare-ja — kako všeč so ji soneti! Ko. sem tako bral sveto Terezijo, se mi je ustavilo'.
,,Oprosti mi. A mi boš morala vedno pomagati.“
Nasmehnila se je.
„Oprostiti tebi? Ne bi si mogla želeti boljšega moža kot si.“
Vem, da, nisem. A bi bil rad. Da bi žena tako mislila o meni! Strah me je, če pomislim, dh bi mogla zdaj odkriti moje r\esničn\e ■napake. Življenje je polno prikrivanja in nervsmce. Zdaj si gledava v dno duše in sva začudena. Joj, -kako nas brigal, kaj drugi mislijo o nas. Toliko bolj, če je to žena. Rad bi bil zanjo najpopolnejši človek. Ampak, ali se rie
21G
skriva za vsem tem napuh? Da ima le rada. Ljubezen dela ta>-ko velike čudeže, pa ne bi mogla tudi tega, ki bi spadal med manj-'^e- In Bog? Ali ni nad nami kot dobrotni cße in nas gleda, ko- se igramo kot otroci, potrpežljiv ob vseh naših norčavostih? Rad si Pvii-stavljam tako Boga. Ali ni gvav, da ga neposredno vključinw v nhše življenje? Tako se vse spremni. Stvari dobe svoj pravi Pomen, pravo jasnost kot de gle-
damo skozi pravi\no naravnani dalnogled. Vsa medlost izgine. In potem človek spozna, da je naše življenje često beganje za nekimi nepravimi ideali, ki si jih sami ustvarimo po svojih željah in ambicijah; da Resnica ni nekaj spremenljivega, ampak stalna; in da je le naša prevelika naglica kriva, da je v življenju ne vidimo.
(Jose M. Perez Lozano: Diario de un padre de familia“)
Naši uporniki
J		
		
		
		
		
		
		
Matere, ki imamo več otrok, včasih začudeno ugotovimo, da naši lastni otroci niso enaki, da ima kateri od njih drugačne navade, kot ajegovi bratci in sestrice. Navadno nas začudijo tiste navade, ki nam niso prav nič všeč, medtem, ko nas otroci s „pozitivnimi“ lastnostmi Navdajajo s ponosom. Bolestno se vprašujemo, kje je vzrok, da je ta ali oni otrok veliko bolj trmast in uporen od bratca — in predvsem, zakaj nam ta ali oni povzroča toliko preglavic pri vzgoji.
Vemo, da je za izoblikovanje otrokovega značaja veliko vzrokov ’n pogojev. Za nas matere pa mora biti najvažnejše dejstvo, da je naše “6te popolnoma samostojno bitje, z lastnim značajem, s katerim pride e na svet. S temi dejstvom se moramo sprijazniti in z otrokom že pive dneve in mesece temu primerno ravnati. Kaj kmalu se pokažejo prvi znaki otrokove osebnosti, ki nas razvesele ali pa zaskrbe.
Menda nas najbolj zaboli, če vidimo pri naših tako ljubljenih tr°cih upornost. Ne moremo razumeti, zakaj nam naše ljubezni ne
vračajo tako, kakor jim jo me nudimo — nesebično in neizmerno. Saj nam včasih že majhen pobič pokaže trmico in upornost. Ta se v šolski dobi stopnjuje in doseže višek pri 16—17 letih, ko izgleda, da so jim naše dobrohoteče besede nadležne in odveč. Marsikatero dekle in fant se staršem odkrito postavita po robu, včasih celo zapustita dom., v katerem se enostavno ne znajdeta več.
V takih primerih se nam mamicam „zamaje“ svet. Po prvih trenutkih pa se preudarna mati znajde in ne nastopa preostro z „upornikom“. Poglobi se vanj in išče vzrokov in povode njegove razdvojenosti m upornosti. Skuša ga razumeti. Ker ga ljubi, bo kaj kmalu razumela, zakaj zavzame njen otrok vedno negativno stališče, zakaj spada med tisto nemirno mladino, ki se ne 'zadovolji z vsem, kar ji starši nudimo.
Starši, ki vsaj malo spremljajo sedanji tek življenja, bodo svoje otroke lažje razumeli. Npr. če se vsaj malo zanimajo za sedanjo 'lahko glasbo, bodo naleteli na besedila pesmi, ki jih začudijo. Kot pesem dveh mladih Katalancev — Suäreza in Estellerja — pod naslovom „Mi pravimo ne...“, ali pa na protestno pesem mlade deklice Dominique „Naj bo to svet, katerega naj nekoč podedujemo,“ v kateri očita sedanji, tj. naši generaciji, sovraštvo in vojsko, ali pa na pesmi Ame-rikanca Bog Dylana. Ali pa na holandsko 21-letno dekle Marijo Goetze, kii je bila že 37-krat zaprta, ker se nikakor nočfe podrediti niti najmanjšemu policijskemu predpisu.
Življenje mladih ljudi na severni polobli le pride tudi do naših otrok in jim indirektno le vcepi gotove misli in celo navade, ki so nam starejšim tuje in odbijajoče. Kljub temu bodimo predvsem me matere strpne z našimi otroci, saj doba aiajhujše upornosti tudi mine. Upornost pa mora biti, saj spada k mladosti. Tudi v naši dobi in v generacijah pred nami je bilo velika „upornikov“. Možje, ki so v svetu ustvarili nove ideje, iznajdbe in velika dela, so po večini bili „uporniki“. Ker se v danih razmerah niso dobro počutili, so iskali nova pota -n jih tudi našli.
Zato se skušajmo z njim razgovarjati o njegovih idejah, predlogih in željah. Ne odgovarjajmo površno in kratko, včasih raje popustimo in predvsem — dajmo mu čutiti, da je kljub vsemu naš otrok, ki ima v domu, katerega mu mi nudimo, vedno zatočišče in pribežališče. Fantu ali dekletu, ki je svojevoljno iz upornosti ali katerega koli drugega vzroka zapustil dom — ne izaprimo vrat, če se povrne. Bodimo zadovoljne, da je le začutil, kam pripada. Saj je materinska ljubezen tako velika, da razume vse in zato tudi odpusti vse svojemu otroku.
P. D-ova
Dopisujemo si
Kako je otrok vzljubil slovensko branje?
Pred leti je nekega mrzlega zimskega' dne obolel naš Janko. Bil je tedaj še majhen dečka: Daši Ve<lno zelo potrpežljiv v bolezni, je to popoldne Večkrat potožil in zar jokal. Bolečine v ušesu so bile Vreostre, da bi jih mogel mimo Prenašati. Milo me je gledal in Pje&ove oči so prosile pomoči. Da 7n/v vsaj nekoliko ublažim bolečine, sem mu dala kapljice v uho 'n aspirin. Za kAßbek čas ste je njmiril in <za> hip zadremal. Ko se {e znova predramil, je stegnil Vd-eice proti meni in komaj slišno dahn i: ,,Mama, pomagaj!“
D a bi ga vsaj še za nekaj časa zamotila, sem se ponudila, da mu P°vem kako povestico, katera je vedno rad poslušal.
„Aih, ne, saj že vse vem," mi je bdvrnil.
„Kaj pa, če ti kaj zapojem?“ Sem vztrajala.
Odkimal je in se obrnil v steno.
Obmolknila sem in premišljala, s. čim bi ga zamotila. Pogled mi 30 šal po sobi od stvari do stvari
iška j e rešitve. Kar mi je oko obstalo na knjižni polici.
„Kaj pa sinek, bi hotel, da t* kaj prečitam?“
„Da bi mi čitala?“ je nkkdliko nezaupljivo vprašal.
„Zakaj pa ne!" sem mu odvrnila. „V knjigah je toliko lepega, za\bavnega in poučnega, prav gotovo ti bo všeč. Hočaš, da poskusiva ?"
„Np, pa daj,“ se je omehčal.
Vstala sem in se približala knjigam, ki so v lepo urejeni vrsti počivale na polici. Vedela sem, da moram za ta primer izbrati kar najbolj veselo zgodbo, če mu hočem pregnati žalost in misel na bolečine. Vstavila sem se pri, vrsti „Vrtcev“. Kdo jih rte pozna iz svojih mladih drvi, teh vselej toliko pričakovanih zvezkov mladinske revije! Prinašali so leto za letom kopico veselih zgodb. Kar prvega sem pograbila iz vrste, sedla na stol kraj postelje in začela listati po njem.
„Poglej, že imam!" sem dejala. „Tu blo nekaj zate."
Se ni vierjel, da bom v knjigi res našla kaj takega, kar bi utegnilo v njem pregnati malodušje tistega dne. Zato mi je nekam trudno odvrnil: „Če misliš, da bo dobro, pa čitaj, bom poslušal.“
Začlea sem zgodbo o županu Zu-žamaži in o ministru Janezu. Z vsakim stavkom, ki sem ga prebrala, sem 'opazila, da me z večjim\ zanimanjem posluša, in mi sledi. Čim bolj se je. zapletala zgodba in rasla v svoj višek, bolj So se mu svetile očj in lička lezla v nasmeh, dokler se ni povsem sprostil in se na ves glas. zasmejal. Proč je b la misel na bolečine in vsa slaba volja ga je minila. Bilo je konec povesti, on pa bi poslušal še in še.
„Mama*, prosim, poišči še kaj takega!“ je poprösil.
L'stala sem po straneh naprej in brala še o kovaču Šempasu, razne legende o Kristusu in svetem Petru in še kaj. Ko sam končala, je Janko že\ globoko in mimo dihal. Zaspal je. Po prstih sem odšla iz sobe v veseli zavesti, da se mi je posrečilo razvedriti ga in potolažiti.
Od tistega popoldneva dalje nišam imela več miru. Vedno znova in znova je prosil, naj mu čitam Ker čez dan nisem vedno utegnila, me je naprosil, naj prečitam vsak večer, preden gremo k počitku, po eno poglavje iz kake knjige. In res! Tako nas ja pritegnilo to, da smo vsi komaj' čakali noti, hitro zlezli v posteljo* in vsak večer sem brala vsem na glas. Tako so se vrstili vsi letniki Vrtca, vesele zgodbe Bolo glav čka, lepi Mlakarjevi Spomini,
zgodbe medveda Pu-ja in še druge drobnarije. Saj sc ne spominjam več, kaj vse smo pr obrili. Bili so zame in za. nas v še nepozabni večeri polni toplote, ljubezni in srečnega družinskega življenja.
Ko sem čez leta neko popoldne s dela kot po navadi pn svojem delu, me je Janko presenetil s svojim vrcdlogJ.n.
„Poslušaj, mama,“ mi je rekel, „kaj pa bi ti rekla1, Čo bi sedaj, ko že znam dobro brati, jaz tebi čital. Tako ti ne bi zamujala svojega časa. Ti bi lahko mimo delala naprej, jaz bi pa bral.“
Vsa vesela sem ga objela z očmi in mu zadovoljno prikimala.
„Izvrstno, Janko, 'kar čitaj na glas. Oboma bo v k&rist in zabavo.“
Odšel je po knjigo in začel. Sprva nekoliko1 ne\gotovd in glasek se mu j.\ za spoznanje tresel. Ko je pre-magal prvo vznemirjenost, mu je bilo zaznati, kako dojema in občuti. Začel je žiti:ti z zgodbami. Tako so se sedaj za naju dva začeli lepi popoldnevi. Oba sva komaj čakala, da je po kosilu napravil svoje šolske naloge in se pripravil za prihodnji dan. Potem pa je primaknil svoj stel k mojemu delu in sva, oba čutila, da sva med branjem, še po-sebnoi povedma med seboj, živela sva z junaki najinih zgodb'1 z njimi sva sc veselila, *z njimi trpela in se žalostila.
Na ta način je sinko prebral ne-č.tuto knjig, pa ne samo po enkrat, po dvakrat, tudi po trikrat. Vedno znova sw% ob njih brunju uživala, vedno so nama zgodbe vstajale kot
nove. Tudi pri vsakem ponmmem branju se še vedno najde neodkriti diiybee lepote in zanimivosti.
Zelja po branju se je v Janku stopnjevala'. Ko' je< odkril, da v knji-yak, najde mnogo tega, po čem^&r je hrepenel, je vedno bolj pogoteto odklanjal igranje. Ko je segel po knjigah. resnejše vsebino je začel brati tudi sam zase. Večkrat sem ga zalotila. s Finžgarjevo ,,Pod svobod-nim soncem". Prečital jo je tolikokrat, dar je znal nekatera poglavja na pamet. ^Navduševal se je nad Miodrovo „Sveto zamljef', pa tudi Jurčičev „Jurij Kozjak" mu ni ostal nepoznan. Jaz sem z velikim veseljem in zanimanjem spremljala to njegovo, branje, posebno še, ker se mu je s tem bogatil njegoV busedni zaklad in obenem se je preučil pravilnega slovenskega jezika tudti v tiskani besedi.
In danes, ko je mali Janko zrasel že v Janeza?
Meni v največjo srečo, pohvalo in, zadoščenje so besede mojih ljubih staršev, ki so stale v pismu, kabeto\ je prišlo iz domovine: „Hvala vnukcu za njegovo obširno in lepo pismo, ki je polno živahnosti in opisov šolskega življenja, posebno ob koncu leta. Njegova vsebina, način pisanja in pravilnost jezika pričata, da poleg jezika dežele, v kateri živite-' tudi temeljito obvlada jezik svoje matere, kar nas vse razveseljuje. čestitamo mu in želimo, da bi še nadalje hodil po tej poti in Intel vedno v največji meri vrlvhe Pravega slovenskega fanta in bi go-rel v vdanosti do slovenskega ruv-roda!"	L. K.
IZ SLOVENIJE
Slovenski (škofj« vabijo na romanje. V aprilu v Rim, v maju k Gospe Sveti. Vzrok za to je 'kar trojen: v letu 19G7 praznujemo tri izredne jubileje, tesno povezane z našim verskim življenjem. Pred 1900 leti sta v Rimu dala življenje za Kristusa iprvaka apostolov Peter in Pavel; Peter, ki je 'bil tudi poglavar Kristusove Cerkve, in Pavel, ki je bil najvnetejši oznanjevalec evangeljske resnice in smo jo po svojem krstu sprejeli kot svojo lastno življenjsko luč, in 110-letnica odkar je Rim slovesno pozdravil staroslovensko ‘besedo v cerkvenem bogoslužju. Giba jubileja mečeta posebno luč še na naše sedanje mesto v vesoljni Cerkvi in sta zato vredna vse naše pozornosti.
Pavel VI- odlikoval Slovenca. Kakor poročajo z Dunaja, je naš slovenski rojak, pevec, prof. Anton Dermota prejel od papeža Pavla VI. visoko odlikovanje Ikomintternega križa reda Gregorija Velikega. Odlikovanje mu je osertmo izročil dunajski kardinal dr. König.
Fond za zidavo cerkva na Slovenskem Primorju je ustanovil škof. Apostolski administrator Janez Jenko. Posebej omenja tele potrebe: nova župnijska cerkev v Idriji, popravila v malem semenišču, novo župnišče v Izoli, morda kdaj pozneje še nova cerkev v Novi Gorici, v Portorožu in drugje.
Birmovala bosta ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik in generalni vikar (gv) dr. Stanko Lenič.
Iz
dnevnika
Janeza
XXIII.
3. Vsi ljudje, kar jih je na zemlji, nosijo v sebi božjo podobo; njega (učlovečenega Sina božjega) so stali neizmerne bolečine. In vendar toliko ljudi ne ljubi Boga, mu ne služijo, celo zatirajo ga im mnogo mnogo ljudi ga niti ne pozna.
Glej misel, ki me mora spodbuditi k sočutju do njihovih duS in mi mora prižgati v srcu željo, da oi tudi te rešil, če ne drugače, vsaj z molitvijo zanje, ko premišljujem,
kako je Kristusova kri zanje nekoristna, kako se celo obrne v nagib za strašno obsodbo.
če vsi ljudje (zaradi božje podobe) predstavljajo Boga, zakaj ne bi vseh ljubil, zakaj bi jih preziral, zakaj ne bi bil spoštljiv do njih? Ta misel me mora zadrževati, da nikakor ne bom žalil svojih bratov; spominjati me mora, da so vsi ljudje božje podobe in da je njihova
duša morda 'bolj lepa in Bogu ■bo!j ljuba kot moja.
4- Baham se in od Gospoda sko-Taj zahtevam njegovo milost; in če kaj dobrega naredim, se postavljam Pred Boga podobno kot farizej... lu vendar sem grešnik. Ta misel me 1110 ra spremljati, kadar stopim v cerkev in v vsak drug kraj. Grešnik Seni. Zato pa ne bom nadut v besedah, ne ponosen v obnašanju, toda luiel bom povešene oči, ponižen bom v mislih in v srcu ter ljubezniv s tovariši. Dalje mora biti moje oh-oašanje pred Bogom takšno, kot je bilo cestninarjevo, ki se je dale,č od oltarja trkal na prsi in govoril: „Do-ruine, propitius esto mihi maxim > 'Pcccatori — Gospod, bodi milostljiv meni največjemu grešniku“ (pr. Lk 13)! In kadar prejemam milosti 'n tolažbe, moram vse te darove ‘meti za miloščino, ki mi jo Bog Podeljuje, in zato ne smem postati Oečimrn, marveč moram priznati, da Im nisem vreden.
5. Kaj mi bo pomagalo toliko le-Pih misli na osebno čast, ki sem si jo Pridobil z znanjem ? In zato je tole rezek, pa učinkovit način, kako jt!1 zapoditi, kadar bodo prišle, da 1 me preobračala in mi napihovale Slavo: misliti na trenutek smrti, vesa si bom v tistem trenutku želel, m vpraševati se:	„Quid hoc ad
aeternitatem — Kaj mi to koristi 23 večnost?“
Opomba: „Quid hoc ad aeterni-atem ?“ je bilo življenjsko vodilo Sv- -Alojzija.
6- Vse moje nečimrnosti, vse moje mztresenosti pri opravljanju pobož-r)ih vaj, pri premišljevanjih, pri iz-
praševanjih vesti, pri molitvi Malih dnevnic blažene Device Marije in rožnega venca; vse besede, vsi duhoviti domisleki, izgovorjeni iz skrite želje po razkazovanju, da bi drugi neposredno ali posredno videli, kaj sem študiral; vsi moji v oblakih zidani gradovi, vsi gradovi iz lepenke, vsi španski gradovi, vse v času molka izgovorjene besede, vsi zavrnjeni navdihi, vse to, vse to bo prišlo na vrsto pri sodbi. Moj Bog, kakšen strah! Kakšen kup grehov! Kakšno osramočenje zame, ki sem tako občutljiv za dobro ime in glede samoljubja!
Dobro vendar premisli, duša moja: ali bo treba sedaj glavo nasloniti na zid (in napraviti resne sklepe), ali pa se bo treba sprijazniti s tem, da bo treba sprejeti tisto ponižanje pri sodbi z vsem, kar bo sledilo. Pogum, dobro premisli to resnico in, preden bi ponovil katerikoli omenjeni pogrešek, pretehtaj dobro, da se ne boš kasneje zastonj kesal: „Si nosmetipsos dijudicare-mus, non utique judicaremur — Ko bi mi sami sebe presojali, bi ne bili sojeni“ (1 Kor 11, 31).
7. Misel na pekel mi vzbuja strah; ne, ne, ne morem prenesti te misli. Zdi se mi skoraj nemogoče, ne morem si predstavljati Boga, da bi se tako jezil nad menoj, da bi me oddaljil od: sebe, ko mi vendar tako dobro hoče. In vendar je to najbolj gotova resnica: če se ne bom vojskoval proti prevzetnosti, proti napuhu, proti samoljubju, me čaka pekel! O jaz nesrečnež! Ali bo torej res, preljubi Jezus, da te ne bom mogel več ljubiti, ne več gle-
dati tvojega obličja; da bom moral biti pahnjen daleč od tebe ? Upamo, da se to ne bo zgodilo; vendar bi se moglo zgoditi, zato pa moram vedno živeti v strahu in trepetu ter tako delati za svoje zveličanje: „Cum timore et tremore vestram salutem operamini — Delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje“ (Flplj 2, 12). Zato bo pa moj sklep: spominjati se vedno pekla: ali ob gledanju zunanjih predmetov, ali pa z mrtvičenjem. Vidim ogenj. Toda ta ogenj je v primeri s peklenskim ognjem le podoba ognja. Čutim zobobol, žge me žeja, tresem se od mraza, muči me mrzlica. Mr-tvičimo se! 'Pekel je kraj vseh muk, locus tormentorum; v peklu se bodo pekli, bodo žareli kakor oglje v plavžu; v peklu 'bo frigus et stridor den-tium — mraz in škripanje z zobmi (pr. Mt 8, 12, kjer pa sta izraza: jok in škripanje z zobmi). V peklu še prsta ne bo mogoče premakniti. In zakaj jaz ne 'bi mogel opraviti kake molitve, npr. rožnega venca ali večernic, ne da bi se ganil. V peklu bodo osupli zaradi najbolj ostrih krikov. In zakaj jaz ne bi prenesel, kakega šuma, ki sem ga naveličan? V peklu bodo trpeli pasjo lakoto. In zakaj si jaz ne bi pritrgal grižljaja kakšne boljše jedi? V peklu bivajo v družbi obsojenih in hudobnih duhov- In zakaj ne bi jaz mirno prenašal navzočnosti kakšnega človeka, ki mojemu značaju ni všeč ? Ali nisem tolikokrat zaslužil pekla? In ali ga ne bi mogel znova zaslužiti?
O moj presladki Jezus, poslušaj tole mojo molitev:
„Pošlji mi, rotim te, vsakovrstne bolezni v tem življenju; prikleni me za vedno na posteljo; omeji mi bivališče kakor gobavcu v gozdu; obteži moje telo z vsemi najbolj krčevitimi bolečinami, ki jih bom sprejel v pokoro za svoje grehe in za katere ti bom zelo zelo hvaležen; toda prosim te, ne pahni me v pekel, ne oropaj me svoje ljubezni in gledanja tebe vso večnost-Dd, da, o Jezus, iz srca ti pravim: Hic ure, hic seča, hic non parcas, ut in aeternum parcas! Tukaj žgi, tukaj reži, tukaj ne prizanašaj, da boš v večnosti prizanesel!“
8. Strašni so, o moj Bog, sklepi tvoje pravičnosti in, ko si jih samo predstavljam, se tresem od strahu-Toda kdo, le kdo bo kdaj mogel zmeriti globočino tvojega sočutnega usmiljenja? Naj le povišuje, kdorkoli hoče, druge tvoje božje lastnosti; naj poveličuje tvojo modrost, naj hvali tvojo mogočnost, jaz vendar nikdar ne bom nehal opevati tvojega usmiljenja:	„Misericordias
Domini in aeternum cantabo — Gospodove milosti bom na veke opeval“ (Ps 88, 1). In ali ni, o presladki Jezus, morda zemlja polna tvojega usmiljenja? „Misericordia Domini plena est terra — Zemlja je polna Gospodove milosti“ (Ps32,5). In ali ni tvoje usmiljenje na nebu in nad vsemi tvojimi deli ? „Domine, in coelo misericordia tua; et misericordia eius super omnia opera eius — Gospod, tvoja milosrčnost sega do neba; in on je usmiljen do vseh svojih del“ (Ps 35, (5; pa pr-ludi Ps 144, 9). In ali nisi ti Oče (Nadaljevanje na str. 253)
P. Ismael Quiles DJ, rektor univerze Salvador
V
Življenje in vzgoja
v
za zelezno zaveso (IV.)
S Poljske je pater I. Quiles S. "• odpotoval v Sovjetsko zvezo. Da Jo dobil dovoljenje za potovanje v to deželo, ga je stalo mnogo ^1-uda in potov. Kot že omenjeno, je moral čakati za vizum približno 6 mesecev. Posredovati sta mora-*a argentinska veleposlanika pri francoski vladi in pri UNESCO. Končno je bil naprošen za posredovanje sovjetski veleposlanik pri UNESCO. Ko je prišel na Poljsko, s° mu v Varšavi na argentinskem ''oleposlaništvu povedali, da je končno le dobil zaprošeni sovjet-ski vizum.
^“'•tovanjie v Scmjetsko «vezo
Pater Quiles si je zelo žele', od ol zu videti to središče komunistič-'leKa sveta. Ko je dobil vizum, se 11111 je ta želja izpolnila. Dne 15. ^arca 1963 je z letalom sovjetske ružbe Aeroflot odpotoval iz Var-
šave v Moskvo. Poleg njega je še potovala skupina poljskih oficirjev. Med potovanjem so jih zelo lepo pogostili.
Ko so pristali na letališču v Moskvi, ni smel nihče izstopiti. Vstopila je policija, pregledala vsem potne liste. Vsakemu ga je vrnila, le njegovega so obdržali, zato je bil v skrbeh, kaj to pomeni. Ko je bil pregled končan, je tudi on smel izstopiti. Pričakoval ga je argentinski veleposlanik s soprogo in še neki višji uradnik veleposlaništva in ga prisrčno pozdravili. Toda takoj se mu je približal tudi višji uradnik sovjetskega ministrstvi za vzogojo, ga nagovoril in pozdravil v francosščini, ga predstavil direktorju za Mednarodne zveze pri ministrstvu za vzgojo in mu predstavil prevajalca, ki ga bo spremljal za časa njegovega bivanja v deželi. Sporočili so mu tudi, da je gost sovjetske vlade in da bo ta
krila vse stroške in poskrbela, da se bo počutil ugodno. Stanoval bo v hotelu Ukrajina v središču mesta. Ko jim je povedal, da je že sprejel ponudbo argentinskega veleposlanika, da bo stanoval pri njem, so postali zmedeni. Nekaj so se sami pogovarjali in mu odgovorili, da glede stanovanja naj bo, a da čez dan je njihov gost. Takoj so mu ponudili njihov avtomobil za potovanje z letališča do veleposlanikove rezidence. Pater pripoveduje, da se je med njimi začel takoj živahen razgovor in se je res dobro počutil. Spraševali so ga o potovanju in o vtisih, ki jih je dobil v že obiskanih deželah.
Prvi vtis'i v Mmkvi
Moskvo obdajajo lepi gozdovi. V predmestju se je veliko zidalo. Spremljevalci so mu pripovedovali, da si je vlada zadala nalogo, da mora zgraditi 113.000 stanovanj letno. O mestu pripoveduje:	„Moskva	je veliko mesto,
saj šteje šest milijonov prebivalcev. V središču mesta vidiš stavbe zgrajene v različnih slogih, in naredijo vtis, da je res evropsko mesto. Ponekod se pa vidijo tudi nebotičniki, zgrajeni v sovjetskem slogu, in tu in tam kakšna kupola, ki spominja na pravoslavni značaj mesta.
„Na veleposlaništvu me je že čakal spored obiskov. Spremljevalci so mi vljudno pripomnili, da se lahko spremeni in prilagodi mojim željam... Na mojo prošnjo se je tako vključil v program tudi obisk Akademije znanosti, potovanje in
obisk Leningrada in obisk filozofske fakultete.“
„Takoj na dan mojega prihoda je’bil na programu obisk Palače pionirjev v Moskvi. Izbrali so ga zato, da bi takoj v začetku dobil ugoden vtis o prizadevanjih sovjetske vlade za vzgojo mladine. Obisk palače je trajal tri ure. Je to moderno poslopje, ki so ga pred kratkim zgradili, zelo obširno in zanimivo. Ob odhodu iz palače sem izrazil željo, da bi jo še enkrat rad obiskal. Moji spremljevalci so se nasmejali in rekli: da se mi bo ta želja vzbudila pri vseh obiskih, ki so na programu.“
Drugi dan obiska v Moskvi so ga predstavili pomočniku ministra za vzgojo. O tem pripoveduje naslednje: „Sprejem je bil izredno prisrčen. .. Razgovor je trajal nad dve uri in se funkcionarju ni nikamor mudilo. Razlagal in opisoval mi je šolski sistem do podrobnosti in vljudno odgovarjal na vsa moja vprašanja.“
Popoldne istega dne je pater obiskal moskovsko univerzo. Sprejel ga je poddirektor, „ki je, bil zelo vljuden in mi razložil organizacijo univerze in opisal študij na posameznih fakultetah“.
Tretji dan je bil namenjen obisku zanimivostim tega mesta, kot Kremlja, Rdečega trga, veletrgovine Gum in raznih drugih spomenikov. Zvečer je bil povabljen v Kremeljsko gledališče. Je 1° moderna zgradba, zelo razkošna in jo redko najdeš med sovjetskimi zgradbami novejše dobe. Predstava je bila odlična in je občudova. balet iz gledališča Bolšoj.
Posebej omembe vreden je obisk Ustave gospodarskih prizadevanj °vJetske zveze. Na obširnem raz-, avnem prostoru ima vsaka repu-t ki sestavlja Sovjetsko zvezo sy°i paviljon. Vidijo se različne ^aimivosti sovjetske tehnike. Po-fe“n° pozornost vzbuja plavalni azen na prostem, v katerem se ahko kopljejo tudi pozimi, ker je Jthperatura vode prilagojena to-1 °ti Človeškega telesa. v 0 izčrpanem programu obiskov Moskvi je p. Quiles odpotoval v ^onitigrad. Obiskal je lahko vse aaimivosti mesta, med drugim . l'rg palač1, in kar ga je nai-0lJ zanimalo, pokopališče žrtev eihškega obleganja mesta med u£o svetovno vojno. Je to res-]^n° svetišče in si s pomočjo slik i. ko človek predstavlja, koliko so ^udje pretrpeli v tistih dneh. ^hembe vreden je tudi obisk Ru-eka. muzeja in Zgodovinskega uzeja vere in ateizma. Ta zadnji j zaprt, a so mu naredili iz-v.mo’ da ga je lahko pogledal. Na . anja so mu skušali odgovar-’’ a so bili večkrat v zadregi.
v Sovfetski zvezi
G-ede blagostanja v Sovjetski j.ezi P- Quiles pripoveduje: „Mo-vtisi se nanašajo samo na Mo-• .^0 in Leningrad. Ljudje, ki sem opazoval na ulici, v trgovinah jn u.raciih, dajo s svojim vedenjem , izvrševanjem nalog isti videz, j° _ ga dobiš povsod. Sicer ni tiste lahnosti, kot jo vidiš v mestih Vq ^đnega sveta in tudi se ne go-1 ^ako glasno. Ge se gleda na
obleko, se oblačijo enostavno in skromno. Dobil sem vtis, da ne izdajo preveč za obleko in eleganco. Toda ni več tiste uniformiranosti in enoličnosti, kot je prevladovala še pred nekaj leti.“
Na cesti ni videti revščine in iz-gleda, da imajo dovolj sredstev za prehrano. Tuji obiskovalec pa bere iz obrazov, da so ljudje zelo zaposleni z graditvijo komunističnega raja, zato trdo delajo in so navajeni skromnosti. Z ozirom na cene so plače nizke. Osnovna plača težaka ali ženske, ki grabi sneg na cesti, je 40 rubljev. Navaden tovarniški delavec zasluži 60 do 70 rubljev, in kvalificirani delavec ali tehnik prejme nekaj več kot 100 rubljev na mesec.“
„V veletrgovinah se lahko dobi, kar si kdo poželi... Cene nekaterih predmetov so izredno visoke in če jih primerjaš s plačami, vidiš, da sji jih delavec ne more privoščiti. Dostopni so samo gospodarsko privilegiranim. posameznikom in poklicem.“
„Stanovanjsko vprašanje obstaja po vsem svetu, v Moskvi in Leningradu pa je še posebej pereče. Viada se trudi omiliti to vpraša-, nje in ima v programu graditev 113.000 stanovanj letno. Po privatnih informacijah jih zgradijo največ 90.000. Ljudje se pritožujejo čez ta stanovanja, ker niso dovolj udobna. Predstavljajo le izhod iz sile in pomanjkanja.“
„Če se primerja življenjske razmere sovjetskega delavca z onim v zahodnem svetu, je sovjetski delavec še precej zadaj.“
„V znanosti je Sovjetska zveza dosegla velik napredek, vendar ljudstvo ne uživa od tega pričakovanih koristi. To se opaža v načinu prehrane, zdravstvenem skrb-istvu, možnosti oddiha in razvedrila... Po vsem opazovanju moram reči, da je življenjska raven navadnega argentinskega delavca višja kot pa ruskega delavca. Če se pa primerja z razmerami v Franciji, Združenih državah in drugje, je ta razlika še večja.“
Vzgoja in šolstvo
Kakšne so značilnosti in vrednote sovjetskega vzgojnega sistema, kakšne uspehe so že dosegli? Na ta vprašanja si je p. Quiles želel še posebej odgovoriti.
Šolske stavbe in oprema ni dosti različna kot v šolah v Buenos Airesu. Tudi med človeškim elementom, učitelji, profesorji in učenci ni dosti razlike. Organizacija, laboratoriji niso kaj izrednega. Tudi didaktične metode in discipline so splošno poznane in tradicionalne. Otroci v šolah so veseli, simpatični in imajo napake in vrline kot povsod drugje.
Za presojo šolstva je najbolje analizirati načela, ki ga vodijo. Tako tudi laže vidimo pozitivno in negativno stran sistema.
a) POZITIVNA STRAN 1. P la n i f i ka ci j a
O planifikaciji šolstva p. Quiles pripoveduje:	„V razgovorih, ki
•sem jih imel s sovjetskimi funk-
cionarji, se je največkrat ponavljala beseda planifikacija. Zatrjevali so mi, da je v njihovem šolstvu vse načrtno organizirano in planirano. Vse se vrši po že vnaprej podrobno izdelanem načrtu. Tudi kot učni predmet ima planifikacija važno mesto. Poučuje se v vseh šolah in tudi na univerzi tako, da lahko vsi sodelujejo pri državnem planiranju. To da vzgoji in šolstvu disciplino 'in dogmatičen značaj, kar je izrazita posebnost sovjetskega vzgojnega sistema.“
2.	Šolazavse
„S tem hočejo reči, da je šola dostopna vsakemu in mu nudijo možnost, da se je lahko poslužuje. Ta značilnost napravi na človeka najmočnejši vtis. Država si veliko prizadeva za šolstvo, vzgojo mladine in ljudstva.“
3.	Delo in produktivnost
„Povsod se sliši povzdigovanje dela 'in priporočanje vztrajnosti in vestnosti pri delu. Za delo se v pravem pomenu besede smatra ročno delo, in ljudstvo je, ki opravljn ročno delo. Ni dovolj, da se dela, vsak se mora truditi, da je produktivnost čim večja.“
4.	Znanost in tehnika
„Znanost je nova vera sovjetske države. Zato mora imeti vse znanstveni značaj. Povsod se poudarja važnost znanosti, posebno še pri' poroča študij eksaktnih ved. Izredno veliko isi prizadevajo za
Vz8ojo tehnikov. K vsemu temu Pa še dodajo veliko mero sovjet-skega .nacionalizma. Zato radi go-v°rijo o sovjetski znanosti in tehniki.“
5- Mir in sožitje
»Veliko govorijo tudi o miru in Prijateljstvu med narodi in sožitju (koeksistenci). To imajo kot šolski Predmet in je važen del vzgoje pri duševni formaciji otroka"
b) NEGATIVNA STRAN
Enoličen vzgojni sistem
»Kar najbolj negativno vpliva n'3 človeka, je enoličnost sovjetskega vzgojnega sistema. Ta opomba *0 nanaša ha vse, na administra-cij°, učni načrt in- pouk. Vse je tt-^notano, enolično prisiljeno, obesno in izključno. Ne dopušča se drugega, če ni predvideno v na* crtu.“
Dogmatizem
»Leninizem je uradna doktrina sovjetski vzgoji. Komunizem je ^dina resnica, začetek in konec Vijega. Vse mu mora biti podreje-^°- ker le ta doktrina pomeni sre-c°' napredek in blagostanje.“
O
' Zanikanje osebnosti
”Ker je vse podrejeno komuniz-človek lahko razvija svojo o-sbnost v smislu komunistične °drine. Prestopiti to mejo ni do-
voljeno, ni svobode... Človek je vklenjen v verige enostranske komunistične vzgoje.“
4.	Pretiravanje tehnike
„Humanistične vede so zapostavljene, posebej še, če primerjamo, kako pospešujejo tehniko. Vzgojiti hočejo predvsem tehnika in enciklopedista. Tehniki so za komunistično družbo izredne važnosti, ker na njih sloni tvarni in gospodarski napredek in boljše življenjske razmere, kar je glavni cilj komunistične družbe.“
5.	Neuspehi
„Kljub velikim prizadevanjem, so uspehi relativno majhni, in se ne morejo primerjati z uspehi šolstva v deželah zahodnega sveta. Zato je tudi kvaliteta sovjetskih izdelkov slabša kot iz kapitalističnih dežel, je manj izbire 'in poleg tega vedno manjka tistega, kar ljudje najbolj iščejo."
*
Pater Quiles zaključuje svoje pripovedovanje, da kljub temu, da so ga izelo lepo sprejeli, pogostili in bili uslužni, se je počutil olajSanega, ko se je letalo že dvignilo in je zapuščal sovjetsko ozemlje. Ves čas je imel občutek, da ga stalno nadzorujejo in mu sledijo na vsakem koraku. V svobodnem svetu se šele komaj lahko oddahne in zaživi človeka vredno življenje.
Priredil A. Horvat
—	anketa XV-
—	poročilo iz Mendoze
—	Danijelove zgodbe
—	dnevnik Ane Marije
—	Trije za zakon
Anketa XV.
Katere naše prireditve tso ti najbolj vijoč?
Na to vprašanje odgovarjajo anketarji skupine D takole:
Mladinske akademije	19
Teater (igre)	15
Veselice	11
Prosvetni in kulturni večeri	6
Koncerti	4
Izleti	1
Športne prireditve	1
Plesi	1
Romanja	1
Ni odgovorilo		18
Skupno		67 anket. skup. D
fn kateri slovenski dom ti jo najbolj všdč?		
Zanimivo je, da nekateri	zahajajo zaradi	bližine v dom, ki fa
uiso označili, da j,im je všeč; razpredelnici:	odtod razlika, ki	jo opazimo v sledeči
Dom, ki mi je všeč		Dom, kamor zahajam
Hom v Lan usu	10	11
Pristava v Moronu	9	16
Slovenski dom v San Justu	8	3
Slovenska hiša	5	5
Slovenski dom v San Martinu	4	4
Slomškov dom, Ramos Mejia	2	13
^seh odgovorov	48	59
Nobeden	—	7
Ni odgovorilo ('anketarjev)	19	8
Skupno	67	67
Vsekakor pa drži, da zahajajo v naše domove tudi fantje in dojeta, k,i bi si želeli, da bi bili drugačni. Škoda, da, sol bili v anketi tako skopi s predlogi. Na vprašanje, zakaj jim ta ali oni dom ugaja, odgo-Varjajo s površnim „Ker je blizu“ ali „Ker je domač“, „ker se zaba-vamo“ in podobno. Če upoštevamo starost anketarjev te skupine, bi si Opravičeno želeli bolj pestrih odgovorov.
la katere revije berejo naši anketarji? Slovenske:
Svobodna Slovenija	28
ganilo*	28
duhovno življenje	22
"ladinska vez	7
^atoliški misijoni	7
Vestnik	5
Tabor	3
Meddobje	3
Božje stezice	2
Družabna pravda	1
Naša kič	1
Skupno	113
* Čeprav je število odgovorov za Svobodno Slovenijo ,in Oznanilo enako, gre v večini za različne bralce.
Kar pomeni, da bere večina vsaj dve slovenski reviji. Upajmo, jih tudi prebere.
Seznam argentinnkih ali drugih revij in časopisov, ki jih prebirajo naši mladi — pa je občutno daljši:
Eisquiü	16
Selecciones	12
Clarin (x)	10
La Prensa (x)	7
Panorama	6
El Mundo (x)	5
La Nacion (x)	5
Goles	4
Familia Cristiana	3
Life	3
La Raz6n (x)	2
Canal TV	2
Cruz del Sur	2
Femirama	2
Ajedrez	1
Criterio	1
Nocturno	1
Tia Vicenta	1
Ho ga res Rotos	1
Dnevniki so označeni z (x).
Za 67 anketarjev, ki so stari vsi okrog 24 let, je tale seznani slabo spričevalo. Ne moremo trditi, da bi bili mladi anketarji posebno na tekočem, če sodimo po količini in kakovosti prebranega tiska.
Žarko
CHmlncvm» romanje v Mendoxiv
Fantje in dekleta so se marljivo in z mrzlično naglico pripravljali na svoje prvo letno celodnevno romanje.
Namesto dosedanjega vsakoletnega zborovanja za svoje mladinske dneve so si letos izbrali celodnevno
romanje in ga kot pripravo na prvo slovensko novo mašo v Mendozi po-stavili prav na dan pred mašniško slavnostjo. Že lep čas prej so določeni voditelji fantovskih in dekliških štiričlanskih skupin oh večernih
Urah s'kupno z dušnim pastirjem J-Hornom obravnavali obsežni in pomembni program o pomenu Jezuso-Vef?a poslanstva iz brošure, ki so si •jo pripravili za to priložnost z na-s'ovom:	„Kaj pa vi pravite, kdo
sem?“ (Mk 8, 29)
V soboto so oib rani uri zmolili v Slovenskem domu posvetilno romar-8ko molitev. Posamezni voditelji sku-Pin so prejeli, vsak za člane svoje odinice, neposvečene hostije, ki so jih nato ves dan romanja nosili do Večerne maše. V jasnem, sončnem Jutru jih je tovornjak odpeljal k Sv. Hoti- Spremljali so jih msgr. A. Orehar, duhovni vodja J- Horn in Uovomašnik Andrej Zarnik. Tam Sredi obsežne ravnine, daleč pred Sv- Rozo so nastopili syoje romanje, krenili so peš z glavne ceste po stranskih poteh med vinogradi in Posestvi, med gričevjem in pustinjo.
Razdeljeni v male skupine so s svojimi vodji med hojo obdelovali v razgovoru verstka poglavja iz svojih kojižic. Skupine so spremljali in jim Pri debatah pomagali vsi trije duhovniki. Sonce je žgalo, prah je su-8il grlo in dražil oči; a naši fantje 'n dekleta so vztrajali v sedemur-neiri .pohodu ter se ob teh „žrtvi-cah“ poglabljali v skrivnosti Njega, nas je ljubil do smrti, do smrti r'a Križu in nam odprl pot v Živ-Jnnje. Noge so postajale težke, a srca so se širila in vedno bolj odpi-rala Njemu, ki je čakal popolnega združenja z njimi v farni cerkvi pri Sv. Rozi.
Okoli G zvečer so se od polja izza postaje prikazale v večjih razdaljah, v razgovor zatopljene skupine. Korak je sicer pričal o telesni utrujenosti, a z zagorelih obrazov je sijalo notranje zadovoljstvo-
V cerkvi, kjer jih je pričakal domači župnik Ivan Tomažič, so ob prihodu zapeli „Marija, skoz’ življenje...“, nato pa v doživeti zbranosti ter glasovni ubranosti za pričetek sv. daritve pričeli s pristopno pesmijo iz Mihelčičeve maše: „Tvoji bratje in sestre, o Jezus, vsi hitimo pred oltar, o Jezus...“ Pristopil je msgr- Orehar. Kratek nagovor med mašo je bil povzetek glavnih misli iz celodnevnega razmišljanja.
Pri darovanju so po skupinah z romanja pristopali k mašniku in mu v ciborij polagali svoje hostije, ki so jim jih ves dan nosili skupinski vodje.
Kakor je do sklepa maše, ki so jo romarji končali z mogočno „Zmagala si“, bilo vse odeto v neko pretresljivo in iskreno svetost, tako je potem na farovškem dvorišču na mah vse oživelo. Utrujenost je minila in veselje je prevzelo vse. Z našimi fanti in dekleti je bil On, ki so se mu ves dan v premišljevanju bližali in se v večerni maši združili z Njim.
Resnobni, svetostni tišini ob popoldanskem prihajanju proti cerkvi pred sv. mašo je ob odhodu od Sv. Roze odgovorila glasna pesem, ko je tovornjak od1 farovža zavil po državni cesti proti Mendozi.
Poročevavec iz Mendoze
MICHEL QUOIST
Danijelove zgodbe
27. DECEMBRA: Pravkar sem bil pri Andreju. Poslušala svrt plošče; neki duhovnik mu posodi svoj pick—up. Dve novi plošči jazza sta sijajni.
Andreja imam rad, ker je simpatičen, pa tudi zato, ker je nesrečen; v šoli ga ne marajo: vedno mu nagajajo in mnogokrat jih skupi po krivdi drugih, še dobro, da ni tiste vrste fantov, ki takoj popustijo. On vztraja. Poleg tega je srečen doma, dela skoro kar hoče* Staršev ni, le stara mama je pri njem.
29. DECEMBRA: Pišem v postelji. Ura je 10 dopoldan. Vendar senr iahko malo poležal, da si odpočijem	po težkem	trimestru. Mama sicer'
vedno pravi: „Jože pri tvojih letih	že zasluži.	Nikoli	ni brez dela,	ti
pa zmeiaj le lenariš.“ Samo Jože. Vedno Jože.	On je	idealen fant.
Meni je všeč leči na posteljo	brez dela.	Tedaj	umirim dušo	i'1
krožim z mislijo... Ona sedaj gotovo čisti dom. Všeč mi je, ko j° vidim s predpasnikom. Lepa je moja mala Jasna.
Sam sem v sobi. Kako rad bi imel „svojo sobo“. Kadar je Janez doma, mi kar preseda, ker je premlad. Ne morem delati kar bi hotel* Tudi me n-: pusti pri miru s svojimi otročarijami. Še mislit ne moren1 svobodno.
PRVI DAN V LETU ZVEČER: Danes zjutraj smo mami in ate-ju -podarili novoletna darila. Bila je PunČkina ideja. Atu pipo, mam1 taško. Mama je jokala; tudi meni je šlo na jok.
Kako lepo je bilo danes. Niti enega prepira v družini in same dobre jedi. Le Jasno bi rad videl. Malo sem opazoval okrog njenega doma a je bilo vse zaprto. Gotovo je šla na obisk.
Že po.drugo leto poznam Jasno. Prvič sem jo videl nekega dne, k° smo šli po rede. Od veselja, zaradi dobrega uspeha, je tekla kakor neumna. Tudi jaz sem bil vesel in sem tekel. Seveda sva trčila. Oprostil sem se prav neumno. Zardela je, jaz pa sem obstal in jo gledal, ko j® odhajala... Potem sva se še velikokrat videla, a še nisem govoril z njo.
Srečno novo leto moja mala Jasna. Zavoljo tebe bi rad bil postaven in eleganten. Želel bi, da bi bila ponosna name.
2.	JANUARJA. Pred nekaj trenutki me je Bernard poklical in ^i 'Pokazal neko nedostojr.o revijo. Jaz sem mu očital: 13 let in že bere take stvari. Ustrašil se je, če zve mama... Te stvari posojajo v Nogometni šoli?
Proti večeru sem šel s Petrom in Andrejem, da smo odigrali re-vanžo v futbolinu. Nazaj grede smo srečali Jožeta, ki nam je plačal ^Karete. Jože je res simpatičen. Škoda, da izgleda vedno zbit in utiu-j®n. Sedaj dela kot dimnikar v nekem podjetju. To je res svinjsko delo.
Povabili smo ga, naj gre z nami, a je odklonil, češ da mora na sestanek. On ima vedno kake sestanke.
Zdi se mi pametno, da ti, dragi fantič, predstavim Jožeta, her bo on igral važno vlogo v Danijelovem življenju.
Ko- sem ga prvič videl, je bil star 13 let. Sedel je na pločniku, 1'edel kvuh in grah v konzervi. To si je kupil z denarjem, ki ga je prislužil malo tu, malo tam. Zvedel sem, da je pred petimi dnevi ušel od. doma, ker ga je oče, ki nikoli ni bil trezen, vodno pretepal in mučil, ^edaj živi m' cesti in spi v nekem skladišču oglja.
Tisti dan me ja vprašal: ,,Je res, da živijo srečni ljudje, ki so tt“1’ dobri in pošteni?“ Navedel sem mu nekaj primerov žcNstov, ki sem jih dob:o poznal.} Govoril sem mu tudi o Jezusu, ki je vse ljudi lubil m dal zanje' kar je človeku najdražje: svoje življenje.
Od takrat sem ga večkrat videl. Pripravil SK}m ga za prvo i\>hw-Kaisern ga nekoč vprašal, če kaj moli, mi je odgovoril: ,,Od tistega, ^'PoldrJ va, ko sem. vas prvič srečal, vedno molim. Mislim rut' toliko untov, ki so darovali svoja življenje, in gorinim z Bogom sam kakor s Prijateljem.“
Sedaj je Jože star 18 let in je član JOC-a (Katoliške delavske uidiriej. Razumel je, da obstaja/ Oče v nebesih in skuša še druge Gnesti do njega.
(Se bo nadaljevalo)
(Priredil A. M.)
I
MICHEL QU01 ST
'ifpm WmtM:
■
trn.
im
■ ;:y. -
Mt ' jf1 i l'
ÄT'
* <* Ki


Dnevnih Ane Marije
Torek, 6. junija.
Marjetici ni bilo všeč, da sem povabila Marijo na s'esJmek. ,,Prezgodaj je še,‘‘ mi je rekla. Najvažnejše jo, da P klela delajo in pomagajo sre\jim šošolkam. Če se jih povabi prezgodaj se razgovarjajo, izmenjavajo misli in ne gredo naprej. Med študentkami je Pelo v navadi, da sie razgovarjajo in pretresajmo vprašanja in probleme. Ker so se o problemu veliko razgovarjale, so pitepriAane, dai so že nekaj sto-rdle, čeprav ostane vse pri starem. Mislim, da je res tako, vendar s>i mi zdi, da je Marija žei rOekaj storila za svoje sošolke.
Marjetica mi je rekla, naj vseeno pride nai Sestanek, sedhj k0 sem jo že povabila.
Zvečer.
Marijh j navdušena. Ko sva se vračali s sestanki, sva se r(izgovarjali. Misliin, da mi fe\ danes še bolj ugajalo kot zadnjič. Marje-t"'i na prijeten način vodi sestanek. Pripravi dekleta do tega, da g0' vorijb, same išiiejo in najdejo delo, rbšitev ročnih težav in problemov-Julka je povedala, da je ena izmed sošolk v bolnlici. Takoj jo je Mar" jr tka vprašala, kaj bo števila zanjo. Z dvema sošolskama jo bo šla obiskat i\n v razredu bo organizirala, da ji bodo skupni) kupile darilce-Potem se bodo scfclke vrstile, da jo bodo vsak dan obiskovale.
Potem smo prebrhle poglavje iz sv. pisma. Kristus pripoveduje -kako bo na poslednji sadbi ločil čy>bre in hudobne, potem bo rekel dobrim: „Pridite k meni, ker sem bil lačen in ste mi dali jesti, bil S&ta
Jlay in ate me eblekli, bnla\y sem bil im. \ßte me obiskali itd.“ In dobri ."e bodo čudili: „Nkfoli te nismo videli lačnega, žejnega, bolnega.“ ,,Da, holikorkr.at ste to storili kotier emu izmed mojih malih bratov, ste meni gorili“
Potem je prišel duhovnik, ki jk) duhovni vvdja skupine. Razložil iMm je odstavek iz evangelija in rekel, da moramo v vsakem bolnem 'evežu videti Gospoda.
Zriečer, pri večerni molitvi sem prosila Kristusa odpuščanja za Vse zamujene priložnosti zdi dobra dela.
S°bota 1. junija
Mßrjetica bo šla \na pd&itnice s skupino katoliških študentk na taborjenje v Španijo. Tudi mene je povabila, da bi šla z njimi. Niti nvir sUti si. ne upam, da bom lahko' šla. Prosila sem mama Im očka. Nista nii odrekla, pa dudi obljubila mi nista. To bi bila lepo. Veliko deklet Se je prijavijo, tudi Marija Dolores bd šla.
Nedelja 11. junija
Očka je zelo slab. Popoldne je Omedlel; mama be je. zelo- prestra-šlh. Očka čuti strašne'bolečine v želodcu. On, ki je tako odporen ,se je Zvijal \in stokal, čeprav se je odividno premagoval zaradi 'mame. Mamb le le s prigovarjOnjem, spravila v p<J£.hdjo\vn jutri bo poklicala zdrav-^ika. Na pisalni mizi sem ^,pyža>bila“ vpisni\ list za taborjenje v Španiji.
Sreda 4. januarja
Z Marjetico sem se pogovarjala o sestanku. Najprej dekleta govo-o svojem delu \m težavah med tednom. V luči Evangelija skušajo d°9nati, kaj je pmv in se nail(ii odločijo za nadaljnje delo.
„V\eš,“ mi je rekla Marjetica, „dekleta same nide delajo, le nekdo '^'a biti z njimi, da da njihovemu delu smer in smisel. Ttbe nisem * delu pikoli silila, bmd.la \som se., da bi de ti polagoma slama odločila, 0x1 si' pozabila mase ' in mislila, več na svoje sošolke, svoje domače. Na vsak način ne bi \mhelo smisla, da bi te silila, ker ima prostovoljno delo večjo vrednost.
Cetrtek
15. junija
Končno je očka le šel k zdravniku. Strašno jo shujšal. Zdravnik lrLu je pčedpisal vsaj mesec dni strogegd(počitka in mnogo zdravil. Skoraj Ves dan mora ležati v postelji. Vprašala sem mamo, ki ge govorila z travnikom, kaj je očku, pa mi ni odgovorila; Ve žalostno me je pogledala.
Nisem si Upala govoriti o tabm'jenju. Ob tičkovi bolezni res ne Dorern misliti na razvedrilo. Ne samo zaradi stmškov, ampak sedaj res 4 vaša za to. Vendar se mi zdi, da bi mi to 'taborjenje dalo nekaj več p k°i' samo razvedrilo.
r*redila M. M.	(Drugič naprej)
Trije za zakon
(On, ona in Kristus)
Za fante
Test štev. 4
Že prvič, ko sta šla skupaj — na spre-hod, na slovensko prireditev, v cerkev, v argentinsko družbo (iče je nevesta Argen-tinka), na prvi obisk k njenim domačim — si bil „do ušs“ zaljubljen vanjo (ne zamerita!).
Toda — če dovoliš samo eno vprašanje — si pomislil, če ima osnovne, bistvene lastnosti pristne žene in matere ?
Morda ti more pri tem pomagati tale anketa:
Ali je dehle, hi jo ljubiš, res zate?
DA NE
1.	Je globoko in iskreno dekliška — po mišljenju, vedenju,
načinu dela, oblačenju, česanju las, govorjenju in celo smejanju?	............................................ —
2.	Ali jo boli in se ji upira, če vidi svojce prijateljice, da
hočejo biti kakor fantje — v obnašanju, govorjenju, obleki?	...........................................  —
3.	Če srečata majhnega otroka — lepega ali zapuščenega
— reče naravnost njemu ali tebi „materinsko“ pripombo ?	—
4.	So ji všeč otroci? Na primer, kadar govorita o svojih
bodočih otrocih — se ti zdi že vsa v sanjah in srečna sredi med	njimi? .................................... •—
5.	Govori kdaj o lepoti in veličini doma? Je vesela ob misli na pohištvo .in okras, s katerim bosta hišo spopolnila? —
6.	Govori z občudovanjem (spoštovanjem) o ženah, ki res
skrbijo za lep dom in prijetno družinsko življenje? ....	—
DA NE
Je sramežljiva? Je ni sram zardeti, kadar vajine oči nehote vidijo nedostojen prizor ali kadar vpričo nje govore predrzno in smešijo čiste in svete stvari? ............
8-	Ljubi vsakdanje delo, brez pritožb in se ga ne naveliča,
čeprav je težko? ......................................
9-	Je urejena v osebnih stvareh (npr. soba, obleka, v službi ali v šoli...)?	.................................
10. Kadar si se hotel z njo prepirati je vljudno „biranite" svoje stališče, ne da bi ti očitala tvojih napak? .........
11-	čuti s teboj kadar si v denarni ali kaki drugi stiski ali
hudo notranje potrt? Pokaže sočutje s tem, da te na Primer bolj pogosto kliče po telefonu, da ti izkaže pozornost (čeprav malenkostno) ali da govori z večjo ljubeznijo o tvojih stvareh? .............................
12-	Ima iskreno rada svoje starše? Ti vedno govori o njih
s spoštovanjem, čeprav jo morda v vsem ne razumejo in jo včasih morda brez razloga opominjajo? ...........
13. Skuša biti vesela in dovtipna tudi v hudem trpljenju in nesreči ?	........................................
14- Kadar ji hočeš kupiti zelo dragoceno darilo — te prosi da kupiš njej bolj skromno, zato da denar prihranita za bodoči dom ?	.....................................
*3. Zna kuhati? Jo zanima kako se skuha kaka posebna juha (na primer na obisku pri drugi družini) ali kako pripraviti praznično kosilo za mamin ali atov god? Ima rada čisto kuhinjo in kuhinjski ter namizni pribor?
1^' Ali iz njenega nastopa in celotnega življenje diha iskrena dekliška čistost? ...................................
,{4ZLAGA;
Če si .naštel 12 ,do 16 pritrdilnih odgovorov / DA), si v nevesti našel več kot biser: z njo se moreš poročiti z zaprtimi očmi (vsaj glede natltetih točk v gornjih vprašanjih; o drugem v naslednjih testih).
Če ne moreš našteti niti 10 DA-jev, potem... premisli!
Za dehleta
Je fant, hi tja ljubim, res meni primeren?
Morda si na'Jla fanta, v katerega se t' rdi, da bi se z lahkoto zaljubila. In ker si resna in previdna, ti to ni dovolj. Zanima te, če bo tudi dober mož in oče. V neki meri ti morejo pri tem pomagati naslednja vprašanja (odgovori!):
DA NE
1.	Ima privlačno osebnost? .................................. —	—
2.	Bi mogla zaupati vanj v vsakršni krizi? .................. —	—
3.	Ima vesel značaj ?	  —
4.	Je dovzeten za iskreno kritiko? .......................... —	—
5.	Je glede denarja vedno velikodušen? ...................... —	—
6.	Živi v miru z domačimi, '3 predstojniki v službi in s
prijatelji? ............................................ •—	—
7.	Se zna obvladati? ........................................ —	1—
8.	Je radodaren in usmiljen do potrebnih? ................... —	—
9.	Zaupa pametno sam vase? .................................. —
10.	Ima visoke cilje? — in istočasno hodi trdno po zemlji? —
11.	Je prizanesljiv s človeškimi čustvi drugih? ............. —	—
12.	Ima prijeten in naraven značaj? ......................... —	—
13.	Je	vedno in povsod olikan in prijazen? .................. —	—
14.	Je	po pameti natančen v malenkostih? .................... —	—-
15.	Ima rad otroke? ........................................  —
16.	Je sorazmerno mirna oseba? .............................. —	—
17.	Ima precej smisla za dovtipe (humor, smešnice) ? . ...	—	—
18.	Čuti s trpljenjem bližnjega? ............................ —	—
19.	Je	zmeren v vseh svojih navadah? ........................ —	—
20.	Je	dober prijatelj in tovariš? .......................... —	—
Če fant. ki ga poznaš, doseže 15 ali več pritrdilnih odgovorov (DA), je zelo verjetno znamenje, da bo tudi dober mož in oče* Če ne sešteje niti 10 DA-jev, potem " pazi.
Oziroma, recimo, da je še sprejemljiv0» če ima 12 pritrdilnih odgovorov — smeš upati, da ima precej možnosti za srečen zakon.
IMOVIGE IZ
SLOVENIJE
Jiirmovanje v letu 1967- Birmo-vanje bo „če bo Gospod botel“ v dekanijah:	Ljubljana - okolica, Mo-
ravče in Zagorje ob Savi po naslednjem redu: Ig •—■ 9. aprila (generalni vikar dr. Stanko Lenič); Brdo Ifi- aprila; Blagonica — 16. apri-!a; Tomiöelj — 16. aprila (G. V.); Moravče — 23. aprila; Peče — 23. aprila; Črnuče — 23. aprila (gv); Krašnja — 30. aprila; št. Ožbald '	30. aprila; Dobrava pri Ljublja-
n' — 30. aprila (gv); Sv. Katarini (gv) — i maja; Brezovica — 2 maja; Devica Marija v Polju — 7. maja; št. Jakob ob Savi — 7. maja; Ljubljana - stolnica — 14. maja; št. Lntard — 21. maja; Preska — 2L aiaja (gv); Izlake — 28. maja; Ko-»vrat — 28. maja; Sora — 28. maja (gv); Vače — 4. junija; Sv. Hole. na — 4. junija; Jesenice na Gorenjakom —i 4. junija (gv); Št. Lam-^rt — 11. junija; Polhov Gradec — ll- junija (gv); št. Jurij pod Ku-m°m — 18. junija; Dol pri Ljubija-n* —■ 18. jubija; Zagorje ob Savi — junija; Dobovec — 26. junija; Sostro -— 26. junija (gv); Kadeče Pri Zidanem mostu — 2- julija; Svib-no —1 2. julija; Češnjice — 4. julija; Javor pbd Ljubljano — 4. julija
(gv); Šmartno pod šmarno goro — 9. julija; žellimlje — 9. julija (gv); Rudnik — 16. julija; Golo — 24. septembra.
Osebne spremembe. Za 'prosinodal-na eksaminatorja sta bila imenovana dr. Marijan Smolik, docent teološke fakultete, in dr. Franc Perko, honorarni predavatelj teološke fakultete. — Za župnike so bili imenovani in dne januarja 1967 v nadškofijski kapeli umeščeni naslednji dekani: Anton Petrič, župnijski upravitelj na Breznici; msgr. Viktor Zakrajšek, župnijski upravitelj v Tržiču; Melhior Golob, župnijski upravitelj v Škofji Loki; prof. Marko Mihelič, župnijski upravitelj v Kamniku; Franc Vrolih, župnijski upravitelj na Brdu; msgr. Anton Smerkolj, župnijski upravitelj v Zagorju ob -Savi; Anton Bergant, župj nijski upravitelj na Igu; Ivan Sladič, župnijski upravitelj v šmarju-Sap6 Vojko Seljak, župnijski upravitelj na Uncu; Alojzij Dobrovoljc, župnijski upravitelj v Ribnici na Dolenjskem; Anton Pogorelec, župnijski upravitelj na Fari; Mihael Zevnik, župnijski upravitelj v Dobrniču, in Ivan Pneigeljc, župnijski upravitelj .v Leskovcu-
med äitami
Argentini
Družabna prireditev „Duhovnega življenja“
V nedeljo, 29. januarja, je bila na slovenski Pristavi v Moronu letna prireditev „Duhovnega življenja“. Namen prireditve je poživitev zanimanja za verski tisk, nuditi roja'kom zdravo razvedrilo in moralno ter denarno podpreti naš list, ki že 34. leto vrši med nami važno versko in narodno poslanstvo.
Začetek prireditve je bil dopoldne s sv. mašo; daroval jo je g. msgr. Anton Orehar in po evangeliju v pridigi poudaril pomen verskega lista in tiska med nami ter naše dolžnosti do njega.
Po kosilu in v popoldanskih urah do večera je bilo poleg proste zabave: bogat srečolov, nagradno žrebanje naročnikov „Duhovnega življenja“ in nagradno žrebanje dopisnikov „Božjih stezic“. Posebej je bilo organizirano tekmovanje v raznih igrah za naraščajnike in naraščajnice. Po srečelovu,
žrebanju in tekmovanju so roji i ostali ra Pristavi do noči. Vsem sodelavcem in udeležencem prireditve se „Duhovno življenje“ zahvaljuje za vso pomoč in jih že sedaj vabi na prireditev prihodnjega leta.
Počitnice v Argentini
Meseci od decembra do marca so v Argentini čas počitnic. Tri poletne mesece ni šole in po tovarnah ter drugih podjetjih so večinoma v tem času splošne počitnice. Kot posebno zadnja leta, tako smo tudi letos odšli v razne letoviške kraje: v gore (v Ba-riloče), v planine (v Cordobo), k morju (v Mar del Plato, v Miramar in v druga obmorska letovišča). Največja skupina rojakov je poiskala oddiha v počitniškem domu dr. Tt. Han-želiča v kordobskih planinah. Tu je srečno počitnikovala tudi peta otroška kolonija v začetku januarja. Fantje so taborili v Chascomusu, prav tu tudi mlajša dekleta, članice SDO pa v Miramaru- Manjša skupina fan-
tov in deklet je taborila v Bariločah. Z začetkom šole in jeseni smo začeli »nepočltniški“ čas.
Msgr. Anten Orehar — imenovan za člana duhovnnlkcga sveta buenosaireške nadškofije. V marcil 19G7 je buenosaireški nadškof kardinal Caggiano imenoval msgr. Antona Oreharja, direktorja slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, za elana duhovnišktga sveta buenosai-veške nadškofije.
Duhovniški svet je nova ustanova. Določil ga je IB vatikanski vesoljni cerkveni zbor za pomoč pri vladanju škofije.
Duhovniški svet v Buenos Airesu šteje s kardinalom Caggianom, ki ga vodi, 27 članov. Tretjino «lanov je imenoval kardinal sam, dve tretjini pa je bilo izvoljenih. Kardinal je imenoval:	msgr. Derisi-ja,
rektorja katoliške univerze v Buenos Airesu; msgr- Nolasca, rektorja velikega in malega semenišča v Buenos Airesu; predsednika zbora buenosaireških župnikov; predsednika- Višjega sveta katoliške vzgoje; davnega asistenta buenosaireške msgr. Antona Oreharja, direk-'torja slov. dušnega pastirstva v Argentini; zastopnika tajništva argentinskega episkopata im zastopnika bolniških kaplanov.
Izvoljeni pa so bili: msgr. Novca, sastopnik stolnega kapitlja; zastopnik obeh semenišč, šest zastopnikov kapnikov; zastopnik asistentov apo-^t°lakih organizacij; zastopmika redovnikov; trije zastopniki profesor-Jev in drugih duhovnikov.
Velikonočne duhovne obnove sni) imeli na različnih krajih Velikega Buenos Airesa, kjer živi precej dobro organizirana slovenska skupnost. Kraji duhovnih obnov (govori, molitev in spovedovanje ter sv. maša s skupnim sv. obhajilom) so bili: Berazategui — 1. marca (g-dr. Alojzij Starc); Carapachay — 2. marca, 3. in 5. marca (g. svetnik Alojzij Košmerlj, g- Matija Borštnar in za zaključek g. msgr. Anton Orehar); Ezeiza — 12. marca (g. msgr. Anton Orehar); Hurlingham in Villa Tesey — 10. in 11. marca (g. msgr. Anton Orehar); Mcrön — 3. marca. 4- in 5. marca (g- msgr. Anton Orehar); Moro n—Agricola — 17. in 18. marca (g- msgr. Anton Orehar); Kumus Mdjia — 16. marca, 17. in 19. marca (g- dr. Franc Gnidovec); San Justo — 2. in 3. marca (g. Franc Sodja, CM); San Martin — 17- in 18. marca (g. Franc Urbanija) in zaključek 19. marca (g. msgr. Anton Orehar); San Fernando — 12. marca (g. Jurij Rode); Slovenska vas — 17. marca, 18. in 19. marca (g. Franc Sodja, CM.)-
Duhovne vaje za mladino. V februarju in v marcu so bile v štirih skupinah duhovne vaje za slovensko mladino. V prvi skupini so bila dekleta, ki so že izpolnila 17. leto. Prišlo jih je 53. V drugi skupini so bila dekleta do 17. leta starosti. Teh je bilo 67. V tretji skupini so bili fantje do 17. leta starosti. Udeležilo se jih je ravno 50. V četrti skupini pa so bili starejši fantje nad 17. letom. Teh je bilo 48- Tako je čez 200
mladih slovenskih fantov in deklet pripravilo svoje duše na praznik Gospodovega vstajenja. Dekleta iz prve skupine so imele zaprte duhovne vaje v Villa Devoto v Buenos Airesu v prostornem zavodu- Ostale skupine pa so bile v škofovem zavodu v Adrogueju. Vse štiri skupine duhovnih vaj je letos vodil g- Franc Sodja, CM, ki je lansko leto prišel iz Kanade v Argentino.
Pričetek slovenske osnovne šole v Argentini. V nedeljo, 5. marca so se slovenski šolski otroci s starši zbrali v Slovenski hiši v Buenos Airesu k uvodni sv. maši. Sv. mašo je daroval g. insgr. Anton Orehar; v cerkvenem govoru je ob nedeljskem evangeliju razvil misli za življenje in delo v novem šolskem letu. Sv. mašo so otroci pod vodstvom učiteljstva lepo sodarovali. Petje je spremljal na harmoniju g- Štefan Drenšek, pevovodja slov. pevskega zbora v San Justu-
Po sv. maši so otroci slov. šole Antona Martina Slomška iz Ramos Mejije pripravili lep nastop. Za izvedbo tega so se trudili ga. Vera Holozan, učiteljica slov. šole v Ramos Mejii, g- Franc Holozan in g. Ljubo Berlot. Naslov prireditvi je bil: „Kje dom je očetov?“ (V prvem delu prireditve sta se na lepo opremljenem odru v dvorani Slovenske hiše pogovarjali dve deklici (Anči Kočar in Verica Breznikar) o domovini svojih očetov, o Sloveniji. V drugem delu je sledil prikaz lepih skioptičnih slik slovenske domovine in velikih slovenskih mož
(Rožmana, Jegliča, Slomška, Baraga, Kreka, Korošca, Prešerna, Cankarja...), s spremljavo na zvočnem traku slovenskih deklamacij, pesmi in glasbe. Prireditev je zaključil dekliški zbor tečaja Antona Martina Slomška s pesmijo Slovenec sem-
Slovenska osnovna šola v Argentini, katero je lansko leto obiskovalo okrog 800 slovenskih otrok, bo tudi v letu 1967 povsod taml kjer je bila lansko leto. Ti kraji so: Adrogue, Ba-riloche, Berazategui, Buenos Aires, Carapachay, Hurlingham, Mendoza-Miramar, Mor6n, Ramos Mejia, San Justo, San Martin, San Miguel, Slovenska vas in Transradio. Vsi ti 'kraji razen Memdoze, Miramarja in Bari-loč so na področju Velikega Buenos Airesa.
SLOVENCI V SVETU
.Slovenski graditelji v Minnesoti (ZDA)
Rev. msgr. Janez Schiffrer, kije pred kratkim odšel v pokoj, je v Chisholmu zgradil cerkev sv. Jožefa, katero je okrasil in obogatil s svojimi umetninami umetnik France Gorše. Rev. Janez Šuštaršič je postavil novo cerkev in župnišče. Rev. France Gaber gradi poleg cerkve še župnišče in šolo. Rev. Stanko Dolšina katehetsko središče, njegov brat Rev. Janez Dolšina je v Nashwauku dokončal graditev nove cerkve, pred tem je pa že dovršil tri cerkve in dve župnišči- Njegov sosed Rev. Jože Vovk je tudi postavil novo cerkev v Cooku.
spomini poročevavca
M
IZ
Kristusovih časov
„Pridite pomagat, da pripravimo Pot Gospodovo!“
Samuel je kar ubogal, midva z Jakobom sva pa še naprej, gledala to delo, ki je bilo za naju nekaj nenavadnega. Po skalovju na vrh grebena_ kjer sva cnazila, da se ta steza združi s potjo, ki prihaja od severa.
„Ta pot,“ mi je pojasnil Jakob, „je vsekakor tista, ki drži iz Scitopo-Ude, kjer se razcepi: en odcepek vodi proti severu do Tiberije, drugi pa äe obrne proti zahodu in po Jezra-elski dolini vodi skozi Nazaret od-°ndod pa čez Ezdrelonsko ravnino.
'Steza, ki jo je bil zgradil Janez, je bila povsem zravnana in je maio visela, čeprav je tu bila huda strmina. Da je mogel Janez delo tako opraviti, je moral najprej izkopali Sdoboko zaseko. Pri tem je ruval velike skale, ki so se strkljale skoraj do reke. Z gramozom ipa je zasul kotanje, ki so mu bile na potu. To jo bilo pravo rimsko delo!
Po tej stezi je po en človek hodil zelo udobno. Vsa je bila tlakovana z zbito prstjo, da je bila za hojo
res udobna. Sam Janez jo je tlačil in zbijal z velikim deblom.
Srečanje s Krstnikom
Radovednost me je bila prignala prav do vrha te čudne poti. Hotel sem poskusiti, kako se hodi po njej. Tedaj pa zagrmi silen glas, da je odmevalo po vsej dolini:
„Neobrezanca, nazaj! Ne oskrunita Gospodove poti s svojimi nečistimi nogami!“ Z Jakobom sva se brž umaknila. A Krstnik — bil ja namreč njegov glas — naju je jezno gledal...
Stopila sva navzdol. Velike skale so še grmele v dolino in se grmadile blizu tam, kjer je Janez krščeval.
Vse dopoldne so vneto delali. Najtežje delo je bilo že opravljeno. Le na koncu poti je neko drevo še zapiralo prehod. Bilo je brez listja, deblo pa polno grč- Krstnik pristopi k deblu, vzame sekiro in začne sekati prav pri korenini.
Potem je krščeval.. .
Sonce se je približalo višku.
Janez je zasadil sekiro v deblo in odšel krščevat. Zbrana je bila že

velika množica ljudstva. Nekateri so tprišli, da iz Janezovih rok prejmejo krst, drugi pa iz radovednosti gledat, kaj bo počel Janez, katerega imajo ljudje za preroka.
„Ali gledaš tiste tam?“ me je vprašal Jakob, ki je zaslutil mo;,e misli. „Eni so farizeji, drugi sadu-eeji. Že od daleč jih moreš razločiti po vedenju in po oblekah.“
„Da so tukaj farizeji in saduco-ji ?“ sem se zavzel.
Freden mi je Jakob mogel odgovoriti, je vsa množica, ki so je dotlej glasno pogovarjala, utihnila, kakor bi odrezal- Janez se je bližal reki...
Atlet p» telesu in duhu
Tedaj sem si po mili volji mogel ogledati tega čudovitega moža visoke postave in atletskega života. Od pokore koščeni obraz ga dela starejšega, kakor je bil v resnici. Njegov stric Samuel mi je zatrjeval, da ima blizu trideset let, a Janez jih kaže več ko štirideset. Oblečen je v kratko vrhnje oblačilo temno-kostanjeve barve, a brez rokavov. Blago je ruševina iz kamelje dlake. Okoli ledij ima propasan jermen. Roke, noge in kosmate prsi, ki se vidijo izza odpetega gornjega dela kratke tunike, — vse je od sonca ožgano. In vse jasno priča, da ta orjak noč in dan ter ob vsakem vremenu prebiva samo zunaj. Hodi hitro in trdno. Tako stopa človek, ki noče zapravljati časa in ki pozna svojo pot. čeprav telesni gibi' razodevajo nemirno nrav, vse drugo vedenje izpričuje nekako — da tako rečem — divje veličanstvo.
Rojen voditelj!
Na prvi pogled moraš spoštovati tega moža. Pozna se mu, da je zato ustvarjen, da organizira in ukazuje-Z eno besedo: rojen voditelj!
Lep moški obraz in značaj
Koščeni obraz, ki sem ga ž® omenil, je kakor vdet v okvir divjih bujnih las, ki mu kar vro z glave ter v dolgih grivah padajo po plečih. Prsi mu pokriva kodrasta dolga črna brada. Kar vidi se, da se škarje še nikoli niso dotaknile tega divjega lasovja. Nazarenec je, kakor mi je povedal Samuel. Orlovski nos je podoben kljunu ptice — ujede. Za tenkimi in rdečimi ustnicami se sveti belo in pravilno zobovje. štirioglata spodnja čeljust razkriva odločen značaj. Ako bi b:l ta mož zrastel sredi civilizacije in ne kot puščavnik živel v puščavi, bi bil vzor resnično lepega moža.
Nič zoprnega ni na njem. Pač pa je vse njegovo vedenje dostojanstveno, da ga človek mora spoštovati-
Roke, glas in oči — molilcs, preroka
Najbolj zanimive na tem možu pa so roke in oči. Čeprav so mu roke ožgane od sonca in od telesnega dela žuljave, so s svojimi dolgimi in nežnimi prsti vendarle roke asketa, mo-lilca.
Punčice v očeh mu zažare ko črno jeklo, kadar grmi proti grehu. Pa se hitro spremene v krasno sinje, kakršno je sinje nebo nad Judejo, iu njihov pogled se zgublja nekam v neskončnost, ko ves prevzet od navdušenja spregovori o Njem, ki pride za njim. Tedaj je kakor navdihnjen (Drugič naprej)

y


Spisal: H. Wast
In če je kdo ne bo priznal in ne bo Izpolnjeval tega naročila, naj ve, da njegov kruh ni kruh Juda, da je nje-govo vino goja, da je njegovo sadje gnilo in da so njegove knjige čarov-/niške knjige. Poreži zizibhe z njegovega plašča in strgaj mezuzo njegovih vrat- Ne jej in ne pij z njim, tudi ne obrezuj njegovega sina- In ve piješ iz kozarca, ki je steklen, ga razbij, in če je iz srebra, ga raztopi v ognju; zakaj to je nahri, pogan.“ Nekateri so kletev poslušali z grozo, drugi malobrižno. Večina iz-g'ed njih ni vedela, kdo je don Justin Adalid, niti ne, kakšne posle bi mogel kdo izmed njih kdaj z njim imeti.
Mavrioij Kohen je v globokem razburjenju prosil za besedo in se Približal oltarju. Zenice so mu žarela velikimi, zlatimi naočniki. Lica so Piu gorela, rdeči, redki lasje so mu srseli. Ali ga je navdajalo sovraštvo Plumena, ali verska zagrizenost, ali ga je g.j.jjjio razočaranje v trgovcih upih?
Ko je govoril, se je zdelo, da Za-^arija Blumen spi-
Ilustriral: H. Gorazd
„Spomnite se, bratje, da se bližajo časi, ki so jih oznanjali preroki-Čez devetinosemdeset let, kakor pravi naš Žohar, knjiga sijaja, ali leta 1966 po krščanskem štetju, bo vstal pravi Kristus, ki bo dal Izraelu gospodstvo nad vtsemi narodi. Svet je bil ustvarjen samo zaradi Izraela, talko pravi Talmud. Preganjali so nas, nas razpihni- S tem so nas razsejali po vsej zemlji in prodrli smo tako po vseh državah. Uničili smo pravice razredov in kron in izumili pravice zlata, malika, ki ga je najvišji duhovnik Aron povzdignil v puščavi na oltar in so ga Mojzesovi Izraelci častili.
Komaj odstotek vseh ljudi nas je, pa imamo v rokah polovico vsega bogastva na zemlji. Ni se nam treba bojevati za drugo polovico. Zadostovalo nam bo, če se polastimo vsega zlata, ki sestavlja komaj stotinko vesoljnega bogastva- In ko ne bodo vlade ne .posamezniki imeli v rokah več niti trohe zlata, bomo lahko dosegli, da bodo krščanska ljudstva umirala od lakote in od mraza, čeprav bodo imela vse žito, vse črede
in vse rudnite kar jih je na svetu. Kajti ne bode mogli tistega, kar imajo preve,čI zamenjati za ono, česar potrebujejo, in ne bodo sposobni, da bi zanikavali nauke, ki smo jim jih vbili v glavo mi.
Zato si ne bomo pridobivali ne hiš, ne polja, ne posestev, ki jih ni moči prenesti, ne skriti in ki bi nam obračala srce od obljubljene dežele.
Tebe pa, ki bi si rad nagrabil polja in kmetij, tebe vprašam: Ali se boš pokmetil ? Kaj ne poznaš izreka v Talmudu: ‘Tisti, ki ima sto srebrnikov, naloženih v trgovini, je
meso in pije vino, tisti pa, ki jih ima v polju, bo jedel travo-’ Zato t’ rotim in ti pravim, kakor mi veleva duh našega rodu: ‘Ne obdeluj tuje zemlje, saj boš potem imel priliko obdelovati zemljo Izraelovo. Ne ustanovi se v nobeni deželi, ker se bos s tem izneveril spominu svoje domovine. Ne uklanjaj se nobenemu g°' spodarju, ker nimaš nad sabo drugega kakor Jehova. Živi in skrbi zate tako, kakor da bi bil vedno na potu in tik pred odhodom, in kmalu bo dan, ko boš zagledal gore svojih dedov, in te gore bodo središče sveta;
Blumen kupuje Adalidovo hišo
sveta, ki bo služil za podnožje tvojim nogam.’ “
Razgretemu Kohenu so na čelo stopile debele potne kaplje.
Zaharija Blumen ni nič odgovoril. Zdelo se je celo, da ni Kohenovega namigovanja niti zapazil. Zbor se je molče razšel.
Na cestnem oglu sta se Koben in Blumen sipet srečala in stopila v isti tramvajski voz.
In to noč se je zgodilo, da je Blumen dal sprevodniku deset cen-tavov in rekel Kohenu:
„Mauricio, plačam ti tramvaj.“
Mauricio pa se je naredil, kakor da ne razume, pa je pustil, da je Blumen plačal zanj.
II.
Zaharijev začetek
Ljudje, ki so videli Zaharijo Blu-mena, kako se vrača v svojo luknjo na Paseo 9 de Julio s povaljanimi obrednimi kodri, z rdečo brado in Bledikasto, tvorasto poltjo, bi ga nikdar ne prepoznali, če bi ga bili videli kot gospoda v fraku, gladko obritega, brez posvaljkanih kodrov, kakršen je okrog desetih zvečer odhajal z doma, da se udeleži poroke starejše hčere dona Justina Adalida.
Posrečilo se mu je, da si je po čudnem talmudskem določilu kupil v sinagogi pravico, da uniči tega bogatega posestnika.
Toda posli so nekaj, prijateljstvo je pa drugo.
Blumen je bil zdaj mož, za kate-rega so se pulili ne samo tisti, ki so ga potrebovali, marveč tudi taki, ki menijo, da si morajo biti dobri z vse-
mi bogatimi, tudi ,5e niso uglednega porekla, ne prav posebno dobrega slovesa.
Zaharija si je zaradi zvez na borzi in v bančništvu začenjal počasi utirati pot v salone. In ko je prišel do spoznanja, da je njegova zunanjščina smešna, je sklenil, da jo bo spremenil-
Pri najboljšem krojaču v prestolnici si je dal delati frak in jo čakal prvega vabila.
Kmalu je prišlo povabilo od Adalida.
Prireditve v Adalidovi so zmeraj pomenile velik dogodek v buenos-aireškem življenju. Zahariju pa je bilo vabilo po godu tudi zaradi tega, ker mu je omogočilo, da bo pogledal v notranjost hiše, po kateri so se mu od zunaj tako cedile sline.
Dal je poklicati brivca in pred očmi osuple Milke mu je velel, naj ga ostriže in obrije po modi.
Žena in sin se ga nista mogla nagledati v tem fraku, z belim popr-sjem, z bleščečimi novimi rokavicami ter z rožo v gumbnici. Gibkost, preprostost, skromnost, s katero je nastopal v javnosti, vse to so bile neznane čednosti pri njem, kadar je bil doma. V svoji hiši je prestolo-val in metal strele kakor Bog na Sinaju- Kadar sta se v njegovih zenicah zasvetili rdeči iskri, znamenji nevihte, sta lepa Milka in boječi mali Zaharija pohitela na cesto ali pa sta iskala zavetja po kotih.
On pa je odgovoril:
„Kakor se zares imenujem Zaharija, prišel bo dan, ko bodo celo moji psi lahko prišli v Adalidove salone.“
Zaharija, se je polagoma, po stopnicah, vzpenjal na višine družabnega življenja. Že »e mu je nekajkrat posrečilo, da se je približal samemu predsedniku republike. Težje pa je bilo, priboriti si dostop v prestolniške bogatinske hiše.
Adalidovo slavje bo njegov ognjeni krst. Zatrdno so ga povabili tja, ker so upali, da ne bo prišel.
Bali so se, da ga bodo zagleda-dali v obleki pocestnega kramarja.
A ne! Zaharija je že prav dobro videl, kako se spodobi priti v družbo.
Ni mu bilo mar, da so se tisti ubogi gojim, kristjani, posmehovali njegovemu okorelemu govorjenju. Zaharija je bil na zunaj skromen in ponižen’ v duši ipa ponosen. O pravšni času se bo znal otresti zunanje ponižnosti in bogatini se bodo še pulili za njegovo prijateljstvo. In njih žene, še ošabnejše od njih samih, in še bolj izbirčne, bodo vabile Milko k sebi.
„Gospod, gospod,“ je mislil Zaharija. „Takrat bom tudi jaz razmetaval denar za dragulje. Prava reč! Briljanti in biseri so kar dobra naložba, če jih pametno kupuješ.“
BrivcU’ ki ga je očedil in mu pomagal pr' oblačenju, je podaril površnik.
„Imel ga boš za v sinagogo, Samuel.“
„Da- da. Na moj kipur ga bom oblekel,“ je odgovarjal Samuel in s; zraven mislil da mu bo drugi Jud na isti cisti dal zanj najmanj dva pe-sosa.
Mali Zaharija je drvel na Plaza de Mayo pred hotel Nacional. Obte-kel je vso vrsto kočij, ki so čakale
tam’ si izbral eno po svojem okusu ter jo pripeljal pred hišo za očeta, „Na tako slovesnost se ne spodobi 'da bi človek hodil peš,“ je dejal Blumen se dotaknil mezuze nad vrati in si poljubil prste.
Pri slovesu ga je žena za slovo zbodla:
„Stavim noge, da so ono povabili-“ Ni bilo treba povedati katero-Ona’ to je bila žena Mauricija Ko-henS’ ki je imela že dostop na vse kraje in je iz Alanovega potomca naredila vplivno osebnost.
Zaharija je zadržal jezen gib ker se je domišljal, da je Saro Zytovo svoje dni zavrgel zaradi lepih Milkinih oči. Po pomoti ali nalašč in preračunano? Kdo ve!
Če je bilo med bančnikoma veliko je bilo še hujše med njunima boljšima polovicama, med Milko Blumenovo in Saro Kohenovo.
Ta je oni bila nevoščljiva zaradi njene sreče ona pa njej zaradi njenih družabnih zvez. če so Kohenovo bogastvo cenili na milijon, so Blu-mjnovo najmanj na pet milijonov. Vendar bo stremljiva Milka ta večer sama in čemerna pila svoj čaj, Sara .pa bo razkazovala svoje ovratnice sumljivega porekla pod Adali-dovimi lestenci.
Plinska svetloba je z mavrico o-žarjala postavo novodošlega gosta-Kadovcdneži so mu odprli pot, ne da bi ga bili spoznali. Služabnik mu je vzel klobuk, površnik in palico. Hišni gospodar je prihitel, da sprejme gosta in je začuden obstal:
„Vi ste . . . Blumen “
„Na službo...“
Mauricio Kohen njegov nasprot-tisti večer v sinagogi, je stal v salonu z ženo- Oba sta pritekla, da yidita čudež: Zaharija Blumen, oble-Cei1 po modi!
Sara ga je poklicala s tistim ime-ki bi bil rad videl, da bi bilo Pokopamo sedem milj globoko pod žemljo;
»O moj dragi Zabulon! Kaj si pa Poredil s svojo očaško brado ? Kaj 0 dejala uboga Milka ? Kaj ona ni PHšla? Zakaj pa nisi pripeljal še Sv°je fletne žene?“
Zaharija je preklel svojo zvezdo, Povedal nekaj besedi in se izmuznil ,	*-e ženske, ki ga je tikala kakor
hlapca.
»Tako sta prijatelja s Saro, da e vede do tebe kar domače,“
»Đa... da... To se pravi, med
Parni...«
i.	, Pobegnil je znova .da mu ne br 1^*° ^Poba pripovedovati, da je bi-
Sara pred dvajsetimi leti žena Rogovega brata Davida. Izgubil se
j.	v gneči povabljenih ter pozdrav-
vse povprek, ne da bi vedel, ka-6r* skupini naj bi se pridružil.
Dogal je sem in tja, dokler mu Prestregel poti prevejan, nesra-'eP fant, ki ga je odpeljal k mizi
• jedili.
se kelio
»Alo, pojdiva na šampanjec da
Pogovoriva o poslih. Jaz sem Ro-na j manjši izmed baronov Ada-
v' Imam še šestletno sestro. Jaz Polopjst let, torej: znam jaz Jej1 Uakor 0lna• Dni tam se norču-ti °t 'Z mene, ker ne maram dela-j,.'. az pa jim odgvarjam, da je osla-vJa> že imaš pet milijonov, ipa siliš Povarnost da boš ob nje, če hočeš
iz petih narediti šest milijonov.“ (Zaharija je dvignil roko da bi si pogladil svaljke kakor po navadi, toda neodločna roka se je dotaknila, gladkega lica.
„In kaj je tisto, kar znate prijateljček ?“
.„Živeti!... Mislim da imate radi trpek šampanjec, kajne ? Sladkost je za ženske. . , Dobro, poslušajte. Želim, da bi bili vi moj bankir.“ Zaharija je popil kozarec in sladko vprašal:
„Ali lahko prosto- razpolagate s svojim imetjem?“
„Pravzaprav ne. Toda kadar bo stari... saj veste, nič ni večnega na svetu in ta ali oni dan utegne priti vrsta nanj, mati je že umrla in po njej imamo bratje vsak po dva milijona. Če stari ne bo kaj zagospodaril, bomo podedovali še vsak po pet ali šest milijonov.*
„Sveti Bog! Nadaljuj, fantič, to me zanima...“
„Recimo, da jih ne bo več kakor pet, da jih ne bo več kakor štirje. Štirje ki jih bom dobil, in dva, ki ju imam, to je šest. Ali more mlad človek živeti kje v Parizu ali v Londonu ali na Dunaju z obrestmi •od šestih mili jo no v ? * ‘
„Mislim da! Več kakor živeti! Lahko celo umrete, če boste kaj pohiteli z zapravljanjem svojih obresti.“
„In kakšne so obresti od šestih m.lijoncv ?“
„Kakor jih naložite. V hiše, v polja, v krave?“
„Ne v hiše, ne v polja ne v krave. Hočem gotovino. Dobre vknjižbe! Moj oče in bratje so nesrečneži. Niti dihati ne morejo, tako se
ženo za denar, da ga ne izgube. Žive tako, da kupujejo in prodajajo, izboljšujejo svoje k matije, zaokrožajo svojo posest vstajajo ob zori in garajo ves dan kakor zamorci “
Zaharija mu je pritrdil. Ljudje so delavnost Adalidovih navajali za zgled.
„Velik ponos mojega očeta je, da ga imenujejo pionirja argentinskega napredka. Bedarija! Vzemite 'drug kozarec! In dobro me iposlu-šajte. Vi ste Jud( jaz sem kristjan, zato bolj zaupam tistim, ki obiskujejo sinagogo kakor onim, ki hodijo v stolnico.“
„Hvala lepa.“
„Mislim na .posle. Noben Jud ne obuboža. Kristjani pa tavajo in se opotekajo. Zato bi rad svoje posle zaupal kaki judovski banki-“
„Na primer banki Blumen ?“ „Tako je. Ko bo prišla vrsta na mojega očeta saj me razumete, ne bom sprejel niti krave niti kosa zemlje, niti hektarja polja, če me bodo k temu prisilili, bom vse takoj prodal in denar izročil vam, vi mi ga boste pa naložili na dobre vknjižbe. Niste mi povedal^ kakšne obresti lahko daje šest milijonov... še kozarec ? Zdaj, moj bančnik in prijatelj povejte mi, zakaj vas listale rdečka tika in zakaj vam pravi Zabulon?“
Zaharija je naglo poisikal razlago za silo in jo pobral, brž ko je mogel. Fant ga je zares komaj poslušal- V salonih so plesali elegantni pari. Bil je nevoščljiv starejšim za to zabavo, zakaj z njim so še vedno ravnali kakor z zavodarjem.
Zaharija je trenutek, ko se je far.t zagledal v plesalce, izkoristi^ da je
izginil- Torej se mu je le posreči!-1 utreti si pot v visoko družabno žb Ijenje. Ljudje so ga nocoj že vide1 v brezhibni obleki in z novim obra zom. Kmalu bo vabil kar deževak’
„Ah Milka! Da nisi bila tako le' pa bi bil jaz gospodar Sarinega 3I, ca. In ne bi si predrznila klic8 * me za Zabulona... Naj bo preklet-
To je bila stara zgodba. Stat8 dva Zytova sta se zaradi «neg-1 pogromov, v ‘katerih so poljski km6 tje Jude preganjali s krvjo in °= njem> izselila v Argentino z edia^ hčerko Saro, ki je tedaj imela Pet ali šest let-
Preganjala jih je zla sreča j8 slabo zdravje. Stara sta umrla *■' zapustila v revščini petnajstletni Saro, ki si je kmalu poiskala val' stva v hiši dvojčkov Zabulonov, P° tem se je pa z enim izmed njih P°' ročila. To je bil David^ ki je bil P3' metnejši od obeh, zraven tega pa še jecljal.
David in Matija sta bila dobr3 in pridna fanta- Edino imetje, ki st3 ga prinesla s seboj iz Varšave, ie bil zamaščen kaftan in kožuhovin8' sta kučma namesto klobuka.
Dospela sta v Argentino pr»'1 čas kajti kmalu nato se je začel8 vojna.
Jud je že od’ nekdaj rajši im1-'' vojno kakor mir, ker mir ne rodi likih kupčij.
Kadar se knezi zemlje prepir»j0 med sabo in se ljudstva pobijajo, te daj zna oko| ki je vajeno brati za' gonetne hebrejske pismenke v tal' mudu, prav tako spretno odkriva-krasne poslovne možnosti.
(Bo še)
DNEVNIKA JANEZA XXIII.
(Nadaljevanje s str. 224)
usmiljenja in Bog: vse tolažbe; Pa-^er misericordiarum et Deus totius c°Rsolationis (2 Kor 1, 3)? Ali nisi rekel, da nočeš daritve, marveč Usmiljenje ? „Misericordiam volo et nor> sacrificium — Usmiljenja ho-|;eui in ne daritve“ (Mt 9, 13; Oz G, '■ In ali nisem tprav jaz, ubog greš-l’*1! čudo, čudež tvojega usmiljenja? az sem zgubljena ovčica in ti si U'bri pastir, ki si v hudih skrbeh *el za menoj, me končno našel, bil ^sočkrat tako srčkan in ljubezniv •nene, potem pa me zadel na ®vnje rame in me vesel nesel v ov-Jak. Jaz sem tisti nesrečnež, ki so na poti v Jeriho roparji napadli, kj, e'Pli, ga ranili, ga do nagega sle-, tako da je bil že na koncu živ-^enja. in tj, usmiljeni Samarijan, y. me spravil pokonci, si vlil vame a, to je: dal si mi razumeti tiste rašne resnice, ki so me dvignile otopelosti; mazilil si me z balza-g.0rn svojih tolažb, skratka: naredil nje deležnega obilne darežljivosii Joga dobrega srca. Jaz pa, joj, bil, žal, izgubljeni sin, ki sem znietaval tvoje imetje, naravne in unaravne darove, ter sem zašel v j^jbolj nesrečne razmere, ker sem e*aI daleč od tebe, ki si Beseda, 'n katerI J® vse nastalo (pr. Jn 1, In brez katere so vse stvari sla-,. > Ker niso nič. In ti si moj pre-oeznivi oče, ki si me praznično ^Pfejel, ko sem se spametoval, pu-grešno ,preteklost, se vrnil v
tvojo hišo in znova iskal zavetja v tvojem zatišju, v tvojih objemih. Ti si me znova sprejel za svojega sina, si me spet posadil za svojo mizo, se skupaj z menoj veselil ter me znova naredil deležnega svoje dediščine! Kaj pravim? Jaz sem verolomen učenec, ki sem te izdal, domišljav učenec, 'ki sem te zatajil, prostak, ki sem te zasmehoval in sramotil, krutež, ki sem te ovenčal s trnovo krono, te bičal, ti naložil križ, te žalil v svojem trpljenju, ti dal zaušnico, te napojil z žolčem in Jesihom in, joj, jaz neusmiljenec sem ti prebodel srce z mrzlo sulico. Vse to in še več sem naredil z grehi. Oh, kakšna ponižujoča misel zame! Misel, ki mi mora z živo silo prikli-' cati iz oči najbolj grenke solze kesanja! In ti, ti si moj dobri Jezus, najkrotkejše jagnje, ki si me imenoval svojega prijatelja, se ljubeznivo' oziral name, ko sem bil v grehu, me blagoslavljal, ko sem te preklinjal; na križu si zame molil in storil si, da se je iz tvojega prebodenega srca razlil potok božje krvi, ki je opral moje grdobije in obrisal hudobije moje duše; iztrgal si me smrti iz objema, ko si umrl zame; in ko si premagal smrt, si mi prinesel .življenje ter mi odprl raj. O ljubezen, o ljubezen Jezusova! Končno je vendar ta ljubezen zmagala in jaz sem s teboj, o moj učenik, o moj iprijatelj, o moj ženin, o moj oče; glej, tu v tvojem srcu sem! Kaj torej hočeš, da storim? Jaz sem hodil lakota ne uboštvo ne mraz ne stiske ne muke ne smrt (pr. Rimlj 8, 39).
Priredil dr. F- Žakc-ij
Nemška pomoč evharističnemu kongresu
Ko manjka komaj dvajset mesecev do Mednarodnega evharističnega kongresa, ki bo v Bogota, glavnem mestu Kolumbije, so nemški škofje obljubili pomoč pri pripravah v znesku 2,200.000 kolumbijskih pesov (približno 35 milijonov argentinskih pesov). Po končanem kongresu kolumbijska vlada „ne bo smela“ vrniti posojenega denarja Nemčiji ampak ga nakazati kolumbijskim škofom v pomoč krajevnim župnijam.
Izdane knjige pri jezuitih
V Rimu je Jezusova družba (jezuiti) objavila seznam izdanih knjig V' prvem trimesečju leta 1966. iz tega seznama je razvidno, da so ježuiti v treh mesecih izdali 205 krtjig:	81 v španščini, 29 v fran-
coščini, 25 v nemščini, 20 v" angleščini, 18 v italijanščini, 13 v iholand-š,čini, 10 v portugalščini in 9 v drugih jezikih-
To niso številke, ampak življenja
Med • januarjem 1905 in majem 1966 je Irska katoliška Cerkev podarila misijonom 130 . laiških misijonarjev obeh spolov. To ni le stati-
stika, ampak 130 mladih življenj vseh poklicev in zmožnosti, a polnih iste velikodušnosti do Boga in lJu' bežni do duš-
Spreobrn j en j e m usl i manskcga profesorja
Alif Asseirän, član odlične liha' nonske družine in profesor na unj' verzi v Beirutu (Libanon) je prestopil v katoliška Cerkev. Po spreobrnjenju se je umaknil v preprost0 gorsko hišo, kjer živi v preprostosti in skromnosti. Znano je, da se Libanonci redko spreobračajo h katoliški veri. Zato spreobrnjenje profesorja Asseirana štejejo med najbolj presenetljiva spreobrnjenja v vsej zgodovini Libanona.
Novi komunisti v Buenos Airesu
„Združena fronta“, tajno glasil'0 komunističnega Komiteja za provinco Buenos Aires, objavlja v 79. številki število novih članov v posameznih okrajih (prov. Bs. As.):
Av.ellaneda .   ........... 17K
Lj»nüs	      ‘J,1
Matanza ...............
Oiavarna	....................  7
Lomas ' de	Zamora	177
Quilmea ........................ 245
San Martin ....................  404
Moron .......................... 167
Severni del (Norte) ............ 206
Mar del Plata .................. 225
Bahia Bianca .................... 96
Juniin .........................  70
'Pehuajo ....................... 125
San Nicolas ..................... 72
Skupaj 2.362
Castro prelomil obljubo
Ehihovniki na Kubi morajo po bovih določilih vlade služiti vojaški rok, čeprav je predsednik Castro obljubil, da duhovnikom ne bo zahte-val vojaške službe.
Katoliški zdravniki proti angleški 'ladi
V Angliji je vlada sklenila, da lo uzakonila dovoljen splav. Kato-hški zdravniki — vseh je šest ti-s°e — pa so sklenili, da splavov ne hodo izvrševali, ker jim vest prepoveduje. Tajnik zveze katoliških zdravnikov dr. Jožef Dognan je napovedal, da se bodo zdravniki jav-b° uprli in na vso moč protestirali, re bo vlada uzakonila splav.
A*' se bo kard. Heran vrnil?
Ob obisku na Irskem so časni-k^rji vprašali 78-letnega kardinala Korana, če je možno, da bi se vrnil v Čehoslovaško. Kardinal je odgovoril da se bo morebiti mogel vrniti v domovino. „Vse je odvisno“! tako ■K naglasil kard. Beran, „od1 seda-ni>h razgovorov, jped Vatikanom in ^ehoslovaško vlado.“	.
Komunizem določa število duhovnikov
Lansko leto se je na Češkem prijavilo 120 fantov za bogoslovje. Vlada pa je dovolila samo 19 študentom vstop v bogoslovje, ostalim ga je prepovedala. To je glavni vzrok hudega pomanjkanja duhovnikov na Češkem, ker komunistična vlada določa, koliko študentov sme postati duhovnikov.
Samo 10.000 misalov
Na Madžarskem so komunisti dovolili tiskati samo deset tisoč izvodov misalov v madžarskem jeziku.
Tudi Jugoslavija
Od leta 1965 je število katoliških duhovnikov na svetu narastlo za 1243, število bogoslovcev je pa padlo za 500. Med najrodovitnejšimi deželami glede duhovniških poklicev so Španija, Irska, Holandija in zadnje leto tudi Jugoslavija.
Vera brez politike v Vietnamu 22. septembra lanskega leta jo imel msgr. Nguyen Van Binh, nadškof v Saigonu, sestanek s predstavniki peterih glavnih verstev v Vietnamu. Izrazil je upanje, da bodo glavna verstva, bodisi severnega ali južnega Vietnama, ostala-zunaj vsake politike in se pmejila na versko področje, kar pa ne ...pomeni, da nebi sodelovali pri prizadevanja za mir v Vietnamu-
Pavel VI. Vrhovnim' predstojnikom Sv. oče je poslal posebno pismo predstojnikom vseh tistih 'redov, ka-,-teri . dnevno molijo brevir skupno, v koru. Prosil jih je, da še naprej ohranijo pri. brevirju latinščino.
255
»»». 1
APRIL (Abril) 1S'67 ŠTEV. 4 — LETO XXXIV.
dŽ
UVODNIK	193 Svetovni dar za poklice
MISEL TEGA MESECA	194 V tej veri zmagujemo
KONCIL	202 Smo duhovniško ljudstvo
BOGOSLUŽJE	201 Apostolska konstitucija o odpustkih 205 Znamenja vere in Cerkve 201 Molitveni namen
VZORI IN DOGODKI	197 Ob 60-letnici kronanja 222 Iz dnevnika Janeza XXIII.
CERKEV V SVETU	225 Življenje in vzgoja za železno zaveso 209 0 dušnih pastirjih
V DRUŽINI	214 Zlato zrno — vsajeno v življenje 216	Iz o.žetovih zapiskov 217	Naši „uporniki“ 218	Kako je moj otrok vzljubil slovensko branje
FANTJE IN DEKLETA	230 Anketa XiV. 232 Celodnevno romanje v Mendozi 234 Danijelove zgodbe 236 Dnevnik Ane Marije 238 Trije za zakon
SPOMINI	2'45 Poročevavec iz Kristusovih časov
ROMAN	247 Zlato večnega Juda
NOVICE	213, 221, 241 Iz Slovenije 242 Med nami v Argentini 244 Slovenci v svetu 254 Svetovne novice
NAROČNINA: Celoletna aiarodnina v Argentini 'in obmejnih državah 1.600.— pesov: v ZDA in v Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 126 šilingov; v Italiji 2.800.— lir; drugje protivrednost dolarja.
DENARNA NAKAZILA NA NASLOV:	Antonio Orehar, Ramön Falcön 4158,
Buiends Aires, Argentina.
POVERJENIKI:
Argentina: Dušnopastirska pisarna, Ramön Falcön 4158, Buenos Aires.
ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA.
Slovenska pi«., Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. Kanaida: Ivan Marn, 131' Treeview Drive, Toronto 14, Ont., Canada.
Trst: Marijina družba, Via Risorta 3, Trteste, Italia.
Italija: Zora Piščanc, Riva Piazzutta 18, Italia.
Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
,,Duhovno življenj«“ je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton ‘Orehar); urejujeta dr. Starc Alojzij in Rode Jurij. — Bditor resp.: msgr. Antonio Orehar, Ramön Flalcön 4158, Bs Aires. Reg. de la Pnop. Intel. No. 8*3.966. Tiska Vilko SRI-#, Bstados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina.
v i t e k ; arh. Vomberpar .Turii
Zato so laiki Kristusu posvečeni in s Svetim Duhom maziljeni. Vsa njihova dela, molitve in apostolske pobude, zakonsko in družinsko življenje, vsakdanje delo, duševni in telesni počitek, če to izvršujejo v Duhu, pa tudi nadloge življenja, če jih prenašajo potrpežljivo, postanejo duhovne daritve, prijetne Uogu po Jezusu Kristusu.
Cerkveni zbor v dokumentu o Cerkvi