Insorntl »u nprojomtijo in volj A trintopna vrutu;
Čo no tiuku llcrut, o
,i II n " n D II n 5 D Pri vofik rntiumi tiiilianj
8 kr., 1 ii „ lfr „
oeiui primarno niinitnjiSli.
Rokopisi
no vritfinjo, nofrnnkovnim piomu no no iiprojomiijo,
Ntirofinlno projomn oprnvniiHvo (luliiMiiiiilirmiijii) in oktif.odioijii nu Štorom trgu h. Si 10.
Polili č 8» lisi za
;i 11» L
Po poŠti	prejemati volja :
Z« eoto loto	, , 10 gl. — Icr,
pollutn	. , 6 „ — ,,
v.ti ftatrt lotu	, , 3 ,, 60 „ ^ .„
V administraciji volja: /V^ffiV^ Zn oulo loto . . 8 gl, 40$*' xi\ pol letin, . , 4 „	•iO 'Sm.
v,n Oe« lot:n , , 2 „	>
V Ljubljani nu dom ») voljA 00 kr', veS mi leto. J VrodnIStvo jo v Kožnih nUuilk »tov. 25.
Izliajn po trikrat nn todon in sioor v torek, Sotrtok in soboto
vnanja
Aiulrassy jo govoril prod poslanci delegacij, da bi branil svojo politiko. Njegov govor ni zadovoljil no prijateljev, ne nasprotnikov njegovih.
Politične prijatelje jo imel lo vslod dovršene osvojitve, po njegovi najnovejši izjavi pa bo priznanje teh prijateljev zopet zgubil. Andrassy ni povedal nič novega, nič, kar bi človeka ogrelo; v tistoj polovičarakej luči, v kateri se nam kaže njegova politika taktično, v tistoj luči jo tudi predstavlja v svojem govoru. On hoče dokazovati, tla mu ni bilo mogočo drugače ravnati iu s svojega madjarskega Btališča ima prav.
Drugačna pa se vidi reč nam Nemadjarom. Andrassy pravi, da Avstrija no želi Bosno in Hercegovino obdržati, ob onem pa pravi, da nam jo Bosna potrebna, ako hočemo obdržati Dalmacijo. Kje jo tukaj logika? Andrassy pravi, da jo Avstrija zmirom delala na to, da so Turčija ohrani, pa lahko mu turkoljubi očitajo, da jo delal proti svojemu prepričanju, ker ni izstopil iz triccsarsko zvezo. Andrassy se hvali, koliko Jo storil na berlinskem kongresu za ohranitev Turčije. Nam Slovanom so pa b takimi besedami no bo prikupil,
Grof Hohenwarli je v državnem zboru hvalil ali vsaj podpiral Andsasy-jevo politiko, ker si ni mogel misliti, da Andrussyu vojska v Bosni no gre iz srca, ampak ker je sodil, da je Avstrija vendar enkrat vkronila na pravo pot, kar je v tem vprašanji razbitje Turčije in hramba kristjanov. Tudi mi smo kaj enacoga pričakovali. Zdaj pa vidimo, da Andraasy grenke
Solzo toči po vbitih Turčinih, in bi rajše videl, ko bi bo Avstrija za Turčijo v boj Bpustlla. Po teh izjavah ga tudi Ilohonvvert no bodo mogol več pohvaliti,
Vendar ustavoveroi še s temi Slovanom tako malo prijaznimi izjavami grofa Andrassya niso zadovoljni, in mu žo naprej grozč, ker jim sploh cela osvojitev ni po godu. S tem pač kažejo, da so še slabši politiki od grofa AndraBsya.
Prav damo Andrasayu, Če pravi, dajo Srbija primerno še večo žrtve dopriuašala, ko Avstrija, in da so tudi mi no smemo pred žrtvami vstrašiti, kadar gre za voliko reči. Pa kako bo vjoma s temi besedami, ako AndraBSy pravi, da mi nečemo nobenih novih dežel pridobiti? Voliko žrtve morajo voudar kak namon imeti, sicer bo potrata. Avstrija mora ali vso pri miru pustiti, naj se razvije, kakor hoče, in taka politika bi bila vsaj dober kup; ali pa mora krepko poseči v iztočno vprašanje in od Bosne šo naprej prodirati, da postane iztočno-balkanska velesila, oprta v prvi vrsti na Jugoslovane. Veliko žrtvo nositi in nobenega dobička od toga uo imeti, take politiko no razumemo. Vetno sicer, da bodo okoliščino Avstrijo prisililo, da bo morala Bosno obdržati, Pa s tem duhom, kakor se nam predstavlja iz ust AndrasBya iu kakor ga v istinl vidimo nadvla-dati pri lupravi Bosne, postala bo Bosna za nas lo nekaka težava iu eno breme več. Naši dualisti se na noben način uečejo ločiti od Bvojcga ljubljenega dualizma, in ravno v dualistiČni okvir bo no dti spraviti nobena novo pridobljena dežela, tako da jo Avstrija po du-alizmn nezmožna postala, pomnožiti so. lu kaj
bi se reklo o velesili, ki bo kaže nesposobuo pridobiti kako novo deželo?
Politika naših nasprotnikov, joobkratkom ta: naj bo vob avot podere, naj Avstrija pogine, lo našo gospodstvo so ne smo nikdar omajati. Godilo so se na vzhodu volike reči, pa naši nemški liberalci in Madjari mislijo, da vse to na Avstrijo no sme in no moro prav nič vplivati, da bo pri nas zmirom vso pri starem ostalo.
Politični pregled.
Avstrijsko deželo,
V Ljubljani li, dooombra.
Mele^neBjss avstrijska hoče v poročilu o proračunu vnanjoga ministerstva, lctoro jo sostavil Schaup, grofu Andrassy-u izreči nezaupnico, Reč bi se bila imela obravnavati žo 4. t. m,, a grof Andrassy jo predsednika prosil , da naj jo postavi šo lo na dnevni red včerajšnjo sejo. Kor so to ni zgodilo, sodimo da jo med vstavoveruimi poslanci najbržo nastala zopet neodinost. D. Ztg. poroča, da so snujo neka srednja stranka, (Oppeuhoimor, Ktibeok, Pircpiot, Terlago, Kohanovski, Schar-schmidt Langer), ki hoče posredovati mod mi-ministrom in Herbstom ter naavetovati 20 milj gld, za stroške bosensko vojske. Pa ta srednja stranka jo Bama za so preslaba, da bi kaj opravila, in bodo zarad tega najbržo glasovala za vlado. To pričakuje eolo ,,N. fr. Prosse", ktera piše, da bodo vlada gotovo večino imela na svoji strani,
š&j^virHlko ministerstvo jo Tisza sostavil, ter ga predstavil žo liberalnemu klubu, Oo

Slovcnci na Beneškem.
(Konec.)
Biozijansko narečje se pa 110 loči od književno slovenščino samo po izgovarjanji besedi, temveč tudi po svojih lastnih oblikah iu drugim Slovencem popolnoma neznanih besedah, Naj omenim na tem mestu samo, da bi Slo-veucP no razumeli, čo bi slišali reči, u. pr. mesto „ tukaj" ,,izde" in mesto „tukuj lo" „iz-odon. Kdor želi pa šo več pozvodoti o izgovarjanju rezijansklh besed in o naročju sploh, naj pregleda knjigo, ktero je izdal slavni ruski profesor Baudoiu do OourtemS, knjiga jo ruski pisana in ima naslov: O fonetiki rozijanskoga jezika. V Varšavi 1876,
Priimki po Beneškem niso mnogovrstni. Med šompotersklmi Slovenci bo nahajajo na vadno takošni priimki, kakoršna so imena vasi. Tako bo kličejo v d renski občini skoraj vsi prebivalci ali Droščak, Praprotnik, Krajnik, Trinko, Bornih, Trušnik, BroŽnn, ker prebivajo v vaseh Dronkija, Praponca, Kraj, Trinlc, Bernik, Trušno, Brezje ali Breg. V Miklošičevi „Kopi-tarB Haudsohrifton'1 so pa našteta različna rozijanska imena.
Pa kor pišem od ondašnjih imen, povedati moram, da sedanja laška vlada jo tem starim poštenim slovenskim imenom velik 'zaklet, sovražnik. Vlada laška. dela. a pošteni mi imeni vasi in krajev, ako so Bine primeriti, kakor svinja z mehom. Ona jih spreminja kakor so ji poljubi. Vtem oziru bo jo v teh dvanajstih lotih tamošnjim lepim slovenskim domačim imenom velika krivica atorila, tako da bi so človok, ki jo na tujem žo dolgo let živel, čudil povrnivši so v domačo vas, čudil bi se in bi misli), ali sem prišel prav, kor vidim na zidu, da jo sedaj vasi drugači ime, kakor ke-dar sem očetov dom zapustil. Tako n. pr. jo Lahe v oči bodlo ime šompetorskega trga, |ki se jo glasilo San Piotro degli Slavi, zato ao ai b tem pomagali, da so ga spremenili v San Piotro al Natisono. Druge imena krajev in vasi pa, če neso dopadaia pomehkuženemu luškemu grlu ali pa pokvarjenemu laškemu aro«, so popolnoma drugače in po svoje y protokole iu na voglu začrtali.
Pa 110 samo na to se dola, da bi prodru-gačili in potujčili samo imena, ampak nova vlada skrbi prav močno, da bi tudi ljudBtvo
zamogla prištevati laškemu.
Temu polnščovanju se na Beneškem no stavi skoraj nobenega jezu. Samo duhovščina oziuuuije po cerkvah v domačem jeziku božjo besedo. Pa revščina jo po večom tudi z jezikom, ki ao v cerkvi govori. Tam so dela še po večom pri oznanovauji božje besedo, kakor so je drugod po Slovenskem godilo v štirnajstem in pa petnajstem stoletji in sploh prod Trubarjem. Duhovnik prestavlja sam, kakor so je tedaj pri nas godilo, iz latinskege sv. evangelij, kakor ve iti zna. Potem so ve da mora ujogovo govorjenje tudi tako biti, kiikoršnega so mu je bilo mogoče naučiti, Deček, kterega so starši za Šolo v Videm otlmenili, nema, kakor pri nas priložnosti bo slovenščino učiti uo v šoli uo doma. Samo o počitnicah posluša doma svoj mili materni jezik, kterega pu kot samouk lo redko kdo dovolj opili in ogladi. Dečki, ki ao za „goBpodo'1 odmonjoni, so šolajo • skoraj • vsi v videnskem mulškofovskem semenišču, dokler ne postanejo duhovniki. Res lopa priložnost bo jim ponudi iti mod svoje ljudi iu skrbeti za njih dušni pa tudi telesni blagor. Pa če mora biti beseda vsakega evaugeljskoga
"bode ta njegovemu programu pritrdil, se bode ministerstvo takoj vradno razglasilo in jutri predstavilo državnemu zboru.
Kosenska deputacija se ima danes sniditi v Zagrebu, kamor so nekteri pooblaščenci došli že pred nekterimi dnevi. ; Z ravno istim vlakom, kakor deputacija dojdejo tudi vojaki Leopoldovega polka, kterim hočejo Hrvatje napraviti sijajen sprejem, Jutri se deputacija iz Zagreba poda na Dunaj.
€3eneral Filipovic .bil je že od mnogih mest izvoljen za častnega meščana. Tudi v praškem mestnem Odboru se je sprejel ta predlog ter ob enem nasvetovalo, da naj se Fili-povič pri svoji vrnitvi v Prag slovesno sprejme, Tnaoje države.
Missfei car se je povrnil v Petrograd, sieaa&šlii cesar pa v Berlin, kjer bode zopet prevzel vladanje, ktero je začasno opravljal kraljevič.
V SKsiilaovesM so pri mestnih volitvah v 9 okrajih zmagali konservativni in le v enem liberalni kandidatje. Na Nemškem se je najbolj šopiril novošegni liberalizem, tam ga bo, kakor se kaže, tudi naj prej konec.
Vilrški sultan je zopet premenil svoje ministre. Veliki vezir Savfet paša je odstavljen in Keiredin paša postal je njegov naslednik ; Uriani Zade Esad postal je šeik-ul-islam, Gazi Osman vojni minister, Said paša, poseben ljubljenec sultanov, kterega je hotel Savfet paša spraviti iz Carigrada, minister prava, Kadri paša notranji mininister, Savas paša minister javnih stavb, Djevdefc paša pa kup-čijski minister. Sultan vedno preminja svoje svetovalce, toda mož, ki bi umirajočo Turčijo zopet poklicali v življenje, ne bode našel.
Angleži so v Afganistanu zaseli mesto Djelalabad na severnem izhodu kiberske soteske. Šir Ali zbira svojo vojno pri glavnem mestu Kabulu, V Kurumski soteski pa general Roberts ne more naprej in pajvarske ožine do 2. t. m. po dvakratnem napadu ni mogel vzeti. Tretji angleški oddelek se od južne strani iz mesta Keta pomiče proti Kacdabaru.
lEvirai dopisi.
I® Moi-jiHSa, 4. decembra, (f Aleš Jerala.) „Draga je pred Gospodovimi očmi smrt njegovih svetnikov" — te psalmove besede prihajajo na misel človeku, kteri je bolj
na tanko poznal prečastitega fajmoštra Hor-julskega, krog in krog znanega le pod imenom ,,gospod oče", in je slišal sedaj o njihovi smrti.
Bil je ranjki gospod rojen v Smledniku 14. julija 1792, za mašnika posvečen 22. sep tembra 1816, in je služil za kaplana v Gorjah,, na Vačah, v Dolu, Kranju in v Teržiču, za župnika v Poljanah in od 1. 1842 v Horjulu kjer je 1.1868 slovesno obhajal svojo zlato in 1, 1876 svojo demantno mašo, poslavljen o tej priliki tudi od svetlega cesarja z zlatim križem s krono za zasluge, od Boga pa sedaj 4, t. m s krono večnega življenja — tako vsaj trdno upamo.
Bil je ranjki rojen v tistem letu, v kterem so bili nepozabljivi sveti Oče Pij IX., podoben jim v več ozirih, posebej po bolezni v nogah, in je tudi umrl že v Pijevem letu. Najstarejši duhoven v službi, stanoviten do konca. Slovesno sv. mašo je imel zadnjikrat z azistencijo na ro-ženkransko nedeljo, pridigoval poslednjo nedeljo po binkoštih zadnjikrat o poslednji sodbi, ma-ševal s podporo prvo adventno nedeljo, spo-vedan prejel v ponedeljek zjutraj klečč sveto popotnico, in v vsem padel pravi junak na bojišču duhovskem. Iz prijateljskega pisma bodi nam dovoljeno o poslednjih trenutkih in djanjih ljubljenega gosp. očeta povedati, kar bode gotovo veselilo premnoge njihove znance in časti-telje. Pismo se glasi:
„Česar smo se bali, se je zgodilo: gospoda očeta ni več med nami. Danes 4. t. m. opolu dne po angeljevem zvonenji, tedaj v god sv. Barbare, pomočnice umirajočih, so izdihnili svojo blago dušo. Zjutraj v ponedeljek še toliko trdni, da so mogli brez tuje pomoči iz postelje se vzdigniti in kleče sv. popotnico prejeti, so zvečer tolikanj oslabeli, da je kazalo, jim podeliti zakrament sv. poslednjega olja. Bali smo se, da nam bodo ugasnili, toraj so jih duhov-nijani, ki so bili navzoči, prosili, da bi jih še blagoslovili; na to so z razpetimi rokami vsem domaČim in ptujim podelilo sv. blagoslov.
Po noči jim je zopet nekoliko odleglo, da so zjutraj še vstali, pri mizi sede zajuterkovali, tudi še opoludne z nami v družinski sobi obe dovali, ter bili viditi prav pri volji, in dobrega spomina, čez dan so večji del pri svoji mizici sedeli, ter opravljali officium za prihodnji god sv. Barbare. Po noči so še začeli nekoliko moliti, in danes zjutraj so v blodenji opravljali sv. mašo, namreč molitve, ki jih molimo pri
oznanovalca kot oster meč in kot med sladka in prijetna, je prašanje, kako bo tisti tp dosegel, če nema ali če ni imel priložnosti se v govoru izuriti. Navadno tak tudi domačih virov nema in jih tudi ne pozna. On zajema le iz tujih virov, tuj duh se kaže tudi v njegovem govoru. Besede, izrazi in izreki se morajo s tujimi nadomestiti, ker domačih in umevnih ne vedo.
Tega nas pa Bog varuj trditi o vseh duhovnikih po slovenski Benečiji, Se nahajajo tudi tam, hvala Bogu, možje, ki dobivajo svojo duševno in narodno hrano kolikor mogoče iz sosedne slovenske zemlje. Pa ti so vsi le svojemu prizadevanju in samouku pripuščeni. Stori se tedaj vsaj nekoliko zoper polaščenje. Veliko več bi zamogli duhovniki tamošnji storiti tudi za dušni blagor njim izročenih čed, če bi se v mladosti že v maternem jeziku vadli. Zavod, v kterem se šolajo, pa ravno nasprotno dela, ker jim prepoveduje govoriti v vsakem drugem jeziku razun italjanskein in latinskem. Celo friulščina je tam postavno prepovedana. Razloge navedejo k temu se ve da različne, pa vendar po našem mnenji so vsi le leskovi.
Duhovnikom gre zahvala, da so do 1.1866 po vsih krajih 'otroke podučevali ne samo v kerščanskem nauku, ampak tudi v branju in so jim preskrbovali molitvenih knjig iz Slovenskega — a sedaj je šola duhovnom odvzeta in postavljeni so prav na gostem učitelji in učiteljice, ki imajo namen otroke laški učiti brati in pisati. Se ve da do sedaj je vspeh v tem obziru bil le majhen. Da zamorejo otroci v cerkvi molitvene knjige rabiti, jih morajo, če zna kdo, v hiši doma učiti, šola jim je peto kolo.
Vidimo, kako je stanje narodno in duševno med Slovenci na Beneškem. Preti jim gotov pogin, če se stvari drugače ne zasuknejo,. pa vendar smemo upati kljub vsem viharjem, da ne bo tako; ker so se ohranili vsaj deloma skozi 14 sto let, če ravno so živeli vselej pod tujimi vladami, upamo, da se bo vresničilo, .kar pravi rodoljub iz Beneškega:
Ne misli tak' hčerka slovenska, Ne obupaj na lastni prihod ; Naj pride še sila peklenska, Ne. vniČi slovenski zarod.
x—y.
sv. maši. Vidili smo jih večkrat se prekrižati, in slišali njih zdihljej: „oh da je toliko nestanovitnosti med nami i Podelil se jim je sv-apostolski blagoslov za zadnjo uro, pri kterem so še sami odgovarjali. Glas jim je čedalje bolj pešal, da je bilo težko razumeti, kaj govorijo, ali iz poslednjih besedi: „fiat miseri-cordia tua, Domine, super nos, quemadmodum speravimus in Te. In Te Domine, speravi; non confundar in aeternum", ki so jih bolj razumljivo govorili, smo sklepali, da so molili „Te Deum"; pač lep sklep tako lepega življenja!
Kakor pa večerno soluce, preden zatone, še enkrat lepo zažari, tako se jim je zavednost zopet popolnoma povrnila, in ohranili so jo do zadnjega. Z močnim glasom so ob 10. uri molili tako-le: „Zahvalim Te, Oče nebeški, za vse dobrote, ktere si mi podelil; posebno pa za dobroto odrešenja, da zamoremo po zaslu-ženju Tvojega Sina pričakovati odpušenja grehov in večnega veselja v nebesih. Oh, da smo Bogu tako malo hvaležni za njegove dobrote; premajhna je naša ljubezen do Boga Očeta, ki nas je vsfcvaril, premajhna do Boga Sina, ki nas je odrešil, premajhna do Boga sv. Duha, ki nas je posvetil; premajhna je naša ljubezen do bližnjega, premalo je ljubezni — jaz rečem prave ljubezni do samega sebe. Premajhna je naša potrpežljivost v križih in težavah, premalo je izročenja v božjo sv. voljo. Kamorkoli človek pogleda, povsod najde le pomanjkljivost; kako bi toraj mogel še miren biti in se tolažiti?" Po odgovoru našem: „Z božjo neskončno milostjo, ki je večja, kakor vse pomanjkljivosti, in z Jezusovim neskončnim zasluženjem", so bili popolnoma mirni.. Ob poli dvanajstih so si dali na posteljo prinesti brevir in proprium SS., da bi opravili še duhovne ure v čast sv. Barbare; pa niso mogli, ker se jim je pred očmi temnilo. Ko je zvonilo poldne, so z nami razločno molili angeljevo česenje. Potem so prosili, da smo jim palico dali v roko; hotli so vstati in iti v družinsko sobo k obedu, ali da so se le vzdignili, so omahnili nazaj na posteljo, ter svojo lepo dušo izročili svojemu Stvarniku.
Tako je zgubila duhovnija Horjulska najljubšega očeta, škofija ljubljanska najstanovit-nejšega delavca v vinogradu Gospodovem. Cerkev vojskovalna na zemlji ima enega vojščaka manj; nebesa pa — tega smo si svesti — imajo enega svetnika več. Ko je veliki zvon okolici Horjulski britko zgubo naznanil, si pač nikdo ne more misliti, kako britko je njegov glas segel v srca vseh duhovnijanov. Ljudstvo vč, kaj je zgubilo ; toraj plaka po svojem duhovnem očetu, da bi otroci pri smrti najboljšega očeta ne mogli buje žalovati. Zgubo to bo znal le tisti ceniti, kdor ve, kaj so v Horjulu gosp. oče bili. Bili so tako na svojem mestu, da si Horjula §e brez gospoda očeta misliti ne moremo, Edino, kar nas tolaži, je to, da smo pridobili pri Bogu v nebesih novega priprošnjika". — Pogreba se je vdeležilo 15 duhovnov iu obilnega ljudstva; sedmina bode prihodnji četrtek.
SS Dunaja, "4 decembra. (Preganjanje s o ci j ali sto v.) Na Nemškem seže preganjanje socialistov tako daleč, da še socialistične državne poslance is Berlina odganjajo. Celo poslanec Berlina samega ne sme v Berlinu stanovati. Kaj tacega še ni bilo. Socialisti so kraljem zares nevarni postali, in če oni rabijo morilno orožje, se ne smemo čuditi če se kraljeva oblast brani z ostrimi sredstvi. Vendar se nam vriva vprašanje; „Ali se bo s tem kaj doseglo?" Težko, Z mečem se borimo proti meču, nasproti ideji pa zamore le druga ideja kaj zmagati. Socijalizem se je na-
redil s potlačenjem krščanske ideje, najbolje sredstvo proti sopijalizmu je novo oživljenje »krčšanskega duha. Revščina in brezpravje, go-Ijufija im samopašnost, oderuštvo in brezsrčnost »do revnih je prišlo pp brezveratvu na svet, •in kako se hoče na drug način odstraniti, «ego s krščanstvom? Zdravnik preišče vzroke ibolezni, in ko jih je spoznal, skuša jih odpraviti , ter popolnoma zamašiti prepričan, da z •vzroki prežene tudi hude nasledke. Tako je treba tudi tukaj ravnati, S preganjanjem bodo delavce le v obup spravili, in konec bo krvava prekucija. Pridobiti pa se dajo le z lepa, to je, da se odpravijo vse krivice, ki jih tlačijo. Preveč jih je , da bi se mogli zatreti in iz sveta spraviti. Mučeništvo le nove somišljence privabi.
Oni nemškutarji v naši deželi pa, ki Nemčije niso nikdar mogli prehvaliti, naj zdaj pogledajo v tisto Nemčijo , kako se tam živi, in kaka svoboda tam cvete. Morda se na tihem zdaj sami vesele, da niso v Nemčiji. Kedar ■čenčajo od ruske knute, naj se vselej spominjajo tudi nemške knute v Berlinu!
V Ljubljani 7. decembra.
('Vabilo) k slovesnej besedi na spomin Franca Preširna v narodnej čitalnici Ijubljan-skej v nedeljo dne 8. decembra 1878. Program: ■1. Dr. Benjamin Ipavec: „Na Preširnovem domu",- slavnostna kantata za moški zbor, s tenor in bariton samospevom, ter čveterospe-vom; samospeva pojeta gospoda Meden in Tr-•dina. — 2. Keller Bčla; Ouvertura, igrate na glasoviru čveteroročno gospa Jeločnik-Koglova in gospica Tratnikova. — 3. Vogl: „Našereke naše gore", poje moški zbor. — 4. France Preširen: „Neiztrohneno srce", deklarnacija. — ,5. Hausner: ,,Potomcem" moški zbor (nov), se spremljevanjem na glasoviru; zbor spremlja gospica Tratnikova. — 6. Jgralka", veseloigra v jednem dejanji, prevel Viktor Eržen. Osebe: Etangoise Dumesnil, igralka in kuma Luizina — gospa Jeločnik' Koglova ; Luiza — gospica * ... *; Dupuis, sodnijski pisar v mestcu Caudebec — -g. Kajzelj; Alfred, njegov sin — g. Jeločnik. — Začetek ob 7. uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi častite drušfcvenike čitalnični odbor.
(Na gimnaziji Ljubljanski) so vsledi mi-nisterske privolitve ta teden razdelili IV. šolo v dva razreda, da so paralelke sedaj v vseh štirih na spodnji gimnaziji. Bilo jih je doslej 77 učencev v eni t. j. četrti šoli, koga je •to, pravijo starejši; nekdaj nas je bilio še več na pr. po 80, po 100 v enem klasu. Le-ti ne pomislijo, da nekdaj zunaj latinščine niso nalog spisovali v nobenem nauku, da je sedaj veliko več predmetov, šolskih ur, da jetvarina obširniša. Nekdaj so imeli le po dve uri dopoldne šolo, vsak četrtek prost, počitnic dokaj ,eelo med letom. Sedaj je vse drugače, in toraj veleva postava, naj jih navadno v slehernem ■razredu ne biva nad petdeset. — Iz Dalmacije je prišel nazaj že g. prof. Adamek, g. Zeche ima dospeti v kratkem; pomagajo začasno pa gg. učitelji Schmirer, Dobrin in Gstirner.
(Razpisane so sledeče ustanove za dijake): Tomaž Cbron 40 gld. 80 kr,, Janez Bimitz 50 gld. 20 kr., Jožef Duller 94 gld. 50 kr., Maks Gerbec 92 gld. 64 kr., Gašper Glavatič :36 gld. 75 kr., Franc Jauežič 114 gld. 10 kr., Anton Jelovšek pl. Fihtenau 311 gld. 18 kr., Luka Jelovšek 47 gld. 38 kr., Matija Kodela 54 gld. 60 kr., Andrej Kron 74 gld. 52 kr., Jožef Peharc 99 gld. 32 kr., Janez Prešern
79 gld. 16 kr., Andrej Žurbi 27 gld. 70 kr. Jurij Zupan 44 gld. 56 kr., Janez Jošt Webei 70 gld., 26 kr., Fri drih Weittenhiller 41 'gld, 98kr.
(Novinci 7, in 19. lovskega batalijona) so v četrtek odšli v Hercegovino, Ravno istega dne so došli v Ljubljano novinci 33. lovskega in cesarsko-lovskega batalijona kakor tudi 44. in 69. pešpolka, ter so tudi odrinili v Bosno in Hercegovino.
(Valvasorjeve kronike) prišel je te dni na svitlo že 46,, to je, VII. knjige 2. snopič, ki opisuje zgodovino dežele kranjske o razširje-vanju Lutrove krive vere.
(Tonzuro in 4 manjše bogoslove) so mil. knez in škof 5. t, m. podelili 8 bogoslovcem 1. leta.
(Someščani!) V nekoliko dneh se zopet verne iz Hercegovine 8—900 reservistov domačega bar. Kubn-ovega polka in lovskih ba-talijonov. — Gotovo vsakdo želi, da se zdaj vračajoči naši junaki enako slovesno sprejmejo in pogostijo kot pervi. Da bo to mogoče, Vas vljudno naprosimo v ta namen podpisati, kar pred moč doneskov, ktere prijazno sprejemajo: ekspedit za časnike v J. Blaznikovi tiskarni na Bregu, — prodajalnicaF. Ks.Sou-van na velkem tergu, — prodajalnica J. Fa-bian a pred šolami in gospoda Fr. Dober-let-a v frančiškanskih ulicah.
Odbor meščanov za sprejem.
Razne reči.
— Rosza Šandor. Nedavno smo poročali o smrti tega silovitega tolovaja, znanega pod imenom viteza naroda madjarskega. Skoraj da ni nobene madjarske hiše, v kterej bi ne imeli slike njegove; tako tudi nobenega pravega madjarskega pastirja ni, kteri ne prepeva junaških pesmi o„lepem" Šandoru, kakor ga Madjari imenujejo. „Šzegeny legenyek", drugi naslov kralja razbojnikov, karltoliko pravi, kakor „sirota dečko", prišel je prvikrat v ječo 1. 1836. Sedeč s svojo Katinko, ktero je bil na krvavi način vzel njenemu možu, veselo pri čaši vina v krčmi, bil je prijet in -zaprt. Obsojen v ječo na vse žive dni, bil je tako rekoč na junaški način od svoje Katinke rešen, in oproščen tamnice poprijel se je zopet svojega rokodelstva. Jako velika svota je bila za njegovo glavo obljubljena tistemu, kteri bi ga izdal ali vjel, kar se je tudi zgodilo. Ob času madjarske revolucije pa osvobodil ga je Kossuth ter prej največi razbojnik, postal ie največi madjarski patriot, zbere si četo svojih svobodnjakov in se bojuje Blepo in hrabro. Po vojski loti se zopet svojega razbojniškega dela. In sreča mu je šla na roke, da ga niso mogli ujeti do leta 1856, ker so ljudje ž njim držali. Vendar njegov stric Kiss seje dal podkupiti in je izdallepe-ga Šandora. Komu je postregel z dobrim vinom, povabi ga na počinek v turšico, tu ga obkolijo vojaki, a Šandor takoj zapazi izdajo, razbije svojemu stricu glavo in se mirno vda vojakom. Sedaj ga obsodijo na vislice, pa smrtna kazen bila mu je potem spremenjena v dosmrtno ječo. Osem let ostal je v ječi, ko je bil zopet c nekej priložnosti občne amnestije oproščen Povrnil se je domov, in ker ni mogel ostati dolgo brez posla, poprime se zopet starega rokodelstva. L. 1868 oropa!s svojimi drugi vojaški vlak, Ogerska vlada, da naredi konec razbojništvn, ktero posebno v Alfoldu pod patronatom lepega šandora cvelo, pošlje grofa Gedeona Raday-a z močno četo proti tim junakom. A Rosza je
139 gld. 92 kr., Krištof Plankelj 27 gld.94kr., jbilo težko vjeti. Vsaka, hiša, vsaka vas in _Anfcon Raab 200 gld. 4 kr., Lorenc Rački vsaka puščava je bila njegovo skrivališče. Na
e ga vendar privabijo v okolico Szege-dina in vlovd. Pravda se začne in vsaki se še spominja, kakšen škandal je na dau spravrlaf Eosza Šandor, videč da so mu dnevi odšteti, odkrije vse svoje skrivnosti; pride tedaj na dan, da so njegovi sokrivci mestni glavar, dva velika sodnika, štirji odvetniki in 46 policistov. Pravda se je vršila 1. 1872 u Szegedinu in je še vsakemu dobro znana. Šandora obsodi sod-nija na dosmrtno ječo — ktere ga je te dni smrt osvobodila. Rosza Šandor je bil visok, močan človek. On se razločuje od drugih gla-sovitih razbojnikov s tim, ker je tako rekoč od starišev podedoval veliko nagnenje do raz-bojništva, ker je bil oče njegov tudi lupež. Bil je proti gospodi krvoločen, proti kmetom miren, kolikor je potreboval njihove pomoči. Proti ženam je bil posebno milostljiv, samo ker ni nikdar mislil na §. 125 k. z. Vendar sega Madjari, t. j. kmetje ponosno spominjajo in pesmi o njem prepevajo. Še več, uiti dra-matici niso pozabili nanj kakor tudi fotografi ne. S svojo Katinko imel je dva sina, ktera sta se tudi poprijela očetovega rokodelstva; a sreča ju ni spremljevala, da bi se bila s slavo ovenčala, kajti samokresne kroglje so jima preveč hitro izbile luč iz glave.
Of. ,,Obzor."—Iški.......
—	Zabavnika ,,Deutscher Haus-schatz" prišel je te dni na svito 3. snopič, ki obsega: Die Fugger und ihre Zeit. —. Bau-erleins Traum. — Der beriihmte Exorcist Jo-hann Joseph Gassner. — Druckende Fesseln. Katholische Lebensbilder. Felix Dupanloup, Bischof von Orleans. — Glockengelaute aus tiefem Thal. — Ueber Hamorrhoiden. — Der Dom zu Limburg an der Lahn. — Cardinal Paul Cullen, Erzbischof von Dublin und Primas von Irrland. — Die Berliner Austellung der zu 01ympia ausgegrabenen Alterthiimer, — "VVeihnachts-Abend. — Das Mercator-Denkmal in Duisburg. — Allerlei, — Podobe pa so: Bauerlein's Traum. —• Einheimische Drossel-arten. — Felsenwohnungen in Crauffchal im Elsass. - Heimkehrendes Holzfuhnverk im bay-rischen Ilochland. —Felix Dupanloup, Bischof von Orleans. Nach einer authentiscben Photo-graphie. — Der Dom zu Limburg an der Lahn. Ein altes Miniaturgemalde. — Cardinal Paul Cullen, Erzbischof von Dublin und Primas von Irrland. — Zur heiligen Weihuacht! — Ernst August, Herzog von Cumberland, und seine Verlobte, Princessin Thyra von Daaemark. — Die Verlobung. — Vsako leto izide 18 snopi-čev, t. j. vsake 3 tedne eden z mnogimi podobami ter se zna naročiti ali naravnost po pošti, ali pa v knjigarnah; v Ljubljani sprejema naročnino knjigarna O Klerrove vdove pred škofijo h. št. 6. Cena vsakemu snopiču je 24 kr.
—	Bismark o svojih prijateljih in znan--cih. Dr. Moric Busch, ki je Bismarka v fran-coskej vojni spremljeval, oglasil je v svojem ravno izdanem dnevniku zanimive drobnosti o državnem kancelarju. Knjiga izdana vzbudila je gotovo Bismarku mnogo neprijateljev. Samo
Moltku in Lothar Buscheru ima Bismark pošten razsodek. Vsi drugi počeščeni so z raznimi priimki. Aleks. Humboldta imenuje blebetavega petolizca pri dvoru, baron Prokeš-Osten mu je vzhodnji šaljivec , ki zna dobro lagati, Napoleon III. neveden omehkužen glupec, Julij Favre komedijant; Thiers — v" Bismarkovi1' očeh — ni diplomat, marveč političen ar ki še za konjskega trgovca ne pristuje. Granville (poslanec angleški) mu je lec, Goltz poslanec pruski v Parizu, lovaoja vreden zblaznelec, Arnim -
Salec i. t. d. — Tudi o čleuovih cesarske ro-dovine govori se smešno , n. pr. da so bili dolzega upora Pariškega krivi predpasniki itd, Kakor slišimo, toži baje rodovina grofa Goltza izdajatelja Dr. Buscba^resp. Bismarka4ki se ima za svoje izreke zagovarjati, — dostavlja ,,Hlas."
Nasvet.
Nazaret 20, novembra 1878, (Dalje.)
Recimo pa, da res kdo bere cerkvenega »četa brez kakega slovarja, da razume vsako besedo, ali bo mogel reči, seveda z dokonito gotovostjo, da je resrazumel pomen govorjenja zlasti ker u spiseh vsacega crk. očeta veje poseben dub, se nahaja posebna pisava, posebni izrazi, sploh nekaj posebnega? Kdor more to, blagor mu; naj bere u izvirnem jeziku. Zarad tega pa vendar nima nobene pravice, da bi drugi, ketereh je velikansko število ki niso bili u tako ugodneh okoličinah,, crk. pisatelja u prestavi brati ne smeli. Potem je pomisliti, da taka dela se ne dobivajo u vsa-kej knjižici; in ako se dobivajo, da jih pa ni lahko na posodo dobiti, da ne omenimo dru-geh neprilik. Dalje ni vse, popolnoma vse, za naše čase rabno, zato ne, ker niso več tisti uzroki in tiste okolnosti. Pa je tudi marsikaj pomankljivega, nedostatnega, ker dandanes, kakor nam pravijo, so vse vede dospele na vrhunec dovršenosti, česar pa ni treba verjeti. Treba bo tedaj odberati in le to odbrati, bar je najbolj potrebno in kar je najbolje, kajti gradivo cerkvene slovesnosti je neizmerno obsežno.
Da se cerkveni pisatelji in zlasti ss. cerkv. očetje iz tujega jezika u domačega prevedo , to potrebo so živo čutili tudi nemci. Že leta 1831—1854 izhajali so u Kemptenu „sa.mmtliche werke der kirchenvater, aus dem urtexte ins deutsche iibersetzt" a izdaneh je bilo samo 7 c. o. s. Irenej, Ciprijan, Hilarij, Atanasij, Ba-.silij, Efrem pa Gregor iz Nise, u 39, svezkah od Turtilijana, Ambrozija, Aug. Hierom. Greg. Vel. Orig. Hrisostoma itd. pa nič ne, toda stvar se jim je nekam zvrnila, ker so kar od kraja začeli, ne glede na primernost tvarine. Leta 1869 so se pa dela na novo poprijeli in z redko previdnostjo so ustanovili izdavo „Bi~ bliothek d. „Kirehenvater"; ,,Auswahl der vor-ziiglichsten patristisehen Werke in deutscher Uebersetzung." To delo , izvrstno urejevano, na vse strani razumno vodeno, je prelepi uspeh imelo in ga še ima. Priporočali so to vse hvale vredno podjetje vsi nemški škofje in ordi-narjati z najtoplejemi in najbolj prisrčnemi besedami, priporočali so je tudi avstro-ogrski crkveni prvaki in vsi bolj odlični kat. časniki .in še celo luteranski. Najlepše priporočilo za tako podjetje je pa gotovo hvala apost. stola in res, tudi r. slavni papež Pij IX so podjetnika s dopisom 3. jun. 1874 počastili, u ke-terem med drugem pravijo :... Nos quoque libenter zelum tuum merita Jaude proseguimur teque ut alaeriter pergaa in bonis inceptis etiam atque etiam hortamur,.... Hoc studium ntem eo magis aetate nostra peculiari laude honestandum est. Tolika hvala, takemu pod-vzetju z najvišjega mesta dajana, je pač do-voljna, da slov. duhovniki, ki so za druge že toliko storili, naposled na-se ne pozabijo. Na nemeeh si jemljimo uzgled , kako da *.nimo. Ni nam treba, da dosti premišljujemo. ",i in drugi narodi so nam pot pokazali, n jo utrli in udelali in torej jako mnogo Znano je pa vsakemu, da nemški pre-''ako natankj, tedaj nam bodo u po-«>]} j.» odgovorni vrednih: Filip Haderlap.
jasnilo prav dobro služili. Za jezikoslovstvo so si oni nabrali največi zasluge, tako da u tej stroki oni slovč za prve med učenjaki, tedaj se smemo na-nje popolnoma zanesti. Kaj pa da prestavljati nikako ne bi kazalo" od črke do črke, prav suženski. To bi ne bila prava po-prestava. Prestava naj bi bila kolikor mogoče natanka, tedaj po besedi, vendar tako slobodna, da popolnoma zadene pisateljevo misel in pa, kar je posebno važno, da je u slovenskem duhu in da je gladkotekoča. Na gladkoto pa oliko besedi sploh se pri nas malo pazi, jako malo. Naš jezik je precej trd in kdor mu ne ve ali zanemarja besedi lepo ubrano poraz-stavljati, temu bo postal hribovsko. Pri časni-ke-h se da tota stvar še nekaj spregledati, u knjigah je pa ta napaka neodpustljiva.
„Bogoslovno društvo", ali kakor bi bilo krščeno, imelo bi izdajati tudi druge sem zadevne knjige, kakor letos „Nravoslovje" od g. Koseča, ki mora vesel biti , če knjiga le beli dan zagleda, ki bode morda svoj čas in svoj trud zastonj žrtvoval, česar bi ne bilo treba, ko bi obstajalo kako društvo, ki bi mu krepko pomagalo. To društvo bi s časoma tudi izdajalo »cerkveni govornik", ki bi prinašal vsakovrstno tvarino, zakaj če se more uzdrže^ati „Prijatelj", se bode gotovo tudi imenovani časnik, ali kar bi že bil. Še druge knjige, nepo-svetnega obsega, bi bile jako primerne, da bi je to društvo na dan spravljalo in zalagalo, sča-čoma seveda. Naj se tega nobeden ne prestraši. Tukaj sem prišel na nervus nerum, brez katerega se nič ne opravi. Znano je, da če pisatelj za rokopis od bukvarja dobi še ne kakeh sto forintov, se to bukvarju že veliko zdi. Rokopisa nobeden ne sprejme, ako ni prepričan, da bope od njega trikrat ali pa štirkrat in še večkrat toliko dobil in če se praša, kako se kaj prodaja, pa poreče: o slabo, slabo, schlechtes gesehaft, toliko da sem dobil ,,to svoje". Pisatelj premine, knjiga pa , zlasti če je dobra in ljudstvu priljubljeua , doživi po njegovem preminutju po več natisov, ki vsi dokaj pomnože bukvarjev „bene"; in vendar pravi pregovor: delavec je plačila vreden. Je že prav, da ima tudi bukvar kaj od tega, ker od tega živi, ko bi le marsikak tako preširokosrčen ne bil. Ali bi ne prepustil vsak pisatelj svoj rokopis raje takemu društvu, vedoč, da ta korist bode služila u knjižveni napredek in pa, da bode ljudstvo knjige toliko ceneje dobivalo? Ali bi ne bilo dobro, ko bi pogostni natisi kake knjige po smrti pisateljevej koristili takemu društvu'
za književne namene? Potem bo tudi vsak pi-satelj gledal, da bo knjiga zares dobra, ne pa le na to, da jo na dan spravi. (Konec sledi.)
Eksekutivne dražbe.
9. deeembra: 3. Draksler iz Št. Jurija, 2.. Hanžie iz Podbrezija, oba v Kranj i. 3. Hrovat \r. Do), in Hrovat iz Voda! v Mokronogu. 3: Prejer v Ljubljani. 2. G-ermovšek, 2. Bevc iz Gradiš, oba v Litiji, 2. Pavlic v Radoliei, 1. Brudie iz Dolen-jevasi, Ostank iz Rakeka, 1. Milave, 1. Martineič' in 1. Otoničar vsi iz Cirkniee, 1. Milieve z Martinovega hriba, vsi v Logatcu.
lekar v Ljubljani, na dunajski cesti ,,pri angelju",
priporoča: l. Tr. Bli. Comp.
sploh imenovana
Franc-ova esenca,
izvrstno pomaga zoper vae notranje bolezni v želodca, pri telesnih zaprtijah, hemoroidih itd. Ta tinktura se vsakej družini nujgorkeje priporoča, ker je že veliko tisoč ljudem k zdravju pripomogla. Steklenica s podukom o rabi vred velja 10.
2,	Dr. Mora-ovo zdravilo zoper mrzlico pomaga pri tej bolezni neizmotljivo , steklenica velja 80 kr.
3,	Malincni sok (Himbeerabguss) iz domačih, gorskih malin, v steklenicah , ki držž 1 kilo — po 80 kr. — Temu, ki več kupi, še ceneje.
4,	Auaterluilia ustna voda, steklenica velja 60 kr., in zobni prah, Škatlica po 40 kr.
5,	Pral) za pokončanje bolh, Ščurkov in dru-zega mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr.
6,	Ilomcopatična apoteka, popolnem ured-jena po prof. Haager-ju:
1 steklenica jagodic velja 10 kr.
1 steklenica tinkture velja 20 kr.
Vsako naročilo se natanko po naročilu pripravi v zalitevanej stopui močno.
7,	Dorsch — ribje olje, se rabi zoper Slcro-felje, škrofelnastne kSstne bolezni, Bušico, kašelj itd,, steklenica velja 60 kr,, z železojodiirom 1 gl.
Gospod G. Piccoli, lekarničnr v Ljubljani,
Kašelj in teška sapa sta me hudo nadlegovala, zato" sem po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavžival Vaše Dorsehevo ribje olje z železojodiirom, — Že po zavžitji nekoliko steklenic sem čutil velike olajšanje, — zdaj pa se imam samo izvrstnej zdravilnej moči tega olja zahvaliti, da sem kašelj Čisto odpravil , in svoje zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkeje priporočiti.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1878.
JcmeB Kilar, trnovski kaplan.
Pismena naročila z naslovom: ©. Piccoli, lekarna v Ljubljani, se točno izvršujejo proti poštenemu podvzetju.	£9}
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 326/,0o mernikov.
Pšenice
Reži
Ajde
Prosa
Turšice
Ovsa

IV Ljub-	Iv Novem- V Kranji	V Sodra-	V Mari-	V Ptuju V Ormužu	V Oelovcnfv Zagreb«
Ijani	| mestu	*	Sioi	boru	?
gl.	kr,	j gl. kr.	gl.	| kr.	gk	kr.	gl	| kr.	gl. |	gl.	kr.	gl. [ kr.	j jjL	J^kr,
. (hektoliter 6	60	6	60 I 7	48	9	45	6	60	6	40 j 6	80	9	46	8	90
semee £ mernik 2	-	2	10	2	30	2	90	2	68	1	9	1	80	2	72	2	73
? v. (hektoliter 4	72	4 55	4	65	—	—	4	90	4	10	4	50	5	86	7	—
0021 ' • (mernik 1	45	1	40	. 1	40	—	—	1	90	1	35	1	38	1	80	2	~
. v (hektoliter 4	8	4	23	4	22	4	90	4	50	4	20	5	40	6	72	5	20-
eamena (mernik 1	25	1	30	' 1	30	1	50	1	38	1	29 . 1	55	2 7	1	36
., (hektoliter 4	8	4 23	3	76	5	76	4	80	6	40	4	17	5	78	6	70-
LJde ' ' (mernik 1	35	1	30	1	15	2	—	1	48	1	97	1	26	1	85	2	6-
, (hektoliter 4	26	4	23	4	22-	o	84	4	60	4	60	7	80	4	4.6	8	60
rosa ' (mernik 1	40	1	80	1	30	1	60	1	42	1	42	2	40	1	36	2	66"
, v. (hektoliter 4	25	H	90	4	90	6	18	4	60	4	20	6	60	5	97	6	40"
-uruice (mernik 1	30	1	20	1	10	1	90	1	42	1	29	2	53	l	84	1	97
(hektoliter 2	92	2	60	2	60	3	26	2	40	2	60	3	25	3	97	4	-
,vsa 1 (mernik —	90	—	80	—	84	1	—	—	78	1	78	1	—	1	21	1