Leto XIII., SL 13
PoltnlM platana v gotovini.
V Ljubljani, 25. junija 1926
V organizaciji Je mol, kolikor mod — toliko pravic«.
	
| AMSTERDAM j	
L^- GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ meseca.
Stane posamezna Itrrilka Din 2'—, mesečno Din 4*—, celoletno Din 48, — Za Sla« ■e izvod po 1-10 Din. Oglasi po cenika. Dopisi moralo biti frankira* ni in podpisani ter oprem« l|eni z Štampiljko	dotične
organizacije. Rokopisi se ne Tračajo. Reklamacije so poitniae prost«.
Orjaški boj angleških rudarjev se nadaljuje
Stavka je v polnem obsegu. — Rudarji imajo močno zaslombo v enotni močni delavski stranki. — Mednarodna solidarnost. — Denarna pomoč slovenskih rudarjev.
Skoro dva meseca že traja stavka angleških rudarjev za obrambo 7urnega delovnika, za ohranitev dosedanjih plač in za preureditev celokupne angleške rudarske industrije.
Pomanjkanje premoga je že zelo občutljivo. .Vlada je morala skrčiti železniški promet. Tudi po drugih industrijah se bo moralo vedno zmanjševati obratovanje, ako stavka ne bo ponehala. Rudarji kažejo vzorno disciplino in solidarnost v stavki. Do danes se med poldrugim milijonom rudarjev še ni pojavil niti en stavkokaz. Potom ponovnega glasovanja so izjavili rudarji, da ne odnehajo od svojih zahtev.
Podjetniki še vedno nočejo sprejeti delavskih pogojev. Radi te trdovratnosti podjetnikov in radi upravičenih zahtev delavstva stopa širša javnost vedno bolj na stran rudarjev.
Konzervativna vlada reakcijonarnih lordov ne ve, kaj bi počela. Koleba med stališčem podjetnikov in delojemalcev. V torek je govoril v parlamentu o rudarski krizi ministrski predsednik Baldwin. Med drugim je dejal, da je položaj zelo resen in da bo morala Anglija dobiti premog iz inozemstva. Izhod iz krize je edinole v reorganizaciji rudarstva. Delavstvo naj ohrani iste plače, toda sprejme naj podaljšanje delovnega časa. Vlada da bo v nekaj dneh predložila parlamentu nov zakon, po katerem naj bi se v rudarski industriji podaljšal delovni čas od 7 na 8 ur. Vlada je pripravljena še nekaj časa denarno podpirati rudarstvo, ako pride do sporazuma med delavci in delodajalci. Baldwinovo izjavo o podaljšanju delovnega časa je sprejelo vse delavstvo in parlamentarna opozicija z velikim ogorčenjem. Delavska stranka je sklenila z ozirom na to BaIdwinovo izjavo sledeče: Vladina izjava nasprotuje, predlogom premogovne komisije (ki jo je sestavila vlada), pomeni kapitulacijo vlade pred zahtevami podjetnikov in more boj v rudarstvu le podaljšati in poostriti. Delavska stranka bo zato z najhujšo obstrukcijo sploh preprečila debato o vladinem predlogu o delovnem času. Liberalci so se pridružili stališču delavske stranke. Rudarji imajo torej za seboj močno politično zaslombo v parlamentu in izven parlamenta.
FaSizem in delavsko strokovno gibanje.
Fašisti vedo, da je strokovna organizacija gorišče delavskega odpora. — Zato hočejo prisiliti vse delavce v fašistovske sindikate. — Predsednike in tajnike strokovnih organizacij imenuje Mussolini.
Znano je, da se je pojavil fašizem, ko je stala Italija pred velikim družabnim preobratom, kateri je bil započet po delavstvu, ki je bilo prožeto z revolucionarnimi in komunističnimi, s pacifističnimi in človečanskimi idejami. Interese delavstva sta zastopali socialistična in komunistična stranka, kakor tudi zelo močna centrala delavskih sindikatov, včlanjena v generalni konfederaciji dela, katera je štela na milijone svojih članov in pripadnikov. Ker pa delavstvo ni znalo pozitivno izrabiti svoje moči, je nastopil proti njemu fašizem, oprt na; veliko industrijo, na veleposestvo in bankarstvo.
Fašisti so tudi osvojili oblast v državi. Z revolverji, požigi, petrolejem in umori so hoteli streti delavsko gibanje. Pa kljub vsemu temu se jim njihove želje niso uresničile. Končno so poskusili s tem sredstvom, da vzamejo vsako legalnost razrednim delavskim strokovnim organizacijam in da prisilijo delavce, iti v fašistovske sindikate. Fašisti so torej dobro občutili, da je strokovna organizacija osnova |n središče delavskega gibanja« Kljub vsemu terorju so še vedno socialistične strokovne organizacije zastopale delavce proti delodajalcem. Da bi se fašisti v bodoče znebili konkurence z delavskimi strokovnimi organizacijami, so sklenili z zvezo indu-strijcev pogodbe, glasom katerih so se podjetniki zavezali, da bodo v bodoče reševali delavske spore izključno s fašističnimi organizacijami, pod nobenim pogojem pa ne z razrednimi sindikalnimi organizacijami. S to pogodbo naj bi dobil fašistovski sindikalizem v Italiji monopol' v zastopanju delavskih pravic.
Končilo je fašistovska vlada izdala državni zakon o strokovnih organizacijah. Ta zakon določa:
1.	da je zabranjeno delavstvu potom svojih organizacij in stavk boriti se za izpremembo svojega pbložaja;
Dobro in odločno so odgovorili na to vladino izjavo rudarji sami. Rudarski tajnik. Cook (reci Kuk) je dejal, da rudarji ne skličejo niti seje odbora o tej vladini izjavi, ker je ta nesmiselna.
Pri tej stavki je treba povdariti tudi veliko mednarodno delavsko solidarnost. Proletarijat vseh dežel podpira denarno angleške ruddrje, ker dobro ve, da pomeni zmaga angleških rudarjev zmago rudarjev tudi v drugih državah. Iz Nemčije so prejeli rudarji doslej 17.000 funt šterlingov podpore (okrog 4 milijone 670.000 Din), iz Amerike okrog 3 milijone dinarjev, iz Rusije 370.000 rubljev (okrog 10 milijonov dinarjev). Ta mednarodna podpora je konzervativni vladi trn v peti. Zlasti jo peče to, da je rusko delavstvo poslalo toliko podporo in da obljublja, da nadaljne podpore še pošlje. Vlada je protestirala z noto v Moskvi proti pošiljanju podpor v Anglijo. Ruska vlada pa je odgovorila, da ona ne pošilja prav nobenih podpor, temveč da jih dajejo ruske delavske strokovne zveze. Centralna ruska strokovna^ komisija je sklenila, da zbira in še nadalje odpošilja podpore angleškim rudarjem.
Kljub temu, da je v naši mali državi maloštevilno delavstvo, ki je mizerno plačano, se je tudi naše delavstvo odzvalo pozivu Strokovne komisije, da zbira prispevke za angleške stavkujočp. Najbolj izmed vseh je pa to pot dokazala svojo mednarodno delavsko solidarnost
Zveza rudarjev Jugoslavije, ki je dala doslej angleškim rudarjem 15.000 dinarjev podpore.
Kako velik čin delavske solidarnosti je to, bo vsakemu jasno, če pomislr, da se nahajajo danes naši rudarji v najtežjem položaju in da rudarska strokovna zveza črpa svoje zaloge za podpiranje brezposelnih in izseljencev v Francijo.
Zbirko po drugih strokah objavljamo na-drugem mestu.
Proletarijat velikih držav z odločnostjg brani svoje pravice pred napadi kapitalistov. Strnimo se tudi proletarci Jugoslavije v eno bojevno fronto!
Živel boj angleških rudarjev! Živela mednarodna delavska solidarnost!
2. da se ustanovi obvezna državna arbitraža za presojanje sporov med kapitalisti in delavci;
3. zakonsko priznanje fašistovskih sindikatov kot državno ustanovo;
4. priznanje zakonske moči kolektivnih pogodb o delu.
Pravno priznanje sindikatov se izvrši potom kraljevih dekretov na predlog ministra za narodno
delo po predhodnem zaslišanju ministra za notranje zadeve. Na ta način se overavljajo tudi sindikalni štatuti, ki morejo predvidevati za pogoj sprejema članov njih neoporečnost v narodnem in političnem oziru (čl. 4), Sindikalne organizacije delodajalcev, delavcev in obrtnikov, katere zahtevajo pravno priznanje, morajo obsegati deseti del delavstva, zaposlenega v dotični kategoriji in v dotični pokrajini. Sindikati morajo imeti za namen medsebojno pomoč, izobrazbo ter moralno in nacionalno vzgojo svojih članov, a voditelji sindikatov morajo1 podati dovoljni dokaz in garancijo za svojo sposobnost, za svojo moralno in nacionalno zavest (čl. 1)1 Nikakor pa se ne morejo priznati sindikalne organizacije, katere imajo brez odobrenja^ vlade kakršnokoli zvezo ali oidvisnost od organizacij z mednarodnim značajem (čl. 6)1 Predsednik ali tajnik sindikata imata pravico, da izključita iz sindikata člane, ki so postali nevredni nadaljnega članstva vsled! svojega moralnega ali političnega obnašanja (čl. 7)! Italijan ski delavci bi morali biti torej vsi fašisti.
Sindikalne organizacije državnih, oblastnih ali občinskih uslužbencev se sploh ne priznajo, smejo obstojati le kot organizacije za medsebojno pomoč in izobrazbo.
Najstrožje je pa zabranjena vsaka organizacija častnikom, podčastnikom in vojakom; nadalje uradnikom notranjega in zunanjega, pravosodnega in! ko-lonijalnega ministrstva (čl. 11)- Ob priliki zaključne debate je javil Mussolini, da se bodo pridružili tej listi še univerzitetni in srednješolski profesorji, katerim bo na ta način prepovedana vsaka stanovska
organizacija.
Novi zakon popolnoma izključuje svobodno združevanje, ker uvaja sindikalni monopol pod strogim državnim nadzorstvom. Za gotovo kategorijo
delodajalcev, delavcev in obrtnikov more biti v določeni oblasti priznan samo sindikat (čl. 6), kateri zastopa polnopravno vse delodajalce, delavce in obrtnike, kateri delajo v dotični oblasti, pa naj si bodo vnisani ali ne. Ob enem ima sindikat pravico, da zahteva od njih redno plačano članarino (čl. 5* dočim pa imajo pravico v organizaciji le pravilno vpisani člani (čl. 5). Enakost delodajalcev in delavcev obstoji torej le v dolžnosti plačevanja članarine, dočim jih more biti devet desetin izključenih zaradi pomanjkanja »nacionalne zavesti«.
Zakon' ne predpisuje le kontrole, ampak absolutno oblast nad pravno priznanimi sindikalnimi organizacijami. Vsaka organizacija mora imeti predsednika ali tajnika, kateri vodi njene posle in je odgovoren za vodstvo. Izvolitev predsednika ali tajnika narodnih, medoblastnih in oblastnih sindikalnih organizacij se potrjuje s kraljevim dekretom, izvolitev predsednika ali tajnika okrožnih, okrajnih in občinskih organizacij potrjuje pa prefekt (veliki župan). Ta potrditev pa more biti vsak čas preklicana (čl. 7). Razven predsednika ali tajnika se voli še upravni odbor, kateri pa zopet more biti vsak trenotek razpuščen od prefekta, odnosno od ministra in vsa oblast poverjena tajniku, v posebnih slučajih pa posebnemu komisarju (čl. 8). Istotako se more iz važnih razlogov na predlog ministrstva za narodno gospodarstvo kaki sindikalni organizaciji izpodbijati pravno priznanje (čl. 9).
Kolektivni dogovori o delu med pravno priznanimi sindikati so obvezni za vse delodajalce, delavce in obrtnike dotične kategorije in v dotični pokrajini (čl. 10). Ta važna določba ima državno sankcijo, ker določa na koncu tega člena, da so delodajalci in delavci pred zakonom materialno odgovorni, v slučaju, da ne spoštujejo kolektivnih pogodb, katerim so podvrženi.
Reševanje vseh sporov, kateri bi se pojavili med delodajalci in delavci, odnosno njihovimi sindikati o vprašanju izvršitve kolektivnih dogovorov ali novih zahtev, postavljenih od te ali one strani, spada v kompetenco apelacijskih sodišč (čl. 13), pri katerih bo ustanovljen poseben oddelek za delavsko pravosodje, sestavljen iz treh sodnikov (čl. 14). Ob priliki vsake obravnave se dodelita temu oddelku še dva člana, poklicema izključno iz kroga strokovnjakov (I) o vprašanju dela in produkcije (čl. 15).
Kot logična posledica vseh dosedaj razloženih zakonskih odredb je prepoved' štrajkov in izporov sankcionirana pod pretnjo težkih denarnih kazni, katere znašajo za delodajalce od 10.000 do 100.000 lir, za del&vce pa od 100 do 1000 lir. Uslužbenci podjetij, kateri zapuste delo sporazumno in v številu več kakor treh oseb, se kaznujejo z izločitvijo iz službe za 6 mesecev, voditelji pokreta pa z zaporom od 6 mesecev do 2 let ter z izključitvijo iz dela najmanj za tri leta.
Fašisti se bodo strašno zmotili tudi s tem zakonom. Kajti nobena odredba ne more odpraviti razrednega boja. Razredni boj bo prenehal šele takrat, ko bo odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku, ko ne bo več ne kapitalistov in ne proletarcev, ampak ko bodo vsi ljudje — enakopravni delovni člani svobodne brezrazredne socialistične družbe.
S tem pa ni rečeno, da naj proletariat čaka rekrižanih rok, kdaj se bo ubil fašizem sam na sebi. asprotno! Proletariat mora z vsemi silami delati na tem, da gre čim prej ta kelih trpljenja mimo njega.
Pf'
Na
Strankarska neodvisnost in politiina nevtralnost strok, gibanja.
»Nikdar se ne smejo strokovne organizacije spraviti v zvezo s politično stranko ali postati od nje odvisne, ako hočejo izpolniti svojo nalogo; če se to zgodi, pomeni to — zadati jim smrtni udarec. Strokovne organizacije so šole za socializem.«
(Karl Marx.)
Predzadnja številka »Naprej«-a piše proti strankarski neodvisnosti naše ZDSZJ. To strankarsko neodvisnost zamenjava s politično nevtralnostjo strokovnega gibanja. Mi smatramo ta članek za izraz nerazumevanja med mnogimi delavci o strankarski in politični nevtralnosti strokovno enotnih zvez. Zato je potrebno, da ponovno pojasnimo naše stališče. ’	#	.
Enotne delavske strokovne zveze morajo biti povsod strankarsko neodvisne ne le zato, ker je to potrebo dokazal že Karl Marx, temveč radi samih potreb in vloge strokovnega gibanja v splošnem delavskem pokretu. V vseh državah na svetu si je
strokovno gibanje ohranilo svojo neodvisnost. Tudi v taki državi, kakor je n. pr. Nemčija, kjer obstoja močna delavska politična stranka, je strokovno gibanje ostalo vedno neodvisno in vedno je propadla stranka, če si je hotela strokovne zveze podrediti. Kajti ftinkcija strokovnih organizacij je druga kakor politične stranke. Dočim predstavlja proletarska stranka organizirano armado najzavednejših proletarcev za vodstvo celokupnega proletarskega boja, morajo strokovne zveze združevati prav vse delavce ali vsaj večinio delavstva, če hočejo uspešno zastopati delavske gospodarske interese. Strankarska pripadnost ne sme biti nikdar ovira proti sprejemu delavca v strokovno organizacijo. Strokovna organizacija je osnovna oblika delavskega boja, politična stranka je pa avangarda proletariata v njegovem splošnem boju. V Angliji, Belgiji, Danski in drugod sloni stranka direktno na strokovnih zvezah, nikjer pa ne slone strokovne zveze na stranki. Strankarska neodvisnost sindikatov obstoja tudi tam, kjer obstoji ena sama delavska stranka.
Tem ^otrebnejša je pa strankarska neodvisnost sindikatov v Jugoslaviji, kjer je delavstvo začasno žal razcepljeno na polno političnih grupacij. Enotnost strokovnega gibanja je predpogoj njegovemu uspešnemu boju. Ta enotnost je pa pri nas mogoča le pri popolni neodvisnosti sindikatov. Strankarska zagrizenost je razbila enotne sindikate v Jugoslaviji. In le s strankarsko neodvisnostjo pred ponovnim razbitjem zavarovani sindikati morejo pri nas napredovati in izvojevati konkretne uspehe delavstvu. Tako bo tudi šel razvoj, kljub temu, da si poedini žele drugače. Kajti delavsko gibanje trajno ne more teči po željah posameznikov ali malih grup, temveč po živih potrebah delavstva.
Ta neodvisnost pa nikakor ne pomeni politične nevtralnosti sindikatov. Sploh je smešno govoriti o politični nevtralnosti. Da to pojasnimo, poglejmo najprej, kaj je sploh politika.
Politika je koncentrirano gospodarstvo. Politični boj je medsebojni boj razredov, ki branijo svoje politične, t. j. gospodarske in kulturne interese Politični delavski boj pa ni spopad posameznih delavskih oddelkov s poedinimi buržuji, temveč politični boj nastopi takrat, ko stopi v boj razred proti razredu. Generalna strokovna angleška stavka je nedavno mobilizirala ves angleški proletariat v boj proti buržuaziji. In s tem je postala ta gospodarska stavka sama po sebi političen boj. Ali lahko rečemo: boj za kontrolo produkcije je gospodarski? Ali se da tu ločiti gospodarstvo in politiko? V realnem, vsakdanjem boju se tega ne da ločiti. Če se že drugi mesec bori poldrug milijoni angleških ru darjev za preureditev rudarske industrije, ali je to gospodarski ali politični boj? Eno in drugo je. No, pa če je realnost taka, ali se da govoriti o nevtralnosti sindikatov napram politiki? Ne!
Mi smo strankarsko neodvisne strokovne zveze, nismo pa politično nevtralni. Ker politično nevtralni sploh ne moremo biti. Še več! Ko se bodo utrdile enotne strokovne zveze tako, da bodo mogle iti v največje boje za interese našega delavstva bodo že samo s tem delale same prav uspešno delavsko politiko.
Proletariat, razcepljen na polno političnih grupacij, lahko govpri o politiki. Fakt je pa ta, da današnje male politične grupe ne morejo uveljaviti delavske politike proti buržuaziji. To more le močna proletarska stranka. Isto velja za strokovne organizacije, Zato nasvetujemo »Naprej«-u in vsem njegovim somišljenikom to-le:
Ne bojte se prav nič za strankarsko neodvisnost strokovnih organizacij! Če imate pred očmi splošen delavski interes, se veselite tega, da se je proletariat združil vsaj na strokovnem polju. Podpirajte enotne strokovne zveze, da obsežejo vse delavstvo! In če vam je v resnici pri srcu proletarska politika, glejte, da se proletariat tudi politično združi v eno stranko, ki bo res vodila delavski politični boj
Živele strankarsko neodvisne, enotne strokovne organizacije!
Živelo združenje vsega delavstva!
Na podlagi tega člena je prenehalo plačevati vodstvo artilerijske delavnice, kakor tudi vodstvo protezne delavnice bolniške prispevke za okrožni urad.
Ko pa so prvi delavci zboleli in zahtevali pravice, ki jim gredo po drugem odstavku zgoraj citiranega člena, so pričela pošiljati podjetja uboge bolnike od Poncija do Pilata; Vodstvi teh državnih »naprav« sta si zgornji člen namreč tako razlagali, da jih ta člen sicer oprošča plačevanja bolniških prispevkov, da pa lahko pošiljajo vkljub temu svoje delavce na bolniško blagajno po boleznino in druge dajatve. Tam pa so jim zopet odgovorili, da iz nič ni nič in da se tistim, ki ne plačujejo prispevkov, tudi dajatve ne morejo izplačevati. Mesto da bi država kot poslodavec to razumela in izplačala sama dajatve, do katerih imajo po zgornjem členu bolniki pravico, pa jim te dajatve dalje odreka. Tako smo prišli srečno tako daleč, da so delavci v državnih napravah — tako se glasi ta raztegljiv oojem — srez bolezenskega in nezgodnega zavarovanja.
Mi prizadetemu delavstvu svetujemo, naj državo za te dajatve enostavno toži. Nesporno je, da delavstvu po citiranem členu bolniške dajatve pri-stojajo.
Sodišče pa naj odloči, kdo jih je dolžan dati: ali državni erar, — kakor bi bilo samo po sebi umevno, ali pa Osrednji urad za zavarovanje delavcev, — kar bi bilo v Jugoslaviji tudi mogoče.
Prizadete delavske organizacije, v prvi vrsti Savez Metalskih Radnika, pa so započele proti temu atentatu na naše socialno zavarovanje že energično borbo.
One so soravile to zadevo že pred sejo odbora centralnega tajništva delavskih zbornic, ki bo poskrbelo, da se ta napad na naše bolniško zavarovanje učinkovito odbije.
ne
Napad na bolniško in zgodno zavarovanje
Artilerijska m protezna delavnica v Ljubljani brez bolniškega zavarovanja.
Pri nas imamo bolniško zavarovanje že nad 40 let. Zato se nam zdi popolnoma nemogoče, da bi si upala ogrožati socialna reakcija celo to socialno ustanovo. In vendar je tako. Nekaterim' gospodom v naših državnih »ustanovah in napravah« se je zdelo bolniško zavarovanje že od vsega početka nepotreben luksus. Zato tudi niso plačevali prispevkov za to zavarovanje, temveč so jih ostajali 'bolniški blagajni rajše dolžni. Ti dolgovi so vedno naraščaK. Da bi se znebili prispevkov, dolgov in vednega tirjanja, pa so dati vriniti v finančni zakon za leto 1926/27 to-le določbo:
Od obveznega plačevanja zavarovalnine po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 se izvzemajo vse osebe, zaposlene pri državnih uradih in napravah, razen oseb, zaposlenih pri državnih industrijskih podjetjih.
Vendar pa uživajo vsi dnevničarji in delavci, zaposleni pri državnih uradih in napravah, ne glede na to, afi plačujejo zavarovalnino, ugodnosti, navedene v zakonu o zavarovanju delavcev.
V boju za socialno zavarovanje rudarjev.
Z ozirom na nerešeno vprašanje socialnega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva v državi je vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju na svoji seji z dne 16. maja t. 1. sklenilo, da se uvede akcija po vsej državi za izvedbo rudarskega socialnega zavarovanja. Ker se na ponovno posredovanje ZRJ pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani potom Delavske zbornice v Ljubljani in po ponovnem posredovanju centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu Ministrstvo za rude in šume v Beogradu ni zganilo in ko vse meščanske stranke v parlamentu ne čutijo potrebe, da bi se za1 tako važno vprašanje zavzele, se je čutilo vodstvo ZRJ v Zagorju dolžnim, da dvigne delavstvo svoj glas odločno, da hoče imeti svoje socialno zavarovanje tako urejeno, da bo imelo možnost eksistence tudi takrat, kadar bodo njegove delovne sile odpovedale.
Na podlagi tega se je poslalo vsem strokovnim zvezam v državi in vsem njim pripadajočim organizacijam sledečo
resolucijo:
»Pravilnik« o bratovskih skladnicah, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1925 in katerega namen je bil, urediti socialno zavarovanje rudarskega in plavžarskega delavstva v državi, je bil zasnovan na način, ki nikakor ne odgovarja najvažnejšim socialnim potrebam delavstva.
Naravno je, da delavstvo tega »Pravilnika« v tej obliki ni moglo sprejeti. V borbi za spremembo istega, je delavstvo v zvezi s strokovnjaškimi izvedenci dokazalo nevzdržnost takega zavarovanja. Z ozirom na to se je v Sloveniji izdelal v glavnem odboru bratovske skladnice v Ljubljani, v sporazumu s pristojno rudarsko oblastjo, tozadevni »spremernbni načrt« k temu »Pravilniku«. Na podlagi tega bi jSe morala vršiti tozadevna državna anketa v Beogradu dne 1. marca t. 1., na kateri bi se moralo vprašanje socialnega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva končnoveljavno urediti.
O. minister za rude in šume v Beogradu pa je iz nam neznanih razlogov odložil to konferenco za nedoločen čas.
Ker se pa danes vsled industrijske krize v rudarski in plavžarski industriji odpušča iz dela na tisoče in tisoče delavstva, spadajočega pod to zavarovanje, obstoja nevarnost, da bodo ti delavci izgubili vse svoje težko pridobljene pravice, na drugi strani pa ogroža zmanjšanje prenosov za to zavarovanje možnost dajatev sedanjim vpokojencem, ki bi vsled tega bili oropani vseh pravic in sredstev za preživljanje.
Apeliramo na g. ministra za rude in Šume v Beogradu, j da vpošteva našo upravičeno željo ter skliče takoj tozadevno državno anketo v Beogradu s svrho rešitve tega vprašanja.
Ali vas ni sram I
Trboveljska družba je že reducirala na tisoče svojih delavcev. Predvidene so nadaljne redukcije, a nihče ne ve, kdaj bodo končane. Prve redukcije v mesecih januarju in februarju f. 1. so prizadele večinoma kmete in kmetske sinove. To bi se bilo morda še prebolelo. Sedartje in zlasti zadnje redukcije pa so zadele v živo, kajti pri teh redukci jah so prizadeti mali bajtarji, ki razen male hišice ne posedujejo ničesar. Poleg teh je že odpuščenih veliko število (in jih po bo izjavi TFD še odpuščenih! Op. pisca.) onih rudarjev, kateri sploh ne posedujejo ničesar. Ti ljudje, ki se vsled znižanja plač m skrčenja števila šihtov že niso mogli pre živl-jati, so se zlasti oni, ki imajo večje družine, zadolžili pri vseh trgovcih za živila, ako niso hoteli, da jim poginejo družine od lakote. Da konkretno osvetlimo to žalostno stanje, naj navedemo v številkah zaslužek rudarja (kopača), ki dela akordu in ki spada po izjavi paznikov me® pridne delavce. Rudar, ki preživlja šestčlansko družino
je napravil v mesecu maju t. 1. 12 šihtov po 4485; skupno je torej zaslužil 60159 Din. Od tega je imel odbitkov: provizijska blagajna 25 Din, Delavska zbornica 5 Din, bolniška blagajna 35 Din, davek na ročno delo 2305 Din in pol odstotni taksni davek 264 Din. Skupni odbitki so torej znašali 9069 Din, vsled česar mu ostane čisti mesečni zaslužek 51090 Din. Mesec ima 30 dni, dnevni zaslužek je znašal torej 1730 Din. Ako delimo to vsoto s secirnico (rodbina ima 7 članov), tedaj vidimo, da pride na osebo za preživljanje reci in piši 2 dinarja 47 par. Tak je danes zaslužek rudarja, ki mora delati 8 ur, od vročine in vode do kože premočen, v slabem zraku, v največji nevarnosti za svoje življenje. Telesno in duševno zdrav rudar mora v takem položaju v nekaj letih postati invalid in nezmožen za vsako delo. In kakšno je življenje tega rudarja? Kje naj dobi zadostne hrane za-se in za družino, da niti ne omenjamo obleke in obutve? In te rudarje z lačnimi družinami TPD meče brezobzirno na cesto! Nihče jih ne vpraša, kako bodo ti reveži živeli, ko jih je že pred odpustom sprejela lakota. Meščanska javnost se raduje in proslavlja nacionalno osvoboditev, a je slepa za gorje nesrečnih rudarjev. Proslavlja nacionalizacijo Trb. premog, družbe, a ne vidi umiranja lačnih reduciranih trboveljskih družin.
Najlepše pa še pride! Ko so bili reducirani rudarji primorani iskati zaslužek, ko so prodali svoje borno imetje, da zadoste postavam in zakonom svoje osvobojene domovine in si nabavili potne liste, je Ministrstvo za socialno politiko smatralo potrebnim izdati naredbo, da se oženjeni rudarji ne smejo izseliti z družinami vred. Kaj naj to pomeni? Tega ne moremo in ne bomo razumeli! Slišimo le glas nesrečnih rudarjev:
AU Vas ni sram?
Monopolsko delavstvo v borbi za svoje osnovne pravice.
Proti nameram Uprave monopolov v Beogradu, ki stremi za tem, da stopnjema odvzame monopolskemu delavstvu vse pravice, ki si jih je tekom desetletij priborilo, se je zbralo monopolsko delavstvo 22. junija v prostorih restavracije »Pri Levu« v Ljubljani z namenom, da da duška svojemu ogorčenju nad zločinskim postopanjem uprave državnih podjetij.
Shodu je predsedoval s. Ropret, poročala sta zbranemu delavstvu ss. Kopač in Bučan.
Iz referatov obeh sodrugov je delavstvo spoznalo vse svoje prijatelje in -svoje sovražnike v težkem boju proti krivičnemu pravilniku, ki je stopil meseca junija v veljavo. Največji sovražnik pa je nezavednost delavstva, ki ne čuti v zadostni meri potrebe solidarnosti in bojevnega duha. Najboljše zagotovilo, da se delavstvu ne bo godila v bodočp krivica v taki meri, kakor se je doslej, more dati le močna enotna razredna strokovna organizacija, v kateri imajo prostora delavci in delavke vseh narodnosti in ver in ki bo združevala tobačno delavstvo cele države. V tem prepričanju se je zbrano delavstvo razšlo.
Na protestnem shodu zbrani tobačni delavci in delavke so sprejele pred zaključkom shoda resolucijo, ki se glasi:
Gospodu Ministru financ in Monopolski upravi v Beogradu.
1. Proti Pravilniku o radu u monopolskim ustanovama.
Vkljub temu, da so protestirale organizacije monopol-skih delavcev in po njih nalogu centralno tajništvo delavskih zbornic najostreje proti uveljavljenju »Pravilnika o radu u monopolskim ustanovama«, ki ga je oktroirala Uprava državnih monopolov, ne da bi zaslišala zaupnike in interesna zastopstva delavcev s svojim sklepom M. bi. 23.516 z dne 21. dec. 1925 in ki ga je potrdilo ministrstvo financ s svojim rešenjem br. 1918 z dne 2. jan. 1926, se ta pravilnik v vseh monopolskih tovarnah uveljavlja.
V monopolski tovarni v Ljubljani je nabila uprava tovarne dne 15. junija 1926 nov pravilnik javno v obratu, vsak delavec pa je bil prisiljen priznati s svojim podpi$oni
njegovo veljavnost.
Z ozirom na to se je posvetovalo monopolsko delavstvo dne 18. t. m. na velikem javnem shodu, ki se je vršil v veliki dvorani restavracije »Pri levu« o nastalem položaju in ugotavlja:
Da smatra enostransko In protizakonito uveljavljenje novega pravilnika za akt nasilja, proti kateremu se bo stalno borilo, dokler ne doseže revizije pravilnika v smislu predlogov, ki jih je podalo centralno tajništvo delavskih zbornic v svojem dopisu z dne 13. II. 1926, naslovljenem na gosp. ministra financ.
II. Za ureditev mezd.
Čeravno so naše organizacije na vseh' merodajnih me-stibuponovno opozarjale na nevzdržno materijalno stanje monopolskega delavstva, se ta vprašanja še vedno niso uredila,
Z ozirom na to zahteva zbrano delavstvo ponovno, da se uredijo plače monopolskega delavstva tako, da bodo odgovarjale predvojni višini.	,	,	.
Pred vojno so zaslužili v naši tovarni delavci 2.5 do 5 K, delavke pa 1.70 do 3.40 K, kar bi odgovarjalo po sedanjem stanju draginje 35 do 70, oziroma 35 do 50 Din.
A ne samo, če jih merimo s predvojnim merilom, temveč tudi če jih primerjamo s plačami v drugih podjetjih, so naše plače v takem nesoglasju, da je naša zahteva po reviziji plač vsestransko upravičena.
III. Za ureditev našega socialnega zavarovanja.
Pred vojno jje bilo urejeno naše socialno zavarovanje na vžgleden način.	.
Botaiško in nezgodno zavarovanje je bilo lepo urejeno.
Razen tega pa nam je pristojala po 351etnem službovanju starostna renta, ki je znašala mesečno 40 do'80 K, kar bi odgovarjalo danes mesečnemu znesku 560—1100 Din.
Danes Smo ob vse pokojninske pravite. — Se več!
Celo naše bolniško in nezgodno zavarovanje je vsled odredbe finančnega zakona za leto 1926-27, ki oprošča državne obrate plačevanja bolniških prispevkov, a ne predvideva nikakega kritja za plačevanje boleznin in nezgodnih rent, resno ogroženo.
Na shodu zbrano delavstvo zahteva, da se naše socialno zavarovanje v vseh panogah Uredi in da'se izenači tozadevno njegovo sedanje stanje s predvojnim.
V Ljubljani, dne 22, junija 1926.
Zbirajte za borbeni londl
25. junija 1926.
»DELAVEC«
Stran 3
Delavska zbornica za izseljence.
Nečuveno postopanje oblasti z našimi rudarji, ki se hočejo izseliti v Francijo. — Popolno nerazumevanje državnih oblasti za težki položaj reduciranih rudarjev. — Očetje morajo v tujino, a žene in deco hočejo v domovini obsoditi na stradanje in umiranje.
Rudarji, ki so bili odpuščeni na škandalozen način pri Trboveljski premogokopni družbi, bi poginili gladu in lakote, da si niso sami ustvarili možnost za izselitev. Edina, ki jih je v borbi ščitila in jim z vsemi sredstvi omogočila nadaljno eksistenco, je bila Delavska zbornica. Z največjimi napori so se pti pravljali reducirani trboveljski rudarji za pot v tujino. Ko pa se je pričel bližati čas, da bi prvi in najpotrebnejši odšli v tujino s trebuhom za kruhom, tedaj so imele oblasti toliko poguma in tako malo uvidevnosti, da so pričele metati izseljencem polena pod noge. Vse stroške preselitve so morali sprejeti izkoriščani rudarji na svoja ramena. Že to nam jasno prikazuje, da državne oblasti niso po svojem čustvovanju s trpečimi rudarji nič boljše nego TPD sama. Pa to ni bilo dovolj! Ministrstvo za socialno politiko je preko Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu zabranilo izselitev žen in otrok vseh tistih rudarjev, ki se nameravajo izseliti v tujino. In zopet se ni zmenil nihče za uboge in preganjane rudarje. Zopet je bila Delavska zbornice, ki je povsod in z vsemi sredstvi intervenirala v prilog izseljencev.
Na veliko županstvo ljubljanske oblasti je poslala v ta namen dopis sledeče vsebine:
Iz Trbovelj se je prijavilo nad 500 brezposelnih rudarjev za izselitev v Francijo. Med njimi je tudi nekaj rudarjev z rodbinami.
Državna Borza dela v Ljubljani je preskrbela s sodelovanjem podpisane zbornice za vse te rudarje v Franciji delo in stanovanja. Tudi priglašeni poročeni rudarji dobe stanovanja.
Med tem pa je izdalo ministrstvo za socialno politiko izseljeniškemu komisarijatu navodilo, da sme dovoliti izselitev samo rudarjem, ne pa njihovim rodbinam.
Ta odredba je umestna morda za amerikanske izseljence, ki zaslužijo toliko, da zmorejo dvojno gospodinjstvo in ki imajo doma navadno hiše.
Trboveljski rudarji ne zmorejo dvojnega gospodinjstva, stanujejo po večini v rudniških stanovanjih TPD in so razprodali z ozirom na izselitev večinoma vse pohištvo.
Oni so že mesece brezposelni in se nahajajo v obupnem stanju.
Podpisana zbornica je intervenirala že potom centralnega tajništva Delavskih zbornic, naj se z ozirom na to, da gre prihodnje dni prvi transport rudarjev v Francijo, ta odredba brzojavno prekliče in prosi:
Gospod veliki župan naj to prošnjo podpre in urgira takojšnjo rešitev.
V Ljubljani, dne 17. junija 1926.
Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani.
Melhior Čobal, 1. r., predsednik. Filip Uratnik, 1. r., tajnik.
Statistika vajencev v Sloveniji.
Delavska zbornica je izdelala v 18. tabelah statistične podatke o zaposlenosti vajencev po strokah, po številu vajencev zaposlenih pri posameznih mojstrih, kako so zavarovani vajenci po mezdnih razredih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, po starosti vajencev in število mojstrov in vajencev po vseh poštnih okrajih. V številu mojstrov so zapopadeni samo oni mojstri, ki delajo z vajenci. Sedaj naj navedemo najpreje po ekspoziturah OUZD (prva številka znači mojstre, druga vajence, tretja vajenke, četrta skupno število vajencev in vajenk), in sicer: Ljubljana 1244 podjetnikov, 2051 vajencev in 586 vajenk — skupaj 2637; Maribor 854 mojstrov, 1269 vajencev, 447 vajenk, skupaj 1716; Celje 837, 1247, 270, skupaj 1517; Ptuj 530, 674, 161, skupaj 835; Jesenice 336, 474, 134, skupaj 608; Kamnik 246, 378, 18, skupaj 396; Kočevje 237, 313, 54, skupaj 367; Kranj 398, 553, 145, skupaj 698; Krško 579, 733, 156, skupaj 889; Logatec 167, 215, 16, skupaj 231; Novomesto 386, 503, 113, skupaj 616; Tržič 138, 195, 37, skupaj 232; Zagorje 244, 297, 148, skupaj 445; Gornja Radgona 326, 413, 72, skupaj 485; Konjice 265, 342, 62, skupaj 404; Murska Sobota 600, 801, 69, skupaj 870; Slovenji Gradec 253, 292, 92, skupaj 384; Šoštanj 202, 237, 61, skupaj 298. Vse ekspoziture skupaj imajo 6892 obrtnikov in 950 trgovcev ter 12.228 obrtnih vajencev, 1400 trgovskih vajencev ^ skupaj 13.628 vajencev in vajenk.
4540 mojstrov irtia po 1 vajenca,- 2174 po 2 Vajenca, 698 po 3 vajence, 221 po 4 vajence, 91 po 5 vajencev* 41 po 6 vajencev, 16 po 7 vajencev, 13 po 8 vajencev, 9 po 9 vajencev, 4 po 10 vajencev, 8 po 11 vajencev, 3 po 12 vkjeneev, 2 po 13 vajencev, 3 po 15 vajencev, 2 po 16 vajencev, 2 po 17 vajencev, 2 po 23 vajencev in na enega samega mojstra ali Podjetnika po 14, 18, 19, 20, 21, 25, 29, 31, 32, 42, 44, 57 in 65 vajencev in vajenk, skupaj 13,628 vajencev in vajenk.
Po mezdnih razredih zavarovanih vajencev je: v I. mezdnem razredu je 7134 vajencev in vajenk in ti so vsi brezplačno, he da bi’ dobili pri mojstru kako odškodnino; v II. mezdnem razredu 35; v III, 78; v IV. 399; V V. 5125; v VI. 167; V VII. 279 ; v Vlil. 165; v IX. 103; v X. 74; v XI. 39 in V XII. 30 vajencev in vajenk. Od VI. mezdnega razreda so zavarovani samo stavbinski in nekaj živilskih vajencev ter zlatarski in grafični (tiskarski in knji— goVeški) vajenci. Pri zavarovanju za bolezen, nezgode itd. ni razvidna učna doba pri posameznih stfokah vajencev. Lična doba traja po 3 in 4 leta, v mestih — posebno v oblačilni stroki — je vse
brezplačno po 3 leta, podeželski vajenci imajo pri mojstrih večinoma vso oskrbo (prehrano) in vsi ti so v V. mezdnem razredu, katerega dnevni zaslužek znaša 4'40—5'40 Din in je za te vajence štiriletna učna doba. O tem poglavju spregovorimo več pozneje. — O rojstnih podatkih vajencev sledeče: Leta 1912 je bilo rojenih 86 vajencev, 1911 — 934, 1910 — 2359, 1909 — 3072, 1908 — 2767, 1907 — 1747, 1906 — 1027, 1905 — 555, 1904 — 243, 1903 — 157, 1902 — 130, ostala razna leta in neznanih rojstnih podatkov je 451 vajencev in vajenk.
Razvoj strokovnega gibanja.
Prinašamo sestavek priprostega delavca z Gorenjskega. Sestavek smo popravili le slovnično, sicer smo objavili vse delavčeve misli, kakor jih je iznesel. Upamo, da se bo v našem listu oglasil še večkrat. Pa ne samo on, temveč tudi še mnogi drugi delavci bi lahko pripomogli z zdravim, nezastruplje-nim razmišljanjem k duševnemu poglobljenju našega gibanja.	Uredništvo.
Delavsko strok, gibanje obstoji, odkar so se začele razvijati različne obrti, nekatere preje, druge pozneje, ali razvijale so se vedno vzporedno in iz vsake obrti se je razvila zopet nova obrt. Tako imamo danes že toliko vrst različnih obrti, da si jih človek že s težavo zapomni. In vendar še nismo s temi obrtmi pri koncu, ker množe se še vedno razne tehnične iznajdbe, Z obrti so rasle in se razvijale tudi delavske strokovne organizacije. V srednjem veku so se združevali delavci v takozvanih »cehih«, to se pravi posamezne delavnice, vsaka za se. Tako n. pr. predilniški delavci pri enem gospodarju niso polagali nikake važnosti na delavce enake stroke pri drugem gospodarju; bili so mnenja, da jim sedaj gospodar ne more popolnoma nič kljubovati. In res so bile take organizacije spočetka, dokler še ni bila ta obrt močno razvita, precejšnjega pomena za delavstvo. Pozneje, ko se je predilniška obrt razširila, pa se je pojavila konkurenca na eni strani med kapitalisti samimi, na drugi strani med delavstvom. Toda kapitalisti so si znali kmalu pomagati iz zagate, v katero so jih prisilili delavci. Da strmoglavijo delavska cehovska društva, so napravili zveze predelniških obrti in so si razdelili trg tako, da je imel vsak kapitalist svoje odjemalce.
Tu je začel kapitalizem internacionalno borbo proti nacionalnim delavcem. Med delavstvo so poslali svoje agente in jim priporočali, naj ostanejo nacionalni, ker je protidržavno1 in protiversko združevati se z delavci drugih dežel ali držav. Razumljivo je, da je bilo nemogoče v takem položaju posameznim cehovskim društvom kaj izbojevati. Čim so zastavkali delavci pri enem kapitalistu, so mu priskočili na pomoč drugi kapitalisti s tem, da so mu dovedli nekaj svojih delavcev. Delavci so zavračali krivdo na stavkokaze, ker so jim pokvarili vse načrte, kapitalisti pa so se sklicevali na vzorne državljane.
A delavci so kmalu uvideli, da jim je vsaka akcija onemogočena in začeli so se tudi oni združevati. Napravili so Zvezo predilniških delavcev te ali one dežele. In kapitalisti so Se znašli naravnost v novem položaju. Da rešijo svoje življenje, so bili pripravljeni prestopiti državne meje in prositi pomoči pri inozemskih kapitalistih. In iz tega časa izvira mednarodnost kapitalistov, ki s pomočjo inozemskih kapitalistov zaduše vse delavske akcije v svoji državi. Internacionala kapitala torej v resnici obstoja in to ni prazna beseda. Razume se, da so tudi delavci izvajali posledice in pričeli proti mednarodnim organizacijam kapitala snovati mednarodne delavske organizacije,	(Dalje	prihodnjič.)
Jernej Bregant, Zasip pri Bledu.
Domači pregled.
Za delavske zaupnike.
Naše strokovne organizacije so ponovno zahtevale, da naj se končno uredi vprašanje volitev delavskih zaupnikov in zakonitega poslovnika, da bodo delavci vendar enkrat zaščiteni v tovarni in pri delu sploh, da se ne bo več ravnalo ž njimi, 'kakor se je doslej. V pogledu, tega važnega vprašanja je sedaj napravila tudi naša Delavska zbornica potrebne korake pri vladi ter z vsem povdarkom urgirala, da se izda volilni red in poslovnik za delavske zaupnike. Upamo, da se bodo končno vendarle razpisale volitve In omogočilo delavskim zaupnikom izvršitev njihove težke, nadvse potrebne in koristne naloge.
Sodrug Sassepbach je bil ob priliki potovanja po Dalmaciji na Sušaku izpostavljen raznim neprijetnostim od strani obmejnih organov. O tej stvari se je tudi sodr. Topalovič obrnil na vlado in zahteval pojasnila in zadoščenja. Ministrstvo za zunanje zadeve je sedaj javilo sodr. Topaloviču, da obžaluje postopanje obmejnih organov in šikane, ki jih je sodr. Sassenbach utrpel in da je ukazalo našemu poslaniku v Londonu, da to javi sodr. Sassenbachu v Amsterdam.
Domače gospodarstvo.
Strokovno organiziran delavec mora vedeti, kako se giblje stanje kapitalističnih podjetij. Zato bomo odslej redno prinašali tozadevna kratka poročila, katera paj bralci pazno prebirajo. Kajti strokovne organizacije trtorajo vedno usmerjati svoj boj po stanju poedinih industrijskih partog.
Koncentracija pivovarniške Industrije,
Pred vojno številne — toda majhne — pivovarne na Kranjskem in Spod. Štajerskem niso mogle posebno uspevati radi močne konkurence tržaških tri gorriještajersklh plvo-varen. Najmočnejše pivovarnišfcb podjetje pri nas je bila delniška družba »Union«, ustanovljena leta 1909. V letih i 1912 in 1917 je osvojila drUge pivovarne na Kranjskem. Leta 1924 je kupila pivovarno v Laškem. Sedaj je pa ku-
Jiila tudi Gčtzovo pivovarno in sladarno v Mariboru. Tako e skoncentrirana vsa pivovarniška industrija Slovenije v enem podjetju.
Kakor vidimo, ne stoje pivovarniški kapitalisti slabo. Cene pivu naravnost diktirajo. V Nem. Avstriji je tudi liotei pivovarniški kartel zvišati cene pivu; cela javnost se je pa uprla temu s tem, da je enostavno izvedla splošen bojkot proti pivu. In tako pijejo Avstrijci še vedno cenejše pivo kot pa »zmagoviti« Jugoslovani.
Pivovarniški delavci cele Slovenije, ali vidite, kaj sledi za vas? Pivovarniški kapitalisti cele Slovenije so koncentrirani v enem podjetju in absolutni gospodarji nad vso Slovenijo. Temu primerno se morate vsi pivovarniški delavci cele Slovenije koncentrirati v eni strokovni živilski organizaciji. Kajti če ne boste organizirani, vas bodo gospodje skušali še bolj prikrajšati pri vaših bornih pravicah.
Zvišanje kapitala pri »Unionu«.
Delniška pivovarna »Union«, o kateri zgoraj poročamo, sklicuje za 25. junija svoj občni zbor, da zviša svoj kapital od 7 na 14 milijonov dlnarjčv. O tem občnem zboru bomo še poročali.
Produkcija premoga v Sloveniji — pada!
V mesecu aprilu 1926 je znašala produkcija premoga v Sloveniji 114.473 ton napram 134.070 ton v marcu. Produkcija je padla daleč pod predvojno višino. V prvih 4 mesecih letos je bilo nakopanih 576.249 ton premoga, v prvih' 4 mesecih lani pa 651.076 ton. Premogovniki so v aprilu oddali (v oklepajih podatki za marec 1926): železnicam 50.825 (54.108) ton, brodarstvu 45 (45) ton, industriji 37.616 (37.395) ton, raznim 7858 (10.824) ton, izvozili so v inozemstvo 3478 (5885) ton, njihova lastna poraba je dosegla 12.612 (15.401), skupno so torej oddali 112.435 (123.656) ton. Da je oddaja tako nazadovala, je pripisovati zmanjšanemu odvzemu železnic in raznih strank. Izvoz je občutno padel. Ker je bila oddaja manjša kakor produkcija, so zaloge zopet narasle. Začetkom meseca so znašale 91.875 ton, koncem pa 93.892, t. j. rekordna višina. Pri številu zaposlenega delavstva se že pozna redukcija. Zaposlenih je bilo: 302 (320) uradnikov, 298 (306) paznikov in 9794 (10.368) delavcev. V teku marca in aprila je bilo zmanjšano število zaposlenega delavstva za 2500.
NaSe organizacije.
Iz Strokovne komisije.
Borbeni fond Strokovne komisije za Slovenijo.
V zadnji (12.) številki »Delavca« smo Izkazali zbirko 1287 Din. — Nadalje so poslale še sledeče podružnice: Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Kamnik, na nabiralno polo št. 68, Din 69.50; Savez Metal. Radnika Jugosl., podružnica Guštanj, na nab. polo št. 70, 71, in 72, Din 134.25; Osrednje društvo lesnih delavcev, podružnica v Zbelovem, na nabir. polo št. 102, Din 135.50; Osrednje društvo lesnih delavcev, podr. v Ljubljani, na nabiral, polo št. 101, Din 100. Skupna zbirka znaša torej Din 1726.25.
Zbirka za žrtve meščanskega terorja pri volitvah v Delavsko zbornico.
V 12. štev. izkazana zbirka Din 8800.60. Poslale so še sledeče podružnice: Splošna delavska zveza Jugoslavije, podružnica v Zagorju, na nabir. polo št. 19, Din 225; Zedinjeni savez železničarjev Jugoslavije, podružnica Maribor I. (A. Canžek), na nabiralno polo št. 76, Din 402.50. Skupna zbirka znaša torej Din 9428.10.
Vse podružnice poživljamo, da nabiralne pole za žrtve meščanskega terorja pri volitvah v Delavsko zbornico takoj vrnejo z nabranimi zneski.
Z nabiranjem prispevkov za borbeni fond naj podružnice in zaupniki nadaljujejo, ker rudarska stavka na Angleškem traja dalje. Tudi delavstvo Jugoslavije mora biti pripravljeno na hude borbe.
Tajništvo Strokovne komisije za Slovenijo.
Za borbo angleiklh rudarjev.
Slovenski rudarji Za angleške sodruge.
Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju je na svoji zadnji širši seji sklenila votjrati za stavkujoče angleške rudarje vsoto Din 15.000. Kljub temu, tla ima ZRJ le nekai nad 1000 članov, je izkazala svojo solidarnost z angleškimi sodrugi s tako visoko podporo.
Tudi ostale delavske strokovne organizacije so v obilni meri razumele pomen velike borbe angleških rudarjev, — Doslej izkazuje skupna zbirka ogromno vsoto Din 61.522.
V prihodnji številki bomo objavili vse zbirke posameznih organizacij z nabranimi prispevki.
jKoianarJi. ,,
Prispevki in podpore SMRj.
(Sklep saveznega kongresa 4. in 5. aprila 1926.) Tedenski prispevki se dele v 4 razrede in to: I. razred Din 8.— plačajo vsi kvalificirani delavci (profesionisti) v starosti nad 18 let.
II. razred Din 5.— plačajo vsi pomožni delavci (nekvalificirani) v starosti nad 18 let in profesionisti izpod 18 let.
III. razred Din 4.—• plačajo vse ženske delavke in pomožni delavci pod 18 let.
IV. razred Din 2.— plačajo vajenci, penzionisti in ženske delavke pod 18 let.
Podpore:
Brezposelne:	Potovalne:
L razr. dnevno Din 15*—	I. razr. dnevno Din 20—
II, „	10—	II. „	»12—
III. „	„	n lO-
III. n n n	8*—	III. „	»	n
T e podpore se bodo izplačevale na podlagi vplačanih prispevkov, in sicer:
1. razr. II. ran. UL razr.
od 52—103 vplačanih tednov Din 300	200	160
„ 104-155	*	»	400	250	220
„ 156—207	„	„	»	500	300	270
„ 208-259	„	„	600	350	320
„ 260—363	„	»	»	720	450	380
.* 364—467	*	»	870	550	460
nad 468	»	„	„	1.020	650	540
Selitven« podpora se bo plačala na mesto dosedanjih Din 50.— Din 150.—.
Posmrtnina se bo plačala sledeče: po 52 vplačanih prispevkov Din 120.—
»	104	»	»	»	150,—
»	156	»	»	»	200.—
»	208	»	»	»	230.
»	260	»	»	»	260.—
»	364	»	»	»	300.—.
» 468	»	>	»	»	350.—	,	J
Stavkovne podpore:
Članom I. razreda dnevno Din 17.—
»	II.	»	»	»	14.—
»	III.	»	»	»	10.—
»	IV,	»	»	»	7.—
Poleg te stavkovne podpore dobiva stavkajoči član, ki ima vzdržati družino, še: za ženo, ki nima zaslužka in za vsakega otroka do 14 let po Din 10.— dnevno in to za največ 5 družinskih članov.
Plačevanje prispevkov po tej tabeli stopi s 1. julijem 1926 v veljavo s tem, da se bo v III. tromesečju t. 1. izdajalo podružnicam znamke po novi razpredelbi.
Podružnice smejo po potrebi uvesti lokalne fonde pod kontrolo podružničnega nadzorstva in nadzorstva centralne uprave.
Vse po pravilniku na račun centrale nepravilno izplačane podpore imajo nositi podružnice same, kar velja predvsem za člen 1. pravilnika, ki pravi; Za prvih 7 dni se ne plača brezposelna, potna in stavkovna podpora.
Izostale članske prispevke morajo člani pri iz-plačanju podpor doplačati, ako zaostanek ni večji kakor to dopušča savezni pravilnik.
Oblastna konferenca SMRJ v Celju. Oblastna konferenca Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, ki je bila sklicana za 6. junija t. 1. v Celje, a je bila preložena, se bo vršila v prvi polovici meseca julija t. 1. Datum konference oblastni odbor še ni določil. O tem bodo pravočasno obveščene vse podružnice SMRJ v Sloveniji s posebno okrožnico. Dnevni red konference bo isti, kakor smo ga objavili v predzadnji številki »Delavca«, in sicer: 1. Poročilo o dosedanjem delu oblastnega odbora. 2. Naloge oblastnega odbora SMRJ v Sloveniji. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Konferenca se bo vršila v klubovi sobi hotela »Union« v Celju (poleg kolodvora). Z delom bo pričela točno ob 9. uri 'dopoldne na dan, ki ga bomo javili z okrožnico. Na konferenco pošljejo podružnice svoje delegate po sledečem ključu: Podružnice, ki imajo manj kot 100 članov, pošljejo po enega delegata; podružnice z nad 100 člani pošljejo na vsakih nadaljnih 100 članov še po enega delegata. — Vse podružnice SMRJ v Sloveniji poživljamo, da skličejo članska zborovanja z dnevnim redom:	Oblastna konferenca
SMRJ v Celju. Na teh članskih zborovanjih naj se razpravlja o dnevnem redu konference. Delegati posameznih podružnic naj na teh zborovanjih dobe direktive ln predloge k posameznim točkam dnevnega reda. — Oblastno tajništvo SMRJ v Ljubljani.
Popravek. V zadnji številki »Delavca« se je vrinila v članek »Prispevki in podpore« neljuba pomota. Mesto »Podpore, ki stopijo v veljavo s 1. julijem 1927. leta«, naj se glasi ta stavek: »Podpore, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem 1927«, Plačevanje prispevkov po sklepu zadnjega kongresa pa se prične 1. julija 1926. S tem popravljamo pomoto v zadnji številki. — Centralna uprava SMRJ v Beogradu.
Kovinarji na Muti branijo svoje pridobitve!
Delavstvo na Muti se nahaja že od 20. junija v mezdnem gibanju. V času najboljše konjunkture je livarna znižala delavcem plače, kot smo to že svoj čas poročali. Podjetje je pa z napadi na priborjene delavske pravice nadaljevalo in izzvalo v slehernem delavcu soglasen odpor, tako da je delavstvo danes odločeno braniti do skrajnosti svoje golo življenje. »Rajše na cesti stradati, nego v tovarni od gladu umirati!« je parola naših kovinarjev na Muti in vse delavstvo jim bo stalo v njihovem obrambnem boju ob strani. Kovinarje opozarjamo, da se izogibajo Mute, dokler ni spor končan.
Rudaril.
Izključitev. Vo'dstvo ZRJ je na svoji širši seji z dne 16. maja t. 1. sklenilo razrešiti poslovanja dosedanji odbor podružnice ZRJ v Velenju, ker je ugotovilo, da so se vršile s strani nekaterih članov tega odbora kršitve zvezinih pravil § 2, odst. 2. Na članskem zborovanju z dne 6. Junija t. 1. se je ta sklep zvezinega vodstva izvršil na licu mesta v Velenju z Izključitvijo bivših sodrugov Josipa Polanca in Leopolda Kališnikak. Imenovana imata pravico pritožbe na zvezin kongres v smislu zvezinih pravil § 6. točka 3.’ — Vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju.
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Jesenice. (V organizacijo, ali nazaj v popolno brezpravnost?!) To je primeren naslov za današnji delavski položaj v Jugoslaviji, ne da bi izvzeli kovinarje pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. Dolgo se že nismo oglasili, daleč za nami je že minuli kongres, vendar v tem času nismo spali. Le informacijska služba je slaba, ker v »Delavcu« premalo poročamo, kako nam gre in kaj delamo. — Naš položaj se je zelo spremenil. V času po vojni, ko je podjetje preživljalo resnično hude krize, se je položaj delavcev vše bolj uvaževalo, kot se ga sedaj, ko podjetje ne preboleva več tako hudih gospodarskih krčev. Vzroki tega so nam popolnoma jasni. Med delavstvom ni več tiste medsebojne solidarnosti, kakoršna Je vladala po prevratu in to je edini vzrok vsemu sedanjemu zlu, ki presega krutosti predvojne dobe. Pričenja se z najgršim izkoriščanjem, sprejema se na novo delavce v delo od časa do časa, a se Jih tudi brezobzirno odpušča. To stanje traja že dve leti. — Ob priliki zadnjega odpusta delavstva v obratu žičarne je podružnica Jesenice po sklepu članskega sestanka dala predsedniku nalog, da intervenira z glavnim obratnim zaupnikom pri obratnemu ravnatelju za pravičnejše pošto panje in da se namreč starejše delavce vsekakor vpošteva. Ravnatelj tega obrata, g. inž. Schuller, Je intervencijo predstavnika organizacije odklonil z izjavo, da ne priznava ne njega in ne organizacije. To je prvi predrzni mož pri KID, ki si Je po vojni osvojil žalostno vlogo izrazitega in stru penega sovražnika delavstva. Ta g. Schuller je prišel iz Avstrije, ni bil še nikdar zaposlen v takem obratu kot je sedaj, imel je nekaj organizatoričnega znanja, toda praktičnega znanja o obratu, ki ga vodi sedaj, pa nobenega. Mož se Je pač pridno učil, a bi bil še danes brez vsakega pojma o delu, ako bi mu ne stali ob strani delavci in mojstri, kateri vzdržujejo njegovo avtoriteto. Naša organizacija ni nobeno torišče osebne gonje, toda organizirano delavstvo ne bo nikdar dopustilo, da bi tnu kdo in najmanje s strani tujerodnih ljudi, gazil ustavno in zakonito zajamčene pravice, prav posebno pa ne od ljudi, ki se jih po, njihovi sposobnosti prav lahko nadomesti z domačimi brezposelnimi inženirji. Mi nismo nobena nacionalistična ali šovinistična organizacija. Nasprotno! Smo za Intelnacijonalno delavsko solidarnost, kljub temu pa ne bomo nikdar podpetnik kakemu pritepenemu nacijonalistu druge narodnosti,. kot so to naši klerikalci in še celo naši nacijonalisti. Gospod ravnatelj! Vi se čutite povsem prostih rok v zatiranju delavstva, sicer bi ne bili tako zaničljivo odklonili predsednika organizacije ki smo ga poslali organizirani kovinarji. Ker vi našega predstavnika in organizacije ne priznavate, vam vračamo
to rokavico! Zaradi vas tovarna ne bo obstala! Nasprotno bo z vašo izgubo le pridobila na ugledu in še v drugih ozirih. KID se ni treba bati, da bi ji odnesli patente, ker niste nobenega prinesli s seboj. Javno izjavljamo, da bi bil vsak izgovor s strani direkcije, da ste nenadomestjivi, le protekcija. Da pa se ta naša trditev ugotovi, prepuščamo razsodbo Udruženju jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, katerih objavo smo čitali in bi jim radi še v čem svetovali, ko bi ne bilo med nami in njimi tako nepotrebne razlike.
V tej zadevi zaenkrat le to, če vam pa to ne bo zadostovalo, bomo primorani prihodnjič poročati še o marsičem. Delavski javnosti pa prepuščamo, da izreče svojo sodbo. Delavci v obratu žičarne si bodo znali uveljaviti pravico organiziranja in priznanje organizacije. — Na zahtevo delavstva smo sklicali javen shod, na katerem se je obravnavalo ta slučaj; med shodom so čuvali pri vratarju tovarne štirje orožniki, najbrže zato, da bi delavci ne šli v goste g. Schiillerju. Mesto da bi od države plačani organi ščitili zakon in njega pravice, mesto da so šli ti organi in poučili moža, kaj zakon predvideva, so ga stražili zato, da sme gaziti zakonite pravice delavstva in jih zaničevati kot tuje-zemec. — Ker je g. generalni ravnatelj Noot na dopustu, se pri direkciji nismo mogli zglasiti s pritožbo v tej zadevi. Upravičeni smo dvomiti, da bi g. ravnatelj Schuller imel nalog s strani generalne direkcije, odkloniti razgovor z zastopnikom naše organizacije. — Kar se tiče naše organizacije v ostalem, imamo dobre pozicije, katerih se ne bo nikomur posrečilo zrušiti. Tovarne na Savi, Javorniku in Dobravi obratujejo povoljno; v tovarni na Savi se v obratu martinarna pri plinskih generatorjih preureja sistem dosedanjega dovažanja premoga in po dograditvi te stavbe zna priti še nekaj delavcev na cesto, ker jih bo nadomestil stroj. Kot povsod, tako bo tudi tu gotovo stroj nadomestil delavca, ki ga bo pahnil v še večjo bedo in množil število brezposelnih, ker kapitalistični sistem rešuje potom moderniziranja le svoj profit. — Brezposelnost je tu v našem kraju nekoliko ponehala z ozirom na poletno sezono. Draginja je pa občutno večja kot je po južnih industrijskih krajih; plače so nizke in tako so za nas pri težkem delu prehranjevalne razmere zelo slabe. Najžalostnejši problem v našem kraju je stanovanjsko vprašanje, vsled česar se tuberkuloza močno razvija in zahteva ta bolezen med delavstvom 70 odstotkov svojih žrtev. S tem v zvezi bi se dalo obravnavati celo poglavje; rešitev tega vprašanja pa zavisi od duševne zrelosti proletarcev. V tem oziru kličemo delavstvu: Kakor so složni med seboj naši in inozemski industrijci brez razlike vere in narodnosti, tako se tudi vi oklenite svoje razredne organizacije. F3odite uverjeni, da boste tudi sami želi sadove svojega truda. Naprej v organizacijo, naprej v boljšo bodočnost! Odločite se!
Ljubljana. (Inšpekcija v Strojnih tovarnah in livarnah.)
V sredo, dne 9. junija, je bila takoj v jutranjih urah napovedana v Strojnih tovarnah inšpekcija od strani Inšpekcije dela. Kot bi strela udarila-! Gospodje so se Ustrašili, začeli so z mrzlično hitrostjo pospravljati po zanemarjenih prostorih. In res: v popoldanskih urah je prišel gospod inšpektor v spremstvu g. šef-zdravnika okrožnega urada dr. Blei-weisa in obratnih šefov, ki so pasirali posamezne oddelke z bliskovito naglico, kakor da so že zdavnaj vse videli! O higijenskih nedostatkih po delavnicah se ni vprašalo, niti kako se delavci umivajo, v kakšnih »čistih« prostorih imajo shranjeno obleko, kje se vsaj enkrat v tednu okopljejo in kako in kje si morajo segreti vodo, da so mogoče take nezgode, kakor se je zgodila nedavno vajencu, ki je grel vodo za umivanje. Ni izključeno, da je imela komisija nalogo ogledati si samo pisarne, kako so iste tapecirane in kakšni so stoli. Delavstvo se je pač čudilo vsemu temu, ter se je upravičeno vpraševalo, čemu se je sploh vršila ta inšpekcija! Saj se navadno ne pošiljajo okrog komisije le zato, da si ljudje voščijo dober dan in lepo vreme! Šef obrata smatra, da je zboljšal razmere v obratu za 90 odstotkov. Vprašamo ga, če smatra za zboljšanje razmer znižanje cen akordu, ali smatra zboljšanje higijene v obratu. Niti eno niti drugo se ni zboljšalo. Kar si tiče higijene, je ista pod psom. Tako se n. pr. ni nabavilo že 10 let novega orodja. Vprašamo g. inšpektorja, če je vse to videl in če je v tem oziru kaj ukrenil ali nič.
Tržič. Pri nas se Je vršil 9. Junija v Delavskem domu občni zbor podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije. Zastopnik centralne uprave s. Haramina iz Zagreba je v svojem dveurnem referatu obrazložil pomen naših razrednih strokovnih organizacij ter škodo, ki jo trpi delavstvo vsled rumenih meščanskih organizacij. Sodrugi so se pritožili, da se v predilnici še niso mogle vršiti volitve obratnih zaupnikov.'Ravnateljstvo predilnice se izgovarja, da ministrstvo še ni izdalo tozadevnega pravilnika. Podjetniki zakone, ki so v korist delavstvu, enostavno tolmačijo po svoje. Zakon o zaščiti delavstva jasno pravi, kdaj in kako naj se vrše volitve v obratih; predpisuje celo število zaupnikov, ki se jltt mora voliti v vsakem obratu. Zato bo delavstvo svoje zaupnike volilo, ne da bi čakalo na dovoljenje podjetja in pravilnik, ki ga zadržuje minister. — Končno se Je izvolil odbor podružnice SDZJ v Tržiču, v katerega so bili izvoljeni sledeči sodrugi:- predsednik Franc Kveder, podpredsednik Ivan Kosmač, tajnik Franc Cvirn, namestnik Ivan Košir; odborniki; Ignac Starin, Ignac Hladnik, Ignac Mlinar, Janez Veber, Joško Novak, Kati Jevsenik, Marija Ambrož; nadzortsvo: Rudolf Brenčič in Peter Pogačar. — Občni zbor ni bil polnoštevilno obiskan, vendar je bilo razpoloženje navzočih povoljno. Tudi volje za delo je bilo mnogo!
Litija. Dne 6. junija je sklicala SDZJ sestanek podružnice SDZJ v Litiji. Sestanek bi moral biti boljše obiskan, nego je bil. Na sestanku je bila izražena želja, da bi se ustanovila podzveza tekstilnih delavcev za vso državo, kakor imajo take podzveze steklarji. — Spor med nekaterimi člani podružnice se je likvidiral. Nadalje so člani sklenili, da se pozove vse one sodruge, ki so v zaostanku s članskimi prispevki, da prispevke poravnajo. Spanja je bilo dovolj, sedaj na delo! Delavci moremo le še pridobiti na svojih pravicah, to pa le tedaj, ako naše vrste strnemo v disciplinirano četo. Tega predilniškim delavcem v Litiji manjka. — Predsednik ORSJ sodr. Haramina je poročal o velikem boju delavstva »Našičkih« tovarn. Boj se je končal uspešno za delavstvo. Nad dvatisoč delavcev je podpirala SDZJ. — S tem Je povdaril, da SDZJ ni le podporna organizacija, ki izdaja brezposelne in bolniške podpore, temveč Je tudi bojna organizacija, ki se bori z vsemi sredstvi za delavske pravice, ako Je potreba. Vprašajte verske ali na-
rodne strokovne organizacije, če so že kdaj napovedale stavko. Narodne in verske strokovne organizacije so le paradne organizacije meščanskim političnim strankam, one so le za govoričenje, borbo za delavske pravice pa so vodile in jo bodo vodile le razredne delavske organizacije.
Maribor. (Pivovarniški delavci.) Dne 16. junija t. 1. se je vršil shod pivovarniškega delavstva v Mariboru s sledečim drtevnim redom:	1.	poročilo	blagajnika	in	nadzor-
stva, 2. pomen organizacije, 3. razno. — Shod je otvoril s. predsednik in podal besedo blagajniku. S. Jeki je poročal o poslovanju v mesecu aprilu. S. Premužak je poročal, da je pregledal račune in knjige in našel vse v naj-lepšem redu. Kritiziral je le to, da člani ne plačujejo redno in točno članskih prispevkov. — K drugi točki dnevnega reda je poročal' s. Bradeško o pomenu organizacije. Ako je delavstvo dobro organizirano, se lahko brani pred napadi kapitalizma, ki izrablja delovno silo, ker vidi, da delavstvo ni dovolj močno in ni organizirano v svojih strokovnih organizacijah. Apeliral je na navzoče sodruge, da začno resno misliti na ro, da se organizira tudi še neorganizirane delavce. — Nato sta poročala še ss. Ceh in Premužak. Naglašala sta, da mora biti vsak delavec organiziran v svoji razredni organizaciji; ne sme biti pristaš krščansko-socialnih ali narodno-socialnili organzacij, ki vodita delavstvo le v stranpota. Apelirala sta oba na navzoče sodruge, da vztrajajo v organizaciji, da pridobe novih članov, da bo moč delavstva večja.
Maribor. (Usnjarski delavci.) Mnogoštevilno obiskani občni zbor podružnice Osrednjega društva usnjarjev v Mariboru se je vršil dne 15. junija ob 6. uri zvečer v gostilni »Puntigam«. S. Krajcer je otvoril občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. volitev odbora, 2. poročila delegatov. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Vinko Jenišek, podpredsednik Leopold Sorle, blagajnik Lj.. Klančnik, namestnik Martin Omerzo, tajnik Jurij Petek, namestnik Ivan Silič; odborniki: Lucija Tkalec, Julijana Kresnik, Anton Jurgec, Jurij Pintarič: kontrola: E. Bonjšek, J-Staudinger, Lojze Krivec in Jakob Mulec. — O splošni krizi-je poročal prvi s. Bradeško. Vso to krizo mora v največji meri nositi delavstvo samo. Usnjarska podjetja so brez vednosti delavcev znižala vsem delavcem plače, podaljšala delovni čas le zato, ker so računala s tem, da si delavstvo samo brez organizacije ne bo znalo pomagati. Odpovedala je delavcem kolektivno pogodbo, sklenjeno v času, ko je bila organizacija usnjarjev še močna, jim znižala urne plače za 5 odstotkov ter podaljšala delovni čas. Apeliral je na delavce, da razvijajo med delavci agitacijo za pristop v strokovno organizacijo. H koncu je orisal s. Ceh naše bodoče delo, ki nas čaka. Treba bo mnogo dela, požrtvovalnosti in solidarnosti, da se bomo mogli vztrajno boriti proti svojini sovražnikom.
Guštanj-Ravne. Predvaljar Jurij Puch v jeklarni na Ravnah je pričel v zadnjem času agitirati za 12urni delovnik v fini valjarni. Pravijo, da pri človeku, ki se bliža 70. letu, v glavi ni vse v redu. Za g. Pucha to najbrže ne velja, ker vrši tehnično komplicirano delo. Morda se hoče s tem komu prikupiti. Mi mu povemo sledeče: Z njegovim petdesetletnim delom v jeklarni si ni zaslužil niti toliko, da bi sedaj, ko je že okrog 70 let star, svojo starost preživel mirno v kakem kotičku. Podjetje mu torej ni hvaležno, ker je bil vedno priden, zvest in udan. G. Puch pravi, da je že precej čitaL Vprašamo ga, če je čital tudi to, da so pred tridesetimi leti vlačili delavce v ječe, jih mučili in obešali samo zato, ker so se borili za 8urni delovnik in svobodo zborovanja. (Cast njih spominu!) Kot dedščino nam želi torej zapustiti g. Puch 12urni delovnik. Menda je pozabil, da je tudi zanj 8urno delo večkrat prehudo in da mu morajo drugi Iz usmiljenja pomagati, ker spoštujejo njegove sive lase. Pozabil je, da si bodo morali tudi njegovi vnuki z rokami služiti kruh in ki bodo od sramu zardeli, ko bodo zvedeli, da se ie njihov ded boril za 12urni delovnik. To naj zaenkrat zadostuje! Vsem drugim delavcem kličemo: V organizacijo! Kadar boste vsi organizirani, se vas nihče ne bo upal nadlegovati za 12urno delo; izbojevali si boste boljše življenje vam in vašim otrokom! — Kovinarji.
Maribor. (Gibanje čevljarskega delavstva.) Dne 15. junija se je vršil dobro obiskani občni zbor Osrednjega društva čevljarjev s sledečim dnevnim redom: Volitev novega odbora in razno. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi; Predsednik Josip Benkič, podpredsednik Josip Verbič, blagajnik Alojzij Lah, namestnik Ivan Kralj, tajnik Alojzij Ko-kolj, namestnik Franc Kaufman; odborniki: Alojz Mrzlikarr Alojzij Vengust, Pavel Kukec, Anton Petrak; kontrola: Leop.. Babič, Franc Habjanič; namestnika: Franc Makoter, Tomaž Huber.
Zahvala. Podpisani tem potom izrekam svojo najpri-srčnejšo zahvalo vsem, ki so ml v času moje bolezni priskočili na pomoč s tem, da so nabrali podporo v znesku 1200 Din. — Adolf Mayer. steklar, Hrastnik.
Zahvala. Podpisani Franc Letnar se zahvaljujem: Osrednjemu društvu usnjarjev, podružnica v Ljubljani, za podporo v času mojega zdravljenja v znesku 150 Din. — Franc Letnar, Pšata pri Ljubljani.
Listnica uredništva.
Radi preobilega gradiva smo morali izpustiti nekaj dopisov in poročilo o ženevski konferenci. Vse preostale dopise in poročilo o Ženevi bomo priobčili v prihodnji številki.
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo
nabaviti si za jesen in zimo
Karo-čevlje
Lastne delavnice — Solidne cene.
Maribor, Koroška cesta 19
Je najbolje je najceneje.
Sodrugi!
Zahtevajta po vsah brivnicah« kavarnah, gostilnah „Delavca“l „Dalavec“ naj no manjka v nohtnem favnam lokalu I ——
t)|t) t) č> t)
|t)lt)|t)lr)
ZADROM BANKA V UUBUAHI
Aleksandrova casta
izvršuje vse bančnei in finančne posle. Sprejema hranilne vloge ter jih najbolje obrestuje. Prodaja srečke državne razredne loterije.
C3IOIC3
raEII3BBBEB3telfeMflE
V Imenu Z. D. 5. Z. J. Izdaja ln urejuje Joža Gol me Jer y Ljubljani. ■ Tisk Ljudske tiskarne d. S. v Mariboru. — Za Uskarno odgovarja Albin Hrovatin.