y -J i| LETNO POROČILO NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE v LJUBLJANI za leto 19 7 0 >- -s t- KAZALO A. SPLOŠNI PODATKI 8. SAMOUPRAVLJANJE 1. Zbor delovne skupnosti knjižnice 2. Knjižnični svet 3. Upravni odbor 4. Ravnatelj 5. Samoupravni akti knjižnice 6. Komisije in strokovna kolegija 6. 1 Razpisna komisija 6. 2 Disciplinska komisija 6. 3 Komisija za nabavo 6. 4 Tiskovna komisija 6. 5 Redakcijska komisija 6. 6 Komisija za priznanje kvalifikacij bibliotekarske stroke 6. 7 Komisija za pripravo samoupravnih aktov 6. 0 Strokovni kolegij 6. 9 Komisija za narodno obramba C. FINANČNO-GOSPODARSKI POLOŽAJ KNJIŽNICE 1 . Finančni položaj in poslovanje knjižnice 1. 1 Finančni položaj 1. 2 Finančno poslovanje 2. Prostori in oprema 2. 1 Delovni in skladiščni prostori 2. 2 Oprema in delovni pripomočki D. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KNJIŽNICE E. SISTEMIZACIJA IN ZASEDBA DELOVNIH MEST F. POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Notranje poslovanje knjižnice 1 . 1 Dotok knjižničnega gradiva 1. 2 Obdelava knjižničnega gradiva 1.21 Inventarni katalog 1.22 Abecedni imenski katalog 1 .23 Stvarni in sistematski katalog 1 .24 Oddelek za obdelavo periodičnega tiska 1.25 Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska 1.26 Kartografska in slikovna zbirka 1 .27 Glasbena zbirka 1 .28 Francoska zbirka 1.29 Rokopisna zbirka 1 .30 Zbirka slovenskega drobnega tiska 1.31 Centralni katalogi knjižnic 1 .32 Glavno skladišče 1.3 Pomožne delovne enote knjižnice 1.31 Upravna pisarna in računovodstvo 1.32 Tehnične strokovne delavnice 1.321 Razmnoževalnica 1.322 Knjigoveška in restavratorska delavnica 1.323 Fotografska delavnica 2. Zunanje poslovanje knjižnice 2.1 Število vpisanih bralcev 2.2 Obisk 2.3 Izposoja/v čitalnice, na dom, medbibliotečna/ 2.4 Informacije 2.5 Založniška dejavnost 2.6 Razstava 2.7 Strokovno izobraževanje 2. 8 Oddelek za pospeševanje knjižničarstva 2.81 Centralna katalogizacija slovenskega tiska 2.9 Sodelovanje z drugimi ustanovami ZAKLJUČEK A SPLOŠN! PODATK! Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila osnovana 1774 leta, je od leta 1938 dalje delovala v okviru univerznih ustanov kot "Univerzitetna biblioteka" Po osvoboditvi je z uredbo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije /UL SNOS in NVS, štev 46 z dne 24 oktobra 1945/ postala centralna knjižnica federalne Slovenije z imenom "Narodna in univerzitetna knjižnica" ter je bila kot republiška ustanova pod vrhovnim nadzorstvom tedanjega Ministrstva za prosveto Toda zakon o Univerzi v Ljubljani iz leta 1957 /UL LRS, štev 23 z dne 5 julija 1957/ je spremenil pravni status knjižnice, ki je ponovno postala zavod Univerze v Ljubljani in s tem centralna univerzna knjižnica Tako opravlja knjižnica poleq nalog centralne univerzne knjižnice tudi naloge osrednje slovenske študijske, zncnstvene in nacionalne knjižnice Po določilih 22 člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o knjižnicah /UL SRS, štev II z dne 31 marca 1965/ pa opravlja Nerodna in univerzitetna knjižnica še naloge republiške matične knjižnice za območje S2 Slovenije V letu 1970 se njen pravni status ni spremenil, čeprav so samoupravni organi že posredovali pristojnim organom svoj zahtevek za spremembo svatusa knjižnice, ki bi s spremembo ustrezneaa zakonskega pred= pisa ponovno postala samostojna republiška institucija B SAMOUPRAVLJANJE Členi delovne skupnosti knjižnice so opravljali svoje samoupravne dolžnosti in pravice v skladu z ustavo, zakoni in statutom knjižnice 1 Zbor delovne skupnosti knjižnice Člani delovne skupnosti knjižnice so svoje samoupravne pravice uveljavljali neposredno na zborih delovne skupnost? V letu 1970 so bili trije zbori delovne skupnosti in sicer: 7 januarja, 18 februarja in 4 marca Na teh zborih so člani delovne skupnosti razpravljali o spremembah statuta knjižnice, o zaključnem računu, o finančnem načrtu, o delovnem načrtu in o poročilu o delu knjižnice ter izvolili nove člane knjižničnega sveta iz vrst delovnega kolektiva 2 Knjižnični svet Knjižnični svet, izvoljen po določilih starege statuta, je imel v letu 1970 2 seji in sicer eno v ožjem sestavu /samo člani iz vrši delovne skupnosti/ in eno v širšom sestavu /skupno s predstevniki javnosti/ Na osnovi določil novega statuta, ki je bil sprejet 23 februarja 1970, je bil izvoljen nov knjižnični svet Sestavlja ga 9 članov, ki jih izvoli delovna skupnost knjižnice, in 8 predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenujejo zainteresirane delovne organizacije in društva Novoizvoljeni knjižnični svet je imel v letu 1970 skupno 13 sej in sicer 6 rednih v ožjem sestavu in 7 izrednih sej, prav tako v ožjem sestavu Knjiž= ničnega sveta v širšem sestavu žal nismo mogli sklicati, ker nam delovne organi= zacije in društva kljub številnim urgencam še niso sporočile imen svojih predstavni= kov Za predsednika sveta je bil izvoljen višji bibliotekar Maks Veselko, za njegovega namestnika pa višji strokovni sodelavec Jože Munda Knjižnični svet se je na svojih sejah ukvarjal s problematiko samoupravnih aktov, s sinančno-gospodarsko problematiko knjižnice, s kadrovskimi vprašanji in drugimi problemi v zvezi z normalnim potekom delovanja knjižnice Na osnovi določil veljavnega statuta je sedaj knjižnični svet edini kolektivni samoupravni organ knjižnice 3 Upravni odbor Upravni odbor knjižnice je imel v letu 197C samo eno sejo in sicer 18 februarja 1970 Predstavnica upravnega odbora je bila vodja matične službe Ančka Korže-Strajnar Upravni odbor, k! je imel 7 članov, je na osnovi določil statuta prenehal obstajati, ker je bil kot kolektivni izvršilni organ samoupravljanja odpravljen, njegove pravice in dolžnosti pa so prešle na knjižnični svet in delno na ravnatelja 4 Ravnatelj V zvezi s spremembami, ki jih je predvidel novi statut, so na ravnatelja knjiž= nice, ki je individualni izvršilni organ, delno prešle tudi nekatere pristojnost! odpravljenega upravnega odbora Tako ima knjižnica sedaj namesto dveh izvršilnih organov /kolektivnega in individualnega/ samo enega 5 Samoupravni akti knjižnice V zvez? s splošnimi spremembami pozitivnih pravnih predpisov s področja samoupravljanja, delovnih razmerij itd smo začeli pripravljati spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov oziroma sestavljati nove Kakor smo že omenili, je bil novi statut knjižnice sprejet na seji knjižničnega sveta dne 23 februarja 1970, seveda po predhodno izvedenem sprejemnem postopku Na osnovi določil statuta in spremenjenih zakonskih predpisov smo spremenili in dopolnili tudi druge samoupravne akte knjižnice - pravilnik o delovnih razmerjih in odgovornosti delavcev, pravilnik o oblikovanju in delitvi dohodka, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, poslovnih knjižnice - oziroma pripravili osnutke novih aktov - pravilnik o odpisu knjižničnega gradiva in pravilnik o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva Osnutki sprememb sprejetega statuta, ki so bile pripravljene na osnovi pripo= ročila skupščine občine Ljubljana - Center, pravilnika o oblikovanju in delitvi dohodka ter pravilnika o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva pa so bili dani delovnemu kolektivu knjižnice v razpravljanje meseca decembra in so bili sprejeti brez pripomb 6 Komisije in strokovna kolegija Po določilih 70 , 71 in 118 člena statuta imajo knjižnica oziroma njeni samoupravni organi stalne in začasne komisije kakor tudi strokovna kolegija kot strokovno posvetovalna organa za proučevanje vprašanj z delovnega področja osnovne knjižnične oziroma širše strokovne bibliotekarske problematike 6 1 Razpisna komisija Razpisna komisija je stalna komisija knjižničnecia sveta, ki odloča o vseh novih nastavitvah na razpisana sistemizirana delovna mesta Sestaja se občasno Razpisna komisija ima 3 člane 6 2 Disciplinska komisija Disciplinska komisija kot stalna komisija knjižničnega sveta se je v letu 1970 sestala v zvezi z obravnavanjem enega disciplinskega primera Komisija ima 7 članov in njihovih namestnikov 6 3 Komisija za nabavo O predlogu za dopolnjevanje knjižničnega gradiva z nakupom ali zamenjavo razpravlja in odloča komisija za nabavo Komisija ima 4 člane in je stalna komisija knjižničnega sveta Sestaja se občasno, po potrebi 6 4 Tiskovna komisija Komisija ima 5 članov in je stalna komisija knjižničnega sveta V letu 1970 se je sestala enkrat Obravnavala je založniški program knjižnice Njena osnovna vloga je vodenje pravilne založniške dejavnosti knjižnice pri izdajanju strokovnih publikacij 6. 5 Redakcijska komisija Redakcijska komisija je stalna komisija, ki ima 5 članov. Opravlja predvsem vsa tehnična in redakcijska opravila v zvezi z izdajanjem strokovnih publikacij. V letu 197C’ se je sestala enkrat. 6. 6 Komisija za priznanje kvalifikacij bibliotekarske stroke Komisija ima 7 članov. Ustanovljena je bila s sklepom knjižničnega sveta Narodne in univerzitetne knjižnice kot republiške matične knjižnice na 18. sej? dne 13. decembra 1967. Naloga komisije je dvojna. Pred komisijo opravljajo bibliotekarski pripravniki obvezne strokovne izpite, komisija pa tudi priznava najvišjo kvalifikacijo v stroki - višji bibliotekar in višji strokovni sodelavec. V letu 1970 je imela komisija 4 seje. 6. 7 Komisije za pripravo samoupravnih aktov V zvezi z določili statuta in spremembami splošnih predpisov so bile imenovane začasne komisije, ki naj bi pripravile vse potrebne spremembe obstoječih oziroma osnutke novih predpisov. Te komisije so: 1/ Komisija za pregled in dopolnitev že obstoječih samoupravnih aktov /3 člani/ 2/ Komisija za izdelavo pravilnika o delu samoupravnih organov /3 člani/ 3/ Komisija za izdelavo pravilnika o odpisu knjižničnega gradiva /3 člani/ 4/ Komisija za izdelavo poslovnika /redakcijska komisija 3 članov in vodje vseh organizacijskih enot/. 6. 8 Strokovni kolegij Strokovni kolegij knjižnice je posvetovalni organ, ki ga sestavljajo ravnatelj, vodje osnovnih delovnih enot in tajnik. V letu 1970 se je strokovni kolegij sestal devetnajstkrat. Člani so na sejah obravnavali strokovno problematiko knjižnice. Poleg strokovnega kolegija knjižnice imamo tudi kolegij matične službe, ki obravnava problematiko s področja dela republiške matične službe. Kolegij se je v letu 1970 sestal petkrat. 6. 9 Komisija za narodno obrambo Določila veljavnega statuta določajo, da knjižnica na osnovi zakona o narodni obrambi ustanovi posebno komisijo, katere doslej nismo imeli. Naloga te komi= sije je skrb za hitro in učinkovito izvajanje obrambnih priprav. Vodja komisije je ravnatelj. C. FINANČNO - GOSPODARSKI POLOŽAJ KNJIŽNICE Slovenska nacionalna knjižnica, ki bo leta 1974 slavila 200-letnico svojega kulturnega poslanstva med slovenskim narodom, se žal še vedno ne more pohvaliti, da je svoj finančno-gospodarski položaj uredila do tiste meje, ki bi vsaj delno ustrezala njeni vlogi in ji omogočala normalno izpolnjevanje njenega osnovnega delovnega programa, da o razširjenem in seveda nujnem delovnem programu, kakršnega bi v sedanjem stanju razvoja ustanove kakor tudi bibliotekarske stroke nasploh slovenska nacionalna in osrednja univerzna knjižnica morala izvajati, sploh ne govorimo. I. Finančni položaj in poslovanje knjižnice 1. 1 Finančni položaj Finančni položaj knjižnice je bil tudi v letu 1970 kot vsa prejšnja leta nezado= voljiv in se ni bistveno spremenil, čeprav so se sredstva za redno strokovno de= javnost in za redno poslovanje knjižnice nekoliko povečala. Za redno delovanje je knjižnica prejela dotacijo iz dveh virov in sicer od Republiške izobraževalne skupnosti /2,715.000 din/ in od Republiškega sekretariata za finance za delovanje matične službe /223.000,00 din/. Skupno smo prejeli torej 2,938.000 din. . Povišek je v primerjavi z letom 1969 naslednji: Leto: NUK: Matična služba: Skupaj: 1969 2,277.000,00 197.000,00 2,474.000,00 1970 2,715.000,00 223.000,00 2,938.000,00 povišanje 438.000,00 26.000,00 464.000,00 Kljub na videz visokemu povišanju nam ta sredstva žal še vedno ne zadoščajo za normalno poslovanje knjižnice, za pravilnejše in pravičnejše nagrajevanje zaposlenih strokovnih in ostalih delavcev ter za normalno in redno vzdrževanje stavbe in tehničnih pripomočkov. Sredstva so še vedno tako tesna, da nekaterih nujnih in v organizacijski shemi določenih ter sistemiziranih delovnih mest ne moremo zasesti. Zaradi tega trpi naše notranje, predvsem pa seveda zunanje delo /delo z uporabniki knjižničnega fonda/. Prav tako trpi naše delo tudi zaradi zastarelih delovnih pripomočkov in tehničnih naprav, katerih zaradi omejenih finančnih možnosti in drugih ovir ne moremo pravočasno nadomeščati in obnavljati oziroma uvajati novih, da bi svoje poslovanje modernizirali in vsaj delno mehani= zirali. V zvezi s finančnim položajem knjižnice moramo poudariti, da je bilo leto 1970 finančno izredno problematično, saj se je morala knjižnica lotiti obsežni h akcij, ki so se pojavile zaradi višje sile in neodvisno od delovnega programa oziroma so bile v delovni program knjižnice vključene že vrsto let, toda vedno brezuspešno. Največja in tudi nenačrtovana akcija je bila vsekakor obnova poškodovane strešne kritine, za katero smo dobili namensko dotacijo. Nadaljnja planirana akci = ja, ki se je v letošnjem letu z namensko dotacijo lahko realizirala, so bila pleskarska dela na zunanjih okenskih okvirjih, restavracija hrastovih okenskih sten in vrat, pleskanje radiatorjev in delovnih prostorov. Tretja velika finančna akcija pa je bila nabava razmnoževalnega kopirnega aparata RAN K XEROX 720, ki pa smo jo izvedi? brez dotacije, samo s svojimi sredstvi, seveda na škodo osebnih dohodkov in drugih nujnih nabav. 1 . 2 Finančno poslovanje V letu 1970 smo dotacije od Izobraževalne skupnosti za osnovno dejavnost in dotacije iz Republiškega proračuna za dejavnost matične službe redno prejemali. Le za amortizacijo smo od IS prejeli le 25%, ostanek 75%, t.j. din 116,250.-pa smo po navodilih knjižili kot dohodek in izkazali kot terjatev oz. kredit do IS. Iz tega sledi, da smo prejeli v letu 1970 dohodkov 3,313.397,37,-izdali pa smo 3,139.536,30.- ostanek 173.861,07.- smo razdelili na sklad skupne porabe 139.323.-obvezni rez. sklad 2.322.-poslovni sklad 32.216,07.- Iz sklada skupne porabe smo že v letu 1970 izplačali za počitniški regres in odpravnine uslužbencem, ki so šli v pokoj, din 72.942,55.- Od izdatkov smo izdali za redne mesečne plače, nadure in občasna plačila iz CVP 68,35% celotnega dohodka, t.j. za amortizacijo za dejavnost CTK in PK za nakup tujih knjig za nakup tujih revij za nakup slovenskih knjig za nakup slovenskih revij za nakup raznih knjig za izplačilo avtorskih honorarjev za tisk za tekoče poslovanje /elektrika, kurjava, voda, pisarniški material itn./ " Iz rednih investicijskih sredstev smo nabavili v letu 1970: RAN K XEROX aparat IBM električni pisalni stroj 7 pisalnih strojev ostali poslovni inventar remont dvigala din 2,264.604,85 224.164,40 60.000.-102.976,10 51.341,50 26.392,20 31.649,10 26.336.-58.256.-76.132,55 217.701,60 172.430,55 14.671,90 26.237,50 11.507,55 24.750 Od Izvršnega sveta smo prejeli in izčrpali dotacijo za obnovo strehe 939.990.-din Od Izobraževalne skupnosti smo prejeli posojilo din 450.000, ki ga pa zaradi nedokončanih del v letu 1970 še nismo začeli črpati. V januarju 1971 smo že plačali dva računa iz tega denarja. 2. Prostori in oprema 2. 1 Delovni in skladiščni prostori Samoupravni organi in uprava knjižnice že dolgo vrsto let opozarjajo pri = stojne organe na nastopajočo krizo s prostori, ki je iz dneva v dan akutnejša in preti, da se v najkrajšem času razvije v katastrofo. Že leta 1963 je bilo v poročilu poudarjeno, da "bo predvidoma v 7 do 8 letih zmanjkalo prostora za normalno skladiščenje dnevno naraščajočega gradiva". Toda čas je prerasel tudi to ugotovitev. Zdi se, da je bilo tedanje poročilo vendarle preveč optimistično, kajti že davno se po hodnikih, stopniščih in pod= strešjih ne "hrani" le manj vredno gradivo starega fonda dvojnic in trojnic, temveč polagamo na tla že novosti. Pomanjkanje prostorov, delovnih in skla= diščnih, postaja iz dneva v dan težje. Kljub najrazličnejšim poskusom /izločanje duplikatov itd./ nam bo v najkrajšem času zmanjkalo skladiščnih prostorov. Naša prizadevanja za uresničitev zamisli o skladiščnih prostorih izven knjižnice /depojih/ do sedaj še niso rodila uspehov in bodo morali ne samo samoupravni organi knjižnice, temveč tudi drugi pristojni organi resneje začeti obravnavati to dokaj težko vprašanje, sicer se lahko že v zelo kratkem času zgodi, da ostane osrednja slovenska bibliotečna ustanova brez praznega skladiščnega prostora in novega gradiva ne bo moč vskladiščiti in seveda tudi ne izposojati. Knjižnica se je obrnila na Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani s prošnjo, da nam skuša najti primerne prostore za knjižni depo. Zavod nam je skupno z Občinsko skupščino Škofja Loka skušal pridobiti pod najugodnejšimi pogoji zelo lepo stavbo v Škofji Loki, ki bi po svoji funkcionalnosti ustrezala depoju. Toda žal se je zadeva zataknila pri finančnih sredstvih za odkup te stavbe. Potrebovali smo cca 1,000.000,00 din, jih pa nismo mogli dobiti. Enako pereče je vprašanje delovnih prostorov. Nepraktična razporeditev sicer lepih delovnih prostorov nam onemogoča uvedbo prepotrebnega tekočega traku pri obdelavi knjižničnega gradiva in razdelitev zgradbe na interni del in del, ki je dostopen obiskovalcem. Tako nam sedaj grozi nevarnost, da bodo npr. kartotečne omarice evidentiranega gradiva, ki niso namenjene javnosti, izpodrinile ljudi iz sob; obiskovalci imajo možnost uporabe vseh komunikacijskih delov od kleti do podstrehe^ mnoge naše delovne enote so razporejene po višjih nadstropjih, čeprav bi morale bit! v nižjih, obiskovalcem lahko dostopnih prostorih, za naše tehnične delavnice ni pravih prostorov itd. Naš celotni razvoj nam narekuje, da se z odločno akcijo v najkrajšem času začnemo ukvarjati z idejo o izgradnji univerzitetnega knjižni= čnega središča oziroma v skrajnem slučaju z adaptacijskimi ukrepi v obstoječi stavbi. 2. 2 Oprema in delovni pripomočki Enako stanje se že dlje časa kaže tudi pri opremi in vzdrževanju zgradbe. Oprema je stara, izrabljena in predvsem nefunkcionalna, kar zlasti velja za knjižna skladišča, za vse specialne zbirke, za periodično skladišče, za posebno Čitalnico itd. Zaradi tega se gradivo nepravilno shranjuje, kar seveda povzroča zamudo pri iskanju, gradivo pa se uničuje oziroma sploh ni dostopno obiskovalcem. Zaradi normalizacije položaja bo morala knjižnica postopoma izločiti iz uporabe vso dotrajano in nefunkcionalno opremo in jo nadomestiti z modernejšo in funkcionalnejšo. To velja predvsem za skladišča, posebne zbirke in manjše čitalnice. Prav tako bo treba misliti na zamenjavo drugih delovnih pripomočkov, kot so npr. pisalni stroji ipd., ker so že izrabljeni in velika ovira za normalen potek dela. Tudi sama zgradba in instalizirane naprave bi potrebovale nekaj zelo resnih sanacijskih ukrepov, saj vidno propadajo, ker jih zaradi nezadostnih finančnih sredstev za adaptiranje žal nismo mogli redno vzdrževati. Našteli bi nekaj najbolj kričečih primerov: zidne površine na notranji strani stavbe je nujno potrebno obnoviti, osebno dvigalo, vgrajeno leta 1940, je že popolnoma izrabljeno in stalno pokvarjeno; če ne bi mogli nabaviti novih dvigalnih naprav, bi bil potreben vsaj generalni remont celotne naprave; centralna kurjava je prav tako pereč probl em in bo treba misliti na priključek k toplarni in popravilo toplo= zračnih naprav za veliko čitalnico; urediti je treba prostore za obiskovalce, adaptirati hišno zaklonišče in ga opremiti za vskladiščenje gradiva, urediti bo treba celotno električno napeljavo v stavbi, ker je že dotrajana itd. Lastna sredstva, ki so nam na razpolago v amortizacijskem skladu, žal ne zadoščajo za temeljito in uspešno popravilo, temveč le za "krpanja", ki pa so se doslej izkazala kot neuspešna in predvsem zelo draga. S sitematičnim reševanjem obstoječih gospodarskih problemov smo se po izdelanem načrtu v letu 1970 letili obnovitvenih del in nabave nove, modernejše opreme. Seveda pa smo tu v glavnem vezani na sredstva, ki jih dobimo v obliki namenskih dotacij. Tako smo z dotacijo Izvršnega sveta Skupščine SRS in Republiške izobraževalne skupnosti obnovili strešno kritino, z dotacijo Republiške izobraže= valne skupnosti smo prepleskali vsa zunanja okna, hrastova okna /steklene stene v veliki čitalnici/ in delno vrata, vse radiatorje in vse pisarniške prostore, hodnike, stopnišča itd., razen skladiščnih prostorov. Obnovili smo talno elektri = čno napeljavo v veliki čitalnici, kjer smo izboljšali tudi stropno razsvetljavo. Nabavili smo Rank Xerox aparat, model 720, električni pisalni stroj IBM Executive in 7 navadnih pisarniških pisalnih strojev. Prav tako smo izvršili nekaj vsakoletnih obnovitvenih del na stavbi in napravah. D. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA KNJIŽNICE Po določilih 27., 31. in 32. člena statuta opravljajo posamezne delovne naloge knjižnice: - osnovne /bibliotekarske/ in ~ pomožne /upravne in tehnične/ delovne enote. Organizacijski razpored teh enot pa je naslednji: Zap. št. Enota Vodja enote Število delavcev 1 . Ravna tel j Jaro Dolar 2. Oddelek za pospeševanje knjižničarstva z enotami: bibliografski strokovni in znanstveno raziskovalni center - matična organizacijska in instruktorska služba Ančka Korže - vzgajanje kadrov 3. Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva Jože Žužek 4. Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska z enotama: - tekoča splošna narodna biblioarafija Jože Munda 4 - retrospektivna splošna narodna bibliografija in specialne bibliografije 5. Oddelek za obdelavo knjižnega gradiva z enotami: inventarni katalog Janez Sešek 4 abecedni imenski katalog Maks Veselko 5 stvarni in sistematski katalog Miloš Rybar 6 6. Oddelek za obdelavo periodičnega tiska s skladiščem in čitalnico Jelica Jugovec 6 7. Oddelek za delo z obiskovalci z enotami: informacijska služba izposoja Radojka Vrančič Radojka Vrančič 1 3 centralni katalogi Anton Bajt 2 čitalnice Radojka Vrančič 2 skladišča Rudi Čepon 3 8. Posebne zbirke: rokopisna zbirka v.d. Jaro Dolar 1 zbirka slovenskega drobnega tiska kartografska in slikovna zbirka - glasbena zbirka - francoska zbirka 9. Tajništvo z: upravno pisarno računovodstvom tehničnimi strokovnimi delavnicami: razmnoževalnica knjigoveška restavratorska delavnica fotoarafska delavnica v.d. Metka Avsenak 2 v.d. Ivan Klemenčič 2 v.d. Radojka Vrančič 1 Ivan Pintarič 17 Ančka Dolenc 2 Tatjana Marušič 4 Gabrijel Škerl 4 v.d. Dragica Kokalj 1 Glede na navedeno organizacijsko strukturo ter zasedbo delovnih mest vodij posameznih organizacijskih enot in drugih delovnih mest moramo poudariti, da trenutna situacija ne ustreza potrebam knjižnice, ker zaradi pomanjkanja finančnih sredstev posameznih dejavnosti ne moremo popolnoma samostojno razvi= jati oziroma organizirati /pomanjkanje strokovnih moči, prostorov, opreme itd./. E. SISTEMIZACIJA IN ZASEDBA DELOVNIH MEST Kadrovska sestava se v preteklem letu ni bistveno spremenila. Nekaj delavcev je odšlo v pokoj, nastavili pa smo tudi nekaj pripravnikov. S tem v zvezi moramo omeniti težave, ki nam jih povzroča na eni strani pomanjkanje finančnih sredstev, ker ne moremo zasesti vseh sistemiziranih in nezasedenih ali vsaj najnujnejših delovnih mest, na drugi strani pa težave, ki jih imamo ob vsakem razpisu, ker se za delo v knjižnici ne prijavlja mnogo kandidatov, saj poklic ni zelo vabljiv /nizki osebni dohodki, dodatni zaslužki niso mogoči, zelo zahteven strokovni izpit itd./. Po obstoječi sistemizaciji, ki jo določajo samoupravni akti knjižnice, bi morali imeti za normalno in uspešno poslovanje 104 osebe. Toda kljub visoki številki moramo poudariti, da s tem številom delovnih mest še zdaleč ne dosegamo mednarodno sprejetih norm, ki določajo število delovnih mest glede na število knjig, dotok knjižničnega gradiva, število obiskovalcev ipd. ter da zaostajamo celo za nekaterimi jugoslovanskimi knjižnicami. Dne 31. 12. 1970 so bila delovna mesta takole sistemizirana in zasedena: Zahtevana kvalifikacija Vrsta delovnega mesta Delovnih mest Sistemi= zasedenih ziranih VISOKA znanstvena, višja bibliotekarska /bibl.l/, bibliotekarska /bibi. II/ in upravno-računovodska /upravna 1. in II./ 38 25 VIŠJA višja knjižničarska /hibi. III./ in upravno-računovodska /III/. 12 10 SREDNJA knjižničarska /bibl. IV./ in uprava /upr. IV./ 19 17 NIŽJA manipulantska /bibl. V./ in upravna /upr. V./ 15 13 MOJSTRSKA tehnična /tehnična 1./ 2 1 VKD tehnična /tehnična II./ - - KD tehnična /tehnična III./ 4 3 PKD tehnična /tehnična IV./ 4 4 PKD pomožna /pomožna V./ 10 9 VSEGA 104 82 Dne 31. 12. 1970 smo imeli od 104 sistemiziranih delovnih mest zasdeneih 82 ali 78,85% /v letu 1969 pa 81 ali 77,88%/. Pri obravnavanju kadrovske politike v knjižnici moramo podčrtati problematiko, ki se pojavlja vsako leto - to je nujno zasedbo določenih in za normalen potek dela nujnih delovnih mest na eni strani in vprašanje finančnih sredstev, name= njenih osebnih dohodkov delavcev v knjižnici. Vsakokratni odstotek povišanja sredstev, namenjenih osebnim dohodkom, je tako skromen, da ne moremo sprejemati novih delavcev, če nočemo poslabšati že tako nezavidljivega finanč= nega položaja delavcev knjižnice. F. POSLOVANJE KNJIŽNICE Poslovanje knjižnice moramo obravnavati z dveh osnovnih vidikov oziroma skupin nalog. Te se pojavljajo na eni strani pri internem /notranjem/ delu, na drugi strani pa pri delu navzven. Tu pa lahko govorimo o poslovanju v ožjem smislu, to je z obiskovalci /uporabniki knjižnice/oziroma v širšem smislu - to je poslovanje knjižnice kot slovenske nacionalne, centralne univerzne in matične knjižnice SR Slovenije kakor tudi osrednje slovenske strokovne biblio= tečne in bibliotekarske institucije. 1. Notranje poslovanje knjižnice Sem štejejo vsa strokovna in tehnična opravila, ki pomagajo, da je knjižnično gradivo obdelano in na razpolago bralcu. 1. I Dotok knjižničnega gradiva Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva je moral v tem letu obvladati znatno večji dotok gradiva kot v letu 1969. Oddelek je prejel 2C7 555 /leta 1969 198 805/ kosov različnega gradiva in še 6 682 /leta 1969 7 991/ kosov plakatov iz drugih republik, ki pa smo jih odložili. Rokopisi niso upoštevani. Oddelkom naše knjižnice je oddal 111 069 /leta 1969: 108 495/ kosov, drugim nacionalnim knjižnicam pa je posredoval 83 80^ /leta 1969: 82 319/ kosov. Ce od gradiva, ki ga je oddelek posredoval drugim oddelkom knjižnice, odšte= jemo drobni tisk, grafiko, letake, zemljevide in razglednice, je knjižnica za svoje fonde prejela: knjig plošč period, tiska z obveznimi izvod? 19 135 /1969: 17 011/ 871 /1969: 838/ 58 995 /1969: 65 321/ z nakupi 2 259 /1969: 1 165/ 70/1969: - / 2 902/1969: 3 261/ z zameno 1 933 /1969: 1 706/ -■ 3 762 /1969: 3 371/ kot dar 1 763/1969: 2 007/ - 4 277/1969: 4 231/ 25 090 /1969: 21 889 941 /1969:838/ 69 936 /1969: 76 184/ Po tej tabeli je pri knjigah za cca,15% prirastka, padel pa je kosovni dotok periodičnega tiska za približno 10%. Statistični pregled prejetega gradiva, ki je bilo nato posredovano dalje, je naslednji: Prejeli: Obvezni izvodi: Nakupi: Zamene: Darovi: Skupaj: Knjige /kosov/ 38 513 1 414 1 932 1 664 43 523 Periodika /kosov/ 110 035 2 902 3 762 4 277 128 976 Drobni tisk 20 993 - 20 - 21 013 Atlasi, albumi, mape 5 6 - 11 Zemljevidi 231 - -- 67 298 Ostalo /letaki, razglednice/ 4 730 4 695 - 24 9 457 Muzikalije /tiski/ 2 109 839 1 99 3 048 Muzikalije/plošče/ 1 146 70 - ~ 1 216 Muzikalije/rokopisi/ - - 13 13 Skupaj 105 770 9 926 5 715 6 144 207 555 + plakatov iz drugih republik: 6 682 /odloženo/. Oddani lastni ustanovi: Akcesi j i zvezkov 12 918 1 218 1 843 1 328 17 317 drobnega tiska 3 623 - - - 3 623 Časopisnemu kosov 50 473 2 828 2 934 2 694 58 929 oddelku zvezkov 5 814 196 89 200 6 299 drobnega tiska 3 860 - 20 - 3 880 Bibliograf. periodika 8,522 74 828 942 10 366 oddelku muzikalije 226 - - - 226 zemljevidi 43 - - - 43 govorne plošče 50 - - - 50 zvezkov 16 6 - - 22 Grafičnemu oddelku tiskov 151 839 1 99 1 090 zemljevidov 75 - - 67 142 ostalo 2 682 4 695 - 24 7 401 Glasbenemu odd. , 001 plosce o2l 70 - - 891 rokopisi - _ 13 13 zvezkov - » 136 136 Francoskemu odd periodika - 641 641 Skupaj 89 284 9 926 5 715 6 144 111 C69 Drugim nacionalnim knjižnicam V druge republike in avtonomne pokrajine oddali 88 804 kosov različnega knjižničnega gradiva. Za zameno knjižničnega gradiva je oddelek kupil knjig: 1 322 periodike: 308 odposlal knjig: 824 periodike: 300 Omeniti moramo, da je v okviru tega oddelka tudi ekspedit, ki je v letu 1970 odposlal: 419 paketov dolžnostnih izvodov 294 poštnih zavitkov za zameno 534 poštnih zavitkov za medbibliotečno izposojo. Oddelek tudi zbira različno knjižnično gradivo, ki ga nato posreduje drugim knjižnicam /predvsem študijskim/, Trubarjevemu antikvariatu ipd. Posebna in popolnoma nepotrebna obremenitev za oddelek pa je stalno urgiranje zamudniških tiskarn in založnikov. Zdi se, da nam do danes še ni uspelo prepričati tiskarn, kako nujno je, da nam sproti pošiljajo svoje tiske, kakor določa zakon. Sicer pa ne gre samo za zakon, gre predvsem za zamude pri centralni katalogizaciji, saj se često dogaja, da dobijo kp.ii.žnice knjigo mnogo prej kot naš katalogni listek. Taka kratkovidna palififka pa seveda hromi propagando za slovensko knjigo, saj bi morat biti katalogni listek osnovna informacija o knjigi, ki jo velja nabaviti. Uppjmo, da bodo novi pjrodpisi o dolžnostnih izvodih končno uredili to vprašanje in sankcionirali vsako kršitev teh predpisov. 1. 2 Obdelava knjižničnega gradiva I. 21 Inventarni katalog V letu 1970 je prejel inventarni katalog za inventarizacijo in postavitev iz oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, iz oddelka za obdelavo sloven= skega tiska, iz oddelka za obdelavo periodičnega tiska in iz FZC 29 714 raznih tiskov in sicer 24 955 dolžnostnih izvodov /17 851 knjig, 7 114 drobnih tiskov/, 1267 nakupov, 2 CII zamen, 1 470 darov (in 1 iz FZC.) Samo za postavitev je bilo prejetih 669 tiskov /stari fond 22, oddelek za obdelavo perio= dičnega tiska 647/. Inventarni katalog je torej prejel v pbdelavo 30 383 raznih tiskov, kar prikazujejo naslednje tabele: Dolžnostni izvodi Prejem Knjige Drobni tisk Skupaj Nabavni oddelek 12 928 3 623 16 551 Bibliografija 4 754 3 491 8 245 Periodični oddelek 169 - 169 Skupaj 17 851 7 114 24 965 Nakupi, zamene, darovi Prejem Nakupi Zamene Darovi Skupaj Nabavni oddelek 1 218 1 843 1 328 4 389 Bibliografija 29 121 142 292 Periodični oddelek 20 47 - 67 Skupaj 1 267 2 011 1 470 4 748 Samo za postavitev prejeto Stari fond 22 Periodika M7 Skupaj 6-59 Akcesijsko obdelanih /vpfe v inventarno knjigo, inventarizacija z vpisom števila kosov v opombi, obdelava Lfg/ je bilo 27 939 tiskov /16 589 vpisov, 11 350 obdelano z vpisom v opombi oz. Lfg./ kar prikazujeta naslednji tabeli: Dolžnostni izvodi Vrsta Vpisi / + v op., Lfg/ Skupaj Obvezni /Slovenija/ 4 288 / + 3 418/ 7 706 II /Hrvatska/ 2 929 / + 2 272/ 5 201 II /Srbija/ 4 514/ + 4 378 / 8 892 II /9osna in Hercegovina/ 655 / + 150/ 805 II II /Makedonija/ 705 / + 287 / 992 II /Crna Gora/ 89 / + 29/ 118 Skupaj 13 180/ + 10 534/ 23 714 Nakupi 1 350 / + 56/ 1 406 Zamene 1 139/ + -/ 1 139 Darovi 919/ + 760/ 1 679 FZC 1 / + -/ 1 Skupaj inventarizirano Vrsta Vpisi / + v op., Lfg/ Skupaj Obvezni 13 180 / + 10 534/ 23 714 Nakupi 1 350 / + 56/ 1 406 Zamene 1 139/+ - / 1 139 Da rov i 919/+ 760 1 679 FZC i /+ 1 Skupaj 16 589/+ 11 350/ 27 939 Pri inventarizaciji je bilo vpisanih v pomožne akcesijske kartoteke 8 444 tiskov /nove kartoteke 607, stare kartoteke 3 702, kartoteke društvenih spisov 2 201, kartoteke visokošolskih spisov 71, kartoteke AS 1 863/. V letu 1970 je bilo postavljenih 14 345 knjig /redna postavitev 11 923, arhivi 1 927, duplikati 495/. Dolžnostnih izvodov je bili postavljenih 10 235, nakupov 1 135, zamen 1 170, darov 836, FZC 33, starega fonda 22, periodike pa 914. Tabelarični prikaz je naslednji: Vrsta Redna Arhivi Duplikati Skupaj Obvezni 8 379 1 746 110 10 235 Nakupi 931 110 44 1 135 Zamene 1 089 32 49 1 17C Darovi 513 37 286 836 FZC 31 1 1 33 Stari fond 16 1 5 22 Periodika 914 - - 914 Skupaj 11 923 1 927 495 14 345 Začasno obdelanih je bilo 13 133 tiskov /akcesijsko skladišče 1 863, društveni spisi 2 201, visokošolski spisi 71, šolski spisi 150, 3.sklasišče 194, y 2 099, drobni tiski 6 555/. Dolžnostnih izvodov je bilo začasno obdelanih 12 257, nakup 1, zamen 25, darov 850. Pri FZC, periodiki in starem fondu začasne obde= lave ni bilo. Tabelarični prikazi nam navedene številke ponazarjajo takole: Skupaj začasno obdelano Vrsta Vpisi / + v opombi/ Skupaj Aksecijsko skladišče 1 555 / + 308/ 1 863 Društveni spisi 458 / + 1 743/ 2 201 Visokošolski spisi 61 /+ 10/ 71 Šolski spisi 15C/ + -/ 150 3. skladišče 81 / + 113/ 194 t - 19 - y /odloženo/ 127/+ 1 972/ 2 099 Drobni tiski 126/+ 6429/ 6 555 Skupaj 2 558/+ 10 575/ 13 133 Dolinostni izvodi Vrsta Vpisi / + v opombi/ Skupaj Akcesijsko skladišče 1 554 / + 308/ 1 862 Društveni spisi 375 / + 990/ 1 365 Visokošolski spisi 43/+ 1 (y 53 Šolski spisi M0/+ -/ 140 3. skladišče 81/+ 113/ 194 y /odloženo/ 127/+ 1 972/ 2 099 Drobni tiski 122/+ 6 422/ 6 544 Skupaj 2 442 / + 9 815/ 12 257 Nakupi: šolski spisi: i/+-/ i Zamene Vrsta Vpisi / + v opombi/ Skupaj Društveni spisi 14/ + - / 14 Visokošolski spisi 11/+ -/ 11 Skupaj 25 / + -/ 25 Darovi Vrsta Vpisi / + v opombi/ Skupaj Akcesijsko skladišče 1/+ ‘V 1 Društveni spisi 69 / + 753- / 822 Visokošolski spisi 7/ + -/ 7 Šolski spisi 9/ + -/ 9 Drobni tistki 4/ + 7/ 11 Skupaj 90/ + 760/ 850 V katalogizacijo j e bilo oddanih 12 087 tiskov /nova katalogizacija 7 804, kampletacije 3 369, periodični oddelek 914/. V knjigoveznico in tehnični oddelek je bilo oddanih 1 927 arhivskih izvodov. V glavno skladišče je bilo oddanih 2 917 tiskov /duplikati 495, društveni spisi 2 201, visokošolski spisi 71, šolski spisi 150/. V akcesijsko skladišče je bilo oddanih 10 711 tiskov/ AS 1 863 , 3.skladišče 194, y 2 099, drobni tiski 6 555/. V katalogizacijo, tehnični oddelek in v skladišča je bilo torej oddanih 27 442 raznih tiskov. V knjigoveznico je bilo oddanih 2 250 tiskov /vezava, večja popravila 938, manjša popravila 284, vlepljanje ovitkov 1 028/. 1. 22 Abecedni imenski katalog V abecednem imenskem katalogu so poleg rednega abecednega imenskega katalo= giziranja gradiva opravljali tudi druga strokovna opravila, npr. pripravljali "Bilten novosti NUK", "Seznam novosti" za Naše razglede ipd. Statistični podatki opravljenega dela so naslednji: Katalogizacija Prevzeto od akcesije Oddano stvarnemu katalogu 8 167 Oddano tehničnemu oddelku 2 016 Izdelano Centralna kntalogiaocija Pretipkano iz starega kataloga Čitalniški kata I og 11 173 knjig 10 183 " 13 110 listkov 1 477 " 3 359 " Vloženih na novo Vloženih pretipkanih 11 063 2 883 13 946 lisi kov Matični katalog Vloženih na novo 12 474 Vrnjenih starih 8 000 Signaturna knjiga Vpisanih Bilten novosti NUK Za objavo natipkanih Seznam? novosti za Naše razglede Izdelanih 25 seznamov novosti oziroma 21 274 listov 5 765 vpisov 2 757 listkov 713 enot Arhi iv V a-kartoteko vloženih 1 545 listkov Oddelek je v celoti katalogiziral 11 660 knjig/letni načrt 13 500/, torej je opravil 86,4 % predvidenega dela. Ker razlika med prejetimi in oddanimi knjigami predstavlja samo knjige v delu, oddelek nima nobene zaloge knjig. 1. 23 Stvarni in sistematski katalog V stvarnem in sistematskem katalogu so poleg rednih katalogizacijskih opravil opravljali še druge strokovne naloge kot npr. urejanje gradiva za "Objave Narodne in univerzitetne knjižnice" ipd. Statistični podatki opravljenih nalog so naslednji: dotok gradiva: štetje Al K 8 594 štetje S K 7 778 redna oddaja: štetje Al K 7 296 štetje S K 6 550 za centralno katalogizacijo 199 izdelanih gesel 6 456 izdelanih DK 0 230 kazalke - novih 72 dopolnjenih 8 Vloženih listkov - AS K 6 412 - UDK 10 945 Prikaz prirastka je naslednji: Po izvoru Število zvezko % Obvezni 6 572 73,51 Nakupi 973 10,88 Zamene 847 9,47 Darovi 529 5,93 FZC 4 0,05 Stari fond 15 0,16 Skupaj 8 940 100,00 Po jezikih angleš ki 747 8,35 nemški 804 8,99 francoski 204 2,28 italijanski 129 1,44 romunski 7 španski 33 latinski 17 ruski 359 4,00 ukrajinski 11 poljski 66 češki 42 slovaški 34 srbohrvatski 4 136 46,26 slovenski 1 718 19,22 makedonski 326 3,65% bolgarski 3 albanski 135 1,51 turški 17 madžarski 73 ostali 79 skupaj 8 940 Oddaja obeh katalogov razdeljera po strokah 0 - splošno 593 1/2 - filozofija in verstvo 352 r> o — družbene vede 2 121 5 - pri rodne vede 790 < - uporabne vede - tehnika 1 121 61 +796/799 - zdravstvo, telesna kult. 103 7 ~ umetnost 507 80++82.0 ~ književna veda in jezikoslovje 502 82 ~ leposlovje 1 731 9 - zemljepis in zgodovina 820 Skupaj 8 940 Seštevek glavnih skupin Število zvezkov % 1. Humanistične vede v celoti 4 895 54,76 od tega družbene vede in pravo 2 121 43,33 2. Prirodne vede in uporabne od tega prirodne vede 790 34,14 in uporabne vede 1 524 65,86 3. Leposlovje 1 731 19,36 O 940 100,0C Odnos med prirastkom in prekatalogizacijo katalog. %________per. cont. % skupaj % Prirastek 6 514 99,91 2 426 98,62 8 940 99,55 Preka tal. 6___________0^09__________34 1,38 40 0,45 6 520 100,00 2 460 100,00 8 980 100,00 1. 24 Oddelek za obdelavo periodičnega tiska V tem oddelku obsega delo kompletiranje gradiva, inventariziranje, katalogizi = ranje, postavljanje, pripravo gradiva za vezavo in strežbo obiskovalcev v časopisni čitalnici. Oddelek je prejel in obdelal naslednje število enot: Prejeto od nabavnega oddelka in bibliografije: Obvezni izvodi 58 995 Nakupi 2 902 Zamene 3 762 Darovi 3 636 Skupaj 69 295 kosov = 4 090 enot Obdelano enot Časniki: - nove postavitve 7 - kompletacije 111 - provizorična obdelava 573 - arhivi 315 - duplikati_________________________ S kupa j 1 006 Revije: - nove postavitve 199 - kompletacije 1 998 - arhivi 298 - duplikati_______________________47_ Skupaj 2 542 Skupaj /časniki in revije/ 3 548 enot Statistika prirastka katalogiziranih periodičnih publikacij po izvoru in po strokah pa je naslednja: Po izvoru v Število enot______________________ % Obvezni izvod? 733 31,7 Nakupi 484 20,9 Zamene 300 12,9 Darovi 232 10,1 Stari fond 566________________________24,4 Skupaj 2 315 100,00 Po strokah 1. Humanjstične vede , _ v celon 1566 67,8 Od tega družbene vede in pravo 535 33,- 2. Prirodne vede in uporabne vede 632 27,2 Od tega: prirodne vede 143 22,6 uporabne vede 489 77,4 3. Leposlovje 117 5,0 Skupaj 2 315 100,00 Provizorično je bilo obdelanih 573 časnikov. V zvezi z obdelavo gradiva je bilo izdelanih katalognih listkov: a/ matični 1 029 b/ čitalniški____________190 Skupaj 1 219 vloženih katalognih listkov: abecedni imenski katalog 618 abecedni stvarni katalog 205 decimalni katalog____________________________42C Skupaj 1 243 1. 25 Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska Redno delo je obsegalo predvsem vsa tekoča strokovna opravila v zvezi z bibliografskim evidentiranjem gradiva, pripravo rokopisov za sestavo in objavo tekoče bibliografije slovenskega tiska ipd. Sestavljal je mesečne bibliografije slovenskih knjižnih enot, korigiral rokopisno gradivo za izdajo letne bibliografi je /leto 1966 in 1967/. izdelal kartotečne listke za katalog tekoče slovenske bibliografije knjig in člankov, izdelal je za knjige 751 glavnih listkov, 1 508 pomožnih listkov, dopolnil 1 314 listke, za članke pa izdelal 13 261 glavnih listkov in 2 133 pomožnih listkov, kakor tudi lo 622 DK listkov. Naslovnih kartotek je bilo izdelanih 1 157. Vloženih pa je bilo 29 440 listkov. V oddelku so katalogizirali tudi govorne plošče in izdelali zanje 37 glavnih in 21 pomožnih listkov ipd. 1. 26 Kartoarafska in slikovna zbirka Sj ______ Dne 31. decembra 1970 jc kartografska in slikovna zbirka obsegala 96 086 kosov knjižničnega gradiva, od tega 83 127 kosov za redno postavitev, 8 452 arhivskih in 4 507 dvojnih primerkov. V tem letu se je zaloga oddelka povečala za 5 331 kosov /leta 1969 za 3 593/, to je 4 787 kosov za redno postavitev, 519 arhivskih in 28 dvojnih primerkov. Od tega je bilo slabi dve tretjini ali 3 139 obveznih izvodov, dobra četrtina ali 1 460 nakupov, ostalo pa so bili darovi. V inventarno knjigo so vpisali 3 070 postavk /1969: 1 700/, napisali 6 042 katalognih oziroma evidenčnih listkov /1969: 5 742/ ter obdelali ali shranili: 380 zemljevidov /329 + 14a + 37 dpi/ 26 atlasov /21 + 2a + 3 dpi/ 556 portretov /544 + 5a +7 dpi/ 1 287 razglednic 579 slik. gradiva /515 + 40a + 24 dpi/ 1 313 osmrtnic 740 slov. lepakov 177 podobic. 1. 27 Glasbena zbirka Delo glasbene zbirke obsega predvsem zbiranje in strokovno urejanje tekočega gradiva kakor tudi starejših arhivov, pripravo pravil za strokovno obdelavo plošč ipd. Nadalje je oddelek obravnaval problematiko v zvezi z zapuščino sklada= telja Rista Savina, problematiko pridobivanja tiskov iz polpretekle dobe, ki jih še ni v zbirki, rokopisov iz 19. stoletja ipd. Oddelek je prejel: Obvezni izv. Nakupi Zamene Darovi Skupaj Od nabavnega oddelka - tiskov 151 839 1 99 1 080 - rokopisov - 13 13 Od bibliografije 188 - - - 188 Skupaj 1 281 Gramofonskih plošč 821 70 891 Oddelek je obdelal: Obvezni izv. Nakupi Zamene Darovi Skupaj 1/ Inventar iz i rano - muzikalije 253 59 1 195 508 - gramofonske plošče 166 113 279 2/ Katalogizirano Enot Novi listki Vpis na prejšnje Nova /Al K + SK/ gesla - muzikalije 608 2 677 373+1 841=2 214 - gramofOnske plošče 404 754 369 1. 28 Francoska zbirka Francoska zbirka izpopolnjuje svoj fond z gradivom, ki ga dobiva od francoske vlade preko Francoskega instituta. "Statistični pregled obdelanega gradiva je naslednji: Inventariziranje - letnikov periodike 30 — novih knjig 136 Skupaj 166 Vpisovanje posameznih zvezkov periodike 641 Katalogiziranje ~ obdelava novitet 4 57 - kompletacije 32 Skupaj 489 Listov: - za matični katalog zbirke 652 - za stvarni katalog zbirke 562 - za lokalni katalog zbirke 457 - za abecedni imenski katalog NUK 567 - za centralni katalog SFRJ /+ kopija za kartoteko nabavnega odd. /467 467 Skupaj 2 705 Poleg navedenega strokovnega dela v zvezi z obdelavo prejetega gradiva so v oddelku opravljali tudi druge naloge, npr. priprava seznama deziderat, ureditev Bibliographie de la France za preteklo leto ipd. 1. 29 Rokopisna zbirka V letu 1970 je rokopisna zbirka pridobila naslednje večje enote: zapuščina Dušana Plavšiča, Helene in /V'« rij e Medved, Jakoba Žnideršiča, Roka Drofenika, I. Vurnika /st./, Janka Kača; poleg njih so prišli v rokopisno zbirko še posamezni rokopisi Ivana Potrča, Joža Čopa, Leopolda Andrfeeja, dragocena beležnica Ivana Cankarja iz leta 1894/5, Frana Maslja, Alojza Gradnika /dar M. Lobnikar/, Cirila Kosmača idr. ter fotografska kopija roko= pisa P.P. Glavarja Od zhebelneh rojou. V postopku je popis, ocena in razdelitev literarne zapuščine Franceta Bevka. Komisija za popis in oceno kulturne zapuščine F. Bevka, katere član je kot zastopnik NUK tudi Janez Logar, je na zadnji seji 23. decembra 1970 predla= gala: celotna pisateljska zapuščina /rokopisi, dokumenti, korespondenca, knjige z avtorjevimi vpisi in zapisi, izvirne izdaje ipd. /naj se izroči NUK. Sklep bo izvršen, ko bo dokončana zapuščinska razprava /verjetno v prvih mesecih 1971/. Strokovno so v oddelku obdelali gradivo: Inventarizirali: Vse nove pridobitve so bile vpisane v inventarno knjigo rokopisne zbirke in obsegajo 18 inventarnih številk/enot/ z 296 kosi; od tega pridobljenih z nakupom 2 inv. št. s 13 kosi z darovi 16 inv. št. z 283 kosi. Pomožna kartoteka inventariziranega gradiva se je pomnožila s 25 kartotečnimi listki. Začasno obdelali: Začasno je bilo obdelano vse inventarizirano novo gradivo kakor tudi tekoči prirastek od Sklada Borisa Kidriča; po obsegu je to gradivo razdeljeno takole: novo rokopisno gradivo 296 kosov dela Sklada Borisa Kidriča ______308 kosov Skupaj 604 kosov Redno izdelali: Redna katalogizacija - obdelava je v letu 1970 zastajala iz istih razlogov kot v letu 1969. 1. 30 Zbirka slovenskega drobnega tiska To zbirko je statut, sprejet v letu 1970, predvidel kot novost v organizacijski strukturi knjižnice. Kljub temu, da je gradiva izredno veliko, je le delno urejeno in do sedaj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev žal nismo mogli organizirati te zbirke, čeprav vemo, da bi bilo treba začeti z delom, saj je zbrano gradivo zelo pomembno. 1. 31 Centralni katalogi knjižnic V Narodni in univerzitetni knjižnici se zbircjo kartotečni listki knjig in perio= dičnih publikacij, ki se nahajajo v znanstvenih in strokovnih knjižnicah SR Slovenije, poleg tega se tu urejajo listki, ki smo jih za obdobje od leta 1919 do 1955 in od 1961 do 1563 prejemali preko Jugoslovanskega bibliografskega insti= tuta v Beogradu. Mod letom je prejel katalog: - listkov v originalu 38 409 - kopij 35 509 Skupno 73 918 Razdelil pa je 35 509 kopij listkov za centralne kataloge strokovnih knjižnic. Ostale kopije listkov so bile arhivirane za bodoče centralne kataloge, kjer prihajajo v poštev naslednje strokovne skupine: a/ pedagogika, b/ družbeno-politične vede, c/ beletristika. V kataloge pa so vložili: a/ CKK SRS - avtorski katalog: 30 243 listkov — periodika: 3 921 " - anonima: 6 181 " b/ CKK SFRJ 10 478 " Skupno 50 823 Število vseh doslej vloženih listkov v posamezne kataloge pa znaša dne 31. 12. 1970. V katalogu SRS 575 381 listkov V katalogu SFRJ 731 235 listkov Skupno 1,306 616 listkov Pri tem pa moramo opozoriti, da je strokovni kolegij na svoj? seji dne 3. 4. 1970 sprejel sklep, da se vlaganje listkov v latakog SFRJ ustavi in da se ažurira delo pri Centralnem katalogu knjižnic SRS. Listke CKK SRS so razdelili na stari fond, fond prirastkov, avtorski katalog, katalog anonimov ter katalog periodike. Pri katalogu periodike je bilo treba izdelati 285 novih kartotečnih listkov in dopolnjevati kartotečne listke periodike za posamezne letnike in to po seznamih, ki so jih dostavile posamezne strokovne knjižnice. Poleg tega je bilo treba dopolnjevati in popravljati poslane pomanj= kljive listke. Pri avtorskem katalogu smo začeli izločati duplikate listkov. To delo zahteva izredno natančnost in koncentracijo, ker je velikokrat treba vna= sati na ohranjenem listku bibliografske opombe in popravke tako, da se obdrži najboljši listek. Na ohranjenem listku je evidenčna številka s signaturo izloče= nega listka. Dana je bila strokovna pomoč sodelujočim knjižnicam, ki so prejele navodila in pojasnila v zvezi z njihovim sodelovanjem. Organizacijska navodila z instruktažo o katalogizaciji so prejele naslednje knjižnice: a/ Salezijanska knjižnica - Rakovnik, b/ Tehniški muzej - Ljubljana, c/ Institut za narodnostna vprašanja - Ljubljana, č/ Veterinarski znanstveni zavod - Ljubljana, d/ Oddelek za arheologijo FF - Ljubljana, e/Vzgojni zavod "Janeza Levca" - Ljubljana, f/ Notranjski muzej - Postojna, c/ Posavski muzej - 3režice,/2/, h/ Slovenija ceste - Ljubljana, i/ Študijska in ljudska knjižnica - Ptuj, j/ Titan - Kamnik, k/ Republiški zavod za socialno zavarovanje - Ljubljana. Organizacijska navodila so bila dana: a/ Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF - Ljublj aia, b/Pokrajinskemu muzeju Koper, c/ Institutu za sociologijo - Ljubljana v zvezi z njihovim načrtom za postavitev centralnega strokovnega kataloga za družbeno-politične vede. V mesecu juliju 1970 je bila razposlana okrožnica 152 knjižnicam, ki še niso pričele s popisovanjem svojega knjižničnega fonda za centralne kataloge. Na to okrožnico smo doslej prejeli 59 odgovorov, ki izražajo pripravljenost za sodelovanje; 5 knjižnic pa je bilo medtem ukinjenih. Število knjižnic, vključenih v CKK SRS, znaša skupno 308. 1. 32 Glavno skladišče - Statistika prejema gradiva v glavnem skladišču je naslednja: Vrsta postavitve: Število: knjige /redna postavitev/ 11 159 arhivi 1 980 Vrsta postavitve: Duplikati Društveni spisi Šolski in visokošolski spis?___________ Skupaj Statistika opravljenega dela v zvezi je naslednja: Število došlih listkov /naročilnic/ Število izdanih knjig število vrnjenih knjig število neustreznih listkov Število: 325 2 261 238 15 960 z manipulacijo s knjižničnim gradivom pa 21 735 21 042 20 428 3 677 1. 3 Pomožne delovne enote knjižnice Pomožne delovne enote knjižnice obsegajo naslednja delovna področja: upravno pisarno, računovodstvo, razmnoževalnico, knjigoveško in restavra = torsko ter fotografsko delavnico. 1. 31 Upravna pisarna in računovodstvo V upravni pisarni, računovodstvu in ekonomatu so opravljal? opravila, ki so povezana z upravno-tehničnim, izvršilnim, finančnim, gospodarskim in pomožnim poslovanjem knjižnice. Vodijo se vse predpisane knjige in evidence. Poslovanje je ažurirano. Delovodnik upravne pisarne izkazuje 425 vpisnih številk. Prejetih dopisov je bilo 396, odposlanih pa 512. Vseh dopisov skupno 908, ne računajoč najrazličnejših prilog. Poleg navedenega delovodnika se v upravni pisarni vodi tudi delovodnik za področje zamen, nabav in darov. Delovodnik izkazuje 511 vpisnih številk oziroma 1 458 dopisov /681 prejetih, 777 odposlanih/. Upravna pisarna skrbi za administrativno poslovanje, kadrovsko evidenco, izvršuje naročila za kserokopiranje gradiva itd. Ekonomat skrbi za realizacijo potreb ustanove v zvezi z nabavo, vzdrževanjem inventarja in zgradbe ipd. Računovodstvo pa opravlja celotno finančno poslovanje knjižnice. 1. 32 Tehnične strokovne delavnice 1. 321 Razmnoževalnica V tem oddelku pretipkavajo katalogne listke za javne kataloge knjižnice, signi = rajo knjižnično gradivo ipd. Opravljeno je bilo naslednje delo: pretipkanih katalognih listkov/novih/ 40 169 popravljenih katalognih listkov 1 240 signatur 64 367 /za 11 752 vol. in 37 836 listkov/. izvršen pregled katalognih listkov 33 484 signatur 46 551 volumnov 7 466 1. 322 Knjigoveška in restavratorska delavnica Knjigoveška in restavratorska delavnica je zaradi preobremenjenosti opravljala storitve samo za knjižnico in zato zunanjih naročil ni sprejemala, razen v res izjemnih primerih, ko je šlo za nujna in neodložljiva restavratorska opravila. Knjigoveznica je opravila skupaj 3 044 vezav /vezave, prevezave, popravila, restavriranje, kartoniranje/, izdelala preko 2 752 map raznih velikosti in ovitkov /za arhivske izvode/; narezali so 429 240 kartotečnih listkov, luknjali 146 700 kartotečnih listkov in opravili še mnogo drugih opravil kot npr. izdelava kartotečnih škatel, specialnih ščitnikov oziroma etuijev za fotografski oddelek, za rokopise, za glasbeni oddelek, lepljenje ovitkov v knjige, izdelava /tiskanje/ plakatov za razstave ipd. 1. 323 Fotografska delavnica Fotografska delavnica je v letu 1970 opravljala delo v glavnem za zunanje naročnike /Slovenija, Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje; Avstrija, ČSSR, ZRN, Italija, ZDA/, vendar je bilo razmeroma veliko tudi število domačih naročil. Statistični prikaz opravljenih uslug je naslednji: Opravljena naročila 112 Mikrofilmski posnetki 7 246 Povečave: 3 x 4 7 6 x 9 53 9 x 12 167 9 x 14 22 10 x 15 31 13 x 18 253 18 x 24 529 20 x 30 89 24 x 30 29 Skupaj 1 180 Potrebno je seveda opozoriti na naslednje: Na količinski učinek dela v delavnici močno vpliva značaj naročil: za izdelavo večjega števila posnetkov enega dela /knjige, kodeksa ipd./se porabi razmeroma manj časa kot za izvrševanje manjših naročil s povečavami^ letos izkazuje sta= tistika celo nekaj več naročil kot lani, a občutno manjše število posnetkov ob enakem številu povečav. Za domače potrebe in za zamenjavo s tujino je bilo letos napravljenih več posnetkov kot druga leta /samo za pariško razstavo kodeksov nad 900/. 2. Zunanje poslovanje knjižnice Pri obravnavanju poslovanja knjižnice navzven bomo obravnavali vso tisto dejavnost, s katero se knjižnica uveljavlja pri uporabnikih najrazličnejših strokovnih bibliotekarskih uslug in kot osrednja slovenska bibliotekarska in bibliotečna ustanova. 2. 1 Število vpisanih bralcev V Narodno in univerzitetno knjižnico se lahko uporabniki gradiva vpisujejo samo za šolsko, ne pa za koledarsko leto. Število redno,vpisanih obiskovalcev v štu= dijskem letu 1969/70 je 3 900/1967/68: 3 808;, 1968/69: 3 661/. Vpis je glede na prejšnje študijsko leto narasel za 239 obiskovalcev ali 6,53%. Od navede= nega števila vpisanih bralcev v letu 1969/70 odpade na študente: 3 524 /1968/69: 3 295/ zaposlene: 371 /1968/69: 364/ ustanove 5 /1968/69: 2/ 2. 2 Obisk Obisk v naši knjižnici vedno bolj narašča. Tako smo v tem letu zabeležili 111 815 obiskovalcev in sicer: v veliki in posebni čitalnici 69 321 /1969: 70 364/ v informacijah in izposoji 31 439 /1969: 27 441/ V CKK SRS 1 560 /1969: 1 320/ v oddelku za obdelavo periodičnega tiska 3 380 /1969: 3 375/ v oddelku za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska 396 /1969: 381/ v rokopisni zbirki 1 537 /1969: 2 185/ v francoski zbirki 2 523 /1969: 1 937/ v kartografski zbirki 780 /1969: 973/ v glasbeni zbirki 815 /1969: 868/ v matični službi 64 /1969: 54/ Skupaj 111 815 /1969:108 898/ V primerjavi z letom 1969 je obisk narasel za 2 917 ali 2,68%, pri tem pa moramo seveda poudariti, da so bili posamezni oddelki med letom dlje časa zaprti za obiskovalce /beljenje prostorov, pleskanje radiatorjev, oken itd./, kar posebno velja za veliko čitalnico, ki je bila zaprta skoraj dva meseca. Navedena številka bi bila znatno večja, če bi vse delovne enote nemoteno poslovalo. Seveda pa moramo poudariti, da v citiranem številu obiskovalcev niso žteti obiski v nekaterih drugih oddelkih, kot npr. v oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, v inventarnem katalogu, v abecednem imenskem, stvarnem in sistematskem katalogu itd. 2. 3 Izposoja /v čitalnice, na dom, medbibliotečna/ Knjižnično gradivo smo izposojali v posameznih čitalnicah, na dom ter preko domače in tuje medbibliotečne izposojevalne mreže. Statistični prikaz številčnega stanja izposoje po oddelkih in vrstah izposoje je naslednji: delovna enota v čitalnicah na dom medbiblio= v*ega /1969/ tečno oddelek za delo z obiskovalci 25 483 13 582 533 oddelek za obdelavo periodičnega tiska 6 182 320 - rokopisna zbirka 4 753 127 - kartografska in slikovna zbirka 17 591 383 - glasbena zbirka 2 960 627 - francoska zbirka 3 690 3 392 - 533 39 598 /38008/ 6 502 / 6602/ 4 080 / 6354/ 17 974 /12449/ 3 587 / 6097/ 7 032 / 4753/ Skupaj 60 659 18 431 533 79 623 /74263/ Medtem ko je bila v letu 1969 izposoja 74 263, se je v letu 1970 dvignila na 79 623, to je za 5 3 60 ali 7,22%. Medbibliotečna izposoja je posebna dejavnost knjižnice, ki poteka po posebnem izposojevalnem režimu. O njej pričajo tele številke: Izposoja od drugih knjižnic: Odposlane naročilnice: v slovenske knjižnice v jugoslovanske knjižnice v tuje knjižnice skupno 47 / 28/ 90 / 67/ 163 /152/ 300 /247/ uspeh: naročilo izpolnjeno 2C6 /189/ naročilo zavrnjeno 62 / 43/ čakamo odgovor 15 brez odgovora 17 /15/ skupno 30C’ /247/ Posojilo drugim knjižnicam: uspeh: iz slovenskih knjižnic 434 /531/ iz jugoslovanskih knjižnic 50 / 82/ iz tujih knjižnic 121 /104/ skupno 605 /717/ naročilu smo ustregli 478 /568/ nar. nismo mogli ustreči 104 /131/ naročilo posredovali dalje 23 /18/ skupno 605 /717/ Število 478 izpolnjenih naročil obsega 533 posojenih zvezkov in 11 reproduciranih publikacij /v mikrofilmih, fotokopijah ali xerokopijah/. 2. 4 Informacije V sodobni knjižnični ustanovi igrajo informacije vedno pomembnejšo vlogo pri posredovanju znanstvenih in ostalih dosežkov. Najrazličnejših informacij je tudi v naši ustanovi zelo veliko, toda zelo težko je voditi točno kontrolo o vseh posredovanih informacijah. Za orientacijo bi navedli le nekaj številk: Delovna enota: Vrsta informacije: Osebne__________Telefonske Pismene Skupno Oddelek za delo z obiskovalci 5 615 1 385 133 7 133 Oddelek za bibliograf= sko obdelavo slov. tiska Oddelek za obdelavo periodičnega tiska 2 650 588 3 238 Rokopisna zbirka 1 417 1 417 Kartografska in slikovna zbirka 1 062 204 1 266 Glasbena zbirka 299 Francoska zbirka 743 Skupno 14 674 K navedenim evidentiranim informacijam /leta 1969: 12 828/ lahko prištejemo vsaj še četrtino neevidentiranih. Tu gre predvsem za manjše in časovno krajše informacije. Če to upoštevamo, prav lahko trdimo, da smo posredovali preko 18 000 informacij. Pri navedenem številu posredovanih informacij pa niso všteta inštuktorska opravila, katera posredujejo delavci republiške matične službe in Centralnega kataloga. 2. 5 Založniška dejavnost Poleg rednih objav "Novosti NUK" v Naših razgledih in mesečne'bibliografije "Knjigi" smo v tem letu izdali: 3 številke "Objav republiške matične knjižnice" /ciklostil/ 3 številke "Objav NUK v Ljubljani". Seznam inozemskih knjig/ciklostil/ Slovenska bibliografija za leto 1966/tisk/ Za tisk smo pripravili: Slovensko bibliografijo za leto 1967 in Janeza Logarja "Uvod v bibliografijo". 2. 6 Razstava Poleg stalne razstave dragocenejših rokopisov in slovenskih knjižnih redkosti smo priredili sami ali v sodelovanju z drugimi ustanovami naslednje razstave: 1/ 9. - 24. februar Kette - Murn /NUK/ 2/14. - 18. april 5o-letnica Pravne fakultete v Ljubljani /Pravna fakulteta v Ljubljani/ 3/ 9. 4/ 5. 5/ 18. 6/ 17. 15. jul! ja 15. oktobra 21. novembra 21. decembra Charles Dickens 1812-1870 /British Council, Zagreb/ France Sev k/z Goriško knjižnico, Nova Gorica/ 25-letnica Državne založbe Slovenije-razstava izvirnih izdaj DZS /z DZS, Ljubljana/ Ludwig van Beethoven 1770-1827 /NUK/ 2. 7 Strokovno izpopolnjevanje V zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem bibliotekarskega kadra moramo omeniti naslednje: a/ V knjižnici deluje komisija za priznanje strokovnih kvalifikacij bibliote= karske stroke. Pred komisijo so v letu 197C/2 izpitna termina/ uspešno položili izpite 3 bibliotekarji, 5 višjih knjižničarjev, 3 knjižničarji in 13 knjižničarskih manipulantov. Komisija je v letu 1970 prejela tudi 3 vloge za priznanje strokovne kvalifikacije višjega bibliotekarja in uvedla predvideni postopek za priznanje. 2/ Organizirana sta bila 2 seminarja za pripravo na strokovne izpite in sicer za knjižničarske manipulante/12 udeležencev/ in za ostale biblio= tekarske strokovnosti /25 udeležencev/. 3/ Na Pedagoški akademiji predavajo naši sodelavci: Jaro Dolar, Jože Munda, Maks Veselko in Miloš Rybar. 4/ Sodelovanje s strokovnimi prispevki v glasilu Društva bibliotekarjev Slovenije "Knjižnica" itd. 2. 8 Oddelek za pospeševanje knjižničarstva Narodna in univerzitetna knjižnica opravlja poleg nalog slovenske nacio= nalne in centralne univerzne knjižnice še naloge republiške matične knjižnice za SR Slovenijo. Te naloge opravlja v okviru matične službe. Naloge so zaradi raznovrstnosti porazdeljene takole: a/ Organizacijsko in inštruktorsko delo - Zbrani in statistično obdelani so bili podatki iz 268 javnih knjižnic. Podatki z oceno za leto 1969 so bili objavljeni v "Knjižnici 1970". - Zbrani in statistično obdelani so bili podatki iz 46 univerznih knjižnic. V sodelovanju s CTK in Delavsko knjižnico so bili na novo prirejeni statistični vprašalniki za znanstvene knjižnice. - Zbranih in kronološko urejenih po občinah je bilo 229 člankov, obvestil in iazpisov s področja knjižničarstva iz 19 slovenskih časnikov. - Pomoč pri načrtih za gradnjo knjižnic smo nudili občinski matični knjižnici Velenje in Piran. - Obiskanih je bilo 17 ljudskih in 3 univerzne knjižnice. - 23. 12. 1970 smo imeli regionalno posvetovanje o novi organizaciji knjižni= čne mreže v Novi Gorici. Udeležili so se je knjižničarji iz Kopra, Tolmina, Sežane in Nove Gorice. - Imeli smo 2 posebni posvetovanji s somatično Pionirsko knjižnico o modemi= zaciji šolske mreže knjižnic ter o standardih za pionirske knjižnice v okviru javne mreže knjižnic. - V okviru matične službe sta delovali 2 komisiji za standarde in sicer za javne in univerzne knjižnice. Komisije so se sestale petkrat. b/ Strokovno delo - Pripravili smo analizo stanja občinskih matičnih in drugih javnih ljudskih knjižnic. Analiza je bila objavljena samostojno, v izvlečkih pa v "Knjižnici" 1970. Bila je predložena komisiji za kulturna vprašanja pri IS in kulturno prosvetnemu zboru SRS. - Ukvarjali smo se s standardi v knjižnicah in za posvetovanje Društva biblio= tekarjev Slovenije v Mariboru pripravili 2 referata in sicer "Nova organi= zacija splošno izobraževalnih knjižnic v Sloveniji" in "Standardi v univerznih knjižnicah". Oba referata bosta objavljena v 11 Knjižnici" 1971. - Pripravili smo petletni razvojni program republiške matične službe. - Za RTV smo pripravili v kulturni panorami oddajo o problemih javnega knjižni= čarstva. - V reviji "Kulturni život" smo v mesecu knjige objavili razpravo o nekaterih vidikih širjenja knjige v Sloveniji. - Pripravili smo novo redakcijo o razvoju knjižničarstva v srednjeročnem načrtu razvoja knjižničarstva Slovenije -. Pripravili smo analizo nakupa nove literature v mreži javnih knjižnic za razpravo o popustih pri nakupu literature, ki jo je organizirala Skupnost študijskih knjižnic skupaj z Gospodarsko zbornico SR Slovenijo. - Pripravili smo razpravo o mreži javnih knjižnic za posvetovanje o knjižničarstvu, ki ga je organizirala komisija za kulturna vprašanja pri IS Slovenije. - Pripravili smo odprto pismo slovenski javnosti o problemih javnega knjižničarstva za plenum Društva bibliotekarjev Slovenije. - Pripravili smo predlog nove organizacije javne knjižničarske mreže za mesto Ljubljana in ga predložili Svetu za kulturo mesta Ljubljana. - Za centralno katalogizacijo smo usklajevali delo katalogizatorjev in opremljali kataloane listke za mladinsko literaturo z oznakami starostne stopnje za potrebe šolskih in pionirskih knjižnic. c/ Strokovna posvetovanja, konference - Sodelovali smo na plenumu Društva bibliotekarjev Slovenije v Ljubljani maja 1970; - na posvetovanju slovenskih knjižničarjev v Mariboru oktobra 1970; - na posvetovanju o problemih nakupa literature za knjižnice, ki ga je pripravil založniški svet pri Gospodarski zbornici SR Slovenije; - na posvetovanju o knjigi v Beogradu^ - sodelovali smo s Skupnostjo študijskih knjižnic in se udeležili treh njihovih posvetovanja - pri ustanavljanju skupnosti ljubljanskih knjižnic na dveh posvetovanj ihj - v svetu za kulturo mesta Ljubljane na osmih sejah^ - na sejah komisije za družbena in idejno politična vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture ZSJ v Beogradu in na sejah plenuma ZSJj - udeležili smo se 11 sej v okviru Društva bibliotekarjev Slovenije, Društva bibliotekarjev Ljubljana, Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SR Slovenije in dr. d/ Tehnično delo - V delovodnik je bilo vpisanih 233 dopisov/173 prejetih in 60 odposlanih/. Odposlanih je bilo 5 okrožnic na 318 naslovov. - Vodimo poštno knjigo za odpošiljanje listkov centralne katalogizacije. ~ Vodimo arhiv knjižnic in dokumentacijo knjižnic. - Vodimo kartoteke knjižnic in kartoteke naročnikov listkov centralne katalogi = zacije. - Registrirana je bila ena knjižnica. 2. 81 Centralna katalogizacija slovenskega tiska Poseben uspeh oddelka za pospeševanje knjižničarstva je prav gotovo centralna katalogizacija slovenskega tiska, pri kateri sodelujejo oddelki knjižnice oziroma knjižničnega "tekočega traku". Tako je bilo v letu 1970 - v centralni katalogizaciji obdelanih 1 477 naslovov slovenske knjižne produk= cije. Število naročnikov se je nekoliko dvignilo in jih je 166. Na listke centralne katalogizacije so naročene vse občinske matične in druge ljudske knjižnice, ki poslujejo s poklicnim ali honorarnim knjižničarskim kadrom, in 92 šolskih knjižnic. Prodano 3 setov 65, A setov 90 in 92 šolskih setov listkov centralne katalogizacije, skupaj 267 setov. - V abecedni, UDK in mladinski letni priročni katalog vloženih 3 693 listkov. - Izdelanih 260 170 listkov centralne katalogizacije, od tega prodanih 223 810 in za NUK izdelanih 36 360 listkov. Katalogni listki so bili odposlani 29 krat, večinoma dvakrat mesečno, v sezoni tiska pa trikrat mesečno in sicer na 4 814 naslovov. - Narejenih je bilo 483 računov za poslane listke, dohodek od prodanih listkov v letu 1970 znaša 63 907,50 din. Listke že tretje leto prodajamo po isti ceni, t.j. 0,30 din za katalogni listek. 2. 9 Sodelovanje z drugimi ustanovami Sodelovanje knjižnice z drugimi ustanovami je bilo dokaj uspešno. Na eni strani sodelujemo z domačimi sorodnim? ustanovami in organizacijami in z drugimi organizacijami in organi - npr. z univerznimi knjižnicami, s študijskimi knjižni = cami, s Skupnostjo študijskih knjižnic Slovenije, s Skupnostjo jugoslovanskih nacionalnih knjižnic, z Društvom bibliotekarjev Slovenije, z nacionalnimi knjižnicami v drugih republikah, z Društvom slovenskih pisateljev, Republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo, r sindikati itd. Na drugi strani pa sodelujemo z ustanovami v inozemstvu: - Medbibiiotečna izposoja: Central National Library, London; Oesterrechische Mntionalbibliothek, Wicnj Bayerische Staatsbibliothek, MUnchen; Universi= tatsbibliothek, Wion; Universitdtsbibliothek, MUnchenj Bibliotheque Nationale, Parisj Orszagos Szechenyi kOnyvtar, 3udapest; Universitni knihovna, Praha-, Universitni knihovna, Brno; Ihivcrsitna knižnica, Bratislava in še z velikim številom drugih nacionalnih in znanstvenih knjižnic v tujini. - Nabavni oddelek: Bayerische Staatsbibliothek, MUnchen; Biblioteka uniwersy= tžcka, Warszawa; Bodlein Vihrav/, London; Deutsche Forschungsgemeinschaft, Bonn - 3ad Godesberg; Deutsche Staatsbibliothek, Berlin; Fundamentalnaja biblioteka Akademii nauk SSSR, Moskva; Gosudarstvennaja biblioteka SSSR imeni V. I. Lenina, Moskva; Gosudarstvennaja publičnaja biblioteka imeni M. E. Saltykova - Sčedrina, Leningrad; Library of Congress, VVashington; Matica slovenska, Martin;Narodna biblioteka, Sofija; Naučnaja biblioteka imeni M. Gorkogo, Leningrad; Oesterreichische Nationalbibliothek, Wien; Qibliotheque Nationale, Pariš; Statni knihovna, Praha; University of London; Vsesojuznaja gosudarstvennaja biblioteka inostrannoj literatury, Moskva; Universitetsbibiioteket Oslo, University of California itd. Posebej pa moramo poudariti sodelovanje z ustanovo The British Museum, London, ki se je v letu 1970 močno razmahnilo in razširilo na več oddelkov v NUK /fotografski odde= delek, oddelek za centralno katalogizacijo, informacije in predvsem zamenjava publikacij z nabavnim oddelkom/. V letu 1970 so knjižnico obiskali mnogi tuji gostje; naj omenimo vsaj nekatere: monsignor Agostino Casaroli s spremstvom; delegacija sovjetskih pisateljev /Smerdov, Zbaniatski, Kasorukov, Infantev, Drutinjano/; namestnik ministra za kulturo DDR Kurt Borl^; 14 ameriških študentov - bibliotekarjev pod vodstvom Mr. Grahama H. Saddlerja; zastopniki ustanove Istituto Tecnico Industriale iz Reggio Emilic; bibliotekar Kwame Avafia z zambijske univerze v Lusaki in drugi. Ravnatelj Jaro Dolar se je udeležil v začetku septembra 1970 36. zasedanja FIAB~a v Moskvi in Leningradu, oktobra pa je odpotoval v Berlin na posvetovanje 0 strokovno metodičnem delu v socialističnih deželah. Jože Žužek, vodja nabavnega oddelka, si je ogledal knjižni sejem v Frankfurtu v Nemčiji. 9. ZAKLJUČEK Pričujoče letno poročilo o delu Narodne in univerzitetne knjižnice prikazuje napredek celotnega poslovanja centralne slovenske univerzne in predvsem slovenske nacionalne knjižnice kakor tudi vse težave, ki jo tarejo in grozijo v najkrajšem času katastrofalno zavreti njen dosedanji razvoj. Zato smo bil? v poročilu tudi letos prisoljeni ponovno navesti to problematiko v premislek, dokler je še čas, in v reševanje, dokler ne bo prepozno, preden bi zaradi navzdržnih razmer ustanova morala zapreti vrata svojim obiskovalcem, kar pač ne bi škodovalo sarno nam in ožjem krogu obiskovalcev, temveč celotni slovenski kulturni javnosti in ne nazadnje tudi bibliotekarski stroki sami. fi u K