LETO XLVIII, ŠT. 6 PTUJ, 9. februar 1995 CENA 80 TOLARJEV Zveliko obremenenostjo z novo lokalno ureditvijo smo nekako pozabili na tiste občine, ki so jim prilepili etiketo gospodarsko manj razvitih, po letu 1990 so ta območja postala demograf- sko ogrožena, v zadnjem času pa se pojavlja že nov termin - razvojno šibka območja. Ko so te občine bile v sklopu mestnih občin, so vedno mo- rale že na lokalni ravni pre- našati to breme. Največkrat so jim bile druge (bivše) kra- jevne skupnosti nevoščljive, ko so opazile, da so za urejan- je komunalne in druge infra- strukture z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dobile kakšen tolar. Mnogokrat so ljudje, ki so živeli v nerazvitih krajih, bili res ogroženi, vendar ne pred naravnimi dejavniki, saj so bili obdarjeni z zelo lepimi krajin- skimi ter drugimi posebnostmi in darovi. In prav teh so se mno- gi v mestih zbali ter jim s takšnimi ali drugačnimi termi- ni vcepili kompleks manjvred- nosti. Z rojstvi novih občin pa so se nekatere med njimi znašle tudi s tem pečatom. Država s si- ceršnjo ureditvijo financiranja občin ni pomislila na te, ki ima- jo posebni status. Lahko bi jim že pri proračunu primaknila kakšen tolar, ne pa da takole po drobtinicah prispeva k njihove- mu razvoju. iMogoče se odgo- vorni tega zavedajo in hočejo z drobtinčarstvom doseči kake psihološke učinke, da bi se tisti, ki živijo na teh območjih, zave- dali, kako potrebni in dobro- dušni so tisti, ki njihovim prošnjam prisluhnejo. Ne samo različna terminolo- gija, ki jo uporabljajo za poime- novanje teh krajev, tudi z zako- ni, ki jim določajo pomoč, je prava zmeda. Zakon o demo- grafsko ogroženih je nevelja- ven, nadomestil naj bi ga zakon o spodbujanju regionalnega razvoja države Slovenije. Pri tem je vprašnje, kako je mogoče sprejemati zakon, ki posega na področje regionalnega razvoja Slovenije, preden je oblikovana in sprejeta njena strategija raz- voja? Predlog zakona o spodbujan- ju regionalnega razvoja, ki ga je tako kot druge doslej pripravilo ministrstvo za ekonomske od- nose in razvoj, naj bi po mnenju predlagatelja (Vlade RS) zago- tovil smotrnejšo in zmernejšo spodbujanje celovitega razvoja posameznih območij s posebni- mi razvojnimi problemi ter za- gotovil koordinacijo med posa- meznimi resorji, ki se ukvarjajo s tem problemom. Zakon naj bi po besedah predlagatelja sledil celovitosti spodbujanja regio- nalnega razvoja, ker razširja krog razvojno problematičnih območij na tri katergorije: raz- vojno šibka, razvojno nestabil- na in obmejna območja. Vlada meni, da bo ta zakon razširil vrste in oblike spodbud, tako da bi ustvaril pogoje za sa- movzdržujoč razvoj, hkrati pa naj bi tudi usklajeval slovensko pravo s pravom Evropske skup- nosti na tem področju. Seveda ob prebiranju zakona dobimo pomisleke, kaj bodo ta območja sploh pridobila. Ponujene zakonske rešitve namreč ne zagotavlajo, da se razlike v stopnji razvitosti posa- meznih slovenskih območij ne bi še povečevale. Sicer pa sam zakon tega ne more zagotoviti, lahko pa oblikuje sistem razvoj- nega spodbujanja, ki bo nudil najboljše možnosti, da bo ustrezna vladna politika dose- gla čim boljše rezultate. Na žalost omenjeni zakon tega ne prinaša. Obstaja pa nevarnost, da se bodo medresorska mi- nistrstva obnašala še naprej tako kot doslej. Slovenija kot majhna državica bi morala skrbeti za svoj enakomeren raz- voj in imeti ob vsakem času ustrezne kriterije. Mogoče dru- gačne kot doslej, ko so na vse skupaj vplivali strankarski in- teresi in oddaljenost od prestol- nice. In od tega je bilo odvisno, ali so na demografsko ogroženem področju zgradili novo cesto, šolo, napeljali vodo- vod ali druge za življenje sodob- nega človeka povsem normalne dobrine. Marija Slodnjak Valentin ima kiiai do korenin, cvetie pa do srca. Foto: M, Oxmec l|ifiiffeí/i|ifcg políHíhe^ podporen sis- lime-' -*!> ■• -s» ':Ш>' -»i* -úrnü' ш' Palacij ptujskega gradu je bil v času praznovanja kul- turnega praznika zaseden skorajda do zadnjega kotička, V prvi vrsti je sedel tudi mestni župan Miroslav Luci, v njegovi bližini pa so ostali prazni sedeži, ki so bili namenjeni osmim županom novih občin nekdanje ptujske občine. Najbrž ni bilo le naključje, da so manjkali prav vsi, in ker so župani vabila prejeli, je bilo vsaj nevljudno, da niso prišli. Ali paje njihova odsotnost ime- la kakšno globljo sporočilno vrednost? Morda županov kultura ne za- nima? To skoraj ne more držati, saj so bili za župane izvoljeni naj- bolj široki ljudje svojega okolja. J^orda niso imeli časa, saj je dela zanje v občinah več kot do- volj, poleg tega so neprofesionalci in je v petek zvečer ravno tisti čas, ko lahko še postorijo to in ono za svojo občino. Lahko da so na pri- mer ravno ta petek sodelovali v pripravah na kulturno proslavo v svoji občini. Ali pa so z odsotnostjo hote po- kazali na prepad, ki je zazijal med mestno (ta je namreč soorganizi- rala prireditev) in drugimi občinami. Vendar v tem primeru poteza ni bila niti najmanj diplo- matska. Tako ali drugače bodo občine živele druga z drugo tudi v prihodnje. Je torej mogoče, da so župani merili na odvečnost ljubiteljske kulture? Prav njihova zveza, ki vključuje več kot 3000 ljubi- teljskih ustvarjalcev iz vse nek- danje občine, je namreč prireditev pripravila. Nagrajeni so bili naj- boljši iz Cirkovc, Cirkulan, Gorišnice, Lancove vasi in tako naprej. In neudeležba županov, prvih mož v svojem kraju, je bila zelo simbolična. Če je ostala kul- tura brez politične podpore, je to žalostno, saj bodo brez nje še tako veliki zagnanci, kot so ljubitejski ustvarjalci, težko preživeli. Če pa je bila odsotnost naslovl- jena na njihovo zvezo in financi- ranje le-te, se vprašajmo, kako bodo torej kulturna društva delala v bodoče. Ali se bodo obrnila sama vase, v svoj kraj in sploh ne bodo več sodelovala niti s svojimi prvimi sosedi? Se bodo morda pričela povezovati povsem na novo z nekom povsem drugim? Bo izničeno vse delo zadnjih de- setletij, ki je med drugim obsegalo pripravo revij, predstavitev, srečanj? Skoraj neverjetno je, da si vseh teh 3000 ljubiteljev želi pretrgati medsebojne vezi. Vprašamo pa se, ali so politiki, kljub svoji naravnanosti v prihra- nek denarja in lastno samostoj- nost, upravičeni napraviti to v imenu kulturnikov. Milena Zupanič PODJETJE LAeOTËX / JUTRI STAVKA Delavci, zaposleni pri zasebnih v vedno težjem položaju. Ker zaščite, ko so kršene njihove stavki. Za stavko so se odločile tudi delavke zasebnega podjetja La- gotex iz Ptuja, ki šivajo zaščitno konfekcijo. Sklep o tem so spre- jele na petkovi seji podružnice Neodvisnih sindikatov tega pod- jetja. Kot razloge za stavko nava- jo neustrezno določene norme, ovrednotenje delovnih mest, višino, obračun in način iz- plačevanje plač, ki je pod kolek- tivno pogodbo, ter pritiske s strani delodajalca, ki se še stopnjujejo po ustanovitvi sindi- kalne podružnice, ker tega po navedbah lastnika ne bi smele storiti. Stavko bodo pričele 10. februarja. Zdenko Kolar, predsednik Območnega sveta NSS Ptuj, je po petkovem sestankujgoáruJ^^^*-'^ delodajalcih v ptujski občini, so v pristojnih organih ne najdejo osnovne pravice, iščejo izhod v Lagotexa povedal, da so se večkrat želeli pogovoriti z lastnikom pod- jetja o nekaterih odprtih vprašanj- ih, predvsem o normah, izplačilu plač, vendar ta nikoli ni imel časa zanje. V odgovor vsem sindikal- nim prizadevanjem za ureditev razmer je sedaj predsednico sindi- kata, sicer šiviljo, proti vsem predpisom, ki ščitijo sindikalnega zaupnika, razporedil na mesto ne- govalke prostorov, "ker ne dosega pričakovanih rezultatov dela in nima potrebnega znanja in zmožnosti za uspešno opravljanje tega delovnega mesta". Zanimivo pri tem je, da je predsednica sindi- kata pri tem delodajalcu zaposle- na že osem let in je doslej znala šivati. •»MG PTUJ / FESTIVAL DOMAČE GLASBE '95 fefe ill J ли -inUij-i Vfebruarju in marcu se bo iztekel rok za prijave za 26. festival domače zabavne glasbe v Ptuju, za Festival narečnih popevk v Mariboru ter 4. festival NZ(i za instru- mentalne skupine z diatonično harmoniko na Vurberku. Slovenski festival domače za- bavne glasbe bo potekal letos v dveh delih. Tako bodo ansambli nastopili za zlate, srebrne in bro- naste orfeje že v juniju, zlati in srebrni pa septembra v Ptuju (pri- jave na Radio-Tednik Ptuj do 28. februarja). Nove skladbe bodo iz- vajali ob spremljavi Pihalnega or- kestra Slovenske policije v sep- tembru (prijave do 31. marca). Do 15. marca morajo skladatelji poslati prijave za narečno popev- ko v Mariboru na Radio Maribor, za Vurberk pa se ansambli prijavi- jo do 28. februarja na Turistično društvo Vurberk. V Števerjanu bo letos jubilejni festial, petindvajseti, prijave pa zbirajo do 15. maja na SKPD F. B. Sedej v Števerjanu. Poleg organizatorjev daje vse informacije tudi soorganizator Videoton Geržina v Mariboru. .»L 2 - DOMA IN PO SVETU 9. FEBRUAR 1995- TEDNIK RAZVOJNO-RAZISKOVALNI ZAVOD BISTRA / POGOVOR Z DIREKTORJEM MAG. Š. ČELANOM Razvojno-roziskovalna organizacija Bistra Ptuj ¡e bila us- tanovljena z odlokom Skupščine občine Ptuj februarja 1994. leta, registracija na sodišču ter na ministrstvu za znanost in tehnologijo pa je bila končana šele 1. decem- bra. Od takrat deluje kot zavod, ki ima občinski pomen, država pa ga je ustanovila v smislu policentričnosti na po- dročju razvojnih prizadevanj. Bistra je uradno namreč tudi tehnološki center ministrstva za znanost in tehnologijo. če se želi Ptuj z okolico rešiti velikega problema brezposelnos- ti (trenutno je brez dela na tem območju okrog 6500 ljudi), se mora nujno navezovati na državne in mednarodne vire fi- nanciranja. Ptuj v tem trenutku nima niti dovolj znanja niti do- volj kapitala, da bi lahko to nalo- go samostojno opravil. Bistra deluje kot projektna orga- nizacija, v kateri so dobrodošli vsi ljudje, ki želijo s svojim znanjem in prizadevanjem podpreti ljudem in okolju prijazen razvoj. Njen di- rektor je mag. Štefan Celan. Najvišji organ zavoda je svet, ki ga ob predsedniku dr. Romanu Glaserju sestavlja še pet članov. Najpomembnejše aktivnosti, ki so jih v Bistri vodili lani, čeprav ni bila še uradno registrirana, so bile vzpostavljanje aktivnosti med občino in državo. Nastali so po- membni dokumenti na področju raziskovalne dejavnosti, kulture (podpis pisma o nameri o ustano- vitvi izpostave SAZU v Ptuju), prostorskega urejanja in podpis pi- sma o nameri za center za huma- nistične dejavnosti. TEDNIK: Ljudje na veliko sprašujejo, zakaj so potrebna pi- sma o nameri. Lani jih je ptujska občina podpisala več. Mag. Celan: "Pismo o nameri si- cer ni zavezujoč pravni akt, vendar po celem svetu velja pravilo uzanc: dana beseda pomeni več kakor na- pisana. Pismo o nameri je prvi in največji korak k oblikovanju for- malnopravnih dokumentov. Vsa pisma, ki so bila podpisana, vzpos- tavljajo prepotreben most med državo in lokalno skupnostjo." TEDNIK: Katere projekte je Bistra izvedla v prejšnjem letu? Mag. Celan: "Med najpomemb- nejšimi je bil gotovo projekt Revit, ki je potekal etapno in se je končal z razvojno konferenco, ki je sogla- sno potrdila zastavljeno razvojno vizijo in strategijo Ptuja in okoli- ce. Med konkretne izvedene pro- jekte lahko štejemo tudi pridoblje- ni status regijskega centra uvajanja mladih v znanost in izvedbo regij- skega srečanja mladih raziskoval- cev iz osnovnih in srednjih šol. Nič manj ni pomemben projekt Mag. Štefan Celan. Foto: Kosi Ptuj - zdravo mesto, kjer smo ob se- jemski dejavnosti v športni dvora- ni Mladika izvedli kongresni del. Zelo pomembni so tudi nekateri industrijski projekti. Med njimi vidno mesto zavzema poskus sana- cije nitratov v pitnih vodah z gradnjo nove čistilne naprave v KK Ptuj, ki je tudi mednarodnega pomena. Vključeni so nemški partnerji, od domačih raziskoval- nih institucij pa sodelujejo Inšti- tut Boris Kidrič ter univerzi v Ljubljani in Mariboru. V Kmetij- skem kombinatu smo za potrebe vlade Republike Slovenije pripra- vili študijo o možnosti proiz- vodnje biodieselskega goriva, s Tehniško fakulteto v Mariboru in zasebnim podjetjem Eurotech raz- vijamo nov elektromotor za žaluzi- je, z OPZ Panorama Ptuj pa končujemo izdelavo novega stroja za gumarsko industrijo, pri čemer sodelujejo tri domača podjetja, eno tuje, obe univerzi in ministrstvo za znanost in tehnologijo. Za vse omenjene projekte smo uspeli pri- dobiti 17 milijonov tolarjev ne- povratnih sredstev, ki jih sicer v Ptuj ne bi bilo. Delež občine pri vseh omenjenih projektih je bil štiri milijone tolarjev kreditnih sredstev pod ugodnimi pogoji?" TEDNIK: Kakšen je namen de- lovanja Bistre? Mag Celan: "Namen Bistre je začeti razvoj. Začetek je najtežji, ko je potrebno za pametno idejo in znanje pridobiti neprofitna sredst- va in jih nato oplemenititi s sredst- vi naročnika in bank. Po končani razvojni fazi bo sposobnost podjet- nika odločila, ali bo projekt zaživel ali ne, se razširil na domači in tuji trg." TEDNIK: Kako bo z bodočim delovanjem Bistre? Mag. Celan: "Upamo, da nekih velikih zapletov ne bo, glede na to da je že država v zakonu o financi- ranju občin v 20. členu jasno opre- delila, da spada raziskovalna dej- avnost med nujne naloge nove lo- kalne skupnosti. V programu dela za letos potrebujemo za najnuj- nejše poslovanje zavoda okrog pet milijonov tolarjev. Za projekte, ki jih bomo prijavili za državne vire financiranja, potrebujemo okrog 25 milijonov tolarjev. Država bo javne razpise pričela v tem mesecu, nekaj tudi marca in aprila. Verja- mem, da bomo s prijavljenimi pro- jekti uspeli." ^MG TEDNIK /e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RADIO -TBDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Starle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Rit>arič. PROPAGANDA: Oliver Težak. e 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Palčeva 6, 62250 Ptuj. p.p.95; v (062) 771-261, 779-371, 771-226, taks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000tolarjev, za tujino 8.000 tolarjev. Ptui: 52400-603-31023 Tlak: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za intormiranje Re- publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteie Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuie davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. MAJSPERK / KAM GREDO SKLADOVA PODJETJA? voliteitih izdelkov Dejstvo je, da je kriza tekstilne industrije v svetovnem merilu še zmeraj na udaru. Še posebej jo občutijo podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo tkanin. Takšna je tudi tovarna volnenih izdelkov v Majšperku. Zaradi zadolžitve in izgub so bili pred stečajem že leta 1992, vendar so se po prehodu v last Sklada za razvoj odločili za mehkejšo varianto sanacije podjetja. Ne torej s prisilno poravnavo - stečajem, ampak s sprotnim dogovarjanjem z up- niki glede preteklih finančnih obveznosti. Kot je povedala di- rektorica TVI Majšperk Nataša Vuk, se zdi, da se jim po treh letih spet obetajo boljši časi. Z 90 odstotki upnikov danes že imajo dogovor o reprogramiran- ju dolgov, predvsem v obliki dol- goročnih kreditov. Odprt je le še dogovor z glavno in največjo up- nico, to je Novo Kreditno banko Maribor. Postopek se je nekoliko zaustavil zaradi denacionaliza- cijskega zahtevka, ki ga obravna- va vrhovno sodišče Slovenije in ki je sprožil pravni spor. Na omenjeni zahtevek je vezan tudi postopek lastninjenja, o ka- terem razmišljajo v TVI Majšperk in ki bo potekal po za- konu o privatizaciji podjetij re- publiškega Sklada za razvoj. Pro- gram lastninjenja še sicer ni pri- pravljen, ker čakajo na ponudbo Sklada. Lastninil sebo samo pos- lovni del podjetja, kar pomeni, da bo del, namenjen denacionali- zaciji, ki vključuje predvsem zgradbe in zemljišča, zaenkrat ostal v lasti sklada. Izguba jugoslovanskih tržišč leta 1990 je v TVI Majšperk povzročila zmanjšanje proiz- vodnje in manj dela ter presežke delovne sile. Leta 1992 je bil iz- delan program trajno presežnih delavcev in število zaposlenih se je s takratnih 375 zmanjšalo na današnjih 283. Delno so zaposle- ne interno prerazporedili, nekaj so jih prezaposlili v bližnji obrat Planike in k zasebnim obrtni- kom, nekaj pa jih je zaradi speci- fike potrebnih izobrazbenih pro- filov ostalo brezposelnih. Novih kadrov trenutno ne zaposljujejo, pač pa potrebe rešujejo z interno prekvalifikacijo ter izobraževan- jem. V proizvodnji in prodaji prev- ladujejo predvsem tkanine za moška in ženska oblačila, volna za ročno in strojno pletenje, v manjšem delu pa še gobelini. Od tega kar 55 odstotkov izvozijo v Nemčijo, Veliko Britanijo, Bel- gijo in Italijo, ki so glavni zunan- ji trgi. Ostalih 45 odstotkov pro- dajo doma, kar priča o dokaj močnem tržnem deležu na slo- venskem tržišču. Ta se v širši konkurenci proizvajalcev giblje okrog 18 odstotkov. USPEŠNI V PRETEKLEM LETU V TVI Majšperk so v letu 1994 pozitivno poslovali, če pri tem odštejemo obveznosti in obresti na pretekle dolgove. Poleg tega so realno povečali prodajo za 20 odstotkov. V primerjavi z letom Nataša Vuk, áhektoma TVI Majšperk. 1993 pa so za dobrih 40 odstot- kov povečali tudi produktivnost. K motivaciji v podjetju naj bi , prispevalo tudi zviševanje plač. Trenutno izpolnjujejo med 75 in 80 odstotki izhodiščne plače po kolektivni pogodbi. Trudijo se zagotoviti nekajodstotne mesečne dvige, kar pa je odvisno predvsem od razmer na trgu ter efektivne prodaje. Povprečna mesečna plača se giblje med 41 in 42 tisočaki. Še pred letom so bile plače precej nižje, kar je med de- lavci povzročalo obilo nezado- voljstva. Danes pa skušajo s sprotnim medsebojnim obveščanjem in dogovarjanjem obvladovati še zmeraj stabilizira- joče se situacijo. ISO STANDARDI, VLAGANJE V TEHNOLOGIJO, KONKURENČNOST Lansko leto so v TVI Majšprk pričeli projekt pridobitve ISO standardov in ga nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Skozi stand- ardizacijo proizvodov skušajo namreč izboljšati ponudbo in za- dovoljiti zahteve domačih in zu- nanjih kupcev ter okrepiti med- sebojno sodelovanje, na nek način pa jih v to sili tudi konku- renca. Ta je še posebej močna s strani vzhodnoevropskih držav - Češke, Poljske ter sosednje Hrvaške, kjer so cene proizvodov predvsem zaradi cenenosti de- lovne sile znatno nižje. Zato mora TVI Majšperk v konku- renčnem boju toliko več napora posvetiti zagotavljanju dovolj vi- sokega kvalitetnega nivoja proiz- vodov in dobremu servisiranju kupcev. Proizvode, namenjene prodajnim aktivnostim, pri- pravljajo dvakrat letno, med se- zonami pa kolekcije dopolnjuje- jo z novimi idejami. Volno kot osnovno surovino preko evrop- skih česalnic v glavnem uvažajo iz Avstralije. Zmeraj večjo pozornost na- menjajo tehnologiji in neposred- ni proizvodnji, ki morata biti ekološko sprejemljivi, saj je to eden od pogojev za pridobitev ISO standardov. Razpoložljiva tehnologija je v povprečju stara 15 let. Z vsakoletnim rednim in- vesticijskim vzdrževanjem pa jim uspeva zagotavljati potreben nivo kvalitete izdelkov brez večjih odstopanj. Kljub temu da so investicije v tehnologijo pri- marne tekstilne proizvodnje znatno večje kot v tehnologijo konfekcijske, se zavedajo potre- be po investiranju v novejšo tehnologijo. Posodobitev name- ravajo izpeljati v naslednjih pe- tih letih, s čimer bodo povečali obseg proizvodnje in ponudbe. Investiranje je spet pogojeno z lastninjenjem, ki zaenkrat ostaja še odprto. Poleg tehnološke posodobitve vključuje strategija razvoja pod- jetja po lastninjenju še razširitev proizvodnega asortimana: lažjih tkanin, modernejših dizajnov ipd. V TVI Majšperk dolgo- ročneje razmišljajo tudi o lastni konfekcijski blagovni znamki, s katero bi se približali manjšim skupinam kupcev. V ta namen vlagajo v potrebno znanje in izo- braževanje ter z obiski pomemb- nejših modnih sejmov kontinui- rano spremljajo svetovne modne trende. Besedilo in posnetek: D.Sterle PTUJ / DOHODNINA V LETU 1 993 V ptujski izpostavi republiške uprave za javne pri- hodke so sestavili lestvico dohodninsko 'naj- močnejših' Ptujčanov v letu 1993. Če pričakujete, da boste za zneski našli tudi ime, se motite: imen po za- konu o varstvu osebnih podatkov ni mogoče izdati. Prvi na lestvici je, zdravnik, ki je imel sku-| paj 8.521.000 dohodnin-1 skih virov po odbitku! prispevkov za socialnoj varnost iz plače in pri-- ložnostnih storitev, pri j tem pa mu je država od-' merila 3.037.000 dohod-1 nine. Drugi je bil direk-j tor z 8.276.000 tolarjev; dohodka (prav tako po; odbitku prispevkov za socialno varnost) in z do-j hodnino 2.974.000. Tret-j ji je podjetnik, ki je zbral. dohodke iz dobička iz kapitala in dobička v znesku 8.064.000 tolar- jev po odbitku že omen- jenih prispevkov, od- merjena dohodnina pa znaša 2.824.000 tolarjev, četrti je upokojenec, ki je zbral dohodek z najem- ninami v znesku 6.585.000, dohodnina pa je dosegla 2.476.000 to- larjev, peti je znova di- rektor, ki je imel po od- bitku prispevkov za soci- alno varnost 6.371.000 tolarjev dohodninskih virov, odmerjena dohod- nina pa je znašala 2.171.000 tolarjev. Kot je povedal vodja izpostave Marijan Fu- rek, je na seznamu naj- več plačane dohodnine med prvih dvajset devet direktorjev, pet podjet- nikov, dva zdravnika, en upokojenec, en komer- cialist, en računovodja in | en vodja organizacijske! enote. Zanimivi so tudi I podatki o največjih do- plačilih in vračilih do- hodnine za leto 1993. Največjo doplačilo ч 1.488.000 tolarjev, jej imel upokojenec; prines-i le so mu jo najemnine. Drugi je bil podjetnik, njegovo doplačilo je znašalo 1.466.000 tolar- jev, tretji je bil prav tako podjetnik, ki je doplačal 1.374.000 tolarjev do- hodnine. Pri vračilih so na prvih treh mestih trije podjetniki; pri prvem je vračilo znašalo 1.041.000 tolarjev, pri drugem 839.000, pri tretjem pa 681.000 tolarjev. Vračila niso avtomatična: dav- karji najprej pogledajo, če so imajo zavezanci po- krite vse obveznosti, če ne, jih najprej poplačajo, vrnejo pa le tisto, kar os- tane, če ostane. (MG) BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Srbske enote so minulo sobo- to po razmeroma mirni noči okre- pile obstreljevanje severnobosan- ske enklave Bihać. V spopade naj bi posegle tudi enote krajinskih Srbov. Zaostrovanje krize v Bihaću je očitno tesno povezano z zavrnitvijo podaljšanja mandata modrim čeladam na Hrvaškem. V Münchnu pa je potekala medna- rodna konferenca o varnosti, kjer so se očitneje razgalila nesoglasja med Natora in OZN. Jedro spora je umik modrih čelad in Bosne. Sku- pina za stike je predložila načrt de- vetih točk, s katerim želijo priza- devanja za uresničitev bosanskega mirovnega načrta znova spraviti z mrtve točke. Izdelali naj bi tudi nove predloge za etnično delitev Bosne. RUSIJA / ČEČENIJA: Prvič po začetku vojne pred dvema me- secema so čečenski uporniki se- strelili rusko bojno letalo. Najsrdi- tejši boji so potekali v južnem delu čečenske prestolnice Grozni, ru- ske sile pa za prihodnje dni najav- Ijajo svoj odločilni udarec. Zaradi nenehnih bojev v Čečeniji je rusko obrambno ministrstvo opozorilo na nevarnost, da se spopadi razširi- jo tudi na sosednjo republiko Ingušijo, kjer se je položaj v zadnjih dneh zelo zaostril. AVSTRIJA: V kraju Oberwart na Gradiščanskem so v nedeljo zjutraj pri eksploziji razstreliva iz- gubili življenje štirje Romi, ki so hoteli odstraniti tablo s proti- manjšinskim geslom "Romi nazaj v Indijo". Medtem ko so krimina- listi sprva menili, da so Romi hote- li razstreliti tablo in se je pri tem zgodila nesreča, so kasneje sprejeli možnost, da gre za načrtovan aten- tat na pripadnike Romov, ki jih je na Gradiščanskem nekaj sto. Av- strija se torej sooča z novim valom nasilja, ki ima najbrž neonacis- tično ozadje. POLJSKA: Spor zaradi napo- vedi poljskega predsednika Lecha Walense, da bo razpustil parla- ment, ker je v njem prišlo do hude- ga koalicijskega nesoglasja ter zahtev po glasovanj u o zaupnici se- danjemu premieru Pawlaku, se je te dni poglobil v resno vladno kri- zo. Parlament pa je na izrednem zasedanju predsednika posvaril, da bi bila razpustitev sejma neza- konito dejanje in Walensa bi se moral zagovarjati zaradi kršenja ustave. MADŽARSKA / SLOVENI- JA: Slovenski minister za zunanje zadeve Zoran Thaler je v ponedel- jek obiskal Budimpešto, kjer se je srečal z madžarsk ira zunan j im mi- nistrom Laszlom Kovacsem. Pod- pisala sta sporazum o slovenskem nasledstvu dvostranskih pogodb, ki so bile sklenjene med nekdanjo SFRJ in Madžarsko. Prejšnjo sre- do pa sta na Svetu Evrope v Stras- bourgu že podpisala okvirno kon- vencijo o zaščiti narodnih manjšin. SOMALIJA: Štirinajst uradni- kov ZN, ki so v Somalijo prispeli v okviru svetovnega programa za prehran jevanje (WFP), so po dveh dneh spet izpustili na prostost. Oboroženi Somalci, pristaši gene- rala Aidida, ki so v minuli četrtek zasedli poslopje WFP, niso prejeli odkupnine, čeprav so zahtevali več kot štiristo tisoč ameriških dolar- jev. Po dvodnevnih pogajanjih z oblastmi so se dogovorili, da o spo- ru odloča sodišče, ki ga priznavajo tudiZN. BELGIJA: V Belgiji bo za letošnji sv. Valentin, praznik zal- jubljenih, veliko parov prejelo po en čokoladni bonbon in en kon- dom. Prvi je simbol ljubezni, drugi pa simbolizira potrebo po previd- nosti in preprečevanju aidsa, pra- vijo v centrih za družinsko načrto- vanje, kjer se je zamisel porodila. Pripravil: D. SterU TEDNIK ■ 9. FEBRUAR 1995 POROČAMO. KOMENTIRAMO ■ 3 Izvedeli smo DECEMBRA V PTUJSKI INDUSTRIJI Decembra lani so ptujska industrijska podjetja v primerjavi z ena- kim mesecem leta 1 993 izdelala za 0,1 odstotka manj, glede na november 94 pa za 1 5,4 manj. Ptujska podjetja so tudi decembra imela največ težav pri oskrbi z materialom iz držav nekdanje Jugos- lavije, plačil in kreditov za obratna sredstva. Najvišjo rast so decem- bra '94 v primerjavi z decembrom leta '93 zabeležili v Agisovih Za- vorah, kjer so izdelali za 51,8 odstotka več, v tovarni tekstilnih izdel- kov Majšperk za 36 odstotkov, predelava Perutnine pa je večja za 42,2 odstotka. GRADBENO DOVOLJENJE ZA PODVOZ Vprejšjem tednu je bilo izdano gradbeno dovoljenje za ptujski podvoz z datumom na nazaj. Zanimivo je, da so še do nedavne- ga izdajo pogojevali s pridobitvijo vodnega soglasja, sedaj pa so ga izdali brez njega. Podvoz naj bi pričeli graditi junija letos. Na kraju nekdanje bencinske črpalke bodo začasno uredili parkirišče. Upora- bili ga bodo lahko že obiskovalci 35. kurentovanja. NARAVNA ZDRAVIlISCA V SALZBURGU Od 3. do 5. februarja so se na mednarodnem turističnem sejmu v Salzburgu predstavila slovenska naravna zdravilišča. Informator za vsa zdravilišča so bile ptujske Terme. Februarja se bodo predsta- vila še v Pragi, Gradcu in Münchnu. NAPOVED ZA DOHODKE OD NAJEMNIN Vptujski izpostavi republiške uprave za javne uprave smo izvedeli, da je do roka - do 15. januarja - vložilo napoved za odmero dav- ka od dohodkov iz premoženja za prejšnje leto le 27 zavezancev. Zato kot je povedal vodja izpostave Marijan Furek, pozivajo vse last- nike, ki oddajajo v najem stanovanja, zemljišča ali drugo pre- moženje, da nemudoma vložijo napoved za odmero davka od do- hodkov iz premoženja - najemnin, če tega še niso storili. Po zakonu o dohodnini je kazen za zavezanca najmanj 50 tisoč tolarjev, če za- vezanec dohodkov, ki jih ima z oddajanjem premoženja v najem, ne napove v 1 5 dneh po preteku časa, za katerega je bilo premoženje dano v najem, če je bilo dano v najem za celo leto, pa do 15. janu- arja zo prejšnje leto, če od teh dohodkov ni bil obračunan davek po odbitku. SEJEM MODA ^95 OD IS. DO 18» FEBRUARJA Na gospodarskem razstavišču V Ljubljani bodo 1 5. februarja odprli letošnji 42. slovenski sejem Moda '95, na katerem se bodo predstavili konfekcionarji, izdelovalci modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije in galanterije, modnih dodatkov, koz- metike in nakita iz Slovenije in tujine. Skupaj se bo predstavilo okrog 1 30 razstavljalcev. Sejem Moda je osrednja slovenska modna prire- ditev in je v prvi vrsti prireditev promocijske narave, ki zajema in pred- stavlja vse, kar zmore domača modna industrija, zkrati pa napove- duje modna dogajanja in tokove za prihodnje sezone. Sejem bo odprt do 18. februarja. V KORAK S SODOBNO PSIHIATRIJO Vsoboto je v hotelu Slavijo potekalo strokovno srečanje združenja za mentalno zdravje Alpe - Adria. Organizirala ga je Ozara, or- ganizacija za kakovost življenja. Udeležili so se ga predstavniki psi- hiatričnih bolnišnic in nevladnih organizacij, ki delajo na področju psihiatrije, iz Italije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hn/aške in Slove- nije. Na srečanju so predstavili poročilo o psihiatrični reformi v Zgornji Avstriji, prve podrobne rezultate o prisilni hospitaliazciji ter priprave o izdaji skupne publikacije Alpe - Adria o zakonodaji, ki za- deva psihiatrijo. _____Fñp£a\nAa:MG Izvedeli smo GOVORISE... ... DA iz nekdanje vele- ohčine Ptuj nastaja več javnih hiš splošnega družbenega pomena. ... DA so nekateri, ki so vi' deh župana ptujskomest- ne ohčine na obrtniškem plesu, v splošni vnemi lastninjenja menili, da ho tudi mestna ohčina posta- la privatna. ... DA ho po tej logiki po isti poti šla tudi ohčina Za vrč. VIDISE.,. ... DA so Vikingi potem, ko so menda že mnogo pred Columhom odkrili nov (ameriški) svet, sedaj odkrili tudi Ptuj. Pred ka- kim desetletjem je njihov predhodnik osvojil srce znane, lepo govoreče Ptujčanke, danes pa so tu v vsej svoji hojni opravi. PTUJ / SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU v petek, 3. februarja, je bila v paiaciju ptujskega gradu slove- snost v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki sta jo or- ganizirala mestna občina Ptuj in Zveza kulturnih organizacij Ptuj za več kot 30 svojih društev in skupin, ki združujejo več kot 3000 ljubiteljskih ustvarjalcev. Palacij je bil zaseden skorajda do zadnjega kotička, po govorih in umetniškem programu pa je predsednik ZKO Ptuj Franc Lačen v imenu ZKO Ptuj podelil pakete in posebna priznanja za dolgoletno delo ali lanskoletne uspehe na področju ljubiteljske kulture. z nestrpnostjo smo pričakovali govor ptujskega župana Miroslava Lucija, ki se je ob tej priložnosti prvič javno izrekel o vprašanjih, po- membnih za kulturo in ustvarjalce. Vzpodbudno in obetajoče je zazve- nel predvsem zadnji del njegovega pozdravnega nagovora, kjer je kul- turi zaželel, naj se njen praznik pre- liva skozi vse leto 1995. Po tem, da je potožil, kako vse preveč govorimo o skladih in institucijah, premalo pa o ljudeh in vsebini ustanov, bi lahko sklepali, da bo kulturi stal ob strani tudi v času, "ko je kultura ponovno na preizkušnji", kot je dejal. Sicer pa bo kultura več kot potrebovala pri- merno podporo: ne le županovo, pač pa vseh oblastnikov, ki so po no- vem združeni v občinskih svetih. Osrednji govornik slovesnosti je bil akademski slikar in izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost Dušan Kirbiš. V govoru o kulturi in kulturnosti je povedal veliko zanimi- vih in izvirnih misli, govoril o vseob- segajočem vprašanju smisla človeko- vega bivanja in se kritično opredelil do sodobnega, potrošniško naravna- nega človeka. Tudi on je postavil vprašanje razmerja med politiko in umetnostjo in opozoril na nevarnosti časa, v katerem politična dikcija pre- glasi poezijo. Za izredno lep kulturni dogodeksta poskrbela Karolina Zupan in Tomaž Rajterič, ki sta z nežnim spletom zvo- kov flavte in kitare napolnila prostor starega palacija, nato pa je prebrala študentka AGRFT Helena Peršuh nekaj pesmi študenta primerjalne književnosti, Destrničana Aleša Šte- gerja.____ _____ _______ _ Predsednik ZKO Franc Lačen je podelil tri bronaste, dve srebrni in eno zlato plaketo ter sedemnajst po- sebnih priznanj. Bronaste plakete so prejeli Ivan Ogrinc za 45-letno igranje v Pihal- nem orkestru Talum in kulturno dej- avnost v Kidričevem, Štefan Ju- rančič za 47-letno članstvo v Prosvet- nem društvu Grajena, petje v moškem zboru, ki mu je 15 let tudi predsedoval, in celotno delo v društvu, katerega ustanovni član je in ki mu je tudi več let predsedoval, ter Izidor Gnilšek iz plesne sekcij e DPD Svoboda Ptuj, ki je plesno pot pričel v Klubu mladih leta 1983, nato zelo uspešno tekmoval, izkazal pa se je tudi z organizacijsko dejavnostjo na plesnem področju in kot mentor uspešnih mladih plesalcev. Danes vodi Plesni klub Tango. Srebrni pleketi sta prejela Slavica Cvitanič, ki je zborovodkinja mešanega pevskega zbora PD Ruda Sever Gorišnica, ki se pod njenim umetniškim vodstvom z zahtevnim repertoarjem udeležuje večjih glas- benih prireditev doma in v zamejst- vu, in Tamburaški orkester Pro- svetnega društva Cirkovce, ki delu- je že dvajsetoleto. Zlato plaketo je ZKO Ptuj podelila Stojanu Kerblerju iz foto sekcije DPD Svoboda Ptuj. Stojan Kerbler velja za fotografa z najbolj prepoz- navnim osebnim slogom na Sloven- skem, ki ga poznamo predvsem po ci- klih Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline. Za svoja dela je prejel več kot 500 nagrad in priznanj. Razen kot fotografa ga poznamo tudi kot kronista, zasebnega muzealca,ar- hivarja, dokumentarista, zbiralca, žiranta in avtorja mnogih razstav slo- venske fotografije, pa tudi kot men- torja mladim. Posebna priznanja so prejeli Anica Černivec in Franc Meznarič, oba PD Cirkulane, Alojz Toplak in Irena Ileo, PD Grajena, Ivan Petek in Pe- ter Bezjak, PD Ruda Sever Gorišnica, Frančiška Čemel in Mi- lan Čemel, PD Vi tornarci, Janez ur- nik in Janez Glažar, pevski zbor Ga- silskega društva Hajdoše, Jože Cigu- la, PD Alojz Strafela Markovci, Ivan Unuk, PD Cirkovce, Drago Kunej, FD Lancova vas, Tonček Pintarič in Stanko Rogina, Pihalni orkester Ptuj, Stane Pal, Komorni moški zbor Ptuj, in Feliks Majerič, PD Destr- nik. M. Zupanič O kulturi in kulturnosti je na slovesnosti govoril akademski slikar in izredni pro- fesor Dušan Kirbiš. PotoD.Sferíe Zlato plaketo ZKO je prejel mojster fotografije Stojan Kerbler iz rok predsednika 7linc_____f_/_. Сл^^ Oljenka, ki jo je dolga leta po- deljevala občina, letos ni bila po- deljena. Kristina Šamperl Purg, ki je doslej vodila področje kultu- re v ptujskem izvršnem svetu, po novem pa je imenovana za vodjo oddelka družbenih dejavnosti mestne občine, je pojasnila, da mestna občina ni želela skrčiti tega pomembnega priznanja samo na mestno občino, saj so se doslej lahko potegovali zanjo ust- varjalci mnogo širšega območja. To si želijo tudi v naprej, vendar morajo o tem skleniti dogovor z drugimi (osmimi) občinami. Župan Miroslav Luci pa se nade- ja, da bo ol jenka za lansko leto po- deljena še letos. 4-PO NAŠIH ККАЛН 9. FEBRUAR 1995 - TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA / SREČANJE Z LJUDSKIMI PEVCI Medtem ko nekoliko prezgodnja pomlad že trka na vrata, ko se tu in tam že ponujajo zvončki in ko prvi koranti na ptuj- skih ulicah "skušajo zaorati v asfalt", si človek le stežka predstavlja doživetje enega najlepših božičnih večerov na samo svetnico. A se zgodi tudi to! Nekoč sem zapisal, da je srečanje z ljudskimi pevci nekaj poseb- nega, saj poleg osebnega stika z izvajalci pomeni tudi srečanje z našo ljudsko glasbeno preteklostjo v najžlahtnejšem pomenu te besede. Toda to, kar smo 2. februarja doživeli v domu kulture v Slovenski Bistrici, lahko razumemo še kot nekaj več... kot enega redkih viškov tovrstnih prireditev. Zveza kulturnih organizacij Slovenska Bistrica je s pomočjo ljudskih pevcev s svojega območja že konec lanskega decembra pri- pravila večer starih slovenskih ljudskih pesmi, uglašenih na božični, novoletni in trikraljevski čas. Žal pa sicer dobro zastavljena namera spričo številnih sočasnih prireditev (tudi tistih kičastih!) pri maloštevilnem občinstvu ni doživela pravega odmeva in učinka. Zato so se odločili za pono- vitev, in sicer na samo svečnico, ko se božično obdobje pravzaprav neha. Dvorana doma kulture je bila tokrat polna; vendar, hvala bogu, polna tistega občinstva (tudi nekaj mladih je bilo začuda vmes!), ki je, sodeč po hvaležnem aplavzu, docela pravilno dojemala bogato sporočilnost že skoraj po- zabljenih in na skrajni rob popev- karskih puhlic odrinjenih sloven- skih ljudskih kolednic. Scena skromna, vendar zaradi premišlje- no izbranih barvnih reflektorjev izredno učinkovita. Na levi strani odra s smrekama na obeh straneh nizko, vendar nekoliko širše slop- no znamenje z lučjo v nišah. Levo in desno klopi in prav tako klopi na krajeh ter v sredi odrskega po- daljška v dvorano. Ob pritajeni svetlobi so jih posedle ženske in mešane skupine: venčeseljske pev- ke z Zg. Ložnice, ljudske pevke z Ložnice pri Makolah, pevci s Po- horja in mešana skupina upoko- jencev iz Slov. Bistrice, medtem ko so na odru ostali vaberški fantje iz Kovače vasi in moški zbor z Zg. Ložnice. Dober večer, vam Bog daj ... so z nekdaj, ponekod pa še danes vel- javnim pozdravom začeli novolet- no kolednico vaberški fantje, na- daljevale venčeseljske z božično Ne grem še spat, na drugem koncu poprijcli iipokoicnci zbclokrajns- ko ljudsko Veselite se ljudje ... In tako so se božične - najlepše naro- dove pesmi s čustvenim opisom betlehemskega dogodka prepletale z novoletnimi kolednicami, s kate- rimi so koledniki (ali pa še vedno!) od hiše do hiše voščili srečo, bla- goslov za novo letino, zaželeli zdravja ljudem in živini ter hkrati spomnili na minljivost človekove- ga življenja. Pesem se je vrstila za pesmijo od skupine do skupine, brez besedo- vanja, brez napovedovalca, brez vsakršnega odvečnega premikanja ... Edini "napovedovalec" je bil le pramen svetlobe, ki se je ustavil zdaj na tej, zdaj na oni izvajalski skupini. Pesem pa je tako in tako govorila sama zase! Odersko doce- la nekonvencionalno, drugačno in prav zaradi tega zanimivo in učin- kovito! Kdor je kdaj koli doživel naš slovenski božič, ves družinsko topel, miren, spokojen, z upanjem na jutrišnji dan, ga je slovenskobi- striška odrska postavitev morala spomniti nanj. Ob koncu še po vsem svetu znana Sveta noč, blažena noč, ki sta jo 1818 napisala Franc Ksaver Gruber (melodijo) in Jožef Möhr (besedilo). Z balko- na se je z njo oglasil moški zbor z Zg. Ložnice, poprijele pevke in pevci na odru, nato pa še avditorij. In čeprav pomlad s prvimi zvončki že trka na vrata in čeprav se v dalja- vi že slutijo obrisi velikonočnih praznikov, je pesem vseeno pre- tresla čustva. Buren aplavz je po- menil željo po ponovitvi, a se izva- jalci, k sreči, niso odzvali. Višek predstave bi zvodenel. Tako pa smo odšli obogateni za spoznanje, da je božič poleg družinskega praz- nika še praznik vsega človeštva in oda človekovemu rojstvu. Besedilo in foto: I.C. ORMOŽ / OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Po premieri novega slovenskega celovečer- nega filma Halgato režiserja Andreja Mla- karja, posnetega po ro- manu Namesto koga roža cveti pisca Ferija Lainščka sredi januarja v Ljubljani je bila "pre- miera" filma v soboto in nedeljo tudi v Ormožu. O filmu se je razpisalo že kar nekaj filmskih kritikov, ki so ga ocenili s takšnih in drugačnih zornih kotov. Na splošno pa lahko le po- novimo komentar pevca Vlada Kreslina, ta je k filmu prispeval pesem ter nekaj svojega igral- skega talenta v vlogi očeta Mariške, ki ga je dal v januarskem pogo- voru za Tednik, rekoč, da je film gledljiv, kar lahko potrdimo v naj- boljšem pomenu te be- sede. Res, da je v njem nekaj zelo "amaterskih" prizorov, za gledalca ne preveč prepričljivih (na- menoma jih ne bomo točneje navajali, saj vam bodo ob ogledu filma prav gotovo sami padli v oči), kljub temu pa lahko mirno rečemo, da je Halgato med no- vejšimi celovečerci tista svetla zvezda, ki še vliva nekaj upanja v sloven- sko filmsko industrijo. Seveda na dolgi rok. Sicer pa film na poe- tičen in večkrat tudi hu- moren način gledalca uči, seznanja in hkrati zabava. Skozi pripoved o Halgatu (Kristjan Borovšak), fantu, ki je in ostaja Cigan in ki začenja spoznavati živl- jenje v vsej njegovi kru- tosti in sladkosti, ter njegovem starejšem bra- tu Pišti (Jernej Kunt- ner), ki si s študijem v mestu želi zagotoviti lepšo in obetavnejšo pri- hodnost, se nam v filmu razkriva del danes že od- maknjenega in izumira- jočega, pa vendar prisot- nega življenja Romov, tokrat v prekmurskem okolju. Poleg omenjenih igralcev je v filmu še po- sebej dobro debitiral igralsko nešolani Jože Kramberger v vlogi očima Bumbaša, ob njem je čudovito igrala Mirjam Korbar kot Halgatova mama Tere- za, kot Fistino dekle Iza pa je dobro zaigrala še Tanja Ribič. Z izredni- mi pokrajinskimi moti- vi se je izkazal direktor fotografije Janez Kališnik, glasbo pa je prispevel skladatelj Sašo Olenjuk. Ormožani so na naj- boljši možni način pros- lavili slovenski kulturni praznik, Ptujčanom pa sporočamo, da si bodo film Halgato v kratkem lahko ogledali tudi v ptujskem mestnem kinu. •» Dušan Sterle LenmUmÊmvke OB PRAZNIKU ŠTEVILNE PRIREDITVE Vlenarški občini so po nekaj letih ponovno praznovali kulturni praznik s številnimi prireditvami. Praznovati so začeli že v nedeljo zvečer, ko so v tamkajšnji športni dvorani številne poslušalce navdušili člani KUD Mol. Slovenskogoriški pihalni orkester igra pod taktirko mladega dirigenta Bo- jana Bezjaka slabi dve leti in z nastopom so dokazali, da so zelo dobro uigra- ni. Izvajali so tuje skladbe, zelo prijetne za uho, seveda pa brez domačih polk in valčkov ni šlo. Njihov nastop so popestrile mažoretke, ki jih vodi Dragica Mihalič. Mešani pevski zbor Lenart pod vodstvom Irene Sabler deluje le eno leto in to je bil njihov prvi koncertni nastop. Program je pove- zovala Darinka Čobec. Člani Odbora za varstvo naravne in kulturne dediščine Jurovski Dol so prav tako v v nedeljo zvečer pripravili prireditev Zimski večer in pred- stavili kmečka opravila, ki so jih pozimi opravljali naši dedki in babice. Prepevali so ljudske pesmi, si pripovedovali zgodbe ter šale. Od ponedeljka do 20. februarja je v prostorih Matične knjižnice v Lenartu na ogled razstava o življenju in delu dr. Ožbolta Ilauniga, pisatelja in sodnega predstojnika v Lenartu. Razstavo je pripravila Breda Zorko. Na hiši na Ptujskicesti2,kjer je umetnik živel,paso v torek odkrilispominsko ploščo. Domača kulturno-umetniška društva od Svete Ane, Svete Trojice in iz Lenarta so pripravile v torek v svojih krajih proslave. Osrednja slove- snost je bila letos pri Sveti Trojici. V bogatem kulturnem programu so so- delovali učenci tamkajšnjeosnovne šole, Završki fantje, moški pevski zbor pod vodstvom Andreja Dvoršaka in ljudske pevke KUD Ernest Golob - Pe- ter Sveta Trojica. ZKO Lenart jepodelilapriznanjaljubiteljskim kulturnim delavcem. Le- tos so jih prejeli: Feliks Fekonja iz Cerkvenjaka, Irena Polanec, Adolf Ferk in Milan Eder od Svete Ane, Saša Lovrenčič iz Benedikta, dramska skupina KUD Ivana Cankarja Jurovski Dol, Srečko Škerget iz Jurovske- ga Dola, lutkovna skupina Pika Lenart, OS Sveta Trojica, Ivan Kocbek, Apače, Mihael Novak, Sveta Trojica, Franc Schönwetter, Darinka Čobec, Lenart, in ženski nonet Voličina. Ло proslavi je bilo tradicionalno srečanje ljubiteljsih kulturnih delavcev. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ RUD Radko Smiljan iz Lenarta je v izložbi trgovine Mercator Potrošnik Lenart pripravilo razstavo o novoletnih prireditvah, opremljeno s foto- grafijami. Na ogled so nahrbtniki, s katerimi so Lenarčanke ob novem letu obdarile otroke. Vse sodelujoče so predstavili s sliko in besedo in se jim na tak način zahvalili. Lutkovna skupina Pikapa je na ogled postavila fotogra- fije iz premierne lutkovne predstave Trije prašički, ki so jo igrali v decem- bru. Člani KUD-a želijo na tak način občanom predstaviti svoje delo delo. Marija Slodnjak SLOVENSKA BISTRICA / ROMIHOVA PRIZNANJA Na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila v torek zvečer v slovenje- bistriški dvorani doma kulture, so podelili javna priznanja Štefana Romiha. V programu so nastopile skupine domačega kulturnoumetniškega društva. Predstavili so se ženski pevski zbor, pihalna godba Sloven- ska Bistrica ter ženski nonet Vivere, program pa je povezovala Jana Je- glič. Ob tej poriložnosti po podelili priznanja za dosežke na področju kulture, ki so jih v Slovenski Bistrici že pred leti poimenovali po Štefanu Romihu. Najvišje priznanje, zlato plaketo, je prejel za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture osemdesetletni Stanislav Kolar s Črešnjevca. Deloval je kot amaterski iglarec, bil predsednik društva ter sodeloval v pevskem zboru. Priz- nanja Štefana Romiha pa so prejeli: Bonifacij Kohne iz Poljčan za dol- goletno delo pri poljčanski godbi, Greta Voglar iz KUD Laporje, Jernej Senegačnik, vodja pihalnega orkestra Spodnja Polskava, ter moški pevski zbor z Zgornje Ložnice in ženski pevski zbor DPD Svoboda iz Slovenske Bistri- ce - oba za dvajsetletno delovanje. Vida Topolovec Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NEÌPOMEMBNIH DNI Sestanek treh Konec tedna so se (končno) sestali liderji velike koalicije dr. Janez Drnovšek, premier in predsednik Liberalne de- mokracije Slovenije, Loj- ze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, in Janez Ko- cijančič, lider Združene liste socialnih demokra- tov Slovenije. Sestanek treh strankarskih pred- sednikov je pomemben zaradi najmanj dveh raz- logov. Predvsem seveda zaradi tega, ker sta očitno voditelja Liberalne de- mokracije in Slovenskih krščanskih demokratov našla dovolj moči, da sta zaradi "višjih" koalicij- skih interesov obrnila lis- te nekajmesečnih nepri- jetnih epizod, mestoma že kar odkritega medse- bojnega napadanja in obojestranskih žalitev, čeprav na vse to seveda nista pozabila. Ali bo morda za oba to tudi nova izkušnja, kako (ne) kaže delovati v koaliciji? Združena lista, ki je v bistvu ves čas navijala za "zmamost" in proti razpa- du velike koalicije, pa ima tudi svoje zadoščanje, čeprav se je zadnja etapa "pomirjan- ja" med liberalci in krščanskimi demokrati spet nevarno in nenor- malno zasukala v dogo- varjanje dveh koalicij- skih partnerjev na škodo tretjega - Združene liste, zaradi česar je le-ta ne- kajkrat ogorčeno povzdignila svoj glas in predvsem opozorila na nujnost vzpostavitve enotne koalicijske po- godbe med vsemi tremi partnerji. Prav tako je sporočila, da njeno vztra- janje v koaliciji pač ni ne- kaj samo po sebi umev- nega in nesprejemljive- ga- Drugi, morda še po- membnejši vidik sestanka koalicijskih partnerjev pa je, da so končno na skupno mizo postavili povsem otipljive teme in proble- me, s katerimi se sooča koalicija in jih zgolj z večnim prepiranjem ni mogoče reševati. Tako so se v ospredju pozornosti znašli proračun, še na- tančneje njegova višina, strategija zunanje politi- ke, sprava in popravljanje medvojnih in povojnih krivic ter iskanje (možnih) poti do skupne- ga koalicijskega dogovora. PRORAČUN - PREIZKUŠNJA ZA VSE Nedvomno ni nakl- jučje, da so vsi trije iz veli- ke koalicije, še zlasti pa predsednik vlade dr. Janez Drnovšek posebej opozar- jali na veliko preizkušnjo, ki jo bo za vse koalicijske partnerje predstavljalo letošnje (že sicer zakasne- lo) sprejemanje državnega proračuna. Premier je poudaril, da želi vlada ohraniti predvideni obseg proračuna in zmanjšati in- flacijo pod deset odstot- kov. To pa seveda ne bo lahko, saj se nabira vrsta dodatnih izdatkov, prav tako pa "želje" posameznih ministrov že presegajo 650 milijard tolarjev, čeprav bi bilo mogoče zanje realno zagotoviti le okoli 510 mi- lijard tolarjev. To vse pa pomeni, da bi morale predvsem koalicijske stranke v parlamentu nas- topati usklajeno in restrik- tivno (kar seveda na prvi pogled ni vselej popular- no), če hočejo zagotoviti uresničitev nekaterih osnovnih ciljev ekonom- ske in družbene politike v letošnjem letu, med kate- rimi na prvem mestu omenjajo nadaljnjo rast družbenega proizvoda in ustrezno obvladovanje in- flacije. Zdi se, da so si za zdaj vse tri vladajoče stranke enotne v mnenju, da je treba preprečiti preti- ran izbruh potrošniških apetitov, seveda pa je dru- go vprašanje, kako se bodo opredeljevali njihovi pos- lanci ob posameznih kon- kretnih primerih, zlasti ker ni skrivnost, da del vladajoče koalicije pogos- to ne glasuje enotno za vladne predloge. Glede na to je vsekakor pomenljiva pripomba dr. Janeza Drnovška, da koalicija pač ne bi imela nobenega smisla, če ne bi uspela doseči minimalnega sogla- sja glede reševanja najpo- membnejših državnih vprašanj. Vsekakor pa bi morale vladajoče, pa tudi opozicijske stranke v zvezi s proračunom in javno porabo bolj prisluhniti tudi predstavnikom go- spodarstva. Zadnja seja upravnega odbora Gospo- darske zbornice Slovenije je izzvenela v eno samo opozorilo, da ima neodgo-. vorno izčrpavanje gospo- darstva tudi svoje (resne) meje. V enem izmed časni- kov so zapisali, da gospo- darstveniki sporočajo, "da namesto pravljic o uspehu potrebujemo vsenarodni dogovor o varčevanju". Predsednik Gospodarske zbornice Dagmar Šušter je alarmantno izjavil, da je "slovenska država v minu- lem decembru porabila več denarja, kakor pa ga je imelo gospodarstvo na voljo za investicijo vse leto". Tisti, ki ne vlaga v razvoj, pa je prej ali slej ob- sojen na zaostajanje ali propad. Šušter pravi, da država za pokrivanje svoj- ih potreb jemlje predvsem tam, kjer ji je to najlažje - pri plačah, dohodnini, prometnem davku in cari- nah, s tem pa zmanjšuje konkurenčnost gospo- darstva in zmanjšuje možnosti za novo zaposlo- vanje. O SPRAVI VSAK PO SVOJE Seveda bi bilo zelo po- ; membno, če bi koalicijski ' partnerji dosegli mini- mum soglasja tudi glede vprašanj v zvezi z narodno spravo in dogodki med vojno in po njej. Glede tega obstajajo tako pri strankah, pa tudi v širši javnosti velike razlike in takšni pogledi ter zahteve, ki prej spominjajo na nove delitve, kot pa na zbliževanje in pomirjanje. Še zlasti nekateri avtorji časopisnih komentarjev kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj "problematizi- ral" in bolj na "novo" od- krival "resnico" o NOB na Slovenskem, o zaslugah in grehih, pri čemer jim sploh ni mar, da z nekate- rimi svojimi "ocenami" negirajo splošno (evrop- sko in širše svetovno) priz- nana zgodovinska dejstva. Vztrajno poskušajo ize- načiti kolaboracijo (sode- lovanje z okupatorji) ali čakanje "na razplet usode" z odporom proti okupator- jem. Le kaj naj si mislijo tisti, ki so se bojevali v NOB, in tisti, ki so v NOB izgubili svoje najdražje, o komentatorju enega iz- med slovenskih časnikov, ki je zapisal, da bi bilo voj- ne tako ali tako konec tudi brez NOB!? Ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne bi bilo veliko dejanje, če bi v Sloveniji znali priznavati zasluge in napake. Na vseh straneh. In če bi znali tudi oproščati. Vsekakor je očitno preveč pričakovati, da bi v nekaj naslednjih tednih, ki nas ločijo od proslave 50. obletnice zlo- ma nacifašističnih sil, koa- licijski partnerji posebej" poenotili" svoj pogled na tisto, kar se je v času druge vojne in po njej dogajalo pri nas. Zelo pomembno pa bi bilo, če bi se vsaj mi- nimalno uskladili glede popravljanja krivic, ki so nastale med vojno in po njej. To opravilo pač ne bi bilo treba prepuščati (zgolj) opoziciji. Sploh bi bilo najlepše, če bi glede tega dosegli nekakšen konsenz tako vladajoči kot tisti v opoziciji. To bi bilo obetavno. Toda ali je to ob sedanjih strasteh sploh mogoče? -0^ Jak Koprive TEDNIK -9. FEBRUAR 1995 KULTURAJZOBRAŽEVANJE -5 VIKTORINOV VEČER / LITERARNO SREČANJE S S. JANEZICEM, L. DETELO IN M. MERLAK Ambasador¡i kulture. Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravlja Društvo Viktorina Ptujskega literarno srečanje z naslovom AMBASADORJI KULTURE, saj je medse povabilo tri umetnike, ki so de- lovali ali še delujejo med zamejskimi Slovenci, obenem pa so vsi trije zelo aktivni tudi v prenašanju slovenske kulture in duhovnosti med sosednje narode. To sta zakonca Lev De- tela in Milena Merlak-Detela, ki živita in ustvarjata na Dunaju, ter dr. Stanko Janežič, ki sedaj stanuje in še aktivno sodeluje v Mariboru. Iz kratkih biografskih podat- kov, ki jih bomo podali, bo jasno, zakaj si zaslužijo vzdevek "amba- sadorji kulture". G. Janežiča smo sicer v Sloveniji in tudi v Ptuju že spoznali, manj pa zakonca Dete- la. Dr. Stanko Janežič se je rodil 4. 8. 1920 v Miklavžu pri Ormožu. Osnovno šolo je obiskoval doma, gimnazijo in teologijo v Mariboru, teologijo pa nadaljeval v Ljubljani, Parizu in v Rimu, kjer je doktori- ral. Kot duhovnik je bil najprej na Tržaškem, kjer je precej sodeloval v zamejskem tisku, pozneje pa na Bogoslovni fakulteti v Ljubljani in v Mariboru. Njegova literarna bera je dokaj bogata, zlasti pa pomembna tudi z našega domoznanslvenega, lahko bi rekli tudi domovinskega vidika. Izdal je vrsto pesniških zbirk: Ro- mar s kitaro (Trst 1951), Tihe sto- pinje (Trst 1968), Iz oči v oči (V Celju 1974), Ravnovesje (Mb 1977), Gorice (Mb. 1980), Sončni šotori (Celje 1985), Puniarji (Celo- vec 1988), Slovenske žalostinke in hvalnice (Mb. 1989), Morje (Trst- Lj. 1992), Izbrane pesmi. (Mb. 1993). Od proze naštejmo številne zbir- ke črtic in novel: Mlin ob potoku, povest (Celovec 1952), Tržaški obrazi, črtice (Gorice 1968), Sa- moizpovedi, kratka proza (Lj.- Trst 1994), Med domom in svetom (Koper 1994). Janežič pa ni samo pesnik in pisatelj, temveč tudi esej- ist in avtor verske in nabožne lite- rature in tu je zlasti njegov bogat delež ekumenske misli: Posnemo- vanje Kristusa pri Tihonu Zadon- skem, doktorska disertacija; Eku- menski leksikon (Celje 1988), Ekumenizem ruske pravoslavne cerkve (Maribor 1994). Seveda se to ekumensko gibanje najbolj izraža v njegovem uredniškem delu Ekumenskega zbornika - V edinosti, ki ga izdaja od 1.1870 na- prej. Za domoznanstvo Ptuja in Ormoža sta pomembna Mi- klavževski zbornik ter lani izšla ju- bilejna publikacija o Ksaverju Mešku - pri obeh je bil S. Janežič urednik. Drugi od nastopajočih je Lev Detela, ki se je rodil 2. 4. 1939 v Mariboru. Mladost je preživel naj- prej v Prlekiji (Središče), tam je tudi vodil lutkovno gledališče, nato pa v Ljubljani, kjer je maturi- ral na gimnaziji 1.1958 in vpisal na univerzi slavistike, a jo je 1. 1960 prekinil zaradi osebnih travm (saj sta ga starša trgala eden od drugega ter ga celo ugrabljala). Velike priti- ske, kar se je kazalo v njegovih proznih delih, je doživljal ob ateis- tičnem očetu, znanem naravoslov- cu Leonu Detelu, ki je svojo zves- tobo partiji plačal z zaporom kot informbirojevec. Še bolj pa ga je prizadela tudi politična 1er fizična odstranitev dr. Antona Slodnjaka, ki so ga vrgli z univerze, zato je odšel v Avstrijo (skupaj z bodočo ženo sta zaprosila za politični azil) in na Dunaju nadaljeval študij. Tu je ostal svoboden književnik. L. 1952 je pričel s črtico Peljal sem se k materi v Ljubljanskem dnevniku. Pozneje je objavljal v Mladih potih, ko pa je prišel v tuji- no, pa je pisal pesmi, prozo, drame, eseje in kritike za slovenske in nemške revije ter časopise. Spada med tako imenovane bilingvis- tične, to je dvojezične pisatelje in pesnike, saj objavlja v slovenskem jeziku, v nemščini in angleščini. Tako že 1. 1991 (Delo 12. 3. 1991) omenjajo 26 njegovih samostojnih del, od katerih je 8 v nemščini. V tujini je mnogo objavljal v Meddobju, Glasu SKA, Zborniku Svobodna Slovenija, Klicu Trigla- va, celovškem Mladju^, Veri in domu. Naši luči, Mentorju, Delu, Slovencu, Novem listu, svojem Logu, Mladiki, Mostu (ki mu je bil nekaj časa urednik). Našem tedni- ku ter v vrsti nemških, avstrijskih in švicarskih listov. Kot primer navedimo, da je napisal okrog 50 sestavkov o Edvardu Kocbeku ter ga dodobra predstavil tujini. Pri Obzorjih so hoteli izdati njegovo delo Izkušnje z nevihtami, a so jo po nalogu partije uničili, saj je vel- jal za izbrisanega pisatelja. Je sou- rednik dunajske literarne medna- rodne revije Log in Koroškega Mladja. V revijah so izšle tudi igre Graščina, vesela in žalostna burka (Mladika 1963-64), Prokrust, dra- ma (Most 1964), Generalka, anali- za razkroja v treh slikah (Most 1965). V Našem tedniku je v začetku 1984 izdal esejistično-spo- minski zapis Štirikotnik narodov med Muro in Dravo, ki je zanimiv za zgodovinsko, socialno in narod- no podobo Središča kot stičišča šti- rih narodov. Njegova dela so izhajala v Celov- cu, Trstu, na Dunaju, v Ljubljani, Avstraliji, Buenos Airesu itd. Od proznih del omenimo Blodnjak, sedem pripovedi (Trst 1964), Junaštva slamnatega Krpana, lirična groteska (Trst 1965), Aten- tat, proza in pesmi (Trst 1966), Izkušnje z nevihtami, kratka proza (London 1967), Kraljev kip (Lon- don 1970), Marijin mojster, zgodo- vinski roman (V Celovcu 1974), Imponiergebaerden des Her- schens. Ein psychologischer Be- richt ...(Wien 1978), Gespraeche unter den Fabrikschornsteinen, roman (Wien 1986; Log-Buch; 5), Časomer življenja, spominsko srečanje s polpreteklostjo (Buenos Aires 1987), Izkušnje z nevihtami (London 1987), Stiska in sijaj slo- venskega kneza, roman (Celovec 1989), Dunajski valček za izgublje- no preteklost, roman. (Trst 1989); Poslednja gora, izbrana dela I. (Lj. 1991);, Legenden um den Vater (?). Detelove pesmi, ki so po eni stra- ni avantgardistične, po drugi pa skoraj klasične, so prav tako izšle v več zbirkah: Sladkor in bič (Lon- don 1969), Črni mož (London 1969), Metaelement (London 1970), Legende o vrvohodcih in mesečnikih (Camberra/Avstralija 1973), Kaj je povedala noč - Was die Nacht erzaehlt - What night re- veals (trojezična zbirka; skupaj z ženo; Celovec 1985), Testament des hohen Vogels: Gedichte (Wien 1985 ;Log-Buch; 4), Cafe noir, pe- smi (na Dunaju 1989), Feuer und Eis: Anthologie mit Beitraegen von Autoren aus den Untwic- klunkgslaendern (Wien - Paris 1989), Duh in delo (Lj. 1993). Med esejistiku lahko štejemo: Duhovni ogenj naj večno gori (Tinje 1975), Povojni slovenski koroški pesniki in pisatelji (v Ce- lovcu 1977) ter drame: Dertausen- dejaehrige Krieg: ein Lesestueck fuer die Hinterbliebenen (Wien 1983;Log-Buch; 1). Če pogledamo v Modrov Sloven- ski leksikon novejšega prevajanja, ga najdemo tudi kot prevajalca iz slov. in ruščine v nemšč. in iz ruščine v slov. Oba z ženo pa spada- ta med najboljše prenašalce slo- venske kulture med sosednje naro- de ter ju po pravici imenujemo izvrstna ambasadorja kulture. Pesnica in pisateljica Milena Merlak-Detela jebilarojena9.11. 1935 v Ljubljani, kjer je obiskovala tudi gimnazijo, študirala svetovno književnost in psihologijo. Od 1960 živi skupaj z možem na Duna- ju v Avstriji. S pesmimi in prozo je sodelovala v maturantskem alma- nahu Mladi obrazi. Reviji 57, Naši sodobnosti. Tribuni, Mladiki, Mostu, Meddobju, Logu itd. Sode- lovala je tudi po radiu v Trstu, Ce- lovcu in Koelnu ter tudi prevajala iz slovenščine v nemščino, zlasti poezijo. Tudi ona piše dvojezično: v slo- venščini in nemščini. Zbirke pe- smi, ki jih je izdala, so: Sodba od spodaj (Trst 1964), Beseda brez be- sede (London 1968), Skrivnost drevesa (1969), Zimzelene luči (Trst 1976), Kaj je povedala noč (v Celovcu 1985), Die zehnte Toch- ter: Gedichte (Wien 1985). Prozno delo je Skrivnost drevesa (London 1969). Nekaj njenih knjig je izšlo v angleških in nemških prevodih. Lirika zajema zdomska in bi- vanjska vprašanja in po sodbi kriti- kov spada tudi ona med avantgar- distične pesnice. Glavna literatura za L. ter Mile- no Detela: M. Jevnikar, Mlad. 13/1969,2, 38-39; isti. Mlad. 18/1974, 2, 36-37, isti. Mlad. 19/1975, 4, 56-57; isti, Mlad. 32/1988,9,127; isti,Mlad. 33/1989, 1,19-20; isti. Mlad. 33/1989,4,70 Literarno srečanje bo v petek, 10. februarja, ob 19. uri zvečer v refektoriju Minoritskega samos- tana s prostim vstopom. PTUJ / NOVO USTANOVLJENO DRUŠTVO Pruštvp Na ustanovnem občnem zboru sredi decembra je skupi- na Ptujčanov ustanovila Društvo umetnikov in ustvar- jalcev Ptuj s sedežem v Vošnja- kovi ulici 5. Od takrat se je v društvo vpisalo še nekaj predvsem mladih ustvarjalcev z vseh področij ustvarjalnosti, med njimi tudi Ljubljančani. Ustanovni člani društva so Milan Ivezič, Josip Čačkovič mL, Nenad Tokalič, Romana Ercegovič, Nina Meško, Stanis- lav Zebec, Aleksander Schuller, Viktor Rebernak, Aljoša Koltak in Ivan Brač, ki so ga izvolili za predsednika društva. Med osnovne naloge so zapisali, da želijo zaščititi umetnika kot po- sameznika, vzpodbuditi ustvar- jalnost, preprečiti odliv inteli- gence iz Ptuja, nuditi solidar- nostno enkratno finančno pomoč talentom, prirejati, izva- jati in omogočati prireditve in druge kulturne dogodke ter ko- municirati z umetniškimi aka- demijami. •^McZ Gledališče ZATO. / M. A. de la PARRA: PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA Celjsko gledališče bo v ¡zmen¡av¡ z Gledalîscem ZATO., ki sodeluje v Celju na fes- tivalu Dnevi komedije, gostovalo na Ptuju s komedijo sodobnega čilskega av- torja Marca Antonia de la Parre Calderona Prikrita opolzkost vsakdana. Gre za enodejanko, v kateri nastopata ekshibicionista, ki se izdajata za Karla Marxa in Sig- munda Freuda. Toda kakšni so njuni pravi nameni, njuna re- snična identiteta? Kritiki so o predstavi med dru- gim zapisali: Tomaž Gubenšek je torpedo, ki raz- bije še tako debelo in trdo lupino, a ne z močjo, s silo svojega telesa, pač pa s svojim doslednim igračkasto ekshibi- cionističnim navdihom, z izvrstno mi- miko in besednimi izbruhi. Gregor Geč je ladja topnjača, ki nikoli ne po- tone. Njegova igra je plovba po ocea- nih, do skrajnosti prodoma, komična, hudičevo resna, provokacijska in spet bohotno zafrkljiva. In ni prenagljena trditev, da Geč na slovenski oder pri- naša novo, svojevrstno komiko. Zdenko Kodrič, Večer Duo simpaticus: Tomaž Gubenšek in Gregor Geč s pojavo, dušo in kome- dijantskim potencialom držita občinstvo eno uro trajajoče enodejan- ke žgečkljivo pod svojimi plašči z iz- jemno medsebojno ubrano igro, kija bogati predvsem dovršena mimika. KrištofDovjak, Dnevnik T. Gubenšek in G. Geč v vlogah Freuda in Marxa. FototD.Švart V pomensko dognanem prevodu Igorja Lampreta so po funkcijah na- vedeni današnji slovenski politični veljaki, kipa si še niso nabrali takšnih zaslug, da bi zaslužili krogle takšnih kljukcev, kakršna sta pričujoča... Drznost v poklicni zavzetosti. France Vumik, Delo V tej luči je dialoška komedija predvsem prikrit gledališki nagovor občinstva, v katerem vstajata pred nami paranoidnost in shizofrenost to- talitarizma. Hkrati se v njem razblin- ja pozitivistični mit dokončnih resnic. Irena Ostrouška, Slovenec Predstavo so pripravili: prevaja- lec Igor Lampret, režiser Samo Strelec, dramaturginja Mojca Krajne, scenografka Mirjana Ko- ren, kostumografka Stanislava Vauda, lektorica Polona Petek in avtor glasbe Davor Božič. Igrata Tomaž Gubenšek in Gre- gor Geč. Predstava bo v nedeljo, 19. febru- arja, ob 20. uri v ptujskem gleda- lišču. Ob 17. uri bo predstava za srednješolci Rezervacija vstopnic: TIC Ptuj, ■0 779-601 _OALERiJA FI.ORIJAW / RAZSTAVA GRAFIČNE MAPE LUIGIJA KASIMIRJA___1 Iz vojnega leta 1915 V ponedeljek, 8. februarja, je bila v galeriji Florijan odprta razstava grafičnih map iz vojnega leta 1915 Luigi ja Kasimir ja. V spremnem listu k razstavi je Marjeta Cig- lenečki zapisala: L, u ig i ja Ka s im ir ja (1881 - 1962) štej emo za ptujskega sli- karja. iVa Ptuju je bil rojen in v naše mesto je zahajal na počitni- ce. Tudi lep del njegovih barvnih ujedanU predstavlja motive s Ptuja in okolice. Luigi Kasimir je bil najstarejši sin Aloisa Kasimirja in Terezije Stary. Oče, kije bil slikar samouk, se je za- vedal, da v slikarstvu ni dosegel vse- ga, kar si je želel. Trem otrokom, vsi so kazali likovni talent, je omogočil boljšo izobrazbo. Luigi je prvi pouk risanja dobil pri očetu, ietaigOOpa je že bil študent na dunajski likovni akademiji. Prvič je razstavljal takoj po končanem študiju leta 1Q05. Akvarelne študije v dunajski "Künstlerhaus" so vzbudile pozor- nost in bratje Aíatthcy, ki so imeli v Gradcu veliko delavnico za umet- niško litografijo, so Luigiju Kasi- mirju ponudili službo. Omogočili so mu dodatno šolanje, da bi se izpo- polnil v litografiji, vendar je Luigija bolj pritegnil bakrorez. Izdelalje svo- jo tehnologijo barvne ujedanke in jo izbrusildo virtuoznosti. Zaslovel je z vedutami velikih ev- ropskih, pa tudi ameriških mest. Posebnost njegovih grafičnih listov so drevesa, ki z golimi vejami prepre- dajo ospredje motiva in ustvarjajo videz patine in nostalgije, kista legli prek mestnih zgradb. Ptujsk I motivi Luiqija Kasimirja nam kažejo najlepše poglede na sta- ro mesto. Najbolj razširjen "ptujski list" je veduta iz leta 1Ç24. Mesto je upodobljeno z desnega bregaDrave s kraja, kjer je bil nekdaj "Stadt- wa Id" (Mestni gozd). Najbolj uspeli grafični veduti s Ptuja pa sta "Slo- venski trg", ki ni datiran, in IFlori- janov trg" iz leta 1Q33. Prav tako ni datirana lirična "Domačija v Halo- zah". Luigi Kasimir je s svojimi veduta- mi izredno uspel, še vedno ponati- skujejo plošče v dunajskem ateljeju, ki ga je po Luigijevi smrti prevzel sin Robert. Mestne vedute Luigija Ka- simirja so naprodaj v vseh mestih, ki jih je upodabljal. Ljrično ubrane podobe vzbujajo občudovanje v prvi vrsti zaradi izjemne grafične tehni- ke, ki so jo z za vis t jo spremljali mno- gi dobri grafiki. Vsebinska plat Ka- simirjevih listov je sicer zmeraj prite- govala najširši krog ljubiteljev, zahtevnejši poznavalci pa so Luigi- ju Kasimirju odrekali večjo umet- niško vrednost in poglobljeno spo- ročilnost. Iz vojnega leta 1915 ob velikem uspehu Luigija Kasi- mirja z barvnimi ujcdankami so os- tale precej v ozadju njegove litografi- je iz vojnega lega 1Ç15. Prva vojna, ki je spreobrnila tok evropske umet- nosti, je v svoj vrtinec potegnila tudi Luigija Kasimirja. Kasimir svojih vojnih izkušenj ni omenjal, morda je želel vso grenkobo tistih let potisniti v pozabo. Tako je utonila v pozabo tudi mapa litografij z naslovom "Galizien 1Ç15. Ein Kunstlertage- buch" (Galicija 1Ç15. Umetnikov dnevnik), ki je ne navaja nobena Kasimirjeva bibliografija. V ptuj- skem muzeju hranimo dve litografiji iz leta 1Ç15, ki kažeta porušeni mesti Mechein in Löwen, od katerih je prva ponesrečen poskusni odtis. Mapa je bila natisnjena v 500 iz- vodih pri dunajskem založniku LLugu Hellerju. Sestavlja jo 47 lis- tov z vojnimi pórizori, nekateri so tudi barvni. Kasimirja so zanimali predvsem porušeni kulturnozgodo- vinski spomeniki. Pretresljive so veličastne gotske katedrale z vdrtimi stropovi, ki so pod sabo zmečkali cerkvene klopi in umetelno kovane ograje. Luigi Kasimir je bil mojster v upodabljanju arhitekture in očitno je trpel, ko je s skicirko hodil med ranjenimi zgradbami. Prav nena- vaden je pogled na židovsko pokopa- lišče v Gorlicah. Nagrobniki so raz- metani in nagneteni v levi del lista, spodn ji des ni del pa je Kas i m ir pus- til prazen v boleči belini. Bolj vojaški je prizor s pogrchom na "pokopa- lišču junakov" v Godicah. Vrsta iz- kopanih grobov, preproste krste in sključene postave utrujenih vojakov delujejo mračno. Mapa iz leta IQ 15 je očitno nas- tala v naglici. Listi tehnično niso dot •ršeni v tolikšni meri, kot to na- vadno pričakujemo od Luigija Kasi- mirja. slikar je založniku z bojišča poslal skice, ki med sabo niso bile us- klaj ene niti po velikosti niti po osnovni likovni zasnovi. Vendar so listi prepričljiv prikaz umetnikove prizadetosti ob uničevanju, s kate- rim se je srcčaval vsak dan. Mapa se ralikuje od bolj pretanjeno izdela- nih barvnih ujedank, ki so nastajale v kasnejših letih. Tehnično manj dorečene litografije nam približajo Luigija Kasimirja v trpljenju prve vojne. Mladi ptujski galerist Mirč Luga- rič je pripravil lepo presenečenje, ko je razgrnil 21 ohranjenih listov iz mape, ki jo je Luigi Kasimir svoje- ročno označil z zaporedno številko 98. •O^Marjeta Ci^lenečUi 6 - NAŠI KRATI IN UUD.TE 9. FEBRUAR 1995- TEDNIK LESKOVEC / PESMI IN FOTOGRAFIJE OB KULTURNEM PRAZNIKU "Je že tu? Ga še ni? Joj, kaj pa, če ga ne bo? Tega nam vendar ne more napraviti, mora priti." Vseh 137 mlajših in starejših otroških glavic, ki prihajajo z bogve katerega hriba vsak dan v staro osnovno šolo sredi Leskovca, je disciplinirano čakalo svojega idola. Že kar nekaj časa je minilo od konca pouka, ki so ga ta dan nalašč zaradi njega prestavili na popoldan. "Glejte, prišel je!" Prišel je torej Vlado Kresiin in zamudil je le deset minut. Samo neučakanim učencem in tolikim gostom, kot jih je uspela sprejeti nekoliko večja učilnica, se je zdel ta čas izredno dolg. In kmalu so jih, srečne, oblili zvoki kitare in značilnega Kreslinovega melosa. Zapeli so skupaj z njim in nato še sami. Tako kot on njim so tudi učenci ob koncu Kreslinu podari- li pesem - eno haloško. Nastop Vlada Kreslina, ki je po- daril mali koncert Leskovčanom, je vzpodbudila novinarka Nevenka Dobljekar, njo pa še pred tem sne- malec mariborske televizije Kristi- jan Sande. Že lansko leto sta nam- reč prišla skupaj v te kraje snemat televizijski film in se nad krajem ter ljudmi navdušila. Ob tem je Kristijan Sande posnel tudi nekaj fotografij, ki so jih ob tokratnem kulturnem prazniku razstavili v šolskem hodniku. In to je bil drugi (ali pa celo pomembnejši) del praz- novanja. "Začutil sem dušo ljudi, ki smo jih takrat snemali. Videl sem v očeh, na obrazih prošnjo - nekomu. Morda je bila povezana z njihovim prihodom gor, k cerkvi, in takšne sem ulovil na fotografijah. Haloze so mi zelo blizu. Tu je ogromno poti in vsaka nosi zgodbo zase, tu je neizčrpen vir nekih prihodnjih fil- mov," je povedal snemalec Kristi- jan Sande. Kristijan Sande, avtor razstave fotografij Svoje pa je povedala tudi medna- rodna žirija na Madžarskem, ki je lani v kategoriji aktualnih doku- mentarnih filmov podelila Zgodbi stoletja, kot sta naslovila haloški dokumentarec Kristijan in Neven- ka, največjo nagrado - grand prix. DO LETA2000VLESKOV- CU DOGRADILI ŠOLO? Tudi v Leskovcu se pripravljajo na uvedbo devetletnega pouka. Se- veda sedaj nimajo pogojev za uved- bo predvidenega šolanja, pač pa upajo, da jih bodo do leta 2000 ime- li. Tako je vsaj obljubila država. "Prav te dni bo izgotovljen idejni projekt za sanacijo in dograditev šole. Nujno je oboje. Dograditi je potrebno telovadnico in štiri učil- nice, doseči pa tudi nadstandard, ki ga naši učenci še nimajo. Šola še nima računalniške in tehniške učilnice, prav tako nima knjižnice. Krajevna skupnost bi morala sofi- nancirati gradnjo, to je pogoj države, in sicer 7,5 odstotka po- trebnih sredstev. Vendar se bodo o tem izrekali krajani na referendu- mu," je povedala Sonja Zakelšek, vodja leskovške šolske enote, ki si- cer sodi od leta 1992 organizacijsko kvidemskišoli. Sonja Zakelšek je vesela vseh pri- dobitev, ki so jih uspeli izpeljati v zadnjih letih. Šola jebilašepred pe- timi leti zelo neurejena, nato pa so dobili mestni vodovod, vodo so na- peljali v vse učilnice, uredili šolski sadovnjak s 600 drevesi, zasilni trim kabinet, obnovili stopnice in s pomočjo javnih del prepleskali ste- ne. Trudijo se, da bi bili bližemestu - predvsem po znanju seveda in po- gojih za učenje, ki so jih druge šole lažje in prej dosegle. Kako se živi v osrčju Haloz, pove žalostni poda- tek, da mora med 137 učenci več kot 50 plačevati malico prek centra za socialno delo država; njihovi starši namreč tega ne zmorejo. •> M. Zupanič Darilo Leskovčanom ob kulturnem prazniku. KIDRIČEVO / RAZSTAVA RISB MOJCE LOBODA Prenova a vie v kidričevski osnov- ni šoli je zaenkrat samo želja, ki pa bi kot pika na i polepšala in uredila že sedaj za razstave in nekatere druge kulturne prireditve prime- ren prostor. Avla je namreč v zadnjih nekaj letih gostila precej ljubiteljskih slikarjev in celo aka- demskega, s tokratno razstavo domačinke in nekdanje učenke Mojce Loboda pa napoveduje še živahnejši kulturni utrip v hiši učenosti. Tu naj bi dobili možnost pokazati svoja dela predvsem mla- di in še neuveljavljeni avtorji. Minuli četrtek je tako prvič posta- vila na ogled risbe, ki jih je doslej hranila v svoji sobici ali pri prijatelj- ih, 22-letna Mojca Loboda. Šelepred dobrim letom se je prvič zares preiz- kusila z risbami velikega formata, čeprav sicer tudi poklicno riše, in to vzorce za blago v tovarni Svila v Ma- riboru. "To nikakor ni isto delo, sploh pa ne nastajajo podobni izdelki," pojasnjuje Mojca Loboda mojo domnevo, da so po vsej verjetnosti tudi njeni vzorci za blago tako barvno drzni in veliko- potezni kot risbe. "Slikam takrat, ko čutim v sebi potrebo, da se izrazim, da izživim neko svojo notranjo energijo. S kontrastnimi barvami pa želim doseči, da bi recimo rože na slikah zares zažive- le znotraj okvirja" Kdo bi vedel, kaj vse je vzpodbudi- lo mlado Mojco, da se je preizkusila v slikarstvu. Gotovo tudi njeni učitel- ji, predvsem likovna pedagoginja Irena Tušek, ki je z nadarjeno učenko že v osnovni šoli dodatno de- lala, pa gotovo tudi pedagogi trgov- ske šole v Mariboru, v okviru katere je končala aranžersko smer. Številni obiskovalci odprtja raz- stave, ki so ob tej priložnosti slišali tudi krajši program flavtistke Suza- ne Menoni in pianistke Tanje Ko- zar, so Mojci zaželeli še veliko ust- varjalnega navdiha. Zaradi nena- vadnosti tako izvrstne ponudbe pa se mi želi zapisati seen stavek: tretjidel kulturnega programa je bil namen- jen sladokuscem, ki so po razstavi pokusili izvrstne morske specialite- te šolskega kuharja Nikole Pralije. •» M. Zupanič Jože Foltin, profesor likovne pedagogike, je tako ocenil razstavljene slike: "Razstava Mojce Loboda ne more skriti poklicne usmeritve umetnice ■ aranžerke. Slikarka stilizira oblike v smislu dekorativnosti, pri tem pa obvla- da linijo - r/s6o, kar je pri ljubiteljskih slikarjih mnogokrat problematično. Ris- ba je osnova pri likovnem izražanju, pa naj gre za slikarstvo v širšem smislu, za kiparstvo ali arhitekturo. Verjetno bi bilo potrebno v nadaljnjem razvoju slikarke vsaj v tej fazi obdržati koncept stilizacije, a je potrebno nekatere probleme barvne plos- kve izdelati tako, da barve še bolj zaživijo same po sebi. Nekaj tega slikarka že dosega s stopnjevanjem kontrastnosti barv do njihove komplementar- nosti, manjka pa še, kot je dejal moj pokojni profesor akademski slikar Maks Kavčič, 'ocvirek'. Zato predlagam umetnici, da se vključi v organizirano obli- ko likovnega ustvarjanja, saj bi le-tu lahko samo pridobila. Za korektno postavitev razstave čestitam vodstvu OŠ Kidričevo In umetnici.' IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA GLEDALIŠČA - lil. STIRI DESETLETJA OD USTANOVITVE PTUJSKEGA POKLICNEGA GLEDALIŠČA Predstava VOLKODLAKI je bila uprizorjena na dvorišču borlske- ga gradu ob spominskem srečanju boriskih internirancev. I 3. Alojzij Remec: VOLKODLAKI drama v 3. dejanjih scenografi Dušan Furlan zasedba: Fric ZajšekAndrej Žvan Martin Kopšelvo Kostanjšek Ivan PoljanecDušan Furlan TipkaricaDanica Hanzelova gestapovecHinko Košak gestapovecjože Rojic MetaAnčka Bajgotova Anica SeršenovaMilica Do- manjkova premiera: krstna uprizoritev 9. junija 1946 na dvorišču borlskega gradu Režiser Hinko Košak v zapisniku s seje pravi: "Krstna predstava je nepričako- vano dobro uspela. Vsi igralci so se potrudili po svojih močeh. Prese- netila je tov. Domanjkova z zelo dovzetno vlogo. Pohvalno se je iz- razil o tov. Žvanu, Kostajnšku in Bajgotovi. Sprostil se je tudi tov. Rojic. Nekohko je v tej igri zaostal tov. Furlan in tov. Hanzelova, pri slednji je bilo opaziti še vedno íkmaí diakla.Aiaske so bik slä>e z ozirom na dnevno svetlobo." Nekdo pa na sestanku dodaja: "Pri predstavi nas je nekoliko motilo, ker je mikrofon odpovedal." (ZAP, f.:Pt.gl.,šk.2) Kljub temu "intendat določi, da bodo na Okrajnem kulturno-pro- svetnem festivalu nastopili z Vol- kodlaki." (ZAP, f.: Pt. gl., šk. 3) "Nova doba je klicala na oder nova napredna dela, ki so v tesni zvezi z našo socialistično graditvi- jo." (Alič, Fran: Okrajno gledališče Ptuj 1912-1952, gledališka kroni- ka, Ptuj 1952) V tako povojno evforijo socialis- tične graditve se je po sili razmer začel v Ptuju vključevati Hinko Košak. Prihajal je v mesto, ki je imelo kontinuirano gledališko tradicijo, staro blizu 200 let. Vendar nas zgo- dovinski fakti in podatki ne smejo zapeljati. Problem zgodovine ptuj- skega gledališča je njeno vredno- tenje. Gledališka dejavnost je resda izpričana z zgodovinskimi viri. Za vrednotenjepa manjka tisto bistve- no - sočasna kritična ocena. Odsotnost kritike bo bistvena lastnost ptujskega gledališča in bo dosledno značilna prav za vse gle- dališko početje, tudi v času polpo- klicnega in poklicnega gledališča. V zadnjem obdobju bomo sicer našli nekaj kritik, vendarstanjihov pristop in analiza nezadostna za re- snejše ugotavljanje kvalitetne rav- ni gledaliških predstav. Vrnimo se v leto 1946 in k Hinku Košaku. V zapisniku o sprejetju v kolektiv piše: "Košak, Hinko, poklic: akade- mik, igral: Dunaj, Berlin, Inns- bruck, Ljubljana" (ZAP, fi Pt. gl., šk.2) Samo mislimo si lahko, kako se je "akademik" počutil v času in okol- ju, ki mu je bilo pomembno na pri- mer naslednje: "Sklenite dokončno, kako se bos- te imenovali. Ptujski gledališki ko- lektiv. Sindikalni oder ali - kakor bi Vam jaz svetoval - Sindikalno gledališče v Ptuju." (ZAP, f. : Pt. gl., šk.2) Tak je dopis iz SNG Maribora, podpisan pa je Branko Rudolfi Igralci gledališča so bili brez izje- me laiki. Zato je Hinko Košak skušal dvigniti nivo igranja. Iz za- pisnika seje zvemo, da "je režiser Hinko Košak za uvod v pomemb- nost delovanja Stanislavskega opi- sal zgodovinsko gradnjo ruske lil- terature in drame/.../ in seznanjal z likom, delom in sistemom Stanis- lavskega teoretično in praktično." (ZAP,f:Pt.gl.,šk.2) Za otvoritveno predstavo sezone 1946/47 so izbrali Kralja na Betaj- novi. 4. Ivan Cankar: KRALJ NA BE- TAJNOVI drama v 3 dejanjih scenografi Igor Pelan zasedba: Jožef KantorAndrej Žvan, Pavle Kovic k. g. Hana KantorBajgotova Franckalvanka Koroščeva PepčekBogdan FranceljVučko NinaAndrejka Žvanova Krnecivo Kostanjšek ..MakLKrnff Danilo S^OiiBC ŽupnikFranjo Vičar Franc BernotStanko Glavnik SodnikFrido Klančnik AdjunktFranjo Lenartič LužaricaMajda Vošnjakova Oskrbnikivan Fric KoprivecFranjo Gunžer Pri predstavi sta gostovala člana SNG iz Ljubljane Vladimir Skrbinšek kot Maks in Pavle Kovic kot Kantor. Premiera: 17. oktober 1946 Izdelali so tudi preprost ciklosti- ran gledališki list, iz katerega raz- beremo nekaj novih igralskih imen, med njimi Danijela Šugma- na. V uvodni besedi lista piše: "Dahnil je preko našega odra Cankarjev čas. Kantor in Maks in Krneč in župnik in vsi drugi ti ja- sno in odločno zatro skomine po dobrem, zlatem 'demokratičnem' veku, skozi katerega je šlo toliko sanj in hrepenenja v svobodo, toli- ko gorjabrezpravne ljudske raje, da skoro doumeti ne moremo. In naj mi, otroci sonca, jadikuje- mo po mrzli senci, po temi, ki jo je sto- in tisočkrat preklel tlačan, ki je ovirala našo narodno rast tako v širino kakor navzgor? S premiere na Borlu: z leve Dušan Furlan, Jože Rojic, režiser Hinko Košak, ?, avtor drame Alojzij Remec, Danica Hanzelova, Ančka Bajgotova, Milica Do- manjkova, Ivo Kostanjšek. TEDNIK - 9. FEBRUAR 1995 OD TOD IN TAM-7 PTUJSKA BOLNIŠNICA / POGOVOR Z DR. ALJOŠO TOŠEM, KIRURGOM SPECIALISTOM NA KIRURŠKEM ODDELKU Sodobne operativne metode niso "rezervirane" več samo za velike. Kar zadeva znanje, sposobnost in izkušnje ter uvajanje sodobnih operativnih metod v zdravl- jenje, ptujska bolnišnica ne zaostaja za drugimi. Artroskopijo, ki je tema pogovora z dr. Aljošo Tošem, specialistom kirurgom, na primer opravljajo uspešno že leto in pol. Javnost o tem bolj malo ve tudi zato, ker so zdravniki mnenja, da je dovolj že, če delo dobro opravljajo, gredo v korak s stroko v svetovnem merilu, govor- jenje o tem pa je že odveč. Dr. Aljoša Toš je splošni kirurg, ki se nekoliko bolj ukvarja s področjem poškodbene kirurgije. Ker je na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice premalo spe- cialistov, se morajo bolj ali manj ukvarjati z vsem. Trudijo pa se, da si področja vendarle delijo. TEDNIK: Dr. Aljoša Toš, kaj je artroskopija? Dr. A. Toš: "Artroskopija je operativna metoda, pri kateri se trudimo čim manj poškodovati zdravo tkivo, da bi dosegli učinek oziroma pozdravili tisto, kar je v sklepu poškodovano. V glavnem se ukvarjamo s kolenom. Koleno je najbolj kompliciran sklep v človeškem organizmu. Za dobro funkcijo kolena je zelo po- membno skladno delovanje vezi, mišic in pasivnih stabilizatorjev. Če imamo koleno že poškodovano, je del tega kompleksa okvarjen. Z operacijo po stari metodi, ko smo morali široko odpirati koleno, smo samo še prispevali k dodatnemu rušenju tega sistema, ki mora skladno delovati. Z novo, sodobno opremo izvaja- mo operacije po novi metodi, ki omogoča, da si skozi minimalne operativne ranice dolžine pol cen- timetra natančno ogledamo no- tranjost sklepa in tudi ozdravimo posledice poškodbe. Čas zdravl- jenja je bistveno krajši. Klasična operacija meniskusa je zahtevala široko odpiranje kolena, dve- do tritedesensko imobilizacijo z mav- cem ter nato še fizikalno terapijo. Po novi metodi bolnik še isti dan po operaciji hodi, prične pa se tudi že fizikalna terapija. V bolnišnici ostane približno dva dni po opera- ciji. V letu in pol, kar meniskus operiramo po novi metodi, smo imeli okrog sto pacientov iz raz- ličnih krajev Slovenije, med njimi nekaj znanih športnikov. Re- snejših zapletov ni bilo, samo dva- krat se je zgodilo, da operacije ni- smo zaključili po novi metodi, temveč smo morali koleno široko odpreti. Artroskopijo so najprej pričeli delati na ortopedskih oddelkih bolnišnic, nekoliko kasneje pa tudi na poškodbenih. Kolikor imam podatke, smo na tem po- dročju pred drugimi bolnišnica- mi. Stvari, ki jih delamo pri nas, strokovno ne zaostajajo za podob- nimi v slovenskih bolnišnicah. Med prvimi smo v Sloveniji izved- li dvig platoja goleni pri prelomu. Po klasični metodi smo pri tem prej prav tako morali odpreti kole- no, da so se sklepne ploskve porav- nale. Sedaj dosegamo enake rezul- tate skozi minimalno ranico." TEDNIK: Kakšne so možnosti za.strokovno izpopolnjevanje ?_ Dr. Aljoša Toš. Foto:OM Dr. A. Toš: "Zelo smo obremen- jeni z delom. To nas tudi nekoliko Vaja pri uvajanju nove operativne metode pri zdravljenju prelomov. omejuje pri strokovnem izpopoln- jevanju. Trudimo pa se, da sodelu- jemo na vseh pomembnih kongre- sih in simpozijih. Mislim, da po strokovnosti ne zaostajamo za ka- terokoli slovensko bolnišnico. Po- trebno pa je veliko truda in žrtvo- vati veliko prostega časa, da to dosežemo. Relativna majhnost ko- lektiva nam omogoča, da se lahko vsak usposablja do tiste meje, koli- kor sam misli, da lahko naredi. V večjih kolektivih je to težje glede na večje avtoritete." TEDNIK: Ste zadovoljni z de- lovnimi razmerami? Dr. A. Toš: "Denarja vedno pri- manjkuje. Tudi kar zadeva artro- skopijo, lahko s sedanjo opremlje- nostjo naredimo le določen razpon operacij. Imamo pa znanje in do- bro voljo, da naredimo tudi vse drugo, kar se da narediti po tej me- todi. Primanjkuje nam nekaj opre- me. Imamo pa zagotovilo vodstva bolnišnice, da bomo dobili manjkajočo opremo in bomo kma- lu lahko delali vse drugo, kar se v svetovni kirugiji dela po tej meto- di. Pričakujem tudi, da se bo kma- lu oddelek tudi kadrovsko okrepil. Kmalu naj bi prišla dva mlada ko- lega, ki se bosta morda tudi usme- rila na to področje." TEDNIK: Kakšen bi moral biti sistem dela na oddelku, da bi lahko kakovostno oskrbeli vse svoje bolnike? Dr. A. Toš: "Žal je pri sedanji kadrovski zasedbi dežurstvo edina oblika dela, pri kateri lahko zago- tovimo polno oskrbo pacientov, ki iščejo pomoč pri nas. Pri vseh obli- kah dela nam primanjkuje ljudi, zlasti še v dopoldanskem času, za programirane operacije, za delo v ambulanti, v administraciji, ki tudi vzame nekaj časa. Naš odde- lek ima 72 postelj. Zdravnikov je sedem, od tega jih dežura šest. Zju- traj je potrebno opraviti vizito, prevezati paciente, ki so tega po- trebni, napisati odpustnice, operi- rati vse, ki so planirani za tisti dan, eden dela v ambulanti. Veliko je tudi ambulantnih posegov, ki jih je potrebno opraviti. Od sedme ure zjutraj, ko začneš, pa do 15. ure se praktično sploh ne ustaviš, toliko je dela. Na drugi strani pa se srečuješ z nejevoljo pacientov, ki morajo dolgo čakati in ker je v am- bulanti gneča. Njihovo nezado- voljstvo je upravičeno, tudi sam sem jezen, če moram čakati v vrsti na banki, na občini. V trenutni ka- drovski zasedbi se, verjemite, ne da več narediti. Trudimo se, da bi vsakega zadovoljili, kolikor le mo- remo." TEDNIK: Nič pa ne poveste o plači... Dr. A. Toš: "Plače so posebno poglavje. Z novim zakonom so nam obljubljali bistveno zvišanje plač. Reči moram, da smo posebno mlajši specialisti pri tem potegnili kratko. Mislim, da sem dovolj po- vedal, če rečem, da je povprečna slovenska plača deset tisoč tolarjev manjša od moje osnovne plače. Moje mnenje je, da je predlagatelj zakona, ko je predlagal tako raz- merje plač, predvsem mislil na ve- like bolnišnice, klinike, pri kate- rih imajo mlajši specialisti veliko starejših kolegov, ki jim nudijo marsikatero strokovno in drugo pomoč ter z njimi tudi delijo odgo- vornost. V manjši bolnišnici je delo zaradi manjšega števila zdrav- nikov obsežnejše, večja pa je tudi odgovornost kot v klinikah in v ve- likih bolnišnicah." •> Majda Goznik 8 - OD TOD IN TAM 9. FEBRUAR 1995 - TEDNIK STROKOVNJAK SVETUJi / NAPAKE PRI ZAŠČITI VINSKE TRTE - 2. d»l Pred vami je nadaljevanje prispevka, ki je bil objavljen v Tedniku 12. januarja 1995. Za nadaljevanje sem se odločil, ker med letošnjimi predavanji pogrešam vsebino s področja tehnično-strojnih vsebin, naslonjenih na prakso. Se tako dobro znanje o pesticidih, boleznih in škodljivcih (čeprav je to osnova) ni zagotovilo, da ga kje drugje ne polomimo ali ni- smo lahko dovolj dosledni, natančni ter uspešni v boju za zaščito rastlin. 7Mto še enkrat pozivam: usposobimo se, da bi delali čim manj napak. V knjigi Tehnika nanašanja pes- ticidov prof. dr. Mačka in prof. dr. M. Novaka je povedano: "Zave- dati se moramo, da so sodobna fi- tofarmacevtska sredstva opti- malno učinkovita le toliko, koli- kor je spopolnjeno njihovo nanašanje na rastline, skratka njihova strojna aplikacija." Mnenje prof. S. Borojeviča: "Pre- pogosto in nestrokovno škropl- jenje uničuje rastline, pa ne le njih. Zastruplja tudi zemljo in vodo. Zato pravim, da je usoda sveta odvisna tudi od škropilnice na kmetovem hrbtu." Moje razmišljanje ob tem pa je: mesa bolnih živali ne uživamo. Za- kaj bi potem uživali bolno tkivo sadežev? Ali bolni sadeži ne vpliva- jo tudi na naše zdravje? Zavedam se, da pretirana zaščita rastlin, predvsem nestrokovno podprta, počasi ubija naravo in nas v njej. POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE - Napaka je slepo verjeti, da naša škropilnica ali pršilnik ne porabita premalo vode na hektar. Ob pogo- vorih te dni in prej mi rečejo: saj dam dvakratno ali trikratno dozo. Odgovor: dvakratno dozo-koncen- tracijo damo takrat, če škropilnica porabi 750 1 vode na hektar vino- grada. Trikratno dozo damo takrat, če škropilnica porabi 500 1 vode na ha vinograda. Sedaj pa pomislite, ali z nahrbtnim pršilnikom porabi- te 5001 vode na hektar ob polni ras- ti. Pred leti so namreč mnogi pripo- ročali kar avtomatsko trikratno dozo za nahrbtne motorne škropil- nice. Odgovor na tto, kakšno porabo ima naša škropilnica, najdete v omenjeni knjigi, ki je praktično operativno zelo uporabna, ali pa za- peljite škropilnico na spomladan- ske preglede, ki jih izvaja Kmetij- ski zavod Maribor. - Napaka je tudi uporabljati mrzlo vodo iz globokih studencev ali vodovoda. - Napaka je tudi, da se zanesemo na to, da so bili vrhovi trte in spodnji poganjki v meglenem obla- ku - snopu škropiva v redu poškropljeni. V redkem oblaku je namreč premalo zaščitnega sredst- va, da bi bilo dovolj. Snop škropiva mora biti enakomeren po vsej višini. Lani 1994 je bilo ravno tudi zaradi tega mnogo oidija na grozdju, ki je bilo bolj spodaj. - Če škropimo eradikativo (ko zdravimo grozdje - trto), ne smemo porabiti pod 1500 1 vode na hektar vinograda ali 20001 vode na hektar sadovnjaka. Če sem delal drugače, sem imel običajno težave. - Mnogo poškodb nastane na te- renu ob napravilni rabi herbicidov. S temi ne smemo škropiti preblizu nasadov ob vetru in vročini, poseb- no ne s hlapljivimi (deherbani in podobno). Prevečkrat držimo dize previsoko (ker bi radi širše škropi- li); s tem poškodujemo spodnje dele rastline. Še prevečkrat ugoto- vim vzrok težav v ne dovolj umiti škropilnici, ceveh, filtrih ali posod takoj po uporabi. Težave so lahko tudi ob uporabi neprave dize in razpršilca za nahrbtno škropilnico. Uporabo motorne nahrbtne škro- pilnice za tako škropljenjepa sploh odsvetujem. - Mnogi tudi puščajo v sodih del- no porabljeno škropivo (brozgo z raztopljenimi sredstvi) za jutri. Večina je neobstojnih toliko časa, pa tudi sistemiki delujejo en dan manj. Boljeješkropitiob dežju pod list kot si narediti škodo z ožigi ali neučinkovitostjo. - Injektor (črpalec vode) ne sme povratno puščati škropiva v zajetja vod, posebno ne v začetku črpanja. S tem si lahko zmanjšamo sredstvo, koncentracijo za to škropilnico in še zastrupimo vodo v zajetju. - Napačno je prehitro voziti po nasadu, da bi porabili manj časa. Nesmiselno, predrago in ekološko škodljivo pa je voziti prepočasi. V praksi sem v srednjih Slovenskih goricah dosegel najboljše rezultate s hitrostjo 4 - 5 km na uro pri pršil- niku ob porabi 300 - 400 1 vode na ha. V navodilu traktoristu za škro- piljenje sem napisal še vrsto šob, število šob, pritisk in koliko sredst- va pride v posamezno škropilnico. Različni traktorji in škropilnice zahtevajo drugačno navodilo. - Naslednja škropljenja s kon- taktnim sredstvom po uporabi sis- temika mora slediti prej, kot je na- vedeno za sistemik. Na primer: če je navedeno za sistemik 14-dnevno delovanje, bomo morali škropiti po 10 dneh, ker moramo odšteti delo- vanjeza nazaj. Delovanjeza nazaj je pri kontaktnih sredstvih bistveno krajše. - Napaka je nasesti usmeritvam čim manj ali neškropiti zaradi inte- grirane in bio pridelave. Ti dve smeri zahtevata poseben strokov- no-tehnični pristop z mnogo znan- ja. Bio ni, če vmes uporabljamo kemična sredstva. Integralno ni, če vmes uporabimo prepovedana ostra sredstva ali način pridelave ob nepravem času. - Uporabljajte čim manj ostre splošne insekticide, ker je dovolj zaščitnih sredstev, ki so naravi pri- jaznejša. -Nekupujtein uporabljajte, ceni nuja, najnovejših, najbolj dragih in reklamiranih sredstev. S tem bi rastline navadili na nova sredstva in postala bi odporna tudi na ta sredstva. Kaj pa če 4 ali 5 let ne bo novih sredstev? S čim pa boste po- tem pomagali rastlinam? (Mislim nasistemike.) -Nadaljevanje prihodnjič- PTUJ / V KINOLOŠKEM DRUŠTVU Vspešnt nti tekmovtšntth Namen Kinološkega društva je pospeševanje pravilne, humane in smotrne vzreje ter šolanje pa- semskih psov in prav s tem name- nom dela ptujsko kinološko društvo, ki ima svoj sedež v Budi- ni. Vsako leto organizirajo spom- ladanske in jesenske tečaje za šolanje psov različnih starosti in pasem, letošnji vpis v spomladan- ski tečaj pa bo že sredi februarja. Tečaji za šolanje psov potekajo vse od male šole za pse od šest mese- cev naprej, začetne tečaje za pse, sta- rejše od enega leta, nadaljevalne tečaje za višje stopnje izpitov, pa tja do nove športne kinološke discipli- ne agility. Kot so povedali v ptuj- skem kinološkem društvu, se kino- logija širi za potrebe športa, orga- nov za notranje zadeve, za teritori- alno obrambo ter kot pomoč pri reševanju ljudi izpod ruševin in plazov. Že v letošnjem letu trije ptujski tečajniki obiskujejo tečaj reševanja izpod ruševin, ptujski štab za civilno zaščito pa bo finačno pomagal pri gradnji poligona, ki ga ptujski kinologi že dalj časa potre- bujejo. Komisija za šolanje psov pri Ki- nološkem društvu se je v lanskem letu sestala velikokrat. Kot je ob tempovedalpredsedniktekomisije Bojan Ogrizek, so v lanskem letu pričeli zbirati prijave na spomla- danske tečaje v februarju, takoj po prijavah pasopripravilipredavanje o bolezni, vzreji in psihologiji psa. Spomladanske izpite - te so v lan- skem letu pripravili dvakrat - je opravilo 21 tečajnikov. V maju so pripravili specialno razstavo nemških ovčarjev. Junija je bilo na Ptuju državno tekmovanje šolanih psov v skupini A + B. Tekme v tej skupini bodo tudi letos, sicer pa je bilo vse leto sedem tekmovanj. V skupni razvrstitvi skupine B je ptujski kinolog Mihael Pajnkiher zasedel drugo mesto, s tem rezulta- tom pa se je uvrstil v A ligo. Na agi- lity tekmovanju za državno prvenstvo, ki so ga pripravili na Ptuju, se je Ptujčan Avgust Dobo- višek uvrstil v državno reprezen- tanco. Bojan Ogrizek je povedal, da je je- senski tečaj dobro uspel, osem tečajnikovpa je uspešno opravilo še izpitni del. Vpis v letošnje spomladanske tečaje bo 18. in 19. februarja med 10. in 12. uro v društvenih prosto- rih, že ob samem vpisu pa kino- loško društvo ponuja tudi teore- tični del, ki obsega strokovna pre- davanja. V tem letu pripravljajo štiri, med drugim o boleznih psov, vajo poslušnosti, obrambe in sle- denja, strokovnjaki bodo govorili o vzreji psov in pripravi le-teh na lepotno tekmovanje, nekaj pozor- nosti pa tudi tokrat namenjajo psi- hologiji psa. Pri kinološkem društvo so še povedali, da bodo le- tos pripravili vzrejni pregled, agili- ty tekmo za državno prvenstvo, A ч- B tekme ter državno prvenstvo v oktobru. Ptujsko Kinološko društvo ima okrog 200 članov, dobro strokovno zasedbo kadra, veliko mladih kino- logov in ob tem še dobre delovne pogoje v Budini. Za potrebe osnov- nega šolanja so uredili razsvetljavo, predvsem pa je bilo to potrebno za večerno vadbo. Letošnjo redno de- lovno konferenco so kinologi pri- pravili 10. februarja, obljubljajo pa, da se bodo še naprej trudili za stro- kovno, humano in športno vzgojo svojih članov - kinologov, za dobre špotrne tekmovalce, vodnike in Iju- biteljepsov. •» Tatjana Mohorko TEDNIK -9. FEBRUAR 1995 OD TOD IN TAM . 11 SLOVENSKA BISTRICA / NOVA STALNA RAZSTAVA in inineiftilÊ Ob odprtju šeste stalne razstave v slovenjobistriškem gradu - zbirke mineralov in fosilov - je bilo veliko znanih Slovencev, saj gre zo eno največjih stalnih paleontoloških zbirk na Slovenskem in največjo na Štajerskem. Razstava, ki so jo poleg Staneta Gradišnika in Are- te Ravnjak pomagali v borih šestih mesecih postaviti še strokovnjaki okademičorko dr. Dragico Turnšek, doc. dr. Vasjo Mikuž, mag. Renato Vidrih in zbiralec Franc Pajtier s Pro- gerskego, je sočasno spomenik vnetemu zbiralcu, ki s tem, do je zbirka postavljena no ogled, ne miruje, temveč dalje vneto išče nove primerke fosilov in mineralov. Slovenjebistriški razstavni prostor v gradu tako dobiva svo- jo končno podobo. Od takrat, ko so odprli prvo stalno razstavo, je minilo nekaj več kot pet let, zdaj pa so odprli že šesto, ki sodi po strokovnosti in zajetnosti med najzahtevnejše. Od prve akcije, ko so s Prager- skega in iz Rač pripeljali za dobre tri tovornjake fosilnega in mine- ralološkega gradiva, ki ga je v dvajsetih letih zbral Franc Pajt- ier, je minilo komaj dobrih šest mesecev, kar je skoraj premalo za postavitev tako zajetne in zahtev- ne razstave. Vendar so ob neu- trudnem delu vseh uspeli. "S to razstavo se nam odpirajo nove možnosti turističnega in izo- braževalnega centra, obetamo si številnejši obisk slovenskih osnovnih in srednjih šol, pa tudi študentov takšnih tematskih usmeritev, od tega precej iz tujine. Menimo, da je grad s svojo dose- danjo dejavnostjo in vsebino do- končno dokazal svoj namen in re- snost uveljavljanja cilja, da posta- ne mestni in občinski kulturni center," je v nagovoru ob odprtju zbirke povedal Stane Gradišnik, strokovni delavec za kulturo pri OZKO Slovenska Bistrica. Splet srečnih okoliščin je, da je zbirka, ki bi je bili veseli marsika- tero univerzitetno mesto in po- membnejši muzeji, pristala ravno v Slovenski Bistrici. O tem je go- voril Franc Pajtier in se ob tej pri- ložnosti zahvalil svojim priteljem, med njimi Rolfu Dreherju iz Nemčije, ki je prispeval velik del fosilov. "Z Mariborom sem imel slabe izkušnje: ponudili so mi temačen hodnik na univerzi, po- tem pa sem hotel postaviti zbirko v svojem domačem kraju, v Racah. Ko smo pričeli izračunavati, koli- ko bi morali vložiti v obnovo bele dvorane raškega gradu, smo ugo- tovili, da potrebnih 26 milijonov tolarjev preprosto nimamo. Po naključju sem se potem srečal s Stanetom Gradišnikom in hitro sva našla skupni jezik. Moji pogo- ji so bili enaki kot v Racah: ustrez- ni prostori, steklene vitrine in pri- merna osvetlitev. V Bistrici so to sprejeli in tako je prišlo do dogo- vora in postavitve razstave," je med drugim povedal na petkovi slovesnosti zbiratelj. V Pajtlerjevo zbirko je vključena tudi dragocena Mikl- Vojskova zbirka, ki jo je Franc Miki, trgovec in gostilničar iz Gorišnice, zbiral že pred prvo sve- tovno vojno in jo 1979. leta prodal Avgustu Vojsku iz Zagojičev. Kljub ponudbam iz Hrvaške jo je Pajtlerju uspelo zamenjati za ne- katere druge starinske predmete. Ravno iz te zbirke je nekaj naj- lepših primerkov. Pri predmetih, ki so na ogled, je pri Francu Pajt- lerju odločal kriterij domačih na- hajališč. Tako je v zbirki okoli 80 odstotkov vseh primerkov sloven- skega izvora, največ iz seve- rovzhodne Slovenije, predvsem pa iz Štajerske. V zbirki 12.500 zbranih primer- kov, razstavljenih pa je okoli 1.600 v štiridesetih vitrinah v dveh sobah; ostalo še čaka na- daljnje obdelave v sosednjem pri- ročnem skladišču. Odprtje stalne razstave so v Slo- venski Bistrici popestrili s kultur- nim programom v izvedbi okteta Planika. Na sprejemu je prisotne pozdravil in zaželel vse najlepše bodočemu kulturnemu centru ter se zahvalil zbiratelju Pajtlerju za prizadevno zbiranje še slovenjebi- striški župan dr. Ivan Žagar. Vida Topolovec Razstavni prostor fosilov in mineralov v bistriškem gradu je skoraj bolj kot razstavi podoben učilnici oziroma kabinetu za biologijo in kemijo. Foto: VT UUBUANA / P. VESENJAK SE STRINJA Z IMENOVANJEM ZA SEKRETARJA ZA TURIZEM Minister zo gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je donedovnemu ptujskemu tu- rističnemu ministru Petru Vesenjoku ponudil mesto državnega sekretarja zo turizem v svojem ministrstvu. Ne gre samo zo vprašanje strokovne usposobljenosti, temveč tudi zo politično vprašanje. Stranko krščanskih demokratov, ki ji pripada tudi Vesen- jok, ima namreč dva kandidata zo to funkcijo. Katerega bo izbralo in mu dalo podpo- ro, bo znano v tem tednu. Peter Vesenjak pravi, da se je načeloma že odločil, da bo ponudbo sprejel, če bo vse ureje- no. Pri tem je imel predvsem v mislih medstrankarski dogo- vor in urejene kadrov- ske zadeve v GIZ Poe- tovio Vivat, kjer bodo do prvega marca pred- vidoma le izbrali direk- torja. Po predstavitvi v prejšnjem tednu so kandidate rangirali, prvima dvema naložili dodatno nalogo izdela- vo programov dela sku- paj s strokovno službo GIZ-a, potem pa naj bi se videlo, kdo je naju- streznejši kandidat. Tako kot v Ptuju izbi- rajo direktorja tega združenja, ga verjetno nikjer v Sloveniji. Peter Vesenjak bo novo dolžnost prevzel, če se bo zanjo odločil, v začetku aprila. •>MG DOBRO JE VEDETI / NOVO V OBVEZNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Kak9 borna izbirali Qsebnegazabozdrtfífttika opredeljevanje zava- rovanih oseb za osebne- ga zobozdravnika se bo pričelo prvega aprila le- tos. Do tedaj naj bi Za- vod za zdravstveno za- varovanje Slovenije sprejel ustrezno listino in izdal navodilo za nje- no uporabo. V tem tre- nutku še ni znano število oseb, za katere bo moral skrbeti osebni zoboz- dravnik. Pri Zavodu ocenjujejo, da bo zgorn- ja meja okrog tri tisoč zavarovanih oseb. Od tega števila bo odvisna tudi količina storitev, ki jih bo Zavod plačal. Program posameznega zobozdravnika bo odvi- sen od deleža opredelje- nih oseb pri posamez- nem zobozdravniku. Ob koncu leta bo tudi zna- no, koliko zavarovanih oseb se bo v prvem letu opredelilo za zoboz- dravnike. Zobozdravni- kom se bo splačalo, da se bodo potrudili pridobiti zavarovance, ker jim bo Zavod v letu 1996 plačal le povprečno število točk, če bodo dosegli povprečno število opre- deljenih v letu 1995. Pripravila: MG; NOVO V PTUJU / PRODAJALNA PIKAPOLONICA V SLOMŠKOVI 22 Pikapolonica, prijazna prodajalno igrač in iger, se je kupcem prvič predstavila 13. ja- nuarja letos. Uredila jo je podjetnica Silvo Volgemut in jo želela odpreti že v de- cembrskih prazničnih dneh, a se je zataknilo pri pridobivanju papirjev. Pri odpiranju trgovine so ji veliko pomagale izkušnje, ki jih je kot delovna terapevtka pridobila v Zavodu dr. Marija- na Borštnarja v Domavi. Pri svojem delu veliko uporablja igrače kot terapevtski medij. Prepričana je, da imajo igrače izreden vpliv na otrokov raz- voj. V Pikapolonici ji je na enem mestu uspelo zbrati veli- ko različnih programov za vse starosti, od O do 99 let. Kupcem ponujajo največjo izbiro plišastih igrač, sestavljank (puzzlov) in družabnih iger. Kdor želi dobro in kvalitetno igračo, bo izbiral med progra- mi Fisher Price, Playskool, Lego, Diset Art, Play Doh, Tomy, veliko pa je tudi druge- ga otroškega programa in sli- kanic. Da bi se mladi kupci v proda- jalni dobro počutili, so jim ure- dili kotiček za igranje. V teh dneh so ponudbo še obogatili v okviru Valentinovega in pustne- ga programa. Igrače in igre pro- dajajo po ugodnih cenah. Silva Volgemut in lAarija Kocmut si želita, da bi se v Pikapolonici ustavljali majhni in veliki. predvsem pa gradijo na sveto- vanju. Želijo, da je otrok zraven, ko se mu kupujejo igrače. Le iz- brana igrača je tudi prava igrača. V trgovini Pikapolonica naj- več časa preživi prodajalka Ma- rija Kocmut, mladim nadebud- nežem in njihovim staršem pa občasno potreže tudi podjetnica Silva Volgemut. Obe se trudita, fofo; if os/ da bi kupci bili zadovoljni z iz- brano igračo ali igro, s ceno in postrežbo ter bi se radi vračali. Prvi dnevi poslovanja vlivajo optim.izem za vnaprej. Otroci in njihovi starši radi prihajajo v to novo ptujsko trgovino. V Pikapolonici vas pričakuje- jo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. GORISNICA / OB 50. OBLETNI- CI PADLIH KURIRJEV Pri Toplakovih položili venec Minulo soboto je bila na domačiji pri Toplakovih v občini Gorišnica komemorativna svečanost ob 50. obletnici padlih kurirjev. Poleg svoj- cev in sorodnikov padlih se je svečanosti udeležila tudi občinska delegacija Zveze borcev in na obe- ležje položila venec, gorišniški župan Slavko Visenjak, zbranim pa je go- voril predsednik krajevne organiza- cije Zveze borcev in udeležencev NOB Ivo Rau. V četrtek, 9. februarja, bo podobna komemorativna svečanost še v Bra- tislavcih pri Polenšaku. D. Sterle LOKALNE TELEVIZIJE ZDRUŽENE / MOŽNOSTI PTUJSKE TV z januarjem sodeluje lokalna ptujska televizija, za katero pri- pravlja vsaki drugi teden program Tinček Ivanuša, v Združenju lo- kalnih televizijskih postaj Slove- nije. Vanj je vključenih 17 lokal- nih programov, vendar so le Ve- lenjčani, Novomeščani, Mursko- sobočani in Ptujčani na profesio- nalni tehnični ravni in si lahko iz- menjujejo televizijske prispevke brez motenj. Prav izmenjava zani- mivih televizijskih posnetkov je ena od želja tega združenja. Pris- pevek, ki ga uvrstijo v mrežo lo- kalnih postaj, si lahko ogleda pri- bližno milijon gledalcev. •♦MZ PTUJ / OBROČNO PU^ČILO ZA GROZDJE ZuiAiiiobrokdlitobra tetos v Kmetijski zadrugi Ptuj so se lani jeseni odločili za enak način plačevanja oddanega grozdja, kot ga uporabljajo druge slovenske kle- ti. Za razliko od prejšnjih let, ko so s pomočjo najetega kredita zagoto- vili izplačilo do konca leta, bodo tokrat kmetje prejeli več denarja, se- veda razdeljeno na več obrokov. Kredit je potrebno namreč plačati z obrestmi, te pa so znatno zmanjšale tudi celotni znesek, ki so ga kmetje prejeli kot plačilo za oddano grozdje. So pa v tem pri- meru dobili večji znesek v enkrat- nem plačilu. Taka oblika plačila za grozdje je imela precej kritikov, prav tako se vsi ne strinjajo s se- danjim načinom. Je pa res, da je takšen način najbolj logičen in ga poleg večine slovenskih kleti upo- rabljajo tudi v svetu. Prvi obrok v višini 30 odstotkov povprečne cene grozdja so kmetje prejeli pred novim letom, drugega lahko pričakujejo proti koncu tega me- seca. Osnova za višino plačila bo količina prodanega vina. Po po- datkih iz ptujske vinske kleti je prodaja vina podobna prodaji v prejšnjih letih. Če se bo ta trend nadaljeval, bodo zadnje plačilo grozdja opravili oktobra letos. Popvrečna cena grozdja, kot osno- va za plačilo prvega obroka, je bila 68 tolarjev, po besedah vodje ko- merciale v KZ Ptuj Marjana Janžekoviča pa je pričakovati, da bo končna povprečna cena okoli 83 tolarjev za kilogram grozdja. •»JB STOPERCE / KRAJ, KJER SE ŠE ZNAJO DRUŽITI Stoperce so kraj v tistem delu Haloz, kjer ni bojazni, da kakšno skupno delo ali družabna prire- ditev ne bi uspela. Prosvetno društvo je tokrat pripravilo Pokaži kaj znaš. Dvorana je bila pretesna za vse obiskovalce in nastopajoče. Dobri dve uri in pol so poslušalci s ploskanjem na- grajevali trud in znanje nastopa- jočih, prvih pet pa je prejelo praktične nagrade. Kot gostje so nastopili člani folklornega društva Rožmarin iz Dolene. Razveseljivo je bilo slišati tudi veliko ljudskih pesmi, nastalih tudi v domačem kraju. Stoperčani so še enkrat dokaza- li, kako radostno in doživeto je druženje na vasi. •»V.K. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVrOMEHANIKOV PTUJ VAS VABI NA 25. TRADICIONALNI ŠOFERSKI PLES Z VELIKO MAŠKERADO na pustno soboto, 25. februarja 1995 v dvorani Kidričevo NAGRAJEVANJE MASK. ŽREBANJE VSTOPNIC TER PRIJETNA GLASBA Z ANSAMBLOM "MIRANA KUNCA . MASKE IMAJO PROST VSTOP. PREDPRODAjA VSTOPNIC NA SEDEŽU ZŠAM PTU) V DVORANI KIDRIČEVO IN CEKIUSOVEM PRODAJNEM KIOSKU NA AVTOBUSNI POSTAJI РПЈЈ. 12-ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE 9. FEBRUAR 1995- TEDNIK •» Vesna Ri bar U / Sadwi dei: Zdaj pa zares potujeva v Manaus Zadnji dan se iznenada pojavi še eno pomembna osebnost Denema. Pogumni sloven- ski študentki želi pred odhodom v Manaus pozdraviti še sam njegov sekretar Paolo Miranda, ki je bil kot Luis študent zadnjega letnika medicine. Skupaj naju bosta po- spremila na letališče. Na fakulteto moramo še po pošto za najino novo gostiteljico Miri- am in že spet smo pozni. Dobre pol ure pred poletom se približujemo letališču. Medve sva opazno nervozni in zaskrbljeni, fanta, ki naju spremljata, pa povsem mirna. Očitno so va- jeni takšnih "skrajnih" situacij. Paolo se povsem mirno in re- sno obrne k nama: "Pa zakaj ved- ve res ne bi raje zamenjali kart? Kaj bosta te dni počeli v Manau- su? Z družino odhajam čez vi- kend na izlet v Caxambu, krasen letoviški kraj, in bilo bi krasno, če bi se nam pridružili še vedve!" Z Alenko se spogledava. Očitno se naju brazilske navade že prije- majo! OK. Če tako kot pravite, res lahko zamenjavo karti, pa naj bo. Če tega ne bi sami doživeli, ne bi verjela. Petnajst minut pred vzle- tom letala so nama uslužbenci na letališču mirno zamenjali karte in brez kakršnih koli problemov sva preložili najin polet. Caxambu (beri Kašambu). Prije- ten zdraviliški kraj, 300 kilome- trov zahodno do Ria, v notranjosti kontinenta. Država Minas Gérais (Brazilija je razdeljena v 27 držav) je znana po svojih mineralnih in rudnih bogastvih in še posebaj po diamantih. Za naju je tole ne- pričakovano podaljšanje počitnic pravzaprav tudi umik mestni gneči, hrupu in množicam ljudi. Čeprav je Caxambu velik tako, kot če bi dali vsa slovenska zdravilišča skupaj, je za brazilske razmere majhno mesto. Dneve preživljava s prijazno in nadvse prijetno VCaxambuju s Paolom Mirando. družino Miranda. Šest otrok, starši in stari starši. Krasni so. Smeha in norčij ne manjka. Čez dan smo v glavnem na sprehodih v naravi. V zdraviliškem parku pokušamo dvajset vrst različnih mineralnih vod in se učimo o nji- hovih zdravilnih učinkih. Zvečer pa z mladino v mesto na zabavo. Caxambu leži med hribi in nočnih 5C je po privajenosti zimskim 30 in več v Riu za naju pravi mraz. Najinih prijateljev pa ne moti prav posebno in tako kot vse sobotne večere naprej ob kozarčkih posedi- jo v barčkih z zunaj postavljenimi mizami. Krasen ambient za spoznavanje novih ljudi in ti ljudje so zares odprti. Brez zadržkov pripravljeni na debate. Mraz pa nas vseeno prežene v zaprt klub, kjer nama prijatelji navdušeno razlagajo o zvrsteh brazilske glasbe. Da je ta res sestavni del njihovega življen- ja, bova spoznavali vedno in pov- sod med svojim bivanjem v Brazi- liji. Vikend mine, kot bi trenil, in ob koncu spoznava še en njihov običaj. Triletnemu Paolovemu nečaku pripravijo zabavo s štiride- setimi povabljenci. Za naše razme- re prava mala gostja, zanje pa, kot Manaus - dvomili jonsko mesto sredi največjega deževnega pragozda na svetu. pravijo, "bolj skromno otroško praznovanje". Otroci so njihovo bogastvo in tisti, ki si to lahko pri- voščijo, jim nudijo res veliko. V Rio se vračamo v ponedeljek navsezgodaj in spet v zadnjih tren- utkih drvimo proti letališču. To- krat pa prav zares letiva v Manaus. Letalo iz Ria v Manaus leti najprej v Sao Paolo. Tako nama je vsaj iz zraka dano videti to megaloman- sko velemesto velemest. Sao Paolo ima kar 17 milijonov prebivalcev. Največje mesto Južne Amerike je mesto imigrantov in etničnih so- sesk. Tukaj je skoncentirane več kot polovica vse nacionalne indu- strije. Če je Rio mesto zabave, kul- ture, sproščenega vzdušja in uživanja, je Sao Paolo sedež brazil- ske znanosti in tehnike. Kdor hoče kaj doseči na svojem področju, se mora potrjevati v Sao Paolu. Srečna sem, ko smo spet v zraku. Betonsko mravljišče je kmalu za nami in že prečimo zelena pro- stranstva zdaj zares proti Amazo- niji. Proti deželi, ki tako kot sama Brazilija nosi celo vrsto presežni- kov "naj". Mistična dežela z naj- večjim deževnim pragozdom po- kriva skoraj polovico brazilskega ozemlja. Literatura govori o najboga- tejšem in najpestrejšem ekosiste- mu na svetu, kjer domuje več kot 4000 različnih vrst dreves. Ne mo- remo pozabiti tudi na množico ek- sotičnih živalskih vrst. In sama reka Amazonka prispeva svetov- nemu oceanu kar eno četrtino sladke vode. Njeno porečje obsega dve petini južnoameriškega konti- nenta. Zadnjo uro poleta iz letala ne vidim drugega kot pragozd. In to je le južna polovica amazonske- ga pragozda po njegovi širini. Prevzame me kontrast in stapljan- je zelene barve gozda ter umiranje modrine neba. Barve narave, ki jih imam tako zelo rada in me same po sebi navdajajo s toplino. Na koncu se barvni igri gozda in neba pri- družita še dve dolgi, široki kači - reki Rio Negro in Rio Solimoes, ki se nekaj kilometrov od Manausa združita v mogočno Amazonko. Ko stopiva iz letališke stavbe, se zaveva, da sva končno res tukaj, le 2 stopinji južno od ekvatorja, v Manausu, obdanem z neštetimi hektarji tropskega pragozda. V naju udari vlažna tropska vročina - termometri kažejo skoraj štiride- set stopinj, vlaga v zraku pa je de- vetdeset odstotkov. In medtem ko se telo bojuje z novimi termičnimi pogoji - še celo dihanje je skoraj napor -, tudi ušesa doživijo ekviva- lenten šok. V predverju letališča se razlega bučni Goooooooooooool\, ki traja skoraj minuto in kot ga zmo- rejo le brazilski nogometni ko- mentatorji. Seveda. Ravnokar po- teka tekma Brazilija - ZDA, in po reakciji sodeč, Brazilcem ne gre slabo. Tukaj sta tudi že Miriam in nje- na mama ga. Neli Orange. Orange- vi so nizozemska družina, vendar živijo v Braziliji že več kot dvajset let. Štiri svetlolase, svetlooke žen- ske nimamo med temnopoltimi domačini nobenih težav pri spoz- navanju. Zelo hitro se najdemo. Glede na odvijajočo se tekmo ni- sem prav nič presenečena, ko naju ceste in ulice Manausa sredi po- poldneva pričakajo popolnoma prazne. Mesto je kot izumrlo. POKRAJiWSKI MUZEJ / SPET USTVARJALNA DELAVNICA "MASKE" Tokrat oblaiila 19. stoletia S polno paro se bliža pust. V Pokra¡inskem muzeju Ptuj smo se tudi letos odločili, da izpeljemo muzejsko ustvarjalno kostumsko delavnico. Od lanske se razlikuje po temi: letos se bomo namreč lotili novega, 19. stoletja. Gotovo se spomnite, da smo lani izdelovali pustne kostume, vezane na čas od 12. do vključno 18. stol., to- rej od obdobja romanike do baroka. \ 19. stoletje je prav tako zanimivo i obdobje, polno velikih sprememb v I oblačenju. Zato bo letos za nas zani- mivo prav to stoletje. 19. stol. se generalno deli na pet naj- , pomembnejših obdobij: ] -empire (1790-1820) ^ - obdobjeromantike(1820- 1850) ; -drugi rokoko (1850- 1869) - viktorijansko obdobje (1869 - 1890) -90. leta (1890-1900) Da bi vsaj delno približali oblačila 19. stoletja tudi vam, dragi bralci, in vam s tem omogočili, da si tudi vi v j pustne kostume vnesete zgodovinski j pridih, smo vam pripravili kratek ; pregled oblačil skozi stoletje. j OBLAČILA V EMPIRU Ф Obleke žensk - Ženske se v tem času znebijo korzeta in nosijo pod j obleko oprijeto srajco iz bombaža ali ! lanu. Spodnje krilo je oblečeno na | srajco in sega do pod prsi. Ponekod se [ uporabljajo že dolge ozke spodnje ! hlače, ki so spodaj okrašene s čipkaš- j timi robovi in jih nosijo predvsem j mlada dekleta. j Oblačilo ustvarja silhueto "tabular" j - cevasto silhueto, ki se oprime telesa ! le pod prsmi. Dolžina obleke je do tal. ; Na hrbtu se pojavljajo gube in drape- i rije, ki se velikokrat podaljšajo v ; vlečko vse do 1812, ko se krila rahlo ; skrajšajo. \ Uposablja se veliko različnih kon- ; strukcij oblek, vendar silhueta ostaja ; ista: i - obleka, zadaj odprta, da se vidi \ spodnje dekorirano krilo \ - obleka, ki zadaj ni odprta, v enem j delu pada do tal - oblačilo, ki je sestavljeno iz kratke I oblekceali tunike in spodnjega krila I - obleka- predpasnik, katere životec je zadaj pritrjen na krilo. Ženske se oblačijo preko glave, roke vtaknejo v rokave, nato pod prsmi pritrdijo životec tako, da zadaj zvežejo trakova kot pri predpasniku. Obleke so z globokimi, okroglimi, oglatimi izrezi ali z visokimi, ozkimi ali nabranimi ovratniki. Glavni tipi rokavov so: - kratki, napihnjeni ali priležni, ozki - najpogostejši tip rokava - dolgi, ozki ali polni rokavi - dolgi, polni rokavi, na nekaterih mestih nabrani - dolgi, ozki vse do ramen, kjer se razširijo Material: predvsem se uporablja lahkoten bombaž in lan, svileni mus- lin ... Barve so predvsem pastelne, na teh se velikokrat pojavljajo majhni vzorčki najrazličnejših oblik. Žensko vrhnje oblačilo: - ovratne rute v variirajočih velikos- tih in oblikah - kratka jakna (spencer), ki sega samo do pod prsi. Narejene so z roka- vi ali brez njih. Barve jaken so kon- trastne barvam ostalega dela oblačila. To vrhnje oblačilo se nosi tako doma kot zunaj. - s krznom obrobljen ženski plašč (pelisse) - plašč s tipično silhueto em- pira, izdelan iz svile, bombaža, za po- zimi podložen z toplo podlogo. Lasje - Stil pričeske pogosto bazira na grških prototipih. Lasjeso počesa- ni nazaj, vstran od obraza in zadaj speti v kolutec ali bujni zvitek ko- drastih las, pojavljajo se tudi kratke pričeske. Pokrivala - najznačilnejša so: - majhen klobuk iz blaga, ki spo- minja na vojaško čelado - pokrivalo z vencem iz suhega cvet- ja in širokim krajevcem - "toques" - visoko pokrivalo brez krajevcev - "gybsy" klobuk - visoko pokrivalo j z majhnim krajevcem,okrašeno s tra- kom - majhna kapica iz muslina ali čipke, ki jih zrele ženske nosijo predvsem doma. Klobuki se ne nosijo samo čez dan in doma, temveč jih ženske upo- rabljajo kot del toalete za gledališče ali plese. Obuvala - čevlji so usnjeni, žamet- ni, satenasti, majvečkrat v barvah oblačila ali plašča oz. ogrinjala, so brez pete. Najznačilnejši modeli so: copati, nekateri z vrvicama na stra- neh, ki se do kolena prepletata in nato zvežeta; nizki čevelj, gležnarji, okrašeni s čipkami in zapeti z gumbi ; cokli Dodatki: - rokavice, ki se uporabljajo pri oble- kah s kratkimi rokavi in segajo nad komolcem. Narejene so iz usnja, svile ali pa so mrežaste - torbice - majhne ročne torbice, ki se pojavijo zaradi nepraktičnosti denar- nic in zaščite le-teh - mufi različnih velikosti, najpogos- teje iz krzna, labodjega perja ali blaga - dežniki Nakit : verižice, uhani, prstani, majhne ure, broške, katerih funkcija je pogosto zapiranje oblačila. Zapest- nice se nosijo visoko na roki, kar je prevzeto od Grkov. Ф Moško oblačilo Spodnje perilo - hlače, ki so podob- ne hlačam iz 18. stol., kratke, do ko- len, narejene iz bombaža, lana. Srajca - je predvsem bombažna ali lanena, dolga, z visokim stoječim ov- ratnikom, ki sega vse do obraza. Zadnji del srajce je nabran ali nagu- ban. Okrog vratu nosi kravato, ki je večkrat ovita okrog vratu in zvezana spredaj. Zraven kravate uporabljajo še naškrobljen tog ovratnik, ki se te- sno prilega na vrat. Moško oblačilo - Sestavljeno je iz suknjiča, telovnika, ki sega do pasu, in hlač. Barve in materiali: - Redko so vsi tri je del i moškega oblačila enake bar- ve, največkrat so barve delov med se- boj kontrastne. Le-te so svetle, tem- ne, čiste, umazane. Uporablja se vol- na različne teže in kvalitete. Na dvo- rih Francije in Anglije se uporablja predvsem žamet in svileni material Suknjič: - spredaj ne prehaja čez pas, medtem ko se zadaj spušča do ko- len. Zadaj je zaključen nad koleni v zaokroženi ali oglati obliki. Ovratni- ki so veliki in velikokrat prevlečeni z žametom. Zapiranje gumbov je enoj- no ali dvojno. Žepi so nameščeni v naborkih, gubah, šivih. Brezrokavnik: - je viden le spredaj, zato je zadn j i del le-tega iz navadnega platna, lanu ali podloge. Ovramik je ^ ponavadi stoječ ali pa ostro fazoni- ; ran. Ker je suknjič spet precej viso- ko,je spredaj brezrokavnik viden. Hlače: Vtem obdobjuse nosijo raz- lične: - do kolen segajoče, prožne hlače - do gležnjevsegajoče,prožnehlače, - hlače, ki so zelo priležne, prevzete so od ruske vojske - kozakov. Vrhnje oblačilo - Plašči za hladno vreme so zelo bogati, z enojnim ali dvojnim zapiranjem gumbov. Imajo ovratnike in reverje, dolgi so do gležnjev ali do kolen. Ogrinjala niso več moderna, vendar se včasih še oblečejo za potovanje. Kratke suknje nosijo tako moški kot ženske. Pričeske: - predvsem kratko pris- triženi lasje, obrazi so gladko obriti, zalisci so precej dolgi. Pokrivala: - prevladujejo predvsem visoki klobuki s krajšim ali višjim oglavjem in srednje velikim okrajcem. Okrajniki se spredaj in za- daj rahlo upogibajo navzdol. "Bicor- ne" je dvokrajni klobuk, ki se nosi tako, da sta krajca spredaj in zadaj ali pa na obeh straneh. Klobuki so nare- jeni predvsem iz svile, volne. Obuvala: - nizki čevlji, ki se v začetku zapen- jajo z dekorativno zaponko, kasneje pa z vezalko oz. trakom spredaj zvežejo - škorenj prevzet od vojaških hero- jev, znanih vojščakov. Pravi vojaški škorn j i so visoki do kolen, spredaj pa so kolena prekrita in tako zaščitena. Ostali škornj i imajo vrhove obrnjene navzdol, da je vidna kontrastna pod- loga, krajši škornji pa se nosijo na oprijete hlače. Dodatki: kratke rokavice, narejene iz bombaža ali usnja. Uporabljajo tudi enoočnik, palico. Nakit: moški uporabljajo samo prstane, dekorativne ure, broške , pritrjene na ovratniku srajce. Kozmetika: kolonjska voda Stanka Vauda TEDNIK - 9. FEBRUAR 1995 OD TOD IN TAM-13 BREBROVNIŠKA GRABA / POVODNJI GRENIJO ŽIVLJENJE tjudie $e bo¡i¡o ìi$iihiegii naliva Na starega leta dan je zazvonil telefon. Na drugi strani je zaskrbljen moški glas pripovedoval, kaj se dogaja v brebrovniški grabi ob potoku, ki v sušnem obdobju skoraj ne zasluži tega imena. Talil se je sneg, ki ga je dober teden prej pošteno vrglo, na starega leta pa je še dodatno deževalo. Vse to je povzročilo, da se je glavni potok, ki teče skozi dolino, izvira pa tik pod Jeruzalemom, pod- krepljen z vodo številnih pritokov razlil po srednjem delu doline in poplavil. Voda je bila ponekod visoka skoraj do tričetrt metra, ceste, ki je sicer dvignjena, pa sploh ni bilo videti. V vodi se je znašla tudi kapela, ki so io sredi doline postavili 1908. leta. Kljub temu da so hiše na levi ] strani potoka nekoliko po- I maknjene v hrib, ljudje niso mo- ¡ gli iz njih. Voda se je popoldne ¡ umaknila in odtekla, za njo pa je : ostalo polno ostankov 'civiliza- | cije' - konzerv, plastičnih vrečk, | steklenic in druge navlake. Na i obeh straneh ceste so ostale ve- \ like luže, ki so spominjale na I hudo uro. Prejšnji teden, dan ali dva po tis- i tem, ko je ponovno izdatno \ deževalo, sem odšla na obisko v i brebrovniško dolino. Pričakala ; me je delegacija vseh, ki jih pogos- i te poplave najbolj prizadenejo. Ja- | kob Janežič, Anton Žalar, Franc i Slavinec in Gustek Ivanuša, ki | me je popeljal ob brebrovniškem | potoku navzgor, kolikor daleč je | po razmočenem terenu šlo, so | čakali pri kapeli, v hiši pri Iva-1 nuševih, ki je postavljena tik nad | kapelo, pa še Jožica Janežič in : Marija Plegar. Ne bi mogla reči, 1 da so bili pretirano razburjeni, saj I so prizorov, kot so ga doživeli \ zadnji dan lanskega leta, vajeni; ii bolj so bili žalostni in zagrenjeni, | ker jim voda vsa njihova prizade-1 vanja, da bi se z delom in hotenji | çrebili na boljše, sproti uniči. J Žalostni pa so bili tudi zato, ker o \ njihovih težavah nočejo nič slišati \ ne na miklavževski krajevni skup-1 nosti, kamor sodijo, in ne na občini. PRED ŠESTDESETIMI LETI NI BILO POPLAV j Ko sem se z Ivanuševim Guste-1 kom peljala po dolini navzgor! proti Jeruzalemu, je pripovedoval,! da imajo takšne težave šele zadnjih pet let. "Pred šestdesetimi I leti, tega se še spominjam, poplav ] tod ni bilo ali pa so bile manjše. \ To lahko sklepam tudi po tem, ker| so pred 87 leti tu zgradili kapelo, i Če bi bil potok takrat poplavljal ? tako kot danes, je na tem mestu : prav gotovo ne bi bili zgradili. V ¡ dolini sta bila še pred šestdesetimi | leti dva mlina in spomnim se, da ¡ sem kot otrok velikokrat bil vi obeh. Prvi je bil Pavlov ali ' Janežičev, nekoliko višje pa Iva- ? nušev mlin. Oba sta imela razbre- j menilna kanala, po katerih je bila i speljana odvečna voda, tako da ¡ takšnih poplav, kot so zadnja leta, j ljudje ne pomnijo. Vsako leto po-1 tok tri- do štirikrat prestopi bre- i gove. Dogodi se, da v času poplave i ne moremo iz hiš in nihče ne more i k nam. Voda v trenutku naraste do ¡ tričetrt metra, cesta pa je nepre-1 vozna in neprehodna. Trikrat sem ? v zadnjem času moral prek narasle ; vode nesti vnukinjo, da je lahko I prišla na šolski avtobus. Vsem, ki \ pridejo k nam, se potok zdi pov- ¡ sem nedolžen, ko pa močno i dežuje, postane izredno nevaren, I Voda hitro naraste, pride do hiš, ; silosov in kupic sena. Na nekate- \ rih hišah se že poznajo posledice^ poplav. Teh tegob prebivalci bre- \ brovniške grabe ne bomo mogli \ več dolgo prenašati, to bo bomo I morali v kratkem rešiti. Že ko smo 1989. leta asfaltirali \ cesto, ki povezuje Pavlovce z Veli-1 kim Brebrovnikom ter Vinskim ; Vrhom, sem predlagal, da bi v do- \ lini naredili večji presek mostov, i kot so sedaj. Ker pa ob takšnih i priložnostih vedno primanjkuje! denarja, to ni bilo uresničeno. Ka- i naie redno čistimo, vendar ob po- ] vodnji to ni mogoče, ker voda prihrumi hitro in s sabo prinese^ vejevje, blato in marsikaj drugega. \ Odprtina se zamaši in vodo poti-^ ska navzgor, da prestopi bregove. ] V prihodnje bo na tem mestu po-i trebno zgraditi večja mostova," je^ med drugim povedal Gustek Iva-^ nuša. KRIVE TUDI MELIORACIJE "Ko voda naraste, smo odrezani od sveta. Kaj če bi ravno takrat nujno potrebovali zdravniško pomoč ali pa bi nastopile težave pri živini? Do nas ne bi mogel nihče. O tem problemu govorimo vsa ta leta, vendar povsod naleti- mo na gluha ušesa, bodisi ko po- kličemo pristojne z občine ali kra- jevne skupnosti. Skoraj več ne vemo, na koga naj se obrnemo. Glavni problem, kot sem že ome- nila, so kanali in do Pavlovcev po- tok, ki ni očiščen. Nekaj krivde pa je tudi v tem, ker je gornji del po- toka melioriran, spodnji pa ne," je prizadeto povedala Marija Ple- gar. Travnik, ki leži med potokom in cesto, so uredili, vendar je žal vse pogosteje pod vodo, smola pa je še ta, da je tod celo nekaj depre- sij. Od Jožice Janežič sem izvedela, da jim ob povodnji voda, ko imajo pokošeno, odnese velik del trave, kar pa ostane, ni primerno za živi- no, saj po tej krmi krave pogosto zbolijo za metiljavost. Jakob Janežič je potarnal, da ga najbolj skrbijo otroci, ki morajo v šolo. "Še jaz ne morem hoditi po takšni vodi, kaj šele otroci. Moraš jih prenesti prek vode. Kasneje tudi v šoli niso najbolj zbrani, saj nehote razmišljajo, kako bodo prišli domov, skrbi pa jih tudi, kako je meni uspelo, ko sem jih odložil na avtobusni postaji, priti domov." Skrbi in jezi jih hkrati, ker želijo zlesti na družbeni lestvici tudi s svojim delom nekoliko višje, ven- dar jim kot nalašč narava to delo- ma onemogoča. Njihova poglavit- na gospodarska panoga govedore- ja je tako ogrožena. Ob suši trave skoraj ni, ko je več dežja, pa je za- radi onesnaženosti ne morejo po- kladati živini. Sicer pa je metilja- vost pri govedi tod pogost pojav. Ljudje v brebrovniški grabi veli- ko razmišljajo tudi o turizmu, predvsem izletniškem, ki se že do- bro razvija po okoliških vrhovih - v Jeruzalemu, Brebrovniku, Vin- skem Vrhu in še kje. Tudi oni bi hoteli imeti kaj od te panoge, ces- to imajo urejeno, vendar jih skrbi- jo nenadne poplave, ko voda na- raste in onesnažuje tudi notran- jost kapelice, katere okolico so uredili in imajo tam včasih celo bogoslužje. VSI NOSIMO DEL KRIVDE Rudi Hanželič, referent za zemljiške zadeve pri upravnih or- ganih občine Ormož, je povedal, da sta velik problem ravno oba mostova oziroma prepušta, ki sta za tako veliko vodo premajhna. O vsem je seznanjena tudi mi- klavževska krajevna skupnost. Upajo, da bodo lahko letos oba mostova povečali in tako vsaj de- loma omilili poplave. "Vendar ne- kaj krivde pri tem nosimo vsi: mi, ki smo opravili melioracije v gornjem delu doline, cestarji, ki so na stare kanale navlekli asfalt, tudi krajevna skupnost, ki bi mo- rala prisluhniti ljudem, in nekoli- ko tudi ljudje. V letošnjem letu imamo v planu melioracij predvideno, da bi povečali oba prepušta v brebrov- niški grabi, kar bi veljalo okoli 750.000 tolarjev. Polovico denarja naj bi prispevala občina za materi- al, delali pa bi ljudje sami. Ob po- toku navzdol pa nameravamo enostransko urediti breg potoka, tako da bi štore, ki so v jarku, izru- vali. V našem načrtu to sicer ima- mo, vse pa je odvisno od tega, kako se bo odločil novoizvoljeni občinski svet," je problem osvetlil Rudi Hanželič. Miroslav Tramšek, predsednik miklavževske krajevne skupnosti, je povedal, da mu je problem po- vodnji v brebrovniški grabi dobro poznan, vendar krajevna skup- nost za urejevanje vode nima na- menskih sredstev. "Po moji laični oceni potok ni urejen tako, kot bi moral biti. Urejanje bi morali pričeti od Drave navzgor do Pav- lovskega potoka in nato bi prišel na vrsto še potok v brebrovniški dolini, ne pa da je urejen od izvira do sredine doline. Brez dvoma je delna rešitev nov most z večjim prepustom, a ga mora projektirati strokovnjak za vodna vprašanja, in razbremenilni jez. Sploh pa sem mnenja, da mora to, kaj bo potrebno tukaj narediti, povedati stroka, drugače je vsaka začasna rešitev metanje denarja v prazno." Vida Topolovec Najbolj prizadeti krajani (od leve): Franc Slavinec, Jakob Janežič, Anton Žalar in Gustek Ivanuša. Del vode tudi, ko se potok umakne v strugo, še dolgo ostane na travnikih. Vedno in za vse hi Uho rekli za kostime, ki so v modi že dohrih petdeset let. Vsakih nekaj let pa so tudi modni trend sezone. Moške ohieke iz časov gangsterjev 2 vertikalnimi črtami in n ekoliko sir si m i kiačnicami so letošnjo pomlad zapoved številka ena predvsem ^^^moško modo. Temu trenmi-^a se niso odpo- vedale tudi ženske. Jakne, ki so ohvezen del kos- titna, lahko imajo cnoredno ali dvorcdno zapiranje, z velikimi ali majhnimi fazonami, Žepi pa so največkrat s poklopci. Dolžine so zelo različne: krat- ke in tudi take, ki segajo vse do polovice stegen. K tem jaknam sodijo tudi te- lovniki iz istega materiala. Kot modni dodatki se prilezejo kravate in rute. Klasične hlače so nekoliko krajše z zavihki, lahko pa jih nadomestimo z dolgim ali kratkim krilom. Material, ki ga ne smemo spustiti, je tvid. To je groba, težka tkanina iz volnene mi- капке v krep vezavi, ki ho pravšen material za tak kos- tim, obvezen del vaše gardera- be. •O- BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA Pragmatična katalonska politika Mnogo je poti, ki jih uporabljajo majhni narodi, da si pribo rijo avtonomijo ali celo neodvisnost. Od agresivne gveril ske vojne do mirnega plebiscita; od oborožene obrambe d profinjene diplomatske igre. In prav o diplomatski igri j govor, ko vzamemo pod drobnogled katalonsko pot d široke avtonomije znotraj kraljevine Španije. želja Barce- lone, da se čim- prej oddalji od Madrida - če ne celo odcepi-, ni nova. Že v prejšnjem sto- letju so obdob- jem nacionalnih nemirov in relativne katalonske avtono- mije sledila obdobja madrid- ske represije. V našem sto- letju pa je katalonsko-špan- ske odnose globoko zazna- movala frankistična diktatu- ra (1939 - 1975). Diktator Franco je prepovedal upor- abo katalonščine na javnih mestih; pozaprl je vse tiste, ki so gojili nacionalistične ideje; z množičnim priselje- vanjem delavstva in učiteljev s španskega juga pa je po- skušal dokončno španjolizi- rati katalonski kulturni in ekonomski prostor. Ni čudno, da je vsa današnja ka- talonska politična scena - od levih do desnih - globoko na- cionalistična. Osrednja figura katalonske politike pa je Jordi Pujol (be- remo: Žordi Pužol) - večletni šef katalonske vlade in vodja najmočnejše katalonske stran- ke, imenovane "Convergencia in Unio". Kakšen človek je Pujol? Če ga primerjamo z našimi politi- ki, je telesno najbolj podoben gospodu Pučniku: je nabit, plešast in njegova pojava izžareva avtoriteto. Kar se tiče gonilnih idej, je najbolj blizu gospodu Podobniku: aktivni katoličan in branitelj narodne biti. Kar se tiče gospodarske politike in političnih metod, pa zelo spominja na gospoda Drnovška: liberalec in prag- matik. Ustavimo se prav pri Pujolo- vem pragmatizmu, saj prav njegova pragmatična drža tre- nutno prinaša Kataloncem precej uspeha v pogovorih z Madridom. Kot vemo, v Madridu že dva- najst let vlada socialist Felipe Gonzales. Do leta 1993 je Gon- zalesova levosredinska stran- ka imela v parlamentu abso- lutno večino. Koliko dobrega lahko stori in kaj vse si lahko v desetih letih vladanja privošči stranka z absolutno večino, si lahko samo mislimo. Lahko posesa vase ves državni biro- kratski aparat, lahko se brezskrbno zasidra v sredstvih javnega obveščanja, po mili voji lahko udriha po levi in de- sni opoziciji ali pa jo ošabno ingerirà ... Lahko pa se ji zgo- di - in Gonzalesovim socialis- tom se je zgodilo -, da strašno zboli za rakom, ki mu pravimo korupcija. Leta 1993 so prav zaradi ko- rupcije španski socialisti izgu- bili absolutno večino. Nasto- pil je trenutek zmede, saj ni bilo jasno, kdo naj bi bil pri- pravljen vstopiti v koalicijo s socialisti, ki koalicij niso vaje- ni in ki so do drugih strank v prejšnjih časih gojili vse drugo kot pa "prisrčno prijateljske" odnose. Zmede je bilo hitro konec. Sedemnajst katalonskih pos- lancev s Pujolom na čelu je Gonzalesovi vladi ponudilo zunanjo podporo. S tem se je Gonzales izognil predčasnim volitvam, ki bi verjetno pome- nile konec njegove politične kariere. Desna opozicija - Ljudska stranka - je namreč iz dneva v dan močnejša in na volitvah v evropski parlament je že dosegla več glasov kot pa socialisti. S pomočjo Kataloncev torej Gonzales spet lahko vlada. Še več, kaže, da si s Pujolovo pomočjo rešuje kožo, kajti Pu- jolovi poslanci glasujejo ved- no s socialisti, ko je potrebno izglasovati kakšen protiko- rupcijski zakon na Gonzaleso- vo škodo ali ustanoviti kakšno komisijo, ki naj bi raziskala vpletenost vlade v afere. Medstrankarska idila med katalonskimi nacionalisti in španskimi socialisti se ne konča tukaj. Pujol ni ponudil zunanje podpore iz usmiljenja ali pa kar naj bi se strinjal s so- cialistično ideologijo. Cena, ki jo plača Gonzales, je zelo viso- ka: vedno večja samostojnost Katalonije. Spisek privilegijev in pravic, ki si jih je v zadnjem letu in pol priborila Katalonija, je dolg. Pogljemo najbolj značilne za- deve. V šolah in uradih je kata- lonščina postala uradni jezik; letališča, avtoceste in prista- nišča so prišli pod nadzor ka- talonske vlade; prej lokalna katalonska policija je danes prva odgovorna za javni red in mir; dolg katalonskega zdravstva je enostavno izbri- san; vse več davka, ki naj bi šel v Madrid, ostaja v Barceloni; precej evropskega in državne- ga denarja se steka v blagajne katalonskih organizmov... Španska opozicija rohni. Ne- dopustno se ji zdi, da ena špan- ska regija dobi ogromno pra- vic in denarja, druge regije pa ostajajo v ozadju. Še bolj pa jo peče, da Pujol po eni strani umetno vzdržuje pri življenju umirajočo socialistično vlado, po drugi strani pa neusmiljeno izkorišča njeno hiranje in za- gato. Vse to na račun celotne Španije. Skratka, opozicija obtožuje Pujóla nemoralnosti. Ampak Jordi Pujol je politik in pri politikih vemo, kako je: cilji posvečujejo sredstva. Pri- hodnja leta pa bodo pokazala, kakšen je končni cilj Pujolove politike: popolna osamosvoji- tev Katalonije ali le široka av- tonomija. •> Branko Cestnik 14-SPORT 9. FEBRUAR 1995- TEDNIK KARATE / JEAN FRENETTE V PTUJU >xZaupa|le v% kat роап^« Jean Frenette, večkratni svetovni prvak v karateju in filmski igralec, je imel v Lenartu 21. in 22. januarja seminar, ki so se ga udeležili tudi člani in trener karate kluba Poetovio. Simpatični 33-letni Kanadčan Frenette, ki je redni gost vseh evropskih in ameriških Budo gala prireditev, se je v nedeljo, 22. januarja, mudil tudi na Ptuju. V pogovoru z njim je za ptujski Tednik nastal ekskluziven intervju. TEDNIK Gospod Frenette, ali ^ ste prvič v Sloveniji? i -Da, to je moj prvi obisk v Slove- j niji. In moram reči, da mi je Vaša = dežela zelo všeč, ker me spominja na rodni kraj, Montreal v Quebecu. ; TEDNIK Kdaj ste začeli treni- ; rati karate? - Ko sem imel šest let. Maksim ' Alantari je bil moj prvi učitelj. Bil I je eden najboljših učencev Yoshi- j naua Nanbuja, ki je takrat širil shu- , kokai karate. To je bila shito-ryu ' organizacija Chojira Tanija, ki je ; bil Nanbujev učitelj. Ko je leta 1975 Nanbu kreiral svoj stil sanku- kai, sem sledil njegovi smeri. ^ TEDNIK Danes sta vodja san- ; kudo karateja, ki ga širite po sve- j tu. Kakšna je razlika med karate- \ jema sankudo in sankukai ? - Ko je leta 1978 Nanbu kreiral \ nov stil karateja, ki mu je dal naziv ] nanbu-do, je sankukai stil ostal ; brez vodje. Takrat sem se odločil \ slediti svojo pot, saj se nanbu-do j zelorazlikujeodsankukaija.Pričel ; sem vaditi različnestilepri mnogih 1 inštruktorjih, kot na primer shu- koai pri ShigoruKimuri, shito-ryu ¡ pri Fumiu Demuri in okinawski goju-ryu pri Chucku Marrimenu '. inMoiruHigaonni.Tomijepoma- i galo dojeti smisel sankukaija in : bistvo karateja nasploh. Zato sem v i sankukai vnesel spremembe, ki so stil razvile dalje in ga naredile za i bolj tradicionalne. Od tod tudi po- . treba po novem imenu-sankudo. i TEDNIK Kolikokrat ste bili : svetovni prvak? - Petkrat v glasbenih katah (teh-^ niki) v WAKOfederaciji, med leto- ma 1978 in 1980 pa sem bil tudi prvak Kanade v tradicionalnih ka- ¡ tah in v kumiteju (borbah) v- WUKO zvezi. Za glasbene kate : sem se navdušil po letu 1980, ko j sem se preselil v ZDA, kjer so bile • zelo popularne. TEDNIK Katere kate raje izva- jate, tradicionalne ali glasbene in | zakaj ? - Moj prvi izbor so tradiconalne kate, ker je zame to najbolj izvorna ; pot karateja. Nekateri mojstri spre- ; minjajo in modificirajo tradicio-1 nalne kate, kar smatram za neodgo-^^ voren pristop, saj se s tem okrnci osnovna ideja kate. Po drugi strani j pa imam rad tudi glasbene kate, saj i se skozi njih lažje osebnostno izra-j zim, ker gibi v njih niso tako strogo j določeni vnaprej kot pri tradicio- \ nalnih katah. TEDNIK Veljate za najbolj; gibčnega in razgibanega karateis-1 ta na svetu... I - Spominjam se, da sem kot ju- nior opazoval starejše kolege v slačilnici, ki so imeli povita kolena in so tožili o bolečinah v križu. Spraševal sem se, ali bom po večlet- nem treningu tudi sam takšen in v čem tiči problem. Skozi pogovor sem postopoma dojel, da je bil raz- log za njihovo žalostno stanje neu- strezen način segrevanja in razgi- bavanja. Japonski in korejski inštruktor ji so ponavadi na začetku treninga opravili hitro segrevanje in takoj prešli na nožne tehnike. Jean Frenette med intervjujem | Takšen pristop je seveda škodljiv ! za telo. Zato sem se posvetil j preučevanju človeške fizionomije, j kako delujejo mišice in česa so spo- i sobne. Iz tega sem razvil metodo ' strechinga, ki je kasneje postala ] zelo popularna v ZDA in Evropi, ' kanadska univerza pa je mojo me- ' todo prenesla tudi na druge športe. | TEDNIK Ste tudi filmski igra- : lec. Koliko filmov ste posneli do sedaj? - Od leta 1980 sem jih posnel dvainsedemdeset. Vendar nisem v vseh igral, včasih sem naredil samo i akcijsko koreografijo. Sodeloval \ sem v različnih filmih in snemal na'; različnih krajih: v Hollywoodu, v ; Franciji, v Luxemburgu, v Toron-1 tu itd. V Hollywoodu sem dve leti i študiral igralstvo pri profesorju Vincentu Chaseyju, pri katerem se [ je šolal tudi Harrison Ford. TEDNIK Kateri Vaši filmi so | najbolj popularni? - Mislim, da sta bila do sedaj naj- i boljpopularnaPolicijskaakademi- ; ja 3. in 4. Vendar ju bo Highlander i 3, ki bo kmalu prispel v kinoteke, zasenčil. V tretjem delu glavno vlo- go znova igra Christopher Lam- ; bert, sam pa sem opravil vso akcij- ; sko koreografijo: mečevanje, tre-.! ning igralcev itd. Scenarij tretjega j dela je nekoliko podoben prvemu,! v ospredju pa je odnos med učitel- jem in učencem. Zgodba in sceneso neprimerno boljšeod drugega dela. Pred tem sem posnel film Mavri- ca z Bojem Hoskinsom in Danom Akroydom, film Bold z Michaelom Ironsideom in Richardom Griec- om ter film Habitat z direktorjem Robocopa in pirotehniki iz Termi- natola 2. TEDNIK In kateri bo Vaš nas- lednji film? - Najprej bom posnel policijsko TV serijo z naslovom Jasmin, nato pa bom v Montrealu snemal film z Jeanom Claudeom van Dammom. Naslov filma še ni znan. TEDNIK Ali ste se kdaj srečali z Brandonom Leejem in kaj me- nite o njegovi smrti? - Osebno se nisva nikoli srečala, pač pa sem spoznal vse ljudi, ki so delali z njim in njegovim očetom Brucem Leejem. Brandon je bil odličen igralec in izvrsten mojster borilnih veščin. Glede njegove smrti sem zelo skeptičen in ne ver- jamem, da je šlo za nesrečo. Pri sne- manju filmov zmeraj uporabljajo slepe naboje, zato ne morem verje- ti, da se je pravi naboj znašel zgolj po naključju v pištoli, iz katere so streljali na Brandona. Glede na ne- pojasnjeno smrt njegovega očeta se mi Brandova smrt zdi več kot samo nezgoda pri snemanju. TEDNIK Povejte nam za konec še, kako je s popularnostjo kara- teja v Kanadi? - Izredno je priljubljen. Samo v moji šoli na primer trenira okrog 300 članov. Imamo pa tudi druge borilne veščine, kot tae kwon do, kung fu, judo, tai chi idr., ki so prav tako popularne. TEDNIK Slišal sem, da imate na nacionali TV svoj program za borilne veščine, ki ga vodite Vi ? - Da. Naslov oddaje je "Budo - čudežni svet borilnih veščin". Na sporedu je vsak teden, traja pa pol ure. V vsaki oddaji predstavim dru- go borilno veščino. TEDNIK Imate morda kakšno sporočilo za bralce Tednika? - Karkoli počnete, naj jeto karate ali kaj drugega, delajte to z vsem srcem. Ne delajte zgolj zaradi re- zultatov ali materialnih koristi. Počnite to zavoljo veselja do dela in rezultati bodo prišli sami od sebe. Zaupajte v to, kar počnete. TEDNIK Gospod Frenette hvala za pogovor. Želim Vam srečno pot v Kanado. - Hvala in upam, da se bom kma- lu vrnil v Slovenijo. ^S.V. TENIS / IGRALKA URŠKA JURIČ Cilj vsakega mladega športnika je napredovanje in izpolnitev želje po dokazovanju. V ptujskem tenisu prevladujejo dekleta, nekako lažje se prebijajo v slovenskem tenisu. Med uspešne gotovo spada Urška Jurič, rojena 22. oktobra 1981, do lanske pomladi članico TK Ptuj, od tokrat po članico mariborskega Branika. Urška nastopa v konkurenci do 14,16 in 18 let. V lanskem letu je na odprtem prvenstvu Kranja prišla do 14 let do polfinala, v Ko- pru v kategoriji do 14 let do četrt- finala, na odprtem prvenstvu Kranja do 16 let pa do četrtfinala. Na dvoranskem državnem prvenstvu v Ljubljani do 18 let je prispela do četrtfinala, kjer je te- sno izgubila s kljubsko tovarišico. Zraven tega je zmagala tudi na turnirju v Litiji. Seveda pa je za uspeh potrebno nekaj žrtvovati. Njen oče Milan jo vsak dan vozi na treninge v Mari- bor. Za petčlansko družino jeto ve- lik strošek. V klubu povrnejo del stroškov samo, če se uvrstiš v četrt- finale. Optimalni program igralke tenisa stane veliko in vsi skupaj, tudi s prijatelji, poskušajo pomaga- ti. Cilji mladih športnikov so seve- da vedno večji. Urška Juričbo v tem letu poskušala napredovati na lest- vicah slovenskih teniških igralcev v vseh kategorijah in čim več nasto- pati. Če pa bi bilo možno, bi mesec dni obiskala teniški kamp. No, tu- kaj pa se pojavijo že materialne težave. Naj zapišemo, da je Urška odlična učenka ter da na OŠ Ljud- ski vrt znajo prisluhniti mladim športnikom. ^D.K ŠPORTNI PORTRET / BOKSAR BORIS HORVAT Boks spada med tiste športe, ki si v Sloveniji pologoma utrjujejo pot. Slovenski boks je v nekdanjem jugoslovanskem prostoru zelo težko prihajal do veljave. Z osamosvojitvijo Slo- venije po so agilni boksarski delavci spoznali, do bodo morali somi, brez druge pomoči de- lati pri vzponu športne panoge, ki ji pripadajo. Ptuj je že dolga leta v vrhu slo- venskega boksa. Med boksarji v ožji slovenski vrh spada tudi državni prvak in nosilec 14. zlate rokavice Slovenije, Ptujčan Boris Horvat. TEDNIK Kdaj si se pričel ukvarjati z boksom in koliko borb si imel do sedaj? - Boksati sem pričel 1988 pri BK Ptuj. Do sedaj sem imel več kot 50 nastopov. Štirikrat sem državni prvak v srednji kategoriji, zraven tega sem osvojil tudi 14. zlato roka- vico, ki je bila v Ptuju, premagal pa sem tudi prvaka Avstrije, Italije ter še vrsto drugih kvalitetnih boksar- jev. Brez porazov pa tudi ni šlo: do sedaj jih jebiloosem. TEDNIK Katera zmaga je bila zate najslajša? - To jebila zmaga na zadnji Zlati rokavici. Za nasprotnika sem imel dobrega boksarja. Vložiti sem mo- ral veliko tuda, da sem ga premagal, saj za takšen leskav naslov potrebu- ješ dobrega nasprotnika. V borbi so odločale nianse, ki pa so tokrat bile na moji strani, pa tudi vzpodbujan- je občinstva mi je pomagalo. TEDNIK Zakaj si se odločil za šport s trdimi pestmi? - To je individualni šport, kjer o vsem odločaš sam. V ringu si sku- paj s svojim nasprotnikom. TEDNIK Na kaj vse misliš v borbi? - Razmišljam seveda, kako bi premagal nasprotnika. Ko dobiš udarec, pričneš razmišljati, zakaj si ga dobil in kako bi udarec vrnil. Nekateri se pri tem hudo razjezijo, izgubijo glavo, s tem pa koncentra- cijo in lahko rečem, da je borba že končana. Boks vsekakor ne spada med pretepaške športe, kot so to prej v veliki, sedaj pa manjši meri mislili gledalci ali pa navadni ljud- je. To je prikaz veščine, in kdor je boljši, listi zmaga. TEDNIK In kaj je zate najtežje pri boksu? - To je vsekakor tretja runda. Po- navadi mi takrat prične zmanjko- vati moči. Pa ne samo meni, tudi drugim. Že velikokrat sem si v tret- ji rundi rekel, da nebom več boksal. No, pa sem vseeno ostal. TEDNIK Kakšno pa je delo v klubu? - Po prevzemu kluba s strani no- vega vodstva je nastala velika razli- ka, predvsem v materialnem smis- lu. Mislim na pogoje in opremo. Odločamo skupaj. Je pa pomemb- no, da tisto, kar se dogovorimo, drži. Smo pa zraven tega tudi veliki prijatelji. TEDNIK Kaj bi dejal o kvaliteti boksa v Sloveniji in kdo so zate bili oziroma so najboljši boksarji ? - Po osamosvojitvi so se pokazale velike možnosti za razvoj boksa v naši državi. Več možnosti je, da se udeležiš večjih tekmovanj, ker je bilo to prej domena samo boksarjev iz drugih okolij nekdanje Jugosla- vije. Z dobrim delom, večjim števi- lom tekmovanj raste polagoma tudi kvaliteta. Osebno imam nekaj možnosti za nastop na SP v Berlinu letos maja. Bomo videli, kako se bomo dogovorili z BZ Slovenije. V preteklosti sta bila zelo dobra bok- sarja Tone Novak in Albin Mere. Sedaj pa Arma Krajne, sicer vi- ceprvak Švedske. TEDNIK V lanski sezoni je klu- bu za las ušel naslov prvaka Slo- venije. Kako boletos? - Potrudili se bomo, da ga osvoji- mo. TEDNIK Kaj meniš o tem, da imamo v Ptuju dva biksarska klu- ba? - Škoda je, če se ne bi združili, saj bi bili močnejši tako v tekmoval- nem kot organizacijskem smislu. TEDNIK In na koncu: kaj meniš o svojem trenerju? - Moj trener Albin Mere je dober in kvaliteten trener. Dobro se razu- meva in zna me dobro pripraviti na borbo. •» Danilo Klajnšek NOGOMET / PRI ALUMINIJU - JESENSKEM PRVAKU V TRETJI LIGI VZHOD Pričeli pf iproM Pri jesenskem prvaku v tretji slovenski nogometni ligi - vzhod Aluminiju iz Kidričevega so pričeli spomladanske priprave. Tri točke prednosti pred zasledovalci so lahko veliko, do po jih ohraniš, moraš vložiti veliko truda, zraven po imeti tudi srečo. O pričetku pri- prav smo se pogovarjali z podpredsednikom kluba, ki skrbi za za prvo moštvo. Zvon- kom Jevšovorjem. O Ljubitelje nogometa zani- ma, kdaj sta pričeli priprave, kdo je novi trener in seveda okrepit- ve v igralskem kadru. "Priprave na spomladanski del prvenstva smo pričeli 15. januarja pod vodstvom trenerja Ilija Mi- troviča. Pod njegovim nadzorom sedaj vadi 24 igralcev. V naše vrste smo pridobili Saša Gajserja iz Ma- ribora Branika, Zemljica iz Sre- dišča, vrnili pa se je Štumberger iz Starš. Pogovarjamo se tudi z nek- danjim igralcem Bavdkom, ki je sedaj nastopal za ekipo Stojncev. Vsekakor pa so vrata odprta tudi drugim kvalitetnim igralcem." O Pred zasledovalci na prvenstveni razpredelnici imate tri točke prednosti. Ali bo to za- dostovalo za osvojitev prvega mesta in s tem pridobitvijo pra- vice nastopiti v kvalifikacijah za uvrstitev v drugoligaško konku- renco? "S kakovostnim delom in mak- simalnim pristopom do dela in igranja ter ob pogojih, ki so v klu- bu, je možno izkoristiti prednost treh točk. Seveda pa podobno raz- mišljajo naši nasprotniki, kot so ekipe Šentjurja, Bakovcev in Dra- vograda." #Včemjevašaprednostpred zasledovalci? "Seveda spoštujemo vsakega nasprotnika. Toda mislim, da je našaprednost v tem, da jenašaeki- pa v tretjeligaški konkurenci doživela borbo za obstanek in tudi za vrh, zraven tega pa se je klub stabiliziral in napredoval v orga- nizacijskem smislu." # Nogometni klub iz Ki- dričevega je ostal bre imena Caissa. "Kot je znano, je bil klub nekaj časa v lasti zasebne družbe Caissa, d.o.o. Zaradi osebnih interesov večinskega lastnika podjetja g. Danila Polajžerja, ki želi letos osvojiti velemojstrski naslov v šahu, smo našli skupen jezik s podjetjem Talum iz Kidričevega. Hvaležni smo jim za prevzem sponzorstva, saj je v današnjih časih težko najti nekoga, ki bi de- lal in vlagal v klub." # Kakšno pa je zanimanje lju- di? "Če vzamemo za primerjavo srečanje Caissa Aluminij - Drava, kjer se je zbralo dva tisoč ljudi, bi lahko sklepali, da če se dobro dela. če so dobri rezultati in dobro vzdušje, potem pridejo ljubitelji nogometa. Kar pa se tiče drugoli- gaške konkurence, bi rekel, da je želja ljudi v Kidričevem, da bi no- gometaši Drave ostali v drugi ligi, z morebitno našo uvrstitvijo pa bi se na Dravskem in Ptujskem polju vsekakor povečalo zanimanjeza ta šport. V organiziranosti in nasta- vitvi dela v klubu ne vidim nobe- nih zavor za napredovanje." # Je prvoligaš s tega področja realnost ali iluzija? "Pri tem vprašanju bi spomnil na Prekmurje. Če je možen takšen preporod in napredek nogometa v eni pokrajini, nevidim razloga, da tega ne bi bilo možno doseči v dru- gi. Dravsko in Ptujsko polje sima- ta plodna tla za vzpon nogometa." # Bi na koncu še kaj dodali? "Ob tej priložnosti bi se rad za- 'bvalil nekdanjemu predsedniku kluba Danilu Polajžerju za izred- no ambiciozno in uspešno delo, ki ga je prinesel v naš klub oziroma naše okolje. Predvsem je prinesel drugačno razmišljanje o nogome- tu." •*D.K. SAH Tekmovonie za pionirje in pionirke Že petnajstič so se v soboto, 21. januarja, zbrali mladi šahisti pio- nirji in pionirke, člani gasilskih društev OGZ Ormož, na tradicio- nalnem šahovskem turnirju v Ve- liki Nedelji pod pokroviteljstvom OGZ Ormož in GD Velika Nedel- ja. Letos se ga je udeležilo rekord- no število štiričlanskih ekip. Rezultati - ekipno: 1. GD Her- manci 136,5 točk, 2. GD Ivanjkovci 28,3. GD Obrez, 28,4. GD Središče 24 točk, 5. GD Koračiće 23,5 itd. Posamezno: 1. Robi Cvetko, GD Ivanjkovci, 2. Igor Gašparič, GD Trgovišče, 3. Aleš Šprajc, GD Velika Nedelja Prve tri ekipe so prejele pokale, vse druge pa spominska priznanja. Prav tako so prvi tri je posamezniki prejeli spominske diplome. •» Anton Kace TEDNIK -9. FEBRUAR 1995 SPORT IN REPORTAŽE-15 SLOVENSKE GORICE PRI PRIDELOVALCIH IZVENSEZONSKIH JAGOD Ste si tudi vi zaželeli jagod izven njihove sezone? Sredi zime? Že nekaj let si takšne želje lahko izpolnimo z nakupiv tujini. Največkrat, kojih takole željno gledamo na policah, pomislimo, da so jih pripeljali iz južnih krajev. Lahko pa so prav te rdeče zapeljivke bile vzgojene v naših krjih. V Zgornji Senarski v Slovenskih goricah smo obiskali Viktorijo in Saša Anciferova, ki pridelujeta izvensezonske jagode. Letos so jih imeli vse do božiča. Kmetovanja sta se lotila šele pred tremi leti, ker pa je njihova kmetija majhna in zelo razdrobljena, se ne da dosegati ekonomskih učinkov s klasičnim kmetovanjem. Čeprav je Sašo po izobrazbi fínomehanik, ga je vedno veselilo vrtnarjanje. Žena ga je pri tem spodbujala ter mu po- magala. IDEJA ŠE NE PRINAŠA ZASLUŽKA "To ni bila naša ideja, mi smo jo samo poiskali. V Kmečkem glasu smo videli, da je podjetje Tron iz Krškega razpisalo natečaj za pridela- vo izvensezonskih jagod in prijavili smo se nan j. Prvotno je bilo veliko za- nimanja, saj je omenjeno podjetje iz- delalo program za 50 hektarjev nasa- dov jagod v Sloveniji, in kar je naj- važnejše, ponujalo je tudi zagoni.л i sredstva. Med prijavljenimi kandidati smo bili izbrani tudi mi. Odločili smo se, da v začetku posadimo 15 arov," se spominja začetkov gospod Ancife- rov. Pridelovanje jagod je pri nas nekaj novega, v sosednji Italiji pa je veliko pridelovalcev - v okolici Verone je z izvensezonskimi jagodami zasajenih več kot na 700 hektarjih. G Jagoda je izrazito sezonski sadež, saj se je ne da skladiščiti dlje časa. Kako pa jo pridelujete izven sezone? Sašo Anciferov: "Nova spoznanja v tehnologiji ter nove sorte jagod v zadnjih letih omogočajo pridelavo tudi izven sezonskega časa, ko je na trgu pomanjkanje jagod in imajo za- radi tega bistveno višjo ceno. V gro- bem lahko pridelavo razdelimo v tri obdobja. Za večji del Slovenije je naj- primernejša pridelava s pomočjo plastenjakov, v katerih dosegamo pridelke od septembra do decembra in od marca do maja. Proizvodnja se začne pri sadiki. Kakovost je pogojena s korenino in odpornostjo sadik, ki jih dobimo iz Italije in jih posadimo tako kot druge v avgustu. Tako sadike kot plodovi ja- god imajo veliko škodljivcev, zaradi tega moramo biti pozorni, da nam ne uničijo pridelka. Že en mesec po sajenju sadike pričnejo cveteti in po dvajsetih dneh so že plodovi. Jagode smo imeli vse do božiča, pozimi pa počivajo. Takrat sadike zmrznejo, toda mrzlih dni ne smebiti preveč. Kmalu bomo rastlin- jake zaprli in prvi plodovi bodo ko- Viktorija in Sašo Anciferov ob rastlinjaku jagod. nec marca in v začetku aprila. Pride- lovanje jagod v tunelih je aktualno do maja. Rastlinjake lahko tudi dodatno ogrevamo in tako podaljšamo sezo- no; še posebaj se to obnese jeseni. MOŽNOSTI TRŽENJA SLOVENSKIH JAGOD G Kam prodajate pri nas pridela- ne jagode? Sašo Anciferov: "Kljub temu da sem prej dejal, koliko nasadov imajo v Italiji, jih največ izvozimo tja, saj sami še zmeraj ne morejopokriti vseh potreb trga. Jagode prodajamo pod enotno blagovno znamko in s tem se ukvarjapodjetjeTron.Vglavnemoni poskrbijo za vse - od sadike do odku- pa pridelka. Do neke mere je zanimiv tudi slovenski in hrvaški trg, predvsem aprila in maja, ko vidimo pri nas izredno drage v glavnem španske in italijanske jagode, ki so poleg tega slabše kakovosti, ker pri transportu zgubijo na kvaliteti. Domača redna proizvodnja pride na trg šele v juniju. Italijani so zelo navdušeni nad našimi jagodami, saj so plodovi zelo sladki in lepega, sijočega videza. Za- radi tega jih cenijo in dobro plačajo. Lani so sami povišali ceno. V izven- sezonskem času jecena bistveno višja in analize cen v Italiji v zadnjih letih kažejo od 3,5 do 5,5 nemških mark za kilogram v veleprodaji, v jesenskem času pa so bistveno višje, saj se giblje- jo od 4 do 10 nemških mark za kilo- gram. Pri spravilu je potrebno veliko lju- di, da jagode potrgajo in pospravijo v plastične košarice. Nato jih odpelje- mo v lenarško hladilnico." Sašo in Viktorija sta nad pridelo- vanjem jagod navdušena in bosta še razširila nasade, čeprav je to poveza- no z velikimi stroški in trdim delom. Marija Slodnjak ¡ MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV JERUZALEM Ob ustanovitvi 1985. leta ¡e Društvo vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruza- lem štelo 38 članov, štiri leta kasneje pa jih je bilo že 450. Ko so bila pred leti ustanovlje- na na območju ptujske in bistriške občine nova vinogradniška društva, se je število njiho- vih članov zmanjšalo. Tako jih je bilo v 1993. letu 225, leto kasneje samo še 160, na občnem zboru v nedeljo, 29. januarja pa jih je bilo prisotnih 111. „ , . J ; r, I I • J- J • zaskrbljeno SO vinogradniki pos- Društvo vinogradnikov Jeruzalem, ki sodi med najstarejša tovrstna j^.^^. -^^^^^^^--^ ^ davčnih obvez- drustva,je v minulih desetih letih naredilo veliko za izobraževanje svo- ^^^^:^^ i„ olajšavah za vinogradnike. jega članstva. Vsako leto se ob prazniku vina v Podgorcih predstavijo širši javnosti. "Že pred desetimi leti, ob ustano- vitvi društva, je bila želja zaščiti in- terese zasebnih vinogradnikov, da bodo enakopravno obravnavani pred zakonom in organi oblasti ter deležni enakih ugodnosti kot takrat protežirani družbeni sektor. Sedan- ji čas interesov se je spremenil v za- gotavljanje enakih pogojev za vino- gradništvo in vinarstvo pri vseh udeležencih v tej panogi, ne glede na lastnino in velikost. Zavzemamo se za take pogoje, da bo postalo vi- nogradništvo panoga, iz katere se bo ob dobrem delu dalo dostojno živeti. Zato iščemo od države ugod- ne kredite, dostopne vsem vino- gradnikov, za obnovo vinogradov, nakup vinogradniške opreme in drugega," je med drugim povedal na nedeljskem občnem zboru pred- sednik DV Jeruzalem Franc Lah. Občni zbor je pozdravil tudi pred- sednik Občinskega sveta Ormož Alojz Sok in poudaril, da vinograd- niki lahko pričakujejo naklonjenost novega občinskega sveta ne samo po moralni plati, temveč tudi material- no. Stranke v občinskem svetu so se dogovorile, da se v občini Ormož za- sede mesto kmetijskega referenta, kar se bo v kratkem dogodilo, bo pa strokovnjak s področja vinograd- ništva in vinarstva. V nadaljevanju so se vinogradniki dotaknili vinskih sejmov, ki se jih udeležujesamo manjšešteviločlanst- va. Ocene vina, ki zrastejo na območju Lutomersko-ormoških go- ric so na teh sejmih ugodne, kar po- meni, da ima to vinorodno območje zelo kakovostna vina. Janez Vrečer iz Poslovne skupnos- ti za vinogradništvo in vinarstvo Slo- venije je poudaril, da zastopa poslov- na skupnost vinogradnike pred državnimi institucijami. Dal je tudi krajši prerez udeležbe slovenskih vi- nogradnikov na raznih sejmih v lan- skem letu, poudaril pa je, da si morajo vinogradniki izboriti mesto predvsem tam, kjer so si na področju vinogradništva in dobrih vin konku- renčni. "Letos bo okoli 20 mednarod- nih prireditev in sejmov, kjer se bomo Slovenci pojavljali s svojimi vini. Tako se bomo predstavili v Bor- deauxu, Stuttgartu, Londonu, Kra- kowu, Stockholmu, Lisboni, Zagre- bu, kjer bo letos prvič vinsko ocenje- vanje. Ljubljansko vinski sejem pa smo uspeli premakniti z začetka sep- tembra v začetek junija; bo med 5. in 9. junijem, vina pa bodo ocenjevali med 22. in 27. majem. Predstavitev vina mora bi ti takrat, ko so vina na za- logi, kajti na sejme ne hodimo, da bi se srečali, temveč zaradi stroke in trgovine," je dejal Janez Vrečer. Opo- zoril je, da je bilo v Sloveniji lansko leto glede uvoza tu j ih vin mirno, letos pa se obeta vse kaj drugega, saj je naša država podpisala pogodbo z višegraj- sko skupino držav, tako da se bodo na policah trgovin pojavljala vina, ki jih do sedaj nismo poznali. Nekoliko Društvo vinogradnikov Jeruzalem sodelujejo s Poslovno skupnostjo za vinogradništvo in vinarstvo Sloveni- je tudi na področju nove vinske zako- nodaje, ki gre kmalu v parlament v drugo branje. Po sprejetju te zakono- dajebo potrebno sprejeti še 12 raznih podzakonskih aktov, a to po besedah Janeza Vrečerja ne bo predstavljajo tolikšnih problemov kot sam zakon. Na svetovnem trgu, je pomembno ne samo to, da imamo dobro vino, važno je tudi, po čem je, kako nas poznajo tam, kjer prodajamo, in podobno. "Na svetovnem trgu se proda več vina nižjega kakovostnega razreda, vrhunskega vina pa samo med 5 in 15 odstotki. Slovenci bi želeli, da se naša vina uvrstijo med vrhunska," je pove- dal Janez Vrečer. Na občnem zboru so govorili tudi o nadaljevanju projekta 'šipon - grozdje in vino na Štajerskem'. Raz- pravi jalci so bili mnenja, da jepotreb- no to avtohtono sorto, ki ima naj- boljše pogoje ravno na območju Lju- tomersko-ormoških goric, povzdig- niti do mesta, ki ji gre. Po zagotovitvi izvoznikov se šipon, ki daje celo pale- to kakovosti - vse do najboljših predi- katnih vin, dobro prodaja. Vinograd- niki so menili, kako pomembno je, da se vsak vinorodni okoliš predstavi s svojo sorto; Štajerska bi se predstavi- la s šiponom. Sprejeli so spremembo sedeža društva, zmanjšali število čla- nov upravnega odbora ter se strinjali z vključitvijo v Zvezo društev vino- gradnikov Štajerske in Prekmurja. •»Vida Topolovec MALI NOGOMET II. LICA MNZ PTUJ- SKUPINA A Rezultati tekem 7. kola: Za- vod 93 - Bistro Milena 3:4,Gastro Žetale - Zidarstvo Zamuda Ma- cho 1:3, Bistro Žoga - Sara 2:7, Copy Canon Ambiente - Litož Stoperce4:4. 1. BISTRO MILENA 7 6 1 0 30:11 13 2. ZID, ZAMUDA MACHO 7 4 2 1 21:16 10 3.SARA 4. ZAVOD 93 5. BISTRO ŽOGA 6. COPY CANON AMBI. 7. GASTRO ŽETALE 8. LITOŽ STOPERCE -1 7 3 3 1 28:20 9 7 3 1 3 21:20 7 7 3 13 18:21 7 7 13 3 21:24 5 7 115 11:21 3 7 0 2 5 12:29 1 11. LIGA-SKUPINA B Rezultati tekem 7. kola: Cen- ter Kolo - Tomaž foto Host 0:3 b.b.. Butik Ivana - Cirkulane 5:1, Bistro Lipa - Gostišče pri Tonetu 3:3, Šmarnica Kuhar-Vitomarci 3:6. И. GOST. PRI TONETU 2. BUTIK IVANA 3. VITOMARCI 4. ŠMARNICA KUHAR 5. TOMAŽ FOTO HOST 6. BISTRO LIPA VITOM. 7. CIRKULANE 8. CENTER KOLO 7 5 2 0 26:13 12 7 4 3 0 36:16 11 6 4 1 1 26:15 9 7 3 13 19:17 7 6 3 12 12:11 7 7 12 4 22:25 4 7 12 4 14:22 4 7 0 0 7 8:44 O II. LIGA-PLAY OFF V play off II. liga malega nogo- meta so se uvrstile tri prvo- uvrščene ekipe predtekmovan- ja v skupini Ain B. Razpored tekem 1. in 2. kola: nedelja, 12. februarja, športna dvorana Mladika Ptuj: 15.30 Bi- stro Milena - Vitomarci, 16.10 Gostišče pri Tonetu - Sara, 16.50 Zidarstvo Zamuda Macho - Butik Ivana, 17.50 Bistro Milena - Gos- tišče pri Tonetu, 18.30 Vitomarci - Zidarstvo Zamuda Macho, 19.10 Sara-Butik Ivana. Branko Lešnik POHORJE Zlato vlîajtt Organizatorji tekem za državno prvenstvo v hitrih disciplinah na snežnem sta- dionu na Pohorju so dokaza- li, da se znajo spopasti z mu- hastim vremenom, in tako smo lahko prepričani, da bodo uspešno izvedli tudi 32. Zlato lisico, ki bo čez slab mesec. Na progi je dovolj snega, vsako ohladitev pa iz- rabijo za dodatno za- sneževanje. Za goste bodo letos pris- krbeli še večji šotor kot lani: sprejel naj bi kar 500 ljudi. Vsem obiskovalcem iz oddal- jenih krajev bodo letos Slo- venske železnice ponudile petdesetodstotni popust za prevoz v Maribor. Ob dobri organizaciji upa- mo lahko tudi na dobre rezul- tate naših "lisičk". .♦L JUDO V Slovenski Bistrici je bilo v so- boto državno prvenstvo v judu za moške in ženske. Prvenstvo je hkra- ti izbirno za določitev sodelujočih na mednarodnih tekmah za svetov- ni pokal ter evropsko prvenstvo v Birmighamu in svetovno prvenstvo v Tokiu. Nastopilo je 31 članic in 96 članov iz 20 klubov. Za najboljšega tekmo- valca so proglasili domačina Sandija Soršaka, za tekmovalko Nušo Lampe iz ekipe Golovec, najboljši sodnik pa je bil Danilo Brumec. Judo klub Gorišnica je na prvenst vu osvojil šest medalj. Damjan Petel je zmagal v kategoriji do 95 kilogra mov, brat Marko je bil v tej kategorij drugi, Tajhman pa je osvojil bron Bronaste medalje so osvojili tud Horvatova v kategoriji do 48 kg, Ci kajlo v kategoriji do 60 kg in Marin najtežji kategoriji. Od judoistov Drave je srebrno me daljo osvojil Murko v kategoriji nai 95 kg, Kolednik pa v kategoriji do 6 kg bron. l.k. STRELSTVO V petek, 3. februarja, je bilo v Domavi 7. kolo strelske lige. Nastopilo je 37 strelcev. Rezultati - ekipno: 1. S.D. Domava - 608 krogov, 2. S.D. Gomilaj. - 596, 3. S.D. Trnovska vas - 562; posamezno: 1. AlojzRaušl,Gomilaj., 166 kro- gov, 2. Janko Horvat, Domava, 162 krogov, 3. Franc Čeh, Domava, 159 krogov. Rezultati po sedmem kolu: 1. S.D. Gomilaj. I. (4111), 2. S.D. Domava I (4045), 3. S.D. Želko J. (3922). Posamezno: 1. Boçdan Zdenko, Dorna- va, 1068,2. Alojz Raušl, Gomilaj., 1067,3. Franc Ceh, Domava, 1022,4. Janko Žerak, Gomila J., 994,5. Darko Pavlin, Želka J., 994 krogov. 8. - zadnje kolo bo v petek, 17. februarja, v Juršincih. ^^^^^^ ROKOMET - Nadal- jevanje v drugi ligi v vzhodni skupini druge moške državne lige so v soboto odigrali srečanja 14. kroga. Ve- lika Nedelja se je v ges- teh pomerila z vodil- nim Interierom Krško in izgubila s 16:33, Ormož pa je v svoji dvo- rani s 24:19 premagal Krog. l.k. NAMIZNI TENIS - Uspeha deklet in fantov V soboto in v nedeljo je bilo v Novi Gorici fi- nale ekipnega državne- ga prvenstva za mladin- ke. V finale se je z ekipo starejših deklic, ekip- nimi državnimi prva- kinjami, uvrstila tudi Petovija in osvojila odlično četrto mesto. Nastopile so Breda Mojsilovič, Tina Sa- fran in Špela Lukner. V drugi moški državni ligi pa je ptuj- ska ekipa pod vodst- vom Žike Marinkoviča v Krškem presenetljivo s 5:2 ugnala domačine, ki so v prvem delu v Ptuju zmagali s 4:3. Nastopili so Mitja Roz- man, Miran Solar in Gregor Kocuvan. l.k. STRELSTVO - Alenka in Sašo - reprezentanta V soboto, 11. februar- ja, bo v Zagrebu v domu športov srečanje slo- venske in hrvaške re- prezentance z zračnim orožjem. Barve Slove- nije branita tudi ptuj- ska mladinca Alenka Peteršič in Sašo Porok. Tekmovala bosta z zračno pištolo. Šest- najstletna Alenka in Bojan sta strelca, od ka- terih Slovenija največ pričakuje. Ptujske strelce spremlja mladi trener Miran Kramberger. ALENKA PETERŠIČ DEVETA Na odprtem prvenst- vu Budimpešte so v so- boto in nedeljo nastopi- li najboljši strelci Evro- pe. Mlada Ptujčanka Alenka Peteršič je kot mladinka bila prvi tek- movalni dan s 338 krogi 17. V nedeljo se je še boljše odrezala, saj je bila s 341 krogi odlična deveta. Slavko Ivanovič ŠAH - Tretji turnir ŠD Gorišnica Na tretjem turnirju v soboto, 28. januarja, ki ga prireja gostilna Fir- bas pod okriljem ŠD Gorišnica, je zmagal Janko Bohak (5,5 točk) pred Milošem Ličina (4,5). Tretje mesto sta si razdelila Martin Maj- cenovičinjuricaškarja (3,5). Naslednji turnir bo v sobo to, 25. februar- ja,ob 15. uri. ŠAH - Ekipni in hi- tropotezni turnir v gasilskem domu je v soboto, 4. februarja, pod pokroviteljstvom domače občine Šahov- sko društvo Gorišnica priredilo ekipni šahov- ski turnir. Udeležba je bila zelo velika in kvali- tetna, saj je nastopilo deset ekip iz Gorišnice, Poljčan, Ptuja, Polska- ve, Čakovca in Štrigo- ve. Prvo mesto je z 29,5 točk osvojila ekipa Međimurja Čakovec pred ŠD PTUJ s 27 osvojenimi točkami. Tretje in četrto mesto sta zasedli ekipi Straho- ninca in Stridon ŠTri- gova s 24,5 točke. Gorišniška prva ekipa je zasedla šesto mesto z 19 točkami. Prvi trije so prejeli pokale in denarne na- grade, od četrtega do vključno 6. mesta pa praktične nagrade. Or- ganizator in glavni sod- nik je bil Jože Voglar. V nedeljo, 5. februar- ja, je bil v osnovni šoli Gorišnica drugi hitro- potezni turnir. Nasto- pilo je sedem igralcev. Igrali so dvokrožno. Rezultati: 1. Zlatko Roškar- 11, 2. Miloš Ličina - 8,5, 3. Janez Vrbančič - 7 točk. Naj- boljši mladinec je b Jurij Cvitanič n četrtem mestu s ( točkami. Naslednji turnir b 5. marca v prostori osnovne šol Gorišnica. GGG Ob kulturnem pra: niku Slovenije je pr pravilo ŠD Gorišnic prvenstvo društv; Začelo se je 8. februar; v osnovni šo Gorišnica, končalo f se bo v petek, 8. appril Datumi in način igrai ja so določeni z razp som. Jože Voglar ŠAH - Zmago Robert Roško v okviru mesečni hitropoteznih turni; jev šahovskega društv Ptuj so šahisti odigra drugi turnir za let 1995. Tokrat je zmag mladinec Robci Roškar, drugi je b Jože Čič, tretji Bori Žlenderitd. Naslednji turnir bo petek, 3. marca, ob 1¡ uri. Silva Razlag KEGLJANJE > Solid na igra Drav V nadaljevanj spomladanskega dei prvenstva medregijsl* lige so kegljači ptujsl Drave odlično starta) Pred tednom dni s igrali neodločeno 4:4 Impolom iz Slovensli Bistrice (najboljši p Dravi je bil Alojz Šeri ga z 853 podrtimi keg ji),tosobotopasonai redno težkem kegljišč Lendave premaga ekipo Lokomotive i Maribora s 5:3. Točke za Dravo s dosegli Arnuš, Vranji in Šeruga,stemdajeb Drago Arnuš z 83 podrtimi keglji na boljši posamezni srečanja. Glede n dejstvo, da morajo ptu ski kegljači zaradi p( manjkanja prostoi (samo dve stezi) vs srečanja odigrati n "tujih"kegljiščih,jenj hov uspeh še tolik večji. Silva Razlag 16-NASVETI 9. FEBRUAR 1995- TEDNIK Kuharski nasveti Danes bomo pripravili: ocvrt sir s tatarsko omako, skutine cmoke in skutino marelično torto OCVRTI SIR S TATARSKO OMAKO Potrebujemo: - 40 dag sira gauda ali bel paese - poper ali rdečo papril(o Za paniranje: - 5 dag moke -2 jajci - Wdagdrobtin - maščobo za cvrenje Iz sira narežemo primerno debele re- zine, jih narahlo popramo ali potrese- mo z rdečo papriko, nato rezine po- valjamo v moki, jajcih in na koncu v drubtinah ter postopek ponovimo. Pa- nirane rezine v vroči maščobi ocvremo le toliko, da zarumenijo. Zraven ponu- dimo tatarsko omako. Tatarska omaka: - 20 dag majoneze, 8 kaper - 5 dag kislih kumare, peteršilj ' 4 dag čebule, 1-2 sardelna fi leja - eno trdo kuhano jajce, gorčica, sol, poper Majonezo narahlo razrečimo in ji primešamo drobno sesekljane kapre, kisle kumarice, peleršilj, čebulo, sar- delne fileje ter sesekljano ali naribano jajce. Pripravimo jo tik pred uporabo. SKUTNI CMOKI Potrebujemo: - 50 dag suhe skute - eno jajce, - pet pesti ostre moke - slan krop Skuto pretlačimo in ji dodamo jajce in moko, narahlo solimo ter dobro premešamo. Maso damo na hladno in pustimo, da počiva pol ure. Testo zvrnemo na pomokano desko, obliku- jemo štruco, jo razrežemo na enako- merne dele in iz njih oblikujemo cmo- ke, te pa kuhamo v slanem kropu 12 - 15 minut. SKUTINAMARELKNA TORTA Potrebujemo: A) za biskvit (podlaga) -4 jajca -12 dag sladkorja -1 vaniljin, malo limone - 7 dag mehke moke - 6 dag gustina - 5 dag masla, malo soli Krema: - 30 dag skute -12 dag sladkorja v prahu - 7 listov želatine -1 vanili, ščep soli - 0,51 sladke smetane -11 vloženih marelic Glazura: - 8 dag marelic - 5 dag mareličnega soka -3 liste želatine Biskvit pripravimo tako, da rumenja- ke ločimo od beljakov. Rumenjakom dodamo maslo ali margarino in pe- nasto umešamo ter dodamo sladkor in vaniljin sladkor. Moki dodamo gus- tin in sol. Premešamo in dodamo ru- menjakom, sočasno pa dodamo po- lovico snega. Ostali sneg primešamo narahlo (s kuhalnico). Tortni model dobro namažemo, vsipamo vanj pri- pravljeno maso in pečemo pri tempe- raturi 180C 20 minut. Skuto pretlačimo, ji dodamo malo li- moninega soka in sladkor v prahu ter vaniljin sladkor. Želatino smo že prej namočili v malo hladne vode in jo nad soparo zmehčamo. Zmehčano želati- no z metlico primešamo skuti in doda- mo polovico tolčene sladke smetane. Ostalo smetano primešamo narahlo. Biskvitno dno obdamo s tortnim obročem in nanj vsipamo tretjino kre- me.Kremo zgladimo in na njo položimo polovico vloženih marelic v krog. Prilijemo preostalo kremo in zgladimo. Torto postavimo za 3 ure na hladno. Glazuro pripravimo tako, da marelice pretlačimo ali spasiramo v pire, jim dodamo sok, na koncu pa namočeno in nad soparo stopljeno želatino. S tem prelijemo torto in pos- tavimo še enkrat v hladilnik tako dol- go, da se glazura strdi. Po vrhu lahko okrasimo z marelicami in tolčeno sladko smetano. Veliko uspeha pri pripravi Vam želim in dober tek. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -IV. Po si poglejmo noše štiri osebe, poimenovane A, B C in D, s kakšnimi zaščit- nimi mehanizmi skušajo ubežati svojemu temeljnemu, v otroštvu pri- dobljenemu občutku strahu in manjvrednosti. Oseba A je razvila ne- kakšno nevrotično potre- bo po ljubezni. Njeno ges- lo v življenju je: biti mo- ram ljubljena za vsako ceno in od vseh. Posledice so različne. Zaradi te svo- je nenasitne želje se ved- no znova zapleta s seboj in drugimi ljudmi. Silno je občutljiva za kritiko in najmanjšo nepozornost ali odklonitev doživi kot najhujše ponižanje. Po eni strani ponižajoče išče lju- bezen in je tako povsem odvisna od drugih, po dru- gi strani pa jo vedno znova preplavita gnev in sov- raštvo, če njene želje niso uresničene. V svojem strahu pred izgubo ljubez- ni in v svojem razočaranju gre včasih tako daleč, da se sploh več ne upa čust- veno navezati na kogarko- li ali pa razvija nekakšno spolno slo; tedaj bega od enega partnerja do druge- ga in želi s tem sebi in sve- tu "dokazati", da je nekaj vredna. Oseba B je izbrala drugo pot. Iz strahu pred občut- kom manjvrednosti je na nevrotično nezaveden način razvila slo po moči, prestižu, lastnini ... Zanjo je značilno, da želi imeti vedno prav, da je trmasta, nepopustljiva, da z vesel- jem kritizira druge in da želi biti v središču pozor- nosti. Z veseljem kontroli- ra druge, hoče vedeti, kaj drugi počnejo. Kaj lahko zapade v bes in nestrpnost, če drugi ne počnejo tega, kar hoče in pričakuje od njih ali pa če pred tem okle- vajo. Iz strahu pred odvis- nostjo, osamljenostjo in nemočjo, ki jo neprestano spremlja, išče varnost tudi v denarju in materialnih dobrinah. Zavestno in pod- zavestno stalno tekmuje z drugimi; če je potrebno, tudi poveličuje sebe ali teži k razvrednotenju drugih. Oseba C pa se je zatekla k umiku. Ker se boji izgubiti ljubezen in ker jo je strah neuspeha, se raje umakne kakršnemukoli tekmovan- ju ali tveganju. Ko bi mora- la kaj ukreniti ali narediti, jo popade nekakšna utruje- nost, nesposobnost kon- centracije ali pa razvije kakšno "prazno" aktivnost, ki z nalogo nima nobene zveze. V družbi pretirava z uspehi drugih in zmanjšuje svoje lastne. Osebi D se zdi, da je trpljenje in ponižanje zas- lužila, da dela vsenapak,za- radi česar obtožuje samo sebe in zapada v globoko potrtot. Iz silne želje po lju- bezni in strahu pred obso- janjem si ljudem ne upa oporekati ali narediti nekaj po svoje. Najbolj značilno zanjo je, da se pred neuspe- hom in kritiko zateka v domnevno bolezen, nez- nanje in na vsakem koraku poudarja svojo nemoč. Nevrotično reagiranje in vedenje je odgovor človeka na njegove razvoj ne pogoje. Na troje vprašanj (katere spomine, čustva in želje/ki delujejo potem podzavest- no/ljudje najraje izrinejo iz zavesti, kdaj v življenju se človek pravzaprav odloči, ali bo nevrotičen ali ne in zakaj ima eden takšne, dru- gi pa drugačne simptome) lahko odgovorimo s psiho- dinamsko teorijo tako: - da je človekovo vedenje in doživljanje motivirano (posledica nezadovoljenih bioloških, psiholoških in socialnih potreb), - da je sedanje človekovo vedenje in doživljanje pos- ledica vseh prejšnjih vpli- vov, še posebej vplivov iz otroštva, - da so razlogi za človeko- vo doživljanje in vedenje večkrat podzavestni, - da je neka nevrotična oblika vedenja posledica uporabljenega zaščitnega mehanizma duševnosti. Že pred dva tisoč leti so mislili, da je nevroza posle- dica zatrtih spolnih želja. Hipokrat je npr. mislil, da je histerija posledica bole- zenskega odtoka krvi iz ma- ternice spolno nezadovol- jenih deklet in žena (hyste- ra - gr. maternica), medtem ko je Platon še bolj neo- bičajno mislil, da neoploje- na maternica prične iz razočaranja potovati po te- lesu žene in s tem povzroča razne težave. Zato Platon ni pomišljal svetovati nepo- ročenim dekletom čim- prejšnjo poroko ("Naj se poroči in bolezen bo izgini- la!"). Še konec 19. stoletja so nekateri zdravniki izvajali kirurško odstranitev ma- ternice pri histerični ženah, saj so tako verjeli v resničnost teh trditev. Odkritje hipnoze (fran- coski zdravnik Charcot) je dokazalo, da se da s hipno- zo odstraniti številnehiste- rične simptome in je bila tako ovržena vzročna zveza med histerijo in materni- co, ostala pa je še zveza med histerijo in spolnostjo v širšem smislu besede. Eden od njegovih učencev S. Freud pa je razvil genial- no in delno še danes veljav- no razlago in terapijo nev- roz - psihoanalizo. S pomočjo hipnoze je pri svojih bolnicah ugotovil, da imajo histerični in drugi nevrotični simptomi opra- viti s potlačenimi spolnimi željami in fantazijami. Brez spoznanj psihoana- lize si danes ne moremo za- misliti nobenega nauka o človeku. mag. Bojan Sinko PTUJ / IZOBRAŽEVANJE KMETOVALCEV Januarja in februarja so se in se bodo še zvrstila številna preda- vanja, namenjena kmetovalcem, naširšem območju pa jih izvajajo Kmetijska svetovalna služba. Mlekarska zadruga Ptuj in To- varna sladkorja Ormož. Šestega, sedmega in osmega marca pa bo v dvorani osemnjevalnega cen- tra na Obdravskem zavodu za ve- terinarstvo in živinorejo Ptuj mlekarski tečaj. Teme tridnev- nega tečaja bodo selekcija in kontrola, zgradbe v govedoreji, prehrana krav molznic, labora- torijske analize za ugotavljanje kakovosti mleka, pffavilniki, čiščenje in razkuževanje molzne opreme ter mastitis pri kravah molznicah. Interesenti za ta pro- gram izobraževanja se lahko pri- javite do petka, 17. februarja, svojim območnim svetovalcem ali neposredno na Obdravski za- vod za veterinarstvo in živinore- jo Ptuj gospe Silvi Bunderla, tel. 771-981, ali pa pošljite izpolnje- no prijavnico na Obdravski za- vod, Ormoška c. 28, s pripisom: zamleiiarskošolo. •♦JB KRVODAJALCI 24. JANUAR - Franc Pučko, Mali Brebrovnik 48, Ivanjkovci; Franc Bombek, Hardek 11/a, Ormož; Bran- ko Krošl, Lovrenc na Dravskem pol- ju 2; Bojan Cimerlajt, Tomaž 16; Bo- jan Verbančič, Reševa 29, Ptuj; Franc Ivančič, Lovrenc na Drav- skem polju 1; Ivan Ogrinec, Skorba 35,Hajdina; Albin Dovečar, Strjanci 5/a, Podgorci; Mirko Veselic, Zabov- ci 97/a, Markovci; Albin Iniihar, Gerečja vas 12; Lovrenc Šeruga, Ćučkova 1, Kidričevo; Janez Čeh, Krčevina 69, Ptuj; Dušan Krajne, Aškerčeva 10, Ptuj; Janez Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Stanko Janžckovič, Prcrad 40, Polenšak; Anton Celan, Ptujska 67, Pragersko; Slavko Matjašič, Zagorci 63/c, Juršinci. 26.JANUAR-Živko Lazić,U1.25. maja 5, Ptuj; Cvetko Šprah, Kraig- herjeva 16, Ptuj; Vlado Zajko, Nado- le 13, Žctale; Emil Munda, StrniŠče 27, Kidričevo; Majda Hole, Prešer- nova 17,Ptuj; Jože Medved, Linhar- tova 6, Ptuj; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Slavko Princi, Kajuhova 11, Kidričevo; Milan Drcvenšek, Lov- renc na Dravskem polju; Tončka Plut, Mestni Vrh 31, Ptuj; Janez Ca- bro vec, Videm pri Ptuju 13; Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj; Da- niel Colnarič, Apače 169, Lovrenc na Dravskem polju; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75, Ptuj; Kario Šuligoj, Apače 59, Lovrenc na Dravskem pol- ju; Francka Zajšek, Ptujska Gora I/a; Lucija Cafuta, Trnovec 2, Lovrenc na Dravskem polju; Mirko Golob, Stari log 25, Pragersko; Maks Do- lenc, Podlože 80, Ptujska Gora; Dar- ko Horvat, Tržeč 11/b, Videm pri Ptuju; Franc Mohorko, Sitež 12, Majšperk; Milan Arnuš, Arbajterje- va 8, Ptuj; Jože Palčič, Senešci 15, Ve- lika Nedelja; Miran Pešl, Arbajterje- va 8, Ptuj; Danica Leben, Zavčeva 4, Ptuj; Alojz Cajnko, Kajuhova 11, Ki- dričevo; Drago Vugrinec, Dra- vinjski Vrh 3/d; Janez Horvat, Poljska 2, Ptuj; Andrej Haložan, Slo- venja vas 9, Ptuj; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj; Srečko Veit, Kraigherjeva 23, Ptuj; Kristina Po- lak, Starše 55/b; Anton Vučina, Gra- jena 26, Ptuj; Marjan Golob, Starše 42; Manin Polak, Starše 55i'h; Franc Fekonja, Hajdoše 3/d, Hajdina; Mir- ko Kozel, Lahova 19, Maribor. V vrtu Trte ne gojimo v SADNEM ali BIVALNEM VRTU le zato, da bi pridelali grozdje, temveč nam služi tudi okrasna rastlina za ozelenitev raznih vrtnih senčnic in utic ter zaščitna rastlina kot živa meja, zaščitna stena bivalnega vrta pred stalnimi vetrovi, hrupom in v podobne namene. Koristi od trte, ki jo v bival- nem vrtu gojimo kot proiz- vodno in okrasno rastlino, dosežemo le, če jo pravilno vzgojimo in redno negujemo. Med pomembnimi opravili na trti, ki jo vzgajamo v domačem vrtu, je rez. Odkar je človek pričel gojiti vinsko trto, je spoznal, da bo na njej pridelal kakovostnejši pridelek le, če jo sicer ob drugi negi redno obre- zuje. Neobrezana vinska trta sicer tudi daje pridelek, včasih lahko precej večjega kot obre- zana, vendar je takšno grozdje kislo in slabe kakovosti ter neužitno. Neobrezana in zapuščena trta obrodi številne grozdiće, ti pa trto že po nekaj letih tako izčrpajo, da postane njen obstoj negotov. Rez opravimo, ko je vinska trta še v fazi zimskega miro- vanja, da zmanjšamo solzenje in s tem izgubo velike količine rastlinske hrane. Vzgojno rez trte, pa naj bo ta žlahtna ali hi- bridna, prilagajamo sortni značolnosti, rastnim razme- ram in želeni obliki oziroma opori. Rez trte ni težko opravilo, zahteva pa nekaj strokovnega znanja in izkušenj. Ločiti mo- ramo vrste lesa. Enoletne roz- ge rastejo iz dvoletnega in sta- rejšega lesa. Vinska trta rodi praviloma na enoletnem lesu - rozgah, ki izraščajo iz dvolet- nega lesa. Rodne enoletne roz- ge režemo na reznike z dvema do štirimi očesi, na koncu kra- kov pa v šparone ali penjavce s petimi do osmimi očesi. Če so enoletne rozge izrasle iz stare- ga lesa, lahko služijo le kot na- domestni ali vzgojni les. Režemo jih na kratke reznike ali čepe z enim ali dvema očesoma, iz katerih vzgojimo rodni lest za naslednje leto. Trto na brajdah, senčnicah in latnikih vzgajamo v dolžino le postopoma. Dobro obraščenost trte z rodnimi rozgami dosežemo z vzgojo enakomerno razpore- jenih štrcljev po dolžini debla, krakov in kordonov. Ko na rodni enoletni rozgi režemo čepe, reznike in šparone, pus- timo nad zadnjim očesom do centimeter in pol lesa z nekoli- ko poševno rezjo od očesa, da se ob solzenju trte ne bi izcejal rastlinski sok po očesu. Čeprav je še zima, se bo v OKRASNEM VRTU že kmalu pričela prebujati pom- lad. Ob takšnih vremenskih razmerah, kot so letošnje, prve dni februarja že obrezujemo okrasne grmovnice. To pose- bej velja za starejše drevine, ki so zaradi starosti potrebne močnejšega redčenja ter izre- zovanja ostarelega, suhega, polomljenega, ogoljenega in izrojenega lesa. Okrasne grmovnice bodo lepše in buj- neje cvetele, če bodo grmi in krošnje dovolj redki, pomlaje- ni, obraščeni z mladimi veja- mi in dovolj osvetljeni. Nekatere okrasne grmovni- ce se razmnožujejo s pomočjo potaknjencev. Potaknjence kaline ali ligustruma, pril- jubljene grmovnice za živice, nareženmo ob koncu zime, toda pred začetkom vegetaci- je. Za potaknjence režemo enoletne poganjke debeline svinčnika, dolžine do 20 cm iz povsem zdravega, dobro dozo- relega in prezimelega lesa. Poglejmo v jeseni posajene sadike, ali ni morebiti zmrzal preveč razrahljala in odkrila korenin. Kjer bi to opazili, preveč zrahljano prst potepta- mo in stisnemo k koreninam. Februarja običajno prihaja do večjih temperaturnih kole- banj, ko se podnevi ogreje do 20C, ponoči pa zdrkne tempe- ratura daleč pod zmrzišče na - 1 OC, to je v enem dnevu do 30C temperaturne razlike. Bodi- mo pozorni ob takih pojavih, da prenaglo prebujene rastline zavarujemo pred pozebo. Glavna febvruarska opravi- la v ZELENJAVNEM VRTU, če se nameravamo ukvarjati s pridelovanjem zgodnje zelenjave, so priprava toplih gred in rane setve. Ker smo tople grede izpraznili že jeseni, jih odkrijemo in pusti- mo v toplih februarskih dneh, da jih sonce skozi okna dobro pregrejeinodtali. Izmed vrst ogrevanja je še vedno najenostavnejše ogre- vanje z gnojem. Če je le možno, si oskrbimo mešanico goveje- ga in konjskega gnoja. Konjski gnoj ima v tej mečani- ci lastnost, da prične toploto hitro oddajati, goveji pa to to- ploto dlje časa drži. V poštev pride le svež gnoj, dobro mešan s slamo, ker le takšen ob razpadanju sprošča precej po- trebne toplote. Gnoj naložimo v topli gredi 40 cm visoko. Čez nekaj dni, ko se zagreje, ga potlačimo ter na plast nasujemo 10 do 15 cm že preperelega gnoja iz stare tople grede in 10 do 15 cm do- bre vrtne zemlje. Gredo pre- krijemo ter počakamo, da se za setev dovolj zagreje. Eden iz- med znakov, da je topla greda pripravljena za setev, je orosi- tev stekla z notranje strani. Ker so februarja hladne noči, grede čez noč pokrivamo s po- krovi in slamaricami, s strani pa jih je dobro obložiti z gno- jem, slamo ali podobnim ma- terialom. In kaj sejemo tako zgodaj v tople grede? Že februarja seje- mo rano zelje, kolerabico, ze- leno, por, solato, rekdvico, grah, korenček in peteršilj. Pri navedenih vrtninah, ki jih bomo sejali za zgodnji pride- lek, odberemo semena sort, ki so za takšno pridelavo primer- ne. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, 5., 13. in 14. februarja; zaradi korenike od 7. do 10. februarja; zaradi plo- dov 6. in 7. ter od 14. do 17. febru- ar ja, za pridelovanje cveta in zdravilnih zelišč pa 8., 11. in 12. februarja. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK -9. FEBRUAR 1995 ZA KRATEK CAS - 11 Info-glasbene novice! Info-kviz Ali ste uganili, kateri pevec/pev- ka je na sliki? Izrežite kupon (rešitve brez kupona ne veljajo!), vpišite njegovo/njeno ime, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emo- neMerkurjaPtujpodariliCD. Pred štirinajstimi dnevi so bili na sliki The Beatles. Nagrado prej- me Dejan Ostroško, Rimska ploščad 22, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: četrtek, 16. februarja. □ Reševalec: Naslov: Ime pevca na sliki: Koncertni dogodki, ki jih orga- nizirata KID in ZKO (Vlado Kres- Пп, Zoran Predin), malo razbijajo vsakdanje ptujsko dogajanje, tega pa bodo 24. februarja pope- striU še E.T., ki bodo gosti mega spektakla, imenovanega House Party! Ameriška super pevka WHIT- NEY HOUSTON bo po filmu The Bodyguard ponovno stopila pred filmske kamere v filmu Waiting to Exhole. Zraven Whitney bo igrala Angela Bassett, ki je briljirala v vlogi Tine Turner. Vprašanje, ki si ga zastavljam; ah se nam nemara ponovno obeta dobra filmska glasba? Gordon Summer je pravo ime britanskega pevca Stinga, kije ob zaključku preteklega leta poteg- nil črto pod desetletnico svojega solo delovanja z albumom Fields of Gold. S tega albuma je Sting že imel vehk hit v baladi When we dance, tokrat pa se bo predstavl- jal s skladbo This cowboy song. (ЖЖЖ^!^ DAVE STEWART je bil polovi- ca dueta Eurythmies (pelaje An- nie Lennox), ki je obvladoval sce- no dobrih deset let. Daveje posnel zelo razgiban album The Greetin- g's from the Gutter, s katerega prihaja funky pesem JEALOUSY. /' 'A' W W V 'Tv 'TV Avstralska rock skupina THE THE je dobri dve leti snemala novi album Hanky Panky in kot prva pesem prihaja pesem I saw theUght. (Ж^Ж) Legendami JOHN LEE HOO- KER je že krepko čez petdeset, a še zmeraj dela dobro glasbo, kar dokazuje tudi s skladbo Chill out (Things are gonna change). (mm H-BLOCK je nova rock skupi- na, ki osvaja s debitantskim ko- madom MOVE; taje že uvrščen na nekaterih evropskih lestvicah! Britanski alternativni rock band P.J. HARVEY je z novega dobrega albuma To bring you my Lovers predstavil prvi hit Down by the water. (ЖЖ^ Iz britanske pa k ameriški alter- nativi, katere predstavnice so čla- nice zasedbe HOLE, ki se bodo poizkušale prebiti z pesmijo Dole parts. (Ж**) T ANITA TIKARAM je bila končno ponovno v studiu, kjer je posnela pesem I might be cryin (жжж^, vsi novi posnetki pa bodo zbrani na prihajajočem al- bumu Lovers in the City! Diether Bohlan, član znane nemške pop skupine Modem Tal- king, je po rijenem razpadu usta- novil svojo skupino BLUE SYS- TEM. Diether ostaja pri svojem "štanc" sistemu v skladbi DR. MA- BUSE. (ЖЖ^ V Nemčiji so vehk "boom" nare- diU člani najstniške nove skupine CAUGHT IN THE ACT s prven- cem LOVE IS EVERYWHERE. (ЖЖЖЖ) Skupina THE FLYING PIC- KETS slovi po svojih a-cappelah (to so akustično odpete pesmi, pri katerih glasbeniki samo pojejo in ne uporabljajo instumentov). Takšna je tudi pesem Only you. Tokrat pa so Picketsi priredih rock klasiko banda Red Hot Chill Peppers z naslovom Under the bridge. (ЖЖ^ Nova britanska skupina NM'8 se poizkuša prebiti s komadom GOT A LITTLE SOMETHING FOR YOU. (Шгт Ameriška disco pevka CRYS- TAL WATERS nas je leta 1991 razmigovala s komadom Gypsy woman, leta 1994 s komadom 100% Pure Love, leto 1995 pa začenja z bledim komadom WHATINEED. (**) JANET JACKSON pričenja svojo evropsko koncertno tumejo v marcu, najbhžje nam pa bo nas- topila na Dunaju. Z albuma Janet prihaja že sedma pesem z naslov- om WHAT'LL I DO. (ЖЖЖ^ Manchestrski trio M-PEOPLE je po komadu Sight for sore eyes naredil plesno odhčen komad OPEN YOUR HEART. (ЖЖЖ^ •♦David Breznik POPULARNIH 10 1. Take a Bow - Madonna 2. Cotton Eye Joe - Rednex 3. Think twice - Celine Dion 4. Here comes tlie Hotstep- per-lniKamoze 5. Zombie - The Cranberries 6. An Angel - The Kelly Family 7. In comunnication - Bingo Boys 8.Alllwannado-Sheryl Crow 9. She's a River- Simple Minds 10. Stay another Day- East 17 Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med20.m23.uro). Mladi dopisniki STARI IIKALNIK Andrejaje prinesla v šolostarilikal- nik na oglje. Narejen je iz železa, zato je zelo težak. Andrejin ati gaje očistil in ga prebarval ter ga zavaro- val pred rjo. Pokrov odpremo in opazimo, da je v notranjosti votel, na pokrovu pa je lesen držaj. Ob straneh so reže. Takšne likalnike so uporabljale stare mame. Pokrov so odprle, v notranjost nasule žareče oglje in nekaj časa nihale. Ko seje grelna plošča dovolj segrela, so lika- le. Likanje je bilo zelo naporno in tudi nevarno. Skozi reže je uhajal strupen plin in se širil po sobi. Mo- rale so poskrbeti za zračenje. Mno- gi ljudje so likalnike zavrgli. Neka- teri pa jih imajo zaokrasinvspomin na stare čase. Mojca Vrabl, 3.a OŠ Domava SVET STOJI NA GOLJUFIJI IN ŽIVLJENJE JE SLEPILO (QUO VADIŠ) Konec dvajsetega stoletja... Ja, dva tisoč let je od tega, kar se je človek odločil, da bo od zdaj naprej pač štel dneve, leta, stoletja.... skratka - čas. Bogove, koliko hudega je že [preživela ta naša draga Zemlja. Človek je zmeraj delal, kar je hotel. Ne glede na naravo. Ne glede na druge ljudi. Ljudje smo pač taki, da si zmeraj prizadevamo za boljše, lepše in novejše. Nič novega. Zdaj, v času velikih sprememb, na- predka v tehnologiji na vseh po- dročjih^ nismo ljudje prav nič dru- gačni. Še več, mislim, da smo celo slabši. V večni naglici-časjenamrečdenar - smo pozabili na sočloveka. Dopuščamo, da zaradi posamezni- kovz(milorečeno) bolnimi idejami umira vvojnah na tisoče ljudi. Voja- kov in žensk in starcev in otrok. V želji, da bi si podredili naravo, s svo- jimi pametnimi posegi vanjo prikli- cujemo nadse vedno hujše naravne katastrofe. 1 n še hujše bodo... Pusti- mo, da nas bolj prebrisani osebki vrste Homo sapiens nalažejo in, ah, kar priznajmo si, tudi kakšne pod- kupnine se ne branimo... Gledamo v magično škatlo - televi- zijo, in kadar slišimo ali vidimo kakšne tragične zadeve, če niso pre- več spektakularne, kakšne letalske nesreče na primer - klik - paje že tu drug program. Vojne ipd. se nam zdijo "pretežke" teme in obrnemo se stran. Zatiskamo si oči. Večina nas tako ali tako živi v miru, za tiste, ki pa ne, nam je sicer žal, a to ni več naš problem. Paje konec s to temo. Kaj pa revščina, dežele tretjega sve- ta, nalezljive bolezni, ki tam ubija- jo? Tudi to ni naš problem, ampak se vam zdi fer, da se nekateri utapl- jajo v bogastvu, nekateri - in teh je mnogo več - pa v revščini? Ne, zato nam sploh ni treba v daljno Afriko, že malo preko domačega praga so prvi primeri, le opazimo jih ne. Če smo resnicoljubni: nočemo jih opa- ziti. Tako kot še mnogo durugih stvari. Kriminala, posebno mlado- letniškega, je vedno več, na pohodu je narkomanija. Pri nas sicer še ne v tako veliki meri.avendar. Ko bo. bo za mnoge že prepozno... Pa se vrnimo še malo k naravi. Nočem biti zagrizen ekolog, a vsee- no; koliko živali je že izumrlo, ker je pač človek imel z njimi drugačne načrte? In koliko je takih rastlin? Da o tistih, ki so na robu izumrtja, sploh ne govorimo. Mar hočemo res popolnoma porušiti naravno ravnotežje? Očitno da. In kam bomo po vseh velikopoteznih načrtih z odpadki, še posebej jedrs- kimi? Jih bomo kar zvrnili v naj- bližjojamo? To je naše ogledalo. Žal. Mojca Žagar, 8. b OŠ Olge Meglic Ptuj V NOVI UČILNICI v torek po počitnicah smo prišli v šolo. Bilje skorajda normalen dan. A bilo je drugače. Izvedeli smo, da bomo šli naslednji dan v nove pros- tore. To je bil zelo težko pričakovan trenutek. Vsi smo se razveselili. Ve- deli smo, da bomo dobili čisto novo učilnico, nove stole in mize. In tudi to so nam povedali, da bomo imeli pouk dva meseca zjutraj in en mesec popoldan. Potem smoodšli domov. Doma nisem mogel zaspati, ker sem premišljval o novih učilnicah. Prižgal sem radio in končno zapsal. Zbudil sem se ob enih. Mislil sem, da je jutro, a sem se zmotil. Zjutraj meje mami prebudila. Obul sem se in stekel postopnicah navzdol. Pred vhodom sem srečal nekaj prijatel- jev. Stekli smo do šole. V avli smose preobuli in počakali tovarišico, nato smo odšli v drugo, novo nad- stropje. Ko smo prišli v učilnico, je vsak od nas dobil svoje mesto. Učil- nica mije bila zelo všeč. Boštjan, 4. a OŠ Ljudski vrt DRUŽABNE IGRE V DRUŽINI Stari ljudje so v dolgih zimskih večerih sedeli za mizo ali pečjo. Luščili so fižol ali cufali perje. Tudi sosedje so prišli pomagat, otroci pa so poslušali zgodbe, ki so jih pripo- vedovali starši. Tudi zapeli so kakšno. Danes pa ni več tako. Zastrupila nas je televizija. Preveč časa nam vza- me. Toda včasih se pa le posvetimo kakšni igri. Jaz imam najraje štiri v vrsto, mama bi se raje šla Človek, ne jezise, oče pa bi kartal. Skoraj vedno obvelja moja. Ko igramo Č/oir^, ne jezi se, rad gol- jufam in preskakujem po dva krog- ca. Včasih me ulovita, včasih pa ne. Ko tako vneto igramo, čas hitro mine. Zelo rad prisluhnem tudi babičine- mu pripovedovanju. Njena mlada leta so bila drugačna od mojih. Po svojejimje bilo lepo. Danes pa ne znamo živeti brez tele- vizorja in računalnikov. Tako pač je, časi se spreminjajo in mi z njimi. Sašo Turnšek, 6. b OŠ Mladika KAKŠNA SEM Jaz sem Katja. Hodim v 2. a razred. Najbolj sem vesela, če grem na izlet. Najbolj imam rada živali in rože. Domasem v Apačah. Žalostna sem, kadar sem sama. Kratek čas mi dela moja muca, ki se rada igra. Včasih sem lena, včasih pa zelo pridna. Večkrat pomagam mamici sesati in pospraviti posodo. Katja Rajh, 2. a OS Kidričevo V GOZDU KO sem gledal gozd, je bilo vse tiho. Slišal sem samo petje vrabcev in si- nic. Zraven še šumenje listov in ve- tra. Na grm, ki sem ga opazoval, je priletela jata vrabcev. Ko sem se tako sprehajal, sem na boru zagle- dal dve sinički. Obstal sem in juopa- zoval. Ko sem prišel iz gozda, sem videl jato vran. Na poti domov sem premišljeval, kakšen je bil gozd po- leti in kakšen je zdaj. Tibor Ules, 2. b OŠ Hajdina STRUPENI POLJUB Sem Jurček Gobanček. Imam velik klobuček in debel trebušček. "Danes bom šel na ples," sem si sam pri sebi govoril. Nisem še bil pre- pričan. Ampak potem sem vseeno šel. Ko setn prišel v gozdno dvora- no, sem se zaljubilvgtibo, kije imela rdeč klobuček z belimi pikicami. Zdelo se mi je, da ji je bilo ime Rdeča Mušnica. Stopil sem bliže in Mušnico prosil za ples. Mušnica je vstala, mi dala roko ter celo noč ple- sala z menoj. Zjutraj sem se hotel od nje posloviti, zato sem jo poljubil. Nisem vedel, daje strupena. Po pe- tih minutahgsem umrl. Mušnica še zdaj joče za menoj. Milada Goljat, 4. r. OS Cirkovce 18 - ZA RAZVEDRILO 9. FEBRUAR 1995 - TEDNIK TEDNIK -9. FEBRUAR 1995 POSLOVNA SPOROČILA - 21 PREJELI SMO DVE ZGODBI IZ PTUJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA » ODGOVOR « Podpisana dr. Sonja Lisul-Pro- senica zahtevam, da v skladu z določili Zakona o javnem infor- miranju v prvi številki lista "TED- NIK", ki bo izšla po prejemu tega dopisa, objavite odgovor na čla- nek pod naslovom Dve zgodbi iz ptujskega zdavstvenega doma, ki je bil objavljen v rubriki "Prejeli smo" dne 2. 2.1995. V tekstu z zgoraj navedenim nas- lovom in podnaslovom "Prva zgod- ba. Kraj dogodka: Savci pri Tomažu; čas dogodka 24. januar 1995 ob 21. uri pisca Karla Cajnka je napisana in objavljena neresnica, s katero je meni kot zdravniku spe- cialistu in človeku povzročena veli- ka škoda. Gospod Karel Cajnko me obtožuje, da sem dne 24. 1. 1995 zvečer ob 21. uri odklonila zdrav- niško pomoč njegovi materi in da je bil moj odnos do njegove matere "vrhunec nesramnosti in si ga zdravstveni delavec ne bi smel pri- voščiti". G. Karlu Cajnku in javnosti želim sporočiti, da dne 24. 1. 1995 nisem bila v službi, kar lahko preveri v knjigi dežurstev, prav tako pa nje- gova mati nikoli ni bila moja paci- entka in ni nikoli od mene zahteva- la zdravniške pomoči. Torej njego- ve matere nisem sprejela in ji rekla, da ji ni nič, naj gre domov, se do nje nisem nesramno obnašala, kot mi očita gospod Karel Cajnko. Navedbe g. Canjka v članku so ne- resnične in navedeni podatki ne- preverjeni. Najmanj, kar bi gospod Cajnko moral storiti, preden javno obdolži človeka in zdravnika ne- strokovnosti in neprimernega od- nosa do pacienta, je, da bi preveril resničnost svojih navedb. Ni mi znano, kako je g. Cajnko prišel do mojega imena in priimka in me neupravičeno javno osramo- til in javnosti preko časopisa posre- doval sum v mojo zdravniško spo- sobnost. Čudim se, da je časopis Tednik objavil nepreverjeno "zgodbo" go- spoda Cajnka. Pričakujem, da se bosta tako pisec članka kot urednik časopisa na istem mestu, kot je bil objavljen članek z žaljivimi in nere- sničnimi trditvami, opravičila in objavila moj odgovor, zoper pisca članka pa bom ustrezno ukrepala, saj je z objavo neresnice zelo škodil mojemu dobremu imenu in mi povzročil veliko moralno škodo. dr. Sonja Lisul-Prosenica PRIPIS UREDNIŠTVA: V uredništvu Tednika objavlja- mo v rubriki Prejeli smo pisma av- torjev, katerih imena in naslov so nam znani. Če avtor dopis prinese osebno, zahtevamo njegov podpis in naslov, če pa pismo prispe po pošti, preverjamo, ali podpisana oseba na zapisanem naslovu obstaja (v tem primeru to ni bilo potrebno, ker se je avtor oglasil pri nas oseb- no). Vsebine v Prejeli smo objavlje- nih sestavkov ne preverjamo, ker za resnico odgovarja avtor. Dr. Lisu- lovi pa se opravičujemo, ker je bilo v zvezi z neljubim dogodkom neu- pravičeno omenjeno njeno ime. Prepričani smo, da bo avtor sporne- ga pisma lahko pojasnil, kako je prišlo do pomote. DVE ZGODBI IZ PTUJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA » ODGOVOR « Komentar na drugo zgodbo, ki jo je opisal Kari Cajnko v "Tedniku" 2.2.1995 Izjavljam, da sem opravil svoje delo pri pregledu pacientke, ki je prišla v ambulanto za nujne prime- re 27. 1. 1995 okrog 10.30 ure po vseh strokovnih, etičnih in moral- nih normah. Zavračam vse nere- snične obtožbe, ki niso nikoli kon- struktivne. Zaradi tega se sprašujem za mora- lo in etiko tistega, ki jih je povzročil. dr. Ivan Ivetič ODPRTO PISMO VODSTVU SŠC PTUJ V vsesplošnem trudu, da pre- prečimo čim več prometnih nes- reč, še posebej mladine, se obračamo na vas, da opozorimo na nevzdržno stanje na križišču Volkmerjeve in Peršonove ulice pred SŠC, ki ga nehote povzročajo dijaki. Sklep SŠC o prepovedi kajenja v bližini šole je hvalevredno dejanje, a je prineslo nepredvidljive posle- dice. Dijaki kadilci se zbirajo na omenjenem križišču in tako ovirajo javni promet. S tem pa se izpostavl- jajo morebitnim prometnim nezgo- dam in ogrožajo svoja mlada živl- jenja. V skrbi, da preprečimo more- bitne takšne tragične dogodke na omenjenem prostoru, vas prosimo, da ustrezno ukrepate v smislu zava- rovanja dijakov ter jim omogočite primeren in varen prostor za kajen- je. Predsednik OS NSS Ptuj: Zdenka Kolar 22 - POSLOVNA SPOROČILA 9. FEBRUAR 1995- TEDNIK PTUJ / PRISEGLA 10 GENERACIJA VOJAKOV V 730. učnem centru slovenske teritorialne obrambe v Ptuju ¡e bilo v petek, 4. februarja, popoldne ¡ubilejna slovesnost ob prisegi 10. generacije mladih vojakov. Ob pomembnem dogodku se je okoli 450 mladim vojakom in številnim gostom pridružilo tudi več kot 3.500 sorodnikov, znancev in prijateljev. Slavnostni govor je imel Marjan Grab- nar iz ministrstva za obrambo. Zbrane je v lepem in skoraj pre- toplem vremenu za ta letni čas pozdravil poveljnik centra pod- poikovnikjože Murko in jim zaželel dobrodošlico. Slavnostni govornik namestnik načelnika generalštaba v ministerstvu za obrambo Marjan Grabner iz Ljubljane je poudaril, da imamo v Sloveniji najkrajši vojaški rok v Evropi in je zato potrebna toliko uspešnejša vzgoja vojaških Množica v ptujski vojašnici je z navdušenjem sprejela prvi predpustni nastop ko- rantov iz Ptuja in Lancove vasi. foto: M. Ozmet veščin. Vsem vojakom, "ki so se ta dan pridružili številnim bor- cem slovenskega naroda skozi stoletja", je ob svečani prisegi čestital in jim zaželel, "da bi kma- lu postali vrhunsko usposobljeni branitelji domovine". V imenu domačinov je mladim vojakom zaželel dobrodošlico in prijetno bivanje v starem mestu ob Dravi župan mestne občine Ptuj Miros- lav Luci. Slovesnost so s prvim predpust- nim nastopom prijetno popestrili demonski koranti iz Ptuja in Lan- cove vasi (korant je sicer maskota centra). Pozornost množice so pri- tegnili tudi ptujski balonarji, ki so vzleteli z dvema balonoma, s kul- turnim programom pa so se čestit- kam pridružili dijaki Srednješol- skega centra Ptuj. •*-0M PESTRNIK / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Vnecleipzboi'kraliimvitcillesti^ Po številnih neuspelih sejah sveta v občini Destmik - Trnovska vas so svoje dodali še zbori krajanov in seje svetov krajevnih skup- nosti. Na začetku tega meseca so se sestali tudi na seji sveta KS Destrnik, ki jo je sklical destrniški župan in sedanji župan občine Franc Pukšič. Precej časa so namenili pripravi novega osnutka programa dela v krajevni skupnosti v tem letu, na predlog župana pa so sprejeli še spremembo statutarnega sklepa. Sicer pa so pri pripravi novega de- lovnega programa za letošnje leto največ pozornosti namenili pro- blematiki cest in ureditvi novih vodovodnih priključkov. Na seji se je pojavilo precej predlogov za ureditev cest na področju Doliča, Svetincev, v Desencih, v naselju Destrnik, v Jiršovcih ter na števil- nih drugih odsekih. Dogovorili so se, da bodo v najkrajšem času pri- pravili vso potrebno dokumenta- cijo in predračun za izpeljavo omenjenih del. Na predlog župana so sprejeli sklep o spremembi besede "župan" v "predsednik sveta" in Franc Pukšič je oh tem poudaril, da začasno prenaša vsa pooblastila predsednika sveta na podpredsed- nika sveta. Novi predsednik kra- jevnega odbora je od zanje seje sveta KS Destrnik Franc Černe- zel. Ta je ob tem prevzel še funkci- jo podpredsednika sveta KS in za naslednje tri mesece še vsa poob- lastila predsednika sveta. Še pred sprejetjem novega občin- skega statuta bo svet KS vložil zahtevo za spremembo zakona o lokalni samoupravi v skladu z us- tavnim sporom, ki pa je že vložen. Ta se namreč naslanja na občinski sedež in na spremembo pri imenu nove občine. Svet KS Destrnik se je na zadnji seji tudi dogovoril, da bodo v ne- deljo, 12. februarja, na Destrni- ku pripravili zbor krajanov. Na njem bodo predstavili delovni načrt za letošnje leto, kar največ pozornosti pa naj bi namenili de- lovanju občine Destrnik - Trnov- ska vas. Tatjana Mohorko VIDEM / SESTALI SO SE ZELENI Yminulem tednu so se v občini Videm sestali Zeleni Vidma in precej časa namenili pripravi programskih smernic, kijih bodo poskušali uresničevati v naslednjih letih. Ses- tanka seje udeležil tudi župan Franc Kirbiš. Zeleni so poudarili, da je v prihodnje osnovno vodilo urejen pros- tor v občini, predvsem pa sta raziskovanje in izobraževanje osnovni dejavnosti Zelenih. Zupan F. Kirbiš je povedal, da bodo Zeleni v novi občini v veliko pomoč, saj bodo lahko z nekaterimi smernica- mi poskrbeli za urejeno okolje. Poudaril je, da bo v prihodnje v občini potrebno natančno prostorsko planiranje, saj občina Videm obsega velike površine. Prostor v občini naj bi bil v naslednjih letih razdeljen na stanovanjski in gospodarski del. Po njegovih besedah bi v občini potrebovali svojo gramoznico, saj so obstoječe že do konca izkoriščene. Zeleni so ob tem omenili, da bo potrebno nare- diti raziskave pri iskanju manjših gramoznic. Tudi kmetijstvo bo potrebno po mnenju nekaterih v prihodu jeorga- nizirati in urediti s posebnimi predpisi. Župan Kirbiš se je ob kme- tijstvu naslonil še na turizem, ki naj bi v prihodnjih letih dobil v občini pravo podobo. Predlog Zelenih je bil, da bi turistično ponudbo peljali od izvira do izliva reke Dravinje, predvsem pa je v prvi fazi ureditev parka Šturmovec. Zeleni so ob koncu menili, da bo v občini nujno po- trebno urediti kanalizacijo in prav o tej temi bodo govorili na nas- lednjem sestanku. ^ТМ Kulturni križem liražem PTUJ # Sinoči je bila v galeriji Florijan odprta razstava grafik Luigija Kasimirja iz vojnega leta 1915. PTUJ#Jutriboobl9.urivmi- noritskem samostanu Viktori- nov večer. Gostje bodo Lev De- lela in Milena Merlak Detela z Dunaja ter dr. Stanko Janežič iz Maribora. Za glasbeni užitek bo poskrbel basist Alfi Kodrič. DESTRNIK • Prosvetno društvo bo v soboto ob 18. uri pripravilo proslavo ob sloven- skem kulturnem prazniku. Nastopili bodo recitatorji šole in društva ter domači folkloris- ti. PTUJ # V grajski kavarni je do konca meseca na ogled razstava oljnih slik VeronikeRakuša. PTUJ # V novem razstavnem prostoru v ptujskem Blagovno trgovinskem centru na Rogoz- niški 33 so do konca februarja na ogled akvatuši in akvareli Jožeta Ekarta. PTUJ # Na ptujskem gradu je še na ogled razstava Prosimo, dotikajte se predmetov. PTUJ • V gledališču bo 19. fe- bruarja gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo prikrita opolzkost vsakdana M. A. de la Parra v režiji Sama Strelca. Predstavi bosta dve ob 17. uri za srednješolce in ob 20. uri za iz- ven. PTUJ • ZKO Ptuj in Pokraj- inski muzej Ptuj vabita na kon- cert ALL CAPONE ŠTRAJH TRIA, ki bo 9. februarja ob 19.30 v romanskem paiaciju na gradu. Vstopnice lahko rezervi- rate po telefonu 771-494 ali osebno v pisarni ZKO, Sloven- ski trg 13. KINO PTUJ • Do konca ted- na vrtijo ob 18. in 20. uri film Policijska akademija - misija v Moskvi, od 14. do 19. februarja pa bo na sporedu Junior. СШХ KRONIKA OSTAL ŽIVV ZMEČKANI PLOČEVINI V sredo, 1. februarja, ob 14.10 je po lokalni cesti od Ješence proti Racam vozil osebni avto Jugo Milan G. iz Maribora. Na nezavarovanenn železniškem prehodu v Jesenci je zapeljal na progo v trenutku, ko je iz smeri Pragerskega pripeljal potniški vlak. Lokomotiva je trčila v avto- mobil in ga okoli 30 metrov poti- skala po tirih, potem paje popol- noma razbit avto vrglo v jarek. Voznik je imel izjemno srečo, saj je ostal živ, čeprav s težkimi tele- snimi poškodbami. Vsi, ki so vi- deli kup zmečkane pločevine, so si bili edini v mnenju, da voz- nik ni imel nobenih možnosti za preživetje. Toda izjeme so pov- sod, voznik je bil celo pri zavesti, ko so ga reševali iz razbitega in zmečkanega vozila. VOZNIK UMRL NA KRAJU NESREČE Prav tako v sredo, le pozneje in na drugi strani Pragerskega, se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl italijan- ski državljan Ermenegildo Ba- don iz okolice Padove. Z oseb- nim avtomobilom Ford Escort z italijansko registracijo je pripel- jal iz ptujske smeri in v križišču z magistralno cesto proti Sloven- ski Bistrici zavil nanjo v trenutku, ko je po klancu navzdol vozil to- vornjak Andrej K. iz Starš. Kljub temu da je voznik tovornjaka za- viral, je s sprednjim delom zadel v levo občino stran osebnega avtomobila, kigajeobrnilov levo, potem pa je vzvratno drsel po klancu navzdol in pristal na njivi. Voznik je na kraju nesreče umrl. NA OVINKU GAJE ZANESLO V petek, 3. februarja, ob 18.20 je po regionalni cesti od Juršin- cev proti Ptuju vozil motorno kolo Yamaha VladimirP. iz Ptuja. V zadnjem ostrem ovinku pri Podvincih ga je zaneslo na na- sprotni vozni pas in v obcestni jarek, po katerem je vozil še ne- kaj deset metrov in trčil v leseno brv. Odbilo ga ja na njivo, kjer je obležal hudo ranjen. PEŠKA UMRL NA KRAJU NESREČE V soboto, 4. februarja, nekaj pred 18. uro je po magistralni cesti od Maribora proti Podleh- niku vozil osebni avto Miroslav F. iz Velike Gorice na Hrvaškem. Na Spodnji Hajdini je trčil v 68- letno Marijo Botos, ki je hotela prečkati glavno cesto zunaj označenega prehoda. Po trčenju je Marijo odbilo na levo stran ceste, kjer sta jo drug za drugim povozila še dva osebna avtomobila, ki sta peljala v na- sprotni smeri. Marija Botos je umrla na kraju nesreče. BUDNOST POLICISTOV OB MEJI Na mejni prehod v Gruškovju je v ponedeljek, 30. januarja, zju- OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Marija Rajšp, Kukava 28, Juršinci - Špelo; Nataša Urlep, Majšperk 34 - Elvj- na; Hcdvika Rojko, Zabov- 11 }}, Markovci - Evo; Dra- gica Lovrcc, Ločki Vrh 2/a, Destrnik - deklico; Bojana BraučJč, Kerenčičev trg 2, Ormož - Živo; Majda Babič-Horvat, Dornav.ska 15, Ptuj - Lariso; Nada Vin- diš, Ul. 25. maja 19, Ptuj - Matjaža; Marjana Kučiš, Sv. Florjan 2, Rogaška Sla- tina - Denisa. POROKA - FrUJ: Ivan Po nudič, Ulica 8. maja 37, Ko- larovec, in Marija Pilingcr, Stoj nei 111. UMRLI SO: Marjeta Roškar, rojena Oblak, Potrčeva c. 39, Ptuj, 1905 -t 29. januarja 1995; Mari- ja Rojič, rojena Fras, Drav- ska ul. 13, Ptuj, 1941 - t 28. januarja 1995; Julijana Prepelic, rojena Kokot, Podgorci 54, ::: 1927 -t31. januarja 1995; Janez To- plak, Spodnji Velovlek 10, 1936 - 130. januarja 1995; Cecilija Petrovič, Rajšpova ul. 6, Ptuj, 1913 -12. februarja 1995. traj pripeljal avtobus Bosnapre- voza iz Zenice. Naši obmejni or- gani so v prostoru za prtljago odkrili Ismeta F., državljana BiH, za katerega so ugotovili, da je nameraval skrivaj priti čez našo državo v Avstrijo. Napotili so ga k sodniku za prekrške. V Zavrču so policisti ustavili Radovana in Martina B. Ugotovili so, da sta državljana BiH in sta ilegalno prišla v Slovenijo. Pre- dali so ju v postopek sodniku za prekrške. Policisti iz oddelka v Gorišnici so v četrtek, 2. februarja, zgodaj zjutraj v Zavrču zalotili voznika tovornjaka s hrvaško registracijo Željka A. in voznika osebnega avtomobila Igorja E. iz Maribora, ko sta ravno iz tovornjaka v osebni avto prelagala kartonas- te škatle. V njih so bile kravate, ki jih je Željko A. pretihotapil v Slo- venijo. Napotili so ju k delavcem carine v nadaljnji postopek. PRIJELI OSUMLJENCE VLOMNIH TATVIN V začetku prejšnjega tedna so kriminalisti UNZ Maribor prijeli in s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku tri moške v starosti od 20 do 27 let, doma iz okolice Ptuja. Utemelje- no jih sumijo več vlomnih tatvin, tako naj bi bili v decembru vlomi- li v stanovanjsko hišo v okolici Ptuja in odnesli oblačila in tehnične predmete. Dober me- sec prej pa so iz nekega hleva pri Ptuju odpeljali tele, ga po- končali s pištolo, odrli in meso prodali. •o FF