LETO XLVIII, ŠT. 6    PTUJ, 9. februar 1995    CENA 80 TOLARJEV

Zveliko obremenenostjo z
novo lokalno ureditvijo
smo nekako pozabili na
tiste občine, ki so jim prilepili
etiketo gospodarsko manj
razvitih, po letu 1990 so ta
območja postala demograf-
sko ogrožena, v zadnjem času
pa se pojavlja že nov termin -
razvojno šibka območja. Ko
so te občine bile v sklopu
mestnih občin, so vedno mo-
rale že na lokalni ravni pre-
našati to breme. Največkrat
so jim bile druge (bivše) kra-
jevne skupnosti nevoščljive,
ko so opazile, da so za urejan-
je komunalne in druge infra-
strukture z ministrstva za
ekonomske odnose in razvoj
dobile kakšen tolar.
Mnogokrat so ljudje, ki so
živeli v nerazvitih krajih, bili
res ogroženi, vendar ne pred
naravnimi dejavniki, saj so bili
obdarjeni z zelo lepimi krajin-
skimi ter drugimi posebnostmi
in darovi. In prav teh so se mno-
gi v mestih zbali ter jim s
takšnimi ali drugačnimi termi-
ni vcepili kompleks manjvred-
nosti.
Z rojstvi novih občin pa so se
nekatere med njimi znašle tudi
s tem pečatom. Država s si-
ceršnjo ureditvijo financiranja
občin ni pomislila na te, ki ima-
jo posebni status. Lahko bi jim
že pri proračunu primaknila
kakšen tolar, ne pa da takole po
drobtinicah prispeva k njihove-
mu razvoju. iMogoče se odgo-
vorni tega zavedajo in hočejo z
drobtinčarstvom doseči kake
psihološke učinke, da bi se tisti,
ki živijo na teh območjih, zave-
dali, kako potrebni in dobro-
dušni so tisti, ki njihovim
prošnjam prisluhnejo.
Ne samo različna terminolo-
gija, ki jo uporabljajo za poime-
novanje teh krajev, tudi z zako-
ni, ki jim določajo pomoč, je
prava zmeda. Zakon o demo-
grafsko ogroženih je nevelja-
ven, nadomestil naj bi ga zakon
o spodbujanju regionalnega
razvoja države Slovenije. Pri
tem je vprašnje, kako je mogoče
sprejemati zakon, ki posega na
področje regionalnega razvoja
Slovenije, preden je oblikovana
in sprejeta njena strategija raz-
voja?
Predlog zakona o spodbujan-
ju regionalnega razvoja, ki ga je
tako kot druge doslej pripravilo
ministrstvo za ekonomske od-
nose in razvoj, naj bi po mnenju
predlagatelja (Vlade RS) zago-
tovil smotrnejšo in zmernejšo
spodbujanje celovitega razvoja
posameznih območij s posebni-
mi razvojnimi problemi ter za-
gotovil koordinacijo med posa-
meznimi resorji, ki se ukvarjajo
s tem problemom. Zakon naj bi
po besedah predlagatelja sledil
celovitosti spodbujanja regio-
nalnega razvoja, ker razširja
krog razvojno problematičnih
območij na tri katergorije: raz-
vojno šibka, razvojno nestabil-
na in obmejna območja. Vlada
meni, da bo ta zakon razširil
vrste in oblike spodbud, tako da
bi ustvaril pogoje za sa-
movzdržujoč razvoj, hkrati pa
naj bi tudi usklajeval slovensko
pravo s pravom Evropske skup-
nosti na tem področju.
Seveda ob prebiranju zakona
dobimo pomisleke, kaj bodo ta
območja sploh pridobila.
Ponujene zakonske rešitve
namreč ne zagotavlajo, da se
razlike v stopnji razvitosti posa-
meznih slovenskih območij ne
bi še povečevale. Sicer pa sam
zakon tega ne more zagotoviti,
lahko pa oblikuje sistem razvoj-
nega spodbujanja, ki bo nudil
najboljše možnosti, da bo
ustrezna vladna politika dose-
gla čim boljše rezultate. Na
žalost omenjeni zakon tega ne
prinaša. Obstaja pa nevarnost,
da se bodo medresorska mi-
nistrstva obnašala še naprej
tako kot doslej. Slovenija kot
majhna državica bi morala
skrbeti za svoj enakomeren raz-
voj in imeti ob vsakem času
ustrezne kriterije. Mogoče dru-
gačne kot doslej, ko so na vse
skupaj vplivali strankarski in-
teresi in oddaljenost od prestol-
nice. In od tega je bilo odvisno,
ali so na demografsko
ogroženem področju zgradili
novo cesto, šolo, napeljali vodo-
vod ali druge za življenje sodob-
nega človeka povsem normalne
dobrine.
Marija Slodnjak
Valentin ima kiiai do korenin, cvetie pa do srca. Foto: M, Oxmec
l|ifiiffeí/i|ifcg
políHíhe^
podporen
sis-     lime-'    -*!> ■•        -s»     ':Ш>'   -»i*      -úrnü'     ш'
Palacij ptujskega gradu je
bil v času praznovanja kul-
turnega praznika zaseden
skorajda do zadnjega kotička, V
prvi vrsti je sedel tudi mestni
župan Miroslav Luci, v njegovi
bližini pa so ostali prazni
sedeži, ki so bili namenjeni
osmim županom novih občin
nekdanje ptujske občine.
Najbrž ni bilo le naključje, da so
manjkali prav vsi, in ker so
župani vabila prejeli, je bilo
vsaj nevljudno, da niso prišli.
Ali paje njihova odsotnost ime-
la kakšno globljo sporočilno
vrednost?
Morda županov kultura ne za-
nima? To skoraj ne more držati,
saj so bili za župane izvoljeni naj-
bolj široki ljudje svojega okolja.
J^orda niso imeli časa, saj je
dela zanje v občinah več kot do-
volj, poleg tega so neprofesionalci
in je v petek zvečer ravno tisti čas,
ko lahko še postorijo to in ono za
svojo občino. Lahko da so na pri-
mer ravno ta petek sodelovali v
pripravah na kulturno proslavo v
svoji občini.
Ali pa so z odsotnostjo hote po-
kazali na prepad, ki je zazijal med
mestno (ta je namreč soorganizi-
rala prireditev) in drugimi
občinami. Vendar v tem primeru
poteza ni bila niti najmanj diplo-
matska. Tako ali drugače bodo
občine živele druga z drugo tudi v
prihodnje.
Je torej mogoče, da so župani
merili na odvečnost ljubiteljske
kulture? Prav njihova zveza, ki
vključuje več kot 3000 ljubi-
teljskih ustvarjalcev iz vse nek-
danje občine, je namreč prireditev
pripravila. Nagrajeni so bili naj-
boljši iz Cirkovc, Cirkulan,
Gorišnice, Lancove vasi in tako
naprej. In neudeležba županov,
prvih mož v svojem kraju, je bila
zelo simbolična. Če je ostala kul-
tura brez politične podpore, je to
žalostno, saj bodo brez nje še tako
veliki zagnanci, kot so ljubitejski
ustvarjalci, težko preživeli.
Če pa je bila odsotnost naslovl-
jena na njihovo zvezo in financi-
ranje le-te, se vprašajmo, kako
bodo torej kulturna društva delala
v bodoče. Ali se bodo obrnila
sama vase, v svoj kraj in sploh ne
bodo več sodelovala niti s svojimi
prvimi sosedi? Se bodo morda
pričela povezovati povsem na
novo z nekom povsem drugim?
Bo izničeno vse delo zadnjih de-
setletij, ki je med drugim obsegalo
pripravo revij, predstavitev,
srečanj? Skoraj neverjetno je, da si
vseh teh 3000 ljubiteljev želi
pretrgati medsebojne vezi.
Vprašamo pa se, ali so politiki,
kljub svoji naravnanosti v prihra-
nek denarja in lastno samostoj-
nost, upravičeni napraviti to v
imenu kulturnikov.
Milena Zupanič
PODJETJE LAeOTËX / JUTRI STAVKA

Delavci, zaposleni pri zasebnih
v vedno težjem položaju. Ker
zaščite, ko so kršene njihove
stavki.
Za stavko so se odločile tudi
delavke zasebnega podjetja La-
gotex iz Ptuja, ki šivajo zaščitno
konfekcijo. Sklep o tem so spre-
jele na petkovi seji podružnice
Neodvisnih sindikatov tega pod-
jetja. Kot razloge za stavko nava-
jo neustrezno določene norme,
ovrednotenje delovnih mest,
višino, obračun in način iz-
plačevanje plač, ki je pod kolek-
tivno pogodbo, ter pritiske s
strani delodajalca, ki se še
stopnjujejo po ustanovitvi sindi-
kalne podružnice, ker tega po
navedbah lastnika ne bi smele
storiti. Stavko bodo pričele 10.
februarja.
Zdenko Kolar, predsednik
Območnega sveta NSS Ptuj, je po
petkovem sestankujgoáruJ^^^*-'^
delodajalcih v ptujski občini, so
v pristojnih organih ne najdejo
osnovne pravice, iščejo izhod v
Lagotexa povedal, da so se večkrat
želeli pogovoriti z lastnikom pod-
jetja o nekaterih odprtih vprašanj-
ih, predvsem o normah, izplačilu
plač, vendar ta nikoli ni imel časa
zanje. V odgovor vsem sindikal-
nim prizadevanjem za ureditev
razmer je sedaj predsednico sindi-
kata, sicer šiviljo, proti vsem
predpisom, ki ščitijo sindikalnega
zaupnika, razporedil na mesto ne-
govalke prostorov, "ker ne dosega
pričakovanih rezultatov dela in
nima potrebnega znanja in
zmožnosti za uspešno opravljanje
tega delovnega mesta". Zanimivo
pri tem je, da je predsednica sindi-
kata pri tem delodajalcu zaposle-
na že osem let in je doslej znala
šivati.
•»MG
PTUJ / FESTIVAL DOMAČE GLASBE '95
fefe ill J ли -inUij-i
Vfebruarju in marcu se bo
iztekel rok za prijave za 26.
festival domače zabavne
glasbe v Ptuju, za Festival
narečnih popevk v Mariboru
ter 4. festival NZ(i za instru-
mentalne skupine z diatonično
harmoniko na Vurberku.
Slovenski festival domače za-
bavne glasbe bo potekal letos v
dveh delih. Tako bodo ansambli
nastopili za zlate, srebrne in bro-
naste orfeje že v juniju, zlati in
srebrni pa septembra v Ptuju (pri-
jave na Radio-Tednik Ptuj do 28.
februarja). Nove skladbe bodo iz-
vajali ob spremljavi Pihalnega or-
kestra Slovenske policije v sep-
tembru (prijave do 31. marca).
Do 15. marca morajo skladatelji
poslati prijave za narečno popev-
ko v Mariboru na Radio Maribor,
za Vurberk pa se ansambli prijavi-
jo do 28. februarja na Turistično
društvo Vurberk.
V Števerjanu bo letos jubilejni
festial, petindvajseti, prijave pa
zbirajo do 15. maja na SKPD F. B.
Sedej v Števerjanu.
Poleg organizatorjev daje vse
informacije tudi soorganizator
Videoton Geržina v Mariboru.
.»L
2 - DOMA IN PO SVETU
9. FEBRUAR 1995- TEDNIK
RAZVOJNO-RAZISKOVALNI ZAVOD BISTRA /
POGOVOR Z DIREKTORJEM MAG. Š. ČELANOM

Razvojno-roziskovalna organizacija Bistra Ptuj ¡e bila us-
tanovljena z odlokom Skupščine občine Ptuj februarja
1994. leta, registracija na sodišču ter na ministrstvu za
znanost in tehnologijo pa je bila končana šele 1. decem-
bra. Od takrat deluje kot zavod, ki ima občinski pomen,
država pa ga je ustanovila v smislu policentričnosti na po-
dročju razvojnih prizadevanj. Bistra je uradno namreč tudi
tehnološki center ministrstva za znanost in tehnologijo.
če se želi Ptuj z okolico rešiti
velikega problema brezposelnos-
ti (trenutno je brez dela na tem
območju okrog 6500 ljudi), se
mora nujno navezovati na
državne in mednarodne vire fi-
nanciranja. Ptuj v tem trenutku
nima niti dovolj znanja niti do-
volj kapitala, da bi lahko to nalo-
go samostojno opravil.
Bistra deluje kot projektna orga-
nizacija, v kateri so dobrodošli vsi
ljudje, ki želijo s svojim znanjem
in prizadevanjem podpreti ljudem
in okolju prijazen razvoj. Njen di-
rektor je mag. Štefan Celan.
Najvišji organ zavoda je svet, ki
ga ob predsedniku dr. Romanu
Glaserju sestavlja še pet članov.
Najpomembnejše aktivnosti, ki
so jih v Bistri vodili lani, čeprav ni
bila še uradno registrirana, so bile
vzpostavljanje aktivnosti med
občino in državo. Nastali so po-
membni dokumenti na področju
raziskovalne dejavnosti, kulture
(podpis pisma o nameri o ustano-
vitvi izpostave SAZU v Ptuju),
prostorskega urejanja in podpis pi-
sma o nameri za center za huma-
nistične dejavnosti.
TEDNIK: Ljudje na veliko
sprašujejo, zakaj so potrebna pi-
sma o nameri. Lani jih je ptujska
občina podpisala več.
Mag. Celan: "Pismo o nameri si-
cer ni zavezujoč pravni akt, vendar
po celem svetu velja pravilo uzanc:
dana beseda pomeni več kakor na-
pisana. Pismo o nameri je prvi in
največji korak k oblikovanju for-
malnopravnih dokumentov. Vsa
pisma, ki so bila podpisana, vzpos-
tavljajo prepotreben most med
državo in lokalno skupnostjo."
TEDNIK: Katere projekte je
Bistra izvedla v prejšnjem letu?
Mag. Celan: "Med najpomemb-
nejšimi je bil gotovo projekt Revit,
ki je potekal etapno in se je končal
z razvojno konferenco, ki je sogla-
sno potrdila zastavljeno razvojno
vizijo in strategijo Ptuja in okoli-
ce. Med konkretne izvedene pro-
jekte lahko štejemo tudi pridoblje-
ni status regijskega centra uvajanja
mladih v znanost in izvedbo regij-
skega srečanja mladih raziskoval-
cev iz osnovnih in srednjih šol.
Nič manj ni pomemben projekt
Mag. Štefan Celan.       Foto: Kosi
Ptuj - zdravo mesto, kjer smo ob se-
jemski dejavnosti v športni dvora-
ni Mladika izvedli kongresni del.
Zelo pomembni so tudi nekateri
industrijski projekti. Med njimi
vidno mesto zavzema poskus sana-
cije nitratov v pitnih vodah z
gradnjo nove čistilne naprave v
KK Ptuj, ki je tudi mednarodnega
pomena. Vključeni so nemški
partnerji, od domačih raziskoval-
nih institucij pa sodelujejo Inšti-
tut Boris Kidrič ter univerzi v
Ljubljani in Mariboru. V Kmetij-
skem kombinatu smo za potrebe
vlade Republike Slovenije pripra-
vili študijo o možnosti proiz-
vodnje biodieselskega goriva, s
Tehniško fakulteto v Mariboru in
zasebnim podjetjem Eurotech raz-
vijamo nov elektromotor za žaluzi-
je, z OPZ Panorama Ptuj pa
končujemo izdelavo novega stroja
za gumarsko industrijo, pri čemer
sodelujejo tri domača podjetja, eno
tuje, obe univerzi in ministrstvo za
znanost in tehnologijo. Za vse
omenjene projekte smo uspeli pri-
dobiti 17 milijonov tolarjev ne-
povratnih sredstev, ki jih sicer v
Ptuj ne bi bilo. Delež občine pri
vseh omenjenih projektih je bil
štiri milijone tolarjev kreditnih
sredstev pod ugodnimi pogoji?"
TEDNIK: Kakšen je namen de-
lovanja Bistre?
Mag Celan: "Namen Bistre je
začeti razvoj. Začetek je najtežji,
ko je potrebno za pametno idejo in
znanje pridobiti neprofitna sredst-
va in jih nato oplemenititi s sredst-
vi naročnika in bank. Po končani
razvojni fazi bo sposobnost podjet-
nika odločila, ali bo projekt zaživel
ali ne, se razširil na domači in tuji
trg."
TEDNIK: Kako bo z bodočim
delovanjem Bistre?
Mag. Celan: "Upamo, da nekih
velikih zapletov ne bo, glede na to
da je že država v zakonu o financi-
ranju občin v 20. členu jasno opre-
delila, da spada raziskovalna dej-
avnost med nujne naloge nove lo-
kalne skupnosti. V programu dela
za letos potrebujemo za najnuj-
nejše poslovanje zavoda okrog pet
milijonov tolarjev. Za projekte, ki
jih bomo prijavili za državne vire
financiranja, potrebujemo okrog
25 milijonov tolarjev. Država bo
javne razpise pričela v tem mesecu,
nekaj tudi marca in aprila. Verja-
mem, da bomo s prijavljenimi pro-
jekti uspeli."
^MG
TEDNIK /e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RADIO -TBDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Starle, Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Rit>arič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
e 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Palčeva 6, 62250
Ptuj. p.p.95; v (062) 771-261, 779-371,
771-226, taks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 4.000tolarjev, za tujino
8.000 tolarjev.
Ptui: 52400-603-31023
Tlak: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za intormiranje Re-
publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2.
1992 se šteie Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuie davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
MAJSPERK / KAM GREDO SKLADOVA PODJETJA?
voliteitih izdelkov
Dejstvo je, da je kriza tekstilne industrije v svetovnem merilu še zmeraj na udaru. Še
posebej jo občutijo podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo tkanin. Takšna
je tudi tovarna volnenih izdelkov v Majšperku.
Zaradi zadolžitve in izgub so
bili pred stečajem že leta 1992,
vendar so se po prehodu v last
Sklada za razvoj odločili za
mehkejšo varianto sanacije
podjetja. Ne torej s prisilno
poravnavo - stečajem, ampak s
sprotnim dogovarjanjem z up-
niki glede preteklih finančnih
obveznosti. Kot je povedala di-
rektorica TVI Majšperk
Nataša Vuk, se zdi, da se jim po
treh letih spet obetajo boljši
časi.
Z 90 odstotki upnikov danes že
imajo dogovor o reprogramiran-
ju dolgov, predvsem v obliki dol-
goročnih kreditov. Odprt je le še
dogovor z glavno in največjo up-
nico, to je Novo Kreditno banko
Maribor. Postopek se je nekoliko
zaustavil zaradi denacionaliza-
cijskega zahtevka, ki ga obravna-
va vrhovno sodišče Slovenije in
ki je sprožil pravni spor.
Na omenjeni zahtevek je vezan
tudi postopek lastninjenja, o ka-
terem razmišljajo v TVI
Majšperk in ki bo potekal po za-
konu o privatizaciji podjetij re-
publiškega Sklada za razvoj. Pro-
gram lastninjenja še sicer ni pri-
pravljen, ker čakajo na ponudbo
Sklada. Lastninil sebo samo pos-
lovni del podjetja, kar pomeni,
da bo del, namenjen denacionali-
zaciji, ki vključuje predvsem
zgradbe in zemljišča, zaenkrat
ostal v lasti sklada.
Izguba jugoslovanskih tržišč
leta 1990 je v TVI Majšperk
povzročila zmanjšanje proiz-
vodnje in manj dela ter presežke
delovne sile. Leta 1992 je bil iz-
delan program trajno presežnih
delavcev in število zaposlenih se
je s takratnih 375 zmanjšalo na
današnjih 283. Delno so zaposle-
ne interno prerazporedili, nekaj
so jih prezaposlili v bližnji obrat
Planike in k zasebnim obrtni-
kom, nekaj pa jih je zaradi speci-
fike potrebnih izobrazbenih pro-
filov ostalo brezposelnih. Novih
kadrov trenutno ne zaposljujejo,
pač pa potrebe rešujejo z interno
prekvalifikacijo ter izobraževan-
jem.
V proizvodnji in prodaji prev-
ladujejo predvsem tkanine za
moška in ženska oblačila, volna
za ročno in strojno pletenje, v
manjšem delu pa še gobelini. Od
tega kar 55 odstotkov izvozijo v
Nemčijo, Veliko Britanijo, Bel-
gijo in Italijo, ki so glavni zunan-
ji trgi. Ostalih 45 odstotkov pro-
dajo doma, kar priča o dokaj
močnem tržnem deležu na slo-
venskem tržišču. Ta se v širši
konkurenci proizvajalcev giblje
okrog 18 odstotkov.
USPEŠNI V PRETEKLEM
LETU
V TVI Majšperk so v letu 1994
pozitivno poslovali, če pri tem
odštejemo obveznosti in obresti
na pretekle dolgove. Poleg tega
so realno povečali prodajo za 20
odstotkov. V primerjavi z letom
Nataša Vuk, áhektoma TVI Majšperk.
1993 pa so za dobrih 40 odstot-
kov povečali tudi produktivnost.
K motivaciji v podjetju naj bi
, prispevalo tudi zviševanje plač.
Trenutno izpolnjujejo med 75 in
80 odstotki izhodiščne plače po
kolektivni pogodbi. Trudijo se
zagotoviti nekajodstotne
mesečne dvige, kar pa je odvisno
predvsem od razmer na trgu ter
efektivne prodaje. Povprečna
mesečna plača se giblje med 41 in
42 tisočaki. Še pred letom so bile
plače precej nižje, kar je med de-
lavci povzročalo obilo nezado-
voljstva. Danes pa skušajo s
sprotnim medsebojnim
obveščanjem in dogovarjanjem
obvladovati še zmeraj stabilizira-
joče se situacijo.
ISO STANDARDI,
VLAGANJE V
TEHNOLOGIJO,
KONKURENČNOST
Lansko leto so v TVI Majšprk
pričeli projekt pridobitve ISO
standardov in ga nadaljujejo tudi
v letošnjem letu. Skozi stand-
ardizacijo proizvodov skušajo
namreč izboljšati ponudbo in za-
dovoljiti zahteve domačih in zu-
nanjih kupcev ter okrepiti med-
sebojno sodelovanje, na nek
način pa jih v to sili tudi konku-
renca. Ta je še posebej močna s
strani vzhodnoevropskih držav -
Češke, Poljske ter sosednje
Hrvaške, kjer so cene proizvodov
predvsem zaradi cenenosti de-
lovne sile znatno nižje. Zato
mora TVI Majšperk v konku-
renčnem boju toliko več napora
posvetiti zagotavljanju dovolj vi-
sokega kvalitetnega nivoja proiz-
vodov in dobremu servisiranju
kupcev. Proizvode, namenjene
prodajnim aktivnostim, pri-
pravljajo dvakrat letno, med se-
zonami pa kolekcije dopolnjuje-
jo z novimi idejami. Volno kot
osnovno surovino preko evrop-
skih česalnic v glavnem uvažajo
iz Avstralije.
Zmeraj večjo pozornost na-
menjajo tehnologiji in neposred-
ni proizvodnji, ki morata biti
ekološko sprejemljivi, saj je to
eden od pogojev za pridobitev
ISO standardov. Razpoložljiva
tehnologija je v povprečju stara
15 let. Z vsakoletnim rednim in-
vesticijskim vzdrževanjem pa
jim uspeva zagotavljati potreben
nivo kvalitete izdelkov brez
večjih odstopanj. Kljub temu da
so investicije v tehnologijo pri-
marne tekstilne proizvodnje
znatno večje kot v tehnologijo
konfekcijske, se zavedajo potre-
be po investiranju v novejšo
tehnologijo. Posodobitev name-
ravajo izpeljati v naslednjih pe-
tih letih, s čimer bodo povečali
obseg proizvodnje in ponudbe.
Investiranje je spet pogojeno z
lastninjenjem, ki zaenkrat ostaja
še odprto.
Poleg tehnološke posodobitve
vključuje strategija razvoja pod-
jetja po lastninjenju še razširitev
proizvodnega asortimana: lažjih
tkanin, modernejših dizajnov
ipd. V TVI Majšperk dolgo-
ročneje razmišljajo tudi o lastni
konfekcijski blagovni znamki, s
katero bi se približali manjšim
skupinam kupcev. V ta namen
vlagajo v potrebno znanje in izo-
braževanje ter z obiski pomemb-
nejših modnih sejmov kontinui-
rano spremljajo svetovne modne
trende.
Besedilo in posnetek:
D.Sterle
PTUJ / DOHODNINA V LETU 1 993

V ptujski izpostavi republiške uprave za javne pri-
hodke so sestavili lestvico dohodninsko 'naj-
močnejših' Ptujčanov v letu 1993. Če pričakujete, da
boste za zneski našli tudi ime, se motite: imen po za-
konu o varstvu osebnih podatkov ni mogoče izdati.
Prvi na lestvici je,
zdravnik, ki je imel sku-|
paj 8.521.000 dohodnin-1
skih virov po odbitku!
prispevkov za socialnoj
varnost iz plače in pri--
ložnostnih storitev, pri j
tem pa mu je država od-'
merila 3.037.000 dohod-1
nine. Drugi je bil direk-j
tor z 8.276.000 tolarjev;
dohodka (prav tako po;
odbitku prispevkov za
socialno varnost) in z do-j
hodnino 2.974.000. Tret-j
ji je podjetnik, ki je zbral.
dohodke iz dobička iz
kapitala in dobička v
znesku 8.064.000 tolar-
jev po odbitku že omen-
jenih prispevkov, od-
merjena dohodnina pa
znaša 2.824.000 tolarjev,
četrti je upokojenec, ki je
zbral dohodek z najem-
ninami v znesku
6.585.000, dohodnina pa
je dosegla 2.476.000 to-
larjev, peti je znova di-
rektor, ki je imel po od-
bitku prispevkov za soci-
alno varnost 6.371.000
tolarjev dohodninskih
virov, odmerjena dohod-
nina pa je znašala
2.171.000 tolarjev.
Kot je povedal vodja
izpostave Marijan Fu-
rek, je na seznamu naj-
več plačane dohodnine
med prvih dvajset devet
direktorjev, pet podjet-
nikov, dva zdravnika, en
upokojenec, en komer-
cialist, en računovodja in |
en vodja organizacijske!
enote. Zanimivi so tudi I
podatki o največjih do-
plačilih in vračilih do-
hodnine za leto 1993.
Največjo doplačilo ч
1.488.000 tolarjev, jej
imel upokojenec; prines-i
le so mu jo najemnine.
Drugi je bil podjetnik,
njegovo doplačilo je
znašalo 1.466.000 tolar-
jev, tretji je bil prav tako
podjetnik, ki je doplačal
1.374.000 tolarjev do-
hodnine. Pri vračilih so
na prvih treh mestih trije
podjetniki; pri prvem je
vračilo znašalo 1.041.000
tolarjev, pri drugem
839.000, pri tretjem pa
681.000 tolarjev. Vračila
niso avtomatična: dav-
karji najprej pogledajo,
če so imajo zavezanci po-
krite vse obveznosti, če
ne, jih najprej poplačajo,
vrnejo pa le tisto, kar os-
tane, če ostane.     (MG)
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Srbske enote so minulo sobo-
to po razmeroma mirni noči okre-
pile obstreljevanje severnobosan-
ske enklave Bihać. V spopade naj
bi posegle tudi enote krajinskih
Srbov. Zaostrovanje krize v
Bihaću je očitno tesno povezano z
zavrnitvijo podaljšanja mandata
modrim čeladam na Hrvaškem. V
Münchnu pa je potekala medna-
rodna konferenca o varnosti, kjer
so se očitneje razgalila nesoglasja
med Natora in OZN. Jedro spora je
umik modrih čelad in Bosne. Sku-
pina za stike je predložila načrt de-
vetih točk, s katerim želijo priza-
devanja za uresničitev bosanskega
mirovnega načrta znova spraviti z
mrtve točke. Izdelali naj bi tudi
nove predloge za etnično delitev
Bosne.
RUSIJA / ČEČENIJA: Prvič
po začetku vojne pred dvema me-
secema so čečenski uporniki se-
strelili rusko bojno letalo. Najsrdi-
tejši boji so potekali v južnem delu
čečenske prestolnice Grozni, ru-
ske sile pa za prihodnje dni najav-
Ijajo svoj odločilni udarec. Zaradi
nenehnih bojev v Čečeniji je rusko
obrambno ministrstvo opozorilo
na nevarnost, da se spopadi razširi-
jo tudi na sosednjo republiko
Ingušijo, kjer se je položaj v
zadnjih dneh zelo zaostril.
AVSTRIJA: V kraju Oberwart
na Gradiščanskem so v nedeljo
zjutraj pri eksploziji razstreliva iz-
gubili življenje štirje Romi, ki so
hoteli odstraniti tablo s proti-
manjšinskim geslom "Romi nazaj
v Indijo". Medtem ko so krimina-
listi sprva menili, da so Romi hote-
li razstreliti tablo in se je pri tem
zgodila nesreča, so kasneje sprejeli
možnost, da gre za načrtovan aten-
tat na pripadnike Romov, ki jih je
na Gradiščanskem nekaj sto. Av-
strija se torej sooča z novim valom
nasilja, ki ima najbrž neonacis-
tično ozadje.
POLJSKA: Spor zaradi napo-
vedi poljskega predsednika Lecha
Walense, da bo razpustil parla-
ment, ker je v njem prišlo do hude-
ga koalicijskega nesoglasja ter
zahtev po glasovanj u o zaupnici se-
danjemu premieru Pawlaku, se je
te dni poglobil v resno vladno kri-
zo. Parlament pa je na izrednem
zasedanju predsednika posvaril,
da bi bila razpustitev sejma neza-
konito dejanje in Walensa bi se
moral zagovarjati zaradi kršenja
ustave.
MADŽARSKA / SLOVENI-
JA: Slovenski minister za zunanje
zadeve Zoran Thaler je v ponedel-
jek obiskal Budimpešto, kjer se je
srečal z madžarsk ira zunan j im mi-
nistrom Laszlom Kovacsem. Pod-
pisala sta sporazum o slovenskem
nasledstvu dvostranskih pogodb,
ki so bile sklenjene med nekdanjo
SFRJ in Madžarsko. Prejšnjo sre-
do pa sta na Svetu Evrope v Stras-
bourgu že podpisala okvirno kon-
vencijo o zaščiti narodnih
manjšin.
SOMALIJA: Štirinajst uradni-
kov ZN, ki so v Somalijo prispeli v
okviru svetovnega programa za
prehran jevanje (WFP), so po dveh
dneh spet izpustili na prostost.
Oboroženi Somalci, pristaši gene-
rala Aidida, ki so v minuli četrtek
zasedli poslopje WFP, niso prejeli
odkupnine, čeprav so zahtevali več
kot štiristo tisoč ameriških dolar-
jev. Po dvodnevnih pogajanjih z
oblastmi so se dogovorili, da o spo-
ru odloča sodišče, ki ga priznavajo
tudiZN.
BELGIJA: V Belgiji bo za
letošnji sv. Valentin, praznik zal-
jubljenih, veliko parov prejelo po
en čokoladni bonbon in en kon-
dom. Prvi je simbol ljubezni, drugi
pa simbolizira potrebo po previd-
nosti in preprečevanju aidsa, pra-
vijo v centrih za družinsko načrto-
vanje, kjer se je zamisel porodila.
Pripravil: D. SterU
TEDNIK ■ 9. FEBRUAR 1995
POROČAMO. KOMENTIRAMO ■ 3
Izvedeli smo
DECEMBRA V PTUJSKI INDUSTRIJI
Decembra lani so ptujska industrijska podjetja v primerjavi z ena-
kim mesecem leta 1 993 izdelala za 0,1 odstotka manj, glede na
november 94 pa za 1 5,4 manj. Ptujska podjetja so tudi decembra
imela največ težav pri oskrbi z materialom iz držav nekdanje Jugos-
lavije, plačil in kreditov za obratna sredstva. Najvišjo rast so decem-
bra '94 v primerjavi z decembrom leta '93 zabeležili v Agisovih Za-
vorah, kjer so izdelali za 51,8 odstotka več, v tovarni tekstilnih izdel-
kov Majšperk za 36 odstotkov, predelava Perutnine pa je večja za
42,2 odstotka.
GRADBENO DOVOLJENJE ZA PODVOZ
Vprejšjem tednu je bilo izdano gradbeno dovoljenje za ptujski
podvoz z datumom na nazaj. Zanimivo je, da so še do nedavne-
ga izdajo pogojevali s pridobitvijo vodnega soglasja, sedaj pa so ga
izdali brez njega. Podvoz naj bi pričeli graditi junija letos. Na kraju
nekdanje bencinske črpalke bodo začasno uredili parkirišče. Upora-
bili ga bodo lahko že obiskovalci 35. kurentovanja.
NARAVNA ZDRAVIlISCA V SALZBURGU
Od 3. do 5. februarja so se na mednarodnem turističnem sejmu v
Salzburgu predstavila slovenska naravna zdravilišča. Informator
za vsa zdravilišča so bile ptujske Terme. Februarja se bodo predsta-
vila še v Pragi, Gradcu in Münchnu.
NAPOVED ZA DOHODKE OD NAJEMNIN
Vptujski izpostavi republiške uprave za javne uprave smo izvedeli,
da je do roka - do 15. januarja - vložilo napoved za odmero dav-
ka od dohodkov iz premoženja za prejšnje leto le 27 zavezancev.
Zato kot je povedal vodja izpostave Marijan Furek, pozivajo vse last-
nike, ki oddajajo v najem stanovanja, zemljišča ali drugo pre-
moženje, da nemudoma vložijo napoved za odmero davka od do-
hodkov iz premoženja - najemnin, če tega še niso storili. Po zakonu
o dohodnini je kazen za zavezanca najmanj 50 tisoč tolarjev, če za-
vezanec dohodkov, ki jih ima z oddajanjem premoženja v najem, ne
napove v 1 5 dneh po preteku časa, za katerega je bilo premoženje
dano v najem, če je bilo dano v najem za celo leto, pa do 15. janu-
arja zo prejšnje leto, če od teh dohodkov ni bil obračunan davek po
odbitku.
SEJEM MODA ^95 OD IS. DO 18» FEBRUARJA
Na gospodarskem razstavišču V Ljubljani bodo 1 5. februarja
odprli letošnji 42. slovenski sejem Moda '95, na katerem se
bodo predstavili konfekcionarji, izdelovalci modnih tkanin, pletenin,
usnjene in krznene konfekcije in galanterije, modnih dodatkov, koz-
metike in nakita iz Slovenije in tujine. Skupaj se bo predstavilo okrog
1 30 razstavljalcev. Sejem Moda je osrednja slovenska modna prire-
ditev in je v prvi vrsti prireditev promocijske narave, ki zajema in pred-
stavlja vse, kar zmore domača modna industrija, zkrati pa napove-
duje modna dogajanja in tokove za prihodnje sezone. Sejem bo
odprt do 18. februarja.
V KORAK S SODOBNO PSIHIATRIJO
Vsoboto je v hotelu Slavijo potekalo strokovno srečanje združenja
za mentalno zdravje Alpe - Adria. Organizirala ga je Ozara, or-
ganizacija za kakovost življenja. Udeležili so se ga predstavniki psi-
hiatričnih bolnišnic in nevladnih organizacij, ki delajo na področju
psihiatrije, iz Italije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hn/aške in Slove-
nije. Na srečanju so predstavili poročilo o psihiatrični reformi v
Zgornji Avstriji, prve podrobne rezultate o prisilni hospitaliazciji ter
priprave o izdaji skupne publikacije Alpe - Adria o zakonodaji, ki za-
deva psihiatrijo.
_____Fñp£a\nAa:MG
Izvedeli smo
GOVORISE...
... DA iz nekdanje vele-
ohčine Ptuj nastaja več
javnih hiš splošnega
družbenega pomena.
... DA so nekateri, ki so vi'
deh župana ptujskomest-
ne ohčine na obrtniškem
plesu, v splošni vnemi
lastninjenja menili, da ho
tudi mestna ohčina posta-
la privatna.
... DA ho po tej logiki po
isti poti šla tudi ohčina
Za vrč.
VIDISE.,.
... DA so Vikingi potem,
ko so menda že mnogo
pred Columhom odkrili
nov (ameriški) svet, sedaj
odkrili tudi Ptuj. Pred ka-
kim desetletjem je njihov
predhodnik osvojil srce
znane, lepo govoreče
Ptujčanke, danes pa so tu
v vsej svoji hojni opravi.
PTUJ / SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU

v petek, 3. februarja, je bila v paiaciju ptujskega gradu slove-
snost v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki sta jo or-
ganizirala mestna občina Ptuj in Zveza kulturnih organizacij Ptuj
za več kot 30 svojih društev in skupin, ki združujejo več kot 3000
ljubiteljskih ustvarjalcev. Palacij je bil zaseden skorajda do
zadnjega kotička, po govorih in umetniškem programu pa je
predsednik ZKO Ptuj Franc Lačen v imenu ZKO Ptuj podelil pakete
in posebna priznanja za dolgoletno delo ali lanskoletne uspehe
na področju ljubiteljske kulture.
z nestrpnostjo smo pričakovali
govor ptujskega župana Miroslava
Lucija, ki se je ob tej priložnosti
prvič javno izrekel o vprašanjih, po-
membnih za kulturo in ustvarjalce.
Vzpodbudno in obetajoče je zazve-
nel predvsem zadnji del njegovega
pozdravnega nagovora, kjer je kul-
turi zaželel, naj se njen praznik pre-
liva skozi vse leto 1995. Po tem, da je
potožil, kako vse preveč govorimo o
skladih in institucijah, premalo pa
o ljudeh in vsebini ustanov, bi lahko
sklepali, da bo kulturi stal ob strani
tudi v času, "ko je kultura ponovno
na preizkušnji", kot je dejal. Sicer pa
bo kultura več kot potrebovala pri-
merno podporo: ne le županovo,
pač pa vseh oblastnikov, ki so po no-
vem združeni v občinskih svetih.
Osrednji govornik slovesnosti je bil
akademski slikar in izredni profesor
na Akademiji za likovno umetnost
Dušan Kirbiš. V govoru o kulturi in
kulturnosti je povedal veliko zanimi-
vih in izvirnih misli, govoril o vseob-
segajočem vprašanju smisla človeko-
vega bivanja in se kritično opredelil
do sodobnega, potrošniško naravna-
nega človeka. Tudi on je postavil
vprašanje razmerja med politiko in
umetnostjo in opozoril na nevarnosti
časa, v katerem politična dikcija pre-
glasi poezijo.
Za izredno lep kulturni dogodeksta
poskrbela Karolina Zupan in Tomaž
Rajterič, ki sta z nežnim spletom zvo-
kov flavte in kitare napolnila prostor
starega palacija, nato pa je prebrala
študentka AGRFT Helena Peršuh
nekaj pesmi študenta primerjalne
književnosti, Destrničana Aleša Šte-
gerja.____ _____ _______    _
Predsednik ZKO Franc Lačen je
podelil tri bronaste, dve srebrni in
eno zlato plaketo ter sedemnajst po-
sebnih priznanj.
Bronaste plakete so prejeli Ivan
Ogrinc za 45-letno igranje v Pihal-
nem orkestru Talum in kulturno dej-
avnost v Kidričevem, Štefan Ju-
rančič za 47-letno članstvo v Prosvet-
nem društvu Grajena, petje v
moškem zboru, ki mu je 15 let tudi
predsedoval, in celotno delo v
društvu, katerega ustanovni član je in
ki mu je tudi več let predsedoval, ter
Izidor Gnilšek iz plesne sekcij e DPD
Svoboda Ptuj, ki je plesno pot pričel v
Klubu mladih leta 1983, nato zelo
uspešno tekmoval, izkazal pa se je
tudi z organizacijsko dejavnostjo na
plesnem področju in kot mentor
uspešnih mladih plesalcev. Danes
vodi Plesni klub Tango.
Srebrni pleketi sta prejela Slavica
Cvitanič, ki je zborovodkinja
mešanega pevskega zbora PD Ruda
Sever Gorišnica, ki se pod njenim
umetniškim vodstvom z zahtevnim
repertoarjem udeležuje večjih glas-
benih prireditev doma in v zamejst-
vu, in Tamburaški orkester Pro-
svetnega društva Cirkovce, ki delu-
je že dvajsetoleto.
Zlato plaketo je ZKO Ptuj podelila
Stojanu Kerblerju iz foto sekcije
DPD Svoboda Ptuj. Stojan Kerbler
velja za fotografa z najbolj prepoz-
navnim osebnim slogom na Sloven-
skem, ki ga poznamo predvsem po ci-
klih Portreti s ptujskih ulic,
Haložani in Koline. Za svoja dela je
prejel več kot 500 nagrad in priznanj.
Razen kot fotografa ga poznamo tudi
kot kronista, zasebnega muzealca,ar-
hivarja, dokumentarista, zbiralca,
žiranta in avtorja mnogih razstav slo-
venske fotografije, pa tudi kot men-
torja mladim.
Posebna priznanja so prejeli Anica
Černivec in Franc Meznarič, oba
PD Cirkulane, Alojz Toplak in Irena
Ileo, PD Grajena, Ivan Petek in Pe-
ter Bezjak, PD Ruda Sever
Gorišnica, Frančiška Čemel in Mi-
lan Čemel, PD Vi tornarci, Janez ur-
nik in Janez Glažar, pevski zbor Ga-
silskega društva Hajdoše, Jože Cigu-
la, PD Alojz Strafela Markovci, Ivan
Unuk, PD Cirkovce, Drago Kunej,
FD Lancova vas, Tonček Pintarič in
Stanko Rogina, Pihalni orkester
Ptuj, Stane Pal, Komorni moški zbor
Ptuj, in Feliks Majerič, PD Destr-
nik.
M. Zupanič
O kulturi in kulturnosti je na slovesnosti govoril akademski slikar in izredni pro-
fesor Dušan Kirbiš. PotoD.Sferíe
Zlato plaketo ZKO je prejel mojster fotografije Stojan Kerbler iz rok predsednika
7linc_____f_/_. Сл^^
Oljenka, ki jo je dolga leta po-
deljevala občina, letos ni bila po-
deljena. Kristina Šamperl Purg,
ki je doslej vodila področje kultu-
re v ptujskem izvršnem svetu, po
novem pa je imenovana za vodjo
oddelka družbenih dejavnosti
mestne občine, je pojasnila, da
mestna občina ni želela skrčiti
tega pomembnega priznanja
samo na mestno občino, saj so se
doslej lahko potegovali zanjo ust-
varjalci mnogo širšega območja.
To si želijo tudi v naprej, vendar
morajo o tem skleniti dogovor z
drugimi (osmimi) občinami.
Župan Miroslav Luci pa se nade-
ja, da bo ol jenka za lansko leto po-
deljena še letos.
4-PO NAŠIH ККАЛН
9. FEBRUAR 1995 - TEDNIK
SLOVENSKA BISTRICA / SREČANJE Z LJUDSKIMI PEVCI

Medtem ko nekoliko prezgodnja pomlad že trka na vrata, ko se tu in tam že ponujajo zvončki in ko prvi koranti na ptuj-
skih ulicah "skušajo zaorati v asfalt", si človek le stežka predstavlja doživetje enega najlepših božičnih večerov na
samo svetnico. A se zgodi tudi to!
Nekoč sem zapisal, da je srečanje z ljudskimi pevci nekaj poseb-
nega, saj poleg osebnega stika z izvajalci pomeni tudi srečanje z
našo ljudsko glasbeno preteklostjo v najžlahtnejšem pomenu te
besede. Toda to, kar smo 2. februarja doživeli v domu kulture v
Slovenski Bistrici, lahko razumemo še kot nekaj več... kot enega
redkih viškov tovrstnih prireditev.
Zveza kulturnih organizacij
Slovenska Bistrica je s pomočjo
ljudskih pevcev s svojega območja
že konec lanskega decembra pri-
pravila večer starih slovenskih
ljudskih pesmi, uglašenih na
božični, novoletni in trikraljevski
čas. Žal pa sicer dobro zastavljena
namera spričo številnih sočasnih
prireditev (tudi tistih kičastih!)
pri maloštevilnem občinstvu ni
doživela pravega odmeva in
učinka. Zato so se odločili za pono-
vitev, in sicer na samo svečnico, ko
se božično obdobje pravzaprav
neha. Dvorana doma kulture je
bila tokrat polna; vendar, hvala
bogu, polna tistega občinstva (tudi
nekaj mladih je bilo začuda
vmes!), ki je, sodeč po hvaležnem
aplavzu, docela pravilno dojemala
bogato sporočilnost že skoraj po-
zabljenih in na skrajni rob popev-
karskih puhlic odrinjenih sloven-
skih ljudskih kolednic. Scena
skromna, vendar zaradi premišlje-
no izbranih barvnih reflektorjev
izredno učinkovita. Na levi strani
odra s smrekama na obeh straneh
nizko, vendar nekoliko širše slop-
no znamenje z lučjo v nišah. Levo
in desno klopi in prav tako klopi
na krajeh ter v sredi odrskega po-
daljška v dvorano. Ob pritajeni
svetlobi so jih posedle ženske in
mešane skupine: venčeseljske pev-
ke z Zg. Ložnice, ljudske pevke z
Ložnice pri Makolah, pevci s Po-
horja in mešana skupina upoko-
jencev iz Slov. Bistrice, medtem ko
so na odru ostali vaberški fantje iz
Kovače vasi in moški zbor z Zg.
Ložnice.
Dober večer, vam Bog daj ... so z
nekdaj, ponekod pa še danes vel-
javnim pozdravom začeli novolet-
no kolednico vaberški fantje, na-
daljevale venčeseljske z božično
Ne grem še spat, na drugem koncu
poprijcli iipokoicnci zbclokrajns-
ko ljudsko Veselite se ljudje ... In
tako so se božične - najlepše naro-
dove pesmi s čustvenim opisom
betlehemskega dogodka prepletale
z novoletnimi kolednicami, s kate-
rimi so koledniki (ali pa še vedno!)
od hiše do hiše voščili srečo, bla-
goslov za novo letino, zaželeli
zdravja ljudem in živini ter hkrati
spomnili na minljivost človekove-
ga življenja.
Pesem se je vrstila za pesmijo od
skupine do skupine, brez besedo-
vanja, brez napovedovalca, brez
vsakršnega odvečnega premikanja
... Edini "napovedovalec" je bil le
pramen svetlobe, ki se je ustavil
zdaj na tej, zdaj na oni izvajalski
skupini. Pesem pa je tako in tako
govorila sama zase! Odersko doce-
la nekonvencionalno, drugačno in
prav zaradi tega zanimivo in učin-
kovito! Kdor je kdaj koli doživel
naš slovenski božič, ves družinsko
topel, miren, spokojen, z upanjem
na jutrišnji dan, ga je slovenskobi-
striška odrska postavitev morala
spomniti nanj. Ob koncu še po
vsem svetu znana Sveta noč,
blažena noč, ki sta jo 1818 napisala
Franc Ksaver Gruber (melodijo)
in Jožef Möhr (besedilo). Z balko-
na se je z njo oglasil moški zbor z
Zg. Ložnice, poprijele pevke in
pevci na odru, nato pa še avditorij.
In čeprav pomlad s prvimi zvončki
že trka na vrata in čeprav se v dalja-
vi že slutijo obrisi velikonočnih
praznikov, je pesem vseeno pre-
tresla čustva. Buren aplavz je po-
menil željo po ponovitvi, a se izva-
jalci, k sreči, niso odzvali. Višek
predstave bi zvodenel. Tako pa
smo odšli obogateni za spoznanje,
da je božič poleg družinskega praz-
nika še praznik vsega človeštva in
oda človekovemu rojstvu.
Besedilo in foto: I.C.
ORMOŽ / OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

Po premieri novega
slovenskega celovečer-
nega filma Halgato
režiserja Andreja Mla-
karja, posnetega po ro-
manu Namesto koga
roža cveti pisca Ferija
Lainščka sredi januarja
v Ljubljani je bila "pre-
miera" filma v soboto in
nedeljo tudi v Ormožu.
O filmu se je razpisalo
že kar nekaj filmskih
kritikov, ki so ga ocenili
s takšnih in drugačnih
zornih kotov. Na
splošno pa lahko le po-
novimo komentar pevca
Vlada Kreslina, ta je k
filmu prispeval pesem
ter nekaj svojega igral-
skega talenta v vlogi
očeta Mariške, ki ga je
dal v januarskem pogo-
voru za Tednik, rekoč,
da je film gledljiv, kar
lahko potrdimo v naj-
boljšem pomenu te be-
sede. Res, da je v njem
nekaj zelo "amaterskih"
prizorov, za gledalca ne
preveč prepričljivih (na-
menoma jih ne bomo
točneje navajali, saj vam
bodo ob ogledu filma
prav gotovo sami padli v
oči), kljub temu pa
lahko mirno rečemo, da
je Halgato med no-
vejšimi celovečerci tista
svetla zvezda, ki še vliva
nekaj upanja v sloven-
sko filmsko industrijo.
Seveda na dolgi rok.
Sicer pa film na poe-
tičen in večkrat tudi hu-
moren način gledalca
uči, seznanja in hkrati
zabava. Skozi pripoved
o Halgatu (Kristjan
Borovšak), fantu, ki je
in ostaja Cigan in ki
začenja spoznavati živl-
jenje v vsej njegovi kru-
tosti in sladkosti, ter
njegovem starejšem bra-
tu Pišti (Jernej Kunt-
ner), ki si s študijem v
mestu želi zagotoviti
lepšo in obetavnejšo pri-
hodnost, se nam v filmu
razkriva del danes že od-
maknjenega in izumira-
jočega, pa vendar prisot-
nega življenja Romov,
tokrat v prekmurskem
okolju.
Poleg omenjenih
igralcev je v filmu še po-
sebej dobro debitiral
igralsko nešolani Jože
Kramberger v  vlogi
očima Bumbaša, ob
njem je čudovito igrala
Mirjam Korbar kot
Halgatova mama Tere-
za, kot Fistino dekle Iza
pa je dobro zaigrala še
Tanja Ribič. Z izredni-
mi pokrajinskimi moti-
vi se je izkazal direktor
fotografije Janez
Kališnik, glasbo pa je
prispevel skladatelj
Sašo Olenjuk.
Ormožani so na naj-
boljši možni način pros-
lavili slovenski kulturni
praznik, Ptujčanom pa
sporočamo, da si bodo
film Halgato v kratkem
lahko ogledali tudi v
ptujskem mestnem
kinu.
•» Dušan Sterle
LenmUmÊmvke
OB PRAZNIKU ŠTEVILNE PRIREDITVE
Vlenarški občini so po nekaj letih ponovno praznovali kulturni praznik s
številnimi prireditvami. Praznovati so začeli že v nedeljo zvečer, ko so v
tamkajšnji športni dvorani številne poslušalce navdušili člani KUD Mol.
Slovenskogoriški pihalni orkester igra pod taktirko mladega dirigenta Bo-
jana Bezjaka slabi dve leti in z nastopom so dokazali, da so zelo dobro uigra-
ni. Izvajali so tuje skladbe, zelo prijetne za uho, seveda pa brez domačih
polk in valčkov ni šlo. Njihov nastop so popestrile mažoretke, ki jih vodi
Dragica Mihalič. Mešani pevski zbor Lenart pod vodstvom Irene Sabler
deluje le eno leto in to je bil njihov prvi koncertni nastop. Program je pove-
zovala Darinka Čobec.
Člani Odbora za varstvo naravne in kulturne dediščine Jurovski Dol so
prav tako v v nedeljo zvečer pripravili prireditev Zimski večer in pred-
stavili kmečka opravila, ki so jih pozimi opravljali naši dedki in babice.
Prepevali so ljudske pesmi, si pripovedovali zgodbe ter šale.
Od ponedeljka do 20. februarja je v prostorih Matične knjižnice v Lenartu
na ogled razstava o življenju in delu dr. Ožbolta Ilauniga, pisatelja in
sodnega predstojnika v Lenartu. Razstavo je pripravila Breda Zorko. Na
hiši na Ptujskicesti2,kjer je umetnik živel,paso v torek odkrilispominsko
ploščo.
Domača kulturno-umetniška društva od Svete Ane, Svete Trojice in iz
Lenarta so pripravile v torek v svojih krajih proslave. Osrednja slove-
snost je bila letos pri Sveti Trojici. V bogatem kulturnem programu so so-
delovali učenci tamkajšnjeosnovne šole, Završki fantje, moški pevski zbor
pod vodstvom Andreja Dvoršaka in ljudske pevke KUD Ernest Golob - Pe-
ter Sveta Trojica.
ZKO Lenart jepodelilapriznanjaljubiteljskim kulturnim delavcem. Le-
tos so jih prejeli: Feliks Fekonja iz Cerkvenjaka, Irena Polanec, Adolf
Ferk in Milan Eder od Svete Ane, Saša Lovrenčič iz Benedikta, dramska
skupina KUD Ivana Cankarja Jurovski Dol, Srečko Škerget iz Jurovske-
ga Dola, lutkovna skupina Pika Lenart, OS Sveta Trojica, Ivan Kocbek,
Apače, Mihael Novak, Sveta Trojica, Franc Schönwetter, Darinka
Čobec, Lenart, in ženski nonet Voličina.
Ло proslavi je bilo tradicionalno srečanje ljubiteljsih kulturnih delavcev.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
RUD Radko Smiljan iz Lenarta je v izložbi trgovine Mercator Potrošnik
Lenart pripravilo razstavo o novoletnih prireditvah, opremljeno s foto-
grafijami. Na ogled so nahrbtniki, s katerimi so Lenarčanke ob novem letu
obdarile otroke. Vse sodelujoče so predstavili s sliko in besedo in se jim na
tak način zahvalili. Lutkovna skupina Pikapa je na ogled postavila fotogra-
fije iz premierne lutkovne predstave Trije prašički, ki so jo igrali v decem-
bru. Člani KUD-a želijo na tak način občanom predstaviti svoje delo delo.
Marija Slodnjak
SLOVENSKA BISTRICA / ROMIHOVA PRIZNANJA

Na osrednji občinski proslavi ob
slovenskem kulturnem prazniku,
ki je bila v torek zvečer v slovenje-
bistriški dvorani doma kulture, so
podelili javna priznanja Štefana
Romiha.
V programu so nastopile skupine
domačega kulturnoumetniškega
društva. Predstavili so se ženski
pevski zbor, pihalna godba Sloven-
ska Bistrica ter ženski nonet Vivere,
program pa je povezovala Jana Je-
glič.
Ob tej poriložnosti po podelili
priznanja za dosežke na področju
kulture, ki so jih v Slovenski Bistrici
že pred leti poimenovali po Štefanu
Romihu. Najvišje priznanje, zlato
plaketo, je prejel za življenjsko delo
na področju ljubiteljske kulture
osemdesetletni Stanislav Kolar s
Črešnjevca. Deloval je kot amaterski
iglarec, bil predsednik društva ter
sodeloval v pevskem zboru. Priz-
nanja Štefana Romiha pa so prejeli:
Bonifacij Kohne iz Poljčan za dol-
goletno delo pri poljčanski godbi,
Greta Voglar iz KUD Laporje,
Jernej Senegačnik, vodja pihalnega
orkestra Spodnja Polskava, ter
moški pevski zbor z Zgornje
Ložnice in ženski pevski zbor
DPD Svoboda iz Slovenske Bistri-
ce - oba za dvajsetletno delovanje.
Vida Topolovec
Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NEÌPOMEMBNIH DNI
Sestanek treh
Konec tedna so se
(končno) sestali liderji
velike koalicije dr. Janez
Drnovšek, premier in
predsednik Liberalne de-
mokracije Slovenije, Loj-
ze Peterle, predsednik
Slovenskih krščanskih
demokratov, in Janez Ko-
cijančič, lider Združene
liste socialnih demokra-
tov Slovenije. Sestanek
treh strankarskih pred-
sednikov je pomemben
zaradi najmanj dveh raz-
logov. Predvsem seveda
zaradi tega, ker sta očitno
voditelja Liberalne de-
mokracije in Slovenskih
krščanskih demokratov
našla dovolj moči, da sta
zaradi "višjih" koalicij-
skih interesov obrnila lis-
te nekajmesečnih nepri-
jetnih epizod, mestoma
že kar odkritega medse-
bojnega napadanja in
obojestranskih žalitev,
čeprav na vse to seveda
nista pozabila. Ali bo
morda za oba to tudi nova
izkušnja, kako (ne) kaže
delovati v koaliciji?
Združena lista, ki je v
bistvu ves čas navijala za
"zmamost" in proti razpa-
du velike koalicije, pa
ima tudi svoje
zadoščanje, čeprav se je
zadnja etapa "pomirjan-
ja" med liberalci in
krščanskimi demokrati
spet nevarno in nenor-
malno zasukala v dogo-
varjanje dveh koalicij-
skih partnerjev na škodo
tretjega - Združene liste,
zaradi česar je le-ta ne-
kajkrat ogorčeno
povzdignila svoj glas in
predvsem opozorila na
nujnost vzpostavitve
enotne koalicijske po-
godbe med vsemi tremi
partnerji. Prav tako je
sporočila, da njeno vztra-
janje v koaliciji pač ni ne-
kaj samo po sebi umev-
nega in nesprejemljive-
ga-
Drugi, morda še po-
membnejši vidik sestanka
koalicijskih partnerjev pa
je, da so končno na skupno
mizo postavili povsem
otipljive teme in proble-
me, s katerimi se sooča
koalicija in jih zgolj z
večnim prepiranjem ni
mogoče reševati. Tako so
se v ospredju pozornosti
znašli proračun, še na-
tančneje njegova višina,
strategija zunanje politi-
ke, sprava in popravljanje
medvojnih in povojnih
krivic ter iskanje
(možnih) poti do skupne-
ga koalicijskega dogovora.
PRORAČUN -
PREIZKUŠNJA ZA
VSE
Nedvomno ni nakl-
jučje, da so vsi trije iz veli-
ke koalicije, še zlasti pa
predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek posebej opozar-
jali na veliko preizkušnjo,
ki jo bo za vse koalicijske
partnerje predstavljalo
letošnje (že sicer zakasne-
lo) sprejemanje državnega
proračuna. Premier je
poudaril, da želi vlada
ohraniti predvideni obseg
proračuna in zmanjšati in-
flacijo pod deset odstot-
kov. To pa seveda ne bo
lahko, saj se nabira vrsta
dodatnih izdatkov, prav
tako pa "želje" posameznih
ministrov že presegajo 650
milijard tolarjev, čeprav bi
bilo mogoče zanje realno
zagotoviti le okoli 510 mi-
lijard tolarjev. To vse pa
pomeni, da bi morale
predvsem koalicijske
stranke v parlamentu nas-
topati usklajeno in restrik-
tivno (kar seveda na prvi
pogled ni vselej popular-
no), če hočejo zagotoviti
uresničitev nekaterih
osnovnih ciljev ekonom-
ske in družbene politike v
letošnjem letu, med kate-
rimi na prvem mestu
omenjajo nadaljnjo rast
družbenega proizvoda in
ustrezno obvladovanje in-
flacije. Zdi se, da so si za
zdaj vse tri vladajoče
stranke enotne v mnenju,
da je treba preprečiti preti-
ran izbruh potrošniških
apetitov, seveda pa je dru-
go vprašanje, kako se bodo
opredeljevali njihovi pos-
lanci ob posameznih kon-
kretnih primerih, zlasti
ker ni skrivnost, da del
vladajoče koalicije pogos-
to ne glasuje enotno za
vladne predloge. Glede na
to je vsekakor pomenljiva
pripomba dr. Janeza
Drnovška, da koalicija pač
ne bi imela nobenega
smisla, če ne bi uspela
doseči minimalnega sogla-
sja glede reševanja najpo-
membnejših državnih
vprašanj. Vsekakor pa bi
morale vladajoče, pa tudi
opozicijske stranke v zvezi
s proračunom in javno
porabo bolj prisluhniti
tudi predstavnikom go-
spodarstva. Zadnja seja
upravnega odbora Gospo-
darske zbornice Slovenije
je izzvenela v eno samo
opozorilo, da ima neodgo-.
vorno izčrpavanje gospo-
darstva tudi svoje (resne)
meje. V enem izmed časni-
kov so zapisali, da gospo-
darstveniki sporočajo, "da
namesto pravljic o uspehu
potrebujemo vsenarodni
dogovor o varčevanju".
Predsednik Gospodarske
zbornice Dagmar Šušter je
alarmantno izjavil, da je
"slovenska država v minu-
lem decembru porabila
več denarja, kakor pa ga je
imelo gospodarstvo na
voljo za investicijo vse
leto". Tisti, ki ne vlaga v
razvoj, pa je prej ali slej ob-
sojen na zaostajanje ali
propad. Šušter pravi, da
država za pokrivanje svoj-
ih potreb jemlje predvsem
tam, kjer ji je to najlažje -
pri plačah, dohodnini,
prometnem davku in cari-
nah, s tem pa zmanjšuje
konkurenčnost gospo-
darstva in zmanjšuje
možnosti za novo zaposlo-
vanje.
O SPRAVI VSAK
PO SVOJE
Seveda bi bilo zelo po- ;
membno, če bi koalicijski '
partnerji dosegli mini-
mum soglasja tudi glede
vprašanj v zvezi z narodno
spravo in dogodki med
vojno in po njej. Glede
tega obstajajo tako pri
strankah, pa tudi v širši
javnosti velike razlike in
takšni pogledi ter zahteve,
ki prej spominjajo na nove
delitve, kot pa na
zbliževanje in pomirjanje.
Še zlasti nekateri avtorji
časopisnih komentarjev
kar tekmujejo med seboj,
kdo bo bolj "problematizi-
ral" in bolj na "novo" od-
krival "resnico" o NOB na
Slovenskem, o zaslugah in
grehih, pri čemer jim
sploh ni mar, da z nekate-
rimi svojimi "ocenami"
negirajo splošno (evrop-
sko in širše svetovno) priz-
nana zgodovinska dejstva.
Vztrajno poskušajo ize-
načiti kolaboracijo (sode-
lovanje z okupatorji) ali
čakanje "na razplet usode"
z odporom proti okupator-
jem. Le kaj naj si mislijo
tisti, ki so se bojevali v
NOB, in tisti, ki so v NOB
izgubili svoje najdražje, o
komentatorju enega iz-
med slovenskih časnikov,
ki je zapisal, da bi bilo voj-
ne tako ali tako konec tudi
brez NOB!?
Ob 50. obletnici konca
druge svetovne vojne bi
bilo veliko dejanje, če bi v
Sloveniji znali priznavati
zasluge in napake. Na vseh
straneh. In če bi znali tudi
oproščati. Vsekakor je
očitno preveč pričakovati,
da bi v nekaj naslednjih
tednih, ki nas ločijo od
proslave 50. obletnice zlo-
ma nacifašističnih sil, koa-
licijski partnerji posebej"
poenotili" svoj pogled na
tisto, kar se je v času druge
vojne in po njej dogajalo
pri nas. Zelo pomembno
pa bi bilo, če bi se vsaj mi-
nimalno uskladili glede
popravljanja krivic, ki so
nastale med vojno in po
njej. To opravilo pač ne bi
bilo treba prepuščati
(zgolj) opoziciji. Sploh bi
bilo najlepše, če bi glede
tega dosegli nekakšen
konsenz tako vladajoči kot
tisti v opoziciji. To bi bilo
obetavno. Toda ali je to ob
sedanjih strasteh sploh
mogoče?
-0^ Jak Koprive
TEDNIK -9. FEBRUAR 1995
KULTURAJZOBRAŽEVANJE -5
VIKTORINOV VEČER / LITERARNO SREČANJE S S. JANEZICEM, L. DETELO IN M. MERLAK
Ambasador¡i kulture.
Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravlja Društvo Viktorina Ptujskega literarno
srečanje z naslovom AMBASADORJI KULTURE, saj je medse povabilo tri umetnike, ki so de-
lovali ali še delujejo med zamejskimi Slovenci, obenem pa so vsi trije zelo aktivni tudi v
prenašanju slovenske kulture in duhovnosti med sosednje narode. To sta zakonca Lev De-
tela in Milena Merlak-Detela, ki živita in ustvarjata na Dunaju, ter dr. Stanko Janežič, ki
sedaj stanuje in še aktivno sodeluje v Mariboru.
Iz kratkih biografskih podat-
kov, ki jih bomo podali, bo jasno,
zakaj si zaslužijo vzdevek "amba-
sadorji kulture". G. Janežiča smo
sicer v Sloveniji in tudi v Ptuju že
spoznali, manj pa zakonca Dete-
la.
Dr. Stanko Janežič se je rodil 4.
8. 1920 v Miklavžu pri Ormožu.
Osnovno šolo je obiskoval doma,
gimnazijo in teologijo v Mariboru,
teologijo pa nadaljeval v Ljubljani,
Parizu in v Rimu, kjer je doktori-
ral. Kot duhovnik je bil najprej na
Tržaškem, kjer je precej sodeloval
v zamejskem tisku, pozneje pa na
Bogoslovni fakulteti v Ljubljani in
v Mariboru.
Njegova literarna bera je dokaj
bogata, zlasti pa pomembna tudi z
našega domoznanslvenega, lahko
bi rekli tudi domovinskega vidika.
Izdal je vrsto pesniških zbirk: Ro-
mar s kitaro (Trst 1951), Tihe sto-
pinje (Trst 1968), Iz oči v oči (V
Celju 1974), Ravnovesje (Mb
1977), Gorice (Mb. 1980), Sončni
šotori (Celje 1985), Puniarji (Celo-
vec 1988), Slovenske žalostinke in
hvalnice (Mb. 1989), Morje (Trst-
Lj. 1992), Izbrane pesmi. (Mb.
1993).
Od proze naštejmo številne zbir-
ke črtic in novel: Mlin ob potoku,
povest (Celovec 1952), Tržaški
obrazi, črtice (Gorice 1968), Sa-
moizpovedi, kratka proza (Lj.-
Trst 1994), Med domom in svetom
(Koper 1994). Janežič pa ni samo
pesnik in pisatelj, temveč tudi esej-
ist in avtor verske in nabožne lite-
rature in tu je zlasti njegov bogat
delež ekumenske misli: Posnemo-
vanje Kristusa pri Tihonu Zadon-
skem, doktorska disertacija; Eku-
menski leksikon (Celje 1988),
Ekumenizem ruske pravoslavne
cerkve (Maribor 1994). Seveda se
to ekumensko gibanje najbolj
izraža v njegovem uredniškem
delu Ekumenskega zbornika - V
edinosti, ki ga izdaja od 1.1870 na-
prej. Za domoznanstvo Ptuja in
Ormoža sta pomembna Mi-
klavževski zbornik ter lani izšla ju-
bilejna publikacija o Ksaverju
Mešku - pri obeh je bil S. Janežič
urednik.
Drugi od nastopajočih je Lev
Detela, ki se je rodil 2. 4. 1939 v
Mariboru. Mladost je preživel naj-
prej v Prlekiji (Središče), tam je
tudi vodil lutkovno gledališče,
nato pa v Ljubljani, kjer je maturi-
ral na gimnaziji 1.1958 in vpisal na
univerzi slavistike, a jo je 1. 1960
prekinil zaradi osebnih travm (saj
sta ga starša trgala eden od drugega
ter ga celo ugrabljala). Velike priti-
ske, kar se je kazalo v njegovih
proznih delih, je doživljal ob ateis-
tičnem očetu, znanem naravoslov-
cu Leonu Detelu, ki je svojo zves-
tobo partiji plačal z zaporom kot
informbirojevec. Še bolj pa ga je
prizadela tudi politična 1er fizična
odstranitev dr. Antona Slodnjaka,
ki so ga vrgli z univerze, zato je
odšel v Avstrijo (skupaj z bodočo
ženo sta zaprosila za politični azil)
in na Dunaju nadaljeval študij. Tu
je ostal svoboden književnik.
L. 1952 je pričel s črtico Peljal
sem se k materi v Ljubljanskem
dnevniku. Pozneje je objavljal v
Mladih potih, ko pa je prišel v tuji-
no, pa je pisal pesmi, prozo, drame,
eseje in kritike za slovenske in
nemške revije ter časopise. Spada
med tako imenovane bilingvis-
tične, to je dvojezične pisatelje in
pesnike, saj objavlja v slovenskem
jeziku, v nemščini in angleščini.
Tako že 1. 1991 (Delo 12. 3. 1991)
omenjajo 26 njegovih samostojnih
del, od katerih je 8 v nemščini.
V tujini je mnogo objavljal v
Meddobju, Glasu SKA, Zborniku
Svobodna Slovenija, Klicu Trigla-
va, celovškem Mladju^, Veri in
domu. Naši luči, Mentorju, Delu,
Slovencu, Novem listu, svojem
Logu, Mladiki, Mostu (ki mu je bil
nekaj časa urednik). Našem tedni-
ku ter v vrsti nemških, avstrijskih
in švicarskih listov. Kot primer
navedimo, da je napisal okrog 50
sestavkov o Edvardu Kocbeku ter
ga dodobra predstavil tujini. Pri
Obzorjih so hoteli izdati njegovo
delo Izkušnje z nevihtami, a so jo
po nalogu partije uničili, saj je vel-
jal za izbrisanega pisatelja. Je sou-
rednik dunajske literarne medna-
rodne revije Log in Koroškega
Mladja. V revijah so izšle tudi igre
Graščina, vesela in žalostna burka
(Mladika 1963-64), Prokrust, dra-
ma (Most 1964), Generalka, anali-
za razkroja v treh slikah (Most
1965). V Našem tedniku je v
začetku 1984 izdal esejistično-spo-
minski zapis Štirikotnik narodov
med Muro in Dravo, ki je zanimiv
za zgodovinsko, socialno in narod-
no podobo Središča kot stičišča šti-
rih narodov.
Njegova dela so izhajala v Celov-
cu, Trstu, na Dunaju, v Ljubljani,
Avstraliji, Buenos Airesu itd. Od
proznih del omenimo Blodnjak,
sedem pripovedi (Trst 1964),
Junaštva slamnatega Krpana,
lirična groteska (Trst 1965), Aten-
tat, proza in pesmi (Trst 1966),
Izkušnje z nevihtami, kratka proza
(London 1967), Kraljev kip (Lon-
don 1970), Marijin mojster, zgodo-
vinski roman (V Celovcu 1974),
Imponiergebaerden des Her-
schens. Ein psychologischer Be-
richt ...(Wien 1978), Gespraeche
unter den Fabrikschornsteinen,
roman (Wien 1986; Log-Buch; 5),
Časomer življenja, spominsko
srečanje s polpreteklostjo (Buenos
Aires 1987), Izkušnje z nevihtami
(London 1987), Stiska in sijaj slo-
venskega kneza, roman (Celovec
1989), Dunajski valček za izgublje-
no preteklost, roman. (Trst 1989);
Poslednja gora, izbrana dela I. (Lj.
1991);, Legenden um den Vater (?).
Detelove pesmi, ki so po eni stra-
ni avantgardistične, po drugi pa
skoraj klasične, so prav tako izšle v
več zbirkah: Sladkor in bič (Lon-
don 1969), Črni mož (London
1969), Metaelement (London
1970), Legende o vrvohodcih in
mesečnikih (Camberra/Avstralija
1973), Kaj je povedala noč - Was
die Nacht erzaehlt - What night re-
veals (trojezična zbirka; skupaj z
ženo; Celovec 1985), Testament
des hohen Vogels: Gedichte (Wien
1985 ;Log-Buch; 4), Cafe noir, pe-
smi (na Dunaju 1989), Feuer und
Eis: Anthologie mit Beitraegen
von Autoren aus den Untwic-
klunkgslaendern (Wien - Paris
1989), Duh in delo (Lj. 1993).
Med esejistiku lahko štejemo:
Duhovni ogenj naj večno gori
(Tinje 1975), Povojni slovenski
koroški pesniki in pisatelji (v Ce-
lovcu 1977) ter drame: Dertausen-
dejaehrige Krieg: ein Lesestueck
fuer die Hinterbliebenen (Wien
1983;Log-Buch; 1).
Če pogledamo v Modrov Sloven-
ski leksikon novejšega prevajanja,
ga najdemo tudi kot prevajalca iz
slov. in ruščine v nemšč. in iz
ruščine v slov. Oba z ženo pa spada-
ta med najboljše prenašalce slo-
venske kulture med sosednje naro-
de ter ju po pravici imenujemo
izvrstna ambasadorja kulture.
Pesnica in pisateljica Milena
Merlak-Detela jebilarojena9.11.
1935 v Ljubljani, kjer je obiskovala
tudi gimnazijo, študirala svetovno
književnost in psihologijo. Od
1960 živi skupaj z možem na Duna-
ju v Avstriji. S pesmimi in prozo je
sodelovala v maturantskem alma-
nahu Mladi obrazi. Reviji 57, Naši
sodobnosti. Tribuni, Mladiki,
Mostu, Meddobju, Logu itd. Sode-
lovala je tudi po radiu v Trstu, Ce-
lovcu in Koelnu ter tudi prevajala
iz slovenščine v nemščino, zlasti
poezijo.
Tudi ona piše dvojezično: v slo-
venščini in nemščini. Zbirke pe-
smi, ki jih je izdala, so: Sodba od
spodaj (Trst 1964), Beseda brez be-
sede (London 1968), Skrivnost
drevesa (1969), Zimzelene luči
(Trst 1976), Kaj je povedala noč (v
Celovcu 1985), Die zehnte Toch-
ter: Gedichte (Wien 1985). Prozno
delo je Skrivnost drevesa (London
1969). Nekaj njenih knjig je izšlo v
angleških in nemških prevodih.
Lirika zajema zdomska in bi-
vanjska vprašanja in po sodbi kriti-
kov spada tudi ona med avantgar-
distične pesnice.
Glavna literatura za L. ter Mile-
no Detela: M. Jevnikar, Mlad.
13/1969,2, 38-39; isti. Mlad.
18/1974, 2, 36-37, isti. Mlad.
19/1975, 4, 56-57; isti, Mlad.
32/1988,9,127; isti,Mlad. 33/1989,
1,19-20; isti. Mlad. 33/1989,4,70
Literarno srečanje bo v petek,
10. februarja, ob 19. uri zvečer v
refektoriju Minoritskega samos-
tana s prostim vstopom.
PTUJ / NOVO USTANOVLJENO DRUŠTVO
Pruštvp
Na ustanovnem občnem
zboru sredi decembra je skupi-
na Ptujčanov ustanovila
Društvo umetnikov in ustvar-
jalcev Ptuj s sedežem v Vošnja-
kovi ulici 5. Od takrat se je v
društvo vpisalo še nekaj
predvsem mladih ustvarjalcev
z vseh področij ustvarjalnosti,
med njimi tudi Ljubljančani.
Ustanovni člani društva so
Milan Ivezič, Josip Čačkovič
mL, Nenad Tokalič, Romana
Ercegovič, Nina Meško, Stanis-
lav Zebec, Aleksander Schuller,
Viktor Rebernak, Aljoša Koltak
in Ivan Brač, ki so ga izvolili za
predsednika društva. Med
osnovne naloge so zapisali, da
želijo zaščititi umetnika kot po-
sameznika, vzpodbuditi ustvar-
jalnost, preprečiti odliv inteli-
gence iz Ptuja, nuditi solidar-
nostno enkratno finančno
pomoč talentom, prirejati, izva-
jati in omogočati prireditve in
druge kulturne dogodke ter ko-
municirati z umetniškimi aka-
demijami.
•^McZ
Gledališče ZATO. / M. A. de la PARRA: PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA

Celjsko gledališče bo v ¡zmen¡av¡ z Gledalîscem ZATO., ki sodeluje v Celju na fes-
tivalu Dnevi komedije, gostovalo na Ptuju s komedijo sodobnega čilskega av-
torja Marca Antonia de la Parre Calderona Prikrita opolzkost vsakdana.
Gre za enodejanko, v kateri
nastopata ekshibicionista, ki se
izdajata za Karla Marxa in Sig-
munda Freuda. Toda kakšni so
njuni pravi nameni, njuna re-
snična identiteta?
Kritiki so o predstavi med dru-
gim zapisali:
Tomaž Gubenšek je torpedo, ki raz-
bije še tako debelo in trdo lupino, a ne
z močjo, s silo svojega telesa, pač pa s
svojim doslednim igračkasto ekshibi-
cionističnim navdihom, z izvrstno mi-
miko in besednimi izbruhi. Gregor
Geč je ladja topnjača, ki nikoli ne po-
tone. Njegova igra je plovba po ocea-
nih, do skrajnosti prodoma, komična,
hudičevo resna, provokacijska in spet
bohotno zafrkljiva. In ni prenagljena
trditev, da Geč na slovenski oder pri-
naša novo, svojevrstno komiko.
Zdenko Kodrič, Večer
Duo simpaticus: Tomaž Gubenšek
in Gregor Geč s pojavo, dušo in kome-
dijantskim potencialom držita
občinstvo eno uro trajajoče enodejan-
ke žgečkljivo pod svojimi plašči z iz-
jemno medsebojno ubrano igro, kija
bogati predvsem dovršena mimika.
KrištofDovjak, Dnevnik
T. Gubenšek in G. Geč v vlogah
Freuda in Marxa.    FototD.Švart
V pomensko dognanem prevodu
Igorja Lampreta so po funkcijah na-
vedeni današnji slovenski politični
veljaki, kipa si še niso nabrali takšnih
zaslug, da bi zaslužili krogle takšnih
kljukcev, kakršna sta pričujoča...
Drznost v poklicni zavzetosti.
France Vumik, Delo
V tej luči je dialoška komedija
predvsem prikrit gledališki nagovor
občinstva, v katerem vstajata pred
nami paranoidnost in shizofrenost to-
talitarizma. Hkrati se v njem razblin-
ja pozitivistični mit dokončnih resnic.
Irena Ostrouška, Slovenec
Predstavo so pripravili: prevaja-
lec Igor Lampret, režiser Samo
Strelec, dramaturginja Mojca
Krajne, scenografka Mirjana Ko-
ren, kostumografka Stanislava
Vauda, lektorica Polona Petek in
avtor glasbe Davor Božič.
Igrata Tomaž Gubenšek in Gre-
gor Geč.
Predstava bo v nedeljo, 19. febru-
arja, ob 20. uri v ptujskem gleda-
lišču. Ob 17. uri bo predstava za
srednješolci
Rezervacija vstopnic:
TIC Ptuj, ■0 779-601
_OALERiJA FI.ORIJAW / RAZSTAVA GRAFIČNE MAPE LUIGIJA KASIMIRJA___1
Iz vojnega leta 1915
V ponedeljek, 8. februarja, je bila v galeriji Florijan odprta razstava grafičnih map
iz vojnega leta 1915 Luigi ja Kasimir ja. V spremnem listu k razstavi je Marjeta Cig-
lenečki zapisala:
L, u ig i ja Ka s im ir ja (1881 -
1962) štej emo za ptujskega sli-
karja. iVa Ptuju je bil rojen in v
naše mesto je zahajal na počitni-
ce. Tudi lep del njegovih barvnih
ujedanU predstavlja motive s
Ptuja in okolice.
Luigi Kasimir je bil najstarejši sin
Aloisa Kasimirja in Terezije Stary.
Oče, kije bil slikar samouk, se je za-
vedal, da v slikarstvu ni dosegel vse-
ga, kar si je želel. Trem otrokom, vsi
so kazali likovni talent, je omogočil
boljšo izobrazbo. Luigi je prvi pouk
risanja dobil pri očetu, ietaigOOpa
je že bil študent na dunajski likovni
akademiji. Prvič je razstavljal takoj
po končanem študiju leta 1Q05.
Akvarelne študije v dunajski
"Künstlerhaus" so vzbudile pozor-
nost in bratje Aíatthcy, ki so imeli v
Gradcu veliko delavnico za umet-
niško litografijo, so Luigiju Kasi-
mirju ponudili službo. Omogočili so
mu dodatno šolanje, da bi se izpo-
polnil v litografiji, vendar je Luigija
bolj pritegnil bakrorez. Izdelalje svo-
jo tehnologijo barvne ujedanke in jo
izbrusildo virtuoznosti.
Zaslovel je z vedutami velikih ev-
ropskih, pa tudi ameriških mest.
Posebnost njegovih grafičnih listov
so drevesa, ki z golimi vejami prepre-
dajo ospredje motiva in ustvarjajo
videz patine in nostalgije, kista legli
prek mestnih zgradb.
Ptujsk I motivi Luiqija Kasimirja
nam kažejo najlepše poglede na sta-
ro mesto. Najbolj razširjen "ptujski
list" je veduta iz leta 1Ç24. Mesto je
upodobljeno z desnega bregaDrave
s kraja, kjer je bil nekdaj "Stadt-
wa Id" (Mestni gozd). Najbolj uspeli
grafični veduti s Ptuja pa sta "Slo-
venski trg", ki ni datiran, in IFlori-
janov trg" iz leta 1Q33. Prav tako ni
datirana lirična "Domačija v Halo-
zah".
Luigi Kasimir je s svojimi veduta-
mi izredno uspel, še vedno ponati-
skujejo plošče v dunajskem ateljeju,
ki ga je po Luigijevi smrti prevzel sin
Robert. Mestne vedute Luigija Ka-
simirja so naprodaj v vseh mestih,
ki jih je upodabljal. Ljrično ubrane
podobe vzbujajo občudovanje v prvi
vrsti zaradi izjemne grafične tehni-
ke, ki so jo z za vis t jo spremljali mno-
gi dobri grafiki. Vsebinska plat Ka-
simirjevih listov je sicer zmeraj prite-
govala najširši krog ljubiteljev,
zahtevnejši poznavalci pa so Luigi-
ju Kasimirju odrekali večjo umet-
niško vrednost in poglobljeno spo-
ročilnost.
Iz vojnega leta 1915
ob velikem uspehu Luigija Kasi-
mirja z barvnimi ujcdankami so os-
tale precej v ozadju njegove litografi-
je iz vojnega lega 1Ç15. Prva vojna,
ki je spreobrnila tok evropske umet-
nosti, je v svoj vrtinec potegnila tudi
Luigija Kasimirja. Kasimir svojih
vojnih izkušenj ni omenjal, morda je
želel vso grenkobo tistih let potisniti
v pozabo. Tako je utonila v pozabo
tudi mapa litografij z naslovom
"Galizien 1Ç15. Ein Kunstlertage-
buch" (Galicija 1Ç15. Umetnikov
dnevnik), ki je ne navaja nobena
Kasimirjeva bibliografija. V ptuj-
skem muzeju hranimo dve litografiji
iz leta 1Ç15, ki kažeta porušeni
mesti Mechein in Löwen, od katerih
je prva ponesrečen poskusni odtis.
Mapa je bila natisnjena v 500 iz-
vodih pri dunajskem založniku
LLugu Hellerju. Sestavlja jo 47 lis-
tov z vojnimi pórizori, nekateri so
tudi barvni. Kasimirja so zanimali
predvsem porušeni kulturnozgodo-
vinski spomeniki. Pretresljive so
veličastne gotske katedrale z vdrtimi
stropovi, ki so pod sabo zmečkali
cerkvene klopi in umetelno kovane
ograje. Luigi Kasimir je bil mojster v
upodabljanju arhitekture in očitno
je trpel, ko je s skicirko hodil med
ranjenimi zgradbami. Prav nena-
vaden je pogled na židovsko pokopa-
lišče v Gorlicah. Nagrobniki so raz-
metani in nagneteni v levi del lista,
spodn ji des ni del pa je Kas i m ir pus-
til prazen v boleči belini. Bolj vojaški
je prizor s pogrchom na "pokopa-
lišču junakov" v Godicah. Vrsta iz-
kopanih grobov, preproste krste in
sključene postave utrujenih vojakov
delujejo mračno.
Mapa iz leta IQ 15 je očitno nas-
tala v naglici. Listi tehnično niso
dot •ršeni v tolikšni meri, kot to na-
vadno pričakujemo od Luigija Kasi-
mirja. slikar je založniku z bojišča
poslal skice, ki med sabo niso bile us-
klaj ene niti po velikosti niti po
osnovni likovni zasnovi. Vendar so
listi prepričljiv prikaz umetnikove
prizadetosti ob uničevanju, s kate-
rim se je srcčaval vsak dan. Mapa
se ralikuje od bolj pretanjeno izdela-
nih barvnih ujedank, ki so nastajale
v kasnejših letih. Tehnično manj
dorečene litografije nam približajo
Luigija Kasimirja v trpljenju prve
vojne.
Mladi ptujski galerist Mirč Luga-
rič je pripravil lepo presenečenje, ko
je razgrnil 21 ohranjenih listov iz
mape, ki jo je Luigi Kasimir svoje-
ročno označil z zaporedno številko
98.
•O^Marjeta Ci^lenečUi
6 - NAŠI KRATI IN UUD.TE
9. FEBRUAR 1995- TEDNIK
LESKOVEC / PESMI IN FOTOGRAFIJE OB KULTURNEM PRAZNIKU

"Je že tu? Ga še ni? Joj, kaj pa, če ga ne bo? Tega nam vendar ne more napraviti, mora priti." Vseh 137 mlajših in starejših otroških glavic, ki prihajajo z bogve katerega
hriba vsak dan v staro osnovno šolo sredi Leskovca, je disciplinirano čakalo svojega idola. Že kar nekaj časa je minilo od konca pouka, ki so ga ta dan nalašč zaradi
njega prestavili na popoldan. "Glejte, prišel je!"
Prišel je torej Vlado Kresiin in
zamudil je le deset minut. Samo
neučakanim učencem in tolikim
gostom, kot jih je uspela sprejeti
nekoliko večja učilnica, se je zdel
ta čas izredno dolg. In kmalu so
jih, srečne, oblili zvoki kitare in
značilnega Kreslinovega melosa.
Zapeli so skupaj z njim in nato še
sami. Tako kot on njim so tudi
učenci ob koncu Kreslinu podari-
li pesem - eno haloško.
Nastop Vlada Kreslina, ki je po-
daril mali koncert Leskovčanom,
je vzpodbudila novinarka Nevenka
Dobljekar, njo pa še pred tem sne-
malec mariborske televizije Kristi-
jan Sande. Že lansko leto sta nam-
reč prišla skupaj v te kraje snemat
televizijski film in se nad krajem
ter ljudmi navdušila. Ob tem je
Kristijan Sande posnel tudi nekaj
fotografij, ki so jih ob tokratnem
kulturnem prazniku razstavili v
šolskem hodniku. In to je bil drugi
(ali pa celo pomembnejši) del praz-
novanja.
"Začutil sem dušo ljudi, ki smo
jih takrat snemali. Videl sem v
očeh, na obrazih prošnjo - nekomu.
Morda je bila povezana z njihovim
prihodom gor, k cerkvi, in takšne
sem ulovil na fotografijah. Haloze
so mi zelo blizu. Tu je ogromno
poti in vsaka nosi zgodbo zase, tu je
neizčrpen vir nekih prihodnjih fil-
mov," je povedal snemalec Kristi-
jan Sande.
Kristijan Sande, avtor razstave
fotografij
Svoje pa je povedala tudi medna-
rodna žirija na Madžarskem, ki je
lani v kategoriji aktualnih doku-
mentarnih filmov podelila Zgodbi
stoletja, kot sta naslovila haloški
dokumentarec Kristijan in Neven-
ka, največjo nagrado - grand prix.
DO LETA2000VLESKOV-
CU DOGRADILI ŠOLO?
Tudi v Leskovcu se pripravljajo
na uvedbo devetletnega pouka. Se-
veda sedaj nimajo pogojev za uved-
bo predvidenega šolanja, pač pa
upajo, da jih bodo do leta 2000 ime-
li. Tako je vsaj obljubila država.
"Prav te dni bo izgotovljen idejni
projekt za sanacijo in dograditev
šole. Nujno je oboje. Dograditi je
potrebno telovadnico in štiri učil-
nice, doseči pa tudi nadstandard, ki
ga naši učenci še nimajo. Šola še
nima računalniške in tehniške
učilnice, prav tako nima knjižnice.
Krajevna skupnost bi morala sofi-
nancirati gradnjo, to je pogoj
države, in sicer 7,5 odstotka po-
trebnih sredstev. Vendar se bodo o
tem izrekali krajani na referendu-
mu," je povedala Sonja Zakelšek,
vodja leskovške šolske enote, ki si-
cer sodi od leta 1992 organizacijsko
kvidemskišoli.
Sonja Zakelšek je vesela vseh pri-
dobitev, ki so jih uspeli izpeljati v
zadnjih letih. Šola jebilašepred pe-
timi leti zelo neurejena, nato pa so
dobili mestni vodovod, vodo so na-
peljali v vse učilnice, uredili šolski
sadovnjak s 600 drevesi, zasilni
trim kabinet, obnovili stopnice in s
pomočjo javnih del prepleskali ste-
ne. Trudijo se, da bi bili bližemestu
- predvsem po znanju seveda in po-
gojih za učenje, ki so jih druge šole
lažje in prej dosegle. Kako se živi v
osrčju Haloz, pove žalostni poda-
tek, da mora med 137 učenci več kot
50 plačevati malico prek centra za
socialno delo država; njihovi starši
namreč tega ne zmorejo.
•> M. Zupanič
Darilo Leskovčanom ob kulturnem prazniku.
KIDRIČEVO / RAZSTAVA RISB MOJCE LOBODA

Prenova a vie v kidričevski osnov-
ni šoli je zaenkrat samo želja, ki pa
bi kot pika na i polepšala in uredila
že sedaj za razstave in nekatere
druge kulturne prireditve prime-
ren prostor. Avla je namreč v
zadnjih nekaj letih gostila precej
ljubiteljskih slikarjev in celo aka-
demskega, s tokratno razstavo
domačinke in nekdanje učenke
Mojce Loboda pa napoveduje še
živahnejši kulturni utrip v hiši
učenosti. Tu naj bi dobili možnost
pokazati svoja dela predvsem mla-
di in še neuveljavljeni avtorji.
Minuli četrtek je tako prvič posta-
vila na ogled risbe, ki jih je doslej
hranila v svoji sobici ali pri prijatelj-
ih, 22-letna Mojca Loboda. Šelepred
dobrim letom se je prvič zares preiz-
kusila z risbami velikega formata,
čeprav sicer tudi poklicno riše, in to
vzorce za blago v tovarni Svila v Ma-
riboru.
"To nikakor ni isto delo, sploh pa ne
nastajajo podobni izdelki," pojasnjuje
Mojca Loboda mojo domnevo, da so
po vsej verjetnosti tudi njeni vzorci
za blago tako barvno drzni in veliko-
potezni kot risbe. "Slikam takrat, ko
čutim v sebi potrebo, da se izrazim, da
izživim neko svojo notranjo energijo. S
kontrastnimi barvami pa želim doseči,
da bi recimo rože na slikah zares zažive-
le znotraj okvirja"
Kdo bi vedel, kaj vse je vzpodbudi-
lo mlado Mojco, da se je preizkusila v
slikarstvu. Gotovo tudi njeni učitel-
ji, predvsem likovna pedagoginja
Irena Tušek, ki je z nadarjeno
učenko že v osnovni šoli dodatno de-
lala, pa gotovo tudi pedagogi trgov-
ske šole v Mariboru, v okviru katere
je končala aranžersko smer.
Številni obiskovalci odprtja raz-
stave, ki so ob tej priložnosti slišali
tudi krajši program flavtistke Suza-
ne Menoni in pianistke Tanje Ko-
zar, so Mojci zaželeli še veliko ust-
varjalnega navdiha. Zaradi nena-
vadnosti tako izvrstne ponudbe pa se
mi želi zapisati seen stavek: tretjidel
kulturnega programa je bil namen-
jen sladokuscem, ki so po razstavi
pokusili izvrstne morske specialite-
te šolskega kuharja Nikole Pralije.
•» M. Zupanič
Jože Foltin, profesor likovne pedagogike, je tako ocenil razstavljene slike:
"Razstava Mojce Loboda ne more skriti poklicne usmeritve umetnice ■
aranžerke. Slikarka stilizira oblike v smislu dekorativnosti, pri tem pa obvla-
da linijo - r/s6o, kar je pri ljubiteljskih slikarjih mnogokrat problematično. Ris-
ba je osnova pri likovnem izražanju, pa naj gre za slikarstvo v širšem smislu,
za kiparstvo ali arhitekturo.
Verjetno bi bilo potrebno v nadaljnjem razvoju slikarke vsaj v tej fazi
obdržati koncept stilizacije, a je potrebno nekatere probleme barvne plos-
kve izdelati tako, da barve še bolj zaživijo same po sebi. Nekaj tega slikarka
že dosega s stopnjevanjem kontrastnosti barv do njihove komplementar-
nosti, manjka pa še, kot je dejal moj pokojni profesor akademski slikar Maks
Kavčič, 'ocvirek'. Zato predlagam umetnici, da se vključi v organizirano obli-
ko likovnega ustvarjanja, saj bi le-tu lahko samo pridobila.
Za korektno postavitev razstave čestitam vodstvu OŠ Kidričevo In
umetnici.'
IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA GLEDALIŠČA - lil.

STIRI DESETLETJA OD USTANOVITVE PTUJSKEGA POKLICNEGA GLEDALIŠČA
Predstava VOLKODLAKI je bila uprizorjena na dvorišču borlske-
ga gradu ob spominskem srečanju boriskih internirancev.
I
3.
Alojzij Remec: VOLKODLAKI
drama v 3. dejanjih
scenografi Dušan Furlan
zasedba:
Fric ZajšekAndrej Žvan
Martin Kopšelvo Kostanjšek
Ivan PoljanecDušan Furlan
TipkaricaDanica Hanzelova
gestapovecHinko Košak
gestapovecjože Rojic
MetaAnčka Bajgotova
Anica SeršenovaMilica Do-
manjkova
premiera: krstna uprizoritev 9.
junija 1946 na dvorišču borlskega
gradu
Režiser Hinko Košak v zapisniku
s seje pravi:
"Krstna predstava je nepričako-
vano dobro uspela. Vsi igralci so se
potrudili po svojih močeh. Prese-
netila je tov. Domanjkova z zelo
dovzetno vlogo. Pohvalno se je iz-
razil o tov. Žvanu, Kostajnšku in
Bajgotovi. Sprostil se je tudi tov.
Rojic. Nekohko je v tej igri zaostal
tov. Furlan in tov. Hanzelova, pri
slednji je bilo opaziti še vedno
íkmaí diakla.Aiaske so bik slä>e
z ozirom na dnevno svetlobo."
Nekdo pa na sestanku dodaja: "Pri
predstavi nas je nekoliko motilo,
ker je mikrofon odpovedal." (ZAP,
f.:Pt.gl.,šk.2)
Kljub temu "intendat določi, da
bodo na Okrajnem kulturno-pro-
svetnem festivalu nastopili z Vol-
kodlaki." (ZAP, f.: Pt. gl., šk. 3)
"Nova doba je klicala na oder
nova napredna dela, ki so v tesni
zvezi z našo socialistično graditvi-
jo." (Alič, Fran: Okrajno gledališče
Ptuj 1912-1952, gledališka kroni-
ka, Ptuj 1952)
V tako povojno evforijo socialis-
tične graditve se je po sili razmer
začel v Ptuju vključevati Hinko
Košak.
Prihajal je v mesto, ki je imelo
kontinuirano gledališko tradicijo,
staro blizu 200 let. Vendar nas zgo-
dovinski fakti in podatki ne smejo
zapeljati. Problem zgodovine ptuj-
skega gledališča je njeno vredno-
tenje. Gledališka dejavnost je resda
izpričana z zgodovinskimi viri. Za
vrednotenjepa manjka tisto bistve-
no - sočasna kritična ocena.
Odsotnost kritike bo bistvena
lastnost ptujskega gledališča in bo
dosledno značilna prav za vse gle-
dališko početje, tudi v času polpo-
klicnega in poklicnega gledališča.
V zadnjem obdobju bomo sicer
našli nekaj kritik, vendarstanjihov
pristop in analiza nezadostna za re-
snejše ugotavljanje kvalitetne rav-
ni gledaliških predstav.
Vrnimo se v leto 1946 in k Hinku
Košaku.
V zapisniku o sprejetju v kolektiv
piše:
"Košak, Hinko, poklic: akade-
mik, igral: Dunaj, Berlin, Inns-
bruck, Ljubljana" (ZAP, fi Pt. gl.,
šk.2)
Samo mislimo si lahko, kako se je
"akademik" počutil v času in okol-
ju, ki mu je bilo pomembno na pri-
mer naslednje:
"Sklenite dokončno, kako se bos-
te imenovali. Ptujski gledališki ko-
lektiv. Sindikalni oder ali - kakor
bi Vam jaz svetoval - Sindikalno
gledališče v Ptuju." (ZAP, f. : Pt. gl.,
šk.2)
Tak je dopis iz SNG Maribora,
podpisan pa je Branko Rudolfi
Igralci gledališča so bili brez izje-
me laiki. Zato je Hinko Košak
skušal dvigniti nivo igranja. Iz za-
pisnika seje zvemo, da "je režiser
Hinko Košak za uvod v pomemb-
nost delovanja Stanislavskega opi-
sal zgodovinsko gradnjo ruske lil-
terature in drame/.../ in seznanjal z
likom, delom in sistemom Stanis-
lavskega teoretično in praktično."
(ZAP,f:Pt.gl.,šk.2)
Za otvoritveno predstavo sezone
1946/47 so izbrali Kralja na Betaj-
novi.
4.
Ivan Cankar: KRALJ NA BE-
TAJNOVI
drama v 3 dejanjih
scenografi Igor Pelan
zasedba:
Jožef KantorAndrej Žvan, Pavle
Kovic k. g.
Hana KantorBajgotova
Franckalvanka Koroščeva
PepčekBogdan
FranceljVučko
NinaAndrejka Žvanova
Krnecivo Kostanjšek
..MakLKrnff Danilo S^OiiBC
ŽupnikFranjo Vičar
Franc BernotStanko Glavnik
SodnikFrido Klančnik
AdjunktFranjo Lenartič
LužaricaMajda Vošnjakova
Oskrbnikivan Fric
KoprivecFranjo Gunžer
Pri predstavi sta gostovala člana
SNG iz Ljubljane Vladimir
Skrbinšek kot Maks in Pavle Kovic
kot Kantor.
Premiera: 17. oktober 1946
Izdelali so tudi preprost ciklosti-
ran gledališki list, iz katerega raz-
beremo nekaj novih igralskih
imen, med njimi Danijela Šugma-
na.
V uvodni besedi lista piše:
"Dahnil je preko našega odra
Cankarjev čas. Kantor in Maks in
Krneč in župnik in vsi drugi ti ja-
sno in odločno zatro skomine po
dobrem, zlatem 'demokratičnem'
veku, skozi katerega je šlo toliko
sanj in hrepenenja v svobodo, toli-
ko gorjabrezpravne ljudske raje, da
skoro doumeti ne moremo.
In naj mi, otroci sonca, jadikuje-
mo po mrzli senci, po temi, ki jo je
sto- in tisočkrat preklel tlačan, ki je
ovirala našo narodno rast tako v
širino kakor navzgor?
S premiere na Borlu: z leve Dušan Furlan, Jože Rojic, režiser Hinko Košak, ?,
avtor drame Alojzij Remec, Danica Hanzelova, Ančka Bajgotova, Milica Do-
manjkova, Ivo Kostanjšek.
TEDNIK - 9. FEBRUAR 1995
OD TOD IN TAM-7
PTUJSKA BOLNIŠNICA / POGOVOR Z DR. ALJOŠO TOŠEM, KIRURGOM SPECIALISTOM NA KIRURŠKEM ODDELKU

Sodobne operativne metode niso "rezervirane" več samo za velike. Kar zadeva znanje, sposobnost in izkušnje ter uvajanje sodobnih operativnih metod v zdravl-
jenje, ptujska bolnišnica ne zaostaja za drugimi. Artroskopijo, ki je tema pogovora z dr. Aljošo Tošem, specialistom kirurgom, na primer opravljajo uspešno že leto
in pol. Javnost o tem bolj malo ve tudi zato, ker so zdravniki mnenja, da je dovolj že, če delo dobro opravljajo, gredo v korak s stroko v svetovnem merilu, govor-
jenje o tem pa je že odveč.
Dr. Aljoša Toš je splošni kirurg, ki se nekoliko bolj
ukvarja s področjem poškodbene kirurgije. Ker je na
kirurškem oddelku ptujske bolnišnice premalo spe-
cialistov, se morajo bolj ali manj ukvarjati z vsem. Trudijo
pa se, da si področja vendarle delijo.
TEDNIK: Dr. Aljoša Toš, kaj
je artroskopija?
Dr. A. Toš: "Artroskopija je
operativna metoda, pri kateri se
trudimo čim manj poškodovati
zdravo tkivo, da bi dosegli učinek
oziroma pozdravili tisto, kar je v
sklepu poškodovano. V glavnem
se ukvarjamo s kolenom.
Koleno je najbolj kompliciran
sklep v človeškem organizmu. Za
dobro funkcijo kolena je zelo po-
membno skladno delovanje vezi,
mišic in pasivnih stabilizatorjev.
Če imamo koleno že poškodovano,
je del tega kompleksa okvarjen. Z
operacijo po stari metodi, ko smo
morali široko odpirati koleno, smo
samo še prispevali k dodatnemu
rušenju tega sistema, ki mora
skladno delovati.
Z novo, sodobno opremo izvaja-
mo operacije po novi metodi, ki
omogoča, da si skozi minimalne
operativne ranice dolžine pol cen-
timetra natančno ogledamo no-
tranjost sklepa in tudi ozdravimo
posledice poškodbe. Čas zdravl-
jenja je bistveno krajši. Klasična
operacija meniskusa je zahtevala
široko odpiranje kolena, dve- do
tritedesensko imobilizacijo z mav-
cem ter nato še fizikalno terapijo.
Po novi metodi bolnik še isti dan
po operaciji hodi, prične pa se tudi
že fizikalna terapija. V bolnišnici
ostane približno dva dni po opera-
ciji. V letu in pol, kar meniskus
operiramo po novi metodi, smo
imeli okrog sto pacientov iz raz-
ličnih krajev Slovenije, med njimi
nekaj znanih športnikov. Re-
snejših zapletov ni bilo, samo dva-
krat se je zgodilo, da operacije ni-
smo zaključili po novi metodi,
temveč smo morali koleno široko
odpreti.
Artroskopijo so najprej pričeli
delati na ortopedskih oddelkih
bolnišnic, nekoliko kasneje pa
tudi na poškodbenih. Kolikor
imam podatke, smo na tem po-
dročju pred drugimi bolnišnica-
mi. Stvari, ki jih delamo pri nas,
strokovno ne zaostajajo za podob-
nimi v slovenskih bolnišnicah.
Med prvimi smo v Sloveniji izved-
li dvig platoja goleni pri prelomu.
Po klasični metodi smo pri tem
prej prav tako morali odpreti kole-
no, da so se sklepne ploskve porav-
nale. Sedaj dosegamo enake rezul-
tate skozi minimalno ranico."
TEDNIK: Kakšne so možnosti
za.strokovno izpopolnjevanje ?_
Dr. Aljoša Toš. Foto:OM
Dr. A. Toš: "Zelo smo obremen-
jeni z delom. To nas tudi nekoliko
Vaja pri uvajanju nove operativne metode pri zdravljenju prelomov.
omejuje pri strokovnem izpopoln-
jevanju. Trudimo pa se, da sodelu-
jemo na vseh pomembnih kongre-
sih in simpozijih. Mislim, da po
strokovnosti ne zaostajamo za ka-
terokoli slovensko bolnišnico. Po-
trebno pa je veliko truda in žrtvo-
vati veliko prostega časa, da to
dosežemo. Relativna majhnost ko-
lektiva nam omogoča, da se lahko
vsak usposablja do tiste meje, koli-
kor sam misli, da lahko naredi. V
večjih kolektivih je to težje glede
na večje avtoritete."
TEDNIK: Ste zadovoljni z de-
lovnimi razmerami?
Dr. A. Toš: "Denarja vedno pri-
manjkuje. Tudi kar zadeva artro-
skopijo, lahko s sedanjo opremlje-
nostjo naredimo le določen razpon
operacij. Imamo pa znanje in do-
bro voljo, da naredimo tudi vse
drugo, kar se da narediti po tej me-
todi. Primanjkuje nam nekaj opre-
me. Imamo pa zagotovilo vodstva
bolnišnice, da bomo dobili
manjkajočo opremo in bomo kma-
lu lahko delali vse drugo, kar se v
svetovni kirugiji dela po tej meto-
di. Pričakujem tudi, da se bo kma-
lu oddelek tudi kadrovsko okrepil.
Kmalu naj bi prišla dva mlada ko-
lega, ki se bosta morda tudi usme-
rila na to področje."
TEDNIK: Kakšen bi moral biti
sistem dela na oddelku, da bi
lahko kakovostno oskrbeli vse
svoje bolnike?
Dr. A. Toš: "Žal je pri sedanji
kadrovski zasedbi dežurstvo edina
oblika dela, pri kateri lahko zago-
tovimo polno oskrbo pacientov, ki
iščejo pomoč pri nas. Pri vseh obli-
kah dela nam primanjkuje ljudi,
zlasti še v dopoldanskem času, za
programirane operacije, za delo v
ambulanti, v administraciji, ki
tudi vzame nekaj časa. Naš odde-
lek ima 72 postelj. Zdravnikov je
sedem, od tega jih dežura šest. Zju-
traj je potrebno opraviti vizito,
prevezati paciente, ki so tega po-
trebni, napisati odpustnice, operi-
rati vse, ki so planirani za tisti dan,
eden dela v ambulanti. Veliko je
tudi ambulantnih posegov, ki jih
je potrebno opraviti. Od sedme ure
zjutraj, ko začneš, pa do 15. ure se
praktično sploh ne ustaviš, toliko
je dela. Na drugi strani pa se
srečuješ z nejevoljo pacientov, ki
morajo dolgo čakati in ker je v am-
bulanti gneča. Njihovo nezado-
voljstvo je upravičeno, tudi sam
sem jezen, če moram čakati v vrsti
na banki, na občini. V trenutni ka-
drovski zasedbi se, verjemite, ne
da več narediti. Trudimo se, da bi
vsakega zadovoljili, kolikor le mo-
remo."
TEDNIK: Nič pa ne poveste o
plači...
Dr. A. Toš: "Plače so posebno
poglavje. Z novim zakonom so
nam obljubljali bistveno zvišanje
plač. Reči moram, da smo posebno
mlajši specialisti pri tem potegnili
kratko. Mislim, da sem dovolj po-
vedal, če rečem, da je povprečna
slovenska plača deset tisoč tolarjev
manjša od moje osnovne plače.
Moje mnenje je, da je predlagatelj
zakona, ko je predlagal tako raz-
merje plač, predvsem mislil na ve-
like bolnišnice, klinike, pri kate-
rih imajo mlajši specialisti veliko
starejših kolegov, ki jim nudijo
marsikatero strokovno in drugo
pomoč ter z njimi tudi delijo odgo-
vornost. V manjši bolnišnici je
delo zaradi manjšega števila zdrav-
nikov obsežnejše, večja pa je tudi
odgovornost kot v klinikah in v ve-
likih bolnišnicah."
•> Majda Goznik
8 - OD TOD IN TAM
9. FEBRUAR 1995 - TEDNIK
STROKOVNJAK SVETUJi / NAPAKE PRI ZAŠČITI VINSKE TRTE - 2. d»l

Pred vami je nadaljevanje prispevka, ki je bil objavljen v Tedniku 12. januarja 1995. Za
nadaljevanje sem se odločil, ker med letošnjimi predavanji pogrešam vsebino s področja
tehnično-strojnih vsebin, naslonjenih na prakso.
Se tako dobro znanje o pesticidih, boleznih in škodljivcih (čeprav
je to osnova) ni zagotovilo, da ga kje drugje ne polomimo ali ni-
smo lahko dovolj dosledni, natančni ter uspešni v boju za zaščito
rastlin. 7Mto še enkrat pozivam: usposobimo se, da bi delali čim
manj napak.
V knjigi Tehnika nanašanja pes-
ticidov prof. dr. Mačka in prof. dr.
M. Novaka je povedano: "Zave-
dati se moramo, da so sodobna fi-
tofarmacevtska sredstva opti-
malno učinkovita le toliko, koli-
kor je spopolnjeno njihovo
nanašanje na rastline, skratka
njihova strojna aplikacija."
Mnenje prof. S. Borojeviča: "Pre-
pogosto in nestrokovno škropl-
jenje uničuje rastline, pa ne le
njih. Zastruplja tudi zemljo in
vodo. Zato pravim, da je usoda
sveta odvisna tudi od škropilnice
na kmetovem hrbtu."
Moje razmišljanje ob tem pa je:
mesa bolnih živali ne uživamo. Za-
kaj bi potem uživali bolno tkivo
sadežev? Ali bolni sadeži ne vpliva-
jo tudi na naše zdravje? Zavedam
se, da pretirana zaščita rastlin,
predvsem nestrokovno podprta,
počasi ubija naravo in nas v njej.
POMANJKLJIVOSTI
IN NAPAKE
- Napaka je slepo verjeti, da naša
škropilnica ali pršilnik ne porabita
premalo vode na hektar. Ob pogo-
vorih te dni in prej mi rečejo: saj
dam dvakratno ali trikratno dozo.
Odgovor: dvakratno dozo-koncen-
tracijo damo takrat, če škropilnica
porabi 750 1 vode na hektar vino-
grada. Trikratno dozo damo takrat,
če škropilnica porabi 500 1 vode na
ha vinograda. Sedaj pa pomislite,
ali z nahrbtnim pršilnikom porabi-
te 5001 vode na hektar ob polni ras-
ti. Pred leti so namreč mnogi pripo-
ročali kar avtomatsko trikratno
dozo za nahrbtne motorne škropil-
nice.
Odgovor na tto, kakšno porabo
ima naša škropilnica, najdete v
omenjeni knjigi, ki je praktično
operativno zelo uporabna, ali pa za-
peljite škropilnico na spomladan-
ske preglede, ki jih izvaja Kmetij-
ski zavod Maribor.
- Napaka je tudi uporabljati
mrzlo vodo iz globokih studencev
ali vodovoda.
- Napaka je tudi, da se zanesemo
na to, da so bili vrhovi trte in
spodnji poganjki v meglenem obla-
ku - snopu škropiva v redu
poškropljeni. V redkem oblaku je
namreč premalo zaščitnega sredst-
va, da bi bilo dovolj. Snop škropiva
mora biti enakomeren po vsej
višini. Lani 1994 je bilo ravno tudi
zaradi tega mnogo oidija na
grozdju, ki je bilo bolj spodaj.
- Če škropimo eradikativo (ko
zdravimo grozdje - trto), ne smemo
porabiti pod 1500 1 vode na hektar
vinograda ali 20001 vode na hektar
sadovnjaka. Če sem delal drugače,
sem imel običajno težave.
- Mnogo poškodb nastane na te-
renu ob napravilni rabi herbicidov.
S temi ne smemo škropiti preblizu
nasadov ob vetru in vročini, poseb-
no ne s hlapljivimi (deherbani in
podobno). Prevečkrat držimo dize
previsoko (ker bi radi širše škropi-
li); s tem poškodujemo spodnje
dele rastline. Še prevečkrat ugoto-
vim vzrok težav v ne dovolj umiti
škropilnici, ceveh, filtrih ali posod
takoj po uporabi. Težave so lahko
tudi ob uporabi neprave dize in
razpršilca za nahrbtno škropilnico.
Uporabo motorne nahrbtne škro-
pilnice za tako škropljenjepa sploh
odsvetujem.
- Mnogi tudi puščajo v sodih del-
no porabljeno škropivo (brozgo z
raztopljenimi sredstvi) za jutri.
Večina je neobstojnih toliko časa,
pa tudi sistemiki delujejo en dan
manj. Boljeješkropitiob dežju pod
list kot si narediti škodo z ožigi ali
neučinkovitostjo.
- Injektor (črpalec vode) ne sme
povratno puščati škropiva v zajetja
vod, posebno ne v začetku črpanja.
S tem si lahko zmanjšamo sredstvo,
koncentracijo za to škropilnico in
še zastrupimo vodo v zajetju.
- Napačno je prehitro voziti po
nasadu, da bi porabili manj časa.
Nesmiselno, predrago in ekološko
škodljivo pa je voziti prepočasi. V
praksi sem v srednjih Slovenskih
goricah dosegel najboljše rezultate
s hitrostjo 4 - 5 km na uro pri pršil-
niku ob porabi 300 - 400 1 vode na
ha. V navodilu traktoristu za škro-
piljenje sem napisal še vrsto šob,
število šob, pritisk in koliko sredst-
va pride v posamezno škropilnico.
Različni traktorji in škropilnice
zahtevajo drugačno navodilo.
- Naslednja škropljenja s kon-
taktnim sredstvom po uporabi sis-
temika mora slediti prej, kot je na-
vedeno za sistemik. Na primer: če
je navedeno za sistemik 14-dnevno
delovanje, bomo morali škropiti po
10 dneh, ker moramo odšteti delo-
vanjeza nazaj. Delovanjeza nazaj je
pri kontaktnih sredstvih bistveno
krajše.
- Napaka je nasesti usmeritvam
čim manj ali neškropiti zaradi inte-
grirane in bio pridelave. Ti dve
smeri zahtevata poseben strokov-
no-tehnični pristop z mnogo znan-
ja. Bio ni, če vmes uporabljamo
kemična sredstva. Integralno ni, če
vmes uporabimo prepovedana
ostra sredstva ali način pridelave
ob nepravem času.
- Uporabljajte čim manj ostre
splošne insekticide, ker je dovolj
zaščitnih sredstev, ki so naravi pri-
jaznejša.
-Nekupujtein uporabljajte, ceni
nuja, najnovejših, najbolj dragih in
reklamiranih sredstev. S tem bi
rastline navadili na nova sredstva
in postala bi odporna tudi na ta
sredstva. Kaj pa če 4 ali 5 let ne bo
novih sredstev? S čim pa boste po-
tem pomagali rastlinam? (Mislim
nasistemike.)
-Nadaljevanje prihodnjič-
PTUJ / V KINOLOŠKEM DRUŠTVU
Vspešnt nti tekmovtšntth
Namen Kinološkega društva je
pospeševanje pravilne, humane
in smotrne vzreje ter šolanje pa-
semskih psov in prav s tem name-
nom dela ptujsko kinološko
društvo, ki ima svoj sedež v Budi-
ni. Vsako leto organizirajo spom-
ladanske in jesenske tečaje za
šolanje psov različnih starosti in
pasem, letošnji vpis v spomladan-
ski tečaj pa bo že sredi februarja.
Tečaji za šolanje psov potekajo
vse od male šole za pse od šest mese-
cev naprej, začetne tečaje za pse, sta-
rejše od enega leta, nadaljevalne
tečaje za višje stopnje izpitov, pa tja
do nove športne kinološke discipli-
ne agility. Kot so povedali v ptuj-
skem kinološkem društvu, se kino-
logija širi za potrebe športa, orga-
nov za notranje zadeve, za teritori-
alno obrambo ter kot pomoč pri
reševanju ljudi izpod ruševin in
plazov. Že v letošnjem letu trije
ptujski tečajniki obiskujejo tečaj
reševanja izpod ruševin, ptujski
štab za civilno zaščito pa bo finačno
pomagal pri gradnji poligona, ki ga
ptujski kinologi že dalj časa potre-
bujejo.
Komisija za šolanje psov pri Ki-
nološkem društvu se je v lanskem
letu sestala velikokrat. Kot je ob
tempovedalpredsedniktekomisije
Bojan Ogrizek, so v lanskem letu
pričeli zbirati prijave na spomla-
danske tečaje v februarju, takoj po
prijavah pasopripravilipredavanje
o bolezni, vzreji in psihologiji psa.
Spomladanske izpite - te so v lan-
skem letu pripravili dvakrat - je
opravilo 21 tečajnikov. V maju so
pripravili specialno razstavo
nemških ovčarjev. Junija je bilo na
Ptuju državno tekmovanje šolanih
psov v skupini A + B. Tekme v tej
skupini bodo tudi letos, sicer pa je
bilo vse leto sedem tekmovanj. V
skupni razvrstitvi skupine B je
ptujski kinolog Mihael Pajnkiher
zasedel drugo mesto, s tem rezulta-
tom pa se je uvrstil v A ligo. Na agi-
lity tekmovanju za državno
prvenstvo, ki so ga pripravili na
Ptuju, se je Ptujčan Avgust Dobo-
višek uvrstil v državno reprezen-
tanco.
Bojan Ogrizek je povedal, da je je-
senski tečaj dobro uspel, osem
tečajnikovpa je uspešno opravilo še
izpitni del.
Vpis v letošnje spomladanske
tečaje bo 18. in 19. februarja med
10. in 12. uro v društvenih prosto-
rih, že ob samem vpisu pa kino-
loško društvo ponuja tudi teore-
tični del, ki obsega strokovna pre-
davanja. V tem letu pripravljajo
štiri, med drugim o boleznih psov,
vajo poslušnosti, obrambe in sle-
denja, strokovnjaki bodo govorili
o vzreji psov in pripravi le-teh na
lepotno tekmovanje, nekaj pozor-
nosti pa tudi tokrat namenjajo psi-
hologiji psa. Pri kinološkem
društvo so še povedali, da bodo le-
tos pripravili vzrejni pregled, agili-
ty tekmo za državno prvenstvo, A ч-
B tekme ter državno prvenstvo v
oktobru.
Ptujsko Kinološko društvo ima
okrog 200 članov, dobro strokovno
zasedbo kadra, veliko mladih kino-
logov in ob tem še dobre delovne
pogoje v Budini. Za potrebe osnov-
nega šolanja so uredili razsvetljavo,
predvsem pa je bilo to potrebno za
večerno vadbo. Letošnjo redno de-
lovno konferenco so kinologi pri-
pravili 10. februarja, obljubljajo pa,
da se bodo še naprej trudili za stro-
kovno, humano in športno vzgojo
svojih članov - kinologov, za dobre
špotrne tekmovalce, vodnike in Iju-
biteljepsov.
•» Tatjana Mohorko
TEDNIK -9. FEBRUAR 1995
OD TOD IN TAM . 11
SLOVENSKA BISTRICA / NOVA STALNA RAZSTAVA
in inineiftilÊ
Ob odprtju šeste stalne razstave v slovenjobistriškem gradu - zbirke mineralov in fosilov
- je bilo veliko znanih Slovencev, saj gre zo eno največjih stalnih paleontoloških zbirk na
Slovenskem in največjo na Štajerskem. Razstava, ki so jo poleg Staneta Gradišnika in Are-
te Ravnjak pomagali v borih šestih mesecih postaviti še strokovnjaki okademičorko dr.
Dragico Turnšek, doc. dr. Vasjo Mikuž, mag. Renato Vidrih in zbiralec Franc Pajtier s Pro-
gerskego, je sočasno spomenik vnetemu zbiralcu, ki s tem, do je zbirka postavljena no
ogled, ne miruje, temveč dalje vneto išče nove primerke fosilov in mineralov.
Slovenjebistriški razstavni
prostor v gradu tako dobiva svo-
jo končno podobo. Od takrat, ko
so odprli prvo stalno razstavo, je
minilo nekaj več kot pet let, zdaj
pa so odprli že šesto, ki sodi po
strokovnosti in zajetnosti med
najzahtevnejše.
Od prve akcije, ko so s Prager-
skega in iz Rač pripeljali za dobre
tri tovornjake fosilnega in mine-
ralološkega gradiva, ki ga je v
dvajsetih letih zbral Franc Pajt-
ier, je minilo komaj dobrih šest
mesecev, kar je skoraj premalo za
postavitev tako zajetne in zahtev-
ne razstave. Vendar so ob neu-
trudnem delu vseh uspeli.
"S to razstavo se nam odpirajo
nove možnosti turističnega in izo-
braževalnega centra, obetamo si
številnejši obisk slovenskih
osnovnih in srednjih šol, pa tudi
študentov takšnih tematskih
usmeritev, od tega precej iz tujine.
Menimo, da je grad s svojo dose-
danjo dejavnostjo in vsebino do-
končno dokazal svoj namen in re-
snost uveljavljanja cilja, da posta-
ne mestni in občinski kulturni
center," je v nagovoru ob odprtju
zbirke povedal Stane Gradišnik,
strokovni delavec za kulturo pri
OZKO Slovenska Bistrica.
Splet srečnih okoliščin je, da je
zbirka, ki bi je bili veseli marsika-
tero univerzitetno mesto in po-
membnejši muzeji, pristala ravno
v Slovenski Bistrici. O tem je go-
voril Franc Pajtier in se ob tej pri-
ložnosti zahvalil svojim priteljem,
med njimi Rolfu Dreherju iz
Nemčije, ki je prispeval velik del
fosilov. "Z Mariborom sem imel
slabe izkušnje: ponudili so mi
temačen hodnik na univerzi, po-
tem pa sem hotel postaviti zbirko
v svojem domačem kraju, v Racah.
Ko smo pričeli izračunavati, koli-
ko bi morali vložiti v obnovo bele
dvorane raškega gradu, smo ugo-
tovili, da potrebnih 26 milijonov
tolarjev preprosto nimamo. Po
naključju sem se potem srečal s
Stanetom Gradišnikom in hitro
sva našla skupni jezik. Moji pogo-
ji so bili enaki kot v Racah: ustrez-
ni prostori, steklene vitrine in pri-
merna osvetlitev. V Bistrici so to
sprejeli in tako je prišlo do dogo-
vora in postavitve razstave," je
med drugim povedal na petkovi
slovesnosti zbiratelj.
V Pajtlerjevo zbirko je
vključena tudi dragocena Mikl-
Vojskova zbirka, ki jo je Franc
Miki, trgovec in gostilničar iz
Gorišnice, zbiral že pred prvo sve-
tovno vojno in jo 1979. leta prodal
Avgustu Vojsku iz Zagojičev.
Kljub ponudbam iz Hrvaške jo je
Pajtlerju uspelo zamenjati za ne-
katere druge starinske predmete.
Ravno iz te zbirke je nekaj naj-
lepših primerkov. Pri predmetih,
ki so na ogled, je pri Francu Pajt-
lerju odločal kriterij domačih na-
hajališč. Tako je v zbirki okoli 80
odstotkov vseh primerkov sloven-
skega izvora, največ iz seve-
rovzhodne Slovenije, predvsem
pa iz Štajerske.
V zbirki 12.500 zbranih primer-
kov, razstavljenih pa je okoli
1.600 v štiridesetih vitrinah v
dveh sobah; ostalo še čaka na-
daljnje obdelave v sosednjem pri-
ročnem skladišču.
Odprtje stalne razstave so v Slo-
venski Bistrici popestrili s kultur-
nim programom v izvedbi okteta
Planika. Na sprejemu je prisotne
pozdravil in zaželel vse najlepše
bodočemu kulturnemu centru ter
se zahvalil zbiratelju Pajtlerju za
prizadevno zbiranje še slovenjebi-
striški župan dr. Ivan Žagar.
Vida Topolovec
Razstavni prostor fosilov in mineralov v bistriškem gradu je skoraj bolj kot
razstavi podoben učilnici oziroma kabinetu za biologijo in kemijo. Foto: VT
UUBUANA / P. VESENJAK SE STRINJA Z IMENOVANJEM ZA SEKRETARJA ZA TURIZEM

Minister zo gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je donedovnemu ptujskemu tu-
rističnemu ministru Petru Vesenjoku ponudil mesto državnega sekretarja zo turizem
v svojem ministrstvu. Ne gre samo zo vprašanje strokovne usposobljenosti, temveč
tudi zo politično vprašanje. Stranko krščanskih demokratov, ki ji pripada tudi Vesen-
jok, ima namreč dva kandidata zo to funkcijo. Katerega bo izbralo in mu dalo podpo-
ro, bo znano v tem tednu.
Peter Vesenjak pravi,
da se je načeloma že
odločil, da bo ponudbo
sprejel, če bo vse ureje-
no. Pri tem je imel
predvsem v mislih
medstrankarski dogo-
vor in urejene kadrov-
ske zadeve v GIZ Poe-
tovio Vivat, kjer bodo
do prvega marca pred-
vidoma le izbrali direk-
torja. Po predstavitvi v
prejšnjem tednu so
kandidate rangirali,
prvima dvema naložili
dodatno nalogo izdela-
vo programov dela sku-
paj s strokovno službo
GIZ-a, potem pa naj bi
se videlo, kdo je naju-
streznejši kandidat.
Tako kot v Ptuju izbi-
rajo direktorja tega
združenja, ga verjetno
nikjer v Sloveniji.
Peter Vesenjak bo
novo dolžnost prevzel,
če se bo zanjo odločil, v
začetku aprila.
•>MG
DOBRO JE VEDETI / NOVO V OBVEZNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Kak9 borna izbirali
Qsebnegazabozdrtfífttika
opredeljevanje zava-
rovanih oseb za osebne-
ga zobozdravnika se bo
pričelo prvega aprila le-
tos. Do tedaj naj bi Za-
vod za zdravstveno za-
varovanje Slovenije
sprejel ustrezno listino
in izdal navodilo za nje-
no uporabo. V tem tre-
nutku še ni znano število
oseb, za katere bo moral
skrbeti osebni zoboz-
dravnik. Pri Zavodu
ocenjujejo, da bo zgorn-
ja meja okrog tri tisoč
zavarovanih oseb. Od
tega števila bo odvisna
tudi količina storitev, ki
jih bo Zavod plačal.
Program posameznega
zobozdravnika bo odvi-
sen od deleža opredelje-
nih oseb pri posamez-
nem zobozdravniku. Ob
koncu leta bo tudi zna-
no, koliko zavarovanih
oseb se bo v prvem letu
opredelilo za zoboz-
dravnike. Zobozdravni-
kom se bo splačalo, da se
bodo potrudili pridobiti
zavarovance, ker jim bo
Zavod v letu 1996 plačal
le povprečno število
točk, če bodo dosegli
povprečno število opre-
deljenih v letu 1995.
Pripravila: MG;
NOVO V PTUJU / PRODAJALNA PIKAPOLONICA V SLOMŠKOVI 22

Pikapolonica, prijazna prodajalno igrač in iger, se je kupcem prvič predstavila 13. ja-
nuarja letos. Uredila jo je podjetnica Silvo Volgemut in jo želela odpreti že v de-
cembrskih prazničnih dneh, a se je zataknilo pri pridobivanju papirjev.
Pri odpiranju trgovine so ji
veliko pomagale izkušnje, ki
jih je kot delovna terapevtka
pridobila v Zavodu dr. Marija-
na Borštnarja v Domavi. Pri
svojem delu veliko uporablja
igrače kot terapevtski medij.
Prepričana je, da imajo igrače
izreden vpliv na otrokov raz-
voj. V Pikapolonici ji je na
enem mestu uspelo zbrati veli-
ko različnih programov za vse
starosti, od O do 99 let. Kupcem
ponujajo največjo izbiro
plišastih igrač, sestavljank
(puzzlov) in družabnih iger.
Kdor želi dobro in kvalitetno
igračo, bo izbiral med progra-
mi Fisher Price, Playskool,
Lego, Diset Art, Play Doh,
Tomy, veliko pa je tudi druge-
ga otroškega programa in sli-
kanic.
Da bi se mladi kupci v proda-
jalni dobro počutili, so jim ure-
dili kotiček za igranje. V teh
dneh so ponudbo še obogatili v
okviru Valentinovega in pustne-
ga programa. Igrače in igre pro-
dajajo po  ugodnih cenah.
Silva Volgemut in lAarija Kocmut si želita, da bi se v Pikapolonici ustavljali
majhni in veliki.
predvsem pa gradijo na sveto-
vanju. Želijo, da je otrok zraven,
ko se mu kupujejo igrače. Le iz-
brana igrača je tudi prava igrača.
V trgovini Pikapolonica naj-
več časa preživi prodajalka Ma-
rija Kocmut, mladim nadebud-
nežem in njihovim staršem pa
občasno potreže tudi podjetnica
Silva Volgemut. Obe se trudita,
fofo; if os/
da bi kupci bili zadovoljni z iz-
brano igračo ali igro, s ceno in
postrežbo ter bi se radi vračali.
Prvi dnevi poslovanja vlivajo
optim.izem za vnaprej. Otroci in
njihovi starši radi prihajajo v to
novo ptujsko trgovino.
V Pikapolonici vas pričakuje-
jo vsak dan od 8. do 19. ure, ob
sobotah od 8. do 12. ure.
GORISNICA / OB 50. OBLETNI-
CI PADLIH KURIRJEV
Pri Toplakovih
položili venec
Minulo soboto je bila na domačiji
pri Toplakovih v občini Gorišnica
komemorativna svečanost ob 50.
obletnici padlih kurirjev. Poleg svoj-
cev in sorodnikov padlih se je
svečanosti udeležila tudi občinska
delegacija Zveze borcev in na obe-
ležje položila venec, gorišniški župan
Slavko Visenjak, zbranim pa je go-
voril predsednik krajevne organiza-
cije Zveze borcev in udeležencev
NOB Ivo Rau.
V četrtek, 9. februarja, bo podobna
komemorativna svečanost še v Bra-
tislavcih pri Polenšaku.
D. Sterle
LOKALNE TELEVIZIJE ZDRUŽENE / MOŽNOSTI PTUJSKE TV

z januarjem sodeluje lokalna
ptujska televizija, za katero pri-
pravlja vsaki drugi teden program
Tinček Ivanuša, v Združenju lo-
kalnih televizijskih postaj Slove-
nije. Vanj je vključenih 17 lokal-
nih programov, vendar so le Ve-
lenjčani, Novomeščani, Mursko-
sobočani in Ptujčani na profesio-
nalni tehnični ravni in si lahko iz-
menjujejo televizijske prispevke
brez motenj. Prav izmenjava zani-
mivih televizijskih posnetkov je
ena od želja tega združenja. Pris-
pevek, ki ga uvrstijo v mrežo lo-
kalnih postaj, si lahko ogleda pri-
bližno milijon gledalcev.
•♦MZ
PTUJ / OBROČNO PU^ČILO ZA GROZDJE
ZuiAiiiobrokdlitobra tetos
v Kmetijski zadrugi Ptuj so se lani jeseni odločili za enak način
plačevanja oddanega grozdja, kot ga uporabljajo druge slovenske kle-
ti. Za razliko od prejšnjih let, ko so s pomočjo najetega kredita zagoto-
vili izplačilo do konca leta, bodo tokrat kmetje prejeli več denarja, se-
veda razdeljeno na več obrokov.
Kredit je potrebno namreč
plačati z obrestmi, te pa so znatno
zmanjšale tudi celotni znesek, ki
so ga kmetje prejeli kot plačilo za
oddano grozdje. So pa v tem pri-
meru dobili večji znesek v enkrat-
nem plačilu. Taka oblika plačila
za grozdje je imela precej kritikov,
prav tako se vsi ne strinjajo s se-
danjim načinom. Je pa res, da je
takšen način najbolj logičen in ga
poleg večine slovenskih kleti upo-
rabljajo tudi v svetu. Prvi obrok v
višini 30 odstotkov povprečne
cene grozdja so kmetje prejeli
pred novim letom, drugega lahko
pričakujejo proti koncu tega me-
seca. Osnova za višino plačila bo
količina prodanega vina. Po po-
datkih iz ptujske vinske kleti je
prodaja vina podobna prodaji v
prejšnjih letih. Če se bo ta trend
nadaljeval, bodo zadnje plačilo
grozdja opravili oktobra letos.
Popvrečna cena grozdja, kot osno-
va za plačilo prvega obroka, je bila
68 tolarjev, po besedah vodje ko-
merciale v KZ Ptuj Marjana
Janžekoviča pa je pričakovati, da
bo končna povprečna cena okoli
83 tolarjev za kilogram grozdja.
•»JB
STOPERCE / KRAJ, KJER SE
ŠE ZNAJO DRUŽITI
Stoperce so kraj v tistem delu
Haloz, kjer ni bojazni, da kakšno
skupno delo ali družabna prire-
ditev ne bi uspela. Prosvetno
društvo je tokrat pripravilo
Pokaži kaj znaš. Dvorana je bila
pretesna za vse obiskovalce in
nastopajoče. Dobri dve uri in pol
so poslušalci s ploskanjem na-
grajevali trud in znanje nastopa-
jočih, prvih pet pa je prejelo
praktične nagrade. Kot gostje so
nastopili člani folklornega
društva Rožmarin iz Dolene.
Razveseljivo je bilo slišati tudi
veliko ljudskih pesmi, nastalih
tudi v domačem kraju.
Stoperčani so še enkrat dokaza-
li, kako radostno in doživeto je
druženje na vasi.
•»V.K.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN
AVrOMEHANIKOV
PTUJ
VAS VABI NA
25. TRADICIONALNI
ŠOFERSKI PLES Z VELIKO
MAŠKERADO
na pustno soboto, 25. februarja 1995
v dvorani Kidričevo
NAGRAJEVANJE MASK. ŽREBANJE VSTOPNIC
TER PRIJETNA GLASBA Z ANSAMBLOM
"MIRANA KUNCA .
MASKE IMAJO PROST VSTOP.
PREDPRODAjA VSTOPNIC NA SEDEŽU ZŠAM PTU) V DVORANI KIDRIČEVO
IN CEKIUSOVEM PRODAJNEM KIOSKU NA AVTOBUSNI POSTAJI РПЈЈ.
12-ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
9. FEBRUAR 1995- TEDNIK
•» Vesna Ri bar U / Sadwi dei: Zdaj pa zares potujeva v Manaus

Zadnji dan se iznenada pojavi še eno pomembna osebnost Denema. Pogumni sloven-
ski študentki želi pred odhodom v Manaus pozdraviti še sam njegov sekretar Paolo
Miranda, ki je bil kot Luis študent zadnjega letnika medicine. Skupaj naju bosta po-
spremila na letališče. Na fakulteto moramo še po pošto za najino novo gostiteljico Miri-
am in že spet smo pozni. Dobre pol ure pred poletom se približujemo letališču. Medve sva
opazno nervozni in zaskrbljeni, fanta, ki naju spremljata, pa povsem mirna. Očitno so va-
jeni takšnih "skrajnih" situacij.
Paolo se povsem mirno in re-
sno obrne k nama: "Pa zakaj ved-
ve res ne bi raje zamenjali kart?
Kaj bosta te dni počeli v Manau-
su? Z družino odhajam čez vi-
kend na izlet v Caxambu, krasen
letoviški kraj, in bilo bi krasno,
če bi se nam pridružili še vedve!"
Z Alenko se spogledava. Očitno
se naju brazilske navade že prije-
majo! OK. Če tako kot pravite, res
lahko zamenjavo karti, pa naj bo.
Če tega ne bi sami doživeli, ne bi
verjela. Petnajst minut pred vzle-
tom letala so nama uslužbenci na
letališču mirno zamenjali karte in
brez kakršnih koli problemov sva
preložili najin polet.
Caxambu (beri Kašambu). Prije-
ten zdraviliški kraj, 300 kilome-
trov zahodno do Ria, v notranjosti
kontinenta. Država Minas Gérais
(Brazilija je razdeljena v 27 držav)
je znana po svojih mineralnih in
rudnih bogastvih in še posebaj po
diamantih. Za naju je tole ne-
pričakovano podaljšanje počitnic
pravzaprav tudi umik mestni
gneči, hrupu in množicam ljudi.
Čeprav je Caxambu velik tako, kot
če bi dali vsa slovenska zdravilišča
skupaj, je za brazilske razmere
majhno mesto. Dneve preživljava s
prijazno in nadvse prijetno
VCaxambuju s Paolom Mirando.
družino Miranda. Šest otrok,
starši in stari starši. Krasni so.
Smeha in norčij ne manjka. Čez
dan smo v glavnem na sprehodih v
naravi. V zdraviliškem parku
pokušamo dvajset vrst različnih
mineralnih vod in se učimo o nji-
hovih zdravilnih učinkih. Zvečer
pa z mladino v mesto na zabavo.
Caxambu leži med hribi in nočnih
5C je po privajenosti zimskim 30
in več v Riu za naju pravi mraz.
Najinih prijateljev pa ne moti prav
posebno in tako kot vse sobotne
večere naprej ob kozarčkih posedi-
jo v barčkih z zunaj postavljenimi
mizami.
Krasen ambient za spoznavanje
novih ljudi in ti ljudje so zares
odprti. Brez zadržkov pripravljeni
na debate. Mraz pa nas vseeno
prežene v zaprt klub, kjer nama
prijatelji navdušeno razlagajo o
zvrsteh brazilske glasbe. Da je ta
res sestavni del njihovega življen-
ja, bova spoznavali vedno in pov-
sod med svojim bivanjem v Brazi-
liji. Vikend mine, kot bi trenil, in
ob koncu spoznava še en njihov
običaj. Triletnemu Paolovemu
nečaku pripravijo zabavo s štiride-
setimi povabljenci. Za naše razme-
re prava mala gostja, zanje pa, kot
Manaus - dvomili jonsko mesto sredi največjega deževnega pragozda na svetu.
pravijo, "bolj skromno otroško
praznovanje". Otroci so njihovo
bogastvo in tisti, ki si to lahko pri-
voščijo, jim nudijo res veliko.
V Rio se vračamo v ponedeljek
navsezgodaj in spet v zadnjih tren-
utkih drvimo proti letališču. To-
krat pa prav zares letiva v Manaus.
Letalo iz Ria v Manaus leti najprej
v Sao Paolo. Tako nama je vsaj iz
zraka dano videti to megaloman-
sko velemesto velemest. Sao Paolo
ima kar 17 milijonov prebivalcev.
Največje mesto Južne Amerike je
mesto imigrantov in etničnih so-
sesk. Tukaj je skoncentirane več
kot polovica vse nacionalne indu-
strije. Če je Rio mesto zabave, kul-
ture, sproščenega vzdušja in
uživanja, je Sao Paolo sedež brazil-
ske znanosti in tehnike. Kdor hoče
kaj doseči na svojem področju, se
mora potrjevati v Sao Paolu.
Srečna sem, ko smo spet v zraku.
Betonsko mravljišče je kmalu za
nami in že prečimo zelena pro-
stranstva zdaj zares proti Amazo-
niji. Proti deželi, ki tako kot sama
Brazilija nosi celo vrsto presežni-
kov "naj". Mistična dežela z naj-
večjim deževnim pragozdom po-
kriva skoraj polovico brazilskega
ozemlja.
Literatura govori o najboga-
tejšem in najpestrejšem ekosiste-
mu na svetu, kjer domuje več kot
4000 različnih vrst dreves. Ne mo-
remo pozabiti tudi na množico ek-
sotičnih živalskih vrst. In sama
reka Amazonka prispeva svetov-
nemu oceanu kar eno četrtino
sladke vode. Njeno porečje obsega
dve petini južnoameriškega konti-
nenta. Zadnjo uro poleta iz letala
ne vidim drugega kot pragozd. In
to je le južna polovica amazonske-
ga pragozda po njegovi širini.
Prevzame me kontrast in stapljan-
je zelene barve gozda ter umiranje
modrine neba. Barve narave, ki jih
imam tako zelo rada in me same po
sebi navdajajo s toplino. Na koncu
se barvni igri gozda in neba pri-
družita še dve dolgi, široki kači -
reki Rio Negro in Rio Solimoes, ki
se nekaj kilometrov od Manausa
združita v mogočno Amazonko.
Ko stopiva iz letališke stavbe, se
zaveva, da sva končno res tukaj, le
2 stopinji južno od ekvatorja, v
Manausu, obdanem z neštetimi
hektarji tropskega pragozda. V
naju udari vlažna tropska vročina -
termometri kažejo skoraj štiride-
set stopinj, vlaga v zraku pa je de-
vetdeset odstotkov. In medtem ko
se telo bojuje z novimi termičnimi
pogoji - še celo dihanje je skoraj
napor -, tudi ušesa doživijo ekviva-
lenten šok. V predverju letališča se
razlega bučni Goooooooooooool\, ki
traja skoraj minuto in kot ga zmo-
rejo le brazilski nogometni ko-
mentatorji. Seveda. Ravnokar po-
teka tekma Brazilija - ZDA, in po
reakciji sodeč, Brazilcem ne gre
slabo.
Tukaj sta tudi že Miriam in nje-
na mama ga. Neli Orange. Orange-
vi so nizozemska družina, vendar
živijo v Braziliji že več kot dvajset
let. Štiri svetlolase, svetlooke žen-
ske nimamo med temnopoltimi
domačini nobenih težav pri spoz-
navanju. Zelo hitro se najdemo.
Glede na odvijajočo se tekmo ni-
sem prav nič presenečena, ko naju
ceste in ulice Manausa sredi po-
poldneva pričakajo popolnoma
prazne. Mesto je kot izumrlo.
POKRAJiWSKI MUZEJ / SPET USTVARJALNA DELAVNICA "MASKE"
Tokrat oblaiila 19. stoletia
S polno paro se bliža pust. V Pokra¡inskem muzeju Ptuj smo se tudi letos odločili, da izpeljemo muzejsko ustvarjalno kostumsko delavnico. Od lanske se razlikuje po
temi: letos se bomo namreč lotili novega, 19. stoletja.
Gotovo se spomnite, da smo lani
izdelovali pustne kostume, vezane
na čas od 12. do vključno 18. stol., to-
rej od obdobja romanike do baroka. \
19. stoletje je prav tako zanimivo i
obdobje, polno velikih sprememb v I
oblačenju. Zato bo letos za nas zani-
mivo prav to stoletje.
19. stol. se generalno deli na pet naj- ,
pomembnejših obdobij: ]
-empire (1790-1820) ^
- obdobjeromantike(1820- 1850) ;
-drugi rokoko (1850- 1869)
- viktorijansko obdobje (1869 -
1890)
-90. leta (1890-1900)
Da bi vsaj delno približali oblačila
19. stoletja tudi vam, dragi bralci, in
vam s tem omogočili, da si tudi vi v j
pustne kostume vnesete zgodovinski j
pridih, smo vam pripravili kratek ;
pregled oblačil skozi stoletje. j
OBLAČILA V EMPIRU
Ф Obleke žensk - Ženske se v tem
času znebijo korzeta in nosijo pod j
obleko oprijeto srajco iz bombaža ali !
lanu. Spodnje krilo je oblečeno na |
srajco in sega do pod prsi. Ponekod se [
uporabljajo že dolge ozke spodnje !
hlače, ki so spodaj okrašene s čipkaš- j
timi robovi in jih nosijo predvsem j
mlada dekleta. j
Oblačilo ustvarja silhueto "tabular" j
- cevasto silhueto, ki se oprime telesa !
le pod prsmi. Dolžina obleke je do tal. ;
Na hrbtu se pojavljajo gube in drape- i
rije, ki se velikokrat podaljšajo v ;
vlečko vse do 1812, ko se krila rahlo ;
skrajšajo. \
Uposablja se veliko različnih kon- ;
strukcij oblek, vendar silhueta ostaja ;
ista: i
- obleka, zadaj odprta, da se vidi \
spodnje dekorirano krilo \
- obleka, ki zadaj ni odprta, v enem j
delu pada do tal
- oblačilo, ki je sestavljeno iz kratke I
oblekceali tunike in spodnjega krila I
- obleka- predpasnik, katere životec
je zadaj pritrjen na krilo. Ženske se
oblačijo preko glave, roke vtaknejo v
rokave, nato pod prsmi pritrdijo
životec tako, da zadaj zvežejo trakova
kot pri predpasniku.
Obleke so z globokimi, okroglimi,
oglatimi izrezi ali z visokimi, ozkimi
ali nabranimi ovratniki.
Glavni tipi rokavov so:
- kratki, napihnjeni ali priležni,
ozki - najpogostejši tip rokava
- dolgi, ozki ali polni rokavi
- dolgi, polni rokavi, na nekaterih
mestih nabrani
- dolgi, ozki vse do ramen, kjer se
razširijo
Material: predvsem se uporablja
lahkoten bombaž in lan, svileni mus-
lin ... Barve so predvsem pastelne, na
teh se velikokrat pojavljajo majhni
vzorčki najrazličnejših oblik.
Žensko vrhnje oblačilo:
- ovratne rute v variirajočih velikos-
tih in oblikah
- kratka jakna (spencer), ki sega
samo do pod prsi. Narejene so z roka-
vi ali brez njih. Barve jaken so kon-
trastne barvam ostalega dela oblačila.
To vrhnje oblačilo se nosi tako doma
kot zunaj.
- s krznom obrobljen ženski plašč
(pelisse) - plašč s tipično silhueto em-
pira, izdelan iz svile, bombaža, za po-
zimi podložen z toplo podlogo.
Lasje - Stil pričeske pogosto bazira
na grških prototipih. Lasjeso počesa-
ni nazaj, vstran od obraza in zadaj
speti v kolutec ali bujni zvitek ko-
drastih las, pojavljajo se tudi kratke
pričeske.
Pokrivala - najznačilnejša so:
- majhen klobuk iz blaga, ki spo-
minja na vojaško čelado
- pokrivalo z vencem iz suhega cvet-
ja in širokim krajevcem
- "toques" - visoko pokrivalo brez
krajevcev
- "gybsy" klobuk - visoko pokrivalo j
z majhnim krajevcem,okrašeno s tra-
kom
- majhna kapica iz muslina ali
čipke, ki jih zrele ženske nosijo
predvsem doma.
Klobuki se ne nosijo samo čez dan
in doma, temveč jih ženske upo-
rabljajo kot del toalete za gledališče
ali plese.
Obuvala - čevlji so usnjeni, žamet-
ni, satenasti, majvečkrat v barvah
oblačila ali plašča oz. ogrinjala, so
brez pete. Najznačilnejši modeli so:
copati, nekateri z vrvicama na stra-
neh, ki se do kolena prepletata in nato
zvežeta; nizki čevelj, gležnarji,
okrašeni s čipkami in zapeti z gumbi ;
cokli
Dodatki:
- rokavice, ki se uporabljajo pri oble-
kah s kratkimi rokavi in segajo nad
komolcem. Narejene so iz usnja, svile
ali pa so mrežaste
- torbice - majhne ročne torbice, ki se
pojavijo zaradi nepraktičnosti denar-
nic in zaščite le-teh
- mufi različnih velikosti, najpogos-
teje iz krzna, labodjega perja ali blaga
- dežniki
Nakit : verižice, uhani, prstani,
majhne ure, broške, katerih funkcija
je pogosto zapiranje oblačila. Zapest-
nice se nosijo visoko na roki, kar je
prevzeto od Grkov.
Ф Moško oblačilo
Spodnje perilo - hlače, ki so podob-
ne hlačam iz 18. stol., kratke, do ko-
len, narejene iz bombaža, lana.
Srajca - je predvsem bombažna ali
lanena, dolga, z visokim stoječim ov-
ratnikom, ki sega vse do obraza.
Zadnji del srajce je nabran ali nagu-
ban. Okrog vratu nosi kravato, ki je
večkrat ovita okrog vratu in zvezana
spredaj. Zraven kravate uporabljajo
še naškrobljen tog ovratnik, ki se te-
sno prilega na vrat.
Moško oblačilo - Sestavljeno je iz
suknjiča, telovnika, ki sega do pasu,
in hlač.
Barve in materiali: - Redko so vsi
tri je del i moškega oblačila enake bar-
ve, največkrat so barve delov med se-
boj kontrastne. Le-te so svetle, tem-
ne, čiste, umazane. Uporablja se vol-
na različne teže in kvalitete. Na dvo-
rih Francije in Anglije se uporablja
predvsem žamet in svileni material
Suknjič: - spredaj ne prehaja čez
pas, medtem ko se zadaj spušča do ko-
len. Zadaj je zaključen nad koleni v
zaokroženi ali oglati obliki. Ovratni-
ki so veliki in velikokrat prevlečeni z
žametom. Zapiranje gumbov je enoj-
no ali dvojno. Žepi so nameščeni v
naborkih, gubah, šivih.
Brezrokavnik: - je viden le spredaj,
zato je zadn j i del le-tega iz navadnega
platna, lanu ali podloge. Ovramik je ^
ponavadi stoječ ali pa ostro fazoni- ;
ran. Ker je suknjič spet precej viso-
ko,je spredaj brezrokavnik viden.
Hlače: Vtem obdobjuse nosijo raz-
lične:
- do kolen segajoče, prožne hlače
- do gležnjevsegajoče,prožnehlače,
- hlače, ki so zelo priležne, prevzete
so od ruske vojske - kozakov.
Vrhnje oblačilo - Plašči za hladno
vreme so zelo bogati, z enojnim ali
dvojnim zapiranjem gumbov. Imajo
ovratnike in reverje, dolgi so do
gležnjev ali do kolen. Ogrinjala niso
več moderna, vendar se včasih še
oblečejo za potovanje. Kratke suknje
nosijo tako moški kot ženske.
Pričeske: - predvsem kratko pris-
triženi lasje, obrazi so gladko obriti,
zalisci so precej dolgi.
Pokrivala: - prevladujejo
predvsem visoki klobuki s krajšim ali
višjim oglavjem in srednje velikim
okrajcem. Okrajniki se spredaj in za-
daj rahlo upogibajo navzdol. "Bicor-
ne" je dvokrajni klobuk, ki se nosi
tako, da sta krajca spredaj in zadaj ali
pa na obeh straneh. Klobuki so nare-
jeni predvsem iz svile, volne.
Obuvala:
- nizki čevlji, ki se v začetku zapen-
jajo z dekorativno zaponko, kasneje
pa z vezalko oz. trakom spredaj
zvežejo
- škorenj prevzet od vojaških hero-
jev, znanih vojščakov. Pravi vojaški
škorn j i so visoki do kolen, spredaj pa
so kolena prekrita in tako zaščitena.
Ostali škornj i imajo vrhove obrnjene
navzdol, da je vidna kontrastna pod-
loga, krajši škornji pa se nosijo na
oprijete hlače.
Dodatki: kratke rokavice, narejene
iz bombaža ali usnja. Uporabljajo
tudi enoočnik, palico.
Nakit: moški uporabljajo samo
prstane, dekorativne ure, broške ,
pritrjene na ovratniku srajce.
Kozmetika: kolonjska voda
Stanka Vauda
TEDNIK - 9. FEBRUAR 1995
OD TOD IN TAM-13
BREBROVNIŠKA GRABA / POVODNJI GRENIJO ŽIVLJENJE
tjudie $e bo¡i¡o ìi$iihiegii naliva
Na starega leta dan je zazvonil telefon. Na drugi strani je zaskrbljen moški glas pripovedoval, kaj
se dogaja v brebrovniški grabi ob potoku, ki v sušnem obdobju skoraj ne zasluži tega imena. Talil
se je sneg, ki ga je dober teden prej pošteno vrglo, na starega leta pa je še dodatno deževalo. Vse
to je povzročilo, da se je glavni potok, ki teče skozi dolino, izvira pa tik pod Jeruzalemom, pod-
krepljen z vodo številnih pritokov razlil po srednjem delu doline in poplavil. Voda je bila ponekod
visoka skoraj do tričetrt metra, ceste, ki je sicer dvignjena, pa sploh ni bilo videti. V vodi se je
znašla tudi kapela, ki so io sredi doline postavili 1908. leta.
Kljub temu da so hiše na levi ]
strani potoka nekoliko po- I
maknjene v hrib, ljudje niso mo- ¡
gli iz njih. Voda se je popoldne ¡
umaknila in odtekla, za njo pa je :
ostalo polno ostankov 'civiliza- |
cije' - konzerv, plastičnih vrečk, |
steklenic in druge navlake. Na i
obeh straneh ceste so ostale ve- \
like luže, ki so spominjale na I
hudo uro.
Prejšnji teden, dan ali dva po tis- i
tem, ko je ponovno izdatno \
deževalo, sem odšla na obisko v i
brebrovniško dolino. Pričakala ;
me je delegacija vseh, ki jih pogos- i
te poplave najbolj prizadenejo. Ja- |
kob Janežič, Anton Žalar, Franc i
Slavinec in Gustek Ivanuša, ki |
me je popeljal ob brebrovniškem |
potoku navzgor, kolikor daleč je |
po razmočenem terenu šlo, so |
čakali pri kapeli, v hiši pri Iva-1
nuševih, ki je postavljena tik nad |
kapelo, pa še Jožica Janežič in :
Marija Plegar. Ne bi mogla reči, 1
da so bili pretirano razburjeni, saj I
so prizorov, kot so ga doživeli \
zadnji dan lanskega leta, vajeni; ii
bolj so bili žalostni in zagrenjeni, |
ker jim voda vsa njihova prizade-1
vanja, da bi se z delom in hotenji |
çrebili na boljše, sproti uniči. J
Žalostni pa so bili tudi zato, ker o \
njihovih težavah nočejo nič slišati \
ne na miklavževski krajevni skup-1
nosti, kamor sodijo, in ne na
občini.
PRED ŠESTDESETIMI LETI
NI BILO POPLAV j
Ko sem se z Ivanuševim Guste-1
kom peljala po dolini navzgor!
proti Jeruzalemu, je pripovedoval,!
da imajo takšne težave šele
zadnjih pet let. "Pred šestdesetimi I
leti, tega se še spominjam, poplav ]
tod ni bilo ali pa so bile manjše. \
To lahko sklepam tudi po tem, ker|
so pred 87 leti tu zgradili kapelo, i
Če bi bil potok takrat poplavljal ?
tako kot danes, je na tem mestu :
prav gotovo ne bi bili zgradili. V ¡
dolini sta bila še pred šestdesetimi |
leti dva mlina in spomnim se, da ¡
sem kot otrok velikokrat bil vi
obeh. Prvi je bil Pavlov ali '
Janežičev, nekoliko višje pa Iva- ?
nušev mlin. Oba sta imela razbre- j
menilna kanala, po katerih je bila i
speljana odvečna voda, tako da ¡
takšnih poplav, kot so zadnja leta, j
ljudje ne pomnijo. Vsako leto po-1
tok tri- do štirikrat prestopi bre- i
gove. Dogodi se, da v času poplave i
ne moremo iz hiš in nihče ne more i
k nam. Voda v trenutku naraste do ¡
tričetrt metra, cesta pa je nepre-1
vozna in neprehodna. Trikrat sem ?
v zadnjem času moral prek narasle ;
vode nesti vnukinjo, da je lahko I
prišla na šolski avtobus. Vsem, ki \
pridejo k nam, se potok zdi pov- ¡
sem nedolžen, ko pa močno i
dežuje, postane izredno nevaren, I
Voda hitro naraste, pride do hiš, ;
silosov in kupic sena. Na nekate- \
rih hišah se že poznajo posledice^
poplav. Teh tegob prebivalci bre- \
brovniške grabe ne bomo mogli \
več dolgo prenašati, to bo bomo I
morali v kratkem rešiti.
Že ko smo 1989. leta asfaltirali \
cesto, ki povezuje Pavlovce z Veli-1
kim Brebrovnikom ter Vinskim ;
Vrhom, sem predlagal, da bi v do- \
lini naredili večji presek mostov, i
kot so sedaj. Ker pa ob takšnih i
priložnostih vedno primanjkuje!
denarja, to ni bilo uresničeno. Ka- i
naie redno čistimo, vendar ob po- ]
vodnji to ni mogoče, ker voda
prihrumi hitro in s sabo prinese^
vejevje, blato in marsikaj drugega. \
Odprtina se zamaši in vodo poti-^
ska navzgor, da prestopi bregove. ]
V prihodnje bo na tem mestu po-i
trebno zgraditi večja mostova," je^
med drugim povedal Gustek Iva-^
nuša.
KRIVE TUDI MELIORACIJE
"Ko voda naraste, smo odrezani
od sveta. Kaj če bi ravno takrat
nujno potrebovali zdravniško
pomoč ali pa bi nastopile težave
pri živini? Do nas ne bi mogel
nihče. O tem problemu govorimo
vsa ta leta, vendar povsod naleti-
mo na gluha ušesa, bodisi ko po-
kličemo pristojne z občine ali kra-
jevne skupnosti. Skoraj več ne
vemo, na koga naj se obrnemo.
Glavni problem, kot sem že ome-
nila, so kanali in do Pavlovcev po-
tok, ki ni očiščen. Nekaj krivde pa
je tudi v tem, ker je gornji del po-
toka melioriran, spodnji pa ne," je
prizadeto povedala Marija Ple-
gar. Travnik, ki leži med potokom
in cesto, so uredili, vendar je žal
vse pogosteje pod vodo, smola pa
je še ta, da je tod celo nekaj depre-
sij.
Od Jožice Janežič sem izvedela,
da jim ob povodnji voda, ko imajo
pokošeno, odnese velik del trave,
kar pa ostane, ni primerno za živi-
no, saj po tej krmi krave pogosto
zbolijo za metiljavost.
Jakob Janežič je potarnal, da ga
najbolj skrbijo otroci, ki morajo v
šolo. "Še jaz ne morem hoditi po
takšni vodi, kaj šele otroci. Moraš
jih prenesti prek vode. Kasneje
tudi v šoli niso najbolj zbrani, saj
nehote razmišljajo, kako bodo
prišli domov, skrbi pa jih tudi,
kako je meni uspelo, ko sem jih
odložil na avtobusni postaji, priti
domov."
Skrbi in jezi jih hkrati, ker želijo
zlesti na družbeni lestvici tudi s
svojim delom nekoliko višje, ven-
dar jim kot nalašč narava to delo-
ma onemogoča. Njihova poglavit-
na gospodarska panoga govedore-
ja je tako ogrožena. Ob suši trave
skoraj ni, ko je več dežja, pa je za-
radi onesnaženosti ne morejo po-
kladati živini. Sicer pa je metilja-
vost pri govedi tod pogost pojav.
Ljudje v brebrovniški grabi veli-
ko razmišljajo tudi o turizmu,
predvsem izletniškem, ki se že do-
bro razvija po okoliških vrhovih -
v Jeruzalemu, Brebrovniku, Vin-
skem Vrhu in še kje. Tudi oni bi
hoteli imeti kaj od te panoge, ces-
to imajo urejeno, vendar jih skrbi-
jo nenadne poplave, ko voda na-
raste in onesnažuje tudi notran-
jost kapelice, katere okolico so
uredili in imajo tam včasih celo
bogoslužje.
VSI NOSIMO DEL KRIVDE
Rudi Hanželič, referent za
zemljiške zadeve pri upravnih or-
ganih občine Ormož, je povedal,
da sta velik problem ravno oba
mostova oziroma prepušta, ki sta
za tako veliko vodo premajhna. O
vsem je seznanjena tudi mi-
klavževska krajevna skupnost.
Upajo, da bodo lahko letos oba
mostova povečali in tako vsaj de-
loma omilili poplave. "Vendar ne-
kaj krivde pri tem nosimo vsi: mi,
ki smo opravili melioracije v
gornjem delu doline, cestarji, ki
so na stare kanale navlekli asfalt,
tudi krajevna skupnost, ki bi mo-
rala prisluhniti ljudem, in nekoli-
ko tudi ljudje.
V letošnjem letu imamo v planu
melioracij predvideno, da bi
povečali oba prepušta v brebrov-
niški grabi, kar bi veljalo okoli
750.000 tolarjev. Polovico denarja
naj bi prispevala občina za materi-
al, delali pa bi ljudje sami. Ob po-
toku navzdol pa nameravamo
enostransko urediti breg potoka,
tako da bi štore, ki so v jarku, izru-
vali. V našem načrtu to sicer ima-
mo, vse pa je odvisno od tega,
kako se bo odločil novoizvoljeni
občinski svet," je problem osvetlil
Rudi Hanželič.
Miroslav Tramšek, predsednik
miklavževske krajevne skupnosti,
je povedal, da mu je problem po-
vodnji v brebrovniški grabi dobro
poznan, vendar krajevna skup-
nost za urejevanje vode nima na-
menskih sredstev. "Po moji laični
oceni potok ni urejen tako, kot bi
moral biti. Urejanje bi morali
pričeti od Drave navzgor do Pav-
lovskega potoka in nato bi prišel
na vrsto še potok v brebrovniški
dolini, ne pa da je urejen od izvira
do sredine doline. Brez dvoma je
delna rešitev nov most z večjim
prepustom, a ga mora projektirati
strokovnjak za vodna vprašanja,
in razbremenilni jez. Sploh pa
sem mnenja, da mora to, kaj bo
potrebno tukaj narediti, povedati
stroka, drugače je vsaka začasna
rešitev metanje denarja v prazno."
Vida Topolovec
Najbolj prizadeti krajani (od leve): Franc Slavinec, Jakob Janežič, Anton Žalar in
Gustek Ivanuša.
Del vode tudi, ko se potok umakne v strugo, še dolgo ostane na travnikih.
Vedno in za vse hi Uho
rekli za kostime, ki so v
modi že dohrih petdeset
let. Vsakih nekaj let pa so
tudi modni trend sezone.
Moške ohieke iz časov
gangsterjev 2 vertikalnimi
črtami in n ekoliko sir si m i
kiačnicami so letošnjo pomlad
zapoved številka ena
predvsem ^^^moško modo.
Temu trenmi-^a se niso odpo-
vedale tudi ženske.
Jakne, ki so ohvezen del kos-
titna, lahko imajo cnoredno ali
dvorcdno zapiranje, z velikimi
ali majhnimi fazonami, Žepi
pa so največkrat s poklopci.
Dolžine so zelo različne: krat-
ke in tudi take, ki segajo vse
do polovice stegen.
K tem jaknam sodijo tudi te-
lovniki iz istega materiala.
Kot modni dodatki se prilezejo
kravate in rute. Klasične hlače
so nekoliko krajše z zavihki,
lahko pa jih nadomestimo z
dolgim ali kratkim krilom.
Material, ki ga ne smemo
spustiti, je tvid. To je groba,
težka tkanina iz volnene mi-
капке v krep vezavi, ki ho
pravšen material za tak kos-
tim, obvezen del vaše gardera-
be.
•O- BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA
Pragmatična
katalonska
politika
Mnogo je poti, ki jih uporabljajo majhni narodi, da si pribo
rijo avtonomijo ali celo neodvisnost. Od agresivne gveril
ske vojne do mirnega plebiscita; od oborožene obrambe d
profinjene diplomatske igre. In prav o diplomatski igri j
govor, ko vzamemo pod drobnogled katalonsko pot d
široke avtonomije znotraj kraljevine Španije.
želja Barce-
lone, da se čim-
prej oddalji od
Madrida - če ne
celo odcepi-, ni
nova. Že v
prejšnjem sto-
letju so obdob-
jem nacionalnih nemirov in
relativne katalonske avtono-
mije sledila obdobja madrid-
ske represije. V našem sto-
letju pa je katalonsko-špan-
ske odnose globoko zazna-
movala frankistična diktatu-
ra (1939 - 1975). Diktator
Franco je prepovedal upor-
abo katalonščine na javnih
mestih; pozaprl je vse tiste,
ki so gojili nacionalistične
ideje; z množičnim priselje-
vanjem delavstva in učiteljev
s španskega juga pa je po-
skušal dokončno španjolizi-
rati katalonski kulturni in
ekonomski prostor. Ni
čudno, da je vsa današnja ka-
talonska politična scena - od
levih do desnih - globoko na-
cionalistična.
Osrednja figura katalonske
politike pa je Jordi Pujol (be-
remo: Žordi Pužol) - večletni
šef katalonske vlade in vodja
najmočnejše katalonske stran-
ke, imenovane "Convergencia
in Unio".
Kakšen človek je Pujol? Če
ga primerjamo z našimi politi-
ki, je telesno najbolj podoben
gospodu Pučniku: je nabit,
plešast in njegova pojava
izžareva avtoriteto. Kar se tiče
gonilnih idej, je najbolj blizu
gospodu Podobniku: aktivni
katoličan in branitelj narodne
biti. Kar se tiče gospodarske
politike in političnih metod,
pa zelo spominja na gospoda
Drnovška: liberalec in prag-
matik.
Ustavimo se prav pri Pujolo-
vem pragmatizmu, saj prav
njegova pragmatična drža tre-
nutno prinaša Kataloncem
precej uspeha v pogovorih z
Madridom.
Kot vemo, v Madridu že dva-
najst let vlada socialist Felipe
Gonzales. Do leta 1993 je Gon-
zalesova levosredinska stran-
ka imela v parlamentu abso-
lutno večino. Koliko dobrega
lahko stori in kaj vse si lahko v
desetih letih vladanja privošči
stranka z absolutno večino, si
lahko samo mislimo. Lahko
posesa vase ves državni biro-
kratski aparat, lahko se
brezskrbno zasidra v sredstvih
javnega obveščanja, po mili
voji lahko udriha po levi in de-
sni opoziciji ali pa jo ošabno
ingerirà ... Lahko pa se ji zgo-
di - in Gonzalesovim socialis-
tom se je zgodilo -, da strašno
zboli za rakom, ki mu pravimo
korupcija.
Leta 1993 so prav zaradi ko-
rupcije španski socialisti izgu-
bili absolutno večino. Nasto-
pil je trenutek zmede, saj ni
bilo jasno, kdo naj bi bil pri-
pravljen vstopiti v koalicijo s
socialisti, ki koalicij niso vaje-
ni in ki so do drugih strank v
prejšnjih časih gojili vse drugo
kot pa "prisrčno prijateljske"
odnose.
Zmede je bilo hitro konec.
Sedemnajst katalonskih pos-
lancev s Pujolom na čelu je
Gonzalesovi vladi ponudilo
zunanjo podporo. S tem se je
Gonzales izognil predčasnim
volitvam, ki bi verjetno pome-
nile konec njegove politične
kariere. Desna opozicija -
Ljudska stranka - je namreč iz
dneva v dan močnejša in na
volitvah v evropski parlament
je že dosegla več glasov kot pa
socialisti.
S pomočjo Kataloncev torej
Gonzales spet lahko vlada. Še
več, kaže, da si s Pujolovo
pomočjo rešuje kožo, kajti Pu-
jolovi poslanci glasujejo ved-
no s socialisti, ko je potrebno
izglasovati kakšen protiko-
rupcijski zakon na Gonzaleso-
vo škodo ali ustanoviti kakšno
komisijo, ki naj bi raziskala
vpletenost vlade v afere.
Medstrankarska idila med
katalonskimi nacionalisti in
španskimi socialisti se ne
konča tukaj. Pujol ni ponudil
zunanje podpore iz usmiljenja
ali pa kar naj bi se strinjal s so-
cialistično ideologijo. Cena, ki
jo plača Gonzales, je zelo viso-
ka: vedno večja samostojnost
Katalonije.
Spisek privilegijev in pravic,
ki si jih je v zadnjem letu in pol
priborila Katalonija, je dolg.
Pogljemo najbolj značilne za-
deve.
V šolah in uradih je kata-
lonščina postala uradni jezik;
letališča, avtoceste in prista-
nišča so prišli pod nadzor ka-
talonske vlade; prej lokalna
katalonska policija je danes
prva odgovorna za javni red in
mir; dolg katalonskega
zdravstva je enostavno izbri-
san; vse več davka, ki naj bi šel
v Madrid, ostaja v Barceloni;
precej evropskega in državne-
ga denarja se steka v blagajne
katalonskih organizmov...
Španska opozicija rohni. Ne-
dopustno se ji zdi, da ena špan-
ska regija dobi ogromno pra-
vic in denarja, druge regije pa
ostajajo v ozadju. Še bolj pa jo
peče, da Pujol po eni strani
umetno vzdržuje pri življenju
umirajočo socialistično vlado,
po drugi strani pa neusmiljeno
izkorišča njeno hiranje in za-
gato. Vse to na račun celotne
Španije. Skratka, opozicija
obtožuje Pujóla nemoralnosti.
Ampak Jordi Pujol je politik
in pri politikih vemo, kako je:
cilji posvečujejo sredstva. Pri-
hodnja leta pa bodo pokazala,
kakšen je končni cilj Pujolove
politike: popolna osamosvoji-
tev Katalonije ali le široka av-
tonomija.
•> Branko Cestnik
14-SPORT
9. FEBRUAR 1995- TEDNIK
KARATE / JEAN FRENETTE V PTUJU
>xZaupa|le v% kat роап^«
Jean Frenette, večkratni svetovni prvak v karateju in filmski igralec, je imel v Lenartu 21.
in 22. januarja seminar, ki so se ga udeležili tudi člani in trener karate kluba Poetovio.
Simpatični 33-letni Kanadčan Frenette, ki je redni gost vseh evropskih in ameriških Budo
gala prireditev, se je v nedeljo, 22. januarja, mudil tudi na Ptuju. V pogovoru z njim je za
ptujski Tednik nastal ekskluziven intervju.
TEDNIK Gospod Frenette, ali ^
ste prvič v Sloveniji? i
-Da, to je moj prvi obisk v Slove- j
niji. In moram reči, da mi je Vaša =
dežela zelo všeč, ker me spominja
na rodni kraj, Montreal v Quebecu. ;
TEDNIK Kdaj ste začeli treni- ;
rati karate?
- Ko sem imel šest let. Maksim '
Alantari je bil moj prvi učitelj. Bil I
je eden najboljših učencev Yoshi- j
naua Nanbuja, ki je takrat širil shu- ,
kokai karate. To je bila shito-ryu '
organizacija Chojira Tanija, ki je ;
bil Nanbujev učitelj. Ko je leta
1975 Nanbu kreiral svoj stil sanku-
kai, sem sledil njegovi smeri. ^
TEDNIK Danes sta vodja san- ;
kudo karateja, ki ga širite po sve- j
tu. Kakšna je razlika med karate- \
jema sankudo in sankukai ?
- Ko je leta 1978 Nanbu kreiral \
nov stil karateja, ki mu je dal naziv ]
nanbu-do, je sankukai stil ostal ;
brez vodje. Takrat sem se odločil \
slediti svojo pot, saj se nanbu-do j
zelorazlikujeodsankukaija.Pričel ;
sem vaditi različnestilepri mnogih 1
inštruktorjih, kot na primer shu-
koai pri ShigoruKimuri, shito-ryu ¡
pri Fumiu Demuri in okinawski
goju-ryu pri Chucku Marrimenu '.
inMoiruHigaonni.Tomijepoma- i
galo dojeti smisel sankukaija in :
bistvo karateja nasploh. Zato sem v i
sankukai vnesel spremembe, ki so
stil razvile dalje in ga naredile za i
bolj tradicionalne. Od tod tudi po- .
treba po novem imenu-sankudo.   i
TEDNIK Kolikokrat ste bili :
svetovni prvak?
- Petkrat v glasbenih katah (teh-^
niki) v WAKOfederaciji, med leto-
ma 1978 in 1980 pa sem bil tudi
prvak Kanade v tradicionalnih ka- ¡
tah in v kumiteju (borbah) v-
WUKO zvezi. Za glasbene kate :
sem se navdušil po letu 1980, ko j
sem se preselil v ZDA, kjer so bile •
zelo popularne.
TEDNIK Katere kate raje izva-
jate, tradicionalne ali glasbene in |
zakaj ?
- Moj prvi izbor so tradiconalne
kate, ker je zame to najbolj izvorna ;
pot karateja. Nekateri mojstri spre- ;
minjajo in modificirajo tradicio-1
nalne kate, kar smatram za neodgo-^^
voren pristop, saj se s tem okrnci
osnovna ideja kate. Po drugi strani j
pa imam rad tudi glasbene kate, saj i
se skozi njih lažje osebnostno izra-j
zim, ker gibi v njih niso tako strogo j
določeni vnaprej kot pri tradicio- \
nalnih katah.
TEDNIK Veljate za najbolj;
gibčnega in razgibanega karateis-1
ta na svetu... I
- Spominjam se, da sem kot ju-
nior opazoval starejše kolege v
slačilnici, ki so imeli povita kolena
in so tožili o bolečinah v križu.
Spraševal sem se, ali bom po večlet-
nem treningu tudi sam takšen in v
čem tiči problem. Skozi pogovor
sem postopoma dojel, da je bil raz-
log za njihovo žalostno stanje neu-
strezen način segrevanja in razgi-
bavanja. Japonski in korejski
inštruktor ji so ponavadi na začetku
treninga opravili hitro segrevanje
in takoj prešli na nožne tehnike.
Jean Frenette med intervjujem        |
Takšen pristop je seveda škodljiv !
za telo. Zato sem se posvetil j
preučevanju človeške fizionomije, j
kako delujejo mišice in česa so spo- i
sobne. Iz tega sem razvil metodo '
strechinga, ki je kasneje postala ]
zelo popularna v ZDA in Evropi, '
kanadska univerza pa je mojo me- '
todo prenesla tudi na druge športe. |
TEDNIK Ste tudi filmski igra- :
lec. Koliko filmov ste posneli do
sedaj?
- Od leta 1980 sem jih posnel
dvainsedemdeset. Vendar nisem v
vseh igral, včasih sem naredil samo i
akcijsko koreografijo. Sodeloval \
sem v različnih filmih in snemal na';
različnih krajih: v Hollywoodu, v ;
Franciji, v Luxemburgu, v Toron-1
tu itd. V Hollywoodu sem dve leti i
študiral igralstvo pri profesorju
Vincentu Chaseyju, pri katerem se [
je šolal tudi Harrison Ford.
TEDNIK Kateri Vaši filmi so |
najbolj popularni?
- Mislim, da sta bila do sedaj naj- i
boljpopularnaPolicijskaakademi- ;
ja 3. in 4. Vendar ju bo Highlander i
3, ki bo kmalu prispel v kinoteke,
zasenčil. V tretjem delu glavno vlo-
go znova igra Christopher Lam- ;
bert, sam pa sem opravil vso akcij- ;
sko koreografijo: mečevanje, tre-.!
ning igralcev itd. Scenarij tretjega j
dela je nekoliko podoben prvemu,!
v ospredju pa je odnos med učitel-
jem in učencem. Zgodba in sceneso
neprimerno boljšeod drugega dela.
Pred tem sem posnel film Mavri-
ca z Bojem Hoskinsom in Danom
Akroydom, film Bold z Michaelom
Ironsideom in Richardom Griec-
om ter film Habitat z direktorjem
Robocopa in pirotehniki iz Termi-
natola 2.
TEDNIK In kateri bo Vaš nas-
lednji film?
- Najprej bom posnel policijsko
TV serijo z naslovom Jasmin, nato
pa bom v Montrealu snemal film z
Jeanom Claudeom van Dammom.
Naslov filma še ni znan.
TEDNIK Ali ste se kdaj srečali
z Brandonom Leejem in kaj me-
nite o njegovi smrti?
- Osebno se nisva nikoli srečala,
pač pa sem spoznal vse ljudi, ki so
delali z njim in njegovim očetom
Brucem Leejem. Brandon je bil
odličen igralec in izvrsten mojster
borilnih veščin. Glede njegove
smrti sem zelo skeptičen in ne ver-
jamem, da je šlo za nesrečo. Pri sne-
manju filmov zmeraj uporabljajo
slepe naboje, zato ne morem verje-
ti, da se je pravi naboj znašel zgolj
po naključju v pištoli, iz katere so
streljali na Brandona. Glede na ne-
pojasnjeno smrt njegovega očeta se
mi Brandova smrt zdi več kot samo
nezgoda pri snemanju.
TEDNIK Povejte nam za konec
še, kako je s popularnostjo kara-
teja v Kanadi?
- Izredno je priljubljen. Samo v
moji šoli na primer trenira okrog
300 članov. Imamo pa tudi druge
borilne veščine, kot tae kwon do,
kung fu, judo, tai chi idr., ki so prav
tako popularne.
TEDNIK Slišal sem, da imate
na nacionali TV svoj program za
borilne veščine, ki ga vodite Vi ?
- Da. Naslov oddaje je "Budo -
čudežni svet borilnih veščin". Na
sporedu je vsak teden, traja pa pol
ure. V vsaki oddaji predstavim dru-
go borilno veščino.
TEDNIK Imate morda kakšno
sporočilo za bralce Tednika?
- Karkoli počnete, naj jeto karate
ali kaj drugega, delajte to z vsem
srcem. Ne delajte zgolj zaradi re-
zultatov ali materialnih koristi.
Počnite to zavoljo veselja do dela in
rezultati bodo prišli sami od sebe.
Zaupajte v to, kar počnete.
TEDNIK Gospod Frenette
hvala za pogovor. Želim Vam
srečno pot v Kanado.
- Hvala in upam, da se bom kma-
lu vrnil v Slovenijo.
^S.V.
TENIS / IGRALKA URŠKA JURIČ

Cilj vsakega mladega športnika je napredovanje in izpolnitev želje po dokazovanju. V
ptujskem tenisu prevladujejo dekleta, nekako lažje se prebijajo v slovenskem tenisu. Med
uspešne gotovo spada Urška Jurič, rojena 22. oktobra 1981, do lanske pomladi članico TK
Ptuj, od tokrat po članico mariborskega Branika.
Urška nastopa v konkurenci do
14,16 in 18 let. V lanskem letu je
na odprtem prvenstvu Kranja
prišla do 14 let do polfinala, v Ko-
pru v kategoriji do 14 let do četrt-
finala, na odprtem prvenstvu
Kranja do 16 let pa do četrtfinala.
Na dvoranskem državnem
prvenstvu v Ljubljani do 18 let je
prispela do četrtfinala, kjer je te-
sno izgubila s kljubsko tovarišico.
Zraven tega je zmagala tudi na
turnirju v Litiji.
Seveda pa je za uspeh potrebno
nekaj žrtvovati. Njen oče Milan jo
vsak dan vozi na treninge v Mari-
bor. Za petčlansko družino jeto ve-
lik strošek. V klubu povrnejo del
stroškov samo, če se uvrstiš v četrt-
finale. Optimalni program igralke
tenisa stane veliko in vsi skupaj,
tudi s prijatelji, poskušajo pomaga-
ti.
Cilji mladih športnikov so seve-
da vedno večji. Urška Juričbo v tem
letu poskušala napredovati na lest-
vicah slovenskih teniških igralcev
v vseh kategorijah in čim več nasto-
pati. Če pa bi bilo možno, bi mesec
dni obiskala teniški kamp. No, tu-
kaj pa se pojavijo že materialne
težave. Naj zapišemo, da je Urška
odlična učenka ter da na OŠ Ljud-
ski vrt znajo prisluhniti mladim
športnikom.
^D.K
ŠPORTNI PORTRET / BOKSAR BORIS HORVAT

Boks spada med tiste športe, ki si v Sloveniji pologoma utrjujejo pot. Slovenski boks je v
nekdanjem jugoslovanskem prostoru zelo težko prihajal do veljave. Z osamosvojitvijo Slo-
venije po so agilni boksarski delavci spoznali, do bodo morali somi, brez druge pomoči de-
lati pri vzponu športne panoge, ki ji pripadajo.
Ptuj je že dolga leta v vrhu slo-
venskega boksa. Med boksarji v
ožji slovenski vrh spada tudi
državni prvak in nosilec 14. zlate
rokavice Slovenije, Ptujčan Boris
Horvat.
TEDNIK Kdaj si se pričel
ukvarjati z boksom in koliko borb
si imel do sedaj?
- Boksati sem pričel 1988 pri BK
Ptuj. Do sedaj sem imel več kot 50
nastopov. Štirikrat sem državni
prvak v srednji kategoriji, zraven
tega sem osvojil tudi 14. zlato roka-
vico, ki je bila v Ptuju, premagal pa
sem tudi prvaka Avstrije, Italije ter
še vrsto drugih kvalitetnih boksar-
jev. Brez porazov pa tudi ni šlo: do
sedaj jih jebiloosem.
TEDNIK Katera zmaga je bila
zate najslajša?
- To jebila zmaga na zadnji Zlati
rokavici. Za nasprotnika sem imel
dobrega boksarja. Vložiti sem mo-
ral veliko tuda, da sem ga premagal,
saj za takšen leskav naslov potrebu-
ješ dobrega nasprotnika. V borbi so
odločale nianse, ki pa so tokrat bile
na moji strani, pa tudi vzpodbujan-
je občinstva mi je pomagalo.
TEDNIK Zakaj si se odločil za
šport s trdimi pestmi?
- To je individualni šport, kjer o
vsem odločaš sam. V ringu si sku-
paj s svojim nasprotnikom.
TEDNIK Na kaj vse misliš v
borbi?
- Razmišljam seveda, kako bi
premagal nasprotnika. Ko dobiš
udarec, pričneš razmišljati, zakaj si
ga dobil in kako bi udarec vrnil.
Nekateri se pri tem hudo razjezijo,
izgubijo glavo, s tem pa koncentra-
cijo in lahko rečem, da je borba že
končana. Boks vsekakor ne spada
med pretepaške športe, kot so to
prej v veliki, sedaj pa manjši meri
mislili gledalci ali pa navadni ljud-
je. To je prikaz veščine, in kdor je
boljši, listi zmaga.
TEDNIK In kaj je zate najtežje
pri boksu?
- To je vsekakor tretja runda. Po-
navadi mi takrat prične zmanjko-
vati moči. Pa ne samo meni, tudi
drugim. Že velikokrat sem si v tret-
ji rundi rekel, da nebom več boksal.
No, pa sem vseeno ostal.
TEDNIK Kakšno pa je delo v
klubu?
- Po prevzemu kluba s strani no-
vega vodstva je nastala velika razli-
ka, predvsem v materialnem smis-
lu. Mislim na pogoje in opremo.
Odločamo skupaj. Je pa pomemb-
no, da tisto, kar se dogovorimo,
drži. Smo pa zraven tega tudi veliki
prijatelji.
TEDNIK Kaj bi dejal o kvaliteti
boksa v Sloveniji in kdo so zate
bili oziroma so najboljši boksarji ?
- Po osamosvojitvi so se pokazale
velike možnosti za razvoj boksa v
naši državi. Več možnosti je, da se
udeležiš večjih tekmovanj, ker je
bilo to prej domena samo boksarjev
iz drugih okolij nekdanje Jugosla-
vije. Z dobrim delom, večjim števi-
lom tekmovanj raste polagoma
tudi kvaliteta. Osebno imam nekaj
možnosti za nastop na SP v Berlinu
letos maja. Bomo videli, kako se
bomo dogovorili z BZ Slovenije. V
preteklosti sta bila zelo dobra bok-
sarja Tone Novak in Albin Mere.
Sedaj pa Arma Krajne, sicer vi-
ceprvak Švedske.
TEDNIK V lanski sezoni je klu-
bu za las ušel naslov prvaka Slo-
venije. Kako boletos?
- Potrudili se bomo, da ga osvoji-
mo.
TEDNIK Kaj meniš o tem, da
imamo v Ptuju dva biksarska klu-
ba?
- Škoda je, če se ne bi združili, saj
bi bili močnejši tako v tekmoval-
nem kot organizacijskem smislu.
TEDNIK In na koncu: kaj
meniš o svojem trenerju?
- Moj trener Albin Mere je dober
in kvaliteten trener. Dobro se razu-
meva in zna me dobro pripraviti na
borbo.
•» Danilo Klajnšek
NOGOMET / PRI ALUMINIJU - JESENSKEM PRVAKU V TRETJI LIGI VZHOD
Pričeli pf iproM
Pri jesenskem prvaku v tretji slovenski nogometni ligi - vzhod Aluminiju iz Kidričevega
so pričeli spomladanske priprave. Tri točke prednosti pred zasledovalci so lahko veliko,
do po jih ohraniš, moraš vložiti veliko truda, zraven po imeti tudi srečo. O pričetku pri-
prav smo se pogovarjali z podpredsednikom kluba, ki skrbi za za prvo moštvo. Zvon-
kom Jevšovorjem.
O Ljubitelje nogometa zani-
ma, kdaj sta pričeli priprave, kdo
je novi trener in seveda okrepit-
ve v igralskem kadru.
"Priprave na spomladanski del
prvenstva smo pričeli 15. januarja
pod vodstvom trenerja Ilija Mi-
troviča. Pod njegovim nadzorom
sedaj vadi 24 igralcev. V naše vrste
smo pridobili Saša Gajserja iz Ma-
ribora Branika, Zemljica iz Sre-
dišča, vrnili pa se je Štumberger iz
Starš. Pogovarjamo se tudi z nek-
danjim igralcem Bavdkom, ki je
sedaj nastopal za ekipo Stojncev.
Vsekakor pa so vrata odprta tudi
drugim kvalitetnim igralcem."
O Pred zasledovalci na
prvenstveni razpredelnici imate
tri točke prednosti. Ali bo to za-
dostovalo za osvojitev prvega
mesta in s tem pridobitvijo pra-
vice nastopiti v kvalifikacijah za
uvrstitev v drugoligaško konku-
renco?
"S kakovostnim delom in mak-
simalnim pristopom do dela in
igranja ter ob pogojih, ki so v klu-
bu, je možno izkoristiti prednost
treh točk. Seveda pa podobno raz-
mišljajo naši nasprotniki, kot so
ekipe Šentjurja, Bakovcev in Dra-
vograda."
#Včemjevašaprednostpred
zasledovalci?
"Seveda spoštujemo vsakega
nasprotnika. Toda mislim, da je
našaprednost v tem, da jenašaeki-
pa v tretjeligaški konkurenci
doživela borbo za obstanek in tudi
za vrh, zraven tega pa se je klub
stabiliziral in napredoval v orga-
nizacijskem smislu."
# Nogometni klub iz Ki-
dričevega je ostal bre imena
Caissa.
"Kot je znano, je bil klub nekaj
časa v lasti zasebne družbe Caissa,
d.o.o. Zaradi osebnih interesov
večinskega lastnika podjetja g.
Danila Polajžerja, ki želi letos
osvojiti velemojstrski naslov v
šahu, smo našli skupen jezik s
podjetjem Talum iz Kidričevega.
Hvaležni smo jim za prevzem
sponzorstva, saj je v današnjih
časih težko najti nekoga, ki bi de-
lal in vlagal v klub."
# Kakšno pa je zanimanje lju-
di?
"Če vzamemo za primerjavo
srečanje Caissa Aluminij - Drava,
kjer se je zbralo dva tisoč ljudi, bi
lahko sklepali, da če se dobro dela.
če so dobri rezultati in dobro
vzdušje, potem pridejo ljubitelji
nogometa. Kar pa se tiče drugoli-
gaške konkurence, bi rekel, da je
želja ljudi v Kidričevem, da bi no-
gometaši Drave ostali v drugi ligi,
z morebitno našo uvrstitvijo pa bi
se na Dravskem in Ptujskem polju
vsekakor povečalo zanimanjeza ta
šport. V organiziranosti in nasta-
vitvi dela v klubu ne vidim nobe-
nih zavor za napredovanje."
# Je prvoligaš s tega področja
realnost ali iluzija?
"Pri tem vprašanju bi spomnil
na Prekmurje. Če je možen takšen
preporod in napredek nogometa v
eni pokrajini, nevidim razloga, da
tega ne bi bilo možno doseči v dru-
gi. Dravsko in Ptujsko polje sima-
ta plodna tla za vzpon nogometa."
# Bi na koncu še kaj dodali?
"Ob tej priložnosti bi se rad za-
'bvalil nekdanjemu predsedniku
kluba Danilu Polajžerju za izred-
no ambiciozno in uspešno delo, ki
ga je prinesel v naš klub oziroma
naše okolje. Predvsem je prinesel
drugačno razmišljanje o nogome-
tu."
•*D.K.
SAH
Tekmovonie
za pionirje
in pionirke
Že petnajstič so se v soboto, 21.
januarja, zbrali mladi šahisti pio-
nirji in pionirke, člani gasilskih
društev OGZ Ormož, na tradicio-
nalnem šahovskem turnirju v Ve-
liki Nedelji pod pokroviteljstvom
OGZ Ormož in GD Velika Nedel-
ja. Letos se ga je udeležilo rekord-
no število štiričlanskih ekip.
Rezultati - ekipno: 1. GD Her-
manci 136,5 točk, 2. GD Ivanjkovci
28,3. GD Obrez, 28,4. GD Središče
24 točk, 5. GD Koračiće 23,5 itd.
Posamezno: 1. Robi Cvetko,
GD Ivanjkovci, 2. Igor Gašparič,
GD Trgovišče, 3. Aleš Šprajc, GD
Velika Nedelja
Prve tri ekipe so prejele pokale,
vse druge pa spominska priznanja.
Prav tako so prvi tri je posamezniki
prejeli spominske diplome.
•» Anton Kace
TEDNIK -9. FEBRUAR 1995
SPORT IN REPORTAŽE-15
SLOVENSKE GORICE   PRI PRIDELOVALCIH IZVENSEZONSKIH JAGOD

Ste si tudi vi zaželeli jagod izven njihove sezone? Sredi zime? Že nekaj let si
takšne želje lahko izpolnimo z nakupiv tujini. Največkrat, kojih takole željno
gledamo na policah, pomislimo, da so jih pripeljali iz južnih krajev. Lahko pa
so prav te rdeče zapeljivke bile vzgojene v naših krjih. V Zgornji Senarski v
Slovenskih goricah smo obiskali Viktorijo in Saša Anciferova, ki pridelujeta
izvensezonske jagode. Letos so jih imeli vse do božiča.
Kmetovanja sta se lotila šele pred
tremi leti, ker pa je njihova kmetija
majhna in zelo razdrobljena, se ne
da dosegati ekonomskih učinkov s
klasičnim kmetovanjem. Čeprav je
Sašo po izobrazbi fínomehanik, ga
je vedno veselilo vrtnarjanje. Žena
ga je pri tem spodbujala ter mu po-
magala.
IDEJA ŠE NE PRINAŠA
ZASLUŽKA
"To ni bila naša ideja, mi smo jo
samo poiskali. V Kmečkem glasu
smo videli, da je podjetje Tron iz
Krškega razpisalo natečaj za pridela-
vo izvensezonskih jagod in prijavili
smo se nan j. Prvotno je bilo veliko za-
nimanja, saj je omenjeno podjetje iz-
delalo program za 50 hektarjev nasa-
dov jagod v Sloveniji, in kar je naj-
važnejše, ponujalo je tudi zagoni.л i
sredstva.
Med prijavljenimi kandidati smo
bili izbrani tudi mi. Odločili smo se,
da v začetku posadimo 15 arov," se
spominja začetkov gospod Ancife-
rov.
Pridelovanje jagod je pri nas nekaj
novega, v sosednji Italiji pa je veliko
pridelovalcev - v okolici Verone je z
izvensezonskimi jagodami zasajenih
več kot na 700 hektarjih.
G Jagoda je izrazito sezonski
sadež, saj se je ne da skladiščiti dlje
časa. Kako pa jo pridelujete izven
sezone?
Sašo Anciferov: "Nova spoznanja
v tehnologiji ter nove sorte jagod v
zadnjih letih omogočajo pridelavo
tudi izven sezonskega časa, ko je na
trgu pomanjkanje jagod in imajo za-
radi tega bistveno višjo ceno. V gro-
bem lahko pridelavo razdelimo v tri
obdobja. Za večji del Slovenije je naj-
primernejša pridelava s pomočjo
plastenjakov, v katerih dosegamo
pridelke od septembra do decembra
in od marca do maja.
Proizvodnja se začne pri sadiki.
Kakovost je pogojena s korenino in
odpornostjo sadik, ki jih dobimo iz
Italije in jih posadimo tako kot druge
v avgustu. Tako sadike kot plodovi ja-
god imajo veliko škodljivcev, zaradi
tega moramo biti pozorni, da nam ne
uničijo pridelka.
Že en mesec po sajenju sadike
pričnejo cveteti in po dvajsetih dneh
so že plodovi. Jagode smo imeli vse do
božiča, pozimi pa počivajo. Takrat
sadike zmrznejo, toda mrzlih dni ne
smebiti preveč. Kmalu bomo rastlin-
jake zaprli in prvi plodovi bodo ko-
Viktorija in Sašo Anciferov ob rastlinjaku jagod.
nec marca in v začetku aprila. Pride-
lovanje jagod v tunelih je aktualno do
maja. Rastlinjake lahko tudi dodatno
ogrevamo in tako podaljšamo sezo-
no; še posebaj se to obnese jeseni.
MOŽNOSTI TRŽENJA
SLOVENSKIH JAGOD
G Kam prodajate pri nas pridela-
ne jagode?
Sašo Anciferov: "Kljub temu da
sem prej dejal, koliko nasadov imajo
v Italiji, jih največ izvozimo tja, saj
sami še zmeraj ne morejopokriti vseh
potreb trga. Jagode prodajamo pod
enotno blagovno znamko in s tem se
ukvarjapodjetjeTron.Vglavnemoni
poskrbijo za vse - od sadike do odku-
pa pridelka. Do neke mere je zanimiv
tudi slovenski in hrvaški trg,
predvsem aprila in maja, ko vidimo
pri nas izredno drage v glavnem
španske in italijanske jagode, ki so
poleg tega slabše kakovosti, ker pri
transportu zgubijo na kvaliteti.
Domača redna proizvodnja pride na
trg šele v juniju.
Italijani so zelo navdušeni nad
našimi jagodami, saj so plodovi zelo
sladki in lepega, sijočega videza. Za-
radi tega jih cenijo in dobro plačajo.
Lani so sami povišali ceno. V izven-
sezonskem času jecena bistveno višja
in analize cen v Italiji v zadnjih letih
kažejo od 3,5 do 5,5 nemških mark za
kilogram v veleprodaji, v jesenskem
času pa so bistveno višje, saj se giblje-
jo od 4 do 10 nemških mark za kilo-
gram.
Pri spravilu je potrebno veliko lju-
di, da jagode potrgajo in pospravijo v
plastične košarice. Nato jih odpelje-
mo v lenarško hladilnico."
Sašo in Viktorija sta nad pridelo-
vanjem jagod navdušena in bosta še
razširila nasade, čeprav je to poveza-
no z velikimi stroški in trdim delom.
Marija Slodnjak ¡
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV JERUZALEM

Ob ustanovitvi 1985. leta ¡e Društvo vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruza-
lem štelo 38 članov, štiri leta kasneje pa jih je bilo že 450. Ko so bila pred leti ustanovlje-
na na območju ptujske in bistriške občine nova vinogradniška društva, se je število njiho-
vih članov zmanjšalo. Tako jih je bilo v 1993. letu 225, leto kasneje samo še 160, na
občnem zboru v nedeljo, 29. januarja pa jih je bilo prisotnih 111.
„   ,       .        J ;     r,       I     I •    J-     J    • zaskrbljeno SO vinogradniki pos-
Društvo vinogradnikov Jeruzalem, ki sodi med najstarejša tovrstna    j^.^^. -^^^^^^^--^ ^ davčnih obvez-
drustva,je v minulih desetih letih naredilo veliko za izobraževanje svo-    ^^^^:^^ i„ olajšavah za vinogradnike.
jega članstva. Vsako leto se ob prazniku vina v Podgorcih predstavijo
širši javnosti.
"Že pred desetimi leti, ob ustano-
vitvi društva, je bila želja zaščiti in-
terese zasebnih vinogradnikov, da
bodo enakopravno obravnavani
pred zakonom in organi oblasti ter
deležni enakih ugodnosti kot takrat
protežirani družbeni sektor. Sedan-
ji čas interesov se je spremenil v za-
gotavljanje enakih pogojev za vino-
gradništvo in vinarstvo pri vseh
udeležencih v tej panogi, ne glede
na lastnino in velikost. Zavzemamo
se za take pogoje, da bo postalo vi-
nogradništvo panoga, iz katere se
bo ob dobrem delu dalo dostojno
živeti. Zato iščemo od države ugod-
ne kredite, dostopne vsem vino-
gradnikov, za obnovo vinogradov,
nakup vinogradniške opreme in
drugega," je med drugim povedal na
nedeljskem občnem zboru pred-
sednik DV Jeruzalem Franc Lah.
Občni zbor je pozdravil tudi pred-
sednik Občinskega sveta Ormož
Alojz Sok in poudaril, da vinograd-
niki lahko pričakujejo naklonjenost
novega občinskega sveta ne samo po
moralni plati, temveč tudi material-
no. Stranke v občinskem svetu so se
dogovorile, da se v občini Ormož za-
sede mesto kmetijskega referenta,
kar se bo v kratkem dogodilo, bo pa
strokovnjak s področja vinograd-
ništva in vinarstva.
V nadaljevanju so se vinogradniki
dotaknili vinskih sejmov, ki se jih
udeležujesamo manjšešteviločlanst-
va. Ocene vina, ki zrastejo na
območju Lutomersko-ormoških go-
ric so na teh sejmih ugodne, kar po-
meni, da ima to vinorodno območje
zelo kakovostna vina.
Janez Vrečer iz Poslovne skupnos-
ti za vinogradništvo in vinarstvo Slo-
venije je poudaril, da zastopa poslov-
na skupnost vinogradnike pred
državnimi institucijami. Dal je tudi
krajši prerez udeležbe slovenskih vi-
nogradnikov na raznih sejmih v lan-
skem letu, poudaril pa je, da si morajo
vinogradniki izboriti mesto
predvsem tam, kjer so si na področju
vinogradništva in dobrih vin konku-
renčni. "Letos bo okoli 20 mednarod-
nih prireditev in sejmov, kjer se
bomo Slovenci pojavljali s svojimi
vini. Tako se bomo predstavili v Bor-
deauxu, Stuttgartu, Londonu, Kra-
kowu, Stockholmu, Lisboni, Zagre-
bu, kjer bo letos prvič vinsko ocenje-
vanje. Ljubljansko vinski sejem pa
smo uspeli premakniti z začetka sep-
tembra v začetek junija; bo med 5. in
9. junijem, vina pa bodo ocenjevali
med 22. in 27. majem. Predstavitev
vina mora bi ti takrat, ko so vina na za-
logi, kajti na sejme ne hodimo, da bi
se srečali, temveč zaradi stroke in
trgovine," je dejal Janez Vrečer. Opo-
zoril je, da je bilo v Sloveniji lansko
leto glede uvoza tu j ih vin mirno, letos
pa se obeta vse kaj drugega, saj je naša
država podpisala pogodbo z višegraj-
sko skupino držav, tako da se bodo na
policah trgovin pojavljala vina, ki jih
do sedaj nismo poznali. Nekoliko
Društvo vinogradnikov Jeruzalem
sodelujejo s Poslovno skupnostjo za
vinogradništvo in vinarstvo Sloveni-
je tudi na področju nove vinske zako-
nodaje, ki gre kmalu v parlament v
drugo branje. Po sprejetju te zakono-
dajebo potrebno sprejeti še 12 raznih
podzakonskih aktov, a to po besedah
Janeza Vrečerja ne bo predstavljajo
tolikšnih problemov kot sam zakon.
Na svetovnem trgu, je pomembno ne
samo to, da imamo dobro vino, važno
je tudi, po čem je, kako nas poznajo
tam, kjer prodajamo, in podobno.
"Na svetovnem trgu se proda več vina
nižjega kakovostnega razreda,
vrhunskega vina pa samo med 5 in 15
odstotki. Slovenci bi želeli, da se naša
vina uvrstijo med vrhunska," je pove-
dal Janez Vrečer.
Na občnem zboru so govorili tudi o
nadaljevanju projekta 'šipon -
grozdje in vino na Štajerskem'. Raz-
pravi jalci so bili mnenja, da jepotreb-
no to avtohtono sorto, ki ima naj-
boljše pogoje ravno na območju Lju-
tomersko-ormoških goric, povzdig-
niti do mesta, ki ji gre. Po zagotovitvi
izvoznikov se šipon, ki daje celo pale-
to kakovosti - vse do najboljših predi-
katnih vin, dobro prodaja. Vinograd-
niki so menili, kako pomembno je, da
se vsak vinorodni okoliš predstavi s
svojo sorto; Štajerska bi se predstavi-
la s šiponom. Sprejeli so spremembo
sedeža društva, zmanjšali število čla-
nov upravnega odbora ter se strinjali
z vključitvijo v Zvezo društev vino-
gradnikov Štajerske in Prekmurja.
•»Vida Topolovec
MALI
NOGOMET
II. LICA MNZ PTUJ-
SKUPINA A
Rezultati tekem 7. kola: Za-
vod 93 - Bistro Milena 3:4,Gastro
Žetale - Zidarstvo Zamuda Ma-
cho 1:3, Bistro Žoga - Sara 2:7,
Copy Canon Ambiente - Litož
Stoperce4:4.
1. BISTRO MILENA      7 6 1 0 30:11 13
2. ZID, ZAMUDA MACHO 7 4 2 1 21:16 10
3.SARA
4. ZAVOD 93
5. BISTRO ŽOGA
6. COPY CANON AMBI.
7. GASTRO ŽETALE
8. LITOŽ STOPERCE -1
7 3 3 1 28:20 9
7 3 1 3 21:20 7
7 3 13 18:21 7
7 13 3 21:24 5
7 115 11:21 3
7 0 2 5 12:29 1
11. LIGA-SKUPINA B
Rezultati tekem 7. kola: Cen-
ter Kolo - Tomaž foto Host 0:3
b.b.. Butik Ivana - Cirkulane 5:1,
Bistro Lipa - Gostišče pri Tonetu
3:3, Šmarnica Kuhar-Vitomarci
3:6.
И. GOST. PRI TONETU
2. BUTIK IVANA
3. VITOMARCI
4. ŠMARNICA KUHAR
5. TOMAŽ FOTO HOST
6. BISTRO LIPA VITOM.
7. CIRKULANE
8. CENTER KOLO
7 5 2 0 26:13 12
7 4 3 0 36:16 11
6 4 1 1 26:15 9
7 3 13 19:17 7
6 3 12 12:11 7
7 12 4 22:25 4
7 12 4 14:22 4
7 0 0 7 8:44  O
II. LIGA-PLAY OFF
V play off II. liga malega nogo-
meta so se uvrstile tri prvo-
uvrščene ekipe predtekmovan-
ja v skupini Ain B.
Razpored tekem 1. in 2. kola:
nedelja, 12. februarja, športna
dvorana Mladika Ptuj: 15.30 Bi-
stro Milena - Vitomarci, 16.10
Gostišče pri Tonetu - Sara, 16.50
Zidarstvo Zamuda Macho - Butik
Ivana, 17.50 Bistro Milena - Gos-
tišče pri Tonetu, 18.30 Vitomarci
- Zidarstvo Zamuda Macho,
19.10 Sara-Butik Ivana.
Branko Lešnik
POHORJE
Zlato
vlîajtt
Organizatorji tekem za
državno prvenstvo v hitrih
disciplinah na snežnem sta-
dionu na Pohorju so dokaza-
li, da se znajo spopasti z mu-
hastim vremenom, in tako
smo lahko prepričani, da
bodo uspešno izvedli tudi 32.
Zlato lisico, ki bo čez slab
mesec. Na progi je dovolj
snega, vsako ohladitev pa iz-
rabijo za dodatno za-
sneževanje.
Za goste bodo letos pris-
krbeli še večji šotor kot lani:
sprejel naj bi kar 500 ljudi.
Vsem obiskovalcem iz oddal-
jenih krajev bodo letos Slo-
venske železnice ponudile
petdesetodstotni popust za
prevoz v Maribor.
Ob dobri organizaciji upa-
mo lahko tudi na dobre rezul-
tate naših "lisičk".
.♦L
JUDO

V Slovenski Bistrici je bilo v so-
boto državno prvenstvo v judu za
moške in ženske. Prvenstvo je hkra-
ti izbirno za določitev sodelujočih
na mednarodnih tekmah za svetov-
ni pokal ter evropsko prvenstvo v
Birmighamu in svetovno prvenstvo
v Tokiu.
Nastopilo je 31 članic in 96 članov
iz 20 klubov. Za najboljšega tekmo-
valca so proglasili domačina Sandija
Soršaka, za tekmovalko Nušo Lampe
iz ekipe Golovec, najboljši sodnik pa
je bil Danilo Brumec.
Judo klub Gorišnica je na prvenst
vu osvojil šest medalj. Damjan Petel
je zmagal v kategoriji do 95 kilogra
mov, brat Marko je bil v tej kategorij
drugi, Tajhman pa je osvojil bron
Bronaste medalje so osvojili tud
Horvatova v kategoriji do 48 kg, Ci
kajlo v kategoriji do 60 kg in Marin
najtežji kategoriji.
Od judoistov Drave je srebrno me
daljo osvojil Murko v kategoriji nai
95 kg, Kolednik pa v kategoriji do 6
kg bron.
l.k.
STRELSTVO

V petek, 3. februarja, je bilo v Domavi 7. kolo strelske lige. Nastopilo
je 37 strelcev.
Rezultati - ekipno: 1. S.D. Domava - 608 krogov, 2. S.D. Gomilaj. - 596,
3. S.D. Trnovska vas - 562; posamezno: 1. AlojzRaušl,Gomilaj., 166 kro-
gov, 2. Janko Horvat, Domava, 162 krogov, 3. Franc Čeh, Domava, 159
krogov.
Rezultati po sedmem kolu: 1. S.D. Gomilaj. I. (4111), 2. S.D. Domava
I (4045), 3. S.D. Želko J. (3922). Posamezno: 1. Boçdan Zdenko, Dorna-
va, 1068,2. Alojz Raušl, Gomilaj., 1067,3. Franc Ceh, Domava, 1022,4.
Janko Žerak, Gomila J., 994,5. Darko Pavlin, Želka J., 994 krogov.
8. - zadnje kolo bo v petek, 17. februarja, v Juršincih.
^^^^^^
ROKOMET - Nadal-
jevanje v drugi ligi
v vzhodni skupini
druge moške državne
lige so v soboto odigrali
srečanja 14. kroga. Ve-
lika Nedelja se je v ges-
teh pomerila z vodil-
nim Interierom Krško
in izgubila s 16:33,
Ormož pa je v svoji dvo-
rani s 24:19 premagal
Krog.
l.k.
NAMIZNI TENIS -
Uspeha deklet in
fantov
V soboto in v nedeljo
je bilo v Novi Gorici fi-
nale ekipnega državne-
ga prvenstva za mladin-
ke. V finale se je z ekipo
starejših deklic, ekip-
nimi državnimi prva-
kinjami, uvrstila tudi
Petovija in osvojila
odlično četrto mesto.
Nastopile so Breda
Mojsilovič, Tina Sa-
fran in Špela Lukner.
V drugi moški
državni ligi pa je ptuj-
ska ekipa pod vodst-
vom Žike Marinkoviča
v Krškem presenetljivo
s 5:2 ugnala domačine,
ki so v prvem delu v
Ptuju zmagali s 4:3.
Nastopili so Mitja Roz-
man, Miran Solar in
Gregor Kocuvan.
l.k.
STRELSTVO -
Alenka in Sašo -
reprezentanta
V soboto, 11. februar-
ja, bo v Zagrebu v domu
športov srečanje slo-
venske in hrvaške re-
prezentance z zračnim
orožjem. Barve Slove-
nije branita tudi ptuj-
ska mladinca Alenka
Peteršič in Sašo Porok.
Tekmovala bosta z
zračno pištolo. Šest-
najstletna Alenka in
Bojan sta strelca, od ka-
terih Slovenija največ
pričakuje.
Ptujske strelce
spremlja mladi trener
Miran Kramberger.
ALENKA PETERŠIČ
DEVETA
Na odprtem prvenst-
vu Budimpešte so v so-
boto in nedeljo nastopi-
li najboljši strelci Evro-
pe. Mlada Ptujčanka
Alenka Peteršič je kot
mladinka bila prvi tek-
movalni dan s 338 krogi
17. V nedeljo se je še
boljše odrezala, saj je
bila s 341 krogi odlična
deveta.
Slavko Ivanovič
ŠAH - Tretji turnir
ŠD Gorišnica
Na tretjem turnirju v
soboto, 28. januarja, ki
ga prireja gostilna Fir-
bas pod okriljem ŠD
Gorišnica, je zmagal
Janko Bohak (5,5 točk)
pred Milošem Ličina
(4,5). Tretje mesto sta si
razdelila Martin Maj-
cenovičinjuricaškarja
(3,5). Naslednji turnir
bo v sobo to, 25. februar-
ja,ob 15. uri.
ŠAH - Ekipni in hi-
tropotezni turnir
v gasilskem domu je
v soboto, 4. februarja,
pod pokroviteljstvom
domače občine Šahov-
sko društvo Gorišnica
priredilo ekipni šahov-
ski turnir. Udeležba je
bila zelo velika in kvali-
tetna, saj je nastopilo
deset ekip iz Gorišnice,
Poljčan, Ptuja, Polska-
ve, Čakovca in Štrigo-
ve.
Prvo mesto je z 29,5
točk osvojila ekipa
Međimurja Čakovec
pred ŠD PTUJ s 27
osvojenimi točkami.
Tretje in četrto mesto
sta zasedli ekipi Straho-
ninca in Stridon ŠTri-
gova s 24,5 točke.
Gorišniška prva ekipa
je zasedla šesto mesto z
19 točkami.
Prvi trije so prejeli
pokale in denarne na-
grade, od četrtega do
vključno 6. mesta pa
praktične nagrade. Or-
ganizator in glavni sod-
nik je bil Jože Voglar.
V nedeljo, 5. februar-
ja, je bil v osnovni šoli
Gorišnica drugi hitro-
potezni turnir. Nasto-
pilo je sedem igralcev.
Igrali so dvokrožno.
Rezultati: 1. Zlatko
Roškar- 11, 2. Miloš
Ličina - 8,5, 3. Janez
Vrbančič - 7 točk. Naj-
boljši mladinec je b
Jurij Cvitanič n
četrtem mestu s (
točkami.
Naslednji turnir b
5. marca v prostori
osnovne šol
Gorišnica.
GGG
Ob kulturnem pra:
niku Slovenije je pr
pravilo ŠD Gorišnic
prvenstvo društv;
Začelo se je 8. februar;
v osnovni šo
Gorišnica, končalo f
se bo v petek, 8. appril
Datumi in način igrai
ja so določeni z razp
som.
Jože Voglar
ŠAH - Zmago
Robert Roško
v okviru mesečni
hitropoteznih turni;
jev šahovskega društv
Ptuj so šahisti odigra
drugi turnir za let
1995. Tokrat je zmag
mladinec Robci
Roškar, drugi je b
Jože Čič, tretji Bori
Žlenderitd.
Naslednji turnir bo
petek, 3. marca, ob 1¡
uri.
Silva Razlag
KEGLJANJE > Solid
na igra Drav
V nadaljevanj
spomladanskega dei
prvenstva medregijsl*
lige so kegljači ptujsl
Drave odlično starta)
Pred tednom dni s
igrali neodločeno 4:4
Impolom iz Slovensli
Bistrice (najboljši p
Dravi je bil Alojz Šeri
ga z 853 podrtimi keg
ji),tosobotopasonai
redno težkem kegljišč
Lendave premaga
ekipo Lokomotive i
Maribora s 5:3.
Točke za Dravo s
dosegli Arnuš, Vranji
in Šeruga,stemdajeb
Drago Arnuš z 83
podrtimi keglji na
boljši posamezni
srečanja. Glede n
dejstvo, da morajo ptu
ski kegljači zaradi p(
manjkanja prostoi
(samo dve stezi) vs
srečanja odigrati n
"tujih"kegljiščih,jenj
hov uspeh še tolik
večji.
Silva Razlag
16-NASVETI
9. FEBRUAR 1995- TEDNIK
Kuharski nasveti
Danes bomo pripravili: ocvrt sir s tatarsko omako, skutine cmoke in skutino marelično torto
OCVRTI SIR S TATARSKO
OMAKO
Potrebujemo:
- 40 dag sira gauda ali bel paese
- poper ali rdečo papril(o
Za paniranje:
- 5 dag moke
-2 jajci
- Wdagdrobtin
- maščobo za cvrenje
Iz sira narežemo primerno debele re-
zine, jih narahlo popramo ali potrese-
mo z rdečo papriko, nato rezine po-
valjamo v moki, jajcih in na koncu v
drubtinah ter postopek ponovimo. Pa-
nirane rezine v vroči maščobi ocvremo
le toliko, da zarumenijo. Zraven ponu-
dimo tatarsko omako.
Tatarska omaka:
- 20 dag majoneze, 8 kaper
- 5 dag kislih kumare, peteršilj
' 4 dag čebule, 1-2 sardelna fi leja
- eno trdo kuhano jajce, gorčica, sol,
poper
Majonezo narahlo razrečimo in ji
primešamo drobno sesekljane kapre,
kisle kumarice, peleršilj, čebulo, sar-
delne fileje ter sesekljano ali naribano
jajce.
Pripravimo jo tik pred uporabo.
SKUTNI CMOKI
Potrebujemo:
- 50 dag suhe skute
- eno jajce,
- pet pesti ostre moke
- slan krop
Skuto pretlačimo in ji dodamo jajce
in moko, narahlo solimo ter dobro
premešamo. Maso damo na hladno
in pustimo, da počiva pol ure. Testo
zvrnemo na pomokano desko, obliku-
jemo štruco, jo razrežemo na enako-
merne dele in iz njih oblikujemo cmo-
ke, te pa kuhamo v slanem kropu 12 -
15 minut.
SKUTINAMARELKNA
TORTA
Potrebujemo:
A) za biskvit (podlaga)
-4 jajca
-12 dag sladkorja
-1 vaniljin, malo limone
- 7 dag mehke moke
- 6 dag gustina
- 5 dag masla, malo soli
Krema:
- 30 dag skute
-12 dag sladkorja v prahu
- 7 listov želatine
-1 vanili, ščep soli
- 0,51 sladke smetane
-11 vloženih marelic
Glazura:
- 8 dag marelic
- 5 dag mareličnega soka
-3 liste želatine
Biskvit pripravimo tako, da rumenja-
ke ločimo od beljakov. Rumenjakom
dodamo maslo ali margarino in pe-
nasto umešamo ter dodamo sladkor
in vaniljin sladkor. Moki dodamo gus-
tin in sol. Premešamo in dodamo ru-
menjakom, sočasno pa dodamo po-
lovico snega. Ostali sneg primešamo
narahlo (s kuhalnico). Tortni model
dobro namažemo, vsipamo vanj pri-
pravljeno maso in pečemo pri tempe-
raturi 180C 20 minut.
Skuto pretlačimo, ji dodamo malo li-
moninega soka in sladkor v prahu ter
vaniljin sladkor. Želatino smo že prej
namočili v malo hladne vode in jo nad
soparo zmehčamo. Zmehčano želati-
no z metlico primešamo skuti in doda-
mo polovico tolčene sladke smetane.
Ostalo smetano primešamo narahlo.
Biskvitno dno obdamo s tortnim
obročem in nanj vsipamo tretjino kre-
me.Kremo zgladimo in na njo
položimo polovico vloženih marelic v
krog. Prilijemo preostalo kremo in
zgladimo. Torto postavimo za 3 ure na
hladno. Glazuro pripravimo tako, da
marelice pretlačimo ali spasiramo v
pire, jim dodamo sok, na koncu pa
namočeno in nad soparo stopljeno
želatino. S tem prelijemo torto in pos-
tavimo še enkrat v hladilnik tako dol-
go, da se glazura strdi. Po vrhu lahko
okrasimo z marelicami in tolčeno
sladko smetano.
Veliko uspeha pri pripravi Vam želim
in dober tek.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -IV.

Po si poglejmo noše štiri osebe, poimenovane A, B C in D, s kakšnimi zaščit-
nimi mehanizmi skušajo ubežati svojemu temeljnemu, v otroštvu pri-
dobljenemu občutku strahu in manjvrednosti.
Oseba A je razvila ne-
kakšno nevrotično potre-
bo po ljubezni. Njeno ges-
lo v življenju je: biti mo-
ram ljubljena za vsako
ceno in od vseh. Posledice
so različne. Zaradi te svo-
je nenasitne želje se ved-
no znova zapleta s seboj in
drugimi ljudmi. Silno je
občutljiva za kritiko in
najmanjšo nepozornost
ali odklonitev doživi kot
najhujše ponižanje. Po eni
strani ponižajoče išče lju-
bezen in je tako povsem
odvisna od drugih, po dru-
gi strani pa jo vedno znova
preplavita gnev in sov-
raštvo, če njene želje niso
uresničene. V svojem
strahu pred izgubo ljubez-
ni in v svojem razočaranju
gre včasih tako daleč, da
se sploh več ne upa čust-
veno navezati na kogarko-
li ali pa razvija nekakšno
spolno slo; tedaj bega od
enega partnerja do druge-
ga in želi s tem sebi in sve-
tu "dokazati", da je nekaj
vredna.
Oseba B je izbrala drugo
pot. Iz strahu pred občut-
kom manjvrednosti je na
nevrotično nezaveden
način razvila slo po moči,
prestižu, lastnini ... Zanjo
je značilno, da želi imeti
vedno prav, da je trmasta,
nepopustljiva, da z vesel-
jem kritizira druge in da
želi biti v središču pozor-
nosti. Z veseljem kontroli-
ra druge, hoče vedeti, kaj
drugi počnejo. Kaj lahko
zapade v bes in nestrpnost,
če drugi ne počnejo tega,
kar hoče in pričakuje od
njih ali pa če pred tem okle-
vajo. Iz strahu pred odvis-
nostjo, osamljenostjo in
nemočjo, ki jo neprestano
spremlja, išče varnost tudi
v denarju in materialnih
dobrinah. Zavestno in pod-
zavestno stalno tekmuje z
drugimi; če je potrebno,
tudi poveličuje sebe ali teži
k razvrednotenju drugih.
Oseba C pa se je zatekla k
umiku. Ker se boji izgubiti
ljubezen in ker jo je strah
neuspeha, se raje umakne
kakršnemukoli tekmovan-
ju ali tveganju. Ko bi mora-
la kaj ukreniti ali narediti,
jo popade nekakšna utruje-
nost, nesposobnost kon-
centracije ali pa razvije
kakšno "prazno" aktivnost,
ki z nalogo nima nobene
zveze. V družbi pretirava z
uspehi drugih in zmanjšuje
svoje lastne.
Osebi D se zdi, da je
trpljenje in ponižanje zas-
lužila, da dela vsenapak,za-
radi česar obtožuje samo
sebe in zapada v globoko
potrtot. Iz silne želje po lju-
bezni in strahu pred obso-
janjem si ljudem ne upa
oporekati ali narediti nekaj
po svoje. Najbolj značilno
zanjo je, da se pred neuspe-
hom in kritiko zateka v
domnevno bolezen, nez-
nanje in na vsakem koraku
poudarja svojo nemoč.
Nevrotično reagiranje in
vedenje je odgovor človeka
na njegove razvoj ne pogoje.
Na troje vprašanj (katere
spomine, čustva in želje/ki
delujejo potem podzavest-
no/ljudje najraje izrinejo iz
zavesti, kdaj v življenju se
človek pravzaprav odloči,
ali bo nevrotičen ali ne in
zakaj ima eden takšne, dru-
gi pa drugačne simptome)
lahko odgovorimo s psiho-
dinamsko teorijo tako:
- da je človekovo vedenje
in doživljanje motivirano
(posledica nezadovoljenih
bioloških, psiholoških in
socialnih potreb),
- da je sedanje človekovo
vedenje in doživljanje pos-
ledica vseh prejšnjih vpli-
vov, še posebej vplivov iz
otroštva,
- da so razlogi za človeko-
vo doživljanje in vedenje
večkrat podzavestni,
- da je neka nevrotična
oblika vedenja posledica
uporabljenega zaščitnega
mehanizma duševnosti.
Že pred dva tisoč leti so
mislili, da je nevroza posle-
dica zatrtih spolnih želja.
Hipokrat je npr. mislil, da
je histerija posledica bole-
zenskega odtoka krvi iz ma-
ternice spolno nezadovol-
jenih deklet in žena (hyste-
ra - gr. maternica), medtem
ko je Platon še bolj neo-
bičajno mislil, da neoploje-
na maternica prične iz
razočaranja potovati po te-
lesu žene in s tem povzroča
razne težave. Zato Platon ni
pomišljal svetovati nepo-
ročenim dekletom čim-
prejšnjo poroko ("Naj se
poroči in bolezen bo izgini-
la!").
Še konec 19. stoletja so
nekateri zdravniki izvajali
kirurško odstranitev ma-
ternice pri histerični
ženah, saj so tako verjeli v
resničnost teh trditev.
Odkritje hipnoze (fran-
coski zdravnik Charcot) je
dokazalo, da se da s hipno-
zo odstraniti številnehiste-
rične simptome in je bila
tako ovržena vzročna zveza
med histerijo in materni-
co, ostala pa je še zveza med
histerijo in spolnostjo v
širšem smislu besede.
Eden od njegovih učencev
S. Freud pa je razvil genial-
no in delno še danes veljav-
no razlago in terapijo nev-
roz - psihoanalizo. S
pomočjo hipnoze je pri
svojih bolnicah ugotovil,
da imajo histerični in drugi
nevrotični simptomi opra-
viti s potlačenimi spolnimi
željami in fantazijami.
Brez spoznanj psihoana-
lize si danes ne moremo za-
misliti nobenega nauka o
človeku.
mag. Bojan Sinko
PTUJ / IZOBRAŽEVANJE KMETOVALCEV

Januarja in februarja so se in se
bodo še zvrstila številna preda-
vanja, namenjena kmetovalcem,
naširšem območju pa jih izvajajo
Kmetijska svetovalna služba.
Mlekarska zadruga Ptuj in To-
varna sladkorja Ormož. Šestega,
sedmega in osmega marca pa bo
v dvorani osemnjevalnega cen-
tra na Obdravskem zavodu za ve-
terinarstvo in živinorejo Ptuj
mlekarski tečaj. Teme tridnev-
nega tečaja bodo selekcija in
kontrola, zgradbe v govedoreji,
prehrana krav molznic, labora-
torijske analize za ugotavljanje
kakovosti mleka, pffavilniki,
čiščenje in razkuževanje molzne
opreme ter mastitis pri kravah
molznicah. Interesenti za ta pro-
gram izobraževanja se lahko pri-
javite do petka, 17. februarja,
svojim območnim svetovalcem
ali neposredno na Obdravski za-
vod za veterinarstvo in živinore-
jo Ptuj gospe Silvi Bunderla, tel.
771-981, ali pa pošljite izpolnje-
no prijavnico na Obdravski za-
vod, Ormoška c. 28, s pripisom:
zamleiiarskošolo.
•♦JB
KRVODAJALCI
24. JANUAR - Franc Pučko, Mali
Brebrovnik 48, Ivanjkovci; Franc
Bombek, Hardek 11/a, Ormož; Bran-
ko Krošl, Lovrenc na Dravskem pol-
ju 2; Bojan Cimerlajt, Tomaž 16; Bo-
jan Verbančič, Reševa 29, Ptuj;
Franc Ivančič, Lovrenc na Drav-
skem polju 1; Ivan Ogrinec, Skorba
35,Hajdina; Albin Dovečar, Strjanci
5/a, Podgorci; Mirko Veselic, Zabov-
ci 97/a, Markovci; Albin Iniihar,
Gerečja vas 12; Lovrenc Šeruga,
Ćučkova 1, Kidričevo; Janez Čeh,
Krčevina 69, Ptuj; Dušan Krajne,
Aškerčeva 10, Ptuj; Janez Bukovič,
Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Stanko
Janžckovič, Prcrad 40, Polenšak;
Anton Celan, Ptujska 67, Pragersko;
Slavko Matjašič, Zagorci 63/c,
Juršinci.
26.JANUAR-Živko Lazić,U1.25.
maja 5, Ptuj; Cvetko Šprah, Kraig-
herjeva 16, Ptuj; Vlado Zajko, Nado-
le 13, Žctale; Emil Munda, StrniŠče
27, Kidričevo; Majda Hole, Prešer-
nova 17,Ptuj; Jože Medved, Linhar-
tova 6, Ptuj; Marjan Arnuš, Kicar
108/a; Slavko Princi, Kajuhova 11,
Kidričevo; Milan Drcvenšek, Lov-
renc na Dravskem polju; Tončka
Plut, Mestni Vrh 31, Ptuj; Janez Ca-
bro vec, Videm pri Ptuju 13; Srečko
Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj; Da-
niel Colnarič, Apače 169, Lovrenc na
Dravskem polju; Viktor Lesjak,
Mestni Vrh 75, Ptuj; Kario Šuligoj,
Apače 59, Lovrenc na Dravskem pol-
ju; Francka Zajšek, Ptujska Gora I/a;
Lucija Cafuta, Trnovec 2, Lovrenc
na Dravskem polju; Mirko Golob,
Stari log 25, Pragersko; Maks Do-
lenc, Podlože 80, Ptujska Gora; Dar-
ko Horvat, Tržeč 11/b, Videm pri
Ptuju; Franc Mohorko, Sitež 12,
Majšperk; Milan Arnuš, Arbajterje-
va 8, Ptuj; Jože Palčič, Senešci 15, Ve-
lika Nedelja; Miran Pešl, Arbajterje-
va 8, Ptuj; Danica Leben, Zavčeva 4,
Ptuj; Alojz Cajnko, Kajuhova 11, Ki-
dričevo; Drago Vugrinec, Dra-
vinjski Vrh 3/d; Janez Horvat,
Poljska 2, Ptuj; Andrej Haložan, Slo-
venja vas 9, Ptuj; Stojan Šprah,
Prešernova 32, Ptuj; Srečko Veit,
Kraigherjeva 23, Ptuj; Kristina Po-
lak, Starše 55/b; Anton Vučina, Gra-
jena 26, Ptuj; Marjan Golob, Starše
42; Manin Polak, Starše 55i'h; Franc
Fekonja, Hajdoše 3/d, Hajdina; Mir-
ko Kozel, Lahova 19, Maribor.
V vrtu
Trte ne gojimo v SADNEM
ali BIVALNEM VRTU le
zato, da bi pridelali grozdje,
temveč nam služi tudi okrasna
rastlina za ozelenitev raznih
vrtnih senčnic in utic ter
zaščitna rastlina kot živa meja,
zaščitna stena bivalnega vrta
pred stalnimi vetrovi, hrupom
in v podobne namene.
Koristi od trte, ki jo v bival-
nem vrtu gojimo kot proiz-
vodno in okrasno rastlino,
dosežemo le, če jo pravilno
vzgojimo in redno negujemo.
Med pomembnimi opravili na
trti, ki jo vzgajamo v domačem
vrtu, je rez. Odkar je človek
pričel gojiti vinsko trto, je
spoznal, da bo na njej pridelal
kakovostnejši pridelek le, če jo
sicer ob drugi negi redno obre-
zuje. Neobrezana vinska trta
sicer tudi daje pridelek, včasih
lahko precej večjega kot obre-
zana, vendar je takšno grozdje
kislo in slabe kakovosti ter
neužitno. Neobrezana in
zapuščena trta obrodi številne
grozdiće, ti pa trto že po nekaj
letih tako izčrpajo, da postane
njen obstoj negotov.
Rez opravimo, ko je vinska
trta še v fazi zimskega miro-
vanja, da zmanjšamo solzenje
in s tem izgubo velike količine
rastlinske hrane. Vzgojno rez
trte, pa naj bo ta žlahtna ali hi-
bridna, prilagajamo sortni
značolnosti, rastnim razme-
ram in želeni obliki oziroma
opori.
Rez trte ni težko opravilo,
zahteva pa nekaj strokovnega
znanja in izkušenj. Ločiti mo-
ramo vrste lesa. Enoletne roz-
ge rastejo iz dvoletnega in sta-
rejšega lesa. Vinska trta rodi
praviloma na enoletnem lesu -
rozgah, ki izraščajo iz dvolet-
nega lesa. Rodne enoletne roz-
ge režemo na reznike z dvema
do štirimi očesi, na koncu kra-
kov pa v šparone ali penjavce s
petimi do osmimi očesi. Če so
enoletne rozge izrasle iz stare-
ga lesa, lahko služijo le kot na-
domestni ali vzgojni les.
Režemo jih na kratke reznike
ali čepe z enim ali dvema
očesoma, iz katerih vzgojimo
rodni lest za naslednje leto.
Trto na brajdah, senčnicah in
latnikih vzgajamo v dolžino le
postopoma.
Dobro obraščenost trte z
rodnimi rozgami dosežemo z
vzgojo enakomerno razpore-
jenih štrcljev po dolžini debla,
krakov in kordonov. Ko na
rodni enoletni rozgi režemo
čepe, reznike in šparone, pus-
timo nad zadnjim očesom do
centimeter in pol lesa z nekoli-
ko poševno rezjo od očesa, da
se ob solzenju trte ne bi izcejal
rastlinski sok po očesu.
Čeprav je še zima, se bo v
OKRASNEM VRTU   že
kmalu pričela prebujati pom-
lad. Ob takšnih vremenskih
razmerah, kot so letošnje, prve
dni februarja že obrezujemo
okrasne grmovnice. To pose-
bej velja za starejše drevine, ki
so zaradi starosti potrebne
močnejšega redčenja ter izre-
zovanja ostarelega, suhega,
polomljenega, ogoljenega in
izrojenega lesa. Okrasne
grmovnice bodo lepše in buj-
neje cvetele, če bodo grmi in
krošnje dovolj redki, pomlaje-
ni, obraščeni z mladimi veja-
mi in dovolj osvetljeni.
Nekatere okrasne grmovni-
ce se razmnožujejo s pomočjo
potaknjencev. Potaknjence
kaline ali ligustruma, pril-
jubljene grmovnice za živice,
nareženmo ob koncu zime,
toda pred začetkom vegetaci-
je. Za potaknjence režemo
enoletne poganjke debeline
svinčnika, dolžine do 20 cm iz
povsem zdravega, dobro dozo-
relega in prezimelega lesa.
Poglejmo v jeseni posajene
sadike, ali ni morebiti zmrzal
preveč razrahljala in odkrila
korenin. Kjer bi to opazili,
preveč zrahljano prst potepta-
mo in stisnemo k koreninam.
Februarja običajno prihaja
do večjih temperaturnih kole-
banj, ko se podnevi ogreje do
20C, ponoči pa zdrkne tempe-
ratura daleč pod zmrzišče na -
1 OC, to je v enem dnevu do 30C
temperaturne razlike. Bodi-
mo pozorni ob takih pojavih,
da prenaglo prebujene rastline
zavarujemo pred pozebo.
Glavna febvruarska opravi-
la v ZELENJAVNEM
VRTU, če se nameravamo
ukvarjati s pridelovanjem
zgodnje zelenjave, so priprava
toplih gred in rane setve. Ker
smo tople grede izpraznili že
jeseni, jih odkrijemo in pusti-
mo v toplih februarskih dneh,
da jih sonce skozi okna dobro
pregrejeinodtali.
Izmed vrst ogrevanja je še
vedno najenostavnejše ogre-
vanje z gnojem. Če je le možno,
si oskrbimo mešanico goveje-
ga in konjskega gnoja.
Konjski gnoj ima v tej mečani-
ci lastnost, da prične toploto
hitro oddajati, goveji pa to to-
ploto dlje časa drži. V poštev
pride le svež gnoj, dobro
mešan s slamo, ker le takšen ob
razpadanju sprošča precej po-
trebne toplote.
Gnoj naložimo v topli gredi
40 cm visoko. Čez nekaj dni,
ko se zagreje, ga potlačimo ter
na plast nasujemo 10 do 15 cm
že preperelega gnoja iz stare
tople grede in 10 do 15 cm do-
bre vrtne zemlje. Gredo pre-
krijemo ter počakamo, da se za
setev dovolj zagreje. Eden iz-
med znakov, da je topla greda
pripravljena za setev, je orosi-
tev stekla z notranje strani.
Ker so februarja hladne noči,
grede čez noč pokrivamo s po-
krovi in slamaricami, s strani
pa jih je dobro obložiti z gno-
jem, slamo ali podobnim ma-
terialom.
In kaj sejemo tako zgodaj v
tople grede? Že februarja seje-
mo rano zelje, kolerabico, ze-
leno, por, solato, rekdvico,
grah, korenček in peteršilj. Pri
navedenih vrtninah, ki jih
bomo sejali za zgodnji pride-
lek, odberemo semena sort, ki
so za takšno pridelavo primer-
ne.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, kijih
pridelujemo zaradi lista, 5., 13.
in 14. februarja; zaradi korenike
od 7. do 10. februarja; zaradi plo-
dov 6. in 7. ter od 14. do 17. febru-
ar ja, za pridelovanje cveta in
zdravilnih zelišč pa 8., 11. in 12.
februarja.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK -9. FEBRUAR 1995
ZA KRATEK CAS - 11
Info-glasbene novice!
Info-kviz
Ali ste uganili, kateri pevec/pev-
ka je na sliki? Izrežite kupon
(rešitve brez kupona ne veljajo!),
vpišite njegovo/njeno ime, in če
vam bo sreča naklonjena, vam
bodo v prodajalni Tehnika Emo-
neMerkurjaPtujpodariliCD.
Pred štirinajstimi dnevi so bili na
sliki The Beatles. Nagrado prej-
me Dejan Ostroško, Rimska
ploščad 22, Ptuj. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 16. februarja. □
Reševalec:
Naslov:
Ime pevca na sliki:
Koncertni dogodki, ki jih orga-
nizirata KID in ZKO (Vlado Kres-
Пп, Zoran Predin), malo razbijajo
vsakdanje ptujsko dogajanje,
tega pa bodo 24. februarja pope-
striU še E.T., ki bodo gosti mega
spektakla, imenovanega House
Party!
Ameriška super pevka WHIT-
NEY HOUSTON bo po filmu The
Bodyguard ponovno stopila pred
filmske kamere v filmu Waiting to
Exhole. Zraven Whitney bo igrala
Angela Bassett, ki je briljirala v
vlogi Tine Turner. Vprašanje, ki si
ga zastavljam; ah se nam nemara
ponovno obeta dobra filmska
glasba?
Gordon Summer je pravo ime
britanskega pevca Stinga, kije ob
zaključku preteklega leta poteg-
nil črto pod desetletnico svojega
solo delovanja z albumom Fields
of Gold. S tega albuma je Sting že
imel vehk hit v baladi When we
dance, tokrat pa se bo predstavl-
jal s skladbo This cowboy song.
(ЖЖЖ^!^
DAVE STEWART je bil polovi-
ca dueta Eurythmies (pelaje An-
nie Lennox), ki je obvladoval sce-
no dobrih deset let. Daveje posnel
zelo razgiban album The Greetin-
g's from the Gutter, s katerega
prihaja funky pesem JEALOUSY.
/' 'A' W W
V 'Tv     'TV
Avstralska rock skupina THE
THE je dobri dve leti snemala
novi album Hanky Panky in kot
prva pesem prihaja pesem I saw
theUght. (Ж^Ж)
Legendami JOHN LEE HOO-
KER je že krepko čez petdeset, a
še zmeraj dela dobro glasbo, kar
dokazuje tudi s skladbo Chill out
(Things   are   gonna   change).
(mm
H-BLOCK je nova rock skupi-
na, ki osvaja s debitantskim ko-
madom MOVE; taje že uvrščen
na nekaterih evropskih lestvicah!
Britanski alternativni rock
band P.J. HARVEY je z novega
dobrega albuma To bring you my
Lovers predstavil prvi hit Down
by the water. (ЖЖ^
Iz britanske pa k ameriški alter-
nativi, katere predstavnice so čla-
nice zasedbe HOLE, ki se bodo
poizkušale prebiti z pesmijo Dole
parts. (Ж**)
T ANITA TIKARAM je bila
končno ponovno v studiu, kjer je
posnela pesem I might be cryin
(жжж^, vsi novi posnetki pa
bodo zbrani na prihajajočem al-
bumu Lovers in the City!
Diether Bohlan, član znane
nemške pop skupine Modem Tal-
king, je po rijenem razpadu usta-
novil svojo skupino BLUE SYS-
TEM. Diether ostaja pri svojem
"štanc" sistemu v skladbi DR. MA-
BUSE. (ЖЖ^
V Nemčiji so vehk "boom" nare-
diU člani najstniške nove skupine
CAUGHT IN THE ACT s prven-
cem LOVE IS EVERYWHERE.
(ЖЖЖЖ)
Skupina THE FLYING PIC-
KETS slovi po svojih a-cappelah
(to so akustično odpete pesmi,
pri katerih glasbeniki samo pojejo
in ne uporabljajo instumentov).
Takšna je tudi pesem Only you.
Tokrat pa so Picketsi priredih
rock klasiko banda Red Hot Chill
Peppers z naslovom Under the
bridge. (ЖЖ^
Nova britanska skupina NM'8
se poizkuša prebiti s komadom
GOT A LITTLE SOMETHING
FOR YOU. (Шгт
Ameriška disco pevka CRYS-
TAL WATERS nas je leta 1991
razmigovala s komadom Gypsy
woman, leta 1994 s komadom
100% Pure Love, leto 1995 pa
začenja z bledim komadom
WHATINEED. (**)
JANET JACKSON pričenja
svojo evropsko koncertno tumejo
v marcu, najbhžje nam pa bo nas-
topila na Dunaju. Z albuma Janet
prihaja že sedma pesem z naslov-
om WHAT'LL I DO. (ЖЖЖ^
Manchestrski trio M-PEOPLE
je po komadu Sight for sore eyes
naredil plesno odhčen komad
OPEN YOUR HEART. (ЖЖЖ^
•♦David Breznik
POPULARNIH 10
1. Take a Bow - Madonna
2. Cotton Eye Joe - Rednex
3. Think twice - Celine Dion
4. Here comes tlie Hotstep-
per-lniKamoze
5. Zombie - The Cranberries
6. An Angel - The Kelly Family
7. In comunnication - Bingo
Boys
8.Alllwannado-Sheryl
Crow
9. She's a River- Simple
Minds
10. Stay another Day-
East 17
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med20.m23.uro).
Mladi dopisniki
STARI IIKALNIK
Andrejaje prinesla v šolostarilikal-
nik na oglje. Narejen je iz železa,
zato je zelo težak. Andrejin ati gaje
očistil in ga prebarval ter ga zavaro-
val pred rjo. Pokrov odpremo in
opazimo, da je v notranjosti votel,
na pokrovu pa je lesen držaj. Ob
straneh so reže. Takšne likalnike so
uporabljale stare mame. Pokrov so
odprle, v notranjost nasule žareče
oglje in nekaj časa nihale. Ko seje
grelna plošča dovolj segrela, so lika-
le. Likanje je bilo zelo naporno in
tudi nevarno. Skozi reže je uhajal
strupen plin in se širil po sobi. Mo-
rale so poskrbeti za zračenje. Mno-
gi ljudje so likalnike zavrgli. Neka-
teri pa jih imajo zaokrasinvspomin
na stare čase.
Mojca Vrabl, 3.a
OŠ Domava
SVET STOJI NA GOLJUFIJI
IN ŽIVLJENJE JE SLEPILO
(QUO VADIŠ)
Konec dvajsetega stoletja... Ja, dva
tisoč let je od tega, kar se je človek
odločil, da bo od zdaj naprej pač štel
dneve, leta, stoletja.... skratka - čas.
Bogove, koliko hudega je že
[preživela ta naša draga Zemlja.
Človek je zmeraj delal, kar je hotel.
Ne glede na naravo. Ne glede na
druge ljudi. Ljudje smo pač taki, da
si zmeraj prizadevamo za boljše,
lepše in novejše. Nič novega.
Zdaj, v času velikih sprememb, na-
predka v tehnologiji na vseh po-
dročjih^ nismo ljudje prav nič dru-
gačni. Še več, mislim, da smo celo
slabši.
V večni naglici-časjenamrečdenar
- smo pozabili na sočloveka.
Dopuščamo, da zaradi posamezni-
kovz(milorečeno) bolnimi idejami
umira vvojnah na tisoče ljudi. Voja-
kov in žensk in starcev in otrok. V
želji, da bi si podredili naravo, s svo-
jimi pametnimi posegi vanjo prikli-
cujemo nadse vedno hujše naravne
katastrofe. 1 n še hujše bodo... Pusti-
mo, da nas bolj prebrisani osebki
vrste Homo sapiens nalažejo in, ah,
kar priznajmo si, tudi kakšne pod-
kupnine se ne branimo...
Gledamo v magično škatlo - televi-
zijo, in kadar slišimo ali vidimo
kakšne tragične zadeve, če niso pre-
več spektakularne, kakšne letalske
nesreče na primer - klik - paje že tu
drug program. Vojne ipd. se nam
zdijo "pretežke" teme in obrnemo
se stran. Zatiskamo si oči. Večina
nas tako ali tako živi v miru, za tiste,
ki pa ne, nam je sicer žal, a to ni več
naš problem. Paje konec s to temo.
Kaj pa revščina, dežele tretjega sve-
ta, nalezljive bolezni, ki tam ubija-
jo? Tudi to ni naš problem, ampak
se vam zdi fer, da se nekateri utapl-
jajo v bogastvu, nekateri - in teh je
mnogo več - pa v revščini? Ne, zato
nam sploh ni treba v daljno Afriko,
že malo preko domačega praga so
prvi primeri, le opazimo jih ne. Če
smo resnicoljubni: nočemo jih opa-
ziti. Tako kot še mnogo durugih
stvari. Kriminala, posebno mlado-
letniškega, je vedno več, na pohodu
je narkomanija. Pri nas sicer še ne v
tako veliki meri.avendar. Ko bo. bo
za mnoge že prepozno...
Pa se vrnimo še malo k naravi.
Nočem biti zagrizen ekolog, a vsee-
no; koliko živali je že izumrlo, ker je
pač človek imel z njimi drugačne
načrte? In koliko je takih rastlin?
Da o tistih, ki so na robu izumrtja,
sploh ne govorimo. Mar hočemo
res popolnoma porušiti naravno
ravnotežje? Očitno da. In kam
bomo po vseh velikopoteznih
načrtih z odpadki, še posebej jedrs-
kimi? Jih bomo kar zvrnili v naj-
bližjojamo?
To je naše ogledalo. Žal.
Mojca Žagar, 8. b
OŠ Olge Meglic Ptuj
V NOVI UČILNICI
v torek po počitnicah smo prišli v
šolo. Bilje skorajda normalen dan.
A bilo je drugače. Izvedeli smo, da
bomo šli naslednji dan v nove pros-
tore. To je bil zelo težko pričakovan
trenutek. Vsi smo se razveselili. Ve-
deli smo, da bomo dobili čisto novo
učilnico, nove stole in mize. In tudi
to so nam povedali, da bomo imeli
pouk dva meseca zjutraj in en mesec
popoldan. Potem smoodšli domov.
Doma nisem mogel zaspati, ker
sem premišljval o novih učilnicah.
Prižgal sem radio in končno zapsal.
Zbudil sem se ob enih. Mislil sem,
da je jutro, a sem se zmotil. Zjutraj
meje mami prebudila. Obul sem se
in stekel postopnicah navzdol. Pred
vhodom sem srečal nekaj prijatel-
jev. Stekli smo do šole. V avli smose
preobuli in počakali tovarišico,
nato smo odšli v drugo, novo nad-
stropje. Ko smo prišli v učilnico, je
vsak od nas dobil svoje mesto. Učil-
nica mije bila zelo všeč.
Boštjan, 4. a
OŠ Ljudski vrt
DRUŽABNE IGRE V
DRUŽINI
Stari ljudje so v dolgih zimskih
večerih sedeli za mizo ali pečjo.
Luščili so fižol ali cufali perje. Tudi
sosedje so prišli pomagat, otroci pa
so poslušali zgodbe, ki so jih pripo-
vedovali starši. Tudi zapeli so
kakšno.
Danes pa ni več tako. Zastrupila nas
je televizija. Preveč časa nam vza-
me. Toda včasih se pa le posvetimo
kakšni igri. Jaz imam najraje štiri v
vrsto, mama bi se raje šla Človek, ne
jezise, oče pa bi kartal. Skoraj vedno
obvelja moja.
Ko igramo Č/oir^, ne jezi se, rad gol-
jufam in preskakujem po dva krog-
ca. Včasih me ulovita, včasih pa ne.
Ko tako vneto igramo, čas hitro
mine.
Zelo rad prisluhnem tudi babičine-
mu pripovedovanju. Njena mlada
leta so bila drugačna od mojih. Po
svojejimje bilo lepo.
Danes pa ne znamo živeti brez tele-
vizorja in računalnikov. Tako pač
je, časi se spreminjajo in mi z njimi.
Sašo Turnšek, 6. b
OŠ Mladika
KAKŠNA SEM
Jaz sem Katja. Hodim v 2. a razred.
Najbolj sem vesela, če grem na izlet.
Najbolj imam rada živali in rože.
Domasem v Apačah. Žalostna sem,
kadar sem sama. Kratek čas mi dela
moja muca, ki se rada igra. Včasih
sem lena, včasih pa zelo pridna.
Večkrat pomagam mamici sesati in
pospraviti posodo.
Katja Rajh, 2. a
OS Kidričevo
V GOZDU
KO sem gledal gozd, je bilo vse tiho.
Slišal sem samo petje vrabcev in si-
nic. Zraven še šumenje listov in ve-
tra. Na grm, ki sem ga opazoval, je
priletela jata vrabcev. Ko sem se
tako sprehajal, sem na boru zagle-
dal dve sinički. Obstal sem in juopa-
zoval. Ko sem prišel iz gozda, sem
videl jato vran. Na poti domov sem
premišljeval, kakšen je bil gozd po-
leti in kakšen je zdaj.
Tibor Ules, 2. b
OŠ Hajdina
STRUPENI POLJUB
Sem Jurček Gobanček. Imam velik
klobuček in debel trebušček.
"Danes bom šel na ples," sem si sam
pri sebi govoril. Nisem še bil pre-
pričan. Ampak potem sem vseeno
šel. Ko setn prišel v gozdno dvora-
no, sem se zaljubilvgtibo, kije imela
rdeč klobuček z belimi pikicami.
Zdelo se mi je, da ji je bilo ime
Rdeča Mušnica. Stopil sem bliže in
Mušnico prosil za ples. Mušnica je
vstala, mi dala roko ter celo noč ple-
sala z menoj. Zjutraj sem se hotel od
nje posloviti, zato sem jo poljubil.
Nisem vedel, daje strupena. Po pe-
tih minutahgsem umrl.
Mušnica še zdaj joče za menoj.
Milada Goljat, 4. r.
OS Cirkovce
18 - ZA RAZVEDRILO
9. FEBRUAR 1995 - TEDNIK
TEDNIK -9. FEBRUAR 1995
POSLOVNA SPOROČILA - 21
PREJELI SMO
DVE ZGODBI IZ PTUJSKEGA
ZDRAVSTVENEGA DOMA
» ODGOVOR «
Podpisana dr. Sonja Lisul-Pro-
senica zahtevam, da v skladu z
določili Zakona o javnem infor-
miranju v prvi številki lista "TED-
NIK", ki bo izšla po prejemu tega
dopisa, objavite odgovor na čla-
nek pod naslovom Dve zgodbi iz
ptujskega zdavstvenega doma, ki
je bil objavljen v rubriki "Prejeli
smo" dne 2. 2.1995.
V tekstu z zgoraj navedenim nas-
lovom in podnaslovom "Prva zgod-
ba. Kraj dogodka: Savci pri
Tomažu; čas dogodka 24. januar
1995 ob 21. uri pisca Karla Cajnka
je napisana in objavljena neresnica,
s katero je meni kot zdravniku spe-
cialistu in človeku povzročena veli-
ka škoda.
Gospod Karel Cajnko me
obtožuje, da sem dne 24. 1. 1995
zvečer ob 21. uri odklonila zdrav-
niško pomoč njegovi materi in da je
bil moj odnos do njegove matere
"vrhunec nesramnosti in si ga
zdravstveni delavec ne bi smel pri-
voščiti".
G. Karlu Cajnku in javnosti želim
sporočiti, da dne 24. 1. 1995 nisem
bila v službi, kar lahko preveri v
knjigi dežurstev, prav tako pa nje-
gova mati nikoli ni bila moja paci-
entka in ni nikoli od mene zahteva-
la zdravniške pomoči. Torej njego-
ve matere nisem sprejela in ji rekla,
da ji ni nič, naj gre domov, se do nje
nisem nesramno obnašala, kot mi
očita gospod Karel Cajnko.
Navedbe g. Canjka v članku so ne-
resnične in navedeni podatki ne-
preverjeni. Najmanj, kar bi gospod
Cajnko moral storiti, preden javno
obdolži človeka in zdravnika ne-
strokovnosti in neprimernega od-
nosa do pacienta, je, da bi preveril
resničnost svojih navedb.
Ni mi znano, kako je g. Cajnko
prišel do mojega imena in priimka
in me neupravičeno javno osramo-
til in javnosti preko časopisa posre-
doval sum v mojo zdravniško spo-
sobnost.
Čudim se, da je časopis Tednik
objavil nepreverjeno "zgodbo" go-
spoda Cajnka. Pričakujem, da se
bosta tako pisec članka kot urednik
časopisa na istem mestu, kot je bil
objavljen članek z žaljivimi in nere-
sničnimi trditvami, opravičila in
objavila moj odgovor, zoper pisca
članka pa bom ustrezno ukrepala,
saj je z objavo neresnice zelo škodil
mojemu dobremu imenu in mi
povzročil veliko moralno škodo.
dr. Sonja Lisul-Prosenica
PRIPIS UREDNIŠTVA:
V uredništvu Tednika objavlja-
mo v rubriki Prejeli smo pisma av-
torjev, katerih imena in naslov so
nam znani. Če avtor dopis prinese
osebno, zahtevamo njegov podpis
in naslov, če pa pismo prispe po
pošti, preverjamo, ali podpisana
oseba na zapisanem naslovu obstaja
(v tem primeru to ni bilo potrebno,
ker se je avtor oglasil pri nas oseb-
no). Vsebine v Prejeli smo objavlje-
nih sestavkov ne preverjamo, ker za
resnico odgovarja avtor. Dr. Lisu-
lovi pa se opravičujemo, ker je bilo
v zvezi z neljubim dogodkom neu-
pravičeno omenjeno njeno ime.
Prepričani smo, da bo avtor sporne-
ga pisma lahko pojasnil, kako je
prišlo do pomote.
DVE ZGODBI IZ PTUJSKEGA
ZDRAVSTVENEGA DOMA
» ODGOVOR «
Komentar na drugo zgodbo, ki jo
je opisal Kari Cajnko v "Tedniku"
2.2.1995
Izjavljam, da sem opravil svoje
delo pri pregledu pacientke, ki je
prišla v ambulanto za nujne prime-
re 27. 1. 1995 okrog 10.30 ure po
vseh strokovnih, etičnih in moral-
nih normah. Zavračam vse nere-
snične obtožbe, ki niso nikoli kon-
struktivne.
Zaradi tega se sprašujem za mora-
lo in etiko tistega, ki jih je
povzročil.
dr. Ivan Ivetič
ODPRTO PISMO
VODSTVU SŠC PTUJ
V vsesplošnem trudu, da pre-
prečimo čim več prometnih nes-
reč, še posebej mladine, se
obračamo na vas, da opozorimo
na nevzdržno stanje na križišču
Volkmerjeve in Peršonove ulice
pred SŠC, ki ga nehote povzročajo
dijaki.
Sklep SŠC o prepovedi kajenja v
bližini šole je hvalevredno dejanje,
a je prineslo nepredvidljive posle-
dice. Dijaki kadilci se zbirajo na
omenjenem križišču in tako ovirajo
javni promet. S tem pa se izpostavl-
jajo morebitnim prometnim nezgo-
dam in ogrožajo svoja mlada živl-
jenja. V skrbi, da preprečimo more-
bitne takšne tragične dogodke na
omenjenem prostoru, vas prosimo,
da ustrezno ukrepate v smislu zava-
rovanja dijakov ter jim omogočite
primeren in varen prostor za kajen-
je.
Predsednik OS NSS Ptuj:
Zdenka Kolar
22 - POSLOVNA SPOROČILA
9. FEBRUAR 1995- TEDNIK
PTUJ / PRISEGLA 10 GENERACIJA VOJAKOV

V 730. učnem centru slovenske teritorialne obrambe v Ptuju ¡e bilo v petek, 4. februarja,
popoldne ¡ubilejna slovesnost ob prisegi 10. generacije mladih vojakov. Ob pomembnem
dogodku se je okoli 450 mladim vojakom in številnim gostom pridružilo tudi več kot 3.500
sorodnikov, znancev in prijateljev.
Slavnostni govor je imel Marjan Grab-
nar iz ministrstva za obrambo.
Zbrane je v lepem in skoraj pre-
toplem vremenu za ta letni čas
pozdravil poveljnik centra pod-
poikovnikjože Murko in jim
zaželel dobrodošlico. Slavnostni
govornik namestnik načelnika
generalštaba v ministerstvu za
obrambo Marjan Grabner iz
Ljubljane je poudaril, da imamo
v Sloveniji najkrajši vojaški rok v
Evropi in je zato potrebna toliko
uspešnejša vzgoja vojaških
Množica v ptujski vojašnici je z navdušenjem sprejela prvi predpustni nastop ko-
rantov iz Ptuja in Lancove vasi. foto: M. Ozmet
veščin. Vsem vojakom, "ki so se
ta dan pridružili številnim bor-
cem slovenskega naroda skozi
stoletja", je ob svečani prisegi
čestital in jim zaželel, "da bi kma-
lu postali vrhunsko usposobljeni
branitelji domovine". V imenu
domačinov je mladim vojakom
zaželel dobrodošlico in prijetno
bivanje v starem mestu ob Dravi
župan mestne občine Ptuj Miros-
lav Luci.
Slovesnost so s prvim predpust-
nim nastopom prijetno popestrili
demonski koranti iz Ptuja in Lan-
cove vasi (korant je sicer maskota
centra). Pozornost množice so pri-
tegnili tudi ptujski balonarji, ki so
vzleteli z dvema balonoma, s kul-
turnim programom pa so se čestit-
kam pridružili dijaki Srednješol-
skega centra Ptuj.
•*-0M
PESTRNIK / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Vnecleipzboi'kraliimvitcillesti^
Po številnih neuspelih sejah sveta v občini Destmik - Trnovska
vas so svoje dodali še zbori krajanov in seje svetov krajevnih skup-
nosti. Na začetku tega meseca so se sestali tudi na seji sveta KS
Destrnik, ki jo je sklical destrniški župan in sedanji župan občine
Franc Pukšič. Precej časa so namenili pripravi novega osnutka
programa dela v krajevni skupnosti v tem letu, na predlog župana
pa so sprejeli še spremembo statutarnega sklepa.
Sicer pa so pri pripravi novega de-
lovnega programa za letošnje leto
največ pozornosti namenili pro-
blematiki cest in ureditvi novih
vodovodnih priključkov. Na seji
se je pojavilo precej predlogov za
ureditev cest na področju Doliča,
Svetincev, v Desencih, v naselju
Destrnik, v Jiršovcih ter na števil-
nih drugih odsekih. Dogovorili so
se, da bodo v najkrajšem času pri-
pravili vso potrebno dokumenta-
cijo in predračun za izpeljavo
omenjenih del.
Na predlog župana so sprejeli
sklep o spremembi besede "župan"
v "predsednik sveta" in Franc
Pukšič je oh tem poudaril, da
začasno prenaša vsa pooblastila
predsednika sveta na podpredsed-
nika sveta. Novi predsednik kra-
jevnega odbora je od zanje seje
sveta KS Destrnik Franc Černe-
zel. Ta je ob tem prevzel še funkci-
jo podpredsednika sveta KS in za
naslednje tri mesece še vsa poob-
lastila predsednika sveta.
Še pred sprejetjem novega občin-
skega statuta bo svet KS vložil
zahtevo za spremembo zakona o
lokalni samoupravi v skladu z us-
tavnim sporom, ki pa je že vložen.
Ta se namreč naslanja na občinski
sedež in na spremembo pri imenu
nove občine.
Svet KS Destrnik se je na zadnji
seji tudi dogovoril, da bodo v ne-
deljo, 12. februarja, na Destrni-
ku pripravili zbor krajanov. Na
njem bodo predstavili delovni
načrt za letošnje leto, kar največ
pozornosti pa naj bi namenili de-
lovanju občine Destrnik - Trnov-
ska vas.
Tatjana Mohorko
VIDEM / SESTALI SO SE ZELENI

Yminulem tednu so se v občini Videm sestali Zeleni Vidma
in precej časa namenili pripravi programskih smernic,
kijih bodo poskušali uresničevati v naslednjih letih. Ses-
tanka seje udeležil tudi župan Franc Kirbiš.
Zeleni so poudarili, da je v prihodnje osnovno vodilo urejen pros-
tor v občini, predvsem pa sta raziskovanje in izobraževanje osnovni
dejavnosti Zelenih. Zupan F. Kirbiš je povedal, da bodo Zeleni v
novi občini v veliko pomoč, saj bodo lahko z nekaterimi smernica-
mi poskrbeli za urejeno okolje. Poudaril je, da bo v prihodnje v
občini potrebno natančno prostorsko planiranje, saj občina Videm
obsega velike površine. Prostor v občini naj bi bil v naslednjih letih
razdeljen na stanovanjski in gospodarski del. Po njegovih besedah
bi v občini potrebovali svojo gramoznico, saj so obstoječe že do
konca izkoriščene. Zeleni so ob tem omenili, da bo potrebno nare-
diti raziskave pri iskanju manjših gramoznic.
Tudi kmetijstvo bo potrebno po mnenju nekaterih v prihodu jeorga-
nizirati in urediti s posebnimi predpisi. Župan Kirbiš se je ob kme-
tijstvu naslonil še na turizem, ki naj bi v prihodnjih letih dobil v občini
pravo podobo. Predlog Zelenih je bil, da bi turistično ponudbo peljali
od izvira do izliva reke Dravinje, predvsem pa je v prvi fazi ureditev
parka Šturmovec. Zeleni so ob koncu menili, da bo v občini nujno po-
trebno urediti kanalizacijo in prav o tej temi bodo govorili na nas-
lednjem sestanku.
^ТМ
Kulturni križem
liražem
PTUJ # Sinoči je bila v galeriji
Florijan odprta razstava grafik
Luigija Kasimirja iz vojnega
leta 1915.
PTUJ#Jutriboobl9.urivmi-
noritskem samostanu Viktori-
nov večer. Gostje bodo Lev De-
lela in Milena Merlak Detela z
Dunaja ter dr. Stanko Janežič iz
Maribora. Za glasbeni užitek bo
poskrbel basist Alfi Kodrič.
DESTRNIK • Prosvetno
društvo bo v soboto ob 18. uri
pripravilo proslavo ob sloven-
skem kulturnem prazniku.
Nastopili bodo recitatorji šole
in društva ter domači folkloris-
ti.
PTUJ # V grajski kavarni je do
konca meseca na ogled razstava
oljnih slik VeronikeRakuša.
PTUJ # V novem razstavnem
prostoru v ptujskem Blagovno
trgovinskem centru na Rogoz-
niški 33 so do konca februarja
na ogled akvatuši in akvareli
Jožeta Ekarta.
PTUJ # Na ptujskem gradu je
še na ogled razstava Prosimo,
dotikajte se predmetov.
PTUJ • V gledališču bo 19. fe-
bruarja gostovalo Slovensko
ljudsko gledališče iz Celja s
predstavo prikrita opolzkost
vsakdana M. A. de la Parra v
režiji Sama Strelca. Predstavi
bosta dve ob 17. uri za
srednješolce in ob 20. uri za iz-
ven.
PTUJ • ZKO Ptuj in Pokraj-
inski muzej Ptuj vabita na kon-
cert ALL CAPONE ŠTRAJH
TRIA, ki bo 9. februarja ob
19.30 v romanskem paiaciju na
gradu. Vstopnice lahko rezervi-
rate po telefonu 771-494 ali
osebno v pisarni ZKO, Sloven-
ski trg 13.
KINO PTUJ • Do konca ted-
na vrtijo ob 18. in 20. uri film
Policijska akademija - misija v
Moskvi, od 14. do 19. februarja
pa bo na sporedu Junior.
СШХ KRONIKA
OSTAL ŽIVV ZMEČKANI
PLOČEVINI
V sredo, 1. februarja, ob 14.10
je po lokalni cesti od Ješence
proti Racam vozil osebni avto
Jugo Milan G. iz Maribora. Na
nezavarovanenn železniškem
prehodu v Jesenci je zapeljal na
progo v trenutku, ko je iz smeri
Pragerskega pripeljal potniški
vlak. Lokomotiva je trčila v avto-
mobil in ga okoli 30 metrov poti-
skala po tirih, potem paje popol-
noma razbit avto vrglo v jarek.
Voznik je imel izjemno srečo, saj
je ostal živ, čeprav s težkimi tele-
snimi poškodbami. Vsi, ki so vi-
deli kup zmečkane pločevine,
so si bili edini v mnenju, da voz-
nik ni imel nobenih možnosti za
preživetje. Toda izjeme so pov-
sod, voznik je bil celo pri zavesti,
ko so ga reševali iz razbitega in
zmečkanega vozila.
VOZNIK UMRL NA KRAJU
NESREČE
Prav tako v sredo, le pozneje
in na drugi strani Pragerskega,
se je zgodila huda prometna
nesreča, v kateri je umrl italijan-
ski državljan Ermenegildo Ba-
don iz okolice Padove. Z oseb-
nim avtomobilom Ford Escort z
italijansko registracijo je pripel-
jal iz ptujske smeri in v križišču z
magistralno cesto proti Sloven-
ski Bistrici zavil nanjo v trenutku,
ko je po klancu navzdol vozil to-
vornjak Andrej K. iz Starš. Kljub
temu da je voznik tovornjaka za-
viral, je s sprednjim delom zadel
v levo občino stran osebnega
avtomobila, kigajeobrnilov
levo, potem pa je vzvratno drsel
po klancu navzdol in pristal na
njivi. Voznik je na kraju nesreče
umrl.
NA OVINKU GAJE
ZANESLO
V petek, 3. februarja, ob 18.20
je po regionalni cesti od Juršin-
cev proti Ptuju vozil motorno
kolo Yamaha VladimirP. iz Ptuja.
V zadnjem ostrem ovinku pri
Podvincih ga je zaneslo na na-
sprotni vozni pas in v obcestni
jarek, po katerem je vozil še ne-
kaj deset metrov in trčil v leseno
brv. Odbilo ga ja na njivo, kjer je
obležal hudo ranjen.
PEŠKA UMRL NA KRAJU
NESREČE
V soboto, 4. februarja, nekaj
pred 18. uro je po magistralni
cesti od Maribora proti Podleh-
niku vozil osebni avto Miroslav
F. iz Velike Gorice na Hrvaškem.
Na Spodnji Hajdini je trčil v 68-
letno Marijo Botos, ki je hotela
prečkati glavno cesto zunaj
označenega prehoda. Po
trčenju je Marijo odbilo na levo
stran ceste, kjer sta jo drug za
drugim povozila še dva osebna
avtomobila, ki sta peljala v na-
sprotni smeri. Marija Botos je
umrla na kraju nesreče.
BUDNOST POLICISTOV
OB MEJI
Na mejni prehod v Gruškovju
je v ponedeljek, 30. januarja, zju-
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Marija Rajšp, Kukava
28, Juršinci - Špelo; Nataša
Urlep, Majšperk 34 - Elvj-
na; Hcdvika Rojko, Zabov-
11 }}, Markovci - Evo; Dra-
gica Lovrcc, Ločki Vrh 2/a,
Destrnik - deklico; Bojana
BraučJč, Kerenčičev trg 2,
Ormož - Živo; Majda
Babič-Horvat, Dornav.ska
15, Ptuj - Lariso; Nada Vin-
diš, Ul. 25. maja 19, Ptuj -
Matjaža; Marjana Kučiš,
Sv. Florjan 2, Rogaška Sla-
tina - Denisa.
POROKA - FrUJ: Ivan Po
nudič, Ulica 8. maja 37, Ko-
larovec, in Marija Pilingcr,
Stoj nei 111.
UMRLI SO: Marjeta
Roškar, rojena Oblak,
Potrčeva c. 39, Ptuj, 1905
-t 29. januarja 1995; Mari-
ja Rojič, rojena Fras, Drav-
ska ul. 13, Ptuj, 1941 - t
28. januarja 1995; Julijana
Prepelic, rojena Kokot,
Podgorci 54, ::: 1927 -t31.
januarja 1995; Janez To-
plak, Spodnji Velovlek 10,
1936 - 130. januarja
1995; Cecilija Petrovič,
Rajšpova ul. 6, Ptuj, 1913
-12. februarja 1995.
traj pripeljal avtobus Bosnapre-
voza iz Zenice. Naši obmejni or-
gani so v prostoru za prtljago
odkrili Ismeta F., državljana BiH,
za katerega so ugotovili, da je
nameraval skrivaj priti čez našo
državo v Avstrijo. Napotili so ga
k sodniku za prekrške.
V Zavrču so policisti ustavili
Radovana in Martina B. Ugotovili
so, da sta državljana BiH in sta
ilegalno prišla v Slovenijo. Pre-
dali so ju v postopek sodniku za
prekrške.
Policisti iz oddelka v Gorišnici
so v četrtek, 2. februarja, zgodaj
zjutraj v Zavrču zalotili voznika
tovornjaka s hrvaško registracijo
Željka A. in voznika osebnega
avtomobila Igorja E. iz Maribora,
ko sta ravno iz tovornjaka v
osebni avto prelagala kartonas-
te škatle. V njih so bile kravate, ki
jih je Željko A. pretihotapil v Slo-
venijo. Napotili so ju k delavcem
carine v nadaljnji postopek.
PRIJELI OSUMLJENCE
VLOMNIH TATVIN
V začetku prejšnjega tedna so
kriminalisti UNZ Maribor prijeli in
s kazensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku tri
moške v starosti od 20 do 27 let,
doma iz okolice Ptuja. Utemelje-
no jih sumijo več vlomnih tatvin,
tako naj bi bili v decembru vlomi-
li v stanovanjsko hišo v okolici
Ptuja in odnesli oblačila in
tehnične predmete. Dober me-
sec prej pa so iz nekega hleva
pri Ptuju odpeljali tele, ga po-
končali s pištolo, odrli in meso
prodali.
•o FF