Tehnično Prodajni Center % NOVOTEHNA mmmšMmmm 68000 NOVO MESTO, C. KOM. STANETA 38 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST LU QC K- Ul O Zasebni podjetniki se povezujejo V Novem mestu 6 zasebnih podjetij in eno avstrijsko ustanovilo skupni firmi za razvoj poslov in njihovo izvajanje — Vključitev v tujo podatkovno bazo KOSTANJEVICA NA KRKI — Če ne bo kakšnih nepredvidenih težav, bo v Novem mestu z oktobrom začela poslovati prva komanditna družba v Sloveniji. Sprva bo združevala šest dolenjskih in belokranjskih ter eno avstrijsko zasebno podjetje, sčasoma pa naj bi se število komanditaijev povečalo na 40. V letu 1994 naj bi družba ustvarila za 50 milijonov šilingov dohodka. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Projekt komanditne družbe DIB je bil predstavljen pred tednom na svečani skupščini združenja zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine v kosta-njeviški Galeriji Božidar Jakac. Predstavitve so se udeležili zares številni gostje, na čelu z dr. Maksom Tajnikarjem, slovenskim ministrom za drobno gospodarstvo, namestnico zunanjega ministra Vojko Ravbar, predsednico koroškega deželnega zbora in mnogimi drugimi predstavniki slovenskega, avstrijskega in italijanskega gospodarskega in političnega življenja. Na Dolenjskem in v Beli krajini je registriranih 967 zasebnih podjetij, od tega je delujočih le 408. Vsa potrebujejo nove trge za svoje proizvode ali repro- PR V A KOMANDITNA DRUŽBA — Šest dolenjskih in eno avstrijsko zasebno podjetje ustanavlja prvo slovensko komanditno družbo za lažji prodor na tuje trge. Na predstavitvi, ki se je je udeležita vrsta domačih in tujih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja, je slovenski minister za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar (tretji z leve v prvi vrsti) projekt ocenil za enega najbolj ambicioznih. (Foto: Z L -D.) material iz tujine, saj je domači trg majhen. Komanditna družba DIB, nastala iz realnega poslovnega interesa, naj bi svojim članom s strokovnim vodenjem in računalniško podporo olajšala prodor in povezavo z zunanjim tržiščem, s tem pa omogočila tudi povečanje proizvodnje in izvoza, večjo konkurenčno sposobnost in nižje stroške poslovanja. V družbo naj bi se vključila vsaj desetina delujočih dolenjskih zasebnih podjetij, odprta pa je tudi za zasebna podjetja iz vse Slovenije. Ustanavljajo šest dolenjskih in belokranjskih podjetij (In-vest, Espri, Termotehnika iz Novega mesta ter Grand, Protronix in Vako iz Črnomlja) ter firma Pfeifer iz avstrijskega Beljaka. Projekt, katerega nosilca sta firmi In-vest in Pfeifer, predvideva ustanovitev kooperacijske firme DIB, ki bo organizirana kot komanditna družba, in izvajalske firme INCOOP, družbe z omejeno odgovornostjo. Obe bosta imeli sedež v Novem mestu. Prva bo skrbela za razvoj poslov in poslovnih odnosov svojih članov, druga pa bo operativno DRŽAVNO PRVENSTVO VOJAŠKIH PATRULJ NOVO MESTO — V soboto bo v obnovljeni vojašnici v Bršljinu 1. slovensko državno prvenstvo vojaških patrulj. Organizator tekmovanja je Pokrajinski štab TO za Dolenjsko, prvenstvo pa je posvečeno spominu na boje na Medvedjeku. Svečana otvoritev prireditve bo v vojašnici ob 9.30, pričetek tekmovanja pa bo ob 10. uri. Prireditev je odprta za javnost. izvajala sklenjene posle prve in še vrsto drugih opravil za člane. Firma Incoop bo vključena tudi v Pfeiferjevo bazo podatkov, ki zdaj obsega okrog 600 tisoč naslovov proizvodnih in trgovskih podjetij v Evropi in svetu. Člane družbe DIB bo lahko takoj začela servisirati s številnimi informacijami, na primer s povpraševanjem po posameznih izdelkih, o storitvah in materialih na tujih trgih in nasploh o najrazličnejših vrstah ponudbe in povpraševanja. Ob včlanitvi v družbo DIB bodo morali bpdoči komandatarji vplačati po 10 tisoč mark, kijih bodo dobili v primeru izstopa nazaj. Letna članarina bo znašala 3 tisoč mark. To naj bi bila sprejemljiva cena za resnejši dolenjski zasebniš-ki prodor v svet. Z. L.-D. KONČUJEJO SEZONO BREŽICE, 16. junija — Na osrednji proslavi dneva državnosti bo v sredo zvečer v Brežicah koncert vseh treh brežiških pevskih zborov in tamburašev iz Artič. Na predvečer novega slovenskega praznika bodo brežiški pevci tudi zaključili letošnjo sezono. Le to soboto potujejo moški še v Križevce na Hrvaškem, kjer se bodo pridružili artiškim tamburašem. V Križevcih bo namreč veliko srečanje tamburašev. KNJIGA O JEDRSKI KRŠKO — Konec junija bo izšla knjiga Ključ za nuklearko. Napisal jo je Silvo Mavsar, bivši delavec jedrske elektrarne v Krškem. Pisec na 180 straneh pojasnjuje gradnjo in začetek obratovanja nuklearke. V knjigi naj bi bralec izvedel, zakaj so zgradili atomsko elektrarno v Krškem, česa se bojijo Hrvati, zakaj se je podražila gradnja, kako so prevrnili »tovor stoletja«, kaj je predvideno, če se v nuklearki zgodi nesreča, in drugo. //////////////////////M^^^ Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Je alarm že prepozen? na 3. strani: • Neumen kmet ima droban krompir na 4. strani: • Dolenjci umirajo mnogo prezgodaj na 5. strani: • čmi močeril zavarovan od 9. do 12. strani: • Priloga na 13. strani: • Usode izza rešetk So Krčani res zanemarili begunce? Zdravniška oskrba ljudem, ki so se iz BiH zatekli v Krško — Nujno in manj nujno — Od 349 pregledanih je bilo bolnih 94 beguncev — Pomoč »Okopa« KRŠKO — V Krškem se pojavljajo vprašanja o beguncih in o težavah (v zvezi) z njimi. Eden od problemov je, kako jim zagotoviti dobro zdravstveno oskrbo. Različna so mnenja o tem, ali Zdravstveni dom Krško stori vse potrebno za begunce. Nekateri očitajo pomanjkanje človečnosti, drugi postavljajo v ospredje stvarne možnosti in vse že stoijeno. Dr. Rudolf Ladika, direktor Zdravstvenega doma Krško, meni o ocenah Novomeška vojašnica obnovljena Maistrova priznanja BRŠLJIN — V torek popoldne je bila slovesna otvoritev obnovljene vojašnice v Novem mestu. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil generalmajor Janez Slapar, V ponedeljek in v torek bodo v prenovljenih prostorih vojašnice že začeli sprejemati vojake za drugo fazo usposabljanja, ki prihajajo predvsem iz učnega centra v Cerkljah, pa tudi iz drugih učnih centrov po Sloveniji, skupno približno 340 mož. V Bršljin seje iz centra mesta že preselil Pokrajinski štab TO za Dolenjsko. Na torkovi slovesnosti so podelili Maistrova priznanja. Iz TO Dolenjske so priznanje za izkazano hrabrost v boju za ohranitev suverenosti in neosvisnosti republike Slovenije prejeli: Vojko Kotnik, Bojan Flajs, Simon Hočevar, Ivan File, Roman Zofič, Jože Šinko, Zlatko Perko, Janez Rupar, Janez Sladič, Franc Fifolt, Vinko Čančer in Branko Zorič. Zlati znak generala Maistra za izkazano požrtvovalnost in samoiniciativnost pri opravljanju najodgovornejših nalog med zadnjo vojno pa so prejeli: Alojz Završnik, Rade Klisarič, Bojan Zupanc, Vasilije Maraš, Marko Špiler, Aleš Kulovec, Marko Tavčar, Igor Franko, Janez Butara, Franc Smerdu, Mirko Ognjevič, Igor Prah, Miha Ogorevc, Ernest Breznikar, Branko Ko-betič, Marko Veselič, Milan Bau-dek, Darko Cop in Branimir Furlan. T. J. zdravniškega dela naslednje: »Za nas iz zdravstvenega doma Krško so bile boleče izjave v brežiškem radiu, da ne nudimo beguncem zadostne pomoči. Opažamo, da bi begunci poleg zagotovljene nujne pomoči, ki jim jo nudimo po sklepu slovenske vlade, želeli različne druge usluge, kot so koristni, vendar ne nujni operativni posegi, na primer operacija kile, ki ne povzroča težav. Zdravniki in drugo osebje naše ustanove bodo še naprej nudili nujno in ostalo medicinsko pomoč beguncem, da bi bilo njihovo življenje med nami čim bolj do-stomo človeka.« Če begunci še ne živijo tako, so lahko za to različni vzroki. Dr. Ladika nekatere pojasnjuje takole: »Prve begunce smo dobili v Krško 24. aprila. Prvi dan jih je prišlo 30 iz Bosanskega Broda, Konjiča in iz doma za slabovidne iz Dervente. Bili so prestrašeni, utrujeni in razočarani. Želeli so samo mir in počitek. Hitro smo opravili prve preglede, seveda še pod vtisom grozot, o katerih so pripovedovali. Vse to in za povrh še noč je vplivalo, da so bile spregledane nekatere uši. Zato je bilo potrebno 28. aprila opraviti ponovne preglede in izvršiti depedikulacijo, kije bila uspešna. Do konca aprila je bilo v priročni ambulanti v centru opravljeno 164 pregledov beguncev, od katerih so bili nekateri nameščeni pri svojcih v Krškem. Do sredine maja je bil dotok beguncev manjši in so zdravniki opravili dodatnih 93 pregledov. Nadaljnji večji priliv je bil 18. maja, ko je prišlo 45 beguncev. Po tem dnevu je začel dotok usihati in je bilo pregledanih le še 28 beguncev. Skupno smo do 1 .junija pregledali 349 beguncev.« Analiza opravljenih pregledov kaže, da je bilo ob sprejemu oziroma pregledu 255 beguncev zdravih, pri 94 so bile odkrite različne bolezni ali pomanjkljivosti, pri 37 pregledanih, od katerih je bilo 22 otrok, so ugotovili naglavne uši. V večini primerov so uši odpravili do 30. aprila. Zdravniki so ugotovili še nekatere težave beguncev. »Pri 8 beguncih so bile odkrite kožne bolezni. Takoj na začetku so bili odkriti 3 enterokolitisi, ki so bili posledica sprememb v hrani. Nedavno je 32 beguncev zbolelo za prehladom. Od ostalih stanj so bile ugotovljene pri dveh bolečine v trebuhu. dva hipertonika, dve reaktivni psihozi, ki sta bili hospitalizirani v Vojniku, in epileptik,« navaja dr. Ladika. V delo z begunci se je vključila patronažna služba in sestre, ki delajo v zobozdravstveni preventivi. Stomatologinja dr. Markovičeva je otrokom pregledala zobe, da bi preprečila pogoste zobobole. Dosti dela je opravila medicinska sestra Jožica Černič. Za bolne zobe skrbi dr. Fekonja, stomatolog na krški osnovni šoli Jurija Dalmatina. Zdravila in sanitetni material so zdravniki prejeli tudi od aktivistk »Okopa ljubezni« in iz Obrigheima. L. M. '//////////////////^^^ POSOJILA ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni svet je razpisal javni natečaj za dodelitev posojil v višini 20 tisoč tolaijev za spodbujanje podjetništva in obrti v črnomaljski občini. Denar za kredite bo šel od prodanih občinskih obveznic, prednost pri posojilu pa bodo imeli tisti, ki imajo ekološko čisto proizvodno dejavnost, s katero nadomeščajo uvoz ali povečujejo izvoz, odpirajo nova produktivna delovna mesta, katerih proizvodnja ima večjo narodnogospodarsko donosnost, in tisti, ki bodo k novim naložbam tudi sami prispevali čim več denarja. BEGUNCI IN ROČNA DELA KRŠKO — V Krškem naj bi predvidoma pripravili prodajno razstavo ročno narejenih pletenin in podobnih izdelkov. Kar bo na razstavi, naj bi naredili v begunskem zbirnem središču v Krškem. Nad 200 zborov na letošnjem pevskem taboru Glavni nastop bo v nedeljo — Govoril bo dr. M. Kmecl ŠENTVID PRI STIČNI — Ob koncu tedna, 20. in 21. junija, bo v tem prijaznem dolenjskem kraju že 23. tabor slovenskih pevskih zborov. Na tej največji manifestaciji zborovskega petja pri nas bo nastopilo okoli 200 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva z več kot 5.500 pevci in pevkami. Tabor se bo začel s sobotnim večernim koncertom slovenskih zborov iz zamejstva (iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske), glavni nastop pa bo v nedeljo ob 12.30 na tradicionalnem šentviškem prizorišču in ga bo neposredno prenašala televizija. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl, član Predsedstva Republike Slovenije. Moški, ženski in mešani zbori bodo najprej nastopili ločeno s po tremi pesmimi, toliko pa jih bo zapel tudi združeni mešani zbor, sestavljen iz vseh sodelujočih pevcev in pevk. Dirigirali bodo najboljši dirigenti z letošnjega mednarodnega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru, in sicer bodo to Marmina Šileč iz Maribora, Matjaž Čeh iz Kopra, Klavdij Koloini iz Ajdovščine in Andraž Hauptman iz Ljubljane. tudi v teh hudih časih. Na drugi strani so žal tudi taki, ki takšno naše poslovno obnašanje označujejo kot nagajanje, upor in podobno,« poudarja direktor Dule. P. PERC TOM v razburkanem morju Adrie Tovarna opreme d.d., Mirna, zahteva od svoje »matere« Adrie Caravan čiste ra-čune in pravično plačano delo — TOM ima 266 milijonov tolarjev terjatev MIRNA — Poznavalcem razmerje že nekaj časa znano, da v poslovnih odnosih med TOM-om (Tovarna opreme d.d. Mirna) in njeno »materjo«, novomeško Adrio Caravan, marsikaj škriplje. Direktor TOM-a inž. Janez Dule sicer zatrjuje, da so poslovni odnosi glede na razmere povsem normalni, je pa res, da so Mirenčani postavili ostre zahteve po ureditvi poslovanja. Ne morejo se namreč sprijazniti s po- ~bnosti prikoliške dejavnosti in znamo liriko »konvoja«, ko mlad 300-članski kolektiv na vse pretega in sorazmerno uspešno išče svoj prostor pod soncem z novimi programi, tudi za najzahtevnejše kupce, in ima jasno opredeljene cilje, medtem ko del vodstva Adrie še zmeraj misli, daje TOM pač njihov obrat, kije dolžan delati zgolj po direktivah oz. potrebah vodstva iz Novega mesta. Nekaterim očitno ni po volji, da TOM vse odločneje zahteva čiste račune v medsebojnih odnosih, da ne pristaja na vse, kar zahteva Adria. Še več, od Adrie Mirenčani zahtevajo, da jim kot kupec prizna realno vrednost izdelkov in jih tudi redno plačuje. »Z nekaterimi neobičajnimi potezami smo morali opozoriti, da ne bomo dovolili, da bi se težave v Adrii prenesle na TOM v tolikšni meri, da bi ogrožale tudi nadaljnji razvoj neprikoliške dejavnosti. Dobro se zavedamo pomem- PRIZNANJE TURISTIČNIM DELA VCEM — Na nedavnem zboru Turističnega društva Novo mesto so podelili tudi nekaj priznanj za lepo urejenost okolja stanovanjskih hiš in drugih objektov v Novem mestu in okolici Prejeli sojih: Elizabeta Resnik, Tone Merlin, dr. Tatjana Gazvoda, dr. Tone Starc, Blaže Tasev, VVE Bršljin, AMD Novo mesto, A lojz Serini SDK Novo mesto, Janez Brulc, Tone Mestnik in Center srednjih šol iz Šmihela. Občni zbor je bil tudi priložnost za podeljevanje priznanj Turistične zveze Slovenije Bronasti častni znak sta prejela Brane Vidmar in Kristina Koprivc, srebrnega Stojan Jakovljevič, Marjan Slak in Milan Jakopin, zlatega pa Ivanka Bučar in Branka Moškon (na sliki). Priznanje izroča dosedanji predsednik Ludvik Bencik. (Foto: Janez Pavlin) ŽELIJO TRŽNEGA INŠPEKTORJA METLIKA — V Metliki opozarjajo, da je težko pripraviti občane, da bodo igrali »ovaduhe« in prijavljali vse nepravilnosti, ki bi jih sicer morali zaznati za to usposobljeni in plačani ljudje. Zato so na zadnji seji občinske skupščine predlagali, da bi morala biti v metliški občini stalno prisotna tržna inšpekcija in da en inšpektor za obe belokranjski občini s sedežem v Črnomlju ne zadostuje. ceniti tako velikega in pomembnega kupca, kot je Adria. Znamo pa tudi oceniti, kaj je pravica dobavitelja, kaj ta vendarle lahko zahteva'in mora dobiti psusassn Ob koncu tedna bo delno jasno, ob spremenljivi oblačnosti bodo popoldne krajevne nevihte. • Podroben pregled stanja zapadlih obveznosti in terjatev po dnevih do 4. 7. 1992, ki so nam ga pokazali v TOM-u, kaže, da bo Adria Caravan, 4.7.1992 dolgovala TOM-u 66 milijonov tolaijev. Adria je zavarovala le 18,7 milijona svojih obveznosti in njeni vodilni možje so bolj gluhi za zahteve Mirenčanov, češ naj tekoče zavarujejo vsa plačila, ali pa so njihovi izgovori prav smešni. Direktor TOM-a je zato odločil, da s ponedeljkom, 15. junija, TOM ustavi vse dobave v A. C., dokler ne bo izpolnjena ta obveznost in obljuba Adrie. Vodstvo TOM-a je seznanilo vodstvo A. C., svoj kolektiv in sindikat na Mirni ter trebanjsko občinsko skupščino s predlogom za spremembo statuta in organiziranosti TOM-a. Skratka, gre za to, da bi v upravnem odboru TOM-a, ki je postal največja cokla razvoja podjetja, in v skupščini firme ne imela več večinskega deleža uprav-Ijalskih pravic A. C. Prekucništvo v demokraciji Sto en dan po tistem, ko so 24. februarja letos razrešili Mirosla va Sušo dolžnosti direktorja brežiškega podjetja A vtoservis — tedaj je bil še Agroservis, oziroma je bilo v teku preimenovanje — je taisti Mirosla v Suša spet direktor taistega A vtoservisa. Samo za osvežitev spomina: odstavili so ga na daljavo, sajje za svoj suspenz izvedel v ponedeljek zjutraj na poti do svoje pisarne. Sušo so odstavili na hitro in, sodeč po epilogu, na pamet, vsaj zaključno dejanje te zimske kadrovske operacijeje potekalo bliskovito. Enako so ga znova posadili na čelo firme, kateri so se v času njegove odsotnosti povečale poslovne težave. Ali je bilo bolj pravično dejanje februarsko »obglavljenje na daljavo« ali sedanja rehabilitacija, naj pove, kdor ve Toda prekucništvo v Avtoservisu je v vsakem primeru nenavadno ravnanje. Kako je mogoče, da približno isti ljudje sklenejo, da direktor ni sposoben voditi firmo in da mora zato oditi iz podjetja, potem pa ta svoj sklep v celoti prekličejo. Če bi težko rekli kaj o ponovnem imenovanju, pa februarska odstavitev na jugu demokratične Slovenije v luči direktorjeve vrnitve močno spominja na utečeno metodo stalinizma v njegovi dokaj izbrušeni podobi. Brežice, kiso v februarski revoluciji v A vtoservisu prispevale obisk svoje vladne delegacije, so zato nujno v precepu. Na eni strani se naokoli šopirijo z demokracijo, po drugi strani so topla greda za zmedene pučiste starega novega kova. M. LUZAR Je alarm že prepozen? Da je onesnaženost črnomaljskih rek in potokov vse večja, ni nikakršna skrivnost. O tem je bilo izrečenih že mnogo besed, preliti potoki črnila. Težko pa bi bilo moč reči, da so zaradi tega postale vode kaj bolj čiste. Prav nasprotno, njihova kvaliteta je vse slabša. Posledice onesnaženosti Lahinje so bile že doslej prav katastrofalne, saj je nekaj let zapored ob suši prišlo do pogina rib. Seveda onesnažena Lahinja vpliva tudi na Kolpo, v katero se izliva. Sicer pa ne gre le za Lahinjo in Kolpo, ampak so preveč onesnažene tudi druge vode v črnomaljski občini Ta onesnaženost je, kot pravijo v uradniškem jeziku, prekomerna in splošna To pa pomeni, da so že ogroženi tudi doslej manj onesnaženi vodni viri Še bolj zaskrbljujoče pa je, da niso več izjema niti viri pitne vode. Prav zato so že pred poldrugim letom na črnomaljski skupščini sprejeli program za dokončno nastavitev in vzdrževanje katastra onesnaževalcev voda Novembra lani so določili vse večje onesnaževalce ob Lahinji Dobličici Kolpi, Podtumščici in Krupi kjer pa so ugotovili samo prostorninsko obremenitev površinskih voda z odpadnimi vodami Drugi korak pa je ugota v-Ijanje obremenitve površinskih voda v občini da jih bodo lahko uvrstili v kakovostne razrede. Tokrat se bodo c službi za epidemiologijo, higieno in ekologijo na Zavodu za socialno medicino in higieno iz Novega mesta temeljiteje lotili Lahinje na izviru, v Črnomlju in ob prestopu v metliško občino ter njenih pritokov Dobličice in Podturnščice. Š pomočjo vzorcev, ki jih bodo vzeli na desetih merilnih mestih, bodo opravili kemične in biološke preiskave ter bakteriološke in virološke analize. Vse le raziskave bodo veljale dobrih 600 tisoč tolarjev, od katerih bo polovico zagotovil občinski proračun, druga polovica pa bodo ekološka sredstva. Ta vsota se lahko zdi komu visoka, drugemu pa celo nizka za projekt, kakršnega načrtujejo na Zavodu za socialno medicino in higieno. Čeprav pomeni ta naloga prav tako skrb za čistejše okolje, je po drugi strani vprašanje, v kolikšni meri bo Lahinja zares lahko bolj čista samo zaradi tega, ker bodo določili kataster njenih onesnaževalcev. To za njeno čistočo še zdavnaj ne bo dovolj, če se ne bodo našli tudi tisti ki bodo ukrepali proti packom, ki sedaj ra vnajo z Lahinjo in drugimi črnomaljskimi vodami kot prašiča z mehom. In teh ni malo, pravzaprav - kot pravijo ribiči - na krivca ni moč pokazati s prstom, ker so krivci vsi. A na nekaterih je krivda vseeno za spoznanje večja kot na drugih. Zato samo podatki o raziskavah in s tem zadoščenje, da so uresničili program skupščine občine, gotovo ne bodo zadostovali. Potrebno bo storiti kaj. da bo Lahinja zares bolj čista. Ob bližajočem se poletju in z njim neizbežni suši pa ni odveč vprašanje, ali je zares potrebno čakati na izsledke raziskav ali pa ne bi bilo dobro ukrepati že prej. Kajti vsak prvošolček ve, da je Lahinja v središču Črnomlja le še kanal za odpadne vode, v katerem bo tudi letos, ko bo gladina vode v sušnih mesecih upadla, lahko prišlo do pogina rib in drugega življa, kije v reki še ostal, če ne bodo ukrepali pravočasno. Toda ulije tudi danes sploh še pravi čas? A ti ni zamuda, ki se povečuje z iztokom vsakega litra odplak iz mestne kanalizacije v reko, že sedaj prevelika? Ni alarm sprožen že prepozno? Morda ne, če ne bo ostal le na papirju, tako kot so ostali številni pozivi opozorila in protesti črnomaljskih ribičev, ki se prav po sizifovsko borijo za nekdanjo črnomaljsko lepotico Lahinjo. M. BEZEK-JAKŠE VIŠJE CENE ZA VRTEC TREBNJE — Trebanjski izvršni svet je po daljši razpravi na predlog Vzgojno-varstvene organizacije Trebnje le dal soglasje k novi ekonomski ceni za jasli in ostale oddelke tega zavoda. Po drugih dolenjskih in posavskih občinah znaša prispevek staršev 44 do 55 odst. ekonomske cene stroškov za otroka v zavodu. V trebanjski občini bodo poslej starši plačevali največ 6.868 tolarjev za otroka v jaslih in 5.383 tolaijev za otroka v drugih oddelkih vrtca. POLETNA PLESNA ŠOLA LJUBLJANA — Od 23. junija do 3. julija bo v Ljubljani potekala poletna plesna šola, namenjena tistim, ki se že ukvarjajo s plesom in imajo dobro t.i. plesno predznanje. Šolo bodo vodili oz. na njej predavali domači in ugledni strokovnjaki iz tujine, med njimi tudi Fred Lasserre, mojster iz Pariza. UNIMA 92 PRI NAS LJUBLJANA — Ta teden poteka v Ljubljani mednarodni festival lutk Uni-ma 92. V Cankarjevem domu so pripravili več razstav. V nedeljo so odprli razstavo Evromarionete 92-in razstavo Lutke družine Monticelli, v ponedeljek pa še razstavo lutk Enrica Baja, sicer slikarja in grafika iz Italije. Načrti Kolpe za leta vnaprej Velike upe polagajo na nov material, imenovan kerrock — Novogradnja — Iska-nje tujih trgov, a tudi na bivšega jugoslovanskega ne bodo pozabili METLIKA — Tukajšnje podjetje Kolpa, d.d., z dvema hčerama, Kolpo-san, d.o.o., in Kolpo-ker, d.o.o., je gotovo edino daleč naokrog, ki gradi nove proizvodne in skladiščne prostore. V njih bodo izdelovali nov material, imenovan kerrock, ter izdelke iz njega. To je material, podoben marmoiju, ki gaje moč obdelovati z lesno-predelovalnimi stroji in tudi reciklirati, na dotik pa je topel, zelo trpežen, lahko ga izdelajo v neštetih barvnih odtenkih in oblikujejo v različne oblike. Po zagotovilih direktoija Kolpe, d.d., Petra Henčiča so s pomočjo tržnih raziskav ugotovili, da imajo z novim materialom velike možnosti za prodajo. Zavedajo pa se, da bodo čez nekaj let gotovo zopet pridobili izgubljeno tržišče v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Toda takrat bo prepozno, če bodo šele iskali, kaj naj novim kupcem ponudijo, ampak bodo morali biti pripravljeni s svojimi izdelki. Prav zato so se odločili za novo naložbo, ki bo z opremo vred veljala 2,6 milijona DEM. Prve Jtoličine kerrocka so že v prodaji, vzorce pa so poslali tudi v Italijo in na Nizozemsko, ki velja za največjo porabnico tovrstnega materiala v Evropi. Sicer pa poleg Kolpe samo še eno podjetje v Evropi dela kerrock in izdelke iz njega. Tudi zato bodo v Metliki poskrbeli za zaščito tega materiala, da se bodo izognili zlorabam, kajti kerrock je plod lastnega znanja Kolpinih delavcev v razvojnem laboratoriju. Načrtujejo, da bo proizvodnja v novih prostorih stekla že letošnjega oktobra ali novembra, če bodo seveda ,časi normalni. Hkrati pa bodo modernizirali tudi se- DRŽAVNI PRVAK IZ DOMAČIH DELA VNIC - Boštjan Jarc, osmošolec iz bršljinske osnovne šole, je konec maja na Vrhniki predstavil maketo semaforiziranega križišča. Postal je državni prvak iz domačih delavnic. Križišče je na- danjo proizvodnjo kopalniške opreme. Res, da zaradi kerrocka v Kolpi ne bo prišlo do novih zaposlitev, a tudi odpuščanj delavcev ne bo, kar je po Hen-čičevih besedah prav tako uspeh. Sedaj je namreč zaradi izgube jugoslovanskega trga od 222 zaposlenih na čakanju 22 delavcev. Prav zaradi vojne in blokad v bivši Jugoslaviji je Kolpa izgubila 60 odst. vsojih tržišč, vendar jim je z osvajanjem tujih, zlasti pa nemškega trga uspelo, da zaostajajo za letnim planom le za 20 odst. »Izvoz še naprej povečujemo, čeprav so v tujini nenormalni pogoji normalnega trženja. • S Hrvaško bi Kolpa sicer lahko trgovala, toda kaj, ko ji mora metliško podjetje odpisati velike zamudne obresti za preteklo leto, da lahko iztrži vsaj dolgove. V Kolpi se jim zdi takšno ravnanje Hrvatov nesramno, zato sedaj prodajajo blago le tistim, ki takoj plačajo ali pa izdelke zamenjajo za drugo blago. Tujci vedo, daje Slovenija lačna denarja, zato velikokrat postavijo nenormalne zahteve. Žal pa tudi tisti, ki naj bi v naši republiki skrbeli za razvoj gospodarstva, delajo zelo neusklajeno, tako da si marsikdaj tudi z njimi ni moč veliko pomagati,« potarna Henčič. M. BEZEK-JAKŠE RAZVOJ GRE BLIŽE KOČEVJU KOČEVJE — Zaradi neuresničenih želja prebivalcev obkolpskih vasi po intenzivnejšem razvoju cestnih, komunalnih in drugih infrastruktur ter specifičnosti, ki se kaže tudi v nerešenem obmejnem režimu, se razvoj seli na nekoliko bližja mesta občinskemu središču, in sicer v krajevne skupnosti Pred-grad in Draga. Tako se v KS Draga oziroma v naselju Trava predvideva izgradnja dveh proizvodnih obratov v prostorih nekdanje osnovne šole. Z vidika turizma so pridobili investitorja, ki bo zgradil objekt za gostinstvo in trgovino in za domačine zelo pomembno menjalnico, saj KS Draga meji na sosednjo hrvaško občino Čabar. Kraj postaja atraktiven zaradi velikih mogočnosti ponudbe kmečkega turizma. Druge dobrine, predvsem v rednem, inteziv-nejšem avtobusnem prevozu ter bencinska črpalka, so za sedaj samo želja krajanov. Vse kaže, da se bo ta del občine pričel povezovati s krajevno skupnostjo Kočevska Reka, tako da bo to območje postalo dostopno za širšo javnost, predvsem s stališča turistične ponudbe. redil že lani, povsem dokončal ga je. letos. Na tekmovanju se je predstavil tudi z železniško signalizacijo, vendar je pri predstavitvi naprava odpovedala. Za semaforizirano križišče je Boštjana navdušil brat, pri izdelavi pa mu je pomagal mentor Janez Sovič, ki na šoli poučuje tehnični pouk. Boštjan seje vpisal na prometno železničarsko šolo, kjer bo lahko nadaljeval z elektroniko in urejanjem prometa. (Foto: J. Domiž) KOČEVJE — Krajevna skupnost Kočevje-mesto je tudi letos podelila priznanja posebno zaslužnim za razvoj mesta in krajevne skupnosti. Običajno jih podeljujejo vsako leto ob krajevnem prazniku 4. maju, letošnja podelitev je bila minuli petek. Dobitnike in druge goste je najprej nagovoril predsednik sveta KS Anton Starc. Kulturni program so izvedli učenci kočevske Glasbene šole. Priznanja pa sta podelila predsednik A. Starc in predsednik žirije za priznanja Franci DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE SEVNICA — Tukajšnji občinski izvršni svet je na ponedeljkovi seji odobril povečanje cen komunalnih storitev (voda, kanalščina in odvoz smeti) sev-niški Komunali za 11,2 odstotka, in sicer od 1. julija. Za toliko bodo višje tudi stanovanjske najemnine. Bronasti grb mesta z listino o podelitvi sta prejela Ernest Deržek, ki je še posebno zaslužen za uspehe kočevskih strelcev, saj sodijo med boljše v republiki, in občinski štab Civilne zaščite za uspešno delo med agresijo na Slovenijo ter za organizacijo in usklajevanje nudenja pomoči beguncem iz območja nekdanje Jugoslavije. Srebrni grb mesta Kočevje z listino o podelitvi so prejeli: inž. Janez Gom-boc, ki je brezplačno naredil načrt za ureditev spominskega parka na Trati in je tudi pripomogel, da je to območje proglašeno za kulturno-zgodovinski spomenik; Služba družbenega knjigo-vodstva-podružnica Kočevje za zgledno ureditev poslovne stavbe in njene okolice, kar je nedvomno zasluga direktorice Cirile Žlindra; ter še Policijska postaja Kočevje, ki je kljub nezadostnemu številu delavcev uspešno poskrbela med lansko vojno za varnost krajanov in materialnih dobrin. Zlato spominsko plaketo sta prejela: Ivan Cerar, priljubljeni upokojeni učitelj, mentor in prijatelj dijakov ter prof. Miloš Humek, upokojeni direktor Glasbene šole Kočevje in komponist, za svoje delo na kulturnem področju. J. P. Največji dolgujejo največ Problemi metliške Komunale METLIKA — V tukajšnji Komunali tarnajo, da imajo težave predvsem pri nabavi vodovodnega materiala, kajti slovenska industrija je že davno opustila tovrstno proizvodnjo, saj so izdelki prihajali iz drugih jugoslovanskih republik. Tisto, kar pa je še moč kupiti na slovenskem trguje po njihovem zatrjevanju vsakih štirinajst dni za 30 odst. dražje. Celo v tujini je moč ta material nabaviti po nižjih cenah kot v Sloveniji. Po drugi strani pa cene komunalnih storitev lahko rastejo za 20 odst. počasneje kot znašajo življenjski stroški. Zato v Komunali opozarjajo, daje edini način, da bodo zmogli razkorak med cenami materiala in storitev, zniževanje plač in apelirajo na republiško vlado, da začne zmanjševati svoje stroške. Prav zato, ker si v Komunali ne morejo privoščiti večjih zalog materiala in pripomočkov, pa se lahko zgodi, da bodo morebitne motnje na vodovodni napeljavi trajale dlje časa, kot bi sicer, če bi imeli vse potrebno pri roki. Zaradi njihove majhnosti se jim močno pozna dolg, ki ga imajo njihovi porabniki. Konec maja sojim dolgovali 3,5 milijona tolarjev, to pa je vsota, kije takrat pomenila tri mesečne plače za celotno podjetje. Največji dolžniki pa so prav štirje največji porabniki v občini, ki jim plačujejo komunalne storitve za nazaj. M.B.-J. M. G.-č Dovč. Marijan Šonc NOVO MESTO — V četrtek, 11. junija, so se na šmihelskem pokopališču krkaši zadnjič poslovili od svojega ljubega sodelavca Marijana Šonca, direktorja finančnega sektorja Krke, Novomeščani pa od svojega someščana.v Marijan Šonc je prišel v Krko kmalu po njeni ustanovitvi, februarja 1959. Sam je pripovedoval, da gaje vzel v službo mr. ph. Boris Andrijanič, s katerim sta postala velika prijatelja. Najprej je delal v komerciali, nato pa v sektorju za investicije. V tistih letih seje Krka širila in dograjevala in k temu je veliko prispeval tudi Marijan Šonc. Včasih so delali podnevi in ponoči, da so uresničili zamisli, ki si jih je zastavil takrat majhen in mlad kolektiv. Njegova vedra narava in smisel za humor sta pomagala premagati marsikatero oviro in sta vlivala sodelavcem vedno novih moči. Skoraj 20 let je delal v financah, na področju, ki zahteva strokovnost, odgovornost in predvsem poštenost. Poznal je vse banke in bankirje in vse skrivnosti finančne stroke. Vrsto let je sodeloval v strokovnih organih bank in bil nazadnje predsednik upravnega odbora Ljubljanske banke. Dolenjske banke Novo mesto, predsednik upravnega odbora Slovenske investicijske banke pa tudi predsednik društva računovodskih in finančnih delavcev Dolenjske in Bele krajine. S svojim znanjem, strokovnostjo in ugledom, ki si gaje pridobil v finančnih krogih, pa ni prispeval le k razvoju in uspehom Krke, ampak tudi Novega mesta in vse Dolenjske. Sodeloval je pri gradnji športne dvorane, stadiona, novega mosta, smučarskega centra na Gačah in še pri mnogih drugih gospodarskih, športnih in kulturnih projektih, ki so obrodili bogate sadove in prispevali k boljši kakovosti življenja vseh. Kljub temu je Marijan Šonc ostal skromen in si ni želel priznanj, ki jih je prav gotovo zaslužil. Bil je človek z neizmerno energijo. Namenjal jo je ne le službenim, stro- kovnim in družbenim funkcijam, ampak tudi športu in dolgoletnim prijateljem, s katerimi je sodeloval na tem področju. Dal je poleta Krkinemu smučanju, odbojki in vsem ostalim športom ter zastavljal svoj ugled in moči za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj športne dejavnosti v Krki, Novem mestu in širše. Kjerkoli je bil, karkoli je delal, vedno se je boril s svojo prislovično zagnanostjo, optimizmom in vedrino. Poznal je tudi svoj intimni umik, K reki Krki, kjer pa je svoje organizacijske sposobnosti razdajal ribiški družini, katere dolgoletni član je bil. Njegovo življenje ni bilo lahko. Med vojno je bil kot devetleten otrok skupaj z družino interniran v taborišče v Dachau. Gotovo je ta čas internacije v veliki meri vplival na njegovo osebnost. Vedno je bil pripravljen postati, prisluhniti težavam, se pogovoriti s človekom, ga potolažiti in mu pomagati. Sodelavci so mu zaupali in verjeli. Rad je imel Novo mesto in Dolenjsko, kjer je preživel največji del življenja, rad je imel Trško goro, kjer je prebil svoje zadnje dni. Kot je mehka in žlahtna pokrajina, ki jo je imel rad, tako je bilo njegovo življenje: prežeto z mehkobo in žlahtnostjo, vedrino in prijateljstvom. Takega se bodo spominjali sodelavci in prijatelji. Priznanja ob prazniku Kočevja Letos dva bronasta grba mesta, trije srebrni grbi in dve zlati spominski plaketi zaslužnim za razvoj mesta Kočevje in krajevne skupnosti Naša anketa Smrt ostaja politična? 7. junija je na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu pri Lenartu pod streli omahnil Ivan Kramberger. Dobri človek iz Negove, ki si je naziv prislužil s pomočjo premnogim, je v 56 letih prehodil pot od ubogega hlapčka, čistilca kanalov in dimnikarja do medicinskega tehnika, izvedenca za dializne naprave v Nemčiji in inovatorja na tem področju ter do kandidata za predsednika republike Slovenije na njenih prvih povojnih večstrankarskih volitvah leta 1990, na katerih je pobral skoraj petino glasov. Letos je ponovno napovedal takšno kandidaturo in od februarja sem je imel že okrog 90 javnih shodov. Kot je bilo zanj značilno, je na njih spet neusmiljeno in neposredno kazal na premnoge nepravilnosti, kot jih je pri nas sam videl. Mnogi so se ob tem le muzali in prizanesljivo nasmihali ter ga zaradi poti v politiko imeli napol za norca — čeprav so ga cenili in spoštovali kot dobrotnika — a bi na letošnjih volitvah gotovo še močneje kot pred dvema letoma mešal štrene. Je potem čudno, če je vsa Slovenija, osupla in zgrožena nad tragično Krambergerjevo smrtjo, pomislila na atentat, na politični uboj? Notranji minister Igor Bavčarje že naslednji dan po prijetju osumljenca pojasnjeval, daje pri uboju očitno šlo za osebne motive. Dogodek za večino kljub temu ostaja političen in ostajata zgroženost in tesnoba, tako zaradi smrti dobrotnika kot zaradi dejstva, da so tudi takšne stvari, ki bodo gotovo rodile poostrene varnostne ukrepe, pri nas mogoče. BRANIMIR ŽEPUHAR iz Podklanca pri Vinici: »Krambergerje na svojstven način prebudil Slovence, da ne omenjam njegove dobrote. Ne verjamem, daje moral tako umreti samo zaradi osebnih, ne pa tudi političnih razlogov. Atentat gotovo ni demokratičen način reševanja sporov in zamer. Morda je tovrstna nestrpnost med ljudmi tudi posledica vojne na tleh nekdanje Jugoslavije ter vpliv nasilja z Zahoda. Bojim se, da bo takih obračunavanj še več.« ANA GOMOLJ, hišnica v Belokranjskem muzeju v Metliki: »Krambergerje bil dober človek, mnogim je pomagal. Včasih je imel res dolg jezik in ni prizanašal nikomur, a povedal je tisto, kar si mnogi mislijo, pa ne izrečejo. Toda zaradi tega si takšne smrti že zaradi svoje dobrosrčnosti ni zaslužil. Kakršnekoli motive za umor je že imel atentator, bi moral biti primerno kaznovan, saj za takšno dejanje ni opravičila.« STANE BUDIČ, poklicni gasilec iz Dolenje Pirošice, Brežice: »Dogodek meje šokiral. Ob Krambergeijevi smrti bo verjetno marsikdo pomislil, da gaje bilo treba utišati, ker bodo volitve, na katerih bi lahko mešal štrene. Škoda gaje. Človeka, ki bi toliko dal revežem, ne bomo kmalu imeli. Včasih je bil čudaški, a je mislil prav in pošteno. Nisem videl, da bi imel varnostnike, a kot politik bi moral gledati na lastno varnost.« BRANKO PETAKOVIČ, zasebnik iz Krškega: »Ali v predvolilnem času ne bo marsikdo pomislil, da ima Krambergerjeva smrt politično ozadje? Veliko je brezposelnih in revežev, Kramberger seje na javnih nastopih potegoval zanje in je bil med njimi zelo popularen. To je dajalo njegovi kampanji veliko težo in letos bi gotovo dosegel več kot na prejšnjih volitvah. Kot politik zame ni bil osebnost, ampak je to bil kot dobrotnik. Bolje bi bilo, če ne bi šel v politiko.« MIRJAM ŠENK, referentka za zdravstveno varstvo v ribniškem Riku: »Kramberger je bil noro dober človek in sem ga kot takšnega tudi spoštovala. Za politika pa po mojem mnenju ni bil. Pridobil je sicer kar nekaj ljudi, kar pa v časih, v katerih živimo, ni presenetljivo. Na volitvah bi nekateri prav gotovo glasovali zanj, prepričana pa sem, da bi dobil veliko premalo glasov za zmago. Takšen njegov konec pa ni razumljiv.« DARKO KOLMANIČ, iz gostilne Do-gar v Mlaki pri Kočevju: »Tak človek se rodi le enkrat na sto let. Njegova smrt je velika škoda za ves slovenski narod. Bil je velik dobrotnik in sposoben politik. Edini od slovenskih politikov je odkrito povedal, kar je mislil. Ne vem, če bi ga volil, mislim pa, da bi na letošnjih volitvah dobil precej več glasov kot na zadnjih. Kot politik je bil zelo izpostavljen, zato menim, da bi moral imeti zaščito.« JANI KRAMAR, turistični animator v Zdravilišču Dolenjske Toplice: »Čeprav je bil Kramberger poseben človek, si še zdaleč ni zaslužil takšnega konca. Zločin je bil storjen nad človekom, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za pravice preprostih ljudi. Nepozaben bo ostal v srcih tisočih, ki jim je pomagal, trajno sled pa je zapustil tudi v nastajanju naše demokracije. Šam mislim, da ne gre za politični umor. Ubil gaje norec.« TATJANA JAZBEC, natakarica v Tončkovem domu na Lisci: »Kljub uboju Krambergerja mislim, da bi morali pri zaščiti politikov upoštevati izkušnje, ki jih imajo s tem po svetu, da ne bi še podražili že dovolj drage države. Z denarjem davkoplačevalcev bi morali skrbneje ravnati, predvsem pa ne bi smeli teh stroškov skrivati pred ljudmi. Sicer menim, daje treba jemati politike kot navadne smrtnike, brez privilegijev.« MARJAN UHAN, kmet iz Rodin pri Trebnjem: »Politiki bi morali še zlasti paziti na svoje obnašanje in moralo. Če bi vsi bolj gledali na svoj ugled, bi se verjetno lahko čutili bolj varne. Jasno je namreč, da nikogar ni mogoče povsem zaščititi pred naklepnimi ali slučajnimi zločini oz. atentati, niti politikov ne. Za kaj takega nimajo dovolj denarja niti države, dosti bogatejše od Slovenije. Krambergerjev uboj pa je seveda norost.« Neumen kmet ima droben krompir Razgovor o stanju in možnostih kmetijstva v novomeški občini_ VINO V A STAVBA NAPRODAJ BREŽICE — Vino Bizeljsko—Brežice prodaja upravno zgradbo v središču Brežic. Kupnino bo podjetje uporabilo za tehnološke izboljšave v proizvodnji. Da je dobro opremljena stavba naprodaj, je govor že dalj časa, med drugim je to potrdil glavni direktor Karel Recer pred časom v Obrežju, ko so bili na tamkajšnjem pogovoru o razmerah na slovensko—hrvaški meji in razvojnih možnostih tega območja navzoči tudi predstavniki nekaterih slovenskih ministrstev. NOVO MESTO — Novomeški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo je prejšnjo sredo pripravil razgovor o stanju in možnostih kmetijstva v novomeški občini. Za to priložnost so pripravili obsežno gradivo s številnimi podatki, ki v glavnem ne kažejo zavidljive slike kmetijstva v novomeški občini. Tako gradivo kot razprava na tem posvetovanju pa sta nakazala, v katero smer in kako naj bi se kmetijstvo v novomeški občini razvijalo in usmeijalo, če želimo ohraniti poseljeno in kultivirano krajino in si zagotoviti zadosti dobre hrane. V prvi vrsti je za to treba kmetu za primemo produktivnost zagotoviti primeren dohodek. Vendar, kolje dejal eden od razprav-ljalcev, bo samo od ugotavljanja dejstev in stanja v kmetijstvu kaj malo haska. To mora biti podprto z jasno politiko, usmeritvijo: občina bo v okviru kmetijstva razvijala in podpirala te in te panoge, za to pa bo v naslednjem obdobju na voljo toliko in toliko denaija. To, da so v novomeški občini dobre naravne danosti za kmetijstvo, je znano, vendar zaradi tega ne bo nobena panoga napredovala sama po posebi. Dejstvo je, da kmetijstvo v zadnjih letih v občini stagnira, če ne celo nazaduje. Prav tako drži. da pravih kmetij, takih, ki bi bile lahko konkurenčne v evropskih okvirih, pri nas ni in da se bo v glavnem treba sprijazniti s tem, da je kmetijstvo pri nas bolj ali manj dopolnilna dejavnost. UGOONO! PAIMEX GROUP — vam v času košnje nuch kosilnice b c s IZJEMNA PONUDBA VELJA DO 30 lun*, - poseSjTtopustPza^oSske nakupe PRIMEX GROUP INFORMACIJE IN PRODAJA TRGOVINA PRIMEX Mednarodni mejni prehod Vnojba lel (065)32-901.32-837 IŠČEMO AGENTA ZA PRODAJO KMETIJSKE MEHANIZACIJE ZA PODROČJE DOLENJSKE! Prodajni program: kosilnice in motokultivatorji BCS, nahrbtne kose, motorne žage, parkovne kosilnice, škropilnice, vinogradniške in sadjarske škarje ter drugo orodje Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na: PRIMEX, d.d. Kadrovska služba Vipavska cesta 13 65000 Nova gorica Kmetijski nasveti Plesen bučnic grozi kumari Zanimanje za pridelovanje kumaric za vlaganje se zadnja leta spet povečuje, moralo pa se bo še holj, če bomo kot samostojna država hoteli tudi s tem pridelkom doseči večjo samooskrbo in večjo neodvisnost od negotovega nekdanjega jugoslovanskega tržišča. Na obseg pridelovanja bo poleg cene bistveno vplivala najnevarnejša bolezen na kumarah - plesen bučnic (Pseudopcronospora eubensis). Z rezultatom zatiranja te bolezni namreč pridelovanje kumaric "stoji in pade". Kot že latinsko ime pove, plesen bučnic izvira iz Kube, kjer so jo odkrili pred vec kot sto leti. Podobno kot peronospo-ra ali koloradski hrošč je tudi ta bolezen našla pot do naših • Pri izbiri kemičnih pripravkov moramo upoštevati, da kumarice uživamo presne in to čimprej. Pripravek naj ima čim krajšo karenčno (varnostno) dobo in naj ne bo hudo strupen. Stroka Priporoča alliete, ki ima le štiridnevno varnostno dobo, zatem ridomil M 2, dithane M 45, antracol, previcur 2, cuprablau Z in galben. Za uspeh škropljenja je odlično, da je uporabljena velika količina vode, do 1.000 litrov na hektar. Poškropiti je treba spodnje strani listov. vrtov , kjer so jo prvič opazili pred štirimi desetletji. Dokler s° bili nasadi kumaric majhni in namenjeni predvsem lastnim Potrebam gospodinjstev, škoda, ki jo je bolezen povzročala, ui nikogar skrbela. Z večjimi nasadi, namenjenimi inudstrijski predelavi, pa je povsem drugače. Pri njih je v ospredju ekonomika, bolezen se v velikih in strnjenih nasadih oz. posevkih hitreje širi in uniči ves pridelek. Zdaj je čas, da se to prepreči. Da se na rastlinah razvije plesen bučnic, mora biti dovolj toplo (vsaj 15° C), visoka relativna vlažnost, listna ploskev pa Ponoči mokra vsaj 6 ur. V takih razmerah prodro skozi sPore listne reže in s tem okužijo rastlino. Navzven se to Pokaže v obliki mastnih madežev na zgornji strani listov, ki naglo porjavijo in odmro. Bolezen je mogoče zatirati na več načinov: preventivno z izbiro pravilnega kolobarja, s saditvijo na zelo osončeno lego, s primerno medvrstno razdaljo ter z uP°rab° odpornih sort ali hibridov. Po odpornosti se najbolj odlikuje holandski hibrid levina Fl. Vendar vse to običajno ni dovolj in poseči je treba po kemičnih pripravkih. Inž. M. L. Kot refren se je tako v gradivu kot v razpravi vlekla ugotovitev o majhnih in razdrobljenih kmetijskih posestih, kar pa seveda ni značilno samo za novomeško občino, ampak za celo Dolenjsko in Belo krajino in navsezadnje za vso Slovenijo. Ob tem pa se število kmečkih gospodinjstev v občini zmanjšuje. Pred 20 leti je bilo v občini skoraj 70 odst. kmečkih gospodinjstev, pred 10 leti še 52 odst., lani pa le še 44 odst. In to ob tem, ko število gospodinjstev v občini iz leta v leto narašča. Še bolj pa o VINOGRADNIŠKI PIKNIK HRIBI — V tej vinogradniški podružnici že nekaj let zapored pripravljajo tradicionalni piknik. Letos bo ta dogodek v soboto, 20. junija, ob 17. uri, vinogradniki pa so se zanj dobro pripravili. Obljubljajo domača nagrajena vina in dobrote domače kuhinje. Za zabavo bo igral ansambel Tineta Ko-šmrlja. Z ovcami do zdravja Džordž Mandič se je lotil ovčereje iz zdravstvenih razlogov KOČEVJE — V Cvišleijih pri Kočevju so na vsega le nekaj hek-taijih zemljišč kar štirje rejci ovac in koz. Džordž Mandič oziroma Džo-ko, kot ga kličejo, je eden izmed njih. Od ostalih ovčerejcev se razlikuje po tem, da se je ovčereje lotil zaradi zdravstvenih težav. Džoko, ki je prišel v Kočevje iz rodnega Bosanskega Novega pred 32 leti, je že od leta 1965 invalid brez roke. Zaradi težav, ki jih je imel s hrbtenico, mu je zdravnik svetoval veliko hoje in gibanja. Ovčereja se mu je zdela za to več kot primerna. Po prometni nesreči, ki jo je imel leta 1980, seje resneje lotil uresničitve svoje zamisli in pred sedmimi leti mu je to tudi uspelo. V najem je vzel dva hektarja zemlje in kupil pet ovac. Kar tri leta je potreboval, da je vse zemljišče očistil in naredil dober pašnik, še naslednja tri leta pa, da sije zgradil manjšo hišo, v katero se namerava preseliti čez dobri dve leti. Že sedaj pa Džoko, kljub temu da ima stanovanje v mestu, večino svojega časa preživi na svoji mali farmi. »Kdor vsak dan ne obiskuje svoje živine, ta bolje, da je nima,« pravi Džoko in zatrjuje, da se sedaj počuti veliko bolje kot pred leti, zaslugo za to pa pripisuje vsakodnevnemu gibanju in delu z ovcami. Pri tem mu seveda pomagajo tudi žena Marica, 22-letni sin Milan in 17-letna hči Milanka. Pa tudi Džoko ima, odkar seje koncem lanskega leta upokojil, sedaj več časa za to. Trenutno ima 18 odraslih ovac, računa pa, da jih bo že prihodnje leto imel 25. Zato bo moral dograditi stajo, rad pa bi naredil tudi senik, dokončal hišo in kupil kakšen starejši traktor, brez katerega po njegovem mnenju dandanes na nobeni kmetiji več ne gre. »Ko sem začel z ovčerejo, so mi vsi govorili, da sem neumen, vendar pa, kot vidite, se da narediti vse, če človek le hoče. Pri tem je potrebno veliko ljubezni do živine, veselje do dela, vsak kmet pa mora biti tudi malce ekonomista,« pravi Džoko, ki večjih težav, razen vsakoletne nabave sena za zimsko krmo ovac, do sedaj ni imel. M. L.-S. kmetijstvu in položaju te pomembne narodnogospodarske panoge govori podatek o deležu kmečkega prebivalstva v občini; pred 60 leti je bilo kar 87 odst. prebivalstva novomeške občine kmečkega, pred 40 leti 63 odst., pred 20 leti še 33, pred 10 leti pa le še 13 odst. Na prebivalca v novomeški občin pride 0,18 ha njiv, kar je sicer več od republiškega povprečja, ki znaša komaj 0,12 ha, a še vedno malo. Nasploh so kmetije v občini (pre)majhne, povprečna meri manj kot 6 ha, le 3 odst. zemljišč v občini pa sodi v 1. kategorijo. Kljub vsemu pa bi, trdijo strokovnjaki, kmetijstvo v novomeški občini lahko dajalo več, seveda ob pravilni in spodbudni usmeritvi. Nekaterih kmetijskih pridelkov bi lahko pridelali za prodajo na slovenskem trgu in celo za izvoz. Poleg primerne kmetijske politike in spodbud pa je za dobro kmetijstvo najpomembnejše znanje. Tone Starič, direktor KZ Krka, je dejal, daje znanje v kmetijstvu celo pomembnejše od naravnih danosti. Prav na tem področju pa so v novomeški občini velike pomanjkljivosti. V občini je okoli 8.000 kmetij in vsega 6 kmetijskih pospeševalcev. Kmetije se dedujejo na približno 30 let. Če bi hoteli tem kmetijam dati strokovno podkovane gospodarje, bi se moralo vsako leto na kmetijsko šolo iz novomeške občine vpisati več kot 100 dijakov, se jih pa le 5 do 25. T ako ima v občini le kakih 8 odst. kmečkih gospodarjev strokovno izobrazbo, na Nizozemskem pa 80 odst. Ob upoštevanju vsega, kar piše v gradivu in kar je bilo rečeno v razpravi, bi lahko v novomeški občini kmetijsko proizvodnjo močno povečali, in to v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, ribo-gojništvu, čebelarstvu, vinogradništvu in še kje. A. BARTEU VELIKA ŠKODA V KMETIJSTVU ZARADI TOČE TREBNJE — Odbornik Alojz Metelko je seznanil občinsko skupščino s prvimi ocenami škode po nedavni toči v nekaterih predelih trebanjske občine. Po njegovih besedah vse kaže, daje škoda na kmetijskih površinah po zadnjih ujmah velika, toda še zmeraj ne tolikšna, da bi lahko zahtevali tudi denar iz republiške solidarnosti. Predlagal je čimprejšnjo oceno dejanske škode in prerazporeditev proračunskega denaija, da bi prizadetim učinkovito pomagali. Odborniki so predlagali, naj pristojni ocenijo tudi škodo po zadnjih neurjih na nekaterih cestah. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Ocenjevanje vin za Vinsko vigred v Metliki V Dolenjskem listu z dne 21. maja je bil objavljen članek z naslovom "Komu koristi tako ocnejevanje vinske kapljice?”, ki ga je napisal vinogradnik Alojz Hoznar iz Ručetne vasi pri Črnomlju. V "Dolenjcu" z dne 28. maja pa je v rubriki "Halo, tukaj je bralec 'Dolenjca’" J. M. iz Kota pri Semiču izrazil svoje nezadovoljstvo, ker ga ni nihče povabil, da prevzame zlato medaljo. Piscu J. M. priporočam, naj poizve pri Društvu belokranjskih vinogradnikov, mogoče ga kje čaka medalja, ker sem prepričan, da namerno niso nikogar obšli. V Semiču je tudi predsednik podružnice DBV, ki bo lahko pomagal odkriti, kje se nahajata medalja in ustrezna listina. V odgovor na članek A. Hoznarja želim dati informacijo tudi vinogradnikom, da ne bi bilo nepotrebnega sumničenja. Današnji minister za kmetijstvo, mag. Jože Protner, je mednarodni degustator vin; bil je pred leti tudi na degustaciji za Vinsko vigred v Metliki in ve, da je anonimnost vzorcev zagotovljena. Kako lahko pride, da je isto vino v Metliki izločeno, komisija pri Kmetijskem institutu Slovenije v Ljubljani pa ga izpusti? Na vinarskih prireditvah ki se v Sloveniji organizirajo po regijah, se zberejo neodbrana vina Na ocenjevanje za Vinsko vigred laho da vzorec vsak, kdor ima poln sod, najmanj 200 litrski. Prispevek za vzorec ni velik, zato vinogradniki preverjajo kakovost, tako da dobijo oceno o svojem kletarjenju. Vsem ni cilj izljučno medalja. Ocenjevalna komisija pa tudi ve, da je njena naloga prek ocen in diagnoz bolnih vin svetovati vinogradnikom. Materialne posledice za vinogradnike niso velike, če je vino izločeno. Seveda ne gre zanemarjati osebne prizadevnosti vinogradnikov, toda komisija mora biti poštena in stroga. Če ne bi bila stroga, bi bila nepoštena do vinogradnika, ki se želi naučiti dobrega kletarjenja. Kako dela komisija pri Kmetijskem inštitutu Slovenije? Sem član te komisije in v njej sodelujem mesečno vsaj dvakrat. Predsednik komisije v Ljubljani je tudi dr. Dušan Terčelj, ki je letos vodil degustacijo v Metliki. Torej isti strokovnjaki, a dvoje meril! V Ljubljani izločeno vino pomeni veliko materialno škodo za lastnika vina, saj ga ne more dati v javni promet. Ako je vinska napaka ali bolezen v začetnem stadiju, se vino "spusti", vendar oceni nižje. Takšna praksa je za vina, ki so namenjena prometu v odprtem stanju. Pri vinih, ki jih lastniki nameravajo stekleničiti, pa so merila strožja. V primeru vin Alojza H. se po ocenah 15,4 in 15,2 točke za sorti sauvignon in beli pinot jasno vidi, da sta oceni nizki, saj znaša ocena za namizni razred od 14,1 do 16 točk. Obe navedeni sorti sta kakovostni in večina dobro skle-tarjenih vin teh dveh sort za letnik 1991 dosega 17,5 do 18,4 točke. Torej najmanj v kakovostnem razredu ali vrhunskem mora pristati normalno skletarjeno vino obeh navedenih sort. Svetujem g. Hoznarju, da razmisli o svojem kletarjenju, kajti z odpravo slabosti lahko doseže v svoji zidanici boljšo kakovost in bo imel več zadovoljstva. Tudi upam, da se bo potem on sam in tisti, ki ne verjamejo v pošteno organizacijo ocenjevanja v Metliki, znebil suma o dobronamernosti ljudi, ki delajo pri pripravi -vzorcev za degustacijo. Pri pregledu dokumentacije - pomagal mi je tajnik komisije France Brancelj - smo ugotovili, da sta bili obe vini izločeni že v predkomisiji. Predkomisijo, ki je izločala vina, sem vodil jaz, v njej pa so bili degustatorji še trije vinogradniki (Semič, Črnomelj, Metlika) in strokovnjaki iz Vinske kleti. Torej v večini kmetje, toda vsi trije so pokazali samostojnost v presoji kakovosti. Kot predsednik pred-komisije sem vodil delo tako, da sem dal na glasovanje predlog posameznika, da se katero vino izloči. Ako so bili za izločitev najmanj trije, se je vino izločilo. Vsem, ki ne verjamejo v poštenost tega dela, svetujem, naj pridejo drugo leto kot opazovalci; na so vedno tri mesta, tako da razpolago : bodo lahki lahko istočasno s komisijo vina poskušali, ne bodo pa seveda imeli pravice glasovati. Na ravni Slovenije se že nekaj let med tremi uradnimi komisijami (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica) usklajujejo merila za ocenjevanje. Merila so vsako leto strožja. Tudi za vina, ki se prodajajo v sodih, ne bo smelo biti popuščanja, če hočemo dokazati, da so v našem gostnistvu vina na dostojni ravni. To je potrebno zlasti sedaj, kajti tuji turisti ne bodo več govorili o jugovinih, temveč o slovenskih vin- mag. JULIJ NEMANIČ KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve Informacije: KLI LOGATEC, p o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 AGKAMA-POSLOVNE STOflTVE MEŽICE d.o.o. Šentlenart 72, Brežice Vabimo k zaposlitvi kandidate za dve delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — računovodje za skupino podjetij Agraria Brežice. Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje razpisne pogoje: — najmanj višja izobrazba ekonomske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj — obvladanje osnovnega znanja iz računalništva s področja financ in računovodstva — pasivno obvladanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) — sposobnosti vodenja in organiziranja ter komuniciranja — vozniški izpit B-kategorije. Kandidati naj izrazijo svoj interes pisno in prilože kratek življenjepis in opis delovne kariere. Zaposlitev je podvržena podpisu pogodbe o zaposlitvi delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 2 NOVOMEŠKE TRŽNICE Vedeli smo, da je novomeška tražni-ca med najdražjimi v Sloveniji tudi zato, ker v Novem mestu ni prave konkurence. Dogaja se, da je paradižnik v tem času mogoče kupiti na ljubljanski tržnici že za 30 tolarjev kilogram, na novomeški tržnici pa bo potrebno za enako kvaliteto odšteti kar štirikrat več. Minuli ponedeljek je bil tudi v znamenju jurčkov. Po 1000 so jih ponujale branjevke izpod Gorjancev, kupčij pa ni bilo prav veliko. V Novicah smo lahko prebrali, daje možakar iz Jume vasi pod Gorjanci v enem dnevu nabral kar 90 kilogramov jurčkov. Lahko vaija-mete, ali pa tudi ne. Poglejmo še ostale cene: krompir po 40 do 80 tolarjev, breskve 120, češnje po 150 do 250, borovnice 150 za liter, jajca 13, jabolka 100, jagode 300, višnje 130, cvetača 130, špinača 50 tolaijev. Na stojnici Sadja in zelenjave so bile naslednje cene: banane 109 tolaijev. ohrovt 92, krompir 69, breskve 157, paradižnik 109, korenje 91, nova čebula 100 tolarjev. Pokukali smo tudi k Deladiniju. Tam so banane 110, jagode 300, češnje 250, krompir 50, paradižnik po 60 do 130, zelje 80, kumare 90, lubenice 190. POSOJILA ZA KMETIJSTVO TER OBRT IN PODJETNIŠTVO SEVNICA — Po dvakratni obravnavi kriterijev za dodelitev kmetijskih kreditov je odbor za kmetijstvo pri sev-niškem izvršnem svetu predlagal, da se 3.190.200 tolaijev posojil dodeli 17 kmetom za govedorejske programe (izpadla sta le dva prosilca), petim izmed devetih prosilcev za negovedorejske programe pa še milijon tolarjev. Ugodnih posojil za razvoj obrtništva in podjetništva pa bo deležno 20 prosilcev, ki bodo dobili 9.771.000 tolaijev posojil. Sejmišča BREŽICE - Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 197 do tri mesece starih in 43 starejših prašičev. Prvih so prodali 98 po 300, drugih pa 17 po 180 do 200 tolaijev kilogram žive teže. Sl I IZ NKŠIH OBČIN MLd IZ NKŠIH OBČIN Dolenjci umirajo mnogo prezgodaj Pred tednom je bila v Šmarjeških Toplicah ustanovljena dolenjska podružnica Društva za zdravje srca — Ljudi naj bi pomagala poučiti, kako živeti zdravo ŠMARJEŠKE TOPLICE — »Slovenci in seveda tudi Dolenjci umirajo prezgodaj. Naše življenje je po prehrani, delu in razvadah, kot je kajenje ali pitje alkohola, z medicinskega vidika naravnano povsem nesprejemljivo. Moramo se spremeniti, si pomagati, da bi bilo življenje lepše in daljše; biti bolan v mlajših letih, pod 50 ali celo pod 40, je posebej hudo,« je četrtkov dobro obiskani ustanovni zbor podružnice slovenskega Društva za zdravje srca in ožilja za Dolenjsko in Belo krajino v Šmaijeških Toplicah vpeljal direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc. Namen slovenskega društva za srce, ustanovljenega pred letom, in njegove dolenjske podružnice je osveščati ljudi, da bi sami bolj skrbeli za svoje zdravje. Dr. Tomislav Majic, vodja zdravstvene službe v Zdravilišču Šmarješke Toplice, ki bo podružnici dalo domicil, ie poudaril, da ni naključje, če je zbor v Šmarjeških Toplicah. So namreč v prvi vrsti zdravilišče za rehabilitacijo bolezni srca in ožilja, velik poudarek pa, dajejo tudi preventivnim programom. Že pred desetimi leti so sprejeli koncept zahodnega gibanja za krepitev zdravja in bi radi, da bi prihajalo k njim čim več zdravih ljudi, ki se zavedajo, kako pomembno je, da kaj storijo za svoje zdravje. Le zdrav človek je res uspešen. Debelost, preveč maščob v krvi, previsok krvni pritisk, telesna neaktivnost in seveda kajenje so dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, za katerimi oboleva in umre največ ljudi v sodobnem svetu, v katerega ravno po tovrstnem obolevanju povsem sodi tudi Slovenija. Z že omenjenim gibanjem za krepitev zdravja — kajenju na primer je že dalo pečat nekulture, kakršno pri nas vidimo v sočnem pljunku na tla — so v DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. junija, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure odptre naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Dolenjka Market, Ljubljanska od 7. do 19. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: PERKO, market na Otočcu • Šentjernej: Mercator—Standard — Samopostrežba • Dolenjske Toplice: Mercator— Z Krka, Prodajalna Vrelec • Žužemberk: Dolenjka Market • Straža: Mercator—KZ Krka — Samopostrežba • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11 ure: Dolenjka — Samopostrežba, Glavni trg trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča Bučni vasi od 8. do 12. ure: PERKO, market na Otočcu razvitem svetu v desetih letih zmanjšali umrljivost za boleznimi srca in ožilja skoraj za polovico, obolevanje pa za dobro tretjino. Pri nas je obolevanje za boleznimi srca in ožilja še vedno v porastu. V novomeški bolnišnici na ustreznem oddelku od okrog 3.000 bolnikov letno zdravijo 40 odst. srčnih, v ambulantah pa je bolnikov z boleznimi srca in ožilja več kot polovica, a njihovo število šd vedno strmo narašča. Učinkovito zdravilo pri arteriosklerozi pa je le preventiva, preprečevanje. SEDEMDESETLETNICA V HINJAH HINJE — Gasilsko društvo Hinje praznuje letos 70. obletnico ustanovitve. Ta lepi jubilej bodo praznovali v soboto, 4. julija, ob 16. uri pri gasilskem domu v Hinjah. V kulturnem programu bodo podali zgodovino delovanja društva vse od njegove ustanovitve, v nadaljevanju programa pa bodo sodelovali tudi člani drugih društev sektoija gasilskih društev Žužemberk. Pomemben del razvedrilnega programa bo namenjen tradicionalnemu, že četrtemu po vrsti, nastopu harmonikaijev na frajtonarici. Vse harmonikarje, ki bi želeli nastopati na tekmovanju, organizatoiji prosijo, naj se prijavijo po telefonu 068/43-902 ali 43-910, možna pa bo prijava tudi tik pred začetkom tekmovanja. Po kulturnem programu bo gasilska veselica z bogatim srečelovom. ZBIRAJO PRIJAVE ZA NASTOP HARMONIKARJEV RATEŽ — Turistično društvo Ratež bo tudi letos pripravilo tradicionalno tekmovanje harmonikarjev na diatonični harmoniki za celo Dolenjsko. Tekmovanje bo v nedeljo, 12. julija. Prijave za nastop zbirajo v gostilni Vovko na Ratežu, pozabljivci pa bodo to lahko opravili tudi še uro pred tekmovanjem v rateškem gasilskem domu. Zmagovalci posameznih kategorij se bodo kot običajno udeležili tekmovanja harmonikaijev v Ljubečni. Obleka po meri v 24 urah Modna oblikovalka Jana Jovič ne odreče pomoči v nujnih primerih — Skreirani modeli dokončani po postavi NOVO MESTO — Nekdanji novomeški hotel Kandija je lani dobil številne nove stanovalce. Med njimi je — pod streho, kot je nasploh značilno za umetnost, ki ji je modno oblikovanje po svoje blizu — od septembra dalje tudi modna oblikovalka Jana Jovič s svojim podjetjem Mo- jačice. Sicer pa gradim na tem, da imam v ateljeju že narejene modele oz. polizdelke, ki jih potem modeliram po postavi stranke in s spreminjanjem detajlov delam v bistvu unikatne modele. Stranki tudi svetujem model, material, barve in desen. Vesela sem, da prihajajo najrazličnejše: ta- ding ali, bolj po domače, modnim ate- ke, ki v trgovinah in butikih ne dobijo ljejem. Čeprav ima Jovičeva v njem nič pametnega zase, na primer zaradi močnejše postave, in take, ki bi bile rade privlačno posebne,« razlaga Jovičeva. zaenkrat pomoč le v obliki ene pripravnice, v nujnih primerih v enem dnevu obleče obiskovalko ali obiskovalca »po meri«, pri čemer še zdaleč ni odveč njena strokovna pomoč pri izbiri najprikladnejšega modela, materiala in barve. »Ko sem septembra lani v Novo-teksu, za katerega sem nazadnje delala po pogodbi, postala presežek, sem se odločila začeti na svoje. Pred leti sem že imela nekaj časa butik, tokrat sem začela s svojim podjetjem, ki pa zahteva še kup opravil, čisto drugačnih od mojega osnovnega dela. Začela sem predvsem z idejnimi skicami za delovne uniforme, potem pa so moje nekdanje stranke zvedele za Moding in ne morem se pritoževati, da mi manjka dela. K meni hodijo že cele družne,« pravi Jovičeva. Dodaja, da zaslužek ni primeren delu, saj preprosto ne more obračunati bruto uro z 10 markami, kolikor bi potrebovala za normalno pokrivanje vseh stroškov, ampak mnogo manj. Jana Jovič se je v Novoteksu izkazala z oblikovanjem baby in teens programa. Pravi, da ji mladostni stil še zdaj najbolj leži, kar pa ne pomeni, da ji ostalo ne gre od rok. »Kreiram, izdelujem kroje in krojim v glavnem vse sama, pa tudi šivam, saj se mi pod iglo sproti rojevajo ideje. Kljub temu težko čakam na pomoč v obliki kro- \\\ VwWWVW\ Načrtov ima modna oblikovalka Jana Jovič, direktorica podjetja za svetovanje in modni inženiring Mo- Jana Jovič ding, še veliko. Načrtuje oblikovanje modelov za posebne priložnosti kot so maturantski ples, valeta, silvestrovanje, razna srečanja pa teens in baby programa, športne kolekcije za mlade, oblačil za nosečnice in tudi dizajn oblačil za varnostnike ji ni pod častjo. Upa tudi, da ji bo uspelo speljati redne modne revije v ostanku hotela. Z. L.-D. Pred tednom ustanovljena podružnica Društva za zdravje srca naj bi bila pri tem v pomoč. Združujoč tako tiste, ki so že dali skozi bolezen srca ali ožilja in še zdrave ljudi, bo pripravljala srečanja članov, posvečena zdravemu načinu življenja, spoznavanju dejavnikov tveganja, izmenjevanju osebnih izkušenj itd. Tako, prosvetiteljsko, namerava podružnica delovati tudi navzven. Organizirala bo razne preventivne programe. Člani društva bodo imeli za borih 300 tolaijev članarine v vseh slovenskih zdraviliščih 10-odstoten popust pri vseh zdravstvenih storitvah, prejemali bodo tudi revijo društva z najrazličnejšimi koristnimi nasveti. Vprašanje, zakaj je pri nas vse presladko, preslano in premastno, postavljeno v četrtek, pa s pomočjo društva za zdravje srca deloma že dobiva odgovor: po posebnem vrednotenju bodo znana živila, ki se dobijo pri nas in kijih smemo uživati brez nevarnosti za svoje zdravje. Z. L.-D. Knjiga za elektronike Srečko Kumer bo v njej združil 30-letno delo PREČNA — Srečko Kumer, ki ga mnogi poznajo po tem, da je že v osnovni šoli naredil čudežnega robota in kasneje vedno znova presenečal s svojimi elektronskimi pogruntavščinami, seje odločil, da bo svoje znanje ponudil tudi drugim. »V vseh teh letih mojega ukvaijanja z elektronskimi vezji, tranzistoiji, upori in diodami je nastalo na desetine načrtov za razne izboljšave, pa tudi nove naprave. Nekaj teh načrtov sem prerisal iz tujih revij in jih priredil za naše potrebe, večina pa je plod mojega dela. To so razni ojačevalniki, termoregulatoiji, oddajniki in podobne napravice. Rekel sem si, zakaj bi to znanje zadrževal zase, in z ženo Violeto sva sklenila,, da bova vse skupaj izdala v brošuri. Zena pripravlja tekste, jaz pa rišem načrte. Nekaj več kot 200 se jih je zbralo. Upam, da bodo izkušeni elektrotehniki radi segli po knjigi in jim bo pri njihovem konjičku dober pripomoček,« pove Srečko in doda, da bo knjiga plod njegovega tridesetletnega dela in prizadevanj na področju elektronike. Zanimivo je tudi to, da so Srečkovi načrti za razne elektronske sklope narejeni v tesnem sodelovanju s trgovinami in njihovo ponudbo elementov. Knjigo bo Srečko izdal v samozaložbi. V trgovinah z elektromaterialom jo bo mogoče kupiti že sredi naslednjega meseca. J. PAVLIN SREČKO KUMER — Vse izkušnje in izume bo ponudil s knjigo. Krkašem dopustovanje dosegljivo V Krki vsem delavcem omogočajo počitnikovanje enkrat letno po regresiranih cenah — Slovenija dražja od Hrvaške — Počitnice tudi za otroke — Izleti NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka je ena tistih, ki so se vedno zavedale pomena vlaganja v zdravje svojih ljudi za uspešnost podjetja in so zaradi tega veliko vlagale v počitniške zmogljivosti in dopustovanje, da bi bilo le-to dostopno čim večjemu številu delavcev. Podobno se obnaša tudi danes, ko je sprostitev zaradi težkih in negotovih razmer še pomembnejša za uspešno delo. Z velikimi prizadevanji in praktično vsakodnevnimi stiki s predstavniki hrvaških oblasti v sila počasnem meddržavnem dogovarjanju in urejanju medsebojnih odnosov so v Krki dosegli, da so njihove počitniške zmogljivosti ob Jadranu, v Istri, na Lošinju, Pagu ostale prazne za njihove potrebe. Za dopustovanje so letos razpisali v glavnem le svoje kapacitete — gre za okrog 450 ležišč v eni dekadi — medtem ko so prejšnja leta še dokupovali okrog tretjino ležišč. Letos so šli v dodatne zakupe počitniških kapacitet predvsem v slovenskih hribih. Darja Colarič »Na hrvaških območjih, kjer imamo počitniške kapacitete, ni bilo nobenih OKROGLA MIZA O VREDNOTAH SLOVENCEV NOVO MESTO — Društvo družboslovcev Dolenjske in Bele krajine organizira v sredo, 24. junija, ob 19. uri v konferenčni dvorani hotela Metropol okroglo mizo na temo SLOVENCI IN VREDNOTE. Gosta večera bosta znana slovenska družboslovca in raziskovalca dr. Niko Toš in dr. Zdenko Roter. Izhodišče brez dvoma zanimivega pogovora o vrednotah, na katerega organizatoiji vabijo vse, kijih to zanima, bo Mednarodna raziskava vrednot, ki jo je naredil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. vojnih delovanj. Ljudje se zato le odločajo za letovanje, in kot sedaj kaže, bo njihova zasedenost kar dobra, posebno, ker smo razposlali ponudbo za počitnikovanje tudi v druga podjetja. Take zasedenosti, kot je bila v preteklosti, seveda še nekaj let ni pričakovati. Standard se je znižal tudi krkašem, predvsem pa se ljudje v strahu pred negotovo prihodnostjo odrekajo sicer nujnim stvarem, kakršna je tudi dopust kot del skrbi za lastno zdravje. Tuje tudi še strah, da bi se lahko kaj pripetilo, čeprav mislim, da se moramo navaditi živeti z dejstvom, da takšne varnosti, kot smo je bili vajeni, ne bo več, tudi v Sloveniji ne. Računamo, da bomo imeli tako kot lani okrog 52 tisoč nočitev, medtem ko jih je bilo včasih od 60 do 65 tisoč. Včasih je letovalo okrog 70 odst. Krkinih delavcev, letos naj bi jih okrog 45 odst. Upokojenci, ki jih je vse več in so naša dobra »klientela«, v to niso všteti. Vsekakor pa so pogoji za počitnikovanje, bodisi ob hrvaškem ali slovenskem moiju, v toplicah, na kmetih, v hribih itd. tako ugodni, da ni krkaša, ki bi si koristne nekajdnevne spremembe okolja enkrat v letu ne mogel privoščiti,« pravi Daija Colarič, vodja Krkinega Družbenega standarda, katerega del je tudi oddih. Tudi na tem področju v Krki sicer deluje ekonomika, zgradili pa so sistem, ki omogoča krkašem — poleg delavcev NOVA MESTNA IMENA NOVO MESTO — Po sklepu zadnje seje novomeške občinske skupščine ima Novo mesto več novih imen ulic. Seidlova ulica je po novem Frančiškanski trg. Del Potočne vasi, za katerega je sprejet zazidalni načrt Romi, s^ poslej imenuje Brezje, del Muhabeija Žabjak, del pa Livada. Do sprememb v naseljih Smolenja vas, Mali Slatnik in Mala Cikava pa zaenkrat ni prišlo, saj s krajevno skupnostjo ni bilo doseženo soglasje. Sporna je predvsem priključitev naselij k Novemu mestu. PRAZNIK ČEŠENJ V BRUSNICAH BRUSNICE — V Brusnicah bo v nedeljo, 21. junija, tradicionalna razstava češenj. Razstavo bodo odprli ob 10. uri v brusniški osnovni šoli, ob dveh popoldne bo šla skozi vas povorka, prikazali bodo kmečka dela in opravila. Seveda bo, kot se spodobi, potem gasilska veselica. Prijazni Brusničani vabijo na pokušnjo njihovih izvrstnih in daleč naokoli slovečih češenj in vsega, kar bodo ob tem prazniku še pripravili. štejejo kot take tudi zakonce, nepreskrbljene otroke in Krkine upokojence — vsako leto izkoristiti del dopusta po ugodnih, regresiranih cenah, plačilo pa je možno v več obrokih. »Za zunanje gosteje cena polnega penziona v domu v Vrsarju 28 mark, za krkaše pa od 10 do 16 mark, odvisno od plače. Ležišče v apartmaju v Istri in Nerezinah stane • o V Krkinem Družbenem standardu, ki deluje kot agencija skozi vse leto, redno organizirajo tudi izlete za krkaše in druge. Letos so šli že dvakrat po Bavarski in Tirolski, obiskali Verono, zdaj pa pripravljajo zanimiv safari izlet v Kenijo. Že nekaj let organizirajo tudi počitnikovanje za otroke delavcev. Spet bodo lahko šli v kolonijo na Debeli Rtič, jezikovno-teniškim počitnicam na Rogli pa letos dodajajo podobne v Radovljici ter vesele počitnice s tenisom, squashem, raftingom, lokostrelstvom, video, jezikovno in računalniško delavnico, izleti ipd. za najmlajše, ki bodo med počitnicami ostali doma. dnevno od 2 do 7 mark, v počitniških zmogljivostih, ki smo jih najeli v Sloveniji, pa več, od 5,5 do 11 mark. To se zdi morda veliko, ampak apartmaji v Sloveniji, kjer je turizem nasploh dražji, stanejo dnevno od 85 mark navzgor,« pravi Colaričeva. Z. L.-D. Nedelja brez vode Zaradi del na cevovodih je bilo v nedeljo precej ljudi brez vode * vi JP KOMUNALA NOVO MESTO, p.o. Cesta kom. Staneta 2 68000 NOVO MESTO vabi k sodelovanju sodelavce informatike za področje organizacije organizacije AOP Zaželeni so kandidati, ki imajo že določena praktična znanja in izkušnje pri opravljanju tovrstnih del, so samostojni in kreativni ter imajo strokovno izobrazbo VII. stopnje. Pričakujemo vaše prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh po dnevu objave, naslovljene na kadrovsko službo podjetja. NOVO MESTO — Precej prebivalcev Novega mesta je bilo zadnjo nedeljo brez vode. Novomeška Komunala je namreč ta dan opravljala večja dela kar na dveh krajih. Zaradi prereza cevovoda za vgradnjo novega odcepa vodovoda za vasi Jelše in Crešnjice so morali zapreti magistralni cevovod Družinska vas—Novo mesto od Otočca naprej. Že prej načrtovana dela so začeli ob štirih zjutraj, nedelja pa je edini primeren dan za taka dela. Brez vode so bili v Mačkovcu, Ločni, na Mestnih njivah, v Pla- vi laguni, v naselju Majde Šilc, na Ži-bertovem hribu, v Bršljinu, pomanjkanje vode pa so čutili tudi v Straži in Rumanji vasi. Delo je potekalo nemoteno in je bilo ob dveh popoldne končano, vendar je trajalo še štiri ure, da so povsod dobili vodo, ker morajo ob takih primerih zaradi velikih pritiskov vodo v cevi spuščati postopoma. Da bi bilo še težje, je zaradi nevihte prišlo do izpada elektrike v črpališču Jezero pri Družinski vasi, zaradi česar seje stvar zavlekla še za dve uri. Kjer je bilo najtežje oz. povsod, od koder so sporočili, je Komunala s cisternami pnpeljala vodo. Hkrati so dela potekala še na cevovodu v Žabji vasi, kjer so zaradi gradnje nove Revozove lakirnice morali prestaviti primarni cevovod Stopiče—Novo mesto. Pri tem pa je prišlo do nepredvidenih zapletov in seje delo zavleklo do noči, vode pa niso imeli v Žabji vasi, na Zagrebški cesti in na Žibertovem hribu. V Komunali pravijo, da sta bili obe deli načrtovani, o tem, da ne bo vode, so ljudi obvestili po radiu, vendar po jeznih odzivih ljudi ugotavljajo, da jih kljub temu precej ni vedelo za napovedana dela. Zato razmišljajo, da bi v bodoče v takih primerih sporočali še na druge načine. A. B. ŽUPAN I - Pretekli teden je naš dežurni telefon poklical Novomeščan Lojze Pavlenč, češ da ga zelo moti, da se mora vsak teden naslajati nad neokusnimi domislicami na račun novomeškega župana Marjana Dvornika v Dolenjskem listu. Že mogoče. Verjetneje pa bi bilo nekoč in zdaj manj najrazličnejših oblastnopolitičnih packarij in neumnosti, če bi bili ljudje manj prizanesljivi do njih. V konkretnem primera bi bilo veijetno na mestu vprašanje in razmislek, ali so res neokusne in po Pavlenčevo polne mržnje domislice ali tisto obnašanje in govorjenje gospoda Dvornika, povezano z opravljanjem njegove županske in poslanske funkcije - edino to pa je predmet novinarske obravnave - ki si prisluži nastop v "bodičastih" časopisnih rubrikah. ŽUPAN II - Verjetno se bo spet komu zdelo neokusno in zlobno, ampak težko je prezreti mesto, ki si ga je novomeški župan Maijan Dvornik prislužil v knjigi "V obljubljeni deželi" argentinskega rojaka Andreja Rota, ki so ga zvabili iz Argentine v Slovenijo, da bi urejal dnevnik Slovenec. ''Dobro sva se pogovarjala, a kar nisem mogel verjeti, ko mi je dolenjski caudillo izjavil, da bo soodločal o kateremkoli dopisniku z Dolenjske in tudi o časnikarjih, ki bi izhajali iz tega konca Slovenije," je zapisal Rot. Kaj točno je imel v mislih s "caudillom", ne vemo, lahko si pa mislimo v povezavi z njegovim stavkom, da bi težko soglašal s takšno avtoritarnostjo. V leksikonu piše, da je caudillo politični mogotec, vodja, tako pa so uradno nazivali španskega diktatorja Franca. No, Rot zaradi prevelike zmernosti ni bil dolgo urednik, zdaj pa je sploh že spet v Argentini. Kdo je neokusen in sovražen? DAVEK - Nova slovenska dižava pač nekaj stane in tako je v letošnjem letu nabila prometni davek prav na vse, tudi na tisto, kar je bilo plačila doslej oproščeno in bi ga moralo biti še naprej: na primer na knjige, šolske malice in kosila, pa tudi na časopise. Da bi se kdo izvlekel z neplačevanjem, skoraj ni možnosti. Ali pa! Slovenske brazde, tednik Slovenske ljudske stranke, se na primer tudi po več mesecih novega - davčnega vijaka v kolofonu hvalijo, da so oproščene prometnega davka. OBISKI - Direktor slovenske Službe družbenega knjigovodstva mag. Igor Omerza je eden najbolj zaposlenih slovenskih direktorjev. Posebno radi ga imajo očitno južno od Ljubljane, kjer ne manjka skoraj na nobenem pogovoru o naši stvarnosti. Na nedavni predstavitvi prve slovenske komanditne dražbe v Kostanjevici je pridno sedel in poslušal. Morda je upal, da bo dobil kakšen namig ali navdih, kako priti novopečenim podjetnikom do živega s kontrolo. Ali se bo tudi poslej tako rad odzval vabilom iz krajev južno od Ljubljane, pa je vprašanje. Na poti iz omenjene predstavitve na novo prireditev v Krško mu je sredi Krakovskega gozda odpovedal pokorščino službeni peugeot, tako da so mu morali na mesto novega dogodka pomagati policaji. Ena gospa je rekla, da se bo očitno morala odpovedati nedeljskemu kopanju v Šmarjeških Toplicah. Namesto sprostitve in miru ji čestitke Studia D iz na ves glas navitega radia prinesejo le slabo voljo. Totalno odštekan dan NOVO MESTO — Zveza prijateljev mladine skupaj z Mladinskim kulturnim centrom in Opremo iz Kočevja tudi letos na zadnji šolski dan in na predvečer prvega praznika slovenske državnosti pripravlja prireditev vseh prireditev pod naslovom Totalno odštekan dan. »Fešta« za vse generacije bo v sredo, 24. junija, med 14. in 24. uro na igriščih Loke. Tudi letos pripravljajo organizatoiji atraktiven program. Poleg številnih ansamblov in plesnih skupin, ki bodo poskrbeli za nekaj veselja najmlajšim iz vitcev v zgodnjem popoldanskem času in za zabavo osnovnošolcev, zvečer pa naj bi na svoj račun prišli srednješolci in tudi odrasli. Napovejmo samo nekaj nastopajočih v atraktivnem delu deseturnega programa: rolkarji in skupina BMX iz Ljubljane, leteči moloiji, balon velikan Avija Šorna iz Ljubljane, aksibicijski nastop padalcev, svetovnih prvakov iz ALC v Lescah, prikaz plezalne tehnike in lokostrelstva, radijsko vodena letala in avtomobili, jahanje in vožnja s poniji, otroški vlak, akrobatski rock n'roll in še marsikaj bo videti na povsem spremenjeni Loki. Ves čas bo nadvse zanimiva tudi bogata gostinska ponudba — od festivala sladoleda do janjčka in odojka. Skratka, Loka bo ta dan raj za mlado in staro. J. P. Črnomaljski drobir EVRŠNIŠKA I - Na papirju, kjer je zapisan dnevni red za sejo občinskega izvršnega sveta, je moč pod "Vabljeni” prebrati, da so povabljeni med drugimi tudi novinaiji. A v rubriki "Gradivo dostavljeno", ki je daljša od prve, novinarjev ni (kar seveda ne pomeni, da gradiva tudi v resnici ne dobijo v roke). Toda glede na to, da se novinarka Dolenjskega lista, ki je zadnje čase edina predstavnica sedme sile na sejah IS, navadno pojavi prav takrat, ko čakajo na šestega člana občinske vlade, ki zagotavlja sklepčnost, in se je je neuradno že prijel vzdevek "šesti član izvršnega sveta", gre verjeti da so jo med tistimi ki jim pošiljajo gradivo, prišteli kar med člane vlade. EVRŠNIŠKA n - Sicer pa so na zadnji seji izvršnega sveta Črnomaljci zahtevali od lokalne radijske postaje Studia D obrazložitev, zakaj jim je "odtegnil" dopisnika oz. dopisnico in jih o tem še crivestil ni Pojasnjujejo, da njeno prisotnost na sejah vlade močno pogrešajo Kako se časi spreminjajo! Pred dobrim letom in pol je taista vlada zasedala za zaprtimi vrati in le vztrajanju delegatov Liberalno-demo-kratske stranke gre zasluga, da so na občini ugotovili, da s prepovedjo prisotnosti novinarjev IS krši pravila. Studio D h« moral že zaradi tega, ker je lahko počaščen zaradi najnovejše reakcije črnomaljske vlade, poslati na seje kakšnega svojega novinarja. DRAŽBA - V Črnomlju so pripravili pravilnik, v katerem je med drugim opisano tudi, kako je moč na dražbi prodati hišo, stanovanje ali druge nepremičnine. V enem od členov piše, ”.-da nepremičnino draži samo en dra-žttelj..." ter da "_nato razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel, in doseženo ceno zdražene nepremičnine..." Menda so vsi ti dražjteiji ter zdražene stvari po slovenskem pravopisu, kar pa še ne pomeni, da so tudi najbolj prikladni za uho. [Sprehod po Metliki . PRI METLIŠKEM RDEČEM KRIŽU je pngavtjenih oseminpetdeset beguncev iz Bosne in Hercegovine. Vsi Sranjejo pri sorodnikih, znancih ali prijateljih, RK jim pomaga s hrano in ribičkami, kar dobijo v skladišču za ribčmsko stavbo. Zbirni center, opremljen sšoton m z vsem drugim na metliškem kopališču, samuje. Vodja centra ione Nemanič vsakodnevno gleda proti jugu, toda pred vojno in njenimi grozotami bežečih prišlekov ni pa ni. DIREKTOR METLIŠKE BETI je postal tako natančen, daje neki dan po-sbJ domov vratarja, ki sije prišel služit kruh, obut v sandale Vrniti seje moral vdevjph, Čeprav je bilo zelo vroče in če-*“* * je delavec zagotavljal, da ga bolijo noge, ujme v usnje. Pa ni zaleglo. Direk-toijeva zahteva je padla na plodna tla, vratar pase sprašuje, ali direktorja vseh direktorjev tako natančno poslušajo v Beti prav vsi. TO SOBOTO BO NA IGRIŠČU pripodaandjski osnovni šoli velika ve-ki jo pripravlja tamkajšnji no-Somotr klub Kolpa. Najpomembneje je **pisMt, da bodo nastopile tudi mažo-ra&ie, saj bo to privabilo predvsem ®oSa del zabave željnih Veseličarjev. Koso JJrod leti dekleta marširala po so letele po zraku palice, s katerimi se sicer priletni gospodje podpirajo vse leto. Torej so mažoretke delo-«* njihovo počutje veliko učinko-v*tejše kot vse toplice, bioenergetiki ali zdravniki. ! Trebanjske iveri ZAGRIZENOST - S prisrčnim pozdravom so se nam oglasili neznani ^čaaski demokrati, ki zase trdijo, da *° naši zvesti bralci, v isti sapi pa n**ev»jo. da v celoti objavimo, in to ■ojnemeaijoao, anonimko. Našo prakso hi naši zvesti bralci že morali bolje P0*** * * * *!] m ta je, da anonimnih pisem pavflama ne objavljamo. Po možnostih P* jfe raziščemo, ker se včasih v takem Pisanju skriva tudi kaj resnice. Avtor(ji) tokratne lnimamkr očitajo predsedniku adt KS Mofaooog Ivanu Vovku, “zagrizenemu komunistu", da je ustraho-val prehivaloe Belega Griča in Vrha nad Mokronogom, ki naj bi s pomočjo 'občanskih demokratov dosegli v skup-KS Mokronog, da se tema vasema Pogrnejo stan imena Sveti Vrh in Sveti Križ. Anonimnež^) trdi(jo), da se pre-bivailci Vrha niso dali sprovocirati pred-*°dniku Vovku in so izglasovali svoje vtaro rine baja. Prebivala Belega Griča *® pisca(e) anonimnega pisma globoko razočarali, "predvsem zaradi te-ga, ker * v tej vasi nahajajo sorodniki bivšega predsedni. slovenske vlade." Vovk, ki “S N s pnptsotn k anketi "ustrahoval" krajane, češ ruj dobro premislijo glede Joškov efe zamenjavi dokumentov, nam jc pojasnil, da so se za anketo odločili v vodstvu KS po dogovoru s predstavniki strank oz. odborniki, da ni zagri-f®*" j* pa pošten, vprašanje pa je, če je tnkšcn tudi tisti, ki trosi anonimke “J*®*** POTRES - Ker se je 11. junija zem-Jja v okolici Mokronoga in Mirne stres-« ob 2J0, ko ljudje običajno najslajše jjc bi potres z močjo 3,9 po Rich-prešibak, da bi huje vznemiril Mnogi se niti zbudili niso, o Škodi ni podatkov. IZ NIkŠIH OBČIN luZul IZ NtkŠIH OBČIN C Belt mora najprej prebroditi krizo Obeta se mu dobra prihodnost v navezi Cimos-Citroen — Opozorilo izvršnega sveta, naj temeljiteje uresničujejo sanacijski program — Odločbe o presežkih ČRNOMELJ — Medtem ko so v začetku preteklega tedna težavam in načrtom, ki jih imajo v tukajšnjem Beltu, prisluhnili z republiškega Svobodnega sindikata, pa so dan pozneje iz vodstva podjetja seznanili s tem tudi občinski izvršni svet. Slednji ni bil le nem poslušalec, pač pa je, ker mu je veliko do tega, da bi tega največjega bolnika v občini čim prej ozdravili, sprejel številne zaključke. Člani izvršnega sveta so si bili, potem ko so zvedeli, kakšna je ocena poslovanja Belta v juniju in kako uresničujejo sanacijski program, edini, da Beltova proizvodnja odstopa od določil, zapisanih v omenjenem programu. Kot ocenjujejo, bodo v tem mesecu izdelali za 300 ton ulitkov manj, kot so načrtovali. V Beltu to utemeljujejo z zmanjšano težo ulitkov, s katerimi pa ne bodo iztržili nič manj, medtem ko bo izkoriščenost proizvodne linije skoraj za četrtino večja. Vendar IS zahteva, da ugotovijo vzroke in posledice za omenjeno odstopanje pa tudi, kaj to pomeni pri naročilih tako domačih kot tujih kupcev. Čeprav bodo v tem mesecu v Beltu uresničili finančni načrt, ta še vedno - Bivša vojašnica je razdeljena Prostore dodeliti 50 investitorjem, a še niso vsi oddali programov ČRNOMEU — V zadnjih dveh mesecih so v Črnomlju porabili precej časa in energije, da so razdelili prostore nekdanje vojašnice. V začetku je bilo namreč precej več prosilcev, kot je bilo prostora, vendar so se nekateri v tem času premislili, tako da so pred kratkim sestavili seznam petdesetih investitorjev. Vprašanje pa je, če je tudi ta seznam dokončen, kajti številni še vedno niso oddali investicijskih programov. Zato jim bodo v izvršnem svetu določili še zadnji rok, in če tudi do takrat ne bodo izpolnili zahtev, prostorov ne bodo mo- gli najeti. Sicer pa je na podlagi investicijskih programov, ki so jih bodoči najemniki že oddali, moč ugotoviti, da je predračunska vrednost naložb skoraj 2i 8 milijonov tolarjev, od tega predstavljajo 45 odst. stroški adaptacij bivših vojaških objektov. Od sedanjih 60 delavcev naj bi se v teh podjetjih in obrtnih delavnicah število zaposlenih povečalo na 161. Z drugimi besedami, zaposlenost bi bila v občini za 1,7 odst. večja, kot je bila marca letos. To pa je po mnenju nekaterih veliko premalo. Še vedno je v bivši vojašnici ostalo nedodeljenih nekaj prostorov. Zanimivo je, da so dodelili prostore v stavbi, kjer so bile nekdaj spalnice in komanda garnizije, kar sedmim podjetnikom, vendar noben od njih ni oddal investicijskega programa. Sedaj so v tem poslopju begunci. Vendar so podjetniki, ki so najem prostorov vzeli še kako zares, pripravljeni vztrajati v bivši vojašnici kljub beguncem, čeprav se na občini zavedajo, da bodo le-ti ovira pri razvoju podjetništva na Majerju v Črnomlju, kakor imenujejo področje bivše vojašnice. M.B.-J. kljub predvideni finančni konsolidaciji - ne bo pokril vseh stroškov poslovanja. Ob tem je IS tudi ugotovil, da vsi predvideni prilivi denarja še niso zagotovljeni, zlasti ne republiška sredstva, prav tako pa Belt še nima sklepa o sofinanciranju programa z republiškega ministrstva za delo. Vse odločbe o trajnih presežkih so delavci prejeli do 15. junija, kar pa je poldrugi mesec pozneje, kot je zapisano v sanacijskem programu. Za toliko časa so se tudi povečale obveznosti Belta za nadomestila za te presežke. Zato IS • Kot je povedal direktor Belta Janez Kure, vidijo v Beltu veliko priložnost za nova delovna mesta in vključitev v evropsko avtomobilsko industrijo v sodelovanju s Cimosom, za katerega bi delali štiri tipe nosilcev al-ternatorjev iz nodulame litine. Cimos je pripravljen kupiti po 300 tisoč kosov na leto. Kure zatrjujejo, da je to nesporna perspektiva Belta v navezi Cimos-Citroen, vendar se bodo morali v Črnomlju obnašati po evropsko in se še marsičesa naučiti. Do takrat pa morajo preživeti, seveda ob uresničevanju sanacijskega programa. vztraja, naj se ti problemi rešujejo čim hitreje. Ob tem mora vodstvo podjetja najti čim natančnejšo rešitev za ustanovitev dveh novih podjetij, invalidskih delavnic in podjetja za izdelavo strojne opreme, sicer se lahko zgodi, da bodo tudi delavci, kijih bodo v teh dveh podjetjih zaposlili, postali trajni presežek delovne sile, ki se bo znašel na zavodu za zaposlovanje. Predvsem pa bodo morali v Beltu pripraviti natančna poročila o tem, kako sledijo sanacijskemu programu pri trženju, zlasti pri osvajanju novih izdelkov in pridobivanju novih kupcev, ter kako bodo kos dosedanjim zaostankom na tem področju. IS poudarja tudi, daje finančna sanacija nujna, da pa morajo še razširiti krog nosilcev te sanacije. Pri tem imajo v mislih predvsem republiško agencijo za razvoj, ministrstvo za industrijo, republiški razvojni sklad in republiški investicijski sklad, kupce in dobavitelje, predvsem pri vlaganju v trajni kapital kot solastniški delež; pri dobaviteljih pa naj bi poskušali doseči tudi odlog plačila obveznosti. Seveda naj bi vključili tudi druge partnerje, za katere bi vodstvo Belta ugotovilo, da bi jih bilo smotrno vključiti v sanacijo. Če pri tem ne bodo uspešni, je po mnenju IS finančna sanacija Belta vprašljiva. Seveda se bodo morali tudi v Beltu potruditi, da bodo z večjo proizvodnjo in cenami ali manjšimi stroški povečali denarne prilive. Sicer pa je črnomaljska vlada naložila Beltovemu vodstvu, naj začne takoj iskati denar za majsko plačo, sindikatoma, tako neodvisnemu kot svobodnemu, pa je priporočila strpen dialog z vodstvom podjetja in vključevanje v uresničevanje sanacijskega pro-grama. M BEZEK-JAKŠE OB DNEVU DRŽAVNOSTI METLIKA — Ob dnevu državnosti vabi tukajšnja Ljudska knjižnica v četrtek, 25. junija, ob 21. uri v metliški kulturni dom na glasbeno-plesno prireditev. Nastopil bo dekliški oktet Corona iz Sevnice z ubranim petjem slovenskih ljudskih, umetnih in renesančnih pesmi ter večno zelenih melodij. Vstopnine ne bo. Vabljeni! Črni močeril zavarovan Biotop črne človeške ribice v izviru Jelševniš-čice začasno razglasili za naravni spomenik ČRNOMEU — V Črnomlju so pripravili osnutek odločbe o začasni razglasitvi biotopa črnega močerila (Proteus anguinus) v območju izvira Jelševniščice za naravni spomenik, in sicer za eno leto. Odločbo so izdali na osnovi predloga Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, saj je črni močeril edinstven primerek človeške ribice, zato se v občini zavedajo, da so ga dolžni zavarovati in omogočiti njegov nadaljnji obstoj. K temu bodo seveda najbolj pripomogli s tem, da bodo obvarovali njegovo življenjsko okolje pred strupenimi snovmi, odlaganjem odpadkov ter vsem drugim, kar bi lahko onesnažilo prej omenjeno območje. Ker pa so geološke, hidrološke in druge raziskave ob izviru Jelševniščice še v teku, ni moč dati dokončnih smernic za zavarovanje tega območja. Zato so se v Črnomlju odločili za začasno varovanje, ko pa bodo znani rezultati raziskav, bodo pričeli postopek za trajno razglasitev tega območja za naravni spomenik. Seveda bodo v občini prav tako morali še ugotoviti, kaj bo pomenila in kakšne posledice bo prinesla razglasitev naravnega spomenika za tamkajšnje prebivalstvo in lastnike parcel v katastrskih občinah Talčji Vrh in Maverlen. Na varovanem območju črnega močerila bi po sedanjem osnutku veljal varstveni režim, na katerem bi bile prepovedane vse vrste gradenj, spreminjanje vegetacijske odeje, odlaganje odpadkov ter lovljenje in nabiranje podzemnih živali v izviru potoka in bruhalnikih. Ob kraškem izviru Jelševniščice pri vasi Jelševnik je namreč na levem obrežju izvirnega jezera tudi vrsta pe-riodičnih bruhalnikov, kjer prinašajo visoke vode pogosto na dan črne močerile. Za te bruhalnike pa lahko že sedaj strokovnjaki z veliko verjetnostjo trdijo, da privajajo podzemno vodo, ki se steka v suho dolino v vznožju Stražnega Vrha, med Tuševim dolom in Jelševnikom. Prav podzemni tok, ki prihaja na dan v bruhalniku, pa je življenjski prostor črnega močerila, svojevrstne predvrste močerila ali človeške ribice. M.B.-J. PESNIK U V SPOMIN —II. junija, ob 43. obletnici smrti Otona Župančiča, so v njegovi rojstni hiši v Vinici pripravili 2. srečanje recitatorjev belokranjskih malih in osnovnih šoL Tema srečanja je bila Bela krajina in njeni ljudje v pesmih Otona Župančiča. namen pa, da bi mladim približali pesmi priljubljenega belokranjskega pesnika ter jih spodbudili k recitiranju. Poleg recitatorjev in mladih tamburašev iz Adlešičev pod vodstvom Silvestra Mihelčiča starejšega je nastopila pevka in igralka drame SNG iz Ljubljane Jerica Mrzel, kije vodila tudi strokovni razgovor z mentorji recitatorskih deja vnosti v šolah. Na fotografiji: Katja Štefanič s črnomaljske osno v-ne šole Mirana Jarca recitira Dumo. (Foto: M.B.-J.) Metličani zaščitili vodo METLIKA — Da bi zavarovali vodne vire na območju Gornjega Suhorja in črpališča pitne vode v Obrhu v Metliki pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kvaliteto pitne vode, so v Metliki pripravili odlok o zaščiti vodnih virov. V njem so določili varstvene pasove vodnih virov in ukrepe za njihovo zavarovanje. Tako bodo morali lastniki ah' upravljalci objektov in zemljišč prilagoditi razmere zahtevam odloka v najožjem varstvenem pasu v enem letu, v ožjem v dveh in v širšem varstvenem pasu v treh letih. Čeprav je odlok precej omejevalen, odgovorni na občini zatrjujejo, da ne bo popuščanja. Ko je na seji skupščine občine tekla beseda o osnutku omenjenega zakona, je eden od delegatov spomnil na opozorila Suhorčanov, ki so zahtevali, da kdo od odgovornih pride k njim na razgovor, saj želijo iz zanesljivega vira zvedeti, kaj bo odlok pomenil zanje in kakšne spremembe lahko prinese v način njihovega življenja. Občinski možje so obisk obljubili. Iz vrst Zelenih pa je prišel predlog, naj ob cesti od mednarodnega mejnega prehoda na Kolpi v Metliki do Novega mesta postavijo table, ki bodo opozarjale, da gre za varovano območje. V zadnjem času seje namreč promet s cisternami na tej cesti močno po večal. Gasilci pa bi morali pregledati tudi svojo opremo ter preveriti, ali so primerno opremljeni za primer, če bi morali posredovati pri nesreči avtomobilske d- M.B.-J. Sterne. ZOPET O PCB ČRNOMEU — Danes, 18. junija, ob 9,30 bodo v sejni sobi črnomaljske skupščine občine Zaleni Slovenije in Zeleni Bele krajine pripravili tiskovno konferenco, na kateri bosta prim. dr. Dunja Piškur-Kosmač in prim. dr. Anton Fazarinc predstavila zaključno poročilo naloge »Ocena zdravstveno-ekoloških razmer na območju občin Metlika in Črnomelj v zvezi z ekološko obremenitvijo s polikkrriranimi bifeni-li«. Sodelovala bosta tudi dr. Božidar Voljč, minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo Republike Slovenije, in dr. Dušan Plut, član predsedstva RS in predsednik predsedstva Zelenih Slovenije. SPOMINSKI GLASBENI VEČER ČRNOMEU — V petek, 19. junija, bo ob 20. uri v mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju glasbeni večer Free 48 v spomin na tragično preminula člana Tonija Konciljo in Romana Rozmana. Predstavljeni bodo demo posnetki te bivše rock zasedbe iz Straže. KONCERTI UČENCEV GLASBENE ŠOLE ČRNOMEU ČRNOMEU — Glasbena šola Črnomelj pripravlja ob zaključku šolskega leta letne koncerte svojih učencev. Sinoči so se v Semiču predstavili učenci dislociranega oddelka iz Semiča. Danes, l8.junija,boob 19,30 v kulturnem domu v Črnomlju predstavitev mladih črnomaljskih glasbenikov. Učenci glasbene šole v Metliki pa bodo nastopili v metliškem kulturnem domu jutri, 19. junija, ob 20. uri. Kresna noč v Mokronogu 16. dolenjsko kulturno-zabavno prireditev priredi 20. junija ob 20.uri Turistično društvo Mokronog — Bogat spored: balet, magija, ansambli, Kresnicek, Modra kronika... Najmlajše mesto Trebnje vabi Ob razglasitvi mesta od 24. do. 28. junija tudi številne prireditve Iz trebanjskega koša — 25. mednarodni tabor likovnih samorastnikov-Temeljni kamen za planinski dom na Vrhtrebnjem — Slavnostna govornika dr. Piut in dr. Bučar MOKRONOG — »Od starih šeg in navad« je poimenoval predsednik mo-kronoškega turistižnega društva Marko Kapus prvi del sporeda 16. dolenjske kresne noči, ki se bo pričela v soboto, 20. junija ob 20. uri na trgu v Mokronogu. Pričela ga bo novomeška folklorna skupina Kres s povabilom na kresovanje. Rdečo nit bo spletala Pika Fugina, njene sestavine pa so tudi kres, metanje venčkov na streho in obhod kresnic. BADMINTONSKI KLUB MIRNA — Za novoustanovljeni Badmintonski klub Mirna bosta v novi tekmovalni sezoni igrala tudi državni prvak Sašo Zrnec in njegov trener Mile Cuk, tudi eden najboljših slovenskih igralcev badmintona. Generalni pokrovitelj kluba bo TOM Mirna. Na Mirni so sklenili ustanoviti tudi Balinarski klub Dana, ki bo ob podobnem novoustanovljenem klubu v Trebnjem že tretji v občini. Na Mirni, kije letos dobila pokrito dvostezno balinišče, naj bi bila poslej tudi Balinarska zveza Dolenjske. V dvorani bo potekal etnološki del. Slovenski baletni solisti pod vodstvom Janeza Mejača, prvaki slovenskega baleta Vojko Vidmar, Marko Omerzel, Nena Vrhovec, Andreja Hriberšek in Helena Klasič, bodo občinstvu predstavili nekaj utrinkov iz baletne zakladnice. Magijo kresne noči bo povezoval Ivo Pavšič-Ičko, s točkami Vodnjak, Broadway - Magic show, Splošna magija, Spopad s kitajskimi obroči in Lekcija pa se bodo predstavili mednarodni mojster magije Wladimir ter mojstra magije Jani Jošovc in Franc Zupan. V gostilni Zlata kaplja bodo nato razpoloženje stopnjevali The call boys, v gostilni Žlajpah ansambel Ivana Korošca in Studio Brico v bifeju Kolar. Po tem tretjem delu bodo obiskovalci kresne noči krenili s svečkami na piano, kjer bosta Kresniček Slavko Podboj in Modra kronika ter Krjavelj, cigan Braj-dimir Ratajčič opozorili, da je kresna dežela sicer svobodna, a brez čudežev še vedno ne gre. Vsi obiskovalci se bodo pridružili ognjemetu, »da sonce ne bo omagalo in shiralo.« P. P. TREBNJE — Ravno na dan državnosti, 25. junija, bo Slovenija dobila še eno mesto. Trebnje, občinsko središče, ki je tudi zavoljo nadvse ugodne prometne lege, predvsem pa po delu in volji samih Trebanjcev (v KS Trebnje gre h koncu že četrti samoprispevek!), preraslo iz vasi še pred dobrimi 30 leti v najmlajše slovensko mesto z vsemi atributi, bo počastilo slovesno razglasitev za mesto 25. junija zvečer tudi s predstavitvijo svojega grba. Slavnostni govornik ob tej priložnosti, ko se bodo pričele tudi tradicionalne turistične, kultumo-zabavne prireditve Iz trebanjskega koša, bo član predsedstva Slovenije dr. Dušan Plut. Za kulturni spored bo ta večer poskrbel prav tako slavljenec in jubilant hkrati — Občinski pihalni orkester Trebnje. Tudi sicer pričakujejo Trebanjci v času praznovanja od 24. do 28. junija v svoji sredi še druge visoke goste. Planinsko društvo Tesnil, ki bo 24. junija ob 19. uri na Vrhtrebnjem položilo temeljni kamen za planinski dom, je povabilo tudi notranjega ministra Igorja Bavčarja; ta dogodek pa bodo planinci zaokrožili še s kresovanjem. Prireditelji jubilejnega — 25. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov z veseljem pričakujejo v soboto, 27. junija ob 18. uri na otvoritvi tabora slavnostnega govornika dr. Franceta Bučarja, predsednika slovenskega parlamenta. Na sobotni večer bo zabaval zbrane ansambel Slovenija, podobno pa bodo počeli ansambel Lojzeta Slaka, folklorna skupina in drugi. Mesto Trebnje vabi še na sklepni del poletnih prireditev v nedeljo, 28. junija dopoldne v trebanjsko cerkev na mašo v spomin Friderika Barage. Po maši bo še srečanje v Mali vasi pri Baragovem gradiču, rojstni hiši tega slavnega rojaka. P. P 10 LET DRUŠTVA INVALIDOV— V pobu dvorani kulturnega doma v Trebnjem so številni izmed 300 invalidov, ki se povezujejo v trebanjsko društvo invalidov, spremljali javno radijsko oddajo Radia Slovenija Prizma optimizma. S to oddajo in kultumozabavnim sporedom, v katerem so sodelovali tudi pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev in invalidov Trebnje (na sliki), so invalidi namreč obeležili 10. obletnico društva. Za invalide bodo ob jubileju največja pridobuev novi prostori v soseščini zgradbe občine na Golievem trgu, ki jih bodo uredili r kakšnem mesecu, zlasti ob pomoči Zveze društev invalidov Slovenije. (Foto: P. P.) IZ NtkŠIH OBČIN dlM IZ NlkŠIH OBČIN Ul V Tekstilani končali stavko Delavci so pristali na sporazumno rešitev — Dobri obeti za prihodnost KOČEVJE — Delavci kočevske Tekstilane, ki so že v četrtek, 4. junija, za nekaj ur ustavili delo, so prejšnji torek ponovno stavkali. Razlog za to je bilo nestrinjanje delavcev s predlaganim 20-odst. povišanjem plač. Pogajalska skupina je s stečajnim upraviteljem vendarle našla za vse sprejemljivo rešitev. Čeprav so delavci prvotno zahtevali 100-odst. povišanje plač, pa se kasneje omejili na zahtevo po 50-odst. povišanju, so sprejeli obrazložitev stečajnega upravitelja Albina Pečnika, da glede na izpad dohodka zahtevano povišanje ni možno. Tekstilano, ki je v stečajnem postopku, v katerega sojo pripeljale težave v tekstilni industriji pa tudi vrsta napak v poslovanju podjetja, že 14 mesecev, je pred kratkim prizadel dvomesečni izpad znatnega dela naročil. Njihov nemški kupec, ki meni, da ima Tekstilana glede na svoje zmogljivosti preveč zaposlenih, se ni držal pogodbe in je del svojih naročil preusmeril v Italijo. Za Tekstilano, ki je ob prihodu stečajnega upravitelja imela za 7 milijonov mark dolgov in ima danes skoraj milijon mark zajetih v stečajno maso, je to pomenilo manj dela, s tem pa tudi manj denarja. Zato so delavci pristali na 33-odst. povišanje plač, 5-odst. povišanje pa se jim obeta še konecjunija. Od 15. junija bo tako neto plača v proizvodnji znašala 20 tisoč tolarjev, višina plač konec tega meseca pa bo odvisna od poslovanja Tekstilane. Po mnenju stečajnega upra- Rešeni Štirje zahtevki Delo komisije za denacio-__________nalizacijo______________ RIBNICA — Komisija za denacionalizacijo v Ribnici je do danes prejela 50 vlog za vračilo kmetijskih zemljišč, 4 za vračilo podjetij, 5 za vračilo stavb oziroma delov stavb ter eno vlogo za vračilo lokala. Strokovni delavci občinskih upravnih organov, pristojnih za urejanje zadev s področja denacionalizacije, so precej časa posvetili pomoči strankam, da bi jim omogočili pravilno sestaviti vloge. Kljub temu je bila velika večina vlog nepopolnih, pogosto zato, ker je težko priti do nekaterih listin, ki jih je nujno potrebno predložiti, da bi se vloga lahko obravnavala. To je pri ljudeh povzročalo veliko nejevolje, hkrati pa tudi onemogočalo nadaljnje delo strokovnih služb na posameznih zadevah. Dodatno je njihovo delo oteževalo dejstvo, da dolgo niso bili sprejeti nekateri podzakonski akti in da niso ustanovljeni skladi, kijih predvideva zakon o denacionalizaciji kot zavezance za vrnitev premoženja. Kljub vsem težavam so strokovne službe v Ribnici že v celoti rešile 4 zahtevke, enega delno, kar 17 pa jih bo dokončno rešenih po izteku 30-dnevnega roka, v katerem so možne pritožbe. vitelja so obeti za povišanje dokaj ugodni, saj so ravno te dni od nemškega kupca dobili naročilo. Stečajni upravitelj jih je namreč obvestil, da bo v primeru nadaljnjega izpada njihovih naročil Tekstilana prisiljena odpustiti delavce, na kar se je firma Cotex, ki je v določeni meri od Tekstilane odvisna, odzvala z obnovo naročil. V začetku stečaja je bilo v Tekstilani zaposlenih 550 delavcev, danes jih je nekaj več kot 220, kar pa po mnenju stečajnega upravitelja, ki izjavlja, da želi, da bi podjetje ostalo delavcem, ni 30 LET »POSEBNE« ŠOLE KOČEVJE — Te dni je Osnovna šola Ljuba Šercetja s prilagojenim programom praznovala 30-letnico. Osnovana je bila na osnovi potreb po pomoči otrokom, ki so individualno drugačni in potrebni pomoči. V strokovno obravnavo vključujejo lažje duševno prizadete otroke in mejne primere s kombiniranimi motnjami. Aktivnost vsakdanjega utripa v šoli je zelo pestra in prilagojena programu rednega pouka ter številnim drugim dejavnostim. Tako vključujejo logopede v organizirano lo-gopedsko obravnavo, učence z motnjo motorike pa v posebno obliko telesne vzgoje. Delo na šoli vodijo specialni pedagogi. V strokovno obravnavo so imeli vključenih 455 učencev, medtem ko jih je v letošnjem letu vključenih v šolo 63, šolsko obveznost končuje deset učencev. Po mnenju ravnateljice Milene Aupič jih bodo skušali vključiti v skrajšane prilagojene programe, nekatere pa naj bi vključili v delovne procese. Priprave tečejo za ustanovitev oddelka za delovno usposabljanje. M. G.-č preveč, čeprav je menda nekoliko preveč delavcev zaposlenih v pisarnah. Z banko kot glavno upnico se dogovarja • Tekstilanini delavci, ki so med obema stavkama zatijevali, da želijo le kolikor toliko normalne pogoje za življenje, bodo s sobotnim in nedeljskim delom nadoknadili izpad proizvodnje. Razmislili pa bodo tudi o tem, ali naj razrešijo dolgoletno sindikalno zaupnico, ki v času stavke ni bila dovolj odločno na njihovi strani. za poravnavo, ali bo do te tudi prišlo in kdaj, pa zaenkrat še ni znano. M. LESKOVŠEK-SVETE ZA VSAKEGA NEKAJ KOČEVJE — Prihodnji teden bodo v počastitev dneva državnosti v Kočevju potekale številne kulturne in druge prireditve. Tako bo že to, v primeru slabega vremena pa prihodnjo soboto vrtec pripravil otroško prireditev Živžav. Od ponedeljka do sobote bo v kočevski knjižnici odprta razstava knjig z naslovom Osamosvajanje Slovenije, na to temo pa bodo organizirali tudi kviz. Poleg literarnega večera s predstavitvijo pesniške zbirke Vaclava Jarma in koncerta pevske skupine Cantate domino in učencev Glasbene šole Kočevje se bodo zvrstile še neaktere druge prireditve, največ pa jih bo na predpraznični dan. KONCERT SVOBODE KOČEVJE — V sredo, 24. junija, bo ob 18.30 v avli kočevske osnovne šole koncert moškega pevskega zbora Svoboda iz Kočevja. Njegov redni letni koncert letos sovpada s počastitvijo 25. junija, dneva slovenske, državnosti. OKROGLA MIZA O ŠOLI KOČEVJE — V torek, 23. junija, bo ob 18. uri v šolski dvorani srednje šole Kočevje okrogla miza o prostorski problematiki osnovnega šolstva v Kočevju. Organizator okrogle mize je predsedstvo občinske skupščine. Vabljeni so vsi, ki bi želeli o tem vprašanju kaj več zvedeti, povedati ali predlagati. Skoraj polovica na čakanju Težave kočevskega Inkopa — Pomanjkanje repro-materiala —Preusmeritev v izvoz KOČEVJE — Izdelovalec kovinskega pohištva, opreme za kopalnice in aluminij lestev, podjetje Inkop iz Kočevja, ima zaposlenih 171 delavcev. Kar 40-odst. vseh zaposlenih pa je že od meseca marca na čakanju. Vzrok za to so težave Inkopa, ki jih je povzročila izguba trgov na območju nekdanje Jugoslavije. Inkop seje pred leti pojavljal na celotnem jugoslovanskem tržišču kar z dvema tretjinama svoje proizvodnje, le 10-odst narejenega so namenjali izvozu. Ker so bili premočno usmerjeni na jugoslovansko tržišče, nimajo utečenih zunanjetrgovskih poslov, zato so njihove težave pri preusmeritvi v izvoz še toliko večje. Osnovni problem Inkopa pri preusmeritvi je značilen za kovinsko proizvodnjo. Za izdelavo novega proizvoda je namreč potrebno izdelati tudi kup specialnih orodij, kijih v Inkopu v veliki meri izdelujejo sami, kar pa zahteva veliko denaija in časa. Pri tem jim povzroča težave dokaj zastarela tehnologija, po mnenju generalnega direktorja Antona Benčine pa tudi dejstvo, da Ločeno zbiranje odpadkov Julija pričenjajo v sevniški občini s poskusnim projektom sortiranja in odvoza odpadkov v sodelovanju z mešanim podjetjem Barles — Rumpold BO SANACIJSKI NAČRT IZDELAN PRED ROKOM? RIBNICA — Seja delavskega sveta ribniškega Rika je bila že dvakrat preložena. Predsednik delavskega sveta Franc Prelesnik je povedal, da se bo delavski svet sestal, ko bo pripravljen sanacijski program podjetja. S sanacijskim programom, ki ga v teh dneh aktivno pripravljajo pod vodstvom inž. Franca Petka, se bo delavski svet najprej le seznanil, saj so se odločili, da ga bodo poprej obravnavali na zboru delavcev. Po mnenju Franca Prelesnika bo sanacijski program izdelan še pred 30-dnevnim rokom. SEVNICA — V življenju, kakršnega živimo, se ni mogoče izogniti odpadkom. Sodobne tehnologije pa nas poučijo o tem, da močno onesnaževanje okolja z odpadki lahko zelo zmanjšamo, če jih koristno predelamo in uporabimo. Seveda pa je pogoj za to, da jih ločeno zbiramo in sortiramo. Natečajne rešitve, ki jih je pridobilo ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora na podlagi razpisa, zahtevajo ločeno zbiranje odpadkov, s tem da se to uvaja postopoma glede na osveščenost ljudi in tehnologijo reciklaže odpadkov. »Že v programu dela sevniškega izvršnega sveta za leto 1991 je bilo predvideno, da se za občino Sevnica postavi koncept ravnanja s komunalnimi odpadki, zlasti še zato, ker komunalna deponija v Krškem dovoljuje deponiranje odpadkov le še za kakšno leto, lokacija za novo sodobno regijsko deponijo pa še ni določena. Po zgledu drugih slo- Bo razvoj podeželja hitrejši? Seminar o tem, kako pripraviti ustrezen program razvoja demografsko ogroženih območij sevniske občine________________ SEVNICA — O tem, kako izdelati skupni program kratkoročnega in dolgoročnega razvoja demografsko ogroženih območij, so se seznanili in dogovorili pretekli konec tedna na dvodnevnem seminatju na Lisci predstavniki sevniškega izvršnega sveta, političnih strank, krajevni funkcionatji in nekaterih podjetij. Sevnjška vlada in občinska skupščina sta ob koncu lanskega leta v sodelovanju z Inštitutom za regionalno ekonomiko iz Ljubljane sicer pripravila razvojni program za demografsko ogrožena območja v občini, kije osnova za prijavo na natečaj za pridobitev republiškega denaija za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Na seminaiju, ki gaje vodil Rudolf Rome iz ZOP Managment Consulting, d. o.o. (to je eden izmed pripravljalcev programa demografsko ogroženih območij za Posavje in sevniško občino), so skušali s teamskim delom doseči večjo SREČANJE HARMONIKARJEV STUDENEC — Tukajšnje prosvetno in gasilsko društvo priredita v nedeljo, 21. junija, ob 15. uri tradicionalno srečanje harmonikarjev na Studencu. Harmonikaiji se lahko prijavijo do petka, 19. junija, na ZKO Sevnica ali pa v nedeljo na Studencu, uro pred pričetkom prireditve, ki tudi letos šteje kot izbirno tekmovanje za srečanje Zlata harmonika v Ljubečni. Spored na Stuencu bo povezoval Osin podokničar Franc Pestotnik. Po srečanju bo veselica z ansamblom Meh. Še pred tekmovanjem harmonikaijev bo ob 12. uri tudi tradicionalni avtorally Impoljca-Studenec v organizaciji AMD Sevnica in njegove sekcije Studenec. stopnjo operacionalizacije programov za demografsko ogroženo podeželje v občini (tega je kar okrog 80 odst. celotne površine občine, na tem pa živi okrog 60 odst. prebivalcev sevniške občine). Ob tem, da so na seminaiju dovolj' razpoznavno evidentirali sedanje stanje in vzroke za vse bolj občutno zaostajanje določenih predelov občine — zlasti kar zadeva komunalno infrastrukturo, kar ima za posledico tudi praznjenje prostora, se pravi izseljevanje ljudi vsa leta po vojni — je dobro vsaj to, da se Sevničani zavedajo, da bodo lahko kakovost življenja ljudi na podeželju izboljšali, ako jih bodo usposobili, da si bodo znali sami bolj pomagati. K temu namreč bolj malo doprinese na primer zgolj ugotovitev, da bo območje Šent- RAZOČARANI S TEKMOVANJA Letos je bilo že trinajsto tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije 3. jakostne skupine. Tekmovanje je potekalo v petih slovenskih krajih, v vsakem kraju pa seje med seboj pomerilo pet orkestrov. Naš orkester je 24. maja tekmoval v Trebnjem, kjer so bili še orkestri iz Mo-ziija, Trebnjega, Loč in Prebolda. Vsak orkester je najprej odigral skladbo za ogrevanje, sledila je obvezna skladba in skladba po lastni izbiri. Tekmovanje je pričela trebanjska godba, kije svojo nalogo odlično opravila. Mi smo bili zadnji na vrsti in kar nekako dobre volje smo čakali na nastop, saj smo imeli občutek, da smo med boljšimi. Tudi občinstvo je bilo nad našim igranjem navdušeno, vendar smo osvojili le bronasto priznanje. Na naših obrazih se ni dalo skriti razočaranje. POLONA ZUPANC 8. a, OŠ Boštanj janža postalo eno od središč podeželskega turizma na Dolenjskem, če ne bo poskrbljeno ob ekološko čisti kmetijski pridelavi in urejeni krajini še za večje število prenočišč; to pa spet ni mogoče brez večjih vlaganj in še česa. In že se znajdemo v začaranem krogu, ko bodo morebiti v kakšnem okolju, ki nima ravno na pretek sposobnih ljudi, še naprej dosti bolj pozabljeni od boga in države kot pa tam,kjer se ljudje pač »bolj znajdejo« oz. so bolj podjetni. P. P. venskih občin smo letos navezali stike z mešanimi podjetji, katerih soustanovitelji so tuji partnerji z večletnimi izkušnjami glede ravnanja z odpadki. Konkretno je bilo to podjetje Saubermacher Sued — Lenart, Murska Sobota, in Barles — Rumpold, Zasavje,« je povedal sekretar sevniškega občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora inž. Jože Kolar. Aprila letos so Barles — Rumpold in sevniška občina sklenili dogovor o pilotskem (poskusnem) projektu sortiranja in odvoza odpadkov, ki vključuje • V naslednjih korakih naj bi sortirali posebne in zlasti nevarne odpadke po stopnji nevarnosti in tehnologiji nevtralizacije. Vse te cilje pa naj bi dosegli z nenehnim osveščanjem, vzgajanjem in izobraževanjem. Sevničani se zavedajo, daje potreben tudi ustrezen nadzor ter razširitev organiziranega odvoza in sortiranja odpadkov za vsa večja naselja v občini. V avli sevniške osnovne šole bo do 25. junija razstavljena oprema za ločeno zbiranje odpadkov, kakršno bodo uporabili pri poskusnem projektu. V ponedeljek, 22. junija, bo ob 18. uri v avli sevniške šole tudi okrogla miza o tej temi. Vabljeni! Malkovec, Tržišče, Krmelj, Šentjanž in Naselje heroja Maroka v Ševnici z 885 gospodinjstvi in okrog 2460 prebivalci. Projekt bio zaživel v juliju. Pri ločevanju gospodinjskih odpadkov gre predvsem za zmanjšanje količine odpadkov, ki nekoristno končajo na deponiji, za neposredno predelavo sekundarnih surovin (papirja, stekla in kovin) in za pripravo komposta iz bio odpadkov, kijih je mogoče uporabiti pri vzgajanju agrokultur. p p imajo veliko priučenih delavcev ter da je med zaposlenimi kar polovica žensk. Plače zaposlenih v Inkopu so trenutno izredno nizke. Za kolektivno branž-no pogodbo zaostajajo za približno 30-odsL »Tako bo, vse dokler ne bomo povečali izvoza,« je dejal direktor Benčina in povedal, da želijo izvoz povečati na 50 do 60-odst., pri tem pa izrazil upanje, da jim bo to uspelo še pred koncem letošnjega leta. Kljjib dosegi tega cilja bo po vsej verjetnosti število zaposlenih potrebno zmanjšati vsaj za 40 ljudi. Izvozno so usmerjeni predvsem na Švedsko, kupce pa iščejo tudi v drugih zahodnoevropskih državah, predvsem v Franciji, Italiji in Nemčiji, pa tudi drugod po svetu. Ker je ponudba kopalniških programov na Zahodu izredno velika, računajo tudi na prodajo v vzhodnoevropske države, predvsem Poljsko in Češko. Pri tpm iščejo kupce tudi izven svojega Odpovedali se ne bodo tudi poslovanju s Hrvaško, čeprav imajo težave s plačili zaradi tečaja tolarja, prav tako pa tudi v blagovni menjavi, saj Hrvaška blaga preprosto nima. »Povpraševanje po naših izdelkih je na Hrvaškem veliko, zaradi padca življenjskega standarda pa postajajo slovenski izdelki za Hrvaško predragi,« je pojasnil Anton Benčina in dodal, da se s podobnimi problemi srečujejo tudi na domačem trgu, saj njihovi izdelki ne sodijo med nujno potrebne za življenje in se jim zato ljudje pač lahko odpovedo. Čeprav je že to velik razlog za preusmeritev v izvoz, je za Inkop pospešeno iskanje tujih kupcev v tem trenutku pomembno predvsem zaradi zagotavljanja deviz, ki jih potrebujejo za nabavo repromatenala. Na Hrvaškem, od koder so se včasih precej oskrbovali z repromaterialom, tega šolaj ne dobijo, bodisi da ga dejansko nimajo ali pa hrvaška podjetja poslujejo izključno de-vizno- M. LESKOVŠEK-SVETE KAMERA ODKRIVA — Naši vrli bralci iz Hrastovice in Pijavic, vasi na meji med trebanjsko in sevniško občino, so nas povabili, naj si ogledamo, v kakšnem stanju je lokalna cesta med obema krajema in občinama po zadnjem malo močnejšem dežju. Cestišče je bilo (kot običajno po neurju) ravno na nepreglednem ovinku polno blata oz zemlje z bližnje njive, tako da je potekal začuda gost promet tistih nekaj minut, ko smo si ogledovali razmere na delu ceste, ki je že v sevniški občini, zgolj po enem voznem pasu. Nihče pač ni hotel tvegati, da bi obtičal v blatu. Tako sta ravnala pred kratkim tudi mopedista, trčila in eden, hudo ranjen, še zmeraj leži v bolnišnici Se bodo cestarji inšpektorji in še kdo le zganili ali bodo čakali da bo krvni da vek še večji? (Foto: P. P.) Sevniško poletje bo pestro S pomočjo občine bodo obogatili življenje v mestu in drugih krajih—Številne ptire-ditve: srečanje gasilskih pihalnih orkestrov, kmečki, modna revija, miss bazena. SEVNICA — V sodelovanju z različnimi društvi in organizacijskimi odbori so na sevniški občini pripravili skupen, časovno in vsebinsko usklajen pester program kulturnih, zabavnih in športnih prireditev do konca leta. Prvi del sporeda, ki sta ga podprla tudi občinska skupščina in izvršni svet, so poimenovali Sevniško poletje. Prireditve so se pričele pretekli petek na grajskem dvorišču s koncertom Silvestra Mihelčiča in okteta Boštanjski fantje, v galeriji na sevniškem gradu pa so odprli kiparsko razstavo Petra Veneta. Od 15. do 25. junija je v osnovni šoli Sava Kladnika na ogled razstava opreme za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Konec tega tedna bo eden vrhuncev Sevniškega poletja s 1. državno razstavo in sejmom koz pri sevniškem taborniškem domu, pod pokroviteljstvom slovenskega ministrstva za kmetijstvo; v teh dneh, od 19. do 21. junija, pa se bodo zvrstile zabavne prireditve za različne generacije in okuse. V petek zvečer bo na Glavnem trgu zabaval Agropop, v soboto ob 20. pa ansambel Lojzeta Slaka in Modra kronika. Sevniški gasilci bodo naposled ravno na [roletni solsticij 21. junija pojroldne tudi znova organizatorji 13. srečanja gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije. V nedeljo ob 15. uri pa vabi sevniška zveza kulturnih organizacij na Studenec, na izbirno srečanje harmonikaijev za »Zlato harmoniko Ljubečne.« Junijski del Sevniškega poletja bo zaključilo sevniško gostinsko podjetje zadnjo soboto v mesecu na bazenu z zabavnim večerom s plesom in modno revijo. Gostinci bodo 18. julija izbirali miss bazena, imeli pa bodo glavno besedo na nekaj zabavnih prireditvah ob bazenu v juliju in avgustu. Naj omenimo le Sevniško noč 22. avgusta. Tisto soboto dopoldne bodo s Športno zvezo izvedli odmevno tekmovanje za prvenstvo Slovenije — triatlon »Lisca 92«. Od časovno nekoliko bližjih prireditev kaže opozoriti na tradicionalni kmečki praznik v Tržišču, ki bo v nedeljo, 5. julija, in na gorsko avtomobilsko dirko za državno prvenstvo 12. julija na Studencu. Podrobneje bomo o posameznih prireditvah še jx>ročali. Opozorimo naj le, da se 19. septembra spet vrača priljubljena zabavna in vzgojna prireditev Vrtiljak pri sevniškem vrtcu ter Jesensko srečanje, ki bo oktobra v Tržišču ali Krmelju, vsekakor pa v Mirenski dolini, kot je bil to doslej običaj, ko je prireditev slonela predvsem na plečih prizadevnega bivšega vodstva sevniškega turističnega društva, na čelu z Jožetom Teražem in Jožo Senica. Bo novo vodstvo turističnega društva izkoristilo izziv za promocijo turistične podobe sevniške občine? P. P. OKROGLA MIZA — V zadnjem času so se začeli v Kočevju vse bolj glasno spraševati, ali nadgraditev obstoječe osnovne šole Mirka Bračiča v Kočevju sploh predstavlja kakšno rešitev za Kočevje. Ali so, denimo, opravljene kakšne analize, koliko otrok se bo v prihodnjih nekaj letih v šolo vpisalo? Ce niso, ali se sploh lahko gre v nadgradnjo šole? Na ta in podobna vprašanja bodo poskušali [»iskati odgovore na okrogli mizi o šoli, ki bo prihodnji teden. VOLITVE — Glede na nedavne odstope treh poslancev zbora Krajevnih skupnosti se je predsedstvo kočevske občinske skupščine odločilo, da bodo razpisali nadomestne volitve. Skupno so sedaj odstopili že štiije delegati, česar ni moč več enostavno spregledati. Volitve v občinsko skupščino pa bodo sočasno z državnimi volitvami. PROSTORI ZA SESTANKE — Tiste stranke, ki nimajo svojih prostorov, in teh je v kočevski občini velika večina, imajo za svoje sestanke na voljo sejno sobo občinske skupščine, sejno sobo krajevne skupnosti Kočevje, poročno dvorano, za večje sestanke pa se ahko poslužijo tudi zgornje dvorane v Šeškovem domu. Te prostore lahko stranke uporabljajo brezplačno ali ob minimalnem plačilu najemnine. To pa je tudi največ, kar lahko stori občina kot družbenopolitična skupnost za stranke. * v Drobne iz Kočevja Ribniški zobotrebci PREDNOSTNA CESTA — Ribniška obvoznica, kije bila zaradi del, ki so se izvajala od odcepa ceste v Hrovačo do priključitve obvoznice regionalni cesti Kočevje—Ljubljana, dalj časa zaprta, je ponovno prevozna. Vendar pa, vozniki, pozor! Medtem ko je bila obvoznica pred pričetkom del prednostna cesta, sedaj to ni. Mnogim voznikom to seveda ne bo problem. Nekateri so se namreč že prej, pred pravokotnim zavijanjem na sedaj prednostno cesto, kljub prednosti iz previdnosti raje ustavili. TRD SPANEC — Nekateri Ribničani se kar nekako ne morejo načuditi trdemu spancu mladih z Mirne in iz Mokronoga. V časopisu Dnevnik so namreč prebrali, da ti »po naporni službi in delu na polju ponoči nimajo časa čakati na potrese, ampak zdravo in trdo spijo«. In zakaj začudenje Ribničanov? Zato, ker je močan potresni sunek, kije imel magnitudo 3,9 po Richterju oziroma je dosegel peto stopnjo po Merca-lijevi lestvici in so ga najbolj občutili ravno prebivalci omenjenih dveh krajev z okolico. OČITKI POLICISTOM — Ker so tako kot v ribniški občini tudi v drugih mestih v zadnjem času policisti precej aktivni, ribniški policisti nedvomno niso edini, ki so deležni kritik od strani občanov. Ti policistom »zamerijo« prepogosto izvajanje kontrol prometa, ustavljanje in ugotavljanje spoštovanj predpisov, predvsem hitrosti vožnje in uporabe varnostnega pasu, in pa seveda kaznovanja, ki so v veliki meri vzrok vseh zamer. Ker nihče ne navaja kršitev oziroma prekoračitev službenih obveznosti policistov, je razumljivo, da ribniški izvršni svet, ko gre za kritike občanov, načelno izreka podporo policistom. Glede negodovanj privatnih podjetnikov in obrtnikov-prevoznikov pa je izvršni svet zanje pripravljen »zastaviti kakšno beseda«, kolikor bi se izkazalo, da je »ravnanje« policistov za prevoznike resnično tako moteče, kot navajajo nekateri. Sevniški paberki PADALCI - Padalskemu društvu v Sevnici, ki bo avgusta pripravilo mednarodni padalski tabor na Lisci, se je dejavno pridružil tudi predsednik sevniške vlade Maijan Kurnik, ki naj bi se po izjavah nekaterih stanovskih kolegov celo nekajkrat korajžno preizkusil v praksi. Ker pa je Marjan malce trdo pristal na zemljici, je spoznal, da navkljub nenehnemu dokazovanju vitalnosti in mladosti ta šport le ni najbolj primeren za njegovo sldepovje. Je pa menda zelo zagret za ta šport bivši minister Igor Umek. Kolega iz Dnevnika, Svato Krasnik, je na zelo dobro obiskani ponedeljkovi novinarski konferenci komentiral, da z njim verjetno ne bi bilo preveč zanimivo vaditi, ker "vse splanira". Čeravno sta padalstvo in zmajarstvo športa drznih in imata pred sabo še lepo prihodnost, poznavalci menijo, da se bo prezident Kurnik gotovo lažje privadil na gorsko kolesarjenje in ježo konj, kar naj bi tudi postalo del turistične ponudbe Tončkovega doma na Lisci. POROKE - Na sevniškem gradu bodo obnovili cerkveno kapelo in bodo na gradu lahko poleg civilnih porok v čudoviti poročni dvorani opravili še cerkvene poročne obrede. Vprašanje je le, ali bodo na občini vendarle našli dobrega gospodarja, ki bi gradu poleg že lepo zastopanih kulturnih dejavnosti pridal še gostinske storitve na primerni ravni. Z birti na sevniškem gradu so bili doslej pač križi in težave. Krške novice TOČEN ČAS - Na nedavni večerni javni tribuni demokratov so se precej razgovorili in pogovoru odmerjeni čas se je hitro iztekel, veijetno celo prehitro, saj je Igor Bavčar, minister in predsednik, še zajel sapo, da bi nekaj odgovoril Tonetu Bučatju, ko je dr. Stane Sunčič meni nič tebi nič bliskovito zaustavil dogajanje, češ čas za javno tribuno se je iztekel, hvala vam in lahko noč. Da bi voditelji javnih tribun tako odločno in v hipu zaustavili govorniški predvolilni mlin, avtoriteta Bavčar verjetno ni ravno vajen, zato si je dr. Sunčič mogoče prislužil tih ukor. Vendar je odločnost novopečenega predsednika krških demokratov celo upravičena. Kjer vodje javnih pogovorov strahoma zro v postavne in sploh govorce, se utegnejo pogovori raztegniti proti polnoči. BAVČAR IN KRŠČANI - Igor Bavčar je na javni tribuni demokratov rekel, da je zelo vesel, ker se je tega večera udeležil ustanovnega zbora krščanskih demokratov. Bavčarja na ustanovnem zboru krščanskih demokratov v Krškem po doslej zbranih informacijah ni bilo ali pa se je pozabilo, kajti Peterletovo moštvo je v Krškem nastalo davno pred Bavčarjevimi demokrati. Tudi se ni udeležil nedavnega krščanskega večernega predvolilnega kramljanja, ki ga je zabelil sam Lojze Peterle. Zato je Bavčar verjetno mislil teči "krških demokratov”, pa se mu je zareklo krščanski, česar si ne bo nikoli odpustil. Zaletelo se mu ob besedi "krščanski" vseeno ni, čeprav sta s Peterletom bolj ko ne na bojni nogi. OBISKI - V begunskem centru v Krškem bi bilo nadvse živahno, če bi psebje dopustilo stvarem, da gredo svojo pot. Ne dopusti in je nekaj manj obiskov. Ker je zbirni center tako rekoč sredi mesta, pa ni ravno lahko preprečiti, da ne bi najbolj zagnani svojci beguncev prispeli vanj in se v centru zadržali na krajšem ali večdnevnem prijateljskem obisku. Sodeč po registrskih tablicah na avtomobilih, nekateri prihajajo z začasnega dela iz zahodne Evrope. Če bi se tako priložnostno preseljevanje nadaljevalo, mogoče ne bi bilo odveč, če bi v dobro zasedenem begunskem centru ob toplem obroku in tabletah proti prehladu in driski postregli tudi s kakšnimi drugimi tabletami in pripomočki. Novo v Brežicah ZAVEDNO - V Brežicah v občinski skupščini so zadnjič nekaj minut zasedah pod geslom "naredite mi ta parlament slovenski". Dr. Andrej Zidarič je v priložnostni razpravi v skupščinski dvorani poučil na drugi strani dvorane sedečega dr. Zvonimira Blaževiča, da je ze čas, da se nauči slovenščine in da v skupščini govori v slovenskem jeziku. Poduk ni nov in ni samo brežiški, v njem je kajpada tudi nekaj soli. Toda opli ali manj je dr. Blaževiču prisoljena Zidaričeva zaušnica sporočila naslednje: mi nismo nacionalisti, mi smo Slovenci. STRANIŠČE - Svoje čase so dobili na čatešld motel inšpekcijsko pripombo, da je objekt pomanjkljiv, ker se mu straniščna vrata odpirajo v napačno stran. Domneva se, da položaj vrat lahko vpliva na počutje motelskega gosta, ki se zateče v obravnavani motelski predel, se posebej tedaj, če gost z izrazitimi prebavnimi motnjami zaradi neustreznega odpiranja straniščnih vrat ne doseže pravočasno svojega cilja. Zato je bolje kot motel zgraditi priložnostni bife, kakršnega si je nekdo omislil ob "avto cesti” med Brežicami in Obrežjem. Vse kaže, da tam poleg točilne mize in nekaj kvadratnih metrov parkirišča ne potrebujejo ničesar. Niti dobrega stranišča o®’ saj je pri strogih uradnih pregledih slo skozi" kar stranišče na štrbunk. . PREČKANJE - Zdaj živeči Brežičani imajo smolo, da so se rodili tako pozno. Če bi se prej, nekako v času, ko je pod nebo letel Ikar, bi jim bilo veliko «zje, in sicer takrat, ko skušajo prečkati cesto pri novejši mestni bencinski črpalki. Na asfaltu ni posebej veliko prehodov za pešce in kdor hoče po Predpisih prečkati cesto, bi res potreboval krila. Ampak kje dobiti petja in voska za toliko pešcev in kolesarjev? trčila motorista . STOLOVNIK — 18-letni Anton Šoba jz Stolovnika seje 11. junija ob 14.15 pe-Ja* na motornem kolesu po kolovozni P0!* proti križišču z lokalno cesto med Brestanico in Anžami. Vozil je brez čelade >n dovoljenja, v križišču pa je prednost izsilil 20-letnemu Tomažu Resniku iz Anž, seje na kolesu z motorjem pripeljal po Prednosti cesti. V trčenju seje šoba hudo ran|l in se zdravi v brežiški bolnišnici, Medtem ko jo je Resnik, kije imel na glavi ^ladu, odnesel le z odrgninami. PODLEGEL POŠKODBAM BREŽICE — 11. junija je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl 24-letni Rado Molan iz Blatnega, ki se je hudo poškodoval v prometni nezgodi osem dni Poprej. Z osebnim avtom seje takrat peljal Po lokalni cesti med Črncem in Dečnimi seli, zaradi prehitre vožnje pa gaje v ovinku zaneslo s ceste na travnik, po katerem seje kotalil še 33 metrov. PSI li IZ NtvŠIH OBČIN iiliiij IZ NtkŠIH OBČIN Po prvenstvu zadoščenje in grenkoba Krški plesalci uspešni na državnem prvenstvu — »Nočne kreature« v ne-_____ gotovosti KRŠKO — Plesalke in plesalci iz Plesnega studia Krško so nastopili na državnem prvenstvu za posameznike in skupine pred nedavnim v Domu španskih borcev v Ljubljani in dosegli zelo dobre rezultate. Josipa Fink je v pionirski kategoriji zasedla 1. mesto v stepu in s tem osvojila naslov državne prvakinje ter dosegla še 14. mesto v disco plesih in 17. mesto v show danceu. Sebastjan Vodlan si je priboril 14. mesto v disco plesih. Krška plesna skupina Divi s formation je zasedla 9. mesto v skupinskem nastopu. V kategoriji mladincev je Vesna Vučajnk dosegla 2. mesto v stepu, 9. v show danceu in 16. mesto v disco plesih. Simona Radkovič je bila na koncu v disco plesih na 11. mesto, Vesna Perič v enakem nastopu 14., Aleš Čepon pa se je uvrstil na 16. mesto v show danceu. Divi’s formation je v tej kategoriji dosegla 6. mesto. V članski konkurenci je Mitja Bračun osvojil 8. mesto v show danceu, medtem ko je v skupinskem nastopu Divt’s formation zasedla 4. mesto. Nastop Plesnega studia Krško.na državnem prvenstvu ocenjujejo v celoti zelo pohvalno. Konkurenca je bila močna, saj je v Domu španskih borcev nastopilo več kot 600 plesalcev in plesalk in 30 skupin iz več kot 20 klubov in plesnih šol v Šloveniji. Nedavno prvenstvo je potrdilo, da so trenutno boljši od krških samo plesalci in plesalke najbolj znanih slovenskih plesnih šol Urška, Kazina in plesne šole Mojce Horvat. Potem ko so se plesalci s takim zadoščenjem vrnili z državnega prvenstva, jih je v Krškem čakalo grenko razočaranje: zvedeli so, da jim na občini ne morejo plačati najemnine za kulturni dom, v katerem bi radi pripravili za zaključek sezone predstavo Nočne kreature. Tak razplet dogodkov jih sili v razmišljanje, ali bodo morali sami oziroma njihovi starši seči v svoj žep, da bo prireditev lahko v domu. Ne morejo veijeti, da bi vrata kulturnega doma ostala v omenjenem smislu zaprta uspešnim domačim, čeprav mladim izvajalcem, in da bi Krško odprtih rok sprejemalo samo elitne gostujoče izvajalce in njihove prireditve. L. M. ZDRAVNIŠKA ZBORNICA BREŽICE — Zdravniki in zobozdravniki Posavja, člani zdravniške zbornice Slovenije, so razpisali referendum o oblikovanju posavskega regijskega odbora zdravniške zbornice Slovenije. Od 106 članov se gaje udeležilo 93 in vsi so glasovali za ustanovitev regijske zdravniške zbornice. Tako nastali regijski odbor bo sodeloval pri oblikovanju zdravstvene politike v regiji, negoval dobre medsebojne odnose in poravnaval spore med zdravniki, soorganiziral regijsko izobraževanje in strokovno svetovanje, sodeloval pri zbiranju podatkov o prostih delovnih mestih in nezaposlenosti zdravnikov v Posavju in bo vezni člen med slovensko zdravniško zbornico in člani iz posavskega območja. NAPOVEDUJEJO ZAPIRANJE RUDNIKA SENOVO SENOVO — Ta čas potekajo v okviru Rudnikov ijavega premoga Slovenije razgovori, v katerih naj bi določili vse potrebno za predvideno zapiranje rudnika na Senovem. Po razgovorih bodo naredili projekt za zapiranje. V rudniku bodo še kopali, in sicer tako dolgo, dokler se bo to izplačalo in bo premog dovolj kakovosten. Rok dokončnega zaprtja še ni določen. Z uradno informacijo o možnem zapiranju rudnika na Senovem seje nedavno seznanil krški izvršni svet. TUDI LETOS TURISTIČNI RALLY INPOUCA - STUDENEC SEVNICA - Sevniško avto-moto društvo in Sekcija Studenec organizirata 21 .junija tradicionalni turistični rally Inpoljca - Studenec. Start bo ob 13. uri na Inpoljci. Na rally vabita vse ljubitelje tega športa. Obveščajo tudi, da bodo v tem mesecu pričeli s tečajem cestnoprometnih predpisov za A, B in F kategorijo. Prijave sprejemajo v njihovi pisarni vsak dan od 11. do 16. ure. Pri Avto-moto društvu si lahko na podlagi nacionalnega vozniškega dovoljenja nabavite tudi mednarodno vozniško dovoljenje in pooblastilo za vožnjo tujega motornega vozila v tujini. LOVCI PROTI SMETIŠČU DOBOVA — Med tukajšnji lovci se krepi odpor zoper napovedano možno gradnjo občinskega odlagališča komunalnih odpadkov v gozdu v Dobravi, saj lovci menijo, da smetišče nikakor ne sodi v to okolje. Z nasprotovanjem želijo obvarovati pred različnimi škodljivimi vplivi divjad v tem delu lovišča. Napovedani gradnji deponije se upirajo tudi z utemeljitvijo, da je sedanje smetišče v Dobovi bolj ali manj ves čas obstoja povsem neurejeno. Kot trdijo, ne vidijo zagotovil, da bi po dolgih letih takega nereda vladal na novem smetišču zgleden red. CENTER QDPIRA VRATA CERKLJE OB KRKI — Danes, 18. junija, popoldne bodo v Učnem centru prve faze v Cerkljah ob Krki slovesno proslavili zaključek usposabljanja prve generacije slovenskih vojakov. Prireditev se bo pričela ob 16. uri, ko bo učni center odprl vrata za ogled domačinom, prebivalcem Cerkelj, nakar bo ob 17. uri v objektu A otvoritev razstave z naslovom »Od bojev v Posavju za suverenost Slovenije do rednega usposabljanja vojakov v Učnem centru. SODIŠČE NAJ BO BREŽICE — Brežiška skupščina se je pred časom na svoji seji strinjala, naj sodišče združenega dela deluje v taki ali drugačni obliki tudi v prihodnje. Delegati so pred tem poslušali poročilo o preteklem delu sodišča združenega dela, pristojnega za Posavje. NERED PRI ZAPOSLOVANJU BREŽICE — Po nekaterih ocenah vlada na področju delovne zakonodaje velik pravni nered, kar se odraža tudi v brežiški občini. Po teh informacijah nekateri obrtniki zaposlujejo delavce »na črno« in iščejo druge načine, kako bi zaslužili in imeli pri tem čim manjše dajatve. E Prihodnost je v sporazumevanju V Krškem ustanovili občinsko podružnico slovenske demokratske stranke — I. Bavčar: Cesta do Obrežja je tudi pomembna — Zastražena meja je nujnost KRŠKO — Tu so 11. junija ustanovili krško podružnico Demokratske stranke Slovenije. Za predsednika njenega upravnega odbora so izvolili Staneta Sunčiča, za podpredsednika za gospodarstvo Milana Veneka in za podpredsednika za negospodarske zadeve Dušana Lipaija. Predsednik iniciativnega odbora je bil Milan Jazbec, konzul v Celovcu, kije prisostvoval ustanovitvi. Po ustanovnem zboru so v krškem kulturnem domu organizirali javno tribuno, ki seje udeležil tudi Igor Bavčar, predsednik DS Slovenije in minister za notranje zadeve v vladi Republike Slovenije. Vojko Omerzu, predsednik krške občinske skupščine, je ministra in demokratskega prvaka Bavčaija vprašal, ali bo vlada naredila konec divji privatizaciji, ki je po Omerzujevem prepričanju »v našem okolju močno prisotna«. Franc Černelič, predsednik krškega izvršnega sveta, je v tej zvezi predlagal zakonsko zaščito premoženja pred divjim lastninjenjem. Bavčar je odgovoril, daje edini zadovoljiv ukrep v tej smeri čimprejšnji sprejem ustrezne lastninske zakonodaje. V zvezi z gradnjo glavnih cest skozi Slovenijo in z Omerzujevo ugotovitvijo, da se bodo graditelji t. i. cestnega križa na daleč ognili Posavju, je Bavčar dejal, da je potrebno v Sloveniji zgraditi cestni križ in_ne samo diagonalo od moija skozi Štajersko in na prej na vzhod. Po njegovem je cesta od Karavank do Obrežja pomembna prometnica. Dalo bi se sklepati, da bi po njegovem ta cesta z vzhodnimi podaljški lahko prišla prav Sloveniji, če bi še kdaj trgovala z ozemlji nekdanje Jugoslavije. Bavčar se je dotaknil tudi te možnosti. Kot seje dalo razumeti, bi lahko prišlo do gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, seveda pa se to nikakor ne bo zgodilo zdaj, ko seje Srbija zaradi agresivne politike znašla v mednarodni izolaciji. Od Hrvaške ločuje Slovenijo meja s strogim režimom. Bavčar je ocenil, da bodo sedanje razmere na slovensko—hrvaški meje trajale toliko dlje, kolikor dlje bo vojna na Balkanu. Taka meja bi lahko zajezila nov val beguncev TUDI V KRŠKEM KVIZ O KOLUMBU KRŠKO — Tudi v krški občini so se vključili v mednarodni knjižni kviz »Kolumb in doba odkritij«. Tekmovanje, v katerem sodelujejo šolarji iz desetih evropskih držav, bo potekalo od maja do septembra in ga vodijo v občini splošnoizobraževalne in šolske knjižnice. Udeleženci odgovaijajo na devet vprašanj o odkrivanju Amerike, zapisanih v posebni zloženki, kije na voljo pri Občinski zvezi prijateljev mladine Krško in po šolah. Odgovore na nagradna vprašanja sprejema Valvasoije-va knjižnica v Krškem do 25. avgusta. Zaključek kviza bo 1. septembra. Tudi Valvasoijeva knjižnica in Občinska zveza prijateljev mladine Krško bosta organizirali v okviru kviza zaključno prireditev z žrebanjem. Povejmo še, da bo glavna nagrada na občinskem žrebanju udeležba enega tekmovalca na izletu v neznano, ki bo 17. septembra. Nekomu od sodelujočih bo žreb dodelil mednarodno nagrado, tj. sodelovanje na mednarodnem bralnem taboru. Po doslej zbranih informacijah so se vabilu za sodelovanje na kvizu odzvale osnovne šole v Krškem, Leskovcu in Koprivnici. SENOVO — V teh dneh naj bi začeli odkupovati zemljišča, kijih bo odškmi-lo posodabljanje regionalne ceste R 362 Brestanica—Senovo. Odkup mogoče potrjuje napovedi o začetku del v letošnjem letu. Vsekakor se bodo pred pričetkom cestnih del morali podrobno dogovoriti še o trasi, čeprav je ta več ali manj zakoličena. Če bi cesto speljali tako, kot jo je projektant zarisal najprej, bi se skupaj s pločnikom močno približala hiši Ivanke Hrušovar. Hrušovaijeva nasprotuje, da bi jo potisnili na cesto oziroma cesto k njej. Ne dovoli, da bi šla cesta ali pločnik po novem dober meter od hišnega okna. Misli, da potlej ne bo mogla brez skrbi odpreti niti okna, a tudi dogajanje na vozišču bi se po načrtovani prenovi nekako približalo njenim bivalnim prostorom. Ker se je Ivanka Hrušovar »pritožila na vse strani«, kot pravi sama, je posodobitev ceste nekoliko zastala. Znova so se morali dobiti uslužbenci iz pristojnih organov krške občine in projektant Pavel Knez iz IBT Trbovlje, da bi poiskali za vse sprejemljivo rešitev. Po tem sestanku, kije bil pred dnevi, je jasneje, da bodo nastali vozel nesoglasij in nasprotovanj morali presekati nikjer drugje kot na občini v Krškem. Po besedah projektanta Pavla Kneza in Franca Glinška, sekretaija krškega sekretariata za gospodarsko infrastrukturo, naj bi preračunali, ali bodo načrtovano cesto zgradili v še znosni oddaljenosti od hiše Ivanke Hrušovar ali pa bodo cesto zgradili po spornem, tj. prvotnem projektu in Hrušovaijevi naredili nadomestno stanovanje. Če bi se odločili za prvo možnost, bi bile napoti cevi plinskega omrežja, vodovod in vodi kabelske televizije, kar vse je položeno na spodnji strani, vendar dokaj blizu ceste. Zato je veijetnejša gradnja nadomestnega stanovanja za Hrušovaijevo. Le-ta se strinja s tem, da se izseli iz sedanje hiše tik ob cesti in da ji v zameno naredijo • Danes, 18. junija, ob 19. uri bo v krškem kulturnem domu plesni večer, ki ga organizira Plesni studio Krško. V programu bo sodelovala poleg domačih plesalk in plesalcev, med katerimi bo državna prvakinja v stepu Josipa Fink, plesna skupina Aleja iz Brestanice. montažno hišo na istem zemljišču, seveda stran od ceste. Do zapleta pri Hrušovaijevi hiši verjetno ne bi prišlo, če bi v njeni neposredni bližini Petrol zgradil bencinski servis in predtem odkupil sedanjo Hru-šoveijevo hišo in plačal gradnjo nove. O tem so se že dogovarjali. »Črpalke« na tem mestu vseeno ne bo, ker seje Petrol odločil, da ne bo gradil nove, ampak bo posodobil sedanjo v Brestanici. Tako so se zadeve razpletle potem, ko se Brestanica in Senovo nista mogla sporazumeti o novi lokaciji bencinske postaje. L. M. v Slovenijo, ki bi se utegnil spričo zaostritev dvigniti v Srbiji. Bavčarje zatrdil, da Slovenija ne more dopustiti in ne bo dopustila, da bi jo preplavili begunci, • Bavčar je ocenil, da so stranke v Sloveniji že začele volilno kampanjo. O strankarskem ustroju Slovenije je menil, da so demokrati sredinska stranka, ki nasprotuje skrajnostnim rešitvam. »Če se bomo v Sloveniji razdelili na dva politična bloka, to ne bo dobro za nobenega. Slovenija mora imeti politiko kompromisa,« je dejal Bavčar. Delitev na izključujoča se politična tabora je Slovenijo v preteklosti pahnila v državljansko vojno, je opomnil Bavčar. sicer pa je 60 tisoč dosedanjih za našo državo že precejšnje breme. Meja je lahko v Posavju kot obmej- PREDVIDOMA VREČKE ZA MOKO KRŠKO — Tukajšnje podjetje Papi-roti namerava letos izpopolniti in posodobiti proizvodni program. Tako naj bi vlagal sredstva v informacijski sistem in v nakup stroja za izdelavo vrečk za potrebe mlinske industrije, ki bi bil prvi tak v Sloveniji. S skupino strokovnjakov tudi razvija nove izdelke. Papiroti-jev sedanji proizvodni program obsega poleg izdelave spiralnih cevi za potrebe papirne industrije, izdelave ovojnih pa-piijev in različnih vrst vrečk tudi tiskanje etiket, obrazcev, katalogov, koledarjev in podobnega. nem območju po Bavčarjevem mnenju velika spodbuda podjetništvu in razvoju in to po njegovem pomeni preizkus sposobnosti lokalnih politikov in gospodarstvenikov. Ob vprašanju Toneta Bučarja o možnostih vračila deviz varčevalcev, ki so deponirane v banki, je Igor Bavčar zatrdil, daje veijetno kar precej možnosti, da bi ta denar državljani kmalu dobili nekako vrnjen. Bavčarje soglašal z Bučarjem, da se je Slovenija narobe in premalo premišljeno lotila denacionalizacije premoženja. L. M. Bogata sezona Prireditve v Kulturnem domu Krško omogočilo več kot 30 sponzorjev KRŠKO — Prireditelji že delajo prve črte pod iztekajočo se kulturno sezono 1991/92, ki naj približno pokažejo, kako uspešni so bili. Takšno črto so ob zaključku umetniškega programa potegnili tudi v Kulturnem domu Krško in ugotovili, da so lahko kar zadovoljni. Od načrtovanih šestnajstih glasbenih prireditev, šestih gledaliških predstav in treh plesnih večerov so uresničili enajst glasbenih in kar sedem (več, kot so jih planirali) gledaliških predstav, pripravili še šest drugih večernih kulturnih prireditev in celo dve likovni razstavi. Neuresničen je ostal le plesni del programa, vendar upajo, da bodo zamujeno nadoknadili v novi ali kasnejših sezonah. V okviru kulturne vzgoje mladine so izvedli dvanajst gledaliških in sedem filmskih predstav (te so bile tudi v drugih krajih občine) ter štiri glasbene prireditve. Prireditve je finančno omogočilo več kot 30 sponzoijev. Tudi z obiskom je Kulturni dom lahko zadovoljen, še posebej, ker se mu je posrečil abonma, ki ga je kupilo 310 obiskovalcev. Priročno trgovsko središče Terme Čatež snujejo bogatejšo trgovsko ponudbo — V juniju bo ze živahno na igrišču za golf Zadeva je obtičala pod oknom Letos naj bi začeli posodabljati cesto Brestanica—Senovo, vendar se bodo prej odločili ali za prestavitev trase ali prestavitev hiše — Ne bo nove »črpalke« NESPREJEMLJIVA BLIŽINA — Hiša Ivanke Hrušovar in cesta Brestanica Senovo sla si že zdaj zelo blizu. S posodobitvijo bi se razdalja precej zmanjšala in Hrušovarjeva se je priložila. ČATEŽ — Potem ko so pred 8 meseci v Termah Čatež položili temeljni kamen za sklop trgovinic, so 12. junija letos tu odprli slaščičarno Urška. Celotna naložba sicer obsega 10 manjših trgovskih lokalov, ki pa jih zaradi političnih in gospodarskih sprememb še niso povsem dogradili in bodo večino teh zato dali v najem nekoliko po predvidenem roku. Gradnjo butikov je narekovalo število obiskovalcev zdravilišča in zanimanje za storitve, ki bodo na voljo. V Termah Čatež je vsakodnevno povprečno okrog 1.500 stalnih gostov, pri čemer jih je pozimi okrog 1.000 in poleti prek 3.000. V takem obisku vidijo v Termah zogotovilo, da bodo omenjene trgovine poslovale uspešno. Pomembna se zdi tudi napoved, da se bo s trgovinami odprlo 30 novih delovnih mest. Kar zadeva druga vlaganja, so Terme zastavile načrte dokaj širokopotezno. Pripravljajo projekte za pokrit zimski bazen z dvorano za tenis ter 4 nove tobogane in hitro reko v sklopu svoje t. i termalne riviere. V tem mesecu bodo na igrišču za golf v Mokricah dokončali drugih 9 lukenj in izvedli na prvi polovici igrišča prvi turnir v golfu. URADNO NAGRAJENI OKUSI BREŽICE — Po uradni razvrstitvi vin na ocenjevanju letnika 1991, kije bilo pred časom v Mariboru, je char-donnay iz kleti Vina Bizeljsko—Brežice dosegel z 19,3 točke I. mesto med jagodnimi izbori. Ledenemu vinu laški rizling, ki so ga pridelali v Vinu, so ocenjevalci prisodili 19,7 točke, kar je zadostovalo za delitev 1. mesta v tej kategoriji. Modra frankinja, ki so jo lani pridelali v Vinu, je na omenjenem tekmovanju v Mariboru dosegla s 17,6 točke 1. mesto med rdečimi vini. VLADA O VOJAŠKIH OBJEKTIH BREŽICE — Kot navajajo v brežiški vladi, potekajo nekatere aktivnosti, s katerimi bodo v občini poskrbeli za objekte nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. Tako podpisujejo pogodbe v zvezi s prihodnjo rabo Doma JLA v Brežicah, vlada se dogovaija o usodi objektov Tehničnega remontnega zavoda v Breganskem selu in bo pridobila projekte o prihodnjem namenu letališča v Cerkljah. V letošnjih prvih petih mesecih seje v Termah povečalo število nočitev v pri-meijavi z enakim lanskim obdobjem za 11 odst. Primerjava samo za mesec maj kaže v tem pogledu kar 27,6-odst. večjo zasedenost zdravilišča. L. M. Praznično dogajanje V brežiški občini ob dne-vu državnosti BREŽICE — Ob 25. juniju, dnevu državnosti, se bo v občini Brežice zvrstilo več dogodkov. Tako bodo 22. junija ob 17. uri organizirali pri lovski koči v Globokem sprejem za aktivne udeležence lanske vojne v Sloveniji. Dan pozneje, tj. v torek ob 19. uri, bo v brežiškem kulturnem domu okrogla miza »Agresija na Republiko Slovenijo — vojna za osamosvojitev«. Organizatoiji okrogle mize, ki jo bo vodil sekretar brežiškega sekretariata za obrambo Stanko Zlobko, so povabili k sodelovanju slovenskega obrambnega ministra Janeza Janšo, poveljnika 25. Območnega štaba TO Ernesta Breznikaija in načelnika UNZ Krško Rajmunda Vebra. Na tem pogovoru bodo podrobneje obdelali (pred)vojne razmere v Sloveniji s posebnim poudarkom na Posavju, osvetlili vojno na Hrvaškem in BiH in njen vpliv na razmere v Sloveniji ter se pomenili o najnovejši Janševi knjigi. Okroglo mizo naj bi neposredno prenašal brežiški radio. V okviru praznovanja bo 24. junija delegacija skupščine občine Brežice položila venec na grob Jerneja Molana, kije kot pripadnik TO padel pri Brežicah v lanskih bojih z zvezno armado. Tega dne ob 20. uri bo v Viteški dvorani Posavskega muzeja svečani koncert pevskih zborov PD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic iji tamburaškega orkestra PD Oton Zupančič iz Artič. V četrtek, 25. junija, bo med cerkvijo sv. Roka in spomenikom v Ulici 21. maja promenadni koncert pihalne godbp Loče. Folklorna skupina PD Oton Župančič iz Artič bo nastopila s plesi. Sedemindvajsetega bodo na Mokricah s turniijem »Glem-bay open 92« odprli tamkajšnje igrišče za golf, 30. junija pa bodo na športnem igrišču pri gimnaziji in osnovni šoli v Brežicah in v Termah Čatež pripravili turnir v malem nogometu, na katerem se bodo pomerile ekipe slovenskega parlamenta in vlade, Dolenjska, Pax, Demos in Posavje. Ta dan bo tudi srečanje slovenskih parlamentarcev. DOLENJSKI LIST Nagrajenci 2. Bienala slovenske grafike Otočec in njihova dela, ki so na ogled v Dolenjski galeriji Nagrada Novega mesta za grafiko: Samuel Grajfoner: SKOZI KIP ŠKOLJKE Z BRADO, E. A. suha Učenci kot koncertanti Zanimiv večer v stari trebanjski osnovni šoli TREBNJE — V »glasbeni avli« stare trebanjske osnovne šole se pogosto kaj dogaja. Za to največkrat poskrbi Glasbena šola Trebnje, ki organizira nastope bodisi svojih učencev ali mladih glasbenikov od drugod. Tak večerje bil v četrtek, 11. junija, ko so nastopili štirje učenci iz trebanjske glasbene šole in kot gostja njihova vrstnica iz Ljubljane. Prireditev je uvedla ravnateljica trebanjske glasbene šole, prof. Tatjana Mihelčič, z besedami, da so takšni večeri vendarle redkost, saj lahko nastopijo le tisti, ki lahko pokažejo več kot drugi in ki to MARATON KRŠKO — Precej dlje, kot je bilo načrtovano in tudi najavljeno, je potekala petkova kulturna prireditev v Kulturnem domu Krško, namenjena predvsem najzvestejšim obiskovalcem gledaliških, glasbenih in drugih prireditev, ki so se v omenjenem domu vrstile po programu od minule jeseni do zdaj. Na Večernem koktajlu, kakor so imenovali ta mali kulturniški maraton, so nastopili pevci, plesalci, glasbeniki, poustvaijalci in ustvaijalci iz raznih posavskih krajev in od drugod, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo najnovejših slik novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. Okrnjena potrditev zborovskega petja Na medobčinski pevski reviji v Novem mestu nastopilo osem zborov iz petih občin — Beltov zbor iz Črnomlja in Komorni zbor iz Trebnjega nista nastopila NOVO MESTO — Na petkovi reviji odraslih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine, ki jo je Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij iz Novega mesta pripravila v petek, 12. junija, zvečer v novomeškem Domu kulture, je namesto desetih, kolikor jih je bilo najavljenih, nastopilo le osem zborov z okoli 200 pevci: štirje iz novomeške ter po eden iz črnomaljske, grosupeljske, metliške in trebanjske občine. Potem ko so že razposlali vabila s programom prireditve, sta namreč ude- KORAKIV PLESNO UMETNOST — Z nastopa mladih krških plesalcev. Nočne kreature KRŠKO — Plesna skupina Di-vi’s Formation zaključuje sezono 1991/92 z novo stvaritvijo, s predstavo Nočne kreature, ki jo bo izvedla danes, v četrtek, 18. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu Krško. Zagotavljajo, da bo ta plesna predstava nekaj posebnega, predvsem pa plod vztrajnega in trdega dela. Sicer pa so takšnega dela navajeni, saj bi brez tega ne bilo uspehov, ki jih potrjujejo osvojene plakete, pokali, diplome in priznanja na prvenstvih in drugih pomembnih nastopih. Plesna dejavnost v Krškem je mlada kulturna dejavnost. Pravi začetki sodijo v leto 1987, ko je nastala Luna, prva plesna skupina, ki je štela 29 plesalcev. Iz nje sta se kmalu razvila Plesni studio Krško in Društvo za plesno dejavnost Krško. Pobudnik za to dejavnost, soustvarjalec in prvi pokrovitelj je bil Literarni klub Bena Zupančiča, kije sicer povezal najrazličnejše kulturne zvrsti. Od začetka so se zavedali, da je temelj plesne dejavnosti izobraževanje, in to za vodje in plesalce. Poleg tega pa, da so potrebne temeljite vaje. Znanje so ob lastnem vadbenem programu, kije potekal v telovadnici Posebne osnovne šole Krško, dopolnjevali v poletnih plesnih šolah, organiziranih na republiški ravni. Z boljšimi plesalci pa celo do petkrat tedensko vadijo v Osnovni šoli Jurija Dalmatina. Tako osvajajo step, jazz balet, disko ples, se učijo improvizacij, predvsem pa delajo gimnastične treninge. Ob takšnem delu, kot rečeno, uspeh ni mogel izostati. Že prvi nastop je prinesel uspeh. Do zdaj je skupina Divi’s Formation, ki šteje nad 50 članov, deluje pa pod pokroviteljstvom trgovine Alja iz Leskovca, nastopila več kot 200-krat. Dušan Vodlan, pod katerega vodstvom, organizacijskim in strokovnim, se vse dogaja, ob tem pravi: »Zadovoljen sem in poln ustvarjalnih moči, zamisli in vem, tudi zaradi podpore sponzorjev, še posebej pa zaradi razumevanja staršev ter občinske zveze prijateljev mladine in občinske zveze kulturnih organizacij, da sem na pravi poti.« -an ležbo preklicala Moški pevski zbor Belt iz Črnomlja in Komorni zbor iz Trebnjega. Organizatorjem je bilo žal, da se je revija skrajšala kar za dva zbora, še posebej, ker je izostal zbor iz T rebnjega, kije aprila letos na mednarodni tekmovalni reviji Naša pesem v Mariboru, kjer seje predstavil kot edini zbor iz Dolenjske na tej prireditvi doslej, prejel bronasto plaketo. Spored petkove medobčinske revije so pričeli pevci in pevke zbora črnomaljskih upokojencev. Pod vodstvom Franca Mileka so zapeli tri slovenske narodne pesmi v priredbah različnih skladateljev. S po tremi pesmimi se je predstavil vsak od na tej reviji nastopajočih zborov. Narodne je pel tudi moški zbor iz Šmarja-Sapa, ki deluje pod vodstvom Srdžana Ribaroviča, tokrat so »poslušali« taktirko Antona Cimpermana. Z narodnimi iz različnih pokrajin pa je nastopil Dekliški zbor Ivan Navratil iz Metlike, ki ga vodi Mateja Jakša. Dolenjski oktet, ki ga od začetka vodi Peter Cigler, tokrat pa je umetniški vodja nastopil kot pevec, je zapel dve Hladnikovi in svojo »himno«, Bučarjeve Fante s Trške gore. Mešani zbor Ajda iz Orehovice — Šentjerneja tudi zelo rad goji narodne, vključuje pa še druge pesmi in je v petek pod vodstvom Milana Pavliča zapel Jutranjo pesem našega protestantskega slovni- Ivan Čampa omahnil prvi Spominska slovesnost ob 50-letnici nasilne smrti tega pesnika — Živi še štirje člani Literarnega kluba, kjer je bil Čampa osrednja osebnost BLOKE — Druga svetovna vojna je ubila številne slovenske književnike, med njimi nemalo mladih. Letos mineva petdeset let od tistega julijskega jutra, ko so italijanski vojaki na robu gozda za vojašnico v Velikih Blokah ustrelili kot talca pesnika in pisatelja Ivana Čampo. V nasilno smrt je omahnil star komaj osemindvajset let Njegovi mladi vdo vi ga je okupatorski vojak opisal s temi besedami: »Blondinec s kodrastimi lasmi, z velikimi svetlimi očmi, kot otrok.« Do takrat je izdal dve pesniški zbirki- Iz belih noči in Šotor v zatišju. Bil je kol dozorevajoče drevo, ki bi šele moralo začeli prav roditi V letih pred vojno je Čampa bloški rojak, živel v Ljubljani in bil eden najagilnejših članov Literarnega kluba, ki so ga leta 1939 ustanovili mladi uveljavljajoči se književniki V klubu, katerega glavni namen je bil izdajati knjige svojim članom, so bili še: Bogomir Magajna, Cene Vipotnik, Joža Vomber-gar, Jože Brejc (kasneje z imenom Jože Javoršek), France Novšak, Cene Kranjc, Severin Šali, Jože Kastelic in Jože Dular. Literarni klub je deloval dve leti in pol ter izdal kar nekaj knjig, predvsem prvencev. Po vojni so nekdanji člani Literarnega kluba večkrat obiskali rojstni kraj in grob Ivana Čampe ter obujali spomine na tega svojega mladostnega vrstnika in literarnega sopotnika, ki ga je usoda tako kruto iztrgala izmed njih. Še posebej se je ves čas čutil zavezanega spominu nanj pesnik in pisatelj Jože Dular. Ta v Metliki udomljeni književnik je že leta 1962, ob dvajsetletnici Čampo ve smrti, izdal izbor njegovih pesmi pod naslovom Ivje se iskri in ga opremil s poglobljenim uvodom. O Čampi in Literarnem klubu je Dular pisal v Dolenjskem listu, obširneje o delovanju in pomenu Literarnega kluba pa v Dolenjskem zborniku. Ob petdesetletnici smrti pesnika in pisatelja Ivana Čampe so pripravili v Novi vasi na Blokah v soboto. 6. junija, spominsko slovesnost in nanjo povabili vse štiri še živeče Čampove vrstnike in člane Literarnega kluba: Jožeta Dularja, dr. Jožeta Kastelca, Ceneta Kranjca in Severina Šalijo. Naneslo pa je, da se je v Novo vas odpeljal le Jože Dular in tamkajšnjim domačinom, zbranim v osnovni šoli, pripovedoval o sodelovanju s Čampo v takratnem zmorejo. Kajti ni se dovolj predstaviti le s kratko skladbico, kot npr. na šolski prireditvi, temveč morajo nastopajoči pripraviti že kar majhen koncertni program. Obiskovalci so najprej prisluhnili klavirskim skladbam Bacha, Chopina, Notka in Matičiča, ki sta jih, izmenjaje se pri klaviiju, izvajali Jasna Svetlik, učenka 6. razreda klavirja iz Ljubljane, in Karmen Maver, ki na trebanjski glasbeni šoli pri prof. Darji Potrč-Trpkovski končuje že 10. razred klavirja. V sredinskem delu večera sta Petra Založnik in Nataša Gorjup (učenki 5. oz. 6. razreda flavte v Trebnjem, obe pri prof. Jasenki Jelačič), kot duet flavt izvedli Mozartov Andante in Beethovnov Menuet s triom. Zaključni in obenem najdaljšji del glasbenega večera je pripadel Franciju Kravcarju, ki pri učitelju Silvu Mihelčiču st. iz Metlike končuje 5. razred harmonike na trebanjski glasbeni šoli. Že to, daje izvedel kar sedem različnih skladb, od Bemauvove Sona-tine v G-duru do Pillichove Le sekaj, sekaj smrečico, pove, da je Franci izredno prizadeven in marljiv učenec, sodeč po tem, kako mu je harmonika pela, pa je tudi velik talent. Nastop mladih glasbenikov so poslušalci sprejeli z odobravanjem in prav gotovo bo tako tudi na naslednjih glasbenih večerih v stari trebanjski glasbeni šoli, ko bodo nastopili izvajalci, ki so si že izbrali glasbo za poklic: učenci srednje glasbene šole in študentje glasbene akademije. Ti večeri naj bi potekali do konca junija. I. Z. čarja Adama Bohoriča. Od tod dalje so nastopajoči peli samo umetne pesmi slovenskih in tujih skladateljev. S tremi takšnimi se je najprej predstavil Trebanjski oktet, ki ga v prenovljeni zasedbi vodi Tatjana Mihelčič. Za njim je nastopil Mešani pevski zbor Krke pod vodstvom Jožice Bradač, ki je v zadnjem času postal eden številčno najmočnejših pevskih ansamblov na Dolenjskem. Revijo je zaključil Pionirjev zbor, ki pod vodstvom Francija Možeta tudi sega po notni literaturi slovenskih protestantov in je tokrat predstavil Dalmatinovo Eno serčno molitev zoper Turke (v priredbi Marjana Lipovška). Nastopajočim zborom oz. njihovim dirigentom je Slavko Rauch, predsednik Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine, podelil pisna priznanja. Aplavz je bil šibkejši, kot bi lahko bil. Revijo je namreč spremljala le tretjinsko zasedena dvorana. Za tako slab obisk pa najbrž ne more biti kriva vstopnina, saj je bilo treba odšteti samo 150 tolarjev za sedež. Stojišč pa tako in tako ni bilo treba prodajati. I. Z. KRŠKI UČENCI RAZSTAVLJAJO KRŠKO — V zgornji avli Kulturnega doma Krško razstavljajo svoja likovna dela učenci OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega, udeleženci šolske likovne kolonije. IGRALI STA MOZARTA — Mladi flavtistki Petra Založnik in Nataša Gorjup se učita flavte peto oz. šesto leto, minuli četrtek pa sta pogumno izvajali Mozartov Andante in Beethovnov Menuet s triom. ti* * 1 Tadej Tomšič med nastopom Tadej navdušil Mladi kočevski glasbenik bo študiral v Avstriji KOČEVJE — Pred dnevi seje v Kočevju, svojem domačem kraju, predstavil mladi glasbenik Tadej Tomšič, dijak 4. letnika ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole. V dvorani Seškovega doma je navdušil občinstvo z izvajanjem Mozartovih in Martinujevih skladb — v prvem delu na klarinet, v drugem pa še na saksofon, ki ga igra kot samouk. To je bil zaključni nastop kočevskega glasbenika v tem šolskem letu. Jeseni odhaja Tadej, učenec prof. Karlina na srednji glasbeni šoli, v avstrijski Gradec, kjer bo na visoki šoli za glasbo študiral klarinet. Pravi pa, da tudi saksofona ne bo opustil. Tadej seje začel z glasbo ukvarjati, ko je prvič prestopil osnovnošolski prag. S trdim delom in neizmerno voljo mu je uspelo v dveh šolskih letih izdelati štiri letnike nižje glasbene šole, nakar je šolanje nadaljeval na srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Kot dijak te šole se je vključil v Akademski plesni orkester. Na lanskem tekmovanju učencev in študentov glasbe je bil eden od dobitnikov prve nagrade za klarinet. MD. Jubilej krških godbenikov Pihalni orkester Videm s koncertom praznoval 35-letnico, njegov »big band« pa 15-letnico ustanovitve KRŠKO - Pihalni orkester Videm, ta čas verjetno najboljši godbeniški sestav med vsemi, ki delujejo na Dolenj- KONCERT NA KAPITLJU NOVO MESTO — Na dvorišču kapiteljske proštije bo imel novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja v sredo, 24. junija, ob 20. uri samostojni koncert. Orkestru se bo pridružil mešani pevski zbor Krke in bosta skupaj izvedla tri stavke iz Hladnikove Slavnostne maše. Omenjeno skladbo Ignacija Hladnika bodo v celoti izvedli prihodnje leto, ko bo novomeški Kapitelj proslavljal visok jubilej: 500-letnico ustanovitve. |®|BE Jože Dular: »Štirje od druščine Literarnega kluba, ki mu je osebni pečat najgloblje vtisnil prav Ivan Čampa s svojo zagnanostjo, smo še živi, od tega kar trije Dolenjci Tudi s tem dokazujemo svojo dolenjsko trdoživost« Literarnem klubu, o njegovem literarnem ustvarjanju in drugem. Izbor iz pesniškega dela Ivana Čampe so predstavili učenci zapetje mešani zbor Bloke, navzoči pa so prisluhnili tudi instrumentalnemu k var-tetu Krpan iz Cerknice. V šoli so odprli razstavo nekaterih rokopisov in del Ivana Čampe, objavljenih v knjižnih izdajah in revijah. Razstavo so medtem že prepeljali v Cerknico, kjer bo v Knjižnici Jožeta Udoviča na ogled še do 22. junija. Spomin na pesnika in pisatelja Ivana Čampo v teh krajih živi dalje. Tako je tudi prav. Navsezadnje je Čampa njihov literarni glasnik, s prepoznavnim bloškim naglasom. I. Z skem, v Beli krajini in Posavju, je v soboto, 13. junija, s celovečernim koncertom v Kulturnem domu Krško proslavil 35-letnico ustanovitve. Pomemben vzpon in prodor med najboljše pihalne orkestre v Sloveniji se je začel s prihodom prof. Draga Gradiška. Pod njegovim vodstvom seje orkester tudi zelo pomladil. Prof. Gradišek je namreč nenehno vključeval mlade glasbenike iz krške glasbene šole, kjer je tudi sam poučeval. Tako so se učenci zelo zgodaj navajali na igranje v velikem ansamblu. Pred petnajstimi leti so mladi pri pihalnem orkestru, ki so želeli igrati tudi drugačno glasbo, ustanovili »big band«. Ta 21-članski revijski sestav je v soboto začel jubilejni koncert orkestra Videm. Pod vodstvom dirigenta prof. Draga Gradiška je izvedel deset skladb, zvečine »večno zelene« melodije, a tudi dela slovenskih avtoijev, predvsem Jožeta Privška, in eno Gradiškovo. V drugem delu koncerta je nastopil veliki orkester Videm in v polni sestavi izvedel sedem skladb, od Adamičeve Tratata do Učkarjeve Vesele dežele. Med drugim so obiskovalci, ki so napolnili dvorano, slišali tudi Hačatuija-nov Ples s sabljami in Petrov Cirkus Renz, pri izvajanju katerega je kot solist nastopil dirigent Gradišek. Tako »big band« kot celoten orkester sta pod Gradiškovo taktirko navdušila poslušalce. Lepše skoroda nista mogla proslaviti jubileja. Pravzaprav dveh jubilejev: 35-letnice pihalnega orkestra Videm in 15-letnice njegovega »big banda«. i 7 DUHOVNA UNIVERZA NOVO MESTO — Duhovna univerza, ki pod okriljem Centra za duhovno kulturo že več let deluje v Ljubljani, na seminarsko-dopisni način pa tudi v Novi Gorici in Mariboru, bo letos uvedla tovrstno izobraževanje tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Center za duhovno kulturo bo vsebino duhovne univerze predstavil na bližnjih informativnih dnevih v Novem mestu in Črnomlju, kdor pa bi o tovrstnem izobraževanju, o organiziranju predavanj in podobnem že prej rad zvedel kaj več, naj pokliče po telefonu 061/556-822 v Ljubljano. Za zdaj povejmo, da gre za šolo, ki obuja tradicijo duhovnih šol Vzhoda in Zahoda na način, primeren današnjemu času in našemu kulturnemu prostoru. Šolanje traja (sistematično in načrtno) štiri leta. Zgodnja grafika Toneta Kralja tudi v Ljubljani Od 18. junija do 30. avgusta v Moderni galeriji KOSTANJEVICA, LJUBLJANA — Lani ob tem času so v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli razstavo zgodnjih grafik Toneta Kralja, nastalih v letih 1921—1932, in sicer iz zbirke oz. zapuščine Božidarja Jakca. Razstavo je strokovno postavil dr. Andrej Smrekar, kije tudi napisal spremni esej v katalogu, kjer izvrstno osvetljuje likovno in ikonografsko stran Kraljevega zgodnjega opusa; obenem spregovori tudi o »slovenskosti« našega ekspresionizma. Jubileju, 80-letnici Tatjane Jakac posvečena razstava, čeprav odprta vse poletje, zaradi vojnih dogodkov, ki so prišli kmalu po otvoritvi, ni vzbudila tolikšnega zanimanja, kot bi zaslužila. To je glavni razlog, dajo bodo po enem letu ponovili, tokrat v Ljubljani. Razstavo zgodnjih ekspresionistično obarvanih grafik Toneta Kralja, umrlega leta 1975, bodo odprli danes, v četrtek, 18. junija, ob 20. uri v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani. O razstavljenih delih, drobnih tiskih, pretežno jedkanicah, ki pomenijo osnovo za Kraljeve kasnejše in ambiciozneje zastavljene grafične cikle in celo za cerkvene poslikave, bo na otvoritvi podrobno govoril dr. Andrej Smrekar. NASTOP ŠTUDENTOV TREBNJE — V torek, 16. junija, zvečer sta se trebanjskemu občinstvu, zbranemu v stari osnovni šoli, predstavila študenta 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, in sicer klarinetist Matej Klemen in flavtiska Magda Klančišar. Pri klavirju ju je spremljala prof. Vlasta Doležal-Rus. Bert Sotlar (1921 — 1992) Umrl igralec Bert Sotfar Bil je kočevski rojak Minuli leden, v noči od 8. na 9. junij, je v Ljubljani v 71. letu umrl igralec Bert Sotlar, eden najbolj priljubljenih in markantnih oblikovalcev najrazličnejših gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlog. Rojen je bil v Kočevju v družini osmih otrok, prve umetniške izkušnje pa je dobil na ljubljanski igralski akademiji Ko je bil še sredi študija, ga je slovenski režiser Bojan Stupica pritegnil v Beograd, kjer je potem na odru Jugoslovanskega dramskega gledališča ustvaril več vidnih vlog. Od sezone 1951/52 pa vse do upokojitve leta 1975 je bil angažiran na ljubljanskih gledaliških odrih, kjer je oblikoval številne vrhunske vloge v delih domačih in tujih avtorjev. Vseskozi je sodeloval tudi pri filmu, kjer so mu veliko priljubljenost prinesle številne vloge v slovenskih in jugoslovanskih filmih. Vabili so ga v številne kraje, tako je bil tudi gost Tedna domačega filma v Novem mestu. Bert Sotlar ni bil samo priljubljen, ampak tudi res kvaliteten igralec velikih ustvarjalnih možnosti Za svoj igralski opus je prejel leta 1974 Prešernovo nagrado, pred desetimi leti pa Borštnikov prstan. 8 DOLENJSKI UST St. 25 (2235) 18. junija 1992 Tesnoba nad dolino Kolpe Peter Klepec je iz doline Kolpe pregnal Turke, lanska junijska vojna pa tuje turiste. Za Turki se ljudem ne toži, za tujimi turisti pa. Počasi jih nadomeščajo domači gostje. Nova cesta do Kočevja bo življenjskega pomena. Kako bi si mogel predstavljati, da bo moj novi potni list doživel krst prav v tej slikoviti dolini ob Kolpi? Z njim sem prej sicer že prečkal severno slovensko mejo, a tamkajšnji obmejni uslužbenci, ne naši in ne avstrijski, zanj niso kazali posebnega zanimanja. Že od daleč so mi mahali, naj hitro odpeljem naprej. Tako pa ni bilo pri Petrini, mednarodnem mejnem prehodu na Kolpi, ko sem se namenil v slovensko Osilnico višje ob reki. Slovenski miličnik si potno listino natančno ogleduje in nato zahteva še vozniško in prometno dovoljenje. Tako skupinsko preveijeni in primeijani moji dokumenti že dolgo niso bili. No, kljub vsemu je postopek hiter in vrnjenim listinam sledi tudi prijazen pozdrav. Vse na slovenski obmejni postaji že od daleč govori: Tukaj z mejo mislimo resno!" Na hrvaški strani je drugače. Prehod je podoben le nekoliko bolj ustaljeni cestnoprometni policijski patrulji. Ob parkiranem kombiju stoji nekaj uniformiranih mož. Eden pogleda potni list, vpraša, kam sem namenjen in zamahne z roko v znak naj odpeljem naprej. Pogovor teče v slovenščini. Nato vozim po hrvaški strani navzgor. Pot vodi skozi napol prazne vasi. Cesta in poslopja ob njej govorijo o skromnosti, borbi za obstanek. Izobilje se tukaj ni nikoli ponujalo. S Kolpo se nekajkrat srečava zelo na tesno. Oba ujeta v visoke bregove hitiva naprej. Ko bi reva vedela, kaj jo čaka tam doli pod Karlovcem, bi se ne spešila tako iz te mirne in tihe doline. Ko bi jaz vedel, kako lepo dišeči in okusni goveji golaš je že pripravljen v Kovačevi gostilni v Osilnici, bi hitreje pritisnil na plin. Tako pa počasi zapeljem čez most spet na slovensko stran in pričakujem, da me bo kdo ustavil. O tem, da spet prečkam mejo, govorita napisa na obeh straneh mostu in visoke tankovske ovire, zložene na bregu reke, sicer pa ni nikjer nikogar, le leseni kip Petra Klepca nemo vihti izpuljeno drevo, nad katerim se blešči napis Dobrodošli v deželi Petra Klepca" in bele navpične skalne stene za njim se ovijajo v meglene tančice in se zabijajo visoko v deževne oblake. Pravijo, da je tukaj meja napravila rez v živo. Da se ljudje nikoli niso kaj dosti delili na Hrvate in Slovence, da govorijo skoraj isti jezik. Pa poglejmo. V Bosljivi Loki sedi ob hiši poleg ceste starka in si da opravka z rožami. "Ce vem, da je onkraj Kolpe meja?," se začudi mojemu vprašanju. "Seveda vem. Če pišem sorodnici v Gerovo na ono stran, moram plačati za znamke, tako kot bi pisala v Ameriko. Julijana Frbežar iz Bosljive Loke je bila rojena onkraj Kolpe. Sem se zadnjič zmotila, pa mi je poštar pismo nazaj prinesel." Ženica je Julijana Frbežar. kolos je napolnila devetdeset let in po nekaterih merilih bi zanjo lahko rekli, da je priseljenka, kajti rojena je bila v Gerovskem Kraju na Hrvaškem, z one strani pa je bil tudi njen mož. Toda takrat, v tridesetih letih, ko sta tukaj kupila hišo, o tem z možem Rudolfom nista razmišljala. Ostala sta ob isti reki, med istimi ljudmi, le na drugem bregu. Sicer pa je bila državnih meja Julijana vajena že od prej, tako kot so jih okusili mnogi ljudje iz te doline, ki so si morali iskati boljši kos kruha v tujini. Julijana se je podala ven že v dvajsetih letih, kmalu potem, ko sta se z Rudolfom poročila. Gozdarila sta po Franciji. On je bil tesar, ona je klestila veje, prala in kuhala. Tako sta prihranila denarja, da sta v Bosljivi Loki kupila hišo, ki so jo pričeli graditi izseljenci iz Amerike, a niso zbrali moči, da bi se za stalno vrnili domov. Takih je bilo od tukaj precej in še danes jih je. Dolina se vedno bolj prazni. Starejši umirajo, mlajši odhajajo. Toda temu ni kriva meja. Z mejo je namreč tako kot z Julijano in ribami. "V Kolpi je polno rib. Sem hodijo in ribarijo. Jaz pa živim ob reki in rib še svoj živi dan nisem poskusila. Ne maram jih, pa konec,” pravi starka. Župnik Franc Mervar je v Osilnici šele eno leto, a ve o zgodovini doline in njenih ljudeh povedati že marsikaj. O tem se je poučil iz pisnih virov, še več pa je zvedel v pogovorih z ljudmi. Kot dušni pastir seveda čuti utrip življenja na svoj način. Vidi, da hodi k verouku le enaindvajset otrok, da jih je bilo pri prvem obhajilu letos pet in da jih bo šlo k birmi, ki bo v Osilnici to nedeljo, le trinajst. Tudi to pa je dovolj, da se bo sem za to priložnost potrudil sam nadškof dr. Alojzij Šuštar. Slovenski nadškof bo med trinajstimi birmanci v osilniški cerkvi birmal le sedem slovenskih otrok, kajti šest jih je z one strani Kolpe, iz kraja Hrvatsko. Ljudje iz te hrvaške vasi so od svoje države z visokimi bregovi tako rekoč popolnoma odrezani in edino okno v svet jim je Osilnica. Osilniške ustanove, med njimi tudi cerkev, so jih prej pa tudi sedaj, ko je prišla vmes državna meja, sprejemali kot svoje. Med petimi prvoobhajanci v osilniški fari je' bilo letos celo več hrvaških kot slovenskih otrok. Bodočnost ne kaže najbolj rožnate slike. Župnik meni, daje dovolj zgovorno že dejstvo, da v osilniški cerkvi nekaj let ni bilo nobene poroke. To še ne pomeni, da se v fari ni nihče poročil, saj je običaj, da je poroka v fari, kjer je doma nevesta, možna pa je tudi samo civilna poroka; a vendar: statistika govori svoje. In kaj bi bilo po njegovem treba napraviti, da bi se življenje obrnilo v pravo smer. 'Prehodil sem že traso, kjer naj bi zgradili cesto do Borovega na vrhu planote. Gradbeni poseg niti ne bi bil tako zahteven, pot do Kočevja pa bi bila krajša najmanj za petnajst kilometrov. Po tej poti so včasih tukajšnji prebivalci hodili peš po opravkih v mesto in za hojo porabili štiri do pet ur. Gradnja nove ceste ob Kolpi po slovenski strani, kar je tudi ena od variant, bi bila veliko bolj zahtevna, ne bi pa rešila ničesar. Prehod meje je bolj psihološka ovira kot pa resničen problem in če bo s hrvaško kmalu sklenjen dogovor o maloobmejnem prometu, se bodo ljudje te novosti že navadili. Večji problem je zaposlitev," pravi župnik. Osilnica sicer ima nekaj industrijskih obratov z nekaj deset zaposlenimi, a če šepa dejavnost drugod, šepa tudi tukaj. Največ upanja je zbujal razvoj turizma, katerega gonilo v dolini je bil gostilna in penzion Antona Kovača v Osilnici. Z leti je širil dejavnost in si pridobil zaupanje domačih in tujih gostov, največ Holandcev, ki so se radi vračali v to dolino uživat dobro hrano, svež zrak ob čisti vodi in neokrnjeno naravo. Seveda Kovač nudi še veliko več kot to, saj ima igrišča za tenis, konje, kanuje, sadoline in rafting. "Lani se nam je vse skupaj obrnilo na glavo. Ko je prišla vojna, so izginili tuji in domači gosti. Skoraj vso sezono je vladalo tukaj popolno mrtvilo, le nekaj domačih gostov je proti koncu spet prišlo za vikende," pripoveduje gospodinja Ana. Gospodarsko bi to pomenilo popoln polom, zato so bili prisiljeni odpustiti sedem zaposlenih in se usmeriti na golo preživetje. A tuji gostje se tudi letos niso vrnili. "Še sedaj živimo v senci vojne, kar nam zelo škodi. Poleg tega nam dela hude preglavice meja in nizka vrednost hrvaškega dinarja. Hrvaške goste smo izgubili, saj je zanje letovanje v Sloveniji predrago. Se največjo oporo dobivamo sedaj v domačih gostih. Za konec tedna imamo ponavadi polno, tudi avgust je že razprodan, prihajajo večje skupine, a med tednom vlada tukaj še vedno zatišje," pripoveduje Ana, ki tudi komaj čaka, da bo osilniška dolina z dobro cesto, na kateri ne bo mejnih prehodov, povezana s Slovenijo. Pravi, da je še bolj kot njih, ki imajo dokaj razvejeno dejavnost in še kmetijo povrhu, nenadno mrtvilo v dolini Kolpe prizadelo nekatere druge lastnike lokalov. Celo tako, da so bili primorani zapreti vrata "Razumemo, da mora država imeti mejo, a kar tako nas ne bi smeli odrezati od Slovenije," pravi, jaz bi pa še dodal: in to enega njenih nelepših lo.»o», TONE JAKŠE Na poti v turistično zaostalost? Ali dolenjska metropola postaja v turističnem pogledu nerazviti jug? Iz leta v leto manj nočitev, Turistično društvo Novo mesto in Dolenjska turistična zveza dejavni bolj na papiiju kot zares, danosti za turistični razvoj pa so vendar lepe. V Novem mestu turizem počasi zamira. To potrjujejo statistični podatki o nočitvah domačih in tujih gostov v zadnjih treh letih. Leta 1989 je na območju mesta, ki ima na voljo 170 ležišč v družbenem, 7 ležišč v zasebnem sektorju in 9 ležišč v zasebnem gospodinjstvu, prenočilo skupaj 34 584 gostov. Domačih je bilo 29 786, tujih pa 4 789. Leto dni kasneje se je število nočitev že zmanjšalo za 13 000, slab obisk pa je bil tudi leta 19991, ko je v mestu prenočilo 19 479 gostov, med njimi le še 1 347 tujcev. Današnje stanje in ponudba sta še manj obetajoča. Po ukinitvi hotela Kandija je mesto revnejše še za 72 postelj. Res je, da turistični promet tudi v ostalih krajih naše domovine upada, vendar se zato ne kaže kar prepustiti usodi. Upravno in gospodarsko srdišče Dolenjske ima vse turistične danosti, od termalnih zdravilišč v neposredni bližini do lova in ribolova, vrsto naravnih lepot, samo mesto pa ponuja kulturnozgodovinske spomenike in še marsikaj zanimivega. Kot poudarja dolgoletni predsednik Turističnega društva Ludvik Bencik, gre za veliko nesodelovanje vseh mogočih ustanov, ki imajo od turizma takšno ali drugačno korist. 'To so trgovina, promet, kmetijstvo, banke, ptt in še posebej naše potovalne agencije Kompas, Globtour, Slovenija turist, v zadnjem času pa še nekatere zasebne agencije, ki pod geslom 'Potujte z nami!’ skrbijo le za izvoz izletnikov iz mesta, nasprotne smeri pa ne poznajo. Vsestransko sodelovanje gospodarstva in pristojnih občinskih organov bi ustvarilo ne le moralno, temveč tudi materialno osnovo za vse bolj aktualno promocijsko dejavnost, brez katere si razvoja turizma ne moremo predstavljati. Celotno turistično ponudbo Dolenjske je potrebno predstaviti na skupnih akcijah z glavnim nosilcem Krko - zdravilišča in gostinstvo. V bodoče pa naj bi glavno vlogo na tem področju odigrala spet Dolenjska turistična zveza," pravi Ludvik Bencik, ki zapušča predsedniško mesto. Turistično društvo Novo mesto skupaj z Dolenjsko turistično zvezo zadnjih nekaj let deluje bolj na papiiju. Druga turistična društva po Sloveniji se ponašajo s kopico prireditev, v Novem mestu pa si nekateri prizadevajo zatreti še tisto malo, kar so zanesenjaki pripravljeni narediti. Slučajni popotnik bi v Novem mestu kaj težko našel njegove znamenitosti, saj ni niti table, ki bi označevala Kapitelj in njegovo znamenitost, sliko Sv. Miklavža, a kje so še table za ostale znamenitosti? Mesto ob sobotah popoldne zamre. Nikjer ni mogoče kupiti razglednice, na Glavnem trgu ni žive duše, ki bi turistu lahko svetovala, kam naj se napoti, kje je Jakčev dom in podobno. Na trgu, najlepšem delu starega mestnega jedra, zvečer gori le še nekaj luči: stanovalce bi lahko prešteli na prste ene roke. Čeprav v poročilu društva piše, da so stanovalcem podarili 80 okenskih cvetličnih korit v oskrbo in nego, ta čas na oknih hiš na trgu ni videti niti ene cvetlice! Če sprehajalelc slučajno zaide v katero od mestnih ulic, kjer imajo meščani svoje vrtove, lahko vidi veliko zanemarjenosti in kopriv. Svoje pridenejo še nekateri mestni mladeniči, ki ob koncu teda pod okriljem noči in pod vplivom alkohola prevračajo koše za smeti, uničujejo že tako skromne zelenice in drevje, packajo po zidovih z nespodobnimi napisi in podobno. Če pridamo še, da je mesto ob Krki v zadnjem času tudi veliko gradbišče, je vsega negativnega toliko, da mesto v nobenem pogledu ne more tekmovati v akciji Turistične zveze Slovenije "Izbiramo najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji". Zamisliti se velja tudi nad tem, da ima novomeško Turistično društvo le toliko de-naija, da lahko plača najemnino za drage prostore, telefon in ostale stroške, za dejavnosti in prireditve pa iz mošnjička ni več mogoče vzeti. Turistično društvo je s turistično takso v lanskem letu zbralo 110 000 tolarjev, od tega pa je bilo samo za potne stroške izplačanih 96 000 tolarjev, nekaj manj je znašala najemnina za prostore. Prihaja leto 1993, ki je v Sloveniji zapisano kot leto turizma. V Novem mestu izgubljamo turistično pisarno, Dolenjska turistična zveza že pol leta mrzlično išče človeka, ki bi bil pripravljen to še kako potrebno ustanovo postaviti na noge. Na nekaj razpisov sta se doslej prijavila le dva kandidata, pa še za njiju je bila ta naloga pretrd oreh. Bo Dolenjska res postala slovenski jug? Samo upamo lahko, da bo novi upravni odbor, ki ga vodi predsednika Marija Rus, imel kaj več uspeha in bo Novo mesto rešil te sramote. JANEZ PAVLIN priloga dolenjskega lista 3§)iVf naravni spomenik m ■■ ir* W&m Rdeč nagelj in bela lilija na vodi Pred več kot 60 leti so novomeški planinci lepo uredili izvir slovitega gorjanskega studenca Gospodična, da jim je bil v veselje in ponos. Danes je izvir zanemarjen, nikomur v veselje, a vsem v sramoto. Načrti so tu, denarja pa še ni. Ko je pred 110 leti, leta 1882, v 3. številki Ljubljanskega zvona izšla kratka pripovedka Janeza Trdine z naslovom Gospodična, je gorjanski studenček tega imena na Kukovi gori, kot so nekdaj rekli osrednjemu delu Gorjancev, postal slovenski kulturni spomenik. Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo z Mehovega, od takrat privablja številne popotnike in izletnike, da se na tem lepem kraju spočijejo, odžejajo in omočijo obraz s to dobro in zdravo gorjansko vodo. Nad tem znamenitim gorjanskim studencem stoji planinski dom. Žal pa je z izvirom Gospodične tako, kot je v ten časih še z marsikaterim drugim spomenikom pri nas - da propada. Leta 1931 obzidani studenec in lepo urejena okolica kažeta danes zelo žalostno podobo. Med najbolj motečimi stvarmi pri izviru sta gotovo dve betonski skrpucali, ki služita kot črpališči vode za oba bližnja domova: planinskega nad studencem in Pionirjevega malo stran. Zaradi tega jemanja vode je večkrat v izviru sploh ni. Pri "urejanju" črpališča v izviru preti leti pa so delno poškodovali tudi lepo in skrbno obzidani del studenca. O nekdanjem bazenu in suhozidu pod njim, lepo urejenih kamnitih stopnicah do platoja, na katerem stoji dom, pa skorajda ni več niti sledu. Zato so pred časom Zeleni Novega mesta sprožili pobudo za ureditev tega znamenitega gorjanskega studenca, hkrati pa so se s tem začeli ukvarjati tudi na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD). Seveda so začetno pobudo Zelenih sprejeli tudi v Planinskem društvu Novo mesto, ki je pravzaprav že od prvotne ureditve pred dobrimi 60 leti tudi lastnik zemljišča ob Gospodični. Planinsko društvo je tudi prevzelo vodenje akcije za sanacijo in ureditev Gospodične in okolice. Na ZVNKD so izdelali konservatorski program. Izdelan je tudi že projekt obnove in ureditve. Za ure- ditev izvira Gospodične je priznani strokovnjak inž. Valentin Drčar "pogruntal" povsem izvirno rešitev, ki bo omogočala tako zajetje vode za oba bližnja domova kot normalno delovanje studenca. V strokovnih presojah je ta rešitev inž. Drčarja požela pohvale in dobila najboljša priporočila. Urejanje Gospodične pred 61 leti Kako so takrat stvari potekale, se da razbrati iz zapisnikov sej odbora občnih zborov novomeške podružnice Slovenskega planinskega društva, ki so ohranjeni v arhivu Planinskega društva Novo mesto. Podružnico Slovenskega planinskega društva so v Novem mestu ustanovili v začetku leta 1914. Leta 1920, ob ponovni oživitvi po prvi svetovni vojni, je bil njen načelnik znameniti novomeški učenjak in polihistor Ferdinand Seidl, ki jo je uspešno vodil dolgo vrsto let. Pod Sei-dlovim načelstvom so novomeški planinci leta 1931 uredili izvir Gospodične. V zapisniku o rednem letnem zboru podružnice za leto 1929, ki je bil 30. maja 1930 v Sokolskem domu v Novem mestu, med drugim piše: "Odbor je v lanskem poletju obrnil svojo pozornost na znani čislani studenec Gospodično na severnem pobočju Trdinovega vrha... Odbor je spoznal za potrebno, da studenec ohranimo turistiki in domačemu gorjanskemu prebivalstvu. Na podlagi strokovne izjave načelnika naše podružnice kot geološkega izvedenca smo zaprosili sresko poglavarstvo Novo mesto, da stavi gozd nad studencem pd zaporo s prepovedjo sekanja in zaprosili nkrati Higijenski zavod v Ljubljani za podporo, da se studenec bolje zajame in obzida in tako zagotovi za bodočnost." Iz zapisnika izvemo se, da jim je Higijenski zavod že dal 2.000 dinarjev podpore, da je podružnica že kupila parcelo, na kateri je studenec. "Arhitekt g. Marijan Mušič, ki je Novomeščan, nam je iz prijaznosti tudi že narisal lep in praktičen načrt za obzidavo studenca Gospodične," še piše v zapisniku. V tistem letu se novomeškim planincem sicer ni posrečilo opraviti tega dela, so ga pa zato v naslednjem. Iz obširnega in natančnega zapisnika odborove seje z dne 20. avgusta 1931 izvemo, da so dela pri obzidavi Gospodične in urejanja okolice bila opravljena v času od 6. julija do 12. avgusta tistega leta. Načelnik Ferdinand Seidl je podal obširno, zanosno in navdahnjeno poročilo o izgraditvi naprav pri studencu Gospodična. "Lepo romantično zamišljen načrt g. inž. Mušiča Marijana je bil podlaga in se je v bistvu izvršil. G. inž. Barborič Karol je iz nam dragocene naklonjenosti do naše podružnice SPD vodil izvršitev s strokovnega stališča in bil večidel osebno navzoč v nameri, da se dela prilagodijo gorskemu terenu in studenec brez nezgode zajame," piše Seidl. Sledi natančen opis, iz katerega izvemo, da je bil mimo prvotnega načrta narejen 30 metrov dolg suhi zid, s tem pa je nastala velika ploščad, na kateri je "prostora za 100 oseb...Ž nje je krasen razgled na Novo mesto in novomeško kotlino, na dolenjsko srednje gorovje in na gorenjske Alpe. Sedanja ploščad zadovoljuje vse želje in je poleg ograditve izvirka najvažnejši del naše prireditve." Sledi natančen opis ob zidave izvira, "ki je zelo lično izvršeno v obliki polukrožnega zida sklenjenega zgoraj s kamenitim svodom". Ob ploščadi je stal še "bazen za kopanje", ki, kot je zapisano, ni bil v načrtu. "Z možnostjo kopanja v sveži gorski vodi bo prijetno ustreženo želji mnogih turistov. Bazen ima umno prirejen dotok in odtok in tudi še pripravo za pršno kopel." Ločeno od ploščadi so postavili leseno korito za napajanje živine, ki je vodo dobivalo iz stranskega studenca. Hkrati z ureditvijo Gospodične so novomeški planinci prišli še do svojega planinskega zavetišča. Lastnik gozdnega veleposestva in lesne tovarne na Gorjancih, Šiška, je podružnici podaril leseno kočo, "ki je prazna stala v bližini našega studenca". Kočo, pokrito z deskami in lepenko, so postavili na svojem zemljišču, "na lepem kraju ob robu gozda, kjer sosednja kosenica odpira prost razgled". V koči je bilo "štedilno ognjišče", na skupnih ležiščih pa je bilo prostora za 20 ljudi. "Prostor okoli koče je s peskom posut, da se ne zablati in nanj je postavljena miza s klopjo." Naslednje leto je znani strokovnjak inž. Giril Jeglič pripravil načrt za manjši gorjanski botanični vrt, vendar do izvedbe ni nikoli prišlo. 'To, kar se je storilo letos v času od 6. julija do 12. avgusta, je obilno in smotreno delo, vredno J Tudi za užno mejo 3i se boril! "Res, da sem bolj slaboten in betežen, a še danes bi se šel borit za južno mejo, če bi bilo treba," pravi Pavel Kralj. To niso besede kakega mladega srboriteža. Ne! Pavel ni mlad ne srborit, droben, a živahen starček je. Letos decembra jih bo štel triindevetdeset, torej mu je zibelka stekla tik pred koncem prejšnjega stoletja. Ima pa za sabo kar precej izkušenj, kako se je treba boriti za slovensko mejo. Bil je eden od devetintridesetih koroških borcev iz kočevske občine, kamor spada tudi njegov rodni Zagradec, danes pa je, kakor mu je znano, še edini preživeli. Pavle se je šolal še v rajnki Avstriji, obiskoval je tudi slovito grmsko kmetijsko šolo, in kot pravi, je imel šolanje zastonj, celo nekaj plače-je dobil, .da je imel za zvezke in učbenike. Država je takrat skrbela za razvoj kmetovanja in mladim nudila najboljše strokovnjake. Pavel se še spominja Humeka pa Rožmana in Skalickega. A je od svojih ljudi tudi marsikaj zahtevala, celo največ, kar so imeli: življenje. Pavla je poklicala v vojaško suknjo leta 1918. Smodnika pa mu takrat še ni bilo treba vonjati. V Judenburgu je skrbel za sadovnjake in bil priča tamkajšnji vstaji. Prave borbe je doživel šele, ko se je kot Maistrov borec leta 1918 in 1919 spoprijel z Avstrijci za severno mejo. Pavel pravi, da je bil plebiscit krivičen, saj ve za primere, ko so tamkajšnji Slovenci dobivali grozeča pisna opozorila, kaj se jim bo zgodilo, če ne bodo glasovali za Avstrijo. No, to je že daljna preteklost. Sedaj, ob zatonu stoletja, smo priča nastajanju novih mej. Bolj proti jugu gremo, bolj so dogajanja krvava. Pavle posluša poročila, kje potekajo borbe, kje so porušene vasi, kje se dogajajo pokoli. Sama znana imena! Vse tiste kraje je na svoji tridesetletni krošnjarski poti ničkolikokrat prehodil. Poleti in jeseni v notranjosti, pozimi ob obali in po otokih. Lepi kraji, lepe vasi - kot majhna mesta. Prepešačil je Slavonijo in Srem in krenil še južneje, v Srbijo in Bosno. "Veste, saj narod ni slab. Srbi so prijazni in dobrodušni ljudje. Gosta in popotnika lepo sprejmejo. Sam bog ve, kateri vrag jih je sedaj tako naščuval proti drugim, tako kot Nemce v zadnji vojni. Tam so bili že takrat vsi pomešani, Slovaki, Srbi, Hrvati, Madžari, Nemci m še drugi in lepo so se razumeli med seboj. Le kako se sedaj godi tem ubogim Nesrbom?" se sprašuje Pavle, ki je po drugi vojni prav tako še krošnjarji, a takrat že s konjičkom, ki si ga je kupil, ko je prišel domov iz italijanske internacije v Padovi. Dolgo življenje je Kraljem iz Predgrada že nekako usojeno. Pavlov oče je živel 86 let, ded pa 97. A napak bi sodili, da je tudi popotništvo Kraljem v rodu. "Ded se je spominjal še Francozov, ki so imeli mejno postojanko v Dolu ob Kolpi, kjer je že takrat bila meja. Povedal pa mi je tudi, da nobene noči ni prespal drugje kot v domači postelji in kočevskega mesta, ki je naše središče, nikoli v življenju ni videl. Jaz pa sem bil čisto nekaj drugega. Ležišče sem imel vsako noč drugje, dostikrat kar na gostilniški mizi, s čevlji za vzglavnik in s suknjičem kot odejo, in vsakič sem imel drugo kuharico," pripoveduje Pavel Kralj. Stopiti na pot, ki je peljala v širni svet, pa tudi njemu ni bilo lahko. "Ko sem zaslužil prvi denar, sem ga dvignil k ustom in ga spoštljivo poljubil. Zaobljubil sem se, da ne bom denarja nikoli zapravil za nobeno hudobijo, kvartanje, pijančevanje ali razvrat, in tega sem se vedno držal. Se danes ga spoštujem, saj vem, kako težko ga je prislužiti. Tak pa spet nisem bil kot tisti bogati kmetje v Sremu, ki svojim ženam denarja sploh niso zaupali, češ da bi ga brezumno potratile. Tako niso imela denarja niti za sita, rešeta ali škafe in kuhalnice, če gospodarja rji bilo doma. Pa smo kupčijo vseeno sklenili. Če ni bilo denarja, sem vzel pa nekaj mer žita. Potem, ko sem že imel konja in voz, se je to dalo narediti," pripoveduje Kralj in njegovih spominov bi se hitro nabralo za debelo in zanimivo knjigo. S prihranki si je kupil hišo v Predgradu in skupaj z njo vzel na preužitek še vdovo s trinajstimi otroki. Oženil se je z Marijo iz Sodevcev in bog jima je poklonil sedem otrok, a jih je tri že kmalu po rojstvu pobrala griža. Tako je bilo pač v tistih časin. Tri hčerke in sin Pavel so ostali živi. Starost preživlja Pavel pri hčerki Pavli Šterk v bližnjem Zagozdcu. Še do pred kratkim je delal v vinogradu in na njivi, pletel koše, nazadnje samo še takšne majhne za spominke, zdajjra se je tudi temu že odrekel. Le kakšna lažja dela še opravi, kajti srce je bolj slabotno in naduha ga hitro rime. A duha ima Pavle še čilega in vse, ar se je zgodilo in kar se še dogaja okoli po svetu, mu je živo v zavesti, pa tudi Dolenjca še vedno prebira. Še vedno je pravi patriot. Koroški borci odhajajo, a odhajajo pokončni, i TONE JAKŠE 1 pohvale za gospode naše člane, ki so ga vodili. Privabilo je že obilen poset prijateljev prirode iz Novega mesta in okolice, in koliko se govori, izzvalo njih popolno zadovoljstvo in pohvalo." Novomeško podružnico je vse to stalo 18.170,77 takratnih dinarjev. V blagajni so imeli 10 tisočakov, darov članov in simpati-zeijev pa se je zbralo za 5.742 dinarjev. Zmanjkalo jim je torej okroglo 2.500 dinarjev, zato "za kritje primanjkljaja sklene odbor soglasno, da se pridobi menjično posojilo pri Mestni hranilnici v Novem mestu". Bo voda zalila sedem fara? Vsekakor so takrat novomeški planinci -podružnica ic štela okoli 100 članov - opravili lepo delo. Žalostno je, da je danes njihovo delo in njihov trud grdo degradiran. Bazen je že zdavnaj zasut, zid se je podrl, ploščad pred izvirom je spet zamočvirjena, ob studencu čepita črpališki pošasti; eno črpališče je v celoti obzidalo izvir Gospod, tako da ga sedaj ni mogoče niti videti. Košenica blizu studenca se zarašča, nad izvirom je na silo vrezana nekakšna ratraška pot, §trugo potočka pod izvirom, ki tvori povirje Šumečega potoka, so samovoljno spremenili. Žal danes Gospodična nima več tistega pravega planinskega vzdušja, ki se ga spominjajo starejši planinci in ki ga lahko zaslutimo na starih fotografijah. Včasih je popotnik, ki je na Gorjance prišel peš, znal drugače ceniti osvežilno studenčnico kot današnji, ki se v glavnem do planinskega doma ali celo na Trdinov vrh pripeljejo z avti. Mušičev načrt ureditve Gospodične iz leta 1931. Po programu sanacije in ureditve izvira Gospodične, ki sta ga pripravila konservatorja ZVNKD Andrej Hudoklin in Mitja Simič, naj bi se približali nekdanji ureditvi. Program predvideva tudi ureditev širše okolice, ki obsega zaledje izvira in njegovo vidno vplivno območje. Kot rečeno, so načrti narejeni, v kratkem pričakujejo lokacijsko dovoljenje. Spet pa se resno postavlja vprašanje denarja. Pred dobrimi 60 leti je v bistvu veliko večje in težje delo opravila sekcija Slovenskega planinskega društva, ki je štela vsega 100 članov. Novo mesto pa je imelo takrat manj kot 4.000 prebivalcev. Če sedanji prebivalci mesta in Podgorja ne morejo popraviti to, kar so dobrega naredili njihovi predniki, potem pač niso vredni, da živijo pod Gorjanci. Nikoli jim naj kupica ne zasveti in zacveti in na vodi se jim naj ne naredita rdeč nagelj in bela lilija, kot so se grajski gospej, ampak se jim naj kupica počrni m zakrvavi. In izpolni se naj stara prerokba: odpre naj se Kukova gora in voda iz njenih nedrji naj zalije sedem fara! ANDREJ BARTEU Predsednik ponižanih in razžaljenih "Kramberger je nekaj trenutkov pred usodnim strelom govoril, kako bo v Jurovskem Dolu, če bo izvoljen za predsednika, postavil najlepši nogometni stadion v Sloveniji. Predsednik lokalnega nogometnega kluba mu je ravno hotel izročiti dres, ko je pročilo. Videl sem, kako se je Ivek sklonil, opotekel korak ali dva v desno in spustil mikrofon iz roke ter pričel lesti k tlom. Skočil sem k njemu in ga podprl. Videl sem, kako mu po roki teče kri. Položili smo ga na tla, mu pod glavo dali blazino, sam pa sem mu z gostilniškim prtom skušal zaustaviti kri, ki je brizgala iz rane nekaj centimetrov nad srcem. Čez nekaj časa so prišli policisti in ga hoteli obrniti, pa sem jim rekel, naj pustijo pri miru človeka, ki mu odteka življenje. Naložili smo ga v beli mercedes in ga odpeljali v zdravstveni dom v Lenartu. Mislim, da je bil takrat že mrtev." Tako se spominja zadnjih trenutkov dobrotnika iz Negove nogometni sodnik Peter Brunčič iz Maribora, ki je tisto binkoštno nedeljo 7. junija v Jurovskem Dolu sodil nogometno tekmo. Zadnje slovo od Krambergerja je bilo na negovskem pokopališču in ne pri domači giobnici v gozdičku ob jezeru, ki si jo je Ivan sezidal kmalu po vrnitvi iz Nemčije. Več tisoč ljudi se je prišlo poslovit. Ko so Iveka polagali v grob, se je ulilo kot iz škafa. Tako je za vedno odšel nesojeni predsednik brezpravnih, ponižanih in razžaljenih, dimnikar, izumitelj, pisatelj in politik Ivan Kramberger. Rodil se je 4. maja 1936 pri Benediktu v Slovenskih goricah. Pretrpel je vse, kar lahko pretipi otrok revnih staršev. Beda in socialne krivice iz otroških let so ga zaznamovale za vse življenje. Bil je v Nemčiji; še danes ni vsem jasno, kaj je tam počel in kako jc prišel do vsega, s čimer se je ponašal, jasno pa je, da se je uveljavil in bil tudi za Nemce svojevrsten pojav. "Ivan Kramberger je genialen človek, to je dokazal že v Nemčiji s svojimi uspehi pri aparatu za dializo, genij je namreč človek, ki brez šol in mimo šol doseže izredne uspehe, do katerih sc ne povzpnejo niti osebe z najvišjo šolsko izobrazbo," je zapisal prof. dr. Anton Trstenjak Krambergerju v njegovo knjigo. In Ivek je to res bil. Ni poznal na uro, a je bil vedno točen; bil je polpismen, a je prodal ogromno svojih knjig; bil je dimnikar, a je imel zapletene dializne aparate v malem prstu. Koliko teh aparatov je podaril Srbom in Slovencem, kolikokrat je pomagal z denarjem! Sam je govoril o milijonih mark. Rad je imel živali, s katerimi se je sporazumeval na poseben način, rad je imel rože in vse zeleno. Ni pil, kadil je le občasno, če je od koga dobil cigareto, jedel je, kadar je imel čas. Ivan je bil predsedniški kandidat in velikokrat je v svojih predvolilnih govorih naznanjal, da se je rodil zato, da bo rešil Slovence. Človek, ki ni imel za sabo nobene politične "mašinerije", je na volitvah dobil petino glasov slovenskih volilcev. 9. aprila 1990 je ob enih zjutraj zapuščal prostore slovenske skupščine. Sredi Titove ceste je ustavil svoj bugatti, si slekel pražnjo obleko ter belo srajco in kravato zamenjal za svoja poznana črna oblačila. Tak je bil Ivan. Nek angleški novinar je zapisal, da smo Slovenci Krambergerja potrebovali, če bi ga ne bilo, bi si ga morali izmisliti. Darka Zvonar je v Katedri zapisala: "Kramberger je natanko to, kar si zaslužimo: naokrog sprehajajoča se groteska slovenske demokracije." Ivan Kramberger je bil v času svoje politične kariere pogost gost tudi v dolenjskih krajih. Dober teden dni pred smrtjo je pripravil predvolilni shod v Kočevju in Krškem. Na novomeškem Glavnem trgu je večkrat prodajal knjige, pripravil pa je tudi dve veliki zborovanji. Prvo je bilo 15. februarja 1990. leta. Takrat je privabil nekaj tisoč poslušalcev. To, kar je na plakatih obelodanil v nekaj stavkih, je na trgu razlagal debelo uro. Ljudje so se mu do solz nasmejali. "Posebej pozdravljam Cigane. Ko bom predsednik, jih ne bo več tu. V Ljubljano jih bomo izvozili. Vsak komunist bo dobil eno cigansko družino. Tudi Milan Kučan in Pepca Kardelj. Gradili bomo ceste in torbo denarja bom prinesel za vašo porodnišnico. Tovarno Krko pa bomo stisnili za vrat. Tam je tak smrad, da sem si mislil, da mrliče puščate zunaj," je govoril. V nadaljevanju govora se je spravil nad komuniste, vojsko in drugo ter dejal: "Dosti je bilo plačkanja štirideset let. Ne smemo dovoliti, aa bi spet sedli na svoje stolčke, s katerih jih ne bo več mogoče spraviti. Slepi in gluhi generali naj gredo v penzijo, nam zadostujejo dobro opremljeni miličniki. Bosanci lahko pridejo k nam brez vizuma, Srbi pa naj ga kar imajo v žepu." Govor je burkasti dobrotnik iz Negove končal z besedami: "Zunanja podoba predsednika ni pomembna, pomembni so srce, duša in pamet. Komunisti lahko noč, drugi pa po formularje in volite Ivana Krambergerja!" Hip zatem se je ulil dež. Končana je pot politika brez dlake na jeziku. Bil je sol mlade demokracije, vznemiril je Slovence in končal ubit kot divja zver. JANEZ PAVLIN priloga dolenjskega lista NAGRADA V DOL PREKOPO IN ŠEMPETER Žreb je izmed reševalcev 22. nagradne križanke izbral MARIJO KUZMA iz Dol. Prekope in MARIJO FLORJANČIČ iz Šempetra. Kuzmovi je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Florijančičeva pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 29. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 24! REŠITEV 22. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 22. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KORK, OPNA, OSEL, POET, RENESANSA, IN PERESOM, PEN, ATRIJ, Z, ETILEN, SA, MILL, CIN, OKER, ERO, GETO, SOL ČEKAN, OSOVINA, KINON, MALAJKA ATEST. Praviloma pretiravamo v poudarjanju svojih dozdevnih dokazov, da bi jih naredili kar najbolj prepričljive. Zato vse tisto, kar v obnašanju nekega človeka pretirano stopa v ospredje, mora v nas zbuditi sum, da gre za nekaj potvorjenega in neiskrenega. T. in M. KOŠIČEK Kajti, odvreči obleko in leči v posteljo je plodno samo, če je tudi duševnost popolnoma gola, očiščena navlake kompleksov in sramov, ki jih spremljajo. V. ZUPAN Boleči osat vsakdanjega življenja neusmiljeno naostren preži na nas. E. SABATO nagradna križanka 24 rciHK Cii.. PfpM DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST INDUSTR. MESTO NA HRVAŠKEM ITAL PIJAČA IZ ARTIČOKE PREMOČNO SLADKANJE ALBERT EINSTEIN AVTOR: JOŽE UDIR KLEJASTA SNOV GROBO DOMAČE PLATNO PRILAŠČA- NJE STAROAZ1J- SKO LJUDSTVO NA KURIUH VETRC POKRIVALO E* M m MADŽAR. MOŠKO IME AVARI MITOLOŠKI KRALJ V EUDI ss* m •■4 j **. - I f j. , ir • —h. # .;*• STOPINJA ZA VISKOZ NOST RAST FR. IGRALEC DELON SVETOPIS. PREROK • J*1! ff’ KEM. SIMB. ZA LUTECIJ REDKEJŠE MOŠKO IME DOLENJSKI US DOLENSJKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MADEŽ OTON ČOP NOVA GVINEJA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ZGOD. MESTO V EGIPTU ODETEV JAPONSKO VELEMESTO LOČILO SOVRAŠTVO 100 VRSTA TKANINE MOJZESOV BRAT UČENEC IVO SVETINA KRILO RIM. LEGIJE SMOTER GR. ČRKA PREČNI DROG NOMEN NESCIO AVT. OZN. MURSKE SOBOTE KAJA ROŽNI VENEC ŽENSKO IME MIT. DUŠA UMRLEGA IGRA NA SREČO Demokrati Trebnjega in planinsko društvo Tesnila Trebnje vabijo na KRESNI POZDRA V DRŽA VNOSTI v sredo, 24. junija, ob 20. uri pri lovski koči LD Trebnje na Vrhtrebnjem Ob bogatem kulturnem programu bo slavnostni govornik gospod Igor Bavčar. Vabljeni ste vsi harmonikarji, vsak prejme priložnostno darilo! Prebrane in nagrajene bodo tudi najboljše čestitke za dan državnosti. Ena čestitka lahko vsebuje največ 5 stavkov. Pisne čestitke pošljite do 24. junija na naslov: KS Trebnje, Baragov trg 5, Trebnje. ČESTITAJMO NAŠI DRŽAVI ŽE NA PREDVEČER NJENEGA PRAZNIKA! 0 Q S co 1 UJ CL S “CD —I CD UJ Lj CD § § LU “O £ Q 5 5 TIM DE «»«» ; $fl| Le še malo časa nas loči do velikega nagradnega žrebanja. Pri nakupu nad 1.000,00 SLT dobite NAGRADNI KUPON in z malo sreče boste postali dobitnik ene izmed 100 nagrad. Bogate nagrade smo pripravili skupaj z dobavitelji: EURODAS CELJE — zastopnik za Philips MIP NOVA GORICA — program mesnih izdelkov KRKA KOZMETIKA — program kozmetike GORENJE MGA — drobni gospodinjski aparati ~o DO O O > O m z -h m DO O > O m S > 3J CD O DO CD > ^ V-L3NV1S dOaiHVW V1V9' l VAOdOQ VDILI1SI9 AOIS zanimivosti iz sveta Tv pomirja zapornike V ameriških jetnišnicah so uvedli novost, ki se je dobro obnesla v zadovoljstvo zapornikov in tistih, ki jih varujejo. V kar dveh tretjinah jetnišnic so uvedli kabelsko televizijo in zdaj nekaj sto tisoč zapornikov lahko spremlja še televizijske programe v svojih celicah. Na ta način skušajo odpravljati hude težave, ki jih imajo zaradi prenatrpanosti jetnišnic in pomanjkanja denarja za rehabilitacijo in svetovanje. Doslej je bilo gledanje televizije v zaporih omejeno na določeno uro dneva in na skupinsko gledanje (podobno je tudi pri nas). Odkar so v jetnišnicah uvedli kabelsko televizijo in lahko zaporniki gledajo televizijo v svojih celicah, na voljo pa jim je veliko programov za izbiranje, se je disciplina precej izboljšala, pretepi med zaporniki pa so postali redkost. "Športni prenosi so zelo verjetno najboljša pomirjevala," pravi Larry Garvy iz ŠMS v Tempu, ki ima v tamkajšnji jetnišnici kar 40.000 naročnikov. Izkazalo se je, da je lahko televizija tudi učinkovit disciplinski ukrep; če zapornik krši pravila obnašanja, mu za kazen odvzamejo televizor. Menda je tudi zaradi tega disciplina veliko boljša. Vendar televizija ne služi samo za nedejavno zabavo in kratkočasenje, poskušajo jo spremeniti v kaj več. V jetnišnici v Jefferson Cityju imajo zaporniško televizijsko hišo, edino te vrste na svetu. Program v celoti pripravljajo in vodijo zaporniki. Jetniška televizija dela 24 ur na dan, oddaja pa različne programe na 12 kanalih. Dva programa sta povsem "domače" proizvodnje. Na sporedu je vse mogoče, od nedeljske maše do poučnih predavanj o aidsu, od novic do notranjih obvestil. Cenzure skoraj ni; dovoljeno je predvajanje vseh filmov, ki so tudi sicer dovoljeni za javno predvajanje, le nekaj redkih izjem je, denimo slovita filmska grozljivka, znana tudi našim ljubiteljem filma Ko jagenjčki obmolknejo. Jetniška televizija je skoraj povsem zamenjala nekdanji jetniški časopis in ima tudi večje učinke. To je seveda razumljivo ob podatku, da je v povprečju skoraj 40 odst. zapornikov nepismenih! Nad televizijskim bumom v ameriških jetnišnicah se ne navdušujejo vsi strokovnjaki. Psihiater Hemy Weinstein z newyorškega univerzitetnega medicinskega centra v imenu mnogih opozaija, da je jetniška kabelska televizija kot nadomestek programov za prevzgojo kriminalcev hudo vprašljiva: Ekran ne more zamenjati strokovnega dela pri prevzgoji kriminalcev. Mamut rešuje slona Afriški slon se je vpisal med ogrožene živali predvsem zaradi nenadzorovanega lova, ki ga je spodbujala donosna trgovina s slonovimi okli. Ker so lovci starejše živali z velikimi okli že davno pobili, so se morali lotili mlajših, kar pomeni, da" so morali za enak izplen pobiti trikrat več slonov. To je slonje črede silno hitro zmanjševalo. Od leta 1979 do 1989 se je število afriških slonov skrčilo za polovico. Razmere so bile zrele za ostro ukrepanje. In svet je ukrepal; od januarja 1990. leta sta prepovedana trgovanje in prodaja slonovine ter vseh izdelkov iz nje. Največji del uplenjene slonovine je iz Afrike romal na Vzhod, kjer so in še delujejo številne delavnice za predelavo slonove kosti v najrazličnejše okrasne in uporabne predmete. Izdelovalci okrasnih so bili tako prisiljeni poiskati nadomestek za slonove okle; našli so ga v mamutovi kosti. Te živali so sicer izumrle pred več kot deset tisoč leti, vendar jih je veliko ohranjenih v zamrznjenih sibirskih širjavah. Zdaj jih pospešeno izkopavajo in njihove okle prodajajo kot nadomestek za prepovedano slonovino. Kot ocenjujejo poznavalci je v Sibiriji za kakih 600 tisoč ton mamutovine, kar naj bi zadoščalo za lepo število let. Najbolj strupena reka Reka Laba je v samem žalostnem vrhu najbolj umazanih vodotokov na našem planetu. Češkoslovaška in vzhodnonemška industrija sta desetletja dolgo brez vsakih zadržkov spuščali v to reko najbolj strupene industrijske odplake, tako da je Laba postala najbolj onesnažena evropska reka, hkrati pa je hudo onesnažila tudi Severno morje, kamor se izliva. Vsako leto je Laba nanašala v morske vode na tisoče ton težkih kovin in strupenih odplak. Njeno čiščenje se je začelo pred dvema letoma, vendar je storjena škoda tako ogromna, da še dolgo ne bo ne popravljena in ne odpravljena. Da pa bi se kdaj vrnili časi, ko so vode Labe uporabljali za namakanje in gnojenje polj, najbrž ni mogoče upati. Kopalke Prihaja čas, ki si ga vsi želimo in potrebujemo, čas počitnic. Nekaj dni si bo gotovo vzel vsakdo, in kjerkoli že jih bo preživel, bodo nepogrešljive kopalke. Letošnja moda kopalk je vsestranska, prizanesljiva tudi do ne ravno brezhibnih postav. Nove kopalke pokrivajo dosti več kože, hlačke segajo vse do popka, hlačni izrezi niso več tako zelo visoki, nedrčki so skoraj obvezno podloženi z opornicami. Pogosto se podaljšajo v kratko majčko, hlačke pa do ljubkega shortsa. Prevladujejo enodelne kopalke z ne posebno globokimi izrezi na hrbtu, vendar so še vedno tu tudi prav ljubke bikinke. Skratka, letošnja moda obožuje tako eno- kot dvodelne kopalke, na vas je, da ugotovite, kakšne vam bolje pristajajo. Najprimernejši material ostaja lycra v nežnih pastelnih ali živahnih sijočih barvah. Modni so cvetlični in geometrijski vzorci, pike, črte itd. Skutni cmoki in dušena govedina Zadnjič smo napovedali, da bomo nekaj receptov namenili dietni oziroma lažji prehrani. Tokrat vam predlagamo skutne cmoke z dušeno govedino. Penasto umešamo 20 g masla, dodamo eno jajce, 200 g skute, nasekljan peteršilj, muškatov orešek in dobro premešamo. Nato damo toliko drobtin, da lahko takoj oblikujemo cmoke. Kuhamo jih deset minut v slanem kropu. Cmoki ne smejo močno vreti, ponudimo pa jih lahko kot prilogo k dušenemu govejemu zrezku. Goveji zrezek potolčemo, malce osolimo in ga damo v kozico na hladno olje. Meso obložimo z drobno narezano čebulo in dodamo košček limonine lupinice. Kozico pokrijemo in vse skupaj dušimo do mehkega. Po potrebi prilivamo vročo vodo. Čebula se mora v omaki popolnoma razpustiti, sicer moramo omako pretlačiti. ut Barvanje čevljev Usnje in čevlje sicer barva le malokdo, toda marsikdaj tisti, ki bi si rad pobarval obuvalo, ne ve, kako bi se lotil dela. Usnje mora biti pred barvanje popolnoma čisto, operite pa ga s krpo, namočeno v topli vodi in detergentu. Morda ne bo odveč nasvet, da je najbolje, če usnjene plašče, semiš in podobne predmete barvajo strokovnjaki. Satenaste čevlje lahko pobarvate tudi doma in sicer z univerzalno barvo. Prav tako se lahko sami lotite barvanja platnenih čevljev, ki so zelo priljubljeno obuvalo zlasti v poletnih mesecih. Takšne čevlje najprej operite z vsočo vodo in detergentom. Nato jih natlačite s časopisnim papirjem in pustite, da se posušijo na zraku, a ne neposredno na soncu. Nato jih pobarvajte z ustrezno barvo, ki jo dobite v trgovini. Cvetača - dobra, a zahtevna Cvetača ali karfiola je zelo priljubljena vrtnina in je od vseh kapusnic najlažje prebavljiva. Vsebuje veliko laho prebavljivih beljakovin, zato jo prištevamo med dietno hrano. Žal pa je cvetača med vsemi kapusnicami najbolj zahtevna glede kakovosti tal in ugodnega podnebja. Nasadimo jo v s humusom in hranilnimi snovmi bogata tla. Čvetača ne prenaša dobro vročine, saj v takem primeru listi sicer rastejo, ne nareja pa se cvetna roža. Zato cvetača najbolje uspeva jeseni, ko je že hladneje, ali pa zgodaj spomladi. Če v času formiranja rože ni dovolj vlage, bo ta predčasno dozorela in zakrnela. Če je vročega sonca preveč, cvet zavarujemo tako, da nanj položimo nalomljene liste. Neenakomerno zlizane gume Pred vsakim tehničnim pregledom lastnik avtomobila zaskrbljeno preveri tudi, ali je profil na avtomobilskih plaščih še dovolj globok. Pa bi bilo dobro, če bi se oko povesilo h kolesu bolj pogosto. Ne le zato, da bi ugotovili ali je dovolj pritiska, to moramo v rednih presledkih tako ali tako preverjati, kajti pravilen pritisk je predpogoj za varno in varčno vožnjo, ampak tudi zato, da ugotovimo nepravilno obrabo gum. Tega pa ne opazimo že ob bežnem pogledu ampak se je treba gumam posvetiti bolj pozorno. Čim opazimo, da se obrabljajo na eni strani bolj kot na drugi, odpeljimo avto na servis, kjer bodo napako hitro ugotovili in jo odpravili. priloga dolenjskega lista 11 Dramilo Niko Grafenau-er z epigrami Slo-"•r ' vence drami; pri -s * prodorni zasebni 2 1. Založbi Mihelač je ; j namreč izšla knjižica i i z naslovom Dramilo, * v kateri je natisnjenih Cl ' ~ 50 epigramov, ki jih je ta uveljavljeni pesnik napisal v zadnjih dveh letih in z njimi kritično pospremil slovenski aktualni družbeni trenutek. S to knjižico, ki jo je domiselno oblikoval Jurij Kocbek, karikature zanjo pa prispeval Tomaž Lavrič, smo dobili večkrat zanimivo delo: najprej zanimivo zato, ker so tovrstne knjižice pri nas prej redkost kot kaj drugega, drugič zato, ker gre za politične epigrame, politika pa se dandanes vrti v središču naše pozornosti, in tretjič zato, ker so epigrami dobri, ostro zašiljeni in stilistično zglajeni. Epigram je zahtevna stvar, saj je podvržen hitremu staranju in ugasn-jenju, zato mora biti res dobro nabrušen in dovolj globoko mora pičiti, če naj preživi in se kljub aktualnosti trenutka, ki ga porojcva, ohranja kot zgovoren in jedrnat dokument časa in razmer. Grafenauer je s svojim peresom pičil v visoke tarče; ciljal je v najbolj znane osebnosti našega političnega in kulturnega življenja, od predsednika Milana Kučana do nekdanjega kulturnega ministra Andreja Capudra, zato je razvrstitev epigramov po osebah, ki jih zadevajo, kar smiselna. Škoda, da ob tem niso pri urejanju knjižice pomislili še na to, da bi epigrame razvrstili bodisi po kronološkem redu nastanka ali pa po abecednem redu naslovnikov. Knjižno novost je aforistično natančno označil urednik Tone Pavček, ko je v spremni besedi zapisal, da je Dramilo "drobna knjiga, ki pove veliko." M. MARKELJ Tibetanska knjiga mrtvih Tibetanska knjiga mrtvih je slovito besedilo tibetanske budistične tradicije, ki govori o za zahodno mišljenje nenavadnih resnicah. V bistvu gre za duhovni priročnik, čigar besede sc umrlemu šepeta v uho, da mu pomagajo potovati TIBETANSKA KN|KA MRTVIH ! m skozi tri ravni zasmrtja in doseči rešitev iz kolesja stalnega rojevanja in umiranja, v katerega je človek vpet vse dotlej, dokler ne doseže osvoboditve od vsega materialnega, racionalnega in zavestnega. Ko človek umre, se njegov um izprazni in naredi se prostor za Resnico, ki je Praznina. Umrlega vzame vase čista svetloba, ki je Nič, a ker ga svetloba bega, se zateče v svoje nekdanje življenje. Nauk knjige umrlemu pojasnjuje, da je vse, kar doživlja le sevanje njegove lastne zavesti, da gre za mentalne slike preteklih življenj in stanj zavesti. Na ta način govori temeljno resnico človekovega bivanja in bistva. Ker gre torej za delo, ki je tudi pri nas že dobro znano, nekoliko preseneča, ko med novitetami Založbe Mihelač zagledaš Tibetansko knjigo mrtvih, na naslovnici pa zapisanega Iva Svetino kot njenega avtoija. No, nesporazum se hitro pojasni, ko odpreš knjigo in se lotiš branja. Tako naslov knjige kot avtor nista sporna, res gre za Tibetansko knjigo mrtvih in res gre za avtorsko delo, saj je Ivo Svetina modrost Knjige prepesnil v dramsko pesnitev. Zahtevno snov je po angleškem prevodu Tibetanske knjige mrtvih prepesnil v obliki dialogov med učiteljem in umrlim Bukrijem, ki potuje skozi ravni zasmrtja in ne zmore moči za osvoboditev ter se ponovno vrne v življenje in s tem v nov krog trpljenja. Tako zastavljena zgradba Svetinove Knjige mrtvih ima potrebno dramatičnost, vendar pa verjetno to delo ne bo polno zaživelo z odrsko uprizoritvijo, lažje ga uvrstimo med tista dramska besedila, ki so bolj namenjena branju, kar toplo priporočam. M. MARKELJ TELEGRAMI - Založba Aleph je izdala pesniško zbirko Hansa Raimunda ŠE ENA NOČ MAKA v prevodu Cvetke Sokolov. - Pri Prešernovi družbi je izšla povest MAJENCA Borisa Pangerca. - V zbirki Podobe časa je Mohorjeva družba iz Celovca izdala zbornik norčavih zgodb osmih naših avtorjev TISTEGA LEPEGA DNE. - Časopis za kritiko znanosti je izdal zbornik besedil o pojavu Nova doba domačih in tujih avtorjev ljAPPY NEW AGE ter zbornik EKOLOŠKO GIBANJE, POLITIKA IN MORALA, ki obravnava vprašanja politične identitete zelenih. - Pri Krtu sta izšli dve knjižni novosti: Friedrjcha A. Hayeka USODNA DOMIŠLJAVOST o napakah socializma in študija o vlogi ženske Vlaste Jalušič DOKLER SE NE VMEŠAJO ŽENSKE. zavarovalnica triglav d. d. območna enota KRŠKO Trg Matije Gubca 3, Krško, organizira prodajo poškodovanega vozila v petek, 19.6.1992, ob 13.30 v prostorih AMD Sevnica, Glavni trg: HONDA CIVIC 1,6 i SEDAN Leto izdelave 1990/1 Prevoženih 24.000 km Izklicna cena 550.000,00 SLT Ogled vozila bo istega dne ob 13. uri. Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba plačati do pričetka licitacije. Prodaja poteka po načelu »Ogledano — kupljeno«, kasnejše reklamacije se ne upoštevajo. Prepis plača kupec. ! /h l<^7D Delavski svet podjetja Kovinar Črnomelj na podlagi 43. člena statuta podjetja razpisuje prosta dela in naloge vodja finančno-računovodskega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih izkušenj na področju financ in računovodstva — višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let ustreznih izkušenj na področju financ in računovodstva. Mandat za vodjo finančno-računovodskega sektorja traja štiri leta. Prijave z življenjepisom in dokazili morajo kandidati poslati v roku 8 dni od dneva objave razpisa na naslov: Kovinar, Črnomelj, Belokranjska cesta 34, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem postopku. »••••••••••••••••••••••••••••••a« Avon harmonija lepega Sprejmite izziv 1.500.000 svetovalk in svetovalcev po vsem svetu, ki z AVON-om dosegajo več! Skrivnost lepote je v skladnosti dobrega počutja, življenjske vedrine in zavedanja uspešnosti, v doslednosti pri osebni negi s skrbno izbranimi kozmetičnimi sredstvi. Za predstavitve, svetovalno delo in prodajo kozmetičnih izdelkov vrhunske kakovosti firme AVON vabimo k sodelovanju vse, ki ste dinamični, prodorni, urejeni, z občutkom za poslovnost, z veseljem do dela z ljudmi in do vsega lepega. Pokličite po telefonu najbližjega predstavnika AKTIVE Marketing: Novo mesto: =■ 068 22 075. gdč. Bojka Eržen, 18 - 20h Ekskluzivni zastopnik AVON Cosmetics za Slovenijo: AKTIVA Marketing d.o.o., Cankarjeva 1,61000 Ljubljana telefon: 061 159 224, telefaks: 061 154 304 SREDNJA ŠOLA KRŠKO Hočevarjev trg 1 68270 KRŠKO ponovno razpisuje za šolsko leto 1992/93 naslednja delovna mesta: 1. za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja angleškega jezika — profesor, — učitelja praktičnega pouka — inženir, — učitelja praktičnega pouka — inženir elektrotehnike — elektronik; 2. za določen čas (od 1. IX. do 2. XII. 1992): — učitelja elektrotehniških predmetov — dipl. ing. elektrotehnike — elektronik Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri kandidatov bodo prijavljeni obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Začetek dela za vse 1. septembra 1992. ■ Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ IZVRŠNI SVET v^AAAA4WWWWWVWWWV\ VVWVWWN,\\\ \\ vvV Skladno z opredelitvami dolgoročnega plana občine Črnomelj za obdobje 1986-2000 (SDL št. 13/90) in sklepom o usmerjanju sredstev, namenjenih za spodbujanje razvoja v občini Črnomelj (SDL št. 1 /91), Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj po sklepu seje z dne 9. 6.1992 razpisuje JAVNI NATEČAJ ZA DODELITEV KREDITNIH SREDSTEV V ZNESKU 20.000.000 SLT 1. Sredstva se namenijo za sofinanciranje investicijskih programov ter razvojno-sanacijskih programov nosilcev samostojnega osebnega dela in podjetij, katerih prestrukturiranje prispeva k razvojnim ciljem občine Črnomelj 2. O uporabi sredstev po tem natečaju odloča Izvršni svet SO Črnomelj. 3. Kreditni pogoji: — krediti se dodeljujejo za dobo vračanja 4 let in z rokom črpanja 4 mesece po odobritvi posojila v zneskih, ki ne presegajo 30% predračunske vrednosti investicije, — devizna klavzula in 10-odst. letna obrestna mera. 4. Posamezniki in podjetja, ki kandidirajo za ta sredstva, morajo: — izdelati investicijski oz. razvojno-sanacijski program (v skladu s skrajšano metodologijo za ocenjevanje družbene in ekonomske upravičenosti investicij ter učinkovitosti investiranja, Ur. I. SFRJ št. 50/87); — zagotoviti tudi ostale dele financiranja (lastno udeležbo, sodelovanje poslovnih bank, sovlaganja). 5. Izvršni svet bo določil institucijo, ki bo izdelala oceno investicijskega oziroma razvojno-sanacijskega programa. Ocena bo služila za presojo upravičenosti do zaprošenih sredstev. 6. Prednost pri dodelitvi kreditnih sredstev bodo imeli posamezniki in podjetja, katerih programi bodo zagotavljali: — ohranjanje obstoječih in zagotavljanje novih delovnih mest, — prenos sodobne tehnologije v proizvodnjo in pridobivanje novih programov, — večjo narodnogospodarsko donosnost, — varovanje okolja. 7. Sredstva po tem natečaju so namenjena za programe, ki bodo realizirani na območju občine Črnomelj, in sicer imajo prednost programi, ki bodo realizirani na območju poslovne cone Majer v Črnomlju. 8. Prijave za natečaji zbira Oddelek za družbeni razvoj pri Skupščini občine Črnomelj. 9. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave v Dolenjskem listu. '■'■VV w vvwwvvvv \\ vwwvvwv\vv vwwwwv\ Marija Pezdirc: V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE Njegovemu doskoku pomagajo čvrste roke sopotnikov, ki so z zanimanjem opazovali njegov trud in ga vzpodbujali s klici. Sedaj vlečejo srečnega zamudnika preko ograje in skrbijo, da ne štrbunkne v blatno reko. Njegovi tovariši na bregu se malce v zadregi spogledujejo, skoka pa ne tvega nobeden več. Trajekt seje že preveč odmaknil, do pet segajoče galabi-je pa niso najbolj primerno oblačilo za skakanje in plezanje po ograji odmikajočega se plovila. Ko pristanemo ob betonskem privezu, navali na trajekt množica domačinov. Matere z otroki v naročju, večji dečki in deklice, ki se samostojno drenjajo med odraslimi, vitki mladeniči v svetlih galabijah, trebušati možaki, pokriti z velikim turbani, pomembno koračijo na krov. Temni obrazi, velike črne oči z belimi beločnicami. Vsem se zelo mudi po važnih poteh. Potniki, ki se izkrcujejo, so zanje prepočasni in tudi trajekt vozi prepočasi, prerivanje daje lažen občutek naglice. Edina bela potnika, ki izstopita skupaj z domačni, takoj obkroži skupina mladeničev. Seveda vedo, da sta namenjena na oglede v Dolino kraljev in da bosta potrebovala prevoz. Posamezniki energično ponujajo svoje usluge in odrivajo konkurenco. Ura je pol osmih in le redko se zgodi, da se tako zgodaj ponuja tako odličen posel, zato ga velja čim bolj izkoristiti. Iz gruče mahajočih rok, glasnih ust in zavijajočih oči se izlušči peterka najbolj zagnanih. In tujca začneta naštevati: Memnova kolosa, Madinat Habu, Deir al Madinah, Ramazeum, svetišče kraljice Hačepsut, Dolina Kraljev. Ob vsakem imenu sledi glasno pritijevanje, ko postaja vedno bolj navdušeno, oči vedno bolj žarijo, usta se raztegujejo v zadovoljen nasmeh. Dosti ogledov, dober posel in dober zaslužek, Alah je milostljiv! Nazadnje barantanje za ceno. Sedaj pristopijo tudi taksisti, stvar postaja resna. Ko je kupčija končno sklenjena, se obali že približuje nov trajekt, zato se barantači in gledalci odpravijo iskat nove stranke, ostane le najin šofer. Dogovorimo se le še za vrstni red ogledov, in že drsi veliki kombi po gladkem asfaltu. V vasici ob poti se budi jutranje življenje, z dvorišč se na cesto opotekajo še zaspani otroci, ki jim delajo družbo rumenkasti psi, vrsta kamel, naloženih s sladkornim trsom, se ziblje proti obali Nila, v kavarnicah zgodnji obiskovalci srebajo čaj, najbolj zagnani kadijo prve vodne pipe. Ob asfaltirani cesti sredi polj sladkornega trsa samujeta Memnova kolosa. Iz rumenkastega peščenca oblikovana sedeča orjaka sta čuvala vhod v posmrtni tempelj faraona Amenhotepa III, od katerega že zdavnaj ni več vidnih sledov. Starogrški in rimski popotniki so pripovedovali, da ogromna kipa vsako jutro in vsak večer pojeta — čudež, ki je vzbujal strah, grozo in radovednost. Sodobna znanost ponuja zanj suhoparno logično razlago, ki pravi, daje bil vzrok petja velikih kipov le veter, ki seje ujel v njune kamnite razpoke in votline in v njih pel svojo pesem. Znanstveniki pristajajo še na razlago o vsakodnevnem krčenju in raztezanju kamnine, ki naj bi povzročalo različne šume. Ti naj bi praznovernim Egipčanom vzbujali strah in spoštovanje, kar so znali zase izkoristiti njihovi svečeniki. Že tisočletja ni več kraljevega posmrtnega templja, le oba kamnita kolosa zvesto vztrajata na svojem mestu. V jutranji bleščeči svetlobi sta videti nekam utrujena. Njuna velikost se izgublja v ravnici, rumenkast peščenec, iz katerega sta oblikovana, kaže sledove tisočletij, obraza sta obrnjena na vzhod in nepremično strmita v sonce. Ogromne roke mirno počivajo na velikanskih kolenih, pod njimi se v vetru pozivava nasad sladkornega trsa. Njegova zelena barva se ostro odbija od rjave barve peščenih tal, ki določa obseg že zdavnaj izginulega templja. Velikana nepremično vztrajata na svojem mestu in varujeta že zdavnaj minuli čas. Toda njuna pesem je utihnila, ne izvabi je niti ostra sapa, ki zavija okoli obeh velikanov in se lovi v številnih razpokah. So njuni glasovi onemeli zato, ker so bila pozabljena prastara božanstva, ki so se oglašala v njih? Je vzrok njuni nemosti nejevera modernega človeka, kije razvrednotil mistiko prednikov? Veter postaja močnejši in nizko pripogiba zelenilo sladkornega trsa, v ozadju žari mrtvo pogorje el — Kurna, kolosa pa nepremično strmita naravnost v sonce. Je to smisel njunega tisočletnega vztrajanja? Tako kot v veličastnih templjih sončnega boga Amona v Karnaku in Luksorju na desnem bregu Nila se tudi na njegovem levem bregu, v nekdanji tebanski nekropoli, srečujemo z veličastnim faraonom Ramzesom. Stavbe, ki jih je zidal za časa svoje dolgoletne vladavine, so bile večje, mogočnejše in monumentalnejše od vsega, kar je do tedaj videl svet. Njegovi kipi so s svojo monumentalnostjo izpričevali njegovo nesmrtnost, kolosi, ki so razkazovali njegovo božanskost, so bili visoki kakor stolpi, njegov posmrtni tempelj, ki gaje Champollion poimenoval Ramazeum, je bil večji od vseh ostalih. Kljub veličini pa je vidnih le malo njegovih ostankov, opisi so bolje ohranjeni v staroegipčanskih tekstih. Stopam med skromnimi razvalinami nekdaj veličastnega templja. Izpod korakov se dviga droben prah, ki ga vrtinči hladen veter. Na tleh ležijo razbiti ostanki ogromnega, dvajset metrov visokega in približno tisoč ton težkega Ramzesovega kipa iz rdečega asuanskega granita. Prvotno sta bila v templju dva monumentalna kipa, ki sta poveličevala nesmrtnega Ramzesa. Ko so Egipt osvojili Perzijci, so ju razbili in potisnili v prah. Glavo enega je v začetku 19. stoletja dal Belzoni odvleči v London, kjer je še danes na ogled v Britanskem muzeju, druga leži v pesku pred menoj. Ob njej velika kamnita stopala, ogromne dlani, na odlomku orjaške rame hieroglifi in kraljeva kartuša, ob njej se skromen bodičast grmiček trudi živeti sredi puščobe peska in kamna. Iz gimnazijskih dni se utrne spomin: »... na pol v pesku zasut razbit obraz,/ v porogu ukrivljeni ustnici, ki sikata ostra povelja/ pičata, daje kipar dobro poznal tleče strasti.../ Na podstavku napis:/ Mojo ime je Ozymandias in sem kralj kraljev/ Glej moja silna dela...«, Shelley. Veliki angleški romantik je Ozymandiasa, tako so stari Grki imenovali Ramzesa, predstavil kot krutega egoista in samodržca. Sončni žarki potujejo po gladkem obrazu iz rdečega granita. Kip, kije terjal božansko čaščenje, leži razbit v prahu, a še vedno zasluži obračunavanje-Strmim v obraz iz rdečega granita, v nagubano čelo. v polne, mesnate, lepo oblikovane ustnice. Ne, te ne sikajo krutih ukazov, smehljajo se, in to prijazno! Vladavina Ramzesa je za celo stoletje prinesla mir v deželo, z verskimi obredi je vsako leto znova zagotavljal svojemu ljudstvu blaginjo, njegove megalomanske stavbe so vzbujale spoštovanje, veliki kip' pa božansko čaščenje. 12 priloga dolenjskega lista POTA IN 4.883 žrtev Sandija Grubeliča j nei ^to>iie (inmne Sto strani dolga obtožnica, od tega jih 85 obsega popis oškodovancev — O vseh ______________nepoštenih poslih odločal izključno Grubelič LJUBLJANA — Kar okoli sto strani vsebuje obtožnica, ki jo je te dni zoper 44-letnega Sandija Grubeliča, lastnika firme Trend iz Grosupljega, izdala namestnica ljubljanskega temeljnega tožilca Barbara Brezigar. Pravna oznaka številnih prevar, goljufij in okoriščanj je nadaljevano kaznivo dejanje prevare, za katero je po slovenski kazenski zakonodaji predvidena kazen do petnajstih let zapora. Drugo je seveda vprašanje, koliko bodo s takšnim razpletom zadovoljne Grubeličeve žrtve, katerih seznam v obtožnici obsega nič več in nič manj kot 85 strani! dežarm paroHajo IZGINILE DEVIZE - 10. junija dopoldne je nekdo vlomil v stanovanj-hišo Metličana Dušana B. in mu odnesel deviz v vrednosti 26 tisočakov. ODPELJAL MOTORNO KOLO -j7-letni Zvonko K. iz Koroške vasi je *?• junija ostal brez motornega, kolesa, Jo ga je pustil v Ulici Milke Šobar v Novem mestu. Vozilce je vredno 65.000 tolarjev. KJE SO HLAČE? - V trgovini Emona Merkur Črnomelj je nekdo 9. junija dopoldne zmaknil dvoje ženskih mač pajkovk, vrednih 1200 tolarjev. PRIJELI ZMIKAVTA - 9. junija zvečer so novomeški policisti v skupnih Saražah na Cesti herojev v Novem mestu prijeli 21-Ietnega R.D. iz Rosalnic, ko Je z osebnega avtomobila Novomešča-na Muje Duriča odvijal kolesa. POSEKANE SMREKE - Minule tedne je nekdo v gozdu pri Hinjah Posekal in neznano kam odpeljal pet s™rek, s ^mer je novomeško GG oškodovano za 15.000 tolarjev. brez glasbenih užitkov - v noči na 8. junij je iz odklenjenega osebnega avtomobila Zvonka Hudorov-pa iz Stranske vasi izginil avtoradio-kasetofon, vreden 5.000 tolarjev. OB 51 TISOČAKOV - Toliko gotovi-no je minule dni izginilo iz stanovanjske niše Antona B. v Primostku. Kdo je vlamljal in kradel, še ni znano. ČRNA SEČNJA - Neznan storilec je neugotovljenega dne v gozdu pri Starem trgu posekal osem, smrek in pet gabrov, s tem pa GG Črnomelj oškodoval za 79.936 tolarjev. VLOM V VIKEND - V času med Z in 11. junijem je neznanec vlomil v vikend Ljubljančana Branka Kraševca ter mu odnesel orodje, kolo z motorjem ■n barvni televizor. Kraševec je bil z vlomom ob sto tisočakov. Po zbranih rezultatih obsežnega preiskovalnega postopka je na dlani, daje Grubelič ljudem obljubil, da jim bo v dogovorjenih rokih po pogodbah o li-zingu dostavil v najem avtomobile, katerim naj bi kasneje postali lastniki. Te svoje obveznosti Grubelič ni izpolnil, obtožen je zavajanja kar 4.883 oseb, ki so mu nasedli in vplačali nemajhne de- PRIJELI VLOMILCA GABRJE — Med 9. in 13. junijem je nekdo vlomil v tri zidanice blizu Gabrja. Jemal je predvsem hrano in pijačo, sposodil pa si je še nekaj ostalih predmetov. Policiste je sled pripeljala do starega znanca, 30-letnega J. B. iz Gabrja, ki je že za rešetkami. POZIV OŠKODOVANCU STRANSKA VAS — 17-letni fant iz Stranske vasi je utemeljeno osumljen, da je pred dnevi na Krasincu med vrtno veselico vlomil v osebni avto in neznanemu lastniku ukradel avtoradiokasetofon znamke Beltex, model MR—506, s serijsko številko 020374. Oškodovanec naj se javi na metliški policijski postaji. OSUMLJENA TATVIN V REVOZU NOVO MESTO — Spisek tistih, ki so se z rezervnimi in drugimi deli za avtomobile oskrbovali kar v novomeški IMV, je iz tedna v teden daljši. 21-letni R. D. iz Rosalnic je utemeljeno osumljen, daje lani v Revozu zmaknil več zvočnikov, anten in ležajev, medtem ko naj bi 21 -letni A. H. iz Gribelj lani in letos odnašal razne dele za vozila R 4 in R 5. Skupne škode naj bi bilo za 60 tisočakov. POŽAR V HIŠI NOVA LIPA — 1L junija okoli 3. ure ponoči je prišlo v starejši nenaseljeni hiši v Novi Lipi do požara, katerega vzrok še ugotavljajo. Darinka Balkovec iz Malega Nerajca, lastnica hiše, je ob milijon tolarjev. fnff| BOJAN BUDJA i USODE IZZA REŠETK Le tole v popotnico pričujočemu feljtonu. Nedolgo tega sem napisal stavek: »Ko si zunaj, ljudi izza zaporniških zidov obsojaš, ko si z njimi, jih pomiluješ. « Veliko jih tega drugega ni razumelo, njim in vsem drugim v premislek so vrstice, ki so jih pisale različne usode. XII. U Zoran Tešanovič iz Kikinde Je dolgo živel pošteno življenje, Vse, seje na glavo obrnilo šele v vojski. Tam se je tudi prvikrat srečal z zaporom. Odtlej je ve-cino življenja — danes je star . jej — preživel na Dobu. Ko Je bil zunaj, seje preživljal na več načinov, tiste čase je bilo v otodi ponarejanje potnih listov, ki so se potem prodajali Po Ljubljani po 1.000 švicarskih frankov, v sodnem spisu P ZANESLO GA JE PRED TOVORNJAK - 10. junija ob 12.50 se je 18-letni Matjaž Božič iz Velikih Brusnic peljal z osebnim avtomobilom opel kadet po cesti iz Dolenjskih Toplic proti Straži. Vozišče je bilo mokro in spolzko, zavoljo prevelike hitrosti je avtomobil v desnem in nepreglednem ovinku v Rumanji vasi pričelo zanašati, zdrsnil je na levi vozni pas, po katerem je takrat nasproti s tovornjakom pripeljal 33-letni Anton Gorše z Gornjega Gradišča. Slednji je sicer zaviral in se umikal, toda trk je bil neizbežen. Laže se je v nezgodi ranil Matjaž Božič, hudo pa 17-letna sopotnica Urška K iz Novega mesta. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici. RESNIC stražar ni hotel pustiti v vojašnico. Bil sem brez kape, pasu in še česa. Poskusil sem splezati prek ograje, ko meje znova zalotil stražar in mi zagrozil z orožjem. Takrat mi je prekipelo, skočil sem k njemu in mu mimogrede izbil dva zoba, pobral njegovo orožje in pobegnil. Kmalu so me prijeli. Moral sem pred vojaško sodišče, ki me je obsodilo na petnajst mesecev zapora. V priporu sem bil na Roški 2 v Ljubljani, tam, kjer je bil kasneje tudi Janša. Bilo je strašno, psihično in fizično so me mučili, vsako jutro ob sedmih sem bil na raportu, kjer so me tolkli s pendrekom. Iz pripora so me vrnili v vojašnico. Tam se bil črna ovca, vsi so me izogibali. Na srečo je bilo vojske kmalu konec. Za dvajset dni sem se vrnil na delo v železarno, potem me je čakalo prestajanje tistih petnajstih mesecev kazni. Dali so me v celjske zapore, zaradi zglednega vedenja pa sem bil že po osmih mesecih zunaj. V Celju so mi veliko pomagali, priskrbeli so mi službo v Cinkarni, stanovanje, tako da sem imel vse možnosti za normalno in pošteno življenje. Tri mesece je šlo brez težav, potem pa sem — še danes ne vem natančno kako in zakaj — zabredel v pravi kriminal. Tisti dan sem preživel kot vsak drug. Hodil sem po Celju, zvečer pa sem se odpravil v nočno izmeno. Med potjo blizu avtobusne postaje sem okoli 21.ure srečal znanca, s katerim sva imela neporavnane račune iz preteklosti. Z menoj je bil sodelavec. Prišlo je do prepira, med katerim sem s pestjo poravnal stare račune, možakarja pretepel, nisem pa videl, da mu je sodelavec pobral tudi ves denar. Bil je poročen, imel je dva otroka, zato sem vso krivdo prevzel nase. Po tem dogodku nisem bil sposoben za službo, raje sem odšel domov. Okoli tretje ure so me zbudili policaji, moral sem z njimi. Vse to seje dogajalo leta 1982. Na zatožno klop sem moral šele leta 1985. Vsa ta leta sem živel v neki negotovosti, bojazni, nad menoj je viselo breme, ki sem ga odložil šele tisti hip, ko je sodnica prebrala sodbo. Bojda se je vsa stvar zavlekla zato, ker sem se roki pravice izogibal. Dobil sem tri leta zapora, tudi po zaslugi odvetnika, nekega ljubljanskega zapitega klošaija, ki ni v mojo obrambo rekel niti ene dobre besede. Vabila za prestajanje kazni nisem dobil, pač pa DBE ONIH, KI ŽIVLJENJE PUŠČAJO V ZAPORIH Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju tega feljtona gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodje in upravo, upravi Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov. sta me neke noči po petih ali šestih mesecih prebudila dva policaja, me stlačila v marico in odpeljala. 5. aprila 1986 sem se znašel na Dobu. Žena je izvedela za to šele po večkratnem telefoniranju po slovenskih zaporih. Da sem na Dobu, so ji povedali v Novem mestu. Celih triintrideset mesecev sem odsedel, ostalo so mi odpisali zavoljo pridnosti. Nobenih težav niso imeli z mano, s prostih izhodov sem se redno vračal, v zaporu sem delal kot črna živina. Tudi žena je bila nekaj časa na moji strani. Eno leto meje obiskovala vsako nedeljo, za novo leto mi je prinesla za darilo paket kozmetike. Potem pa šok! Po dvanajstih mesecih, takrat, ko sem imel že vse dogovoije-no za dopust, meje poklicala na Dob in povedala, daje med nama konec. Ne zamerim ji, vsega so krivi tukaj na Dobu. Pravico do prvega prostega izhoda sem dobil šele po tretjini prestane kazni.Prvič sem torej lahko odšel domov šele po enem letu. Za ženo je bila to očitno predolga doba. Namesto k ženi sem potem na dopust odšel k stricu. Kazen se mi je iztekla decembra 1989. Bil sem brez službe in stanovanja, brez družine in denaija. Vrata Doba sem prestopil 30. decembra s petnajstimi dinaiji v žepu. Kam? Nič mi niso uredili, odšel sem v Ljubljano. Nekaj časa sem taval sem ter tja, naposled sem se ustavil na tržnici. Spoprijateljil sem se z nekimi ljudmi. Ker sem bil brez dokumentov, sem jih prosil, naj mi pomagajo. Uredili so te stvari, spoznal sem tudi neko žensko, pri kateri sem se nastanil in prijavil. Toda službe še zmeraj ni bilo. Tu in tam sem poprijel za kako priložnostno delo, toda garanje za sendvič ali deset dekagramov salame in pivo se mi je uprlo. Poskusil sem z lažjim in donosnejšim opravilom. Tiste čase so bili dokaj iskani jugoslovanski potni listi, s katerimi so cvetele lepe kupčije. Potni listi so se kradli, podatki v njih pa primemo prirejali osebi, kije dokument potrebovala. Seveda je morala biti vsaj približno takšnih let kot pravi lastnik, vse ostalo ni bilo problem. Potni listi so potem potovali v Lugano, Zurich, Sankt Gallen. Cena takšnega pasoša je bila v poprečju tisoč švicarskih frankov, odvisno od tega, kako nujno je kdo tak dokument potreboval. Najčešče sem zahajal v Solea bar nasproti železniške postaje v Ljubljani. Tako je bilo tudi nekega večera. Lokal sem zapustil nekaj po polnoči. Sel sem na železniško postajo, tam kupil cigarete in si privoščil še pivo. Ob meni seje znašel neznanec, ki mi je ponudil pijačo. Takoj sem vedel, koliko je ura. Danes bo neznancu pijačo plačal le peder. Videl sem, da ima pri sebi potni list in sem mu ga ukradel, toda ne na železniški postaji, pač pa nekaj vstran. Vedel sem namreč, da mi bo možakar v svoji potrebi in želji ubogljivo sledil. Vse je šlo brez težav, še udariti ga ni bilo treba. Z ukradenim potnim listom v žepu sem odšel domov. Prepričan sem bil, da bo zadeva minila brez posledic, a sem se krepko uštel. Neznanec — kasneje sem izvedel, daje doma iz Maribora — meje po štirih dneh prijavil. Zakaj ni tega storil tisti večer, ko je bilo na železniški postaji dovolj policajev, ne vem. Dejstvo je le, da so me znova obtožili za rop. Aretirali so me doma. Očitali so mi, da preprodajam pasoše, da sem tistega Mariborčana napadel in oropal. Moral sem v pripor. Sojenje je bilo še istega leta; predkaznovanost je bila kriva, da sem dobil dve leti zapora. Kot da moramo sedaj tisti, ki smo kdaj že bili kaznovani, presedeti v arestih celo življenje! Treba bo kakšnega sodnika ali tožilca vreči v zrak, pa bodo zanesljivo drugače razmišljali. Nekomu, ki lačen ukrade konzervo ali dve in štruco kruha, prisodijo šest mesecev zapora, ne vprašajo pa se, ali je kje kdo, ki bi temu človeku ponudil delo, zaslužek. Ni potrebno stanovanje, dovolj je navadna baraka, streha nad glavo, da ti dom ne postane klop v parku ali pozimi čakalnica železniške postaje. Moja kazen se izteče septembra letos. Kaj bom zunaj, ne vem. Zakon o prestajanju kazni jasno pravi, da morajo v zaporih obsojenca pripravljati na pošteno življenje v svobodi. Toda daleč od tega. Kot nekdo s tujega planeta bom taval po Ljubljani. Dve leti nisem bil zunaj, nisem imel nikakršnega stika z zunanjim svetom. Ni njihov edini cilj, kot je po televiziji dejal gospod Mlinarič, obsojencu ne dovoliti razmišljati, pač pa obsojenca zlomiti, ga spraviti na kolena. Mene ne bodo, imam svoj značaj. Naj me imajo pet let zaprtega brez prostega izhoda, klonil ne bom! To sem jim že dokazal, odklonil sem delo. Tu se preživim tako, da sem prodal že domala vsa oblačila, ki sem jih prinesel v zapor. Kaj bom zunaj? Če bom hotel v življenju sploh še kaj doseči, bom moral nekaj tvegati. Za življenje iz meseca v mesec je prepozno, preveč tega sem doslej že zamudil.« XIII. Danes 30-letni Bogomir B. se je rodil v Ljubljani, mlad se je spoprijateljil z alkoholom. Slednji je bil tisti, ki ga je skozi široko odprta vrata pripeljal v svet kriminala. Marca 1987so mu sodili za umor; dobil je 14 let in 10 mesecev zapora, kazen so mu kasneje znižali na 13 let in pol bivanja za rešetkami. S solzami v očeh je nastajala ta zgodba. »Rodil sem se v Ljubljani, starega eno leto so me dali k botri in stari mami na Štajersko. Tam sem živel vse do osmega leta, nakar sta me očim pravi oče je umrl v prometni nesreči že pred mojim rojstvom — in mama vzela nazaj v Ljubljano. Dobro smo se razumeli, nobenih sporov ni bilo. Nekaj bolezen, nekaj pa trma sta kriva, da osmega razreda osnovne šole nisem dokončal, pač pa sem ga predčasno zapustil in odšel delat. (Se nadaljuje) Danes slavi dolenjski nogomet Ob 16.uri tekma veteranskih in ob 17.30 članskih ekip Olimpije in Elana Studio D — V zadnjem kolu zmaga še na Jesenicah — Avtobum poražen_ e i X * * št NU % PODOBA. KOT JIH JE PO SLOVENIJI MALO — Takšna je bila letos velikokrat podoba novomeškega stadiona v Portovaldu. Tudi z njo je Novo mesto najavilo, da stopa ob bok nogometnim centrom, kot so Izola, Maribor, Ljubljana. (Foto: B. B.) Malo je takih jubilejev Najlepše darilo sedemdesetletnici NK Elan— _______Studio D — Po kateri poti naprej? Malo je športnih sredin, ki se lahko postavijo s sedem desetletij dolgim življenjem, še manj pa lakih, ki so sposobne takšnemu jubileju podariti največji uspeh v zgodovini kluba. To in še kaj je letos uspelo NK Elan—Studio D. Današnje slavje na stadionu v Portovaldu bo zato nagrada ne le tistim, ki so neposredno pripomogli, da se je klub prvič uvrstil vi. državno ligo, pač pa vsem, ki so novomeškemu nogometu vsa ta desetletja tako ali drugače stali ob strani, vključni s tistimi dva ali tri tisoč navijači, ki so se vrnili na tribune v Portovaldu. Ti so tudi najboljši dokaz temu, kako pravilno je zastavljeno delo v klubu. Novomeški klub in z njim dolenjski nogomet sta ta hip na razpotju: ena pot vodi navzgor, druga v sivo poprečnost, kjer je danes velika večina slovenskih klubov. Za hojo po prvi je potrebno veliko tega, v prvi vrsta močna in organizirana klubska uprava, podpora gospodarstva. Danes razlogov za slavje na novomeškem stadionu v Portovaldu ne bo manjkalo. Studio D je prvak zahodne skupine II. državne lige in novi prvoligaš. Nogomet na Dolenjskem s tem doživlja preporod. Upajmo, da v Novem mestu raste nogometno središč e, ki se bo ne le postavilo ob bok Mariboru, Ljubljani, Izoli in Kopru, pač pa jih sčasoma tudi prerastlo. Številni ljubitelji nogometa bodo popoldne zagotovo prišli na svoj račun: ob 16. uri bo tekma veteranov Olimpije in Elana, ob 17.30 pa tekma novega prvoligaša s prvim državnim prvakom Slovenije. ki ima v nogometni medijski ofenzivi vsekakor svoje in vse vidnejše mesto, predvsem pa strokovno delo z vsemi kategorijami igralcev. Po rešitvah, kijih zavzeto iščejo te dni, se zdi, da se v Elanu—Studiu D tega dobro zavedajo. Na dlani pa je seveda, da kvalitetnih lastnih igralcev ne gre pričakovati že jutri, za to je potrebno vsaj tri ali celo štiri leta trdega in temeljitega dela. Dotlej si bo pač potrebno pomagati tudi z okrepitvami od drugod, najsi je to komu všeč ali ne. Pohvale vredna paje še ena klubska namera: na igrišče v Portovaldu vrniti vse tiste dolenjske žogobrcar-je, ki so si zavoljo različnih razlogov — v prvi vrsti je vsekakor šlo za neurejene razmere in slabe delovne pogoje, za igranje in napredovanje — poiskali druge nogometne klube. Naj torej novomeški nogomet v svoje enainsedemdeseto leto stopi po poti, ki pelje k vrhu! B. BUDJA S Dolga in negotova je bila pot do tega slavja, novomeški radijci sojo zaključili • V ekipi veteranov Olimpije, ki se bo danes ob 16. uri pomerila z veterani Elana, bodo zaigrala najbolj znana imena slovenskega nogometa v preteklosti, na drugi strani pa jim bodo skušali Bradač, Macele, Retelj, Murn, Petretič, Jerman in ostali dokazati, da dolenjski nogomet ni od danes. O tekmi prvih moštev SCT Olimpije in Studia D, ki se bo pričela ob 16.30, pa verjetno ni potrebno izgubljati besed. v nedeljo na Jesenicah. Resda tekma ni odločala o ničemer, toda že zavoljo ugleda, ki si ga je ekipa priborila v teh mesecih, je bilo potrebno resno zaigrati. MEDNARODNI TURNIR MLAJŠIH VETERANOV ŠMARJEŠKE TOPLICE — V petek, soboto in nedeljo bo v teniškem parku Šmarješke Toplice mednarodni veteranski turnir, ki ga pod pokroviteljstvom mednarodne teniške vzveze ITF organizirata Zdravilišče Šmarješke Toplice in Teniška zveza Slovenije. Pravico nastopa na turnirju imajo igralci, stari od 35 do 45 let. Prijave za nastop zbirajo v recepciji zdravilišča do jutri, petka, do 14. ure. Pričetek turnirja bo ob 16. uri. Prijavnina znaša 500 tolarjev. Papež je reševal čast krkašev Le ena dolenjska medalja na prvem državnem kolesarskem prvenstvu — Sandi _________Papež tretji med člani — Že drugo leto razočarani PTUJ — Zagotovo je zastopstvo novomeške Krke od letošnjega prvega državnega cestnega prvenstva za posameznike in posameznike, ki bo s še posebej velikimi črkami zapisano v zgodovino slovenskega kolesarstva, pričakovalo več, kot je doseglo. Ena sama medalja je pač premalo za klub, kije predse postavil velike cilje, za klub, kije po strokovnosti dela in pogojih zanj nemara celo prvi v Sloveniji. Vse bolj je očitno, da tudi v drugih klubih ne spijo, in če je razplet letošnjega državnega prvenstva znamenje razmer v V. KOBE IN MIHELIČEVA STARI TRG OB KOLPI — Belokranjski šahisti so se pred dnevi pomerili na junijskem hitropoteznem turnirju za pokal KS Stari trg, medtem ko so osnovnošolci šahirali za torto. Med člani je slavil V. Kobe, kije zbral 14 točk, U. Kobe jih je osvojil 13,5, Petrič 11,5, Halim 10,5 itd. Med osnovnošolci je bila najboljša Mihe-ličleva s 7,5 točke, Kapševa jih je zbrala 7, Muhvič pa 6. Inles Riko bo še naprej superligaš V odločilni tekmi so ugnali Dobovo s 24:22 (14:12) TREBNJE — Rokometaši ribniškega Inlesa Rika so vendarle rešili svojo kožo in ugled. V kvalifikacijski tekmi za dvanajstega člana moške državne superlige so prejšnji teden v Trebnjem ugnali ekipo Dobove s 24:22(14:12). Srečanje enajstouvrščene ekipe na minulem prvenstvu superlige in drugouvrščene ekipe I. republiške lige je prineslo kvaliteten in izenačen rokomet. Prednost je bila na strani izkušenih Ribničanov, ki so vodili vso tekmo, odločilno prednost pa so si priigrali s tem, ker so uspešno zaustavili najnevarnejšega strelca Dobov-čanov Glaserja. Slednji je sicer dosegel osem zadetkov, vendar kar pet iz sedemmetrovke. Na drugi strani pa so imeli Ribničani v vratih izredno razpoloženega Gelzeja, ki je zlasti v zadnjih minutah Dobovčane spravljal v obup. Po srečanju se je vodstvo Dobove sicer razburjalo zaradi domnevno slabega sojenja in napovedalo pritožbo, ki pa je po mnenju večine listih, ki so si tekmo ogledali, brez osnove. Dobova: Kuhar, Levec 6, Voglar 3, Kopinič, Pojovič, S. Deržič 2, Starc, I. Deržič 1, Žibert, Kranjc, Glaser 8, Žitkovič. Inles Riko: Gelze, Mohar 3, Šilc, Djokič 4, S. Mihelič 1, A. Mihelič, Mate 5, Fajdiga, Jurič 4, Manček, Lesar 5, Sinanovič. M. G-č. slovenskem kolesarstvu — in navsezadnje bi to tudi moral biti — potem se bodo morali v KD Krka krepko zamisliti. Že drugič zapored zapuščajo prvenstvo sklonjenih glav. Resda imajo za neuspeh tudi letos opravičilo: članska vrsta je utrujena od dvanajst etap dolgega nastopa na dirki Po Angliji, toda uspehe pomagata krojiti tudi načrtovanje dirk in forme. Prav gotovo pa je državno prvenstvo prireditev, ki bi ji kazalo podrediti ali žrtvovati tudi kakšno tujo dirko, še zlasti, ker je bil Ptuj zadnja priložnost, da krkaši dokažejo, kako neupravičeno je seznam potnikov na olimpijske igre v Barceloni ostal brez njihovih imen. REZULTATI — mladinke: 1. Brank (Astra), 2. Skrt (HIT Casino), 3. Čar (Sloga Idrija); članice: 1. Logonder, 2. Uršič (obe J. Peternel), 3. Trobec (Soča), 4. Sa- DVE BALINARSKI • Šele zadnje, 5. kolo je odločilo zmagal-ca prvenstva spomladanskega dela dolenjske lige, v kateri nastopa šest klubov. Vrstni red je tako naslednji: Revoz 8 (52:23), Krmelj 8 (44:31), Dana 8 (36:39), Krško 4 (42:33), Trebnje 2 (26:49) in Dolenja vas 0 (25:50). • Šestnajst dvojic iz sedmih dolenjskih klubov se je udeležilo regijskega prvenstva. Najprijetnejše presenečenje tekmovanja sta pripravila balinarja Revoza Gačnik in Pungerčar, ki sta osvojila naslov prvakov. Sledijojima: D. Turk in J. Turk (Dana), Berg—Škufca, Janežič—Tramte (oba Mirna) itd. NOGOMETNI TURNIR BIZELJSKO — Športno društvo Bizeljsko organizira to soboto na igrišču tukajšnje osnovne šole nočni turnir v malem nogometu. Tekmovanje, za katero znaša prijavnina 2.500 tolarjev, se bo pričelo ob 18. uri. Zmagovalcu bodo prireditelji izročili pokal, odojka in 20 tisoč tolarjev. SEVNIŠKI KARATEISTI BREZ MEDALJE TRBOVLJE — Na 1. državnem prvenstvu mlajših in starejših pionirjev in pionirk v Trbovlah v katah seje obetavnim sevniškim karateistom za desetinko točke izmuznila bronasta kolajna pri mlajših pionirjih. Ti (Orač, Crepinšck in Lisec) so s 5. mestom vseeno dosegli odslej največji uspeh. Sicer pa jim je lahko v tolažbo, da so bili najboljši med posavskimi, zasavskimi in dolenjskimi karateisti ter da so bili v precej slabšem izhodiščnem položaju, ker so morali nastopiti prvi . Tudi starejši sevniški pionirji (Grubenšek, Busar in Uranjek) so s 7. mestom premagali vsaj konkurenco iz soseščine. Med posamezniki je bil Marko Stopar 7., Denis Orač pa 8. jovec (Krka); mlajši mladinci (76 km): L Klemenčič (Rog), 2. Kelner (Perutnina Ptuj), 3. Valjavec, 4. Zupan (oba Sava), 5. Derganc, 6. kastelic (oba Krka); starejši mladinci (114 km): 1. Janežič, 2. Hauptman (oba Rog), 3. Kosmač, 4. Studen, 5. Križnar (vsi Sava), 6. Gimpelj, 7. Murn (oba Krka); člani (190 km): 1. Bonča (Astra), 2. Ugrenovič (Celje), 3. Papež (Krka), 4. Pagon, 5. Polanc (oba Sava), 6. Pintarič, 7. Baloh (oba Astra), 8. Premužič (Rog), 9. Mervar, 10. Štangelj (oba Krka) itd. B.B. ZA ZAKLJUČEK ŠE TRIM BREŽICE — TVD Partizan Brežice je polletno sezono zaključilo s trimsko akcijo »Vsi na kolo«, ki sojo pripravili pred dnevi. Udeležilo se je je prek 50 rekreativcev, ki so tako postavili piko na i letošnji bogati beri društva. Slednje je postalo republiški ekipni prvak v športni gimnastiki med mlajšimi in starejšimi pionirji, medtem ko so bile mlajše pionirke tretje, da uspehov ne omenjamo. B. Z. Bo jubilejni tek prinesel tudi nov rekord? V soboto, 27. junija, 10. mirnopeški tek MIRNA PEČ — Pod pokroviteljstvom Krke bo v soboto, 27. junija, jubilejni že deseti Mirnopeški tek, ki ga pripravljajo Organizacijski odbor tekov, Športna zveza Slovenije in Atletska zveza Slovenije. Kot je običaj, obsega prireditev mali maraton na 21 km, ki šteje hkrati za dolenjsko in slovensko prvenstvo, trimski tek na 10 km ter teka pionirjev na 1500 in 600 metrov. V malem maratonu bo na startu devet kategorij, od mladincev do veterank, v trimskem teku bosta enotni kategoriji moških in žensk, v teku na 600 metrov bodo tekli mlajši pionirji in pionirke, na 1500 metrov pa starejše pionirke in pionirji. Do jutri bodo potekala kvalifikacijska tekmovanja za tek pionirjev po vseh osnovnih šolah novomeške in trebanjske občine, redne prijave za 10. mirnopeški tek pa bo organizator zbiral do 24. junija, medtem ko bo za zamudnike ta rok podaljšan do 27. junija. Najboljše seveda čakajo lepe nagrade in pokali, ni pa odveč dodati, daje posebna nagrada namenjena tudi tistemu, ki bo uspel izboljšati rekord v malem maratonu, ki ga je z 1:07,37 leta 1989 postavil Ptujčan Mirko Vindiš. Start teka bo ob 17. uri. Očitno je bilo, da so Novomeščani vsaj za razred močnejši nasprotnik; gostitelji si niso priigrali niti ene same priložnosti, na drugi strani sojih elanovci zapravili vsaj deset, polovico od teh jih je bilo težje zgrešiti, kot pa zadeti. Kar dvakrat je pot žogi v mrežo preprečil okvir vrat: prvič po imenitnem Mesojedčevem strelu s kakšnih tridesetih metrov. Sen in Bracovič pa bi lahko v nedeljo radij-cem priigrala nemara celo rekordno zmago. Tekmo je po lepem Jakševem prodoru odločil Vrhovec in tako pripomogel k rekordni spomladanski beri: od 26 možnih so Novomeščani zbrali kar 23 točk. • Bržkone bo moč kaj več o igralskih in strokovnih okrepitvah Studia D zapisati že v naslednji številki, prestopni rok je namreč pred vrati, prav tako pa tudi že priprave na novo prvenstveno sezono. Nedeljska postava Studia D: Mohor, Kramar, Pavlin, N. Primc, Petrovič, Milanovič, A. Primc /Jakša (Kobe)/, Mesojedec, Vrhovec, Sen (Juršič), Bracovič. Podobno neobremenjeni so na zadnje prvenstveno srečanje v nedeljo v Brda odpotovali tudi Kočevci. Z uvrstitvijo v enotno drugo ligo so svoj cilj dosegli, čeprav so imenitno spomladansko bero v nedeljo pokvarili s nenadejanim porazom. Komočar, Struna in Murn so zapravili vrsto stoodstotnih priložnosti; gostitelji so jih spretno kaz- NOČNI TURNIR ZA DAN DRŽAVNOSTI PODBOČJE — ŠD Podbočje, nogometna sekcija Veliko Mraševo, pripravlja v počastitev dneva državnosti že šesti ma-lonogometni nočni turnir, ki bo v sredo 24. junija s pričetkom ob 19.uri na igrišču OŠ Podbočje. Prvo mesto prinaša pokal, 25 tisočakov in deset večerij, drugo mesto bo le za 15 tisočakov tanjše, tretje pa za dvajset. MORO — PRVAK DOLENJSKE KRŠKO — Na igriščih BK Krško je bilo 14. junija prvenstvo Dolenjske v balinanju za posameznike. Udeležilo se gaje 32 tekmovalcev iz sedmih klubov. Zmagal je Novomeščan Cveto Moro, sledijo pa: Rabič (Krško), Špiler (Dolenja vas, Krško), Jezernik (Mirna) itd. Moro je s to zmago dobil tudi pravico nastopa na državnem prvenstvu. TOKRAT ZMAGALI POROČENI DOLENJE MOKRO POLJE — Na igrišču v Ograjicah pod Polhovico je bilo v nedeljo, 14. junija, že šestnajsto tradicionalno srečanje v malem nogometu med samskimi in poročenimi Mokropoljčani. Slednji so sklenili, daje bilo sušnih let dovolj, po zagrizenem boju so zmagali z 10:7 in v skupnem seštevku zmanjšali prednost samskih na 7:9. novali in zasluženo zmagali. Edini zadetek za ekipo Avtobuma je že v prvem polčasu dosegel Struna. Postava Avtobuma: Skodlar, Rau-tar, Muhvič, Majerle (Jolič), Malnar, Rajšelj, Murn, Stojilkovski, Struna, Farič, Komočar. REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Jesenice—Studio D 0:1, Brda—Avtobum Kočevje 3:1, Slavija SET—Ilirija 1:1, Vodice—Triglav 0:1, Bilje—Branik 2:2, Svoboda—Finali Piran 1:1, Tabor Jadran—Alpina Žiri 2:1. KONČNA LESTVICA: 1. Studio D 41 točk, 2. Triglav 38, 3. Ilirija 34, 4. Slavija SET 34,5. Avtobum 33,6. Tabor Jadran 33,7. Svoboda Kisovec 26, 8. Piran 26,9. Brda 22,10. Bilje.18,11. Branik Šmaijev18, 12. Vodice Šempas 15,13. Alpina Žiri 13,14. Jesenice 13. PRED ZADNJIM NASTOPOM TRETJI STRAŽA — V četrti tekmi slovenskega pokala v raftingu na Savi je ekipa Straže resda zaostala za letošnjimi dosežki, saj so se brata Tavčar, Gruden, Stanojevič, Kulovec, Malenšek in Petkovič uvrstili šele na peto mesto, toda v skupnem seštevku so Stražani vendarle napredovali, po štirih tekmah so namreč tretji. Prvi je ljubljanski Royal, kije bil na zadnji tekmi drugi, drugi pa Prodnik, ki je tekmo na Savi dobil. Zaključno tekmovanje bo čez 14 dni na umetni progi v Tacnu. KOGOJ OSMI NA KANARSKEM OTOČJU NOVO MESTO — Novomeški triatlonec Igor Kogoj je minule dni dosegel enega svojih največjih uspehov: na vulkanskem otoku Lanzarote na Kanarskem otočju je na »Iron-man« triatlonu dosegel v absolutni kategoriji imenitno osmo mesto med 150 tekmovalci iz 22 držav. Kako naporna je bila preizkušnja, pove podatek, da so morali tekmovalci prekolesariti kar 180 km s skupno višinsko razliko 1500 metrov, preteči 42 km in preplavati 3,8 kilometra. Igorje za vse to porabil 9 ur in 38 minut. Odličen je bil zlasti v svoji paradni disciplini, teku, kjer je z 2:59,13 postavil celo četrti rezultat in se prebil na skupno osmo mesto. S tem rezultatom je Kogoj že izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo jeseni na Havajih, potrdil pa tudi, daje bila pomoč Tilie, Reeboka, SCT Ljubljane, Mercatorja Standarda Novo mesto in Skupščine občine Novo mesto povsem upravičena. A. Š. gllllllilllllllllllllllllllNIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ I Tokrat še skoki z motorji I : ----------------------------------------------------------------------------------------------- ^ | Prvemu državnemu prvenstvu jsodmladka v s | motokrosu se bo v nedeljo pridružila še tekma v § skokih z motorji | DOLENJSKE TOPLICE — V soboto in nedeljo, 20. in 21. junija, bo motokros proga pri Dolenjskih Toplicah znova oživela. Motoklub MEL je po uspešni prvomajski prireditvi organizator novega tekmovanja: prvega državnega prvenstva podmladka v kategorijah 50, 60 in 80 kubikov. Posebna atrakcija bo vsekakor prvič pri nas izvedeno tekmovanje v skokih z motorji na 45-metrski skakalnici. Podatek, da imajo melovci ta čas zagotovo najmnožičnejšo in najboljšo mlado vrsto v državi, je klub vodilo k organizaciji tega tekmovanja. Nobena skrivnost tudi ni, da pričakujejo temu primerne rezultate. Šobota bo namenjena neuradnemu treningu v vseh kategorijah, vadili bodo tudi starejši tekmovalci, bolj ali manj pa je ta dan rezerviran za motokrosistično zabavo. Popoldne bo namreč na prireditve- nem prostoru zaigral ansambel Ivana Puglja, ki bo predstavil tudi novo motokros himno; na voljo bodo mesnate in tekoče dobrote, ki k takšni veselici sodijo, za najvztrajnejše pa bo še kresna noč. In nedelja? Uradni trening za tekmovalce v kategorijah do 50,60 in 80 ccm bo do lO.ure, nato bo sledil trening tistih, ki se bodo pomerili v skokih. Za to atraktivno tekmovanje so prijavljeni tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Popoldansko tekmovanje se bo pričelo že ob 13.uri z dirko najmlajših, nadaljevalo pa z dirkama v preostalih kategorijah podmladka in seveda tekmovanjem v skokih z motorji; najdaljši naj bi po zraku leteli tudi 50 in več metrov. Razlogov za obisk prireditve, katere pokroviteljica je zavarovalnica Triglav Novo mesto, je torej več kot dovolj. | OD NJIH V NEDEUO VELIKO PRIČAKUJEJO — Mladi člani MEL = kluba, ki naj bi na nedeljski prvi preizkušnji za državni prvenstvo posegli § = tudi po naj višjih mestih (od leve proti desni): Plantan, Mežnar, Može, Mede, g H Bakšič in Windisch. S iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK Imamo najobetavnejši atletski rod OŠ Šentjernej najboljša na državnem atletskem prvenstvu med 85 šolami Slovenije — Grm tretji, Dolenjske Toplice desete_____________________________________________________________________________ LJUBLJANA — Mladi dolenjski atleti in atletinje so na finalnem atletskem tekmovanju slovenskih osnovnih šol pokazali, da v tem delu Slovenije raste najobetavnejši atletski rod. OŠ Šentjernej je postala najboljša atletska šola Slovenije, sili točkami je močno zmagala v skupnem točkovanju, njen uspeh so s skupnim tretjim mestom dopolnili učenci in učenke OŠ Grm, medtem ko seje OŠ Dolenjske Toplice v konkurenci kar 85 osnovnih šol uvrstila na deseto mesto. Dosežek Šentjernejčank je pravi podvig in dokaz več, kako se da v majhnem kraju z zagnanim, predanim in seveda strokovnim delom ogromno narediti. Njihovo delo postaja zgled za vso Slovenijo in bržkone bi kmalu postali atletska velesila, ako bi jih druge PRVO PRVENSTVO KUZMIČU SEVNICA — ŠK Milan Majcen je pred dnevi pripravil prvo prvenstvo ŠK Milan Majcen v aktivnem šahu. Med 16 tekmovalci posavske in zasavske šahovske regije je zmagal Trboveljčan Kuzmič, kije zbral 5,5 točke, sledijo pa Šitnik (Brežice) 5, Šibilja (Sevnica) 5, Kos (Krško) 5, Kranjec 4, Mesojedec (oba Sevnica) 4 itd. J. B. šole uspele posnemati. Šentjernejčanke so zmagale tako v kategoriji starejših učenk, kjer je bila OS Grm peta, kot v kategoriji mlajših učenk, kjer so se To-pličanke uvrstile na tretje mesto. Med posameznimi dosežki dolenjskih in posavskih osnovnošolcev ter osnovnošolk pa omenimo le dobitnike medalj. V razredu starejših učencev je v teku na 60 m zmagal Motore (Artiče), v skoku v višino je bil Kuhar (Šentjernej) tretji, enako kot Brežičan Burujan v metu krogle; prav tako bronast je bil Drugovič (Piše-ce) v metu žogice. V kategoriji starejših učenk je bila Tratarjeva (Šentjernej) druga na 60 m, prav tako njena sošolka Bartoljeva v skoku v višino, medtem ko je bila Blatnikova (Dol. Toplice) druga v skoku v daljino. V teku štafet 4-krat 100 metrov so bile Šentjernejčanke najhitrejše. Med mlajšimi učenci je v skoku v daljino Rovan (Šmihel) zasedel drugo mesto, enako kot Trebanjčan Žitnik v metu žogice. Med mlajšimi učenkami je v skoku v daljino zmagala Zoretova (Šentjernej), Hohnječeva (Dolenjske Toplice) je bila druga, medtem ko je met žogice dobila Krpanova (Grm). ŠAHOVSKI KOTIČEK • ŠK Krško je bil pred dnevi organizator odprtega občinskega prvenstva, na katerem je nastopilo 18 šahistov, ki so med seboj igrali po švicarskem sistemu. Zmaga* je Vlado Rokvič, kije zbral 7,5 točke, sledijo pa: A. Volčanjšek (oba Krško) 7, Šibilja (Sevnica) 6, Gmajner 5,5, Simončič 5,5, J. Volčanjšek 5,5, Sargon 5, Žnidaršič 5, Božič (vsi Krško) 5, Grilc (Sevnica) ■> itd. Aleš Volčanjšek je s tem rezultatom dosegel normo za prvokategornika, (jb) • Zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Milan Majcen & mesec maj je Trboveljčan Bojan Kuzmič, kije med trinajstimi igralci zbral 10,5 točke. Drugi je bil Derstvenšek 9, tretji Meso* jedec 9, četrti Lazič 9, peti Kranjec 8,5 itd-V skupnem seštevku letošnjih petih turni*' , jev je vrstni red naslednji: Mesojedec točk, Derstvenšek 73, Lazič 70, Šibilja 66. Smerdel 56 itd. Naslednji turnir bo v nedt' ljo, 21 .junija, ob 9.uri v prostorih OŠ Milana Majcna, Sevnica, (jb) Vdor SDK v monetarni sistem (ali kako smo skoraj našli grešnega kozla...) Pretiravanja z najtežjimi kvalifikacijami, da je SDK nezakonito povečevala emisijo, so tolikšna, da bom kot »mlad« upokojenec, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — SPIZ (pa nekoliko tudi raradi tridesetletnega dela v SDK), poskušal pojasniti bistvo in resnično zanemarljive posledice preprostega dejstva, in sicer, da smo upokojenci že 29. maja istočasno prejeli pokojnine za maj, uskladitev za marec in april ter regres (enkratni dodatek za rekreacijo)! Pokojnine za april so namreč bile izplačane 30. aprila, poračun pa šele 10. maja. Ce je SPIZ res tako bogat (visoko likviden) kot je povedal generalni direktor v TV Žarišču 9. junija, potem so morali biti za dvakratno izplačilo (in s tem povezane znatne stroške) res izjemni razlogi. Mogoče bi jih celo izvedeli, če bi namesto predsednika skupščinske komisije v oddaji ŽARIŠČE sodeloval predstavnik Ljubljanske banke (pri tem mislim gospoda Valanta) in bi bila zastavljena ustreznejša vprašanja. V tem prispevku ne morem opisovati, kako vsa zadeva praktično poteka (in kakšna je pri tem vloga rednega žiro raču-ua SPIŽ ter predvsem pomen obračunsk-ga računa 533 —izločena sredstva za Vplačilo poštnih nakaznic). Na tem računu je 2. junija popoldne, ko so z vseh Pošt v Sloveniji prejeli obremenitve za izplačane pokojnine tega dne, bilo premalo kritja za 645 milijonov SLT. Brez slepomišenja in natolcevanja je uujen odgovor na nekaj vprašanj: Zakaj se J' to zgodilo? Ali bi lahko in zakaj SDK ni Preprečila »nezakonitosti«? Kdo je pravi krivec? ter končno: Ali ne gre zgolj za naj-uovejšo (zabeljeno) kost, ki je vržena (na-lvnim) državljanom z namenom, da se odvrne pozornost od nekaterih resnično •^premišljenih, škodljivih in nezakonitih dejanj, strnjenih v času po osamosvojitvi? 1 •) Skupni znesek, ki je bil z datumom "■ maj 1992 izplačan upokojencem, zna-^ 11.7 milijarde SLT; od tega je 58% ali 6,8 milijarde z žiro računa SPIZ nakazano Posameznim bankam, pri katerih imajo upokojenci hranilne knjižice ali tekoče račune, preostalih 42% v znesku 4,9 milijarde SLT pa bi (praviloma) istega dne "•orali izločiti na že omenjen račun 533, Pri podružnici SDK v Ljubljani, za pokritje izplačila pokojnin preko pošt. Prvi del ni pomembno vplival na likvidnost Ljubljanske banke, saj ima naj-•uanj 80% upokojencev svoje tekoče ra- Nevoščljivost ne pozna meja Partizanske pokojnine ni-sem nikoli imel Pred dnevi me je zelo zaskrbljeno vprašala soseda: »Stric, ali so vam res vzeli partizansko pokojnino?« Ker svoje sosede poznam, kot svoj žep, se temu vprašanju nisem čudil. Vem, da jih razganja nevoščljivost, ne morem pa razumeti, da tako govori tudi rojak, ki je jjied zadnjo vojno šel skog pekel dachauskega taborišča smrti. Če bi res vzeli j-i. partizanske pokojnine, ki jih je določila občinska komisija, mene to ne bi Prizadelo, saj je nisem nikoli prejemal, aer pač nisem bil borec pred 9. septembrom 1943. Pokojnino sem si zaslužil z delom. Leta 1986 sem bil invalidsko upokojen kot uslužbenec jeseniške žele-aarne s polno delovno dobo. »Ali niste zgubili denarja, ki so vam ga pošiljali iz Beograda?« meje vprašal drug sosed. Do menjave dinaijev v slovenske tolarje sem iz Beograda prejemal osebno vojno invalidnino kot 40-°dstotni partizanski invalid. Po menjavi sem iz posebnih republiških sredstev Prek oddelka za zadeve borcev in inva-hdov sevniške občine dobil osebno invalidnino plačano v tolarjih. Iz Beograda pa nismo prejemali osebne invalidni-ne samo partizanski vojni invalidi, ampak tudi invalidi iz prve svetovne v°jne in sedanji mirnodobski vojaški mvalidi. Vprašanje je, kako bi na ukini-tetev teh pokojnin reagirala svetovna 0rganizacija vojaških invalidov? Čeprav nas prejšnja vlada in stranka krščanskih demokratov nista najlepše gledali, je ob neki priložnosti sedanji Predsednik krščanskih demokratov vendarle dejal, da pravice slovenskih partizanskih borcev in invalidov ne bodo kršene ali odvzete. Na območju krajevnega urada Studenec imamo le na mali Hubajnici enega samega partizanskega upokojenca, »i se je baje boril v 17. slavonski brigadi, drugi pa so že pomrli. Jaz pa pokojnine partizanskih borcev nisem imel nikoli. Vendar nevoščljivost je bila ... KAREL ZORKO pisma in odmevi čune in hranilne knjižice znotraj tega bančnega sistema (istočasno zmanjšanje denarja na računu SPIZ in povečanje na računih deponentov — upokojencev), medtem ko bi takojšnja izločitev 4,9 milijarde SLT nedvomno resno ogrozila tekočo likvidnost. Banka Slovenije je med ponujenimi sprejela rešitev, ki ni v skladu z običajnimi (obveznimi!) postopki pri uporabi računa 533 (»se je ogrela za prvo možnost«, kot beremo v članku Božene Križnik v Delu 9. junija), in sicer: da SPIZ ne bo takoj izločil vsega denarja, ampak »natančno po dnevih razdelil zneske pokojnin, ki jih bodo vsak dan lahko izplačali poštarji«. Če je res tako, potem nikakor ni na mestu takšna strogo formalna reakcija guverneija banke, saj so vendar »emisijo« nehote povzročili preveč prizadevni poštarji! Težko si predstavljam, kako in s kakšno pravico lahko iz Ljubljane omejujemo delo poštarjev ter še bolj, zakaj naj bi bile nekaterim (najbolj potrebnim) izplačane skromne pokojnine šele po šestih dneh? Kljub temu da pri izplačevanju — po enaki metodi — za marec in april ni bilo problemov, bi že zaradi znatno večjega zneska pokojnin za maj lahko »planirali« z večjo rezervo. Predvsem pa bi morali v Ljubljanski banki (ki je zaradi postopnega izločanja denarja imela največjo korist) v kritičnih dneh »dežurati«, pa so, kot vidimo, SPIZ dobesedno pustili na cedilu (še za odkup obveznic ni bilo denaija). Vsi (sedaj) prizadeti bi razen tega konec maja ne smeli spregledati, da so bile pokojnine za april izplačane dvakrat. Ampak vzrok baje ni bila skrb za likvidnost banke (poznalo pa seje!), pač pa pomanjkanje bankovcev (tolaijev), ker Banka Slovenije ni poskrbela za pravočasno oskrbo podružnic SDK oziroma pošt z gotovino. Malo za šalo, še bolj pa zares lahko ugotovimo, da so takrat »tehnične težave« v Banki Slovenije (ni bilo gotovine v tre- zoijih) zmanjšale emisijo (v neugotovljenem znesku za 10 dni!), sedaj pa so pridni poštaiji poskrbeli za nadomestitev (v znesku 645 milijonov SLT, ampak le za okrog 12 nočnih ur!). Verjetno bi upokojenci s še običajnim potrpljenjem sprejeli obvestilo SPIZ, da bo že napovedani regres izplačan nekaj dni pozneje. Skupni znesek regresa namreč daleč presega znameniti »minus«, ki še sedaj »ruši monetarni sistem«. Škoda, da se tega nihče ni spomnil (lahko bi se celo opravičili s pomanjkanjem bankovcev), vsaj bi bil v teh resnih in težkih časih Šimi Sloveniji prihranjen vsa en medijski cirkus. 2) V TV Žarišču je bil za opravičilo »kvalifikacij« omenjen 107. člen zakona o službi družbenega knjigovodstva (še veljavnega zveznega zakona o Republiki Šloveniji, katerega zadnja dopolnitev je bila objavljena v Uradnem listu SFRJ št. 96/91), ki pa nima prav nobene zveze z obravnavano zadevo. Predpisuje namreč kontrolo prejetih nalogov za izplačila z žiro računov pravnih oseb. Pod takšno kontrolo so vsi nalogi, s katerimi SPIZ plačuje s svojega žiro računa, torej tudi nalogi za izločitev sredstev na poseben račun za kritje izdanih poštnih nakaznic (prenos iz računa 642 na 533). V zvezi z računom 533 so bili 2. junija popoldne v SDK postavljeni pred izvršeno dejstvo; pošte v Sloveniji so do takrat izplačale večji znesek pokojnin, kot so jim »točno določili« v SPIZ. SDK nima niti nikoli ni imela možnosti, da bi v takšnih primerih preprečila minus, Še bolj pa je nesmiselna trditev, daje »ta minus pokrila s fiktivnim denaijem« (kot piše V. Vasle — Delo 10. junija). Minus na tem računu je ostal do naslednjega dne nedotaknjen, nato pa je bil pokrit s pravim —knjižnim denaijem! TONE GOLOBIČ Novo mesto nanr^ir^nnr^i vam na atraktivni lokaciji v Metliki NUDI V NAJEM: — poslovne prostore v skupni izmeri 200 m2 (pisarne, sanitarije, garderoba, jedilnica, kuhinja) — prostore v delavnici montažnega tipa »TOGREL« v skupni kvadraturi 400 m2 — dvorišče v skupni kvadraturi 8000 m2. OBJEKTA STA KOMUNALNO OPREMLJENA, imata vodovod, elektriko, kanalizacijo, telefon, parkirišče, javno razsvetljavo in se nahajata v Metliki ob cesti Novo mesto — Karlovac Informacije: GIP »PIONIR« tel. (068) 58-124, 58-355 Pokličite nas! Grama!* Gril d.o.o. tl290 GROSURUI, Roino doNito 9 Razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom na Selih pri Dolenjskih Toplicah. 1. trgovec — za prodajo tehničnega in gradbenega materiala 2. trgovec za prodajo keramike in pohištva 3. skladiščnik, monter Pogoj pod 2: — končana šola trgovske ali komercialne smeri — tri leta delovnih izkušenj — znanje tujega jezika (nemški ali italijanski) Pisne prijave pošljite na naslov: Gramat Grosuplje. Vse informacije dobite na tel. 061 /771 -127. Pričetek delovnega razmerja takoj. Rok prijave 7 dni. Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj objavlja JAVNI RAZPIS za evidentiranje kandidatov za nosilce turistične ponudbe na »Vinski cesti«, ki poteka od Črnomlja preko Stražnjega vrha in Maverlena do odcepa za Bistrico in nato proti jugu do Griča, Doblič, Jelševnika in nazaj proti Črnomlju. K tej trasi se vključuje tudi ponudba iz območja Rožič Vrha, Tuševega dola, Bistrice, Tanče gore in drugih dostopnih krajev ob navedeni trasi. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so lastniki ali najemniki objektov in vinograda, v katerem so zasajene sorte iz seznama priporočenih in dovoljenih sort, ki so predvidene za belokranjski okoliš; — da je površina vinograda najmanj 2000 m2; — da imajo urejen dostop do objekta in primeren parkirni prostor; — da ima objekt pitno vodo, urejen odvod fekalij, ustrezno klet, opremo in za poslovanje druge zahtevane pogoje; — da je vpisan v register proizvajalcev grozdja in vina v občini Črnomelj in ima tečaj iz kletarstva; — da poseduje vino, razvrščeno v kakovostni razred z oceno najmanj 15 točk, za sortna vina najmanj 16 točk; — da nudi domačo hrano (lahko hladna ali topla jedila). Pismene prijave z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite Oddelku za družbeni razvoj občine Črnomelj do 15. julija 1992. Oceno izpolnjevanja pogojev bo opravila za to imenovana strokovna komisija. Po navedenem datumu bo s kandidati opravljen razgovor in nato pripravljen program postopne realizacije projekta »Vinska cesta«. Se: Je Kočevska reka res odprta? Dve kratki ugotovitvi Ker se pojasnjevanja nabigajo k neplodnemu natolcevanju, bo moj odgovor zelo kratek. Prvič: vsa slovenska časopisna uredništva so bila preko Ministrstva za informiranje Republike Slovenije pravočasno obveščena in povabljena na osrednjo prireditev v Novih Lazih. Na osnovi teh vabil je brez kakršnegakoli cirkusa prišlo na prireditveni prostor kar precej slovenskih novinarjev od mariborskega Večera pa tja do Primorskih novic. Ce novinar Dolenjskega lista ni obiskal niti ene od številnih predhodnih prireditev, na katerih smo najavljali osrednjo sobotno prireditev, spregledal vse mnogoštevilne plakate, preslišal vsa radijska in vabila TV, potem je dobesedno gluh in slep. Menim pa, da tokrat ne gre toliko za nevednost ali neseznanjenost, kot za užaljenost novinarja, ker ni bil na prireditev osebno povabljen. In drugič: vse kaže, da je imel moj članek pozitiven učinek, saj se po njegovi objavi v DL novinarka Mojca Leskovšek-Svete kar redno pojavlja v Kočevski Reki. Moj namen je tako dosežen, zato ne vidim več razlogov za tovrstno dopisovanje. IVE STANIČ Kočevska Reka r~ NOVO — NOVO-^ SIEMENS SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS Pridite naglušni — — in odidite z več življenjske radosti — — v manj kot eni uri — — s slušnim aparatom SIEMENS vsako sredo od 9. — 12. ure ^ OPTIKA Novo mesto Komandanta Staneta 12 tel. 23-110 inf. tel. (064) 73-313 od 19.30 do 20.30 AGRO d.o.o. Trgovina na debelo in drobno prodajalna SEJALEC Komandanta Staneta 3, Novo mesto, tel/fax: 068/24-132 vam nudi veliko izbiro blaga: • vrtna semena, travne mešanice, detelje • zaščitna sredstva za varstvo rastlin — tudi v manjših embalažah • škropilne palice vseh velikosti • vrtne kosilnice ALKO, ALPINA • motorne žage STIHL, ALPINA, HUSOVARNA • hrana in oprema za male živali Ob nakupu boste dobili strokovni nasvet o zaščiti in varstvu rastlin. Za obisk se toplo priporočamo! Delovni čas: od 8. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure voar P Ž i i i i i • ISKRA, Tovarna uporov in opreme — v stečaju, X Šentjernej, Trubarjeva 5, ; razpisuje ^ X. na podlagi sklepa stečajnega senata Temeljnega sodišča v * Nwem mestu, Enota v Novem mestu, pod št. 8/90 z dne 11.6. • javno dražbo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in tehnološke opreme. Javna dražba bo 26. junija 1992 ob 9. uri na sedežu stečajnega dolžnika v Šentjerneju, Trubarjeva 5 (skladišče/šotor). Ogled osnovnih sredstev z izklicnimi cenami je možen od 22. do 25. junija 1992 med 12. in 13. uro / PIO d.o.o., Trubarjeva 5, Šentjernej. POGOJI JAVNE DRAŽBE Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pred začetkom dražbe plačajo varščino v višini 10% izklicne cene pri blagajni stečajnega dolžnika ali na žiro račun številka 52100-690-68029. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo varščina vrnjena v 3 dneh brez obresti. Varščina, vplačana v gotovini, pa bo vrnjena takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik oziroma kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v treh dneh po končani dražbi in v celoti plačati kupnino v osmih dneh po sklenitvi pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razve-Ijavili, varščino pa obdržali. • Prometni davek in vse druge dajatve in stroške v zvezi s preno- X som lastništva plača kupec. Osnovna sredstva bomo prodajali po načelu videno — kupljeno. Informacije po telefonu: (068) 42-016. >##••••••••••••••••••••••• Grama!" Gril d*« 61290 GROSUPLJE, Rožno dolino! PONUDBA KERAMIKE IN GREZOV NUDIMO 1. Italijansko keramiko v bogati izbiri 2. Granitne greze vseh vrst in dimenzij 3. Različne burdure in okrasno keramiko Bogata izbira, hitra dobava, nizke cene. Za večje nakupe nudimo rabate in dostavo fco kupec. Keramiko si lahko ogledate in kupite v razstavnih paviljonih v: — Grosupljem: Rožna dolina 9 — Dolenjske Toplice: Sela in v manjših izložbah — Vinica: Trgovina Jelka tel. (061) 771-127 fax: 772-126 (068) 65-695 (068) 64-018 — Novo mesto: Granit, Pot na Gorjance (068) 24-894 l:mHflTFXFFF1 DOLENJSKI LIST 15 3 W pošljite do 31. 7 1992 na naslov: Nagradna igra Knorr P P 16 61112 Ljubljana Žrebanje nagrad bo 3 8 1992 Imena dobitnikov bodo objavljena v reviji Jana m časopisih Nedeljski dnevnk. Gorenjski glas. Primorski dnevnik. Dolenjski kst Veter n Slovenske novice POČITNfCE Uk RAJSKIH OTOKSH TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 18. VI. SLOVENIJA 1 935 - 12,55 in 14.20 - 0.25 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP STARE JAPONSKE PRAVUICE 10.50 ŠOLSKA TV, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BIH, ponovitev 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE EBU DRAME ZA OTROKE: REMIJEVA JUTRA ŽIV ŽAV 18.28 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 GORE IN LJUDJE 21.35 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA 23.05 DRAGI JOHN, amer. na-niz., 8/22 23.39 DIANA, angl. nadalj., 9/10 00.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.30 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 18.55 Modro poletje (španska nadalj., 4/38) - 19.30 Dnevnik BIH - 20.05 EP v nogometu: Nizozemska-Nemčija (prenos); Škotska-SND (posnetek) - 0.00 Video strani PETEK, 19. VI. SLOVENIJA 1 10.10 - 12.55 in 15.50 - 2.10 TELETEKST 10.25 VIDEO STRANI 1035 PROGRAM ZA OTROKE SKRIVNOSTNI OTOK, angl. na-dalj., 2/6 KO JE POMLAD, 3/6 H.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BIH 16.05 VIDEO STRANI 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 W. M. Thackeray: SEMENJ NIČEVOSTI, angl. nadalj., 6/8 21.30 OČI KRITIKE 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: 22.50 ROSEANNE, 3. epizoda amer. naniz. 23.20 DIANA, angl. nadalj., 10/ 10 00.10 PRIMITE CARTERJA, angl. film 2:00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.10 Sova (ponovitev) - 18.25 Regionalni programi - Maribor: Slovenska kronika - 19.30 Dnevnik BIH - 20.05 Jazz in blues - 20.30 Dobrodošli - 21.00 Umetniški eksperimentalni program: Studio City - 22.00 Video noč - 1.00 Video strani SOBOTA, 20. VI. SLOVENIJA 1 8.00 - 2.50 TELETEKST 8:15 VIDEO STRANI 8.25 IZBOR 8.25 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 54. lekcija 8.45 RADOVEDNI TAČEK 9.05 LONČEK KUHAJ: POLENTA Z GOBICAMI 9.15 KLUB KLOBUK 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BIH 14.00 TOK, TOK, ponovitev 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 TEDNIK, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE FLOR DNEVNIK 1 17/10 SAMORASTNIKI, slov. film (ČB) 18:35 ZA PRIHODNOST NARODNE GALERIJE, 4. oddaja 1845 VSAK REGRAT DOBI ENKRAT LUČKO, oddaja za otroke 19.00 RISANKA IVilO NAPOVEDNIK 19(15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 SHOW RUDIJA CARRELLA 22.05 S. King: ZLATA LETA, amer. nadalj., 6/8 22.55 TV DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 23.20 NAPOVEDNIK 22.25 SOVA: 22.25 MURPHY BROWN, 29. epizoda amer. naniz. 23.50 GABRIELOV OGENJ, L epizoda amer. naniz. 00.40 DIVJA VOŽNJA, am. film 02.20 NOČNE URE, 14. epizoda amer. varietejskega programa 2.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.50 Video strani - 16.00 Sova (ponovitev) - 17.20 Da ne bi bolelo: Sonce in koža - 17.45 Angleščina v poslovnih stikih - 18.00 Poglej in zadeni - 18.30 Boš videl, kaj dela Dolenje (4. oddaja) - 19.00 Kremenčkovi - 19.30 Dnevnik BIH - 20.05 Kronika Unima 92 - 20.30 Žur (2., zadnji del franc, filma) - 22.15 Umetniški eksperimentalni program: Moški, ženske - 23.15 Evropska noč jazza (prenos) - 1.30 Video strani NEDELJA, 21. VI. SLOVENIJA 1 9.00 - 13.20 in 14.10 - 0.30 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV EBU DRAME ZA OTROKE: REMIJEVA JUTRA, ponovitev 10.35 ČEZ TRI GORE 11.05 KRONIKA, kanadska poljudno-znan. serija, 9/26, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 KREMENČKOVI 12.40 BOŠ VIDEE KAJ DELA DOLE-LENJCj jKjnovitev 4. oddaje 14.25 ODRAŠČANJE, ponovitev amer. filma 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 KRALJ PATAGONIJE, franc, nadalj., 3/4 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 GUSARJI NEBA, avstral. film 18.35 VODA 18.45 MERNIK 19.05 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 2135 VELIKE TRGOVSKE POTI, angl. dok. serija, 3/8 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 10. epizoda GABRIELOV OGENJ, 2. epizoda amer. naniz. 00.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.40 Video strani - 10.50 Za resnični konec vojne (ponovitev dokum. filma) - 12.30 Šentvid pri Stični: 23. tabor pevskih zborov (prenos) - 14.40 Sova (ponovitev) - 1535 Napovednik - 16.00 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik ORF - 20.05 EP v nogometu - 20.10 Primer Strgar (dok. oddaja) - 22.35 Aleksa Šantič (7/8) - 23.25 Mali koncert - 23.30 Športni pregled - 0.00 Video strani PONEDELJEK, 22. VI. SLOVENIJA 1 8.50 - 1210 in 15.50 - 1.00 TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 9.15 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 SEMENJ NIČEVOSTI, ponovitev angl. nadalj., 5/8 11.00 TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 1200 POROČILA 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBRODOŠLI, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.35 ALI BODO PREŽIVELI? SAGA O VOLKU, angl. poljud-noznan. serija, 1/1 19.05 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 POLITIK NOVEGA KOVA, angl. naniz., 11/14 21.00 SVET NA ZASLONU 21.40 ZASLIŠANJE, švedska drama 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: GABRIELOV OGENJ, 3. epizo-da amer. naniz. ZVEZDNE STEZE, 25. epizoda amer. naniz. 00.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.25 Video strani - 15.35 Oči kritike (ponovitev) - 16.25 Sova (ponovitev) -17.55 Športni pregled (ponovitev) - 18.25 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.30 Dnevnik KP - 20.05 EP v nogometu - 22.10 Gospodarska oddaja: R & R - 22.40 Umetniški eksperimentalni program: Kino - 23.10 Video strani TOREK, 23. VI. SLOVENIJA 1 9.15 - 12.10 in 16.20 - 0.40 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.40 PROGRAM ZA OTROKE 10.30 NEKOČ JE BILO...ŽIVUENJE: PLANET CELIC 10.55 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE STROJEV - TELEFON, 1. del 11.20 DA NE BI BOLELO: SONCE IN KOŽA 11.45 ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 12.00 POROČILA 16.35 VIDEO STRANI 16.45 NAPOVEDNIK 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN 21.20 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 21.35 DEKLICA M, amer. nadalj., 3/4 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: BREZ ŽENSK MENDA NE GRE, angl. naniz., 4/6 GABRIELOV OGENJ, 4. epizoda amer. naniz. GLASBENI UTRINEK 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.50 Video strani - 15.00 Svet na zaslonu (ponovitev) - 15.40 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Modro poletje (španska nadalj., 5/38) - 19.30 Dnevnik ZDF -20.00 Orion - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.30 Omizje - 23.30 Svet poroča (ponovitev) - 0.10 Video strani SREDA, 24. VI. SLOVENIJA 1 9.35 - 12.10 in 15.55 - 0.50 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE 11.00 DEKLICA M, ponovitev amer. nadalj., 3/4 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 16.20 NAPOVEDNIK 16.25 PRIMER STRGAR, ponovitev dok. oddaje 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 FILM TEDNA POT UPANJA, švicarski film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 KRONIKA, kanadska poljudnoznan. serija, 11/26 23.20 EP VIDEO STRANI 23.25 SOVA: NENADNI USPEHI, amer. naniz., 6/19 GABRIELOV OGENJ, 5. epizoda amer. naniz. 00.40 VIDEO STRANI am -T' rili podjetje za izgradnjo računalniško podprtih -< proizvodnih sistemov LTT } j j j - informacijski inženiring . - računalniške storitve ' - strojna oprema/' . i '• Telefon : 063 - 701 - 225 Telefaks: Q83 - 701 v 033 63!m^fcMPETER - programska oprema grafično oblikovanje NOTRANJOST ČLOVEKU ZUNANJOST OKOLJU S: W&?m: H JELKA ze za 1.971.000 SLT SH S 4-40 že za 1.710.000 SLT /nih ilijiav iSiil - spirib flkalju pijfMilli imtOandbr Dsrmvii Lesna industrija. 64220 ŠKOFJA LOKA Informativni dan z nasveti arhitekta bo v predstavništvu NOVO MESTO Ob potoku 5, tel.: 068/22-772 dne 24/6-92 od 12.-18. ure. Št. 25 (2235) 18. junija 1992 VI NAM — Ml VAM_ Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. Canon servis — trgovin a FOTOKOPIRNI APARATI TELEFAKSI FOTOKOPIRNI PAPIR P0TR0ŠNI MATERIAL ugodne cene! fflfflNG Jedinščica 27, 68000 Novo mesto ® fax: 068/26-004 UMETNI KAMEN zg oblaganje fasad po najugodnejših cenah svetlo sivi temno sivi z belimi odtenki beli Možne tudi druge barve. 390 SLT m2 450 SLT m2 600 SLT m2 L Mogoča dostava na dom in tudi polaganje »KOŠMRLJ«, d.o.o. Meniška vas 7, Dol. Toplice tel. (068) 65-557 Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. 68000 Novo mesto Ulica talcev 9 Telefon: (068) 24-884 Telefax: (068) 25-773 Trgovina ELBA vam nudi izredno ugodnost pri nakupu svetil 15 — 25% popust pri plačilu z gotovino — po ugodnih cenah dobite ves elektroinstalacijski material — belo tehniko — akustiko BDE3B Uno od 10.120 DEM Tipo od 13.900 DEM Tempra od 15.800 DEM Croma od 21.500 DEM Možnost dostave na dom, dajatve do registracije približno 47%. Posredovanje pri prodaji rabljenih vozil, odkupi, izvedeniške cenitve. Delovni čas: od 9. do 15. ure fj tTi IPI« W> W M111 »11 h ] i Ki dIfBbkM tel/fax: (068) 26-010 Trgovina Gmajna 6, Raka z ris o d.o.o. Tel. (0608) 75-541 vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in gospodinjstvo po ugodnih cenah • rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje • kmetijsko mehanizacijo • orodja • umetna gnojila: urea po 880,00 SLT, kan po 720 SLT, NPK 13x10x12 po 890,00 SLT, NPK 10x20x30 po 1.150,00 SLT • škropiva, • semena • radensko • pivo • sokove • sladkor • olje • sol • gradbeni material posebno ugodno: armaturne mreže 9/6 po 4.299,00 SLT, cement (vreča) 455,00 SLT, apno (vreča) po 372,00 SLT. fer , V ceno je vračunan prometni davek! y i mim d.o.o. EXPORT _____________KUMA TEHNIKA, ZASTOPSTVO, TRGOVINA IN PROIZVODNJA 66340 ČRNOMELJ, Kolodvorcko 36; telefon 066/57-073, 57-555, 53-173; teleta« 068/52-073. 53-170 žiro rotun; S2110-601-13633 pri SKD Črnomelj_____________________ fTLprvditavnllrvo In trgovino Ljubljano, Trfolka 2, telefon 061/222-603. 161-044, 161-161_ Cenjene stranke obveščamo, da od 15. do 20. 6.1992 vršimo v Blagovnici VAKO v Ljubljani, Tržaška 2, reklamno prodajo vseh vrst izdelkov firme Goldstar (video aparati, kamere, TV sprejemniki, kasetofoni, CD playerji, glasbeni stolpi, kamere), malih gospodinjskih aparatov Nova ter lady epilatorjev in brivskih aparatov Grunding. Se priporočamo! ZASTAVA 101, 128, 750, P-126 • JUGO • GOLF • TOMOS • po naročilu vam v najkrajšem možnem času priskrbimo pločevino in ostale dele za vsa zahodna in japonska vozila. avtIKtapt AVTODELI 12. ure na C. komandanta Staneta 6 v Novem mestu (podhod Alpine). Tel. (068) 23-432. Trgovina Trebnje, tel. (068) 44-044 MANA turistična agencija Turistična agencija PARTIZANSKA 7, NOVO MESTO telefon: 068-28-136 pooblaščena agencija za KOMPAS HOLIDAYS GLOBTOUR SLOVENI JATURIST in boljše privatne agencije MANA turistična agencija PLANINCI in LOVCI najboljši planinski in lovski čevlji po tovarniških cenah na . . obroke turistična agencija MMM0000000000000000000000000000000000MfM0Ml00MM000MM0MM00MM0M A * SLOVENIJA * ISTRA * POČITNICE V TUJINI CELOTNA TURISTIČNA PONUDBA NA ENEM MESTU MAN49 BETONAL TREBNJE proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona Tel. (068) 45-650 Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone 45-651 in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nu-45-652 dimo 5% popusta! Vse o zaščiti lesa boste lahko zvedeli h belinka v petek, 26. junija kemična industrija, p.o., ljubijana v blagovnici Mercator Gradišče, Golijev trg 11 v Trebnjem. Strokovnjaki iz Belinke bodo od 14. do 19. ure odgovarjali na vaša vprašanja o lesu, obenem pa bo potekala akcijska prodaja Belinkinih premazov. (I) trimo Prijatljeva 12, 68210 Trebnje, Slovenija, tel. (068) 44-321 FARMSKI VRC ZA HLAJENJE IN PREVOZ MLEKA Odraz kakovosti in nova oblika zbiranja mleka je prejet oskar za embalažo 92’ Toplotno izolirane posode iz nerjaveče pločevine izdelujemo v velikosti 100 — 580 litrov. Dobavljamo tudi vso pripadajočo hladilno opremo po sistemu WEST-FALIA. Cena in plačilni pogoji so konkurenčni. Informacije in naročila: TRIMO, p.o., Prijatljeva 12,68210 Trebnje, tel. (068) 44-321 FENIKS, d.o.o., Francetova 6,62380 Slovenj Gradec, tel. (0602) 41-619 STP emonka,Prešernovtrg 15, Novo mesto Trgovina vam nudi: — sveže praženo kavo emonec — surovo kavo Minas — vrhunska buteljčna vina — ekspres aparate za kavo — mlinčke za kavo veleprodaja kave za trgovino in gostinstvo Ob nakupu kave — skodelica kave zastonj. Nasvidenje v emonki! Telefon: (068) 26-071 UGODNOSTI, KI JIH NUDI TCČ AVTOMARKET TtCOVIN A-UVOZ-IZVOZ Tel.: 371-176, 374-543 Fax.: 374-693 Ljubljana-Čmuče AVTOMOBILI FIAT IN ALFA - 10% POPUST: Stara cena v SLT Nova cena v SLT PANDA 750 L 767.100,00 690.390,00 UNO 45 S 961.800,00 865.620,00 UNO 60 S 1.144.800,00 1.030.320,00 TIPO 1,6 SX 1.409.700,00 1.268.730,00 ALFA 33 1,3 1.322.760,00 1.190.500.00 Cene so do registracije in veljajo do spremembe tečaja DEM. Dobava takoj) Količine so omejenel Pri nakupu novega avtomobila je možen odkup rabljenega avtomobila! POSEBNA PONUDBA: PANDA 4X4 cena do registracije 1.097.000,00 SLT Možen je ogled in nakup FIAT 500 CINOUECENTO! VELIKA IZBIRA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV FIAT! Avtomobil YUGO 55 za samo 445.000,00 SLT Cena je do registracije. TOVORNA IN DOSTAVNA VOZILA IVECO-RIVAL - 15% POPUST 11 TEM TE 1*1 Ml I lf A C 7 A MIIUIA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V I tm I tUNU VAo ZANIMA PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA -PREKLICI - ČESTITKE-ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 18. junija - Marko Petek, 19. junija - Julijana Sobota, 20. junija - Cvetka Nedelja, 21. junija - Aloji Ponedeljek, 22. junija - Ahac Torek, 23. junija - Kresnica Sreda, 24. junija - Janez LUNINE MENE 23. junija ob 9.11 - zadnji krajec kino BREŽICE: 18. in 19. 6. (ob 20. uri) slovenska kriminalna drama Srčna da- ma. 20. in 21. 6. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Obračun v malem Tokiju. ČRNOMELJ: 19. 6. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Podvodna ploščad št 6. 21. 6. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Vedlok - Poročna ogrlica. KRŠKO: 21. 6. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Jekleni orel. METLIKA: 19. 6. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Vedlok - Poročna ogrlica. 21. 6. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Podvodna ploščad št 6. NOVO MESTO: Od 18. do 23. 6. (ob 18. in 20. uri) premiera ameriške družinske komedija Oče moje neveste. Od 24. do 28. 6. (ob 18. in 20. uri) premiera ameriške komedije Ne reci mami, da smo sami. kmetijski stroji KOSILNICO BATUJE, skoraj novo, z grebenom 80 cm, prodam. Gorenc, Je-lenik 20, 68274 Raka. 2671 KOMBAJN FAR M66, širina noža 2,50 m in M 900, širina 2,80 m z bunkerji, prodam. Stjepan Blaževič, Otok 104, 41430 Samobor, ®(041)783-331. 2673 PUHALNIK in prevetrovalno napravo za seno prodam. Kos, Jablan 10, ® 78-033. 2682 SAMONAKLADALKO SIP 19-6, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. ® (064)422-673. 2694 ŽITNI KOMBAJN Macej Ferguson z dieselskim motorjem, delovna širina 180 cm, ugodno prodam. Anton Jožef, Šmar-jSke Toplice 1. 2696 ZARADI PREUSMERITVE dejavnosti prodam dva enoreznasipova obiralca koruze, rabljenega in čisto novega, ter kombajn Zmaj 141 s štirirednim adaptor-jem in dve frezi. Jože Ksinic, Puževci 34, 69265 Bodonci. 2720 TRAKTORSKE GRABLJE in BCS prodam. Srečko Franko, Gor. Vrhpolje 17, Šentjernej. 2728 FREZO MIO STANDARD 300, zelo dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. ® 22-955. 2735 TRAKTOR IMT 539, letnik 1990, 350 delovnih ur, ugodno prodam, ® 51-855. 2736 KOMBAJN ZMAJ 133 in samona-kladalko SIP 25 prodam, ® 40-742. 2738 TRAKTORSKE GUME 13-28, nove, prodam 20 % ceneje, ® 42-440, do 16. ure. 2748 MOTOKULTIVATOR IMT 506, 7 KM, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 59-470. 2749 PRIKOLICO, kosilnico, obračalnik za traktor, prodam. ® (0608)43-264, od 18. do 21. ure. 2755 BOČNO KOSO za traktor Ursus in konjski komat prodam. ® 85-019. 2759 KOSILNICO SOKOL 145, malo rabljeno, ugodno prodam. » (068)43-736. 2767 kupim SUHE HRASTOVE PLOHE kupim. ® 23-529. 2710 AKACIJEVE suhe plohe kupim. * 25-977. 2754 motorna vozila Z 101 po delih prodam. Nose, Pod Srobotnikom 50, Straža, c 85-362. PRODAM Z 101, letnik 1982 c 068/23-585 (zvečer). VILIČAR 2,5 t, diesel, ugodno prodam. ® 27-774. 2677 R 4 prodam, ® 44-656. 2683 126 P, letnik 1981, nanovo registriran, prodam. ® (0608)60-009. 2685 Z 750 ugodno prodam. Ucman, Cr-mošnjice 48, Stopiče. 2690 KARAMBOLIRAN AVTO, novejši letnik, kupim. (061)823-168. 2693 LADO 1200, letnik 1987, in lado 1300 karavan, letnik 1986, ugodno prodam. ® 57-280 od 15. ure dalje. 2697 Prodam R5 Campus, letnik 91, november, ugodno. ® 068/22-917. R 4 GTL, letnik 89, prodam. S 068/24-620. FIAT 126 PGL, letnik 6/86, registriran do 4/93, prodam. S 65-744. 2698 Z 128 Skala, letnik 12/1989, prodam. ® 27-742. 2699 GOLF DIZEL, letnik 8/83, dodatna oprema, prodam. ® 27-687. 2701 UNO 45, 8/88, dodatno opremljen, prodam. ® (0608)60-300. 2708 R 4 GTL, 7/91, registriran do 19.7.1993, bel, prodam. ® (068)42-045 2714 Z 750 in gabrova drva prodam. S 87-554, po 15. uri. 2723 126 P, letnik 1984, prodam. Novak, Slavka Gruma 1 A, Novo mesto. 2726 JUGO 45 KOR AL, letnik 1989, registriran do maja 1993, ohranjen, prodam za 4/200 DEM. 9 43-877. 2730 GOLF, letnik 1989, rdeč, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 22-634, popoldne. 2731 R 4 GTL, letnik 1987, prodam ali vzamem v račun cenejše vozilo. Bukovec, Ljubljanska c. 15, Novo mesto, ® 26-839. 2745 MOTORNO KOLO TOMOS, v voznem stanju, poceni prodam. ® 24-159. 2746 BMW 318 i, star eno leto, prodam. V račun vzamem nov, manjši avto. ® (068)24-780, dopoldne. 2758 FIAT 126 ŠPORT ugodno prodam. ® 22-950. 2776 NOVOTEHNA NA ZALOGI tov. cena TAM 122 T 8 B 3,400.000 sit Citroen: C 15 - furgon-podalj. 1,270.000 sit BX 15 TGE 1,080.000 sit BX 16 TZS 1,210.000 sit Fiat: PANDA 750 L 8.820 dem UNO 60 S 5 v 12.680 dem TIPO 1,4 S CL 14.450 dem TIPO 1,8 SX 16.182 dem TEMPRA 1,8 I.E 19.724 dem TEMPRA 1,6 SX S.W. 19.844 dem CROMA 2,0 S I.E. 23.117 dem PICK UP BZ U 13.000 dem Skoda: FAVORIT 135 L 7.200 dem Hyndai: 1 ANT RA 16 V 1,6 10.535 usd PONY SEDAN GLS 1,5 8.215 usd ugoden kredit! Dajatve plačljive v sit po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila vozila. Telefon: (068) 28-066 CHRYSLER LE BARON, usnje, klima, tempomat, prodam ali zamenjam za nov, manjši avto. ® 24-780, dopoldne. 2760 SAMARO 1300, letnik 1987, prodam. ® 22-082, po 16. uri. 2764 AVTOPRIKOLICO in motor BT 50 ugodno prodam. ® (0608)77-159. 2770 HROŠČA prodam ali zamenjam za 126 P. ® 42-269. 2771 PEUGEOT 205, letnik 1991, registriran do 3&93, nujno prodam. Franc Laj-kovič, Vel. Podlog 1 a, Leskovec. 2773 VW HROŠČ, kovinske barve, ugodno prodam. ® 20-501, popoldne. 2774 PRODAMO: R 4 GTL, letnik 1989 za 6.100 DEM, R 21 TL, letnik 1989, za 11.500 DEM, CLIO RT 1,4, december 1991, za 19.000 DEM, motor HONDA TRANS ALP XL 600 ENDURO, letnik 1990, za 7.500 DEM. ® (068)26-010. 2775 obvestila PRODAM PO POŠTI nove nadomestne dele po ugodnih cenah za Z 750, 126 P, jugo, Z 101, lado, golf, R 4 ter avto kozmetiko. ® (068)41-199. 2679 STEREO satelitske antene, z montažo, prodam za 780 DEM. Bojan, ® (0608)70-465. 2680 LogiCom Računalniški inženiring Tel.: (068) 22-552 NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 2703 <£> Kovinska galanterija Konček Franc Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278 S PREHRANO HERBALIFE vam omogočamo hujšanje brez stradanja, odstranjevanje celulita ali vzdrževanje telesne teže. ® (068)21-776. 2733 Trgovsko podjetje FAC išče večje število akviziterjev za prodajo po terenu. Možnost redne zaposlitve. W (068) 85-392. avhia)thplel do.o Cenjene stranke obveščamo, da je poslovalnica podjetja AVT0K0MPLET d.o.o. na novi lokaciji v Smolenji vasi 51, tel./fax: (068) 25-323. Dejavnosti: — servisna delavnica, ročna avtopralnica pri Novoteksu v Bršljinu — posredniška prodaja vozil — komisijska prodaja vozil — sistem staro za novo — odkup rabljenih in karambolira-nih vozil — cenitve vozil DOLENJSKI LIST A USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Dolenjski list Novo mesto, p.o. 9 A UREDNIŠTVO: Drago Rust/a (direktor in glavni uredniki. Marjan Legan A 'A todgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, /. A Breda Dušit-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka V y Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in f A Ivan Zoran. A A IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50 SLT, naročnina za 2. trime- V A sečje 590 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva A A ipd. 1.180 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v /j Z tej vrednosti) na leto. A A OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 850 SLT, na prvi ali y A zadnji strani 1.700 SLT; za razpise, licitacije ipd. 1.000 SLT. Mali oglasi do de- J Z set besed 600 SLT, vsaka nadaljnja beseda 60 SLT. A A ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št : 52100-603-30624. Devizni račun v A Št.. 52100-620-970-25731 -128-440519 (LB — Dolenjska banka d.d Novo $ 'A mesto). A '/. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tele- '/ A Ioni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propa- f rA ganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24- / jZ 006; telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na / A podlagi mnenja (št. 23—92) ministrstva za inlormiranje Republike Slovenije A y spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne y 'A številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. / V Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pra- / vica, Ljubljana. £ d .o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1, Betonal Trebnje proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona obvešča cenjene stranke o spremembi novih telefonskih številk: nove tel. št. (068) 45-650 45-651 fax: 45-652 PURANE, bele, težke pasme, stare 5 tednov, bomo prodajali od 25.6. dalje. Prevolšek, Čatež, ® (068)48-366. POZOR! Kdor je imel v popravilu jakne pri Zokiju, naj pride ponje popoldne. Obrad Pešič, Mestne njive 6, Novo mesto, ® 28-226. 2769 Nogometni klub FUŽINA - DVOR organizira turnir v malem nogometu 21 .junija ob 8. uri na Loki v Žužemberku Prve 3 ekipe bodo bogato nagrajene. Prijave za turnir bodo pol ure pred pričetkom igre. Pokrovitelj: SUHXV KRAJINA DVOR d.o.o.. Dvor 53A. Tol.. Fai o«l a T * 70 posest GRADBENO PARCELO v Brusnicah prodam, z; 25-346. 2669 VINOGRAD s hramom v Osredku pri Krškem, parcela je 35 arov, asfalt do parcele, vodovod in elektrika na parceli, možnost gradnje, prodam. ® (041)234-430 ali (0608)31-538. 2670 VINOGRAD s hramom, 9 arov, v Stražniku pri Pleterjah, prodam. Anton Pavlič, Gor. Vrhpolje 11, Šentjernej. 2672 V k.o. MALKOVEC- Pavlova vas prodam zemljišče 6.000 m2 z različno kulturo in možnostjo graditve ter 1,5 ha gozda. Cena 14.000 DEM. * (061)574-816. 2686 NJIVO, HI. razred, 3133 m2, k.o. Straža nad Šentrupertom, prodam. ® (061)612-256. 2688 HIŠO na Otočcu novo naselje, možnost obrti, prodam za 220.000 DEM. ® (068)28-547. 2705 STAREJŠO HIŠO ali parcelo, do 30 km iz Novega mesta, kupimo. Klevišar, Prečna 83, Novo mesto. 2706 V KOSTANJEVICI na Krki prodam veliko nedokončano hišo. ® (041)284-149. 2725 ZAZIDLJIVO PARCELO pri Kočevju prodam. ® (061)853-243. 2732 ZEMLJIŠČE v okolici Novega mesta nad Stražo, v mirnem kraju, dostop urejen, 37 arov, prodam za 3.700 DEM. ® 41-116. 2740 VINOGRAD, star 6 let, 300 trt in hram, ob asfaltni cesti, v Dolu pri Podbočju, prodam. ® (0608)60-352. 2742 prodam NEMŠKI GORILEC, malo rabljen, prodam. ® (068)25-827. 2585 KREDENCO in mizo iz macesna prodam. Kuhar, Mokronog, ® 49-647. 2674 ČRNE PUDLJE, stare 6 tednov, prodam. ® (068)73-310. 2684 NEMŠKO OVČARKO, staro 3 leta, in koze prodam. ® 52-518. 2687 OVERLOCK PFAFF cntlarico, novo, nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam. ® (064)215-650. 2691 VRHUNSKO LEGLO foxterieijev prodam. * (061)267-522. 2692 POTOPNI HLADNILNIK za mleko prodam. ® (068) 85-341. 2695 AVTOMEHANIKI, POZOR! Na-vozni kanal za osebne avtomobile poceni prodam. Podgora 1, Novo mesto. 2711 PRIKOLICO za manjši traktor ali za motokultivator prodam. ® 20-245. 2715 VEČ PRAŠIČEV, težkih 120 kg, prodam. ® 23-512. 2724 TOČILNI PULT s hladilnimi vitrinami italijanske izdelave prodam. ® (068)22-681. 2734 TELICO, brejo, prodam. Turk, Podgora 44, Straža. 2737 KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. ® 45-495. 2739 POHIŠTVO za predsobo Alples, novo, ugodno prodam. ® 24-171. 2743 POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 310, opremljeno, garažirano in malo rabljeno, prodam, obroki, menjam. ® 86-240. 2747 OTROŠKO SOBO, lepo ohranjeno, prodam. ® 22-152 int. 41, Greta. 2756 AVTORADIO, star eno leto, z ojačevalcem in dvema zvočnikoma (2 x 50 W), prodam za polovično ceno. ® 25-827. 2763 PUDLE, sivosrebme, rodovniške, odličnih staršev, prodam. ® (068)87-215, po 20. uri. 2765 PRODAM posteljo z jogijem (200 x 200), šivalni stroj Višnja, moško kolo Senior, štedilnik (2 elektrika, 4 plin), termoakumulacijsko peč ELDA 3 in pralni stroj, c 28-642, dopoldne. 2768 CVETLIČNI MED prodam po 250 SLT. Nad 5 kg dostavim na dom. ® 85-116, zvečer. 2772 DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B prodam. Matjaž Rozman, Prečna 41, ® 23-281. 2777 poklicem (kuhar in natakarica za delo v ZR Nemčiji. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe na ® (0608)67-094. 2721 MLAJŠA UPOKOJENKA dobi honorarno zaposlitev. ® 21-216. 2729 NUDIM redno ali honorarno zaposlitev. ® (0608)75-663, po 19. uri. 2750 POTREBUJEMO POTNIKE za prodajo tekstila na terenu. Potrebujete lasten prevoz. ® 65-711, četrtek, Vinko Jenič, Dobindol 6, Uršna sela. 2757 S PRIDNIM DELOM do dobrega zaslužka. Pogoj osebni avto. ® 24-781. 2761 HIŠNI SVET kurilni odbor Nad mlini 41 -44, Novo mesto, išče kuijača za upravljanje z avtomatizirano kurilnico. Ponudbe oddajte do 30.6.1992 na naslov: Slobodan Pešič, Nad mlini 44, Novo mesto. 2766 GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za 4 dni v tednu po 4 ure. ® 25-259. - 2780 službo išče ŽENSKA srednjih let išče službo pri starejših ljudeh. Naslov v oglasnem oddelku. 2753 razno stanovanja V NOVEM MESTU ODDAM poslovni prostor, 170 m2, centralno ogrevan, s telefonom, za kakršnokoli obrt ali trgovino. ® 23-529, popoldne. 2713 GOSTINSKI LOKAL, 75 m2, v Novem mestu, oddam. Naslov v oglasnem oddelku. 2717 HARMONIJE RESTAVRIRAM S (061)614-672. 2718 VODIM TRETMAJE za hujšanje in zdravljenje po kitajski metodi Qi gong Wang qi Ping. ® (068)28-250 od 18. do 20. ure. 2744 UGODNO DAM V NAJEM delavnico (70 m2) in dvosobno stanovanje. ® (062)816-726. 2779 službo dobi ZAPOSLIMO več strojnih ključavničarjev s prakso, vozniškim izpitom, za delo na terenu. Kovinsko strojno vzdrževanje, MDB 3, Krško, ® (0608)33-042. 2681 VOZNIKA C in E kategorija zaposlim za nedoločen čas. ® 25-105. 2707 POTNIKI! Priključite se skupini pri prodaji tekstila po domovih. Visok honorar. ® (068)85-325. 2709 IŠČEM izvajalca za gradnjo greznice. Izkop je narejen. ® 23-529, zvečer. 2712 ŽELITE ODLIČEN ZASLUŽEK? Če imate avto, čas in voljo do prodaje tekstila, pokličite na ® 23-977. 2716 IŠČEMO MLAD slovenski par z znanjem nemškega jezika in gostinskim STANOVANJA, 42 m2 - 53,5 m2, v Novem mestu, prodam. Stanič, Slavka Gruma 66, Novo mesto. 2676 ZAMENJAM zazidljivo parcelo, 5.000 m2, z vso dokumentacijo, in stanovanje (48 m2) ali (60 m2) za večje stanovanje ali hišo. ® 20-374. 2678 MANJŠO GARSONJERO v centru Novega mesta 15,5 m2, prodam. ® 47-047, zvečer. 2689 DVOSOBNO STANOVANJE prodam. ® 28-956. 2702 DVOSOBNO STANOVANJE, centralna, telefon, prodam za 22.000 DEM. Fink, Kettejev drevored 41, Nrivo mesto, ®(068)28-547. 2704 ŠTANOVANJE na Mimi zamenjam za starejšo hišo v okolici Trebnjega. ® (068)47-344. 2719 GARSONJERO v Črnomlju nujno potrebujem. ® 51-036. 2722 MENJAM enoinpolsobno stanovanje na Drski za večje v Novem mestu, z doplačilom. Novak, Slavka Gruma 1 a, Novo mesto. 2727 TRIČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu. ® 51-480, popoldne. 2751 PRODAM ali dam v najem dvosobno stanovanje) 60 m2). ® 26-708, od 15. do 18. ure. 2752 V TREBNJEM prodam takoj vseljivo dvoinpolsobno stanovanje (66 m2), s telefonom, centralno in opremo. ® 44-676, popoldne. 2762 ZAMENJAM dvoinpolsobno stanovanje s telefonom za starejšo hišo v okolici Novega mesta. Šifra: »HIŠA« 2778 =JllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIHIIlHllllHnU,,lllll,,|IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllltlllllllU Podjetje za proizvodnjo.trgovino.gostinstvo, marketing in inženiring '•IIIIIIIIIIIH 8275 Škocjan Stopno 9 tel.068/76 252 im nudi gostinske usluge na mednarodni prireditvi v motokros rkah, ki bo v soboto, 20., in v nedeljo, 21. junija, v Dolenj-kih Toplicah. Zabava ob pestrem programu zagotovljena! mm 18 DOLENJSKI LIST (061)152822 Vse, kar potrebujete za dobre komunikacije ‘ V kic smmiKOM’ ca □ gradbeno industrijsko PODJETJE NOVO MESTO Vam nudi v najem VEČ POSLOVNIH PROSTOROV na lokaciji Bršljin, Kettejev drevored 37, Novo mesto. Prostori so različnih velikosti in namembnosti, primerni za opravljanje poslovnih, zastopniških in zdravstvenih dejavnosti. INFORMACIJE: GIP »PIONIR« NOVO MESTO Kettejev drevored 37 NOVO MESTO tel. 068/21-826, 068/23-686 fax. 068/21-037 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta MARIJA KOČUAŽ roj. Hrastar iz Foersteijeve 8, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Vodniku za njegove obiske na domu in g. ffroštu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 92. letu starosti za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA PUGELJ roj. Janc iz Stranske vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili v njen zadnji dom. Hvala dr. Janezu in osebju intenzivnega oddelka kirurgije Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin. Prisrčna hvala pevcem z Ruperč Vrha, župniji rusmce za zvonjenje in še posebej g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi IZVRŠNI SVET Skupščine občine Novo mesto razpisuje JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo objekta zapuščene osnovne šole na Lazih najprimernejšemu ponudniku za opravljanje redne trgovinske (trgovina z živili) ali druge mirnejše gospodarske dejavnosti. Zainteresirani kandidati morajo svoji ponudbi priložiti: — točen naslov kandidata, — glavne značilnosti poslovnega programa s podatki o dosedanji finančni uspešnosti, analizo trga in predlog ureditve poslovnega prostora v razpisanem objektu, — projekcijo zaposlovanja, — referenčno listo. Ponudniki naj svojo ponudbo pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom »za javni razpis« na naslov: Sekretariat za družbeni razvoj Skupščine občine Novo mesto, Novi trg št. 6, Novo mesto, v 14 dneh po objavi javnega zbiranja ponudb. Nepopolne ponudbe ne bodo obravnavane. Izbor ponudnika bo opravljen v 14 dneh od dneva, ki je določen za oddajo ponudb. Ponudniki bodo o izboru pisno obveščeni. Z izbranim najprimernejšim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba pod pogoji in na način, ki ga bo določil lastnik objekta. Morebitne dodatne informacije lahko interesenti dobijo v strokovni službi Sekretariata za družbeni razvoj Skupščine občine Novo mesto osebno ali po telefonu št. 21 -040 int. 291. IS SO NOVO MESTO ZAHVALA V žalosti, ko smo ostali brez našega očeta GABRIJELA POVŠETA smo spoznali toliko prijateljev, ki so z nami čutili izgubo, ki nas je zadela. Vsem in vsakemu prisrčna hvala. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svečke, za darove za maše in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala delavcem Geodetske uprave, gospodu Hrovatiču za plemenite besede o pokojniku, pevcem za čuteče zapete pesmi ter sestram visceralne kirurgije za vso nego v času njegove bolezni. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli od blizu in daleč, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Žena Anica in hčerka Anica z Barbaro ZAHVALA Ne jokajte ob grobu mojem, le tiho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, teta in tašča NEŽKA ZORE roj. Debevec iz Lukovka 4, Trebnje Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali za maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Novo mesto za vso skrb in nego, upokojenskemu pevskemu zboru Trebnje in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil skrbni mož, oče, stari oče in tast JOŽE MADRONIČ borec Cankarjeve brigade, iz Drage pri Vinici v težk K f zahvalJuJemo vsem sorodnikom, vaščanom Drage in Sinjega Vrha, ki so nam kakorkoli pomagali Doči,t. fenutklh’ nam izrazih sožalje, darovali cvetje in ga pospremili v tako velikem številu k zadnjemu borčp • SeP?sebeJ se zahvaljujemo LD Sinji Vrh, GD Sinji Vrh, Čebelarskemu društvu Vinica in Zvezi hvala Cr U° Zdravillšča Dolenjske Toplice in Cestnemu podjetju Črnomelj za podaijene vence. Posebna >a vsem govornikom pred domačo hišo in pri odprtem grobu, pevkam iz Otovca in Lovskemu zboru za ganljivo petje. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Katarina, sin Jože in Peter z družino, hčerke Marija, Katarina in Anica z družinama kVVVVVVVWWV\VVVWWWVV\\\\V\V\V NAJAMEMO poslovne prostore v občinskih središčih dolenjske regije in Posavja za opravljanje dejavnosti poslovne banke. Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na naslov: ZIL Inženiring, d.d., Ljubljana, Kersnikova 10, fax. (061) 318-689,ali pokličite po telefonu (061) 318-166 int. 228 ali 230. V SPOMIN Zaman strmimo v vrata mrka, lopa bolečina Se vedno kljuje, trka. Povsod se roka tvoja Se pozna, na naSih licih pa je grenka sled solza. 17. junija mineva prvo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš ljubi, skrbni mož, oče, stari oče, brat, tast in stric NACE COLARIČ iz Malega Mraševega 7 pri Podbočju Hvala vsem, ki na njegov grob prinašate cvetje in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi tvoji ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, v domu ostala je praznina, a i' naSih srcih bolečina. V 62. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, brat in stric ANTON FERFOLE iz Roženpelja pri Dobrniču Prisrčno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru iz Dobrniča za zapete žalostinke, kakor tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 79. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prastara mama ROZALIJA ŠKUFCA z Rebri 5 pri Žužemberku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Zupančičevim in Hrovatovim za nesebično pomoč v težkih trenutkih, pevcem za zapete žalostinke in pogrebnikom. Iskrena hvala g. župniku Nemaniču za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Alojz, hčerke Anica, Pavla in Justa z družinami, hčerka Ivanka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljubi sine, bratec, očka, več v naSem domu ni A spomin na tebe vsak dan bolj živi, saj zlatih src, kot si ga imel ti, malo Se živi Le zakaj si moral nam umreti, saj s tabo je bilo lepo živeti V 22. letu starosti nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine sina, brata, očka, bratranca, strica in nečaka ROMANA ROZMANA Na žago 43, Straža Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, OOS Vezanega lesa in znancem za tako lepo darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pisno ali ustno izrekli sožalje in nam stali ob strani v teh bolečih trenutkih. Zahvala godbi in Mitju Bukovcu za vso organizacijo pogreba in govor pri odprtem grobu ter gospodu župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega Romana v tako velikem številu pospremili do mnogo preranega počitka. Žalujoči: neutolažljivi njegovi najdražji 25(2235) 18. junija 1992 DOLENJSKI UST s H s s 5 * s * i s s v \ s N s s v s s s s s s v * s s * s s s s s 5 Ivan Potrebuješ \ s \ s s s s > s s s s * s s * s * s Župnik iz Fare, ki je soupravitelj župnij Kočevska Reka in Banjalo-ka, je bil pred časom Kočevcem poznan kot edini župnik v kočevski dekaniji in tudi eden redkih v Sloveniji nasploh, ki se je ukvarjal s kmetovanjem. »Zelo rad imam zemljo in živali«, pravi g. Ivan Potrebuješ,« in če bi se povrnili časi, kosem imel nekoliko več prostega časa, bi se zopet z veseljem lotil kmetovanja.« Z odprtjem nekoč zaprtega območja Kočevske Reke, kamor ni smel priti duhovnik, je poklic od njega zahteval celega človeka. Ravno te dni ima veliko dela še z zadnjimi pripravami na birmo, ki bo v nedeljo v Fari in Kočevski Reki Poleg vsega dela, ki ga vsakodnevno od njega terja njegov poklic, ga dodatno obremenjujejo prizadevanja za uresničitev želje, ki so jo izrazili ljudje iz Kočevske Reke, Cerkev in stranka SDK, da bi c Kočevski Reki zgradili cerkev. Obeti, da se bo to zgodilo, so dokaj ugodni, velik del zaslug za to pa ima g. Potrebuješ že sedaj. Duhovniški poklic zahteva mnogo odrekanj, zato ni presenetljivo, da je Ivan Potrebuješ, ki se je rodil leta 1954 v Sv. Barbari pri Škofji Loki v veliki delavski družini, tik pred koncem osnovne šole, kljub temu daje že od ranih otroških let želel postati duhovnik, nekoliko okleval Da se je odločil kot se je, mu danes ni žal Posvečen je bil leta 1980 v Ljubljani bil nato 3 leta v Črnomlju in kasneje kot kaplan v župniji Ljubljana-Polje, pred šestimi leti pa je prišel za župnika v Faro. »Zamenjal sem duhovnika Antona Pogorelca, ki je bil na Kočevskem kar 45 let in so ga imeli ljudje zelo radi,«je po vedal g. Potrebuješ, ki mu v Fari zelo ugaja, saj ima rad naravo in kmečko okolje, pa tudi ljudje so ga zelo lepo sprejeli Pra v z njihovo pomočjo se je po dveh letih bivanja v Fari lotil kmetovanja. Vztrajal je dve leti in pol imel eno leto kar 5 glav živine, kar pa je bilo zanj, ki ni bil doma s kmetije in zato ne ravno vajen pravega kmetovanja, kar dovolj. Ko mu je začelo primanjkovati časa za živino, sejije s težkim srcem, a vendarle moral odpovedati Še vedno pa kaj postori na svojem vrtu — toliko, da ima za svoje potrebe — in pri tem mu večkrat pomaga mati. Ker nima gospodinje in v župnišču živi sam, mu je materina občasna pomoč, tudi pri gospodinjskih opravilih, zelo dobrodošla. »Čeprav bi lahko skoraj vedno kosil pri ljudeh, ki me prijazno vabijo v svoje domove, pa si večkrat tudi sam kaj skuham, kar pa me poleg pospravljanja in drugih gospodinjskih opravil sedaj, ko imam resnično zelo malo prostega časa, dodatno obremenjuje,« pravi g. Potrebuješ Kljub obilici dela se svoji ljubezni do živali vendarle ni popolnoma odrekel Trenutno ima oslička, ki mu sicer ni ravno v ponos, kot sam pravi in ga bo po vsej verjetnosti moral oddati kot dolgoleten čebelar pa ima tudi čebele. Prvi roj čebel mu je podaril stari oče, ko mu je bilo vsega le šest let Kljub temu da je moral predvsem zaradi različnih bolezni njihovo število omejiti pase čebelarjenja ne namerava odreči M. LESKOVŠEK-SVETE GOZD JE BOLAN ČRNOMELJ — Na zadnji seji tukajšnje občinske skupščine je bilo med drugim slišati opozorilo, da je gozd pri Vražjem kamnu že močno bolan. Smreke, visoke tudi do 40 metrov, so ostale brez lubja. Na prvi pogled daje gozd vtis, kot da je v njem gorelo. Razumljivo je, da tu ne gre le za vprašanje lastnika gozda in njegovega ravnanja, ampak za odgovornost vse družbe, ki bo občutila posledice bolezni, če ne bo pravočasno ukrepala. RAKETA PRISTALA V SOBI BROD — Na stanovanjsko hišo Cirila Štrasbergeija z Broda je 8. junija ob 18.40 padla protitočna raketa. Prebila je ostrešje in pristala v sobi, kjer je eksplodirala. Na srečo ni bil nihče ranjen, prišlo je le do požara, ki pa gaje lastnik kmalu sam pogasil. OTROK ZANETIL POŽAR LEŠNICA — 8. junija je zagorel kozolec Matjana Riflja iz Lešnice. Požar je zanetil 6-letni otrok, ko je nekaj po 15. uri prinesel iz kuhinje goreče poleno in ga vrgel pod kozolec. Slednji je zgorel, z njim pa seno, traktor s prikolico, nakladalka, več smrekovega in hrastovega lesa, tako da je skupne škode za vsaj tri milijone tolaijev. V VINICI SREČANJE LJUDI Z OBEH BREGOV KOLPE VINICA — V viniškem kampu bo v četrtek, 25. junija, ob 10,30 ena osrednjih slovenskih prireditev ob dnevu državnosti. Pripravili bodo srečanje ljudi z obeh bregov Kolpe z naslovom »Prijateljstvo Kolpa 92«. Pokrovitelj in častni predsednik prireditvenega odbora bo slovenski nomrnji minister Igor Bavčar, slavnostni govornik pa eden izmed članov slovenskega vodstva. Prireditvi bodo prisostvovali tudi visoki predstavniki iz Hrvaške in Slovenije. V bogatem kulturnem programu se bodo predstavili godba policije, tukajšnja rojaka Stane Starešinič, dramski igralec iz Trsta, ter Jože Šutej, operni pevec iz Zagreba, pa mojster na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič in folklorna skupina s Pretoke. Po uradnem delu bo veliko ljudsko rajanje. Vabljeni! Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Najbolj so jih slišali policisti: punci brez čelade, majavi gorjanski »tankerji«, poli- če bo šlo tako naprej, bo treba četrtkovo dežurstvo prestaviti. Zadnjemu dežurnemu so se oglasili le trije bralci, in še to eden četrt ure pred »uradnim« začetkom, zadnji pa že po izteku. Kaj je temu krivo, naši analitiki vneto raziskujejo: ali četrkov večer domafih pesmi in napevov, blag predpoletni večer ali pa je razlog precej bolj prozaičen - evropsko prvenstvo v nogometu. Kakorkoli že, vsi trije klici se tako ali drugače nahašajo na našo policijo in vsi trije so bili iz Novega mesta. Kar lepo po vrsu. Janez J. je opisal, kaj je tistega dne videl sredi Glavnega trga. »Parkiral sem pred Mercatoijevo blagovnico, vtem pa se tam ustavita tudi dva mlada policista. Po cesti sta se na mopedu pripeljali dve dekleti, obe brez čelade. Policista sta ju ustavila, a so se samo malo zafrkavali in punci sta se lahko mimo brez čelad odpeljali naprej, fanta pa sta veselo zavila v kavarno na kavo.« Možak je hotel povedati, da se, če bi se na motorju brez čelade pripeljal mimo on, stvar ne bi tako končala, ampak bi mlada policista (zapomnil sije celo številko njunega službenega avtomobila) gotovo ukrepala »po zakonu«. Feliks je pa iz drugačnega testa. Takole je bito. Pozorni Feliks je opazoval, kako čez Gorjance na veliko vozijo osebni avtomobili s prikolicami, na katerih so sodi. Na ono stran prazni, nazaj polni. Ni mu bilo treba dolgo, daje ugotovil, da se ljudje s te strani Gorjancev tako otovorjeni vozijo do najbližje hrvaške bencinske črpalke, kjer zaradi ugodne menjave in devalvacije hrvaškega dinarja po veliko nižji ceni pridejo do kurilnega olja in bencina. A Srečko ve, da prevoz takih nevarnih snovi ureja zakon in da ne gre, da bi bil vsak sam svoj »tanker«. »Čez Gorjance se vozijo ekološke bombe!« se je upravičeno razburjal Feliks. »Pomislite, kaj se lahko zgodi, če pride do nesreče. Zato take prevoze urejajo mednarodni predpisi, ki veljajo tudi pri nas.« Feliks je natančno citiral Uradni list, v katerem je to objavljeno in iz česar jasno sledi, da mora biti prikolica za prevoz takih snovi posebej opremljena in tudi voznik mora imeti opravljen poseben izpit »Pa še potem bi lahko na prikolici peljal največ en sod, se pravi 200 litrov bencina ali kurilnega olja, čez Gorjance pa na vsemogočih razmajanih prikolicah in z bogve kakšnimi avti vozijo tudi po pet sodov, se pravi 1.000 litrov.« Zaskrbljeni Feliks je poklical na carino na mejnem prehodu v Metliki, kjer mu je neprijazna ženska zabrusila, da se to njega nič ne tiče in da naj kliče Bavčarja, če mu ni kaj prav. Sicer pa po njenem lahko vsak potnik v avtu pelje po 200 litrov in če jih je v avtu 5, pomeni to 1.000 litrov. Feliks sicer ni klical ministra Bavčarja, pač pa prometno policijo v Ljubljani, kjer so bili z njim zelo prijazni in so mu dali prav. »Če bi policisti na meji poznali predpise, bi moral vsak, ki bi s tako prikolico pripeljal bencin ali kurilno olje, le-to pred njimi pretočiti v primemo posodo na primerni prikolici in pri pretakanju bi moral biti obvezno zraven gasilec. Zanima me tudi, kako bi ravnali policisti, če se ne bi to dogajalo na hrvaški, ampak, recimo, na avstrijski ali italijanski meji!« bombo vse to naenkrat pospravil.« Po /Žab njegovem bi policija sodila v Žabjo vas ali na območje nekdanje kasarne v Bršljinu. »Ob razgrnitvi načrta moramo Novomeš-čani protestirati in se upreti gradnji na tej lokaciji. Smo res tako bogata družba, da bomo gradili 8.000 m2 veliko policijsko postajo, to je že lepa tovarna, in to pod športnim stadionom, na katerem smo takratni mladeniči in mladenke opravili nešteto prostovoljnih delovnih ur?!« Naslednji dan, v petek, pa je sledil še en zapoznel telefonski klic, eden pa je za to rubriko »prišel« kar po pošti. V njem se Marija iz Novega mesta razburja, ker ob vrtni ograji hotela Kandija na pločniku stoji kontejner s praznimi steklenicami, pešci pa se morajo motati med avtomobili. Emil iz Žužemberka se je v imenu kanuistov, zelenih, športnikov in nekdanjih brigadiijev iz tega kraja pritožil nad naure- jeno okolico igrišča in kopališča na Loki v Žu Žužemberku. Po občinski zemlji je Polde Palez naredil cesto do svoje domačije, kjer se gre kmečki turizem in ima kpnje. Ljudje, kijih motijo smrad, prah in konjske fige, zahtevajo, naj si dostop naredi po svoji zemlji, zgled, kako naj bo stvar urejena, pa naj mu bo Jožica Koren, ki ima tudi kmečki turizem. Kopališče in igrišče pa naj bosta namenjena samo kopalcem, športnikom in rekreatoijem. A. B. Jeznemu Novomeščanu pa nikakor ni prav, da nameravajo novo policijsko postajo graditi nasproti avtobusne postaje nad Krko. »Potem bo pa res vse na enem kupu: policija, avtobusna postaja, bolnice, lekarna, zdravstveni dom, železniški in novi cestni most in bi lahko kdo z eno dp “KLIC V SILI Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sode- lovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19.in2I.uronavašklic pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Marija Jaklič. biscotrha kosou ljram Hornjr Orljpoljr petek. 19. junija ob 21. uri OBVEZNA SMER ». GORJANSKI »TANKER« — Dobro kupčijo je seveda treba primemo zaliti Nekateri so opravili tudi po pet takih voženj čez Gorjance do najbližje hrvaške bencinske črpalke na dan. Pravijo, da bo to izvrsten posel Posnetek je nastal v petek popoldne pred obcestno gorjansko gostilno. (Foto: A. B.) Črnomaljsko jurjevanje bo živelo Letos si ga je ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev, vendar žal le Belokranjcev — ________Nastopilo okrog 300 folkloristov — Praznik spomina in hotenja______ , ni bistveno ČRNOMELJ — Letošnje juijevanje, devetindvajseto zapored, i odstopalo od dosedanjih. Čeprav je prav zahteva po nekoliko spremenjeni podobi te največje folklorne in nasploh prireditve v črnomaljski občini že leta rdeča nit kritik jurjevanja, pa se prirediteljica Zveza kulturnih organizacij sprašuje, koliko bi bito prireditev sploh moč spremeniti, da ji ne bi odvzeli njenega bistva in osnovnega poslanstva, torej predstavitve belokranjskih ljudskih pesmi, plesov in običajev. Ne nazadnje je juijevanje praznik našega spomina in hotenja. Tako je na osrednji sobotni prireditvi v juijevanj-ski dragi dejal v pozdravnem govoru slovenski kulturni minister Borut Šuk-lje. Hkrati pajejuijevanje po njegovem tudi neizpodbitno dejstvo, da živimo v Bogastvo šmarjeških grobišč Predstavitev knjige Anje Dular Prazgodovinska grobišča v okolici Vinje-ga Vrha nad Belo Cerkvijo ŠMARJETA — Na tukajšnji osnovni šoli so v petek, 12. junija, zvečer pripravili predstavitev knjige Anje Dular Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Beto Cerkvijo. Knjigo je Narodni muzej Ljubljana sicer izdal že prej, vendar je bila javna predstavitev znanstvenega dela zaradi razmer med vojno za Slovenijo prestavljena na letos. Za kraj predstavitve so izbrali šmaiješ-ko šoto zaradi dobrega sodelovanja med šoto in strokovnjaki muzeja, v zahvalo zanj pa so šoli podarili še razstavni pano, na katerem so pod naslovom »Kako so živeli pred 2500 leti« s sliko in besedo na poljuden način prikazani izsledki arheoloških izkopavanj na tem območju. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so nastopili ženski sekstet Kud Šmarjeta in učenci šmaiješke šole, je predstojnik arheološkega oddelka Narodnega muzeja Drago Svoljšak na kratko orisal pomen izdane knjige, avtorica Anja Dular pa je ob spremljavi diapozitivov razgrnila bogato zgodovino arheoloških raziskovanj v okolici Šmaijete in predstavila del arheološkega gradiva iz teh izkopavanj, ki ga hranijo v zbirkah zunaj meja naše domovine. Prav to gradivo je bito predmet njene obdelave, saj je arheološko gradivo iz okolice Šmaijete, ki ga hrani Narodni muzej, že poprej obdelala dr. Vida Stare v svoji monografiji. Šmarješko območje ima tako zdaj kar dvoje tovrstnih strokovnih del, kar glede na bogastvo in pomen najdb iz starejše in mlajše železne dobe tudi zasluži. MiM SESTRI DIMNIK V GABRJU GABRJE — Za Vladom Kreslinom in Zoranom Cilenškom bosta jutri, v petek, 19. junija, gostji gostišča »Kuli« v Gabrju sestri Nastja in Sandra Dimnik. Ljubitelji dobre glasbe, vabljeni! Evropi že nad tisoč let, rod za rodom, kljubujoč vsem nesrečam in ujmam. »Juijevanje pa je tudi soočanje s trenutki naše poti v življenje s samo skrivnostjo bivanja, z njegovo neuničljivostjo in večnim spraševanjem, kdo smo in kaj hočemo,« je dejal Suklje in menil, daje tudi zato potrebno juijevanje obnavljati in klicati v spomin, še posebej sedaj, ko živimo v samostojni državi. »Sanje o njej, ki so se uresničile, so se kot zametek spočenjale prav v takih običajih, saj so bili vsa ta stoletja simbol našega hrepenenja po svobodi in samostojnosti,« je še dejal kulturni minister. doslej, čeprav se tudi organizatoiji zavedajo, da bi ga bito potrebno popestriti. To pa pomeni dodatno delo in denar. Ni namreč dovolj le našteti folklorne skupine, ki jih v deželici ob Kolpi zares ni malo - samo na jurjevanju je v treh dneh nastopilo okrog 300 folkloristov -ampak jim je potrebno zato, da bodo ohranjale ljudsko izročilo tudi kaj ponuditi, pomagati. Gotovo pa je vsem, ne le Belokranjcem, veliko do tega, da se Bela krajina zares ohrani kot pokrajina z bogatim ljudskim izročilom, kar bi lahko dobro vnovčila tudi pri turistični ponudbi. Prav te letošnje jurjevanje Črnomaljci niso znali dobro izkoristiti, saj so v glavnem Belokranjci plesali sami sebi. Ce pa si ti radi ogledajo belokranjska kola, bi si jih gotovo še toliko raje oni, ki so jim manj poznana. Le na pravi Prav zato bo tudi juijevanje še naprej ostajalo med Belokranjci kot desetletja način bi jih morali znati privabiti. Tu pa je organizatoijem očitno zmanjkalo M. BEZEK-JAKŠE OHCET PO SEMIŠKO — Semiški folkloristi se ne sestanejo le tik pred jur-jevanjem, ampak pridno vadijo vse leto. Uspehi so vidni njihova semiška ohcet ki je že prava igra, pa velja za enega najbolj priljubljenih starih belokranjskih obredov, ki mu gledalci vedno radi prisluhnejo. Na fotografiji ženin in nevesta s spremstvom nazdravljata svatom in nekaj tisoč obiskovalcem črnomaljskega jurjevanja (Foto: M.B.-J.) Hudi »boji« v Kočevski Reki Najhuje je bilo minuli četrtek, ko so se najprej pome riii suhi in debeli, nato pa še rdeči in plavi - KOČEVSKA REKA — Zagrizeni boji v malem nogometu so divjali minuli četrtek popoldne na igrišču v Kočevski Reki. Ekipa domačih debelih je hitro odpravila z ekipo suhcev kar s 3:1. Za nagrado so prejeli debeli suho štruco, suhi pa debelo, obe darilo kočevske Pekarne. Navijati ni bito prepovedano. Tekmo so si ogledali tudi visoki in okrogli gostje iz Kočevja in od drugod. Igralcem je delala nekaj težav le okrogla žoga. Glavni napovedovalec Ive Stanič je nato sporočil, da se bo kmalu začela glavna tekma, da sodnik že pobira podkupnine in da je sklenjenih več stav za pivo, zaboj piva, dva zaboja piva itd. Občinsko ekipo v rdečih dresih (kot se za Kočevje spodobi) je vodil sam župan Mihael Petrovič, ekipo Snežnika pa direktor Ladislav Lenassi. Še pred tekmo sta si ekipi izmenjali darila. Kočevski župan je tako dobil knjigo Ivana Mačka-Matije »Spomini«, predsednik kočevske SDP Dušan Zamida (tokrat golman rdečih) pa lep doprsni'kipec pokojnega J. Bnza-Tita. Občinaiji so se Snežrukovcem oddolžili z originalno bikovko s posvetilom »Falus bonum, paxis domum« (ali tako nekako) in tako dokazali, da latinščina ni le privilegij republiške skupščine (preprosti prevod besedila naj bi bil: dober »tič«, mir v hiši). Začetni udarec je izvedel kočevski župan, levonogi desničar Petrovič, nakar je nekdanji občinski tajnik, zdaj poslanec, Jože Lindič, že v 3. minuti zatre- Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado FRANCU KERMCU iz Brezovice. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (5) Spet smo se skupaj zbrali - ANS. BR. POLJANŠEK 2 (4) Pri plavolasi Katrci - TRIO SVETLIN 3 (1) Temna noč - ANS. TONIJA VERDERBERJA 4 (3) Lovska stava - ANS. SPOMIN 5 (2) Moja pipca - ANS. LOJZETA SLAKA 6 (7) Vesele deklice - ANS. VRTNICA 7 (6) Dolenjska - MODRA KRONIKA 8 (10) Lojtrca - PIHALNI ORK. TREBNJE 9 (-) Oče, voščimo ti - ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI 10 (8) Moji plavolaski - ANS. TONIJA ISKRE Predlog za prihodnji teden: Pleničke je prala - ANS. JOŽETA ŠUMAHA VVS/VsA/V\/VVWWVVVNA^vZVVWWVA/VyWNA/WWVSA/VSZ^ tq £» Glasujem za:...................................................... g Moj naslov: .............;..................................... O " »C Kupone pošljite na naslov. Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto SOLA JE ZMERAJ VSEGA KRIVA Otroci kolnejo kot Madžari, povsod: pred cerkvijo, v šoli na ulici v trgovinah. Starejši ki morajo to poslušati sprašujejo: "Vas tako učijo v šoli?" Mularija ne pozdravlja. Mimo odraslih hodi kot da so drevesa. Dobro jutro, dober dan, dober večer - tuje besede. Uvala, prosim - neznanki Kriva je šola. Mule in mulci ne odstopajo na avtobusih in vlakih sedežev starejšim, invalidom in nosečnicam. Potniki se čudijo, zgražajo in navadno pravijo: "Daleč smo prišli šola je odpovedala na celi črti." Ko zalotijo v trgovini dolgoprstneža, ki je izmaknil s prodajalne police čokolado, ki je na blagajni ni plačal šef trgovine zatuli "Bom že sporočil v šob!" Kadar se na izletu po lepi domovini frklja iz osmega razreda nažlampa žgane pijače, da ne ve, od kod je doma, očividci zaključijo: "Učitelj - spremljevalec bi moral bolj paziti" Otroci mečejo papirčke po ulicah. Kriva je šola. Premalo jih opozarja na čuvanje namve. Šob je kriva tudi če otroci ponočujejo, če zahajajo v disko klube, če divjajo z mopedi če bežijo od doma, če preveč buljijo v televizijske sprejemnike, če kadijo, če segajo po drogi, če ne berejo knjig, če so jim več materialne kot duhovne vrednote, če jim je resna glasba smešna, če vdirajo v> skladišča, če začno seksati mnogo prezgodaj, če ne spoštujejo staršev... Šob je poslab strelovod za vse neuspehe. "Učitelji so plačani pa naj delajoP je slišati. Prosvetarji nemočno vijejo roke. Največkrat odgovarjo: "Otroci imajo tudi staršeP Krog je sklenjen: pingpong žogica odgovornosti leti iz šole v domove, kjer bivajo starši. "Hudo smo zaposleni," pravijo, "nimamo časa ukvajati se z otroki." "Tudi mi ne," vračajo učitelji "pn nas so otroci največ šest ur, preostali čas so doma." Otroci pa kolnejo kot Madžari. Ne pozdravljajo. Ne odstopijo sedeža starejšim, invalidom, a tudi nosečnicam ne. Starši pravijo, da je temu kriva šola. Šolniki so prepričaniv v ravno obratnem TONI GAŠPERIC ■ a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a sel mrežo presenečenim in nič hudega slutečim domačinom. Sodnik je gol priznal, za svarilo pa Lindiču takoj pokazal rdeči karton. Publika je navijala za domačine in zahtevala od sodnika, naj prizna za domače gol, saj so pociljali vratnico. Podkupljeni sodnik pa je odločal povsem nasprotno, kot je zahteva- S la publika, zato so se gledalci začeli dreti: »Sudija, vrati pare!« Potem so rdeči v drugem polčasu zabili še en gol. Publika je zahtevala gol v mreži gostov. Ker domačim igralcem ni šlo od nog, je sodnik podaljšal igro še v tretji {polčas-To je nekatere igralce tako izmučilo, da so jih reševalci na nosilih odnašali na transfuzijo v priročni bife. Zdravniški poseg je domačinom pomagal in so v 8. minuti tretjega polčasa le dosegli časten gol, nakar je sodnik odpiskal konec tekme. Na srečo rdečih je to storil Še pred prihodom poslanca in igralca rdečih, jeznega mladeniča magistra Vinka Pintaija, saj bi gotovo podobno kot na občinskih sejah zahteval takoj zamenjavo vseh vodilnih, pa čeprav bi zaradi tega jedli travo. S takimi in podobnimi prireditvami dokazujejo domačini odprtost območja Kočevske Reke. Z njimi vabijo goste, izletnike in turiste od vsepovsod. Služiti nameravajo tudi s turizmom in bodo v kratkem izdali svoj turistični prospekt, čeprav je še do pred nekaj leti veljalo ne le za Kočevsko Reko, ampak za vso Kočevsko, naj bi v zvezi z njima besede »turizem« sploh ne uporabljali. JOŽE ŽE PRIMC