N«jv«2ji aloremki dnevnik v Združenih državah V«Ua zrn me leto ... $6.00 Za pol leta • • • • • 13.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. The largert Slovenian Daily So the United States. Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 No. 97. — Stev. 97. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 25, 1936 —SOBOTA, 25. APRILA,J 936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. 11EMCIJA ZAVRAČA OČITKE, DA KOGA OGROŽA Nemsko-ruska nenapadalna pogodba brez veljave DEČEK UŠEL ODVAJALCU Desetletni deček se je o-prostil vezi in ušel svojemu odvajalcu. — Od-vajalec je bil prijet. ALLEN'TOWN, Pa., 24. apr. — Desetletni Ilenrv T. Koeli, »sin bogatega trgovca, se je pogosto s svojimi prijatelji igral "odvedbo" in jo bil vodno prvi, el v >olo in ga izvabil v svoj avtomobil, rekoč, avo v>e llelavWf ki s< pismo, s katerim grozi dečkovem očetu, da bo sin umorjen, ako ne plača odkupnine. Pri Taylor ju pa je poliei ja tudi našla uradni znak z napisom — Special Marshall, Nvth Plain-field, N. J. so pripravljeni delati na poljih sladkorne pese za nizko plačo. ČAKAL NA POŽAR MESTO SME BERAČITI Potrebovala je nujno pomoč proti boljše vikom. Bila je pripravljena plačati Ameriki del angleškega dolga. WASHINGTON, I). C., 2o. apr. — Poljska je leta 1920 predlagala, da je za vojaško pomoč Anglije proti boljševikom pripravljena plačati del angleškega dolga Združenim državam. To je razvidno iz objavljenih listin državnega depart-menta. . Tedanji državni tajnik Bain-bridge Colby je nenavadno ponudbo kratko odklonil. In nekaj dni zatem so vojne naveličani Poljaki sklenili mir z Rusijo. I'rad no sr zagotavlja, da sprejem ali odklonitev predloga ni imela ni kakega vpliva na vprašanje glede vojnega dolga. Kajti z izjemo Finske so odplačevanje vojnega dolga vstavile vse evropske države. Poljska dolguje Združenimi državam $237,31)0,982^?, od katere vsote zapadlega zneska $32,-."j3.">,988.55 Poljska š<» ni plačala. Angleški dolg znaša $4,-950, 595,301.20; zaostalo odplačilo pa $582,803,300.83. Poslanik Davis je 4. avgusta 1920 po kaglu sporočil iz Londona, da je položaj Poljske obupen in da je poljska armada pred razpadom. Anglija Poljski ni hotela poslati na pomoč svoje vojske proti sovjetski Rusiji. "Po mojem mnenju," je poročal Davis, 14je zadostno število angleških prostovoljcev, zlasti za zračno orožje; toda Poljska nima denarja, da bi jim mogla plačati mezdo. S ozi-rom na to me je poljsko poslaništvo naprosilo, da doženem, ako bi se Združene države hotele sporazumeti, da bi Poljska za angleške čete plačala Ameriki del angleškega vojnega dolga." WASHINGTON. D. C., 24. aprila. — Elon A. Stowater, ki je star 74 let, sedaj v« pripravljenost vedno dobra. Ko je nastal požar v njegovi stanovanjski hiši, se je rešil: l)()t-s tem, da se je opustil po vrvi iz četrtega nadstropja. Ko je šel od hiše, so ga vprašali, kje je našel vrv. "Nisem je našel." je odvr- EWING TOWNSHIP, N. J., 24. aprila. — Zupan mesta Ew-ing Township, ki šteje 9,000 prebivalcev, je rekel 450 družinam, ki so dobivale mestno pod-da je poro, da naj od sedaj dalje pro-jačijo za živež. In družine so takoj odšle na NAGRADA ZA ALVINA KARPISA ABESINCI NA ZADNJI POSTOJANKI Abesinska vodika nudi poslednji odpor. — Prebivalstvo čaka na razpad cesarstva. — Tujci beže. A DDIS ABABA, 25. apr. — Abesinska vojska se je postavila v zadnjem obupu na poslednji branik starega cesarstva, ki sega še v čase svetega pisma. Prebivalstvo je otopelo in samo še čaka, kdaj s«' zruši domovina pod težo italjanskega orožja. Ras Nasilni na vzhodu, prestolonaslednik Asfa Wosan se-verozapadno od Addis Ababe in cesar Hailc Selassie, o katerem poročajo enkrat, da jo zapadno in drugič severozapd-no od Dessve — s svojimi zadnjimi vojaki skušajo ustaviti italjanske "civilizirane armade" s tanki, oklopnimi avtomobili in artilerijo. Po krajh severno od Dessve so roparji podivjali. V glavnem mestu se gnetejo starci, starke in otroci po cestah proti zaoadu; ker je šel vsak sposoben moški na fronto, so družine razbite in nikdo ne ve, ako bodo še kdaj združene. Bogati trgovci so dvignili svoj srebrni denar iz hranilnic, ga naložili na mule in so odšli v varnejše kraje. Tujci so pričeli odhajati. Skoro vse tuje skupine Rdečega križa so se odpravile na odhod, kajti vsled naglega italjanskega prodiranja jioj, pre kleta si med narodi in preklete naj bodo sankcije, pa Tvoja zla dejanja. Sveta fašistična stvar, mati civilizacije, bodi z na mi. Italijani, zdaj in vselej za bodočo veličino. Amen." DEPORTACUA TUJCEV Med razpravo o Kerr Coolidgejevi predlogi je senator Oopeland iz New Yorka rekel, da so politične razmere v Nemčiji in Rusiji take, da Združene države ne >mejo deportirati ieh državljanov v njihovo domovino. Copeland je rekel, da naj bo onim naseljencem, ki so prišli nepostavno v deželo, pa so se izkazali kot vredne člane človeške družbe, dovoljeno ostati v tej deželi. Senator (-opeland je priporočal, naj oblasti pod navadnimi razmerami ravnajo z vsakim tujcem kot z vsakim drugim kršilcem postav. 44Celo deportacija bi bila pod navadnimi razmerami mila kazen," je dejal senator. "Kdor krši postavo, bo poslani v svojo rojstno deželo. Toda sedaj niso časi navadnih razmer. Razmere v deželah, od koder so prišli ti tujci večinoma kot begunci, sevala nepostavno, so se zelo izpremenile od dneva, ko so zapustili tc dežele. Ako jih pošljemo v njihove dežele, bodo našli tamošnje razmere popolnoma izpremenjene. 44Ti tujci so prišli večinoma iz Rusije in Nemčije. Niso prišli samo, da se izognejo preganjanju, temveč jih je gnal nagon, katerega je vdihnil človeku Bog, nagon za ohranitev samega se\e. "Premembe, ki so se dogodile v teli deželah, ne greše samo proti načelom naše vladne oblike, temveč so nasprotne vsakemu ljubitelju svobode, vsakemu človeku, ki ima v sebi le ?»krico dostojnosti." DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu. f JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 $ 6.15 $ 7 M $11.75 f2SJI 847.M Din. Din. Din. Din. 100 200 SQ0 500 Din. ltM Din. 2000 Za V ITALIJO $ 9.25.................. $ 18.20 $ 44.00 $ 87.50 $174.00 Ur 100 Lir 200 Ur 500 Ur 1000 Ur 2000 $260.00 .................... Lir 3000 Tržaške junijske prireditve V Trstu nameravajo tudi letos prirediti tako zvane junijske prireditve, s katerimi skušajo zadnja leta dvigniti precej zaostali tujski promet. Priredili bodo eelo vrsto koncertov, športnih tekem, turističnih potovanj po Jadranu, umetnostne razstave in še celo vrsto drugih prireditev. Prireditve so bodo raztegnile preko junija vse do septembra. Zanimivo je, da so morali svojo doslej največjo atrakcijo — )>omors.ko razstavo, sedaj prepustiti posestrimi fJenovi, ki je Trstu iztrgala tudi v drugih področjih že m a rs i katero pridobitev. Pomorsko razstavo nameravajo nadomestiti z razstavo tržaškega Llovda in razstavo "rimljanskega in sred njeveškega Trsta", ki jo l>odo uredili na restavrirnncm gradu. Na Hrušici so našli pred kratkim na gozdnem terenu, ki je last podjetja Rizzalto v Ajdovščini, večja ležišča bavksita, ki vsebuj«' baje znaten odstotek aluminija in drugih sirovin. Tvrdka je najela manjše število delavcev, ki bodo izkopali nekaj rude, katero nameravajo poslati na preizkušnjo Cagliari. Šele nato se bodo morda odločili za eksploatacijo bavksita na Hrušici. Kakor s«- zatrjuj«' «*bs«»-gajo ležišča t«* rude 'I k v. km. Raje s«' j<« tvrdka prhVla t tuli že i m »traja t i z u«-kimi denarnimi zavodi za njihovo eventualno finančno sodelovanje. Na poslednji seji tržaškega občinskega sveta, j«1 bil določen kr«'dit v znesku :if>(),fMH) lir za izvedbo ljudskega štetja v Trstu. Pred 5 l«'ti j«» občina «loloč.ila za izv«*dbo takratnega št«'tja 270,000 lir, porabili pa so dejansko 383,000. Izdatki v to svrlio se IkmIo «1«'-loma krili s prihrankom, ki je bil dosežen pri novi ureditvi, amortizacij«' dolga pri tržaški liranilcnici. Borba proti tuberkulozi Te dni so po vsej državi otvo-rili VI. protituberkulozno kampanjo. Po vseh listih so bile objavljene dolge serije člankov 'in poročila o dosedanji borbi proti jetiki. Povsod so se zbirali prostovoljni prispevki. Od Vstopnic v gledališča, kinematografe, na zabavišča in prireditve so pobirali posebne takse. Vršila se je cela vrsta zborovanj in drugih prireditev. Zanimivi so podatki o prispevkih Julijske Krajine za borbo proti jetiki v poslednjih 5 letih. 1931 leta je dala dežela 209,882 lir; 1932 leta 358,436 lir; 1933 leta 417,398 lir; 1934 lir. V primeri prisjpevki v o-stalili deželah in v sorazmerju s številom prebivalstva celokupne Italije so bili prispevki Julijske Krajine v teh letih po-vprečno za 2o odst. večji kakor v ostalih pokrajinah. Enajst aretacij — je izvršila goriška policija v Vojščici pri Temenici na Krasu. A ret i ranči so obdolženi, da s«» grozili posestniku Ivanu Perfolji. Dve aretaciji Karabinerji iz Cerknega so aretirali r>2-letno Kat. Bevk zaradi tihotapstva in prekorače-nja m«'j«'. Dobila je 3 mesece zapora in 2.050 lir denarne kazni. Aretiran je bil tudi Tomaž Peternelj, star iH let, «loma iz Novakov, k«T je tihotapil in š««l čez mejo. Dali so mu 3 mesece in 9 dni zapora in 2200 lir de-nanie kazni. Stefan Abram, star 2K l«'t, iz Orelika pri Cerknem, je »lobil zaradi tihotaplj« nja sladkorja, cikorije in bega čez mejo 4 m«'sec«' in 12 dni za pora ter 3385 lir denarne kazni. Italijanskega duhovnika so dobile Barkovlje pri Trstu, ki so imele «l«>z«laj v«h1iio za duhovnika Slovenca. PONOČI DELAJ, PODNEVI SPI PREMOGA POSTA JA PREVEČ Po vseh državah kjer kopi je-1 hrani jo v Angliji na l«*t<» 4 in jo premog, imajo zdaj težave z'p«jl milijone funtov šterlingov njim, ker ga je ore več. Premog se zdaj splošno racionelne-je uporablja, a prodajne metode so zastarele. Premogovna industrija j«' organizirana na mnogo večje pridobivanje, nego j«* zdaj povračevanje in težko je pove« lat i, kak«> se bodo razmere v bodo«V razvijale. Otipi rajo s«' tudi novi rudniki, kakor «la povpraševanje neprestano narašra »n kakor da smo pre s premogom gos|N>darili kot svinja z mehom. Zdaj pa konzumenti ž«-segajo po pritlobitvah, ki jih prinaša t«'hnika boljšega zgorevanja. Zanimivo je pogleda-ti razmere v angleški premogovni in«lustriji v zadnjih 25 letih. Ne gltde na imlustrijski nižinah in narasi-ajoče >t«»vilo {»r**-bivalstva j«' padla v Angliji poraba premoga od 180 miljoimv ton leta 1910 na 165 miljonov ton leta 1934. N«'kateri pravijo, naziranje je napačno. Vzrok tiči zlasti v ra-cionalr*'jši in v vsakem pogle-«lu boljši porabi premoga. To nam kaže ž«» proizvodnja elekt-rične energije. Leta 1934 se je proizvajalo v Angliji približno sedemkrat toliko energije kakor leta 1915, poraba premoga je pa poskočila od 4.5 samo na 11.4 miljonov ton, najmanj 30 miljonov 1on premoga. Zaradi novih produkcijskih metod pri- samo pri premogu Splošno je znano, «' dvignila poraba premoga. Premogovni industriji se nikakor ne «»betajo slabi časi. ITi«lrogen«»racija premoga in katrana j<- ž«* zapustila p«»-sknsn«' laboratorij«- in začelo sije delati v velikem obsegu. S«* neslavno j«' bil kamen -|w:dtik«» v hidrogcin-racijski tehniki za razt«'kočinj«'!ij<* pn-moga, ker smo dobili nove katolizatorj«', ki omogočajo pridobivanje pogonskih ogljikovo«likov že pod atmosferičnini pritiskom. In ta-k«> s«' j«' zgodilo, «la lahko isti pogonski ogljikov«»»lik i. ki s«' v naravnem stanju pridobivajo iz naft«' in ki so potiskali navzdol ■pridobivanje premogovne industrije, če jih bomo umetno pridobivali iz premoga. Poslanec in pisatelj Krnilio (futieiv Ganiero je bil v Španiji znan na «'ni strani po svoji visoki starosti, na drugi pa tudi po svojevrstnih nazorih o življenju. Bilo mu j«' 93 let, k«» je t«' dni umrl in čeprav j«' bil zagrizen republikanec, j«' bil ws čas v stikih s kraljevskim dvorom. Spremljal j«' tmli prednika zad-iij«»ga Španskega .kral ja Alfonsa NITI. na njegovem potovanju v Italijo. K«»t pisatelj j«' bil so-trudnik mnogih revij. Izdal j«-v«*č publikacij in k«> je postala njegova pisava zaradi visoke pisateljeve starosti težko čitljiva, s«- j«' naučil pisati mi stroji. Zanimiv je bil tmli nj«»gov «Ielovni čas. Gnmero j«' delal navadno ponoči. ZveČ-er je bil v kavarni, ponoči se je vrnil »lomov. kjer je pisal «lo iutra, zjutraj j«' pa legel k počitku in spal zopet obrnili, kar py ni «lobr«». Visoka -tare-t. ki j«> i«' dočakal tlame-ro priča, da je inn-1 mož prav. saj je bil «lo konca življenja duševno izredno čil, pa tudi teles no krepak. O LEPEM VEDENJU Rojaki me vprašujejo o marsičem, in «tden, ki je prav posebno zve«iav, in«' j«» c«»l«> vprašal, kako se je treba obnašati v velikem newyorskem res ta v-rant ii. Da vzbudi človek pozornost, mora že vsaj približno takole napraviti: restavracijo zahajaj ve- dno le, »o lil « lovršeno oblečen. KRALJEV GROS KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ba lspUtflo Tečjlh sneskor kot teoraj navedeno, bodlxl t dinarjih ali Urah dovoljujemo le bolje pogoj«. UruOlLA ▼ ^WKllllli DOLABJM S I.— »orale p—lati 911.— ......$1.11 ......910.81 ......919«— t* » $21— ------- Ml M SSSs*™' " ** r» Prejemnik dobi t starem kraja iipla&lc ▼ dolarjih. nujna nakazila izvršujemo po cable letter za pristojbino 8l— BPQYENIC PUBLISHING POMPAMY ^Glil Harodfc" NEW I0BK. H. X. KJE STA — moja nečakinja MIRA Z A-B A R N IK in moj svak MIHAEL ŽID AN? Po zatrdilu z«lravnikov sem nevarno bol" na in bi ju še enkrat rada videla. — THERESE CUKONT, 813 Columbus Ave., New York, Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar j e m. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. V Angliji je bila navada, da st> na veliki «"»*trtek kralji obdarovali berače z liovčiči, kovanimi nalašč v ta namen. T«> tradicijo i«» l«'tos po dolgih »leset-letjih obnovil kralj Kdvard \*III. Olnlaroval je v WYstmin-sterski opatiji berač«*v, k<»-likor j«* kralju ali kraljici let. Za kralja Ivlwarda VIII. letos niso kovali novih maun jimrh-šk^m nnzivn v«'li-k«»afa četrtka maundy Thurs-«lay. kjer j«* bes«*«la maumly spaceni začetek evangelija veli-ke^a četrtka, ki se začenja z besedami: 4bdaro-val berače z novčiči, ki so bili izdelani za njegovo babico kraljico Viktorijo, pa so š«» o-stali. Kralji'V irros je srebrn novčič v vre«lnosti <»n«» pci:«'. Za «>b-darovane^a siromaka j<» to že majhno premoženje, saj se najde vedno dosti zbiralcev, ki radi odkupijo te «lra£ocone novči-č«' z zlatom. Naročiti* .ce va ''Glas Naroda največji slovenski rlnevnik v Združenih držaisi'*.. leta 467,776 lir, lani pa 534,933 N. Y. (3) LAŠKI RANJENCI Vsaka transportna ladja, !ki odpluje v Iztoeno Afriko, se vrne za ranjenci. Slika je bila posneta v Napol ju. za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v stori kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTBY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Pre«lno vstopiš, poglej natanko, «*•«_' nimaš kakšne napake na obl«'ki. Potem glej, če imaš pri sebi «lovolj denarja, da se ti kasneje ne bo treba prepirati z natakarjem ali pa «la ti celo prepovedo nadaljni obi>k te ali one gostilne. Ko je zadeva z obleko in d«*~ narjeni v re«lu. vstopi korajžno in se
  • prinex' natakar juho na mizo, nikar ne začni tak«jj jesti. da se ne opečeš, ampak jo iiajpr«*j ohladi. Ohla«liš jo naj-lažj«'. č«» jo žli«*o za žlic«> jemlje^ v«*n. p«»t»'in žli e enkrat z mnogo močnejšo vrvjo. Posledica drugega poskusa z obešenjem je bila, tla je železni kavelj pri padcu razbil kitajsko vazo in da je odpadlo nekaj ometa tako, da je nastala >r«'di stropa slika, nepravilna sicer, toda sila moderna. Kar se pa tier Pankreasa. j<* treba omeniti, da je začutil v boku skelečo bolečino, ko se je pobiral; to pa pri njeni itak ?ii igralo važne vloge, ker se j«' hotel na vsak način odkrlžati življenja. Stanoval je v petem nadstropju. Okno j»- bilo odprto. fn res se jim je posrečilo spraviti samomorilca na breg. Vedno se najdejo čloVečki. iopincči po nagradi za rešitev, — je pomislil zaničljivo. Xa pol utopljenega drhtečega zolnni od mraza so odvlekli "♦■šitelji v bližnjo lekarno, kjer '•o ga spravili k življenju. Potem se je pa Pankreas dokaj iiladno poslovil od svj'b 4b,. brotniknv. In pripomnil je prepričevalno: — Zdaj mi preostaja samo že strup. Zavil je v drugo lekarno in zahteval strup, češ da se hoče odkrižati starega mačka. Toda lekarnar je bil nezaupljiv, po treznem prevdarku je nalil Pankreasu za 2 franka f*o centimov v stekleničico neke žolte, goste tekočine. Samiomorilni kandidat je spravil stekleničico v ž*«p in hi-ti'1 »lomov. Niti svoje oremo-•"•ene obleke ni odložil. V dušku je izpil vso tekočino. Čakal je trenutek, bled. razbil rji 11. — To pot mislim, da je po meni! — je vzdihnil Pankre i- In res so mu je zdelo, da po I je ubilo. bistvo z zastori vred pleše njegovimi očmi čuden ples; naenkrat ga je pa sumljivo ščipanje v trebuhu prisililo, da je planil pokonei. Lekarnar mu je bil namreč podtaknil konjsko odvajalno sredstvo. — Vse kaže, da smrt z menoj noče imeti opravka! — je tarnal ubogi Pankreas. Kar je nekdo pozvonil; nekam nerad je šel odpret. - Bil je prismonoša, ki 11111 je pomolil priporočeno pismo. Pankreas je raztrgal kuverto in čital: " Notarska pisarna g. Corna-vina: — Gospod Rudolf je umrl v Bombavu — edini živeči sorodnik. — Podedovali ste dva »jiiljona ..." 44 Dva miljona!" Pankreas se je sesedel liki vreča no] na denarja. — Cujte, gospod, potrdili >e niste, da ste pismo sprejeli, — "e dejal pismonoša. Toda Pankreas ni odgovoril. ? >n >p!oh n. bo nikoli več odgovarjal. pa tudi nodpisoval se ne bo več — nenadno vesel je ga ZENA KITAJSKEGA DIKTATORJA Cankajšek, seilanji diktator v<*čiuoma že sprijaznili s <'an-K i tajske, je prevzel zdaj javno! kajškom kot diktatorjem. Ljud-odgovornost za vodstvo velike stvo ve, da bo obvaroval državo kitajske države. Na to važno J krvave državljanske vojne s Široka odprtin:« odprtega okna u"'sto K" 111 l^klicala tradicija, t»-m, da bo organiziral močno ga j<- mamila kot dadka mar-! U mv,M* .k* |H>vzpel sani kot armado ter dal Kitajski to, če- melaila muho. V enem skoku je bil na oknu, z drugim skokom pa ven — in že j»- letel doli. — Spotoma se je pa nenadoma ustrašil. — Zdaj sem torej mrtev! — mu j<* šinilo v glavo. — .J<- ž" poirm ni! Pa ni bilo [hi njem. kajti na kratki poti v smrt j«' zadel pas njegovih širokih hlač ob okrasni prizidek na balkonu četrtega nadtropja. primerih pride svinjina. Vsa-sncli z balkona, kateremu nikakor ni bil v okras. — Ta je pa dobra. — je za-mrmal Pankreas. — f'lovek niti s samomorom nima sreče. Treba bo ukreniti kaj drugega. Začel je na vso moč teči in tekel je naravnost k Seini. V hipu, ko je skočil z mostu Alma v reko, so ga mimoidoči opazili. Med njimi se je našlo dvajset plemenitih .mož, ki so 'bili pripravljeni tvegati svoje glave, da mu rešijo življenje. am Uol moz železne volje in širokega obzorja. Zato tudi vlada >ani brez soglasja in podpore ljudstva, opirajoč se samo na vojaško organizacijo, ki jo je 11-stvaril sam. Ni pa še dolgo tega, bilo je po letu l!».'j;;, ko je prebival (ankajšck v provizo-ričnem stanu, oddaljenem nad sar .ji ni mogel nihče dati, namreč mir in varnost. Na grh u neka j kilometrov od Na u k in ga stoji v gozdu zdaj splošno znana vila, last kitajskega finančnega ministra dr. Kune. Njegova žena je Can-kajškova svakinja. Kuna Can- no je odvisen od dohodkov iz rudnikov Jance in od finančnih rezerv Šanghaja. Toda kdo zgradi most med Nartkingom in bančnim svetom Šanghaja? Velika opora Cankajšku sta njegova žena in sestra, ki neprestano skrbita za denarne vire. Obe sestri sta bili vzgojeni v Ameriki, od koder sta se vrnili z zelo modernimi nazori in visoko naobraženi. Zato ni čuda, da tako izdatno pomagata svojim možem. Cankojško-va žena spremlja svojega moža na vseh potovanjih opravlja vso njegovo korespondenco, ga informira o zunanji t>olitiki in mu čita vsa važna poročila, kajti Cankajšek kna zelo malo sotrudnikov. Na potovanjih ga spremljajo poleg žene samo tajniki. Potuje samo z letali. Diktator ima lastna letala, dve a-meriški, nemško .Tunkersovo in italijansko. izpremenjeno v bombarderja, ki mu ga je podaril Mussolini. Nekaj minut zadostuje, da je vse diktatorje-vo tajništvo spravljeno v leta- j la. S svojo ženo obiskuje diktator tudi najbolj oddaljena mesta, pregleduje vojaške edi-niee in pojasnjuje prebivalstvu svoj program, moralni zakon, ki je bil pod osebnim vplivom dikta'torjeve žene uveden, da se bo ljudstvo v modernem duhu učilo in izobraževalo. Cankajšek je star 40 let, odlikuje se po železni volji, je izredno hladnokrven, »molčeč in zatopljen v svoje misli. Ne govori nobenega evropskega jezika, za tolmača mu služi žena. Za Kitajsko je storil zelo mnogo. Pred 7 leti je ustanovil vojaško akademijo iz katere je prišlo že -M K M) častnikov. Vojska je p»>d neposrednim diktatorjevim nad zorstvom in 11a njo se Cankajšek v prvi vrsti opira. Vojaške ustanove niso prav nič odvisne od nankinške vlade, o njih odloča samo Cankajšek. Na Can-kajškovih ramah leži seveda težko breme, saill. brez prijateljev mora delati in le žena 11111 je zvesta 1 »omoen i ca. Velika zasluga za organizacijo Kitajske gre torej tudi nji. Pota Ljubezni R o m a n 37 l.-iU km od Nankinga. Zdaj P" J ..i-^NtavIjajo zdaj vso moč ki- v politiko se sploh ni vmešaval in nič ni kazalo, da bi silil med vodilne politike. Naenkrat je pa stopil v ospredje in vzel v -vojc roke krmil«) »Iržave. Stranka Kuomintan, ki j«* po ustavi odgovorna za vlado, ni povsom sporazumna s tem razvojem. Med kitajskim ljudstvom se pa že opaža izpremem-ba naziran.ia in stališča napram novemu položaju. Za Kitajsko je nedvomno diktatura nekaj tujega, vendar so se pa ljudje jkajšek, dr. Kuna in njuni ženi stanuje seveda kot diktator vj['ljskf, ,.entra]no rlade. ('an. prestolici 111 njegova moč še m ka>j5l.k mora m.pv(^iXno befleti bila nikoli tako velika. Cnn-|1|ml svojimi vojaškimi organi-kajsek je živel dolgo ob strani. zaf.ijaIlli in pazi'ti na vsaik političen pokret v stranki Kuomintan, obenem pa budno slediti vsem dogodkom v pravinci, zla-] >ti pa mora zasledovati pokret komunistov. Poleg tega je bi i 7.11 Japonska, o kateri še nihče ne ve, kakšne načrte ima s Kitajsko. Kot politik in <"•"». 1 amen a so se jej stresla in solze so začele ka~ pati med dolgimi belimi prsti. "Kaj pravi tuji zdravnik.'" "Da mu 11 i pomoči, ker ni možno utešiti glavnega njegovega zla: hropenenja njegove r-nil zopet k njej: "Ako ga ljubit«-, ga rešite! V vaših rokah je njegovo življ«*nje — zat«» sem prišel sem!" "Njega rešiti.' S svojim življenjem, ako bi to pomagalo — tako pa sem br«-z moči, poslati mu morem kvečjemu pozdrave in ga zago~ loviti svoje zvestobe." "Laliko storite več!" *M*e v« * s t»* še kaj, mi povejt«*, prosim." "To mora storiti vaše sr«-e samo." "Ne razumem vas." Zmajala je z glavo. Stopil je bližje k njej. "Milostiva gospodična, samo vaša prisotnost ira more rešiti, — bo»lite veliki in |>ožrtvo-valni!" Prestrašena se je umaknila nazaj ter vzkliknila: "Nik«lar! Kako si morete »lrzniti'" "Potem umrje!" — Zgrudila se je na stol in si zakrila obraz z rokami; strašen boj jej je prevzel vse telo. Po~ bočnik je stopil za zaveso. Nekaj časa je bilo vse milno, potem je vzravnala glavo ter — kakor pozabivša Dernhofa — govorila sama sebi: — "Človek bega -vse življenje brez ljubezni po svetu, mahoma pa s«, zbudi srce. iztegneš roko po j sreči — zaman, že -toji smrt za njo." Kako jo j«» pomiloval! — Vkljub svoji osornosti je imel najnežnejšo «lušo, ki je neprestano trpela in se borila skupno z njeno. "On — umrje — a jaz naj bi živela dalje?" j<- na»laljevala svoj samogovor. "Nemogoče! T'mreti je pojem, ki postane najstrašnejša živa resniea. naša grozna usoda, ako zadene naše drage. Cmreti — človek -e trapi in razmišlja, kako bi bila možna rešitev, toda ne najde izho-«la. Tedaj pri«le nakrat nekdo in ti pravi: Lahko ir;, rešiš — to»Ia kako — <>. moj Bog — tu je njegovo življenj«* in tukaj moja čast — o, kako strašna, grizna j«- odločitev!" Cmolknila je. Dernhof se je sklonil tiho na-prej, da vi« li izraz njenega očesa, ki se je vedno menjaval. Nenadoma j»- vztrepetal. stala je visoko vzravnana z za pove« bijočim pogledom pred njim. />.i /,.//: P RIPE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju'*; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti**? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I IZ BAG ti ADA V STAMBUL 4 knjige. • slikami, 637 strani Vsebina: Smrt Mohamed £nUu; Karavana smrti; Na bega t Goropa; Družba En Narr Cena ________________LM Ko je Amerika priznala Sovjetsko unijo, je bi! v mnogili rus&ih šolali uveden pouk angleščine. V to svrho je vlada dobila več učiteljic iz Anglije. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centor. KRIŽEM PO JUTKOVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nlln; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Samarih; Med Jezldi Gena __________________US$ PO DIVJEM SIJBDIST3NU 4 knjige, 594 strani, a slikani Vsebina: Amadlja; Beg Iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _________________1J»Q PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Alad2ija; Koča ▼ soteski; Mlrldit; nfiwp«A QO Cena _____________________US$ Izdajalec: Na lovu; Spet n» divjem zapada; Uešeni milijoni; Dediči Cena ____________________3.5« V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šiiuen; ZaroKa z zaprekami; V golob-ujuku; Mubumedanski svetnik Cena .......................IM wini.TOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina • Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či, lepa Imlijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Aiuči; Na nevarnih i>otib; Winnetovov roman; 8ans Ear; Pri Komančili; Winnetova smrt; Wln-netova o|*oroka SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Se tar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden ; V treh delih cveta : Naročite jih lahko pri: ž c t i 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; IUb, In njegove poslednja pot Cen« ...................... i KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. If OLA 8 NARODA" New York, Saturday, April 25, 1936 THE LA RGEST SLOVENE DA 1LT IN TJ.87A. Kje je Eva? 43 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. PREIZKUŠNJA STABILNOSTI "Vsakega drugega bi s topom ustrelil, ko bi se nama skušal približati, toda ti seveda moreš priti. Pred teboj se mi ni treba smejati, ako sem in tam svoji ljubljenki pritisnem ka!k poljub. Na to moraš biti seveda pripravljen, kajti več kot četrt ure ne zdržini, da se ne bi prepričal, ako bo še mirno držala usta." Ludvik se smeje. Gorko in meliko mu postane okoli srea. Zelo je pogrešal oba. "Sprejmem vsak pogoj, samo potolažita moje hrepenenje po družbi. Drugega ne zahtevam.'' "Dobro, Ludvik, brez skrbi pridi. Zakaj pa se že nisi prej povabil, če si imel tako hrepenenje?" "Ker sem mislil, da se bosta vidva zglasila." "O, Ludvik, tega pač ne smeš zahtevati. Saj sploh večna veva, ako so še drugi ljudje na svetu. Toda počakaj, bom Dolly dovolil, tla ]**t minut s teboj govori. Xocoj te pričakujem na večerjo." Dolly kmalu pride k telefonu. 4tUbogi Ludvik, midva sebičneža sva te res skoro popolnoma pozabila. Toda sedaj naju v resnici veseli,* da prideš zvečer." Ludvik pride o pol osmih in jo bil prisrčno sprejet. Ludviku se pri mladem paru zdi zelo prijetno in pravi: "Najbrže bom ostal zvest svojemu sklepu in bom zrastel za strica vajinim bodočim otrokom. Zato pa morata biti z menoj zelo ljubezniva." "Sedaj pač ne bomo mislili na to, kaj ne, da ne, Dolly?" pravi Gert. Dollv pritisne poljub na bratovo lice. 44Ubogi Ludvik, ako si še vedno tako žalosten? Bodi vendar pameten, bo že še kako dekle našla milo:* v tvojih očeh. Ali ti naj izberem kako nevesto?" "Za božjo voljo, Dolly, saj s takimi nannerami me pusti v miiii!" - Dolly ga skrbno izprašajo, ako gospa Bauman dobro skr-1 kimonu je^n" bržkone bi zanj in če živi v miru s kuharico. Ludvik ji pove, da sta varnem kdo ve kje sedaj gospa Bauman in kuharica eno srce in ena duša in tla hodita okoli njega s tako dobrimi stvarmi, da se boji za svoje vitke poteze. Dolly pa ga pozorno pogleda in nato zmaje z glavo. "Slabo izgledaš, Ludvik, najtuanj deset funtov si izgubil." "Pa mu dt^bro pristoji, Dolly, boljše izgleda kot prej." "Nesrečen izgleda,*' pravi Dolly trdo in položi svojo roko na Ludvikovo ramo, kot bi ga morala ščititi. Ludvik se nekoliko nasmeje. "Pa se še čudiš? Skoro šest tednov vaju že nisem videl j in ničesar slišal. In kadar pri mizi sedim nasproti go spe j Bauman. mi to tudi ne tlela posebnega teka. Saj je dobra in ljubezniva žena iu drži hišo v le|H*m redu, toda navzlic temu je strahovito dolgočasna. Dokler si bila ti doma, tega sploh nisem opazil." Da preizkusi letalec S. C. Stevens stabilnost svojega letala se j<* z naglico 7'» milj na uro za letel v kuj) sena pri Venice, Cal. Letalo jo kup podrlo in mimo brzelo dalje. Na parnikib, ki m debelo tiskani, se v domovino izleti pod t«mtob izkušenega spremljevalca. 2. maja: Champlain t II«^re Kn roj »a t Bremen Vulcan ia v Trst 6. maja: Washington 8. maja: Berengaria t Havre v Cherbourg 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York I'isile nam za cene voznih listov. reservacljo kabin in pojasnila za potovanj«. .12. maja: Normandie v Havre NEPR1JEMLJIVI BANDIT Kakor ogenj se je razširila te dni po Parizu vest, da je Ar-mantl Spiler, sloviti razbojnik, s j k* t prost. Navzlic vsem jekle- valove. Nameravali so v Venezuelo. V tej deželi s,- jim ne bi bilo bati, da jih izroče francoskim oblastim. Potem bi ž«* nim vratom in omrežjem mu j«- našli kakšno pot, da se vrne jo uspelo pobegniti iz pariške j v Kvropo. Santc, največje kaznilnice v> Dneve in noči so veslali, že deželi. Ves policijski aparat je: davno so imeli kaznjen-ko oba na nogah, a meti tem ko ga j Io za seboj, zasledovalce** ><* ni iščejo z mrzlično vnemo, je > bilo več bati. Pretila p«- jim je "nepremljivi Armand" kakor i druga, nič manjša nevarno;. ( že na j Živeža in vode je za*'-lo pri-j i manjkovati. sonce je podnt v:] Leta 1D2S se j % Armaml Spi- strašno žgal o skozi brezvetrno ler prvič seznanil z ječo. Za-j ozračje in še vedno je bilo samo j voljo roparskega umora so ga Široko prazno morje okrog; takrat obsodili na petnajst let njih. Toda nekega dno je stopil v krčmo na kozarec vin a nek i o-rožnik, ki se mu je zd"l mož za točilno mizo nekam znan. Počasi se je spomnil, da j" preti 7 leti spremljal transport k-» njencev in sedanji krčmar je bil med njimi. Spilerja so ai"-tirali. Sprva je tajil, potem je priznal. Spravili so ga v Xante, od koder bi ga poslal' znova J v Gvajano. Toda predan j" prišlo do tega, je na neumljiv način pobegnil v svobodo. ID. maja: Kurnpa t Bremen "?0. maja: Manhattan 21. maja: Aquilania ▼ Havre v Cherbourg kaznilnice. Ladja deportiran-cev, proslula "Martini<|ue" ga DOBRA SLUŽBA, KI JE NIHČE NE MARA Ni vse zlato, kai Gert objame Dolly in jo prisrtfio poljubi. Začelo se je veliko umiranje. Ni vse zlato, kar se sveti. Eden je takt* oslabel, da je umrl pravi pregovor in kakor drugi je odpeljala na 1 ludičeve otoke, i drugi je znorel in so ga morali je t ml i ta pregovor resničen. Niti med pazniki, niti mod *vo- j zvezati. pa je tudi umrl, tretj:: Na prvi pogled lepo, prijetno jimi tovariši si ni znal in si ni i jo skočil v vodo in morski v-»I i življenje bogatega človeka ima hotel Arniand pridobiti simpa-jkovi so poskrbeli, da se mu ni, navadno tudi svoje senčne stra-tij. Bali so se ga zavoljo nje-j bilo treba dolgo borit* z valovi nir saj jo znano, da bogastvo gove medvedje moči in zavoljo.Ostala >ta končno sama S]>iler(še ne pomeni sreče: Enako jo njegove nasilnosti. in še eden izmed beguncev. V. tudi z dobrimi službami, o ka- Dve leti ]>o prihodu v ^a.t (V'°biu je bil samo še košt'ek me- terili ljudje mislijo, da so vi-zensko naselbino je po -Kusil I sa- Koekala sta zanj. kajti za, Šek sreče. Kaj vse se lahko 28. maja : Cliaraplain v IIa*r<> Conte di Sa volit v Genoa IG. maja: Normandie v Havre 28. maja : Berengaria v Cherbourg maja: Per V Genoa 15remci. v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija : Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Ilnvro Saturnia v Tr&t 11. junija : lie dc France v Hafre Aquitania v Cherbourg 13. Junija: Bremen v Bremen Conte tli Savola v Genoa 16. junija: Normandie v Havre 17. junija : Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vu!cania t Trst Champlain v Havre ^ 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I^fayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cberbour* 30. junija: Normandie v Tlavr* 1. julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cberoourg 3 Julija: lie de France ▼ Havre Conte di Savoia * tienoo 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre 14. julija : Normandie v Havre 15. Julija: Manhattan v Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa Julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija : Vulcania v Trst 29. julija: Queen Mary Washington Cherbourg H«vr» no "Da, mo ja Dollv. la -,„a tn.il začiniti naipripro.tejM. jwl.» P™«5 I^Ri"«. Tnkrnt »• hm-l " liKnva "Ali liot-oi s turn r, l"<"H "Z/1"' '/f "V, V' vjiraši Dollv bojevit.. I časno na .Ian in Spilo,-ja s<, h.la nj.-srm.. -r,a. k.,.l, m.^ \W.t I Gor. pa jo š.-* enkrat poljubi. vklju.-ili v .-.-to kaznjWv. ki !'' l"'kv!>l'l"1"> "J ««tu k' . ,"mAf' ; t i i * i * i i - , - - , I in v vl'iynth oirvlboilli i.i-i.f.v zmagal, je eoz nekoliko ur bale A Kaj takega ne bom trdil, drugat-e me bos se zvaliala. Je la/nin imziienin ]iiagoz- „ „. w „, , 1 , 1 • I I 1- • ,lva meseca služi, naslednja dva me- } Mož pa ni mislil na to. da bi Silna žilavost. ki jo ima Spi- To je naravnost idealna služ-v n i-' ',a* Por*"ko vsi. ki imajo slabe zvaljala, t tla ne pat le nato sum, tla si slaba gospodinja, liočem obdržati vitek sta s." , Tako se vsi razgovarjajo veselo in vneto in Ludvik ve_«*am ostal, čerja z mnogo boljšim tekom. Dollv je imela izvrstno kuha-' -ie (lobil ^'kaj preprostega; nad tn.pskim žartnn in glntlom. rico in je ž njo ravnala zelo prijazno. i orodja. Med tem ko so drugi, Dosegel je tjbalo Ven- zuele Xa- j seca ima 1»° dopust "Kajti Če gre, Ludvik, bo nesreča; saj nimam niti naj.'spali, je on previdno dolbel ne-jpol mrtvega so ga pot«*gnili iz manjšega i»ojma o kuhanju. In če pridem v kuhinjo, da si ko l1,,eV(,sno deblo in je r.n t» čolna. Opomogel sij; in v , . ogledam njene umetnosti, pravi jezno- "Te-a ne morem nafin P»*»P«"ivil primitiven čoln; sle*lnjili letih si je dobil ceh, ne-1 J>Ia(*° m malo dopusta, tla o trpeti, ako mi kdo gleda v lonce, milostljiva gospa." | z* nekoliko oseb. V za-in jem I kaj imet ja. Leta 10H4 ga je do-1 ^ezi»t>selinh niti ne govorimo. Vsi trije se smejejo in Ludvik pravi- " (trenutku je petim drugim kaz-j motožjo prignalo spet v Franci-1 » resnici \n\ ta služba ni zavi- *4 Svet ova l bi ti,'da grt^ k naši kuharici v šolo- v ča!'i11m1 VS('ni n^bivm dogfHlk.. Mesto jt) kuharico presenetila." . go jem, da mu preskrbijo živil prijateljico in pod napačnim Dolly se s protoni potiplje po čelu. 'in pitne votle. ; imenom si je kupil gostilno, v "Tu jp pa nekaj pametnega, Ludvik! To bom tudi na-' 21- -iuni-ia 1-i1' -plazilo kateri sta skupaj gospodarila, redila, kajti to ti povem, da še sedaj ne morem prenašati. ,la j teli šest mož v temi do skr va'i-] Videti je bilo. da bo življe- šea. kjer so imeli svoj t'rdn. inline bivšeira deportkre-so ladjico spravili previdno v nilo v meščanske vode. To me kdo v eem nad k ril ju je, pa tudi moja kuharica ne. ima Gert na svoji vesti." Ludvik se smeje. "/*li se mi, da zavzema pri vas kuharica zelo mogočno mesto," jt» draži Ludvik. Dolly vzdih ne. "Oh, Ludvik, niti misliti si no moreš! Sicer pa so nas vse naši stariši zelo razvadili, ttnla modernui uslužbenci so tako mogočni, tla so ž njim ni šaliti. f'e si dovoliS najmanjšo grajo, pa ti zabrusi: "Če vam ni ]»rav, milostljiva gos]»a. lahko grem." "Uboga Dolly, torej tudi v vašem raju so skr-bi." In Dollv se zasmeje. "Svoje ljudi bom že vkrotila, Ludvik! In takoj jutri grem v šolo k naši stari kuharici, in če bo potem moja kuharica, ko ji bom kaj rekla, tožila, da jo boli glava in bo šla v posteljo, ji ne bo treba več prijazno prigovarjati, temveč bom sama kuhala." "Bra v o, Dolly, jaz pa ti obljubim, tla ne bom niti trenil z očmi ill bom pojedel vse, kar boš skuhala." "Toda (Jert, to je vodnar resno," pravi Dolly smeje. Po tem večeru je Ludvik pogosto prihajal k mlademu paru in je bil vedno prisrčno sprejet. Dolly se je držala svojega sklepa in je vsak dan popoldne hodila v vilo svojega brata, kjer je z veliko vnemo prodrla v kuhinjsko umetnost. Gospa Bauman ji je tudi marsikaj povedala, kako je niogt>če z uslužbenci najboljše izhajati. In tako je bolj in bolj postajala dobra go^jK>dinja. Od svoje zaroke pa do poroke ni imela časa, tla bi se poučila v teh stvareh, prej pa ni na to mislila, tla bi ji kdaj bilo kaj takega treba. Proti svojim uslužbencem je bila sedaj mirnejša, pa got ovoj tša, uslužbenci pa so v svoji zvitosti takoj spoznali razmero in ji niso stopili nasproti * pretnjo, da bodo šli. V takem slučaju je Dollv vedno z nasmehom rekla: (Dalje prihodnjič.) ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. TJ strj.nl. Cena ...........30 (iOI)('KYSKI KATEKIZEM. 01 strani. Cena .25 KLMOKESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOfASMH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. l.~.!> strani. Cena ____ .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRI/G I SVETNIKI V GRAMOFONU. 11* strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................BO SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. PO strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ J90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tu«ll Saloijrro "Vse naSe">. 18!» strani. Cena ........................ JS1 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 7!» strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. ■■■■■v čuvaja na tem morskem svetilniku je bilo oni dan razpisano in človek bi mislil, da se bo potegovalo zanj na stotine prosilcev v resnici pa ni bilo nobenega prosilca. Nihče noče to službe, ker so Angleži dobro poučeni o tem, kako težka jo. Svetilnik je bil zgrajen * km pred trdnjavo, da bi njegovi žarometi prodirali gosto meglo, ki pokriva ta kraj skoraj vse leto. To je najnevarnejši kraj na vsej angleški obali. Žarometi na svetilniku gore noč in dan. Že samo bivanje v svetilniku je naporno, neprijetno in nevarno. Prihod k svetilni ku in odhod od njega je pa zelt nevaren. ('oln ne more pristat* l>ri strmih pečinah, na katerih je zgrajen svetilnik. Večno ne mirna voda bi ga treščila ob skale, da bi se razbii. Zato mora čoln s čuvajem o stati v primerni razdalji otl svetilnika, od koder vržejo novemu čuvaju vrv v Čoln. da spleza po nji v svetilnik, a s seboj mora prinesti tudi živila, kolikor jih pač more. Ramo po tej poti lahko spravljajo v svetilnik tudi živila. f'e pa divja vihar, l^ar se zgodi zelo pogosto. zastane vse življenje, do svetilnika sploh ni mogoče priti in tako se kaj rado pripeti. • la zmanjka čuvaju hrane in da mora trpeti lakoto, čuvaji na tem svetilniku so znani meti ' mornarji kot jetniki morja. PRIDRUŽITE SE OSEBNO SPREMLJANEMU VELIKEMU POLETNEMU IZLETU NA SLAVNEM KKSl'HKSNKM I'ARXIKU BERENGARIA .... 17. JUNIJA Osebno spremlja Mr. M. EKEKOVICH Manj n<*£<> <"> «ltii na <«t*anii. C«l«jl»iie kabine bivšega Turistifiiesa Razreda s«> na raz|m>la^o jh>tijik««in Tretjega Rascretla. Elegantna olietl-nirn in javni prostori. Kuhinja po star«»ferajskein naf-inu in brezplačno vino. I'osfb«-n «irkfst»*r, kino. j>lesi in i}irc. direkten ekspresni vlak iz pariza do ljubljane, ZAGREBA in BEOGRADA Za nadaljna pojaMiila vprašajte lokalnega age:.ta ali i»ri CUNARD WHITE STAR 25 BROADWAY NEW YORK VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do T-< 1st j iie^.te plaeano naročnino. Prra številka (»oineni mesee, ilrtiga rtan In trelja P" leto. I »a naui prihranile nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. 1'ošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastiipnikii v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zast»pikov. ki»jih imena so tiskana z delielimi <"rkami. k«*r so upravičeni obiskati tudi drujje naselbine, kjer j«* kaj naših rojakov naseljeni*!. CALIFORNIA: Sau Francisco. Jacob Laiishin C'OI.OKAI »<»: Pueblo, IVter Culig, A. Saftlč IValsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago. J. Ilevčič. J. Lukauich Cicero. J. Fabi&n (Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Mary Hambich I.a Sa!le, J. Si»elich Masi-outah, Frank Augustin North Chicago. Joe Zelene KANSAS: tJiraril. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopiree Steyer, J. Cerne (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisliolm. Frank (Jouže Ely. Jos. NJ. Peshel Eveletli. Louis Gouže t;ill»ert, I^ouls Vessel « Ilibbing, J««hn I*ovše Virgina. Frank Htnatich MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Cowanda. Karl Stmisha Little Falls, Frank Maalc Clevelamt. Anion Bobe k, Chas. Karl-linger, Jacob Itcsnik, John Slapnik OIIIO: Oirard, Anton Nag(Kle Lorain. I.ouis Halant, John Kuu«e Youngstown. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougliton, Anton Ipavec Conemaugh, 4. Brezovec Coverdale in okolica, M. Rupnik Kxinirt, Louis Sapanfit Farrel. Jerry Okf»rn Forest City, Matb Kamin in Frank Blodnikar Greensburg, Frank Novak Barlierton. Frank Troha Jolinstonm. John Polantz Kraju, Ant. Tauželj I.uzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Scbifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Bock Springs, Louis Taaeinur Diamondviile. Joe RoUeh Vsak zastopnik izda potrdilo za svo->, katero ie prejel. Zastopnike toplo priporočam«. UPRAVA "GLAS NARODA"