—TnrAUCi/i	i ict ži"'"" -
N ročnina za Ljubljansko 1|1 H9V HL	II jM mkMtt	8I|	Hf	H	H Uredništvo: Ljubljana,
pf krajino: letno 70 lir (za	g&g BPm	\ŽžSk. Ml	WBBbD	R	m Eg9	RIL—. Mi — MsŠ K9	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
Inozemstvo 75 lir), za '/■	Hi E§1	MWz$S	mBSHm? IgEf %!■'>■. K2I	|H	WEf	25-52. Uprava: Gregor-
leta 35 lir. za lU leta 17.50	mmm	1	^	^	^	'w eičeya ^ 27 TeJ 4? gl
lir, mesečno 6.— Ur. Te- v	Rokopisov	ne	vračamo.	—
Pl ača intož se v Ljubljani.	dSSO&BS	MS tf SF©W£ll©t	S 81 €§ UStf //©* O £)ff	Ifl Cf SSSfSHt VO	nlci v Ljubljani št. 11.953.
C 0 N C E S S I O N A R I 0	E S C L U S I V 0 per la	pubblicitš di provenienza italiana	ed efiiera	II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Er. Italije (razen	za Ljubljansko pokrajino)
ISTITUTO ECONOMICO 1TALIAN0-MILAN0. Via G. Lazzaroni 10.	|	|	in	inozemstvo	ima	ISTITUTO	ECONOMICO	ITALIANO-MILANO,	Via	G.	Lazzaroni	10.
Uhaja
vsak torek in petek
Liubiisna.	torek	4.
CenaKSTS 0*60
'JBBi
Opozorilo glede vinskih cen
Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisariatu v Ljubljani javlja:
1. Vsi trgovci z vinom na drobno in na debelo, lastniki prenočišč, restavracij, gostiln, krčem in sličnih javnih lokalov se opominjajo, da se morajo vestno držati določil Visokega komisariata štev. 83. in 152;, objavljenih v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«, štev. 37. in 60.
2. Vina se smejo prodajati in točiti samo po cenah, označenih na ceniku. Za svojevoljno povišanje cene ne bo nikakršnega razloga za opravičbo.
3. Cenik mora biti izvešen na dobro vidnem in občinstvu dostopnem mestu. To velja za vse točilnice brez vsakršne izjeme.
Na ceniku ni treba navesti samo cen za peneča vina, pelinkovce, aperitivna vina, likerska vina, vina iz (suhega grozdja, muškate, aleatična vina, marsalo, vino santo in vina mistele kakor tudi za vsa stara vina iz trgatve leta 1938. in starejša. Kadar so njih izvor, kakovost in starost ugotovljeni s potrdilom, izdanim od odseka za prehrano pokrajine, v takih primerih je veljavna edino ta listina.
4. Razen tega se opozarja na veljavno določbo, po kateri morajo zgoraj omenjeni obrtniki, ako nimajo vina v kakovosti ljudske potrebe, prodajati potrošnikom, ki to zahtevajo, tudi vina višje kakovosti po isti ceni.
5. Prekrški zgoraj navedenih opozoril ne bodo več dopuščeni. Urad za nadzorstvo cen bo ostro postopal proti kršilcem.
Prometna sredst v
Hrvatsko-francoski klirinški dogovor
Kakor smo na kratko že poročali. je bil pred kratkim podpisan med hrvatsko vlado in vlado v Vichyju plačilni dogovor za blagovno izmenjavo pred in po 15. marcu 1942. Dogovor velja tudi za postranske izdatke ter za plačila na podlagi patentnega in avtorskega prava. Vsa plačila se morajo izvršiti po kliringu v francoskih frankih ali pa v hrvatskih kunah. Tečaj je določen na podlagi paritete franka s kuno. Zaostala plačila se morajo prijaviti in če gre za francoske obveznosti proti hrvatskim upnikom, se morajo do 31. avgusta poravnati ali pa se morajo od tega dne plačevati 4odstotne obresti. Šest mesecev po podpisu dogovora se morajo zaostala plačila v celoti po kliringu plačati.
Vzorne vasi v Bolgariji
Po nemškem vzoru bodo tudi v kilgariji uredili vzorne vasi, ki lodo prednjačile v gospodarskem, ocialnem in higienskem pogledu. Jrva vzorna vas bo Mramor v so-ijskem okolišu, druga pa Dolnji -ukovit v Severni Bolgariji. Vlada e poslala v Nemčijo dva agrono-na, da spoznata vso organizacijo lemških vzornih vasi.
V Plovdivu in Dobriču pa bo duda s pomočjo nemškega sred-ljeevropskega gospodarskega ura-la ustanovila dve strojni šoli, v raterih se bodo kmetje naučili iporabljati moderne poljedelske [troje.
Ogromna, zadnjič opisana javna dela so temeljito preobrazila nekatere italijanske pokrajine, z njimi v zvezi pa se že 20 let izvaja velikopotezni program razširitve in zboljšanja prometnih zvez.
Železniško omrežje je bilo razširjeno na 23.221 km. V osemnajstih letih je bilo zgrajenih novih prog za 3506 km, elektrificirane proge pa so se razširile od 700 na 4798 km. Leta 1924. je bila dograjena proga Bologna—Verona, leta 1927. pa proga Rim—Napoli, katero prevozi vlak v dveh urah in petdesetih minutah, dočim je vozil po stari progi štiri ure in petnajst minut. Leta 1928. je bila odprta za mednarodni promet proga Cu-neo—Ventimiglia, leta 1934. pa proga Bologna—Firenza, ki spada med najdrznejše železniške gradnje na svetu zaradi svojega dvotirnega, 18 in pol km dolgega predora skozi Apenine. Graditev predora je stala eno milijardo in 122 milijonov lir.
Zboljšanje železniškega prometa označujejo naslednje primerjave trajanja vožnje: iz Turina v Genovo 2 uri, prej 3, iz Genove v Rim 6 in pol ure, prej 11 ur, iz Milana v Rim čez Bologno 8 ur in pol, prej 12 ur, iz Milana v Genovo 2 uri, prej 3, iz Milana v Benetke 3 ure, prej 4, od Bren-nerja v Bologno 6 ur, prej 9, iz Benetk v Bologno 2 uri, prej 3, iz Napolija v Reggio Calabria deset ur, prej 13 ur.
Državno železniško omrežje, ki se uporablja in upravlja kot avtonomno podjetje, je izpopolnjeno s prometnimi službami, ki se dajejo v koncesijo zasebnikom. Omrežje, na katerem se je udejstvovala zasebna pobuda, se je povečalo od 3830 na 6271 km in je od tega elektrificiranih 1880 km.
Avtomobilske proge so se razširile v mestih od 1444 na 5188, izven mest pa od 40.470 na 123.477 kilometrov.
Omrežje civilnega letalstva je konec leta 1926. obsegalo 3844, sredi leta 1989. pa 44.788 km, število ur poletov se je zvišalo od 3520 na 31.000, število potnikov pa od 3990 na 80.465 v prvem polletju 1939. Za civilno zrakoplov-stvo je bilo določeno v državnem proračunu za leto 1922.-23. samo 2.7 milijona lir, v zadnjem predvojnem proračunu pa 111 milijonov, dočim so razne javne organizacije prispevale še okrog 38 milijonov lir.
Poštno in brzojavno službo vodi avtonomno podjetje, ki je podrejeno prometnemu ministrstvu. To podjetje je imelo leta 1922, okrog 338 milijonov primanjkljaja, po osemnajstih letih pa je doseglo Splošno ravnateljstvo pošte in br-zojava nad 1 milijardo, državno telefonsko podjetje pa blizu 250 milijonov prebitka, kar je omogočilo, da so se znižale tarife, zboljšale zveze ter zgradila številna poslopja za urade in nameščence.
Leta 1925. so imele avtomatske telefonske centrale 45.000 številk in 31.000 naročnikov, zdaj pa je številk nad pol milijona, naročnikov pa nad 400.000. Z mednarodnimi kabli je Italija v telefonski in radiotelefonski zvezi s skoro vsemi državami na svetu, pred 1. 1925. pa je bila samo s šestimi.
Državnih cest pod upravo avtonomnega podjetja je 137 v dolžini 21.000 km. Do leta 1922. sta bila
asfaltirana samo dva odstotka te-1 (83 km, 120 milijonov), Milam ga omrežja (460 km), do sedanje Torino (125 km, 145 milijonov),
vojne pa je bilo asfaltiranih nad 12.000 km državnih cest in zgrajenih je bilo na 400 novih mostov.
Med novimi avtomobilskimi cestami je posebno važna ona, ki vodi iz Genove proti Serravalle Scrivia ter tvori kratko in udobno zvezo med genovskim pristaniščem in nižino Pada. Cesta je dolga 50 km, vodi pa skozi 11 predorov ter čez 30 mostov in viaduktov. Stroški za to cesto so znašali okrog 210 milijonov. Potem sledijo naslednje ceste: Milano— jezeri Como in Varese (dolžina 86 km, stroški 70 milijonov), Milano—Bergamo (48 km, 56 milijonov), Napoli—Pompei (21 km, 36 milijonov), Bergamo—Brescia (45 km, 54 milijonov), Firenza—morje
Padova—Benetke (26 km, 29 mili jonov).
Trgovinska mornarica se je po
letu 1922. reorganizirala in izpopolnila z velikim uspehom. Tona-ža je narasla od 2.7 na 3.4 milijona, pri čemer so se največje ladje po številu podvojile, po to-naži pa početvorile. Popolnoma so bile preurejene tudi subvencionirane pomorske proge in pristanišča. Preureditve v upravnem in tehničnem pogledu so bile najprej izvedene pri konzorciju pristanišča v Genovi, potem pa so prišla na vrsto pristanišča v Napolju, Livornu, Bariju, Benetkah in v Palermu ter so znašali stroški za preureditve od leta 1927. dalje nad dve milijardi lir.
Evropski
Strokovno glasilo za lesno gospodarstvo dunajski »Internatio-naler Holzmarkt« označuje položaj na evropskem lesnem trgu takole:
Nemčija
V skladu z letno dobo nazaduje vedno bolj ponudba okroglega lesa, dočim ostaja povpraševanje še nadalje veliko. V prvi vrsti se trguje s hlodi listovcev, mnogo manj pa z okroglim lesom iglavcev. Prve naredbe o bodočem lesnem gospodarskem letu so izšle, vendar pa se prava kupčija ne bo začela pred 1. oktobrom. Lesni nakupi niso sedaj tako lahki ko v normalnih letih, ker se je treba hitro odločiti in dostikrat tudi ne da bi se videlo blago, ker se sicer proda to blago drugam. Vendar pa se prenagljene kupčije ne sklepajo, ker imajo kupci občutek, da se njih potrebe le upoštevajo in da dobe primeren material. Dogovorjene nabave so se mogle kljub pomanjkanju delovnih moči v glavnem izvršiti in tudi transportna vprašanja so se mogla premagati. Odvoz lesa zato zadovoljivo napreduje. More se smatrati, da bo proizvodnja krila tudi rastoče potrebe, seveda z upoštevanjem uvoza iz drugih evropskih dežel. Računati pa je tudi z lesom iz novo priključenih vzhodnih pokrajin, ki bodo po vpostavitvi reda dobre dobaviteljice lesa za Nemčijo. Bile so tudi že izdane naredbe o pogozdovanju teh dežel. Namera je, da se vse pokrajine, ki so bolj primerne za gozdno ko za kmetijsko gospodarstvo, po-gozde. To se bo tudi izvedlo, da se zagotovi bodoče kritje nemških potreb na lesu ter da se nemški lesni uvoz iz nekaterih drugih držav zmanjša.
Slovaška
Letošnja sezona okroglega lesa se more praktično smatrati kot zaključena. Vendar pa ostaja povpraševanje po iglastem lesu in okroglem lesu listovcev še naprej živahno. Ponudbe iz prve roke pa se komaj morejo pričakovati in izvozniki so navezani na les, ki ga dobe iz trgovskih krogov. Večje količine okroglega lesa se morejo pričakovati šele po jesenski sečnji. Sedaj so podjetja zlasti zaposlena z odpravo posekanega lesa. Železniški vagoni se dodeljujejo na pol za rezan les in na pol
za okroglo bukovino. Sedanja proizvodnja okrogle bukovine se je skoraj podvojila in dogovorjeni kontingenti so se mogli popolnoma pokriti ter je dobil tudi domači trg polno količino njemu potrebnega lesa (približno 200.0o0 kub. metrov). Proizvodnja železniških pragov je bila večja kakor pa se je pričakovalo. Izvoz okroglega iglastega lesa se je še nadalje povečal. Večjih količin trgovskega blaga ni več. Glavno povpraševanje velja pa stavbenemu lesu.
Madžarska
Ker lesne dobave večine lesnih sorlimentov zaostajajo za potrebo, se cene na madžarskem lesnem trgu nikakor ne morejo umiriti. V zadnjem času pa so prišla na trg zopet velika naročila vojaške uprave in javne roke. Zaloge niso nikjer posebno velike, domače žage pa delajo, v kolikor to dopušča oskrba z okroglim lesom, v dveh izmenah. Tuji les prihaja skoraj izključno iz Slovaške. Pogajanja o lesnih cenah s Slovaško so se končala in so se cene dvignile za 10 odstotkov. Zaenkrat se še ne more reči, če se bo razvijala madžarsko - slovaška lesna trgovina skladno z novimi cenami.
Hrvatska
Hrvatska lesna trgovina je v znaku napetih cen pri vseskozi dobrem povpraševanju. Z zadnjo naredbo o najvišjih cenah za rezan iglasti les se je zavrl nadaljnji dvig cen, čeprav je še nadalje ostala tendenca za višje cene. Domači trg potrebuje zelo velike količine lesa, ker so se začela številna obnovitvena dela. Pa tudi iz inozemstva je živahno povpraševanje po hrvatskem lesu, predvsem iz Italije in Nemčije. Švicarji skušajo nabaviti les za par-kete, toda zaloge tega lesa so zelo majhne.
Romunija
Pomembnejšega lesnega izvoza sploh ni. Tako se odvija rom. lesna trgovina skoraj samo na domačem trgu, kjer so bili v zadnjem času doseženi razni zaključki. Cene se vedno dvigajo. Za okrogli iglasti les so se plačevale cene v višini 800 do 1000 lejev za meter na panju. Tesan stavbeni les je zelo iskan in njegova cena se giblje med 3400 in 3600 lejev za meter.
Pri zadnjih kupčijah z rezanim iglastim lesom so se plačevale cene po 4500 do 5800 lejev. Trg z drvmi je bil živahen in na trg so prišle zelo zadovoljive količine. More se zato sklepati, da bo za bodočo zimo trg zadostno založen z drvmi.
Švica
Poletne kupčije so živahne in popuščajo samo v kolikor se to dogaja v normalnih časih ob poletju. Trg z okroglim lesom se je nekoliko popravil, ker se je moglo v maju in juniju že marsikaj lesa spraviti iz gozda. Vendar pa je še mnogo lesa v gozdu obležalo. Trg z rezanim lesom se je pomiril. Žage so polno zaposlene in posebno zadovoljivo je, da zaloge na žagah in v lesni trgovini še nadalje naraščajo. Uvozna trgovina je še nadalje na dosedanji višini. Les se uvaža samo iz Slovaške in Madžarske, pri čemer se daje prednost boljšim kvalitetam. Iz Hrvatske se pošiljajo le manjše količine. Posebno iskano je oglje iz Slovaške in Madžarske.
(
Nizozemska
Nizozemski uvozniki so še vedno v pogajanjih s finskimi izvozniki in sklepajo se vedno nove kupčije, ki pa ne zadovoljujejo posebno niti Nizozemcev niti Fincev. Pri sedanjem stanju finskega lesnega trga je težko ustreči vsem zahtevam nizozemskih uvoznikov, čeprav te zahteve popuščajo. Vendar pa se kupčije sklepajo in prve pošiljke so tudi že odšle na Nizozemsko, kjer jih nestrpno pričakujejo. S Švedsko se nove kupčije ne sklepajo, ker so bili dovoljeni devizni kontingenti že izčrpani. Domači trg je popolnoma v znaku pomanjkanja blaga, ker se morajo še nadalje razpoložljive zaloge odstopati oblastem. 0 cenah ni povedati nič posebnega. Gibljejo se še nadalje v okviru oficialno določenih cen.
Merilo agrarne produktivnosti balkanskih dežel
V dokaz, da bi se dala agrarna proizvodnja južnovzhodne Evrope znatno dvigniti, je objavila revija »Der neue Balkan« naslednji pregled uporabe železnih in lesenih plugov po podatkih iz leta 1937.:
železni plugi leseni plugi
Bolgarija
Grčija
Romunija
Turčija
Jugoslavija
364.000
185.000
580.000
400.000
390.000
580.000
620.000 940.000
2,200.000
1,120.000
1,919.000 5,460.000
Od vrednosti uvoza železnih plugov iz Nemčije je prišlo leta 1937. na prebivalca Bolgarije 2.64, na prebivalca Grčije 1.80, Romunije 1.78, Turčije 1.24, bivše Jugoslavije pa 1.09 RM.
Revija naglaša: Ce je poleg 1.9 milijona železnih plugov v uporabi še blizu 5 in pol milijona lesenih, ni mogoče govoriti o intenzivnem obdelovanju zemlje. Bolgarija potrebuje še zdaj okrog 800.000 železnih plugov, v Romuniji pa je bilo leta 1937. od vseh (4,285.714) kmetij 36% brez plugov, ker ni bilo vprežne živine.
Naročajte in širite .Trgovski list"!
Stran 2.
Iz italijanskega gospodarstva
Upravni svet Avtonomne usta nove državnih cest je imel pod predsedstvom ministra za javna dela svojo sejo, na kateri je proučil in odobril več načrtov za zboljšanje državnih cest.
!*o zakonu o kontroli investicij inozemskega kapitala v Italiji je neveljavna vsaka prodaja nepremičnin in podjetij inozemcem, če ni bila dovoljena od zunanjega in korporacijskega ministrstva. Brez tega dovoljenja inozemci tudi ne smejo kupovati italijanskih delnic ali družbenih deležev. Ta predpis pa ne velja pri prometu italijanskih delnic v inozemstvu.
Poldržavna družba za mineralno olje A-GIP (Azienda Generale Ita-liana Petroli) je zvišala svojo glavnico od 500 na 1000 milijonov lir, ker je prevzela več obratov, v katerih je bil udeležen kapital iz sovražnih držav.
Zavod Banca Nazionale del La-voro bo zvišal svojo glavnico od 402 na 500 milijonov lir v smislu zakona, ki je že odobren od zbornice in senata.
Nasadi sladkorne pese v Italiji so leta 1936. obsegali okrog 120 tisoč, lani 140 tisoč, letos pa obsegajo nad 150 tisoč ha in je tako po poročilu konzorcija proizvajalcev sladkorja preskrba s sladkorjem v celoti zagotovljena.
Velesejmska družba v Bariju je razpisala natečaj za najboljši propagandni lepak za prvo prihodnjo velesejmsko- prireditev. Lepak mora biti izraz bistvene funkcije banjškega velesejma kot sredozemske gospodarske manifestacije. Osnutki lepaka morajo biti predloženi do konca avgusta, najvišja nagrada pa znaša 12.000 lir.
Drugi letni pridelek je v nekaterih italijanskih pokrajinah zaradi ugodne klime že običajen, letos pa bo znatno razširjen in povečan, ker so takoj, ko je bilo žito požeto, preorali polja ne samo za ajdo, temveč tudi za nasade koruze, repe, krompirja, fižola in riža. Za povečanje drugega pridelka so bile letos spomladi razpisane razne nagrade. '
Z novim trgovinskim sporazumom med Italijo in Španijo bo precej povečana izmenjava blaga med tema državama. Španija bo predvsem dobivala iz Italije razna vozila in stroje, kemične izdelke, filme in fotografski material, umetna gnojila, papir in umetno svilo.
Družba Linee Triestine per L’()riente (prej Lloyd Triestino) je imela lani 12.8 (prejšnje leto 12.6) milijona lir kosmatega dobička, Združene adriatske ladjedelnice pa 9.7 milijona lir čistega dobička.
Prodaja cigar vseh vrst je od 1. avgusta omejena pri vsakem nakupu na 5 kosov, malih cigar »Roma« pa se dobi 10 kosov. Pri nakupovanju morajo kupci prodajalcem vračati prazne škatle in zavojčke.
Sporazum o zaščiti označbe »So-Iingen« na jeklenih izdelkih je bil sklenjen med italijansko industrijsko korporacijo in trgovinsko in industrijsko zbornico v Solingenu.
^9GS9SSSG©SS9SSSSS9SS9S59©iSSS9QS9
HAHN & KOLB
in Acc. MILANO
Piazza Duca d* Aosta 12
Telef. 266-422 Teleg. ANKOLB TORNI AUT0MATICI »INDEX« Avtomatične stružnice »Index< Passaggio barra fino a 60 mm palična odprtina do 60 mm MACCHINE UTENSILI SPECIALI Stroji, specialno orodje	«
STRUMENTI Dl MISURA	g)
Merilne priprav©	<£>
UTENSILERIA SPECIALE	g
Izdelava specialnega orodja	S
9S^6^6S9a©SSffi©QiS®i©3S9S>9a®
»TRGOVSKI LIST«, 4. avgusta 1942-XX.
Štev. 61.
Bolgarsko
vinogradništvo
>Sudost-Echo« poroča, da so- bila v zadnjem času nesoglasja med bolgarskimi izvozniki lin nemškimi odjemalci njih vina. Za ves izvoz v Nemčijo so bile določene stalne cene, s katerimi pa pozneje bolgarski vinogradniki in izvozniki vina niso bili zadovoljni, ker so bili lani v Bolgariji veliki stroški pri zatiranju škodljivcev vinske trte. Tako n. pr. se je modra galica trikrat podražila po določitvi cene za izvoženo vino. Nemški odjemalci ne morejo načeti in kršiti principa stalnih cen ter menijo, da bi bili morali bolgarski vinski producenti vzeti take nepredvidene večje izdatke že prej v svojo kalkulacijo.
To uvidevajo tudi Bolgari, ki pa opozarjajo, da je kalkulacija za daljšo dobo mogoča samo- pni močnejših gospodarskih organizacijah, ne pa pri posameznih producentih, ki so odvisni od vsake letine. Tako je prišlo v ospredje vprašanje bolgarskih vinogradniških za-
drug. V Bolgariji je zadružništvo močno razvito, položaj zadrug vinogradnikov pa ne ustreza pomenu, ki ga ima vinogra-dstvo v bolgarskem narodnem gospodarstvu, in tudi ne razmerju do-, drugih bolgarskih zadrug.
V Bolgariji je samo 28 vinogradniških zadrug, na katere pri dr v normalnih letih od vse vinske proizvodnje 25 milijonov litrov. To je razmeroma malo, če pomislimo, da doseže vsa bolgarska vinska proizvodnja v nekaterih letih, kakor n. pr. leta 1939., do 500 milijonov litrov. Sicer pa so vinske letine v Bolgariji zelo različne. Leta 1940. je dal vinski pridelek samo 78 milijonov litrov in je prišlo od tega na zadruge 7.8 milijona ali 10% vsega pridelka. Po navedbi kmetijskega ministrstva je bil lanski vinski pridelek 133.4 milijona litrov, od tega pa delež vinogradniških zadrug okrog 13 milijonov litrov.
Franciia skuša uvesti davčno pravičnost
Poravnajte naročnino 1
Biti finančni minister v Franciji je zelo nehvaležna vloga. Celo važne zunanjepolitične debate v parlamentu tretje republike niso ljudi nikdar tako razburjale kakor najmanjša davčna odredba. Francija ni samo revna država v bogati deželi, temveč ludi — vsaj v -davčnem oziru — razredna država. Vedno je v republikanskem režimu nalagal oni del francoskega naroda, ki je bil na vladi, drugemu delu davke.
Kako neenakomerno je bilo razdeljeno davčno breme v Franciji, kaže posebno jasno mala obdači-tev kmetskega prebivalstva ter prostih poklicev, katerim je pripadala večina poslancev, dočim so imeli kmetovalci svojo zaščito v senatu. Dohodek kmetskega prebivalstva se je v Franciji cenil v letu 1940. na 50 milijard frankov, obdačenih pa je bilo samo 600 milijonov frankov, torej približno 1.2 °/o. Od 160 milijard frankov, kolikor so dale plače in mezde, pa je bilo obdačenih 90 milijard ali več ko 56 °/o. V pariškem de-partmanuSeine je bilo od 1,061.000 volivnih upravičencev obdačenih
024.000,	torej -približno 60%. V kmetijskem departmanu Somme pa je bilo od 136.000 volivnih upravičencev obdačenih le 14.000, torej približno 10°/o.
Novi veter Lavalove vlade skuša sedaj izvesti tudi davčno pravič-
nost. Finančni minister Cathala je 'o-ficialno sporočil, da namerava aktivirati odbor za izvedbo davčne reforme, ki je na poslu že eno leto. Francoski gospodarski tisk sedaj na široko razpravlja o davč-ni reformi. Ugleden gospodarski list je naglašal v svojih izvajanjih, 1 da v Franciji davčna stopnja prav za prav niti ni visoka. Stvar je v tem, ker dopuščajo francoski davčni zakoni zelo različna tolmačenja, da je med davčnim zavezancem in davčno upravo stalna vojna. Pri leh pogajanjih med davčno upravo in davkoplačevalci odrežejo spretni ljudje dostikrat zelo dobro.
Ni verjetno, da bi nova francoska vlada postavila čisto nov davčni sistem, ker bi bilo nevarno vpeljani davčni sistem naenkrat popolnoma izpremeniti. Nujno pa je, da zajame državna -uprava prosto kupno silo prebivalstva, da se na ta način vrne znova denar v narodno gospodarstvo. Posebno kmetovalci so danes v zelo ugodnem položaju. Svoje pridelke prodajajo dobro, nočejo pa denar nalagati v državne papirje, temveč kopičijo bankovce v nogavicah. Za okoli 50 milijard frankov je na ta način tezavriranih bankovcev, francoska država pa si mora pomagati s predjemi pri Francoski banki. Bolj rigorozna ob dači te v je zato nujno potrebna, da postane Francija v bogati deželi tudi močna država. (Po »Reichu.«)
Pridelek riža v Aziii
V zadnjih letih je Indija precej riža uvozila iz Burme, kadar je dobra letina, ga pa izvaža. V zadnjem statističnem letopisu Društva narodov je navedeno, da je znašal leta 1940./41. pridelek riža 333 milijonov metrskih stotov. Nekaj let prej je znašal 400 in še več milijonov, v povprečju let 1930. do 1935. pa celo 480 milijonov metrskih stotov.
Burma je od leta 1931. obdržala svoj pridelek riža približno na isti višini. Letno povprečje je okrog 80 milijonov metrskih stotov, kar znatno presega domačo potrošnjo. Tako je postala Burma važen dobavitelj riža za severno Indijo- in za Ceylon.
»Das Reich« naglasa, da je z japonsko zasedbo Burme resno ogrožena prehrana prebivalstva Indije in Ceylona, ker ni nadomestila za riževe dobave. Nizozemska Indija je tudi v mirni dobi izvažala le malo riža, nizozemski otoki pa so ga morali celo uvažati. Za 62 milijonov prebivalcev je
letni pridelek 70 milijonov metrskih stotov riža premajhen. Po vesteh iz Tokia bo letošnji pridelek za 30% nad povprečjem zadnjih let in ne bo treba riža uvažati v Nizozemsko Indijo.
Kitajska kot največji pridelovalec riža že dokaj let nima več presežkov svojega pridelka za izvoz. Kitajska ima okrog 600 milijonov
Industriali!
Adottate nei Vostrl Ufflcl
Nastri per macchina Carta carbone
Matrici per duplicatori
marca »uperlore «ITALBA».
PrezzI vantaggiosl. Preventivi a rlchlesta
Industrialci!
i? Uporabljajte v svojih pisarnah 9 trake za pisalne stroje karbon-papir g	razmnoževalne matrice
$)	naJbolJSe znamke «ITALBA».
(o Ugodne cene. — Cenik na zahtevo.
&	«ITALBA> — TORINO
(v, Piazza Rlsorgimento n. 12, tel. 78-162.
Co
prebivalcev, lanski pridelek riža pa je znašal samo- še 470 milijonov metrskih stotov, dočim so dajale prej dobre letine po 550 in še več milijonov metrskih stotov. Čeprav so na Kitajskem vojne že od leta
1937.,	se tam pridelek riža ne znižuje tako močno kakor v Indiji, kjer utegne imeti izostanek uvoza riža iz Burme hude posledice. Ta uvoz je znašal letno okrog 30 milijonov metrskih stotov.
Romunske izvozniške organizacije
Zaradi usmeritve in nadzorstva vsega izvoza je romunsko gospodarsko ministrstvo v sporazumu z najvažnejšimi iz vozniški mi tvrdka mi razdelilo vse izvozništvo na sedem skupin ter opredelilo vse izvoznike. Prvo skupino tvorijo izvozniki žita, drugo izvozniki povrt nin-e, potem sledijo skupine za izvoz živine in mesnih proizvodov, lesa in lesnih izdelkov, zemeljskega olja, rudnin, industrijskih iz delkov itd.
Vse izvozniške tvrdke se morajo do 1. avgusta organizirati v svoji strokovni skupini ter dati vse potrebne podatke o svojih zalogah, o tehnični ureditvi svojih obratov ter o obsegu svojega dosedanjega izvoznišk-ega poslovanja. Strokovne izvozniške skupine se bodo po potrebi spremenile in izpopolnile, ostanejo pa trajna organizacija romunskega izvozništva.
Slovaško zadružništvo
Centrala zadrug na Slovaškem je izkazala za lansko- leto 276.000 •1. kron čistega dobička. V centrali e bilo včlanjenih 6 zadružnih zvez, H 9 kreditnih zadrug, 58 kmetijskih zadrug, 835- konsumnih društev, 15 kmetijskih skladiščnih zadrug, 10 sadjarskih zadrug, 63 zadrug za proizvodnjo špirita in. kisa, 49 mlekarn, 26 stavbenih zadrug in 15 obrtniških zadrug. Premoženje teh zadrug je znašalo konec leta okrog 1.2 milijarde slov. kron, približno toliko pa je bilo tudi posojil.
Obvezno obdelovanje zemljišč v Grčiji
Z novim zakonom je grška vlada odredila, da morajo biti do 10. avgusta popisana vsa neobdelana zemljišča v deželi. Posestnikom, ki se do takrat ne bodo lotili obdelovanja, bo država zaplenila vsa neobdelana zemljišča. Zaplenjena zemljišča bo država dajala kmetom v najem pod ugodnimi pogoji.
Nabiranje kopriv na Madžarskem
Na Madžarskem so, kakor znano, letos po vsej deželi organizirali nabiranje kopriv za izdelovanje tekstilnih vlaken. Zdaj so bile določene odkupne cene, za izvedbo nabiranja in za prevzemanje kopriv pa so namestili okrog 8000 komisionarjev. Za metrski stot kopriv se plača 12 do 18 pengo. Cene se ravnajo po dolžini in po očiščenju nabranih kopriv. Posestniki dobijo 20 stotink od metrskega stota kopriv, ki so bile nabrane na njih zemljiščih, če pa so bile koprive tam tudi očiščene in posušene, pa znaša odškodnina 50 stotink od stota. Vodstvo nabiralne organizacije računa, da bodo nabrali kopriv za najmanj 5000 vagonov in da bo mogoče iz teh količin letos producirati okrog 250 vagonov vlaken za nadomestilo vlaken iz bombaža.
Ze v 24 urah
barva, plesira In kemično snail obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga In lika domače perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 8 Telefon it. 22-72.
Gospodarske vesti
Preureditev hrvatskih gospodarskih zbornic, ki je bila že dolgo nameravana, se je sedaj izvedla. Ustanove se štiri avtonomne gospodarske zbornice, in sicer industrijska, trgovinska, obrtna zbornica in zbornica za denarstvo in zavarovalništvo, Te zbornice imajo svoj sedež v Zagrebu ter svoje podružnice v Osijeku, Sarajevu in Dubrovniku. Vse štiri zbornice pa bodo imele skupno zastopstvo, ki opravlja posle vrhovnega gospodarskega sveta.
Letina v Srbiji kaže po dosedanjih poročilih dotoro. Pšenice se bo pridelalo 2.3 milijona stotov, kar za prehrano Srbije zadostuje. Mnogo več ko lani je -bilo letos posejano koruze. Letošnji pridelek krompirja se ceni na -poldrug milijon stotov. •
Izvozniki oglja se morajo na Bolgarskem organizirati v skupni organizaciji, da bo izvoz oglja čim bolj enotno urejen.
Romunsko gospodarsko ministrstvo je blokiralo 10 odstotkov vseh iglavcev za papirnice in tovarne celuloze. Z isto naredbo so bile določene tudi cene lesa in roki, ob katerih se mora oddati blokirani les.
Sredi julija so se začela v Budimpešti nemško-madžarska lesna pogajanja. Gre za določitev cen lesa, kontingentov in izvoznih mo-dalitet.
Madžarski senat je odobril z veliko večino zakonski načrt, po katerem se dovoljuje za pospeševanje kmetijstva kredit ene milijarde pengo.
Razstavni in velesejmski odbor nemškega gospodarstva sporoča, da letos ne veljajo za obiskovalce tujih velesejmov na nemških železnicah nobene vozne olajšave.
Iz vzhoda dobiva Nemčija vedno ’eč tobaka. Samo iz Krima je bilo v Nemčijo poslanih več ko 100.000 kg tobaka.
V Franciji je bilo odrejeno, da se mora sečnja v gozdovih povečati za 50 »/o. Vsa lesna proizvodnja bi morala po tej naredbi narasti od 10 na 15 milijonov kub. metrov. Ni pa pričakovati, da bi se pri sedanjih razmerah, zlasti pa zaradi pomanjkanja delovnih moči mogel doseči ta uspeh.
Papir, ki se uporablja za francoske urade, je bil normiran v formatu 42X54 centimetrov.
Zaradi pomanjkanja premoga je uvedla Švica lansko zimo petdnevni delovnik in je delo v vseh obratih počivalo vso soboto in nedeljo. Letos pa petdnevni delovnik ne bo več uveden, ker je izkušnja pokazala, da je zaradi preutrujenosti delavcev, ki so morali v petih dneh delati 48 ur, proizvodnja padla za 10 %>, v nekaterih obratih pa še za več.
Švicarska papirna proizvodnja je
narasla od 113.000 ton v 1. 1939 na 123.000 ton v 1. 1940.
Davčno breme se je v Angliji od
začetka vojne silno povečalo. V začetku vojne je prišlo na vsakega prebivalca 17 funtov šterlingov davka, sedaj pa je to breme narp-slo že na 110 funtov. Od nekaterih dohodkov gre za davke že 95 %>.
Bombažni nasadi so se letos v Egiptu zmanjšali za več ko polovico, t. j. od 1.6 na 0.7 milijona ha oralov, ker je izvoz bombaža silno otežkočen,. Ker ne more Egipt uvoziti zadostnih količin pšenice, se bo namesto bombaža gojila pšenica
Potrošnja tobaka v Ameriki po izbruhu vojne naglo narašča. V februarju je bilo prodanih 16.6 milijarde cigaret, za 26 °/o več ko v februarju 1941 in za 41 %> več ko v februarju 1939.
Trgovina z mesom bo v Švici po 14. septembru prepovedana. Oblasti bodo same nakupovale živino in jo dodeljevale mesarjem.
Denarstvo
Na Sp. Štajerskem je bilo doslej ustanovljenih 82 novih kreditnih zadrug (rajfajznovk).
Obtok bankovcev na Portugalskem se je v 1. 1941. povečal od 2.90 na 4.48 milijarde eskudov.
čekovni promet se je s 1. julijem vpeljal v generalnih okrajih Est-landija in Litovska, dočim se je čekovni promet v Latiški vpeljal že
1. aprila.
Finskega notranjega narodnega posojila, ki se imenuje domovinsko, posojilo, v višini 2 milijard finskih mark je bilo podpisano- za 2.650 milijonov finskih mark.
Od izbruha vojne se je obtok bankovcev v Egiptu povečal od 22.2 na 53.8 milijona egiptovskih funtov. Povečanje je nastalo, ker je morala dati Egiptska banka angleški vojski potrebne množine egipt-skih bankovcev, za katere je dobila angleške bankovce
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega liatn<, nji*n predstavnik Jr. Ivan Pie.-«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, v»i v Ljubljani