STABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORA Stability of settlement space UDK 711.3 ^BMH COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek prejeto 15.5.2005 izvleèek ZnačiLnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete med stabilnostjo in nestabilnostjo. Ocenjujemo jih po njihovi historični vrednosti, vendar se je njihova pojavnost, kakršno zaznamo danes, skozi stoletja spreminjala, prostoru prilagajala, zato ni več razpoznavna v izvorni obliki. Čas predstavlja tisti "nad-dejavnik", ki uravnava, odreja in preoblikuje notranje silnice naselbinske strukture, na katere odločilno vplivajo socialne povezave. Nestabilnost se lahko spremeni v stabilnost in obratno. Neodvisno od celovitega sistema pa se individualni elementi vzorca stalno spreminjajo (širjenje in krčenje naselbin ter njihovih osnovnih bivalnih enot), pri čemer ne moremo predvideti trenutka, ko sistem preide v nestabilenega in obratno. Zato se površinski značaj vzorca ter razmerje med stopnjo nukleacije ali disperzije stalno prilagajanja novim okoliščinam. Razvoj različnih oblik naselbinskega prostora je bil pogojen z morfološko-geografskimi značilnostmi območja, s proizvodnjo (načinom gospodarjenja) kot tudi z agrarno in kolonizacijsko zgodovino. Prve spremembe na podeželju se pokažejo z vnosom novih transportnih povezav. V slovenskem prostoru se je največji preobrat zgodil po 2. svetovni vojni predvsem s spremembo organizacije v družbenopolitičnem sistemu ter uvedbo številnih akcij v smislu podružbljanja podeželja. abstract Characteristics of settlement patterns and forms are encompassed between stability and instability. We evaluate them according to their historical value, but their image, as perceived today after centuries of changing, adapting and transformation, cannot be recognised in its original form. Time is the "super-factor" that balances, determines and transforms internal forces of settlement structures, and is decisively conditioned by social links. Instability can change to stability and vice versa. Individual elements of the pattern constantly change, independently from the comprehensive system (expansion and shrinking of settlements and their particular residential units), but we cannot predict the moment when the system becomes unstable and vice versa. Thus the patterns superficial character and ratio between the level of particularisation or dispersion constantly adapt to new circumstances. The development of various forms of settlement space was conditioned by morphological-geographical features of the area, production (management method), as well as the history of agriculture and colonisation. The first changes in the countryside emerged with the introduction of new transport links. In Slovenia the most substantial change happened after WW2, mainly following changes in organisation in the social-political system and introduction of numerous measures implying collectivisation (nationalisation) in the countryside. kljuène besede: naselbinski vzorci in oblike, ruralne naselbine, stabilnost, spremenljivost key words: settlement patterns and forms, rural settlements, stability, adaptability Interakcije med kulturami, načinom bivanja, ekonomsko osnovo in socialno družbo so kompleksne in jih ne moremo poenostavljeno razložiti. Sklenjenost med temi dejavniki v prostoru opazimo tudi brez podrobnega in temeljitega pregleda, nanaša pa se na naslednji dejstvi: v kakšnem odnosu je bila krajina do njenih uporabnikov v preteklosti in kako je spremenljivost tega odnosa vplivala na nadaljevanje/prelom kvalitet, ki so ustvarjale pogoje za bivanje na točno določeni lokaciji. Na primarne značilnosti prostora vplivata relief in vegetacija, ki sta povezana s stabilnostjo, z geologijo in geomorfološko preteklostjo določenega območja. Množica raznolikosti v izoblikovanosti površin, npr. gozdov (razlika med tropskim in iglastim gozdom), kaže na vlogo terena, ki vpliva na človeške aktivnosti, hkrati pa vključuje naravne dobrine v okolju, kjer seje preko stoletij razvil določen način življenja. Krajina, kot jo vidimo danes, vključuje fizične in kulturne značilnosti, ki dajejo lokaciji karakter, predstavljajo osnovo s katero raziskujemo naselbine in vsoto vseh procesov v njih. V preteklosti je bil ravninski del neprivlačen za poselitev in izkoriščanje naravnih dobrin (npr. močvirje), mnogo bolj iskana gričevnata lega (varnost), danes paje to gričevje zanemarjeno in opustošeno... Ali so griči predstavljali tisto osnovo, kije sledila kolonizaciji in je ravnina postala privlačna šele, ko so spretnosti in tehnologija napredovali? Ekonomski način življenjaje osnovna značilnost in vodilo človeške kulture, pa vendar je krajina več kot samo prometno sredstvo za ekonomske aktivnosti. Morfološko ogrodje Pri raziskovanju naselbinskih vzorcev in oblik se soočamo z dvema nasprotujočima si pojavoma. Na eni strani je nezmožnost klasifikacije in poenostavljanja navidezno neskončnih variacij oblik; podobne oblike lahko nastanejo na popolnoma različne načine in v različnem časovnem obdobju. Na drugi strani pa imajo naselbinske oblike tesno povezavo s kulturo naroda, v kateri se zrcalijo bivalna kultura, način bivanja in identiteta posameznika ter okolja - kontekst kraja. Dejstvo, da lahko določeno obliko identificiramo, ji določimo značaj in jo klasificiramo (Slika 1) pomeni, dajo hkrati opazujemo v različnih razvojnih stopnjah. To pa zadeva proces spreminjanja naselbine in njene oblike, za katero ni nujno, da bi se na različnih nivojih z njo ujemala (spreminjanje osnovne bivalne enote vpliva na spremembo v poselitvi, vendar ne nujno v smislu sistemske spremembe). Prepoznavanje pa hkrati ne pomeni spreminjanja. Posamezna oblika ne pomeni zanesljivega zavzemanja območja za točno določen namen, temveč lahko npr. kmetija postane samo gospodarsko poslopje ali samo stanovanjska hiša, lahko pa nastane iz nje naselje, v določenem obdobju in pod posebnimi pogoji celo mesto. Iz tega sledi, da ne moremo izvzeti možne nepričakovane dinamičnosti v razvoju posameznega vzorca na vseh nivojih, od posameznega objekta do celotnega sistema poselitve. VZOREC OBLIKA ZASNOVA RAZVOJNA STOPNJA samotna kmetija S linija L regularna R nukleacija N zaselek Z krog (centriènost) K ireglarna I disperzija Ds vas V mreža M difuzija Df naselje N suburbanizacija S centralno naselje Cn urbanizacija U LEGAV PROSTORU ravnina R ravninska terasa Rt poboèje P sleme S Slika 1: Klasifikacija naselbinskih oblik in vzorcev. Podobne oblike lahko nastanejo na popolnoma različne načine in v različnem časovnem obdobju. Classification of settlement forms and patterns. Similar forms can emerge in completely different ways and in different times. Prva usmeritev v raziskovanje osnovne oblike se nanaša na razumevanje organizacije zaèetnih toèk: samotne kmetije so si postavljene bližje od 150 metrov. Nukleacija (zgošèanje)1 se priène v trenutku, ko so te toèke samotnih kmetij tri. Zaène se razvijati ena od dveh osnovnih zasnov [Drozg, 1995:87]: izoblikuje se geometrièna oblika linije ali trikotnika. Ko je vedno veè toèk dodanih nukleusu, se èedalje bolj formira osnovna razdelitev na vrsto ali aglomeracijo2. Členitev in razdelitev na regularno ali neregularno obliko sta odvisni od urejenosti znotraj posameznih bivalnih enot ter med njimi. Aglomeracije so lahko tudi pravokotne, osnovane na mreži, lahko tudi krožne; v vseh primerih pa so regularne ali iregularne. In konèno, nukleacije imajo lahko v notranjosti naselbinske strukture notranji odprti prostor, zeleno površino ali trg. V mrežo naselbinskih oblik so vkljuèene razliène zasnove, od samotne kmetije do naselbine višjega reda (centralno naselje). Vendar je pri tem pomembno naslednje: številne naselbine so sestavljene iz razliènih zasnov in ne samo iz ene, kompozicijo predstavljajo že kot znaèilnost... Regularne in neregularne zasnove Beseda "regularen" v povezavi z naselbinsko obliko spominja na sistematiène strukture reda, prisotne v razvrstitvi objektov in (parcelnih) mej. Geometrièni regularni vzorci izhajajo iz planiranega, nadzorovanega procesa, ki sledi principom enostavnih oblik. Enostavni vzorci, strukture so tiste oblike, ki so definirane z minimalnim številom podatkov. V primeru urbanistiènih modelov, s katerimi smo (in še danes) urejali prostor, govorimo o osnovnih oblikah, kot so: toèka, linija, ploskev in prostorski model; mreža (regularna, iregularna, trikotna, poligonalna, itd.), pa je že nadgradnja predhodnega vzorca. To so enostavni, nezmotljivi modeli, lahko èitljivi in obvladljivi. Vendar v prostoru sreèamo zelo malo tovrstnih, jasnih oblik. Tudi tiste naselbinske oblike, ki so bile naèrtovane na ta naèin, so zaradi delovanja èasa in z vnosom novih elementov spremenile enostaven red v drugo obliko, ki jo dojemamo kot vizualno kaotièno podobo. Navidezno iregularnost ali "kaotiènost stanja" lahko opredelimo kot skupekprepletajoèih se struktur, ki delujejo po principu lastnih dinamiènih tokov. Struktura je sestavljena iz razliènih plasti delovanja, katerih oblika in funkcioniranje posameznega nivoja sloni lahko na regularnem ali iregulranem vzorcu. V prepletanju moramo omogoèiti pretoènost in nekonfliktno delovanje, prehod strukture iz ene oblike v drugo. To so oblike naselbin, ki delujejo kot kreativni procesi, iz katerih se rojeva zapletenost bogato prepletenih vzorcev, ki so vèasih stabilni ali pa nestabilni, vèasih konèni ali neskonèni, vedno pa so zanimivi in dinamièni kot premikanje in vibriranje živih bitij. Spreminjanje in stabilnost Proces spreminjanja naselbin skozi èas sloni na treh kljuènih elementih: stabilnost3, širjenje in protislovje4. Stabilnost je težko definirati, saj je pojem hitro zamenljiv s stagnacijo. In vendar naj bi vkljuèeval: postopno spreminjanje in prilagajanje novim oblikam, ekonomsko stagnacijo, socialno marginalizacijo, demografsko stabilnost, konzervatizem in administrativne omejitve v primeru širitev. Širjenje naselbin v okviru obstojeèe strukture je razpoznavno v številnih oblikah: najprej se je zaèela delitev obstojeèih parcel na manjše enote, nato pa zapolnjevanje odprtih prostorov znotraj naselbine in dodajanje novih zazidljivih površin, najveèkrat na robovih grajene strukture. Tretji proces, protislovje, pa vkljuèuje primere kot so popolno izpraznjene doloèenega vzorca, popolna porušitev ipd. Širitev doloèene naselbinske strukture je bila velikokrat kot nasprotje temu uravnotežena s krèenjem, ki ga je povzroèila bolezen, vojskovanje, sprememba v ekonomiji idr. Spremembo moramo doumeti kot neenakomeren pulz/curek energije, ki izhaja iz ekonomskega gospodarjenja ter predstavlja pretok življenja ruralnih naselbin, stimulira njih rast ali propad. Ob tem razmišljanju se poraja vprašanje prostorske razpršenosti in porazdelitve teh pulzov, kaj so v prostoru in kakšna je njih predvidljivost. Iz tega sledi prvo pomembno spoznanje: bolj kot je naselbina majhna, pomembnejši je vsak nov vnos in vpliv le-tega na obstojeèi prostor. Poseben pomen imajo naselbine v "odmevu preteklosti", ki živi v spominu starih oèetov ter predhodnih generacij - spomini, ki se prenašajo od lokacije do lokacije in poudarjajo njihov ruralni znaèaj. Tovrstni razvoj sloni na stabilnosti5, ki izhaja iz nadaljevanja tradicije: stabilnost, ki nima razvojnega znaèaja in prej pomeni zamiranje (propad) kot pa obstoj. Hkrati pa so NUKLEACIJA DISPERZIJA SKUPNOST INDIVIDUALNOST napor (dosežek) svoboda/status varčno gospodarjenje dohodek uveljavljanje centripetalne sile centrifugalne sile G^VNI CILJI EKONOMIJA preživetje kmetijstvo stabilnost industrija/obrt akumulacija bogastva ribolov spremenljivost rudarstvo drugo LOKACIJA VELIKOST PREBIVALSTVO DOSTOP DO DOBRIN fizično okolje demografski profil fizični dostop preskrba s hrano emigracije kulturni dostop socialni dejavniki Imigracije gostota preb. tveganja (vojne, lakota itd.) NOTRANJI ZUNANJI UPRAVLJANJE UPRAVLJANJE ODLOČANJE ODLOČANJE Slika 2: Prostorski diagram združuje številne dejavnike, ki vplivajo na zgradbo inbistvo naselbinske strukture. The spatial diagram unites numerousfactors that affect theform and essence of settlement structure. A A B B značilnosti naselbin in nadaljevanje njihove prisotnosti v prostoru mnogo bolj odvisne od širitve grajene strukture in urbanizacije podeželja, ki spodbuja dostopnost in oddaljenost od centralnih naselij. To je razvojni dejavnik, pri katerem so ogrožene povezave s tradicijo - spreminjanje, ki lahko vpliva hkrati na prelom in zaton ohranjanja duhovnih in socialnih kvalitet. Vsa zgoraj našteta dejstva lahko strnemo v dve točki (Slika 2), ki ju je potrebno podrobneje opredeliti: naselbine se stalno spreminjajo, kar pomeni, da je čas tisti "nad-dejavnik", ki uravnava, odreja, preoblikuje... oziroma regulira notranje silnice dogajanja. Naslednja pomembna točka so socialne povezave, "silnice med ljudmi", ki v določeni naselbinski strukturi delujejo navzven in navznoter: na nivoju družine, socialnih interakcij, preko naselbinske strukture v smeri podeželja kot kulturnega ogrodja, na nivoju določene družbe^ Glavni cilji bivanja so bili prvotno povezani s preživetjem, ki je predstavljalo bolj stabilnost sistema kot spreminjanje (notranjih faktorjev). Posebnost ruralne družbe v tem kontekstu je prav navidezna "nespremenljivost", ki je bila v preteklosti odvisna od letnega ciklusa kmetijskega leta. Blagostanje pa v ruralnem okolju povezujemo s kapitalistično družbo, pri čemer je pomembno, da so bili pred tem nivojem vsi ostali cilji preseženi (preživetje, stabilnost, spreminjanje). Kot nasprotje tem ciljem in splošnim dejavnikom vplivov na ruralne naselbine ter njihov kontekst pa moramo omeniti, da so dokaj nepovezano in samosvoje delovale "odločitve in uveljavljanje" političnih dejavnikov, ki se odvijajo znotraj družbe (in hkrati zunaj naselbine) ter neposredno, včasih tudi "predpisovalno" vplivajo na naselbinsko strukturo. Zaključen krog delovanja nenazadnje vpliva na fizični izraz naselbinske strukture, ki se nam v prostoru predstavlja kot učinek delovanja centripetalnih in centrifugalnih silnic, ki vplivajo na DEJAVNIKI MERILA PROSTOR PROSTORSKI (fizicna pojavnost) naravni (teren, voda, svetloba, klima, vegetacija), grajeni (poselitev, gradnja) Razvojna stopnja stabilnosti/nestabilnosti TEHNOLOŠKI NI ZAZNAVE KRAJINA tehnologija ne stabilnosti, ne raznolikosti enotna ali razpoznavna delitev glede na ———"—^ def. dejavnike EKONOMSKI STABILNOST infrastruktura, prometne povezave, -- navezava in nadaljevnaje tradicije NASELBINA tržišče, dejavnosti ---- vloga vzorcev in oblik v odnosu do --________ STABILNOST/RAZNOLIKOST Pripadajočega teritorija SOCIALNI element, ki je v razvoju demografija, _-— ^ BIVALNA ENOTA kultura RAZNOLIKOST odnos do pripadajočega zemliiščča in vnos novega elementa zunanjega prostora DRUŽBENOPOLITIČNI Družbenopolitični okvir normativnoupravna merila EKOLOŠKI varovanje okolja KULTURNOESTETSKI vpliv okolja, stil objektov, hišne oblike in kultura /\ / \ / \ STABILNOST /\STANJE PRIHODNOST ------► \ / \/ \/ linija rnZvoja NIHANJE STABILNOSTI - v trenutku se lahko stabilni sistem spremeni v nestabilnega Slika 3: Naselbinska kultura in stabilnost sistema v prostoru. Vpliv različnih dejavnikov v odnosu do izpostavljenega stanja izoblikuje številne prepletajoče se vezi, ki delujejo v obe smeri. Settlement culture and the system's spatial stability. The resulting effects ofdifferentfactors in relation to the exposed condition are numerous interconnected links, which work in both directions. trenutno "stanje" naselbinske strukture. Ta je zdaj v obliki nukleacije, drugiè disperzije, v prehajanju ene oblike v drugo pa zavzema celoten spekter vmesnih stopenj, ki jih zaznamo kot vsesplošno prostorsko razpršenostposelitvenega vzorca. Notranje socialne in ekonomske povezave S prouèevanjem stabilnosti naselbinskega sistema, naselbinskih vzorcev, oblik in njih znaèilnosti raziskujemo ne samo fizièno pojavnost naselij, vasi in zaselkov, ampak tudi vsebino sestavnih bivalnih enot. Pomembno je dejstvo, da v naselbinah prebivajo ljudje, ki pripadajo razliènim socialnim, ekonomskim, družbenim, kulturnim skupinam itd. Oblika naselbine in njenih osnovnih bivalnih enot odseva prav to èloveško raznolikost, ki se mnogo bolj spreminja v primerjavi s fizièno pojavnostjo objekta in glede na èasovno oddaljenost od sodobnosti. V tem smislu je zelo nazoren naslednji opis pojmovanja osnovnih vrednot, ki so v preteklih stoletjih ustvarjale razmere za bivanje: "... Mož, ki gaje opisovala, je imel vse vrline, saj je imel veliko kmetijo. Za to ženo mož ni bil važen kot oseba. Važenje bil ekonomski razlog, ki bi v prejšnjih èasih omogoèil družini preživetje, èe ne bi mož s pijanèevanjem vsega zapravil. Če pogledamo na to z današnjega stališèa, bi se nam zdelo tragièno, èe pa na to pogledamo s stališèa dekle iz prejšnjega stoletja, je bila poroka z moškim, ki je lahko nudil preživetje družini, glavna vrednota. V družbi, kjer je bilo preživetje odloèujoè faktor, je bil najpomembnejši dejavnik posestvo alipa sposobnost zadelo" [Gomiršek, 1999:98]. V okviru prepoznavanja notranjih povezav in odnosov je možno izoblikovati dve osnovni shemi, ki sta danes prepoznavni del prostora Evrope: nekatere oblike izhajajo iz sorodstvenih vezi, nekatere pa iz gospodarskih. To je èlenitev na dva nasprotujoèa si pola, ki pa med eno in drugo skrajno mejo izoblikujeta številne kombinacije, iz katerih je sestavljena realna slika prostora. To nasprotje je uporabno tudi pri raziskovanju delitve na regularne/iregularne vzorce: prvi so v povezavi z gospodarskimi vezmi (planiranje in naèrtovanje širitve, doloèanje vzorca in oblike brez vnaprej prisotnega prebivalca, nepremièninsko trgovanje idr.); iregularne zasnove pa so bolj v povezavi s sorodstvenimi vezmi (nadaljevanje, dograjevanje in širitev doloèene enote za sorodnike v smislu adicije, glede na namen in dejanske možnosti). Razvoj naselbinskih vzorcev Bivalne enote lahko èlenimo in delimo narazliène kategorije, vendar so s stališèa fiziène pojavnosti pomembne predvsem v smislu "prisotnost in trajanje" grajenega v prostoru ter soustvarjanje pogojev izkorišèanja/bogatenja doloèenega okolja (Slika 3). Objekti ne trajajo veèno, vendar nas nekatere strukture opominjajo (npr. gradovi in cerkve) na preteklost6. Nestabilen proces spreminjanja je tesno povezan s krajšim èasovnim obdobjem obstojnosti doloèene naselbine ali bivalne enote v prostoru. Vzorci, katerih strukturna ureditev se v èasovnem obdobju glede na življenje vsakega posameznika malo spreminjajo, pa so povezani s stabilnostjo naselbinskega prostora. Ta pojav ne izkljuèuje nenadne izgradnje novega, vendar v procesu spreminjanja prevladuje stabilnost. V vseh socialno-družbenih skupnostih zaznavamo prisotnost prostorskih interakcij, pretokov ali silnic, ki reagirajo na dogajanje izmenjave od primitivnih materialnih izmenjav dobrin vse do umske izmenjave idej v sodobnem svetu. Te silnice sledijo komunikacijskim tokovom ali mreži - avtocestam kot tudi raznim tehnološkim komunikacijskim tokovom. V tem sistemu so individualne naselbine odvisne od izoblikovanja vozlišè ali toèk sreèanja, ki so locirane na mreži. Ta vozlišèa so po znaèaju enaka, vendar se glede na prostorske omejitve ustvarja medsebojna hierarhija, v kateri veèje7 naselbine dominirajo nad manjšimi. Integracija teh elementov (silnic, mrež, vozlišè in hierarhije) v sistem predstavlja vplivno polje/obmoèje posamezne naselbine v prostoru. Raznolikost teh obmoèij omogoèa prepoznavanje površine pripadnosti, tip innaèin izrabe zemljišèa (land-use). Slika4: Preoblikovanje prostorskih elementov - soobstoj z novimi ali nasilna rušitev - diskontinuiteta? (arhiv Peter Gabrijelèiè) Transformation of spatial elements - coexistence with the extant or violent demolition - discontinuity? Razvojni procesi Znaèilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete med stabilnostjo in nestabilnostjo in zelo variirajo v prostoru in èasu. Nestabilnost se lahko spremeni v stabilnost in obratno, kar se odvija v razliènih èasovnih obdobjih ter v razliènih okoljih. Vsak naselbinski vzorec vkljuèuje v "akcijo spreminjanja" štiri dejavnike: prisotnost kontinuitete pod vplivom hitrosti spreminjanja, kataklizmiène spremembe, vpliv kolonizacije in spreminjanje ekonomskega sistema; le-ti so s kasnejšim èasovnim razmakom že prepoznani kot del življenjskega sistema, povezanega z ekonomsko raznolikostjo in demografskim spreminjanjem. Kontinuiteta in kataklizma Ideja kontinuitete v naselbinskem sistemu sloni na dejstvu, da je struktura vzorcev in oblik prisotna v prostoru že dolga stoletja, kljub temu da se spreminja, vendar ostaja v bistvu stabilna. Nadaljevanje kontinuitete v naselbinah, v katerih je prisotna težnja po zgošèevanju, je znaèilnost stabilnih sistemov, kar se kaže tudi v urejenosti infrastrukture (ohranjanje, vzdrževanje in dopolnjevanje). Kaj kontinuiteta vzorca in oblike resnièno predstavljajo s stališèa celovitosti naselbine, njenega dela in sistema poselitve (ekonomija, družba in prebivalstvo) ostaja vprašanje, ki mu ne moremo podati odgovora, saj se vsak del spreminja na svoj naèin. Vendar ostaja del tega sistema, ki je težko spremenljiv in se nanaša na prepoznavanje znaèilnosti lokacije, na naravne zakonitosti prostora. Veèina naselbinskih procesov teži k dopolnjevanju, dograjevanju, stopnjevanju, kar se na zunanji podobi doloèene naselbine pozna šele s èasovnim odmikom. Vendar se nekateri procesi v okolju hitro odvijajo - lahko v nekaj urah, minutah ali celo sekundah (Slika 4). Geomorfološke spremembe, kot je npr. poplavljanje reke, lahko traja nekaj ur, vendar vnos kulturne kataklizme predstavlja za naselbinsko stabilnost mnogo veèjo spremembo (npr. vnos novih prebivalcev v okolje kot vojaški poseg). Takšna opustošenja so bila del naselbinskega razvoja, pri èemer je pomenila tuja invazija za domaèe prebivalce vedno katastrofalno spremembo. Kolonizacija Kolonizacija8 je bila proces, ki je vplival na difuzijo novih tipov naselbin v območja krajin, kjer pred tem ni bilo prebivalstva. Kolonizacija okolja kot način/sistem obdelave zemljišča, je bila odvisna od dejavnikov v prostoru v povezavi s katerimi je nudila možnosti stalne naselitve, predvsem pa od prisotnosti dobre, rodovitne zemlje, katere je moralo biti dovolj na razpolago ter jo je bilo možno obdelovati na različne načine, od selitvenega do cikličnega kmetovanja. Ekonomska diferenciacija Prisotnost kompleksnega sistema naravnih dobrin pomeni, da določenih naselbin, njih nastanka in razvoja ne moremo enostavno opredeliti kot posledico kolonizacije in spreminjanja izrabe zemljišča, temveč so bile pod vplivom gospodarskega razvoja in zasnove ekonomskega sistema. To posredno vpliva na preoblikovanje, prilagajanje naselbinskih značilnosti gospodarstvu (tudi kolonizacijo lahko povežemo s procesom ekonomske diferenciacije). Prvotni naselbinski vzorci in oblike so bili gospodarsko povezani samo z zemljišči v svoji neposredni bližini. Izkoriščanje dobrin je kot posledica vplivalo na tip in način obdelave zemljišča, ki se je spremenil, razvil ter povzročil spreminjanje zasnove zemljišč (razdrobljenost, oddaljenost itd.). Majhni, enostavni zaselki innekaj pripadajoče rodovitne zemlje - to je bila predhodna oblika, kateri je sledil razvoj kompleksnejših strnjenih naselbin z organiziranim zemljiškim sistemom. Z naraščanjem prebivalstva in širjenjem naselbin ter spreminjanjem le-teh v kompleksnejše oblike, se je prostor preobrazil v prepleteno strukturo uporabnikov, ki imajo zemljišča na različnih lokacijah, vendar je njih delovanje odvisno od gospodarske zasnove ter glede na vpetost v mrežni sistem od višjega nivoja, širše zaobjetega prostora (regije in države). Dinamika naselbinskega sistema v prihodnosti Vse dokler so bili poselitveni vzorci vezani na kmetijsko izrabo površin, je bila glavna omejitev razpolaganje s še prostimi površinami in omogočanje izkoriščanja naravnih dobrin. Prostor je deloval v sozvočju med naravo in grajeno strukturo vse dokler je bila gradnja podrejena možnostim, ki jih je nudilo okolje (kmetijske površine). V tem smislu predstavlja glavno prelomnico v Sloveniji obdobje po 2. svetovni vojni, ko so se na podeželje začele vrinjati tudi neagrarne funkcije in iz tega sledeči objekti, ki so prostor uporabljali, niso pa bili v primarni povezavi z njim. Naslednjo "veliko spodbudo" v rasti grajene strukture je pomenila gradnja razvojnih in prometnih koridorjev avtocest. Prostor je s stališča dojemanja površine začel postajati vse manjši. Iz območij urbane zgostitve ob prometnih koridorjih so se (in se še) preko gosto razvejanega omrežja sekundarnih cest izoblikovali kratki dostopi v agrarno zaledje, ki pa postajajo cilj samo uporabnikom in "nedeljskim izletnikom", ki iščejo "spomin na pretekle čase". Vedno večja uporaba nove informacijske in komunikacijske tehnologije spreminja pomen prostora in prostorske oddaljenosti, ki nista več merljiva v fizičnem smislu (kilometri), temveč s hitrostjo sprejemanja inovacij in informacij. Prostor kot povezovalni element izgublja svojo socialno vlogo, povečuje pa se funkcija sproščanja mobilnosti ljudi, materialnih dobrin in idej, kar pa ogroža obstoj posebnih lokalnih (kulturnih) identitet. Po Mlinarju sta glavni merili, ki opredeljujeta vsako identiteto, diferenciacija in kontinuiteta. Namesto nekdanjih manjših in vase zaprtih kulturnih sistemov prihaja danes, vzporedno z vedno večjim medsebojnim povezovanjem do večje diferenciacije položaja na vseh nivojih bivanja, medtem ko se ožje kulturna in prostorska identiteta vedno bolj utrjujeta. S tem naj bi se zagotavljala posebnost bivanja v skrčenem globalnem prostoru. Vzporedno s tem dogajanjem se globalne spremembe odvijajo tudi na področju uvajanja tržne konkurenčnosti na področju pridelave hrane9, kar je v kratkem času razkrilo velike razlike med posameznimi podeželskimi regijami (Slika 5) ter med posameznimi kmetijsko usmerjenimi državami. Klasičnim problemom praznjenja in staranja podeželja (zaradi slabih naravnih in gospodarskih razmer ter slabše dostopnosti) so se tako pridružili še problemi ukinjanja delovnih mest v kmetijstvu zaradi nekonkurenčnosti proizvodnje v posameznih regijah. V prihodnje bo postal ekonomski razvoj podeželskih območij še bolj odvisen od drugih dejavnosti: turizma, gozdarstva, industrije. Te dejavnosti bodo na nekaterih območjih nadomestile kmetijstvo, na drugih pa bodo samo dopolnilnega značaja. Z opisanimi strukturnimi spremembami se selijo v podeželski prostor tudi izrazito urbani programi in oblike grajenih vzorcev, saj postaja kmetijstvo obrtniška tržno usmerjena dejavnost in ni več usmerjeno samo v pridelavo hrane. Zakljuèek Kljub iskanju vseh možnih metod, ki bi dejansko stanje v prostoru objektivno predstavile, je pomembno, da je raziskani proces le trenutno stanje, na katero vplivajo številni dejavniki. Med temi so pomembnejši: položaj/lega v prostoru, tehnološki, socialni in ekonomski dejavniki, demografsko stanje ter najpomembnejše dejstvo - historične okoliščine nastanka u XL W--- V k, ) u ruralna obmocja v bližini gosto urbaniziranih krajev podeželska turistična območja podeželska območja z mešanimi dejavnostmi pretežno kmetijska podeželska območja težko dostopna podeželska območja Slika5: Dinamični tokovi v prostoru Goriških brd. Dejavnosti se med seboj prepletajo, hkrati pa so odvisne od bližine in vpliva urbanih struktur mest in infrastrukturnihnapeljav. Dynamicflows in the space of Goriška brda. Activities intertwine, but are simultaneously dependent on the vicinity and influence ofurban structures cities and utilities. doloèene naselbine, njen razvoj ter izkušnje in kultura bivanja: celovit refleks na prenovo v prostoru, èasu in materialni kulturi. V okolju, kjer je kvaliteta osonèenja visoka in je družbeno okolje pozitivno naravnano, se je osnovni vzorec sèasoma stabiliziral in ga danes prepoznamo kot stabilen naselbinski sistem. Kljub temu pa se individualni elementi vzorca stalno spreminjajo, pri èemer tudi v celoti ne moremo predvideti trenutka, ko sistem preide v nestabilen in obratno. Zato se površinski znaèaj ter razmerje med stopnjo nukleacije ali disperzije stalno prilagaja novim okolišèinam. To sledi razumevanju in razlagi strukturnih sprememb v naselbinskih oblikah in njih vzorcih, ki so pod vplivom posebnih silnic vsakega posameznega, individualnega kraja, kar je kljuènega pomena. Ko doloèen vzorec doseže stabilnost sistema, se njegova naselbinska rast, oziroma obnavljanje v smislu uporabnosti izgrajenega, usklajuje glede na prepoznane prostorske vrednote. Vendar se lahko tudi stabilni10 sistemi spremenijo v nestabilne, doživijo prelom in ponovno priènejo z izgradnjo naselbinske kulture, ki je v svoji neponovljivosti prepoznavna zaradi uporabnika, ki s svojim naèinom bivanja in življenjskim stilom vnese bistvo. 10 inicialni premik, da se sistem vrne v stanje ravnotežja. Stabilni sistemi se obnašajo tako, kot da išèejo to ravnotežje kot ciljno orientirane sisteme" [Toš,2003:187]. Za evropskega èloveka sta zelo pomembni tradicija in preteklost v prostoru. Lokacija ima z "duhom" zgodovine veèjo vrednost. Te naselbine postanejo veèje zaradi razvojnih procesov in niso "veèje" same po sebi. Kolonat je kmetijski sistem s koreninami v antiènem Rimskem cesarstvu. Izraz kolonat je prevzet iz latinske besede colonus - kmet, ki dela na zakupnem zemljišèu. Temeljil je na medsebojnem dogovoru zemljiškega gospodarja in kolona, ki je dobil zemljišèe zgolj v obdelovanje, za povraèilo pa je posestniku dajal del pridelka. Posamezna veleposestva so bila bolj ali manj skupek posameznih manjših delov, ki so predstavljali ustaljene celote in so se dokaj svobodno združevala ter razdruževala. Tovrstno dogajanje je bilo odvisno predvsem od razpoložljive kmeèke delovne sile, sprièo katere je gospodar kolonu zemljišèe bodisi dodajal bodisi odvzemal [povzetopo: Podveršiè, 1999:214-25]. "Stoletje biotehnologije prinaša s seboj množico novosti: nov vir surovin, nov niz tehnologij za preoblikovanje, nove oblike tržne zašèite, ki naj bi spodbudile trgovanje, svetovni trg, ob pomoèi katerega naj bi Zemljo poselili v drugo, tokrat z umetno ustvarjenimi bitji, porajajoèo se evgenièno znanost, novo sociologijo, ki to znanost podkrepljuje, novo komunikacijsko sredstvo za organiziranje in obvladovanje gospodarske dejavnosti na ravni genov ter novo kozmološko pripoved, ki naj bi nam pomagala na tem potovanju. Vse skupaj - geni, biotehnologije, patenti za oblike življenja, svetovna biološka industrija, testiranje èloveških genov in genska kirurgija, novi kulturni tokovi, raèunalniki in popravljene teorije o evoluciji zaèenja spreminjati naš svet" [Rifkin, 2001:24]. V tem pogledu so trenutne geomorfološke spremembe (potresi, poplave itr.) mnogo bolj dramatiène, saj prav naravno okolje pomeni za naselbinski prostor stabilnost sistema, ta se v primerjavi z ostalimi dejavniki spreminja mnogo poèasneje (spremembe zaznamo šele po poteku mnogih stoletij). Viri in literatura Opombe Zgošèanje pomeni proces, ki se odvija v naselbinski obliki; strnjeno pa pomeni obliko samo v doloèenem trenutku. Pojem "aglomeracija" v povezavi z naselbinskimi vzorci je bolj prepoznan kot "gruèa", ki naj bi oznaèevala prosto razvrstitev objektov v skupini. Že sama beseda stabilen je zelo plastovita in kompleksna ter nam nudi razliène razlage in vkljuèuje izkljuèujoèe se pomene pojma. Staina naselbina lahko pomeni npr. analizirani vzorec ni doživel veèjih sprememb v preteklosti in se to ne bo zgodilo tudi v prihodnosti. Kot nasprotje, èetudi z nestabiinimi, mobiinimi sistemi, so lahko nekateri elementi popolnoma stabilni, npr. prebivalstvo v doloèeni naselbini se kljub mobilnosti inmigracijamne spreminja. Protislovje v smislu namembnosti poselitvenega vzorca. Njegov prvotni namen je služiti bivanju. Če je èlovek izvzet, ostanejo prazne lupine objektov, ki nimajo funkcije. V tem primeru se zgodi protislovje: poselitveni vzorec kot fizièna struktura obstaja, vendar nima vsebine. "Stabilni sistemi imajo sposobnost vzdrževanja svojega ravnotežja ali njegovega obvladovanja, èe se le-to zaèasno skali. Stabilni sistem je tisti, ki ima sledeèo lastnost: èe je premaknjen iz stanja ravnotežja in (tako) pušèen, je (njegov) naslednji premik tako prilagojen v odnosu na Drozg, V., 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Inštitut za geografijo, Geographica Slovenica, Ljubljana. Fikfak, A., 2004: Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi z aplikacijo na Slovenskem primorju - Goriška brda (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Gomiršek, T., 1999: Družinske strukture v luèi župnijskih matiènih virov (od 1850 do 1910). V: Stres, P. idr. (ur.), 1999: Briški zbornik 1999. ObèinaBrda, Dobrovo. Mlinar, Z., 1994: Individuacija in globalizacija v prostoru. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Podveršiè, B., 1999: Izvor in oblike kolonata v Brdih. V: Stres, P. idr. (ur.), 1999: Briški zbornik 1999. Obèina Brda, Dobrovo. Rifkin, J., 2001: Stoletje biotehnologije: kako bo trgovina z geni spremenila svet. Založba Krtina, Ljubljana. Rihtar, F., Rihtar, K., 1996: Koherence v prostoru, na primeru vasi Volèji grad pri Komnu. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Roberts, B. K., 1996: Landscapes of Settlement - Prehistory to the Present. Routledge, London. Stritar, A., 1990: Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji. Partizanska knjiga, Ljubljana. Toš, I., 2003: Arhitektura in sistemologija (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. dr Alenka Fikfak Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo alenka.fikfak@arh.uni-lj.si 6 7 8 9 4 5