Vestnik. Šolske vesti na Štajerskem. V pokoj je šel na lastno prošnjo nadučitelj Hernaus v Šoštanju. — Nadučitelj na deški ljudski šoli v Ptuju je postal ondotni učitelj J. Wolf; za učitelja na isto šolo je prišel nadučitelj Albin Wankmiiller od Sv. Duha v Halozah. — Premeščeni sta učiteljici Matilda Dragatin iz Št. Jurja nad Tabrom v Št. Lovrenc nad Mariborom in Marija Škerbinc od Sv. Marjete niže Ptuja v Št. Jur nad Tabrom. — Stalno upokojena je učiteljica Karolina Lešnjak. Shod narodno-radikalnega dijaštva se vrši vTrstu najbrže dne 6., 7. in 8. septembra. Na programu je tudi vprašanje o ljudski izobrazbi. Prešernov spomenik postavijo v Ljubljani meseca avgusta t. 1. čudno čudno! Iz Ljutomera nam pišejo: Tiho smo se pogledovali, ko smo 8. t. m. odhajali od dolgo trajajoče, a malo plodne uradne skupščine. Skupščine ? Kaj šel Saj smo se učili samo komando »halt's Maull« Despotični nadzornik g. Dreflak nas je enkrat »pogruntal.« Krmil nas je z ncslanimi eksercicijami, dostikrat pomešanimi z netaktnimi napadi, posebno pa si je »izposodil« gdč. učiteljice. Tudi v službi osivele glave se mu niso zdele vredne ozira. O dostojnosti je sicer mnogo govoril, a sam bi trebal najprej Kniggeja. Apodiktično je prestrigal govornike in se ni nikako držal določbe dež. šol. sveta: der Vorsitzende kann jedem Sprecher das Wort entziehen, wenn dieser ungeachtet zweimaliger Ermahnung vom Gegenstande abschweift oder einem Mitgliede personlich nahetritt. — Nismo slišali nobenega opomina, ampak samo njegov oblastni, nervoznoapodiktični: »Ich bitte, ich erklare den Gegenstand fur beendet«, še preden je vedel, kaj hoče govornik povedati. Ali so mu učitelji metle ? Ali je nezmotljiv in nedotakljiv ? — Poznamo sicer že dobro njegovo pretirano rigoroznost in pedantnost, a njegova sedanja brezobzirnost je presegala vse meje. Udarec je padal za udarcem, vedno je ponavljal, da znani ukazi znajo zanajmanjše povzdig"njene glave dotičnega »zdrobiti v prah«. Čutilo se je dobro, kaj hoče s tem reči. Takega nadzornika menda nima več od Mure do Adrije. Uboge učiteljske pare nimamo že itak nič več dobrega, a še pri uradni skupščini, kjer bi se radi medsebojno ojačevali, nas tepta in tiranizuje nadzornik! — Ali misli, da smo take duševne sirote, da bi ne spoznali, kam moli pes taco? Komandiral je kakor turški paša, hvalil pa samo svoje satrape, vsi drugi bi mu morali biti le marijonete. Pa ne bo! Mnogo glasov se je po prvem oddihu slišalo že zdaj, da tako teptanjepo nas izziva odločniodpor. Tegabomo tudi izvršili, ako g. nadzornik nekrene na drugo pot. Naj pomni, kaj pomeni to, da se je po njegovem običajnem »ich erklare die Konferenz fiir geschlossen« dvorana brez vsakega poslavljanja, kakor se je prejšnja leta godilo, mahoma izpraznila in je le par njegovih satrapov še pri njem ostalo. Opomniti je še treba, kako posebno je povzdignil referenta, nemškega učitelja Vollerja, tega plagiatorja snovi za svoje referate, ki je tudi sedaj zopet kot referent »aus Inspektors Gnaden« o biološki metodi skoraj celega Schilla doslovno prepisal in nas s tem gradivom krmil, kakor bi mi drugi o njem ničesar ne znali. Po dokončanem čitanju pa ga je nadzornik vendarle patetično pohvalil: »Ich danke, sie haben Ihre Aufgabe vorziiglich gelost. Fiir ihren ausserordentlichen Fortbildungseifer spreche ich Ihnen meine vollste Anerkennung aus.« O, sancta simplicitas! Prepisati in prečitati, to bi zadel vsak vaški učenec. Pravilno bi pač bilo, da bi mu rekel: »Fiir ihre ausserordentliche Miihe und Geduld, mit der sie zumindest zwei Drittel einer 53 Seiten starken Brochure wortlich abgeschrieben \ind auch nicht einen eigenen Gedanken einzuflechten gewusst haben, spreche ich ihnen meine vollste Verwunderungs aus«. — K temu predmetu ni niti razgovora otvoril, kakor da bi poleg njega tudi bil Voller nezmodjiv, ampak toli važen predmet je bil z referentovo pohvalno zopet apodiktično »abgetan«. Voller bo seveda kakor še vselej tudi sedaj dobil za svojo »Plagiatorenleistung« na nadzornikovo priporočilo od dež. šol. sveta pohvalo in se bo celo po časnikih proslavljal, a mi smo odšli z dolgimi nosovi. Ako se še kje na Slovenskem nahaja tak nadzornik, na dan ž njiml Pokažimo, da je naši potrpežljivosti lahko tudi enkrat — konec. Takega despotizma se moramo prej ali slej otresti, toje neznosno! Nadzorniku pa nasvetujmo, naj prihodnjo leto pokliče k skupščini same svoje satrape in izmed njih vzame referente, ker tako poročevanje nam itak že a priore smrdi! Okrajna učiteljska konferenca za ptujski šolski okraj se je vršila dne 5. t. m. po običajnem redu. Za odposlanca v letošnjo deželno učiteljsko konferenco sta bila izvoljena gg. Fran Podobnik, nadučitelj v Hajdini in Mihael V a v h n i k, nadučitelj pri Sv. Marku, zastopnikom učiteljstva v okrajnem Jolskem svetu za bodočo šestletno dobo pa vnovič g. Fran Sorn, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Zelo važna razsodba upravnega sodišča v šolskih zadevah. V češkem mestu Vičav imajo 5 razredno nemško šolo, ki jo obiskujejo tudi otroci železniških uslužbencev iz sosednjih občin. Ko je prešla mestna občina v češke roke, je okrajni šolski svet zunanjim otrokom prepovedal sprejem v mestno nemško šolo. Nahujskani nemški starši so se pritožili, in vse inštance do upravnega sodišča so dale staršem prav. Upravno sodišče pa je zavrglo razsodbo naučnega ministrstva ter izreklo, da mestna občina ni dolžna sprejemati zunanjih otok v šolo. Posledica temu bo, da se bo nemška petrazrednica morala reducirati v trirazrednico. Razsodba je velikega pomena za tiste slovenske občine, ki morajo zdrževati vsiljene jim nemške šole. Pozor! Vsem onim gg. učiteljem, ki so namenjeni prositi za nadučiteljsko mesto na Dobrovi pri Ljub1 j a n i, s v e t u j e m, naj si gredo poprej ogledat šolo, dajih ne bi bližina Ljubljane prevarila. Res, neverjetno, da jevneposredni bližini stolnega mesta taka beznica odločena nadučitelju za stanovanje. Sosed Dobrin. Naše nemške šole. »E d i n o s t« pravi, da je že večkrat opozarjala poklicane kroge natržaške neinškešole, nakaterih se mnogo slov. otrok odtujuje svojemu rodu na prav grd način. A mislite, da je kaj pomagalo?! Se vedno je ostalo pri starem. Slovenščina je za Slovence še vedno neobvezen predmet. Poučujejo pa v materinščini te naše nesrečne otroke neusposobljeni in le tupatam usposobljeni »Deutschnationalci«. Odveč bi bila tu vsaka beseda. Ali ne zna, ali pa noče učiti, ker je to proti njegovemu prepričanju. Največkrat pa oboje: ne zna in tudi noče! Pa saj ima vsakdo, ki poučuje, nadzorstvo! — Tako porečete, kaj ne? Da, tudi te »Deutschnationalce« nadzorujejo, ampak kako! Tu bodi povedano, da jih nadzorujejo njihovi šolski vodje, ki zaajo o slovenščini le toliko, da je to slovanski jezik, ki ga morajo (kakor pravi Avstrijci) vsaj — bagatelizirati, če že ne sovražiti. Na nemški šoli na »Piazza Lipsia« vpisuje v tiskano letno poročilo tamošnji vodja vse Slovane v rubriko »Slaven«, medtem ko imajo Italijani, Francozi, Španjolci, Angleži in Nemci vsak svojo rubriko. Slovenskih gospodov nadzornikov pa slavna avstrijska vlada noče pooblastiti v to nadzorovanje, ker bi se na ta način Slovenci morda naučili nekoliko slovenskega. Mi pa mislimo, da bi ta res slavna vlada lahko poverila to sicer majhno delo enemu slovenskemu nadzorniku, morda okrajnemu, v čigar področje sodi celo privatna srbska šola. Sicer so pa začeli tudi na Kranjskem te stvari urejati. Saj zahtevajo iz slovenščine izprašane učitelje za krško meščansko šolo, na kateri je učni jezik nemščina. (»Uč. Tovariš« št. 21. 26. maja 1905.) Torej tudi na Kranjskem, samo Trst ostaja še tam, kjer ni pravice. Sicer pa so Slovenci v Trstu protežirani — kaj ne, krivonosi Breitner?! — Vnovič se tem potom obračamo do v to poklicanih činiteljev, naj store vendar enkrat konec tem vnebovpijočim razmeram, ki so vredne kake afriške, divjaške naselbine, nikakor pa države, v kateri imajo odločilno besedo hvaljeni kulturonosci Italijani in Nemci. Prebivalstvo v Avstriji po poklicu. Na temelju podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1900. je bilo konštatirano, da je bilo od tedanjega prebivalstva vAvstriji 14,108.596 oseb, ki so imele stalen poklic, 12,042.112 oseb pa je bilo brez stalnega poklica — to je gotovo lepa ilustracija kulturnih in socijalnih razmer! O, srečna velesila! Tiskarski škrat. V članek »Še enkrat —razstava risarij v Zagrebu« se je vtihotapila neljuba pomota. Tretja vrsta v prvi koloni pod črto mora priti med drugo intretjo vrsto drobnega tiska v isti koloni. To naj čitatelji popravijo. O dopisnicah. Neki londonski list piše o tem: Prva dopisnica je bila izdana na Dunaju leta 1869. in tri mesece potem je bilo že prodanih tri milijone komadov. Dne 1. julija 1870. so jih pričeli prodajati na poštah v Pruski. Prvi dan jih je bilo v Berolinu prodanih 45.468 komadov. Leta 1872. so uvedli dopisnice v poštni promet Anglija, Belgija, Danska, Švedska, Norveška, Rusija in Francija. Leta 1873. so jih uvedle Čile, Amerika, Srbija, Romunija in Španija, 1874. Italija 1875. Japonska, 1876. Grška. V Ameriki jih je bilo prvo leto prodanih60 milijonov komadov. Prve razglednice so bile izdelane v Padovi. Nemška jih je takoj uvedla ter prodala na leto 1000 milijonov komadov. Na razglednice je; v nekaterih deželah uvedena tudi cenzura. Na Ruskem n. pr. nesmejo razpošiljati razglednic s sliko grofa Leva Tolskega, v Turčiji ne s podobo in imenom Mohameda. Na Francoskem so nedavno zažgali 80.000 raznih razglednic. — Kmetijsko šolo za planšarstvo so otvorili dne 4. t. mes. v Grabenhofu pri Admontu. — Vseučilišče v Atenah obiskuje nad 2000 slušalcev. Razgled po šolskem svetu. — Uradno priporočilo. Francoski naučni minister je nedavno izdal okrožnico na vse šolske nadzornike, kjer jim priporoča učiteljsko sirotišče (Oeuvre de 1'orphelinat nekak naš »Učiteljski konvikt«), ki je v 18 letih svojega obstanka adoptiralo 3500 sirot in razdelilo 1,600.000 frankov. Spuščino društva, ki vzdržuje to sirotišče, je posetil lansko leto sam predsednik republike. Minister pozivlja nadzornike, da naj pristopijo društvu in mu nabirajo članov. — Akako je pri nas? — Šola v gozdu. V gozdiču Grunenvvaldu med Berlinom in Potsdamom so ustanovili šolo za slabotno deco, ki ji je treba gozdnega zraka. Tuberkulozni otroci so izključeni. Šola je zgrajena za 120 otrok obojega spola. Zjutraj odidejo otroci iz Charlottenburga, a zvečer se vrnejo. Po tramvaju se vozijo brezplačno. Na dan se uČe dve in pol ure. Opoldne dobivajo krepko hrano. Poučujejo trije učitelji in ena učiteljica, ki so takisto slabi in potrebni zdravega zraka. Šola je otvorjena samo poleti. Vzdržava jo društvo gospa Rdečega križa. In pri nas? — Učitelji prvega razreda. V »Freie Schulzeitung« priobčuje K. Limy članek, kjer dokazuje, da bodi pouk v I. razredu poverjen najboljšemu učitelju (oziroma učiteljici), ker se nikjer tako ne kaže individualnost učenčeva kakor v I. razredu in ker ni nikjer treba toliko praktiškega poznavanja psihologije kakor v I. razredu. — Izdatki za šolstvo na Češkem. L. 1903. so plačali naklad za meščanske šole v čeških okrajih 4,072.654 K, za ostale šole 19,989.114 K v nemških okrajih pa za meščanske šole 2,794.074 K, za ostale šole 13,292.096 K. — Nov učni predmet na vseučilišču. Privatnemu docentu na vseučilišču v Curihu, dr. O. Wettsteinu, je vlada dovolila, da sme predavati na vseučilišču o zgodovini, pravu in tehniki tiska. To je torej prvo vseučilišče, kjer je časnikarstvo priznan učni predmet.