ŠOLA IN STARŠI
V počastitev mednaiodnega ' tedna otioka sta svet staršev in vod-stvo OS Polje organizirala v mesecu oktobru ddovni sestanek staršev in pedagogov šole. Uvodoma je pteda-vatelj Jan Makarovič podaJ kraišo informacijo o terai VLOGA STAR-ŠEV V SODOBNI SOU. Nato je po-toial o delu sveta staršev OS Polje njegov predsednik Jože Maroit Ker sta delo in vloga staršev pri razvija-niu samoupnivljanja na 5oli novi obliki, večini verjetno še nepoznani, objavljamo to poročilo v celoti:
Nekaj več kot leto dni, je minilo odkar srao začeli priliajati starfi v našo Jolo ne samo na govorine ure z raziednjki in na roditeijske sestanke, arapak smo se skušali tvorno vldju-čiti v acer že razmeroma lazvejano samoupiavno organizirano delo na šoli.
To nam je omogočjl novi zakon o šolstvu, ki v 32. in 43. členu ureja sodelovanje družine s Solo in uvaja ozganizirano vključevanje inteiesa staršev v vzgojnoizobraževalno delo.
Težnja zakonskega določila je po-globiti sodelovanje v obeh smereh in mu dati novo kakovost. Zakon uvaja svet starfev, ki po svoji fUnkciji po-meni delegacijo starŠev. Ta lahko obravnava vsa strokovna in samo-upravna vprašanja šole ter s pred-logi, Id jih daje strokavnim in samo-upiavnim organom šcie, tudi nepo-siedno in s potrebno avtoriteto vpli-va na organizacijo in usmerjenost vzgojnoizobraževalnega dela na Soii Ddegira tudi svoje doegate v oigane upravljanja šoie, kjer enakopiavno soodloča pti zadevah upiavljanja.
Starfi, ki smo biU do takjat ^usposobljeni" piavzapiav smo po-siušali poiočja o učnih uspehih in neuspehih, o zadovoljivem oz. nepti-meinem obnašanju svojih otrok, smo se znafli nepripiavljeni pred novo obveznostjo oz. dolžnostja
Pa vendar srno s pomočjo vodstva š<Je in pedagoških delavcev šole na roditeljskem sestanku izvolfli dele^ gate - starše v oddelčne skupnosti staršev in v »ziedne skupnosti, ki se zdiužujejo prek ddegatov staršev v svet starlev. V svetu staršev so zasto-pani delegati vseh razredov od 1. do 8. razreda. Svet starfev šole šteje 18 članov. Irna svojega predsednika in namestnika. V dosedanjem obdobju smo se sestali sedemkrat. Pravjloma se sestajamo uro pred začetkom sej sveta šcJe. Na sejah smo razpiavljali o materialih, ki so bili piedlagani za dneviri red sveta šole, pa tudi o dru-gih vpiašanjih.
Pn tem so nam bjli v oporo gradi-va in poročtta strokovnii služb šole. Na sedmih sejah sveta staišev smo iazpravljali predvsem o naslednjih bistvenih vprašanjih:
-   o načinu dela sveta staržev in povezavi s Sdo,
-   o potiebi sodelovanja staifev v
strokovnem   svetu   na   pedagosioti konferencah,
-   o  finančnem  načrtu za leto 1975, investicijah v letu 1975 in o porabi sredstev v pjeteklem letu,
-   o prehiani otrok, delu šolske e mlečne  kuhinje,   o  cenah  malice, adaptacjji 5MK,
-   celodnevni šoli in piipombah starfev na osnutek piograma preho-da na celodnevno štfo,
-   seznanili smo se z letnim de-lornim načrtom vzgojnoizobiaževal-nega dela 0$,
-   pogovarjali smo se o delovnem načrtu   pionirskega  odreda  Borisa Tomšiča   na  šoJi  in  o  aktivnosti osnovne oiganizacije ZSMS na šoli,
-   o   progiamu   strokovnega   in
vodilo tako za člane sveta šole kot tudi za strokovne jn vodstvene de-lavce 5ole. Vpdjana pa je tudi pove-zava oz. informiianje sveta starsev o delu zasedanja delegatov zbora upo-rabnikov in zbora izvajalcev skup-Sčjne SIS za vzgoio in izobraževanje občine Ljubljana-Moste-Polje, česar se razen stalnih delegatov udeležuje tudi po en da,. sveta staršev, Id nato o delu zbora poroea na sejah sveta staršev. In fe ena pomembnjh oblik seznanja sveta staršev z delovanjem šole: redno tudi prejemajo g^asilo Informator š<ie.
CiMostiranj lnformator izdajajo vodstvo šcie in suokovne sluibe. V njem so na iziedno dopadljiv način opisane težave in uspehi dela učen-
diužbenopolitičnega izpopolnjeva-nja učiteijev,
- o strokovnem svetu Sole in vlogi oz. sodelovanju staršev v tem svetu in drugo.
Pri tem smo po razpravah vedno zavzeli enotna staUSča o posameznih vpiašanjih življenja in dela šoJe, ki smo jim na seph sveta šole posiedo-vali ali kot ddegatsko spreminjeval-ne predloge alj pa poročali, da se s predlogj strokovnih služb staršev y celoti strinjamo in podpisujemo nji-hov spreiem. Na seje sveta starfev smo vabilj ravnatelja šole in sveto-valca šote ter obvešCali ptedsednika sveta šole o naših sejah.    .
Delo sveta šole, ki je delegatsko sestavljen jz delegatov OZD, delega-tov KŠ, delegatov starfev jn delega-tw pedagošklli delavoev OS, poteka kot enakopravna izmenjava mnenj, stališč in oblikovanje sklepov, ki so
cev in učiteljev, zapisane nove za-konske spiemembe o šolstvu in drugo. Posebno so zanimive in po-učne stiokovne anaiize anket, na ka-teie so odgovaijali tako pcdagoški delavci kot učencL    .
Če se na kratko zadržimo ob učnih uspehih in primerjamo šolski leti 1973/74 in 1974/75, pridemo do nekaterih pozitivnih kazalcev. Udni uspeh na nižji stopnji od 1. do 4. lazieda se je navkljub poiastu šte-vila udencev v letu 1974/75 na-sproti leu 1973/74 izboljšal in znaSa 99 %. Na vi5ji stopnji od 5. do 8. ia?ieda pa je poiast učnega uspe-ha 5e boljSi: od 86 odstotnega uspe-ha v šolskem letu 1973/74 se je dvignil v šdskem letu 1974/75 na 97 % pri sicer komaj manjfem šte-vilu učencev.
Menim, da imajo največ zaslug za uspeh   pedagoški   delavcj,   učenci,
starši in ne nazadnje uvedba oddelč-nih konferenc. Odddčne konfeien-ce namreč predstavljajo obliko vzgojnega dela z učenci in hkrati stalnega vzeojnoizobraževalnega dela v raznih obdobjfli po posamez-nih oddelkih. Z vidjka učencev in njihovih organizacjj pa predstavljajo oddelčne konference resnično uve-ljavljanje njihovih stališč, želja in potreb. Zato bi morali vsi, kar nas je zainteresiranih za delovanje šole, delo oddelčnih konferenc fe v večji meri podpiiati in jjli populazjratL
Že prej sem omeni, da je bila ena izmed aktualnih tem na vseh stro-kovnih in samoupiavnih stopniah šde razprava o cetodnevni šoli. Gle-de na aktualnost teme, tudi za starfe, naj posvetim nekaj besedi tudi temu vpiašanju.
Katera so deistva, ki govore za ce-lodnevno šolo? Pomembne so tri osnovne značilnosti, ki vplivajo na nastajanje celodnevne šole tudi pri nas:
1. upadanje varstvene in vzgojne moči družbe. Družjna ^e je namieč z razvojem industnje sprcminjala (npi. zaposlitev žene - matere);
Z vedno hitrejši razvoj znanosti in tehnike, spnčo katerega mora šola posodobljati svoj uči» proces;
3. nagli razvoj znanosti m teh-nike, povečanje prostega časa delov-nega človeka. Prosti čas pa ima za posledico dopolnSno izobtaževanje delavcev, specializacijo, ker vse za-hteva ie prej omenjeno mehaniza-cjjo in avtomatizirano proizvodnja Zato starfem za vzgojo njih otrok in za njjh učni uspeh primanjkuje časa - kijub prej navedenemu navjdezno večjemu prostemu času staršev.
In še dva bistvena momenta sta pomembna za pozitivno odločitev za celodnevno šolo:
-  celodnevna šola postavlja ia-čelo enakih možnosti in vzgoje in izobiaževanja   za   vso   mladino  in ureja vprašanja difeiencjacije tnladih tudi na tem področju;
-   celodnevna šola ima tudi te-meljno   nalogo,    da   vsak   učenec konda osnovno šolo v rednem roku.
Vsakdo izmed nas starfev želi svo-jim otrokom dobro. Zato naj deluie in pomaga na vseh področjih (v OZD, KS in kot ddegat na vsch ni-vojih upravljanja od občine na-vzgor), da bi do celodnevne šole čimprej prižlo tudi na naši osnovni šoli.
Katere pa so pied nami naloge, ki bi jim kazalo posvečati večjo pozor-nost v bodoče;
1.   Starfi in svet staršev bo moral še pozorneje spiemljati (in tudi po-magati) življenje jn delo pedagogov inučencev vš<Ji
2.   §e  tesneje velja  sodelovati z vodstvom šole in družbenopoljtidni-mi organizacijami na šolL
3.   Poiskati    moramo    pristnejši stik   z   iazrednimi   in   oddelčnimi skupnostmi staršev, in to s poveča-nim infoimiianjem zgoraj navedenih samoupravnih struktur staršev, s po-siedovanjem njihovih ždja in potreb navzgor ter z leševanjem le-teh. To sodelovanje smo v preteklosti malce zanemarilL Zato bi morali v bodoče INFORMATOR šole zaenkiat preje-mati   vsaj   predsedniki   oddelčnih skupnosti staršev. NadaJje bi morali razvijati osnovne celice samouprave starfev na šoli - oddelčne skupnosti staiiev, kjer postaja razrednik prvi med enakimi Razmisliti bi morali o
povezavi in razvijanju odnosov med oddelčnimi skupnostmi učencev z oddelčnimj skupnostmi staršev. To je le nekaj napotkov za delo nas vseh v prinodnje, morali pa bomo napake, kj jjih pri delu delegacjje še niso ugotovili, takoj ob ugotovitvj odpraviti
Ob koncu naj se zahvalim vsem pedagoškim delavccm, vodstvu šole, predsednici sveta šole in ravnatelju sole, ki so bjli vedno pripravljeni so-ddovati in pomagati pri usmerjanju dela sveta staišev in upam, da bo taka pripiavljenost in pomoč prisot-na pn zgotaj navedenjh tudi v teko-čem šolskem obdobja
Nato smo imeli rodjteljske razred-ne sestanke, na katenh smo izme-njali mnenja in gledišča o posamez-mh vprašanjih s področja vzgoje s pedagoškimi delavci šcie.
Ob zaključku še to: delovni sesta-nek na šdi je kljub nenačrtovanju dogodkov med predavanjem, ne-ozvočenem piostoru, v celoti uspeL Udeležjlo se ga je nekaj sto staršev jn pedagoških delavcev, ki bodo v piinodnje s skupnimi močni obrav-navali tudi zgoraj navedene po-manjldjivosti, oz. fe. uspeJneie refe-vali skupne probleme socialistične vzgoje in izobraževanja naših otrok. JOžE MAROLT