Mlaja zvečer vsak prvi tretji četrtek meseca. Ako je ta dan prazni«, i/idc dan poprej. Ona mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. "i - Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. -r V Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniškc ulice st. 2. Naročnina in inserati pa: Upravnistvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Št. 8. V Ljubljani, dnč 20. aprila 1899. Leto XII. Boj za ljudstvo. Pač se nam ne manjka shodov, velikih in majhnih, na katerih se shajajo ljudje, tla se poučujejo o javnih stvareh, ali da agitirajo ali pa zabavljajo. Pa ne vem, ali je bil kak shod pri nas, kateri bi bil toliko zanimanja vzbudil po vsem slovenskem svelu in tako razburil vse stanove, kakor sta bila trgovski shod in shod gospodarskih zadrug v četrlek po veliki noči v Ljubljani. Ta dan, 6. april, je pomenljiv v razvoju slovenskega naroda, in ker strast in do-bičkaželjnost z lažmi in obrekovanjem slepita ljudi, zato hočemo natančneje popisati, kaj je prav za prav pomenil ta dan. Naše ljudstvo ječi pod krutim jarmom kapitalističnega družabnega reda. V potu svojega obraza se trudi dan na dan, pa njegovo delo mu ne nese zaželenega sadu. Z žuljavo roko se težko prisluži krajcar, a komaj je zaslužen, že izgine v tuje roke. Propadanje je zlasti v zadnjem času vedno očitneje in hitreje. Poljski pridelki imajo slabo ceno, kmet prigospodari z vsem trudom komaj toliko, da se pre-ž'vi, in konec leta malokateri lahko reče: Toliko denarja sem si prislužil letos. Hrana, obleka, posli, davki — to pobere vse. Javna bremena pa rasejo Vedno, in ni upati, da bi se olajšala. Ljudstvo rabi posojil v stiski, pa ni imelo do zadnjega časa druge Pomoči, kot one »prijatelje", ki so mu posojali zato, da so od njegovih obrestij brezskrbno živeli. O, pri nas sc je z oderuštvom neizmerno veliko grešilo nad ubogimi kmeti. Uboga Dolenjska in Notranjska še sedaj čutita oderuški jarem, kar se je pa godilo še pied desetimi, petnajstimi leti, je vprav vnebovpijoče. Marsikdo ne bi bil v Ameriki sedaj, če mu ne bi bili doma življenja zagrenili taki »prijatelji". Ljudstvo si ni znalo pomagati. Revni dolžnik si še upati ni predrznil, tla bi se kdaj izvil iz rok mogočnemu upniku Pa ljudstvo je dobilo drugih prijateljev, kateri so v resnici skrbeli za njegov blagor in se žrtvovali za njegovo korist. Posebno so duhovniki premišljevali, kako bi se dalo ljudstvu pomagati. In spoznali so, da prva in najložja pomoč je denarna pomoč s poštenimi posojilnicami, katere so v poštenih, krščanskih rokah. Začeli so torej z Raj I ajzenovim i posojilnicami. V vsakem kraju so ljudje, ki imajo kaj denarja odveč, če ne mnogo, pa vsaj nekaj malega. Veliko jih je pa, ki nimajo za potrebo, pa bi s pridnostjo denar dobro uporabili in ga z obrestmi nazaj plačali, če bi ga dobili s poštenimi pogoji. V teh posojilnicah se torej tak denar tako naloži, da onemu, ki ga je vložil, nese obresti, pa tudi pomaga revežu, da se iznebi oderuhov in dobi za potrebo. Dobička ne vtaknejo v žep bogatini, ampak se razdeli med potrebne ude in za dobre namene. Ljudstvo je z veseljem pozdravilo to rešilno misel, in kar ena za drugo rastejo take posojilnice. Oderuhi in kapitalistične hranilnice sicer so precej grdo gledali, pa so morali molčati. Naši ljudje pa nimajo slame v glavi. Ce se enkrat lotijo kake stvari, jo tudi izpeljejo. Če se dobi denar ceneje, so si mislili, ali se ne bi dalo tudi blago za bolj pošteno ceno dobiti? Najprej so dobile te posojilnice od vlade dovoljenje, da smejo kupovati svojim udom semena, gnojila in druge kmetijske potrebe. S tem je postala posojilnica že nekaka majhna zadruga. Kmetje so začeli spoznavati, kaka moč in korist jc v združenju, in šli so tako daleč, da so začeli snovati gospodarske zadruge. Te zadruge kupujejo svojim članom vse, kar rabijo za življenje, in prodajajo skupno vse, kar morejo kmetje spraviti v denar. Tako ljudje svoje stvari za veliko boljšo ceno prodajajo, in vse mnogo ceneje kupujejo. Najprej so naročili žito, gnojila, semena in take reči. ki ce rabijo v velikih množinah, in kar naenkrat je cena padla povsod. V zadrugi je bilo vse po ceni. in zato so tudi trgovci morali pasti s ceno. Jasno je, da so sedaj trgovci začeli pisano gledati na zadruge. In nekateri so tako naredili: Tiste stvari, ki jih je dajala zadruga, ao tudi oni ceno dajali, zato so pa pri drugih stvareh s ceno toliko poskočili, da so si škodo povrnili. Sedaj so pa zadružniki pisano gledali. Pa so si hitro pomagali. Zadruga ima namreč pravico, svojim članom kupovali vse potrebe, in zato so si zadružniki začeli kupovati tudi take stvari, ki so jih na drobno jemali (sladkor, kava. riž, sol itd.). Sedaj imajo vse ceno. V nekaterih krajih pa so naredili društvo, ki samo kupuje blago, ki je člani odjemajo, na drobno, j in to se imenuje k o n s u m n o društvo. Kako so se pa duhovniki zadržali pri tem? i Duhovniki drže z l|Ubro storili. Pa ker je bilo to vse zastonj, si je dr. Tavčar to izmislil: Vse oderuhe, trgovce in krčmarje bom skupaj sklical, da bodo zabavljali čez duhovnike, in da se bodo št: oni naročili na moj list, ki ae doslej še niso. Trgovci pa so mislili, da če bodo oni v Ljubljani zahtevali od vlade, da naj odpravi zadruge, bodo precej žandarji zaprli vse posojilnice, zadruge in konsumna društva. In dno 6. aprila so prišli v Ljubljano in so mnogo zabavljali in duhovnike obirali in obrekovali. Drugega niso opravili nič. Kavno ta dan pa so naredile tudi zadruge shod v Ljubljani ob istem času. Okoli 400 zadružnikov se je zbralo. In čc so si tudi liberalci mnogo prizadejali, da bi shod preprečili, so vendar zadružniki imeli lepo zborovanje in so si pravili, kako blagodejno delujejo zadruge in koliko dobrega siorč povsod, kjer sc osnujejo. Sedaj pa bo šlo zadružno gibanje veliko bolj hitro in veselo naprej še Bog pa bo dal svoj blagoslov, ker mi z zadrugami nečemo nobenemu poštenemu človeku škodovati, ampak hočemo samo ljudstvu pomagati, ljudstvo osvoboditi, ljudstvo osrečiti. Mestni volivci ljubljanski, pojdite voliti Kjerkoli sprožiš govor o ljubljanskem mestnem jr, spodarstvu. povsod ti tožijo ljudje, da so liberalci, ki sedaj gospodarijo ljubljanski mestni hiši, slabi gospodarji, da za-se in za svoj dobiček kaj lepo skrbe, da se pa to večkrat godi na troške davkoplačevalcev. Županu so povišali plačo, večinoma vsi mestni odborniki imajo kake poboljške, eden vožnjo, drugi nagrado za dolga poročila, tretji pri mestni hranilnici itd Vse to bi bilo gospodi iz srca privoščiti, ko bi se tudi davkoplačevalcem tako dobro godilo. — Toda poslušajmo naše hišne posestnike in videli bomo, da bodo to kmalu največji reveži v Ljubljani, ki ne bodo druzega imeli kakor velike davke in pa dolgove na hišah. Ko bodo pa morali v letih 1901 — 1915 vračevati brezobrestno državno posojilo, katerega so dobili hišni posestniki v Ljubljani v znesku jeden milijon 757 tisoč gld., takrat bo pa nastal pri hišnih posestnikih polom, kakoršnega še ni videla Ljubljana. Hiša za hišo bo šla na boben in bati se je, da se bo takrat vgnezdil v L ubljano tujec, morda celo jud. Mi ne rečemo, da |e temu kriv mestni magistrat, to je naredil potres; toda mestni odbor vd, kako breme teži večinoma vse ljubljanske biše, zato bi moral skrajno varčen biti in se zadovoljiti z najpotrebnejšim, zlasti hi se moral varovati novih posojil, ker kolikor več je mestnega posojila, toliko manj so vredne hiše v Ljubljani. — Cene pri stanovanjih padajo, bremena na hišah se večajo, kako bi mogli torej hišni posestniki zadovoljni biti s takim bahatim gospodarstvom v mestni hiši ! Jed na k o tožijo obrtniki in trgovci o slabih razmerah, oni, katere je zadnji čas na shodu trgovcev in obrtnikov shujskala liberalna stranka proti nam in sicer ne z namenom jim zboljšati njih gmotno stanje, ampak samo kričati zoper gospodarsko združevanje delujočih stanov. — Ljubljanski trgovci in obrtniki, vi dobro veste, da so vam že poprej vsled judovskega liberalnega vpliva na gospodarskem polju ni dobro godilo, da so vam tovarnarji in veliki trgovci delali strašno škodo, nekatere stanove, kakor krojače, čevljarje, mizarje itd., so skoro popolno uničili, to je bilo vse prej, preden so se pričele kmetske zadruge in konsumna društva, zoper katero liberalci sedaj tako silno vpijejo. Vprašamo vas trgovce in obrtnike ljubljanske, ali so liberalni gospodje sploh kedaj le z mazincem mignili za vaše koristi? Ali vas sploh poznajo drugače, kakor v mestni davkariji in pa kadar se bližajo volitve? V mestno hišo treba mož, ki imajo smisel in skrb za združevanje obrtnikov in trgovcev, drugače obrtnikom in manjšim trgovcem ni stalnega obstanka. — Nadalje treba, da se dajo zastopniki v mestnem zastopu tudi delavskim stanovom, ki tudi plačujejo obilno davkov za svoje vsakdanje potrebščine. Toda sedanji liberalci v mestni hiši nimajo nobenega smisla za razširjanje volilne pravice. Katoliško - narodna stranka se že več let ni vdeleževala mestnih volitev. To je bilo napačno in kolikor dalje se bo to opuščalo, toliko slabejše bo, ker so bodo liberalci toliko bolj ogreli v gnezdu v mestni-hiši in jih bo toliko težje spraviti iz njega. Kaj nam je torej storiti pri letošnjih mestnih volitvah ljubljanskih? — L;beralci so nam rekli, da naj bi ž njimi volili proti nemškim prenapetežem. Mi smo rekli: Dobro, toda predno se začnemo z vami o tem razgovarjati, mora magistrat zapreti vlačugarsko hišo, ki je na sramoto naši beli Ljubljani in ki mora klicati prokletstvo nad naše mesto. L beralci pa nam niBO na to nič odgovorili, marveč so se začeli pripravljati na volitve, torej se kaže, da jim je ljubša vlačugarska hiša, kakor pa mir z našo stranko. Od tedaj pa mestni sluge in uradniki švigajo po mestu okoli za pooblastili, glavni poveljnik v tej borbi je notar Gogala. Kako da se pri tem postopa, to sami skušate in o tem se bo se na drugem mestu govorilo. Krščanskim ljubljanskim volilcem torej treba, da zopet prično voliti. V ta namen prosimo vse ženske, ki imajo volilno pravico, naj le zanesljivim agitatorjem podpišejo svoja pooblastila. Ako bi bila že katera podpisala, ne da bi vedela zakaj, naj zahteva pooblastilo nazaj, katero se ji mora takoj izročiti. Volilci pa naj delajo po vseh okrajih za kandidate, katere postavimo proti liberalcem Naši so v ta namen že napravili več shodov in jih še bodo; volivci naj radi hodijo na take shode, da se pouč^ o važnosti volitev. Na dan volitve pa naj volivci store vsi svojo dolžnost, ne smejo biti zadovoljni, da le sami gredo volit, marveč vsak naj agitira med svojimi znanci, da dobijo naši kandidati tem več glasov. V gostilni zabavljati na slabo gospodarstvo, pri volitvah pa vleči z liberalci, to ne gre. Ako bodo vsi naši somišljeniki prišli volit in ako se bo volitev pravilno vršila, je gotovo, da naši kandidatje zmagajo vsaj v tretjem razredu. Toda če bi tudi letos ne zmagali, volilno borbo treba pričeti in nadaljevati toliko časa, da zmagamo in da pokažemo, tla v ljubljanski mestni hiši ne sme več tako naprej iti. Torej kar je mož mej ljubljanskimi volivci: Naprej, na volišče proti liberalcem! G> $ Listek. * Minister pride. Slika iz Zadnje vasi. Zupan Dolgobrad v Zadnji vasi je prišel neko popoldne vts vznemirjen domov. Zvedel je namreč, da pride minister ali vsaj nekaj takega v Zadnjo vas. da zmerijo železno cesto. Mati županja so delali ravno maslo v veži. Krog njih so stali domači, namreč otroci vsi po vrsti, kolikor jih imajo: Janezek. Tonček. Jurček in še nadalje, kar pa ni, da bi vse naštel, ker bi bilo preveč. Prerivali so se med seboj in s-' tepli, kdo bo utaknil prej svoj prst v polstrjeno mleko, kadar se ga razlije kaj pri „vrtilki". Velikansk križ so imeli mati županja s temi pa-glavci in paziti so morali zmeraj, da niso šli kam predaleč od mleka, ker bilo bi po njem, in t'/.ko, da bi naredili kaj masla — v prazni posodi. Ko pride torej župan domov, pravi svoji boljši polovici: »Žena, masla pa le naredi, masla, rabila boš dosti. Pa dober mora biti, da se gospod minister ne bo pritožil, da mu nimamo dati nič poštenega pod zobe!" „Minister?" vprašajo mati županja v čudu. rkaj praviš, minister!" »Ce ti pravim minister, pa minister — lažem veš da ne. Petindvajset let je že, kar sva se vzela, pa se ti nisem nikoli zlagal, zakaj bi se ti daneB?" „Torej minister pride? Moj Bog — če te pa ni kdo nakonjičkal ?" „Ha, ha, ti tako govoriš, ker ne veš: zvedel sem prav zanesljivo, da pride v soboto. Zmerili bodo za železnico pot!" Materi županji se je zdela ta novica tako velikanska, da so se morali nasloniti ob vrata in prekrižati roke, drugače bi je ne mogli prenesti. »Minister, minister!" ponavljali so zmeraj, kakor da ne morejo zapopasti vsega. V duhu se jim je razvila vsa slika. Minister pride ... njen mož ravno v tem imenitnem času župani — ona je županja . . . hu kolika — čast! In rodila se je v njenem srcu velika misel: Pravima moj mož — župan v Zadnji vasi — masla mora pa biti dosti, pa dobrega, in če pride minister v soboto — plavali bodo štruklji, da bo veselje gledati jih, še bolj pa — jesti. Župan pa je imel še vse druge načrte. Vidiš, je pa tudi to: če se mu prav prikupimo _ svetinja' mi ne odgre ali pa . .. ali pa še v-č ... Hm ko bomo tako črešnje skupaj zobali, kaj pa je če mu namignem, da bi se ne branil tiste .mape' ali kako se že pravi, ki človeka povzdigne v pl.-me-nita:a . ■ hm . . . kakor pravim, pri kozarcu \ ina je to vse mogoče . .." Tako sta mislila vsak po svoje, pa vendar oba jedno in tisto, namreč, prikupiti se ministru In imeli so v Zadnji vasi vse pripravljeno za vzprejem tako visokega g< sta. Vsa vas je bila po-metena do zadnjega kota, mlaji so stali na gosto nasajeni, hiše so bile okrašene z venci in rožami, da so se šibile pod njimi . . . Prišla je vest, da se minister pelje . . . Pri »Škafu" so se krepčali župan in vsi odborniki, svetovalci, da ne omagajo, ko pride čas vzpre-jema. Ko se jim naznani, da visoki gost dohaja, prikorakajo vsi po vrsti z županom na čelu, kakor gosi, ko gredo iz vode. Pa županu je bilo danes tako težko pri srcu. Tresel bo je strahu, češ: .Če mi pa zmanjka besed, če ne bom naprej vedel, če se mi ustavi ..." In začel je natihoma ponavljati pozdrav, katerega mu je zložil gospod učitelj za to slovesno priliko. — Pa ni šlo . .. Pa pride mu na misel, da sta se zmenila, da bo stal gospod učitelj za njegovim hrbtom in mu pomagal . . . Vedno bližje in bližje prihaja minister . . . Občinski svet se natopi v vrsto . . . Ta in oni pošepeče svojemu sosedu: »Ne bil bi rad v županovi koži. kaj ? Hm, ni tako mala reč ... minister.. . velik gospod, s cesarjem hodi na sprehod, pa naj naredi kaj napak, pove cesarju, pa je ven . •. Ej..." In minister je prišel . . . rPozdravljam vas . . začne župan ves potan, glas se mu trese in kolena se mu šibe ... -P°" zdravljam vas . . pa se mu jezik zaplete, da nikoli tega in klobuk mu pade z roke prav pred ministra. Učitelj za njim mu narekuje potihoma: -Pozdravljam vas v imenu občine . . Pa župan se ojunači.. . »Pozdravljam vas... v imenu Boga očeta ..." Svetovalci se spogledajo . . , zard6 . . ■ minister se smehlja . . pa čaka, da bo župan še kaj povedal. A ta je zopet cincal in tlačil ... pa nazadnje je le spravil onih deset vrst skupaj. Ko je končal, pobral klobuk s tal, vzel ruto in se obrisal po potnem čelu. Tak je bil, kot bi se bil kopal . . . Se je gospod minister odzdravljal, ko pride k županu sporočnik od žene, da sedaj že lahko ministra pripelje domov . . . kuhano je že; štruklji plavajo, da je veselje . . . Župan sam ne ve, kako bi povabil gospoda ministra. dvakrat pljune, se zopet obriše, nazadnje se ojunači: „Gospod minister, vroče je, gotovo morajo biti žejni, daleč so pa tudi prišli in gotovo so lačni ... Naj ne zamerijo, žena mi je sedajle pošto poslala, da je vse pripravljeno . .. \u Ko bi vi videli gospoda ministra, kako se je zasmijal. Prav. kakor da se mu je zbudila želja po „knedeljnih". Županu se je ta smeh zdel neznansko imeniten in mislil je, da mora tudi on ministru pomagati .. . Minister je šel res z županom, pa pravili so nekateri, da kosil ni, temveč se je le pokrepčal s kozam m mleka — knedeljne pa so pozobali županovi Jurček, Jožek in drugi .. . No župan je še par let rad omenjal ministra in s ■nosom je pravil, kako je bila tedaj Zadnja vas okrašena. Svojega pozdrava pa ni rad spominjal in če mu je kdo omenil „Boga očeta", našobil je ustnice in zaničljivo ga je pomeril: Kaj bos ti, ki si še malo skusil, kaj misliš, da je z ministri tako lahko črešnje zobati? Lahko ti precej ostane kaka pečka v grlu .. !" In njemu je res ostala . . . Politični razgled. Nekateri deielni *bori so že končali za letos svoje delo ; večinoma jih je še zbranih. V koroškem in štajerskem deželnem zboru so Nemci ropotali proti vladi, zakaj uporablja znani paragraf 14., z drugimi besedami, zakaj brez dovoljenja državnega zbora pobi ra davke in izdaje razne zakone. Hinavci! Tega pa ne povedo, da so sami to zakrivili s svojim kiju bovanjem v državnem zboru. Saj je vlada lani in letos predložila državnemu zboru vse zakone, katere je hotela in morala izdati, toda Nemci so preprečili vsako posvetovanje, sedaj pa na vlado in Slovane zvraeajo krivdo. — V štajerskem deželnem zboru so slovenski poslanci zahtevali, da se uravna reka Sotla, ki ob povodnjih dela velike škode. — Kranjski deželni zbor je mej drugim dovolil 6000 gld., ki se bodo razdelili raznim občinam za šolske zgradbe. Dne 5. aprila pa je bila ostra razprava o konsumnih društvih. Slovenski liberalni poslanci so naslikali kon-sumna društva kot jame razbojnikov, v katerih se zbira sam izvržek človeštva. Dolge pravde konec je H da je deželni zbor izvolil poseben odsek, ki se bode posvetoval, kako naj se urede kmečke zadruge in konsumna društva. V seji dne 11. aprila pa se je kranjski deželni zbor mej drugim posvetoval o mirov n i h sodiščih. V Avstriji imamo namreč zakon iz leta 1869., po katerem se morejo po vseh občinah osnovati posredovalni uradi ali mirovna sodišča, katera imajo pravico po domačih možeh po- ravnati prepirajoče se stranke. Take poravnave veljajo za tirjatve do 300 gld. Nadaljno. uredbo teh mirovnih sodišč je državni zakon prepustil deželnim zborom. In tako je med drugimi tudi deželni zbor kranjski sklenil tak zakon, ki je bil razglašen 1. 1873. Toda zgodilo se pri nas ni nič. In vendar bi bil ta zakon jako koristen za ljudstvo, ko bi se izvrševal. Koliko potov in dragih pravd bi si ljudje prihranili. Seveda bi morali biti po občinah mirovni sodniki razumni, pošteni, ugledni in nepristranski možje. Leta 1897. je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da naj vpraša vse občine po deželi, ali hočejo mirovna sodišča ali ne. Stvar je zopet spala dve leti. Sedaj pa je sklenil deželni zbor, da se naprosi pravosodno ministerstvo, naj bi se dotični državni zakon tako zboljšal, da bi bila povabila k poravnavam za stranke prisilna, razsodbe pa izvršilne in da bi bila vsa taka pisma kolkov prosta. Na Dunaju so se 9. in 10. aprila vršila posvetovanja nemških^ zaupnih mož ; kranjske Nemce je zastopal baron Švegel. Posvetovali so se, kako bi vrgli sedanjo vlado in sami zasedli ministerske sedeže. In čudni so ti možje! Že dve leti na vse grlo kriče, da jih vlada zatira. Ko pa jih vlada vpraša, kaj hočejo, potegnejo suknje čez glavo in molč6. Sklenili so namreč Btrogo molčečnost, nobeden ne sme izdati sklepov. Kako pa naj vlada ozdravi njih bolečine, ako ne povedč, kje jih boli. Sicer je pa vse Ie kljubovanje častiželjnih ljudi. Proč od Rima! Tako kriče tisti Nemci po Avstriji, ki so že zdavnaj zgubili vsako vero. S tem hočejo na videz prisiliti vlado, da bi odstopila, v istini |>a imajo izdajalske namene. Največja nemška kričača Šenerer in Volf sta bobnala, da bode že do 1. aprila 10 000 Nemcev prestopilo k Lutrovi veri. Prvi april je minil, a vlovila sta na svoje limanice le nekaj kalinov. Nemško ljudstvo je še toliko verno v svoji večini, da noče priti med smeti. Amerikani še vedno nimajo v rokah vseh otokov, katere so v zadnji vojski pograbili Spanjcem. Na Filipinih so se domačini uprli Amerikancem in pričel se je zopet krvav boj. Morda se bodo Amerikani še kosali, da so iztegnili roke tudi po filipinskih otokih. V Rusiji je po nekaterih krajih že od svečana sem velika lakota, da ljudje umirajo. Minolo leto je bila tudi slaba letina, da je ljudstvu pošel ves živež. Država jim sicer pomaga, vendar pa vse podpore ne zadostujejo. Na Ogetskem je v zbornici zopet mir. Baron Banffy je pobral šila in kopita in novo vlado je so-stavil Koloman Szell, ki ima sedaj velikansko večino v zbornici. Pridružila se mu je tudi vsa narodna stranka, katera je še malo dnij preje odločno pobijala Banffyjevo vlado. Nova vlada ima sedaj mnogo zaostalega dela, ki pa pojde hitro izpod rok, ker Ko-šutovci delajo sedaj le na videz opozicijo. Prva skrb novi vladi bode, da z avstrijsko sklene nagodbo, katera že dve leti visi v zraku. Kakor se čuje, bode ogerska vlada nekoliko odnehala od svojih zahtev nasproti Avstriji. Misijonska poročila. Danes hočemo z dogodkom, ki se je nedavno pripetil, pokazati bravcem „Domoljubovim", kako čudovito lepo požene velikrat seme, katero so misi ionarii vsejali v vzprejemljiva srca divjakov. — Znano "je, kako divje je bilo življenje Indijancev be\erne Amerike, dokler še niso bili pod jarmom Zjedinjenih držav. Vse njihovo veselje in cilj njihovega življenja je bil: na čilem konju viharju enako poditi se skozi prerijo (s travo obraščeno planjavo), loviti bivola, neprestano zalezovati nasprotnika, in bodisi ta belokožec ali Indijanec, dobiti njegov skalp ikožo na glavi z lasmi vied) in naposled umreti v boju ali na muče-niškem kolu v največjih mukah, brez najmanjšega znamenja kake bolečine. Ves drugačen pa je postal Indijanec, ko so prišli do njega misijonarji ter mu prinesli edinozveličavno vero in ž njo krščansko življenje. Kjer se je to zgodilo, tam se je naselil mir in krotkost; ti priprosti otroci narave prinašajo svojemu dušnemu očetu potem toliko veselja in tolažbe, kolikor ne z lepa „olikanci", katerih stariši in pradedje so bili rojeni in zrejeni v pravi veri. Ti ..divjaki" znajo se povzdigniti tudi do najvišje umetnosti — namreč do umetnosti: dobro umreti — celo takrat, kadar ne stoji ob njihovi smrtni postelji noben duhovnik. Ravno o tem poroča misijonar P. P.onald iz apostolskega vikarijata Saskačevan ta-le ganljiv dogodek. Zadnjo zimo bila je med Indijanci huda lakota in nje posledica: kužne bolezni. Ko omenjeni misijonar te uboge Indijance v tej budi stiski obišče, najde v njihovih kočah na bornih ležiščih deset mrtvih Indijancev, ki so zmrznili vsled strašnega mraza (40 stopinj). Ko se približa mrličem, da bi molil zanje, vidi v svoje veliko začudenje, da ima vsak mrlič zganjen listič iz brezovega lubja v rokah (ki se v ondotnih krajih rabi kot pisalno sredstvo.) V prvem trenotku misli misijonar, da bo to morda še kak ostanek poganstva. Sklone se torej k mrliču in mu vzame iz roke listič. Na gornji strani je stalo zapisano: „Le naš duhovni oče sme brati te vrstice." Misijonar prebere in vidi, da je na lističu napisana izpoved umrlih. Tako je bilo tudi pri vseh drugih mrličih. Ubožci so namreč, videč da se bliža smrt in da se ne bo mogoče spovedati duhovniku, zaupali svoje grehe temu brezovemu lubju. Kako so storili to? Ali so s svojo umirajočo roko sami zarisali svoja znamenja v lub. ali so morda imeli zaupnika, ki je namesto njih to napisal in po njihovi smrti imel še toliko moči, da je zapustil tisti kraj ? Na to misijonar ne ve odgovora. Vsi lističi končajo se skoro enako tako-le: »Prosim vas, oče, berite enkrat sv. mašo za pokoj moje duše. Zato vam za puščam to kožo bibrovko, to svojo lepo sekiro itd " - Radi verujemo dobremu misijonarju, ki je res'z apostolsko ljubeznijo vdan svojim katoliškim Indijancem, ako piše: „Ko sem bral to zadnje spričevalo Žive vere in to detinsko priprosto poslednjo oporoko so m. solze stopile v oči. Oj ti ljubi, veliki otroci! Slišali so od mene, da ima v slučaju, kadar ni duhovnika, popolnoma kes združen z želio prejeti zakrament sv. pokore moč zadobiti odpuščan e grehov In hoteh so pred Bogom, pred svojo vestjo in pred svojim duhovnim očetom pismeno spričevalo zapustiti da so umrli v tem prepričanji!" — Ali ne osramoti; ti Indijanci marsikoga izmed nas gledo veliko skrbi za zveliča nje svoje duše? Križ na polji. V naši deželi je mnogo križev in znamenj po poljih ob cestah, na razpotjih. Truden popotnik po-stoji pod križem, pomoli očenaš pred križanim Izve-ličarjem in na novo pokrepčan hiti dalje, da pride prej do svojega cilja; kmetič truden in potan od dela dobiva pomoči in srčne tolažbe v svojem trudu, ko preneha za trenutek svoje oranje, ter se ozre na Boga, razpetega na križu, na božjega Sina, kije še veliko, veliko več trpel, da nas je odrešil in spravil s svojim nebeškim očetom. — Pred nekaj It ti je pal mlinar in vaški župan neke večje vasi v roko judovskega oderuha. Le ta mu postavi termin, do kedaj mora plačati, a ta ne more. Oderuh tirja drugič, terja tretjič — nič. Težkega srca gre nekega večera mlinar od upnika potem ko ga je prosil na kolenih, naj počaka in potrpi. »Jutri gre stvar pred sodišče!" mu je odgovoril trdo in mu pokazal vrata. Propad in sramota ne gresta mlinarju iz glave. »In jaz sem župan! S prstom bodo kazali za mano" tako premišljuje in sam ne ve kako in kaj. Pride mu slednjič misel, da si konča življenje na bližnjem drevesu. Vrvico ima seboj, videl ga ne bo nihče, da bi mu zabranil. Majdi v smrt, prej ko mogoče.. . ! Tu zagleda ob cesti lesen križ s Kristusom in njegovo prežalostno Materjo. On obstoji, ne ozre na križ in v njegovem srcu se rodi pretolažilna misel: »Glej, ta te je odrešil in njegova prečista Mati je užila zaradi tebe grešnika toliko britkosti, in ti si hočeš sedaj še življenje končati? Ne, tega ne boš storil, nikdar!" Mlinar gre domov potolažen, upnik ga čaka. dokler se mu ne posreči dobiti denarja od druge strani na posodo in se tako rešiti iz zanjk judovskega oderuha. — Danes je mlinar premožen. Piti ne smejo. V nekaterih krajih v Ameriki sklepajo sedaj postavo, ki se glasi »prohibicijon". Ta postava prepo veduje točiti vpijančljive pijače. Samo v lekarni smejo dati vina in žganja, če zdravnik ukaže. Neki šaljivec je pripovedoval to-le povest, ki kaže, kako je hudo pijancem v takih krajih. Pride iz daljave ves truden in spehan popotnik in išče, kje bi dobil kaj za žejo. »Pri nas ni gostilne, ki bi smela točiti vino," odgovore mu. »Samo v lekarni ga dobite." Mož gre v lekarno. »Ali imate recept od zdravnika?" vpraša lekarnar. Jaz smem dati vina ali žganja samo tistim, ki so od kače pičeni." »Kje pa je taka kača ?" vpraša žejni revež Lekarnar mu da naslov hiše, kjer dobi tako kačo. Cez pol ure pride ves obupan nazaj. »Oh, usmilite se me," zakliče ves žalosten. »Kača je že tako trudna, da ne more več pičiti in je že za nekaj tednov naprej oddana!" Pa ga je ozdravil. Bil je gospod pri nekem župniku na obisku, i ravil mu je toliko lažij o svojih dogodkih na M"' da bi jih lahko z grabljami nagrabil cele k6še. Ko konča, pravi župnik: O, na ledu je mogoče doživeti čudnih reči. Jaz naprimer imam po zimi zelo slabo pot do sosednje cerkve; toda precej postane boljše, če morem čez Labo, kadar zamrzne. Pustil sem si torej narediti sani za 4 osebe in upregal sem 2 konja. Pred par leti enkrat smo se peljali čez Labo jaz, gospod učitelj in še dva druga. Ribiči pa so bili po nesreči napravili velikih lukenj v led, katere so po noči le na drobno zmrznile. Kaj se zgodi? Konja sta padla v tako luknjo in sta potegnila sani in nas vse pod led." Tu je obmolknil župnik. Njegov gost je čakal na konec povesti, kako da so so rešili, pa zastonj. Nejevoljen torej vpraša čez nekaj časa: Kako pa ste prišli ven, gospod župnik?" — »Ve«? Saj sploh nismo prišli" pra>i župnik kratko. „Utonili smo vsi pod ledom." — GobI jc postal rudeč in tisti večer ni lagal več. Marija mati milosti. '/.bolel je za smrt mlad mož, pijanec, ki je živci s svojo nedavno umrlo ženo v vednem prepiru in kregu, in — kakor je bilo obče znano — mnogo k t ni maral za cerkev in svete zakramente. Nikdo si ni upal reči mu, naj se da prevideti s sveto popotnico, niti njegova mati nc. Vendar pa je ta sporočila skrivaj duhovniku o njegovi smrtni bolezni. Ta pride, a bolnik noče nič slišati, in dasi komaj še pri življenju. trdi, da ni kar nič bolan, samo, da bi se mu ne bilo treba spovedati. Ko pride spovednik drugi dan, in ga nagovarja, naj se da prevideti, trdi bolnik po vsi sdi, da on nima siccr prav nič zoper to, da pa nikakor noče tega ta teden — bilo jc tedaj v petek. Duhovnik moli kratko molitvico k Devici Mariji. Potem vpraša bolnika, ali so res noče spovedati šc ta teden in, glej! Bolnik je bil pri volji: „Naj bo" odgovori, .Pridite jutri I" V saboto jo sprejel prav pobožno sv. obhajilo in naslednji dan je umrl. Nebeška mati mu je sprosila milost pokore in srčnega kesa. Kaznovan žganj epivec. Nekje na Kranjskem pride lepega dne v znano hišo sitnost prodajat dobro natrkan žganjepivec. S skrajno nadležnost|o zahteva od gospodari« denarja, da bi šel zopet zalivat svoje kosmato grlo. G' spodar mu veli, naj ure delat, in dobil hode hrano m primerno plačilo. A žgan|ar noče slišati <• delu ter se z robatimi kletvinami opoteka do bližniega čebelnjaka, kjer se vleže v prijetno senco in trdno zaBpi. Domači hlapec, ne bodi len, gre ter žganjarja, ki je smrčal in sanjaj o jerušu, pošteno namaže z medom po obrazu. Čebele so hitro zasledile dobro pašo in cel roj živih bučelic je plesal na zabuhlem medenem obrazu. Moža je začelo srbeti po obrazu. V polu-spanju potegne z roko po obrazu, enkrat po levi, drugič po desni stran\ To marljive živalice seveda jako razkači, da mu vedno nadležneje silijo v brk l®r dajo okušati svoja žela. Mož jo takoj trezen, \stanc ter beži, kar mu dopuščajo moči, toda čebele so ga pošteno splačale po obrazu in vratu. Od istega časa žganjarja ni več v vas, ker se boji, da bi mu zopet čebele nadražili v obraz. Vzdigo vanje zakladov. Za piruhe prejel je v idrijski okolici vsega spoštovanja vreden gospod iz Madrida pismo, v katerem mu piše brez podpisa slepar, da mu hoče razkriti skrivnost, po kateri bo prišel do premoženja. V nemški pisanem pismu piše: Vi imate vzdigniti iz nekega denarnega zavoda 40 tisoč funtov sterlingov. V Vasi okolici je zakopanih 2,000.000 frankov, zakopal sem jih pri svojem begu. To svoto bi vzdignili lahko Vi in Vam obljubujem 25% nagrade. Daljne podatke in obris, kje da denar leži, Vam bom poslal, ako mi pošljete denar, da rešim obris in druge listine, z naslednjo brzojavko: „Manuel Braga Lista Tele-grafos — Madrid — Spanien." Svojega imena za sedaj ne morem navesti, ker se nahajam v ječi in tudi ne vem za gotovo, ako prejmete moje pismo. — Kakor se govori, prejelo je več boljših posestnikov jednaka pisma in pričakuje se, da se nihče ne bo vsedel na te limanicc. Razvidno je, da ima slepar svoje pomočnike tudi na Kranjskem, kateri podajajo svojemu „sefu" v Madrid imena boljših posestnikov. Policija ima gotovo dober nos; morebiti seji posreči zaslediti to sleparje in zatreti to zalego. Boj — žganju. Sedanje socijalne razmere so jako žalostne. Skoraj noben stan ni zadovoljen, delavsko, kmečko in obrtniško vprašanje zahteva hitre, pravične rešitve. Znak sedanjega časa je gospodarski propad, verska brezbrižnost ali celo sovraštvo proti veri in moralna propast, ki se deloma osvedočuje tudi v pijančevanju. Velikanske so množine žganih pijač, vina in piva, katere povžije človeštvo. Nedavno smo naveli velikanske svote, katere Angleži in Francozi vsako leto žrtvujejo za pijačo. V Nemčiji se povžije povprek nad 676 milijonov litrov žganja, nad 5455 milijonov piva in nad 322 milijonov litrov vina- Posledice so rastoča beda, polne norišnice in ječe. Poleg žive vero trebalo bi i zakonitih sredstev, kakor n. pr. na Norveškem. Ondi d >loča zakon, da v vsakem mestu vsako peto leto glasujejo, ali se dovoli točenje vpijanljivih pijač. Glasovati imajo pravico moški in ženske s 25. letom. Nedavno so glasovali v Kristijaniji. v glavnem norveškem mestu, ali se sme točiti žganje. Od 102 620 opravičenih oseb je glasovalo le 18608 oseb za točenje žganja. Ako večina gla-U|e za točenje, potem sme točiti le delniško društvo pod vladnim nadzorstvom. To društvo si sme pridržati le 5 odstotkov dobička, vse drugo mora darovati v javne svrhe. Tako so norveška društva od leta 1872. do 1897. izdala 20,700.000 kron za delavske stanove, javne knjižnice, sirotišča itd. Pijač pa pod kaznijo ne smejo prodajati pijancem, beračem in otrokom. In to v svobodni' Norvegiji! Slovenski novicar. Kranjsko (Mestne volitve v Ljubljani.) Kallz življenja malega naroda', t. j. iz delovanja pridnih čebelic je nam z živimi in veselimi batvami naslikanih devet slik ali prizorov, ki bodo mikale ne le čebelarja, marveč vsakega čitatelja. 5. »Z oi k i n god« je opisan s prav preprosto detinskim humorjem (ve.-elo Saljivostjo) in torej kakor nalašč za veselo mladino. »Ob očetovi smrti« je bolj resen spis, ki kaže sinovo ljubezen in hvaležnost ob očetovi bolezni in smrti ter bo gotovo dobre otroke blažil in vtrjeval v ljubezni do starišev. 7. »Komedija« je selska slika neke komične »predstave«, ka tere sU te dva dečka »brezplačno« vdelež la po goljufiji, pn jo tudi pošteno izleknila. — Drobnih pesmic ne bom natančneje opisoval; le to rečem, da so vse lepo ubrane in primerne čita-teljem, katerim so namenjene Pristavili moram še. da je tudi zunanja oblika jako vkusna, smemo jo že prištevali elegantnim Pa nisem še popolnoma pri kraju; še nekaj moram omeniti. Ta ljubka knjiga je že d e v e t a te vrste, ima že osein starejših vrlih sestric. Prvi dve sta že popolnoma pošli, kakor sem čul; torej je mogoče poleg te najnovejše kupiti le še 6 poprejšnjih' skrbite, da dobite v kaki »starini« še prvi dve. Vidite, da se je tudi pod to vrlo tvrdko že nabrala precejšnja skladovnica prav lepega in dragocenega blaga, ki bo gotovo v časi in ponos vsaki dobro vre/eni domači, kaj še le šolski knjižnici! VI. Nove lourške šmarnice Francoski spisal Henrik Lasserre Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil Janez Godec, kapelan' Ljubljana 1899. Tiskala Kat. Tiskarna. Cena pol usnje 90 kr., usnje 1 gld., usnje z zlato obrezo 1 gld. 20 kr.; posamezni jz. tisi po poiti a 5 kr. ve«. - Veliko lepih knjig je že napisanih v proslavo Matere božje tudi v naflem jeziku, gotovo pa največ in najlepših za toli priljubljeno majniško pobožnost ali šmarnice, ki se s toliko vnemo opravljajo po slovenskem ozemlju, kakor malokje drugod Nastalo je pri nas že kar SmarniSko slovstvo. A vzlic temu še vsako leto z veseljem pričakujemo novih Smarnic, in ni nam všeč, ako jih moramo pogreSati kako leto. Vidim, da sem vam že s tem vstregel, ker sem vam naznanil, da so sploh tudi za letošnje leto izšle nove šmarnice, in da ste se že odloč.li, da jih kupite in postavite t svojo domačo knjižnico na določeno mesto. Še raj«e boste pa to storili, ako vam povem, kako lepe so letošnje šmarnice Bile so ie nekdaj šmarnice z enakim naslovom a čisto drugačne. Prve lurške Šmarnice »o opisovale, kako je nas'ala tam čudežna božja pot; koliko nasprotja je liilo treba odstraniti, koliko krivic preprečiti, kako se jc zidala prva romarska cerkev v I.urdu, ki ima častni naslov »bazilika« itd — Letošnje šmarnice pa ne opisujejo nič tega, marveč pripovedujejo bolj obširno samo štiri najlepše čudeže, ki so se tam zgodili: čudež na Veliki šmaren, Lavantski mizar, Ivana Konten a y s k a in devet dnevnica algir-skega župnika. V»e to pa. že samo ob sebi jako ganljivo in mikavno, je popisano prav živo v jako lepem jeziku. Omenjal bi pa zlasti za letos, da se nikar ne zanašajte samo na lo, čeS. -aj bodo v cerkvi brali, čemu bi si še posebej kupoval Šmarnice? Ravno radi tega. ker so posamezne dogodbe razdeljene na več dnij je dobro, če tudi doma prebirate iz knjige, da se vam go-tovej'e ohrani zveza celega dogodka. Končno pa zakaj bi se ti tako škoda zd-lo par krajcarjev v slavo Marije, in Se posebej Lourike Matere bož,e. ki se v sedanjem času skazuje tako čudežno. radodarno in milostno! Drobtinice. Z denarjem v irrob. Nedavne jc v Angernu na Nižeavstrijskem umrl posestnik Kamer, ki je za odmero osebnega dohodninskega davka naznanil 80.000 goldinarjev premoženja. Kako so se začudili dediči, ki ko po njegovi smrti našli le 30.000 goldinarjev. Ker je bil pokojnik skopuh in sploh čudak, ter je večkrat izrazil željo, da morajo vzglavnico položiti ž njim v grob, hočejo dediči prositi, da izkopljejo »dragega« pokojnika. Roparska komisija. K neki dunajski gospodinji prišla sta nedavno dva gospoda, jeden elegantno opravljen, ki se je predstavil za sodnjiskega uradnika drugi jc pa imel na glavi kapo sodn. sluge. »Uradnik" vpraša po nekem Lepinu, kateri je stanoval pri njej in ki ga slučajno ni bilo doma, in pravi, da mora takoj pričeti s hišno preiskavo, ker bo Lepin prijet radi velike tatvine in umora štiriletnega otroka. Go spodinja se umevno izredno prestraši, toda »komisar" ji zapreti z zaporom, ako mu ne pove resnice in in odpre Lepinove sobe. Potem pošlje „slugo:I P° bližnjega ključavničarja in si da odpreti predale in kovčege. Na to se prične preiskava. Na vrsto pride večjo število srečk, zlata žepna ura, nekaj denarja in več drugih stvarij. Po dovršenem delu se vse de uradnik" k mizi, sostavi zapisnik o konfiskovanih predmetih na papir z napisom: „C. kr. okrajno sodišče" ter pozove gospodinjo, naj podpiše zapisnik. Ker pa vsled velike razburjenosti gospa ne more ustreči njegovi želji, sc „uradnik" zadovolji tudi s tem in ji naznani, da jo popoludne pozove sodišče samo k podpisu. Nato pa pobaše komisija koniiskovane stvari in odide. Poziva k podpisu seveda celo popoludne ni bilo in ko se zvečer Lepin vrne v svojo sobo, za-kriči ves zavzet: »Tu so bili roparji!" Toda gospodinja je bila boljo poučena ter je njega jela obdelavah s tatinsko in roparsko pošastjo. Debelo sta se gledala oba in zmerjala, dokler ni bila cela zadeva pojasnena in jo gospodinja spoznala, da sta bila opo-ludanska komisarja — pretkana roparja, katera sedaj marljivo zasledujejo. Narodno gospodarstvo. Koristi globokega oranja Splošno orjejo kmetovalci komaj 12—15 cm globoko. Izgovarjajo se, da bi pri globokem oranju živina preveč trpela in da se spravi na površino preveč nerodovitne zemlje. Kes niso taki izgovori brez podlage. Toda ko risti globokega orjnja, ako se prav in o pravem času izvrši, so tolike, da pred njimi izginejo vsi izgovori. Kjer je zemlja globoko preorana, so lahko kore n itn* krepke, potem se tudi steblo bolj razvija. Nekateri mislijo, da žitne rastline le majhne koreninico delajo. Kjer je plitva zemlja, se res koreninico ne morejo razviti, toda v globoko zrahljani zemlji narede po celo ped dolge korenine. Iiolj globoko pa, ko korenine sežejo, toliko več hrane zamorejo v se vsrkati. V globoko orani zemlji ne moreti z latno rastlinam škodovati nc suša ne moča. V zemlji, ki je globoko zrahljana, se deževnica poprej zgubi in spodnji del ostane dolgo časa vlažen; ako je tudi površina izšušena, iz spodnih plasti dobiva rastlina še dovolj vlage. Na plitvi zemlji pa deževnica ali odteče ali pa zastaja na površini in škoduje rastlinam. Ob času suše sc pa plitva prst kmalu posuši, spodnja plast j« pa nepredorna in nima dovolj vlage, v sebi. V globoko zrahljano zemljo dohajata zrak in topita, ki s ta potrebna, da se zemlja hitreje razkroji 'n v rastlinsko hrano spremeni. Tudi se z globokim oranjem plevel zatira, ker Pride plevelno seme tako globoko v zemljo, da ne more več kalili. Globoko se pa mora orati v jeseni in ne 81» o m 1 a d i. Mrtva zemlja pride na površje in zmr- zlina jo razdrobi in naredi rodovitno. Globoko se pa mora orati le polagoma, na vsake 3 — 4 leta za nekaj cm globokeje, dokler ni zemlja dovolj zrahljana. Na globoko preorani zemlji pa je treba prvo leto sejati take rastline, ki delajo dolge korenine n. p. pesa, turšica, detelja. Za smeh in kratek čas. (Modri Jakec.) — jakec je bil na sprehodu s svojo sestrico Anico. Prišedši domov pripoveduje svojemu stricu: Dragi stric, danes sva bila z Anico na sprehodu, ter sva videla dva osla, starega in mladega. Na to stric : Pa kako je bil velik mladi osel? Jakec: Tako, kakor jaz. — In stari osel, kako je bil velik ? — Anica : Tako, kakor vi. — Nato Jakec: Kaj brbljaš: Tako velikega osla, kakor je naš stric, ni na celem svetu! (Od kogar dobil, tistemu dal.) — Glasovit odvokat zapustil je vse svoje premoženje od sto tisoč goldinarjev bolnikom v neki norišnici in je v oporoki dostavil te le besede: Od norcev sem dobil denar, norcem 'ga zapuščam. (Pridobil je namreč svoj denar od tistih norccv, ki se neumno pravdajo.) (Kar je iskal, tO je dobil.) — Kmet pride prvič v veliko mesto ter se Čudi raznovrstnemu blagu po izložbah. V neki izložbi vidi tudi množico pisanih papirjev — bila je menjalnica. Radoveden, kakošna prodajalnica je to. stopi noter in popraša prvega, ki je sedel pri vratih: „kai pa prodajate pri vas:" Uradnik ga hoče imeti za norca, pa pravi: Oslovske glave. — „Zares jih morate dosti prodati, ker je samo vaša še tukaj!" odvrne kmet in odide. (V šoli.) — Prolcsor: „Res jc tako, gospoda moja, in naj oko nevedneža še tako z glavo zmajuje!" Računski uganki. 1. Žena gre prodajat jajca. V prvi hiši proda polovico vseh jajc in pol. pri drugi polovico od tega, kar ji je ostalo in pol, v tretji hiši polovico od ostalega in pol jajca. S tem proda vse. Koliko jajc jc imela in koliko jih je v vsaki hiši prodala: 2. Kako jc mogoče od števila dvajset tako odšteti dvaindvajset da znaša odstanek 88: Besedna uganka. 12 10 12 7 moško krstno ime 11 8 3 4 2 ime živali 10 5 4 8 7 -mesto na Laškem •J 12 10 12 4 premakljiva koča 8 1 8 3 12 4 moško krstno ime 7 12 11 2 4 2 kraj slavne bitke (i 8 3 ljudska pijavka 5 4 2 4 ime obrtnika 4 2 1 3 4 10 12 vas na Notranjskem 8 2 11 12 4 8 7 narodno moško ime 2 4 2 4 Z 10 zgodovinsko-znamenita 1 8 3 2 4 ime obrtnika. Začetne črke spredaj po koncu gori brane povedo nekaj, proti čemur sc bije sedaj strasten boj. I-med onih rešilcev, ki bodo prav uganili vse tri naloge in rešitve pravočasno poslali, bodo trije 'r lrebani in dobe lepo knjižico v dar. Rešitev ugank v zadnji številki: Računska naloga: Devet oseb vzame po jedno jajce, deseta pa jajce s skledo vred. Zastavica: Dvakrat rojen je bil Sin Božji, (od Boga Očeta in iz Marije Device), dvakrat umrli pa so Lazar, mladenič v Najmu in Jajrova hči, katere je Kristus obudil k življenju. Rešitev skakalnice. ............... \ _ fv j \! • /\ i j/ i / i Na označeni način zvezani zlogi dajo prvo kitico Slomše-kove narodne pesmi „ Lahko noč!" Rešitev je došlo do določenega dne skupno 126 Vse tri uganke so prav rešili tile naročniki: Andolšek Janez v Trnji pri Vel. I.oki, Pavlič Frančiška v Podgorji, Triler Janez in Franc ter Kovačič Franc pri Sv. Duhu pri Stari I.oki, PetkovJek Frančiška in Mariia ter Seijak Fran v Idriji. Koprivšct Tomo in Fric Ana v Špitaliiu, Klander Fran v Gorici pri Radol-jici, Pogačar Jožef v Vrbi, Malnarič Anton v Krupi na Dolenjskem in I.ahovnik Janez v Smartinu pri Velenji. — Zastavico in Skakalnico so rešili: Porenta^ Andrej v Virmažah, Damiš Karol pri Sv. Trojici v Slov. Gor. in Škantar Rozalija v Boh. Srednji vasi. — Skakalnico in računsko nalogo je rešilo 85, samo skakalnico 72 naročnikov te po jeden zastavico in računsko nalogo. Imen radi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti. Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 4 maja 1899 zvečer. Loterljnkfl Hročk«, Dunaj, 15. aprila: 12 20 31 54 Gradee, 15. aprila 15 29 31 84 Line, 8. aprila 67 60 81 57 frrt. 8. aprila: 70 29 12 37 15 57 62 87 Tržne cene v Ljubljani. 15. aprila Pšenica m. it Rei, Ječmen, > Oves, > Ajda, . Proso, » Koruza, > Krompir, Leča Grah, Fižol, Maslo kn. Mast, Speh, svež • bktl. JL® ioj - 8 d 7 50 6 80 8 9, 5 50 2 50 121-8j~ 12 5 78 68 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » > . Svinjsko » » Koštrunovo > » . PiSanec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, > > . , Drva trda, 4 kub. mtr. » mehka . . . gLIkr- - 70 -'90 6 50 4i 80 Svarilo pred ponarejanjem ln poJa«ntlo gleda no na re i eni h už.itnin, od katerdi zavisi naš najdražji zaklad, naše zdravje, to je vsakega nujua dolžnost. Spominjali se bodete s kako velikim vspehom so začeli rabiti pred nekaj leti Kathreiner Kneippovo sladno kavo in jo pozdravili naj-večji izvedenci v zdravstveni stroki. Ker dobi ta kava s t-m, da se jo na poseben iznajdljiv način proizvaja, duh bobove kave se na la način že sam na sebi dobri okus izbolj-a in poveča. Začeli so pa to kavo takoj ponarejati in jo skušajo iC danes v podobnih zavitkih in pod sličinmi imeni u-iije-vati občinstvu, največkrat na ta način, da prodajajo na vago navaden pražen ječmen ali žgan slad pod imenom »sladna kava«. Svariti moramo torej nujno pred vsakim ponarejanjem tega pristnega izdelka, kateri se p-odaja le v že povsod znanih belih izvirnih zavitkih z varnostno znamko »župr.ik Kneipp« in z imenom »Kathreiner«, ki se torej ne mor: in ne sme nikoli prodajati >na vago«. 4 F. P.Vidic & C — ponudijo po najnižji tenl poljubno množino stavbinske opeke, 432 1 1 zarezae stresne opeke (Strangfali-Zlegel) in temu pripadajočo Nlcklrno /.arezno opeko Strešna okna i* litega ieleza. Peci in steriilna ognjišhi (lfiHt 11 i i/.(lclek), Roman-cement, dovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Sar Najnižje cene. Vožnje karte fetovorni listi v Q, 312 16 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost ? Novi Jork in Filadelfijo. 4W Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade Pojasnila daje: Bed IIIilK' Dunaj IV., WiedenergUrtel 20, ali pa 317 25—t ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice29. Sliiilnn kava Šolske drnžbe st. Ciril« ln Metoda Cenjena gospodinja ! So dajte si vsiljevati drugih izdelkov ril.orij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, ki se Vam bo gotovo dopadel, to je is f,istc eikorijake in sluilove tvarine napravljena domača kava in sladna kava šolske druibe sv. Cirila in Metoda 411 4 20 Dobiva se povsod! hladim kitni ftolake družbe sv. Cirila ln Metoda Liniment. Capsici compos. 35: ls lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 24-13 p-unitno izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 70 kr in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—28 Richter-jev liniment s .sidrom ter sprejme u previdnosti le v steklenicah t mano varstveno marko sidro" kot prl*'a* Rlohter jeva lekarna pri slntem levo v Pr« f 1 Urban WEBER nasl. Zaliloff, pošta Železniki. Na prodaj Je ved tlaoč atotov 433 5—1 strešnih skale (Dachschiefer) lz lastnih ikrllolomov po jako nizkih cenah. Prevzamem pokrivanja v*akovr*tnili stavb kakor tudi cerkva in zvonikov. Posojilnica za Bled m okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, obrestuje od novega leta hranilne vloge po w 4 % «|o -rn m plačuje rentni davek sama. 421 3 - 2 Oelz-ova kava Najboljša 427 2 živinska štupa je Barthel- novo apno za klajo, zabranja 0 o d s t r a n) a vzbuja p ospešuje namnoži daje redi vsako žival lizanje lesa shujšanje slast, prebavo, mleko, delavno mot meso itd Za prepotrebno Popis na zahtevanje brezplačno Za poskušnjo 5 klg. od Dunaja za 1 gUl. M. Barthel in dr. Dunaj, X., Kepplergasse20. lAM^MAl 100 10 300 gld. na meaeo lahko po&teno zasluži sleherni ter pevsed brez zgube, ako hoče prodajati postavne depuioeoe srečke in državna pisma. Ponudbe na Ladevlka Oesterreioher, Budapest VIII, Daatseheiaste 8 826 10 10 10 m rpim 6-2 47* klg. kave. 420 psStnine prosto proti povzetji, ah če se denar naprej pošlje, zajamčeno najboljše blago. Afrik. moka, biserni . gld. 3'70 Santos, lini...... .. Salvador, zelen poseb. fini > 4-35 Cejlon, modro zelen p. f. » (HO Zlati Java, rumen. p. f. » 5-90 Biserna kava, zelo fina > 5-55 Arab. moka, blagodišeč > 6 90 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettlinger & Co., Hamburg Ata.aK.ai4.A4S.aAa TtT^TTTTVTVTTF ^f ^ ^Tf ^TF Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča KatoL tiskarna v Ljubljani. Oglas! Nasledniki umrlega Jožefa Sporer-ja iz Strug naznanjajo s tem, da bodo dne 29. aprila t. 1. na drobno prodali vsa poslopja in vse zemljiščne parcele tistemu, kateri bo zanje največ ponudil. Poslopje leži tik okrajne ceste, 10 minut od larne cerkve in je pripravno za gostilno in vsako drugo trgovino. 430 1-1 do b"ii priljubljena kg;vb°~ kavo spremeni v z dr a v o, okusno in pokrepčevalno redilno sredstvo. 400 (20 - 6) Rudeči zavitki z belim trakom. 264 6-6 PeerliofVrja lekarna pri zlatem državnem jabolka >m »U.U.J.«, I., SI»lg»M-H«.-«tNHt' A«. !.»■ I fltlltfll-)m VhH^ preje krlčisttlne krogljloe l m enota ne, su « r<> z nuno.liili " Jl'*' ''k itu-Vt-1''s' v ž ' v nikov priporočeno domače zdravilno sreds 10. - Te k Wf< *' . i.|lS,np desetletij dobro znane pod imenom J. Pserhoferjeve K HC isi 11 ne "i J , ' „ , -izdelujejo se edino le v lekarni pri zlatem državnem Jabolku na Dimu)I .. S »*er, cina len. kroglicam; 1 Ikatljlea 1.'. krovljl«- 21 kr.. I «y..j s I. «ka JI ranI fld 1 £ Ako .e svota vnapre, pošlje, velja s poštnino vred 1 zav.;J krog j <■ gld 1 ... - :z. vo a gld 2 30, 3 zavoji gld. 3 35, 4 zavoji gld I I". 6 zavojev gld. D'*', 10 zavjev gld J-'o. (Manj od zavoja se ne pošlje.) Zahtevajo naj se izrecno „.F INerlnihrjeve odvajalne kroglju-e ter naj se pazi, da ima vsaka Skatljica na pokiovu rudije tiskano ime ■!. 1'serhofer. kakor«nn je tudi ria imvodlla za nimratm. Balzam za ozeblino i!;,^" 1 lonček 40 kr., franko poslan 6.1 kr Trpotčev sok. krepča želodec. ter pospe.i je prebavljanje. Stekl. 22 kr. dvanajst stekl. gld. 2 Ha Izum za rane »(*ki. 50 kr. Ta n 11 or h i n i 11-pn ma da1 hp0"rr: jeva, najboljše sredstvo za rast las. b ii' ek 2gl. Zdravilni ohliž za rane poli. prof. Sleildela. lonček 5<> kr., franko poslan 75 kr. i iim rsaliia ristilna sol (preje življenjska esenca ali Praške kaplj ce. t- W - lliilrlcha. domače sredstvo proti Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in slabemu prebavljanju Zavoj gld. I- — Razun tukaj omenjenih izdelkov ima Se vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične spet ijalilele in se vsi predmeti, ki bi jih i.e b.lo v zalogi, na zablevanje točno in po ceni preskrbe. j/if~ PoSIIJatre po pošti zvr- se najhitreje proti predpoštljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju ('e se denar naprej p,.Sije inaJboljSe p., poštnej nakaznici), Je poštnina dosti nižja, miro pri poMIJutvah s povzetjem. • sleklenii-a 60 kr. Balzam za gušo^iK: Siolloti kola - preparati izvrstno krepčujoči želodec in živce. I.ilei kola-vina ali izlefka it ^tcl. pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr. (jrenkaželodfriatinktnra V zalogi »Katoliške Bu kvarne« je izgla in se dobivi po vseh knjigarnah v četrtem pomnoženem natisu za alo venske gospodinje in kuha rice prepotrebna knjiga ali navod umetno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Plenveis,-Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek.k»t<>-rega je spisala M. I.avtilar Vkljub temu. da je t-c bina knjige vsled 'lodatka zdatuo obširoeja, kakor v pr. jSnih izdajah. Knjiga obsega v novi izY-j«v podfosfornasto-kisli 411 1 apueno-železni sirup, Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni pr»nl »irup raztaplja ilez upokojuje kaielj. pomanjšuje pflt. daje slast do Jedi. pospeiuje prebavljanje in rodil nost telo jačl in krept. /.elezo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje kr«rl. raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa P° sebi,o pri slabotnih otroolh pospeš ujejo narejenje Gostij. 89IU20-16) Cena »teklenlol 1. gld 25 kr. po poitl 20 kr, več za zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabnjr-Jev apneno - teleznl sirup, znak izvora se nahaja v stekl« in na zamašku ime, ,.Herbabny "Usnjeno z vzvišenimi črkami nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstven" znamko, na katera znamenja na> se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barinherzigkelt" VII./l, Kalseratraaae 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju In v kronovlnah. Umetna gnojila različnih vrat, 428 3-2 travna in deteljna semena in apno za poklajo po možno nizkih cenah dobiti pri ,/. Murnih-a nas/, v Kamniku. Preselitev trgovine. I bul Uljudno naznanjam, da som preaelll ivojo prodajalnloo rake za knezoflkofijsko palačo na 1'ogačerjevem trgu (zavodrt)v Neiiieni^cuo ponlopje n.i istem tipu, kjer bodein nadaljeval prodajo leane. pletarike ln iltarake rob«, ilme ln morilce trave. — Zahvaljujem s,- nh jednem si;«v. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in raupanje ter pripovnčarn tudi v bodoče v nhila naročila. 370 12—10 Odličnim spoštovanjem 31 n t ko Arko. Na najvišje povelje Njega c. in k. apost Veličanstva XX. c. k. državna loterija za skupne tojuške dobrodelne namene. Ta denarna loterija - edina v Avstriji postavno dopuMena — ima 12728 dobitkov v gotovem denarji m skupnem znesku 403.160 kron. C41hviiI dobitek znaša: 200.00O kron. Za izplačilo jamči e. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklioljivo dni 15. junija 1899. .T«m1hh Nrečkn Mtnue 4 Itrone. Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji. I-, Riemertfasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in lelezničn:h uradih, po menjalnicah itd Načrti ta kupovalce srečk zastonj. 101 10--1 Srečke ne pošiljajo poštnine prosto. 411 4-1 C. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek za državne loterije. Zalivala ! ■124 2 -2 l)u6 12. okt. 1808 sem ravno v istem času pogorel, ko niso m bil zavarovan, zame se jc potegnil kot glavni okrajni zastopnik Dunajske zavarovalne družbe 'jos. Franc Ks. Sajovic v Kranju, in mi izprosil 000 Kmi (300 golti). Resnično mi jih jc ta družba darovala. zato to dobro in poSteno družbo vsakemu gospo 'farju najtopleje in najbolje priporočam, in sc ji tu javno zahvalim. hipalče, 2~>. sušca 1%99. Janez Dolinšek [vulgo Kapovc.) Potrjuje župništvo Preddvor: Janez Debelak, župnik. Potrjuje županstvo Št. Jur pri Kranju : J. Barle, župan, Jakob Koželj, Martin Rogel, Franc Brolih, svetovalci. u ♦ n u ♦ « u t i M ♦ Titagorodni gospod Gabr.Piccoli, lekarnar ,,]>1*I Mil gol ll", dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII.. v Ljubljani, Dunajska cesta. u ♦ n u ♦ n u ♦ n u ♦ n \ Brezje na Sp. .Štajerskem 14. nor. 1898. Vaše blagorodje! U Ker sil 10 sc ie velikokrat prepričali, da je ta U f Vaša tinktura za želodec, katero je rabila ie cela ^ W moja liiša z najboljšim uspehom, res najboljše sred- n ^ stvo zoper ielodčne in tudi mnoge druge bolezni, se t I 'a 111 iskreno zahvaljujem. I'a tudi gospodu, kateri n me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen. || To potrjujem s tem, da Kam izrečem svojo naj- || H iskrenejšo zalivalo r imenu eelc moje družine ter Vas y X uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno Skatljico I JL tinkture za želodec z ltlterimi stekleničkami in jeden ^ S lonček Glicerin Creme. S spoštovanjem Tam ni Hnhfk. J n u t w Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj Sto- a ječim napisom M steklcničic izvrstne , želodčne eseme" * ki se rabi z najboljšim uspehom. M Jožef Cernko, župnik, Vuhred. — Štajersko. u jj Pušljite mi s poštnim povzetjem 1U steklenic Vaše ^ U želodccne tinkture. Naš gosp. iupnik Selec jo vsakemu M ▲ bolelmemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki A JJ jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. U 8 spoštovanjem Ivana Vidas " 4 pri Sv. Martin-u, p. Sv.. Nedelja, f f* 3(1!) 12—f) I S- Domenica d'Albona, Istri a. n M ■ o k s* a mlina Vinko-ta Majdit-a v Kranju oddaje se po oiigroM-^eunli 269 44 7 v plombiranih vrečloah po 10 in 26 kil v prodajalnlol Mak^a I)omieelj-a v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje so tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega naSega mlina dandanes tudi na tujem u'peSno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. 416 3—3 'MM. 1 A _ obstoječ iz treh tečajev kamnov, strojem za ječmen, stopom za čreslo, z dobro razvito kupčijo in nekoliko zemljiščem oddi takoj v najem ali na „d®l" Anton Uršič V st. Vidu pri Vipavi._ Sodarski učenec se išče pri M. Česenj u v Kranju. 413 2-2 Stran 128 Domoljub 1899. VABILO k romanji Slovencev v Sv. deželo. v /-/•c od nekdaj so sc kristijanjc s posebnim spoštovanjem ozirali na one kraje, r katerih je bival naš Od rešeni k, v katerih je on doprinašal čudeže, katere je slednjič posvetil s svojo krvijo. Koliko kristijanov je srčno želelo romati z< one svete kraje? Toda radi prevelike daljave in s to združenimi ogromnimi stroški, zaradi raznih ovir je bilo le majhnemu številu kristijanov mogoče to romanje izvršiti. Vsled raznih ugodnih okoliščin je to popotovanje dandanes mnogo olajšano, zlasti ako se združi večje število romarjev in se v ta namen najme posebna romarska ladija. Na ta način se je lansko leto vršilo romanje Tirolcev v Sv. deželo. Ker se je romanje Tirolcev jako ugodno izteklo in to z razmerno jako nizkimi troški. tedaj je gotovo opravičena želja, da se tudi našemu vernemu ljudstvu ponudi prilika v v ečjem številu romati v Sv. deželo. Verni Slovenec je vedno rad romal na Božja pota, zaradi tega se tudi trdno nadjamo, da se oglasi toliko število romarjev, da bo mogoče prirediti prvo veliko romanje Slovencev v 8v. deželo. V Ljubljani, dne 17. aprila 1S99. Fran Por še deželni in državni poslanec podpredsednik. Ivan Rozman č. kanonik. Anton Koblar tajnik. Dr. Vinko Gregor i č primarij. Karol Pollak veletrSec. Oton pl. Detela deželni glavar predsednik. P. Hugolin Sattner iupni upravitelj. Ivan Vrhovni k mestni župnik. Anton Zupančič profesor. Alojzij Stare blagajnik. Josip Jeglič trgovec. Ivan Sušnik kanonik namestnik. Martin Malenšek mestni župnik. P. Angelik Hribar frančiškan. Simon Pogačar zasebnik. Josip Benkovič prefekt v AlojsijeviSču. Pogoji in program romanja Slovencev v Sveto deželo. 1.) Romanje v sv. deželo se bode vršilo, ako se .začasno zglasi približno 500 romarjev. Da bode mogoče za popotovanje potrebno pravočasno oskrbeti, naj se romarji pri svojih župnikih zgla- sijo vsaj do 31. maja. Na pozneje ogla-šenese ne bo moglo ozirati. Izpolnjene zglas-nice naj p. gg. župniki takoj dopošljejo odboru v Ljubljano. 2.) Sprejemajo se samo moški romar j i. Razmere in bivališča v Jeruzalemu niso še toliko urejene, da bi se zamogle tudi ženske v večjem številu romanja vde-ležiti. 3.) Romanje v sv. deželo priredi sicer Ljubljanska škofija, vendar pa se vabijo k tej vdeležitvi tudi Slovenci iz sosednih škofij. Č. gg. sosednjih vladikovin se vabijo, da za-osnujejo posebne pododbore, kateri naj stopijo v zvezo z osrednjim odborom v Ljubljani in na ta način pospešujejo zglasitev romarjev. 4.) Cena za popotovanje znaša v p r vem razredu 170 gld., v drugem razredu 130 gld. Vdeleženci plačajo precej pri zgla-sitvi 10 gld. pristopnine, preostalo svoto pa v enem ali dveh obrokih vsaj do konca junija. Na železnici bode vdeležencem prvega razreda drugi vozni razred, in vdeležencem drugega razreda vozovi tretjega razreda na razpolago. 5.) Ako kdo pozneje od nameravanega popotovanja odstopi, zapade pristopnino 10 gld. Druga uplačana potnina pa se mu vrne, ako se zglasi mesto njega drug romar. V slučaji resnično dokazanega zadržka se mu bode potnina po končanem popotovanji vrnila, ako se bode kazal kak prebitek. 6.) Za vplačano svoto preskrbi o d b o r r o m a r j e m vožnjo iz L j u b -Ijane v Jeruzalem in nazaj v Ljubljano z vso hrano, pijačo in prenočiščem, oskrbi vodnike, darila itd. Romarji nimajo med potom nikakih stroškov, razun kar hoče vsakteri za nakup spominkov, za kak izlet izven programa itd. potrošiti. 1z svojega bivališča v Ljubljano k skupnemu vlaku in potem po dovršenem romanji iz Ljubljane zopet na svoj dom potuje vsakdo na lastne troške. Romarji, slučajno bivajoči ob progi med Ljubljano in Trstom, vstopijo. oziroma izstopijo seveda lahko med potoma. 7.) Potovanje se bode vršilo prve dni meseca oktobra in bode pri ugodnem vremenu trajalo približno 21 dnij, in sicer vožnja iz Ljubljane preko Trsta do Jate 7 dnij. Iz Jate v Jeruzalem, bivanje v Jeruzalemu in okolici (5 dnij) in nazaj v Jato 7 dnij, iz Jate nazaj do Ljubljane 7 dnij. Izlet iz Jeruzalema v Nazaret in k Jordanu ni radi obilnega števila romarjev v skupnem programu. 8.) Ker romanje nima namena, da bi se kdo s tem okoristil, sodelujejo vsi odborniki brezplačno. 9.) Vsak romar dobi brezplačno knjižico s popisom sv. krajev, katera mu služi ob enem tudi kot molitvenik. Nadalje dobi vsakteri romar legitimacijo, katera mu služi v potrdilo, da je ud romarske družbe. V Ljubljani, dnč 17. aprila 1899. Odbor.