Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek (1/2 °C) bo snežilo, v soboto (-1/1 °C) in nedeljo (-10/-3 °C) bo delno oblačno. 61 let številka 3 četrtek, 23. januarja 2014 Velenje - Med področji, ki jih je nedeljsko močno deževje najbolj prizadelo, je bila tokrat spet Šaleška dolina. Ne le da je bila za en dan spet odrezana od sveta, saj je ponovno poplavilo cesto Velenje-Arja vas, v manj kot 24 urah je reka Paka narasla do kritične meje, v Srednjem Doli-ču pa je vzela življenje. V MO Velenje so se sprožili trije plazovi, ker so tla razmočena, se zna zgoditi, da zgrmi še kakšen. Največji je plaz pod lokalno cesto Zgornje Laze-Spodnje Laze v Šentilju. Cesta je zaprta, škode pa vsaj za 150 tisoč evrov. Ob zadnjih dogodkih se lahko resno vprašamo, kaj bi bilo, če bi deževje v nedeljo do večera ne ponehalo? Kaj 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Kdo si želi nerentabilen blok 6? Mira Zakošek bi bilo, če bi lilo več dni skupaj? In kako bodo tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, ukrepali, da vsi, ki živijo ob Paki, ne bodo trepetali ob vsakem večjem nalivu. Da o cesti do Velenja, že zdavnaj neprimerni za tukajšnje okolje, sploh ne izgubljamo besed. ■ bš Politično ozračje okoli šestega bloka TEŠpostaja pred jutrišnjo izredno sejo Državnega zbora, vse bolj zaostreno, nasprotujočih informacij pa je toliko, da jih je res težko razumeti. Več kot očitno pa kažejo na to, koliko različnih interesov je povezanih s to naložbo. Javnost (anketo je opravilo Delo) meni, da je treba naložbo nadaljevati. Tako meni tudi večina strokovnjakov. Vse glasnejši pa postajajo tisti, ki skušajo dokazati, da bo blok 6 nerentabilen, čeprav vodstvo TEŠ dokazuje, da ne bo tako. Težko je ob vsem tem tudi razumeti cenovno politiko. Delo je namreč tudi razkrilo, da je HSE lani konec leta od italijanskega podjetja kupil skoraj 33 tisoč megavatnih ur električne energije po ceni skoraj 72 evrov in 3.700 megavatnih ur celo po ceni 75,5 evra. Ta račun je znašal 2,6 milijona evrov. Direktorja TEŠ Petra Dermola smo vprašali, ali so bili šoštanjski bloki v tistem času polno obremenjeni, pa pravi, da ne, seveda po navodilih HSE. Od nekdaj so me tudi učili, da je najcenejša hidroenergija, potrebujemo le vodo. Najdražja pa, da je termoenergija, še posebej iz lignita. A vendar je cenovna politika HSE čisto drugačna. Dejstvo je, da HSE najbolje plačuje elektriko Soškim elektrarnam (lani 56, letos 52,45 evra, dravskim denimo pa po 24,41 evra). TEŠ je dobival lani 50,71, letos pa naj bi le 43,45 evra, ob tem pa je HSE predvidel 9 odstotno podražitev premoga. Ob takšnih številkah pa bodoči blok 6 res ne more biti rentabilen. Očitno, da si nekdo to tudi želi. Gorenjevi pomivalni stroji S priložnostno slovesnostjo so v torek v Gorenju svečano obeležili začetek proizvodnje pomivalnih strojev. Tako bodo v tem okolju ohranili 300 delovnih mest, z aparati visokega cenovnega razreda pa zagotavljali svojo konkurenčnost. Proizvodnja pomivalnih strojev je po besedah Franja Bobinca tudi osnova na kateri bodo še naprej razvijali in nadgrajevali blagovno znamko Asko premium, s katero bodo nastopali po celem svetu. Poudaril je še, da družba ne načrtuje kmalu novih selitev proizvodnje, v načrtu pa imajo oblikovanje novih lokacij v Sloveniji in v Srbiji, na katerih bodo proizvajali skupaj z japonskim Panasonicom. Prvi mož Gorenja je ogorčen zaradi napovedi direkcije za ceste, da uvede izmenično enosmerni promet na cesti Arja vas - Velenje, kjer bo uvedena tudi omejitev na 30 ton za tovorna vozila brez priklopnikov. Ob tem je izrazil upanje, da bo le zmagal razum. Že zdaj so logistični procesi zaradi slabe cestne povezave otežkočeni. V Gorenje pripelje oziroma odpelje vsak dan 200 težkih tovornjakov in čas je, da zgradimo tako zelo potrebno hitro cesto. Na sliki: dr. Peter Groznik, Franjo Bobinac, Bojan Kontič in Brane Apat med ogledom močno avtomatizirane proizvodnje pomivalnih strojev. Stran 3 Mestna občina Velenje namenja letos za investicije 59 % proračuna 9770350556014 Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 2 112 OD SREDE DO TORKA Men 23. januarja 2014 Šoštanjčani se pozdravljajo: »Bo ali ne bo?« Čeprav so polemik v zvezi z gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj vajeni, so bili nad idejami o ustavitvi gradnje tik pred koncem zgroženi Milena Krstič -Planinc V Šoštanju, kjer blok 6 gradijo dobesedno v mestu, so spremljali (tudi) zadnje polemike v zvezi z njim nekaterih krogih, zlasti političnih, znova pojavljajo zamisli o ustavitvi gradnje. Pravijo, da so jih že vajeni, da jih je bilo v preteklosti že nič koliko, da pa se v Šoštanju vsakič, ko in se čudili, s kakšno lahkoto se v se pojavijo, namesto z 'Dober dan' lokalne novice m Srebrno priznanje za Dragico Mavec Ljubljana - 29. januarja - V sredo bodo na Ljubljanskem gradu podelili najvišja priznanja javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za leto 2013. Dobitnikov zlatih in srebrnih plaket bo 5, med njimi pa je tudi plesna pedagoginja Dragica Mavec iz Velenja. Prejela bo srebrno priznanje sklada. _■ bš Pust Šoštanjski v Bolgariji Šoštanj - Dvaintrideset predstavnikov Pusta Šoštanjskega je danes, 24. januarja, odpotovalo v Bolgarijo, kjer bodo v mestu Pernik sodelovali na karnevalu. Bolgari so, tako kot Šoštanjčani, člani Evropskega združenja karnevalskih mest, izmenjave med njimi pa so stalnica. Bolgari so bili v Šoštanju že dvakrat, Šoštanjčani pa jim obisk vračajo prvič. Na njihovem karnevalu se bodo predstavili s Koši šo-štanjskimi in Tresimirji. ■ mkp Malčki želeli bolje spoznati župana Velenje, 16. januarja - Župan Bojan Kontič je v četrtek v občinski sejni dvorani sprejel skupino otrok iz Vrtca Vrtiljak. Otroci so povedali, da so si na obisk v mestno hišo želeli, saj se v vrtcu večkrat pogovarjajo tudi o občini in županu ter gredo pogosto na sprehod mimo občinske stavbe, vanjo pa še niso stopili. Tudi župana mnogi med njimi še niso srečali. Otroci so županu postavili veliko zanimivih vprašanj, med katerimi so bila tudi takšna: »Župan, a znaš voziti bager? A je to vaša hiša?, Kaj ste iskali pod zemljo, ko ste bili še rudar?«. Bojan Kontič je z veseljem odgovarjal na vprašanja mladih obiskovalcev, ki jim je povedal tudi marsikaj zanimivega o Velenju in delu zaposlenih v občinski upravi. Otroci so županu prinesli v dar maketo občinske stavbe, ki pa jo bodo sedaj, ko so si stavbo dobro ogledali, še malce dopolnili. Projekt je v fazi usklajevanja Šmartno ob Paki - Po zagotovilih uprave Občine Šmartno ob Paki sproti evidentirajo poškodbe na cestiščih. Manjše in nujne popravijo sproti, za večje posege pa so naročili projektno dokumentacijo. Eden od izvedbenih projektov, ki je v fazi usklajevanja, je rekonstrukcija ceste od železniške postaje mimo Malusa do javnega zavoda Mladinski center. S projektom bo občina kandidirala na prvem možnem razpisu za pridobitev sofinanciranja. Izvedb naj bi se lotili konec letošnjega poletja. ■ tp Denar za kmetijstvo Šmartno ob Paki - Prejšnji teden so se sešli na seji v novi sestavi člani komisije za kmetijstvo Občine Šmartno ob Paki. Na njej so pozornost namenili predvsem osnutku javnega razpisa za dodelitev sredstev za kmetijstvo v tem letu. V občinskem proračunu je za to na voljo 14 tisoč evrov. Na razpis se bodo lahko zainteresirani prijavili predvidoma v drugi polovici februarja. Vse informacije bo lokalna skupnost objavila na svoji spletni strani. V tem času pa čaka člane komisije še priprava dokumenta za novo programsko obdobje, ki bo osnova za dodelitev denarja za kmetijstvo v prihodnjih letih. ■ tp jY. il L. ljudje pozdravijo z 'Bo ali ne bo?' Župan Šoštanja Darko Menih, ocenjuje, da so take zamisli neodgovorne. Zakaj mislite, da se ideje o ustavitvi gradnje pojavijo vsake toliko časa? »Mogoče zato, ker stranke ne najdejo poti do energetskih sredstev, ki jih pričakujejo ob gradnji? Ne vem. Vem pa, da je nepošteno do Šoštanjčanov in celotne Šaleške doline, da politika ne dojame pomena te gradnje, da ne ve, da iz te doline prihaja tretjina, v sušnem obdobju pa polovica potrebne električne energije v državi. Namesto da bi se ukvarjali z oživitvijo gospodarstva, delovnih mest in težavami, ki jih čutijo državljani, se raje ukvarjajo s tem. Ljudje v Šoštanju so zbegani, in ko se srečujemo, se pozdravljamo z 'No, kaj bo zdaj s tem blokom, bo ali ne bo?'. Nekaj časa pa je bilo mirno. »Po tistem, ko je bilo poroštvo v državnem zboru sprejeto, se je stvar, vsaj videti je bilo tako, umirila. Potem, ko je očitno nekaterim političnim strankam zmanjkalo materiala za samovšečno prikazovanje svojih idej, pa jim je spet prišel prav blok 6. Zgroženi smo, da se politična ko- Darko Menih:»Nobenih težav nimamo s tem, da odškodnino dobita tudi Velenje in Šmartno ob Paki.« pja znova lomijo na naših hrbtih, v Šoštanju, ki ga je že od leta 1956 zaznamuje energetika, in razočarani, ker jih trosijo politiki, ki jih osebno poznamo.« Ob tem pa morate v Šoštanju z gradbiščem in množico delavcev, ki dela na njem, tudi živeti. Najbrž to ni ravno enostavno? »Gradnja bo, vsaj tako upam, v načrtovanem času končana. Je pa dejansko otežila življenje prebival- cem. A ti so, kot sem že večkrat povedal, strpni in vseskozi zagovorniki izgradnje. Vedeti morate, da je bil Šoštanj nekoč gospodarsko središče doline, potem je izgubil Ve-grad, Gorenje, lesno industrijo, propadala so tudi druga podjetja in med večjimi je v Šoštanju ostal le TEŠ in posredno Premogovnik. Zato smo še toliko bolj navezani na TEŠ in to gradnjo. Želimo si, da se konča, da se zadeve umirijo in da Šoštanj zaživi tako, kot je potrebno.« Odškodninski sporazumi. Pred koncem lanskega leta je veliko vroče krvi zaradi 600.000 evrov, ki naj bi bili namesto v Šoštanj nakazani Velenju. Ste ta denar že dobili? »Nismo še dobili vsega, večji del sredstev začasnega sporazuma, ki ga imamo sklenjenega s TEŠ, pa smo dobili. Direktor Peter Dermol se je odzval zelo korektno. Prišel je na sejo in nam jasno povedal, da se zaveda odgovornosti do lokalne skupnosti. Hvaležni smo mu, ker je tudi pisno odgovoril na sprejete sklepe, za razliko od generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka, ki ga na našo sejo ni bilo, na naše zahteve pa se ni odzval niti telefonsko niti pisno. Nad tem smo razočarani, kar pa ne pomeni, da bomo zdaj dali mir. Posebej pa želim poudariti, da nimamo nobenih težav s tem, da odškodnino dobita tudi sosednji občini Velenje in Šoštanj, še več, dobiti jo morata. Ampak tistemu, kar Šoštanju pripada, se ne bomo odrekli. Termoelektrarno in blok 6 imamo na dvorišču mesta in ta blok bo tukaj ostal.« So za letos odškodninski sporazumi že sklenjeni? »Zdaj so na vrsti pogajanja, termine zanje imamo že dogovorjene.« S TEŠ ves čas zgledno sodelujete. »Tako je. TEŠ je vedno priskočil na pomoč občini, tudi v času gradenj prejšnjih blokov, ko je ob gradnji Šoštanj vedno kaj dobil -stanovanjski objekt, bazen ... Direktorji so razumeli naše življenje. Razume ga tudi sedanji direktor in samo zahvalim se mu lahko za to.« ■ I\I JLULJJÎ J/ J> HJJÎ. Pravi naslov za uspešno reklamo! Evropi ponujamo slovenski zajtrk Res prelahko do države? - Evropa nas bo posnemala - Zimska pomlad - nekateri se utapljajo - Rogaška proti Ljubljani In smo dobili še eno zaušnico, kije menda kar enakomerno udarila po naših levih in desnih. Spet si jo je privoščil ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ki nam že sicer rad deli lekcije. Tokrat seje spravil nad našo osamosvojitveno vojno: da smo državo dobili prelahko, da je za našo neodvisnost umrlo premalo ljudi. A kot je pri nas že navada, so nekateri tako njegovo omalovaževanje sprejeli celo »dobrohotno«. Odločno sojo zavrnili v vrhu organizacije veteranov osamosvojitvene vojne. Različno, odvisno od barve, so se naši politiki odzvali tudi na njegov »napad« na Danila Turka in njegovo kandidaturo za prvega moža OZN. Tako je »prvi Američan v Sloveniji« povzročil novo delitev v naši državici. Zdaj bi bilo prav, da res združimo moči in dokažemo, da smo vredni, da smo dobili svojo državo. Kaže pa, da bomo Slovenci morda le malo bolj združili Evropo. Naš medeni zajtrk naj bi »osvojile« tudi ostale države EU. A ne bi povsod jedli naš med, čeprav je zelo dober. Le za vso Evropo ga je premalo. Morda tudi zato, ker je pri nas še vedno precej dejavnosti, ki škodijo čebelam. In ko na pravo pomlad v našem gospodarstvu še vedno čakamo, nam jo narava tudi v tem zimskem času še vedno ponuja. Pa tako v nedeljo, sredi koledarske zime, niti svetovnega dneva snega nismo mogli primerno proslaviti. Na Golteh so prireditev prestavili za en teden. Težave s snegom so že prej ženske smučarske skoke iz zgornjesavinjskega Ljubnega prestavile v zgornjesavsko Planico, Celjska koča, priljubljeno nizko ležeče smučišče, pa je seveda pomladansko zeleno. Le na Rogli jim je kljub muhastemu vremenu, ko je deževalo, namesto da bi snežilo, v soboto z velikimi napori uspelo izpeljali svetovni pokal v deskanju. Zadnje deževno vreme pa je tudi drugače prizadelo veliko krajev tudi na našem širšem območju, Velenje je bilo s celjske strani spet za veliko ur odrezano od ostalih krajev. Voda je odnesla tudi veliko različnih stvari. Ni pa to deževje odneslo »cestarja« Gregorja Ficka, direktorja Direkcije za ceste, znanega po občinah, saj je reševal mnoge prometne zagate. Zaradi nekaterih drugih stvari mu je bilo vsega dovolj in je ponudil odstop. In Samo Omrzel ga je sprejel. Tako je še en pomemben resor ostal brez »glave«. Seveda tudi ni deževno vreme krivo, da se nekatera naša podjetja še kar potapljajo. Za nekatere iščemo nove lastnike, usoda drugih še niti ni znana. Prisilni poravnavi za slatinski trgovski Keros in celjski kabelski Kapis nista uspeli in obe naj bi končali v stečaju. Predvsem slednje je za nekatere presenečenje, saj je bilo še ne dolgo tega primer za zgled. Hitro se je razvijalo predvsem na bosanskem trgu - potem pa ... Upajmo, da vendarle veljajo napovedi, da se razvedritev kaže tudi na našem gospodarskem nebu. In da seveda ne držijo napovedi, da bo poslovanje ogrozilo tistih pet evrov, ki naj bi jih dobili delavci z minimalno plačo. Čeprav je res, da je takih vse več! V Celju nekatere zanima, ali bo mesto res postalo bolj turško. Ne zaradi »sadu« listine o sodelovanju, ki jo je pred meseci podpisal celjski župan Šrot z županom enega od turških hitro razvijajočih se mest, ampak zato, ker naj bi se Turki zanimali za nakup dveh celjskih družb: Cinkarne in Aera. V Rogaški Slatini, kjer so tuje lastnike za steklarno že dobili, jih še ne ocenjujejo, kot negativno pa ocenjujejo naše ministrstvo za kulturo. Znašli so se namreč med kraji, ki jim je to ministrstvo sprva namenilo toliko točk za predstavljene projekte, da so pristali na samem vrhu -nato pa so jih polili s hladnim tušem. Na seznamu so nepojasnjeno pristali tako nizko, da denarja zanje ni. In obrisali so se pod nosom za predvidenih 600 tisočakov evropskih sredstev za projekt mladinskega kulturnega centra. A povsem se še vedno niso vdali. Še bodo poizvedovali po Ljubljani. Pa še to: v Celju so v kratkem času že drugič znižali ceno daljinskega ogrevanja. Nekateri pravijo, da tudi zaradi sosedske pomoči - »kurjenja« odpadkov, ki jim jih pripeljejo tudi iz drugih občin. ■ k n NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 13 23. januarja 2014 AKTUALNO Gorenje prvič proizvaja tudi pomivalne stroje 3 V Gorenju sklenili dvoletni ciklus strateškega prestrukturiranja in optimizacije proizvodnih lokacij - Na račun manjših stroškov dela bodo prihranili na letni ravni 20 milijonov evrov - Ohranjajo konkurenčnost Mira Zakošek Velenje, 21. januarja - S priložnostno slovesnostjo so v Gorenju sklenili dvoletni proces prestrukturiranja in optimizacije proizvodnih lokacij. V tem času so prenesli del proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevo v Srbiji, iz Švedske v Velenje pa visoko cenovne pralne in sušilne stroje, nazadnje pa še pomivalne stroje, ki so jih prvič začeli proizvajati septembra lani. Razširitev proi- Povpraševanje po novih strojih je veliko. Letos jih bodo izdelali 140.000. zvodnje z novim programom so zaznamovali s posebnim dogodkom, med katerim so ob zvokih godbe Zarja simbolično zagnali transferno linijo za obdelovanje pločevine s petimi postajami. Proizvodnja pomivalnih strojev poteka v velenjski tovarni od septembra, proizvodni program pa obsega vgradne in samostojne pomivalne stroje ter polprofesionalne pomivalne stroje, ki se uporabljajo v zdravstveni, kozmetični in podobnih dejavnostih. Vsi omenjeni aparati so najvišjega cenovnega razreda. Računajo, da bodo letos proizvedli 140 tisoč pomivalnih strojev, od Franjo Bobinac:»Res smo ponosni na te aparate najvišjega cenovnega razreda.« tega večino pod lastno blagovno znamko visokega cenovnega razreda Asko, s katero širijo svojo globalno prisotnost. Največ teh strojev bodo prodali na trge Skandinavije, v ZDA in Avstralijo. Selitve proizvodnje so bile, kot je poudaril v pozdravnem nagovoru predsednik uprave Franjo Bobinac, najzahtevnejše v zgodovini Gorenja. Svojo proizvodno lokacijo je namreč spremenila kar petina aparatov. V selitvenih procesih je sodelovalo 300 delavcev Gorenja s področij proizvodnje, nabave, logistike, informacijskih tehnologij, kontrolinga, financ, vzdrževanja in produktnega vodenja. Poleg prenosa opreme, poslovnih procesov in vzpostavitve proizvodnje na novih lokacijah je bilo treba zagotoviti tu- Kakšna je proizvodnja pomivalnih strojev? • iz Švedske so preselili 2.000 ton opreme, pripeljali so jo s 130 kamioni, • zaradi specifičnosti izdelave je v proizvodni proces vključenih 18 robotov, • montažni trak za pomivalne stroje je dolg 260 metrov, skozi različne procese pa potuje stroj po njem 120 minut, • pomivalni stroj sestavlja kar 316 različnih komponent, • v Gorenju proizvedejo pomivalni stroj vsakih 43 sekund. di ustrezno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. »Leto 2013 je bilo za Gorenje resnično prelomno ne le z vidika strateškega partnerstva s Pa-nasonicom, ki smo ga uspešno začeli, začeli smo kotirati na varšavski borzi, dokapitalizira-li smo se, predvsem pa smo v lanskem letu uspešno zaključili dvoletno proizvodno prestrukturiranje. V Sloveniji danes z odpiranjem te naše nove tovarne, to lahko rečem, ohranjamo in pridobivamo 300 novih delovnih mest, visokokvalficira-nih, z veliko več dodane vrednosti, kot je je bilo na katerihkoli dozdaj-šnjih izdelkih, predvsem pa na izdelkih, ki smo jih preselili v Srbijo. Resnično smo veseli in ponosni, da Ohranjajo 300 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Z otvoritvene slovesnosti proizvajamo pomivalne stroje v Sloveniji. Proizvodnja na Švedskem je bila preprosto predraga in morali smo jo preseliti,« je dejal Franjo Bo-binac in se zahvalil svojim sodelavcem, ki so storili vse, da je potekel prenos znanja in tehnologije tako uspešno in da je tudi proizvodnja nemoteno stekla. Ob tem je izrazil tudi nezadovoljstvo nad slovensko politiko, ki bi takšno proizvodnjo, če bi jo v Sloveniji udejanjalo tuje podjetje, podprla, domačim pa tega ni pripravljena. Računajo, da bodo s selitvami na letni ravni prihranili 20 milijonov evrov s stroški dela in za toliko napovedujejo boljši poslovni rezultat že za letošnje leto. Če se teh selitev ne bi lotili, zagotovo ne bi bili več Selitve so trajale dve leti Selitve proizvodnje so se začele pred dvema letoma. V programu prestrukturiranja so najprej prenesli iz Finske na Češko proizvodnjo kuhalnih aparatov, nato pa še proizvodnjo samostojnih hladilno-za-mrzovalnih aparatov iz Velenja v Srbijo. Nato so najprej preselili iz Švedske proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev in nazadnje še pomivalnih strojev. konkurenčno sposobni na iz leta v leto bolj zahtevnih svetovnih trgih. Brane Apat, v upravi odgovoren za gospodinjske aparate, se je zahvalil zaposlenim, ki so po njegovem mnenju zelo pošteno opravili delo, ki je bilo za nadaljnji obstoj Gorenja ob vse bolj zaostreni konkurenci nujno potrebno. V imenu občank in občanov mestne občine Velenje pa je zbrane delavce, vodilne in poslovne partnerje pozdravil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki jim je čestital in se jim zahvalil, da so držali obljubo in so po selitvi proizvodnje iz Velenja v Valjevo prinesli v to okolje tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, ki bo ohranila delovna mesta. »Sčasoma bomo morali vsi sprejeti dejstvo, da delovna mesta, ki niso uspešna, ki prinašajo izgubo, ne sodijo v ta prostor,« je dejal in izrekel kar nekaj pikrih na račun države, ki ne poskrbi, da bi imel največji slovenski izvoznik bolj sprejemljivo cestno povezavo. Z 260 m dolgega proizvodnega traku pride vsakih 43 sekund pomivalni strioj Tomaž Oset, tehnični vodja proizvodnje pomivalnih strojev: »Proizvodnja je stekla po načrtu in to presenetljivo dobro glede na kratek čas, ki je bil na voljo. Konec avgusta smo izdelali prve testne serije, približno 1.000 kosov, septembra pa nadaljevali s povečanjem dnevnega plana na dobrih 250 kosov. Oktobra smo morali proizvodnjo zaradi nepričakovano večjega povpraševanja še bolj povečati. Čeprav imamo dobre izkušnje s proizvodnjo gospodinjskih aparatov, so ti res nekaj posebnega, zato smo ekipe usposabljali tako na Švedskem kot v Velenju. Izbrali smo najbolj zanesljive in natančne delavce.« Boštjan Šerovnik, obratni inženir: »Obratni inženir sem bil doslej v programu zamrzovalnih aparatov. Tale proizvodnja je prinesla velike spremembe, zato smo se morali vsi veliko naučiti. To smo delali z velikim veseljem, saj smo zadovoljni, da smo osvojili tako tehnološko zahtevno proizvodnjo, ki nam pomeni tudi zanesljivejšo prihodnost.« Mirjana Kondič, delavka: »Že deset let sem zaposlena v Gorenju, sestavljala sem hladilnike, od septembra dalje pa sem tukaj. Ni mi težko, delo se mi zdi celo lažje od prejšnjega. Je pa res, da je treba biti zelo natančen. Zadovoljna sem, da sem del te skupine.« V TEŠ pripravili varčevalne ukrepe Že v prvih treh letih bodo privarčevali 25 milijonov evrov, do leta 2020 pa 80 milijonov - Zagotavljajo tudi, da bo blok 6 rentabilen in da bo izboljšal sedanji poslovni rezultat za 60 milijonov evrov Mira Zakošek Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj je začelo izvajati prvi nabor ukrepov za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja. Z ukrepi, ki so bili predstavljeni tudi na planski konferenci HSE v novembru, bodo izboljšali stroškovno učinkovitost, poslovne prihodke ter tako že v prihodnjih treh letih privarčevali 25 milijo- nov evrov, do leta 2020 pa približno 80 milijonov evrov. Čeprav so v TEŠ v zadnjih desetih letih vseskozi optimizirali poslovanje (stroške vzdrževanja so na primer znižali s 16 milijonov evrov na 6 milijonov evrov; število zaposlenih se je v obdobju zadnjih 10 let zmanjšalo za več kot 20 odstotkov), so ves čas uspeli zagotavljati varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. »Nabor pripravljenih ukrepov je optimističen, a s pravilnim pristopom, v dogovoru s socialnimi partnerji in v skupnem zavedanju te težke situacije zagotovo dosegljiv,« pravi direktor Peter Dermol. TEŠ je v skupini HSE največji proizvajalec električne energije, saj za slovenske potrebe proizvede več kot tretjino potrebne elektrike. Tudi na nacionalni rav- ni je TEŠ največji proizvajalec električne energije, saj je delež proizvedene električne energije iz TEŠ v Sloveniji v zadnjem obdobju vedno višji kot 30 odstotkov. V sušnih obdobjih TEŠ edini znotraj HSE zagotavlja želeno količino električne energije, zato v tem obdobju proizvede na dnevni ravni tudi več kot 50 odstotkov proizvedene električne energije. Trenutno TEŠ proizvaja električno energijo iz obstoječih zastarelih premogovnih blokov 3-5. Po letu 2016 bo blok 6 nadomestil vse trenutno obratujoče bloke (blok 5 bo razpoložljiv kot hladna rezerva) in imel tudi do 60 milijonov evrov boljši poslovni izid kot z obstoječimi bloki, zagotavljajo v Termoelektrarni Šoštanj. Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 4 112 GOSPODARSTVO Men 23. januarja 2014 Po »turbulentnem« znova naporno leto V mlekarni v Arji vasi ocenili lansko leto za prelomno - V teh dneh prvo trajno slovensko mleko - Prepričani, da se bo katera od novih priložnosti »prijela« Tatjana Podgoršek »Bilo je »turbulentno«, a tudi prelomno,« je označil leto 2013 direktor mlekarne v Arji vasi Marjan Jakob in dodal, da bo tudi letošnje naporno, če ne znova »turbulentno«. Na izzive so se - po njegovih besedah -pripravili z obogateno ponudbo izdelkov in večjim izvozom. V naslednjih 5 letih naj bi za razvoj namenili blizu 24 milijonov evrov Novi izdelki, večje in nove priložnosti na tujih trgih Že v teh dneh bodo slovenskim potrošnikom ponudili prvo trajno slovensko mleko brez gensko spremenjenih organizmov s 3,5 odstotka mlečne maščobe, v jeseni pa še z 1,5-od-stotno. »To je za mlekarno, slovenskega potrošnika in izvoz pomemben korak,« meni Jakob. Februarja bodo ponudbo obogatili s pasirano skuto, novim mlečnim namazom, do pomladi pa še kremnim jogurtom. Nove izdelke bodo dodali skupini proizvodov, ki jih od lani tržijo pod novo blagovno znamko Linija. Razmere na domačem in tujem trgu narekujejo močnejše aktivnosti v prodaji. »Še močnejši nastop začenjamo na hrvaškem in italijanskem trgu. Po nastopu Prvo trajno slovensko mleko Mlekarna je pred nedavnim ponudila potrošnikom prvo slovensko trajno mleko. Pri tem projektu sodeluje z domačini dobavitelji mleka ter z mlekarno PIK, v kateri s sodobno tehnologijo polnijo trajno mleko. V mlekarni Celeia zagotavljajo sledljivost slovenskega izvora surovega mleka, saj ga spremljajo na vsakem koraku: od dobavitelja do samega proizvodnega procesa ter končnega izdelka. Celotni proces kontrolira Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, ki hkrati bdi nad tem, da proizvodnja trajnega mleka Zelene Doline poteka brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. Ker danes povpraševanju še ne morejo zadostiti, so produkt najprej predstavili v Mercatorjevih trgovinah in Petrolovih bencinskih črpalkah. na sejmu v Nemčiji se nam odpirajo še nove možnosti za prodajo v drugih državah. Že kar nekaj vzorcev izdelkov smo poslali v zalivske, arabske države, tudi skandinavske, v čakalni vrsti smo v eni največjih držav v Evropi. Prepričan sem, da se bo od vseh priložnosti, ki so, vsaj ena 'prijela'. To bo pripomoglo k naši rasti, priložnost zanjo pa so zaradi omejitev na domačem le tuji trgi.« Ze kar nekaj vzorcev izdelkov so poslali v zalivske, arabske države, tudi skandinavske, v čakalni vrsti so v eni največjih držav v Evropi. Naložbe bodo podobo mlekarne precej spremenile Poleg omenjenih aktivnosti bodo poskušali posledice konkurence omiliti z naložbami. Proti koncu lanskega leta so sprejeli novo investicijsko strategijo, vanjo pa zapisali, da bodo v naslednjih 5 letih vložili v razvoj približno 24 milijonov evrov. S širitvijo proizvodnje bodo potrebovali tudi nove skladiščne prostore, potrebna bo sprememba logistike mlekarne, čaka jih izvedba projekta nove sirarne ... »V naslednjih 2 do 4 letih bo podoba mlekarne precej spremenjena. Upam, da bodo razmere na trgu v skladu z našimi pričakovanji, da bodo banke spremljale naš razvojni cikel. Zavedamo se, da lahko to dosežemo le z dobrimi poslovnimi rezultati, kar pa niti približno ne bo lahko. Kajti konkurenca pri odkupu mleka bo še hujša. Budno bo treba spremljati razmere na trgu in se jim prilagajati.« Minuli teden so sprejeli koncept, kako bodo to izvajali. Izdelani modeli naj bi zadovoljili proizvajalce in mlekarno. »Zagotovo bomo beležili nihanje odkupne cene, kar smo v novi zasnovi tudi predvideli.« Odprta vrata za nove proizvajalce Na vprašanje, ali potemtakem odpirajo vrata za nove proizvajalce mleka, se je Jakob odzval pritrdilno. Po izdelani strategiji naj bi odkupili precej več mleka, kot ga od- Marjan Jakob: »Tujina priznava kakovost naših izdelkov, zato smo toliko bolj prepričani, da smo na vseh trgih konkurenčni.« kupijo v tem trenutku. Tisti, ki bodo želeli postati njihovi dobavitelji, bodo morali pridobiti certifikat o pridelanem mleku brez gensko spremenjenih organizmov. »Znotraj območja, kjer odkupujemo mleko danes, bomo poskušali svojo prisotnost še okrepiti. Prav tako se ne bomo držali več samo »svojega terena«, ampak bomo posegali na druga območja, saj tudi drugi posegajo na naše. Fronte prehajanja proizvajalcev iz ene v drugo mlekarno nismo povzročili mi, bomo pa odgovorili na vsak rafal,« je še dejal Marjan Jakob. Povezovanje, nakup? Za zdaj še ne, pravijo v mlekarni. Kljub zaostrenim pogojem poslovanja in konkurenci na trgu ne načrtujejo povezovanja, združevanja z drugo mlekarno ali nakupa kakšnega mlečnega obrata. Takšna, kot je, se lažje prilagaja zahtevam, potrebam potrošnikov in trgom. Zadnja vest Vlada za dokončanje šestega bloka Za jutri je sklicana izredna seja državnega zbora, ki so jo zahtevali poslanci SDS, ki predlagajo ustavitev šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. V zadnjih dneh je zasedal parlamentarni odbor za infrastrukturo in prostor, v torek pa tudi vlada, ki so se sesznanili z vsemi gradivi. Poslancem bodo predlagali, da investicija spelje do konca. S sprejemembo zakonodaje bodo omogočili Računskemu sodišču, da opravi revizijo. PO besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, je bilo pri investiciji v preteklsoti mnogo napak, prepričan pa je, da imamo zdaj prave podatke. Zatrdil je, da se je že znavnaj vedelo,d a bo investicija vredna 1,4 milijarde, vsi podatki, ki so jih dobivale vlade, pa niso bili pravilni. Tudi generalni direktor HSE Blaž Korošok je potrdil, da je bila ta cena znana že znavnaj. Omerzel je poslancem pripravil poročilo, ki ga je poimenoval "resnica o Šoštanju". Po teh podatkih bo TEŠ prva tri leta posloval z izgubo, kar pa ni nič navadnega, nato pa naj bi posloval pozitivno. Premogovnik Velenje bo ob projekcijah s ceno 2,25 evra za GJ v obdobju 2014-2016 posloval pozitivno, nato pa s pozitivno ničlo, pozitivno pa bo tudi poslovanje Holdinga Slovenske elektrarne. Očitno pa bo v TEŠ zdaj vendarle pripravljena celovita revizija, s katero sta se strinjala tudi generalni direktor HSE Blaž Korošok in direktor TEŠ Peter Dermol. Dokončna usoda bloka 6 pa je torej jutri v rokah poslancev. ■ mz Novo leto, nove poslovne priložnosti Podjetje Mega M iz Velenja pred konkurenco - Letos še bolj na tujih trgih, med drugim tudi v Indiji, Tanzaniji, Keniji Tatjana Podgoršek Tako kot v mnogih podjetjih tudi v podjetju Mega M, informacijske tehnologije Velenje, vedo, da je trg vedno zahtevnejši, da za enako denarja zahteva več in boljše storitve. Temu so se lani prilagodili v največji možni meri, kar dokazujejo poslovni rezultati. Da so inovativni in korak pred konkurenco, pa kažejo med drugim tudi priznanja za njihove produkte. »Lani smo dobili dve odmevnejši nagradi za inovacijo, razvili produkt, ki danes že živi na trgu in s katerim si lahko podjetja precej olajšajo komunikacijo s tujino. Imamo vse pripravljeno za start projekta Mega Tel mobilna prediz-bira na 20 trgih držav EU,« sta dejala Matej in Miran Meža, direktorja podjetja Mega M - enega vodilnih slovenskih podjetij v informacijskih tehnologijah. Tudi sicer v novem letu vidita nove poslovne priložnosti predvsem na tujih trgih. Lani je podjetje na slednjih ustvarilo 14, letos naj bi jih že več kot 20 odstotkov prihodkov. Strankam iz Italije, Avstrije, Velike Britanije, bivše Jugoslavije in Bližnjega vzhoda dodajajo letos še Poljsko, Indijo, Tanzanijo in Kenijo. Nove možnosti sodelovanja si »odpirajo« na vseh področjih sodobnih telekomunikacijskih, govornih ter podatkovnih komunikacij (fiksna telefonija, informacijska tehnologija, lojalnostni sistemi, SMS marketing, taksi controller). Nove poslovne stike pričakujejo tudi od sodelovanja na sejmu Cebit v Han-novru, predstavitev načrtujejo še na drugih specializiranih sejmih v Kolektiv podjetja Mega M namerava produkte, ki so ji razvili v skladu s potrebami trga, razvijati dalje in zanje iskati nove tržne priložnosti. Evropi ter Aziji. »V prihodnjih petih letih naj bi ustvarili na tujih trgih več prihodkov kot na domačem.« Kot sta dejala sogovornika, bodo na slednjem stopali po začrtani poti. Poleg širitve ponudbe uspešnih produktov, ki jim nameravajo še povečati dodano vrednost, krepijo prisotnost na domačem trgu. V minulih dneh je podjetje Mega M odprlo poslovno enoto v Mariboru. Tu je prevzelo nekaj zaposlenih in strank propadlega podjetja s podobno dejavnostjo. »Imamo dobre produkte, ki so se na trgu že izkazali, zato ne dvomimo, da bomo število kupcev še povečali.« Za izvedbo novih idej in priložnosti sta Matej in Miran Meža pred 5 leti pridobila za razvoj produktov nekaj evropskega nepovratnega de-naija preko podjetniškega sklada in ga koristno vložila v sitem. Lani sta se znova odločila za kandidaturo na razpisu, prejela za projekt 79 od potrebnih 80 točk, a kljub temu ostala praznih rok. »Pri ključnih dejavnikih, kot so internacionalizacija, rast števila zaposlenih, dodana vrednost je naš projekt dobil vse točke. Manj točk pa je prejel pri merilih, kot je razvitost regije in glede zmanjšanja izpustov ter reciklaže produktov, kar pa se na našo dejavnost ne navezuje. Pa pravijo, da je sredstev iz strukturnih skladov dovolj in da jih v Sloveniji ne znamo izkoristiti,« sta še dejala Matej in Miran Meža. ■ Povečali obseg poslovanja za 15 odstotkov Velenje - Eno vodilnih slovenskih podjetij na področju informacijskih tehnologij Mega M iz Velenja je lansko poslovno leto sklenilo po pričakovanjih. Kljub poglabljanju krize, močni konkurenci in hitro razvijajoči se tehnologiji je povečalo obseg poslovanja za 15 odstotkov. Podjetje, ki zaposluje 20 visoko strokovno usposobljenih delavcev, je lani ustvarilo blizu 1,9 milijona evrov prometa. Lahko bi ga še več, so prepričani v podjetju, če bi tudi lokalno okolje malim in srednjim podjetjem pomagalo pri zagotavljanju potrebne infrastrukture. Tudi tukajšnje javne ustanove storitve naročujejo in plačujejo drugje, namesto da bi izkoristile konkurenčno ponudbo lokalnih ponudnikov ter njihovo znanje. Zato so se odločili, da bodo v prihodnje še bolj usmerili prodajo po vsej Sloveniji, predvsem pa na tujih trgih. Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 5 GOSPODARSTVO - 5 Milena Krstič - Planine V Parizu v petek odpira vrata eden največjih trendseterskih sejmov Maison&Objekt (mednarodna razstava za notranjo opremo). Mesto ob Seni bodo preplavili oblikovalci, proizvajalci, tisti, ki so doma v dizajnu in notranji opremi. Prvič bo na tem sejmu prisotna Plastika Skaza iz Velenja. Predstavili bodo novo linijo blagovne znamke Cuisine. Gre za liniji Contessa in Cubix, obe v črni in srebrno-beli barvi, ter kot prvi v svetu linijo Viva v zlati in srebrni barvi. Direktorica Plastike Skaza, Tanja Skaza, s katero smo se pogovarjali na vrhuncu priprav pred odhodom v Pariz in potem naprej v Frankfurt, ni skrivala ponosa. Sicer pa, zakaj bi ga? Gre za sejem, za katerega različni proizvajalci, dizajnerji čakajo tudi po tri leta, da dobijo vstopnico zanj. Vam je uspelo zelo hitro. V kolikšnem času ste dočakali vabilo? »V štirih mesecih. Na to smo zelo ponosni. Predstavili se bomo ob boku največjih, resnično vrhunskih blagovnih znamk, kot so denimo Koziol, Joseph Joseph, Alessi. Prisotnost na tem sejmu je potrditev dovršenosti naših izdelkov, vrhunskega dizajna in najvišjih standardov kakovosti, ki jih lahko ponujamo povsod po svetu. Že danes pa smo prisotni v Avstriji, Nemčiji, Franciji, na Češkem, Poljskem, Hr- Šmartno ob Paki - Minuli petek so se sešli na pogovorih vodstvo občine Šmartno ob Paki in predstavniki NLB-ja. Tema pogovora je bilo napovedano zaprtje poslovalnice banke v omenjenem kraju. Kljub predstavitvi dejstev, zakaj bi bilo zaprtje poslovalnice hud udarec za občane občine Šmartno ob Paki, samo lokalno skupnost in tukajšnje podjetnike, predstavniki vaškem in seveda v Sloveniji.« Hočete torej izstopati? »Brez tega ne gre. Nase je treba nenehno opozarjati. V pozitivnem smislu seveda. Dejansko smo želeli izstopati, nismo pa natančno vedeli, s čim. Potem smo se odločili za linijo v zlati in srebrni barvi. Tako smo paleti dvajsetih barv dodali dve moderni in zelo zahtevni. Danes ni dovolj, da je izdelek estetsko lep, biti mora poseben, drugačen. Z dobro ekipo se to da in to hočemo pokazati tudi na tem sejmu.« Na trgu pa je Plastika Skaza prisotna že več kot 35 let. »Proizvajamo za velike multi-nacionalke, kot so Ikea, Gorenje, Landis&Gyr, tudi za avtomobilsko industrijo, za Opel, Chrysler, Fiat. Za veliko čast si štejemo, da smo prvi produktno razvojni dobavitelj na svetu za Ikeo. Tudi na osnovi teh izkušenj smo se odločili za dve lastni blagovni znamki. Zaposlujemo več kot 200 ljudi. Zelo smo povezani. Nota družinskega podjetništva je pri nas tradicija.« Po starostni strukturi pa ste relativno mlado podjetje. To je prednost. »Poprečna starost naših zaposle- banke niso spremenili stališča. »Slabo kaže glede ohranitve enote banke. Bankirji imajo svojo računico in se ne ozirajo na posebnosti okolja (oddaljenost od najbližje poslovalnice banke, število starejših občanov ... ). Pozvali smo jih, naj še enkrat o odločitvi tehtno premislijo,« so povedali na občinski upravi. Kot so še dodali, bodo sedaj počakali na drug odgovor bankirjev in se ob mo- nih je 32 let. To pomeni, da smo res mlado podjetje. Smo zelo fleksibilni, odzivni, hitro se znamo obrniti in kaj spremeniti. Fleksibilnost je zelo pomembna. Pomembna pa je tudi obojestranska sinergija - zaposlenih s kupci in kupci z zaposlenimi. Eni druge morajo začutiti.« Širša javnost, ki bere in spremlja revijo Manager, je vaše ime in ime vašega partnerja Igorja lani zasledila na lestvici stotih najbogatejših Slovencev. Kako gledate na to? »Raje bom povedala, kako to vidijo drugi. Da imata Igor in Tanja Skaza veliko, veliko denarja. Pa to ne drži. Med stotimi najbogatejšimi banka? rebitnem vnovičnem negativnem odgovoru odločili za iskanje drugega ponudnika bančnih storitev. Pred leti je tu že imela svojo poslovalnico Deželna banka. Izvedeli smo tudi, da so na bančni enoti v Šmartnem ob Paki že zbrali kar nekaj podpisov občanov za peticijo proti ukinitvi poslovalnice. ■ tp je podjetje Plastika Skaza z vsemi zaposlenimi. Brez njih ne bi bilo nič. Naš slogan je Vsi delci štejejo in ta pove vse. Upam, da se bomo vzpenjali še višje. Da, štejemo si v čast.« Imate tudi vi občutek, da se Slovenci ne znamo hvaliti? »To je ena od stvari, ki nam manjka, in če gre za denar, ki je prišel z delom, znanjem, vlaganji, vizijo ... ne vem, zakaj se ne bi pohvalili?« Omenjate vizijo. Kakšna pa je? »Da bomo najboljši razvojni do- bavitelj plastičnih izdelkov za velike multinacionalke in da bomo z lastnimi blagovnimi znamkami prodrli čim dlje. Izdelke do leta 2020 imamo že pripravljene.« Ste članica Kluba slovenskih podjetnikov. Kaj si obetate in kaj vam članstvo v takem klubu pomeni? »Predvsem si z našo pomočjo obetamo večjo prepoznavnost Slovenije v svetu, njeno večjo konkurenčnost in to, da se bomo kot podjetniki od dobrih gospodarstvenikov naučili, kako biti še boljši. Vsi, ki smo v Klubu, radi delamo. Vsi usta- novni člani smo začeli kot delavci in smo kot taki spoznavali podjetja, zato vemo, kaj podjetje je, in vemo, kaj je posel.« Koliko se je Plastike Skaza dotaknila kriza? Občutek je, da ne preveč. »Pa še kako se nas je dotaknila! A smo se ji uprli, se obrnili drugače. Pravi stres smo doživeli v začetku leta 2008, ko smo zaradi krize izgubili petino tržnega deleža v Gorenju. Nismo oklevali, takoj smo začeli razmišljati, kako znanje in izkušnje, ki jih premoremo, obrniti sebi v prid in razvili smo lastno blagovno znamko. Tole zdajle se sliši preprosto, pa ni bilo. V slabih časih spoznaš tudi, koliko so zaposleni pripadni podjetju. Pri nas se je takrat pokazalo, da so zelo. Ni jim bilo lahko. Tudi mi smo imeli naporne dneve, delali smo samo do četrtka. Nikoli pa nismo rekli, aha, zdaj je pa kriza, zdaj bomo pa počepnili. Namesto tega smo si rekli, če kdaj, potem je zdaj priložnost, da pokažemo, kako dobri smo.« ■ Znamo, gremo do neba! Za podjetje Plastika Skaza bi lahko rekli, da so samozavestno podjetje. A saj imajo za kaj biti. Laura Rednak, direktorica komerciale in financ, je tista, ki jih prepričuje: »Znamo, gremo do neba!«. Sama zase skromno pravi, da »tako hudo ni«, da je samo dobra kombinacija med obema lastnikoma, med enim, ki je konservativen, in drugim, ki je zelo napreden in ki sta skupaj zastavila vizijo podjetja za 20 let naprej. »Sama pri izvrševanju te vizije samo pomagam.« Vizija gre v dve smeri. »Na eni strani je korporacij-sko poslovanje v smislu postati razvojni dobavitelj vsem našim kupcem. Za ta namen vzpostavljamo razvojni oddelek. Na drugi strani so naše lastne blagovne znamke seveda v povezavi s korporacijskim poslovanjem. Ali drugače, tisto, kar se naučimo od naših kupcev, tržimo v sklopu lastne blagovne znamke.« Inovativnost je prihodnost. Tega se zavedajo. »Trg hlepi po inovativnih produktih, ti so priložnost za širjenje prodaje in višanje dodane vrednosti izdelkom.« Kako kaže zaposlovanju? V podjetju Skaza so tudi dobri zaposlovalci. V zadnjih petih letih so število zaposlenih povečali Laura Rednak:»Trg hlepi po inovativnih izdelkih.« za dobrih 50 odstotkov. »In zaposlovali še bomo, predvsem visoko kvalificiran kader, tržnike, pro-duktne vodje, take, ki imajo podobno energijo, kot jo imamo mi. Pomembno je, da človeka zaposliš na tistem delovnem mestu, na katerem je dober, kjer se bo čutil pomemben.« Bo NLB zamenjala Deželna Obračun komunalnih storitev julij— december 2013 za individualne hiše KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje Spoštovane uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje julij-december 2013. Skupno je bilo izstavljenih 6.746 obračunov. 2.855 uporabnikovje prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 148.158,42 EUR, kar predstavlja 5,92 % prihodkov realizacije za individualne hiše v obdobju julij-december 2013; 3.891 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 103.910,64 EUR, kar predstavlja 4,15 % realizacije za individualne hiše v obravnavanem obdobju. Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: Obračun v EUR Število obračunov -dobro uporabnikov Število obračunov -breme uporabnikov 0,00 - 50,00 1.973 3.357 50,00 - 100,00 413 337 100,00 - 150,00 238 98 150,00 - 200,00 101 38 200,00 - 350,00 99 44 350,00 - 500,00 22 10 nad 500,00 9 7 SKUPAJ 2.855 3.891 ■ 23. januarja 2014 MiCftfl Plastika Skaza: drugačni in drzni Tudi plastični izdelki morajo biti na pogled lepi za vse priložnosti in vsak dan - Na »trendseterskem« pariškem sejmu bodo predstavili novo linijo blagovne znamke Cuisine S svojo blagovno znamko so že prisotni v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Češki, Poljski, Hrvaški in seveda Sloveniji. Tanja Skaza: »Nikoli nismo rekli aha, zdaj je pa kriza, zdaj bomo pa počepnili.« " Si Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 6 112 NALOŽBE 23. januarja 2014 wo o u o u Mestna občina Velenje predstavlja nekaj največjih letošnjih ¡investicij, poleg teh bo v tem letu izvedla še številne drugej katerih skupna vrednost znaša več kot 14 milijonov evrov.l Mestna občina Velenje bo v letošnjem letu za investicije namenila kar 59 % proračuna, kar pomeni 33,7 milijona evrov. Leto bo torej močno zaznamovano z velikimi, investicijsko zahtevnimi projekti. Za primer- javo naj povemo, da je bilo za investicijske odhodke v lanskem letu namenjenih 20,3 milijona evrov, predlani 14,2 milijona, leta 2011 13,2 milijona in leta 2010 11,4 milijona evrov. 40.000.000 € 35.000.000 € 30.000.000 € 25.000.000 € 20.000.000 € Mestna občina Velenje je ena najuspešnejših občin, kar se tiče pridobivanja sredstev za sofinanciranje investicij na državnih in evropskih razpisih. Leta 2010 smo za sofinanciranje investicijskih odhodkov prejeli 1,3 milijona evrov, leta 2011 2,3 milijona, leta 2012 1,3 milijona, lani pa 7,7 milijona evrov. V proračunu Mestne občine Velenje za leto 2014 za financiranje investicijskih odhodkov načrtujemo 17,2 milijona evrov prihodkov iz državnega proračuna, evropskih sredstev in Grafikon 1: Investicijski odhodki 2010-2014 drugih virov, od tega največ za financiranje programov celovite oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode (10,4 milijona evrov), prenovo promenade (2 milijona evrov), stanovanja na Gorici (1,1 milijona evrov), energetsko sanacijo Zdravstvenega doma Velenje (0,8 milijona evrov) ter za ureditev komunalne in cestne infrastrukture v naselju Škale-Hrastovec (0,2 milijona evrov). 40.000.000 C 35.000.000 C 30.000.000 C 25.000.000 C 20.000.000 C 15.000.000 C 10.000.000 C 5.000.000 C seöe 2010 2011 2012 2013 2014 INVESTICIJSKI ODHODKI 11.405.288 C 13.178.169 C 14.153.856 C 20.281.609 C 33.652.462 C ■ PRIH. ZASOFINAN. 1.287.797 C 2.283.578 C 1.327.700 C 7.690.935 C 17.162.760 C Grafikon 2: Sofinanciranje investicijskih odhodkov in projektov oarc V občinah Šaleške doline (mestna občina Velenje, občina Šoštanj in občina Šmartno ob Paki) trenutno tečeta dva izjemno obsežna projekta: Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini ter Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini (ta projekt obsega le občini Velenje in Šoštanj). Projekta delno financira Evrop- ska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Oba projekta sta del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja - področje voda, prednostne usmeritve: Oskrba s pitno vodo in Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Prispevek Evropske unije znaša 85 % javnih upravičenih stroškov, udeležba Republike Slovenije pa je 15 %. 45.000.000 € 40.000.000 € 35.000.000 € 30.000.000 € 25.000.000 € 20.000.000 € 15.000.000 € 10.000.000 € 5.000.000 € 0 € PROG. KOHEZIJE Grafikon 3: Program kohezije - občine skupaj 30.000.000 € 25.000.000 € 20.000.000 € 15.000.000 € 10.000.000 € 5.000.000 € 0 € PROG. KOHEZIJE - MOV EVROP. SREDSTVA 16.551.578 € 7.544.973 € Grafikon 4: Program kohezije - Mestna občina Velenje i EVROPSKA SREDSTVA 28% ■ DRŽAVNI PRORAČUN i, PRORAČUN MOV 61% Grafikon 5: Financiranje programa kohezije - Mestna občina Velenje Delež nepovratnih sredstev pri projektu Celovita oskrba s pitno vodo je 81,45 % upravičenih stroškov, lastni delež občin pa predstavlja 18,55 %. Pri projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini je delež nepovratnih sredstev 80,32 % za upravičene stroške, lastni delež občin pa 19,68 %. Evropska komisija bo glede na izdana sklepa o sofinanciranju projektov sofinancirala največ do 37.033.921 evrov upravičenih stroškov. Grafikon 4 prikazuje celotno vrednost obeh kohezijskih projektov do leta 2015. Za Mestno občino Velenje ta predstavlja dobrih 27 milijonov evrov (28 %). Od te vsote bo Evropska unija prispevala 16,5 milijona evrov, kar predstavlja 61 %, 2,9 milijona evrov pa Republika Slovenija (11 % celotne vrednosti; glej grafikon 5). S kohezijskima projektoma bomo v Šaleški dolini pridobili 43 kilometrov novega vodovodnega omrežja, sistem za daljinski nadzor stanja v omrežju, dve novi čistilni napravi za pitno vodo, eno obnovljeno in posodobljeno čistilno napravo za pitno vodo in dodatnih 8 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Na javni kanalizacijski sistem se bo lahko priključilo še 616 prebivalcev, emisije v vode se bodo zmanjšale za 616 populacijskih enot, dve aglomeraciji bosta na novo opremljeni z odvajanjem in čiščenjem. Ko bosta kohezijska projekta končana, bo imelo kar 45 tisoč prebivalcev Šaleške doline zagotovljeno varno, zanesljivo in trajnostno oskrbo s pitno vodo, za 25 % se bodo zmanjšale vodne izgube, zgrajen bo integriran sistem, ki bo obratoval varneje in učinkoviteje ter bo v primerjavi z obstoječim tudi cenejši za vzdrževanje. Izboljšala se bo kakovost površinskih voda, večja bo varnost pred onesnaževanjem voda, izboljšali pa se bodo seveda tudi splošni življenjski in zdravstveni pogoji za prebivalstvo celotne doline. Rok za dokončanje projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini je 31. december 2014, za projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini pa 31. december 2015. Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 13 23. januarja 2014 NALOŽBE 7 etos za 9 % anovo 12.000.000 € 10.000.000 € 8.000.000 € 6.000.000 € 4.000.000 € 2.000.000 € 0 € STAN. GORICA Mestna občina Velenje in podjetje IGEM, d. o. o., sta soinvestitorja gradnje Poslovno-stanovanjskega objekta Gorica. Mestna občina Velenje bo z investicijo pridobila 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirnih mest. Celotna vrednost investicije znaša okoli 22 milijonov in pol evrov, delež Mestne občine Velenje pa je 11.240.800,44 evra. Soinvestitor IGEM, d. o. o., bo na trgu ponudil 15 stanovanj, poslovne prostore in prosto- Grafikon 6: Stanovanja Gorica re za trgovsko dejavnost, upravljal pa bo tudi okoli 460 pokritih parkirnih mest. Mestna občina Velenje je s prijavo na javni razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pridobila sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest (5.463.075,08 evra) ter posojilo v višini 2.323.561 evrov. Vsa stanovanja v lasti Mestne občine Velenje bodo opredeljena kot neprofitna in jih bomo upravičencem v najem dodelili po veljavni listi. Če bodo vremenske razmere to dopuščale in bodo vsa dela opravljena, kot je predvideno, bomo zahtevo za tehnični pregled objekta lahko vložili konec aprila. Tako predvidevamo, da se bodo najemniki stanovanj v Poslovno-stanovanjski objekt Gorica lahko selili konec maja. Z zaključkom investicije na Gorici bomo skoraj v celoti pokrili potrebe po neprofitnih stanovanjih v Velenju ter vzpostavili pogoje za učinkovitejše urejanje mirujočega prometa na tem območju. Poslovno-stanovanjski objekt Gorica bo nedvomno izboljšal kvaliteto biva-Grafikon 7: Financiranje stanovanj Gorica nja v krajevni skupnosti Gorica. Velenje: projekt Promenada S prenovo promenade bo velenjsko mestno središče bogatejše za garažno hišo pri Zdravstvenem domu Velenje, za novo brv čez Pako, na območju prenove bomo dobili sodobno javno razsvetljavo in ulično opremo, novo kvaliteto pa bo mestnemu prostoru prinesel tudi urejen dostop do reke Pake v obliki amfiteatra, ki bo lahko nadvse zanimivo prizorišče različnih dogodkov. Sestavni del prenove promenade so tudi celostna zunanja ureditev območja ter prestavitev in rekonstrukcija komunalnih, telekomunikacijskih in energetskih vodov. Za zunanjo ureditev smo pridobili sredstva sofinanciranja (grafikona 8 in 9), prestavitev in rekonstrukcijo komunalnih vodov pa bomo financirali izključno iz lastnih sredstev. Projekt prenove promenade delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij, prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi. Evropska unija sofinancira operacijo v višini do 85 % upravičenih stroškov. Prenova promenade naj bi bila zaključena do junija, uporabno dovoljenje pa bomo pridobili predvidoma julija 2014. 4.000.000 € 3.500.000 € 3.000.000 € 2.500.000 € 2.000.000 € 1.500.000 € 1.000.000 € 500.000 € 0 € PROMENADA Grafikon 8: Prenova mestnega središča Velenje: LEPICENTER - projekt Promenada Grafikon 9: Financiranje Prenove mestnega središča Velenje - LEPICENTER - projekt Promenada (0 aro □no na ao Velenje Mestna občina Velenje se je za rekonstrukcijo Zdravstvenega doma Velenje odločila, ker želi znižati obratovalne stroške, uporabnikom storitev in zaposlenim pa zagotoviti boljše pogoje. Rekonstrukcija bo pretežno namenjena energetski sanaciji objekta, ki ne izpolnjuje zahtev Pravilnika za učinkovito rabo energije v stavbah (PURES). Tako bo zdravstveni dom dobil kontaktno toplotno izolativno fasado (na traktih ,B','D' in ,E' s pripadajočimi veznimi hodniki). Zaradi dotrajanosti in energetske neučinkovitosti bodo zamenjali okna na severni in južni fasadi, stekleni steni in avtomatska vrata v obeh vetrolovih trakta ,E', okna z žaluzijami in vrata trakta ,B', okna povezovalnih hodnikov traktov ,D', ,E' in ,F ter večino oken z žaluzijami trakta ,D'. Poleg saniranega stavbnega ovoja bodo prenovili tudi strojne in elektro instalacije. Tako bo v trakta ,D' in ,E' vgrajen prezračevalni sistem z rekuperacijo, ki bo zago- tavljal zadostne količine svežega zraka ob minimalnih izgubah toplote, nova pa bo tudi razsvetljava hodnikov. Moč novih svetilk bo manjša od obstoječe. Dela naj bi se pričela marca, trajala pa bodo predvidoma 5 mesecev. Operacijo delno financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa Razvoj okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«. PRORAČUN MOV Grafikon 11: Financiranje energetske sanacije Zdravstvenega doma Velenje 1.600.000 € 1.400.000 € 1.200.000 € 1.000.000 € 800.000 € 600.000 € 400.000 € 200.000 € 0 € ENER. SANACIJA ZD VELENJE VREDNOST PROJEKTA SKUPAJ 1.507.798 € EVROPSKA SREDSTVA 836.387 € 671.411 € Grafikon 10: Energetska sanacija Zdravstvenega doma Velenje Ureditev komunalne in cestne infrastrukture v naselju Škale - Hrastovec 450.000 € 400.000 € 350.000 € 300.000 € 250.000 € 200.000 € 150.000 € 100.000 € 50.000 € 0 € UREDITEV KOM. IN CESTNE INFRASTRUK. V NASELJU ŠKALE - HRASTOVEC Grafikon 12: Ureditev komunalne in cestne infrastrukture v naselju Škale - Hrastovec Območje krajevne skupnosti Škale - Hrastovec je trenutno delno pozidano, pozidava pa je precej razpršena. Predeli, ki so tam še predvideni za zazidavo, so zdaj travniki ali druge neizkoriščene površine brez ustrezne infrastrukture. Do za gradnjo predvidenega območja vodita asfaltna cesta, široka 5 metrov in pol, ki se slepo zaključi, in nekategorizirana makadamska cesta, široka 2 metra in pol. Da bomo v krajevni skupnosti Škale -Hrastovec lahko omogočili individualno gradnjo, bomo najprej uredili 160 metrov štiri metre široke ceste, 169 metrov kanalizacijskega sistema za odpadne komunalne vode, 156 metrov kanalizacijskega sistema za odpadne padavinske vode, 155 metrov vodovodnega omrežja, 206 metrov plinskega omrežja, 175 metrov energetskega in 185 metrov telekomunikacijskega koridorja. V drugi fazi pa bomo zgradili še 60 metrov ceste, široke štiri metre, in 290 metrov ceste, široke tri metre in pol, 245 metrov kanalizacijskega sistema za odpadne komunalne vode in 369 metrov kanalizacijskega sistema za odpadne padavinske vode, 321 metrov vodovodnega omrežja in enako dolgo plinsko omrežje ter 335 metrov energetskega in 343 metrov telekomunikacijskega koridorja. Podpis pogodbe z izbranim izvajal- cem del naj bi bil konec februarja, rok dokončanja del pa je 120 koledarskih dni od uvedbe v delo. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Operacija se izvaja v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 iz ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi. a DRŽAVNI PRORAČUN fcPRORACUNMOV Grafikon 13: Financiranje ureditve komunalne in cestne infrastrukture v naselju Škale - Hrastovec 53% 47% Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 8 112 UTRIP 23. januarja 2014 OD SREDEDO ■ TO. žabjor perspektiva Sreda, 15. januarja Za pogajalsko mizo so sedli vlada in sindikati. Slednji so zagrozili z ulico, če do konca februarja ne bo vsem javnim uslužbencem izplačan prvi obrok za povračilo plačnih nesorazmerij. Vlada je na njihovo namero odgovorila z zagotovilom, da jim bo ustregla. Predsednica vlade je o mestu ministra za zdravje govorila z Igorjem Šoltesom. »Nisem rekel ne. Odločitev bo znana v prihodnjih dneh,« je povedal kandidat sam. S predlogom so bili sicer zadovoljni v DeSUS-u in DL, veliko manj spodbudnega pa je imel povedati prvak SD Igor Lukšič. Pojavil se je kot kandidat za zdravstvenega ministra. Mediji so pojasnjevali, da nova koalicijska pogodba predvideva tudi nekatere organizacijske spremembe - da se koordinacija črpanja evropskih sredstev in urad za mladino selita pod neposredno pristojnost vlade. Odbor DZ za finance in monetarno politiko je odločil, da začasno zadržanje izvajanja zakona o davku na nepremičnine ni utemeljeno. Okoljevarstveniki so svarili. Slišali smo namreč, da bi pretovor sirskega kemičnega orožja z danske tovorne ladje na ameriško Cape Ray, ki je edina opremljena za uničenje teh smrtonosnih snovi, lahko opravili v Trstu. V italijanskih Alpah so se tajali ledeniki. Nič nenavadnega, če ne bi pod seboj odkrivali zamrznjenih trupel vojakov, ki so padli v bojih prve svetovne vojne. Četrtek, 16. januarja Slovensko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo ameriškega veleposlanika Josepha Mussome-lija, in sicer zaradi njegovih izjav medijem, ki so jih pristojni razumeli kot žaljive. upravo Gregor Virant dejal, da je kaj takšnega nesprejemljivo. Katalonski parlament je s 87 glasovi ZA in 43 PROTI odločil, da Madridu predloži uradni predlog za izvedbo referenduma o neodvisnosti te severovzhodne španske regije. Na severu Kosovske Mitrovice so ubili občinskega svetnika srbske Samostojne liberalne stranke, ki se je v nasprotju s številnimi drugimi politiki odločil za sodelovanje z vlado. Na referendumu v Egiptu je novo ustavo, ki odpravlja večino islami-stično usmerjenih določil, podprlo preko 90 odstotkov volilcev. Petek, 17. januarja Izbirna komisija za izbiro predsednika in dveh namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije je na razgovor povabila prvih 13 kandidatov. Med njimi je največ javne pozornosti požel Dimitrij Rupel. Obrambni minister Roman Jakič je z madžarskim kolegom podpisal sporazum, ki bo omogočil vključitev madžarskega vojaškega letalstva v Natovo operacijo nadzora slovenskega zračnega prostora. Minister Omerzel je predstavil izsledke izrednega nadzora nad direktoratom za promet in agencijo za varnost v prometu. Povedal je, da so štirim avtošolam odvzeli licence, dve še preverjajo. z zaporno in denarno kaznijo. V Kabulu je v napadu na restavracijo umrlo 21 ljudi, med njimi tudi ugledni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada in štirje civilni pripadniki Združenih narodov. Nedelja, 19. januarja Dan doma je zaznamoval dež. O poplavah, strelah in zalitih kleteh so poročali iz Ilirske Bistrice, s širšega celjskega območja, iz Velenjske kotline in Zasavja. V Srednjem Doliču v občini Mislinja so našli truplo ženske, ki je v naraslih vodah utonila. Protestnikom v Ukrajini ne zmanjkuje moči. Erjavec tovrstna razmišljanja gladko zavrnil. Doma smo sicer veliko pozornosti namenili posledicam poplav z dneva pred tem. V Ukrajini je bilo še naprej vroče. Štirim avtošolam so odvzeli licenco. V središču Ljubljane je potekalo protestno gibanje. Z namenom opozoriti na sistemsko korupcijo, se je zbralo okoli 200 ljudi. Ukrajinski poslanci pa so sprejeli nov zakon, po njem je postavljanje šotorov in žaljenje uradnikov kaznivo. Opozicija je takoj izrazila mnenje, da gre za poskus omejevanja protestov. Sobota, 18. januarja Po dveh dneh sestankov na Dunaju so se razšli predstavniki hrvaškega Agrokoija ter prodajalci in upniki Mercatorja, ki niso našli skupnega jezika. Novinarji so objavili rezultate zadnjih meritev politične razdeljenosti Slovencev. Izvedeli so, da bi, če bi bile volitve v DZ to nedeljo, 26,4 odstotka anketirancev ne vedelo, koga voliti, 11 odstotkov jih ne bi šlo na volitve, 33 odstotkov pa jih ne bi volilo nobene stranke. V Parizu se je zbrala množica ljudi na shodu proti splavu. Nasprotovali so predlogu zakona, ki naj bi po njihovem mnenju povzročil, da umetna prekinitev nosečnosti postane nekaj »povsem vsakdanjega«. Slikovito norveško vasico z lesenimi hiškami Laerdalsoyri je zajel hud požar, ki je uničil na desetine hiš. V Kijevu se je na protivladnih protestih proti novi zakonodaji zbralo 200 tisoč ljudi. Sprva so protesti potekali mirno, nato pa so izbruhnili spopadi. Ponedeljek, 20. januarja Igor Šoltes je sporočil, da ne bo minister za zdravstvo. Kot je dejal, je za resno reformo v zdravstvu in resen obračun s korupcijo v zdra- Dež je znova povzročal težave. Tamkajšnji predsednik Viktor Ja-nukovič je ocenil, da spopadi med policijo in protestniki v Kijevu ne ogrožajo samo ljudi v prestolnici, ampak vso državo. Slišati je bilo namigovanja o državljanski vojni. Torek, 21. januarja Hrvaški banki sta dobili tožbo proti Ljubljanski banki. Naš zunanji minister je bil ob tem presenečen. »Sodba hrvaškega sodišča je neposredna kršitev podpisanega memoranduma z Mokric,« je dejal. Slovensko zunanje ministrstvo je veleposlanika ZDA povabilo na pogovor. V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so vztrajali v želji po izstopu iz plačnega sistema javnega sektorja, a je minister za javno Evropski parlament je odločil, da cvetni prah je naravni sestavni del medu in ne le dodana sestavina. Najmočnejša sirska opozicijska skupina Sirska nacionalna koalicija je privolila v udeležbo na mirovnih pogovorih o Siriji, ki bodo v prihodnjih dneh potekali v Švici. V Turčiji je začel veljati sporni zakon, po katerem bodo zdravniki, ki bodo nudili prvo pomoč brez predhodne vladne odobritve, kaznovani Skupnega jezika (še) niso našli. vstvu absolutno potrebna enotna politična podpora. Erjavec je ob tem dodal, da bi morala odgovornost za ta resor prevzeti PS, ter napovedal, da bo njegova stranka še vedno zahtevala dva resorja. Pa to ni bilo edino, kar je zanimivega tega dne povedal zunanji minister. Potem ko smo slišali mnenja, da slovenski sporazum z Rusijo na temo Južnega toka morda ni v skladu s pravnim redom EU, je ffcN Hrvaški banki sta dobili tožbo proti Ljubljanski banki. V PS pa so sklenili, da bodo aktualnemu ministru za infrastrukturo dali še eno možnost ter napovedali, da bodo Sama Omerzela pri glasovanju o interpelaciji podprli. Odbor DZ za infrastrukturo in prostor je pred izredno sejo parlamenta razpravljal o investiciji v Teš 6. Minister je ob tem priznal, da je bilo v projektu storjenih več napak, ob tem pa izrazil prepričanje, da so bile prejšnje vlade tudi zavedene. Odbor DZ-ja so Zdravstveni zavodi in šole opozorili, da nimajo denarja za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, in zato zahtevali, da se sredstva zagotovijo iz proračuna. Srbija je slovesno začela pogajanja o članstvu z Evropsko unijo. Tajska vlada je v Bangkoku in okoliških provincah razglasila izredne razmere. Mednarodni strokovnjaki za vojne zločine so predstavili dokaze, da je sirski režim izvajal sistematične poboje in mučenja. Nepredvidljivost varčevanja Tjaša Zajc % .i Človeška vrsta je fascinantna. Zelo veliko vemo o človeškem telesu in vendar ni enoznačno jasno, kako bo pacient odreagiral na določena zdravila, kaj šele na kombinacijo večih. Ali kako se bo ista bolezen razvijala pri različnih bolnikih. Zelo malo je znanega tudi o določenih bioloških procesih v telesu. Nihče zares ne ve, zakaj nastanejo avtoimunske bolezni. Rakave celice nekatere uničijo, druge uničijo njih. Prognoza se postavlja na osnovi izkušenj in predhodnih opazovanj drugih pacientov. Pri tem se mimogrede lahko zgodi, da so - četudi znanstveno pridobljene - stare ugotovitve čez čas ovržene, ker en znanstvenik najde novo povezavo, ki jo je prejšnji spregledal. Tako nepredvidljivo, kot je delovanje človeškega telesa, so nepredvidljive tudi posledice političnih odločitev. Družba je nepredvidljiva. Čeprav se novi zakoni običajno pripravljajo po temeljitih študijah in globokih premislekih in se pretehtajo vsi plusi in minusi, zakoni in odločitve prinašajo nepričakovane posledice. V sedemdesetih je Ansel Keys napisal obsežno študijo sedmih držav, s katero je dokazal, da so maščobe glavni krivec za srčno-žilne bolezni. Študija je postala osnova za prehranske smernice. Vlade trideset let niso omejevale uporabe maščob, so pa na njihovo škodljivost opozarjale. Razbohotila se je uporaba sladkorja kot ojačevalca okusa v manj mastnih izdelkih, danes pa postaja jasno, da ima sladkor v velikih količinah strupeno uničevalen učinek na telo. Posledice imajo visoko ceno. ZDA danes za zdravstveno reševanje posledic debelosti letno porabijo 190 milijard dolarjev. Pred leti seje preventiva zdela nepotrebna, zato so pri njej varčevali. Zaradi ideologije izbire in svobode je prevladalo prepričanje, da bo za nezdrave posledice poskrbela medicina. Danes se zaradi varčevanja dostop do medicine poskuša vse bolj omejevati. Politikov ne ustavlja zavedanje, da slabši dostop do zdravstva prinese bolj bolno družbo in posledično šibkejšo ekonomijo, kar kažejo mnogi primeri. Na Portugalskem so leta 2010 zamrznili plače, napredovanja, zmanjšali število začasno zaposlenih in zmanjšali sredstva za potne in druge stroške. Posledica so bile nepričakovane zgodnje upokojitve zdravnikov. Do novembra 2010 je zanjo zaprosilo 600 zdravnikov, ugotavlja Evropski observatorij. Na Islandiji so leta 2009 posamezne zdravstvene organizacije izrazito znižale plače zdravstvenih delavcev. Veliko jih je službo izgubilo, lani pa so nato v mnogih zdravstvenih ustanovah začela samevati prosta delovna mesta, saj so mladi zdravniki odšli v tujino, od koder se zaenkrat nimajo interesa vrniti. Grčija je še pred tremi leti beležila od deset do dvajset novih okužb s HIVna leto. Potem so drastično zmanjšali sredstva za sterilne igle in letos je številka okuženih poskočila že za 3.000 odstotkov v primerjavi z letom 2010. Pretirane spremembe plačnih politik ogrožajo velikost zdravstvenega kadra v več evropskih državah, kar na koncu občutijo prebivalci. Okoli tega vprašanja se že leta vrti tudi Južnoafriška republika, kjer zdravniki enostavno niso motivirani, da bi ostali doma. Prejšnji teden je v Zahodni Virginiji prišlo do razliva toksičnih odpadkov in brez vode je ostalo okoli 300.000 ljudi. Zadnja revizija kakovosti vode in delovanja podjetja je bila narejena pred več kot desetimi leti. Varčevalo se je pri varnosti in nadzoru, enako je bilo pred leti pri razlitju nafte v Mehiškem zalivu. In kot prejšnji tudi ta dva primera na koncu udarita javno zdravje. Stiskaštvo se vedno vrne kot bumerang. A politični mandati so pač prekratki, da bi si kdo upal uvajati kratkoročno na prvi pogled nepriljubljene, a na dolgi rok koristne spremembe. Te nikoli ne gredo na roko interesom industrije. Popravek Prejšnji teden smo v zapisu pod rubriko Od srede do torka, za torek, 14. januarja omenili, da Univerza na Primorskem po lanskoletnih hudih obtožbah na račun lastnega dela, zdaj ni hotela sodelovati z zunanjo revizorsko hišo in tako povzeli poročanje drugih, da je Rektor Marušič zaprl vrata revizorjem. Univerza je poslala pripombo, da to ne drži, saj na univerzi na Primorskem poteka celovita revizija, ki jo izvaja zunanja revizorska hiša ABC Revizija d. o. o. Pozabili so sicer pripisati, da revizija poteka z zamudo in z dodatno zahtevo ministrstva. 107,81 Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 13 23. januarja 2014 GOSPODARSTVO 9 Brez razvoja ni prihodnosti V Ericu gledajo naprej, razmišljajo, kaj novega ponuditi, kako biti boljši in kako zaposliti mlade Milena Krstič - Planine Velenje, 14. januarja - »Glede na razmere, kakršne vladajo v Sloveniji in tudi širše, smo uspešno zaključili leto, pozitivno brez likvidnostnih težav,« pravi direktor Erica mag. Marko Mavec. Pozna se, da so v krizo prišli pripravljeni, da so se pred njo temeljito razdolžili in da so lahko naložbeni ciklus, ker so bili in so še dobro opremljeni, upočasnili. »Seveda bi želeli zaslužiti kakšen evro več in zaznali pozitivne trende, da bi lahko zaposlovali, odpirali nova delovna mesta, nova področja ... Ker pa čas temu žal še ni naklonjen, ostajamo tam, kjer smo bili v preteklih letih.« Ves čas so skrbeli, da kupcev niso izgubljali oziroma so tiste, ki so jih, nadomestili z novimi. »Kdaj pa kdaj se zgodi, zlasti pri monitoringih, standardiziranih storitvah, pri katerih prevladujejo cene, da kakšna stranka zaradi dumpinških cen državnih institucij odide. Tiste, ki pridejo k nam po storitve z višjo dodano vrednostjo, pa pri nas ostajajo kot zadovoljne stranke.« Prednost, ki jo imajo, je ta, da znajo odgovoriti na težave strank in da so zazrti v razvoj. Že spomladi so začrtali enajst razvojnih idej, ki so jih do pozne jeseni pripeljali do fa- Laboratorij obvladuje več kot 350 analiznih metod, | |od tega jih je 81.1 trenutno akreditiranih ze razvojnega načrta. Vsaj tri bodo letos izvajali zelo intenzivno: področje obvladovanja okolja za mala in srednja podjetja, blato čistilnih naprav (težava, ki je v Sloveniji vse bolj pereča - večino ga izvozimo in se drugi ukvarjajo z njim) in male čistilne naprave.« Površinske in podzemne vode Na področju površinskih in podzemnih vod so nadaljevali monitoringe, spremljanje onesnaženosti in kakovosti voda tako v Šaleški dolini kot tudi širše. Med drugim so izvajali monitoringe vode v akumulacijah na Savi za HE Vrho-vo, Mavčiče, Moste in Medvode, na Dravi za Dravske elektrarne in RGP v času odstranjevanja materiala iz odvodnega kanala HE Formin. Kakovost vode v akumulacijah so spremljali tudi na Spodnji Savi. »Trenutno čakamo na začetek za HE Moste, spremljali pa smo vse obstoječe: Blanco, Boštanj, Krško.« Za Mestno občino Velenje so v poletnih mesecih spremljali kakovost kopalnih voda v Velenjskem jezeru. »Prav veseli smo, da se je pokazalo, da so vode primerne za kopanje. Visoka je tudi kakovost reke Pake, tako v njenem zgornjem toku pred vplivnim območjem Gorenja, Premogovnika in Termoelek- trarne kot tudi nižje. Naj se sliši še tako čudno, a »največji onesnaževalec«, v narekovaju seveda, je v tem trenutku izpust iz čistilne naprave.« Na podzemnih vodah so izvajali monitoringe na nekaterih odlagališčih nenevarnih odpadkov za komunalna podjetja, za industrijo in odlagališče nevarnih odpadkov. »Sodelovali pa smo tudi pri Lani so za čebelarsko zvezo Slovenije opravili monitoring kakovosti »Naš laboratorij je največji kemijski laboratorij za raziskave okolja v Sloveniji.« pripravah vlog za okoljevarstvena dovoljenja.« Zrak, odpadki in tla Konec lanskega leta so pridobili pooblastilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izvajanje periodičnih in drugih preiskav fizikalnih, kemičnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju. »Naše znanje smo dobesedno preselili na delovna mesta.« V porastu so storitve s področja ravnanja z odpadki. »Sodimo v skupino Gorenje Ekologija, ki je orientirana predvsem na odpadke. V tem so poleg nas še podjetje Surovina, ki je eno največjih podjetij za ravnanje z industrijskimi odpadki, Kemis, ki se ukvarja z nevarnimi odpadki, Publicus s komunalnimi odpadki. Kot del »know-ho-wa« (»znati kako«) skupine imamo vse več dela in znanja.« Izdelujejo ocene odpadkov in sor-tirne analize, v za- ___ dnjem času pa ze- pnfdefkovk lo pogosto tudi programe ravnanja z odpadki, razvojno pa se intenzivno ukvarjajo tudi z blati čistilnih naprav. Ekološke in okoljske raziskave V zadnjih štirih letih jim je uspelo od Agencije RZ za raziskave pridobiti več kot 300.000 evrov subvencij. »Na tem področju izvajamo ugotavljanje in spremljanje onesnaženosti okolja in vpliva tega na zdravje ljudi. Gre predvsem za biomonitoringe, bioindikacije, ocene tveganj za prebivalce in zaposlene.« Ukvarjajo se z razvojem podeželja (povečevanje turistične ponudbe podeželja Šaleške doline, promocija naravnih vrednot na podeželju), izvajajo reševanje problematike negativnih vplivov prometa in prometnic na okolje s poudarkom na prostoživečih živalih, zlasti populaciji divjadi. Okoljske študije in izobraževanje Temu posvečajo vse več pozornosti. V letu 2013 so začeli pripravljati dodatek za varovana območja v okviru presoje vplivov na okolje za daljnovod Beričevo-Divača, izdelali pa so ga za sedežnico Kladje na Golteh. V zadnjem času pa se vse bolj ukvarjajo z okoljskim komuniciranjem. »Ljudje se, ko slišijo, da se bo v njihovi bližini nekaj gradilo, velikokrat postavijo v bran in rečejo - ne tega pa ne želimo. Naša naloga je, da jim realno povemo, kaj bo projekt pomenil za okolje, kaj v sociološkem, kaj ekonomskem smislu.« Javnost obveščajo tudi o dveh večjih projektih v Sloveniji: gradnji kanalizacije v Šaleški dolini in v Novi Gorici, kjer javnost obveščajo tudi o gradnji čistilne naprave. Laboratorij Od 53 zaposlenih v ERICu jih je v laboratoriju zaposlenih 17. »Laboratorij obvladuje več kot 350 analiznih metod, od tega je trenutno akreditiranih 81. Poleg že ustaljenih programov - preskušanje vod, tal, odpadkov, plinov, kuriv, vzorcev favne in flore je laboratorij lani intenziviral razvoj v analitiki farmacevtskih učinkovin, raziskav materialov ter pri razvoju in validaciji analitskih postopkov na področjih preskušanja voda in trdnih materialov.« Lani so za Čebelarsko zvezo Slovenije naredili tudi monitoring kakovosti čebeljih izdelkov ali drugače, v Ericovem laboratoriju so ocenili lanski čebelji pridelek s stališča kemijske primernosti za zdravje. Najprej svetovalci, nato prodajalci Kmetijska zadruga Šaleška dolina odprla v Nazarjah sodobno urejen Trgovsko-poslovni center Saša - Naložba stala več kot 500 tisoč evrov REKLI SO ... Ivo Drev o tem, da je bila zadruga kar malo drzna s širitvijo mreže v sosednjo dolino, kjer že deluje zadruga z več kot 50-letno tradicijo: »Odločitev ni bila od danes na jutri. Smo v Evropi, kjer ni meja za pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Čutimo se sposobne ponuditi svoje dobre storite zunaj Šaleške doline. To je bila ena od priložnosti, ki smo jo izkoristili, in najbrž ne zadnja.« Tatjana Podgoršek Nazarje, 17. januarja - Na priložnostni slovesnosti minuli petek je Kmetijska zadruga Šaleška dolina na območju bivšega Elkroja v Nazarjah predala svojemu namenu nov Trgovsko-poslovni center Saša. Ureditev blizu 1.500 kvadratnih metrov površin, ki jih je vzela v najem od podjetja Pfeifer, jo je stala več kot 500 tisoč evrov. V njej je našlo delo 7 delavcev. Po besedah direktorja zadruge Iva Dreva so širitev trgovske mreže iz Šaleške doline narekovali pozivi s terena, obiski kmetov in tudi drugih občanov iz občin Zgornje Savinjske doline v poslovalnicah Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Sicer pa odločitev ni nastala čez noč, ampak so jo skrbno pretehtali. Je pa logična, Če bi sodili po številu udeležencev otvoritvene slovesnosti, so si ponudbe kmetijskega repromateriala in drugega blaga res želeli. saj so se želeli približati kmetom iz Zgornje Savinjske doline. Ne nazadnje segajo korenine sodelovanja v 50. leta, ko se je tu začel blesteč razvoj živinoreje. Želje proizvajalcev mleka iz Šaleške doline so bile kupiti telico ali kravo v tem okolju. »Plod krepitve prijateljstva skozi desetletja in želje po obojestranskem sodelovanju je sodoben Trgovsko--poslovni center Saša, ki ponuja vse za kmetijstvo, gozdarstvo, vrtičkar- stvo, čebelarstvo in širšo neživilsko rabo.« Ponudbi je zadruga dodala še svoje izdelke s Posestva Turn, veliko pozornosti bodo namenili tudi prodaji kmetijskih strojev in servisni dejavnosti za programa BCS in Husqvarna. »Naša velika prednost pri poslovanju je, da smo najprej svetovalci in šele nato prodajalci. To zahteva od sodelavcev veliko znanja in potrpežljivosti, nagrada pa so zadovoljni kupci, ki nas redno obiskujejo.« Zadovoljstvo sta ob dogodku izrazila predsednik upravnega odbora zadruge Bogdan Kuhar in nazar-ska županja Majda Podkrižnik. Ta je povedala, da so na dodatno po- nudbo kmetijskega repromateriala in ostalih izdelkov težko čakali. Pozvala je Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, naj kmete povezuje in jim daje priložnost za prodajo njihovih izdelkov, hkrati pa vse osvešča o pomembnosti ekološko pridelane hrane. Otvoritvene slovesnosti se bodo spominjali nazarski gasilci, tamkajšnja osnovna šola ter Varstveno-de-lovni center Vrba Nazarje. Zadruga jim je namreč namenila po 300 evrov donatorskega denarja. Center je predal svojemu namenu pater Damjan, priložnostni kulturni program pa so pripravile pevke sestava Pušeljc ter ansambel Golte. ■ Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 10 112 IZOBRAŽEVANJE Men 23. januarja 2014 Varstvo okolja in narave na znamkah Razstava kot dodana vrednost Visoki šoli za varstvo okolja - Na dan otvoritve je bil na pošti v Velenju dostopen tudi žig Milena Krstič - Planine Velenje, 15. januarja - Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) je v sredo opoldne v prostorih Gaudeamusa odprla zanimivo razstavo z naslovom Varstvo okolja in narave na znamkah. Nastala je v sodelovanju s priznanim celjskim filatelistom Tonetom Petkom, Pošto Slovenije in Filatelistično zvezo Slovenije. Na ogled bo do konca februarja. Ob tej priložnosti so izdali tri dopisnice, dve osebni znamki in priložnostni žig, ki je bil na dan odprtja razstave dostopen na Pošti Velenje. Da gre za izjemen dogodek, so številni izpričali že s svojo prisotnostjo na otvori- ^ Direktorica VŠVO mag. Milena Pečovnik, avtor razstave Tone Petek, podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije mag. Bojan Bračič in dekan doc. dr. Boštjan Pokorny. 4 Zanimiva razstava je že prvi dan doživela veliko pozornosti. tvi. Dekan VŠVO doc. dr. Boštjan Pokor- ny je ob tej priložnost z veseljem poudaril, da je razstava dragocena dodana vrednost VŠVO, ki kaže tudi na to, da se pri njih ne ukvarjajo samo s predavanji in izpiti, ampak študijske obveznosti nadgrajujejo v več smeri. »Na vse načine se trudimo vključevati čim širši kontekst varstva okolja s prepoznavanjem vseh dejavnosti, ki so povezane z okoljem, z naravo, trajnostno rabo, skratka z odgovornim odnosom ljudi do našega življenjskega prostora. V tem smislu so taki dogodki zelo pomembni, saj z njimi poslan- stvo naravovarstva, okoljevarstva prijazno in na široko predstavljamo tudi javnosti.« Znamke so za to hvaležen material. Skoraj ga ni bilo otroka, vsaj nekdaj, ki se ni vsaj malo ukvarjal z zbiranjem znamk. Tisti, ki so nadaljevali, so to počeli sistematično, običajno z zbiranjem znamk z določeno tematiko. Ena takih je varstvo narave. »Tako kot obiskovalci sem tudi sam presenečen, koliko različnih tem lahko pod enim naslovom najdemo na znamkah.« ■ Kdo ni zbiral znamk? Tone Petek se je z zbiranjem znamk začel ukvarjati kot otrok To je peta razstava, ki jih je na različne tematike pripravil znani celjski filatelist Tone Petek, ki je tudi lastnik zbirke Varstvo okolja in narave na znamkah. Fila-telija je, kot pravi, njegovo delo, njegovo veselje in njegova radost. ko pomembna, kot se zdi. Pomembnejša je zanimivost, atraktivnost. A če že sprašujete, med najdražjimi znamkami na tej razstavi sta znamki Hidrometeorologija in varstvo okolja iz leta 2000.« Kako ste začeli zbirati znamke? Je šlo pri vas enako kot pri večini, v otroštvu? »Res so me znamke zaznamovale že v ranem otroštvu, potem pa sem imel občasno kar precej dolge presledke. Danes, ko kot upokojenec sicer nimam ravno veliko časa, ga za to vedno najdem. Zato sem se filatelije lotil temeljiteje.« Katere znamke zbirate? »Zbiram znamke Slovenije, to pomeni od prve svetovne vojne do danes. Tematika ni toliko osredotočena na zgodbe o znamkah, čeprav ima vsaka svojo zgodbo, ampak sem si želel zbrati znamke s Avtor razstave ob prvih znamkah na tematiko varstva narave. Natisnjene so bile v Švici leta 1942. Od kod tema? »Varstvo okolja in narave pa je nekaj, kar se tiče vseh nas. V stiku z Visoko šolo za varstvo okolja smo hitro prepoznali zamisel in jo zelo hitro tudi uresničili.« Najdražja znamka na razstavi? »Za filateliste cena znamke ni vedno ta- tal Slovenije, ki so šle v tisk od prve svetovne vojne do danes, od verigaijev do včerajšnjih znamk.« Verigarji so serija znamk, ki so se pojavile kmalu po razpadu Avstro-Ogrske in veljajo za prve slovenske znamke. ■ Priložnost za tekmovalce, šole in podjetja Na olimpijadi poklicev za področje mehatronike nastopilo 5 šol - V Francijo ekipa iz Nove Gorice Tatjana Podgoršek Velenje, 17. in 18. januarja - V športni dvorani Šolskega centra Velenje (ŠCV) je potekala dvodnevna olimpijada poklicev s področja mehatronike. Organizatorja državnega preverjanja poklicnih spretnosti sta bila ŠCV in Center RS za poklicno izobraževanje, na njem pa je nastopilo pet šol, ki izobražujejo po programu mehatronika, in sicer dve višješolski (iz Nove Gorice in Kranja) in tri srednješolske (iz Šiške, Celja ter Elektro in računalniška šola ŠCV). Vse ekipe so pokazale pri avtomatizaciji posameznih segmentov enostavnejših industrijskih procesov dobro znanje. Med dobrimi je bila najboljša ekipa Višje strokovne šole Šolskega centra Nova Gorica, ki bo zastopala Slovenijo na tekmovanju EuroSkills oktobra v Franciji. Po besedah Srečka Zormana, ravnatelja Višje strokovne šole ŠCV, je bilo tekmovanje izziv za šolo, tako organizacijski kot finančni. Po eni strani bi bil vesel, če bi zmagala domača ekipa, po drugi pa ne, saj bi udeležba na finalu v Franciji pote- gnila za sabo dodatne stroške. Najem opreme za tekmovanje je iz sredstev evropskega socialnega sklada pod skrbništvom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport financiral Center RS za poklicno izobraževanje, »goro manjših stroškov je pokril ŠCV, del bremena pa so nosile tudi šole udeleženke tekmovanja. Po besedah Miha Lovšina s centra je sodelovanje na olimpijadi poklicev priložnost za udeležence, šole in podjetja. »Za tekmovalce zato, ker lahko preverijo, kam sodijo, in zaradi karier-ne možnosti, ki se jim odpirajo z udeležbo na takem tekmovanju. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da ti študenti in absolventi bistveno lažje in hitreje pridejo do zaposlite.« Tek- movanje je priložnost za šole - po njegovem mnenju zato, ker lahko te preverijo raven znanja svojih dijakov, študentov, izmenjajo primere dobre prakse in strokovno sodelujejo. Podjetjem pa takšna tekmovanja omogočajo izbor med mladimi vrhunskimi strokovnjaki. Nejc Presečnik in Klemen Zapon-šek z Elektro in računalniške šole ŠCV pa sta dejala, da je zanju olimpijada poklicev nova dragocena izkušnja, na kateri sta lahko preverila svoje znanje, spretnosti, spoznala nove ljudi. Izkušnja se jima bo gotovo obrestovala na nadaljnji poti izobraževanja. Zmage nista pričakovala, dobra uvrstitev pa je potrditev, da tisto, kar delajo na šoli, delajo dobro. Udeleženci so prikazali dobro znanje. ■ Nejc Presečnik in Klemen Zaponšek (z mentorji) sta osvojila drugo mesto. Shema šolskega sadja Shema šolskega sadja je ukrep EU kmetijske politike, ki šolarjem zagotavlja brezplačno sadje in zelenjavo. Vključuje različne izobraževalne dejavnosti in dejavnosti za ozaveščanje o pomenu sadja in zelenjave v prehrani. Za spodbujanje zdrave prehranske navade pri mladih EU nameni približno 90 milijonov evrov na leto. V tem šolskem letu je vanjo vključenih blizu 8 milijonov otrok v 54 tisoč šolah iz 24 sodelujočih držav članic EU. Med prvimi, ki se je vključila v shemo v Šaleški dolini, je bila osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, kmalu so ji sledile še ostale šole v dolini. Otroci pojedo največ jabolk, pomaranč, banan, korenja, paradižnika, kumar ... Za šolsko leto 2014/2015 se je v shemo prijavilo 393 osnovnih šol ali blizu 90 odstotkov. Obeta se jim več denarja, saj naj bi poleg finančne pomoči za nakup sadja in zelenjave za učence šole dobile tega tudi za financiranje spremljevalnih ukrepov (različne oblike izobraževalnih in promocijskih dejavnosti, povezanih s prehranjevalnimi navadami). ■ tp Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 11 23. januarja 2014 MiCftfl KULTURA 112 Okupacija s poezijo in spomini Februarja v Velenju bogat program dogodkov, posvečen 70-letnici prihoda 14. divizije na Štajersko in smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha - Rojaku se bodo poklonili tudi v Šoštanju Bojana Špegel Velenje, 20. januaija - Bliža se slovenski kulturni praznik. Letos bo v Šaleški dolini pomenil tudi začetek bogate obuditve spominov na 70-le-tnico prihoda legendarne 14. divizije v naše kraje in spominu na partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Zelo veliko prireditev in dogodkov pripravljajo v MO Velenje, z njimi bodo začeli točno 8. februarja. Rojaku se bodo poklonili tudi v Šoštanju, kjer pripravljajo galerijski večer in osrednjo občinsko slovesnost. V Velenju je koordinacijo dogodkov prevzel Festival Velenje, zato nam jih je predstavila direktorica Barbara Pokorny. Povedala je: »Na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča bodo v februarju v Velenju z nizom dogodkov zaznamovali 70-letnico prihoda 14. divizije na Štajersko in 70-letnico smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha. Vsa gospodinjstva bodo ob slovenskem kulturnem prazniku prejela knjižico Kajuhove poezije, njegovi verzi bodo vidni marsikje v mestu, poleg tega jih bodo brali na več prireditvah in srečanjih s skupnim naslovom »Okupacija s pesmijo«. Radi bi, da bi februarja čim več brali Kajuhovo poezijo,« izvemo v uvodu. Sledila bo vrsta zanimivih dogodkov. Knjižnica Velenje bo pripravila razstavo Kajuh - moj pesnik, ki jo bo 14. februarja odprl častni občan Matjaž Kmecl. Muzej Velenje na gradu pripravlja razstavo o prihodu 14. divizije iz Bele krajine na Štajersko. Odprli jo bodo 28. februarja. Velenjski TIC bo 15. februarja pripravil kulturni sprehod, posvečen obletnici Kajuhove smrti ki se bo začel na velenjskem Litovem trgu. Osrednja velenjska prireditev bo 22. februarja, na dan, ko je pri F/i Še pomnite? Žlebniku padel Kajuh. Že dan prej bodo pri spomeniku NOB v Paki in pri OŠ Cirkovce pripravili spominske slovesnosti, v Kinu Velenje pa bodo zvečer predvajali film... 22. februarja bo tudi spominska slovesnost v Osreških pečeh, ob 14. uri bo slovesnost pri Žlebniku. Pripravljen bo tudi pohod od letališča Lajše do domačije. Po Velenju bodo ves dan potekala branja Kajuhove poezije. 22. februarja zvečer bo v Domu kulture osrednja državna slovesnost, posvečena Kaju-hu in 14. diviziji. Nastopili bodo Tržaški pevski zbor in Zoran Predin, verze in zgodovino pesnika in 14. divizije pa bodo obudili tudi v besedi in sliki. Ob tem bo potekala še vrsta manjših dogodkov: literati pripravljajo več manjših dogodkov, lovci bodo pripravili tekmovanje ... Poleg tega bodo ponatisnili monografijo Kajuh v 750 izvodih. S tem bodo simbolno zaznamovali tudi še drugi dve letošnji obletnici Velenja, 750-letnico prve omembe Velenja in 55-letnico sodobnega mesta. Knjiga, ki je že ob prvi izdaji požela veliko pohval, bo lepo protokolarno darilo. V Šoštanju dve večji prireditvi Rojaka Karla Destovnika Kajuha se v mesecu februarju v občini Šoštanj spomnijo vsako leto, saj skupaj z literati že vrsto let pripravljajo galerijski večer Kajuhovi dediči. Tudi letos ga bodo pripravili, in sicer v sredo, 26. februarja, ob 19. uri. Osrednjo slovesnost ob 70-letnici smrti Karla Destovnika Kajuha pa bo občina Šoštanj pripravila v petek, 21. februarja, saj bo na dan obletnice njegove smrti osrednja državna slovesnost v Velenju. Če bo vreme dopuščalo, jo bodo, ob 18. uri, izvedli pri Kajuhovem spomeniku sredi mesta, sicer pa v šoštanjskem Kulturnem domu. Verjetno pa bodo tema dvema dogodkoma dodali še kakšnega. Zanimalo nas je, kaj o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu vedo Velenjčani. Zanimivo je, da marsikdo potem, ko smo mu povedali, o čem želimo govoriti, ni bil več pripravljen odgovarjati ali pa je preprosto priznal, da ve premalo, da bi odgovarjal. Nekaj odgovorov pa smo vseeno zbrali. Marjan Puconja, Paški Kozjak: »Kajuhovo življenjsko zgodbo in tudi njegove pesmi poznam. Celo kakšen verz bi znal povedati. Spomin nanj, pa tudi na prihod 14. divizije v naše kraje, tudi pogosto obeležim, saj sem bil vsaj desetkrat na spominskem pohodu in na Žlebnikovi domačiji, kjer je pesnik padel pod streli okupatorja. Tudi na Paškem Kozjaku vsako leto 23. februarja zaznamujemo prihod 14. divizije na Štajersko, imamo tudi spomenik NOB, kjer vsako leto februarja položimo svež venec. Prav se mi zdi, da se zgodovina ohranja, da se ne pozabi. Želim, da bi za te dogodke vedeli tudi mladi.« Marija Verdnik, Velenje: »Karl Destovnik Kajuh je pisal všečno poezijo, sploh za čas, v katerem je ustvarjal. Danes ga poznamo kot partizanskega pesnika, a je znal pisati tudi lepe verze o ljubezni, ki so aktualni še danes. Absolutno prav je, da se spomin nanj in tudi na prihod 14. divizije na Štajersko ohranja. Zelo velikokrat sem tudi sama šla na spominski pohod do Žlebnika, pa tudi na spominsko slovesnost na Graško goro. Prav je tudi, da bo letos več prireditev v počastitev teh dveh dogodkov, ki bodo zgodovino bolj približali mladim. Danes je pač tako, da mlade bolj zanima sedanjost in jutri kot preteklost. Prav obletnice pa so priložnost, da izvedo kaj več tudi o njej.« Šefika Džebo, Velenje: »Iskreno priznam, da ime Kajuh poznam, sploh je v Šoštanju šola z njegovim imenom, pa tudi Kajuhov dom. Žal nikoli nisem brala njegovih pesmi. Če bomo ob letošnji obletnici njegove smrti izvedeli več o pesniku iz zgodovine, ki se je tu dogajala med drugo svetovno vojno, bo dobro. Prav je, da se pomembni ljudje in dogodki ne pozabijo.« ■ bš Ki Mala bo postala večfunkcijska Še pred poletjem naj bi stekla prenova male dvorane velenjskega Doma kulture - Sredstva so zagotovljena - Večja izkoriščenost, več prireditev za mlade in otroke Bojana Špegel Velenje, 16. januarja - Velenjski kulturni dom je pomembno regijsko središče kulturno-umetniške produkcije našega okolja, ki doživlja intenziven razvoj. Zaradi nenehnega naraščanja števila raznorodnih dogodkov in množice njihovih obiskovalcev si v Festivalu Velenje že nekaj časa želijo, da bi prenovili malo dvorano in tako pridobili nov prostor za izvedbo različnih dogodkov. Njihovo željo podpira tudi ustanoviteljica MO Velenje. Želeli so si, da do prenove pride še pred letom 2012, ko je bilo Velenje del EPK zgodbe. Tudi po njej želja po prenovi ni zbledela, letos pa bo uresničena. Dejstvo je, da ni dolgo, kar je bil obnovljen celoten kulturni dom, a mala dvorana je tudi po prenovi namenjena predvsem vajam plesnih in drugih skupin. S prenovo pa naj bi dobila čisto nove funkcije. »S projektom prenove male dvorane želimo vzpostaviti pogoje za pripravo in izvedbo vrste prireditev, ki nagovarjajo manjše število profiliranih obiskovalcev. V dvorani bomo po izvedbi projekta lahko prirejali lut- kovne predstave, koncerte, manjše gledališke uprizoritve in plesne predstave, tudi literarne večere in filmske predstave. Računamo, da jo bomo lahko ponudili tudi kot konferenčno dvorano. V tej dvorani bosta Lutkovno Gledališče Velenje in Plesnega teatra Velenje pridobila svoj stalni domači oder, na njem pa bodo pogoje za pripravo in realizacijo svojih produkcij pridobili tudi dijaki Šolskega centra Velenje, člani vrste kulturnih društev in ostali producenti iz naše regije,« nam pove direktorica Barbara Pokorny. Velenjski kino, ki uspešno deluje pod okriljem Festivala Velenje, trenutno uporablja najeti dvorani, ki sta v lasti Gorenja in razpoložljivi zgolj ob vikendih. Z ureditvijo male dvorane Doma kulture bo Kino Velenje pridobil pogoje za izvedbo posameznih tematskih ciklusov in dela šolskih predstav tudi med tednom. »Posebej bogat sklop programa te dvorane pa bodo predstavljale prireditve vrtcev, šol, podjetij, društev in ostalih partnerjev Festivala Velenje, ki v domu kulture redno gostujejo in posebej pogrešajo manjšo dvorano s kakovostnimi tehničnimi pogoji za pripravo in izvedbo prire- 160 kvadratnih metrov velika mala dvorana doma kulture naj bi po prenovi postala večfunkcijska dvorana, kakršne v Velenju še ni. V njej bo oder, fiksna konstrukcija s 100 oblazinjenimi sedeži, vrhunska tehnika. Uredili bodo tudi prijetno preddverje ditev. Osebno si želim še več produkcije za otroke in mlade, kar bo po prenovi mogoče,« nam še pove sogovornica, ki poudari, da je tudi v svetu porast urejanja manjših dvoran za kulturno produkcijo. z drugačnim, bolj samostojnim vhodom v dvorano, ki bo vstop omogočal tudi funkcionalno oviranim osebam. Računajo, da bi lahko v prenovljeni dvorani pripravili tudi do 150 dogodkov letno. Februarja razpis, začetek pred poletjem Vodja urada za družbene dejavnosti na MO Velenje Drago Martinšek nam je potrdil, da so sredstva za prenovo male dvorane doma kulture zagotovljena. »V proračunu MO Velenje za leto 2014 predvidevamo sredstva v višini do 500 tisoč evrov, pri čemer imamo na prihodkovni strani podpisano pogodbo z Ministrstvom za kulturo v višini 148.978 evrov. Javni razpis za izvedbo investicije bo izveden konec februarja, predvidevamo pa, da se bodo gradbena dela pričela maja, najpozneje junija letos.« Valovanja Šoštanj, 16. januarja - V Mestni galeriji Šoštanj so od 16. januarja na ogled dela mag. Milene Gregorčič iz Ljubljane. V ciklu Valovanja, s katerim se predstavlja, je zajeto njeno slikarsko delovanje zadnjega desetletja. Na odprtju razstave je s programom sodelovala glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, besede o ustvarjalki pa je prispevala Anamarija Stibilj Šajn. Med drugim je povedala: »Gregorčičeva ustvarja uglašeno koloristično plemenito predstavo, s tankočutnimi tonalni-mi prehodi pa prostorsko brezmejnost ter eterično iluminacijo ozadja ... kljub temu ostaja avtorica predvsem trdno zasidrana v široko odprtih in izrazito horizontalno grajenih kompozicijah, ki so temelj slikarki-nih misli in čutenj«. Milena Gregorčič je na specialki za grafiko magistrirala leta 1978. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem, svoja dela je predstavila na preko 60 samostojnih in 300 skupinskih razstavah doma in v tujini ter prejela 19 priznanj in nagrad, med njimi tudi mednarodne. Razstava bo na ogled do 6. februarja 2014. ■ MBK Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA Men 23. januarja 2014 »Festival z zgodbo« Danes se začenja Max Klub Jazz Festival Velenje 2014 -Po daljši prekinitvi tretji po vrsti - Do 17. aprila se bo zvrstilo 7 koncertov Velenje, 23. januarja - Skoraj mesec dni prej kot lani se danes ob 20. uri v velenjskem Max klubu začenja letošnji Max Klub Jazz Festival, katerega organizator je poleg kluba, kjer se dogaja, Festival Velenje. Letos so ga naslovili »Festival z zgodbo«, saj njegove korenine segajo daleč nazaj. Festival je bil obujen ob Evropski prestolnici kulture, z njim pa uspešno nadaljujejo tudi po njej. Programski vodja je vsa tri leta priznani Velenjski saxofonist Jure Pukl, ki trenutno živi in dela v New Yorku. »Začetki festivala segajo v zgodnja devetdeseta leta, ko so se na festivalu zvrstila mnoga eminentna domača in tuja imena džez glasbe. Naj omenim le legendarnega Boška Petroviča in spomnim, da se je takrat odvijala tudi Jazz klinika, ki je »rodila« tudi nekaj odličnih in danes priznanih džez glasbenikov iz doline,« spomni organizator prireditev v Festivalu Velenje Matjaž Šalej. 3. Max klub Jazz festival drevi začne Mia Žnidarič in Steve Klink trio. Nosilci Slovenci, gostje tudi tujci Letošnji festival se bo odvijal vse do 17. aprila; koncerti bodo na 14 dni, praviloma ob četrtkih, le eden bo v sredo zvečer. »Na letošnjem festivalu bomo lahko uživali v muziciranju sedmih zasedb, ki jih vodijo priznani že uveljavljeni slovenski džez ustvarjalci, v skupinah pa se bo zvrstila tudi kopica odličnih tujih glasbenikov. Med njimi bo tudi programski vodja festivala Jure Pukl, ki bo v četrtek na koncertu zaigral s sinom Arsena Dediča in Gabi Novak, priznanim pianistom Matijem Dedičem. Nastopila bosta 20. marca,« nam izda naš sogovornik. Kot tudi, da bo že na današnjem otvoritvenem koncertu na odru tudi Velenjčan Robert Jukič, basist, ki bo tokrat igral v zasedbi Mia Žnidarič in Steve Klink trio in ta- ko spremljal prvi glas slovenskega džeza. Mia je pred časom praznovala svojo 20-letnico umetniškega ustvarjanja. »Na koncertu bomo prisluhnili izboru pesmi z njenega uspešnega projekta »Slovenska poezija v jazzu«, v katerem je predstavila skladbe, ki so nastale zanjo na besedila znanih slovenskih pesnikov. Najnovejše pesmi z njene zadnje zgoščenke »I like pie, I like cake« govorijo o hrani z zvokom pristnega ameriškega swinga, ki ga s svojim možem, znanim ameriškim pianistom in skladateljem Stevom Klinkom, negujeta že vrsto let. Mia se znajde v več zvrsteh, vedno pa pričara imenitno vokalno vzdušje, kar smo v Velenju že večkrat »preverili«,« še doda Šalej. Naj samo naštejemo še druge zasedbe, ki se bodo letos predstavile na festivalu. 6. februarja bo v Max klubu nastopil swingovsko in svobodnjaško nastrojen Cene Resnik Quartet; mladi klavirski lev, danes eden najboljših mlajših džez pianistov Marko Črnčec s skupino, ki bo izvajala njegovo avtorsko glasbo. Koncert bo 19. februarja. Dva tedna kasneje bo na vrsti koncert skupine David Jarh Soulship Navigators. To bo noč trobente, zasedba pa je močno mednarodno obarvana. 3. aprila bo festival gostil Tjašo Fabjančič in njen trio. Predstavili bodo izjemno mednarodno uspešen projekt pevke in skladateljice »Pesmi in Jazz«. Njene pesmi na samosvoj in prepoznaven način zazve-nijo s pridihom šansona, glasb sveta, džeza in slovenske popevke. Na zadnjem koncertu 17. aprila bo nastopil Jazz Club Gajo Quartet. V zasedbi, ki bo nastopila v Velenju, občasno deluje že skoraj 15 let. Vodja kvarteta je legendarni bobnar Drago Gajo, ki ima v prestolnici tudi svoj džez klub. V festivalu so pripravili abonmaje za vseh 7 koncertov, na prodaj pa bodo tudi posamezni koncerti. ■ bš V muzeju tudi občasne postavitve Ena takih so katalogi proizvajalcev usnjarske opreme - Občina bo aktivnosti za drugo fazo Muzeja usnjarstva na Slovenskem nadaljevala Obisk muzeja je v časih, ki jim pravimo kriza, upadel. Manj je obiskan s strani posameznih naključnih obiskovalcev, medtem ko obisk prireditev, ki jih muzej pripravlja, ostaja na enakem nivoju. ■ Jk M Jernej Hozjan: »Gre za vmesni prerez na poti še boljšega poznavanja usnjarstva.« Milena Krstič - Planine Šoštanj, 16. januarja - Začenja se peto leto od odprtja Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, ki deluje pod okriljem Muzeja Velenje. »Z njim je Občina Šoštanj uresničila dolgoletne težje Iniciativnega odbora za ohranjanje kulturne dediščine Tovarne usnja Šoštanj in mnogih posameznikov,« pravi kustos v muzeju Miran Aplinc. S prvo fazo muzeja sta bili postavljeni na ogled stalni razstavi Usnjarstvo v Šoštanju ter Usnjarski stroji in naprave. Oboje v muzeju nadgrajujejo z občasnimi postavitvami. Eno ta- kih, Katalogi proizvajalcev opreme in pomožnih sredstev za usnjarsko industrijo, so odprli pred tednom dni z namenom, da obiskovalcem predstavijo še eno plat usnjarstva, tokrat bolj strokovno. Predstavljeni so katalogi predvsem zahodnoevropskih proizvajalcev strojev in pomožnih sredstev, nekaj pa je tudi domačih iz konca 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Jernej Hozjan, ob Aplincu avtor razstave, je povedal, da veliko teh podjetij danes ne obstaja več ali pa so se prestrukturirala v druge dejavnosti. Kataloge, ki so na ogled, pa so muzeju večinoma podarili bivši usnjarji Miran Aplinc:»V Muzeju usnjarstva proučujejo tudi znanstveno-raziskovalno.« Ena od ambientalnih postavitev muzeja je Lujekova čevljarska delavnica. Ob njej se porodi vprašanje, kaj če bi ob tem muzeju v Šoštanju kot dodatek, ki bi mu lahko tudi kaj navrgel, postavili čisto pravo delavnico z »živim« čevljarjem, ki bi ljudem popravljal čevlje? Ohranili bi obrt, ki izumira, ljudem pa omogočili storitev, ki jo tod naokoli pogrešajo. iz vse Slovenije, ljudje, ki so delali v usnjarski stroki, v kateri so bili inženirji, vodje proizvodnje in zbiralci. »Zdelo se nam je vredno, da pokažemo obiskovalcem tudi to.« Kataloge so za razstavo posredovali Milan Pajsar, Janez Rogelj, Franc Kumer, Zvone Čebul in drugi. Občina Šoštanj bo nadaljevala aktivnosti za izgradnjo II. faze mu- zeja. Pred snovalci vsebine prihodnjih stalnih razstav - Usnjarstvo na Slovenskem, Od kože do usnja, Usnjarska delavnica in drugih z usnjarstvom povezanih razstav pa je zahtevna naloga, ki že teče. To pa je zbrati premično kulturno in tehnično dediščino iz celotnega prostora Slovenije. Muzej premogovništva navdušuje že 15 let Od torka, 21. januarja, so ponovno na ogled zbirke Muzeja premogovništva Slovenije. Muzej z razkritjem pravega utripa podzemlja že petnajst let navdušuje vse generacije. Do zdaj si ga je ogledalo že več kot 374.000 obiskovalcev iz vsega sveta. Muzej je urejen v rovih nedelujočega dela rudnika. Globino 160 metrov obiskovalci v spremstvu vodičev dosežejo z več kot 120 let starim dvigalom, kjer jih čaka prava podzemna pustolovščina. Oblečeni v rudarska oblačila in s čeladami na glavah spoznavajo začetek rudarske dejavnosti na tem območju, ko so premog iz višje ležečih rovov še odvažali otroci s konji, pa vse do danes, ko je velenjski Premogovnik opremljen s sodobno tehnologijo. Še posebej so navdušeni nad simulacijo rudarske nesreče s tresenjem tal in zvočnimi učinki ter adrenalinsko vožnjo z vlakcem po temnih rovih. Med uro in pol vznemirljivega potovanja med številnimi zanimivimi scenami in lutkami, ki oživijo s pomočjo sodobne avdiovizualne opreme, je poskrbljeno tudi za pravo rudarsko malico v najgloblje ležeči jedilnici v Sloveniji. Na površju se pustolovščina ne konča. Obiskovalcem je na ogled bivališče iz tridesetih let minulega stoletja, ki prikazuje skromno življenje rudarjev v tistem času. ■ ALTIERHATOR Evropski blok Bojan Pavšek Ne mine dan, da ne bi vsaj enkrat pomislil na našo domačo in v večplastne skrivnostnosti zavito elektrarno. Ko zjutraj prižgem luč, njena navzočnost razsvetli prostor. Ko se iz hibernacije prebuja računalnik, nosi v svojih baterijah zaloge domačega proizvoda. Seveda me tudi radiator, kateremu po ožilju krožijo odvečne energije ohlajevanja vročih elektrar-niških segmentov, ne pusti hladnega. Ravno nasprotno, prav pogreje me, še posebej pa takrat, ko prejmem mesečno položnico za energetske stroške. Ali pa recimo, ko jutro z vse višjim soncem nad horizontom pridobiva status dneva, se na nebu začne igra. Opazim, kako se med naravne oblačne gmote pomeša zmes hladilniške pare in še marsikatere ne tako zdrave substance, ki jim čistilne naprave trenutno še niso kos. Tako poigravanje z vremenom se na šoštanjskem nebu odvija že mnogo let. Nonstop. Včasih bolj, drugič manj prikrito. Včasih bolj, spet drugič manj sporno. A vedno zavestno in kratkoročno z vidika zdrave in svetle prihodnosti. Tokrat ne bom drezal v čebelje, pardon, osje, pardon, sršenje energetsko politično gnezdo. Zakaj? Ker je pri njem edina jasna stvar, da je vse v megli. Eni servirajo minuse, drugim bolj odgovarjajo plusi. Vsi pa so očitno pozabili, da elektrika brez minusa in plusa sploh ne deluje optimalno. Kakorkoli, danes bom pustil politikantsko fiziko pri miru. Rajši se bom osredotočil na mravljišče pridnih in delavnih ljudi, ki vsak dan zapolnjujejo gradbene kotičke šestega bloka in ga z neverjetno projektantsko logistiko pretvarjajo v mega tehnološki izdelek, ki bo deloval še dolgo po tem, ko bo večina omenjenih mravljic že zdavnaj v penziji in morda še dlje. Tako pravijo. Grafika: Bojan Pavšek Mesto Šoštanj se je že pred gradnjo zavedalo, da bo njegov vsakdanjik za nekaj let popestrilo obilje možganskih in telesnih mišic z različnih koncev Evrope. Mi smo pripravljeni, poskrbeli bomo za vse, zavedamo se obsega, vemo, kaj storiti ... S takšnimi in podobnimi diplomatskimi uvodniki ter zaključki se je tkal lokalni tepih za prišleke. Ampak že kratek sprehod po mestu, med katerim se energije iščoče oči zmedeno vrtijo sem in tja, ne prinaša na to temo nič kaj prijetnih novic. Ulice so zavite v monotonost dneva, ki namesto konkretnega mednarodnega živžava bolj spominjajo na Orwellovski poligon, kjer ima vsaka akcija natančno začrtan trajektorij. Urbana motivacija je skoraj nična. Kljub temu da na dovozih, parkiriščih in v zasebnih garažah v bližnji ter daljni okolici kar mrgoli vozil s tujimi registracijami, jim je svet, v katerem trenutno delajo ali celo prebivajo, popolnoma neznan. Razen nekaterih skopih tujejezičnih podatkov, ki se pojavijo na določenih oglasnih točkah ali v zgodovinsko pomembnih stavbah, je iskanje informacij z vidika tujca podobno iskanju albino primerka med severnimi medvedi. In v katerem grmu tiči problem? Dnevne migracije in nočitve se po številču kosajo z lokalno populacijo ljudi, ob tem pa se čaka, da bo nekdo drug pokazal, kako se stvari v takšnih primerih streže. Za primerjavo: v mestih, kjer je nacionalna pestrost nadpovprečna, je nadpovprečna tudi raven kulture. Ta je namreč rezultat prepleta različnih mentalitet, pestrosti tradicij, narodnostnih značilnosti, mešanice religij in še in še. Zato pozivam ustanove in ljudi, ki v času gradnje bloka šest skrbijo ali samo spremljajo, kako vse poteka po zastavljenih načrtih, naj naredijo prostor tudi za medkulturno druženje, ki ga lahko s premišljeno strategijo oblikujejo tudi v donosen projekt. Postavite večjezične plakate o dogodkih! V lokalih in ostalih javnih objektih naj bodo ponudbe in storitve mednarodno razumljive! Kot športno mesto organizirajte mednarodne oz. prijateljske tekme v različnih športnih disciplinah v sodelovanju z elektrarno in lokalnimi športnimi entuziasti. Skupaj z delavci priredite gurmanske večere s tradicionalnimi kuhinjami iz držav, od koder prihajajo. Vključite jih v svoje aktivnosti: pustni karneval, sejemski dogodki, glasbeni večeri ... Navežite z njimi stike in verjemite, lahko se vam kaj hitro zgodi, da boste čez nekaj let z družino obiskali nove prijatelje na Poljskem, pri drugih smučali v Franciji ali s tretjimi uživali specialitete bolgarske kuhinje v Sofiji. Naj bo dovolj! Manevrskega prostora je še precej več, samo za to je potrebno nekaj več volje in premišljenega poziva širše javnosti. Ta bo pristopila, če bo motivirana. Za motivacijo pa vsi tako ali tako vemo, kaj je potrebno: kreativen izziv, jasen cilj, izogibanje političnemu ali gospodarskemu pesimizmu. Absolutno pa ne sme manjkati še dobra volja, dopolnjena z iskrenimi nameni tako kapitanov, ki držijo oziroma si menjavajo krmilo te mednarodne ladje, kot tudi vodij šoštanjske marine, v kateri je ta ladja zasidrana. In če kdo misli, da s tem prilivam olje na električni ogenj, se moti. Prilivam olje zato, da bo (mogoče v bodoče) v tej smeri precej bolj drselo. ■ ■ Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 13 23. januarja 2014 107,8 MHz 13 Moj zdravnik 2014 - glasujte zanj! V akcijo revije za zdravje Viva Moj zdravnik se že nekaj let vključuje tudi Radio Velenje. Tako imate naši poslušalci in poslušalke priložnost glasovati za svojega zdravnika od ponedeljka do petka, od 15.50 do 16. ure. Glasovanje bo tako kot v vseh ostalih medijih, ki sodelujejo v akciji, potekalo do 14. marca. Zdravnica ali zdravnik z največ glasovi bo prejel laskavi naslov Moj zdravnik 2014 prvi teden v aprilu. Posebnost ali novost letošnje akcije je širši izbor: poleg družinskega zdravnika, ginekologa, pediatra lahko tokrat glasujete še za specialista (onkologa, anesteziologa, kardiologa, nevrologa ...) ter zobozdravnika. Akcija Moj zdravnik že osemnajst let postavlja v središče spoštovanje sočloveka, srčne in trdne vezi med nami, predvsem pa zaupanje. Karmen Petek Zakošek: »Poslušalci lahko neposredno, odkrito in javno izrazijo svojo hvaležnost konkretnim zdravnikom po celi Sloveniji. Vsak glas bo dragocen.« Čeprav nas v zadnjem času pretresajo primeri korupcije v zdravstvu, ne gre metati vseh v en koš. V Sloveniji deluje sedem tisoč zdravnikov. Večina jih svoje delo opravlja profesionalno, pošteno in z velikim občutkom za sočloveka. »S temi zdravniki prihajajo ljudje v stik, nekateri celo vsak dan, z njimi se pogovarjajo, gradijo odnos, njim zaupajo svoje zdravje. Bolj kot kdajkoli je usoda slovenskega zdravstva tudi v naših rokah. Zato vabim poslušalce in poslušalke Radia Velenje, da glasujejo za spremembe, za povezovanje in skupno sodelovanje, za pot spoštljivega sobivanja, vzajemnega spoštovanja, solidarnosti in sočutja. Da glasujejo za poštenje in zaupanje,« pravi Karmen Petek Zakošek, ki spremlja akcijo Moj zdravnik na Radiu Velenje. Tako kot vsako leto tudi tokrat sodelovanje v akciji ne bo zastonj. Vsak teden bo nekdo od sodelujočih poslušalcev izžreban za trimesečno brezplačno naročnino na revijo za zdravje Viva. Lani ste poslušalci in poslušalke Radia Velenje pridno sodelovali, zato verjamemo, da boste tudi letos! Naša in vaša številka je tokrat 897 50 03. ■ Tp Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke CCRfchUACIEN 3014 Slovenija gre na Evrovizijo Slovenija bo sodelovala na letošnjem izboru za evrovizijsko popevko, so sklenili na RTV Slovenija. Podrobnosti o načinu izbora slovenskega predstavnika bodo kmalu znane, je pa Televizija Slovenija potrdila, da bodo slovensko evrovi-zijsko pesem gledalci in poslušalci spet izbrali na Emi. Maja bo tako na evrovizijskem odru v Kobenhav-nu skupaj s Slovenijo nastopilo 37 držav. Največ do zdaj jih je na tekmovanju sodelovalo leta 2011, ko se jih je v predizborih in v finalu zvrstilo 43. Izbor za pesem Evro-vizije bo tudi letos potekal tri večere, in sicer 6., 8. in 10. maja. Danci sicer tekmovanje pripravljajo že tretjič, prvič so ga leta 1964, drugič pa leta 2001. Izštekana Helena Helena Blagne, ki je ob 8. marcu znala razprodati tudi ljubljansko dvorano Tivoli, napolnila pa je tudi že Stožice, bo letos na dan žena nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Tokrat bo koncert nekoliko drugačen, saj bo Helena uspešnice iz svoje bogate zakladnice predstavila v novi, 6pack Čukur v novem spotu 6pack Čukur po uspešnem zagonu projekta Working Cross predstavlja videospot za novo pesem Sorry stari. Pri njegovem nastanku sta kot snemalca in režiserja sodelovala Simon Prosenc in Dobran Laznik, mlada in obetavna fotografa in fil-marja. Čeprav je bila začetna ideja, da bo v spotu nastopil samo Čukur, so kasneje k sodelovanju povabili nekatere posameznike. Od glasbenikov unplugged izvedbi. Heleno Blagne bodo na odru spremljali vrhunski glasbeniki, avtorji in producenti slovenske glasbe, ki bodo poskrbeli za novo, prenovljeno zvočno podobo in moderno produkcijo njenih najlepših skladb, kot so Navaden majski dan, Naj nihče me ne zbudi, Reci mi, Osamljena, Bodi srečen bambino in mnoge druge. se na kitari pojavijo producent pesmi Teodor Amanovič Toš in Čukurjevi spremljevalni vokalistki The Hangover Ladies. Spot so snemali na enega najbolj hladnih dni konec lanskega leta v skladišču s keramiko v Mariboru. Snemanje je potekalo v nekoliko zamegljenem ozračju, saj je bilo dim, ki je nastajal ob bruhanju ognja, praktično nemogoče razpiha-ti iz prostorov, kar pa se je kasneje izkazalo za dobrodošel scenski element. Končni rezultat pestrega snemalnega dne si že lahko ogledate na Čukuijevi Facebook strani. Magnifico in Luz Casal Magnifico v teh dneh premierno predstavlja videospot za pesem Madrugadas, ki jo je posnel skupaj s špansko pevko Luz Casal. V video-spotu lahko poleg z grammyjem nagrajene Španke zasledimo tudi filmskega zvezdnika Armanda Asantea, ki je zaigral v najnovejšem filmu Montevideo, vidimo se, nadaljevanju filmske uspešnice Montevideo, bog te video. Besedilo za pesem je napisala Luz Casal, čeprav je avtor mnogih uspešnic iz filma Magnifico. Tako glasba kot prvi del filma Montevideo, bog te video sta bila odlično sprejeta v Srbiji in celotni regiji, album z glasbo iz filma pa je prinesel kar nekaj uspešnic, ki so pri ljudeh naletele na odličen sprejem. Mednje sodijo Pukni zoro, Bum Bum in druge skladbe, ki jih je Magnifico posnel z orkestrom srbske vojske Stanislav Binicki. Magnifico bo mar- PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. TONY CETINSKI - Ko da je sudbina htjela 2. YLENIA ZOBEC - Ujemi pot do svojih sanj 3. ENRIQUE IGLESIAS feat. PITBULL - I'm a Freak Hrvaški pevec Tony Cetin-ski je s svojim zadnjim albumom Opet si pobjedila predstavil kar nekaj uspešnic, kot so Zbogom odlazim, Kriv, Usne ledene, Jednom u životu, Zar malo to je in seveda naslovna Opet si pobjedila. Zadnji singl z albuma je skladba Ko da je sudbina htjela, s katero tudi zaključuje še eno uspešno poglavje v svoji glasbeni karieri. Za leto 2014 ima namreč že pripravljen material za nove uspešnice in izbrano ekipo vrhunskih glasbenikov. ca v Beogradu ponovno nastopil na velikem koncertu, ki mu bo sledila evropska koncertna turneja. Anja pripravlja samostojni prvenec Pevka in avtorica Anja Baš predstavlja novo pesem. Nimaš kej je naslov že četrte avtorske skladbe mlade glasbenice, ki se je doslej podpisala pod pesmi Skušnjava, S tabo V LESTVICA DOMAČE 1 Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Savinjski kvintet - Biser, školjka in žarek 2. Novi spomini & Mama Manka - Sneg je 3. Mladika - Zmagovalna kombinacija 4. Trio Šubic - Čarobna pravljica 5. Gašperji - Snežna pravljica 6. Storžič - Lušten par 7. Biseri - Tvoja 8. Vikend - Tvoj glas 9. Okrogli muzikanti - Najlepši spomin 10. Zlatih 6 - Zlata polka ... več na www.radiovelenje.com N N N N N N N N N N N N N N N N in Smisel. Anja, ki ni neznano ime na slovenski glasbeni sceni in je že v zgodnjih letih pobirala nagrade na različnih glasbenih festivalih, je za novo skladbo posnela tudi videospot, ki si ga bo premierno moč ogledati v sredo, 22. januarja. Anjo poznamo tudi iz zasedbe Rock Par-tyzani, z mlado skupino Angee pa je že pred leti posnela album z naslovom I'm cool. S četrto avtorsko skladbo tako pridno niza skladbe za svoj prvi samostojni album, ki bo izšel jeseni. Mi2 Mi2 so v leto 2014 stopili z novim videospo-tom Hči vaškega učitelja. Skladba je tretji singel s prihajajočega albuma, potem ko so lani že predstavili skladbi Še en dan ter Vstati in obstati. Videospot je plod prvega sodelovanja z mariborskim režiserjem Rudijem Uranom, ki je do sedaj ustvarjal za Zorana Predina, Marka Groblerja, Buldožerje, Skaktus, Still Strangers, Lavender ... MIA ŽNIDARIČ Danes zvečer (23. januarja) ob 21. uri se z nastopom Mie Žnidarič in Steve Klink tria v velenjskem klubu Max začenja letošnji Max Klub Jazz Festival. V okviru festivala se bo v naslednjih mesecih zvrstilo sedem jazzovskih dogodkov NINO Po uspehu ob izdaji prvenca Simfonija, ki je izšel septembra lani, se Nino ... na kratko... predstavlja z drugim singlom z aktualne plošče. Naslov skladbe je Jutro, Nino pa je zanjo sam napisal glasbo in besedilo in tudi odigral vse klaviature. YLENIA ZOBEC Ylenia Zobec predstavlja skladbo z naslovom Ujemi pot do svojih sanj. Z njo se je pevka sicer že predstavila na lanskoletnem festivalu Melodije morja in sonca, vendar je skladbo takrat zapela v italijanskem jeziku in z naslovom Ci riuscirai. SAME BABE Skupina nenavadnega imena je izdala nov album z naslovom Dobri možje, ki predstavlja skupino v še bolj drzni luči kot doslej. Poimenovali so ga po zmagovalni pesmi Festivala slovenskega šansona 2009, posneli pa so ga v razširjeni šestčlanski zasedbi, kar jim je omogočilo bistveno razširiti zvočno sliko. fj ŠALEŠKI ŠTIIENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Dolgo smo se ga bali in najraje bi ga kar preskočili, pa se mu nekako ne moremo izogniti. Tako je, izpitno obdobje je tu. Zabavo na stran in knjige na mizo. Zaradi prekomernega sedenja v prihodnjih tednih pa smo se odločili, da bomo zadnji vikend zimskega semestra namenili športnim dejavnostim. V soboto se je odvil ŠŠK košarkarski turnir in turnir z loparji, na katerem so se ŠŠK-jevci pomerili v badmintonu, namiznem tenisu in squashu. Poleg tega smo izmerili tudi najhitrejši servis v Velenju, katerega lastnik je prejel prav posebno nagrado. Po napornem športnem dnevu so se udeleženci obeh turnirjev v večernih urah zbrali v prosto- rih eMCe placa, kjer je potekala slavnostna podelitev nagrad najboljšim. Vsem vrhunskim rekreativnim športnikom čestitamo za pokaza-no znanje in vztrajnost. Večer se je s podelitvijo nagrad šele pričel. Nadaljevali smo s tombolo, ki sta jo vodila mlada Alja in brhki Primož in se ob sicer precej upokojenski igri dodobra nasmejali. Najsrečnejše igralce smo nagradili in nadaljevali z družabnim večerom. ŠŠK za svoje člane tudi letos organizira že tradicionalno marčevsko smučanje v Nassfeldu, ki sodi med 10 najboljših smučišč v Avstriji. Smučali bomo od 6. pa do 9. marca. Število prostih mest je omejeno in se vsako leto napolni prej, tako da s prijavo ne odlašajte predolgo. Dragi so-študentje. V prihodnjih dneh vam želimo čim več znanja, čim več prespanih noči in kopico sreče. Naj bodo izpiti čim lažji in tačas ne pozabite na nas. S pestrim programom nadaljujemo v manj stresnih časih, do takrat pa se posvečamo našim dijakom in jim pripravljamo super projekt. Več o tem pa kdaj drugič. Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 14 14 Men 23. januarja 2014 ^ Tone Brodnik se službeno ukvarja tudi s smetmi. Kot vodja urada za gospodarske dejavnosti na velenjski občini se po navadi z njimi ukvarja iz pisarne, v pogovorih s kon-cesionarji. No, da mu ni tuje tudi najbolj osnovno delo s smetmi, njihovo pobiranje, pa dokazuje tale čvek. Prav nič ni vihal nosu, ko je pobiral, kar so povzročili drugi. Kaj mu bolj paše -gibanje in delo v naravi ali včasih naporno sestan-kovanje v pisarnah - pa čve-ku ni povedal. A njegov nasmeh ni bil prav nič grenak. ^ »Lej, lej, pa res je jelen!« sta se na otvoritvi razstave znamk v Gaudea-musu ob filatelistu Tonetu Petku, ki je dekanu VŠVO podaril znamke jelenov, čudili mag. Milena Pečovnik in Milena Ževart s te šole. Znamke drži v rokah dekan dr. Boštjan Pokorny. Bolj, kot je Petek z darilom zadel, ni mogel. Pokorny namreč svojo raziskovalno dejavnost usmerja v ekologijo prostoživečih živali, veliko se je ukvarjal tudi z reševanjem problematike trkov vozil s srnjadjo. Ko bo spet organiziral kak mednarodni posvet na temo srnjadi, bo tam gotovo kazal tudi te znamke. ^ Se je oni dan Janko Prislan, mlečni kontrolor, predsednik konjerejcev in gasilcev (PGD Gru-šovlje), ob svojem abrahamu hudo zamislil, kam čas polzi. In je zraven o svojem prostovoljskem delu malce v brado potarnal: »Le kdo bo pa meni pomagal, ko bom morda pomoč potreboval?! Pa so prijatelji konjerejci, gasilci in pevci zbrano in ubrano pokazali, da prijateljstvo živi. Redovnica rodila Frančiška V preteklih dneh je bilo v medijih mogoče prebrati, da so redovnico, ki živi v italijanskem mestu Rieti zaradi krčev v trebuhu z rešilnim vozilom pripeljali v bolnišnico, kjer je po nekaj urah rodila zdravega dečka. Takrat smo slišali tudi, da o svoji nosečnosti pred tem ni vedela ničesar. Zdaj vemo, da gre za 33-le-tno Roxano Rodríguez iz Salvador-ja, ki trenutno deluje v samostanu Malih Jezusovih učencev v Italiji, kamor je vstopila septembra. Pristojni škof Lucarelli je že dejal, da bo morala Rodriguezova, ki je zaradi prelomljene zaobljube že napisala tudi opravičilo materi prednici Elviri Petaraca, samostan zapustiti. A čeprav ji torej grozi izključitev, se je redovnica odločila, da bo dečka obdržala. »Skrbi pa me, koliko prahu je dvignila ta novica. Vsi govorijo o tem. Ne samo v Italiji, tudi v Salvadoiju, bojim se vrniti domov,« je povedala. Pristojni, ki so opravi- li pogovore z novopečeno mamico, sklepajo, da je domači Salvador tudi dežela, kjer je otroka dobila. »Trenutno se počutim bolj mama kot redovnica. Zagotovo bom skrbela za tega otroka, saj je dar od Boga,« je še povedala Rodrigezova in pojasnila, da ga je poimenovala Francesco (Frančišek), saj je želela s tem počastiti papeža, ki prihaja iz Južne Amerike. Popaj jih ima 85 Minuli teden je minilo 85 let, odkar se je svetu prvič predstavil znameniti Popaj - slavni mornar, ki ga je v stripu ustvaril ameriški karikaturist Elzie Crisler Segar. Mišičasti junak je kmalu postal tako priljubljen, poskok v prodaji špinače, zaradi česar so v kraju Crystal City v Teksasu (sicer rojstnemu kraju Segarja), ki ga povezujejo s pridelavo špinače, v Popajevo čast postavili celo kip. Kokoši v odsevnih • • V m jopičih V Veliki Britaniji so se ukvarjali s težavo, kako pred prečkanjem prometnih cest obvarovati kokoši. Iskanje rešitve so zaupali nekemu podjetju, ki je presenetilo: domislili so se namreč, da je treba kokoši opremiti z odsevnimi jopiči, s katerimi bodo voznikom precej bolj vidne. Kot so pojasnili v podjetju, se bo tako zgodilo precej manj nesreč, poleg tega pa so jopiči udobni in kokošim res da je iz stripa prešel na televizijske zaslone; med letoma 1933 in 1957 je bilo objavljenih okoli 230 krajših risank in trije daljši animirani filmi o Popaju, do leta 1988 pa se je njihovo število povzpelo že na 638. Po smrti Popajevega »očeta« so upodobitve tega lika prevzeli tudi nekateri drugi avtorji, tako da je bilo Popaja mogoče najti v različnih stripih, risankah, videoigrah in številnih oglasih, leta 1980 pa je bil na to temo posnet tudi film. Posebej zanimivo je, da je - ne le v besedah, temveč tudi v realnosti - lik povzročil velik nudijo zaščito. Romantika po kitajsko Da nimajo vsi sreče kot mi, se človek zave ob spremljanju onesnaženosti zraka v kitajski prestolnici. Tam je povsem realno, da gosta megla (smog) vztraja ves dan - pa ne le en dan; zaradi nje prebivalci že dolgo niso videli sončnega vzhoda. Zdaj so jim pomagali strokovnjaki, ki so v središču Pekinga postavili ogromen zaslon in na njem pred- vajali veličastno prebujanje sonca. Kaj takšnega v živo očitno ne bo mogoče še nekaj časa, saj je onesnaženost zraka na Kitajskem vidna celo iz vesolja. Francoski in belgijski strokovnjaki so prav v tem času prvič uspeli tudi opredeliti onesnaženost zraka na Kitajskem. Pri tem so uporabili infrardeči senzor evropskega vremenskega satelita MetOp ter tako pridobili podatke o delcih in ogljikovem dioksidu, žveplovem dioksidu in amoniaku v zraku nad severno kitajsko ravnino. Ob tem so bili sami presenečeni, da metoda dejansko deluje, ugotovili pa so, da morata biti za njen uspeh izpolnjena dva dejavnika: stabilni vremenski pogoji, da se onesnaženje nabira pri tleh, ter velika temperaturna razlika med zrakom pri tleh in v višjih plasteh atmosfere, da tople emisije onesnaževalcev dejansko izstopajo. Kot pojasnjujejo, bi lahko v prihodnje satelite uporabili za ugotavljanje velikosti oblakov onesnaženja in napovedovanje njihovega gibanja, s čimer bi prebivalce zmogli pravočasno posvariti pred tveganji. Presenetljivl ■ • v • zeleni čaj Hladnejši dnevi nam radi budijo tek po toplih napitkih. Eden takšnih je zeleni čaj, za katerega najnovejše raziskave kažejo, da je resnično čudežni napitek zdravja. Kot dokazujejo strokovnjaki, je odličen v boju proti raznim boleznim, je močan antio-ksidant, preprečuje razvoj rakavih obolenj in pomaga krepiti srce ter dviguje odpornost organizma. Poleg tega je odličen tudi pri preprečevanju sladkorne bolezni - z rednim pitjem tega napitka je mogoče uravnavati nivo glukoze in upočasniti rast sladkorja v krvi. Zeleni čaj je odličen tudi za naše mentalno zdravje, učinkovit pri preprečevanju alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, uspešno upo-časnjuje staranje organizma. Ugodno deluje še na krvni tlak in zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Lahko je celo v veliko pomoč pri izgubljanju odvečnih kilogramov, saj pospešuje izgorevanje maščob in uravnava prebavo, deluje pa tudi na nevaren holesterol in zmanjšuje apetit. A ne gre pretiravati - strokovnjaki svetujejo, da vsak dan popijete eno skodelico zdravega zelenega čaja. (Ne)zahteven projekt Le kdo pravi, da je Teš 6 zahteven projekt. Kot slišimo in beremo, se nanj skoraj vsak spozna in kaže na grehe in predlaga rešitve. Vsak po svoje Ni čudno, da je pri nas toliko prometnih nesreč. Saj tudi različne avtošo-le vozijo vsaka po svoje. Kot naše stranke. Najboljša soseda Avstrija postaja naša najboljša soseda. Vsaj za iskalce zaposlitve z območja severne in severovzhodne Slovenije. Tudi za tiste z območja Saše slabe ceste ne pomenijo prevelike ovire. Malo čudno Se ne sliši malo smešno, če poslušamo in beremo, da hitro prihaja nepremičninski davek. Ko se nam le ne bi še tako hitro približal. Pomanjkanje časa Za upokojence velja, da nimajo časa. Zato so šmarški od tamkajšnje knjižnice zahtevali, da jih ga da malo več. In so jim ustregli in jim podaljšali čas - delovni čas knjižnice. Banke ne damo! Na račun naših bank imamo povedati veliko slabega. Pa vendar so v marsikaterem kraju odločni, da »svoje« banke ne dajo. Pa čeprav pravijo, da v bankah nimajo denarja. Mednarodna pomoč Ob vsem hudem, kar nas obdaja, se nekateri vse bolj ozirajo po pomoči pri igrah na srečo. Tudi mednarodni pomoči - na euro jackpot! »Rojstva!« Za uspešna podjetja večkrat slišimo, da so nastala v garažah. Zagotovo pa velja, da so uspešne kmetijske farme nastale v hlevih. Iz politične šta-le pa nič koristnega. Med Teš 6 in Teš 8 Ko bi le odločujoči o Te-šu 6 govorili vsaj približno tako ubrano, kot to »govori« teš 8. Oziroma Oktet Teš. Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 15 23. januarja 2014 REPORTAŽA 15 Ko Paka ni več nedolžna reka V nedeljskem deževju je sicer krotka reka Paka grozila, da prestopi bregove - Gasilci v Velenju čistili naplavine pod mostovi - Deževje poplavljalo kleti in prožilo zemljo- Pomagali gasilci, Civilna zaščita, taborniki ... Jevnišek iz Srednjega Doliča - vzel življenje. »Pogrešano so iskali člani vseh treh prostovoljnih gasilskih društev iz občine, na pomoč so jim priskočili tudi gasilci iz sosednjih občin, policisti. Res so se trudili,« je še dodal župan. Povedal nam je, da je sicer čez Pako na tem delu občine dovolj mostov, po katerih je mogoče varno prečkati reko, ki po navadi na delu Srednjega Doliča, kjer se je nesreča zgodila, ni ne viso- skušala prečkati okoli 15. ure. Ko je prišla že čez polovico struge, ji je močan tok spodnesel tla pod nogami in jo odnesel. Po približno 200 metrih od nesrečnega padca se je zagozdila med korenine obrežnega grmovja in dreves. Sosed, ki je iz svojega doma opazil, da je padla v vodo, je stekel do potoka in ji želel pomagati, vendar je bil prepozen, saj jo je močan tok medtem že odnesel. V iskanje Reka Paka je v nedeljo hitro naraščala. Na delu, ki so ga tirali po prejšnjih poplavah, pod mostom na Cesti talcev, je bila višina zgodaj popoldne že kritična. Velenje, Mislinja, 20. januarja - V nedeljo smo se prebujali v jutro, ki je prej spominjalo na pozno poletje kot sredino zime. Ne le da je močno deževalo, tudi grmelo je, kar je redek pojav v januarju. Količine dežja so bile nad Šaleško dolino tako velike - padlo naj bi 30 in več litrov dežja na kvadratni meter - da prav nikomur, ki živi v bližini reke Pake in nekaterih manjših pritokov, ta dan ni bilo lahko. Kot že nekajkrat doslej je bilo popoldne Velenje spet delno odrezano od sveta, saj so morali zaradi poplave pri kamnolomu v veliki Pirešici popolnoma zapreti cesto Velenje-Arja vas. Kot nam je povedal predstavnik štaba Civilne zaščite pri MO Velenje Bojan Prelovšek, je obilno deževje začelo povzročati težave že ob 11. uri dopoldne. »Pretoka reke Pake in Trebuše sta začela močneje naraščati že dopoldne, do večera, ko je dež k sreči ponehal, je bila marsikje višina Pake na kritični meji, tik pred razlitjem,« izvemo. V nedeljski akciji je na območju MO Velenje sodelovalo 60 gasilcev iz šestih prostovoljnih gasilskih društev, pridružili pa so se jim tudi člani občinskega štaba Civilne zaščite in nekaj tabornikov. Z gradbeno mehanizacijo je na pomoč priskočilo podjetje PUP. Na terenu so bili do noči, potem pa se je stanje umirilo. Gasilci iz šestih velenjskih prostovoljskih gasilskih društev so čez dan kar nekajkrat črpali vodo, saj so meteorne vode zalile nekaj kleti v Podgorju in Lazah, na Ljubljanski cesti v Velenju pa je meteorna voda grozila, da bo zalila stanovanjski objekt. Gasilci so pregledali območje in objekt zavarovali, ob Trebuši na Žarovi cesti so namestili tudi protipoplavne vreče. Trije novi plazovi Razmočena zemlja je žal na plazovitih območjih spet drsela. V Zgornjih Lazah v KS Šentilj se je popoldne sprožil tudi zemeljski plaz, ki je popolnoma zaprl lokalno cesto in zajezil bližnji potok. Posredovali so gasilci, ki so zavarovali območje ter odstranili zemljino iz potoka in sprostili tok vode. Plaz neposredno ne ogroža objektov, cesta pa bo do sanacije zaprta. Kako se bodo sanacije lotili, v ponedeljek še ni bilo jasno, želijo pa si, da čim prej spet odprejo lokalno cesto pod njim. Večji plaz se je sprožil tudi na Janškovem selu v Vinski Gori, kjer je voda ogrožala tudi gasilski dom. Še en večji plaz pa se je sprožil v Kavčah. Hudourniška Paka vzela življenje Reka Paka je na Prešernovi ulici v Velenju odnesla gradbeni oder, ki je bil nameščen za obnovo mostu. »Očistiti smo morali kar nekaj mostov, ker je deroča Paka s sabo nosila naplavine. Tako smo omogočili normalni pretok močno narasle reke. Tudi naši gasilci so pomagali Več denarja za vzdrževanje vodotokov Obisk predstavnikov ministrstva za kmetijstvo in okolje posvečen projektom kohezije in načrtom za leto 2014 Velenje, 16. januarja - Pred tednom dni so Mestno občino Velenje obiskali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje: generalni direktor Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje dr. Boštjan Peteline ter vodji kohezijskih projektov Vojteh Anderluh in Matjaž Kogoj. Sprejeli so jih velenjski župan Bojan Kontič in njegovi najožji sodelavci, srečanja pa so se udeležili tudi šoštanjski župan Darko Menih, župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopu-šar in podžupan Občine Šoštanj Viktor Drev ter predstavniki Komunalnega podjetja Velenje z direktorjem dr. Urošem Rotni-kom. Srečanje je bilo namenjeno predvsem pregledu opravljenega v okviru dveh kohezijskih projektov na območju Šaleške doline v lanskem letu, torej projektu izgradnje vodovoda in kanalizacije ter dogovoru o dinamiki projektov v letu 2014. Dr. Boštjan Petelinc je predstavil tudi novo evropsko kohezijsko politiko, ki bo med drugim omogočala sofinanciranje projektov energetske sanacije javnih zgradb. Gostje so Po srečanju s predstavniki ministrstva nam je župan Bojan Kontič povedal, da so bili gostje zadovoljni s potekom obeh kohezijskih projektov v Šaleški dolini. »Našo investicijo in naš projekt ocenjujejo za zelo dober. Od njih pa smo izvedeli, da bodo v prihodnje veliko bolj aktivni pri vodotokih. Prav tisti, ki so nas obiskali, naj bi v teh dneh dobili več pristojnosti za to področje, ob tem pa so obljubili bolj intenziven pristop k reševanju vodotokov tudi v Šaleški dolini.« si v nadaljevanju obiska ogledali čistilno napravo Grmov vrh ter eno od treh čistilnih naprav, ki jih bomo zgradili v okviru operacije »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini - čistilne naprave za pitno vodo«. ■ bš iskati občanko Srednjega Doliča, ki je okoli 15. ure padla v reko v svojem kraju,« nam je še povedal Bojan Prelovšek. V ponedeljek smo poklicali župana Občine Mislinja Franca Šilaka, ki nam je povedal, da je deževje v Mislinji sprožilo en plaz, poplav pa ni povzročilo. Močno je obžaloval tragični dogodek v reki Paki, ki je njihovi 38-letni občanki - Brigiti Voda je drla tudi okoli stavb. V Velenju so jo gasilci črpali iz kar nekaj kleti. ka in ne globoka in je prej potok kot reka. V nedeljo pa je Paka tudi tam močno narasla. Pomagati ji je želel sosed Policijska uprava Celje je v ponedeljek pojasnila več okoliščin tragičnega dogodka v Mislinji. Hudourniško Pako je 38-letna domačinka pogrešane se je takoj za tem vključilo blizu 60 gasilcev okoliških prostovoljnih društev in 15 policistov. Njeno truplo so našli nekaj pred 21. uro v široki strugi Pake, zagozdeno med koreninami dreves. ■ Bojana Špegel Največji plaz se je sprožil v Šentilju, v Lazah, s seboj pa je zemlja odnesla tudi del ceste. Ta bo zaprta, dokler ne odpravijo posledic plazu. Štab in gasilci v polni pripravljenosti Obilne nedeljske padavine so povzročile nemalo strahu tudi v občini Šmartno ob Paki. V popoldanskih urah je namreč reka Paka začela močno naraščati, prav tako so hudourniški potoki začeli presegati običajne meje. Zaradi tega so se organizirali tamkajšnji gasilci in štab civilne zaščite in bili v polni pripravljenosti. Gasilci so posredovali na terenu v dveh primerih, in sicer pri bivšem podjetju Vino, kjer je voda zalila cesto zaradi zamašenega jaška, ter pri mostu v Slatinah, kjer je bilo potrebno odstraniti drevo, ki je zaviralo pretok vode. Na terenu so budno spremljali tudi stanje na vodotokih, kjer so lani izvedli nekatere protipoplavne ukrepe. So pa ukrepe pred naraslo reko Pako že izvajali nekateri občani predvsem v središču Šmartnega ob Paki, prav tako stanovalci tamkajšnjih blokov. »Pripravljene smo imeli protipoplavne vreče, tudi za pesek smo bili dogovorjeni, a na srečo ničesar od tega kasneje nismo potrebovali,« je povedal šmarški župan Janko Kopušar. V začetku tega tedna so se obrnili na Agencijo RS za okolje in prostor, kjer so tamkajšnje odgovorne znova opozorili na nevarnost zajede v cesto ter na brv v spodnji Rečici ob Paki. Brv še stoji, tudi zajeda se ni bistveno povečala, a oba predstavljata veliko nevarnost za občane. »Oba kraja smo dodatno zaščitili, da bi preprečili morebitno nesrečo, a je to resnično zelo kratkotrajen ukrep,« je še dejal Kopušar. ■ tp Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 16 112 V SREDISCU mmM* iv 1JM 23. januarja 2014 Energetske izkaznice - nuja ali nepotreben strošek? Energetske izkaznice potrebne za stanovanjske objekte z več kot štirimi stanovanji, javne stavbe ter objekte, ki so predmet prodaje ali najema - Strošek od 200 do 500 evrov za hišo oziroma od 2.000 do 3.000 za povprečno večstanovanjsko stavbo Tatjana Podgoršek Še ta mesec naj bi začela veljati novela energetskega zakona, ki med drugim uvaja nove energetske izkaznice. Ta energetski certifikat uvaja Slovenija zaradi evropske direktive, njen cilj pa naj bi bil energetsko varnejše in ekološko bolj ozaveščeno bivanje v zasebnih ter javnih objektih. »Dejansko so omenjene izkaznice obvezne že tri leta, a se z novim energetskim zakonom, ki določa tudi kazni, stvari dodeljujejo in postavljajo na svoje mesto,« pravi Primož Praper, Primož Praper:»Energetska izkaznica je dobrodošel korak h krepitvi stroke.« Izkaznica je potrebna za vse nove ' objekte, za stavbe, ki jih nekdo prodaja ali daje v najem, za vse javne objekte, v doglednem času še za stanovanjske objekte z več kot 4 stanovanji. eden od 140 pooblaščencev licence za izdajo energetske izkaznice v Sloveniji. Na nekatera naša vprašanja v zvezi z omenjeno novostjo je Praper takole odgovoril: Kdo bo moral imeti energetsko izkaznico? »Energetska izkaznica je javna listina, ki je v energetskem zakonu opredeljena kot potrebna za vse nove objekte, za stavbe, ki jih nekdo prodaja ali daje v najem, pa tudi za vse javne objekte (šole, upravne stavbe, zdravstvene ustanove ...). V tej fazi jo morajo imeti javni objekti z več kot 1.000 kvadratnimi metri površine, čez nekaj let nad 500, čez 5 let pa jo bo moral imeti vsak javni objekt z več kot 250 kvadratnimi metri površine. Prav tako bo v doglednem času potrebna izkaznica za stanovanjske objekte z več kot 4 stanovanji. Energetska izkaznica pa ni potrebna za industrijske objekte, objekte kulturne dediščine, za objekte, ki niso stalno naseljeni, ter za objekte verske narave.« Cena izkaznice je zelo različna in je velik dodaten strošek za lastnika. »Je dodaten strošek, vendar ga moramo gledati skozi prizmo možnih prihrankov in koristi. Na vsaki izkaznici so navedeni ključni kazalniki energetske učinkovitosti in skupna poraba energije. Sestavni del merjene energetske izkaznice so tudi priporočila stroke, kako naj bi ske izkaznice je površina objekta. Osnovno izhodišče pri manjših objektih je evro za kvadratni meter oziroma osnovna izkaznica za stanovanjsko hišo povprečne velikosti se vrti od 300 do 400 evrov, za povprečno večstanovanjsko stavbo pa od 2.000 do 3.000 evrov.« Zakon uvaja dve vrsti izkaznic: računsko in merjeno. lastnik objekt saniral, koliko bi to stalo, prednostni vrstni red ukrepov. Energetska izkaznica je torej kakovosten strokovni dokument.« Koliko znašajo stroški? »Izhodišče za obračun energet- »Prva je za vse stanovanjske stavbe in novogradnje, druga za nesta-novanjske objekte, starejše od 3 let, oziroma za tiste, ki so v uporabi vsaj 1 leto. Ker sta ti dve metodi precej različni, pridobljenih podatkov med seboj ni možno neposredno primerjati, kar pri stroki in laikih povzroča slabo voljo.« Je treba energetsko izkaznico čez več let obnoviti, pridobiti na novo? »Veljavnost energetske izkaznice je 10 let. Če pa pride do določenih posegov na objektu, kot je zamenjava oken, obnova fasade, je obstoječa izkaznica pravnofor-malno še veljavna, vendar bi bilo smiselno pridobiti novo energetsko izkaznico.« Veljavnost energetske izkaznice je 10 let. Nekateri menijo, da je energetska izkaznica dokument z dobrimi nameni in nejasnimi učinki. »Področje energetske izkaznice je zelo kompleksno in zahtevno. Mimogrede - osnovni standard programov, s katerimi računamo energetsko izkaznico, predvideva blizu 400 formul za izračun, celoten program pa blizu 2.500 formul. Po mojem prepričanju je energetska izkaznica dobrodošel korak h krepitvi stroke na tem področju.« ■ O obvoznici na referendumu? Ministrstvo za infrastrukturo in prostor priporočilo Občini Luče odločitev na najbolj demokratičen način - Projekt začasno zamrznjen - Odločitev o referendumu občinski svet še ta mesec? Tatjana Podgoršek Projekt protipoplavne zaščite, katerega sestavni del je tudi izgradnja obvoznice v občini Luče, ima dolgo brado in je od leta 2010, ko ga je država umestila v državni prostorski načrt, kamen spotike civilne iniciative oziroma članov Združenja za trajnostni razvoj Luč. Ti namreč ostro nasprotujejo izgradnji obvoznice, s katero naj bi v lokalni skupnosti med drugim rešili tudi prometne zagate skozi središče kraja. Pred nedavnim je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS občinsko upravo obvestilo, da je nadaljevanje projekta zaradi močnih nasprotovanj začasno zamrznjeno, zanj letos tudi ni denarja. Hkrati je priporočilo, naj se v občini dogovorijo o tem, ali obvoznico podpirajo ali ne, na najbolj demokratičen način. Za lučkega župana Cirila Rosca je to referendum. Odločitev o referendumu le v domeni občinskega sveta »Najbrž bomo o tem razpravljali na seji občinskega sveta še ta mesec, kajti odločitev lahko sprejme le ta. Ali se bodo svetniki zanj odločili ali ne, težko napovem. Je pa dejstvo, da so projekt brez glasu proti pod- Ciril Rosc: »Če je potrebno, bomo občane vprašali, kaj si mislijo. Rezultate morebitnega referenduma bo težko kdorkoli obšel.« Alojz Selišnik: »Referendum je za civilno iniciativno predvolilna kampanja za letošnje lokalne volitve.« prli zadnji trije, štirje občinski sveti v različnih sestavah. Mogoče je tudi čas, da z izvedbo referenduma o tem vprašanju presekamo napetosti, saj je očitno, da ne bomo našli skupnega jezika.« Rosc je povedal, da ga je ministrstvo konec novembra lani povabilo na delavnico o prostorskem razvoju Luč, na katero so bili povabljeni nasprotniki obvoznice in on kot edini predstavnik občine. Zato se ni odzval, je pa ministra takrat seznanil z nekaterimi dejstvi. Znova je poudaril, da je projekt protipo-plavne zaščite Luč, ki predvideva tudi izgradnjo obvoznice, državni projekt. Nasprotniki obvoznice so civilno iniciativo ustanovili po umestitvi projekta v državni prostorski načrt leta 2010, pripombe nanj so bile možne v fazi sprejemanja, torej pred 8 leti. Za projekt je država pridobila veliko evropskih nepovratnih sredstev in jih skupaj z državnimi kar nekaj že vložila v izvedbo pro-tipoplavnih ukrepov v spodnjem delu Luč na sotočju Savinje in Luč-nice lani. Po projektu mora zgraditi zaščito pred naraslo reko Savinjo še v zgornjem delu kraja. Le tako bo območje varno pred poplavami. Zaščito pred poplavami pa v tem delu predstavlja prav nasip s tunelom za obvoznico. Če do tega ne bo prišlo, bodo - po zagotovilih sogovornika - vsa doslej vložena sredstva v izvedeno protipoplavno zaščito kraja zaman. Na vprašanje, ali pričakuje, da bodo občani na morebitnem referendumu glasovali za obvoznico ali proti njej, se je Ciril Rosc odzval: »Kolikor poznam položaj in mislim, da ga dobro, večina občanov podpi- ra obvoznico.« Referendum je zadnji poseg v demokracijo Predsednik Združenja za trajno-stni razvoj Luč Alojz Selišnik meni, da je referendum zadnje posega- nje v demokracijo. Pred tem bi se župan moral pogovarjati z občani in poskušati poenotiti njihova mnenja. Vprašal se je, ali bo sedaj o državnem projektu odločala lokalna skupnost. »Nenazadnje ljudje parcel, kjer naj bi potekala obvoznica, še niso prodali. Jih bodo razlastninili, če jih ne bodo hoteli prodati? Refe- rendum bo po nepotrebnem razdelil ljudi. Menim, da gre pri zadevi za predvolilno kampanjo sedanjega župana, ki je - mimogrede - bojkotiral povabilo ministra za infrastrukturo in prostor na okroglo mizo v Ljubljani, za katero je tekla beseda o obvoznici,« je dejal Alojz Selišnik. Srečanje s predstavniki KS Šoštanj, 15. januar - Župan Šoštanja Darko Menih se je na delovnem srečanju v sredo sestal s predsedniki in člani svetov krajevnih skupnosti v občini. Na srečanju je tekla beseda o opravljenem delu v lanskem letu, sodelovanju z občinsko upravo ter željah in potrebah, ki jih imajo v posameznih krajevnih skupnostih. »Soočajo se s številnimi težavami, mnoge so jim skupne. Pri razreševanju računajo na našo pomoč in mi smo jim jo tudi obljubili,« pravi Menih, ki ocenjuje, da jim je to tudi doslej dobro uspevalo. »To pa zato, ker se znamo poslušati in se zavedamo realnih možnosti, izraženih v denarju, ki je na voljo. Pri osnovnih dobrinah pa ni milosti. Pri tem smo povezani in sodelujemo z roko v roki.« Predstavniki krajevnih skupnosti so največkrat izpostavili potrebno po obnovah lokalnih cest in odpravi posledic plazov, izpostavili pa tudi bližajoči se nepremičninski davek v povezavi z odmerami cest. ■ mkp Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 17 23. januarja 2014 NASI KRAJI IN LJUDJE 17 V turizmu ni mesta za samozadostnost V velenjskem TIC-u lani zabeležili večji obisk njihovih prostorov in mesta - Največja turistična znamenitost je Titov spomenik - Velenje še ni turistična destinacija, ima pa vse pogoje, da postane Velenje, 17. januarja - Verjetno jih ni malo, ki ne vedo natančno, kaj vse počnejo v Turističnoinfor-macijskem centru Velenje, ki ima sedež v vili Bianca, deluje pa pod okriljem Mestne občine Velenje. S tem se strinja tudi vodja TIC-a Urška Gaberšek. »Se strinjam, pri nas opravljamo številne aktivnosti, za katere naši občani ne vedo. Iskreno povem, da turisti po navadi vedo več o našem delu kot domačini. Zato bo letos naša prednostna naloga, da približamo svoje aktivnosti občanom in občankam. Vsi vemo, da je naše poslanstvo informiranje, pridobivanje različnih s turizmom in prireditvami povezanih podatkov. To pa je le majhen delček naših aktivnosti,« nam je v uvodu povedala sogovornica. Potem greva k podrobnostim. »V TIC-u smo tudi skrbniki objekta vile Bianca, kjer skrbimo za aktivna, pri prireditvah jim vedno pomagamo tudi mi. Tudi društva veliko pomagajo nam; smo zelo majhna ekipa, zato nam pogosto pomagajo pri pripravah in izvedbah sejmov, pogosto nam pomagajo tudi pri obiskih turistov; pripravijo degustacije, prikaze šeg ...,« izvemo. TIC veliko sodeluje tudi s ŠCV produkt Turistična ponudba podeželja Šaleške doline, izdali smo tudi katalog, ki to ponudbo dobro predstavlja. Z LAS Šaleške doline pa smo izpeljali projekt Z nasmehom narave iz SAŠA regije,« še izvemo. Število turistov narašča V TIC-u organizirajo tudi vode- najem pro storov za različne prireditve. Samo lani jih je bilo 170. Smo skrbniki sistema izposoje mestnih koles Bicy, skrbimo za protokole na porokah, prodajamo vstopnice za različne dogodke doma, v Sloveniji, tudi v tujini. Velenje predstavljamo na različnih sejmih doma in v tujini, smo pa tudi strokovna pomoč turističnim društvom. Ta so zelo - Šolo za storitvene dejavnosti, smer turizem. »Z njimi vsako leto izpeljemo vsaj en projekt; lani smo pripravili projekt Življenje meščanov nekoč, letos februarja, v času valentinovega, pa pripravljamo Večer ljubezni. Sodelujemo tudi pri drugih projektih; lani je bil to Lider program. S podjetjem Erico smo pripravili Urška Gaberšek:»Velenje je še premalo prepoznavno. Trudimo se, da to spremenimo.« ne oglede Velenja, vile Biance in pripravljajo »pakete« turističnih ogledov za najavljene obiskovalce mesta. Sogovornica nam predstavi nekaj statističnih številk: »Prostore TIC-a Velenje v vili Bianci je v letu 2013 obiskalo 29.618 obiskovalcev, od tega 90 % domačih in 10 % tujih. To je 4.197 obiskovalcev več kot v preteklem letu. Od tujcev je bilo največ Avstrijcev in Nemcev, sledijo Italijani in Nizozemci. Veliko tujcev prihaja s Hrvaške in iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. Opažamo tudi porast turistov iz Belgije, Španije in drugih evropskih držav.« S preteklostjo in sedanjostjo vile Biance so preko vodenega ogleda seznanili 23 individualnih obiskovalcev in 26 skupin s skupno 419 osebami. Lani so izvedli 25 lokalnih turističnih vodenj in študijskih tur, preko katerih je Velenje in okolico obiskalo več kot 520 turistov. Ponudbo prilagajajo obiskovalcem, ciljnim skupinam ponujajo tudi popuste, kar se je pokazalo za dobro. Ker imajo lokalnih vodnikov premalo, bodo še letos pripravili nova izobraževanja zanje. Najbolj jim manjka nemško, italijansko in špansko govorečih vodnikov. V letu 2013 je bilo v vili Bianci tudi 5 porok. Ko vprašamo, ali že lahko rečemo, da je Šaleška dolina turistična destinacija, nam sogovornica odgovori: »Če želite moj iskren odgovor, bi rekla, da še ne. Imamo pa zelo velik potencial, ki ga je potrebno izkoristiti, vendar morajo biti pri tem zelo aktivni različni partnerji, od MO Velenje do gospodarstva in majhnih ponudnikov. Vsi skupaj bi morali več sodelovati, predvsem pa ne smemo biti samozadostni. Če bomo skupaj pripravljali dobre produkte, bomo lahko postali zelo dobra turistična destinacija. Več za promocijo »Cilj promocije Velenja je povečanje prepoznavnosti Velenja kot privlačne turistične destinacije,« poudari Gaberškova. Zato predsta- vljajo turistično blagovno znamko Velenja s prepoznavnimi, domišljenimi produkti. Med njimi so nove razglednice, ki jih bodo lahko otipali in brali tudi slabovidni, saj so opremljene z Braillovo pisavo. So v obliki znaka Velenja, nekakšne vetrnice, v črno-rumeno-zelenih osnovnih barvah. Poleg tega so lani skupaj z različnimi ponudniki pripravili turistični vodnik »In Your Pocket Velenje« v slovenskem in angleškem jeziku. Veliko pa k prepoznavnosti prispeva udeležba na vseh večjih sejmih; letos si želijo Velenje bolj predstaviti tudi v Evropi, najprej v sosednji Avstriji, predvsem pa na vseh večjih sejmih in festivalih v Sloveniji. Že konec tega meseca gredo v Ljubljano na sejem Turizem in prosti čas. ■ Bojana Špegel Evropsko politiko približala ljudem Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič nadaljuje natečaj »Hrana za zdravje in delovna mesta« - Z njim in knjigo Požen' Evropo je na videz oddaljena evropska politika bolj razumljiva - Letošnji natečaj na temo povezovanja zemlje in zdravja Ob slovenskih dobrotah je evropska poslanka predstavila zadnjo knjigo in poudarke letošnjega nagradnega natečaja, ki bo povezavoval zdravo hrano in zdravje. Velenje, 20. januarja - V pisarni evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič je bila miza v ponedeljek dopoldne bogato obložena z dobrotami s slovenskih kmetij. Novinarjem, ki jih je povabila na tradicionalni zajtrk, je poleg sadja ponudila domač ajdov kruh, maslo in med. Klepet je začela s predstavitvijo knjige, ki jo je predstavila jeseni, ko je končala vseslovenski nagradni natečaj za iskanje rešitev na področju zdravja in hrane. Z njim nadaljuje tudi letos; prijave za nadaljevanje natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta v njeni pisarni zbirajo do 28. februarja, projekt pa bo končan oktobra. Zofija Mazej Kukovič je ob listanju svoje zadnje knjige poudarila: »S knjigo in prvim natečajem sem poskušala na videz oddaljeno evropsko politiko približati ljudem. Tudi ljudem na vrtu. Največje vprašanje je razumevanje evropske politike in ta knjiga predstavlja delček v tem mozaiku. »S prvim natečajem je poslanka Zofija Mazej Kukovič po njenih besedah uspešno spodbujala lokalno pridelavo, ljubezen do zemlje in prepoznavanje priložnosti, ki jih zemlja ponuja. Drugi natečaj pa bo namenjen zlasti iskanju rešitev za zdravje in delovna mesta, ki so lahko povezana tudi z infor- matiko in tehnologijo. V njem bo še naprej spodbujala gojenje štirih avtohtonih slovenskih kmetijskih kultur: to so ajda, česen, stročnice in jagodičevje. »Danes imamo internet, mobilne telefone, dostop do celega sveta. Včasih tega ni bilo. Nova doba ponuja nove priložnosti za tiste stvari, ki so pozabljene. To moramo obuditi,« je povedala Mazej Kukovičeva in dodala, da so v prvem natečaju od 150 prijavljenih natečajnikov pri kar 50 našli potencialno samozaposlitev. »Poleg tega želimo ljudem podati več informacij o možnostih evropskega financiranja. Ker je predstavitev natečaja na evropski ravni imela pozitiven odziv pri Nizozemcih in Ircih, pa bomo udeležence novega natečaja povezali s podobnimi iniciativami tudi v teh državah.« Poleg lanskih pa na novem natečaju pričakujejo tudi nove udeležence. Upa, da bo med njimi veliko mladih. Ob tem je poslanka poudarila: »Mladim moramo prenesti idejo, da zemlja šteje. Odnos do zemlje je bil šestdeset let po drugi svetovni vojni čisto negativen, danes pa se mladih to še vedno drži. Že v vrtcih bi morali učiti, da je zemlja naša priložnost.« ■ bš Srečanje ob svetovnem dnevu religij Velenje, 16. januarja - Prejšnji četrtek so v mestni hiši pripravili tradicionalno ponovoletno srečanje ob svetovnem dnevu religij za predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Šaleške doline. Sprejema so se udeležili dekan Šaleške dekanije Jože Pribožič, župniki velenjskih župnijskih uradov ter predstavnika islamske verske skupnosti. Sprejema so se poleg župana Bojana Kontiča udeležili tudi oba podžupana dr. Franc Žerdin in Srečko Korošec ter vodja Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje Drago Martinšek. Župan je gostom med drugim je povedal, da si v občini z različnimi ukrepi zelo prizadevajo omiliti finančno krizo. Poudaril je, da kljub težkim razmeram proračunskih sredstev za socialo niso zmanjševali. Izpostavil je tudi zgledno sodelovanje z vsemi verskimi skupnostmi. Ob tem je izrazil ponos in veselje, da znamo v Velenju sprejemati in spoštovati raznolikost. Tudi gostje so menili, da so pogoji za delo in življenje v Velenju dobri. ■ Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 18 112 NASI KRAJI IN LJUDJE 23. januarja 2014 Bo v tretje uspelo? Če denarja za projekt Čistilna naprava Loke ne bo, bo ostal le projekt Tatjana Podgoršek Že kar nekaj let je podjetje Komunala Mozirje opozarjalo občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji na nujno potrebno obnovo, posodobitev in razširitev čistilne naprave v Lokah. Poleg tega, da naprava deluje slabo, bi morali njeno obstoječo zmogljivost (4.000 populacijskih enot) zaradi potreb povečati za še nekaj manj kot 2.000 populacijskih enot. Po projektu bodo omenjene občine vlaganja v čistejše okolje stala več Čistina napravo v Lokah je nujno potrebna posodobitve in razširitve. kot 600 tisoč evrov. Ker lokalne skupnosti tega denarja nimajo, so projekt prijavile na razpis za regionalne spodbude in - kot se je izrazil Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje, (nosilka projekta) »zgrešili tarčo«. Da te napake ne bi ponovili, so se tokrat še bolje pripravili. »Do danes uradnega odgovora še nismo prejeli. Smo pa lahko iz pogovorov s pristojnimi službami razbrali, da tudi tokrat naša prijava na razpis ni bila pravilno izpolnjena, čeprav smo se držali navodil strokovnjakov mini- strstva. Slišati je še, da se ne smejo »prekrivati« sredstva iz regionalnih spodbud in kohezijskega sklada. Mi pa smo projekt obnove, posodobitve in razširitve čistilne naprave Loke prijavili na razpis za pridobitev kohezijskega denarja v okviru ureditve povodja reke Savinje.« Priložnost za pridobitev denarja za projekt sedaj vidijo v naslednjem razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo. Po informacijah naj bi bil objavljen prihodnji mesec. Suho-veršnik upa, da bo po ponovnem posvetu pri pristojnih vloga tokrat pravilno izpolnjena in da bodo za čistilno pridobili nekaj nepovratnega denarja. Če ne? »Potem predvidenih vlaganj v čistejše okolje ne glede na evropske direktive ne bo ali pa bomo prisiljeni iskali druge, manj ugodne rešitve.« Na terenu, torej v omenjenih lokalnih skupnostih, so zgradili že kar nekaj kanalizacijskega omrežja, na katerega so priključili gospodinjstva iz tako imenovanega obveznega programa. Krače za god Skorno nad Šoštanjem, 17. januarja - Na god sv. Antona Puščavnika, zaščitnika cerkvice v Skornem nad Šoštanjem, je ob priložnostni maši blagoslov suhomesnih izdelkov, največkrat svinjskih krač, salam, klobas, ki jih po maši licitirajo. Zbrani denar gre za potrebe cerkve, licitacija pa je po navadi zabavna in predstavlja priložnost za druženje krajanov. Tudi na zadnji licitaciji je bilo tako. Veliko povojenih dobrot so prinesli krajani, da so potem menjale lastnika in dobrot željna usta. Krače in druge dobrote se lici-tirajo po velikosti in videzu, ljudje V m f m Minljivost trka na vrata vseh Območni odbor hospica Velenje je med prazniki priredil pogovor na temo Minljivost trka na vrata vseh. V Galeriji Velenje se je Uršula Menih Dokl z novinarko in televizijsko voditeljico Manico Jane-žič Ambrožič in ekonomistom dr. Matejem Lahovnikom pogovarjala o občutenju minevanja, odnosu do smrti in osebnih izkušnjah. Posledica takšnega odnosa družbe - prikrivanja resnice hudo bolnim in odrivanja šibkih iz vsakdanjika - pa se odraža tudi pri odnosu posameznika, pomanjkanju empatije in sočutja do hudo bolnega, umirajočega ali žalujočega. Slovensko društvo hospic od ustanovitve leta 1995 z različni- i u Manica Janežič Ambrožič, Uršula Menih Dokl in dr. Matej Lahovnik Sogovorniki so izpostavili, da se odnos do smrti, predvsem v zahodni kulturi, v zadnjih letih bistveno spreminja. Bolezen, umiranje, smrt in obrede, ki spremljajo slovo od umrlih in žalujočih, se odriva iz javnega življenja in osebnih misli. Kljub temu da smrt vidimo povsod okoli sebe, živimo tako, kot da verjamemo, da se nam to nikoli ne bo zgodilo. Premalo se zasebno in v družbi govori o bolezni, smrti in žalovanju, čeprav so to naravni sestavni deli življenjskega cikla. Tako kot je konec življenja posledica njegovega veselega začetka, rojstva. mi pristopi spreminja odnos do umiranja, smrti in žalovanja v slovenski družbi. Njegovo poslanstvo je sočutna, celostna oskrba hudo bolnih in njihovih svojcev ter žalujočih po izgubi bližnje osebe. Razmišljanja znanih Slovencev, ki javno spregovorijo o odnosu do smrti in osebnih izkušnjah, potekajo po vsej Sloveniji in prispevajo k prepoznavnosti poslanstva hospica, detabuizaciji smrti in spreminjanju kulture poslavljanja in odnosa do te teme v javnosti. ■ U. M. D. pa so zanje pripravljeni odšteti tudi malce več. Zakaj pa ne, saj je korist večstranska. Veselo razpoloženje je sopotnica tega priljubljenega tra- dicionalnega dogodka v Skornem. ■ MBK, foto: Amadeja Komprej Naučimo se smučati V projekt »Naučimo se smučati«, ki je potekal na smučišču Golte nad Mozirjem, je bilo prijavljenih 30 petošolcev OŠ Livada Velenje. Učenci so pod strokovnim vodstvom smučarske šole Beli zajec osvajali osnovne smučarske veščine v tednu od 6. do 10. januarja. Bili so razdeljeni v tri skupine -glede na njihovo smučarsko predznanje. Na OŠ Livada smo se projekta že četrto šolsko leto lotili na pobudo gospoda Kavtičnika. V smučanje so se vključili vsi petošolci, saj je bila petdnevna smuka zanje popolnoma brezplačna. Učencem, ki niso imeli smučarske opreme, so omogočili izposojo le-te v smučarski šoli Golte »Beli zajec« ali pa so si jo izposodili v matični šoli. Veseli smo, da so naši petošol-ci ob pomoči pokroviteljev imeli ponovno priložnost opraviti osnovni smučarski tečaj. Srečni obrazi otrok, njihovo vztrajanje na snegu in fotografija povedo več, kot lahko zapišemo v teh nekaj vrsticah. ■ Petošolci OŠ Livada Univerza je zdravo jedro ustvarjalnosti Slušatelji univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje že vrsto let novoletna srečanja pripravljamo v Gasilskem domu Velenje. Dobra organizacija, voditelj Ivo Likar, aranžmaji pod mentorstvom Simona Ogrizka, vedno prijetna družba. Marija Vrtačnik, predsednica univerze, je citirala dr. Ramovša, vodilnega slovenskega gerontolo-ga, ki pravi: »Razvijajmo srce, ne le pameti«. Univerza je zdravo jedro ustvarjalnosti, katere miselnost se širi tudi navzven. Sodelujemo kot partner v EU projektu Slovenska mreža izobraževanja starejših, pro- jektu ZDUS starejši za starejše in Velenje - starosti prijazno mesto, preprečujmo padce, skupaj z občino, pokrajinsko zvezo društev upokojencev in socialnimi ustanovami se pogovarjamo, kaj bi naredili, da bi nam starejšim bilo življenje lepo. Ni naključje, da so nas s svojo prisotnostjo počastili župan Bojan Kon-čič, predsednik medobčinske zveze upokojencev Drago Karl Seme, poslanec Jože Kavtičnik, občinski svetnik Ludvik Hribar in da se je srečanja udeležilo veliko članov univerze. Družila nas je pesem, smeh, ples in praznovanje. Harmonikarji z vodjem Vilijem Mravljakom, pevke s pevovodkinjo Tadejo Cigale, Jože Jakopec in Danica Rozman na klaviaturah, ki jih poučuje Frenk Kadli-ček, zaigral nam je Franjo Jurovič s kitaro, za smeh pa je zopet poskrbel Karli Čretnik z monodramo Ferija Lainščka Mišo frajer, Janko Hajer. Naš že stalni pevec Bogo Turičnik pa nam je zapel pesem Španske oči in Ciganko. Na koncu smo skupaj zapeli Faniki Kos za rojstni dan, s harmoniko pa nas je spremljal Jože Jakopec. Pa recite, da na univerzi za tretje življenjsko obdobje nimamo talentov! ■ ■ Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 19 23. januarja 2014 UTRIP 19 Biseri Maturantskega plesa Mnenja in odmevi Odgovor - Kar pozabite! Namigi zanjo Le še dober mesec in pol je do letošnjih maturantskih plesov Šolskega centra Velenje. Najpogostejše vprašanje maturantk v teh dneh je: »Kaj boš oblekla za maturantski ples ... kje si kupila ... frizura ... make up ...?!« Torej? Imate vse?! Odlično. Za vse tiste, ki še ne veste, kako in kaj, pa vseeno nekaj namigov. Pomlad, cvetje, prosojnost, mehkoba, igrivost volanov in pastelne barve okoli nas. Da, to so letošnji trendi. Posezite za lahkimi, prosojnimi tkaninami, potiskanimi s cvetjem v 3D različici, ročno poslikanimi (potrebujete le barve za tekstil), okrasite krilo z volani, prišijte resice ... Namesto šopek v roki ga raje nosite na obleki. Lahko si ga pripnete na pas, na prsi, pošijete posamezne cvetlice po dekolteju ali po celotni obleki. Barve: nebesno modra do električno modre, odtenki oranžne, barva fuksije, koralna in nežno vijolična. Modra je tokrat resnično IN. Zakaj ne bi oblekle mehko padajočih hlač, s širokomi hlačnicami in ozkim gornjim delom, brez ostrih linij, z zaobljenimi, ženskimi rameni? Zapomnite si, da ste lahko mladostne in elegantne tudi v hlačah. Dovolite domišljiji, da vas ponese v 40. leta, ko so ženske še bile ženske in so jim moški pridržali vrata in plašč. Vam romantičnost in pastelne barve niso všeč? Ni problema. Še vedno so v modi metalni odtenki zlate, platinaste, bakrene in srebrne barve. Le malo nadarjenosti oz. spretnosti potrebujete in že lahko sami ustvarite unikatno X* 9 1 M O* km obleko. Kako? Vzemite katerokoli svetovno mesto, znano sliko ali osebo in jo preslikajte na svoje oblačilo. Verjemite, da bo obleka zelo opazna in izvirna. Živalski potiski nikakor nočejo iz mode in nas bodo še kar nekaj časa spremljali na vseh možnih kosih oblačil. Ne mislite, da so to le vzorci leoparda in tigra, tu so še metulji, kače, zebre, antilope, krave (da, krave ), ptice ... Skoraj vsa pisana živalska populacija. Mogoče ne marate barv in potiskov? Nič lažjega. Še vedno sta tu črna in bela barva. Popestrite črnino z resicami, prosojnostjo, širokim pasom ali masivno ogrlico močnih barv. Pomislite na klasičen kroj bele bluze iz organdija in mehko padajoče hlače z zanimivim svetlečim pasom in nakitom okoli vratu? Nikakor pa pri izbiri maturantske obleke ne pozabite na svojo postavo, bodite samokritične in dovolite si poiskati strokovno mnenje. Saj veste, tudi „zvezde" imajo svoje stiliste. ■ Jelena Stevančevič in Petra Meh * Na sedežu podjetja Habit, d. o. o., Koroška 48, Velenje se je dne 3. 1. 2014 zglasila gospa Marija Jelen z zahtevo, da se ji izda potrdilo, ki dokazuje, da je za svojo stanovanjsko enoto plačevala obratovalne stroške za dve osebi v obdobju 28 mesecev. Podano ji je bilo pojasnilo, da kot upravnik stavbe prijavljamo in odjavljamo uporabnike posameznih enot skladno s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb in da je podatek o številu uporabnikov v posamezni enoti razviden na položnici, ki jo uporabniki prejmejo mesečno. Mesečne položnice lahko služijo tudi kot dokazilo o številu uporabnikov posamezne enote. Pri gospe Mariji Jelen ni prišlo do preplačila, saj njeno stanovanjsko enoto občasno, poleg nje, uporablja še ena oseba. Ker sama ni želela prijaviti te osebe, kot to določa Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb, se je na zboru etažnih lastnikov večina etažnih lastnikov odločila, da od upravnika zahteva, da se na navedeni enoti za določeno obdobje zaračunavajo obratovalni stroški za dve osebi. Na podlagi navedb gospe Jelen, da kot upravnik stavbe zaračunavamo stroške za delo za »polovico živali«, pa zatrjujemo, da so te navedbe neresnične oziroma gospa Marija Jelen ne želi razumeti naših večkratnih razlag v zvezi s to zadevo. Po tretjem odstavku 28. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb so uporabniki stanovanj, ki imajo psa, bremenjeni s stroškom čiščenja skupnih prostorov v višini polovice stroška, ki odpade na enega uporabnika. Za takšno določbo se je zakonodajalec odločil zaradi številnih zahtev etažnih lastnikov, da se uredi plačevanje stroškov tudi za lastnike živali, ki uporabljajo skupne prostore. Zato morajo lastniki psov, to je etažni lastnik ali najemnik, za domače ljubljenčke plačevati le stroške čiščenja skupnih prostorov (hodniki, stopnišča, dvigala ... ) v višini polovice osebe. Gospa Marija Jelen nima prijavljene živali, kar je razvidno na njeni položnici, kjer je stanje števila živali »0«. Jo pa očitno moti pogled na legendo ključev delitev na položnici, kjer je med drugimi naveden tudi ključ delitve za prijavljene živali (1/2). Kljub našemu trudu, da bi zadevo uredili in gospe Mariji Jelen razložili odprta vprašanja, vztraja v svojih prepričanjih, ki so zmotna in bi oškodovala ostale stanovalce omenjene večstanovanjske stavbe. ■ Mateja Jelen, Marko Meža Energetska pisarna ENSVET Nedavno sem obiskal energetsko svetovalno pisarno, ki je v Našem času pogosto objavljala prispevke o sodobnih načinih bivanja. G. Juršnik, tamkajšnji svetovalec, si je vzel čas popoldan in tematiko predstavil na razumljiv način, čez nekaj dni na dom poslal obširno pisno poročilo o obravnavani zadevi, nekoliko kasneje pa prijazno nudil nasvete tudi po elektronski pošti. Dobro je, da imamo v Velenju svetovalno pisarno. ■ Tomaž iz Velenja Pa vi, ste si letos kaj obljubili? »Novo leto je odličen čas, ko lahko nezdrave navade pustimo v preteklem letu. Prenehali bomo kaditi, piti, odšli bomo na dieto, začeli fizične aktivnosti, več časa namenili družini, manj se bomo vznemirjali, manj denarja odšteli za nakup oblačil ...,« so samo nekatere od odločitev, ki ste si jih morda zadali pred zaključkom preteklega leta. Novo leto je torej čas novih priložnosti, nove perspektive in čas, ko verjamemo, da lahko obrnemo novo stran v poglavju svojega življenja. Odločitve ali zaobljube škodujejo vam in vašemu telesu. Premislite, koliko in kako resnično jih potrebujete in koliko svojega dragocenega življenja potrošite zaradi njih. Postavite si realne cilje in ne začnite prehitrega tempa. Navade (slabe) ukinjajte počasi in postopoma, tako da jih boste tudi za dlje časa obdržali. Ne zadajte si previsokih ciljev, ker boste te tudi dokaj hitro opustili. Vsaka nova sprememba potrebuje čas, nanjo se mora telo navaditi. Bodite močni in ne obupajte prehitro. Dejstvo je: kar jeste, to ste! Telo je namreč Slovenija vaše življenje še izboljšale. Vsaka stvar je lahko še boljša, če se zanjo tudi potrudite in jo usmerite v pravo pot. Mi vam tokrat svetujemo, da jih uresničite skupaj s CINDI Velenje. Trimesečna Cindi delavnica Zdravo hujšanje se bo začela v ponedeljek, 3. februarja, ob 17.30, v predavalnici 1 Zdravstvenega doma Velenje. Kontaktni J0U ŠOLSKI CENTER VELENJE v □ l □ n t e rmfi« VELENJE se nanašajo na različne načine življenja in se rodijo iz različnih povodov. Številni ljudje svoje odločitve zabeležijo na list papirja, v beležke, notesnike in mobilnike, vse za boljšo in lažjo realizacijo. Na žalost pa večina od njih ostane zgolj mrtva črka na papirju. Vztrajni, ki pa jih prenesejo v prakso, se lahko pohvalijo s številnimi dobrimi rezultati. Vsak posameznik ima slabe navade vključene v svoje vsakdanje življenje. Vzemimo tiste o prehrani. Nekatere od njih so komaj opazne, druge lahko hudo ogledalo vašega načina prehranjevanja. Če boste zaužili nezdravo, mastno in manj kakovostno hrano, boste kar hitro opazili velike spremembe na svojem telesu (debelost, izpuščaji, akne, lišaji, izpadanje las, lomljenje nohtov, poškodbe črevesja, želodca ...). Spremenite svoje življenje tako, da spremenite svoj vsakdanji jedilnik. Posegajte po zdravi in naravno pridelani hrani ter poskušajte čim bolj podpirati sezonska živila. Bodite pa odprti za nove stvari in odprite vrata tudi novim spremembam, ki bi lahko osebi: Karmen Petek, mag. zdrav. nege, in Urška Bandalo, dipl. ms, telefon: 03 / 89 95 647 ali 628. Zapomnite pa si, da sreča namreč še zdaleč ni odvisna od zaobljub. Pomembno je, da ostanete zvesti sebi in svojim življenjskim ciljem. Zdravstvenovzgojni center Velenje ■ Karmen Petek, mag. zdrav. nege Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 20 112 SPORT 23. januarja 2014 Vse teče, kot so načrtovali Rokometaši Gorenja, aktualni državni prvaki, verjamejo, da bodo dobro pripravljeni na nadaljevanje zelo zahtevne tekmovalne sezone Konec prihodnjega tedna bodo znova oživele prvoligaške rokometne dvorane. Pred aktualnimi prvaki, rokometaši Gorenja, je zelo zahtevna naloga. Skupaj s svojimi ljubitelji pričakujejo, da bo jesenska prednost na domačem prvenstvu zadostovala, da bodo še tretjič zapored osvojili naslov najboljšega moštva v državi. Za sedanjega trenerja Ivana Vajdla bi bil to prvi. Ima pa že pokalni naslov iz sezone evropskega klubskega tekmovanja so pred njimi še tri zelo zahtevne tekme. 5. in 22. februarja bodo gostili Hamburg in Flensburg, vmes pa 16. 2. gostovali na Danskem pri Aalborgu. V pripravah na nadaljevanje tekmovalne sezone so odigrali doslej dve prijateljski tekmi. V prvi so gostili reprezentanco Kuvajta, ki se je v Sloveniji pripravljala na azijsko prvenstvo, na katerem si bo 2002/03, ko je v vlogi trenerja prvič sedel na klopi Gorenja. Čim bolj se bodo seveda želeli izkazati tudi na sklepnem turnirju štirih najboljših v domačem pokalu, ki ga bo znova gostil (1. in 2. marca v dvorani Golovec) branilec naslova Celje Pivovarna Laško. Nanj so se poleg Velenjčanov ter gostiteljev uvrstili še moštvi Sviša iz Ivančne Gorice in Trima iz Trebnjega. V ligi prvakov pa je njihova želja uvrstitev v drugi del. Trenutno so na četrtem mestu, ki jim to še zagotavlja. Trenutni vrstni red je namreč naslednji: Hamburg 12, Flensburg 9, Aalborg 8, Gorenje 6, La Rioja 4, Halmstad 1. V prvem delu najmočnejšega skušala priigrati nastop na svetovnem prvenstvu v Katarju prihodnje leto. Kljub okrnjeni zasedbi brez reprezentantov bratov Senjamina in Benjamina Burica, Staša Skubeta in Maria Šoštariča ter po poškodbah še ne dovolj pripravljenih Luke Dobelška in Darka Singesarja so bili prepričljivo boljši od Arabcev in zmagali s petimi goli razlike. Izid je bil 32 : 27. Najvišjo prednost so si priigrali ob koncu prvega polčasa, ko so vodili že osmimi goli razlike, prvi del pa sklenili s prednostjo sedmih. V nadaljevanju je trener Ivan Vajdl veliko menjaval, tako da so priložnost za igro dobili vsi igralci. V drugi tekmi pa so z 39 : 23 premagali sosede, moštvo Slovenj Gradca, člana 1. B lige, ki ga trenira nekdanji njihov igralec Sebastjan Sovič. Trener Ivan Vajdl je z doslej opravljenim v glavnem zadovoljen: »Treningi tečejo nemoteno. Prejšnji teden so se jim priključili tudi reprezentanti. Po poškodbah pa se počasi vračata Luka Dobel-šek in Darko Singesar. Do začetka prvenstva bi radi odigrali še kakšno tekmo. Žal nam je odpovedala ekipa Slovana. Fantje zelo zavzeto trenirajo, ob taktiki, igri z žogo pomembno pozornost namenjamo seveda tudi telesni moči. Vse teče v smeri, da bomo čim bolje pripravljeni na nadaljevanje, ki pa bo za nas zelo naporno tako na domači kot mednarodni sceni. Toda odločeni smo, da uresničimo naše želje, čeprav bo zelo zahtevno. Do konca rednega dela so še štirje krogi. Najbolj bo gotovo zanimiva tekma z Mariborom v Rdeči dvorani, ki nam je doslej edini odščipnil točko. Vsekakor načrtujemo popoln izkupiček, da bomo tudi končnico nadaljevali s prednostjo treh točk. V ligi prvakov smo na četrtem mestu in upam, da bomo osvojili še kakšno točko, pa čeprav so pred nami najtežji nasprotniki. Ker pa precej njihovih igralcev nastopa na evropskem prvenstvu te dni na Danskem, bodo morda po tem napornem tekmovanju nekoliko utrujeni. Seveda pa se bomo skušali čim bolj izkazati tudi sklepnem domačem pokalnem turnirju.« ■ S. Vovk Dve tekmi - polovičen uspeh Za odbojkarji Šoštanja Topolšice sta dve zelo zanimivi in napeti tekmi, ki sta se zanje končali s polovičnim uspehom Sredi prejšnjega tedna so v svoji dvorani gostili mariborsko ekipo Lunos. To je bila četrta letošnja tekma teh dveh ekip, saj sta se pomerili tudi v pokalnem tekmovanju, v katerem so bili uspešnejši Mariborčani, podobno kot tudi na prvenstvu. Tudi tokrat so srečanje bolje začeli gostje, ki so dobili prvi niz s 25 : 22. Šoštanjčanom se je poznala odsotnost bolnega Nejca Lipovca in poškodovanega Davida Kumra, a so kljub temu z veliko mero bojevitosti dobili naslednja dva niza. V obeh je bilo zelo napeto, a so bili v zaključku šoštanjski odbojkarji dovolj zbrani in dobili drugi niz na 23 in tretjega na 24. V četrtem nizu so imeli domači odbojkarji izjemno priložnost, da zaključijo srečanje, vendar so zapra- vili dve zaključni žogi in gostje so si z zmago v četrtem nizu z 31 : 29 zagotovili tako imenovani tie break, v katerem so odbojkarji Šoštanja Topolšice zapravili vodstvo s 7 : 2, gostje pa so v odločilnih trenutkih z nekaj izvrstnimi potezami dobili peti niz s 16 : 14 in se veselili skupne zmage s 3 : 2. »Fantom nimam ničesar očitati. Proti kakovostnim tekmecem so se borili, pokazali veliko željo, to pa je tisto, kar od njih zahtevam. V zadnjem času se nas drži smola, danes nismo bili popolni, a smo bili enakovredni, imeli smo priložnost, ki je žal nismo izkoristili. Zdaj nas čaka zahteven boj za obstanek, toda naš cilj je, da v zeleni skupini zasedemo prvo mesto,« je po tekmi dejal trener Šoštanjčanov Zoran Kedačič. V zadnjem krogu prvega dela so Šoštanjčani gostovali v Kranju pri Triglavu. Ponovno so se nekoliko poigrali z živci svojih privržencev, Kedačič pa je tokrat že lahko računal na Kumra. Prvi niz so dobili gostitelji na 23, naslednjega Šoštanjčani na 24, dolg in napet pa je bil tudi tokrat tretji niz. Kranjčani so še vodili s 24 : 22, vendar obe zaključni žogi zapravili, gostje iz Šoštanja pa so zaigrali zbrano in niz dobili z 32 : 30. V nadaljevanju so nato gostje popustili in izgubili četrti niz na 21, v petem nizu pa so imeli praktično ves čas nekaj točk naskoka in se po dobljenem nizu s 15 : 9 veselili zmage s 3 : 2 v nizih. Šoštanjčani bodo tekmovanje nadaljevali v zeleni skupini - skupini za obstanek, skupaj z Astecom Triglavom, Krko in Fužinarjem Metalom. Prve tekme bodo že v sredo, ko se bodo Šoštanjčani pomerili s Krko v Novem mestu. ■ tr Z Zlatorogom ni slo V zadnjem tednu so košarkarji Elektre odigrali dve pomembni tekmi v boju za obstanek v prvi ligi Najprej je v Šoštanju gostoval Slovan na prestavljeni tekmi 10. kroga. V izjemno zanimivem in napetem srečanju so bili ob koncu nekoliko uspešnejši in tudi nekoliko srečnejši košarkarji Elektre, ki so slavili z 72 : 71. Ekipi sta se celotno srečanje izmenjavali v vodstvu, nobena pa si ni uspela priigrati občutnejše prednosti. Izjemno razpoložen je bil Andrej Podvršnik, ki je dosegel 17 točk, prispeval pa je tudi odločilne točke v zaključku srečanja. »To je bila težka, psihološko zahtevna tekma. Morali smo zmagati, če smo želeli ostati v boju za obstanek. Ekipa Slovana je zelo dobro moštvo, z dobrim trenerjem, ki ga zelo spoštujem. Mi smo bili na koncu srečnejši in spretnejši, a tudi morebitna zmaga Slovana ne bi bila nezaslužena. Od naših igralcev pričakujem, da iz te tekme potegnejo pozitivno energijo, ki jo bomo potrebovali na treningih in naslednjih tekmah,« je bil po srečanju zadovoljen trener Elektre Ivan Smiljanic. Manj uspešni so bili šoštanjski košarkarji na srečanju v Treh lilijah v Laškem. Košarkarji Zlatoroga so z odličnim metom z razdalje celotno srečanje zadrževali nekaj točk prednosti in se ob koncu veselili visoke zmage z 92 : 78. »Tekmo je pretehtala individualna kvaliteta Zlatorogovih košarkarjev. Bili so razpoloženi pri metu, saj so zadeli kar 12 trojk. Mi smo se nekajkrat poskušali vrniti, a nam je zmanjkalo moči, je dejal Smiljanic. V soboto ob 20. uri gostuje v Šoštanju domžalski Helios. ■ tr, foto: Sini Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 21 23. januarja 2014 SPORT 21 Robert Hrgota na Japonskem dvakrat na stopničkah Sapporo je ta vikend gostil zadnjo tekmo celinskega pokala v smučarskih skokih. Izjemen uspeh je ponovno dosegel Robert Hrgota, ki mu je na sobotni tekmi za uvrstitev na oder za zmagovalce zmanjkalo le nekaj točk. Na veliki skakalnici je namreč osvojil četrto mesto. V nedeljo je Robert nastopil še bolje in se veselil tretjega mesta. Robi se je z dobrimi rezultati v Sapporu prebil na drugo mesto v skupnem seštevku celinskega pokala. Na uspešen povratek po lanski poškodbi je nakazal že na kontinentalnem pokalu v francoskem Courchevelu, kjer je osvojil 7. in 28. mesto. Gašper Berlot z odličnim tekom do 5. in 10. mesta Na tekmi celinskega pokala v norveškem Hoeydalsmonu minuli konec tedna je naš nordijski kom-binatorec Gašper Berlot na posamični preizkušnji osvojil odlično 5. mesto. Po skakalnem delu je bil na 15. mestu in se s sedmim časom teka zavihtel na končno peto mesto. Drugi dan kontinentalnega pokala v nordijski kombinaciji je Gašperju prinesel končno 10. mesto, potem ko je skakalni del zaključil na 27. mestu in odtekel 7. absolutni čas 10 kilometrov dolgega teka. Marjan Jelenko 16. v Seefeldu Prvi dan trojčka, ki poteka ta vikend v Seefeldu v nordijski kombinaciji, sta se velenjska kombi- Robert Hrgota tretji na Japonskem natorca Marjan in Gašper podala v tekaške smučine 5-kilometrske razdalje. Marjan Jelenko je priska-kal 23. mesto in pridobil minuto in 7 sekund pribitka za vodilnim. V teku je izgubil nekaj mest in končal na 30. mestu. Gašper Berlot je na koncu obdržal 49. mesto. Drugi dan trojčka v Seefeldu v nordijski kombinaciji je Marjan Jelenko s 6. daljavo in boljšim izhodiščem v tekaškem delu osvojil končno 16. mesto. »Danes je bil skok pravi, znal sem prenesti trening skoka na tekmo, prvič sem na svetovnem pokalu naredil tak skok. V teku sem imel hitro skupino, ki sem jo lahko držal dva kroga, potem me je ujela skupina za mano. 16. mesto je dober rezultat«, je povedal Jelenko po tekmi. Gašper Berlot je osvojil 45. mesto. Vid Vrhovnik 32. in Gašper Brecl 58. v Predazzu Nordijska kombinatorca Vid Vrhovnik in Gašper Brecl sta minuli konec tedna tekmovala na Alpskem pokalu v Predazzu. Po skakalnem delu sta se podala na tekaško progo Vid (90.0 m) kot 25. in Gašper (77,5 m) kot 58. Po teku na 5 km sta tekmovanje končala - Vid na 32. mestu, Gašper pa na 58. mestu. ■ Slovo od »Spaskeja « Veliko število ljubiteljev športa, zlasti nogometa, iz Šaleške doline in od drugod se je v ponedeljek na pokopališču Podkraj v Velenju poslovilo, kot so zapisali na svojo spletno stran v NK Rudar, »od legende našega kluba Željka Spaso-jeviča«. Na igrišču ni poznal nobene ovire, žal pa je po nekaj letih izgubil bitko z zahrbtno boleznijo. Njegovo nogometno znanje, njegovo preigravanje, njegov izreden občutek za gol, mnogi njegovi mojstrski prosti zadetki bodo ostali v spominu vseh, ki so obiskovali tekme, na katerih je igral. Ta priljubljeni igralec, njegovi prijatelji smo ga klicali Spaske, bi junija dopolnil 41 let. V prvi slovenski ligi je odigral kar 228 tekem in dosegel 37 golov. V Rudarju pa je bil s 198 tekmami rekorder po številu nastopov. Poleg tega je nosil drese še številnih drugih klubov, med njimi ŠD Ribno, Korotan Pre-valje, Tabor Sežana, Šmartno 1928, Olimpija, SV Sittersdorf (Avstrija). Svojo nogometno pot je začel kot 8-letni deček v Šoštanju in zadnjo tekmo odigral prav tako za člansko moštvo Šoštanja oktobra lani v 7. krogu štajerske lige v Žalcu z istoimenskim klubom. Vsi, ki smo Želja poznali, se ga bomo še dolgo spominjali. ■ Stane Vovk Vf »V • V • Sostanjčani na pragu presenečenja Na kegljišču v Radencih je skoraj prišlo do presenečenja. Šoštanjčani so bili na zelo težkem kegljišču blizu zmage, vendar so zopet v zadnjih lučajih napravili napake, ki so jih tokrat stale novih točk. Domačini so po igri prvega para pri rezultatu 1 : 1 sicer vodili za 27 kegljev, a so Šoštanjčani v drugem delu igre povedli za 28 kegljev, rezultat pa je ostal še vedno neodločen 2 : 2. Kot že velikokrat to sezono je o zmagi odločal tretji par. Tudi tu so se točke razdelile, vendar so domačini porušili 28 kegljev več od Šoštanjčanov. Tako je zmaga ostala doma. Igralci Šoštanja so tokrat srečanje izgubili v igri na polno. Napake, ki se pojavljajo že celo sezono, so jih tokrat stale boljšega rezultata. V igri na čiščenje so bili namreč precej boljši nasprotnik, kljub temu pa so tudi tukaj preveč lučajev vrgli v prazno. Če bodo hoteli ostati v ligi, se bodo morali pošteno potruditi, na domačih stezah pa nikomur prepustiti točke. Razlika točk med zadnjimi Šoštanjčani in tretje uvrščeno ekipo znaša le 6 točk. To je razlika, ki se jo z dobro igro da nadomestiti. Prvo priložnost bodo imeli že to soboto. Na domačih stezah se bodo pomerili z ekipo Rudnika iz Hrastnika. Kaj tokrat pripravlja domači strateg, bomo videli pred srečanjem, ki se bo začelo ob 17. uri. Uprava kluba vabi vse ljubitelje kegljanja, da pridejo spodbujat domače igralce in s tem pripomorejo k pomembni zmagi v boju za obstanek. ■ Namesto na Ljubnem v Planici Zaradi pomanjkanja snega smučarski skoki za ženske v »moški skakalni prestolnici« - Vse v rokah organizatorjev Ljubno 2014 -Akademija ob 60-letnici skokov ob drugi priložnosti Tatjana Podgoršek Ta konec tedna (25. in 26. januarja) naj bi na Ljubnem potekala predzadnja tekma svetovnega pokala FIS v smučarskih skokih za ženske pred olimpijskimi igrami v Soči-ju, kjer bodo te nastopile prvič. Žal sta pretoplo vreme in pomanjkanje snega terjala svoj davek. Kljub dobri volji, požrtvovalnemu delu organizatorjev in že pregovorni gostoljubnosti Ljubencev, o čemer so se lahko obiskovalci prepričali v minulih letih, tekme na Ljubnem ne bo. Prestavili so jo v Planico, zibelko smučarskih skokov. »Organizatorji smo vse do prejšnjega četrtka upali, da bodo skoki na Ljubnem. Vendar snega ni nikjer, vremenske napovedi pa tudi niso obetale nizkih temperatur, da bi lahko delali umetni sneg. Ni nam preostalo drugega, kot da smo tekmo prestavili v Planico,« je dejal predsednik organizacijskega komiteja Ljubno 2014 Rajko Pintar. Sogovornik je še povedal, da sta bila ves čas, odkar so možne daljše vremenske napovedi, v igri dva scenarija: odpoved tekme v celoti, kar bi imelo zaradi stroškov, izpada prihodkov sponzorjev in od reklam za posledico veliko finančno luknjo ali prestavitev tekme na drugo lokacijo. Odločili so se za slednjo. Zeleno luč za to jim je dala Mednarodna smučarska zveza, ki jim je dovolila prestavitev pod pogojem, da bo organizacija in izvedba tekme v rokah članov organizacijskega odbora Ljubno 2014. V Planici so si »izposodili« le skakalnico in sedežnico. Selitev v Planico bomo izkoristili za promocijo Ljubnega. Tekma je najprestižnejša v svetovnem pokalu za ženske, zato bomo naredili vse, da bo tudi na drugi lokaciji ohranila čar domačnosti, kar nas kot organizatorje najbolj odlikuje.« Pintar je prepričan, da bo tekma v Planici privabila veliko obiskovalcev. Med njimi naj bi bili med drugim predsednik države, predsednica vlade, ogled tekme je potrdilo sedem tujih veleposlanikov. Organizatorji so do začetka tega tedna prejeli več kot 60 prijav tek- Tako so igrali movalk iz 16 držav. Ob tem je Rajko Pintar še povedal, da so poleg priprav na tekme v smučarskih skokih za ženske pripravljali na Ljubnem tudi svečano akademijo ob 60-letnici skokov v kraju, 40-letnici Smučarskoskakal-nega kluba BTC Ljubno in 20-letni-ci partnerstva z družbo BTC Ljubljana. To bodo doma sedaj storili ob drugi priložnosti. ■ Rokomet, prijateljski tekmi: Gorenje - Kuvajt: Taletovič, Brglez, N. Cehte, Medved 5, K. Cehte 5, Golčar 7, Papež 5, Vrečar 1, Gams 2, Nosan, 3, Oštir, Dujmovič 3, Beciri 1. Gorenje - Slovenj Gradec: Taletovič, S. Buric, Brglez, N. Cehte, Medved 1, B. Buric 4, Skube 6, Golčar 5, Šoštarič 2, Papež 5, Vrečar 2, Gams 3, Oštir, Dujmovič 8, Beciri 3. Liga Telemach, 10. krog Elektra Šoštanj -Slovan 72 : 71 (53 : 55, 36 : 40, 19 : 21) Elektra Šoštanj: Vasic 4 (2-2), Kosi 2, U. Bukovič, Podvršnik 17 (4-4), Zagorc 7, Lelic 6 (2-2), Bajramlic 7 (1-3), Hasic 6, Atanackovic 13 (0-1), Brčina 10 12. krog Zlatorog Laško - Elektra Šoštanj 92 : 78 (77 : 55, 45 : 35, 26 : 13) Elektra Šoštanj: Kosi, Šlutej 4 (2-2), Podvršnik 11 (6-6), Zagorc 16 (1-3), Lelic 15 (5-6), Dimec 9 (3-5), Bajramlic 2, Hasic 8, Atanackovic 5, Brčina 8 Vrstni red: 1. Helios Domžale 22, 2. Rogaška, 3. Hopsi Polzela oba 21, 4. Grosuplje 19, 5. Portorož 18, 6. Slovan, 7. Zlatorog Laško oba 17, 8. Maribor Nova KBM 16, 9. Elektra Šoštanj 15, 10. Tajfun 14 1. DOL moški, 17. krog Šoštanj Topolšica -Lunos Maribor 2 : 3 (22, -23, -24, 29, 14) Šoštanj Topolšica: Ivar-tnik, Zupanc, Boženk, Boji-novic, Port, Rojnik, Pavič, Menih, Koželnik, Uršič. 18. krog Astec Triglav -Šoštanj Topolšica 2 : 3 (23, -24, 30, -21, 9) Šoštanj Topolšica: Ivar-tnik, Zupanc 22, Bojinovic 4, Port, Kumer 10, Boženk 4, Rojnik 13, Pavič 10, Menih, Koželnik, Uršič 7. Vrstni red: 1. Salonit Anhovo 39, 2. Calcit Volleyball 34, 3. Panvita 31, 4. Lunos Maribor 28, GO Volley 23, 6. Šoštanj Topolšica, 7. Krka oba 17, 8. Fužinar Metal Ravne 15, 9. Astec Triglav 12 1. DRL - ženske, 13. krog Veplas Velenje -Fikon Koper 26:15 (13:8). Velenje: Amon (16 obramb), Simic, Naglič 3, Nakic Milka 2, Hrnčič 2, Fatkic 7 (5), Halilovic 5, Sivka 6, Mičic, Tomic, Ferenc 1, Finkšt -, Majerič, Tabakovic, Nakic Branka, Gyorke. Trenerka: Snežana Rodic. Drugi izidi: Zagorje GEN- -I - Naklo Peko Tržič 36:21 (16:10), Včeraj: Piran - Mlinotest Ajdovščina, Krka - Tenzor DP Logik Ptuj, sreda, 5. februarja: Zelene doline Žalec - Celje Celjske mesnin. Vrstni red: 1. Zagorje GEN-I 13 tekem - 26 točk, 2. Celje Celjske mesnine 12 - 21, 3. Veplas Velenje 13 - 19, 4. Krka 11 - 14, 5. Piran 12 -13, 6. Mlinotest Ajdovščina 12 - 11, 7. Zelene doline Žalec 11 - 10, 8. Fikon Koper 13 - 6, 9. Tenzor DP Logik Ptuj 12 - 2, 10. Naklo Peko Tržič 13 - 0. Kegljanje, 2 liga -vzhod 11. krog Nafta : Šoštanj 5:3 ( 3174 : 3146 ) Šoštanj : Šehič - 510 (0), Mandelc - 510 (1), Pintarič - 530 (0), Sečki - 564 (1), Hasičič - 493 (0), Jug -539 (1).B Sofinanciranje športa Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov športa letos. Na voljo je dobrih 75.000 evrov. Vloge bodo sprejemali do 31. januarja opoldne. ■ mkp »»WAS Vsak četrtek vaš! Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 22 112 MODROBELA KRONIKA 23. januarja 2014 Policisti obravnavali več nesreč Dve voznici sta zapeljali s ceste -Na prehodu za pešce zadel peško Velenje, 14. januarja - V zadnjem tednu so velenjski policisti obravnavali več prometnih nesreč. Že v torek popoldan na vinskogorskem klancu, kjer je voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnemu robu zapeljala z vozišča v jarek. Tam se je vozilo prevrnilo na bok. V trčenju je voznica utrpela telesne poškodbe. Zvečer je prišlo do nesreče v semaforiziranem križišču Kidričeve ceste in ceste za Kardeljev trg. Voznik osebnega avtomobila je pri zavijanju v levo izsilil prednost peški, ki je cesto prečkala na prehodu za pešce, in jo zbil. Utrpela je lažje telesne poškodbe. V soboto, 18. januarja, je prišlo na Škalski cesti do oplazenja dveh avtomobilov. Eden od voznikov je s kraja odpeljal, za njim poizvedujejo. V nedeljo, 19. januarja, popoldan pa je pri odcepu za partizanske grobove na glavni cesti Vele-nje-Arja vas voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala v jarek. Voznica in sopotnica sta pri tem utrpeli lažje telesne poškodbe in sta sami iskali zdravniško pomoč. Sopotnika pa so z reševalnim avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico. Tam so ugotovili, da so tudi njegove poškodbe lažje narave. ■ Odnesel kovček z orodjem Šoštanj, 14. januarja - V torek dopoldan je iz objekta v gradnji v Termoelektrarni Šoštanj neznanec odnesel kovček z ročnim orodjem za izdelavo električnih instalacij. Podjetje Esotech je oškodoval za 600 evrov. Denar pozabila v reži Velenje, 14. januarja - V torek dopoldne je Velenjčanka ob dvigovanju denarja na bankomatu v Mercator Centru tega pozabila v reži. Da ga je pozabila, je ugotovila, ko je prišla v garažo. Ko pa se je vrnila ponj, ga ni bilo več. Za storilcem kaznivega dejanja zatajitev policisti še poizvedujejo. Spet poskus vloma na Selu Velenje, 14. januarja - V torek okoli poldneva je prišlo do poskusa vloma v objekt podjetja v stečaju na Selu, kjer so vlomi precej pogosti. Tokrat je uslužbenec pri dejanju zalotil dva mlajša moška, ki sta vlomila v zapuščeno betonarno, potrgala električne vodnike in jih namerevala kar tam skuriti. Eden od storilcev je bil tako predrzen, da je proti uslužbencu vrgel ročno Storilec je odnesel več aparatur za kozmetično nego, več kozmetičnih izdelkov ter prenosni računalnik in nekaj gotovine. Lastnikom je povzročil za najmanj 20.000 evrov škode. Poziv pobeglemu vozniku Mozirje, 20. januarja - V ponedeljek ob 17.35 je neznani voznik neznanega osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Črnivca proti Gornjemu Gradu, zunaj naselja Zgornji Dol v neposredni bližini stanovanjske hiše Zgornji Dol 80 trčil v 72-letno peško, ki je hodila ob desnem robu vozišča. Po trčenju je peška padla v travnati jarek. V nesreči se je hudo poškodovala. Voznik je po trčenju, ne da bi ustavil, odpeljal v smeri proti Gornjemu Gradu. Policisti pozivajo neznanega voznika, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče oglasi na Policijsko postajo Mozirje oziroma pokliče 03 839 18 80 ali telefonsko številko 113. Obenem policisti prosijo za informacije vse, ki o nesreči karkoli vedo. orodje. S kraja sta pobegnila. Vlom v vikend Šmartno ob Paki, 14. januarja - V torek zvečer je bilo vlomljeno v vikend hišo v Velikem Vrhu. Vlomilec je iz kleti odnesel motorno žago ter več kosov električnega orodja. Denarnico je vrnil, a brez denarja Velenje, 16. januarja - V četrtek popoldan so policisti obravnavali tatvino v podjetju Firep Rebar na Cesti talcev. Storilec je v garderobi iz omarice vzel denarnico, iz nje denar, prazno pa je vrnil na svoje mesto. Iz tabora odnesel tudi posodo Mozirje, 17. januarja - V Lokah pri Mozirju je bilo v petek vlomljeno v prostore poletnega gozdnega tabora. Vlomilec je odnesel za dobrih 6.000 evrov različnih gospodinjskih pripomočkov, posode in ostalih stvari. Vlomilec bo lepši Polzela, 17. januar - Na Polzeli je bilo vlomljeno v lepotilni studio. MESTNA OBČINA VELENJE obvešča, da bo zaradi prenove velenjske promenade od nedelje, 26. januarja 2014, do srede, 2. aprila 2014, zaprt most čez Pako pri gimnaziji. V tem času lahko pešci in kolesarji Pako prečkajo preko mostov pri okrepčevalnici "Mladost" in na Kidričevi cesti. Promet po Prešernovi in Vodnikovi cesti bo potekal nemoteno. Prijazno prosimo za razumevanje! Iz policijske beležke Preglasno Velenje, 15. januarja - V sredo so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v stanovanju na Šercerjevi cesti. Kršitelju so napisali plačilni nalog. Nasilen oče in mož Velenje, 17. januarja - V četrtek popoldan so šli policisti zaradi pijanega moškega, ki je doma razgrajal in vpil, v Podgorje. A ga tudi njihova prisotnost pri nečednem početju ni prav nič motila. Odločili so se za pridržanje do streznitve, ob odhodu pa so mu izročili še plačilni nalog za dva prekrška. V nadaljevanju so na podlagi anonimne prijave zbirali obvestila za sum kaznivega dejanja nasilje v družini. Izkazalo se je, da je 56-letnik že dalj časa doma izvajal psihično nasilje nad ženo in odraslo hčerko. Po navodilu državnega tožilca so mu zasegli ognjevarno omaro, v kateri je imel več kosov orožja (za orožje poseduje dovoljenje). Ključa omare in streliva jim sam ni hotel izročiti. Najprej z vlakom, potem z rešilcem Polzela, 17. januarja - V četrtek zvečer se je potnik na vlaku na progi Celje-Vele-nje, vstopil je na Polzeli, v pijanem stanju nedostojno vedel do sprevodnika, zaradi česar so morali posredovati policisti. Ti so poskrbeli, da so kršitelja, gre za povratnika, zaradi močne opitosti z reševalnim vozilom odpeljali v dežurno ambulanto, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Račun, ki so mu ga napisali policisti, pa bo moral še poravnati. Staršema ne sme blizu Velenje, 17. januarja -V četrtek in petek je v Slatinah 42-letni sin izvajal nasilje nad starši. Kršitelja povratnika so policisti zaslišali in mu izrekli prepoved približevanja. Kazenska ovadba pa ga še čaka. Pes ugriznil sprehajalko psičke Velenje, 17. januarja - V petek zvečer je pes, ki ga lastnik ni imel na povodcu, na Jenkovi cesti napadel manjšo psičko. Ko jo je lastnica hotela ubraniti, je pes ugriznil njo. Policisti bodo lastniku psa izdali plačilni nalog. Znanec jo je Velenje, 17. januarja - V petek ponoči so policisti obravnavali prijavo mladoletne oškodovanke, ker naj bi jo pred lokalom eMCe plac na Šaleški cesti fizično napadel 22-letni znanec in ji povzročil lažje telesne poškodbe. Okoliščine kaznivega dejanja policisti še preverjajo. Žalil in razbijal Velenje, 18. januarja - V soboto popoldan se je v stanovanju v Šaleku moški žaljivo in nesramno vedel do članov družine, ob tem pa razbijal posodo. Zdaj bo moral poravnati - ne samo posodo, ampak tudi »obisk« policistov. Mladoletnik z bokserjem Velenje, 18. januarja - V soboto zvečer so policisti na Titovem trgu mladoletniku zasegli hladno orožje, tako imenovani bokser, o čemer so seznanili njegovo mamo. Mladoletnega kršitelja bodo predlagali v postopek na sodišču. Grozil z ubojem Velenje, 18. januarja - V soboto dopoldne je v stanovanju na Koželjskega ulici zunajzakonski partner izvajal nasilje nad partnerko. Grozil ji je tudi z ubojem. Zoper 26-letnega (Ne)zakrpane ceste »Daleč, daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen ...,« poje Adi Smolar v čudoviti in ganljivi skladbi, ki jo tokrat uporabljam kot izhodišče kolumne, v kateri želim opozoriti na stanje naših cest. Komaj smo dogradili avtocestni križ (kreditov še zdaleč nismo poplačali) pristojni opozarjajo na težavo vzdrževanja avtocestne infrastrukture in celo govorijo o možnosti, da bi avtoceste prodali in prepustili v upravljanje družbam iz tujine. V času nastajanja avtocestnega križa so ostale ceste padle v drugi plan, v senco veličastnih in pregrešno dragih viaduktov in predorov, ki so še danes predmet obravnav pristojnih institucij zaradi indicev, da gre za sumljiva in protipravna dejanja. Takrat smo poslušali zgodbe, da bodo magistralne, regionalne in lokalne ceste na vrsti za (temeljito) obnovo in vzdrževanje, ko bomo dokončali avtocestni državni projekt. Toda našemu cestnemu omrežju so leta prinesla jesen, denarja za obnovo in vzdrževanje pa je vse manj. Strokovnjaki ocenjujejo, da je tretjina slovenskih cest oziroma 3.000 kilometrov potrebna obnove, denarja za to pa enostavno ni. In to še ni vse. Tretjina cest naj ne bi omogočala pogojev za varno vožnjo. Halo?! Ali gre za šum v komunikaciji ali je to dejstvo, ki ga moramo sprejeti? Državne institucije so za obnovo cest namenile 188 milijonov evrov, kar zadošča zgolj za 200 kilometrov, kar še ni niti za deset odstotkov obnove potrebnih cestnih odsekov. In to še ni vse, zadeva je namreč še bolj resna, kot si ta hip predstavljamo. Rebalans proračuna za leti 2014 in 2015 oziroma njegovo zmanjšanje je prav zaskrbljujoče, saj načrtovana sredstva predvidevajo bolj ali manj zgolj dokončanje projektnih naložb, ki so načrtovane skupaj z evropskim denarjem, za obnovitvena dela pa denarja ni skorajda nič. Pred nami je še dobršen del zime, ki ponavadi dodatno »zdela« posamezne cestne odseke, da so potrebni nenačrtovani in interventni posegi. To je jasno. Ni pa jasno, kdo bo prevzel finančno breme za obnovo in vzdrževanje cestne infrastrukture, ki je vitalnega pomena tako za državo kot regijo, pa tudi slehernega posameznika. Ceste namreč omogočajo našo svobodo in hkrati dajejo možnosti za razvoj slehernemu kraju, regiji, pa tudi državi, in ravno prevoznost in dostopnost velja za enega ključnih kriterijev za uspešno gospodarstvo ne glede, ali govorimo o mestu, regiji ali državi. Grožnje o zapori ceste Arja vas-Velenje ni več, toda delna zapora zaradi obnove mostu bo prav tako povzročila obilo težav in preglavic, saj se bo ustvarilo ozko grlo, ki ga bo težko zaobiti in obnoviti v kratkem času. Neustrezne in nevarne ceste torej niso problematične zgolj zaradi prometnih nesreč, mrtvih in telesno poškodovanih, da o tistih vidikih in posledicah nesreč, ki navzven niso vidni, niti ne razpravljamo. Poškodovani v prometnih nesrečah pomenijo tudi povečan odstotek bolniškega dopusta zaposlenih in težav v podjetjih zaradi nadomeščanja in organizacije delovnih procesov. Zmanjšanje storilnosti, povečani socialni in drugi transferji države poleg stisk ljudi, stigmatizacije, okrnjene ali celo porušene socialne stabilnosti družin ... so ob že omenjenem dejavniki oziroma argumenti, ki bi jih morali upoštevati, ko govorimo o vzdrževanju cestne infrastrukture v državi, ne glede na kategorizacijo ceste. Če se nam ob upoštevanju navedenih dejstev utrne grenka misel, ni nič nenavadnega. Meni prikliče še spomin na vožnjo po romunskih cestah, ki jih je zgradil komunistični diktator Nicolae Ceau-sescu. Še danes so v dokaj dobrem stanju, le tu in tam te preseneti kakšna polmetrska luknja v asfaltu. Nauk zgodbe je, da ni dovolj le zgraditi, ampak je treba tudi vzdrževati. V Romuniji in Sloveniji, pravzaprav vsepovsod. ■ Adil Huselja storilca so izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, čaka pa ga tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini. Ponovila lažno prijavo Velenje, 20. januarja - V ponedeljek ponoči so policisti posredovali v stolpnici na Kardeljevem trgu. Ugotovili so, da je opita stanovalka ponovno podala lažno prijavo na interventno številko policije, češ da jo je pretepel znanec. Prislužila si je nov plačilni nalog. Dva pridržali Zaradi vožnje v pijanem stanju so velenjski policisti v zadnjem tednu pridržali dva voznika osebnih avtomobilov, enega v četrtek in drugega v soboto. Zasežen avto Zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov so policisti v ponedeljek vozniku zasegli osebni avto. Vredno pohvale Pohvalo si zasluži občanka, ki je policistom v torek, 14. januarja, izročila moško denarnico z vsebino, tudi denarjem,, ki jo je našla v garaži Mercator Centra. Policisti so jo vrnili lastniku iz Celja. V soboto, 18. januarja, jim je občan izročil žensko denarnico, ki jo je našel ob glavni cesti G1-4 na vinskogorskem klancu. S pomočjo policistov PP Šentilj jo bodo vrnili lastnici, ki je denarnico izgubila že pred pol leta. V nedeljo, 19. januarja, pa jim je Velenjčan izročil mobilni telefon HTC, ki ga je našel pred Centrom Nova. Lastnik ga lahko prevzame na PP Velenje. Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 23 23. januarja 2014 UTRIP 23 Bo slikarka Ida Voler v letu 2014 naslikala tritisočo domačijo? 64-letna Ida Voler z Ljubnega ob Savinji v svojem malem ateljeju še vedno ustvarja za svojo dušo in ljudi, ki cenijo njena dela. Pisati, brati in računati so jo naučili doma (ne v šoli) na visokogorski domačiji Murčovo pod Travnikom, kot vseh pet otrok iz družine Detmar. V dolino je bilo takrat - le peš, dobri tri ure hoda, v zimskem času še uro več. Še mlada pa je Ida že v svoji mladosti začutila dar za risanje, prenašanje podob iz narave na papir in kasneje na platno. Ko se je omožila in preselila z možem Ivanom Volerjem v doli- no, na malo »pojerbano« kmetijo, je ob svojem delu kmetice, gospodinje in mame treh hčera dobila tudi likovni zamah. Ustvarila si je svoj realistični slog slikanja in že kmalu so prihajala številna naroči- la, najpogosteje slike za darila ob različnih priložnostih. Od tedaj se njena umetniška pot ne ustavi več. Slikarski motivi so ji bili od nekdaj risanje narave, domačij, kmetij, detajlov, sakralnih objektov, kajž, kjudrov, čebelnjakov ter različnih pejsažev iz Zgornje Savinjske doline idr. Idine slike so romale v več evropskih držav ter v Kanado, na Filipine, v Avstralijo in še kam. Za malo denarja, bolj za stroške, nam je dejala 64-letna Ida Voler, ki smo jo srečali med slikanjem. Ko so se sušile barve, je dokončevala tri zapeljive torte, ki jih je izdelala za nekoga s Kranjskega. Da, tudi slaščice, piškoti in torte so njen svet, ki mu vdahne svojo ustvarjalno žilico. Za njeno marljivost pri urejanju okolice doma v Lokah pred Ljubnim pa jo vsako leto po pol leta nagrajujejo rože, okrasno grmičevje in zelene tratice, ki so celi družini v ponos. Ida se zdi zares srečen človek, ki ji ustvarjalna žilica ne da miru niti v prostem času. »Moj prosti čas ...? Ja, to je takrat, ko slikam ali ko zadiši iz kuhinje po svežem pecivu!« Če naročila za njene slike ne bodo presahnila v tem letu, torej če bo »dobra slikarska letina«, bo Volerjeva naslikala tja do konca leta okroglih tri tisoč slik, saj jih je do našega obiska pred dnevi, v svoji večdesetletni dobi slikanja, že 2.922 (!). ■ J. Miklavc Zgodilo se je ... od 24. do 30. januarja - 25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 15 talcev, ki so jih okupatorji 25. januarja leta 1944 ustrelili na starem sejmišču v Velenju; - prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973. Po Velenjskem rudarju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas; ime, ki se je izoblikovalo v komisiji za informativno in politično propagando, potrdil pa ga je izvršni odbor občinske konference SZDL; - 26. januarja 1978 je četrti blok šoštanjske termoelektrarne prenehal poskusno in začel polno obratovati; - 26. januarja 1993 je nekdanji velenjski župan in danes poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Srečko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta; - 27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Radio Slovenija v Gasilskem domu v Gaberkah pripravila 34. srečanje slovenskih zadružnikov; - 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov po domače Goijanov kozolec na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju. Navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes še kar vztraja in vztraja; Premogovnik Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) 29. januarja 2002 je Jolanda Batagelj (takrat še Čeplak) zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezultatom na svetu 1.57,79; ■ leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili največji in najbolj tragič- ni nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; - 30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje; - konec januarja leta 1983 je prispelo v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje 170 Libijcev. ■ Damijan Kljajič Podjetniki, jpokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEZ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.o.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net IVA STREHA? T0NDACH 0 NO Montažne hiše, tesarska, krovska, kleparska in suhomontažna dela. Obiščite nas na www.planinka.net gjg gjjg PLANINKA RADNJE m oros kop Oven 21. 3. - 20. 4. Zakaj se pritožujete? Zdravi boste kot riba in tudi denarja vam ne bo več primanjkovalo, pa vendar ne boste preveč srečni. Še sami ne boste vedeli, kaj vam v resnici manjka. Ne smete se preveč obremenjevati z mnenji drugih, saj sami pri sebi veste, da delate tako, kot se vam zdi prav. In da ste iskreni. Pri tem pa vam še vedno ni vseeno, kaj si o tem mislijo drugi. Zavedajte se, da vam tisti, ki imajo največ povedati, niso še nikoli pomagali in da vaših početij nimajo pravice komentirati. Pomoč prijatelju v stiski se vam bo v prihodnosti obrestovala. Bo ne le iskrena, ampak tudi radodarna. Dobro pa se z dobrim vrača. Morda ne kar takoj, vendar se. Bik 21. 4. - 20. 5. Končno, si boste rekli. Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetno presenečenje in vam polepšala nekaj dni v drugače za vas ne preveč ugodnem zadnjem januarskem tednu. Paziti morate na finance; zaradi prevelikega zapravljanja boste sicer zašli v finančne težave. Tudi zdravje vam ta teden ne bo preveč prizanašalo; paziti morate predvsem na prehrano, saj je velika možnost, da boste imeli težave z želodcem in prebavo. Te bi bile lahko tudi posledica stresa, ki se mu zadnje čase pač ne morete in ne znate izogniti. Lahko pa poskrbite za sprostitev. Vzemite si čas le zase in za tiste, ki jih imate iskreno radi. V njihovi družbi vam bo v teh dneh najlepše. v Dvoj£ka22i5¡B-i21Bóii Zadnje čase niste nič kaj naklonjeni spremembam v življenju. Prijatelj vas bo skušal prepričati v nasprotno, partner bo tudi navdušen. Vi pa boste neomajni. Zaradi neprestane napetosti boste v teh zimskih dneh, ki bodo končno postali letnemu času primerni, sitni in slabovoljni. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbi, kako se bo rešila težava, ki jo že nekaj mesecev vlečete za seboj. Spremlja vas kot temna senca. Če boste le spregledali, bi prihodnost lahko bila veliko manj naporna in stresna, življenje bi se vam potem uredilo na vseh nivojih. Dobro pretehtajte pluse in minuse, ki jih prinaša v vas že dozorela odločitev. Verjemite, da je plusov več in si pred tem ne zatiskajte več oči. Zdravje? Solidno bo, več pa ne. Rak 22. 6. - 22. 7. Zadnjejanuarske dni boste precej raztreseni. Na obzorju so namreč spet siinetežave, ki bodo zasenčile vse drugo v vašem življenju. Dobro premislite, če se vam splača vztrajati, saj sami pri sebi veste, da zadnje čase v vaši zvezi ni vse tako, kot bi moralo biti. Partnerju povejte, da vam mora posvetiti več časa. Povejte mu tudi, da si to želite. Čeprav se boste želeli izogniti, si bosta oba morala priznati, da je prišel čas za iskren pogovor. Ne prelagajte ga v prihodnost, to, kar se vama dogaja, morata čim prej razčistiti. Če ne boste, se bo to poznalo tako na vašem zdravju kot počutju. V teh dneh ne boste najbolj družabni, v samoti se boste najbolje počutili. Poskusite se prisiliti, da greste med ljudi. In si priznajte, da ste depresivni. Potem bo lažje. Lev 23. 7. - 23. 8. Čeprav ste lansko leto dosegli vse, kar ste si želeli, ne boste mogli biti ne mirni in ne zadovoljni. Vaši bližnji bodo seveda prvi opazili, da boste precej raztreseni, vzroka pa ne bodo poznali. Ne boste ga delili z njimi, a dejstvo je, da so vaše trenutne finančne zmožnosti tiste, ki vas ne pustijo pri miru. Če boste iskreni, boste hitro ugotovili, da že nekaj mesecev preveč zapravljate. December pa je bil kaplja čez rab. S svojimi prihodki, ki se le znižujejo, se enostavno ne znate prilagoditi. Tudi v službi zna priti do problemov, ki pa se bodo razrešili brez večjih posledic, če boste pametno postopali. Včasih je bolje, da ste tiho, saj lahko pričkanje bolj škodi, kot pa pomaga. Sploh, če je vse na tako trhlih nogah, kot je trenutno pri vas. Boste pa srečni, ker bodo zdravstveni problemi preteklost. Energije bo več že od sobote dalje. Devica 24. 8. - 23. 9. Letošnja zima je tudi za vas zmedena. Pa ne le zaradi vremena. Ze nekaj časa se namreč vse vaše misli vrtijo le okoli vas in vaših čustev. Zelite si ljubezni in pozornosti, vendar vas je strah, da bi vas zavrnitev vrgla iz tira. Zavedati se morate, da včasih tveganje obrodi najslajše sadove. Zato zberite pogum, saj boste tokrat vi tisti, ki mora storiti prvi korak. Nasprotna stran vam je dala vedeti, da čaka. Pustite se presenetiti, saj bo tudi sklop naključnih dogodkov pomagal k temu, da boste lažje izpeljali načrt, o katerem ste doslej le sanjali. Samski se pripravite na srečanje, ki vam bo morda spremenilo življenje. Zgodilo se bo do torka. Pazite na zdravje, ki vam zna ponagajati s kakšnim prehladom. Okrepite ga z zdravo prehrano in gibanjem v naravi. Tudi večer v dobri družbi bi bil dobrodošel. Tehtnica 24. 9. - 23. 10. Zeleli si boste, da bi lahko odložili vse skrbi in vsaj za nekaj dni nekam pobegnili. Partner ima do vas velika pričakovanja, zato boste želje še nekaj dni potiskali v podzavest.. Potrebnih bo kar nekaj glasnih pogovorov, da bosta končno zbližala stališča in naredila načrt za naslednje tedne. Tokrat ga očitno potrebujeta. Sreča bo sicer v naslednjih dneh na vaši strani,pa tega niti dobro opazili ne boste Tudi finančne težave se bodo končale. Ob koncu tedna se umirite, saj se vam že na obrazu vidi, da ste napeti kot struna. Kam ste vtaknili vso novo športno opremo, ki ste jo že pred časom kupili zato, da bi se več ukvarjali s športom? Potegnite jo iz omare! In naredite še korak več. Škorpijon 24.10. - 22. 11. Oddahnite si. Dogodek, ki bo najbolj zaznamoval letošnji januar, je že za vami. Rahla utrujenost bo prav tako prišla za vami. Zna se zgoditi, da boste imeli nekaj zdravstvenih težav, ki pa ne bodo razlog za paniko. Kot bodo prišle, bodo tudi minile, v nekaj dneh. Dela vam tudi v naslednjih dneh ne bo manjkalo, a se ga boste lotevali bolj premišljeno, zato vas ne bo več pretirano utrujalo. Če boste upoštevali nasvet zvezd in si vzeli čas tudi za stare prijatelje, boste preživeli nekaj zelo lepih dni. Sploh ob koncu tega tedna. Kot kaže, potrebujete spremembe, in to na več področjih.. Naredite si načrt, pa nikar nič ne odlašajte na jutri. To je bila že nekajkrat največja napaka. Zato je ne ponavljajte. V ponedeljek ne bo lahko, prav hudo pa tudi ne. Strelec 23.11. - 21. 12. Doma bo napeto. V vaši partnerski zvezi bo namreč vteh dneh prišlo do nesporazumov, ki pa jih bosta s partnerjem kmalu zgladila. Sledil bo naporen teden, saj se vam bo počutje poslabšalo, pa še sami ne boste vedeli, kje je vzrok. Vaš trud, da ga izboljšate, se bo obrestoval, zato se držite načrta in nikar ne spreminjajte navad, ki vam res koristijo. Ukvarjanje s športom in svež zraktokrat žal ne bosta dovolj. Telo vas je pravi čas opozorilo, da morate spremeniti tudi pogled na svet. Če boste večkrat nasmejani in dobre volje, bo tudi počutje boljše. Odgovorite si na vprašanje, kaj vas je včasih nasmejalo? Poskrbite, da se taki trenutki vrnejo. Dobro veste, da morate za svojo srečo največ narediti sami, zato ne čakajte, da potrka na vaša vrata. In partnerju ničesar ne prikrivajte. Pozna vas bolj kot vi njega. Kozorog 22. 12. - 20. 1. Veliko boste razmišljali in se včasih ob tem kar izgubili. Čeprav ste se delali brezbrižni, se bo že po nekaj dneh partnerjeve odsotnosti pokazalo, da ga pogrešate. Da bi mu to povedali, pa niti on ne pričakuje od vas. Lahko pa naredite marsikaj, da bo ob prihodu domov vedel, da ste mislili nanj. Presenetite ga, boste videli, kako lepo se vam bo znal oddolžiti. Sicer pa se boste te dni telesno počutili fantastično. Uspelo vam bo prav vse, česar se boste lotili. Srečo boste imeli tudi glede financ, saj bo priteklo na vaš račun nekaj nepričakovanega denarja. Prav bo prišel, kajne? Sploh, če si želite letos izpolniti veliko željo. Pazite le, da ga boste znali dati na stran, saj velikih rezerv nimate več. Nedelja bo posebna. To že slutite, kajne? Vodnar 21. 1. - 20. 2. V naslednjih dneh boste uživali, kot že dolgo ne. Dobili boste dokaz, da še niste za v staro šaro in se tega tudi iskreno razveselili. To vam bo vrnilo tudi že skoraj pozabljeno mladostno energijo. Spet boste samozavestni kot nekoč. Tudi nasmejani boste več kot nekaj zadnjih tednov. Naenkrat boste imeli cel kup idej, nekatere sposobnosti, ki jih doslej niste znali izkoristiti, bodo presenetile celo vas. Vteh dneh boste resnično uživali vdelu, čeprav bo naporno, ga boste opravljali z lahkoto. Zvečer si privoščite razvajanje, poskrbite, da boste sprostili svoje misli in telo. Zdravstvenih težav, vsaj resnih, ne boste imeli, malo pa vas bo vseeno dajalo. Če se ne bo umirilo, vseeno obiščite zdravnika. Ze zato, da boste bolj mirni. Ribi 21. 2. - 20. 3. Ko vas bodo v službi postavili pred dejstvo, ki vam ne bo všeč, nikar preveč ne razmišljajte. Če ne veste, kaj vam je storiti, se raje ravnajte po trenutnem občutku, ne iščite nasvetov vsepovprek. Imate namreč močno intuicijo, ki vas redko pusti na cedilu. Če ji boste prisluhnili tudi tokrat, se bo vse dobro izteklo. Pri tem se ne zatekajte v malodušje in iskanje krivcev, kjer jih ni. Partner ima tega dovolj, zato tokrat ne bo prav potrpežljiv. V začetku prihodnjega tedna boste nekomu stopili na žulj, a se nikar ne ozirajte nanj. Tudi on se ne na vas, ko rešuje svojo kožo. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje precej drago stane. Vaše telo zadnje čase potrebuje več počitka kot v preteklosti. Saj bo minilo, ne skrbite preveč. S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 24 112 TV SPORED 23. januarja 2014 Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, 1 1 Torek, Sreda, 23. januarja 1 24. januarja 1 25. januarja 1 26. januarja 1 27. januarja 1 1 28. januarja 1 29. januarja TV SLO T TV SLO T 10.00 10.08 10.35 20 55 12.20 13.00 13.30 14.25 5.00 5.10 5.45 5.50 5.55 16.05 16.45 17.00 17.20 18.30 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35 .30 .45 01.35 01.55 01.55 infokanal ^ 07.00 Kanonki ris. 07 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Male sive celice, kviz Odpeti pesniki: Košuta, Milčinski, Župančič O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Sloveski utrinki Poročila Mostovi Hidak Bela, ris. Adi v vesolju, ris. Vse o Rozi, ris. Firbcologi: O drobižu, paleontologih in ratraku Dobra ura z Boštjanom Poročila, vreme, šport Dobra ura z Boštjanom Infodrom Pipi in Melkijad, ris. Manja, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan Panoptikum Ugriznimo znanost, ponov. Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal 06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Firbcologi: O drobižu, paleontologih in ratraku 11.05 Hiša eksperimentov: Težiščelogija 11.25 Živalske zgodbe: Slonov trobec 11.55 Panoptikum, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Aleks in glasba, ris. 15.55 Gregor in dinozavri, ris. 16.05 Moja soba: Zavod Janeza Levca 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Akijem 18.30 Infodrom 18.35 Angelina balerina, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta: Poslovilna rolada, 16/18 20.30 Noč Modrijanov 2013, 2. del 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Električni smog? 00.15 Dnevnik, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal. Kanopki, ris. Gregor in dinozavri, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Kuža Sap, ris. Bob in Bobek, ris. V gozdu: Luna, ris. Vse o Rozi, ris. Adi v vesolju, ris. Klasične pravljice: Kraljična na zrnu graha, ris. Male sive celice, kviz Infodrom, denvnik za otroke in mlade, ponov. Otroški kanal Dobra ura z Milico Dobro jutro Točka, glasb. odd. Evropski magazin Slovenski vodni krog: Spodnja Soča, nan. Mostovi Hidak Človeški planet: Arktika, 3/8 Točka preloma: Sejem bil je živ Ljudje podeželja: Pujsi na internetu, 13/25 .40 8.50 10.15 .35 14.25 5.20 5.40 16.10 16.45 17.45 5 18.25 19.00 19.50 20.00 20.50 22.35 23.30 01.10 01.55 Zabavni infokanal Turbulenca Točka, glasb. odd. Žrebanje Deteljice Pred Sočijem, dok. film, 1. del Skrivnost, franc. film Skrivnost Edwina Drooda, 2/2 Usodna leta, 1/2 Točka, glasb. odd. pop 06.20 06.45 06.50 07.20 10 09.05 09.20 10.15 10.30 .25 .40 12.35 13.30 14.00 5.00 5.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.50 22.20 23.15 05 01.00 02.00 10.30 10.35 .35 12.00 12.05 12.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.40 21.10 23.15 23.30 23.35 Medvedek Benjamin, ris. Raziskovalka Dora, ris. Pikica in Pepermint, ris. Svingerji, ris. Vihar, nan. Prepovedana ljubezen, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Svingerji, nan. Gasilci v Chicagu, am. ser. Razočarane gospodinje, nan. Prepovedana ljubezen, nan. Vihar, nan. 24ur popoldne Vihar, nan. Divja v srcu, nan. 24ur, vreme 24ur Dva tedna za ljubezen, am. film 24ur zvečer Gasilci v Chicagu, nan. Dvojnica, nan. Lov na osumljenca, nan. Kamp razvajencev, ang. ser. 24ur Zvoki noči © Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi pOp CORN, glasbena oddaja - Dejan Vunjak, Svarogov, Nevember 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: Tapravi faloti, ans. Rutina Regionalne novice 3 Amsterdam, potopisna oddaja Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 07.00 Kanopki, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.20 Kuža Sap, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.35 V gozdu: Tišina, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Jaga baba, ris. 08.00 Firbcologi: O drobižu, paleontologih in ratraku 08.25 Hiša eksperimentov: 08.45 lnfodrom,gdnevnik za otroke in mlade, ponov. 08.50 Otroški kanal 10.10 Zabavni kanal 10.50 Alp. smuč., sp, supekomb. SVSL (M), prenos 12.35 Dobra ura z Boštjanom 14.00 Skrivnost nlasbe: Izvajalci in dvorane, 3/5 14.30 Sledi: Kulturne podobe islama 15.00 Osmi dan 15.30 Mama Evropa, dok. film 16.35 Alp. smuč., sp, superkomb. SL (M), prenos 17.50 Mostovi Hidak 18.25 Rokomet, ep, (M), polfinale, prenos 20.05 Sportni izziv 20.55 Rokomet, ep, (M), polfinale, prenos 22.35 Sodobna družina (III.), 10/24 22.55 Ura (II.), 6/6 23.55 Živalsko kraljestvo, avstralski film 01.40 Točka, ponov. 02.30 Zabavni kanal pop 06.00 Medved Paddington, ris. 06.20 Raziskovalka Dora, ris. 06.45 Pingvini z Madagaskarja, ris. 06.55 Svingerji, nan. 07.25 Vihar, nan. 08.15 Prepovedana ljubezen, nan. 09.10 Tv prodaja 09.25 Ko listje pada, nan. 10.20 Tv prodaja 10.35 Ko listje pada, nan. 11.30 Tv prodaja 11.45 Divja v srcu, nan. 12.40 Tv Dober dan, nan. 13.30 Svingerji, nan. 14.05 Gasilci v Chicagu, nan. 15.00 Razočarane gospodinje, nan. 15.50 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Glavni v hiši, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Črn dan, modra noč, am. film 23.05 Eurojackpot 23.08 Črn dan, modra noč, nad. 00.10 Prekleti, am. film 02.00 24ur 03.00 Zvoki noči © 09.00 Dobro jutro, informativna Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: Tapravi faloti, ans. Rutina 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno apovedujemo iš maš: Kako postati otroški isatelj? egionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (67) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 17.55 18.40 TV SLO T 06.10 Odmevi 07.00 Veliki stroji: Orjaški prekucnik 07.05 Zgodbe iz školjke: V daljni svet, odd. za gluhoneme 07.10 Bine: Policist, odd. za gluhoneme 07.30 Bine, čuvaj parka, ris. nan. 07.55 Zviti črvički: Zvezda, ris. nan. Studio Kriškraš: Hišica 08.20 Kulturni brlog 25 Živalske zgodbe: Veliki in mali konji 30 Ribič Pepe 08.50 Modra krava in podzemna železnica 08.55 Živalske skrivnosti: Koderček in Teodor 9.00 Firbcologi: O mikročipu, barvah in strojevodji 9.25 Copinka se uri za reševalnega psa, kratki dok. film 09.40 Bizgeci, ris. 09.45 Male sive celice, kviz 10.30 Infodrom 10.50 Pojoči petelin, anim. film 12.05 Kaj nam je bilo tega treba, igrani film 12.20 Moja soba: Zavod Janeza Levca 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.45 Sto dvajset let slovenskega planinstva, dok. odd. 5.20 Alpe, Donava, Jadran 5.50 Vdih drugega, dok. odd. 16.25 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Človeški planet, 4/8 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Lea in Darija, hrvaški film 21.45 Življenje Tomaža Kajzerja, 3/6 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Svet brezkonca: Kralj, 2/8 23.50 Ozare, ponov. 23.55 Dnevnik, ponov. 00.45 Dnevnik Slovencev po svetu 01.10 Infokanal TV SLO T Slovenski utrinki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos Posebna ponudba, izob. odd. Osmi dan Nord. smuč., sp, smuč. skoki, (Ž), prenos Zima je zakon, magaz. športna odd. Sportni izziv Poljubljaš kot bog, češki film Osebnost Primorske 2013 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Daniel, posn. 33/45, sobotna glas. noč Bleščica, odd. o modi TV SLO T 09.40 09.45 10.15 10.20 .20 .25 .50 .55 12.10 17.25 17.55 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 20.15 20.20 22.35 23.55 5 00.20 maš: Kako postati otroški apovedujemo Ustvarjalne iskrice (79): Dišeča sovica Oglasi Gostilna pr Francet (67), zabavno glasbena oddaja Napovedujemo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka: Snega ni Rad igram nogomet, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2175. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja V Ljubljano jo dajmo, gledališka spevoigra, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah Jutranji pogovori, ponovitev Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.10 08.20 08.35 08.40 08.45 09.05 5 09.20 25 09.35 09.45 10.10 10.15 10.45 11.15 11.20 12.00 13.00 13.25 14.50 15.25 17.00 17.15 18.40 19.00 20.00 21.30 22.35 22.50 23.20 23.50 00.40 01.10 TV SLO T 07.30 .25 10.15 20 12.50 13.05 13.45 5.40 16.10 16.40 18.35 20.00 22.30 23.10 23.45 Zabavni kanal pop 07.00 Oto čira čara 07.01 Drobižki, ris. 07.05 Chuggington, ris. 07.15 Meteor, ris. 07.25 Doktor Glavca, ris. 07.35 Knjiga čarovnij, ris. Sabrinino skrivno življenje, ris. 08.20 Skrivnostni ranč, ris. .45 Dežela konjičkov, ris. 09.05 Neobičajna šola, ris. 09.10 Grozni Gašper, ris. 09.20 Pingvini z Madagaskarja, ris. 09.30 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.35 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.00 Hotel 13, nan. 10.20 Dva tedna, am. film 12.10 Mentalist, nan. 13.05 Ukradena identiteta, kanad. film 14.45 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 5.10 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 5.35 Zvezde dizajna, am. ser. 16.30 Frajerske superge 2, am. film 18.20 Okusi brez meja 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Hudičevka v Pradi, am. film 22.00 Dolga pot domov, am. film 00.00 Tuja vrsta 4, am. film 01.50 24ur 02.50 Zvoki noči © 07.00 07.30 5 08.45 10.05 11.55 13.20 14.35 15.40 17.25 19.25 21.30 21.35 23.15 23.40 00.05 TV SLO T Musti, ris. Metka in Zverinko Zver, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Neli in Cezar, ris. Dinko pod krinko, ris. Svet živali, ris. Tip in Top, ris. Simfonorije, ris. Božičkov vajenček, ris. nan. Drago, debelušni zmajček, ris. Manja, ris. Prihaja Nodi, ris. Vse o Rozi ris. Kuhanje? Otročje lahko!, ris. Pokukajmo na zemljo, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. nan. Knjiga o džungli, ris. Minuta v muzeju, ponov. Pujsa Pepa, ris. Božičkov vajenček, nan. Kuža Šap, ris. Marči Hlaček, ris. Minuta v muzeju, ris. Sanjska ptica, ris. film Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Evangelij veselja Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Noč Modrjanov 21113, 2. del Slovenski vodni krog: Gabermoca Navihani Bram, nizoz. film Poročila, vreme, šport Legende velikega in malega ekrana Prihaja Nodi, ris. Dnevnik, vreme, šport Stopimo skupaj za naše šolarje - Z veseljem v šolo ___________1.1, 17. d.. Ljudje podeželja, 14/25 oročila, vreme, šport Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal Globus Alpe, Donava, Jadran Turbulenca Glasbena matineja Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja Smučarski skoki (Ž), vključitev v prenos Smučarski skoki (M), posnet. Rokomet, ep (M), finale, prenos Odbojka, polfinale pokala Slovenije (M), Salonit Anhovo -Lunos Maribor, prenos Žrebanje Lota Zaporničarji, dok. odd. Sestrična, igrani film Sigmundove sanje, tv igra Zabavni infokanal 07.00 07.01 07.05 07.15 07.25 07.35 08.00 08.20 08.45 09.05 09.10 09.20 09.25 09.50 10.10 11.50 12.45 14.35 15.05 16.00 16.35 18.20 18.55 19.00 20.00 22.20 00.25 02.05 03.05 pop 09.40 09.45 10.00 10.05 10.10 10.20 10.40 10.45 11.45 13.00 13.35 13.50 17.25 17.50 17.55 18.15 18.50 18.55 19.55 20.00 21.30 22.30 OTO čira čara Drobižki, ris. Chuggington, ris. Meteor, ris. Doktor glavca, ris. Knjiga čarovnij, ris. Sabrinino življenje, ris. Skrivnostni ranč, ris. Dežela konjičkov, ris. Neobičajna šola, ris. Grozni Gašper, ris. Charlie Brown in Snoopy, ris. Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. Hotel 13, nan. Slepo zaupanje, am. film Mentalist, nan. Voznikovo priznanje, am. film Jamie - obroki v pol ure Čari molekularne kuhinje, am. ser. Enostavni obroki Rachel Allen, ser. Ljubezen na drsalkah 3, am. film Okusi brez meja 24ur vreme 24ur Očka v krilu, am. film V zraku, am. film Nekaj novega in čudovitega, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči © VITEV ODDAJ TED. SPOREDA Miš maš: Kako postati otroški pOigslaatseilj? 2174. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno: podpis pogodbe SAZAS- a in združenja radiodifuznih medijev 2175. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem Naj viža: Tapravi faloti, ans. Rutina Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (78): Obešalnik za shranjevanje rutl in šalov Mojca in medvedek Jaka: Snega ni Napovedujemo Pop corn: Dejan Vunjak, Svarogov, Nevember 1 Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Skrbimo za zdravje: Okužbe dihal, dr. Majda Kočar Vurberk 2013, ponovitev 1. dela koncerta Prodajno TV okno Videostrani, obvestila 07.00 07.08 10.00 10.08 10.40 10.55 11.05 12 13.00 13.35 15 15.10 15.40 16.05 16.30 16.45 17 17.20 18.30 18.35 18.55 19.00 20.00 21 22 23.05 23.35 TVSLOT TVSLOT Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Infodrom Koderček in Teodor, ponov. Zapleteno? Niti ne! Digitalne informacije,ponov. Moja soba: Zavod Janeza Levca Ljudje in zemlja Dnevnik, vreme, šport Polnočni klub: Električni smog? Poročila Dober dan, Koroška Trnovo robidovje: Zimska zgodba, ris. nan. Studio Kriškraš: Hišica Kultuni brlog, kult. novičke za otroke, ponov. Dobra ura z Bernardo Poročila, vreme, šport Dobra ura z Bernardo Infodrom Risanka Vreme Dnevnik, vreme, šport Tednik Studio city Odmevi, vreme, šport Opus Knjiga mene briga 15. festival Slowind 2013 Duhovni utrip Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 02.00 Infokanal TV SLO ® 07.00 Kanopki, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Kuža Sap, ris. 07.35 V gozdu, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Kositrni vojak 0 Infodrom 5 Koderček in Teodor, ponov. 08.20 Moja soba: Zavod Janeza Levca 08.50 Otroški kanal 09.30 Zabavni kanal 10.30 Dobra ura z Akijem 11.50 Dobro jutro 14.45 Točka, glasb. odd. 16.15 Dober dan, Koroška 16.45 Prava ideja! 17.25 Odboja, pokal Slovenije, (M), finale, prenos iz Maribora 20.00 Dediščina Evrope: Hannah Arendt, nem. film 21.50 Vera (III.), 2/4 23.30 Točka, glasb. odd. 00.10 Zabavni infokanal pop Medvedek Benjamin, ris. Raziskovalka Dora, ris. Pikica in Pepermint, ris. Pingvini z Madagaskarja, ris. Vihar, nan. Prepovedana ljubezen, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Svingerji, nan. Petične nosečnice, am. ser. Razočarane gospodinje, nan. Prepovedana ljubezen, nan. Vihar, nan. 24ur popoldan Vihar, nan. Divja v srcu, nan. 24ur vreme 24ur Kateri je pravi?, am. film 24ur zvečer Gasilci v Chicagu, nan. Dvojnica, nan. Lov na osumljenca, nan. Petične nosečnice, am. ser. 24ur Zvoki noči © Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 2175. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Napovedujemo Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Vurberk 2013, ponovitev 2. dela koncerta Regionalne novice 3 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pogovor v studiu Regionalne novice 3 Napovedujemo Pr Francet (67) Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila 06.20 06.45 06.50 07.05 07.55 08.50 09.05 10.05 10.20 11.20 11.35 12.30 13.25 14.00 14.55 15.50 16.50 17 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 22 22.30 23.25 5 01.05 02.00 10.30 10.35 10.50 11.00 11.55 12 12.15 17.25 17.55 19.05 19.10 19.35 19.40 19.55 20.00 21 21.05 21.10 22.10 23.40 23.55 06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Studio Kriškraš 11.00 Kulturni brlog 11.05 Zgodbe iz školjke 11.15 Bine, lutke 11.30 Copinka se uri za reševalnega psa, dok. film 12.15 Opus 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Neli in Cezar, ris. 15.55 Dinko pod krinko, ris. 16.05 Dragi domek, ris. 16.10 Ribič Pepe 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Jasno 18.30 Infodrom 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Življenja Tomaža Kajzerja, nan. 20.55 Dosje: Koalicija sovraštva 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito 23.55 Posebna ponudba, ponov. 00.10 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal TV SLO ® 07.00 07.15 07.20 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.20 08.25 08.30 08.50 09.05 09.15 11.35 12.55 15.35 16.30 16.55 17.35 18.35 19.00 19.50 20.00 20.35 21.45 22.20 23.55 00.45 06.20 06.45 07.00 07.15 08.10 09.05 09.20 10.15 10.30 11.25 11.40 12.35 13.30 14.00 14.55 15.50 16.50 17 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.05 22 22.30 22.35 23.30 00.20 01.15 02.15 5 10.30 10.35 12.35 12.55 13.00 13.15 13.20 17.25 17.55 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.20 20.25 20.35 20.55 21 21.30 22 23.30 23.45 Kanopki, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Kuža Sap, ris. V gozdu, ris. Vse o Rozi, ris. Adi v vesolju, ris. Klasične pravljice: Muha, ris. Studio Kriškraš Kulturni brlog Zgodbe iz školjke: Izbira Zgodbe iz školjke: Bine policist Copinka se uri za reševalnega psa, dok. film Infodrom Otroški kanal Dobra ura z Bernardo Dobro jutro Točka, glasb. odd. Glasnik, tv Maribor Mostovi Hidak Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja Slovenski vodni krog: Gabernica Točka, glasb. odd. Žrebanje Astra Točka preloma Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja Skrivnosti glasbe, 4/5 Miele, franc. film Točka, ponov. Zabavni kanal pop Medved Paddington, ris. Raziskovalka Dora, ris. Pikica in Pepermint, ris. Grozni Gašper, ris. Vihar, ris. Prepovedana ljubezen, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Ko listje pada, nan. Tv prodaja Divja v srcu, nan. Tv Dober dan, nan. Svingerji, nan. Gasilci v Chicagu, nan. Razočarane gospodinje, nan. Prepovedana ljubezen, nan. Vihar, nan. 24ur popoldne Vihar, nan. Divja v srcu, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno Mentalist, nan. 24ur zvečer Na poti Gasilci v Chicagu, nan. Dvojnica, nan. Lov na osumljenca, nan. Kamp razvajencev, ang. ser. 24ur Zvoki noči © Dobro jutro, informativna Oglasi Pogovor v studiu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Napovedujemo Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, mladi za Veleje Predstavitev MC Velenje in EVS Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2176. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Sportni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Vršiči Napovedujemo Jesen življenja, izbor 2013, 2. del Izumitelj Janez Puh, dokumentarni film Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila 06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Ribič Pepe 11.00 Pepi vse ve o opernem petju 11.20 Modra krava in podzemna železnica 11.25 Veliki stroji: Orjaški prekucnik 11.55 Dokumentarna oddaja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Informativna oddaja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Dobra ura z Milico 18.30 Infodrom 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Fant s kolesom, belg. film 21.30 Pokaži mi sonce, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito 23.55 Turbulenca, ponov. 00.25 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO 7.00 Kanopki, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.20 Kuža Sap, ris. 07.35 V gozdu, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Rdeča kapica, ris. 08.00 Ribič Pepe 08.20 Pepi vse ve o opernem petju 08.50 Otroški kanal 10.15 Dobra ura z Jasno 11.35 Dobro jutro 13.50 Legende velikega in malega ekrana: Oto Pestneer 15.15 Glasnik, tv Maribor 15.40 Evropski magazin, tv Maribor 16.05 Mostovi Hidak 16.35 Stopimo skupaj za naše šolarje - Z veseljem v šolo 18.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.30 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zima je zakon, magazinska športna oddaja 20.30 Sportni izziv 21.00 50 let zlate lisice 21.30 Nogomet, Fifa magazin 22.00 Bleščice, odd. o modi 22.30 Džingiskan, japonski film 00.45 Točka, glasb. odd. 01.35 Zabavni kanal pop 06.00 Medved Paddington, ris. 06.20 Raziskovalka Dora, ris. 06.45 Pikica in Pepermint, ris. 06.55 Grozni Gašper, ris. 07.10 Vihar, nan. 08.00 Prepovedana ljubezen, nan. 08.55 Tv prodaja 09.10 Ko listje pada, nan. 10.05 Tv prodaja 10.20 Ko listje pada, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Divja v srcu, nan. 12.25 Tv Dober dan, nan. 13.30 Svingerji, nan. 14.00 Gasilci v Chicagu, nan. 14.55 Razočarane gospodinje, nan. 15.50 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nan. 18.00 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 John Q, am. film 22.10 24ur zvečer 22.40 Gasilci v Chicagu, nan. 23.35 Dvojnica, nan. 00.25 Lov na osumljenca, nan. 01.20 Kamp razvajencev, ang. ser. 02.20 24ur 03.20 Zvoki noči © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2176. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Sportni torek, športna informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Jesen življenja, izbor 2013, 2. 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI): Sal iz 18.20 Radigram nogomet 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 POP CORN, glasbena oddaja 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 25 23. januarja 2014 PRIREDITVE 25 Knjižne novosti STEPANČIČ, Lucija: Na otoku zakladov ml - Mladina / C - Sz -Cicibani - Slikanice zaboj Pri založbi Miš je za najmlajše bralce izšla malce drugačna zgodba o piratih, kot smo jih vajeni. Nikjer ni nobenega streljanja, pištol in topov, veliko pa nam povedo tudi bogate ilustracije Damijana Stepančiča. Nekega dne je ladjo, polno piratov, vrglo na samotni otok sredi oceana. Komaj so rešili zaklad in ga spravili na suho. A kmalu jim je na samotnem otoku postalo dolgočasno, zato so zlate verižice, prstane in dragulje obešali opicam za vratove in po drevju. Vsepovsod se je valjalo zlato. Kmalu pa je na tem otoku pristal princ, se izkrcal in jo mahnil na sprehod. Še sanjalo se mu ni, da bi na otoku lahko bili pirati. Razbojniki pa so zavriskali od veselja, ko so v zalivu zagledali ladjo, se pognali proti njej in niti najmanj jih ni zanimalo, čigava je. Princ, ki ni imel pojma, da so mu ukradli ladjo, pa se je veselo sprehajal po otoku in srečeval živali, ki bi se rade znebile nakita. Kakšen je razplet zgodbe, pa ugotovite sami. ZUPAN, Dim: Tinček in tri zlate ribice ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta Tinček je tretješolec in je ugotovil, da je šola koristna, saj je tam izvedel, da je zemlja kot frnikola in ne takšna kot pica, zraven pa se še vrti kot nora. Ko je to ugotovitev povedal doma svojim trem zlatim ribicam, mačku Feliksu in kanarčku Fiku, ki stanujejo zraven njega, se je vnel pravi boj med njimi. Ribice so trdile, da se je učiteljica zmotila, ker ima mogoče premajhno plačo in tudi ne ve vsega. Maček Felifs pa pravi, da je svet takšen kot pica. Na koncu se je izkazalo, da je učiteljica imela prav. V šoli pa je Tinček skoval prebrisan načrt. Zlate ribice namreč izpolnjujejo želje, sam pa razpolaga z željami brez števila zato je najbolje, da si jih pridobi na svojo stran. Ampak stvar ni tako preprosta, kot si je predstavljal Tinček. KOLU, Siri: Ajda in Razbojnikovi ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 10. leta dalje Finska pisateljica Siri Kolu je leta 2010 prejela za roman prestižno nagrado za literaturo Finlandia Junior Award. Gre za nenavaden, duhovit, pozitivno drugačen roman, ki je poln pustolovščin, lepih opisov neokrnjene narave, prikazov finskih običajev in bogate kulinarike. srečna, saj ji je nenavadna ugrabitev omočila čudovite počitnice. Obeti za poletje so bili v Ajdini družini zopet slabi, odnosi v družini hladni, zaradi vseh prelomljenih očetovih obljub pa ni verjela več nobenemu poletnemu načrtu. V družini Razbojnikovih pa vladajo prisrčni medsebojni odnosi, razumevanje in medsebojna podpora. Roman za mlade je bil preveden v številne jezike, po knjigi pa je bil posnet tudi film. TAVARES, Miguel Sousa: V tvoji puščavi od - odrasli / 821 - 311.2 Družbeni romani V tvoji puščavi je izjemno lepa pripoved, potopisno obarvana, je zgodba o hrepenenju po izgubljeni osebi in po nepozabni puščavi. Predvsem pa je ta zgodba oziroma »skoraj roman«, kot knjigo imenuje sam avtor, poklon osebi, s katero je skupaj potoval. Sama zgodba je zelo preprosta. Portugalski novinar, reporter in fotograf se z mladim dekletom, enaindvajsetletno Claudio, ki jo je spoznal tik pred potovanjem preko svojih prijateljev, odpravi z avtom na potovanje po Sahari. Zelo lepo in podrobno je opisan odnos med neznancema, ki si med potjo delita sobo, šotor, rešujeta probleme in se šele spoznavata. Druži pa ju želja po odkrivanju puščave. Dvajset let po njunem potovanju se avtor odloči, da napiše roman, da obračuna z breznom in praznino v sebi. S spominom nanjo se skuša loči- ti od nje, preneha hrepeneti po njej in ji pokloni posvetilo. »Za Claudio tam zgoraj, na zvezdi nad Saharo.« Roman je izpoved, zahvala in poslovilno pismo, ki ga priporočam za branje. ■ BL Palčica v Citycentru v Celju V nedeljo, 26. januarja, ob 13. uri bodo na na osrednjem prostoru Citycentra v Celju lahko uživali otroci, saj so zanje pripravili zanimivo lutkovno predstavo Palčica. fffa Nekega poletnega dne deklico Ajdo, ko je šla k babici, ugrabijo razbojniki. Razbojnikovi so številna družina: mama Hilda, ata, Strašni Karl, sin Klemen, hčerka Helena, njihov prijatelj Zlatozobi Pero in teta Katra, ki potujejo skupaj z ugrabljeno deklico. Ajda je na začetku, ko so jo ugrabili, žalostna, na koncu pa CITY CENTER Celje • četrtek, 23.1., od 14.00-19.00, Biotržnicasobota 25.1. do petka, 31.1.,- vsak dan 10.00-12.00 in 16.00-18.00. Lesolandija, ustvarjamo iz lesa in gradimo hišice za zapuščene kužke. • nedelja, 26.1., 11.00 pravljične urice v Džungli, Palčica, ob 13.00, lutkovna predstava Palčica • vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki wann Četrtek, 23. januar 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 18.00 Galerija Velenje Predstavitev knjige Velike in male skrivnosti sveta umetnosti 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert kitaristov, citrarjev in harfistov 20.00 Max klub Velenje Mina Žnidarič in Steve Klink trio (Max Klub jazz festival - 1. koncert) Petek, 24. januar 21.00 eMCe plac Jam Session Sobota, 25. januar 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 Knjižnica Velenje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Mercator center Velenje Lumparije - otroška ustvarjalna delavnica z animacijo 19.30 Dom kulture Velenje Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 21.00 eMCe plac Pomagajmo pomagati, dobrodelni koncert Hip Hop Nedelja, 26. januar 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci - Spominska knjiga 13.00 KAC, Efenkova 61 Brezplačno vegetarijansko kosilo Kdaj - kje - kaj za vsakogar Ponedeljek, 27. jan. 8.00 Ljudska univerza Velenje Predinformativni dan za visokošolske in univerzitetne študijske programe 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 19.30 Dom kulture Velenje Drama Zapiranje ljubezni (Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: komična kriminalna drama Svinjarija Torek, 28. januar 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert trobilcev 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Marjana Kordaša Sprache und Identität Sreda, 29. januar 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 18.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za najstnike Branje je žur, reading is cool Četrtek, 23. januar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Ida Mlakar: Kodrlajs in treskbum trobenta | Pripoveduje Marjetka Blatnik) Sobota, 25. januar 20.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj : Helios Domžale (13. krog 1.SKL, Liga Telemach) Ponedeljek, 27. jan. 18.00 Kavarna Šoštanj Redni tedenski bridge turnir Četrtek, 23. januar 18.00 Dvorana Marof Vodena vadba koronarnega društva 18.00 Hiša mladih Šiviljski tečaj 20.00 Dvorana Marof Pilates Petek, 24. januar 17.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) Sobota, 25. januar 18.00 Dvorana Marof Občni zbor Planinskega društva ŠoP 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Rekreacija KŠŠF 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka skupina kult. društva Gornji Grad: Prevarant v krilu Ponedeljek, 27. jan. 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (šolska skupina) Uorek, 28. januar 18.00 Dvorana Marof Joga Koledar imen Januar/prosinec 23 • Četrtek - Rajko 24. Petek - Felicijan 25 • Sobota - Darko 26. Nedelja -Pavla 27 • Ponedeljek Janez 28 • Torek - Peter 29 • Sreda - Franc Lunine mene 24 • januarja, ob 6.20, zadnji krajec Pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki ga vodi Matjaž Emeršič Novoletni koncert z Evo Boto Pihalni orkester Premogovnika Velenje to soboto organizira že tretji abonmajski koncert v tej sezoni. Godbeniki bodo na Novoletnem koncertu pod taktirko Matjaža Emeršiča postregli z raznolikim programom ter zanimivi gosti in tako poskrbeli za različne glasbene sladokusce. Pridružili se jim bodo odlični solisti - vokalistka Eva Boto, na violončelu Jaka Stadler in na trobenti Marko Novak. Člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje se vedno znova trudijo, da bi bila rdeča nit koncertnih večerov nekaj posebnega, vedno pa s poudarkom na kakovostni glasbi. Svojo glasbeno odlič- nost so dokazali že mnogokrat doslej. To dokazujejo tudi številne nagrade - zlate medalje s svetovnih prvenstev pihalnih orkestrov na Nizozemskem ter najvišji naslovi z drugih tekmovanj v mednarodnem in domačem okolju. ■ Danes Dan zdravja Društvo za boj proti raku Velenje bo v sodelovanju z Mestno občino Velenje tudi letos pripravilo Dan zdravja. V okviru tega bosta v Knjižnici Velenje pripravila dva dogodka: od 9. do 11. ure ter od 17. do 19. ure bo potekalo brezplačno merjenje krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, ob 19.19 uri pa bo v preddverju še predavanje Boruta Stravnika, specialista internista, o vplivu najpogostejših dejavnikov tveganja za zdravje: visok krvni tlak, povišana raven holesterola, krvnega sladkorja, kajenje, debelost, telesna neaktivnost, prekomerno uživanje alkohola. Branka Drk, predsednica društva, je povedala, da želijo z dogodkom spomniti občanke in občane na pomen skrbi za lastno zdravje in jih seznaniti z možnostmi za izboljšanje njegove kakovosti. Tema lanske preventivne akcije, ki jo je obiskalo več kot 400 občanov Šaleške doline, so bili presejal-ni programi, katerih cilj je zgodnje odkrivanje raka. Slovenija namreč sodi med šest držav članic EU, v katerih je najpogostejši vzrok smrti rak. Po statističnih podatkih bosta vsak tretji in vsaka četrta prebivalka Evrope do svojega 75. leta zbolela za eno od oblik te bolezni. ■ tp Neozdravljivo ne obstaja Velenje - V nedeljo, 26. januarja, ob 14. uri bo Kino Velenje zavrtelo v kinodvorani hotela Paka Velenje tankočuten, objektiven in gledljiv film o življenju in delu velikega duhovnega učitelja Bruna Groe-ninga, ki je za časa svojega življenja pomagal do ponovnega zdravja mnogim, tudi neozdravljivo bolnim, hromim in slepim. Pri ogledu filma bodo obiskovalci izvedeli, kako lahko zdravilni tok po želji intenzivno sprejemajo tudi med ogledom dokumentarnega in delno tudi igranega filma. Film traja več kot 5 ur in ga bodo prekinili z dvema odmoroma. Ta čas bodo lahko obiskovalci izkoristili za pogovor s člani kluba prijateljev Bruna Groenina, ki deluje tudi v Velenju. ■ V galeriji Velenjka Luksizem Velenje - Samonikli slikar Drago Šumnik - Luka iz Šoštanja, ki ima za seboj bogat in raznolik slikarski opus, bo jutri (petek, 24. januarja) ob 18h v galeriji Velenjka odprl razstavo, ki jo je naslovil Luksizem. ■ mkp Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 26 112 OBVESCEVALEC 23. januarja 2014 Nagradna križanka »Gostilna pri Kumru« KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA: INUKOVO POTOVANJE (Inuk) Mladinski pustolovski film,90 minut / Grenlandija, Francija. Režija: Mike Magidson. Igrajo: Gaba Petersen, Ole Jorgen Hammeken, Rebekka Jorgensen, Sara Lyberth, idr. Petek, 24. 1., ob 18.00 Sobota, 25. 1., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 26. 1., ob 16.00 - otroška matineja Nuuk, glavno mesto Grenlandije, sedanjost. Šestnajstletnega Inuka, ki živi težko življenje s svojo od alkohola odvisno materjo, socialna služba pošlje na sever, v otroško zavetišče na majhnem otoku sredi Arktičnega morja. Tam Inuk sreča Ikumo, velikega lovca na severne medvede, ki fanta skupaj z drugimi otroki vzame na vsakoletno lovsko odpravo s pasjimi vpregami. Na epskem popotovanju skozi ledeno divjino se mora Inuk soočiti s svojo preteklostjo in poiskati pot v prihodnost. Najboljši film - Savannah, Byron Bay, Rhode Island, New Jersey, Charlotte, Autrans. Nagrada žirije - Nica (Explorimages FF), Pariz (Paris Polar FF), Nashville, Port Townsend. Nagrada občinstva - Anchorage, Port Townsend, Rhode Island. Najboljši režiser - Savannah. S podporo Ministrstva za kulturo ! NAČRT ZA POBEG (Escape Plane) Akcijska kriminalka, 116 minut / ZDA. Režija: Mikael Hafström. Igrajo: Sylvester Stallone, Arnold Schwarzenegger, James Caviezel, Vincent D'Onofrio, itd. Petek, 24. 1., ob 20.00 Sobota, 25. 1., ob 21.00 Nedelja, 26. 1., ob 18.00 Legendi akcijskih filmov sta združili moči v filmu o bivšem kaznjencu Rayju, ki je vedno uspel pobegniti iz najbolj varovanih ječ, zato ga podjetje za varovanje zaposli kot strokovnjaka za izpopolnjevanje zaporov. Med obiskom ene od kaznilnic se znajde sredi spletke, zaradi katere po krivem pristane v zaporu, ki ga je sam pomagal zavarovati pred pobegi. Ob na videz popolnih varnostnih ukrepih mora Ray skleniti zavezništvo s prekanjenim zapornikom Emilom in skupaj skujeta načrt najbolj spektakularnega in osupljivega pobega. MOJE ŽIVLJENJE Z LIBERACEJEM (Behind the Candelabra) Romantična biografska drama, 118 minut/ ZDA. Režija: Steven Soderbergh. Igrajo: Michael Douglas, Matt Damon, Dan Aykroyd, Rob Lowe, idr. Petek, 24. 1., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 26. 1., ob 20.15 Pred Elvisom Presleyjem, pred Elto-nom Johnom, Madonno in Lady Gaga je bil Liberace: virtuozni pianist, veliki zabavljač ter ekstravagantni odrski in televizijski zvezdnik. Film, ki ga je režiser Steven Soderbergh razglasil za svojega zadnjega, je bil na letošnjem festivalu v Cannesu sprejet z velikim navdušenjem, kopico pohval pa sta požela tudi igralca Michael Douglas in Matt Damon. S podporo Ministrstva za kulturo! ADELINO ŽIVLJENJE (La vie d'Adele) Romantična drama, 175 minut. Režija: Abdellatif Kechiche. Igrajo: Léa Seydoux, Adele Exarchopoulos, Salim Kechiouche, Jeremie Laheurte, Catherine Salée, Aurélien Recoing, Mona Walravens, idr. Sobota, 25. 1., ob 18.00 Nedelja, 26. 1., ob 20.00 - mala dvor. Letošnji zmagovalec filmskega festivala v Cannesu. Iskren film o lezbični ljubezni, ki je občinstvo presenetil z nedvoumnimi prizori spolnosti. Adele je 15-letna dijakinja, ki se nekega dne na ulici zagleda v Emmo, študentko umetnosti z modrimi lasmi. Ko jo spozna, se najprej poglobita v debato o filozofiji in glasbi, nato pa ji Emma začenja razkrivati svet pristnega poželenja. To je izkušnja, ki bo Ad?le privedla v spor s sabo in z Dobrote gostilne pri Kumru Cesta v Rastke 25 3333 Ljubno ob Savinji • Lignji - več vrst • Naravni ali dunajski zrezek • Hladne jedi - savinjski želodec, pršut • Savinjski žlinkrofi • Pice • Priloge • Solate • Sladice Delovni čas Torek - sobota: 8 - 22 Nedelja in prazniki: 9 - 22 Ponedeljek zaprto Info: 03 838 13 50 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka pri Kumru«, najkasneje do ponedeljka 3. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. okolico. Cannes 2013-Zlata palma, Liffe 2013, Motovun 2013, Sarajevo 2013, Stockholm 2013,... SVINJARIJA (Filth) Komična kriminalna drama, 97 minut. Režija: Jon S. Baird. Igrajo: James McAvoy, Imogen Poots, lain De Caestecker, Joanne Froggatt, Jamie Bell, Eddie Marsal, Shirley Henderson, idr. Ponedeljek, 27. 1., ob 20.00 Film, posnet po romanu avtorja kultnega Trainspottinga, nas popelje v burno življenje policista Bruca, ki se redno predaja omamam alkohola, mamil, nepremišljenih seksualnih odnosov in prenažiranja s hitro prehrano. V največji užitek mu je ustrahovanje in izkoriščanje naivnega prijatelja Clifforda, toda ko mora zavoljo napredovanja razrešiti umor japonskega študenta, se Brucu začne podirati svet pod nogami. Meje med resničnostjo in namišljenimi prividi so vse bolj zabrisane in Bruce se znajde na nezadržni poti fizičnega in psihičnega propada. Liffe 2013! S podporo Ministrstva za kulturo! Naslednji vikend, od 31. 1. do 3. 2. napovedujemo črno komedijo ZORAN, MOJ NEČAK IDIOT, animirano pustolovščino JAZ, BARABA 2, biografsko akcijsko dramo DIRKA ŽIVLJENJA, komično kriminalko, dramo SVINJARIJA, ter v filmskem gledališču dramo OTOŽNA JASMINE. [ZDRAVSTVENI iDOMiVELENJEl OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na DEŽURSTVA tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. ^karnanvelenje Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. [zobozdravniki 25. in 26. 1. - Vesna Pupič Gaber-šek, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. ČETRTEK, 23. januarja Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 24. januarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 25. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 26. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 27. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 29. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. do 19. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. jan. 2014 do 19. jan. 2014 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka A* ** RADIO VêLéNJé Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 27 23. januarja 2014 OBVESCEVALEC 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIMll||g SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. NEPREMIČNINE ZAZIDLJIVO parcelo, na dobri lokaciji, Gorica - obračališče, 850 m2, prodam za 55.000 evrov. Gsm: 041 714 488 mali OGLASI BEL okusen krompir prodam. Gsm: 031 523 748 SENO v kockah prodam. Gsm: 041 268 244 SLAMO prodam. Gsm: 041 946 944 SLIVOVKA - domača, ruski keglji, jeklenke plin-kisik z manometri, 6 stolov iz masivnega lesa, prodam. Gsm: 041 849 474 REFOŠK, rose, savinon in muškat - klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194 PRAŠIČE, krmljeni z domačo hrano, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 523 748 RIBI TRAČNI obračalnik sip 220, lahko v okvari, kupim. Gsm: 031 459 602 enanstvA ^ŽIVALI PRIDELKI SENO v balah, 32 kom in češpljevo žganje prodam. Gsm: 051 388 874 PRODAJA nesnic v nedeljo, 26. 1. od 8 do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 BIKCA, čb, težkega 60 kg, prodam za ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA in preskrbljena 48-letna ženska želi spoznati prijatelja do 61 let. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 OSMRTNICA Odšel je naš GUSTI JERIHA Od njega se bomo poslovili v četrtek, 23. januarja 2014, ob 15. uri, na pokopališču v Podkraju. Vsi njegovi »Skromno in pošteno si živela, v življenju delo in trpljenje si imela, povsod, kjer si bila, si trdo garala. Vse za družino, dom in otroke si dajala, ostale so povsod sledi tvojih pridnih rok. Draga mama, ostala je beseda HVALA. Ko pa bolezen te je obiskala, vemo vsi, kako trpela si, odšla si tja, kjer ni več bolečin in gorja, v naših srcih pa živiš.« ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in stare mame MARIJE VINDER iz Črnove 20. 8. 1933 - 6. 1. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali sveče, rože in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, z nami sočustvovali in na več načinov pomagali. Iskrena hvala KZ Petrovče in KS Vinska Gora. Zahvaljujemo se vsem patronažnim sestram Velenje, še posebej Andreji Zadravec. Zahvala tudi Pogrebni službi Usar in cerkvenemu obredu. Hvala govorniku Dragu Kolarju, vsem pevcem in za zaigrano Tišino. Hvala zvezi borcev, društvu upokojencev in praporščakom. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam nudili pomoč v bolezni. Iskrena hvala Janji Kokljič. Hvala Košarici za postrežbo. Prisrčna hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: mož Franc, hčerka Milica, sinova Franci in Tinek z družinami 0 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ZOFIJE GOROGRANC iz Velenja, Čopova 13 10. 5. 1925 - 10. 1. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Centra starejših Zimzelen Topolšica. Hvala vsakemu posebej, ki nam je kakorkoli pomagal in jo skupaj z nami pospremil na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Darko z ženo Metko, Tone z ženo Nado, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 PRODAMO • Zazidljivo parcelo v Kavčah, v bližini Velenja, velikost 1156 m2. Cena 30.100 evr. • 4-sobno stanovanje v centru Velenja , 95 m2, 4/4 nad., zgrajeno 1963. Cena 86.000 evr. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA _C_Jf_ jrjtjuj_iuuj>.r.rr_r> www.habit.si I Pravi naslov za uspešno reklamo! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Matej Tratnik in Polonca Slemenšek, Velenje, Šaleška cesta 2c [SM^IIHRIH Marija Kasesnik, roj. 1927, Velenje, Ljubljanska cesta 32; Marjan Stropnik, roj. 1961, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 40 a; Frančiška Prekoršek, roj. 1930, Celje, Prekorje 14; Zofija Gorogranc, roj. 1925, Velenje, Čopova cesta 13; Vinko Pistotnik, roj. 1940, Slovenske Konjice, Koble 10; Franciska Agrez, roj. 1925, Ljubljana, Topniška ulica 14; Franc Travnšek, roj. 1930, Žalec, Liboje 95; Viktor Britovšek, roj. 1940, Mislinja, Šentilj pod Turjakom 44; Ljudmila Žabnikar, roj. 1924, Domžale, Pot na Pridavko 4; Ivan Lukež, roj. 1947, Žalec, Liboje 7 a; Dolfi Zidar, roj. 1950, Žalec, Pongrac 99 b; Konrad Rozman, roj. 1947, Prebold, Latkova vas 86; Friderik Brešar, roj. 1930, Velenje, Hrastovec 29. NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO: PREVOZ POKOJNIKA POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE (postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo groba, pogrebno svečanost) ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO IZBIRO POGREBNE OPREME UREDITEV DOKUMENTACIJE in ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS PLAČILO NA OBROKE Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRIDERIKA BREŠARJA Hrastovec, Velenje 1930 - 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu posvetili svojo pozornost in ga spošljivo pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo Dežurni službi Zdravstvenega doma Velenje, g. Rusu, dr. med., zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, Premogovniku Velenje, rudarski častni straži za zadnji pozdrav in godbi, g. Dragu Kolarju za besede slovesa, pevcem, praporščakom, duhovniku g. Janku Rezarju, bratu Antonu Brešarju za pomoč v težkih trenutkih, Pogrebni službi Tišina ter kolektivu Rototehnika Firšt. Žalujoči: žena Marija, hči Jožica, vnuka Rok in Irena Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija MILANA ŽERDONERJA 1930 - 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste se mu poklonili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala KS Konovo in družini Sešel. Žalujoči: žena Vida, sin Branko ter hčerka Vida z družinama. Naš čas, 23. 1. 2014, barve: CM K, stran 28 Lastniki popravljajo podatke Za obisk geodetske uprave se je dobro naročiti Milena Krstič - Planine Velenje, 20. januarja - Do konca januarja bodo lastniki nepremičnin z GURS-a prejeli informativne podatke o svojih nepremičninah, ki bodo podlaga za nepremičninski davek. Lastniki lahko do konca marca v registru nepremičnin popravijo podatke o stavbi in delih stavb, če ti ne ustrezajo dejanskemu stanju. Popravljeni podatki bodo upoštevani pri izračunu davka na nepremičnine. Geodetska uprava bo potem po 1. aprilu obdelala vse podatke, jih povezala tudi z drugimi bazami podatkov ter jih posredovala davčni upravi. Ta je tista, ki bo na osnovi teh podatkov izdala odločbe o davku na nepremičnine. Da bi se izognili gneči, je GURS v ponedeljek uvedel sistem naro- Oco^e *d^srSjtfr^ .tofl^oica no Vtffno^ čanja za spreminjanje podatkov o nepremičninah tudi preko brezplačne telefonske številke 080 22 15, v Velenju pa lahko pokličete tudi neposredno na Geodetsko upravo: številka je 03 898 27 00. Možnosti, kako priti do njih, pa je še več, tudi splet - preko aplikacije Spreminjanje podatkov o nepremičninah. To je možno s spletno aplikacijo Spreminjanje podatkov registra nepremičnin. Za vstop v aplikacijo je potrebna koda, ki je navedena na obvestilu o poskusno izračunani vrednosti nepremičnin. Če kode nimate več, jo lahko dobite na geodetski upravi, potrebujete pa svoj EMŠO. Tega boste potrebovali tudi, če se boste za obisk na geodetski upravi naročili po telefonu. »Občasno so vrste precej dolge, zato se je dobro naročiti,« pravi vodja Geodetske uprave Velenje Rafael Bohak. Povprašali smo ga po tem, kateri so tisti podatki, ki jih lastniki najpogosteje popravljajo. »Nekaj napak je v naših evidencah, a jih ljudje v informativnem izračunu leta 2012 niso opazili ali pa temu niso namenili posebne pozornosti, ker ti podatki niso bili uporabljeni za davčne namene. V glavnem pa gre za spremembe podatkov, ki v naših evidencah odražajo drugačno stanje, kot je v naravi. Na geodetski upravi pa ni možno spreminjati vseh podatkov. »Gre Na območnih geodetskih upravah je možno urejati podatke o lastništvu, površinah in dejanski rabi delov stavb. V primeru spremembe lastništva je potrebno priložiti pogodbo, v primeru sprememb površin skico vseh prostorov z opisom prostorov in njihovimi površinami, za spremembo dejanske rabe delov stavb pa fotografijo. Rafael Bohak: »Od tukaj po hodniku do konca in z zadnjim dvigalom v tretje nadstropje.« Ljudem ne dajejo napotkov, kako naj si znižajo davek. za tiste podatke, ki jih geodetska uprava prevzema neposredno od drugih organov - te je potrebno popraviti pri njih. Na primer osebno služnost lahko ljudje uredijo na Zemljiški knjigi, dejansko rabo pri ministrstvu za kmetijstvo, namensko rabo na občini, za številko stanovanja, če je ta napačna in do danes tega niso opazili, upravnik večstanovanjske zgradbe oziroma skupnost stanovalcev. Pri nas spreminjamo samo tiste podatke, ki so v naših evidencah, ki jih mi vodimo v zemljiškem katastru, katastru stavb in v registru nepremičnin.« Podatke za znižanje davka za upravičence do socialnih pomoči ali varstvenega dodatka bo uredila Davčna uprava po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe ZZZS pa tudi znižanje davka za invalidne osebe oziroma osebe, ki z invalidnimi osebami bivajo v skupnem gospodinjstvu. ■ Ker snega ni, naravo belijo smeti Zelena zima žal pokaže tudi nemarnost ljudi, ki se še vse premalo zavedajo, da mora tisto, kar odvržejo, nekdo za njimi počistiti Bojana Špegel Velenje, 16. januarja - Včasih se sploh ne zavedamo, kaj delamo naravi. Na to je zagotovo lahko pomislil vsak, ki si je po borih 15. minutah čistilne akcije pogledal polne velike vreče za smeti, ki so jih v Pesju napolnili člani Območne organizacije Socialnih demokratov (SD) Velenje. Pobudo za čistilno akcijo je prejšnji ponedeljek dal župan Bojan Kontič, že v četrtek popoldne pa so jo uspešno izvedli. Zbralo se jih je okoli 30, čistili pa niso le ob Partizanski cesti na relaciji Velenje - Šoštanj, ampak tudi po porečju reke Pake, kjer sedaj ptički še ne gnezdijo, zato jih niso motili pri ustvarjanju družin. Začeli so pri montažnem krožišču in čistili vse do NOP-a, pri tem pa jim je na roko šlo tudi Če ne vidiš od blizu, sploh ne moreš verjeti, koliko smeti se je nabralo ob cesti Velenje-Šo-štanj, tudi ob porečju reke Pake. Od četrtka jih je po zaslugi čistilne akcije SD manj. Tudi župan Bojan Kontič je hitel pobirati smeti in se čudil, kaj vse mimovozeči zmečejo skozi okna avtomobilov. vreme, ki je bilo skorajda spomladansko. Ko smo župana zmotili pri delu, nam je povedal: »Okoli novega leta, ko sem več hodil po mestu in okolici, sem opazil, da je tudi zato, ker ni snega, ki začasno pokrije smeti, teh preveč. Prav je, da jih iz narave odstranimo, preden zapade sneg, zato sem tudi predlagal to čistilno akcijo. Partizanska cesta je sicer državna, čiščenje ob njej pa ni zajeto v koncesijo, zato je prav, da kaj za svoje mesto naredi- mo tudi udarniško. Na to pogosto spomnim tudi svoje sodelavce«. Da so se odločili, da akcijo izvedejo prav v Pesju, je bil povod tudi pozno popoldanski dogodek v tej krajevni skupnosti. To je bil namreč dan, ko se je poslanska skupina SD srečala s tamkajšnjimi krajani in prisluhnila njihovim vprašanjem in pobudam. »Zato bomo še pred tem očistili ta prostor ob glavni cesti. Morda bo to tudi zgled krajanom Pesja in bodo to spomladi naredili tudi sami, pa čeprav ne onesnažujejo oni. Vsi, ki se vozijo po tej cesti, so očitno toliko nemarni in neodgovorni, da odpadke mečejo kar skozi okna avtomobilov. Kot da ne bi pomislili, da jih bo nekdo moral pobrati in verjetno to tudi plačati«. Denar bi, je še dodal Kontič, lahko porabili veliko bolj koristno. ■ Ni umetniška instalacija Še pred srečanjem s krajani Pesja,je župan že slutil, kakšne bodo njihove pobude in vprašanja. »Srečanja po krajevnih skupnostih v poslanski skupini SD pripravljamo prav zato, ker želimo slišati, kaj ljudi moti, kaj si želijo. To imenujem projekt koalicija z občankami in občani. Mislim, da je edina prava pot, da čim več ljudi vključimo v odločanje o naši skupni prihodnosti. V Pesju pričakujem vprašanja o varnosti; tu so mnenja zelo deljena. Nekateri bi zelo kontrolirali hitrost po naseljih, drugi so proti, tretji za posrečen kompromis, da ne bi kontrolirali krajanov, ampak le tiste, ki se slučajno peljejo čez njihov kraj. Sicer pa velikih pripomb na varnost v Vinski Gori in Šentilju, kjer smo letos tudi že bili, ni bilo. Težave so zaradi porasta vlomov, a ob tem naj poudarim, da na področju varnosti ne izstopamo negativno. Obstaja doktorska študija, kjer avtor ugotavlja, da je na tem področju Velenje povprečno, na nekaterih področjih pa so rezultati ugodnejši kot drugje po državi.« Pričakoval je, da bodo govorili o problemu dotrajane Partizanske ceste, ki je državna, denarja za obnovo pa ni. Pričakoval je tudi vprašanja o sosednjih energetskih objektih in vprašanja o obnovi cest v kraju. »Nekaj jih bomo letos obnovili v sklopu koncesije. Vemo pa tudi, da Podgorje potrebuje kanalizacijo, na tem pa se že dela;« je še dodal župan. Izkazalo se je, da so se županova predvidevanja na srečanju s krajani tudi uresničila. ■ Kaj moti krajane Pesja? Šoštanj, 16. januarja - Tole, kar vidite na sliki, ni kakšna umetniška instalacija, ni pa tudi vozni red. Potniki, ki vstopajo na avtobus na glavni avtobusni postaji v Šoštanju, velikokrat zbegano zrejo v rumeno tablo in jezni čakajo. Kdaj bo pripeljal želeni avtobus, ne morejo preveriti nikjer, ker tudi kakšne potniške pisarne, kjer bi lahko dali takšno informacijo, ni. O objestnežih se ne splača izgubljati besed, zato raje vprašanje tistim, ki bi morali skrbeti za informiranost potnikov: kolikokrat pogledajo na kakšno takšno tablo? ■ mkp